POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM Leto II. 5tev. 40 Celoletna naročnina . 175 Lir Polletna „ 90 „ Posamezna številka - 4 „ Za Jugoslavijo . . . . 2 Din Gorica, sobota S. oktobra 1946 Goriški festival 'Ze mesece govori ves svet o Primorski in o našem ljudstvu. Na pariški konferenci pomeni primorska zemlja in ljudstvo za one, ki jo hočejo oslepariti za njene pravice, trd, nezlomljiv oreh. Za branitelje demokratskih načel, svobode in pravičnosti pa ljudstvo, ki je po svoji borbenosti, svobodoljubnosti in demokratičnosti svetal vzgled ostalim narodom. Toda primorsko ljudstvo je znano daleko preko svojih meja tudi po svojem kulturnem bogastvu, globokem smislu za skupno, načrtno gospodar jemo, za zadružništvo ; Primorec ljubi petje, glasbo, umetnost, in ni čudno, da je fašizem, ki nas je hotel oropati tega svojstvenega bogastva, sadu delavnosti, truda in ljubezni do tvornosti, naletel na mogočen odpor, borbo, ki se je razvnela v trenutku, ko je fašizem posegel po tem ljudskem zakladu, borbo, ki še traja in bo trajala dotlej, ko bodo vse le pravice primorskemu ljudstvi v celoti in za vedno zagotovljene. Prav te dni, ko bredejo laži-demokrati po krivi poti mimo zahtev primorskega ljudstva in poskušajo ustvarili na tej naši zemlji korito, iz katerega bi imperializem izsesaval našega delavca, kmeta in poštenega inteligenta, manifestira ljudstvo goriškega okrožja svojo vztrajnost v borbi za svoje cilje, za ohranitev ogroženih kulturnih, gospodarskih in političnih pridobitev. V okviru dvomesečnega tekmovanja. ki si ga je ljudstvo samo, z vso odločnostjo, razpisalo, se vrste v tem tednu v primorskem kulturnem in gospodarskem središču Gorici prireditve, ki naj prikažejo svetu uspehe na vseh področjih udejstvovanja in manifestirajo voljo do nadajevanja dela, tvornosti in napredka. S posebnim zanosom in vztrajnostjo pa se pripravlja naše ljudstvo na nedeljski »Goriški festival«, kjer hoče s Parado dela po goriških ulicah videti svoj napredek širom vsega o-krožja in pokazati ostalim, ki stoje ob strani, kaj zmorejo sloga, delavnost in borba naprednih množic. Ko vstopiš v kraško, vipavsko, briško, soško, goriško ali katerokoli vas, povsod se ti nudi podoben prizor: mlado in staro, vse preveva neka mrzlična slovesna delavnost. »Tekmujemo, gradimo vozove, hočemo, da bo tudi naša vas, da bodo naši kraji zastopani na nedeljskem »Goriškem festivalu« odgovarjajo vaščani, ki pridno nadaljujejo z delom, češ, da morajo vse pravočasno izdeiati. saj je nedelja že tu. Pojdi med živahne Furlane, navdušene antifašistične borce, vzgledne tovariše v borbi za demokracijo in videl jih boš, lak o vneto se pripravljajo za skupno delovno in kulturno mar ifesta-cijo. »Hočemo s slovenskimi tovariši pokazati svoje uspehe in vsemu svetu izpričati našo voljo po priključitvi k FLR Jugosla viji«. Tako se Slovenci in Italijani složno pripravljajo, da tudi to pot utrde in dokažejo svetu svojo politično zrelost, enotnost in voljo, ki mora za vsako ceno skozi pariška vrata, za zeleno mizo politično-teritorialne komisije za Italijo. Vsekakor bo morala biti ljudska volja prej ali slej uresničena! Pod geslom »S Titom do zmage« bo goriško okrožje pokazalo v dvomesečnem tekmovanju svoja prizadevanja za podvig dela na vseh področjih. Kljub oviram, ki se nam stavijo bosta mesto in dežela že v tem prvem tednu pokazali, da se ne strašijo ogromnega dela, ki so si ga zastavili in deloma že pričeli izvajati. Na predvečer 1. oktobra so zagoreli po naših hribih kresovi, ki so naznanili pričetek dvomesečnega tekmovanja. Goriško ljudstvo je pravilno razumelo čas, v katerem se nahajamo in je čvrsto stopilo novim nalogam naproti. Doumelo je naša prizadevanja, ki silijo za tem, da prikažemo svetu našo trdno voljo, da dosežemo cilje, ki smo si jih zadali. Tekmovanje ie zajelo vse panoge našega gospo- darskega in kulturnega žl dje-nia. Iz predlogov in načrtov, ki so bili sestavljeni in predloženi, je razvidno, da se tekmovanja udeležujejo vsi vaščani, mladi in stari. Vsi hočejo na prav jasen način prikazati, da si hočejo v teh dveh mesecih še posebno prizadevati, da bodo v složnosti in skupnosti pristopili k obnovi. Popravljale se bodo ceste, vodovodi in vodnjaki. Podvzeli se bodo odločni korak: za splošno zdravstvo in živinorejo. Sklepi, ki so jih napravile nekatere krajevne organizacije, so gledni in vredni vse pohvale. Ker nimamo še popohrh podatkov iz okrožja bomo danes opisali samo nekaj tekmovanj in si pridržujemo, da bomo v prihodnji številki dali našim čitateljem bolj podrobne podatke. Brda i> pruem dneuu tekmovanja Več desetin kresov je na predvečer 1. oktobra naznanilo, da se briško ljudstvo pripravlja na svoj delovni polet. V prvem tekmovalnem dnevu so Brici napravili 1655 prostovoljnih delovnih ur. Kot da bi se napravljali na ljudsko veselico, so možje, fantje in dekleta z zastavami na čelu in z godbo pri- korakali na določena jim mesta Vas Števerjan je Drednjačiia, kajti že v zgodnjih jutranjih u-rah je odkorakala močn i skupina na glavno cesto. Delali so do čez poldne ter popravili 1100 m poti, očistili obcestne jarke in zemljišče okrog občinskega vodnjaka pod dvorom. Odpeljali so tri vozove ruševin. Zopet drugi ♦♦♦< so priskočili na pomoč družinam padlih partizanov ter jim pomagali pri poljskem delu. Druga skupina se je lotila zanematjene ceste v Ščednem. A udarniškega dela se niso lotili samo Števerjanci. Tudi prebivalci Kožbane, dlovrenca, Kozane in Snežatnega niso hoteli zaostati. Tudi Medana, Kojsko, Doi. in Gor. Cerovo so se pridružili skupnemu tekmovanju ter tako pokazali, da se zavedajo delovnega poleta. Toda to je šele začetek. Ob koncu novembra sc bo šele lahko napravilo obračun prostovoljnega dela v briškem okraju in gotovi smo, da bodo naša Brda tudi sedaj pokazala tisto nezlomljivo voljo, ki jih je vodila že v osvobodilni borbi do zmage. Iz strašnega trpljenja se poraja novo življenje, mlade sile stopajo na plan k obnovi m podvigu gospodarskega in kulturnega dela. II mirenskem okraju V Renčah so se v prvih jutranjih urah začeli zbirati vaščani ter z zastavami na čelu prihajati na zborno mesto. Med delom je vladala tovariška veselost, ki se je pokazala v izrednem rezultatu delovnega dneva. 373 mož, fantov in deklet je opravilo skoro 3000 delovnih ur. Začeli so s čiščenjem porušenih stavb ter izčistili 164 m:i materiala, očistili in zložili so 10.000 opek, zvozili so 143 m3 materiala ter nasuli 1634 m glavne ceste in 500 m poljske poti. Popravljali so obcestne jarke, se pripravljali na goriški festival in opravili še druga manjša dela. Vsi prostovoljci so se odlično izkazali. Zavedali so se, da de- lajo za skupnost, za don robit cele vasi. Ne smemo pa lozabi-ti učiteljice Marije Novik, katera je kljub letom vztraj ha pri težkem delu in tako pokazala mlajšemu rodu, da rada dela, ko gre za obnovo porušene domovine. Takšnih svetlih zgledov imamo še vileko v našem okrožju. S srčnostjo in vztrajnostjo sc lotijo vsakega dela, zavedajoč se velikih dolžnosti, ki jih nalaga nova doba svojim državljanom. Iz vseh krajev okrožja nam prihajajo poročila, ki govorijo o množičnem poletu novih udarnikov. Vasi okraja tekmujejo med seboj; zavedna mladina bo v dveh mesecih tekmovanja pokazala kaj zna, če le hoče. Proč s Krivičnimi mejami! Ljudska unija naj obuelja Barantanje za našo primorsko zemljo, ki se vrši v Parizu že več mesecev je naletela pri go-riškem ljudstvu na odločen odpor. Meja med Italijo in Jugoslavijo ima biti takšna, da bo odgovarjala težnjam in volji ljudstva. Radi tega ne more gc-riško prebivalstvo sprejeti vsiljene »francoske črte«, ki bi rezala Goriško in njeno prebivalstvo na dva dela. Nič čudnega, če je sklep odbora za politične in teritorialne pogodbe z Italijo dvignil ljudstvo gorske okolice, ki je v nedeljo na spontanih množičnih zborovanjih z vso silo pokazalo svoj odpor proti krivicam, ki se mu holejo naprtiti. Iz teh množičnih zbo rovanj je ogorčeno ljudstvo poslalo mirovni konferenci borbene resolucije, katere je dolžna konferenca upoštevati in se po njih ravnati. Odpor ljudstva jc bil tako silovit, da meji že na pravi ljudski upor. Množice čutijo z elementarno silo krivico in vsled tega niso voljne sprejeti »diktata«. Dvignile so se Renče n Sovod-nje, Štandrež in Podgora in še druge vasi ter poslušale ghis iz ljudstva, ki se je ponovno dvignil za pravice, ki jo ima goriško prebivalstvo do svoje zemlje Ogorčeni in do dna duše užaljeni narod je dal duška svojim zahtevam. Slišali so se klici; »Ne bomo pustili, da bi naši bratje, s katerimi smo skupaj prelivali kri, ostali pod starim suženjstvom«. Renčani so iz tisoč gr! enoglasno potrdili: »Raje zopet v borbo in častni pogin kot pod kolonialno su- Goriški festival bo res ljudska manifestacija dela, napredka in volje. Je del poti, ki vodi k zmagi, svobodi in demokraciji. ženjstvo premaganega sovražnika«. Med petjem in svitanjem godbe so se valile množice po cestah in trgih ter venomer vzklikale svoji domovini Jugoslaviji. Tudi Podgora je ob priliki kulturne prireditve manifestirala svojo odločno voljo, da hoče skupno z Gorico in vso okolico pripadati novi Jugoslaviji. Skupno z italijanskimi antifašisti je to enotno voljo burno izražalo. Slišali so se klici: »Raje v smrt kot poil Italijo!« Podobno vzdušje je vladalo tudi v Sovodnjah in Štandrežu. Pregloboke so rane, ki so bile zarezane v kri in meso našega goriškega ljudstva, da bi mogle množice pozabiti na petindvajset let suženjstva. Na kulturni prireditvi v Sovodnjah je IjuJ- Sklcpi, ki jih je sprejel pariški odbor za politične in teritorialne določbe mirovne pogodbe z Italijo sicer niso končnoveljavni, a kažejo na hinavščino in provokacijo, ki jc vzrok nesrečnih odno-šajev med narodi. Pred tednom je namreč prišlo v Parizu (v odboru) do glasovanja o načrtu Sveta zunanjih ministrov velesil o bodoči meji med Jugoslavijo in Italijo, kakor jo sedaj predstavlja francoska črta. Jugoslovanska delegacija je podvzela vse, da bi komisija ne šla po poti preglasovanja. Skušala je doseči soglasen sklep — zadovoljiv za Jugoslavijo, kakor tudi za vse narode na konteren ci. Zato je predložila že pred glasovanjem resolucijo, glasom ka- stvo izpričalo svoje zahteve in želje ter odklonilo vsako odgovornost za bodoče dogodke, ki bi jih povzročili krivični sklepi. V Štandrežu se je prebivalstvo zbralo na trgu ter manifestiralo proti krivičnim mejam. Govorniki iz ljudstva so nastopili, iz srca so govorili množicam in ta krvaveča srca so se spojila v en sam krik, ki je prevpil vse krivice tujcev in imperialistov. Mogočno je spregovorila go-riška okolica. Med vihranjem zastav, med petjem in sviranjem godb so se množice dvignile Naj sliši Pariz in ves svet: Ta zemlja je naša in o mejah bo odločalo ljudstvo, ki tukaj prebiva. Borili smo se za svobodo, za boljše življenje, za Jugoslavijo! Po vzoru naših velikih borcev bomo šli po poti, ki nam je nakazana. terc naj konferenca prepusti rešitev vprašanja meje med Jugoslavijo in Italijo in meje svobodnega mesta Trsta Svetu štirih zunanjih ministrov, ki naj določi končno formulo sporazuma z Jugoslavijo. Ob tej priliki je šef jugoslovanske delegacije Edvard Kar delj med drugim izjavil, da jugoslovanski zastopniki .smatrajo, da jim glede vprašanja meje z Italijo in svobodnega mesta Trsta ni treba več navajati novih argumentov in novih pojasnil o razlogih, zaradi katerih Jugo slavija ne more sprejeti francoske črte kot osnovo za pogajanje. Jugoslovanska delegacija je med vso razpravo > tem vprašanju vztrajala na načelu etnične črte, za katero so se zediirli tudi štirje ministri za zunanje zadeve septembra lanskega ieri v Londonu. . Vemo, tla se Svet ministrov sam ni držal v tem vprašanju v oj ih odločitev. Pozneje so edino demokratično načelo etnične črte zamenjali z zloglasnim načelom »etničnega ravnotežja«. Po sili razmer je prišlo do kompromisa meti štirimi velesilami, ki so pristale na francosko črto (sovjetska delegacija se je sicer v Svetu ministrov držala — dokler je mogl i — etnične črte in ne etničnega ravnotežja). Toda, če je bil tedaj tak »kompromis« meti štirimi velesilami edini izhod iz težav za Svet ministrov, pa zavoljo tega ni niti za las manj krivičen jr nesprejemljiv za narode Jugoslavije. Naštejmo še enkrat krivice francoske črte! Francoska črta odvzema Jugoslaviji etnično strnjeno naseljena slovenska in hrvatska o-zemlja brez kakršne koli pojasnitve razlogov. Francoska črta odvzema enemu narodu, Ljudski republiki Sloveniji, vso morsko obalo, ki ji pripada etnično, gospodarsko in zgodovinsko. Zapira ji izhod na morje, ker ji ne odvzema samo Trsta, ampak tudi obalo južno od Trsta v sever-nozapadni Istri. Severno oj Trsta pa zapira ta izhod kondor, ki veže umetno Trst z Italijo preko povsem slovenskega etničnega ozemlja. Francoska črta odvzema Slovenskemu Primorju vsa r, ustna središča poleg Trsta, glede katerega je vlaiia FLRJ pristala na razpravljanje kot posebnem problemu; ta črta odvzema Slovenskemu Primorju tudi Gorico kot tradicionalno, politično, kulturno in upravno središče vse zapadne Slovenije, na severu Trbiž, ki je notranje prometno križišče ?e-vernozapadne Slovenije jn na jugu Tržič. S tem žrtvuje predlagana črta popolnoma neupravičeno življenjske interese malega za- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ POLITIČni PREGLED KriuiCni sklepi komisije u Parizu Še vedno francoska £rta“ vezniškega naroda — slovenske" ga naroda - v korist imperialističnim zahtevam včerajšnjega na padalca, s čemer preprečuje temu narodu svoboden in neoviran nacionalni razvoj. Če bi se ta črta sprejela, bi to pomenilo, da bi bil slovenski narod prevaran glede Meja se ne sme postavljati znova Jugoslovanska delegacija je zahtevala samo ono, kar je potrebno Jugoslaviji, da bi lahko rekli njeni narodi, da je boj na njihovi zapadni meji za njihovo osvoboditev in zedinjenje končno končan po tolikih žrtvah, ki so jih dali v nekaj stoletjih borbe za obstanek in osvobod'tev. Toda takoimenovana francoska črta tega boja ne končuje, ker postavlja znova mejo sredi etnično strnjenega slovenskega o-zemlja. Zato ni sprejemljiva za jugoslovanske narode in zato je jugoslovanska vlada in njena de- plodov svojega boja, ki si jih je priboril skupno z drugimi narodi s svojimi rokami. Prevarani bi bili tudi vsi jugoslovanski narodi, ki so v osvobodilni stvari slovenskega naroda vedno gledali tudi svojo stvar, za katero so se borili in dajali žrtve. sredi etnično slovenskega ozemlja legaeija na tej konferenci nc moreta priznati. Ako bo konferenca sprejela sklep, s katerim bo odobrila takoimenovano francosko črto, potem jugoslovanska vlada ne bo mogla podpisati mirovne pogodbe z Italijo. Očitno it, da bo tak položaj komplicirai vse mednarodne odnose v Srednji Evropi in tudi izven nje. Jugoslovanska delegacija predlaga zato. naj dobi Svet ministrov pooblastilo, da poišče formulo sporazuma z Jugoslavijo in da se na tej osnovi sprejme končni sklep o jugoslovansko - italijanski meji in o meji svobodnega Trski. Za jugoslovanski predlog so glasovali: Sovjetska zveza, Ukrajina. Bela Rusija, Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija. Abesinija ii glasovala. Tako da je bila jugoslovanska resolucija odklonjena s 13 glasovi proti 6. Komisija je nato glasovala o členih 3 in 4 ter o prvem paragrafu člena 16 mirovne pogodbe, ki določa jugoslovansko -italijansko in tržaško mejo v smislu predloga Sveta ministrov štirih velesil. Členi 3, 4 in prvi paragraf člena 16 — t. j. »francoska črta« — so bili sprejeti z 12 glasovi proti 5. Proti temu predlogu so glasovale: Bela Rusija, Poljska, Ukrajina, Češkoslovaška in Jugoslavija. Abesinija, Belgija in Brazilija niso glasovale. Takoj nato je šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj prečital v imenu jugoslovanske delegacije izjavo, ki sledi: Gospod predsednik, gospodje delegati. Jugoslovanska delegacija z obžalovanjem ugotavlja, da je ostala skupina držav, ki predstavljajo na tej konferenci večino, na svojem stališču, da ho*e kljub vsem prizadevanjem jugoslovanske in nekaterih drugih delegacij za sporazumno rešitev, vsiliti svojo voljo narodom Jugoslavije in preprečiti osvoboditev izpod tujega jarma znatnemu delu slovenskega in hrvatskega naroda. Vlada FLRJ ne more priznati niti sprejeti takšnega sklepa, ker je v nasprotju z osnovnimi pravicami narodov in posameznika. Tai<-šen sklep bi izročil velik dei našega naroda na ozemlju, ki ga strnjeno naseljuje, tujemu jarmu — jarmu včerajšnjega napadalca. Na koncu ne preostaja jugoslovanski delegaciji nič druge ga, kakor da izjavi v imenu jugoslovanske vlade pono-noma določno, da ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo če bo ta pogodba zasnovala na podlagi sklepa, ki je bil tu sprejc1, in da ne bo umaknila svoja \’oiske iz severozapadne Istre. Jugoslo vanska delegacija meni, da v o-snovi mirovne pogodbe z Italijo ne sme bili nobenega d'ktata Jugoslaviji, temveč prijateljski sporazum in medsebojno razumevanje zaveznikov. C.? to ne bo doseženo, tedaj ne b<> samo mirovna pogodba z Itil o jalova, marveč bo tudi izredno slab pogoj za bodoče odno,e med narodi. Ne priznamo lažnih mef! Maršal Tito se je ore'- kii teden mudil med graditelji Mladinske proge. Na velikem zborovanju v Rapatnici je govori! mladini tudi o našem vprašanju. Povedal je med drugim: »Tu dela naša nova generacija. JA, pri tem delu se še bolj utrjuje bratstvo in enotnost med našimi narodi, za katere so bili ustvarjeni nerazrušljivi temelji v velikem narodno-os cobodii ■ nem boju. Vi mlada generacija, imate večkratno nalogo in velike zasluge pri ustvarjanju tega bratstva in enrtnosti. Ko že govorim o vas, mladTi Jugoslovanih, bi rad omenil lidi našo mladmo iz naše Istre, našega Slovenskega Primorja in iz naše Julijske krajine Videl; ste tukaj, s kakšnim zaupanjem in !i;;! ezriijo gleda ta naš.l mladina iz nekdaj zasužnjene Istie, Slovenskega Primorja in Julijske krajine v novo FLRJ. (Vzkliki: »Tito Primorska Te kliče!« so za nekaj minut preki- nili maršalov govor in sprožili manifestacije za Julijsko krajino in Trst). Tu slišimo vzklike mladine Julijske krajine, Istre ir. Slo venskega Primorja, pa ne samo mladine slovanskega izvora, ampak tudi vzklike vse napredne demokratične mladine s tega področja, tudi italijanske, ki je vzklikala: »Ne zapustite nas! Vzemite tudi nas v vašo sredo!« Tovariši in tovarišice, naša dolžnost je, da storimo vse, da pridejo ti predeli, ki so bili stoletja naši, zopet v našo skupnost, ki jo nazivamo FLRJ. To sem omenil zaradi tega, ker vem, da je hotela mladina Julijske krajine slišati to od mene. Delali bomo in se borili, da bi se to uresničilo v čim krajšem času. V kolikor bi nam nenaklonjene dežele onemogočile, da to uresničimo do konca, ne bomo nikoli pozabili naše dolžnosti, da to vendarle uresničimo nekega dne.« (Navdušeno in dolgotrajno vzklikanje^ Tujega nočemo, svojega ne damo! Ne priznajmo lažnih mej!). Navdušenje bolgarskega ljudstva za republiko Urednik švicarskega časopisa »Voix Ouvrier« Pierre Nicol, ki je prisostvoval referendumu v Bolgariji, je opisal svoje vtise o bivanju v Bolgariji. Moj najboljši vtis — je izjavil on — je navdušenje, s katerim je bolgarsko ljudstvo glaso- valo na dan referenduma. Moja dežela — .Švica se jsmatra za najstarejšo demokratično deželo sveta, pa vendar niso volivci nikoli glasovali s takšnim navdušenjem. Ogorčen sem, da so še no vinarji, ki trdijo, da v Bolgariji ni svobode. Izkoristil sem prili- ko, da sem poslal od tam v Ženevo brzojavko o podlih lažeh, O jih širijo reakcionarni krogi o Bolgariji. Prav tako globoko sem ginjen nad veličastno manifestacijo, ki se je vršila 9. septembra in ki me je znova prepričala, da je šlo bolgarsko ljudstvo po novi poti z največjim zaupanjem in željo, da prebrodi vse težave. Tu v vaši deželi sem spoznal pravi V ponedeljek je mednarodno Sodišče za vojne zločine prebralo razsodbo, s katero proglaša organizacije SS, SD in Gestapo za zločinske organizacije, oprošča pa druge organizacije, med temi SA. nemški glavni štab, nemško vlado in druge. Najdaljša razprava zgodovine se je zaključila. Na zatožni klopi je sedelo 21 glavnih nacisFč-nih zločincev, ki so obtoženi udeležbe pri zaroti za izvrševanje zločinov proti miru, proti človeštvu in vojnih zločinov. Obtoženi so krivi udeležbo pri napadalni vojni, ubijanja in mučenja milijonov ljudi, plenjenja, uničevanja in razdejanja, prisilne mobilizacije ljudi dve tretjine Evrope, preganjanja iz političnih, plemenskih in verskih razlogov itd. Napadalna vojna, ki jo je sprožil Hitler čez vso Evropo, je bila pripravljena in izvršena po njegovih sodelavcih, ministrih, generalih, diplomatih in političnih možeh. Nemška sila, ki je imela namen podjarmiti človeštvo in je zapustila neizmerne grozote ter sejala smrt po vseh kontinentih sveta, se je sicer zrušila, toda ostali so krivci, zločinci in ti so: Herman Goering, star 53 let, pol vojak, pol gangster. Razbojnik prve vrste, Joahim von Ribbentropp, 53 let star. bivši zunanji minister, nekdanji trgovec z šampanjcem in pozneje nemški poslanik v Londonu. Med razpravo je vpil: »Jaz sem nedolžen. Kriv je Hitler, Bormann in drugi«. Seveda samo mrtveci naj bi bili krivi! Rudolf Hess, 52 let, zatiralec Židov in kristijanskih cerkva. Hjalmar Schacht, 69 let, vsemogočni finančnik Nemčije. N?, razpravi je trdil, da ie sovražil Hitlerja in njegov nacizem. Ernst Kaltenbrunner, 53 let, zastopnik Himmleria. Sedaj je bolan in se je udeleži! končne razprave v zadnjem trenotku. Tudi on ie izjavil, da je nedolžen. Razkrinkal ga ie sodnik Jackson, ko mu ie dal naslov: veliki inkvizitor. Kriv je smrti milijonov ljudi v vzhodnih deželah. Tlinske sobe v koncentracijskih taboriščih so njegovo delo. Julij Streicher, 61 let, star. s plešo; je neusmiljeno preganjal Žide, strupen; ie izdajal liste in brošure proti Židom, hujskal ter hotel očistiti nemško raso na račun Židov in Slovanov. Leta 1925. je dejal: »Začnemo novo razdobje — pokončamo židovski rod«. Hans Frank, 46 let, je odgovoren za uničenje treh in pol milijonov Židov. Po strahovitih pogromih je ta zver v človeški podobi povabil prijatelje na banket ter jim igral Chopinove sonate. Sedaj, med procesom, je postal krotek, pristopil je v katoliško cerkev in govori dobro o Židih. Eranz von Papen, 66 let, pripravi! je pot Hitlerju. Alfred Rosenberg, 53 let, veliki duhoven nacistične teorije. Wilhelm Frick, 69 let, ustanovitelj zloglasnih nemških taborišč, kjer je pomrlo in umiralo na milijone ljudi. Največ je bilo Slovanov. Konstantin Neurath, 73 let, protektor Češkoslovaške. Kriv je smrti tisočev in tisočev najboljših Čehov. smisel besede: »Ljudstvo, ki ljubi svobodo«. Ne dvomim v :o, da Bolgari ljubijo svobodo. Trdno sem prepričan, da bo Bolgarija hitro napredovala. To prepr Čanje potrjuje enotnost delavcev in kmetov, ki je v Bolgariji uresničena in ki se je tako vidno izražala na manifestaciji ih priliki druge obletnice septembrske vstaje. Viljem Keitel, mučitelj vojnih ujetnikov, človek, ki je za vsakega ubitega Nemca dal pomoriti od 50 do 100 komunistov ali Slovanov. Karl Doenitz, 55 let; veliki admiral, ki je prepovedal reševanje vojakov in mornarjev potopljenih ladij in je ukazal njih usmrtitev. Fritz Sauckel, 51 let, neusmiljen in nečloveški; v zasedenih področjih je ukazal prebivalstvu, da delajo kot sužnji za Veliko Nemčijo. Hans Fritsche, 46 let, dodeljen je bil propagandi. Bil je desna roka Goebbelsa. Edini on se je izjavil, da je kriv. Walter Punk, 56 let, predsednik nemške državne banke. Da bi napolnil prazne blagajne je oropal Žide, ukazal je izpuliti zlato zobovje internirancem. Gustav Jodl, 56 let star, ki je pripravil »Anscluss«, napad na Češkoslovaško in Norveško, napravil načrte za zasedbo Grčije in Jugoslavije ter nato načrt r.a Sovjetsko zvezo. Baldur von Schirach, 39 let, vodja Hitlerjeve mladine. Artur Seys Inquart, 44 leten, bivši avstrijski kancler in poznej- Lepi uspehi gospodarske obnove Islre Istrsko gospodarstvo se počasi bliža normalnemu stanju. Proizvodnja se je znatno povečala. V rudniku Rasa se je proizvodnja v primeri z lanskoletno povečala za 4%, a tovarna za cement v Koromačnem je dosegla in prekoračila v tem letu proizvodnjo za 15.000 ton cementa. Podjetja za predelavo opeke so prekoračila lanskoletno proizvodnjo za 300°/o. Veliki uspehi so bili doseženi tudi na zadružnem polju. V zadrugah je vpisanih približno 80°/n celotnega istrskega prebivalstva. Cene proizvodom so znatno znižane. Cena goveji živini za 30°/o, gradiva pa za 40%. Tudi turizem se je dvignil. V oktobru bo v Opatiji otvorjena gostinska šoja, kjer se bodo pripravljali voditelji za gostinsko industrijo. — Mnogo se je napravilo tudi za izboljšanje zdravstvenega stanja na tem področju. Izboljšano je tudi preskrbovanje lekarn z zdravili ter je bilo o-snovanih več zdravstvenih središč. Rudarska šola v Raši Ravnateljstvo istrskih ruetm-kov v Raši bo odprla v Rasi rudarsko industrijsko šolo. Ta šo la bo imela nalogo vzgajati nove kadre rudarjev. V šolo bado sprejemali mladino do 18 let starosti. Otroci siromašnih staršev ši nemški komisar za Nizozemsko. lì rib Raeder, 7i) let, bivši admiral, enako kriv kot Doenitz, ki je ukazal pobijati vojake potopljenih ladij. Albert Speer, 39 let, bivši minister za oborožitev in Martin Bormann, Hitlerjev namestnik. Slednji ni navzoč in bo sojen v kon-tumaciji. Na smrt z obešen jem: Her- manna Gocringa, Joachima von Ribbentroppa, Viljema von Kei-tela, Eirnsta Kaltenbrunnerja, Alfreda Rosenberga, Hansa Franka, Julija Streicherja, Fritza Sau-ckelja, Gustava Jodla, Arthurja Seyss Inquarta in Martina Bor-manna (v kontumaciji). Na dosmrtno ječo: Walter)a Lunka in Rudolfa Hessa. Na dvajset let: Alberta Speera, Ericha Raederja in Baldura von Schiracha. Na petnajst let: von Neuratba. Na deset let: Karla Doenitza. Oproščeni: Schachta, von Pa-pena, Fritscha. Obsodba, ki jo je izreklo mednarodno sodišče, je med opazovalci dolgega procesa povzročila splošno presenečenje zaradi številnih oprostitev. Sovjetski sodnik je zahteval, naj ugotovijo zapisniško, da se ne strinja z oprostitvijo Schachta, von Papena ■ in Fritscheja, ki bi jih morali obsoditi. Enako se sovjetski sodnik ne strinja z razsodbo, ki jo je sodišče izreklo glede nacističnih organizacij, nemške vlade itd.; ki bi bili morali biti tudi proglašeni za zločinske organizacije. O Hessu je izjavil, da bi moral biti tudi on obsojen na smrt. Zavezniški nadzorstveni svet je danes sklenil, da bodo smrtne obsodbe, ki jih je izreklo nuern-berško sodišče, izvršili v Nucrn-bergu 16. oktobra t. 1. Svet ima pravico revidirati katero koli obsodbo in znižat’ kazen. Zvišati pa je ne more. bodo imeli brezplačno vzdrževanje v šolskem internatu. Šolanje bo trajalo tri leta. Razen teoretičnega pouka v šoli, ki bo trajalo dnevno po 3 ure. bodo učen ci delali tudi po 5 ur praktično. Zholišave na Titnoku Uprava za zboljšavo Timoka je izvedla dela v glavnem z denarjem, ki ga je dobila kot posojilo krajevnih in okrajnih zadriig, medtem ko je bil večji del delovne sile brezplačen. Delali so sami prebivalci iz vasi v okolici, ki jim bodo te naprave koristile. Poleg hidrotehničnih del, za katera je država odobrila 2 milijona dinarjev kredita, so prav tako važna dela pri pogozdovanju goličav in zasajanju grmičevja. 45.000 ha pšenice posejanih v kraguievaškem okrožju V kragujevaškem okr ‘žju bo tekom jeseni posejano z ozimnimi posevki 46.400 ha. Za setev n-zimne pšenice je predvidena površina 45.000 ha, za ječmen pa okrog 1000 ha. Z industrijsk:mi rastlinami, predvsem solnčnica mi, bo posejano 260 ha. Odkup sladkorne pese v Vojvodin Peso odkupujejo tovarne sladkorja v Kuli, Vrbasu in Crvcnk' po svojih poverjenikih. Kakovost letošnje sladkorne pese je dobra, količina pa je trpela zaradi suše. GORIŠKI FESTIVAL V nedeljo, 6. t. m. od IO. ure datlje „Pamd£t dela" po vseli cjlavnlli cj o risiti h ulicah Popoldne ob 4. uri veliki fiz kulturni nastop na stadionu v Mirnu pri Gorici V Niirnbergu ]e bila izrečeno sodba Dvanajst na smrt z obešenjem, dva na dosmrtno ječo, trije oproščeni. Izvršitev obsodbe bo 16. t. m. Sovjetska zveza protestira proti premili sodbi Avstrija zahteva izročitev Schiracha in Papena HflPREBEK UH GOSPODARSKEM POLJU I! JUGOSLAVIJI Potek priškega festivala Goriško ljudstvo je prikazalo te dni uspehe svojega dosedanjega dela. V znamenju dvomesečnega tekmovanja na Goriškem so se vršile v Ljudskem domu razne kulturne prireditve, ki so priklicale številno občinstvo, ki je vse večere napolnilo dvorano. V torek 1. oktobra so nastopili kulturni krožki iz Krm ina in Gradiške z bogatim sporedom italijanskih ter furlanskih pesmi, deklamacij in glasbenih točk. V sredo, dne 2. oktobra je nastopila goriška mladina in partizanska skupina, ki je izvajala pester spored umetniških točk. Dvorana »Ljudskega doma« e bila nabito polna. Tov. Vojo in Banfi sta nagovorila zbrano občinstvo; prikazala sta udarniški polet mladine, ki se odraža na vseh poljih in ki bo tudi za naprej gonilna sila vsega našega kulturnega in gospodarskega dela. Mladinski oktet iz Podgore je prednašal lepe partizanske pesmi. Nato sta sledili dve deklamaciji in plesna točka »Kraško kolo«. Orkester iz Šempetra je Vedno je bil tisk in pred vsem seveda časnikarski tisk tesne povezan z ono dobo, v kateri je izhajal. Vedno so se odražali iz časnikov kot tudi drugih izdaj knjig vsi aktualni problemi one dobe, v kateri so se tiskab; videli smo lahko obraz, vso sliko onega časa ter miselnost ljudstva že iz samega tiska Vse. kar prihaja v tiskani besedi na dan, se vnaša med ljudske množice in ta tiskana beseda vnaša obenem svoj vpliv v ja no življenje, oblikuje ljudske množice, to je njih nazore ter: jih vodi. Kako zelo se je med p run or skim ljudstvom čutila ontreba po besedi, lahko ugotovimo po tem, ker se je razpečavala v letih pred prvo svetovno v-dno samo med Slovenci na Primorskem tretjina vseh sl enskib knjig. Od 372 časopisov, k; mi izhajali takrat na slovenski zemlji, jih je prejemala Pri morska 81 in to največ Trst. Zato pa ni nič čudnega če je želja po kulturnem izživljanju, želja po pisani in liska,li besedi na Primorskem prišla tem bolj do izraza v dobi Narodno osvobodilnega boja ter da je prav ta želja zadala kulturnemu razvoju in tisku tako silovit razmah, da smo bili vzgled vsem pohvalno zaigral več lepih klasičnih in partizanskih pesmi. Pionirki Delpinova in Bratuže-va sta nastopili z baletom. Sledil je harmonikaški zbor s partizanskimi napevi. Zaključil je s »1 lej Slovani«. O ostalem programu bomo poročali prihodnjič. V soboto zvečer nastopi dramska skupina iz Šempetra s Finz-garjevo »Verigo«. Sodeloval bo tudi pevski zbor iz Šempetra. V nedeljo, 6. oktobra, bo ob 10. uri po vseh glavnih goriških ulicah »Parada dela« (alegorični vozovi, člani fizkulturnih društev, mladina, itd.). Ob 4. uri popoldne pa bo na stadionu v Mirnu pri Gorici veliki fizkulturni nastop. Po končanem nastopu sled4 istotam velika ljudska veselica s plesom. Udeležite se vsi! Opozarjamo vse sodelavce in udeležence »Goriškega festivala«, da velja za našo prireditev stari urnik in ne novi, ki stopi v veljavo baš na isti dan našega Festivala, t. j. 6. t. m. ostalim pokrajinam. Čim se je pričela borba primorskega lju d-stva skupno z ostalimi Slovenci pioti okupatorju, se je že začela širiti tudi svobodno izražena beseda. Na Primorskem je oživel slovenski tisk! Od 351/ periodičnih listov na vsem partizanskem ozemlju Slovenije, jih je izhajalo na Primorskem % poleg številnih brošur in knjig. Saj je prvi tiskani Partizanski dnevnik v Evropi dala prav Primorska. Zato je ob prilikah o-kupacije dosegel tudi 6000 izvodov naklade. Kaj je pomenila tiskana beseda, ki se je skovala v svobodi v hribih, lahko povedo vsi oni, ki so željno čakali po okupatorjevih mestih, kdhj jim bo kurir prinesel novih bodrilnih besed, resnico o naši borbi, o naših zmagah. Tiskana beseda je v tistem času odpirala našemu narodu oči. ga pripravljala na borbo, na novo življenje, ta tisk je klical in zbiral ves naš narod okrog sebe, da se je strnil v en sam plamen ognja, ki je objel našo deželo in ji dal nove luči in zmago. Kaj pa je pomenila za naše borce vzdrževati v tako težkih prilikah naš tisk, pa lahko povedo le oni, ki so se klatili po bunkerjih dan na dan, včasih brez hrane, popolnoma odrezani od ostalih. Nešteto je bilo žrtev, ki so padle za našo tiskano besedo, ko so jo prenašali na hrbtih skozi zasede, nešteto junaštev onih, ki so delali noč in dan, da je Primorski dnevnik izšel. Primer, da so žrtvovali mesto strojnega olja, ki jim ga je zmanjkal, še zadnjo kapljo jedilnega olja od svoje hrane in to le zato, da je naša tiskana beseda sla po deželi, ta primer ni bil edini. Pa še ne bi mogli našeti v; eh junaštev, žrtev, ki so bile st urjene le za našo tiskano besedo! Danes ugotavljamo in se čudimo le golim številkam in že te nam povedo dovolj! Saj je delovalo na Primorskem 24 eiklo-stilnih tehnik, poleg vojaških, in so obratovale tri tiskarne.. Nič manj kot za časa narodno osvobodilnega boja pa ni v ižen naš tisk danes! Vse naše časopi sje kot tudi razne brošure in druge knjige preveva danes duh borbenosti, želja in zahteva po priznavanju naših pravic. Na Primorskem se nujno odraža vprašanje o pripadnosti julijske krajine. Nešteto je že b/'o pria no v tisku o našem deležu, k ga je doprineslo primorsko ljudstvo v tej vojni in o njegovi pravici do tega ozemlja. Tiskana beseda nam tudi danes kot v času pred osvoboditvijo teh krajev nudi ono oporo, ki jo potrebuje narod, kadar je v nevarnosti njegova pravica, kadar bije svojo borbo proti onim, ki mu skušajo te pravice odvzeti in to na kakršen koli način. Zato je za nas vse tem važnejše, da se zavedamo važnosti našega primorskega tiska, da ga temu primerno cenimo in seveda tudi po svojih močeh podpiramo. Naš tisk ima sicer nešteto ovir, ki mu skušajo onemogočiti njegovo svobodo in tudi tu moram-') biti spet mi tisti, ki mu moremo stati ob strani ter storiti vse, da bo ves naš tisk nadaljeval svojo borbo dalje neovirano in '■ polnem razmahu. Pri vsem lem pa ne smemo pozabiti na ves oni nam sovražni tisk, ki skuša s svojimi lažmi in hinavskim zavijanjem zapirati oči našemu ljudstvu, ki skuša neprestano blatiti našo borbo danes, kot tudi partizanstvo, ki skuša zavesti ljudstvo spet v ono dobo suženjstva, kot ga je preživel naš narod že toliko let! Ne bomo poudarjali, kaj nam je storiti proti temu tisku, ki hujska ljudske množice in jih cepi na stranke in ki hoče zavesti demokratične množice z one poti, katero so si izbrale. Borba in ostra borba ter razkrinkavanje tega sovražnega tiska bo tudi del onega boja, ki ga danes vršimo, da dosežemo to, kar smo si že priborili v času Narodnoosvobodilne borbe. Dan festivala, ki je posvečen knjigi in tisku, naj tudi dejansko podpre to našo borbo in dokažimo vsem, kako zelo znamo sovražiti, kar nam prinaša zlo in kako znamo ceniti in ljubiti, kar je našega! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Odred JA^ v Renčah in Gradišču V torek zvečer so prebivalci požganih Renč sprejeli v svojo sredo IL in III bataljon Odreda J.A. Odred JA se je premestil iz Krasa na vipavska tla ter se nastanil v Renčah, deloma pa v Gradišču pri -Renčah. Prebivalci z godbo na čelu so sprejeli junaške borce pri mostu. Vzklikal: so in jim klicali: dobrodošli! Med prepevanjem domorodnih in partizanskih pesmi so privozili kamioni z borci ter se odpeljali v vas, kamor jim je sledilo vse prebivalstvo. Vaščani so jih obsipavali s cvetjem ter venomer klicali: »Tito! Primorska te kliče«. »Življenje damo -Gorice ne damo!« Na vaškem trgu so si sledili pozdravni na- Gorica Železničarji zborujejo Dne 29. septembra t. L so se zbrali železničarji, ki so organizirani v Enotnem sindikatu. Razpravljali so o stanovskih vprašanjih ter ob tej priliki izvolili svoj odbor. Tajnik E. S. za Goriško je pozdravil navzoče tovariše ter v svojem govoru obravnaval politično - sindikalne probleme, ki so nastali v deželi. Živahne diskusije se je udeležilo večje število članov. Sledile so volitve novega odbora. Izvaljeni so bili najbolj borbeni tovariši, ki imajo izkušnje na sindikalnem polju. Delegat FLS. železničarj :vT iz Trsta, tov. Costanzo je v daljšem govoru obrazložil d mašuje stanje železničarskih sindika tov, ožigosal je škodljivo delovanje Julijskih sind'katov ter pozval goriške železničarje naj ostanejo zvesti svojim demokratičnim principom in naj se še nadalje in s še večjo borbenostjo oklenejo FI.S., ki so njih resnični zastopniki in ed'.ii h r-nitelji delavskih interes jv. Kromberk Množično zborovanje Kakor vse vasi goriškega o-krožja, tako smo se dne 29. p. m. tudi mi zbrali na masovnem zborovanju. Pridružili so se n un prebivalci iz Solkana, Ajševice in tudi Gorice. Poslušali smo govori. Pevski zbor Odreda je zapel »Hej brigade« in »Veselo pesem«. Predsednik krajevnega NOO je pozdravil drage borce v imenu občine, med drugim je dejal: »Z veseljem smo vas pričakovali in upamo, da boste odslej vedno med nami. Tovariško bomo živeli, kakor nekoč v času borbe, dokler ne bomo dočakali popolne svobode«. Sledili so še drugi predstavniki naših organizacij, nakar se je vsem zahvalil tovariš komandant bataljona, kateri je med drugim dej sl: »Z vami bomo delili dobro in slabo, da dosežemo naš skupni cilj, priključitev cele Primorske k Jugoslaviji«. Jasno in živo je govoril o borbi, ki jo vodi primorsko ljudstvo proti ostankom fašizma. Pevski zbor Odreda je zapel »Hej tovariši«, domača godba pa je zasvirala himno. Zvečer se je vršila prijetna domača veselica, ki je povezala še tesnejše naše borce z vaščani, ki so polni zadovoljstva in veselja nazdravljali navodošlim tovarišem slavne JA. Tako so Renčani zaključili prvi dan tekmovanja s prisrčno dobrodošlico naši vojski, ki bo sedaj nastanjena v njih sredi. Resede tov. Tončeta, ki je ožigosal krivice, ki bi se nam ho tele naprtiti na pariški konferenci. Med vzklikanjem in petjem se je razvila povorka, ki je krenila z zastavo na čelu po vasi. Tako so prebivalci naše vasi ponovno izpričali svojo za htevo k priključitvi k FLRJ v katero imamo edino zaupanje in za katero smo se in se še bomo borili, če bo potrebno. Gradišče pri Renčah Mladinska prireditev V nedeljo, 22. septembra je mladina iz naše vasi priredila skromno, a prisrčno prireditev, ki je prav dobro izpadla. Predvajali so igro »Babilon«. V veliko veselje vseh navzočih je nepričakovano obiskal prireditev pevski zbor Odreda JA, ki je zapel par pesmi, kar so vsi navzoči burno pozdravili. Ivanjigrad Načrt za dvomesečno tekmovanje Ob priliki zborovanja mladincev, ki so prispeli pred dnevi z Mladinske proge, se je sklenilo: pripraviti se hočemo na dvomesečno tekmovanje. Zboljšati hočemo našo mladinsko organizacijo, pomagali bomo prizadetim vaščanom ter sirotam. Po naših močeh bomo pristopili k obnovi. Vse napise bomo osvežili, očistili bomo ruševine. Po- Don tista v tednu priškep festivala GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE iia: : ; "is' -ii■ -:iii~ “ ‘i!nn1 i:,r.ii:r"i:i,!i- : iiilrali*'553iH555iš .i1 ' 35WS5551555515~35iiiH5555555Ì5555Ì51551 ”1553535"a Obiskali smo bolnico „Franjo“ ter invalidsko bolnico v Idriji Če tudi so Kanalci čakali 1 ibro uro na kamion v zgodnjem jut-k niso izgubili dobre volje -delavcu beneškega časop sa »Gazzettino« generalni sekretar Komunistične partije Itaiije Pa1-miro Togliatti izjavil, da pakr o delovanju s socialisti ne deluje že več kot mesec dni p > krivdi reformistov, ki nasprotujejo združitvi obeh delavskih strank in ki imajo v svojih rokah vodstvo soci jlistične stranke. Na vprašanje o odnosih s krščanskimi demokrati >e To sviati odgovoril, da bi se ti edn-■ šaji 'ahko zboljšali. V zvezi s stališčem krščanskih demok’-i-iov je dejal: »Ni mogoče, U ih bili komunisti v vladi, ac> j h udočasno nazivajo z protimiu d imi, prevratnimi elementi n »banditi«. »Voditelji krščansko demokratične stranke se morajo izjaviti ali za protikomunistično politiko ali pa za složno sodelovanje s komunisti v interesu ljudstva« — je zaključil Togliatt V Karakalovih termah je bilo zborovanje komunističnega rs-ka, na katerem je imel komunistični voditelj Paimiro Togliatti kratek govor. Ob tej prilik: je poudaril pomen tiska in nujnost, da ga še ojačijo. Spomnil je na komunistično glasilo, ki je bakla svobode, demokracije hi zla sti resnice. logliatti je ostro ožigosa plutokrate, ki uporabljajo svoj denar za finansiranje časnikov, ki ..ih je označil za »rumene ir lažnive«. Kakor pred četrt stoletjem organizirajo zdaj zarote proti svobodi. Pri časnikih se spet pojavljajo imena mož, ki so se v preteklosti kompromitirali s prejšnjimi režimi. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Vpisovanje na strokovno šolo v Gorici V ulici »Croce«, to je v poslopju nekdanjega Šolskega doma. II. nadstropje, se bo vršilo do 12. oktobra od 8—12 in od 14—15 ure vpisovanje v prvi in drugi razred. Vsa navodila daje vodstvo šole. Ker je bilo lani veliko povpraševanje po taki šoli, je upanje, da se bodo zanjo letos priglasili vsi, ki so željni strokovne izobrazbe v narodnem duhu. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Prenotaci fa dodatnih nakaznic za brezposelne Okrajni odsek za prehrano — SEPRAL — javlja da vsi brezposelni, lastniki dodatne nakaznice za izredno razdeljevanje živil, ki se niso prenotirali v določenem roku, lahko to naredijo sedaj pri svojem razprodajalcu po pečatenju njih nakaznic pri Občinskemu uradu prehrane (ulica Cri-spi št. 3, okence 8). Ta urad ho označil nakaznico z besedo »zakasnjena prenotacija«. Imenovana prenotacija se mara vršiti do 10. t. m. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Prosta prodaja litega sladkorja Okrajni odsek za prehrano --Sl;PRAL — javlja da ostanki V tega sladkorja, ki ležijo v zal -gah razprodajalcev Goriške pokrajine, se lahko prodajajo brez živilske nakaznice, toda vedno po določeni ceni 290 lir kg. * V Ajdovščini bodo začeli graditi radijsko oddajno relejno postajo. Ta radijska oddajna relejna postaja bo velikega pomena, ker bo omogočila vsem prebivalcem Primorske poslušanje ljubljanskega radia. Postaja bo zgrajena v najkrajšem času. * Da bi se vprašanje pomanjkanja stanovanjskih prostorov v Zagrebu čimprej rešilo, je mestni ljudski odbor pričel z gradnjo cele vrste hišic v železniški koloniji, ki bodo še do zime dale okrog 500 stanovanj. Na Varaždinski cesti gradi zagrebško mestno gradbeno podjetje štiri velike zgradbe, ki bodo imele po 80 stanovanj. Tako bo v obeh stanovanjskih blokih na pobudo ljudskih oblasti dobilo mesto Zagreb okrog 1100 novih stanovanj, s čemer bo stanovanjska kriza prej omiljena. * Poljska vlada je poslala angleški vladi noto, v kateri pro testira proti nabiranju poljskih državljanov za britansko vojsko brez odobritve poljske vlade. Nogometna tekma med reprezentancama Trsta in Ljubljane se je končala s pičlo zmago Ljubljane 4:3. Ljubljansko občinstvo je goste toplo pozdravilo in s tem manifestiralo neomajno voljo našega ljudstva po skupnem sožitju s prebivalstvom Trsta in Julijske krajine. * Nogometna tekma med Anglijo in Irsko je bila nedavno odigrana v Belfastu. Zmagala je angleška nogometna raprezen-tanca z rezultatom 7:2. * V Beograd se je vrnila skupina 18 naših mornarjev, ki so bil' v Linzu aretirani s stru-b ameriških okupacijskih oblasti. * Slavna češka glasbenika Miloš Sad lo in Alfred Holečck sui prispela v Jugoslavijo, kje- bosta priredila večje število orkestralnih koncertov. * Danski književnik Martin Andersen Nexo je obiskal Jugoslavijo ter prispel te dni tudi v Ljubljano. V srebrni dvorani hotela Union so mu priredili naši književniki prijateljski večer. Pisatelj Nexò sc je izrazil laskavo o življenju in delu v novi Jugoslaviji. Obiskal je Prešernov dom v Vrbi ter bil gost predsednika vlade Slovenije na Bledu. »Krasnaja zvezda« je priobčila članek »O tistih, ki niso v zaporu v I okiu«. Nekaj glavnih zločincev se bo res zagovarjalo na procesu, ki traja že več mesecev. Toda glavni zločinci, kot japonski cesar, admirali ter več lastnikov velepodjetij, so še vedno na svobodi. Pač pa se nahajajo v zaporu hlapci teh imenitnikov. Potrebno bi bilo, da bi sc 'ičelo čistiti od zgoraj navzdol, kajti »riba pri glavi smrdi«. * Ameriška letalonosilka »Franklin D. Roosevelt« je priplula v alžirske vode. Prav tako pričakujejo tudi prihod neke britarsk«' letalonosilke. * Britansko vojaško sodišče v Celovcu je obsodilo znanega antifašista Kacianka, člana Pokrajinskega sveta za Koroško vu le to dni zapora samo zato, kes jt govoril na pogrebu sloven ikega kmeta Graja, udeleženca odporniškega gibanja. * Ob deveti obletnici s nni prvega predsednika Češkoslovaške republike Tomaža Masarvka so bili položeni venci na njegov grob. Prvi venec je bil položen v imenu predsednika Beneša. * Drama Narodnega gledališča v Beogradu je otvorila svojo gle dališko sezono. Kot prvo bodo predvajali dramo »Gospoda Glembajevi«. * Član vodstva Komunistične partije Pietro Sechi je izjavil, da se je število članov Komunistične partije Italije od decembra 1945. do junija 1946. povečalo od 1,762.000 na 2,125.000 čhinov. * Na Finskem so aretirali baronico Munk, ki bo priš! i radi veleizdaje pred sodišče. Bila je organizatorka vohunske službe v korist Hitlerjeve Nemčije. * Generalni sekretar organizacije Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo angleški književnik Julian Huxlev je prispel iz Londona v Pariz, kjer bo sedež te organizacije. * V Clehvitzu so aretirali bivšega šefa Petra Zaleckija, šefa krematorija v koncentracijskem taborišču za Žide v Majdaneku. * Glavni stran 13. armadnega zbora se je preselil v Padovo. Tja je prišel tudi glavni stan vojaških sil v Srednjem Sredozemlju iz Caserte. Tam postaneta oba skupaj »Glavni stan vojaških sil v Srednjem Sredozemlju« * V Pacifiku so registrirali hud potres. Potresni sunki so trajali cele tri ure. Točnejših poročil manjka. * Ruski učenjak Selman Abraham Waksman je znašel učinkovito zdravilno sredstvo, kateremu je dal ime streptomicin in katero celo nadkriljuje penicilin Najbolj hude infekcijske bolezni so že ozdravili z novim zdravilom. Samo zdravljenje raka |e ostalo še odprto in do sedaj l iso še našli sredstva, da bi to strašno bolezen uspešno zdravili. * General Smuts je rekel v Parizu, da je prišel čas, da se tri Velike države sporazumejo in tako pripravijo svetu mir, ki si ga človeštvo že tako želi. * Kolesarska dirka okoli Romunije postaja vedno bolj zanimiva. Na peti etapi je zmagal-Francoz Watershoot, drugi je bil Jugoslovan Prosinek. Na šesti etapi je bil prvi Jugoslovan, za njim Francoz, tretji je prispel na cilj Romun. Po šesti etapi vodi Jugoslavija, druga je Romunija in tretja Francija. * V Italiji še vedno traja gibanje kmetov, ki zahtevajo, da se jim dodeli neobdelana zemlja. V pokrajini Catanzaro je 15.000 kmetov odšlo na neobdelano zemljišče in ga zavzelo. Pred dnevi je bila podpisana v Pragi trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavijo. VOZNI RED VLAKOV Prihod v Gorico: Iz Trsta ob 6.33 — 7.50 — 8.22 — 14.----15.12 — 18.25. Iz Vidma ob 6.05 — 7.19 — 13.55 — 18.04 — 22.18. Iz Ajdovščine ob 6.37 in 18.55. Odhod iz Gorice: Proti 'Prstu: 6.17 — 8.50 — 14.02 — 16.40 (delavski) — 18.09 — 22.21. Proti Vidmu: 6.38 — 8.26 — 14.05 — 18.30. Avtobusno podjetje M. Feriani Odhod iz Gorice (Travnik) ob 13. uri (preko Komna). Prihod v Trst ob 14. uri 55 minut. Odhod iz Gorice (Travnik) ob In. uri (preko Štanjela). Prihod v I rst (ulica F. Severo) ob 18. uri 20 minut. a vt< >m;si Sprememba urnika. S 15. septembrom se je urnik avtobusnega voznega reda spremenil kakor sledi: Gorica - Pokopališče: Odhod iz Travnika ob 15. uri. Odhod iz pokopališča ob 16. uri. Gorica - Ločnik ob delavnikih: odhod izpred kavarne Garibaldi ob 7.15 — 12.30 -— 15.30 — 19: odhod iz kočnika ob 7.30 — 13.45 15.45 — 19.20. Ob praznikih: odhod izpred kavarne Garibaldi ob 9 — 12.30 — 15.30 — 19; odhod iz kočnika ob 9.15 — 13.15 15.45 — 19.20. TRGOVINA ČEVLJEV pri „SV. KR1SPINU" GORICA - Ra štel j štev. 35 Velika izbira čevljev solidnega domačega izdelka IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN - Uredništvo In uprava: OORICA, Ljudski dom“ pritličje Izdaja lista Je odobrena od A. I. S. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Onnci — Najemnik: ..Primorski dnevnik.