Pervo Berilo z a lovenske »»l V c. k. avstrijanskih deželah. (S pesemsko prilogo.) Velja zvezeno v platnenem herbtu 27 novih kraje Na Dunaju. V ces. kralj, založbi šolskih bukev. 1865. Pervi razdelek, l. Z Bogam. Z Bogam začni vsako delo, Pa bo dober tek imelo; Z Bogam delo dokončaj, Imaš tu že sladki raj. 2. Modrost. Mladost! tvoja perva skerb bodi modrost. Po modrosti spoznavamo Boga. Bogu lepo služiti, nas modrost uči. Prava modrost nam pravi, za kaj nas je Bog ustvaril. Modrost nam kaže pravo pot k Bogu. Cemu so vse stvari na nebu in na zemlji, nas modrost uči. Le modrost nam daje pravo srečo. Modrost več velja, kot srebro in zlato. Kdor modro živi, veselo živi. Modrosti pa na cesti ne najdeš; za denar je ne kupiš; tudi stan ne da modrosti. Samo i * Bog nam daje pravo modrost. Kdor Boga prosi, njemu jo Bog hoče dati. Jezus otroke v šolo vabi, in jih prave modrosti učiti želi. „Pustite malim k meni priti!" on veli. Radi bomo hodili v šolo, in prav pridno se bomo učili. Bog nam bo dal, da bomo modri, veseli in srečni otroci. 3. Pred šolo. „Pustite k meni otroeiče!" Naš ljubi Jezus govori, lil nas prijazno v šolo klice, Kjer nas učiti sam želi, Preljubi Jezus! vsi želimo Učenci tvoji biti zdaj, Serce in pamet teb' zročimo, Učiti pridno nam se daj! 4. Po šoli. Za vse, kar smo se naučili, O Bog! te zdaj zahvalimo! Da v sereu vse bi ohranili, Pomagaj nam, te prosimo! Daj nam, da rastemo v modrosti, Povsod vedemo se lepo; Dodeli nam, da bi v kreposti Služili vedno ti zvesto. 5. Pridna Rozika. Pridno Roziko so hotli mati doma imeti, da bi jim kaj pomagala. Rozika pa je žalostna. Jokaje materi pravi: Drugi otroci se bodo učili, jez pa bom zaostala. Drugi bodo veliko znali, jez pa ne. Potem prime mater za roko, in pravi: Ljuba moja mati! lepo vas prosim, pustite me, naj grem v šolo. Saj bom iz šole hitro prišla domu, in bom toliko pridnejša. Matiji prijazno rečejo: „Le pojdi,ljuba moja! ker se tako rada učiš; mi boš pa potem veliko bolj pomagala. Vidim, da se v šoli več naučiš, kakor mi doma pomagaš.u — Tako pridni otroci prosijo, in radi hodijo v šolo; doma pa lepo bo-gajo. Taki otroci so ljubi Bogu in ljudem. 6. Veseli učenec. Veselo, veselo kar v šolo hitim, ker v šoli veliko se lep'ga učim. Se brati, pisati navadim lepo, in drugih naukov, ki treba jih bo. Učitelji, starši me ljubijo tud', ker s pridnostjo vračam obilni jim trud. In Bog ljubeznjivo pomoč mi dajč, da zmiram po sreči se steka mi vse. n a • Zavidljiva nčenka. Katarinka se je iz šole domu prijokala. „Kaj ti je?" jo poprašajo oče. „Oh, gospod kaplan so prišli v šolo!" „No! kaj ni prav, da so prišli?" prašajo dalje oce. »Druge so pra-šali, in so jim spominke pridnosti dajali, meni pa ne," je djala Katarinka. „Bila bi tudi jez znala, še bolje ko drugi. Druge so hvalili, kako so lepo peli; tudi jez sem lepo pela, pa me niso pohvalili." „ Katarinka!" rečejo oce, „ako hoces le zato pridna biti, da bi te hvalili, ne boš vse svoje žive dni nikoli prav srečna. Pridnost in sveta čednost se na tem svetu ne poplača. Ali ne veš, kaj Kristus uči; Ako samo zato dobro delate, da bi vas ljudje hvalili, ste svoje plačilo že prejeli. Kaj pa bo za nebesa? Kdor je zvest in priden samo zavolj ljudi, pri Bogu vse plačilo zgubi. Bog na skrivnem vidi in vse ve; on te bo pohvalil in poplačal. Le vesela bodi, če si dobro znala, in si bila pridna. Bog te bo zapisal v zlate bukve večnega življenja. Posvetna čast je ledena gaz. Kogar Bog hvali, on velja." Delaj vse le za Boga. On plačilo vredno da. 8. Perva skerb. V nekem kraju sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo otrok. Juri je bil bogat, in ni hotel svojih otrok v šolo pošiljati. Rekel je, da lahko brez šole živijo. Radi so otroci doma ostali, pa tudi niso nič znali. Marka je bil siromak. Za otroke pa je zel6 skerbel. Pridno jih pošilja v šolo. Kaplje vina si ne kupi, da plača za otroke šolski denar. Bos po leti hodi, da po zimi otroke za šolo obuje. »Ljubi otroci," je Marka večkrat djal „blaga vam nimam dati; dote za menoj ne hote imeli; le skerbno se učite in pridni bodite, Bog vas bo že preskerbel. Ce bote pametni, bote tudi srečni." Tako je tudi bilo. Tatje so Jurja okradli, in so mu ves denar vzeli. Dve leti potem je Juri pogorel in od žalosti umeri. Jurjevi otroci so ostali sirote. Gole roke so imeli in pa prazno glavo. „Poglejte," reče Marka, „kako slabo je, če se kdo na blago zanaša. Le kar človek zna, tega mu nihče ne more vzeti. Modra glava, pridne roke in pa zdravo telo je naj boljše blago. Za dober nauk moramo najprej skerbeti!" Ko je Marka umeri, so vsi Markovi svoj kruh imeli. Filip je bil kolar, Simon kovač, Gregor dober kmet. Anica je bila pridna dekla. Neža pa šivilja. Vsem se je dobro godilo, in oni so Jurjovim dostikrat kruha dajali. Ce v mladosti se'zučiš: Se za starost oskerbiš. 9. Dobra misel kmečkega dečka. Kmečki deček Tinče, komaj štirnajst let star, je vozil nekemu kupcu težak voz iz mesta. Kupec je sedel na vozu verh blaga. Tinče pa je hodil zraven konj, in njegov pes zraven njega» Pot je šla skozi gojzd, in je bila zelo gručasta in navzdolna. Na nekem robu se stare kolo, voz se zverne, in kupec, ki je ravno dremal, je (ako močno odletel za neko drevo, da se je zel(5 ranil, in ni mogel vstati. Prestrašeni deček si sam pomagati ne ve in ne more; pa tudi ni smel pustiti ranjenca, konj in voza. Zapiše tedaj na košček papirja s svincnikam prav v kratkem nesrečo, ktera se mu je zgodila. Ta listek zavije v svojo žepno ruto, jo priveze psu okoli vrata, ter ga z bičem silama zapodi proti domu. Doma od-vežejo psu ruto od vrata, dobe košček papirja, berejo, in zved6, kaj se je dečku zgodilo. Hitro hite pomagat, in hvalijo dečka, da se je.kaj ta-cega zmislil. Kako je bilo dobro, da se je Tinče v šoli pisati navadil! 10. Od stvarjenja. Iz začetka je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja je bila pusta in temna. Pokrivale so jo globoke vode. V šestih dneh je Bog vse tako lepo ustvaril. Pervi dan je ustvaril svetlobo ; drugi dan nebo ali firmament; tretji dan suho zemljo in ze-liša, morje in vode; četerti dan solnce, mesec in zvezde; peti dan ptice pod nebam in ribe v vodi; šesti dan živino in vse, kar lazi in hodi; posled-njič pa človeka. Bog more storiti vse, kar hoče; on je vse-gamogočen. Bog je svet in vse reči na svetu iz nič naredil, Iz nič kaj storiti, se pravi ustvu- m riti. Bog je ustvaril nebo iti zemljo in vse, kar je; Bog je stvarnik nebes in zemlje. Vse, kar je okoli mene in nad menoj, me spominja Boga, vsegamogočnega stvarnika nebes in zemlje. Njega bom vedno hvalil, ker nam je tako lepo stanovanje pripravil na zemlji. 11. Vse stvari hvalijo Boga. Ves svet je velik tempelj božji. Bog je lepo svet olepšal. Na nebu je prižgal lučic brez števila. Po zemlji je pogernil zelen plajš. Pisane rožice pokrivajo hribe in doline. Lahko smo otroci veseli. Bog je za nas vse tako lepo ustvaril. Za veselje nam je Bog dal pevce in pevke. Ptičice mično žvergolč. Zvonovi milo zvonijo. Orgle sladko pojejo. Vrelci rahlo šumljajo. Potoki in reke hrust'. Vetrovi šume. Viharji žvižgajo in buči. Grom bobni in treska. Hvalite Boga! nam velevajo vse stvari. Konji herčejo in rezgetajo. Volek in kravica mukata. Svinja kruli, prase cvili. Ovca beketa, koza mekeče. Kužej laja, mačka mijavka. Volk tidi in rjove. Gos gaga. Kura kokodaka, petelin poje. Golob gruli, gerlica gode. Lastavice čverčijo. Žabice regljajo. Tudi grilec škriplje. Vsaka žival ima tvoj glas, in hvali po svoje Boga. Vse stvari svojemu stvarniku pojejo hvalno pesem. 12. Spoznavanje Boga. Kdo je naučil ptičice peti ? Kdo jih navadil urno leteti ? Kdo dal jelenu hitre nogi, Da po planini kakor blisk grdi Kdo da vetrovam močno pihati? Kdo reče burji silno vihrati? Kdo tiho zimo nam pripelja ? Kdo toplo leto zopet nam da? Kdo reče vrelcam rahlo šumeti? Hitrim potokom po bregili dreti? Kdo goni reke, veVke vodi? Kdo jih izliva v strašno morji? Kdo daje solncu svetlo sijati? Kdo vkaze zvezdam milo igrati? Kdo olepšal je jasno nebo? Zemljo pogernil kdo je takd? Kdo je nebo nad nami okroiil? Polziku liiš'co kdo je naložil? Kdo je naučil pajika presti? Pridne čebelice sterdi nanesti? Kdo, dete mlado, te je ustvaril? Kdo ti telo in dušo podaril? Kdo ti da kruha, kdo ti da piti? Kdo ti da zdravja se veseliti? Vsegamogočni — blisk in grom daje, Da se nebo in zemlja zamaje; On, kteri bliske v rokah ima, Pa tudi zemlji dezika da. Vse to je vstvaril Bog ljubeznjivi, Kteri nam oče je dobrotljivi, On naše duše k sebi bo vzel. Ko bode v grobu truplo pepel. 13. Perva človeka. Ko je že bilo vse lepo pripravljeno, ustvaril je Bog iz ila človeško telo. Pa je bilo še mertvo, in se ni ganilo. Bog mu toraj vdahne dušo, in človek živi. Tako je bil ustvarjen pervi človek. Bog ga je imenoval: Adam. Adam pa ni imel tovarša, ne tovaršice; bilo mu je dolgočasno. Bog mu da sladko spanje, in mu vzame eno rebro; iz tega rebra ustvari Evo, in jo da Adamu za tovarsico, jo blagoslovi, in postavi v naj lepši vert, ki se mu pravi raj ali paradiž, naj ga obdelujeta. Prav dobro se jima je godilo; vsega sta imela dovolj. Le enega drevesa sad jima je bil Bog propovedal jesti, re- v koč: „Ce bota jedla, bota umerla." Nekega dne je šla Eva celo blizo prepovedanega drevesa. Eden izmed zaverzenih angelov, ki je podobo kače oblekel, jo s prepovedanega drevesa popraša: „Zakaj ne jesta tega sadu?" Eva je rekla: „Bog nama je prepovedal; ako bi jedla, bi umerla." Kača pa je djala: „Ne bota umerla ne; saj le bota kakor Bog." Eva se da zapeljati, in je, in da Adamu, literi tudi je. Tako sta grešila, pervi greh storila, in zgubila milost božjo. Sram je bilo Adama in Eve; skrila sta se, kakor hudobni otroci. Kmalo potem je Bog zaklical: „Adam! kje si! Ali si mar jedel prepovedani sad?" Adam se - je na Evo izgovarjal: „Zena, ktero si mi dal, mi je dala." Eva je rekla: „Kača me je zapeljala." Ali izgovori niso nič pomagali; Bog je zazugal Adamu, rekoč: „Potnega obraza boš jedel kruh; ternje ti bo zemlja rodila; spremenil se boš v prah, iz kterega si bil vzet." Evi je djal: „Ti boš veliko ter pela z otroci, in boš možu podložna." Kači je rekel: „Po trebuhu se boš plazila, prah jedla, in prišel bo, ki ti bo glavo sterl," to je, ki ti bo oblast vzel, in on bo odrešenik. Hitro po grehu se je žalostna godila Adamu ' in Evi. Izgnana iz lepega raja sta morala težko delati. Velika nesreča je zadela nju in njune otroke. Kako veliko zlo je pač greh, ker ima take hude nasledke! na. 14. Kajn in Abelj. iS^c/am fn (Sva d/a c^/^/a c/wz di= \ S^ardemu /e && eme' ff^a/n, modemufia Jž/lfe^. fflocpn^e /t/^Atne/, *fia atvar. deJam d&z dt radi d^eze/c. c/af drecofirt /t/e, fia firt cedt. H^arova/a d/a ^e c/arot/affio^dene, v znamen/is^o/fazne /eznodti. Jč&e^/e /tt fdb^epa derca. /ia /e c/a^re^ia /f/tnt/* vfye z zetrt^e % »OiJ^s/iK o i .y: O « z/a^a zar/o vde cad/e: rib mita« MrvttmiB v\ ledena <_S$Oare/a te / ______/ \V-.fW jopice ze, M iM^L iA\ fifed« (gnan CSzc/epepe de, cez are, \' »Vi ,\01* l&tf »S - A <-7e dude meta <^ie/ zvon/esj/e, cad/ en fiocedesj/e; 't&ez en fi/an de a^/ade': ledena je, Je Ai za žare d4owt), S^e jfdadna d/ede de zwn/e?yef <_/$0aree cad/ en fiaceden/e, '^/'večernem /f/ac/ee dej/tade: Videna de iS^&arj/a /e / ledena de /e/ \ de jt/ade c/a 4anca c4te > vidno J&e je biru caj/ en ^ioceJen/e, a en zernj/a na/ ^r/aje fena Je, Je / 37. Človek. Perva in naj imenitnejša stvar na svetu je človek. Ustvarjenje po božji podobi. Človek je iz duše in iz telesa. Telo se loči v tri poglavitne dele. Ti so: glava, čok in zunanji udje, roke in noge. Vsi udje človeškega telesa kažejo čudno modrost stvarnikovo. Duše sicer ne vidimo, pa jo čutimo, ker vlada naše telo, in ga živi. Z dušo premišljujemo, kar slišimo, vidimo ali čutimo ; duša ima um. Z dušo spoznavamo, kar je prav ali ni prav, kar je dobro ali hudo; duša ima pamet. Bog je človeški duši tudi dal prosto v o 1 j o, da lahko izvoli, kar je prav, pa tudi lahko opusti, kar ni prav. Naj. bolje telesno blago je zdravje; naj večje dušne lepote so: krotkost, ponižnost, čistost in bogaboječnost. Kadar se loči duša od telesa, človek umerje; truplo zakopljejo v zemljo, in se spremeni v prah. Na poslednji dan bo pa zopet vstalo, in se z dušo, ktera ne umerje, združilo za večno življenje ali za večno pogubljenje, kakor sta na tem svetu skupaj služila, dobro ali hudo delala. Kako imenitno je pač naše telo! Koliko imenitnejša pa je še naša duša! Skerbimo toraj za zdravo telo, pa še bolj za lepo, žlahtno dušo! 38. Živež. Človek potrebuje živeža, obleke in stanovanja, da živi. Živež je naj bolj potreben. Brez jedi in pijače bi ne mogli živeti. Živež pa je mnogoteren; nekaj ga lahko surovega povžijemo; večjidel pa ga moramo še drugače pripravljati. Kruh je naš naj navadniši živež; zato molimo vsaki dan k Bogu: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh!" Imenujte še druge jedila! — Ktere in kakošni živež raste na polji, na vertu? Kteri živali nam dajejo živež? Navadno jemo trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer. Pred jedjo in po jedi moramo moliti, in Boga, ki nam vsega dobrega daje, prav serčno zahvaliti. Tudi pijače so mnogotere; ktere? — Naj bolj zdrava pijača je hladna, čista voda. Kdor pa je vroč, ne sme piti, dokler se ne ohladi in ne oddahne. Večjidel vse, iz česar se pripravlja živež, nam prideluje kmetovavec. Če bi kmetovavec nič ne sadil in ne sejal, bi bila kmali povsod lakota. Zraven tega pa tudi redi in pita živino, ktera nam daje tečno meso in še veliko druzega živeža. Iz žita melje mlinar moko, iz ktere se po tem kruh peče. Mesar kupuje od kmetovavca živino, jo kolje, in nam pripravlja dobro meso. 01 ali pivo nam pripravlja olar; vino nam prideluje vinorejec, ki sadi terte, in iz grozdja tlači vino. Kdor več je, kakor njegov želodec potrebuje, preveč je; tak je nezmeren, in lahko zboli. Kdor rad je le sladke in dobrdokusne reči, mu pravimo, da je sladkosneden. To je otrokam vselej zelo škodljivo. Veliko je revnih in ubogih ljudi, ki se ne morejo najesti vselej do sitega. Takim moramo kaj podeliti če premoremo. Miloserčnemu se » jed še enkrat bolj prilega, če je nekaj podari lačnemu. 39. Pobožni sinek. Oče so svoje otroke vselej lepo učili, in so skerbeli, da bi bila tako vsa hiša dobra in poštena. Pred jedjo in po jedi so vselej sami naprej molili, in so vsi družini dajali lep izgled pobožnosti. Ko je Tonček že malo odraste], da je začel hoditi v šolo, in se že učil moliti, je enkrat sam očeta prosil, de bi njemu pustili naprej moliti pred jedjo in po jedi. „ Veseli me," so djali oče „da si se že naučil moliti, in da rad moliš; tega sem že davno prav težko pričakoval. Le rad moli, in bodi zmiraj dober, da te bo ljubi Bog rad imel, in da ga bo veselila tvoja molitev." Neki dan je prišel očetov brat od daljnega kraja, in je ž njimi kosil. Pred kosilam Tonček lepo vzdigne ročice proti nebesam, in prav pobožno moli. Ko striček to vidijo, se jim vtrinjajo solzice v očeh. Prijazno se nasmejajo, in mu pravijo: „No, Tonček, to je prav, tako je lepo! Veseli me, da tako mlad pa že tako lepo moliti znaš. Taki otroci so vsem všeč; takim otrokam je ljubi Jezus rekel: „Pustite jih k meni!" Pobožne otroke ima tedaj ljubi Bog rad in jih kliče k sebi. Moj Tonček! bodi vedno tak, vsi te bomo radi imeli in Bog ti bo dal veliko srečo." Tonček je ostal vedno pobožen deček, je bil dober mladeneč in vse svoje žive dni pošten človek pred Bogam in ljudmi. Kdor uboga, lepo moli, Zal ne hode mu nikoli. Golobček. iL ^ Mati so svoje otroke peljali na lep zelen travnik. Otroci vsi veseli tekajo okoli matere, in zbirajo in tergajo cvetice. Na cvetični trati pod leskovo senco pa golobček prijazno sem ter tje skaklja, ter z rudečim kljunčkam zernica pobira. „Glejte, glejte," pravijo mati, „mala živalica si iše živeža. Le dobro pazite, kadar pobere, — vidite: vidite! vsakikrat pogleda ljubeznjivo v nebo. Za vsako najdeno zernice dobra živalica zahvaljuje svojego milega očeta, kteri jo tako dobrotno varuje in preživlja. Kako lepo nam pač mala nedolžna živalica kaže hvaležnost do svojega stvarnika, in nas opominja, da tudi mi tako delajmo. Oj, dragi moji, ne pozabite tudi vi nikoli za vsaki prejeti dar serčno zavaliti dobrotljivega očeta v nebesih!" 41. Dobra večerja. „Ričetpa ni dober," je djala zberljiva Metka opoldne pri jedi, „ne bom ga jedla ne!" in položi žlico na mizo. „Zdaj ti ne utegnem drugega kuhati," rečejo mati, „le čakaj, za večerjo ti bom boljega napravila." Popoldne gre Metka z materjo na njivo krompirja kopat, in mora ga rušiti in de vati v žaklje, dokler ni solnce za goro. Ko zopet domu pridete, ji mati dajo večerjo. Metka zajme, in pravi : „To je pač dobra jed, ta se mi prilega." Pojedla jo je polno skle-dico. Mati seji nasmejejo, rekoč: „ Bil je ravno tisti ričet, ki si ga opoldne pustila; pa zato ti je zdaj boljše dišal, ker si ves popoldan pridno delala. Kdor pridno dela, mu jesti diši; On zdrav ostane, in sladko zaspi. Neprevidnost ni dobra. Po letu neki dan je šel Blaže na polje, Vroče je bilo, lice mu gori, in silno ga začne žejati. V lepi senci pod hrastam najde hladen studenec, ki je izpod pečine zviral. Voda je bila čista ko ribje oko, in pa merzla ko led. Naglo se je Blaže napije; ali slabo mu začne prihajati, toliko, da ne omedli. Slab prileze domu, in zboli prav nevarno. „Joj," je zdihoval bolen na postelji, „kdo bi mislil, da je v tem studencu tako hud strup. Blažetov oče pa pravijo: „Cisti studenec ni kar nič kriv tvoje bolezni, ampak tvoja neprevidnost, ker si ves pregret se naglo merzle vode napil." 43. Obleka. Obleka nam je za to, da si ž njo život pokrivamo in grejemo. Varuje nas tudi dežja, mraza in vročine. Obleka mladenčev in mož je drugača kakor dekličev in žen. Srajce dela šivilja iz platna ali pavolnate robe. Platno se mora dolgo obdelovati, da se ubeli, ter rabiti more. Lan tarice otarejo, predice pa predivo omikajo in spredejo. Tkavec dobi prejo, m jo stke v platno. Iz dobre preje se tudi nareja konec (cvirn). Pavola raste v ptujih deželah na nekih germih; se sprede in podela v pavolnato robo. Nogovice so ali iz predivnate preje, ali iz volne spletene. Pridne deklice se kmali nauče plesti, šivati in presti. Hlače, suknje in plajše dela krajač iz sukna in iz druge robe. Sukno delajo suk-narji iz ovčje volne, ktero popred spredejo in olikajo. Obutalo dela čevljar iz usnja. Usnje pripravlja strojar iz kož večjih žival. Za rokovice in operti, ktere izdeluje rokovičar, pripravlja jerhar jerhovino iz kož manjših žival. Klobuke dela klobučar iz klobučine ali iz svile. Po letu nosimo tudi slamnike. Svilnate oblačila so zelo drage, in jih imajo le premožni ljudje. Drage oblačila niso za take ljudi, kteri si morajo kruh z rokami služiti. Oblačilo ne naredi človeka ne boljšega, ne slabšega. Pametni ljudje gledajo več na lepo obnašanje, kakor pa na lepo obleko. Sleherni naj se oblači po svojem stanu; kmet in kmetica po kmečko, gospod in gospa po gosposko. Vsaka obleka se lepo poda, če je le čedna, in ni raztergana ali umazana. Čedna in spodobna obleka se posebno mladim ljudem lepo poda. Naj lepša in drajša obleka za mladost pa je čista nedolžnost. r i 'i,i »;n itibva { .oni;.;y gf sb .BuSff dn ni ^kjoi Lepa suknja, prazna glava. Jurče je vedno lenobo pasel. Učil se ni nič, in tudi znal ni nič. Oblekel je lepo suknjico, pa ošabno po vasi letal, in se skazoval. Se v šoli se je ponašal s svojo lepo suknjo. Otroci so ga obstopili in radovedno gledali; Jurče pa se je zaničljivo na nje oziral. Učenik ga pokličejo, „Jurče, na noge! povej, kar znaš!" Jurče pa se ni učil nič, in tudi ni vedil nič; karkoli je zinil, vse je bilo neumno. Sram ga je začelo biti, in spoznal je Jurče, da sama lepa suknja nič ne pomaga, če Jurče nič ne ve, če Jurče nič ne zna. Samo lepo oblačilo te ne bo častilo; pridnost, modra glava, to je prava slava. m Deklica in kresnica. Po letu o kresu je zvečer v mraku modra pestema, Marijana, na vertu sedela, in mladi deklici, Nežici, kazala zvezde, ki so ravno začele svetiti na jasnem nebu. Nagloma Nežica pesterni uide, in dirja za svetlo stvarico, ki z bledo lučico krog leta, in ne neha, dajo vjame. Prinesejo Marijani pokazat. Ker je že hladno prihajalo, greste v hišo, in pri luči hoče N«žica pogledati lepo reč, ktero je vjela. Ko pa pri luči pest odpre, — na! — majhina muha ji lazi po dlani. Zamerzi ji, in jo z rok verže. Marijana pa Nežico poduči, da je to le kresnica, ki se v temi sveti, na svetlem pa otemni, in reče: „Taka kresnica je vsaka deklica, ktera si truplo zalo oblači in lišpa, serce pa ima gerdo in umazano. Bog bo tudi vse take dekleta zavergel, kakor si ti kresno muho zavergla." Obleka naj lepša je ta; Ponižnost, nedolžnost serca. Človekovo stanovanje. Človekovo stanovanje je hiša. Hiša nas varuje hudega in gerdega vremena, po zimi pa hudega mraza, ker se v nji lahko pogrejemo. Po letu nas varuje prehude vročine, nas brani divje zverine, hudobnega človeka, in nam daje miren in varen počitek. Imenujte hišne dele! Kterih reči je treba za hišno zidanje? Ktere reči so vstanici, v kuhinji, v kleti, v hlevu, v skednu, na dvorišu? Hišno poslopje nam stavijo tesarji in zidarji. Pohišje ali hišno pripravo narejajo mizarji, naj bodo skledniki ali omare, stoli ali klopi, mize ali police, stropi in trami. Krovci pokrivajo strehe s slamo, s skodlami ali z opeko. Meseno posodo delajo sodarji iz dog, glinasto lončarji iz ila, kotleno kotlarji iz kotlovine (kufra.) Vsi ti delavci pa bi ne mogli izgotoviti svojih del, če bi ne bilo kovačev, ključarjev, žebljarjev in nožarjev, kteri jim potrebno orodje zdelujejo iz železa ali iz jekla. Železo pa se dobiva v železni rudi, ki jo rudarji kopljejo v hribih, fužinarji pa v plavžih tope, da čisto železo izteče iž nje. V hiši mora biti vse čedno in redno. Snaž-nost in redovnost je dober kup, pa nam veliko pridobi in stori, da nas imajo ljudje radi. 47. Redovnost nas varuje škode. Sabinka je imela svojo izbico, pa nikoli ni pospravljala svojih reči; vse je križem ležalo po čumnati. Mati jo zavoljo tega večkrat pominjajo, pa njih ne sluša. Neko nedeljo popoldne se Sabinka lep« pražnje obleče, in z doma odpravlja. Soseda ji prinese polno skledico debelih černin češenj. Na mizi in po oknih je bilo oblačil vse polno. Sabinka postavi češnje na stolec, in gre z materjo v vas. Zvečer že v temi pride domu, in se naglo vsede, pa od straha za-kriči. Kaj paj ji je ? Ravno na zverhano skledico se je bila vsedla, in češnje pomečkala? Mati z lučjo prihite; kaj pa vidijo? Cešnjev sok se je cedil po stolcu; lepo belo Sabinkino krilo je pa bilo tako černorudeče, da ga ni mogla več obleči. »Zdaj vidiš," so mati djali, „kako je treba devati vsako reč na svoj kraj. Naj te lastna škoda uči redovnosti." fi ':vfifq v cq in . Sloveča gostivnica. Mladi Vertnik je za dnarje, ki jih je bil podedoval po svojem očetu, kupil gostivnico. Kmali je bila njegova hiša zel6 čislana, in je po širokem slovela. Ko so popotniki pozvedovali, ktera bi bila naj boljša gostivnica v tistem kraji, so vozniki vselej in vsakega nasvetovali naravnost k Vert-niku. Vsi popotniki, kteri so bili le enkrat pri Vertniku, so ga pri drugi priložnosti zopet poiskali in pri njem ostajali. Prišlo je tako daleč, da so bile v tistem kraji vse druge gostivnice prazne; pri Vertniku pa so se gosti vedno množili, tako, da je moral še nekaj hiše prizidati, da je bil v stanu vse popotnike sprejemati. V Vertuikovi hiši pa so tudi vsacega popotnika prijazno sprejeli in mu dobro postregli. Vse je bilo zunaj in znotraj prav lično in pripravno. Okna so bile vedno prav čisto pomite, tla vedno pometene. Mizno orodje je bilo zmiraj prav čedno, in vse posode so bile čisto pomite; z eno besedo: vse je bilo prav snažno, priljudno in prijazno. Zares! pri Vertniku se je človeku vsa jed in pijača prav dobro prilegala. Perro Derilo za slovenske šale. 4 Ravno zavoljo tega je ta gostivnica tako slovela, in vabila popotnike. Snažnost in čednost prijatle dobi; Gerdost, nečednost pa preč jih podi. 49. Skerbi tudi za dušno lepoto! Lovre in Nežica, njegova sestra, vidita materno ogledalo na oknu, in se gresta vanj gledat. Lovre je bil prav lep fantič, in se je svoji lepoti samoljubno smejal. Nežica pa je bila pikasta, in zajoka, ko zagleda svoje raztergano lice v ogledalu. Mati, ki ravno pridejo, jima reko: „Ti Lovre, nič se preveč ne hvali s svojo minljivo lepoto, in varuj se, da svojega gladkega lica s hudimi strastmi prezgodaj ne spačif. Ti, Nežika, pa vesela bodi, da je še boljša lepota od telesne, lepota duše, in za tisto toliko več skerbi." Lepo lice hitro zgine, Lepa duša pa ne mine. 50, Rje sem doma? V nebesih sem doma; to meni pravita zemlja in nebo, in vsaka stvar lepo. V nebesih sem doma; to vedno pričata mi solnce, mesee bled', in vsake zvezde sled. V nebesih sem doma, kjer žlahta zvo-ljena se skupaj veseli, in mene k seb' želi. V nebesih sem doma, nisem tega sveta; nebes se veselim, v nebesa prit' želim. V nebesih sem doma; svet sreče mi ne da; vsa zemlja le za me dežela ptuja je. V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, kjer večno srečen bom. 81. Troji priatli. Neki oče so pravili svojim otrokam tole priliko: „Imel je svoje dni imeniten kralj na 4 * bogatem otoku v sredi morja namestnika, kte-rega naglo pokliče k sebi, da bi obrajtala. Kraljev namestnik gre iskat prijatlov, da bi ga spremili pred kralja. Pervi prijatli, kterim je naj več zaupal, ga zapuste; še ne zmeni se nobeden zanj. Drugi prijatli, na ktere se je močno zanašal, so ga spremili, pa le do ladje, v kteri se je v kraljevo mesto peljal. Tretji prijatli, na ktere se je naj menj zanašal, ga po dolgem potu ne zapuste, stopijo ž njim pred kraljev prestol, in mu izprosijo milost. Ravno tako ima tudi vsaki človek troje pri-jatle na tem svetu, pa jih večjidel še le takrat spozna, kadar odhaja iz tega sveta. Pervi prijatli, ktere naj bolj čisla, so dnarji in posvetno blago; oni človeka zapuste, kadar, se odpravlja iz tega sveta. Drugi so žlahta in znanci; oni nas spremijo in gredo z nami le do groba. Tretji prijatli so svete čednosti in dobre dela; one gredo s človekam v dolgo večnost, so pred Bogam njegove besedniee, in mu izprosjo usmiljenje. Za ktere prijatle si hočete skerbeti, otroci? Starček in smert. Ubog starček je nesel težko butaro derv iz gojzda domu, da bi si po zimi ž njimi kuril, in se mraza varoval. Pot je bila dolga, on pa že ves slab. Truden in zelo nevoljin, verže butaro na tla, in kliče smert, da bi ga rešila iz takega nadležnega življenja. Komaj pa izgovori, že smert pri njemu stoji, in ga še enkrat vpraša, kaj da hoče. Prestrašen starček pa odgovori: „Prosim te, ljuba žena, bodi mi tako dobra, in pomagaj mi zadeti to butaro zopet na herbet!" 53. Prazen strah. Lizika se je po noči prebudila, in zdi se ji, kakor da bi kdo terkal na vrata? Skloni se iz postelje, in prav tanko posluša. Zopet prav močno zaropoče. Lizika od straha komaj diha. Čez nekoliko časa zopet tretjič prav dolgo ro-poče. Lizika se spomni, da so teta bolni; misli si, da so umerli in prišli slovo jemat, kakor je slišala praviti. Vsa plašna smukne pod odejo, in celo noč od straha ne zatisne očesa. Kaj pa je bilo? Pes je sedel na pragu, bolhe oberal, in je terkal z gležnjem po vratih. Ko se je zdanilo, gre Lizika perva iz hiše, in najde psa na pragu. M. Izreki. Andrejčku so boter podelili lepe bukvice. Imenovale so se „zlate bukvice." Boter so djali, da se te bukvice zato tako imenujo, ker so v njih lepi izreki in pregovori, kteri so veliko več vredni, kakor srebro in zlato, če bi jih zapominjeval, in jih spolnoval. Nekaj izrekov v teh bukvicah je bilo takih le: Mladine naj večja lepota je ta: Nedolžnost, ponižnost, pa žlahtnost serca. Prebrisana glava in pridne roke So večje bogastvo kot zlate gore. Uči reda se, ga vedno ljubi; Pri neredu čas in čast se gubi. v Človeku pridnost kruh in čast daruje; Lenoba pa beraško paFco kuje. S hudobnimi nikar se ne enači, Hudobni lahko dobrega popači. Prijaznost sreče vir rodi; Sovraštvo čednosti mori. Vsem hvaležnost ljuba je; Nehvaležnost čerti vse. Obračaj dobro čas, ne daj ga potratiti; Ne pride več nazaj, ne moreš ga kupiti. Kdor je pobožen, se Boga boji, Mu treba hudega se bati ni. Kjer koli si, Bog vidi te; Ne delaj, kar pregrešno je! Otroci in odrašeni ljudje Naj zmir v ljubezni med seboj žive. v Ce v nebesa hočeš najti stezo pravo, Po nji prašaj svojo vest in pamet zdravo. 55. Živali. Svet je podoben velikemu pohištvu, v kterem je vse živo potrebnih in koristnih stvari, in ljubi Bog je vsega tega neskončno moder in dober gospodar. Ena stvar je drugi potrebna ali za živež ali za veselje. Ni reči brez pridu in koristi na svetu. Vse reči služijo Bogu v hvalo, človeku pa v prid, dokler jih modro vziva. Živina nam pomaga delati, nam daje kozo in dlako za odejo, mleko, maslo, sir in meso za zivez; kosti, rogovi in živinske čeva so rokodeleam koristne; tudi gnoj je za polje potreben. Ptice so nam ravno tako koristne in potrebne stvari, in nas tudi zelo razveseljujejo. Hudobno bi bilo, če bi jih terpinčili in brez potrebe morili. Ribe žive veliko ljudi, kteri jih jedo in prodajajo suhe in nasoljene; celo moko nekje meljejo iz rib, in pagačo pečejo. Tudi kače niso brez vsega prida; nam strupene reči pobirajo, in so zopet drugim živalim zivez. Čebele nabirjajo sladki med za zdravilo in za medico, dajejo vosek za sveče, ki gore pri najsvetejšem opravilu, mravlje nanašajo žlahtno, lepodišeČe kadilo. Vse, kar živi, nas opiminja hvaliti Boga, in nam pomaga častiti gospoda tolikih čudežev. S6. Prid domačih žival. Veliko žival je človeku tako potrebnih, da brez njih živeti ne more. Zato jih preskerbuje z živežem, in jim daje stanovati pri svoji hiši. Te živali se imenujejo domače živali, in so: konji, krave, koze, ovce, psi, mačke, kokoši, gosi, race, golobje i t. d. Konj je velika in lepa žival. Naj raje jd oves, deteljo in seno. Vpregamo ga v voz, v drevo in v brano; pa tudi nosi ljudi in blago v daljne kraje: Pametni ljudje ne nakladajo konju več, kakor delati in nositi more, in ga ne pretepajo z bičem. Tudi žival čuti bolečino. Krava je tudi zeU koristna domača žival. Daje nam mleko, iz kterega se napravlja maslo in sir. Goveje in telečje meso je dobra, tečna jed. Kravje in telečje kože nam dajejo usnje. Čemu je usnje ? Ovca je krotka in pohlevna žival. Daje nam mleko za sir, volno za nogovice in za sukno. Ovčja koža se ne rabi za obuvalo, ampak za rokovice in za druge reči. Mačka je požrešna in potuhnjena žival; vendar pa je koristna pri hiši. Podgane in miši bi se zelo pomnožile, če bi ne bilo mačke, da bi jih po-lovila. Mačka včasi dolgo čaka pred mišjo luknjo. Miška pride; mačka hitro stegne tace, in jo s kremplji zagrabi. Mačka tudi po noči dobro vidi; hodi pa tako tiho, da se kar nič ne sliši: Pes je zvest in ubogljiv spremljevavec svojega gospodarja. Varuje hišo in dvoriše. Če kak ptujec blizo pride, pes glasno laja■ Po dnevu lahko ljudje sami varujejo hišo; po noči pa jo mora pes varovati. Če tat še tako tiho in skrivej prileze, ga pes precej zapazi in zalaja. Lovski pes sledi z nošam divjino, in jo pokaže lovcu, da jo ustreli. Gosi in race plavajo po vodi, in so nam z mešam in s perjem zelo koristne. Večje in terdneje peresa iz njih perut rabimo za pisanje. Tudi kokoši so nam v velik prid. Kaj nam dajejo? Imajo dolge noge in kratke perute, zato lozje hodijo kakor letajp. Na glavi nad kljunam imajo lepo rudečo rozo; repne peresa jim nakviško stoje. Petelin ima lepo perje, veliko rožo na glavi, in ostroge na nogah. Ošabno stopa, in kokoši kliče, kadar kako drobtinico ali zerno najde. Ko je sit, se vstopi na kak kup ali plot, udari s perutami, in zapoje: „kikiriki!iC Se preden, solnce zajde, gre ku-retina na gredi spat; pa se tud z dnevam vred zbudi. Petelin zjutraj glasno poje, in kliče ljudi na delo. 57. Kravji pastir. Neki deček je na trati blizo sadnega verta kravo pasel. Ko nakvisko pogleda, vidi, da je na češnjevem drevesu ze nekaj lepo rudečih in zrelih češenj. Zelo ga mikajo. Pusti tedaj kravo samo, in spleza na drevo. Krava pa, ki pastirja pri sebi ne vidi, gre iz pašnika, skoči skozi odperto leso na vert, zre cvetice in zeliša prav po svoji volji; veliko pa razdene in pohodi. Ko deček to vidi, se zelo stogoti ; skoči z drevesa, vzame palico, ter roti in pretepa kravo prav neusmiljeno. Naenkrat pa stopijo k njemu njegov oče, ki so vse to odstrani gledali. Ojstro ga posvarijo in pravijo: „Kdo bolj zasluzi tepen biti, ti ali živina, ktera ne ve, kaj je prav ali ne prav? Ali se nisi tudi ti ravno tako po svoji želji ravnal, in živino pustil, ko bi jo bil imel varovati? In zdaj si tako neusmiljen, in se ne spomniš svojega pregreška!" Dečka je bilo zelo sram pred očetam. 58. Ovca. Med vsemi zivalimi seje ovcanaj popred človeku pridružila kakor domača žival; ze Abel je bil ovčar in je Bogu daroval pervino svoje čede. V starodavnih časih je bila ovčarija naj ljubše opravilo tudi imenitnih ljudi; velike čede so bile starih očakov naj večje bogastvo, in še zdaj dajejo veliko dobička. Po leti zene ovčar čedo no visoke planine, na zdrave in dobre pašnike. Ima v roki pastirsko palico, čez ramo pa torbico, ter si na pišal piska in kratek čas dela. Močvirnasti pašniki so ovcam škodljivi. Po zimi jih pasejo po kopnih, sončnih homcih; kadar pa sneg zapade, jim v hlevi kermo polagajo. Ovca je toliko pohlevna in prijazna ztval, da se božji Sin dobrega pasiirja, verne pa ovciee imenuje, ki njegov glas rade poslušajo in za njim hodijo. Tudi se Jezus imenuje jagnje božje, ktero grehe sveta odjemle. 59. Mlado jagnje. Mlado jagnje, lepo belo, Gre za materjo veselo: Skače, da kar ni obstaf, Hoče travo poteptat', Hopsa, hopsa ! kolobita, Poskakuje ino rita: In pokoja si ne da; Se nesreče ne pozna. Mati pravi: N'kar ne skakaj, Sam po bregu se ne takaj: Lahko se je spoteknit', Šibko nogico zlomit'. Jagnje mater ne posluša, Rajše samo si poskuša; Se čez kamen zaleti, In si nogico zdrobi. Jafjnje nogico zlomilo, Glasno klicalo in vpilo: „0j, otroci, bogajte Svoje skerbne matere?" 60. Ne draži psov. J^eJ^e rac/^ue c/raže^ enye /eea& c/ree^e o/ro/e /če^o uce,<£/je Jo Je /a do/ro zafiornnee^. V^ac/ar Jef^io vaje, jo nae/ n/etre /apa/e, en Je v zapa= n/a/e. ^^Jfe ^ue v /ira/e jo /e/e raz/tacene en Jo vecrfraf /ia/e^a o/ro4a ^lo^tac/^ en vjtreznt/e. ^^e^iame/ne Jč/^j' Je fia /emu ^fiojtne/fee/e. fioJČ/t^o en/ira/ v rnrfn. /ieJ, /t/erej/a ye že večera/ c/raže/fye /ef ravno oc/4^n/en. ^S^eJa za= tr (//ec/a, j/toče vej jerc/e/ nan/y raz/er^af /t jra jft/f /e ne dtf^irt/eAefim/fnar, trt j/a oJe/f Čftroce / /iaAa de mara/e ved&, e/a vad ne doc/b fide, cer/e/e ? 61. Modra Miška. Miška iz luknjice prileze, in ugleda nastavljeno past. „ Oho!" je djala, „vidiš jo past! Zviti ljudje! dve diljici nastavijo, na zgornjo naloži kamenja, v sredi med diljicama pa nataknejo košček slanine, da bi mička okusila slanino, sprožila past, in se vjela. Pa miši smo modrejše, kakor ljudje. Me dobro poznamo take zvijače. Ne hote me vjeli ne! Pa povohati," je miška djala, „povohati pa dobro slanino vendar smem: nosek še ne more sprožiti pasti. Slanino pa kaj rada duham." Miška smukne v past, in prav rahlo povoha slanino. Past je prav mehko nastavljena, in ko se miška slanine dotakne, lop! past zagermi, in miška — mertva lezi. Kdor nevarnost ljubi, se pogubi. 62. Ptice. Dobrotljivi Bog je ustvaril nebo in zemljo. Bilo je po svetu zeleno, vse polno rožic in drevja; pa vse tiho in taloslno. Bog je ustvaril ptice, da bi mu pele pod nebam. Km al o je bilo vse živo in veselo. V samotnih pušavah, kjer žive duše ni, ptice stvarniku hvalne pesmi žvergole. Ptice so s petjem pokrite. Imajo po dve -peruti, po dve nogi, rep in kljun. Ptice lahko letajo, in nektere tudi plavajo. Vse imajo prav dobre in bistre oči. Nektere znajo tudi lepo peti. Ptice si delajo umetne gnjezda, v ktere jajca neso. Ko se mladiči iz jajčic izležejo, imajo precej pripravljeno gorko in mehko posteljco. Stari jih z veseljem pitajo; jim prav pridno prinašajo živeža, in ga polagajo vsakemu v kljun. Neizrečeno je neusmiljen, kdor ptičje gnjezda razdira in jajčica pobira ali pa celo mlade terpinči. Večjidel vse ptice nas razveseljujejo s svojo lepoto, s svojimi krasnimi barvami, s svojo živostjo, patudi s svojim ljubeznjivim, prijetnim petjem. Nektere nam dajejo živež in perje za posteljo in za pisanje. Ptice pa tudi čistijo drevesa škodljivih go-senc in merčesov in so tedaj naše velike dobrotnice. 63. S e ii i c a. „ Vidiš jo lepo senico na jablani" reče Lovre svoji sestri Micki, „kmalo jo bom imel!" Urno spleza na drevo, nastavi ličnico, gre zopet doli, in se skrije H svojo sestro za ger-movje, ter pogleduje za senico. Senica gre kmali v tičnico, in se vjame. Lovre je bil pri tej priči zopet na jablani. Ko pa hoče senico vzeti iz tič-nice, se nagne, in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide, in Lovre si na nekem strem/ji roko do kervavega rani. „0 ti ubogi bratec!" pravi Micka; „zdaj vendar ne boš več plezal za senico po drevesu. Mulo, malo ti je manjkalo, da si nisi roke ali noge zlomil, ali pa še kaj bolj poškodoval.'* „Nič ne de," pravi Lovre, in se posmeja, „zato še ne odjenjam. Vendar zastonj bi se trudil, ker senica ne bo šla zdaj več v tičnico, kamor se je bila že enkrat vjela." r „ Ce je res tako," pravi sestra Micka, ,,je senica veliko modrejša kot ti. Ona ne gre veš tje, kjer se ji nevarno zdi. Ti pa si ravno kar padel in se udaril, in si komaj ušel še večji nesreči ; pa nič ne momš, in si zopet upaš iti v novo nevarnost* Vrabec in konj. Vrabec. Konjiček, jasli polne imaš, Al' meni kaj od tega daš? Saj dva al'eno zernice, — Lahko se boš najedel še! Konj. Prederzni tič, pobiraj le, Obema dost' je kerme tč. In skupaj jesta kar oba, Potrebe nič ne terpita. In vroče leto je prišlo, Se hudih muh ni manjkalo; Pa vrabec pridno jih lovi, Da konj nadlege ne terpi. 65. Škorec. Stari ptičar Matevž je imel škorca, kteri je znal nektere besede prav razločno izgovarjati. Če je Matevž rekel: „Škorec! kje si?u je vselej prav gladko in glasno odgovoril: „ Tu kaj sem!" Nobenega ptiča ni imel ptičar tako rad, kakor tega škorca. Tudi sosedovega Tončeta je ta ptič zelo veselil. Zato je starega Matevža rad in pogosto obiskoval. Ko neki dan Tonče pride k ptičar ju, ga ravno ni bilo doma. Tonče zeljno pogleduje lepega ptiča, ki Pervo Beri!« za slovenske šele. 5 je po hiši sem, ter tje prijazno skakljal. „Ko bi ta ptič moj bil pravi sam pri sebi, „to bi bilo kaj prijetno !" Urno stopi za krotkim škorcam, ga vjame, in ga potlači v mavlio. Zdaj jo misli tiho pobrati in odnesti lepega ptiča. Pa pri ti priči stopi Matevž v hišo. Da bi mlademu dečku naredil veselje, zakliče po stari navadi: „Škorec! kje si?" In škorec v fantovi nmvhi prav krepko odgovori: „ Tu kaj sem!'' Nič ni tako skrito, da bi kdaj ne bilo očito. 66. Lesica in krokar. > Krokar ukrade sir, se vsede na visoko drevo, in ga misli vziti. Lesica ga zapazi, gre pod drevo, in pravi: „0 ti lepi ptiček, ljubi moj krokar ! kako se sveti tvoje perje, kako imaš lepe oči, kako zalo postavo ! Svoj ziv dan še nisem vidila lepšega ptiča kakor si ti; in če bi ti znal tudi peti, bi te mogli narediti za kralja čez vse druge ptiče. Krokarja ta hvala zelo prevzame, in od veselja začne peti svoj: „kra, kra!i( Pa komaj je kljun odperl, mu ze pade sir iz kljuna, in zvita lesica ga hitro zgrabi in požre, ter se posmehuje neumnemu krokarju. Prilizovavca ne smeš poslušati, če hočeš srečen ostati! 67. Nepokorna deklica. Jerica je ptiče rada imela. Večkrat prosi in naganja mater, da bi ji kakega lepega ptička kupili pri ptičarji. „Bom ze vidila, če boš pridna," pravijo mati, „zna biti, da ti kaj kupim." Nekega dne pride Jerica ravno iz šole. Mati jo pokličejo k sebi, rekoč: „Zdaj grem malo od doma, pa bom kmalo prišla nazaj. Tukaj na mizi je ta le škatlica; terdo ti zapovem: po nobeni ceni je ne smeš odpreti; še dotaknili se je varuj! Ce me boš ubogala, ti bom nekaj lepega dala, kadar pridem domu." Jerica obljubi, da bo ubogala, in mati gredo. Pa komaj so mati dobro na dvorišu, ima Jerica ze škatlico v rokah. „0j! tako je lahka, na pokrovcu so pa luknjice," pravi sama pri sebi, „kaj bi vendar bilo v nji? Mati ne bodo nič vedili, če jo odprem, in drugi me nobeden ne vidi." Ko jo še malo ogleduje, prizdigne počasi pokrovček, in glej, lep rumen kanarček zleti iz škatlice, in zver goli po izbi! Hitro hoče zdaj Jerica ptička vjeti in djati nazaj v škatlico, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne da 5 • vjetipo nobeni vizi. Ko se vsa prepehana in rudeča skače za ptičkam, in ga lovi, odprejo mati vrata. ,,0j ti nepokorni otrok!" zavpijejo, „ali me tako bogaš? Ravno tega ptička v škatlici sem ti namenila, pa skusiti sem te popred hotla, ali me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zato bom pa tudi zdaj ptička ptičarju nazaj dala, in ti ne boš nič imela. Jerica joka in prosi. Prepozno je, ni dobila ptička. 68. Ne terpinči žival! Bil je neusmiljen deček, kteri je po vseh germovih iskal ptičjih gnjezd, in ubogim mladim ptičkam stiskoval očesa, in jih neusmiljeno terpinčil. Mali so ga večkrat svarili, in mu to hudobijo ojstro očitali. „ Ti hudoben otrok, so djali, če se ne boš poboljšalte bo gotovo še Bog pokoril in kaznoval'." Toda prederzni hudobnež se le posmehuje dobri materi, in je še zmiraj bolj neusmiljen. Neko nedeljo, namesto da bi šel v cerkev, gre v gojzd, da bi zopet počenjal nove neusmiljenosti in grozovita osti. Na visokem hrastu ugleda veliko ptičje gnjezdo. Hitro spleza na hrast, zgrabi enega mladih ptičev, in ga verze na tla. Zopet hoče seči še po drugega, kar priletita starca, ki sta bila serdita ujedna ptiča, in izklujeta hudobnemu dečku z ojstrim kljunam obe očesi. y i Hvalica je božja stvar, Nikol' terpinčit' je nikar ! 69. (S e b e 1 e* i Posebno imenitno je čebelsko življenje. Vse čebele enega panja vlada ena sama matica. Ona je kraljica in mati vseh drugih. Zato jo pa ima tudi vse kerdelo v veliki časti. Večji del čebel je delavk. One izdelujejo aatovje, kije prav čudno izdelano; piskric stoji pri piskricu, kamor med znašajo. Blaga za sa-tovje si nabirajo iz cvetja; med pa serkajo iz cvetic. Kar ene nabirajo, druge izdelujeje; vsaka ima svoj opravek. Le tretje se ne poprimejo nobenega dela; zato jih pa delavke dolgo časa ne terpe med sabo, temoč jih pomečejo iz panja ali pa umore, čebele lepo čedijo svoj panj. Kadar se čebele v kakem panji tako namnože, d;> je prostor v njem pretesen za vse, si truma mladih izvoli novo mlado kraljico, ter se drugam šefi in takrat pravimo, da rojijo. Ta majhina živalica nas uči reda in snage, pridnosti, varčnosti in skerbeti za dni potrebe in pomanjkanja. 70. Ribe. Modri in dobrotljivi Bog, kteri je zrak oživil z veselimi ptički, je tudi morje in vode napolnil z urnimi ribami. Bfbe so ljudem za živež. Od njih se jih tisoč in tisoč živi. Vsako leto polove rib brez števila, pa vendar jih ne zmanjka; tako močno se množe. Večjidel vse ribe so s luskinami pokrite, in dihajo skozi usesa. Plavajo s plavutami, ktere imajo namesto nog. So mutaste, pa vendar slišijo. Žive se od rastlin, červov in drugih mergolincov, nektere pa tudi od drugih manjših rib. Naj bolj znane ribe so: posterv v rudečim in višnjevim, pikastim opasam; k ar p z velikimi pluskami, z višnjevo zelenimi ustnicami in z rumenimi stranmi; šuka z ravnim gobcam; mrena s štirimi berki na gobcu i t. d. Jegulja je kači podobna, na herbtu černo- zelena, po trebuhu bela; po noči si hodi iskat živeža na bližnje polje. 71. v Zaba in vol. v Zaba je vidila vola na travniku, in želi njemu enaka biti. Zatoraj začne napihovati svojo gerbasto kožo, ter vpraša svoje tovaršice: „Ali sem tako velika, kakor je vol?" »Nisi ne" ji pravijo. Le še bolj se napenja, ter zopet vpraša: „Ali sem vendar zdaj eneka velikemu volu ?" Zopet ji odgovorijo, da ne. Pa vendar ne neha z vso močjo napenjati se takovdolgo, da — poči, Napuh pripravi v nesrečo. 72. Kače. Kače imajo dolg, raztegnjen život, kteri je z luskinam pokrit. Nimajo nog, pa vendar se hitro premikajo. Nektere kače imajo v zgornji čeljusti v majinih mehurčkih smerten strup. Kadar piknejo in ranijo, izpuste strup iz votlih zob, da se razlije v človeško kri, od kterega človek zboli in umerje, če se mu hitro ne pomaga. Slepec, dobro znan, ni strupen, in se brez nevarnosti lahko prime. Nespametno je tedaj, ako to nedolžno živalico preganjajo in morijo. Večja kakor slepec je beloušnica. Tudi ta ni strupena. Velikrat se nahaja celo v kletih in hlevih. V naših krajih je ga d naj bolj strupena kača. Gad je majhin, ima rujavkasto kožo po herbtu černo paso, in se zato tudi imenuje pisana kača, Gad se greje rad na solncu pri pečovji in germovji. Ni varno otrokam se za germovjem blizo pečovja igrati; ako stopiš na gada, te bo pičil. Naj večje in naj bolj strupene kače so v vročih deželah. Tam je boa ali velikanska kača, ktera je okoli dvajset čevljev dolga, tudi rop o taca in še več drugih. 73. Gad. Lepo spomladansko jutro pride Ančika na trato zraven vasi rožic nabirat za venec. Za nekim germam ugleda veliko naj lepših vijolic. Zelo so jo razveselile, in nagloma jih začne tergati. Toda sosed zakriči: „Beži dete, od tega germa, tam prebivajo strupene kače!" Ančika se prestraši, in malo poneha. Zelje po zalih rožicah pa so jo presilno mikale. „Uno vijolico le, ki tak lepo gleda iz trave," je djala, »moram imeti." Ravno sega, de bi jo utergala, kar se gad iz germa zaleti, se ovije Ančiki okoli roke, in jo vgrizne za smert. Cez malo ur je blaga deklica meriva ležala. Kroti človek poželenje, Da ne zajdeš v pogubljenje. 74. Pregovori. Začetek modrosti je strah božji. Kakor se posojuje, tako se povračuje. Juterna ura, zlata ura. Zgodnja danica pridnim zlatica. Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja. Kar se Anžek ni učil, tudi Anže ne zna. Lenoba je vseh gerdob gerdoba. Po storjenem delu se sladko počiva« Lepa beseda najde lepo mesto. Poštenje je naj boljše premoženje. Kdor malega ne časti, velikega vreden ni. Bolje krajcar po pravici, ko goldinar po krivici. Krivično blago nima teka. Laž ima kratke noge. Kdor laže, tudi kmali krade. Mlad berač, star brez hlač. Priložnost lepa grehe dela. Po slabi tovaršiji rada boli glava. Vsak pometaj pred svojim pragam. Dobro delo se samo hvali. Kratka večerja, dolgo življenje- Drugi razdelek. 75. Angel varh. Po svetu angel hodi, Ne vidi ga oko, Pa vendar tebe vodi. In varuje zvesto. V nebesih ang-el je doma, Nebeški oee pošlje g^a. On v vsako hišo pride, v Ce tud' zaperta je, Otrok mu ne uide, v Ce ravno skrije se. O dene tebe, ko zaspis, Postreže, ko se prebudiš. Doma in tud' na potu Je angel varh s teboj; Za mizo kakor v kotu Te vidi angel tvoj. Oh, ne razžali angela, Ki te priserčno rad ima! 76. Sveti Alojzi. V neki mali vasi so hodili gospod fajmošter pogosto v šolo gledat, kako se učenci uče in obnašajo. Radi so bili pri ljubih in pridnih šolarjih. Da bi bili vsi otroci dobri in pobožni, in da bi posebno posnemali čednosti božjih svetnikov, so dobri gospod vse stene šolske izbe olepšali s svetimi podobami. Razlagali so jim vsako podobo posebej, zato da so otroci svetnika, kterega je podoba kazala, dobro spoznovali, in se ga učili ljubiti in posnemati. Bilo pa je tudi v šoli vse tako pobožno in praznično kakor v kaki cerkvici. Posebno so šolarji radi imeli podobo svetega Al o j zij a, kterega praznik so vselej prav slovesno praznovali. Ta dan so podobo tega svetnika z naj lepšimi cvetičnimi venci olepšali, in so se zelo veselili, ko so jim gospod fajmošter iz svetega življenja tega angelskega mladenča kaj pripovedovali. Sveti Alojzi je bil rojen leta 1568 v Kosti-Ijonu na Laškem. Bil je naj starji sin kneza Ferdinanda Goncaga. Njegova mati, Marta, je bila prav pobožna gospa, in sije vse prizadevala, ga v božjem strahu ohraniti in izrediti. Mali Alojzik je bil zelo umen, in je prav željno sprejemal lepe nauke pobožne matere. Večkrat so ga dobili v kakem kotičku skritega, ki je klečal in pobožno molil. Njegov oče je želel, da bi bil Alojzi serčan in imeniten vojak. Velikrat ga tedaj vzame sabo med vojake. Tukaj se je kmali nekterih nespodobnih besed navadil, in jih je doma izrekoval, dasi ravno jih ni razumel. Učenik to slišaje, mu reče, da so te besede nespodobne ; in Alojzi se je ročno poboljšal. Odsehmal se je skerbno ogiboval vseh ljudi, kteri niso spodobno govorili in se lepo obnašali. Njegova pridnost v učenji in njegova serčna pobož-nost je spodbujala mlade in slare. Kolikor je bil starji, toliko tudi modreji in ljubeznjhši pri Bogu in pri ljudeh, prav po izgledu Jezusovem. Alojzi je bil tako čist in nedolžen kakor angelček božji. Ze takrat so ga imenovali malega svetnika. Zraven pa je bil vedno ponižen, in je sebe mislil kakor naj slabšega človeka in naj večjega grešnika. Pri pervi spovedi se je imel za toliko nevrednega, da je omedlel, ko je hotel spoznati svoje pregreŠke. Ko je bil 12 let star, je prejel iz rok svetega Karola Boromeja pervikrat sveto obhajilo. Od svetega veselja se je svetil njegov obraz, ko je pervikrat pristopil k mizi gospodovi. Od tistega časa je hodil vsaki praznik in vsako nedeljo k svetemu obhajilu. Perve tri dni v tednu je obračal v zahvalo za milost te presvete jedi, in druge tri dni se je pripravljal za prihodno sveto obhajilo. Sveti Alojzi pa se je tudi prav dobro in pridno učil, in je natanko opravljal vse svoje dolžnosti. Odpovedal se je vsi posvetni časti in bogat/ji, da bi toliko lože mogel Bogu služiti. Svojo pravico na kostiljonsko grofijo je odstopil mlajšemu bratu, Rudolfu, in je sklenil stopiti v jezvitarski red. Njegova bogaboječa mati je bila tega zelo vesela; oče pa mu brani, kolikor more. Poslal ga je na daljno pot okol vseh kraljev in vojvodov na Laškem, da bi ga odvernil od njegovega sklepa. Alojzi je očeta ubogal; pa ravno na tem popotvanji^ je še bolj spoznal nečimernost posvetnih reči. Se bolj vterjen v svojem sklepu je prišel domu. v Cez dve leti mu dovoli oče, da je šel v samostan. Bil je takrat ravno osemnajst let star. Njegova gorečnost, ponižnost in pobožnost so mu pridobile v samostanu ljubezen vseh njegovih tovaršev in sobratov. (lastili so ga kot izgled keršanske popolnomasti. V letu 1591 se je v Rimu vnela huda, kužna bolezen. Tudi jezvitarji so mogli oskerbo-vati ueko bolnišnico. Tukaj je skazoval ta svetnik pred vsemi drugimi svojo gorečo ljubezen do bližnjega. Tolažil je bolnike, in opominjeval jih k keršanski poterpežljivosti. Umival jim je noge, jim postelje postiljal, in za vse skerbel, kar so potrebovali. V tem svetem opravilu pa je tudi on zbolel, in ni reč ozdravel. Pred svojo smertjo je okolistoječim rekel: „Pojte zahvalno pesem Bogu, kteri me k sebi klice!" Previden s svetimi zakramenti, ves vdan v voljo božjo, z očmi v podobo križanega Jezusa vpertimi, je vesel umeri 21. dan rožnika, leta 1591, tri in dvajset let star. Po pravici stavi sveta cerkev svetega Alojzija mladosti v izgled in posnemo, zato da bi ga posebno v njegovi angelski čistoti nasledovali. Njegova podoba se vsaki keršanski šoli prav lepo poda, in kaže, kako naj bi se učenci vsaki dan njega spominjali in posnemali njegove prelepe čednosti. 77. Moli, delaj in bodi varčen! Nek ubog oče je o dragini zelo skerbel in premišljeval, kako bi svojo družino preživil. Enkrat vidi v spanji tri angele. Pervi je klečal in molil: »Svoje oči vzdigujem k gospodu; moja pomoč pride od njega, kteri je naredil nebo in zemljo!" — Drugi je izkopaval korenine iz zemlje, rekoč: „V potu svojega obraza moraš svoj kruh jesti!" — Tretji je nabiral izkopane # - , koreninice, in je rekel: »Poberite kosce, da konca ne vzamejo." Iz teh sanj je revež spoznal, da mora z živo vero moliti, pridno delati, in kar ima, prav obračati; potem bo Bog ohranil njega in njegovo družino. 78. Perva spoved. Jožek gre iz cerkve domu. Dasi ravno ni nedelja, je vendar praznično opravljen. Notranja zadovoljnost in serčno veselje se mu lahko bere na obrazu. Kogar sreča, prijazno pozdravi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Večkrat je že hodil po ti poti, bodi si iz šole, ali ob nedeljah od svete maše, pa še nobenkrat se ni tako pametno in spodobno obnašal, kakor danes; nekako ves drugi je, kakor sicer. Od kdaj se je tako spametval? in kje je neki bil? Ravnokar je opravil sveto spoved, ter prejel zakrament sv. pokore pervikrat v svojem življenji. Ves srečen je, ker sije svest, daje spoved dobro opravil, in zadobil odpušenje vseh grehov, in da je zdaj čist pred Bogam. „Zdaj čutim nad seboj," je rekel sani pri sebi, „kar so nam duhovni učenik pravili, da je človeku po spovedi, kakor da bi se mu bil velik kamen odvalil od serca; res, mir vesti nam dodeli zakrament svete pokore." Pot ga je peljala memo verta, kjer je bila polna gredica lepih, belih lilij; svetle kapljice jutranje rose so se prav lepo lesketale na njih. Ondi nekoliko postoji, in misli si, da je tudi njegova duša lepo čista kakor bele lilije, in da se leskeče na nji posvečujoča gnada božja kakor te rosne kapljice na lilijah. Ko dalje gre, sreča Franceta, nerodnega dečka iz bližnje vasi. Ta mu že od daleč nagaja, in ko do njega pride, ga draži in še sune, da se mu vidi, da bi se rad tepel. Jožek ni bil sicer pohleven in poterpežljiv; tudi on je včasi rad komu nagajal, in že večkrat je bil v kakem boji z otroci, da so ga starši nekterikrat mogli svariti. Danes pa je ves drugačen. Tiho naprej gre svojo pot, in še ne posluša, ko France za njim vpije, in pa z gerdimi besedami zmirja. Doma je bil pokoren svojim ljubim staršem; kar so mu ukazali, je z veseljem storil, in ko je eno delo opravil, jih je šel vprašat, kaj naj bi še delal. Do bratov in sester je bil ves prijazen; nobene žal besede jim ni rekel; pa tudi poslam Perm Berilo za slovenske soU ^ in vsem v hiši je bil dober. Govoril je manj ko drugikrat, in nič tacega, kar bi ne bil pred dobro premislil, ali kar bi ne bilo prav pred Bogam. Vidilo se mu je, da se je nekako ves spreobernil, in zdelo se je, kakor da bi bil od danes zjutraj postal za eno leto stare ji in umniši. Pred večerjo in po večerji je tako pobožno molil, kakor še nikdar; in preden je šel spat, je vzel molitevne bukvice v roke, je pokleknil in molil iž njih večerno molitev. Viditi ga, so se materi solze utrinjale v očeh. „Kakoršen si bil danes" — pravijo potlej mati „tako priden, ubogljiv in pobožen bodi tudi za naprej vsaki dan; Bog bo imel veselje nad teboj, jez in oče te bova ljubila,, in vse te bo rado imelo!" Jožek obljubi, da bo, in še pravi: „Tako vesel nisem šel še nobenkrat spat, kakor nocoj; današnji dan je bil za me kaj srečen in vesel!" In oče pristajivo: „Tako srečni in veseli bodo vsi tvoji prihodnji dnevi, če boš vsaki dan tako živel, kakor da bi bil vsaki tvoj spovedni dan!" 79. Bodi usmiljen! Lukec in Primož gresta neko jutro skupaj v šolo. Vsaki ima en kos kruha za kosilce v roki. Sreča ju revna žena z majhinim otrokam v narodi. „Oj, ljubi deček," pravi žena Primožu, „daj vendar mojemu .lačnemu otroku malo kruha; danes ni še nič jedel." „Sem sam lačen," pravi Primož, in otepa in je svoj kos kruha naprej. Lukec pa ni tako storil, Tudi on bi bil lahko pojedel svoj kos; pa ker ubogi otrok le tako milo joka, mu da precej ves svoj kruh, in se veseli, ko vidi, kako otrok košček kruha veselo vzame in zavživa. „Bog ti plačaj! ljubi drobi otrok!" pravi Lukcu mati ubogega otroka. Lukec pa gre veselo svojo pot naprej. Kar smo revežu dobrega storili, To v nebesa Bogu smo podelili. 80. Sveta Elizabeta. Sveta Elizabeta je bila hči ogerskega kralja Andreja in Jere meranske iz Tirolskega. Nje mož je bil Ludvik tirinski. Bila je dobrotnica revežev in bolnikov. Enkrat se je kruh, meso in drugi živež zelo podražil. V tej dragini je veliko ljudi terpelo d * pomanjkanje, in nekteri so lakote merli. Elizabeta pa je dala mleti, peči, in je sama delila kruh in moko med reveže. Mnogim je dajala tudi dnarje, tako, da so nekteri mislili, da bi utegnila sčasama Elizabeta še sama obožati. Nje mož, deželni grof, jo je zavoljo te prevelike radodarnosti zelo grajal. Nekega dne je bil grof v mestu, in pobožno gospa gre med tem iz svojega poslopja k revežem. Pod plajšem nese poln jerbasček kruha, mesa in jaje. Naenkrat jo sreča nje mož, ki gre iz mesta, in jo ojstro praša: „Kaj neseš tukaj? kaži!" — Elizabeta se prestraši, in molči. Grof ji odkrije plajš, in zagleda poln jerbasček — naj lepših rož. To čudo jo je poterdilo v veri, da je Bogu njeno djanje prijetno in dopadljivo. 81. Sveti (tok. Sveti Bok je bil sin bogatih staršev. Lahko bi bil živel v časti in veselji; pa bolje se mu je zdelo, daje svoje premoženje razdelil med uboge, in je potem romal v sveto deželo. Na poti pride v kraj, kjer je huda bolezen, kuga, razsajala. Skoraj v vsaki hiši so ležali bolniki, in bilo ni nobenega, kteri bi bil stregel bolnikam in pokopaval merliče. Rok se tedaj pripravi, streže bolnikam, jim daje jesti in piti, napravlja zdravila, in pokopuje merliče. Pa tudi njega, se bolezen prime, zboli, in leži v veliki nadlogi in potrebi. V revni gojzdni koči, v kteri je stanoval, nima nobenega človeka, da bi mo kaj postregel in pomagal. Ves zapusen v veliki potrebi bi bil moral umreti, ko'J)i ne bil imel nekega zvestega psa s sabo. Ta ljuba žival je skerbela za bolnega gospodarja tako lepo, da komaj človek tako. Liže mu pekoče roke, se na njega vlega, da bi ga ogreval, in mu nosi mnogoteri živež skupaj. Ko je Rok vedno bolj bolehal, je ta psiček k njemu privabil še ljudi, kteri so mu stregli in zanj skerbeli. Rok je zopet ozdravel, in je prav sveto živel do smerti. Večkrat vidimo podobo svetega Roka, ki ima pri sebi zvestega psička s kruham v gobčiku. 82. Terdoserčnost. V času dragine je prišel Pavel, ubog deček, od gore doli v bližnjo vas, in je prosil kruha po hišah premožnih ljudi. Peter, sin premožnih staršev, sedi ravno pred hišo z velikim kosam kruha v roki. „ Daj meni enmalo ! " prosi Pavel, „zelo sem lačen/" Pa Peter mu mer zlo odgovori: „ Pojdi naprej! za te nimam kruha." Cez leto potem pride Peter na goro iskat neke zgubljene koze. Dolgo je begal okoli po sterminah in pečinah. Solnce je prav vroče pripekalo, in kmali bi bil ze od žeje obnemagal; pa nikjer ni mogel dobiti nobenega studenca. Zdaj zagleda v senci pod nekim drevesam sedeti dečka Pavla, kteri je ovce pasel in imel verč vode zraven sebe. „Daj mi malo piti!" prosi Peter, neizrečeno sem zejin. „Al Pavel mu resnobno odgovori: „Pojdi naprej! za te nimam vode/" — Peter se začne solzili, spozna svoj pregrešek, in prosi Pavla, da bi mu odpustil. Pavel mu poda verč z vodo, in pravi: „Nisem tako terdoserčen, da bi ti ne pri-vošil pozerka hladne vode; napeljati sem te le hotel, da bi spoznal svoj gregrešek, in da bi skusit, kako hudo je, ako človeku kaj manjka. Le pij, in zapomni si pregovor, ki pravi: Ako lačnemu ne pomagaš, Glej, da v žeji ne omagaš." 83. Lakomen pes. Pes dobil je kos mesa, z njim čez vodo se poda; v čisti vodi sebe vidi, in pri sebi tako misli: To je kužek, bratec moj, nese tudi košček svoj; tudi tega čem imeti ! — in že hlastne ga mu vzeti, pa odpade mu meso, uno tud je zginilo! Tud' ljudje se tak goljufajo, če žele še, ko imajo! 84. Zadovoljnost. V neki hudi letini in dragini je ukazal župan, bogat mož, vsem ubožnim otrokam, da naj pridejo v njegovo hišo. Postavil jim je poln jer-basček kruha in rekel: »Glejte otroci! tukaj vam dam enmalo kruha. Vsaki, kar vas je, naj vzame en hlebček, in tako smete vsaki dan priti, dokler nam ljubi Bog ne da zopet boljših časov." — Otroci se zaženejo na jerbas, in se tergajo za kruh, ker vsaki hoče imeti naj lepši in boljši hlebček. Potem lete domu, in se nič ne zahvaljujejo. Samo Francika, revna pa čedno oblečena deklica, je še stala od daleč. Gre počasi bliže, vzame naj manjši hlebček, ki je še ostal v jerbasu, poljubi hvaležno dobrotniku roko, in gre sama tiho in spodobno proti domu. — Drugi dan so bili otroci ravno tako robasti in sirovi. Uboga Francika je dobila ta pot kruhek, ki je bil komaj polovico tako velik, kot drugi kruhi. Doma ga da bolni materi, da si ga odrezejo. Pa glej! veliko novih, srebernih denarjev se izsuje iz hlebčika. Mati se prestrašijo, in rečejo Franciki: „Poberi hitro denar, in teci k županovim nazaj; gotovo so se zmotili in ga v kruh zamesili.u Francika vzame denar, in ga nese nazaj. Toda dobrotljiv moz ji pravi: „Ne, ljubi ottfok, nismo se zmotili ne; nalaš sem dal zapeči denar v naj manjši hlebček, da bi tebe, ljuba deklica, malo poplačal, ker si izmed vseh drugih tako lepo tiha, krotka in hvaležna. Ostani le vedno tako dobra in pridna, tudi Bog te bode blagoslovil 85. David in Jonatan. David, Izajev sin, je bil pohleven pastirček. Ovce svojega očeta je pasel. Vsi ljudje so ga radi imeli, ker je bil tako umen in bogaboječ, in z vsemi tako dober. Jonatan, sin kralja Savla, je bil Davidu posebno dober; ta pa njemu. Oba sta se ljubila, kakor brata; enega serca in enih misel sta bila; eden druzega sta varovala nevarnosti in opominjala k dobremu. Nobenega prepira ni bilo med njima; eden za druzega bi bil dal življenje. Tako mirni in ljubezni polni naj bi bili bratje in sestre med seboj. Otroci in odrašeni ljudje Naj zmiraj mirno med sabo zivčf 86. Stara verv. Dva dečka, Tone in France, najdeta staro verv na veliki cesti. Oba bi jo rada imela; zato se začneta prepirati za njo, da se razlega po bregu in dolini. Tone je derzal za eden konec, France vleče za druzega. Precej časa se pulita za njo, in eden druzega vlačita, po cesti. Naenkrat se vero preterga, in obadva lopita v lužo. Tako se godi vsem svojeglavnim prepiravcam. Bolj a je kratka sprava, kakor dolga pravda. Prijazen in postrežljiv pastirček. neAe w na J^ad/itm dta /eAt oce tn emenam ma/ Ae d/a eme/a dtna z ^fe/eAd. razumen c/e^/i, ^ta /ler ye /if ze/o reven, ye mora/ dwn/e ftad/e. y/ayi da /efio uce/e, /a/o c/a na/ /o c/o ude/^uc/e //10 ^irj/azen, en c/a na/ rac/^tod/reze enfiomapa, /omeer more. ^ffirujre o/roce t/ vade do jra zaneceva/, cJraze/, en de ne^iodb/fno //o ne/te dan ■/////icede df^o cedb, ^ircc/^o me/no cad/e/^ev menen, en fia= d/epe nagovore} c/a /t ycm //ere ^io/a-za//10/ d/oze db/ravo. ^oc/a /erye /e/oj/erdb vreme, ^irat^ec dctrove o/roce ec/en za c/ruaem. c/sz ne c/rem / "JT- ^Ad ^ityazno firtd/o^e, zc/rat/e cad/i/^evepa mene/a, en deyem ^laneeeAAaza/. ^rec/e men// d /Pk/fAdam mnoj/a j/ovare' m vec^o, c/a ye ^irav c/o/fer en razumen cAceA. j/a da/o t* damod/zn en yra cAvo^e/ye 'J/6" d/ardet/ z/zam^o t/ di/o/i rec/ /za^ye, en de Sfeomne/'je ye na /edec/e, /uze vecAra/ d/eda/ v dfra: -Nikoli ne smeš nič hudega storiti, Bogu ne moreš nič, prav nič zakriti!'' >'a, en 106. Presta. //ezo dea/etn d/ .j/ara n/e de m^dZ dra/ec jrred/a t/ do/o, At ye de/a d/ezo dede. &fyavno fieA dedd podlemyerdadam ^red/. mem& Pervv Berilo r.a »lorcn.kf ui. fflcoye AeArna/o /irec/1 ^ia /o /e ne ^irav / m/e deA/tca oe/fovore. ftred/a ye vada en me ne dmemo etnetfc, Aar ne nade. -<£Arav emad" ^tre/erde ^ieA/ „ /e de d/on/a dva/o dbAtnod/; /e de ^todTena cAA/fca, en /o me ze/a vede A'/ ^Ja de /od"na ma/e Aedede ne/a, nu/ vzeme v dat* & dve ^iredfe, eno za /e} eno za Ara/ca/ ^A)eA/fca vzame 'tred/e, en o/fa de fieAu /wyazno za/fva/e/a. Pošteno in blago serce Cenijo povsodi ljudje. f07. Helijeva siuova. Heli je imel dva sina, Opna in Pineza. Bila sta prav hudobna in spridena. Ni jima bilo mar ne za Boga, ne za ljudi. Kradla sta v tempeljnu gospodovem. Pa se druge hudobije sta počenjala na skrivnem. Heli, njun oče, ju je sicer svaril zavoljo tega; pa ni jima bilo mar za očetovo s varjenje. Huji strah pa jima dati je bil starček predober in premehek. Ker se nista poboljšala, je prišla božja kazen. Oba sta bila v vojski ubita. Ko Heli sliši to nesrečo, pade znak s stola, si ulomi tilnik, in umerje. Otroci! glejte, kako zelo kaznuje Bog nepokorne otroke in premehke starše! Bodite pokorni svojim Jjubim staršem, učenikam in prednikom, zakaj ne pokornost je Bogu ostudna. 108. Resnica in laž. Bilo je vroče poletje, in v večih vodnjakih se je bila voda posušila. V neki vasi na gori so bili vsi vodnjaki prazni, in prinašati so morali 8* vodo iz doline. Tudi dva dečka, Peter in Pavel gresta vsak s svojim ver čem v dolino po vode. Ko k vodnjaku prideta, hočeta vsaki svoj verč pervi napolniti, in zavoljo tega se razpreta. Eden dru-zega zmerjata, in nazadnje se toliko vjezita, da skočita skupaj, se stepeta, in pri tem ubijeta verča. Zdaj sta se bala, kaj bo : in ko prideta brez verčev in vode domu, jima se le tesno prihaja pri sercu. Pričakovala sta gotove kazni. Peter pride pervi domu: »Kje imaš vodo?u ga prašajo oče. Oče zopet prašajo: „Pa saj nisi verča na tla vergel in ubil?" Peter pravi: „0j oče, zelo sem se pregrešil! Ko sem s sosedovim Pavlam prišel k vodnjaku, sva hotla oba perva zajeti; sperla sva se, in verča ubila. Prosim vas, ljubi oče, odpustite mi! nikoli več ne bom tako storil— Oče posvare Petra, da naj bo zanaprej mirnejši in skerbnejši, in mu odpuste. Petru je odleglo v sercu, in še iskrenejše je ljubil svojega očeta. Tudi Pavel pride domu. Njegov oče so bili ze žejni, in so zo težko čakali vode. Pavel gre k njim, in pravi: „ Oče, meni seje nesreča zgodila. Ko sem na poti enmalo počival, in verč zraven sebe na tla postavil, se naenkrat privali s stermine — kamen, in mi verč razbije. Kaj morem jez za to! Oče ga jezno pogledajo. Pavel ni ve- dil, da je neki mol, ki je bil za vodnjakom, in je oba dečka vidil, že vse očetu povedal, kako in kaj se je zgodilo. Oče so bili zeld hudi, in so Pavla ojstro kaznovali. Če otrok spozna in pove svoj pregresek, mu radi pregledajo zasluzeno kazen; če ga pa taji in laze, hujšo kazen zasluži. 109. Lažnjivec. Janezek, gerd lažnjivec, je pod košato goro ovce pasel. Enega dne si zmisli malopridno šalo, in začne na ves glas vpiti: „Vollc gre! volk gre!" Na njegovo vpitje prihitijo ljudje iz vasi s koli, z vilami in sekirami volka ubijat. Ker ne najdejo volka, se domu povernejo ; Janezek se jim pa posmehuje. Drugi dan Janezek zopet na vse gerlo kriči: „Vo/k! volk!" Pridejo ljudje na volka, pa ne toliko, kolikor poprejšnji dan. Nevoljni gredi domu. Janezek se pa smeje, in se veselja po kolenih tolče. Tretji dan pa volk zares pridere. Janezek vpije: „Joj, pomagajte, volk! volk!" Pa ni bilo človeka na pomoč. Volk zgrabi lažnjivca in ga razterga. Taka se poslednjič lažnjivcam godi. Želod in buea. Kmetic je ležal pod hrastam in premišljeval bučevino, ki je zraven njega rastla po plotu. Kar začne z glavo odkimovati, rekoč: „To mi vendar ne gre v glavo, da una majhina bučevina tako velik in težek sad rodi, močan in velik hrast pa tako malovreden sadek. Ko bi bil j,ez svet stvaril, bi bil to gotovo drugače naredil. Hrast bi bil moral roditi velike in po centu težke buee; bučevina pa drobne želodke. To bi bilo veselje viditi!" — Komaj to izreče, potegne veter, in odterga želod s hrasta. Pade mu ravno na nos, in ga tako udari, da se mu kri pocedi. „0 joj!" zavpije ves oplašen, »zdaj sem pa gorko dobil za svojo modrost. Ako bi bila to buča, glavo mi bi bila razbila." Kar Bog naredi, vse prav stori. 111. Drevesa. Gotovo radi ogledujete drevesa, če so velike in močne, in kadar imajo lepo zeleno perje, cvetje in sadje. Kdor si hoče drevo izrediti, mora vsaditi peško v zemljo. Ako Bog da solnce in dež, pride čez nekaj časa majhno drevesce iz zemlje. Prav počasno raste, in dobi sčasama več peresic. Pervo leto je še majhino, komaj eno ped veliko. T drugem in tretjem letu pa je že več čevljev visoko. Tako raste naprej, in zraste veliko in močno drevo. Ima debelo deblo, velike veje in veliko manjših vejic in peres. Nektere drevesa imajo sadje, ki ga jemo, in se imenujejo sadne drevesa; postavimo: jablana, hruška, češnja, češplja, breskev i t. d. Ko bi človek sam ne vidil, bi ne verjel, kako čudno se godi s sadjem. Zavite v terdo lubje po deblu in po vejah stoje drevesa na vertu. Jesen jim je pobrala vse perje in vso lepoto. Vse gole so, in vidi se, kakor da bi bile suhe in mertve. Na vejicah so še majhine očesca, kterim se ne vidi, da bi imele toliko v sebi. Kakor hitro spomladi gorkeje prihaja, se razširijo in spremeni v popke. Popki se odprejo, in iž njih se snuje zeleno perje in pisano evetje. Marsiktero drevo je podobno velikemu cvetič-nemu šopku. Cvetje jim kmalo odpade, in namesto njega se pokažejo lični sadki. V začetku so zeleni in prav majhini, pa vsaki dan prihajajo večji, in spreminjajo večji del tudi svojo barvo. So rumeni, rudečkasti, černorudeči ali višnjevi. Kako ljubo stoje drevesa s svetlimi češnjami, z zlatoru-menimi hruškami, z rudečeličnimi jabelki! Veselje jih je gledati. Na terdih, lesenih deblih raste lepo in sladko sadje. Kako čudno je to! Kdo je ustvaril drevje? Kdo daje drevesam toliko lepega cvetja in sadja? Zelo prederzno in hudobno serce ima ta, kdor kako drevesce nalaš polomi ali pokvari. Sadno drevje je na vertu. Tudi v gojzdu so drevesa; postavimo: hrast, bukev, lipa, breza, smreka, jelka i. t. d. Imenujejo se gojzdne drevesa. Nimajo sicer sadja zajed, pa so nam vendar koristne. Rabi se njih les, lubje in listje. 112. {/ešnjevo drevo. Na vejicah češnjevega drevesa se vidijo spomladi majhini popki. Popki se odprejo, in iz nekterih pridejo peresa, in iz drugih belo cvetje. Lepo je cveteče drevo! Cvetje se zgubi, in kmali potem se pokažejo na vejicah mlade češnje. Kmali pa so večje. V začetku so zelene, potlej rumene, nazadnje rudeče, in nektere cel6 černe. Kadar češnje že malo rudeče prihajajo, jih hodijo otroci željno pod drevo gledat, in mislijo, da bi jih že smeli tergati. Toda oče jim odrečejo, in pravijo: „Prezgodaj je še." — Češnje pa se od dne do dne bolj rudečijo, in so tudi vsaki dan mehkeje in sladkeje. — Zrele so. — Oče vzamejo lestvico in canjico, in gredo na vert. Otroci se zelč veselč, in že naprej tek6 pod drevo. Oče pristavijo lestvico na drev6, in zlezejo gori. Canjico obesijo na kako vejo, in oberejo zrele češnje, ter jih devajo v canjico. Sem ter tje tudi kake češnjice doli spustijo, in otroci, se spopadajo za nje, ter jih išejo po travi. Kadar so pa oče že dosti češenj nabrali, gredo doli. Vsakemu otroku dajo svoj del, in tudi za mater jih nekaj prihranijo, ki so doma ostali. Otroci zahvalijo očeta za sladke češnje. To je lep6 in dobro! Pa kdo je, ki pošilja dež in solnce, da češnje morejo rasti in zoreti! Breskvi. Matiček se neki dan z očetam po vertu sprehaja. Na vseh straneh se je vidilo drevje s sadjem obloženo; tu je bila breskev, tam jablana, še naprej češplja, sliva, češnja i. t. d. Breskev se je pod težo debelega, lepo rudečkastega sadja pripogovala, in je prijetno duhtela. Matiček prosi očeta, da bi mu eno breskev odtergali. Oče mu odtergajo dve, in reko: „Vidiš, tvoj stari oče so bili že zelo stari, ko so to drevo vsadili, in so dobro vedili, da oni ne bodo jedli njegovega sadu; vendar, ker so se spomnili, da terte, kte-rih grozdje so v mladih letih zobali, niso sami sadili, so tudi oni hotli zapustiti sad svojega truda prihodnim unukam. Kaj boš storil s breskvama, ki sem ti ju dal?" prašajo oče Matička. „Eno ponesem domu malemu bratcu Janezku," pravi Matiček; »drugo pa bom sam pojedel, in košico, ki je na sredi, bom vsadil v zemljo, da bo zrastlo drevo, in sad rodilo, kadar ga že ta breskev ne bo več imela." 114. Jabelka. Mali Jernejče vidi neko jutro iz svojega okna v sosedovem vertu veliko naj lepših rudečih jabelk po travi ležati. Hitro teče vun, zleze skozi majhino luknjo v plotu na vert, in si z jabelki natlači vse žepe. — Naenkrat pa pride sosed s šibo v roki skozi vrata na vert. Jernejče skoči, kar naj hitreje more, k luknji v plotu, in hoče hitro vun riniti, od kodar je prišel. Pa, o joj! zavoljo svojih polnih žepov se zabaše mali hudobnež v plotu, in ne more, ne naprej, ne nazaj. Sosed pride zraven, in bila sta vkup. Vse jabelka mora Jernečje nazaj izložiti in po verhu je bil pa še s šibo prav gorko našverkan. — „Zapomni si," mu pravi sosed: »kdor ptuj'ga kaj si vzame, v na-stavo sam se vjame." US. Velika lipa. Pred Seljanovo hišo je stala lepa, široko vejnata lipa. Vsako leto je veličastno cvetela, in ptiči so prebivali in se radovali na njenih vejah. Tudi brezštevilno čebel je šumelo po cvetji, ki so i ž njega sterd nabirale. Seljanov Peter se je večkrat igral in kratkočasil v senci pod lipo. Tudi sosedovi otroci so radi tje zahajali. Neki dan pridejo Seljanov oče pod lipo k Petru in njegovim tovaršem. „Kaj ne," pravijo oče, „kako je to dobro in lepo, da nam ljubi Bog daje drevje rasti! Skerbeti moramo pa tudi mi, da kaj novega zasadimo." „Kdo je vsadil to lipo?" praša Peter. Oče: „Ta človek več ne živi; ker ta lipa je gotovo že čez 100 let stara. Vidi se pa še zdaj, daje bil ta človek priden in delaven. On ni vsadil le samo te lipe, ampak tudi skoraj vse sadne drevesa v našem vertu. Tukaj se vidi, da drevje ne dela veselja samo temu, kteri ga vsadi, temuč tudi njegovim naslednikam do poznih časov. Kdor drevo vsadi in izredi, stori veliko dobrega; kdor pa drevo kaj poškoduje ali v rasti zaderžuje, se zelo pregreši, in ne bo odšel kazni pred ali pozneje." Peter obljubi očetu, rekoč: »Nobenega naj manjšega drevesca nočem poškodovati; le sadil jih bom, in lepo oskerboval, da bodo prav lepe in velike drevesa zrastle, in da se bodo v njih senci ljudje in ptiči veselili. Kaj ne, tako hoče ljubi Bog?" Hrast. Hrast je košato, močno drevo s širokimi vejami. Kadar doraste, njegovo deblo po trije, štirje možje komaj obsežejo. Iz hrastovega lesa, ki posebno dolgo terpi, delajo sodarji doge za sode, kadi in druge posode. Lepe, ravne hraste prodajajo za ladje na morje. Iz naših krajev jih ljudje veliko v Terst zvozijo, kjer jim lepe dnarje veržejo. Vejevina zaleže za kurjavo, in da prav čverste derva. Hrast raste prav počasi po 200 do 400 let; pa tudi včaka svojih 1000 let. Kdor ima hrastje, naj ga varuje in pomnožuje. Lepi ravni hrasti pri domačii so veliko vredni. Hrastje ti pa ne daje le drazega lesa, ampak tudi j e ž i c e, ki se ravno tako lahko v denar spravijo. Ježice so rogljaste, mastne, da se po njih roke sprije-majo. Skupljujejo jih kožarji, ki jih rabijo pri izdelovanji podplatov. Hrast rodi tudi želod, ki je dobra piča za svinje; in nekteri ljudje kuhajo kavo iž njega. Na hrastu rastejo tudi šiške, ki jih rabijo za černilo. Kaj boš vsadil, da ti hrast zraste, jezico, želod ali šiško? 117. Strupene jagode. Janezek najde v hosti germič z lepimi černimi jagodami. To so lepe češnje, si misli. Uterga eno jagodo, in jo pozoblje. Ker se mu je sladka in dobra zdela, jih pozoblje še več. Pa kmali čuti, da mu ni dobro. Začne se mu v glavi verteti, oči so mu nekako temne, da prav ne vidi, in ves je omamljen. — To namreč niso bile češnje, ampak strupene jagode. — Komaj je domu prilezel. Doma odkritoserčno pove, kje je bil, in kaj je storil. Urno mu dajo toliko mlačnega mleka in siratke piti, da je hudo bljuval, in glavo mu zmivajo z merzlo vodo. Komaj je to pot še smerti odšel, in le počasi se je zopet ozdravil. Ne pokušaj tega, česar ne poznaš, Da po videzu se hudo ne golffaš! Večkrat pod sladkoto smerten strup lezi; Varuj, da te v zanjke svoje ne dobi! 118. Cvetiee. Naj veči kine in krasota vertov, travnikov in polja so cvetice. Vsako drevo in vsaki germ, vsaka travica in rastlina cvete o svojem času. Spomladno solnce zbudi cvetje, ktero se bolj razcveta v gorkem zraku. Češnjevo drevo še komaj ozeleni, se že zopet spremeni v prelepo belo cvetje, da ga je veselo viditi. Naj lepše, kar ima sadno drevo na sebi, je cvetje; pa cvetje še ni naj koristnejše, kar dobivamo od njega. Češnja je boljša, kakor češnjevo cvetje in jabelko tudi boljše, kakor jablanovo cvetje. Zopet pa je veliko rastlin, pri kterih je cvetje več vredno, kakor sadje. Ali ste že tergali cvetice za šopke in vence, in lepšali z njimi svete podobe? ali ste že kterikrat cerkvene bandere ovijali z venci in o svetem telesu trosili cvetice po poti? Poglej kakošne so cvetice v svoji krasoti in miloti! Krasne in različne so njili barve; lepo in poživitno diše in duhtijo. Jutranja rosa jih budi in oživlja; čebele prišume na nje, in si nabirajo sladčice iž njih; tudi veseli otroci jih tergajo, in si spletajo vence. Na vertu cvetice sejemo; na polji pa same rastejo. Komaj spomladi sneg skopni in odleže, se že prikažejo lepi beli zvončki. Kaj nam li hočejo povedati? Kadar se iz cerkvenega turna zvon oglasi, vedo ljudje, da je čas iti v cerkev, ali de je čas moliti. Kadar pa beli zvončki pomole glavico iz tal, vedč ljudje, da se ž zima poslovljuje, in da se naznaiya vesela pomlad. — Cvetice pa nas tudi spomi-jajo, da bi se Bogu zahvalili, ker nam je zopet podelil veseli čas. Vsaki novi dan prinaša nove cvetice. Dišeče cvetice so: pisani klinčki, sinje vijolice, rudeče in bele vertnice i t. d. Bele lilije so izgled deviške čistosti; tulipe in georginke krasno cvet6, pa ne diše. Po ledinah cveto prijazne ledinčice in marjetice, za potokam pa sinje potočnice; po germovji šmarnice lepo diše, in vsi travniki so prepreženi z ljubeznjivimi cveticami. Nektere cvetice nas razveselijo s svojo lepo barvo, druge s svojim prijetnim duham, in zopet druge z obojim skupaj. Vse nam kažejo, kako neskončno moder in dober je ljubi Bog, kteri za vsako naj manjšo stvarico skerbi, in jo tako ljubeznjivo obdaruje. 119. Tri lepe cvetice. Prelepo cvetejo cvetice pomlad, in žlahtno dišijo, jih vsak ima rad. Otroci veseli po rož'ce gredo, se ž njimi igrajo, jih v vence pleto. Vijol'ca ponižna na tihem cvetč, pa vendar duh njeni se daleč razgre. Ponižnost nam kaže, ponižnost uči, da b' čednost to lepo posnemali vsi. In lilija bela se v cvetji majč, oblečena svetlo, nauke daje. Unema mladina za čisto serce, nedolžnost poroča za leta mlade. Zlatica rumena ko čisto zlato se milo ozira tje v milo nebo. Tam gori, nam pravi, da vsi smo doma, tam gori je oče, ki rad nas ima. 120. Raj cvetice pravijo. Na trati zeleni cvetice cveto, Nas vabijo k sebi, velijo tako: Smo čverste in mlade in pisane vse; Al' cvetje te naše v nevarnosti je. Ko pride prezgodaj vročina al'mraz, Nam zvene, upade cveticam obraz, Nam kmali zaklene pomladni se vert; Jesen že pripelje nemilo nam smert. Mladenči, deklice so ravno tako, In kakor cvetice v nervarnosti z'lo, Zapelje se kmali mladinsko serce. In lica cveteče zbledijo, zvene. Zatoraj mladina, ti rožnika cvet! Le čuj, da ne spači hudobni te svet! Ponižnost in čistost naj v skerbi ti bo. In cvetje bo tvoje cvetelo v nebo! Ve"*.« Berflo 13 »loreutke »oif. 9 Žito. K žitu se šteje pšenica, rež, ječmen, adja, oves i t. d. Nektere žita sejemo jeseni, in te se imenujejo oz i min a, zato ker so po zimi zunaj. Kar pa se spomladi seje, je j aro žito. Spomladi zrastejo bilke, ktere imajo zernje v klasji. Preden pa se zernje pokaže mora klasje cvesti. Kadar žito zori, se rumenijo bilke in klasje. Ako je klasje lepo napolnjeno, se pripoguje k tlam. To veseli kmetovavea. Pride žetev, žnjice žito s serpam požanjejo, pa včasih tudi s koso pokosijo, v snope s pores-lam povežejo, ga postavijo v stavke in kope, in ga zdenejo v kozelce, da se posuši in uterdi. Radar je suho, pride mlatev, in mlatiči omlatijo klasje s cepmi. Proso pa manci omanejo. Omla-čeno zernje zvejajo z vevnico, očedijo z reše-tam, in shranijo v žitnico. Pleve in slamo pa po-kermijo, in v steljo porabijo, ali pa sožgejo. „Tako," pravi Kristus, „bodo tudi angeli želi pri sodbi, in ločili hudobne od dobrih." 122. Prazen klas. Ko jc bilo žeti čas, seje uklanjal žitni klas; eden pa vzdiguje glavo čez vse druge zlo gizdavo, in se je s tem napih'val, da je z glavo ravno stal. „Naj bi glava polna bila, ne bi se tak povzdignila," mu tovaiš odgovori; »prazna glava to stori." — Se čez druge povzdiguješ, prazno glavo oznanuješ. Kdor v resnici kaj velja, je ponižnega serca. 123. Velika pogernjciia miza. Neki učenik so vedili, da se otroci v lepi naravi ravno tako dobro lahko kaj uče, ali še boljše, kakor v šoli. Tedaj pravijo enkrat o žetvi svojim učencam: „Otroci! danes vam bom pokazal veliko pogernjeno mizo, pri kteri ne je, in se ne nasituje samo kakih stotero ljudi, ampak se nasitujejo cele mesta in veliko veliko kmečkih in drugih ljudi z vso svojo živino skozi celo leto vun in vun." Potem gredo učenik z učenci na visok hrib, in jim pokažejo po nezmerni daljavi prelepe žitne polja, travnike in verte. „Vidite, ljubi otroci," pravijo blagi učenik, „to je tista velika pogernjena miza, ktero naš dobri nebeški 9 • oče vsako leto za vse svoje ljube stvari pogrinja in bogato z živežem zaklada. Mi vsi smo njegovi gosti; nas vse in še brez števila žival okoli in okoli vedno prav milo in blagovoljno nasituje. Ljubi otroci! molite hvaležni nevidnega dobrotnika, nebeškega očeta, kolikorkrat bote vidili zanaprej to veliko pogernjeno mizo. Otroci so šli vsi ganjeni s hriba doli, in nazaj grede pravi eden izmed otrok: »Zdaj še le prav razumem besede, ki jih večkrat molimo: „Vse oči čakajo na tč, o gospod! in ti jim daješ jesti o svojem času; ti odpreš svojo milo roko, in blagovoljno nasituješ vse, kar živi." 124. Slamnat mož. Neki kmetovavec je imel veliko in lepo njivo pšenice. Pšenica je bila polna, lepo rumena, in je ravno zorela. Prišli pa so na njo tatinski vrabci, in so jo tako pridno obirali, da bi je ne bilo možu veliko ostalo, če bi se bilo še nekaj časa tako godilo. Neko jutro gre kmetovavec zgodaj na polje, in misli postreliti te vrabje škodljivce. Pa zmotil se je. Preden kmetovavec tje pride, so se vrabci že dobro nakosili, ker imajo navado da bolj zgodaj vstajajo, kakor kmetje. Ze zopet so mu bili obrali dober kos pšenice, in so ravno sedeli na bližnjem cešnjevem drevesu, ter prešerno vrisali, kakor da bi se hotli s svojo hudobo bahati in kmeta dražiti. Kmet se praska za ušesi, in preudarja kaj bi naredil; lepe pšenice vendar noče pustiti tem snedežem. Kmali ngane dobro pomoč$ Ko pride domu, vzame dolgo palico, kakor je človek velik, in jo debelo j,ovije s slamo. Naredi ji dve roki, jo napravi v svojo staro suknjo, in jo pokrije s klobukom. Ko je bil že tiko popolnoma izgofovljen mož, mu da še svoj dolg bič v roko. Kadar so šli vrabci spat, vzame kmet tega slamnatega moža, ga nese in postavi v sredo njive. Zjutraj zgodaj, ko so se vrabci zbudili, so naravnost na njivo leteli, kjer so se zopet mislili dobro gostiti. Pa, lej ga kmeta! kako stoji že v sredi njive v svoji stari suknji, pokrit s klobu-lcarn, in jim žuga z bičem. Ker je bil ta mož tako hud viditi, si vrabci ne upajo blizo leteti, temuČ od strani pazijo, kdaj se bo ta serditi mož domu spravil. Pa noče se spraviti ž njive, naj čakajo, dokler hočejo. Tako so se kalinski vrabci domu vernili, in niso več prišli na kmetovo pšenico. 125. Strupene gobe. Mati so poslali malo Katarinko v gojzd gob brat, ker so jih oče posebno radi jedli. »Mati!« kliče deklica, ko nazaj pride, »danes sem pač prav lepih gob nabrala! Le ■ . . 1 ° -Tli' • poglejte, kako so lepo rudeče in belopikaste. Našla sem bila tudi unih gerdih sivih, kterih ste bili vi unkrat prinesli; pa nisem marala za nje, in sem jih pustila." „0 ti abotno, neumno dete!" so rekli mati, „to so mušnice. Te gobe so strupene, čeravno tebi tako dopadajo; kdor bi jih jedel, bi umeri. Une sivke pa, ki sijih pustila, so noj boljše, ako ravno se tebi dobre ne zdijo. 126. Deček v gojzdu. Deček hodi po gojzdu, in lej! hrast se oglasi, in mu pravi: »Pojdi sem, in usedi se pod me v senco." Deček prijazno odgovori, rekoč: „Lepo zahvalim! Kadar bom nazaj prišel, se bom k tebi usedel, zdaj še nisem truden." Potem sreča cve-tečo šmarnico, ktera mu pravi: »Pojdi sem. in duhaj me!" Deček gre k nji. in ker je tako prijetno dišala, ji pravi: »Ljuba šmarnica! vzel te bom sabo, in materi pokazal." Cvetica je bila zadovoljna. Dalje zagleda deček tudi rudečo jagodo, ktera ga tudi vabi, rekoč: »Pojdi k meni, in uter-gaj me; zrela sem!" Deček odgovori: »Tebe bom nesel svoji mali sestrici." Rada se mu da utergati. Nazadnje pride deček k volčjim jagodam, ktere ga tudi kličejo, in mu pravijo: »Pojdi sem, in zoblji nas! ali nismo tako lepe ali še lepše, kakor zrele češnje?" Deček pa odgovori. „Utergal vas bom, in nesel domu očetu pokazat, zato ker vas bolje poznajo, kakor jez." 127. Rude. Rude so v hribih, iz kterih se % velikim trudum izkopovajo. Nahajajo jih ali ciste ali z drugimi stvarmi zmešane. Naj bolj znane rude so : zlato, srebro, kotlo-vina ali kufer, železo, cin svinec, živo srebro, cink. Železo je naj koristnejša ruda med vsemi. Brez števila veliko reci iž njega delajo. Malokdaj se najde čisto, navadno v rudi. Prav dobro železo prihaja iz Staj&rskega in Koroškega. Tanko tolče-nemu železu se pravi pleh. Jeklo je čisto in zelo uterjeno železo. Kako prečudno je razdeljeno bogastvo natore! V gorah, breznih gora in skal nam je veliko bogastvo skrilo, da ga išemo, ljudem v prid obdelujemo in obračamo. Hvalimo Boga, ki tako dobrot-Ijivo skerbi za nas! 128. Pregovori. Mlado drevesce se da zravnati, staro drevo se ulomi. Kamor se drevo nagne, tje pade. Zgodaj začne zgati, kar če kopriva ostati, Jabelko ne pade daleč od debla. Če dolgo sekaš, moro past' tud' naj debelši hrast. Kdor za smolo prime, se osmoli. Šiba novo mašo poje. Dobremu vinu ni treba kazala. Kdor rad poterpi, si roze sadi. Kdor zgodaj seje, zgodaj zanje. Kakoršna setev, taka bo žetev. Visok obraz nosi prazen klas. Bolja bobova slama, kakor prazne jasli. Kopriva ne pozebe. Terda kamna nikdar dobre moke ne zmeljeta. Kdor ne shranuje krajcarjev, ne šteje zlato v. Živemu človeku se vse pripeti, mertvemu pa jama. 129. Vode. Kadar pri kakem potoku ali pri kaki reki stojiš, vidiš kako priteka voda, in teče naprej kako zmeraj nova dohaja, in je ne zmanjka. Od kod pride tedaj voda, in kam gre zopet? Večkrat vidimo, da gre dež in sneg. Veliko vode, ktera pride od dežja in snega, gre v zemljo. Potem takem pride v nekterih krajih toliko vode skupaj, da si mora odtoka iskati in iz zemlje izvirati. Kjer se to godi, je studenec ali vir. V gorah se zbira veliko vode, in zato je tudi v goratih krajih veliko studencov. Večjidel imajo studenci prav čisto vodo, ktera se lahko pije in za kuho rabi. Ali ste znabiti že kaj slišali od zdravilnih studencov ali toplic? Iz takih virov teče voda, ktera je za nektere bolezni dobro zdravilo. K takemu studencu popotvajo večkrat bolniki iz daljnih krajev, da zdravilno vodo pijejo in se v njej kopljejo. Potok teče vselej tje, kjer so nižje tla. Ker pa niske tla niso navadno po ravnem potu, se mora potok po večjih krajih sem ter tje zvijati in kriviti. Povsod, kodar teče, si skoplje strugo, ktera ima dva brega, desnega in levega. Med potjo dobiva od dežja, snega in od novih studencov vedno več vode. Ako se še drugi potoki vanj stekajo, se naraste reka ali velika voda. Reka je široka in globoka, in jemlje tudi še več druzih potokov, in včasi tudi reke v se, dokler se ne izliva v drugo večjo reko ali pa v morje. 130. Stndenček 1. Iz pod skale, 'z poke male Virček hladni snuje se. Po dolini In planini Se razliva, urno gre. 3. Nezastane, Hitro plane Vsaka hitro memo nas; In hitreje, Se urneje Utopuje se v uaras. 2. Potok vije Se in lije V svojem teku neugnan; In vodice Ko zlatice Odšumljajo s svojo stran. 4. Valčki virni Cas nemirni Mladih let pomenijo. Ure zlate, Deček, zate, Kakor valčki zginjajo. 5. O mladina! Skerb edina Naj za uk ti bode zdaj! Cas zbežuje, Ne čakuje, In ne pride več nazaj! 131. Rosa in slana. »Povejte, Mina," pravi mali Francek, „od kod pride rosa?" „Rosa pada iz neba," odgovori stara Mina. Francek praša očeta, če je res tako. Oče se posmcjejo, in pravijo: „Ni res tako, to je zmola. Rosa ne pada iz neba. Naredi se tako le: Zemlja in rastline se po dnevu od solnca sparijo, ter puhte iz sebe soparje. Po noči, ko je hladneje, kakor po dnevu, se ti soparji v kapljice zberejo in se vsedejo na peresa trave in drugih rastlin, in to je rosa. Da rosa res ne pada iz neba, boš lahko vidil sam s svojimi očmi." Oče vzamejo zvečer lonec, in gredo s Francetam na vert. „Vidiš, France," pravijo, „ta le trava tukaj je suha; pokril je bom z lon-cam. Ako bo po noči rosa padla, ne bo mogla iti skozi lonec, in pod njim bo ostalo suho. Ako bova pa tudi pod loncam dobila roso, se bo vidilo in pokazaio, da rosa no pada iz neba." Drugi dan vzdignejo oče lonec, in bila je s rosa pod njim. Jeseni večkrat rosa zmerzne, in to je si a n a. 132. Dež. Če se puhi in soparji v oblakih v kapljice zberejo in združijo, postajajo težji od zraka, in padajo doli; in takrat gre dež. Dež je mnogo-versten. Je prehodni dež, deževje, perša-vica in ploha. Prehodni dež pride iz posameznih, dalej gredočih oblakov. Deževje je, če je vse neb6 nad kterim krajem prepreženo z deževnimi oblaki. Peršavica pride v zel6 drobnih kapljicah iz nizkih oblakov. Ploha vstane, kadar kaplje padajo iz visokih oblakov, se povekšajo in s silo lij6. Dež je zelo koristen in potreben. Namoči zemljo, in jo stori vlažno in rodovnito. Brez dežja bi se studenci posušili, in ljudje in živina bi onemagovali od žeje. Dež tudi ohladi zrak, in ga čisti škodljivih sopar-jev in merčesov. Ne moremo zadosti Boga zanj zahvaliti! 133. Soluce in dež. „Da bi pač vedno sijalo solnce!" so rek'i otroci materi neki viharen, deževen dan. To vošilo se jim je kmali začelo spolnovati. Več mescov se ni prikazala nobena meglica na nebu. Dolga in huda suša je naredila veliko škode na polji. Na vertu so zvenele vse cvetice in zeliša, in lan, kterega so se dekliči že tolikanj veselile, je bil komaj po perstu velik. „Ali zdaj spoznate," pravijo mati svojim otrokam, „da je dež ravno tako potreben, kakor solnce? Učite pa se zraven te modre božje naprave tudi te tolažljive resnice, da bi tudi za nas ljudi ne bilo dobro, ako bi imeli samo jasne in vesele dneve. Tudi oblačni dnevi, nadloge in težave, morajo od časa do časa čez nas priti, da ostanemo dobri in pobožni ljudje." Ne solnee milo samo in vihar. Veselje, žalost tod' j« božji dar. 134. Huda ura. France, mestnjanov sin, gre po letu iz mesta na bližnji hrib malin brat. Hudo vreme vstane. Debelo začne dež liti, se bliskati in terdo germeti. France zleze v votel dob, ker ni vedil, kako rado v visoke drevesa treska. Zdaj sliši glas: „ France, France! pojdi, pojdi sem!" France prileze iz votlega drevesa gledat, kdo ga kliče, in pri tej priči udari strela v ravno tisto drevo, ter tako grozovitno zagermi, da se je pod Francetovimi nogami zemlja stresla in zazibala. Zdelo se mu je, kakor bi bil ves v ognji in v plamenu, pa hudega se mu ni nič zgodilo. France roke povzdigne, rekoč: „Sam Bog meje obvaroval!" Zopet zasliši glas: »France! France: kje si, da me ne slišiš?" Kmečka žena je klicala. France jo zagleda, k nji teče, in pravi: »Kaj pa bi mi rada?" Kmetica reče: „ Nisem klicala tebe, ampak svojega malega sinka, kteri je pri potoku gosi pasel, in je pred hudo uro v to hosto zbežal. Lej ga! ravno tam iz goše sem leze!" France pove, kaj se mu je zgodilo, in kako je mislil, da ga je sam Bog iz nebes zaklical. Kmetica pa roke k Bogu povzdigne rekoč: „Oj dete moje! zahvali Boga, da te ni strela zadela. Ako je bil ravno ta glas le glas uboge žene, je vendar le Bog tako naklonil, da sem bila ravno zdaj poklicala svojega sinka, kteremu mu je tudi France ime. Bog je vedil za te, in vidil nevarnost, v kteri si bil. Bogu bodi čast in hvala!" Sneg. Soparica, ktera obstoji iz silno drobnih kapljic, po zimi včasi zmerzne v zraku, še preden se v kapljice združi; se sprime v bele kosmiče ali šopke, ki padajo na zemljo, kakor ca-pice; in takrat pravimo, da gre sneg. Sneg pokrije po zimi setve na polji, da ne pozebejo, in jih va#uje preojstrega mraza. Sneg tudi zemljo pognoji. Spomladi snežnica v zemljo gre, in jo napoji. Sneg tudi po zimi vse nekako olepša. Lepo je, kadar je vse belo, in se pri solnčnih žarkih ko zlatina in srebernina lesketa. Kak6 veličastno je drevje, kadar je s snegam pobeljeno in prepreženo, in se n jegove veje pod težo snega na tla priklanjajo! Častitljivemu starčku z belo glavo se nam zdi podobno. 136. Božji zid. Prebivavci v neki samotni kmečki hiši so bili ob času vojske leta 1814 v velikem strahu. Posebno je bila ena noč za nje prav strašna. Sovražnik se je bližal tej okolici. Ponočno nebo je bilo zdaj tu, zdaj tam od pogostnih požarov rudeče, kakor kri. Slišalo se je strašno streljanje. Zraven tega je bila huda zima, in ravno prav merzlo in viharno vreme. Ubogi ljudje niso bili noben trenutek varni, da bi jih sovražnik ne oropal in požgal, ter v naj hujšem času ne spodil od doma. Vsi, starši in otroci so vso noč culi, in so v izbi skupaj neprenehama molili. Stara mati so brali iz nekih starih molitevnih bukev. V molitvi ob vojskinem času s« stale besede: »Bog naj bi postavil terden zid, in od-vernil sovražnika od te hiše." Mladi kmetič, ki je to molitev pobožno poslušal, misli, da bi vendar to preveč bilo, če bi se od Boga tirjalo, da bi pred hišo zid postavil. Med tem je noč pretekla, in nobeden sovražen vojak ni prišel v hišo. Vsi so se temu zelč čudili. Še le zjutraj si upajo vun pogledati, in ko na prag pridejo, vidijo na strani proti sovražniku veliko in visoko namete-nega snega, ki je stal, kakor zid, da se skozi ni moglo iti. Vsi hvalijo in časte Boga. Stara mati pa so djali: »Vidite! Bog je vendar le postavil zid, in odvernil sovražnika od naše hiše." Kdor vselej upa na Boga. le terden zid za varstvo ma. France Tonetu zastavlja zastavice. France. Kdo ugane, naglo zasta.vice te? Tone. Ta, ki gladko govoriti zna in ve! Fr. Kdo žaluje le v obleki pisani ? T. Listnato drevo je to jesenske dni. Fr. Kdo oči ima, ne vidi sam'ga se? T. To drevo je, ki iz popkov v perje gre. Fr. Kdo Še svoje hiše znotraj vidil ni? T. Ta je polž rogati, vedno v njej tiči. Fr. Kaj močnejše, terje še ko zemlja je? T. To železo je, ki skoplje, rani vse, Fr. Kaj je bolj ko jeklo močno in terdo ? T. Ogenj je, ki ga stopi, stori mehko. Fr. Kaj ko ogenj hudi je močnejšega? T. Voda je močnejša, ki pogasne ga. Fr. Kaj močneje je ko morja strašni val ? T. Sapa, ki vzdiguje kviško ga od tal. Fr. Povej mi, zakaj li voda v breg ne gre? T. Lih zato, ker doli iti ložje je. Fr. Veš, zakaj ne prašam zdaj besede več? T. Zdaj zato ne prašaš, ker ne veš besede reč'. 138. IV e h 6. Bog je ustvaril nebo in zemljo, in vse kar, je na nebu in na zemlji. Nebo je podobno ve- Pervo Berilo za slovenske Jote. 10 likemu oboku. Pri jasnem vremenu je lepo modro ali višnjevo; ako pa se k dežju napravlja, se oblaki po njem vozijo. Pri hudem vremenu je nebo vse černo prevlečeno, in potem germi, in se bliska. Na nebu se vidi solnce, mesec in zvezde. Solnce je podobno ognjeni krogli, in tako svetlo sije, da se ne more vanj gledati. Mesec je podoben okrogli svetli ploši, in sveti po noči. Zvezde se vidijo kot svetle pečice, in jih je toliko, da se ne morejo prešteti. v Solnce zjutraj izhaja, in zvečer zahaja. Ce je že dolgo deževalo, se veselimo, ako se nam ljubo solnce zopet pokaže. Solnce nam daje svetlobo in gor koto. Brez solnca bi ne mogle rasti rastline, in ne zoreti sadje. Večkrat, kadar solnce zajde, gre že mesec (luna) gori. Kadar se nam ves mesec kaže, imamo polno luno; takrat sveti mesec vso noč. Večkrat pa vidimo le en kos ali en del mesca, in večkrat celo nič. Mesečna luč ni tako svetla, kot je solnčna. Mesec nič ne greje, temuč le sveti. Okoli mesca po vsem nebu vidimo migljajoče zvezde. Mati so mi enkrat djali: „Glej, mesec je pastir, in zvezde so njegove ovčice." Zvezde vidimo le po noči; pa tudi po dnevi so na nebu. Po dnevi solnce tako svetlo sije, da jih ne vidimo. Vidijo se nam prav majhine, zato ker so daleč od nas. Kadar se v zvezdnato nebo oziram, in ogledujem njegovo veličastvo in lepoto, stermim nad božjo vse-gamogočnostjo in modrostjo, pa tudi svetega veselja se polni moje serce. Tam je velika nebeška hiša — si mislim — in zvezde so oknica, skozi ktere gleda ljubi Bog na svoje otroke. 139. Kako visoko je nebo! Kako visoko je nebo, ti kmali hočem razložiti. Če bi ko ptič se znal vzdigniti, in zletel k zvezdam v risočine, in prašal gor' bi neba sitie: ,,Kako visoko je nebo!" bi angel rekel ti takd: „Ne vem, to meni je neznano; popru saj še naprej nad mano. Znabit', da una zvezdica povedati kuj več ti zna! Ni treba ravno ti hiteti, sto tavžent milj imaš leteti." In ko bi prišel gor do nje, bi djala zopet, da ne vd. In ko bi letel dalje še, od zvezde tje do zvezdice, nobtxlen bi ti ne povedal, zastonj natanko bi pozvedaJ. Kako visoko je nebo, to v d v nebesih Bog samo! io- 140. Solnce. Zvečer ze pri temi so prišli pridna mati s svojima otročičama iz polja domu. In lej! na mizi je že luč gorela. Jurček se začudi in pravi: „Saj ni bilo nobenega človeka doma; kdo je li prižgal to luč?" „Znabiti, da so jo oče prižgali," pravi sestra Jerica; „gotovo so med tem iz mesta domu prišli: Otroci so iskali očeta, in so jih res veseli dobili v bližnji izbi. Drugi dan so bili oče in mati z vsimi otroci na travniku, in so seno grabili. Solnce je neizrečeno lepo in svetlo sijalo, in otroke je to zelo veselilo. „Glejte otroci," pravijo oče, „včeraj ste precej uganili, da sem jez prižgal luč v hiši, in ste me z veseljem poiskali. Ako pa to lepo in veličastno luč na nebu vidili in premišljujete, ali se ne bote tudi spomnili, kdo jo je naredil in prižgal'?"' „Dobro vemo," pravi Jerica, „to luč je Bog prižgal. Naj manjša luč se ne prižge sama; za-toruj mora tudi eden biti, kteri je prižgal solnce." „Tako je," pravi veseli Jurče, „Bog je vse naredil, karkoli vidimo. Solnce, mesec in zvezde, trava, cvetice in drevesa, vse je njegovo delo." Nebes in zemlje vsa blišava Je stvarniku neskončna slava. * i-\ 141. Solnce vse oživlja. Oj solnčice ljubi, kak siješ lepo, in žarke rumene upiraš v goro! Studenček iz skale veselo kipi, od solnčne zlatine se krasno svetli. Cvetice okoli ti vstajajo vse, čebelica pridna na pašo ie gre. In ptički po gaji pojejo lepd, na slehernem kraji zdaj vse je živil! Ko solnce zaide, vse tiho je spet, brez njega ne more veselje živet'. Kak lep mora biti še stvarnik le sam, ki znal narediti je solnčice num! 142-Bog za vse skerbi. Dobri Bog je vse lepo ustvaril; pa tudi modro skerbi za vse stvari. On živi červa v prahu, ribo v vodi in ptičice pod nebam. Ni je pod solncam nobene stvarice, če je tudi še tako majhina, ktera bi bila pozabljena pri Bogu. Nebeški oče za vse skerbi. Njegovo veliko skerb nam oznanuje preljubo rumeno solnčice, ki ob jutrih vzhaja iz za gor in mirno zahaja o večerih; nam vedno sveti, in ogreva zemljo. Njegovo mogočnost nam oznanuje svetla luna, ktera na večer prijazno priplava iz za hribov; brez števila zvezd, ki tako lepo igrajo na nebu. Božjo vsegamogoč-nost in dobroto nam še lepše kaže vsako zerno, ki se verže v zemljo, sognjije; klije, in obrodi veliko žlahtnega sadu. Grozovitni blisk, ki šviga skozi oblake, strašni grom, ki nebo maje, pa tudi hladni veter, ki prijetno pihlja, nam oznanuje, da nebeški oče za nas skerbi. Tudi tebi je dober oče, ki za te skerbi. Dal ti je življenje, zdrave ude; dal skerbne starše in učenike. Le pogosto misli, kako dober ti je Bog! Bodi tudi ti dober drugim, ki žive s teboj! Kjer je ljubi Bog doma! Kjer lepo sveti se nebo, vse jasno, milo in lepo, miljonov zvezdic sveti se, kakor naj lepše oknice; od tod nas gleda dobri Bog, on skerbni oče vseb otrok. V nebesih je doma! Tam, kjer po gorah grom buči, in po dolinah šum leti, priklanja drevje hud vihar, se trese njemu vsaka stvar; kjer se glasi on sam gospod, prijatel zapušenih s'rot, je dobri Bog doma. Tam, kjer zvonovi pojejo, nas v hišo božjo vabijo, da bi očeta hvalili, nauke prav poslušali, prebiva v cerkvi Bog pri nas, posluša naših prošenj glas. Bog v cerkvi je doma. Ves svet s'cer božji tempelj je, naj lepši tempelj pa serce; Bog čisto serce poželi, te prosi ino govori: „Oj dete! serce meni daj, bom dal za serce sveti raj; naj v sercu bom doma!" Kazalo. Pervi razdelek. Stran 1. Z Bogam ............ , 3 2. Modrost............... 3. Pred šolo............................4 4. Po šoli . . . ............. 5. Pridna Rozika........................5 6. Vesel šolareek........................g 7. Zavidljiva učenka............ 8. Perva skerb ..........................7 9. Dobra misel kmečkega dečka............8 10. Od stvarjenja........................9 1 1. Vse stvari h valijo Boga........10 12. Spoznavanje Boga..........11 13. Perva človeka ............12 i 4. Kajn in Abelj............14 15. Bog vse vidi.............17 16. Bog, naš ljubi oče...............18 17. Jutro................ 18. Jutranja molitev..............19 19. Pobožni oče.............20 20. Popotnik in skerjanec.........21 21. Večer ........................__ 22. Zvečer.............. . 22 153 Stran 23. Večerna molitev........... 22 24. Lahko noč.............23 25. Zastavica..............24 26. Pomlad...............— 27. Poletje...............26 28. Jesen...............27 29. Zima................28 30. Rojstvo Jezusovo...........30 31. Pastirji pri jaslicih..........31 32. Modri izjutrove dežele........32 33. Bdg v Egipt .............33 34. Jezus, star dvanajst let, v tempeljnu ... — 35. Hoja za Jezusam...........34 36. Cešena si Marija . ......... . 35 37. Človek...............37 38. Živež ....................38 39. Pobožni sinek..... .......40 40. Golobček..............41 41. Dobra večerja............42 42. Naglost ni dobra...........43 43. Obleka...............— 44. Lepa suknja, prazna glava.......45 45. Deklica in kresnica..........46 46. Človekovo stanovanje.........47 47. Redovnost nas varuje škode.......48 48. Sloveča gostivnica..........49 49. Skrbi tudi za dušno lepoto.......50 50. Kje sem doma............51 51. Troji prijatli.............— 52. Starček in smert............53 53. Prazen strah.............— Pervo Berilo za »lovenske šole. 11 Stran 54. Izreki...................54 v 55. Živali . ..............55 56. Prid domače živali..........56 57. Kravji pastir........... . 58 58. Ovca...............59 59. Mlado jagnje...............60 60. Ne draži psov............61 61. Modra miška............62 62. Ptice...............— 63: Senice...............63 64. Vrabec in konj............65 65. Škorec...............— 66. Lesica in krokar................66 67. Nepokorna deklica..........67 68. Ne terpinči žival . ..........68 69. Čebele...............69 70. Ribe................70 71. Žaba in vol.............71 72. Kače................— 73. Gad................72 74. Pregovori..............73 Drugi razdelek. 75. Angel varh.............75 76. Sveti Alojzi.............76 77. Moli, delaj in bodi varčen........79 78. Perva spoved............80 79. Bodi usmiljen............82 80. Sveta Elizabeta ...........83 81. Sveti Rok..............84 82. TerdoserČnost............85 Stran 83. Lakomen pes .... ........87 84. Zadovoljnost............— 85. David in Jonatan ..........88 < 86. Stara ver v..... ........89 87. Prijazen in postrezljiv pastirček.....90 88. Spodobno se obnašaj!.........92 89. Hromeč in slepec...........95 90. Bratovska ljubezen..........— 91. Ubogaj svoje starše..........96 92. Nepokoršina napravi nesrečo......97 93. Dobra hčerka............98 94. Egiptovski Jožef...........99 95. Hvaležni sin.............102 96. Nehvaležnost............103 97. Spoštuj starost............105 98. Cesarica Marija Terezija........— 99. Podkev................107 100. Potrudi se!.............108 101. Lenoba ..............— 102. Zlati čas..............109 103. Pošten beraček...........110 104. Mejnik...............HI 105. Pastirja.........-.....112 106. Presta...............113 107. Helijeva sinova...........114 108. Resnica in laz............— 109. Lažnjivec..............H7 110. Želod in buča............118 111. Drevesa..............— 112. Cešnjevo drevo............120 113. Breskvi...............122 Stran 114. Jabelka ........ ......123 115. Velika lipa............. 116. Hrast..............125 117. Strupene jagode........... 126 118. Cvetice...............— 119. Tri lepe cvetice...........128 120. Kaj cvetice pravijo..........129 121. Žito................130 122. Prazen klas.............131 123. Velika pogernjena miza........— 124. Slamnat mož.................132 125. Strupene gobe............133 126. Deček v gojzdu...........134 127. Rude...............135 128. Pregovori..............136 129. Vode ...............— 130. Studenček.............138 131. Rosa in slana............139 132. Dež................140 133. Solnce in dež............— 134. Huda ura..............141 135. Sneg...................143 136. Božji zid..............— 137. France Tonetu zastavlja zastavice . . . . 145 138. Nebo...............— 139. Kako visoko je nebi..........147 140. Solnce...............148 141. Solnce vse oživlja..........149 142. Bog za vse skerbi...........— 143. Kje je ljubi Bog doma?....... . 151 Iz c. kr. dvorske in deržavne tiskarnic«. Šolske pesmi. 4 Z o/ Sostavil eno-, dvoje- in troje-glasn Anton Nedved, <;. k. ucenik godbe. Priloga k .Prrvemu berilu", 1 Predgovor. Spoznavši, kako potrebne so šolske pesmi za našo mladost, sem se veselo lotil tega dela, in sem zložil izvirne napeve k pesmam, ki so v dveh šolskih „Berilih". Upam, da bode ta mala zbirka lahkih in prostih pesmic dobro došla učiteljem in mladim pevcem. Ne razlagam tukaj, kako potrebno je šolsko petje; samo to opomnim, da se s šolskim petjem naj bolj budi veselje do petja in godbe, da se ž njim izobrazuje duh in serce, in da se ž njim zelo povzdiguje cerkveno in ljudsko petje. Te pesmi so postavljene za en, dva in za tri glasove. Ako se pojeta dva glasa, se pojete obe verstici perve velike verste; ako pa se pojejo trije glasovi, se izpusti spodnja verstica perve velike verste, in se pojejo druge verstice v drugi in tretji veliki versti. V Ljubljani 7. avgusta 1865. Anton Medved. 3. Pred šolo. (Strau 4.) Počasno in zatemnjeno. 1 glas. 2 glas. 2 glas. 3 glas. v t 3$ * s if r^ Pu - sti - te k meni o-tro-či-če! Naš /TS •> -O- -0- M^r *»_• .u. Kisi v i —»• — —r —t- i? r - lju - l»i Je - zus go - to - ri. In nas pri-jaz-no /T\ I I J_I_u v so-lo kli - de, Kjer nas u - ci - ti sam ie-li. .__^_ _ ^ 4. Po šoli. (Stran 4.) -I--1-—J-t—I- ^ [V 1 I J IJ J lu ^ " -0- s- ^ M p ^ I li, Po-magaj nam, te pro-si - mo! ii V Veselo. 6. Veseli učenec. (Stran 6.) -i— tz --T5ZI2" u F P I P i/ 1 P ^ [5 l> Vc - se-lo, vc - se - lo kar v šo - lo hi- m —«—»- tim, ker v šo-li ve - li - ko se lepga u - ci -vi—h 18. Jutranja molitev. (Stran 19.) Ne preveč počasno. $ to i tos ±=tc ji -s •J." * i Ve-sel in zdravsem zbudil se, lz spanja vstalsemslad- i S3 I S jfc I? J , 44 J | H—5 ' 1 r t r ^ ke-ga. Ti va-ro-val, o Bog! si me Ne- 1'crvic nekteri, drugo vsi. $ " V 7 T sreč in vsega tiu-de - ga. Da-jem ti hvalo I g 0 ^ " 4 i i rd—|— | r 3 si ^f serčiio ži - vo, 0 - hra-niš, da me tale skerhljivo! • 23 Malo počasno. Večerna molitev. (Stran 23.) N h . 1GK J/ tt 1 f—S—• d- - - 1 —4—•— - f—•—•—j d - --#—=-«- J 1 ^ L' -a- i * r u u T T Mi - nul je zo-pet mi en dan! Kle- —i——^—h—rv £ 5 ? t U v V V P če, o Bog! zahvalim te, Da srečno bil je dokon- J' J' J' J'J' i fe* 3 zrj MUU±T~ i A-tszMcjt ™—i—j.---*- •-s.--.1—f- i i X p ^ v p P f 1 can, V dob-ro - tah tvo-jih ste-kcl se; Mi y i j u ^'>f v hva-la! Za - to naj bo - ti serčna hva - la! —i -i- —I-fs [N N —t- —! i — 0—J J -s!—r v ±L li—J : -4 i: , v a a 24. Lahko noč. (Stran 23.) Grede. iM i J r rv, S • m - £ f ' r i* r T * \~~f-r~' -i—1— Svetlo solnce se je skrilo, vse na svetu potih- ~t—1— -Tr-f * » f < # « 1 35. Hoja za Jezusam. (Stran 34.) Zmerno. O -trok po po - ti gre, pa i - ti kam ne #13 i - -4- 1 i T -i ■' i - 4 * « -1 —1 ifr—l- J- i -T —f —J—1. 7? --1_ hi —jH i za ineuoj! 36. Češena si Marija. (Stran 35.) Zmerno. i i I. i ». *—, - m '__^_m —-=—I-j--1-1—, -0-M—M--—i—^ TCJT T i " ^ ^ 5 1I še - nje; In z zlato zarjo vseča-sti: Ce-še-na si, Ma- te i -#-t---—— --—j—i---i ^ J ^ i imu 71 j.j 4 JJ ri-ja ti! Cešena si, Ma-ri-ja ti! Če-šena si, Marija ti! 50. Kje sem doma? (Stran 51.) Počasno. 4- 5ZT; -m- £ -S--0- eh tt* i V ne - be-sih sem do-ma, to me - ni pra-vi- |eI t? P 3= i ^ ^ * rff rij, ip f i i ! I IJ ' ' ' ' ' 1 ' ' ta, vsa zem - Ija in nebo, in vsa-ka stvar le-po! Ž i "i—r~r g- T f «--f—-J—J—4 •— - r 1-__-»n M~ O i $ —► ■fr 59. Mlado jagnje. (Stran 60.) Veselo in lahko. pip «# T* V W P Mlado jagnje lepo belo gre za mater-jo ve-se-lo. i 3 3 3 3 3333 3? »» Skače, da kar ni obstat', Hoče travo poteptat'. Priloga k »Pervemu berilu". 2 75. Angel varil. (Stran 75.) Po svetu angel hodi, Ne vi - di ga o- $ še v nevarnosti je. /L h. —-h : i ^ | -#-fc—-- —--- "T11 ™ 3 130. Stndcnček. (Stran 138.) Krotko. -^ -' # - n ^ —. --;--1--■ ■ 1-'e J-!--r^-fr w p f r rt- -«-»-»--S i 0 J-4~ 7 ru r^r c r Iz pod skale, 'z poke male Virdek hladni snuje i l v se. Po do - lF^ni In pla-ni - ni Se raz-li -va, urno gre. J ~ ^ ^ 3 ** ' * Priloga k »Pervemu berilu*. 3 141. Solnce vse oživlja. (Stran —1—i—K ■ J 9 i h i d • t • •..... L-i-f-t-J Oj soln-ci-ce lju-bo, kak si-ješ le - po, in ? t a r -t—rr ^ j- 4 tfc i ► i -MM- L^J ——t» -i ^ S 4-- i rfrfr žar-ke ru-me-ne u - pi - ras v go-ro!