"PROLFTAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. DRUGI NAJSTAREJŠI i jugoslovanski socialistični list. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE =rr 'J ST. — NO. 1230. lÉMMr««! «« Mtcoiid-clmu mallei U*e«mo«< «i «.t«, „o.i ui.„ »t Chira ko. HI., under tki« Act of Conyr«** of M-tS M i««« CHICAGO, ILL., f. jfrPjflLA, (APRIL 9,) 1931. Published WM kl y at 3639 W. 2éth 9L = LETO—VOL. XXVI. ATENTAT NAPORI PRIVATNIH INTERESOV ZA MONOPOLIZIRANJE GLASOVNICE Zapravljanje ljudskega denarja v boju, da se socialistični stranki odvzame pravico do kandidatov *W. \ SOCIALISTIČNO "ČIŠČENJE" SPOMLADI V CHICAGU Socialistična stranka v Chi-cagu je nominirala županskega in druge kandidate v mestne u-rade tako, kakor določa zakon. Volitve so se vršile prošli torek. Socialističnih kandidatov ni bilo na glasovnici. Volilni odbor (Election Board), ki je politična oblast pod kontrolo republikanske-de-mokratske stranke, je dobrih par tednov pred volitvami odločil, da pridejo na glasovnico samo kandidatje republikanske in demokratske stranke. Socialistične in vse druge kandidate manjših skupin je zavrgel. Za vzrok je navedel, da bi bila glasovnica prevelika, da bi stal tisk preveč, in pa da so bili kandidatje manjšinskih skupin nepravilno nominirani. Namesto, da bi socialistična stranka izrabila čas v agitaciji za svoje kandidate, je morala svoje, energije koncentrirati v boju za pravico do rubrike na glasovnici.' Socialistični odvetniki so prijavili svojo pomoč, istotako nekaj drugih liberalnih odvetnikov, posebno od Civil Liberties unije. V imenu soc. stranke so vložili na sodišče priziv proti odloku volilnega odbora. Toda volilni odbor je s svojim vplivom in teh-nikalijami zaslišanje odlagal, kampanja pa se je med tem bližala koncu. Navsezadnje je stvar le prišla pred sodnika Taylorja, ki je na obravnavi 30. marca odločil, da so socialisti v pravem in da imajo pravico do rubrike na glasovnici. Stvar bi bila v redu, če bi volilni odbor ta odlok sprejel, toda je izjavil, da ostane pri svojem prvotnem sklepu, pa maga-ri, ako treba tirati vprašanje do najvišje instance. Najel je na stroške davkoplačevalcev ducat odvetnikov, njim na čelu bivšega governerja Dunne-a, ki so se pripravili za boj na sodiščih proti socialistom. Naši odvetniki so skušali izposlovati sodno prepoved ,ki bi določala, da volilni odbor ne sme tiskati glasovnic, na katerih ni socialističnih kandidatov. Sodnik Gentzel, pred katerim se je vršilo zasliševanje o zahtevi za prepoved, je izjavil,da ne more ničesar ukreniti, ker je ta zadeva v drugi obliki pred sodnikom Taylorom. In Taylor je v končnem odloku 1. aprila dejal, da še priznava, da so socialisti glede trditve o pravilnem nominiranju svojih kandidatov v pravem, toda ker so glasovnice, katere stanejo $30,-000 že tiskane, volilnega odbora ne bo silil, da naj izda nove. ZMAGA, KI NI BILA ZMAGA V prošli štev. Proletarca j« bilo priobcano poročilo, da j« »oc. stranka v Chicagu zmagala na sodišču, in da socialistični kandidatje pridejo na glasovni» co. Poročilo r prvi koloni na tej strani pojasni .čemu «a to ni zgodilo. Dotično obvestilo je prišlo v list, kar j« v pondeljek 30. marca ponoči Proletarec dobil poročilo, tla j« sodnik Tajrlor odločil v prilog socialistična stranka, v sled časar naši kandidatje ne bodo izključeni z glasovnice. S tem naznanilom je šel list nasle«!nji dan v tisk. Ko smo ddbiti potem vest, da se volilni odbor nikakor ne mieli podati, je bil Proletarec i« doti- USMOJENOST RDEČEGA KRIŽA NE SEGA DO REVNIH RUDARJEV Stroški bi bili previsoki in časa je bilo le še par dni. Namiga-val je tudi ,da se ljudstvo zanima le za republikanske in demokratski kandidate. V petih dneh, ki so še bili do volitev, ni mogla soc. stranka pedvzeti ničesar več za svoje kandidate, toda bo tirala zadevo pred illinoisko vrhovno sodišče z zahtevo, da volitve razveljavi. Časopisje v Chicagu je o tem boju p »našalo le kratke vesti, ker je bilo soudeleženo v demo-kratski-republikanski zaroti za brisanje socialistične liste. Medtem se obe stranki pripravljata, da sprejmeta v illi-! noiski legislaturi zakon, ki bi manjšinskim skupinam takore-koč onemogočil udeleževanje v volilnih bojih. Namen/ tako-zvanega gibanja za volilne reforme je, da veliki bizniški interesi ter republikanski-demo-kratski raketirji dobe monopol nad volitvami in glasovnico. Toda zavedno delavstvo se ne bo podalo. Korumpiranci in hlapci izkoriščevalnih mogotcev delajo račun brez krčmarja. Revne ženske in otroci iz cik sikih "»Um»" ¡»čajo kuriva po železniških tirih in jardih ,po alejah rn ulicah. Na »liki «o žemus iz okrožja na Wentwwth Aee., ki »o nabrale premoga in trsk po bližnjih železniških tirih. Pu»te jim t® "čiščenje" le na nekaterih stranskih prenukaliscih u tovorne vla'ce. Take »like vidite v Chicagu na pontlad ali jesen v kateremkoli delu mesta, kjer živa revni ljjdje._ ', ,■'■■ 1 ^3=--S V ALABAMI SO PO ZAKONU SAMO VERNIKI ZANESLJIVE PRIČE. i Ko "Proletarca" preči tate, dajte ga sosedu ali kakemu drugemu prijatelju, da ga ¿¡ta tudi on. Priporočite mu, da naj »e nanj naroči, Težave in komedije fašistov ,v Nemčiji Fašistična stranka v Nemčiji nima samo rož na svoji poti do sekanja socialističnih glav. Zdaj groze, da jih bodo sekali drug drugemu med seboj. Velika skupina se je uprla voditelju Adolfu Hitlerju, katerega dolži, da je izdal fašistični program. Obe skupini sta izdali precej proglasov, obtožb in napadov druga proti drugi, nemško ljudstvo pa se je zelo zabavalo nad tem kregom v fašističnih vrstah. V Berlinu sta obe fašistični struji oborožile svojfc čete v boju za urade in lirfte. Fašisti imajo tudi druge ne-prilike. Deželni zbor v Thurin-giji, ki je bila na glasu za Hitlerjevo trdnjavo, je izrekel fašističnemu ministrstvu nezaupnico, vsled tega je odstopilo. Imelo je vlado 14 mesecev. Poslance je razjarilo, ker so spoznali, da fašisti ne mislijo resno na kake ekonomske reforme, nego so se ukvarjali -le s službami» katere so dajali svojim najbolj zanesljivim prista-im. V Jefferson County, Alabama, je bila Laura Wright obsojena na 17 let zapora, ker je umorila moža. Glavr\a priča je dala obtežilno izpoved proti Wrightovi na smrtni postelji. Sorodniki obsojenke so vložili priziv na podlagi dejstva, da priča, ki je podala ob-težilne izjave, ni verovala v Boga. Priziv je dokazoval, da je bil umrli po svojih nazorih ateist (bogatajec), pričanja ateistov pa v Alabami po postavah niso veljavna. Priziv-no sodišče je apelu ugodilo, obsodbo razveljavilo in obsojenka je bila izpuščena iz ječe. V svojem odloku pravi pri-zivno sodišče, da človek, ki ne veruje v Boga, ne more postavno 'pričati v Alabami, niti ni njegovo pričanje zanesljivo, kajti po nazorih bogatajcev se življenje človeka neha z grobom, medtem ko mora priča, da je zanesljiva, verovati v Boga, ki pravične nagraduje in hudobne kaznuje. Vsled tega mora tudi verovati, da pridejo pravični v nebesa in hudobni v pekel. ' Civilizirana Alabama je ena izmed 48. držav ameriške Uri-je. Njeno prizivno sodišče v istem odloku razlaga,dawvlad-ni strukturi Zed. držav ni mesta za nazor, da se življenje neha z grobom. Zatrjuje tudi, da je vse upanje ameriškega naroda zglajeno na veri v Boga. Iz tega je razvidno, da je v Alabami lifhko vsak postaran, kratkoviden cerkovnik sposoben za sodnika. Naseljevanje v Kanado Od. 1. aprila 1930 do 28. februarja to leto je prišlo v Kanado iz raznih dežel 85,810 j priseljencev, medtem ko jih je bilo pripuščenih v istem času leto poprej .148,712. Število je torej znižano 42 odstotkov. RAKETIRJI VZAMEJO LJUDSTVU VSAKO LETO DVANAJST MILIJARD ilnogo postav in ordinanc prikrojenih v prid "raketir-jev'\ — Prohibicija je največji "raket" Žeja v Angliji . V Angliji so 1. 1930 utržili $1,378,500,000 za alkoholne pijače. Sest sto milijonov od te vsote je šlo za davke. I Ena najbolj razvitih ameriških "industrij" je "raketir-stvo". Komisija za raziskovanje zločinstev v državi New York je po parletnih študijah predložila dne 3. aprila legislaturi svoje poročilo, v katerem pravi, da vzamejo rake-tirske obrtnije ameriškemu ljudstvu vsako leto okrog dvanajst milijard dolarjev. V New Yorku izdajo ljudje po zatrdilu te komisije vsako leto do štiri sto milijonov za delnice raznih podjetij, katera nikjer ne obstoje. Skupina ra-ketirjev npr. ustanovi oljno ali kako drugo kompanijo, izda delnice, si z dobljenim denarjem najame eleganten urad, plačuje celo visoke dividende, da nasede "raketu" čimveč ljudi, in ko je "polje izčrpano", urad zapro in gredo drugam, da nadaljujejo slično obrt. Vča-si jih oblasti sicer izslede, toda ker sega vpliv raketirstva prav do sodnikov, se le malokatere-mu raketirju zgodi kaj neprijetnega. V Chicagu in drugih mestih so raketirji ustanovili razne "unije" ter "projekcijska društva", v katera potem šiloma tirajo obrtnike ali trgovce. Plačevati jim morajo visok ases-ment, in kdor se brani, ga pro-vocirajo toliko časa, da se jim ukloni, ali pa mora zapustiti obrt. Nemalokrat kakega posebno trmrglavega tudi ubijejo, ali pa mu prostor razrušijo z bombo. Največje raketirstvo je vsekakor prohibicija. Izrabljajo jo v svoj privatni namen od najvišjega političarja pa do zadnjega policaja. , Newyorška komisija smatra, da ima ta dežela veliko preveč postav. Mnogo je bilo urinje-nih zato, da donašajo političar-jem čimveč postranskih dohodkov. Druge so si pozneje priredili v ta namen. Javne službe se oddajajo pod vplivom "političnih zaslug" ter podkupnin. V Philadelphiji, New Yorku ali Chicagu ne pride človek do nobene mestne ali okrajne službe, če jo ne kupi deloma z denarjem in deloma s "političnim vplivom". Imeti mora oboje. V Chicagu plačujejo razni branjevci raketirjem pri mestni vladi sto tisoče dolarjev letno za privilegij razstavljati svojo robo. Ordinance določajo razne omejitve, preko katerih je mog.če samo s podkupninami. Torej so jih sprejeli zato, da imajo razni mestni uradniki in njihova "politična maši-na" izredne dohodke. Enako se izvaja ordinance glede tftavb, dvoran, restavracij itd. Ako imaš nekaj "pul-la" ter si pri volji plačati podkupnine, pa te raketirji izvle-čejo iz kaše, potem ko te sami porinejo vanjo. Zakone se ponavadi sprejema zato, da se bt ljudje po njih ravnali. Praksa v tej deželi .pa pokazuje, da jih političarji republikanske — demokratske stranke prirejajo zato, da si u-stvarjajo nove dohodke. Ako bi človek hotel opisati vsakojaka raketirstva, bi vzelo debelo knjigo. Na * kratko je obsežnost te "obrtnije" pojasnjena v tem, da vzamejo raketirji, ki se,, začno pri kler-kih in deputy šerifih v političnih uradih, ter se nehajo pri članih v kabinetu federalne vlade, vsako leto dvanajst milijard dolarjev, ki jih jim plača direktno in indirektno tisto ljudstvo, katero producira bogastva, torej delavci in farmarji. Posebna senatna komisija, ki preiskuje vprašanje zavarovalnine za brezposelne, je med drugimi zaslišala tudi predstavnike premogarjev, med kate-imi je brezposelnost zelo občutna. Brant A. Scott, podpredsednik zdaj samostojne u-nije premogarjev v West Vir-giniji, je senatni komisiji pre-dočii sliko bede med brezposelnimi rudarji. Premogovnike kompanije postopajo s pre-megarji kakor s podaniki. Živeti morajo na kompanijskem ozemlju v kompanijskih barakah ,kupovati v kompanijskih prodajalnah in zahajati k zdravnikom ter drugim profesionalcem, kateri so odobreni od kompanij. Ponekod morajo prispevati tudi enodnevno plačo na teden Rdečemu križu. Toda ko od glada ginevajoče družine premogarjev vprašujejo Rdeči križ za podporo, jim jo kratkomalo odkloni. Senatorji »o bili začudeni, ko so slišali v takih potankostih opis fevdalnih razmer v tem delu U. S. A. Predložili so dobljeno evidenco glavnemu uradu ameriškega Rdečega križa z željo, da naj dvojno mero odpravi. V W. Va. je približno 112,-000 premogarjev, od katerih jih je 30 odstotkov že mesece in mesece brez vsakega zaslužka, 30 odstotkov jih dela povprečno le dva do 3 dni na teden, in ostalih 4o odstotkov je več ali manj stalno zaposlje-nih. Plača je nizka. Beda med brezposelnimi v kempah je nepopisna. Pomoči od nikoder. FAŠIZEM NE MARA POROTE. UVEDEL JE NADOMESTEK Fašistične preuredbe sodnega aparata odpravile porotna sodišča.—Delavci izključeni od odlocevanja v bodočih sodnih tribunalih. Odsev slabih časov V Wisconsinu je bilo Jani, kakor izkazuje nedavno objavljena statistika, 15,218 .porok, ali 2,765 manj kakor leto poprej. Razporočenih je bilo v prešlem letu 2506 parov. Produkcija tračnic v Z. D. Leta 1931 je bilo v Zed. državah produciranih 1,873,223 ton železniških tračnic, ali okrog 900,000 ton manj kakor leto poprej. Fašistična Italija, ki je odpravila svobodne volitve in iztrebila vse demokratične pridobitve, je koncem marca izdala odlok, s katerim odpravlja porotna sodišča. Novi sodni sistem je striktno fašistična u-stanova. Samo preizkušeni fašisti bodo dobili službo sodnikov. Namesto porotnih sodiš6 uvede fašizem nadomestek, v katerem-bosta dva sodnika ter pet "assesorjev", in teh sedem skupno bo izdajalo sodne odloke. Novi sodni zakon določa, da ne more biti "assesor" noben delavec, kmet, obrtnik ali pisar. Le fašistična elita bo imela ta privilegij. Justica v Italiji v bodoče bo še bolj fašistična nego doslej. Za porotna sodišča se je borilo delavstvo v vseh deželah, ker so bila protiutež vladni ju-stici. Pred poroto je imel človek, ki je bil obtožen recimo političnih "zločinov", ali prestopkov v stavkah, Vsaj malo upanja na oprostitev. V Italiji te nade v bodoče ne bo več. Bodi lojalen fašist, ali pa se te smatra za državi nevarno osa-bo; v tem slučaju te ne protek-tira noben zflkon. Fašistični evangelij v Italiji uči, da moraš služiti državi, ako ne, si ji nevaren in ob enem repotreben član družbe. Potlači te v zapor, ali v izganans vo, ali pa skoplje takim zaznamovanim ljudem s svojimi nasilji in brutalnostjo prerani grob. Brezposelnost v Mussoli-nijevi deželi narašča Število brezposelnih v Italiji je . naraslo na 800,000. Italijanski izvoz je nazadoval v prvih dveh mesecih tega leta za 500,000,000 lir v primeri z enako '< dobo v prošlem letu. Vlada je vsled naiaščajcče krize v velikih skrbeh. Posledice eksplozije "kotlička» Zmanjšan dotok ameriških . dolarjev Turisti iz Zed. držav so lani potrošili v Kanadi $280,000,-000, ali 28 milijonov dolarjev manj kakor leto poprej. Te številke je objavil statistični hirn k •> n url alt n • :* V* J»* <* ^ ^y^-^/v^ (Jaso »i i z flasega Qibanja BAROMETER AGITACIJE ZA "PROLETARCA" V prvih treh mesecih leta 1930, ko se je začela jubilejna kampanja za raziirjenje "Proletarca"» so poslali agitatorji 3S5 polletnih naročnin. Letos v istem času so jih poslali 405 ali štirideset več kakor lani, in to vzlic občutni krizi, ko mnogo na* ročnikov pri najboljši volji ne more obnoviti naročnine. Tudi v dohodkih naročnin beleži '(Proletarec" napredek. V prvih treh mesecih (januar, februar in marec) je prejel v tem in v isti dobi v prejšnjih štirih letih za naročnino sledeč« vsote Leio 1931 1930 1929 1928 1927 . ... $1,480.90 1,451.95 1,117.50 1 »087.85 1,272.91 Kriza je vzrok, da Proletarec bolj ne napreduje, toda že to, da v takih časih NAPREDUJE, je DOBRO znaaienje. Proletarec je delavstvu potreben v krizi kakor v "dobrih" časih. Zdaj jim je celo koristnejši» ker so v krizi delavci bolj dostopni ZDRAVEMU razmišljanju. Ako želite dobro delavskemu razredu, pomagajte pri širjenju delavskega tiska. Pridobivajte "Proletarcu" novih naročnikov! ÀEROPLÀNI V REŠILNIH AKCIJAH 0 agitaciji, konzulski hrani ter kobalski slovnici Bridg?port, O. — Dne 21. marca me je vodila agitacijska pot v Latrobe. Pa. Oglasil sem se pri znani Fradlovi družini. Dasi naših ljudi tam ni mnogo, smo vseeno dobili nekaj naročnikov, potem pa sem kramljal pri Fradlovih, kjer sem seznanil z organizatorjem penn-sylvanske soc. sftranke. Umevno, da sem se seznanil tudi z mlado sodružico Jane Fradel, ki deiuje za socialistično gibanje navdušeno z veliko vero v njegovo bodočnost in končno zmago. Kakor ona, tako se društev naše mladine po naselbinah rad udeležujem, ako se mi le prilika ponudi. Na tej sem izpregovoril nekaj besed, ki so jih navzoči z zadovoljstvom sprejeli. Dne 18.* aprila bodo obhajali prvo obletnico društva. Želim jim obilo uspeha. Drugi dan sem šel na Lloydel in Onnalindo, kjer sem našel starega znanca Frank Šušter-šiča, ki ga nisem videl že 14 let. Bil sem tudi pri A. Zalarju. S Šušteršičem sva obiskala večino rojakov in uspeh je tak, da imajo sedaj v teh dveh naselbinah skoro v vsaki hiši Pro-letarca. Mislim, da bodo v kratkem ustanovili tudi klub JSZ. Posledice stavke ter brez- je. Razumen zagate, v krkrš-1 Društvo št. 344 SNPJ. je na-ne pridejo včasi pripravljalni ročilo 50 izvodov in toliko go-odibori, smatram pa, da je tej i tovo tudi klub. kakor vsaki drugi stvari, katero ta ali oni odbor zastopa, koristno, če jo premotri z vseh plati. Vselej je treba pomisliti, kaj je bilo, kaj so gotovi ljudje proti akciji počeli, kako so ji nasprotovali, in se po tem' ravnati. To bo ohranilo boljše razpoloženje za stvar med tistimi, ki verjamejo vanjo in delajo zanjo. — Opazovalec. Naše priredbe, depresija in drugo Sheboygan, Wis. —- Dramska prireditev tukajšnjega kluba JSZ. dne 8. marca je dobro u-spela, kar se vprizoritve tiče. Igrana je bila tridejanska komedija "Veleturist", katera zahteva mnogo izvežbanih i-gralcev. Klub in vsi tisti, ki so sodelovali, so svojo nalogo fino izvršili. Zasluga gre predvsem klubovemu režiserju in ravno tako vsakemu, ki je bil udeležen v igri. S to predstavo je klub dosegel nov moralen Ali naj uvrstim v dopis še običajne besede o delavskih razmerah? Čemu? Saj so povsod enake! Hooverjeva "pro-speriteta" je dosegla zadajo vas v U. S. of A. Časopisje sicer poroča, da se črni oblaki depresije umikajo. Brezposelnost se zmanjšuje, pravijo, in ta tovarna, pa ona tovarna, in tretja tovarna, je dcbila toliko in toliko naročil, kar znači, da bo zaposlila toliko in toliko več delavcev. To je stara pesem v krizah. Tolažba za brezposelne. Nedavno je lokalni list objavil vest, da je tukajšnja tovarna za izdelovanje stolov in »ličnega pohištva (enega izmed mnogih) dobila naročilo v vrednosti čez $150,000. Brezposelni so to brali in porodilo se jim je upanje. Nasfednji dan jih je stalo osem sto pred tovarno. Bossi so bili začudeni. (V tovarni delajo zdaj namreč samo bossi.) Nihče izmed njih ni vedel o kakem večjem naročilu v omenjeni vsoti iz Chicaga. Torej običajen bluff! Bossi so jim uspeh, ne pa gmotnega, kajti . ... . . , . i , » i . « • i. to pojasnili in brezposelni so na dan, ko se je vršila, so bili j.v. , . /s odšli z zlomljenim upom. Če-kapitalistični interesi iz-krize za varanje de-Zakaj se norčujejo iz tudi njeni starši zelo zanimajo pjselnosti so vidne povsod. Roža naše gibanje in pomagata jaki v vseh teh naselbinah stj kolikor mogoče. naprednega mišljenja, kar tu- Nailednji dan sem se odpe- di pojasni tolikšen uspeh agi-ljal v Johnstown in se oglasil tacije za Proletarca. pri John Langerholcu. Tudij Na poti mi nekdo pove, da tu smo imeli lep sestanek. Dne me A. Kobal, urednik Svobode 23. marca sem odšel s Frank inc., praska in zmerja. Dobil Nagličem v bližnjo naselbino sem kopijo zelnika v Johnstow-Krayn, kjer smo naslednji dan nu, kamor ga je nekaterim na-reorg.inizirali »oziroma ustanc- ročil skrivni odhajalec Fortu-vili socialistični klub. Tudi na. Ves zelnik je pisan v ko-novih naročnikov smo precej |balskem jeziku. Ne vidite dobili. Pri tem delu so mi po- drugega kakor Zaje, Carli, Na vrhu je slika aeroplana, ki je padel na tla v filmski koloniji v puščavi Moja-va, Calif RabiH so ga pri izdelovanju filma. Več oseb je bilo ran/enih. Prešli teden je padel ca tla na neki farmi v Kansasu potni» ti aeroplan, kar je vzelo življenje sedmim potnikom. Toda aeroplani »o uspešno sredstvo tudi pri rešilnih akcijah. So izbami iskalci izgubljenih skupin v polarnih krajih, v gorohrju, na morju in v pustinjah, brzi do-našalci zdravil v oddaljene kraje itd. Na spodnji sliki je aeropUn ,ki je bil pselan v kraje r Newfoundland, da najde člane izgubljene ekspedicije s filmskega parni k a Viking. Spodaj na desni je pilot Bernt Balchen, ki ima v zrakoplovbi v polarnih kraiih, kjer je le led in teirpsratura pod ničlo, m nego izkušeni. niagali sodrugi Suša, Anton O-breza m L. Sterle. V Krayn in na t>unk> prihaja zdaj Proletarec v v^ako hišo. Dne 25. marca me je s. Obreza peljal v St. Michael. S somišljenikom Bizjakom sva naplavila tudi tam dober uspeh. Dne 26. marca sem obiskal nrJe znane sodruge Vidricha, odboj a, Mary Zabric, Anno in Adolfa Krasno, Dim cove, Za-larja, Glavača in več drugih v Snoy, pokretaši itd. Ob ustanovitvi lista so pravili, da bo služil izobrazbi in zbliževanju Jugoslovanov. A vidim, da samo zmerja. Meni pravi v marčni številki "trapasti dopisnik", drugemu "klečeplaznik" itd. Norčuje se z mojimi prejšnjimi agitacijskimi uspehi, ker ga jeze. Naj pogleda še v prejšnji in prihodnji izkaz poslanih naročnin, pa bo še bolj zelen fcogote in me lahko poča- ličastne gore", po katerih rad pleza. To kobalevsko rebo so nam ponujali celo za delavskega voditelja! Kdo vraga pa se rnore zanesti na take švigašva- R L4t 4i Pi KI marca- Udeležba je bila bolj zi poletje večkrat potrebni. Kazne akt ¡vnosu V I UPDIU pjč|a> Izredno malo je prišlo Narava se prebuja izpod Pueblo, Colo. — Pomladni % arejših ljudi, večji pa je bil od- | zimske odeje; približuje se o-solnčni žarki so nas izvabili iz vremenski bogovi tako razkačeni, da se je le malokdo upal pokazati na ulico. A kaj storiti? Predstavo preložiti zadnjo minuto ni kazalo. Ni bilo več časa za obvestitev ljudi. A kljub siabemu vremenu je bila udeležba večja, kot se je pričakovalo. S to predstavo je bila sezona zimskih priredb zaključena, in do prihodnje se bomo zopet ! vsak po svoje zabavali. Želeti pa je, da klub od časa do časa le priredi kaj • primernega, kar bi dalo priliko, da se člani kot nečlani, ki delajo na naših prireditvah, zberejo skupaj in si to skupnost prijateljsko cbdrže. Ob enem se pomenijo o dovršenem delu in kako bo- dje" je imelo za svojo veselico do delovali v prihodnji sezoni, določen datum 7. marca. Ali od Za klubovo kulturno delovanje severa je tisti dan hrumel snež-bi bili taki skupni sestanki ske-, ni vihar in napolnil ulice s snegom tako na debelo, da je bil do malega ves promet ustav- ni u rabi j a jo lavcev? njih ? Mar ni čas, da delavci napravijo takemu roganju konec, vzamejo oblast v svoje roke ter si ustvarijo razmere, v katerih bodo sigurni kruha, čakali brezskrbno na starost in si uredili v vseh ozirih življenje, ki bo vredno človeka? Pa še drugič kaj, ko bo več pomladi. — Poročevalec. Veselica cicerskih "Sosedov" bo 11. aprila Cicero, III. — Druš. "Sose- stanovanj in izg.eda, da oživ- ge! Kar se tiče slovnice ured- ljajo ne le naravo, nego tudi nika Proletarca, je Kobal ne bo dosegel, pa čeprav še d ;lgw hodi v "university". Zaje je za nas O. K. Ko bi Kobal znal vsaj tretjino tako dobro urejevali svoj zelnik, pa se bi že nekoliko postavil. Prcletarec je list, ki je našemu delavstvu v ponos. Pise v interes-u zatiranega, izkoriščanega delavstva, in pove vsem nasprotnikom, kar jim gre. Proletarec je last de- naselbino. Priredb raznih vrst je mnogo, bodisi veselic, dramskih pred3iav in pro9'av. Depresija je velika, toda ni vidno, da vpliva dosti na priredbe. V nedeljo 12. aprila bo imela slavnost petletnice tukajšnja zadružna prodajalna, katera lepo uspeva. Lahko bi seveda še bolj, če se bi več rojakov zavedalo važnosti kooperacije. Udeležimo se njene slavnosti ziv mladine, bodisi radi zaba- znanitelj pomladi — maj. Go-ve ,ali pa zato ,ker se boljše tovo ga je vsak vesel, posebno zaveda, da nam bi bil tak skup- še delavstvo radi simbola o ni centi um potreben. ¡vstajenju človeštva. Eni upa- Nobena priredba ne more jo, da bo na pomlad več dela, biti tako popolna, da bi prišla drugi se vesele, ker bodo šli zo-izven možnosti za kritiko. No- , pet lahko v brstečo naravo, ben pripravljalni odbor bilo Prvi dan maja je tudi praz-katerekoii organizacije ne bi nik zavednega mednarodnega mogel vsem ustreči. Vendar pa delavstva. JSZ. izda vsako le- lavske organizacije, ne pa za- vsi, ker bo to dalo vsem skupaj sebne klike, ki se je združila iz novega poguma, da zadrugo v golega sovraštva .do socialistov bodoče še bolj ojačemo. in poštenega delavstva vobče.1 je naloga takih odborov, da vsako stvar dobro premislijo in s prireditvijo ustrežejo predvsem onim, kateri verujejo v njen namen. Zaradi veselice S. N. D. so se čule kritične o-pazke ,ker je odbor najel godbo. katere načelnik je bil, in Johnstownu in bližnji okolici, s | siti še z gršimi priimki, ako katerimi smo se prav sodružno | misli, da je to edini način, po pomenili o našem delu in podobno. Tudi brez dovtipov ni v takih pomenkih. Zvečer sem se udeležil seje angleško po-alujočega društva Flood City 9NPJ., kjer sem se seznanil z našo mladino, med drugimi s «odrugom Turkom in J. Langer-holcem. Želel sem videti tudi njegovo sestro Frances, ki je jako aktivna za pokret. Bila je i Jsotna radi bolezni. Seja je bila prav zanimiva. Jaz se sej katerem lahko "izobrazuje". Na njegov list nisem naletel nikjer v naselbinah, razen na i menjene, katere je v svoj napadalni namen naročil prej imenovani Fortuna. Take fante ljudje v Penni poznajo. Vidim, da je A. K. hud na socialiste, stvo nas »ne bodo pridobili. — Joseph Snoy. •» ____________ SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V CLEVELANDU. Sejo klub. it. 27 JSZ. •• vrl» vsak prvi ptttk ob 7130 ivticr in ▼••ko Prstjo nedeljo » mesecu ob 2:30 pop., soj« lenafcega odteka pa ▼sak prvi torek r mesecu ob 7:30 ker se nočejo navdušiti «režer v kluborih prostorih v S. N. D zanj in konzula ter za diktatu- Sodrugi in •odruginjo, agiti »ajte in ro V Jugoslaviji. Cemu pa je P^d^UsJIs norih i!a«or in ¿lanic tukaj, ako mu tam tako ugaja? k!ub" Z1""1 VT. . • glasilu Proletarcu. V organizaciji in Naj gre tja ter občuduje "ve- iEokr.,bi i. n.l. mo*. V nedeljo 3. maja bo imelo izgleda, d» tudi bo, neprijatelj Mi ostanemo tukaj, zato prav dru§# Orel SNPJ. svojo običaj- akcije za tako skupno poslop- nosti. nič ne potrebujemo konzulske no majsk0 proslavo, ki je v1 1 podaniške hrane. - Za hlapčev- bistvu društvena prvomajskr. to za ta dan povečano slavnostno številko Proletarca. Želeti je, da bi to iz.daj*o naročili klubi, društva in posamezniki kolikor mogoče v velikem številu. Naj pride s svojim apelom za prebujenje posebno med tiste, ki tudi na pomlad tišče v zimsko spanje svoje dušev- ljen. Ni kazalo drugega, kakor veselico preklicati. Za veselico je bila najeta dvorana v Masonic Temple na So. Millard ter W. 23rd St. Ker je bila za našlednje sobote oddana, jo je društvo najelo za soboto 11. aprila. Pridite vsi. Vstopnice, ki se glase za veselico 7. marca, so dobre tudi za ta datum. Dvorana za take zabave povsem dobro odgovarja, postrežba bo fina, žejo pa bomo gasili po našem starem pravilu. Ker je John Koche-varjev orkester angažiran za ta večer drugam, bo plesalce prav tako zadovoljil Windy City orkester. Pridite, da se prepričate. — Cicerski sosed. KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI iellte svojim priredbam čimveč moralnega In gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i la prireditev. Vprizorjena bo ena angleška in ena slovenska igra, ki bosta nekaj novega za naš oder. Igralci se pridno vežba-jo da čimbolj zadovoljijo avdi-jenco. Društvo Orel s takimi prireditvami neguje po svojih močeh prosvetno delo in širi zavest med članstvom ter delavstvom vobče v smislu načel, ki so za-popadena v pravilih SNPJ. ter njenih resolucijah. Storilo bi nedvomno še več, toda kakor drugod, imamo tudi tukaj včasi nesoglasja, katera Škodujejo skupnemu delu in zmanjšujejo uspehe. Na Orlovo prvomajsko slavno3t se pričakuje obile udeležbe ne le od tukajšnjega članstva ter občinstva, nego tudi iz okoliških krajev. Vsaka taka prireditev je protest proti krivicam, ki se nam gode, in zato je delavstvu v korist, če je solidarno in ako svoje manifestacije čimboljše priredi. Organizacija Slov. nar. dom je imela svojo veselico dne 22. i Majska izdaja "Proletarca" izide kot običajno v povečani obliki, bo tiskana na boljšem papirju ter bo imela bogato vsebino. V nji bodo članki o problemu brezposelnosti» starostni pokojnini, o bodočnosti naiih podpornih organizacij, o naiih kulturnih druitvin, delavskem gibanju med ameriikimi Jugoslovani itd. Kot običajno, bodo v nji zastopani razni tukajinji in atarokrajski sotrudniki. Cene tej izdaji so sledeče: Posamezen iztis......$ .15 10 iztisov............ 1.40 25 iztisov............3.50 50 iztisov............6.90 100 iztisov 250 iztiso* 500 iztisov 1000 izstisov .$12.80 . 32.00 . 50.00 . 95.00 Kdor prijateljev tega lista želi imeti v nji pozdravni oglas, je cena $1 za vsak palec prostora v širini ene kolone. Ta cena velja samo za pozdravne oglase. Prosimo, priporočite trgovcem in drugim, pri katerih nabavljate potrebščine, da pošljejo oglase v majsko številko. Za pojasnila pišite upravništvu. Sodrugi in somišljeniki, poskrbite* da pride prvomajska številka Proletarca. ki je manifestacijski izraz zavednega delavstva, v čimvečjem številu med slovensko ter drugo jugoslovansko ljudstvo. , ry^ — JUGOSLOVANSKEMU DELAVSTVU Proglas Jugoslovanskega delavskega sveta Naselili smo se v to deželo v borbi za kruh. V "lepi naši domovini" ga ni bilo zadoati za vse, zato smo morali v "tujino". Sli amo eni v Zed. države, drugi v Nemčijo, Francijo, v Južno Ameriko, Avstralijo itd. Niamo iskali lepih krajev, nismo šli tja, kjer so krasna jezera, mogočne g da pride 2a delastvo boljša poti okrog rojakov mi je šel bodočnost, kadar se nanjo pri-na roko podnevu John Hotko, 'pravi ter organizira, da si jo zvečer pa John Pohar.. Pri pribori. Tu smo s sodelovanjem njemu in njegovi soprogi Jose-|3. jos> Snoya ustanovili klub pini sem bil zelo gostoljubno 31 jqz. v katerega je ta-sprejet. Je inteligentna žen- koj pristopilo enajst članov in' ska in navdušena za delavsko .--- gibanje. | statement of the ownership, management, circulation, Frančiškanski misijonarji pri- etc. required by the act of congress of august 24, i»i2, hajajo S svojimi pridigami tudi of Proletarec* published weekly at Chicago, ID., April 1st 1931. v te kraje. Zaprisegajo ljudi, ?utc of I,linoi8' County of Cook-da ne bodo več čitali "brezver- Zabava društva Gorenjec' Chicago, III. — V soboto 11. aprila priredi v Kochovi dvorani na 1764 Larabee St. plesno in prosto zabavo znano društvo "Gorenjec" it, 104 S. S. P, Z, Igral bo John Roche-varjev orkester. Vstopnina v pred prodaji je 35c in pri vra-' tih 50c. Zabavali se bomo domače, veselo in prijateljsko ob dobri postreábbi, ki jo bo nudilo društvo posetnikom. Vsi dobrodošli. — Gorenjec. IZVRSTEN ČISTI-LEC TELESA « "New Prague, Mirviu, 13. jan,—Trine rj evo grenko vino je izvrsten čistilec in ojačevalec telesa. Albert Pe-xa." Kratko in odkritosrčno priznanje, toda kolikega pomena sa trpeče na ielodcu! r ■ 4 Triner jevo grenko vino gotovo pomaga. Nič več strahu, da zopet ne boste mogli mirno počivati, ali sedeti pri mizi, z mislijo na ~>eis-ogibno trpljenje in bol. To okusno zdravilo čisti ielodec in črevesje bne» ¿čipanja, odpravi zapeko in povrne dober tek do jedi, ter ojača ves val sistem. Veliko zdravnikov ga predpisuje. V vseh lekarnah. Mala ali velika steklenica, z vrednostnim kuponom. «.........>...».«*.....««» John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th 9ft., Chica«», III. Tfclefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSICA TRGOVINA CVETLIC. Svaft« cvatlica sa pUa«, «vadba, pograba lt¿ FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tal. Crawford 1382. Pristna la okusna domača jadlla. Cona «saarna. Poaftroika točna. skih" listov, kakor sta Proleta- ♦esss Waterloo Dry Cleaning Co. COLLINWOOD, O. Frank Trebeč, InUft \mng, liV^iiH .1 wpiarljam« • tft<4k»- u. ÍMt«fc* obfvki 15805 Waterloo Rd. '•I k arañar» »776 sssse»s»»»e»»s»»e+»»»»e»»* i Anton Zomik HERMINIE. PA. Trgovina S mnJanim bias P«či in pralni stroji posebnost Tel. Herminis 2221. Prva Jugoslovanska restauradja DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Mükovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street So priporoča SHovonoom ' Before me, s notary public, in and for the state and county aforesaid, personally appeared Chas. Pojcorelec, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of ths Proletarec and that the following is to the best of his knowledge and belief a true statement of the ownership, management, of the aforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 411. Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit: 1. That the names and addresses of the publisher, editor managing editor and business managers are: Publisher, Jugoslav Workmen's Publishing Company Inc., 3639 W. 26th St., Chicago, II'.} editor Frank Zaita, ¿627 So. Homan Ave.; managing (fditor, Frank Zaitz, 2627 So. Homan Ave.; business manager, Chas. Pogorelec, 2218 So. Ridgeway Ave. 2. That the owners are: Jugoslav Workmen's Pub. Co., Inc., 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Slovene Section, Jugoslav Federation S. P. 3639 W. 26th S\, Chicago, 111. 3. That the known bondholder*, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per c u or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities ere: No.ie. 4. That the two paragraphs next above, giving the nameh of ths owners, stockholders, and security ho.Ujis, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of ths company but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or. in any other fiduciary relation the name of the person or corporation for whom such trustee is acting, ia given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no rearon to believe that any other person, association or corporation has any interest, direct or indirect, in the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him. CHAS. POG#RELEC, Buriness Manager. Sworn to and subscribed before me this 3rd day of April 1931. Joseph Steblay, Notary Public. (My commissi©* expires June 80th, 1934.) PROLETAREC List sa ial (Ulsviktga ljudstva. Izhaja vsak četrtek, ladaja Ja|Miov«n»ka Delavska Tlako« aa Druibs, Chicago, III. TEKMA Z NOVIMI LADJAMI Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvese NAROČNINA za Zedinjene driavs in Kanado za cslo leto U OO; za pol leta $1.76; za četrt lota $1.00. — lnoaenutvo: za celo leto $8.50; za pol leta $2 00. Tet rokopiai In oglasi morajo biti ▼ naAem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev ▼ itevilki tekočega tedna. ■■«— - - - — ~ • •• ~ ' • ■ ■ PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslsv Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1006. _____ Manager .,____Charles Pogorelec_ SUBSCRIPTION RATES: United Stales and Canada, One Tear $8.00; Six Months •1.78; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Tear $8.50; Six Months $2.00. Address. PROLETAREC W. 26th St.. Chicago. 111. Telephone» Rockwell 26«4. PRAVICA, ZLOČIN IN KAZEN Izgredi in upori v ječah so odsev splošne korumpiranosti ameriških oblastvenih organov. Kazni in oprostitve se izrekajo na podlagi vpliva, podkupnin in intrig. Le za male kršilce veljajo postave kakor so napisane. In zanje veljajo tudi kazni. Dvojna mera justice je vidna v ječah celo bolj kakor zunaj, kajti zunaj se ljudje ločijo po razredih, obleki in stanovanjih. Ali v ječi velja za vse jetnike enaka mera. To le v teoriji, praktično pa so morilci in podobni kriminalci iz bogatih familij in kriminalci iz organiziranih skupin protežirani, ker lahko podkupujejo, ker imajo zunaj vpliv, in ker zanje posredujejo kongresniki in Člani državne legis.ature. To je jasno vsakemu poznavalcu razmer, pa so stvar vzlic temu iznova preiskali po izgredih, ki so se dogodili v illinois.ki državni ječi v Jolietu. Priče ter uradniki so izpovedali, da se jetnike ne opro-šča od kazni na podlagi zadržanja, karakterja in zasluženja, nego na podlagi vpliva ter podknpnin * Jetnikom dfc katerimi je denar, »e godi boljše kakor ostalim, imajo prc-in tvorijo takozvan "priviligiran razred". Po številu ni velik. Proti drugim so jetniMiične uprave dostikrat krivične in brutalne. Posledica tega so organizirani upori kazn encev. Nekaj je ubitih, nekaj poslopij uporniki zažgo, nekaj je v boju ranjenih, toua milica in šerifovi ljudje jih kmalu ukro-te, ker so jetniki neoboroženi. Nekaterim po.em kazen pcosere, sistem v jetnišnici pa ostane istu Posebne komisije preiskujejo in poročajo, in to je vse, kar se stori. Korupcija se nadaljuje in zločinci se togcte naprej, ker vidijo ,da so tisti, ki z njimi razpolagajo, ki jih sodijo in provocirajo, v resnici večji zločinci nego oni sami. Začela je Nemčija, ki je v proilih pr? 'e<> ? ¿stila v morje za |r skoatlantaki promet par modernih pomorskih orjakov, . kafctrimi je obrniU nase pozcrnost potnikov vne- 2 «K mJ°rJ> ZA*> *rade P*r«uk» po najmodeune jših izPJ|*>|. mtvah A»gUja; FVajctja in tudi Zed. driave. Na sliki je nov „otniiki pamik «EmP£Tof 758 ¿etljjev, U.t dniibe Cansdian Pacific. Zgrajen jo bil v Angliji. Prvo pot v A-normo xa ¿ne 27. maja. Plul bo v Qjabec v Kanadi. JUBILEJ PREDSEDNIKA hEDh RODWE ŽADRU2NE ZVEZE Nič razveseljivega med premogarji v Kansasu GRAFTA V Zedinjenih državah so v mestih in obči-rrh. v državah, v ječah in tudi pri zvezni vladi preiskave grafia ter graftarjev običajen pojav. Vselej je jasno, da bo graft do-kazr.n, in vsakikrat vedo preiskovalci kakcr ^ TT^mri kommpii rinci, da ne bo po preiskavi nobene spremembe. Včasi "Rak graft ar odstopi, drugi pa pride na njegovo mesto. Te preiskave Stanejo visoke vsote. Mar-sikak političar, ki je imenovan v preiskoval-* ni odbor ali komisijo, je vesel take službe. Ne dn mu posebnega dela, ker so mu dejstva znana, toda služi dobro in preiskavo zavla-č.; e mesece in tudi dalj, ako mogoče. Ko določena vsota poide, izda komisija poročilo, da je res mnogo korupcije, za remeduro na-m vede nekaj nasvetov, listi prinesejo o stvari kako kolono ali dve o dognanjih in priporočilih preiskovalne komisije, in s tem je stvar navadno zapečatena. Komisije ne bodo odpravile korupcije. Preiskave o stvareh, ki so vsakemu znane, nimajo smisla. . Veliko več pa bi zaleglo, ako bi bilo v čikaškem mestnem svetu deset socialistov, deset v newyorskem, pet v phila-delphijskem, štirje v elevelandskem itd. Saj sta v Chicagu pred leti celo dva socialistična aldermana mnogo storila v taktiki čiščenja mesta, in v kongresu je bil že en Berger vplivna moč. ZA KOS MILA V JEČO Clarence Rucker, čikaški črnec, je ukradel v trgovini na 111 North Oak Park Ave. v Oak Parku kos mila. Dan pozneje ga je magistratni sodnik Paul R. Wick obsodil na $25 gkbe. Črnec ni imel niti niklja, da bi plačal kazen, zato je bil poslan v čikaško prisilno delavnico v Bridewell, kjer mora p estati 60 dni zapora. Zamorec Ruckner je zelo neveden človek. Okolščine so mu bile v^e življenje neugodne, zato je njegovo znanje revno kakor je on sam. Vendar pa je ob tej priliki spoznal, da ne obsojajo vseh tatov po enakem pravilu. Ako zapravijo bankirji vlagateljem polovteo in več njihovih prihrankov na tatinske načine ,se jim ne bo ničesar zgodilo. Za kos mila pa gre človek 60 dni v ječo. 12. marca t. 1.- je dovršil Vaino Tanner, predsednik Mednarodne zadružne zveze v Londonu svoje So. leto. Kot zadrugar, politik in državnik je Vaino Tanne^ osebnost mednarodnega značaja. Vaino Tanner je bil rojen 12. marca 1881* v Mouhijarvi-ju na Finskem kot sin železničarja. Po absolvirani maturi leta 1900 je začel obiskovati trgovsko visoko šolo v Helsingforsu. V letu 1901 je prejel prvo državno potovalno štipendijo za mlade trgovce in se napotil v Nemčijo, kjer je deloval 1 in pol leta pri Velenakupni družbi nemških konzumnih društev v Hamburgu. Ko se je vrnil na Finsko, je bil v jeseni leta 1903 izvoljen za poslovodjo Konzumnega društva v mestu Abo. Od 1905 do 1910 je deloval kot novinar. Leta 1911 je napravil juridični državni izpit in deloval koc državni pravd-nik v Helsingforsu od 1911 do 1915. Tega leta je postal ravnatelj Konzumnega društva "Elanto" v Helsingforsu, na katerem mestu deluje še danes. • KANCELAR, KI JE PODPISAL VERSAILSK0 POGODBO, UMRL ... , _ Arma, Kana. — Prosperite- V konzumno zadiužnem gi- a a "veiikim inženirjem" v se-banju je zavzemal Tanner raz- dlu že prihaja okroR v ,a> na častna mesta. Od 1908 do Sjre! Plwl dobrim j# 1916 je bil č an nadzorstva Western Coal Co. v Armi zapr-\ elenakupne družbe finskih ja rov ¿t 22 Zaposljenih je Konzumnm društev ui v letih bll0 v njcniu okrog 400 delay. 1909 do 1915 njegov predsed- cev. Omenjena družba je edi-aik. Clan nadzorstva konzum- na v tem okrožju, ki vsaj delnega diuš.va "Elamo" je bil no zaposljuje večje število de-od 1908 do 1911 in od 1914 do |avcev. Obratuje že leto po 1915. Je dalje še predsednik par drii v tednu No> 8edaj še nadzorstva Osrednje zveze lega ne bo. Prizadetih je nad ^konZummh zadrug Finske. Je 10o slovenskih družin. Mladi- član načelstva Velenakupne na> ki je v normalnih časih za- družbe O T K od 1917 in član po8ljena v industrijah v Detroi- o«ieunjega načela Medna- u> Caicagu in drugih mestih, rodne zadružne zveze od 1910.; je sedaj večinomi. doma, na Za predsednika Mednarodne ramenih starih družinskih oče- zadružne zveze je bil izvoljen, t,ov, in zdaj so pa ie ti brez de- na stockholmskem kongresu le- ja. r^ iepa pr08 peri teta! ta 1927 1 f " ' . . . . ! Kansaška federacija SNPJ Kot član socialne demokra- tudi teto8 priredi g xj(J običaj cije je pripadal fmskemu par- no majnisko proslavo. Vrši se lamenlu od 1907 do 1910, 1913 v Frontenacu. projfram 8e do 1916, 1919 do 1927 in dni- prične izvajati ob 6. zvečer, kar gemu parlamentu od leta 1930 ne UJfaja našim 3tar«jAim čla. dalje Bil je socialnodemokra- no,n, ki so vajeni iti s "kokošmi Učni kandidat za predsednika spat». Vsa leta smo prirejali finske republike leta 1925 in prvcmajmško proslavo dopol- I dne ali popoldne, toda zadnje Leta 1917 je senator in fin- leta je bila udeležba vselej ze- ski finančni minister; leta 1926 lo pičla. Na naših starejših do 1927 je deloval kot mini- člani* ^e že dolgj opaža du- strski predsednik. Na svetov- ševna utrujenost (telesna ne, ni gospodarski konferenci v saj skoro nihče ne dela), ali tienovi je ztisiopai Finsko kot pa je to morda le brezbrižnost. strokovnjak. Od leta 1927 do Zavednost gotovo ni. liKiO je bil član Gospodarske-1 priredba bo t , . d ga sisveta Društva narodov. V L , . .... » . ' . . . . se tako da prilika priSostvova- svoji domovini za\zemA še ce-L. .... , T. . , . . lo vrsto častnih mest pri Narod- U ud mladln.'' kl 1,odne\u . , t . j j r , zaposlena s solo in v trgovinah. Program je v oskrbi angleško- ptaujočega druševa 4,Sun- fiower" v Armi. Potrebno je, da skušamo zainteresirati mla ni banki in drugod. Sodrug Tanner je mož velikih sposobnosti, železnih živcev in širokega peg eda. današnji gnili sistem) še vedno iobi kak denar. Drugače se imamo v Kansasu "po starem". Zime ni bilo nič, spomladi, ko je vse v cvetju in zelenju, smo pa dobili j snega in dežja da je joj. "No, saj je vse na svetu narobe"., Rovi p(časi izginjajo, in ž njimi naše nekdaj cvetoče naselbine. Z njimi pa izginjajo drug za drugim tudi starejši naseljenci. Izgleda, da bo naš zadružni pogrebni zavod čim-dalje bolj zaposljen. Na mesto starejših stopa mlajša generacija, ki pa bo morala iskati zaposijenest v drugih industri-i jah. Z malimi izjemami je duha ameriške šole. Anton šular. Škodljivi "strankarski" boji in narod M:lwaukee, Wis. — Človek pričakuje, da bi že enkrat pojenjal škodljivi" strankarski" boj, ker je naselbini v pogubo. Pred nekako tremi leti sem pisal, da se pripravlja godlja, ki je bila potem res položena v loncih na peč. Mnogo kuhal-nic jo je hitelo mešati. Rezultat je, da se je razlezla po vsi naselbini. Kuharji in drugi jo zdaj odrivajo od sebe. Stebri starih nazorov pokajo, ker jim je godlja izpodkopala tla. Ko smo pred tremi meseci čitali novoletna voščila, smo tipali, da so se ljudje res že naučili, da je zbadanje in intri-giranje kvarno. Treba je sa-'mo to spoznanje, pa bi zava-jalci morali v zadnjo klop. Danes se tišče v ospredju, da delajo toliko več kvara. Zdaj je doba diktatur. Tudi tujcaj se hoče kontrolirati javno mnenje z diktatorskimi metodami. Pa so naleteli na težkoče. Umivali so zamorca, da bi postal bel, četudi vedo, da je to nemogoče. ^ Zelo netaktno in školjivo je zanašati boj med mladino, lipam, da jo ne bodo spravili s tira, kajti nanjo računam, da bo pokazala dovolj preudarnosti, neglede na intrige starejših rojakov. I J. Kopušarjevo pismo, objavljeno v Proletarcu, je tudi dokaz, da se imamo še mnogo učiti. Izgovor na Spartakove dopise je ničev. Spartak je bil s svojimi izvajanji v Proletarcu in Prosveti na mestu, niso pa bili tisti, ki najbolj kritizirajo. Proletarec naj le otfiane na začrtani poti. In pa majsko številko dajmo razširiti. Prinaša poučno čtivo, ki nekaj gotovo zaleže. — Opazovalec. Tako zadiužnemu kakor tu- dino za ideje zavednega delav-di drugemu delavskemu giba- stva> Upali je> da bodo lutii nju je stani že neprecenljivih Varejši člani sodelovali in se zaslug in radi tega želimo, da deluje še mnogo let čil in svež za delavsko gibanje. Cv. K. Dnt 26. marca se je vršil v Berli nu pogreb socialističnega voditelja Hermanna Muellerja, kateremu je prisostvovalo nad sto tisoč ljudi. Umrl je v starosti 55 let. Mueller je bil eden vodilnih krmarjev Nemčije v najkritičnejšem času njene zgodovine, v dobi, ko je vrgla monarhijo in bila ob enem tlačena od zavezniških državnikov, kateri so skovali znano ver-sailbko "mirovno" pogodbo. Nemčiji ni preostajalo ničesar , drugega kakor da jo podpiše. V njenem imenu je to storil Herman Mueller.' V vladi je imel Mueller najvišjo službo kancelarja. Med nemškim narodom je užival velik ugled, dasi so ga pristaši sovražnih strank ljuto napadali. V politiki je bil socialist ter sploh človek pacifističnih nazorov svetovnega slovesa. Glavni govor ob krsti pokojnika je imel socialist Paul Loebe, predsednik nemškega državnega zbora. v večjem številu udeležili prireditve. Na naših sejah se skuša o-pravičevati slabo udeležbo na . , t h i • prireditvah s temle argumenti: Lauise L Hamburger IZ-^labičasi, denarja ni, pijače ni ... y . . - itd. Kot da bedo prišle boljše Kijucena iz soc. stranke delavske razmere kar same od Socialistična stranka okraja »^be, da delavec «le sedi za Cook je izključila članico Loui- pečjo in jamra ter preklinja se Loeb Hamburger, ker je in- i)nizerijo. Vstopnina tistih par dorsirala kandidaturo VVm. tfrošev, ki se jo računa na ta-Ha.e Thompsona za čikaškega kih prireditvah za pokritje župana. Pri prošlih kongre- stroškov, tudi ni taka vsota, snih volitvah je bila Lcuise da bi bila zadržek. Tudi kar Hambuiger v svojem distriktu se pijače tiče, ne bi smela biti kandidatinja v zvezni kongres zadržek udetežbi na prvomaj-t na socia.ističai lisci. Je ppomi- ski proslavi. Saj je delavec nentna socialna delavka, ki bi P^d vplivom alkohola najmanj lahko socialistični stranki .nno- dostopen izobrazbi. Več naročnikom Proletarca v teh krajih je potekla naroč- Združenje industrij Papirnice v Kanadi, katerih kapital znaša $690.000.000. Imajo v procesu akcijo za združenje v eno kompanijo (tiust). Koncentracija jim bo pripomogla, da zmanjšajo število delavcev, povečajo produkcijo in s tem profit. M0L0T0V PRAVI, DA BO RUSIJA NAPREDOVALA VZLIC SOVRAŽNOSnr.1 go koristila. Ker pa stranka rabi le člane in članice, ki so vsaj v času včlanjenja zaneslji-; nina. Ob priliki jih obiščem. vi socialisti, je preiskovalni od- Sicer bi moral list kot je Pro- bor čikaške $oc. stranke sklenil, da se ou;enjeno izključi, kar je centralni odbor na svoji seji soglasno odobri.. letarecimeti saj petkrat toliko naročnikov po teh naselbinah, no pa je že\ako! Kes so slabi časi, in delavcu je prehrana in društveni prispevki prvo, kajti Nasplipvanip v 7 driavp !bolezen »tf«™* v hisi v takih ndMjjevdnje v l. arzave časih je še dvakrat hujša ča ni Meseca februarja je bilo pri- zavarovalnine. Imamo več zapuščenih v »Zed. države samo vednih delavcev in -pnštenih na- KARL MARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ (Nadaljevanje). V zvezi z njihovimi raziskavami izjavlja Marx: Vsako blago, t. j. vsaka na irjr prineSena kapitalistično ustvarjena stvar ali dobrina ima uporabno in menjalno vrednost. Uporabna vrednost je korist, ki jo nudi blago onemu, ki ga porabi, in zadovoljuje katerokoli njegovih telesnih ali duševnih potreb; blaga brez uporabne vrednosti se ne da izmenjati, se ne da prodati. Kot uporabna vrednost je blago po vsebini različno med seboj; nihče ne bo zamenjal tone pšenice za tono prav tako dobre pšenice, pač pa za obleko. Po kakem merilu se pa blago drugo za drugo izmenjava? Merilo je menjalna vrednost in ta obstoji v trudu, v množini dela, ki je potrebno za izgo-tovitev gotovega blaga. Na trgu se zamenjavajo med seboj iste delovne množine. Kot menjalne vrednosti, kot vtelešenje človeškega dela, si je razno blago bistveno med'seboj enako, le kvantitativno je različno, ker predstavljajo v sebi različne blagovne kategorije različne množine dela. Razume se, da delovne množine ne računamo po delovnem načinu poedinega producenta, temveč po prevladujoči družabni delovni metodi. Ce n. pr. ročni tkalec A. potrebuje 20 ur za izgotovitev kosa platna, ki se ga napravi v moderni tkalnici v 5 urah, platno ročnega tkalca nikakor nima štirikratne menjalne vrednosti. Ce zahteva ročni tkalec A. od B., ki je njegovo platno uporabil, protiplačilo 20 delovnih ur, odgovori B., da se more tak kos platna zopet napraviti (reproducirati) v 5 urah, torej da predstavlja menjalno vrednost le 5-tih delovnih ur. Marx definira torej menjalno vrednost sledeče: Menjalna vrednost blaga obstoji v družabno potrebni delovni množini, ki jo zahteva njegova reprodukcija. Ta delovna množina ni nikak stalen faktor. Z novo iznajdbo," zboljšanjem delovnih metod, večjo izdatnostjo dela itd. se zmanjša delovna množina, ki je potrebna za reprodukcijo blaga; njegova menjalna vrednost ali splošno govorjeno in v denarju izraženo: njegova cena bo torej padla pod pogojem, da ostanejo druge okolščine iste (povpraševanje, denarni kurz). Delo je torej vir menjalne vrednosti in ta je merilo, po katerem se urejujejo menjalne operacije. Menjalna vrednost meri tudi višino družabnega blagovnega bogastva. Bogastvo lahko narašča po množini, pa pada v vrednosti, v kolikor se zmanjšuje za njegovo reprodukcijo potrebna družabna delovna množina. Cim industrijsko naprednejša in kulturno višja je družba, tem večje je bogastvo in tem manjša delovna množina, ki jo je treba porabiti za ustvarjanje tega bogastva. Zgoraj smo rekli, da je uporabna vrednost glavni pogoj izmenjave poedinega blaga. Pomen uporabne vrednosti še s tem ni izčrpan. Množina uporabnih vrednosti, ki jih potrebuje družba, določa množino menjalnih vrednosti, ki jih je treba napraviti; ako se producira več blaga, kakor ga potrebuje družba, potem ono blago, ki je odveč, nima nikake menjalne vrednosti kljub porabljeni množini dela. (Kapital III). Popolno ure sničenje menjalnih vrednosti ali storjenega družabnega dela zavisi, kakor vidimo, od prilagoditve ponujanja povpraševanju in je stvar organizacije, vodstva obrata. Pripomnili smo, da je Marxova vrednostna teorija navezana na ono klasičnih ekonomov. Ali niso iste. Brez ozira na nekatera zboljšanja definicije, ki jo je napravil Marx, se razlikujejo v siedečih naziranjih: V klasični vrednostni teoriji je pravi stvarnik vrednosti podjetnik, ki vodi produkcijo, ki s svojim kapitalom, nabavlja orodja, surovine in delavce, ki prodaja gotovo blago irt vzdržuje v teku reprodukcijski proces; mezdni delavec je za njo le eno produkcijskih sredstev. V Marxo-vi vrednostni teoriji pa je pravi stvarnik vrednosti proletarec: ročni in duševni delavec, ki dela v produkcijskem procesu, kj iz-preminja surovine v blago ali spravlja surovine na mesto produkcije; le delavec v produkciji in z njo zvezanem transportu Ustvarja vrednost. (Kapital 11. 6. 3. poglavje) Vsi drugi razredi niso produktivni; vršiti morejo sicer splošno delo, toda ne ustvarjajo nika-kih novih vrednosti; tudi vsi znanstveni delavci, iznajditelji in raziskovalci vrše le splošno delo, ki sicer zvišuje izdatnost ustvarjanja produktivnih delavcev, torej veča bogastvo, kajti tako izgotoyljeno blago vsebuje manj žive delovne sile. (Kapital 111). (Dalje prihodnjič.) 3,147 priseljencev, ali manj kot kdaj popiej, od kar vodi statistiko deiavsKi .department. V osmih mesecih do konca februarja je bi .o pri pečenih v to deželo 82,536 priseljencev. 'Februarja je bilo deportiranih 1517 tujerodcev, 693 pa je bilo ' vrnjenih iz pnstanišča, ker so imeli nepravilne ali pomanklji-| ve potrte liste. ročnikov, ki so V finančnih stiskah in brez dela, ter mislijo ob prvi priliki pošteno plačati. Take uprava lista velno počaka. Naletim pa tudi na take, ki pravijo, da naj jim list ustavimo, češ, da ni denarja. Čudno, da zmanjka denarja naj-prvo za Proletarca, med tem, ko se za "Sun" in "Headliglif (lokalna lista, ki zagovarjata I Vjačeslav Molotov, kl je novi predsednik komisarskega koncila sovjetske Unije, je v svojem govoru na vse^ovjet-skem kongresu dejal, da bo Sovjetska Rusija gospodarsko napredovala vzlic sovražni ekonomski politiki Zed. držav. Molotov je naslednik prejšnjega predsednika Rykova, kateri je bil odstavljen vsled nesoglasij s Stalinom. KRIZA IN "PROLETAREC" Navada je, da v depresijah delavci naj-rajše puščajo svoje liste, medtem ko kapitalistične plačujejo dalje. Ne vedo, da s tem dajejo še večjo moralno podporo sistemu, ki jih meče v mizerijo. Ta "navada" sedaj za nan rniko Prolftar-ca ne velja toliko kakor nekoč. Marsikak delavec, ki je že mesece brez zaslužka, gre med svoje skromne prihranke, da poravna naročnino. Nekateri seveda nikakor ne morejo, toda namesto teh se zastopniki potrudijo, da dobe nove. Zdaj imajo ljudje čas, da mislijo. K temu jim lahko veliko pripomore Proletarec. Širite ga I POVEST 0 ZLOČINU % (Nadaljevanje) ~ Razdeli svoj denar z menoj, potem bom lahko dobro živel! je divje dejal Salakin. — Kaj—? — Deli z menoj, sem^lejal . . . — Ti bom že razdelil! Poznaš to? Pred Salakinovimi o6mi je zaplesala ročka z utežjo. Videl je prežeče zobovje v obrazu, ki je bil črn kakor hudičev. Naenkrat pa je zajel Salakina ogenj besa. Bilo mu je, kakor da se mu trga srce, kakor c'a mu iz preklanega srca plamti ogenj v glavo in videl je pred očmi vse krvavo rdeče. Z vsemi svojimi močmi je udaril s komolcem v oglarjev obraz, da se je zvrnil na hrbet. V tem trenutku ga je zadelo oglarjevo železo v rame in grozna bolečina ga je spreletela iti mu vzela sapo. — Na pomoč! . . . Morilci! je kričal ogljar, kakor da bi lajal. Salakin pa ae je vrgel nanj z vsem svojim telesom, oklenil z rokami njegov vrat, ga teptal s koleni v trbuh in kričal na ves glas: — Na! Še eno zini! Na, tak kriči vendar! Zini še kaj! Ogljar je škrtal, se zagrizel z zobmi v obleko, se zvijal kakor riba pod vodo in skušal doseči z rokami Salakinov vrat. » *>? imel° P|esn° mljenje je ekonomska in du-'*"8"®? ,.an«'efk? P<»lu oče hovna emancipacija človeka iz dr^p<]0lden Eag 8PadaJ°že spon okamenilih tradicij in, Dne 23 -a bo ve8elica ignorance ter iz krempljev ti- , . - .. ___ ranov in izkoriščevalcev. , «oMerencne organizacije JbZ., .. . . naslednji dan pa zborovanje S pesmijo so tirani zasužnje- soc k|u,bov in društev pr08vet- vali ljudstva in s pesmijo se bo ne matjce \ delavstvo osvobodilo svojih tla- Dne 30. maja bo koncert pod čiteljev. Rimski cerkvi na pri- avspicijo Slovenskega doma. mer služi pesem m glasba kot Kot pravijo„ bo sodelovalo več najefektnejše sredstvo za šir.ie-1 zborov, nje lojalnosti in pripadništva; ravno tako tudi kapitalistični državi in sistemu samemu, ker petje je le sredstvo in ne cilj. Tudi organiziranemu delavstvu služi pesem za njegovo ja-čenje s tem, da mu razvija svet lepote in zadošča estetičnim CHICAGO, ILL. rrl i J. Kosin. "Kameni svatovi" na či- kaškem odm t Chicago, III. — V nedeljo 19. aprila se vrši skupna jugoslo-potrebam človeka. S tem pri- vanska kultufna prireditev, na klepa posameznika nase in ffa svoje ideale ter stremljenja. Radi tega tudi vidimo močne kateri sodelujejo Hrvatje, Srbi in Slovenci. Prireditelj je Ju-goslaven8ko Prosvjetno Udru. delavske zbore in kulturne or-|ženje, katero vprizori dramo v ganizacije sploh v vseh drža- treh dejanjih "Kameni svato-vah, kjer je delavstvo dobro vi"- Vsebina je povzeta po organizirano v svojih lastnib | ljudski povesti istega imena, ki bojevnih organizacijah. Kar J° je napisal znani hrvatski pi-so cerkveni zbori cerkvi, malo- »atelj Avgust Senoa. meščanski malomeščanstvn, to Pevski zbor "Sava", odsek so delavski zbori delavski misli, kluba št. 27 JSZ. »zapoje ven-katero razvijajo z delavski pe- ----- smijo, jo kinčajo a spevi ljuba- Tbareertonu vi človeškega hrepenenja ali; ^ ™ «f™0.! bolesti in občudovanja lepote. ruko drufo n.d.ljo v mtMcu ob iS. In kot ima delavsko gibanje ¿opoldne v dvorani društva "Dom- svoje nasprotnike, ako jih ima- nm u, cti. Sodm*t, pHH.- jo tudi delavski Zbori. "Sava" jajt. rodno M ••jo »a prebivaj«« ni izvzeta. Žalostno je to, ker klubu novih članov, d« na ta nmlim -ima nasprotnike ne med kapi- ustvarimo močno postojanko J. S. Z. talisti, pač pa med delavci sa- Somišljenika vabimo, da m nam pri-mimi zato, ker je — delavska! Sociaiutičn. .tr.nk. ja v K,. i . _ __« _ tej dcžali edina delavska stranka s jub emu pa napreduje m se ^nstruktivnim profr.mom, . w.t._ izpopolnjuje, in tudi krog nje- rim ^ delavstvo lahko pribori boljšo nih simpatičarjev se Širi. bodočnost in končno osvoboditev is Na prihodnjem koncertu bo mesdne suinostL "Sava" zopet nastopila z lepi- v»s»»m»#m»mmmmmmm mi skladbami, od katerih bo sleherni imel polno mero u ž i t -ka. O programu več prihodnjič. Nftiemi čikaškemu in <>-koliškemu delavstvu le pripo- n ročamo,/la se udeleži koncerta VESELICA DRUŠTVA "SOSEDJE" ŠT. 449 S. N. V. J. v soboto 11. aprila. Pričetek ob 8. zvečer v spodnji dvorani Lawndale Masonic Temple, So. Millard Aw. in W. 23rd St. , VSTOPNINA 35c. IGRA 'WINDY CITY NIGHT HAWKS' ORKESTER Kot vedno bo pri "Sosedih" dobra postrežba in o|>ilo e zabave za v®e. Povabite s aabo prijatelje in znance. wwyvww^wwAVAvyw OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašajo v Proietarca »»l>é>»4>êl>êê»êêê>êêê>É»ê>êê»è»é»»ê>l>lê>tl>>M>f in s tem podpre svoj zbor, T>cd-krepi samega sebe duševno in svoje težnje po boljšemu in lepšemu življenju. Vstopnice so v pred prodaji in stanejo 75c. Dobe se pri Članih k'uba in "Save" ter v uradu Proietarca. P. O. Dr. Andrew Furlan Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, prods. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA ~ ~ " " DEl'O JAMCENO. Telefoni: Canal 7172-7173 1717 ITOI 11/ Ol.l Qft C hlCAffO. 111. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111. Tel. 6524. Goftpodlnje. sahtevajt* v trgovinah kruh k n*i« pekarne. Lep uspeh priredbe spring-fieldskesa kluba Springfteld, lil. — V nedeljo 29. marca je tukajšnji klub št. 47 JSZ. v pri zori 1 iKro "Stari Krehi". Upam, da napiše oceno oziroma kritiko predstave kdo drugi. Kečem pa, da se je iffra občinstvu zelo dopadla. Saj so bili vsi jako veselo razpoloženi in zatrjevali, da na take priredbe še pridejo. Udeležba je bila za današnje razmere prav sijajna. Naši prijatelji iz zunanjih naselbin so se mnogobrojno odzvali. Po predstavi smo imeli .prosto in plesno zabavo, na kateri se je vrtelo staro in mlado. K temu je kajpada pripomogla dobra godba. To je bila klubova zadnja dramska predstava v tej sezoni. ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Orden Bank Bldf.) .. Uradne ure: Od 9. do 12. dop.. * od 1. do 5. popoldne in od 6. do < 9. zvečer. Ob sredah od 9. do ! 12. dop., in od 6. do 9. ivečer. Tel. Crawford 2893. Tal. na domu Rockwall 281S ^oeoeeooooeeoeeooeeee»»»» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hour* at 3724 W. 26th Stree Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:3C — 6:30 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug; Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only b> appointment«. Residence Tel.: Crawford 8440 KNJIŽNICA KLUBA ŠT. 1 J. S. 1. 3639 W. 26th St., Chicago» 111. (v upravni»tvu Proietarca) ima na razpolago bogato zbirko knjig v slovenskem in angleškem jeziku, katere izposojuje proti mali odškodnini članom in nečlanom. Urad odprt vsak dan izvzemši nedelj in praznikov in ob večerih razven torka večera. mm -.. « • » Knjižničar. \ w i TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. T«l. Lawndale 2012 A. H. Skubic, p reds. — J. F. Korecky taj. V naii tiskarni »a tiska "Proletarec' NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO. ILL. (V Milini urada SNPJ i. Proietarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GI.ASER, lastnik. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stane >a celo leto $8.00, pol leta $3.00. Ustanavljajte nova druitva. Deset ¿'anov(ic) j s treba za novo drultvo. Naslov sa list In u tajništvo |e: 2637 S. LAWNDAI.E AVE.. CHICAGO. ILL. IIIHIIIIl>iM»MM Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street 2 ve* Tel. 1478. JOHNSTOWN, PA NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mt tiskamo v Slovenskam, Hrvaškem, Slovaškem, češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jesiku. Naša posebnost so tiskovine sa društva in trgovca. Pravi prijatelj V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO. ILLINOIS. «it ^Hp*- " PROLETAREC Ete" mit¥ùUi\WmVÏÏVmUÀUW Adam Mllkovlčs t Wf/Afi SUŽNJI KRVI ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm praviM 4« pona tU« ta l^aUtaiea »rUrlu|« avtor. AYV êV'< ê\W >\ / êv- »X êW êVv â èWM (Nadaljevanje.) "Tako?" je rekel in stisnil ustni. "Ako je tako, kakor mi pripoveduješ ti, dragi prijatelj, potem prevzamem k>v." Zatajil je samega sebe in se skuéal obvladati. "Za deset tisoč frankov se pač spodobi, da se človek razkorači in se poda na pot." "Kakor veš," je dejal Leander, "svetovati v tem slučaju ne morem in nočem." "Grem," «e je prestopil Mover. "To opravim mimogrede." "Ti gred zopet od doma?" je skušala napraviti užaljen obraz soproga. "Da, zopet," je vtaknil Mover roke v žep. "Najbolje bo tako. Ne vrnem se preje, dokler ji ne vriem zanjke okrog vratu. Še jutri odpotujem, tako bo ustreženo vsem." Lstega večera je dolgo presedel v/temni sobi. Oprt z rokami ob čelo, je taval v mislih po bre;;krajnih gozdovih, ki jih je bil obhodil z veselim srcem, da prinese v svoj dom zmago in plačilo za tolik trud, ki ga je moral prestati. Sedaj je prišel, izmučen po telesu m se z ranjenim srcem skril pred ljudmi. "Prokleto je življenje," je vzdihnil, "na nebu ti sije solnce, ko se zatečeš strt, da bi te oživel, vidiš, da ga ni. Ob cesti utrgaš rožo, v roki ti ostane trn. "Prokletstvo," je udaril z roko po naslanjaču. "Ako hočeš živeti, ne sineš verovati nikomur. Veruj sam vase; zakaj, le v samem sebi boš našel prijatelja. "Čakaj," je hipoma vstal, "nastavim vama past!" Potem se je nasmejal in zažvižgal. V sobo je stopila Hedy in ga privila k sebi. "Zakaj me hočeš zepet zapustiti?" "Ker to storiti moram." "Ti hočeš na vsak način obogateli za deset tisočakov? Kdaj odpotuješ?" "Še jutri, Hedy," je pogledal v njene oči Mover. "Še jutri?" "Da, Še jutri bo nastavljena past." Drugo jutro je odšel. Gospa Hedy je gledala za njim skozi okno; manjši in manjši je postajal, dokler se ni izgubil v množico ljudi. Hedy je poskočila od okna in si pomela roke. 16. Ko sta Ramón in Madaléna po tisti strašni noči prijezdila v prvo vas, sta privezala konja k starem deblu pripela na sedlo listek z Moverjevim naslovom in sklenila potovati do prve postaje peš. Pot ju je vodila po krivuljami strugi. Na obeh straneh so posedali tuintam pastirji, pekli krompir in prepevali. • Po širnih travnikih se je paslo na stotine merino ovac ,ki so jih tamošnji prebivalci dobili iz Španije. Večer je bil. Potnika sta sklenila prenočiti v mali vasi, ki je ležala skrita ob pa-robku gozdiča. V skromni sobici sta zanetila ^ggenj, da je veselo prasketalo iz male pečice in se svetlikalo po mračnih stenah. Takrat, kadar se poslovi solnce in zadere svoje kremplje v zemljo noč, ki se je bila odtrgala od solnca, tedaj, ob takih trenot-kih, je človek takole v samoti najmočnejši, da prikliče k sebi vse spomine, ki se kakor boječe sence priplazijo v človeško dušo. Duša, zrcalo preteklosti, ki je čez dan pokrita s k op reno pozbljenja, ti na večer vetrepeta, se razigali in šiloma postavi pred človeka vse, prav vse, kar je bilo kdaj vrženo vanjo. In ko tako človek gleda slike svoje preteklosti bi — pa naj bodo lepe ali grde — pljunil bi vanje; zakaj vsaka slika je na hrbtu, tam. na tistem kraju, ki ga človek ne vidi, u-niazana, razpraskana od hudobne roke in ometana z blatom. Vse je ničevo; zakaj še tisto, kar je lepega, še tisto ni več tvoje — bilo je 'tvoje, ko si bil slep, ko nisi poznal življenja, ne skritega boja, ko so ga namenili tebi, ko si bil vržen v svet kot novo orodje, da braniš čustva svojega srca in samega sebe v bojiu za obstanek. V dobrem ogledahi ne moreš prikriti solnčnih peg na obrazu, v čuteči duši ne grenkih spominov preteklosti. Zavrzi jih! Zavrzi jih enkrat — vstali bodo znova pred teboj; drug bo obujal drugega, vedno več jih bo, trpkih in grenkih. Ramon je ždel kraj peči in bulil v begajoče slike preteklosti. Zunaj je tulil vihar. Skozi razrpoke peči je metal ogenj svoj odsev in slikal po stenah čudne prikazni, ki so se zvijale in pačile. Zdajci se je preril k steni visok č.ovek. Prišel je izza obzidja mrtvih in stopil pred sina. "Ona je vlaČijga!" je stegnil roke in pokazal na sključeno žensko, ki je molče slonela na blazinah. *'Ne oče! To je moja žena! je stisnil v bolečini Ramon iz srca. In za očetom so se prerivali k steni še drugi in vbí so stegovali roke in kazali: "Qna je vlačugat" Tedaj so na vasi zapeli fantje tiho pesem. Ramon se je dvignU in skočil k Madaleni: "Cujeé?" "Pesem!" je prisluhnila ona. Bliže in bliže je prihajalo in polegalo po vasi, po sobah in skritih kotih, kjer so spala dekleta. Takrat »e je Ramon krčevito oklenil Madalene in se razjokal v njenem naročju kakor otrok, čeprav ni vedel zakaj ... RESNIM IN PAMETNIM V PRESOJO IN ZARAVO Naslednji dan sta zopet nadaljevala pot. Iz «traja v ¿raj, to je bila njuna večna pesem. Kjerkoli sta obstala za nekaj časa, že so ljudje ugibali to in ono. V bližnjem trgu sta sklenila zasledovalcem zabrisati sled. Nakupila sta si stvari, ki sta jih v ta namen zbraia pri brivcu in enem izmed tamošnjih trgovcev. Popoldne istega dne je stopil na ulico Ramon brkat in celo malo kozjo brado je imel. Na glavo si je poveznil klobuk e širokimi krajci in si zavezal pentljo, kakor jih nosijo zavezane umetniki. Madalena se je oblekla v daljše krilo, spremenila obraz s šminko in potisnila svoj novi klobuk prav na oči. "Sijajno !" se je pogladil Ramon po bradi ko sta stopila na vlak. "Gospod Burov lahko stopi z današnjim dnem v pokoj." Drugo juUro sta se brezskrbno sprehajala ob rek* veizi, ki se je lei^o iztekala v morje. V pristanu so veselo pljuskali valovi in gugali priKienjene čolne, ki so bili prav po vojaško razvrščeni po obrežju. Na neki trgovski ladji, ki se je pravkar usidrala v pristanu, sta zagledala med številnimi potniki tudi nekaj Kitajoev, ki so živahno kramljali in prodajali kitajske umetnine, nakupljene nekje v Nemčiji. Med mornarji in postopači, ki so postopali po obali, sta opazila, da jima nekdo sledi. Stopal je za njima, kakor stopa človek, ki ne ve, ali vidi prav, ali se moti. Bil je to plečat, srednje velik mornar, rdečih obrvi in prav takih brk, ki so mu štrlele daleč izpod malo pobakreuega nosu. Di ugače je bil v obraz zagorel, $koro črn, kakor* so pač vsi, ki so dan za dnem na solncu. "Kakor pes nama sledi," se je ozrla Madalena, ki sama -sebi in bila prav nič podobna. "Kdo je ta človek?" "Sigurno si služi kioh s pohajanjem," se je nasmejal Ramon. Dogovorila sta se, da mu čimpreje prekrižata kak morebitni načrt; zakaj ob morju se skrivajo tudi zločinci in pohotneži in kdo ve, ako temu postopaču ne diši Madalenino meso? ! Stopila sta v bližnjo gostilno. K sreči je imela izhod tudi v drugo ulico in tako se je zgodilo, da je radovedni mornar zaman stal za bližnjim vogalom. V tisti noči, bilo je od srede na četrtek, je ležala nad mestom trda «temina. Mogočni obiaki so se kakor pošasti plazili nad hišami. V sredini mesta, tam kjer se kriza največ ulic, je bila vzidana v zemljo dokaj velika klet. Vanjo so se že od nekdaj kaj radi zatekali mornarji, šoferji in brezdomci, ki so za nekaj denarja popivali preko noči; zakaj v tem podzemskem prostoru so se shajale tudi ženske, ki so iskale zaslužka. Bile so med njimi mlade, komaj štirinajstletne, druge starejše s tridesetimi in tudi vlačug s štiridesetimi leti ni primanjkovalo. V kotu so imeli odmerjen prcstor godci. Nekateri izmed njih so udarjali po strunah gitare, drugi vlekli Lok in še celo boben so imeli po katerem je tjavendan tolkel črn človek in kazal svoje bele zobe. Nad vsemi je stal pri razpraskanem basu visok človek in se režal izpitim obrazom* ki so se pačili in se krohotaJi ob steklenicah piva in žganja. Tudi ženske so igrale; da še več jih je bilo, kakor bi jih bilo treba. Nekatere so držale v rokah tambure, druge stale s prekrižanimi rokami in prepevale s hrrpavimi glasovi. "Sviraj, sviraj!" se zadira prav pred njimi izpit človek, odpira na široko usta in poje in poje svojo, čisto drugo zategnjeno pesem, ki jo je bil pobral Bogvedi kje. Iz kota se upira vanj dvoje črnih oči; roke udarjajo enakomerno po strunah, srce pa prosi, daj nam denar, daj nam kruha in igrali bomo zate, do zore, ako hočeš. Zraven njega se postavi drugi in še tretji in vsi pojo, udarjajo, UVct z rokami in se gugljejo na vse strani. Na drugem koncu se dere kopica ljudi, se smeje in valovi, kakor pohotna masa počasti. Moški* ženske, vse zmeteno v živo kepo, iz katere štrle izpiti obrazi, nekateri naivno otroški, nekateri starikavi. Za drugo petrolejko, ki je razsvetljevala to podzemeljsko katakombo propasti, se je „.nagibala miza od tucata komolcev in zgara-nih mornarjev, ki so proklinjali v vseh mogočih jezikih, se prepirali in bratili, ter napajali oči in privijali telo k propadlim ženskam, ki so se zagvozdile med nje. Med nje se je tisti čas urinil plečat mornar, rjavih brk in skoro rdečih obrvi. Ker se. je njegova obleka tesno prijemala života, so se mu jasno odražale mišice na rokah in praih. Izmed stanovskih tovarišev ga sicer ni nihče poznal, vendar; tovariš jim je bil po Stanu in vsi so mu nazdravili in mu ponujali pijačo. Povedal jim je, da se je pravkar pripeljal z neko trgovsko ladjo. "Kako ti je ime gospod?" se je priliznjeno obliznila mala pritepenka ob njegovi desnici in silila vanj: "Johnsohn me kličejo," se je nasmejal mornar. "Da veš sedaj punčara," je še pristavil in nagnil čašo. "O ljubi gospod Johnsohn, daj nam piti, žejne smo." Nastavila je čašo, za njo še vse ostale. Mornar Johnsohn je nalil prvi, drugi in še tretji, potem natočil še vsem ostalim m trdo postavil izpraznjen polič na mizo. (Dalje prihodnjič.) Cikaške razprtje, al[ 'insand outs' jo, "cula" se bore z vsemi do-1 kakor pa v večini drugih nasel- stojnimi in še več z "nedosfcoj- "ins ntmi" sredstvi, da postanejo m spremene pre£nje ine" v To je po "repu- lo (Nadaljevanje.) Celo v naselbinah, kjer se veliko prepirajo, mislijo, da ni nikjer toliko krega in špeti-ra, kakor v Chicagu. Vzrok tolik a nek*»" in "demokrat-je, da je čikaški bolj sploien in »kem" pravilu pristno "ameri-razglašen na vse štiri vetrove, ška politika". "Cilkaški piepir" med Slo- Prepiri radi SNPJ. pa so naj-venci se v glavnem deli na dvo- več koncentrirani v ChicagL je. Kar ga je "pri cerkvi", to Spominjate se še, kako se se pravi, v jlovenski fari sv.ldikašJki "outs" v SNPJ. dvigni-Štefana, »ostane navadtoo "pri li vik in krik radi Zadružne cerkvi". Javno* o njemu lei banke. "Ins" m> takrat napra-ma!o izve, ttvii če je pod pri- vili nekaj taktičnih napak; par tiokom prepirov kak župnik aH "insov" je "outsom" celo po-drug frančiškan prisiljen zapu- magalo, eni. ki se napravili stiti župnijo in oditi v stari pogubo z Zadružno b«ank«o, pa kraj. Ce pa te katoličani P*e- *o šli v rezervo, in šele k0 so pirajo radi svoje KSKJ., so v "outsi" napravili teriiko vika, glasilu piav tr.ko zgovorni, ka- da 3e je začelo zidovje Jerihe bin, in čemu se jih v javnosti bolj razglaša kakor druge. Čikaški so radi problemov v SNPJ., al» pa vsled tekme za vodstvo, splošnega značaja, medtem ko so prepiri na Wil-lardu radi Hrenove "politike" iti hude K ml cev e obrambe le bolj willardslb* zadeva, kakor je boj radi gospodarstva v ka- gorečnejših izmed vseh kon-zuifSKih agentov, ki je zaslužil že cel koš ordeivov sv. Save 1., II. in III. reda. Sicer pa so dolarji boljši in praktičnejši, kot pa "železni" ordeni Sv. Save. Cikaški boj je torej v veliki meri boj "outsev" ,ki ne smatrajo SNPJ. za organizacijo, kateri bi oni mogli ali hoteli koristiti, nego za organizacijo, v kateri bi lahko sebi s časoma pripravili topla gnezda. 000 članov ter štiri milijone v blagajni je mikavna vada. Do je čifto v soglasju s pravilom. kem slovenskem dumu največ po katerem se ravna ideologi-*tvar dotične naselbine ,oziro- ja "republikanske-demokrat- ske" politike, katero ljudstvo tolmači sledeče: "Vsak krade» na delničarjev. Boj v Chicagu je? mnogim kaianom prav tako zoprn, kakor je npr. boj, ki se prične v kaki naselbini radi janitorjeve plače v domu, ali pa boj v kakem društvu, kjer hoče poklic- kor npr. naša dika Leonidas znova rušiti, so nekateri "ins"lni I^etkauec pokazati večini, Bruce; Mike Županje klel nad stopili v bridki boj. ( , da je on "več" kot drugi, in ____?f • 9 I >1 m - rm II f yt I •« U 1» A ^ 11 /I I 1* prep.rlj.vim, dopisi veliko ve« Voditelji so i>ro .„ kakor pa ms m katoMkeg* u- wUU> da denar jednote ni v redmka «podobi. Katolik» Xo- nevarnosti. Tudi bo so vedeli. » ka.olfi.i Cleveland sta je bi| uvedenj |lačitr ¡¿^ se pred par let. zete prepirala ievanja posinrtnin za jednoto rM VJ^fnia,' f . "aJ, S€ UJ" Praktičen in koristen. Toda "^JS^ V..Jo,!'etU. *laVm »oifca ne posna takih resnico- ^ zaključkov. "Outsi" so 4 pomoč j'j petih ali šestih listov pridno begali članstvo, in kor munisti so rekli prijateljem v cementnem blciku: "Zdaj, ali pa nikoli!. Ako ne porazimo Vprašanje na papirju je bila aocijllistov na čikaški konvenci- predelava glavnega urada ji, patem je težko upati, da jih Jolietu. Vprašanje v resnici pa uko kTnalu po3&neje.» je bilo, ali naj vodi KSKJ, katoliški Oleveland z Grdinom na ^ i« bll° vprašanje, dasi čehi s pomočjo Ivana Jeriča ter i* navidezno izgledalo, da se lemontekih-čikaških frančišika- K™ u *,ede denarne Zveze z nov, ali pa katoliški Joliet z Zadruiuo banko. Zalarjevn ter fajmoštrom Plev- Pomislite, isti ljoidje, ki so nikom. Posledica tislega vpra- takrat radi Zadružne banke šanja o strehi nad glavnim u- vpili e ~korum*pirani, bankroti-radom je bila, da je Mr. Grdi- rani Jugoslaviji", so danes kon-na iz Clevelanda z Jeričem in zulski opredniki — orodja, ki samo popravi. Sv. Štefan v Chicagu je skušal v tistem boju tvoriti "balance of power", kar pa sc mu ni posrečilo, nego je bil kamenjan od obeh strani. zato lahke en tudi večine ~sfik-,kar se v nekaterih slučajih tudi posreči. "Outs" in napol "ins" v Chi- pa naj bo demokrat ali republikanec, vsem je sam0 za njihov ¿ep!" Naši "outsi", pa navadno še dostavijo: "Socialisti bi tudi kradli." Vzlic tej svoji ugotovitvi so samo zoper socialiste, medtem ko pridno agitirajo za republikance ali demokrate, od kate-nit si že v danih prilikah obeta-ja največ personalnih koristi. Ako ti kot socialist agitiraš cagu delajo zelo preračunam). Svoje oči upre z ene konvenci- za socialistično gibanje izven je takoj na naslednjo. Lepo zamišljena predavateljska tura za zibdižeuanje otrok s starši prijetno zveni itn dobnomisleči člani jo navdušeno pozdravijo. Ne verjamejo, da je' lahko le pretveza, oziroma maska, pod katero se krije ambicijozen prerok, ki se v svoji domišljiji proglasi za novega Misijo, iz*-bran ad same božje milosti, da reši zapeljani narod izpod "aj-zenponarskega socializma". Prerok gre naokrog, ima good time ,si pri tem še nekaj dvaj-setakov prihrani ,seznani se o-sebno z. ljudmi, ne da JlLga stalo kak cent, vse z agitacijskega vidika, da na bodoči konven<~ ciji kandidira recimo za glavnega urednika. To se je v re-J frančiškani lani na konvenciji služijo propagandi največje KSKJ. v Waukeganu propadelj reakcije ,ki je kdaj vladkla * pripetilo, toda up ni bil zmagala pa je stara jolietska Jugoslaviji! Delajo danes pod garda, ki je razen malih pre*~ vodstvom konzula prav tako sledkov vladala KJSK. skoro breznačelno in zavajalno, ka-vsa leta njenega obstanka. Cle- kor so delali v VVaukegaimi in veland in sv. Štefan v Chicagu (ZitiiUKCU na konvencijah S. N. jednote^ pravijo, da "urivaš politiko". Ako pa oni agitirajo pod senco kredita, ki so ga morda dobili v jednoti, za ene ali druge kandidate koruptnih kapitalističnih strank, pravijo, da bo to narodu pomagalo, dobil bo službe, večji ugled, poznali nas bodo, upoštevani bomo itd. Saj pozmate take politikante, ne? Pojavljajo se bolj in bolj v vsaki večji naselbini. Mesečnik čikaskih "outsov" je v prvih številkah zatrjeval, da bo "nepolitičen" list, svoboden list, kuhuren list itd. Zdaj pa hodijo njegovi "direktorji" okrog politikov ob vsakih volitvah ter moledujejo za oglase. "Mi vam pridobimo glasov, vi pa nam dajte oglase in če mo- sta bila porinjena v zadnjo P. J. in v predkonvenčnih blo-' razlago ,kaj je socialist, kate-gov. Okrog te inc so se zbrali ro je predelal za sv*)jo porabo "outsi" in tisti» ki mislijo, da iz besednjaka, je dobro, ako so nekam našlo- Včasi si čikaški "outsi" izpo-njeni. Generali so romali od sojujejo imena prijateljev, ka-hiše do hiše in dobili precej terim podtaknejo svoje dopise skega župnika Cerneta, pa če »ocialute ta odbora. Kaj zato,, delničarjev. Obljubili s0 jim,, proti socialistom. V enih trdi-se ves svet podere radi tega. če so socialisti delali pošteno m(kar je kdo hlotej. najboljšega jo, da slovenski socialisti sploh Taki kregi, ki se tičejo spre- nesebično, če so jednoto gradi- urednika% dividende, in pa lisU ne vemo, kaj je socializem in membe imena, ali predelave li z navdušenjem — "outsom"!v katerem bosta imela celo smo radi tega zelo nepristna strehe, so >za kulisami čisto ne- je bil ediiu m glavni cilj spra- Bruce m Fortuna popolno svo-!roba, enim pa pišejo dopise, ali kaj drugega — največ boj za viti ven "socu> listič no mašino' bodo Edoil delničarjev je re- pa jih navdušujejo pri pisanju pn,dobitev večine, ali pa za o- m poriniti svojo na vodstvo. Ta kel, da kupi delnico pod pego- proti socialistom, hranitev večine. "Ins" si pri-, "poluika" pojasni, čemu so bo- ^ če mu častno obljubijo.i Na srečo pa je v čikaški na-zadevajo, da si premoč ohrani-1 ji v čikaški naselbini drugačni. da hat ue postane konzubki in sefoini veliko rojakov, ki se ÀPETIT, KI VELIKO ZAHTEVA uraljevaški. Svečano so mu ukvarjajo z drugimi, bolj po-¿atrjevali, da še misliti ni, da trebnimi in koristnimi rečmi, bi pisal za "korumpirano, ban- kakor so "outsi". "Cikrške pre-krotil ano Jugoslavijo". Danes pire" mvze prav tako kakor jih pa je deležen njenega varstva in njihov urednik je eden naj- mrze tisočeri zunanji rojaki. (Dalje prihodnjič.) i Z i.ico bi m živali. Iti jo vidit« na t«j sliki, n« nakrmilo, ša lo-P«*a ja majhna stvar. Ta hippo?otamus ali povodnji konj, lasi cirkusa, ki protimuj« v TA Monto, Cal., pouiijo vsak dan SO funtov kikiha tar balo so-na. On io nii no vo, da jo krita v daioli, kajti svojo brano dobiva rogu-Urno KONCERT "SAVE" V NEDELJO 26. APRILA V DVORANI SNPJ. CHICAGO, ILL. Vjiopnlce v preftprodaji 75c. TJ C To in ono pri nas Povsod daj«jo medalje. C leve I and, O. — Celo Sovjetska Rusija daje redove in medalje. Kakor poročajo Večerne novosti v Moskvi, je dobil Leninov red nemàki inženir Liebhardt v priznanje za iznajdbo novega konvejorja za prevažanje premoga v rovih. Senzacionalna obravnava. Že od 3. feb. imamo v Cle-velandu "senzacijo" radi umora ex-koncilmana William Po-terja. Najden je bil v neki apartment hiši, kamor je bil zvabljen in umorjen. Poter je bil prizadet v znanem zemljià-čnem àkandalu. Lisli so d»olgo pisali o tem zagonetnem umoru, policija in detektivi pa so iskali in končno je bil obdolžen umora neki "Pittsburgh Hy-mie". Ni se govorilo drugega, kakor če je Hymie kriv J. ali ne. Sam je priznal, da je raketir in pa builegar v malem. Vsa obravnava je izgledala kot prireditev za filmsko predstavo. Sicer imamo tu važnejše it>robleme, ampak kdo se briga! Hymie je bil spoznan kri-j vim. Vzrok avtomobilskim nezgodam. Stotine ljudi je pobitih vsako leto v Clevelandu v avtomobilskih nezgodah. Dočim so take nesreče včasi neizogibne, je vzlic temu res, da je mnogo pasantov ubitih ali pa poškodovanih vsled brezbrižnosti voznikov, ki pode svoje avtomobile naravnost v ljudi. To o-pazujem pri svojem delu vsak dan na ulicah. Te voznike smatram prav tako za kriminalce, ki se igrajo s človeškimi življenji,, kakor morilce, ki u-bijajo z revolverji. 2ELEZNUKA NEZGODA V BRISTOL!), PA. Reports and Càmments vide« for payment* of unemployment in this election for the Socialist and benefits fiom a fund to be raised other candidates. They have used the by the state and by the owners at flimsy excuse for illegality that they industries. will be saving the taxpayers money We have had many people ask, by cutting omit a few square inches _ . , - , . , ^ , "What would Socialists ito if they on the ballot while they are pourirsr Chicago Federation of Labor of the wou,d come ¡nt<) powerr Firgt 0f money into the pocket* of their Unemployment Insurance measure, al, thwy wou,(, ut)on \ncri;wied attorneys. House Bill 439, introduced in the incoineji for ^ W0l*ers by reduci ig Unemployment Insurance Campaign Opens Following the endorsement by the Ekap resni vlak, ki vozi med Philadelphijo in Nr' Chicago may as well re- !iid frielToii^i^uiT It eLTed KiYen * to do »<>• | herself to oligarchic rule by ana rneidly organuaUon« it elected w b(f nQ 8Uch ^ u unefnpioy. ^j, eliqu of R|W)ubliran am, rJ as chairman Geonte Chant of Kim- TVlo „^„„m,,,, -n tn " xv • uu", 1 , ment. The state, controlling all in- mocratic henchmen on the^e boards, dustries and! all natural resources, arid abolish the courts which are sup- would find work for all. There would poeed to exist for purpose of redress be no child labor and the children 0f wrongs. If such is to be the would be given an^aqual chance for situation, thousand^ of people now an education. All aged and disabled disgusted with old-party politics, people would be taken care of- by W|U find that they have only the the state. avenue of violent revoh* ion left open There are only some of the things to theni. that would be enac ed if the Socialists) The Socialists refuse to admit de- would! control the government. 1 feat until all possible legal methods will say that Socialism is bou-.d to of retaining their right* and the come and rapidly with conditions as rights of their sympathisers have they are now. In one way this de- been tried.. Our battle is the bartle mln mui that each o^aniiati^n^ouldPre,i,'on i« go^ becau«e 0nly in bad Df all who believe that ' America adopt resolutions which should be pe0|)Ie ,n to th'nk' . Th,s is «""»¡n » ^«"try instead the time you can go up to a man or 0f a serfdom in either the R^oublican womai and talk about Sociali.mi; pocket or the Democratic pocket of ,t .and thi* the ti,ne when Peo^,e are the business interests, provides that an U- rejM,ing thingg that are good for Therefore, we will appeal to the employment Insurance Fund con- them So comrade8, this is the time Supreme Court of IllimJiTfor a de- State Assembly by Honorable Otto A. thf inct,me9 of the owners of Industry Buck, a State Conf*iesu.e tor Un- thpu hpavy taxat| employment Insurance was fo.aned inherite<1 wealth. Sunday March 2lUh. The conference consists thus far George huat, Illinois, and as secretary Sol Larks, who is making his headquarters at 2653 Washington Blvd., Chicago. The »purpose of the conference will be to arouse interest in the bill and frinedly organisations. It elected organizations hut it will concentrate upon labor union*. It is sending to all of the unions in the state a letter calling attention to the bill and the need tor it a ul sugjprtt.ing that each individual member of the union should write his senator or assembly- telegraphed or mailed to the governor or to legislators. The bill It looked all along as if there was something pheney about that trial of alleged Mensheviks in Russia. They pleaded guilty in podrl Grošlja na tla. mrlo mu je več reber in dobil!bo propaganda za italijanski je tudi druge težke poškodbe fašizem. V soboto je pa pre- so glibly, and told with such sUke7kaj je Ualija7e" dcsegTa ^ h°w they had tried to pod vodstvom Mussolinija. To na rokah in nogah. Sedaj ga zdravijo v Emergency Clinic na Five Points, St. Clair ter E. 152nd St. Želimo mu hitrega okrevanja. * ' —• Imenik zastopnikov "Proletarca" CANADA. Emst Windsor: George Matesich. CALIFORNIA. Loi Angele»: 1* rank Novak. San Francisco. Joseph Koenig, COLORADO. Crested Butt«: Ant. Slobodnik. Puoblo: Fr. Boitesar. Somtri«t: Anton Hajnik. Waldenburg in okolica: Frank Tomôié. ILLINOIS. Chicago. Frank Zaitx, Fr. Udovich, Anton Vičič, Charles Pogorelec, Anion Andres. Gillepsie: John K rain x. La Salla: Frank Martinjak in Leo Zevnik. Mascoutah: John Biskar. Oglesby: Frank Novak. Springfiald: Jo«. Ovca, John Goriek. Staunton: A. AvaeC. Virdon: Frank Stempihar, Fr. Iler-aich. Waukegan in North Chicago: Frances Zakovéek, Martin Judnich. INDIANA. Indianapolis. Jos. Golob, Frank Skujca. Universal: Vlnc. Verhovnik. KANSAS. Arnna: Martin Gorenc, Anton Su-lar. Gross: John Kunstelj, John Sular. Mulbarry: Joseph Pülich. Wast Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: R. Potočnik, Jos. Klarich, Peter Kisov«^ Peter Benedict, Joe Aniiéek, Frank Cesen, John Zornik. Traunik: Frank Žagar. MINNESOTA. Buhl: Max Martx. Chisholm: Frank Klun. DulutH: John Kobi. Ely. John Teran. Crosby: Fr. Novak. MONTANA. Klein: A. Miklič. Red Lodge: K. Erxnoinik. NEW MEXICO. Raton t J. Kopriva. NEW YORK. Gowanda: James Deklcva. Utile Falls: Frank Gregorin, Fr. Peta us. OHIO. Akron: John Slanovec, Leo Bregar. Bridgeport: Jos. Snoy. Barberton: John Jankovich, Lovrenc Frank. Cleveland! John KrebelJ, Anton Jankovich, Karl Trinastic. Collinwood: Frank Barbié Louis Zgonlk. Connesut. Joseph Sedmak. Girard: John Kosfn, John Tanctek, Anton Dobrovolec. Glancoe: Albina Kravanja. Kenmorst Joseph Jereb, Lisbon: J. Bergant Maynardf Andy Zlatoper. Powkatan Point» Anton Vfhar. Nsyburgk: PKer Seguí In, Jos. Lever. Nil«* John Plahtar. Warron: Eugene Mlkul, Fr. Modle. PENNSYLVANIA. Acosta: Geo. Kristell. Aliquipps: Geo. Smrekar. Ambridf.: Martin Hahlch. Air! Peur Bukove«. daval giof Carlo Sforza, prejšnji italijanski zunanji minister. Sfcrza je velik nasprotnik fašizma. Kadi tega je konzul Buzzi-Gradenigo v tukajšnjem italijanskem dnevniku the soviet regime, ihey realized that sabotage and how they were wrong, that it looked like seme sort of a frame-dp. The Labor and Socialist International givei the lie to the statement that the accused were Men3heviks. Bolsheviks Braddock: John Rednak. Bridgsvill«: Joseph Tome, droughton: Joseph Jaklich. Claridg«: Joseph Hren. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabano: Marks Te- kavc, John Terielj, Louis Bartol. Central City: Steve Koren. Cliff Min«: Frank Bogataj. Cuddy: John Jenko. Darragh: Andy Bertl. Delmont: J. Pauiich. Export: Jos. Britz. Farrell: Joseph Kramar. Forest City: Frank RaUic, Zaitz. Greensboro: Tony Zupančič. Hond«rsonvill«: Albin Karničnik. Herminie: Anton Zornik. Homer City: Jos. Jereb. J«rom«: J. Tursich. Imperial: Frank Auguitin. Johnstown in okolica: Andrew Vi- drich, J. K obal. Ilija Bubalo. Krayn: Louis Sterle, Henrik Pečarič. Lat rob«: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloydell: Ant. Zalar. Lucerne: John Matičič. Midway: Anna Nagel. Mclntyre: Vincent Yaksetich. McDonald: Frank Pustovrh. Moon Run: Lukas Butya. Monaca: Stephen Ogrizek. Sygan: Frank Ursitz, ml. Park Hill-Conemaugh: Frank Pod- boy, Adolf Kražna. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrva-tin. Renton! Anton BogaUj. Rockingham: Martin Zalar. Tire Hill: M. Krasovetz. St. Michael: Frank Bizjak. Throop: John Oreshek. Vandling: Jos. Čehular. Wmdber: Tony StraiiAar. W. Newton: Jos. Zorko. Willock: John Koplenik. Wyano: Frank Ravnikar. Yukon: Joa. Robich, Matt Jaklich. UTAH. Hol|»er in okolica: John Zupancich. Wattis: P. Zmrzlikar. I W. VIRGINIA. Pierce: Frank Polanc. Star City! Lawrence Selak. WISCONSIN. Kenosha: Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rozic, Jos. Vidmar, John Obluck. Skeldoni Ignac Kolar. Sheboygan. Fr. Stih, Fr. Nagode, Leo Milostnik. Willard: Mike Krulc. West Allls: Joa. Radelj. WYOMING. Superior: Louis Tlaker. Rock Springs: Mrj. J. Jereb, John Jereb. Sublet: John H Krzisnik. Ako lei i kdo prevseti sastopstve sa nabiranje naročnikov Prols«ar«s, prodajati Am. druiinski koledar, bro-iure in knjige, naj pile upravniitvu, ki be poslalo potrebne listine In in-formacije- Na t« priobČene s as topni k« apeliramo, naj skuiajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravsaprav je dolino«! vsakega slovenskega savednega delavca agitirati sa njegovo glasilo Ake je ime kakega sastopnlks ls-puičeno, ssj nam sporoči ps imenik rade v «I j« popravili. naslovil "patriotičnim" Italija- do not know any such thing as nom v C.evelandu apel, naj ne honesty, and it now appears as gredo na Sforzovo predavanje, if the accused had been given Musjolinijev konzul se je torej short terms in prison in return postavrl za nekakega cenzcr- for palming themselves off a3 ja, toda ne brez posledic zase, Mensheviks, in an effort to kajti dobil je kar je iskal v harm the cause of Socialism in-uredniškem članku liberalnega side and outside of Russia, dnevnika The Cleveland Press Menshevik.s, you understand, tribukid to by employers and! the state should he set up and that from this fund an unemployed «person after a week's waiting period would be entitled to an indemnity of 50% of this average weekly salary, provided he had not been receiving over $3000 a year. The highest sum which he oould receive would be $25, and the lowest $12. Additional indemnity is provided for a dependent „wife and not more than two children. A radio speeoh in' favor of the bill was broadcast over WCFL by Clarence Senior, a member of the executive committee of the Conference, a vd ail labor papers have been asked to play up the bill. The unions which are backing the bill include Joint Board 1. L. G. W. U., Locals of .he A. fc. W. A., Carpenters, Bakers, Fur Workers. Fedeiation of Jewish Unions with 16 animated groups, 1. B. b. W., Capmaxe/a Woodcarvers lnternation Hebrew Printers', Y. L. Peterz Wnten», Socialist party, S. N. to talk and pas« out all the literature clantfion that this high handed dis-you have; go far and near with it, regard1 for justice is unconstitutional, because we must lose no time to The case could be settled before build and work for Socialism. I election day but the dilatory tactics, Remertfber, Socialism stanffe for a flimsy excuses, and stalling for time new civilization. It is a world-wide 0f the army of attorneys for the tw society it8e,f' for Superior Court A man unable to find Candidate for Mayor. „ , . , . work is forced to steal so that he may CLARENCE SENIOR, *urther information a id copies o^ ^ He is driven tQ brpak ^ laWi,; Candidate for the Cky Clerk. of society when in want to the extent HYMAN SCHN'EID, of holdups, black mailing and kil-1 Candidate for City treasurer, lings. I MORRIS A. GOLD, TThis problem has been studied! by various scholars. The building of bigger penitentiary«, heavier fines and death sentences will not reduce crime nor is it a good solution for it, To properly deal with this problem we must find out what makes man a criminal and why. It is self under- Dne 26. aprila praznuje druš. Struggleis št. 614 SNPJ. četrto obletnico obsteja. Ta the bill can be secured by dropping a postcard to the Sta.e Conference foi* Unemployment Insurance, 2653 Washington Bivd., Chicago, Illinois. Work Ahead for All With a happy feeling because of presenting successfully the play Black Hell, I write again. First, I must thank all comrades and especially the players for the gtooo in veselico 25. aprila. MOON RUN, PA. — Dramska predstava in v«««lica kluba it. 175 v soboto 25. aprila. MILWAUKEE, WIS. ~ Slovenski tti angleški spored ter voseKca klkifca End of the Trail Prva razstava Peruškovih slik na zapadu H. G. Perušek, znani slikarski umetnik, razstavi zbirko svojih oljnatih slik, okrog 60 vsega skupaj, dne 8.—9.—10. maja v Slovenskem domu v Ročk Springsu, Wyo. To bo prva razstava njegovih slik na zapadu. Rojakom v Ročk Springsu in okoliških naselbinah se nudi prilika, da se seznanijo z umotvori, tega mojstra. . Priporočljivo je, da bi čimveč izmed razstavljenih slik ostalo v naselbini. Cene Peruškovih slik so na razstavah med Slovenci mnogo nižje, kot pa, kadar so ista dela razstavljena v galerijah slik in art-muzejih. PorooevaJec. "Need any more talent for your motion-picture dramas?" "We might use you. Had experience at acting without diencesT* value. .......--r-------——--------- — Saveral people have asked how they could get together with the players, itself of these existing evils, to take We are members of the Socialist care of its people in ¡time of need, Dramatic Club. By becoming a [g not fit to govern. member of the English Division of branches 114 and 115 JSF, you are eligible for the stage. The Day of all Days — *hat is our motto. Will it be yours too? Of any course it will—May First All au- comrades should be prepared to give ideas for our May Day celebration Ruth Zabric, Parkhill, Pa. Acting without audiences is what also their opinion on the unempioy-brought me here."—Stray Stories. ment insurance bill. The bill pro- Chicago Socialists Will Appeal to the Illinois Supreme Court (mladinski) odsek. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 26. aprila koncetrt "Save" t dvorani SNPJ. DETROIT, MICH. Op«rna predstava pev. sbora "Svoboda" odsek kluba it. 114 JSZ. v n«del>o 26. aprila v Slo*, del. domu. MILWAUKEE, WIS. — Prvomajska slavnost kluba it. 37« JSZ. v n«-d«ljo 26. aprila v So. Sid« Turn dvorani. MAJ. CHICAGO, ILL. — Prvomajska Declaring ita determination to fight slavnost kluba it. 1 v petek 1. maja to the highest court in support of'v dvorani SNPJ. ROMAN HOLIDAY A NOVEL by Upton Sinclair A were Iz North Chicago, III. Dne*31. marca se je morala podvreči težki in nevarni operaciji večletna članica ter bla-gajničarka druš. št. llfc SNPJ. Mary Končan. Prijateljice in prijatelji, ki jih ima radi svoje mirne ter vesele narave mnogo v naselbini, ji žele čimhitrej-še okrevanje, da bo zopet čila in zdrava prihajala v našo sredo. — P. MERICA aince the Worfd War—the Roman republic after the destruction of Carthage—how much alike they? History repeats itself; Luke Fajber, the hero of this unusual tale, swings back and forth between the two civilisatiom, and cannot be sure which is real «and which is a dream. Strikes and labor revolts, "red" conspiracies and deportations, farm problems, speculation and hard timea, feminism, divorce and prehibition—ia it Rome or is it America? A poignant love-story and a cutting social satire are woven into the pattern of this new-old adventure. PRICE $2.50 Order from PROLETARY 3639 W. 26th St. Chicago, III. nmnrfmnm;: BttSîrïïnt the ri£ht of minority parties to remain on the municipal ballot, which has been denied! by the Board of Election Commissioners, a non-judicial body, the Socialist Party or Cook /ounty -on April 1, stated that they would move to declare the entire election invalid because of the unconstitutionality of the actions of the Board. The responsibility for such action, the statement said, would re at on the heads of the Board, which, "simply by obeying the law in letter and in spirit, has it in its power to avoid the possibility and another election with all the expenae and trouble it will entail/' The statement follows: To the people of Chicago: A blow to .he very foundations of American political democracy has been struck hy the Chicago Board of Election . commissioners in usurping the power to rule all but the Republican and Democratic parties off the ballot. Using taxpayers money running into thousand* of (iollaiw to fight the Socialist Par y, a legitimate political organisation of thirty years' standing, by hiring doaens of lawyers and using ervery means at their command to block the ordinary course of justice, the board has con apired with the Republicana and Democrats *n choke the political CLEVELAND, O. — Prvomajska slavnost clovolandskib socialistov 1. maja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. JOHNSTOWN, PA. — soboto 2. maja vprisori na prvomajski slavnost! klub it. 5 dramo "Njegov jubilej'* v Slov. isob. domu. COLLINWOOD, O. — Priredba kluba it. 49 m vaudevilsktm sporedom v nedeljo 3. maja v Slov. del. domu. STRABANE, PA. — Prvomajska proslava kluba it. 118 JSZ. v soboto 2. maja v dvorani dr. it. 138 SNPJ. 4 (Tajnike klubov prosimo, da nam sporoča datume svojih priredb, da lik uvrstimo e ta sesnam.) BRIDGEPORT. O.—Dramska prireditev in veselica kluba it. II JSZ. v soboto 16. maja. GIRARD, O. — Zborovanje opijske konferenc« JSZ. v nedeljo 24. maja « Slbvenskem domu. - GLENCOE, O.—Zborovanje vshod-noohijske konferenco eoc. kM>ov in druitev Prosvetne matice JSZ. v soboto 30. maja na Spominski dan. CHICAGO. ILL. — V soboto 30. maja konferenca klubov In druitev prosvetne matice sa severni Illinois Maeonlc righ.s of thousands of Chicagoans in Wisconsin v Lawndale Jj ^ J who have voted and intend to vote Temple, So. Millerd Ave. tor 23rd St. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 3. P. rtt OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1230. Publiskod Weekly >t 3639 W. 26th St CHICAGO ILL., APRII. 9. 1931. Talapkon«: Rockwall 2864. GET THE HOOK! While we are governed by blockhead? and the workers sink to lower depths of desu-tuticn, the Republican and Democratic publicity firms at Washington fire at eadh other over the heads of the jobless and starving. The G. O. P., still dripping with the muck of its Fallis and Dcihenys, strikes a moral poee over the filth of Tammany in New York. The D. O. P. replies with a moral pose over the filth in Chicago, governed by the most perfect ass in captivity with the assistance of A1 Capone. And' this is capitalist politics after two years of the jobless m the breadlines and farmers starving in a region rich with food. The only thing worth while to the two parties is the election in 1932. Both are manouver-ing far the» best position and both expect the masses they neglect to shift like dumb cattle from one party to the other. In other words, to do what ¡.hey have been doing since the Civil War. The two-party fakers act like traveling street vendors who invade a region stricken with disease. The rivals set up shop on opposite corners and offer herbs, piils and opiates to those who are afflicted. Each knows tiha«, the other is a faker and each denounces the other as a fraud. On?y a few knew that both are frauds while the rest are enticed to purchase wares from one or the other in the hope that a pill or a herb has some magic charm. Intelligent people feel like the o»ld Bowery audiences who greeted a Jbum hamfat with cries "Get the hook !M—'The New Leader. THE TRAGEDY OF PLENTY One of the highly paid scribes of the religion of business, in a brilliant example of the salesmanship writing that derives from the prostituted psychology of scone of our universities, prefaces his appeal to people to buy—and incidentallly possibly to lay the foundations of new fortunes even in this morass of misery—with a true description and a telling phrase. "A people intelligent and powerful, helplessly milling around, unable to exchange labor and services and goods. Business in a stalemate. The tragedy of plenty." But what a stupid tragedy! Granaries fuM and stomachs empty. Machines idle and necessary wants unmet. No savage tribe was ever in the position of having a plentiful supply of the necessities of life within its reach and not using them. It remained for a community that thinks itself civilized and educated to commit that idiocy—and to do it after it had learned how to produce beyond any rational needs o>f man and after it had the abolition of poverty within its grasp. What a futility! To build capital plant and then not be able to use it. To discover and organize the complicated technique of mass production and distribution and then not know how to consume the product that need to be consumed in order to keep both the human and the indusrtial process going. Small wonder that our literature and our thinking are saturated with the spirit of frustration ! Our way of life has failed to meet the elementary test of supplying adequate su^tenatyce and keeping its energies going. VOL. XXVI. = SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich Socialist Club No. 1 JSF. has or- being published it can increase it« tfered 600 copies of the May Firs4, sales immensely. issue of Proletarec. Moat of these will go to worker« not on the regular mailing list. This affords us an ax- Get tfre habit of ordering book« from Prufetarec. • * • going to cixrtilate? „ . ^ , . Under no conditions must we fonret ' ceptiona ly good opportunity to ac- u» tell you that the "New Under" quaint ,Wany of our nauonals with the ^ otferi!alaca and you "bands" | and d»o rota on «taction day to parpatuat* tba systam undar wbicb ba is tba bond and tbay ara ftba bands; in wbicb iia is at tba top and thay at tba bottom; and that is wfcy tba "bands" ara told that this is tba greatest country on Uia fac# of tba earth—tba on« country in wbicb all enjoy aqua! hbarty. —Eugana Victor Dabs. will consist of a quintette, sex tette, several numbers by the entire chorus and a shon; Eng ish operetta. Ticket arc now on sale by all members o the chorus, als0 of the Branch No. 1 and at the office of Proletarec. a An additional 8 or more pages of various contributions by well known writers wil compose the May Day issue of Proletarec. This work is now well under-way so that it may be completed in plenty of time for distribution.' Will it receive a fair circulation in your community? Agitate among your friends to subscribe for it and send for a bundle order i immediately. A stcauy li«t of sub diggers has been l ru. • i « o ______: _______. _ . Knglhih Division of Socialist Club .\o. It will be held way« been up near tlie top ol U* I ^J* th* W* will list, ine Fetation went on ivcuid dl T" ;CHK° 8 eleCtjoa J4^ H to endorse the unompioyme it nuur-l fi?loymeil lnsuraf£ w* »ust ance bill pending in the llliuo.si ^ ^Iks and set oqt legislature and «elected *Vank Ak.li 10 *et maJ>y more mto our a« representative to .he Cuiitiul Committee. • i published üemwiioiUluy uivu ¿...«y, OlIC Hniltn« Uawa - >-» — a.. LiiT..'^tr. u'n vuruoingstiere and There Socialist Open Forum Professor Ha. old D. Lasswell of the Well, folks, Chicago's election will be over wneii you lead tin« and our l>eP*rtment of Political Science of caiiuiuawes wni nave been Kit oil o| University of Chicago will speak Uie ballots, despite laat minute at- at the Socialist Open Foi um co i-tempu to lorce ine Ldec.ij i Com- ducted by the 6th Congressional im-«.oners to 4e»tore them thru legal Di*rict Branch of the Socialis. Party procedures Our notice of la*t week of Cook County. coumi not be altered. We had receiv- His subject will be "How Public ^d . last minute reports which we Opinion is Manufactured and Dis-thought were authenUc. Lnlor.una- seminated in America." tely the Election Commissioners ma t- The meeting will take place on uevred strategically and succeeded Thursday April 16 8:15 P. M. at in their unlair attempt to keerp the 2653 Washington B,lvd. Admission ¡socialist nominees from the voters, is free. There is little else to do right now Dr. Lasswell is a world authority but to resolve that these litUe i ici- on Propaganda and has written se-dental and technical errors shall not veral books dealing with that subject, occur again. We niust go to work By John Rak. The May Day celebration of branch No. 1 JSF Chicago, is another important event that will take place in the SNPJ Hall. With good speakers, several numbers by chorus Sava and recitations followed by a short one act play this program will be well worth the admis-Thursday night April 9, is sion price of 35c. The re-the regular meeting nigiit of mainder of the evening will be the English Division of branch enjoyed dancing. Don't forget No. 1 JSF Chicago, (merest- Friday night May 1st, at the ing discussions will be led by SNPJ Auditorium, comrades D. J. Lotrich, Kathe- • rine Beuk and John Kopach. ln Power Pointf Qhio, the Each is to give a short talk on comrades of branch No. 9 JSF a well chosen subject. The un- are busily engaged preparing employment insurance bill -now a pr0gram and dance to be before the Illinois state legisla- held Saturday April 25. With ture will be explained by Lo- the cooperation of the drama-trich, the recent election for tic grouf> of branch No. 11 Mayor of Chicago by Kopam and "Suggestions for lo al JSF Bridgeport, O., two short plays will be prtduced. One of these will be staged in the His talk and the discussion that activities" will be reported by ^Lf1*?** tithnug iorce wil1, fo,!ow wiil fu.rnish 11 "d«*® Katherine Beuk.Those subjects1 English and the Cook County Committee explanation of why the Socialist will be followed I v tronoml Hio_ g , Ian^ua^e- 1 neir Pr°--------- _ . I---------- .... win De Iollowe(1 by general d»s- Kram al alls for En i h on Action urges each comrade to movement is unpopular in America. —Harry F. Ward, in The Christian Certtury. %e> We T CAUSES THAT BRING INDUSTRIAL DEPRESSION The Standard Statistics Co. has, compiled data on wages. It declares a loss of $9,600,-000,000 in wages during the year 1930. This does not include less of wages among agricultural and public employe workers. Wages in 1928 amounted to $44,600,000,-000. The 1930 amount was 21.5 per cent less. The Statistics company expresses the opinion that this tremendous loss in wages has been the predominating factor in prolonging and intensifying the nation-wide depression. Organized labor has contended from the very start that unless the mass of the people have purchasing power, production must come to a standstill. Low wages and no wages mean the deathknell to business. This is a bitter pill for antiunion advocates to swallow. Their philosophy has always been pay the worker the smallest . possible wages and work him the longest possible hours and glean the largest profit. This principle of business has, to a large extent been operative with the result that the channels of business are surcharged with stagnant products. Factories are closed and millions are unemployed and destitute. It is no» Unnger a theory that confronts the world. It is a condition and if concrete facts will not teach, a more desperate line of argument wiW inevitably be put forward. Minnesota Union Advocate. contribute and assist in the work of building up the party, l i this connection 1 must add that the last meeting of the Cook County Delegates showed life, ability and interesu Compared to what happened two years ago, one irtust assert that the sentiment has crystallized into new life for tihe party in Cook Cou ity. • a a Many would have us believe how terribly bal tnings are ii Russia. The Chicago TriJane's Staff correspondent is writing a serial of articles about Russia and its people and; it would seem that he is blindfolded when he is about to gaze upon the benefits of the present administration. Only when he wants to ridicule the officials a>d .he people does he unfold the blindness. Edward Lyons, United Press Staff correspondent, is quoted in the Literary Digest of April 4, on the morals of the Russians ,as saying that "they might set some of us a good example ". What is true about their morals rr/ust also be true of everything else. Won't someone write and tell the Tribune man where he ca i see some of the better modes of M. Haluahlta, Sec y. by general discussions in whijh ail member can participate. It is important that ajil members be present by this meeting. Socialism A lew society founded on in- • r^TiL-wn'S^a^ Ab-t 33 Sra"8 —ble a new and higher life for all men, at rehearsals for their Spring has received the general name of concert. It will be held Sunday Socialism, and it is my firm belief April 26, at the SNPJ Hall. A oii'oVr tT'^L^f considerable number of classic- old order of things founded on in- 0. , - ,, , , dmtrial war, and to be » he next sten f1 afld f°lk 80n*S haVe been _________M 1______1. . * Ipni ndrl in lha rtauY mnnik<. /„w in the progress of humanity. —William Morris. learned in the past months for tnis occasion. The program | to send delegates. speaker. Dancing will follow later in the evening. A good time is assured. f • J The conference of branches JSF and lodges, affiliated with the Educational Division for the Illinois-Wisconsin district will be held Saturday May 30, at the Lawndale Masonic Temple. All branches and lodges in this district are asked BETWEEN THE DEVIL FISH AND THE DEEP BLUE SEA "BUILDING A WAR TOWARDS RUSSIA" Are the war-mongers trying to create a war mi id towards Russia? Are western Europe and the Unked States being deliberately prepared by propaganda again* Communist atheism and "Soviet dumping" and with the material aid of the Fish Commission to countenance a "holy" war against Russia? These are <#uestiofiB set fon.h in the News Bulletin of tile National Council for the Prevention of War over the signature of Frederick J. Libby, Executive Secretaiy of the Council. After pointing out that the drive against atheism was no. calculated to cihai^e the attitude of the Russians, but merely to stir up antagonism", and that chaiges of Soviet a'umping fall down before any careful stu