Priradepisno-natoroznansko peye.
Avgust in september
(Ol)raz W. uarnve.)
Minol je vroiM julij mnjegovo uiesto je prevael avgusi, ki nas, kakor njegov preduik mnei s svojo proveliko vroeino. lvar nam je kosa pustila cretic, te poruje in zaduši mogočui avgust ia ž ujinii tudi pravo veselje iz n&ših sorc. Vsa narava je dobila. novo lice. Eastlinstvo je stopilo v dobo zrtlosti. Cretovi našili prijateljic so se izpremenili t plcdove, lci uam dona-šajo mnogo sladkosti in koristi. kakor da >.ii nas lioteli odskodorati za premi-nole. ljube nani cvetfcc. Xe obžalujuio preveS te izgube; ?se iiua btoj Sas, svoj konec, vse svoj grob, iz katerega se porodi novo veselje, novo veličastvo!
m
A brez Tsega lepotičja ia CTetja rendar nij »Tguat. V zelenej travi, ki je jopet pomolila nove liilke iz zemlje, vidimo še uinogo lepih banr. ki pri-jetno igrajo našim očem- Avgust naiu 3e zmiroai tleli dovolj evetie, (ia si zvijemo šopek iu spletemo vourek. — Za avgustom nastopi sepLeniber, v katerem vročina bo(j in bolj pojenjuje, ler sc je trelm za hlada rračati dom6? T očetovo hišo, kjer nas na niui čakajo lepa rudeča jabolka iu se aam v slast Ia3kajo debele hruške, runjeno groždje in drugo ovoeje (sadje) t polnih košarab, Da nam dobro tokne! A pri tem pogkjmo tndi malo t preteklost, ko so bili vsi ti sadori Se ljubke cvelice, ki ao je visoka drevesa vezak v košate Sopke in venCeke. Kdor jih je takrat ogledoval, terau je serei! veselja poskakovalo v sladkej iiadi, ker je alutU, kaj pozutje postane iz t«h prelepih cretor. ln upaa]« nas aij varalo l —
Da bi tndi vi, preljnlu otroci, bili jednaki takim CTetoTOin! Dn bi tudivi tako cveteli in se veselili poniladjijega življenja iu bi vas Bcg varoval pogub-ljive uime, da obrodite obilo dobrega   sadii v nido^t sebi in  svojim staršem!
Zalorej zdaj v slovii i5e Uvalcžeu pogled na tratein litade, polja in gozde, katerih smo se tak6 Teselili z duhom in sroem, v sreči in vcselji! In glej, tii nani t spomin podaja rok<5 trojnat list, s katerega hoCemo fitati, kakor iz kake ninogolistne knjige.
Ta trojnat list je zajeja deteljica, ki pogostoma raste po seuirnatili gozdih in se k*ij rada druži z rudeCimi jagodami ia zelenim bršljanom. Iz korenike poganja pri tleh stoječe. lepo-zelene trojnate listke, ki imajo podobe srčkov. Prav prijc-ten, kiselkast okns imajo. V pomladi stoje nad listi nežno-beli cvetovi.
Besedc pa, ki je Sitamo na trojnatih li.stih deteljiee, so: nYsemogofinoat, niodrost, dobrota."
1» tri taeda nam oz^s]m)e c«la nMava-, i poaetaio lepo mm je <aaa-nujejo cvotice.
VsemogoCnost božja je cvetieam vdihuila Jivljenje. Jedna sama he-seda, — in prva pomlad je raz])oložlla avoje cTetli&ato krilo i'ez vso zemljo, krilo, okiniSano z lepo se strinjajočimi barvami, krilo, polno vonjave in lju-bezujivosli. In kaki5no nioi! je TSemogoSnost božja dala rnateri naravi, da prenovi vsako leto svoje krilo, da oSri strarsUo v novcj kraaoti! — Kdo se-Steje neStevilne cvetice, ki o prvero klieu, o prvem dibu pomlaili prihite na dan, — kdo sešteje njibove razlifce vvste? — .Tcdna sama noP. odpre tiso6e in tisoče popkov in jutrauji žarek poljnblja CTetofi?, ki se kopljejo v hladnej roai okinCauuj z biseri in diamanti. Zarra, samo božja Tsemogočnost more iaj tacega ustcariti!
Modrost božja je cvetice tako popolnoma ustvarila, da CloTeSfci um nikakor ne more preiskati njihove tvorine. Najnatanfaejši drobnogled ne za-dovoljuje CloTeškcga očesa, ki opazuja tenke in skrite žilice, po katerih se pielaka žirljenje cvetie. Kak6 ss godi, i»vq mi, če si ta^o Vistronmen, da je ta cvetiea rudefe, drnga TiSujava in /.opot druga rumena? Kakii je mogo«B, da hrani jedna rastlina v sebi krepilno mof iu zdravje, a dniga stiup in smrt! Eak6 jo to, da iz tega zrna požontJ taka kal, a h dnega zopet drugaPna ? — tem vpraSanjein Moveški jczik ne moreodgcToriti, — pri tebprašanjiii je Clovek B6m! Spoznati mora vaakdo: neskončna modrost božja govori iz tvetic!
186
Cvetice nam priCajo dobroto in Ijobezen božjo. Cesar potrebnje človek t življenji, rsega mii je podaril Bog v obilnosti. V cvetieah pa nam pod&ja ge muogo reselja in prijetnosti. Kazlične barre, podobe in Tonjava v Tsej STojej mnogoTTStnosti polnijo Gloveku dn5o Be sladkostjo iii blagostjo. Kak* prazna bi bila polja, kako pnsti )ji liili gozdi, kako jednolicni Iogi, ako bi imeli samo jedno bars-o! A nezapopadljiva preridnost in dobrota božja je nz-trosila po zemlji nepopisljivo bogastvo prelepih cvetic — in tak6 si poišCe Clovek t kriin narave Tedrila, veselja in — modrosti!
In tak6, preljnbi, smo se tudi mi sprebajali po rožnatih potih knksiie narave, krepili smo si t«lo, razveaeljevali si sree in z, aanki napajali žejnega duha. Sitajoč t knjigi naj^Te tri skrivnostne, nebeške bosede, ki so yir praye modrosti! — 0 da bi je tudi vi raznmeli iu yes čas STOjega žiTljenja y srcih obranili!
__________                                  D. Majaron