Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; X Cene inseratom po 20 h od enostopne petit • vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. x insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143 V Ljubljani, 10. junija 1900. Poštno-hran. št. 849.872 Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ? (Piše A. Štrekelj.) H. Ravnajmo pravilno z gnojem. (Nadaljevanje.) Vsi vi, ki ste takšni in morda še drugačni, poslušajte me tedaj, kako se mora ravnati z gnojem. Pojmo najprej v hlev, kjer se gnoj napravlja. Rekel sem, da ima gnojnica veliko vrednost; zato pa moramo skrbeti, da je ne izgubimo niti kapljice po nemarnem. Kaj nam je storiti, da to dosežemo ? Postavimo pod živino tlak, ki je neprodoren, ki tedaj popolnoma drži vodo, a po tem tlaku naj se odteka vsa živinska voda v poseben žleb, ki jo vodi v gnojnično jamo. Prav po ceni naredimo tak tlak, če razgrnemo po hlevu kakih 10 do 20 cm na visoko plast ilovice, katero potem z lesenim batom dobro zatolčemo. Vrhu te plasti denemo kamenite plošče (skrle), opeko, a če tega nimamo, tudi drugačno kamenje, kajti brez trdih tal bilo bi v hlevu večno blato. To pa ni zdravo za živino. Luknje in razpoke se morajo tudi dobro zamazati z ilovico. Tlak naj nekoliko visi proti zadnjemu delu, da sc bo gnojnica lahko odtekala v žleb, ki se je napravil na kraju staje. Če bi tlak preveč visel, škoduje nosni živini. Žleb se napravi najbolj po ceni iz opeke, bodisi iz navadnih strešnikov ali korcev ali pa iz ploščnate opeke (plenet). Žleb naj bo 2 do 5 cm globok in naj visi proti strani, kjer se izgublja v podzemeljski rov ali kanal, ki vodi gnojnico do gnoj niš ne jame. Takšen bodi hlev, a sedaj oglejmo si gnojišče. Mnogo se je pisalo in se piše, kako bodi pravo gnojišče vstvarjeno. Jaz pa rečem le, bodi tašno, da bo popolnoma vstreglo naši potrebi. Nič ne de tedaj, ali je okroglo, ali voglato ali podolgasto, samo da nam vstreza. Da nam pa gnojišče v resnici vstreza, moramo na sledeče paziti: Gnojišče ne sme biti predaleč od hleva, ker bi z izvažanjem gnoja preveč zamudili. Njegova lega bodi v senci in v zavetju. Solnce gnoj preveč razgreje, veter pa premočno posuši in navdd z zrakom, kateri gnoju nič prav ne prija. Tudi ne bomo napravljali gnojišča iz zdravstvenih ozirov in radi lepote neposredno pred hišnimi vrati. Kmet je sicer lahko ponosen na velik kup gnoja, da bi ga moral pa vsakdo videti, ki pride v njegovo hišo, ni res. Gnoj-nik naj bo tedaj v kakem kotu, da ga ni videti, vendar pa v takšnem kraju, da pridemo lahko z vozom do njega. Toliko o legi. Povem pa naj še, da naredimo lahko gnoju tudi s košatimi drevesi potrebno senco. Zato je spo- soben posebno oreh, ki daja ob enem dober sad, a še bolj murva, če jo potem povežemo v podobi lope ali latnika nad gnojiščem. Gnojnik ali gnojišče je lahko na površju ali pa nekoliko vdrto pod zemljo. Oboje je dobro. Vendar je bolj priljubljeno, če je nekoliko vdrto. Globočina pa ne sme biti prevelika, ker bi se gnoj potem jako težavno nakladal na voz. Najboljše je gnojišče, ki je okoli pol metra globoko in ima ob kraju meter visok zid, to je */2 metra v zemlji, */2 metra nad zemljo. Če je gnojišče vrb zemlje, ima naj tudi 1/s metra visoko obzidje in sicer radi tega, da se gnoj ne more tako lahko raztresti in da ne dohaja deževnica na gnojnik. Da se slednje zabrani, napravi naj se tudi okoli gnojišča plitev jarek, po katerem voda odteče, predno pride do gnoja. Voda pa, ki je prišla enkrat na gnoj, ne sme se izpuščati. V ta namen se mora tudi na gnojišču narediti podoben tlak kakor v hlevu. Ta tlak pa visi proti mestu, kjer se nahaja luknja, skozi katero odteka gnojnica v gnojnično jamo. Če je gnojišče veliko, naredi naj se nanje poseben vbod in če potreba, tudi izhod, da se na gnojišče lahko tudi voz zapelje ter se na ta način nakladanje gnoja olajša. Gnojnična jama ima namen, da spravlja gnojnico, ki prihaja iz hleva in gnojišča ter jo deloma varuje pred zunanjim vplivom. Zato naj ho tako velika, da se ne napolni prehitro, ker nam ni mogoče v nekaterih časih z gnojnieo ne na polje, ne na travnike in ne na pašnike, katere ž njo najbolj pogostoma gnojimo. Razun tega moramo paziti, da jama ne pušča, zato je najboljše, če jo dobro obzidamo in omečemo s cementom. Tudi zid, ki smo ga zametali z ilovico, zadostuje tu pa tam. Da ne dohaja zunanji zrak do gnojnice, treba je jamo pogrniti, bodisi z močnimi lesenimi deskami ali še boljše s kamenitim obokom (vel bom). To je pa tudi za to potrebno, da se obvarujemo vsake nesreče, ki bi se mogla pripetiti ob globoki jami. Pokrov ali obok mora imeti vratca, skozi katera jemljemo gnojnico iz jame. Kdor more in ima mnogo živine, kupi si lahko gnoj nično sesalko ali pumpo, vendar za malo množino je ni potreba. Da mora biti gnoj-nična jama dovolj globoka, da se steka vsa gnojnica lahko vanjo, ni mi menda treba praviti. Omenim pa naj, da znaša navadna globokost prilično 2 m pod gnoj-ničnim tlakom. Marsikateri izmed vas, ki poslušate moj poduk, si bo mislil: „to je vse lepo in prav, toda s čim naj naredimo ? reveži smo in kje naj dobimo za vse to delo denarja.“ Poslušajte! Poznam gospodarja, ki je, ko sem mu razložil, kako se mora skrbeti za gnoj in gnojnico, ravno tako govoril, kakor si vi sedaj mislite. Rekel sem mu: „Veš kaj Tine, da se boš prepričal o resnici mojih besed, hočem ti jaz povrniti vse one stroške, ki jih boš imel pri tem delu za tujo pomoč in za nabavo potrebnih sredstev, ki si jih ne moreš sam doma preskrbeti. Pazi pa, da ne jemlješ tujih močij, ako jih ni neobhodno potreba11. Cez mesec dni sem prišel spet na njegov dvor. Na dvorišču, v hlevu in na gnojišču, vse v najlepšem redu! Gnojnična jama je bila že skoraj napolnjena z gnojnico. Vse je bilo tako, kakor želim, da bi bilo v kratkem času pri vsakem slovenskem gospodarju. „Vidiš Tine, sedaj je lepo! Prav pohvaliti te moram! Sedaj pa naredimo račun, da ti vrnem, kar sem ti obljubil11, rekel sem mu. Toda Tine se je nasmehljal in rekel: „Hvala Bogu in vam, ki ste me dobro učili, nimam nobenih računov, kajti delo sem napravil vse sam s pomočjo svoje družine. Res, da sem potreboval nekoliko dni zidarja, toda njegovo delo sem že zaslužil s tem, da sem mu zoral njegovo njivo. Vapno sem imel že prej doma, potrebno kamenje in pesek, tako tudi ilovico sem si priskrbel sam iz svojega zemljišča. Dasi sem delal z družino skoraj cel teden, vendar me ni stalo mnogo, ker je padal one dneve dež in se ni moglo radi tega poljsko delo opravljati. Mesto, da bi tedaj potratili morebiti po nemarnim dotični čas, smo delali, in sedaj imamo. Upam, da bo naše delo obrodilo tudi sad.11 Tako je govoril mož, ki je poskušal. Sedaj pa še jaz eno. Marsikateri izmed vas je morebiti videl pri gospodi ali v mestu ali kje drugje, kakšne hleve in gnojnike imajo tam. Vstvarjeni so bolj radi lepotičja. Misli si tedaj, da mora imeti tudi on vse tako, kakor imajo ti bogataši. O ne! Ni res! Suknjo moramo obračati po vetru, pravi star pregovor, zato pa moramo tudi svoje hleve in gnojnike tako napravljati, kakor nam dopuščajo naše moči. Samo da dosežemo ž njimi svoj namen. Lepota ni pri nas prva in poglavitna stvar! Cim bolj priprosto a ob enem dobro napravljamo, tem boljše gospodarimo! Sedaj pa še nekaj besedi, kako nam je ravnati z gnojem na gnojišču. Se pred malo časom so bili najbolj umni kmetovalci glede tega na prav napačni poti. Zadnja leta pa je posvetila tudi sem luč znanosti, ki je pokazala resnico. Prej se je namreč vedno škropil gnoj z gnojnico iz bližnje jame. Zdaj se pa to delo opušča in sicer po vsej pravici. Uzrok leži v naslednjem. V gnoju, pa tudi v gnojnici nahajajo se neke glivice, ki krojijo vezan dušik v prosti zračni dušik, ki je za nas izgubljen. Te glivice dobijo še posebno moč, če pridejo z zrakom v dotiko, kar je pri gnoju neizogibno. Posebno gnojnica ima mnogo dušika, a če škropimo ž njo gnoj, ki je tudi napolnjen z zrakom, tedaj je škoda in izguba velika. Kaj je tedaj storiti? V prvi vrsti moramo zabraniti, da pride gnojnica na zrak, kar deloma dosežemo, če jo pustimo v gnojični jami in jo vozimo od tu naravnost na polje, ali travnik. Gnoj moramo stiskati ali poteptati, da ima kolikor mogoče malo votlin. Če je presuh, ne smemo ga polivati z gnojnico, ampak z vodo, da bi nam ne „zgorel11. Da deloma vjamemo prve pline (amonijak), ki se napravljajo pri raz-krojitvi, naj se gnoj pogrne s plastjo zemlje, ki jih vsrkava in pridržuje. Kedar se gnoj kida iz hleva, naj se na gnojišču lepo razgrne in potlači. Da se bolj stlači in stepta, priporočam tudi spustiti na gnojnih živino, ki prav dobro opravlja tako delo. Kokoši pa, ki delajo nekaj nasprotnega, naj se ne trpe na gnojišču. Če ni mogoče navažati na gnoj zemlje, pokriva naj se vsaj s košatimi vejami, ki ga deloma branijo pred solnčnimi žarki in vetrom. Dasi tudi nam ni mogoče ohraniti vsega dušika v gnoju, vendar zmanjšamo s tem delom, posebno s tlačenjem, katero najbolj priporočam, zdatno veliko izgubo, ki jo moramo trpeti, če to delo opustimo. Predno zapustim to poglavje, ne morem si kaj, da bi ne spre- govoril se nekoliko o mestnem gnoju. Posebno z mestnimi stranišči bi se zamogli okoličani jako okoristiti. Koliko vrednosti izteče po ljubljanskih kanalih v Ljubljanico a še več po tržaških v morje! Pa tudi drugod se prebivalci premalo brigajo za stranišč-nico, ki jo prištevamo med najbolj izdatna gnojila. Dokler bodemo zanemarjali tako dragoceno gnojilo, ki se dobiva čestokrat tudi brezplačno ali nam tudi še celo plačajo, če ga odpravimo, ne smemo misliti, da dobro gospodarimo. Edino polivalo pa moram dati v tem oziru goriškim okoličanom, med katerimi so Standrežanje prvaki. Tje naj se gredo učit okoličani drugih mest, kako je pravilno ceniti straniščnico. Tudi mestno smetišče je za kmetovalce v mestni bližini velike važnosti. Posebno v mestih, ki ne kurijo s premogom, marveč z drvami in mečejo pepel na smetišče, poveča se njegova vrednost. Lesni pepel ima namreč obilo kalija in fosforne kisline, je tedaj izvrstno gnojilo. Kadar nam je mogoče dobiti smetišče po ceni in nismo mestu preveč oddaljeni, ne opuščajmo dane .priložnosti! Ravno tako ne smemo zanemarjati hlevskega gnoja, če ga dobimo v mestu po ceni. H koncu naj omenim še umetna gnojila, o katerih se dandanes toliko govori in piše. Reči moram, da nisem posebno zato, da kupuje umetna gnojila kmet, ki ravna z hlevskim gnojem na popisan način. Pač pa odobrujem, če jih kupuje kmet, ki skrbi v polni meri za domača gnojila, a mu gnoja vendarle premanjkuje. Tu ne bom govoril več o umetnih gnojilih, ker mislim, da najde kdor hoče gnojiti ž njimi svoje polje, potrebno v drugih člankih „Narodnega Go-spodarja“. Kmetijstvo. Poljedelstvo. Ali je moči izboljšati slabe letine Ž Neprecenljiv dar za povzdigo kmetijstva so umetna gnojila, če se prav uporabljajo. Koliko pridelkov, ki so zaostali v rasti, bi se moralo prepustiti usodi, in bi se le pičla letina pridelala, ko bi ne bila iznašla veda one vrste umetnih gnojil, ki se rabijo kot površno gnojilo za oslabele setve in okopavine. Da pa je resnično moči oslabele rastline zboljšati, si lahko predočimo sledeče. Na njivi, kjer je ležal kup gnoja, je zemlja vsa napojena z dušikom in rastline, ki ondi rastejo, kažejo temno zeleno perje in se odlikujejo po svoji bujni rasti. Mislimo si, da bi se dalo vsej njivi v istej meri dušika, tedaj bi dobile vse rastline isto bujno rast, kakor jo imajo one, kjer je bil gnojni kup. Vso to moč, ves ta dušik lahko dovažamo njivi v čilskem solitru in si s tem pridelke izdatno pomnožimo. Čilski solitar se dovažuje iz južne ameriške provincije Čile, kjer ga kopljejo v velikanskih množinah. Solitar ima 14—15 odstotkov dušika, kar določa vrednost gnojila. Trositi se ima po vrhu in sicer v dobi rasti, najbolje v 2 ali 3 oddelkih, ker drugače je nevarnost, da bi spral dež dušik v spodnje plasti, kjer bi bil koreninicam nedostopen, kajti dušik se ne sprime tako s prstjo, kakor fosforna kislina v žlindri ali su-perfosfatih in kalij vkajnitu, kalijevi soli ali pepelu. Hrani naj se v suhih prostorih, ker sesa vase vlago in se strdi v kepe. Pred trositvijo naj se gruče raztolčejo in skozi mrežo presejejo, da se kolikor možno vsi kristali razdrobe in potem lože jednakomerno poštu-pajo. Da se more majhna množina na velik prostor potrositi, je dobro, pomešati solitar s trikratno množino pepela ali suhe prsti. Važna je tudi radi tega primes zemlje, da delavec ne poštupa preveč so-litarja na eno mesto, kar bi v mnogih slučajih škodilo rastlinam kar nam n. pr. dokazuje dejstvo, da močna gnojnica pomori nežne rastline, če pride v preobilnej meri na eden in isti prostor. Gnojitev s solitrom koristi najbolj, če je primerno zadosti deževja, preveliko dežja pa škoduje, ker izpere dušik. Najuspešneje je^trositi tak čas, ko se kaže, da bo kmalu jelo deževati, ako dežja ni, nič ne hasne, ker se gnojilo ne. more raztopiti. Trosi se lahko tudi drugi čas, samo paziti se mora, da ni perje mokro od rose ali dežja, ker bi se osmodilo nežno listje. Da deluje dušik solitrov, se spozna že v 10 dneh po temnozelenem perji. Izredno svojo moč pokaže solitar še le potem, če so pristopne rastlinam v zadostnej meri druge 3 važne redilne snovi: fosforna kislina, kali in apnenec. Akoravno je solitar zelo drago gnojilo, ker stane po menjajočih tržnih cenah okolil3 gld., mora se vendar za nekatere rastline jako toplo priporočati, ker pridelki so izvanredno visoki in se izplača drago gnojilo zelo dobro. Razni strokovnjaki so priredili poskušnje na polji s solitrom in brez solitra in našli pri 100 kg solitra sledeče večje dohodke: 400 kg ovsa, 300 kg pšenice, 300 kg reži, 4:00kg ječmena, 3600kg krompirja, 6400 kg sladkorne pese, 5500 kg krmske pese, 5300 kg korenja. Za naše razmere bi se vendar kljub visokej ceni jako dobro izplačal solitar, ako bi se rabil pri pesi, želji, turščici kakor tudi pre-mnogokrat za oslabela žita. Ker si bo posameznik redkokrat omislil drago gnojilo, radi tega bi bilo jako priporočljivo, da si zadruge ali razna kmetijska društva naroče vsaj 100 kg solitra in ga raz-dele med posestnike, da se osvedo-čijo o vspehih gnojenja s solitrom. O uporabi pri posameznih rastlinah prihodnjič. 0 gipsu. Gips je važno površno gnojilo, ki deluje le posredno. Njegova moč se kaže največ v tem, da s svojo žvepleno kislino (hudičevim oljem) druge redilne snovi, ki se nahajajo v zgornjih plasteh, raztopi in tako posreduje, da pride fosforna kislina in kalij iz zgornjih delov zemlje v spodnje plasti, kjer razširja detelja do 1 m ali še bolj globoko svoje koreninice. Radi tega koristi le ondi, kjer je zemlja bogata posebno na kaliju, in v nekakej meri tudi na fosforju. Ako pa primanjkuje omenjenih, za rast detelj prevažnih snovi j, tedaj ostane gips večinoma brez učinka. Razun z žvepleno kislino pa tudi gips koristi deteljam z vapnom, kojega v obilnej meri potrebujejo. Kakor nam kažejo pogoji za rast detelj, imamo skrbeti za dovažanje kalija in vapna v obilnej, fosforja le v malej meri. Dušik si detelje same iz zraka preskrbe. V tem oziru je ravno napačno mnenje, da se hoče rast detelje pospešiti z domačim gnojem, ki ima 3/4 dušika med redilnimi snovmi. Radi tega je vsaka površna gnojite v z domačim gnojem pri deteljah nepotrebna in celo za ugodno rast detelj škodljiva. Za detelje, kakor tudi za lucerno, so edino potrebna rudninska gnojila, žlindra ali super-fosfat, kalijeva sol, vapno in gips kot neposredno delujoče gnojilo. Trosi naj se gips v rosi ali v deževnem vremenu na perje. Porabi naj se za 1 ha 200—400 foj. Večja množina je nepotrebna, ker ima le namen raztopiti težko raz-topljive kalijeve snovi. O cenah detcljnih semen. Napačno je varčevanje z denarjem pri nakupu detelj nega semena ter se bridko maščuje. Vsa ona semena, ki se kupijo po ceni, so navadno slaba, in se plačajo v primeri z dobrim semenom veliko predrago. Poleg tega se pa mora še njivo eno leto žrtvovati, da se nič ali zelo malo pridela in se trpi pomanjkanje krme. Ako primerjamo dvoje detcljnih semen, ki ste se preiskali "glede čistosti in kalji-vosti, tedaj vidimo, da je drago seme ceneje. Detelja št. 1: čistost 94°/o kaljivost 55°/o , , 94X55 ri „o, vrednost semena---------=51i7u/o 100 ' 1 kg velja 70 kr. Detelja št. 2: čistost 98°/o kaljivost 95°/o vrednost semena —= 93T°/o 100 ' 1 kg velja 80 kr. Tedaj je cena za 1 kg rabljivega semena (čistega 70 in kaljivega) prve = 1*35 gl. druge pa = 85 kr. e 1 93-1 Iz tega vidimo, da je drago seme ceneje, kakor ceno. Vsakdo se lahko prepriča, da seje edino dobro deteljo, ako si skupno naroče posestniki semena od trgovin, ki zajamčujejo vrednost blaga. Potem se ne bodo kazale tako pogostokrat slabo zaraščene detelje. Da imamo slabe detelje, smo sami krivi, ker smo premalo natančni pri nakupu semena in morebiti prevarčni, da gledamo le na ceno blaga, ne pa na to, kakšno je seme. Poskusnje s krnskimi rastlinami v Melku na Spodnjem Avstrijskem. Dne 27. majnika letos vršil se je na povabilo kmetijskega društva v Melku pod vodstvom ravnatelja c. kr. semenske postaje dr. Weinzierla za kmetovalce zanimiv izlet v Melk na krmsko poskušališče in na uzorno umetno prirejene tamošnje samostanske travnike. Poskušališče ima namen, preskusiti razne vrste žit, detelj in trav, kakor tudi mešanic, v kakem razmerji se imajo mešati in kako gosto sejati, da bi najbolje uspevale. Meri nad 85 arov in je prirejenih 180 poskušenj po 1/a — 1 ara in 108 poskušenj po 1/e — 1ji ara prostora. Pri raznih vrstah erži je opaziti, da sta rast kakor tudi razvoj klasja iz novo upeljanega semena boljša, kakor pa iz že doma pridelanega. Najlepša je zelandska rž, lepo rastejo tudi petkuska, proštijska in šlandstetska. Za poskušajo se je tudi vsejal zimski šlesvik-holštajnski oves, ki kaže sedaj zadostno gosto rast. Pri raznih žitnih vrstah se tudi poskuša gnojilo alinit, ki bi imelo nadomestiti draga dušičnata gnojila. Alinit se ima pred setvijo na žito potrositi in s tem se namerava, da bi se razvile iz zrnja po vcepljenih glivicah bunčice na koreninicah, ki bi si prisvajale prosti dušik iz zraka, kakor si ga nabirajo me-tuljčnice, detelja, grah, grahor in fižol. To bi bilo jako važno za kmetijstvo, ko bi se moglo iznajti nadomestilo za dragi solitar, potem bi veljal za isti prostor dušik desetkrat manj kot sedaj. Tukajšnje poskušnje z alinitom sedaj še ne morejo pokazati vspcha. V nekaterih krajih se je že dosegla boljša letina, v družili pa zopet ne. Sodijo, da se zaradi tega še ne pokaže korist, ker morebiti ni prav sestavljen. — Poskušnje z lucernami jasno kažejo, da je za tukajšnje razmere najboljša francoska. Tudi druge vrste lucern dosti dobro uspevajo, le edino amerikanska popolnoma slabo. Natančno se vidi, da imamo najboljšo košnjo pri lucerni, ako ji primešamo pasjo travo. Z ozirom na prostor se ima vzeti 85°/o lucerne in 15°/o pasje trave, tedaj ima lucerna 85 delov in pasja trava 15 delov prostora zavzeti. N. pr. na ves prostor (100 odstotkov) je treba na 1 ha sejati 31 kg, ker pa pride tu samo 85 odstotkov prostora za lucerno, tedaj se potrebuje ^ = 26*4 kg; ali na j loo ^7 ves prostor (100 odstotkov) pride za 1 ha 37 kg pasje trave, tedaj se potrebuje za 15 odstotkov pro- štora ------— = 5'6 kg. — Do- 100 mača štajerska detelja prekaša pri poskusih vse detelje raznih krajev, akoravno se mora pripoznati, da tudi druge lepo rastejo, celo ame-rikanska ne kaže tako slabe rasti v primeri z amerikansko lucerno. Pripomniti je, da švedska detelja (bela rudeea), vpeljana iz Amerike, je skoro lepša v rasti kot domača. Jako lepo se razvijajo razne sestave za spreminjevalne travnike, v sledečih prostornih odstotkih: domača detelja 15°/o bela detelja 2°/o rudeče bela detelja 15°/o mačji rep OC o o angleška ljulika 10°/o laška ljulika 5°/o visoka pahovka 15°/o pasja trava 10°/o travniška bilnica 10°/o Ali pa tudi druga jako pripo- ročljiva sestava za kraje, kjer lucerna dobro uspeva: esparzeta 75°/o visoka pahovka l5°/o hmeljna detelja 5°/o laška ljulika 5°/o Tu se poskušajo še razne druge mešanice, katerih ne moremo na drobno navajati, ker bi bilo preobširno. Potem so vsejane posamezne trave za pridelovanje semena, kakor pasja trava, angleška ljulika, senožetna bilnica, zlata pahovka, senožetna latovka itd. Na podlagi večletnih ugodnih uspehov z dbteljno-travnatimi mešanicami v poskušališču se je napravilo v Melku in v okolici že mnogo umetnih travnikov, bodisi da so se stari travniki preorali in na novo z dobrimi semeni zasejali, ali so se oddaljene njive v lepe košenice spremenile. Najlepše uzorno umetno prirejene travnike ima veliki melški samostan, kojega opat Karl je načelnik ondotnega kmetijskega društva in probuditelj vsega kmetijskega gibanja v on-dotnem kraji. Kaj se more z dobrimi semeni doseči, nam kaže ondi lepo na novo iz starega prirejeni travnik. Poleg novega travnika se je pustilo tu nekaj starega. Kak razloček v rasti in sestavi med novim in starim! Pridelalo se je prva leta na novo prirejenem na 1 ha celo 97 q, sedaj pa še vedno 70 g; ko je preje stari travnik komaj donašal 20 q po izjavi ondotnega oskrbnika benediktinca. Jako lepe so tudi esparzetne mešanice, ki trajajo 4 do 5 let in sc rabijo prva leta radi sočnate esparzete kot sveže krmilo, zadnja leta, ko že esparzeta pomineva, se kosi za seno. Tako ima c. kr. semenska postaja še v 5 krajih svoja posku-šališča in mnogo parcel za poskušnjo pri posameznih posestnikih za pridelovanje travniškega semena. Da se ljudstvo navadi v prirejevanji pravilno sestavljenih umetnih travnikov, ima c. kr. semenska postaja po zimi v raznih krajih 2—3 dnevna podučna predavanja in sedaj spomladi pa izlete na travnike, da se morejo overiti kmetovalci o obilnej košnji. Al. Bergant. Sadjarstvo. Učinek umetnih gnojil pri sadnem drevju. Da ni dovolj, sadno drevje samo skrbno vsaditi, ampak da je tudi zelo koristno, sadnemu drevju pognojiti z umetnimi gnojili, o tem sem se prepričal za gotovo. L. 1894. sem nasadil v treh vrtovih večje število visoko debel-nih in pritličnih jablan in hrušek lastne vzgoje. Drevesca so bila mlada z dveletnimi kronami ter so imela krasne korenine. Z eno besedo : bila so živa, polna moči in bujnosti. Zemlja na vseh treh vrtih je globok in rodoviten naplav, bogat na dušiku in apnu, prepustna, zmerno vlažna in topla; na jednem vrtu je zemlja nekaj malega lažji, bolj peščena in suha. Drevje je bilo saj eno vse en čas, v enakih razdaljah pod mojim nadzorstvom. V vrtu št. 1. rasto drevesa bujno in so dala vže v 1. 1898/99. lep pridelek. V vrtu št. 2. rasto še lepše in so dala vže tudi nekaj sadja, pa ne tako veliko. Na vrtu št. 3. so dobila drevesca pri sajenju obilno gnoja v podobi Tomaževe žlindre in lesnega pepela. Zemljo iz jam izkopano, ki je imela priti zopet nazaj v jamo k drevescem, smo premešali s pepelom in Tomaževo moko tako, da je bilo določeno na vsako drevo po J/2 kg žlindre in 4 kg pepela. Delavci pa niso varčevali; lesnega pepela so potrošili za vsako drevo po 10—12 kg in Tomaževe žlindre do 3 kg. Prst se je sicer temeljito premešala, vendar sem se bal, da bo tolika množina gnojil drevju nahudila. Prvo leto drevesca res niso dosti z rasti a; sedela so pač pri drugi mizi in šele tedaj so se nekoliko genila. In primerjal sem ta vzrast z onim enakih drevesc v vrtih št. 1. in 2. in skoro sem bil prepričan, da je preobilica gnojil drevju škodila. Toda ne! V drugem letu po vsaditvi so jela drevesca na vrtu št. 3. bujno rasti in so do danes tako zbobot-nela, da daleč prekašajo drevje v prvih dveh vrtovih. Nastavila so mnogo korenin, napravila veličastne kronice in močna debla. A ovočja niso prinesla notri do 1. 1899., tu in tam nekaj malega — prvi pridelek. Toda na sadju je bila znati velika razlika; sadje s tega drevja je očividno večje. Zdaj v majniku je drevje vse snežnobelo in zarjeno-rudeče posuto s cvetjem in ako nam letošnje čudno, čudno vreme ne prinese kake posebne nezgode, pričakujem od tega drevja jako bogato trgatev. Drevje to napravlja primerjano z onim na drugih dveh vrtovih vtis na gledalca, kakor bi bilo za kakih 5 let vsaj starejše. Iz močnega drevesa vedno lahko pričakujemo bogatega pridelka, močna drevesa pa dela močno gno" jenje. Iz tega se vidi, da male porcije umetnih gnojil, ki se navadno priporočajo za sadno drevje, nič ne pomagajo. Za to pa velike porcije, kakor sem jih rabil jaz pri drevji, pomagajo tem bolje in ne škodujejo. Kmetovalec v „Hošp. listu.u Čebelarstvo. Barva panjev. Ni vse eno, s kakšno barvo da so panjovi prevlečeni. Pri svetlo barvanih panjih n. pr. najdejo čebele, vračajoč se domov proti večeru lagje svoje izletavnice, kakor pri temno barvanih. Se večjega pomena pa je različen upliv soln-čnih žarkov na razno barvane pa-njove. Cim temneje je panj od zunaj pobarvan, tem več solnčnih žarkov vsrkava površina in toliko več vročine prodira v notrino panja. Ce vzamemo za primero moč belih snovij, s katero vsrkavajo žarke = 100, potem je ta moč pri rumenih snoveh = 140, pri jasno-zelenih = 150, pri rudečih = 165, pri jasnomodrih = 198 in pri čisto črnih = 208. Torej potrjuje tudi znanstvo, česar nas je vže davno učila skušnja, da varuje bela obleka mnogo bolj proti solnčnemu pritisku, nego modra ali celo popolnoma črna. Isto velja o naših panj ovili. Čebelar, zapomni si to! Splošno. Važnost perotninstra. Po poročilih strokovnih časopisov je dosegel 1. 1898. izvoz in uvoz produktov od reje perotnine sledečo višino: A. Uvozilo seje k nam: perotnine žive za 2,773.020 gld. ,, mrtve za 44.550 „ jajec za . . . 15,457.888 „ rumenjakov in beljakovine za 27.160 „ perja za . . 2,823.825 „ raznih proizvo- dov za . . 332.360 „ skupaj za . 21,458.803 gld. Uvoz je bil za cele 3 milijone večji od onega pretečenega leta. Perotnine je prišlo k nam največ iz Rusije (24.661 q), potem iz Srbije (13.668 q), iz Laškega (4814 q) in iz Rumunije. Tudi perja je bilo pripeljanega največ iz Ruskega (19.802 j) in pa iz Nemčije (4539 q). B. Izvozilo seje: perotnine vseh vrst za . . 7,572.786 gld. jajec za . . . 46,486.968 „ beljakov in rumenjakov za . 83.650 „ perja za . . 8,711.880 „ raznih proizvodov za . . 658.716 „ skupaj za . 63,514.000 gld. Izvoz je bil za 2 */2 milijona večji nego v pretečenem letu. Perotnine smo oddali največ Nemcem (89.481 g), potem v Švico (1293 g), na Angleško i. t. d. Jajec so pokupili največ Nemci (758.555 g), Švicarji (35.384 g), Francozje, Lahi i. t. d. Perja pa je šlo največ na Nemško (47.717 g), menj v Švico in na Francosko. Ako primerjamo uvoz z izvozom, vidimo, da je izvoz za 42 milijonov gld. večji; to nam je gotov denar, ki nam ga plačujejo tujine za naše perotninarske pridelke. Toliko nam nese naše tako nera-cijonelno (nespametno) uravnano perotninarstvo. Kako ogromen vir dohodkov bi nam pač moglo biti perotninarstvo šele tedaj, ako bi mu posvetili malo več skrbljivosti! In zato skušajmo, kjer koli je to mogoče, da zboljšamo naše perotninarstvo! Po „IIosp. listuu. Kmetova opravila meseca junija. (Piše A. Štrekelj.) Na domu. Večina opravil prejšnjega meseca se nadaljuje. Gnoj naj se iz hlevov večkrat iz-kida, da ne napravlja živini vročine, a obnovi naj se s suho steljo. Da ne mučijo muhe živali, naj se hlevska okna nekoliko pregrnejo z vejevjem ali čim drugim. S tem se odganjajo od hleva tudi solnčni žarki, ki prouzročajo vročino. Živina naj se obira vsakovrstnih mrčesov, posebno klopov, kršeljic, konjskih muh in obadov. Najboljše sredstvo proti tem zajedalcem je snaga. Priporočajo pa tudi, da se žival namaže z žaltavim surovim maslom, katero odganja to mrčes s svojim neprijetnim duhom. Tudi mazanje z lavorjevim (lorberjevim) oljem, s petrolejem in s terpenti-novim oljem služi neki prav dobro. Nadaljno sredstvo je večkratno pranje z vodo, v kateri se je kuhal pelin ali pa orehovo listje. Poskusi naj se, saj ne stane mnogo! Paziti je nadalje, da ne trpi živina v vročini žeje. Napaja naj se tedaj večkrat na dan s čisto in hladno vodo. — Žitne in druge shrambe naj se sedaj očistijo in pripravijo za nove pridelke. Da se zamorijo po teh shrambah vsakovrstni škodljivci, dobro jih je zapuhati z žveplom. V ta namen naj se prav dobro zaprejo okna in vrata, da ne more skozi nje lahko sapa a potem naj se žge v prostoru žveplo tako dolgo časa, dokler hoče goreti. Žveplena sokislina (žvepleni dim), ki se pri gorenju napravlja, je proti vsem mrčesom hud strup. Shrambe naj se pustijo potem par dni zaprte in paziti je, da ne uhaja iz .njih žvepleni plin. Dobro je, če se to zapuhanje večkrat ponavlja. Žveplo se žge v kaki stari lončeni ali kositerjevi posodi, v katero se je posta\ilo nekoliko žerjavice. Kadar žveplo gori, ne sme biti niti človek v shrambi, ker bi ga puh lahko zadušil. Crez par dni naj se shramba prezrači. Tako žveplanje zamori tudi kletnega plesnivca, če je opravljamo v tem prostoru. — Klet naj se, kakor je bilo prejšnji mesec povedano, sedaj zrači le v hladnih nočeh. Posebno je paziti sedaj na vino, da se ne pokvari. Posodo je zato vedno zalivati in sicer z zdravim vinom. Ce se komu zdi, da se vino moti in spreminja, bodisi v okusu ali v barvi, pretoči naj ga najprej v z žveplom zapuhan sod a potem naj poišče brž sveta pri vinskem veščaku. Napolju, travniku in pašniku: Okopanje in osipanje krompirja, koruze, živinske pese se nadaljuje. Vendar naj se ne opravlja to delo, dokler je zemlja še mokra. Kjer so se sadile omenjene rastline v vrsti, opravlja se lahko s plugom. Nadaljuje se tudi košnja detelje. Detelja pa naj se suši, če mogoče na vilah, ali pa na kozlih. Pri takem sušenju se izgubi malo deteljnega listja, pa tudi nevarnosti ni, da bi se detelja preveč sparila. Na dom naj se vozi šele, ko je popolnoma suha, ker bi drugače v skladu plesnila. Plesniva detelja prouzročuje pri konjih hr-panje, molznim kravam pa se ne sme na noben način pokladati, ker se mleko po nji kaj rado spridi. Tudi zdravju je škodljiva. Kjer se je preorala rudeča detelja, tako tudi tam, kjer je pokončala toča poljske pridelke, kakor v nekaterih spodnje-štajerskih krajih, naj se sadi na polje zelje in vrzote, seje naj se repa, ajda in krmska koruza. Tudi živinska pesa se še lahko presaja. Ker se je pokazala lansko leto v mnogih slovenskih krajih (posebno na Krasu) krompirjeva strupena rosa, naj se škropi krompir z modro galico, kakoršno rabimo za škropljenje trsja. V vinogradu: Kedor ni še žveplal in škropil, opravi naj to delo prej ko mogoče. Zadnji čas je! Ne bodite nemarni, da se ne bodete kesali ob trgatvi! Zarod kaže letos lepo in če odcvetejo trte v lepem vremenu, upati je na dobro vinsko letino. Te dve deli opravljajo se lahko tudi v cvetju, če se niste že prej izvršili. Veča je korist nego škoda, ki jo napravimo. Za prvo škropljenje zadostuje 1 kg modrc galice in 1 kg ugašenega vapna, za drugo in tretje škropljenje pa polovica te množine. Za časa cvetja naj se opusti, razim omenjenih dveh, vsako delo v trsju. Prej in po cvetju pa se nadaljujejo opravila prejšnjega meseca: Obi- rajo se nepotrebne mladike, druge, ki služijo za les prihodnjega leta, se privezujejo na kol ali žico, one pa na napenjalen, ki se prihodnje leto odstranijo, se prikrajšajo nad 3. ali 4. listom zgoraj vrhnjega grozda. Trte se v drugič okopavajo ali plejejo in cepljenje v zeleno se nadaljuje. Divji poganki na cepljenih mladikah, ki jemljejo cepiču moč, se skrbno obirajo a trtnica naj se pridno pleje. Tudi tu je treba cepljene trte poškropiti z modro galico. V sadovnjaku: Crešnje in drugo zgodno sadje zore in se berejo. Ce hočemo sadje dobro prodati, paziti je, da pride na trg v ravno takem stanu, kakor je prišlo iz debla, tedaj popolnoma zdravo in sveže. Obirati ga je treba tedaj skrbno in ravno tako tudi zapa-kovati in prekladati. Iz črešenj se napravljajo vsakovrstni prav dobri kompoti, likerji in tudi črešnjevo žganje je jako čislano. Crešnje se tudi lahko sušijo. Se bolje nego črešnje se dajo uporabiti jagode in malinje. Iz grozdića sv. Ivana in iz kosmulje napravlja se tudi prav dober mošt. — Nadaljuje se poletna režnja na pritličnih drevesih. Pričenja se cepljenje na živo oko. Kadar cepimo, cepimo v resnici dobro sadno vrsto! Mladim cepičem naj se skrbno obirajo divji poganki a drevesnica naj se pridno pleje. Preganjajo naj se vsakovrstni sadni škodljivci. Mnogo jih zateremo, če pobiramo odpalo sadje, v katerem se nahaja navadno ško-dljivčev črv, in ga potem skuhamo in če treba pokladamo prašičem. Obirajo in pokončujejo naj se tudi gosenice. Proti rastlinskim škodljivcem (rosi, plesnu, listnemu zavijanju) škropiti je drevje z modro galico in ga žveplati. Na vrtu: Seje se jesensko in zimsko zelje, zimska redkev, solata, indivja in zimski radič. Zrelo zeljnato in repno seme se omlati in shrani. Da češenj ne gre v cvet, naj se mu pohodi steblo. Zelenjadne gredice se okopavajo in zalivajo. Boljše pa je zaliti rastlino enkrat in močno nego večkrat, a samo površno. V gozdu: Nadaljuje se delo prejšnjega meseca: poletna sečnja in žganje ogljenic v visokem go-rovju, plavenje lesa, popravljanje voznih poti in mostov. Lovi se smola na smreki in črnem boru. Gozdni škodljivci se pokončujejo. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 29.: J. P. v I). pri C. Ali je res, kar trdijo pri nas nekateri posestniki, da je dobro, lucerni nekoliko slame, mrve ali sveže turščice primešati, da žival raji je in da se krmilo bolje izkoristi? Odgovor 29.: Vsako krmilo mora biti tako sestavljeno, da so v njem redilne snovi v gotovem razmerju. Na 1 del dušičnatih snovij mora priti 5—7 nedušičnatih (1 : 5—7), da žival krmilo prav izkoristi. V lucerni imamo jako ozko redilno razmerje 1: 3 in to je neprikladno za živalski organizem, drage beljakovine gredo neprebavljene v blato. V ta namen razširimo redilno razmerje, ako pridenemo lucerni slame, turščice ali mrve, s lem pripravimo krmilo, klero žival izkoristi popolnoma. Radi tega je dobro, že pri setvi lucerne skrbeti za širje redilno razmerje, in to dosežemo, ako jej primešamo pasjo travo. Vprašanje 30.: Kaj je na tem, da rodijo doma cepljene trte večje grozdje nego drugje cepljene in na dom presajene ? Odgovor 30.: Ako je cepljenje pravilno, podlaga in plemenita trta iste vrste, ni nobenega razločka. Pač pa je to mogoče, če se ne vrši cepljenje tako, kakor bi se moralo. Cepljenje, ki se izvršuje doma, je navadno bolj natančno, nego ono, ki ga napravljajo trgovci. Posebno slabim trgovcem je malo mari, kakšen je cep. Samo da se je trta prijela in da se drži tako dolgo, dokler jo je odjemnik zakopal v zemljo. Zato pa zastajajo take trte mnogokrat v rašči in obenem v rodovitnosti. Tudi trte, ki so se cepile v suho, ki se tedaj ne primejo tako lepo s podlago, kakor pri cepljenju v zeleno, so čestokrat manj rodovitne nego slednje. Da je grozdje iste vrste na nekaterih trtah bolj debelo nego na drugih, temu je lahko uzrok tudi različna podlaga. Niso namreč vse amerikanske trte naši vinski enako sorodne. Čim manj je pa podlaga plemeniti trti sorodna, tem težje se pretaka sok, ki prihaja od listja proti koreninam, na spojnem mestu. Radi tega zaostaja sok v plemeniti trti, katera se z grozdjem vred debeli, a podlaga ostaja drobna. Na podoben način dobimo n. pr. umetno velike grozde, če odstržcmo mladiki pod grozdom, ko je ta odcvel, v kolobarčku nekoliko lubada. Vprašanje 31.: J. P. v G. pri G. Kaj je uzrok, da mi lucerna od leta do leta mineva, ko jo vender vsako leto dobro s hlevskim gnojem pognojim ? Odgovor 31.: Lucerna spada med one rastline, ki nabirajo prosti dušik iz zraka po svojih gomoljčnih glivicah in je vsako dovažanje te najdražje redilne snovi nepotrebno in celo v kvar lucerni. Kajti hlevski gnoj ima 5°/o dušika, ki stane v umetnih gnojilih 1 odstotek 88 kr., 5°/o kalija, ki stane v kalijevej soli 15 kr., 2 °/o fosforne kisline, ki velja v fosfatih 25—30 kr. in 2°/o vapna. Tedaj dajemo v domačem gnoju najdražjo redilno snov, dušik, lucerni po nepotrebnem in s tem pospešimo rast trav in plevela, ki posebno dušik za svoj obstanek potrebujeta. Ker ne dobiva lucerna zadosti rudninskih snovij, zato (zaostane v rasti in podleže travi in plevelu in se polagoma razredčuje. Ako primerjamo lucerno s travami in plevelom in si predočimo s številkami, kakih gnojil potrebujejo navedene rastline, tedaj vidimo, da potrebuje lucerna za dušik 0, kalij 4, fosforno kislino 1, apno 4; trava za dušik 1, kalij 2, fosforno kislino 1, apno 0, (0 = nič, 1 = nekoliko, 2 = veliko, 3 = zelo veliko, 4 = največ.) Iz tega uvidimo, da je sestava domačega gnoja jako prikladna razvoju trav, toda lucerni nikakor ne, ker ima premalo kalija in vapna in za rast nepotrebni dušik. Marsikateri gospodar, ki je pridno vozil več let gnojnico ali gnoj na lucerno, se je varal v svoji lepi nadi in je videl, kako je polagoma trava deteljo izpodrinila. Ako hočeš svojo lucerno za stalno rabo ohraniti, moraš skrbeti edino le za rudninske sestave: fosfor, kalij in vapno, kar preskrbiš z umetnimi gnojili z žlindro ali z drugimi fosfati, kalijevo soljo in živim vapnom, kajti dušik si detelja sama preskrbi in je vsako gnojenje z domačini gnojem bolj škodljivo kot pa koristno. Hlevski gnoj kakor tudi gnojnica naj se vozi raji na njive, kjer poleg svoje redilnosti tudi zemlja na prsti obogati ali pa na travnik, kjer pospeši jako bujno rast trav. Vprašanje 32.: Kje je kakšna državna ali deželna trtnica v neokuženem okraju ? Odgovor 32.: Deželna trtnica v neokuženem okraju je v Ljubljani. Od državnih trtnic je še neokužena ona v Obersiebenbrunnu na Spodnjem Avstrijskem, ki meri nad 24 hektarjev prostora in je najveća v celi Avstriji. Zasebna trtnica z zanesljivim blagom, tudi v neokuženem okraju, je ona g. bar. Rittcr-Zahony-ja v Monasteru pri Ogleju (Akvileji) na Goriškem. Vendar je pa najbrže že preminul čas za letošnjo naročitev. Sejmi na Kranjskem: 11. junija v Šentjerneju. 14. „ v Hotederšici. 15. , v Kočevju, v Jagnenci. 18. „ v Zalogu, Št. Vidu pri Blo- kah, v Bučki. 19. „ v Rovišah. 21. „ v Moravčah. 22. „ v Lačicah. 23. „ v Tržiši, v Št. Jurju pri Svibnjim, v Črmošnjicah, Matenji vasi, Drnovem, v Loki, Bohinjski Bistrici, v Rovtah, na Mirni, v Ge-šnjicah, Ribnici, Višnji gori. 24. „ v Radečah. 25. „ v Dvoru, v Šentjanžu na Dolenjskem pri Radečah. 27. „ v Strugah pri Cerkvi. 28. „ v Šent Jurju. 30. „ v Mozelju, v Zagorju, v Mirni peči, na Mali gori in na Rakeku; v Ljubljani in v Trnovem. 1. julija v Št. Gothardu in v Srednji vasi, v Kočevski Reki. 4. „ v Velikem Gabru, v Žireh. 5. „ v Vidmu poleg Krke, v Žu- žemberku. 9. „ v Tirni, v Poljšniku, Slančjem vrhu in na Travi. 11. „ v Senožečah. 12. , v Trebnjem, v Planini, v Kropi, v Gorenji Planini in Zg. Tuhinji. 13. „ v Starem Logu na Kočevskem. 1. julija pri novi Štifti, v Pletrovčah na Tinskem, pri sv. Tilnu in Vildonu. 4. „ v Mariboru, v Vojniku, na Rečici in Spodnji Kostrivnici. 8. , pri sv. Jurju v Svičnici. 9. „ v Lembergu. 10. „ v Dobovi. 12. „ v Rogatcu, v Šoštajnu, pri sv. Marjeti v Goricah na Planini. 16. „ v Zdolah v soseski Pleterje. Na Koroškem: 11. junija v Pliberku za živino. 14. „ v Oberdravberzi. 16. „ v Traberku in Grajfenberz 24. , v Gutštajnu. 28. „ v Grajfenberzi. 30. „ v Pontafelnu. 2. julija v Kaplji. 15. „ v Gradišah. Na Primorskem: 18. junija v Povirju. 23. „ v Komnu. 24. „ v Ajdovščini, v Štivanu pri Devinu, v Boljuncu za blago in živino. 25. „ v Korminu. 28. „ v Kastelnovi. 30. „ v Tcrčetu, v Št. Petru, v Jclšanah in v Ospu. 3. julija v Brezovci. 4. „ v Rifenbergu. 11., 12. in 13. julija v Ogleji. 11. julija v Šuti in v Osobu. 16. „ v Drenciji. 30 lepih mešano jakširskih nrncppv 'ma na prodaj Jožef Murnik, |JI ttoUOV posestnik, Velesovo, poštaCrklje. Pasem je jako rodovitna, svinje skote po 10 prascev, in se jako dobro upitajo. Stari svinji sta tehtali 5 centov 77 funtov in 5 centov 58 funtov. Zanesljiva valilna jajca °plevS!; italijanskih gosi ima na prodaj po 40 kr. komad Fran Ksavcr Mrkun, posestnik na Studencu št. 77 —- 185 p. Studenec, bodisi s predplačilom ali po poštnem povzetju. Za varnost jamči; manj ko pet jih ne odpošlje. Odpošlje vsa naročila z obratno pošto in na vprašanja takoj odgovori. Kmetijsko društvo v Vipavi Tka® na amer. podlagi H. Portalis požlahtnjenih domačih trt po 10 kr. komad za oddati. Na Štajerskem: 21. junija v Bučah in na Vranski gorci. 22. „ v Šoštajnu, v Št. Jurju ob juž. železnici, v Savnici. 23. „ v Poljčanah, v Št. Jurju pod Tabrom, v Konjicah, na Laškem, v Podsredi, v Setalih pri sv. Lenartu v slov. gor., v Strasi in v Ljubnem, v Gomilnici, v Plineji, v Raj-henburgu in Spodnji Polskavi. 30. „ v Žrečah. Mehove za žveplanje grozdja proti plesnobl, kateri so od deželne šole na Grmu preskušeni in priporočeni, izdelju-jeta in imata na prodaj Jos. Hudaklin v sv. Jerneju in Fr. H u ec h v Kostanjevici, Dolenjsko. Gena za kos je šest kron, pri večjem številu 10°/o—15'/o popusta. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vrtna In poljska semena vsake vrste. 2. ) Za vinarstvo: Zajamčeno žveplo in modro galico, škropilnice, mehove, gumico. 3.1 (lepilno, vrtno in drugo orodje. 4) Po članih društvenih trgovcih vse gospodarsko in gospodinjske potrebščine. Stfl Plina edina v fari, v najem, krčma Olavuna, jn trafika pa poleg na račun, se odda na deželi poleg farne cerkve pod jako ugodnimi pogoji. Stanovanje prosto. V. Ježovnik, župan v Velenju (Štajersko). Išče on poslovodja za mešano trgovino, kje, pove uredništvo lista. Jajca za valenje Cl Velike grahnate Plymoulh Rocks eno po 40 h. Velike Houd.in z čopom . . . „ , 40 „ Velike Dorking z srebrnim vratom „ „ 40 „ Creve-Cveur modre z čopom . , „ 50 „ Črne Holandke z belim čopom „ „ 50 , Bele Leghorn ....................„ „ 50 „ Laške kure jerebično progaste . „ „ 50 „ Domači Fazan (Maloy) . . . „ „ 50 „ Hamburški veliki Fazan . . . „ „ 00 „ Velike laške gosi . . . eno po 1 K 20 „ in 3 meseca stara plem. piščeta teh vrst eno po 4 K. Manj ko 10 jajc ne odpošlje in za dobro došlost in postrežbo jamči Ivan Kranjc veleposestnik v Št. liju pošta Velenje, Štajersko. |£Ap op spreten mlinar v mlin za tur-lOLu oo gjc0 Mesečna plača 12 gld., brano in stanovanje prosto. Šprejme se takoj v službo pri A. Ličan v II. Bistrici. Tko želi, da svoju obitelj oskrbi pravim i naravskim dalmatinskim vi- nom, neka se obrati na podpisanog Juraj tiamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. 135 vsakovrstnih hrastov še več, je na prodaj. Kje? pove uredništvo. Jajca za valenje hann“, dobre jajčnice prodaja po 15 kr. Jan. Stele, posestnik, v Zalogu pod Ljubljano. Kmetijsko društvo v Kamniku išče si oženjenega ali tudi postaranega samskega hlapca (hlevarja). Primerna plača, deputat v pridelkih in prosto stanovanje. Položiti je nekaj kavcije. Ponudniki naj se predstavijo osebno do 25. t. m. pri načelstvu (Šutna št. 25). IŠPP SP zvedenega in izvežbanega mle-loUC OG karja. kjg, pove upravništvo „Narodnega Gospodarja*. Trgovina in obrt. Trgovina. Prevažanje živali z železnico. (Konec.) 9. Voznina. Za prevoz živali imamo na železnicah raznovrstne tarife, koje za vsak poseben slučaj opisati, bi bilo preobširno. Odgovarjali bodemo pa na vsako tako vprašanje radovoljno in opozarjamo častite čitatelje, kateri oddajajo ali prejemajo živali po železnici, da poizvedo lahko vse določbe in tarife, tikajoče se omenjenega prevažanja, pri nas. Opisati hočemo še natančneje prevoz živali, koje pošiljamo v razstave in kojim so železnice voznino precej znižale. Pri takih pošiljatvah napisati moramo v vozni list izrecno, da je namenjena žival v razstavo in da zahtevamo znižano voznino. Priložiti moramo voznemu listu tudi spričevalo, v kojem odbor dotične razstave potrjuje, da smo živali v istini za izložbo v razstavi prijavili. Voznina znaša na kilometer, ako pošiljamo jednega konja, jedno mulo ali jednega žrebeta 6 K 86 h; pri oddaji več konj, mul ali žrebet na glavo 3 K 44 h; za osla, bika, kravo ali vola 3 K 16 h; za jednoletno tele in pitanega prašiča 1 K 58 h; za tele, koje še sesa, za mršavega prašiča, za kozo, kozliča, ovco, ovna, koštruna 52 h; za prašička, kozliča in jagnje 26 h; za psa 80 h. Za perotnino, kojo oddajamo v zabojih, plačamo za vsakih 100 kilogramov na kilometer 52 h. Pri vračunanji te znižane voznine jamči nam železnica pa tudi samo z navadno kupno ceno in sicer plača ista, ako se poškoduje, pogine ali se izgubi konj 600 K žrebe, mula ali osel . . 200 „ bik, vol ali krava . . 200 „ pitan vol 300 „ jednoletno tele ali tele ki še sesa .... 25 „ pitan prašič .... 90 „ mršav prašič ali prašiček 35 „ prase, ki še sesa . . . 10 „ koza, kozlič, ovca, oven, koštrun ali jagnje . . 20 „ pes 10 „ 100 hj družili tu ne ome- njenih živali.... 100 „ Konečno priobčujemo 10. Vozni red za odpravo živine namenjenih vlakov na progah, spadajočih pod ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku. Nočna doba od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj označena je s podčrtanimi minutnimi številkami (622—522). Postajo Vlak št. 2157 1777 1785f Trbiž . . . Odhod 330 016 Lesce-Bled „ 922 127 Kranj ... „ 1113 356 Skofjaloka. „ Ljubljana /Prihod 1230 446 153 607 drž. k. \ Odhod 650 Kamnik . . Prihod 807 • • f Spremljevalcem živine ni dovo- ljeno vdeležiti se sovožnje ob ponedeljkih in petkih. Postajo Vlak št. 2156 17844 1798 Kamnik . . Odhod 455 Ljubljana /Prihod 6,10 drž. k. /Odhod 743 150 Škofjaloka. „ 944' 302 Kranj ... „ 1040 340 Lesce-Bled „ 137 510 Tržič . . . Prihod 646 1222 t Spremljevalcem živine ni dovo- ljeno vdeležiti se sovožnje ob nedeljah in sredah. Postajo Vlak št. 22754 2271/23714 Ljubljanaj.k.Odhod 448 624 Grosuplje (g" 550 609 824 859 Rudolfovo . Prihod Kočevje . . „ 1047 1251 f Spremljevalcem živine ni dovo- ljeno vdeležiti se sovožnje ob torkih in sobotah. Postajo Vlak št. 22764 23724/2272 Kočevje . . Odhod 229 Rudolfovo . „ 208 Gmsupijc 625 721 616 642 Ljubljana j. k. Prihod 902 8j6 j- Spremljevalcem živine ni dovoljeno vdeležiti se sovožnje ob torkih in sobotah. Postajo Vlak št; 9854 991 977 Beljak drž.k.Jg; j;;;;! t« ... {S;! Pontabel . Prihod 341 351 612 637 829 923 953 1140 Siniši . . L- 00 O f Spremljevalcem živine ni dovoljeno vdeležiti se sovožnje ob ponedelj- kih in petkih. Postaje Vlak št. 966 986>tl 964 980 a Pontabel . Odhod • • -{oS Beljakdrž.k.{£r“ 745 920 928 640 851 939 1153 1213 1228 156 157 255 553 620 f Spremljevalcem živine ni dovoljeno vdeležiti se sovožnje ob nedeljah in sredah. Odpravljati žive živali z osebnimi vlaki možno je dovoliti le proti plačilu brzovoznih pristojbin. — Odpravljati svinje z osebnimi vlaki ni dopuščeno. Obrt. Shod avstrijskih ključavničarjev na Dunaju. O Binkoštih vršil se je shod avstrijskih ključavničarjev na Du- naju, katerega so se udeležili odposlanci iz vseh dežel cesarstva, med njimi tudi iz Kranjske (iz Ljubljane). Sklenil je shod, kateri je zboroval v dunajski mestni hiši in katerega je toplo pozdravil dunajski župan, v prilog ključavničarske obrti mnogo resolucij, katerih najvažnejše podajemo čitateljem v sledečem. Shod je zahteval, da se odpravi ali izdatno zniža vozna carina na že-lezninske surovine ali polfabrikate, tuzemski fabrikati (izdelki) pa naj se ščitijo s primerno carino proti inozemski konkurenci, tudi naj se store primerni koraki, da se producenti in občinstvo obrani slabih nasledkov kartelov. Shod je izrazil željo po zakonu glede starostne in penzijske preskrbe obrtnih mojstrov ter ločitve obrtnih od trgovskih zbornic. Nadalje je zahteval državno zadružno kreditno banko, razbremenitev malih obrtnikov potom subvencije glede doneskov k zavarovalnim blagajnam proti nezgodi, zahteval, da se tovarnarjem prepove, imeti učence, ker se ti v tovarnah izobrazijo le enostransko. Konečno je zahteval shod, da smejo prirejati ključe za uporabo samo ključavničarji ter da smejo trgovci prodajati ključe samo ključavničarjem, ne pa tudi zasebnikom. —t— ZADRUGA Mednaroden zadružni shod nameravajo napraviti 8., 9. in 10. julija 1900. Vršil naj bi se ob priliki svetovne razstave v Parizu v občni shodnici. Povod temu shodu je dala „Zveza ljudskega kredita v Franciji (Centre fčderatif du Cre-dit populaire en France)11, zadružna centrala, ki načeloma ne razširja samo enega zadružnega sestava. Napravil se je časten odbor zadružnikov iz Nemčije, Avstrije, Belgije, Kanade, Danskega, severo-amerikanskih združenih držav, Angleške, Holandije, Ogrskega, Laškega in Švice. Zanimivi program obsega 1. splošen del, 2. oddelek: meščanski ljudski kredit, 3. oddelek : kmetijski ljudski kredit. Prvi in tretji oddelek obsegata naslednje točke: Kreditne zadruge v obče. 1. Uloga, ki jo igrajo zasebna navodila v razvoju kreditnih zadrug; omejitev delovanja države. 2. Načela za z a k o n o d a j o z ozirom na kreditne zadruge. 3. «) Moč kreditnih zadrug kot pripomoček, da se ljudski prihranki ne stekajo v žepe posameznikom, temveč porabijo v domačem kraju; 6) postavna ureditev svobodne, decentralizirane vpo-rabe narodnih blagajen kot nujna potreba za razvoj kreditnih zadrug. 4. Skupnost kreditnih zadrug z drugimi zadružnimi strokami; podpora, ki jim jo lehko daje; sodelovanje kon-s um n ih društev. 5. Kakšne zveze bi se dale z ozirom na ureditev zadružnega kredita napraviti med raznimi deželami ? 6. Kolike koristi bi bilo, če bi se v ta namen, da se razširi znanje in izvrševanje zadružnega kredita in olejša, oziroma izpopolni zasebna propaganda, pouk o vprašanjih zadružnega kredita sprejel v učni načrt predvsem strokovnih šol za kupčijo in obrt in poljedelstvo, kakor tudi višjih učnih zavodov za učitelje? Kmetijski ljudski kredit. 1. Sedanje stanje kmetijskih kreditnih zadrug po deželah, kjer so se te zlasti razširile. 2. Odnos kmetijskega in meščanskega kredita; pomen istočasne združitve malih trgovcev in malih kmetovalcev v ljudske banke; udejstvovanje teh zavodov z ozirom na kmetijski ljudski kredit. 3. Razne značilne oblike, ki so jih dobile kmetijske kreditne zadruge. 4. Podpora, katero bi lehko dajale navadne hranilnice kmetijskim kreditnim zadrugam, da se razširijo in utrdijo. 5. Kako bi lehko sodelovale kmetijske zadruge, zlasti še kmetijski sindikati (sodništva), da se razširi in dobi moč kmetijski kredit ; primerjanje v z a j e m n e g a delovanja sindikatov in kreditnih zadrug. 6. Nujna potreba, zvišati moč in vpliv kmetijskega ljudskega kredita s kmetijsko-tehničnim poukom o boljšem gospodarstve-nem načinu. 7. Varnost kmetijskega kredita, ki jo dajo zadruge po Reiff-eisenovem sestavu. 8. Stališče in način, kako postopati, da se doseže združenje za širitev in spojitev kmetijskih kreditnih zavodov. 9. Pod kakšnimi pogoji naj se ustanavljajo o k r a j n e ali o s r e d- nje blagajne za kmetijski kredit, in ali je pravilno, da pri tem sodeluje država, naj si bo že z osnovno glavnico ali z založnim denarjem? Ce bi kdo imel gledć tega shoda kako željo, naj se obrne do g. profesorja Dufourmantelle, Ave-nue, Kleber 95, Pariš. Landiv. GenossenschaftsU. Denarni promet hranilnic in posojilnic y mesecu aprilu 1900. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah: Prejemki 1483 K 20 h, izdatki 750 K 50 h, denarni promet 2233 K 70 h, prejete hranilne vloge 603 K, vzdignjene hranilne vloge 220 K, dana posojila 530 K, vrnena posojila 748 43 h. Posojilnica v Dobrepoljah: Prejemki 12.316 K 40 h, izdatki 10.492 K 14 h, denarni promet 22.808 K 54 h, prejete hranilne vloge 8168 K, izplačane hranilne vloge 5722 K 92 h, dana posojila 3500 K, vrnena posojila 2270 K. Posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 10.354 K 34 h, izdatki 6926 K 24 h, denarni promet 17.280 K 58 h, prejete hranilne vloge 6608 K, izplačane hranilne vloge 4681 K 02 h, dana posojila 2220 K, vrnena posojila 2040 K. Hranilnica in posojilnica v Leskovici: Prejemki 2416 K 98 h, izdatki 2238 K 24 h, denarni promet 4655 K 22 h, prejete hranilne vloge 1720 K, izplačane hranilne vloge 114 K, dana posojila 104 K 24 h, vrnena posojila 380 K. Posojilnica in hranilnica v Rovtah pri Logatcu: Prejemki 5334 K 50 h, izdatki 2879 K 35 h, denarni promet 8213 K 85 h, prejete hranilne vloge 969 K, izplačane hranilne vloge 409 K 27 h, dana posojila 2333 K, vrnena posojila 40 K. Hranilnica in posojilnica v Semiču: Prejemki 4365 K 31 h, izdatki 2754 K 86 h, denarni promet 7120 K 17 h, prejete hranilne vloge 3342 K 21 h, izplačane hranilne vloge —.— K, daha posojila 2710 K. Y mesecu maju 1900. Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici: Prejemki 1928 K 02 h, izdatki 1885 K 14 h, denarni promet 3813 K 16 h, prejete hranilne vloge 1062 K, izplačane hranilne vloge 1181 K 60 h, dana posojila 100 K. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah: Prejemki 3082 K 40 h, izdatki 1684 K 15 h, denarni promet 4766 K 55 h, prejete hranilne vloge 1080 K, izplačane hranilne vloge 320 K, dana posojila 1336 K, vrnena posojila 233 K 04 h. Hranilnica in posojilnica v Črničah: Prejemki 2577 K 66 h, izdatki 2240 K 52 h, denarni promet 4818 K 18 h, prejete hranilne vloge 1566 K, izplačane hranilne vloge 235 K 60 h, dana posojila 1970 K, vrnena posojila 20 K. Hranilnica in posojilnica v Češnjicah: Prejemki 7484 K 61 h, izdatki 5445 K 30 h, denarni promet 12 929 K 91 h, prejete hranilne vloge 4760 K, izplačane hranilne vloge 1617 K 64 h, dana posojila 3600 K, vrnena posojila 197 K. Posojilnica v Frankolovem: Prejemki 3356 K 51 h, izdatki 2968 K 08 h, denarni promet 6324 K 59 h, prejele hranilne vloge —.— K, izplačane hranilne vloge 70 K, dana posojila 2880 K, vrnena posojila 420. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi: Prejemki 2686 K 92 h, izdatki 2436 K 70 h, denarni promet 5123 K 62 h, prejete hranilne vloge 960 K, izplačane hranilne vloge 32 K 78 h, dana posojila 2400 K, vrnena posojila 220 K. Posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 10.083 K 20 h, izdatki 6848 K 21 h, denarni promet 16.931 K 41 h, prejete hranilne vloge 5794 K 14 h, izplačane hranilne vloge 2095 K 48 h, dana posojila 4680 K, vrnena posojila 444 K. Hranilnica in posojilnica v Mengešu: Prejemki 7544 K 40 h, izdatki 6045 K 82 h, denarni promet 13.590 K 22 h, prejete hrnilne vloge 3196 K 94 h, izplačane hranilne vloge 4000 K 32 h, dana posojila 1760 K, vrnena posojila 2130 K. Posojilnica in hranilnica v Poljanah nad Škofjoloko: Prejemki 27.191 K 70 h, izdatki 22.831 K 01 h, denarni promet 50.022 K 71 h, prejete hranilne vloge 15.601 K 34 h, izplačane hranilne vloge 12.995 K 58 h, dana posojila 7290 K, vrnena posojila 2470 K. Hranilnica in posojilnica v Renčali pri Gorici: Prejemki 1298 K 94 h, izdatki 1162 K 74 h, denarni promet 2461 K 68 h, prejete hranilne vloge 540 K, izplačane hranilne vloge —.— K, dana posojila 756 K, vrnena posojila 200 K. Hranilnica in posojilnica v Robu: Prejemki 6274 K 09 h, izdatki 5173 K 56 h, denarni promet 11.447 K 65 h, prejete hranilne vloge 3570 K, izplačane hranilne vloge 1047 K 04 h, dana posojila 3120 K. Hranilnica in posojilnica v Selcih pri Škofji Loki: Prejemki 9321 K 58 h, izdatki 5256 K 52 h, denarni promet 14.578 K 10 h, prejete hranilne vloge 7014 K, izplačane hranilne vloge 3929 K 61 h, dana posojila 1290 K, vrnena posojila 440 K. Hranilnica in posojilnica v Senožečah: Prejemki 5757 K 41 h, izdatki 5241 K 54 h, denarni promet 11.008 K 95 h, prejete hranilne vloge 400 K, izplačane hranilne vloge 1392 L 42 h. dana posojila 3840 K, vrnena posojila 3050 K. Hranilnica in posojilnica v Stari Loki: Prejemki 15.476 K 82 h, izdatki 12.921 K 27 h, denarni promet 28.398 K 09 h, prejete hranilne vloge 9654 K, izplačane hranilne vloge 7403 K 16 h, dana posojila 5500 K, vrnena po-200 K. Hranilnica in posojilnica v Skriljah: Prejemki 6876 K 60, izdatki 5259 K 62 h, denarni promet 12.136 K 22 h, prejete hranilne vloge 396 K, izplačane hranilne vloge 220 K, dana posojila 4820 K. Hranilnica in posojilnica v Vipavi: Prejemki 169.673 K 95, izdatki 165.257 K 42 h, denarni promet 334.931 K 37 h, prejete hranilne vloge 92.513 K 74 h, izplačane hranilne vloge 64.909 K 81 h, dana posojila 62.927 K 35 h, vrnena posojila 34.469 K 90 h. Hranilnica in posojilnica v Žirih: Prejemki 10.737 K tl h, izdatki 9635 K 30 h, denarni promet 20.372 K 41, prejeto hranilne vloge 7648 K, izplačane hranilne vloge 3006 K 82 h, dana posojila 2500 K, vrnena posojila 800 K. Posojilnica v Dobrepoljah: Prejemki 10.439 K 52 h, izdatki 9076 K 48 h, denarni promet 19.516 K, prejete hranilne vloge 7274 K 71 h, izplačane hranilne vloge 3051 K 64 h, dana posojila 5040 K, vrnena posojila 1040 K. Hranilnica in posojilnica v Mošnjah: Prejemki 3122 K 97 h. izdatki 1098 K 86 h, denarni promet 4221 K 83 h, prejete hranilne vloge 433 K 50 h, izplačane hranilne vloge 167 K 23 h, dana posojila 380 K, vrnena posojila 1235 K. Tržno cono žitu na Dunajski borzi dne 6. junija 1900. (za 50 kg) za pomlad, za maj-junij, za jesen Pšenica . K —.—, K 787, K 8-18 Rž . . „ —.—, , 7-30, „ 7-40 Turšiča . , —.—, „ 5-86, „ 604 Oves . . „ —.—, „ 5-37, „ 5-46 Na trgu v Ljubljani za 100 kg za pšenico . . . ... K 18.—, K 18.40 , rž • • ■ , 15 —, . —•- „ ječmen . . . • ■ • , 13—, „ -— , oves .... . . . , 13—, „ 13-40 , turšico .... . . . „ 13-40, „ 14' „ krompir . . . • • ■ , ti-40, „ 7— , seno .... • . . „ 4-20, „ 4-40 „ belo proso . . • • • , 19—, , 20 - , navadno proso . . . . „ 14—, , 15'— , ajdo . . . . • • • , 18—, , 20-- „ činkvatin . . . . . „ 15-60, „ —— slama . . trda drva • • • „ 6-60, „ 7— mehka drva. . . Na trgu v Kranju . za 100 kg za pšenico.................... » rž.......................... „ ječmen...................... „ oves ....................... „ turšico..................... „ krompir..................... „ seno ....................... „ proso hektoliter............ » ajda „ ............ K 1666 „ 15-60 ”, I« 20 ” 4-40 Na trgu v Črnomelj u za 100 kg za pšenico.................... „ ječmen „ oves . , „ turšico , „ krompir „ seno K 17-20 „ 15-30 , 1410 , 13-40 „ 15-20 Na trgn v Metliki za 100 kg za pšenico ................... , rž.......................... „ ječmen...................... „ oves ....................... „ turšico..................... „ krompir..................... „ seno ....................... 19 50 16-50 15-50 Stik— 6 — 6 — Na trgu v Mariboru za hektoliter za pšenico...................... , rž............................ „ ječmen........................ „ oves ......................... „ turšico....................... „ krompir....................... „ seno ......................... K —— „ 13-20 „ 13-30 „ 6 — Na trgu v Ptuju za 100 kg za pšenico.................K —"—, K 15-— rž • • • , -—, , 13— „ ječmen . . . 12‘ • oves .... . . . „ 12—, , —— turšico . . . . . . , 12-50, „ -■- krompir . . . 4/40 —•— „ seno .... . . • , 4-40, „ -— Na trgu v Celovcu za 100 kg za pšenico....................... , rž........................... „ ječmen....................... „ oves ........................ „ turšico...................... K 16 — , 14-20 ” 1160 , 13— Na trgu v Velikovcu za 100 kg za pšenico B rž. . „ ječmen „ oves . „ turšico Na trgu v Gorici za 100 kg za pšenico domačo inostransko , rž . „ ječmen „ oves . , turšico „ krompir „ seno . K 16 20 , 14-20 „ 11-60 , 13— K 19 — , 13-70 , 14 — , 6— , 5-40 Tržne cene surovih svežih kož za mesec junij: Goveje kože, težke k kg , , lahke „ „ Telečje „ Prešičeve čiste slabe K —•88 —■84 110 —•70 —•50 M fresker krojač v Ljubljani sv. Petra cesta štev. -4 se priporoča preč. duhovščini ter slav. občinstvu v izdelovanje vsakovrstne duhovniške kakor tudi druge obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na havcloke v največji izberi po najnižjrh cenah. i ittltAS1: ..Vindcbena" in najbolj priporočljive; pripomniti je še pri istih pohvalo, katero je izreklo kraljevo učiteljišče za sadje- in vinorejo v Geisenheirnu o. H. ob priliki, ko se je ? primerjalo dosedajne škropilnice za žveplanje, „Poy-I sille*, „la Rapide", „Vulcan“. „Universal11 in — „Vindobona": „Ta aparat (Vindobona od Franc Ncchvilc, Dunaj) je močno in trpežno napravljen, dasi t je izvanredno lahek. Istega se zelo lahko goni, tm takorekoč skoraj Igraje. Deluje pa najbolj H štedljivo," j Dobi se ga lahko po FRANC NECHVILE H Tovarna vinarskega orodja, strojev za kletarstvo in za kovine v Dunaj, V/l, Friesgasse 14. Samo S krona S Žrebanja. za | U\ Bkssssskk: Glavni Se dvakrat zna dotiiti vsaka srečka 60.0001™, 15.000 m i« 12.000 v gotovini z 20°/o odbitka. Invalidske zahvalne srečke m 1 krono priporoča J. C. MAYER v Ljubljani. II. žrebanje: 7, julija 1900. III. žrebanje: 10. novembra 1900. ^ip()cy)Qcr>Q3oaaQ:y)3Qao::7aac)OQa3a3a3ac)C)C)Qo; C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Joscpiis-Quai št. 13. Kmet, društvo v Vipavi priporoča preč. duhovščini in drugim odjemalcem zajamčeno pristno vino iz svoje zaloge in svojih članov pridelke po zmerno nizkih cenah, in sicer: L vrste belo vino po 24 do 25 gld. ali 48 — 50 K za 100 litrov, loco Postojna; 2. vrste belo vino po 21 do 23 gld. ali 42—46 K za 100 litrov, loco Postojna; 3. vrste belo vino po 19 do 20 gld. ali 38—40 K za 100 litrov, loco Postojna. V zalogi so tudi desertna vina, in sicer: renski rizling za buteljke po 45 ali 90 K HI. ozir. 7/8 Itr. buteljka po 60 ali V20 K Vrhpoljce črni po 2 K buteljka in Pikolit po 2 K 40 vin. Pošilja se v sodčkih nad 56 litrov. Na zahtevanje pošljejo sc vzorci. — Večjim odjemalcem se dovoli primeren rabat. Kmet. zadruge! Svoji k svojim ! T^zzzzzzzzzzzirzzzzzzzzzznzzzzzzzzzzzzn g ^ Oblikovan s 400 zlaiimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. ♦ Ph. Mayfarth & dr. c. kr. edino priv. tovarna kmetijskih strojev, livarna in fužina -♦—i- na par •!-*- DUNAJ ll.,rTaborstrasse 71 ima vflzalogi‘ročne,[na gcpeljnc in’jna par|!patentovane mlatilne/stroje, gedeljne, najnovejše čistilnike za žito, trijerje, rebljače za koruzo. Snmodelujoče patcntovanc lirizgalnicc za vni-čenje njivne gorčice, „Syphoniat6; premakljivo parne kotle za napravo živinske krme; stiskalnice za seno in slamo, ročne, premakljive ali nepremakljivo; jeklene pluge, hrane za travnike, za mah, na člene in diagonalne; najboljše stroje za sejati, „Agricola66; stroje za košnjo detelje, trave in žita; grablje za seno in za žito. Patcntovanc aparate za sušenje sadja, zelenjav i. dr.; stiskalnice za grozdje in sadje; rebljačc za grozdje; stroje za rezanje krme; ročne mline za žito; stroje za rezanje repe. Vne se izdeluje po najnovejših napravah. Obširne ccuiko in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. nppDOmm 31 \ jnrx fNiS Šivalni stroji in kolesa glaj5SBggh-^, ----------------- Tovarniška zaloga Ivan $aK»a V Ljubljani Dunajska _;y cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. Slov, vinogradniško društvo v Ljubljani registtovana zadruga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalo/o pristnih domačih vin starih in novih iz Dolenjske, Štajerske, Istre, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, ist) oddaje se v sodih in fino vino v steklenicah. Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno. 8« SSEEr iH ;>v>; T7". T. ^ott -v Staro mesto, Malč ndmesti, č. 142—L Trgovec s stroji in kovanim blagom za vsakovrstno rokodelske potrebe priporoča stroje in orodja za vrtnarje, gospodarje, sadje-rejce, gozdarje, vinorejce in čebelarje; jeklene kopače, lopate, grablje, motike, rovke, plevke, strgalke, prahu tke za konje, nože, zobovje k žagam, cevi za vodovode, demante za steklarje, pasti za krte, miši, podgane itd., škarje za konje, govejo živino in ovce, ostrine k rezalnim strojem, amerikanske vile, podajalnike, merila, vage, lote, stroje travoreznike. Potrebe za dom in kuhinje, mesarje in prekajalce mesa, škarje za brke in lase, angleške britve; domače telegrafe in njih posamezne dele. ..... Cenike na zahtevanje. ■ i C. in Ter. priv. tvornica za gasilno in kmetijsko orodje Rs JL SusksJri, v Čehu na Moravskem nudi vsakovrstne 1K5F" brizgalnice za gasilna društva najno veje sestave s sesalno in tlilčillio o prtino mi obeli straneh ter s patentom proti zmrzlini. — Brizgalnice proti peronospori, vsakovrstne cevi iz konoplje in gume; dalje gospodarske stroje vsakojakih vrst. Ceniki brezplačno. OTF* Vlačila tudi na obroke. Podružnica K. A. Smekal v Zagrebu. Slovenci, kupujte doma! Kmetijsko društvo v Dobrepoljah ima v zalogi dobro obležati 8*' SIR ”*8 dvojne vrste, masten in pust za delavce. Razpošilja se po pošti ali železnici v celih hlebih od 25 do 30 kg, pa tudi v manjših kosih. Razpošilja in odgovarja se točno. iAAAAAAAAAAAAAAi 194 Najnovejša in najboljša brizgalka za gnojenje katero je mogoče rabiti a priklopljenjem cevi istočasno kakor sesalko za gnojni sod. Tisočkrat y porabnostil Ne zamrzne in ne poči! Cenike pošiljam prosto in brezplačno. ANT. KUN Z Tovarna za vodovode in sesalke Bela cerkev (Weisskirchen) na Moravskem. HAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAB AVGUST REPIČ, sodar v Ljubljani Kolizejske ulice št. 16, Trnovo izdeluje, prodaja in p0 najnižjil1 popravlja vsakovrstne ^ cenah. Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 •*- Gorica Via Giardino 8 zalagatelj in pridelovalec vina priporoča pristna bela vina pristna črna vina iz vipavskih, furlanskih, dalmatinskih isterskih in briskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso kraje avstro-ogerske monarhije v sodili od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Cena zmerna. Postrežba poštena. 1 ! N i? i e S? pozor! # Najboljša kisla voda j© ijtas1!] l^©g©36,š©fe«©'^’ »Marijin studenec« *—-1-:-— v okraju Rogatec. —-1 Ta slatina je bila po g. profesorju dr. J. Gottliebu v Gradcu analizovana in seje ta analiza iz 30. zvezka št. 14, str. 191 1.1858 sejnega poročila matematično - prirodoznanskega razreda ces. akademije znanosti na Dunaju v posebni brošuri odtisnila in se na str. 11 te brošure potrjuje, da se more „Marijin studenec" prištevati najmočnejšim natronovim studencem, in da presega z ozirom na množino svojih delov, osobito dvojno oglenoldslega natrona najbolj sloveče studence te vrste, kakor studenec v Bilinu, Vicliy-ju, Ems-u, Selters-u in Rogatcu. £ ■s o a s <§. 60 o a, 2’ o 5 3: E ^ S* S »š >2: ? S s o £ m m ia v gj^- Vnanja naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju. Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani, Dunajska cesta dvorni založnik Njegove Svetosti papeža Leona XIII. Lekarnarja Piccolija zobne kapljice, vsled najvišjega priznanja in dovoljenja fr, * ... • Stefani]me kapljice 1 steklenica 40 h. imenovane, devajo se na pavoli v votli zob ali pa se namaže bolna čelust, so učinkujoče sredstvo proti zobobolu. Odlični profesorji in zdravniki priporočajo lekarnarja želodečno tinkturo katera krepi želodec, provzroča veselje do jedi, upliva na proba vanje in odprtje, zlasti pri onih, ki trpijo stalno na telesnem zaprtju. — 1 steklenica 20 h., 12 steki, z zabojem vred 2 K 52 h. Pri slabokrvnih in nervoznih ali vsled bolezni oslabelih otrocih kakor tudi pri odraslih se uporablja lekarnarja Piccolija „ a i ■ z najboljšim vspehom. Ima 20 do seieznato Vino tokrat toliko železa v sebi, kakor druga China-vina, katera nimajo pogosto niti toliko železa, kot navadno namizno vino. Cena polliterski steklenici 2 K. Najboljše sredstvo, da se ohranijo konji, krave, teleta, voli, prešiči, ovce itd. zdravi in močni, je lekarnarja Piccolija , , - , v , katerega cenijo in radi kupujejo žmnsta prašek, z„ojčet™ 4 k C. in kr. izklj. privil, tvornica za čistilnice (trierje) N. HEID Stockerau * Dunaj * Čistilnice in stroji za sortiranje različnega žita. Special-trierji za čiščenje leče, graha, fižola, ogerščice, lanenega semena, prosa itd. s patentovano pločevino; izborno čiščenje, brez vsake zgube dobrih zrn. Trler za čiščenje detelje od pre-denice in drugih škodljivih primesi. Excelsior - mlini za razdrobljenje (Patent Hčill) za razdrobljenje in mlenje rži. ječmena, ovsa, koruze, fižola itd. Ti stroji so zelo lahko gonljivi, (ročni na gepel in na par), so zelo po ceni ter se le počasi izrabijo. Popolna oprava za skladišča po najnovejšem sistemu. . & & $ & s i & $ & S 5 6 1 & m & $ & m i 1 m S Lechner & Jungi v Gradcu Sporr-ulica št. 1 in 11. Zaloga na veliko okov za stavbe, železnih cevi, različnega orodja, okov za pohištvo i. t. d. Tovarniška zaloga barv, firneža in laka iv* Najcenejši dohodni izvirek. Ceniki s podobami na zahtevo brezplačno. Dopisi v hrvatskom ali slovenskem jeziku, sp m m i $ i m * s s m m m * & m & & m m $ $ s TKo želi d« svojti obitelj C5l