Ptuj, petek, 16. novembra 2007 letnik LX • št. 90 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih:
V
Štajerski
Foto: Martin Ozmec
Aktualno	Po naših občinah	Politika
Ptuj • S pokrajin- Majšperk • Čez	Ptuj • Najtežje je
sko zakonodajo čim- pet let trava nad sa-	vladne pristojnosti kovci • Spor okoli
prej v parlament! nirano gramoznico	prenašati drugam ... hitre ceste?!
Stran 5
Ormož • Kaj točno je Janša povedal v Ormožu
Stran 6
Stran 3
Stran 7
Po naših občinah Črna kronika
Gorišnica, Mar- Ptuj • Na prehodu
zadel tri peške, ena umrla
Stran 32
^ V
mM
Stran 7 Borl, Dornava • Z
novim zakonom možnost odkupa gradov Stran 13
Slovenija • Janša napovedal možnost odstopa vlade
Odprte so še vse možnosti
V javnosti je v torek daleč najbolj odmevala izjava predsednika vlade Janez Janše, ki je presenetil z napovedjo možnosti odstopa vlade. Odzivi med parlamentarnimi strankami so različni. V koalicijskih strankah večinoma pritrjujejo Janševemu mnenju, da so rezultati nedeljskih glasovanj posledica volilne kampanje, ki je bila usmerjena v obračun z vlado. V opoziciji po drugi strani takšne napovedi tik pred predsedovanjem EU ocenjujejo kot neodgovorne, odstop vlade pred koncem mandata pa se jim ne bi zdel koristen.
možnosti, vključno z odstopom vlade," je še napovedal premier.
Janševi oceni o predvolilni kampanji, ki je bila usmerjena proti vladi, pritrjujejo tudi v nekaterih koalicijskih strankah. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je poudaril, da je vlada v tem mandatu naredila izjemno velike korake na vseh področjih, ob tem pa je izpostavljena mnogim nekritičnim napadom, ki nimajo realne podlage. "Če celotna politika nekako nasprotuje in ignorira te dosežke vlade, je najbolje, da tisti, ki menijo, da znajo to narediti bolje, to nalogo tudi prevzamejo," je dejal Tanko.
Predsednik NSi in minister za finance Andrej Bajuk je ocenil, da realna možnost odstopa slovenske vlade do novega leta, torej še pred pri-četkom predsedovanja Slovenije EU, obstaja. Bajuk je sicer dejal, da se je vlada zavedala, da bo naloga predsedovanja
Premier Janša je ob vladnem obisku Spodnjega Po-dravja namreč ocenil, da so rezultati nedeljskih glasovanj slabi, razmere, ki so privedle do njih, pa zaskrbljujoče. "Prve analize kažejo, da se je predvolilna kampanja v veliki meri usmerila v obračun z vlado, zelo malo je bilo razprav o slovenski prihodnosti," meni Janša. Še posebej zaskrbljujoče pa se mu zdi, da je bilo v času volilne kampanje veliko sil usmerjenih v to, da so slovensko vlado v času pred predsedovanjem EU očrnili v tujini. Janša je poudaril, da razmere, ki so na ta način ustvarjene, "otežujejo delo vladi tudi pri vodenju rutinskih in običajnih zadev, še posebej pa je oteženo delo pri pripravah na predsedovanje EU", kar po njegovem mnenju terja v tem času od vlade izjemne napore. "Nastalo situacijo bomo v prihodnje še analizirali, vendar lahko že sedaj rečem, da so odprte vse
Uvodnik
Zamenjati je treba volivce in novinarje
Poskušam si urediti misli vse od torka, odkar je predsednik vlade Janez Janša napovedal možen odstop vlade. Poslušam in prebiram izjave njegovih najožjih sodelavcev. Spomnim se torkove tiskovne konference predsednika vlade na Destrniku. Slišim stavke predsednika vlade: "Ne bom se ponavljal!" Spomnite se, kaj ste pisali!" "Stojim za svojimi izjavami" "Zagotovo tega ne boste prezrli!" "Bil sem jasen!" Demokracija pač.
Rezultat volitev je katastrofa, kar pomeni, da volivci ne znamo voliti. Poslušam izjavo recitatorja domobranske zaprisege, ki govori o laži posredovani v Evropo, ki gaje podpisalo 570 novinarjev. To pomeni, da novinarji lažemo. Iz navedenega lahko zaključim, da smo Slovenci lahko srečni, da kljub temu, da lažemo in ne znamo voliti, imamo tako dobro vlado. Torej treba je zamenjati volivce in novinarje. Vendar se to vprak-si ne dogaja, volivci zamenjujejo vlado in ne obratno. Kar se tiče novinarjev, se zadeve urejujejo, saj že nastaja novo "neodvisno" združenje novinarjev.
Razmišljam naprej ... in se sprašujem, zakaj Slovenci ne vidimo "dobrih" potez Janševe vlade, kot so menjave direktorjev, menjava urednikov, šikaniranje novinarjev, predlog, da bi trgovine bile odprte v nedeljo v romarskih središčih, uvedba vstopnine v cerkev na Blejskem otoku, rehabilitacija škofa Rožmana, iz domobranstva v ljubljanski pokrajini narediti državni problem, zaplet pri polaganju vencev od dnevu mrtvih, proslava ob dnevu reformacije s škofom Hrenom, inflacija, ki povzroča evropske cene in balkanske plače
Iz razmišljanja o projektih vlade me predrami razprava poslancev, ki se ne morejo dogovoriti, kdo se je podelal v hlače in v trenutku dobim preblisk. Slovenci bomo spet nekaj posebnega. Slovenska vlada bo predsedovala Evropski uniji s polnimi hlačami. In če bomo novinarji zapisali, da v slovenski vladi med predsedovanjem Evropski uniji nekaj smrdi, bomo spet zavajali javnost in širili neresnice v Evropo, kljub dejstvu, da vsi vemo, da podelane spodnjice smrdijo.
Zmago Šalamun
uniji težka, a da ta zahteva sodelovanje vseh, tudi opozicije, da se vzpostavi "minimalno vzdušje", v katerem je moč delati. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat pa meni, da se volilna kampanja ni obrnila proti Lojzetu Pet-erletu, temveč proti vladni koaliciji in temu so primerni tudi rezultati volitev.
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je dejal, da podrobno ne pozna izjave premiera Janeza Janše o možnosti odstopa vlade, meni pa, da je opozicija očitno izkoristila predsedniške volitve za napad predvsem na delovanje vlade. Janševo izjavo razume kot apel, da se vse parlamentarne stranke temeljito dogovorijo za način dela v času predsedovanja.
Predsednik koalicijske stranke DeSUS Karl Erjavec pa je povedal, da "bomo še naprej podprli delo v koalici-
ji, v kolikor bomo lahko uresničevali koalicijsko pogodbo, zlasti pa tiste dele, ki se nanašajo na uresničevanje našega programa". "Mi smo vedno jasno povedali, katera je tista točka, do katere bomo v koaliciji," je dodal Erjavec.
Kaj pravi opozicija?
Predsednik največje opozicijske stranke SD Borut Pahor meni, da odstop vlade v tem trenutku ne bi bil dobra poteza. Pahor v sporočilu za javnost navaja predvsem dva razloga. Prvi je ta, da ne vidi "dovolj prepričljivih razlogov za vložitev konstruktivne nezaupnice," drugi pa je bližina predsedovanja EU. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč pa je dejal, da je "absolutno preuranjeno govoriti" o njihovem vstopu v vlado. Po njegovih besedah mora vlada najprej sama razmisliti, kako bo ravnala. "V opoziciji bomo
Sedem (ne)pomembnih dni
Nevarne obtožbe
Prejšnji teden so v dveh slovenskih (primorskih) naseljih spisali grozljivi obtožnici proti uradni oblasti. V obeh primerih sta v prometnih nesrečah ugasnili življenji in v obeh primerih so za smrt zelo direktno okrivili „pomanjkljivo ukrepanje pristojnih".
Seveda je tudi pravica dvoma, suma v pravilnost delovanja različnih uradnih služb in struktur sestavni del demokratičnih in človekovih pravic in še posebej pomembno je, da v državi ustvarimo in vzdržujemo odnose, v katerih ne bo nihče nedotakljiv, hkrati pa tudi nihče vnaprej kriv. Zaradi tega seveda ni nič nenavadnega, da se soočamo s čedalje več primeri različnih dodatnih vprašanj (in tudi raziskav) ob različnih problematičnih in nenavadnih primerih, še zlasti, če so povezani s človeškimi izgubami ali pa velikimi gmotnimi stroški. Vsekakor pa bi morali težiti in zagotavljati, da bi že redne procedure, povezane s takšnimi dogodki, zagotavljale dovolj temeljito (in predvsem nepristransko) ugotavljanje vseh potrebnih dejstev. Ali povedano drugače: če se zgodi, denimo, prometna nesreča, mora že prva (osnovna) preiskava čim popolneje raziska-
pozneje imeli dovolj časa in se bomo gotovo odločili tako, da bo v korist Slovenije," je še pojasnil.
Predsednica LDS Katarina Kresal pa izjavo premiera Janeza Janše ocenjuje kot neresno in neodgovorno. Takšna izjava kaže na resno krizo vodenja, meni Kresalova in dodaja, da "tudi če je bila izrečena le zato, da se disciplinira koalicijske partnerje, ni nič manj neodgovorna". Po mnenju Kresalove je problem te vlade, da poskuša najti opravičila za svoje slabo delo.
Po mnenju predsednika Zares Gregorja Golobiča pa "gre za pretirano dramatizacijo". Slovenija ni ne v politični ne v gospodarski in ne v siceršnji krizi, je za STA poudaril Golobič. Obstaja sicer nezadovoljstvo ljudi z marsičem, vendar pa je po Golobičevem mnenju pripisovati temu dramatične razsežnosti, ki bi za-
htevale odstop vlade tik pred začetkom predsedovanja EU, nerazumno, nerazumljivo in predvsem neodgovorno ravnanje. Po besedah vodje poslanske skupine Zares Mateja Lahovnika je Janša izkoristil predsedniške volitve kot povod za politično taktiziranje o tem, ali naj počaka na volitve ali odstopi.
Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča je to "bolj namig, da se morajo predvsem znotraj koalicije nekatere stranke zavedati, da ga 'lomijo', da je treba konsolidirati koalicijo in da morda tudi Janša v tem primeru upošteva razmisleke SNS, ki ves čas ugotavlja in opozarja na celo vrsto neustreznih zakonov". Po mnenju poslanca SNS Saša Pečeta pa "se celotna zadeva odvija v okviru spoznanja Janše, ki ni sposoben prevzeti odgovornosti za lastno nesposobnost".
STA (pripravlja: SM)
ti vse razloge zanjo in razjasniti vse morebitne dileme. Nekaj podobnega velja tudi za različne (problematične) posege v zdravstvu in na drugih področjih javnega življenja. To, da še zlasti zadnji čas kar naprej prihaja do dodatnih zahtev po nekakšnih novih „super" preiskavah, je vsekakor lahko opozorilo, da pri posameznih postopkih vendarle ne poteka vse tako, kot bi bilo potrebno, ali preprosto za občutek ljudi, da zdaj lahko zahtevajo več kot nekoč, da zanje ni več tabujev, ki so marsikdaj lahko prikrivali tudi slabo delo, napake in različne druge nepravilnosti. V vsakem pogledu pa takšno novo stanje terja ustreznejše odzivanje. Pri tem je predvsem pomembno, da nikogar ne postavljamo v položaj „podrejenega" ali „nadrejenega". Ko gre za zdravstvo, zdravniki in drugo zdravstveno osebje ne smejo imeti občutka, da jih kdorkoli podcenjuje ali ponižuje že samo zato, ker postavlja kritična vprašanja o njihovem delu, ker ima pravico, da zahteva (dodatno) kontrolo njihovega dela ali ker ponekod (še vedno preredko) uprave zahtevajo od pacientov, da povedo svoje mnenje o odnosu zdravstvenega osebja do njih in njihove bolezni. Še zlasti zdravniki so velikokrat do vsega tega pretirano občutljivi in od-
bojni, čeprav je vse skupaj pravzaprav v pomoč predvsem veliki večini njih samih, hitrejšemu razločevanju dobrih in slabih kadrov in potemtakem tudi odpravljanju splošnih kritik na račun „neure-jenega zdravstva".
Večje pravice do kritičnosti v bistvu vse v različnih javnih službah postavljajo v nov položaj. Tako kot je potrebno premišljeno snovati in vzpostavljati različne (institucionalne) oblike možnosti organiziranega vpliva na delo različnih javnih služb (ne samo zdravstva), tako je treba nenehno zagotavljati in utrjevati tudi oblike ustrezne zaščite vseh tistih, ki so predmet takšnega ali drugačnega nezadovoljstva, takšnih ali drugačnih sumov. Še posebej pomembno je, da vsi postopki razjasnjevanja različnih problemov in konfliktov potekajo na način, ki vnaprej nikogar ne obtožujejo, niti osvobajajo. To pa pomeni, da se iz takšnih primerov v času preiskav ne bi smele ustvarjati javne afere in sprejemati vnaprejšnji sklepi, ki marsikdaj (tako skonstruirani) v javnosti povzročajo najrazličnejše slabe občutke in tendenčna sklepanja. Vsekakor pa mora biti hkrati javnosti zagotovljena pravica do temeljite informacije vsakič, ko katerakoli sporna zadeva doživi formalni epilog.
V dveh primorskih naseljih so prejšnji teden očitno zlorabili, (vsekakor pa napak) razumeli svojo pravico do ugovora na delo posameznih državnih in javnih organov. Policijo in pristojne službe so kratko malo obtožili
za smrt mladega motorista, ki je z neregistriranim motornim kolesom in brez vozniškega izpita križaril po primorskih cestah, in za smrt voznika, ki je nenadoma in nepojasnjeno zapeljal s svojega voznega pasu in treščil v nasproti vozeči tovornjak. V prvem primeru naj bi bili policisti krivi za smrt mladega motorista, ker so ga „po nepotrebnem" lovili, v drugem primeru pa naj bi bile krive voznikove smrti v trčenju prometne oblasti, ker „še vedno" na cesti, na kateri se je zgodila ta nesreča, niso zaprli prometa s težkimi tovornjaki. Kljub vsej tragičnosti obeh nesreč in kljub razumljivemu sočustvovanju zaradi smrti obeh voznikov preprosto ni mogoče soglašati s sklepanji in obtožbama, ki nam jih ponujajo iz obeh primorskih krajev. Policija je dolžna preganjati voznike brez vozniškega dovoljenja in brez ustrezne registracije na vozilu, še posebej, ko (kot je bilo to v konkretnem tragičnem primeru) le-ti ne upoštevajo njenih navodil in ukazov. Za smrt zaradi nenadnega zavijanja na nasprotno vozno stran cestišča pa tudi ni mogoče kar tako obtožiti pristojnih služb, „ker še vedno dovoljujejo na tej isti cesti tudi vožnje tovornjakov". Kam bomo prišli, če bomo pomagali soustvarjati občutek, da je „demokratična pravica" tudi to, da vsak samovoljno počne, kar hoče in za nameček obtožuje še državne organe. Zakaj se policija boji to javno in odločno povedati?!
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Kolegij županov Spodnjega Podravja
S pokrajinsko zakonodajo čimprej v parlament!
V vseh letih delovanja kolegija županov Spodnjega Podravja je bila ponedeljkova seja ena najdaljših v njegovi zgodovini, če že ne najdaljša, in tudi medijsko najbolj na očeh, saj je svoje predstavnike imelo kar 14 medijskih hiš. Seje so se ob članih kolegija, županih in direktorjih občinskih uprav, slednji so bili posebej povabljeni k drugi točki dnevnega reda, v kateri je bilo govora o bčinski redarski službi, zlasti še o njenem financiranju, udeležili tudi nekateri predstavniki vlade.
Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Zvonko Zinrajh in Štefan Go-stič, svetovalec na Ministrstvu za notranje zadeve, sta morala županom odgovoriti na marsikatero vprašanje o zakonu o občinskem redarstvu, ki skoraj leto dni po razglasitvi še vedno razburja lokalne skupnosti oziroma župane, ker ne vedo, kako ga bodo lahko uveljavljali, ker država hkrati s prenosom obveznosti na lokalno raven tudi ni prenesla virov financiranja. Župani občin Spodnjega Podravja so na ponedeljkovi seji vztrajali v prepričanju, da na občine ni mogoče prenesti nekaj, če za prenešene naloge ni bilo zagotovljeno financiranje. V okviru terenske seje vlade pa se je razprave o pokrajinski zakonodaji udeležil tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar. Slišati je bilo spodbudne novice, vsaj s strani ptujskega župana dr. Štefana Čelana, da so glasovi za sprejem paketa pokrajinske zakonodaje že „zagotovljeni", po njem jih je 67 ali 76, kako se je dokopal do njih, ni povedal, je pa s tem razveselil ministra Žagarja, ki je dejal, da ga bodo držali za besedo. Po poslancu Branku Mariniču (SDS) pa sta volja in možnost za dvotretjinsko sprejetje zakonov bolj klavrni glede na dosedanje velike pomisleke. Za ustanovitev pokrajin je potrebnih 60 glasov.
Minister Žagar je poudaril velik pomen pokrajinske organiziranosti Slovenije za njen bodoči razvoj, pokrajine so potrebne predvsem zato, da bi z njimi pospešili razvoj regij, zlasti pa še tistih, ki najbolj zaostajajo za slovenskim povprečjem. Število 14 pokrajin je najbolj realen predlog, tako vsaj kaže, z njim soglaša tudi večina lokalnih skupnosti. Pričakovati je, da bi naj vlada še v tem ali prihodnjem tednu sprejela še preostale tri zakone iz paketa pokrajinske zakonodaje, da bi lahko bila v naslednjih treh do štirih mesecih sprejeta. Ob sprejemanju računa na politični konsenz, kakršen je bil ob sprejemanju ustave. Šele pri sprejemanju celotnega paketa pokrajinske zakonodaje, del opozicije je v zadnjih razpravah
zahteval na mizo vseh šest zakonov, se bo videla dejanska pripravljenost poslancev za njen sprejem, zlasti še pri številu pokrajin, ki zahteva dvotretjinsko večino poslancev. Pokrajinska zakonodaja bo uveljavljena šele takrat, je poudaril Žagar, ko bo v državnem zboru sprejet paket vseh šestih zakonov. To bi tudi pomenilo, da bi pokrajine lahko zaživele s 1. januarjem 2009. S številom pokrajin so na Ptujskem zadovoljni, ker se vidijo med njimi, župan občine Žetale Anton Butolen pa se je na seji kolegija županov v ponedeljek dotaknil tudi zakona o volilnih enotah, ker nekatere občine v pokrajinskem svetu ne bodo imele svojega predstavnika. Bega ga, ker ni zagotovljeno, da bi posamezne občine imele v pokrajinskem svetu svojega predstavnika. Bojazen pred pokrajinskim centralizmom naj bi bil odveč. S pokrajinsko zakonodajo je potrebno čim prej v parlament, so poudarili župani občin Spodnjega Podravja. Na novo pokrajino, imenovala naj bi se Vzhodna Štajerska, v njej bo 19 občin, 16 s Ptujskega, 3 z Ormoškga, naj bi bilo »prenesenih« 44 milijonov evrov dodatnih sredstev, od tega jih je 10 investicijskih. Sicer pa je že dosedanja členitev lokalne samouprave temu območju prinesla veliko, je opozoril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Leta 1994 je Ptujsko imelo proračunsko pogačo v višini 15 milijonov evrov, danes razpolaga s 74 milijoni evrov. V pokrajinskem svetu bo imela MO Ptuj 9 poslancev, ostale občine pa 28, zato naj bi bila bojazen o nekem centralističnem odločanju zagotovo odveč. Rajko Janžekovič, župan občine Dornava, pa je predlagal, da bi bil sedež pokrajine kar v Dornavi, v dornavskem gradu pa bi zasedal pokrajinski parlament, občina se nahaja na stičišču ptujske in ormoške občine, meji pa tudi na Haloze in Slovenske gorice.
Pri odpadkih in vodi bo še vroče
Alenka Korpar, predstojni-
ca Skupne občinske uprave, je kolegij županov Spodnjega Po-dravja seznanila s planom dela uprave v letu 2008. Posebne razprave v tej točki dnevnega reda ni bilo. Bolj pa se je ponovno razvnela razprava pri ceni ravnanja s komunalnimi odpadki. Skladno z uredbo o oblikovanju cen komunalnih odpadkov je cena sestavljena iz dveh delov, dela za ravnanje z odpadki in dela za investicijo, v ceni za investicijo so vključeni vsi stroški izvajanja investicije v izgradnjo CERO Gajke. Z deležem cene za investicijo bi bilo potrebno slediti inflacijskim gibanjem, ker je potrebno z njo nadaljevati po sprejetem planu. Po izračunih naj bi do konca leta inflacija znašala že 12 odstotkov, predlagani dvig cene za investicijski del pa je 9,7 odstotka. Nazadnje so ceno popravljali julija leta 2005. Z investicijskim delom cene ne „dohitevajo" več investicije, ne samo zaradi inflacijskih dvigov, je bilo med drugim slišati. Direktor podjetja Cisto mesto Andrija Koter je povedal, da bo dvig družino mesečno obremenil za 1,4 evra dodatno, po povišanju bi znašala cena odvoza mesečno 13 evrov. V Ormožu znaša 17 evrov, prav tako v Mariboru, v Ljutomeru pa 13 evrov, je za primerjavo navedel Koter. Na Ministrstvu za okolje in prostor so že dobili soglasje, da lahko gre s postopkom za spremembo cene naprej. Uvedli so tudi dodatne storitve, sortiranje odpadkov in kompostiranje, postavili pa so tudi nove ekološke otoke. Spremembo cene bi moralo potrditi vseh 18 občinskih svetov, šele potem se bo o njej izrekla tudi vlada. Sledila je županska razprava, ki je vse prej kot naklonjena potrditvi zvišanja cene v investicijskem delu. Začel jo je gorišniški župan Jože Kokot, ki se bo o novi ceni pričel pogovarjati šele po pogovorih o lastništvu, v tem trenutku je tako, da vlagajo v nekaj, kar ni njihovo. Franc Pukšič (Destrnik) mu je pritrdil, ko je povedal, da gre za korak, ki ga doslej še niso opravili, kljub temu da so nekajkrat na to temo že govorili. To zgodbo je potrebno zaključiti.
Ponedeljkovega kolegija županov Spodnjega Podravja se je udeležil tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar. Na fotografiji skupaj s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in poslancema državnega zbora s Ptujskega Brankom Mariničem in Francem Pukšičem.
Tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan se je zavzel za to, da si je glede investicije v CERO Gajke končno potrebno naliti čistega vina,"Ali bomo vsi financerji in vsi lastniki, ali pa bo bodo Gajke breme enega pod določenimi pogoji". Do decembrskega kolegija bodo pripravili več variant možnih rešitev.
V ponedeljek so župani Spodnjega Podravja govorili tudi o izvrševanju dogovora za spremembo cen vodooskrbe, doslej se je za povišanje cen vode v treh letih, 2007, 2008 in 2009, za 19,3 odstotka odločilo 51 odstotkov porabnikov. Cim prej pa naj bi novo ceno v tem obdobju, ki prinaša tudi investicijska sredstva, potrdili tudi v ostalih občinah, ki se z vodo oskrbujejo iz voodoskrbnega sistema Ptuj. „Moteč" dejavnik pri odločanju o novi ceni naj bi bila tudi zdajšnja organiziranost Komunalnega podjetja Ptuj, svetniki v posameznih občinah naj ne bi zaupali podatkom o rezultatih, ki jih družba dosega s tržnim in
javnim delom. To je problem, poudarja destrniški župan Puk-šič, organiziranost obveznih gospodarskih služb je vprašanje, ki bi se ga morali lotiti temeljito. Direktor KP Jože Cvetko je zavrnil dvome o rezultatih, saj sta oba dela, javni in tržni, nenehno pod kontrolo revizije. Nekatere župane skrbijo izgube vode, ki pa bodo manjše, če bo prišlo do obnove sistema, še prej pa bo v ceni vode potrebno zagotoviti tudi del za investicije, kar naj bi zagotovil predlagani dvig, o katerem pa so se župani vodooskrbnega sistema Ptuj že dogovorili na junijskem sestanku, a ga na svetih občin niso uresničili. Janeza Jurgca, župana Cirkulan, pa skrbi tudi velika onesnaženost vode v cir-kulanskem delu vodovoda. Kot je pojasnil diretkor KP, je voda v celotnem sistemu neoporečna, tako kažejo nejanovejše meritve. Vodstvo KP ima sedaj nalogo, da prepriča še preostale svete občin, ki še niso potrdile dviga cen vode, da to storijo v
kratkem. Mesečno bo povišanje cene vode povprečno gospodinjstvo pri porabi 15 kubikov vode stalo pol evra brez DDV.
Vprašanje partnerskega sodelovanja občin in finančnih virov za zaposlovanje v letu 2008, o tem naj bi govorila direktorica OS Zavoda RS za zaposlovanje na Ptuju Vlasta Stojak, pa so prestavili na decembrsko sejo, saj je zadeva tako aktualna, da bi ji morali prisluhniti vsi župani, ne samo polovica, ki je še vztrajala do konca seje.
Ptujski župan dr. Štefan Celan pa je na kratko predstavil priprave na izdelavo projekta medobčinske poslovno-logi-stične cone, ki naj bi jo zgradili ob cesti Draženci-Gruškovje. Z leve in desne strani ceste naj bi za te namene pripravili čim več zemljišč, da bi lahko pritegnili čim več proizvodnje z razvitega severa. Gre za projekt, v katerem se bodo povezale občine Ptuj, Hajdina, Podlehnik, Videm in Žetale.
MG
Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Zvonko Zinrajh in Štefan Gostič, svetovalec na Ministrstvu za notranje zadeve, sta županom s Ptujskega morala pojasniti marsikatero stvar iz zakona o občinskem redarstvu. Župani pa so še vedno pepričani, da se na občine ne more prenesti nekaj, če za to ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev. Ustanovitev občinskega redarstva je še posebej veliko breme za male občine, ki so praktično že sedaj brez denarja.
Foto: MG
Foto: MG
Kidričevo • Z ministrom Podobnikom o okoljskih težavah
O onesnaženju potoka Prednica in koncesninah za gramoz
Drugi obisk slovenske vlade na območju Vzhodne Štajerske je v ponedeljek, 12. novembra, pričel minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki se je z najodgovornejšimi predstavniki občine Kidričevo pogovarjal o aktualnih okoljskih problematiki.
Poleg ministra za okolje in prostor Marjana Podobnika sta se pogovora v občini Kiričevo s strani državnih institucij udeležili tudi Bernarda Podlipnik, generalna direktorica Direktorata za evropske zadeve in investicije, ter Nevenka Colnarič, direktorica ARSO - izpostava Maribor. Med gostitelji pa so zraven kidričevskega župana Jožeta Murka v pogovoru sodelovali še predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek, direktor Silkema Janko Bedrač ter direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik s sodelavci. Po pogovorih, ki so bili za javnost zaprti, je o njihovi vsebini minister Janez Podobnik za Štajerski tednik povedal:
„Vesel sem, da se je tega pogovora udeležil tudi prvi mož Taluma mag. Danilo Toplek, ki me je informiral o tem, kako izpolnjujejo okoljske obveze v tem velikem industrijskem sistemu. Največ besed pa smo namenili sanaciji podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki je tako v občinski kot tudi v državni prioriteti. Kar nekaj časa je trajalo, da je bil postopek izbire izvajalca končan in sedaj smo tik pred tem, prepričan sem, da bo v mesecu dni podpisala izvajalska pogodba, ki je vredna okoli 35 milijonov
evrov. Naše ministrstvo pa bo v naslednjih dveh letih glede na dinamiko izvajanja gradnje pomagalo, da občine ne bodo dodatno finančno obremenjene, saj se to še posebej pozna pri manjših občinah. Zato je v te namene dodatno predvidenih še okoli 5 milijonov evrov, ki naj bi jih občine prejele v naslednjih dveh ali treh letih.
Kot minister sem bil že večkrat opozorjen tudi na težave krajanov, ki živijo ob vodotoku Prednica, saj jih občasno vznemirja smrad, ki je posledica nepopolnega delovanja čistilne naprave iz bližnje občine Rače-Fram. Dejstvo je, da je za slabo delovanje čistilne naprave odgovoren upravljavec, ki smo mu naložili, da nepravilnosti čimprej odpravi, da bo čistilna naprava obratovala kvalitetno in v skladu z veljavnimi normativi. Dogovorili pa smo se tudi, da bodo predstavniki občine Kidričevo in izpostave Okoljske agencije iz Mariboru temeljito pregledali po-vodje Prednice in poskušali ugotoviti, na kakšen način, s katerimi vodarskimi posegi bi lahko povečali pretok tega vodotoka.
Govorili smo tudi o poplavljeni ogroženosti občine Kidričevo ter ugotovili, da akumulacija Medvedce še vedno ostaja kot zaveza, ki
Foto:M. Ozmec
V občini Kidričevo sta se poleg ministra Janeza Podobnika s strani državnih institucij udeležili tudi Brenarda Podlipnik in Nevenka Colnarič.
jo imamo tudi v okviru naših planov, trenutno je projekt v postopku revizije na Inštitutu za vode republike Slovenije. In ko bo revizija končana, se bomo morali odločiti, kakšna bo dokončna funkcijska naloga tega objekta. Istočasno pa sem župana in njegove sodelavce informiral, da se na področju vodarstva obeta nekoliko več denarja, tako da bo proračun bogatejši. V prihodnjem letu se namreč obeta za vzdrževanje slovenskih
vodotokov kar za 7 milijonov evrov večja pomoč iz Agencije za okolje in s tem bodo večje možnosti tudi za sanacijo Polskave, Framskega potoka, Stražgojnce, Prednice in še katerega potoka v tej občini. Govorili pa smo tudi o vprašanju koncesnin za črpanje gramoza iz gramoznice Ple-terje ter ugotovili, da je v fazi upravnih aktov Ministrstvo za gospodarstvo že septembra lani sprejelo uredbo o vodar-skih pravicah za raziskovanje
ali gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin. Oba koncesionarja, to sta Gradbeno podjetje Ptuj in Cestno podjetje Ptuj, pa imata za izkoriščanje gramoza ustrezno dovoljenje in imata torej vso pravico do eksploatacije. Ker pa je bilo rečeno, da se bo količina izkopa gramoza še povečala, so v občini zaskrbljeni in imajo pravico, da v kolikor bodo lokalne ceste zaradi tega poškodovane, zahtevajo tudi nekaj za sanacijo lokal-
nega cestnega omrežja. Sicer pa je praksa, da se sredstva, ki so pridobljena iz koncesije za eksploatacijo gramoza, delijo tako, da dobi 50 odstotkov država, drugih 50 odstotkov pa ostane lokalni skupnosti. O tem, ali je višina plačila po kubiku gramoza primerna, pa se je treba še dogovoriti."
Tudi župan občine Kidričevo Jože Murko je bil optimistično razpoložen, saj je v pogovorih z ministrom Janezom Podobnikom in njegovimi sodelavci dobil zagotovilo, da bodo v bodoče okoljsko problematiko reševali uspešneje, kot do sedaj. Kot je povedal, je za občino trenutno najpomembneje, da so dogovorili za sanacijo podtalnice Dravskega in Ptujskega polja z izgradnjo kanalizacijskega sistema ter vzporedno obnovo vodovne mreže in starih studencev, saj gre za eno največjih investicij za občino Kidričevo, kot za konzorcij občin s širšega območja. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da so se uspeli dogovoriti o problematiki poplavljanja kmetijskih zemljišč Polskave in Framskega potoka ter da so se zavzeli za čimprejšnjo sanacijo oziroma vzpostavitev normalnega delovanja čistilne naprave v Račah.
M. Ozmec
Hajdina • Minister Milan Zver obiskal OŠ Hajdina
Gradnja prvega vrtca zagotovo 2009
Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver se je na dan obiska vlade v Spodnjem Podravju s sodelavci, med katerimi je bil tudi vodja službe za investicije Emanuel Čerček, mudil na OŠ Hajdina, kjer se je srečal z ravnateljem Jožetom Lahom, hajdinskim županom Radoslavom Simoničem, podžupanom Jankom Mercem, predsednikom občinskega odbora SDS dr. Marjanom Lebrom in še nekaterimi drugimi predstavnike iz lokalne skupnosti in šole.
Osrednja tema pogovora je bila predvidena izgradnja vrtca pri OŠ Hajdina in minister je zagotovil, da pozna to željo in namero občine ter da temu v ministrstvu ne nasprotujejo.
Kot je dejal šolski minister Zver, so po novem usmerili še dodatni del investicijskih sredstev v prav sofinanciranje predšolske vzgoje, v prihodnjih letih naj bi se ta del še povečal, na splošno pa je dejal, da je standard na tem področju v Sloveniji dober. V vrtce je po zadnjih podatkih vključenih blizu 60.000 otrok, tudi sicer pa so vrtci po mnenju ministra Zvera zelo pomembni pri kasnejši socializaciji otrok. Nameri občine Hajdina, da izgradi svoj vrtec, je minister že dal podporo, ob tem pa spomnil
Minister Zver s sodelavci se je na šoli Hajdina pogovarjal o predvideni izgradnji prvega vrtca v občini.
na sofinancerski delež ministrstva, brez katerega verjetno tako obsežnega finančnega vložka ne bi zmogli sami.
Tudi vodja službe za investicije na MŠŠ Čerček se je strinjal s potrebo po vrtcu v hajdinski občini, leto 2009, ko naj bi se pričela izgradnja, pa se mu zdi realno, vodstvo občine in šole pa je ob tem še spomnil na možnost pridobitve intervencijskih sredstev in nasploh na razpise, ki so po novem letni.
Da te naložbe niso poceni, pa se je strinjal tudi župan Si-monič, ki je ministru ob tem samo nanizal dogodke, povezane z gradnjo vrtca v zadnjih nekaj letih, še posebej pa omenil leto 2002, ko so že »kandidirali« za manjši vrtec, vendar so pozneje odstopili od tega, zdaj pa je v pripravi
gradnja vrtca za 100 otrok, saj število otrok v občini narašča. Župan je med drugim pojasnil, da bo vrtec deloval v sklopu šole, pričakujejo, da bo po izgradnji avtocestnega odseka Slivnica-Draženci po prometni plati vzgojno-izob-raževalni zavod manj obremenjen, v sklopu izgradnje vrtca pa naj bi na Hajdini načrtovali tudi adaptacijo v mansardnih prostorih stare šole, kjer bi pridobili okrog 330 m2 novih uporabnih površin, takrat pa bodo najverjetneje zamenjali tudi ostrešje. V naslednjih treh letih pa v hajdinski občini želijo povsem zares uresničiti potrebo po vrtcu, je zaključil župan Simonič, ki je leto 2009 napovedal za pričetek gradnje vrtca na Hajdini.
TM
Foto: TM
Majšperk • Tri mesece po požaru gum pri Lovrencu
Čez pet let trava nad sanirano gramoznico
Slabe tri mesece po velikem požaru v gramoznici pri Lovrencu, v katerem je 16. avgusta zgorela večja količina odpadnih avtomobilskih gum, so v podjetju AP Albin Promotion zraven okoljevarstvenega dovoljenja javnosti predstavili še gradbeno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti ter zatrdili, da bodo po dokončni sanaciji gramoznice čez pet let nad zdrobljenimi gumami uredili travnik.
Kot je na tiskovni konferenci v ponedeljek, 12. novembra, v prostorih podjetja AP v Majšperku zatrdil lastnik in direktor podjetja Albin Brencl, slabe tri mesece po velikem požaru gum kljub kriminalistični preiskavi zaradi domnevno podtaknjenega požara še vedno tavajo v temi, saj na video posnetkih zaradi teme ne morejo ugotoviti identitete treh oseb, ki naj bi bile požiga osumljene, saj so se tisto noč potikale ob odlagališču gum. Brencl je trdno prepričan, da gre za požig iz sovraštva, saj naj bi imel zaradi procesa trganja odpadnih gum v gramoznici, ki je sicer tik ob žični ograji Taluma, v bližnji okolici precej nasprotnikov, ker se je med ljudmi
razširila govorica, da naj bi šlo za okolju neprijazno dejavnost.
Poleg tega je Albin Brencl novinarjem zatrdil, da v omenjenem požaru ekoloških posledic v ožjem območju ni bilo, saj naj bi na noč požara med eno in tretjo uro zjutraj, ko je bila koncentracija dima in mastnih delcev največja, na višini 83 m pihal veter v smeri jugovzhoda, ki naj bi večino teh delcev odnesel daleč vstran v tej smeri. Jutranja megla, ki so jo opazili krajani širše regije, pa naj bi po njegovem bila le mešanica izparele vode, ki so jo gasilci v velikih količinah uporabljena pri gašenju, pomešana z dimom oziroma vonjem po zažganih gumah, ki pa po
njegovem ni bil strupen. V požaru naj bi gorele le cele gume, saj zdrobljen material po Brenclovih trditvah ni imel dovolj kisika, da bi gorel, tako da so na pogorišču bili le ostanki nepogorelih gum, aktivno oglje oziroma saje in železo.
Omenjeni požar naj bi podjetju Albin Promotion povzročil za prek 405.000 evrov materialne škode, k temu je treba dodati še vsaj od 30.000 do 40.000 evrov stroškov akcije gašenja, poleg tega pa imajo še cel kup dodatnih težav. Zaradi požara se je moral Brencl že dvakrat zagovarjati pred kidričevskim občinskim svetom, okoliščine in proizvodno dejavnost podjetja pa je moral pojasnjevati tudi na nekaterih drugih sestankih, ki so bili povezani s požarom. Poleg tega se je nekoliko zapletlo tudi zaradi pogodbe o uporabi služnostne pravice, po kateri občina Kidričevo zahteva za pet let služnosti plačilo odškodnine v višini 130.000 evrov, ki jih morajo plačati že v prihodnjem letu. Do sedaj po Brenclovih besedah niso prejeli še nobene odškodnine, pričakujejo pa, da bodo od zavarovalnice prejeli vsaj okoli 156.000 ev-rov odškodnine za največji stroj, ki je bil v požaru skoraj popolnoma uničen, a jim ga je že uspelo obnoviti, tako da je sedaj spet pripravljen za nadaljevanje drobljenja oziroma dokončno sanacijo omenjene gramoznice.
Poleg okoljevarstvenega dovoljenja za opravljanje dejavnosti drobljenja odpadnih gum in zasutja gramoznice z granulatom drobljenih gum, odpadnim gradbenim materialom ter gramozom, ki so ga od Ministrstva za okolje in prostor prejeli že koncem
lanskega leta, so po velikem požaru uspeli pridobiti še gradbeno dovoljenje za tovrstno sanacijo gramoznice. Ta bo po Brenclovi besedah tudi v nadaljevanju potekala tako kot do sedaj. Odpadne gume bodo z velikim strojem trgali in drobili, granulat tr-gane gume bodo zasipavali v gramozno jamo, na vrh pa bodo poleg manjše količine ne nevarnih gradbenih odpadkov navozili še gramoza in okoli 40.000 kubičnih metrov zemeljskega mulja, ki ga nameravajo prepeljati prihodnje leto iz reke Dravinje ob sanaciji območja okrog hidroelektrarne, ki jo imajo ob tovarni v Majšperku. Nad sanirano in splanirano gramoznico pa naj bi po končani sanaciji nato uredili še lep zeleni travnik.
Da bi javnost prepričali, da so posledice požara že odpravljene, so novinarje povabili tudi na ogled gradbišča v omenjeni gramoznici, kjer
smo dejansko lahko videli, da so na območju nekdanjega požarišča že utrdili manjši del že sanirane gramoznice, ki je zasuta z granulatom tr-ganih gum in gramozom ter pripravljena na sejanje trave.
Vabilu na tiskovno konferenco se po Brenclovih besedah žal niso odzvali sicer povabljeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter občine Kidričevo. Sodelovali pa so Teo Pajnik iz podjetja TWO, ki s podjetjem AP sodeluje pri izdelavi okoljskega programa, Roman Koprivnikar iz podjetja GET inženering v Ljubljani, Drago Wolf iz podjetja Wolf v Skakov-cih, ki ima koncesijo za odkup odpadnih gum na območju SV Slovenije, ter vodja gradbišča v gramoznici v k. o. Lovrenc Sašo Mohorko. Med drugim so povedali, da prodajo v Sloveniji letno okoli 15.000
ton novih avtomobilskih gum in če odštejejo okoli 20-odstotno obrabljenost, jih ob izločitvi iz uporabe slovenski koncesionarji zberejo letno od 8.000 do 9.000 ton. Od tega kar precejšnje količine odpadnih gum sežgejo v tovarni cementa v Anhovem, preostale količine pa prevzamejo predelovalci odpadnih gum.
Albin Brencl je poudaril, da želijo po pridobitvi vseh dovoljenj s strganjem odpadnih gum (dnevna kapaciteta je 110 ton) in sanacijo gramoznice čimprej nadaljevati, še naprej pa iščejo možnosti za čim višjo dodano vrednost svojih proizvodov. Ker s projektom izdelave kritine in tlakovcev iz mlete odpadne gume niso uspeli na domačem trgu, so tehnologijo prodali v tujino. V fazi preverjanja pa imajo še nekaj drugih uporabnih idej za predelavo odpadnih gum, ki naj bi jih v kratkem predstavili.
Zaradi nastalega požara, ki je njihovo delo precej ohromil, in ker trdno želijo, da se ne bi kaj podobnega še kdaj pripetilo, je Albin Brencl ob koncu dejal, da bodo dali bistveno večji poudarek varnosti in varovanju sicer ograjenega gradbišča oziroma gramoznice v k. o. Lovrenc. Za to poleg video nadzora uporabljajo tudi psa čuvaja, zagotovljena pa je tudi fizična varnost 24 ur dnevno. Gibanje nezaposlenih na gradbišču in ob njem je strogo prepovedali, vsak poskus približevanja bodo prijavili policiji, morebiten organiziran ogled gradbišča pa bo odslej možen le ob predhodni najavi v tajništvu direktorja podjetja.
M. Ozmec
OBJEKT: SANACIJA
GRAMOZNE JAME INVESTITOR: ALBIN PROMOTION
d,o,o,
NADZOR: TMD d.o.o, PTUJ g. STANKO TEMENT
ŠT. GRADB. 35105622006 BB/HČ
DOVOLJENJA; od 24.10.2007
Foto: M. Ozmec
Pogled na požarišče 16. avgusta letos, ko je poleg okoli 150 ton odpadnih gum zgorel tudi velik stroj za trganje gum ...
Foto: M. Ozmec
Odslej veljajo na delovišču podjetja AP v gramoznici pri Lovrencu strožji varnostni ukrepi, približevanje pa je prepovedano.
Frizerski studio
>iVA
Za vsak dan in vsak poseben dan
Smo prijazen, ambiciozen in kreativen tričlanski kolektiv. Slavimo po dobrem medsebojnem razumevanju in sodelovanju. V našem salonu se boste počutili zelo sproščeno. Z našim znanjem, ki ga nenehno dopolnjujemo, se trudimo ugoditi vsem vašim frizerskim željam in zahtevam. Dobrodošli v naš frizerski salon, kjer vam zraven nasmeha in kavice še nudimo: STORITVE:
-	svetovanje
-	nega las in lasišča
-	modno striženje
-	barvanje las, prameni
-	svečane frizure
-	make up za vse priložnosti
-	parafinska kopel za roke -oblikovanje obrvi po metodi ANASTASIA BEVERLY HILLS.
Za dobro počutje vaših las pri našem delu uporabljamo priznano kozmetiko LOREAL PROFESSIONNEL, za make up pa kozmetiko ARTDECO.
Da pa lahko s kvalitetno nego tudi doma razvajate svoje lase vam nudimo izdelke tudi za domov, in sicer:
-	LOREAL PROFESSIONNEL SERIE EXPERT - izdelki za nego las
-	LOREAL PROFESSIONNEL TEČNI ART - Styling izdelki
-	TIGI - styling.
Radi si vzamemo čas za vas in vaše želje, zato vas prosimo, da se za obisk našega salona predhodno dogovorite za termin. Dosegljivi smo vsak dan med 8. in 18. uro na tel. št.: 02 776 49 51. AKCIJE
V našem salonu ste za vsakvaš obisk nagrajeni z nalepko DIVA, kar pa pomeni
-	5 nalepk DIVA - sušenje in pranje gratis
-	10 nalepk DIVA - striženje in pranje gratis
-	15 nalepk DIVA - styling izdelek gratis Vsako SREDO moško ali žensko striženje SAMO 6,50 € DARILNI BON kot čudovito darilo. Za vsak dan in vsak poseben dani
Kolektiv frizerskega studia DIVA
Ormož • Po obisku vlade
Kaj točno je Janša povedal v Ormožu
Vlada je drugi dan obiska v Spodnjem Podravju začela z delovnim posvetom v ormoškem gradu. Po posvetu je predsednik vlade Janez Janša komentiral izide nedeljskih predsedniških volitev in referenduma.
Dejal je: ''Opravljene so prve analize nedeljskih glasovanj. Rezultati so slabi, razmere, ki so privedle do takšnih rezultatov, pa zaskrbljujoče. Prve analize kažejo, da se je predvolilna kampanja v veliki meri usmerila v obračun z vlado, zelo malo je bilo razprav o slovenski prihodnosti. Še posebej je zaskrbljujoče, da so se v času volilne kampanje velike sile usmerile v to, da se slovensko vlado v času pred
predsedovanjem Evropski uniji očrni v tujini. V države Evropske unije in tudi v svet so v tem času šla sporočila, ki situacijo v Sloveniji slikajo kot da bi šlo za Belorusijo ali kako primerljivo državo. Razmere, ki so na ta način ustvarjene, otežujejo delo vladi tudi pri vodenju rutinskih in običajnih zadev, še posebej pa je oteženo delo pri pripravah na predsedovanje Evropski uniji, kar terja v tem času od vlade izjemne
napore. Situacijo, ki je nastala, bomo v prihodnje še analizirali, vendar lahko že sedaj rečem, da so odprte še vse možnosti, vključno z odstopom vlade.''
Sicer pa so se v Ormožu na obisku mudili tudi številni ministri; Matjaž Šinkovec, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, pa je v okviru vladnega obiska v Spodnjem Podravju obiskal podjetje Carrera Optyl, kjer je bila prisotna tudi ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologi-
jo Mojca Kucler Dolinar, kasneje pa še družbo Jeruzalem Ormož. Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Zvonko Zinrajh si je ogledal prostore Policijske postaje Ormož, Roman Rep, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Upravno enoto Ormož, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport Magdalena Šverc je obiskala Gimnazijo Ormož, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Robert Marolt pa Upravno enoto Ormož. Mini-
ster za gospodarstvo Andrej Vizjak se je srečal z županom občine Središče ob Dravi Jurijem Borkom ter obiskal samostojnega podjetnika Se-bastjana Jakla, ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič pa je opravila pogovore z vodstvom Zdravstvenega doma Ormož. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je v Ormožu obiskala Urad za delo in Center za socialno delo, kjer se je udeležila posveta na temo Zakona o preprečevanju nasilja
v družini. Kot je pojasnila, je z delom Centra za socialno delo v Ormožu zadovoljna, nekaj debate pa so namenili tudi reorganizaciji Centrov za socialno delo in prenosu na regije: "Zelo sem vesela, da ormoški in ptujski center že sedaj dobro sodelujeta, saj je v Ormožu premalo strokovnega kadra. Predvsem mislim na psihologe in pravnike, ki sodelujejo že sedaj in vidijo možnost sodelovanja tudi ob ustanovitvi regij," je dejala.
NŠ
Destrnik • Z novinarske konference predsednika vlade RS
Janša: »Sporazum se drastično krši
«
Na torkovi novinarski konferenci, ki jo je ob vladnem obisku Spodnjega Podravja sklical predsednik vlade Janez Janša, je uvodoma predstavil osnovne razvojne podatke in premike v regiji. Kot je poudaril, je osnovni namen obiska preveriti, kaj od dogovorjenega v smislu pospeškov razvoja je bilo realizirano ter kje so stvari, kjer lahko realizacijo pospešijo. Ob tej priložnosti je odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z njegovo izjavo, da so odprte vse možnosti, vključno z odstopom vlade.
V dveh dneh vladnega obiska Spodnjega Podravja je predsednik vlade Janez Janša skupaj z ostalimi ministri opravil okrog 60 različnih pogovorov in srečanj. Osrednji del je bil delovni sestanek vlade, na katerem so natančneje analizirali razmere v regiji, razvojne potenciale in realizacijo obljubljenega iz leta 2006. Kot je dejal Janša, sodi regija po razvitosti v spodnjo polovico, vendar pa v zadnjih letih zmanjšuje razvojni zaostanek za povprečno razvitostjo Slovenije. Kot je dejal, kažejo zadnji podatki na to, da je regija dosegla približno 85 odstotkov slovenskega povprečja in da se zaostanek zmanjšuje.
Poudaril je, da se je gospodarska rast v Spodnjem Po-dravju odrazila tudi na gibanju na trgu delovne sile. Brezposelnost se je po podatkih, ki jih je navedel od februarja 2006 do danes, znižala za 35 odstotkov. Kljub temu pa gre za regijo, kjer je zabeležena ena najvišjih brezposelnosti v Sloveniji. Kot je poudaril Janša, se potrebe po delavcih večajo, za nekatere panoge niti ni dovolj delavcev, zaradi česar se je povečalo povpraševanje po delovnih dovoljenih za delavce iz drugih držav.
Več sredstev v naslednji finančni perspektivi
Od zadnjega vladnega obiska je vlada sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih
projektih. Dva od teh velikih nacionalnih razvojnih projektov sta locirana v Spodnjem Podravju, gre predvsem za turistično infrastrukturo, oba projekta pa se že odvijata. Regija je v obdobju 2004-2006 prejšnje finančne perspektive iz evropskih sredstev počrpala sredstva za sofinanciranje 46 projektov v skupni vrednosti skoraj šest milijonov evrov, pri čemer je šlo za projekte s področja turizma, kmetijstva, gozdarstva, gospodarske infrastrukture in javnih storitev. Največji delež je regija dobila iz ko-hezijskega sklada evropskih sredstev za projekt varovanja podtalnice Ptujskega polja, skoraj 19 milijonov evrov.
Kot je pojasnil predsednik vlade, bo za regionalne spodbude v naslednji finančni perspektivi 2007-2013 na voljo bistveno več sredstev. Za celoto Podravsko regijo je za krepitev regionalnih razvojnih potencialov na voljo 134 milijonov evrov. Ob tej priložnosti je Janša izpostavil, da so to znatna sredstva, za katera je treba pripraviti dobre programe in izhodišča. Občine je javno pozval, da resno pristopijo k pripravi programov.
Sredstva bodo prenesena iz državnega proračuna
Kot je dejal, je v času od zadnjega obiska Spodnjega Podravja prišlo do realizacije
Foto: Dženana Bečirovič
Predsednik vlade Janez Janša
ene od bistvenih zahtev, ki so jo v tej regiji srečali februarja 2006, in sicer sprememba načina financiranja občin. Sprejet je bil nov zakon o financiranju občin, ki občinam v regiji prinaša dodatnih deset in pol milijona evrov. »Prav vse občine v tej regiji dobijo na podlagi tega zakona več. S tem so se lastni prihodki občin v regiji povečali za 26 odstotkov,« je še dejal Janša.
Pri regionalizaciji, ki je eden od strateških projektov v tem času, je ta regija uvrščena v eno od bodočih 14 pokrajin. Obsegala bo območje 19
občin S 87 tisoč prebivalci, s čemer bo se po številu prebivalcev uvrstila na deveto mesto. Iz državnega proračuna bo za upravljanje regionalnih nalog preneseno neposredno skoraj 34 milijonov evrov in dodatno za razvojne naloge pokrajine še preko deset milijonov evrov. Gre za znatna sredstva, ki se ne bodo vzela občinam in združevala na pokrajinskem nivoju, ampak bodo prenesena iz državnega proračuna,« je Janša zaključil predstavitev osnovnih razvojnih podatkov.
Cinične zahteve bogatih občin
»Pri analizi razvoja in problemov v tej regiji smo natančno primerjali doseženo v tem času in ugotovili, da marsikje v tej regiji ljudje še vedno kljub izboljšavam, ki so bile narejene, živijo v bistveno težjih okoliščinah, kot nekje v osrednji Sloveniji. S tega vidika precej cinično zvenijo zahteve bogatih občin po spremembi zakona o financiranju občin. V tej regiji so občine, v katerih gospo-
dinjska še vedno prispevajo po več tisoč, tudi po sedem tisoč evrov zato, da dobijo priključek zdrave pitne vode. S tega vidika je naravnost cinično poslušati bogate, naj se Slovenija povrne na star način financiranja občin, ki je generiral takšne demografske razvojne razlike,« je še poudaril Janša.
Odprte so vse možnosti, vključno z odstopom
Po končanem uvodnem delu, v katerem je predsednik vlade predstavil osnovne razvojne podatke in premike v regiji, so sledila vprašanja novinarjev. Največ teh je bilo povezanih z njegovo izjavo, da so odprte vse možnosti, vključno z odstopom vlade. Kot je pojasnil Janša, vlaga vlada izjemne napore v priprave na predsedovaje Evropski uniji, ki se, kot je dejal, relativno malo vidijo. Pojasnil je: »Stranke, ki so v vladni koaliciji, so z večino opozicijskih strank ali pa s strankami, ki imajo večino poslancev v opoziciji podpisale sporazum o tem, da bomo sodelovali pri pripravah na predsedovanje EU in v času predsedovanja EU. Vlada ničesar iz teh priprav ne skriva, sproti stvari usklajujemo v pristojnih parlamentarnih delovnih telesih, kjer ima proporcionalno zastopstvo tudi opozicija«. Ta sporazum pa se po besedah predsednika vlade drastično krši.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Srečanje članov vlade z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki
„Najtežje je vladne pristojnosti prenašati drugam ..."
Slovenska vlada s predsednikom Janezom Janšo na čelu je dvodnevni obisk v Spodnjem Podravju končala s pogovorom v Grand hotelu Primus, na katerem so sodelovali župani, gospodarstveniki, poslanci in državni svetniki s tega območja.
Pogovor je začel in spretno krmaril kar sam predsednik vlade. Od županov se je prvi oglasil ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je sedel tudi za vladnim omizjem, ki ga je sestavljalo 18 članov. Predstavil je nekatere izstopajoče projekte, ki jih je MO Ptuj dosegla v zadnjem obdobju, pri realizaciji katerih pa je sodelovala tudi država, ob tej priložnosti se je tudi zahvalil za korektno sodelovanje na številnih projektih. Prav tako za izpolnitev predvolilne obljube o 14 pokrajinah. „Pogumno s pokrajinsko zakonodajo v parlament, ko bo potrebno stisniti tipko, se bodo pokazali heroji, zdaj se eni kažejo v senci. Slovenija zagotovo potrebuje pokrajine za naslednji razvojni premik, saj večjih projektov v naslednjih letih brez realizacije pokrajinskega zgodbe preprosto ne bo," je povedal. Ptuj je slovenski kulturni biser, ki bi moral biti v ponos slehernega Slovenca. Poskušajmo Ptuj in Spodnje Podravje razumeti kot narod-no-kulturni simbol in ga poskušajmo umeščati v vse tiste pore življenja in dela, ki nam to omogočajo, če drugo ne, je bil jasen ptujski župan. Ptuj je imel nekoč tri letne proračune, saj je imel status občine, mesta in pokrajine. Zdaj skuša razvojni zaostanek nadoknaditi. Ptujski župan pričakuje, da bo projekt Evropske kulturne prestolnice 2012 uresničen tako, da bo v ponos celotni državi, seveda ob podpori predsednika vlade in celotne ministrske ekipe. Čelan je tudi vladni ekipi predstavil idejo, da bi bražna gospodarska
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik vlade Janez Janša: „Delitev Slovenije na 14 pokrajin je kompromis med številnimi dejavniki, boljšega ni nihče predlagal ..."
zbornica za tekstil naj imela sedež na Ptuju, že zaradi prodornih blagovnih znamk Nes in Zaščita.
Predsednik vlade Janez Janša je povedal, da so vedno veseli, ko slišijo pohvale. Po prvem obisku vlade se je na tem območju marsikaj spremenilo. Spremenjeni zakon o financiranju občin je občinam v Spodnjem Podravju prinesel dodatnih 10,5 milijona evrov na letni ravni. Za projekt pokrajin, ki je eden od strateških projektov, je bil široki politični konsenz sprejet že pred časom, aprila letos so vse parlamentarne stranke tudi sprejele predlog za delitev države na 14 pokrajin, česar nekatere stranke sedaj ne spoštujejo.
Cilj so kvalitetna delovna mesta
"Smo v času, ko se bo dejansko odločilo, ali bo Slovenija dobila pokrajine ali ne. Ne gre za politično razpoloženje,
gre enostavno za interese. Slovenija se je v nekem obdobju močno centralizirala. Od centralizacije pa imajo koristi številni lobiji. Najtežje je seveda prenašati pristojnosti nekam drugam. Odpori so povsod, tudi v državni administraciji. Vlada lahko pripelje projekt do glasovanja, ne more pa ga izglasovati. Najpomembnejši zakon je potrebno izglasovati z dvotretjinsko večino, koalicija tudi ob 100-odstotnem sodelovanju nima vseh glasov. Na tej točki se bo tudi v praksi pokazalo, ali v resnici gre za nacionalni projekt," je glede pokrajinske zakonodaje izpostavil predsednik vlade.
Od februarja 2006, ko je bila vlada prvič v Podravju, se je bistveno zmanjšala brezposelnost na tem območju, kar za 35 odstotkov, kar je eno najvišjih znižanj v primerjavi z ostalimi območji v Sloveniji. To pa po mnenju predsednika vlade Janeza Janše ni dovolj. Potrebno bo izboljšati tudi kvaliteto delovnih mest, da
Foto: Črtomir Goznik
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan v pogovoru z dr. Ivanom Žagarjem, ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ter Marjeto Cotman, ministrico za delo, družino in socialne zadeve. V Spodnjem Podravju nestrpno pričakujejo pokrajino in novi razvojni impulz, kar bo zagotovo prispevalo k večjemu razvoju in k povečanemu zaposlovanju. S tem pa se bo zmanjšal tudi pritisk na socialne transferje.
Foto: Črtomir Goznik
Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, Iztok Jarc, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zofija Mazej Kukovič, ministrica za zdravje, in Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, so tudi po plenarni seji imeli čas za pogovore z vsemi zainteresiranimi.
bodo zaposleni več zaslužili, da bodo rezultati boljši, da se bo večala blaginja. „Celotni cilj ni dosežen s tem, da nekdo dobi delovno mesto, cilj je kvalitetno delovno mesto, delovno mesto, ki bo tudi dobro plačano," je med drugim še posebej poudaril Janša v pogovoru v Grand hotelu Primus, ki je tudi pozval h koriščenju evropskih sredstev, saj bo v novi finančni perspektivi na voljo štirikrat več sredstev kot v prejšnji.
Splošno razpravo je začel Jurij Dogša, direktor nekdanje Tovarna sladkorja Ormož, ki pričakuje, da bodo v vladi oziroma na ministrstvih imeli posluh za njihove bodoče energetske projekte, med katerimi je ponovno tudi možnost proizvodnje bioetanola. Po Janezu Podobniku pa bi bilo najbolje, če bi na območju nekdanje tovarne sladkorja zrasla takšna proizvodnja, ki bo tudi kmetom najbližja. v nadaljevanju so govorili tudi o zadolževanju majhnih občin, ki je problem tudi zaradi tega, ker se je pokazalo, da ekološka taksa, na katero so ponekod gradili projekte, ni zakoniti vir. Na to sta opozorila župana Žetal in Podlehnika, Anton Butolen in Marko Maučič. Mag. Andrej Šircelj, državni sekretar na Ministrstvu za finance, je v zvezi s tem povedal, da bodo omenjene težave reševali od primera do primera glede na prilive in odlive v posameznih občinah. Podjetnik Igor Rakuša bi rad udejanil edinstven športno-rekreacijski projekt na Pra-gerskem, vreden 70 milijonov evrov, s katerim je povezanih
280 delovnih mest. Projekt je na čakanju že leto dni, svetovno prvenstvo v letu 2009 pa se nezadržno približuje. Kot je pojasnil minister Podobnik, bo po vsej verjetnosti potrebno s projektom iti bliže občini Kidričevo, ker se na meji med občino Kidričevo in Slovenska Bistrica načrtuje izgradnja deponije. Tak moderen center namreč ne sodi v bližino deponije. Branko Šumenjak, podžupan občine Ormož, pa je povedal, da če bi dobili zagotovilo, da se bodo dela na hitri cesti Hajdina-Ormož pričela prihodnje leto, gradnja se odlaga od leta 1993, bi morda tudi poslanca z ormoškega območja v parlamentu glasovala za 14 pokrajin. Verjetno pa se je Ptuj v preteklosti razvijal tudi na račun Ormoža. Oglasila pa sta se tudi poslanca DZ s Ptujskega, Branko Marinič in Franc Pukšič. Prvi je povedal, da Haloze niso problem samo zaradi vode, temveč tudi zaradi zaraščanja. Mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, pa je odgovoril Francu Pukšiču, ki se je zanimal za nagrajevanje zaposlenih v uspešnih podjetjih, da je prav, da v podjetjih, kjer uspešno poslujejo, uveljavljajo politiko individualnega pristopa nagrajevanja, v pripravi pa je tudi zakon o finančni participaciji zaposlenih.
Dodatni razvoj z Megalaxio in Termami Janežovci
Predsednik vlade Janez Janša je kot zelo cinične ocenil zahteve nekaterih bogatih
občin, ki si želijo, da bi se Slovenija vrnila na stari sistem financiranja občin, ki je ge-neriral tako demografske kot razvojne razlike. Kljub spodbudnim podatkom o zmanjševanju razvojnih zaostankov so se območja v Sloveniji, kjer ljudje živijo v bistveno težjih razmerah kot v drugih delih Slovenije. Neprijetno ga je presenetil podatek, da morajo ponekod na Ptujskem, konkretno v Halozah, ljudje doplačevati velike zneske, da se lahko priključijo na zdravo pitno vodo. Spremenjeni sistem financiranja občin je tudi v Podravje prinesel več denarja, razvojni zaostanek regije se zmanjšuje v primerjavi s povprečno razvitostjo Slovenije. V času med dvema obiskoma vlade je bil sprejet tudi projekt nacionalnih razvojnih projektov, ki na tem območju predvideva dva turistična projekta, Terme Janežovci in zabaviščni park Megalaxio, ki bosta po predsednikovem mnenju v to okolje prinesla dodatni razvoj.
Ob koncu srečanja z župani, gospodarstveniki, poslanci državnega zbora in državnimi svetniki iz Spodnjega Podravja se je predsednik vlade Janez Janša zahvalil županu najstarejšega slovenskega in tudi najlepšega mesta ter mestu z najboljšo hrano za izkazano gostoljubje, ki ga kaže izkoristiti tudi v bodočih turističnih projektih, saj gre za izhodiščno prednost. Zahvalil pa se je tudi za pobudo, da bi se v letu predsednikovanja Slovenije Eu na Ptuju srečali predstavniki najstarejših mest iz vseh članic Eu.
Ptuj • Zaključek projekta Vitalizacije Ptujskega jezera
Kajakasi so dobili prvo pravo progo za veslanje na mirnih vodah
Na prireditvenem prostoru Brodarskega društva Ranca je bila 13. novembra prireditev ob zaključku projekta Vitalizacija Ptujskega jezera, ki ga je sofinanciral tudi Evropski sklad za regionalni razvoj. Slovesnega zaključka se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je skupaj s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in županom občine Markovci Francem Kekcem objekte tudi svečano predal namenu. Dogajanje so pospremili tudi s kulturnim programom. Nastopili so FS KD Rogoznica, hip-hop plesna skupina PC Mambo iz Ptuja ter Matija Puž in Edi Klasinc.
Župan občine Markovci Franc Kekec je projekt Vitalizacije Ptujskega jezera uvrstil med projekte dobre prakse, uspešnega sodelovanja dveh sosednjih občin, mestne in primestne, ob sodelovanju tretjega partnerja, države. Projekt predstavlja dobro izhodišče za razvoj vodnih športov in turizma. Želi si, da bi takšnih in podobnih projektov bilo v bodoče še več tudi na drugih področjih. V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport si prizadevamo, da bi na Ptuj-
skem jezeru razvili največji učni in izobraževalni center na Slovenskem, je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Projekt Vi-talizacije je šele začetek v tej smeri, zato si občini želita, da bi jima ministrstvo prisluhnilo tudi v bodoče. Vrhunskim športnikom in tistim, ki se bodo vodnih športov šele pričeli učiti na največji slovenski umetni akumulaciji, pa je zaželel veliko užitkov. Ptujski župan se je s priložnostnim darilom ministru Zveru zahvalil za vso pomoč
pri uresničevanju projekta Vitalizacije, in ga povabil na prihodnjo rancarijo.
»Slovenci smo eden najbolj športnih narodov na svetu, saj praktično ni športne discipline, kjer se ne bi aktivno vključevali in dosegali mednarodno primerljive in dobre rezultate. Če bi tudi v mednarodnem merilu imeli nek indeks nacionalne športne uspešnosti, bi bili zagotovo na vrhu. Ne gre pa samo za uspehe v vrhunskem športu, zagotovo bo jezero omogočilo športne aktivnosti čim
Foto: Črtomir Goznik
Svečano (simbolično) rezanje vrvice ob novi pridobitvi je tokrat potekalo na vodi.
Foto: Črtomir Goznik
Direktor kajakaških reprezentanc Andrej Jelenc je v torek na Ptujsko jezero prinesel tudi darilo, nov čoln.
Ptuj • Predaja robotske celice Šolskemu centru
večjemu številu ljudi. Pri tem pa ima država pomembno vlogo, da ustvarja materialne pogoje za to. V projektu Vita-lizacije Ptujskega jezera gre za pomembno sinergijo med dvema občinama, državo in EU. Tega denarja ni na pretek, projektov in želja je veliko, potrebna je skrbna delitev. Mislim, da je investicija v ta projekt, v ta prostor, več kot upravičena. V novi finančni perspektivi čaka Slovenijo kar nekaj milijard evrov, ki jih po potrebno smiselno in previdno uporabiti. Ta denar ni
lahko dobiti, zanj je potrebno veliko garati, kasneje pa z njim pazljivo in gospodarno ravnati, da ga tudi upravičiš. Upam, da je bilo tako tudi pri tem projektu. Ptuj si lahko v povezavi gospodarstva in turizma pridobi nov veter v svoja jadra razvoja,« pa je ob svečanem zaključku projekta Vitalizacije Ptujskega jezera povedal minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
V imenu Kajakaške zveze Slovenije se je za objekte, ki jih je prinesel projekt Vi-talizacije Ptujskega jezera,
zahvalil direktor kajakaških reprezentanc Andrej Jelenc. Kajakašem je prinesel prvo pravo progo za veslanje na mirnih vodah v Sloveniji. S pridom jo bodo koristili v zaključnih pripravah na velika tekmovanja, na katerih tudi tekmovalci na mirnih vodah dosegajo vrhunske rezultate, osvajajo kolajne. Svoje predstavnike bo imela Slovenija na olimpiadi v Pekingu tudi v tej disciplini. V imenu Kajakaške zveze je BD Ranca podaril nov čoln za veslanje.
MG
Ključno je povezovanje učnega in delovnega procesa
V okviru vladnega obiska v Spodnjem Podravju je minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak v torek v uporabo predal robotsko celico, ki jo je Šolskemu centru Ptuj doniralo podjetje SAR, Avtomatizacija, d. o. o., iz Ptuja.
V minulih dveh letih je Šolski center (ŠC) Ptuj v okviru projekta »Partnerstvo izobraževanja in dela«, sofinanciranega s strani evropskih socialnih skladov, izvajal dva modela, katerih namen je bil čimbolj tesno povezati dejavnosti šole z gospodarstvom. V prvem modelu so s pomočjo strokovnjakov iz podjetij izvedli usposabljanja učiteljev strokov-no-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka. V drugem delu pa so pozornost usmerili k pedagoško-didaktičnim usposabljanjem mentorjev v podjetjih. S podjetji iz širšega lokalnega okolja so podpisali tudi pisma o partnerstvu, s katerimi so se zavezali k nenehnemu vzajemnemu sodelovanju ter oblikovali koalicije za posamezna področja, kot so mehatronika, strojništvo
in elektrotehnika. Projekt so uspešno zaključili septembra letos, plod vseh aktivnosti pa je izražen v povečanem sodelovanju med ŠC Ptuj in podjetji v ožjem in širšem okolju. »Na podlagi pisem o partnerstvu se lahko danes pohvalimo, da so nam podjetja s svojimi do-nacijami omogočila kvalitetnejši prenos znanja iz prakse kot tudi sodobnejšo opremo naših specializiranih učilnic,« je dejal ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj Robert Harb. Med pomembnejšimi donacijami je tudi robotska celica z robotom proizvajalca Fanuc, ki jo je Šolskemu centru doniralo podjetje SAR, Avtomatizacija, d. o. o., iz Ptuja. Razen omenjena donacije podjetja Sar so se z donacijami Šolskemu centru odzvala tudi druga podjetja, in sicer Senčar, d. o. o., MlEL,
d. o. o., PS, d. o. o. Logatec, TELEM, d. o. o. in podjetje CARRERA, d. o. o. »Dejstva, da povezovanje go-
spodarstva in šolstva ne predstavlja le vloga za donatorstvo na zaključnem plesu, smo se v ŠC Ptuj zavedali že davno
Foto: Dženana Becirovic
Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in ravnatelj Elektro šole Ptuj Rajko Fajt
nazaj. Bili in smo še vedno, zagotovo ena izmed vodilnih izobraževalnih inštitucij v Sloveniji, ki smo navezovali stike, se povezovali in sodelovali z gospodarstvom in obrtjo, pa najsi je šlo za izmenjavo izkušenj, prenos znanja ali za proizvodnjo, ko so izdelki iz naših delavnic dopolnjevali ponudbo podjetij in obrti. Kaj hitro po padcu velikih gigantov v naši neposredni bližini smo opozarjali, da bi bilo strukturna neskladja na trgu delovne sile smiselno reševati z ukrepi povezovanja šolstva in gospodarstva. Dijake in študente že od prvega letnika vključiti v raziskovalne projekte, mentorji v šolah in gospodarstvu morajo usmerjati mlade k uporabi znanja v praksi - v smislu: česa sem sposoben narediti in ne kakšen izobraževalni pro-
gram sem predelal. Izgraditi moramo kadre s specifičnim strokovnim znanjem, ki se bodo vključili v gospodarski, predvsem tehnološki razvoj in ki bodo zastopali Slovenijo v Evropi in v svetu. Dejstvo je, da je povezovanje izobraževanja in dela, šole in podjetja oz. delodajalca ključnega pomena za kakovosten razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja,« je ob predaji robotske celice izpostavil ravnatelj Elektro šole Ptuj Rajko Fajt.
Po nagovorih Fajta in Bojana Klariča, direktorja podjetja SAR, Avtomatizacija, d. o. o., je robotsko celico v uporabo predal minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je pohvalil medsebojno sodelovanje Šolskega centra z gospodarstvom.
Dženana Becirovic
Gorišnica, Markovci m Radovan Žerjav na obisku
Spor okoli hitre ceste?!
V sklopu dvodnevnega obiska vlade v Spodnjem Podravju se je minister za promet Radovan Žerjav srečal z gorišniškim županom Jožetom Kokotom in markovskim županom Francem Kekcem. Osrednja tema obeh srečanj je bila umestitev trase hitre ceste Ptuj-Ormož, ki bo v prihodnje očitno še burila duhove.
Kot je povedal župan Ko-kot, se bo o dokončni varianti trase hitre ceste odločalo 22. novembra v Ljubljani na skupnem sestanku županov vključenih občin, predstavnikov Ministrstva za okolje in Ministrstva za promet: „Za-enkrat naj bi strokovno izdelane študije umestitve trase hitre ceste, upoštevajoč vse okoljske vidike, dajale prednost t. i. severni obvoznici, s čimer pa se nas večina županov nikakor ne bo strinjala, to je zdaj že jasno. Dejstvo je, da mora „zeleno luč" za gradbeno dovoljenje izdati okolj-sko ministrstvo, vendar, kot sem dejal, se župani ne bomo strinjali z možnostjo severne trase. V skrajnem primeru, ker se z južno traso pač posega deloma v okolje Nature 2000, bom osebno predlagal,
naj se za ta del cesta pač umesti v podzemeljski tunel, če ne gre drugače," je odločen Kokot, njegovemu stališču pa se pridružuje tudi markovski župan Franc Kekec. Odsek hitre ceste med Gorišnico in Ormožem po županovih besedah že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje, zatika pa se pri umestitvi trase od Vidma preko Markovcev do Gorišnice.
Sicer pa sta Kokot in Žerjav govorila tudi o ureditvi mostu čez strugo Drave za izvoz s hitre ceste proti MP Za-vrč, dotaknila pa sta se tudi vprašanja ureditve krožnega križišča v Moškanjcih pri bencinskem servisu Žiher: „Ministra sem seznanil z namero oz. željo in predvsem potrebo občine po ureditvi krožnega križišča na omenje-
Župan Jože Kokot in minister Radovan Žerjav sta se strinjala, da je pri Žihru potrebno urediti krožišče.
ni lokaciji. Gre za zelo prometno cesto, kjer je že prihajalo do tragičnih nesreč, zato je rešitev tega odseka ceste nujna. S tem se je strinjal tudi minister Žerjav, ki je našo pobudo oz. predlog ocenil zelo pozitivno in dejal, da se bo zavzel za čimprejšnjo ureditev krožnega križišča. Ker gre za državno cesto, bo seveda investitor država, in osebno sem prepričan, da bomo kro-žišče naredili v prihodnjem letu," je še povedal Kokot.
Župan Kekec: "Zelo sem razočaran in jezen!"
Poleg obiska v občini Go-rišnica je minister Žerjav obiskal tudi občino Markovce. Že več let se govori o predvideni gradnji hitre ceste Ptuj-Ormož. Cesta je sicer že umeščena v prostor, težave pa so na lokaciji med Markov-ci in Ptujem. Občine želijo, da se cesta umesti v Šturmovcih, tik ob jezeru. Tako bi cesta najmanj posegla v bivanjski prostor ljudi. Po drugi strani pa naravovarstveniki opozarjajo, da gradnja ceste na tej lokaciji zaradi zaščitenega območja Natura 2000 ni mogoča. Minister je v Markovcih poudaril, da je edina možna lokacija za cesto na lokaciji Markovci-Ptuj na severni in ne na južni strani, kot je bilo predvideno. "Potrebno bo razmišljati o severnih varian-
Minister za promet mag. Radovan Žerjav na obisku v občini Markovci.
tah. Dejstvo je, da imamo na južni strani težave z Naturo 2000, habitatnimi zaščitami in ptičjo direktivo," je na kratko povedal minister Žerjav.
S severno varianto se Mar-kovčani na čelu z županom Francem Kekcem ne strinjajo in so pripravljeni poseči tudi po državljanski nepokorščini. "Moram reči, da sem zelo razočaran, tudi jezen, nad temi variantami umestitve, o katerih govori minister. Občina Markovci bo zagotovo nad to odločitvijo protestirala z vsemi možnimi argumenti. Vztrajali bomo, da se potrdi južna varianta, ki je za našo
občino najbolj sprejemljiva. Želimo, da bi bila določena lokacija sprejemljiva tudi za naravovarstvenike, ki so se v letu 2002 s to lokacijo (južno varianto) že strinjali. Kasneje je bilo to območje zaščiteno z Naturo 2000 in tako zdaj na tem mestu gradnja ceste naj ne bi bila mogoča, čeprav je bila cesta v prostor umeščena še pred zaščito Nature. Menim, da severna varianta Ptuja ne bo razbremenila prometa in da bi moral obvoz teči po desni strani jezera - torej na obronku Šturmovcev," je pojasnil markovski župan Franc Kekec.
Sicer pa je prometni minister mag. Žerjav na torkovem srečanju na kratko predstavil tudi gradnjo Phyrnske avtoceste. " Dela na odseku Slivnica-Draženci potekajo normalno. Ta odsek bo končan do leta 2009. Za odsek Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje se izdeluje državni prostorski načrt, medtem ko bi kratki odsek med mejnim prehodom in mejno točko bilo možno zgraditi že v prihodnjem letu. Celotna avtocesta pa naj bi bila dokončana do leta 2011."
SM, MZ
Perutnina Ptuj m Premier in ministra na obisku
Janša: "Podpiramo ambiciozne načrte PP!"
Predsednik vlade Janez Janša in ministra Iztok Jarc ter Andrej Vizjak so v torek obiskali tudi Perutnino Ptuj. Pogovori med vodstvom PP in vladno ekipo so sicer potekali za zaprtimi vrati, generalni direktor in predsednik uprave PP Roman Glaser pa je po koncu obiska povedal, da so premieru in ministroma predstavili poslovanje podjetja, pogovarjali pa so se tudi o nujnosti večje promocije domačih blagovnih znamk tako na tujih kot na domačih trgih.
"Predsedniku vlade smo poleg poslovanj predstavili tudi naše prihodnje načrte ter ob tem izpostavili dejstvo, da naše podjetje potrebuje podporo v obdobju do leta 2013 v svoji primarni dejavnosti, seveda pa podporo potrebujejo tudi naši kooperanti in rejci oz. vsi, ki sodelujejo v proizvodnem procesu. Želimo pa si podpore tudi na tujih trgih, kjer lahko nastopamo." Kot je še povedal Glaser, PP v prihodnjem letu precej pričakuje tudi od evropskega pred-sednikovanja Slovenije, saj je to po njegovem mnenju zelo dobra priložnost za doseganje višje stopnje prepoznavnosti Slovenije kot države, pa tudi Perutninine blagovne znamke: "Izpostavili smo tako potrebo kot tudi nujnost večje promocije, sicer pa govorili še o socialnem in ekonom-
skem statusu našega podjetja, kjer imajo zaposleni kljub nezadovoljstvu nekoliko višje plače, kot jih določa kolektivna pogodba, prav tako so stimulirani za svoje delo, redno pa skrbimo tudi za korekcije plač v smislu poviševanja, ki bo do letos do konca leta doseglo 10 odstotkov."
Janez Janša je pa je Perutnino Ptuj ocenil kot zelo dobro slovensko podjetje z več kot 100-letno tradicijo in ambicioznimi načrti: "Vlada podpira te ambicije in projekte, ki nam jih je predstavilo vodstvo PP. Res pa bo potrebno več narediti na promociji kvalitetnih domačih izdelkov, o čemer smo se prav tako pogovarjali na današnjem srečanju."
Kmetijski minister Iztok Jarc pa je obiskal še osemenje-vali center Ptuj in trsničarsko kmetijo Vršič v Juršincih. Kot
je znano, so občine Spodnjega Podravja iz resorja kmetijskega ministrstva v obdobju 2004 do 2006 prejele skupno 2,860 milijona evrov, s katerimi se je podprlo 182 projektov oz. naložb v izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva na tem območju, prestrukturiranje in razvoj dopolnilnih dejavnosti na podeželju ter investicije v gozdove ter ribo-gojstvo. V teh letih je bilo v regijo izplačanih skupno 18,089 milijona evrov slovenskih in evropskih sredstev, od tega največ za neposredna plačila v skupni vrednosti 6,611 milijona evrov, ostalo pa za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov in območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Foto: MZ
Foto: SM
Javni razpisi • Sofinanciranje naložb v kmetijska gospodarstva J Od tod in tam
Na voljo 20 milijonov evrov
Ministrstvo za kmetijstvo je konec oktobra objavilo javni razpis za sofinanciranje naložb v posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Na voljo je dobrih 20 milijonov evrov nepovratnega denarja, kar je skoraj petkrat več kot na zadnjem razpisu EPD.
Višina soinvestiranja je sicer različna, giblje pa se od 30 do največ 60 odstotkov vrednosti naložbe brez DDV. „Viši-na soinvestiranja je odvisna od večih dejavnikov; v prvi vrsti od območja, kje kmetija leži, od velikosti naložbe, pa tudi od tega, ali ima vlagatelj status mladega kmeta ali ne. Sicer je dejavnikov še veliko, to so le najpomembnejši. Na grobo bi lahko rekli, da je najmanjši delež soinvestiranja namenjen nakupu kmetijske mehanizacije, pri ostalih naložbah je predvideno 40-odstotno soinvestiranje, če pa kmetija leži na področju OMD ali v Naturi, je možno pridobiti še dodatnih 10 odstotkov in če gre povrhu še za mlado kmetijo še 10 odstotkov, torej največ 60 odstotkov od neto vrednosti naložbe," je najprej pojasnil kmetijski svetovalec s ptujskega KGZ Ivan Brodnjak.
Interes kmetov s širšega ptujskega območja za prvo predavanje na temo, kako in kdo se lahko prijavi na razpis, je bilo izjemno veliko, vendar se je po predstavitvi pogojev za kandidaturo število tistih, ki so pripravljeni oz. zmožni ustreči vsem pogojem razpisa, hudo osipalo.
„Seveda ima ta razpis, tako kot vsi, tako dobre kot slabe strani, če se tako izrazim. Sredstva so res nepovratna, po drugi strani pa so postavljeni strogi pogoji in kriteriji za njihovo pridobitev.
Recimo; kmetija mora absolutno izpolnjevati že pred oddajo vloge vse pogoje nitratne direktive, pa navzkrižne skladnosti, za zahtevnejše naložbe pa je potrebno poleg vloge izpolniti še poseben poslovni načrt, nujno je vodenje poslovnih knjig po evropskih standardih FADN, redne bodo inšpekcijske kontrole itd."
Z vsemi zahtevami in možnostmi za prijave na razpis
Prvotni interes kmetov za prijavo na razpis je bil izjemno velik; potem, ko so slišali zahtevne pogoje, pa je slušateljev bilo vedno manj.
je zainteresirane na minulih predavanjih seznanjal Stane Leskovar s KGZ Ptuj ter jih opozarjal na vse možne pasti in nepravilnosti, ki se jim morajo morebitni vlagatelji izogniti oz. jih poznati: „V prvi vrsti je treba povedati, da razpis predvideva dve vrsti naložb; in sicer enostavno do vrednosti 50.000 evrov ter zahtevne nad vrednostjo 50.000 evrov. Za slednje je potrebno k vlogi dodati poslovni načrt. Prijavljajo se lahko zelo različne vrste naložb; od nakupa strojne kmetijske opreme do gradnje hlevov, skladišč, trajnih nasadov, celo cest in vodovoda. Vendar pa so osnovni pogoji za uspešno oddajo vloge že precej zahtevni; tako je seveda najprej nujno, da je vloga popolna, da je kmetija vpisana v register, da mora biti vsaj en zaposlen na kmetiji (oz. dva polovično), kmetija mora biti vitalna, minimalno mora prinašati vsaj 6260 evrov prihodka letno, z naložbo se ta prihodek ne sme zmanjšati, vsaj pet let je
treba voditi dokumentacijo, za isto naložbo kmet ne sme pridobiti drugih javnih sredstev, recimo od občine itd," je poudaril Leskovar.
Razpis je sicer odprtega tipa, kar pomeni, da se bodo vloge sprejemale dokler bo denar. Po mnenju strokovnjakov bo predvidena vsota po-črpana že nekje do sredine decembra ali najkasneje do konca letošnjega leta. Na razpis pa se s svojo vlogo lahko prijavijo vsi, ki izpolnjujejo pogoje in ki so morebiti naložbo že izvedli v toku letošnjega leta ali pa jo nameravajo šele začeti izvajati, pri čemer pa je zadnji rok za dokončanje te naložbe 30. junij 2009. Kot kaže, novega tovrstnega razpisa tako prihodnje leto ne bo in to je eden od razlogov, da zna biti zanimanje za pridobitev nepovratnih sredstev zelo veliko.
„Predvsem pričakujemo precej vlog za nakup strojev, saj gre pri tem večinoma za enostavne naložbe, čeprav je tudi res, da dober traktor, re-
Na razpisu bo možno dobiti nepovratna sredstva tako za kmetijsko mehanizacijo kot za investicije v kmetijsko infrastrukturo.
cimo, zna stati več kot 50.000 evrov. Sama izdelava vloge za omenjeni razpis stane 500 evrov, če je potrebno pripraviti še poslovni načrt v primeru zahtevnejše naložbe, pa bo to vlagatelja stalo 1000 evrov. Seveda pa garancije za uspešnost ne more dati nihče vnaprej. Je pa zelo pomembno, da zainteresirani poskušaj vloge pripraviti čimprej, saj se bodo upoštevale po datumskem vrstnem redu, tako kot bodo oddane. V primeru, da bo potrebna dopolnitev vloge, bo vlagatelj o tem obveščen, vendar se bo po dopolnitvi postavil nazaj na konec vrste čakajočih oz. evidentiranih, zato je zelo pomembno tudi to, da je vloga pripravljena čim boljše," je še opozoril Ivan Brodnjak.
Zaenkrat so na Ptujskem KGZ pripravili le nekaj vlog za razpis, pri vseh je šlo za enostavne naložbe, vendar pa pričakujejo tudi kmete, ki se bodo na aktualni razpis prijavili tudi z zahtevnejšimi naložbami. Brodnjak pri tem opozarja, da izdelava vloge s poslovnim načrtom zahteva več dni dela, zato priporoča tistim, ki resno razmišljajo o prijavi na razpis, da to storijo čimprej: „V državi je namreč pričakovati veliko zanimanje oz. „naval" vlog, saj tovrstnega razpisa že nekaj časa ni bilo in kot kaže ga tudi drugo leto ne bo. Zato imajo zdaj možnost soinvestiranja tudi tisti, ki morda načrtujejo kakšne posodobitve šele naslednje leto, saj lahko oz. morajo kandidirati že zdaj!"
Odločbe o uspešni kandidaturi na razpisu pa je pričakovati januarja naslednje leto, pri čemer pa je treba vedeti, da se odobreni denar ne dobiva vnaprej, ampak na podlagi predračunov oz. računov po izvedeni naložbi oz. po izvedenih fazah naložbe.
Ptuj • Sprejem gostov iz Poljske
Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši na Ptuju je podžupan Mirko Kekec v petek pozdravil delegacijo ravnateljev srednjih in višjih šol iz poljskega mesta Leszno, s katerim v Šolskem centru Ptuj že več let uspešno sodelujejo. Sodelovanje pa želijo še nadgraditi. Njihovi gostje so bili v petek in soboto. Leszno je mesto na JZ Poljske, ki ima okrog 60 tisoč prebivalcev. Ker želijo sodelovanje razširiti tudi med mestoma, je bil v delegaciji tudi podžuan Zdzis-law Adamczak. Na pogovorih v Mestni hiši na Ptuju so poljske goste spremljali tudi predstavniki Kmetijske poklicne in tehniške šole Ptuj, ki jih je vodil ravnatelj dr. Vladimir Korošec.
MG
Gorišnica • Martinovanje na osrednjem trgu
Minulo nedeljo popoldne so martina počastili tudi v občini Gorišnica. Osrednji prireditveni prostor je bila nova tržnica v centru, kjer so si zbrani lahko ogledali program, v katerem je najprej nastopil ženski pevski zbor GZ Gorišnica, velik aplavz pa je požel nastop folklorne skupine PD Ruda Sever. Slednja je namreč odplesala zanimiv, prav martinovo obarvan venček plesov, nato pa je s podrobnim in humornim opisom martinovanja nastopil še nepogrešljivi Lojze Matjašič v vlogi Kompajzarjevega Tina. Jasno, da se je veselo martinovanje nadaljevalo s skupnim krstom mošta, pokušino domačih dobrot, pečenega kostanja in mladega vina, na voljo pa je bila celo topla pečenka. Ob tej priložnosti je na trgu občane pozdravil tudi župan Jože Kokot, kije med drugim tudi povedal, da je Gorišnica letos zasedla prvo mesto med najlepšimi kraji v Sloveniji. Martinovanje je sicer organizirala občina Gorišnica v sodelovanju z društvom vinogradnikov Štajerskiputar.
SM
Cirkulane • Izbran Najmartin IV.
Cirkulančani so letos na martinovo soboto zvečer prvič izbirali svojega Najmartina v samostojni občini. Sicer gre že za četrtega po vrsti, a prvega čisto „cirku-lanskega".
Za častno nalogo je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki mu predseduje Edi Hojnik, izbralo mladega vinogradnika Branka Finžgarja iz Brezovcev. V večnamenski, polno zasedeni dvorani je nato sledil še obred šaljivega krsta mošteka, ki je po priznanju vseh grehov in zaobljubi po bolj poštenem življenju končno lahko postal vino, nato pa seje lahko začelo pravo martinovo veseljačenje ob polnih mizah pijače in jedače.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Videm • O številnih aktualnih temah z ministrom Podobnikom
Prednost vodovodu, šele potem o kanalizaciji
Videmski župan Friderik Bračič je skupaj z občinsko upravo in svetom v pogovoru z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom, ki ga je prav tako spremljala številna strokovna ekipa sodelavcev, obravnaval pet ključnih tem: nadaljnjo izgradnjo vodovoda v občini, problematiko kanalizacije v nižinskem in haloškem delu občine, umestitev sporne trase hitre ceste ter daljnovoda Cirkovce-Pince skozi občino in umestitev videmske obrtne cone.
Glede nadaljevanja izgradnje vodovoda v preostalih ha-loških naseljih sta tako Podobnik kot Podlipnikova podala zelo optimistične napovedi: „Po uspešnem zaključku prve faze izgradnje vodovoda smo zdaj tik pred izvedbo druge faze, ki zajema del občine Videm in Majšperk. Lani sem javno obljubil, da bomo storili vse, da bo druga faza dokončana v letu 2008. Vrednost projekta druge faze je narasla preko načrtovanih treh milijonov evrov, vendar to ne bo dodatno bremenilo občinskih proračunov, saj shema sofinanciranja ostaja enaka. Večino denarja pričakujemo iz kohezijskega sklada. Ne glede na morebiten odstop vlade, ki ga je kot eno od možnosti napovedal premier Janša, se projekt druge faze izgradnje vodovoda v Halozah ne bo ustavljal ali prekinil. To je prednostna prioriteta, ne glede na politična dogajanja! Mi bomo storili vse, da še v okviru te vlade pridobimo evropska sredstva za vodovod," je napovedal Podobnik. Po besedah Podlipnikove občina Videm zdaj pripravlja vlogo za dodelitev kohezijskih sredstev, ki jo v kabinetu pričakujejo decembra: „Mi bomo vlogo pregledali in podali v potrditev na Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter predvidoma pričakujemo odločbo o dodelitvi sredstev v roku treh mesecev. V tem času se bo pripravilo za razpis za izvajalce del in če bo vse posreči, bi do poletja 2008 izvajalci že morali biti izbrani. Graditi bi se tako lahko začelo naslednje poletje. Ocenjujemo, da bo delež evropskih sredstev med 60 in 70 odstotki, neupravičen strošek pa so nakup zemljišč in DDV. Računamo, da bomo preostali delež pokrili iz državnega proračuna, kot doslej."
Prva faza
kanalizacije v teku, druga leta 2009
Podobnik je bil precej navdušen nad izvajanjem projekta zaščite podtalnice Dravskega polja, v katerega je, sicer v drugi fazi izvedbe, vključena tudi občina Videm: „Gre za izjemno velik projekt za sedem občin, ki je „težak" kar 35 milijonov evrov in po začetnih težavah je zadeva zdaj
Minister Janez Podobnik in videmski župan Friderik Bračič sta v skupnem pogovoru obravnavala pet, za občino Videm pomembnih točk; kot kaže, z nadaljnjo izgradnjo vodovoda ne bo težav, tudi izgradnja kanalizacije naj bi tekla po planu, precej več težav pa bo očitno z umestitvijo trase hitre ceste in daljnovoda.
vendarle stekla. Povem lahko, da prekoračitev načrtovane vrednosti del ne bo šlo v breme občinskih proračunov, ampak bo to pokril naš resor (gre za 17 % podražitev del, op. a.). Naša prva želja je, da se projekt čimprej začne izvajati, da se slučajno ne bi izgubila evropska sredstva, saj je veliko časa že zamujenega. Tega si res ne moremo dovoliti. Hkrati zdaj že aktivno pripravljamo drugo fazo tega projekta, kjer je vključena tudi občina Videm."
Kaj se trenutno konkretno dogaja v zvezi z izgradnjo široke kanalizacijske mreže, je podrobneje povedala Bernarda Podlipnik: „Vedeti moramo, da je ta projekt tako za občine kot za državo s proračunskega vidika zelo zahteven. Drugo fazo zato že pripravljamo in to v takem časovnem zaporedju, da ne bi bile ne občine ne država istočasno obremenjeni z obema investicijama hkrati. Računam, da bi druga faza se morala začeti konec leta 2009, zato ker preprosto ne bo možno prej skozi vse procese."
Za prvo fazo izgradnje kanalizacijskega omrežja je zdaj, po vseh znanih zapletih, že izbran izvajalec; to je Cestno podjetje Maribor v konzorciju s tremi ptujskimi podjetji (VGP Ptuj, Nizke gradnje Ptuj in Nivo, d. d., in SGP Pomgrad). V začetku decembra naj bi se pogodba o izvedbi del tudi podpisala. Vrednost del znaša skupaj z DDV in nadzorom 35 milijonov evrov.
Precej težje vprašanje je reševanje problematike izgradnje kanalizacijskega omrežja
v hribovitih in redkeje poseljenih območjih. Po zakonu bo potrebno kanalizacijo v tovrstnih območjih rešiti najkasneje do leta 2015. „Občina Majšperk je že podala pobudo, da bi rada bila pilotna občina v projektu izgradnje manjših čistilnih naprav za ureditev tega vprašanja v manjših, raztresenih naseljih. Realno nam žal zaenkrat ni uspelo, da bi na ministrstvu dobili prav namenska sredstva za sofinanciranje takšnih investicij, torej manjših čistilnih naprav, ki bi povezovale gospodinjstva v manjših naseljih. Sem pa v dogovoru z ministrom Žagarjem, da bi občine del sredstev, ki jih zdaj namenjajo za cestno infrastrukturo, potem usmerjale v kanalizacijsko infrastrukturo oz. te piltone projekte manjših ČN. Prav Haloze so eno takšnih izjemno težkih območjih, kjer bomo morali reševati ta problem na način manjših omrežij s ČN in v prihodnje bo gotovo tudi možnost pridobiti določena evropska sredstva v te namene," je povedal Podobnik, Podlipnikova pa ga je dopolnila z besedami, da je zdaj najprej treba urediti kanalizacijske mreže v gosteje naseljenih območjih, kar predvideva tudi evropska zakonodaja, nato pa se bodo občine tudi lažje in manj finančno obremenjene lahko lotile izgradnje kanalizacijske infrastrukture drugod: „Sicer pa sva z ministrom že nakazala možnost, da se takoj po tem investicijskem ciklusu izgradnje kanalizacije konzorcija, ki bo predvidoma končan leta 2013, lotimo izgradenj
malih ČN. Takrat bo gotovo tudi lažje oblikovati posebno proračunsko postavko za te namene, tako v državnem kot v občinskih ali pokrajinskih proračunih. Razloga za kakršnokoli paniko zdaj res ni."
Okoli hitre ceste in daljnovoda bo še zelo vroče
O trasi sporne hitre ceste in daljnovoda Cirkovce-Pin-ce pa je bil minister Janez Podobnik veliko manj zgovoren. Pojasnil je le, da so strokovne študije izdelane in pripravljene, pridobljene vse okoljevarstvene študije z revizijo, v obdelavi naj bi bilo kar sedem variant poteka trase hitre ceste, vendar pa naj bi bilo strokovno mnenje daleč najbolj naklonjeno t. i. „severni obvoznici", ki pa je med župani vključenih občin najmanj zaželena. Tudi vi-demski župan Friderik Bračič tej varianti ni naklonjen, več pa bo znanega šele po sestanku v Ljubljani 22. novembra. „Menim pa, da bo zelo težko najti varianto izgradnje po južni strani," je še povedal Podobnik. Tudi o daljnovodu ni bilo povedanega pravzaprav nič novega: "Znano je, da so občine nezadovoljne z obstoječo traso in jo poskušajo izriniti v sosednje občine. Pregledali smo več možnih variant, predlagane so določene optimizacije tako s strani ELES-a kot investitorja kot s strani občin. Morali se bomo odločiti za eno od variant, pri čemer bo imelo precejšnjo težo dejstvo, da se trasa dotika Nature 2000 in da nikakor ne smemo podcenjevati zahtev okoljevarstvenikov, saj so nekatere države zaradi neupoštevanja teh zahtev danes pred evropskim sodiščem." Glede možnosti kabliranja je Podobnik povedal, da je za investitorja zelo (preveč?) draga in bo težko sprejemljiva. Kako se bo zadeva dejansko odvila, minister ni želel napovedati. Glede videmske obrtne in stanovanje cone pa je Podobnik povedal, da se bo zavzemal za ugodno rešitev za občino, glavnina problematike pa leži v tem, da gre v Vidmu v obeh primerih con za lokacijo zemljišč, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč oziroma imajo status kmetijskih zemljišč.
SM
Od tod in tam
Ljutomer • Vinska kraljica je Apolonija
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je izbralo novo vinsko kraljico. Zanimivo, da prihaja, kot njena predhodnica Darja Jureš, iz kraja Babinci.
V	klub Martina je kot 13. po vrsti vstopila Antonija Podnar iz Babincev, ki je bila slovesno okronana na tradicionalnem martinovanju v Ljutomeru. Sicer pa se je ob največjem vinskem prazniku v prestolnici Prle-kije pod šotorom na nekdanji tržnici gnetla množica obiskovalcev, ki so v treh dneh družabnega srečanja spremljali številne glasbene skupine. Protokolarno, z vso ceremonijo, je bil opravljen tudi krst mošta.
NŠ
Sveti Andraž • Sprejeli strategijo prostorskega razvoja
V	četrtek, 8. novembra, so se sestali svetniki občine Sveti Andraž na 9. redni seji. Najprej je svetnikom Strategijo prostorskega razvoja občin v Spodnjem Podrav-ja za območje občine Sveti Andraž predstavil Stanislav Napast. Svetniki so po razpravi strategijo sprejeli kot primerno za nadaljnjo obravnavo. Sprejeli so tudi manjše spremembe pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov.
V	prvi obravnavi so sprejeli tudi odlok o javnem in uradnem glasilu občine Sveti Andraž. Dosedanji odlok je v glavnem urejal izdajanje uradnega vestnika, sedaj pa ga bodo posodobili. V drugem branju so svetniki sprejeli statut občine Sveti Andraž in poslovnik občinskega sveta občine Sveti Andraž. Po krajši razpravi, kjer so usklajevali vrednost točk za posamezna področja, so sprejeli tudi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Svetniki pa so razpravljali tudi o javnem razpisu za občinska priznanja in sklenili, da se rok za oddajo predlogov za občinska priznanja podaljša do 15. novembra. Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo v soboto, 1. decembra.
Zmago Šalamun
Sveta Trojica • Izgradnja kanalizacijskega omrežja
V	sredo, 7. novembra, so se sestali svetniki občine Sveta Trojica na drugi izredni seji. Svetniki so na seji obravnavali samo eno točko: Sklep o potrditvi investicijske dokumentacije; Dokument identifikacije investicijskega projekta "Izgradnja vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave Sveta Trojica, Zgornja Senarska". Svetniki so dokument potrdili, saj je ta podlaga za pridobitev sredstev s strani Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Vrednost investicije je ocenjena na 800.000 evrov, financiranje je predvideno v letu 2008 in 2009. Pri Sveti Trojici pričakujejo, da bo projekt sofinanciran v višini 500.000 evrov s strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko iz programa Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V	omenjeno investicijo bodo pri Sveti Trojici vključili posodobitev vodovoda v naselju Sveta Trojica in Zgornja Senarska, izgradnjo kanalizacijskega omrežja v dolžini5,7kilometra in izgradnjo čistilne naprave velikostnega razreda za cca. 600 enot z zadrževalnikom in razbremenilnikom. Natančen velikostni razred kot tudi sama tehnologija čiščenja bo definirana v projektni dokumentaciji.
Zmago Šalamun
-oto NS
Foto: SM
Ptuj • Podelitev diplom prvim diplomantom Višje strokovne šole Ptuj M Tednikova knjigarnica
Prvi inženirji mehatronike v Sloveniji
Šestim diplomantom prve generacije rednih študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj je uspelo pridobiti nazive, ki jih v Sloveniji doslej ni imel še nihče. S trudom in učenjem so si pridobili naziv inženirji mehatronike. Ob tej priložnosti jim je diplome podelil minister za šolstvo dr. Milan Zver.
Foto: Dženana Becirovic
Prvih šest inženirjev mehatronike v Sloveniji v družbi ravnatelja Roberta Harba in ministra za šolstvo.
Branko Adam, Ervin Bratuša, Andrej Hedl, Aleš Horvat, Dejan Kukovec in Damjan Zupanič so študentje, čigar imena se bodo pomembno zapisala tako v zgodovino Ptuja kot tudi samega šolstva. »V naše vabilo na današnjo slovesnost smo zapisali: Do znanja težko, z znanjem lahko. Znanje je tisto, ki nevidno preveva da-
našnjo slovesnost. Znanje, ki ga, prepričan sem, kot bogato popotnico odnašate v življenje naši prvi diplomanti. In kaj je znanje? Morda neskončno potovanje ali zaklad, morda sreča, ki vselej spremlja svojega lastnika. A je dragocenejše kot zlato, saj nam zlato lahko ukradejo, znanja ne morejo,« je uvodoma dejal ravnatelj Višje strokovne šole
Ptuj Robert Harb. Ob tej priložnosti sta diplomantom čestitala tudi direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer in podžupan MO Ptuj Mirko Kekec. »Današnji dogodek bo zagotovo pomembno zabeležen v zgodovini Ptuja,« je poudaril Kekec, ki je diplomantom čestital, njihovem ravnatelju Robertu Harbu pa v imenu MO Ptuj predal
darilo. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver, ki je izrazil upanje, da bo slovensko šolstvo v tesnem stiku s potrebami gospodarstva. »To ni samo vaš uspeh, dovolite, da si ga prisvoji tudi šolstvo,« je pred slovesno podelitvijo dejal minister.
Dženana Becirovic
Gorišnica • Otroški filmarji na delu
Pripravljajo vseslovenski filmski festival
V OŠ Gorišnica je že nekaj let zelo aktivna in tudi uspešna filmska sekcija, v okviru katere mladi navdušenci ustvarjajo lastne krajše filme. Z njimi so že dosegli vidne uspehe na slovenskih festivalih, vodi pa jih likovni pedagog Boštjan Rihtar.
„Povedati moram, da so učenci res navdušeni nad filmsko dejavnostjo, zato tudi sam delam z njimi z izjemnim veseljem. V naše ustvarjanje vsi skupaj vlagamo veliko energije, sam pa pomagam tudi z umetniškega oz. li-
kovnega vidika, kar je moja profesija," je najprej povedal Rihtar, medtem ko so se člani filmskega krožka spoprijemali z nastajanjem novega filma, ki ga ravnokar pripravljajo. V treh letih so učenci doslej posneli kar 16 kratkih filmov in
se udeležili dveh festivalov, v Izoli pa so prejeli tudi posebna priznanja za tri svoje filme, ki so bili ocenjeni za najboljše.
„Delo je zelo zanimivo. Učenci morajo sami izbrati temo oz. zgodbo filma, nato
napisati scenarij in režijsko knjigo. Potem si razdelijo delo in vloge po scenariju; eni prevzamejo delo snemalcev, drugi so „lučkarji" (osvetlitev op. a.), določijo se pomočniki, pa seveda igralci, statisti, scena, glavni, ki vse to vodi, pa je režiser. Trenutno učenci že pišejo scenarije za nove filme, ki jih bomo letos posneli, zgodbe so že izbrane, mislim pa, da bomo letos posneli kar devet filmov," je še povedal Rihtar.
Tudi letošnji filmi bodo kratkometražni; trajali bodo od pet do deset minut, prikazovali pa bodo različne vidike, težave in uspehe osnovnošolskega življenja mladih. Boštjan Rihtar pa je tudi napovedal, da bo naslednji vseslovenski festival osnovnošolskih filmov potekal prav v Gorišnici: „Povabili bomo osnovne šole iz vse Slovenije, festival pa bo 23. maja naslednje leto. Zelo veseli smo, da smo lahko organizator tovrstnega festivala, pri čemer gre seveda v prvi vrsti zahvala našemu županu in tudi vodstvu šole, ki nas pri tem podpirajo!"
Knjižnica - igrišče znanja in zabave
(posvečeno dnevu slovenskih splošnih knjižnic)
»V svetu ni veliko strokovnih knjižničarskih združenj, ki neprekinjeno delujejo že šest desetletij. Slovenski knjižničarji smo vse od leta 1947 dalje zmogli združenje ne le ohranjati, ampak iz leta v leto širiti obseg njegove dejavnosti, krepiti medsebojno sodelovanje in opazno prispevati k razvoju knjižničarske dejavnosti, knjižnic in knjižničarskega sistema,« je med drugim zapisala dr. Melita Ambrožič, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), v spominskem zborniku 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev (Urednica Karmen Stopar. Ljubljana, 2007).
Knjižničarska dejavnost in poklic sta veliko starejša od klasičnih knjižnih oblik (npr. knjižnica asirskega kralja Asurbanipala,669 do 630 pr. n. št.). V skoraj moderno urejeni knjižnici (državnem arhivu) Hetitske države (prestolnica Hatuša, zač. 2. tisočletja pr. n. št.) so knjižničarji in pisarji izdelovali prve kataloge in na knjigah - tablicah zabeležili nekatere kontrolne opombe v zvezi s prepisi izvirnikov in celo oznake, ki bi jih lahko primerjali s kolofoni v današnjih knjižnih, tiskanih izdajah (več v knjigah Jara Dolarja Spomin človeštva, 1982, in Prijateljice imam ..: legende in zgodbe o knjigah, 1999).
Če so bile v davnini knjižnice oaze tišine in zbranega branja, kjer so varuhi knjig ščitili skrivnosti med platnicami, ki so bile dostopne posvečenim in poklicanim, lahko današnje knjižnice poimenujemo oaze javno, splošno dostopnih znanj in kulturnih dobrin. Še več, knjižnični prostori sobivajo in oblikujejo lokalne skupnosti, vzdržujejo in sooblikujejo multikulturno razumevanje, vse-življenjsko učenje, zavzemajo se in omogočajo različne oblike pismenosti ... Pestrost knjižničarskih opravil in dejavnosti, ki temeljijo na knjižničnem gradivu, daleč presega običajno videnje knjižničarske stroke v javnem prostoru, kar je bilo odlično razvidno tudi na letošnjem posvetovanju v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu (3. strokovno srečanje z mednarodno udeležbo, Splošne knjižnice in odprtost komuniciranja, september, 2007). Tako značilen komunikacijski krog avtor-knji-ga-knjižničar-bralec z novim informacijskim okoljem spodbuja vrsto knjižničarskih pristopov, ki privabljajo in ustvarjajo »kompetentne bralce«, a osnovna misija knjižnic ostaja promoviranje in spodbujanje pismenosti in branja (mr. sc. Ljiljana Sabljak iz Gradske knjižnice Zagreb). Uspešna komunikacija z lokalno skupnostjo je vedno dvosmerna. Zanimivi, prepoznavni projekti, kjer obe strani prepoznata svoj interes, vlogo in pomen, dobijo podporo lokalne skupnosti (Marina Hrs iz Mestne knjižnice Izola); npr. izposoja knjig hotelskim gostom, knjižne police na letnem kopališču, sodelovanje s turističnimi društvi, študentskimi klubi, društvi ljudi s posebnimi potrebami, zdravstvenimi organizacijami, predstavitev knjižnic na lokalnih sejmih in priložnostnih srečanjih . ). Med zanimive knjižnične projekte, predstavljene v Novem mestu, sodi tudi bralna značka za odrasle, ki jo izvaja Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
Naj zaključim ta nekoliko knjižničarsko praznični zapis z besedami bibliotekarja in pesnika Boruta Gomba-ča (iz na začetku navedenega zbornika):
»Pesnik - knjižničar nagovarja čas, ki mu pripada. Čas, ko smo hkrati tukaj in povsod. Še največkrat pa le na pol tukaj in le na pol povsod. Kajti - čeprav je otipljivost sveta v ekranu vse bolj osupljiva in vredna občudovanja, je med tukaj in tam steklena ploskev. In naj je še tako tanka, je vendarle le ravnodušna površina, v kateri se zrcali naš tragikomični obraz. Seveda pa je v pravi poeziji meja med tukaj in povsod zabrisana, saj prav tukaj poudarja povsod in povsod nam daje vedeti, kako globoke so v resnici naše korenine.«
Liljana Klemenčič
Borl, Dornava • Simoniti o prihodnosti obeh gradov
Z novim zakonom tudi možnost odkupa gradov
Med ministri, ki sicer niso bili prehudo delovno obremenjeni na minulem vladnem potovanju skozi spodnjepodravske občine, je bil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti, ki si je po-bližje ogledal le grad Borl in baročni dvorec Dornava ter se srečal z obema županoma občin; grad Borl je tokrat videl prvič.
„Nad gradom sem res im-presioniran, vesel, da se obnavlja zaenkrat vsaj v tem smislu, da se propadanje ne nadaljuje. Na kulturnem ministrstvu se zavedamo, da je nujno ohraniti grad pred propadanjem in ga zaščititi, zato smo temu tudi letos namenili kar nekaj sredstev. Seveda pa je poglavitna naloga ministrstva v tem, da pripelje obnovo do konca. Jaz verjamem, da nam bo to uspelo. V pripravi so že načrti obnove za leto 2008, pripravlja se celovita tehnična dokumentacija, potem pa gradbeno dovoljenje, najpomembneje pa bo seveda še pridobiti sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Za štiri gradove smo že uspeli, zdaj so v načrtu še trije (med njimi Borl in dvorec Dornava, op. a.) in iskreno upam, da bomo ta denar uspeli dobiti. Seveda pa je predpogoj, da pripravimo res dober program, želel pa bi si tudi, da vzporedno tečejo pogovori z vsemi tistimi, ki bodo gradu dejansko lahko omogočali nadaljnje življenje. Nujno je torej potrebno najti ali najemnika ali novega lastnika gradu," je ob svojem prvem obisku gradu Borl, kjer sta ga spremljala tudi župan Janez Jurgec in poslanec Branko Marinič.
Kot je - morda premalo - znano, je namreč v obravnavi oz. že pripravljen na drugo branje novi zakon, ki bo državi omogočal (tudi)
Vasko Simoniti je bil nad gradom Borl, ki ga je videl prvič, navdušen ravnavi nov zakon o varstvu kulturne dediščine, ki bo omogočal ne spomenikov državnega pomena.
, sicer pa je povedal, da je v oble najeme, ampak tudi odkupe
odprodajo spomenikov kulturnega pomena: „Da, to je res in upam, da bo ta zakon tudi čimprej sprejet. Ne zgolj zaradi tega, kar omogoča, torej možnost prodaje ali oddaje spomenikov državnega pomena, ampak ker bo to pomenilo nove možnosti za nadaljnje načrte v zvezi s prihodnostjo tovrstnih objektov. Omogočal bo namreč dobiti ali dobrega najemnika ali pa dobrega lastnika, tudi za grad Borl. Ne glede na takšen ali drugačen status objekta pa se lokalne skupnosti ne bo mo-
glo odriniti."
Tudi morebitna prodaja gradu Borl izbranemu kupcu pa po besedah Simonitija ne bo ogrožala pridobitve denarja iz evropskih strukturnih skladov: „ Država bo pridobila vso potrebno dokumentacijo, tudi gradbeno dovoljenje in bo tudi kandidirala na strukturne sklade. Seveda bodo v tej dokumentaciji tudi jasno zapisani pogoji, kako obnoviti ta grad in potem se bomo z morebitnim kupcem pač pogovarjali in dogovarjali na konkretnejših
Tudi ob obisku baročnega dvorca Dornava je Vasko Simoniti povedal enako kot na Borlu (na sliki skupaj z županom Rajkom Janžekovičem).
osnovah, kaj je dejansko on kot bodoči lastnik ali najemnik pripravljen narediti."
Župan Janez Jurgec pa je med neformalnim pogovorom z ministrom Simoniti-jem omenil tudi možnost, da bi si kot občina želeli, naj bi grad Borl postal protokolarno središče nove pokrajine. Podobno idejo je na kolegiju županov že izpostavil dornavski župan Rajko Jan-žekovič, Simoniti, ki je bil o tem očitno seznanjen, pa se je le nasmehnil in dejal, da naj se s temi predlogi najprej obrnejo na ptujskega župana Štefana Čelana, saj je njemu pravzaprav čisto vseeno, kje bi lahko bil protokolarni sedež pokrajine: „Mislim, da je bolj važno vprašanje, kdo bo lahko pokrival stroške obratovanja takega objekta kot je grad ali dvorec. Ti stroški niso majhni in ne bodo več problem državne blagajne, prej bodo bremenili občinske proračune ali pa morebiti kar pokrajinskega. Osebno pa menim, da je zdaj veliko bolj važno pripraviti dober program za obnovo, saj veste, da se iz strukturnih skladov denar lahko pridobi v bistvu samo na osnovi dveh najpomembnejših kriterijev; to pa so nove zaposlitve in samostojno, lastno vzdrževanje!"
Popolnoma enako kot o gradu Borl je minister Simoniti povedal tudi ob ogledu do-rnavskega baročnega dvorca.
SM
Svet je majhen
Igra je neverjetno zanimiva
Bil sem na sestanku v Ljubljani, ko mi je sodelavka naše novinarske hiše poslala sms sporočilo z izjavami o možnosti odstopa vlade.
Moram priznati, da me je predsednik vlade po dolgem času presenetil.
Nisem pričakoval te skoraj genialne politične poteze. Ocenil je, da je napočil pravi trenutek, v katerim lahko zadene kar nekaj muh na en sam mah.
Kot v Shakespearjevi tragediji nepričakovano vstopi na oder »panika«. In to v tednu po predsedniških volitvah, ko državljani pričakujejo znižanje napetosti in vrnitev v normalno stanje, Machbethpotrka na vrata »tok, tok«. Vsi otrpnejo nepripravljeni na dogodek.
Lojze Petrle je izgubil volitve zaradi katastrofalno neučinkovite kampanje in zaradi popolnoma manjkajoče resnejše politične podpore. Vlada je poražena na neumnem referendumu, za katerega je kriva naša zakonodaja, ki ga je sploh omogočila. Državljani niso profesionalni zakonodajalci. Volili bodo po občutkih mase.
A dejstvo je vseeno samo eno: vlada nima več večine volivcev za seboj. V resnici bi Janša moral vedeti, da jih nikoli ni imel. Njegova zmaga je bila poraz LDS. Slovenci so bili naveličani stare politike in so izbrali SDS kot edino možno alternativo. Janša bi moral od tistega trenutka izkoristiti možnosti, da bi tudi pridobil »srce« volivcev. Ni mu uspelo, in vsakič, ko so povabljeni na volišča, mu pokažejo, da je naša država še vedno in večinsko levo usmerjena.
Za takšno stanje je veliko razlogov. Eden zelo pomembnih pa je zagotovo tudi tradicionalna organiziranost levih, »socialističnih« strank, ki so izkušene pri vodenju zborovanj ter premikovanju mas. Desne stranke v tem smislu so v Evropi bile vedno zgodovinsko neučinkovite, ker večinoma predstavljajo sloje, ki nimajo velike želje po nastopanju in bojevanju v prvi osebi. Vseeno pa je dokazano, da v trenutku, ko čutijo »nevarnost« oziroma so pravilno naslovljeni, tudi desničarji stopijo aktivnejše v igro.
Janez Janša je napovedal možnost krize zaradi več razlogov. Prvič: kot rečeno je povzročil paniko pred začetkom predsedovanja in s tem poudaril potrebo po njegovi vladi. Drugič: poslal je sporočilo o nujnosti večje enotnosti koalicijskim partnerjem. Tretjič: skušal bo kriviti strankarske vojne znotraj vlade za vse neuspehe in se tako ponovno prikazati kot brezmadežen vodja, ki žal ni mogel doseči obljubljenih ciljev zaradi ovir, postavljenih od političnih sopotnikov. Četrtič: želi videti reakcijo socialdemokratov v trenutku, ko bi jim lahko podaril možnost vstopa v neko večjo koalicijo ter jih tako strateško pripeljal precej bolj oslabljene na naslednje politične volitve. Petič: misli verjetno ustaviti morebitno rast nove SLS, ki je sedaj pridobila novo vodstvo, takšno kot je v Sloveniji še nismo videli. Šestič:pokril in volivcem izbrisal iz spomina največji črni madež celotne predsedniške kampanje, sporočilo za javnost Ministrstva za zunanje zadeve, kije zagotovo preveč naivno in neumno, da bi ga lahko napisala tako politično izkušena oseba, kot je minister Rupel in zaradi katere bi kjerkoli po svetu odgovorni minister moral odstopiti. Prevelika sramota za katerokoli drzavo je, da si neki nezani uradnik vlade skuša z eno samo potezo prikupiti obe strani v boju za predsedniško mesto.
Osebno bi mojo pozornost najraje osredotočil na dogajanje v Slovenski ljudski stranki.
Tamkajšnjo oblast je pridobila elita, kije podrobno, natančno in inteligentno načrtovala prevzem kontrolnih sedežev, tako v stranki kot v državi.
Novi SLS, Pivovarna Union, Delo so tipičen primer "ber-luskonizacije", o kateri že nekaj časa, v negativnem smislu, razglablja Gregor Golobič, ko govori o Janši, a če bo slučajno čez leto dni zmagala levo usmerjena koalicija in Janša ne bo znal izkoristiti trenutnega preoblikovanja, bodo predstavniki SLS s svojo politično-gospodarsko močjo prav partnerji Zares-a.
Vodja SDS bi moral sedaj opazovati dogajanje in smernice, ki prihajajo iz drugih evropskih držav. Tudi Berlusconi je v Italiji imel pred zadnjimi volitvami dvajset točk zamude za Prodijem. Na koncu pa je zgubil le zaradi nekaj glasovnic. Desnice imajo krizo identitete. PPE išče nove cilje. Pri nas pa manjka točno nekaj takšnega, kot je bila - in verjetno se bo ponovno vrnila - strara, velika krščanskodemokratska stranka. SLS lahko prevzame takšno vlogo s podporo SDS. Na sredini je prostor za pravo Ljudsko stranko, ki bi lahko imela notranje leve in desne struje, kar bi pripomoglo pri pridobitvi dobrega deleža slovenskih volivcev, ki se sklicujejo na center, ter omogočilo dolgoročno ravnotežje v naši politiki. SDS lahko pomaga pri takšni strategiji tudi s podporo PPE-ja, ki bi z veseljem sklical en kongres tudi v Ljubljani in si zagotovil še en mandat ali pa prepustil plen Pahorju in Golobiču, v primeru da bo Šrot sam pametno ravnal. Igra je neverjetno zanimiva. Škoda je biti samo gledalec.
Dr. Laris Gaiser
Foto: SM
Foto: SM
Majšperk • Ob obisku ministra dr. Ivana Žagarja
Pogodba o turistični ureditvi Ptujske Gore
V torek, 13. novembra, so ob prisotnosti ministra brez listnice, zadolženega za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivana Žagarja v prostorih občine Majšperk podpisali pogodbo o turistični ureditvi trga na Ptujski Gori. Gre za projekt, ki je ovrednoten na blizu milijon evrov, 70 odstotkov sredstev pa naj bi zagotovili iz evropskih strukturnih skladov.
Pogodbo o izvedbi projekta Turistična infrastruktura Ptujske Gore sta ob prisotnosti ministra dr. Ivana Žagarja, podžupana občine Majšperk Cvetka Pepelnika in direktorja občinske uprave Marjana Gorčenka slovesno podpisala županja občine Maj-šperk dr. Darinka Fakin, v imenu izvajalca del pa direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdinand Veingerl.
Kot je povedala županja dr. Darinka Fakin, gre za dokaj obsežen projekt, ki zajema izgradnjo večjega parkirišča na Ptujski Gori, ki bo služilo tudi kot prireditveni prostor, nadalje ureditev romarske poti na
Ptujsko Goro ter ureditev dovozne ceste in pločnika ob obstoječi lokalni cesti na Ptujsko Goro. Vrednost vseh del v omenjenem projektu je ovrednotena na 973.000 evrov, z gradbenimi deli naj bi pričeli prav kmalu, že v drugi polovici novembra letos, dokončali pa naj bi jih avgusta prihodnje leto. Projekt sodi v okvir priprav na praznovanje 600-letnice romarske cerkve Marije pomočnice s plaščem na Ptujski Gori, kar bodo proslavili v letu 2010.
Minister dr. Ivan Žagar
pa je ob podpisu pomembne pogodbe ob čestitki obema podpisnikoma po-
vedal: „Ta podpis pomeni pričetek realizacije prvega od številnih projektov, ki bo financiran iz naslova evropskih strukturnih skladov. Za Turistično ureditev trga na Ptujski Gori bo iz tega vira namenjenih kar 70 odstotkov sredstev od vrednosti projekta. Dejstvo je, da smo bistveno dvignili raven teh neposrednih razvojnih vzpodbud, približno za 10-krat. Sicer pa se neposredne vzpodbude sedaj črpajo iz sredstev strukturnih skladov, torej iz nove finančne perspektive. V teh razpisih pa je zajetih okoli 300 različnih projektov iz vse Slovenije."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Pogodbo o Turistični ureditvi Ptujske Gore sta ob prisotnosti ministra dr. Ivana Žagarja podpisala majšperška županja Dr. Darinka Fakin in direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdinand Veingerl.
Muretinci • 80 let Doma upokojencev Ptuj
Začelo se je leta 1927 v Muretincih ...
Domsko varstvo na Ptujskem ima 80-letno tradicijo. Medtem ko so se prve ustanove za varstvo starejših v preteklosti imenovale hiralnice, pa lahko današnje domove primerjamo s hotelsko oskrbo.
Začetek delovanja Doma upokojencev Ptuj sega v leto 1927, ko je križniški red v prostorih gradu Muretinci na pobudo krajanov uredil tako imenovano hiralnico. V domsko oskrbo so lahko sprejeli 60 oseb. V času druge svetovne vojne je bila ukinjena hiralnica v splošni bolnišnici Ptuj in takrat so tako imenovane hiralnice preselili v dom Muretinci. V določenih obdobjih je pod streho muretinskega gradu stanovalo tudi okrog 150 starejših ljudi. Leta 1980 so v Muretincih zgradili nov dom. Poimenovali so ga Pri gradu. Začetna kapaciteta v tem domu je bila 60 mest. Stanovalce iz starih prostorov v križniškem gradu so dokončno v novo poslopje preselili leta 1994. Lansko leto so iz gradu preselili še kuhinjo in kurilnico. Po 25 letih pa so domsko enoto Pri gradu tudi temeljito obnovili. Med drugim so man-sardne prostore preuredili v bivalne, tako da sedaj znaša ka-
paciteta tega doma 130 mest. "Moram reči, da smo v Domu vsi zelo ponosni z ureditvijo te enote, saj smo obnovo financirali z lastnimi sredstvi. Za domskim poslopjem smo uredili še velik terapevtski park, kar stanovalcem omogoča, da lahko opravljajo določena dela, ki so jih opravljali že doma. V enoti doma Pri gradu v Muretincih je bivalnih prostorov za 130 oseb. V vsaki etaži so večnamenski prostori s kuhinjo, kjer si stanovalci skupaj z osebjem pripravljajo zajtrke in nekateri tudi večerje. V domu je več manjših prostorov - kotičkov za druženje. Nekateri izmed teh so opremljeni s priročno kuhinjo, kjer si lahko skuhajo kavo ali čaj. V domu imamo tudi poslovilno vežico, telovadnico in družabni prostor, ki mu rečemo trg. Na trgu sta bar in kapelica, običajno pa v tem prostoru potekajo različne dejavnosti - sestajajo se skupine za samopomoč, molilne ure in
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je iz rok direktorice Doma upokojencev Ptuj mag. Kristine Dokl prva prejela izvod zbornika Dom.
bogoslužja, prireditve ob praznovanjih ... Stanovalci imajo jedilnice po etažah. Etaže pa smo poimenovali kot ulice. Tako imamo recimo imena ulic (hodnikov), kot so: Pod brajda-mi, V sadovnjaku . .. Za prosti čas stanovalcev poskrbijo za-
Prejemniki priznanj
posleni in stanovalci ter prostovoljci. Izvajamo različne terapevtske, družabne, kulturne in izobraževalne dejavnosti," je pojasnila direktorica ptujskega doma upokojencev mag. Kristina Dokl.
Neugodnih bivanjskih razmer v domu v Muretincih se spominja tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman: "Dom je pred leti res imel prizvok hiralnice oziroma sirotišnice. Dandanes so se razmere bistveno spremenile in tako ustanova predstavlja resnično drugi dom starejšim občanom. V prijetno domsko okolje pa zagotovo z večjim veseljem zahajajo tudi mlajši, ki obiskujejo svoje starše ali stare starše. Menim, da so domovi med drugim tudi stičišče generacij in o kakršnihkoli hiralnicah dandanes ni več niti govora. Ker število starejših v Sloveniji narašča, so tudi potrebe po domovih vedno
večje. Domovi v Sloveniji imajo visok standard. Želela bi, da se ta standard ohrani oziroma da ga še izpopolnjujemo. Dom v Muretincih je pravi dokaz, da se ta standard dograjuje in da starejšim nudimo tudi vedno več. To je lepše in svetlejše bivalne prostore, ob tem pa poskušamo zagotoviti še delovno terapijo, fizioterapijo, ambulante ... Skratka, vse, kar sodi k oskrbi starejših ljudi v domu."
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je letos avgusta izdalo javni razpis za 1600 novih mest za domsko oskrbo starejših. Po besedah ministrice Cotmanove so potrebe predvsem v večjih mestih (Ljubljana, Maribor) in zato predvidevajo v začetku prihodnjega leta ponovni razpis, ker želijo glede na potrebe povečati število postelj v domovih. "Tu gre predvsem za kombinacijo javno-zasebnega partnerstva, sredstva pa želimo pridobiti tudi iz nepremičninskega sklada, ki spada pod Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki je sedaj vlagal svoja sredstva v oskrbovana stanova-
nja in v vrednostne papirje. V poslovnem načrtu za leto 2007 je vlada predlagala, da tudi nepremičninski sklad vlaga v domove za starejše. Tako bomo dobili nov vir financiranja ureditve domov. Tega se seveda veselimo, saj so potrebe velike in vsak evro nam pride še kako prav," pravi ministrica Cotma-nova in dodaja, da se z načrti občin, ki želijo domove urediti v podeželskem okolju, strinja. "Podpiramo manjše enote, ki se priključujejo že obstoječim domovom oziroma so sestavni del le-teh. Takšen način je ugodnejši z več vidikov, zlasti finančnih. Skupno je lahko zdravniško osebje in storitve. Manjše enote pa so tudi prijaznejše za ljudi, saj lahko tako ostajajo v svojem okolju in so bližje tako svojim domačim kot tudi vrstnikom. Čeprav se v bodoče nameravajo domovi za starejše urejati tudi po principu javno-zasebnega partnerstva, bo vseh ustanovah strokovni nadzor vršilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve."
Mojca Zemljarič
Ob jubileju so v Domu upokojencev izdali tudi zbornik z naslovom Dom. Urednica zbornika, ki so ga pripravljali več kot leto dni, je mag. Kristina Dokl. Zbornik je iz dveh delov: zgodovinskega in strokovnega. Slovesnosti ob 80. obletnici, ki so jo pripravili v Muretincih, so se udeležili številni gostje, med njimi tudi ministrica Marjeta Cotman ter več županov Spodnjega Podravja. Zaslužnim delavcem so ob tej priložnosti podelili tudi priznanja. Prejeli so jih: direktorica mag. Kritina Dokl, Franc Bratuša, Majda Hriberšek, Nada Fišer, Darinka Mi-lec, Marija Zebec in Majda Brenčič. Slednji sta sicer že upokojeni, a se v prostem času še aktivno vključujeta v delo doma upokojencev.
Foto: MZ
Foto: MZ
Rokomet
Ormožani so se prepričali v moč Cimosa ...
Stran 16
Nogomet
Bonifika pred Aluminijem, zadovoljni v Zavrču Stran 16
Odbojka
Benedičanke zelo blizu četrtfinala
Stran 17
Kickboks
Adriana Korez tretja v Evropi
Stran 17
Bowling
Seba Kotnik in njegova ekipa veliki zmagovalci Stran 19
Strelstvo
Ptujčani v Rušah z najštevilčnejšo ekipo
Stran 18
Piše: Jože Mohorič
Fenomen Jesenic in Olimpije
Mislim seveda na jeseniške hokejiste in ljubljanske košarkarje, ki so v zadnjih tednih s svojimi odličnimi rezultati na mednarodni sceni (kljub porazu Jesenic v zadnji tekmi) dvignili precej pozitivnega prahu. Vsaj tako kot rezultati, pa so slovenske ljubitelje športa navdušile njihove igre in enakovredno kosanje s precej bogatejšimi klubi.
Jeseničani so pred sezono ostali brez najpomembnejših členov lanskoletne zasedbe, saj so si druge (beri: bogatejše) delodajalce našli Američan Fox in brata Rodman, ki so okrepili prav največje tekmece že-lezarjev, Dunajčane. Kljub temu Gorenjci s svojo prepoznavno agresivno igro (z veliko drsanja) še naprej navdušujejo navijače v svoji dvorani Pod-mežaklja in seveda tudi na gostovanjih. Z uvrstitvijo ekipe ZM Olimpija v avstrijsko ligo EBEL pa so tudi navijači obeh omenjenih ekip dobili »dobri stari derbi«, ki spada med slovenske navijaške klasike. Jeseničani imajo zaradi izredno velike baze mladih hokejistov v svojih vrstah le malo tujcev (trener je sicer Kanadčan Kim Collins), ki pa so dovolj kakovostni, da dvignejo nivo kluba na višjo raven.
Nekoliko drugačno pot so letos ubrali pri košarkarskem klubu Olimpija, ki se že kar nekaj let ubada z velikim finančnim primanjkljajem. Trenersko mesto so zaupali domačemu trenerju Memiju Bečiroviču, v klub pa se je vrnil idol navijačev Marko Milič. Pika na i je bil prihod nove zvezde slovenske košarke Gorana Dragiča, ki je v Ljubljano prišel na posojo iz španske Tau Ceramice. Rezultat: polna dvorana Tivoli in navdušenje ob igrah zmajčkov v evroligi, kjer so doslej premagali grški Olympiacos in moskovski CSKA (tekmo 4. kroga evrolige z Žalgirisom so odigrali po zaključku redakcije Štajerskega tednika). Nekoliko drugačna je sicer podoba v ligi NLB, kjer Olimpija ne blesti in ima precej težav tudi z manj uspešnimi klubi, motivacija pa je na precej nižji ravni.
Oba obravnavana kluba spadata med štiri najprepoznavnejše slovenske moške kolektive, poleg omenjenih so to še celjski rokometaši in mariborski nogometaši. Samo upamo lahko, da se bosta slednja dva kmalu pridružila zgoraj omenjenima na poti uspehov!
Športno plezanje
Mina bo v Kranju branila 5. mesto
tednik
RADIOPTUJ
«n» ofeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Adam Mariusz Soska (Drava Ptuj):
»Mislil sem, da bo prestop prava katastrofa!«
•com
bwm
Foto: Črtomir Goznik
Adam Mariusz Soska (Drava) na igrišču vedno poskuša maksimalno izpolnjevati navodila trenerja.
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Športna dvorana Zlato polje v Kranju bo 17. in 18. novembra gostila zadnjo tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju. Ta bo tudi za slovenske ljubitelje tega športa še kako zanimiva, saj bo v Kranju skupno zmago v svetovnem pokalu skušala osvojiti Maja Vidmar, trenutno vodilna v skupni razvrstitvi in lanska zmagovalka kranjske preizkušnje.
Vrstni red v svetovnem pokalu pred zadnjo tekmo:
1.	Maja VIDMAR (Slovenija) 544
2.	Angela EITER (Avstrija) 503
3.	Muriel SARKANY (Belgija) 398
4.	Natalija GROS (Slovenija) 324,
5.	Mina MARKOVIČ (Slovenija) 295, 6. Yuka KOBAYASHI (Japonska) 280, 7. Charlotte DURIF (Francija) 274, 8. Irati ANDA VIL-LANUEVA (Španija) 254, 9. Caroline CIAVALDINI (Francija) 241, 10. Katharina SAURWEIN (Avstrija) 232 točk ...
Mina Markovič je na dosedanjih sedmih tekmah dosegla naslednje uvrstitve: 7., 2., 8., 17., 9., 10. in 7. mesto. Najvišje se je zavihtela na drugi letošnji tekmi v Zurichu, kjer je zaostala le za Angelo Eiter.	(JM)
Sicer pa se bo na Gorenjskem zbrala vsa svetovna smetana športnega plezanja. Nastopilo bo 88 tekmovalcev iz 23 držav, od tega 32 žensk in 56 moških. Slovenija ima trenutno v prvi deseterici sveta kar tri tekmovalke. Poleg že omenjene Vidmarjeve, ki je nanizala kar pet zmag zapored, še Natalijo Gros, ki je četrta, in Mino Markovič, ki je peta. Na 18. mestu je Lučka Franko, ki pa je na tekmi v Franciji s 5. mestom dosegla uspeh kariere. Ob njih bosta v Kranju tekmovali še Katja Vidmar in Asja Gosar.
»Glede na pripravljenost naših tekmovalk pričakujem, da bi se lahko štiri uvrstile v finale,« je dejal vodja tekmovanja Tomo Česen. V ženski konkurenci je na drugem mestu skupne razvrstitve Avstrijka Eiterjeva, na tretjem pa Belgij-ka Sarkany. Obe sta v Kranju zmagali že po dvakrat.
Tekmovanje v Kranju se bo s četrtfinalom v obeh konkuren-cah začelo v soboto ob 9. uri, polfinale pa bo na sporedu ob 19. uri. V nedeljo se bodo najboljši plezalci v finalu merili ob 17.15, najboljše plezalke pa ob 18.15. Finalne boje bo prenašala tudi Televizija Slovenija.
STA
Ime: Adam Mariusz Priimek: Soska Rojstni datum: 11. 6. 1983 Številka dresa: 16 Igralno mesto: obramba
Adam Matiusz Soska je zagotovo prvi Poljak, ki nastopa za ptujsko Dravo. Na Ptuju je že dobro leto, v tem času pa se je na igrišču izkazal predvsem z veliko borbenostjo in nepo-pustljivostjo. Trenerji mu zaupajo predvsem zaradi trde igre v obrambi, ki je njegov prepoznavni znak. Ob prihodu na Ptuj je z Dravo sklenil triletno pogodbo, pod taktirko Milana Buričiča pa bo zagotovo v svoji igri še veliko napredoval. V letošnji sezoni je bil precej časa odsoten zaradi poškodbe, nastopil je na devetih tekmah.
Kje si začel svojo nogometno pot?
Adam Marius Soska: »V mlajših kategorijah sem začel v 3. poljski ligi, nato pa mi je moj klub omogočil odhod na posojo v Polonio Varšava, ki je takrat igrala v 1. ligi. S to ekipo sem leta 2000 celo osvojil naslov poljskih prvakov. Kot mladi igralec sem sicer igral malo, vendar je bilo kljub temu lepo sodelovati pri tem. Iz Polonie sem nato odšel v klub 2. lige, kjer sem ostal dve leti. Pred prihodom v Slovenijo sem igral pri svojem matičnem klubu.«
Kako je sploh prišlo do realizacije tvojega prestopa na Ptuj?
Adam Mariusz Soska: »K temu je veliko pripomogel Dra-žen Besek, ki je nekoč delal na Poljskem. Dražen je imel prijatelja, ki me je k njemu poslal na preizkušnjo v Slovenijo. Pri Dravi so ocenili, da bi bil primerna okrepitev za njih, zato sem ostal.«
Sedaj si že nekaj časa v Sloveniji. Kako bi primerjal slovensko in poljsko ligo?
Adam Mariusz Soska: »Ni tako velike razlike, čeprav je poljska liga po kvaliteti zagotovo boljša. V tem času, ko sem v Sloveniji, pa sem opazil, da se tudi tukaj veliko dela na izboljšanju pogojev za delo, stadioni se obnavljajo ... Napredek je viden že v tem letu, ko z Dravo potujem po slovenskih stadionih.«
Kako pa si se ti znašel na Ptuju?
Adam Mariusz Soska: »Na
začetku sem mislil, da bo to prava katastrofa: odhajal sem v Slovenijo, ki ima cela 2 milijona prebivalcev, to je približno toliko kot naše glavno mesto Varšava. Nisem razumel niti vaše govorice, vendar se je izkazalo, da razlike med poljščino in slovenščino niso tako velike. Sedaj se počutim odlično. Tukaj je dobro tudi zaradi tega, ker je bistveno topleje kot na Poljskem. Pri nas so zdaj temperature že globoko pod ničlo, tukaj pa še pijemo kavico na terasi.«
S katerimi soigralci iz Drave se najbolje razumeš?
Adam Mariusz Soska:
»Največ se družim s Seadom Ziličem, ki razume poljsko, saj je nekaj časa igral v Plocku, in Borutom Tisnikarjem. Tudi z ostalimi igralci se dobro razumem, saj se družimo vsak dan; na igrišču, v slačilnici, v prostem času. Nogomet je kolektiven šport in tako je tudi za igro moštva pomembno druženje.«
Kako gledaš na menjave trenerjev in nasploh na delo v klubu?
Adam Mariusz Soska: »Tudi na Poljskem so pred leti veliko pogosteje menjavali trenerje, vendar se je to sedaj nekoliko umirilo. Boljše je, da imajo trenerji na voljo več časa, da se dokažejo s svojim delom, saj ni moč rezultatov ustvariti čez noč. Za delo v klubu pa tudi lahko rečem, da stalno
napreduje; tudi imenovanje Mladena Dabanoviča za športnega direktorja se mi zdi dobra stvar, saj Mladen dobro razume profesionalne nogometaše in njihove potrebe.«
Kakšno je tvoje videnje zadnjih tekem Drave?
Adam Mariusz Soska: »Sam nisem igral proti Livarju (poškodba) in proti Gorici (kartoni), tako da težko celovito ocenjujem igro naše ekipe. Nihanja pa se pojavljajo predvsem zaradi mladosti in neizkušenosti naših igralcev. Zadnja tekma z Domžalami je pravi pokazatelj, kako moramo igrati: vsi se moramo boriti in eden drugemu pokrivati hrbet. Precej dobro smo izpolnjevali taktične zamisli našega trenerja in ko je tako, nam nihče ne more do živega.«
Po premoru vas čaka lokalni derbi z Mariborom, nato pa še tekma s Primor-jem.
Adam Mariusz Soska: »Maribor je bil dolgo časa v krizi, mi prav tako. Tudi oni so sedaj že drugič menjali trenerja in
bodo zelo motivirani pričakali tekmo z nami. Nam je zadnja tekma z Domžalami pokazala, da lahko z disciplinirano igro pariramo vsakemu nasprotniku. Ti derbiji so vedno nekaj posebnega, saj se zbere veliko gledalcev, ki nam pomenijo dodatno vzpodbudo. Nam je v takšnem vzdušju lahko igrati. To je pravi čar športa! Sedaj imamo nekaj več časa za pripravo, tako da nogometaši seveda računamo na zmagi proti Mariboru in Primorju. To bi bil najlepši zaključek jesenskega dela prvenstva.«
Po prvenstvu boš odšel domov na Poljsko?
Adam Mariusz Soska: »Štirikrat na leto grem domov, zdaj bom po koncu treningov odšel v decembru. Stanovanja so v Varšavi zelo draga, zato sem se nastanil 40 kilometrov izven glavnega mesta. Kraj je nekoliko manjši kot Ptuj in mi je zelo všeč. Ob začetku priprav na spomladanski del sezone pa se spet vračam.«
Jože Mohorič
Poškodba Kelenca v Novi Gorici
Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let se v Novi Gorici pripravlja na tekmo s Škotsko v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu. Med izbranci je bil tudi igralec Drave Doris Kelenc, ki pa je priprave predčasno zaključil zaradi poškodbe stegenske mišice. »Kazalo je zelo dobro, vendar sem se poškodoval na torkovem popoldanskem treningu in najbolje je, da sem se vrnil. Upam, da bom do tekme z Mariborom poškodbo že saniral,« je dejal igralec ptujske Drave. (DK)
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga
Ormožani so se prepričali v moč Cimosa ...
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormoža): »V 1. polčasu smo zaigrali odlično In se enakovredno kosali z res močnim CImosom. V nadaljevanju je odločila daljša in kvalitetnejša klop Koprčanov. V tem trenutku mi ekipa Cimosa deluje kot najboljša ekipa v Sloveniji.«
Nejc Poklar (Cimos Koper): »Proti Jeruzalemu smo prikazali eno svojih najboljših letošnjih predstav. Po nesrečnih porazih proti Gorenju in Celju smo se pobrali in upam, da bomo podobno predstavo prikazali tudi na evropski preizkušnji v pokalu EHF proti portugalski Bragi.«
Rokomet • RK Gorišnica
V soboto derbi z Mariborčani
Cimos Koper -Jeruzalem Ormož 36:29 (17:16)
Cimos: Sarkič (3 obrambe), Tahiro-vič (7 obramb), Vran (5 obramb - 1 x 7m); Poklar 6, Skoko 2, Doborac 2, Mrvaljevic 6 (3), Hrvatin, Buntic 6, U. Rapotec 1, Titov 3, Ščurek 3, Nikolič, R. Rapotec 2, Praznik in Jovičič 5 (2). Trener: Matjaž Tominec.
Jeruzalem: G. Čudič (5 obramb), Cvetko (3 obramb); Belšak 3, Korpar 3, Krabonja, M. Bezjak 7, Bogadi, R. Bezjak 8 (2), Radujkovic, B. Čudič 4 (2), Sok 3, Hebar, Žuran 1, Potočnjak, Korez in Pisar. Trener: Saša Prapot-nik.
Sedemmetrovke: Cimos 5/5; Jeruzalem 5/4.
Izključitve: Cimos 8; Jeruzalem 6 minut.
Igralec tekme: Nejc Poklar (Cimos Koper).
Pred tekmo sta si ekipi z 11 osvojenimi točkami delili 3. mesto, vendar so Koprčani proti Jeruzalemu nazorno pokazali, zakaj letos naskakujejo sam vrh. Cimos ima letos od-
lično ekipo, ki v tem trenutku tudi igra najlepši rokomet v Sloveniji. Trener Tominec ima na vsakem položaju po dva enakovredna igralca (na nekaterih celo tri) in ritem ko-
prske igre je skozi celo tekmo visok. Po vsakem prejetem zadetku pa "kanarčki" odigrajo hitri center, ki zaenkrat povzroča vsem ekipam veliko preglavic. Jeruzalem kljub visokemu porazu ni razočaral, saj je zaigral po svojih najboljših močeh in je bil blizu, da celo dobi 1. polčas.
Začetek Vinarjev je bil obetaven in še v 20. minuti je četa Saše Prapotnika vodila s +3, 12:9. Blestela sta oba Bezjaka, ki sta do odmora mrežo neraz-položenih koprskih vratarjev (Sarkič 3, Tahirovič 1 obrambo) zadela vsak po petkrat. Žal tudi Ormožani niso imeli razpoloženih vratarjev; do 40. minute je Gregor Čudič zaustavil le pet strelov nasprotnika, Cvetko je v končnici dodal tri obrambe. V izdihljajih 1. polčasa je Žuran zapravil priložnost, da bi »jeruzalemčki« na odmor odšli z vodstvom enega zadetka. Strel ormoškega bombarderja, ki je tokrat igral preveč zadržano, je zaustavil Sarkič, gostiteljem pa je uspelo preko Mrvaljevica zadeti za 17:16, ob tem pa si je izključitev prislužil še Po-točnjak.
V nadaljevanje je Jeruzalem krenil brez izključenega Belša-ka in Potočnjaka, Cimos pa je s hitro igro unovčil prednost dveh igralcev več, ter v 38. minuti ušel na prednost petih golov, 24:19. Gostujoča klop je reagirala z minuto odmora in z menjavo vratarjev, vendar so razpoloženi koprski igralci še kar »leteli po igrišču« in si v 53. minuti priigrali najvišjo pred-
nost na tekmi, 34:25. Na koncu je trener Prapotnik dal priložnost tudi najmlajšim (Hebarju, Bogadiju, Korezu), vendar se nobenemu ni uspelo vpisati med strelce. Svojo minutažo je v Kopru odlično izkoristil Bojan Čudič, ki je pokazal, da se po poškodbi počasi vrača v pravo formo.
Uroš Krstič
Ali je tretje mesto rokome-tašev Moškanjci-Gorišnica na prvenstveni razpredelnici v 1. B-slovenski moški rokometni ligi presenečenje? Očitno je, da temu ni tako, saj Gorišničani igrajo dobro in so v šestih krogih dosegli pet zmag in le enkrat izgubili (Krško, 27:32). Njihova želja je, da čim dlje ostanejo pod samim vrhom, vendar je za to potrebno zmagovati, ne glede na moč nasprotnika.
V soboto v domači športni dvorani pričakujejo močno ekipo mariborske Klime Petek. Mariborčani so že lani naska-kovali prvi dve mesti, ki vodita v slovensko prvoligaško rokometno druščino. Na tej poti so izgubili v Gorišnici, kar jih je na koncu stalo drugega mesta. Letos so si še bolj ambiciozno zastavili cilje in glasno
napovedujejo naskok na eno od prvih dveh mest. Že na začetku prvenstva pa so doživeli dva šoka, ko so v prvem krogu doma izgubili s Krškim (27:29), v tretjem pa v Ribnici (33:27). Nadaljnjih porazov si tako ne bi smeli več privoščiti, če želijo ostati v borbi za napredovanje.
»To bo pravi derbi. Pričakujem polno dvorano in seveda našo zmago. Zavedam se, da je to lažje reči, kot pa storiti, saj ima nasprotnik kvalitetno igralsko zasedbo. Mariborčane cenimo, vendar smo tudi mi v vzponu forme, poleg tega pa igramo pred našimi zvestimi navijači, kar bo za nas dodatna vzpodbuda,« je pred srečanjem s Klimo Petek dejal trener Moškanjci-Gorišnice Ivan Hrupič.
Danilo Klajnšek
1. A SRL MOŠKI				
REZULTATI 9. KROGA:			Clmos	
Koper - Jeruzalem Ormož 36:29 (17				
:16), Prevent - Celje Pivovarna Laško				
27:28 (13:14), Gorenje	-	Trimo Treb-		
nje 33:23 ( 17:9), Intra Gorica Leasing				
- Gold club 28:33 (15:17). Srečanji				
Sviš Pekarne - Knauf	Insulation			ln
Rudar EVJ Trbovlje - Slovan bosta od-				
igrani v soboto.				
1. CELJE PIVOVAR. LAŠKO 9	8	0	1	16
2. TRIMO TREBNJE 9	7	0	2	14
3. CIMOS KOPER 9	6	1	2	13
4. GOLD CLUB 9	6	1	2	13
5. GORENJE 8	5	1	2	11
6. JERUZALEM ORMOŽ 9	5	1	3	11
7. RUDAR EVJ TRBOVLJE 7	3	0	4	6
8. KNAUF INSULATION 8	2	1	5	5
9. SLOVAN 8	2	1	5	5
10. PREVENT 9	1	2	6	4
11. SVIŠ PEKARNE 8	2	0	6	4
12. GORICA LEASING 9	0	0	9	0
Foto: Črtomir Goznik
Rok Zuran (Jeruzalem Ormož, beli dres) je v Kopru dosegel samo en zadetek (prizor je s tekme Jeruzalem Ormož - Gorenje).
Nogomet • 2. SNL
Bonifika tik pred Aluminijem, zadovoljni tudi v Zavrču
Medtem ko prvoligaše po reprezentančnem premoru čakata še dva kroga do konca jesenskega dela prvenstva, pa so na zimski odmor že odšli drugoligaši. Prvak je postala koprska Bonifika, ki je tako ponovila lanski jesenski uspeh. Že drugo sezono zapored je za 2. ligo značilno, da lahko vsak premaga vsakega (ali z vsakim izgubi), kar govori o izjemni izenačenosti lige. Temu pritrjuje tudi lestvica, saj so razlike majhne. Zlobni jeziki sicer govorijo, da je zaradi teorije, da lahko vsak premaga vsakega, liga slaba ali vsaj nekvalitetna, toda poudariti je potrebno, da v njej vendarle nastopajo nekatere ekipe, ki so v preteklosti že igrale stopničko više. Vseeno pa se zdi, da je prepad med 1. in 2. ligo v tem trenutku velik oz. neprimerno večji kot je bil v preteklosti, kar morda najbolj nazorno v letošnjem letu prikazuje Livar, ki je v našem najmočnejšem nogometnem prvenstvu uvrščen krepko na rep razpredelnice.
Drugi koprski klub je torej zasluženo na vrhu, saj je kljub občasnim nihanjem pokazal največ, še posebej mladi val, ki ga uspešno dopolnjujejo izku-šenejši igralci s prvoligaško »kilometrino«. Enako število točk kot Koprčani so zbrali tudi pri Aluminiju iz Kidričevega, kjer so lahko s polsezono zelo zadovoljni. Začeli so odlično,
nato so jih nekoliko »presekale« kazni in pa nenaden odhod Purišiča, toda proti zaključku jesenskega dela so Kidričani ponovno delovali zelo samozavestno in plod tega so bili dobri rezultati in dvig na prvenstveni tabeli, kjer bodo sedaj v miru prezimili. Tudi za bivšega prvoligaša Belo krajino velja, da so vse preveč igrali po načelu toplo-hladno, zato je njihovo tretje mesto realen rezultat, ki odseva njihove predstave v tem delu prvenstva. Še bolj kot za Črnomaljce, pa sistem toplo-hladno velja za »knape«, ki so na nekaterih tekmah briljirali in igrali res vrhunski nogomet, dosegli veliko zadetkov, medtem ko so na nekaterih povsem odpovedali. Sredi sezone je prišlo tudi do menjave na trenerskem stolčku: Braneta Oblaka je zamenjal Marjan Pušnik, ki je bil pred tem odstavljen v Mariboru. Alen Mujanovič, igralec Rudara je tudi prvi strelec pol-sezone in to z velikim naskokom, zabil je kar 15 zadetkov.
Ekipa Triglava je ponovno, kot že nekaj let zapored, eno od glavnih razočaranj. Za dru-goligške razmere zelo izkušena ekipa ni uspela posameznih dobrih tekem nadgraditi s kon-stantnostjo, tako da je ponavadi dobri tekmi sledil popoln mrk. To jih uvršča na sredino lestvice. Hrabrijo se lahko z dejstvom, da za prvim mestom in tako želeno prvo ligo ne za-
ostajajo veliko. Še bolj kot Triglav je razočarala Mura 05, ki je s slabo izbranimi okrepitvami in še s slabšo, neprepoznavno igro, le še bleda senca nekoč ponosa Prekmurja. To so uvideli tudi njeni navijači, ki se jih je zbiralo iz tekme v tekmo manj, nenazadnje pa se je na koncu zgodil še škandal z vdorom navijačev na igrišče, za kar je bila Mura »nagrajena« z visoko kaznijo. Za mnenje o uvrstitvi So-bočanov v jesenskem delu smo povprašali igralca iz našega področja Tomaža Toplaka, ki
Lestvica po jesenskem delu sezone 2007-08
1. BONIFIKA	14	7	4	3	26:11	25
2. ALUMINIJ	14	7	4	3	22:14	25
3. BELA KRAJINA	14	7	3	4	23:17	24
4. RUDAR VELENJE14		7	2	5	37:20	23
5. TRIGLAV GOR.	14	7	2	5	20:19	23
6. MURA 05	14	5	4	5	15:16	19
7. ZAVRČ	14	4	4	6	16:15	16
8. KRŠKO	14	3	6	5	11:24	15
9. ZAGORJE	14	3	5	6	23:30	14
10. KRKA	14	1	4	9	9:36	7
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Veselič (Aluminij, rdeči dres) in Matej Lenart (Zavrč) sta se letos srečala dvakrat; obakrat so se zmage veselili Kidričani.
Lista strelcev:
15 zadetkov: Alen Mujanovič (Rudar Velenje); 8 zadetkov: Denis Grbic (Rudar Velenje); 6 zadetkov: Matej Murat (Zavrč), Dejan Robnik (Triglav Gorenjska); 5 zadetkov: Dalibor Ra-dujko (Bonifika), Željko Mitrakovič (Bela Krajina), Niki Finkšt (Bonifika); 4 zadetkov: Saša Jakomin (Bonifika), Josip Špelic (Bela krajina), Alji Ljatifi (Zagorje), Branimir Džjokic (Zagorje), Bojan Fabjan (Krka).
trenutno brani črno-bele barve, pred tem pa je med drugim nosil tudi dres Drave. »Prav gotovo nismo zadovoljni z uvrstitvijo, saj nam točke enostavno manjkajo. Kader je za odmevne dosežke pač preskromen in če nam manjkata dva, trije igralci, za njih nimamo pravih zamenjav. Z nekaj primernimi okrepitvami bi se dalo poseči v boj z vrh, saj razlike niso pretirano velike,« je krajši pogovor zaključil branilec Mure 05.
Zavrč, drugi klub z našega področja, je lahko s svojo uvrstitvijo kot novinec med dru-goligaši prav tako zadovoljen. Začetek sicer ni bil preveč spodbuden, kar so izkušeni tekmeci s pridom izkoriščali, toda kljub temu Zavrčani v tem delu niso igrali slabo. Po zmagi z Rudarjem v 6. krogu se je nekako odprlo in točke so se pridno začele nabirati na kontu nogometašev iz male haloške občine. Sledila je ponovno slaba končnica in prav gotovo je zimski premor prišel kot naročen. Za Krško in Zagorje velja, da sta odigrala v skladu s svojimi zmožnostmi. Zadnja Krka bo spomladi morala igrati kot prerojena oz. pokazati veliko več kot jeseni, če bo še naprej želela igrati v drugoligaškem tekmovanju in ne zgolj statirati v 2. SNL. Le-ta je pač nekaj čisto drugega kot 3. SNL.
Tadej Podvršek
Judo • 1. SJL
Drava in Gorisnica zunaj borb za končnico
Pred zadnjim krogom v 1. SJL je situacija še precej nejasna, saj se bodo štiri ekipe potegovale za tri prosta mesta na zaključnem turnirju. Tja se je že uvrstila ekipa Impola, poleg nje pa si to obetajo še Duplek, Olimpija, Železničar in Sankaku.
V	zadnjem krogu bodo Duplek, Olimpija in Sankaku imeli po dva dvoboja, Železničar, ki je trenutno 2 točki spredaj, pa le en dvoboj. O udeležencu končnice bodo verjetno odločali dvoboji Železničar - Drava, Sankaku - Olimpija in Impol - Duplek. Vse ekipe bodo namreč pred tem dvobojem imele 8 točk, Impol pa 12. Najslabše tehnične točke bi po tem scenariju pred zadnjimi dvoboji imel Železničar, nato Sankaku in nato Duplek. Olimpija ima najboljše tehnične točke. V primeru, da Železničar izgubi proti ekipi Drave, bi si zelo zaprl možnosti za nastop v play offu. Vanj bi se ob porazu uvrstil le, če bo ena izmed preostalih ekip izgubljala z visokimi rezultati.
V	dvoboju med Impolom in Duple-kom je favorit Impol. Na najboljšem je verjetno ekipa Olimpije, ki glede na tehnične točke izpade le v primeru, če Duplek premaga Impol, Železničar Dravo, sama pa izgubi s Sankakujem. Še vedno pa je potrebno upoštevati,
da je na Judo zvezi Slovenije pritožba Branik Brokerja zaradi domnevne neregularnosti na tekmi proti Železničarju. Tekmovalec Železničarja Mitja Jenuš naj bi namreč prepozno prinesel zdravniško potrdilo. Ker ga je prinesel še pred svojim dvobojem, bi se verjetno morala zadeva končati v prid Železničarju, čeprav se vsi ne strinjajo s tem.
Drava in Gorišnica sta svoje možnosti za končnico zapravile že pred zadnjim krogom, tako lahko lovita le še kakšno posamezno točko, kar pa je predvsem v primeru Gorišnice zelo težka naloga.
Pari 4. kroga (sobota, 17. 11.): Duplek: Duplek, Impol, Gorišnica Duplek: Drava, Železničar Maribor: Branik Broker, Sankaku, Olimpija
1.	IMPOL 5 5 0 0 23:8 10
2.	ŽELEZNIČAR 6 4 0 2 20:20 8
3.	OLIMPIJA 5 3 0 2 20:13 6
4.	DUPLEK 5 3 0 2 18:15 6
5.	SANKAKU 5 3 0 2 16:16 6
6.	DRAVA 6 2 0 4 20:20 4
7.	BRANIK BROK. 5 10 4 15:18 2
8.	GORIŠNICA 5 0 0 5 6:28 0
SK
Namizni tenis
Luka Krušič ponovno v polfinalu
Na drugem odprtem turnirju Slovenije za kadete v Radljah je Luka Krušič ponovil uspeh iz prvega turnirja in se prebil v polfinale, kjer je moral priznati premoč kasnejšemu zmagovalcu Juriju Zdovcu iz Rakeka.
Luka se je iz predtekmovalne skupine uvrstil s tremi zmagami brez izgubljenega niza. Nato je do polfinala premagal še Tonija Kožulja in Miha Žigona (oba iz Logatca). Luka si je z dobrimi rezultati priboril mesto v kadetski reprezentanci, ki se bo udeležila mednarodnega turnirja v Bratislavi.
Turnirja sta se udeležila tudi Žan Napast, ki se je uspel uvrstiti na glavni turnir in je potem izpadel v prvem krogu, in Darko Hergan, ki se pa ni spelo uvrstiti v finalni del, saj je obstal v polfinalu tolažilnega dela.
Odprto prvenstvo Varaždina
V ptujskem NTK Ptuj in v ŠD Cirkov-ce dobro delajo z mladimi, pohvale vredno pa je tudi zgledno sodelovanje obeh klubov. Tako je bilo tudi tokrat, ko so s kadeti in mlajšimi nastopili na 37. Mednarodnem odprtem prvenstvu Varaždina, kjer so nastopili igralci iz šestih evropskih držav. Med kadeti se je Luka Krušič uvrstil med prvih osem. V boju za uvrstitev na zmagovalne stopničke je izgubil s hrvaškim igralcem, ki je po reitingu tretji kadet v Evropi. Žan Napast in Darko Hergan (oba ŠD Cirkovce) sta se uvrstila od 5.-8. mesta v konkurenci mlajših kadetov. V isti konkurenci se Uroš Krušič in Jan Hard nista uvrstila v nadaljnje tekmovanje, sta pa zato nabirala pre-potrebne izkušnje.
Danilo Klajnšek
Kegljanje • 2. SKL (m, ž)
Dekleta premagale vodilno Nafto
Sedmi krog tekmovanja v 2. vzhodni moški kegljaški ligi ni bil uspešen za Ptujčane, ki so v Mariboru izgubili z drugo ekipo Konstruktorja. Slednji so z novima dvema točkama prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici. Zmagi za kegljače Drave sta dosegla Janez in Milan Podgoršek.
Svojo drugo zmago pa so dosegla dekleta Drave, ki so nepričakovano premagale lendavsko Nafto, ki je do tega kroga zasedala vodilno pozicijo. Po posamičnih dvobojih je bil rezultat izenačen (3:3), v skupnem seštevku podrtih kegljev pa so bile Ptujčanke precej uspešnejše, tako da so na koncu zasluženo osvojile obe točki.
2. SKL - vzhod (m)
Rezultati 7. kroga: Konstrukor II. - Drava 6:2, Pivovarna Laško - Impol 3:5, Lent - Konjice 6:2, Rudar II. - Miklavž 1:7, Litija - Šoštanj 1:7.
1.	KONSTRUKOR II 7	5	1	1	11
2.	ŠOŠTANJ	7	5	1	1	11
3.	IMPOL	7	5	0	2	10
4.	DRAVA	7	4	12	9
5.	MIKLAVŽ	7	3	2	2	8
6.	LITIJA	7	3	2	2	8
7.	LENT	7	3	0	4	6
8.	KONJICE II. 7 115 3
9.	PIVOVARNA LAŠKO 7 10 6 2
10.	RUDAR II (-2) 7 10 6 0
Konstruktor II - Drava 6:2 (3279 - 3173)
Drava: M. Podgoršek 540, Dremelj 549, J. Podgoršek 535, Zorman 544, Sušanj 492 In Čeh 509.
2. SKL vzhod (ž)
Rezultati 5. kroga: Drava - Nafta 5:3, FužInar - Impol 5:3, MIroteks III. - Komcel 4:4.
1.	FUZINAR
2.	NAFTA
3.	IMPOL
4.	ŠOŠTANJ
5.	DRAVA
6.	MIROTEKS II
7.	KOMCEL
4	0	1
3	0	2
2	0	2
2	0	2
2	0	2
1	1	2
0	1	3
Drava - Nafta 5:3 (2911 - 2775)
Drava: Fridl 483, Kozoderc 460, Krušič 516, Plajnšek 498, Kolar 464 in Kramberger 490.
Danilo Klajnšek
Odbojka • Pokal Slovenije (ž), prve tekme osmine finala
Benedičanke že zelo blizu četrtfinala
Ptuj - Benedikt 0:3 (-18, -19, -23)
Ptuj: Ljubec, Kutsay, Andjelkovič, Draškovič, Cvirn, McNatt, Bilanovič in Mihelač.
Benedikt: Geratič, M. Rajšp, J. Borko, T. Borko, Meolic, S. Rajšp, Jureš, Veit in Klasinc.
Brez tribun in z ročnim "semaforjem" se je zdelo, da se obeta prijateljsko srečanje drugo-, če že ne tretjeligaških moštev. A je bila v športni dvorani ptujske gimnazije v sredo na sporedu tekma osmine finala slovenskega pokala. V edinem izmed osmih srečanj sta si nasproti stala nasprotnika iz prve državne lige. Po zmagi v prvenstvenem tekmovanju je bila tudi tokrat boljša ekipa Benedikta, ki je domačinke odpravila v treh nizih. Še najbolj izenačeno je bilo povsem ob koncu, gostje pa so imele tudi nekaj sreče, da so parket zapustile z maksimalno zmago po slabi uri in pol igre.
Ptujčanke so tokrat nastopile v nekoliko spremenjeni postavi, saj je bila zaradi službenih obveznosti odsotna Ravnjakova, Lorberjeva pa je tokrat opravljala le vlogo trenerke. Do sprememb je prišlo v kadrovski zasedbi moštva: uprava kluba se je, nezadovoljna z igro Maje Grešak, Mariborčanki zahvalila za sodelovanje, igralni položaj libera pa je zasedla Nuša Draškovič, ki se po polletni odsotnosti ponovno vrača v moštvo.
Srečanje so boljše pričele gostje, ki so ob zmedeni igri Ptujčank hitro povedle (2:7), a so le-te ob odličnih začetnih udarcih McNattove hitro
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Benedikta so se na Ptuju zasluženo veselile zmage v prvi tekmi osmine finala Pokala Slovenije; povratna tekma bo čez teden dni v Benediktu.
ujele priključek (8:8). Rezultat je bil tik za tem še dvakrat izenačen, nato pa so si gostje priigrale še večjo prednost (13:19). Po minuti odmora domače trenerke so se s točkama Kutsayeve in Andjelkovičeve Ptujčanke še uspele približati, zaključek niza pa je ponovno pripadel Benedičankam. V nadaljevanju so domačinke prvič na tekmi povedle, vendar je bila njihova prednost le minimalna. Sredina niza je pripadla gostujočemu moštvu, ki je manjšo prednost prineslo v končnico. Po neuspešnem zabijanju nerazpoložene ka-petanke domačega moštva Anje Cvirn, so gostje povedle za štiri točke (18:22), Lorber-
jevi pa niti minuta odmora ni pomagala, da bi spreobrnila potek srečanj v korist sovjega moštva. Benedičanke, pri ka-
Sergeja Lorber, trenerka Ptuja: »Spet je v zadnjem trenutku prišlo do nekaterih sprememb v moštvu, a to je zgodba, ki se ponavlja že skozi celo sezono. Zraven tega sta obe podajalki bolni, vendar je hvala bogu Nuša (Andjelkovič, op. p.) lahko nastopila. Za soboto pripravljamo nekatere taktične spremembe v igri in upam, da nam bo uspelo presenetiti. Zmage pač ne morem garantirati, verjamem pa da bomo bolj uspešne kot tokrat.«
terih nobena posameznica ni posebej izstopala, so odigrale najboljše takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Tretji niz je bil še najbolj izenačen, čeprav je po uvodnih minutah izgledalo, da se bo tekma hitro zaključila. Ptujčanke so prvič rezultat izenačile na sredini niza (13:13), nato pa je bilo neodločeno vse do konca (23 :23), ko so Benedičanke tudi s kančkom sreče zapečatile usodo tekmic in naredile odločen korak proti četrtfinalu. Še pred sredinim povratnim srečanjem pa čaka ekipi spopad v soboto v prvenstvu, igralo se bo v Benediktu.
UG
Kickboks • Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo 2007
Adriana Korez tretja v Evropi
V Vila Real de Santo Antonio na Portugalski je od 7. do 11. novembra potekalo Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo WAKO organizacije. Na njem je nastopala tudi reprezentanca Slovenije z 2 članicama in 11 člani. Repre-zentantje so bili zbrani iz 6 slovenskih klubov, med njimi je bilo kar 5 tekmovalcev iz Ptuja in eden iz Ormoža: Ti-
»Bronasta« Adriana Korez
len Abraham, Luka Vindiš, Matic Raušl Bedenik, Filip Janžekovič, Adriana Korez in Jaka Štefančič.
Reprezentanca Slovenije je pod vodstvom Bojana Korošca osvojila 3 zlate in 1 bronasto medaljo. Naslov evropskega prvaka so osvojili Neva Ocepek (Izlake) v kategoriji do 65 kg (st. kade-tinje), Jaka Hudales (Izola) v kategoriji nad 47 kg (ml. kadeti) in Mitja Dišič (Murska Sobota) v kategoriji mladincev do 79 kg. Bronasto medaljo je med mladinkami osvojila
Adriana Korez (Ptuj) v kategoriji do 55 kg.
Adriana je po 1. krogu, ko ji je nasprotnica predala borbo pred začetkom borbe (poškodba), v četrtfinalu premagala Doro Er-dei iz Madžarske, v polfinalu pa je izgubila od Serene Baio (Italija).
Na tekmovanju je sodila
Tončka Kaluža
iz Ormoža.
Ptujska ekipa v Zagorju
Foto: Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Slovenija open -Zagorje:
Uspešni tudi brez reprezentantov
V Zagorju je potekal že 24. tradicionalni mednarodni turnir v semi in light kontaktu, na katerem je sodelovalo 260 tekmovalcev iz šestih držav. Člani in članice Kluba borilnih veščin Ptuj so tokrat nastopali brez najboljših tekmovalcev v mlajših kategorijah, saj so bili ti na EP na Portugalskem. Kljub temu so osvojili eno 1. mesto in dve 3. mesti. Tekmovalci iz
Ormoža so osvojili eno 1. in eno 2. mesto.
Rezultati tekmovalcev KBV Ptuj in Ormož: prva mesta sta osvojila:
Sabina Kolednik (Ptuj, članice do 50 kg),
Nuša Štefančič (Ormož, mladinke do 46 kg); drugo mesto je osvojil:
Rok Tomažič (Ormož, dečki do 28 kg);
tretje mesto sta osvojila:
Aleksander Kolednik (Ptuj, člani do 74 kg),
Anej Štrafela (Ptuj, mladinci do 74 kg).
Franc Slodnjak
Strelski novički
Ptujcani v Rušah z najštevilčnejšo ekipo
MT Hotinja vsa
Konec tedna je v Hotinji vasi v organizaciji domačega društva FLV potekal močan mednarodni turnir v streljanju s standardno zračno puško, na katerem so nastopale povabljene ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. V najmočnejši konkurenci članov je po pričakovanjih zmagal trenutno drugi najboljši strelec na svetu s standardno puško po ISSF-ovi razvrstitvi, Madžar Peter Sidi z odličnim rezultatom 597 krogov in drugim najboljšim finalom 102,7 kroga. Drugo mesto je zasedel slovenski reprezentant Željko Moi-čevič iz Grosuplja s 589 krogi v rednem delu, kjer je zasedel šele 5. mesto, in najboljšim finalom 103,6 kroga, tretji je bil Izidor Hreščak s 591 krogi v kvalifikacijah in finalom 100,3 kroga, četrto mesto pa je zasedel Rajmond Debevec s 590 krogi v kvalifikacijah in 100,7 kroga v finalu. Med strelci iz Spodnjega Podravja se je najbolje odrezal Tadej Horvat, SD TSO, ki je dosegel 577 krogov, njegova klubska kolega Anton Novak in Boris Her-gula pa sta s 573 in 572 krogi osvojila 33. in 34. mesto. Kidri-čevski strelec Uroš Mohorko je
dosegel 567 krogov in zasedel 40. mesto, Ptujčan Teodor Pevec pa je s ponesrečeno drugo serijo 89 krogov in skupnimi 562 krogi zasedel 43. mesto. V ekipnem delu je slavili ekipa avstrijske Štajerske s 1759 krogi, ormoška ekipa TS pa je s 1722 krogi zasedla 9. mesto.
2. krog regijske lige pionirjev s serijsko zračno puško
V torek je v organizaciji domačega SD I. pohorski bataljon iz Ruš potekal 2. krog regijske lige pionirjev v streljanju s serijsko zračno puško. V ekipnem delu so slavili pionirji SD FLV iz Hotinje vasi s 511 krogi pred Mariborčani s 509 krogi, domačimi strelci iz Ruš s 492 krogi in ptujsko ekipo, ki je dosegla 490 krogov, ekipa Impola je s 486 krogi zasedla 5. mesto. Med posamezniki sta bila prepričljivo najboljša Mariborčanka Žanina Vrecl s 185 krogi pred Dominikom Lešnikom iz ekipe FLV s 184 krogi na 2. mestu, Karli Vidmar iz Impola pa je s 173 krogi osvojil 3. mesto. Med ptujskimi strelci, ki so na tekmovanju nastopali z najštevilčnejšo ekipo 7 strelcev, je odlično nastopila mlada
Foto: SK Ptuj
Mladi ptujski strelci (pionirji) so v Rušah dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, zadovoljna z njihovimi dosežki pa sta bila tudi strelska inštruktorja Marjan Gril in Simeon Gonc.
Ptujčanka Sara Rojko, ki je dosegla svoj nov osebni rekord in s 167 krogi zasedla odlično 7. mesto, družbo v deseterici najboljših strelcev pa sta ji delala še ptujski strelec Sašo Stojak z enakim rezultatom na 8. mestu in kidričevski strelec Aleš Pernat s 166 krogi na 10. mestu. Na 14. in 17. mesto sta se uvrstila Ptujčana Valentin Tratnik s 163 krogi in Jan Tovornik s 160 krogi, odličen nastop na svojem prvem tekmovanju pa je pokazala tudi Ptujčanka Valentina Ranfl, ki je dosegla
151 krogov in zasedla dobro 20. mesto. S krogom slabšim dosežkom je kidričevski strelec Niko Visočnik osvojil 21. mesto, Ptujčan Kristijan Jurič je s 138 krogi zasedel 25. mesto, še druga ptujska strelka, ki se je ravno tako udeležila svojega prvega tekmovanja, Maja Bez-jak, pa je s 128 krogi zasedla 26. mesto. Naslednji, 3. turnir izredno zanimive in izenačene regijske lige pionirjev pa bo potekal 4. decembra v Slovenski Bistrici.
Simeon Gonc
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, U-14,2. SML, SKL
i. SML
Rezultati 13. kroga: Aluminij - MIK CM Celje 2:1, Dravograd - Bi-lje-Primorje 2:1, Domžale - Mura 05 4:2, HIT Gorica - Interblock Factor 1:3, Koper - Maribor 0:2, Svoboda - Britof 2:3, Triglav - Rudar Velenje 5:0.
1.	MARIBOR	14	12	2	0	48:7	38
2.	DOMŽALE	14	8	3	3	34:16	27
3.	TRIGLAV	14	8	2	4	36:25	26
4.	MURA 05	14	8	2	4	22:25	26
5.	RUDAR VELENJE14	6	5	3	32:27	23
6.	HIT GORICA	14	5	4	5	30:22	19
7.	MIK CM CELJE	13	6	1	6	25:20	19
8.	ALUMINIJ	14	5	4	5	15:17	19
9.	INTERBLOCK F.	13	5	3	5	20:19	18
10.	KOPER 14 4 4 6 23:23	16
11.	BILJE-PRIMOR. 14 4 2 8 18:28	14
12.	DRAVOGRAD 14 4 1 9 15:24	13
13.	BRITOF 14 3 0 11 12:45	9
14.	SVOBODA 14 2 1 11 12:44	7 Aluminij - MIK Celje 2:1 (1:0) Strelci: 1:0 Ravnjak (32), 1:1 Ku-
ljanac (55) in 2:1 Hojski (65).
Aluminij: Lipovac, Žmavc, Rot-man, Kušar, Lešnik, Rešek (Draško-vič), Dimc, Pečnik, Ravnjak (Krajnc), Bečiri (Šešo) in Hojski. Trener: Bojan Flis.
rica - Interblock Factor 3:0, Svoboda - Britof 0:2, Koper - Maribor 2:0, Triglav - Rudar Velenje 4:0.
1.	DOMŽALE	14	9	4	1	35:11	31
2.	HIT GORICA	14	9	3	2 36:8	30
3.	KOPER	14	9	3	2 27:8	30
4.	MARIBOR	14	8	2	4	32:19	26
5.	TRIGLAV	14	8	2	4	28:19	26
6.	ALUMINIJ	14	7	3	4	30:13	24
7.	BILJE - PRIMOR.	14	7	3	4	30:24	24
8.	INTERBLOCK F.	13 7	2	4	25:15	23
9.	MIK CM CELJE	13 5	2	6	30:13	17
10.	BRITOF	14	4	3 7	20:34	15
11.	DRAVOGRAD	14	3	2 9	13:51 11
12.	RUDAR (V)	14	3	1 10	13:43	10
13.	MURA 05	14	1 1 12	11:29	4
14.	SVOBODA	14	1 1 12	8:51 4
Aluminij - MIK CM Celje 3:0 (1:0)
Strelca: 1:0 Kek (7), 2:0 Milec (49) in 3:0 Kek (78).
Aluminij: Zajc, Jovič, Petek, Mlakar, Polajžer, Delamea, Kek (Kajtazi), Perger (Koren), Hajšek (Greifoner), Milec in Čeh (Rumež). Trener: Simon Vidovič.
LIGA U-14
i. SKL
Rezultati 14. kroga: Aluminij - MIK CM Celje 3:0, Domžale - Mura 05 2:1, Dravograd - Bilje-Primorje 2:1, HIT Go-
Rezultati 14. kroga: Aluminij
-	Simer šampion 0:3, Ljutomer
-	NŠ Poli Drava 2:1, Maribor - Teh-nostroj Veržej 0:1, MIK CM Celje
-	Le coq sportif 2:2, Davidov Hram Radgona - Rudar Velenje 1:0, AHA EMMI Bistrica - Dravograd 0:1,
Mura 05 - Nafta 3:0.
1.	MURA 05 14 12 2 0 47:1 38
2.	MARIBOR 14 11 0 3 47:12 33
3.	DRAVOGRAD 14 10 1 3 40:11 31
4.	SIMER ŠAMP. 14 8 3 3 22:13 27
5.	ALUMINIJ 14 7 2 5 21:17 23
6.	MIK CM CELJE 14 7 1 6 23:24 22
7.	NŠ POLI DRAVA 14 5 4 5 31:27 19
8.	NAFTA 14 6 1 7 18:28 19
9.	TEHNO. VEŽEJ 14 5 3 6 14:23 18
10.	RUDAR (V) 14 5 1 8 15:35 16
11.	L. C. SPORTIF 14 3 3 8 27:36 12
12.	A. E. BISTRICA 14 3 0 11 13:37 9
13.	LJUTOMER 14 2 3 9 9:34 9
14.	RADGONA 14 1 2 11 9:37 5 Aluminij - Simer šampion 0:3
(0:1)
Strelec: 0:1 Baskera (11), 0:2 Ba-skera (61) in 0:3 Baskera (68).
Aluminij: Frlež, Cesar, Jevšovar (Dvoršak-Špehar), Sagadin, Babšek, Prelog (Lajh), Pulko, Gajser (Šešo), Sitar, Horvat in Žurej (Goljat). Trener: Tomislav Grbavac.
Ljutomer - NŠ Poli Drava 2:1 (1:1)
Strelca: 1:0 Mlinaric (10), 1:1 Perger (19) in 2:1 Mlinaric (63).
NŠ Poli Drava: Pongrac, Bezjak (Zemljarič), Petrovič (Zorec), Kajzer, Trep, Pivko, Perger, Kozel (Zorko), Pukšič, Oroz (Kirič) in Golob. Trener: Miran Ljubec.
2. SML - vzhod
Rezultati 14. kroga: Simer šam-pion - NŠ Poli Drava 0:3, Nissan Ferk Jarenina - Malečnik 7:1, Pohorje - Dravinja 0:2, Nafta - Bistrica 14:1, GIC Gradnje Rogaška - Zreče
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci (na sliki, rdeči dres) in kadeti Aluminija so dosegli proti Celjanom odmevni zmagi, s katerima so se utrdili v sredini prvenstvenih lestvic.
2:0, Ljutomer -	Železničar 2:2,				Kr-
ško - Šmartno 1928 3:0.					
1. NŠ POLI DRAVA 14 11		2	1	67:1S	aS
2. NAFTA 14 1G		G	4	69:1a	aG
3. FERKJARENINA 13	9	2	2	a7:11	29
4. KRŠKO 14	9	1	4	4G:17	28
5. SIMER ŠAMP. 13	7	4	2	a9:19	2S
6. LJUTOMER 14	7	2	S	aa:21	2a
7. ŽELEZNIČAR 14	6	a	S	a7:24	21
8. DRAVINJA 14	6	1	7	14:2a	19
9. G. G. ROGAŠKA 14	S	2	7	2G:a9	17
10. POHORJE 14	a	a	8	14:24	12
11. ZREČE 14	a	a	8	17:S2	12
12. MALEČNIK 14	a	1	1G	1G:64	1G
13. ŠMARTNO 14	a	G	11	11:4G	9
14. BISTRICA 14	2	2	1G	14:64	8
2. SKL - vzhod
Rezultati 14. kroga: Simer šam-pion - NŠ Poli Drava 1:0, Nissan Ferk Jarenina - Malečnik 11:2, Pohorje - Dravinja 7:0, Nafta - Bistrica 0:3, GIC Gradnje Rogaška - Zreče 0:1, Ljutomer - Železničar 5:1, Krško - Šmartno 1928 2:1.
1.	FERK JARENINA 13
2.	POHORJE 14
3.	LJUTOMER 14
4.	SIMER ŠAMP. 13
5.	NŠ POLI DRAVA 14
G
6.	BISTRICA
7.	ŽELEZNIČAR
8.	ZREČE
9.	MALEČNIK
10.	G. ROGAŠKA
11.	KRŠKO
12.	NAFTA
13.	DRAVINJA
14.	ŠMARTNO
12	1
11	G a
11	G a
1G	1 2
1G	1 a
9	1 4
S	1 8
4	1 9
4	1 9
a	2	9
2	4	8
a	1 1G
a	11G
2	1 11 Danilo
S1:11 a7
S9:14	aa
a6:1S	aa
7S:4	a1
Sa:9	a1 a2:a1 28
21:aa	16
1a:aS	1a
12:4S	1a 17:48 11
16:a4	1G
12:a2	1G
22:SS	1G 11:46 7 Klajnšek
M. nogomet
DMN Lenart: A-liga
Tekme 11. kroga so bile odigrane v nedeljo, 11. novembra, v Cer-kvenjaku. Rezultati: KMN Cerkve-njak gostišče Pri Antonu ml. II - KMN Sv. Trojica Legija 3:7 (2:1), ZGD. Slik. B. Goričan - KMN Mitmau 4:2 (1:0), Pizzeria Vinska trta Voličina - KMN Benedikt 7:4 (4:1), ŠD Trnovska vas
-	Orfej 8:2 (5:2), ŠD Zavrh - KMN Remos 2:7 (2:3), ŠD Vitomarci
-	KMN Torpedo 05 3:6 (2:3).
1. KMN REMOS
6.	TORPEDO GS
7.	SV. TROJICA-L.
8.	ŠD ZAVRH
9.	CERKV. ml. II
12. ORFEJ
To je bil zadnji krog v jesenskem delu lige.
Zmago Šalamun
8	G	a	69:a2	24
7	1	a	SS:a6	22
7	G	4	S2:47	21
6	1	4	4G:a8	19
6	1	4	49:aS	19
6	1	4	S6:47	19
6	G	S	46:a9	18
S	G	6	aG:a7	1S
4	G	7	42:49	12
4	G	7	a7:S1	11
a	G	8	a8:6a	8
2	G	9	aG:7G	6
Športni napovednik	
ROKOMET	
1. B SRL - moški	
Pari 7. kroga: Moškanjci Gorišnica - Klima Petek Maribor (sobota ob 19.30), Krka - Krško, Radeče MIK Celje - Ribnica Riko hiše, Do-bova - Ajdovščina, Mitol Sežana - Dol TKI Hrastnik, Istrabenz plini Izola - Grosuplje.	
2. SRL VZHOD - moški	
Pari 6. kroga: Drava Ptuj - Sevnica (petek ob 20.00 v ŠD Center), Šmartno 99 - Velika Nedelja, Črnomelj - Arcont Radgona, Pomurje - Celje.	
LIGAŠKA TEKMOVANJA MLAJŠIH SELEKCIJ	
Rokometna nedelja v Centru (18. 11.): 14.00: mlajši dečki B: RŠ Ptuj - RK Radgona. 15.00: mlajši dečki A: RŠ Ptuj - Pomurje. 16.30: starejši dečki A: RŠ Ptuj - Šmartno 99.	
ODBOJKA	
1. DOL - ženske	
Pari 9. kroga: Benedikt - ŽOK Ptuj, Luka Koper - Epic Sloving Vital, Prevalje - LIP Bled. Srečanje Nova KBM Branik je bilo odigrano včeraj.	
1. DOL - moški	
Pari 9. kroga: Svit Unimetal - Olimpija, Krka - Salonit Anhovo, Marc-hiol Prvačina - Astec Triglav, Calcit Kamnik - Galex MIR.	
NOGOMET	
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA	
Pari 10. kroga: Ljudski vrt - Senožerti Škale (nedelja ob 11.00), Slovenj Gradec - Maribor, Olimpija Bežigrad - Krka, Velesovo - Pomurje.	
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA	
15. krog: Bilje Primorje - Aluminij.	
1. SLOVENASKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA	
15. krog: Bilje Primorje - Aluminij.	
LIGA - U-14	
15. krog: NŠ Poli Drava - Simer šampion (sobota ob 12.00), MIK CM Celje - Aluminij.	
KEGLJANJE	
2. SKL VZHOD - moški	
8. krog. Konjice II. - Drava.	
2. SKL VZHOD - ženske	
6. KROG: Komcel - Drava.	
JUDO	
1. SLOVENSKA JUDO LIGA	
Razpored 4. kroga turnirjev - Voličina: Impol, Gorišnica, Duplek; Voličina: Drava - Železničar; Maribor: Branik Broker, Sankaku, Olim-pija.	
TENIS	
ZIMSKA LIGA 2007-2008	
2. liga - pari 2. kroga - sobota ob 9.00: TK Enlgma - TK Gorišnica, TK Štraf - TK Skorba gad; sobota ob 12.00: Kellersports - TK Tigri.	
KICKBOX	
NA PTUJU FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA	
V soboto, 17. novembra, bo v dvorani Center na Ptuju potekalo finale državnega prvenstva v semi kontaktu za vse starostne kategorije in full kontaktu. Organizatorji, KBV Ptuj, pričakujejo okrog 200 tekmovalk in tekmovalcev, med njimi bo tudi 15 Ptujčanov in 10 Ormožanov. Predtekmovanja se bodo pričela ob 11. uri, finalni obračuni pa ob 18.00. Danilo Klajnšek	
Tenis • Zimska liga 2007-2008
Drugi krog 1. zimske lige v tenisu je ponudil zanimive in razburljive dvoboje, saj so se vsi dvoboji končali s tesnimi izidi. V vseh treh srečanjih je o zmagovalcih odločala zadnja igra dvojic, več zbranosti pa so pokazale dvojice Skorbe, Malečnik Teama in Trgovin Jager.
1. liga
Rezultati 2. kroga:
TK Skorba - TK Šumari 2:1 (Grabar - Strnad 6:9, Glodež - Premužič 9:2, Glodež/Hazemali - Premužič/Hazabent 9:3);
TC Luka - Malečnik Team 1:2 (Pušnik - Šabeder 5:9, Kocjan - Škri-njar 9:3, Kocjan/Merc - Šabeder/Škrinjar 5:9);
TK Neptun - Trgovine Jager 1:2 (Korošec - Zavernik 9:2, Klajderič - Križe 7:9, Korošec/Mazera - Križe/Čeh 3:9).
Vrstni red: TK Skorba in Malečnik Team 5, TC Luka 3, Trgovine Jager in TK Neptun 2 in TK Šumari 1 točka.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo
Zaključek kolesarske akcije S kolesom na Areh
Smučarski klub Pohorje Hoče vsako leto organizira kolesarjenje S kolesom na Areh. Ta akcija je potekala tudi letos, in sicer od 1. julija do 14. oktobra 2007. Vsak je lahko kolesaril večkrat. Na različnih lokacijah si lahko dvignil kontrolni karton (v Framu, Hočah, Zg. Razvanju in Rušah), od koder so bile trase speljane na vrh Areha. Po vpisu na štartnem mestu in po opravljeni vožnji si se v Ruški koči okrepčal s čajem ter vpisal v evidenco.
Po koncu kolesarske sezone so se vsi udeleženci zbrali v Sp. Hočah, kjer je sledilo zanimivo predavanje popotnika, ki je kolesaril ob reki Donavi. Na koncu pa je sledila svečana podelitev tradicionalnih lesenih bukovih medalj, ki jo je dobil vsak udeleženec, ki je prekolesaril traso, hkrati pa je bilo podel-
jenih 6 pokalov. Za najmlajšo udeleženko ga je prejela Monja Krajnc iz Lovrenca na Dravskem polju, najštevilčnejša ekipa pa je bila ekipa iz Ptuja.
In tako je kolesarska sezona
Bowling • Podjetniška iiga
Seba Kotnik in njegova ekipa veliki zmagovalci
V Bowling centru Ptuj se je ta teden končalo tekmovanje v jesenski podjetniški ligi. To je bila že druga izdaja tega tekmovanja, ki je pre-miero doživela spomladi. Tokrat je v osmih krogih nastopilo 22 ekip (spomladi 16), v povprečju pa so tekmovalci podirali nekaj več kot 148 kegljev. Rekord posameznega kroga je dosegla ekipa Tamesa (2141), med posamezniki pa Se-bastjan Kotnik (823), Marjan Škofič (Žel. delavnice, 804) in Jernej Rifelj (intera, 774).
Prvo mesto je s solidnim metanjem v zadnjem krogu potrdila ekipa TC Luka-Patruša, ki so jo letos zastopali Sebastjan Kotnik, Robi Merc, Aleš Čeh, Igor Šoštarič, Franci Žitnik in Robert Krajnc. Napet je bil predvsem obračun za drugo mesto, ki si ga je z zmago zagotovil Tames. Le-ta se je izenačil s točkami z ekipo VGP Drava, vendar so imeli skupno več podrtih kegljev. Vodarji so dolgo časa vodili, na koncu pa so se morali zadovoljiti s tretjim mestom, kar je vseeno napredek glede na lansko sezono, ko so bili šesti. Prvega mesta s spomladanske lige ni ubranila ekipa SAR-a, ki je tokrat končala na 4. mestu. Odličen rezultat je v zadnjem krogu dosegla ekipa Ilkosa, ki je imela med posamezniki odlično razpoloženega Marjana Kostanjevca (704). Najboljši rezultat kroga je sicer uspel Dušanu Lozinšku (736, Saš bar).
Na lestvici najboljših posameznikov lige je 1. mesto pripadlo Se-bastjanu Kotnik, sledita pa mu Branko Kelenc (VGP Drava) in Robert Šegula (Tames). Na 11. mestu najdemo najvišje uvrščeno žensko - to je Simona Vajda (Bulldog).
1. TC LUKA PATRUŠA INPLAN	16.082	160
2. TAMES	15.998	156
3. VGP DRAVA	15.967	156
4. SAR AVTOMATIZACIJA	15.412	CO S
5. TALUM	15.297	130
6. INTERA	15.065	122
7. SAŠ BAR	15.091	119
8. ŽELEZNIŠKE DELAV. PTUJ	14.806	114
9. PSS	14.726	110
Prejemniki priznanj ob koncu kolesarske akcije S kolesom na Areh
Monja Krajnc je prejela priznanje za najmlajšo udeleženko akcije.
na koncu, z mislimi pa smo že v naslednji, za katero se bo potrebno dobro pripravljati že v zimskem času, hkrati pa je
potrebno poskrbeti za kolo in ga primerno pripraviti na naslednjo sezono.
Danilo Klajnšek
Po odigranem zadnjem krogu so se najboljši posamezniki (ali izbranci) in posameznice pomerili v posebnem tekmovanju. Tudi tukaj je svojo premoč iz rednega dela lige potrdil Sebastjan Kotnik (744), ki je najbližjega zasledovalca (Jerneja Riflja) prehitel za kar 50 kegljev. Z zadnjim metom se je do »brona« dokopal Dušan Kostanjevec in na nehvaležno 4. mesto potisnil Blaža Ivanuša. Zato pa je »Dule« prepričljivo zmagal v neuradnem tekmovanju za izbor igralca z najlepšim stilom. Med damami je zmagala Zdenka Bratec.
Rezultati 8. kroga: 1. Tames 2025 (22), 2. TC Luka-Patruša 2011 (21), 3. Talum 1932 (20), 4. Ilkos 1898 (19), 5. VGP Drava in Železniške delavnice Ptuj 1889 (18), 7. Mark 69 1887 (16), 8. PSS 1874 (15), 9. Kager hiša 1858 (14), 10. Saš bar 1854 (13), 11. SAR 1851 (12), 12. Intera 1820 (11), 13. Agis plus 1755 (10), 14. Bulldog 1754 (9), 15. Avtoprevozništvo Novak 1752 (8), 16. Exit club 1710 (7),
17.	Projekta inženiring 1704 (6),
18.	Sanjski moški 1603 (5), 19. DaMoSS 1583 (4), 20. Asfalti Ptuj 1581 (3), 21. TFY Rozika 1580 (2), 22. Radio-Tednik Ptuj 1549 (1).
Končni vrstni red:
10. BULLDOG TEAM	14.870	108
11. AVTOPREVOZ. NOVAK	14.779	107
12. KAGER HIŠA	14.630	102
13. RADIO-TEDNIK PTUJ	14.138	80
14. EXIT CLUB	13.907	76
15. MARK 69-ABA	13.682	67
16. DAMOSS	13.709	62
17. ILKOS, D. O. O	13.234	51
18. AGIS PLUS	13.213	47
19. SANJSKI MOŠKI	11.337	40
20. ASFALTI PTUJ	12.808	36
21. PROJEKTA INŽENIRING PTUJ12.452		27
22. TFY-ROZIKA	12.532	25
Vrstni red posameznikov po rednem delu lige:
1.	Seba KOTNIK (TC Luka-Pa-truša) povprečje 176,8 podrtih kegljev,
2.	Branko KELENC (VGP Drava) 173,6,
3.	Robert ŠEGULA (TAMES) 172,3,
4.	Jernej Rifelj (Intera) 171,6, 5. Matjaž Lipuš (Intera) 170,9, 6. Bojan Klarič (SAR) 167,7, 7. Blaž Iva-nuša (VGP Drava) 167,6, 8. Marjan Škofič (Železniške delavnice) 167,4, 9. Mitja Šegula (Tames) 166,5, 10. Robi Merc (TC Luka-Patruša) 165,9,
11.	Simona Vajda (Bulldog) 164,8,
12.	Igor Vidovič (tames) 164,2, 13.
Darko Ferlinc (Talum) 163,8, 14. Črto Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 162,8, 15. Aleš ČEH (TC Luka-Patruša) 162,2 ...
Zaključno tekmovanje najboljših posameznikov posameznih ekip
Vrstni red (moški): 1 Seba Kotnik (TC-Luka Patruša) 744, 2. Jernej Rifelj (Intera) 694, 3. Dušan Kostanjevec (Avto Prevozništvo Božidar Novak. s. p.) 676, 4. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 672, 5. Robert Šegula (Tames) 646, 6. Bojan Klarič (SAR) 636, 7. Andrej Vajda (Bulldog Team) 632, 8. Gregor Kmetec (Exit Club) 631, 9. Darko Ferlinc (Talum) 615, 10. Dušan Lozinšek (SaŠ Bar) 598
Ženske: 1. Zdenka bratec (Avtoprevozništvo Božidar Novak. s. p.) 635, 2. Mojca Kotnik (SAR) 602, 3. Andreja Pihler (Exit Club) 588, 4. Simona Vajda (Bulldog Team) 569, 5. Danica Šegula (Tames) 562, 6. Breda Pongrac (Asfalti Ptuj) 517, 7. Alenka Simonič (Intera) 485, 8. Vika Galič (Projekta Inženiring Ptuj) 466, 9. Monika Kolarič (Radio-Ted-nik Ptuj) 408.
Jože Mohorič
Ptujska pikado liga
Le še Žabica 100%
V	zaostali tekmi 3. kroga je okrepljena ekipa Ring I premagala doslej neporaženo ekipo Zelenega gaja, kar je napoved izenačenega boja za skupno zmago. Edina ekipa, ki še ima 100 % izkupiček so tako »žabice«, saj je poraz doživela tudi Justa.
V	B-ligi so tekme 5. kroga postregle z napetimi in tesnimi obračuni, saj je le B. S. Hessol izgubil z večjo razliko. Vodstvo je prevzela ekipa Darinke, ki je izkoristila spodrsljaj druge ekipe Zelenega gaja.
A-liga
Rezultat zaostale tekme 3. kroga: Bar Ring I - Zeleni gaj 10:6. Rezultati 4. kroga: Pri Stolpu
-	Opel 14:2 (29:11), Zeleni gaj
-	Justa 10:6 (21:18), Žaga - Žabica 6:10 (17:23), Winston - Ring I 8:8 (20:22), Ring II - Sharky 0:16 (7:32).
1.	ŽABICA 4 4 0 0 46:18 12
2.	ZELENI GAJ 4 3 0 1 39:25 9
3.	JUSTA 4 3 0 1 37:27 9
4.	WINSTON 4 2 1 1 36:28 7
5.	ŽAGA	4 2 0 2 34:30 6
6.	RING I 4 1 1 2 29:35 4
7.	PRI STOLPU 4 1 1 2 27:37 4
8.	SHARKY 4 1 0 3 32:32 3
9.	OPEL	4 1 0 3 28:36 3
10.	RING II 4 0 1 3 12:52 1
Pari 5. kroga (sobota, 17. 11., ob 19. uri): Opel - Žabica, Zeleni gaj - Žaga, Justa - Winston, Sharky
-	Pri Stolpu, Ring I - Ring II.
B-liga
Rezultati 5. kroga: Capri - Da-
rinka 7:9 (20:19), Dolence - Shar-ky II 9:7 (22:16), Tobijas - Ojnik 9:7 (20:17), Črni gad - B. S. Hessol 12:4 (23:16), Esa - Runda bar 6:10 (17:25), Mark 69 - Zeleni gaj II 9:7 (21:17).
1.	DARINKA 5 4 1 0 47:33 13
2.	ZELENI GAJ II 5 4 0 1 56:24 12
3.	RUNDA BAR 5 3 0 2 48:32 9
4.	TOBIJAS 5 3 0 2 43:37 9
5.	DOLENCE 5 3 0 2 43:37 9
6.	SHARKY II 5 2 1 2 45:35 7
7.	OJNIK 5 2 1 2 44:36 7
8.	MARK 69 5 2 1 2 31:49 7
9.	ESA	5 2 0 3 36:44 6
10.	ČRNI GAD 5 2 0 3 32:48 6
11.	CAPRI 5 1 0 4 35:45 3
12.	B. S. HESSOL 5 0 0 5 20:60 0
Pari 6. kroga (petek, 16. 11., ob 20. uri): Darinka - Tobijas, Ojnik - Dolence, Sharky II - Črni gad, Runda bar - Capri, B.S. Hessol - Mark 69, Zeleni gaj II - Esa
JM
3. rang turnir ptuj. lige
V petek, 16. 11. 2007, ob 19. uri v Baru Justa. Igra se 501 masters out.
3. rang turnir za izbor reprezentance
Rang turnir v regiji SV Slovenija za izbor reprezentance Slovenije bo v soboto, 17. 11. 2007, v Ivanjkovcih - v gostilni Pinocchio. Ob 17. uri bodo nastopili tekmovalci v dvojicah, ob 19. uri pa posamezno.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa SAR ni uspela ubraniti naslova iz spomladanske lige; tokrat so bili četrti.
Najboljše tri posameznice na zaključnem tekmovanju: Andreja Pihler (3), Zdenka Bratec (1) in Mojca Kotnik (2).
Foto: Črtomir Goznik
Igralci ekipe Saš bar so tekmovanje končali na 7. mestu.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki najboljših treh ekip: Danica Segula (Tames, 2), Seba Kotnik (TC Luka-Patruša, 1) in Franc Malek (VGP Drava, 3).
Najboljši trije na zaključnem tekmovanju najboljših posameznikov: Dušan Kostanjevec (3), Seba Kotnik (1) in Jernej Rifelj (2).
Ekipa Asfalti Ptuj je zasedla končno 20. mesto .
Haloze • Po štirih ietih delovanja Halonge
Število gostov se konstantno povečuje
V okviru dneva odprtih vrat kmetije Pintarjevi v Velikem Okiču, ki ga je družina Golc pripravila v času martinovanja, so se minuli teden zbrali člani Konzorcija turistične vasi Halonga ter predstavili dosedanje uspehe in bodoče cilje.
„Konzorcij turistične vasi Halonga se je ustanovil pred štirimi leti z osnovnim ciljem skupne povezave in nastopa na trgu domačih, tukajšnjih turističnih ponudnikov;" je najprej povedal Stanislav Golc, nato pa nadaljeval: „V konzorcij in ponudbo Halonge je trenutno povezanih 15 različnih ponudnikov, med njimi tudi pet društev, sicer pa gre za ponudnike gostinskih in nočitvenih kapacitet. Skupaj smo kandidirali za razvojna sredstva in tudi dobili subvencijo za izvedbo tega projekta. Seveda se naša ponudba še razvija, širi in bogati, dejstvo pa je, da bi vsak posameznik zase težko uspešno tržil svoje produkte, prav tako kandidiral na različnih razpisih. Skupaj pa lažje dosegamo večjo stopnjo prepoznavnosti, tako na domačem kot tujih tržiščih. Prav s skupnim nastopom nam je v Halozah uspelo realizirati projekt vinsko-turističnih cest, naš skupni produkt je tudi predstavitev kulturne dediščine, romarska transverzala, ki je sicer še v fazi kreiranja, četrti skupni projekt pa je športno-rekreacijska ponudba v obliki manjših centrov, ki tudi nastajajo. Kot rečeno, je naš ciljni skupni nastop nujen, saj so celotne Haloze dejansko majhno območje in ga je potrebno predstavljati celovito, ne segmentirano, poleg tega pa se na tak način zmanjšujejo stroški promocije, ki nikakor niso majhni; za posameznika velikokrat celo dosti previsoki."
Kot je še povedal Golc, so med zastavljenimi cilji v prvi fazi delovanja, ki se letos za-
ključuje, uspeli oblikovati lastno blagovno znamko in celostno podobo, v okviru katere se predstavlja raznolika ponudba vključenih ponudnikov storitev. Med uspešnejšimi posamezniki, ki so vključeni v Halongo, je gotovo kmetija AS Arnečič, Blanka Arnečič s peko kruha, Milica Bedrač s sirarskimi izdelki, turistična kmetija Kor-pičevih s stacionarjem, ki se ji bo prihodnje leto z zaključkom naložbe priključila tudi kmetija Pintarjevih. V okviru Halonge pa deluje tudi trgov-sko-poslovni center v Leskov-cu, društvo rejcev drobnice s svojimi prireditvami itd.
„Veliko delamo na skupni promociji ponudbe, oblikovani so celostni programski produkti, sicer pa za promocijske nastope skrbi LPC Halo iz Cirkulan. Prvi rezultati naporov se že kažejo, saj se obisk turistov povečuje; praktične ne mine teden, da se tukaj ne bi ustavil kakšen avtobus izletnikov.
Kratkoročni cilji: pohodniška in kolesarska pot ter vinski center
Kot bodoče cilje pa je Golc naštel predvsem oblikovanje strategije razvoja za obdobje 2007 do 2013: „S svojo ponudbo nočitvenih, gostinskih in dopolnilnih ter društvenih dejavnosti bomo skušali kandidirati za sredstva iz naslova razvoja podeželja. V tej drugi fazi smo se že vključili tudi v nacionalni projekt pohod-niških poti, ki ga izvaja STO, in upamo, da bo naslednje
O dosedanjih uresničenih načrtih in prihodnjih ciljih konzorcija Turistične vasi Halonga je največ povedal Stanislav Golc, svoje izkušnje pa so dodali tudi ostali člani.
leto ta projekt stekel, saj si od tega kar precej obetamo. Po-hodništvo je „pisano na kožo" naše ponudbe, bojim se celo, da bodo naše turistične kapacitete preskromne za interes pohodnikov, saj se nam že zdaj napoveduje velik obisk. Zato bomo poskušali povečati število naših ponudnikov. Drugi projekt je kolesarska transverzala; znotraj Halonge se bomo poskušali registrirati za vključitev v ta projekt, saj je potrebno dosegati določene standarde za vključitev. Iz teh dveh projektov predvidevamo pripeljati večino gostov iz tujine, preko 70 odstotkov. To je hkrati tudi motivacija za nadaljevanje investicij tistim, ki še investirajo v lastno ponudbo."
Sicer pa imajo člani konzorcija v načrtu še ureditev vinskega centra, ki naj bi imel svoje prostore ali v Cir-kulanah ali na gradu Borl, pri pridobivanj prepotrebnih evropskih sredstev pa računajo na dobro delo že ustanovljene Lokalne agencijske skupine (LAS) Haloze.
Z doseženim, kot so pritrdili člani konzorcija, so zaenkrat zadovoljni, čeprav se zavedajo, da so v bistvu še bolj na začetku poti, šele pri prvem koraku pri osvajanju domačega in tujih trgov: „Dejstvo je, da so gostje danes zelo zahtevni, veliko pričakujejo in da je naša naloga, da znamo te potrebe in zahteve prepoznati ter jih tudi zadovoljiti. S tem po drugi strani zagotavljamo
Stevilo turistov, ki si želijo ogledati Haloze, se iz leta v leto povečuje.
preživetje eksistenci in tudi nam samim oziroma vsem tistim, ki v Halozah še ostajamo in želimo ostati. In to ne v zaraščenih, ampak urejenih Halozah. Zgolj z ljubiteljskim delovanjem se preživeti pač ne da."
Poleg državnih in evropskih subvencij je članom konzorcija več kot jasno, da je nujen vir dohodka uspešno lastno trženje: „Dejstvo je, da je država še relativno mačehovska do takšnih območij, kot so Haloze, se pa zavedamo, da z „jamranjem" ne gre, da moramo graditi na priložnostih, ki so nam ponujene in ki jih moramo tudi sami najti. Čeprav niso neznana razmišljanja, da naj bi Haloze postale zgolj lovski rezervat ... "
O razvoju lastne ponudbe pa strokovni tim konzorcija Halonge aktivno spremlja in se vključuje v turistične projekte v bližnji in daljni okolici: „Pri tem je mišljeno Ptujsko jezero, nov hotel na Ptuju, tudi Megalaxia, kjer povsod iščemo možnosti za povezave. Na vsak način poskušamo biti prisotni pri vseh teh projektih, predstavljamo svojo ponudbo, saj želimo sooblikovati celovito regijsko turistično ponudbo. Zavedamo se namreč, da se lahko le na tak način uspešno in bolj vidno predstavljamo tudi na tujih trgih."
Po dosedanjih izkušnjah večina turistov, ki zaidejo v Haloze in Halongo, še vedno kaže največ interesa za vina, povečuje pa se zanimanje za druge izdelke dopolnilnih dejavnosti in za kulturno ter sakralno dediščino hribovite krajine. „Ogledi se povečujejo, število gostov oz. obiskovalcev se je v enem letu povečalo za dobrih 30 odstotkov
organiziranih skupin, seveda pa se vsi podatki ne vodijo; marsikdo od ponudnikov ima tudi svoje goste, ki se ne beležijo v statistiki, občine pa tudi tega ne vodijo. Večina je enodnevnih izletov, se pa povečujejo tudi gostje, ki ostanejo čez vikend ali več dni," je povedal Jernej Golc.
Izkušnje Korpičevih
zelo pozitivne
Zlatko Korpič, ki je lani uspešno zaključil investicijo v turistično kmetijo z nočitvami, je zaenkrat z obiskom
-	po enem letu poslovanja
-	zelo zadovoljen, pravi celo, da se boji, da bodo njihove kapacitete sčasoma premajhne glede na povpraševanje: „Največji naval gostov je ob raznih prireditvah, kot je zdaj martinovanje; nekako najbolj „mrzli meseci" pa so po novem letu, februar in marec. Večinoma ostajajo pri nas dva do tri dni. Pri meni lahko rečem, da smo zabeležili porast obiska za 60 odstotkov! Največji naval je v poletnih mesecih, gostje pa prihajajo v glavnem iz tujine, medtem ko je iz Slovenije največ gostov iz Primorske ali Ljubljane. Razlogi, zakaj se odločijo ostati pri nas več dni, pa so različni; najbolj jih pritegne neokrnjena narava, velike možnosti pohodništva in kolesarjenja, bližina term, imeli pa smo tudi družino z zelo majhnima otrokoma, ki sta jima starša hotela pokazati, kako se res živi na kmetiji. Ta družina je ostala pri nas več dni, prav tako pa tudi mladoporočenca iz Primorske, ki sta si za medeni teden omislila bivanje pri nas!"
Da se povečuje obisk zlasti tujih turistov, člani konzorcija pripisujejo v veliki meri internetni predstavitvi ponudbe, do katere ima dostop vsak posameznik.
Stanislav Golc pa je za konec še povedal: „Namen današnjega dneva odprtih vrat kmetije Pintarjevih je tudi, da sporočimo javnosti, da počasi dokončujemo investicijo, da lahko pri nas že ponudimo 6 do 8 nočitev, da imamo dobro vino, eno najboljših, ukvarjamo se tudi z ovčerejo. Cilj nam je ohraniti kmetijo tukaj. Ponujamo dobrote iz ovčetine in druge izdelke iz ovčje preje. S tem želimo spodbujati naše sosede, da ostajajo v teh krajih in da se splača ostati!"
Na martinov dan pa so Pin-tarjevi številnim obiskovalcem ponudili ne le številne domače dobrote s pečenimi kostanji in moštom vred, ki so ga nato po starodavnem obredu spremenili v vino.
SM
Foto: SM
Foto: SM
petek • 16. novembra 2007
Turistični tednik, tednikove akcije
Štajerski	[ 21
Iščete svoj stil	^
Ljubica blestela v kombinaciji pletenin
Ljubica Bilanovič je stara 44 let, doma na Ptuju, gospa v najlepših letih, diplomirana ekonomistka, zaposlena v Zavodu dr. Marijana Borštnarja. Tudi pridna študentka specialne rehabilitacijske pedagogike. Mama dveh odraslih otrok, starih 19 in 23 let, ki se je za akcijo Iščete svoj stil prijavila iz radovednosti. Veliko ji pomenijo sprehodi v naravi,v prostem času pa rada seže tudi po dobri knjigi.
Ljubica je prvič obiskala kozmetični salon, zato so ji v Kozmetičnem salonu Neda ob površinskem čiščenju kože ugotovili, da ima mešani tip kože, dali so ji vrsto koristnih napotkov za skrbno nego kože doma ob uporabi primernih preparatov za njeno kožo. V Ljubičinin letih je skrb za nego kože izrednega pomena. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje.
V Frizerskem salonu Stanka je za Ljubičino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Lase ji je ostrigla dobrih deset cm, graduirani paž z resastimi in stanjšanim sprednjimi in stranskimi deli. Pobarvala jih je platino blond, posušila s ploščato krtačo, na koncu pa stilizirala s izdelkom Wella Pearl Styler.
Make up je vizažistka Min-ka Feguš začela z nanosom pudra v tonu njene kože. Na oči je nanesla rjavo-bronz in zlato-zelene odtenke senčil, pod obrvi pa zlat odtenek. Oči je obrobila s črnim senčilom. Ustnice je poudarila z rdečo-oranžnim glosom, z rožnatim senčilom pa je poudarila ličnice.
„Gospa Ljubica je ob prvem srečanju dala vtis, da je zelo aktivna ženska. Delno
KOLEKTIV SALONA
dodamo kakšen detajl, ki bo odvrnil pogled od trenirke in dal videz lepo urejenega športnega stila. Tudi športni copati so lahko pravi posrečen detajl," je Ljubičino preobrazbo podrobneje opisala stilistka Sanja Veličkovič.
V Športnem studiu Olim-
pic bodo Ljubici podarili masažo, je povedala vodja Silva Čuš. Masaže, kakršnekoli že so, so balzam za telo in dušo. Doslej so naše udeleženke in udeleženci koristili storitve Športnega studia Olimpic.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ljubica prej ...
. in pozneje
mosKo ir> ^ensKo
Slomškova 22 10 % popust v novembru *
je to sicer pogojeno z njeno službo, ki jo opravlja, toda tudi izven delovnega časa jo vidim kot zelo aktivno osebo. Tako je tudi moja odločitev za tokratno stilsko preobrazbo bila usmerjena v športni stil. Ker so letos ponovno v trendu pletenine, tudi za bolj svečane priložnosti, sem to tudi izkoristila pri naši kandidatki. Za stil, ki sem ga imela v mislih, je eden od pogojev tudi zadostna višina kandidatke, Ljubica jo ima. Oblačila sem izbrala v trgovini Stik, kjer lahko najdemo največ različnih pletenin na enem mestu. Da je kombiniranje celostne podobe še enostavnejše, lahko v tej trgovini iz-
beremo tudi različna oblačila iz tkanin, torbice, pasove, šale, torej odpade tekanje od trgovine do trgovine in iskanja dodatkov, ki bi se vključevali v celoto. Razveseljivo pa je tudi, da imajo na zalogi tudi večje številke oblačil, vključno do 52. Izbrala sem športno kombinacijo z ozkimi čokoladno-rjavimi žametnimi hlačami, kapri dolžine, k temu dodala tanki pleteni puli s kratkimi rokavi v peščeni barvi. Preko tega lahko v hladnejših dneh oblečemo debelejšo rjavo jopo, ki je obrobljena z ozkim trakom v peščeni barvi. Preko tega ogrnemo zanimiv dolgi pon-čo, ki s svojimi navpičnimi
črtami v različnih odtenkih peščeno-rjavih barv podaljša celotno postavo. Torbica je prav tako iz trgovine Stik in je plod slovenske proizvodnje, je v odtenku ene izmed peščenih barv ponča in v barvi škornjev. Škornji so iz Alpine, primerni za hladnejše dni in hiter korak. Detajl v zgornjem delu škornjev je krznena obroba, ki vsekakor dvigne celoten stil. Gospe Ljubici priporočam občasno tudi malo bolj drzno izbiro oblačil ali vsaj posameznega detajla, kar bodo gotovo opazili tako njeni domači kot tudi v njeni službi. Res je, da je trenirka najbolj udobna, vendar tudi udobni trenirki lahko
Foto: Črtomir Goznik
Ljubica v oblačilih in dodatkih iz trgovine Stik ter škornjih iz Alpine.
London • Z 28. Svetovne turistične borze
Slovenija predstavlja novo znamko
Slovenija na 28. Svetovni turistični borzi (WTM - World Travel Market), ki se je začela v torek v Londonu, kot osrednje teme predstavlja nacionalno turistično strategijo, pomen predsedovanja Slovenije EU za slovenski turizem ter premierno novo znamko Slovenije. Na slovenski stojnici se na enem najpomembnejših turističnih dogodkov predstavlja tudi 26 slovenskih podjetij oz. poslovnih subjektov.
Od petka motiv slovenskih smučišč s povabilom na zimsko doživetje v Sloveniji vabi v Londonu tudi na 75 taksijih s sloganom Slovenia Skiing.
Na stojnici je poudarek na novi podobi Slovenije ter Ljubljani kot prestolnica EU v prvi polovici prihodnjega leta. Kot turistična desti-nacija se predstavljajo še druga mesta ter privlačne turistične točke in področja Slovenije. V STO so dopolnili katalog pohodništvo ter slovenska smučišča, novost pa je tudi katalog ribarjenje v slovenskih vodah, saj so se skušali čim bolj približati karakteristikam povpraševanja britanskega trga, so navedli.
Svetovna turistična borza po mnenju STO predstavlja odlično priložnost za predstavitev nove znamke - Slovenijo čutim oz. I feel Slovenia - ob hkratni predstavitvi pomena predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici 2008. "Priložnost
te predstavitve ima velik pomen, saj se Slovenija in slovenski turizem vse intenzivneje vključujeta v skupni evropski prostor, s čimer raste tako prepoznavnost kot pomen naše dežele in njenega turizma na evropskem in globalnem turističnem zemljevidu," so zapisali v STO.
Generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar je dejal, da se je pozitivni lanski trend prihoda in nočitev turistov nadaljeval tudi letos. Na sejmu pa je že predstavil novo znamko Slovenije. "Zdajšnja znamka se od preteklih razlikuje v tem, da ne gre le za turistično znamko, pač pa za znamko Slovenije, za znamko države oz. destinacije, ki naj bi se odražala tudi na drugih področjih
kot so šport, kultura, znanost, gospodarstvo, šolstvo," je povedal.
STO je za letošnjo zimsko smučarsko sezono pripravila akcijo tržnega komuniciranja ter oglaševanja Slovenije kot turistične destinacije s poudarkom na predstavitvi zimske turistične ponudbe v izbranih tiskanih medijih, kot so Mail on Sunday, Daily Mail, Daily Telegraph in Sunday Telegraph. Od petka motiv slovenskih smučišč s povabilom na zimsko doživetje v Sloveniji vabi v Londonu tudi na 75 taksijih s sloganom Slovenia Skiing. Oglaševanje na londonskih taksijih bo trajalo najmanj šest tednov.
Foto: Ozmec
Kuharski nasveti
Martinova pojedina
Martinovo je pri nas na splošno priljubljen praznik, najbrž tudi zato, ker je povezan z dobro in okusno hrano ter dobrim mladim vinom, hkrati pa je to priložnost, da si pripravimo nekaj domače okusne hrane in če je le mogoče spe-čemo tudi gos, ki jo nekateri zamenjajo tudi s puranom, raco, domačo kokošjo ali celo domačim petelinom. Letos pa bo perutnino zamenjala tudi svinjina, in sicer razso-ljena, sveže pečena in nadevana. Vendar je na martinovo najbolj tipična jed pečena gos. Gos je tudi v Nemčiji in Avstriji najpogostejša jed na dan svetega Martina. Danes je martinovanje tudi vsesplošni družabni praznik, ob katerem se tudi sami največ naučimo o vinu, saj o tem povedo te dni številni strokovnjaki.
Danes nam tržišče ponuja pitane gosi, ki niso tako čvrste in tudi ne zahtevajo daljšega pečenja, razen če gre za gos, ki tehta 5 kilogramov in več, takšnih na tržišču skorajda ne srečamo, razen če ste poskrbeli sami za njo. Po kakovosti so gosi raz-ličnejše od druge perutnine. Pomembni znamenji kakovosti sta bleda mastna koža in mesnate prsi. Meso starejši gosi je bolj čvrsto in trdo. Maščobo iz trebušne votline moramo pred peko odstraniti in jo uporabimo za peko pri kvašenem testu, takrat ko želimo, da je testo še posebej krhko in okusno. Gosja mast in gosja jetra veljajo za delikateso, še zlasti, če so gosi pitane s koruzo.
Gosi najpogosteje pečemo, lahko jih tudi dušimo in kuhamo. Kuhanje smo danes skoraj opustili, pečenje in dušenje pa omogočata najrazličnejše priprave gosi. V kolikor jih dušimo, so gosi še izdatnejše in meso nekoliko bolj sočno ter omogoča dodajanje različne zelenjave, sadja in začimb. Gosi lahko du-šimo razrezane skupaj z večjo količino čebule, česna, kislega
Tačke in repki
Kužek naskakuje lastnika in druge prisotne
Bralec iz okolice Ormoža sprašuje, kaj bi storil, saj njegov 6-mesečni pes pasme maltežan naskaku-je njega, druge domače in tudi obiskovalce. Pri tem izvaja spolne gibe. Kužek je precej temperamenten in zadeva je postala izredno moteča.
Da kužek naskakuje svojega lastnika in ljudi okoli sebe je lahko več vzrokov. Pri 6 mesecih starosti je kužek začel telesno in psihično dozorevati. Naskakovanje je v tem času
zelja ter svežih ali posušenih jabolk in hrušk. Gosje meso je zelo okusno in tudi sočno, če gos kuhamo v vodi, ki ji dodamo različno jušno zelenjavo ter začimbe, kot so brinove jagode, celi poper, timijan ali rožmarin ter prav tako krhlje suhega sadja. Po kuhanju lahko gos damo v pečico, da se koža zapeče oziroma postane hrustljava. Tako pripravljeno lahko ponudimo s pečenim krompirjem, ki ga spe-čemo v gosji maščobi.
Še vedno pa najpogosteje gos pečemo, tako da jo temeljito natremo s soljo, majaronom in zelenim peteršiljem, po želji pa dodamo še mleto kumino. V kolikor gos ni predebela, jo lahko pretaknemo tudi s suho slanino. Z začimbami gos natre-mo tudi v notranjosti ali jo napolnimo z nadevi. Najpogosteje v trebušno votlino damo manjša jabolka, krhlje suhih jabolk, hrušk in sliv, čebulo, olupljene surove kostanje, lahko pa tudi olupljeni manjši krompir, ki ga potresemo z majaronom, pet-eršiljem, kumino ali ga samo solimo. Gos pečemo v pečici na 200° C eno do dve uri, odvisno od teže gosi.
V Veliki Britaniji gos nadevajo s čebulo in žajblom, v Nemčiji jo nadevajo z nadevom za
pečenice in kislim zeljem ali krompirjevimi cmoki, v Italiji jo dušijo skupaj s klobaso in maroni oziroma kostanji, v Španiji je priljubljena dušena s svežimi ali suhimi hruškami, na Madžarskem jo nadevajo s fižolom, lahko pa bi jo napolnili tudi z orehi.
Lahko si pripravimo tudi pečeno gos skupaj s kislim zeljem, tako da gos najprej temeljito očistimo in trebušno odprtino napolnimo s sesekljanim mesom za klobase, od zunaj meso začinimo s soljo, peteršiljem, ma-jaronom ali timijanom. Pečemo v pečici pri 220 do 250° C do tričetrt. Posebej do polovice na štedilniku zdušimo kislo zelje, ki smo mu dodali na kocke narezano prekajeno svinjino. Nato kislo zelje vsipamo v pekač, na zelje položimo skoraj pečeno gos in tako pečemo do konca.
Nadev za gos si lahko pripravimo tudi tako, da 4 čebule olupimo in jih v pečici ali na štedilniku spečemo. Pečeno ohladimo in sesekljamo, dodamo ji namočeni in ožeti beli kruh, kruha potrebujemo 60 dekagramov, majaron, 5 deka-gramov surovega masla, 2 jajci ter začinimo še s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Nadev dobro premešamo in z njim napolnimo trebušno votlino pri goski. Gosko nato klasično spečemo. Goski lahko izboljšamo okus tako, da zraven jabolk v odprtino damo še namočene rozine. Rozine namakamo v
poljubnem vinu, v kolikor pa ji boste okus izboljšali s kostanji, lahko zraven dodamo še na večje kose narezane sveže ali posušene gobe. Pripravimo si lahko tudi gosji ragu, ki ga pripravimo tako kot perutninskega ali telečjega, le da krompir zamenjamo s kostanji, ki se ne smejo razku-hati, in preden ragu ponudimo, poberemo vso maščobo, ki se je nabrala na vrhu raguja.
Prava poslastica so gosja jetra, pri katerih barva ni merilo kakovosti in so lahko od rožnate do rjave. Sveža jetra sestavljata dve krpi, ki jih prerežemo po dolžini in po potrebi odstranimo žile. Če bomo jetra porabili za terino, jih najprej položimo v marinado iz portskega vina, soli, popra, začimb in vinjaka. Za okusnost je odločilna pravilna izbira začimb. Pravo kulinarično razkošje so sveža jetra, narezana na tanke rezine in samo nekaj sekunda pečena na surovem maslu z obeh strani. Zraven lahko dušimo grozdne jagode in ribez, zalijemo s konjakom ali sadnim kisom. Jetra ponudimo na stročjem fižolu ali solati ter potresemo z na maslu pečenimi gobami.
Najpogostejše priloge in pri-kuhe so priloge iz svežega in kislega zelja, kruha, mlincev, ki jih lahko pripravimo na številne načine, krompirjeve priloge in prikuhe ter priloge iz kostanjev.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
bolj kot s spolnostjo povezano z dominantnostjo. To je pogost problem pri odraščajočih in tudi zrelih temperamentnih in dominantnih psih, ki se lotijo naskakovanja ljudi in ponavadi tudi ostalih psov, ki so po rangu nižji od njega. Kužek z naskakovanjem pokaže, da je v krdelu uvrščen više kot tisti, ki naskakuje. Drugi psi tega po večini ne pustijo in z zobmi pokažejo naskakujočemu, naj preneha, saj bo drugače boj oziroma pretep. Ljudem je to dostikrat smešno in se naska-
kovanju smejijo, dokler le-to ne postane preveč moteče.
Naskakovanje je nezaželena oblika vedenja in potrebno je, da smo od vsega začetka načelni in dosledni pri njenem odpravljanju. Psa lahko na-skakovanja odvadimo na več načinov. Če smo začeli pravočasno, ko naskakovanje še ni preveč zakoreninjeno, poizkusimo s preusmerjanjem pozornosti. Kužku vsakič, ko bo hotel naskočiti kogarkoli, ponudimo igračko in se z njim poigramo. Tako bo sčasoma pozabil na svoje vedenje. Pri bolj vztrajnem kužku moramo ravnati bolj energično. Vsakič, ko začne z naskakovanjem, ga je potrebno energično odriniti oziroma zategniti s povodcem in hkrati naglas poveljevati NE SMEŠ ali FUJ. Če bomo zadosti vztrajni, bomo kužka odvadili te neprijetnosti. Tretja in tudi najbolj učinkovita metoda glede odvajanja in preprečevanja naskakovanja je kastracija kuž-ka. S kastracijo kužek izgubi nekaj dominantnosti in se lažje sprijazni s svojim položajem v krdelu.
Kastracija je nujno potrebna tudi, ko psiček naskakuje zaradi zadovoljevanja spolne potrebe in pri tem prihaja do izlitja semena. Nekateri lastniki zmotno menijo, da gre za normalno fiziološko potrebo in pri tem celo sodelujejo, kužku puščajo ali celo ponujajo, da naskakuje igrače in
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
podobno. To je vsekakor napačno ravnanje. Kužku je potrebno preprečiti kakršnokoli naskakovanje v smislu zadovoljitve spolnih potreb. Počlo-večeno gledanje na zadevo je zgrešeno, saj gre pri živalih za nagon, ki je potreben za ohranjanje vrste. Kakršnakoli drugačna interpretacija bioloških potreb pri kužkih je napačna in vodi v nevrozo, povišan prag vzdražljivosti, težave s poslušnostjo, ugrize, epilep-sijo. Zadeva prav tako deluje neokusno in hitro se lahko osramotimo pred obiski ali mimoidočimi na sprehodu.
V vsakem primeru svetujem bralcu iz Ormoža, da se oglasi v ambulanti, kjer se bomo pogovorili o kastraciji psa in tako trajno odpravili moteče vedenje.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v zimskem počitku
Barvita z jesenskimi plodovi bogata vrtna narava je zaključila letošnjo vegetacijo. Z vrtov pobiramo še poslednje njene plodove, po odpadanju listja pa je že legla zimskemu počitku.
Obdobje prehoda iz barvite v sivo jesen je pesnik Srečko Kosovel slikovito in občutno izrazil v naslednjih verzih: Mokri vrtovi bleščijo v zlatu večernem. Temnijo že skednji rjavi, s slamo kriti. Deževne kapljice šumijo v vetru večernem na tla. Tiho, žalostno je sredi srca. Sadovi pobrani, latniki prazni v njih še zadnje listje gori, lastovke so raz stolpove odletele, v temni daljavi še ptič se glasi. Vse je tiho, vse umira v zlato melahnolijo večera. Polje temni, v srcu tesno se odraža sivo nebo.
Preden bo naravo prekrila snežna odeja, opravimo še nekatera neodložljiva vrtna opravila, da bo vrtno rastje varneje prezimilo. Sadno drevje in nekatere okrasne drevnine so v času vegetacije okuževale številne glivične in bakterijske rastlinske bolezni. Medtem ko se je vegetacija že zaključila, letošnji prirastek mladik olesenel, dozorelo listje pa večji del odpadlo, so drevnine in grmovnice že pričele zimski počitek, bodo v njihovem lubju, brstih in odmrlih rastlinskih ostankih prezimile različne rastlinske bolezni v raznih oblikah zimskih trosov, odkoder bodo spomladi ob ugodnih vremenskih pogojih, toploti in vlagi ponovno pričele bolezensko delovati v rastlinskih celicah.
Različne bolezni sadnega drevja, ki so se med letom pojavljale; kot pri jablanah in hruškah sadni škrlup, češnjah cvetna monilija, breskvah kodravost, slivah rožiča-vost, delno zatremo s poznim jesenskim škropljenjem, ko večina listja odpade z dreves, z bakrenimi pripravki. Škropimo s pripravljenim škropivom po priloženih navodilih k pripravku, v ugodnem, suhem, toplem in mirnem jesenskem vremenu. V suhem, da se škropivo dobro oprime drevesnega lubja in brstov, toplem, da se naglo posuši, ter mirnem brezvetrju, da v ustrezni razpršenosti pokrije dosledno vso drevesno površino. Z razliko od letnih škropljenj, ko naj listje in mladike škropivo doseže v obliki oprha oziroma meglice, pri jesenskem škropljenju drevesno krošnjo obilno poškropimo, da škropivo veje oblije in se zalije v pazduhe listnih in cvetnih brstov. To pozno jesensko škropljenje bo tudi pospešilo zorenje in odpadanje listja z dreves in grmovnic, ki se jim je časovno zavlekla letošnja vegetacija. Seveda pred škropljenjem pograbimo in odstranimo izpod drevesnih krošenj in trate odpadlo listje, ker se je nanj naselilo največ glivic in bakterij sadnih bolezni na prezimitev, listje v debelejših plasteh pa pod drevesi tudi poškoduje vrtno trato. Z debel in ogrodnih vej starejših dreves pred škropljenjem ostrgamo suho in odmrlo drevesno skorjo, kjer so zatočišče za prezimitev našli številni sadni škodljivci. Ostr-ganine suhe skorje zbiramo na zemljo pogrnjeni foliji, odstranimo in sežgemo. Debla mladih dreves in nizke ogrodne veje, ki bi jih v nezavarovanih nasadih pred divjadjo ob visokem snegu utegnila poškodovati divjad, prebelimo z apnenim beležem, ki smo mu dodali kakšen fungicidi in insekticid kot razkužilo pred glivičnimi boleznimi in odvračalo pred sadnimi škodljivci. Sredi novembra že lahko presenetijo prve snežne padavine, ki na sadnem in okrasnem drevju, s katerega še ni odpadlo listje, pod težo snega polomijo veje. V začetku sneženja drevesa otresamo, pri čemer se bo osmukala večina listja, ki dotlej ni odpadlo.
Miran Glušič, ing. agr.
m 16. novembra - 21. novembra
16 -petek	17-sobota S*	18 -nedelja	19 -ponedeljek ¿B
20-torek	21- sreda	22-četrtek *	
Milijarda Kitajcev ustvarja milijardna podjetja
V zadnjih dneh se na borzah v Šangha-ju in Hongkongu dogaja prava evforija. Če je kdo dvomil, kako visoko lahko optimizem dvigne tečaje delnic, lahko po dogajanju na Kitajskem vidi, da so ti skoki včasih prav neverjetni. Toda za to obstajajo tudi drugi vzroki. Na tamkajšnji borzi sta sedaj dve skupini borznih vlagateljev: eni so domači, naivni in neizkušeni investitorji, ki eksplozivno rast borze doživljajo prvič v življenju, drugi pa so tuji borzni špekulanti, ki na vsa ta dogajanja gledajo s skepso. Prvi imajo strategijo biti zraven in se peljati nekaj časa na tem hitro drvečem borznem vlaku, drugi pa svetujejo prodajo delnic. Kdo bo imel prav? Na daljši rok gotovo druga skupina, toda iz kratkoročnega vidika masovne psihologije ne gre podcenjevati. Čeprav le za nekaj tednov ali mesecev, lahko ta nakupna evforija na borzi povzroči še nadaljnje podražitve papirjev.
Neizkušenega borznega vlagatelja je sedaj težko prepričati, naj bo previden. Še težje pa ga je prepričati v to, da je na borzi potrebno investirati ravno nasprotno kot večina. Toda ljudje nismo le matematiki, ampak pod vplivom naglo rastočih borznih tečajev tudi močno pohlepni.
Na kitajski borzi sta pravzaprav največ pozornosti vzbudili dve delnici. Prva je delnica internetnega portala Alibaba.com, ki je pred enim tednom prvič kotirala na borzi. Tečaj se je v nekaj urah zvišal za več kot 170 odstotkov na 39 hongkonških dolarjev. Celotna emisija tega največjega kitajskega internetnega podjetja, ki podpira e-po-slovanje med podjetji, znaša okoli milijardo evrov. Druga zgodba je državno naftno podjetje Petrochina. Vstop njegovih delnic na borzo je bil tako fulminanten, da znaša tržna kapitalizacija podjetja sedaj že 1.000 milijard dolarjev. To je v bistvu več kot znaša tržna kapitalizacija podjetij Exxon, British Petroleum in Shell skupaj. S tem, da potencialne zaloge nafte kitajskega naftnega prvaka ne dosegajo niti 40 % zalog omenjene trojke.
Nadalje je fundamentalni podatek delnice Petrochina, P/E, računan na pričakovani dobiček v letu 2008 že 34, in je trikrat višji kot pri konkurentih na zahodu. Vendar to še ni vse. Svoje špekulacije kupci teh delnic gradijo na tem, da je mogoč dogovor med Kitajci in Venezuelo za črpanje nafte, ki so jo do nedavnega črpale zahodne naftne družbe. Vendar je politika venezuelske-ga predsednika Hugo Chaveza taka, da se nafte ne bo nikomur prodajalo pod ceno in v tem primeru bodoči dobički kitajskega petrogiganta ne bodo tako visoki kot to borza pričakuje. Tečaje delnic Petrochina dvigujejo predvsem kitajski kupci, saj taista delnica v Hongkongu, kjer je večinoma nekitaj-ski kapital, stane približno za polovico manj kot v Šanghaju. Tu arbitraža ni mogoča, kajti kitajski državljani ne morejo kupovati v Honkongu, tujci pa ne direktno trgovati v Šanghaju.
Kitajci so se odločili podirati borzne rekorde še pred olimpijskimi igrami v Pekingu prihodnje leto. Vsi ti skoki pa imajo svoje matematične vzroke. Pri omenjenem podjetju Alibaba.com kotira na borzi le 17 % kapitala, medtem ko je ta odstotek pri Petrochini še nižji - le 13,68 %. Večinski 86 % lastnik tega podjetja je kitajska vlada, ki je na hongkonško borzo uvrstila 11,5 % kapitala, na borzo v Šanghaju, kamor ima dostop milijardo Kitajcev, pa le 2,18 % kapitala. Zakaj je teoretična tržna vrednost Petrochine že 1.000 milijard dolarjev, potemtakem ni težko ugibati.
Mitja Petrič
Ob zori ljubezni
Duševno zdravje
Kozorog (22. 12. - 20. 01.)
Kozorog (22. 12. - 20. 01.) Ljubezen trdna kot kamniti most (2)
Kozorog - Tehtnica
Tehtnica je zelo očarljiva oseba in v Kozorogu zna vzpodbuditi privlačnost. Vendarle je tako, da je v osnovi Kozorog trezne glave in se ne da zapeljati navideznim občutkom, tako kmalu začne razmišljati drugače. Tako se začnejo omejitve in stalna kontrola, seveda Tehtnica nekaj časa to vdano prenaša in meni, da ljubezen lahko prenese vse. Toda pride tudi dan, ko na lastni koži spozna, da temu ni tako. Čustva visijo nekje v zraku, predvsem pa se zalomi pri denarju, če bi za Kozoroga trdili, da je varčen, potem je Tehtnica zapravljiva. Skupna avantura je nekaj, kar hitro mine, do zakona najbrž ne pride. Usoda ju lahko združi poslovno.
Kozorog - Škorpijon
Našli sta se dve močni znamenje, ki pa to tezo uspešno prekrivata. Odločno se ujameta v intimnem življenju in ta moč strasti ju neizmerno poveže. Seveda je Škorpijon nekoliko bolj domiseln in Kozoroga uspe naučiti, da postanete zelo učljiv za nje-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
gove metode. Čez nekaj časa se zadeva poglobi in oba postaneta čustvena in dojemljiva - Škorpijon na intenziven način in Kozorog na bolj razumen način. Vsak po svoje imata močno voljo, toda Škorpijonova volja je vendarle glavna in pomembna. Po strastni avanturi sledi harmoničen in uspešen zakon.
Kozorog - Strelec
Čeprav sta v naravnem horoskopu soseda, imata zelo malo skupnih lastnosti. Kozorogu nekaj pomeni varnost, stabilnost in zanesljivost, Strelec je mnogo bolj svoboden, rad hodi okoli in se zabava. Sprva v fazi slepe zaljubljenosti te stvari niso tako očitne, kmalu pa začnejo bosti v oči. Očitno razhajanje je tudi dojemanje sreče - za Kozoroga je to načrtovana dobrina, Strelec pa je lovec, ki razmišlja o tem, da enkrat je in drugič je ni. Tako pride dan, ko se odločita, da je skupna pot samo nekakšno mučenje in da imata vsak zase več možnosti za sreče. Konec ponavadi naredi Kozorog. Potrebno pa je pogledati tudi položaje osebnega horoskopa.
Kozorog - Kozorog
Našli sta se osebi, ki prav gotovo ne bosta slišali skupaj
rasti trave, zavedli se boste stvarnosti danega sveta in ne bosta iskali pretirane romantike. Njuno življenje bo zelo načrtovano. Brez večjih presenečen in šokantnih informacij. Toda uspeh je odvisen od tega, koliko se bosta lahko sprostila in ko ne pričakujete neke popolnosti - ki jo ni. Truditi se morata, da ugotovita, da življenje ne poteka samo v njuni hiši, ampak tudi za plotom, kjer je dehteči travnik cvetlic. Celo svoje življenja pa v celoti ostajata skromna in varčna, in tako kaj kmalu zapojejo poročni zvonovi in zadonijo fanfare. Tradicija je pač tradicija.
Kozorog - Vodnar
Zdi se, da je ta kombinacija dokaz, da je ljubezen lahko tudi prijateljstvo, kajti to je njun skupni temelj. Seveda pa to ni dovolj in je zgolj iluzor-no trditi. Vsak imata svoje poglede in predstave na življenje, skupni jezik je tako bolj skop. Seveda je Vodnar na splošno navdušen nad vsem, kar je novo in drugačno, in Kozorog je pravo nasprotje, kajti je tradicionalen, varčen in ekonomičen. Tako se kmalu zgodi, da Vodnar ugotovi, da prijateljstvo ni dovolj in tedaj je odvisno od Kozoroga, če se spremeni. Uspešen zakon pa je samo pod pogojem, da se uspeta veliko prilagajat.
Kozorog - Ribi
Riba je znana po svoji neodločnosti in Kozorog po pretirani odločnosti, to na začetku prinese nekaj nejasnosti in ko se določene meje postavijo in izpostavi zaupanje, je ljubezen tista, ki ima moč,
Svetovanje za vas, za vse nas...
Predsedniške volitve
Kaj lahko poveste o prvem krogu predsedniških volitev? Je visok odstotek glasov za Zmaga Jelinčiča Plemenitega res takšno presenečenje, kot sedaj govorijo takšni in drugačni volilni strategi, ki so po vrsti pogoreli s svojimi volilnimi napovedmi?
Kot kaže so vsi strategi spregledali, da je mnogim ljudem všeč takšna osebnost, ki enostavno in jasno aritkulira svoja stališča in ki ni mlačen v svojih odgovorih in še posebej, ki poudarja nacionalni ponos in ponuja Zedinjeno Slovenijo kot naslednji osamosvojitveni korak ter seveda zarožlja z orožjem. Ne smemo pozabiti, da mnogi niso zadovoljni s politiko oblasti, ker omejuje na nekaterih področjih in verjetno je na odločitev volivcev vplival tudi zakon, ki omejuje kajenje, Zmago Jelinčič Plemeniti in njegova stranka pa so se javno opredelili proti temu zakonu. Menim pa, da je k uspehu tega kandidata pripomogla predvsem strateško dobro vodena predvolilna kampanja, ki je bila usmerjena že v naslednje leto ter je temeljila ne le na karizmi predsedniškega kandidata, temveč poudarjeno na profilaciji njegove stranke z jasnimi, čistimi in enostavno in razumljivo izraženimi stališči. To je bilo všeč mnogim, saj so ta stališča radikalnejša in tudi ksenofobično obarvana ter jih je predsedniški kandidat predstavljal ne le formalno v medijih, temveč tudi med ljudmi, v gostinskih lokalih širom po Sloveniji, na Štajerskem pa je seveda ravnal in se vedel kot večina, s katerimi se je srečeval in seveda dobil največ glasov. Zdi se pa, da tudi ne smemo zanemariti tendence k radikalizaciji, poudarjanju nacionalnega in podpiho-vanju sovražnega proti drugačnim in tujcem širom po Evropi tako v starih kot novih članicah EU.
Mag. Bojan Šinko
^adej <5ink
hotatnl astrolog
(04) 515 16 Of 041428 90S Gre^TWm^&oia J3ok,
da govori. Riba je v svojem bistvu dovolj ljubeča in iskrena, da se Kozorog ob njej počuti varno in stabilno. Seveda sta po značaju zelo različna, ampak nenazadnje imata moč in energijo, da se lahko skupaj predajata valovom brezpogojne ljubezni. Tako je jasno razbrati, da so zveze na njuni
strani, tako v pogledu avanture kot tudi zakona. Skupaj se učita, rasteta in ustvarjata.
Zrno modrosti: Barka usode pluje svoje pot, sami ste tisti, ki imate v rokah krmilo, kakšno bo potovanje, je torej odvisno od vas. Če bodo misli prijetne, bo prav takšen pristan. Kmalu bo tu mesec želja in upanja. Vse kar si boste lahko tudi uresničite. Pomembno je, da živite svoje sanje!
Nadaljevanje prihodnjič
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog
Rešimo se strahov, zaskrbljenosti - 2
Za naše telesno dobro počutje smo poskrbeli, redno se rekreiramo, hodimo v naravo, se družimo s podobno mislečimi ljudmi. Pa še vedno imamo občutek, da nekaj ni v redu, da se ne počutimo tako, kot bi želeli. Kaj nam preprečuje, da bi bili resnično srečni, neobremenjeni?
Iz našega otroštva smo prinesli mnogo skrbi, ki se jih ne znamo rešiti, potem pa te skrbi prenašamo naprej, v naše okolje, med prijatelje in otroke. Kako se potem rešiti nečesa, ki je že tako dolgo z nami, da se istoveti z nami, z našim značajem, da mislimo, da je to del nas? Zaskrbljenost je miselnost, ki je v Slovencih zelo trdno zakoreninjena, posebej tudi zaradi druge svetovne vojne, takrat, ko so ljudje živeli v resničnem pomanjkanju in nekateri se dolgo niso mogli navaditi na drugačno življenje, zato so te skrbi prelagali na otroke - to je naša dediščina ... Vendar so sedaj drugi časi in če želimo živeti v današnjem času, se
moramo rešiti starih skbi in zaživeti na novo. Kako se rešiti zaskrbljenosti in različnih strahov, ki razjedajo naše misli? V vsakem dnevu moramo delati in misliti samo tisto, kar je primerno za tisti dan. Kaj danes potrebujem, kaj lahko danes naredim, da izboljšam sebe, svoje življenje. S skrbmi smo v preteklosti, saj premišljamo, kaj se nam je zgodilo in zakaj. Pa saj tega, kar je bilo, ne moremo spremeniti, zakaj se potlej s tem obremenjujemo? Če smo z mislimi v preteklosti, ne moremo tega, kar nam je namenjeno za danes, kvalitetno narediti. Kaj pa bo jutri? Spet ena skrb več. Jutri bomo naredili tisto, kar bo primerno
za jutri. Ne razmišljajmo in ne belimo si glave s tem, kaj bo jutri. Saj jutri je novi dan in ta dan je lahko nov začetek, lahko pa samo prenašamo tisto, kar nismo storili danes na jutri in jutri ne bomo storili tistega, kar je bilo namenjeno ... Tako po nepotrebnem izgubljamo dneve, mesece. V skrbeh na to, kaj se bo zgodilo ... Mnogo bolezni nas doleti zaradi zaskrbljenosti - želočne bolezni, bolezni živčevja, glavoboli ... Bolj neobremenjeno bomo živeli, boljše stvari se nam bodo v življenju dogajale. Poskusimo en dan živeti kot otroci, ki jih nič ne obremenjuje, samo delajmo tisto, kar lahko v tistem trenutku storimo. Prešerno
se nasmejmo sebi in svojim napakam. Saj, to je bil samo preizkus, če se še znamo igrati, če se lahko nasmejimo sebi tako, kot smo se včasih v kakšni igri. Lahko se nasmejimo otrokom in se odločimo, da jim več ne bomo vcepljali svojih strahov. Zakaj pa bi oni morali prenašati naše strahove? Zakaj bi jih naredili žrtve zaskrbljenosti? Prenehajmo s svojim početjem, začnimo opazovati - kdaj se bolje počutimo - takrat, ko nas skrbi za kaj, ali tedaj, ko se nasme-jemo in rečemo - ne, meni tega ni potrebno. Če se bomo mi bolje počutili, kako bolje se bodo šele naši otroci, ko se bomo z njimi spet igrali neobremenjeno, tako kot si
zaslužijo? Saj nimamo otrok zato, da bi jih obremenjevali, temveč zato, da jim damo svojo ljubezen ter da jih čim bolj pozitivno, z radostjo pripravimo na njihovo življenje, ki pa bo prav tako delno odraz našega živjenja, saj so živeli z nami in spremljali naša dejanja, jih posnemali.
Zadihajmo s polnimi pljuči in odvrzimo skrbi - ne potrebujemo jih. Zamislite si poln koš odpadkov, ki se vam leta nalagajo v kuhinji ... Tega si nihče ne želi, zakaj pa imamo potem iste skrbi v sebi toliko let? To so prav tako odpadki, ki nas psihično najedajo in nam ne dovolijo spati ... Odvr-zite jih! Pripravite prostor za nove, lepše stvari!
če sami ne zmorete izprazniti koša odpadkov, ki se je nalagal tokom let, nas pokličite in skupaj bomo lažje uspeli ...
Milena Jakopec,
Društvo Feniks - kvaliteta življenja, Mariborska c. 15 Ptuj, 051 413 354.
Glasbeni kotiček
Info - Glasbene novice
Glasba skoraj nikoli ni samo črno-bela oziroma samo slaba ali dobra. Zmeraj se najde kdo, ki mu je kakšna pesem, ki je vam všeč ali vam ni všeč, kontradiktoren vašemu glasbenemu okusu. Kdo ima prav ali boljši glasbeni okus, pa je zares težko določiti, saj ima vsak od nas svoja merila za glasbo.
ANNIE LENNOXjepojem v glasbi in skupaj z Davidom A Stewartom tvori zasedbo Eurythmics. Kot solistka je v začetku devetdesetih let zares zablestela s fenomenalno zgoščenko Diva, medtem ko se njena nova zgoščenka imenuje Songs Of Mass Destruction. Po skromnem uspehu skladbe Dark Globe ne dvomim v velik uspeh politične spevne pop balade SING (*****), v kateri ob gospe Lennox poje kar osemindvajset pevk, izmed katerih so najbolj znane Anastacia, Dido, Celine Dion, Madonna, Pink, Sugababes ...
Pisalo seje leto 1989, ko je za ohranitev gozdov v Braziliji zapel LENNY KRAVITZ pesem Spirit Of The Forrest, medtem ko je prav uspel istega leta s pesmijo Let Love Rule. Ameriški pevec pripravlja novi album Is It Time For A Revolution in najavlja kar z dvema pesmima. Prva je dinamična in klasična rok pesem BRING IT ON (***), medtem ko je druga strastna in tipična rok balada I'LL BE WAITING (****).
Pravo ime italijanskega glasbenika ZUCCHERA je Adelmo Formaciari. Ljubitelji pevčeve glasbe bodo veseli informacije, da se bo v te dneh na policah s ploščami pojavila njegova dvojna kompilacija All the Best, ki jo napoveduje prijetna pevčeva pop-rock priredba klasike WONDERFUL LIFE (****) in jo je v originalu pel Black.
Nemško-ameriška pop atrakcija US 5 je svoj največji uspeh zabeležila z atraktivno uspešnico Maria. Kvintetu očitno zmanjkuje idej, saj so ukradli ali v cvileči soul in pop stil priredili klasiko TOO MUCH HEAVEN (***) skupine Bee Gees, v kateri vokalno sodeluje tudi Robin Gibb.
ALISON MOYET se je prvič pojavila na glasbeni sceni leta 1984 s skladbo Love Ressurection, medtem ko se njene tri najuspešnejše skladbe imenujejo All Cried Out, Invincible in weak In A Pressence Of Beauty. Britanska izvajalka se je letos vrnila s skladbo One More Time in plato The Truth, medtem ko je sedaj presenetila za aktualno pozitivno skladbo A GUY LIKE YOU (***), ki pa ima smešno in kar malo čudaško besedilo.
Vam je znano ime DARREN HAYES? Kdo? Gre za glavno faco oziroma pevca avstralskega dueta Savage Garden. Gospodič je kot solist takoj uspel s singlom Insati-ble, medtem ko je sedaj šokiral s singlom ME MYSELF & I (**), ki je v bistvu bučen retro elektro pop komad.
Britansko skupino FAITHLESS trenutno sestavljajo Maxi Jazz, Rollo in Sister Bliss. Ob tej skupini sem ponovno ugotovil, kako čas beži, saj so oni zasloveli že leta 1995 s hitom Insomnia. Trojko je tokrat prijela mala glasbena nespečnost, saj se v umirjeni pesmi A KIND OF PECE (***) med seboj mešajo glasbene prvine popa in starega trip hopa.
Britanki studijski projekt FREEMASONS v bistvu vodi producent Russell Small, kije bil nekoč član dueta Phats & Small, ki sta blestela s komadom Turn Around. Skupina je pripravila odličen komercialen house štikl UNINVITED (****), ki gaje zapela Bailey Tzuke, in to pesem je v rok izvirniku prepevala Alanis Morissette.
CHRIS BROWN nam je leta 2005 ponudil enega največjih in najbolj hudih r&b hitov Run it. Po tem uspehu je mladenič malo plaval sem in tja, a je sedaj ponovno zelo „in" z ameriškim No 1 groovy r&b hitom KISS KISS (***), v katerem kakšno sočno doda še mladi raper T-Pain.
Šele sedemnajstletni Kisean Anderssson ali SEAN KINGSTON je v letošnjem letu naredil pravi bum s skladbo Beautiful Girls. Ta bazira na samplih hita Stand By Me znanega pevca Bena E Kinga in mladenič je tudi v novem sočnem r&b in reagge komadu ME LOVE (***) uporabil sekvence ali sample hita Dyer Maker skupine Led Zeppelin.
David Breznik
Long Road Out Of Eden - EAGLES
(2007 - Universal - Multimedia)
Vznemirjenje je bilo na zelo visoki stopnji, ko sem si prvič zavrtel kar dvojno ploščo Long Road Out Of Eden. Prav tako so bila moja pričakovanja velika in vsa moja pričakovanja so Eagles zares upravičili, saj so po osemindvajsetih sušnih letih resda v glavnem stilu ostali še v 70 letih prejšnjega stoletja, vendar je njihov čisti rok zvok zares navdušujoč. Že res, da so Glenn Fray, Don Henley, Timothy W Smith in Joe Walsh ves čas delovali na solističnih projektih, a njihove melodije in harmonije imajo tudi tokrat magični vzen. Ob bendu so za produkcijo poskrbeli že skoraj tudi pozabljeni Stewart Smith, Richard F. W. Davis in Scott Crago, ki so z eno besedo svoje delo opravili mojstrsko. Sicer sem že omenil, da so „orli" posneli dvojni album in po mojem mnenju je glasbena vsebina prvega dela boljša od drugega. Na slednjem so stari mački že tu in tam v kakšni skladbi malo „zatežili", medtem ko na prvem CD-ju vse pesmi zvenijo preprosto oziroma elegantno. Skratka, Long Road Out Of Eden si zasluži oceno deset
in prostor v vašem glasbenem arhivu.
CD 1: Enajst pesmi se je znašlo na prvem delu in te so tako kot celoten album Long Road Out Of Eden rokerski zakon s precej kantrijevskim, roken-rolovskim in r&b-jevskim pridihom. Eaglesi ostajajo baladni prvaki in uvodno akustično kratko sozvočje se imenuje No More Walks In The Wood in je v bistvu pesem o spominih. Živahna How Long ima pravo energijo in čisti retro prizvok 70 let. Še bolj na to obdobje spominja Guilty Of The Crime, ki ima kul refren in kul kitarske riffe in klavirske dele. Pravo in tudi edino pravo presenečenje albuma je komad Fast Company. Zakaj? Gre za plesno funk rok bombo, v kateri se je vokalno prilagodil tudi Fray, ki prepeva zares visoko. Sedaj pa nazaj k baladnemu polju. Zmagovalne pesmi za čisto petko so tako skrivnostna in enostavna What Do I Do With My Heart (iz naslova je razvidno, da gre za ljubezensko pesem, v kateri se Henley vprašuje, kaj naj stori s svojim srce, če ga ne bo
Filmski kotiček
Invazija
Vsebina: Iz vesolja v plame-nečih delcih na Zemljo padejo ostanki enega izmed Nasinih vesoljskih raketoplanov, skupaj z njimi pa skrivnostna kemikalija, za katero se prepozno izkaže, da je živa, inteligentna in precej lačna ljudskih teles, v katerih bi se lahko naselila. Psihiatrinja Caroll opazi, da se vedno več ljudi spreminja in prične obnašati precej hladno in odtujeno, navidezni prijaznosti navkljub. Kmalu ta »epidemija« pridobi globalne razsežnosti, ko nihče več ne ve, kdo je še človek in kdo tujec iz vesolja ...
Nemškega režiserja Oliverja Hirschbiegla bi lahko uporabili kot šolski primer evropskega filmskega 'auterja,' ki se odloči poskusiti srečo v Hollywoodu. V Evropi cenjen zaradi filmov, kot so Eksperiment in Propad, se pusti premamiti zvezdam v očeh ter debeli denarnici in spoka v Hollywood, misleč, da so tam režiserji prav tako avtorji svojih filmov, ne vedoč, da so pravzaprav samo delavci ob
The Invasion
Igrajo: Nicole Kidman, Daniel Craig, Jeffrey Wright Režija: Oliver Hirschbiegel Scenarij: Dave Kajganich po romanu Jacka Finneyja Žanr: ZF grozljivka Dolžina: 99 minut Leto: 2007 Država: ZDA
10. SHUT UP AND DRIVE / DON'T STOP THE MUSIC - Rihanna
Vsaktf sre¿o in neddiû me¿ 19.10 in 20. uro
Kdo je glavna igralka v filmu Invazija?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Andreja Klep, Zg. Pristava 31 a, 2323 Ptujska Gora. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 21. novembra m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Injb).
dal njej), malo kantrijevska Do Something in iskrena pesem polna upanja You Are Not Alone. Čisto malo več tempa imajo še tri perfektne skladbe Busy Being Fabolous, I Don't Want to Hear Anymore in No More Cloudy Days. Slednja je po svoji „milozvočnosti" tudi najboljša pesem albuma, ki ima večplastno ljubezensko besedilo s kančkom humorja v stilu:"I believe in second chances, I believe in angels too, I believe in new ro-mancis, baby I believe in you."
CD 2: Naslovna tema Long Road Out Of Eden je zares prava epska balada, ki ima social-no-političen naboj in v tej več kot deset minutni odlični rok baladi so za izpostaviti še enkrat enkratne kitarske pasaže. Zanimivo je nadaljevanje, saj so Eaglsi „potisnili" na ploščo tudi sproščujočo akustično instrumentalno pesem z nenavadnim naslovom I Dreamed There Was A War. Brez dlake na jeziku pa o političnih temah govori sicer zahtevna in rahlo zatežena pesem Business As Usual. Dobro kantri rok melodiko ima hitrejši komad Somebody, medtem ko
sodita po ritmiki med srednje hitre Final Grasp On The Big Picture in Last Good Time In Town, ki je zanimivi predvsem zaradi svojih latino in cha cha vložkov, hkrati pa ima tudi zanimiv kitarske solaže, ki močno spominjajo na zvok samega Santane. Popolnoma nežne in akustične mojstrovine so še tri čudovite balade I Love To Watch A Woman Dance, Center Of The Universe in It's Your World Now.
Brez dvoma lahko zapišem, da je Long Road Out Of Eden pravi glasbeni biser in po mojem mnenju najboljši album leta 2007. Zakaj? Zaradi enkratnih rok melodij, zrelih tekstov in neverjetno čistega zvoka! Eaglesi so bili in so glasbeni fenomen, ki bo sedaj združil različne generacije, vsekakor pa so z novim albumom Long Road Out Of Eden postavili nove standarde ali mejnike v rok glasbi. Ni kaj, enkratna muzika in aplavz za orle!
David Breznik
žejem James McTeiguom), da bi rešili, kar se rešiti da, a so z mešanjem pretanjenega Oliver-jevega horrorja in akcijskimi ekstravagancami bratov Matric zmešnjavo le še povečali, saj je film izgubil še tisto malo identitete, ki jo je premogel. Verjetno bi ta kolobocija zasluženo ostala v bunkerju, če ne bi sredi snemanja Daniel Craig izvedel, da so ga izbrali za novega Bonda in tako je Invazija nenadoma imela dve filmski zvezdi namesto ene - kar je verjetno tudi razlog, da so film sploh poslali v kina.
Matej Frece
tekočem traku, ki nimajo veliko vpliva na končno podobo svojih filmov. To imajo samo razni Spielbergi, Jacksoni, Cameroni in ostali frajerji. Režiser resda praviloma požanje slavo in slabe kritike, a v resnici je zamenljiv kot zadnja snažilka.
Samo tako si lahko razlagamo dolgočasno zmešnjavo, ki jo je Oliver poslal v kina in ki se ji reče Invazija. Film je tako brez duha, vsebine, iskre, zgodbe, poante, da se lahko samo sprašujemo: čemu, Oliver, čemu? Četrta predelava kultnega romana Jack Finneyja je dosegla vsebinsko dno, ko film nima več ničesar za povedati. Prejšnje tri ekranizacije so na bister način gojile in prikazale paranojo glede na duh časa, v katerem so nastale (hladna vojna, anti-ko-munizem, AIDS), pri četrti pa navkljub na srebrnem pladnju očitni izbiri, terorizmu ali pa vsaj odtujenosti sodobnega človeka v tej digitalni sedanjosti, ni o tem ne duha ne sluha. S tem
je osnova, ki je Finneyjev roman povzdignila iznad sive povprečnosti ZF šunda, izginila in film je zaradi tega potonil ravno v to isto medlo povprečnost. Nicole Kidman, ki sicer zna biti dobra igralka, a ji do tega cilja njena lepota preveč meče polena pod noge, se tokrat niti ni trudila dobro odigrati - v filmu je samo videti lepa in to je vse, kar se ji je ljubilo dati od sebe.
Da bo vse skupaj debakel, se je začelo svitati producentom že med snemanjem. Oliverja so na hitro odpustili ter pripeljali avtorje Matrice (oba brata Wac-howski skupaj z njunim prote-
CID vabi!
RAZSTAVE; Do 19.11.2007 je še na ogled skupinska razstava mladih članov Likovnega društva Gornja Radgona. Avtorji del so Eva Žula, Matjaž Geder in Aleksandra Fekonja, ki razstavljajo svoje slike in grafike.
21. novembra 2007 pa bomo odprli razstavo z naslovom SPOROČILO V STEKLENICI; Razstavo tvori 12 plakatov s skupnim sporočilom, ki osvešča javnost o varni količini popitega alkohola oziroma o tveganjih, ki jih prinaša pretirano uživanje alkohola. Razstava je del programov v okviru meseca preventive, ki jih za območje Ptuja koordinira LAS MO Ptuj. Plakate so na pobudo Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani oblikovali študentje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. K razstavi sodi tudi brošurica, ki bo na razpolago v razstavnem prostoru in povzema vsebino kampanje ter predstavlja plakate. Razstava bo na ogled do konca leta. TA VIKEND; petek, 16. novembra, ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE: JEMEN
Jemen je osamljena dežela, z morji in puščavami, zazrt v samobitne mišljenjske in življenjske vzorce, kjer plemena še vedno živijo kot nekoč. Pravljične vasice in mesta v neskončnih, a vedno znova presenetljivo drugačnih kombinacijah, odmaknjeni hribi in doline, kamor še niso potegnili cest. Jemen bo predstavil Oskar Savarin. sobota, 17. novembra, ob 20. uri JAM SESSION
Mladinski jam session za vse, ki se želijo pridružiti preigravanju jaz-zovskih, funk, latinsko-ameriških, rock in pop standardov. Moderator večera bo Marko Korošec. Vabljeni glasbeniki in poslušalci! DNEVNI CENTER
Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje
in učenje - vsak dan »po pouku«.
INFORMACIJE ZA MLADE OD DRUGOD
Mladinska izmenjava Wurtzburg
Info: 041 773210, platforma@avantis.si
Od 2.12. do 7.2.2007, Wurzburg, Nemčija
Vsebina: simulacija, debata in igranje vlog na temo Evropska unija:
kaj lahko storimo mladi, da bo EU boljša? Izmenjave se bo udeležilo
50 mladih iz 6 držav, 8 udeležencev/k iz vsake države, v starosti
od 17 do 26 let. Zainteresirani za udeležbo se lahko prijavite še ta
teden. (Vir: www.lmit.org)
AMERIŠKA PUŠČAVSKA
ROGATA KLOPOTAČA
SESTAVA, ZGRADBA
OBLIKA ŽENSKEGA IMENA IMENKA
MLEČNI IZDELEK
ŠVICARSKI MOTOCIKLIST (MARCEL)
POKRIVALO PRI GORENJSKI NARODNI NOŠI
JAMAJSKI PLES
LADO BIZOVIČAR
PRAOČE ČLOVEŠKEGA RODU
GOJITELJ OLJK
POŽELENJE, STRAST
IZ BESEDE VABA
POMOL, MOSTOVŽ
KALCIJ
PALICA ZA BILJARD
PRIPADNICA PLEMENA IBAROV
BARIJ
ČEBER, BEDENJ
NEM.VOJNA LUKA
HRV. SLIKAR (FRANO)
ČEŠKI PISEC
(JIRI)
ŽIVORODNA ŽIVAL
MISIJONAR (FRIDERIK)
ZELEN POLDRAG KAMEN
JEZERO V AVSTRIJI
REKA V MANDŽURIJI
HUDIČEVKA
GLAVNO MESTO GANE
NAŠ NOGOMETAŠ (ŠTEFAN, ROJ
GLAVA, BUČA (EKSPR.)
NORVEŠKO MOŠKO IME
AM. TENISAČ BRASH
ŠTEFAN BARBARIČ
ALBERT CAMUS
VRH V HIMALAJI
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: okop, popek, Aneta, strel, petrolej, prasila, Ani, ostavka, Redlgast, napornost, Ober, štab, bistahar, Sentič, tropic, Ni, NI, Vries, sadra, asisit, Enk, astrolog, RC, mig, tlebreak, elanka, Spa, akna, kna, kadca, tat. Ugankarski slovarček: AGARA = Izmaelova mati iz svetaga pisma; ALANOVIC = hrvaški košarkar (Vladan, 1967 - ); BACE = hrvaški slikar in grafik (Frano, 1911 - 1993); IMA = oblika ženskega imena Imenka; KABRT = češki pisatelj (Jiri, 1952 - ); KELLENBERGER = švicarski motociklist (Marcel, 1966 - ); NEN = reka v Mandžuriji; ROANOKE = mesto v ameriški zvezni državni Virginiji; STLAN = norveško moško ime.
Zanimivosti
Na Kitajskem letos rekordno število dvojčkov pand
Peking, 13. novembra (STA) - Na
Kitajskem se je letos skotilo rekordno število dvojčkov pand, za kar gre zahvala izboljšanemu programu umetnega oplojevanja, so v ponedeljek poročali kitajski mediji. Letos se je v ujetništvu tako skotilo 12 parov dvojčkov pand, kar je največje število, odkar je Kitajska leta 1963 začela umetno ploditi pande, je za kitajsko tiskovno agencijo Xinhua povedal vodja komisije, pristojne za pande, Zhan Zhihe. Letos se je skupaj z dvojčki skotilo 31 pand, preživelo pa jih je 25. Lani seje skotilo 33 pand, med njimi 11 parov dvojčkov. Na Kitajskem v ujetništvu živi 239pand, v divjini pa naj bi jih živelo 1590. Velike pande, ki so znane potem, da so spolno nedejavne, so med najbolj ogroženimi živalski-
mi vrstami na svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Guverner Georgie naročil molitev za dež
Atlanta, 13. novembra (STA) - Guverner ameriške zvezne države Georgia, republikanec Sonny Perdue je za torek napovedal poseben dan molitve proti suši, ki je letos hudo prizadela jug ZDA, posebej Georgio, kjer že nekaj mesecev skorajda ni deževalo. Poleg guvernerja bodo v torek na stopnicah državnega kongresa Atlante za dež molili državni kongresniki, priporočena pa je tudi drugim prebivalcem Georgie. Tisti, ki se s takim načinom boja proti suši ne strinjajo, so napovedali proteste proti molitvi. Protestniki opozarjajo na načelo ločitve cerkve od države in menijo, da guverner lahko moli doma ali v cerkvi, ne pa naroča celotni državi, kdaj naj moli. Večina Perduejevih volivcev je medtem prepričanih, da je molitev
za dež koristna, del pa jih meni, da škoditi pač ne more. V ZDA to sicer ni prvi primer, ko so se politiki v nemoči pred naravo odločili za javno manifestacijo vere.
Pozivi za preiskavo neznanih letečih predmetov
Washington, 13. novembra (STA)
- Nekdanji guverner ameriške zvezne države Arizona Fife Symington je v ponedeljek na novinarski konferenci v Washingtonu javno pozval zvezno vlado, naj ponovno odpre preiskavo o neznanih letečih predmetih (NLP), ki jo je zaprla leta 1969. NLP so znova postali aktualni na zadnjem soočenju demokratskih predsedniških kandidatov, ko je kongresnik Dennis Kucinich iz Ohia dejal, da jih je v preteklosti videl. Symington je na novinarski konferenci prebral poziv 19 sedanjih in nekdanjih pilotov, med katere spada tudi sam, kot tudi vladnih uradnikov, ki so prepriča-
ni, da so videli NLP, ali pa so bili udeleženi v uradnih preiskavah. Podpisniki zahtevajo, da ameriška vlada preneha zavajati javnost s trditvami, da se lahko vse domnevne pojave NLP razloži z navadnimi konvencionalnimi pojmi. Symington pravi, da je leta 1997 videl neznano leteče telo, v skupini podpisnikov pa je tudi francoski pilot družbe Air France, ki trdi, da je leta 1994 na poti med Nico in Londonom videl velik leteči disk. Iranski pilot pravi, da je leta 1976 neuspešno skušal sestreliti NLP, nekdanji uradnik Zvezne uprave za zračni promet pa, daje zvezna vlada leta 1987 pometla pod preprogo preiskavo NLP nad Aljasko. Skupina pilotov in uradnikov ne trdi, da naj bi šlo za obiskovalce iz vesolja, kar je sicer najbolj popularna razlaga za NLP. Prepričani pa so, da bi morala vsaka država na svetu skušati pojasniti NLP zaradi nacionalne varnosti, pa tudi splošne varnosti v letalskem
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 17. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
NEDELJA, 18. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PONEDELJEK, 19. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 20. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program
(Radio Ptuj).
SREDA, 21. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkari-je (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 22. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (po-
novitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). PETEK, 23. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Teden, ki je pred vami, bo nekoliko bolj nostalgičen in odprle se vam bodo številčne možnosti, da na zadeve pogledate iz drugega zornega kota. Vsekakor je potrebno zelo malo, da najdete smisel in da uživate v vsakem trenutku. Odpirajo se ugodne povezave v ljubezni kot v denarnih zadevah.
BIK
Družili se boste s tistimi ljudmi, ki vas bodo osrečili in s katerimi se Imate lahko zelo prijetno. Duh harmonije se bo širil na vsa področja in sami boste tisti, ki najdete smisel in motivacijo. Utrinki zvezdnega prahu vas bodo posuli v ljubezni, kjer boste cveteli kot jablana vsako pomlad.
DVOJČKA
Obdani boste s tistim, kar vam daje smisel in dogodilo se bo, da se morate še nekoliko poglobiti. Neizbežno bo učenje in blesteli boste v prilaganju. Seveda pa se poglobljeno lotite raziskovanja in zadeve pogledate še z nekega drugega zornega kota. V ljubezni bo štela spontanost.
RAK
Zaprli se boste v svoj svet in v tišini premišljevali. Nedvomno pa je spodbudno, da si občutke zapisujete in tako vam bo lažje. Skozi delo in delavne obveznosti napredujete, seveda pa boste odvisni od čustvenih vzgibov. Dom bo tista oaza, kjer se sprostite in partnerjev objem bo božal nežno dušo.
LEV
-î ^ Kocka odločitve bo padla in vzeli boste pobudo v svoje roke ter pri tem poželi določene uspehe in motivacijo. Vsak človek potrebuje, da se od časa do časa nekoliko sprosti in da zaupa tako vase kot v val sveže in dinamične energije. Upanje je tisto, ki je večno!
DEVICA
Morda boste kmalu tudi sami spoznali, da popolnosti ni, toda pri tem ni nič narobe. Korak za korakom hitite naprej in ugodne povezave vas spremljalo v ljubezni, kjer srkate nektar iz posode usode. Primerno je, da se odpravite tudi v naravo. Razcvet vas čaka v povezavi z denarjem.
TEHTNICA
Romantična doživetja bodo tisto, kar bo v bodoče božala vašo dušo. Trenutki v dvoje so nekaj prijetnega in zavedali se boste dejstva, da ravno iz majhnega raste veliko. Finančno se boste v veliki meri okrepili in zaupali v energijo planetne simfonije. Delavne obveznosti bodo več kot uspešne.
ŠKORPIJON
Okrepilo se bo zavedanje o skrivnostih življenja, postali boste mnogo bolj mistični In zaupali v močne planetne vibracije. Nedvomno je tako, da vam je bila v zibelko življenja podarjena neomajna moč. Česarkoli se boste lotili, pa delujete iz ozadja, toda rezultati bodo tisti, ki štejejo.
STRELEC
Notranji nemir se bo okrepil in tako globoko v sebi vidite namen, kaj morate še spremeniti in kako se boste zadev lotili, da boste zelo uspešni. Nesporno je dejstvo, da morate pogledati z nekega drugega zornega kota. Zanimivo je tudi, da se morate poslušati in da se duhovno prebujate.
KOZOROG
Uspehi bodo kot biserna ogrlica, nedvomno pa bo potrebno, da zaprosite za pomoč svoje prijatelje in znance. Tako lažje in bolj učinkovito rešite vse tisto, kar vas teži in vam moti spanec. Odprle se vam bodo ugodne povezave, ki so v celoti vezane na delo in delavne obveznosti.
VODNAR
tiiuUM Reka življenja bo šla naprej in Wmr vaša ba*3 bo poplesavala po njej. Krmilo usode bo nekaj, kar je odvisno tokrat od vašega mišljenja in če bodo misli lepe, bo tudi plovba prijetna. Na ljubezenskem obzorju bo vlada sreča in spoštovanje. Ugodno je za študijske obveznosti.
RIBI
Obdobje samote vam bo pokazalo pravo pot in tudi na morju svetilnik pokaže pot, da pride ladja varno v pristan. Ključno vlogo bodo igrali prijatelji in znanci. Nadvse pomembno je, da ste kreativni in ustvarjalni. Prisluhnite sebi in zapisujete svoje sanje, kajti po njih vam bodo razkriti delčkijirihodnosti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
RADIJ
Preša • Ob obisku ministra Radovana Žerjava
Odprli nov most čez potok Skralska
Minister za promet mag. Radovan Žerjav je v okviru vladnega obiska v Spodnjem Podravju v torek, 13. novembra, popoldne uradno predal v uporabo nov nadomestni most čez potok Skralska v Spodnji Preši na odseku regionalne ceste Rogatec-Majšperk. Gre za državno investicijo, ki je veljala okoli 250 tisoč evrov.
Številnim gostom in bližnjim domačinom, ki so se zbrali ob novem mostu v Spodnji Preši je izrazila prisrčno dobrodošlico županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin in se ob tej priložnosti zahvalila prometnemu ministru mag. Radovanu Žerjavu ter vsem njegovim sodelavcem, ki so pripomogli k temu, da imajo danes novi most, prek katerega je za vse, ki to prometno povezavo uporabljajo, pot zagotovo varnejša in tudi udobnejša.
Minister mag. Radovan Žerjav je v slavnostnem nagovoru povedal, da se na obstoječem omrežju državnih cest na območju 19 občin v tej regiji že izvajajo, ali pa so v pripravi obnovitvena in re-konstrukcijska dela v okviru 39 projektov. „S tem odpravljamo ozka grla, izboljšujemo prometno-varnostne razmere, saniramo objekte na cestah ter urejamo poteke cest skozi naselja. V ta namen smo letos iz državnega proračuna namenili že skoraj 4,5 milijona evrov, za prihodnje leto pa je za realizacijo teh 39 projektov predvidenih več kot 4 milijone evrov."
Med že realizirane projekte sodi tudi novi most
Foto: M. Ozmec
Novi most je bil zgrajen v treh mesecih.
čez potok Skralška, ki so ga zgradili na regionalni cesti Rogatec-Majšperk. Vrednost vseh izvedenih del, ki jih je v celoti financiralo Ministrstvo za promet iz proračunskih postavk, Direkcija RS za ceste znaša skoraj 250 tisoč evrov. O tej pomembni pridobitvi pa je minister Radovan Žerjav povedal:
„Ne bom govoril, kako nevaren in dotrajan je bil stari most za udeležence v prometu, pa tudi pešce, bom pa z veseljem povedal, da so dela, ki so potekala od julija do oktobra letos obsegala rušitev starega mostu ter izgradnjo novega mostu širine 8,72 m.
Ker se je s postavitvijo novega mostu spremenila tudi niveleta vozišča, je bilo potrebno izvesti tudi rekonstrukcijo vozišča, s čimer smo zagotovili ustrezno prevoznost. Preden bomo prerezali trak in pomembno pridobitev tudi uradno predali svojemu namenu, pa bi se rad zahvalil vsem delavcem, tehnikom in inženirjem, ki so kakorkoli sodelovali pri tem projektu, vsem domačinom za potrpežljivost med gradnjo, vsem, ki boste to cesto in most uporabljali, pa želim srečno in predvsem varno pot."
Projekt za izgradnjo nadomestnega mostu so izdelali
Foto: M. Ozmec
Novi nadomestni most v Spodnji Preši so ob ministru Radovanu Žerjavu skupaj odprli še županja dr. Darinka Fakin, Vili Žaverlan, Metod Di Batista, Fedinand Veingerl in Miro Verbek.
v podjetju Line, d. o. o., iz Maribora, gradbena dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj, d. d., svetovalne storitve je opravljala družba DDC svetovanje, inženiring iz Ljubljane, nadzor nad izgradnjo pa je izvajalo podjetje SCP, d. o. o, iz Ljubljane.
Novi most so s prerezom traku čezenj svečano odprli minister za promet mag. Ra-
dovan Žerjav, županja občine Majšperk dr. Darinka Fa-kin, direktor direkcije RS za ceste Vili Žaverlan, glavni direktor podjetja DDC svetovanje, inženiring Metod Di Batista, direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Vajn-gerl ter direktor SCP Miro Verbek. Novo in za te kraje zelo pomembno prometno pridobitev je blagoslovil maj-
šperški farni župnik Janko Frangež, slovesnost so s kulturnim programom popestrili Ljudski pevci iz Stoperc, domači harmonikarji in učenci osnovne šole Majšperk, vse, ki so na slovesnosti sodelovali, pa so tradicionalno gostoljubni Majšperčani tudi tokrat pogostili.
M. Ozmec
Gorišnica • Športni zaključek vladnega obiska na Ptujskem
Nogometna zmaga odšla skupaj z vlado ...
Letošnji zaključek uradnega obiska vlade v Spodnjem Podravju se je končal dobesedno - športno. Na zloščenem parketu velike gorišniške večnamenske dvorane sta se namreč ekipi vladnih mož na eni in domačih županov ter gospodarstvenikov na drugi strani v torek pozno zvečer pomerili v nogometu.
Če mislite, da so bili vrli možje po celodnevnih srečanjih in sestankih videti hudo utrujeni, se motite. Res, da je imel derbi dva polčasa po le 20 minut, je pa bilo zato na parketu ves čas hudo živahno. Po protokolu je prva žoga pripadla seveda predsedniku vlade Janezu Janši, potem pa se je začelo zares. Priznati je
treba, da je bila ekipa vladnih mož ves čas tekme močnejša in domača vratarja, najprej je bil to podlehniški župan Marko Maučič, v drugem polčasu pa poslanec Branko Marinič, sta imela vas čas tekme veliko dela. Na koncu je bila premoč vladne ekipe vseeno očitna, kar je pokazal tudi rezultat: 7:3.
Veliko manj dela kot domača vratarja sta imela sodnika Stanko Kolenko in Zdravko Sok, ki sta sicer nekajkrat za-piskala, a o kakšnem kartonu (bodisi rumenem, bodisi rdečem) ni bilo niti govora. Če bo tako korektna igra obveljala tudi na političnem in ne le na športnem podiju, bi človek
lahko rekel, da se za pokrajino Spodnje Podravje alias Vzhodna Štajerska ni bati ...
Za vladno ekipo nogometašev (v modrih dresih) so zaigrali: Janez Janša, Milan Zver, Ivan Žagar, Valentin Haj-dinjak, Simon Starček, Milan Emeršič (selektor), Radovan Žerjav, Srečko Meolic, Rok
Peterman, Miran Pavlin in Dragutin Mate.
Za čast in slavo domače ekipe pa so se borili: Franc Pukšič, Branko Marinič, Štefan Čelan, Alojz Kaučič, Marko Maučič, Jurij Borko, Alojz Benko, Davorin Šterbal, Rajko Janžekovič, Jože Cvetko, Robert Čeh, Jurij Dogša, Stanko Glažar, Roman Tement, Zlatko
Sok, vlogo selektorja pa je prevzel župan - gostitelj srečanja Jože Kokot.
Vladna ekipa si je za zasluženo zmago prislužila šestlitrski šampanjec, ki ga je Janši predal Kokot, izkupiček od tekme, ki je bila dobrodelnega značaja, pa bo šel za potrebe ptujske bolnišnice.
SM
Ekipi vladnih nogometašev (v modrem) in domačih (v rumenih dresih)
Vrata domačih so bila ves čas tekme hudo "na udaru" in domači vratar Marko Maučič je imel z branjenjem več dela kot ga ima verjetno v svoji občini ...
Za nagrado je zmagovalna ekipa dobila velikanski šampanjec; Janezu Janši ga je izročil gostitelj Jože Kokot.
Foto: SM
Foto: SM
Hajdina • Župan Simonič v pogovoru z ministroma Podobnikom in Žerjavom
Avtocesta do Gruškovja do 2011
TUdi na Hajdini so na dan obiska vlade v Spodnjem Podravju pripravili dve odmevnejši delovni srečanji, župan Radoslav Simonič pa je ob šolskem ministru dr. Milanu Zveru gostil še ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in ministra za promet mag. Radovana Žerjava. Sestanek je najprej potekal za zaprtimi vrati, šele kasneje so novinarjem posredovali zaključke pogovorov, pa še takrat kaj dosti nismo izvedeli o tem, ali zabaviščni park Megalaxia na Hajdini bo in kje bodo investitorji poiskali dodatna sredstva za tako velik projekt. Novinarjem ti tokrat niso bili na voljo.
Župan Hajdine Radoslav Simonič je bil po koncu pogovorov vidno zadovoljen, vendarle pa sta končne zaključke
podala oba ministra, najprej pa minister Podobnik, ki je med drugim povedal: »Na Hajdini smo se, tako kot v
Vidmu, pogovarjali o izvedbi projekta za celovito varovanje vidnih virov podtalnice Ptujskega in Dravskega polja,
kjer se bo v kratkem začela izvajati prva faza, druga pa bo na vrsti leta 2009. Sicer pa smo se dotaknili še druge
Okoljski minister Podobnik in prometni minister Žerjav sta na Hajdini največ govorila o zaščiti podtalnice, zapletih pri izbiri najustreznejše variante za nadaljevanje izgradnje hitre ceste na odseku Ptuj-Markovci, o gradnji Pyrinske avtoceste in elektrifikaciji železniške proge Pragersko-Hodoš.
Ptuj • Predsednik vlade v vrtcu Zvonček
Bonboni za najmlajše
Najlepši ptujski vrtec, vrtec Zvonček, s tremi oddelki, s katerim je MO Ptuj tudi orala ledino na področju investicij na podlagi podeljene stavbne pravice, je med obiskom vlade v Spodnjem Podravju obiskal predsednik vlade Janez Janša s sodelavci.
Spremljal ga je tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Vrtec Ptuj je vključen v Unescovo mrežo
vrtcev, kot prvi vrtec v Sloveniji pa je tudi pridobil certifikat kakovosti. V tem šolskem letu ga obiskuje blizu 1000
otrok. Z različnimi posloval-nimi programi se prilagajajo tako, da lahko občani Ptuja in okolice resnično rečejo,
teme, in sicer del koncesijske razlike Dravskih elektrarn (DE), ki naj bi jo dobile vse občine, ki ležijo ob reki Dravi, ta del pa bodo občine dobile zaradi t. i. konzumacije okolja. Prav tako je župan Simonič obvestil, da so nekateri kriteriji, po kakšnem principu se ta koncesijska dajatev Dravskih elektrarn lokalnim skupnostim vse od Dravograda do Ormoža deli, znani, zaradi padca podtalnice v občini Hajdina in presaha nekaterih vodotokov pa bo to vsekakor izziv za stroko, da bi skupaj z DE ponovno proučili nekatere kriterije delitve teh sredstev in to bomo vsekakor tudi naredili. Dotaknili smo se tudi dokaj zapletenega postopka za državni lokacijski načrt za odsek glavne hitre ceste Ptuj-Markovci in prihodnji teden bomo na naše ministrstvo, na Direktorat za prostor povabili vse občine, ki jih ta cesta povezuje, in pripravljena je študija variant z najustreznejšo variantno rešitvijo. Župani bodo o tej rešitvi seznanjeni prihodnji teden, s tem pa tudi širša javnost."
Park Megalaxia na občutljivem vodovarstvenem območju vendarle mogoč ob strogih, varovalnih ukrepih
Pogovor na Hajdini pa smo navezali še na zabaviščni park Megalaxia, ki je sestavni del državnih razvojih projektov in rad bi poudaril, da je z naše strani in našega resorja bilo upoštevano dejstvo, da
je tak projekt na občutljivem vodovarstvenem območju vendarle mogoč, ampak da je ob tem potrebno upoštevati stroge, tudi finančno bolj zahtevne varovalne ukrepe. To pa zdaj tudi pomeni, da imajo investitorji nekatere poti odprte, večji del samih postopkov je zaključenih, pred njimi pa je zelo občutljivo vprašanje, kako pridobiti dodatna investicijska sredstva, tako tuja kot tudi domača, prav tako pa tudi poiskati sofinanciranje v okviru rednih državnih in evropskih predpisov.«
Na železniški progi Pragersko-Hodoš elektrifikacija do 2010, 2011
Celotna Pyrnska avtocesta naj bi bila po zagotovilih ministra Žerjava izgrajena do konca 20l1, precej več zapletov je pričakovati s hitro cesto Ptuj-Ormož. Minister Žerjav se je dotaknil tudi javne železniške infrastrukture in med drugim povedal: »Na progi Pragersko-Hodoš trenutno poteka največji projekt, težek okrog 215.000 evrov, vsebuje rekonstrukcijo in elektrifikacijo, trenutno je v pripravi državni prostorski načrt, v sklopu tega projekta pa urejujemo tudi štiri železniške proge: Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in Ormož. V prvi fazi bodo posodobljene signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave, ta dela bodo zaključena do konca leta 2009, do 2010 ali 2011 pa bo v celoti urejena še elektrifikacija na tej progi.«
TM
da je vrtec po njihovi meri in dosegljiv, je gostom povedala ravnateljica Božena Bratuž. Ob kurikulu ponujajo tudi obogatitvene programe, vsi otroci se učijo dva tuja jezika, nemščino in angleščino, spoznavajo ples in glasbo. Otroci so gostom izrekli dobrodošlico na svoj originalen in neponovljiv način, z igro in plesom so pokazali, kaj so se doslej naučili v okviru oboga-titvenih programov. Srečanje z otroki je bil za predsednika vlade eden izmed redkih sproščujočih trenutkov v zadnjih dneh in na dan, ko je napovedal tudi možnost odstopa vlade. Otrokom se je za prisrčen nastop zahvalil z bomboni. V spomin na obisk vrtca Zvonček pa so mu izročili sliko Ptuja izpod otroških rok, takšne pozornosti je bil deležen tudi minister Zver.
MG
Ptuj-Ljubljana • V soboto množični protestni shod delavstva
S ptujskega z 18 avtobusi
Drugega množičnega protestnega shoda slovenskega delavstva, ki bo to soboto, 17. novembra, ob 11. uri na Dunajski cesti ob gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bodo množično udeležile tudi delavke in delavci iz širšega ptujskega območja.
Kot so povedali na sedežu ptujske Območne organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se bo sobotnega, po nekaterih napovedih, najbolj množičnega protestnega shoda v Ljubljani udeležilo okoli 900 delavk in delavcev iz številnih delovnih kolektivov na širšem območju Ptuja, pridružili pa se jim bodo tudi predstavniki Neodvisnih sindikatov Slovenije ter društev upokojencev z območja Spodnjega Podravja. Skupaj se bodo v Ljubljano odpravili kar z 18 avtobusi, odhod pa bo v soboto ob 7. uri izpred sedeža Območne organizacije ZSS Ptuj v Čučkovi ulici 1 na Ptuju.
-OM
Foto: TM
INTER S PA R

BIGBOÍIG
NevvVohkeR
*/hrufin tA, „„M
UNITED COLORS Of BENETTON.
TftllV WE i H
totally sexy
style
BAGS & MORE
bar ende
■HI
m
(féuropHONE
• QL ANDI A
Dežela nakupov
V mesecu DECEMBRU želimo razširiti našo ponudbo in ustvariti predpraznično ozračje. Za PROMOCIJO IN PRODAJO NA STOJNICAH se lahko prijavijo predvsem:
medičarin lectar zeliščar
eko-kmetovalec svečar O. keramik in Lončar ©. izdelovalec iz naravnih materialov domača in umetna obrt
*XOT] "SLOV
___ERIJA
LOVENUE
zoonc
•¿"V
T O F A N T
STEN © TIME'
limoni
parfumerije
(XNITCJ2.
LEKARNE PTU|
com
SimPL'E
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PROFINISH popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozilih brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drste-Ija 23 b, Destrnik tel. 031 666 774.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@ siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
STE BILI poškodovani v prometni nesreči, na javnem ali zasebnem prostoru, pri delu ali na delovnem mestu - uspešno izpeljemo postopek za izplačilo denarnih odškodnin. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
ZIMSKE GUME - 30 % - Vulka-nizerstvo Ivan Kolarič, s. p. Ptuj, Rajšpova 14, Ptuj, telefon 771 15 65. Bukovci 121 c, telefon 788 81 70.
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI krediti, upoštevamo vse vaše prihodke. Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe, rubeže - bančne, zavarovalniške, davčne, stečajne in druge obveznosti. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o, Zagrebška 20, Maribor.
PRODAJAMO NOVOUSTANOVLJENA podjetje, preoblikujemo samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo - d. o. o. in svetujemo pri reorganizacijah gospodarskih družb. Telefon 051 624 950 Baten, d. o. o., Zagrebška 20 , Maribor.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Se priporočamo. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo, Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo, Vladimir Pernek, s. p., Podlehnik, Sedlašek 91, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
KUPIJO večjo količino akacijevega lesa od debeline 8 cm naprej. Ponudbe na telefon 041 767 760.
PRODAM traktor Torpedo 75 06A 4 krat 4, in obračalnik SIP 22 50. Tel. 031 696 447.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 740 80 17, 041 312 621.
ZASTOPANJE, ZAGOVARJANJE IN SVETOVANJE v izvršilnih, nepravdnih, pravdnih in kazenskih zadeva, v stečajnih, likvidacijskih in prisilnih postopkih. Sestavljamo javne in zasebne listine. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
Novi. Čisti. Neverjetno vzdržljivi.
Aduti novih modelov Si niso le vzdržljivost in zanesljivost ter inovativna, okolju prijazna tehnologija, ampak tudi neverjetno bogata serijska oprema. Zavorni sistem ABS, klimatska naprava climatic, radio s CD in mp3-predvajalnikom, večfunkcijski prikazovalnik in centralno zaklepanje je še nekaj razlogov več za občudovanje novih modelov Polo Si, Golf Si in Golf Plus Si. Vabljeni v naš Volkswagnov salon.
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj Tel.: 02/ 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Slika je simbolna. Skupna poraba: 5,0 - 8,11/100 km. Emisije CO2:135 -194 g/km. Število vozil in modelov je omejeno.
Slastni čevapčiči, pleskavice, vešalice, pečena paprika...
Predhodna naročila na telefon: 041 871 254 Za vse ljubitelje pristne srbske kuhinje - SKARA Novi trg na prostem
Delovni čas:
Pon. - čet. od 10.00 do 21.00 ure Petek od 10.00 do 01.00 ure Sobota od 10.00 do 04.00 ure
PRODAM prašiče od 30 do 100 kg in brejo telico. Tel. 041 368 437.
PRODAM VEČ odojkov, možna tudi dostava. Tel. 031 420 891.
UGODNO PRODAM ovce z mladiči. Telefon 031 470 882.
UGODNO prodam suha bukova drva. Možen je tudi razrez, telefon 041 914 263.
PRODAM več svinj domače reje od 100 do 250 kg. Telefon 031 562 712.
PRODAJO prašiče od 180 kilogramov. Informacije na telefon 746 1 5 01, kličite zvečer.
PRODAJO kravo simentalko ter tri plemenske telice simentalke, pašne. Informacije na telefon 051 274 553.
PRODAM dve telici, stari 13 mesecev. Telefon 796 6131.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte janagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAJAMO mešana drva bukev, gaber iz okolice Markovci. Cirkulane, kamionska dostava. Tel: 041 767 760.
PRODAM dve svinji domače reje in žganjevko. Telefon 751 4381.
PRODAM 8 mesecev brejo telico simentalko in dva prašiča, težka od 160 do 180 kg, domače reje. Tel. 746 07.21.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Ptuju. Informacije na telefon 0049 1608631422.
V NAJEM oddam parkirišča v parkirni hiši na Vodnikovi 2 (pod novo pošto) na Ptuju. Informacije 041 325 925. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj.
Prireditvenik
DELO
ZAPOSLIMO kreativno, inovativno in dinamično osebo, ki zna svoje znanje izpolnjevati in dopolnjevati. Foto Lan-gerhorlc, Prešernova 2, Ptuj. Tel. 041 345 661.
IŠČEM delo, lahko kakšnakoli pomoč na domu. Tel. 051 223 445.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
DIATONIČNO harmoniko, primerno tudi za začetnike, in diatonično štirivrstno B ES AS - Des ugodno prodam. Tel. 041 733 973.
Petek, 16. november
8.00 do 19.00 Ptuj, dvorana Mladika, razstava malih živali in sobnih ptic, organizira
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj 17.00 Hajdina, dvorana Društva upokojencev na Zg. Hajdini 45 pri cerkvi, razprava o ustanovitvi in uvedbi pokrajin v RS, poročevalec na okrogli mizi bo poslanec DZ Branko Marinič, vabijo občanke in občane občine Hajdina ter sosednjih občin 18.00 Lancova vas, v vaškem domu, predavanje o vzgoji, predelavi in uporabi zdravilnih
rastlin in dišavnic, predavala bo zeliščarka Veronika Fabinc 19.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Jamen 19.00 Ptuj, CID, tolkalska delavnica
20.00 Ptuj, afmiteater ptujske gimnazije, koncert Perpetuum Jazzile 21.00 Ptuj, hotel Mitra, večer rock nostalgije z Markom Medikom -	Ptuj, Koruzjak, četrti koncert znanih slovenskih in tujih metal skupin, organiziral
skupina mladih v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov
Sobota, 17. november
8.00 do 19.00 Ptuj, dvorana Mladika, razstava malih živali in sobnih ptic, organizira
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj 8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica centra za starejše občane, muzejska delavnica, tokrat
boste izdelali adventni venček, okrašen z jesenskimi plodovi 10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, novembrski Muzejski vikend, s seboj
prinesite manjše punčke in bojevniki, zanje boste sešile oblačila 11.00 Slovenska Bistrica, dom svobode, lutkovna predstava Pepi Burja med lutkami 14.00 Miklavž pri Ormožu, pri Vogrinovi kapeli, otvoritev javnih poti Kajžar - Miklavž, Vinski Vrh
17.00 Grajena, dom krajanov, srečanje ob martinu 17.00 Ptuj, CID, žonglerska delavnica
18.00 Središče ob Dravi, v šolski telovadnici, koncert orkestra slovenske vojske v počastitev dneva Generala Maistra in 16. obletnice osamosvojitve Slovenije 18.00 Spuhlja, gasilski dom, potopisno predavanje preko Urala v Sibirijo, predaval bo prof. Vili Podgoršek
19.00 Kidričevo, v veliki dvorani restavracije Pan v Kidričevem, koncert Pihalnega orkestra
Talum in gostujočega orkestra iz Italije Societa'Filarmonica di Pozzuolo del friuli 19.00 Hajdina, dvorana društva upokojencev pri cerkvi, premierna komedija Toneta
Partljiča Čistilka Marija, v izvedbi KPD Stane Petrovič Hajdina 19.00 Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, Vinske zgodbe v Park hotelu Ptuj,
literarno-glasbeni in vinski večer 19.00 Cirkovce, v večnamenski dvorani, komedija Cinco in Marinko, v izvedbi Produkcije
Oskar in Narodni dom Maribor 20.00 Ptuj, CID, mladinski jam session za vse, ki se želijo pridružiti preigravanju jazzo-
vskih, funk, latinsko-ameriških, rock in pop standardov 21.00 Ptuj, hotel Mitra, Francoski šansoni in druge večno zelene popevke, Edi Klasinc - akordeon, Matija Puž - vokal
-	Ptuj, CID, novinarska skupina
-	Ptuj, CID, tečaj bas kitare
Nedelja, 18. november
do 17.00 Ptuj, dvorana Mladika, razstava malih živali in sobnih ptic, organizira Društvo gojiteljev malih živali Ptuj
do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, novembrski Muzejski vikend, s seboj prinesite manjše punčke in bojevniki, zanje boste sešile oblačila Dolena, dom krajanov, predstavitev drugega DC-ja in kasete ljudskih pevcev folklornega društva Rožmarin »Prelepe so nam Haloze«
Hajdina, dvorana društva upokojencev pri cerkvi, komedija Toneta Partljiča Čistilka Marija, v izvedbi KPD Stane Petrovič Hajdina
Ponedeljek, 19. november
Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, Teden odprtih vrat, vse do 24. novembra
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Na predsedniških
volitvah zmagal dr. Danilo Turk. Martinovanje na Ptuju - v mestu trte in vina. Tatjana Caf nova vinska kraljica. Zdravica župana dr. Štefana Čelana. Imenovanje 9. princa karnevala »Kurentovanja
2008«. Na ptujskem gradu predstavljena vinska klet. Poljska delegacija šolnikov na obisku v šolskem centru Ptuj. Jubilejna razstava likovnih del Janeza Mežana. Društvo zreli vedež praznuje 10 let. Globalna turistična organizacija. Lovski psi ptičarji na mednarodni preizkušnji na 30. memorialu »Bogdana Sežuna«. Koncert Jazza v stari steklarski delavnici na Ptuju. Poljudna oddaja »Moč polnega življenja«. Varstveni delovni center Sonček Ptuj v hotelu Mitra.
Kino Ptuj
16.,17. in 18. november, ob 19.00 Super hudo, komedija. Ob 21.00 Art program: V kraljestvu orgazmov dokumentarec.
Vroč stanovanjski kredit Nove KBM.
Blagodejno nizke obrestne mere. Krepčilen 20 % popust na stroške odobritve kredita. Možnost družinskega odplačevanja.
Pomirjujoč 20 % popust na premoženjsko zavarovanje 0PA! Zavarovalnice Maribor.
__ BREZPLAČNA ŠTEVILKA
© 080 17 50
www.nkbm.si
Izračunana EOM znaia 7,03 % in Je informativne narave ter velja na dan Izračuna 1.11.2007. Spremeni se, če se spremenijo obrestna mera (5,966 %), stroiki odobritve In odplačevanje kredita ter datum odobritve kredita. EOM Je Izračunana ob predpostavki, daje kredit Izkoriščen
Znesek kredita: 10.000,00 EUR Mesečna obveznost: 193,17 EUR
Doba odplačevanja: 5 let Obrestna mera: že od 5,966 %
15.00
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT ST1L01.9 JTD3VDYN
VW PASSAT 1.8 T
PEUGEOT 406 2,0 HDI
FIAT PANDA 4X4
FIAT MAREA WEEKEND 1.8 ELX
FIAT PANDA 1,2 4X4 CUMBING
FIATPUNTD 1.2SX
RENAULT SCENIC 1,9 DCI
FIAT ULYSSE 2.2 JTD
ALFA ROME0145
CITROEN JUMPER F. 35 LH 2.2
OPEL ASTRA KARAVAN 1,7 TOI 16VENJ0Y
FIAT ST1L01,9 JTD DYNAMIC
AC-PRSTEC
Avtocenter Prstec d.o.o.,
Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva	Letnik Cena.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
vo:
Znamka Letnik		Cen%	Oprema	Barva
FIAT BRAVA 1,6 SX	1995	2.160,00	SERV0 VOLAN	KOV. SIVA
AUDI A41,8 T KARAV.	1998	5.300,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA FELICIA 1,3 L»	1996	1.150,00	5 VRAT	BELA
R MEGANE SCENIC 1,9 DCI AIR	2002	7.930,00	SERV. KNJIGA	BELA
VOLKSWAGEN IV GOLF 1,416V	1998	4.350,00	SERV0 VOLAN	RDEČA
MITSUBISHI CARISMA1,6 COMFORT	2002	6.750,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
OPEL ASTRA 1,216V	1998	4.890,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN BORA 1,6	1998	5.600,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
ROVER 75 2,0	2000	7.540,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
CITROEN XSARA PICASS01,6	2000	5.890,00	KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT CLI01,2	1998	2.790,00	AIR BAG	RDEČA
R LIMUZINA LAGUNA 1,9 DCI EXPR.	2001	7.740,00	PRVA REG. 2002	BELA
RENAULT LAGUNA 1,616VRXE	1998	4.190,00	KLIMA	KOV. MODRA
NISSAN MICRA 1,2 ADVANCED	2005	7.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPEL AGILA 1,0	2004	5.500,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
ŠKODA FELICIA 1,6 L»	1999	2.100,00	SERV0 VOLAN	KOV. RDEČA
MAZDA 6 2,0 CD KARAV.	2002 11.450,00		PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CITROEN C4 2,0 HDI 16VVTR PACK	2005	10.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. BOR. RDEČA
VOLKSWAGEN MULTIVAN 2,5 TDI	2003 24.800,00		PRVI LAST.	KOV. RDEČA
BMW 3161 COMPACT	1998	4.790,00	SERV0 VOLAN	KOV. MODRA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	7.390,00	PRVI LAST.	KOV. OLIVNE
LAND ROVER FREELANDER 1,8	1999	7.890,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
FIAT STIL01,9 JTD	2004	7.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA 1,3 FLAIR	1996	1.450,00	AIR BAG	RDEČA

\fww. evroavto.si
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja vozil				
Znamka Letnik		Cena	Oprema Barva	
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2003	10.990,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1.9 TDI 5VRAT	2000	8.390,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW MULTIVAN 2.5 TDI	2007	33.500,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002	6.690,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2003	6.990,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT TWINGO 1.2	2004	5.990,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1.9 SDI	1998	5.500,00«	KLIMA	KOV. ZELENA
VW GOLF 1.9 TDI	2001	8.390,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
TOYOTA CELICA 1.8	2000	10.990,00«	KLIMA	ČRNA
PEUGEOT 2061.4	2001	5.890,00«	KLIMA	KOV. RDEČA
RENAULT CLIO 1.2	2002	5.890,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2004	15.290,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGOO 1.5 DCI	2004	8.290,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.6	2002	7.900,00«	KLIMA	KOV. MODRA
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brazje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENAu,	OPREMA	BARVA
ALFAROME01471.9JTDM	2006	15.305,00	KUMA	RDEČA
BMW SERIJA 5 525D	2004	23.090,00	AVT. KLIMA	KOV. T. ZELENA
BMWSERUA3318D	2002	11.480,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW X« 3.0 D	2002	26.000,00	AVT. KLIMA	KOV. T. ZELENA
FDRD ESCORT 1.41	1909	2.295,00	1.LASTNIK	KOV. SREBRNA
KIA CARNIVAL 2.8 CRDI	2004	15.090,00	KUMA	ČRNA
NISSAN TERANO 3.0 TO	2005	16.000,00	KUMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 20ECC 2.0	2003	8.380,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 307 BREAK 2.0 D	2004	9.490,00	KUMA	KOV. SREBRNA
ROVER 414	1907	2.300,00	KUMA	KOV. RDEČA
LAGUNA GRANDTDUR 2.2 DCI	2004	9.090,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
ŠKODA OCTAVIA COM. 2.0 4X4	2002	8.700,00	AVT. KLIMA	SV. MODRA
TOYOTA YARIS 1.4 D4D	2005	9.300,00	KUMA	ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2006	20.000,00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
IVECO DAILY 35S12	2005	16.090,00	KUMA	BELA
Petov'%ivto
P ETO VIA AVTO PTUJ d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
HE MEGANE 1.9 DCI BREAK	2001	5.7D0	104.482	SIVA
RE MEGANE 1,618V BERLINE	2D07	13.850	15.299	D0RDD RDEČA
RE MEGANE 1,6 KUPE KABRIOLET.	1098	3.500	136.0D0	RUMENA
OPELASTRA 1.8 KARAV.	2001	4.300	138.800	BELA
RE MEGANE 1.5 DCI RERLINE	2005	10.500	96.074	TEMNO SIVA
RE MEGANE GRAND. 1.9 DCI EXPRESS	2005	1D.7D0	121.362	SIVA
RE MEGANE GRAND. 1,5 DCI PRML	2005	12.000	121.213	SIVA
RE CU01.416V EXCEPTION	2006	11.500	2.3D0	SIVO MODRA
RE SCENIC vel! mod.		veí vozil	veí vozil	VEČ VOZIL
RE MEGANE 1.9 DCI DYNAMI0. SPORT.	20D3	8.700	130.000	SIVO MODRA
MITSUBISHI PAJERO 2,5 TDI 4 X 4	1998	6.200	137.000	BELA
CLI01,216V ST0RIA	2806	že od 7.500	več vozil	VEČ BARV
PEUGEOT 306 XS 2.0 HDI SPORT.	2805	11.500	112.010	ČRNA
SEAT IDIZA 1,4	2805	8.500	10.500	BELA
CITROEN C51.6 HDI ELEGANCE	2004	12.800	87.7D0	SREBRNA
Vrtiljak
dogodkov
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zlatko Sok, dr.dent.med. V Gorišnici
flIHililIMiiiHiEllf
(02/2280110
SoliS d.o.o. Razlago va 24, Maribor
3
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj {ob Mariborski c«ti), hI.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po v. 0038549 372-605
RADIOPTUJ
89,8 • 98,2 • I04t3
Gostilni Čelan se opravičujemo za napako objavljeno
v Štajerskem tedniku št. 88, saj smo vas v oglasu pomotoma povabili v prireditveni šotor na martinovo pojedino, ki so jo za vas pripravili samo v gostilni in ne v šotoru.
Marketing družbe Radio Tednik Ptuj

TALNE OBLOGE
REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE TREND
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: TREND SLOVENSKA BISTRICA) smo v
uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - darilni bon v vrednosti 16,69 € prejme
Milena Markež, Mestni vrh 72, Ptuj
2. nagrada - darilni bon v vrednosti 25,04 € prejme
Franc Mohorič, Ločič 4, Trnovska vas
1. nagrada - darilni bon v vrednosti 41,73 € prejme
Dragica Serdinšek, Apače 183, Lovrenc na Dr. polju
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci prejmejo nagrade v TREND TALNE OBLOGE, Čopova 1 (v centru nasproti pošte), 2310 Slovenska Bistrica.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA€	OPR.	BARVA
BMW SERUA 5 T0URING	2005	26.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
CITROEN BERLING0 2,0 HDI	2004	8.950,00	KLIMA	KOV. MODER
CITROEN C51,6 HDI	2005	12.650,00	AVT.KUMA	BELA
LANCIA PHEDRA 2,2 JTD EXECUTIVE	2004	13.980,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES E 200 CDIUMUZ.	2002	17.600,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGO01,5 DCI	2002	6.590,00	EL. ŠIPE	SREBRNA
RENAULT CLI01,5 DCI	200412. MES.	6.800,00	KLIMA	SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI LIMUZ.	2005	9.980,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPRESION	2004	10.790,00	AVT.KUMA	SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI GRANDTOUR 2005		12.400,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
SEATTOLED01,9 TDI	2000	7.390,00	KLIMA	KOV. BOR. RDEČA
SEATALHAMBRA 1.9TIII	2001	10.980,00	AVT.KUMA	SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TOI KARAVAN	1999 M.2000	6.800,00	KLIMA	MODRA
VW PASSAT 1,9 TOI KARAVAN	2005	13.600,00	AVT.KUMA	KOV. SIVO ZELENA
VWT0URAN 1,9101	2003	13.200,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO www.evroavto.si
Na podlagi 50. člena in 2. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 29. člena Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99, 98/04) Občina Zavrč objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Zavrč.
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Zavrč.
2.
Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin se nanaša na naslednje parcele: pobuda št. 1: *18, 56/2, 54/2, *17, 54/1, 174/16, 174/7, 55, vse k. o. Zavrč; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja najboljših kmetijskih zemljišč v območje stanovanj za potrebe gradnje stanovanjske soseske v Zavrču,
pobuda št. 2: 116/3, 115/3, 117/2, 117/1, 119/2, vse k. o. Hra-stovec; predlagana je sprememba namenske rabe prostora iz območja drugih kmetijskih zemljišč v posebno območje za potrebe nakupovalnega središča v Hrastovcu.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Zavrč bo v prostorih Občine Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč, poročna dvorana, I. nadstropje. Javna razgrnitev bo od ponedeljka, 26. 11. 2007, do vključno četrtka, 27. 12. 2007.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka, ki bo v sredo, 12. 12. 2007, ob 17. uri, na sedežu občine Zavrč, Zavrč 11 (poročna dvorana).
5.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Zavrč. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in v katalogu informacij javnega značaja pri Inštitutu Lex localis (http://www. lex-localis.info/).
Župan občine Zavrč Miran Vuk
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 6. 11. 2007, opr. št. St 21/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom FINAL, KLJUČAVNIČARSKE STORITVE, Anton Janžekovič, s. p. - v stečaju, Mezgovci ob Pesnici 8, 2252 Dornava
objavlja
2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje so:
1.
Idealni delež - 1/3 stanovanjske hiše skupne uporabne površine 82,87 m2 z delavnico površine 204 m2 v Mezgovcih 8, Dornava s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 21.510 m2, vpisano pri vl. št. 1 in 409, k. o. Mezgovci, št. parcel 54/4, 56/1, 57/1, 57/2, 57/3, 110, 85.S in 424, ter idealni delež - 3/6 novejše stanovanjske hiše uporabne površine 114,96 m2, vpisano pri vl. št. 408 k. o. Mezgovci, št. parcele 54/3, po najnižji prodajni ceni 29.400,00 EUR.
2.
Idealni delež - 1/3 kmetijskega zemljišča, njiva v izmeri 1.629 m2, vpisano pri vl. št. 305, k. o. Mezgovci, št. parcele 55, po najnižji prodajni ceni 409,00 EUR.
3.
Idealni delež - 1/6 kmetijskih zemljišč: gozd v izmeri 4.179 m2, vpisano pri vl. št. 271, k. o. Kukava, št. parcele 464; gozd v izmeri 5.840 m2, vpisano pri vl. št. 308, k. o. Hlaponci, št. parcele 705; pašnik v izmeri 801 m2 in njiva v izmeri 4.287 m2, vpisano pri vl. št. 112, k. o. Mezgovci, št. parcel 54/2 in 106, po najnižji prodajni ceni 2.130,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Anton Janžekovič, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika pri NLB, d. d. Ptuj, št. 02150-0256566642. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino za točko 1 plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Za točki 2 in 3 pa je treba kupnino plačati v 15 dneh od podpisa pogodbe.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam staro kredite
• STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milana Pmpotaks.p, Pivkovn ulica 19/n, 2250 PTUJ
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
Kranjska c. 4 Radovljica
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE				
	ZA PETKOVO IZDAJO		ZA TORKOVO IZDAJO	1
do četrtka zjutraj do s. ure do ponedeljka zjutraj do 9. ure |				
Skromno, tiho si živel, za nas delal in trpel. Zdaj že 10 let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN Martin Kozel
SKORIŠNJAK 37, ZG. LESKOVEC
14. 11. 1997 - 14. 11. 2007
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo ter z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Žalujoči: vsi njegovi
Zaman so bili dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega ateka, dedka in tasta
Antona Pintariča
IZ BREZOVCA 89, CIRKULANE 09. 11. 1940 - 2. 11. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali.
Posebna zahvala gre govorniku za poslovilne besede g. Miru Lesjaku, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, g. dekanu Emilu Drevu za opravljen obred, kolektivu ADK - Dolane, gostišču Krona ter pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma.
Žalujoči: hčerka Marta z družino ter sin Tonček
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, ata, dedka tasta in brata
Jožefa Fošnariča
IZ VELIKE VARNICE 7, ZG. LESKOVEC
roj. 15. 8. 1930 + 27. 10. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, denarna sredstva, izrazili sožalja in ga v velikem številu spremljali na njegovi poslednji poti.
Posebej se zahvaljujemo Stanku Topolovcu in njegovi družini, družinam Vidovič iz Vel. Varnice 67 in Kozel iz Velike Varnice 57 a, Gerčki Kozel iz Skorišnjaka, patronažni medicinski sestri Andreji, sodelavcem Veolie, PE Ptuj, LD Leskovec v Halozah, gostinskemu kolektivu Majolke, sodelavcem URIH, d. o. o., (tudi za odigrano Tišino) in UNIPOR, d. o. o., iz Zg. Jablan, domačemu župniku Ediju Vajda ter patru Mateju iz župnije Svetega Petra in Pavla iz Ptuja za molitev in pogrebno mašo, Janku Kozel za lepe besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalo-stinke in pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija, sin Albin, hčerke Verica, Marija in Ivanka z družinami ter sestra Veronika
m
In pride dan,
ko se končajo zadnje upajoče sanje... Razum nam pravi, da je odrešitev, srce pa ne razume in boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Antona Gasenburgerja
IZ SLOVENJE VASI 62
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, članom športnega društva kolesarjev Slovenja vas in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za tolažilne besede ob težkih trenutkih naše žalosti. Hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala g. župniku Marjanu Feslu za opravljen obred in sveto mašo. Hvala pogrebni službi Mir za opravljene storitve. Hvala vsem, ki z lepo mislijo obudite spomin nanj.
Žalujoči: mama, sestra Marija z možem Štefanom, brat Zdenko z Bojano, nečakinji Viktorija z družino in Nataša z možem Alešem ter nečaka Gregor in Aljaž
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
17. novembra mineva eno leto, ko si nas zapustil, dragi
Franc Pust
Z GRAJENŠČAKA 48 A
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
s prilogo 1
V reviji SAD v novembru pišemo o skladiščenju jabolk, idealni jablanovi sadiki, pridelavi sadjevca, sušenju pecljevine pri grozdju, negi mladega vina ter še o marsičem iz prakse.
Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Kje si ljubi mož, ati, dedek zlati, kje časi so, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki tako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega draga moža, očeta, dedka in tasta
Janeza Simoniča
IZ PODVINCEV 124 roj. 1. 5. 1936 + 8. 11. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Vso zahvalo izrekamo p. Mateju za molitev, opravljen pogrebni obred in mašo zadušnico. Iskreno zahvalo izrekamo ge. Milici za molitev, ge. Veri za molitev in občutne besede slovesa, hvala pevcem in zastavonošu Društva upokojencev Rogoznica, godbeniku za odigrano Tišino in Komunalnemu podjetju Ptuj. Iskreno zahvalo izrekamo sodelavcem PPS Ptuj, B&M Asfalt, KD Rogoznica - sekcija Koranti ter hvala Internemu oddelku bolnišnice Ptuj, posebej še hvala dr. Gagičevi in reševalcema za nudeno zadnjo pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Silvo z Danico, Srečko z Zdenko in Marjan
ter vnuka Matej in Igor
Ptuj • Črni torek v mestu
Na prehodu zadel tri peške, ena umrla
Torek, 13. novembra, je bil na Ptuju nesrečen, v enem primeru pa žal tudi tragičen dan za pešce, saj sta se pripetili kar dve prometni nesreči na prehodih za pešce. Prva nekaj pred pol sedmo pred trgovino Borovo, druga pa dobri dve uri pozneje v bližnji Trstenjakovi ulici, ki je bila za eno od treh pešk žal tudi usodna, saj je v bolnišnici poškodbam podlegla.
Po podatkih, ki nam jih je posredoval Franc Virtič, predstavnik za stike z javnostmi na Policijski upravi Maribor, se je
v	torek, 13. novembra, ob 6.25. pripetila prometna nesreča na prehodu za pešce na Osojniko-
vi	cesti (nasproti trgovine Borovo). Tedaj je 50-letni voznik osebnega avtomobila, doma iz Ptuja, na zaznamovanem prehodu za pešce trčil v dve peški, stari 18 in 37 let, ki sta v tistem trenutku prečkali vozišče. Po trčenju sta obe peški padli po
V Veliki Britaniji so zato že leta 1993 obeležili dan spomina na žrtve prometnih nesreč, v letošnjem letu pa je Organizacija združenih narodov pozvala vse vladne in nevladne organizacije, da tretjo nedeljo v novembru obeležijo kot prvi svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč.
vozišču in obe so zaradi telesnih poškodb z reševalnim vozilom prepeljali v ptujsko bolnišnico. Na srečo sta bili obe le lažje telesno poškodovani.
Isti dan, le dobri dve uri pozneje, ob 8.55 pa se je še hujša in na moč podobna prometna nesreča pripetila na Trste-njakovi ulici med zgradbama Davčne uprave in poslovnega centra Domino, v njej so bile na prehodu za pešce poškodovane kar tri peške, žal pa je ena izmed njih še isti dan okoli
Tako bodo 17. in 18. novembra 2007 vladne in nevladne organizacije po vsem svetu ta dan obeležile z raznimi prireditvami in manifestacijami. V Sloveniji bodo prireditve potekale pod sloganom Ohranimo slovensko družino.
Po svetu bodo ta dan zaznamovali z eno samo željo, da
12. ure zaradi hudih posledic v ptujski bolnišnici umrla.
Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, je 28-letni voznik osebnega avtomobila Volkswagen pasat karavan pripeljal iz Potrčeve ceste v Tr-stenjakovo ulico v smeri proti Vinarskemu trgu. Ko je pripeljal do označenega prehoda za pešce, pešcem, ki so že hodili po označenem prehodu za pešce, ni omogočil varnega prečkanja vozišča omenjene ulice. Z vozilom je trčil v tri peške,
bo ta dan zaznamovan kot dan brez prometnih nesreč. WHO - Svetovna zdravstvena organizacija v Sloveniji in zavod Varna pot organizirata ob podpori številnih vladnih in nevladnih organizacij manifestacijo s prižiganjem svečk v spomin na vse, ki so umrli v prometnih nesrečah. Manifestacija bo v soboto, 17. novembra, ob 17.30 na Tromostovju v Ljubljani. Prižiganje svečk pa bo ob 18.30 tudi v ljubljanski stolnici.
V akcijo se vključujejo tudi vsi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju Slovenije, ki bodo ta dan po vsej državi pripravili spominske manifestacije. V soboto, 17. novembra, po 15. uri bodo prižigali svečke v spomin na mrtve v prometnih nesrečah na Minoritskem trgu (na območju tlakovanega dela s kockami), pred samostanom na Ptuju ali pred cerkvijo sv. Ožbalta na Potrčevi cesti. Kot je povedal predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel, se bo manifestacije prižiganja svečk v Ptuju to soboto udeležil tudi minister za notranje zadeve Dragutin Mate, ki bo prižgal svečko na Minoritskem trgu v Ptuju. V manifestacijo se bodo s prižiganjem svečk vključili tudi učenci osnovnih in srednjih šol s ptujskega območja, drugi občani pa lahko spominske svečke prižigajo tudi na svojih domovih, vendar naj bodo pri tem pazljivi, da ne bi prišlo do požara. S predstojniki cerkva na območju MO Ptuj pa je dogovorjeno, da bodo darovali molitve žrtvam prometnih nesreč v soboto, 17., ter v nedeljo, 18. novembra.
-OM
starejše ženske, stare 76, 85 in 87 let. Vse tri je vrglo po vozišču, zaradi hudih poškodb pa so bile z reševalnim vozilom prepeljane v ptujsko bolnišnico. Obe starejši peški sta bili hudo poškodovani, za najstarejšo pa je bilo to usodno, saj je zaradi posledic slabe tri ure po nesreči umrla.
Očividci te prometne nesreče so povedali, da je bil 28-letni voznik po trčenju ves iz sebe, da je odkimaval z glavo in govoril, da ga je zaslepilo sonce, ki mu je sijalo naravnost v oči, zaradi česar pešk ni videl. Ob pogledu na tri okrvavljene ženske, ki so ležale na cesti, pa naj bi ga oblila slabost, tako da se
je sesedel, zato naj bi tudi njega prepeljali v ptujski zdravstveni dom. Zaradi omenjene prometne nesreče je bila Trstenjakova ulica zaprta za ves promet skoraj dve uri. Kakorkoli že, torek trinajstega je bil na Ptuju zares slab dan za peške, za eno med njimi pa žal tudi tragičen.
-OM
ABA
PVCOKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT UJ	Štuki 26a Smer Grajena
I Mt|»i talili S.u. Al.: 02 787-86-70, 041 716-251
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.0.0. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615
info@tehcenter.si www.tehcenter.sl
O
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Napoved vremena za Slovenijo
Če Cecilija (22.) hudo grmi,	2/-2
dosti pridelka ob letu kmet dobi!
Danes bo na zahodu delno jasno z zmerno oblačnostjo. Drugod bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo oblačnost počasi umikala proti vzhodu, v jugovzhodnih krajih bo ostalo oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 2, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 9 stopinj C. V soboto se bo od vzhoda spet začelo oblačiti. Na Primorskem bo pihala močna burja. V nedeljo se bo nadaljevalo večinoma suho in hladno vreme. Burja na Primorskem bo počasi slabela.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
r 1AGER
■ "CENTER PTUJ
info> 02 / 798 03 10
OTVORITVENA AKCIJA
Mineralna voda
Radenska, 1,5L
Energijski napitek \ Shark, -0,251 ploc.
stegno brez kosti, 1kg
Ei?!
T1AGER
W	PTUJ
Jagros d.o.o., Laše1/b, 3241 Podplat. Slike so simbolične brez aranžerskih dodatkov. Akcija traja od 16.11. do 21.11.2007 oz. do prodaje zalog.
T1AGER
"	PTUJ
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč
Za ohranitev slovenske družine!
Na cestah po vsem svetu vsak dan umre okoli 3.500 ljudi, okoli 150.000 pa je poškodovanih v prometnih nesrečah. Slovenske ceste so v zadnjih šestnajstih letih terjale visok krvni davek, saj je v tem času na njih umrlo 5.779 ljudi, 181.041 pa je bilo telesno poškodovanih.
Foto: M: Ozmec
Pogled na prizorišče tragične prometne nesreče na Trstenjakovi ulici kmalu zatem, ko so tri hudo poškodovane peške prepeljali v ptujsko bolnišnico. Na cestišču je še vedno osebni avtomobil VW pasat karavan, ki ga je vozil 28-letni voznik.