
















Svetnikov Božjih

in

razlaganje prestavnih praznikov alj Svetkov.

Spisali družniki sv. Mohorja, na svetlo

*

dal

■ .I: ■!' ' '-Vrti.'  j v .'J ’’h  • ' ‘ \  .j ;

Anton Slomšek.

(H , jfcir; : iiioi uvir*

Drugo pol leta.

U Gradcu 1854.

Ima na prodaj Jožef Sirola.

Natis in papir od Jož. A. Kienreiha.

44069

Duše pravičnih so 11 božji roki, in terplcnje smerti jih zadelo ne bo. Očem
neumnih se je zdelo, da umerjejo, in njih ločenje, so mislili, daje nad¬
loga, in njih odhod od nas pogublenje; pa oni so u miru. In če so rav¬
no pred ljudmi muke terpeli; je njih upanje polno neumerlivosti. Malo
hudega so prestali, pa veliko dobrega dosegli; zakaj Bog jih je skusil,
in jih je najšel sebe vredne.

Bukve modrosti, 3, 1.

Kateriga Gospod ljubi, njega pod šiboj ima; tepe pa vsakega otroka, kteriga
sprejme. Ostanite pod šiboj. Kakor do otrok, se Bog proti vam za-
derži; zakaj kje je en otrok, kojega oče ojstro nima? — Vsako svar¬
jenje pak, dokler je, se ne zdi veselo, empak žalostno; potlej pa bo
njim, ki so skoz tisto vterjeni, prav mirn sad pravice prineslo.

Sv. Paul u listu do Hebr. 12, 6.

Sin, ne daj se premagati delu, ki si ga zavolj mene prevzel, in nadloge naj te
popolnoma ne potarejo, temuč moje obljube naj te u vsih prigodkih
krepčajo in tolažijo: govori Jezus, — Oh, ko bi videl svetnike u nebe¬
sih s večnimi veneami ovenčane! in u kolikem veličastvi in veselju so
zdaj tisti, ki so bili nekdaj na svetu zaničovani — bi se veselil za Boga
kaj terpeti, in od ljudi zaničevan biti, bi si naj veči dobiček mislil.
Vzdigni svoje oči u nebesa. Poglej mene, in vse moje svetnike pri me¬
ni , ki so na tem svetu terd boj imeli; zdaj se vesele, so poto¬
laženi, so brez skerbi in u počitku,-in bodo vekomaj u kraljestvi mo¬
jega Ožeta prebivali.

Hoja za Kristusom III., 47.

‘I


Živleiije Svetnikov

za vse dni julia alj maloserpana.

L Dan julia alj maloserpana*

Vzveličana Homa, keršanska vdova, ustanovnica
Kerške cerkve na Koroškem.

Perve čase ednajstega stoletja po Kristusu je na Ko¬
roškem blažena Hema živela, imenitna, bogata in dobrotna
gospa, ktera je s svojini čednostmi in dobrimi delami široko
po sveti, naj lepše pa po Koroškej, Štajerskej in Krajnski
deželi slovela, kjer je imela veliko grašin in drugih posestva.
Rodila se je okolj leta 983; njeni žlalini stariši so bili grof
Engelbert Pilštajuski in pa Tuta, ki so bili imenitnim knezom
u žlahti, tako da sv. cesar Arih (Hajnrih) II. Hemo svojo
vnukinjo imenuje. Bila sta oče in mati silo bogata, imela ve¬
liko družin, rojastva, hlapcov in dekel, mnogo čred in rud¬
nikov, polja in vinogradov, pa njih naj veče bogastvo je bila
llema, njunega zakona boži dar.

II. Del.

1

2

1. Juli alj inaloserpau.

Kakor je bila pobožnemu Engelbertu in bogaboječi Tuti
blaga hčer naj slajše veselje, tako jima je bila tudi naj vekša
skerb Herno prav po keršansko odgojiti, ter u vsili potrebnih
in koristnih rečeh podučiti, kakor se je njenimu stanu spo¬
dobilo. Pervi je bil keršanski nauk Boga prav spoznati, njemu
lepo služiti in pa Jezusa, svojega nebeškiga ženina čez vse
drugo ljubiti, pa tudi delati se je mlada Herna učila, kajti so
svoje dni tudi žiahue gospe predle in same kuhale. Naj bi
se blaga Hema viših vednost naučila in pa privadila poštenih
šeg svojega visokega stanu, so jo dali sveti cesarici Kuni-
gundi, soprugi svetiga Ariha II. služit. Sveta cesarica njo je
učila pošteno živeti, pa tudi voljno poterpeti in u Boga terdno
zaupati; in kar je mlado učenko lepiga učila, to je tudi sama
storila, in ji je bila svetosti naj lepši izgled. Tako je izrastla
blaga Hema na cesarskem dvoru kakor žlalina roža, vsa lju¬
bezniva Bogu in ljudem, glave prebrisane, serca pa žlahnega;
srečen, kdor njo u zakon dobil! On je bil Bilhelm II., grof
Breziuski in Selški na Koroškem, imeniten in bogat gospod.

Bilhelm II., vnuk rajne Ime grofinje, ktera je u Kerškem
dolu lepo cerkvo na Ljudnem pozidala, je bil mogočen ob¬
lastnik u Brezjah in Selcah, kakor po vsili širokih okrajuah
sredue Koroške vojvodine. Cesar ga je veliko obrajtal za
del njegove zvestobe in pogumnosti, in Pilštajuska sta bila
vesela, da je prišel Bilhelm Hemi u svate. Rada mu dasta
svojo hčer in po svoji smerti vse svoje premoženje 5  pa tudi
cesar in cesarica sta Hemi lepo juterno dala: Vitajino, Pod-
četertek, Anderburg, gradove na Štajerskem, in pa na Krajn¬
skem Mokronog. Bogata in visoko poštovana sta Bilhelm in
Hema srečno živela, in Bog jima je dvoje blagih sinov dal:
Bilhelma in pa Hvartviga, ktera sta u strahu božjem izredila,
in sta ju bila prav vesela. Kadar žlalina mladenca odrasteta,
jima oče da nekoliko svojih velikih posestva oskerbeti, in
njemu pomagati sosebno bogate rudnike u Brezjah in u Selcah
obdelovati, u kojih je veliko sto in sto rudarjev (knapov)
zlato, sreberno in železno rudo kopalo. Veliko je bilo njih
premoženje, pa tudi veselje veliko vbogim pomagati. Blažena
Hema je bila svojim podložnim dobra mati, ktira ni le rada
vbogaime dajala, ampak je tudi skerbela za božjo čast, ter
je po mnogih krajih lepe cerkve pozidati dala, naj bi imeli
sosedje k službi božji hoditi. Tako je Hema časno blago u
večne zaklade zmenila, in več ko je imela, več je dobrega
storila, kakor nas sveta vera uči.

Kakor se pa zlato u goreči peči čisti, u britkem terplenju
pa pravični ljudje, tako je tudi dober Bog svoji zvesti slu-

Izveličana Hema, keršanska vdova. 3

žavnici Hemi poslal terplenja grenko čašo, ktero je morla
piti, naj bi ne pozabila, da u tej solzni dolini sreče brez ne¬
sreče ni, kar nas uči svoje prave sreče le u nebesih iskati,
in serce svoje ne na to, kar je na zemlji, ampak na to, kar
je u nebesih vezati. Mlada grofa sta skerbela, da so slu-
žavniki pošteno živeli, in sta jih dobro u strahu imela. Ru¬
darjev eden se prešestvaje grozovito pregreši, ter se polasti
žene nekega mestlana u Brezjah. Kakor je bila u tistih časih
postava, sta mlada gospoda prešestnika na povelje očeta
obesiti dala; malopridni rudarji se pa spuntajo, in si prisežejo,
svoja mlada gospoda vbiti. Kadar prideta na Selce u rudnike
gledat, kako kaj delajo, ju hudobci zgrabijo, in nevsmileno
obdva usmertijo, u naj lepši mladosti kakih 16 alj 17 let
stara gospodiča.

Neizrečena žalost je blago Memo opekla, zaslišati gro¬
zovitim smert svojih ljubeznivih sinov; pa njeno serce seje
hitro u sveto voljo božjo podalo; oče Bilhelm je pa u pra¬
vični jezi nad puntarje segel, ki so se u rudnike zagradili in
hudo branili, namesto svojo hudobijo spozuaje odpušanja in
vsmilenja prositi. S pomočjo svojih sosedov je puntarje vzugal
in jih veliko pomoriti dal; le vsmilena Heiuaje serditega moža
potolažila, in strašni moriji konec storila, ter je prosila za
morivce svojih otrok. Osveta serditega grofa se u kervi pun¬
tarjev ohladi, alj rajnih sinov maščevanje ne oživi; njegovo
ranjeno serce nima veselja, ne najde pokoja. Sklene pobožen
mož žalosten kraj zapustiti, in se na božjo pot u Rim podati,
kakor je tistokrat imenitnim gospodam šega bila, Vzeme od
svoje ljubeznive sopruge slovo, prime za romarsko palico, in
ni ga bilo več nazaj. Ko je Rim, Jeruzalem in druge svete
kraje obhodil, in že blizo doma bil, ga je smert u Lavantinski
dolini došla. Popotnik u borni kmetiški bajti umerje, in pri
svetem Jakobu na grobih ga častito pokoplejo, kamor še
zdaj veliko romarjev hodi se njegovi prošnji priporočat.

Pobožna Berna, zdaj sama, zapušena vdova, je imela ve¬
liko gradov, dnarjev in ljudi, ki so ji služili; pa vse to po¬
svetno nje ni oveselilo. Svoje ljube je imela u nebesih, za
nebesa je torej tudi ona pred vsim skerbela, in je vse svoje
bogastvo Bogu u čast, ljudem pa u izveličanje obernila. Ko
je že mnogo cerkvi po vsih svojih krajih pozidati dala, je
poslednič sklenila u prijazni dolini za Kerkoj Marii, kraljici
nebes in zemlje, veliko, zalo cerkvo postaviti, in zravno
cerkve dva samostana. pervega za dvajset korarjev svetiga
Auguština, drugi samostan pa za sedemdeset non ustanoviti,
naj bi Bogu služili in Miznemu pomagali k časni sreči in u

4 1. Juli alj maloserpan.

izveličanje večno. Zlalnia gospa je sama k delu priganjala;
in še kažejo kamen, na kojem sede je delavce plačevala.
Ko je bilo vse gotovo, je naprosila Solnograškega nadškofa
Balduina novo cerkev posvetiti, in samostana blagosloviti,
kterima je vse svoje posestva sporočila, in sklenila svoje
posledne dni u tem samostanu preživeti.

Bilo je na veliko gospojnico alj na veliko šmarno 15.
Augusta 1042, ko Solnograški nadškof Balduin Kerško ve¬
liko cerkev slovesno posveti. Hema viši pastirju darivno
pismo izroči, u kojem samostanoma obilne prihodke odloči;
potem sedemdeset žlahnih devic pripelja, ktire s Hemoj nad¬
škofu obljubo prisežejo u samostanu po deviško živeti. Po¬
nižna Hema, ako ravno svojim tovaršicam mati, ni hotla njih
abatisa, ampak njih dekla je hotla biti, ter je še kake dve
leti u tej svojej pobožni družini preživela. Spomlad alj u
vigredi leta 1045 je pobožna Hema hudo zbolela, še na smertni
posteli veliko svojega posestva ostalega cerkvam in vbogim
sporočila. Prijela je s gorečo pobožnostjo svete zakramente,
je prisercno opomnila svoje tovaršice, naj pobožno živijo, in
ravno na Petrovo leta 1045 je, stara 63 let, mirno u Gospodu
zaspala; nje dobre dela so šle za njo. Pokopali so njo, kakor
je sama hotla, u versto med druge verne; alj romarji so iz
Krajnskih, Štajerskih in Koroških krajev grob svoje velike
dobrotnice neprenehoma obiskovali, in Bog je na prošnjo zve¬
ličane Heme mnogoterim čudno pomagal. Sto let po tem so
njeno sveto truplo vzdignuli in ji pod velikoj cerkvoj drag
altar naredili, pod kojim počiva; pa tudi po Štajerskem in
na Koroškem nekolike lepe cerkve stoje, Bogu in zveličani
Hemi posvečene, ker zveličano Hemo posebno Slovenci, do¬
brotnico svojo, časte.

Nauk in posnema.

1. Prav lep izgled nedolžnosti je izveličana Hema keršanskim de¬
vicam,  kako naj u cvetu svojih let pošteno in sveto živijo, ne zapelivega
sveta in nja minljivih dobrot, ampak Jezusa ljubijo. Znaminja prave ljubezni
Jezusove pa so: ako devica rada na Jezusa misli, od njega rada sliši in go¬
vori; če rada u cerkev hodi in se u sveti hiši božji rada pomudi, svete za¬
kramente vredno prejemaje; — ako devica rada iz ljubezni do Jezusa križe
in težave voljno poterpi, in druzega ne poželji, kakor samo to, kar Bog hoče.
Pri kteri deklici teh znaminj ne najdeš, tudi ljubezni Jezusove ni. — Ravno

5

(zveličana Hema, ker,sanska vdova.

tak lep izgleil (laja izveličana Hema zakonskim ženam,  kako naj svoje
može pravično ljubijo, jim u dobro pomagajo in jih hudega varjejo, u strahu
božjem svojo hišo oskerbe, in svoje otroke po keršansko redijo. Prelepo go¬
vori sv. Duh od take poštene žene: „Dom in premoženje  se  od  sta-
rišev u del dobi, pa dobra zakonska žena je boži dar. Srečen
mož, ki ima dobro ženko; število njegovih dni se mu podvoji;
srečno preživi svoje leta. Veselja kopato daja sramožljiva
sopruga; zderžno zakonšeo nobeno blago ne prevaga. Kar je
sonce, kadar iz zagor prisije, na nebi, to je lepota poštene za¬
konske u njeni hiši malimu svetu/- Tako je bila Hema možu in si¬
noma; je pa tudi  vdovam bila svetla luč, kako naj na svoje stare dni ve¬
liko bolj zvesto in serčno Bogu služijo, radi molijo in vbogim po svoji moči
pomagajo, in le za nebesa skerbijo, da bodo, če ravno vbožne na časnem
blagu, bogate na dobrih delih, kakor zveličana Hema u nebesa šle.

2. Gerdo pregreho je storil nesramen rudar, ki se je s ptujoj ženoj
pregrešil; njegova strašna smert je bila zaslužena kazen; pa še gerši so pun-
tarski tovarši storili, da so se nad svojima gospodama, ki sta bila, če ravno
ojstra, vendar pravična in nedolžna, tako strašno maševali, ter sebi in drugim
toliko hudega navalili. Tudi stari grof Bilhelni ni prav storil, da je za osveto
mnogo nedolžnih pomoril, ker ni bil svoje če ravno spervič pravične jeze
gospodar. — Osveta  je velika hudoba; kdor se osveti prepusti, divjemu
konju pamet in voljo da, in vkratkem toliko hudega stori, da ni dolgo let,
tudi vse žive dni popraviti u stanu. Sv. Bazili primeri maščevavnega človeka
osi. Ona, kadar se vjezi, veliko več sebi škoduje, kakor onemu, nad kojim
se maščuje; zakaj njemu, kogar pikne in mu svoje želo zasadi, sicer sklino
včini, sama sebi pa smert stori. Ravno tako dela serdit, jezov človek, ki po-
želji bližnemu hudo storiti, naj bi si jezo ohladil. On se ne boji greha; in
dokler drugimu kako krivico stori, kako časno škodo včini, sam sebe pogubi.
Torej nas sam Bog opomina: „Moja je osveta (maščevanje),  jaz  bom
povernil. <,;  In vsmileni Jezus veli: ,,Kdor svojega brata sovraži, je
vbijavec;“ „in vbijavci,  uči sv. Paul, u nebeško kraljestvo ne
pojdejo. — Jezite se, pa nikar ne grešite; vaša jeza naj mine
pred sončnim zahodam.“

M o 1 I t v a.

Vsliši nas, o Bog, naš Gospod in dobrotlivi Oče, na prošnjo izveličane
Heme, tvoje služavnice, da, kakor ona, vse dolžnosti svojega stanu zvesto
dopolnimo, se u svojih križih in težavah u tvojo sveto voljo podamo, po
smerti pa pri tebi s njoj vekomaj veselimo, ki živiš in kraljuješ s svojimi
izvoljenimi na vse večne čase. Amen.

6

2. Juli alj maloserpan.

II* Dan julia alj maloserpana.

Objisltava device matere Marie.

Sv. arhangel Gabriel je prečisti devici Marii skrivnost
včlovečenja Sinubožega oznanovaje tudi naznanil, daje njena
teta Elizabeta, dasiravno dolgo nerodovita in že visoke sta¬
rosti, u 6. mesenci sina noseča. Maria, tega silno vesela, za¬
hvali Gospod Boga za neprecenlivo gnado včlovečenja večne
Besede, ter se napoti to svojo teto obiskat. Alj to ne stori,
kakor bi dvomila nad oznanilom angelovim; to že spoznamo
iz besed Elizabete, s kojimi je razsvetlena od sv. Duha De¬
vico pozdravila: „Blagor tebi, ker si verovala,"  am¬
pak Maria jo obiše iz drugih uzrokov. Sveti očetje nam taiste
razložijo. Pervi uzrok uči sv. Krizostom, ter piše: „Sin božji,
na svet pridši ljudi izveličat, je hotel že pri svojem nastopu
u svet svojo ljubezen ljudem pokazati in službo odrešenika
že takrat začeti. Torej je naklonil Mario, u ktere deviškem
telesi je skrit bival, da je svojo teto Elizabeto obiskala, da
bi tako skoz svojo pričejočnost Joaneza svojega napoved-
vavca, še skritega u maternem telesi, izvirnega greha očistil
in s gnadami napolnil." Scer bi bil to tudi nepričejoč storiti
zamogel; alj že takrat nam je hotel veličasten izgled po¬
nižnosti dati, ker je taistega obiskal, ki je bil neskončno

Objiskava device matere Marie. 7

uižej od njega. „Imeuituiši pride k bornemu, Jezus k Joanezu:“
govori sv. Ambrož. — Drugi uzrok uči sv. Jeronim, ter
pravi: ,,Kakor se je prečista Devica guade, kojo je njena
pobožna teta dosegla, razveselila, je pa tudi kotla njej to
veselje naznaniti, ji srečo vošiti iu s njoj vsmilenje božje za
del tolikih gnad, ki ste jili obe sprijele, hvaliti in povzdigovati.^
Namenila se je pa tudi svoji teti u njeni visoki starosti po¬
streči, kar je prav lepo storila. Morde je tudi po božjem
razsvetlenji spoznala, kolike gnade Bog pri tej obiskavi sv.
Elizabeti kakor Joanezu deliti hoče. Gotovo je, da je le iz
svetega, čistega namena to pot storila, ter lep izgled po¬
nižnosti in ljubezni zapustila, nam pokazaje, kako svojega
bližnega ljubiti, mu pristopiti, ga obiskati, in mu tudi po zmož¬
nosti postreči moremo, če je tudi bornej od nas, ker se je
ona, dasiravno k naj višej časti božje porodnice povzdignena,
vendar ponižala svojo teto obiskati in ji postreči.

Iz teli uzrokov tedaj se je Maria u judovsko mesto
Hebron napotila, kder sta Caharia in Elizabeta stanovala, in
ktero mesto je od Nacareta 38 do 40 ur daleč bilo. Pot je
peljala čez visoke gore, torej se lehko ve, kako težavna je
bila za blago Devico. In vendar jo je Maria s veseljem
storila. U evangeliu se bere: „Ona je šla naglo čez
gore. u  Zakaj naglo? Ne samo iz veselja in želj ji postreči,
ampak tudi, ker je u njenem deviškem telesi skrit Izveličar
željel, svojega napovedvavca brez odloge greha očistiti in
posvetiti. Alj, kakor sv. Ambrož veli, ker je Maria bila polna
sv. Duha, in sv. Duh od počasnosti in odlašanja nič vedeti
noče. — Znotrajna ljubezen, in pa gnada sv. Duha ste Mario
naganjale hiteti.

Ko Maria u mesto pridši u hišo svoje tete stopi, jo prav
prijazno pozdravi, in pri tej dobi se dvojno čudo zgodi:
mali Joanez je n maternem telesi od veselja poskočil, in
Elizabeta je bila s sv. Duhom napolnena. Sveti očetje eno¬
glasno učijo, da je Joanez takrat izvirnega greha očišen in
s sv. Duhom napolnen postal. Pa tudi Elizabeta polna sv.
Duha je spoznala skrivnost včlovečenja Kristusovega u de¬
viškem telesu Marie; torej je zavpila s velikim glasom rekoč:
„Ze gnana si med ženami, in že gnan je sad tvojega
telesa.'"  S temi besedami je sv. Elizabeta naznanila, da je
Maria čez vse druge žene od Boga povzdignena, ker je
•nemo vsili drugih naj več gnad prijela in mati taistega po¬
stala, ki je začetnik in vir vsili gnad in blagodarov.

Ker jo je tako nad vse žene povzdignila in poveličala,
je dalej polna začudenja barala: „0d kod je meni to, da

8

2, Juli alj maloserpan.

pride mati mojega Gospoda  k meni'/* Nevredno seje
namreč štela, da jo je mati Gospodova obiskala, kakor se je
pozneje tudi njeni sin nevrednega imenoval jermene od čevlov
ravno tega Gospoda odvezati. Potem razodene, kaj se je s
njenim detetom zgodilo, in pristavi: ,.Blagor tebi, ker si
vervala; zakaj dopolnilo, se bo, kar je tebi bilo
povedano od Gospoda/*  Ze iz tega se vidi, da ji je bilo
od sv. Duha vse razodeto, kar se je s precisto Devico zgo¬
dilo. — Maria vse to slišati se u svoji veliki ponižnosti zavolj
vsiga tega ne prevzame, ker spozna, da je vse, kar se je s
njoj zgodilo, gola gnada Najvišega, kojemu le zato čast in
hvala gre. Torej je hvalno pesem zapela, ki preseže vse
hvalne pesmi, ki so se kedaj k časti božji slišale, inukteri
hvali pervič Boga za del gnad, ktere je posebno njej pred
drugim delil; drugič za del dobrot, ktere je pred prihodam
Jezusovim svojemu ljudstvu skazal; in poslednič zavolj očakom
že obljubleniga in zdaj spolneniga včlovečenja njegovega
edinorojeniga Sina. Ta hvalna pesem se začne: „Moja duša
poveličuje Gospoda, in moj duh raduje u Bogu,
mojem Zveličarju/ 11  Vsak. dan sveta cerkva s toj pesmjoj
po svojih duhovnih Gospod Boga za neprecenlivo gnado v člo-
večenja Jezusovega hvali in časti.

Toliko je znano iz svetiga pisma od denašnega goda.
Se je premisliti, kako velike guade so se hiši Elizabete skoz
obiskavo Marie zgodile, ki je cele 3 mesence pri njej ostala.
Ker je nekdaj Gospod hišo Obededomovo tak obilno blago¬
slovil, ko je skrinja zaveze tri mesence pri njem shranjena
bila, kakor nam sveto pismo pripoveduje: kolike gnade so še
le hišo Caharia in Elizabete zadele, ker je u njej živa skrinja
nove zaveze, namreč prečista Devica tak dolgo se mudila!
Sv. Ambrož terdi, daje  čistost in nedolžnost, ukoji je potem
sv. Joanez živel, sad te gnade, ki se je skoz pričejočnost
Marie u nja dušo izlila. — Pa tudi je še premisliti, kako
pripravlena je Maria, nam revnim stvarem pristopiti. Kakor
hitro je mati Gospodova postala, je hitro nam pokazati hotla,
da je tudi ljubezniva mati človeštva postala. Ni bila zvana,
ne prošena, in vendar je naglo u hišo Elizabete prišla. Mi-
lostivo se je skazala grešnikom in pravičnim. Sv. Joaneza
s izvirnim grehom omadežvanega je po svojem Sinu greha
očistila, in pobožno Elizabeto s novim gnadami napolnila.
Koliko zaupanje do blage Device to u nas obudilo ne bo,
naj si že bomo gvešniki alj pravični! — In še je premisliti,
kako je Bog, ki je človek postal, svoje perve gnade delil.
On je hotel svojega napovedvavca še pred nja rojstvom iz-

9

Ohjiskava device matere Marie.

virnega greha očistiti in posvetiti. To pervo diiliovsko gnado
deli po Marii; kakor hitro namreč Maria svojo teto pozdravi,
Joanez od veselja poskoči, ter je očišen (izvirnega greha.
Dolgo potem je hotel u Kani Galileiski pervo gnado deliti u
telesni potrebi: in to sopet deli po Marii. Posvečenje Joaneza
je bilo pervo čudo, kojo je pred svojim rojstvom storil, in
spremitva vode u vino je bilo pervo čudo, kojo je po svojem
rojstvi dopernesil. Oboje se je godilo pod sredstvom Marie.
Kaj drugega nas je s tem učiti hotel, kakor kar sv. Bernard
piše: „Bog hoče, da naj po Marii vse dosežemo,“
t. j. po njeni priprošnji. Kdor torej bi s velikim zaupanjem
u vsih duhovskih in telesnih potrebah k njej ne pribežal V

Nauk i n p osne m a.

1. Ljubeznivo obnašanje božje porodnice do Elizabete kakor do še u
maternem telesi skritega Joaneza, naj novo zaupanje u vsmilenje njeno u tebi
obudi. Ponovi svojo pobožnost do nje in še zanaprej u dušni in telesni sili k
njej pribeži. Vedno je še pripravlena, tebi, če si grešnik, skoz pravo pokoro
odpušenje tvojih grehov doseči. Si pa u številu pravičnih, je Maria pripravlena
ti novih gnad od boga zadobiti, da u dobrem stanoviten ostaneš. „Vsim od¬
pira krilo vsniilenja,“ uči sv. Bernard, „da bi vsi od njene obilnosti kaj spri¬
jeli; jetnik rešenje, bolnik zdravje, žalosten tolažbo, grešnik odpušanje, pra¬
vičen gnado. “ Le k njej pribežati in u njo s otroškim zaupanjem klicati imaš.
Denašno godovno ti kaže, da je ljubeznivo tudi taiste obiskala in s gnadami
obdarovala, ki je niso povabili ne prosili. Kaj še le tebi bo storila, ako u njo
kličeš in jo prosiš ? Toliko dobrotno se je skazala, dokler je še na zemlji
bila; kaj še le bo zdaj storila, ker se poveličana u nebesih znajde? Sv.
Bernard pravi: „Veliko je bilo vsmilenje Marie, dokler je šena  svetu živela;
veliko veči je pa zdaj, ker u nebesih kraljuje. Ona zdaj skoz brezštevilne do¬
brote ljudem veči vsmilenje skazuje, ker zdaj revšino človeško bolj spozna.^
Vredno torej spoštuj sladko Devico, ter jo s otroškim zaupanjem u vsih po¬
trebah na pomoč kliči. Bog je namreč tako sklenil, da nam naj Maria u vsih
naših potrebah na pomoč pride.

2. Maria je svojo teto iz svetiga, čistega namena obiskala. Njo obisko-
vaje ni drugega govorila, ko od Boga, njegovih dobrot, in od njegove hvale.
Se tudi ti pri obiskavi svojega bližnega tako zaderžiš? Sprašaj se dobro, in
skleni resno, da zanaprej tvoje obiskave ne bodo nečimurne in grešne; da ti
u navado ne postanejo; da zavolj njih dolžnost svojega stanu ne zanemariš.
Fazno glej, kaj takrat počneš alj govoriš; zakaj vedeti imaš, da so prazne
alj predolge obiskave, opravlivi, nesramni in grešni pogovori med taistmi, dolge

K) 3. Juli alj maloserpan.

alj prepovedane igre pogosto smerten greh, in n pogublenje peljajo. In če bi
ti dolge in nepotrebne obiskave druge »kode ne prinesle, ko potrato in zgubo
dragega časa, skerbno se jih z d e rži; zakaj sv. Bonaventura govori: „Nobena
zguba ni veča, ko zguba dragega časa; zakaj čas, kojega je nam dobrotlivost
božja našo izveličanje oskerbeti delila, enkrat zgublen se vekomaj več ne po-
verne. ff

I o 1 i t v a,

Dodeli, prosimo, o Gospod! svojim služavnikom dar nebeške milosti;
da, ker jim je svete Device porod začetek izveličanja bil, jim vesel god njene
objiskave rast miru podeli. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

IIL Dan julia alj malo s er pan a*
Sveti Joanez Frandik, spoxnt>vavec.

Leta 1737 je rimski papež Klemen XII. s navadno slo-
vesnostjoj svetnikom prištel sv. Joaneza Frančiška, po celem
Francozkein slavnega zastran svetosti živlenja kakor mnogih
čudov. Hodil se je n neki vasi Narbonske škofije 31. januaria
1597, žlahnih in slovitih starišev sin. Ze u nježni mladosti
je lija posebna pobožnost svedocila, kako velik svetnik da
bo postal. Naj slajši veselje mu je bilo moliti, se učiti, n
cerkvo hoditi in duhovne knige brati. Angelske sramožlivosti
mladenc se je vsaki grešni priložnosti skerbno ogibal, in je

11

Sv. Joanez Frančišk, spoznovavec.

greh toliko studil, da celo živleuje le edne tudi naj manjši
lažnive besede govoril ni. Pod vodstvam obetov jezuitov je
u šole hodil, se razberzdanih tovaršev skerbno ločil in se s
posebno pobožnimi mladenči, svojini sošolci, združil, da so
po meniško živeli, o dneva odločenih urili molili, se učili,
pri mizi kaj duhovskega citali, le poštene in dobre pogovore
imeli, vsak večer vest sprašali, večkrat sv. zakramente pri¬
jeli, o nedelih in svetkih besedo božjo poslušali, redko in
brez potrebe nikdar od doma šli in nevarnih priložnost se
skerbno zogibali. Tako u vsem dobrem in lepem izurjen je
leta 1616 u Tuluzi u jezuitarski red stopil, h kojemu se je
od Boga klicanega čutil. Cele dve leti skušnje tudi le edniga
pregreška nad njim zapazili niso, marveč je vsirn u izgled
duhovske popolnosti služil. Da bi se tudi s viši mi učenostmi
soznanil, ga u mesto Tur pošlejo; tukaj se je o nedelih in
praznikih duhovnikom pridružil, ki so po vaseh nevedne pod-
ucevali, ter jim je zvesto pomagal in pokazal, koliki ogenj
za izvelicanje duš u njem gori. Se  lepšo priložnost ta nje¬
gova gorecost najde, ker so mu pervošolce izročili, kderje
ucence s pogovori, opominanjent, in lastnim lepim izgledom
tako skerbno in srečno napeleval, da so se u pobožnosti in
srainožlivosti od vsili drugih visoko razločili. — U mašnika
posvečen je pa ves ogenj za širanje kraljestva božjega. Leta
1630 je u Tuluzi strašna kuga vstala. Frančišk si hitro
sprosi od viših privoleuje kužnim streči; kar je s nepopislivo
ljubeznoj storil. Želel je pri tem posli tudi svoje živlenje da¬
rovati, alj Bog ga je med vsemi nevarnostmi k izveličanju
veliko jezero duš odtel, za koje se je celih 10 let svoje du¬
hovske službe po misionih trudil.

Rad bi se bil čez široko morje podal nevernikom evangeli
oznanovat, alj ker mu viši tega ne dovolijo, je pa doma nja
sveta gorecost svetila. Dve škofu mu odločijo, kder je svojo
apostolsko delo opravJal. Po leti je u mestih pridgal in učil;
spovedval, bolnikom stregel, jetnike obiskaval, revnim milošne
nabiral, posebno betežnim, kojim je noč in dan dela ljubezni
skazoval. Po zimi pa se je na vasi podal in tam nevedne
podučeval. Popisati se ne dajo nevarnosti in težave, ki jih
je po visokih gorah in planinah, med kterimi so te vasi le¬
žale, od zime, mrazu in hudega vremena prestal. Vsakdanje
k manjšemu enkrat pridgal, večidel dvakrat, pogosto trikrat,
tako da so ga iz pridišnice alj spovednice pogosto nesti mogli,
ker je od prevelikega truda omedlel. Ne samo cel dan, tudi
več ur po noči je spovedval. Zvečer še le je kaj malega
zavžil, komaj toliko, da si je živlenje prihranil. Vina in dragih

12

3. Juli alj maloserpan.

jedil nikdar pokusil ni. Navadna hrana mu je bil kruh, koje-
ga si je sprosil. Na goli zemlji alj kakšnih dveh dilih je dve,
k večim tri ure spal. Spokorni pas je nosil in se pogosto do
kervi bičal. Katoličani in krivoverci nja gorecost občudujejo
ter ga le svetnika zovejo. Brezbrojno terdovratuih krivover-
cov, kakor nespokoijenih grešnikov je s svojimi pridgami
spreobernul. Skoti sami so spoznali, da so ljudje po mesti
popolno spreoberneni, u kojih je on misione opravlal. Eden
izmed njih takole od njega piše: „Zadel nja nedolžne¬
ga zaderžanja sim ga vedno le za angela imel;
zadel nja gorečosti po izveiičanju duš sim ga ča¬
stil ko pravi izgled, brata in naslednika sv. Fran¬
čiška Ksaveria. Zdel se mi je oče vbogih zavolj
njegove čez vse velike ljubezni, — svetnik zavolj
njegovih lepih čednost. Anižani ga častijo ne sa¬
ni o svetnika a m p ak svojega apostola, k e r j ih ni
samo s pridgami, podučenjem, ljubeznivim svar¬
jenjem, ampak tudi s svojim izgledom učil, k po¬
boljšan ju živi en j a napeljal in tako rekoč celo me¬
sto posve  til.“

H kraju desetiga leta tega apostolskega živlenja se je
na posledni mision u Louves, majhni vasi med visokimi go¬
rami namenil. Bog mu bližuo smert razodene. Torej se še
prej u Auižauski samostan poda, ondi vesolno spoved cele¬
ga živlenja opravi, in potem še le u imenovano vas potuje.
Pri odhodu ga barajo, ali se bode ob novem letu pri navad¬
nem ponovlanju redovnih obljub znajdel? Odgovori: ,,Moj
tovarš bo prišel,  jaz  pa  ne.“ In tako je tudi bilo. Pot
u to planinsko vas je bila čez vse težavna. Po ledu in snegi
se je tako vtrudil, da je ves bolan še le drugi dan u Lou¬
ves prišel. Ko veliko ljudstva željnega, ga slišati, vidi, stopi
pri vsi slabosti vendar na pridešnico in s gorečoj pridgoj mi¬
sion začne. Cel dan in v ce!o noč potem še spoveduje. Na bo¬
žic, kakor praznik sv. Stefana je trikrat pridgal in vmes ved¬
no spovedval. U spovednici omedli, da ga u staniše zanese¬
jo. Kakor hitro se pa nekoliko okreva, še nektere spove.
Potein prejme posledue sv. zakramente k veliki tolažbi svo¬
je duše. Na sv. Silvestra dan je med molitvoj zamaknen bil.
Ko se zave, nazočimu duhovniku veselo kliče: „0 ljubi
oče, kakšna velika sreča! o s kolikim veseljem
umerjeni! Vidim Jezusa in Mario mi na prot priti,
da bi me u domačijo izvoljenih peljala. 44  Zdaj upre
svoje oči proti nebesam in zdihne: „Jezus Kristus, moj
odrešenik! sporočim ti svojo dušo, ter jo u tvoje

13

Sveti Joauez Frančišk, spoznovavec.

roke  dam.“ Sterni besedami;je skeinil svoje apostolsko živ-
lenje u 43. letu svoje starosti. Brezbrojno je bilo število ljud¬
stva pri njegovem pogrebu, kije svrecimi solzami smert svet¬
nika obžalovalo.

Nauk in posnema .

1. „Kakšna velika sreča! s kolikim veseljem nmerjem."
Sl obodno je sv. Joanez Frančišk posledno uro živlenja tako govoril; kajti celo
njegovo živlenje ni bilo drugega kakor lepa in skerbna priprava na srečno
smert. In u resnici, to je tudi edino potrebno; živlenje nam je le dano, da bi
se učili taisto dobro končati. — Kaj pomaga posvetna učenost, imenitnost,
bogastvo, če pa človek poleg vsega tega sam na sebe pozabi? Prava modrost
u tem obstoji, da ko kristian živiš; — prava sreča pa u tem, da ko kristian
umerješ. Naše živlenje je le popotvanje u večnost; hitro ko senca mine. „N e-
spametno je,“sv.Euherigovori, „kratek čas, ki je nam dan, spraz-
nimi rečmi potratiti, in zraven tega na konec pozabiti, na ko-
jega vse za celo večnost prideš — Ti se suierti bojiš, in prav imaš
se nje bati, če ko kristian ne živiš. Kdo se smerti bal ne bo, ako se na njo
ni pripravlal in nikdar učil, srečno umreti? U poslednem trenutku živlenja je
prepozno naučiti se, kar se komej celo živlenje zgodi. Noe je sto let barko
delal, u koji se je potopa rešil. Težko boš ti sto let živel, morde že u treh
dneh u grob zibnil; in vendar namestu posledno uro u spominu imeti in pred
večnim ognjem se ubraniti, so celo leto komaj enkrat smerti opomniš! Cela,
dolga, strašna in nesrečna večnost — ali to tebi nič ni, da bi se resno na-nj
o časi spomnil?

2. Vsak dan se uči umreti; vsak dan si misli, da ti smert zaherbtom
stoji, ki te bo skorej, morebiti že jutre zgrabila. Premisli dobro; le enkrat
se umerje; slaba smert je nesreča, ki se nikdar popraviti ne da. — Pa ni
zadosti, samo na to misliti, tudi pripravleni mormo vsak dan biti. „Bodite
pripravleni,“ Jezus govori, „Gospod bo prišel, kedar se ga nar
majn nadjali bote.‘ £  — Ko bi bil enkrat na strupne jedila pri mizi na¬
meril, kako pazen bi bil zanaprej pri vsaki hrani alj jedi, ki bi se ti ponu¬
dila! Vsak trenutek živlenja pa si u smertni nevarnosti; eden taistih bo go¬
tovo tvoj posledni; Bogu samemu je znan, — zakaj se torej vsakega ne bo¬
jiš? Kaj torej tako ne živiš, kakor bi te Bog ravno iz sveta pozvati hotel?
Sv.Hieronim govori: „Ni vreden živeti in kristian se imenovati, ki
v e, da se u stanu znajde, u kojem ne želi umreti.  “

Moliiva,

O Bog, ki si svojemu sv. spoznovavcu Frančišku čudopolno ljubezen in
nepremaglivo poterplivost dal, brczštcvila težav za izveličanje duš prenesti;

14 4. Juli alj maloserpan.

daj nam po njegovem izgledu in skoz njegovo priprošnjo plačilo večnega živ-
lenja doseči; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

IV. Dan julia alj maloserpana.

Sveti Urh, škof.

Sv. Urh, slavni škof zadel svojih čednost kakor čude¬
žev, se je h koncu devetiga stoletja vrodil- Nja roditeliHu-
pald, Kiburski knez, in Tietburga, hčer Burkarda, Švabske-
ga vojvada, so komej 7 let starega sineka menihom sv. Gola
u poduk sporočili. Lepo je napredoval u čednosti kakor ved¬
nostih, in bolj odrašen serčuo želji, menihom uversten biti.
Božjo voljo bolj spoznati je nekoliko časa prav obilno molil
in se razno pokoril, pa tudi neko sveto devico, Vigerado po
imenu, za svet pobaral. Tri dni je sveta devica k Bogu mo¬
lila in potem Urhu rekla, da od Boga ni za meniha, ampak
petrinarskega duhovnika poklican. Poverile se torej iz samo¬
stana k starišem, ki ga u Augsburg pošlejo in ondašnemu
škofu, pobožnemu Adalberonu priporočijo. Škof njegove lepe
čednosti, velike lastnosti in učenosti hitro spoznavši ga u
mašnika posveti.

S dovolenjem škofovim se Urh čez nekaj let u Rim po¬
da. Med tem škof umerje in papež hočejo Urha za nja na¬
slednika postaviti; alj on to zvedeti se prestraši in na skriv¬
nem izbeži. Ko papež to slišijo, so rekli: „Urhu ne do-

15

Sv. Urh, škof.

pade, Augsburgsko škofijo prevzeti, ker je u le¬
pem redu in mirnem stanu; mu bo pa dopasti moglo
jo prevzeti, ker bo vse u veliki zadregi in zmoti
po škofii.“ Tako se je tudi zgodilo. Hiltin, naslednik raj¬
nega umerje, in Urh je’mogel škofijo prevzeti, ker gaje du-
hovstvo in ljudstvo enoglasno škofa izvolilo. Takrat so bili
prav žalostni časi; sovražniki so lepo deželo s ognjem in me¬
dom zaterli, cerkve oropali in požgali ter prebivavee u ve¬
liko revšiuo pripravili. Svet škof je neutrudliv cerkve sopet
pozidati, revnim pomagati, žalostne potolažiti. Celih 50 let
je škofijo vladal in popisati se ne da, kaj vse je ulem  času
za čast božjo in izvelicanje duš storil in terpel.

Trojna čednost se nad njim posebno povzdiguje, nam¬
reč: zmernost, radodarnost in gorecost.  Nja zmer¬
nost pri jedi, pijači in spanju je bila tako velika, kakor se
pri naj ojstrejšem menihu komaj najde. Mešani  nikdar jedel,
pa ptujim in vbogiin je s njim postregel: in kar je tudi za-
vžil, je bilo tako malo, da se nja živlenje po pravici lehko
veden post imenuje. Le malo je spal ter veedel noči u mo¬
litvi prebedel. Ležal je na goli slami; ojster rasovnik je no¬
sil pod svojo obleko. — Do vbogik je bil čez vse radoda¬
ren. Vsakdan jih je nekoliko pri svoji mizi nahranil, jim u
časi pri mizi stregel, o časi s njimi jedel. Vse svoje dohod¬
ke ostale od zidanja alj popravlauja cerkev je za vbogeober-
nul, ter jim zernja, obleko in staniše oskerbel- Nja staniše
je bilo brez vsiga kiuca, da bi mu tolkajn več za vboge osta¬
lo. Torej je iz lesenih skled jedel, kakor še zdaj edno ka¬
žejo. —

U čuvanju čez svojo čredo je bil ves goreč in neutrud¬
liv in pravi apostol. Besedo božjo je pogosto oznanoval, sv.
zakramente delil, bolnike obiskoval, vsako leto vse srenje
cele škofije obiskaje peš prehodil. Večkrat je duhovnike sbral
se s njimi posvetovat, kaj je u prid vernih storiti, kaj po¬
praviti. U kratkem, ocetno je skerbel za izveličanje svojih
podložnih. — Pa tudi njih časno ga je skerbelo. Leta 955
divji Huni celo Bavarsko obsujejo; tudi do Augsburga pri-
derejo ter mesto obležejo. Svet škof opomina možke k serč-
nosti, žene, otroke in betežne k molitvi. Celo noč s njimi u
cerkvi moli, vojake s zakramentom altarja okrepča in se s
njimi pred mesto sovražnikom naprot poda. Tumu  prinese ne¬
beški angel mali križec, s kojiin je vojakom serce delal, ta¬
ko da so divje sovražnike popolno pregnali.

Poleg teh čednost se še pa sveti njegova angelska či¬
stost, kojo je med mnogimi nevarnostmi neoskrunjeno ohra-

16

4. Juli alj maloserpan.

nil. — Velika je bila uja pobožnost do Boga in njegovih svet¬
nikov. Vsakokrat se je pri očitni molitvi duhovnikov u cerkvi
znajdel; mnogo novih cerkev u mestu in zvunaj taistega je
postavil, podrene sopet popravil, tudi cerkvo svete Afre, ki
se mu je večkrat prikazala in mu prihodne reči razodela. —
Bog je svetost svojega služavnika tudi s mnogimi čudeži po-
terdil. Soljeni, na veliki četertek posvečenim je mnogo bol¬
nikov ozdravil; videli so ga čez neki potok ko po suhem iti.
Na veliko nedelo so pri sveti masi zagledali roko iz nebes,
ki je nja roko vodila, ker je pred povzdigvanjeni križ nad
kelihom delal. Memo drugih se se sledeč čudež pripoveduje.

Mogočen knez je nekega viteza skrivej obglaviti dal iz
sumlivosti, da mu je žena nezvesta in se je s vitezom pre¬
grešila. Odsekano glavo je vkazal svoji ženi na vrat obesti
in nedolžna je morla s pesmi jesti. Sveti Urh pride ravno o
tem času h knezu, ki ga h kosilu povabi. Alj svetnik ne¬
srečno gospo zagledati in slišati, kaj se je zgodilo od mize
vstane, ter u bližni sobi goreče k Bogu moli. Po molitvi stopi
h knezinji, in glej, mertva glava se začne meziti in govori:
„Jaz se s knez in jo j ni sim pregrešil. 4 *  Knez in vsi na-
zoči ostermijo. Zdaj reče sv. škof mertvo truplo prinesti, od¬
sekano glavo k taistemu pritisne, in koliko čudo! glava se s
truplom združi, vitez živ vstane ter svojo in knezinje nedolž¬
nost terdi. Potolažen knez obžaluje svojo grozovitim delo ; vitez
se pa s Urhom u Augsburg poda, kder je še 27 let živel.

Zdaj občuti sv. škof konec svojega čudežev in brez¬
številnih del za čast božjo in izveličanje vernih polnega živ-
lenja se bližati. Prav skerbno se na-nj  pripravlja. Na god
sv. Joaneza je poslednobart sveto mašo služil; domu ga pri-
peljajo, kder vse nazoče za odpušanje prosi, ako bi bil kte-
rega razžalil in jim posledne izveličanske nauke sporoči.
Zadno noč je dal križ s pepelom na tla narediti, ga s žeg-
nano vodo poškropiti; potem se na-nj vleže in ko se svitati
začne, med molitvoj litanij vsili svetnikov svojo sveto živ-
lenje s svetoj smertjoj sklene u 83. letu svoje starosti, u letu
Kristusovem 973.

Nauk in posnema.

1. Sv. Urh skozi gorečo molitvo in mnoge pokorila spoznati želi, kaj
za en stan naj nastopi. Tudi druge pri tej imenitni stopinji za svet po-
praša. Vsi ga naj u tem posnemajo, ki kakšen stan nastopiti hočejo, ker je

17

Sv. Urli, škof.

lia tem veliko ležeče. Motno se pregreši, kdor neprimišleno si kak stan iz¬
voli in ne prevdari, ali je od Boga u taistega poklican, ali si vnpa u taistem
Bogu prav služiti in se izveličati? Ni vsak stan za vsakega človeka. Mnogi
se u duhovskem stanu pogubi, ki bi se bil u posvelnem izveličal; in sopet
drugi u posvetnem stanu pogublenje najde, ki bi se bil u duhovskem posve¬
til. To velja tudi od prostega in zakonskega stanu, in scer zato, ker se taisti
stan ne izvoli in nastopi, u kojega je poklic od Boga. — Hočeš pa ta stan
spoznati, oberni se k Bogu u goreči molitvi, stopinjo namenjeno dobro prev¬
dari in tudi s drugimi se u tem posvetuj. Dobro si to zapomni, če se še u
nobenem posebnem stanu ne znajdeš, in vbogaj svet svojega pobožnega spo¬
vednika. Si pa že kakšen stan nastopil in najdeš, da si pri nastopu taistega
se kaj pregrešil, obžaluj nespametno djanje, in kolikor zamoreš, s prav ker-
šanskim živlenjem taisto popravi. Dobro pazi na vse priložnosti, koje u svo¬
jem stanu najdeš, izveličanje svoje oskerbeti, in taiste u prid svoje duše mo¬
dro obračaj.

2. Sv. Urh cele noči u molitvi  prebedi; po dnevi se vsakokrat pri
očitnih molitvah duhovnikov u cerkvi znajde. Ali si že tudi ti kedaj, ne re¬
čem večdel, ampak le nekoliko noči k molitvi obemul? Ob, še po dnevi si za
molitvo ves mlačen. Po dnevi redko k sv. maši prideš in službo božjo obi-
šeš, kaj bi če le po noči! Boš rekel, spanje in druge hišne opravila tega
ne pripustijo. O časi pa vendar celo noč s igranjem, praznimi pogovori, s
dobroj voljoj in plešam potratiš. Tudi po dnevi mnogo uro s nečimumimi ob-
iskavami in s drugim grešnim djanjem potratiš. U tem te pa nič spanje in
druge hišne opravila ne zaderžujejo ? Zakaj te zatleržke le takrat poznaš, ke-
dar se od molitve alj službe božje govori? Glej, potreba in koristnost mo¬
litve ste ti neznane. Saj juteme in večerne molitvi nikdar ne opusti. Daruj
Bogu in svoji duši kolikokrat le mogoče en pol ure, ter pojdi k sveti maši.
Povzdigni tudi po dnevi med delom večkrat svoje serce n zlatih molitvicah,
kratkih izdihlejih k Bogu. O nedelah in Svetkih se skerbno znajdi pri očitni
službi božji ter več časa ko druge dni u molitvo in branje duhovskih bu¬
kev oberni. Sv. Krizostom piše: „Brez gorečosti do molitve ni mo¬
goče pobožno živeti. Brez nehanja imamo moliti; ker pa druge
opravila tega ne pripuste, mormo saj med delom u kratkih mo¬
litvicah se k Bogu oberniti. Saj, preden delo začnemo, si pri¬
zadenimo, taisto  sTtoz molitvo Bogu priporočiti. Vojak brez orož¬
ja na boj ne sme; in kristian naj nič brez molitve ne začneš

M o 1 i t v a.

Vsliši, prosimo, o Gospod! naše prošnje, koje ti ob godu sv. Urha, spoz-
novavca tvojega in škofa darujemo, in po nja zasluženji, ki ti je s tvojo po¬
močjo vredno služil, nas odveži od vsih grehov. Po Jezusu Kristusu, Gospo¬
du našem. Amen.

IL Del.

2

18

5. Juli alj maloserpau.

V. Dan julia alj maloserpana.

Sveti Ahaci, mučenik.

Sv. Ahaci se je u Kapadocii od keršanskili starišev ro¬
dil. Da hi znal sveto pismo, sladko hrano svoje duše, brati
in prav zastopiti, seje usvoji mladosti skerbno učil in u sveti
učenosti lepo izuril. /lahen mladenč odraste in zastran vmet-
nostih in krasnih lastnost pri rimski vojski častnik postane.
Ko u Tracii s svojimi vojaki biva, je cesar Galeri Maksi-
mian leta 306 ukaz razposlal, naj vsi vojaki celega cesarst¬
va malikom darujejo, da hudi kazni ne zapadejo. Firmi, vo¬
jakov viši vodja, jih vse na te ukaz sklice, ter več kristia-
nov izmed njih s obljubami in žaganjem premoti, da cesarja
vbogajo malikom darovaje. Ahaci pa na ravnost spozna, da
je kristian in da to ime višej ceni od vsake posvetne viso¬
kosti. Vodja ga mnogoverstno prigovarja, naj s drugimi vred
daruje. Ker pa nič ne opravi, ga da prijeti in vkleneniga Bi-
bianu, vojaškemu sodniku u glavno mesto Ilerakleo pošle.
Veselo stopi svet vojak pred sodni stol Bibianov, ter serčno
svojo vero spozna in očitno pove, da je pripravlen vse, tudi
naj hujše muke prestati, poprej kakor pa Boga razžaliti in gna-
do svojega Odrešenika Jezusa Kristusa zgubiti.

Bibiani ga torej zapove na štiri kole privezati in s vo¬
lovskimi žilami tako dolgo biti, dokler bo pripravlen cesar¬
jevo zapoved spolniti. Svetnik, dasiravno mu kerv curkoma

19

Sv. Ahaci, mučenik.

na tla teče, ue tožuje, marveč samo te besede zdihuje: „Moj
Gospod Jezus Kristus, v s mili se svojega poniž¬
nega služevuika!  Go  s p o d,  u e z apu  s i  i me.“ Tudi sod¬
niku se usmili; torej ga nagovarja darovati, da bi se muk re¬
šil. Alj on odverne: ,,'Vaše muke so me le močnejši ga
in serčnejiga storile. Od začetka sim se nekoliko
muk bal; zdaj pa, ker skušam, koliko moč in serč-
n ost Jezus Kristus svojim slu zev ni k o m daj a, se
njemu popolno prepustim, in sim pripravi e n vsa¬
ko muko prestati. Storite s mojim truplom, kar
vam rado. Huje ko me mučite, več me osrečite, vi-
šej pa tudi g nad a Jezusa Kristusa u meni raste . 44
Sodnik, serdit čez te besede, mu reče čelusti s svinčastmi
bati streti; pa tudi te bolečine Ahaci mirno prenese od Bo¬
ga s sladkoj znotrajnoj tolažboj pokrepčan. Nekemu častni¬
ku, ki mu svetje, se cesarju vdati iu muk odteti, nevoljno od¬
verne: „P oberi se s svojini s lab mi sveti; ž uganja
in muk sodnika ni sim po raj tal, in ti hočeš, naj bi
tvoje besede po sluhuil?“

Zdaj ga Bibiani ukaže u temno ječo zapreti, s težkimi
verigami prikleniti iu nobeniga, nar maju pa kristjanov kle¬
nega do njega pustiti, nadajoč se, da mu bo tako serčnost
opešala; alj ker tolažbe človeške ni imel, ga je Bog toliko
obilnej tolažil, kojemu iz ljubezni je terpel. Sedem dni po¬
tem je moral Bibiani u mesto Bičane, kamor tudi Aliacia pri¬
peljati zapove. Svet mučenik ves n ranah iu težkih verigah
peš dalno pot stori, in ker se je bal, da bi po poti slabosti
umeri, je Boga ponižno prosil, naj mu živlenje Je toliko še
podaljša, da bi skoz prelivanje kervi mueeniški venec dose¬
gel. Gospod vsliši prošnjo svojega služevuika, vlije čezua-
turno moč u nja serce, in ko u Bicancu u ječo pride, mu an¬
gele pošle, ki mu vse rane zacelijo.

Bibiani u mesto pridši da hitro Ahacia pred sodbo pri¬
peljati in se zavzame zdravega in toliko čerstviga videti.
Misleč, daje  ječar njemu dobre jedila in vračtva oskerbil,
taistega pred se pozove in ojstro pokrega, zakaj je Alia¬
cia tako stregel, da zdaj ko hraber vojak tukaj stoji. Svet¬
nik pa na to reče: „Prav imaš, da me vojaka imenu¬
ješ, ker se zoper tebe vojskovati moram, ne na
tem svetu, ampak pred sodnim s to lom Kristusovim,
kije po svoji besedi moj e rane zacelil . 44  Bibiani raz¬
kačen mu da vse zobe izbiti, da bo vedel le govoriti, kedar
ko prašan. Ker besedam Ahacia ni verjel, je dal ječarja hu¬
do kaznovati; potem sopet Ahacia bara: „Kako dolgo še boa

20

5. Juli alj inaloserpan.

u svoji termi terdovraten osial in se branil, darovati bogo¬
vom našim?“ Ahaci odgovovi: „ln kako dolgo pa ti ne¬
hal ne boš, ljudi t e r p i n c i t i, ki n i e hudega v c i n i 1 i
niso? Kako dolgo še boš taiste in učil, ki t i n i c ž a-
lega storili niso?‘ ;  Ves divji sodnik ga zdaj reče izsle-
či, in po plečih in trebuhu tako dolgo biti, da trinogi onemo-
rejo. Med tem grozovitnim mukami in hudim bolečinami Ahaci
k Jezusu za pomoč zdihuje; Jezus ga s sladkoj uotrajnoj to-
lažboj napolni in s glasom iz nebes k stanovitnosti opomni;
rabelni pa nad tem glasom strahu ostermijo.

Poslednič viši vojaška sodba, koji svetnika sporočijo,
sklene, naj se mu glava odseka. Ko svetnika na moriše pri¬
peljejo, sledečo molitvo opravi: „0 e šen o bodi tvoje ime,
o Gospod, za dobrote, koje si svojemu nevredne¬
mu s 1 u ž e v n i k u s k a za I, in z a g n a d o, d a č e s t i t o m u-
čeniško smert umerjeni! To ni moje zasluženje,
ampak le gola dobrotlivost tvoja. Hvalim in če-
stim te, o Gospod, sveti Bog s tvojim edinoroje-
nim Sinom in sv. Duhom. Tebi samemu gre čast,
hvala, in veličastvo zdaj in vekomaj. Amen.“  Ob¬
glavili so ga 8. maja leta 30(5 u 25. leti njegove starosti.

Nauk in p o s ti e m a.

1. »Nasiten sim s tolažboj, in u sredi terplenja občutim
obilno veselja.« Resnico teh besed svetiga apostola Paula je občutil sv.
Ahaci kakor toliko drugih mučenikov svete katoliške cerkve, od kojih se uči¬
mo, koliko zarnore gnada Jezusa Kristusa u taistih, ki u terplenji zauplivo k
njemu pribežijo. Zakaj pa Bog ravno dušam, ki njega posebno ljubijo, in
njemu u čast toliko slavnega storijo, pogosto naj veči terplenje pošilja? Iz¬
volil jih je za svoje ljubeje, in jim priložnost daja, njegovemu Sinu Jezusu
Kristusu podobnej biti,  ter tako veči veličastvo u nebesih si zaslužiti. Ter¬
plenje in bridkosti namreč so dragi biseri, iz kterih se nam krona nebeška
pripravlja. Sveti Terezii je u neki prikazni Gospod rekel: »Verjemi mi,
moja hčer, veči terplenje ko moj Oče eni duši pošilja, veči
znaminja svoje posebne ljubave ji daja«  Torej so svetniki pred vsim
Želeli, za Jezusa kaj terpeti, in so žalostni postali, če jih Bog dolgo s ko¬
vini terplenjem obiskal ni. Sv.Auguštin govori: »Velik križ je, nobede-
niga križa imeti.«

2. So pa zopernosti in bridkosti živlenja posebne gnadc
božje, smo tudi dolžni, se za nje Bogu zahvaliti.  Alj ti nauk je
ljudem vcčdel neznan in veliko pretežek. Dalne pote storijo, svete kraje ob-

21

Sv. Arnoldi, godec, spoznovavee.

išejo, se Gospodu zahvalit, če so ozdravili, pravdo srečno speljali alj drugo
važno delo po volji skoti C ali: ali se pa tudi za bolezni, zgubo premoženja,
preganjanje Bogu zahvalijo ? Oh, že Bog ve, kaj mislijo da so storili, če le
ne godernajo in u tih nadlogah zoper Boga ne tožujejo! In vendar ni resnice
gotovši od te, da so križi in bridkosti d ari božji. Svetniki, enako ko mi slabe
in rahle stvari, so to resnico živo spoznali. Sv. Bernard je vsak križ iz roke
Gospodove s velikoj hvaležnostjoj sprijel, rekoč: „0 kako srečen  bi  bil,
ko bi moč vsili ljudi imel, da bi križe eelega sveta na svoje
rame zadeti zamogel!«  Sv. Elizabeta, kraljica Vogerska, je bila pre¬
gnana iz kraljevega dvora; clo lastni podložni, kojim je dobrotliva mati bila,
jo po blatu okolj vlačijo; in ko to mine, se u cerkvo poda, poklekne pred sv.
resno Telo, in se Jezusu za to zaničevanje zahvali. — Navadne besede sv.
Terezie so bile: „T er peti alj pa umreti.«  In ko več za Boga terpeti ni
imela, ni hotla višej živeti. — Svetega Joaneza od križa, ki je strašno za¬
ničevanje preterpil, je Gospod prašal, kaj za plačilo tolikih bridkost poželi?
Svetnik mu odveme: „Gospod, nič drugega, kakor iz ljubezni do
tebe še več terpeti.«  Zakaj so pa svetniki tako mislili? Zato, ker so do¬
bro vedli, da, več ko poterplivo terpijo, tolko podobniši Jezusu Kristusu po¬
stanejo in tolko več so od Boga Ijubleni. Torej je govoril sv. Joanez Krizo-
stom, on velik prijate! božji, po prestanem naj hujšem preganjanji; »Ljubši
mi je, na zemlji za čast Jezusa Kristusa terpeti, kakor pa s
njim u nebesih kraljevati«  Uresniči, le spoznajmo s svetim Bernardom:
»Vse je sladko, kder velja neskončno veličastvo zaslužiti, in
se večnega pogubienja odteti.«

M o 1 i t v a.

Prosimo te, vsemogočni Bog, dodeli, da, ki godovno tvojega svetega
mučenika Ahacia obhajamo, se po njegovi priprošnji u tvoji ljubezni vterdi-
mo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

VI. Dan julia alj maloserpana.

Sveti Arnoldi, godec« spoznovavee.

Sv. Arnoldi je živel u 8. stoletju, in jedilna Nemškem,
alj kakor drugi terdijo, na Gerškein rojen. Ze od perve mla¬
dosti seje s posebnim veseljem glasbe (muzike) radii iu je
u  kratkem za pervega godca svojega časa spoznan in obraj-
lan bil. Sosebno mično je znal citre vbirati, in je u tej umet¬
nosti tako slul, da je cesar Karol veliki sam željel ga sli¬
šati; na cesarski dvor poklican se je njemu toliko vkupil,

‘22

6. Juli alj maloserpan.

da ga je za dvornega godca izvolil in u svojo službo vzel.
Dasiravno Arnoldi ni iskal ne posvetne časti ne bogastva,
je bil vendar te blagovoljnosti cesarjeve, svoje imenitne služ¬
be kakor lepih dohodkov prav vesel, ker je tako priložnost
najšel, revnim in zapušenim, do kojih je posebno vsmilcčno
serce imel, pristopiti in jim po milošnih pomagati. Le malo
svojih dohodkov je za se obernul, vse ostalo vbogim razde¬
lil, in kder sam ni pomagati mogel, je pa cesarja poprosil,
in tako revežam veliko dobrega naklonil. — T)a je Arnoldi
toliko pri cesarju veljal in premogel, pa ni storila nja blaga
muzika, marveč nja cisto, sramožlivo in lepo zaderžanje, nja
prijazno in ponižno obnašanje s drugimi, nja ojstrost do sa¬
mega sebe, nja pobožnost pri očitni službi boži, in skerbno
ogibanje vsiga, kar bi svetemu nauku Kristusovemu nasproti
bilo. Te keršanske čednosti so ga cesarju toliko pri jetnega stori¬
le, da gaje povsodi spremljati mogel, da seje cesar s njim pri¬
jazno pogovarjal in o časi pri sladkem petji vbrauili strun
razveselil. Pri tih prijaznih pogovorih je cesarju potrebne pri¬
poročal, in jim mnogo milosti in dobrot izprosil.

Neki dan se je cesar u Genecevo selo, majhno vas na
sedajnem Porusovskem, na lov podal, kamur ga je tudi Ar¬
noldi spremil. Šuma, u koji se je cesar s lovam kratkočasil,
je bila obširna; več vasi je krog nje ležalo, kojim je lesa
silno pomankovalo, ker edina šuma okolice je cesarska last¬
nina bila. Drago in od daleč so si vešani les kupovali; pri¬
tožijo se torej o tej priložnosti Arnoldu, in se nja priproš¬
nji pri cesarju sporočijo. Neko jutro se Arnoldi k cesarju
poda, ter ga' prosi mu toliko šume u dar podeliti, kolikor bo
o času cesarjevega kosila objahati zamogel. Cesar brez od¬
loga prošnjo dovoli; zdaj vkaže Arnoldi nar urnejši konje po
raznih mestih okolj šume razpostaviti, na kojih, kakor hitro
se cesar h kosilu vsede, okolj šume jahati začne. Ker se je
zmirom drugih, počitih konj pri jahanju posluževal, je ob ča¬
su kosila celo šumo, ki je bila dve ure dolga in eduo uro
široka, objahal, ter na robi stoječe drevesa s mečom zaznam-
val u svedočbo, da je okolj cele šume jezdaril, kojo mu po¬
tem cesar u last podeli. Ali kaj včini? Drugo jutro pred¬
stojnike sosednih vasi skupej pozove in jim celo šumo pre¬
pusti samo s naročilom, naj jo med vse vasi po meri razde¬
lijo. Cesar se zavzame nad tako lepim djanjem. Srečni ve¬
šani povzdigujejo in hvalijo cesarja, pa tudi Arnoldu svojo
hvaležnost za njegovo priprošnjo s tem pokažejo, da vas pre-
kerstijo in jo Arnoldovo selo imenovati začno, ktero ime še
zdaj ima.

23

Sv. Arnoldi, godec, spoznovavec.

Tako je Arnoldi vsmileno ravnal, in u keršanski popol¬
nosti napredovati si močno prizadeval. Cesarja naprosi do-
volenja, se na božjo pot k grobu sv. apostola Jakoba n Kom-
postelo na Španskem podati, da bi se spokoril svojih pre-
greškov, kojili vsak več alj maju na sebi ima. Alj zastran
muogoverstnih zaderžkov je moral to božjo pot opustiti in se
zdaj na drugo, dolgo pot u neznano večnost prav resno pri¬
pravljati začne; dvorno živlenje popusti, se u neki samoti
keršanskih čednosti neprenehoma vadi, vse svoje premoženje
vbogim razdeli, in tako svojo pobožno, u resnici kersansko
živlenje, s srečuoj, svetoj smertjoj sklene. Obhaja se njegov
spomin 20. junia.

Nauk in posnema.

1. »Blagor vsmilenim; oni bodo vsmilenje dosegli/' Te Je¬
zusove besede so serce sv. Arnolda močno vnele, nm pa tudi srečo pripra¬
vile, da je tako pobožno živel, in srečno sveto smert storil. — Vsmilenje do
bližnega je sveta, u človeško serce vlita čednost, ki stori, da ga revšina in
sila bližnega gane, goreče želje u njem obndivši, potrebnemu sobratu po pre¬
možnosti pristopiti. Jezus sam nas zaresniči, da vse, karkoli enemu njegovih
nar inajnših bratov storimo, hoče tako povcrniti, kakor bi bili njemu samemu
storili.

Bog sam se imenuje Oče vsmilenja, in Bog vse tolažbe.  »Nje¬
govo vsmilenje preseže vse njegove  dela." On da svojemu soncu
sijati nad hudobnimi in pobožnimi, in dežvati čez pravične in krivične. Svojih
darov nobenima ne odtegne: tudi grešniki, njegovi sovražniki, taistih deležni
postanejo. — Koliko gnad smo že mi sami od njega prijeli 'i  Koliko grehov
je nam odpustil, pred mnogim zlegom nas ohranil, od krivih potov nas od-
vemil, prizancslivo na našo pokoro čakal in kako ljubeznivo nas sopet spri-
jel! Nja vsmilenje je storilo, da se že zdavnej nismo pogubili; na njega Kri¬
stus kaže, ter nas opomina: »Bodite vsmileni, kakor je vaš Oče ne¬
beški  v s milen." Nič ni lepšiga in bolj keršanskega, kakor Boga u vsmi-
lenju posnemati!

2. Terdo, nevsmileno serce ima sodbo brez vsmilenja pričakati. Vsmi¬
leni pa vsmilenje najdejo  že u tem živlenji; najdejo vsmilenje na kraju
svojega živlenja u smertni uri, najdejo vsmilenje u drugem živlenji pri sodbi
božji. Vsmilenje je kluč do dobrotlivosti božje. Kdor revnega posluša, tega
prošnjam se bode tudi božje uho odperlo. Kdor solze objokanih obriše, tega
solze bo obrisal tudi Bog. Voda ogenj pogasi, milošna pa grehe pokrije. Sv.
Jeronim govori: »Nisiin še slišal, da bi bil taisti, ki je u svojem
živlenji rad vsmilenje skazal, hudo smert storil. Takšen ima

'24 7. Juli alj maloserpan.

preveliko priprošnikov, in ni mogoče, da biBog molitve jih to¬
liko za vsmileniga ne v s 1 i š a !.'■ Ravno n tem duha tudi sv. Krizostom
piše: „Nima se hudega dneva bati, ki je revnim dobre dni pri¬
prav Ial.“ — Vsmilenje se naj lepši svsmilenjem povernc; tako bo gotovo
tudi taisti povemul, ki ravno s toj meroj meri, s kojoj smo mi merili; le
da še s bolj natlačenoj in zverhanoj meroj meri, kakor Jezus veli: „da bo¬
mo stotero sprijeli, in večno živlenje posedli.^

M o 1 i * v a.

Vsmileni, dobrotlivi Bog, daj nam takšne serca, ki se vsakokrat revši-
ne Miznega vsmilijo in po zmožnosti pomagajo; da tako tebe nasledujemo,
ki se naše revšine rad vsmiliš in nam vedno pomagaš. Daj nam pa tudi po
zasluženji in priprošnji svetiga Arnolda, gnado in vsmilenje najti, kedar nas
iz sveta poklical boš, in ne zaverži nas spred svojega obličja. Amen.

VII. Dan julia alj maloserpana.

Sveti Vilibald, škof.

Sv. Vilibald, pervi škof u mestu Eihštedt, se je leta 704
na Angleškem rodil. Nja oče je bil sv. Rihard, kralj, nja
mati Vuiia, sestra sv. Bonifacia, Nemcov slavnega apostola,
nja brat sv. Vunibald, Haidenheimski apat, in nja sestra ime¬
nitna apatica sv. Valburga. Tri leta star za smert zboli in
zdraviteli mu več pomagati ne vedo. Pobožni stariši se u mo¬
litvi k Bogu obernejo in obljubijo, ga njegovi sveti službi po¬
svetiti , ako ga pri živlenju ohrani in mu zdravje sopet po¬
deli. Bog njih molitvo vsliši, in stariši svojo obljubo spolni¬
jo. Ko Vilibald šesto leto doverši, ga Egobaldu, apatu samo¬
stana Valtheimskega sporočijo, ki ga ni samo pobožno odgo-
jil, ampak tudi u vsili znanostih in umetnostih podučil. Dvaj¬
set let starega serčne želje vnamejo, sveto deželo in vse
taiste kraje, po kojih je svoje dni Kristus naš Gospod ho¬
dil, po tacasni pobožni šegi vernih, obiskati.

Sv. Rihard , njegov oče te želje zvedši se sani k tej
božjej poti razsklene, in jo s svojima sinoma Vilibaldom in Vu-
nibaldom u družtvu mnogo drugih žlahnih mladencev nastopi.
Ko romarji u mesto Luka na Toškanskem pridejo, je Bogu
dopadlo, sv. Riharda po kratki bolezni k sebi u večnost po¬
zvati. Sina njegovo smert močno obžalujeta, pa od svojega
svetega namena ne odstopita, ter naprej popotvaje u Rim pri¬
deta, kder sta svete grobe in spomnike mučenikov Kristusovih

25

Sv. Vilibald, škof.

pobožno obiskala. Po nekih mescih se je sv. Vilibald s .sed¬
mimi angleškimi mladenči sopel u sveto deželo napoti!. Po
poti so prav sveto živeli 5 dan so namreč tako razdelili, da
je bilo nekaj ur molitvi, nekaj svetemu petju, in ostale ure
pobožnim pogovorom odločenih. Živež so si izprosili, skorej
drugega niso zavžili ko kruha in vode, ter na goli zemlji
spali. Koliko nevarnost, zopernost in nadlog so na tem dolgem
in težavnem potu prestati morji, se ne da popisati. Le eduo
se naj tukaj pove.

Ko sv. Vilibald s svojimi tovarši do Einese, teniškega
mesta pride, in tam od svete cesarice Helene sv. Joanezu
u čast postav leno cerkvo obi.še, ga Saraceni za ogleduha
deržijo in s tovarši vred vjamejo. Bog gane serce nekega
keršanskega kupčovavca, ki jetnikom ni samo vsak dan po¬
treben živež pošiljal, ampak jim tudi pripušenje izprosil, da
so vsak tretji dan u cerkvo iti in tam svoje molitve oprav¬
ljati smeli. Alj se sužuosti rešiti si svetvati ne vedo, ker se
niso mogli ne s denarjem odkupiti, pa tudi Saracene ne pre¬
pričati, da niso ogleduhi, ampak le kersanski romarji. Vdajo
se torej previdnosti božji in so pripravleni, zavolj Kristusa
u tej sužuosti živeti in umreti. Pa ker so se nar manj nad-
.jali, jih je Bog čudoma rešil. Neki Španski tergovec u mesto
pridši jetnike u cerkvo iti vidi, in jih popra.ša, kako so u
toliko nesrečo zajšli. Sliši njih nedolžnost in mestnega po¬
glavarja za nje poprosi; ki jih pred se pokliče, nedolžne
spozna in brez rešitve iz sužuosti izpusti. Čez vse veliko
je njih veselje: serčno zahvalijo previdnost božjo, in mesto
zapustivši s novoj gorečnostjoj u sveto deželo romajo.

Popisati se ne da, s koliko pobožnostjo so tam vse svete
kra je obiskali. Sladka dušna tolažba pri tem obiskanji jim je
obilno vse prestane zopernosti nadomestila. Alj Bog je tudi
u sveti deželi čednost svojega zvestega služavnika Vilibalda
poskusil. Neki dan se poda u mesto Gača in u cerkvi sv.
Mati a med mašoj popolno oslepi. Ponižno, čisto vdan u voljo
božjo prenese to brhkost tako, da se nja tovarši močno zav¬
zamejo. Po preteklih dveh rnesencih je molil u cerkvi sv.
Križa; in čudoma mu je Bog sopet pogled dal, za kojega
se mu ponižno zahvali. Kratko po tem ga je Bog s liudoj
boleznoj obiskal. Ponižno in poterpežlivo tudi to obiskavo
božjo prevzeme, torej je sopet čudoma ozdravil. Poverue se
domu, pride na Italiansko u slavni samostan na gori
Kasino, ter želji med ondašne duhovnike Benediktinarskega
ieda uversteu biti. Deset let je živel u samostanu vsim lep

26

7. Juli alj maloserpan.

izgled popolnosti. Zdaj ga posle apat zastran važnih opravil
s drugimi duhovniki n Iliru.

Tačasni papež, Gregov III. mu da k sebi priti, se opo¬
mina s njim od božjega pota u obljubleno deželo, mu naznani,
da ga sv. Bonifac, ki se je takrat po deželi Francii in so¬
sednih krajinah mudil, sodelavca pri spreobernenji paganoV
želi, in mu ukaže, se na Nemško podati, ter paganov spre-
obernenje doveršiti. Vilibald vboga in se hitro na pot poda.
Na Bavarskem se je zglasil pri vojvodu Otilu, ki je slavno
škofijo Fraisingen ustanovil. Tu najde Svitgera, eniga. per-
vakov dežele in silno bogatega, ki se je sv. Bonifaciu
ponudil , da hoče iz lastnega škofijo u mesti Eihstedt usta¬
noviti. Vilibald se s njim k sv. Bonifaciu poda, ki seje močno
razveselil sv. Vilibalda pa tudi radodarnosti Svitgerove; hitro
Vilibalda pošle, naj gre kraj in mesto novega škofistva po¬
gledat, in ako vse primerno najde, vse potrebno k utemelenju
oskerbet. Kraj in mesto cisto pripravno najde in škofistvo
utemeli.

Kratko po tem sv. Bonifac u Eihstedt pridsi Vilibalda
u mašnika posveti in mu ukaže ljudstvu pridgati in ga k po¬
božnemu živlenju napeljvati. Prihodno leto ga k sebi na Ti-
rinsko pozove, ter se ga sodelavca pri svojih apostolskih
opravilih posluži. Zavolj nja nevtrudlive gorecosti ga poslednic
sv. Bonifac u škofa posveti, (er mu novo utemeleno škofistvo
u Eihštedtu sporoči. Sest in trideset let je to visoko službo
opravljal ves ogenj za širanje časti božje skoz spreober-
uenje nevernikov in opominanje kristianov k pobožnosti in
svetosti. U resnici se zna reči, da je vsim vse postal, da bi
vse Kristusu pridobil. Večkrat mu je Bog hude bolezni po¬
slal; alj popisati se ne da, kako je svet mož u vsem se volji
božji vdal, in s koliko poterpežlivostjoj je naj hujše bolečine
prenesel. Poslednič Gospod Bogu dopade svojega zvestiga
služavnika u 81. letu njegove starosti na večno plačilo po-
zvatL Pred smertjoj in po taisti ga je Bog s mnogoterimi
čudeži poveličal.

Nauk in posnema.

1. Stara, hvalevredna in koristna pobožba kristianov je, na božjo pot
hoditi  in obiskati Bogu posvečene kraje, alj take cerkve in kapele, ki so k
časti Matere božje alj drugih svetnikov postavlene. Že u stari zavezi je Bog
ukazal božjo pot. U novi zavezi zastran tega ni scer posebne zapovedi, alj

27

Sv. Vilibald. škof.

skušnja in zgodivšina pričate, da so božje pota Bogu prijetne in ljudem ko¬
ristne. To svedočijo mnogo in velike gnade, koje Bog na takih krajih ljudem
deli. Zakaj pa Bog večkrat na takšnih krajih veče gnade deli ko na drugih —
na to sv. Auguštin lepo odgovori, ter piše: ,,B o g je sccr vsepričujoč,
in taistega, kije  vse stvari!, nobeden kraj ne obseže. Kdo pa
zamori! nja sklepe izvedeti, zakaj se na enih krajih ti čudeži
godijo, na drugih ne? . . Kakor po besedah apostola nimajo
vsi svetniki dar ozdravlanja, ne vsi razlpčenja duhov, tako
tudi taisti, ki vsakima deli, kakor hoče, ni hotel, da bi se take
reči na vsili krajih godil e."' Saj vemo, da je Bog že u starem testa¬
menti na enih krajih, kakor pri skrinji zaveze, alj n Jeruzalemskem tcmpelni
več gnad skazoval kakor na drugih : kaj hi se čudili, če to tudi u novi za¬
vezi stori? Le žalostno je, da se mnogi teh gnad ne vdeležijo, ker svoje
božje pote tako ne opravijo, kakor bi imeli. Alj gredb na božjo pot brez
svetega namena, alj po poti, alj na svetem kraji veliko Bogu nedopadlivega
storijo, in tako njegovih gnad nevredni postanejo. Hočeš k pridu svoje duše
na božjo pot iti, jo opravi po izgledu sv. Vilibalda. Stori jo iz čistega na¬
mena, varuj se po potu kakor na svetem kraji vsiga, kar Boga žali, in te ob
duhovski dobiček pripravi. „Da si u Jeruzalemu bil, te ne bo posve¬
tilo; pa da si tam sveto živel, to je hvalevredno in izveli-
č a n s k o /• uči sv. Hieronim,

2. Bog je pripustil, da so sv. Vilibalda po nedolžnem vjeli; je pripustil,
da je oslepel in hudo zbolel. Bolezni in druge zopernosti niso vsakobart za¬
služene kazni greha. Tudi nedolžnim in pobožnim jih Bog pošle. Ce po ne¬
dolžnem terpiš, posnemaj sv. Vilibalda. U siižnosti, osleplenju in hudi bolezni
ni opustil molitve ne drugih pobožnih vadb;  in poterpežlivosti, pa tudi za¬
upanja na Boga ni zgubil. Torej ga je Bog iz siižnosti čudoma rešil, mu dal
sopet pogled in nja poterpežlivost u bolečinah obilno poplačal. Se živi stari,
mogočni in neskončno dobrotlivi Bog, ki tudi tebe tvoje bolezni in brhkosti
kakoršne koli rešiti zamore. Te pa taiste ne reši. ti bo vse poterpežlivo prc-
staiio ti nebesih obilno povernil. Na-nj zaupaj; u njega kliči za gnado in po¬
moč; stanovitno moli. Ne rekaj: Bog me noče vslišati, alj Bog je čisto na
mene pozabil; se ne zmeni več za mene; mi preveč nalaga; predolgo žeterpim
i. t. d. Pomni dobro besede serčne Judite: ,,To niso besede, ki Boga k
v s mil en ju ganejo, ampak le k jezi dražijo.^  Se takšnega grešniga
guča varvati premisli nekoliko pretečeno živlenje. Se nisi nikdar zoper Boga
težko pregrešil? Kaj pravi tvoja vest? Se spomniš, da se je to večkrat zgo-
ddo, ne podstopi se, zoper Boga tožovati alj čez terplenje godernjafi; zakaj
vse to ni nič proti tem, kar si zaslužil. Razžalen Bog bi te bil lehko u tvojih
grehih umreti dal, in u pekel pahnil. Kaj je tvoje terplenje proti peklu, ki si
ga zaslužil, ja jezerobart zaslužil ? Poterpežlivo terpi in molči. Alj če že go-
voiiti hočeš, hvali in zahvali Boga, ker te tako prizaneslivo kaznuje, in zdihuj

28

8. Juli alj maloserpana.

s poterpežlivim Jobom: ,,Grešil sim in u resnici hudo ravnal: pa
vendar nisiin kaznovan, kakor sim zaslužil. 4 *

Molit v a.

Dodeli nam, o Dog, na priprošnjo sv. Vilibalda milost, da čas svojega
popotvanja na zemlji sveto obernemo in se u vsem terplenji skoz spomin
terplenja in veličastva tvojega edinorojeniga Sina k poterpežlivosti obudimo;
po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Vlil* Dan julia alj maloserpana*

i

Sveti Arnulf, kerianski strezaj.

Prelep izgled pošteniga hlapca nam sv. Arnulf daja, kieri
je vedno opoveral, kar je bilo hudega, vse dobro pa podperal,
kolikor je premogel; kar je keršanske družine sveta dolžnost.
Bil je u Niskozemeljski rojen, in že od mladih nog vajen sveto
čednost ljubiti in se nje deržati. Vse je po volji božji storil,
vse na voljo božjo prepustil, in je bil ravno' zato Bogu in
ljudem ljub. In cesar se mladenič privadi, to tudi serec zna.
pravi sveto pismo.

Varno in skerbno je Arnulf od mladih dni čistost svo¬
jega telesa, in nedolžnost svoje duše neoskrunjeno ohranil,
ter se je tudi sence nečistosti zbal. Naj bi pa zamogel greha
merz u sebi ohraniti, in nečiste, zapeljive želje, hitro ko
vstanejo u svojem sercu zadušiti, in za vse dobro mo<5 do¬
biti, je pridno delal, zmerno živel in se ojstro postil; tako
je svoj život u strahu imel, in je skoz pogosto, vredno sv.
obhajilo svojo dušo pokrepčal. Vedno so mu bile besede sve-
tiga Paula na misli: „Ne veste, da ste tempel božji, iu da
sveti Duh u vas prebiva? Ako pa kdo božji tempel pokvari,
njega hoče Bog pokončati; kajti tempel božji je svet, in to
ste vi.“

Arnulf je imel prebrisano glavo, in je bil lepe možke
postave, zaderžanja cedniga, in pa cel korenjak; zato ga
vzame njegov stric, slovit vojšak, za svojega oproda, kakor
je bilo tiste čase navada. Oproda je imel pred svojim go¬
spodam gerbe, sulce in drugo orožje nositi in mu postreči;
kar je tudi Arnulf voljno in zvesto storil. Kakor je bil njegov
gospod njegove postrežbe vesel, tako so bili tega njegovi
sohlapci žalostni iz zavida alj nevošlivosti, ter so priložnosti
iskali ga pocerniti in ga ob dopadenje gospoda spraviti.

29

St. Aruulf, keršanski s (rez a j.

Aruulf je skrivaj vbogim hrane dajal, kar je sam sebi
pritergal; in ravno jim pod s v oj oj suknjoj malica nese, ko
ga sovražni tovarši popadejo, vsega prejišejo, da bi ga mogli
pri gospodu nezvestobe zatožiti; pa tudi hudobneži ga nimajo
česa tožiti, kadar vidijo, da drugega vbogim ne nese, razun
tega, kar si je sam kosila prihranil. Za odpušanje ga prosijo ;
Aruulf jim odpusti in sovražnike svoje objame, kakor Kristus
Judeža izdajavca.

Gospod Arnulfbv bil je silo skop, stiskal svoje podlož¬
nike in jih je tako gerdo imel, da so ga bili po vsej pravici
siti. Gostokrat je vkazal jim kaj hudega ucinili, kar je bila
ocividna krivica in greh; za to ni bogaboječnim strežetu vest
nala, grešne povelje dopolniti, ki so bile božjim zapovedani
zoper. Iskal je torej jezo svojega cemerniga gospoda vto-
lažiti, in je raji sam krivo terpel, kakor bi bil drugim kri¬
vico delal, kakor sluga krivičnega gospodarja, kije  svoje
podložne tlačil.

Pripeti se, da je svojega gospoda na poti spremljal;
obdva jezdita vsak svojega konja. Nenadoma med sovražnike
naletita in u veliko nevaršino prideta. Sluga Aruulf hitro
svojega konja ponudi, kteri bolj medel je lehkej dirjal, ka¬
kor obrejeu gospodov konj, in reče: „Vtecite na mojem konju;
jaz hočem vašega počasnega jahati; in če ravno sovražnikom
u roke pridem, ne bodo tako gerdo s menoj delali, kakor bi
s vami.“ Gospod vboga svojega strežaja, srečno uide in svoje
živlenje ohrani; Arnulfa pa sovražniki doidejo, iz konja po¬
tegnejo, bijejo in zasramujejo, ter ga poslednič za verv na
drevo obesijo. Nedolžen služevuik še na drevu vise moli, se
umreti pripravi, milosti božji izroči in poterplivo smerti čaka.
To pobožno djauje umerjočega je nevsmileuee tako razkačilo,
da so ga tako dolgo tokli in suvali, da je svojo dušo izdihuul.
Njegova smert iz ljubezni do svojega gospoda seje u osmem
stoletju po Kristusi zgodila.

Zvest hlapec je bolj skerbel svojemu gospodarju živlenje
oteti, kakor sebi, in Ilogu je ta lepa ljubezn do bližnega to¬
liko všeča bila, daje  drevesu, na kojem je sv. Aruulf visel,
posebno svetlobo, vervi njegove smerti pa čudno moč dal one
ozdravljati, ktire je gerlo bolelo, in verni so u tej bolezni
veliko zaupanje u priprošnjo sv. Arnulfa imeli. Njegovo sveto
telo je bilo slovesno vzdignjeno, in sv. Arnulfa spomin se
29. prosinca po Niskozemeljskem obhaja.

30

8. Juli alj maloserpai).

Nauk in posnema.

1. Perva in naj imenitnej dolžnost keršanskega posla je resnična,
poštena ljubezn do svojega gospodarja in gospodinje. Hlapec
ima svojo gospodinjo kakor mater — dekla svojega gospoda spodobno spo¬
štovati kakor svojega očeta, po nauku Sterle zapovedi božje; alj mnogo dru¬
žine to svojo dolžnost malo spozna, še manj dopolni, nad svojim prejpo-
stavlenim brez strahu greši, in se tih grehov clo ne spove, in vendar so taki
grehi veliki, kajti so grehi zoper dolžnosti svojega stanu. „Vi hlapci (in dekle)
bodite svojim gospodarjem vdani, uči sv. Peter, ne le dobrim, ampak tudi
čmernim, ker se to Bogu dopade.“ Gospodarji in gospodinje so namestil Boga
podložnim postavloni, in od njih velja, kar sv. Paul kristianom veli: ,.Bodite
svojim predpostavlenim pokorni, in slušajte jih, zakaj oni so, ki bodo za vaše
duše odgovor dajali; da to radi store, ne pa izdihvaje; to bi ne bilo dobro
za vas“

2. Hočeš služavnik, služevnica pogosto težke dolžnosti svojega stanu
Jchko dopolniti, pomisli večkrat, da je božja volja tako; je pa božja volja,
naj še tvoja bo; saj te uči vsmileni Jezus moliti: Zgodi se tvoja volja!
— Poprosi večkrat svetiga Duha, naj ti dodeli dar modrosti in moči, da vse
prav storiš, pa tudi voljno polerpiš, ako moraš kako žerko požreti. Modro,
pridno družinče vse prikupi, in poterpežlivo vse rado ima, posebno če je ne¬
prenehoma vedro in veseliga serca. Tako storiti moraš vsako jutro skleniti,
zvečer pa poprašati svojo vest, ali sc je tako zgodilo? Pogosta, vredna pri¬
jema svetih zakramentov bo ti pomagala svoje dolžnosti prav spoznati in spol-
novati. — Ne daj se hudobnim soposlam zapeljati, ne zoper gospodarja alj
gospodinjo podpihovati; podpihovanje in zapeljevanje med družinoj je dušna
kuga. Posnemaj lepe, svete izglede onih svetnikov, kteri so u tvojem stanu
živeli, ravno te težave in skušnjave imeli, koje ti imaš. Lep izgled so ti spo¬
ročili, da se po njih stopinjah ravnaš. In kdor do konca zvest ostane, boiz-
veličan; njemu Gospod enkrat veselo poreče: „Blagor te bi dob er in zvest
hlapec; pojdi u veselje svojega Gospoda.

3. Družina! ne gledaj pisano na dobrote svoje gospčde, in ne zavidaj
jim, če kaj bolje žive, in jim bolj dobro je, kakor pa tebi. So njih dobrote
veče, so tudi večc njih skerbi, in bo zatoliko ojstrejša njihova sodba. — Ne
zameri jim, ako te gerdo imajo, alj ti kako krivico store, marveč pomisli na
dobro, kar od njih imaš, in reci pogosto s poterpežlivim Jobam: „Ako dobro
prejmemo, pokaj bi tudi kaj hudega ne preterpeli?“  Bodi svojemu
gospodarju in gospodinji pohlevno, ljubeznivo dete, in bojo tudi tebi dober oče
in mati, Bog pa u nebesih tvoj plačnik, kakor svetima Arnulfu.

Sv. Kilian s tovaršema, škof in mučenik.

31

M o 1 i t v a.

Vsegamogočni, večni Bog, ki si družino stvari!, pa tudi gospodarje in
gospodinje postavil, naj bi vsi tebi lepo služili; vlij u naše serca pravo ker-
šansko ljubezn, naj družina po izgledu svctiga Arnulfa svoje prejpostavlene
pošteno ljubi in jim služi, gospodarji in gospodinje pa družini za časno srečo
in izveličanje večno skerbe, vsi pa pri tebi za svojo zvestobo nebeško krono
dosežemo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

IX. Dan julia alj maloserpana.

Sveti S&ilian s tovaršema, škof in mučenik.

Sv. škof Kilian, slavni apostol nekdajue dežele Francie,
je bil od bogoljubnih starišev žlahnega slami u daljni Skotii
rojen. Gospod ga je že u zibeli izvolil u spreobernitvo ne-
številnih duš, in ga je s svojim duhom napolnil. Ze kot rahlo
dete je Kilian pridno molil, sveto in nedolžno živel in se
božjih resnic marljivo učil, ter je kot svet mladeneek Jezus
rastel na starosti in modrosti in na vsem lepem pred JBogam
in ljudmi. Ko bolj odraste, in zve in cuje, kako še nevera,
slepota in gerdo malikvanje po lepih deželah gospodari, se
mu toliko nesrečnih duš militi jame, in jim pomagali serčno
želi. Ko enega dne Jezusove besede premišlja: „Kdor
hoče za menoj priti, naj sam sebe zataji, svoj
križ zadene, in hodi za menoj,“  je urno in terduo
sklenil, kar je davno zaželjel. Berž, ko je u mašnika po¬
svečen, nekterim prijatlam svoj sklep razodene, in jih pri¬
govori, se njemu pridružiti in se s njim na pot podati malik-
vavskim ljudstvom sveto vero oznanovat. U družbi teh pri-
jatlov Kilian svojo domovino, žlahto, premoženje in vse za¬
pusti, se čez morje poda, več dežel prehodi, in pride na
zadnje u mesto Vurcpurg (Wurzbitrg) u Francii. U tem
mestu in po celi tisti deželi so med drugim gerdim malik-
vanjem neko boginjo Diano nar bolj in po božje častilil. Ki-
lianu ta neznana slepota k sercu gre, ter povzdigne svoj
glas, in jim prične pravega živega Doga, stvarnika nebes in
zemlje oznanovati.

Ker je sprevidel, koliko bo opraviti, se u Rim poda, sv.
očeta papeža prosit, naj mu dovolijo, sv. evangeli po Francii
in bližnih pokrajuali oznanovati. Papež, tega vsi veseli, Ki-

32 9. Juli alj inaloserpaii.

liana u škofa posvetijo, ter inu popolnoma oblast podelijo,
med neverniki sv. vero oznanovati, in mu še mnogo prijatel-
skib naukov in svetov dajo, kako naj ravna, da bo svojo
sveto in težavno nalogo laglej doveršil. K slovesu mu svoj
apostolski blagoslov podelijo, in novoposvecen škof se berž
verne nazaj, in srečno dojele u Vurepurg. Na tem potu sta
ga inasnik Koloman in diakon Totnan, njegova rojaka in to-
varša spremljala. S njima je pričel brez odloga svoje apo¬
stolsko delo, je nevtrud.no pridigval Jezusovo vero, in živo
razkazoval malikvavsko sleparijo, zraven pa čudeže delal,
tako, da jih u malo dueli grozno veliko prepriča, preoberne
in kersti. Ko Gozbert, tičasni vojvoda Francie, sprevideli in
pameten vladar, to začuje, sv. škofa k sebi zakliče rekoč,
da si tudi on vosi, novo vero iz njegovih ust zaslišati. Ki-
lian urno pridši, mu nauke sv. vere tako jasno, modro in zgo¬
vorno razlaga, da vojvoda resnice kmalu prepričan, obljubi,
velikonočni praznik, ki se je ravno bližal, očitno sv. kerst
prejeti. In zares je.sv. Kilian, neizrekljivo oveseljen u svojem
sercu, ravno na veliko noč vojvoda in obilno število njegovih
pervakov in dvornikov kerstil. Temu izgledu so se polagoma
nebrojne trope podložnih vdale, in bilo je upati, da u kratkem
cela dežela sladek jarm Kristusov voljno sprejela bode.

Vojvoda od dne do dne pobožnej prihaja in tudi svoje
podložne modro in verno vlada. Alj vendar ena napaka je
vso njegovo čednost obseiievala. Geilo, alj kakor mnogi pi¬
šejo Geilano, svojo svakinjo je imel pri sebi, in je s njo po
zakonsko živel. Sv. Kilian to slišati serčno pomoli, se k voj¬
vodu poda, ter mu brez ovinkov pa pohlevno dopove, kako
grozno s tem zoper Kristusovo postavo greši, in ga opominja,
naj Geilo odpravi. Gozbert se spervega prestraši, in meni,
da se od Geile nikakor ne more ločiti; vendar sv. škofu ob¬
ljubi, da bo to reč ročno prevdaril, in po dokončani vojski,
na kojo ravno kar odriniti mora, Geilo s lepo odpraviti skusil.

Geila vse to zve; jeze se togoti in peni, ter se nad
svetim možem znositi hoče. Na ravnost sklene, se Kiliaua
za vselej znebiti, še preden se vojvoda iz vojske poverne.
Skrivše dva hudobnika najine in jima lepo plačilo obljubi, če
Kiliaua s njegovima tovaršema vred po noči umorita. Cerna
noč, u to hudodelstvo namenjena, se približa. Sv. Kilian po¬
božno odmoli, in mirno počivati začne, kar se mu angel pri¬
kaže rekoč: „Vstani Kilian! Nočem, da bi se dalje
trudil. Se en boj te čaka, in potem slavna krona
pri  ineni.“ Kilian hitro vstane, svoja tovarša izdrami, ju k
serčuosti spodbudi, s njima moli in se k napovedanemu boju

33

Sv. Kiliau s tovaršema, škof in mučenik.

pripravi. U (erdi noči najeta hudobnika pritapata; Kilian jima
serčno naproti stopi in reče: „P rij a tl a, čemu sta prišla?
Vidva bota povelje svoje gospe dopolnila, mi pa
hočemo svoje živlenje, kije  doteklo, skleniti/ 4
Hudobca molče svoja meča zgrabita, in sv. Kiliana s tovar¬
šema vred na mestu umorita. Potem globoko jamo skopljeta,
in mertve trupla s vso obleko, cerkveno pripravo in s knigami
vred u njo zagerneta, kakor je hudobna Geila zavkazala, naj
bi dognano umorstvo nikdar na bel dan ne prišlo.

Toda pravični Bog je neznano hudobijo kmalo po celi
deželi razznanil, po ravno onih, ki so jo plaho skrivati hotli.
Enega tih hudobnikov peklenšek obsede, da zdivja, se opo¬
teka in na vso moč rujove: „0 Kilian, kako strašno
me preganjaš! Meč u tvoji smerti okervavljen vi¬
dim nad svojo  glavo. 44  Dolgo je tako gnal in rujovel,
sam sebe togotno razgrizal, ter žalostno poginil. Tudi uni
liudobnik zdivja, in se s lastnim mečem za smert prebode.
Enaka je nesrečno Geilo zadela ; tudi ona od vraga obsedena,
mora očitno svojo hudobo spoznati: na vse gerlo je kričala:
„Prav in kakor zaslužim sim terpinčena, ker sim
svete može terpiučiti hotla. Zlo me tareš, o Ki¬
lian! Ti Koloman ogenj prižigaš, in ti Totnan ga
podpihuješ. O kako strašno se mašujete! 44  Tak in
enak krič je dolgo gnala, dokler je u strašnih bolečinah za¬
dolženo dušo izdihnila. Terpleuje in smert sv. Kiliana in to-
varšev spada u leto 689. Gospod je svete trupla svojih mu¬
čenikov pozneje svetu razodel in s veliko čudeži poveličal.

N a u k i n p o s n e m u.

1. Sv. Kilian mogočnega gospoda posvari, in ga od greha za verni; i hoče,
da ravno se mu je njegove zamere, in togote brezbožnega ženstva bati bilo.
Tebi se morda ni kaj tacega bati, in vendar molčiš, kadar bi bližnega s
resno besedo, s prijaznim posvarjenjem alj s dostojnim strahom lehko od
greha zavernil. N. pr. ti molčiš, alj se h temu še smejiš, kadar pričo tebe
gerdo klafajo, kolnejo, bližnega opravljajo in Boga žalijo. Lehko bi to vbranil,
pa ne storiš in še besedice ne čehneš. Kajjeto? „Hudobec! pred tvojim
obličjem Jezusa križajo,“  se potoži sv. Toma Vilanovski, .,in ti
molčišNaj  bi eniga tvojih prijatlov pričo tebe gerdo opravljali, bi ja-
value molčal; zakaj ne? — ker ga za ljubo imaš. Kako bi ti torej verjel,
da je le iskrica božje ljubezni u tebi, če vidim da mirno deš in molčiš, kadar

II. Del.

3

34

10. Juli alj maloserpan.

se Bog žali? Saj posihmal ne molči in v brani božje žalenje, kder in kadar koli
moreš; toliko bolj si to pri svojih otrocih, poslih in domačih dolžen. Kako
zlo se stariši, gospodarji in predpostavleni pregreše, ki k napakam svojih
podložnih molčijo in jim nič straha ne dajo; vsih njih grehov, ki iz te za¬
mude in potuhe izvirajo, se vdeleže, in terdo jim pojde na sodbi; — rajtenga
zavolj ptujili grehov bo enkrat zlo huda. Kako Bog zavolj takih grehov tepe,
imajo zlasti stariši svariven izgled nad starim Helitom, kije  k hudobijam
svojih sinov molčal, jima prizanašal, in ju nikdar n strah vzel, ker je vse
predober bil. Kako se je njima in njemu zgodilo, in kaj je Bog Heliturekel?

2. Kako ojstro je Bog že na tem svetu oba morivca sv. Kiliana in raz-
berzdano ženstvo, ki je umor izročila, udaril! In mu saj nista drugega, kot
le trudno telesno živlenje vzela. Kako strašna kazen torej še le one čakati
mora, ki bližnega ob duhovsko in večno živlenje pripravijo in so vbijavci nje¬
gove duše! In kdo so taki? Vsi tisti, ki Miznemu u greh svetvajo, ga pri—
govarjejo in zapeljejo, bodi si s besedo alj s svojim izgledom. Kristus naš
Gospod sam pravi, da hudič je vbijavec od začetka, po mnenju iv. Auguština
zato, ker je Evo u greh zapeljal, in jo po duhovsko umoril. „Ti si toliko
vbojev alj umorov kriv,  pravi sv. Gregor, kolikor grehov si uzrok
pri bližnjem."  Ti si ga za večnost umoril, če u grehu urnerje in se po¬
gubi; — in ako ojstre pokore ne storiš, kaj te čaka na božji pravici? . . .
Sodba čez vbijavce je že sklenjena: Vbijavec večnega živlenja nima."
„Vbijavci in nečistniki . . . bodo svoj delež imeli u breznu go¬
rečega ognja in žvepla."  To je seveda prav za prav telesnim vbijavcem
zažugano; pa dušne vbijavce hitro še kaj strašnejega čaka, ker Jezus pravi,
da takim bi boljše bilo, naj bi se jim mlinski kamen na vrat obesel, in naj
bi se potopili u globočino morja. In sv. Toma Vilanovski na ravnost pravi:
naj bi on vedel, da je pogubljenja le ene same duše kriv, bi se s večini
strahom in trepetom iz sveta ločil, kakor kdo, ki je sto ljudi telesno umoril.
Gledaj in skerbi torej, da ne boš ti enkrat s takim strahom in trepetom pred
sodni stol božji stopiti moral.

I o 1 i t v a.

O Bog, ki nam daš, da god in spomin tvojih svetih mučenikov Kiliana,
Kolomana in Totnana obhajamo, dodeli nam, naj se enkrat večnega zveličanja
n njih družbi veselimo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

X* Dan julia alj maloserpana.

Svetili sedem bratov, sinov sv. Felicite, mučenikov.

Imena sedem bratov mučenikov, kojih častit spomin sveta
cerkva danes obhaja, so: Januari, Feliks, Filip, Silvani,

Sv* Sedem bratov, siuov sv. Felicite, mučenikov. 35

Aleksander, Vitalis in Marcialis. Njihova mati, sv. Felicita,
gospa zadel žlahnega rodu, še bolj pa zavolj pobožnega živ-
lenja u Rimu slavno znana, se je po smerti svojega moža
vsej posvetni nečimurnosti odpovedala in u popolni čistosti
do smerti živeti slovesno obljubila. Izrejenje njenih sedem
sinov ji je bilo naj važniši delo; in ker so takrat kristiane
hudo preganjali, si je prizadjala, jih u svojem podučenji in
u svojih pogovorih posebno k stanovitnosti u pravi veri, k
zanicvanju časne sreče in tudi živlenja uapeljvati, ter visoko
spoštovanje do večniga izveličauja in goreče želje po taistem
u njihove mlade serca zasaditi. Pogosto jim je pripovedvala,
kakove velike muke in bolečine so keršanski mučeniki u
mestu in zvunaj Rima stanovitno prenesli; koliko veliko čast
in veselje so pa tudi u nebesih dosegli; koliko velika sreča
je, zavolj Kristusa kaj terpeti alj clo živlenje darovati.
„Kako srečna bi bila, a  je rekla, „ko bi vas nekdaj
iz ljubezni do Jezusa kerv in živlenje darovati
vidila; kako srečni zacelovečnostbi bili pa tudi
v i.“ Te in enake besede vnamejo u sercih njenih sedem
sinov velike želje, zavolj Kristusove vere terpeti in umreti.
Naj raji so se od sreče mučeništva med seboj pogovarjali.
Pogodili so se med seboj, da hočejo vse prilizovanje in ob¬
ljube, vso čast in blago tega sveta zaničevati in vse muke s
veseljem prestati. Sv. mati te pogovore radostuo posluša, ter
vsak dan Boga prosi, da bi vse njene otroke u dopadlivo
klavno daritvo sprijel.

Bog vsliši njeno molitvo. Malikovavski popi videti, da
veliko paganov ganjenih skoz svete izglede Felicite in nje¬
nih sinov keršansko vero prejme, se h tačasnimu cesarju
Marku Aureliu podajo in se pritožijo, kako so bogovi nad
rimskim mestom razserdeni, ker Felicita, edna naj imenituej-
ših gospi, mestjaue od njih češenja odvrača; hoče jih poto¬
lažiti, naj zapove, da ona očitno razžalenim bogovom daruje*
Cesar, od nekdaj že sovražnik kristianov, svojemu namest¬
niku Publiu vkaze, po željah in svetu popov storiti. Publius,
ki je sveto gospo zastran njene rodbinske žlahnosti in več
drugih lepih lastnost visoko obrajtal, jo k sebi povabi, ji ce¬
sarski ukaz naznani in jo nagovarja, naj se mu popolno pod-
verže. S hvaloj, obljubami in žuganjem jo iše premotiti. Alj
keršanska junakinja neprestrašeno odgovori: „Tvojo  žu¬
ga,nje me ravno tako malo premoti, ko tvoje ob¬
ljube. Ne jaz, ne moji sinovi od prave vere od¬
stopili ne bomo.“  „Tak hočeš svojo smeri, ji Publius od-
verne, in če že sama konec vzeti hočeš, se saj smerti svo-

3 *

36

10. Juli alj rnaloserpan.

jih otrok ne vdeleži! Naj saj tvoji sinovi pri živlenji osta¬
nejo/ 4  „Moji o tr o ci,“  Felicita odgovori, „bodo vekomaj
srečno živeli, če zavolj Kristusa umerjejo; bodo
pa vašim bogovom, ki so le hudiči, darovali, jim
bo u večno srn er t služilo/ 4  Publius jo za zdaj spusti in
opomni, naj si u dobro premisli. Sv. mati sinovom pove, kaj
se je zgodilo, in s njimi celo noč u molitvi prebedi, ker je
dobro previdila, da jih u kratkem muke čakajo.

Drugi dan Publius na terg malika Marsa pride, se na
sodni stol vsede in sveto mater s sedmero sinovi pred se pri¬
peljati zapove. Veseli pridejo in eden drugemu za bližne mu¬
ke serce delajo- Publius mater ogovori: „Nadjam se, da si
k boljšemu si premislila. Poglej svoje deca in vsmili se jih.
Njih sreča za celo živleuje je zdaj u tvojih rokah/ 4  Potem
se k mladenčem oberne, rekoč: „Pridite moji ljubeznivi deč¬
ki, hočem vas prav srečne storiti. Vbogajte cesarja; ako ne,
sim prisilen neusmileno s varni ravnati. 4 * Felicita pa mu u be¬
sedo seže: „Reci rajši, da hočeš s s v oj o j kri voj
srečoj moje deca večno nesrečne s to r iti/ 4  Nato se
k otrokom obernivši jih k stanovitnosti opomni, kakor nek¬
daj serčna Makabejska mati, rekoč: „Moji ljubi otroci!
ne gle d a j t e ker volo ga, ampak glej te n a svete ne¬
besa. Poglejte tam v svojega Boga in Odrešenika
Jezusa Kristusa. Z e vas čaka pripravlen vam
krono veličastva na glavo posaditi. On je dal
s voj o ker v z a vaše i zveličanj e, daj t e tudi v i svo¬
jo za njegovo čast. Ne po raj taj te muk, s k oj i mi
vam kervolog žuga, marveč spomnite se veselja,
k o j o vamBogu nebesih o b e t a. H r a b r o se v o j s k u j-
te; serce vam naj ne upade; nejenjajte od ljubez¬
ni do Jezusa Kristusa. 44  Publius nevoljen tega prigovar¬
janja vkaže, serčno keršausko mater neusmileno tepsti, ker
se je podstopila, u pričo njega svoje sinove k zaničvanju ce¬
sarjeve zapovedi opominjati.

Zdaj otrok ednega za drugim nagovarja s prilizvanjem
in žuganjetn, in pervemu reče: „Bodi pametnej, moj sin! in
dopolni vkaz cesarjev ; drugač te dam smertno bičati. 44  ;,Mo¬
ja mati, 44  Januari odgovori, „je modro govorila; in ne¬
spametno bi ravnal, ko bi vkaz cesarjev zapove¬
di božji predstavlal. Bičanja se ne bojim; mojBog
mi bo pomagal, da mu do snierti z vest ostanem/ 4
Nad tim serčnim odgovorom se Publius silno razkači; maho¬
ma ga reče isleči, neusmileno bičati in potem u ječo vreči.
Tako je storil s drugim, tretjim, štertim in petim, ker so se

Sv. Sedem bratov, sinov sv. Felicite, mučenikov. 37

tudi ovi tako serčno obnašali, ko pervi. Zdaj poskusi naj
mlajša dva Vitala in Maroiala Kristusu odgovoriti. Pa tudi
onadva sta sercna in stanovitna ko pervi. Vitalis mu reče :
„PripravIen sim prej živlenje pustiti, k akor hudi-
coiu, vašim bogovom, darova  ti.“ Marcialis, naj mlajši,
u strahu, da bi mu zastran 11  ja nježne starosti prizanesli, glas¬
no klice: „Tudi jaz sim kristjan, kakor moji bratri.
Zaničujem malike kakor oni; ec njim živlenje vza¬
mete, ga mo rte tudi meni vzeti.“  Publius se zavzame
nad tolikoj sercnostjoj in cesarju vse to na znanje da. Cesar
ročno vse k smerti obsodi.

Popisati se ne da veselje sedem keršanskih junakov, ko
jim smert napovedo. S večini veseljem hitijo na sodiše, ko
drugi na bogato gostijo. Veselje in serenost jih med muka¬
mi ne zapusti. Eden drugega vsercevajo, dokler vsi svoje
muke s živlenjem končajo. Januaria tak dolgo s šibami te¬
pejo in s svincastmi bati bijejo, da ugasne. Feliksa in Fili¬
pa s palicami pobijejo. Silvana iz neke višave veržejo in
usmertijo. Aleksandra , Vitala in Marciala pa obglavijo. Sv.
mati Felicita je mogla mučenje vsili 7 sinov gledati. Alj dru¬
gega v ni delala, ko jih nagovarjala, dokler so vsi srečno kon¬
čali. Štiri mesence po smerti svojih sinov je še mogla u ječi
veliko terpeti. Poslednie tudi njo ob glavo dajo, in tako je
prišla u družbo k svojim sinom u svete nebesa. Njeno go-
dovno se obhaja 23. novembra. To čestito mučenje se je go¬
dilo leta 171 po Kristusu.

N a u k i n p osna m a.

1. Srečna, čez vse srečna mati je sv. Felicita, ki ima toliko svetih mu¬
čenikov u nebesih, kolikor sinov je na zemlji imela! Kaj je njene otroke po¬
svetilo in jim nebesa odperlo? Matere skerbno podnaukvanje  u pravi
veri, njeni opomini vero visoko spoštovati, njeno opominjanje k serčnosti u
mukah in bolečinah, njeni pobožni pogovori od velikega plačila mučenikov u
nebesih. — Bi bila tako živela, takšne pogovore imela, ko dan denašen ma¬
tere po navadi živijo in govorijo, gotovo bi bila več ko ednega za pekel iz-
redila. Keršanski stariši! glejte, večdel po vašem živlenji, poduku in vaših
pogovorih se vaši otroci alj izveličajo alj pa pogubijo. Vidijo otroci vaše sla¬
be izglede, kako u svojem živlenju božje in cerkvene zapovedi prelomlate;
ne slišijo drugega, ko laži, obrekvanje, klafanje, kletuv, perdušvanje, božje pre¬
klinjanje; se s njimi več od nečimurne noše, gizdosti, iger, plesa, kratkočasov
in dobrih volj pogovarjate, kakor od Boga, svete čednosti, službe božje, po-

38

11. Juli alj maloserpan.

slušanja keršanskega nauka, — kako se bodo u keršanstvu vterdili in zve¬
ličali? Pazno glejte na celo svojo djanje, na vsako besedo svojih ust, ako
želite, da bodo vaši otroci zvesti služiteli boži in nekdaj srečni prebivavci sve¬
tih nebes.

2. Srečni, čez vse srečni so pa tudi sedmeri sinovi, ki so tako sveto
mater imeli! Alj kaj bi jim bila svetost matere pomagala, ko bi njene nauke
ne bili vbogali, njenih izgledov ne posnemali? Keršanski otroci! vam je Bog
za vaše izveličanje skerbne starise dal, zahvalite Boga; molite za nje; rado-
voljno prijemajte njih opomine in svarjenje; pokorni jim bodete! Takosebote
nekdaj s njimi u nebesih veselili. Sedem svetih mučenikov se s svetoj mater-
joj u nebesih veseli in ji gotovo za njeno skerbno padučenje večno zahvalo
vejo. Pa tudi sveta mati se s svojini sinovi u nebesih veseli in jih hvali, da
so njo tako radi vbogali. — Koliko otrok je pa tudi u pekli in preklinja ne¬
srečne stariše, ki so jim preveč svoje volje pustili, jih niso strahovali, ne k
dobrim napeljvali; morde še s svojimi slabimi izgledi in govorjenjem uhudo
zapeljali. Pa tudi stariši preklinjajo tam svoje otroke zadel njih nepokoršine,
razujzdanosti in terdovratnosti. Keršanski oče, kerš. mati, nočeš enkrat u šte¬
vilu tih nesrečnih biti, posnemaj sveto Felicito in pomni besede sv. Duha:
„Podnaukuj svojega sina  (s besedami in s dobrim izgledom); in on
te bo razveselil in bo tvoji duši u tolažbo/'  In ti,  keršansko dete,
nočeš enkrat u peklu večno terpeti, spolnuj zapoved božjo, ki pravi : ,.M oj
sin!  (moja hči) poslušaj nauke svojega očeta, in ne zaničuj za¬
povedi svoje  matere/*'

I o I i t v a.

O Bog, vlij gorečost, kojo si sveti Feliciti delil, u serca vsili starišev,
da bodo nekdaj toliko svetnikov n nebesih šteli, kolikor so otrok na zemlji
imeli; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XI. Dan julia alj inaloserpana.

Sveta Dula, devica« kevšanska dekla.

Bila je sv. devica Dula u Nikomedii, slavnem mestu male
Azie na jutrovein rojena. Imela je stariše vboge na časnem,
alj bogate na večnem premoženju, zakaj bili so bogaboječi,
svetoželjni kristiaui. Učili so skerbno svojo ljubo hčerko prav
po keršansko živeti; in Bog je njih dete s posebno lepimi
čednostmi oblagodaril; ker Bog s tari.šem rad srečo da, kte-
rih perva skerb so otroci.

Kadar je Dula odrastla, in ne le na starosti, ampak tudi
u čednostih keršauske device pricvetela, njo je pred vsim

39

Sv. Dul a, devica, keršanska dekla.

drugim skerbelo, kako bo starišem pomagala in jim veliko
skerb povernila, kajti so se postarali in jeli bolehati. Rada
bi bila pri očetu in materi ostala, jih lepo vbogala in jim
stregla do njihove smerti, naj bi njo se vprihodno vsega hu¬
dega svarili in opomiuali k dobrimu; alj dobra, hvaležna hčer
je hotla tudi kaj zaslužiti, da bi jim imela svoje letnine dati,
jim pa tudi kruha in drugega živeža poslati, kteriga bi si sa¬
ma pritergala, naj bi očeta in mater poživila, ker ni poza¬
bila, da sta oče in mati ravno to storila, ko je se Dula mala
bila, in si ni zamogla sama še kruha služiti. Takim otrokam
in poslani sam Bog obljubi, rekoč: „Jaz hočem tebi  oče
bit  i.“

Dula po privoljenju starišev neki keršanskej gospej u
službo gre, in prav dobro ji je bilo. Bog je Duli blagoslov
starišev, kojega je s seboj — vzela, poterdil in pomnožil, in
vsa hiša je bila za keršanske dekle del oblagodarjena, za¬
kaj pošteno, bogoljubno družinče je hiši velik božji dar. Bog
je pa tudi dopustil, da se je krepost in zvestoba keršanske
dekle terdo poskusila- Gospa te deviške dekle je imela mo¬
ža razpušeniga vojaka, častnika, kteri se je u Dulo nespo¬
dobno zagledal in njo nesramno poželjel. Devica je bila ne¬
dolžna, in si ni mislila, kaj gerdež hoče, ter mu ni dala no¬
bene priložnosti mu toliko pregrešne želje obuditi; alj vo¬
jaški častnik je bil nevernik in maiikovavee, ter je hotel po
sili deklo, ob času, kadar ni bilo gospe doma, u greh napel¬
jati, se ji prilizovaje s obljubami in darovami. Dula pa vsega
tega ne porajta; njeni ljubi je bi! Jezus, njegova ljubezn je
bila vso njeno bogastvo, zvestoba, njemu vsa njena sreča.
Svet strah jo je bil to svojo naj dražej blago, naj slajše ve¬
selje zgubiti. — Kaj je pač lepa obleka, u primeri nedolž¬
nega veselja ? — Kaj vsa prijaznost ljudi proti prijaznosti
božji, ktero nedolžne, čiste duše posebno vživajo?— Vsa
posvetna lepota je paječina, vsa časna dobrota pregrešnih
ljudi je blato in prah. Tako je sramožliva devica mislila, po
tih keršanskih resnicah je ravnala.

Dula bi bila lehko ponujane dare potrebnim starišem da¬
la, in jim lepo pomagala, alj vedela je, da se s pregrešnimi
rečmi dobro ne stori, in ne sme, ker njih Bog ne blagoslo¬
vi. Starišem pomagati se ne sme Bog žaliti; uikolj se ne sme
grešiti iz ljubezni do ljudi; zakaj Jezus veli: „Kdor očeta
alj mater bolj ljubi ko mene, ni mene vredenin  sv. Paul
pravi: „Ako bi ljudem (pregrešno) dopadil, bi ne bil sluga
Kristusov." Dula svojemu gospodarju na ravnost pove, da
hoče taki iz službe iti, ako ji še le enkrat kaj takega po-

40

11. Juli alj maloserpan.

nudi, ter pravi: „Kristiana sim, in postava Jezusa
Kristusa mi prepove vsako nesramno djanje.“

Skušnjavec pa ne henja rad; in če se mu iz perviga vsta¬
viš, se vdrugič in vtretjic iiuje prisili, kakor prešestui ne¬
vernik; kajti nečisti ogenj se tim huje vnema, tim bolj ko se
mu vstaviš. — Ednega dne,  kadar ravno gospodinje sopet
ni doma bilo, se hotiven gospodar spet svoje svete dekle loti,
in jo žuga umoriti, ako ne stori, kar poželji. Alj kdor se
Boga boji, se mu ljudi bati potreba ni. Dula se mu serčno
vstavi, ter zaupa, da ji hoče Bog pomoči, kteri svojih u sili
ne zapusti. Divji vojsak ni bil vajen svojih hudobnih želj vto-
lažiti, ne terpeti, da bi se mu kdo vstavil; silno se razserdi,
in u svoji jezi nedolžno deklo zamori. Sv. Dula je raj svojo
kerv prelila, kakor svojo deviško čistost zgubila; za to je
pa tudi njena duša nedolžna u nebesa zletela, lepa nevesta
k svojemu ženinu Jezusu; kar se je zgodilo leta 300 po Kri-
stovem rojstvu. Njeni god se obhaja 25. sušca.

N a u k i n p o s n e m a,

l.  Pokoršina je Bogo ljubša ko dar, uči sveto pismo, in družina je
dolžna po šterti zapovedi božjej svoje prejpostavleue gospodarje in gospo¬
dinje pohlevno vbogati; alj sv. Dula nam pokaže, kdaj pose! svojega predpo-
stavleniga ne sme vbogati: kadar namreč gospodar alj gospodinja vkažeta, alj
hočeta, kar bi oeividno črez božjo alj cerkveno zapoved, greh bilo. U takej
stiski mora družinče prav spodobno in pohlevno odgovoriti, kakor so apo¬
stoli djali: „Bogu imamo bolj pokorni biti, kakor ljudem/*  Apo¬
stole so za to besedo dali kervavo bičati: alj veselilo jih je za ime Jezu¬
sovo zasramvanim biti; sveto Dalo je hudoba gospodar za to umoril; pa
Jezus vse svoje zveste služevnike lepo tolaži, rekoč; ,,Ne bojte se jih.
ki truplo umorijo, duše pa usmertiti ne morjo; timveč bojte
se njega (Boga), kteri telo in dnšo lehko u pekel  pahne.-'* — Ne
slušaj jih, ki pravijo: ,,Bom pa jaz greli imel, bom jaz odgovor dal/-' Tvoj
greh le tebi ostane, nihče ne bo na sodbi za tebe stal. Naj bo gospod alj go¬
spa, naj se jezi alj preklinja; ne dovolji u česar, kar ni prav; njih jeza bo
pri Bogu tvoja hvala, in njih kletev bo le njim S kod val a, tebi pa hasnila in
ti srečo prinesla. — Mož, ki deklo bolj obrajta, kakor svojo lastno ženo, je
slab mož, in še slabši kristian, ki ni vreden tvoje ljubezni. Zakonska žena je
slaba sopruga, ktera hlapca rajši ima, ko svojega moža, in ne zasluži, da bi
se s njoj pečal. — Gorjej poslam, kteri zakon razderajo, in pri hiši nepokoj,
vjedengo delajo! —

41

Sv.  Mohor in Fortunat, mučenika.

2. Gostokrat imaš razujzdane soposle, ki gerdo znanje imajo, in vidiš
njih pregrešno djanje; kaj ti je storiti? Nikdar s njimi ne potegni, pa tudi k
njih grehu ne molči, da se njih grehov ne vdele/,iš. Posvari jiii lepo prijazno,
in če tvoja beseda ne zda, pove gospodarju alj gospodinji, kako se pri hiši
godi. Ne boj se njihove zamere; boljše je se zameriti jim, kakor pa Bogu,
ki bo duše tvojih soposlov iz tvojih rok terjal, ako njih grehe malopridno za¬
krivaš, in ti bi s njimi pogublen, pogublena bila. — Kadar pa vidiš, da si
pri tej alj uni hiši u hudi priložnosti in u nevaršini tvoja duša, in čutiš, da
pri takej hiši ti ni brez greha ostati, potoži gospodarju alj gospodinji, in če
kaj ne opraviš, poterjaj, kar si zaslužil! zaslužila, ter službo zapusti. Bližne
priložnosti se je potreba kakor greha varvati, zakaj: „Kdor priložnost ljubi,
bode u priložnosti konec vze l,“  uči sv. Duh. Dolžni so te pošteno plačati, ker
so oni krivi, da iz službe greš, in če ti plačilo prideržavajo alj pa tergajo,
njih greh u nebo vpije, in Bog bo tebi škodo povernil. Da se pa ne vkaneš,
poprašaj svojega spovednika, jeli je prav in potrebno pred letom iz službe
iti, in kakor ti spoznajo, stori. —

Za vsako malo reč iz službe siliti, za kake majhne zamere del svojo
kložnjo pobrati, alj pa za to službo pustiti, ker ti gospodar svojvolje, go¬
spodinja razujzdano živeti, se po noči potikati ne da, Bog ovarji! Tako bi
veliko sovražtvo vstalo, gospodarju se škoda godila, Bog pa tebe ojstre kaz¬
noval.

Mol! I v a.

O Bog, ki si nas u služevni stan postavil, naj bi tebi zvesto služili in
u patu svojega obraza svoj kruh zavživali, daj nam po izgledu in prošnji
svete Dule, device in služevnice tvoje, vse svoje dolžnosti zvesto dopolniti,
se pa tudi greha zvesto varvati, tako da po smerti pri tebi svojo plačilo prej¬
memo in s teboj vekomaj kraljujemo. Amen.

XII.  Dan julia alj malosei pana.

Sveti Mohor in Fortunat. mučenika.

Sv. evangelist Marko , tovarš in učene svetega Petra je
okolj leta 46 po Kristusovem rojstvu u Oglej pripridgoval, ki
je bilo tičas slavno in imenitno mesto, pervo za Rimom u za¬
hodnih deželah, na zglavji jadranskega (teržaškega) morja.
Sv. Mohor  je hil u Ogleju posten in moder mestlan, kojega po
rndu za Nemca imajo; alj okoljšine tistih časov kažejo, da je
hil berž ko ne rojen Slovenc. Pa naj si bo roda kakorga rad,
saj to je gotovo, daje bil sv. Mohor pervi apostol Slo¬
veli  c o m,  ki so okrog Ogleja bivali, mnogotero imenovani-

42

12. Juli alj maloserpan.

Slišati sv. Marka božje nauke se da sv. Mohor kerstiti,
ter je njemu naj zvestejši učene. Spremi sv. Marka u veliko
poglavito mesto tlim, u kojem ga je sv. Peter posvetil, in apo¬
stolskega škofa Ogleju in vsim okrajnim deželam poslal. Neu¬
trudno je učil in svoje nauke s čudeži terdil, ter veliko Ogle-
janov pokristianil. Iz Ogleja se je po ptujcih, kojih je u tem
teržaškem varošu vse gomezelo, keršanska vera na vse kraje
razoznanila, in steza apostolskim možem napravila. Po njih
seje sv. evangeli po sedajnem Primorskem, Krajnskem, Ko¬
roškem, Stajarskein, noter u Horvaško in Vogersko zemljo
glasil. Sv. Mohorja zvest tovarš in goreč pomočnik bil
je diakon Fortunat; oba sta veliko serčnih spoznovavcov
Kristusu pridobila; malikvanje začne onemagvati in svetu po
sveti veri nova zarja zasije.

Blizo dvajset let je sv. Mohor u vinogradu Gospodovem
marljivo delal, tersje vernih seje lepo ozelenilo in jela sv. vera
mogočno cveteti, kar kervolog, cesar Nero po vsili rimskih
deželah, in tudi nad srečno Oglejsko cerkve hud vihar naže¬
ne. U Rimu da svetiga Petra križati, svetiga Paula ob glavo
djati, veliko vernih s srnoloj politi , mnogo jih drugotero ueu-
smileno pomoriti; pa tudi po deželah kristiane kervavo pre¬
ganjati, česar so malikovavski rabelni že težko čakali.

U Ogleju je gospodaril tisti čas Sebast, človek hudoben
kakor Nero, njegov gospod. Več seje bal ljudi kakor Boga;
in se cesarju prikupiti je začel kristiane gerdo preganjati in
zatirati svete vere nauk. Bile so u Ogleju štiri bogaboječe de¬
vice, Eufemia, Rotia, Tekla in Erazma,  hčere terde-
ga malikvavca Valencia, ktere je sv. Mohor n pravi veri po¬
dučil, kerstil, in Jezusu neveste posvetil. Oče hoče stareje
dve omožiti, pa one odgovorite, da ste že svojemu nebeške¬
mu ženinu zaročene kristiani. Od jade bi nji bil serdit porod-
nik mahom zamoril, če bi mu hčeri ne bile h keršanskemu stricu
Valentinianu utekle. Oče s rabelni nji dohiti, ter ji s bratovimi
hčerami, koje so tudi kristiane bile, zgrabi in pred sodnika ti¬
ra. Dokler Kristusa zatajile niso, so jih kervavo raztepli, s
železnimi grebeni raztergali, jim perse odrezali, in na povelje
sodnika tak razmesarjene po mesti gonili. Jezus svojim slu-
žavnicam pomočnika pošle, ki jih čudno ozdravi in zasramvanja
ovarje. Ljudstvo to čudo videti Boga hvali in veselo device
spremlja. Terdovraten sodnik jih poslednič u sinert obsodi in
lastnemu porodniku umoriti da. Grozoviteu oče jih u svoj stolp
pel ja, jim s lastnoj rokoj glave poseka, trupla pa skoz lino u
vodo Natiso pomeče, ki je memo zidovja tekla. Na to grozo¬
vitost huda ura vstane, strela u kervav stolp treši, ubije ne-

Sv. Mohor iu Fortunat, mučenika. 43

vsmileuega očeta in s njim tudi rabelne vpepeli. Sv. Mohor
in Valentinian, mučenicam stric, gresta po noči svete trupla
iskat. Mladenča dva jih u čolniču jima na proti pripeljata in
izročivši jih zgineta ; ona jih spodobno u poslopje Valenti-
niana pokopleta, in na njih pokopu altar postavita, na kojern
se je potem sv. maša služila. Še kažejo na tem mestu čedno
kapelico svetim devicam in mučenicam posvečeno.

Častita smert Oglejskih devic seje daleč okrog razslo-
vila; njih prelita kerv je bilar seme kristianov. Število ver¬
nih je rastilo, pa tudi ljutost terdovratnih malikanov. Tret¬
jina Oglejanov se je pokristianila; malike so overgli, in ma-
likovavske tempelne popustili. Sebast, Oglejski poglavar, od
malikanov podpihan, vkaže sv. Mohorja u vozo (ječo) djati,
potem pa pred svoj sodni stol prignati. Brez tajbe sv. Mo¬
hor pove, da že nad dvajset let pravemu Bogu služi, potem,
ko je slepoto malikvanja spoznavši zmoto in hudobijo mali¬
kov zavergel. To očitno pričanje kristianstva sodnika toljko
razkači, da vkaže apostolskega moža kervavo raztepsti, s
železnimi grebeni tezati in s gorečimi baklami po malem žga¬
ti, na to ga konju na rep priv^ati in po mestu vlačiti. Šv.
Mohor pa stanovitno Kristusa hvali in Sebastu na ravnost
pove, da s njim kaj opravil ne bo, kajti je njegova živa ve¬
ra in pa goreča ljubezen do Jezusa veliko močnejša od nje¬
govih še tak grozovitnih muk.

Oglejanom se svet mož usmili; zagrozijo se sodniku, in
on reče sv. Mohorja Ponciauu jetničarju zapreti. Sv. škof u
ječi Boga hvali, moli, in vsa ječa se osvetli; rane mn toliko
čudno pocelijo se, da jetničar pred njega poklene, ter ga za
poduk u keršanski veri in pa za sv. kerst prosi. S veseljem
ga sv. Mohor poduči iu kersti. Poncian potem po vsem me¬
stu oznanuje, da je keršanska vera edino prava, katero tolj¬
ko čudežev priča. Ječa se sv. Mohorju u živo cerkvo pre¬
meni, vse se krog njega ljudi tere, koje uči in nad njimi ču¬
deže dela. Preoberne Gr e go vi a, slovitega Oglejana, kte-
reinu je sina ozdravil, in pa A les andr  in  o, žlahno gospo,
kteri je pogled izprosil; pa tudi veliko drugih vsakega sta¬
nu, vsake starosti. Kar jih sv. Mohor podučil, je njegov po-
moga sv. Fortunat kerstil, in sv. vera je za toljko lepše ra¬
sla, za koljkor je sv. Mohor za njo terpel. Temna voza je
bila služavniku božjemu rodovito polje.

Malikvavc Sebast zve, da je sv. Mohor svojega diako¬
na Fortunata za nastopnika vernim odločil, vkaže torej tudi
njega u železje djati in k sv, Mohorju uječiti; pa še več
ljudi se je k svetima jetnikoma sberalo, da sta jih uče upravi

44

12. Juli alj maloserpan.

veri poterdila. Malikoni zdaj smert služitelov božjih sklene¬
jo, in Sebasta prisilijo, da vkaže sv. Mohorja in Fortunata
obglaviti. Po noči posle trinoga n ječo, ki zvestima spozno-
vavcoma glave odseka, in jima diko nebeško odpre. Nju sveta
trupla Poncian ohrani in žlahna gospa Alesandrina ju s po¬
močjo Gregoria u svojo bližno njivo častito pokople. Veliko
lepih cerkev zdaj njima n čast pozidanih stoji u visokih pla¬
ninah in na veselih gričih po vsih slovenskih krajih na desni
strani bistre Drave: posebno pa Krajnska dežela sv. Mohorja
in Fortunata za svoja perva priporočnika ima.

Nauk in posnema.

Kako hvaležni so bili naši slovenski predniki, Bog jim daj dobro! za
naj dražji dar božji sv. kat. vere. Kako za ljubo so imeli sv. Mohoija in
Fortunata in ostale oznanovavce, kako verno jih poslušali, jih branili, jim po¬
magali, s njimi radi terpeli, in u vsem le ljubezen, zalivalo na znanje dajali.
Otročja ljubezen in spoštovanje do božjih namestnikov  bila je od
nekdaj lepa čednost Slovencov. Alj žalibog, danšni dan se je pri nas to zlo
spreverglo.

1. Ljubi moj, u hudobii te je mati spočela in u grehu porodila; bil si
otrok pogubljenja, ko so te goteji (botri) k cerkvenim vratam prinesli. Du¬
hovnik so se pervi te usmilili, ljubeznivo prihiteli, te hudobi odpovedali in
kerstili, med verne sprejeli in Bogu pripisali. Pozneje te u kat. veri podučijo,
te varvajo in kličejo, in molijo za te; in ko te ob zadni uri vse zaptišalo bo
spet le duhovnik prileteli, in te u neznano večnost spremili bodo. Od zibele
do groba so tvoj varh in naj veči dobrotnik. Oj bodi jim hvaležen za toliko
dobroto in srečo, koja milionom in milionom ljudi na zemlji ne dojde, —
ljubi, spoštuj, poslušaj in bogaj svoje duhovnike in moli za nje. Ne posnemaj
posvetnjakov sedajncga časa, ki se duhovnikom vstavljajo, se jim smejijo,
njih slabosti raznašajo, jim stare pravice in dohodke kratijo, ter jim za veli¬
ko skerbi in truda nič ljubezni in hvale ne vejo. — Ljubezen in poštovanje
dušnih pastirjev je lepo znamnje vernega in hvaležnega serca in prihodnega
zveličanja. „Boj se iz cele duše Gospoda in njegove mašnike u ča¬
sti imej,"  uči sv. Duh.

2. Kakor se ljubezen in poštovanje duhovnikov manjša, se manjša tudi
njih število; redek je zdaj mladenč, da bi se iz pravega namena duhovšine
lotil, — le u drugih stanovih si srečo išejo. Ze zdaj je to dosta žalostno in
nam še žalostnej prihodnost obeta. — Oj koliko dobro delo je torej, če kri—
stianski stariši tega alj nnega sina, ki je pobožnega serca in vedrega duha,
u šole dajo, in u duhovski stan napeljajo; koliko dobro delo, ako kdo drugi,

45

Sv. Kamilo od Lelis, spoznovavec.

ki nima otrok, ima pa premoženja, kteremu bornemu dečku, ki veselje in bi¬
stro glavico ima, u šole in u duhovšino pripomore; koliko dobro delo, ako
kdo po svojem pomaga alj se u posledni volji spomni seminiščev, koje
za pridne mladeneke napravljajo, jih zgodaj pred strupom obvarvati in
za duhovšino izgojiti. S takim djanjem trud sv. Mohorja in Fortunata hvalež¬
no povračaš, in Bog ti enkrat tudi tvoj trud obilno povernil bo. „Resnično
ti povem, stokrat boš prejel, in večno živlenje zadobil,“  govori
Kristus.

91 o 1 i t v a.

. O Bog, dodeli nam, ki dans praznik svetih mučenikov Mohorja in For¬
tunata veselo obhajamo, da nas s svojo sveto hrambo vselej varjeta, in s
svojo priprošnjo podperata. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XIII. Dan julia alj maloserpana*

Sveti Ilamilo ort l<ells, spoznovavec.

Sv. Kamilo od Lelis imenovan, ker je u tem imenitnem
rodu leta 1550 rojen bil, je osnovavec dubovškega reda, kle-
riga udi se po obljubi k strežbi bolnikov sploh zavežejo. Ko
ga je njegova mati pod sercom nosila, se ji je senjalo, da bo
pubiča rodila, ki je na persih s križem zaznamvan, in druge
fantičke vodi, kteri ravno take križice na persih imajo. Po¬
men tih senj se je se le takrat razvil, ko je sv. Kamilo ime¬
novan red vpeljal, kteriga udi po papeževi volji temnorudeei
križ na desnih persih nosijo. Perve leta svoje mladosti je
pri svojih stariših pobožno živel, pozneje pa se je jigri tolj-
ko vdal, da ni le vse zapravil, temuč tudi bolehati začel.
Ker ni imel dalej cesar živeti, je šel u neko bolnišnico slu¬
žit; kmalo pa se je službe naveličal, in se k vojšakom po¬
dal. Pa tudi vojaški stan se mu je slabo prilegil, in ker ni
vedil boljšega početi, se je Kapucinarjem u službo ponudil.
Zdaj se je Bog zgubleue ovčice usmilil, in ga na pot izve-
ličanja nazaj pripeljal, in scer po pridgi, ktero je enkrat na
svečnico čeravno brezvoljno in od daleč slišal. Zaslišane
besede pridgarja namreč so ga toljko ganile, da je precej
začel svoje grehe in pa božjo ojstro pravičnost živo premi-
šlovati. Ves skesan se na tla verže, svoje pregreške bridko
objoka, in terdno sklene, svoje živlenje poboljšati. Brez od¬
loga je svoj sklep dopolnil, svojih grehov se zgrevano spo¬
vedal, in po tem tudi videza vsakega greha se skerbno va-

4t> , 13. Juli alj maloserpan.

roval. Želel je k veči popolnomasti med Kapucinarske brate
vzet biti, kar so mu tudi dovolili; pa po enoletni skušnji že
je moral spet iz samostana stopiti za del zastarane rane na nogi,
ktera mu je odločene dela opravlati branila. Žalosten popu¬
sti Kamilo Kapucinarski red, in gre u bolnišnico sv. Jako¬
ba u Rimi, kder je že nekdaj služil. Voljno sprejet je tu bil
za strežbo bolnikov ves vnet. Ker je pa* videl, da sploh za
plačilo najeti strežaji bolnikom le slabo strežejo, je premiš-
loval, kako bi si mogel drugih tovaršev dobiti, kteri bi po
njegovem iz ljubezni do Boga in za večniga plačila del bol¬
nikom stregli. Modro se u tem s svetim Filipom Nereiem po¬
svetuje, ki je ravno takrat u Rimi živel. 5*0 njegovem svetu
vpelja družbo, u ktero so se samo združili oni, ki so bili
voljni, brez časnega plačila bolnikom streči. S pervega so u
to družbo le nekteri posvetniga stana stopili; po tem pa so
se jim tudi nekteri mašniki pridružili, ter so si hišo pridobili,
u kteri so skupej živeli. Tako je časamo te duhovski red bil
osnovan, ki se je u kratkem po Italianskem in Sicilskem, in
po drugih krajih Europe močno razširil. Povsodi so bratji sv.
Kamila noč in dan bolnikom po bolnišnicah in drugih hišah
stregli, in jim bili u telesno kakor tudi u dušno pomoč. U ta
namen seje sv. Kamilo na svet svetega Filipa Nerea čeravno
že postaran potrebnih učenosti naučil, daje bil mašnik po¬
svečen, ki je mogel bolnikam ne le za telesno, temuč tudi
za dušno zdravje skerbeti. U tem je bil sv, Kamilo svojim
bratam pervi izgled, in gotovo se priča od njega, da naj
skerbnejši mati ni kos svojimu bolnima otroku ljubeznivši po¬
streči, kakor je sv. Kamilo vse bolnike brez razločka osker-
bel. Kder kolj je za bolnika zvedel, je hitro ga objiskal, mu
jesti in pili in zdravila dajal, postelo in izbo suažil, rane obe¬
doval, u kratkem, kar kolj je vedel in znal, bolnikom težave
polajšal. Tako je vsakimu boliiimu veselo postregil, naj rajši
pa je pri takih bolnih bival, ki so imeli skurne rane, alj so
hudo Smerdeli, alj so bili kakor bodi negnusni, da se je dru¬
gim do njih preveč gabilo. Pogosto je pri bolnikih vse noči
prebedel, če ravno je njega samega tudi noga silo bolela.
Večkrat se je u strežbi toliko vtrudil, da je omedlel, in na
sledne celo opešal. O kužni bolezni, ktera je ravno u Rimi
in po drugih mestih divjala, je čuda ljubezni delal; vse ulice
in kraje mesta je s svojimi prehodil, bolnike jiskat in jim
dušno in telesno pomagat. Mnogokrat je kteriga kužnega, ki
je na ulicah zapušen ležal, na svoje lastne rame zadel, ga
u svojo hišo zanesel, in ljubeznivo oskerbel, brez da bi se
bil smertne nevarnosti bai. Ravno tako skerbno je stregel

Sv. Kamilo od Lelis, spoznovavec. 47

kužnim u Milanu in Noli, kamor je naleš šel, bolnikam po¬
magat.

Vse to pa je storil sv. Kamilo iz gole ljubezni do Bo¬
ga, ktera je njegovo serce toliko vnela, potem ko se je bil
spreobernul. Kakor je sam Boga priserčno ljubil, ravno tako
je željel tudi veliko drugih Bogu pridobiti, in jih s sovražt-
vom do greha, kakor naj hujšega razžalenja božjega napol¬
niti. Zato je bolnike najprej opomiual, po resnični pokori s
Bogam se spraviti, in iz ljubezni do njega bolezen voljno
terpeti.

Pa tudi za druge je bilo živlenje sv. Kamila vso nebeš¬
ko. Pogosto so ga vidili u molitvi vsega zamakneniga s ne¬
beško svetlobo obdanega, alj pa od zemlje povzdigneniga.

Sv, Filip Nerej priča, da je večkrat ga videl pri strežbi
bolnikov od angelov obdanega. Bog mu je tudi dar preroko¬
vanja dodelil, in moč, mnoge bolnike nagloma ozdraviti. Vsi
Rimljani so ga torej velikega svetnika častili; on pa seje za
toliko več poniževal; zavoljo grehov svoje mladosti, ktire je
vedno bridko objokval, se je nevredniga štel, med ljudmi ži¬
veti; za naj veči grešnika se je imel, ki je že dalno pekel
zaslužil. Naj bolj ga je vžalilo, ako ga je kdo hvalil. Nikolj
ni hotel redni predstojnik imenovan biti, in ako je ravno že
sedem in dvajset let svoje redovne brate modro vladal, ni
henjal, da je drugi vodstvo prevzel, katerimu se je sam ves
pokoren vdal.

Kakor ponižno in pokorno, ravno tako spokorno je ži¬
vel sv. Kamilo. Ce ravno je pri bolnikih veliko prestal, in o
svoji rani na nogi mnogo preterpel, se je vendar s ojstrim
poštam, dolgim bedenjem in drugimi spokornimi delami toljko
pokoril, da je bilo čudo, da je še tako dolgo živel. U letu
1614 je svojo sveto in ljubezni polno živlenje po dolgi hudi
bolezni, 64 let star, pobožno sklenul. Ako ravno 33 mescev
hudo bolan, je vendar vse bolečine voljno prestal, mislijoc,
kakor je sam rekel, na peklensko terplenje, katero je bil za
svoje grehe zaslužil. Pred smertjo je še svoje tovarše k
stanovitni goreči ljubezni do Boga in bližnega opomnil; in
po njegovi sinerti so čudeži, ki so se na njegovo priprošnjo
zgodili, kakor njegove čednosti daleč okolj sloveli; zato je
tudi leta 1746 od papeža Benedikta XIV. slovesno bil sve¬
tlin prištet

43

13. Juli alj lnaloserpan.

Nauk i n p o s n e m a.

1. Sv. Kamilo se je n mladosti jigri silno vdal, in je po nji premo¬
ženje in zdravje zapravil; poznej pa je svojo razvado opustil, serčno objo-
kal, in ves čas svojega živlenja s molitvijo in dobrini delami ker,sanske lju¬
bezni polnil. Poštena j igr a sama na sebi scer ni greh, pa lehko u majhne
alj clo smertne grehe človeka napelja, ako se ji kdo nezmasno in iz hudob¬
nega namena vda, alj drag čas po nji preobilno trati, zravno pa dolžnosti
svojega stana mudi; alj kedar kdo po njej obogateti želi in drugim premo¬
ženje krati. Tudi je jigra dostikrat kletve, krivice, goljufije, laži in drugih
pregreh kriva. Ravno tako ni prav, ako te kdo u nepošteno aljjkrivično ji-
gro napeljuje. Si morde kakor bodi tako u jigri zapadel, opusti jo brez od¬
loga, da te u škodo gotovo ne pripravi. Sv. Frančišk Rorgia pravi: „Jigra
človeku trojno škodo prinese, ker se po nji dnar, čas in pobož¬
nost in vest gubi.“  Veliko jih je že po jigri obožalo, obogatil pa mende
še nobeden. In če tudi dnarja pri jigri ne zgubiš, pa zlat čas zapraviaš, kteri
je dražeji od blaga. Pa tudi ob pobožnost in vest se jigravcc lehko spravi;
sploh jigravci namreč malo kaj molijo, veliko jih jigra od božje službe, po¬
sebno od keršanskega nauka zaderžuje; in dostikrat se vest s mnogim gre-
hami obteži, ki so jigravcam navadni. Glej! kolika škoda in zguba za dušo
in telo, ktera nobenima dobičku primeriti ni.

2. Sv. Kamilo seje  usvoji hudi bolezni peklenskiga terplen-
ja spomnil,  iu  tako svoje bolečine ložej preterpel. Ako si ti u terplenju,
zmisli tudi ti na pekel, kteriga si morde večkrat zaslužil kakor sv. Kamilo.
Zahvali Boga, da te na tem svetu tako milostno kaznuje, ki bi te bil lehko
že po svoji ojstri pravici u večno terplenje obsodil. Ako se ti tvojo terplenje
težavno zdi, reci: kar jaz terpim, ni nič proti peklu. Ako že dolgo terpiš,
tolaži se rekoč: saj vendar še tako dolgo ne terpim, kakor morajopogubleni
u peklu terpeti; mojga terplenja bo enkrat gotovo konec, dokler oni brezkonč¬
no terpijo. Kako bi pogubleni Boga hvalili, naj bi njih terplenje ne bilo veči
in daljši, ko moje. Tako boš u terplenju nevoljo premagal, in s sv. Hiero¬
nimom rekel: „Bodi hvala Bogu! saj spoznam, da dosti manj ter¬
pim, kakor sim si zaslužil. Moje terplenje je le majhno proti
mojim  pregreham.-"*'

M o 1 i t v a.

Bog! ki si svetmu Kamilu milost dodelil, pregreške mladosti objokati, u
keršanski ljubezni veliko dobrega storiti, in bolečine voljno prestati; dodeli po
njegovi priprošnji tudi nam, sc grešnega živlenja s terplenjem voljno spoko¬
riti, in s obilnim dobrimi delami nadomestiti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Sv. Bonaventura, škof, cerkveni učenik.

49

XIY r . Dan julia alj maloserpana.

Sveti Bonaventura, škof, cerkveni učenik.

Sv. Bonaventura, imeniten cerkven učenik, je bil u Tos¬
kanskem leta 1221 od bogatih in imenitnih, pa ravno tako
pobožnih starišev rojen. Komej 4 leta star je za smert ta¬
ko hudo zbolel, da so mu zdravniki'že živlenje odrekli; nje¬
gova pobožna mati pa se k sv. Frančišku Asiškemu poda, in
ga prosi, naj bi mu s svojo priprošnjo od Boga še zdravje
zadobil, ter mu obljubi, sineka, ako ozdravi, Bogu u čast iz¬
cediti, in u red, kteriga je svet mož vpeljal, u zahvalo dati.
Sv. Frančiško moli za bolniga otroka, in berž ga bolezen ču¬
doma popusti. To čudo videti, svet mož zaupije: „0 bona
ventura!“ to je, „o srečna prigodba!^ in od te dobe so
ozdravlenega Bonaventura imenovali, če ravno je za Janeza
keršeu bil.

Ko sv. Bonaventura leta modrosti doraste, rad obljubo
svoje matere dopolni in veselo u redovno sv. Frančiška sto¬
pi. Po dokončanem skušnem letu je moral u Pariz u šole. U
šolah je ravno tako spešno napredoval, kakor si je obilno
lepih čednosti skerbno naberal. Bil je ves ponižen, voljno po¬
koren iu prav spokorno je živel, posebno rad grenko ter-
plenje Jezusa premišloval, in pa [zveličarja svojga u presve¬
tem resnem Telesu globoko častil, in scer vsaki dan, kolj-
kor mu je le čas dopustil. Kedar je šel k svetmu obhajilu,

II. Del. 4

50

14. Juli alj maloserpau.

alj kedar je sam sv. mašo služil, vselej se je milo razjokal.
Nedolžno je tako živel, daje  neki njegovih učenikov re¬
kel: ,,Zdi se mi, kakor bi Bonaventura greha po Adamu ne
bil prejel. 11  Se 30 let ni bil star, ko so ga učenika na ime¬
nitnem vseučelišču u Parizi izvolili, in s velikim slovesom je
bogoslovje učil. Pet in trideset let star je bil viši poglavar
vsega serafinskega reda izvolen, in od papeža Aleksandra po-
terjen. Kakor ponižno sc je poprej toljke časti branil, za
toljko več si je prizadeval, svoj red u gorečem duhu sv.
Frančiška ohraniti. Celih 18 let je svoje redovne brate mo¬
dro in ljubeznivo vladal in jih s besedo in lastnim izgledoin
k veči popolnosti napeljeval, da so ga vsi kakor svetnika
častili* i

Pri svojih mnogih obilnih opravilih pobožne molitve in po-
trebniga uka nikdar zamudil ni. Zapustil nam je mnogo bu¬
kev, ktere je učeno in marlivo popisal. Tako postavim bukve,
u katerih zagovarja čast in prid svojga reda zoper nasprot¬
nike. Popisal je živlenje sv. Frančiška, vpeljavca serafinske¬
ga reda, in ko ga ravno pri tem delu sv. Tornaž Akvinski
najde, ga ni hotel motiti alj muditi, rekoč: „Naj le popiše
svetnik svetnika! 14  za toljko svetiga ga je imel. Spisal je sv.
Bonaventura tudi mnogih bukev u čast presvete Device Ma¬
rie, ktero je iz mladega posebno častil, in mnogo drugih po¬
božnih in učenih bukev. Ko se mu sv. Tomaž začudi, od kodi
toljko učenosti ima, mu na bridko martro s perstom pokaže,
rekoč: „To je moja bukvi sni c a, iz katere sim se
vsega naučil,  kar  k olj  učim. 11  Preden se je kaj učiti za¬
čel, alj kedar pri uki kaj prav zapopadil ni, je pred britko
martro pokleknil in molil, in sam priča, da mu je to k veči
učenosti pripomoglo, kakor vso lastno prizadevanje. Verli te¬
ga je povsod, kamor je po objiskanji samostanov svojga re¬
da prišel, goreče pridgoval in učil, ter s svojim učenim na-
govoram mnogo grešnikov spreobernul, in veliko pobožnih u
dobrem poterdil. Imeli so ga sploh za imenitnega serafinske¬
ga učenika, kakoršen še dan današen u sveti cerkvi slovi.
Zato so ga tudi škofi in papeži visoko čislali. Papež Kle¬
men IV. mu je za njegove obilne zaslužke nadškofijo Jorsko
ponudil; alj ponižen mož toljko joka in na kolenih papeža
tako dolgo prosi, dokler mu vnudeno visoko službo spet od¬
vzame. Po smerti tega papeža se kardinali u Viterbi shrani
ne morejo zediniti, koga bi papeža izvolili; sklenejo torej
vsi sv. Bonaventura za svet pobarati, ter mu obljubijo, tiste¬
ga papeža izvoliti, kterega jim bo on naznanil; toljko so ga
u časti imeli. Sv. Bonaventura nekoljko pomoli, potepi pa jim

51

Sv. Bonaventura, škof, cerkveni učenik.

Teobalda, jLesanskega naddekana za naj vrednejšiga napo¬
ve, kateriga so za res tudi poglavarja Jezusove cerkve iz¬
volili.

Izvolen papež, Gregor X. imenovan, je pozneje sv. Bo¬
naventura kardinala in Albanskega škofa izvolil, in mu pod
terdo pokoršino naložil, se te volitve ne braniti. Poslanci
papeževi ga ravno u kuhini najdejo, kder je kuhinsko poso¬
do omival. Silno se toljkega naznanila zavzame; ker pa vi¬
di, da se iz pokoršnje poklicu vbraniti ne more in ne sme,
se u voljo papeževo pokorno vda, poprej pa še ves ponižen
vse orodje po kuhinji pomije. Pozneje ga papež u Bim po¬
kliče, in seboj u Lionski cerkven sbor vzame, kder je po
svoji visoki učenosti veliko u prid cerkve pripomogel.

Tu pa je Bogu dopadlo, svojga zvestiga služavnika po
kratki bolezni iz dela u večno plačilo poklicati. Komej 53
let star je svet mož u letu 1274 sveto umeri. Sbrani škofi s
papežem vred so silno za njim žalovali. Že berž po smerti ga
je Bog s mnogimi čudeži poveličal; sto in šestdeset let no
tem pa so hotli na mestu, kder je bil pokopan, novo cerkvo
zidati, in zato njegovo truplo častitlivo prenesti; alj kako se
zavzamejo, ko vso drugo meso po trupli že sperhneno, gla¬
vo pa celo, kakor bi še živa bila, najdejo. Spodobno druge
kosti u trugo pobero, glavo pa u posebno kištico častitlivo
shranijo, kder je še zdaj ovarvana: kosti pa so krivoverci
pozneji sožgali in u vodo pepel vergli, ker jim te uečasti ka¬
toličani vbraniti mogli niso.

Nauk in posnema.

1. Sv. Bonaventura je terplenje in smert Jezusa Kristusa vedno u ve¬
liki tasti imel, vsak dan je kak del Jezusovega terplenja premišlo-
val, bridko martro je skozi pred oemi imel, pred njoj kleč6 je svojo mo¬
li tvo opravljal. Tudi ti, te si Se vreden katolski kristian, imaš u hiši bridko
martro, alj podobo Jezusovega svetega križa; pa kako redko pred njo poklek¬
neš, kako malo misliš na Jezusovo terplenje in smert! Kako slaba je tvoja
ljubezen in hvaležnost do tvojega IzveliCarja! Naj bi bil kak tlovek iz lju¬
bezni do tebe pol toljko storil, koljkor je Jezus za tebe prestal, alj ko bi bil
clo za tebe umeri, da bi te smerti rešil, kako bi mu bil gotovo hvaležen!
Zakaj pa svojemu Izvelitarju nisi tako? Saj posehmal mu skaži veti ljube¬
zen, poklekni vsak dan pred njegovo sveto podobo k serčrni molitvi, oberni
večkrat svoje oči u bridko martro, premičluj Jezusovo grenko terplenje in
smert, in drami tako svoje serce k dolžni hvaležnosti in ljubezni do svojga
Izveličarja, ki je tebe toljko ljubil.

4 *

X

52

15. Juli alj maloserpan.

2. Kedar kolj je sv. Bonaventura k svetimu obhajilu stopil, alj sam
sveto mašo služil, vselej so ga pobožne solze topile, iz ljubezni do presve¬
tega rešniga Telesa. Kako ljubezen in pobožnost  pa kaj tvojo serce do
presv. rešniga Telesa  občuti? posebno kedar ga zavžiješ? Kako sekaj
pripravljaš navadno k sv. obhajilu ? Ali kaj prav očistiš poprej svojo vest po
zgrevani spovedi ? ali kaj ozaljšaš svojo serce s lepimi čednostmi, da bi vred¬
no bilo, Jezusa, božjega Sina sprejeti? Ali se vselej spodobno zaderšiš, ke¬
dar k božji mizi pristopiš? Ali zahvališ Jezusa spodobno, ko si ga prejel? —
O da bi saj vselej vse to zvesto dopolnil, kedar k svetimu obhajilu
greš, da bi nikdar svetega rešniga Telesa po nevrednem ne prejel! Pomisli,
da u presvetem zakramentu ne prejmeš samo Izveličarja svojga, temuč tudi
prihodnega Sodnika, ki te bo u kratkem sodil. Kaka bo tvoja sodba, ako si s
nevrednim obhajilom serd svojga Sodnika nabiraš? ..G o r j e človeku, ve¬
komaj gorje! jti se prederzne, nevreden k božji mizi stopiti!"
uči častitlivi Beda. Judež Iškariot je bil pervi sv. r e šno Telo u smertnem gre¬
hu zavžil; pa ko je grižlej dobil, je tudi hudič u njega zlezil, in ga napeljal,
da je Jezusa izdal, po tem pa se tudi vekomaj pogubil. Le njemu ne bodi
enak, in nikar k sv. obhajilu po nevrednem ne hodi, da se časno in večno ne¬
srečnega ne storiš.

1 o 1 1 t v a.

Bog! kteri si svetega Bonaventura velikega učenika svoje svete cerkve
izvolil; dodeli nam milostlivo, da, ki ga na zemlji častimo učenika, bi ga
imeli u nebesih pri tebi za nas besednika. Po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

XV. Dan julia alj maloserpana.

Sveti Henrik, cesar.

Sv. Henrik (Arih) je bil leta 977 na Parskem rojen, keler
je njegov oče vojvod s pobožno vojvodino poročen bil. Da
bi ga stariši bogoljubno izredili, so ga svetimu škofu Voll-
gangu sporočili, ki ga je u keršaustvi iu inuogih vednostih
podučil. Od svetiga učenika se je privadel sveto živeti, in
vso njegovo živlenje je bilo sveto. Svet učenik mu je zgo¬
daj odumerl, kar ga je silno vžalilo, in mnogokrat potem je
na grobi svetega škofa klečal, kakor bi mu svoje serčne že¬
lje sporočal. Enkrat ga u taki molitvi spanje posili, in u sen-
jah zagleda sv. Volfganga, ki mu miga, naj se na bližno ste¬
no ogleda. Ko se ozre, vidi na steni zapisano : „C e z šest.“
Na to se izbudi, iu kaj si o tem drugega misli, kakor da bo

Sv. Henrik, cesar.

53

čez šest dni umeri. Za to se po vsi moči k smerti skerbno
pripravlja. Ko šest dni preteče in še živi, meni, da pomenijo
une besede šest tednov. In ko šest tednov ravno tako prej-
de, misli, morde čez šest inescov, in na sledno čez šest let;
in vseskozi toljko v pobožno živi, da je bil vedno na sinert
zvesto pripravlen. Cez šest. let je bil sv. Henrik, dozdaj Par¬
ski vojvod, rimski cesar izvolen, in zdaj je še le prav razu¬
mel, kaj mu je n senjali sv. učenik naznaniti hotel. Preden
je bil kronan, se je po željah svojih starišev zaročil s Ku-
nigundoj, pfalskega grofa Sigfrida h čer oj: pa enovoljno sta
sklenila, po deviško kakor brat in sestra vkupaj živeti, kar
sta tudi dopolnila, če ravno od njih sklepa nobeden zvedil ni.

Na imenithem cesarskem prestolu se nikakor ni prevzel,
temuč ponižno in bogaboječe kakor poprej je živel, ter je
svojo cesarsko čast in oblast u povikšanje svete cerkve in
u prid svojih podložnih zvesto obračal. Dve in dvajset let je
svojo cesarstvo modro in pravično vladal, in če ravno je ves
dober in vsmilen cesar bil, se je vendar mnogokrat s svojim
zopernikom, alj pa s sovražnikom sv. cerkve vojskovati mo¬
ral. Vselej pa mu je Bog pomagal, in čudno premagati dal.
Tako postavim so divje ljudstva iz Slavonie in drugih de-
želj njegovo cesarstvo napadle, podložne njegove zatirale,
cerkve in somostane ropale in podirale. Na svet deželjnih
knezov jih sv. cesar s svojini vojšakami napasti sklene, ter
»e s mečam svetega Andriana opasan Bogu in svojim nebeš¬
kim priprošnikom, posebno sv. Mihaelu, sv. Jurju in sv. An-
drianu priporoči, in sv. Laurencu, priporočniku Merzeburske

54

15. Juli alj maloserpaii.

škoiie, obljubi, njemu u čast zozidano, od nevernikov pa po-
derto cerkvo vnovič postaviti, ako mu Bog srečno zmagati
da. Pred vojsko ta dan vkaže vsiin svojini vojšakom sv. za¬
kramente s njim vred prejeti, in s tem nebeškim orožjem u
božjem imenu čez sovražnike plane, ter jih alj pobije alj celo
razpodi, če ravno jih je neskončna truma bila. Po toljki čudni
zmagi Boga za njo serčno zahvali, pa tudi svojo storjeno ob¬
ljubo u čast sv. Laurenca zvesto izpolni.

Kakor se pa je sv. cesar neprestrašno in hrabro s svo¬
jimi zoperniki in sovražniki svete cerkve vojskoval, ravno
tako vsmileno in prizaneslivo je s njimi ravnal, kteri so se
mu vdali alj za mir prosili. Tako na priliko so Trojanci u
Kalabrii njegovega vojskovodja hudo vžalili; in kaj takega
je že drugim u prestrah kaznovati moral. Zato njih mesto
terdo obsede. Trojanci vsi prestrašeni cesarske mogočnosti
mu svoje otroke u procesji naproti pošlejo, ki so neprene¬
homa vpili: „kirie eleison,“ to je: „gospod vsmili se nas!“
Otročji krič in jok dobrega cesarja u serce gane, da puntar¬
skemu mestu po tako mili prošnji popolnoma prizanese rekoč:
„Ne spodobi se, da bi jaz, ki sim človek, te proš¬
nje ne vslišal, po kateri se še Bog sam dostikrat
omehčiti  d a.“ Prelepo znamnje keršanske ljubezni in pri¬
zaneslivo,sti! Njegove ljubezni do Boga je bila živ porok sveta
gorečnost za božjo čast, katero je vsepovsod povikšati in
razširati želel. U te namen je toljko cerkva in samostanov
alj u novič postavil alj popravil, da nobeden cesar še tolj¬
ko. Na Koroškem in Krajnskem je cerkve bogato obdaril,
posebno cerkvo Device Marie na Blejškem jezeru. Bainber-
sko škofijo je iz novega vtemelil, in u mestu Bamberg je po¬
stavil cerkvo imenitno sv. Mihela, cerkvo sv. Štefana in pa
stolno cerkvo, katera je od papeža Benedikta Vili. samega
blagoslovlena bila. Ce ravno je za potrebne vojske veliko
potrošil, je vendar še cele zaklade u kine in druge cerkve¬
ne priprave obernnl. Vse po cerkvi je moralo lepo in okin-
čano biti; reka! je namreč: „Bog, katerimu u čast se
cerkve stavijo, je tako neskončen, da bi vse u
njegovo veličastvo o berili ti m orli. Kar se u čast
b o žj o ob erne, nikolj ni z a ver ž en o, in gor š a ko j e
cerkva, še več naj se k njeni lepoti stori.“  Vse to
je storil sv. cesar po izgledu keršanskega cesarja Konštan-
tina, velikega, alj pa kralja Davida. Pri vsem tem, kar je
sv. cesar Henrik za svojo cesarstvo in pa u prid in čast
svete cerkve storil, si je pa tudi mnogih čednost nabral, ki
so mu posebej u zveličanje služile. K molitvi in službi božji

55

Sv. Henrik, cesar.

je imel po dnevi in tudi po noči svoj odločen čas ; nič ni brez,
molitve pričel. Čeravno od mnogih in se clo od lastnega brata
hudo preganjan, je vendar vse voljno preterpel; nikolj ni bilo
žal besedce od njega slišati. Težavno bolezen, ktero je imel,
je poterpežlivo prestal, zravno pa se ojstro se postil in po¬
koril. Svete zakramente je pogosto in vsakokrat s velikoj
pobožnostjo} prejemal, in po tih pomočkih je sveto čistost
do konca svojga živlenja ohranil.

Po toljko svetem živlenju ga Bog k sebi vzeti hoče;
na poti u Brunskem gradu nevarno zboli, in hitro se s sv. za¬
kramenti prevideti da. Po tem pa svojo ženo sv. Kunigundo
s drugo žlahto k sebi poklice, jo prijazno za roko poprime
in pricijocim duhovskega in svetnega stana reče: „Ova mi
je bila od vas, alj veliko v ec od Jezusa zaroče¬
na; spet jo Jezusu in vam cisto devico nazaj  dam.“
Sedaj je se le skrivnost deviške obljube se zvedla, ktero
sta onadva med seboj pri zarokih storila. Kmalo na to je
ves pobožen u Gospodu zaspal u letu 1024, komej 52 let
star. Njegovo sv. truplo so u Bambersko stolno cerkvo po¬
ložili, kder se še zdaj visoko časti. Po velikih čudežih, ki
so se na njegovem grobi zgodili, ga je papež Eugeni III.
1152 med svetnike prištet.

Na tik in posnema .

1. Sv. Henrik je bil ves skerben za božjo čast, in zato je veliko pre¬
moženja na cerkve in njih kinč,  za cerkvene priprave, za samostane in
več drugega obernul, kar je bilo cerkvi u prid, ker je vedil, da vse kar se
cerkvi da, za božjo čast velja. Saj je Bog že u starem testamentu svoj tem-
pel Jeruzalemski sebi u čast čez vse okinčiti zapovedal: za koljko več mu
lepota keršanskih cerkva dopade, n katerih njegov božji Sin Jezus Kristus
prebiva in se njemu daruje. Ali imaš kaj ti veselja za lepoto svoje farne cerk¬
ve? Ali kaj rad pomagaš njo k božji časti vredno okinčiti? Ali kaj rad daš
od svojga, kar je u prid Jezusove cerkve? Ali se ti ne mili dar, kteriga za
cerkvene potrebe priložiti moraš? Morde si clo eden tistih, kteri bi raji cerkvi
kaj vzeli, ko pa dali? kteri mislijo, da je vse nepotrebno zaverženo, kar se
za cerkvo oberne? O nikar se jim ne pridruži, nikar jih ne poslušaj! Kar se
po nezmasnem in mehkužnem živlenju, po gizdosti in drugih strastih potrati,
se jim nič škoda ne zdi; le kar se cerkvi da, imajo za zgubo. Ti pa kolj-
kor zamoreš za lepoto božje hiše, k božji časti in u prid sv. cerkve veselo
pomagaj, i n  če ravno toljko bogastva, kakor sv. cesar Henrik u te namen
oberniti ne moreš, pa saj toljko rad daj, koljkor ti je mogoče, in On, ki je

5G

1 6. Juli alj maloserpan.

dva beliča v boge vdove dopadlivo sprejel, bo tudi tvoj majben pa vesel dar
n svojo čast rad vzel, tebi pa vse kar njemu ti čast storiš, stobart povermd.

2. Sv. Henrik se je s pervega šest dni, potem šest tednov, šest mes¬
cev, in poslednič šest let na smert zvesto pripravljal,  ker je čudne
besede: „čez  šest c> ' na steni bral, in ti tem odločen čas svoje smerti menil.
Prav je imel, saj ni na sveti potrebnejšega, kakor za srečno smert se dobro
pripraviti; zakaj kakoršna smert, taka tudi večnost. Kak pa se kaj ti na smert
pripravljaš ? Ali veš, da boš še šest let, šest mescev, tednov alj saj šest dni
živel? I.ehko da še šest ur ne! Da boš enkrat umeri, gotovo veš; kdaj, ka¬
ko in kde pa ti je neznano. Ali boš torej še odlagal, na srečno smert se pri-
pravlati? Si morde še dosti let obetaš? Saj nisi ti gospodar svojga živleu-
ja; le Bog, ki je časa, živlenja in smerti gospod, On v6, kako dolgo boš še
živel. In ko bi res Bog še dolgo ti živeti dal, te bo morde grevalo, ako se
zarano na smert dobro pripravljaš? Pobaraj sv. Henrika, ali mn je žal, da
je vedno na smert pripravlen bil. Koljko jih zdaj n večnosti terpi, ki se ke¬
sajo, da so si dolgo živlenje na sveti obetali, na smert pripraviti se pa za¬
mudili, ker so naglo alj nezaupno umeril. Posnemaj torej svetega Henrika, in
stori kar te sv. Auguštin uči, rekoč: ..Poboljšajte svoje živlenje, pri¬
pravljajte se zgodej na smert, ker konee živlenja je neznan.^

91 o 1 i t v a.

Bog! ki si svojmn služavniku svetima Henriku milost skazal, posvetne
dobrote zaničevati, in si ga po srečni smerti iz pozemeljskega kraljestva u
svojo nebeško kraljestvo vzel: dodeli tudi nam po njegovem izgledu posvet¬
nega se ločiti in s čistim sercom enkrat k tebi priti. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

XVI. Dan julia alj maloserpana.

Spomin sv. škapulirfa.

Med Judeo in Sirio na Jutrovein je imenitna gora Karmel,
na kateri se je nekdaj Bog po molitvi preroka Elia čudno u
ognji prikazal, in S e po njem edinega pravega Boga razodel.
Na ravno ti gori so pozneje nekateri pobožni castivci Device
Marie njej u čast cerkvico postavili, da bi u njej Boga in Ma¬
rio častili; zato se jim je reklo: „brat ji Device Marie od
gore Karmela.“  Dan današen je u katolški cerkvi imeniten
duhovski red, kteriga udi se ravno od te gore Karmelitari alj
bratji Device Marie od gore Karmela zovejo.

Red Karmelitarjev se je že dalno po Jotrovem, pozneje
pa tudi po drugih krajih okolj razširil, in sv. Ludovit ga jena

57

Spomin sv- škapulirja.

Francosko vpeljal, ker je iz Sirie nazaj grede nekaj njegovih
udov seboj vzel. Maria, ktero so Karmelitari posebno častili,
jim je tndi sosebne milosti od Boga sprosila, in jih mnoge sile
in nevarnosti otela.

Med drugim se to le bere: Sv. Simon Stok, kteri je dol¬
go časa na Angleškem Bogu u pušavi zvesto služil, je silno
željel u red Karnielitarjev, od kateriga je mnogo slišal, spre¬
jet biti. Kar je željel, je dosegel; u redu pa je toljko gore¬
če skerbel, popolnoma živeti, da so ga u kratkih letih pred¬
stojnika vsiga Karmelitarskega reda izvolili. Kmalo potem je
neki dan pobožno pred podoboj Device Marie kleče jo zavu-
plivo prosil, naj bi njegovimu sv. redu kako posebno milost do¬
delila. Maria se mu na to prikaže in mu sv. škapulir izroči, naj
bi se po njem njeni redovniki od drugih redov razločili, in u
kteri kolj nevarnosti posebno pomoč imeli. »Prikazala se
m i j e (namre č D e v i c a Mari  aj“ tako je pravil sv. Simon,
„s veliko trumo, in škapulir u rokah mi reče: V ža¬
rni, moj sin! te škapulir u znamnje tvojga reda,
zn amil j e zveličanja; kdor bo s njim upravi greven-
g i čez s v o j e g r e h e u m e r 1, u večen o g e n j ne prid  e.“
Na to čudno prikazen in obljubo se je pričela bratovšnja sv.
škapulirja, ktera je bila od rimskih papežev poterjeua in s mno¬
gimi odpustki obdarovana. In gotovo sveta misel cerkve je, da
udji te braterne, kteri po njej zvesto živijo, in Mario vredno
častijo, po njeni mogočni priprošnji od Boga milost zadobe, po
svoji smerti tcrplenja vic rešeni in od Marie potolaženi u ne¬
beški raj priti.

Da je prikazen, kakor jo sv. Simon Stok pripoveduje, go¬
tova,  ni dvomiti, dokler jo mnogi ver jetni rnoži in pisavei po¬
pišejo in razni papeži verjetlivo spoznajo. Kar pa obljubo Ma¬
riino zadene, se ne sme misliti, da bi škapulir sam na sebi ko¬
ga pekla otel, če bi pregrešno živel, kakor bi hotel; to bi ne
bilo po misli katolške cerkve, katera nas uči, da nobeden brez
posebnega božjega razodenja gotovo ne ve, ali ga po smerti
čakajo nebesa alj pekel, — in da peklu oditi in zveličan biti
je po nauku Jezusovem potreba prav verovati, keršeu biti, po
božjih in cerkvenih zapovedih zvesto živeti, greha skerbno se
varovati, dobrega obilno storiti, in za storjene grehe vredno
pokoro delati. Torej omenena obljuba ne pomeni, da človek,
ki je u bratovšnji svetega škapulirja, bi moral naravnost zve¬
ličan biti, in bi se ne mogel pogubiti. Saj pravi tudi sv. pismo :
»Milošnja smerti, to je, večnega pogublenja rešiin  vendar
se te besede le tako zastopijo, da Bog njemu, kteri rad miloš-
njo daja, zavoljo nje milost dodeli, da se greha ložej varuje.

58

16. Juli alj maloserpan.

alj za storjene grehe se spokori in tako večnitnu pogubleuju
odide. Kavno tako tudi njemu, kteri Marii u čast blago,slovleu
škapulir nosi, in kar je bratovšnje sv. škapulirja zvesto oprav-
la, božja mati od Boga milost isprosi, pobožno živeti, peklu
oditi in zveličan biti. Zato je tedaj svet škapulir in njegova
braterna dobra pomoč izvelicati se; pa sam na sebi k izveli-
canju še ni zadosti.

Za tega del pravi katolški kristian svet škapulir ne za¬
ničuje, tiinvec u visoki časti ima, ker po njem Mario časti,
ktera je u živlenji in u smerti naša mogočna priprošnica. Go¬
tovi so tudi mnogi čudeži, kteri so se nad njimi godili, kteri
so svet škapulir pobožno nosili. Kdo bi pa zainogel vse te
grešnike prešteti, katerim je Maria po sv. škapulirji milost
pridobila, da, so pravo pokoro čez svoje grehe storili in vec-
nimu ognju srečno odjišli.

Na uk in p osnem a-

1. Peklil oditi in zveličan biti, naj bo tvoja naj perva in naj veča
skerb. Hočeš pa to doseči, moraš za pomočke prijeti, kteri so ti k temu pred
vsim potrebni, to je: „živi zvesto po Jezusovi sveti veri, derži terdno božje
in cerkvene zapovedi, prejemaj večkrat in vredno sv. zakramente, varuj se
skerbno vsakega greha, delaj pravo pokoro, naberaj si obilno lepih čednosti
in dobrih del, in križe in težave, ki ti jih Bog pošle, voljno in poterpežlivo
prenašaj. U kratkem, tako ravnaj in živi, kakor te sv. cerkva po Jezusu uči.
Ako to ne storiš, ti vse drugo nič ne pomaga, nobena druga reč te ne more
pekla oteti, nobena izveličati.

2. Zravno tega, kar ti cerkva u božjem imenu storiti zapovč, se še pa
drugih prostovoljnih dobrih del vadi;  tudi one ti bodo dobra pomoč
u zveličanje. Take dobre dela so na priliko svete družbe alj bratovšne; njih
se priden kristian, ki izveličan biti želi, zvesto posluži. Pa le u toljko bra-
tovšen stopi, koljkor si jih upaš spolniti; naj bi u vse bratovšne zapisan bil,
pa nobene prav ne deržal, nič bi ti ne pomagalo. „Boljši je ne obljubi¬
ti, kakor obljube ne spolniti/*  pravi sv. pismo. Posebno dobre so bra¬
tovšne, katere se u čast presvete Device Marie sklenejo, ker se po vrednem
Mariinem češenju naj prej milost od Boga zadobi. Zato se ti tudi bratovšna
svetega škapulirja živo priporoča; kakor že mnogi, zamoreš po njej tudi ti od
Marie milost zadobiti, da se spokoriš, greh zapustiš, pobožno živiš, in tako
peklu odideš in večno zveličanje srečno zadobiš. Sv. škapulir, ako ga prav
častiš, ti bo u živlenju sveta pomoč, u smerti pa sladka tolažba.

St.  Aleks, spoznovavec, berač.

59

II o 1 i t  v a.

Bog! ki si s posebnim imenom presvete vselej Device in Matere svoje
Marie Karmelski red počastil: dodeli nam milostlivo, da ki njeni častitliv
spomin veselo obhajamo, po njenem varstvu u večno veselje priti zaslužimo;
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XVII* Dan j lili a alj maloserpana.

Sveti Aleks spoznovavec, berač.

Sv. Aleks je bil edini sin Eufemiaua, velikega sveto-
vavca cesarja u Iiimu, in njegove žene Agle, ki sta ga po
dolgi nerodovitnosti od Boga isprosila. Bogata stariša sta
svojga sina žlahno in pobožno izredila, in sin jima je bil u
veliko veselje in tolažbo. Ko je Aleks odrastil, sta ga žel-
jela s bogato pa pobožno rimsko devico zaročiti. Aleks je
scer hotel nezavezan ostati, pa vendar se je na sledne u
voljo svojih starišev vdal in se oženil. Kar je bilo mogoče
so ženitvino slovesno obhajali; sv. Aleks pa je ravno te dan
naj serčnejši želje in nagib občutil, nevesto in dom s vsiiii
bogastvom popustiti. Zdelo se mu je to božja volja; zato na
večer k svoji nevesti gre, ji prelepi kine in druge žlahne
dari u spomin svoje ljubezni podeli, po tem pa jo, brez da
bi ji bil svoje misli razodel, popusti, se preobleče, in na
barko hiti, ktera je ravno po morji odrinila. Po njej se srečno
do Laodicee in *od tod u *Edeso na Sirskem pripelja.

Zjutraj ženina nikder najti ni bilo, in vse je bilo o tem
prestrašeno; nevesta in stariši so se na glas jokali. Na vse
kraje, po vsili ulicah in cestah so služavnike razposlali,
Aleksa jiskat, pa nikder ga ni bilo. Razpošlejo jih za njim
u biižne mesta in dežele, pa vse zastonj. Aleks je že bil u
Edesi, potem ko je grede imenitneji svete kraje objiskal bil.
U Edesi je sklenil, iz ljubezni do Boga in za svojga izve-
ličanja del, vse posvetne dobrote popustiti, in u prostovolj¬
nim vbožtvu vedno živeti. Zato je vse, kar je še premogel,
med vboge razdelil, se beraško oblekel, in se k cerkvi De¬
vice Marie podal, kder je en čas vbogaime prosil, več del
pa po dnevi u cerkvi, ponoči pred cerkvjo molil, in le kaj
malega na terdih tleh pod milim nebom pospal. Postil se je
vsak dan, in ako je obilno milošne prejel, je le malo kaj za
se obderžal, vse drugo pa je med druge vboge razdelil.

60

17. Juli al j maloserpau.

To ojstro živlenje ga je toljko spremenilo, Ja ni bil več
poprejšniinu podoben; zato ga tudi poslanci njegovega last¬
nega očeta, ki so nekdaj doma mu stregli, zdaj pa u Edeso
ga jiskat prišli, niso spoznali, če ravno je on dobro jih po¬
znal. Njegovo ojstro in sveto živlenje se je vsim čudno zdelo,
in kmalo so ga ljudje za velikega služavnika božjega imeli,
ki svojoj molitvi joj pri Bogu veliko zamore. Take hvale se
zogniti, sklene Edeso zapustiti, gre na barko, in se Bogu
pripusti, kamor ga on prepeljati hoče. In glej! barko, ktera
je bila n Laodiceo namenjena, vihar blizo Birna prižene; in
iz tega je sv. Aleks sklenul, da je božja volja, naj bi u do¬
mačem kraji speljal, kar je u Edesi Bogu obljubil.

Ko u Bini pride, naj poprej sedem poglavitnih cerkev
objiše, ter Boga za pomoč prosi, da bi svoj terden sklep
vbožtva in neznanosti izpeljati mogel. Na to gre proti svojmu
domu; po poti pa sreča svojga očeta u sredi strežajev, in
ga kakor neznan berač serčno ogovori in ponižno poprosi
rekoč: „Im ej t e, ž 1 a h e n g o sp o d! u i m e n u J e z u s a v s m i-
lenje s menoj vbogim romarjem, in naj te mi kak
koteč u vaši hiši, da ondi bivam; Bog vam bo vašo
dobroto obilno povernil/ 4 '  Milo ga Eufemian pogleda,
pa nikolj bi si ne bil mislil, da je bom berač njegov sin, če
ravno je bilo njegovo serce toljko ganjeno, da mu njegove
prošnje nikakor ni mogel odrečti. Torej vkaže služavnikam,
mu doma prebivaljšče odkazati, in ga vsak dan potrebno pre¬
živeti. Peljajo ga u hišo in pod stopnicami alj štengami mu
kraj odločijo, kder bo stanoval. Tamo je prebival sv. Aleks
do konca svojga živlenja, in živa duša ga ni spoznala. Po
volji božji so se ga domači služavniki sčasoma naveličali,
ga zaničevali, za norca imeli, u njega pluvali, s pomijami ga
polivali, in še več hudega mu prizadjali. Pa sv. Aleks je
vse voljno preterpel, in jim žal besedee rekel ni. Nartežej
mu je bilo se svojim starišem in svoji nevesti ne razodeti,
ki so mu vedno pripovedvali, kako jih je njih Alekš zapustil
in po sveti šel, in ker jih je dostikrat slišal zdihovati. Pa
s božjo pomočjo se je terdno zatajil in premagal, da bi le
bil do sinerti se pokoril. Nikdar ni svoj koteč zapustil, razen
kedar je u cerkvo šel; vsako nedelo je svete zakramente
prejel in u cerkvi dolgo časa molil in svete reči premišloval.
U svojem koticu je alj molil, alj pa svete bukve bral; vsak
dan se je ojstro postil, in kar so mu boljega alj od več u
živež poslali, je sam sebi pritergal in pa drugim vbogim dal.
Na terdih tleh je ležal in pa nevsmileno se pokoril. Bridko
martro in podobo Matere božje je vedno pri sebi imel; toga

61

St. Aleks, spoznovavec, berač.

je nar bolj navdalo in vterdilo u sveti vojski zoper svet,
lastno meso in pa hudiča. Celih 17 let je tako u očetovi hiši
bival in se premagoval; zdaj pa je Bog sklenul, mu za nje¬
govo zmago nebeško krono podeliti. Bila mu je od Boga ura
njegove smerti naznanjena. Sv. Alekš gre še po navadi u
cerkvo, ter svete zakramente pobožno prejme. l)omu pridši
popiše na listek celo svoje živlenje, kdo daje, zakaj je svoj
dom popustil, kodi je hodil in vse to: po tem pa zavije listek,
in ga u roki terdno derži, dokler leta 403 mirno u Gospodu
zaspi.

O smerti njegovi je bil oče Eufemian s cesarjem Ho-
noriom ravno pri božji službi, ktero je tedajni papež Ino¬
cenci I. sam opravljal. Na enkrat se po cerkvi čudno za¬
sliši glas: „U Eufemianovi hiši je velik služavnik božji umeri!"
Papež in cesar barata Eufemiana, ,,kakega služavnika bi u
svoji hiši imel?* On pa jima odgovori: „Ne vem drugega,
kakor berača, ki že dolgo časa pri meni biva.* Vsi trije hi¬
tijo na dom, in sv. Aleksa že mertvega najdejo. Papež vzame
mu listek iz roke, in ko ga glasno prebere, se čuje, da berač
ni drugi kakor dolgo že pogrešan Aleks, preljubleni sin Eufe¬
miana. Vse se je na tem zavzelo in na glas jokalo. Očetu
je bilo omedleti. Mati priteče jokaje, pade na sina, ga ob-
jernlje, kušuje. s solzami vrniva njegovo obličje, in vpije:
„Moj sin! moj sin! zakaj si ti meni to storil?" Zena plaka,
milo zdihuje, in se vtolažiti ne da. Vse je Neizrečena žalost
topila. Kmalo se je od te prigodbe po vsem mesti zvedilo,
in ljudi brez števila je od vsili krajev privrelo, rajnega videt
in poljubit. Veliko čudežev se je u pričo zgodilo. Papež
vkaže sveto truplo u cerkvo sv. Petra zanesti, kder je 7 dni
vsakimu na ogled bilo izpostavleno; potem pa so ga s veliko
častjo pokopali, in pozneje u cerkvo svetega Bonifacia pre¬
nesli. Na mestu pa, kder je bila Eufemianova hiša so krasno
cerkvo sv. Aleksa pozidali. Sv. Aleks se ne le u naših,
lemuč tudi u jutrovih krajih visoko časti.

Nauk in p osne m u.

1. Sv. AlekS je zapustil svoj dom, premoženje, posvetne dobrote in vse
kar je imel, da bi le ložeji u nebesa prišel. Kaj pa si že ti za nebesa
storil? kaj zavoljo njih zapustil? Mordc je tebi za svet in njegove dobrote
več ko za nebesa? inorde tu veselo in grešno živeti hočeš, in vendar še en¬
krat u nebesa priti želiš? Pa ne mehka, ampak težavna pot te zamore une-

f,2 18. Juli alj maloserpan.

besa pripeljati, kakor svetiga Aleksa. Scer Bog ne tirja od tebe, da bi ravno
tako beraško in zaničlivo živel, kakor sv. Aleks, vendar hoče, da bi se za
nebesa po vsi moči trudil in se vsega posvetnega tvegal, kar kolj ti u ne¬
besa brani; zakaj svet ljubiti in pa u nebesa priti mogoče ni. Zato ne pozabi,
kar Jezus veli: „Nebeško kraljestvo silo terpi, inlekteri se za-nj
vojskujejo, ga bodo dosegli«

2. Veliko se ti gotovo zdi, da je sv. Aleks svoj dom in vse posvetno
popustil in tako vbožno in ojstro živel; pa še veči je to, da je toljko let in
u toljkih skušnjavah terden in stanoviten pri svojmu sklepu ostal, in sebe ka¬
kor vse skušnjave serčno premagal. Vse to je zamogel s pomočjo, ktero si
je od Boga sprosil. Kako pa kaj ti svoje dobre sklepe  s p o 1 n u j e š ? Do¬
stikrat si morde že za terdo obljubil, poboljšati se, in bolj skerben za izve-
ličanje svoje biti; pa kako hitro od svojga naprejvzetja odstopiš, kako hitro
svojo obljubo pozabiš, u dobrem opešaš, in se u stare grešne navade podaš!
Ni zadosti začeti, pa ne tudi serčno do konca speljati. „Le, kdor do konca
zvest ostane, bo zveličan. Zastonj ti je in nič ti ne pomaga,«
uči sv. Gregor, „kaj dobrega storiti, kar pa pred končam svojga
živlenja spet opustiš; kakor je zastonj letel, kdor je ostal,
predenje na o d me nje n konec priletel.«  Zato prosi, kakor sv. Aleks,
Boga za dar stanovitnosti, da po njej svet in skušnjave premagaš, in enkrat
krono srečne zmage zadobiš.

Hi o 1 i t v a.

Bog! ki si svojmu spoznovavcu svetimu Alekšu milostlivo pomagal, svet
in njegove dobrote serčno popustiti, in vse skušnjave stanovitno premagati:
dodeli tudi nam svojo pomoč, serce svoje od posvelniga odtergati, in za ne¬
besa stanovitno se vojskovati. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XVIII* Dan jul i a alj maloserpana.

Sveta Sfmforoza In 7 sinov, mučenikov.

Sv. Simforoza je bila žena rimskega vojskovodja Getulia,
kterima je Bog 7 ljubili in pobožnih sinekov dal. Reklo se
jim je po versti: Krescenci, Julian, Nemezi, Primitivi, Justin,
Staktej, in pa Eugeni. Živeli so u Rimu za cesarja Adriana,
pod katerim so kristiani hudo bili preganjani. Nje u pravi
veri poterditi, in jih opominati, naj bi se k prihodni vojski
alj skušnji za vero zvesto pripravljali, se je podala sv. Sim¬
foroza s svojim možem in pa svakom Amanciom s sedmem
otroci vred iz Rima u Tivoli. Cesar to zvedši pošle svojga
oblastnika Cerealia za njimi, ter mu vkaže, Getulia in Amaucia

Sv. Simforoza in 7 sinov mučenikov.

63

poprijeti, in u Rim pripeljati. Cereaii, še nevernik, gre voljo
cesarjevo izpolnit, Getuli in Amanci pa ga pregovorita, da
sam kristian postane. To cesarja toljko vjezi, da oblastnika
s Getuliam in Amanciom vred zapreti in po mnogih mukah
vse tri ob glavo djati vkaže.

Lehko si je sv. Simforoza mislila, da u kratkem tudi na
njo versta mučenja pride; ker pa si je u skerbi bila, da bi
vtegnul kteri njenih še nježnih siuekov iz straha pred mu¬
kami od prave vere odstopiti, s njimi Tivoli popusti, in se
u stranski bolj samoten kraj poda, da bi jili še bolj h ker-
šanski sercnosti obudila. Živo jim je pravila, da je nepre-
cenliva milost božja, za Jezusa živlenje dati, in da vse terp-
lenje, ktero se zavoljo njega prestoji, ni nič proti neizrečeni
časti, lctera je mučenikom u nebesih pripravljena. Zakaj terp-
lenje in muke se u kratkem prestoje, neskončno pa je za
nje u večnosti plačilo. Prav ljubeznivo jih opomina, naj po
svetem izgledu svojga očeta Getulia in pa strica Amaucia
nepremaklivo terdni u sveti veri ostanejo. Nekdaj pobara
Eugenia, nar mlajšega svojih sinov: „Kaj bi kaj počel
ti, mojo dete! ko bi te morali, malikom darovati
alj pa bi te nevsmileno do kervavega raztepli?**
Nedolžno dete pa pravi: „Ljuba mati! raj bi se dal na
male kosce raztergati, ko pa da bi zlodjem daro¬
va  1!“ — „Ri se pa nič  ne bali,** reče mati dalej vsim skupej,
„ko bi vas rabeljni zgrabili, in nevsmileno umoriti žugali? Bi
se nič ne vstrašili, videti pred seboj ogenj, meč, alj drugo
mučevno orodje za vas pripravleuo? Bojim se, bojim, ljubi

64

18. Juli alj maloserpan.

moji otročiči! da bi vam kej serce ne vpadlo, in vi Jezusa
zatajili—  „Tega nikdar nikolj, preljuba  mati! 44
odgovori Krescenci; ,,jaz in vsi moji bratji vam za
ter do obljubimo, da nobena še tako strašna  in  gro-
zovitna reč nas premagala ne bo, da bi Jezusa
zatajili/ 4  To je sveto mater silno vtolažilo; opomni jih k
molitvi in sama s njimi priserčno moli, nuj bi jim Bog dal,
namenjeno terplenje stanovitno prestati.

U kratkem je prišla za nje strašna ura. Cesar Adrian
reče sv. Simforozo s otroci vred pred se pripeljati, in jim
vkaže pri ti priči malikom darovati, če ne, jim je nevsmi-
lena smert gotova; naj se le pripravijo. Neprestrašeno mu
sv. Simforoza odgovori: „Ni potreba nobene više pri¬
prave, nobeniga pomislika. Terden sklep sim sto¬
rila. Nikakor malikom ne darujem. Edine želje
imam, svoje živlenje njemu u dar prinesti, kije
za mene  umeri. 41  Takega odgovora se grozovitnež ni na-
djal; zato ves serdit vkaže svetnico u malikovavski tempel
vleči, jo grozovitno raztepsti in za lase obesti. Med. toljko
strašnimi mukami je sveta mati svojim otročičem serce delala,
rekoč: „Ne vstrašite se tega, ljubi otroci! kar jaz
terpim; jaz rada terpim, rada umerjeni za Jezusa.
Nič se ue bojte. Serčui bodite. Spomnite se iz-
gleda s voj ga očeta, in name glejte; le serčno za
nama! Terplenje je kratko, vesela čast pa, ktera
je nam pripravlena, je večna/ 4  Zvesto jo otroci po¬
slušajo, vsi pripravleni, popolnoma jo vbogati. Cesar pa, tem
pogovorom konec storiti, zapove ji velik kamen na vrat obesti
in jo u vodo vrečti. Tako jo sv. mučenica svoje živlenje s
častitlivo zmago sklenila leta 138.

Drugi dan vkaže cesar njenih 7 sinov pred se pripel¬
jati, jih omiluje, da so sirote brez očeta in matere, in jim
obljubi, za svoje sine jih vzeti, in po očetovo za nje sker-
beti, ako ga vbogajo in malike molijo. Ce bodo pa terdovratni,
kakor njih stariši, jih naj grozovitneja smert čaka. „In ravno
to  je, 4 ' mu odgovori Krescenci, „kar mi želimo in ho¬
čemo, namreč, da kakor naši stariši, za Jezusa
umerjemo. Ne prilizovanje, ne žuganje tvoje, tudi
vse muke in terplenje ni kos od Jezusove vere
nas o d v er niti. 44  Cesarjih vendar še en čas s lepim na¬
govarja, jim obljube dela, in še žuga; ker pa vidi da kaj ne
opravi, se razserdi, reče pred tempelnom sedem stebrov po¬
staviti, stanovitne kristiančike na nje obesti in jih uevsmileno
mučiti. S železnimi vintami so jim vse ude raztegovali, da

65

Sv. Simforoza in 7  sinov, mučenikov.

so se reveži vsiin pričijoeun grozno vsmilili. Oni pa so u
svojih strašnih mukah Boga na glas hvalili, in se še svojga
terplenja veselili. Grozovitnega cesarja je bilo sram, da so
ga slabi otroci vžugali: vkaže jih berž umoriti, kakor se je
tudi razno zgodilo. Krescenciu so gerlo prerezali, JuJianu
j>erse, Nemeziu serce, in Frimitivu trebuh prebodli, Justinu
so ude porezali, Staktea s psicami vstrelili, Eugenia pa, nar
mlajšega, so od pers na dvoje razcepili. Tako je sedmero
sinov svete Simforoze castitlivo premagalo, kakor nekdaj
sedejn Makabejskih sinov za brezbožnega kralja Antioha.

Nauk in posnema .

1. Komu bi ne dopadla serčna stanovitnost, s kateroj so sv. Sim¬

foroza in njeni sini naj grozovitneji muke in sinert preterpeli, raji ko da bi
Boga s odstopam od prave vere razžalili. Kaj pa da ti nisi tako stanoviten
in serčen, kedar te ktera skušnjava napade? kaj da seji tako hitro premagati
daš? Nikdar ne boš ti tak močno skušan, kakor je bila sv. Simforoza in
njeni sinovi; terplenjc in sinert jih premagati ni mogla, tebe pa večkrat kaka
mala reč premoti. Ti scer tudi praviš, kedar grevengo moliš, da hočeš rajše
umreti, kakor s enim samim grehom Boga žaliti: alj koljko tvoje besede vel¬
jajo, se u kratkem pokaže; perva grešna priložnost, zapeiivca sladka beseda
alj kaka majhna zguba, ki ti proti, je dosfibart zadosti, da vso svojo obljubo
pozabiš in Boga u novič žališ. Kaj bi še Je bilo, ko bi (i za živlenje šlo,
kakor svetim mučenikom? Zato obžaluj svojo nestanovitnost in prosi Boga za
potrebno serčnosf. §

2. „Terplenje je kratko, vesela čast pa, ktera nam je pri¬
prav len a, je večna;"  s tim besedam je sv. Simforoza svojim sinam serč-
nost k terplenju delala, in jih vse muke za Jezusa voljno prestati opominala.
Tudi ti si te besede k sercu vzemi, da boš svoje terplenjc, ki ti ga moder
in ljubeznivi Bog pošle, bolj poterpežbvo prenesil. Veš, da brez terplenja no¬
beden človek ne more biti, dokler u solzni dolini živimo? Ne pozabi tudi. da
je vse sedajno terplenje le kratko; čez malo časa bo vse minulo. Srečen, kdor
to kratko terplenje iz ljubezni do Boga voljno prestoji; njemu se pripravla
nebeško veselje, kterega konec ne bo. Praviš: ;j) je koj hudo terpeti!•'• rad ti
verjamem; pa ko bi še sto in sto bart toljko terpeti imel, tolaži se s bese¬
dami sv. Paula, ki pravi: „Menim, da terplenje zdajnega časa ni
veliko proti prihodui časti, ktera bo nad nami razodeta/*

5

66

19. Juli alj maloserpan.

M o I i t v a,

Prosimo le ponižno, ■vsmileni Bog! dodeli nam, ki spomin sv. Simfo-
roze in njenih sinov, martemikov, obhajamo, po njih priprošnji enkrat s njimi
pri tebi u nebesih se veseliti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XIX*’Dan julia alj maloserpana.

Sveti Viiiceuc Paulan, £.acarlstev in vsinilenih sester

duliovni oče.

Sv. Vincenc Paulan je bil rojen na Francozkem leta
1576. Njegovi stariši so bili vbogi pa bogaboječi kmeti. Majhen
fantič je doma ovce pasil; dvanajst let starega pa so u šole
dali, kder se je toljko pridno učil, daje  u kratkih letih
učitelj bogoslovstva izvolen bil. Nekaj časa potem se je za¬
voljo posebniga opravila u Marzel namenil, nazaj grede pa
so ga Turki vjeli, obropali, ranili, in vklenjeniga u Afriko
u sužnost odpeljali, kder je za prave vere del veliko pre¬
stati imel. Tri razne gospodarje je sluzil; sledni je bil Ma¬
meluk, ki je iz gerde dobičkarije od katolške vere odstopil,
in po tursko živel. Sv. Vincenc mu je zvesto služil, in na
delu svete pesme prepeval. Gospodinja njegovo petje sladko
posluša; in ko ji sužeii sv. Vincenci naukov naše svete vere
pove, možu očita, da je toliko sveto vero zatajil. Možu se
vest obudi, da se je sčasoma tudi zmote in hudobije prepričal,
ter s njim srečno na Francozko pobegne. Tu je dve fari s
svetoj gorečnostjo) oskerbval. Sv. Frančišk Zalezi, ker je
mnogo od njegovih čednost in svetega živlenja slišal, mu je
tudi svoje nune, ktere je vpeljal u Parizi, u skerb sporočil,
in sv. Vincenc je 40 let potem za nje pridno skerbel. Sv.
Zalezi ga je s kratkim besedam prelepo pohvalil, ker od nje¬
ga pravi: „Ne poznam boljšega mašnika, kakor je
Vincenc Paulan.“

U letu 1625 je osnoval sv. Vincenc u Parizi u hiši ime¬
novani sv. Lacara družbo duhovnikov, ki pa po meniško sku-
pej živijo s to posebno obljubo, svete apostolske misione na
deželi opravlati. Sam jim je bil u tem živ izgled. Blizo 85
let starosti je včakal, pa več del svojga živlenja je po de¬
želi kmete in druge priproste ljudi učil. Svoje podložne du¬
hovnike, Lacariste imenovane, kakor se jim še dan dauašen
pravi, je u vsim skerbno vodil, kar je bilo za apostolske misio¬
ne pripravno, da bi le njih pridge in nauki več zdali. Dobri

Sv. Vincenc Paulan, Lacaristev in vsmil. sester duh. oče. 67

verni so radi tudi u ti dober namen pripomogli, in papež Ur¬
ban Vlil. je u letu 1632 to misionsko bratovšnjo poterdil.
Kakor za potreben nauk, ravno tako je tudi za vsako drugo
dušno in telesno potrebo ljudi preskerbeti si sv. Vincenc po
vsi moči prizadeval. U ta namen je razne hiše in betežuice
oskerbel in osnoval, u katerih so vbogi, betežni in postarani,
bolniki in oslableni, sirote in drugi siromaki potrebno pomoč
najšli. Noč in dan je mislil, kako bi enim alj drugim potreb¬
nim u pomoč prišel, da bide vsakimu bilo pomagano. Naj veči
dobro je menda bolnikom skazal, ker je njim u postrežbo
vsmilene sestre u družbo sbral in vpeljal, ktere še dan da-
našen po vsili krajih sveta čuda keršauske ljubezni delajo.
Ravno tako je še druge siromake drugim družbam u skerb
sporočil, katere od njega vpeljane še zmiratn človeštvu neiz-
reklivo dobrega storijo.

Sam za se pa je sv. Vincenc prav vbožno in ojstro ži¬
vel. Terdo se je postil, in molil, kar mu je bilo mogoče. Če
ga je kdo za kak svet pobaral, je vselej poprej s kratkoj
molitvijoj Roga razsvetlenja prosil, preden je kaj svetoval.
Tudi od doma nikolj ni šel, da bi se ne bil poprej u kratki
molitvi Bogu za pomoč priporočil. Domu pridši pa je vselej
dobro premislil, ali bi ne bil kaj zgrešil alj opustil, kar bi
bil mogel u prid bližnega storiti. Vsak naj manjši, tudi ne-
premišleno storjen pregrešek je sam nad seboj ojstro kaz¬
noval. S velikim grehom pa svojo vest nikolj ni obtežil. Či¬
stost in nedolžnost je vedno neoskrunjeno ohranil, če ravno
je večkrat u hudi nevarnosti bil. Ze iz mladega ni mogel kaj
nespodobnega čuti, alj kaj grešnega videti. Kder je le mo¬
gel, je po vsi moči ovarval, da ni kdo Boga žalil, in u ser¬
ce ga je zabolelo, slišati, da je kdo koga u greh napeljal.
Takim je vedno ojstro pridgoval, ker je bil živo prepričan,
da se Rog bolj ne žali, ko po zapelivosti, ktera duše bliž—
nih u pogublenje spravlja. Nasproti je povsodi ljudi opomi-
nal, ne le za svoje, temuč tudi za zveličanje bližnega sker-
beti, ker Bogu od tega nič prijetnejšega ni.

U ta namen je svoje u misionsko družbo sbrane duhov¬
nike ne le u bližne kraje, temuč tudi na Poljsko, Sotlansko,
Irlansko, in cIo u lndio in druge dalne kraje razpošiljal, in
jih opomina!, si skerbno prizadevati, naj bi nevernike k pravi
veri spreobernili, kristiane pa u ker,sanskem živlenju vterdili;
kar je tudi sam povsodi, kamor koIj je prišel, zvesto storil.
Posebno so takrat krivoverci, Janzenisti imenovani, svoje
zmote med katoličane trosili; sv. Viucenc pa je njih krive in
zapelivc nauke serčuo overal, dušne pastirje o tem k skerbni

68

19* Juli alj maloserpan.

pazlivosti opomina], in škofe ponižno prosil, naj bi se zoper
te krivoverce u sbor sbrali, njih zmote svetimu očetu pape¬
žu razodeli, in njih krive nauke overgli. Verne pa je svaril,
naj bi nikar po ti zmoti ob pravo vero se spraviti dali; zakaj
„vera zgublena, vse zgubleno, 44  so bile njegove res¬
nične besede.

Po visoki starosti, še vec pa po takih nehtrudlivih težav¬
nih delal), in po ojstrem spokornem živlenju je sv. Vincenc
sčasoma močno opešal; Bog mu pošle kratko nevarno bole¬
zen, da bi ga po njej k sebi poklical. Brez odloga se da s
svetimi zakramenti previditi, opomni še enkrat svoje k sta¬
novitni gorečnosti za prid in zveličanje bližnega, po tem pa
se s molitvijo in sercuo pobožnostjo k smerti pripravlja, in
kakor veseliga serca, ravno tak veseliga lica mirno u Go¬
spodu zaspi leta 1661. Bog ga je po njegovi smerti s mno¬
gimi čudeži poveličal, papež Klemen XII. pa med svetnike
vbral.

Nauk in po s n e m a.

1. Sv. Vincenc je vedno za prid in zveličanje bližnega skerben bil, in
si po vsi moči prizadeval, vsepovsod razžalenje božje odverniti,  in
ljudi k pobožnima živlenju napeljati, ker je vedel, da Bogu pred vsim dru¬
gim skerb za izveličanje  duš  dopade. Tudi ti, kristian! imaš gotovo pri¬
ložnost, ravno tako storiti. Posebno stariši in predpostavleni imejte vedno skerb
za duše svojib otrok in podložnih, katire vam je Bog sam sporočil, in jih bo
tudi enkrat iz vaših rok terjal. Pa tudi vi mladem in deklice pomagajte eden
drugimu k izvelieanju s lepim naukom, s ljubeznivim posvarjenjem in pa s
pobožnim izgledom. Varujte se pa skerbno koga u greh zapeljati. Hujše, je
menil sv. Vincenc, se Bog žaliti ne more, kakor po zapelivosti bližnega, po
kateri se njegova duša pogubi. Zapelivec je hudičev najemnik in služavnik,
kteriga se hudič posluži, kder sam nič ne opravi. Kdor pa hudiču pomaga,
bo tudi s njim enkrat delež imel, kedar Jezus na sodbi poreče: „Poberite
se od mene, vi prokleti, u večen ogenj, kteri je hudiču in vsim
njegovim angelam, to je pomagačem,  p r i p r a v le  n V

2 .  Od sv. Vincenca PauJana se bere, daje veseliga serca in obra¬
za umeri;  gotovo ga je spomin u smertni uri veselo tolažil, da je ves čas
svojga živlenja nedolžno živel, si za čast božjo in zveličanje bližnega gore¬
če prizadeval, in dobrega kar kolj mu je bilo mogoče storil. Kaj pa boš ti
človek u svojmu sercu na sledno uro občutil , ki le sladno in pregrešno ži¬
viš, si u službi božji nemara, in za dobre dela celo nič ne skerbiš? Tvojo
serce ne bo veselo, ampak polno grenke žalosti, ktera se bo tudi na tvojem

69

Sv. Marjeta, devica in mučenica.

obrazu očitno vidila; zakaj grehi tvoji te bodo takrat pikali in terpinčili, za
katere zdaj Se ne porajtaš, ktere brez pomislika vganjaš, se jih ne izgre-
vaš in morde še ne ispoveš. Ob sledni uri namreč boš vse na tenko videl,
kar kolj si bil u živlenju hudega storil, in to bo tvoja nar veči bridkost. Ho¬
češ pa, kakor sv. Vincenc veselo umreti, živi kakor on pobožno, varuj se
vsakega greha; ako si pa grešil, stori brez odloga pravo pokoro, in skerbi,
da si boš obilno dobrih del nabral, ktere te bodo u smerti tolažile in u sreč¬
no večnost spremile.

M o S i t v a.

Bog! ki si sv. Vincencu Paulanu milost dodelil, obilno dobrega storiti:
daj tudi nam, ki njegovo zasluženje častitlivo spoznamo, svojo pomoč, po
njegovem svetem izgledu zvesto ravnati. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

XX. Dan julia alj maloserpana.

Sveta Marjeta, devica in mučenica.

Sv. Marjeta, devica in mučenica, je bila u Antinhii od
bogatih, tode ajdovskih starišev rojena. Njeni oče Edezdi
po imenu, je bil ajdovski pop alj duhovnik; mati pa ji je že
zgodej, ko je Marjeta še u zibeli bila, umeri u  Zato jo je
oce na kmete u amstvo dal. Njena ama je bila pobožna kri-
stiana, tode na skrivnem iz straha pred sovražniki kristia-

70

20. Juli alj maloserpan.

nor. Kakor je sv. Marjeto s svojim mlekom dojila, ravno ta¬
ko jo je sčasoma keršanske vere skerbuo učila. Rada ji je
od svetih mučenikov pravila, ki so za Jezusa kerv prelili, in
tako ji je serčne želje obudila, tudi priložnost dobiti, za Je¬
zusa živlenje dati. Ko je toljko odrastla, da se je pameti
zavedla, je bila u sveti veri že popolnoma podučena, za to
je hotla kersena biti, in že pri kerstu je Jezusu vedno de-
vištvo obljubila, in želje obudila, njegova mučenica biti. Kar
je toljko želela, se ji je u kratkem spolnilo.

Odrašeno oče spet na dom vzame; ko pa iz njeniga po¬
nižnega in sramožlivega zaderžauja spozna, in tudi od dru¬
god zve, da je kristiana, se razserdi in jo k sebi zakliče,
ter ji pravi: „Je li res, da si kristiana, kakor čujem ? Men¬
da se vendar nisi dala tako daleč zmotiti?“ — Vsa krotka
sv. Marjeta očetu ponižno odgovori: „11 e s je oče! tudi
mene je neskončno vsmilen Bog u svoje kraljest¬
vo poklical, in že se sme m nevest  a J e z u s o v a im  e-
novati!“ Oče ji reče: „Kdo saj te je u to neumnost za¬
peljal? Ne veš kaj hudega te čaka, ako kristiana ostaneš ?“
in jo s priiiznenimi besedami in mnogimi obljubami, pa tudi
s strašnim žuganjem od keršanstva odverniti skuša, ker pa
vidi, da s vsim nič pri njej ne opravi, ji serditoreče: „Od-
siej nisi več moja hčera, temuč le sužnja.Vkaže  ji se u
borne raztergane cape preobleči, jo iz hiše spodi in krave
past zažene. Mislil je, tako jo na druge misli spraviti. Sv.
Marjeta pa je vse voljno prestala, s vsim bila zadovoljna,
pridno pasla, in na paši molila in svete pesmi pela,

Vse to očeta še bolj slogoti; gre in sam jo meslnimu
poglavarju izda, naj bi jo za del keršanstva ojstro kaznoval.
Poglavar, Olibri po imenu, se zavzame nad njeno lepoto in
priljudnostjo, in želi jo za ženo vzeti, če se keršanstva od¬
pove. Začne se ji prilizovati, jo hvaliti in omilovati, kako jo
je škoda, ker je še tako mlada in toljkanj lepa, pa vendar
jo grozovitno terplenje čaka, če se veri ne odreče; obetat
ji je, kar kolj je še mogel, obilno veselja, veliko bogastva
in visoko čast, naj bi le malike molila. Pa vse zastonj; hujši
ko jo je skušal, bolj terdna je bila; za Jezusa terpeti in
umreti ji je bilo ljubši ko dobrote celega sveta.

To je poglavarja toljko razkačilo, dajo  vkaže do na¬
gega isleči, in s šibami tako nevsmileno stepsti, da ji je kerv
po vsem životi curkoma tekla; in še mu ni bilo zadosti; reče
jo še s železnimi grebeni po vsem životi razmesariti, da je
bilo premilo jo pogledati. Sv. Marjeta pa u toljkih mukah še
besedce ne zine, temuč nepremakneno u nebo gleda, in pa

71

Sv. Marjeta, devica in mučenica.

vse voljno preterpi. Na to jo vkaže u ječo zapreti; tamo
sv. Marjeta na kolenih Boga hvali, da ji je dal vse to serč-
no premagati, in se mu še u prihoduo za njegovo pomoč pri¬
poroča. Tudi je Bog pripustil, da se ji u ječi sam peklenšek
u lintverski podobi prikaže, kakor bi jo mahoma požreti ho¬
tel; pa kakor je sv. Marjeta poprej grozovitnega poglavarja
premagala, tako je tudi zdaj hudiča zmagala; vzela je nam¬
reč sv. križ u roke, in s njim je hudega odpodila. Bog pa ji
je po (oljki zmagi nagloma rane čudno ozdravil, po svojem
angelu jo potolažil in še u prihoduo svoje pomoči zagotovil.

Drugi dan vkaže poglavar jo spet pred se pripeljati, da
bi jo še enkrat skušal. Ko mu jo vso zdravo pripeljajo, ji
reče: „Glej! kako te maliki ljubijo, da so te tako naglo oz¬
dravili; bodi jim hvaležna in daruj jim! 44  Serčna devica pa
mu odgovori: „T voj i m er t vi bogovi me niso ozdravi¬
li, temuč Jezus, božji Sin, kteri po svoji milosti
dušo grehov, te I o pa ran reši, in s voj im vernim po¬
maga; in še enkrat ti povem, stobart raji umerjem,
prej ko Jezusa zatajim. 44  Ker se tedaj stanovitna devi¬
ca ni dala zapeljati, se poglavar grozno razserdi, ter jo vka¬
že s razbeleniini plehi po životu žgati, iii na rokah in nogah
zvezano u kad polno vode vreči, da bi alj še več terpela
alj po vtonila. U tem terplenju pa je sv. Marjeta nar slajši
veselje občutila, in ravno o tem se je glas iz nebes zasli¬
šal: „Pridi, nevesta Kristusova! Pojdi u prebivalj-
še svetnikov. Prejmi krono večne časti! 44  In ker
se je vmes zemlja stresla, so se vsi pričijoči zbali; veliko
jih je pri ti priči se spreobernilo, ki so očitno spoznali, da
so kristjani. Olibri pa se je punta zbal, in brez odloga veli
ji glavo odsekati. Sv. Marjeta s veseljem rabeljnu glavo po¬
da, in tako svoio čisto in sveto živlenje za Jezusa konča u
letu 175.

Nauk in posnema.

1. U kako visoki časti je sv. Marjeta čistost in nedolžnost imela, tla
je zavoljo nje vsih posvetnih dobrot se tvegala in raji strašne muke in gro-
zovitno smert prestala, kakor pa deviško čistost zgubila. Koljko pa kaj tebi
sveta čistost  velja? Peklenski skušnjavec ti morde po zapelivem svetu še¬
peta: Nečistost ni tak velik greh, je le človeška slabost! — Ali boš pa raji
satanu in zapelivemu svetu verjel ko Bogu? Naj bi nečistost ne bila velik
greh, ali bi ga pravičen Bog tako strašno kaznoval, da noben greh tako?
Lehko to spoznaš u občnem alj vesolnem potopu in u živem ognju, kteri je

72

21. Juli alj raaloserpan.

ra nečistosti del mesta Sodoma in Gomora pokončal. Zapomni si, kar sv.
Paul piSe: ,,Ne motite se, nečistniki in prešestniki nebeškega
kraljestva ne bodo posedli.^  Nečistnik torej še upati ne smč izveliean
biti, dokler resnične in stanovitne pokore ne stori. Pa kako težko je nečistemu
pravo pokoro delati, ker nobena pregreha se bolj ne vkorenini, in nobena člo¬
veka u veči hudobije ne vpelja, kakor nečistost. In kaj je večkrat konec te
pregrehe? Alj terdovratna nespokomost, alj pa nesrečna obvuplivost; za obe¬
ma pa gotovo pride večno pogublenje. Pomisli torej, ali je nečistost le samo
človeška slabost alj veliko več grozen greh?

2.  O kako veselo je gotovo sv. Marjeta umerla, ker je o svoji smerti
glas iz nebes Cula, kteri jo je vabil prejeti nebeško krono? Hočeš tudi ti ta¬
ko veselo in srečno umreti,  in o smerti k nebeški kroni povabljen biti,
premagaj tudi ti, kakor sv. Marjeta, serčno vse skušnjave sveta, mesa in hu¬
diča, posebno kedar boš zoper sveto čistost skušan. Ilujšib sovražnikov res
nimaš, kakor so svet, meso in hudič; pa nič ti ne morejo, ako sam nočeš.
..Hudič je kakor pes na ketni,“  pravi sv. Auguštin, ,,ki laja in po¬
pasti želi, pa nolieniga vgrizniti ne more, razen kdor sam ho¬
če in se mu bliža. On ne sili, temno le napeljuje; on nas privo¬
liti ne primora, temuč  le  žel  i.“  Ravno tako je s svetom in mesom.
Skušnjava nas u greh ne sili, dokler u njo ne dovolimo; ako pa u skušnjave
privoliš, nebeško krono zapraviš. Kaj pa ti pomaga časno veselje in posvetne
dobrote, ker veš, da „svet prej de, in vse njegovo poželenj  e.“ Zato
pravi tudi Jezus sam: ,,K a j pomaga človeku, naj si cel svet pri¬
dobi, na svoji duši pa škodo terpi,“

M o 1 I t v a.

Rog! ki si sveto Marjeto devico po srečni zmagi u strašnih mukah
svojga kraljestva deležno storil: dodeli nam,  te prosimo, po njenih izgledih
in priprošnji tudi k tebi enkrat priti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

XXI. D a n jul ia alj malo ser pan a.

Sveta Justa In Ifuftna, feeri lončarici.

Za cesarja Dioklecjana, I ju tega pregaujavca kristjanov,
ste živele u Sevili na Španskem dve devici bližne žlalite,
Justa in Rutina, ki ste skupej prebivale in se s lončarskim
delom živile. Znale ste namreč lične glinaste posode delati,
koje ste prav po ceni prodajale, in kar ste skupile, večdel
med vboge in preganjane kristiane razdelile. Zastran njune

73

Sv. Justa in Rutina, kerš. lončarici.

pobožnosti, krotkosti in vsmileenosti do vbogih, njune pošte¬
nosti in delavnosti je nje vse rado imelo, clo pagani so nje
visoko obrajtali. Alj Bog je hotel njune čednosti in njuno ter-
do vero se bolj raznaniti in njima priložnost dati, si še veči
plačilo za nebesa zaslužiti.

Pagani namreč so ravno sopet godovje svoje boginje Ve¬
nere obhajali. Pri tem bezbožnem aldovauji so mnogoverst-
ne posode rabili; torej pridejo paganke ličnih posod od po¬
božnih devic nakupit. Prinesle so seboj neko podobo te bo¬
ginje. Alj keršanske devici jim posode k takšni grešni rabi
na prodaj ne spuste, da bi se ne vdeležile malikvavskega
djanja in tako p tujih grehov krive ne postale. Paganke ser-
dite po sili u štacuno sterejo in jima vse posode potruple-
jo, podobo boginje ondi pustivši. Justa in Rutina pa zlocasto
podobo zgrabite in na ulice zalučate, da se na drobne kosce
razleti.— Trume paganov zdaj prihrujejo, popadejo kristjan¬
ke, nje ženejo pred deželskega poglavarja Diogeniana, ter
ji zatožijo, koliko necast ste boginji storile. Devici obstoji¬
te, kaj ste ventile: sercno spoznate, da ste kristjanke, ki no-
beniga malika, ampak le samo živega Boga molite, in da se
nikdar malikvanja vdeležile ne bote.

Sodnik ji vkaže na tezavnieo razpeti, s železnimi gre¬
beni tergati, in potem u temno ječo vreči, kder ste lakote,
žeje in mnogo drugega hudega konec jemale. Čez nekaj dni
ju da sopet pred se pripeljati, in malika s kadilom pred nji
postaviti, naj mu darujete. Iver pa se tega stanovitno brani¬
te, nji da zvezati, in zvezane po robidastih, kamnitih ulicah
mesta okolj vlačiti, ter vse pobite in na pol žive sopet za¬
preti. Ko Justa u temnico pride, odrešeniku svojemu, kojemu
iz ljubezni je te muke veselo prestala, svojo dušo izrocivši
umerje. Butina pa Boga neprenehoma hvali, da jo je vredno
storil, zadel svete vere kaj terpeti; zadnic jo s vervi zadu¬
šijo in njeno truplo sožgejo. Častita smert teh dveh svetih
devic se je zgodila 19. julia leta 304 po Kristusu. — Sa¬
bini, tacasni Sevilski škof, je truplo sv. Juste iz jame, ka¬
mor so jo vergli, vzdignul, kosti in pepel sv. Rutiue posbral,
ter jima keršanski pogreb oskerbel.

Nauk in posnema.

I- Sveti devici Justa in Rutina ste bile pripravlene, vse zgubiti, clo živ-
lenje dati in kerv preliti, da bi le dalne priložnosti u greh ne dale, alj k tai-

74

21. Juli alj maloserpan.

stemu kaj ne pripomogle. Grehi, ktere drugi storž, kojili se pa tudi mi vde-
le/.imo alj jih ne zabranimo, ker bi jih opoverniti znali alj imeli, se ptuji
grehi zovejo. Ker smo torej krivi, da se zgodijo, se pred Bogom močno pre¬
grešimo. Sv. apostol Paul opomina: „N c v deleži se ptujih grehov. —
Ne vdeležite se n ero d oviti h d el te m e, ampak jih velikobolj  kaz¬
nujte. Ločite se vsakega, ki nespodobno ravna in po naukuK ri-
stusovem  ne  živi.“

2. Ptuj greh storiš, ako — greh svetuješ,  ter tako vsih grehov, ki
iz tvojega grešniga sveta izvirajo, deležen postaneš. Kdor človeku, ki se še
s grehom ni soznanil, grešen svet da, ga pahne u brezden, iz kojega se bo
težko, alj clo nikolj več vzdignili. Ja, ti že svojega brata dušo umoriš, ako
ga le u nevarnost, priložnost, skušnjavo pripraviš, smerten greh storiti. —
Ptuj greh storiš, ako — velevaš  alj saj želje razodeneš, da bi se kaj hu¬
dega zgodilo. Sebi in svojemu bližnemu torej pogublenje nakloneš, ako hudo¬
bijo svojega serca po njem spolniš. — Ptuj greh storiš, ako s besedami,
djanjem alj izgledom druge u greh napeljuješ alj dražiš,  u greh, kojega
bi drugač ne storili. C'e torej pričo drugih hudo storiš, se ptujih grehov vde-
ležiš, ker drugi tvojo grešno djanje posnemajo. Ako s slabim izgledom alj
nesramnim govorjenjem u nedolžnih sercih želje do hudega obudiš, vsih gre¬
hov deležen postaneš, koje ti zapeljani store in u lcoje potem tudi druge za¬
peljujejo. Edno gnilo jabolko cel veršaj zdravih, edna grintava ovca celo če-
do, eden spačen človek cele hiše, soseske in okolice pokvari. Sv. pismo pa
pravi: „Gorje taistim, ki pohujšanje dajejo!^  — Ptuj greh storiš,
ako greh hvališ,  ki vendar le gnus, grajo in kazen zasluži. Kdor greh
hvali, je hudobnejši od tega, ki ga stori. Sv. apostol Paul uči; „Ne samo
taisti, ki hudo storijo, ampak tudi, ki hudo drugih hvalijo, so
s me rti krivih*  — Ako grešno djanje drugih izgovarjaš, lepšaš, pregreho
častiš in hvališ, kdo se bo potem še greha bal in varval, ker namestil kazni
Je hvalo in plačilo najde; poštenost, sramožlivost, pobožnost drugih pa se
zasmehuje in zaničuje ? „K d o r hudobneža praviči, in pravičnega hu¬
do sodi, oba sta gnusoba u očih G os pod ovili/'—  Ptuj greh storiš,
ako greh zagovarjaš.  Greh pa zagovarjaš, ako se za hudodelnika posku¬
siš, mu prav dajaš in ga zasluženi kazni odtegneš. Med hudodelnike pa sli¬
šijo vsi krivičniki, pijanci, požrešniki, tati, nečistniki, prešestniki, zapravlivci,
obrekvavci in puntarji. Pred temi*nas sv. Paul svari in opomina, naj se jih
sogibamo. — Kdor se pa s njimi pajdaši, jim potuho daja, jih pod streho
jemlje in tako podpira, da še višej svojo hudobijo dopernašajo, on u kra¬
ljestvi božjem, u večnem izveličanju deleža najdel ne bo. — Ptuj greh storiš,
ako — hudo ne opoveraš,  kedar bi to lebko storil, alj ker to storiti te
dolžnosti tvojega stanu ojstro vežejo.

Premisli vse to, moj kristian, bodi si že oče alj mati, hišen gospodar
alj gospodinja, družinče, hlapec alj dekla, sin alj hči; tenko se poprašaj, ali
se že tudi ti enega alj drugega ptujega greha deležen storil nisi? — koliko-

Sv. Maria Magdalena, spokornica* 75

bart si se že pogublenja svojega bližnega zakrivil ?— koliko tožnikov te mo¬
rebiti že na onem sveti Čaka?

1 o I i t v a,

t

Očisti nas, o Gospod, vsili skrivnih, ovari nas vsili ptojili grehov, in
nas podpiraj, se greham bližnili, ki bi našim dušam škodim bili, sereno
vstavlati. Daj nam serenost, se ptujim grehom vpirati, in se le samo tebe,
sodnika živih in mertvih bati, da se nobena duša skozi našo zadolženje ne
pogubi; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXII* Dan jnlia alj malo šerp ana.
Sveta Maria Magdalena, spokornica.

Sereuostanovitna spokornica in ljubezni polna prijatlica
Jezusova sv. Maria Magdalena je" bila od bogatih in žlahnih
starišev, kakor se misli, u Betaniitblizo Jeruzalema rojena.
Njeni brat je bil Lacar, in sestra Marta. Po svojih stariših
je Maria grad Magdalen u doto dobila; zato seji tudi Mag¬
dalena pravi. Sv. Lukez od nje piše, da je bila pred spo-
korjenjem velika očitna grešnica u mesti, nečistosti, gizdosti
in sploh razujzdanosti vdana, in mnogim u veliko pohujšan¬
je- Tudi pove od nje sv. evangelist, da je Jezus sedem hu¬
dih duhov iz nje izgnal, kteri so jo u svoji oblasti imeli.

Njena sestra Marta ji je vedno prigovarjala, Jezusa nau¬
ke poslušati* S pervega je Maria svojo sestro le vbogala in

70

22. Juli alj maloserpan.

iz radovednosti Jezusa poslušala; pa ravno to jo je pozneje
na pot spreobernenja pripeljalo; Bog je njeno serce k po¬
kori nagimi, katero je brez odloga začela delati. Ko je nam¬
reč zvedla, da je bil Jezus od nekiga farizeja, ki mu je bilo
Simon ime, na kosilo povabien, se odpravi in naravnost k
njemu gre. Ni na drugo priložnost čakala, kdor bi bila mo¬
gla s Jezusam samim govoriti, in ga odpušauja grehov pro¬
siti, da bi je drugi ne bili vidii; scrčna žalost nad storjenimi
grehi, in živo spoznanje grešniga revniga stana ji pokoja ne
da; ni marala, naj se ji farizeji in drugi smejijo, naj jrt za¬
sramujejo, kakor radi, vse voljno prenese, da bi nikoljko s
tem pohujšanje popravila, ktero je poprej bila dajala. Torej
serčno u hišo stopi , kder je Jezus pri mizi bil, k njegovim
nogam pade in se bridko razjoka. Toljko solz je stocila, da
je s njimi Jezusove noge močila in svojini lasmi jih otirala;
potem vzame pušico žlahnega mazila, s njim Jezusa noge ma¬
zili in pobožno kušuje. U tem scer besedce ni rekla, pa nje¬
ne solze in vs^»njeno vedenje je več pričalo, kako žalost
njeno serce občuti, kakor vse besede. Jezus je za to dobro
vedel; zato jo potolaži, rekoč: ..Tvoji greiii so ti odpu-
šeni.“ In dalej: „Tvoja vera ti je pomagala; pojdi  u
miru. 44  Poprej pa, ko je Jezus to ji rekel, je še Simona po¬
svaril, kteri je u tem sam pri sebi prederzno mislil: „Naj
bi bil on prerok, tako bi vedel, kdo daje  ona, ki
se ga dotika; je namreč velika greš  ni c a. 44  Gospod
Jezus, misli farizeja spoznavši mu tedaj reče: „8 i in o n!
imam ti nekaj povedati. 44  On pa pravi: „Ucenik, po¬
vej! Neki p o soj e vav ec je imel dva dolžnika; eden
je bil dolžen pet sto denarjev, eden pa petdeset.
Sver nista imela sčem plačati, je obema odpustil.
Kteri tedaj ga bolj ljubi? 44  Simon je odgovoril: „Me-
nitn, da tisti, kterimu je več odpustil. 44  On pa mu je
rekel: „Prav si razsodil. 44  In se je obernul k Magdaleni
in je rekel Simonu: „Vidiš to ženo? Sim prišel u tvo¬
jo hišo, in m j vode za noge nisi dal; ta pa mi je s
solzami noge močila, in s s voj mi lasmi j ih otirala.
Kušljeja mi nisi dal; ta pa kar je u hišo prišla,
m i nog n i j e n j a 1 a k u š e v a ti. M o j e g 1 a v e u i s i s o 1 j e m
p o mazilil; ta pa mi je noge s mazilom mazala Za¬
to ti povem: Veliko grehov j i je od p u šenih, k e r
je veliko  ljubila. 44  O kako je bila Magdalena vtolažena,
od Jezusa samega zaslišati, da so ji grehi odpušeui! Go¬
tovo je berž šla, bratu Lacaru in sestri Marti to milost
pravit.

77

i

Sv. Maria Magdalena, spokornica.

•

Od te dobe je bila celo spremenjena, vsa ljubezni do
Jezusa vneta. Povsod je za njim hodila, in njegove besede
zvesto poslušala. Neki dan je šel Jezus u hišo njene sestre
Marte. Marta ga je prijazno sprijela, in si je po vsi moči
prizadela, mu dobro postreči. Maria pa se je k Jezusovim
nogam vsedla, in njegove besede poslušala. Marta se mu je
scer pritožila rekoč.- „Gospod! ti ni mar, da me moja
sestra samo pusti streči? Reci ji tedaj, da naj mi
pomaga.“  Jezus pa je skerb Marie Magdalene bolj pohva¬
lil, ter ji je odgovoril: „Marta! Marta! skerb n a si in
si veliko prizadevaš. Pa le enoje potrebno. Ma¬
ria je nar boljši del izvolila, kteri ji ne bo odvzet . 44

Kako močno je Jezus Magdaleno ljubil, je posebno ta¬
krat očitno pokazal, ko je na njeno in njene sestre prošnjo
mertvega njeniga brata Lacara obudil. Kmalo potem je pri¬
šel Jezus spet u Betanio, kder je u hiši Simona večerjal.
Tudi od srnerti obujen Lacar je bil povableu, in Marta je
gostom pridno stregla. Magdalena pa je prinesla dušeče ma¬
že, ter s njo noge in glavo Jezusu pomazilila. Judež Jškar-
iot, ki je tudi zravno bil,  je začel čez to goderuati, da je
tako dragega mazila škoda; naj bi se raji bilo prodalo, in
skupnina vbogiin dala. Jezus pa je nasproti Magdaleno za¬
govarja! rekoč: „Kaj ste ti ženi nadležni? Ona mi je
dobro delo storila. Vboge bo te zmirom imeli, me¬
ne pa ne bo te imeli zmirom. Resnično vam povem,
kder kolj se bo te evangeli po vsem svetu ozna-
noval, tam bo tudi u njeni spomin pripovedauo,
kar je storila. 4 *

IT kratkem na to je šel Jezus terpet in umret, in kakor
sv. evangelisti pripovedujejo, ga je Maria Magdalena s nje¬
govo božjo matero povsod spremljala in še na Kalvarii pod
križem stala, in s drugimi ženami Jezusa objokovala. Kako je
bila u sercu ganjena, ko je Jezusa iz križa snetega objemala,
kako ljubeznivo in pobožno gaje kuševala, ni popisati. Ko so
potem Jezusa pokopali, je scer s drugimi ženami u Jeruzalem
se vernula, pa že pervi dan po saboti, to je u nedelo na vse
zgodej je spet s pobožnimi tovaršicami k grobu Jezusa prihi¬
tela, njegovo sveto truplo s dušečim mazilom pomazilit. Po poti
taj si je bila silo u skerbi, ter je rekla: „Kdo nam bo ka¬
men od duri pokopališča odvalil? 4 *  In Bog sam je po¬
magal. Ko so namreč žene k grobu prišle, je bil kamen že od-
valen, in ko noter gredo, trupla Jezusovega več ne najdejo;
angel jim pravi, da je vstal, kteriga išejo, in jim reče, to apo¬
stolom povedati. Bera potem se je Jezus Marii Magdaleni u

78

22. Juli alj maloserpau.

podobi vertuarja milostlivo prikazal, in koljko veselja je ona
takrat občutila, se dopovedati ne da. Gotovo je Maria Mag¬
dalena Jezusa še une štirdeset dni po njegovem častitem vsta¬
jenju večkrat vidila; tudi je bila pričo, ko je Jezusu nebesa
šel, in je na binkoštno nedelo s apostoli in drugimi vernimi sv.
Duha v prijela.

Gez nekaj časa potem so zaceli po Jeruzalemi in okolj
kristjane hudo preganjati. Posebno Lacara in njegove sestre,
ki so bili žive priče Jezusovega vstajenja, Judje niso mogli
terpeti. Vse tri, in s njimi njih služavnico Marcelo in pa učen¬
ca Jezusovega Maksiminiana u barko brez vesla in jadra po
morji spustijo, ker menijo, da bodo s čolnom vred vtonili. Bog
pa jih je čudno otel, ter na Francosko srečno prepeljal, kder
so blizo Marzela na suho stopili. Ta čudna otetba je mnogo
nevernikov tistega kraja naklonila, se spreoberniti. Lacar, od
apostolov posvečen škof, je ravno u tem mestu ostal, Maksi-
min mašnik pa se je u mesto Es (Aixj podal, nevernike pra¬
ve vere učit. Marta si je nekaj žen pridobila, in ko so bile
keršansko dosti podučene, jih je k sebi vzela, in s njimi po
nunsko tiho in bogabo ječe živela. Magdalena je veliko never¬
nikov spreobernila, po tem pa je šla u pušavo, kder je n ne¬
kem berlogi ojstro in sveto trideset let živela. Ves dolgi čas
je premolila, in božje skrivnosti posebno pa Jezusovo ter-
plenje in smert premišlovala. Vsakdanje svoje poprejšne gre¬
he obžalovala in objokala, če ravno ji je Jezus sam rekel, da
so ji odpušeni. Bolj po angelsko ko človeško je živela; zato
se lehko jim verjame, kteri pišejo od nje, da so jo večkrat
nebeški angeli objiskali, ji jesti in piti nosili, in jo u nebesa
povzdignili, da bi bila čula Boga hvaliti.

Kratko pred smertjo je bila u cerkvici, dve ure od on-
dot, od mašuika Maksimina obhajana, in kmalo po tem je svo¬
jo dušo u roke Jezusa zročila, kateriga je na svetu tako pri-
serčno ljubila. U berlogu, kder je toljko časa živela, kakor
tudi u cerkvici, kamor so njeno sv. truplo in ostanke shranili,
so se mnogi čudeži godili. Nar veči čudo pa je bilo to, da je
Maria Magdalena velika grešnica še veči spokornica postala.

Nauk in posnema .

1. Maria Magdalena je bila velika grešnica, in je velika spokornica in
svetnica postala. Ce ravno je Boga neštevilno žalila, Bog ji je vendar milost
»kazal in grehe odpustil. Iz tega se uči, da tudi ti obupati ne smeš, ako si

71)

Sv. Maria Magdalena, spokornica.

ravno velik grešnik. Naj bodo tvoji grebi brezštevilni in še toljki, Bog ti jih
vendar kakor Marii Magdaleni odpasti, ee se le kakor ona spokoriš. — Perva
stopinja svete Magdalene k spreobernjenju je bila, da je poslušala nauke
Jezusove;  tudi ti se spokoril nikdar ne boš, ako za božjo besedo ne ma¬
raš. Veliko jili je u grehih terdovratno ostalo in se pogubilo, ravno zato, ker
niso liotli poslušati božje besede. Sveto Mario Magdaleno ni bilo sratn,  k
Jezusu iti, ee ravno je dosti farizejev in drugih pri njem bilo, in za njih za-
ničovanje ni porajtala; serčno se je premagala in k Jezusa se podala, ter ga
za odpušanje prosila. Ravno tako se moraš tudi ti premagati, ee se ti ravno
težavno in sitno zdi svojih grehov se spovedati, in te ne sme tega sram biti,
alj hočeš, da ti Bog odpusti. — Maria Magdalena Jezusa lii druzega prosi¬
la, ko naj bi ji grehe odpustil; prosi tudi ti Boga naj poprej odpušanja gre¬
hov alj zdravja svoje duše, potem še le za svojo telesno zdravje in druge
manj potrebne reci.

2. Kakor hitro je sv. Maria Magdalena svoj grešni stan spoznala, je
brez odloga tudi pokoro delati  začela, in se do konca svojgaživlenja po¬
korila, da si jo ravno Jezus zagotovil, da so grehi ji odpušeni. Zvesto je za
Jezusam hodila do križa na Kalvarii, priserčno ga ljubila, skerbno njegove
besede poslušala, in si prizadevala po vsi moči, druge spreoberniti. Po nje¬
nem sv. izgledu tudi ti ravnaj. Redar ti Bog tvoje grehe spoznati milost da,
nikar pokore ne odlagaj od eniga časa do drugega, alj clo na sledno uro.
Naj ti tudi ne bo zadosti, grehov se spovedati, temuč ves čas svojga živ¬
lenja se pokori za nje. Glej, da boš s veeoj gorečnostjoj u službi božji in s
dobrimi delami nekoljko popravil, kar si poprej s grešnim živlenjem hudega
storil. Tako zvesto stopaj tu za sv. Mario Magdaleno, da boš za njo tudi
enkrat u nebesa prišel. Gotovo je Maria Magdalena večkrat Jezusa serčno
zahvalila, dajo  ni pustil u grehi umreti, temuč ji čas dal, se spokoriti. To
storiti je tudi tvoja dolžnost; zakaj morde bi bil že zdalno pogublen, ako bi
bil u grehih umeri; vsmilen Bog ti pa še čas daja, spokoriti se. Bodi mu za
toljko milost tudi prav hvaležen, in nikar ga viši ne žali. Kakor je Maria
Magdalena ves čas svojga živlenja se pokorila; ravno tako je tudi tebi sta¬
novitna pokora potrebna, če hočeš odpušanje grehov zadobili in zveličan biti.
„P razil a pokora  j e , u  pravi sv. Auguštin, „ktera se s novimi grehi
oskruni. Nič ne pomaga zgrevati se, pa novič grešiti. Zastonj
je prositi odpušanja storjenih grehov, pa spet  grešiti/ 1 '

H o 1 i t v a. i

Bog! ki si na prošnjo sv. Marie Magdalene mertvega Lacara k živ-
lenju obudil; daj tudi nam svojo milost, po njenem izgledu in priporočenju iz
groba grehov vstati. Kteri živiš in kraljuješ s Bogam Očetom in s svetim Du¬
hom enak Bog vekomaj. Amen.

80

23. Juli aij maloserpan.

XXIII. Ban julia aij m a los črpana.

Sveti ilpoiiuai', škof, nnuceaiik.

Pervi škof u Ha veni, slavnem mestu na Italianskem, je
bil sv. Apoiinar, kakor pravijo od poglavarja apostolov, sve¬
tega Petra samega taj poslan, sv. evangeli oznanovat.

Žalostna tema malikvanja in nevednosti je pokrivala me¬
sto, kakor celo krajino; torej se lehko zapopade, koliko posla
je sv. škof imel, kolika truda, zoperriost in mnogoverstnega
hudega je prestati moral, preden je luc svetega evangelia tu¬
kaj prižgal in vero u Jezusa Kristusa vpeljal. Alj njegove
ganlive besede, s kojimi je resnice živlenja večnega oznano-
val, mnogi čudeži, ktire je s pomočjo božjoj dopernašal, in s
njimi resnico svojega nauka poterdovai, so pregnali noc ma¬
likvauja, so raz talili serca nevernikov, ki so se zaporedoma
kerstiti dali.

Sovražnik vsiga dobrega videti kako svet mož kraljest¬
vo božje sira, je nadražil nekoliko terdovratuih paganov, ki
vsi divji in serditi svetega učenika preganjati začno s peklens¬
kim sklepom ga umoriti. Bog pa, on Oee vsmilenja, tega še ni
pripustil, da bi mlada setva, ki je še le komaj zeleniti jela, se
že upervem začetku ne zaterla, in novokeršeni ob toliko skerb-
niga in gorečega pastirja prehitro ne bili. Dasiravno sv. škof
nie bolj ni želel, kakor živlenje iti kerv za Jezusa Kristusa iti
njegovo sveto vero dati, seje vendar sani nekoliko časa so¬
vražnikov sogibal in srnertni nevarnosti odtegoval, da bi Jjub-
lena čreda brez pastirja se ne razkropila. Pogosto je bil od
slepih malikovavcov do kervavega tepen, in je že zdaj kerv
prelival in ranjen bil za čast Jezusa in njegovega svetega
imena. — Goreč pastir je tako med veduhn preganjanjem,
smertnim nevarnostmi in brezbrojnimi težavami še vec let mla¬
do cerkvo vladal in verne u keršaustvi vterdoval, dokler je
Bogu dopadlo nja apostolsko prizadetje s dragoj mueeniškoj
smertjoj veueati, ki se je zgodila za cesarja Vespaziaua u per-
vem stoletji po Kristusu.

Nauk in posnema.

v

I. Ce veliko gorečost sv. Apolinara kakor toliko drugih svetih škofov
in učenikov kotoJške cerkve, ki so u širanji kraljestva božega na zemlji, in
za izveličanje duš brezštevila terplenja prestavši veselo svoje živlenje iu kerv

81

Sv. Apotinar, škof, mučenik.

dali, premislimo, se nam prašanje samo od sebe ponudi, kaj je te keršanske
junake primorlo, vse to storiti? Nič drugega ko živa spoznava velike vred¬
nosti in ncizreklive cene človeške duše,  ki je dražej od vsih zakladov
zemlje, — in pa velika resnica, da je zguba edne same duše veče zlo, kakor
razdjanje celega vidnega stvarjenja.

Baraj angele  božje, koliko njim človeška duša velja? Glej, oni ljubi¬
jo naše duše, skerbijo za nje,  jih varjejo, ker jim je sam Bog zavolj njih
zapovedal, da jih naj povsodi spremljajo in obdajajo; oni sberajo njih mo¬
litve u zlate skledice, ter jih nosijo pred tron milosti božje; oni neizreklivo
veselje občutijo čez dušo, ki grešne pota zapustivši se spreoberne in pobolj¬
ša. — Baraj apostole,  kako visoko so oni duše cenili, kaj vse za njih
izveličanje storili? Naj apostol Paul namesto drugih odgovori; „Vsim sim
vse postal, da bi vse Kristusu pridobil.^ — „Zelim, ko bi mo¬
goče bilo, pogublcn in Kristusa odločen biti zavolj mojih bra-
tov“  t. j. za izveličanje njihovih duš. — Baraj očake in preroke,  koliko
njim človeška duša velja? Kraljevi prerok David u njih imenu odgovori, da
omaguje in se mu serce žalosti topi videti hudobnike, ki postav božjih ne do-
polnujejo in svoje duše tako pogubijo. — Baraj mučenike,  sv. Apolinara
in toliko tisuč drugih, kaj njim človeška duša velja ? Rajši so naj hujše mu¬
ke prestali, kakor na svoji duši škodo (erpeli; s veseljem svojo kerv prelili
za izveličanje svojih bratov.— Baraj spoznovavce,  zvestesluževnikebož¬
je, kaj njim človeška duša velja ? Kralji, mogočni te zemlje so trone in kro¬
ne zapustili, se vsemu posvetnemu odpovedali in u tiho samoto podali, da bi
ložej in varniši za izveličanje svoje duše skerbeti zamogli. — Baraj kralja
svetnikov, višiga pastirja naših duš,  zakaj je na zemljo prišel, 33 let u tej
solzni dolini bival, se dal mučiti in križati?

%.  Tolike vrednosti je naša duša, da se Vsemogočnima ni preveč zde¬
lo, svojega edinorojencga Sina k nje odrešenju na zemljo poslati. Le edno be¬
sedo mu je veljalo, nebesa stvariti, za našo dušo je dal pa svojega Sina; in
Sin božji je za njo svojo kerv in živlenje dal — je tedaj tako rekoč toliko
vredna kakor Jezus, Bog in človek; zakaj toliko je vredna, kolikor je veljala,
za kakšno ceno se je odkupila. To premišlovajc kliče sv. Bernard: „0 tru¬
plo, kako visoko si Češeuo, ker duša u tebi prebiva, ker toli¬
ko visokočastitega gosta u sebi imaš; skazuj mu vso taisto
čast, ktire je vreden!■•  — Ko je satan Kristusa skušal, mu je ponudil
vse kraljestva sveta, in s tim pokazal, kako visoko duše ceni, da, ko bi mu
bilo mogoče, bi vse kraljestva sveta dal, le edno dušo u svojo oblast dobiti.
Ali ni torej gerdo za nas, da mi sami svojo dušo nižej cenimo, kakor jo hu¬
dič ceni? — Naša duša ne sliši nam, ampak velikoveč Bogu, ki jo je za ta¬
ko drago ceno odkupil; on jo je nam dal u zastavo, za kojo mu bomo morli
nekdaj odgovor dati. — Kaj se iz vsiga tega učimo? To, da mormo svojo
dušo ohraniti in rešiti, naj velja, kar rado: da se mormo, da u tej svetej
Bkerbi ne opešamo, večkrat spomniti, daje  po podobi boži stvarjena; daje
II. Del. 6

82

24. Juli alj maloserpan.

po svoji lepoti angelom enaka; da ji je en angel iz nebes za varlia dan; da
je Jezus Kristus za njo svojo kerv prelil, in da Bogu, kojemu sliši, bomo
odgovor za njo dati morli. — Večkrat torej s sv. Auguštinom recimo; „0d
kar sim spoznal, daje  moja duša s kervoj živegaBoga odkup-
lena, sim pripravlen jo ohraniti, naj še toliko velja,  in  nje  nik¬
dar skoz greh hudiču  prodati."

M o 1 I t v a.

O Bog, plačnik zvestih duš, ponižno te prosimo, da nam po priprošnji
svojega sv. škofa in mučenika Apolinara, kojega godovno obhajamo, odpu-
šanje naših grehov deliš; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIV. Dan julia alj maloserpana.

Sveti Krištof, mučenik.

Sv. Krištof, rimski rojak, je živel u pervi polovici tret-
jiga stoletja, iu je bil častitliv mučenik za vero Jezusovo,
llojen je bil scer od ajdovskih starišev, pa Bog mu je mi¬
lost skazal, in u poznejših letih ga u keršaustvo poklical.
Zapustil je zmote ajdovske vere, iu pravo Jezusovo vero
sprejel. Kakor hitro pa je po božji milosti keršansko vero
spoznal, si je po vsi moči prizadeval, tudi druge keršanstvu
pridobiti. To se je posebno u deželi, Licia imenovani godi¬
lo, kder je več časa živel. Godilo se mu je, kakor sploh ta¬
krat kristianom, da je bi! zatožen kristian, in da še druge u
keršaustvo napeljuje; iu dobro mu je bilo znano, koljko muk
in terplenja ga za Jezusove vere del čaka. Ze ga pokliče
k sebi neverni oblastnik in sodnik, ter ga serdito izprašuje,
ali je zares kristian, kakor so ga tožili. Neprestrašno ob¬
lastniku na ravnost pove, da u Jezusa veruje križanega. Ne¬
veren oblastnik ga vkaže naj pervo zapreti, in u ječo mu
pošle dve razvujzdane zapelive ženske, da bi ga u nesram¬
nost zapeljale, ker je mislil, če se le nečistosti vda, polern
se bo že napeljati dal, da bo Jezusovi veri se odpovedal alj
jo zatajil. Sv. Krištof pa se nesramnima zapelivkama serčno
vstavi, in ju toljko ganlivo nagovarja, ajdovski zmoti in hu-
doboimu živlenju, ktero je s njo sklenjeno, se odpovedati,
da od resnice njegovih gorečih naukov prepričane se date u
keršanstvu podučiti, kerstiti iu od tiste dobe zapelivo ne¬
sramno živlenje popustivši vse čiste in sramožlivi živite. To
je oblastnika toljko vjezilo, da je vkazal sv. Krištofa, kar

83

Sv. Krištof, mučenik.

si je še kolj vmislil, terpinciti. Sv. Krištof pa za vse inuke
nic ni porajtal, vse je voljno prestal, in ker so neverniki nje¬
ga toljko poterpežlivo vse lerplenje za Jezusovo vero pre¬
stati vidili, jih je veliko se spreobernilo, in kerstiti dalo. Ob¬
lastnik pa s tim še bolj razserden mu glavo odsekati vkaže,
kar je sv. Krištof s veseljem zaslišal, ker je že dalno serčno
želel, za Jezusa kerv preliti.

Navadno se sv. Krištof na cerkvah vpodobla u orjaški
postavi, u eni roki zeleno drevo, u drugi Jezusa na rami, s
kterim vodo prebreda. Pravi se, da za to, ker je bil sv. Kri¬
štof silno velike postave, in ker je nekdaj nevernikom ker-
šanske resnice razlagal, je u poterdenje svojga nauka suho
svojo paljco u zemljo vtekuul, ktera je vidoma zeleneti za¬
čela. To čudo videti se je neki veliko nevernikov kerstiti
dalo. — Dalej se pripoveduje od sv. Krištofa, da je iz lju¬
bezni do bližuega in poln gorečih želj vsakemu po moči po¬
magati več časa pri neki reki bival, in ker mosta alj bervi
čez vodo ni bilo, je popotnike na ramah od eniga broda do
drugega prenašal, dokler se mu je Jezus sam u podobi ma¬
lega fantička prikazal, in ga prosil, naj bi ga prenesil; in sv.
Krištof ga je zadel in varno prenesil; Jezus pa se mu je na
to spoznati dal, in ga s neizrečenim veseljem napolnil. Ni
čuda tedaj, da toljki Ijubleuc Jezusov in stanoviten, uepre-
strašen in serčen mučenik za vero Jezusovo, sv. Krištof, se
po mnogih cerkvah iu samostanih keršaustva od nekdaj ča¬
sti. Njegova podoba je bila scer že večkrat tudi u prazne
grešne vraže obernena; pa pravoveru kristiau take vražuike
le omiluje, in za nje moli; sam pa pri podobi sv. Krištofa
na njegovo sveto živleuje pomisli, iu si ga u izgled iu po-
snemo vzame.

Nauk in posnema.

1. Svetega Krištofa je hotel neverni oblastnik premotiti iu od prave vere
odverniti, ker mu je dvoje razpasene poslal, naj bi ga u nesramnost napel¬
jale, ker je bil prepričan, da po nečistosti se kristiani naj ložej od Jezusove
vere odločijo. In za res, kakor dereča voda zemljo podkopuje in podsuje,
ravno tako nečistost  sveto vero. Iz pervega se nečistnik tolaži, morde pa
ni tako velik greh, h čemur ga nagnjenje, po tem pa razvada toljko vleče, in
kar je hudo razžalenje božje, le za človeško slabost ima, in če ravno u prid-
gah čuje, kako strašno bo Bog nesramen greh u večnosti kaznoval, ga ne¬
čisti greh, kterimu je vdan, napelja dvomiti nad strašno resnico, in si misli:
vekomaj še pa saj ne bo Bog take slabosti terpinčil, Tako njegova vera zrni-

84

24. Juli alj maloserpan.

rom bolj omaguje in peša, dokler celo ob njo pride, pa se tudi ob zveličanje
spravi; zakaj: „Kdor ne veruje, bo pogub len,"  pravi Jezus. Zato da
ob sveto vero ne prideš, po kateri le moreš zveličan biti, nikolj se nesram¬
nima djanju in nečistima živlenju ne vdaj, po izgledu svetega Krištofa; ako
te je pa nečistost že vjela, hitro sc ji vmekni, da vere ne zgubiš in se ve¬
komaj ne pogubiš. Resnične so besede sv. Tomaža od Vilanove, ki pravi:

Noben človek ni bolj nagnjen k božjimu žalenju, nobeden k
mnogim hudobijam bolj pripraven in prederzen, grešni terdo-
vratnosti bolj vdan, in k pravi pokori manj nagibliv, zato pa
tudi peklu bližej, kakor on, kteri nečisto  živi."

2. Pogosto si videl že na cerkvah u podobi svetega Krištofa s božjim
detetom Jezusam vodo bresti; ali veš kaj ta podoba pomeni? Opomina te ker-
šanske ljubezni, po kateri je sv. Krištof za teJesn in dušni prid svojga bliž-
nega skerbel, in kar je ljudem dobrega storil, je Jezus sebi zarajtal. Kakor
namreč se bere od sv. Krištofa, da je na svojih ramah popotnike čez potok
prenašal, ravno tako je na ramah keršanske ljubezni nosil nevernike čez zmote
in pregrehe na lep brod Jezusovega nauka in svetega, pobožnega keršanst-
va. Naj te njegova podoba, kedar jo vglcdaš, spodbode, ravno tako kakor
sv. Krištof, nositi na ramah keršanske ljubezni bližnega čez nevaren dereč po¬
tok časnega živlenja na srečen brod večnega zveličanja. To storiš, kedar kte-
riga grešnika posvariš in na pravo pot obračaš; kedar nevedniga u potreb¬
nih keršanskih resnicah podučiš, in mu luč prižgeš, katera mu sveti u izve-
ličanje; alj kedar za spreobernenje in spokorjenje grešnikov sploh serčno mo¬
liš; alj kakor bodi ktero dobroto duhovsko bližnemu skažeš; zakaj od duš¬
nih dobrih del še bolj ko od telesnih velja, kar Jezus pravi: ^Resnično
vam povem, kar ste nar manjšima mojih bratov storili,  Sterne¬
ni storili."  Tako boš tudi ti Kristonosec, kar se po naše Krištofori pravi.
In če se ti Jezus ravno zdaj tako vidno ne razodene, kakor svetimu Krišto¬
fu, te bo pa enkrat, kedar pride sodit vse ljudi, za toljko veseljši sprejel,
ter ti poreče: Pridi, in posedi kraljestvo, ktero ti je od veko¬

maj pripravleno."

M o 1 i t v a.

Dodeli nam, vsegamogočni Bog! te prosimo, da, ki svetega Krištofa,
mučenca tvojega god častimo, se po njegovi priprošnji u keršanski ljubezni
vterdimo. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s teboj živi
in kraljuje u edinosti sv. Duha Bog, vekomaj. Amen.

Sv. Jakob, apostol.

85

XXV. Dan julia alj maloserpana.

Sveti Jakob, apostol.

Sv. Jakob, veči imenovan zato, ker je bil poprej kakor
uni apostol Jakob, kteriga god se pervega maja obhaja, od
Jezusa apostol izvolen, je bil sin Cebedea in Salome, in brat
svetega Joaneza apostola. Bil je rojen u mestu Betsajda na
Galilejskem. Ravno je s očetom in bratom u čolni sedel, in
ribje mreže popravljal, ko Jezus memo grede njega in brata
njegovega zakliče, rekoč : „P r i d i t a za m e n oj !“ Mahoma
sta obedva popustila čoln in mreže, in očeta, ter gresta za
Jezusom, in sta do njegovega bridkega terpleuja stanovitno
za njim hodila. Kakor sv. Epifani priča, je sv. Jakob u ved-
uem divištvu živel. Sv. evangeli pa spričuje, daje  eden naj
ljubših apostolov Jezusovih bil. Njega namreč si je Jezus s
Petrom in Joanezom u mnogih prigodbah privzel, kder dru¬
gih apostolov nobenega ni bilo pričo, postavim: ko je Jezus
mertvo hčerko Jaira k živlenju obudil, ko se je na gori Ta¬
bor po nebeško spremenil, in ko je u vertu Getsemaui od
drugih ločen molil in kervav put putil.

Sv. Marka ve povedati, da ga je Jezus kakor tudi nje¬
govega brata Boanergeza imenoval, to je otroka groma, u po¬
men: da bota kakor doneči grom s svojim naukom človeške
serca majala in jih k pravi veri spreobračala Sv. Lukež pri¬
poveduje, da enkrat, ko Samaritanci Jezusa niso hotli u svojo
mesto sprejeti, sta se sv. Jakob in Joanez silno goreče za
svojga Gospoda vnela, ter sta mu rekla: „Gospod! hočeš,
d a r e č e m o, n a j ogenj iz n e b e s p a d a, i n j i h požge  ?“
Jezus pa jima njuno brezljubno gorečost očita, rekoč: „N e
vesta, čegavega duha sta. Sin človekov ni pri¬
šel, duše pogubit temuč zveličat,^  to je, moj evan-
gel ne uči maševati se, temuč ljubezen in krotkost, po ka¬
teri se več duš za izveličanje pridobi, kakor po ojstrosti.
Pri sv. evangelistu Mateužu se bere, da je mati sv. Jakopa
in Joaneza Jezusa prosila, naj bi enega njenih sinov na des¬
no, drugega pa na levo u svojem kraljestvu posadil. Jezus
pa te želje po časti na ravnost očita, ker apostola pokara:
»Nevesta, kaj prosita;“ in ju bara:„Ali moreta kelh
piti, kteriga  bom  jaz  pil.“ Serčno mu odgovorita: „Mo-
reva!“  In kar sta takrat s besedo obljubila, sta po tem zve¬
sto spoluila, ker sta za Jezusa mnogo prestala in preterpela.

86

25. Juli alj maloserpan.

Sv. Jakob je spervega po Jezusovem unebohodu in po
prejetem svetem Duhu u Jeruzalemu, Samarii in vsi Judov¬
ski deželi sv. evangeli oznanova!. Po tem pa se je na .Špan¬
sko podal, in tamo s veliko gorečnostjo učil; vendar se prav
ne ve, kako dolgo je na Španskem bil, alj kako daleč je ker-
šanstvo razširal, in koljko jih spreobemd. D imenitnem me¬
stu Saragosi je lepa cerkva, ktero menijo, je že sv. Jakob
postavil, in scer, kakor pravijo, je Mati božja sama k njemu
prišla, in mu velila tam nji u čast cerkvo sozidati, ker je
prevedila, da jo bodo Saragosanci vedno lepo častili, in jih
je zato že popred u svojo varstvo vzeti hotla.

Cez nekaj let se sv. Jakob s nekaterimi izvolemni učenci
spet u Jeruzalem po verne, kder pp tein sedem svojih učen-
cov škofe posveti, ter nazaj na Špansko pošle, keršanstvo
po vsi deželi širit; on pa je u Jeruzalemu in okolj Jude spre-
oberniti si prizadeval. Veliko jih je kerstil; drugi pa so ga
silno čerteli, in po vsi moči jiskali odpraviti. Posebno sta bila
med njimi dva vražnika, Hennogen in Filet, ktera sta s sv.
Jakobam za vere del se prepirala, in želela, alj očitno ga
osramotiti, alj pa po svojih vražah napraviti, da bi ga hudi
duhovi terpinčili. Fileta pa je sv. Jakob kmafo toljke zmote
tako prepričal, da se je kerstiti dal in sv. apostola za za¬
mero prosil. Hennogen pa, terdovratnega serca, je bil u ka¬
zen od hudega obseden; sv. Jakob pa mu pričo Fileta u ime¬
nu Jezusa hudiča izžene. Tega se Hennogen toljko zavza¬
me, da ves spreobernen svoje vraže popusti, vse vražne bukve
sožge in tudi kristian postane.

Sovražni Juriji pa so kotli Jakoba, naj velja kar hoče,
vgouobiti. Enkrat sv. Jako!) ravno pridgje, in shranim Ju¬
dom goreče priča, daje Jezus, kterega so tako zaničlivo
umorili, za res od Boga obljublen in poslan Mesia. IT tem pa
terdovratneži punt med ljudstvam napravijo, en pismouk, Jo-
zia po imenu, ga zgrabi, vojšakom izroči, kteri ga pred kra¬
lja Herodeža peljajo, in ga zatožijo, da je on punta kriv.
Herodež Ijud stvu vstreči ga hitro da zapreti, in na toksinerti
obsodi.

Sv. Jakob, ki na sveti ni kaj bolj želel, ( kakor za Je¬
zusa umreti, se krivične sodbe silno oveseli. Še enkrat očit¬
no priča, da je Jezns resničen Bog in Zveličar grešnega
sveta. Preden ga k smerti peljajo, se je Jozia, kteri ga je
zgrabil in Herodežu nar hujši tožil, skesal, in ves zgrevan
na ravnost pove, da tudi u Jezusa veruje, pade pred sv. apo¬
stola in ga zamere prosi; sv. Jakob pa ga prijazno objame,
rekoč: „Mir ti bodi!“ Jude je to še boljvjezilo, zato He-

87

Sv. Jakob, apostol.

rodeža preprosijo, da se Joz,ia da umoriti. Na poti k sod-
nišču je bil mertvouden človek, kteriga je sv. Jakob u ime¬
nu Jezusa nagloma ozdravil. Na smertnisču zalivali sv. apo¬
stol se enkrat Boga, da mu je priložnost dal, za Jezusa um¬
reti, veseliga serca svojo glavo da, da se mu odseka, in tako
smert za Jezusovo vero kratko dni pred velikonočjo stori.
Med vsim apostolmi Jezusovimi je sv. Jakob' pervi kerv za
Jezusa prelil.

Njegovo sv. truplo so kristiani častitlivo pokopali, poz¬
neje pa njegovi učenci u Kompostelo na Špansko prenesli,
kder se do danasnega dne u silno veliki časti ima; po vsem
Španskem pa se posebno sv. Jakob mogočni priporočnik časti.

Nauk in posnema.

1. Kakor hitro je Jezus svetega Jakoba poklical, je berž vse popustil
in za Jezusam šel. Naj bi se bil abotavljal, in na pervi poklic ne vbogal,
kdo ve, ali bi ga bil Jezus Se kedaj več klical? — Tebe Bog že dalno
kliče,  da bi za njim Sel, da bi pokoro delal, svojo živlenje poboljšal, nje¬
mu bolj zvesto služil, hudih priložnost se varoval, grešne prijaznosti opustil,
ptujo blago odrajtal, krivico popravil, odvzeto čast bližnemu povernil, i. t. d.
Bog te kliče po tvojih notrajnih nagibih, po učenikih in spovednikih; zakaj ga
ne vbogaš? zakaj njegov glas slušati odlagaš? Glej, da te ne zadene, kar
Bog terdovratnim nespokornim strašno proti, rekoč; „Jaz sim vas klical,
pa niste marali za me; svojo roko sim molel, pa nobeden se ni
na njo ozerl; vsi ste moj svet zaničevali in moje kazni zane-
marli. Zato se tudi hočem vaši pogubi smej  ati."Da boš toJjki strašni
sodbi odišel, ne zanemari glasu svojga Boga, temuč kedar te kliče, hitro ka¬
kor sv. Jakob, pojdi za njim.

2. „Ali moreta piti kelh, katerega  bom  jaz  pil?" je baral Je¬
zus sv. Jakoba in njegovega brata. „More  va!" sta mu serčno odgovorila,
da bi le u njegovo kraljestvo prišla. In kako zvesto je sv. Jakob svojo ob¬
ljubo spolnil, veš iz njegovega svetega živlenja, ki ti pove, koljko je sv. apo¬
stol za nebeško kraljestvo prestal. Meniš, da si ti kos brez grenkega kelha
terplenja u nebesa priti? Ne veš, da „nebeško kraljestvo silo terpi,
in le kteri se zanj vojskujejo, ga bodo posedli?"  Kakor je Jezus
sv. Jakobu grenek kelh pripravil, če hoče delež njegovega kraljestva imeti,
tako tudi tebi veleva: „Kdor hoče za menoj priti, naj sam sebe za¬
taji, naj svoj križ zadene in naj za menoj hodi."  Glej! bridek
kelh zatajenja in terplenja, kterega je Jezus tudi tebi odločil, ako hočeš u nje¬
govo kraljestvo priti!

88

26. Juli alj maloserpan.

M o I S t v a.

Bog! ki si svetega Jakoba apostola izvolil, in po grenkem kelhu ter-
plenja n svojo kraljestvo poklical : dodeli tudi nam po njegovem izgledn zve¬
sto za teboj hoditi, svoj križ voljno nositi, in enkrat k tebi u nebeško kra¬
ljestvo priti. Amen.

XXVI. Dan julia alj ltialoserpana.

Sveta iua. mati Marie fievice.

Sv. Ana, mali božje porodnice prečiste Device Marie,
je bila u Betlehemu, dve uri od Jeruzalema, rojena. Po ci¬
stern devištvu je bila zaročena s Joahimom, ki je u mestici
Nazaret na Galilejskem stanoval. U lepi zložnosti in u serčni
ljubezni sta pobožno in bogaboječe živela, da se tudi od nju
lehko reče, kar sv. Lukež od Caharia in Elizabete pravi:
„Bila sta obedva pravična pred Bogom  in  po  vsili
zapovedih Gospodovih  sta  ravnala. 44  Kar jima je Bog
časnega premoženja dal, sta na troje razdelila: pervi del u
čast božjo in polepsanje tempelna; drugi del za vboge; in
tretji del u lastne potrebe. Vseskozi sta rada molila, po svo¬
jem stanu pridno delala, in kar jima je bilo mogoče dobrega
storila.

Posebno žalost pa sta imela, da že tako dolgo u zakoni
nobenega otroka od Boga nista prejela; zakaj takrat je bil

89

Sv. Ana, mati Marie Device.

zakon brez otrok kakor kazen božja. II ti priserčni žalosti
je sv. Ana s svojim možem k Bogu zdihvaje molila, naj bi
jo sramote rešil, in rodovitno storil. Iver pa ju Bog vendar
dolgo vslišal ni, sta se njegovi sveti volji prepustila in volj¬
no poterpela. Spomnila pa se je sv. Ana, da Bog stanovit¬
no molitvo hoče, in da človek ne ve, kdaj je Bog priprav-
len ga vslisati; zato je še s večini zavupanjem u Boga pro¬
sila, naj bi jo Bog s otroci blagoslovil, ako je njemu k ča¬
sti in k njeniinu zveličanju. Enkrat posebno se je u tempel-
nu živo spomnila une Ane, ktera je ravno kaj takega od Bo¬
ga prosila, in katera je potem po božji milosti mati preroka
Samuela postala. Solze jo polijejo, in še enkrat bolj zaupli-
vo je Boga prosila, ter obljubila, ako jo Bog vsliši, spočeto
dete Bogu u čast k službi u tempclnu darovati, kakor jeAna,
Elkanova žena, svojga sina Samuela, ki ga je od Boga spro-
sila, tudi u službo božjo darovala. Toljko gorečo in zavupli-
vo molitvo svoje zveste služavnice je Bog tudi vslišal, in
kakor sveti učeniki verjetno menijo, ji pošle angela, kteriji
je oznanil, da bo hčer spočela in rodila, ktera bo izvolena
med v simi ženami, ker bo rodila obljubleniga Odrešenika.
Misli se tudi, da je ravno te angel ji napovedal, naj svojo
dete Mario imenuje. Kavno to razodetje je tudi sv. Joaliim
prejel. Koliko sta se sv. Ana in Joahim o tem oveselila, ka¬
ko goreče Boga hvalila, posebno ko je sv. Ana Mario božjo
izvoleno porodnico rodila, ni dopovedati. Serčno je bila sv.
Ana svoje hčerke vesela, pa tudi za toljko skerbnejši jo je
izredila, ker ji je bilo razodeto, da je njo Bog sam za ma¬
ter svojga božjega Sina izvolil. Za naj srečnejšo mater se
je torej sv. Ana imela, in če je že obilno sreče hiši Caha-
ria in Elizabete došlo, ko je Maria nju objiskala, za koljko
več milosti je sv. Ana po svoji lastni hčeri, božji porodnici
izvoleni zadobila!

Ker je sv. Ana dobro spoznala, da je njena hčerka le
božji dar, kterega je Bog sam si po razodenju izvolil, je
hotja tudi Bogu darovati, kar je od Boga prejela, kakor je
poprej prostovoljno obljubila. Komej tri leta staro Mario vza¬
meta sv. Ana in Joahim seboj u Jeruzalem in jo tam u tem-
pelnu po mašniku božjem Bogu u službo darujeta. Težko scer
jima je bilo svoje ljube hčerke se ločiti, pa ker jima je bila
božja služba več, kakor njuno veselje, sta jo s veselim ser-
com Bogu u dar prinesla. Maria je bila po mašnikih med de¬
vice vzeta, ktere so u tempelnu Bogu službo opravlale, in
u vsili lepih čednostih bile vajene. Po tej Bogu tako prijetni
daritvi, se sv. Ana s svojim možem domu poverne, in ves

90

26. Juli alj maloserpan.

cas svojga živlenja svelo in pobožno preživi, posebno ko je
n kratkem potem vdova postala. Kakor namreč je bila usvo¬
jeni deviškem stanu devicam, u zakonskimi! pa zakonskim u
prelep izgled: ravno tako je bila tudi vdova vsili tistih čed¬
nosti polna, ktere sv. Paul u svojem pismu na Timotea vsiin
vdovam sploh priporoča. In tako sveto je mati božje porod¬
nice do konca svojga živlenja živela, kteroje, kakor pisavci
menijo, s devet in sedemdesetim letom svoje starosti sklenila.

Veci čast se sveti Ani torej dati ne more, kakor da se
mati božje porodnice imenuje, kakor se precista devica Ma¬
ria nar bolj s počesenjem: „mati božja! u  nar lepše časti. In
ker je Bog sam jo za mater božje porodnice izvolil, ni dvo¬
miti, da jo je že u živlenju s mnogimi milostmi obdaroval, po
smerti pa k nebeški časti povzdignili, u kateri vse svoje
vredne castivce Bogu mogočno priporoča.

Nauk in p osn em a-

1. Dolgo je sv. Ana Boga prosila, naj bi jo nerodovitnosti rešil; ker
jo pa Bog vendar ni kotel vslišati, se je u njegovo voljo podala, in vse
poterpela, kakor ji je Bog namenil. Tako naj storijo tudi keršanski stariši,
kterim Bog otrok ne da, če jih ravno serčno želijo; zakaj Bog vse kar stori,
po svoji neskončni modrosti naredi; morde bi bili otroci, ko bi jih Bog jim
dal, za nje nar veči nesreča, da bi se s otroci vred pogubili; veliko zakons¬
kih namreč se pogubi, ker otroke svoje prav po božji volji ne izcedijo, ve¬
liko jih je nesrečnih, ker se jim pri vsi skerbi otroci spridijo in popačijo, ter
jim več žalosti ko veselja na sledne napravijo. — Ko je pa sv. Ana od Boga
prejela po stanovitni prošnji, kar je prosila, je Boga naj prej zahvalila, dajo
je dobrotlivo vslišal; pa tudi dete svojo prejeto je lepo oskerbela in ga u božjo
službo, Bogu u dar dala. Tako naj storijo tudi keršanski stariši; naj otroke
svoje za božji dar hvaležno spoznajo, naj jih pa tudi tako odgejijo alj iz¬
cedijo, da bodo, u kteri kolj stan naj se podajo, Bogu lepo služili, posebno
pa, če jim je Bog duhovski stan namenil, da bi u njem Bogu u čast in ver¬
nim u zveličanje svojo službo zvesto opravljali.

2. Sv. Ana je dolgo časa molila in prosila, in vendar jo Bog precej
vslišal ni. Tega pa ni bila nevoljna, temuč je še bolj zavuplivo neprenehoma
molila, dokler je bila vslišana. Ravno tako tudi nas Bog večkrat ne vsliši,
in nam dolgo ne da, česar ga prosimo. Zakaj pa? Dostibart smo u grehih
brez gnade božje, in dokler se ne zgrevamo, ne spokorimo in resnične volje
se poboljšati nimamo, tak dolgo naša molitva Bogu ne dopade. Večkrat mor¬
de brez prave pobožnosti in serčne gorečnosti molimo, in zato naša molitva
nič ne premore. Drugokrat prosimo za take reči, ktere bi bile nam u škodo,

91

Sv. Pantaleou, mučenik.

če ravno tega ne spoznamo. Bog pa, ki vse to previdi in nas ljubi, nam za
tega del odreče, kar ga prosimo. Tudi zna biti, da smo Boga s čem tako ža¬
lili, da smo nevredni v slišani biti. Sv. Salvian pravi: ,,A 1  i se imamo za
čem pritožiti, da nas Bog ne vsliši, alj na našo molitvo ne po¬
sluša, ker mi toljkokrat nismo njega poslušali, in za njegove
zapovedi nismo marali? Ali ne dela s nami po pravici, da nas
ne vsliši, ker tudi mi nismo njega poslušali?’^ DalejnasmordeBog
za to ne vsliši, da bi ga bolj goreče prosili in prijete dobrote bolj obrajtali;
alj zato, da bi nas 11 poterpežlivosti in n zaupanju na njegovo milost bolj
vterdil, in njegovih dobrot vrednejše storil. In siednič tudi zato, ker nam hoče
kaj boljšega dati od tega, česar ga prosimo, kakor sv. Bernard k stanovitni
molitvi opomina, rekoč: „Bog nam bo alj to dal, kar ga prosimo,
alj pa kaj drugega, kar je za nas boljše.^

I o 1 i t v a.

Bog! kteri si sveti Ani toljko milost skazal, da je bila vredna mati
biti Matere tvojega edinorojenega Sinu; dodeli milostlivo, da, ki se njeniga
spomina veselimo, pomoč njene priprošnje pri tebi občutimo. Po ravno tem
Gospodu našem Jezusu Kristu, kteri s teboj in s svetim Duhom enak Bog
živi in kraljuje vekomaj. Amen.

XXVII. Dan julia alj maloserpana.

Sveti Pantalcon, imtčemk.

Sv. Pantaleou je bil rojak mesta Nikomedie n Bitinii.
Eubula, njegova mati, je bila kristiaua, oče Enstorgi pa ajd-
M ati je odmerla preden je bil Pantaleou keršeu, torej ga je
oče u ajdovski veri izredil, Pantaleou, mladeneč lepe posta¬
ve, pa ravno tak prebrisane glave, se je zdravništva izučil,
in je kakor od priproslega ljudstva, ravno tako tudi od ce¬
sarja Valeria Maksimiaua močno obrajtan zdravnik. Takrat
je živel u Nikomedii pobožen duhovnik, Hermolai po imenu,
kteri je preganjane kristjane na skrivnem učil, in jih k sta¬
novitnosti u veri opominal. Seznanil se je s Pantaleonam in
ker sta se nekokrat od zdravlenja raznih bolezen pogovar¬
jala, oberne marn na pravega Boga, gospoda bolezni in zdrav¬
ja, ter pristavi, da se s imenom božjega Sina Jezusa Kri¬
stusa vse bolezni hit reji ozdravijo, kakor po natornih zdra¬
vilih; clo mertvi se po tein sv. imenu oživijo, ako se s spo¬
dobno častjo in terdnim zavupanjem izreče, in ako je to Bo¬
gu dopadlivo, U poterdenje svojih besed je sv. mašnik od

92

27. Juli alj malcteerpan.

mnogih bolnikov pravil, kteri so tako čudno nagloma ozdra¬
vili, in od mertvih, kteri so mahoma oživeli, ter mu je serč-
iio prigovarjal, naj bo tudi kristian, in Jezusa Kristusa pra¬
vega Boga moli.

Pantaleon ga zvesto posluša, in obljubi vse na tenko po¬
misliti. Enbart je po poti ravno mislil, ali bi tudi vse res bi¬
lo, kar mu je Hermolai pravil, in narajma grede mertvega otroka,
in zravno njega gada alj modrosa, kteri je menda otroka pik—
nul in usmertil. Na enkrat mu na misel pride, kar je od vsi-
gamogočnega Boga kristjanov slišal, in s velikim zaupanjem
u njega reče mertvinm otroku: „U imenu Jezusa Kri¬
stusa ti reče in; vstani!“  gadu pa je rekel: „in tebi
rečem u imenu Jezusa Kristusa, bodi m a h o m a
mertev, ker si revno dete zamoril."  In glej čudo!
ko bi trenul, je otrok vstalo, gad pa se je vpričo razpočil.
To je bilo zadosti, neveruiga Pantaleon a u kristiana spre¬
meniti ; ves zavzet teče k pobožnem duhovniku, mu na tenko
vse pove, kakor se je zgodilo, in ga prosi, naj bi ga u ker-
šanstvu potrebno podučil, in pa kerstil.

Pa ni n.n bilo zadosti, da je sam kristian postal, želel je
tudi svojga očeta k pravi veri pregovoriti. Mnogokrat je to¬
rej krive bogove in njih nezmožnost u misel vzel, in rekel,
kako bodo zadel njih kristiani po nedolžnem preganjani. Ko
je enkrat ravno spet od tega govoril, je Bog hotel, da sle¬
pec pride, ki milo toži, da so ga zdravniki s svojim mažami
ob pogled spravili, in Pantaleona ponižno prosi, naj mu po¬
maga, ako mu je še pomagati. Pantaleon mu reče: ,,AIi mi
obljubiš, da boš kristian, če te ozdravim; in boš
popoln o m a spet videl?"  »Slepec mu rad obljubi. Panta¬
leon pa križ čez njega stori in reče: „U imenu Gospoda
našega Jezusa Kristusa spreglej!"  In kar pogledal
je in popolnoma videl. To čudo je pa tudi očetu svetiga Pan¬
taleona dušne oči odperlo; spoznal je u tem, da je vse res,
kar mu je sin pravil, in na glas zavpije: „Zdaj verje in,
da je ker sanski Bog sam pravi  Bog!" Poln veselja na
to sv. Pantaleon slepca ozdravlenega in pa očeta svojega k
duhovniku pelja, kteri ju u veri poduči in kersti. Postaran oče
je kmalo po tem pobožno umeri. Sv. Pantaleon je po svojem
očetu veliko bogastva poerbal, pa veči del ga je med vboge
razdelil, da bi na bližui boj bolj pripravlen bil, ker je dobro
vedel, da ga strašno terplenje čaka, kakor hitro cesar zve,
da je kristian. Bolj ko prej pa je bolnike pridno objiskoval,
in dosti jih s samim znamnjem sv. križa ozdravil, in tako jih
k pravi veri pripeljal.

93

Sv. Pantaleon, mučenik.

Vsi mestni zdravniki so sv. Panialeona zavidali, da je
bolnike toljko srečno ozdravlal; bali so se ob ves zaslužek
priti, torej so želeli se go iznebili. Zato so ga cesarju to¬
žili, da je kristian, in da po navadnih vražah kristjanov oz¬
dravljajo. Pravijo mu posebno, kako je ne dalno slepca ta¬
ko vražno ozdravil. Cesar ozdravlenega slepca pred se po¬
kliče, in ga izprašuje, kdo in kako ga je ozdravil. Na rav¬
nost mu pove, da gaje  Pantaleon, ime Jezusa Kriztusa kli¬
caje, mahoma ozdravil, in da je n tem spoznal, da je le ker-
šanski Bog resničen Bog, kteriga moliti je zato brez odloga
sklenil. To slišati je cesarja toljko vserdilo, da ga je pri
priči ob glavo djati vkazal. Na to reče Pantaleona pripel¬
jati, in ga bara, ali je res kristian? Neprestrašeijo sv. Pan¬
taleon Jezusovo vero pred cesarjem spozna in priča, in tako
živo njemu in vsim pričejočim dokaže, da so njih maliki le
krivi bogovi, da mu nobeden ni mogel kaj nasproti rečti. K
slednimu še pristavi, da je pripravlen jih tega očitno pre¬
pričati, ter pravi: „Najte prinesti bolnika, kterimu
se više pomagati ne more. Naj pridejo vaši popi,
in naj vse svoje bogove kličejo, da bi mu poma¬
gali; jaz bom pa svojga Boga u pomoč poklical.
Bomo vidli, ali so kos vaši bogovi ga ozdraviti?
M oj  ga  pa  bo.“

Vsim je bilo to po volji. Prinese mertvoudnega, kterimu
nihče več pomagati ni mogel. Popi kličejo svoje malike eui-
ga za drugim, pa vse zastonj, sromaku vendar ni bilo bolje.
Ker so se dolgo časa tako zastonj trudili, pristopi sv. Pan¬
taleon, nekoljko pomoli, po tem pa bolnega pokriža in glasno
reče: „U imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa
vstani in bodi zdravi  Ko bi treuul, mertvoudeu popol¬
noma zdrav poskoči in na ves glas zavpije: „Ni drugega
pravega Boga razen Bog kristianov.“  Na toljko ču¬
do, ktero se je u kratkem po vsem mestu zvedlo, se je ve¬
liko nevernikov spreobernulo; popi pa so cesarja zoper sv.
Pantaleona tako hudo nadražili, da ga je, kar je vedel, gro¬
zovitim terpinčiti vkazal. Razpeli so ga na tezavnico in s že¬
leznimi grebeni tergali, s gorečmi baklami žgali in ga u raz¬
puščen svinc posadili; alj Kristus se mu prikaže, in vse te
niuke mu kaj ne dejejo. V kaže mu velik kamen na vrat pri¬
vezati in ga vlopiti; alj kamen plava kakor list, in Panta¬
leon hodi po vodi kakor po suhem. Da svetnika zverinam
vreči, a ]j divje zveri se mu k nogam vlečejo, kakor bi ga
častile. Vse te čuda videti je množica ljudi vpila: »Izpusti
pravičnega; velik je Bog kristianov; on sam je pravi Bog.“

94

27. Juli alj maloserpati.

Cesar pa se ne da zmodriti, ter vkaže sv. Pantaleona pri¬
vezati na kolo, in navdol potočili; alj kolo se razleti, in ve¬
liko neznabozcov rani. Poslednic ga reče ob glavo djati. S
njim je tudi sv. Hermolai, pobožen mašnik, za vero, ktero je
terdno pričal, ob glavo bil djan. To se je zgodilo leta 305.

Nauk in p osnemu*

1. Sv. Pantaleon si je po vsi moči prizadeval od ajdovske zmote svojga
očeta odverniti, k Jezusovi veri pridobiti, k pobožnimu živlenju napeljati in
tako izveličati. Lep izgled, kako naj bi tudi otroci svojim stariše m k
izveličanju pripomogli.  Dosti otrok pa je, ki svojim starišem u nebesa
branijo, ker jih dražijo in jezijo, da kolnejo in še druge grehe dopernašajo.
Kak se bo takim že na svetu godilo, in kako bo enkrat za nje na sodbi bož¬
ji '(  Ce si kaj takega kriv, obžaluj svojo pregreho, in moli pridno za stariše,
ako so ti že odmerli; če pa še živijo, skaži jim zanaprej dolžno čast, lju¬
bezen in pokoršino, da boš popravil uikoljko, česar si jim bil poprej kriv.
In če vidiš stariše u kteri zmoti alj grešni razvadi, lepo jih opominaj in pro¬
si, naj opustijo, kar ni prav; moli za nje, da bi jim Bog milost skazal, po¬
boljšati se, in po vredni pokori zveličanim biti. Tako jim boš skazal pravo
hvaležnost za njih dobrote.

2. ,,U imenu Jezusa Kristusa ti rečem; spreglej  \ iC  s temi be¬
sedami je sv. Pantaleon vbogimu slepcu spet pogled čudno dodelil, in u tem
presvetem imenuje  še potlej mnogo bolnikov nagloma ozdravil. Glej! kako se
je njemu spolnila obljuba Jezusova, ki je svojim učencom rekel: „Kteri pa
verujejo, pojdejo te znamnja za njimi: u mojem imenu bodo
hudiče izganjali, nove jezike govorili, kače prijemali; in ako
kaj strupenega pijo, jim ne bo škodvalo; in na bolnike bodo ro¬
ke po klad ali, in bodo  zdravi/ 1 ' Pomisli pa tudi prečudno moč preslad¬
kega imena Jezusa, ktera se nad vsakim skaže, kdor ga s terdnim zavupan-
jem kliče. Zato prosi Boga, kar želiš, zauplivo u imenu Jezusa, in gotovo boš
prejel, česar prosiš; saj pravi Jezus sam: „Resnično vam povem, kar-
kolj bote mojgaOčeta u mojem imenu prosili,  vse  vam  bo  dal. 1 *

M o I I t  v a.

Bog! ki si sv. Pantaleonu moč dodelil, u tvojem imenu mnoge Čudeža
delati, pa za tajisto tudi veliko terplenja prestati: daj po njegovi prošnji tudi
nam milost in moč tvojga presvetega imena občutiti, Jezus Kristus, naš Go¬
spod in Izveličar. Amen.

4

Sv. Kristina, devica in mučenica.

95

XXVIII. Danjulia alj maloserpana.

•siveta Kristina, devica in mucema.

Tiro na Toskanskem je bit rojsten kraj sv. Kristine.
Njeni oce Urban je bil mestni oblastnik, in živ sovražnik kri-
stianov. Ga ni bilo tedna, da bi ne bil nekoljko kristianov pred
se poklical, in jih kakor bodi nevsmileno terpincil. Kristina
to videti in pa priča biti, kak so kristiani vse muke nepre-
strašno in veselo prestali, je bila želena vedeti, kdo bi bili,
toljko sercni, ki se nobeniga terplenja ne vstrašijo, temne vse
muke veselo in vtolažno prestoje. To zvedši je po božjem
naklonu sercne želje občutila, tudi kristiana biti, in po vsi
moči je jiskala, svoje želje spolniti. Devet let stara je bila
na skrivnem keršena, in pri kerstu je ime Kristina prejela.
Njena gorečnost za Jezusovo vero je bila veci, kakor bi si
kdo od njenih mladih let mislil. Skrivej je po pomoči drugih
zlate in sreberne malike svojga očeta krušila, inpamedvbo-
ge delila. Oce to zvediti se neizrečeno vjezi, in toljko svo¬
jim malikom storjeno necast s smertjo svoje lastne hčere ma¬
ševati sklene. Vendar jo hoče poprej poskusiti, s lepim od
keršanstva odverniti. Zato jo k sebi zakliče, ter jo s prili¬
zovanjem in na slednje s žuganjem premarnati misli. Kristi¬
na pa mu sercno odgovori: „Storite s menoj, moj oce,
kar kolj hočete; živlenje vzeti mi morete, verou

96

28. Juli alj maloserpau.

Zveličar mi bo in o c dodelil, vse s voljo prestati,
s eemor mi vi žugate/ 4  Komej je to izrekla, kar nevsmi-
leu oče svojim hlapeom vkaže, jo grozovitim po vsem životu
raztepsti. Kristina se za vse te bolečine ne zmeni. Zato jo
brezserčni oce rabeijuom reče s železnimi grebeni po životu
razmesariti. Cele kose mesa so nevsmileži od mlade device
tergali. Kristina nekaj časa u nebo stermi; potem pa glasno
začne Boga hvaliti za njegovo očitno pomoč. To je grozo-
vitneža toljko razkačilo, da reče železno kolo prinesti, hče-
ro nago ua-nj prikleniti, polj pa s oljem politi in tako vsta¬
viti,  da se je verteti dalo; na to vkaže spod ogenj podne-
titi, in Kristino po malem pečti. Bog je pa serčno devico ta¬
ko vterdil, da je med toljkimi strašnimi bolečinami vedno
prepevala; tudi ji ogenj ni nič djal, več drugih pa ekolj sto¬
ječih je plamen hudo ožgal. Oče se scer tega silno zavza¬
me, vendar od svoje grozovituosti ne henja, temuč Kristino
u ječo odpeljati veli, da bi jo drugi dan u novič terpinčil.

U ječi ji angel božji pristopi, ki ji vse rane čudno za¬
celi, jo tolaži in za prihodno terplenje božje pomoči zagoto¬
vi. Oče to čudo zvediti, vkaže rabeljnom Kristini velik ka¬
men na vrat obesiti in jo u bližno jezero vreči, da bi ne bilo
sluha ne duha več od nje. Pa angel, kteri jo je u ječi to¬
lažil , jo živo spet iz vode na suho pripelja. To očeta ne-
vsmilenega tako raztogoti, čuda da ne poči; u drugič jo reče
u ječo vreči in za drugi dan na nove muke misli. IJ jutro pa
ga mertvega u posteli najdejo; od jeze gaje  menda mert-
voud objišel, in Bog ga je za njegovo terdoserčno hudobijo
s naglo smertjo kaznoval. Večno pogublenje očeta je sveto
Kristino bolj bolelo, kakor vse prestane muke, katerih pa še
po očetovi srnerti za njo konec ni bilo. Dio namreč, za Ur¬
banom mestni oblastnik, je bil ravno tako nevsmilen kakor
njegov prednik. Pokliče Kristino pred se, in ker se stano¬
vitno brani se keršanstvu odpovedati, vkaže železno zibel
napraviti, jo s vrelim oljem in smolo napolniti in Kristino u
njo položiti. Toljke muke se sv. devica ne vstraši, temuč
pokriža se pobožno, in vojšakom, kteri so jo u zibel djali,
serčno reče: „Prav je, da me ko dete u z ib el o polo¬
žite, ker sim po svetem k e r s t u še le leta star  a,“
Nekaj časa jo pustijo u zibeli ležati, ker pa vidijo, da ji vre¬
lo olje nič ne de, jo vzdignejo iz zibele in u tempel malika
Apola vlečejo, da bi njemu darovala. Ko pa sv. Kristina u
tempel stopi in se prekiža, mahoma malik iz altarja na tla
pade in se na drobne kosce razleti. Ravuo u tem pa tudi ob¬
lastnik Dio mertvouden cepue, in nesrečno smert stori. Voj-

97

Sv. Kristina, devica in mučenica.

saki vse to videti se silno zavzamejo, Kristino spustijo ter
na glas zavpijejo : „R e s nično! Bog kristianov sam j e
pravi  Bog!“ in dosti priciocih se je spreoberhulo

Po smerti Dia je bil Julian mestni oblastnik Berž ko
je zvedil, kaj se je s Kristino in obema njegovima predni-
kama zgodilo, sklene serčno speljati, kar onima ni bilo mo¬
goče. Reče ji torej, naj alj malike moli, alj bo pa živa u raz¬
boleno peč veržena. Sv. Kristina neomaglivo stanovitna osta¬
ne. Vkaže jo tedaj oblastnik u pec vreči, pa ogenj ji ni ni¬
kakor škodoval, zdrava je u peči Boga hvalila, da jo toljko
ljubi. Oblastnik meni, to ni druzga, ko vraž; zato jo reče u
temno lukno pahniti, kder je bilo vse polno strupnih živali.
Sv. Kristina se pa pokriža, in nič žalega ji niso storile. Glas¬
no je u jami Boga hvalila, da jo tako čudno varuje. Da bi
ne mogla Boga hvaliti, ji vkaže grozovitnež jezik izdreti,
pa tudi brez jezika je Bogu hvalo pela. Na to čudo jih je
veliko u Jezusa verovalo. Oblastnik s tem še bolj razser-
den, jo vkaže k stebru privezati in s psicami do mertvega
strelati. O tem je sv. mučenica silne želje u svojem sercu
občutila, u nebesih gledati Jezusa, za del kteriga je toljko
muk serčno prestala. Zato je ponižno Boga prosila, naj bi
ji skorej dodelil krono svetih mučenic,, po kateri je tako pri-
serčno želela. Bog jo je vslišal; u kratkem jo psica u serce
zadene, in ona svojo dušo Bogu izroči, kateri ji je terplenje
serčno premagati dal. To je bilo leta 300 p. K. Alj bi se
komu neverjetno zdelo, kar je sv. Kristina prestala, naj po¬
misli, kar sv. Auguštin pravi: „Ako u toljkem terpienju
poterpežlivost človeško p r e m i š 1 u j e m o , se nam
neverjetna zdi; a k o p a v s e g a m o g o č u o s t b o ž j o po¬
mislimo, dalej več čudna  ni.“

Nauk in posnema.

1. Sv. Kristina ni zamudila priložnosti, Jezusovo vir o spoz¬
nati; zato je tudi kristiana izvelicana bila. Grozovitneži pa, kteri so jo ter-
pinoili, so ravno tako lepo priložnost imeli, pravo vero spoznati, pa niso ma¬
rali za njo; zato so pa tudi u svoji zmoti in hudobiji ostali in se pogubili.
Kako potrebno je, priložnosti, kaj dobrega storiti, ne u nemar pustiti! Veči
žalosti menda pogubleni nimajo, ko da so zamudili pre'epo priložnost se iz-
velieati, kadra jim vekomaj vec dana ne bo. Sv. Krizostom namreč pravi:
„0 kako strašna žalost bo pogublene peklila, spomniti se, da
niso marali za priložnost, se p o bol j Sati, in so se torej  u veli no
U. Del. 7

98

29. Juli alj maloserpan.

terplenje zakopali." Tudi tebi dober Bog priložnost daja, se spokoriti,
poboljšati in obilno dobrega za nebesa storiti; le nikar take priložnosti ne
zanemari, da jo na vselej ne zamudiš, in zato vekomaj ne terpiš.

2 .  Sv. Kristina je za Jezusovo vero, če ravno slaba, mlada deklica,
neizrečene muke serčno in stanovitno prestala, ter še Boga hvalila, da ji je
terpeti dal. Kaj in kako pa kaj ti za voljo Boga terpiš?  Tvoje ter¬
plenje ni nič proti terplenju sv. Kristine; pa kako nevoljno terpiš? Ali hočeš
brez terplenja nebeško krono prejeti? To ni mogoče. 8e Jezus je moral
terpeti, predenje u svojo čast  šel;" vsi, ki so Bogu dopadli, so po
poti terplenja zvesto hodili. Sv. TomažKcmpčan pravi: ,,Kteri svetnik je
bil na svetu brez križev in terplenja? Se Jezus Kristus naš
Gospod ni bil brez terplenja in žalosti. Zakaj pa se ti poti ter¬
plenja zogibaš? Celo živlenje Jezusovo je bilo polno križev in
terplenja, ti pa hočeš mirno in veselo na svetu živeti?"  „Pra-
va pot u nebesa so križi in terplenje,"  pravi sv. Bernard. Zato saj
to malo, kar terpiš, bolj voljno terpi; ne jezi se na Boga, da ti terpeti da,
veliko več serčno ga zahvali, da te po poti terplenja k sebi u nebesa pelja.

M o I i t v a.

Bog! ki si sveti Kristini, slabi devici moč dodelil, strašne muke in smert
iz ljubezni do tebe serčno prestati; daj po njeni priprošnji tudi nam svojo po¬
moč, sedajno terplenje voljno prenesti in se enkrat pri tebi veseliti. Po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIX. Dan julia alj maloserpana.

Sveta Marta, devica.

Sv. Marta, sestra Lacara, kterega je Jezus obudil, in
pa sv. Marie Magdalene, je bila bogatih starišev, po kate¬
rih je domačijo u Betanii dobila. Vsa goreča je bila za do¬
bre dela, posebno pa za ljubezen do bližnega- Menda je bila
sv. Marta perva zenskega spola, ktera je po Jezusovih nau¬
kih in čudežih k spoznanju prave vere closla. Od perve dobe
že se je njeno serce do Jezusa vnelo, in vedno ga je pri-
serčno ljubila, kakor nam sv. pismo pričuje. Ona je tudi svo jo
sestro Magdaleno k poboljšanju zbudila, ker jo je ljubezni¬
vo Jezusa poslušati napeljevala. Ko se je bila Maria Mag¬
dalena spreobertiila, je sv. Marta s njoj vred za Jezusam
zvesto hodila in njegov nebeški nauk željno poslušala. Je¬
zus jo je pogosto objiskal, ter u njeno hišo na kosilo pri-

Sv. Marta, devica.

99

sel. Ravno ji je Jezus enkrat spet to veselje storil, in Marta
si je vse prizadjala, mu vredno postreči. Njena sestra Ma¬
ria pa je brezskerbno pri Jezusovih nogah sedela, in nje¬
gove nauke zvesto poslušala. Zato se je Marta Jezusu pri¬
tožila, rekoč: „Gospod! ti ni mar, da me moja sestra
samo pusti streči? Reci ji saj, naj mi pomagal * 1
Jezus pa ji njeno preveliko skerb nekoljko očita s pomlivim
besedami: „Marta, Marta! ti si skerbna in si veliko
prizadevaš* Le eno je potrebno. Maria si je nar
boljši del izvolila, kteri  ji  ne  bo  odvzet.** Marta si
je Jezusove besede ponižno k sercu vzela, pri mizi pa je
Jezusu in drugim gostom pridno in veselo stregla.

Kratko pred Jezusovim terplenjem je njeni brat Lacar
nevarno zbolel. Berž je Marta k Jezusu poslala in mu po¬
vedati dala: „Glej! k ter ega ljubiš,  j e b o lu.“ Sestri La-
carjovi ste mislile, na te besede bo Jezus brez odloga pri¬
šel in ga ozdravil. Jezus pa, ki je hotel po obudenju inert-
vega Lacara Judam svojo božjo mogočnost skazati, ni po¬
prej šel, da so Lacara že bili pokopali.

Ko je Marta cula, da je Jezus že na potu, mu naproti
gre, ter mu reče: „Gospod! ko bi bil ti tukej, bi moj
brat ne bil umeri. Pa tudi zdaj vem, da kar kolj
boš Boga prosil,  ti  bo  Bog  dal.“Jezus ji reče:„Tvoj
brat  bo  vstal;** Marta pa pravi: „V e m da bo vstal ob
vstajenji, posledni  dan.** Jezus ji je rekel: „Jaz sim
vstajenje in živlenje; kdor u mene veruje, bo ži¬
vel, ako ravuo umerje. lu kdor ltolj živi in u me-

7

100

29. Juli alj maloserpan.

ue veruje, ne bo umeri vekomaj.Veruješ to?“Marta
mu odgovori: „Tako da verujem, Gospod! da si ti
Kristus, Sin živega Boga, ki si na ta svet prišel “
Na to gre svoji sestri pravit, da je Gospod prišel, ktera je
tudi berž k njemu hitela. Kako je po tein Jezus na prošnjo
ljubeznivih sester njunega brata Lacara, kteri je že štiri dni
zakopan bil, čudno obudil, na tenko sv. pismo pove; kako pa
ste bile sestri tega vesele, in kako ste Jezusa za to hvalile,
se dopovedati ne da.

Ce ravno nam sv pismo samo ne pove, je vendar ver¬
jetno, da je tudi sv. Marta s drugimi pobožnimi ženami Je¬
zusa o njegovem terplenju na goro Kalvario spremila, in pri
njegovem vnebohodu, kakor tudi o prihodu sv. Duha priču¬
joča bila. Dalej pravijo tačasni pisavci, da so o nekem pre¬
ganjanju kristianov Marto, njeno sestro Magdaleno, brata La¬
cara, Maksiminiana učenca Jezusovega, in še nekaj drugih
kristianov u staro pokneno barko brez jadra dali, in brez
vodnika jih po morju spustili, naj bi vtonili; da so pa po božji
previdnosti srečno na Francosko priplavali in blizo mesta
Marzelj na suho stopili. Magdalena se je čez nekaj časa u
pušavo podala, kder je trideset let spokorno živela; Marta
pa je nekaj devic, ktere je s ljubeznivim opominovanjem spre-
obernila, si privzela, ter s njimi u neki samotni hiši čisto in
pobožno tako rekoč po nunsko živela, da jo po pravici ne-
kteri za mater vsih nun imajo.

Njeni izgled je bil vsim tovaršicam njenim namesto red-
skih pravil. Trideset let je tarno bivala, in silno ojstro ži¬
vela, ter se posebno vina in mesa vedno zderžala. Rada je
molila; pravijo, daje  po stobart po dnevi in ravno tak po
noči k molitvi pokleknila Devištvo je skerbno do sinerti ohra¬
nila. Eno leto pred smertjo ji je bil od Boga dan razodet,
kdaj da bo umerla, Ob enim je merzlico dobila, ktera jo do
smerti ni popustila. Svojo bolezen je pa tudi u veči zaslu-
ženje obernila; vse bolečine je veselo in voljno prestala.
Osem dni pred smertjo je cula nebeško veselje, in vidiki svojo
sestro sv. Magdaleno u nebeški angelski drušini u nebesa iti.
To jo ni samo s velikim veseljem, temuč tudi s serčnim že¬
ljami napolnilo, skorej s Jezusom sklenena biti. In Kristus
sam se ji je prikazal, rekoč: „Pridi! ljubezniva! ti si
me na svetu u svojo hišo sprejemala, in jaz te ho¬
čem zdaj u svojo nebeško prebivaljše vzeti.“  Sv.
Marta je bila tega silno vesela, in bližej ko je smerti pri¬
hajala, bolj priserčno je molila in k Bogu želela. Kratko pred
smertjo je rekla, naj jo na tla s pepelom potrošene položijo;

101

Sv. Marta, devica.

taino je še svoje duhovske hčere k sveti stanovitnosti živo
opomnila, po tem pa svoje oči k nebesam obernila, in svojo
cisto dušo kakor Jezus na križu, nebeškimu Očetu izročila,
rekoč: „U tvoje roke priporočim jaz svojo dušo.“
Pri njenem grobu so se mnogi čudeži zgodili, iu še dan da-
našen ga u veliki časti imajo.

Nauk in posnema.

1. Kdo bi sveto Marto za presrečno ne imel, da je dostikrat Jezusa u
svojo hišo sprejeti in mu prijazno postreči mogla? Glej! ravno tako srečo
Jezus tudi tebi ponuja, ker želi u zakramentu sv. resnega Telesa k tebi priti.
Zakaj pa za to srečo tako malo porajtaš ? Zakaj tako slabe želje imaš, J e-
zusa sprejeti?  In kako se pripravljaš, Jezusa vredno prejeti? Kako kaj
skerbiš, njemu postreči? Glej! sv. Marta je Jezusa rada in veselo u svojo
hišo sprejemala, zato jo je pa tudi Jezus u svojo nebeško prebivaljše vzel.
Hočeš torej tudi ti enkrat k Jezusu u nebesa priti, prejemaj ga pogosto in
vredno u presvetem rešnem Telesu, dokler te Jezus sam zagotovi: „Kdor
jč ta kruh, bo živel vekomaj.^

2. Sv. Marta je trideset let u samotni hiši bivala in ojstro živela; noč
in dan je molila, deviško čistost skerbno ohranila, dobrega po vsi moči sto¬
rila in svojo bolezen voljno prestala. Kdor tako sveto živi, lehko na zadno
uro svojo dušo Bogu veselo izroči, rekoč; „U tvoje roke priporočim
svojo dušo.“  Kdor pa u živlenju svojo dušno in telesno moč ne obračan
božjo službo in čast, temuč le u žalenje božje; kdor svojmu životu dopad-
livo streže in nič ne odreče; kdor za molitvo ne mara, čistost oskruni, u ter-
plenju in bolezni nevoljen ječi; kako more tak o smerti s veselim zaupanjem
Bogu svojo dušo izročiti, ktero je u živlenju le hudiču u službo in oblast
dajal? Hočeš da bo enkrat tvojo dušo, kakor dušo svete Marte, Bog u svoje
roke sprejel, moraš ko ona skerbeti, da boš svojo živlenje s dušo in tele¬
som po Bogu ravnal, da bo tvoja duša božja. Samo u Boga zavupati in vpiti
je premalo; sv.Krizostom pravi: „Kdor ne stori, kar je Bog zapove¬
dal, zastonj upa, kar je Bog obljubil.^

M o 1 1 t v a.

Dodeli nam dobrotlivi Bog, te prosimo, da kakor se spomina sv. de¬
vice Marte, služavnioe tvoje veselimo, tudi po njenem svetem izgledu živimo.
To Gospodu našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kra-
Ijuje vekomaj. Amen.

102

30. Juli alj maloserpan.

XXX. Dan julia alj maloserpana.

Sveti Joanez ^nalbeet, spoznovavec,

Sv. Joanez Giialbert je bil rojen u Florenci bogatih in
žlahuih starišev, ki so scer kristiani bili, pa svojga sina niso
prav po keršansko izredili. Ko je Joanez odrastel, gaje oče
vojšakom dal; pri njih pa se je Joanez še manj lepiga naučil,
kakor doma. Prigoddo se je po tem, da je neki žlahnik njego¬
vega edinega brata Uga, kdo ve zakaj, umoril, in oce Ugota
je prisegel, ne prej mirovati, dokler morivca ne dobi in se nad
njim mašuje. To storiti in nad morivcom brata svojega se ma¬
ševati je Joanez od očeta bil napeljan, u kar je rad privo¬
lil. In glej! na veliki petik je bilo, ko je Joanez ravno u me¬
sto še!, in u tesnih ulicah narajnta morivca, klerega je že
dolgo pozvedoval. Nikakor mu ni mogel uiti, pa tudi orožja
nobeniga ni imel, da bi se mu mogel braniti. U prevelikem
strahu pade pred Joaneza na kolena in ga na ves glas prosi:
„lz ljubezni do Jezusa Kristusa, kteri je na da-
našni dan za nas umeri, te prosim, zanesi mi. Naj
me zavoljo Jezusa še živetih

Joanez ga zagledati, že meč potegne, ter hoče morivca
svojga brata prepehniti, da bi se nad njim zmaševal. Ker pa
klečeočega čuje tako milo za Jezusa del prositi, in se dneva
spomni, ob katerim Jezus ni samo za nas umeri, temuč tudi
svojim naj večini sovražnikom odpustil, in verh tega še za
nje svojega nebeškiga Očeta prosil, je bilo njegovo serce
vso premenjeno; vsa jeza mu prejde; on meč od sebe ver-
že, ter morivca objame in vzdigne rekoč: „Ne morem ti
odreči, kar si me za Jezusa del prosil. Pustim ti
ž i v 1 e n j e, in kar s i h u d e g a s t o r i 1, t i p o p o 1 n o m a o d-
pustim.“  Po toljki samosvoji premagi in pa lepi spravi s
svojim sovražnikom gre Joanez u bližno cerkvo, poklekne
pred bridko martro, in Jezusa prav ponižno prosi, naj bi mu
njegove grehe tudi milostlivo odpustil. Zdelo se mu je, ka¬
kor bi bil Jezus na križu glavo nagnil, u znamnje, da ga
vslišati hoče. To je Joaneza toljko u serce ganilo, da je
mahoma sklenil, od te dobe Bogu samimu služiti. Gre torej u
samostan svetega Minijata, apata prosit, naj bi ga med svoje
menihe vzeli. A pat, ki ga je poznal, da ni nič prida člove¬
ka, mu na ravnost odreče. Ker pa le nadležno prosi in po-
boljšanje obljubi, je bil vslišan Oče to zvediti, gre k mini-
hom, ko bi treba bilo po sili jim svojega sina odvzeli. Ker

Sv. Joanez Gualbert, spoznovavec. » 103

pa vidi, da sin sam po vsi moči želi, menih biti, in ute m ra¬
do voljno izvoljenem stanu Bogu služiti, mu ne brani dalej,
storjen sklep speljati, temuc ga še nagovarja, pri svojem na¬
prej vzetju stanoviten ostati. Joanez je svoji storjeni obljubi
tudi popolnoma bil zvest in u kratkem je u vsili čednostih do¬
segel keršansko popolnomast. Nar ponižnejši, pokorniši, in
zvestejši je bil; vsirn tudi starim bogaboječim meniham je bil
izgled popolnomasti. In tako goreč u službi božji je po svoj¬
imi sjareobernenju do konca svojga živlenja ostal in nikdar
u nji opešal ni. Bo smerti njegovega apata so enoglasno me¬
nihi njega apata zvolili; pa ni se dal ne pregovoriti ne pre¬
prositi, da bi bil njih predstojnik; raj je s nekimi Jovarši
pobegnul, da bi Bogu bolj popolnoma služiti mogel. Sel je s
pervega u Katnalduensko pušavo k sv. Romualdu, in je ne¬
kaj časa pri ujem ostal. Ker mu je pa sv. pušavnik razodel,
da je tudi on izvolen od Boga, oce posebniga duhovskega
reda biti, je šel u drugi samoten kraj, blizo Florenca, ktcri-
mu kraju se je reklo „Valis umbroza,“ a!j senena dolina. Tu
najde dva pušavnika, in njima se s svojimi tovarši pridruži.
U tej ljubi samoti je menil in želil vsimu svetu neznan ostati;
pa ker je silno sveto, ojstro in spokorno živel, je njegovo
živlenje u kratkem daleč okolj slovelo. Dosti pokore željnih
se mu je pridružilo, ki so pri njem u ojstrem pokorjenji mirno
živeti hotli. Ker je njih število od dneva do dueva močno
se množilo, je sv. Joanez tamo velik samostan pozidal, in
nov red viemelil, kteri še dan današni posebuo po Laškem
čudno slovi. Tovarši so ga svojga apata izvolili, cesar se
jim vbraniti ni mogel. Bil jim je pa vseskozi preljubi oce, ki
jih je vec s svojim izgledom, ko pa s naukom in svarjenjem
vodil; tako da seje sploh rekalo: kteri je nar ponižnejši, nar
gorečnejši, nar pobožnejši, nar poterpežlivši, ovi je menihov
apat.

Pred smertjo si je včakal še dvanajst samostanov, in ve¬
liko število menihov svojga novega reda. Vsirn je bil ves
prijazen in prizanesliv, le sam za seje bil silno ojster. Vbo-
gim je bil vedno dober oce; če jim drugega ni imel dati, se je
clo cerkveniga orodja lotil. Vse svoje dni se je ojstro postil,
in ce ravno je hude bolečine u želodcu imel, posta mu vendar
nobeden pregovoriti ni mogel.

Ko je čutil, da se njegova sledna bliža, je naj poprej prav
pobožno svete zakramente prejel. Potem poklice k sebi svoje
duhovske sine, in jih k bratovski ljubezni in zložnosti, k zve-
stiinu spolno vanju dolžnost svojga reda, in k pogostimu pre-
mislovanju smerti in sodbe prijazno opomni. Silno je želel

104

30. Juli alj maloserpau.

skorej Boga gledati; zato je rad ponovljal besede Davidove:
„Mojo dušo po Bogu žeja. Kdaj bom prišel in sto¬
pil pred obličje Gospo dovo.“  Bog je njegove serčne že¬
lje spolnil, ker gaje  po mirni smerti leta 1073 u 74. letu nje¬
gove starosti k sebi zaklical. Na svoj grob si je sam ti spo¬
minek naredil. „JazJoanez verujem in spoznam tisto
vero, ktero so apostoli pridgovali, in ktero so
sveti očetji u štirih cerkvenih sborih potcrdili.“
Bog je svetega Joaneza u živlenju in po smerti s mnogimi ču¬
deži poveličal.

Nauk in p osnemu.

1. Sv. Joanez je svojimi sovražniku zavoljo Jezusa iz serca
odpustil. Stori po njegovem izgledu tudi ti tako. Koljkokrat je Jezus že tebi
odpustil, ki si ga veliko bolj žalil; in ti bi svojmu razžalniku ne prizanesi!,
ki ti je morde le eno samo žal besedico rekel, alj kako majhno krivico storil ?
Nisi u resnici kristian, dokler po Kristusovem ne ravnaš. Kako moreš upati,
da ti bo Bog tvoje grehe odpustil, C e pa ti svojim razžalnikam ne odpustiš,
dokler Jezus sam uči, da tudi Oče nebeški ne bo odpustil njim, ki ne odpu¬
stijo svojim sovražnikam iz svojih sere? Ce tudi tvoj sovražnik vreden od-
pnšanja ni, mu saj zavoljo Jezusa odpusti, da boš tudi ti upati smel, milost in
odpušanje grehov od Boga zadobiti. In ako te huda skušnjava tare, da se ti
zdi, da nisi kos svojmu sovražniku odpustiti, poklekni pred bridko martro,
premisli prav živo Jezusa neskončno ljubezen, in na kolenih ga prosi za po¬
moč, da bi se premagati mogel, ter reci: ,,Moj Jezus! iz ljubezni do tebe
hočem vsim iz serca odpustiti, kteri so mi kedaj kaj žalega storili, zato ker
želim, da bi tudi ti meni moje grehe odpustil,«

2. Sv. Joanez je od pervc ure svojga spreobernjenja Bogu zvesto slu¬
žil, in od svojga naprej vzetja nikdar več odstopil  ni. Koljkokrat
si tudi ti že začel Bogu služiti, ker si spoznal, da drugač ne moreš izveli-
čan biti; kako dolgo si pa svojmu sklepu tudi zvest ostal? Morebiti je ko-
mej nekaj dni preteklo, in ti si bil spet mlačen in len u službi božji, ves
neskerben za svojo izveličanje. In pri svoji lenobi vedno ostaneš. Scer želiš
morde Bogu služiti; pa le po večim; morde le toljko, da se še varuješ, kak
smerten greh storiti; za male grehe ti še mar ni. Morde želiš za zveličanje
svoje duše skerbeti; pa vojskovati se in premagati, se ti prehudo zdi. Kak¬
šnega plačila pa se ima nezvest in len hlapec nadjati? Sv. Krizostom pravi:
v Nobeden naj ne vupa s mlačnim in zanikarnim živlenjem u
nebesa priti«  — „Ker si bil mlačen,«  pravi Bog, „te bom iz svo¬
jih ust plunil.«  Mlačnost pomaJim u velike grehe, nasledile pa u pogub-
lenje pelja. Stori torej terden sklep Bogu služiti, in kakor sv. Joanez, nikdar
mu nezvest ne bodi.

Sv. Ignaci Lojolan, spozuov. in oče jezuitarskega reda. 105

M o I i * v a.

Naj nas, prosimo Gospod, prošnja sv. Joaneza Gualberta apata tebi
priporoča, da, kar po svojem zasluženju ne premoremo, s njegovo pomočjo
dosežemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXXI. Dan julia alj maloserpana.

Sveti Ignaci Lojolan, spoznovavec, in oče jezuita?-

sitega reda.

Sv. Ignaci, Španski rojak, je bil bogatili in blagorodnih
starišev n letu 1491 na gradu Lojola rojen, zato se mu tudi
Lojolan pravi. Bil je doma bolj posvetno kakor ker,sansko iz-
rejen, in tudi potem, ko je mladenec u dvorsko službo kralja
Ferdinanda Kastilianskega prišel, se je tarno scer mnogih ved¬
nost naučil, pa malo kaj pobožnosti si pridobil. Odrašen je
stopil u vojaški stan, in se pri mestu Painpeloni leta 1521 s
Francozi sereno vojskoval, alj od kugle u nogo zadet, je ob¬
ležal, da so ga morli domu zanesti. Doma se hujši zboli, in
zdravniki so mu sploh že živlenje odrekli; Bog pa, ki gaje
duhovskega vojšaka si izvolil, mu je čudno dal spet ozdraviti,
vendar je po prestani nar veči nevarnosti za del slabosti in bo¬
lečin še dalj časa ležati moral. Da bi si čas kratil, je prosil
domače za ktere posvetne bukve, jih prebirati; ker pa takih
gleštali niso, so mu svete bukve živlenja Jezusovega in nje¬
govih svetnikov vnudili. Iz pervega jih ni nič kaj rad čital, ker
je bil prazen dobrega duha; sčasoma pa je veselje do njih
dobi l, in čedalje rasi jih je bral. Na sledno je bil ves vnet svet¬
nike posnemati, in brez odloga je sklenul posihmal popolnoma
Bogu služiti. Da bi svoj sklep ložej speljal, je vso noč Boga
prosil k temu za pomoč, posebno se je za to Marii goreče pri¬
poročil, ktero je potem vse svoje žive dni ko svojo nebeško
mater pobožno častil.

Ko je že toljko ozdravil, da je mogel hoditi, zapusti dom
in gre u čudapolno cerkvo Device Marie u Moutserat. Tamo
se vsili svojih grehov pretečeniga živlenja zgrevauo spove,
ter s solzami oblit s veliko pobožnostjo sv. zakramente prejme.
Xa to svoj ga konja, na kterem je prijezdil, meniham tamšuim
n dar pusti, svojo vojaško orožje pa na altar Device Marie
obesi, u znainuje, da noče več svetu, temuč samimu Bogu slu¬
ziti. Sleče tudi svoje bogate oblačila, iu jih beračem razdeli;
on sam pa po beraško oblečen vso noč pred podoboj Device

106

31. Juli alj maloserpan.

Marie premoli, ter jo ponižno prosi* naj mu hude skušnjave,
ktere so ga zoper njegov dober sklep nahajale, premagati po¬
maga; kar milje Maria tudi zvesto od Boga sprosila. Odundot
je .šel u malo mesto Maurezo, kder je bolnikom ljubeznivo stre¬
gel, in veliko dobrega storil. Ker so ga pa zato ljudje hvaliti
zaceli, je šel zunaj mesta u samoten berlog; tam je več del
molil, svoje grehe objokoval, se ojstro pokoril; cel teden po¬
stil in le ob vodi in krulii živel, kterega je vbogajme sprosil,
ob nedelah pa je vžival angeljski kruh sv. resnega Telesa.
Vsakdan seje po trikrat do kervavega bičal, in le na golih
tleh in kratko časa je ležal; več del je Jezusovo terplenje in
štiri posledne reci premi.šloval. Toljko ojstro živlenje ga je
silno oslabelo; ker pa so ga nagovarjali, naj bi saj od preve¬
like ojstrosti henjal, jim je odgovoril: „0 naj te me saj to
malo terpeti, da bom veliko delo svojga zveličan¬
ja go to vsi opravljal/*

O tem času svojga spokornega živlenjaje sv. Ignaci tudi
pobožne bukve za duhovske vaje alj eksercicie spisal, katere
so polne nebeškiga duha, in prelepih naukov u napeljevanje
k pravi pokori in veči popolnosti in svetosti, in katere daleč
okolj po keršanstvu slovijo. Takrat scer še ni bil visoko učen,
pa ljubezen do Boga mu je vso učenost domestila. Na to seje
po serčnih žel jah podal svete kra je objiskat, po katerih je Je¬
zus hodil, učil in za nas terpel. Vbožno pa pobožno je romal in
na poti veliko iz ljubezni do Jezusa prestal. Ivo je bil svete
kraje s veliko gorečnostjo obhodil, pride u E n rop o nazaj, in u
Barceloni se je s malimi šolarčiki, če ravno že 33 let star, la¬
tinskega jezika začel učiti, da bi si po njem potrebne učeno¬
sti za duhovski stan pridobil, u katerga je silno želel stopiti,
da bi u njem več priložnosti imel, za čast božjo in zveličanje
bližnega delati: kar mu je Bog tudi dodelil.

Ves čas, dokler se je šolal, ni le sam ojstro in sveto ži¬
vel, temneje tudi svoje sošolarje in druge mlade ljudi k lepi¬
ma zaderžanju, k pogosti prejemi svetih zakramentov, in k
zvesti službi božji opominal. Mnogo je bil scer zato zaničovan
in preganjan, pa vse je voljno preterpel za čast božjo in u
zveličanje bližnega.

Kakor si je pa sv. Ignaci sam po vsi moči prizadeval, obil¬
no duš za izveličanje pridobiti, tak je po božjem navdanju tudi
sklenili še drugih tovaršev si pridružiti, da bi mu bili u pomoč
pri tem svetem namenu. Devet mladenčev posebne pobožnosti
in učenosti si je spervega vbral, med katerimi je bil tudi slo¬
veči sv. Frančišk Ksaveri, in s njimi se ravno na veliko go-
spojnico leta 1534 u cerkvo Device Marie poda, kder sterdno

Sv. Ignaci Lojolan, spoznov. in oče jezuitarskega reda. 107

obljubo sklenejo, vse zapustiti, in če bo mogoče, preden let in
dan mine, u Jeruzalem iti, nevernike spreobernovat, alj pa se
svetimu očetu, papežu sporočiti, naj jih po volji kamor kolj
po svetu pošle, neverne in grešnike spreobračat, in vse povsod
po vsi moči ljudi u zveličanje napeljevat. In ker za del vojske
ni bilo mogoče u Jeruzalem priti, se torej s tovarši u Rim poda
in papežu svoje želje in prošnje razodene. Papež mu rad vse
dovoli, in tako je sv. Ignaci nov red vpeljal, kterinm se je re¬
klo jez uitar s ki red,  alj t o var  š i j a Je  zn  so  va,  kterega
udje so se razen navadnih obljub vbožnosti, čistosti in pokor-
šine še posebno zavezali, mladost učiti, in po volji rimskega
papeža kamor kolj po sveti u misione se podati. Svetega Igna-
cia so tovarši svojga predstojnika izvolili, ki je nov od pape¬
ža Paula III. u letu 1540 in poznej od drugih papežev in clo
od sv. Tridentinskega sbora poterden red do svoje smerti mo¬
dro in sereno u velik prid keršanstva vodil.

Sv. Ignaci je na to u Rimi ostal, svoje duhovske sinove
pa je na vse kraje sveta razpošiljal, po tem ko jih je u vsem
dobro podučil, kar jim je bilo za lastno popolnomast in za mi¬
sione potrebnega, rekoč: „Vse kveči časti božji, in du¬
šam u izveličanj  e!“ Posebno jim je priporočal, samih sebe
zatajevati, po nauku Jezusovem, ki pravi: „Kdor hoče za
m e n o j priti,  n a j s a m s e b e z a t a j i!‘‘ Zato je vsakimu po¬
gosto priporočal: ,.Premaguj  se!‘ !  Pa tudi u drugih potreb¬
nih čednostih je sv. Ignaci svoje lepo napeljaval, iu lasten iz-
gled dajal, posebno u ljubezni do Roga. Učil jih je dalej, kako
naj skerbijo za snažnost in olepšanje cerkev; kako naj kri¬
voverce in nevernike k pravi veri napeljujejo; katoličane hker-
šanskimu živlenjn vodijo; nevedne, posebno mladost u potreb¬
nih resnicah sv. vere uče; pogosto prejemo svetih zakramen¬
tov priporočajo; češenje Device Marie vsepovsod vpeljajo in
vse kar je mogoče goreče k časti božji in u zveličanje bližnega
delajo. Zvesti sinovi so ga tako radi vbogali, da se je u krat¬
kem vsepovsod vidilo, koljko zveličanskega prida je njih sveto
prizadevanje prineslo. Zato so pa tudi razni kralji iu cesarji
svetega Ignacia jezuitarskih misionarjev za svoje dežele pro¬
sili, iu njih oče jih je pridno zberal in na vse kraje pošiljal,
kder so se sčasoma nove drušine kakor izraselki perve u Ri-
n ‘u vtemelile.

Dokler so razposlani misionari svoj poklic n ptujih krajih
in deželuh zvesto opravljali, je sv. Ignaci u Rimu pridno delal
n zveličanje bližnega in u čast božjo. Otroke je skerbuo iu ve¬
selo keršanskega nauka učil, odrašeno šolsko mladost je prid¬
no napeljeval k potrebnim vednostim in pobožnim čednostmi;

108

31. Juli alj maloserpau.

ljudi vsakega stana je s duhov,skimi pogovori, pridgamiiu va¬
jami n pravi veri poterdova!, in k pobožnima živlenju vodil. Za
vboge sirote, kterim so stariši odmerli, je u Rimu dve hiši vte-
melil, ukterih so bili s potrebnim živežem in naukom oskerb-
Jeui, dokler so si po službi alj kakor bodi sami svoj kruh slu¬
žiti zamogli. Za mlade dekleta, ktere so zavoljo vbožnosti u
veliki nevarnosti zapeljevanja bile, je oskerbel pribežalise sv.
Katarine, u kterem so najšle pomoč, dokler so se omožile alj
u kteri samostan stopile. Drugo hišo je pripravil za ženske,
ktere so poprej razujzdano živele, in so želele pokoro delati;
in le Bogu je znano, koljko grehov je sv. mož po takih hišah
odvernul. Ktera nesramnica se je scer po tem spet u poprejš-
no grešno navado povernila, in mnogokrat je od koga cul, po
kaj se neki tako trudi, na sledne vendar vse nič ne pomaga;
pa takimu je sv. Ignaci odgovoril: „Meni se zdi, da moj
trud in delo ni zastonj, če ravno se dosti takih u
p op rej šn e hudobije p o ver n e. Mojo delo se dobro
splača, če le toljko opravim, da se Bog le eno noč
ne žali . 44  Cio terdovratnih Judov sv. Ignaci u svoji skerbi
pozabil ni, kterih je eno samo leto štirdeset spreoberuul in ker-
stil. Nobeno delo, nobena nevarnost mu ni bila prevelika za
izvelicanje bližnega kaj storiti. „Ko bi mogel , 44  je nekdaj
rekel*,,rad bi jezero krat na dan umeri, da bi le eno
samo dušo rešil . 44  Večkrat je djal: „Ako bi mi Bog re¬
kel: kaj hočeš, berž ii  nebesa iti, alj na zemlji osta¬
ti? bi odgovoril: Raji na zemlji ostanem, čezamo-
rem bližnemu u nebesa pomagati . 44  Tako vnet je bil za
zveličanje bližnega.

Ravno tako serčno se je pa tudi za čast božjo potegoval,
ker se je s tačasnimi krivoverci, Lutrom in njegovim pajdaša-
mi, zavoljo prave vere s gorečo besedo in visoko učenostjo
sam in po svojih tovarših nevtrudlivo skušal, da so nar hujši
krivoverci sami spoznali in rekli, da je njih novi veri jezui-
tarski red nar močnejši opo vernik. Res da ravno zato tudi no¬
ben duhovski red ni bil toljko sovražen, obrekovan in preganjan,
kakor tovaršija Jezusova; pa vse so s svojim duhovskim očetom
voljno prestali, kteri jim je s Jezusovim besedami serce de¬
lal :„So mene prega n j a I i, t u d i v a s p r e g a n j a l i bodo ! 44

Hujši pa, ko je od sv. Iguacia vpeljan red preganjan bil,
dalej in hitrejši se je širal, in svet oče je sam doživel, da so
bili njegovi sinovi po vsih krajih celega sveta vpeljani, sam je
slišal in videl, ukoljki prid je njegova sveta tovaršija Jezusovi
cerkvi, koljko nevernikov in krivovercev je bilo po ujej spre-
obernjenih, koljko pravovernih poterjenih 5  kako je mladost bila

Sv. Ignaci Lojolan, spoznov. in oče jezuitarskega reda. 109

napeljevana po svetih naukih k bogaboječima živlenju, kako so
sdruženivse pobožnejši živeli, svete zakramente pogosto pre¬
jemali in u vsili dednostih lepo rastli. Slišal je koljko čudežev
se je po sv. Frančišku Ksaveriu in drugih apostolskih misio-
narjih svojga reda u poterdenje svete vere godilo, in da je
mnogo njegovih sinov clo kerv prelilo za del izvelicanske
vere Jezusove.

Toljko speha svojga truda videti, je svetega moža s ue-
izreklivim veseljem polnilo; saj drugega bolj ni želel, ko da
bi Bog povsod spoznan in česen bil; zato je pogosto rekah „0!
da bi tebe moj Bog! vsi ljudi spoznali  in  častili! 1 '
Pri vsem tem je vendar sercnih želj gorel, Boga skorej od obličja
do obličja gledati. Vedno je veselo na zadno svojo uro mislil, ker
se je zravno nebeškiga veselja spomenik U tem pobožnem pre-
mišlovanju je naj raji u nebo se oziral, rekoč: „0 kako meni
do zemlje merzi, kedar u nebesa pogledam!"  Zato
je tudi vedno iz serca zdihoval, naj bi ga Bog skorej že k sebi
vzel. Bog je njegove želje tudi spolnil. Merzlica, ktera gaje
obšla, in se zdravnikom celo ni nevarna zdela, mu je občutiti
dala, da se njegova posledna ura bliža. Torej ves pobožen sv.
zakramente brez odloga prejme, si od sv. papeža blagoslov in
popolnoma odpustik sprosi, vso noč ves zamakneu u nebo gle¬
da, in kmalo po sončnem izhodu 31. dan julia leta 1556 u 65.
letu svoje starosti svoje sveto živlenje, sladke imena Jezus in
Maria neprenehoma klicaje, sklene. Vso mesto je za njim žalo¬
valo, rekoč: „Svet mož je umeri." Bog ga je po smerti na zemlji
še s neštevilnimi čudeži poveličal, in za del toljko veličastne¬
ga svetnika že je bil njegov red vsepovsod visoko spoštvan.

Nauk in posnema.

Mnogega se more kristian iz živlenja sv. Ignacia učiti; ti si pa pomni
za posnemo nasledne resnice:

1. Sv. Ignaci se je sprcobcrnil, po tem ko je veselje do b r a n j a
svetih bukev  dobil. Glej! koljko pripomorejo pobožne, svete bukve kspre-
obernjenju, poboljšanju in zveliČanskimu živlcnju. Svete bukve brati naj te to¬
rej vedno veseli, nikolj ti brez velikega prida ne bo.

2- Sv. Ignaci je vednoskerbel, vse u večo čast božjo  oberniti, zato
je vselej to si izvolil, kar bi Bogu bolj dopadlo. Vsak pobožen kristian ravno
tako dela; skerbno se varuje vsega, kar Boga žali, in kar mu je dopadlivo,
zvesto in obilno dopolni. Stori torej tudi ti vse kar počneš k veči časti božji
in u zveličanje bližuega.

110

31. Juli alj maloserpan.

3. Sv. Igsaci je naj raji od Boga, božjih reči, in svetih ne¬
bes govoril, in clo svoje oči je naj raji n nebesa vpiral. Česar je serce
polno, tega rado usta kipijo, pravi pregovor. Kder bodo tvoje misli, bodo tudi
tvoje oči; kar tvoje serce želi, bo tudi tvoj jezik govoril. Skerbi tedaj za po¬
božno serce, in lehko se boš tudi zvunajno po Bogu ravnal.

4. „Vince te l <e  ^premaguj  se“ je sv. Ignaci svojini vedno priporo¬
čal, pa sani tudi po tem zvesto ravnal, in tako si nebeško veselje pridobil.
Zakaj hudobno je tvojo nagnenje po perveni očetu Adamu, hude skušnjave,
ktere te od dobrega in zveličanja odvračajo; zato premaguj se, da ob zveli¬
čanje ne prideš. Premaguj svoj jezik, svoj pogled, in posluh! premaguj se o
jedi in pijači! premaguj se, kedar se ti delo težavno zdi, ti molitvain služba
božja merzi! Premaguj se, kedar pride pregrešna priložnost, kedar te kaj k
jezi budi, alj kedar te budi u greh napeljuje. Premaguj se vse svoje žive
dni!  zakaj: x ,Ako hočeš sveto živeti, se moraš vedno zatajevati,“
uči ravno sv. Ignaei. „Serčno tedaj se p odstopi/*  pravi on dalej ; ,,e n a
sama serčna premaga jcBogu dopadlivši, kakor mnogo drugih
dobrih  del.**

M o 1 i t v  a.

Bog! ki si k veči časti svojga presvetiga imena nov red po sv. Igna-
ciu izvolil: dodeli nam, da se po njegovem izgledu in priporočenju s svetam
serčno vojskujemo, in tako enkrat nebeško krono prejmemo. Po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Zivlenje Svetnikov

za vse dni augusta afj velikoserpaiia.

L Dan augusta alj velikoserpana.

Spomin verig: alj ketin svetega Petra.

Sv. katolška cerkva obliaja danes poseben spomin ve¬
like dobrote, ktero je Bog svojim pravovernim skazal, da je
svetega Petra, vidnega glavarja svoje keršauske cerkve ču¬
dovito iz ječe rešil. Celo to zgodbo je sv. Lukaž u apostols¬
kem djanju popisal. Ilerodež Agripa, sin Aristobola, je po
milosti rimskega cesarja Klaudia kralj judovske dežele po¬
stal. Kraljestvo pozvestiti si, je iskal Judom naj bolje s (im
prikupiti se, da je kristiaue preganjal, posebno take, ki so
nauk Jeausa Kristusa brez vsega straha oznauovali, namere

112

1. August alj velikoserpan.

apostole. Zato je vkazal Jakopa s imenom Večega, brata
Joanezovega vzeti, in kmalo potem ob glavo djati. To Ju¬
dom neizmerno dopade. Judom še bolje prikupiti se, vkaže
Herodež tudi sv. Petra prijeti, mislivši, ga ravno tako iz
sveta spraviti. Kar je vkazal, se včini; Petra primejo, u tes¬
no ječo zaprejo, u verige vklenejo, vojaki ga skerbno stra¬
žijo, da ne uide. Velikonočni svetki bili so hlizo; kmalo po
tih svetkih ima Peter umorjen biti. Kristiane to bridko u ser¬
ce boli; niso tedaj zamudili moliti, noč in dan Boga prositi,
naj bi nikar ne dopustil, da bi njegova čreda tako rano svo¬
jega pastirja zgubila. Nobena človečja pomoč ni mogla Pe¬
tra odločene smerti oteti; Bog pa je vslišal molitvo svojih
vernih, in je Petra čudoma otel.

Tisto noč pred dnevom, ki je odločen bil za Petrovo
smert, pošle Bog angela, da bi Petra osvojbodil. Sv. apostol
dasiravno u težkem železji, sladko spi u sredi vojakov, ki
ga stražijo. In glej! angel Gospodov pristopi, razsvetli s
svoj oj svetlobo] vso ječo, udari Petra u bok, in ga zbudi re¬
koč : „V s t a n i i o p a š i s e, i u o b u j svoje č r e v 1 j e! o g e r-
ni svoj plajš, in pojdi za menoj.“  Kmalo na perve an¬
gelove besede odpaduejo iz rok verige, u ktere je bil Pe¬
ter vklenjen, in sv. apostol u vsem pokoren misli, da se mu
vse to le senja. Ko se Peter že obleče, gre za angelom, ki
je pred jim šel. Angel ga pelje mimo perve in druge straže;
ne eden vojak jima ne brani. Slednič prideta do železnih vrat,
ktere peljajo u mestne ulice. Vrata se odprejo same od se-
bič; angel še ide črez edne ulice s Petrom; tu pa zgine iz¬
pred njega, da ga Peter ni videl več. Zdaj spozna sv. apo¬
stol, da ta rešitva niso senje, ne gola prikazen, teinoč da se
je u resnici zgodila. Zato je Boga hvalil rekoč: „Sedaj
vem res, daje poslal G o s p o d svojega angela, in
me je otel od Herodove roke in od vsega priča¬
kovanja judovskega  1 j u d s t v a.“ Nemudoma se Peter na¬
poti u hišo Marie, matere Joana Marka, kder bialiu kristiani
u molitvi sbrani. Poterka na vrata, dekla s imenom Rode pri¬
de poslušat, kdo bi zunaj bil. Po glasi spozna, da je Peter
pred vratami. Dekla samega veselja in začudenja skoraj od
uma, hiti, brez da bi vrata bila odperla, u hišo nazaj, pak na
glas zaklikne: ,,Peter je pred vratami!“  Sbrani kristiani
mislijo, da dekla nori;  ko pa ona svoje besede poterdi, so
nekteri rekli, angel varih sv. Petra je pred vratami. Med tim
sv. apostol sopet na vrata poterka. Kristiani sdaj vendar
pridirjajo, vrata odprejo, in čiidovaje vidijo svojega preljub-
Ijenega pastirja zdravega, brez verig in brez železja. Kako

113

Spomin verig aii ketin svetega Petra.

so se vsi zdaj razveselili, si leliko mislimo. Sv. Peter jim
vkaže molčati, ter začne vse pripovedovati, kaj se je dogo¬
dilo, kako čudovito ga je Bog iz ječe osvobodil. Po dokon¬
čanem pripovedanju vsi nazoči Boga zahvalijo, naučivši se
iz te prigodbe, kako imajo prihodnič u božjo vsemogočnost
in dobrotlivost terduo zaupati.

Kakor nam sv. Krizostom u ednem svojih cerkvenih go¬
vorov pove, so kmali po Petrovej rešitvi te verige, u ka¬
tere je uklenjen bil, kristiani dobili, in je u veliki časti imeli.
Eudoksia, žena cesarja Teodozia mlajšega, obiskavši svete
mesta, dobi od patriarha Juvenala te verige udar; pošle ed-
no cerkvi u Carigrad, drugo svojej hčeri Eudoksii, ženi ce¬
sarja Valentiniaua lil. u Rim. — Eudoksia (mlada) pokaže
to verigo papežu Sikstu lil., papež ji pokaže pak drugo ve¬
rigo, u katero je Peter vkovan bil, prej da ga je cesar Nero
u smert obsodil. Kedar ti verigi edno k drugej primerijo, se
nagloma sprimete tako, da ni bilo drugači misliti, nego daje
samo e d na veriga, od ednega  kovača skovana. Po tem
čudeži so kristiani te verige še u večej časti imeli, Eudok¬
sia je u Rimi posebno cerkvo pozidala, kder so dan današ¬
nji te verige še shranjene. Mnogi bolniki so po dotikanju tih
verig zdravje zopet zadobili, mnogi obsedeni bili so hudega
duha rešeni.

Leta 969 po Kr. bil je neki grof na dvori cesarja Otona
od hudega duha obseden. Cesar ga pošle, da bi tamkaj po
dotiki sv. verig se rešil hudega duha. Rimski papež joa«
XIII. se s verigoj le vrata dotekne, in kar zbežal je hudi
duh iz njega; grof bil je popolnoma oslobodjeu vseh muk,
katere je do seh dob terpel.

Sv. Gregor veliki piše, da so u njegovem času železa
te verige na prah napilili, te opilke u križece, u sreberne in
zlate zapire okovarili, in na vratu nosili.

Sv. Auguštin govori: „Po pravici se u vsili cerk¬
vah Kristusovih železje mučnih verig višej nad
zlato časti. — Blaženi tisti okovi, katerih se apo¬
stol dotikal je, in ki so njega mučenika storili.—
Dotika udov  (Petrovih) posveti orodje njegovih
inuk.“ Še na drugem mesti sv. Auguštin pravi: „Ako je
z e senca  (sv. Petra) u sebi zdravilno moč imela,
koliko več so še verige njegovega terpleuja na
potegale.“

II. Del.

8

114

2. August alj velikoserpan.

Nauk in posnema .

Sv. Peter je bil nedolžno preganjan, vjet, svezan, u ječe zapert, in u
sraert obsojen. Uči se iz tega, da Gospod Bog svoje zveste slnžavnike in naj
ljubše prijatele, ko sv, Petra, preganjati in terpeti pusti. Sv. Peter ni odviše
žaloval zategadel, da je bil vječen, nego izročil se je Bogu, in je u železji
mirno spaval. Uči se iz tega, kaj imaš tudi ti včiniti u vsakem terplenju, koje
ti Bog pošle. Sv. Peter je mirno, dobro vest imel, se je volji božji izročil,
zato je u ječi sladko spal. Izročaj sc tudi ti volji božji u vsili prigodkih, pri¬
zadevaj si dobro vest imeti, in vsikdar boš mirnega, zadovoljnega serca. Ko
sv. Petra nikaka človečja pomoč rešiti ne more, in bi drugi dan imel umor¬
jen biti, mu pride Bog na pomoč in ga reši skoz čudež. Enako Bog tudi več¬
krat za svoje skerbi; jih verže u naj veče bridkosti; alj kadar je naj hujša
sila, je božja vsemogočnost in miloserčnost naj bolj mila. Zato ne obupaj
nikdar u nadlogi, tcmoč terdno zaupaj na Boga. „Si u naj veči sili, naj
bolj zaupaj; zakaj takrat razodene Bog naj jasneje svojo vse¬
mogočnost,^  uči sv. Krizostom.

M o I i t v  a.

Bog! ki si sv. Petra apostolu iz verig rešenimu srečno oditi dal: naših
grehov, prosimo, verige odveži, in vse hudo od nas milostno odverni. Po Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje u
edinosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen.

II. Dan anglista alj velikoserpana.

Pomen Poreiunkiile in popolnoma odpustka.

Danes se obhaja obletnica posvečenja cerkvice Porciun-
kule, ktera je na Italianskem ne daleč od mesta Asis. Ta
cerkva se imenuje tudi Maria od Angelov; kajti je na čast
Materi božji pozidana, in se je n njej večkrat angelsko ve¬
selje slišalo. Veliki oče menihov Frančiško je to cerkvo po¬
novil, in u njej tudi mnogokrat molil.

Leta 1223 pride po znotrajnem božjem nagibu, alj od
angela opomenjen u to cerkvo, vidi tam Kristusa Gospoda
našega na kraljevskem prestolji, božjo mater na desnici in
okolj brez števila angelov. Ko sv. mož veselo moli svojega
božjega [zveličarja, mu glas božji veli, naj si kako milost iz-
volji. Iz ljubezni do bližnjega na sam sebe celo pozabivši,
drugega ničesar prosil ni, kakor popolne odpustke za vse ti-

Pomen Porciunkule in popolnoma odpustka. 115

ste, ki bodo zgrevano svojih grehov spovedli se, in cerkvo
Porciuukulo obiskali. Gospod naš Jezus Kristus mu dovolji
to sveto željo, naj le samo k papežu kakor njegovemu na¬
mestniku gre, naj mu to razodene, naj ga prosi, da poterdi
to podeleno milost. Papež Honori III, poterdi po zvestem pre-
iskanju te odpustke, vkaže cerkvo svetešno posvetiti, in od
Kristusa podelene popolne odpustke javno oznaniti. Mnogi poz-
neji papeži so te odpustke tudi drugim cerkvam serafskega
reda podelili, da vsi pravoverni kristiani, ako po opravlenoj
spovedi prijemši sv. obhajilo, kako cerkvo menihov sv. Fran¬
čiška pobožno obišejo, tam u namen odpustkov molijo, ravno
tako popolne odpustke zadobe, kakor uni, ki cerkvo Porciun-
kulo obišejo.

Glede teh velikih odpustkov, katere je Kristus naš Go¬
spod cerkvi Porciunkuli, rimski papeži pak tudi drugim cerk¬
vam podelili, je potreba dobro razumeti, kaj katolška cerkva
od odpustkov uči. Odpustki so odpušenje tistih časnih kazil,
koje grešnik po odpušenem grehu še terpeti ima. Popolni od¬
pustki so odpušenje vsih ovih časnih kazil, nepopolni odpustki
so odpušenje samo nekterih časnih kazti. Nobeden pravi ka¬
toličan ne uči, da se po odpustkih greh odpusti (to je dolg
greha) temuč le kazen, terplenje greha, in sicer časno ter-
pienje, ktero je po odpušenem dolgu greha še zaostalo; za¬
kaj dolg smertnega greha in večna kazen, večno terplenje
se nam keršenim samo u sv. zakramentu pokore, alj u po¬
manjkanju tega zakramenta skoz popolno obžalovanje odpu¬
sti; dolg odpustlivega greha pak se nam odpusti ne samo u
zakramentu sv. pokore, temuč tudi brez tega skoz resnično
nadnatorno popolno obžalovanje. Odpušenje dolga, kakor tudi
večne in časne kazni nam samo le po zasluženju Jezusa Kri¬
stusa doide; in vso moč odpustkov edino le Kristusovemu
zasluženju prilastujemo.

Verh tega sveta cerkev ne uči, da so edni popolni
odpustki  sami na sebi in u svoji bitnosti večji od drugih
popolnih odpustkov; zakaj popolni odpustki so odpušenje vsih
časnih kazil; kaj se tedaj more po ednih popolnih odpustkih
več odpustiti kakor po drugih? Druga je pri nepopolnih
odpustkih,  po katerih ravno zato, ker niso popolni, se po
ednih več odpusti, kakor po drugih*

Kar katolška cerkva od odpustkov u obče verovati veli,
je to dvoje: pervič, prava cerkva ima oblast od¬
pustke deliti; drugič, da je za nas dobro in ko¬
ristno od cerkve delene odpustke zadobiti.  Več
drugih uaukov od odpustkov cerkva Kristusova ni določila,

8 *

116

2. August alj velikoserpan.

ne potrebno verovati zapovedla. Kar je cerkva od odpust¬
kov določila, bodi dovolj katoličanom za podučenje, in za
overženje tistih nekatoličanov, ki se zavolj sv. odpustkov
prepirajo, in je preklinjajo.

Nauk in posnema.

Visoko spoštuj odpustke; oni so znamenje neskončnega usmilenja Jezu¬
sovega do nas, so neprecerdivi sad njegovega brezkončnega z as luž en j a! Pri¬
zadevaj si kolikor moreš, da odpustke zadobiš. Nekatoličani hudo grešijo, da
odpustke preklinjajo in zamečujcjo; katoličani pa se tudi močno motijo, če
odpustke malo porajtajo, in jih zadobiti opustijo. Blodijo pak tudi oni, ki si
domišlujejo, da so odpustki že zadobJeni, ako sveto spoved in sveto obhajilo,
alj predpisane molitve samo le poverhoma brez vse pobožnosti in brez duha
prave pokore opravijo. Velika prizadeva, posebna gorečost je potrebna, če od¬
pustke dobiti hočemo. Vest moramo skerbno očistiti grehov, in molitvo po¬
sebno pobožno opraviti. Ne smemo domišlevati si, ako smo odpustke zadobili,
(kar vendar nikolj za gotovo vedeti ne moremo) da zategadel neha dolžnost
spokoriti se in dobre dela opravljati. Bog namreč tirja, da si tudi ti priza¬
devaš pokoriti svoje grehe in doseči večno zveličanje. Bogveli: ^Spokorite
se. Prinesite vreden sad pokore.^ — „Bog se smili nas, alj on
nam tudi kliče in govori: Daj tudi ti kaj; ne kakor da tebe po¬
trebujem, temuč kajti hočem, da tudi ti za svoj hasen kaj pri-
pomoreš;“  govori sv. Krizostom. Sv. Ciprian pa opomina: „Gospod se
mora prositi. Gospod se mora tudi s našim zadosto vanj  eni' po¬
miriti. Moramo se u dobrih delah vaditi.^

Molit v. a.

O Bog, Oče vsega usmilenja in oveselenja! terdno zaupam od tvoje nes¬
končne milosti, da si mi pri sveti spovedi vse moje grehe odpustil in izbri¬
sal večne kazni, katere sim skoz grehe zaslužil. Pa tudi dobro vem, da si ti
pravičen Bog, kateri grešnike s časnimi kazni kaštigaš in hočeš vreden sad
pokore imeti. Joj meni! koliko in kako dolgo bi imel jaz pokoriti svoje veli¬
ke pregrehe! Pribežim zato in se priporočim u zaklad neskončnega zasluženja
Izveličarja mojega Jezusa Kristusa in te prosim, stori, da bom zgrevan, re¬
ven grešnik svetih odpustkov deležen, ter mi odpusti tudi časno terplenje, koje
bi imel na tem sveti alj na unem u vicah terpeti. Vzemi zatorej milostno mo¬
litve in dobre dela, ki so naročene odpustek zadobiti. S Jezusovim neskonč¬
nim zasluženjem, s zasluženjem Marie device in vsili Svetnikov božjih, skle¬
nem svoje slabo zadostenje. Amen.

v

Najdenje! trupla sv. Stefana, pervega mučenika* 117

III. D an augusta alj velikoserpana.

Najdenje trupla sv. Stefana, pervega mučenika.

Ker je pervi mučenik za vero Jezusa Kristusa, sv. Ste¬
fan Judom nepreverglivo dokazal, da je Kristus, kteriga so
križali, pravi obljublen Mesia, so ga hudobni Judi kamenili.
Neki bogoljubni možje so ga po besedah sv. pisma bridko
tugovaje častitlivo pokopali in veliko žalovanje po njem imeli.
Gamaliel bivši učite! sv. Paula, potem pak ucenc apostolov,
je tako naravnaj, da so kristiani truplo sv. Stefana po noči
odunod, kder je ležalo, odnesli, in na njegovo pristavo ne¬
kaj ur od Jeruzalema, prenesli. Pokopališe se je s časom
pozabilo; kristiani so namreč u Judei dolge leta preganjani,
in tudi večkrat iz dežele pretirani bili. Slednič je dobrotli-
vemu Bogu dopadlo rečeno pokopališe razodeti, za cesarja
Honoria (395—423). Takrat je ravno tam, kder je sv. Ste¬
fan pokopan bil, živel bogoljuben mašnik cerkve Jeruzalem¬
ske po imeni Lucian. Njemu se prikaže po noči u senjah ti¬
sti Gamaliel, mu pove, kde daje  sveto truplo sv. Štefana,
kakor tudi truplo sv. Nikodema, potem njegovo lastno in nje¬
govega sina Abibonesa truplo pokopano, mu reče sv. Joanu,
škofu Jeruzalemskemu, pokopališe naznaniti, mu tudi naroči¬
ti , da naj on (škof) te trupla vzdigne; ker tako je volja
božja, da bo to vzdignenje u zveličanje mnogim ljudem. Lu¬
cian se prebudi; vendar o strahu, da ne bi to samo prazne
senje bile, alj celo sleparija hudega duha, škofu te prikazni
razodel ni, temuč Boga ponižno prosi, ako je ova prikazen
istinita, naj jo ponoviti dopusti. Lucian se na to pripravi s
molitvo in postom do osmega dne. Osmi dan se Gamaliel so-
pet prikaže, in mu pove vse, kakor pervokrat. Lucian se še
bolj uveri, podaljša svojo molitvo in post še osem dni. In
glej! Gamaliel se mu prikaže tretjopot alj resniga in ojstre-
ga obličja, ga posvarivši, da njegovim besedam verjel ni, mu
zapove brez vsega odloga to prikazen škofu naznaniti, da
pravoverni kristiani ne ostanejo dalej^ brez listih milost, ka¬
tere Gospod Bog po priprošnji sv. Štefana in drugih svet¬
nikov jim namenil je.

Po tej prikazni Lucian ni mogel več dvomiti resnično-
8,1  tega, kar je u sanjeh videl; se tedaj napoti k sv. škofu
Jeruzalemskemu, mu pove vse, kar se,, je pripetilo. Veselje
sv. škofa in patriarha je neizrečeno. Škof pokliče mašnike
in bližnje škofe, gre s včlikoj množiuoj kristianov na ome-

118

3. August alj velikoserpan.

njeno pokopališe; ktnalo je tudi tako srečen, da četiri za¬
kopane rake (truge) najde, na katerih bile so imena gor re¬
čenih svetnikov, namere sv* Stefana, sv. Nikodeina, sv. Ga-
inaliela in sv. Abibonesa zapisane.

Rake se prepoštlivo odprejo, in zdaj se razprostre tako
žlahna dišava, ko bi vsa okrajina s dišečimi rožicami bila
obsjana. Več nad sedemdeset alj bolenih alj od hudega du¬
ha obsedenih ljudi je po dotiki teh sv. trupi, posebno pak
sv. Stefana, pri tej priči ozdravelo. Truplo pervega sv. mu¬
čenika so s največoj svečanostjo u Jeruzalem zanesli u naj
starej eerkvo Sion. Pozneje za cesarja Teodozia mlajšega
se je to sv. truplo preneslo u Carigrad, od undot u Rim za
papeža Pelagia I. (555— 559.)

To čudovito najdenje in vzdignenje sv. Stefana, kakor
tudi čudeži o ti priliki storjeni so se po vsem keršanskem
svetu .razglasili. Krivoverce, ki so takrat eerkvo Kristusovo
hudo sovražili, je ta svetkovina silno osramotila; pravoverne
kristiane pak u veri poterdila in spodbodla, da so pervega
sv. mučenika še bolj častili. Od vsili strani so prosili nje¬
govih svetih ostankov, in mnogi so bili tako srečni, jih do¬
biti na naj veči basen prebivavcov. Nekterim so sicer samo
zemlje poslali, u kateri je truplo ležalo: drugim kako rutico,
ki se je njegove rake doteknula; vendar pak so tudi po teh
ostankih tako neizmerni čudeži zgodili se, ko pri samem sv.
trupli. Nezaverglivega zvedoka imamo sv. Auguština, ki je
o časi tega najdenja živel. On pripoveduje u 22. knjigi od
mesta božjega mnogo velikih čudežev, ki so se u mesti Hi¬
pen, kder je on škof bil, zdaj u sosednih mestah in pokra¬
jinah pri ostankih pervega mučenika zgodili.

Neke teh čudežev je sv.Auguštiu sam videl, kterih ene
iz te knjige povzememo. Neka slepa žena je hipoma ozdra¬
vila, ko so ji na oči položili rožce, s katerimi so se na nje¬
ne prošnje ostankov sv. Stefana doteknuli. Lucil škof je po
teh sv. ostankih, katere je pobožno pri sebi nosil, nevarne
zlatenice ozdravil. Euheri mašuik je spet oživel, ko so na
njegovo inertvo truplo suknjo položili, katera je prej na ostan¬
kih sv. Stefana ležala- Dva moža na hudem protinu (poda-
gri) bolena sta pri teh sv. ostankih sopet ozdravila. Deček,
ki je povožen kmali potem umeri, zadobi pri teh sv. ostan¬
kih ne samo živlenje, temuč tudi ravne ude. Enako je mert-
va apatica oživela in ozdravila, ko so na njo položili oble¬
ko, s kateroj so prej teh sv. ostankov se doteknuli. Eleusin
položi svojega mertvega otroka na mesto, kder so ostanki
sv. Stefana ležali, in mahoma je oživel. Marcialu oterpnje-

v

Najdenje trupla sv. Stefana, pervega mučenika. 119

nemu Judu položi njegov kristianski svak pod glavo nekaj
rožic, koje so na altarju pri sv. košicali ležale; drugi dan
je prosil za sv. kerst. Brat in sestra sta na vsem životu tre¬
petala; pri ravno teh sv. ostankih bila sta rešena svojega
nesrečnega stana. Mnogo drugih takih čudežev pripoveda ti
sv. cerkveni učenik, slednič te besede pristavi: „Ako bi
jaz hotel samo čudeže ozdravlenja (da od drugih
molčim) pripovedati, katcri^so po tem mučeniku,
to je po naj slavnejšem sv. Stefani u kalamenski
in u uašej pokrajini se zgodili, moral bi napisati
mnogo knjig, in vendar bi ne mogel vsih  popisati. 41

Nauk in posnema.

v

1. Mnogi čudeži, katere je Bog pri sv. truplu sv. Stefana in pri nje¬
govih ostankih storil, za res jasno dokažejo, da češenj e sv. ostankov,
kakor tudi češenje in na pomoč klicanje svetnikov  ni samo dopušeno, tim-
več tudi Bogu dopadlivo in nam koristno. Ako bi ne bilo dopušeno alj Bo¬
gu dopadlivo, bi ne bil Bog tolikih milost podelil jim, ki so sv. ostanke svet¬
nikov posebno poštovali, alj svetnike častili in na pomoč klicali. Ne daj se
tedaj zmotiti od takih, ki od sv. ostankov zaničljivo govorijo, alj češenje in
zavupanje na priprošnjo svetnikov grajajo in zamečujejo. Postu j po prestari
navadi sv. ostanke svetnikov. U časti imej in zauplivo na pomoč kliči svet¬
nike , ko prijatele in zveste prošnike pri Bogu. Prava cerkva nikdar ni učil a
sv. ostanke alj svetnike kakor Boga moliti. Sv. Jeronim piše krivovercu Vi-
gilanciu: „Radovedična glava! kdo je kedaj sv. mučenike molil?
Kdo je človeka imel za BogaF  Na drugem mesti spet pravi: „Mi
častimo ostanke mučenikov, da molimo njega, kteregamučeniki
so bili. Mi častimo služavnike, da čast služavnikov naGospo-
da pride, ki govori: Kdor prejme vas, mene sprejme.«  Zraven
tega pak sc ne smemo čuditi, da so nekatoličani sv. ostankom tako neprijazni.
Sv. ostanki jim vedno svedočijo in poterdujejo resnico naše sv. vere, oni pak
take svedočbe za svojo vero ne zmorejo, kajti u njihovi veri še nikdar ni kdo
umeri, da bi na njegovem pokopališu alj pri njegovih ostankih (ako jih sme¬
mo tak imenovati) kdaj kak čudež se bil zgodil; nasproti pak, mnogo jih je
u naši sv. veri urnerlo takih, da je na njihovih grobih in pri njihovih ostan¬
kih Bog mnoge in očevidne čudeže storil. Ali bi to ne bilo že zadosti jim oči
°dpreti, da bi resnico spoznali?

3. Sam Gospod Bog je razodel truplo sv. Štefana in je storil, da se
mu na zemlji daja velika čast. Še vekša bode čast in dika tega sv. trupla u
nebesih, kedar se po občem vstajenju  sopet s dušoj sv. Štefana sdru-

120 3. Angust alj veliko,serpan.

žilo bo. Tildi tvoje truplo se bo nekdaj na dan občega vstajenja s tvojoj
dušoj sdružilo, kajti vera nas uči, da bomo vsi od mcrtvih vstali, in ravno
tiste trupla dobili, katere zdaj na sveti imamo. To pak posebno zato, kajti so
ove trupla vsega, kar včinimo, dobrega in hudega, deležne, da tudi nekdaj
plačo alj kazen zadobijo. Zato bode tudi velik razloček med vstalimi trupla-
mi. Truplo pravičnega bo med drugimi dari s neizrečenoj lepotoj okinčano.
N j a svetlost in krasota bo veča kakor svetlost vsili zvezd na nebi. Nasproti
pak bo truplo grešnika ger.ši in ostudnejši kakor vse, kar si ostudnega mis¬
liti moremo. Duša pravičnega bo po posledni sodbi s truplom u nebesa šla,
tamkej bo s truplom vred uživala veselje in zveličanje, ki si ga nikdar prav
misliti ne moremo. Duša grešnika pa bo po tisti sodbi s truplom vred pah¬
njena n pekel; tam bode s truplom vred neizrečene muke in bridkosti morala
terpeti na veke. Kaka se bo godila pa tvojemu truplu? Na to vprašanje ti
hočem odgovoriti. Ako zdaj ude svojega trupla na to obračaš, da Boga ža¬
liš, vsakotere grehe in hudobije vganjaš, vedi za resnično, da bo tvoje tru¬
plo s dušoj vred u pekel pahnjeno, in tam strašne muke terpelo dokler Bog,
Bog ostane. Ako pa svoje truplo za službo božjo, za dobre dela rabiš, vsega
greha čisto ohraniš, poterpežlivo ko sv. Stefan, vse terpiš, kar ti Bog te¬
žavnega pošlje, bo s dušoj vred u nebesa vzeto, tam neizmerno veselje vži-
valo, dokler Bog, Bog ostane. Zatorej ako svoje truplo rad imaš, in hočeš,
da bi mu nekdaj vekoma dobro bilo, zdaj Bogu služi po izgledu sv. Stefana.
Ne ognusi svojega trupla s pregrehami in hudobijami. Poterpežlivo terpi vse,
kar tvojemu truplu težko de. S svojimi udi nikar ne žali Boga, ki je tebi jih
dal. Daruj svoje truplo Gospodu Bogu, da Bogu služiš po opominu sv. Pau¬
la: ,,Prosim vas bratje, skoz usmilenje božje, da svoje telesa
date za živ, svet in Bogu dopadliv  dar.“

Zaupanje prihodnega vstajenja in plačila te naj tolaži, kakor je tola¬
žilo mnogo drugih sv. mučenikov in spoznovavcov. Reci kakor sv. Job:
„Vem, da moj Odrešenik živi, in da bom posledni dan iz zem¬
lje vstal, in bom spet u svojem mesu gledal svojega  Boga.“

91 o 1 i t v a.

Daj nam, prosimo, Gospod! posnemati, kar častimo; da se učimo tudi
sovražnike ljubiti, ker taistega najdenje obhajamo, kteri je vedel tudi za pre-
ganjavce prositi Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri s teboj živi in kra¬
ljuje u edinosti sv. Duha, Bog vekomaj. Amen.

Sv. Dominik, oče menihov Dominikanov.

121

IV. D an augusta alj velikoserpana.

Sveti Duininik. oče menihov Dominikanov.

Sv. Dominik, častifliv oče in začetnik slavnega pridgar-
skega reda se je narodi! n »Spanii od plemenitih, pobožnih
starišev. Njegova mati je pred porodom u senjah prikazen
imela, da u naročju peseka ima, ki u zobih gorečo bakljo nosi,
s katero je vnel cel svet. Pri sv. kersti je vidla neka ple¬
menita gospa na Dominikovem čeli zvezdo, katere žarki so
razsvetlili vso okolico. S tim je menda Bog hotel prihodno
djanje sv. Dominika in n jat srečen uspeh naznaniti, kako bo
namerč on s svojimi predigaini krivoverce, te zares savraž-
ne volke od kersanske črede odgnal, cel svet s svojim nau¬
kom in krepostjo razsvetil, in k ljubezni do Boga užgal. Ze
u detečjih letih je mali Dominik pokazal celo nenavadno nag-
nenje do kreposti. O pol noči je vstajal, in je dolgo po noči
molil. U jedi in pitji čudovito ineren, u vsem djanju in ne-
hanju angelsko krotek je vse posvetne veselice sovražil. Be¬
žal je vse sumlive tovaršije; siromakom je bil dobroten; edi¬
no veselje mu je bilo moliti, cerkve obiskovati in učiti se.
Da bi se u potrebnih znanostih izobrazil, so ga poslali na
»aj imenitniki vseučiliše, kder od svojega započetega živlenja
nikdar odstopil ni. Čez vse je skerbel za svojo deviško ne¬
dolžnost in čistost, katero je tudi do svoje smerti neomadež-
vauo ohranil, U tem so mu kakor je sam pravil, tri pomočki

122

4, Augnst alj velikoserpan,

pomagali, namere: ogibal se je lenobe, bezal je ženstvo, bil
je meren u jedi in pitji.

Ko je svoje nauke s naj večo slavo doveršil, je bil od
škofa Osmaškega med redovne korarje vzet. U svojem tri¬
desetem letu je pridgati začel, pridgal je dve leti na neiz¬
rečeni blagor vsim dušam. Potem gre s rečenim škofom na
Francozko, katero so takrat novi krivoverci Albigenzi silno
pačili. Na svojem poti pride naj pervič u hišo, kder so taki
krivoverci prebivali. Dominik jih začne na boljše učiti, jim
dokaze njihovo krivovero, in je bil tudi tako srečen, jih pre¬
govoriti, da so se tej krivoveri odpovedih To so bili per-
venci tega preobračanja, ktere je Bogu s gorečoj zahvaloj
priporočil. Pri tej zahvali občuti silni opomin, Bogu se vsega
edino k temu posvetiti in aldovati, da bi to novo krivovero
izkoreninil. Temu božjemu glasu pokoren, prosi sv. Očeta za
potrebno dovolenje. Se nekteri drugi goreči mašniki se mu
pridružijo. Dominik se pripravi s njimi vred k temu velikans¬
kemu delu s obilnoj gorečoj molitvijo, terdim postom in s dru¬
gimi pokorilami, vzeme po izgledu apostolov palico u roko,
prehodi bos vse mesta, vesi in terge, kdčr so Albigenzi bili;
ozuauuje s naj večoj gorečnostjo katolške resnice, dokazuje
s beseduj in pismom krivoverske zmote. Neprijateli vere so
brez mere divjali in razsajali, brez da bi Dominika to kaj
zmotilo bilo. Istiniti pisateli terdijo, da jeDominik nad 100,000
krivovercev na pravo vero spreobernil.

Pri tem sv. opravilu je veliko pomogel dar čudežev, s
katerimi je neutruden apostol nauke prave vere poterdoval.
Albigenzi so imeli neko hudobno knjigo polno krivoverskih
zmot. To knjigo so katoličanom čitati davali. Sv. Dominik jo
je opovergel s drugoj knjigoj, in dokazal vsemu ljudstvu, da
je u njegovej knjigi pravi nauk; ter u pričo mnogo krivover¬
cev in pravovernih verze obe knjigi u ogenj, k temu priprav-
leu. Krivoverska knjiga u plamenu mahoma zgori; uua pak
od sv. moža spisana ostane neoskrunjena, se požene sama
od sebe na kviško, ferfra dolgo u povetri, da se vsi nazoči
čudijo, se spusti poslednič nazaj dol, ter obleži na bližnjem
trami. Te čudež se je zgodil drugič in tretjič. Katoličane je
to potolažilo in u veri poterdilo; krivoverce pa osramotilo.

Slavni grof Montfort s malo katoličani, namerč 1800 mož
napade silno vojsko Albigenzov. Sv. Dominik s svojoj go¬
rečoj molitvijo, katero je s obilnimi solzami opravil, sprosi
katoličanom tako veličastno zmago od Boga, da 20,000 sovraž¬
nikov na mesli mertvih ostane, še več se jih je potopilo,
ostali pak so se vsi razkropili. Tudi je gotovo, dajete sv.

Sv. Dominik, oce meniliov Dominikanov. 123

mož mnogo od hudega duha obsedenih osvobodil, mnogo bo-
lenikov čudovito ozdravil, in nekaj mertvih k živlenju obudil.

Zavoljo teh in drugih čudežev so sv. Dominika vsi vi¬
soko častili, tudi mnogo krivovercev je spoznalo svoje zmo¬
te, da so se spreobernuli. Tote u pravi veri stanovitno ohra¬
niti, ostale krivoverce pa od njihovih zmot odvernuti, sklene
sv. mož utemeliti novo družbo menihov, katerih poglavitna
dolžnost bi bila svet evangeli oznanovati, s pomočjo sv. evan-
gelia vse ljudi opominjati, da se hudobni spokorijo , krivo¬
verci spreobernejo, in katoličani u veri stanovitni ostanejo.
Inocenci III., rimski papež, ni hotel spervic poterditi tega
naklepa. Alj sledečo noč je videl u senjah, da se zidovje
lateranske cerkve podira, Dominik pa s svojim truplom ga
podpira in si prizadeva vbraniti, da se ne podere. Iz tega
spozna papež, da je Bog Dominika sv. cerkvi za steber od¬
ločil. Papež ga poklice pred se, in mu dovoli, namenjen red
osnovati. Papež Honori III. nastopnik Inocencia III. poterdi
te red na neizrečeno veselje sv. Dominika. Ne da se popi¬
sati, koliko je ta sv. naprava celi cerkvi koristila in še ko¬
risti. Zares! reci se mora, po tej sv. napravi se je odver-
nula strašna šiba, katero je Bog zavolj krivovercev in kri¬
vih učenikov vsemu svetu naproti! Zakaj sv. Dominik, ko
po noči pred presvetim resnim Telesom u cerkvi sv. Petra
moli, vidi Kristusa u oblakih na kraljevskem prestolji u neiz¬
rečenem veličastvi, u roki tri sulice alj ojstre pušice, da bi
s trojoj šiboj namreč: lakotoj, bojem, inkugoj cel svet zavolj
premnogo grehov kaznih Noben svetnikov si ne upa serdi-
tega Boga s molitvijo in prošnjo potolažiti. Mati božja mu
pade k nogam, ga ponižno prosi usmilenja za nje, katere je
s svojo kervjo tako drago odrešil. Ona mu tudi predstavi
sv. Dominika, in sv. Francicka, ki je ravno takrat tudi u Rim
prišel prosit, da se njegov red poterdi; da oba, je rekla,
bodeta s svojimi redovnimi sinovi vred na vso moč si priza¬
devala, grešen svet k pokori in poboljšanju spraviti. Kristus
se je zdel pomirjen po prošnji njegove presvete Matere, in
da se mu nakana obeh njemu predstavljenih svetih mož dopade.
Sv. Dominika to ni samo posebno tolažilo, temuč tudi živo
spodbodlo, k temu namenjenemu koncu vse svoje moči napeti.

Svoje apostolske dela neprenehoma opravlaje si je več
let s neizrecenoj gorečostjo prizadeval to svojo sv. namem¬
bo doveršid in dokončati; sdaj Bogu dopade, svojega uevtru-
denega služavnika na plačilo pozvati. Njegovo bližnjo smert
mu Kristus sam naznani, ko se mu u molitvi prikaže ga tako
nagovorivši: „Pridi, moj zvest prijatel! pridi vživat

124

4. August alj velikoserpan.

pravega veselja! 44  Potem zboli sv. mož na smert, nemu¬
doma opravi vredno spoved, zaprosi sv. popotnico s sv. po-
slednim oljem. Te sv. zakramente prejme tako pobožno, da
so vsi uazoei solze točili. Pred svojoj smert jo j opomene svoje
duhovske sinove na bratersko ljubezen, pohorsko, na du¬
hovno ubožtvo in na skerbno ohranitev čistosti. Jim vkaže
goreče delati za zveličanje duš, na Boga terdno zaupati, Boga
nad vse ljubiti, praznega marnovanja varovati se, ter nič dru-
gegu kakor od Boga in s Bogom govoriti. Poslednic hoče,
naj se mu navadno priporocenje duše moli. Domolivši do be¬
sed: „Pr idi t e naproti v i angeli gospodovi, sp rej mi¬
te njegovo dušo, in pripeljitejopredobliejeNar-
višjega, 44  je sveto zaspal, in poslal svojo dobrih del bogato
dušo u nebesa leta 1221 u 51. letu svoje staroste. Svetu je zapu¬
stil svoje menihe, kakor tudi naj lepše izglede kreposti; so-
sebno pa slavno molitvo svetiga roženkranca, katero je u
čast Jezusa in Marie moliti učil.

Nauk in p osne m a.

U živlenju sv. Dominika imamo mnogo naj izbranejših izgledov krepo¬
sti. Bomo le samo nektere za nauk in posnemo u misel vzeli.

1. Tri pomočke  je imel sv. Dominik svojo nedolžnost in či¬
stost  med mnogoterimi nevarnostmi neomadežano ohraniti  namere: ogibal
se je lenobe, bežal je ženstvo, mercn je bil u jedi in pitju. Ako bi se bil
vdal lenobi, večkrat nepotreboma s ženstvom obhajal, alj ujedi  in pitji brez
mere bil: resnično, njegova nedolžnost in čistost bila bi u nevarnosti, lehko
tudi zgublena. Hočeš li pobožno in čisto u svojem stanu živeti, ove tri po¬
močke ti ne morem zadosti priporočiti; zakaj sv. pismo kakor tudi skušnja
nas uči, da taki ljudje nikdar dolgo pobožni, nedolžni in čisti ne ostanejo,
ki svojemu stanu primernega dela ne opravljajo, s drugim spolom brez po¬
trebe se preveč družijo, alj u jedi in pitju mere ne -sejo. Taki ljudje padejo
u mnogotere skušnjave hudega duha, u katerih se lehko pogubijo, kajti sami
k temu priložnost ponujajo; nasproti pa drugi, ki trezno živijo, nimajo alj
celo nikakih skušnjav, alj jih lehko premagajo; kajti jih posebno milost božja
podpira, da srečno premagajo; — zakaj star pregovor je: ,,Clovek, ki sto¬
ri, kar more, od Boga pomoč dobi/f  Kako pa zamore kakšno poseb¬
no pomoč od Boga pričakovati, ki ne dela, kar bi mogel in moral, temuč le
nasprotno ravna?

2. Sv. Dominik je vse svoje žive dni Bogu služil, in si na vso moč
prizadeval grešnike k pokori zbuditi, krivoverce k pravi veri spreobernuti, ter
tako vse ljudi u nebesa spraviti. Iz ljubezni do Boga si je neprenehoma pri-

Sv. Dominik, oee menihov Dominikanov. 125

zadeval žalenje božje odvernuti. Po takem se tedaj ni čuditi, da ga je Kri¬
stus naš Gospod pozval u večno veselje. Kako pa ti živiš? komu služiš? za
česa del se trudiš? Jeli si kdaj kakšnega grešnika k pokori spravil? ali kak¬
šnega krivoverca na pravo vero spreobernul? Jeli si iskal le enega človeka u
nebesa spraviti ? Jeli si tudi le eno samo pregreho odvernil, kakor bi večkrat
bil zainogel in moral po dolžnosti svojega stanu? Oh! prihodnič si prizade¬
vaj tako storiti. Ako več ne moreš, moli za spreobernenje grešnikov in
krivovercov, daruj u te namen svoje dobre dela Bogu. Iz ljubezni do Boga
odvračaj nja žalenje, kder le moreš. Ne moreš tega pri drugih, stori pri sa¬
mem sebi; drugač nikar ne reci, da ljubiš Boga. ,,Ako Gospoda Jezusa
iz serca ljubiš, kako moreš njemu storjeno razžalo preterpeti
in k tisti molčati?^  vpraša sv. Bernard, »kako moreš reči, da lju¬
biš Boga, ako njegove zapovedi zaničuješ? Kdo je, ki more po
resnici reči: Jaz ljubim cesarja, njegove zapovedi pa ne po-
rajtain.“

B. Cešenje Matere božje na vse strani razširiti, je sv. Dominik prelepo
rožno molitvo, kder je le mogel, vpeljal, po mnogih čudežih razglasil in uter-
dil. Naše dni je še več keršanskih hiš, kder alj vsaki dan, alj saj vsako sa-
boto in nedelo, in svetek zvečer vsi skupej sv. rožni venec molijo. Brez šte¬
vila katoličanov duhovskega kakor svetskoga stana ga tudi molijo vsaki dan
posebej. Samo krivoverci in prav mlačni alj celo malovredni katoličani zani¬
čujejo to molitvo, alj se sramujejo molek u rokah imeti. Ne bodi ti med to-
timi. Vemo, da so katolški vojaki na prigovarjanje sv. Dominika svet rožni
venec (molek) na vrat djali, in po tem pod bramboj Device Marie krivover¬
sko vojsko slavno zmagali; tako naj kerš. mladenči svet roženkranc na voj¬
sko neso in molijo, in ne bodo zapušeni; že mnogi je čudno rešen bil. Vemo,
da mnogi svetniki niso drugač umreti kotli, ko s razpelom in molekom (pa-
ternoštram) u rokah, na znamenje ljubezni do Boga in Marie. Želiš po njih
izgledu umreti, posnemaj njih pobožnost, da po resnici lehko porečeš: «0
Gospod! jaz sim tvoj hlapec; tvoj hlapec, in sim tvoje dčkle/-
namere liste dekle, ktera dasiravno mati Najvišjega izvoljena, se je vendar le
deklo Imenovala rekoč: »Glej! dekla sim Gospodova.^

M o 1 i t v  a.

Bog, kteri si s zasluženjem in naukom sv. Dominika svojega spozno-
vavca svojo cerkvo razsvetiti hotel: dodeli, da po njegovej priprošnji tvoja cer¬
kva ne ostane brez časne pomoči in tudi po duhovnej rasti vedno napreduje,
skoz Gospoda našega Jezusa Kristusa. Amen.

126

5. Augusi alj velikoserpan.

V, Dan augusta alj velikoserpana.

God Marie Sneimicc, Sveti Ozbaid, kralj.

Sv. cerkva obhaja danes obletnico posvečenja preiine-
nitne cerkve u Rimu, ktera se Maria Snežnica imenuje. Pri¬
četek te cerkve je ta: Okolj sred četertega stoletja, za rim¬
skega papeža. Liberia (353 — 366) je živel uRimu imeniten
plemeniti gospod Joauez. Časnega premoženja silno bogat, je
bil duhovnih darov še bogateji. Njegova žena je bila enako ple¬
menita, bogata in bogoljubna. U zakonskem stanu sta dolgo
živela brez otrok, desiravno sta večkrat Boga za nje pro¬
sila. S pervega sta zategadel jako žalostna bila; vendar s
časom se volji božji in njegovim neizvedlivim naredbam vda-
sta; za edno tudi deviški materi na čast vse svoje imetje
namenita, kajti njo sta posebno pobožno vselej častila. Sa¬
mo u tem, kako  bi se ta namenba naj bolje speljala, še ni¬
sta bila edinih miši. Zato sta oba molila in vbogajme dajala,
ter neprestano prosila, da bi preblažena Devica jima le naz¬
nanila, kako bi se njujno premoženje nji na čast in dopadenje
naj bolj potrošilo.

Maria se poniža jima sama to naznaniti. O pol noči se
prikaže obema, ter jima pove, naj gresta sledeči, to je peti
dan tega mesa (augusta) na bližnji hrib Eskvilinski; name¬
sti, kder ho te hrib s snegom pokrit, se na njeno čast cer¬
kva naj pozida. Ko se bogoljubna zakonska zjutrej rano zbu¬
dita, eden drugemu svoje nebeško razodetje pripovesta, se
neizrečeno razveselita, in nemudoma hitita k papežu Liberiu,
njemu to naznanit, in njegovo mnenje u tej reči zvedit. Pa¬
pež je imel tisto noč ravno takšno prikazen; po takem ni
bilo dvomiti, da je ta prikazen resnična. Brez odloga pozo¬
ve papež duhovnike kakor tudi ostalo ljudstvo, in odredi pro-
cesio na imenovan hrib. Pridši tje, vidijo zares, da je pro¬
stor, za eno cerkvo zadosti velik, s snegom pokrit. Vsi
os termi jo samega veselja nad tim čudežem; zakaj to je bilo
o času, kedar naj veča vročina pripeka; tudi ni bilo nikdar,
ne znotrej ne zunaj mesta, snega najti. Bogoljubnema zakou-
cama je bila ta neslišana prigodba posebna, priserčna tolaž¬
ba; zakaj to jima je bil očiten dokaz, da je njujno bogo-
ljubno započetje Bogu kakor tudi njegovi presveti materi pri¬
jetno in dopadlivo. Nista tedaj nič več odlagala, teinuč berž
vse pripravila, česar je treba, da se veličastna cerkva po¬
zida na tem prostori, ki je odločen od samega Boga. Cerkvo

God Marie Snežuice. Sveti Ožbald, kralj. 127

s naj večoj gorečnostjo zidati začnejo in tudi srečno dokon¬
čajo. Karkoli je za zidanje in za ohranovanje cerkve potre¬
ba bilo , sta zakonca s naj večini veseljem in bogato vse
oskerbela.

Papež Liberi novo pozidano cerkvo slovesno posveti;
vsi pravoverni kristiani so odslej u ti cerkvi nebes Kraljico
posebno pobožno častili, in imenovali jo basiliko veliko cerkvo
papeža Liberia, pa tudi cerkvo Marie Suežnice zavoljo gori
rečene prigodbe. imenuje se tudi Maria k jaslicam, kajti u
eni kapeli le cerkve se shranujejo jaslice, u katere je de¬
viška Mati nekdaj svojega novorojenega Sina, našega zveli¬
čarja položila. K ti cerkvi je sv. Gregor Veliki leta 590 tai¬
sto slavno procesio vodil, da bi Bog po priprošnji Marie ku¬
go odvernil, ki je takrat po celem mestu Kirnu strašno ljudi
morila. Po ti procesii pomor sicer malo , alj vendar ne po-
prolnoma peneha; zalo oznani sv. papež sledeče leto novo
procesio na velikonoč, pri kateri se ima podoba Marie od sv.
Luka obražena in u tej cerkvi shranjena očitno okolj nositi.
Ino glej! u vsili hišah, mimo kojib so to podobo nesli, po-
inoria mine; po dokončani procesii pa je bilo celo mesto ku¬
ge rešeno* Tudi se ne sme zamolčati, kaj se je pri tej pro¬
cesii še več pripetilo. Culo se je namere u višini petje an¬
gelov, ki so tako popevali; »Kraljica nebeška veseli
se! Alleluja! Kterega si zaslužila nositi, Allelu¬
ja! Je vstal od smerti, kakor je rekel, Alleluja! 44
Sv. papaž s vsim ljudstvom pade na zemljo, in dokonča an¬
gelsko hvalnico, pristavši te besede: „Prosi za nas Bo¬
ga, Alleluja! 44  Prigodilo se je tudi takrat, ko procesia med
neprestanim molenjem in petjem pride do grada, ki od ce¬
sarja Adriana ime ima, vidi sv. papež angela, ki je gol meč
spet u nožnice vteknul, na znamenje, da je serditi Bog po
prošnji Marie zdaj pomirjen, da je pomorio, ki je tako dolgo
ljudi davila, popolnoma odvernil. Ne da se popisati veselje
mestianov, in pobožnost, ktero so Marii potem skazovali.

Sv. Ožbald, augležki kralj od nevernih starišev rojen,
je bil večidel od njih tudi odgojen. Njegov oče, kralj Edel-
fred je bil u boju zoper Eduina premagan in umorjen; zdaj
m pra Ožbald s svojima bratoma in še s nekimi drugimi ple-
miči^ u Skoči pribežališa iskati. Tukaj najde ne samo pribe-
zalise, temuč, kajti se je pogostoma s kristiani sošel, pride
tudi k spoznavi edinozvelične katoliške vere. U pravi veri
marljivo podučen, se da s svojima bratoma vred kerstiti.

12B

5. August alj velikoserpan.

PoEduiuovi smerti so bila s pervič njegova brata, potem
pa on sam od angležkih plemičev na kraljevski prestolj pokli¬
can. Njegova perva skerb je bila, da je iz dežele pretiral
grozovitnega Ceduala, smertnega sovražnika kristianov, ki je
u celi pokrajini okrutno vladal. Potem je povsod keršansko
vero vpeljal. Okrutni Ceduala je imel silno veliko vojsko;
imenoval joje nepremaglivo. Ožbald moli k Bogu, zbere svo¬
jo vojsko. Ce ravno po številu veliko majnši od sovražne voj¬
ske, gre vendar s ujoj nad grozovitneža. Na celi svoje voj¬
ske ukaže en križ postaviti, u znamenje, da u Njega zaupa,
ki je na križi umeri, da se za n jegovo čast bojuje. Boj se pri¬
čne, iu se tako srečno dokonča, da uni grozovitnež popolnoma
premagan, tudi na bojiš! mertev ostane.

Slavodobiten premagavec se poverile Ožbald domu; za¬
hvali Gospoda, ter si zdaj ua vso inoč prizadeva, vse svoje
podložne Jv spoznavi keršanske resnice pripeljati. K temu na¬
prosi iz Skocie škofa in več duh ovni ko v, ki bi nauk Jezusa
Kristusa povsod ozuauovali, in novo čredo Kristusovo pasli.
Skociani mu pošlejo Aidana, zares svetega škofa s nekterimi
drugimi mašniki. Ti začnejo kersansko vero kmalo na vse
kraje ozuauovali; Bog je s mnogimi očividnimi čudeži vero
poterdoval, iu število kristianov je od dne do dne tako nara-
stilo, da mora kralj več duhovnikov poklicati. Jim je samo¬
stane iu cerkve pozidal, in obilne dohodke odkazal. Iz polnega
serca seje veselil viditi, kako sv. vera napreduje; nič drugega ni
tako želel, ko sv. vero še dalje razširiti. Peuda, kralj Mercia-
nov, neprijatel keršanskega imena, noče tega dalje terpeti;
napade Ožbaldovo deželo s vojsko. Sv. kralj obranit sv. vero
nemudoma gre s svojoj vojskuj nad nja, ko prej nad okrutnika
Ceduala; alj konec tega boja je bi! drugačeu. U svojih sod¬
bah uezapopadliv, vendar pa pravični Bog je hotel, da sv. Ož¬
bald zmagan na bojiši svojo smert najde. Tako je končal sv.
Ožbald sv. živlenje. Za čast božjo, za sv. vero se je vedno
goreče bojeval, zato je po tem zemeljskem živleuju prijel svetlo
mučeniško krono u nebesih, kajti je, bojevaje se za sv. vero,
svojo kerv prelil leta 642.

Neutrudeuo goreč razširavec katolške vere je sv. kralj
tudi vboge iu reveže bolje kot oče svoje otroke za ljubo
imel. Milodaren je jim na pomoč, kolikor mogoče s veseljem
storil. Vsak dan je jih mnogo na svojem dvori nahranil. Nobe¬
nega ni brez obilnega milodara od sebe pustil. Posebniga slu-
žavnika je imel, kije vboge oskerboval. Bilo je na sv. veliko-
noč; kralj s sv. škofom Aidanom sedi pri mizi. Služavnik pri¬
de pravit, daje  nekaj siromakov ua dvorišu, ki za milodar

129

God Marie Snežnice. Sveti Ožbald, kralj.

prosijo. Sv. kralj vzeme brez pomislika srebemo .skledo polno
jedil, jo poda služavniku velevsi mu, ne samo jedila, temne tudi
skledo podariti vbogiin. Sv. škof se tega neizrečeno razveseli,
prime sv. kralja za tak milodarno roko, rekoč: „Bi ta roka
nikolj ne s trobn  ela! £ ‘ Ta zelja se tudi u resnici izpolne.
Penda premagavsi sv. kralja, je ukazal mu glavo s desnojrokoj
vred odsekati, pak tam na mesti na kol natekniti. Alj ne glava
ne roka ni strohnela. O svili, Ožbaldov nastepnik u kraljevanji
je čez leto no dan oboje iz kola vzeti dal; glavo in kosti so
prenesli s velikoj častjo u cerkvo Lindisfarn; desno roko pak
u tačasnein kraljevskem glavnem mestu u cerkvo sv. Petra.
Tam se je nad bolcniki in kruljevci mnogo čudežev zgodilo.

Nauk in posnema■

1. Neki nekatoJiuaiii nas grajajo, da nebeško kraljico Mario posebno
pobožno častimo in cerkve njej na čast zidamo. Iz današnje resnične prigod-
be lehko jasno spoznajo, kako starodavna Bogu in Marii prijetna je ta nava¬
da. Pripovednim zgodba o pozidanji cerkve Marie Snežnice je iz četertiga sto¬
letja. Nckatoličani pak sami spoznajo, da je u tistem časi katoliška cerkva
bila prava cerkva Kristusova. Takrat že so Mario častili in njej na čast cer¬
kve zidali. Prava cerkva Kristusova je to pobožno navado vdobrila, in Bog
sam je to s posebnim čudežem poterdiJ. Ne daj se torej motiti, keršanska
duša, u počešenju Marie, in ne bodi mlačen častite), častitelca Kraljice nebes
in zemlje.

2. Pobožna zakonca sta vse svoje premoženje Materi božji izročila, in

njej na čast veličansko cerkvo po nebeškem naukazi pozidala; sv. kralj Ož¬
bald je veči del svojih zakladov za obranbo in razširanje prave vere, kakor*
tudi za vboge potrošil. Ob koliko veči veselje je to bilo unima in totemu na
smertni postelji, koliko veči veličastvo so si s tim pripravili u nebesih, ko¬
liko veči slavo so pridobili po vsem keršanskem sveti, ko pa uni, ki svoje
premoženje potrošijo za ničemerno (gizdavo) obleko, za razne posvetne raz-
koši in veselice, alj kako si bodi drugače; alj uni, ki svoje premoženje rod¬
bini sporočijo, alj uni, ki svoje premoženje za razne grešne namenbe poza-
pravijo! — Ako ti je tedaj Bog morebiti več premoženja ko drugim pode¬
lil, ne bodi kakor bedaki, ki vso svojo slavo le u tem išejo, da svojej rod-
bini alj tudi otrokom obilno dedšino zapuste. In pa kakim? Lehko takim, ki
ravno s tim premoženjem Boga mnogotemo žalijo, ter si večno nesrečo na-
kopičjo; alj takim, ki svoje dobrotnike in stariše kinalo pozabijo, le malo alj
telo nič za u j e  „ e m0 ]jj 0>  Nikar ne pozabi na cerkve, bolnišnice, ne na vbož-
te. To ti bo tolažba u umiranji; na sodbi božjej bož ložej obstal, kadar te
Bodnik pokliče; ,,11 a j odgovor od svojega  h i š c v a n j a.“ Dobro si za¬
li. Del. y

130

6. Augusl alj velik oserpan.

pomni, kar Teofilakt govori: ,,Mi nismo pravi lastniki časnega pre¬
moženja, zakaj mi nimamo nič u resnici lastnega; temno smo
samo hišniki alj oskerbniki ptujega blaga, ktero je od Boga
nam zaupano, da ga delimo po njegovem ukazu/* Jeli si zaupano
tebi časno blago do sili dob po zapovedi in po volji božji razdelival in vžival ?
Kaj misliš za naprej včiniti ? Sv. Auguštin ti da kratek pa lep spomin u teh
le besedah; „Alj nimaš bogastva, ne iSi ga na tem sveti po hu¬
dobnih delih ,'“  to je prepovedanih grešnih potih; „alj ga pak imaš,
prizadevaj si, da ga po dobrih delih založiš in ohraniš za ne¬
besa/*

91 o 1 i t v a.

Dodeli nam svojim služavnikom, prosimo, Gospod Bog! vednega zdra¬
vja na duši in telesu veseliti se, in po častiti prošnji sv. Marie vselej de¬
vice otetim biti sedajne žalosti, in vživati večno veselje. — Dodeli, prosimo
vsemogočni Bog! da ki god sv. Ožbalda mučenika tvojega častimo, se po
njegovi prošnji u ljubezni tvojega imena vterdimo. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

VI. Dan augusta alj velikoserpana.

Sveti Dona G škof, mučenik.

Sv. Donat je imel keršauske stariše, ki so za svete ve¬
re voljo bili umorjeni. Po smerti svojih starišev pobegne Do-
uat s menihom Hilariom iz Rima u Toskano, JRlizo mesta
Areeo u toskanskih hribih sta u molitvi, delu, ojstri pokori
in drugih dobrih delih živela. Papež sv. Gregor veliki pri¬
poveduje, da je sv. Donat zavoljo svojih krepost in mno¬
gih čudežev slovel. Sv. Satiri, u mesti Areeo škof, zvedši
njegovo veliko svetost, ga med cirkvene služavuike vzente,
in ga (udi kmalo mašuika posveti. U leti 346 uinerje sv. Sa¬
tiri. Vsi izvolijo Donata svojega škofa. Ker se ne more ove
težke službe obraniti, se vda, in gre u Rim k papežu sve¬
temu Juliu, da ga je škofa posvetil. Potler gre Douat u Areeo
nazaj. Vsi kristiani ga veselo kot angela božjega sprejmejo ; ter-
dovratui neverniki pa, kterih u mesti ni malo bilo, ga čerte,
ker so vedeli, da on njihove bogove sovraži. Sv. Donat je
s svojimi čudeži, ktere je storil, mnogo nevernikov spreo-
hernui.

Takrat je Julian, pravo vero zapustivši, rimski cesar
postal. Te hudobnik je katolško vero sovražil, kristjane pre-

131

Sv. Donat, škof, mučeiiik.

ganja!, in močno skerbel za čast lažnivih bogov. 13 keršan-
ske mesta serdite nevernike pošila oblastnike, da bi sveto
vero zaterl. Leta 362 neverni oblastnik Kvadracian u mesto
Ai ■eco pride, ki zapove sv. škofa Douata pred se dopeljati.
Poglavar mu serdilo reče: „Zakaj ti s zapelivimi nauki od¬
vračaš ljudi od službe mogočnih bogov, ktere vse rimsko ce¬
sarstvo in naši cesarji molijo? Tudi ti jih moli ; če ne, boš
živ sožgan.“ Sv. škof sodniku serčno odgovori: „Z a nič uje m
tvoje bogove, d a B o g u z v e s t o s t a n e m; v e 1 i k a s r e-
ča mi bo terpeti in kerv preliti iz ljubezni do svo¬
jega  Boga.“ Poglavar ukaže svojim služavnikom, naj ga
po vustah tolčejo, da bi več tako ne govoril- Sv. Donat ima
vusta vse kervave; vendar Jezusa hvali in bogove zaničuje.
Sodnik ga ne more več poslušati; u ječo ga da odpeljati,
Verni kristiani, kterih je u mesti mnogo bilo, svojega sve¬
tega škofa obiskujejo in mu strežejo. LJ .ječi uklenjen stano¬
vitno Jezusa ozuanuje in u njegovem imeni velike čudeže de¬
la. Neverni sodnik se je punta bal; pošle tedaj po noči ed-
uega svojih služavnikov u ječo, svetemu škofu napovedat,
naj alj malike moli, alj pa bo umorjen. Donat mu odgovori:
„11 a d u m e r j e m z a J e z u s a, k e r j e tudi o u z a m e rad
umeri na križi.“

Služavnik ga s mečem umori. Njegova sveta smert je
bila leta 302. Neverni poglavar, da bi kristiani Donata ne po¬
kopali in ne častili njegovega svetega trupla, zapove še
pred dnevom ga čez ozidje med skalovje vrečti. Alj verni
ga uaidejo in častito pokoptejo zunaj mesta pri cerkvi Marie
Device poleg trupla prej snega škofa sv. Satira. Posmertiso
se po njem veliki čudeži godili; zavoljo teh so ga verni vi¬
soko častili in se mu goreče priporočali.

N u u k i n p o sne m a.

1. Sv. Donat je mirno, veselo živel u sv. katoliki veri; rad je terpel
in umeri za njo; vedel je namere, da je samo katokška vera sveta in zve-
liona. Vsi bogaboječi kristiani žive radi po sveti veri; Bogu veselo služijo u
zaupanji, da bodo zadobiii obljubleuo večno plačilo. Zato sv. apostol Paul uči;
»Pravični iz vere  ž i v i.“ — Slabim pa je katolška vera grenka in zo-
perna, ker jim prepoveduje, kar njih grešno poželenje hoče. Zato se hudobni
vzdigajo zoper sveto vero in njene zapovedi; zakaj njihovi spačenosti jejarm
vere pretežek. — Neverniki so kristianam oponašali: ,,Zakaj ojstremu Bogu
služite, kteri vam veselje prepoveduje 'i  Bodite naše vere, bodite veseli s nami !'<’

132

7. August alj velikoserpan.

Kristiani so jim odgovarjali: ..Vi ste zdaj vese li, potier bote terpeli
vekomaj; mi smo zdaj žalostili, mi zdaj terpimo, potier bomo
veseli vekomaj.^ Govorili in živeli so po sv. evangelij, alj spačena na¬
rava noče tega slišati. Zato uči Izveličar naš: „Vrata so široke, in pot
je prostorna, ktera pelje u pogublenje, in veliko j ih je, kteri
po nji hodijo/-'

2. Porečeš: „Težko je u katoliki veri živeti, ker je narava slaba, so¬
vražnikov dosti, in zapovedi mnogo/- Ti odgovorim: Res je to; alj glej, da
si teže u zapovedih ne izmišluješ — izgovarjati svojo nepokoršino; glej, da
ne povišuješ svoje slabosti — se u hudobii nedolžnega delati. Slab si, sam
ne zamoreš po zapovedih živeti: alj misli Bog, ti pomaga s svojoj milostjo
zavoljo Jezusa; s božjoj milostjo pa vse zamoreš. Ako ravno moraš boje¬
vati se in terpeti, je vse to le malo glede obilnega plačila, ktero boš u ne¬
besih prejel in užival vekomaj. Glej svete mučenike Jezusove, kaj in koliko
so terpeli, pa se sramuj izgovarjati svojo slabost. U terplenji bodi vesel, ostani
Bogu zvest, in s Davidom reci: ,,Pravični bodo nasiteni od obilnosti
tvojega prebivališa, ti, o Bog, jih boš s potokam veselja na¬
pajal/-

1 o 1 i t v a.

O Bog, dika svojih mešnikov: dodeli, prosimo, da svetega mučenika in
škofa Donata, kterega svetelc obhajamo, pomoč občutimo. Po Gospodu našem
Jezu Kristu. Amen.

VIL Dan anglista alj velikoserpana*

Sveti Kajetan, duhovni oee menihov.

Sv. Kajetan oee menihov, ki se Kajetani alj Teatini ime¬
nujejo, je bil u Vicenci na Venečanskem leta 1437 od ple¬
menitih, pobožnih starišev rojen. Njegova mati ga kmalo po
sv. kerstu Materi božji izroči s ponižno prošn jo, da bi ga
Maria pod svojo obrambo vzela in kot mati za lija izveličanje
skerbela. Celo njegovo živienje je pokazalo, kako zvelična
je bila ta izročitev. Že u otročjih letih ni storil Kajetan nič
otročjega. Njegovo edino veselje je bilo moliti, male altar-
čeke delati, siromakom dobro storiti, svoje stariše n vsem
zvesto vbogati. Vse njegovo obnašanje bilo je takšno, da so
ga že u mladosti svetnika imenovali. Pozneje se vda znan¬
stvenemu nauku; vendar je le bolje skerbel svojo nedolžnost
u tolikih nevarnostih neoskrunjeno ohraniti. U Padovi je po¬
stal doktor cerkvenega in deržavijanskiga prava; potem se

133

Sv. Kajetan, duhovni oče menihov.

napoti u Rim, kder je bil mašnik posvečen, in papež Juli 11.
mu znamenito duhovno službo izroči.

Po smerti papeževi stopi sopet iz te službe, se pover-
ne u svojo domovino, da bi več dobrega storil za zveličanje
duš. Od sili dob si prizadeva s neizrečenoj ljubeznijo u bo-
leuisnicah in zunaj tistih bolnikam strečti, tudi o časi kuge.
Njegovo poglavitno prizadevanje pa je bilo za zveličanje duš.
Zato je bolnike s ljubeznivim nagovarjanjem, zdrave pa s
gorečim predigovanjem na pobožno živlenje opominjal. Sploh
se je od njega govorilo: Kajetan je pred altarjem ko Seraf,
na pridganci kot apostol. Kakor u Rogu sbran je namere me-
šoval, tako goreče je pridgoval, tako ljubeznivo je boleni-
kom stregel. Kder je le mogel, je iskal priložnosti Gospodu
Bogu kako dušo pridobiti.

Nekaj časa potem pride spet u Rim, kder po božjem
navdanju se s tremi drugimi razumnimi možmi utemili družbo
menihov, ki po apostolsko živeti, in si prizadevati imajo,
mlačne, nevedne duhovnike in razujzdane svetnjake boljšati;
cerkvene obrede na tenko obderžavati; pobožnost in pesto¬
vanje u cerkvi spet oživljati; zoper nove krivovere učiti;
bolnikam in umirajočim strečti in pomagati za zveličanje bliž¬
njega kakor in kolikor je mogoče. Pri jobljubi vbožtva je
svojem menihom posebno dolžnost naložil, ne samo nikakih
dohodkov imeti, temuč še celo milošne ne prositi. Vso skerb
za  časno naj izročijo previdnosti božji, mirno pričakovaje,
da se njim prostovoljna milošna podari.

134

7. Angust alj velikoserpan.

Kakor je bilo težavno tako živeti, vendar jih je mnogo
u ti red stopilo, ki so se tako terdeinu vbožtvu zavezali.
Pervo staniše so imeli u Kirnu, alj že drogo leto potem mo¬
rajo to staniše zapustiti; cesarski vojaki so mesto napadli.
Pri tem napadu je sv. Kajetan silo veliko terpel. Eden vo¬
jakov je sv. moža že iz Vicenee poznal. Dobro vedoč, da
je sv. Kajetan bogatih starišev, misli na kupe bogastva pri
njem najti. Med mnogoterim zasramovanjem ga hudo prete¬
pajo, večkrat na dolgo časa u ječo zaprejo, da bi domišle-
vauo bogastvo iz njega dobili. Iz Rima pride sv. Kajetan u
Venetke, kder je spet okuženim bolenikom stregel. Od tod
se napoti na papežev poklic u Neapel, da bi tamkaj novo
staniše za menihe vredil. Mesto Neapel se ima za Kogam
naj več temu sv. možu zahvaliti, da se ni krivovera u njem
ukorenila; zakaj nekteri učenci Lutra, ki je takrat po Nem-
cii strupeno krivovero trosil, so se prederznuli celo u Nea¬
pel priti, kder so u osebujnih shodih kakor tudi očitno prid-
govaje Luterove nauke sejati zaceli, in priprostemu, nevednimu
ljudstvu knjige dajali polne zmot.

To nevarnost nemudoma cerkveni oblasti naznani, tudi
sam zoper (e nove krivoverske blodnje na vso moč pridga,
kar je toliko pomagalo, da so razsejane, bogokletne bukve
zažgali, mestjani pa u pravi veri ostali in u njej se poterdili.
Vec drugim mestom je te sv. mož ravno takoskerbliv varil bil.

Verh tega je sv. Kajetan sam za sebe silno ojstro ži¬
vel. Žimnate obleke nikdar islekei ni. Skorej vsaki dan se
je bičeva! prav po resnici neusniileno. Živel je tako pri ten¬
kem, da se celo njegovo živlenje more po pravici vedenpost
imenovati. Po noči nikdar drugač počival ni, ko na terdi slam-
nici, in še to le kratek čas; naj veči del noči je premolil.
Govoril nikolj ni, ko Bogu na čast alj bližnemu u zveličan¬
je. Za zveličanje duš je bil neutrudliv. Zato se ne smemo
cudovati, da mu je Bog toliko posebno velikih milost podelil.
Na svet (božični) večer gre u cerkvo Marie, da bi u njej
prenočil. Tukaj se mu prikaže dete božje, kako je nekdaj u
jaslicah ležalo. Mati božja, ki Jezusa na rokah nosi, ga po¬
loži Kajetanu u naročje. To je bilo nebeško veselje za nje¬
govo dušo. Mnogo drugih prikazu je sv. mož o raznih časih
imel. U molitvi je bil večkrat zamaknjen. Mnogo prihodnih
reči je prerokoval; brez števila bolnikov čudovito ozdravil.
Enemu njegovih redovnikov bi se imela drugi den noga od¬
rezati. Sv. mož pregleda zvečer nevarno nogo, ktere se je
že prisad lotil; jo poljubi, jo prekriža, jo vnovič preveže,
bolnika pa opomue, naj terdno zaupa na prošnje sv. Franci-

135

Sv. Kajetan, duhovni oče menihov.

ška. Potem moli, in glej! Drugi dan pridejo vračiteli, da bi
to nevarno, skelečo nogo odrezali; alj kako se začudijo, ko
najdejo nogo popolnoma zdravo! — Iz Venedik se pelje na
ladji u Neapel. Strašna burja vstane na morju; vsi niso dru¬
gega pričakovali, ko zdaj no zdaj gotovi pogin. Kajetan vze-
ine en Agnus Dei, *) ga verze u morje, in pri ti priči je
morje mirno. Takih prigodkov se najde u njegovem živlenji
več. Samo od njegove blažene smerti še nekaj.

Ko se je sv. mož neizrečeno veliko že strudil Bogu na
čast in bližnjemu u zveličanje, je dal svojo živlenje iz po¬
sebno čudovite ljubezni do svojega bližnjega. Duhovna ka¬
kor svetna gosposka u Neapoli hoče versko sodnijo u tem
mesti osnovati, da bi se prava vera zoper razsejano krivo-
vero ohranila- Alj ljudstvo, zategadel serdito se ti osnovi ne¬
izrečeno vpira, da se je zdelo, po celem mestu se bo naj
strašneji kervavi punt užgal. Opominanju in nagovarjanju sv.
Kajetana in drugih mož se ljudstvo umiriti ne da. Nesreča
tako velikega mesta, veliko več pa pogublenje toliko duš sv.
moža u serce boli. Zato sam sebe in svojo živlenje Bogu po¬
nudi in daruje za spravni dar s ponižno prošnjo, da bi Bog
temu mestu in njegovim prebivavcem milostno prizanesel, in
tak nevarni nemir potolažil. Sv. mož zboli na smert, še en¬
krat ponudi Bogu svojo živlenje, in kmalo potem sveto umerje.

Bred svojoj smertjo je bil še tako srečen, da se mu naj
prej križani Jezus, potem Mati božja prikaže. Kristus mu
zagotovi večno zveličanje, Maria pa svojo pomoč do posled-
ne ure; vendar noče drugač ko spokornik umreti. Vračitel
mu svetuje, naj se za polehčanje bolečin na boljšo posteljo
vleže; on pa na konci svojega živlenja noče svojemu truplu
strečti, temuč na pepeli u spokorni obleki umreti, rekoč:
„Nobene druge poti u nebesa ni, ko pot nedolž¬
nosti in pokore. Kdor je zajšel iz perve poti, se
mora podati na drugo, drugače je zgubljen/ 4  Sam
je poželel posledne sv. zakramente, jih je prijel s naj večoj
pobožnostjo, po tem pa povzdignuvši svoje oči k nebesam
umerje sladke smerti leta 1547. Kmalo po njegovej smerti
nemir u mesti potihne in zaželjena sloga se sopet poverne.
Iz tega so spoznali vsi, da je Bog živlenje sv. Kajetana vzel
kot spravno daritvo za zveličanje neštevilnih duš.

V J Agnus Dei (Jagnje božje) je okrogel svelinji podoben kos voska, ki je od bla-
goslovlenih velikonočnih sveč ostal: na njem je podoba sv. Jagnjeta s premagav-
nun banderom alj pa sv. Joanez, letopis, in ime papeža vtisjeno. Papež jih mnogo
blagoslove in razdelijo.

136

7. Anglist alj veliko,šerpam

Nauk in posnema .

Pred vsirn dragim te prosim, da si posleden nauk, ko ga je sv. Ka¬
jetan na smertni postelji dal, globoko u serce vtisneš. „N o b e n e druge poti
u nebesa ni, ko pot nedolžnosi in pokore.^  Te nauk je popolnoma
resničen in u sv. pismi poterjen. Ako ti je resnica priti u nebesa, izprašuj se
slcerbno, ali hodiš po stezi, ki pelja u nebesa. Kaka je s tvojoj nedolžno-
stjoj, kaka s tvojoj pokoroj? Odgovor prepustim tebi. Samo to ti povem,
kar je rekel sv. Kajetan: „A k o si zajšel iz pota nedolžnosti, moraš
se podati na pot pokore, drugač si zgubljen  na  veke.“ — Hočem
ti še zdaj nektere nauke iz živlenja tega svetnika povzeti:

1. Sv. Kajetan je ter dno zaupal na Boga  posebno glede časnega
živeža. Mnogi u tem grešijo; eni premalo skerbijo, brez dela žive, na svoje
hiševanje ne gledajo, ne delajo po svojem stanu, alj razujzdano zapravijo,
kar so si težko pripravili. Drugi pa , in sicer takih je več, preveč skerbijo.
Od ranega jutra do terde noči drugega ne mislijo, ko na posvetno blago. To¬
liko časa si ne privošijo, da bi opravili juterno molitvo, alj h kaki sv. maši
šli, kajti se že boje, da bi jim bilo na kvar,  da bi s tim pri hišovanju kaj
zamudili. Cel dan ne zmislijo ne na Boga, ne na svojo dušo. Kratkoma: za
časno toliko skerbijo in se trudijo, ko bi samo za (o na sveti bili. Vse ho¬
čejo le s svojim delom prisiliti, ter no pomislijo: Kdor s Bogom začne, s
Bogom henja — naj lepše spelja pot živlenja. Ne bodi ti med pervimi, ne
drugimi. Delaj in skcrbi za svojo časno živlenje po svojem stanu in vari se
lenobe. Zraven tega pa zaupaj terduo na Boga, ki te gotovo Zapustil ne bo,
ako le ti to svoje storiš. „P oglejte ptice neba, ker ne sejejo in ne
žanjejo, in ne spravlajo u žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi.
Ali niste vi veliko več kakor one?—In za obleko kaj skerbite?
Poglejte lilije na polji, kako rastejo; ne delajo  in  ne  predejo.
— Ce pa travo na polji, ktera danes stoji, in se jutre u peč
verže, Bog tako oblači; koliko bolj bo vas maloverni! — Išite
tedaj naj poprej božjega kraljestva in njegove pravice,  in  vse
to  vam  bo  pri  ver  žen  o. u

2. Sv. Kajetan telesne hrane nikdar stradal ni, Bog mu je večkrat ču¬
dovito pomagal. Mnogim se celo druga godi. Večkrat pomanjkanje terpijo, in
Bog jim ne pomaga. Neki so si sami krivi, drugi pa ne. Ti naj pomislijo,
da jim pomanjkanje k zveličanju pomaga ko siromaškemu Lazarju. Bi ta bil
časnega premoženja obilno imel,  kdo ve,  ali bi zdaj u peklu ne terpel, ko
bogati požertnik. Naj poterpijo, si prizadenejo keršansko živeti, in na Boga
terdno zaupajo; Bog jih gotovo zapustil ne bo. lini pa, ki so si sami krivi
svojega vbožtva, kajti alj lenobo pasejo, alj u nedelah in Svetkih brez potrebe
delajo, alj po prepovedanih potih časnega blaga išejo, naj se nikar ne ču¬
dijo, ako pomanjkanje terpijo; zakaj kako zamorejo po pravici časnega blaga

137

Sv. Žofia in njene tri hčere, mučenice.

od Boga pričakovati, ako njegove zapovedi toiikobart in tako brez straha pre-
lomlejo? Ali ne vedo, da Gospod Bog vse kletve tein žuga, ki po njegovih
zapovedih ne živijo? po Mojzesu rekoč: „Ako ne boš hotel besed svo¬
jega Gospoda, poslušati, bodo vse kletve nad te prišle:— Pre¬
klet boš u mestu in na njivi; prekleta bo tvoja žitnica; preklet
bo sad tvojega telesa; sad tvoje zemlje, in tvoje črede, voli in
ovce." itd. — Nasproti pa obeta Bog svoj blagoslov njim, ki njegove za¬
povedi spolnujejo, rekoč: „Blagosl o v I en boš u mestu in na njivi;  bla-
goslovlen bo sad tvojega telesa, sad tvoje zemlje; sad tvoje
živine; b la gosio v len e bodo tvoje žitnice in blago sl o vi eni ostan¬
ki tvojega pridelka." itd. — Hočejo torej takšni ljudje, da bi jim Bog
u njihovem siromaštvi pomagal, naj Začnejo bolj po zapovedih božjih živeti,
po svojem stanu marljivo delati, in pošteno za časno premoženje skerbeti.
„GJe  j," govori Gospod, ,,pred vaše oči vam danes postavim bla¬
goslov in ldetvo. Blagoslov, ako bote pokorni zapovedani Go¬
spoda našega Boga; kletvo, ako ne botc zapovedani Gospoda
vašega Boga pokorni."

Moli 1 v a.

Bog, kteri si sv. Kajetanu, svojemu spoznovavcu apostolsko živlenje po¬
snemati dodelil, daj nam po njegovi priprošnji in izgledu samo u tebe zau¬
pati in samo nebeško želeti. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu Sinu tvo¬
jem, kteri s teboj živi in kraljujb u edinosti sv. Duha Bog vekomaj. Anten.

VII f. Dan angnsta alj v e lik os er p a na.

Sveta '/ofia in, njene tri lieere, mučenice.

v

Sv. Zofia, plemenita Rimljanka je imela tri hčere: Fi¬
des, Špes in Karitas. Za ker,sanske vere del so bile vse tri
zatožene rimsko deželskemu namestniku, kateri ukaže neu-
smileno mučiti jih in slednič obglaviti. Sv. Fides 12 let stara
je bila spervic grozovito bičana; potem ji perse odrežejo,
jih ver žejo u zakurjeno žarečo peč; njo pa položijo n po¬
sodo polno razpasene smole. Kajti pa u vsili tih mukah Kri¬
stusa brez vsega straha spozna, in u ognjeni peči in u po¬
sodi polni vrele smole nepoškodvana ostane, ukaže okrutnik
obglaviti jo. —

Sv. Špes se le 10 let stara, gleda s vpertimi očmi vse
le muke, kpje je njena sestra preterpela; in vendar ostane
nepremakliva u spoznanju prave vere. Okrutnik ukaže obla-
eda iz nje stergati, in vse ude s bikoveami strahovito pre-

138

8. August alj velikoserpan.

biti. Potem jo ukaže o žarečo peč vreči; ker pa tudi u peci
nepoškodvana ostane, jo na soho obesijo in na celem truplu
s železnimi grebeni raztergajo. Alj vse te muke nic ne opra¬
vijo ; slednič jo tudi s mečem usmertijo. —

Zdaj pride na versto tretja še le 9 letna lici sv. Kari¬
tas. Iz pervega jo pretegnejo na tezavnici in jo neusmi-
leno prebičajo; potem jo veržejo u žarečo peč, sprevertajo
in razpraskajo njene truplo brez mere grozovito;— kajti pa
neprenehoma neprestrašeno Kristusa spozna, in u žareči peci
nepoškodvana ostane, se zadnič ukaže tudi njej glava odse¬
kati. Bog je na tih treh še tako mladih in slabotnih devi¬
cah pagaiiom in •kristjanom ocevidno pokazal, kaj človek za-
more, ki od zgorej pomoč dobi. Med strahovitimi mukami se
na vsili treh sestrah vidi neizmerna veselost in vitežka serčnost.

Za to svojo stanovitost so zahvaliti imele svojo mater
Zofio, ktera enako makabejski vitežki materi svoje ljube hče¬
re na stanovitost opominja, kazavši jim večno veličastvo u
nebesih, jih sprevodi na moriše, in še tam do kolica jim k
sercu govori. Spomina vredne so besede, ktere je mati po
dokončanem terplenju izrekla: ,,()h srečna mati jaz! ki
sim vredna bila po svojih treh hčerih počastiti
presveto Trojico. Oh moj Bog! kako veliko milost
si mi dodelil, ki si moje ljubljene otročiče s mu-
čeniškim vencem okinčane u svoje kraljestvo
vzel.“  Bog je dal, da grozovitnež sv. materi nič žalega sto¬
ril in, temuč je sv. trupla svojih hčeri mirno lehko pokopa¬
la. Cez tri dni pride na njih pokopališe molit. Tu se vneme
u njenem sercu vroča želja, biti pri svojih hčerih. ,,Oh ve
t r i d r a g e k I a v n e d a r i I aje zaupila, ,,k i s t e presveti
Trojici na čast bile zakhine, vzemite vendar me¬
ne, svojo mater med svojo družbo.‘ £  Bog je vslišal
njeno molitvo ; sv. mati ostane u svoji želji in prošnji, dokler
se omedlevši na zemljo zgrudue. Na grobu svojih sv. otro¬
čičev je mirno u Gospodu zaspala. Ta blažena sinert in ter-
plenje vsili treh sv. devic je bila okolj leta 120 po Kristusu.

Nauk in posnema .

Bog je ohranil ove tri sv. device u ognji nepoškodovane; meča pa ni
vstavil, timveč je pustil jih s jim umoriti. Tako Bog u časi slu/.avnike svoje
iz ene nadloge reši, iz druge jih pa ne reši, marveč jih pusti obnemagati in
umreti. U obojem ravna pravično, če ravno mi uzroka ne vemo. Naša dolž-

139

Sv. Afra in tovarnice, mučenice.

nost je, da smo vsigdar njegovi voditvi voljno pokorni. Tri sv, device pusti
Bog po mukah umoriti, sv. mater Zofio pa brez terplenja mirno umreti. In im
da u mladih letih, ovi it sivi starosti u večnost iti. Enako pelja Bog še dan
današen služevnikc svoje po razni smerti u nebesa; ene zgodej, druge pozno.
Naša dolžnost je sopet, da s tim za ljubo vzememo", kar Bog s nami odloči.
On bolje ve od nas, kdaj je smert nam koristna, in kakšna smert nam bolj
zvelična. Sv. Zofi a je želela presveto Trojico počastiti skoz smert svojih treh
hčeri, ktere je ko toliko klavnih daril presveti Trojici veselo darovala. Fides,
Špes, Karitas se pravijo po slovensko: vera, upanje, ljubezen. Po gorečem
obudovanju ovih treh božjih krepost alj čednost tudi ti presveto Trojico vredno
lehko častiš. Nikar ne opušaj tega. Zjutraj alj zvečer ti je k temu naj lepša
priložnost. „Kteri se Gospoda bojite, verujte u njega . . . upajte
u njega . . . ljubite  ga,“ govori sv. pismo.

Molitva.

Bog! kteri si tri sestre Fides, Špes in Karitas po zmagi muk u sla¬
botni mladosti svojega kraljestva storil deležne: pomnoži u nami svoje kre¬
posti, da po njih izgledu in priprošnji s živoj veroj, terdnim upanjem in go-
rečoj ljubeznijo vse težave serčno premagavši po tem živlenju u njih družbi
večno se veselimo u nebesih. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu Sinu tvo¬
jem, kteri s teboj živi in kraljuje u edinosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen.

IX. Dan anglista alj velikoserpana,

Sveta Afra ia tovarnice, mueenice.

Zgodovina sv. Afre nam očitno svedoci, kako neizmerno
milostiv je Bog grešnikom, ki se k njemu sopet vernejo in
se resnično spokorijo. U Augsburgi na Bavarskem od mali-
kovavskih starišev rojena je Afra zavoljo svojega razujzda-
nega živlenja po vsem mesti razglašena. Ne le sama je pre¬
grešno živela, tri dekline je imela u svoji hiši, da so ne-
pazne mladeuce zapeljevale. Alj Bog se nje vsmili, in izvleče
iz blata nečistosti, u kojo se je bila pogreznila; nesramna ue-
cistnica postane sveta spokornica in slavna mučenica.

Sv. Narcis, škof pribeži s svojim diakonom u Augsburg.
Nevedoma se zaideta u hišo očitne grešnice Afre. U mislih,
da so pregrešne želje oba privabile, jima postreže Afra s naj
boljšimi jedmi. Alj kako se začudi, vidivši, da škof pred jed¬
jo pobožno moli, in ji pove, da sta kristiaua, ki pred jedjo
molijo ne samo zato, naj Bog blagoslovi naš vsakdanji kruli,
nego tudi zato, naj Jezus, ki je za naše grehe terpel in

140

9. Augnst alj velikoserpan.

umeri, milostivo nas vsili grehov obvarje. Na te besede se
u njeni vesti obudi sodni glas božji; od straha in srama pa¬
de pred škofa na kolena in ga prosi za pomoč. Sv. Škofjo
ljubeznivo vzdigne, jo poduči in potolaži. Škofova ljubezni¬
vost, ktero je Afra občutila, gene tudi njeno mater Hilario,
kakor tudi njene tri dekle Digno, Eutropio in Eunomio. Ve¬
rovale so, in sv. Narcis jih kersti.

Afra ima zdaj svoje grehe vedno pred očmi in jih brid¬
ko objokuje. Svoje pridobleno premoženje je razdelila vbo-
gim. Nekoji kristiani, akoprem siromašiti, niso hoteli milošne
od nje vzeti, kajti je njeno premoženje bilo plačilo prejšnih
grehov; s solznimi očrni jih Afra ponižno prosi, naj ji sto¬
rijo to milost, naj vzamejo njene dare. Priporočala se je tudi
u njihovo molitve, da bi ji Bog odpustil njene grehe. Cesar
Diokleciao je takrat na vsili koncih rimskega cesarstva kri-
stiane preganjal. Zapoved ta pride tudi u Augsburg. Afro
veržejo u ječo. Pred sodnika Čaja jo pripeljajo, Daruj bo¬
gom, ji reče, če ne, boš mučena. „Moji grehi, k ter e sim
v čin i 1 a zoper Boga, so že zadosti veli  ki,“odgovori
Afra; „kar mi ti ukazuješ, ne bom čini la nikdar/'
Pojdi le — reče Gaji — u tempel. — „Moj temp el,“od¬
govori Svetnica, „je Kristus Jezus, kterega vedno
lin a m p r e d o č m i; n j e m u v s a k d a n i z p o v e d u j e m sv o-
je grehe. Nisi m vredna njemu darovati, in ravno
ta moja nevrednost željo u meni budi, da sama se¬
be darujem za njegovo sveto ime, naj se o vos to¬
likimi grehi ognušeno telo očisti u terplenji in u
mukah, ktere hočem rada terpeti za svoje  grehe."
Cujem, reče sodnik, da si nečistnica; nikar se tedaj ne brani
našim bogom darovati, ker po takem živlenji nimaš od kri-
stjanskega Boga nič upati, „M oj Gos p o d J e z u s K r is t u s,“
odgovori Afra, „j e rekel, da je prišel iz nebes na
zemljo, grešnike izveličat; u evangeliu najdem,
daje žena (Magdalena) grešnega živlenja s svo¬
ji m i s o 1 z a m i Jez u s u noge umivala, i u z a d o b i I a o d-
pušanje svojih grehov. O evangeliu tudi čitam, da
Jezus Kristus ni z a ver gel ne razujzdanih žen,
ne očitnih grešnikov; še poni  ž a I s e j e,  s n j i m i c e-
lo  jesti."

Sodnik se ni sramoval Afri svetovati, naj'še nadalje ko
prej nesramno živi; ji razloži, koliko dobička ji tako živlen-
je lehko verze. „Jaz se o d ji o vem,"  reče Afra, „vsim
takim nesramnim dobičkari jam, in nje čertim  čez
vse. Svoje pridobleno premoženje  sini kot krivi-

141

Sv. Afra in tovaršice, mučenice.

c e 11  pridobitek vse razdelila vbogim kristjanom;
mnogo sim si prizadela, prositi sim jih m orla, da
so le vzeli. Zakaj bi tedaj taksnega dobička
z n o vic iskal a ? 44  Tvoj Kristus, reče Gaj, te ne spozna za
sebe vredno. JNe imenuješ ga po pravici svojega Boga; za¬
kaj takšna, ki je razujzdano živela, se ne more za kerše-
nico šteti. „Zares,“ reče Afra, ,,uisim vredna, da se
kristiana imenujem; nisi m vredna tega imena- Alj
vsmileui Bog, ki ne gleda na naše zasluženje, me
je po svoji milosti k sveti veri poklical. 44  Odkod pa
veš, vpraša Gaj, da ti Bog dovoli, da njegovo vero spoznaš?
„11  a me Bog ni zaver g el, vem iz tega, kajti mi je
danes dopustil njegovo sveto ime spoznati, in mi
je terdno upanje dal, da mi po tem spoznanji vse
moje grehe odpustil bo. 44  Prazne kvante! reče sodnik;
le daruj našim bogovam; oni te bodo u resnici zveličali.
„Moje zveličanj e,' 1  reče Afra,  „mi je le edino u K ri¬
stusi, kteri, na križ pribit, je razbojniku, ki je
spoznal svoje grehe, svet raj ob Ij u b i I. 44  Ako ne da¬
ruješ, reče Gaj, te dam islečti in nazoči tistih bičati, kteri
so s teboj nesramno grešili.  „Nc sramujem s e, 44  reče svet¬
nica,  „n  i česar, ko edino le gr e h a. 4 " Sramujem se že,
reče sodnik, s teboj toliko časa zapravljati; n Ij daruj, alj te
obsodim k smerti.  „fiavno  to  je, 44  reče Afra, „kar že¬
lim; zakaj u spoznanji svoje vere najdeni večni
mir. 44  Daruj, reče Gaj še enkrat; če ne, le dam mučiti in ži¬
vo zažgati. „Ovo telo, ki je toliko grehom služilo, 44
reče Afra,  „naj le lerpi; svoje duše p a nočem o gnu¬
siti s hudičevimi daritvami. 44  Zdaj izreče sodnik ob¬
sodbo s timi besedami: Mi ukažemo nečislnieo Afro, ktera
se za keršeiiico spoznava, in bogom darovati ni htela, živo
zažgati.

Berž jo zgrabijo rabeljni, ter jo peljejo na otok Leh.
Tani jo islečejo in k stebru privežejo, da bi jo zažgali. Afra
pa povzdignivši k nebesam svoje solzne oči, moli: „Gospod
moj, Jezu Kriste, vsemogočni Bog! ti nisi prišel,
pravičnih, marveč grešnikov k pokori klicat. Tvo¬
je obljube so resnične, da odpustiš grehe spokor¬
jeni mu grešniku, ki se pobitega, ponižnega ser¬
ca k tebi  odjeme. Darujem ti onda iz vsega serca,
kar bom zdaj ter pela. Po tein ognji, u kujem bo
moje telo zgorelo, reši mojo dušo večniga ognja,
u ko jem bi telo s duš o j vred gorelo. 44  Po dokončani
molitvi zapalijo gromado oliolj nje; sred ognja pa slišijo Afro

142

9. August alj velikoserpau.

tako le moliti: »Zahvalim te. Gospod! da si dar mo¬
jega živlenja milo slivo sprejel; ti si na križi da-
r o v a 1 sam sebe z a o d r e š e n j e c e 1 i g a sveta; zahva¬
lim te, da si ti pravični za krivične umeri; da si
ti nedolžen za dolžne sam sebe dal za dar; da si
ti, začetnik vsega blagoslova, h o t e 1 p r e k 1 e t b i t i,
odrešit in zveličat nje, ki so bili prekleti. Dam
ti svoje živi e nje u dar, o moj Bog, ki s Očetom in
sv. Duhom živiš in kraljuješ od vekoma do veko¬
ma. Amen/ 4  Izrekla je te besede, in umerla.

Digna, Eunomia, Eutropia, njene dekle, tovaršice Afrine
u njenih grehih, pa (udi tovaršice njeniga poboljšanja in po¬
kore, povejo vse (o llilarii, Afrini materi. Hilaria da svete
ostanke trupla po noči odnesti in u grob svoje rodovine po¬
ložiti. Sodnik Gaj to zvedši ukaže svojim rabeljnom: Ite,
polovite vsakega, kterega okolj groba najdete. Ako bogom
darovati nečejo, pozaprite jih vse u tisti grob, napolnite grob
s palivom, potem pa ožgite, naj vsi notri zgorijo- Rabelni
včinijo, kar jim je ukazano, in vse te svete ženske mnerje-
jo za sveto vero okolj leta 304.

Nauk in p o mi e m a.

1. Sv. Afra je prej nečisto živela; alj temu se ni toliko čuditi, kajti je
bila od nevernih starišev, je med neverniki prebivala, pravega Boga ni poz¬
nala in zapovedi vedela ni. Od svete vere razsvetlena je ne le pošteno, tudi
sveto je živela, svoje grehe sovražila, rajši umerla, ko grešila. O kristian!
morebite si s njoj vred grešno živel, si bil sužnik svojega gerdiga poželen¬
ja ; pa je ne posnemaš u pokori ‘i  Ona je bila u neveri, ti si u sveti veri Je¬
zusovi, veš in zmirom slišiš, da je nečistost velik greh; vendar sc ga malo
bojiš, alj ga clo izgovarjaš. Zares! nečistost je velik greh, zlasti pri kristja¬
nih, ker so Jezusovi udje. Sv. Paul uči: „Nečistost se naj ne imenuje
med vami, kakor se svetim  spodobi/"' Zdaj je ves svet poln tega greha
in nesramnega govorenja; že nedolžna mladina sc pohujšuje, kajti med odra-
šenimi skorej več sramožlivosti ni. Sužniki gerde nečistosti se nočejo ne le
ne spokoriti, še nečistost izgovarjajo rekoč: „To jemalo, alj nič greli/* Gerdi
zagovorniki ostudnega, nečistega greha ne .bodo uišli sodbi, ki hudobno govori¬
jo: „Nečistost ni greh/* Sv. Paul pričuje: „Ne m eh k užili ki, ne nečist¬
niki ne bodo kraljestva božjega posedli/ 1

3. Nečistnik je malikovavcu podoben. Sv. Paul pravi od požertnikov:
„Njih  bog  je  trebuh/ 1 ' Ravno to sc sme od nečistnika reči. Kar človek
bolj ljubi, to je njegov bog alj namesti Boga. Malikovavec moli podobe, ne-

143

Sv. Laurene, levil iu mučenik«

čistnik meso; zato je liečistnež malikovavec. Nobena grešna zaveza ni skorej
hujša od tiste, ktero nečista ljubezen napravi. Nečistnik je iz med vsili greš¬
nikov malikovavcu naj bolj podoben. Malikovavec ima malike lesene, kame-
nene, bronaste, sreberne in zlate; jih moli, jim daja svoje serce, se predji-
mi ponižuje; nečistnik ima malika iz mesa, ga ljubi, ga časti, mu daja svoje
serce, pokoj, dobro ime, premoženje in tudi dušo. Prav je govoril Job: „ Ne¬
čistost je velika hudobija."  Sv.Peter pričuje: „Gospod bo prihra¬
nil krivične k terplenju, posebno tiste, kteri po mesu u poželenji
nečistosti  živijo."

3. Nečistostjo pri kristianih hujši greh, ker so u sveti Jezusovi kervi posveče¬
ni, so Jezusovi udje, so prebivališe sv. Duha. Nečistost je že nevernikom prepove¬
dana, kristianam pa še ojstreje. To resnico nas uči sv. Paul: ..Ne veste, daste
tempel božji, in da Duh božji u vas prebiva? Ako bo kdo božjemu
templu storil nečast, ga bo Bog končal: zakaj svet je tempel
božji,  in  to  ste  vi." Ce ravno so sveti zakramenti za posvečevanje duše, je
vendar pri njih prejemanji tudi  telo posvečeno; tedaj je tudi telo časti vre¬
dno. Kaj bi ti rekel, ako bi videl kelih alj kakvo drugo posvečeno posodo u
blato vrečti ? Kako Imdo pa ti grešiš, ako svoje posvečeno telo s nešistostjo
osramotiš? Časti svoje telo, ktero je prebivališe duše in posoda svetega Je¬
zusovega telesa. „To je volja božja, da se nečistosti sderžite; da
ve vsak med vami svoje telo ohraniti u svetosti in časti, ne
gnan od poželenja, ko neverniki, kteri Boga ne'poznajo,"  uči
sv. Paul.

ffl o I i t v a.

Daj nam, prosimo, Gospod naš Bog! svetih mučenic, Afrc in njenih to-
varšic zmago vedno pobožno obhajati; da, ki jih ne moremo vredno hvaliti,
jih vendar s ponižnoj prošnjoj počastimo. Po Gospodu našem, Jezusu Kri¬
stusu. Amen.

X. Dan anglista alj velikoserpana.

Sveti I/aurenc, levit in mučenik.

Mnoge prelepe hvale, ktere so sv. Laureucu dajali naj
slareji sv. očetje, namere sv. Augustin, Ambrož, Leo pervi,
Papež, Maksim, Peter Krisolog, naj jasneje pričajo, da so sv.
Laurenca vsikdar za naj slavnejšega mučenika Jezusovega
častili. U španskem mesti Osma se je od kersauskih s tari -
sev sred tretjega stoletja rodil. Njegovemu očetu je bilo ime
O renči, materi Pacieneia, kteraobase svetnika častita. Tako

144

'JO. Anglist iti j velikoserpan.

sveti stariši so Laui‘eaca tudi sveto odgojili. U vsib prilož¬
nostih se je vidla na njem posebna ljubezen do Jezusa, ne-
prestrašena stanovitnost u jiravi veri, in vedua skerb za
deviško čistost. Že u mladih letih pride u llini, kder si s
svojim nedolžnim živlenjem veliko poštovanje pridobi. Sv.
papež Sikstus3ga za tega del posveti diakona rimske cerkve.
Usled te časti mora papežu pri oltarju streči, sv. cerkveno
posodje in mesno obleko sbranovati, dohodke oskerbovati, ki
so namenjeni cerkvenim služavnikom u živež in vbožceiu u
pomoč.

Tisti čas za cesarja Valeriana ze vzdigne strahovito
preganjanje kristianov. Sv. očeta Siksta vjamejo, in ga u
Mamertnisko ječo veržejo. Laurenc od daleč gleda, kako sv.
očeta vlečejo, in teče k njemu, iu mu reče: „Kamo greš,
oče! brez svojega sina? Kam o hitiš o sv. mašni k!
brez svojega diakona? Nikdar nisi svete daritve
aldoval brez svojega služavnika. U čem sim se,
oče moj! tebi zameril? Ali si me spoznal nevred¬
nega tebe in svete službe? Le poskusi me, ali si
vrednega služavnika izvolil, katerimu si izročil
raz deli vanj e kervi Gospodove. 44  To in še večje go¬
voril sv. Laurenc žele s sv. Sikstom vred za Kristusa ter-
peti. Sv.papež odgovori: „Ne zapustim  te  ne,  moj  sin!
teinuč še bridke je se imaš bojevati za vero Kristu¬
sovo. Nas, kot starce čaka lehek boj; ti pa, kot
mladenč, moraš častiiveje premagati okrutnika.
Skorej boš prišel za menoj. Nikar  se  ne  jokaj* U

145

Sv. Laurenc, levit in mučenik.

treh dneh boš mene sledil. Idi, oskerbi cerkvene
zaklade, ki so ti izročeni.” Laurenc s tim obečanjem
alj marveč prerokovanjem sv. papeža popolnoma potolažen, gre
berž , okovari sv. cerkveno posodje in mesno obleko, raz¬
deli nabrane peneze siromakom namenjene, obiše kristiaue po
raznih hišah in skrivnih grobnicah sobrane, jih opomenuvši
na stanovitnost; s eno besedo, celo noč u sv. djanji ljubezni
prebedi. Drugi dan peljajo sv. papeža na terpleuje, in sv. dia¬
kon sopet k njemu pristopi in reče: „Sveti Oče! nikal¬
ne zapusti me; zakaj zakladi, ktere si mi izro¬
čil, so že vsi razdeleni.”  Sv. papež potolaži Laurenca
kakor včeraj, in odpeljan na morišeje končal svoje živlenje.

Med tim neki trinogi slišavši sv. Laurenca od zakladov
govoriti, cesarju Deciu kmalo na uho vteknejo, kar so sli¬
šali. Grozovit cesar ravno tako dnarjaželen ko kervožejeu,
ukaže Laurenca berž zgrabiti, ter ga u varstvo izroči Hi-
politu plemenitemu častniku. Ta mu krnali naukaže ječo, u
kateri je več hudodelcov sedelo. Med temi vjetniki je bil
eden po imeni Lucil, ki se je zavoljo svojega vjetja toliko
jokal, da je popolnoma oslepil. Sv. Laurenc se ga usmili, mu
svetuje, naj u Kristusa veruje, naj se da kerstiti, ter mu ob¬
ljubi, da bo potem spet videl. Lucil stori po tem naročilu, in
glej! prijemši sv. kerst hipoma spregleda. Ilipolit po lem ču¬
deži znotrej milosti božje ganjen, tudi svojo družino da u ker-
šauski veri podučiti in kerstiti. Drugi dan ukaže cesar Lau¬
renca pred se dopeljati. Serčni spoznovavec Kristusov tega
poročila vesel, reče Hipolitu: „Pojdiva; zakaj meni in
tebi je slavni venec pripravieu.”  Laurenc pride pred
cesarja; cesar ga popraša: Kdo in odkod bi bil, kde so cerk¬
veni zakladi skriti? — Na pervo vprašanje odgovori svet¬
nik neprestrašeno tako le: „Kristian sim, u Spanii  ro¬
jen.” Na drugo vprašanje odgovori, da ako se mu odlog da,
hoče vse cerkveno bogastvo pred njega prinesti, in pokazati.
Cesar tega odgovora silno vesel, mu dovoli toliko časa; pa
mu Hipolita tovarša da, iz straha, da Laurenc nebi ubežal.
Svetnik te čas sbere vse vbožce, kar jih najde, jih pelje
pred cesarja in reče: „Glej, to so zakladi naše cerk-
v e.” Okrutnik ne more prenesti tega osramotenja; silno raz¬
kačen se zaroti pri svojih bogovih, da hoče to osramotenje
brez usmilenja kazniti. Zdaj ukaže Valerianu mestnemu po¬
glavarju Laurenca naj grozovilneje mučiti, ako ne bo hotel
deržavnih bogov moliti. Valeriau okruten ko cesar sani, uka¬
že sv. Laurencu vse oblačila iz života stergati, lija pa kot
naj zaverženejega sužnika s šibami tako dolgo tepsti, da je
II. Del. ' M)

146

10. August aij velikoserpan*

na vsem životi ves ranjen in okervavlen. Potem ukaže okrut-
nik vse mučeniško orodje pred svetnika prinesti, protivši mu,
da bode s vsim tim orodjem mučen, ako pri tej priči bogom
ne daruje. Laurenc pogleda vse pred nja položeno orodje, in
reče: „Vse to me ne vstraši. Ze zdavuo sim želel
i z I j u b e z n i do svojega S z v e 1 i c a r j a k a j t e r p e t i.
Tvoji bogovi niso češenj a vredni, niso bogovi.
Jaz jim ne darujem. 44  Se le  izrekel je to sv. diakon, ga
že po Valerianovem ukazi na (ezavnico napnejo, s vervi na
kviško potegnejo in po vsem životi s takimi biči stepejo, ki
so na koncili imeli žefezue zvezdice alj grebene* Tako neu-
smileno bičanega, po vsem životi s gorečimi bakljami žgejo.
Sv. mučenik se trohice ne premakne, ternuč povzdignuvši
svoje oči k nebesam kliče Boga na pomoč. Valeriau se tej
serčnosti čudi: vendar meni, da so to skrivne čarobije, in še
hujše muke proti. Svetnik pa mu vitežko odgovori: „Počni
karkolj hočeš; u imenu JezusaKristusa se tvojih
muk ne bojim, kajti ne bojo ter p el e dolgo. 4 '  Grozo-
vitnež silno razkačen ga da tretjič bičati, in sicer s svinče¬
nimi palicami. To bičanje je bilo  tako uevsmileno, da Laurenc
sam misli, da mu bo umreti. Zato kliče na Boga: „Vzemi,
o Gospod! mojo dušo, in reši me iz le uuierlivo-
sti.“  Alj iz nebes se glas zasliši. „Se bridke j š i boj
imaš bojevati. Se slavnejša zmaga je za te pri¬
pravi  ena. 44  Ljudstvo ostermi; alj okrutnik reče: „Jeli sli¬
šite vi llimci, kako hudiči tega brezbožnega člo¬
veka tolažijo. Pa bomo videli, kdo je gospod. 44
Zdaj ukaže svetnika še enkrat bičati. Pri tem bičevanju se
pripeti, da Homan, eden izmed vojakov, angela na strani vidi,
ki sv. Laurenca tolaži, mu iz lica put, iz ran kerv briše, in
tega ganjen prosi tudi on za sv. kerst. Trinogi opešajo te-
penja, sv. Laurenc ne opeša terplenja. Veselje, dobra volja
se mu vidi na lici. Okrutnik mu žuga, da ga hoče celo noč
mučili, ako bogovam ne daruje. „Nobeua noč mi ne bo
tako vesela, ko ta, s kateroj mi protiš. Tvojim
lažnivim bogovam ne darujem. 44  Na te vitežke besede
ukaže grozovitnež, sv. Laurencu vusta s kamenjem tolči, po¬
tem ga sopel u ječo zapreti. '

Celo noč misli okrutnik, kako bi sv. Laurenca jutre prav
grozovitno terpinčil, in sklene ga živega peči. Še le razdeni
se, že ukaže okrutnik železno posteljo u podobi roša pri¬
praviti, živega voglovja pod ros nastlati, svetnika na nja pri¬
vezati, da bi se tako počasno pekel. Kar se ukaže, se tudi
zgodi. Vsi nazoči groze stermijo; sv. Laurenc pa dolgo celo

147

Sv. Laureuc, levit in mučenik.

mirno leži na žarečem rosi kot na rožicah; le časoma kliče
na Boga: „Vzeiui, o Gospod! to žgavno daritvo za
sladko dišavo.“  Na lici se mu bere popolna znotrauja ra¬
dost. Mnogi nazoči kristiani so pričevali, da so ga vidli s
nebeškoj svetloboj obdanega, in da je naj prijetuiša dišava
iz njegovega trupla puhtela. Sv. mučenik se precej dolgo že
na svoje j postelji po eni strani peče; tedaj grozovitnežu re¬
če: „Gtej tu sem, Valerian! po eni strani sim že
dovolj pečen; ob e mi me in jedi.“  Kako so okrutniku
te besede dopadle, si lehko vsak sam misli. Sv. Laureuc pa
je bil vedno vesel, poln nebeške tolažbe, kar se je na nje¬
govem obličju poznalo. Boga je hvalil za to milost, da za-
more za njega terpeti. Slednič povzdignuvši svoje oči k ne-
besam izroči svojo vitežko dušo svojemu Zveličarju, leta
po Kr. 288, deseti dan augusta. Mnogi tam stoječi spoznavši
iz tega resničnost keršanske vere, so postali kristiani.

Nauk in posnema.

1. Z iv 1 enje nepozablivega keršanskega viteza Laurenca nezaveržlivo pri¬
čuje, da so že u pervih časih služili sv. mašo kot pravo daritvo novega za¬
kona; zakaj sv. Laurenc sam pove, da je papež Siksto kot mašnik to sv.
daritvo opravljal, Laurenc ko diakon mu je stregel. Ti moj katolški kristian
si prepričan, da se pri sveti maši nekervavo daruje ravno on, ki se je nek¬
daj, vidoma svojo sv. kerv prelivajo, na sv. križu svojemu Očetu nebeškemu
daroval za odrešenje sveta. To veruješ terduo; — pokaži pa tudi očitno svo¬
jo vero s tim, da si večkrat in u Bogu sbran pri sv. maši. Imaš priložnost,
stori to vsak dan; zakaj resnica je, kar sv. Laurenc Justiniau govori: „Ni
dara imenitnejšega, božjemu veličastvu dopadlivšega in nam
zveličnejega, ko ravno  ta  dar  sv. maše.«

2. „U imeni Jezusa Kristusa sc ne bojim tvojih muk,«  je
rekel sv. Laurenc okrutniku; „kajti ne bojo terpelc  dolgo.« Tako je tudi
bilo. Muke, ktere je terpeti imel, so bile sicer strahovite; alj dolgo terpele
niso. Ako bi bile terpele cele mesce aij leta, bi vendar enkrat jih konec bil.
Kar pa ima konec, od tega po pravici lehko rečemo, da dolgo ne terpi. „Vse
kar se s časom konča,«  uči sv. Augustin, „je kratko.«  Cisto drugopa
je terplenje, s katerim Bog grešnika u pekli kaznuje. Strašne, neizrečeno ve¬
like muke so, terpijo dolgo, terpijo večno in nimajo konca. Sto in sto let bo¬
de minulo, tisuč in tisuč let bode minulo, in terplenja peklenskega še ne bo
konca. „Njih červ ne umerje, njih ogenj ne ugasne,«  govori Kristus.
Na to strašno in tudi tako dolgo terplenje vsikdar misli, kcdar kaj terpeti
moraš,, in gotovo tožoval nikdar ne boš, kako veliko, kako dolgo je tvoje

10  *

148

11. August alj velikoserpan.

terplenje, timveč se boš sam poganjal potcfrpe/Jivo vse terpcti. Misli si: kar
terpim, ne terpi dolgo; se bo dokončalo. Terplenje u peklu pa terpi dolgo,
lerpi večno, in je brez konca. Kaj bi tedaj vse ne storili, da večnemu, tako
strašnemu terplenju ujidemo! Zares, ako bi treba bilo, da — peklu ujiti —
s sv. Laurencom se na ognjenem rosi peči damo, bi morali to radi terpeti;
zakaj sv. Auguštin vpraša: „Kdo ne bi s sv. Laurencom rad eno uro
terpel, da ujide peklenskemu ognju?“

SI o 1 I t v a.

Daj nam,  prosimo, vsemogočni Bog! plamen svojih pregreh ugasiti,
kteri si sv. Laurencu dodelil ogenj svojih muk premagati. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje r: edinosti sv.Duha
Bog vekomaj. Amen.

XI. Dan anglista alj velikoserpana.

Sveti Aleksander, voglar, škof in mučenik.

Od svetiga škofa Aleksandra nam sv. Gregor Nisettski
to le piše: Mestjani mesta Komane so prosili sv. Gregora
čudodelca, naj bi prišel, jim koga škofa posvetit. Sv. Gre¬
gor neke dni božjo besedo lam oznanuje. Zdaj pride čas, da
bi izvolili novega škofa. Velikaši mesta mislijo izvoliti kak¬
šnega slovečega govornika, visokorojeniga, učeniga alj nači
imenitniga moža. Gregor od Boga razsvetlen ni gledal na
zvunajšno imenitnost, nego na krepost, ktera je tudi pod uma¬
zanim, zauiclivim oblačilom globoko u serci skrita, ter jih
opomene, naj pomislijo, jeli morebiti ne bi kdo iz nizkega sta¬
na te škofovske časti bolj vreden bil. „Morebiti še celo ho¬
češ — ga vpraša eden velikašev zanieevaje — da voglarja
Aleksandra škofa izvolimo. 4 * Sv. Gregor to slišati hitro po-
zvedava, kdo bi ti Aleksander bil? Pripeljajo ga pred njau
tistem umazanem oblačili, ko voglari po navadi oblečeni so.

Sv. škof, od Boga memo drugih bolj razsvetlen, na Alek¬
sandrovem resnem, krotkem, modrem obličji berž spozna, da
mora visokega roda biti; ga poštuje in časti, dokler se drugi
šalijo s njim. Na stran ga pokliče, naj njemu samemu razo¬
dene, kdo da je. Alj na škofovo prašanje Aleksander nič ne
odgovori Po vsej svojej oblasti mu škof ukaže, naj svoje
ime in vod pove. Aleksander iz pokoršine govoriti primoran
pove, da je plemenitega roda. „Bog mi je dal — reče nada¬
lje — dovolj premoženja, u svoji domovini sim se znanosti

149

Sr. Aleksander, voglar, škof in mučenik.

učil, in vse zapustil, da bi posnemal poirtžnost svojega Go¬
spoda Jezusa Kristusa. Daleč od 'svoje domovine sim to za¬
ničevano, vbogo, težavno živlenje, to umazano, zaniclivo delo
izvolil, da sim uišel nevarnosti, u .koji sim bil zavoljo lepote
usvoji cveteci mladosti, svojo čistost zgubiti; zdaj po siro-
maško živim od svojega dela; kar si več pridelam, dam vbo-
gini na pomoč? 4

Ko sv. Gregor takšnega moža naide, se ne more pre-
cuditi njegovej nebeški modrosti, ki brez vse mere daleč
preseže vsako znanost, ktero so mestjaui od novega škofa
tirjali. Skrivši mu da drugo obleko, in mu reče svoje lice
omiti. Ljudje ostanejo sbrani; škof jih nauča, kakšne dolž¬
nosti ima vsak kristjan in kakšne dolžnosti škof; potem pri¬
pelje Aleksandra u sbor. Aleksander se jim zdi celo drugi
človek. Sv. Gregor vsim razglasi, kdo je ta mož, kako ime¬
nitna krepost ga zaljša; ne posvetne, nebeško modrost mu
je Bog dal. Vsi se čudijo, vsi se veselijo in enoglasno škofa
ga izvolijo. Sv. Gregor ga po cerkvenih obredih škofa po¬
sveti, ter ga prosi, naj po tedaj.šni navadi ljudstvu pregovori*
Modro in primerno Aleksander govori. Po njegovem nago¬
vori so vsi veseli te dobre volitve. Se bolj pa je Aleksan¬
der pozneje u svoji pastirski službi pokazal, da je vreden vi¬
soke časti, u kojo ga je Bog poklical. Bog mu je pa tudi
dal terpeti za sveto keršansko vero. Ko mučenik je sklenul
svoje sveto živlenje okolj leta 250, ko je rimski cesar De-
cio kristiane preganjal.

N a u k i n p o s n e m a.

Pravi služavniki božji si na vso moč prizadevajo svojo znanost in svoje
kreposti skriti pred svetom, da jih ne bi častili ljudje. Vse, kar človek ima,
je od Boga. Zato se tudi zavolj svojih dobrih del, ktere sicer sami storimo,
ne moremo hvaliti; temuč le Boga, od kojega vsak dober dar pride. Mi pa
morebiti le išemo svoje časti? Koliko si prizadevamo, da bi nasitili svojo
častiželnost, da bi videni bili pred svetom, čeravno dobro vemo in vsaki dan
skusimo, da vsa imenitnost na sveti je le goljufna senca, od katere nič druga
ne ostane, ko bridek spomin, da smo letali za njoj! Ako želimo zadobiti
pravo modrost, moramo malo porajtati sebe in vse, kar svet visoko časti.
»Misli kdo, da je moder po navadi sveta, naj postane bedak,
da bode moder , u  uči sv. Paul. Ne išimo druzega premoženja na zemlji, ko
za Jezusom hoditi, ki je prišel na svet, vzel podobo človeka, podobo hlapca
na se, in se ponižal do sinerti na križi. Živel je na tihem, neznan pred sve-

150

12. Anglist alj velikoserpan.

tom, odločen od sveta; -le takrat se je pokazal, ko je bila njegova ura pri¬
šla čast svojega Očeta očitno oznanovati, ktero mu je napuhnjen grešen člo¬
vek odvzel, ker ni dopolnil njegovih zapovedi. Izvolil si je vbogo devico svojo
mater, kajti je naj ponižniša bila. Apostoli ga vprašajo, kdo je naj veči u
nebeškem kraljestvi. Jezus jim odgovori, da brez ponižnosti nihče u nebesa
ne pride. Da bi ga prav razumeli, postavi otroka med nje in jim reče: e s-
nično vam povem, ako šene spreobernete, in niste, kakor otro¬
ci, ne pojdete u nebeško kraljestvo. Kdor ko 1 j se tedaj poni¬
ža, kakor te otrok, te je veči u nebeškem kraljestvi/^  Ako ne ne¬
hate se poganjati, kdo da je veči iz med vas, se napuhu ne odpoveste, ako
niste dobri in ponižni u svojih sercih leot otroci, ne pojdete u moje večno kra¬
ljestvo. — Učite zato, vi stariši!  svoje otroke od mladih nog ponižnega za-
deržanja. Ne lišpajte jih po abotnih šegah, in gizdosti jih nikar ne učite. —
Mladenči!  bodite pametni, modri in tihi:  nikar se ne bahajte. Nobena reč
vas pri Bogu in ljudih tako prijetnih ne stori, kakor ponižnost. — Device!
poštene in ponižne bodite, svoje lepote na sejem zapelivega sveta nikar ne no¬
site; bodite žlahni violici podobne, ktera na skrivnem cvete. Kakor ona ves
svoj kraj s žlahnim duhom napolni, tako tudi ve s svojim pobožnim, tihim,
ponižnim zaderžanjem svojo sosesko razveselite. Ne bo vas pozabil Bog, nepra¬
vični ljudje.— Gospodarji, gospodinje!  ponižno živite, kakor se vaše¬
mu stanu spodobi, u kojega vas je Bog postavil. S premoženjem se nikar ne
bahajte, suknje in mize svojega stana nikar ne spremenujte, da bi začeli bolj
mehko, predobro živeti. Ne sramujte se svojega stana, da se Bogu ne zame¬
rite. Več ko imate, več dobrega storite. Tako je storil sv. Aleksander,

M o I i t v a.

Bog! kteri nas s obletnim godom sv. Aleksandra mučenika svojega in
škofa oveseliš; dodeli milostivo, da, ki njegov god častimo, se tudi njegoviga
varstva razveselimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XII. Dan augusta alj velikoserpana.

Sveta Klara, devica.

Sv. Klara, slovita mati redovnic Klarisarc, se je u Ita-
lianskem mesti Asis od bogatih, pobožnih starišev vrodila.
Ime Klara, po slovensko: svetla alj sjavna je dobila po sle¬
deči prigodbi. Njena mati Hortulana moli pred križanim Kri¬
stusom za srečen porod; kar zasliši te besede: „Ne boj se!
L u c boš porodila, k t e r a b o s s v o j o j s v e 11 o s tj o e e I
svet razsvetlila/ 1  U deteejih letih je že molitva nje edino

Sv. Klara, devica.

151

veselje. Kar je n dar dobila od sta riše v. alj sicer gleštala,
podarila je vbogim. Vsaka prevzetija u obleki, igrače, vse
posvetne veselice so se n ji gnusile. Pod dragoj ohlekoj, kte-
ro obleci je bila primorana, je nosila ojster spokorni pas. Jedi
in pitvine je tako pri tenkem vzivala, da se je zdelo, ona
se hoče le vedno postiti. Po noči nikdar ni u mehki postelji
počivala. Tako je živela že u mladih letih, ko druge njene
verstnice le na mehko, veselo živlenje mislijo.

Ravno ti cas je živel sv. Frančiško Seraf, sloveč za¬
voljo svojega krepostnega živlenja. K njemu je pogostoma
hodila sv. Klara, ter mu razodene svoje želje, da hoče svetu
in vsemu svetnemu veselju se odpovedati, svojo devi.štvo
Bogu obljubiti in popolno živlenje u naj vecem vbožtvu ži¬
veti. Sv. Frančiško opazivši na njej zraven drugih dušnih
darov in milost še posebno nedolžnost, ljubezen do Boga in
zaničevanje sveta, jo poterdi u tej t sv. želji; med tim pa tudi
njeno stanovitnost poskusiti hoče. Ze zadosti .skušana se sv.
Klara po Frančiškovem svetu od doma napoti, pride cvetno
nedelo u cerkvo Porciuukulo, si da lase odrezati na zna¬
menje, da je sklenila zanaprej duhovsko živeti; zaverže ves
ženski kine, obleče ojstro spokorno obleko, se opaše s verv-
jo, in sv. Frančiško jo izroči Benediktinskim nunam, ko
.je še le bila u osemnajstem letu svoje starosti.

Njeni stariši to zvediti, hitijo s žlahtoj vred u samostan,
ter hočejo Klaro šiloma odpeljati rekoč , da je le u svojej
otročji lahkomiselnosti alj od drugih goljufana si te stan iz¬
volila. Klara se sercno vstavi, pribeži u cerkvo, se prime

152

12. An glist alj velikoserpan.

s enoj rokoj altarja, s drugoj zgrabi svoje odrezane lase,
jih pokaže nazočim rekoč: „Vedite, da drugega ženi¬
na ne želim, ko JezusaKristusa. Njega sim dobro
premis leno izvolila; od njega ne odstopim nikdar.“
Nazoci ostermijo tega odgovora, odidejo sopet domu čudo-
vaje se tej vitežki kreposti. Klara zahvali Boga za to zma¬
go, in te srečno dokončan boj jo u njenem naklepu še bolj po-
terdi. Se eno mlajšo sestro je imela doma, Nežko. Ta za¬
pusti tudi čez nekaj dni natihoma svoj očetov dom, in pridši
h Klari ji razodene želje, da tudi ona u taki redovni obleki
in u ravno u tem redi Bogu služiti hoče. Sv. Klara jo s ve¬
seljem sprejme; alj vsa rodbina se na to hudo razserdi. Dva¬
najst jih pride u samostan, vtergajo nedolžno Nežico sv.
Klari iz naročja, in jo vlečejo seboj. Sv. devica mahoma k
molitvi pribeži, in ko bi ji Bog bil na misel dal, kaj je početi,
vstane kmalo potem, dirja za odpeljanoj sestroj, in jo kliče
na ves glas. In glej! Bog je čudovitno pomagal. Na enkrat
je Nežica tako negibliva, da vsi njeni žlahtniki s vsoj moč-
joj ne morejo je iz mesta premekniti, kder je stala. Zdaj
spoznajo vsemogočno roko božjo, seji  tudi nočejo dalje vstav¬
ljati; timveč pustijo nedolžno Nežico u samostan sopet nazaj.

Med tiin sv. Frančiško ponovi poderto cerkvo sv. Da-
miana in tudi sosedno hišo prikupi. U to hišo pelja svoji dve
pervi duhovski hčeri, namerč Klaro in Nežico. Kmalo se nji¬
ma več drugih pridruži, ki vse resnično voljo imajo ravno
u tem redi živeti, u katerem je sv. Klara po napeljevanju sv.
Frančiška živeti začela. Tako se je začel red Klarisarc, ki
u celi keršanski cerkvi slovi; ki je do sili dob dal mnogo
izgledov kreposti in svetosti u zveličanje brez števila duš,
in u spodbudo vsili pravovernih. Sv. Klara mora po ukazi sv.
Frančiška službo predstojnice prevzeti; to službo je dva in
štirdeset let čudovito modro in sveto opravljala. Tudi mati
sv. Klare s naj mlajšoj hčerjo se poda u samostan, ter se
izroči svoji sv. hčeri na podučenje. Sv. Klara je svojemu
redu čudovito ojstrost u vbožtvi zapovedla. Sam sv. papež
ji ponudi nekaj zemljiša za boljši prevžitek ; Klara si to po¬
nižno prepove. Zraven tega pa je tudi ona sama vsim pod¬
ložnim izgled terdega vbožtva, kakor tudi vsih drugih kre¬
posti bila.

Kako je bila sama sebi ojstra, moramo se ji le bolj ču-
dovati, kakor jo posnemati. Gola zemlja alj kak otep slame
je bil ji postelja, terd kos lesa je bil ji zglavnik. Dvekrat
u leti je štiridesetdanski post opravila pri kruhu in vodi.
Zraven tega posta tri dni u tedni ni zavžila ne trohice, dru-

Sv. Klara, devica.

153

ge dni pa tako malo, da so se čudili, kako more ob tem ži¬
veti. Naj veči del noči je u molitvi prebedela. Tako močno
je želela svojo telo vedno u vsili priložnostih strahovati, da
se sv. Frančišku potrebno vidi, ji zmernost ukazati. Koleni¬
kom je stregla s naj večini veseljem; kajti pri takih bogo-
ljubnih delih je vsak trenutek priložnost naj sl a, premagovati
in mertviti se. Da molčimo od drugih kreposti, napomenemo
le samo nje posebno pobožnost do presvetiga rešniga Te¬
lesa. Pred njim je cele ure molila, da se ganula ni. Večkrat
je bila zamaknjena priserčne ljubezni do svojega Zveličarja
u sv. resnem Telesi. U vsaki nadlegi ga je pomoči prosila.
Kako velike milosti je po tej pobožnosti zadobila, nam sle¬
deča prigodba naj pričuje.

Saraceni (Turki) so oblegli mesto Asis. Ze se pri¬
pravljajo, da bi prišli na verh zidovja, ktero je bilo tikama
Klarinega samostana. Sv. Klara leži bolena. Kakor hitro zve,
da je sovražnik že tako blizo, se s kazalnicoj vred,
u kateri je bilo presveto resno Telo, da zanesti pred samo¬
stanske vrata, pade pred naj Svetejšim s svojimi vred na
kolena, glasno klicaje: „0 Gospod! ne daj nevernikom
duš tajistih, ki tebe spoznajo in hvalijo. Obrani
in obvari svoje služavnice, ktere si ssvojoj dra-
goj kervjo odrešil. 44 Po  tej  molitvi se zasliši glas: „Vsik-
dar vas hočem obvarovati. 44  Saracene napade nagloma
tak strah, da skorej do slednega vsi izbežijo. Drugi Že na
verh zidovja pridši oslepejo, ter se sami dol prekopicnejo.
Tako je bila sv. Klara s svojimi vred čudovito rešena,
celo mesto pa oteto strašne pogube, kajti se je Kog ogle¬
dal na pobožnost in terdno zaupanje sv. Klare do presveti¬
ga rešnega Telesa. Mnogo drugih čudežev, katere je Bog
po tej svojej zvesti služavnici storil, moramo opustiti, da le
nekaj še od njene blažene smer ti povemo.

Ze je doživela šestdeseto leto. Osem in dvajset let je
terpela razne bridke bolezni, če ravno ne vedno u posteli alj
bolje rekoč, na slami leže. Vse bolezni je čudovito poter-
pežlivo prebila: nikdar se ni le besedice pritožila, da veliko
alj dolgo terpi. Premišlevauje terplenja Kristusovega ji po-
lehča in osladi vse bolečine. „Kako kratka, 44  je rekla,
»se mi zdi noč, katero prebedim p r e miš le vaj e ter¬
pi e n j e Kristusovo! 44  Drugobart je rekla: „ J e 1 i pač m o-
re človek pritožiti se, ako pogleda Jezusa, ko na
križi visi in je s kervjo ves oblit.' 4  Kedar je že tako

O Kazalnica = monštranca.

154

12. Aiigust alj velikoserpan.

dolgo in toliko terpela, občuti bližni konec svojega žbdenja.
Prijemši sv. zakramente opomene vse svoje podložne na po¬
polno vbožtvo, in na stanovitno gorečnost n duhovskem živ-
lenji. Kedar ji spovednik govorijo od velikega zasluženja
polerpežlivosti, reče sv. Klara: „Dokler sim to milost
imela n d u h o v s k e m stanu Bogu služiti, in i nobena
pokora, nobeden trud, nobena bolezen nikdar te¬
žavna ni bila. Ob, kako veselo je iz ljubezni do
K ristusa kaj terpetiP 4  Ko priteče ura njene smefti, vidi
veliko množino belo oblečenih devic sebi naproti priti, med
njimi je ena nad vse druge naj lepša, in ona jim sledili ne¬
besa gledat Boga od obličja do obličja. Mnogi, ki so njeno
znotrajno duhovno živleuje zapopadli, pričujejo, da je ona le
bolj iz goreče ljubezni do Boga, kakor pa zavolj bridkih te¬
lesnih bolečin svoje živleuje sklenila. Umerla je leta po Kr.
4235. — Zavoljo mnogih čudežev, in zares vitežkih krepo¬
sti je papež Aleksander IV. že u drugem leti potem jo med
svetnice uverstil.

N a u k i n p o s n e m a.

1. „Jeli se pač more človek pritožiti, ako pogleda Jezusa,
kako na križi visi, in je s kervjo ves oblit?‘ Y  Tako je vprašala sv.
Klara, in zraven tega je še rekla, da so noči se ji kratke zdele, katere je
u premišlevanju terplenja Kristusovega prebedela. Ona je namere u svojih dol¬
gih, in mnogih bridkih boleznih premišlevala, kaj vse je Kristus naš Gospod
iz ljubezni do nas terpel. To premišlevanje ji je toliko hasnilo, da ni le zo¬
per Boga godernjala, ne pritožila se, ampak je tudi vse svoje bolečine s naj
večim veseljem poterpežlivo nosila. Terplenje Kristusovo tudi tebe naj tolaži,
kedar boš kako bolečino terpeti imel. Poglej svojega na križi visečega, s kerv¬
jo oblitega Zveličarja, in misli sam pri sebi: Kaj je le moje terplenje proti
temu, kar je Jezus iz ljubezni do mene preterpel. Moj Jezus je terpel nedol¬
žen, jaz sim tavženkrat zaslužil si. Moj Jezus je terpel poterpežlivo in ve¬
selo, želel še je več bolečin; zakaj bi jaz nepoterpežliv bil, zakaj bi obupal.
S takimi mislimi se razveseluj, posebno kedar se po noči, ko po navadi,
tvoje bolečine shujšajo. Misli si uno bridko noč, ko je Kristus naš Gospod
u Kajfaževem dvoru tako hudo zasramovan in zaničevan bil, ter ga za milost
prosi, da to malo, kar ti Bog pošlje, poterpežlivo in stanovitno poterpiš.
Le poskusi, in gotovo polehčanje boš najšel. Zakaj sv. Gregor je po pravici
rekel: „Ako se spomnemo terplenja Kristusovega, bomo poter-
pežlivo vse prenesli, naj bo težavno kakor hoče.“

155

Sv. Hipolit, vojšak, mučenik.

2. Sv. Klara je zraven ljubezni do križanega, tudi presveto rešno Telo
posebno pobožno molila. U vsili svojih nadlogah je Kristusa Jezusa u sv. res¬
nem Telesi tolažbe in pomoči prosila, katero je tudi večkrat čudovito zado-
bila. Pokaj tudi ti ne storiš tako? Hi ti bil živel takrat, ko je Kristus naš
Gospod vidno na zemlji okolj hodil, ne bi bil u vsaki nadlegi s naj večini
zaupanjem k njemu tekel, in zdaj to, zdaj kako drugo milost od njega iz¬
prosil? Zakaj pa ne storiš zdaj ravno tako? Ni li on, ki je u krušni podobi
u naših cerkvah pričejoč, ni li on ravno tajisti, ki je nekdaj toliko bolnikov
ozdravil, ki nikogar brez tolažbe, brez pomoči od sebe pustil ni? Zares, tvoja
vera te uči, da je on ravno tajisti. Zakaj ne pribežiš bolj pogostoma in s ve¬
čini zaupanjem k njemu? Zakaj ne išeš tolažbe in pomoči pri njem? Več¬
krat se u svojej potrebi potožiš kakemu človeku, ki ti pomagati ne more alj
noče. Oh! idi u cerkvo, potoži svojemu Zveličarju svojo težavo, razodenimo
s terdnim zaupanjem svojo nadlogo, in polehčanje boš gotovo najšel. Posebno
stori to, kedar te kaka nesreča zadene, alj te nadlegvajo hude skušnjave. Moli
k Jezusu, kakor sv. Klara; ,,Ne daj hudim duhom duše tajistega, ki
tebe spozna. Ohrani in obvari svojega služavnika, kterega si
s svojoj dragoj kervjo  odrešil.*-' Ne pozabi nikdar tega nauka, ki si
ga zdaj slišal. Stori po opominu sv. Paula, ki tako govori; „Pri bližaj mo
se tedaj s zaupanjem sedežu milosti, da usmilenje dosežemo,
in milost najdemo/*  Toti sedež milosti najdeš u cerkvah pred naj sve¬
tejšim rešnim Telesom ; beži torej tje u vsaki sili, in najšel bodeš vsikdar pomoč.

I o 1 H v a.

Svoje služavnike, prosimo Gospod, kteri sv. tvoje device Klare častit—
liv god ohhajajo, nebeškiga veselja po njeni prošnji vdeleži, in stori jih so¬
dediče tvojega Edinorojenega, ki s teboj živi in kraljuje u edinosti sv. Duha Bog
vekomaj. Amen.

XIII. Dan augusta alj velikoserpana.

Sveti Hipolit, vojšak, mučenik.

Sv. Hipolit, častnik pri životni straži cesarja Decia, je
bil u slepem malikovavstvi rojen in odrejen. Odkar pa je nje¬
govemu nadcuvanju sv. Laurenc u ječi izročen, vidi Hipolit
sam na svoje oci velike čudeže, katere je te svetnik nad
slepimi in drugimi boleniki storil. Ti čudeži ga toliko gane-
j°> da se s vsimi svojimi domačimi kerstiti da. Moral je tudi
gledati, kako je ravno te sv. mučenik Laurenc na razbele-
nem rošu naj strašneje muke terpel. \ idivši, kako keršansko

156

13. August alj velikoserpan.

junaški je u tein terplenji sv. Laurenc, želi Hipolit iz vsega
serca, svoje živlenje tudi za Kristusa dati, in se hoče očitno
kristjana spoznati; alj sv. Laurenc ga za takrat od te misli
odverne. Ko sv. Laurenc slavno preterpi svojo martro, poko-
ple Hipolit s mašnikom Justinom njegovo sveto truplo s veliko j
pobožnostjo in častjo. Cesar to slišati ukaže Hipolita precej
zgrabiti in pred se prignati. Cesar ga vpraša, če je res, daje
kristian postal? Hipolit spozna odkrito: „Da! jaz sim kri-
stian, in sim terdno sklenil ko kristian um reti.“
Cesar, Hipolita vselej visoko eastivši, ga hoče s obljubami in
protenjem od Kristusa odverniti; kajti pa s tim nič ne opravi,
ga ukaže mučiti.

Na cesarjevo povelje sv. spoznovavcu obleko iz života
stergajo, ga na zemljo pritegnejo, pa tako nevsmileno s bati—
cami in svinčenimi cepci bijejo, da vsi mislijo, on mora med te¬
mi mukami umreti. Bog pa ga po očitnem čudežu pri živlenju
ohrani. Med terplenjem svetnik povzdignivši svoje oči k ne¬
besom neprenehoma zdihuje: „Jaz sim kristian; za Kri¬
stusa voljo terpim.“  Po dolgem terpinčenju ga u ječo od¬
peljejo, in mestnemu poglavarju se ukaže umoriti ga. Poglavar
gre naj prej u Hipolitovo staniše, da si osvoji vse njegovo pre¬
moženje, da mu nič ne uide. Tje pridši in zvedši, da so Hipo-
litovi domači vsi kristiani, jih ukaže vse skupej iz hiše pred
vrata peljati, in ob glavo djati. Konkordia, sveta in že staro-
vična gospa, nekdej Hipolitova dojka, opominja domače na sta¬
novitnost u terplenju. Njo precej zapove s svinčenimi cepini ta¬
ko dolgo biti, da izdehne svojo dušo. Sleduič ukaže Hipolita
spet iz ječe dopeljati, ga dvema divjima konjiina za rep prive¬
zati, ki sta ga dotlej po kamenju in ternju vlačila, da je svojo
vitežko dušo njemu izročil, kterega je tako nevstrašeno spoznal.

Nauk in posnema.

Sv. Hipolit • med terplenjem povzdigne k nebesam svoje oči. Ravno to
so storili drugi svetniki u svojih boleznih in bridkostih. S tim so hotli poka¬
zati, da iz ljubezni do Boga svoje bolečine terpijo. S tim so se tudi spomi-
nali na plačilo, ktero so upali po svojem terplenju zadobiti, s tim spomina-
njcm so si serce delali u svojem terplenju. Stori ti ravno to u svojih teža¬
vah, bolečinah in zopernostih; s tim pokaži, da iz ljubezni do Boga terpeti
hočeš. Kliči Boga za moč in pomoč. Misli na obilno plačilo, ki je tebi ob¬
ljubljeno. To bo te gotovo spodbudilo poterpcžlivo, ja s veseljem vse terpeti.
Nobeno delo, nobena težava, nobena bolečina se ti ne bo prebridka, predolga

157

Sv. Radegunda, kraljica.

alj nepreterpliva zdela, ako povzdigneš svoje oči, in nebesa pogledaš; zlasti
ako tudi premisliš, da tvoje delo, težava alj bolečina je proti večnemu pla¬
čilu le silno mala in kratka. ,,Povzdigni svoje oči med d el o m /■' govori
sv. Jefrem, „premisli tisto večno veselje, in nič se ti ne bo težko
zdelo/‘ — „Sedajno terplenjo,“ govori sv. Toma od Vilanove, „je le
trenutek proti nebeškemu veselju. Kar boli, berž beži; kar za
plačilo se da, ostane vekoma."

91 o 1 i t v a.

Daj, prosimo, vsemogočni Bog; da sv. mučenika tvojega Hipolita ča¬
stiti god nam pomnoži pobožnost in zveličanje. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu Sinu tvojem, lcteri s teboj živi in kraljuje u edinosti sv. Duha Bog
vekomaj. Amen.

XIV* Dan anglista alj velikoserpana.

Sveta Matlcguuula, kraljica.

Radegunda (Radia), sveta ženaKlotara francozkega kra¬
lja, je bila rojena kraljovna Turingie. Francozi, ki so takrat
Turingiško kraljevino oplenili (pokončali), Radegundo u nje¬
nem 10. alj 11. leti vjamejo in na Francozko seboj odpeljejo.
Zavoljo njene neizmerne lepote in drugih izverstnih narav-
skih darov, ki so se žeu mladih letih na njej svetili, jo Klotar za
ljubo ima, ter jo u nekem gradi po njenem stanu odgojiti (odre-

158 14. August alj velikoserpan.

ditij da. Radegundauženskih umetnijah verlo napreduje, po¬
sebno pa u znanosti zveličanja. To znanost je zajemala iz du¬
hovnih bukev, ki so bile njej naj vece veselje. Bila je angel¬
sko krotka, goreča u molitvi, siromakom ljubezniva pomočnica.
Zraven mnogo drugih kreposti se je čuditi, kako je že u mla¬
dih letih svoje rahlo truplo pokorila s tim, da sije vse sladke
hrane pritergovala, se ojstro postila, in se še naci pokorila.
Deviške čistosti venec jevišej cenila, ko kraljevsko krono.
Zato zvedši u poznejih letih, da jo kralj snubiti želi, hoče ube¬
žati. Alj knialo sopet nazaj dopeljana, mora u kraljevo zahte¬
vanje privoliti. Sklene torej, u tej visoki časti, na ktero je bila
zoper svojo voljo povzdignjena, Bogu lepo služiti, in za zve¬
ličanje svoje duše na vso moč skerbeti.

Kar sklenula, je tudi udjauji speljala. Ne kraljevske kro¬
ne bliš, ne sladost, ne bogastvo nje ne. oslepi, ne odverne od
steze krepostnega živlenja, po kteri je doslej hodila. Odločila
si je čas za molitve, za duhovno čitauje in druge bogoljubne
vodbe. Ljubezniva siromakom in bolenikom je bila sama sebi
nevsmilena. Pod kraljevskoj oblekoj je nosila ojstro spokorno
obleko. Za bogatoj mizoj sede je vendar le malo in vselej naj
lagoše jedi vžila; in te svoj post je vedla dobro zakriti. Po¬
stila se je ojstreje ko menihi u samostani; ker postne dni je
bila zadovoljna s enoj hranoj, in to samo o poldne alj zvečer.
Klotaru seje spervič bogoljubno živlenje njegove sv. žene si¬
la dopadlo: alj tajisti, kterimje bila kraljičina pobožnost tih
posvar njih razujzdanosti, ga proti kraljici našuntajo. Ti šun-
tarijo po marsikakem ogovarjanju tako počerni jo, da kral ju vsa
ljubezen do Radeguude vgasne, in ji on svojo serditost več¬
krat prav bridko občutiti da. Kraljica dobro spozna merzlo
serce svojega moža, in slišavši, da je kralj celo eniga njenih
bratov umoriti dal, prosi naj ji od dvora pusti , ob enem tudi
dovolji, se u kak samostan podati. Oboje brez težave zadobi.
Vsa vesela se napoti k sv. Medardu Nojon-skemu škofu, nje¬
mu razodene svoj namen; odtod roma h grobu sv. Martina;
potem gre u grad Sais (reci: Se), kojega je kralj ji podaril.
Poslednič pride u Poitiers Oeci: Poatje), kiler s dovoljenjem
kralja kakor tudi ondešnjega škofa utemeli samostan sv. križa,
kteri je eden nai slavniših samostanov na Francozkem,

U tem samostanu je še bolj sveto živela ko prej. Pred¬
stojnica nikdar ni hotela biti, temuč je to službo izročila Ne¬
ži, ktera je bila nekdaj njena dvorna gospodična, in nji je
bila, kakor naj sledna u družbi, popolnoma pokorna. Naj za-
ničlivše, naj težavuiše dela je prosila za se, ko za kako mi¬
lost. Torej nikomur ni pustila hiše pomesti, bolnikom streči;

159

Sv. Radegunda, kraljica.

temuč u taksnih delih se je ona neutrudlivo vadila. Svoje tru¬
plo je se ojstreje krotila ko prej. Vsa njena hrana je bila
kruh in voda, a (j srovo koreničje: njena postelja iz bičevja
spletena odeja, ktera je zakrivala gole deske. Malokdaj je
dalje ko dve uri spala. Verh vsega tega je želela še več
in vee terpeti; posebno kedar je pogledala križanega Jezusa.

Večkrat je želela vse terpeti, kar so nekdaj sv. muče¬
niki iz ljubezni do Kristusa lerpeli, in je tako rekoč jim za¬
vidala srečo, ktero so imeli, da so za Kristusa toliko terpeli.
Dokler se kraljica polna svete gorečnosti u tih in drugih
krepostnih delih vadi, se vneme u sercu kralja Klotara spet
prejšua ljubezen do svoje soproge Obžalovaje, da jo je od
dvora pustil, sklene kralj jo spet nazaj spraviti. Iz tega na¬
mena se napoti h grobu sv. Martina, misli vsi potem u Poi-
tiers iti,  in kraljico tako natnioma seboj vzeti. Bog pa je
naravual, da ona u pravem času to zve. Mahoma se k Bogu
oberne, prosi prav goreče, naj vendar ne dopusti, da bi ona
to sveto tihoto zgubila, in se morala poverniti u svetne ne¬
varnosti. Obilno je zatorej molila, se iz novega pokorila;
prosila je tudi druge služavnike in služavnice božje, naj pro¬
sijo za njo. Zadobila je, kar je prosila. Po nasvetu Germana,
Parižkega škofa si kralj spremisli, in pusti Radegundo mirno
u njenem duhovnem živlenju. Za to milost je Boga čez vse
ponižno zahvalila, in je do svojega šest in šestdesetiga leta
Bogu prav lepo služila.

Kristus ji u prikazni sam razodene bližuo smert. Vese¬
lje, ktero je občutila u tem razodetju se ji je celo na obrazi
vidilo. Torej prosi za sv. zakramente, jih prejme u naj veči
ponižnosti, postavanju in ljubezni; vsemši sv. razpelo gleda
Jezusa križanega s vpertimi očmi, dokler se njeno serce ne
razlije u naj gorkejših izdihlejih ljubezni. Tako dokonča svojo
zemeljsko živleuje 13. augasta 587. Sv. Gregor Tourski, ko-
jemu je svetost te kraljice znana bila,  jo s velikoj sveča¬
nostjo pokople. Bog je na njenem grobu mnogo čudežev storil.

N a u k i n p o s n a ni a.

Sv. kraljica Radegunda ti je izgled čudovito ojstrega, vkrotenega, spo¬
kornega živlenja. Samo dve uri spati, vedno ojstro spokorno obleko na ži-
voti nositi, vsih sladkih jedil zderžati se, zapovedane postne dni ojstreje se
postiti, ko smo dolžni, s bodečim pasom prepasan biti, ob vodi in kruhu alj
srovem koreničji živeti, in še druge spokorne dela opravljati: zares za tako
nježuo odgojeno kraljevsko hčer in veliko kraljico so to dela, ktere nas osra-

160 15. August alj velikoserpan.

motiti morajo. Kaj takega tebi svetovati, se ve, bilo bi zastonj. Ali bi tudi ti
iz ljubezni do svojega Zveličarja, alj za spokorjenje svojih grehov, u časi ka¬
kega dopušenega veselja pritergati si ne mogel? Ali bi ne mogel svojega spa¬
nja si prikratiti? Ali bi ne mogel pri jedi in pitji si kaj pritergati? Ali bi
tvoje truplo o hudem mrazi po zimi, alj o silni vročini po leti te alj une te¬
žave u službi božji prenesti ne moglo? Le serčnost! le loti se, premagaj
se! Več zamoreš, ko si misliš. ., V a d i se u malih rečeh pogumno pre¬
magovati. Prikrati svojemu mesu, kar nerednega poželi, in loti
Se tega,  kar  mu  merzi.“ Tako sv. Frančiško Ksaveri opomina. In sv.
Ciprian uči. ,,Kteri se tako premagajo, delajo silo nebesam, in
bojo taiste na se potegnuli.“

M o I I t v a.

Bog, kateri si sveto Radegundo kraljico nam za izgled spokornega živ-
lenja dal; dodeli milostno, naj po njenem izgledu in priprošnji tudi mi tako
spokorno živimo na zemlji, da večno veselje zadobimo u nebesah. Po Gospo¬
du našem Jezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje u edi¬
nosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen.

XV* Dan anglista alj A^eliko s črpana.

Vnebovzetje Marie Device, alj velika Gospodnica.

Tri reci so, klerih spomin danes obhajamo: Blažena
smert Marie matere božje, nje častito vnebovzetje in nje po-

Vnebovzetje Marie Device, alj velika Gospodnica. 161

višanje alj kronanje u nebesah. Kristus naš Gospod ni hotel
svoje presvete matere o svojem vnebohodu seboj vzeti, kakor
je sicer oblast imel; temuc je hotel neke leta jo na sveti pu¬
stiti kristjanom u tolažbo in vsim živ izgled vsili kreposti.
Mati božja je ves te čas — mnogi menijo tri in dvajset let —
naj svetejše živela u molitvi, u premišljevanju božjih skrivno¬
sti in nebeških radost. Živo se je spominala na vse, kar je
njeni ljubleni Sin skoz tri in trideset let storil , učil in za
odrešenje sveta terpel; je tudi učila in opominala kristiane. Do¬
živela je veselje, videti in slišati, kako se verau njenega bož¬
jega Sina med Judi in neverniki vsestrano razšira. Torej če¬
dalje bolj želi s svojini ljubljenim Sinom u nebesah sdružena
biti, presercno prosivši, da bi jo Bog iz tega uinerlivega živle-
nja zaklical in u nebesa vzel. Bog vsliši njeno prošnjo, ji poš¬
lje angela, ki ji nazvesti dan njene blažene smerti. Maria vsa
vesela naznani te radostni glas kristianom, ki so sicer tega
silno žalostni, vendar nje to razveseli in oživi, ko jih mati bož¬
ja zagotovi, da jih nikelj pozabila, temuč za nje prosila bo pri
svojem Sinu Jezusu.

Odločen dan njene smerti napoči. Bilo je mnogo žlahte in
znancev kristjanov, tudi sv. apostoli (razun sv. Tomaža) so
se znajdli pri Marii. To milost si je izprosila od svojega pre¬
ljubega Sina, da so apostoli bili pri njeni blaženi smerti. Pre-
Ijubeznivo jim je na serce govorila, jih na stanovitno goreč¬
nost opominjala, jim božjo pomoč zagotovila , in> obečavši, da
bo u nebesah ko mati za nje prosila, je vzela od njih slovo.
Potem se prikaže Jezus Kristus sam svoji presveti materi u
družbi brez števila nebeških angelov, ter jo pokliče u nebeško
veličastvo. Maria neizrečeno vesela zdaj drugobart reče:
„Zgodi se mi po tvoji besediin  tako sklene svojo presveto
živlenje na zemlji brez vsake telesne bolečine samo u popolni
in iz popolne, goreče ljubezni do Boga. Umerlaje, kakor mnogi
verjetni pisateli menijo, u svojem 72., alj ko drugi hočejo, u
63. leti. Nekteri terdijo, da je blažena devicauinerla u Efezu,
drugi, da u Jeruzalemu; da je nanierč s sv. Joauom u Efezu
živela, pozneje spet u Jeruzalem povernila se, in tukaj do svo¬
je smerti ostala. Temu bodi kakor rado, zadosti nam je vedeti,
da blažena mati božja je umerla naj zveličnejše smerti. Kakp
živo so pa apostoli in drugi kristiani občutili njeno smert, si
^bko mislimo,; vendar so se tolažili vsi s tim, da je mati bož¬
ja jim obljubila svojo priprošnjo in obrambo. Pa tudi nobeden
človeški jezik ne more izreči , alj dopovedati, ne um zapopa-
sti, s kakim veličastvom je preblažena Mariina duša u nebesa
vzeta, s kolikim veseljem je u nebesah sprejeta bila, in koliko

II. Del. 11

162

15. August alj velikoserpan.

čast so ji vsi svetniki in vsi nebeški duhovi skazaii. Le samo
tisti, ki so pri tem slavnem sprejetji pričejoči bili, vedo, kar
nam zemljenčanom skrito ostane.

Med tim apostoli in drugi kristiaui nemudoma vse pri¬
pravijo, kar so za dostojen pokop tako presvetega trupla ma¬
tere božje storiti zamogli. S naj vecoj pobožnostjo so truplo
poljubovali, s dragimi rnazilami ga pomazali, in pred njim Bo¬
ga hvalili noč in dan. Tudi angeli, po verjetnih zgodopiscih,
so navzdignuli premilo veselo petje, koje so vsi pricejoči ta¬
ko dolgo slišali, da so sveto truplo prečastito pokopali; tako
pričuje sv. Jnvenal Jeruzalemski škof. Tri dni so kristiaui
s apostoli vred na grobu ostali, Boga vedno hvalivši, in ime¬
nitni pisatelji terdijo, da so angeli na grobu častite Device
in matere božje tudi tako dolgo svoje vesele pesine prepe¬
vali. Po preteklih treh dneh še le pride sv. apostol Tomaž.
Posebna previdnost božja je to tako naravnala. Sv. Tomaža
je neizrečena žalost imela, da ni bil tako srečen, preblaženo
mater svojega Zveličarja pred njenoj smertjo enkrat še vi¬
deti. Zatorej milo prosi druge apostole, naj mu grob odpre¬
jo, da saj mertvo truplo preblažene matere Jezusove enkrat
še videti in počestiti zamore. Apostoli dlagovoljuo grob od¬
prejo, alj u njem ne najdejo več nikakega trupla, temuč sa¬
mo rute, u katere je truplo bilo povito. Po božjem razsvet-
lenju iz tega vsi spoznajo, da duša Marie milostive matere,
kakor hitro je po svoji ločitvi od telesa u nebesa šla, seje
po božjej vsemogočnosti spet s truplom sdružila, in tako s
truplom vred u nebesa vzeta bila. Za lega del se današni
svetek imenuje: vnebovzetje.

Nobenemu kristjanu se vnebovzetje Marie s dušoj in s
telesom ne more neverjetno zdeli, ako pomisli, da je sam
božji Sin u Mariinem naj čistejšem telesu devet mescev počival.
Zares, ne bi se spodobilo, da bi strohnelo, alj telo červom živež
bilo, ktero je, vsega greha popolnoma prosto, le samo Bogu
služilo, in u katerem je Beseda božja tako dolgo prebivala.
Gospod Bog ohrani zares mnoge trupla svetnikov noter do
naših dnevov, da ne strohnijo; kdo more torej misliti, daje
On veliko svetejše truplo Marie u zemlji strohneti pustil, alj
u prah in pepel pokončal? Bi pa truplo Marie še kde na tem
sveti nestrohnjeno bilo, se verjeti ne more, da bi Gospod Bog
ga svojim pravovernim tako dolgo ne bil razodel; dokler iz
cerkvenih zgodb vemo, da je Gospod Bog trupla mnogih svet¬
nikov, ki so vendar manje sveti in častitlivi bili, ko Jezu¬
sova presveta mati, čudovito razglasil. Kar so tedaj vsi po¬
božni kristiaui do sili mal za resnično imeli, da je mati božja

Vnebovzetje Marie Device, alj velika Gospodnica. 163

s telesom in s dušoj u nebesa vzeta bila, tega po pameti ni¬
kakor dvomiti ne moremo. Ravno tako dvomiti ne moremo,
da je Bog mater božjo tako veličastno u nebesah povišil, *
kakor nobenega druzega svetnika. Za tega del po pravici re¬
čemo: Maria je kronana kraljica vsili svetnikov. Dajo je Bog
pravo mater svojemu edinorojenemu Sinu izvolil; ta visoka
čast je Mario povišala nad vse svetnike. Alj tudi na milostih,
krepostih ia zaslugah je Maria vse druge svetnike neizmer¬
no presegla. Kaj drugega tedaj iz tega sklenemo, kakor da
tudi na veličastvi u nebesih vse svetnike preseže? Pravični
se bodo po besedah sv. pisma u nebesih svetili in lesketali
ko zvezde; kako velika mora tedaj biti svetlost in luč taji—
ste, ktera je vse pravične tega sveta n pravičnosti in sve¬
tosti presegla? — „Ce nobeno oko ni videlo, nobeno
uho slišalo, in nobeno človeško serce občutilo
ui,“ govori sv. Bernard, „kar je Bog pripravil  jim, ki
njega ljubijo: kdo more izreci, kaj je Bog pripra¬
vil Njej, ki je njega porodila in več ljubila,  ko
vsi  drugi.“ — Kralj Salomon hotevši mater svojo poča¬
stiti, ji da na prestoli na svojej desnici sedeti; kar nobenemu
svojih pervih deržavnih služevnikov dovolil ni. Ali bo pa
pravoverni kristian dvomil, da Jezus Kristus, kije  Mario
svojo mater veliko bolj ljubil ko Salomon svojo, ne bo njo
tudi enako častil u nebesih ? Ne ! Vsi pravoverni kristiaui
spoznajo in caste mater božjo, kraljico, koja povišena nad
vse svetnike nebeške, tudi vse svetnike u diki in u veličastvi
daleč preseže. Sv. Bernard govori: „Velicastvo pre-
blažene Device tako preseže veličastvo drugih
svetnikov, kakor svetlo solne e svetlobo vsili
drugih zvezd na nebi p r e s e ž e.“ „C e I o posebna to¬
lažba p a j e za nas ta: koliko je Maria u nebesih
vi sej nad vse svetnike povzdignjena, toliko bolj,
ko vsi svetniki, skerbi za nas;“  tako piše sv. Bona¬
ventura. Sv. Bernard pa pravi, da Maria preblažena Devica
je zato vzeta u nebesa, da bi tamkej prosila za nas pri svo¬
jem ljubem Sinu. „Našo potovanje  — so Bernardove be¬
sede — je priprošnico naprej poslalo, ktera kot
mati našega sodnika in kot mati milosti opravilo
našega zveliča n j a resnično in s p e š n o u nebesih
oskerbovati hoče.“  — Ravno to učijo drugi sv. očetje,
namere sv. Irenej, sv. JefVem, sv. Anselm, sv. Gregor Na-
ziauski in sv, Juan Damasčan, kteri mater božjo enoglasno
imenujejo priprošnico, ter se zato njeni priprošni priporoča¬
jo. j,Mi vsi,“ govori sv. Jefrem, „ti pademo k nogam;

11  *

164

15. August alj velikoserpan.

mi vsi te za tvojo priprošnjo prosimo/ 4  — „Zakaj
^ bi ti nam grešnikom na pomoč ne prišla/ 4  govori sv.
Anselm, „ko si vendar za v olj nas tako povišana?
Tebi se priporočimo; brani nas, da se ne pogubi¬
mo/ 4  — Kakor sveti očetje, tako uči tudi sv, katolška cer¬
kva, včerej in danas u mešnib molitvaii pričuje, da preblaže-
na devica je zato iz tega sveta u nebesa vzeta, naj u ne-
besah prosi za nas. Verh tega sv. katolška cerkva pogo-
stoma tis!o v  lepo hvalno pesem Marii na čast moli: Salve
Regina  (Cešena bodi kraljica mati milosti), u kateri mater
božjo na pomoč kličemo ko našo priprošnico pri Bogu.

Nauk in posnema.

1. Maria je u ljubezni in iz ljubezni do Boga umerla. Kdo
se bo temu čudil? Saj je živela vedno u ljubezni božji. Kar koJj je govori¬
la, storila alj terpela, jc bilo vse iz ljubezni do Boga. Kako boš pa ti umeri?
Zares, ako vedno alj večidel brez ljubezni do Boga, alj colo u soVražtvu
božjem živiš, se imaš bati, da boš tudi brez te ljubezni, u sovražtvu bož¬
jem umeri; zakaj že večkrat si Cul: kakošno živlenje, taka smert. »Konec
bo po njih delih , iC  govori sv. apostol Paul. In že davno pred njim je
prerok Izaia te besede pisal: »Povejte pravičnemu, da bo za njega
dobro, ker bo vžival sad svojih  del. Gorje hudobnemu zavolj
lija hudobije; zakaj njemu bo po njegovih delih  po  ve  ruj  en  o. (<
Čudo milosti božje je, ako človek, ki je dolgo u grehih živel, srečno umer-
je. Lehko je med sto jih komej eden tako srečen. Hočeš u ljubezni in milosti
božji umreti, prizadeni si tudi u ljubezni in milosti božji živeti, in ohrani
svojo vest čisto vsili grehov. Si pa svojo vest, bodi si iz človeške slabosti,
alj iz hudobnosti s kakim grehom oskrunil, očisti jo nemudoma, kakor je Kri¬
stus pomočke k temu odločil, da se spet hitro u stan milosti in prijaznosti
božje poverneš. Prizadeni si tudi,  da se večkrat u ljubezni božji goreče va¬
diš, kar so mnogi svetniki storili, in s tim zadobili milost, da so u tej lju¬
bezni sklenuli svoje živlenje.

2. Maria je u nebesih povišana nad vse svetnike,  kajti ježe
na zemlji vse svetnike presegla u časti in visokosti, kakor tudi u zaslugah in
krepostih. Ne moreš u kreposti in pobožnosti nje doseči, saj prizadeni si,
posnemati jo. Začni še danes mater božjo u ravno tej kreposti posnemati, od
katere smo govorili, namerč u goreči ljubezni do Boga. Kar koli govoriš alj
storiš, govori in stori iz ljubezni do Boga. Kar imaš terpeli, terpi iz ljubezni
do Boga. Mario imenujemo mater lepe ljubezni.  Lepa ljubezen je, ako
Boga zavoljo njega samega, in bližnjega zavoljo Boga ljubimo. Maria je mati

165

Sv. Rok, -spoznovavec.

take lepe ljubezni. Kakor takšno mater jo s terdnim zaupanjem danes klici
na pomoč. Prosi jo serčno, naj ti od Boga to milost izprosi, da bi tudi ti u
pravi goreči ljubezni božji umeri. Ob! bi ti bil tako srečen iz gol ljubezni
božje umreti! Moli danes in priliodnič posebno u Bogu sbran: „Sv. Maria,
mati božja! prosi za nas grešnike zdaj in ob uri naše smerti.
Amen/*' Silno stara je že navada o smertni uri Mario na pomoč klicati. —
Sv. Jefrem je molil: ; ,Stoj mi zdaj in vsikdar na strani, o mati
božja, mati milosti! Reši me, o sv. devica prečista! iz vsih
nadlog, iz vsili skušnjav hudičevih. Bodi moja besednica smert-
no uro; pred neugaslivim ognjem ovarvaj me. Ponižaj se mati
predobrotliva! h gledanju in u čast svojega Sina vzemi  me/

M o 1 I t -v  a.

Služavnikom svojim, prosimo, Gospod! dolgove zanesi; da, ki ti za¬
voljo svojih del ne moremo dopasti, po prošnji porodnice tvojega Sina, Go¬
spoda našega večno zveličanje dosežemo, Kteri s teboj živi in kraljuje u edi¬
nosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen.

XVI.  Dan augusta alj velikoserpana.

Sveti Kol«, spoznovavec.

Stariši sv. Roka u mestu Montpellier na Francozkem,
visoko plemenitega rodu in bogati easnega blaga, so živeli
nekaj let u zakonskem stanu brez otrok. Obernejo se k Ma-

166 d6. Anglist alj velikoserpan.

teri božji s prošnjo, da bi jim Bog naslednika dal, ki bi nji¬
hovo premoženje na dobro obernil in Bogu lepo služil. Za-
dobili so otroka u letu po Kr. 1284. Roka so imenovali sebi
od Boga podeleno dete , ki je pokazal kmalo u detečjih le¬
tih, da ga je Bog za kaj posebnega odločil; tudi so na nje¬
govih persih rudeč križ zapazili. Ob sredah in sabotah je
samo enkrat materno mleko zizal, in kadar se je jokal, ga
niso mogli ležeje vtolažiti, da so Mariino podobo mu poka¬
zali alj mu njo u ročice podali. Tako skerbno so ga odgo-
jili njegovi stariši, dokler je še nedolžen dečec bil. Dvajset
let star zgubi svoje stariše, ter je zdaj dedič znamenitega
premoženja. Ker si pa ni upal u tolikem bogastvu svoje duše
zveličati, in je hrepenel le bolj po nebeškem, kakor po zernlj-
skem bogastvu, sklene u prostovoljnem vbožtvu Kristusa Go¬
spoda našega nasledovati, in vse gotove dnarje med vboge
razdeli. Se nekaj svojega blaga je prodal, in tudi te dnarje
med vboge razdelil. Ostalo blago, ktero prodati ni mogel,
pusti svojemu stricu, se skrivej po romarsko obleče, zapu¬
sti svojo domovino, ter se u Rim nameni.

Na potu je bogajme kruha prosil, in je mnoge težave
prebil. Stopivši na Toskansko začuje, da u mestu Akvapeu-
dente kuga razsaja. Kmalo občuti u svojem sercu goreče
želje, kužnim bolenikom strečti, da bi tako svojo živlenje dal
Bogu u dar ljubezni. Božjemu poklicu koj pokoren gre u bo-
leuišnico, prosi dovoleuja bolenikom strečti, ter kmalo vse
mogoče dela ljubezni opravlja. Zdelo se je , da je Bog to
junaško ljubezen sv. Roka za blagor in srečo celega mesta
pri tej priči plačati hotel, ker kuga moriti neha, in mestjani
popolnoma ozdravijo. Enako se je zgodilo tudi u mestu Ce-
sena, kamor se je sv. mož napotil, berž ko je zaslišal, da
tam tudi kuga ljudi mori. Slednič pride u Rim, alj ravno ob
času, ko je mnogo ljudi u kugi pomiralo. Kardinal, ki je svet¬
nika spovedaval, spozna njegovo nedolžnost in krepost, ter
mu naroči, naj prosi Boga za odvernenje te nesreče. Svet¬
nik vboga, in Bog mu zagotovi, da je njegova prošnja vsli-
šana; kar je tudi Kardinalu naznanil. Nasledek je poterdil
'resnico tega razodetja; zakaj mesto je bilo strašne kuge po¬
polnoma rešeno. Tri leta je sv. Rok u Rimi preživel, je ved¬
no molil, cerkve obiskoval in bolnikom stregel. Iz Rima je
potoval u razne druge mesta, kder je opravljal enake dela
ljubezni s naj vekšim veseljem in postrežnostjo. Med temi
mestamije bila tudi Piacenca, kder je svetnik precej dolgo
kužnim bolnikom stregel. Zdaj Bog dopusti, da sv. Roka tudi
ta bridka bolezen napade. Prehudih bolečin je večkrat na

167

Sv. Rok, spoznovavec.

glas javkal iu izdihaval. Da ne bi drugih bolnikov nadlego¬
val, je prosil, naj ga u kaki daljni ulici u kakšen kot polo¬
žijo. To se zgodi; alj sosedi so se bali, da ne bi tudi kuge
nalezli; zatorej svetnika primorajo, iz mesta gladko se po¬
brati, za ktero je vendar toliko zasluženja imel. Alj to ga
ni kaj zalilo, timveč je bil le vesel, da je saj nekoliko svo¬
jemu Zveličarju podoben postal, kteremu se je tudi dobro s
hudim vraevalo; vzeme svojo palico, poiše vse svoje moči,
ter težko svoje boleno truplo nese vuu skoz mestne vrata.
U bližnem gojzdu, kamor je prikoracil, najde neko tesno baj¬
tico, u kateri se na tla vleže u veselem zaupanju, da bo tu¬
kaj umeri. Alj Bog mn na pomnoženje njegove nebeške di-
ke še dalej živeti odloči; zatorej ga tudi s potrebnim žive¬
žem oskerbi. Ne daleč od tega gojzda je u gradu stanoval
neki plemenitaš. Eden plemenitaševih pesov je med obedom
večkrat kako hrano iz mize vzel, ter nesel tajisto ravno sv.
Roku; kar je sluga sledivši za pesom videl. Blizo bajtice je
izvirala studenčnica; ta je svetniku bila za žejo, s njoj si
je tudi svoje rane izpiral, svoje bolečine lajšal.

Ko si iz svoje bolezni opomore, gre spet u mesto Pia-
cenco, kder je vedno še moria razsajala; naredi na vse uli¬
ce, kakor tudi na bolenišnico znamnje sv, križa, in vsi kužno
boleni so ozdravili. Ludje to zapazivši, hitijo kupoma za svet¬
nikom, ter ga zahvalujejo; on pa jo potegne nazaj u svojo
bajtico. Božji glas ga opomene, naj sen svojo domovino spet
poverne; ter mu razodene, da bo moral tamkej svojo poter-
pežlivost novic pokazati. K oj pokoren gre brez odloga na¬
zaj u Francozko. Terdi post, na potu preterplene težave so
njegov obraz tako preinenile, da ga u vesi, ktera je prej bi¬
la njegova lastina, za ogleduha imajo, ga vjemejo, in u Mont¬
pellier, njegovo rojstveno mesto odvedejo. Deželski poglavar,
kojemu ga izročijo, je bil njegov stric, vendar pa ni več
poznal svojega stričnika. Svetnik ni hotel razodeti, kdo in od¬
kod da je; tedaj še bolj sumljiv je bil pahnjen u temnico.
Hotel je tudi u tem svojemu Zveličarju nekej podoben po¬
stati, ki je u svojo lastino prišel, in njegovi ga niso spre¬
jeli. Ves čas svojega vtemnieenja je molil in hvalil Boga.

Slednič mu Bog razodene dan in uro njegove sinerti;
sv. Rok poprosi svojega temničarja za mašnika, da bi se njim
svojih grehov spovedal. Mašnik pridejo, ga vidijo vsega u
nebeški svetlosti; ga spovejo ter spoznajo njegovo veliko
svetost. Na to dirjajo mašnik u eni sapi k poglavarju, mu
povejo, kaj so videli, zraven opomnivši, da je zares velik
svetnik, nedolžen jetnik u temnici zapert. Poglavar se sicer

168

16. Aiigust alj velikoserpan,

temu smeje, pošlje vendar temuiearja, da bi to reč preiskal.
Temnicar, dveri otvorivši, najde vso temnico u nebeški svet¬
losti, svetnika pa ua zemlji ležečega in že mertvega. Zra¬
ven njega je ležala tablica, na kteri je bilo napisano njego-
govo ime. Poglavar to zved.ši ves ostermi, pove svoji mate¬
ri, ktera je sv. Poku babica bila. Ona dirja u temnico; na
redečem križu, kterega je sv. Pok s seboj na svet prinesel,
spozna, daje  to u resnici njeni ljubljeni vnuk, kterega je že
dolgo mertvega objokvala. Lehko si mislimo, kaj je ona, kaj
so vsi drugi mestjani o tej prigodbi občutili. U svojem 34.
letu je te velik služavnik božji sveto umeri. Truplo tega svet¬
nika so s naj večini poslovanjem in častjo pokopali. Sv. Po¬
ka so vsikdar do naših dnev ; ov posebnega varila zoper kugo
spoznali, častili in s čudovitim pridom u pomoč klicali.

N a u k i n p osne m a.

1. Sjv. Rok si ni upal u obilnem časnem bogastvu svoje duše zveliča¬
ti ; zatorej sklene u prostovoljnem vbožtvu živeti po izgledu Kristusovem. Po¬
sest časnega premoženja sama na sebi nikakor ne zavira večnega zveličenja.
Lehko smo bogati, in vendar zveličani. To vidimo pri mnogih velikih svetni¬
kih, ki so na zemlji veliko bogastva posedli, in se zveličali. Alj vendar ne
moremo tajiti, da bogastvo tega sveta je že mnogim ljudem bilo spotika zve¬
ličanja, in priložnost pogublenja. Kristus to resnico sam priča s temi le be¬
sedami: ^Resnično vam povem, da bogat pojde težko u nebeško
kraljestvo. In spet vam povem: Ležej je kameli iti skoz šivan-
kino uho, kakor bogatemu priti u božje kraljestvo.^  Mnogi se za
bogastva del pogubijo, ker si ga po krivici pripravijo. Drugi se za bogastva
del večno pogubijo, ker krivično pridobljenega bogastva pravičnim lastnikom
ne povernejo. Spet drugi, ker svojega bogastva dobro ne obernejo, timveč sa-
mopašno pozapravijo, siromakom prepičlo darujejo, alj ga celo na vsakotere
grehe in hudobije vžijejo. Slednič se mnogi pogubijo, ker svojo serce preveč
na dnarje in blago navežejo, tajisto brez vse mere in skorej več ko Boga
samega ljubijo; zatorej le malo na večnost in na zveličanje svoje duše po¬
mislijo, temuč le na to, kako bi si svojo bogatijo ohranili in pomnožili; ko
bogatin u evangeliu, kije  rekel: „Kaj bom storil, ker nimam, kamor
bi svoje pridelke spravil? To bom storil: poderl bom svoje
žitnice, in veče naredil; in vanje bom spravil vse, kar mi je
izraslo, svoje blago. In porečem svoji duši: Duša! veliko bla¬
ga imaš spravljenega za prav veliko let; počivaj, jej, pij in
bodi dobre  volje.“

I

169

Sv. Rok, spoznovavec.

Sv. Paul imenuje skopost malikovanje, ker namere, kakor sv. Tomaž
to razlaga, lakomnik svoje dna rje in svojo blago ko malika časti, kojega bolj
ljubi ko pravega Boga. „0 boga tel s i m ," je rekel Kfraim , „najšel sim
si malika." Jeli se tedaj čuditi, ako se malikovavec pogubi? Ako vse to
pomislimo, se ne bomo čudili, daje  sv. Rok dvomil u obilni bogatiji zveli¬
čati se. Vendar pa ne zapove Bog, da bi vsi bogatini morali svojo bogastvo
zapustiti in vse vbogaime dati, kot sv. Rok;  tennič ako so pravedni posest¬
niki blaga, naj svojega serca na tajisto ne navežejo, in naj bogastvo na do¬
bro obernejo. So pa krivični posestniki svojega blaga, tirja Bog pod kaznijo
večnega pogublenja, tajisto pravednim gospodarjem nazaj dati.

2. Sv. Rok je bolj hrepenil po nebeški, ko po zemeljski bogatiji. Za
uno si je prizadeval s tim,  da je u prostovoljnem vbožtvu živel, bolcnikom
ljubeznivo stregel, vse protivnosti potcrplivo nosil, in po drugih krepostnih de¬
lih, ktere je do svoje smerti goreče opravljal. Kako razumno se je sv. Rok
u tem obnašal! Zemeljska bogatija je ničemerna, ne more človeka prav za
prav razveseliti, ne u resnici osrečiti. Terdo, s težkim trudom in skerbjo se
pridobi, in ker smo jo pridobili, nismo mirni pri njej. Zemljsko bogastvo
lehko mnogoverstno zgubimo. U eni uri je naj več i bogatin berač. Ohranimo
pa bogastvo do konca svojega živlenja, mormo ga vendar o smerti zapustiti.
Na drugi svet ga ne moremo seboj vzeti. U živlenju bogastvo nikogar ne
ovaruje bolezni alj drugih nesreč. Konec živlenja ne zaderži srrerti ne za en
hip, še manje zamore koga pred smertjo ohraniti. Pred serdom božjim nas bo¬
gatija ne bo obranila. „Komu prizanese smert za bogatije  d e 1 ?"
vpraša sv. Basili; „koga se ogne bolezen za njegovih dnarjev del?"
„Njih srebro in njih zlato ne bo moglo jih na dan Gospodove
jeze rešiti;"  govori sv. Duh po preroku Sofroniu. Ne u smerti, ne na sodbi
nas trohice ne tolaži bogastvo, ako ga nismo na dobro obernili. Velikobolj
nja spomin bogatinu že nemir in zmoto dela, kakor pravi sv. pismo: „0
smert! kako grenek je tvoj spomin človeku, ki svojo premože¬
nje u miru vživa!"  — Celo druga je s duhovnim, nebeškim premoženjem.
To je pravo premoženje, ki človeka razveseluje in osreči. Lehko si ga pri¬
dobimo, varno ga posedemo. Nihčer nam ga ne more po sili vzeti. Duhovno
premoženje nas tolaži u smerti, nas sprevodi na uni svet. Na sodbi božji je
s nami in nam daja veselo serce. Časne smerti sicer ne odverne od nas, da
nam pa nebeško živlenje zadobiti, koje bomo celo večnost u popolnem miru
in blaženosti vživali. — Kdo tedaj ne bi veliko bolj za nebeško, kakor za
zemeljsko premoženje se trudil? Po dobrih delih, po krepostih, poterpežlivo-
sti u križih in težavah, po spolnovanju božjih in cerkvenih zapoved si tega
premoženja pripravimo. ,,Hočete li, ljubi moji bratje! obogateti, ho¬
čete bogastva imeti,"  govori sv. Gregor papež, ,,išite pravega bo¬
gastva."  Pravo bogastvo pa je le tajisto, ktero je nebeško. Natomeriopo-
min Kristusov: „Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kderjih
rija in mol konča, in kderjih t a tj e izkoplejo in vkradejo;  te-,

170

17. August alj velikoserpan.

milu sberajte si zaklade u nebesah, kder jih ne konča ne rija
ne mol, in kder jih tatje ne izkoplejo in ne v k r a d e j o.‘‘

II o 1 i t t  a.

Svoje ljudstvo, prosimo, Gospod! vselej milostno obvaruj, in po zaslu-
ženju sv. Roka vse dušne in telesne kuge reši. Po Jezusu Kristusu, Gospo¬
du našem. Amen.

XVII. Dan augusta alj velikoserpana.

Sveti Joakim. oče device Marie.

Sv. Joakirn, oce matere božje Marie je rojen u Naza¬
retu, malem mesticu Galilee. Njegovi stariši, če ravno ne
posebno poštovani pred svetom, so bili vendar kraljevega
Davidovega roda. Pri obrezovanju so mu — ne brez božjega
razsvetlenja — ime „Joakim“ dali, kar pomeni: priprava
Gospoda, alj ko drugi prestavlajo, priprava na prihod Gospo¬
da; kajti je odmenjen bil, hčer imeti, kojo pripraviti ima pre¬
bivališč Gospodu, Zveličarju sveta. Zaroči se s Ano, čisto
bogoljubno devico iz Betlehema, ktero je brez dvoma Bog s
posebnimi milostmi obdaril; kajti jo je izvolil mater Marie,
koja ima poroditi edinorojenega Sina božjega. Joakirn in Ana
kakor sta u saudskem stanu Gospodu prelepo služila, sta
tudi u zakonskem stanu enako goreča u službi božji bila.

Gospodovala je med njima vsikdar naj veča ljubezen in
sloga. Kar sta glestala časnega premoženja, sta razdelila na
tri dele: Pervo tretjem) sta posvetila Bogu na čast in za
lepoto tempelna ; drugo tretjeno sta odločila siromakom u po¬
moč; sledno tretjeno za svoj lasten prevžitek.

Edino, kar je Joakima ne malo žalostilo, je bilo to, da
sta bila brez otrok. Bivši že prileten ni zaupal več, dediča
kedaj zadobiti. Takrat se pa je nerodovitnost pri zakonskih
kakor božje prekletsvo imela, in njim je bila unaj večo sra¬
moto. Ovo sramoto je moral sv. Joakirn dolge leta terpeti.
Prosil je sicer neprestano Gospoda, naj mu odvzeme to nad¬
logo, zraven molitve se je tudi postil in obilne solze preli¬
val; alj Bog ga ne vsliši, kar je sv. Joakiinu delalo naj brid-
kejo žalost. Veudar, Bog obvari! da bi za tega del bil go-
dernjal zoper Boga, timveč božji naredbi voljno izročivši se,
je neprenehoma molil. Tudi— tako neki mislijo — je s svo-
joj ženoj vred zaobljubil se, ako Bog njuno prošnjo vsliši,

171

Sv. Joakim, oče device Marie.

da hoče njima od Boga podeljeno dete popolnoma službi bo¬
žji posvetiti in darovati. Cez več let (sv. Joakim je ravno
molil) se prikaže (tako sv. Epi Tani uči) angel zaresnivši mu,
daje vslišana molitva njegova, in da ho hčer dobil, koja bo
mati že davno pričakovanega Mesia. Angel mu tudi ime na-
zvesti, ktero je Bog odločil za njo. Kakšno veselje je to
sv. Joakimu bilo, se popisati ne more. To veselo prikazen
razodene hitro svoji sv. ženi; od koje mnogi pišejo, da je
enako prikazen imela. Oba zahvalita Gospoda, hvalivši nje¬
govo vsmilenje.

Kar je angel napovedal, se je o svojem času tudi spol¬
nilo. Sv. Ana je porodila hčer, koja brez izvirnega greha
spočeta, od sv. Duha s vsimi čednostmi okinčana, blažena
med vsimi ženami, je bila od nebeškega Očeta izvoljena mati
edinorojeuega Sina božjega. Sv. Joakim zdaj sopet. hvali Bo¬
ga in mu tim bolj goreče služi. Bo preteklem postavnem ča¬
su nese Joakim s svojoj ženoj novorojeno hčerko n tempel,
jo daruje s naj vekšoj pobožnostjo Gospodu; alj po zapo¬
vedi postave odkupivši jo, se s n j oj domu poverne. Tri leta
ima Joakim svojo hčerko pri sebi doma, po preteklih treh
letih pelje s ženoj še mlado sicer, alj popolnoma umno hčer
u Jeruzalemski tempel, jo podari in priporoči po navadni šegi
Gospod Bogu u službo, izročivši jo mašnikom u podučenje in
odrejo. Tako je spolnil svojo prej storjeno obljubo , poka-
zavši u djanju koliko ljubi Boga. Nikakor ne smemo dvo¬
miti, da mu je Bog to veliko ljubezen s posebnimi milostmi
in ljubeznivostmi poplačal. Bo tej Bogu opravieui daritvi sta
Joakim in Ana še nekaj let u naj veči svetosti živela.

Mislijo nekteri, da sv. Joakim je u svojem osemdesetem
letu umeri, vendar pa za gotovo ne vemo. Naj si je pa umeri,
kedar kolj je Bogu dopadlo, gotovo je vendar, da njegova
smert je bila Bogu draga in dopadliva, kajti je tako sve¬
to živel. Gotovo je po takem tudi, da veličast sv. Joa-
kima u nebesih je silno visoka, da njegova priprošnja pri
Bogu je veliko zamožna, kajti je bil od Boga izvoljen oče
matere božje, in dedec Jezusa Kristusa. Zatorej je dobro
njega posebno pobožno častiti, njega s velikim zaupanjem u
nadlogah in potrebah u pomoč klicati.

172

17. Augusst alj velikoserpan.

N a u k i n p osne m a.

1. Sv. Joakim je živel a sv. Ano, svoj oj /enoj, vedno u ljubezni in lepi
zastopnosti, je obernil svojo časno premoženje Bogu na čast, za lepoto tem-
pelna, za prevžitek vbogih; s njoj vred seje vadil u poterplivosti, s njoj
vred je molil, je daroval svojo ljubo hčer Bogu u tempelnu. O da bi se vsi
zakonski na tem učili, u ljubezni in u lepi slogi skupej živeti, u dobrih de¬
lili popolnoma enih misel biti, in eden drugega h kreposti spodbujati! Po be¬
sedah sv. pisma taki zakonski Bogu dopadejo, ki u ljubezni in miru skupej
živijo. Kako Bogu studni pa so, ki u prepiru in kregu žive, eden drugega
zaničujejo, psovajo in zmerjajo, preklinjajo in izdajajo, eden drugega u do¬
brem pačijo, alj še celo u hudo dražijo. In kaj takim zakonskim njih neslo¬
ga pomaga ? Oni odvračajo od sebe blagoslov in pomoč božjo, ktera jiifi je
vendar u njihovem težavnem stanu potrebna; kajti Bog, prijate! miru, ne more
nikakor med takimi bivati, kder svaja in prepir, sovražtvo in nemir gospo¬
duje. Do smerti morajo skupej živeti; kajti le sama smert zakonsko zavezo
razveže. Živijo tedaj nemirno, si prikratijo s jezoj svojo živlenje, in česa se
imajo nadejati na imeni svetu? Kdor svojega bližnjega iz serca ne ljubi ko
sam sebe, zares, on ne pojde u nebesa; kdo pa je možu bližej, ko njegova
žena; kdo je ženi blažeji ko njeni mož, ki sta po besedah sv. pisma dva u
enem mesu? Keršanski zakonski naj torej vsaki dan prosijo Boga za pravo
ljubezen in mir; ako pa nastane nemir, naj kmalo pozvejo, kde mu je začetek,
ki naj se hitro odverne; da ne zmaga nemir, in časne kakor tudi večne ne¬
sreče ne prinese. Je nemir že zmagal, je treba, kakor pri vsakem drugem
grehu, serčno pomiriti se, neslogi dati slovo, in resnično poboljšati se; dru-
gač greš peklu naproti.

2. Sv. Joakim je u svojej žalosti Boga pomoči prosil, in ako ravno ni bil
hitro vslišan, je u molitvi vendar stanoviten ostal, in pokoren božji naredbi ni
tožil zoper Boga! Tako stori tudi ti u sleherni težavi in preganjanju. K Bogu
pribeži, moli stanovitno, in ako nisi na enkra tvslišan, ne obupaj. Ne gondraj
zoper Boga; Bog že ve, zakaj te hitro ne vsliši, če ravno ti ne veš. Misli le
malo nazaj, kolikobart te je Bog klical, zadel te alj une pregrehe, na večo
gorečnost u njegovi sv. službi. Ti pa si pustil Boga klicati in ga nisi posluh-
nil, si zaperl svoje ušesa njegovim opominom. Kako hočeš, naj te Bog hi¬
tro vsliši; kako moreš toževati, ako te hitro ne vsliši? Lehko pa tudi tvoja
molitva ni vredna od Boga vslišana biti. Lehko si pri svoji molitvi rad raz-
trošen, da še samega sebe ne slišiš; kako se moreš čuditi, ako Bog tvoje mo¬
litve ne vsliši? „Hudo žalim Boga,“  govori sv. Bernard, „ako tirjam,
naj Bog molitvo mojo vsliši, dokler je vendar  jaz  sam  ne  sli¬
šim, ker na Boga, in tudi na samega sebe nepazim.“— „Hočeš
od Boga slišan in vslišan biti, glej, da prej sam sebe slišiš , 1 “
govori sv, Jefrem. Ako te Bog vendar ne vsliši, spomni se na besede sv. Gre-

Sv. Hiacint, spoznovavec. 173

gora: „Nisi kmalo vslišan, ne nehaj moliti; ampak pomnoži Ve¬
likovec svojo molitvo in opravijo Se bolj goreče. Zakaj Bog
hoče prosen biti. Bog hoče tako rekoč primoran, tako rekoč si¬
lovito zmagan biti.^

M o 1 i t v a.

Bog, kteri si pred vsemi svojimi svetniki sv. Joakima materi tvojega
Sina očeta izvolil, dodeli milostivo; da, kterega god obhajamo, njegovo tudi
pomoč vsikdar občutimo. Po ravno tem Gospodu Jezusu Kristusu Sinu tvo¬
jem, kteri s teboj živi in kraljuje u edinosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen.

XVIII*  Dan augusta a 1 j velikoserpana*

Sveti Hiacint, spoznovavec.

Sv. Hiacint, poseben kine slavnega pridgarskega reda,
rojen n Poljskoj zemlji od plemenitili pa tudi pobožnih sta-
rišev, je bi 1 ]>i*av bogaboječe odgojen. [ svojih diJackih le¬
tih je bil izverslen izgled nedolžnosti, pobožnosti in neutru-
dene marljivosti; zatorej je dosegel (udi visoko učenost. Nje¬
gov stric, Krakovski škof, ga izvoli korarja stolne cerkve,
da bi ga pri vladanju svoje škofije pomočnika imel. .Škof ga
vzeme tudi seboj u Rim, kamor je u opravkih iti moral. Rav¬
no takrat je bil u Rimu sv. Dominik, slavno znan zavoljo
svoje apostolske gorečnosti in mnogih čudežev. Hiacint je
premarIjiyo opazoval djanje in nehanje tega sveliga moža in
njegovih redovnih duhovnikov, ter občuti pri tem zuotrajen
opomin, njim se pridružiti. Gre tedaj še s tremi drugimi svo¬
jih potnih tovaršev k sv. Dominiku, in ga prosi, naj jih u
svoj red vzeme. Sv. Dominik ga sprejme dragovoljno, ga
poduči skerbno u duhovnem živlenju, kakor tudi u načinu po
keršansko pridgvati in za zveličanje bližnjega spešno delati.
U kratkem mu sv. Dominik svojega duha tako popolnoma u
serce vtisne, da ga s tovarši vred brez vsega pomislika u
domovino spet nazaj pošlje, naj doma besedo božjo oznanu-
jejo in za zveličanje bližnjega delajo. Grede sv. Hiacint u
Ri'.ežah na Koroškem pervi imeniten samostan svojega reda
postavi, u kojem je svoje dni po sto dominikauov u veliki
pobožnosti in učenosti živelo.

U Krakovem, kder je prej kot korar s svojim izgled-
nim živlenjem pridgoval, je začel naj prej tudi s besedo prid-
govati. Bog je njegovim besedam tako moč dal, da se naj

174

18. August alj velikoserpan.

terdovratniši grešniki spokorijo , drogi začnejo bolj goreče
Bogu služiti, vsi pa za zveličanje bolj živo skerbeti. Da bi
pa vse to na terdnih nogah stalo, sbere več duhovnih poma-
gavcev, podučivši jih u duhovnem živlenju po duhu sv. Do¬
minika , ter vtenieli dominikanski samostan u Krakavi. Hia-
cint, od svojih redovnih družnikov predstojnik izvoljen, s svo¬
jim izgledom sveti vsim drugim. Zraven zapovedanih postov
svojega reda se je postil tudi o petkih in k vsakemu svetku
pri kruhi in vodi. Naj veči del noči je u cerkvi pred naj
svetejšim resnim Telesom goreče molil. Svojemu truplu je dal
le kratko počivati, in to samo na goli zemlji. Vsako noč se
je brez vsmilenja bičal. Cel dan je pridgoval, spovedaval,
bolenike obiskaval, alj druge enake bogoljubne dela oprav¬
ljal. Do naj svetejšega zakramenta, kakor tudi do prečiste
Matere božje je bil posebno pobožen; zatorej se dela nik¬
dar lotil ni, prej da je tisto Bogu pred naj svetejšim reš-
nim Telesom priporočil, in blaženo Devico na pomoč pokli¬
cal. Ona se mu na bilo velike Gospojnice prikaže, ter mu
reče! „Zagotov!en bodi moj sin! karkoli boš pro¬
sil, boš od mojega božjega Sina prijel.“  Kako je
oveselilo to sv. moža, si lehko mislimo. On pa drugega pro¬
sil ni, kakor kar bi k dušnemu zveličanju pomagalo. Vse nje¬
govo in njegovih tovaršev bogoljubno prizadevanje je bilo le
za zveličanje duš. Ker se mu je zdelo, da je s svojimi to-
varši ljudi u Krakovem in uceli škofiji dovolj podučil in k do¬
bremu obudil, pošlje svoje duhovnike u razne tudi daljne de¬
žele, da bi tam enako zvelično učili. On sam se na pot po¬
da, in skorej je neverjetno, koliko dežel, koliko kraljevin je
obhodil, koliko samostanov kot semenišče apostolskih de¬
lavcev je povsod vtemelil, koliko ljudi je k pravej veri, alj
k poboljšanju živlenja spravil.

Da bi vse to srečneje doveršiti zamogel, mu je dal Bog
dar čudeže delati, kterih je toliko storil, da se je po pra¬
vici čudodelc svojih časov imenoval. Znamenito je, kar se
je dogodilo, ko so Tartari u Ruskem mesto Kiev silovito ob¬
sedli, ter s ognjem in mečem vse vkončali. U tem mestu je
sv. mož cerkvo in samostan imel.

Hiacint je ravno pred altarjem, in opravlja sv. mašno
daritvo. Po dokončani maši vzeme — še u mašni obleki —
kazalnico s presvetim resnim Telesom, opomenuvši svoje du¬
hovnike, naj brez straha njemu sledijo pred cerkvene vrata.
U cerkvi je bil precej velik kip blažene Device iz alabastra,
pred katerim je svetnik večkrat molil. Hiacint gre mimo tega
kipa, kar začuje iz n ja te besede: „Moj sin Hiacint!

175

Sv. Hiacint, spoznovavec.

hočeš mene mojim neprijatelom na sramoto pre¬
pusti ti?“ Sv. moža na te besede solze polijejo.  „Kako
te more m odnesti ?“ reče,  „t  e ž a j e p r e s i I n a.“  — „L  e
primi me,“ reče mati božja iz kipa; „moj Sin ti bo težo
zlehkotil, da me boš brez težave nesti mogel."
Sv. mož zagrabi solznih oči podobo, pa jo čuti tako leliko,
da jo s edno roko nese. Tako nese u edni roki kazalnico,
u drugi kip Marie, gre s svojimi duhovniki posred skoz so¬
vražne trume mirno do mestnih vrat — ktere niso bile ob¬
sedene — in se napoti dalje u Krakavo. Alj je Gospod Bog
pri tej prigodbi služavnika svojega Tartarom nevidnega storil,
alj njim drugač branil, da mu niso žalega storili, se ne ve.
Gotovo pa je, da je brez zaderžka skoz mesto odišel. Pridši
s svojim predragim bremenom do nekega potoka, kder ni
bilo ne mosta ne berve, obudi terduo zaupanje na vsemo¬
gočnega Boga, kterega je imel u desni roki, stopi nevstrašen
u vodo, gre po suhem čez potok, in nastopi dalje svoj pot.
Enak alj še vekši čudež se je zgodil o drugem časi. Sv.
mož mora u Višegrad iti,  da bi tam pridgal. Pri potoki, čez
kateriga mu je iti,  ni čolna alj broda, da bi se prepeljal.
Zdaj razgerne Hiacint svoj plajš, se usede nanj, se prepelje
h kraju, pa prepelje tako tudi svoje tovarše čez potok. Po
tih in mnogih drugih enakih čudežih je poslavil Bog svojega
zvestega služavnika že na zemlji.

Da bi ga u nebesah še bolj poveličal, ga pokliče Bog
iz tega sveta u njegovem 74. letu, 1257 po K. r. Ker se
je apostolski mož 40 let za izveličanje duš trudil, mu ra¬
zodene Bog, da mora pričejoč biti pri slovesnosti blažene
Device na dan nje častitega vnebovzetja. Na dan Marie
Snežnice zboli; na bilo Marie vnebovzetja je k svojem du-
hovskem sinom slednokrat govoril; potem se pripravi na
jutrajšen svetek, na kteri Odmolivši dnevne ure in prijemši
sv. zakramente, 30. psalm moliti začne s besedami: „U tebe
sim zaupal, o Gospod!* 4  Pri besedah: „€ tvoje roke
izročim svojo dušo!"  obernivši k nebesam svoje oči,
blaženo u Gospodu zaspi. Svojo pervo pri sv. kersti dob¬
ljeno nedolžnost in svojo deviško čistost je ohranil do svoje
S| nerti neoskrunjeno. Ko u živlenju je tudi po njegovi smerti
Uog mnogo čudežev storil, s katerimi je vsemu svetu po¬
kazal svetost in velike zasluge svojega neutrudenega slu-
zavnika.

176

18. August alj velikoserpau.

Nauk in posnema .

1. Sv. Hiacint je nesel u eni roki kazalnico, in u nji pod krušnoj po-
doboj resnično pričejočega Zveličaija sveta, u drugi roki pa kip Device ma¬
tere : tako je šel svoboden in nepoškodovan posredi skoz sovražnike iz mesta.
Blažen! ki Jezusa in Mario ne le vedno u ustih, temuč tudi u svojem sercu
nosi. Svoboden in nepoškodovan bo bodil med mnogoterimi nevarnostmi in
sovražniki svojega zveličanja. Neki hočejo le Mario in sicer samo u ustili
nositi, Jezusa pa ne; to je, blaženo Devico nekaj pobožno častijo, razne mo¬
litve njej na čast opravljaje, Jezusa pa, preljubega sina Mariinega pogostoma
nesramno žalijo; vendar si pri tem mislijo, da so za svojo pobožnost do
Matere božje pred sovražnikami svojega zveličanja in pred večnim pogublenjem
že okovarjeni. To je huda sleparija peklenskiga duha. Taka pobožnost in pa
nobena; kajti k temu je potreba, da si prizadenemo, vsega se varovati, kar
ji je nedopadlivo, in vse storiti, kar ji je dopadlivo. Gotovo pa je, da ne
more njej nič tako nedopadlivega biti, ko žalenje njenega Sina, kterega ona
nad vse ljubi. Kako zamore kdo zaupati, da bo ušel peklu, ako vsa njegova
pobožnost do Matere božje le u tem obstoji, da kake molitve alj druge dobre
dela stori? Takšen hoče Jezusa od Marie ločiti, to pa je nemogoče. Jezusa
in Mario moraš ob enem nositi, iu sicer ne samo u ustih, temuč tudi u ro¬
kah: to je, u djanju moraš pokazati, da Jezusa in Mario iz serca ljubiš.
Ljubiš Jezusa iz serca, varji sc, žaliti ga. Ljubiš Mario iz serca, ne žali
njega, kterega ona nad vse ljubi. Taka pobožnost le bo obvarovala sovraž¬
nikov tvojega zveličanja, in te bo peljala u večno zveličanje.

2. Štirideset let je delal sv. Hiacint za čast božjo in za zveličanje duš.
Zdaj on že 500 let vživa nebeško veselje kot plačilo za svoje dela, in ga
še tudi vžival bo celo večnost. Oh kako darovito plačuje Bog svoje zveste
služavnike! Ako bi za stoletno službo Bog le samo eno uro nebeškega ve¬
selja dal, bila bi ta služba po besedah sv. Krizostoma že obilno naplačana;
kaj še le boš rekel, ko nas prava vera uči, da za tolikanj kratko Bogu stor¬
jeno službo obljubi Bog večno plačilo u nebesah, in tajisto tudi zares da?
Kdo tedaj ne bo s veseljem toliko darežlivemu Gospodu služil? Kako slepi
in bedasti tedaj so, ki hudiču raje, ko Bogu služijo! Jeli hudič svoje slu¬
žavnike bolje plačuje ko Bog svoje? Vprašaj pogubljene, oni ti bojo odgo¬
vorili. Ne moreš alj nočeš tih prašati, poslušaj, kaj je Bog že davno govoril
od razločka, ki bo med njegovimi in med hudičevimi služavniki, in skleni po
takem, komu prihodnič služiti hočeš. „Glejte/- govori Gospod, „moji
hlapci bodo jedli, in vi bote stradali: glejte, moji hlapci bodo
pili, in vi bote žejo terpeii. Glejte, moji hlapci se bodo ve¬
selili, in vi se bote sramovali; glejte, moji hlapci bodo od
dobre volje ukali, in vi bote od serčne žalosti vpili, inodne-
volje tulili.^  Kaj je to drugega ko: moji služavniki bodo večno srečni u
nebesah, vi pa bote večno nesrečni u peklu.

St. Kasian, škof in šolski učitelj, mučenik. 177

M o I i t v a.

Bog! kteri nas s obletnim godam sv. Hiacinta spoznovavca svojega
oveseliš; dodeli miiostlivo, da, ki njegov god častimo, tudi njegove dela po¬
snemamo. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

XIX*  Dan augusta a 1 j velik o s erpana*

Sveti Kasian, škof in šolski učitelj, mučenik.

Sv. Kasian, pobožen, keršauski učitelj u Inioli, slavnem
taliauskem mestu, je bil visoko učen škof, kteri je poprej
na Tirolskem u sedajni Brišeuski škofiji sveto vero Jezu¬
sovo oznanoval, in njih veliko pokristjanil. Od nevernikov
izgnan se je u Rim namenil; grede pa u mestu Imola ljud¬
stvo še malikovanju, vdano najde, in sklene po božjem vda¬
janju tukaj seme božjega nauka sejati.

Seme keršanske vere prav pridno vsjati si je sv. Ka¬
sian mladino izvolil, zakaj takih, pravi Kristus, je nebeško
kraljestvo, ter je otroke pisati in brati, zravno pa tudi Boga
spoznati, in njemu prav služiti učil. Dokazal je svojim učen-
cam, kako neumno je malikovanje, kako modra pa in izve-
ličanska sveta vera Jezusova, ter jim je globoko u njih mlado
serce ljubezen do Jezusa vtisniti, in jih poglavitnih resnic
keršanskega nauka naučiti jiskal: je pa tudi razujzdane
dečke ojstro strahoval.

Blizo leta 340 je u tistem kraju hudo preganjanje kri-
stianov vstalo; verne so lovili, zaperali, in jih silili malikam
darovati. Kteri niso vere zatajili, so bili mučeni in grozo¬
vitim umorjeni. Ko se po mestu zve, da učitelj Kasian otroke
kerstianske vere uči, vkaže deželski oblastnik tudi njega
prijeti, pred se prignati, ter ga poskuša s dobrim in s hudim
vpotiti, da bi očitno malikam daroval. Sv. Kasian se ne da
oinotiti, in je pripravlen rajše živlenje dati, kakor sveto vero
zgubiti. Razkačen sodnik si vmisli novo nečloveško muko;
vkaže naj huje, razberzdane dečke, njegove učence sbrati,
hi jim učenika izda, naj ga po svoji hudo volji terpinčijo.
Mladi hudobci veseliga serca nad svetiga učenika sežejo,
kteri jih je poprej za njih hudobe svaril in ojstro strahoval.

Privežejo svetiga Kasiana h kainenitemu stebru, mladi
trinogi pa vzemejo svoje dilice, na koje so tistokrat pisali,
in pa železne peresa, s kateriui so risali: razbijajo tablice
II. Del. ' 12

178

19. August alj velikoserpan.

po njegovi sveti glavi, in pikajo njegovo sveto telo, iz ko-
jega so mu kožo in meso na kosce tergali. Pocasnej ko je
'bilo njegovo mučenje, grozovitnej njegovo terplenje, ter so
ga le polahoma s vbadanjem smertili. Huje svetiga učenika
ucencov gerda nehvaležnost boli, kakor kervave rane, ktere
so mu po celem životu delali; dobro je svet učitelj svojim
ucencam storil, oni mu pa hudo povracajo; alj ce ravno ves
u kervi, ves pohleven svojim malim rabeljnam, kojih je blizo
200 bilo, veli, naj ga le h smerti mučijo, in se ne boje, za¬
kaj on želi skoraj pri Jezusu biti.

Po celem životu razmesarjen in s kervjo oblit se po
dolgem terplenju zgrudne, ter na zemlji kleče za svoje mlade
umorivce moli, in svojo dušo Bogu izroči. Verni so truplo
svetiga mučenika častito pokopali, in mu poznej veličasten
nagreb postavili. Sveta cerkev 18. velikoserpana spomin sv.
t  Kasiana obhaja.

Nauk in posnema.

1. Imenitno je opravilo učiteljev, slabo pa veči del njih plačilo na ovem
svetu; kdor hoče torej dober učitelj biti, si mora to težavno službo iz čiste
ljubezni do Boga in pa do drage mladine, kakor sv. Kasian izvoljiti. Kdor
pri Soli samo kruha jiše, nikolj zadovoljil učitelj ne bo; najemnik slabo uči,
pa po navadi ravno tako slabo živi, in pri mladini več pokvari, kakor do¬
brega stori. Gorje srenji, joj mladini, ktera malopridnega učenika ima! Kar
je slab gospodar kmetiji, še huja nesreča je slab alj elo razpušen učitelj
mladini; na polju zanikarnega kmeta bo ternje in oset — u sercu mladeža
pa na mestu potrebnih vednost in svetih krepost le nevednost in hudobija
rasla. Iz ljubeznivih otrok prirastejo u slabi šoli živi peklenšeki, kteri stariše,
srenjo in celo deržavo peklijo in pohujšajo. Takim učiteljam veljajo strašne
besede Jezusove: „Gorje tistemu, ki eniga malih, ki u mene vcr-
jejo, pohujša; bilo bi njemu bolje, naj bi se mu mlinski ka¬
men na vrat obesil, in u globočino morja potopil.«  Kdor hoče
priden učitelj biti, si naj besedo Jezusovo osvoji, ki jo posebno učiteljem vsirn
govori: »Vzemite moj jarm na se, in od mene se učite, zakaj
jaz sim pohleven in ponižnega  serca.« Tak izgled tudi sv. Paul
učiteljem da, rekoč: »P o strežni smo se vam skazali, kakor mati,
ktera svoje otroke goji. Vsim sinuse storil kakor služavnik,
naj bi jih več pridobil. Slabim sim kakor slab postal, naj bi
slabe pridobil; vsim sim bil vse, naj bi jih več izveličal.  Lju¬
bezen Kristusova me goni, vse to za vas storiti«

179

Sv. Kasian, škof in šolski učitelj, mučenik*

2 Sv. Kasian si je prizadeval svojim učencom pred vsem troj in nauk
globoko u serce vtisniti, namreč: poštovanje prave vere, strah pred
grehom, in pa ljubezen do svete kreposti a 1 j čednosti.  Naj bi
si vsi učitelji prizadevali ravno teh naukov svoje učence prav naučiti, bila
bi naša mladina bolja ko je. „Začetik modrosti,  uči sv. Duh, je strah
božjih „Le pobožnost,  pravi sv. Paul, je za vse dobra, kajti ob¬
ljubo sedajnega in prihodnega živlenja  ima." Za to sv. cerkev
zapoveduje: „Vsi učeniki, naj si bodo javni učitelji alj doma, so dolžni ker¬
šanski nauk ravno po tem načinu, kakor ga tistega kraja škof naredi in
vkaže, mladino učiti; nauk imajo najpoprej s molitvijo začeti in s molitvijo
tudi končati; vsako nedelo in praznik imajo svoje učence u cerkvo peljati, ter
pri službi božji in pri predigi biti." Kar pa mladino uči, ima učenik poprej
u svojem djanju pokazati; djanje učitelja so učencom žive bukve, in otroci
rajši posnemajo, kar vidijo, kakor pa ono, kar slišijo. Vsak učitelj je luč
na visok svečnik postavlen, kojemu Jezus veli: „Naj se sveti vaša luč
tako pred ljudmi, da bodo videli vaše dobre dela, in hvalili
Očeta, kije  u nebesih."  Ne reci: saj so le otroci; oni se še ne čajmajo •
pokaj bi se jih toliko varval. „Otrokam smo naj vekšo varstvo dolžni," so
že nekdajni neznabogi djali; otroka se vse, hudo in dobro naj rajše prime,
in kar se ga prime, to mu ostane vse žive dni.

3. Keršanski učitelj ima svoje učence spoštovati in ljubiti, jih u ljubezni
pa tudi u strahu imeti in za potrebo strahovati,  kakor sv. Kasian.
Kazen alj štrafa pa mora biti zdravilo alj uračtvo, ne pa vsakdanje kosilo.
Kdor otroke u jezi strahuje, on jih poboljšal ne bo; jeza in kletva ste iz
pekla doma. Kdor učence po krivici kaznuje, jih krivice vadi; kakor si sami
krivico skušajo, bodo tudi drugim krivico okušati hali. Kdor šolce za uho
bije, po glavi tolče, alj predolgo terpinči, on je rabelj, pa ne učitelj, ki mla¬
dini serce za vsako dobro občutje pobije, in šolo u terpivnico premeni. Učitelj
se pa tudi ravno tako hudo pregreši, ako učencom vso svojvoljo dopusti, in
svojoglavne, termaste ljudi izgoja. „Globoko je hudobija u sercu
dečka vsajena,  govori sv. Duh, alj šiba njo bo izpodila. Kratiš
šibo otroku, hoče ti žalost delati."  Tudi sv. Paul opomina otroke u
božjem strahu rediti, pa jih ne dražiti. — Je pa služba učitelja po vsem
tem težavna, in na tem svetu malo obrajtana, ter še slabo plačana, za toliko
več pri Bogu velja, in za toliko lepše plačilo dobrega učitelja u nebesih čaka.
Pravi keršanski učitelj je apostol svojega kraja, in bo plačilo apostolov, po¬
seben venec učenika u nebesih prijel. ,,Učeniki,  govori prerok Daniel, bodo
sv >tli kakor zarija na nebi, in kteri druge čednosti uče, s e
bodo svetlili kakor zvezde vselej in vekomaj."

12  *

180

20. August alj velikoserpan.

M o I i t v a.

0 Bog, ki nas s obletnico svetiga Kasiana, Škofa in mučenika svojega
oveseliS, dodeli milostlivo, da ker njegovo godovno obhajamo, se tudi njegove
priprošne razveselimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XX* Dan anglista alj velikoserpana.

Sveti Bernard, cerkveni učenik.

Sv. Bernard, po vsem ker,sanskem sveti visoko slaven
zavoljo svoje svetosti kakor tudi učenosti iu čudežev, je
rojen u Fontaines (reci Fonten) u Burgundii na Francozkem.
Njegovi stariši bili so sila pobožni. Imel je (i bratov in eno
sestro. Materi se je senjalo, da pod svojim sercom pesa
nosi, ki že u maternem telesu laja. Neki redovni mašnik,
kteremu je to pripovedki, ji reče: „Ne boj se; porodila boš
otroka, ki bo u duhovni stan stopil, c.erkvo božjo čuval, proti
njenim sovražnikom se bojeval, in rane mnogih ljudi s svojim
jezikom ozdravil/ 4  Mati s tim živo potolažena, si na vso
moč prizadene tega svojega sina verlo odgojiti; veselo opazi
na njem že u njegovih detečjih letih priserčno ljubezen do
Boga in preblažene device Marie, veliki stud pred grehom,
enako skerb pa za svojo nedolžnost in čistost, čudovitno
zaničevanje vsega posvetnega, nasproti pa visoko pošto-
vanje vsega, kar zadene Boga in dušno zveličanje. Nekdaj

181

Sv. Bernard, cerkveni učenik.

je mladega Bernarda strahovito glava bolela; neka zena
pride k njemu, hoče nek krivoverski blagoslov nad njim go¬
voriti, in s tim bolečine pregnati. Opazivši to pobožen otročič,
skoči nagloma iz postelje, in tira žensko od sebe, rekoč, da
je pripravlen raje umreti, kakor skoz greli svoje bolečine
resen biti. To vitežko odločbo je Bog s tim plačal, da je
u tem hipi mladega Bernarda vsili bolečin osvobodil. U nje¬
govih mladih letih mu je Bog to milost podelil, da se mu
Kristus božično noč u tisti podobi prikaže, kakšen je nekdaj
u jaslicah ležal ; od tod je una nježna, priserčua ljubezen,
s katero) je te svetnik pozneje Kristusa ljubil.

Njegova bogoljubna mati mu ravno umerje. Bernard mora
zavoljo svoje izverstne telesne lepote od hudobnežev mno¬
gotere skušnjave terpeti; pa vsikdar jih je serčno premagal,
ter je nanierč alj izbezal, alj šiloma pregnal nje, ki so ga
u greh napeljavah, alj pa je na pomoč klicaje nevarnosti
uišel. Neka nečista stvar se u njegovo spavnico liatihoma
podkrade, pa ga brez vsega srama u greh napeljava. Ber¬
nard začne na ves glas kričati: „11 a z boj n i k i! r a z b O j¬
niki!" Kmalo pridejo ljudje na pomoč; kajti pa ne vidijo
nikoga, ki bi ga bil umoriti hotel, ga vprašajo, zakaj je
tako glasno kričal? Cisti mladenč odgovori: „Niso li raz¬
bojniki, kteri naj dražji zaklad čistosti šiloma
po ropa ti, in moji duši neprecenljivo živlenje
odvzeti hočejo?"  Te zaklad čistosti tim bolj varno
ohraniti, je čisti mladenč goreče molil, )e krotil svoje zu-
uajne čutila, posebno oči, je ojstro pokoril svoje telo, in
je po sinovsko častil Mario devico. Nekdaj je proti svoji
volji nekaj nečistega dalje ko je prav, nepremišleno gledal.
Kakor hitro se tega spomni, se vstraši te storjene pregrehe,
se nje spokori, in Bog mu da, da ga od sili dob nikaka
nečista skušnjava več ne pači. Ta skušnjava gčne čistega
mladenča poprej u duhovski stan stopiti, da bi mu manje ne¬
varnosti bilo čistost zgubiti. Njegovi brati kakor tudi ostala
žlahta so si prizadevali od te misli ga odverniti; on jim pak
tako zgovorno in živo razloži ničemernost sveta, da naj prej
svojega strica, potem četiri brate in še nekaj drugih prego¬
vori, da s njim stopijo u duhovni red, ki se cistercienski
imenuje. Ko s svojimi tovarši blizo kloštra pride, najde tam
svojega naj mlajšega brata Nivarda, ko si na ulici s svojimi
pajdaši igra. Guido, stareji brat Bernardov reče Nivardu:
„Nivard, u samostan gremo, in pustimo tebi vse
p r e m o ž e n j e. Z d a j si ti gospod vsega našega p r e-
moženja.“  Nivard od Boga razsvetlen, odgovori: „Jeli

182

20. Anglist alj veliko,serpan.

hočete nebesa za se prideržati, meni pa zemljo
popustiti? Oh zares, ta delitvaje preveč nejed-
naka.“ Kratko potem se poda tudi on za svojim bratom, in
pride čez malo dni u samostan.

Sv. Bernard postane novinc, in že je popolni menih, in
izgled meniške popolnosti. Cele bukve bi se morale napisati,
ako bi hotfeli le nektere njegove kreposti omeniti, zlasti nje¬
govo ponižnost, ojstrost do samega sebe, ljubezen do Boga
in do bližnega, pobožnost u molitvi in drugih več. Zraven
tega mu je Bog da! tudi izverstim modrost in učenost. Za¬
torej ga posije njegov svet apat Stefan u novo vredjen sa¬
mostan CIairvaux (reci  Klervo j, velevši mu, naj se u klo-
štru kot predstojnik obnaša. Bernard — kajti še mlad —
slabih moči, u opravkih klošterskega predstojnika neskušen,
se brani sicer, dokler more; alj moral je biti pokoren. U
novem samostani najde zraven drugih težav tudi terdo si¬
romaštvo. Bog pa je svojemu zvestemu služavniku u tej sili
večkrat s ocevidnim čudežem pomagal, in tudi mnoge genil,
da se Bernardovemu vodstvu u samostanskem živleuji izro¬
čijo; med terni je bil sam oče sv. Bernarda. Henrik, francoz-
kega kralja brat obiše samostan; sv. apat ga s kratkimi be¬
sedami pregovori, da u duhovni red stopi. Tudi svojo sestro,
Mera edina je še u sveti ostala in jako ničemerno živela,
pregovori Bernard na enako bogoljubno živlenje. Molitva,
ktero je Bogu pošiljal, in njegovi goreči opomini so jo od
ničemernega živlenja odvernili, ter njeno serce pridobili za
duhovno živlenje.

Začetkoma je bil sv. apat preojster svojim podložnikom;
alj po božjem opominu je blagomilši postal. S tako blago-
milim opravljanjem si je pridobil ljubezen svojih podložnih,
da so voljni bili za vse, kar jim vkaže, kajti jim je tudi s
svojim izgledom u vsem svetil. Samemu sebi je bil do smerti
ojster u posti, bedenji, u kervavem bičevanji in u drugih po-
korilih. Ako je kdaj občutil le naj manjšo lenobo, seje spod¬
budil s timprašanjem: ..Bernard! pokaj si prišel semf
Med tim se razširi slava tega sv. moža tudi u daljne de¬
žele. Povsod se govori od Bernardove učenosti in svetosti.
Zatorej se mu ponujajo razne škofije, Merim pa se je vsi-
kdar s izgovorom svoje nesposobnosti odrekel. Ob časi groz¬
nega razkolniitva, ko sta namreč dva papeža bila izvoljena,
se nalaš za tega del skliče cerkveni sbor. Sv. Bernarda na
te sbor pokličejo, in mu naročijo odločbo raznega vprašanja:
Ali se ima Inocenc II., ali Peter Leo pod imenom Anaklet
II. za pravega papeža spoznati? Po dolgem razmišlenju in

183

Sv. Bernard, cerkveni učenik.

obilni molitvi izreče svetnik svojo razsodbo: vsi nazoči se
tej razsodbi vdajo. Henrika, angležkega kralja, ki se je ne¬
zakonitega papeža deržal, je pregovoril, da spozna in za¬
govarja pravega papeža.

Naj težje opravilo je bilo, da je na papežev ukaz kro¬
nane keršanske vladarje in druge pravovernike na križarsko
vojsko u svete dežele zoper Saracene (Turke) pozvati moral.
Sv. apat je pokoren temu ukazu, in Bog je po njem velike
in mnoge čudeže delal ravno takrat, ko je Bernard s svo¬
jimi pridgami vse ljudi na to vojsko opominjal; iz česar se
je razvidlo, da je to namenjeno veličansko delo Bogu do-
padlivo. Ker se pa je vendar te, če ravno svet boj nesrečno
končal, so sv. moža povsod preklinjevali, zasramovali in
preganjali. Bernard je vse to s naj večoj poterpežlivostjo
prenesel in je rekel: „llajsi imam, da se zoper mene
gondra, ko zoper Boga. Ne maram, ako mo ja čast
terpi, ako le čast božja neoskrunjena ostane."
Bog se za svojega zvestega služavnika potegne, in resi
njegovo čast očevidno po velikih novih čudežih, ktere je po
njem storil, in je usta preklinjavcov zamašil, da so od sili
mal še bolj pošto vali ga, ko preje. Iz mesta Kostnice vemo,
da je tam na en dan u pričo mnogo ljudstva ednajst slepih
čudovito ozdravil, da so videli: desetim, ki so roke, osem¬
najstim, ki so noge zlamane imeli, je ravne ude dodelil. U
Kolini je u treh dneh tri mutaste, deset gluhih, in dvanajst
kruljevih čudovito ozdravil. Brez števila bolnikov je ozdra¬
vilo od kruha, ki ga je Bernard blagoslovil. Zraven tega je
mnogo obsedenih ljudi rešil hudega duha, in je prerokoval
prihodne reči.

Svet mož je od mnogih težavnih potov kakor tudi od
pokoril in preterplenih bolezn ves oslabel. Zdaj ga u želodcu
primejo tako hude bolečine, da nikakih jedil več prenesti ne
more. Verh tega mu tudi še noge otečejo in mnoge druge
težave ga tlačijo. Svetnik terpi vse to ne samo poterpežlivo,
temuč tudi veselega serca. Poželel in prejel je s naj večoj
pobožnostjo sv. zakramente. Mnogi škofi in drugi imenitniki
so ga obiskali in obžalovali; on je pa rekal: „Jaz sim ne¬
vreden hlapec. C as je že, da se tako staro ne¬
rodovitno drevo poseka in izkorenini."  Med mo-
litvoj in jokanjem nazočih povzdignivši k nebesam svoje oči,
je u svojem 64. leti umeri, po K. r. 1153, potem ko je sto
in šestdeset samostanov utemenil, mnogo knig zoper krivo¬
verce in za podučenje pravovernih spisal, in mnogo storil za
blagor cerkve in zveličanje duš. L’ njegovih spisih so naj

184

20. August alj velikoserpan.

zvelicneji nauki za vse verste ljudi. Pogostoma in na vso
inoe je opominjal na ljubezen do Boga, na cešenje in nazvauje
Marie, na stanovito gorecost u dobrem; za to so sv. Ber¬
narda poslovili cerkveniga učenika.

Nauk in posnema.

1. Sv. Bernard, Se dečko, je hotel rajši umreti kakor dopustiti, da bi
mu naj hujše glavne bolečine s vražnimi pomočkami zlehkotili, alj izvračili-
— Varji se, da u boleznih alj drugih okolšinah vraž n ih pomočlcov rabil ne
boš; zakaj to je velik greh. Dvomiš, jeli je to alj uno vraža alj ne, poprašaj
umnega mašnika, prej da tajisto porabiš.

2. Sv. Bernard ima za razbojnike tajiste, ki so ga u greh napeljevali,
in jih spodi s tim, da je zoper nje na pomoč klical. — Ravno to tudi tebi
naj velja; kdor te u greli napeljuje, je razbojnik tvoj; ker tvoji duši duhovno
živlenje vzeti hoče, in te u nevarnost pripravi večno živlenje zgubiti. Zato naj
ti bo takšen tudi kot razbojnik. S razbojnikom se ne šalimo, se ne smejamo,
ne igramo; temuč kličimo na pomoč, in se branimo, kar se naj bolje mo¬
remo, na vso moč. Resnoben in nevstrašen bodi, kedar te u greh kdo nape¬
ljuje. Bog je u starem zakoni zapovedal, ako kdo žensko u greli zapelje, se
mora ona s zapeljivcem vred kamenovati. Zakaj? „Zato, da ni vpila,
ker je bila  u mestu;"' govori sv. pismo. Ona bi bila morala na pomoč
klicati; kajti pa tega storila ni, je znamenje, da se ni za resnico bratila. To
resnico si dobro naj zapomnijo tisti, ktere zadene.

3. Za eno samo nepremišleno dolgše gledanje nekega nečistega pred¬
meta je sv. mož sam sebe kaznil s tim, da je o hudi zimi svoje truplo u
potok potonil. Bil je tedaj presvedočen, da je tako gledanje nevarno, in se ga
mora zvesto varovati vsak, kdor čisti bit želi. Kaj pa še le bomo rekli, ako
pomislimo prostovoljno, nepotrebno, radovedno, želčno zijanje po drugem
spolu, alj ako pomislimo pohujšlive podobe in igrokaze?

4. Sv. Bernard je s svojim izgledom in besedoj mnoge pregovoril, da
so u duhovski stan stopili. Goreč služavnik božji ni zadovoljen, da samo on
Bogu služi; on si prizadeva tudi druge s besedoj in izgledom k službi božjej
pripeljati.

5. Kedar se je na volil Bogu služiti, se je sv. mož s temi besedami
spodbudil: „Bernard! pokaj si'prišel? 4 -'  Enako spodbadaj se tudi ti,
mislivši na svojo večno odločbo, za ktero si stvarjen; prašaj se: zakaj sim
prišel na svet; zakaj sim stvarjen?

6. Sv. Bernard je u angelski poterpežlivosti prenesel zaničevanje in pre¬
ganjanje, ktero je terpeti moral zato, kajti se je boj nesrečno končal, h ka¬
teremu je Bernard svetoval, in keršanske vladarje pozval. — Ne žaluj preveč,

Sv. Joana Frančiška Fremiot, vdova. 185

ako svojih opravil, alj svojilt dobrih misl po volji izpeljati ne moreš. Ne maraj,
ako te drugi zasmehavajo, zasramujejo alj preganjajo. Terpi, pa molči.

7 .  Sv. Bernard se je imel nevrednega hlapca, za nerodovitno drevo, ki
ni vredno dragega, da se poseka. Tako globoko se je ponižal tako velik
svetnik. Zakaj se hočeš hitro visoko povzdignnti, alj veliko kaj domišljevati
si, ako si morebiti ovo alj uno dobro delo storil ? —

8. Sv. mož je, ntemelivši sto in šestdeset samostanov, mnogo gorečih
služavnikov božjih zapustil po svoji smerti; enako je tudi a svojih spisih pre¬
mnogo zveličnih naukov zapustil, kteri še so naše dni silno haslivi vsim, ki
nje čitajo alj poslušajo. — Varji se, da po svojej smerti ne zapustiš mnogo
hudičevih služavnikov na svojih otrocih, alj na njih, koje si pohujšal alj na
hudo napeljal. Slednič slovi ta svetnik po vsem keršanskem svetu zavolj svoje
goreče pobožnosti do device matere Marie. U vsili potrebah je u njo s ve¬
likim zaupanjem klical, tudi druge na to opominal; kar iz njegovih mnogih
predig vidimo. „Castimo Mario,"  govori med drugim, ,,iz globočine
serca; zakaj to je voljaNjega, ki hoče, davse po Marii za do¬
bimo. . . u nevarnostih, u Strahih, u dvomih misli na Mario,
kliči Mario."  Tako govori tudi drugde:„I)aj nam pristop k tvojemu
Sinu, o blažena delivka milosti, o porodnica živlenja, o mati
zve ličenj  a!" Posnemaj sv. Bernarda u tej pobožnosti in stori, kar ti je
svetval in sam dopernašal; tako boš pod obramboj Marie vsikdar greha prost
živel, u vsaki nadlogi pomoč imel in se boš zveličal.

M o 1 i t v a.

Bog! kteri si svojemu ljudstvu sv. Bernarda dal služavnika večnega
zveličenja; dodeli, prosimo, da, ki smo ga učenika živlenja imeli na zemlji,
ga zaslužimo imeti besednika u nebesah. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu.
Amen.

XXI. Dan anglista alj velikoserpana.

Sveta Joana Frančiška Freiniot, vdova.

Joana Frančiška je bila rojena u mesti Dijon (Dižon)
na Francoskem. Njeni oče Benigno Fremiot je bil deželne
sodnie predsednik u Bnrgnndii; njeni materi je bilo ime Mar¬
gareta Berbisi. Do 15. letajo oce odgoji; mati ji že u nje¬
nih deteejih letali umerje. Ze u svoji nježni mladosti je Joana
izgled lepiga zaderžauja, pobožnosti in modrosti. Njena sta¬
rejša sestra Margareta seje omožila; želela je svojo Ijub-
leno sestro Joano pri sebi imeti. Oce jo ji dajo; alj kako
nesrečna bi bila zdaj Joana, ako dobrotlivi Bog nje ne bi

18G

21. August alj velikoserpan.

posebno bil obvarval! U bi,si njene sestre je bila stara dekla,
ktera je Joano prilizovaje, sladkaje s mnogoterimi hudiče¬
vimi sleparijami botla u pregrešno ljubezen zapeljati, in od
pobožnega živlenja jo odvernuti. Mlada devojka pa s božjo
pomočjo in pod obranboj preblažene Device Marie hudobni
služavuici prepove za vsikdar ji več priti pred njene oči.

Zeljela je Joana se spet u Dijon povernuti. Oče jo po¬
kliče, da bi jo omožil s baronom od Chantal (Santal), ki je
bil pervorojenec plemenite rodovine. Bog je temu ženinu iz-
verstne darove duha in blago serce podelil. Joana zdaj šteje
20 let, alj ne cveteča mladost, ne prošnje drugih plemenitih
gospe nje ne zamorejo zapeljati u prazne igre, u nepotrebne
tovaršije alj u druge veselice; timveč prizadevala si je svoje
dolžnosti ko keršanska gospodinja zvesto spolno vati. Zapo-
vedla je, da se imajo vsi njeni hlapci in dekle ob odločeni
uri k molitvi sbrati, pri kteri je sama perva bila. O Svetkih
je u farno cerkvo k službi božji hodila, da bi tudi svoje
podložnike za očitno službo božjo obudila, dobro prepričana,
da je občinska molitva Bogu bolj dopadliva od posamesne.
Njena obleka je bila pohlevna brez vsake gizdosti, brez ne¬
potrebne lepotije.

Ne samo u obleki, tudi u vsem, kar je le dopušeno in
dostojno, je možu bila pokorna, kakor po besedah sv. Paula
žene biti morjo. Nekdaj mož nevarno zboli; u bolezni mu
je na vso moč ljubeznivo stregla. Tako ljubevnivo je ta po¬
božna gospa pomagala tudi siromakom vsili stanov. Na mesti
ničemernih, nepotrebnih potroškov je darovala vbogim. Po¬
sebno tisto leto, ko je Bog ljudem u bližin okolici hudo la¬
koto poslal, je čuda mnogo kruha speči dala in ga s last¬
nimi rokami razdelila. Nekteri jo hočejo goljufati; dobivši
milošnjo k njej sopet nazaj pridejo rekoč, da še niso dobili.
Joana — akoprem je za to goljufijo dobro vedla — se ni
za tega del serdila, temnč jim podarila, rekoč: „Moj Bog,
vsak trenutek stojim pred dvuri tvoje milosti in
prosim u tvoje ime; jaz pa bi zamerila, če kdo k
meni drugič alj tretjič pride? Ti moj o nadležno st
d o b r o 11 i v o p o t e r p i š, jaz pa ne bi poterpela, a k o
me tvoja stvar nadleguje?* 4  Ljubeznivo in poterpežlivo
je prizanesla svojim služavnikom, rada pozabila jim vse, ako
so le spoznali svojo pregreho. Le dva služavnika je, dokler
je bila gospodinja, iz svoje službe odpravila; biia sta ne-
poboljšliva.

Osem let je u naj lepši slogi živela s svojim možem,
in bila mati šestero otrok. Primeri oc, da mož, na lovi iz ne-

m

Sv. Joana Frančiška Fremiot, vdova.

nada ranjen, umerje. Joana bridko žaluje čez smert svojega
moža, alj njena živa vera je premagala občutke naravske.
Kot pokorna hčer se vda naredbam Očeta nebeškiga, rekoč
besede iz psalma 115: „Raztergal si Gospod, moje
vezi; tebi darujem  zah  val  n o d ari  t vo.“ Mislila je zdaj
na to , kako bo dolžnosti svojega volovskega stana spolno-
vaia, posebno kako bo gojila svoje otroke, edniga sinka in
tri hčere. Bog ji je posla! to nadlogo , da bi jo k veči po¬
polnosti pripeljal. Kajti nič drugega iskala ni, ko voljo božjo
vselej spolnovati; je tudi goreče neprenehoma Boga prosila,
se postila in vbogim darovala, naj ji Bog razodene svojo
voljo po kakem učenem, svetem spovedniki, kteremu hoče ra¬
da pokorna biti. Dolgo je Bog ne vsliši, še le nove težave
ji pošle, da po njih milost božjo, kadar jo zadobila bo, tim
bolj spozna Njeni oče jo pokliče u Dijon, da bi tam svoje
po rajnem moži žalostno serce razveselila. Joana gre u cir-
kvo biizo Dijona; pri tej cirkvi je bil menih, ki je slovel kot
dober spovednik. Njegovi vodbi se popolnoma izroči, se s
obljubo zaveže, da hoče njemu in samo njemu pokorna biti.
Alj b rez vsega haska za njeno dušno zveličenje jo ti spo¬
vednik s maličkimi pobožnimi vadbami tako preobloži, da Jo¬
ana pod njih bremenom opeša. Njeni duh zgubi vso svojo
prostost; njena rodovina ji merzi; vso svojo hišo je zblodila.
Med tim jo pokliče njeni test k sebi u Montelon. Tam ji Bog
nov težek križ naloži, da bi se vadila u poterpežlivosti iuu
ponižnosti. Bila  je u hiši njenega testa sila  prevzetna, la¬
godna dekla. Napuhnjeno je u hiši gospodinila, na zlo obra¬
čala Joanino dobrotnost, večkrat je lerde, razžali ve besede
dajala in obrekovala jo je, da bi počernila njeno dobro ime
posebno pri njenem očetu. S edno besedo: u terdi, sramotni
sužnosti jo je imela. Joana ji hudo s dobrim povračuje; po-
terpežlivo vse prenese in deklinim otrokom s lastnimi roka¬
mi streže, jih uči, za nje skerbi, ko za svoje lastne deca.
Na vse to dekla ne p o raj ta in se ne poboljša Tako je de¬
lala dekla 7 let, dokler je Joana pri svojem testu bila. Ko
je Joana u Monteloni, pride sv. Franc Salez u Dijon prid—
gat. Ona gre u Dijon njegovih pridg poslušat, zakaj povsod
je te svetnik glasoviten pridgar slovel. Joana berž spozna,
da je Bog tega svetega škofa ji za spovednika odločil.

Bo obilni molitvi jo vzeme škof pod svoje vodstvo. Joa-
iia občinsko spoved od vsega svojega živlenja pri njem opra¬
li- Škof jo odveže vsili nespametnih obljub in vsili ji nalo¬
ženih vadb. Joana je vsa razveselena in polna znotrejšniga
mira. 55di se ji, da je kakti iz terde sužnosti odrešena; sin-

188

24. August alj velikoserpau.

žila je od sih dob Bogu s veselim, mirnim sercom; nikomur
ni bila nadležna, zakaj sv. Franc Salez jo je učil, da naša
pobožnost ne sme nikomur nadležna biti.  Razdelila
si je svoj čas k molitvi, ki je bila vsak dan njeno pervo
opravilo; potem je deca učila, bolenike obiskavala in drugo
delala; brez dela nikdar ni bila. Vsikdar je rada svoje pro¬
stovoljne pobožnosti opustila alj odložila na drugi čas, ako
je blagor bližnega totirjal; zakaj od svojega svetiga vodi-
tela se je naučila, da s tim naj bolje Bogu služimo, ako vsik¬
dar to s veseljem in iz ljubezni do Boga opravimo, kar dolž¬
nost našega stana nam zapove. Posebno ljubeznivo pa je sv.
Joana bolnikom stregla. Naj je bila bolezen še tako ostudna
alj nevarna, povsod je s lastnimi rokami pomagala. Naj po-
trebnejše vračtva je imela vedno pri sebi in dajala bolnikom.
Večkrat je kleče vmivala, suažila in obezovala rane siroma¬
kom, rekoč, da to samemu Zveličarju stori- Zlasti je imela
navado o Svetkih vboge po fari obiskovati, jih tolažiti, in jim
po zmožnosti pomagati na duši in telesi. Svojim sluzavnikom
je vkazala, če kakšnega bolnika naidejo, ki do nje priti ne
more, alj si ne upa, naj ga k njej pripeljajo. Eden njenih
služavnikov naide vbozega človeka, ki je ves gobav od vsili
ljudi zaveržen zvunaj pod drevesom ležal. Služavnik ga vze-
me na konja, ter ga pripelja Joani. Iz serca prijazno ga Jo¬
ana položi u dobro posteljo, mu streže več mescev s last¬
nimi rokami; nič se ji gabilo ni. Zraven tega je skerbela za
zveličanje njegove duše, učila ga je in tolažila. Vedno huje
mu prihaja, cele noči je pri njem. O pravem časi mu pokli¬
če mešička, da so ga oskerbeli s svetimi zakramenti; ona pa
mu na serce govori za srečno smert. Prej da vbožec umer-
je, poprosi Joano za njeni blagoslov. Ona mu reče: „U zau¬
panji na Boga pojdi u večnost moj sin; angeli te
bodo sprejeli u večen mir.“  Umerliga še poljubi na če¬
lo, mu zatisne oči in ga sprevodi na pokopališe. To ji nekdo
oponosi rekoč: „U Mojzesovi postavi je Bog prepovedal, go¬
bovega človeka se doteknuti,“ „lstina  je,  — odgovori Jo¬
ana — alj od kar u sv. pismi berem, da Zveličar
naš je iz ljubezni do nas pri svojem ter plen j i go¬
bovemu podoben postal, se mi le grešne gobe  ga¬
bijo.“

Med tim je sv. Franc Salez sklenil družbo osnovati, u
katero bi se take ženske jemale, ki alj zavoljj slabotne po¬
stave, bolehnosti alj vbožtva, alj kajti so vdove, u druge sa¬
mostane iti ne morejo. Spisal je za to družbo take pravila,
da bi tudi naj slabšim ne bile pretežke; imele bi namerč u

189

Sv. Joaua Frančiška Fremiot, vdova.

ponižnosti svojo lastno voljo zatajati, in brez posvetni!) skerbi
bclenikom u keršanski ljubezni strečti. Bog svetemu Francu
Saleziu razodene, da Juana ima tej novi družbi začetnica
biti. Ko sv. škof svojo misel njej razodene, jo ona veseliga
serca hitro poprime in premaga vse napote, ktere so ji svet
in njena /Jahta delali. Njeni sin se vleže na prag, k oj ega je
imela prekoračiti. Plakaje in jokaje, vendar vitežko stopi Joa-
na prek njegovega trupla, in se loči od sina. Prepričana, da
jo Bog klice, je pokorna temu poklicu. Natorni nagibi mora¬
jo odstopiti volji božji. Joaua gre s dvema tovaršicama u
mesto Anuecij (reci: Ansi) , kder je škof geuevški takrat
stanoval. U mesti Anuecej je sv. Franc Salez osnoval per-
vo družbo obiskanja blažene Device Marie-  S ne-
verjetnoj gorečostjo Joaua u tej družbi poskus njo dostane;
potem zapriseže dve obljubi: čistosti in pokori  in  e. Se
tretjo obljubo je pristavila, obljubo vbožtva,  na ktero ])a
ostale njene to var.lice niso bile zavezane. Po storjenih ob¬
ljubah začne Joaua bolnike po hišah obiskovati, kakor je po
družbinskih postavah zapovedano bilo. Čudovito je, koliko je
bolnikom pomogla za dušno zveličenje in za telesno ozdra-
vo. Ysim je bila izgled kreposti, in po daljnih deželah so
njene zasluge slovele, tako da so tudi drugi u svojih mestih
enako družbo imeti želeli. Sv. Franc Salez je pošiljal Joano
na vse kraje, da bi take družbe utemelila. Neke leta potem
premeni sv. Franc Šale/, to družbo s slovesnimi obljubami po
redi sv. Auguština, ter jim da postave modre, ktere je pa¬
pež Paul V. leta 1618, potem Urban VIII. leta 1625 poter-
dik Sv. škof je priserčno želel, naj bi u tem novem duhov-
skem redi ljubezen in ponižnost vladale; vkazal je tedaj gle¬
dati ne na plemenšino, ne na bogastvo, timvee na ponižnost
in na pohlevnost, s edno besedo: naker.šanske kreposti. De¬
klica s temi krepostmi ozaljšana — akoprem nizkega stana
— ima pravico pred knezinjoj, naj si bo kakor hoče pleme-
nita in bogata, llekal je namere sv. škof: „Jezus Kristus je
vboge tako ljubil, da so skorej vsi njegovi apostoli siromač-
kega stana bili.“ Kavno takšega duha je bila tudi sv. Joaua.
Zadovoljniša in veselejša je bila, kadar je vboge, od ljudi
malo obrajtane dekleta u svoj samostan jemala, nego da so
bogate, visokorojene se oglasile. „Kako močno ljubim to za¬
poved, da se vboge u ti red jemlejo, kako drage so mi te
besede!“ je pisala svetimu Francu Saleziu.

Sv. Joaua je to duhovsko družbo na vse kraje razši¬
rila; 30 samostanov je utemelila. Vse te redovnice so Joa¬
no za svojo občinsko mater poslovale, vendar so u mestu

190

21. August alj velikoserpan.

Amiecij — kder je naj imenitueji samostan bil — njo za
svojo predstojnico imeti htele. Kot poglavarka bila je naj
lepši izgled vsirn redovnicam. Spolnovala je na tenko ne le
redovne obljube, nego tudi vsako naj manjšo zapoved druž-
binsko. Zahtevala je, da vse kar se vkaže, se mora storiti
iz ljubezni do Boga. „Iz ljubezni do Boga — je rekla več¬
krat svojim redovnim sestram — moramo molčati, iz ljubezni
bodimo pokorne; iz ljubezni ponižajmo se; iz ljubezni in s
veseljem nosimo svoje nadloge, svoje naj vece težave; vse
naredbe spolnovajmo tako marlivo, tako zvesto, da pikice
ne opustimo; s edno besedo: ta nebeška ljubezen bodi naš
konec, naša popolnost. 44  Svoje duhovske sestre je opominja¬
la, naj molijo, naj se u ponižnosti, u pokoršini vadijo, naj
same sebe in svoje pocutke zalajajo. Priporočala jim je, naj
vse svoje dela s kratkimi molitvicami vsak dan Bogu izro¬
čijo. Ni vstala ktera sestra na pervo zvonenje, jo ocilno po¬
svari in s solznimi očmi reče: „Ako bi pomislile, da
nas klice božji glas, Boga častit, brez p o mu d e
bi vstale/ 4  Cudovitno je bila ponižna. Akoprem poglavar¬
ka, se je vendar za naj manjšo štela med vsemi, predstoj¬
nice — je pisala — morajo neutrudno paziti, da se spolnu-
jejo družbinske postave; zraven tega pa u ponižnosti in u po¬
hlevnosti pomagati, da se doseže družbe namen. Predstojni¬
ce nimajo misliti, da od njih učenosti zavisi dobro vodstvo
samostana, temu c edino le od Boga in od božje milosti. Naj
boljše predstojnice pa tiste bodo, ktere same u se nič ne
zaupajo, nego le u Boga. 44  '

Tudi nepremaglivo poterpežliva je bila sv. Juana. Bog
ji pošle pogostoma težke bolezni, vendar ne trohice se po¬
tožila ni. „l)aj, moj Bog — je večkrat rekla — daj svoji
preobcutlivi, mehkužni služavniei le terpeti. Kako malo je
pač, kar mi ter pim o, proti temu, kar j e Jez u s Kri¬
stus  v za  nas  te  v pel. 44

Se več ])a je terpela na duši. Skušnjave so jo tako hu¬
do mučile, da najnc na svoj živež, na telesne svoje potrebe
zmislila ni. „Bog me ni — je rekla — za vredno spoznal,
da bi kot mučenica bila umerla, kakor sim od mladih let ve¬
dno želela; skušnjave pa so tako neusmilene, da bi je vsako
uro za zgubo svojega živlenja rada zamenila. 44  Vendar ser¬
ca zgubila ni; vedno popolnejša je prihajala. Naj si je bila
u kaki težavi kolj, volji božji se je izročila vsikdar; po vo¬
lji božji je ravnala svoje misli in djanja. Ne smert njeniga
očeta in otrok, ne smert sv. Franca Salezia, ne drugi sila
žalostni prigodki ji niso zneinirili njenega mirniga serca; u

191

Sv. Joana Frančiška Fremiot, vdova.

vsem tem je spoznala le voljo božjo. Ojstro se je tudi po¬
korila. Svojim poeutkom je zabranila vsako veselje. Do si¬
tega se nikdar ni najedla; le (oliko, da je preživela; svoje
žeje nikolj dovolj pogasila ni. Več dni u tedni je bičala svoje
truplo. Na vse skrivne nagibe svojega serca je pazila ten¬
ko, da je tiste hitro od začetka zaterla, in svojo voljo ve¬
dno zalajala.

Ljubezni božje je bila tako nadušena, da bi vedno le
od Boga bila rada govorila, ako bi je ponižnost ne bila za-
derževala. Zato se je s posebno obljubo zavezala, vsikdar
le to storiti, kar za popolnejše spozna, in je vedno molila,
kadar druga posla bilo ni. Sveto pismo je vsak dan brala,
in besedo božjo globoko u svojem serci ohranila. Izreke sv.
pisma je znala na pamet, nekaj da bi sama po teh živela,
nekaj da bi druge učila po njih. „Ves svet,“ je pogosto
rekla, ,.bi umeri iz ljubezni do tako ljubeznivega
Boga, ako bi spoznal sladkost,  k t e r o v ž i v a b o g o-
I j u b n a duš  a.“

Tako je sv. Joana do svojega osem in šestdesetigaleta
ko predstojnica učila svoje redovne sestre s besedo, še bolj
pa u djanji. Da bi tudi ko podložna pokoršino in podložnost
učila, je prosila, in po težkem prizadetji tudi dobila dovo-
lenje, da sme službo poglavarke položiti. Nikdar ni bila ta¬
ko zadovoljna ko sdaj. Nobena novinka ni bila tako poniž¬
na, tako pokorna svoji poglavarki, ko Joana. — Ne dolgo
potem ji geuevski škoi' zapove u mesto Moulins (reci: Mu-
Jen) iti, kder so jo njene redovne sestre imeti holle. Od tod
gre po volji francozke kraljice u Pariš, in se poverne so-
pet u Moulins, kder mora ostati; bolezen jo je napadla, u
kterej je tudi umerla. Spoznavši, da se bliža njena smert,
prejme zakrament presvetiga rešniga Telesa neizrečeno po¬
božno. U svoji posledni oporoki priporoči svojim sestram vest¬
no spolnovanje redovnih postav, slogo med seboj, ljubezen,
priprosto serce, resničnost, edinost u mislih itd. Bridka je
bila sicer njena bolezen, pa mirnega serca jo je terpela. Že¬
lela je rešena biti tega živlenja in živeti s Kristusom. Dan
pred svojoj smertjoj je slišala kakor iz sladkega spanja pre¬
bodena te besede: „0 kako lep dan je pač jutre! Kako bla¬
žena je duša, koja si prizadeva prav moliti! Kaj je redov¬
nica brez spolnovanja redovnih postav!“ Bolezen se hujša;
Joana prejme zakrament sv. posiedniga olja. Pokorna svoje¬
mu spovedniku blagoslovi vse svoje sestre. Terplenje Jezu¬
sa Kristusa premišlavati ji je naj veča tolažba- U roki derzi
podobo Križanega. Nazoči mašnik jo vprašajo, jeli svojemu

192

21. August alj velikoserpan.

nebeškimi) ženinu, ki je k njej prišel, nasprot iti hoče; —
odgovorila je: „Ja, oče moj duhovski! jaz grem, Je¬
zus, Jezus, Jezus!“  To presladko ime izreče, in umerje
13. decembra 1641. Njeno truplo so prenesli u mesto An-
necij. Bog je njeno svetost poterdil s mnogimi čudeži. Pa¬
pež Klemen XIII. jo je med svetnice uverstil.

Nauk in p osnem a-

Ne moremo dovolj občudovati ne prehvaliti pobožnih misl, ktere je sv.
Franc Salez svoji duhovni hčeri Jeani u serce vtisnil. Kako ljubeznivo je
sprejemala vboge, bogaboječe device u svoj duhovni red! To je prav po nau¬
ku Jezusa, ki blažene imenuje vboge u duhi in jih pred bogatimi tega sveta
posebno poziva njega posnemati. To so storili tudi sv. apostoli oznanovaje
sv. evangel. „Ponižnost  — uči sveta Joana — je u tem, da če nas
drugi ponižajo, ponižujmo se mi Se bolj; nas tožijo, tožimo
se mi Se boJj, nas drugi zaničujejo, bodimo zadovoljni.^  Jeli
storimo tako? — Medsebojno ljubezen je svojim sestram priporočala s temi
besedami: „S kom se je tovaršil Jezus? S izdajavcom, ki ga je prodal; s
razbojnikom, ki gaje  na križi zasramoval; s grešniki, s gizdavimi farizei.
Jeli ne pokažemo pri naj manjši zoperni besedi, da smo brez ljubezni, da
smo nepoterpežlivi?“ Premisli večkrat ove besede! —

I o 1 i t v a.

Vsemogočni milostivi Bog! kteri si blaženi Joani Frančiški, vneti tvoje
ljubezni, čudovito moč sv. Duha po vsili potih živlenja na stezi popolnosti dal,
in kteri si po njej kakor po novem sadu svojo cerkvo razsvetliti hotel; po
njenih zaslugah in priprošnji dodeli, da, ki spoznavši svojo slabost le u tvojo
moč zaupamo, s pomočjo milosti božje vse napotike premagamo. Po Gospo¬
du našem Jezusu Kristusu. Amen.

XXII. Dan augusta alj velikoserpana.

Sveti Armogast, bogaboječ Kravar.

Sv. Armogast je bil grofovskega rodu; alj njegov ime¬
nitni stan ga ni zapeljal na razujzdano živlenje. Bogu je po¬
polnoma izročil svojo serce, tako da ga tudi naj bridkejsi
terplenje ni moglo več od njega ločiti. Bil je na dvori kra¬
lja Genseriha, ki sije  na vso moč prizadeval u svojih de-

193

Sv. Armogast, bogaboječ kravar.

želah katoliško vero izkoreniti, ariansko krivovero pa vpe-
Jjati. (Arianci so tajili, da je Jezus pravi Bog; zato jih je
cerkva ko krivoverce izobčila.) Kralj, sovražnik katolške
vere vkaže, da se noben ne sme pri dvoru terpeti, ne kake
službe imeti, ako se k arianski veri ne spozna. Ako je kak
dvornik prave vere bil, so urn to za pregreho prištevali. Med
dvorniki kraljeviča Teodorika je služil tudi katolški grof Ar¬
mogast. Kajti se ni hotel izneveriti, ne k arianski krivoveri
prestopiti, je ob svojo službo djan, svojega premoženja obro-
pan iz dežele bil poslan. Pričakovali so, da bo te žalosten
stan grofa ganul, da bo po kraljevi volji svojo vero preme-
uil, in u svojo prejšno čast se povernil. Alj pobožni Armo¬
gast po izgledu sv. Paula, ima vse za blato, da Jezusa Kri¬
stusa pridobi. Več mu je mar za milost in prijaznost Jezu¬
sovo, kakor za nevarno milost kralja in kraljeviča. Nič ga
ne loči od Boga: ne pomanjkanje in bridka sila, ne zaniče¬
vanje alj kakšna si bodi časna nesreča. Pripravlen je terpeti
rajši mučeniško smert, kakor svojo vero in s tisto j svojo pre¬
pričanje in mir svojega serca zgubiti, za ktero je do sih mal
kakor za nezasluženo milost Bogu priserčno zahvalo dajal.

Začnejo ga mučiti, da bi tega vednega spoznovavca Je¬
zusovega s naj grozovitnišimi mukami primorali svojo vero
zatajiti. Dolgo ga mučijo s strunami, s kterimi so mu vse
ude terdno sklučili; — Armogast stori znamenje sv. križa,
in strune razletijo na drobne kose. Prinesejo močnejih; s nji¬
mi mu terdno svežejo kolena. Mučenik pokliče presveto ime
Jezus, in vezi se raztergajo. Potem ga obesijo za eno
nogo, da s glavoj na zemljo visi; alj s močjo naj svetejše¬
ga imena Jezusovega vidijo ga u tem lužnem stanu kakor
na mehki postelji mirno spavati. Kraljevič njegov gospod mu
hoče zdaj glavo odsekati dati; alj arianski mašnik Jokondus
opomni, da je še drugih muk, ktere bodo Armogasta prema¬
gale; in ako se mu s enim inahlejem živlenje vzeme, ga bojo
kristiani ko mučenika častili. Pošlejo ga torej u pregnanstvo
na težko delo.

Njegov gospod Teodorik ga čez nekej časa nazaj po¬
zove ; al j kmalo ga spet pošle u pregnanstvo blizo slavnega
mesta Kartago u Afriko: tam mora krave pasti. Ta kazen
je morala blagoserčnega Armogasta hudo u serce boleti. Po
svojem stanu je nosil prej bogato zlatuo, sreberno obleko;
zdaj jopo alj borni pastirski plajš. — U časti in poštovanju
se mu je prej vse priklanjalo: — zdaj goni krave na pašo;
plemenitaši in mestjani, ga prej dobro poznavši, se mu norca
delajo in ga zasmehujejo. Alj bogoljubni grofu tem zaničli-

II. Del. ' ‘ 13

194

22. August alj velikoserpan.

veni stanu tako zvesto Bogu sluzi, ko prej na kraljevskem
dvoru; bil je s tim stanom popolnoma zadovoljen, dokler dol¬
go ga Gospod skušati hoče. Cmeri je u pregnanstvi za sv.
vero kot bogaboječ kravar okolj leta 360 po Kristusovem
rojstvu.

Nauk in posnema.

Pravo vero moramo očitno spoznati, kedar čast božja, zveličanje duš
in blagor vere to tirja. Jezus Kristus sam je nam u tem naj lepši izgled
dal. Kedar so Judi njega, njegovo vero in čudeže preklinjevali, je djal: „Jaz
častim svojegaOčeta, vi pa mi čast jemlete. Pa j az ne išem s vo-
je časti; je (moj Oče nebeški), kteri nje ise in sodi.“ (Bo kazno¬
val nje, kteri Sina zasramujejo.) Perva zapoved božja nam tudi zapove, da
moramo Boga častiti. Boga pa častimo, ako ga očitno spoznamo, in smo nje¬
mu pokorni; ako njega spoznamo, kterega je poslal, Jezusa Kristusa, nje¬
gove besede poslušamo in njegove nauke dopolnujemo in njemu iz vsega serca
služimo. Čast je za Jezusa Kristusa, ako ga spoznamo pred takimi ljudmi,
ki ga ne spoznajo, alj ga spoznati nočejo. Vero moramo očitno spoznati, ako
bi opušenje takega spoznanja Jezusu Kristusu alj njegovemu evangeliu velika
nečast bila. Voljno moramo u sili tudi svoje premoženje, clo živlenje dati;
zakaj čast božja mora nam veliko bolj na serci biti, ko naše časno premo¬
ženje in živlenje; zakaj Bog ima pravico tirjati, da za njegovo čast vse da¬
mo. Jezus sam govori: „Pred poglavarje in kralje bote peljani za¬
voljo mene, in bote sovraženi od vsili zavoljo mojega imena;
alj ne bojte se njih, kteri telo umore, duše pa ne morejo umo¬
riti.  ^ Vero moramo tudi očitno spoznati, kolikrat je to našemu lastnemu alj
našega bližnjega zveličanju potrebno, ako bi verniki alj neverniki nad tem se.
pohujšali, ter bi mislili, da sc prava vera zatajuje. Zveličanje našega bliž¬
njega nam tudi zapove vero očitno spoznati, kedar je takšno spoznanje dru¬
gim dober izgled, kedar slabe in boječe alj ne stanovitne kristiane u veri po-
terdi, preganjane tolaži in oveseli; ako po takem spoznanju nevernike pobolj¬
šati in na pravo vero spreobernuti zamoremo. Jezus tirja, da moramo voljni
biti svoje živlenje dati za svoje brate, voljni biti, za vero, za resnico in pra¬
vico tudi umreti. Kervni svedok alj pričevavec terpi celi cerkvi na izgled. Sv.
apostoli in mučeniki so svedočili alj pričevali vero pred Judmi in malikovav-
ci, pred sodniki in pred kralji, čeravno za to pričevanje niso drugega priča¬
kovati imeli, ko zasramovanje, zaničevanje, terplenje in smert.

Tudi za blagor vere moramo svojo vero očitno spoznati; kolikrat je
naimer nauk alj poslovanje katolške cerkve u nevarnosti, kedar se katolška
cerkva preklinja alj zametava, je sleden, ki to vidi alj sliši, in pomagati za-

195

Sv. Filip Benici, spoznovavec.

more, dolžen svojo vero spoznati, in se za sveto vero potegniti. Ako brez¬
božni ljudje dela pobožnosti zasramujejo, smo dolžni, dela svoje vere tim
bolj goreče opravljati in se po takem zasmehovanju ne motiti. Tudi s mo¬
drim zagovorom moramo takim zasramovavcem usta zamašiti. — Zatorej ne
smemo 1) nikdar iz dopadlivosti na videz razujzdano živeti, da bi se drugim
razujzdancem s tim prikupili, alj se njim podobni zdeli. 2) Moramo blode¬
nje alj zmote zoper pravo vero, ako se u pričo nas take govorijo, naročita
zavreči in ovreči, ako se nam zdi, da bi to kaj pomagalo, in veči hudo iz
tega ne nastalo. U tem bodite modri ko kače, priprosti ko golobi: uči Jezus.
3) Ne smemo terpeti, da bi podložniki naši resnice evangelske zametovali alj
zasramovali in derzno prelamali. 4) Ne smemo zapovedanih dobrih del opu-
šati iz straha, da bi nas hudobneži ne zasmehovali; Jezus naš Gospod go¬
vori: „Kdor mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil
pred svojim Očetom, kije u nebesih/'  5) Neobhodno pa smo dolžni
svojo vero spoznati, kedar pravedna duhovna alj deželska oblast za našo
vero nas popraša. Oboje, namere vera u serci in spoznanje  s ust  mi
je k zveličanju potrebno.

M o 1 I t v a.

Bog, kteri si nam brez našega zasluženja luč prave vere dal; dodeli
milostivo: da po prošnji tvojega spoznovavca sv. Armogasta vero stanovitno
spoznamo, in po tej veri vedno živimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

XXIII. Dan augusta alj'velikoserpana.

Sveti Filip Menici, spoznovavec.

Sv. Filip je rojen u Florenci na Italianskem. Svetost
Filipa je Gospod Bog že pred rojstvam njegovi plemeniti in
bogoljubni materi u sanjeh naznanil; zakaj senjalo se ji je,
da je vidla svetlo zvezdo iz svojega telesa svetiti, ktera se
je sčasoma razširila in slednič cel svet razsvetlila. Ta pri¬
kazen je bila materi zraven druzega vsikdar krepki, nagib,
vse storiti, kar je bilo potreba za odrejo svetnika. Se bolje
pa jo je u tem dobrem sklepu poterdila sledeča prigodba:
Dva duhovnika Servita prideta u njeno hišo. Filip takrat še
ue pet mescev star nju gleda en čas, potem pa reče materi:
»Glej! služavniki Mariini; daj jim vbogaime.“  Vsi
nazoci se zavzemejo tega čudeža, in po pravici sklenejo, da
je kaj posebnega Bog s tim otrokam namenil. Ravno to so

13  *

196

23. August ulj velikoserpan.

lehko spoznali iz vsega njegovega živlenja, kajti Filip je že
u detečjih letih popolnoma sveto živel.

Po doveršenih šolah, ko Filip resno premišluje, kakšni
stan bi si naj izvolil, gre u cetertek po velikonoči u Servi-
tarsko kapelo zunaj mesta Florenc, k sveti maši. U listi pri
sv. maši čuje besede, ktere je sv. Duh sv. Filipu rekel:
„Pristopi, in pridruži se k temu  vozu.“ Slišavši te
besede je bil zamaknjen in zdelo se mu je, da je na širo¬
kem pustem polju, kder nič drugega videti ni bilo, ko goli
hribi, sterme pečine in skale; na zemlji pa povsod polno mo-
cirja in pošasti, s ternjem prerašeno zemljo, in povsod zanj-
ke nastavljene, U strahu gleda na vse kraje, kako si poma¬
gati in oteti. Zdaj zagleda na nebi preblaženo Devico na vozi
sedeti med mnogimi angeli in svetniki, u roki redovno oble¬
ko Servitov. Ob enem cuje tudi ravno tiste besede iz Marii¬
nih ust, ktere je u listi pri sv. maši slišal: „F i 1 i p, pristo¬
pi, in pridruži se k temu  v oz  u.“ Po tej prikazni se pre¬
budi, in ni mogel dvomiti več, da je u te novo utemeljen Šer-
vitarsld red poklican. Gre nemudoma še tisto jutro u hišo
sedem utemeliteljev tega reda, ter prosi, naj ga u svojo družbo
vzemejo. Bil je kmali vslišau; alj ker nekaj let ko svetski
hlapec duhovnikom služi, je l)il za tnašnika posvečen, od ene
časti na drugo povišan, dokler je bil general celega reda iz¬
voljen.

Te časti se ponižni Filip sicer iz vsili moči brani, alj
moral je biti pokoren. Zdaj si goreče prizadeva svoj sv. red
razširiti. Posebni namen tega reda je: Mario mater božjo do¬
stojno častiti, in njeno češenje po moči razširati. Nektcre
svojih podložnih pošle u Skitio, da bi tam evangeli oznano-
vaje po takem tudi češenje Marie oživeli. On sam prehodi
s dvema svojima duhovnikoma brez števila mnogo mest in
dežel, iše s gorečim predigovanjem terdovratne grešnike k
pokori pripeljati, hude ražperiije umiriti, rimskemu papežu ne¬
pokorne mesta k pokoršini ganiti, u vsili ljudeh ljubezen do
Boga in češenje Marie užgati. Gospod Bog mu u vsili nje¬
govih opravilih čudovitno pomaga, in mu po takem naj veče
poslovanje pripravi. U Vilerbi so shrani kardinali novega
papeža volili. Ker se pa sediniti ne morejo, izvolijo vsi eno¬
glasno sv. Filipa, kojega so vsi vrednega spoznali tako vi¬
soke časti. Cuvši to sv. Filip ves ostermi, in beži skrivoma
u pušavo, kder je u pečovji tako dolgo skrit bil, da so dru-
zega papeža izvolili.

Svojo deviško čistost je ohranil do smerti neoskrunje¬
no, ter je svoje truplo sila ojstro pokoril. U molitvi je bil

197

Sv. Filip Benici, spoznovavec.

tako goreč, da je veči del noči u molitvi prebedel, in tudi
pri deli svojo serce s kratkimi molitvicami k Bogu povzdi-
gaval. Nikakega dela se lotil ni, prej da je tisto u ponižni
molitvi Bogu priporočil; imenitneje ko je bilo delo, dalše in
gorečejše je molil. Ljubezen do Boga in bližnjega je bila
edini nagib tolikih težavnih potov, ktere je na vse kraje sto¬
ril, da bi grešnike zavernil od žalenja božjega, čast božjo
razširil, in bližnjemu pomogel. Prisercuo pobožnost je imel
do Matere božje, ktero je že u detečjih letih kot svojo ma¬
ter ljubil in častil. Njej na čast je že kot mladenč razne
praznike obhajal in opravljal mnogo molitve. U vsili predi-
gaii je opominjal svoje poslu,savce, naj Mario visoko časti¬
jo, in u vsili potrebah na pomoč kličejo. Sv. mož je na vse
strani velike težave imel; moral je mnogo zasramovanja in
preganjanja terpeti, vendar nič ga ni odvernilo od njegove
ljubezni do Boga in do Matere božje, nic ga ni ustrašilo
na njegovih težavnih potih in u apostolskih opravilih.

Med tim je njegovo telo toliko oslabelo, da je spoznal,
njegovo živlenje gre li koncu. Torej se nagoti u svoj samo¬
stan, obiše naj poprej cerkvo, pade pred altarjem na svoj
obraz; po precej dolgi molitvi vstane rekoč: „Gospod!
zahvalim te. Tuje poči vališ  e m oj  e.“ Na svetek Ma¬
rie vnebovzetja je slednokrat pridgal, pa tako govorno, da
so se vsi čudili. Pridši iz pridišnice čuti inerzlico in spozna
oznanovavko bližne smerti. Sledne dni je opominjal svoje
brate, pobožno zdihoval k Bogu in presveti Materi, obžalo¬
val svoje grehe in prisercuo želel priti pred obličje božje.

Prijemši s naj večoj pobožnostjo sv. zakramente, je pro¬
sil, naj se mu spokorni psalmi in litanie vsili svetnikov mo¬
lijo. Pridši do besed: „Mi grešniki, prosimo te, v sliši
uas!“ se ves zamaknjen, nič več ne zave, in zdelo se je,
da je svojo dušo že izdehnil.

U tem stanu je bil tri ure. Potem ga pokliče na glas
eden prijatelov; svetnik se prebudi kakor iz globokega spa¬
nja, pa pripoveduje, kako strašno se je bojeval s peklen¬
skim duhom; kako mu je te njegove storjene grehe očital,
hi ga skušal na božjo milost obupati. Alj kedar so skušnja¬
ve in boj naj hujše bile, se mu prikaže Mati božja, ga ne¬
varnosti otme, in mu krono pokaže, ki u nebesah njega ča¬
ka. Ko je vse to pripovedal, poželi svojo knjigo, to je, po¬
dobo križanega, jo pritisne terdno na svoje persa, liavzdigne
vesel zahvalno pesem Caharia, potem pak 30 psalm: „U
zaupam  o Gospod!“ Pri besedah: „U tvoje roke
izročim svojo dušo, u  pogleda še enkrat svojega križa-

198

23. Anglist alj velikoserpan.

nega, in dokonča svojo čudodelno živlenje u osmini vnebo¬
vzetja Marie leta po Kr. 1285.

N a u k i n p o sne m a.

1. Sv. Filip Benici je moral pred svojoj smertjo se hudo bojevati. Hu¬
dič mu je njegove, če ravno lehke in zadosti že spokorjene grehe očital, in
ga je skušal u obupanje spraviti. Ako se to godi na zelenem lesu, kaj še le
bo na suhem? Kakšen boj še le čaka grešnika, ki u svojem živlenju brez
skerbi u en dan greši, in na nikakšo pravo pokoro ne misli? Je hudič sv. Fi¬
lipu lehke grehe ojstro očital, in ga s tim tako strašil, kako še bo le stra¬
šil tistega, kteremu mnogo težkih, morebiti nikdar prav spovedanih grehov po¬
praviti očitati zamore? Je hudič se podstopil tako svetiga moža na obupanje
skušati, koliko bolj bo njega na obupanje skušal, ki je u svojem živlenju to-
likobart in prederzno na milost božjo grešil, in naj težeje grehe kakor vodo
požiral ? Oh spoznaj grešnik in uči se, da hudiču nikdar upati ne smeš. Ke-
dar te napeljuje u greh, ti dela vse lehko, ti pravi le od milosti božje, re¬
koč: saj se lehko tega spoveš. Bog je m dosti v, lehko ti bo to odpustil. Alj
ob smertni uri napne drugo struno, in ti predstavlja od ene strani strašno hu¬
dobijo in težo greha, od druge strani ojstro pravico božjo, te u obupanje pri¬
praviti. Zatorej mu nikar ne upaj, si prav živo predstavljaj težo greha in
pravico božjo, da se greha obvaruješ, alj po storjenem grehu hitro spoko¬
riš; tako boš ob svoji smerti veselo lehko zaupal na božjo milost.

2. Sv. Benici zadobi u svojem hudem boju očevidno pomoč od Matere
božje, ona prežene hudiča, reši svojega služavnika iz nevarnosti, in mu po¬
kaže venec večne dike, ki mu je u nebesah pripravlen. Tako je ta blagomila
mati plačala pobožnost svojega zvestega služavnika. Želiš enako pomoč Ma¬
rie nekdaj zadobiti, bodi vsikdar njeni prav sinovsko pobožen služavnik. Prosi
jo večkrat in priserčno, naj ti zadobi od Boga milost proti vsim skušnjavam
hudičevim možko bojevati se, že zdaj u živlenji, pa tudi ob smertni uri. Vsli-
šala bo tvojo molitvo in ti pomagala. „Hudi duhovi/*  govori Tomaž Kem-
penčan, „se boje kraljice nebeške, in kmalo beže, ko čujejo nje¬
no  i m t. u  In sv. Bonaventura govori: ,,Vidni neprijateli se dobro vred-
jene vojske tako ne boje, ko peklenski duhovi imena  Marie.“

M o 1 i t v a.

Bog! kteri si po sv. Filipu spoznovavcu svojem nam izversten poniž¬
nosti izgled dodelil, daj služavnikom svojim, njega nasledovaje srečo sveta
zaničevati, in le nebeško vsikdar iskati. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Sv. Jariiej, apostol.

199

XXIV. Dan anglista alj velikoserpana.
Sveti .farmej. apostol.

Od sv. apostola Jarneja iz sv. evangelia vemo, da ga je
Kristus naš Gospod vzel o število izvoljenih mož, ktere je
apostole imenoval, in jih k spreobernenju celega sveta izbral.
S drugimi apostoli je tudi sv. Jarnej našega Zveličarja vedno
spremljal, da hi u njegovem božjem nauku popolnoma podučen,
potem tudi nevernim narodom nauk Jezusov oznanoval. Ni
dvomiti, da je enako drugim apostolom sv evangeli neutrude-
no, goreče pridgoval, mnogo čudežev storil, brez števila ne¬
vernikov za Kristusa pridobil, in po mnogem preganjanji svoje
živlenje ko mučenik sklenil. Kar še posebniga u živlenju sv.
Jarneja pri verjetnih zgodopiscih najdemo, je to:

Sveti apostoli prijemši sv. Duha se po vsem svetu razi¬
dejo, nauk Jezusa Kristusa oznanovat. Sv. Jarneju je bila ju-
terna India s drugimi sosednimi kraji odločena. S mnogimi ve¬
likimi težavami se napoti u ove dežele, prehodi mesta, vesi in
terge, in povsod mnogo malikovavcev spreoberne. Mašnikov
'n dušnih pastirjev tim novim kristianom zapustivši se dalej
napoti u veliko Armenio. Pride u glavno mesto ove dežele, in
gre naj prej u naj veci malikovavslu tempel, u katerem so
Astaroto častili in molili. Tukaj najde mnogo slepih, šautavih,
gluhih in drugih bolnikov, ki so tega svojega malika za zdrav¬
je na pomoč klicali.

200

24. August alj velikoserpan.

Hudič je iz kipa tega malika odgovoril jim, ki so ga za
kaj vprašali; aij od te dobe, ko sv. apostol u njegov teinpel
stopi, je omolknil, in ni besedice več spregovoril Anneucom
se to molčanje kaj posebnega, celo nezapopadlivega zdi. Za
tega del popra,šajo druzega malika u nekem drugem tempelnu,
kaj je krivo tega molčanja? Hudič odgovori iz malikovega
kipa: Jarnej, apostol pravega Boga je tega kriv, in meni se bo
ravno taka zgodila, če ov apostol u moj tempe! pride. Malike-
vavski popi želijo zdaj zvedeti, kdo je te apostol, na čem ga
imajo spoznati? Hudič ga na drobno popiše, pristav,ši, da sto¬
krat po dne, in stokrat po noči kleče moli. Malikovavski slu-
zavniki nemudoma sv. apostola iskati začnejo, ter ga poslednie
najdejo, ko ravno hudega duha iz obsedenigačloveka izganja;
zakaj peklenski duh je na glas kričal, da molitva Jarnejeva ga
terpiuci in sili odstopiti. Spoznav,ši sv. apostola se začnejo
malikovavski služavniki posvetovati, kaj bi s njim počeli?

Med tim kralj Polimi, ki je imel hčer tudi od hudega duha
obsedeno, sliši rešenje unega človeka, od kojega smo zgorej
govorili, in pošle po sv, apostola s ponižno prošnjo, naj pride
k njemu, in njegovo ljubo hčer hudega duha reši. Jarnej opravi
kratko molitve, vkaže hudiču na ime Jezusa Kristusa iz obse¬
dene se pobrati; in pri tej priči je hudič izbezal iz nje. Kako
neizmerno je bilo veselje kralja in celega dvora, kako veliko
je bilo stennenje celega mesta! Kralj hoče u zahvalo sv. apo¬
stolu brez števila denarjev in drugih darov dati; Jarnej pa he
vzeme ničesar rekoč: „Nisim prišel iskat zlata alj
srebra, temu c duš e k spoznanju prave vere spreol
h racat in u večno zveličanje  sp  ra  vljat.“ Zdaj začne
pred kraljem in drugimi nazočimi govoriti od edino pravega
Boga, razloživši jim, kako je edinorojen Sin božji s svojim ter-
plenjem in smertjo ljudi odrešil. Na to jih zaroti, da bogovi,
katere je kralj s ljudstvom vred do sil) mal molil, so sami laž¬
nivi bogovi, nič drugega ko peklenski duhovi; to jim popričati
se ponudi, hudiča samega W.  njegovih malikov do zdaj govo-
rivšega prisiliti, da mora očitno to spoznati. Kralju ta ponudba
dopade; torej gre drugi dan s celim svojim dvorani u maliko¬
vavski tempe!. Sv. Jarnej pride tudi ta j, zaroti malika Asta-
roto na ime Jezusa Kristusa očitno povedati, kdo daje. Hu¬
dič začne strahovito jojmenckovati; slednič pa'po božji obla¬
sti primoran spozna, da je on eden izmed peklenskih duhov, ki
je kralja in vso ljudstvo dosihmal gerdo goljufal. Ni jih več ka¬
kor edini pravi Bog, in ta je tisti, kojega Jarnej njegov apo¬
stol oznanuje. Vsi pričejoči osupnjeni eden drugega pogleda-
vajo, in ne vejo, kaj bi rekli, ne kaj hi si mislili, Sv. apostol

201

Sv. Jarnej, apostol.

vkaže na dalje hudiču, da itna pri tej priči begati iz vsili mali¬
kov, in vse malike po celem mesti porušiti. Hudič mora vbogati;
u tem hipi se na tla porušijo in se na kose zdrobi jo. Kralj do¬
volj prepričan, da sv. Jarnej je oznanovavec resnice, se da s
svojoj ženoj in s decoj u ker,sanski veri podučiti in kerstiti.
Po izgledu kralja store dvorni in skorej vsi Stanovniki glavnega
mesta, potem še dvanajst pervili mest dežele Tako veliko čre¬
do novih kristianov u pravi veri ohraniti, je bilo mnogo ma,Šili¬
hov treba; kar sv. apostol vse oskerbi.

Po tej slavni zmagi sv. evangelia malikovavski popi
skorej sami u svojih blodnjah terdovratni ostanejo. Vidivši,
da so po prepadlih malikih od vsili ljudi zaničevani in za¬
sramovani, mislijo na vse načine, kako bi nad svetim apo¬
stolom si jezo ohladili. Ker jim je vse spodletelo, se slednič
obernejo na kraljevega brata Astiaga, kteri je u drugem deli
Armenie oblastoval. Njemu zatožijo sv. Jarneja kot sovraž¬
nika in puntarja dežele, ki je celo kralja s njegovim dvorom
vred gerdo ogoljufal, ter hoče staro molenje bogov popol¬
noma zatreti. Astiages, malikovavstvu do nespameti vdan,
sklene bogom storjeno razžalenje naj strašneje maševati.
Pozove sv. apostola pred se. kakor bi hotel njegove nauke
poslušati. Ko pride pred njega, mu zapreti Astiages naj gro-
zovitniše muke in naj strašnejo smert, ako pri ti priči der-
žavnim bogom ne daruje. Sv. apostol hoče kralju lažnivost
bogov dokazati; ulj okrutnih noče tega ne slišati, ne vedeti;
thnveč grozovito vkaže apostola živega iz kože d jati, in ga
tako počasi, pak vendar med naj hujimi bolečinami umoriti.

Trinogi storijo po zapovedi, in sv. apostola živega ogo¬
lijo. Med tim nečlovečjim ferpinčenjem svetnik vendar ne
neha Boga hvalili in pravo vero oznanovati. Bog ga čudoma
ohrani tako dolgo pri živlenju, da mu celo kožo oderejo. Ker
pa vendar ne henja pravega Boga oznanovati, vkaže okrutnih
ga ob glavo djati. Alj Bog je očevidno kaznil okrutnika
kakor tudi malikovavske pope, ki so ga na takšno grozo¬
vitost našuntali; zakaj vsi so bili od hudih duhov obsedeni,
trideset dni strahovito terpinčeni, in slednič zadavljeni. Sv.
truplo mučenikovo so kristiani u svinčesto rako položili, in
prečastito pokopali. Truplo je potlej po čudoviti previdnosti
božji na otok Lipari prišlo. Od tod se te sv. zaklad u Be-
nevent, poslednič za cesarja Otona IH. u Rim prenese, kder
je še dan današen u naj vekši časti.

202

24. August alj velikoserpan.

N a u k i n p o s n e m a.

1. Jarnej sv. apostol je stokrat po dne in stokrat po noči kleče Boga
molil. Apostol je toliko molil, ki je s tolikimi sv. opravki preobložen, ki je
u svojem djanju in nehanju posebne pomoči božje si svest bil. Ti nimaš to¬
liko dela; tudi pomoči božje si nisi nikakor svest; vendar pa tako redkoma
u molitvi k Bogu pribežiš! Odkod to ? Ti si morebiti eden izmed unili mlačnih
bogapozablenih kristianov, ki zjutrej in zvečer na molitvo ne zmislijo; temuč
kakor neumna živina zjutrej vstanejo in zvečer se uležejo. Cez dan kaj po¬
moliti ti še na misel ne pride. Ali se to pravi, ne rečem keršansko, temuč
le človeško in razumno živeti? Kaj boš prihodnič storil? Ne tirjam, da po
dne in po noči stokrat kleče moliš; vendar ti svetujem, da bolj pogostoma
alj saj bolj pobožno moliš, ko dosihmal. Pred vsim ne opušaj zjutrej in zvečer
goreče, in kleče svojega Boga moliti. Hočeš pa u časi to molitvo opustiti,
opusti jo takšen dan, ko nisi nobene dobrote od Boga prijel. Kdaj pa bo tisti
dan? Gotovo nikdar, dokler živiš; zakaj ni ga dneva, ko bi ti ne zabredel u
mnogotere telesne in dušne nevarnosti, u katerih ti je pomoči božje resnično
potreba. Zatorej je tudi dolžnost, da že zjutraj n molitvi za ovo pomoč božjo
prosiš. Ni ga dneva, da bi ti raznih milosti na telesi in duši od Boga ne
prijel; kaj si bolj dolžen, ko Boga zvečer za te dobrote zahvaliti? — Kakor
po dne, ravno tako malo si čez noč si svest pred zalezovanjem hudega duha,
pred zalezovanjem ljudi; — zatorej ti je tudi po noči božje obrambe treba,
kakor po dne; kako pa se hočeš na božjo obrambo zanašati, ako za njo ne
prosiš? „Zjutrej vstanemo,"  pravi sv, Peter Krizolog, „in ne vemo,
kaj se nam bo čez dan pripetilo; cel dan živimo u samih ne¬
varnostih; zakaj tedaj nočemo Gospod Boga na pomoč klicati?^
Moli od vsih dob zjutrej in zvečer, kakor tudi čez dan med delom. Poslušaj
besede sv. Laurenca Justiniana: „Nič ni tako močnega, hudobo na¬
ših sovražnikov zatreti, ko stanovitna molitvah  Ker pa druge
opravila ne dopustijo, da bi neprenehoma molili, moramo med delom kaj mo¬
liti. Glasno sicer k Bogu kliče, kdor dobro dela dopernaša, če ravno jezik
njegov ne govori; moramo si vendar prizadeti, da saj o začetku vsakega dela
svojo molitvo k Bogu pošlemo. Kakor vojšak brez orožja na boriše priti ne
sme, tako tudi kristian ne sme kaj početi prej, da je s molit voj oborožen.
Ce od doma greš, molitva s teboj pojdi; se domu poverneš, te molitva naj
spremi. Tvojo telo naj počivat ne gre, preden si opravil svojo molitvo.

2, Sv. Jarnej se da rajši živega ogoliti, kakor bi malikovaje Boga žalil.
Muka je bila nečlovečja, bolečine neizrečeno grozne; alj vse muke in bolečine
so imele konec; davno so že minule. Bi drngač bil storil, Boga bil žalil,
lehko bi bil tej veliki muki uišel, alj ako bi potem bil umeri, bi bil moral
mesto tistih muk še hujše bolečine in sicer brez konca terpeti, kakor uni

203

Sv. Ljudevit, kralj Francozki.

okrutnih in malikovavski popi, ki so krivi bili, da je sv. Jarnej mučen bil.
Ovi so na tem svetu trideset dni terpeli, u peklu /,e čez tisuč (tau/.ent) let
terpijo, in to terplenje bo naprej skoz celo večnost terpelo. Povej mi zdaj:
ako bi ti na izvoljo dano bilo, da bi alj s svetim apostolam, alj s maliko-
vavskimi popi terpeti moral, s kom bi bolel rajši terpeti? Mislim, gotovo
rajši s sv. apostolom; zakaj ovemu terplenjn bi vendar prej konec bil; naj
bi tudi kakor hoče bridko bilo, bilo bi vendar majhno glede peklenskega ter-
plenja. Zdaj te še pa dalej vprašam: zakaj si pa floga tolikobart žalil, ko
se vendar nobenega terplenja nisi bati imel ? Zakaj si svojevoljno u očevidno
nevarnost šel, u tako grozno, večno peklensko terplenje pahnjen biti? Oh!
prijate] moj, na to nisi zmislil, nisi premislil, kakšno terplenje, muke in bo¬
lečine grešnika u pekli čakajo. Imej prihodnič to prav za resnico na mislih,
gotovo ne boš grešil, in peklu boš uišel. Večkratni pekla spomin nam silno
pomaga peklu niti; kakor nasproti pozablenje pekla u velike grehe, iz teh pa
celo u pekel mnogega pahne. Sv. Erizostom od bogatega požertnika tako le
piše: „Bi ta bogatin bil mislil na peklenski ogenj, bi gotovo
ne bil grešil; ker ga pa nikdar ni n mislili imel, je grešil, in
je u njega padel/*  Zatorej prosim, misli na pekel!

91 o 1 i t v a.

Vsemogočni večni Bog! kteri si ta dan zavoljo goda sv. Jarneja svojega apo¬
stola s častitlivim in sv. veseljem napolnil; daj, prosimo, svoji cerkvi ljubiti, kar
je veroval, in ozpanovati, kar je učil. Bo Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.

XXV*  Dan augusta alj velikoserpana*

Sveti Ijudcvit, kralj Francozki.

Ljudevit IX., kralj francozki, naj lepši izgled kreposti,
je bil rojen umesti Poissy (Poasi) leta po K. r. 1215. Zgo¬
daj že mu je umeri njegov oče Ljudevit Vlil. Blanka, nje¬
gova mati, silno bogaboječa in modra gospa da svojega dva-
najstletniga Ljudevita u mesti Reims za kralja pomaziliti;
vendar ostane ona sama oskerbnica in varuhinja njegova.
Ta bogaboječa kraljica je Ljudevita pobožno odgojila, dobro
prepričana, da le pobožnost zainore osrečiti celo kraljevino.
Od mladih nog ga je učila bogaboječe živeti in greh so¬
vražiti. Večkrat uni je rekla: „Ljubi sinko moj! rajši
b i t e v i d l a m e r t v i g a, ne g o d a m i s m e r t e n gre h
stori  s.“ Te pomenlive besede mlademu Ljudevitu tako glo¬
boko u serce segnejo, da se je greha vsikdar več bal ko
.srnerti in vsili drugih nesreč. Kakor svoje vesti nikdar s ni-

204

25. Augusi alj velikoserpan.

ednim težkim grehom omadežil ni, ravno tako je tudi druge
učil se greha bati. Vidiv nekdaj gobavega človeka, vpraša
edniga svojih dvoranikov: jeli bi rajši gobav bil, alj pa en
»inertni greh storil? Dvoranik odgovori, da bi rajši sto grehov
na duši kakor pa gobe na svojem trupli imel. Sv. kralj ostermi
takšega odgovora, in reče sila nejevoljen: ,.Zares, ti ne
ves, kaj se reče ujezi božji živeti. Vedi tedaj:
,sm ertniga greha se moramo več bati, kakor vsa¬
ki g a zla na sveti.’ 4

Kakor hudo je sv. Ljudevit pregreho sovražil, tako go¬
reče je včinjal tudi dobre dela in kreposti. Vsak dan je bil
pri sveti maši s naj večini poslovanjem. Pri svojih dvorani-
kih in slugih ni terpel kaj nedostojnega. Vsak dan je imel
za molitvo odločene ure. Milost svetiga kersta in keršanske
vere mu je več veljala, ko vsa čast francozkega kralja;
zato se je od svojega kerstniga mesta po navadi Ljudevit
Poasinski imenoval. Njegova vera je bila tako terdna, da,
ko mu povedo, da zamore Jezusa Kristusa kot ljubeznivo
dete u podobi kruha videti, odgovori: „Jaz verujem, da
je Kristus naš Gospod u svetem zakramenti reš-
niga Telesa resnično nazočen; to verujem tako
ter dno, da mi ni treba s očmi videti. 44  Svete košice
svetnikov je visoko častil. Carigrad,ski cesar Konstantin mu
pošle ternjevo krono Kristusovo za dar. Ljudevit gre s celim
svojim dvorani in duhovšino pet mil naproti, in sprevodi krono
s gorečo pobožnostjo do Pariza. Bos in razoglav nese on
sam ti sveti zaklad do cerkve device Marie, odtod u kapelo

205

Sv. Ljudevit, kralj Francozki.

svetiga Miklavža, kder so (i svet ostanek s dostojnim pu¬
stovanjem priložili. Samemu sebi je bil tako ojster, da boš
težko pri menihih tako ojstro živlenje najšei. Skorej vsak
dan je spokorno resovino na svojein, živeti nosil. Postil se
je vsak petek, in cel adventni čas. Štiridesetdanski post je
deržal vestno. Lov, riblenje in glediše ga je u mladih letali
posebno veselilo; alj od svojega petnajstega leta je Bogu
daroval vse te veselice, ktere bi brez vsega greha Jehko
bil vžival, da je za molitve in vladne opravila tim več časa
pridobil. Vbogim je bil tako mili pomočnik, da je ne samo
čuda mnogo u Boga ime jim delil, temuč jih tudi u njih bo¬
lezni obiskoval, vsako saboto nekterim izmed njih noge vrnil,
vsak dan sto in dvajset na svojem dvori preživel, in vsa-
kobart tri siromake k svoji mizi poklical, kterim je pri obedi
stregel. Neki dvoraniki so rekli, da je to nepristojno za
kralja; on pa reče ednemu izmed njih: „U vbogih spo¬
znam in postu jem Kristusa Gospoda, kije rekel:
Kar ste ednemu naj manjših u ciniki, ste meni uce-
nili/‘ — Drugokratje rekel: „Vbogi morajo spoterpež-
livostjo si nebesa pridobiti, bogati pa s milošnjo.“
Sila mnogo bolenišnic je utemelil za siromake, še vec pa je po¬
zidal cerkev in samostanov Bogu na čast in dušam u zveličanje.

Sv. Ljudevit je pa tudi goreče skerbel za blaznost de¬
žele, je brani! pravo, sveto cerkvo, in je bil svojim podlož¬
nikom pravičen vladar. Ojstro je vkazal: vsi uradniki morajo
marlivo in urno vsakemu po pravici prisoditi in za njegove
podložnike, koliko mogoče, skerbeti- Kteri so se pregrešili
zoper to postavo, so bili kaznovani. Vsak teden je dva dni
odločil, da je vsak tudi naj vbožneji, naj nižji pred kralja
priti in se njemu pritožiti smel. Grehe in hudobije, ktere od¬
vračajo blagoslov božji, in jezo božjo nad vso deželo na-
kflplejo, je želel popolnoma zatreti. Zato vkaže, da vsakemu
bogokleten mora rahel znamenje užgati. Za plemenitaša, ki
je bogokletstva presvedočen bil, prosijo, naj mu milost po¬
deli: sv. kralj ga ni pomilostil, rekoč: »Samemu sebi si
dam ustnice s žerečim železom prebosti, ako s
tim zamorem zatreti bogokletstvo u mojem kral¬
jestvi."  — V itežko je premagal kraljestva sovražnike, go¬
reče je branil pravico in zatiral hudobije. Vsemu svetu je ti
vitežki kakor bogaboječi kralj pokazal, da pobožnost se prav
lepo s vitežtvom sdružiti da. Albigenze, naj hujše zopernike
deržave in cerkve je srečno in popolnoma zmagal. Nektere
puntarske podložnike, ki so kmali začetkoma od nekod s ve¬
liko močjo podpirani se zoper kralja bojevali, je k pokoršini

206

25. August alj velikoserpan.

pripravil. Te in mnoge druge slavne zmage so Ljudevitu
tudi pri drugih kraljih pustovanje in strah pripravile.

Svojo gorečost za pravo cerkvo in svojo serčnost pa
je kralj s tim naj bolj pokazal, da je drugokrat križarsko
vojsko u svete dežele peljal stiskanim kristianom na pomoč;
čeravno ni perva ne druga vojska srečna bila. Perva vojska
je bila začetkoma jako srečna; alj po ueizvedlivih sodbah
božjih naj veci del vojske razne bolezni pomorijo; sv. kralj
sam pride Saracenom (Turkom) u pest, ki ga u sužnost od-
peljajo. U bridki sužnosti je sv. kralj tako poterpežliv, da
se divjaki silno čudijo. Dragovoljno se je volji božji povdal,
ne trohice se pritožil. Svoje navadne molitve, post in druge
bogoljubne vadbe je u ječi ravno tako mariivo opravlal, ko
u Parizi na svojem kraljevem gradi. Poslednič je bil csvo-
boden, alj pod terdimi pogodbami: 1500,000 zlatov mora od¬
kupnine plačati, pridobleue mesta Turkom prepustiti in na
deset let mir skleniti. Osvoboden je kralj se nekaj časa u
sveti deželi ostal, je obiskal svete kraje s naj večoj pobož¬
nostjo, odkupil mnogo jetnikov, vbogaime mnogo med siromake
razdeli), in mesta uterdil, klere so kristiani še imeli. Med
tim umerje u Parizi sv. kraljica, njegova mati. To sli.šav se
Ljudevit kmalo u svojo deželo poverne.

Cez nekaj let se zve, da Turki kristiane u juternih de¬
želah huje ko kdaj stiskajo. Sv. kralj počne še edno vojsko,
da bi nevsmileno preganjanim kristianom pomogel. Začetek
je srečen, alj konec je bil žalosten. Vročina je neizmerna,
zdrave vode pomanjkuje, živež na pol segnije. Strašna kuga
iz tega nastane Vsak dan jih čuda pomerje, med jimi tudi
sin sv. kralja. Poslednič napade bolezen tudi kralja. To ga
ni ustrašilo; pripravljal se je na smert s gorečo molitve, po¬
božno prijemši svete zakramente. Svojemu sinu nasledniku,
kojega je tudi pri sebi imel, sporoči ustmeno in pismeno naj
lepše nauke, u katerih je prava keršauska in kraljevska mo¬
drost. Nič drugega ni poslušal ne govoril, kakor od Boga,
kateremu se popolnoma izroči. Prosil še je poslednič, naj mu
spokorno resovino oblečejo, in ga u posteljo s pepelom potro¬
šeno položijo. Ko to storijo,, prime podobo križanega Jezusa,
ga poljubi, moli tri božje kreposti, in umerje leta po K. r.
1270 u svojem 55. letu’. Njegove posledne besede so bile:
„U hišo tvojo bom šel, molil te bom u tvojem sv.

77  -i • j  • • i  »' 7*i . n .. j  u

Sv. Ljudevit, kralj Francozki.

207

Nauk in p osne m a-

Koliko lepili kreposti najdemo u živlenji tega preslavnega kralja! Naj
ti razložim le dve resnici:

1. „Zares ti ne veš, kaj se reče n jezi božji živeti. Vedi
tedaj: smertniga greha se moramo več bati, nego vsakega zla
na sveti,“ je rekel sv. Ljudevit. Uči se iz tega, kako dobro je spoznal in
kako je sovražil vsako pregreho. Njegova sv. mati ga je tako sveto odgojila,
kajti mu je večkrat rekla, da bi ga rajši videla mertviga, kakor s težkim
grehom omadežaniga. S tim ga je učila, da se je greha več ko smerti bati.
O da bi vsi stariši svoji deci od mladih nog tako na serce govorili! O da
bi vsi ljudje to resnico popolnoma dobro spoznali, in po njej živeli! Alj več-
del ne spoznajo in nočejo spoznati, kakšna hudobija je greh; za tega del tako
lehkomiselno grešijo, in greha ne porajtajo; dokler vendar za gotovo vemo, da
je greh naj večje zlo na sveti. Nobeno zlo človeku toliko škodvati ne zamore
na duši in telesi, ko ravno greh. Ako bi greh nič drugega ne škodoval, ko
da po jem milost in prijatelstvo božje zgubimo, ima že to od greha nas vra¬
čati. Ti malo porajtaš na to, kajti ne veš, kaj je u jezi božji živeti, alj vse¬
mogočnega Boga za svojega sovražnika imeti. Naj veča nesreča pogublenih
je, da je Bog njihov sovražnik; zakaj odtod je vse njih strašno terplenje.
Zakaj tako malo porajtaš na jezo božjo? Zakaj si jo tako lehkomiselno s
težkim grehom nakapleš? Zakaj u jezi božji tako dolgo ostaneš, in si nič ne
prizadeneš, da bi se s Bogom spravil? — Prosi vendar danes Boga prav
ponižno, naj ti podeli dobro spoznati hudobijo vsakega greha. Ako spoznaš hu¬
dobijo pregrehe, boš jo tudi živo sovražil, in brez odloga se spokoril.

2, Lov, riblenje, gledišče je Ljudevita u mladih letah
posebno veselilo; alj od svojega petnajstega letp je Bogu da¬
roval vse te veselice, ktere bi brez vsega greha lehko bil
v žival.  — Zares, to je veča krepost, kakor si neki misli. Brez greha bi
bil slobodno vžival te veselice, alj premagal se je, iz svetiga namena. Tako
delajo služavniki božji in pravi spokorniki. Anajo se ne samo prepovedanih,
nego večkrat tudi dopušenih veselic, in jih Bogu darujejo za dopadliv dar.
Vem, da se ti večkrat priložnost narajma, Bogu kako veselje darovati; nikar
ne opusti takih priložnosti. Bolj ti je treba, ko svetemu kralju Ljudevitu,
kajti pogosto, ko si grešil, si vžival prepovedane veselice. „Kdor se
spomni,  govori sv. Gregor papež, da je vžival prepovedane radosti
in veselice, naj se tudi dopušenih veselic večkrat zogne, da s
tim svojemu Stvarniku nekaj zadosti.^

I o 1 i t v a.

, Bog, ki si blaženiga Ljudevita spoznovavca svojega iz zemeljskiga kra¬
ljestva u čast nebeškiga kraljestva preselil: po njegovih, prosimo, zaslugah

20 »

26. August alj velikoserpan.

in prošnji nam dodeli, da postanemo tovarši kralja kraljov Jezusa Kristusa,
Sina tvojega, kteri s teboj živi in kraljuje u edinosti svetiga Duha Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

XNVL Dan anglista alj v elik o šerp ana*

Sveta UiubeSina, spokornica.

Sv. Umbelina je bila sv. Bernarda sestra, rojena u letu
1092. Njena bogaboječa niati Aleta jo je kot svoje druge
otroke keršansko učila Boga iz vse duše ljubiti, in njemu
popolnoma služiti; pa dobra mati ji prehitro uinerje. Umbe-
lina je še mala ostala brez materne pomoči, in je s časom
opešala. Ni bila razujzdana; alj po navadi mnogo mladih u
svoje telo zaljublena, je preveč skerbela za svojo lepoto,
za svet in za svetne reči. Podobna ni bila nič sv. Bernardu
in drugim sv. bratom 5 pa Bog jo je nekej časa pustil po
svoji volji živeti, da bi jo skušnja zučila, kako prazno je u
svet upati in njemu služiti. Umbelina je bila mlada in bogata.
Te dve močni skušnjavi ste jo u pozablivosti božji zader-
ževale. Njeni sv. bratje so šli u samostan, in nji zapustijo
vso svojo veliko premoženje: ona pa drugega ne misli, ko
svet in njegove dobrote vživati; se omoži s imenitnim, bo¬
gatim ndadenčem in nji ni drugega mar, ko po svojej volji
živeti. Zgublena ovca je bila; alj ljubi pastir Jezus jo k
svojej službi pokliče.

Sv. Bernard in njegovi bogaboječi bratje zvedo slabo
živlenje svoje sestre Umbeline. Silno so žalostni; noč in dan
prosijo Boga, naj jo spreoberne; in to so tudi dosegli. Poda
se Umbelina u samoto Klaraval, pa njenega prihoda niso
njeni bratje veseli, ko zvejo, da u veliki družbi in polna ni-
čemernosti pride. Sv. Bernard ni hotel ne govoriti s njoj, ne
videti jo; drugi bratje storijo ravno tako. Andrej, eden nje¬
nih bratov, ki je u potrebnem opravku ravno mimo nje šel,
jo Ojstro posvari, rekoč: „Ti ne poznaš Jezusove po¬
nižnosti, in vse tvoje prevzetne oblačila niso
drugega ko mreža gnusobe . 44  To izgovori, in berž dalje
gre. Umbelina od vsega tega u serci presunjena se na ves
glas razjoče, rekoč: „Z a r e s , velika greš niča sim;
pa Jezus Kristus je umeri za grešnike. Da Ber¬
nard zaničuje moje ničemerno telo, je pravično;
pa božjemu služavniku se ne spodobi moje duše
zaničevati. Naj pride, naj mi zapove; vbogala ga

209

Sv. Umbelina, spokčniica.

bom u vsem.“ Sv. Bernard in njegovi bratje, zvedši njeno
govorjenje, grejo k svoji sestri, jo prijazno učijo, in goreče
opominajo, naj začne drugac živeti in pokoriti se. Sv. Ber¬
nard ji slednic reče: ..Ker si oniožena, in se ne smeš
od moža ločiti: opusti saj vso ni čemernost in vse
veselje sveta, živi ponižno, samotno in bogabo¬
ječe, ko se spodobi ker sanski gospej, in ko so
živeli naša bogaboječa mati  AI  e t a.‘' Umbelina terdno
obljubi vse to dopolniti. Bratje nad n j oj veseli ji vse dobro
vošijo, in potem grejo Boga goreče prosit, naj ji moč in sta¬
novitnost da.

Umbelina vsa žalostna, pa tudi poveseljena pride domu,
in stori vse, kar ji je sv. Bernard ukazal. Ponižno oblečena
je u samoti rada živela, dolgo molila, se pogosto postila, in
u vsili rečeh ponižna, skcrbna kristiana bila. V sak se je nad
loj mladoj, bogatoj gospoj čudil; tudi  njeni mož se ni malo
čudil nad njenim naglim spreobernenjem. On je bil tega vesel,
in Boga hvali. U pokorjenju, u molitvi, u solzah in u vsili
dobrih delih je neprenehoma Umbelina Bogu služila, in ob
kratkem posebna božja služavnica poslala. Sv. Bernard in
njeni bogaboječi bratje so bili njenega sv. živlenja jako ve¬
seli, in ko je sedemnajst let u stanoviti pokori živela, je zbo¬
lela. Sv. Bernard to zvedši, hiti k njej, jo lepo uči u božjo
milost, u zasluženje Jezusovo upati; in zraven njega je mirno
umerla, 50 let stara, lela 1141.

Nauk in posnema.

I. Sv. Umbelina, mlada, zdrava, bogata, u sebe in u svet zaljnblena,
ni vedela, kako daleč je bila zajjšla. Sv. Bernard jo je priserčno ljubil, jo
obžaloval, in molil za njo; vendar jo je iz ljubezni do njene slepe duše za¬
ničeval ; ravno tako njeni drugi bratje. Od njih zaničevana je spoznala, obža¬
lovala in opustila svoje grehe. Terdoba sv. Bernarda se je zdela nesmilena,
pa je bila usmilena in iz čiste ljubezni. To te uči ravno tako delati s grešniki,
kedar je priložilo in dobro. Le varuj se, grešnike iz napuha zaničevati, ker
to nikdar ni dopušeno; zaničuj jih iz ljubezni, kolikor je prav, da se sramu¬
jejo, svoje grehe spoznajo, in tajisle opustijo. Ta modra ojstrost in to pa¬
metno zaničevanje naj bo Je od zunaj; v serci bodi ponižen in usmilen, ker
si tudi ti grešnik. Od sv. Bernarda se lehko tega naučiš. On je svojo niče-
merno sestro, da bi jo ponižal, iz ljubezni zaničeval, je iz ljubezni za njen

II. Del. 14

210

20. Au"'usl alj velikoserpau.

spreobernenje nioliJ, in po njenem spreobernenju iz ljubezni Boga hvalil. Sa¬
muel prerok ie tudi tega uči. Kralju Saldu je grešno nepokoršino očital, ga
ojstro svaril, pa tudi goreče prosil za njegovo spreobernenje.

2. Ne bodi s hudobnim prijatel; če ne, jim boš hitro enak. Pri kužnih
bolnikih se njih bolezni lehko nalezeš, če ravno se bojiš; pri slabih se njih
hudobije lehko navzameš, če ravno nočeš, ker se tvoja duša nevidno alj ne¬
čutno spridi; s časom zgine strah božji, in ne boš vedel, kako in kdaj njim
enak postaneš. Ce razujzdani u pričo tebe grešno govorijo, posvari jih; če te
na greh napeljujejo, odreci jim ojstro; ne vdeleži se njih greha ne s smehom,
ne s besedoj, ne drugači. Od očitnih grešnikov se očitno Joči, pa prosi Boga
za njih poboljšanje. Ce te zaničujejo, ker nočeš njih grehov, njih norosti de¬
ležen biti, zaničuj njih grešno zaničevanje. Sv. Joanez uči: ,,A k o ima kdo
zapeliv nauk, ga nikar u hišo lic vzemite, tudi ne pozdravite
ga." Ljubeznivi Joanez je ljubezen vedno zapovedval; pa tudi to je iz ljubezni
zapovedal, da svojo dušo ohraniš nedolžno, in grešnikom pomagaš pobolj¬
šati se.

Porečeš: ,,Ce tako delam, me hudobni zamcujejo in preganjajo." Ta
tvoj izgovor te ne opraviči, temuč razodene slabost tvoje mehke duše. Povej,
ti je škoda alj dobiček, če si od hudobnih zaničevan ‘i  Cc se njihovemu raz-
ujzdanju možko ustavljaš, pomagaš svoji in njihovi duši; če pa u njihovo
hudobijo dovoliš, grešiš, in njim prederznost daš hudobniši biti. Ne moreš
biti s njimi in s Bogam prijate!; Ie verjemi, da ne ljubiš Boga, ako se za¬
ničevanja hudobnih bojiš. Taki, ki druzega ne vedo govorili, ko od nečistosti
alj zoper bližnega, bi se hitro poboljšali, ako bi zasluženo zaničevanje pre¬
jemali. Ljubi Boga, sovraži greh, in se ne boj delati po prijetih naukih. „Vsi,
kteri hočejo pobožno živeti u Kristusu Jezusu, bodo pregan¬
janje ter peli,"  pravi sv. Paul. Ako se tedaj zaničevanja alj preganjanja
bojiš, ne moreš u Kristusu Jezusu pravično živeti, ker se hudobnih bolj bojiš
ko Boga.

31 o 1 i t v a.

O Jezus! odpusti mi mojo veliko slabost, ozdravi mojo nialoserčno
dušo, in daj mi ljubeznivo pa serčno modrost, da bom vedel s svojim bližnjim
prav ravnati k svojemu in njegovemu {zveličanju, po prošnji sv. Umbeline. Amen.

Denašen dan se obhaja spomin sv. Adriana, mučenika, ki je bil sin ce¬
sarja Valeriana Proba, u Sremu na Slavonskem rojen.

Sv. Jožef Kalasauc, oče pobožnih šol.

211

XXVII. Dan anglista a 1 j velikoserpana.

Sveti Jožef Kalasauc, oče pobožnih šol.

v

Sv. Jožef Kalasauc je bil u Spanii rojen. Njegovi sta-
riši, plemenitega rodu, so zavoljo svoje keršanske pobožnosti
sloveli. Gospod Bog je dal Jožefu bister um in tako blago
serce, da se je že od mladih let pregreh varoval, u koje
mladina rada zaide. Po željah svojega očeta se je marlivo
znanosti učil, še bolj marliv je bil u pobožnosti, kar je po¬
glavitna dolžnost vsakega kristiana. Bežal je vsako nevarno
tovaršijo, vsako grešno priložnost ; strahoval je svoje meso
s postom in drugimi pokorami, rad je molil, prejemal svete
zakramente, je čital duhovne knige, posebno živlenje svet¬
nikov, obiskaval bolnike in zlasti pobožno častil blaženo de¬
vico Mario. Po takšnih pomočkih je ostal u strahi božjem in
premagal hude skušnjave, ktere mladino od vsili strani na¬
padajo.

Jožef je želel u cerkveni službi se popolnoma Bogu
posvetiti, in zadobil od svojega očeta dovolenje, daje manjše
duhovne rede prejel. Pri tej priložnosti obljubi sv. mladenč
večno čistost, za ktero se je pozneje terdo bojevati moral,
zakaj njegov oče ga po smerti svoje soproge sili se oženiti,
kajti je bil edini sin, po kterem bi se rod ohranil. Jožef si
na vso moč prizadene očeta od (e misli odvernuti; vidivpa,
da vse nič ne haSne, pomnoži svojo molitve, in po prošnji
blažene Device Boga prosi', naj mu iz te nadloge pomore,
spolniti svojo obljubo. Bog ga vsliši, ter mu pošle tako hudo
bolezen, da je njegovo živlenje u naj veči smertni nevar¬
nosti. U tej silni nevarnosti, ko vračniki vsi na njegovo-
ozdravlenje obupajo, mu oče dovoli obljubo storiti, da hoče
mašnik postati, ako mu Bog sopet zdravje da. Zaobljubi se,
in pri tej priči ozdravi. Ves vesel in Bogu hvaležen za to
dvojno milost, da je ozdravil in mašnik biti smel, misli, kako
bo svojo obljubo spolnil, in 17. decembra 15112 ga njegov
škof mašnika posveti. Uzvišen u to visoko čast pomnoži sv.
Jožef svoje pobožne vadbe, oznanuje besedo božjo, uči in
nevtrudno spoveduje. L 1  tih duhovskih opravilih mu je sve¬
tila učenost, in ljubezen ga je naduševala. U kratkem spo¬
znajo njegovo zasluženje. in ga za imenitne službe izvolijo.
Postane veseliti namestnik (generalvikar) Urgelskiga škofa,
od kojega je bogato duhovnic in imenitno dekanio dobil.

14 *

212 27. Aiigust alj velikoserpan.

Jožefova učenost, njegova krepost in čudovitim modrost
kmaii po vsej deželi slovi; tudi španski kralj Filip II. mu
u mnogoterih priložnostih svoje visoko poslovanje izreče.
Vsak mu je prerokoval . r  da bo u kratkem kakvo imenitno
škofio dobil. Alj Jožef Španio zapusti vsi gre na božji po¬
klic u Rim.

Njegov pervi pot je na grobje sv. apostolov Petra in
Paula, da bi tam svojo pobožnost naj prej opravil. Njegova
pobožnost je bila silo velika; ojstro in spokorjeno je živel,,
le enkrat na dan je jedel le večidel kruha; vina nikdar ni
pil; po navadi je do polnoči molil in premišlaval; vsak dan
je bolnike po bolnišnicah obiskaval; na svojem golem životu
je nosil ojstro resovino. na ledjah železni bodeč pas. Spa-
val je le toliko, da je živeti zamogel, in malokdaj u postelji;
večkrat je kleče spal, alj se je s glavoj naslonil na mizo,
alj pa je ležal na golih tleh.

Naj imenitnej djanje, za kterega voljo je Rog svojega
služavnika u Rim poklical, je bilo pobožne šole  vpeljati.
Svojo vitežko ljubezen do bližnega je Kalasanc pokazal že
o časi pomora, ki je u Rimi iz vsili stanov nemilo mnogo
ljudi pobral. Hodil je u tistih ulicah mesta od hiše do hiše,
kder je kuga naj huje morila, nosil je bolnikom jesti, jim je
pomagal u njih dušnih potrebah, jih je spovedaval, umirajočim
je bil na pomoč: še več: nosil je sam meriiče napokopališe;
edino je le želel, da bi u sredi teh del keršanske milosti
dokončal svoje živlehje, ktere dela je Jzveličar naš Jezus
Kristus svojim vernim tako živo priporočil. Ko sv. Jožef o
tej priložnosti u hiše siromakov pride, da bi jim bil na po¬
moč, opazi u Rimi čuda mladih revežev brez vsake odreje,
brez vsega keršanskega nauka okoli bloditi, ki za tega del
razujzdano živijo« Mislil je Kalasanc, temu bi se dalo pomagati,
ako bi se takim šole brez plačila odkazale. Leta 1579 začne
torej šolo u dveh izbah ne daleč od cerkve sv. Porotee.
Učencev je vsak dan več; zato napravi učilnice na več krajih
po Rimu. Poslednje kupi u te namen neki grad blizo sv. Pan-
taleona za 10.000 škudov alj tolarjev. Svoje šole je imenoval
pobožne šole, naj bi se že iz tega imena spoznalo, da ki u
(e šole hodijo, se naj ne samo znanosti, marveč tudi pobož¬
nega živlenja učijo, Spervič sta mu pomagala dva mašnika;
alj berž ga zapustita. Pozneje vzeme druge učitele po šte¬
vilu učencov. Pa bi učitele dostojno plačeval, je potrošil vse
svoje dohodke; tudi druge milodare pobožnih krislianov je
na to obernul.

213

Sv. Jožef Kalasauc, oče pobožnih soh

Po izgledi (ega svetnika se se drugi pobožni mašniki
s njim sdružijo. da bi naučaii siromaško mladino. Sbere se
tedaj družtvo svetskih mašnikov u eni isti hiši, poterjeuo od
papeža Klemena VIII. Glavar tega druživa predstojnik ime¬
novan je bil Kalasauc, ki zapusti vsi svoje pervo stanovanje
zdaj s drugimi skupej živi. Ni mo e dopovedati, kako ljubezniv
in ponižen je u tem bogoljubnem opravilu sv. Jožef bil. Na
ceste in ulice je hodil iskat otročičev: pohlevno, ljubeznivo
jih je u učilnice spravlal. U kojem razdelku je bilo naj več
siroma,škili otrok, tam je on sam učil. Po dne je učil in druge
pobožnosti včinjaval, po noči je drugim učitelom na pomoč
predpise in šolske naloge k redi pripravkih On sam je učil¬
nico pometal in še druge priproste dela opravljal. Vbogimje
daval papir, peresa, pisavno černilo, knige in vse, česar jim
je za učenje potreba bilo; posebno pa je skerbel za njih,du¬
hovno podučenje. On sam je deca keršanskega nauka učil,
jih je opominal, naj radi molijo, svete zakramente pogosto
prejemajo, ter si je na vso moč prizadeval jih od vsake
grešne nevarnosti odvernuti. On je s svojimi pomočniki po
dokončanem učenji deca sprevajal na dom, da ne bi grede
na kak nevarn kraj zaišli.

Gospod je obilno blagoslovil prizadetje svojega služav-
nika, pobožne učilnice so lep sad obrodile, in njegova svetost
je dalje bolj slovela na vse kraje. Imenitni velikaši rimski
so te pobožne šole podpirali, alj od druge strani so hudob¬
neži s zobmi škripali vidivši, da toliko dobrega te šole rode.
Po zvijačah so iskali zatreti in uničiti to bogol jubno napravo;
u lažnivih pismih so ogovarjali šole in njih začetnika. Vi¬
divši, da s lažmi kaj ne opravijo, sklenejo nasprotniki svet¬
nika umoriti, in gotovo bi ga bili umorili, alj bi ga Bog ču¬
dovitim iz nevarnosti rešil ne bil. Tudi njegovi pomočniki ga
zapustijo, nekaj zarad tolikega preganjanja, nekaj zavoljo
težavnega dela, pa tudi za del pomanjkanja na živeži, ktero
so morli terpeti. Vso težo začetiga dela mora Kalasanc zdaj
sam nositi.

Približal pa se je čas, da je Bog to dušo u nebesa za¬
klical, ktera je kakor zlato u ognji težav obilno skušana se
u naj lepših keršanskih krepostih dolgo Vadila. Proti koncu
leta 1648 svetiga moža hude bolečine na jetrah napadejo;
nemila ognenca ga od znotraj suši. t) svoji bolezni je vsak
dan duhovne molitve molil, alj si jih je dal predmoliti, kadar
sam moliti več ni mogel; vsak dan je prejel zakrament pre-
svetiga rešniga Telesa. Bil je tako poterpežliv, da u svoji

214

27. Anglist alj veliko,serpan.

hudi vročinski bolezni nikdar toževal ni; Gospod ga je s
svojoj milostjo in nebeškim veseljem obilno krepčal. 23. dan
augusta prejme zakrament pregvetiga rešniga Telesa za po¬
potnico u večnost s takoj ljubeznijo, da so vsi nazoci do
solz ganjeni. Dal je svojim duhovnikom mnogo zvelicnih opo¬
minov; priporočil jim, naj posebno častijo presveto Devico,
in zvesti ostanejo u svojem poklicu. Dal si je terplenje Kri¬
stusovo iz evangelia brati: svoje serce in svoje oči je imel
vedno obernjene u nebesa. 24. augusta zvečer prejme za¬
krament svetiga posleduiga olja, in blagoslovi svoje duhovne
sine, rekoč; „Zdaj sini moji, le pojdite u božjem imeni spat,
čas je že. 44  Trije vendar ostanejo pri njem. Tistemu, ki mu
iz cela pot obriše, svetnik reče: „Poterpi le, moj

sin, Bog ti bo plačal, kar se s menoj trudiš. 44
Drugo noč potem, ko je izrekel trikrat presladko ime: „J e zu s,
Maria! 44  — blaženo u Gospodu zaspi, u svojem 92. leti.
Neverjetno mnogo ljudstva iz vsili stanov je navrelo gledat
njegovo sv. truplo. O tej priložnosti kakor tudi pozneje je
Bog po mnogih čudežih razodel svetost tega svetnika. Leta
1748 18. augusta ga je papež Benedikt XIV. med blažene,
leta 1787 Klemen XIII. med svetce uverstil.

Nauk in p osti e m a.

1. Vdajmo sc volji božji, ako vidimo, da hudobni alj zapeljani
ljudje nam nasprotvajo u dobrem djanji, ktero smo Bogu na čast in svojemu
bližnemu u zveličanje iz dobrega namena s težkim trudom začeli. To nam je
večkrat lepa priložnost, da si obilno zasluženja pri Bogu pridobimo, in se
vadimo ponižnosti, ljubezni in poterplivosti. Po takih zopernostili se očisti naša
duša in postane Bogu dopadliva. Ako nam pa Bog da srečno doveršiti dobro
delo, ktero smo s božjoj milostjo zečeli, dajmo Bogu vso čast, pa pomislimo
na besede, ktere je Jezus svojim učencom priporočil: ,,Ako ste vse sto¬
rili, kar vam je zapovedano, recite: Nevredni hlapci smo; sto¬
rili smo, kar smo storiti dolžni bili/*

2. „K d o r sprejme kterega takega otroka u mojem imeni,
mene sprejme,«  govori Jezus, in mi bi ne sprejeli Jezusa u otrokih, kterih
angeli u nebesah vedno gledajo obličje Očeta nebeškiga? Jezus je imel in še
ima poterplenje s nami, mi pa bi s decoj ne poterpeli? — Ako senespre-
obernete in niste kakor otroci, ne pojdete u nebeško kraljestvo; veli Jezus,

Sv. Auguštin, sltof in cerkveni učenik. 215

Smo mi sami otroci po nauki sv. evangelia, to je: verujemo, upamo in ljubimo
kakor otroci, bodemo otroke tudi radi sprejemali.

M o 1 i t v a.

O Bog, kteri si po svetem Jožefu spoznovavcu svojem novo pomoč
svoji cerkvi priskerbel, da bi se’ mladina u znanosti in pobožnosti naucala:
dodeli prosimo, naj po njegovem izgledi tako živimo in učimo, da bodemo
vredni večno plačilo zadobiti. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

XXVIII. Dan augusta aIj velikoserpana.

Sveti Auguitin, škof in cerkveni učenik.

Sv. Aiiguštin, preslavni in nad vso hvalo velik cerkveni
učenik se je vlege! u Afrikanskem mestu Tagaste leta po
K. r. 355. Njegov oče Patrici, plemenitaš, je bil pagan, nje¬
gova mati Monika pa bogaboječa kristiana. Bil je Auguštiu
/.a vse vede in učenosti prebrisane glave. Oce ga u inali-
kovavstvu odgoji, pobožna mati pa ga želi keršanski veri
pridobiti. U mesti Kartago, kder se je govorništva izučil, ga
krivoverci Manilieji zapeljejo, da u njihovo krivoverstvo pre¬
stopi. Svoje perve leta je po lastnem spoznanju u veliki
svobodnosti in razujzdanosti preživel. Pred vsim pa se je

216

28. Anglist alj velikoserpan.

nečistim sladnostim vdal, ki so tako oblast s njim imele, da
je sam mislil, njemu je nemogoče se jih iznebiti. U to
revno živlenje, kakor sam piše, ga je zapeljala lenoba, igra
in nemarnost njegovega očeta, ki mu je vse spregledal,
brezsramni igrokazi, pri kterih je bival, in slednič grešne
tovaršije. Pobožna mati ni zamudila opominati in kaznovati
ga, ter je vse, kar je zamogla, storila, da bi ga od n jegovih
pregreh zaderžala: Auguštin se za vse to ne zmeni in se ne
da opovreti u svojem grešnem živlenju.

Devet let je tako u svojih pregrehih živel, in ravno
tako dolgo je sveta Monika neprestano molila in solze pre¬
livala za zveličanje svojega sina. Dog se milostivo na njo
ogleda, usliši njeno molitve, in njene solze; - manihejska
krivovera je začela Auguštinu meržeti, ko je spoznal, da
nima nobene terdne podlage. Nečisto živlenje se mu začne
od dne do dne bolj gnusiti, in iskal je mu s tim slovo dati,
daje svoje prebivališe premenil. Zapusti mesto Kartago, kder
je govorništvo s veliko slavo učil, ter se proti volji svoje
matere napoti u Dim. Tu smertno zboli, in da takrat umeri
ni, je pozneje zahvalil molitvi svoje sv. matere. Ker je nekaj
časa u Dimu za svojega blagorečja del slovel, ga deržavni
namestnik Simah pošle u Milan, kajti je Simalui cesar na¬
ročil slovečega govornika poiskati. U Milanu je živel takrat
sv. škof Ambrož, preslaven zavoljo svoje svetosti in lepe
govornosti. Auguštin !i se s njim seznaniti, posluša po¬
gosto njegove pridge, vendar ne iz namena se kaj koristnega
naučiti, ternuč le iz vedičnosti. Hotel je namerč se prepri¬
čati, je li zares sv. škof vreden slave, ktera je zavoljo nje¬
gove lepogovornosti po vsem svetu slovela. Ta vedičnost mu
je vendar cesto nadelala k spoznavi resnice. Dokler je samo
na to paziti želel, kako Ambrož govori, je slišal in se na¬
učil ob enem tudi resnice katolške vere, ter je popolnoma
spoznal lažnivost manihejske krivovere. Vendar se še ni
mogel odločiti, da bi spoznano resnico posnemal. Bila mu je
na poti še posebno neugašeua poželjivost pregrešne sladnosti.
Občudoval je čisto živlenje sv. Ambroža, vendar je nemogoče
mislil, ga u tem posnemati. Med tim pride tudi sv. Monika u
Milan u bogoljubni skerblivosti za zveličanje svojega sina.
Ona gre k sv. Ambrožu, mu odkrije celo stanje svojega
Auguština, ga prosi solznih oči, naj si prizadene na vso moč,
spreoberuuti ga. Sv. Škofjo potolaži s zaupanjem, da se bo
Auguštin skorej preobernul; kar se je tudi zares potem
zgodilo.

217

Sv. Auguštin, škof in cerkveni učenik-

Simplician, star bogoljuben menili pripoveda nekdaj že
jako nepokojnemu Auguštinu, da se je Viktoriu, naj slav-
neji govornik u Rimu u svoji starosti kerstiti dal. Policiap,
Auguštinov rojak mu pripoveda spreobernitvo dveh cesar¬
skih dvorjanov, ktera, slišavši živlenje sv. Antona citati,
mahoma druga človeka postaneta, dvor zapustita, ter si iz-
voljita pušavsko živlenje. Te in druge tim podobne povesti
zbudijo velik nemir u serci Auguštinovem. Volja mu je, svoje
živlenje spreoberniti. Um ga prepriča, da je potreba to sto¬
riti; alj hude navade ga zaderžujejo. Od dneva do dneva
je sklepal spreoberniti se; alj domišljevane težave so bile
krive, da je od dneva do dneva odlašal. Sleduič, ker se je
nekega dne sam seboj dolgo bojeval, ker mu od ene strani
hude navade pravijo, da mu ne bo mogoče čisto živeti; od
druge strani mu pa krepost čistosti kakor s perstom kaže na
toliko čistih devic, mladenčev, možev in vdov, rekoč: ,.Ako
so oni in one, zakaj bi pa ti ne? £<  Začne se bridko jo¬
kati, gre u vert, se vsede pod figovo drevo, ter zdihava u
globoki otožnosti k Rogu: „0 Gospod! kako dolgo še
jutre in ju tre? in zakaj to uro ne storim konca
svojemu ge r d emu živi  enj  u?“ Ko tako zdihuje in žalosti
ves oslablen sedi, glej! zdaj začuje na enkrat neki glas, ki
lini pravi: „Tolle! lege! to11e! Iege!“ to je: Vzemi!
cit a j! vzemi! čitaj!  Ves osupnjen vstane, vzeme naj bli-
žej ležečo knigo, jo odpre, ter zadene kmalu na besede sv.
Paula: „Kakor po dnevi pošteno hodimo, ne u po¬
žrešnosti in pijanosti, ne u nečistosti in nesram¬
nosti, ne u k regi in nehvaležnostih  Več ni trebalo
Auguštinu znotrajn nemir vtolažiti in dosedajn boj popolnoma
skončati. Njegovo serce je bilo na enkrat spreobernjeno, in
terden sklep storjen, nečistemu živlenju kakor tudi krivo-
veri slovo dati, in skoz svet kerst n pravo cerkvo stopiti.
Auguštin pri ti priči k svojej ljubeznivi, pobožni materi gre,
in k sv. Ambrožu, jima razodene storjen sklep, in prosi po¬
nižno za sv. kerst, kterega je tudi po dolgi pripravi prijel
na božično saboto u 33. letu svojega živlenja s neverjetnim
tolažem svojega serca. U obče se misli, da se je pri tej prilož¬
nosti hvalnica „T e De um laudamus”  od sv. Ambroža in
od novokeršenega Auguština osnovana, na zahvalo za tako
veliko milost, ktero mu je Bog skazal, pervobart zapela. Ve¬
selje, ktero je sv. Ambrož, posebno pa sv. Monika o tej
spreobernitvi občutila, se da le premišlavati, ne s besedami
popisati. Kolikor je bogoljubna mati prej brez števila solz

2J8

28 . August alj velikoserpan.

bridke žalosti pretočila, toliko je zdaj prelila solz samega
veselja, da je tako priserčno željeno spreobernitvo do¬
živela.

Prijemši sv. kerst sklene Augu stili se berž n svojo do¬
movino poverimti, da bi tam edino za svoje dušne zveličanje
skerbel. Ko pride u Ostio, zboli njegova sv. mati, in blaženo
sklene svojo živlenje. Augustin mudivši se nekaj časa u
Rimu, nastopi dalje svojo pot, in pride u Afriko. Tani gre
na neko pristavo, kder tri leta u samoti živi, u vedni molitvi,
posti in u drugih pokorili!), u citanju sv. pisma in u premiš¬
ljevanju božjih skrivnost. Meki znameniti gospod ga poprosi,
naj pride u mesto Mipon. Ni dolgo bival u tem mestu, že ga
Valeri, ondasni škof na prošnjo ljudstva, kojemu je svetost
in učenost Augustina znana bila, za mašnika posveti, dasi-
ravno se je iz ponižnosti dolgo branik Kmalo potem Augustin
pozida samostan, u katerem je se s nekimi drugimi duha pol¬
nimi moži tiho živeti začel. Augustin jim napise stalne vodbe,
ktere so dale začetek duhovnemu redu, ki u kersanski cerkvi
pod imenom Augustinskega reda slovi. Ko četiri leta tako
živi, mu Valeri ukaže besedo božjo oznanovati, ktero službo
so takrat samo škofi opravljali. Neverjetno je, koliko je sv.
mož s svojimi pridgami koristil, in kako so ga za tega del
vsi pestovali. Na to škof s dovolenjem drugih škofov in u
naj veči veselje vsili katoličanov Auguština za škofa posveti,
s pogodbo, da za njegove žive dni bi mu Augustin u ško¬
fijski službi pomočnik, po njegovej smerfi pa njegov'na¬
stopnih bil.

Augustin je še za živega Valeria, kakor tudi po nje¬
govej smerti neizrečeno veliko dobrega storil, je odpravil
mnoge razvade, koje so se bile vgnezdile; je katolško vero
ohranil, krivovere zaterl, naj terdovratniši krivoverce za-
vernui: posebno pa je spisal mnogo knig, u katerih najdemo
neizmerjen zaklad njegove učenosti. Tudi naj učeneji tistega
časa niso mogli zapopasti, kako je eden mož toliko spisov
in knig tako raznih predmetov tako izverstno spisati mogel.
Zato se je obče menilo, da njegova učenost in vednost je
poseben dar božji, kterega je Bog njemu čudovito podelil
ravno takrat,, ko so toliki krivoverci cerkvo Kristusovo na¬
padali in preganjali. Nobeden krivoverec mu ni bil kos; vsi
so ga se ravno tako bali, kakor so katoličani ga ljubili in
poštovali. Tudi u daljne kraje je slovela njegova učenost in
svetost. Vse povsod se je govorilo, kako pogostoma, kako
slavno je krivoverce zdaj u očitnih prepirkah, zdaj pri dru-

219

Sv. Auguštin, škof in cerkveni učenik.

gib priložnostih zavernil. Svetci, takratni možje, posebno
sv. Jeronim in sv. Paulin, so prijatelstvo s njim sklenuli in
brez vsega pomislika u dvomih ga za svet prašali. Cerkveni
sbori in rimski papeži so ga naj više poštovali. Le sam sebi
je bil majhen, in daleč od vsake prevzetnosti. Zato je vsa¬
kega ponižno poslušal, kdor ga je hotel podučiti. Se več pa
se moramo čuditi, da je spisal posebne bukve, u katerih je
svoje, pred sv. kerstom storjene zmote in grehe vsemu svetu
razodel, da bi božja njemu skazana milost timveč se hvalila,
in grešniki k pokori se obudili. Škofove dohodke, kakor tudi
vsakoršne darove je obernil edino siromakom na pomoč. Od
kersta do svoje posledne ure je živel neomadežano cist, ter
je u djanju pokazal, kaj tudi tak človek, ki je u železju
grešnih navad tako dolgo koperrel, s božjoj milostjo zamore,
ako le u resnici hoče. Spoznal je, da, kar je prej nemogoče
mislil, se mu je zdaj lehko in veselo zdelo. Vendar pa se
je skerbno ogibal vsake priložnosti in nevarnosti, kder bi
njegova čistost kvar terpela. Pred sv. kerstom se je rad
priduševal; potler seje tega popolnoma odvadil Obrekovanje
je certil neizmerno; zatorej je nad svojoj mizoj ove latinske
verstice zapisati dal:

Kdor kolj s beseduj hližnemu čast podjeda,

Vedi, da se ta miza mu prepovedo.

Nekdaj se prigodi, da neki gost začne bližnega obre¬
kovati. Svetnik se k njemu oberne, rekoč: ..Ali moram te
verstice zbrisati, aIj vi moj gospod morate ne¬
hati tako govori  t i.“

Mnogo drugih kreposti tega velikega svetnika, zlasti
njegovo gorečo ljubezen do Koga bi še morali omeniti, ktero
lehko spoznamo iz njegovih premišlovanj in razgovorov s
Bogom. Iz te ljubezni do Koga je grehe svojega prejšnega
živlenja vedno obžaloval, in otožnega serca zdihoval: ,.P o z n o
sim te spoznal, pozno sim te ljubil, oh večno nova
in stara lepota! Oh nesrečen tisti čas,  ko  te  ni-
s im  1 ju  bil!' 4

Tako je obžaloval svoje grehe do smerti. Umeri je u
svojem 7G. letu u naj večo žalost vsili katoličanov. Ker se
je četiri leta prej močno oslablenega čutil, izroči škofovske
skerbi drugemu, on pa ves ostal čas svojega živlenja veči¬
del svoje grehe obžalovaje u molitvi, u premišlavanji nebeš¬
kega veselja preživi.

Med tim divji Vandali mesto Hipon obsedejo. Nastajoča
nesreča mesta mu tako u serce sega, da je Boga goreče

220

28. August {ilj velikoserpan.

prosil, naj alj sovražnika od mesta odverne, alj naj mu ne
da bodočega razdjanja doživeti. l*o tej molitvi napade sve-
tiga moža neka vročinska trešlika. U tej je spoznal gotovo
znamenje bližne smerti. Zatorej prejme pobožno sv. posledne
zakramente, si da sedem spokornih psalmov prepisati, in jih
krog svoje postelje obesiti: da bi nje molivsi sklenil svoje
živlenje. Prosil je tudi, naj ga ostale dni n miru pustijo, da
bi tim mirniši ie s Bogom govoril. Dvanajst dni je terpela ta
samota. Med tim dnevi je obilno solz prelil čitaje alj poslu¬
šaje spokorne psalme, ter je rekel: ..Nobeden k r i s ti a n,
č e j e kakor h o c e p o b o ž n o ž i v e I, n aj nik a r d r u g a c,
ko spokoren,  umerje.“ In tako je umeri sv. cerkveni
učenik, kteremu ni enakega, u letu po K. r. 430. Njegovo
sv. truplo se je u stolni cerkvi s naj vekšoj častjo pokopalo;
potem se je u Sardinio, od tod u Pavio preneslo, ker se še
naše dni visoko časti.

Leta 1830 so Francozi deželo, kder je mesto Hipon
stalo, in kder je sv. Auguštin tako sloveče živel in umeri,
si pooblastili ter ondašno pastirstvo posebnemu škofu izro¬
čili. Pred nekemi leti se pervi Algierski škof po en del sv.
trupla u Pavio napoti, si tajisto tam izprosi, ga slovesno u
mesto Bona —- tako se namreč nekdajni Hipon imenuje, —
pripelja in u ondašno cerkvo častito shrani, kar je u obudenje
sv. katolške vere močno služilo. Ne da se popisati, koliko
so naj učeneji, naj sveteji možje tega svetnika hvalili. Nje¬
gove bukve, u katerih še zdaj njih spisatel živi, presežejo
vso hvalo.

Nauk in }> osne m a.

Izmed mnogih naukov, koje ti živlenje sv. Auguština za posnemo poda,
povzemi jih saj nekolko.

1. Auguštin se je še le u svojem 33. letu spreobernil, začevši od tih
dob Bogu služiti. Prejšne leta je u veliki razpušenosti in razujzdanosti živel,
potem pa u naj vekši svetosti. Pogostama je objokoval, da je prepozno Boga
ljubiti, Bogu služiti začel; goreče pa si je prizadeval popraviti, kar je prej
zamudil. Ti si morebiti veči del svojega živlenja enako, alj še hujši od Au-
guština, živel. Prizadeni si konec, ostali del svojih dni bolj lepo živeti. Obžaluj
vsak dan iz celega serca, da si prepozno Bogu služiti začel; s pomnoženoj
gorečostjo si prizadevaj popraviti, kar si zanemaril,

221

Sv. Augušliu, škof in cerkveni učenik.

2. Auguštiu je svojo poboljšanje dolgo odlagal; slednič pa je na mah
serčno sklenil in začel pokoriti se, je ostal stanoviten, in se ni povernil več
u prejšne -grehe. Nisi Ji tudi ti /.e dosti dolgo odlagal svojega poboljšanja?
Daj, skleni vitežko brez odloga še danes; poboljšaj se, začni pokoriti se,
bodi stanoviten!

3. Pot k poboljšanju Auguština je bila puslušanje predg sv. Ambroža
in od Boga ukazano čitanje nauka iz sv. pisma. Grešnik, ki besedo božjo po¬
slušati zanemarja, in duhovno branje opuša, je daleč od svojega poboljšanja
in od svojega zveličanja. Kako se u tem ti obnašaš ?

4. Auguštin je grehe svojih mladih dni u bukvih izpovedi na svoje lastno
osramoienje in ponižanje vsemu svetu odkril; zakaj se ti obotavljaš natihoma
odkriti svoje grehe? Ne veš, kaj ravno le sv. učenik govori: ,,Ako brez
spovedi skrit ostaneš, to je, ako se svojih grehov spovedati
nočeš, temuč jih skriti hočeš, boš brez spovedi pogublen."
Jeli tedaj pogublen biti menjša nesreča, kakor svojih grehov mašniku se spo¬
vedati, ki trohice iz spovedi razodeti ne smejo.

5. Auguštin je iz pervega menil, da mu ni mogoče čisto živeti, in svoje
hude navade opustiti; alj izglcd tolikih svetnikov, ki so čisto živeli, in potem
lasten poskus sla ga presvcdočila, da je mogoče; zakaj sam je poskusil, da
mu je celo Jchko, kar se mu je prej težko in nemogoče dozdevalo. Ravno to
boš tudi ti skusil, ako si le, kot Auguštin, resnično prizadeneš.

(i. Bivši prej terdovratcn krivoverec je Auguštin postal ne samo goreč
katoličan, temuč tudi učenik in branite! katolške vere. Dar sv. katolške vere
jo neizmerno visoko poštoval, in Boga za njo večkrat preponižno zahvalil.
„Ni ga večega bogastva/*'  piše med drugim, ,,ue večega zaklada,
ne vekši časti, ne večega premoženja na tem sveti, kokatolška
vera." Od časa svoje preobernitve si je prizadeval pismeno kakor tudi ust¬
meno krivoverce od njih zmot odvračati in h katolški veri spraviti. Njegova
pHserčna želja je bila: „Oh, da bi vsi postali katoličani!"  Poštuj
tudi ti dar prave vere bolj ko do sili mal. Zahvali Boga večkrat, da je pred
mnogimi drugimi tebi pravo vero podelil. Prizadeni si, s besedami in ker-
šinskim živlenjem druge k pravi veri spraviti alj jih u tajisti poterditi. Slednič
uči se, kako se ima oberniti zlat čas, ki ti gaje  Bog podelil, ako ti pred
tvoj oj smertjo pošle kako bolezen. Vari se praznega, nepotrebnega kvantanja;
tudi ne terpi takega krog svoje smertne postelje, in oberni tisti čas na obža-
iovanje svojih grehov. Daj si posebno kaj duhovnega citati, da vedno u dobrih
mislih ostaneš. Te čas je silo drag in kratek; dobro ga oberni na svoj basen,
zakaj nikdar se ti ne poverile več. Ne nehaj obžalovati svoje grehe in Boga
odpušanja prositi, dokler da živeti ne nehaš. Resnica ostane, kar je rekel sv.
Auguštin: „Nobedcn kristjan, če je kakor hoče pobožno živel,
naj nikar drugač, ko spokoren, u mer j e."

222

29 August alj velikoserpau.

I o 1 I t v a.

Pristopi našim ponižnim prošnjam, vsemogočni Bog! in ko nam daš
upanje, milost doseči, dodeli nam dobrotlivo po prošnji sv. Anguština, spo-
znovavca svojega in škofa, tvoje neskončno vsmilenje občutiti. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu. Amen.

XXIX. Dan ang’us ta alj velikoserpana.

Obglavitev svetega Joana kerstnika.

Sv. Joan, kerstnik in predhodnik Jezusa Kristusa za-
pustivsi na božji opomin pušavo, gre k Jordanu oznanovat
pokoro in ljudi pripravlat na spoznavo pravega Mesia. Na¬
vadne pregrehe judov je svaril brez straha, ne glede na
imenitnost ljudi. Vladal je takrat n Judei kralj llerodež s
priimkom Antipas, sin unega Heroda, ki je nedolžne otroke
dal pomoriti, in brat unega Heroda, ki je Kristusa s belim
oblačilom ogernil in zasramoval. Toti llerodež Antipas je
svojemu se živemu bratu Filipu ženo Herodiado po sili vzel,
in s nj oj ko s s v oj oj last no j ženoj živel. Vsa dežela se na
tem strasno pohujšuje. Alj nikdo se ne upa kralju od tega
besedice ziniti. Le svet Joan k (emu grehu ni molčal.

Sv. evangeii pričuje, da je Herodež Juanove pridge rad
poslušal, in tudi mnogo storil, kar je on učil. Joan tedaj
slopi brez straha pred kralja, in mu reče: ,,N i ti pripu-
šeno, bratove žene  imeti. 1 ' Kaj je še Joan več go¬
voril, nam evangeii ne pove; alj že ti kratek, odkritoserčen
posvar razserdi nečistega kralja tako. da sklene sv. Joana
umorili. Hojivši se pa, da se ljudstvo spuutalo ne bi, si ne
upa llerodež silovito Joana umoriti. Hudobna prešestnica He-
rodias, po Juanovem posvari tudi razžalena, ne da mira,
dokler Heroda pregovori, da ukaže svetiga moža u ječo za¬
preti. IJčenci Juanovi so vendar dohajali k svojemu Ijuble-
nemu ueitelu u ječo, poslušat njegovih svetih naukov. Kakor
iz evangelia vemo, je sv. Joan dva svojih učencov iz ječe
do Kristusa poslal prasat: „Si ti. kteri ima priti, ali
druzega  čakamo?’ 4  Kakor sv. cerkveni očetje učijo, je
sv. Joan sam dobro poznal Jezusa, in ni dvomil, da Jezus
Kristus je pravi Mesia; alj poslal je svoje učence k Jezusu,

223

Obglavitev svetega Juana kerstnika.

naj poslušajo Jezusove nauke, naj gledajo sami Jezusove
čudeže, da tim terdneje verjejo, kar jim je bil od Jezusa
večkrat že povedal. Misel je, da je sv. Juan mesca decembra
(grudna) bil u ječo veržen, in je n ječi bil do mesca augusta
alj velikoserpana sledeče leto.

Veselo praznuje Herodež mesca augusta svoje rojstvo.
Bilo je imenitno gostovanje, na ktero so pozvani vsi gali¬
lejski poglavark Konec gostovanja pride hčer hudobne He-
rodiade u obednico, goste s plesom oveselit. Njeni ples
kralja tako u serce razveseli, da ji reče, naj le poželi, kar
koli hoče, vse ji bo dal, makar bi tudi pol kraljestva hotla.
Toto svojo nepremišleno obljubo še celo s prisegoj poterdi.
Brezsramna plesavka ne ve, kaj bi si poželela; gre tedaj
prašat svojo mater. Mati, ki je že zdavno želela svetiga .Ju¬
ana iz poti spraviti, da bi ga ne bilo, ki bi njeno prešesto-
vanje svaril, reče na ravnost svoji hčeri: „Idi, pa (irjaj glavo
Joana kerstnika / 4  Brezsramna hčer pride berž u dvorano na¬
zaj, in reče kralju prederzno: „I)aj mi tukaj u skledi
glavo Joana kerstnika 4 ' Kralj  se prestraši tega ue-
dočakovanega, hudobnega poželenja; vendar da nebi razžalil
brezsramne plesavke in svoje nepremišlene prisege prelomil,
pošle eniga svojih stražnikov, naj svetiga Joana ob glavo
dene in glavo u skledi prinese. Bo tem nevsmilenem, neiz¬
merno krivičnem ukazi je bil sv. Joan obglavlen, njegova
sveta glava se izroči hudobni plesavki. ktera jo svoji še hu-
dobniši materi nese.

Sv. Jeronim pripoved«, da je Herodias, ohladiti svojo
hudobnost, jezik sv. Joana s igloj prepihala: kajti Je namerč
sv. Kerstnik s jezikom kralja za njegove nesramne pregrehe
voljo tolikobart in tako odkritoserčno posvaril. Učenci Joanovi
pokoplejo s velik oj častjo truplo svojega preljubleniga iičitela
u mesti Sebaste med prerokoma Elizeom in Abdiom. Sveto
glavo pa je dala Herodias u svojem gradi pokopati; tam je
dolgo časa skrita bila, dokler jo čez več let, po prikazni
sv. Joana samega, najdejo in za očitno častenje vzdignejo.
Naše dni je ta glava u Rimu, u cerkvi sv. Silvestra. — Pra-
vičn Bog je pa nevsmileniga, krivičnega Heroda tudi kaznoval.
Judovski zgodovinar Jožef nam pove, da je Herodež vso
svojo čast in oblast, svojo krono in kraljevino zgubil; arab¬
ski kralj ga u boji zmaga in iz dežele prežene, kajti je nje¬
govo hčer iz zakona zavergel. Rimski cesar ga pošle u
pregnanstvo na Francozko u mesto Lion. Odtod uide s He-
rodio u Spanio, kder je s brezsramnim ženstvom prav bridko

224

29. August alj velikoserpan.

in žalostno umeri. Tudi razujzdaita, hudobna plesavka je pri¬
jela zasluženo kazen. Prek zmerzjeiiiga potoka gre, led se
vlomi pod njenimi nogami: plesavka pade u vodo; Bog je
hotel, da ledene ploše sopet vkup tresnejo in ji glavo celo
sdruznejo. Tako je sklenila hudobna nesramna plesavka svoje
živlenje.

Na n k i n p o s n e m a.

1. Sv. Joan je po nedolžnem u temnico pahnjen, u temnici dolgo časa
nemilo terpi, in poslednič se mu glava Se odseka-, hudobni Herodež na kra¬
ljevem prestoli sedi, hudobna Herodias s svojoj hčerjo se po volji veselite in
radujte. Neki se temu čudovajo, kakor bi Bog ne bil pravičen. Strašno se
motijo taki: Bog, ki to vse ve, in dopusti, dela popolnoma pravično. Pobož¬
nim pošila Bog terplenje, da jim zasluženje in plačilo u nebesah pomnoži;
alj jim priložnost da, se popolnoma spokoriti, kar so u tem živJenji pre¬
grešili. Hudobnim da Bog časne sreče in dobrote, da jim na tem sveti tisto
malo troho dobrih del napi ati, kar jih pri vsej svoji hudobnosti se včasih sto¬
rijo, ker jim ne more za take dela nikakšnega plačila u nebesih dati, ki so stor¬
jene u grehi. Kdo zamore po pameti proti temu kaj reči? kdo zoper sodbe
božje gondrati? kdo bo za tega del rekel, da Bog ni pravičen, ako pomis¬
limo, kako bo pravičnim in hudobnim u večnosti? Sv. Joan kraljuje zdaj ča¬
stito u nebesih, Herodež, Herodias in nemerzka plesavka gorijo zdaj u pekli.
Pobožni tedaj, ki na tem sveti mnogo terpijo, ako so le, ko sv. Joan, po-
tcrplivi, bodo u nebesih večno srečni, hudobni pa u pekli večno nesrečni. Tu
glej in spoznaj pravičnega Boga, pa se nikdar ne prederzni, grajati sodbe
bo/je. Bog je pravičen, in vse njegove sodbe so pravične.

2. Sv. Joan mora umreti, kajti jo Herodež, plesa ves omamlen, s pri-'
scgoj obečal vse dati, kar koli bo nesramna plesavka (irjala. ..Ples sam na
sebi ni greli,“ tako pravijo nekteri. To jaz dovolim, pa rečem, da ples, kak¬
šen je naše dni, brez greha ni. Vsi cerkveni učeniki so vedno zoper ples go¬
vorili. Sv. Bernard je rekel: ..Ples je kolo, čigar središč  je  satan.**'
Po tem takem se vsi plesavci okolj satana verte in si s njim igrajo; pa dobro
vemo, kdor si s satanom igra, prijatel božji biti ne more. — „K d o j e ples
znajde!  ? vpraša sv. Jefrem, od koga so se ga kristiani naučili?
Svest rečem, da se ga niso naučili ne od sv. Petra, ne od sv.
Joana, marveč le peklenska kača ga. je znajšla/*  — Sv. Basili
vpraša: „Koga hočem prej objokovati, ali deklice, kterc po
plesih hodijo, ali žene? O boje so vredn e naših solz: deklice
zgube sramožlivost, žene se uče prelomiti zakonsko zvestobo;

225

Sv. Roza Limanska, devica.

n če ravno se vselej to ne zgodi, se vendar pohujšajo."— Sv.
Karl Boromeo govori:  „Nihče naj nas ne misli preojstrih, ako si
ne upamo plesavcov in plesavk od smertniga greha izgovo-
r i t i.‘- Skušnja nas žalostno zadosti uči, da po plesu alj le gledanji na plesu
je nektcr nedolžen u naj veee grehe se pogreznil, kojih bi ne bil nikdar storil,
ako bi ne bil cul ta videl. Nikder nisim bral, da bi ples bil pomoč, čisto alj
keršansko živeti, da bi ga kakšen svetnik bil priporočil. Nikder nisim čital
alj slišal, da je kdo iz plesiša pobožniši domu prišel, alj da se je kdo na
smertni postelji s veseljem spominjal na tiste ure, ko je plesal alj na plesiši
gledal. Nasprotno pa sim že večkrat bral in slišal.

3. Zastran Herodove prisege moram za podučenje to povedati. Gotovo
je, Herodež ni bil dolžen svoje prisege spolniti, ko se je glava Joanova od
njega tirjala; zakaj ta prisega je bila nepremišlena, krivična prisega. Božje
in človečje postave pa ne dopušajo, krivično, pregrešno prisego spolniti. Člo¬
vek se pregreši, če tako prisego spolni.

IHolitva.

Naj nam, prosimo, Gospod! svetiga Joana kerstnika, predhodnika in
mučenika tvojega častiti god da zvelično pomoč občutiti. Kteri živiš in kra-
luješ s Bogom Očetom u edinosti sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

XXX. Dan augusta alj velikoserpana.

Sveta Roza Limanska, devica.

Sv. Roza u glavnem mesti Lima, u amerikanski kralje¬
vini Peru leta 15115 rojena, je dobila pri sv. kersti ime Iza¬
bela; vendar pa že u zibeli jo imenujejo Rozo, kajti njeno
obličje je bilo ko roža. Ze u detečjih dneh je sveto živela,
in sklenila sv. Katarino Siensko u vsem posnemati, ktere ži-
vlenje je citala, zato tudi pozneje u tretji red sv. Dominika
stopila. Petletna obljubi deviško čistost, se službi božji po¬
polnoma posveti, in vse svoje žive dni Roga s nobenim ma¬
lim, še manj pa s velikim grehom svojevoljno žalila ni. Ves
sv oj čas je odločila za molitvo in delo. Po dvanajst ur je
molila, dve alj tri ure je spala, ostal čas je pa delala. Odra-
seno so mnogoteri u zakon snubili; alj vsakemu je na rav¬
nost odgovorila: „Nebeškemu ženinu sim se zaročila/ 4  Da pa
II. Del. 15

226

30. August alj velikoserpan.

stariši je ne bi več nadlegovali, si odreže lase na znamenje,
da je deviško čistost obljubila.

Svoje nedolžno telo je neusmileno pokorila; se tako Oj¬
stro postila, da se to človeku nemogoče zdi. Od šestiga leta
je živela edino kruha in vode, u petnajstem leti se je za¬
govorila nikdar mesa jesti, razve za pokoršino. Njena po¬
stelja je bila le gola deska, alj pa kake gerčave polena.
Namestil zglavnika je imela terde opeke. Vsako noč je bi¬
čala svoje truplo na čast bridkemu bičanju Kristusovemu za
spreobernenje grešnikov. Pri tem bičevanji je vsakokrat kerv
prelivala. Ker pa spovednik ji to prepovejo, si da narediti
žimnato obleko, ktera ji velike bolečine dela. Pod pečoj je
nosila na spomin ternjeve krone Kristusove silo bodeč, ig¬
last venec.

U samoti je rada živela, da je bolj u miri Boga molila.
Zato je prosila svoje stariše, naj ji malo isbico u kakem
koti na verti postavijo. Tukaj je živela bolj zadovoljno, ko
drugi u kraljevih dvoranah, in je velike milosti na tem mesti
od Boga zadobila. Večkrat se ji prikaže sv. Katarina Sien-
ska, angel varil, preblažena Devica in Kristus sam. Naj ime-
nitnejša prikazen pa je bila cvetno nedelo u cerkvi svete¬
ga Roženkranca, pred podoboj blažene Device. Roza gleda
to podobo, kar opazi, da Maria s svojim božjim Detetom sta
posebno ljubeznivega, milostnega obličja Na to zasliši iz ust
Deteta božjega razločno te besede: „Roza, bodi moja
nevesta! 44  Roza se prestraši; alj berž odgovori besede,

127

Sv. Roza Limanska, devica.

ktere je nekdaj preblažena Devica angelu rekla: „GIej, de¬
kla sim Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi/ 4  Potem ji
reče Mali božja: „Premisli dobro, Roza moja! koli¬
ko šn o milost  ti je storil  moj  Sin  “ Ta prikazen je Ro¬
zo nezmerno veselila, pa tudi jo priganjala k vedno veči po¬
polnosti.

Ta sveta devica je bila vitežko poterpliva ne samo u
telesnih bolečinah ampak tudi u dušnih bridkostih. Petnajst
let so jo po božjem dopušenji strahovite skušnjave hudičeve
vsak dan tako nevsmileno mučile, da je večkrat mislila, da
u sredi pekla terpi. Ni mogla misliti ne na Roga, ne na bo¬
žje dobrote; ne molitva, ne duhovno čitanje je ne more po¬
tolažiti. Večkrat se ji zdi,  da je od Roga celo zapusena.
Tako je hotel Bog, ko tudi pri mnogoterih drugih svetnikih,
njuno krepost očistiti in poskusiti. Dvojna, ja nekdaj trojna
bolezen ji grozne bolečine navdaja. Tri posledne leta je bila
skorej na vsih udih mertva. U tih in se u drugih bridkih bo¬
lečinah je bila vsikdar nepremaglivo poterpežliva. Nikdar se
ni trohice potožila; dapače želela je za Kristusa voljo le
več terpeti. Na tako poterpežlivost je tudi druge bolnike na¬
govarjala, kterim je čudovit no ljubeznivo stregla, dokler je
zdrava bila. S duhovnimi opomini jih je tolažila, alj tudi, ako
je treba bilo, na srečno smert pripravlala; njeno edino ve¬
selje je bilo od Roga govoriti in druge k Bogu spravlati. —
Nekdaj jo napade velik strah zavoljo večniga zveličanja.
Alj Kristus Gospod ji u prikazni reče: „Moja hčer! jaz
ne pogubim nikogar razun njega, ki sam hoče po-
gublen biti/ 4  Ob ednem jo Kristus tudi zagotovi: l)dabo
izveličana; 2) da ne bo nikdar s nobenim težkim grehom mi¬
losti božje zgubila; 3) da ji Rog u vsaki sili alj nevaršini
pomogel bo.

Bog ji razodene uro in dan, kdaj bode umerla. Pobožno
prejemši svete zakramente prosi vse nazoče za odpušanje,
in jih opomne, naj Boga ljubijo. Cim bliže sinerti, timveselj-
sa je bila. Kratko pred smertjo je vsa zamaknjena u nebe¬
ško veselje. Ko se spet zave, reče svojemu spovedniku:
„0 koliko veličastnega, koliko prelepi g a bi vam
imela povedati od nebes ki ga veselja! Jaz grem s
veseljem gledat prelepo obličje, ktero sim iska¬
la ves čas svojega potovanja/'  Zdaj poprosi svojega
brata, naj ji vzeme zglavnik iz pod glave, da umerje na go¬
lih deskah, ko Kristus na terdem križi. Ko se to stori, re¬
če trikrat na glas: „Jezus! Jezus! bodi s menoj! 44  in

15 *

228

30. August alj veliko,serpan.

umerje u svojem 31. leti 1617. Po tej blaženi smer ti je nje¬
no lice tako milo lepo, da se v,si uazoci silno čudijo. Po
njeni smerti so se mnogi čudeži zgodili, za kterih voljo jo
papež Klemen X. med svete device uverstijo leta 1670.

N n u k in p o sne m a.

1. Jeli si pazlivo bral, brala, kako ojstro je sv. Roza svoje nedolžno
telo strahovala, daje  stanovitno sama sebe premagala? Kaj si o tem misliš ?
Kaj si misliš, hočem ti povedati. Iz živlenja svetnikov vemo, da so svetniki
posvetnih veselic se ogibali, in u prostovoljni pokori živeli. Naše dni nočejo
ljudje nič od pokore slišali; le mehko, dobro živeli bi radi, in vendar bi radi
u tiste nebesa prišli, u katere so svetniki šli le po ojstri pokori. Ako to pre¬
mislimo, nas taka misel obhaja: alj so svetniki bedasti bili, da so tako ojstro
živeli; alj sedajni svet se moti, ker misli, da je ležejšo stezo u nebesa znai-
šel. Kaj sodiš ti od tega? S kom boš ti potegnil? S svetom alj s svetnikami?
Le ednega mi pokaži, ki je u tej zadevi s svetom potegnil in u nebesa pri¬
šel? Ali misliš, da boš ti pervi ? Pazi, pazi! da se ne goljufaš.

2. Bog je sveto Rozo zagotovil, da bo zveličana, da ne bo nikdar s tež¬
kim grehom milosti božje zgubila, da ji Bog u vsaki nevaršini pomogel bode.
Kako velike, kako ueprecenlive so te milošče! Sv. devica je s svojim svetim
živlenjem te milošče, koliko je od njene strani mogoče bilo, zadobila. Tvoje
mlačno živlenje si ne more obetati takih milosti. Zato pa moraš Boga pogo-
stoma goreče prositi, naj te nikar ne zaverže, marveč zveliča, da nikdar s
nobenim težkim grehom milosti božje ne zapraviš, in naj ti u vsih potrebah
pomaga. Da milost božjo zadobiš, prizadevaj si, prav po keršansko živeti.
Pri vsem tem pa še ne smeš za svoje izveličenje brez skerbi biti; le zaupati
zamoreš, da ne boš pogublen. Misli na besede Kristusove: ,,Jaz ne pogu¬
bim nikogar razun njega, ki sam hoče pogublen biti.“  Kdo palčje
— morebiti prašaš — ki hoče sam pogublen bili? Po besedi nihče, po svo¬
jih delah silo mnogi: vsi tisti, ki hudo grešijo, in vsi tisti, ki u grehi osta¬
nejo in svojo pokoro na dolgo odlagajo. Ako svojevoljno to storim, za če¬
sar vem, da sim za tega del lehko pogublen, po vsej pravici hočem pogu¬
blen biti. Ce se ne spokorim storjeniga greha, hočem pogublen biti, kajti no¬
čem pomočka, po kterem lehko peklu uidem. Zdaj glej, jeli nisi eden unih
nesrečnih, ki hočejo pogubleni biti. »Kolikokrat kdo hudo greši/-  uči
sv. Joanez Krizostom, »tolikokrat sam sobe obsodi u pogubi e njef'
hoče sam pogublen biti.

Sv. Rajmund Nonat, kardinal.

229

!H o 1 i t v a,

Vsili dobrot delivec vsemogočni Bog, kferi si hotel, da je blažena Roza
s rosoj nebeške milosti okrepčana Indiancem ogledalo devištva in poterplivo-
sti bila; daj nam služavnikom svojim, da po dišavi njene čednosti Kristusu
prijetna dišava postanemo. Ki živi in kraljuje s Bogom Očetom u edinosti sv.
Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

XXXI. Dan augusta alj velikoserpana.

Sveti Rajimiml Honat, kardinal.

Sv. Rajmund je bil rojen u Spanii leta po Kr. 1204.
Imenovali so ga Nonata to je: Nerojen, kajti se je po smerti
svoje matere narodil. Ko pozneje zve, kako zgodaj je zgu¬
bil svojo mater, izvoli s detinskim zaupanjem nebeško Kra¬
ljico za svojo mater, in nje nikdar drugač imenoval ni ko svojo
ljubo mater. U znanostih je verlo napredoval. Oče se boji,
da mu ne bi Rajmund u kak duhovni samostan uišel, zato ga
pošle iz mesta na svojo pristavo oskerbnika. Sin pokoren
svojemu očetu najde tudi tu zaželjeuo priložnost Bogu lepo
služiti. Samo to ga u serce veseli; zato svojo čredo kot pa¬
stir sam pase, da bi bolj vtegnil moliti in nebeške resnice
premišlovati. Rod hribom, kamor je svojo čredo po navadi
sganjal, je bila razderta pušavska bajtica s kapeloj, u kapeli
premila podoba Marie. To Rajmunda neizmerno veseli. Neke
in neke ure je u tej kapeli premolil. Rajmondova pobožnost
je drugim pastirom tern u peti; zatožijo ga torej njegovemu
očetu, da sin nič drugega ne dela ko moli, svojo čredo pa
stradati pusti. Oče gre gledat, pa naide pri čredi mladega
nebeškiga pastira, u kapeli pa svojega sina, ko je molil. Vpra¬
ša ga oče, kdo je uni mladi pastir, in pokaj ga je najel?
Rajmund, ki od te čudovitne previdnosti božje nič vedel ni,
pade na kolena in prosi za odpušanje svoje pregrehe, s res-
ničnoj voljoj poboljšati se.

Vedno je prosil Mater božjo, naj mu da spoznati pot
zveličanja. Maria se prikaže Rajmundu in mu naznani, da bi
ji drago bilo, ako bi se on podal u novo osnovan red za re¬
jenje jetnikov. Berž po zadoblenem očetovem dovolenji gre
u Barcelono u odločen samostan. U samostani tako goreče

230

31. Anglist alj velikoserpan.

napreduje na poti keršanske popolnosti, da ga u treh letih
njegovi predpostavleni u dežele divjih nevernikov pošlejo,
keršanskih jetnikov reše vat. U Algieri naide mnogo jetnikov,
alj denarjev za rešitvo mu zmanjka; Rajmund sam sebe za
poroka ponudi, da bi še ostale rešil. Na to čudovito, sveto
ljubezen ga je ganila posebno nevaršina, u kateri so jetniki
bili, svojo sveto vero, in s veroj večno zvelicenje zgubiti.
Tu je imel priložnost za Kristusa mnogo terpeti. Spervic ga
divjaki hudo imajo; alj kajti so se bali, Rajmund bi jim vteg-
nil prej umreti, da bi potler obecane odkupšine ne dobili, mu
dovolijo več svobode ko spervic. Sv. mož opominja sužue kri-
stiane, naj stanovitni u veri ostanejo, da zadobijo večno zve¬
ličanje; tudi nevernike je na sveto vero preobračal. Divjaki
ga za tega del sodniku zatožijo, kteri ga berž obsodi, žive¬
ga na kol nateknuti. Le u zaupanju obilne odkupšine sodnik
to smertno obsodbo prekliče, in ukaže svetnika dolgo neu-
smileno tepsti. Rajmund iz serca želi, za Kristusa voljo um¬
reti; neusmileno tepenje ga ne prestraši, in kder je le mo¬
gel, je nevernikom keršanske resnice razlagal. Sodnik to
zvedši, ukaže Rajmunda po vsili ulicah mesta s šibami tepsti.
Zdaj ga peljajo na očitni terg, rabel mu s žarečim železom
obdve ustnici prebode, malo verižico skoz nji napelje, in jo
od spodej s klučanicoj zaklene, naj bi sv. mož s jezikom dru¬
gih ne učil alj opominjal. Vsak tretji dan klučanico odkle¬
nejo, pa mu le toliko jesti dajo, da ne umerje. Verh tega še
s težkim železjem obložen mora u gnusni ječi osem mescov
zdihovati, dokler je odkupšina dospela.

Želel in prosil je apostolski mož, da bi dokončal med
divjaki svoje živlenje: zakaj tu bi mu priložnost bila svojo
kerv za keršansko vero preliti; alj pokoršina ga kliče nazaj
u njegov samostan. Rimski papež zvedši, koliko je sv. Raj¬
mund u sužnosti preterpel, ga izvoli kardinala; alj ponižen
svetnik se poverne sopet u tih samostan , n kojeni živi ko
drugi njegovi redovni bratje; ne u obleki, ne u jedi, ne u
prebivališi kaj premenil ni. Papež Gregor IX- hoče tako sve-
tiga moža pri sebi imeti, in ga u Rim pokliče. Rajmund po¬
koren se napoti, alj ko do Kordone dve mili od Barcelone
pride, na smert zboli- Naj bolj je želel posledne svete za¬
kramente prijeti. Kajti se pa poklicani mašnik daljše zamu¬
dijo, mu pošle Bog angela, ki mu nebeško hrano poda. Pre-
jeinši presveto resno Telo zahvali Boga za toto in za vse
druge prejete dobrote, pa ves potolažen umerje usvojeni 37. leti.
Po njegovi smerti nastane prepir zastran pokopališa. Skle-

231

Sv. Rajmund Nonat, kardinal.

nejo tedaj, naj Bog to reč razsodi, in položijo sv. truplo u
rako, in rako nakladajo na slepiga mulca; kanto ga mulec za¬
nese, tani bodi njegovo pokopališč. Mulec, s njim tudi čuda
ljudstva, gre tako dolgo, da pride do pušavske bajte in ka¬
pele, u kateri je sv. kardinal še kot pastir toliko ur premo¬
lil, in tolike milosti od Boga zadobil. Tam ga pokoplejo.

Nauk in posnema.

1. Sv. Rajmund je učil in opominjal pravovemike in nevernike. Da pri—
hodnič ne bi več učil, mu grozovitno klučanico na usta obesijo. O koliko bolj
bi se klučanica prilegla tvojim ustam, ktere večkrat odpreš za laž, kletvo,
psovanje, preklinvanje, za nesramno ldafanje in petje, za ogovarjanje, obre¬
kovanje, za nepotrebno šeptanje u cerkvi in za drugo grešno govorenje! Alj
veruj mi, ako Bog na tem sveti ne kaznuje tvojih ust, jih bo kaznoval na
unem sveti. Usta sv. Rajmunda se bodo u nebesih posebno veličastno svetile,
kajti so toliko dobrega storile in nedolžno terpele; tako pa bojo tudi hudob¬
ne usta u pekli posebno hudo terpele. Sv. Gregor papež misli, da bogati po-
žertnik zato posebno na svojem jeziki terpi, kajti je pri mizi nespodobno kla-
fal, kakor še današne dni znajo. To terplenje je tudi tvojemu jeziku odloče¬
no, ako ne varješ svojega jezika. Strah božji bodi straža pred tvojimi ustami,
da ne zineš besede, ktera bi žalila Boga. „Ne poslušaj, kaj hudoben
jezik govori; dveri in klučanico napravi na svoje usta,"  govori
sv. pismo.

2. Prejemši sv. zakramente, zahvali Rajmund Boga za prijete dobrote,
in vesel nebeške tolažbe umerje. Vsak dan moramo u jutro in zvečer Boga
zahvaliti; kajti vsaki dan, vsako noč prejmemo od Boga brez števila dobrot.
Človeka zahvališ, ki ti kaj dobrega stori, zakaj ne zahvališ Boga, ki ti je
brez mere dobrotliv vsak dan? Ne pozabi tedaj' tudi vsak dan Boga zahva¬
liti! Še bolj goreče zahvali Boga konec vsakega mesca za toliko milosti, ktere
si prejel skoz cel mesec, za ktere morebiti še prosil nisi. Koga imaš za¬
hvaliti, da postavim u totem mesci umeri nisi, da nisi pogublen, ko več dru¬
gih? Koga imaš zahvaliti, da nisi u take nevaršine alj u nesrečo zaišel, ko
drugi? Koga imaš zahvaliti, da ti je še čas in priložnost za svoje zveličanje
skerbeti, dokler je za nekega že prepozno? Zares! to so same dobrote božje
milosti, ktere si lehko majn zaslužil ko drugi. Zato se pristoji, da konec vsa¬
kega mesca Boga za vse to posebno goreče zahvališ. Ako tega do sih dob
storil nisi, obžaluj s pobitim sercom svojo nemarnost, in prosi Boga za mi¬
lost, da prihodni mesec nadomestiš, kar si zamudil; drugač boš nekdaj milo,
pa zastonj zdihoval: „Prazne mesce sim imel." —

232

31. August alj velikoserpan.

I o 1 i t v a.

0 Bog, kteri si u reševanji vernikov tvojih iz sužnosti hudobnežev,
blaženiga Rajmunda Nonata, spoznavca svojega čudovitnega storil: po njegovi
priprošnji dodeli, da grehov odvezani, to kar tebi dopade, s prostim duhom
spolnujemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

za vse

ulj Kimovca.

!. Dan septembra alj ki mo ven.

Sveti Egi tli , apat in pusavnils.

vSv Bgidi alj sv. Ilen, tudi Sent-Hj in svet Tilen ime¬
novan, je bil rojen na Gre&kem u mestu Atene Njegov oce
Teodor in mati Pelagia sta bila visokoplemeriitega rodu
bogata, pa tudi pobožna; torej nista toliko skerbela svojemu
sinu časne zaloge zapustiti, kakor ga s svojim razgledom k
pobožnosti napeljevati. On se je pa tudi u vsem po njiju v o

lji ravnal. Svoje mlade leta je obernul u to, da si je u Ate-

234

1. September alj kimovec.

nah učenosti pridobi!. Zraven se je pa nad njim že u pervej
mladosti kazalo, da velikodušno svet in časno blago zaničuje.
Jako vsmiljen je bil do revnih in betežnih, in njim pomagal ka¬
kor je vedil in znal Enkrat ga sreča reven deček napol nag
in bolan. Vsmilen Egidi mu da obilen milodar, in zraven sleče
svojo zgorno obleko, da s n joj napol nagega obleče. To vsini-
lenje je bilo Bogu tako ušec, da ga je koj poplačal; vbogega
dečka je pri tej priči ozdravil, Egidia pas neizrečenim notraj-
nim veseljem napolnil, kar je tega svetnika se bolj k enakim
delam spodbadalo. Stariši so mu bili kmalo odmerli. Po njih
smerti je razdelil svojo bogato nasledšino med vboge, in skle-
nul u radovoljnem vbožtvu živeti, ter si nebeške zaklade na-
berati. Tako pobožnemu je dal Bog moč čudeže zaporedoma
delati. Neki obsedenec je u cerkvi grozovitno tulil, in tako
druge ljudi motil; Egidi stopi k njemu, ter u Jezusovem imenu
zapove hudemu duhu vmolknuti, in obsedenca zapustiti; in koj
ga hudič zapusti. Nekega se je bila strupna kača ovila, in ga
smertno pičila. Svetnik ukaže kači izbezati, in izbezala je; on
je pa pičenega ozdravil.

Se časti ogniti, ktero so mu sploh skazovali, je zapustil
svojo rojstno deželo, in šel iskat kraja, kder bi živel neznan,
in brez nevarnosti se prevzeti. Sel je u barko, ki je proti Fran-
cozkem jadrala. Na morju vstane silen vihar, in žuga vse po¬
končati. Sv. Egidi povzdvigne roke, in nevarnost mine. Pridši
na Francozko je nastopil pot u Arles (Ari) do sv. nad¬
škofa Cesaria, in prosi se u pobožnem živlenju pod njegovem
vodstvom vaditi. Dve leti je tu u samoti pri ustji Rodane na
vso moč sveto živel. Se hvali umakniti je potlej se na tihem
podal čez Rodano, in šel k reki Gardi u nismeskej Cuimskejj
školii k nekiinu pušavniku živet. Ko je bil nekaj časa tu, in ko
je bil spet začel sloveti zavolj čudežev, ktere je nad bolniki
in betežniki delal, se je spet hvali in časti, skteroj so ga osi¬
pali, ognil, in dalej zbežal u nek temen gojzd. Tu je najdel
pečino alj špiljo, ktera mu je u stanovanje. Svet okolj je bil
pust in nerodoviten. Komej je sv. Egidi nekoliko divjih zelš
in korenin dobival se preživiti. Voda je bila njegova pijača.
Ob času hude in dolge zime se je vidil primoranega, te divji
kraj zapustiti, da bi lakote ne umeri. Bog je pa hotel svojega
zvestega služavnika na čudno vižo ohraniti; poslal mu je nam¬
reč eno košuto, ktera ga je potlej s mlekom preživila, in zato
vsakdan ob svojem času k njemu prišla. To čudo gaje še bolj
spodbadalo Bogu lepo služiti. Cel čas je molil, Boga hvalil, in
skrivnosti premišljeval. Čez nekaj let je na Francozkem got¬
ski kralj Flavi u tem gojzdi lov napravil. Pesi so bili ob tej

235

Sv. Egidi, apat in pušavnik.

priložnosti svetnikovo košuto osledili, in jo u pečino do nje¬
ga pripodili. Zunaj pečine so ostali, in na vso moc lajali.
En lovec pride in sproži eno pušico u pečino, da bi košuto
vun pregnal. Namesti košute je bil* sv. mož zadet, kteri se
pa za to nic ne pritoži in ne jezi. Lovci pridejo in vidijo
ga u kervi, košuta mu je krotko pri nogah kot kužek leža¬
la. Kralj, ko mu to povedo, sam pride u spil jo, prosi sv. pu-
šavnika za odpušanje, ukaže, da naj mu rano obežejo, in
skerbe, da ozdravi. Ponuja mu kraljeve darove, kterih pa
sv. mož noče. Zadnic ga kralj vpraša, ali bi mu s ničemur
ne mogel ustreči? Svetnik pravi, da bi mu ne bilo nic ljub¬
šega, ko če bi dal kralj na tem kraju samostan izzidati, kder
bi bil stari redovniški poredek vpeljan, kakor je bil nekdaj
pri tebajskih pušavnikih. Ko so ljudje za sv. pušavnika zve-
dili, so od vsih strani vkupej vreli njegovih sv. naukov po¬
slušat. Zlasti se je bil od njega glas še bolj razširil, ko je
on s molitvijo, in s na pomoč klicanjem presladkega imena
Jezusovega veliko bolnikov ozdravil.

Komej da kralj Flavi samostan izzidati, že pride veliko
pušavnikov vkopaj, tu zvesto Bogu služiti in lepo živeti. Egi¬
di je bil enoglasno apat isvoljen, in je vpeljal pri svojih re¬
dovnikih pravilo sv. Benedikta. U vsem je bil drugim razgled.
Zavolj čudežev, ktere je od novega začel delati, je slul. Naj-
veči med čudeži je bilo spreobernenje kralja Flavia. Temu je
bil svetnik posebno gnado sprosil se težkih pregreh spovedati,
in do konca u pokori stanovitno živeti. Veliko pobožnih in od
Boga razsvetlenih mož je bilo u tem samostanu izrejeuih, ki
so šli potlej med nevedne ljudstva sv. evangeli oznanjevat.
Sv. Egidi je še več let potlej u samostanu žive! kot razgled
pobožnosti. Veliko grešnikov, ki so u grozovitnih pregrehah
tičali, je na 'pravo pot pripeljal. Nazadnje je s sladkoj smert-
jo svojo sv. živlenje sklenil. Sv. Egidi je blagodetelj alj pa-
tron vec slovenskih nemških in francozkih cerkva, zlasti pa
koroške dežele in mesta nemškega Gradca na Stajarskem.

Nauk in posnema.

1. Sv. Egidi jc bežal iz eniga kraja u druzega se človeški hvali uma¬
knit. Marskdo ravno nasproti ravna; s malim dobrega, kar stori, iše le po¬
svetne časti in hvale. Tako so počeli nekdaj farizeji in pismarji pri svojih
postih, molitvah in tibogeime dajanju. ,,V s c svoje dela dopernašaj  o, u
pravi Kristus, ; ,da bi jih ljudje vidili.“  Pa kaj so imeli od tega? Jezus

236

1. September alj kimovec.

pravi: „Oni so svoje plačilo prejeli." To plačilo je bila prazna člo¬
veška hvala; oni bi si bili pa lehko večno plačilo n nebesah zaslužili, ako
bi bili svoje dela prav in iz ljubezni do Boga storili. Ko so pa le prazne
ljudske hvale iskali, so jo tudi na tem svetu prijeli, in po smerti jim zato
ni nič plačila ostalo. Nikar ne bodi farizej alj pismar. Ge po svoji dolžnosti
kaj storiš, ne iši posvetne hvale zn to temuč letoskerbi, da boš Bogu vstre-
gel, njemu h časti storil. Kaj bi imel prida od človeške hvale? Ko si n sta¬
nu veliko veči plačilo u nebesah doseči, zakaj hi po majhnem na sveti hre¬
penel. Menim, da ni noben služavnik tako nespameten, da bi za 10 goldinar¬
jev plačila služil, ko je pri ravno takem delu ri stanu 60 alj 100 goldinar¬
jev zaslužiti. Stori torej sleherno jutro sklep, da hočeš vse, karkoli imaš črez
dan početi alj terpeti, Bogu k časti delati alj terpeti. Crez dan večkrat reci:
„Naj bo vse Bogn k časti." Alj pa: } , Gospod! zavolj tebe to sto¬
rim." Tako si zamoreš večno plačilo u nebesah zaslužiti.

Pa dobro si zapomni, da takega sklepa ne boš delal samo pri opra¬
vilih, ki so same na sebi dobre, postavim: pri molitvi, pri obiskanju službe
božje i. t. d. ampak tudi pri tacih opravilih, ktere same na sebi niso ne do¬
bre , ne hudobne, na primer pri delih svojega stanu, pri spanju, pri jedi in
pijači, pri nadležnej vročini alj hudem mrazu i. t. d. „Ce jeste alj pije¬
te, alj kaj druzega počnete; vse u čast božjo delajte."

2 . Kako prečudno je Bog sv. Egidia u pušavi ohranil ju^preživil! U
starem zakonu je Bog preroka Elia po krokarjih preživi!, u novem Jfckonu pa
Egidia po košuti. Tako ravna Bog s svojimi zvestimi služavniki; raji dela
čudeže, kakor bi jih zapustil. Ako želiš od Boga svojega časnega preskerb-
lenja; služi mu zvesto in stanovitno ; delaj zraven po svojem stanu, in goto¬
vo ti bo dal,  kar ti je k pridu. Prevelika skcrb za časno in neizmerna ža¬
lost pri pomankanju je znamenje premalega zaupanja u Boga. Ta skerb in
žalost Bogu ni ušeč in človeku dostikrat več škoduje, kot bi kdo mislil. Je¬
zus je torej za časno preskerbnim vrabce in lilije kazal, kako nje nebeški
Oče preživi in oblači; in zraven je preskerbne opominjal naj pred božjega kra¬
ljestva iskati, da če to store, jim bo vse drugo priverženo. Ako verjameš tej
Kristusovi obljubi, tako odloži nezmerno skerb in žalost. Iši najpred božjega
kraljestva, služi goreče Bogu, delaj po svojej moči, in: „V e r z i svojo
skerb na Gospoda, on te bo preživil,"  pravi David.

I o 1 i t v a.

O Bog, ki si sv. Egidia apata, po tem ko je bil svoje časno bogastvo
vbogim razdelil, po svoji neskončni previdnosti n pušavo pripeljal; prosimo
te, daj tudi nam gnado, da bomo po njegovem razgledu in prošnjah, kar je
minlivega zaničevali, samo po nebeških, večnih dobrotah hrepeneli in spoznali,
da nas zamorejo samo te resnično osrečiti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

237

Sv. Štefan, Vogerski kralj.

II. Ban septembra alj kimovca.
Sveti Štefan, Vogerski Kralj.

Sv. Štefan, ki je zavolj svoje gorečosli u razširjevanji
prave vere Vogerski apostol imenovan, je bil na Vogerskein
u takratnem poglavitnem mestu Ostrigouu 20. velikega ser-
pana okolj leta 977 rojen. Njegov oče je bil Vogerski voj¬
voda Geisa, materi je bilo Sarlota ime. Popotniki, ki so po
opravilih iz keršauskih dežel na Vogersko hodili, sobiliGei-
su, kteri je bil sicer neusmilen, dopovedali, da je keršanska
vera resnična, in so ga učili usmileno gospodovati. Ko je en
večer spat sel s premišljevanjem, kako bi keršaustvo u svoje
okrajne sploh vpeljal, in nektere puntarje ukrotil, se mu je
o spanju en angel prikazal in mu naznanil, da bo sina dobil,
kterega je Kog izvolil vse speljati, kar on, Geisa sam misli.
Zraven mu je angel tudi razodel, da bo potlej po dnevi en
božji poslanec prišel, kterega naj prijazno sprejme, in vbog-
ijivo posluša. Tudi Sarlota je imela eno prikazen. Njej seje
bil pervi mučenec sv. Stefan prikazal, in nji med drugim na¬
ročil otroku, kterega bo dobila, njegovo ime Stefan dati. Pot-
iej po dnevi je prišel sv. Vojteh alj Adalbert Pražski škof,

238

2. September alj kimovec.

ko je bil na potu iz Rima. Ta je Geisa in njegovo soprugo
Sarloto u pravi veri bolj podučil in kerstil, u letu 973. Ko
je bil potlej okolj leta 977 vojvodic »Sl e la n rojen, gaje tudi
sv. Adalbert kerstil. Geisa in Sarlota sta do konca živlenja
lepo po keršansko živela. Svojega sina sta izročila pobož¬
nemu Teodotu, italianskemu grofu, da ga je on u vseh uče¬
nostih, zlasti pa u izvelicanski veri podučil.

Ko je Stefan po smerti svojega očeta u letu 997 vla-
darstvo prevzel, je bila njegova posebna skerb s vsemi so-
sešnimi deželami mir vterditi, in med svojimi podložnimi ker-
šanstvo razširiti. Na Vogersketn je bilo še,, veliko maliko-
vavcov, ki v  so se pod vodstvom grofa Kupa Stefanu nasproti
postavili. Stefan gre proti Vesprimu nad nje s vojsko, ktera
je bila veliko manja od vojske sovražnikov. Preden se je
bojevati začel, se je postil, vbogaime dajal, molil, in se pri¬
poročal sv. Martinu, kter je bil na Vogerskem rojen in sv.
Jurju. Daši ravno je bilo sovražnikov kot listja in trave, jih
je vendar premagal, in sovražnega vojvoda končal. Iz hva¬
ležnosti za to zmago je dal na bojišču k časti sv. Martina
izzidati samostan, in tega je izročil redovnikom, ki so bili iz
Bavarskega semkaj prišli sv. evangeli oznanovat. Ta v samostan
je bil potlej imenovan Vogerska sveta gora. Sv. Stefan mu
je dal bogate prihodke, in verh tega še tretji del u vojski
doblenega plena. Ta samostan je še dendanašni najbogatša
Vogerska apatija, kieri se pravi Martinja gora.

Potlej je sv. vojvoda poklical iz katolikih dežel veliko
duhovnov in redovnikov, da so hitreje njegove podložne u
izvelicanski veri podučili. Po mestih in vaših je dal cerkve,
kapele in farovže zidati, ktereje s obilnimi prihodki presker-
bel. U cetertem letu njegovega vladanja je bilo keršanstvo
na Vogerskem že povsod razširjeno; zato je postavil zdaj
deset škofij, ena med njimi je bila nadškofya, u Ostrigonu.
Ker je pa za napravljanje škofij treba poterjenja od apostol¬
skega sedeža, je poslal u letu 1000 benediktinskega apata
iz Smartina, Anastazia u Rim do sv. očeta Silvestra II., se
mu u imenu vojvoda Stefana poklonit, in ga prosit, da naj
poterdi, kar je ta vojvoda na Vogerskem storil; in da naj
temu vojvodu da tudi naslov kralja, da bo pod tem naslovom
važniše, kar misli Štefan še storiti. Sv. oce je bil tisto noc,
preden je Auastazi u Rim prišel, vse po angelu zvedil, kaj
ga bo Auastazi prosil; in zravno mu je bilo rečeno tisto krono,
ki je bila nekemu drugemu knezu namenjena, na novo prid-
šemu poslancu izročiti. Jako je bil sv. oce vesel tega, kar
mu je Auastazi pripovedal, in je vse poterdil, kar je bil do

239

v

Sv. Stefan, Vogerski kralj.

tega časa sv. Stefan u prid sv. vere storil, in mu je še za-
naprej dovolil vse po svoji volji s porazumlenjem škofov sto¬
riti. Poslal mu je tudi tisto zlato krono, s ktero naj se da
po kraljevo kronali, dovolil mu je ime apostolskega kralja,
in dal zlat križ, lderega naj pred kraljem nosijo, zlasti ob
času vojske. Ko je Stefan zvedil, da ima n jegov poslanec
iz Rima priti, mu je šel proti, in si dal papeževe pisma brati,
in jih je iz poslovanja stoje poslušal.

Ko je bil kine svojega novega zvišanja prejel, je sbral
vso duhovšino in plemiče svoje deržave, in se dal prav s
veliko slovesnostjo za kralja kronati in pomaziliti od Ana-
stazia, Koločkega škofa, kter je bil blagoslovleno krono iz
Rima prinesel. Ob tej priložnosti je s očitnim pismom na¬
znanil, da celo svoje kraljestvo postavi pod posebno varstvo
preblažene device, matere Marie, ktero je vselej serčno ča¬
stil. U Albi, kder je stanoval, je dal njej k časti lepo cerkev
izzidati. Tukaj so bili dalej Vogerski kralji maziljeni, tudi
svoje pokopališče so si bili u tej cerkvi izvolili. Zato se je
to mesto imenovalo Alba regalis alj Stolni beli grad. U Budi
je utemelil samostan sv. apostolov Petra in Paula. U Rimu
je dal izzidati cerkev sv. Stefana, ktero je s dvanajstimi du¬
hovni previdil; tudi bolnišnico za romarje je u Rimu dal na¬
praviti, u Jeruzalemu pa cerkev izzidati. Ko je vse tako lepo
počel, so mu bili sosešni knezi nevošljivi, zlasti pa sedmo-
graški. O vi, Stefanu stric, je s vojskoj njegove dežele na¬
padel in veliko škode delal. Kralj mu gre s vojskoj naproti,
ga premaga, ujame in za rešitvo drugega od njega ne tir ja,
kot da naj u svoji deželi malikovanje odpravi in da sv. evan-
geli oznanovali. Sv. kralju ni bilo mar svojega kraljestva
razširjati, le to mu je bilo pri sercu, da bi se božje kralje¬
stvo razširjalo. Tudi Bulgari so bili njegove dežele napadli;
terd boj je imel s njimi, zadnič jih je vendar premagal. Ko
seje  s njimi pomirii, je s vsimi sosešnimi poglavarji stare
pogodbe miru ponovil k sreči svojih podložnih. Njemu k naj-
yeči časti in cerkvi najbolj k pridu je bila pogodba, ktero
je napravil s Henrikom, Bavarskem vojvodam, kteri je bil po¬
seje nemški cesar. Ta pogodba mu je bila pot nadelala, da
je Gizelo, Henrikovo sestro, posebno pobožno vojvodičino u
zakon vzel. Ta ga je spodbadala še bolj k pobožnosti. Bog
jima je dal več otrok; med njimi je bil Emerik najstarši in
najbolje glave.

Zravno apostolske gorečnosti je bil sv. Štefan usmiien
do vbogih, da je čudo. Pri vbogaimedajanju se mu tudi nje¬
gove obleke in kraljevega kinča ni škoda zdelo. Ko je enega

240

2. September alj kimovec.

dne hotel sam vbogaime deliti, se je bii preoblekel, da bi ga
ne bili poznali, in ga zaupniše prosili. Pa med berači so
večkrat zarobljene!, in tako je bilo tudi tukaj. Nekteri taki,
ko so od kralja denarjev dobili, so namesti ga zahvaliti, ga
zgrabili, na tla vergli, za brado in za lase vlačili, pretepali,
mu mošno s denarji vzeli. Kralj je vse to poterpel, vesel za
Kristusa kaj prestati. K Devici Marii se je obernil rekoč:
„KraIjica nebes in moja preljubezniva gospa! vse to zasra-
motenje in nespodobno počenjanje in kar se mi še vtegne
primeriti, veselo prenesem/ Njegova keršanska ljubezen za
to ni opešala, terden sklep je storil nikoli nobenemu milo-
dara odreči, naj ga prosi kdor koli hoče. Dvorniki to zve¬
deti, so ga zasmehovali; Bog je pa pokazal, kako mu je to
kraljevo obnašanje ušeč, dodelil mu je marsikaj čudežev sto¬
riti, in prihodne reči vediti. Bolnikom je noge vuiival; obis¬
koval je po noči bolnišnice bolnikom streči; molil je po noči
tudi več ur, tako da je bil večkrat zamaknjen in od zemlje
kviško vzdignem Po dnevi je s vsoj resnobo kraljeve opra¬
vila opravljal, in vsim podložnim je bilo dovoljeno k njemu
priti. Od lova, igranja in od drugih takih kraljevih razveseljenj
ni hotel nič slišati, da je imel več časa za dela svojega stanu
in za opravila pobožnosti; on je rekel: „To mi je prijet¬
ji i š e, kot ves J o v a 1 j i g r a, i n k a r v t e g n e k a k k r a 1 j
še razveseljenj imeti.' 1  Nebeško kraljico, ktei'o je svojo
gospo imenoval, je od perve mladosti prav preserčno častil.
On je tudi na skrivnem ojstre spokorne dela dopernašal. To
je pa delal iz previdnosti. Boljaiji in dvorniki so bili od mla¬
dosti ošabni, in ko novospreobernjeni kristiani niso vedili po¬
nižnosti dovolj obrajtati. Kraljeva dostojnost bi se jim bila
skoz spokorne dela znižana zdela, da bi ga bili zaničevali;
zaničevanje bi bilo pa lahko punt unelo. Zato se jim je vselej
sv. kralj bolj častitlivega in zraven resnobnega kazal; na
skrivnem je pa počel kakor kak najuiži izmed podložnih.

Ko je bil skoz vojskino srečo mir uterdi!, je podložnim
veliko davka odpustil. Tudi je skerbel, da so se lepo po ker-
šausko vedli, za to je dal prav primerne postave, in ojstre
kazni odločil za bogokletstvo, za krive prisege, za tatvine,
za prešestvo, za ubijanje in druge pregrehe. Prepovedal je
bil zakonske zaveze delati med kristiani in neverci; oskerbel
je bil naprave za preskerbleirje vbogih družin; u svojo varstvo
je sprejemal vdove, zapušene sirote in druge pomoči potrebne.

Tega svojega zvestega služavnika je bil Bog tudi s
težkimi križi obiskal. Poslal mu je jako hudo bolezen, ktera
je tri leta terpela. Zoper njega so se enkrat štirje najime-

241

Sv. Stefan, Vogerski kralj*

nitniši dvorniki spuntali. Eden izmed tih je zvečer u njegovo
slanico prišel s namenom ga umoriti. Kralj ko je bil bolan u
postelji, ga sliši priti in glasneje, kot je bil sicer navajen,
vpraša: „Kdo je?“ Ko so to drugi kraljevi slišali in h kralju
pritekli, se je hudobnež tako prestrašil, da mu je mec odletel,
in tako je bil hudoben naklep overžen. Hudobnež pade pred
kralja, spozna svojo veliko pregreho, in jokaje prosi odpu-
šanja. Svetnik mu kuj odpusti, njegove pajdaše pa izroči
pravici. Kar je bilo za svetnika še obcutlivšega, kot bolezen
in druge zopernosti, je bila smeri vseh njegovih otrok; le en
sam Emerik mu je še ostal. Tega je s vsoj skerbjoj redil,
in ga svojega naslednika postavil. Sam mu je nektere nauke
spisal, kako naj se zaderži. Med temi nauki so bili ti: da naj
se katolške vere vselej stanovitno derži, njo serčuo varuje
in si prizadeva jo po celi deržavi razširiti; da naj duhovne
spodobno časti in vboga; da naj svoje podložne ljubi; goreče
moli; do vbogih in lerpinov vsmiljen in radodaren; pravico
ljubi in se u vseh zopernoslih in težavah voljno božji volji
podverže. Emerik se je u vsem ravnal po naukih svojega
očeta, kar je tega jako veselilo. Zato je sv. Stefan vsakdan
Boga prosil, da bi temu ljubemu sinu dal dolgo živlenje, da
hi pobožni sin pravo sv. vero u kraljestvu ohranil. Pa tudi
tega sina je Bog še le 24 let starega k sebi poklical. Mla-
denec je umeri u deviški čistosti, in papež Benedikt IX. ga
je svetnikom prišlek Velika je bila žalost sv. Štefana zavolj
sinove smerti, pa še veče je bilo poterplenje in izročenje u
božjo voljo. Boga je še celo hvalil, daje  njegovega sina k
sebi vzel.

Ko je po sinu žaloval, ga je Konrad, naslednik sv. ce¬
sarja Henrika s vojskuj nadteževal, in nenadoma Vogersko
napadel. Stefan pri vsili tih zopernoslih ni obupal. Po naso-
veti duhovšine in plemstva je sbral vojsko, pred njo šel nad
sovražnika, po tem ko se je bil Bogu priporočil in Mario de¬
vico prosil, da naj bo pri Bogu njegova besednica. Ko seje
vse na boj pripravljalo, je Konradove trume, $emce, izviš-
kega tolik strah obišel, da so vsi u nevednost prišli in se
umikali. Tako je Bog dal svetniku zmago brez prelivanja
kervi, in Vogersko je zavolj svojega služavnika nepoškodo¬
vano ohranil.

v  Približal se je čas, da je hotel Bog svojega zvestega
služavnika poplačati za vse dela pobožnosti, ki jih je s božjoj
pomočjoj storil. Že tri leta bolni svetnik je to čutil, zato je
sbral boljarje svojega kraljestva, in izvolii Petra svojega se¬
strica naslednika in kralja. Vse sbrane je opominal k edinosti
II. Del. 16

242

2. September alj kimovec.

in k pokoršini do sv. očeta papeža in k pobožnosti. Pripo¬
ročil je kraljestvo u varstvo Matere božje, rekoč: „0 Kra¬
ljica nebes! tebi in tvojej hrambi priporočim sv.
cerkev s vsirni škofi in duhovnimi in celo kralje¬
stvo s vsirni predstojniki in podložnimi. Zlasti
tebi pa priporočim svojo dušo.' 4  Prejel je s posebuoj
pobožnostjoj sv. zakramente in umeri 15. velikoserpana u
letu 103», na veliki Šmarni dan, ravno kakor je želel u
nježnej pobožnosti, s ktero je bil do device Marie napolnjen.
Pet in štirdeset let po njegovi smerti so njegovo sv. truplo
vzdignuli in ga prenesli u prelepo kapelo u cerkvi Matere
božje u Budi. Pri tej priložnosti so truplo najdli stroh-
njeno, desnico pa celo. Papež Benedikt IX. ga je prištet
svetnikom. Na Vogerskem obhajajo kot zapovedan praznik
20. velikoserpana njegov rojstni dan.

Nauk iti posnema.

v

1. Sv. Stefan nas s svojim razgledom uči, da prava visokost in ime¬
nitnost ne obstoji u posvetni časti, ampak u božji prijaznosti, u spolnenju
božjih zapoved, da se sam Bog časti.

Zravno je bil sv. Stefan pa tudi ponižen, poterpežliv; doprinašal je
spokorne dela, bil dober oče do svojih otrok. Sv. kralju so se te lepe čed¬
nosti toliko bolj podale, kolikor raji bogati na nje pozabijo. One so za večno
srečo in pravo visokost doseči potrebne, in vsakemu je pot do njih odperta.
Pomisli, moj človek! kako u teh rečeh s teboj stoji?

2. Kar je dozdaj rečenega za vse velja, naj tu Se nekaj za tiste  sta-
riše stoji, kterim je otroke zgodaj smert pobrala.  Nekteri za to
ternjajo, čez Boga tožujejo in marsikaj nespodobnega rečejo. Naj premislijo,
kako se je sv. kralj Stefan vedel, ko mu je bila smert otroke, in zlasti lju¬
bega in sv. sina Emerika zgodaj pobrala, in naj ga posnemajo. Ko zavoljo
smerti kakega otroka žalujejo in jokajo, to ni greh, če se zravno poterpežlivo
u božjo voljo izroče. Neizmerno žalovati je pa pregrešno. Povej mi oče alj
mati: kdo ti je otroka skoz smert vzel? Ali ni Bog tisti, ki je gospod živ-
lenja in smerti vseh ljudi? Ali ni tvoj otrok Se bolj božji, kot pa tvoj? Ali
ti krivico stori, ko ga vzame? Oh, celo ne. On je Gospod, svoje sme vzeti
kader hoče; ali bo morda tebe pripušanja prosil? Ali ti je dolžan odgovor
dati, zakaj to stori? Tega menda ne boš terjal? Zakaj se hočeš črez Boga
potoževati in memrati? Vedi, daje  Bog ravno to iz ljubezni do tebe, alj iz
ljubezni do otroka alj pa iz ljubezni do obeh storil. Morebiti je previdil, da
bi se ti s nespametnoj ljubeznijo, alj s slabim izrejenjem svojega otroka na

243

Sv. Serafia in sv. Sabina, mučenici.

vekomaj pogubil. Morebiti je previdil, da bi tvoj otrok, ko bi dalje živel, u
pregrehe in hudobije zajšel, in se večno pogubil. Ali ni torej znamenje božje
ljubezni do tebe in do tvojega otroka, če ga Bog zgodej vzame ? Je tvoj otrok
nedolžen umeri, tako se imaš velikoveč veseliti zavolj njegovega zdajnega iz-
velieanja. Ali bi mu bil ti mogel kaj boljega dati? Pustimo vse drugo na
stran, dovolj ti je vediti, da je Bog tvojega otroka k sebi poklical. Bog je to
storil; kaj hočeš več ? Hočeš pametno storiti, podverži se Bogu in njegovi na-
redbi, in pred njim poterdi, da nočeš nič drugega, kot to, kar on hoče. On
je vstvaril otroka, ne ti. Daruj Bogu žalost, ki ti jo je ta nezgoda napravila
in misli: Bog vse prav ravna. Reci s sv. pismom: „On je Gospod, kar
je u njegovih očeh dobro, to naj stori/ f

M o I i t v a.

O ljubi sv. Štefan! ki bi bil Iehko u zložnosti, u mehkužnosti in krat-
kočasnosti živel, pa si želel terpeti, se zatajevati, božjo voljo spolnjevati, in
svoje podložne za božje služavnike napraviti, da si tako poln zasluženja
časno kraljestvo s večnim kraljestvom zmenil; prosimo te, nam od Boga gnado
zadobiti, da bomo svoje misli, besede in djanje od posvetnega proti nebesant
ravnali, in po tvojem razgledu prave visokosti iskali; po Gospodu našem, Je¬
zusu Kristusu. Amen.

HI. Dan septembra alj kimovca.

Sveta Serafia iii sveta Sabina, mučenici.

Sv. Serafia je bila rojena u Autiohii, poglavitnem Sir¬
skem mestu. Ob času, ko so bili kristjani preganjani, so šli
stariši s toj svojoj ličerjoj na Italiansko. Ko so ji bili sta-
riši zgodej poinerli, jo je več rimskih mladeiičev snubilo, kir
je bila lepe postave in spodobnega obnašanja. Ko pa ni ho¬
tela drugega ženina, kot Jezusa, se je odpovedala vsini snu¬
bačem in njih bogatim ponudbam, in se je ko dekla vdinjala
k blagi pa neverni vdovi, Sabini. Ta vdova je živela lepo
pošteno in je marsikaj dobrega storila, da si je bila ravno
neverka. Na cesarskem dvoru je bila močno obrajtana za¬
voljo svojega pokojnega moža Valentina, ki je bil sloveč
častnik pod cesarjem Vespazianoin. Nje mož ji ni bil otrok
zapustil, premoženja pa veliko. Nje dekla Serafia je bila
zraven drugih lepili čednost tudi poterpežliva, pridnih in zve¬
stih rok; zato je bila gospej Sabini jako ušeč; kot svojo
dobro sestro jo 'je ljubila. Ta lepa ljubezen je bila gospej

16  *

244

3. September alj kimovec.

začetek večniga izveličanja; svojo dobro deklo je rada po¬
slušala, s pomočjoj g nad e u pravega Boga verovala, svoje
slepe malike zapustila in se dala kerstitk Potlej ji je Seralia
svetovala, da naj gre iz mesta na svoj grad stanovat, da bi
se od mestnega šuma ločena laglej u keršanstvu vadila. Sa¬
bina vboga, gre s Serafio in še s nekterimi pobožnimi devi¬
cami poldrugi dan hoda od Rima po keršansko živet. Seralia
je s besedo in djanjem učila tovaršice, kako naj mirno in
sveto žive.

U letu 122 je pod cesarjem Hadrianom bilo hudo pre¬
ganjanje zoper cerkvo božjo vstalo. Deželni oblastnik Beril
je hotel to s Sabininoj družinoj začeti, ker je razgled te dru¬
žine vse kristiane podperal. Ko je oblastnik slišal, da je
Serafia poglavitna učiteljca te družine, jo je s družinoj vred
pred se poklical. Sabina ni hotla družine u nevarnost po¬
slati; pa dekla ji je rekla: „Ysaj jaz naj grem,  da  bo
s o d n i k p o t o 1 a ž e n,  i n d a s e n e b o p r e v e č r a z s e r d i 1“
Sabina jo je do Berila spremila. Toti je Serafi! ojstro očital,
da je druge malikom odvračevala. Sabini je pa rekel: „Cu-
dim se, da si se ti rimska gospa tej revni dekli
dala zapeljati/*  Sabina mu odgovori: „Oh! da bi tudi
ti tako zapeljan bil, ko jaz, da bi svoje neumne
malike zaničeval, in pravega Boga, stvarnika,
začetnika pravice in sodnika dobrih in hudih spo¬
znal/*  Neverni oblastnik ji iz spoštovanja do nje visokega
stanu ni nič odgovoril, in obe domu spustil

Črez tri dni je po Serafio poslal, jo po postavah pre-
prašati in obsoditi. Sabina jo je spet do oblastnika spremila,
in ga lepo za njo prosila, da naj ji nič žalega ne stori; pa
ga ni mogla preprositi. Vsa žalostna in objokana je domu se
veruila. Beril je sv. Serafio s vsoj ojstrostjoj, pa tudi jako
prijazno nagovarjal malike moliti; ona mu pa odgovori: ^Kri¬
stjana sim; ne sinem in nočem malikov moliti,
kteri niso bogovi, ampak hudiči; jaz le Jezusa
molim in njemu darujem/*  Beril pravi: „Kde je tempel
tvojega Kristusa? Kaj mu daruješ?'* Svetnica odgovori: „Jaz
ne darujem ne volov, ne telet, ampak sama sebe,
svojo truplo, svojo dušo in svojo živi en j e. Naj-
prijetniši dar inu je čisto in nedolžno serce in
sveto živleuje. Cisto truplo in čista duša je tem-
pel božji, in jaz sim svojemu Bogu deviško či¬
stost obljubila/*  — Beril: ,/Fedaj si ti tempel božji?** —
„S i m ,** mu odgovori, „če s njegov oj gnadoj ostanem
čista. Božja beseda pričuj e: Vi ste tempel živega

245

Sv. Serafia in sv. Sabina, mučenici.

Boga, in sv. Duh u vas prebiva . 44  Oblastnik je ukazal
cisto Serafio u ozko ječo vreči, in dvema najnesramliišima
hudobnežama u oblast dati, da naj ji silo delata, in, kakor
ona pravi, nje tempel božji podirata in vkončata. Nečistnika
sta vsa zdivjana hitela u ječo, in sta se že hotla čiste de¬
vice vlotiti. Ta se je pa k nebesam ozerla in na moč vpila:
„Kristus Jezus, moj Izveličar! ki si hotel od ene
čiste device rojen biti, varovaj mojo tebi popol¬
noma izročeno čistost / 4  K omej je to izrekla, že se je
zemlja tresla in oba hudobneža sta mertva znak na tla padia.
Ko so Berilu to povedali, je hotel od jeze zdivjati, in je to
zgodbo copernii pripisoval. Serafia pa je rekla: ,,To se ni
zgodilo po copernii, ampak, s pomočjo j tistega
Boga, k te rega jaz častim . 44  „Ce je tvoj Bog tako mo¬
gočen , 44  pravi Beril, „tako zadobi od njega, da bota ta dva
mladenča spet oživela . 44  Serafia se verze na tla, opravi kratko
molitvico in merliča sta oživela. Pri tako očitnem čudežu bi
bil moral oblastnik vendar u se iti; pa tudi čudež je copernii
pripisal, Serafio dal isleči, nevsmileno tepsti, in s gorečimi
plaineniki (baklami) po životu smoditi; pa se strasneje bo¬
lečine ji je napovedal, če ne bo bogov molila. Serafia je sta¬
novitna ostala. Beril ji na zadnje reče: ,,Povem ti, da ako
naših bogov ne moliš, ne boš smerti odšla . 44  Ona mu je pa
serčuo odgovorila: „Ne bom jih molila, in ravno s tem
bom večni smerti odšla . 44  Sodnik vidi, da pri nji nične
opravi, zato jo k smerti obsodi. Njegovi služavniki so jo od¬
peljali, ona med tem glasno Boga hvali in časti, dokler ji niso
s mečem glave odsekali. Sv. gospa Sabina je truplo njeno
odkupila, in ga na pokopališe svoje rodovine pokopala. Ča¬
stita smert te sv. prijatlice božje ni sv. Sabine ostrašila za
Jezusovo vero umreti, še velikoveč serčnost ji je dala; po-
božneše je živela, in se skerbno pripravljala za sv. vero
umreti.

Neverni oblastnik Beril je sv. Sabini zavolj njeniga vi¬
sokega rodu prizanesel. Za njim je drugi oblastnik Elpidi na¬
stopil, kteri iz gorečnosti za čast lažnjivih bogov ni nobe¬
nemu pregledal. Berž je po Sabino poslal, in ji rekel: „Zakaj
si se ti, imenitna gospa! osramotila s keršanskoj veroj ? 44  Od¬
govorila mu je: „Zah valim Jezusa Kristusa, kteri
me je po svoji sluza v niči Serafii milostlivo o tel
iz hudičeve oblasti . 44  Oblastnik se pri vseh bogovih za¬
roti, se nad njo maševati, ako terdovratna ostane, s lepim in
s hudim jo je nagovarjal, da naj bogove moli: pa se ni dala
premakniti. Oblastnik jo obsodi, da ji je glavo odsekati. Ni

246

3. September alj kimtrvec.

mo c veselja izreci, ktero je pri tem povelju občutila in na
znanje dajala. S u nebo obernjenimi očmi je rekla: „Tebi,
o Bog se neskončno zahvalim za gnado, ktero mi
s tem skažeš, da moram zdaj zato ko tebe častim,
svojo živlenje dati. Tebi izročim svojo dušo/ 4
Potlej je pokleknula, sama nastavila vrat in stanovitno pre¬
jela zadnji rnahlej, okolj enega leta po Seralinej smerti. Nje
truplo so kristiani u tisti grob pokopali, kamor je bila ona
svojo učiteljeo sv. Serafio pokopala. Svetinji teh dveh mu¬
čenic ste bile tri sto let potlej na Aveutinski grič preneseni,
in počivate u cerkvi, imenovani: „svete Sabine/ 4  God sv.
Sabine je za 29. dan velikoserpana odločen, pa se tudi 3.
kimovca obhaja.

Nauk in posnema .

O srečna gospodinja, sv. Sabina! ki je bila tako dobro deklo sv. Se¬
rafio dobila. Pa tudi srečna dekla sv. Serafia, ki je bila k tako dobri gospo¬
dinji prišla! Za dekle naj bo tukaj razgled sv. Serafia; za gospodinje pa sv.
Sabina.

1. ljuba kristiana! ki si revna in greš služit, glej, da ne boš zavolj
tega, ko moraš služiti, žalostna in nepoterpežliva. Sv. Serafia je bila rado-
voljno vboga dekla. Leliko bi se bila bogato omožila, in tako premožna go¬
spodinja postala, pa je raj še revna dekla in samica. Neomožena je zato hotla
biti, daje  laglej Kristusu služila. „Devica,"  pravi sv. Paul, „misli, kar
je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in duši. Ktera je
pa orno žena, misli, kar je tega sveta«  Tako se tudi ti keršanska
dekla samištva posluži, da boš bolj Bogu služila. In zavolj revšine, zakaj bi
žalovala in nepoterpežliva bila? Ali ne veš poštena dekla, da je bil Jezus,
ki je tvoj ženin, na svetu reven? Ali ne veš, da je bila revna njegova mati
Maria ?

Ko službe išeS, jo iši le pri pametnih in poštenih ljudeh kakor sv. Se¬
rafia. Ne glej ravno na to, kde bolje jedo alj pijč, zlasti ne na to, kde bi
več svobodnosti imela hoditi, kamor bi te posvetno veselje in pregrešne dru¬
žine vabile. Ogibaj se služb, kdor bi bila za te nevarna priložnost; pri raz-
ujzdanih bi bila tudi ti razujzdana, pri nesramnih možkih bi bila pa kakor slama na
žerjavci. Tudi nikar ne hrepeni, da bi le samo u kakem velikem mestu služila. Ve¬
like mesta imajo za ženstvo veliko nevarnosti. Res, da bi u kakem mestu iožej k sv.
mašam hodila, če bi te služba ne zaderževala, pa satan bi ti vtegnul tisuč mrež ne¬
čistosti nastaviti. Res, da se po takih mestih vidi semtertje marskaj lepih raz¬
gledov, pa še več pohujšanja. Zraven poštenih služb je dosti nevarnih. Čemu

247

Sv. Serafia in sv. Sabina, mučenici.

bi se ti nevarnost podajala, če bi ne vedila kamo prideš, in če od mestnega
šuma odločeno pošteno službo lahko dobiš. Sv. Serafia se je bila res u rim¬
skem mestu u službo vdinjala, pa ta služba je bila pri dobri gospej, in zraven
je bila tudi to gospo pregovorila, da ste šle iz mestnega šuma na deželo sta¬
novat, kder ste laglej Bogu služile, Tebe kmetiška dekla morda to mika u
kako veče mesto služit iti, ko kako mestno deklo vidiš lepše alj celo po go¬
sposko oblečeno ? Pa tvoja obleka je po tvojem stanu, morda še celo terdncja,
bolj za mraz in za poterpež, zraven pa morda za pošteno kristiano če spo-
dobniša. Kaj hočeš več? Ali bi se rada čez stan lišpala, in k videzu gospa
bila? Eni bi se ti zato posmehovali, drugi bi s glavoj zmajevali. Ako bi u
kako pomankanje prišla, bi ti u oči vtikali, kako si se nosila in koliko si za
nečimurne obleke potratila. Ljuba duša! ne glej se nečimumo lišpati, le glej,
da boš kerstno oblačilo nedolžnosti čisto ohranila, alj pa madeže pregreh
pridno spirala. To ti bo delalo u sercu veselje in pokoj. Tako boš poštenim
ljudem, in kar je naj bolje, tako boš Kristusu ušeč.

Sv. Serafia je bila zraven drugih lepih čednost poterpežlivega serca,
pridnih in zvestih rok. Ljuba dekla na službi te marskaj zopernega in težav¬
nega zadene; prizadevaj si vse voljno poterpeti; Bog te išc skoz težave iz-
veličati; vzemi svoj križ na rame in hodi za Jezusom. Pridnost in zvestoba
te bote Bogu in ljudem priporočale. Ti si boš pri ljudeh, ki te bodo radi imeli
lahko telesen živež služila. Ce svoje delo in terplenje vsakdan Bogu daruješ,
si boš večno živleuje u nebesah zaslužila, in zalog nabrala, kterih molji ne
snedo, in tatje ne vkradejo. Na službi vtegneš tudi najti nauka potrebne, po¬
stavim otroke, kake tovaršice, kake pastarice alj pastirje. Take uči moliti,
keršanski nauk, priporočaj jim, naj lepo pošteno žive, in Bogu služijo, in jim
boš, kar je bila Serafia Sabini. Ce kdo domačih pijančuje, preklinja, alj ne¬
spodobno govori, ga o priložnosti lepo in ob kratkem prosi, naj ne bo tak.
Varuj se pa slabosti domačih okolj raznašati. Kar se doma zgodi naj doma
ostane. Tudi tako boš sv. Serafio posnemala, če boš po svoji moči od hiše
nesrečo odvračevala.

2. Kakor je sv. Serafia lep razgled deklam, tako je sv. Sabina lep
razgled gospodinjam,  zlasti u tem, kako naj se do svojih dekel za-
derže. Keršanska gospodinja pri vdinjevanju dekle med drugim glej posebno
«a deklino lepo keršansko živlenje. Ktera Bogu zvesto služi, bo tudi tebi
zvesto služila, kakor Serafia. Ti ji bodi pa tudi prijazna Sabina. Nikar ne
bodi do nje ošabna, nikar nad njoj ne reži, privoši ji lepo besedo, prijazno
ji ukazuj, ne kaži ji svoje terme, če si tudi gosposka alj celo imenitna. Sa¬
bina žlahna gospa ni za sramoto deržala s svojoj služavnicoj po sestersko
živeti. Bogu in ljudem so zoperne tiste čmerne nevstrežlivke, kterim dekla ni¬
kelj ne more vstreči naj stori, kakor hoče; še celo dekelna hoja jim jezoperna.
Ce dekla po nesreči kaj poškoduje, ji je pri Ioni ojstro zarajtano. Še celo
otrokam je pripušeno, revno deklo zaničevati in zmerjati. Oh gospodinje! za¬
pomnite si besede Modrega: „Ne bodi ko lev u svoji hiši, da hi

248

4. September alj kimovec.

svoje domače okolj metala in svoje podložne zatirala.^ »Ve¬
di t e,“ pravi sv. Paul gospodarjem in tudi gospodinjam, ,,da imate tudi
vi Gospoda u nebesah.“ Ce gospodinja vidi,  daje dekla nepobolšliva,
in da ni za njo; naj jo ob svojem času brez hrupa in brez raznašanja od¬
pravi. Gospodinja! skerbi za dušo in telo cele družine torej tudi dekle. Nikar
ob nedelah in praznikah dekli časa ne krati k božji službi hoditi, in večkrat
svete zakramente prijeti. Pred Bogam in pred katolškoj cerkvijoj bi ne bilo dovolj,
ko bi dekla mogla ob nedelah in Svetkih le samo s sv. mašoj brez pridige in brez
keršanskih naukov zadovoljna biti; ko bi čez teden objutrah in večerih ne vtegnila
moliti. Pri svoji prijaznosti do dekle se varuj, da ti ne bo praznih marnjev od do¬
mačih alj ptujih donašala, da ne bo zdražb napravljala, da ne bo ne podpihovav-
ka, ne opravljivka, neda bi natolcovala alj krive sodbe delala. Tudi ti ji nobenih
skrivnost ne vleci na dan. Ce deklo kaka nesreča zadene, da zboli, alj ji kdo
kaj krivice stori, imej s njoj vsmilenje in poterplenje. Nikar svojega družin-
četa ko zboli, od hiše ne ravnaj, nikar mu bolezni ne očitaj, nikar ga u kakem
kotu brez vse pomoči ne pusti. Sv. Sabina je mertvo truplo svoje rajne slu-
žavnice spoštovala, in u pokopališe svoje rodovine spravila. Oh kako bi ne
bila taka blaga duša dobre dekle dobila! Kako bi ne bila od Boga gnade
stanovitnosti in nebeške krone dosegla!

M o I i t x  a.

O Bog! ki si med drugimi čudeži tudi slabemu ženstvu u grozovitnih
mukah zmago doseči dal, daj tudi nam po prošnjah sv. device Serafie in sv.
mučenice Sabine, da bomo tebi zvesto služili in eden drugemu u nebesa po¬
magali. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

IV* Dan septembra alj kimovca.

Sveta Rozalia, »levica.

Sv. Rozalia je bila visokega stanu, rojena na Sicilskem
otoku, u velikem primorskem mestu Palermo, okoli leta 1160.
Nje oče Sinibald je bil Kviskvinski in Rožni knez iz rodo¬
vine Karola velikega. Dasiravno je bila Rozalia u dvoru (jpa-
lacij rojena, se je vender zdelo, kakor bi bila med redov¬
nicami u samostanu izrasla. Doma je imela, karkoli zamore
svet dobrega dati; karkoli zamore človek po svoji slabi na-
tori poželjeti, bi bila lebko vživala: pa s pomocjoj gnade
božje je spoznala, da so vse posvetne dobrote prazne, za¬
peljive in nestanovitne, da je bogastvo nevarno bodeče ternje.
Boga je torej več časa goreče prosila, da naj jo razsvetli

Sv. Rozalia, devica.

249

in ji pokaže pot. po kteri bi varni,si u večno izvelicanje prišla.
Vidila je, da je lepe postave, in da se leta bližajo, u kterih
bi jo k možitvi silili. Da bi torej n deviški čistosti zamogla
Bogu služiti, je sklenila natihoma dvor zapustiti. Pred podobo
Device Marie je pokleknula, se ji za serčnost in pomoč pri¬
poročila. in šla na pot brez komu kaj od tega povedati. Prišla
je 40,000 korakov daleč, na visoko goro. Na tej gori je naj-
dla u pečovju špiljo, u ktero je šla prebivat. Nad špiljo je
na kamen začerkala te besede: „Jaz Ilozalia, hčer Si-
n i bal d a Kvisk vin s k ega in Rož niškega gospoda,
sim iz ljubezni do svojega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa sklenula n tej špilji prebivati. 44

Tukaj je svetnica ^eč let živela, brez da bi bil kdo za
njo zvedil; varovala seje, daje  ni kdo ugledal, in daje niso
prišli s siloj domu spravljat. Moliti, Boga hvaliti, nebeško
veselje premišljevati, sv. bukve brati je bilo nje delo. Pri
tem jo je satan hudo nadleževal in skušal;  rad bi jo bil nazaj
na dom spravil. Keršanska junakinja je vse skušnjave s tem
premagala, ko se je ojstro postila, večkrat sama sebe pre¬
tepala in še druge spokorne dela dopernašala. Bog jo je na¬
polnjeval s posebnim notrajnim veseljem; večkrat so se ji
prikazali angeli, marskteri svetniki, Devica Maria in tudi
Kristus.

Ko je dolgo časa u tej špilji sveto živela, jo je Bog po
angelu opominal, se u drugo špiljo preseliti, na gori takrat
Erekta, zdaj pa romarska gora imenovana. Ta špilja je bila
le 3000 korakov, to je okoli ene ure daleč od Palerma. Iz

250

4. September alj kimovec.

nje se je naravnost na očetov dvor v idilo. Pa ta spil ja je
bila vožja od prejšnje, zraven tudi temna, odperta vetrovam
in budim vremenom. Tukaj ni bilo ne sledu ne lira ne od
zveri, še manj pa od kakega človeka, kraj je bil strašen in
pušoben. Vhod u spil jo je bil zlo tesen; od znolrej je bilo
dovolj prostora, pa n eno samo skalnato tukavo ni teklo, in
u to se je morla svetnica stiskati, kakor golobica, zdihovaje
po nebeškem ženinu. Toti kraj ji je bil vendar ljubši kot oče¬
tova grašina, u ktero se ni kotla vernuti, dasi je bila ravno
blizo nje. Živež so bile svetnici divje zeljiša. U tej ojstro-
sti je bilo nje opravilo ravno to kar u p res njej špilji, nam¬
reč premišljevanje nebeškega kraljestva, Jezusovega ter-
plenja in smerti, vedno pokorjen je, ojtri posti, molitva in hvala
do Boga. Še večkrat ko pred je bila u tem divjem kraju iz
nebes obiskana; angeli so jo velikokrat s kruhom večnega
živleuja poživili, Včasi jo je otožnost zavolj revšiue in sa¬
mote opadla; kakor hitro je pa to začutila, se je obernila k
podobi križanega Jezusa in glasno zdihnula: „lz ljubezni
do mojega Gospoda! Iz ljubezni do tebe,  inoj Go-
spod!“ Te besede je ponavljala u sleherni težavi, in tako
se od vnovič k gorečnosti spodbudila.

Zadnič ji je bil Bog poslal angela, nji uro ločitve iz sveta
naznanit. Ljubezen do Boga, želje u nebesih pri Izveličarju
biti, prikazanje Matere božje in sv. angelov, to ji je smert
neskončno posladkalo in prijetno storilo. U špilji se je torej
na tla vlegla, glavo na desno roko naslonila, kakor bi kotla
tako počivati; levico u kterije podobo križanega Jezusa in
molek deržala, je na persa položila, in tako mirno u Gospodu
zaspala. Nje posebno sveto živlenje je Bog s marskterim
načinom svetu razodeval. Pet slo let potlej je tudi razo¬
del , kde nje sv. truplo skrite leži. Najdli so ga kakor u
kamnitnem grobu, s glatoj (kristalom) prevlečenega, ker seje
bila na njo kapljajoča voda na čuden način uglatila. To znaj-
denje se je zgodilo leta 1(523 k tolažbi in sreči Palerma. Strašna
kuga je bila tačas u tem mestu; vsakdan jih je u nekterih urah
okoli sedemdeset do sto poinerlo. Nekemu pobožnemu mest-
njanu je bilo razodeto, da mesto ne bo kuge rešeno, dokler ne
bode Rozalijna svetinja alj sv. truplo slovesno vanj preneše-
no. To je bilo pod papežem Urbanom VIII. Napravili so slo¬
vesen sprevod, prinesli svetinjo sv. Etozalie, in še tisto uro je
bilo kuge konec. Zato še dandanašni keršanstvo sv. Rozaiio
kot blagodeteljico zoper kugo časti, in na pomoč kliče.

Sv. Rozalia, devica.

251

Nauk in posnema .

1. Sv. devica Rozalia je iz bogatega dvora in iz velikega mesta u sa¬
moto bežala, ker je s pomočjoj gnade božje spoznala, da je samota keršan-
ski duši hasnovita. Vedila je sicer, da je pri marskterih posvetnih opravi¬
lih in med svetom pravično živeti mogoče; pa tudi, da je samota varniša.
Bog nam ne zapove premoženje in dom zapustiti in n nerodovitne samotne
kraje iti, kar so nekteri radovoljno storili, ter u samoti najšli Boga, mir in
zveličanje. Ljuba kristiana! ko od sv. Rozalie slišiš, daje  u samoto šla, si
boš mislila: Ali naj grem tudi jaz izmed zapeljivega sveta u kako pušavo,
da bom sama? Toga ti Bog ni ukazal. Ti in sleherni je Jeliko u samoti brez
pušave takole: Nikar ne ljubi posvetnega šuma, nikar ne bodi radovedna; ta¬
ko boš doma pri svojiii, na kmetih, u mestu in povsod najdla samoto, ktera
je vsakemu potrebna. Ako hočeš, ljuba duša! u samoti bili, ne iši razvese-
ljenja u posvetnih družinah, kakoršne so po kerčmah, po plesiših, po hišah,
kder se klafači in razujzdanci shajajo, po shodiših, kder posvetna in neumna
druhal zjale prodaja, kder se mladi ljudje nastavljajo in skazujejo, alj kder
je dosti prešernega smeha. Nikar se ne pritožuj, če ti skerbni stariši alj go¬
spodarji veljevajo doma biti, ne okoli hoditi. C‘e si do zdaj zunaj doma ve¬
selja iskala, in ti je doma koj dolgčas bilo, pomisli na pečovje in špilji, u
kterih je sv. Rozalia leta in leta prebivala, in boš raji u samoti doma; kar
je za te potrebno. K tvojej samoti spada dalej, da nisi sničava alj radoved¬
na, kakor tiste osebe, ki ena drugej pripovedujejo alj pozvedajo, kaj je kdo
pregrešnega zlasti nesramnega storil alj rekel; še celo misli drugih hočejo
vediti, tudi svojih nespodobnost jih ni sram pripovedovati. Sv. Rozalia je sta¬
novala veliko let u samoti, brez da bi bila s kom govorila, in vendar bi jo
bilo le kake stopinje stalo veliko zvediti, kaj se doma alj po Palermi sliši.
Če ti tudi ne greš u posvetne shajališa, ali pa zato ne govoriš veliko nepo¬
trebnega? Ti ne maraš, da vse brez premislika govoriš, karkolj sividilaalj
kar si sama domišljuješ, bodi si od domačih alj ptujih. U to se poslužiš pri¬
ložnosti, ko se s kako osebo snideš, bodi si že doma, na deli alj če greš
po vode alj kam drugam po opravili; še celo cerkvena pot alj prostor pred
cerkvjo ti mora u to služiti. Ti morda ne moreš prej mirovati, da vse prazne
alj terdega molčanja vredne reči alj sprašas alj drugim poveš. Verjemi, da
le zmotene, mlačne in omamlene duše išejo nepotrebne in slabe družbe in
marskaj nečimumih skerbi, ker so prazne dobrega. One ne morejo samotne
kiti, ker jih Bog in božje reči ne vesele, ampak le svet. Te duše so kakor
vlastovke, ktere cel dan letajo, komarje, muhe in metulje love. Takim ose¬
bam je vsa soseska, vsa dežela znana; vedo, kar se u sleherni hiši godi,
sebe pa ne poznajo. Ljuba duša! opusti nepotrebne skerbi, bodi samotna in
pa rada samotna. Ce si doma, alj če je hiša, u kteri prebivaš, na samem,
in nikdo sicer u njo ne zahaja, je to še premalo, če ti nisi rada samotna. Sv,

252

4. September alj kimovec.

Gregor papež pravi: „Kaj pomaga človeku telesna samota brez
dušne samote?-* Ce tvoja duša ni rada samotna, te bo tudi u samoti do¬
sti nepokoja in zmot najdlo. Od kod je bilo pa prišlo, da je sv. Rozaliabila
tako rada u samoti, da je rada molila, in svete reči premišljevala? Boga je
ljubila. Kdor Boga ljubi, se rad s Bogom pogovarja. To se pa ložej godiu
samoti, ko u posvetnem šumu. Ce nerad moliš, če nerad kaj svetega bereš,
poslušaš alj premišljuješ; o tako je gotovo znamenje, da Boga ne ljubiš. Ti
se rad pogovarjaš s ljudmi, ktere ljubiš, nikoli se ti pri njih ne stoži. Alibi
se ne zaderžal ravno tako do Boga, če bi ga ljubil? Vsaj za naprej se tako
zaderži. Alj pa povej mi, ali imaš več tolažbe in prida od družbjin pogovo¬
rov s ljudmi, kot pa iz tega, ko bi se s Bogom pečal?

2. Iz ljubezni do mojega Gospoda."  Tako je sv. Rozalia več¬
krat iz serca zdihovala. Daši je bila ravno kraljevega rodu in mehko izreje-
na, je vendar iz ljubezni do Boga tako ojstro živela. Ljuba duša! ti si dolž¬
na Boga čez vse ljubiti; ali si ga pa ljubila? Včasi ponoviš besede sv. Ro-
zalie. „Iz ljubezni  do  B o g a ," i. t. d. Prav je da tako rečeš; pa s bese¬
dami še ni vse opravleno. S Rozalio tudi u djanju pokaži, da Boga čez vse
ljubiš, sicer tvojim besedam ni verjeti. Ne terjam od tebe toliko, ko je sv.
Rozalia storila; pa povej mi, ali bi bilo preveč, če bi se včasi iz ljubezni do
Boga tudi pripušenih veselj zderžala, oči od nečimumih stvari obračala, mar-
skaj težav, ki po leti in po zimi od vročine alj mraza pridejo, poterpežlivo
prenesla, sovražnikom dobro storila namesto njih slabosti in kako so te raz¬
žalili, po svetu raznašati? Ali bi bilo preveč, ko bi od tebe terjal, da več
časa moliš, sv. bukve bereš, alj božjo besedo poslušaš, da vse karti  jeter-
peti iz božjih rok prejmeš i. t. d.? Jezus je toliko iz ljubezni do tebe storil;
iz ljubezni do tebe se je vsih veselj zderžal, in ti bi kaj tako malega iz lju¬
bezni do njega ne storila? O nikar ne reci, da resnično Boga ljubiš, če tega
pie storiš. Dela so spričevanja ljubezni. ^Ljubezen mora biti delavna,
n pri velikih rečeh delavna, sicer ni prava ljubezen,"  pravi sv.
Gregor. Veliko manj je ljubezen prava, ako še kaj malega noče iz ljubezni
do Boga storiti.

3. Kdor je rad u samoti, najde počitek in ljubi mir, in skušnjave tega
sveta premaga. „Jezus je bil od Duha u pušavo peljan, da bi bil
skušan."  Kdor samoto ljubi, dobi neizrečeno moč skušnjave premagati; Bo¬
ga in sebe bolj pozna, ker sv. Duh u samoti rad govori. Sv. Duh vodi člo¬
veka u samoto, hudobni duh vodi človeka u nepokojno in posvetno družbo,
mu dušo slabi, in jo leliko pogubi. Kdor ni rad doma, dokler zamore biti,
najde veliko skušnjav, in u veliko grehov zabrede.

Holitva.

Usliši nas, o dobrotljivi Bog! da kakor radi god tvoje sv. device Ro-
zalie obhajamo, tako tudi po njej razgledu nebeških dobrot želimo, neminljivo
več kot minljivo, nebesa več kot zemljo obrajtamo, da bomo tako po proš-

Sv. Laurenc Justinian, škof- 253

njali te pomočnice, šib tvoje jeze milostljivo rešeni. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

V. Dan septembra alj kimovca.

Sveti Laurenc Justinian, škof.

Sv. Laurenc Justinian je bil u Venedkah 1381. leta ro¬
jen. Njegov oče Bertrand Justinian je bi! najstarših in naj¬
bolj slovečih rodovin Veneške ljudovlade. Laurencova mati
Kvirina je bila ravno tako visocega rodu. Ko je bila pet in
dvajset let stara, je bila vidova, in se je trudila svoje otro¬
ke dobro odgojiti. Najpred jih je učila Jezusa Kristusa spoz¬
nati, ljubiti in mu zvesto služiti, in posebno Devico Mario
čestitk Iskala jim je tudi greh pristuditi in jih k spoznanju
pripraviti, kako nečimurne in prazne so posvetne reči. Mla¬
dene Laurenc se je bil tako maternih naukov nauzel, da je
že kot otrok zaničeval otroške igrače. Mati je menila, da to
iz čestiželnosti alj napuha pride, zato ga je prijazno sva¬
rila; pa odgovoril ji je: „Ljuba mati! ne bojte se; jaz
sim li te časti željen, velik in zvest služavnik
boži biti.“  Mali se je nad tem govorjenjem zavzela, Boga
hvalila in še skerbneje prosila, da naj ga s svojoj gnadoj
podpera. Gnada božja in materna skerb ste pri Laurencu obi¬
len sad obrodile. Dasiravno mlad in bogat, je vendar vse po¬
svetne dobrote samčeva!, sklenul svet zapustiti, in Bogu u
samoti služiti. U tem, kar je u sercu sklenul, se vendar ni
hotel prenagliti alj svojevoljno kaj storiti. Dolgo je molil, in
božjo voljo premišljeval; premislil je kaj mu svet, kaj Bog
dobrega obeta, in kako mu sveta vera pot kaže s postom,
čuvanjem, s pokorjenjem lastne volje Bogu služiti. Na to
vpraša samega sebe: „Ali boš dovolj serčen, vse po¬
svetne dobrote zaničevati  ?“ Potlej se je ozerl na po¬
dobo križanega rekoč: „0 Gospod! Ti si moje upanje
in moje približali  se.“ Ni mu bilo zadosti le moliti in pre¬
mišljevati; šel je u Algo, modrega in bogaboječega korarja
za svet vprašat. Toti mu je rekel, da naj še nekoliko od¬
loži, in bolj goreče moli, ter se privadi samote in.pokorjen¬
ih »Sčasoma se bo zvedilo,"  mu je rekel korar, „ali
je tvoja gorečnost lažniva aJj resnična; še le 19
let si star, torej nekoliko počakaj, da se ne pre¬
nagliš, in da se ne boš prepozno kesal/ 4  Laurenc je

254

5, September alj kimovec.

bil temu svetu pokoren; več in skerbneje je molil, se ojstro
postil, na golih tleh ležal, in še drugače pokoril svojo mla¬
do truplo.

Njegova mati je bila vesela vseh njegovih dobrih del,
vendar mu je svetovala, ker se ni na njegovo stanovitnost
zanesla, da naj se s bogaboječo) ne veslo j zaroči. Pa poniž¬
no in zraven serčuo je materi odkritoserčno razodel svojo
terdno misel, se Kristusu darovati. Kmalo potlej je šel u sa¬
mostan korarjev sv. Jurja u Algi, kder so u velikem pokor-
jenju živeli. Da si ravno mlad, je vse u svetosti presegel,
ker je na vso moč skerbel križanemu Jezusu podoben biti.
On ni šel na svoj dom, ko takrat, ko je bil k materi pokli¬
can, kder je bila na smertni postelji. Poleti u najhujši vro¬
čini ni za žejo nikoli drugekrat pil, kot opoldne in zvečer.
Enega dne so mu hudo žejnemu korarji rekli, da naj bi pil;
on pa jim je odgovoril: ,,Kako bodemo vročino u vicah
prenesli,  če  v r o č i n e o d ž ej e n e m o r e m o p r e n e s t i.“
Posebno se je zauzeti, kako stanovitno je prenesel bolečine,
ko mu je vrač enkrat veliko bulo na vrati mogel odrezati
in izžigali. On sam je vraču prigovarjal to delo serčuo opra¬
viti rekoč: „Ali mi ne bo mogel Kristus toliko moči
dati, kolikor jo je trem m I a d e u č e m u babilonski
p e č i d a I ? Le režite; vaše orodje celo ni tako  stra-
š n o, kot tisti železni grebeni, s k te rim i so mu č e-
nike tergali.“  Med tem izrezovanjem ni nobenkrat zaječal,
temuč le presvete imena Jezus in Maria je večkrat zgovo-
ril, in ko so se nekteri temu čudili, je rekel: „K.aj je to
moje terplenje proti tistemu, ki ga je toliko sv.
mučenikov prestalo, ko so jih s gorečimi plame¬
nicami in razbelenimi ploščami mučili alj naraz-
belen ros položiliTako  je svojo voljo popolnoma s
božjoj voljoj sedinil.

Ko je bil mašnik posvečen, je vsak dan s največoj po¬
božnostjo maševal, in večidel med tem solze točil. Sveti ve¬
čer je k svojem največem veselju imel gnado, Izveličarja u
podobi preljubeznivega deteta gledati. Sčasoma so ga bili sa¬
mostanski tovarši višega izvolili; pa njegova ponižnost je bila
velika, tudi kedar je povikšan bil. Navado je imel reči: „Me-
uih, kteri se zaničevanja boji, ni serca preoble¬
kel, ampak le oblačilEnega  dne je bilo vse zgore¬
lo, kar so menihi živeža imeli, in on jim je rekel: „Zahvali-
mo Boga, ki nas obiše, in uči le u njegovo previd¬
nost upati.“

255

Sv. Laurenc Justinian, škof.

Papež Eugeni IV. je zvedil njegovo veliko zasluženje,
in ga je postavil škofa u Veuedkah. Ko je sv. Laurenc to
zvedil, seje  močno prestrašil. Iver se je resnično nevred¬
nega štel, je hotel pobegnuti; pa so mu vbramdi, in ga pri¬
morali papežu se podvreči. Škof je bil posvečen leta 1433
u 51. letu svoje starosti. U svojej škofjej časti ni celo nič
spremenil u ojstrosti do sebe alj u drugih pobožnih delih. Pri¬
hodke je obračal cerkvi u prid in revežem u pomoč, in je
vsak dan veliko vbogih nahranil. Nekdo izmed njegovih rod¬
nih ga je prosil, da v  bi njegovi hčeri doto iz škofijskih pri¬
hodkov povikšal. ,.Ce ti malo dam, ti ne bo dosti; če
ti veliko dam, boš samo ti dobil, in 1  isuč drugih nič.
Naj bo kakor hoče, duhovskih prihodkov ni obra¬
čati u gizdave obleke aljukodran je las, ne u po¬
žrešnost alj pijanost, ampak revežem u tolažbo.
Torej mi ne vzemi za zlo, da ne morem tvoje proš¬
nje uslišati.' 4  Tako je govoril sv. škof, kterega je papež
Miklauš V. kmalo potlej še bolj povzdignul.

Takrat je duhovni očak (patriarh) u mesticu Grado umeri.
Papež je hotel, da mora Laurenc patriarh biti. Ko je pa sv.
oče papež previdil, da bi Venečani ne pustili radi od sebe
sv. škofa, je prestavil očakovski sedež iz Grada u Vened-
ke, in je Laureuca pervega Veneškega patriarha izvolil, Ta¬
ko visoko povikšan je živel ko zadni menih najrevnišega sa¬
mostana, ponižno oblečen, je malo in kaj slabega jedel, na
slami ležal, in u ojstrem pokorjenju bil. Nekdo mu je rekel,
da prevbožno živi; pa temu je odgovoril: „Tako mi zapo¬
veduje moja velika družina. 44  Njegova velika družina
so bili pa vbogi, do kterih je jako usmilen bil. Bog je tudi
zavolj njega odVenedk zasluženo veliko kazen odvernil. Na
otoki Kerfu je tiste čase živel sloveč in svet pušavnik.
Neki blagi Venečan gaje  obiskal, in pušavnik mu je rekel:
„B og je čez vasV enecaiie r a z s e r d e n, ko ste bož¬
jo besedo zavergli; če bi solze vašega duhovne¬
ga očakaBoga na pomoč ne klicale, bi bili že zdav-
n e j pokončani kakor Sodomijam'.

Kakor je sv. škof lepo in ponižno živel, tako si je pri¬
zadeval tudi druge napraviti, da bi ponižno in lepo živeli.
Ženskam je ojstro prepovedoval, se nesramno nositi in se ne¬
pristojno gizdati, ker je vedil, da so nesramno oblečene žen¬
ske nastava hudičeva, in veliko grehov krive. U svoji jezi
so bile ženske Veneškega dožeta (viši poglavarja) našuu-
tale, da se je zoper škofovo postavo pritožil, ktera je ne¬
sramne ženske vstavljala, in je rekel, da u posvetno oblast

256 5. September alj kimovec.

sega. Svetnik je pa tako ponižno in krotko, pa zraven ven-
der tako krepko odgovoril, da je dožeta u serce ganilo, in
da poln spoštovanja do svetnika njega ni več nadleževal. Ko
sv. duhovni očak ni imel več zopernost od ijudovladnih po¬
glavarjev, so mu drugi zopernost delali, ki so njegovo dobro
ime cernili, in se niso hotli po njegovih naukih poboljšati. Od
hudobnih zaničevan je pa djal: „Jezus veliki pastir je
bil od hudobnih preganjan, kaj se bom čudil, da
mene zaničujejo? On sam je djal: A ko so mene
preganjali, bodo tudi vas preganjali; hlapec ni
več ko njegov gospod, ne učenec več ko njegov
učenik/ 4  Ponižnost, pohlevnost in poterpežlivost sv. Lau-
renca je Bog visoko povikšal, da mu je dal čudeže delati,
ki so mu tudi terdovratne serca nagnili in so ga bolj spo¬
štovali ; on pa je le Boga hvalil in žel jel od sveta ločen biti.
Velikokrat je jokaje djal: „0 ljubi Jezus! k tebi že¬
lim; pa ti veš, kaj je meni boljše in mojemu ljud¬
stvu' 4  Njegova prošnja je bila vslišana. Na svet dan ga je
med sv. mašoj neizrečena želja obšla, Boga od obličja do ob¬
ličja gledati. Po sv. maši ga je hud mraz stresel. Daši rav¬
no je bil jako slab, si vendar ni nobenega zlahčanja dovo¬
lil; u pokori je hotel umreti, kakor je u pokori živel. Zato
zunaj navadne slamniee ni nobene druge postelje hotel. Ko
je videl, da mu njegova družina pernico pripravlja, je rekel:
„Moj Gospod, Jezus, je na ter de in lesu, ne pa na
mehki postelji umeri; pustite me na slami. 4 '  Ko je
bil svete zakramente prejel, je rekel: „Ljubi moji! pri¬
šel je čas iti iz tega sveta; Bog bodi hvalen tudi
za smertne bolečine, ker drugače ni mogoče u
nebesa iti. Jezus je umeri nam srečno sme rt za¬
služiti. O Jezusi živ len je mojega živi en j a, ne za¬
našam se na svoje dobre dela, ampak na tvojo ne¬
skončno milost. 44  Ko je svoj nagovor dokončal se je proti
nebu ozerl, rekoč: „G o s p o d J e z u s! k tebi  gre  m,“ in
tako je umeri 6. prosenca u letu 1455 star 74 let. Cerkva
obhaja njegov god 5. kimovca, ker je bil toti den škof po¬
svečen. U njegovem živlenju in po njegovi smerti je Bog za¬
voljo njega marskaj čudežev storil.

Nauk in posnema.

1. Bog je zavolj sv. Laurenca Justiniana Venečanam prizanesel, ko jih
je hotel zavolj zaničevanja božje besede kaznovati. Tu vidimo, da so pobožni

257

Sv. Laurenc Justiuian, škoL

ljudje celemu mestu in okolci močno koristni; Bog zavolj njih večkrat odver-
ne zaslužene kazni. Tako je Bog nekdaj Jeruzalemskimu mestu obljubil ga
zoper njegove sovražnike varovati, in razdjanje od njega odvernuti zavolj svo¬
jega zvestega služavnika kralja Davida rekoč: ,, J a z hočem to mesto
varovati zavolj sebe in zavolj Davida mojega služavnika."  Kako
se motijo, ki pravijo, da redovniki in redovnice, med kterimi je gotovo veli¬
ko pobožnih in sv. služavnikov alj služavnic božjih, niso k pridu občestva,
ampak od več. Ako bi u kakem mestu, u kaki deželi ne bilo nobenih duhov¬
nikov alj menihov in nun, kdo ve, če bi take mesta alj dežele ne bile že
zdavnej se pogreznile, alj s ognjem iz nebes pokončane, alj svojskoj, kugoj
in lakotoj popolnoma razdjane ? Pobožni duhovni so večdel take kazni odver-
nuli. Veueško mesto bi bilo imelo od Boga kaznovano biti, zato ko so Venečani be¬
sedo božjo zaničevali, in raji hodili u kazališa in k drugim igram, kotpakprid-
gam. Pridgarje so zaničevali, grajali, obrekovali, preganjali, ker razujzda-
nim in samopašnim niso po ušeenosti pridgovali. Bog je bil s takim obna¬
šanjem Venečanov razžalen, in hotel je njih mesto zavolj takih nespametnost
pokončati. Kdor besedo božjo in nje oznanjevavce zaničuje, zaničuje sa¬
mega Boga. Kristus je rekel apostolom: „Kdor vas posluša, mene
posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje.^  Strašno je brati,
kar Kristus od tistih pravi, kteri bi apostolov ne sprejeli, alj predig ne hotli
poslušati, rekoč: Resnično vam povem: »Prebivavcom Sodome in Go¬
more bo enkrat na dan sodbe laglej ko takemu mestu, a kdernam¬
reč taki ljudje prebivajo. In kmalo po tem je Kristus od mest, kder so be¬
sedo božjo scer poslušali, pa jo niso nič obrajtali, tako rekel: »Gorje tebi
Korocain, gorje tebi Betzaida! Ker, ko bi se bili u Tiru in u
Sidonu čudeži godili, kteri so se pri vas godili, bi bili zdav-
tiej u žimnatih oblačilih in u pepelu pokoro delali. Jaz vam pa
povem, prebivavcom Tira in Sidona bo na dan sodbe laglej,
kotvam. In ti Kafarnaum, ali se boš pač do neba povzdigoval?
Do pekla boš ponižan, ker, ko bi se bili u Sodomi čudeži go¬
dili, ki so se u tebi godili, bi bila pač do denašnjega dne osta¬
la. Jaz vam pa povem, da bo kraju Sodome na dan sodbe la-
glje ko tebi.“  Kar je Kristus tem mestam in njih prebivavcom žugal, naj
živo premislijo tisti, ki so za poslušanje božje besede leni, ki pridgarje za-
ničujejo in jih ne vbogajo.

2. Sv. Laurenc si je u svojih težavah s tem serčnost delal, kar so mu¬
čeniki terpeli. Imaš karkolj si že bodi terpeti, se tudi tega pripomočka po-
služi. Misli si in reci sam pri sebi: Kako majhna je ta moja bolečina proti
tem,  kar je moj Izveličar iz ljubezni do mene terpel ? U svojih mislih stopi
u pekel in samega sebe vprašaj: Kaj je mojo tcrplenje proti temu, kar jih
toliko pogublenih terpi, in kar bi moral jaz sam u peklu terpeti, če bi me
bil Bog u mojih grehih iz tega sveta poklical. Ako to troje premisliš, se ne
boš zavolj svojega terplenja pritoževal. Vse terplenje se ti bo majhino zdelo,
II. Del. 17

258

6. September alj kimovec.

kakor je tudi res majhino, če se primeri s tem, kar so svetniki terpeli, kar
je Kristus terpel, in kar pogubljeni zares u peklu terpe.

3. Zadnji nauk sv. Laurenca je, da se varujmo inehkužnosti. U meh-
kužnosti se truplo razvadi, da ni za nobeno ojstrost, in da mu škoduje u po¬
strežbi vsak majhen pregrešek. Duša postane pri tem vsa razvajena, nobe-
niga veselja nima ne do zatajevanja, ne do pokorjenja. Da človek ne postane
mehkužen, si mora u mladosti marsikaj odreci. Nikar ne misli ljubi moj! če
se u ojstrem živlenju alj zatajevanju vadiš, da boš zato koj truplo poškodo¬
val. Natora jo s malim zadovoljna, mehkužavmu pa ni nikoli dovolj postre¬
ženo ; zdaj mu ni po ušečnosti jed, zdaj ne pijača, zdaj mu ni nič prav po¬
stelja, zdaj mermra čez obleko, zdaj mu hišno orodje ni dovolj pripravno;
zdaj mu ne morejo družina nič prav vstreči; zmirej stoka in mermra, nikolj
ni vesel, ne zadovoljen, ne miren. Kako strašno bo mu sodni dan pogledati
Jezusa sodnika, kter je u revšini, u težavah in u terplenju živel, in na križu
smert storil. Strašne besede bo mehkužnik od njega slišal, kakor nekdej
cvangelski bogatin, namreč: »Spomni se, da si ti u svojem živlenju
dobro prejel.^ Ljubi kristian! hodi po ojstri poti za Jezusom in za svet¬
niki, ker le ta pot pelja u nebesa.

91 o 1 i t v a.

O sveti vsegamogočni Bog! ki nam zapoveduješ, naj tebi u čast vse
storimo iz gole ljubezni do tebe, daj nam na prošnjo sv. Laurenca gnado po
njegovem razgledu svoje misli besede in djanje u tvojo čast obračati, da bo¬
mo iz ljubezni do tebe za svoje in bližnjega zveličanje skerbeli in s tvojim
služavnikom živi in mertvi le tvoji. Amen.

VI. D an septembra alj kimovca.

Sveta Eufemia in tovaršice, device, mučenice.

Svete device Eufemia in Rotija alj Dorolea, Tekla iu
Oražma alj Erazma so bile u Ogle ji plemenite rodovine roje¬
ne. Eufemiin in Rotijiii oče je bil Valenci, malikovavec; Te-
kliu in Oražmin oče je bil pa Valeneijev brat Valentinian, po¬
božen kristian, ki je skerbel, da so bile te device vse u
keršanstvi podučene. Enega dne so močno zdihovale, da bi
bile s vodo j reke Nadeže keršeue. Na njih prošnjo je Bog ve¬
lik čudež storil, da se je reka vstavila, in tako dolgo stala, da
sta prišla Valentinian in sv. Mohor škof, in so bde še tisto uro
keršeue iu kakor device Rogu posvečene.

Sv. Eufemia in tovaršice, device, mučenice* 259

Med tem časom je Valenci svoji dve hčeri Eufemio in
Kotijo za omožiti namenil. Oni ste pa pozemeljsko možitev
zavergle, ker ste bile svojo devištvo Bogu obljubile. Oče to
zaslišati začne od jeze divjati, ter zgrabi meč ji umoriti*
Hčeri ste mu k svojemu stricu Valentinianu zbežale. Toti ju
je s svojima lastnima hčerama u svoji hiši skril; tode hu¬
dobnih poinagavcov in vohunov, ki povsod slede in vse opra-
šajo, kar jim ni nič mar, se nikolj ne zmanka. Hudoben Va-
lencijev hlapec je zasledil, kde device skrite tiče, in j h je
izdal. Zato ga je pa koj božja kazen zadela; od hudiča ob¬
seden je u Nadežo skočil in se vtopil. Valenci je svoje in
Valentinianove hčere najdel, ko so molile, jih dal zgrabiti,
in poglavarju Sebastn jih izroči, da naj jih zavolj keršanst-
va kaznuje in muči Pogiavar jih uajpred s lepim nagovarja
se kersanstvu odpovedati in malike častiti; pa nič ne opravi.
Ojstro začne torej s njimi ravnati, jih ukaže nage bičati, pot¬
lej jih tako obesili, da so s glavami proti tlam molele, zrav-
no so jih s bitci po glavah tolkli, tako da jim kri obilno iz
nosa teče. Ko so vse te muke serčno prestale, jih da u je¬
čo zapreti. Drugo jutro so bile spet vse zdrave in brez ran.
Sebast jih opomina za to dobroto se bogovom zahvaliti, ter
pravi, da so le po dobroti malikov spet zdravje zadobile. One
pa samo Jezusa Sina božjega časte, kot svojega nebeškega
ozdravnika. Poglavar jih zdaj da na tezavmco privezati, po
životu s piemenicami žgati, potlej jim persa odrezati, in psarn
vreči, naj jih požrejo; pa psi se jih še ne dotaknejo. Spet
so bile svetnice u ječo pahnjene, in drug dan po tem sojih
nage po mestu vodili. Na prošnjo sv. Eufemie je angel bo¬
žji vsako posebej u belo oblačilo ogeruil in ozdravil; verh
tega, jim je še novo lepoto dodelil, in niso se jim na životu
rane poznale, njih obličja pa so se ko sonce svetile. Pa ne ti
čudeži, ne stanovitnost devic, uič ni poglavarja ganilo. Ko
je vidi!, da malike zaničujejo, in Jezusa stanovitno spozna¬
jo, jih je ukazal ob glavo djali. Za rabeljna to obsojenje
spolniti seje  Valenci sam ponudil. Šel je u jako visok stolp,
kder je nekdaj svoje lepe hčeri nekaj časa zaperte varoval,
in tam je svoji in svojega brata hčere ob glavo djal; njih
glave in trupla pa skoz lino u nieino tekočo Nadežo zmetal.

to pregreho je pa koj božje maševanje prišlo; potres je
stolp razsul, in ogenj spod neba ga požgal, in tako so bili
Valenci in njegovi tovarši pobiti iu požgani. Po noči je šel
Valeiitiuian s sv. Mohorjem k reki svetih trupel iskat, in glej
čolniček je priplaval s ostanki sv. mučenic obložen; dva le¬
pa in svetla mladenča, dva angela sta ga pripeljala, iu sv.

1 ? *

160

6. September alj kimovec.

Mohorju izročila svete ostanke, ktere je škof slovesno po¬
kopal u Valentinianovi hiši, ki je bila potlej u cirkev spre¬
menjena. To se je godilo ob času cesarja Nerona, okolj le¬
ta 63.

Nauk in p osnemu*

1. Pri sv. devicah in mučenicah Eufemii, Rotii, Tekli in Oražmi vidimo
posebno keršansko serenost. Da so si ravno bile slabega ženskega spola in
mlade, so vendar grozovitne muke prenesle, in nam vsim lep razgled serč-
nosti dale. „Vzemite svoj križ na rame in hodite za menoj,“  nam
Kristus veljeva. Serčen kristian se ne boji nobenih težav za Kristusa terpeti;
zakaj „nebeško kraljestvo silo terpi, in le silni ga bodo po-
sedli:“  govori Kristus; in sv. Paul pravi: „Vse deržim za zgubo proti
vse presegajočem spoznanju Jezusa Kristusa svojega Gospo¬
da, zavolj kterega sim vso Škodo terpel, in vse za blato spoz¬
nam, da bom Kristusa pridobil;^  to se pravi, vsega se rad tvegam,
da sim le Kristusov. Kristian mora vse zapustiti, naj mu je še tako ljubo,
če bi ga imelo zaderževati Kristusov učenec biti. Le tisti bo krono dosegel,
kdor se je dobro bojeval. Tako serčna je bila sv. Eufemia s svojimi tovar¬
nicami. Vse težave so premagale, na posvetno srečo, bogastvo in veselje te¬
ga sveta niso porajtale, ampak u božjo voljo so se izročile, in grozovitno
smert za Jezusa prestale in tako šle za Jezusom.

2. Od nas, ki u keršansko katolških deželah prebivamo, se dandenašni
ne terja, da bi kot mučeniki vse zapustili, muke in silno smert prestali; pa
smo ravno tako lehko, in še celo dolžni biti mučeniki vsak po svojem stanu.
Vsak ima kakšine zopernosti in težave, ktere naj voljno in serčno prestaja,
da si bo s tem nebesa služil. Revnega muči revšina; ne veš, kako bi sebe in
svoje preživil, zaslužka ni, lakot, nagota in pomankanje te na duši in na
telesu hudo pesti. Ce revšino u duhu  pokore voljno prenašaš, te izveličanje
čaka. Tebe bolnega muči bolezen; noč in dan ti ne da pokoja; po postelji se
moraš valjati kakor mučenik na tezavnici; zdaj te to, zdaj uno boli. Nikar
ne obupaj; Bog te poskuša kakor bolnega Joba, kakor je poskušal apostole
in mučenike, da ti bo u večnosti lepšo krono dodelil. Ti, ki imaš sovražni¬
kov, imaš od tih dosti prestati; oni te s svojimi opravljivimi in lažnivimi je¬
ziki pikajo, alj te preganjajo in krivico delajo. Voljno bodi mučenik po svo¬
jem stanu, in bodeš prišel na desnico božjo, kder ti bodo tvoji sovražniki iz
svojega zaverženja blagre dajali rekoč: „Ta je, kterega smo toliko za¬
ničevali. Kako je božjim prijatlom prištet!^  Ako te še celo tvoji
sorodniki sovražno preganjajo, naj se ti to nič novega ne zdi; pomisli, daje
sveti Eufemii in nje tovaršicam Valenci največ prizadjal in u muke pripomogel,
in da jih je nazadnje kot rabelj ob glavo djal, da sije bil ravno dvema oče, dvema

161

Sv. Korbinian, škof.

pa stric. Ako tebe kaka nesreča zadene, bodi serčen mučenik pri prenašanju
nesreče, pri vdanju u božjo voljo. Vedi da se na svetu vse s božjim prf-
pušenjem zgodi, da bi ti svetu odmeri, in za nebesa živel. Vas stariše  radi
mučijo hudobni otroci:  vam naprejpostavlenim težave napravlajo podložni
in vaše težke dolžnosti: vas služavnike in podložne mučijo čmerni in terdi
naprejpostavleni, gospodarji, težavne dela, zaničevanje, pomankanje, slab ži¬
vež, mraz, vročina. Oh koliko priložnost imate mučeniki in mučenice biti! Le
serčni bodite; Bog najmanjšega terplenja ne pozabi, on pa tudi na to gleda, s
kakim sercom ga prestojite. Vsak stan ima svoje težave. „Kakor se sre¬
bro u ognji, in zlato u plavži poskuša, tako poskuša Gospod,
serca/*  pravi Modri sv. pisma. K temu terplenju nam Kristus serčnost dela
rekoč: „Veselite se, in od veselja poskakujte, kir vaše plačilo
je obilno u nebesih."  Vse težave tega živlenja, če so če tako silne, le
en čas terpč, plačilo n nebesih je pa veliko, da ga ni mogoče popisati.
Sv. Paul pravi, da vse zdajno terplcnje ni za primeriti s prihod-
njoj častjoj, ktera bode nad nami razodeta.  Ljubi kristian! če ti
hoče u težavah serce upadati, se spomni nebeškega plačila. Ljubljanski škof
Tomaž Hren je u stiskah in zopernostih imel navado reči: „Tomaž! ali
te straši delo? Poglej plačilo."  S božjoj pomočjoj ti ne bo nič pre¬
težkega ; torej si tudi ti tako serčnost delaj. Sv. Eufemii in nje tovaršicam je
Bog vidama angele u tolažbo in pomoč poslal; pokaj bi dan denašnji nje¬
gov služavnik boječ bil, ko ima še zmirej vsegamogočnega Boga pomočnika ?

1 o 1 I t v a,

Daj nam usmiljeni Bog! po prošnjah tvojih sv. devic in mučenic Eufe-
mie, Rotije, Tekle in Oražme obilnost nebeških dobrot, da ko spomin njih
terplenja obhajamo, nam ta spomin tudi u pomoč za časno in večno živlenje
služi. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, kteri s teboj in sv. Duhom enaki
Bog živi in kraljuje od vekoma do vekoma. Amen.

VII. Dan septembra alj kimovca.

Sveti K-orbinian, škof.

Sv. Korbinian je bil rojen na Francozkem u okolici IVIe-
lunskega mesta. Njegovi stariši so bili pobožni in premožni.
Že od mladih nog je pridno hodil k sv. masi, in zraven pre¬
mišljeval Kristusovo terplenje. Kad je poslušal božjo besedo,
in sveto pismo bral. Pozneje si je tudi pridno učenost pri-
dobljeval, si marsikaj odrekel, kar je sicer pripušenega, zla¬
sti pa u jedi in pijani, da se je navadil se Iožej zderževati

162

7. September alj ki mo ve c.

prepovedanih reci- Zravno cirkve sv. Germana je bi! dal sa¬
mostan izzidati, kder je štirnajst let sveto živel. Ljudje so
slišali od njegove pobožnosti in modrosti, torej so od vsili
strani k njemu hodili, ga za svet vprašat, alj se u njegove
molitve priporočat. To mu pii bilo po volji, zato ko bi bil rad
le na tihem Bogu služil. Sel je torej u Rim, in kir je po¬
sebno sv. Petra u časti imel, prosi papeža za prilicen pro¬
stor blizo cirkve sv. Petra, kder bi zamogel s svojimi to-
varši lepo živeti in Bogu služiti. Papež je iz Korbinianove-
ga obnašanja in besed sklenil, da mora posebno pobožen in
previden mož biti. Ko se je še bolj na tenko tega prepričal,
ga je najpred mašnika in pozneje škofa posvetil, ter mu
ukaza! se nazaj u svoje kraje podati, in za izvelicanje duš
skerbeti, zraven pa, kder se mu ljubi, svoje škofje opravila
opravljali. Korbinian se je tej božji naredbi podvergel in pa¬
peža vbogal,.. Domu grede obhodi celo Lombardsko in velik
de! Francozkega. Pridgje po mestih in tergih, kder se je ve¬
liko ljudi sošlo, in njegovo predigovanje ima sploh vspeli.
Korbiiiianova svetost in čudeži, ktere je Bog po njegovih
prošnjah delal, so pripomogli, da so ga ljudje posebno spo¬
štovali. Temu spoštovanju se umakniti se je vernul u svojo
nekdajno stanovanje, kder ostane eno leto. Ko seje spet za
njegovo stanovanje zvedilo, so ljudje od vsih strani k njemu
vreli, kakor popred. Da bi se tega ognul, se je vdrugic u
Hitu napravil, Bog ga je napotil skoz Bavarsko k velikem
pridu ondotnih ljudi. Tukaj je sv. škof vidil veliko neved¬
nost u vernih resnicah ; zato je začel keršanske nauke učiti,
in je delj časa učil. To je jako veselilo pobožnega vojvoda
Teodora, ki je tecas Bavarsko vladal, in žel jel, naj bi Kor¬
binian u njegovem vojvodstvu ostal. Ravno tako je željel tudi
Grimoald vojvodov sin, ki je imel svoj sedež u Frajzingi.
Svetega moža je pa le u Rim mikalo; šel je torej tje, in
prosil ponižno papeža za oprostenje od škofjih dolžnost. Pa¬
pež ga ni vslišal, ampak prigovarjal ga je apostolske dela k
izveiicanju duš dalej opravljati.

Korbinian se je torej vernul po prejšnem potu na Ba¬
varsko. U Majsi, to je bil terg s gradom ne daleč od Me-
rana, kar je tecas k Bavarskem spadalo, je ostal nekaj dni
pri grobu sv. Valentina, nekdajnega Pasavskega škofa. Gri-
inoald zvediti, da je svet mož prišel, je k njem tje poslance
napravil, kteri naj ga u Frajzingo povabijo. Svetnik je ob¬
ljubil; ko pa zve, da vojvoda s Pilitrudoj, soprugoj svojega
rajnega brata pohujšlivo živi, in kaže kakor bi bil s njoj u
zakonu, pošlje nekega svojih k vojvodu in mu poroči, da ne

163

Sv. Korbinian, škof.

bo popred cez prag njegove grajšine stopil, dokler ne bo to
pohujšanje odpravleno. Tudi je še pristavil, da je in ostane
res, kar je sv. apostol rekel: „Ne presest  n iki  ne  kur-
virji ne bodo božjega kraljestva dosegli/ 1  Pilitruda
se je hudo rastugotila, in sklenila tega novega Joaneza ka¬
kor nova Herodinja skrivej umoriti. Vendar sta se pa oba
Grimoald in Pilitruda toliko dala pogovoriti, da sta svojo na¬
pako spoznala in obžalovala, ter da sta pred svetiga škofa
se vergla, in obljubila se resnično poboljšati. K temu ju je
pregovoril tisti, kterega je bil svet mož k vojvodu Grimoal-
du poslal. Kot resnična spokornika ju je svetnik ljubeznivo
sprejel, ju dalej opominjal k pokori in k usinilenju do revežev.

I Zdaj je svet škof prevzel Frajzinško škofijo in jo ne-
kej časa prav goreče vladal. S vsakdanjim svojim predig-
vanjem, opominjevanjem in prigo varjanjem je pripravil hudob¬
ne k poboljšanju, lene k veci marlivosti za izvelieanje, po¬
božne in vnete k veci popolnamosti. Pilitruda se je bila pa
u prejšne hudobije povernula, in da bi bila u svoji luidobii
pokojniša, je iskala svetiga moža iz sveta spraviti. Dala je
enemu izmed svojih, Ninu po imenu, povelje Korbiniana skri¬
vej umoriti. Preden je Nin škofovo stanovanje s vojaki ob¬
stopil, spolniti, kar mu je bilo rečenega, je bil škof po noči
ušel. Ko pride u Majs, da Grimoaldu in Piltrudi kazen na¬
znanili, ki jima jo je Bog namenil, in klera ju je tudi u krat¬
kem potlej zadela Grimoalda je vbijavski podložen tajno kon¬
čal; Pilitrudi je pa bila vsa dostojnost s bogastvom vred od¬
vzeta, da jo je bilo zlega konec; Nin, ki se je podal svetiga
škofa umorit, je bil nenadoma zaboden, in tako pred božji
sodni stol poklican. Hugibert, sin pobožnega Teoda, ki je za
Grimoaldom vlado prevzel, je svetiga škofa prelepo prosil, da
naj se u svojo škofijo verne, in krivice, ki so se mu godile,
pozabi. Svet mož je to vslišal in spet prevzel svoj škofijski
sedež. Neizrečeno veselo ga je sprejelo celo mesto in ves kraj.

Komej je bil pa svetnik prišel, mu je že Bog razodel čas
odhoda iz tega sveta. Nektere važne opravila je poravnal, in
ob dnevu, ki mu je bil za smert odločen, je vzel svoje škofje
oblačila, šel u cirkev maševat, in ko je od maše prišel domu,
je zavžil nekaj malega vina, se pokrižal, in u pričo nekterih
duhovnih umeri, brez da bi bil pred kaj bolan, alj da bil kako
znamenje bolečine od sebe dal To se je zgodilo 8. kimovca u
letu 730 Njegovo truplo je bilo u Frajzinski škofiski cerkvi
slovesno pokopano. Kir je pa svetnik željel u Maisi pokopan
biti, je Bog pokazal, da hoče njegovo željo spolnjeno viditi.
Koj po pokopu se je u Frajzingi začelo strašno deževje, ki

264

7. September alj kimovec.

je tako dolgo terpelo dokler niso svetiga trupla u Mais prene¬
sli. Ko so petdeset let potlej Longobardi Tiroljsko napadli in
deželo pustošili, ga je pobožni škof Aribo po božjem razo-
denju vzdiguul in nazaj u Frajzing prenesel, kder ga še zdaj
posebno ceste.

Njegovi podobi dajo medveda na strani, u spomin, da ko
je svet mož vdrugic u Rim popotoval, in s svojimi moral pod
milim Bogom prenočiti, je medved zgrabil njegovega konja,
kteri je bil s nekterimi potrebnimi rečmi obložen, in ga je po-
žerl. Svetnik je medveda še pri žrenju najdel, in mu u božjem
imenu zapovedal, da mora težo, ktero je dozdaj konj nosil,
prevzeti, in do Rima nesti. Zver je vbogala, in naloženo težo
tako dolgo nesla poterpežljivo, dokler ji je po dokončanem po-
potvanju niso odvzeli. To je vidilo brez števila veliko ljudi.
Rog je hotel s tem, kakor s več drugimi prigodbami pred sve-
tam počestiti in povikšati svojega zvestega služavnika.

Nauk in posnema.

1. Sv. Korbmian je opominjal Grimoalda in Pilitrudo zavoljo njiju ne¬
sramnega živlenja. To je storil gotovo iz ljubezni do Boga, kir mu je raz-
žalenje božje težko djalo; pa tudi iz ljubezni do teh dveh grešnikov, ki sta
se mu usmilila. Ako moreš koga zavolj njegove napake opominjevati, stori to
iz ljubezni do Boga in do bližnjega, da boš žalenje božje in pogubo bliž¬
njega odvernul. Ce pa tebe kdo svari, sprejmi svarjenje voljno, zlasti če se
to zgodi od tvojega spovednika, od domačega duhovnega: oni so dolžni sva¬
riti, zakaj bi se zoper njih pritoževal; zakaj jim za zlo vzel? „Bolje je
od modrega moža posvarjenemu biti, kot pa se goljufati dati
pr iliz vanju n o r c o vpravi  sv. Duh. In sv. Krizostom piše; „Bolnik
neumno počne, če se pritožuje zoper zdravnika, kter mu zdra¬
vilo zapiše, ki je za zdravje potrebno alj služno.“  Tisti, ki se zo¬
per svoje duhovne pritožujejo, jim naganjajo, alj, ko jim je kaj storiti alj
odrajtovati, žugajo, da jim tega ne bodo storili, tisti sami sebe raznašajo, da
so hudobni. Lehko je vganiti, kaj je uzrok njih hudobnega besedovanja in ob¬
našanja; svarjenja .in morda ojstrega svarjenja so vredni, zato so jim du¬
hovni napoti; alj pa tudi morde na skrivnem tako hudobno žive, da jih že sa¬
mo spomin na duhovne u oči bode: kir njih pregrešno vest že spomin na
duhovske opravila drami in nadležuje. Hudobnim pobožnost že od deleč smerdi.
Grimoakl in Pilitruda že dolgo na unem svetu obžalujeta, da nista vbogala,
ko ju je sv. Korbinian opominjal. Veliko jih že u peklu za to terpi, ko opo-
minvanja svojih duhovnih in spovednikov niso poslušali. Varuj se, da se tudi
tebi ne bo taka godila.

Rojstvo Marie Device. 265

2. Sv. Korbinian je umeri brez popred kaj bolan bili, vendar je srečen,
zato ko je bil za smert vedno pripravlen. Nekteri ljudje pripravo za smeri in
torej tudi pokoro na zadno odlašajo. Menijo, da kadar bodo zboleli, bodo
najbolje pokoro storili. Kdo jim je pa obljubil, da bodo pred smertjoj bolni?
Ali se ne more zgoditi, da bodo brej bolezni na enkrat umerli, kakor se je
že veliko ljudem zgodilo? Cc bodo pa prej bolni, ali ne vtegne kaka taka
bolezen biti, ki jim bo koj pamet zmešala, alj ki jim bo take bolečine na¬
pravljala, da ne bodo mogli ene same dobre misli obuditi, še manj se vseh
grehov prav spovedati? Vrag jim bo kvasil, da še nobene nevarnosti ni, da
bo bolezen kmalo prejšla, da bodo kmalo spet zdravi i. t. d. Tako jih je bilo
že veliko omamlcnih in ogoljufanih. In naj že bo kakor hoče, vendar le to res
ostane: pozna pokora je redko prava pokora. Sinerten alj bolezni čas ni pri¬
praven čas za tako veliko in imenitno opravilo kot je priprava za smert, na
kterej je cela večnost ležeča. Če hočeš varno ravnati, se za časa pripravljaj,
ne odlašaj pokore do zadnjega, kir je res, kar je sv. Auguštin rekel: „Po¬
kora, ki jo bolnik dela, je bolna pokora, in tista, ki jo umira¬
joč dela, se bojim, da bi ne bila umirajoča, mertva pokora.
Kdor hoče milost božjo doseči, naj stori pokoro, dokler  je  še
zdrav."

M o 1 i t v a.

Prosimo te, vsegamogočni Bog! daj nam po prošnjah sv. Korbiniana
tebe čedalje bolj spoznati, za svoje pregrehe in zmote pravo pokoro storiti,
in tako večno'izveličanje doseči; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

VIII. Dan septembra alj kimovca«.

Rojstvo Marie Device.

Cerkvi ni navadno obhajati godu rojstva svetnikov, temuč
spomin njih smerti. Rojstvo je prihod na toti reven svet, smert
izvoljenih je odhod iz revnega sveta u nebesa. Zato pravi
Salomon: „B o 1 j š i je dan smerti od dne rojstva.“
Vendar obhaja sv. cerkva spomin rojstva sv. Joaneza kerst-
nika, kir svet evangeli pričuje, da je bil pred rojstvom po¬
svečen. Veliko bolj se spodobi obhajati vesel spomin rojstva
prečiste Device Marie, ktera je bila namenjena mati odreše¬
nika Jezusa, iu je zato bila že pred rojstvom posvečena. Po
^si pravici torej katolška cerkva danasen dan u duhovnih mo¬
litvah opominja vse pravoverne se u duhu veseliti, rekoč:
»Obhajajmo s veseljem god prebla žen e Device
Marie.‘* Uzrok tega veselja pove sv. cerkev, ki Mario tako

266

6. September alj kimovec.

ogovori: ..Tvoje rojstvo, o božja porodnica! je ce¬
lemu svetu veselje oznanilo: kir iz tebe je izšlo
sonce pravice, Kristus naš Bog.“ 'S temi besedami
cerkva omeni, kar je več svetili očakov naravnost učilo, da
je namreč Maria zarija. ktera gre pred soncam Kristusom,
in njegov prihod tako reci celemu svetu naznanil je. Kdor po
noči spati ne more. alj kdor po temnem gojzdu tava. željno
pričakuje sonca. Ako vgleda jutrajno žarijo, se veseli ter si
misli, da bo sonce kmalo izšlo. Svet je bil že vec sto in sto
let u najžalostneji noči in temi. Zeljno so pričakovali tistega,
ki ie sonce pravice, in je imel temo pregnati. Veliko tisoč
zdihlejev je bilo zanj storjenih. Maria je bila od Boga mati
tega sonca pravice izvoljena. Ko ie današni dan rojena, za-
dnbimo s n j oj obljubo, da bo zaželieno sonce gotovo kmalo
izšlo. Po vsi pravici nas torej cerkev opomina, da veselo
obhajajmo Mariino rojstvo.

Maria je bila rojena n Nazaretu u tisti preblaženi hiši,
ktero keršanstvo zove sveta hiša, in ie še dandenašni u Lo-
reti na Laškem viditi. Po meri in podobi te hiše je po ker-
šanstvi semtertje več kapelic, ki se I auretanske kapele ime¬
nujejo. Mariini sfariši so bili sv. Joakim in sv. Ana. Ta dva
sta sveto živela, pa sta bila brezdetm. Zato sta preserčno
Boga prosila, da bi jima kako dete dal; pa več let nista bila
vslišana. Bogu sta se podvergla in lepo naprej živela. Ko sta

267

Rojstvo Marie Device.

bila oba že stara, jima je bil Bog poslal angela oznanit, da
bodeta hčer dobila, ktera bo med vsemi ženami žegnana, in
mali obljubleniga Odrešenika, in da naj siji dasta ime: Maria.
Od te prikazni se sicer n svetem pismi nič ne bere, vendar
jo je verjeti. Kir je bil Bog se rojstvo Kristusovega pred-
teča Joaneza kerstnika njegovim starišein po angelu oznani!
in njegovo ime odločil; ali ni še verjet niše, da je kaj takega
storil, ko je imela Odrešenikova mati rojena biti? Kolikor ve-
seljša sta bila sv. Joakim in sv. Ana tega oznanila, toliko
ponižniše sta se Gospod Bogu za obljubleno milost zahvalila.

Kar je bil angel oznani! in napovedal, je bilo tudi ob
svojem časn spolnjeno. Sv. Ana, že toliko let nerodovitna,
je spočela, in čez devet mescov je bila rojena preblažena
hčer, ki je imela s časom postati mati Odrešenika celega sveta.
Po božjem povelju so jej dali ime Maria, kar veliko pomeni.
Kakor sv. Krizostoin pričuje, je Bog hotel s tem imenom po¬
kazati veliko Mariino čast, h kteri jo je bil namenul, in pa
posebno veliko izveličanje, ktero so si imeli ljudje od nje
obetati. IJ Sirskem in Hebrejskem jeziku pomeni Maria to¬
liko kot gospa, ra z s ve tl en a, razs vetlevavka, mor¬
ska zvezda.  Komu se spodobi to lepo ime bolj, kotdenašni
dan rojeni? Kristus je naš gospod, Maria naša gospa; kakor
so jo tudi vselej našo gospo imenovali. Ona je rodila Kri¬
stusa, Gospoda nebes in zemlje; kako bi njo ne bilo torej
gospo nebes in zemlje imenovati, zlasti ko je bila u nebesih
črez vse svetnike povzdignjena? Tako govori od nje sv. Jo-
anez Damasčan. Ysa cerkev jo kliče s besedami: „Ti ča-
stitliva in žegnana Devica! naša gospa, naša
srednica, naša besednicah  Maria je gospa;  ona je
tudi razsvetlena, in pa bolj razsvetiena, kakor vsi drugi
svetci; kir je veliko čistejše spoznala Boga in božje skriv¬
nosti, kot vsi drugi svetniki, kir je bila najbolj s tistoj lučjo
sklenjena, ktera vse ljudi razsvetli. Ona je razs vetlevav¬
ka,  kir je po nauki sv. Anzelma in več drugih apostolam in
evangelistom, kakor tudi drugim kristianom marskaj razodela
kako se je s Kristusom godilo, in jih tako u vernih skrivnostih
podučila in razsvetlila; zlasti pa kir je večim, ki so s nje
priporočenjem iskali pri Bogu spoznanja u izveličanskih rečeh,
zadobila kar so prosili, in še dandenašni zadobljuje Ona je
morska zvezda,  kir nas s svojoj prošnjoj in razgledi varno
vodi skoz veliko nesreč na morju tega živlenja proti bregu
večnega izveličanja. Zato piše sv. Bernard: „Ako se vzdi¬
gujejo vetrovi skuš n j av, č e s i v e rž en n a skalo v j e

268

8. September alj kimovec.

valovi napuha, opravljanja in Ijubosnmnosti sem-
tertje zanašajo; če jeza, lakomnost, mesna po-
željivost tvoj dušni čolnič gugajo, ozri se na to
zvezdo: kliči Mario. Te tvoja vest nepokojnega
dela, te grabi strah zavolj sodbe, da začneš nad
svojim izveličanjem dvomiti — misli na Mario.
U nevarnostih, u težavah, u dvomih misli na Ma¬
rio, kliči Mario. Ne spusti nje od svojih ust, ne
od svojega serca. Ako se nje deržiš, ne zaideš;
ako jo kličeš, ne obupaš; ako na njo misliš, se ne
zmotiš; če te ona derži, ne padeš; ako si pod nje
bramboj, si varen; če te ona spremlja, boš brez
vse nevarnosti hitel proti bregu večniga izveli-
č a nj a, in u resnici zvedil, daje  ime Device Ma¬
ria, to je morska zvezda.“ To skrivnosti polno ime je
bilo novorojenemu detetu dano, in ga še dandenašni vsikri-
stiani visoko časte. Gotovo za najsvetejšim imenom Jezu¬
sovim ni nobeno ime častitlivše kot ime Maria. Kakor ste bile
najsvetejši osebi Jezus in Maria na tem svetu, u tako bližnji
zvezi, kakorkolj zamoreta mati in sin u zvezi biti, tako tudi
mi družimo ta dva najsvetejša imena Jezus in Maria. Oba
imena sta za tiste, ki jih na pomoč kličejo, polna utehe u
živlenju in na smertno  uro; oba sta strašna peklenskim du-
hovam. Zatorej se najde u živlenju svetnikov, da so ta sveta
imena zlasti u bolečinah večkrat s vsoj pobožnostjo izgovar¬
jali in s tem imenom u ustih tudi urnerli, alj vsaj vselej že-
ljeli tako umreti. Vernimo se k Mariinem rojstvu.

Gotovo je, da sta se sv. Jonkim in sv. Ana ob tem roj¬
stvu močno veselila. Ce se jih je že pri Joanezovem rojstvu
po angelovem prerokovanju veliko veselilo, ko je bil toti
svetnik le namenjen Kristusov predteča biti, koliko veče ve¬
selje je morlo biti o Mariinem rojstvu pri tistih, ki so po
božjem razodetju spoznali, da ima novorojeno dete biti Iz-
veličarjeva mati. Stariši so u svojem veselju Boga hvalili, in
se še k večimi čednostim spodbadali. Kaj je pa novorojeno
dete počelo? Več učenikov terdi in ne brez uzroka, da je
preblažena Devica že u maternem telesu bila obdarovana s
darom se popolnoma pameti zavediti, kar se iz tega kaže,
ko je Bog bil že svojemu predteču sv. Joanezu dal se u ma¬
ternem telesu pameti 'zavediti, kar se iz tega vidi ko je Jo-
anez vpričo božje Matere od veselja u maternem telesu po¬
skakoval. Od tod učeniki dalej sklepajo tako: Zakaj bi ne
bil Bog take in še veliko veče gnade preblaženi Devici kot
prihodnej materi svojega Sina dodelil? To naj vsak za go-

269

Rojstvo Marie Device.

tovo ima, da kakor hitro se je Maria pameti zaredila, seje
tudi koj k Bogu, svojem cilu in koncu obernila, ga presercno
ljubila, in se popolnoma u njegovo službo izročila. To je go¬
tovo storila ob svojem prihodu na svet. Zato je še bolj spo¬
dobno in prav, da nas sv. cerkev opomina obhajati s veseljem
denašen dan, rekoč: »Obhajajmo Mariino rpjstvo s
veselje m,“

N a ti k iti posnema.

1. Kakor hitro se je Maria pameti zavedla, se je Bogu popolnoma u
njegovo službo izročila. Kaj si pa ti storil, ko si k pameti prišel? O kako
pozno si začel Bogu služiti, če si kdaj začel! Vsaj danes stori, kar bi bil
imel storiti, ko si k pameti prišel. Oberni se k svojemu stvarniku, moli ga
ponižno, zalivali ga za vse dobrote svojega živlenja, daruj se mu u njegovo
službo, in še danes začni u delah kazati, da hočeš zanaprej bolj goreče Bogu
služiti, kot pa do zdaj. Kakor je Bog tebi živlenje dal, samo njemu služiti,
tako bi bil imel svoje živlenje vse in popolnoma u to obračati, da bi bil Bogu
služil. „Niliče ne more dvomiti/'  pravi sv. Salvian, „da imamo to,
kar nam Bog iz zgol dobrote da, tudi njemu u čast obernuti."
Tvoja vest ti pa pove, da se to do sihmal ni zgodilo; najmanji del živlenja,
ki ti ga je Bog dal, si u božjo čast obernul, veliko si ga obernnl celo u raz-
žalenje božje. Nič drugega ti ne ostane, kot grenko kesanje zavolj pretečenega,
in terden sklep za naprej se poboljšati. Oboje danes resnično oskerbi.

2. Maria devica, mati božja, pomočnica vseh keršenikov je naše časti
vredna, kir jo je Bog povikšal. Torej nam jo gre hvaliti in častiti, visoko od
uje misliti in govoriti. Tode ta čast nič ne velja, ako človek zraven po ne-
keršansko živi. Samo u mislih in besedah jo častiti, po nje razgledih pa ne
živeti, je lažnjiva alj hinavska čast, Bogu in Marii zopcrna. Vsi bogaboječi
kristjani in učeniki so Mario visoko častili, pa so si vse tudi prizadevali po
njenem razgledu živeti. Ti praviš, da Mario častiš, to je prav; saj je sama
Maria, da si je bila ravno ponižna, svoji teti Elizabeti rekla: „Vsi rodovi
me bodo srečno imenovali."  Vendar je pa sama hvala brez dobrih del
enaka drevesu brez sadu, sekire in ognja vrednemu. Sv. Tomaž pravi: „Res¬
nična hvala je terdna delavna volja Bogu in Marii ustreči."  Sv-
Vuguštin pa uči: „Mario resnično častimo, če po njenem raz¬
gledu skerbno živimo."

Ce po razgledu 4< Marie živiš, zamoreš tudi u nje mogočo prošnjo upati.
Ko bi pa u nje pomoč upal, zraven pa terdovratno u grehih živel, bi te to
ne obvarovalo pekla. Kdor upa u Mariino pomoč, tla bi u grehih mirno živel,
pravi: O Maria! ti veliko zamoreš; torej me obvaruj pogublenja, dasiravno

270 9- September alj kimovec.

se iiočem spokoriti. — Časti Mario, upaj u njeno pomoč, priporočaj sej«,
da ti sprosi gnado pokore, pa hiti se tudi resnično spokoriti. Tako boš, če si
ravno grešnik, od Marie, usmilene matere, pomoč dosegel; takim je ona pri-
bežališe grešnikov, in tolažnica revnih.

I o 1 i t v a.

Pod tvojo pomoč pribežimo o sv. božja Porodnica! ne zaverzi naših
prošenj u naših potrebah, temuč nas vselej reši od vsili nevarnost. O častit-
liva, o žegnana Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša po¬
močnica! s svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu
Sinu nas izroči. Prosi za nas sv. božja Porodnica, da vredni postanemo Kri¬
stusovih obljub. Amen.

Danes obhajajo bratji in sestre Mariine bratovšine pod naslovam: J li¬
ter n a zvezda,  misionam u sredni Afriki pomagati, da bi zamorca m prave
vere zveličanska luč zasvetila, svojo obletnico. Pomagaj tudi ti s molitvijo in
milošnjo zapušenim zamorcam n božje kraljestvo, in si delaj prijatele, ki te
bodo veselo sprejeli u večno prebivališč.

IX. Dan septembra alj kimovca*

Sveti fiadrian in tovarsi, mučeniki.

Rimski imenik mučenikov spominja včerajšni dan sv. Ha-
driana; tukaj naj bo pa današni dan njegovo živlenje postav¬
ljeno s sv. Gorgoniom, Doroteom in Petrom, ktere rimski inar-
tiroiogi današeu dan u misel jemlje.

Dorotej je bil nadzornik tistih, kterim je bilo izročeno
varovati posebne cesarjeve zaklade, in kateri so imeli tudi
skerbeti za dvorske poslopja. Doroteu je bil u službi Gor-
goni dodan, torej sta bila oba cesarjeva služavnika, zraven
pa ua skrivnem kristiana. Gorgoni in Dorotej sta sčasoma vse
svoje tovarše k spoznanju prave vere pripravila. Med temi
je bil tudi Peter, in po spričevanju nekterih pisateljev celo
Djuklanova alj Dioklecianova sopruga in njegova hčer. Da
je u cesarskem dvoru več kristianov, ni moglo cesarju skrito
ostati; vendar je Dorotea, Gorgonia in Petra veliko obrajtal,.
in jih kot svoje otroke ljubil; posebno jih je pa zavolj vere
rad imel in jim svojo bogastvo, sebe in svoje živlenje za¬
upal, prepričan, da so mu zvestejši od vsili drugih. Ko je
bil Dorotej u veči službi ko drugi, in je imel večkrat pri¬
ložnost s cesarjem govoriti, se je cesar tudi najbolj nanj
zanesel, se večkrat s njim posovetoval, iu to, kakor pravi

271

Sv. Hadriau in lovarši, mučeniki.

Euzebi, je dalo Doroteu nekako veljavnost čez vradnike in
popečitele cesarstva. Pri vsem tem se posvetnemu niso dali
oslepiti. Bog je pripustil, da so bili krnalo na poskušajo djani,
kder se je pokazalo, da vse zaničevanje in terplenje zavolj
Kristusa više cenijo od vse posvetne časti in časnega veselja.

Dioklecian je namreč svoje misli spremenil, in začel kri-
stiane čerteti. Temu je bil uzrok njegov zet Galeri Maksi-
miau, kteri ni bil s tim zadovoljen, da je bil pervi ukaz za
kristiane preganjati, tako rekoč iz cesarja iztišal, tiinveč je
še kmalo potlej vanj silil, da je drugi ojstreji ukaz dal. Ko
pa tudi ta ukaz ni bil tako spešen, da bi bil naglo toljko opravil,
kolikor si je Galeri vošil, je sklenul cesarski dvor n Niko-
medii, kder je leta 303 s cesarjem bival, zažgati dati. Potlej
je na skrivnem raznesel, da so kristiani zažgali in da so bili
kot sovražniki deržave s kristiani, ki pri dvoru služijo, spo-
govorjeni, oba cesarja živa sožgati. Steni je hotel Diokle-
ciana zoper kristiane nadražiti. Oiokleciana je jeza presle¬
pila, da je marnom verjel, in dal kristiane mučiti. Petnajst
dni pozneje je bil dvor spet začel goreti. Galeri, ki je vsega
tega uzrpk bil, je to požiganje spet na kristiane spahnul. Cesar
strašno razserden je dal kristiane mučiti in moriti. Med njimi
je bil Peter. Oba cesarja sta ga poklicala pred se, in mu uka¬
zala malikom darovati. Ko seje  tega branul, so ga nagega
nakviško potegnuli, njegovo truplo mesarili ga primorati, naj
malikom daruje. Ko je pa to stanovitno odrekel, so ga do be¬
lih kosti s železnimi grebeni raztergali, na rane mu soli po¬
suli, da bi ga bolj sklele, in potlej so jesiha u nje lili. Tudi
te bolečine ga niso premagale, in mu serčnega pokoja vzele.
Pekli so ga dalej na rosi 5  še to malo mesa, kar mu gaje
bilo ostalo vničiti. To se je pa počasi godilo, da bi bil od
daljili bolečin gotovše premagan; pa nasproti je on vse bo¬
lečine, trinoge in rabeljue premagal, in u tej muki umeri.

Dorotej in Gorgoni sta enkrat vidila, kako je cesar ne¬
kega kristiana neusmileno dal mučiti; in to jima je u sercu
tako silno željo do muke imelo, da sta cesarja javno tako
nagovorila: „Zakaj tega samega mučiš? Midva ima¬
va ravno to vero kakor to ti, in hočeva tudi za
Kristusa voljo ter peti kakor  to  ti." Cesarja je strašna
tugota popadla; pri tej priči da oba običati, in potlej jima rane
s soljoj potresti, in s jesiiiom obliti. K a to ju da s ketnanii
»a ros prikleniti, in pod ros žerjavce nagrebsti, ter tako ne¬
kaj časa mučiti, nazadnje pa obesiti.

Sv. Hadriau je bil na mlako vižo k pravi veri spreober-
njen. Bil je osem in dvajset let star mož iz uajimenituisega

272 9. September alj kimovec.

rimskega plemstva, vojaški častnik u Nikomedii in dvorjan
cesarja Maksimiana Galeria. Po cesarjevi volji je on tudi kri¬
stjane preganjal; bil je tudi pri cesarju, ko so vpričo tega
kristiaue mučili. Med drugimi je bilo enkrat tri in dvajset ver¬
nih po cesarjevem povelju neusmileno mučenih, potlej pa u
temno ječo veržeuih. Neverni cesar je bil na nje grozno
serdit, kir jih ni mogel ne s lepim ne s hudim po svoji hu¬
dobni volji nagnuti. Rekel je svojim služavnikoin: „Zapišite
njih imena, da bodo drugikrat huje od vseh dru¬
gih mučen  i. 44  Ti serčni Jezusovi pričevavci so bili vseh pre¬
jetih ran in bolečin veseli, Jezusa so glasno hvalili, in eden
drugemu so serčnost delali za njegovo sveto vero umreti.
Neverni Hadrian se ni malo njih serčnosti in stanovitnosti
čudil; k njim je sel in jim rekel: „Ljubi moji! povejte
mi, kako zamorele u hudih bolečinah dobrovoljni
biti? Kaj upate po smerti od svojega Roga do-
bregaprejeti? Bolečin, ktereviterpite, b i n e h o-
tel terpeti, ako bi ves svet dobil; kakšnega pla¬
čila vi čakate, da bo vredniše od vsega sveta?’ 4
Kristiani so ntu odgovorili: „Tudi mi bi ne h o tli za ves
svet toliko bolečin prestati, pa jih radi terpimo
za nebeško kraljestvo. Ves svet, nj ega dobro t  e,
čast in vse drugo ni nič lemo nebeškega kralje¬
stva. Silne bolečine terpimo zdaj, pa teh bo hitro
konec; nebeške dobrote pa ne bodo nikoli minule/ 4
Veliko tacega so mu pravili, in tudi ob kratkem ga učili po¬
glavitnih resnic katolške vere. Hadrian od guade božje raz-
svetlen je u njih besede veroval, se k svojim vojakom obernul,
in jim rekel: „T u d i j a z s i m k r i s t i a n in hočem pri tih
svetnikih ostati. 4.  Vojaki so mu rekli: „Pojdi s nami
pred cesarja/ 4  Kadar so pri cesarju bili, so mu povedali:
„Naš poglavar, tvoj sluzav n ik Hadrian se meša;
hotel je pri unih hudobnih u ječi ostati in pravi,
da je kristian/ 4  Cesar zavolj te novice ves jezen, je sv.
Hadrianu serdito rekel: „lierž si premisli in popravi
svojo  naglost. 44  Sv. Hadrian je cesarju odgovoril: „Ne
bom si premišljeval; prosil le bom vsegamogoč-
liega Boga, da naj mi odpusti, kar sim ga iz ne¬
vednosti žalil/ 4  Neverni cesar Maksiinian je svojim slu-
žavnikom serdito rekel: „U ki e ni te ga, in verzi te ga u
ječo m e d u n e h u d o d e I n i k e, d a b o s n j i m i z a s 1 u ž e n o
plačilo prejel/ 4

Služavnik sv. Hadriana, kadar je vidil ga u ječo med
kristiaue gnati, je tekel, in to njegovi soprogi Nalalii pove-

zn

Sv. Hadrian in iovarši, mučeniki.

dal. Natalia ga je vprašala: „Zakaj je mož u je e o ver-
ž e n ? K a j je hude g a storil  ?“ Služavnik ji je odgovoril :
.,N e k a j časa  s e j e s < i s t i m i h u d o h n i in i p o g o v a r j a 1,
j i m v e r j el,  i n k r i s t i a n p o s t a I:  z a t o j e u j e c i." Na¬
talia, ki je bila že dolgo kristjana, se je močno oveselila, to
novico slišati, in hitela je k njemu u ječo, ga najpred objela,
potlej se prednj vergla, celi vala njegovo želežje, in mu rekla:
,,Zdaj te prav ljubim, ko si hudičevo službo za¬
pustil, i n p r a v e g a B o g a v e r uj e š; n j e m u bodi ve č-
na hvala, ker te je razsvetli in k spoznanju res¬
nice pripeljal. Poterpežliv in stanoviten bodi do
sin er ti, da prideš u kraljestvo božje/ 4  Tudi vernim
jetnikom je rekla: „P rosi te Boga, da naj mojemu mo¬
žu stanovitnost da, in u cit e ga u ker š auskih res¬
nicah/* Potlej se je domu vernuia, ker nji ni bilo dovoljeno,
dalj časa u ječi ostati. Cesar je sklenili Hadriana in vse nje¬
gove tovarše u nekterih dneh iz ječe pred se poklicati, in
če ne odstopijo, jih do snierti mučiti. To se je imelo u osmih
dneh potlej zgoditi, ko je bil Hadrian u ječo veržen. Toti
cesarjev sklep je bil Hadrianu in njegovim tovaršem naznanjen.
Hadrian se tega ni celo nič vstrašil. Od ječarja je za nekaj
denarja dovoljenje kupil, na svoj dom iti, svoji soprugi to ve¬
selo novico povedat; obljubil je pa čez nekoliko ur spet u
ječo priti. Ko je bi! na poti proti domu, ga je neki znane
vidil, kter je hitro tekel Natalii povedat, da nje soprog domu
gre- Ženi je na misel prišlo, da je Hadrian vtegnul Kristu¬
sovo vero zatajiti, in zato spušen biti; torej se je grozovitim
prestrašila, io tekla k hišnim vratam, mu jih pred očrni za¬
preti. Rekla je, da takega, ki je Bogu nezvest, ne more več
za svojega moža spoznati. Hadrian ji od daleč dopoveduje,
da naj ga posluša, ker on ni odpadel, temuč le pride povedat
nji veselo novico od svoje bližne snierti. Zdaj .si je Natalia
oddehnula, mu odperla, prednj padla, ga odpušanja prosila, in
ko sta se nekoliko pogovorila, ga je do ječe spremla, mu od
novega živo prigovarjala in priporočala Boga goreče prositi
za gnado moči pri naprejstoječi muki.

Ko je imel rečen dan cesar jetnike spet pred se pokli¬
cati, je bila Natalia spet k svojem možu prišla in mu rekla:
„Zdaj je čas prišel, ljubi moj mož! u djanju po¬
kazati, kar si sklenul. Misli  na  Boga. Kar imaš
zdaj terpeti, bo minulo, kar ti bo Bog za to dal,
bo večno terpelo. Si bil tako serčen, ko si se za
svojega cesarja vojskoval, ki ti je le časno  pla¬
čilo dal, kaj ti i e še li storiti za tistega,  ki  ti bo

II. Del. ' 18

274

9. September alj kimovec.

večno krono dal?“  Hadrian je polu keršanske serčnosti
stopil pred cesarja, in s tovarši vred stanovitno pričal vero
u Jezusa, in neumne malike zaničeval. Cesar je dal vse raz¬
mesariti, Hadriaua pa še najhuje. Najpred ga s šibami,
potlej s batmi tepejo, in nazadnje s železnimi grebeni po ži¬
votu raztergajo. Kosti in oserčje se je svetnikom vidilo, pa
so vsi stanovitni ostali. Nazadnje so jih spet u ječo odpeljali.

Natalia, ki je bila s nekterimi pobožnimi gospemi zraven,
je Hadriaua presercno poljubljevala in objemala, mu srečo vo-
šila, daje  pervi vihar tako sercno prestal; brisala mu je ker v,
in po svoji moči iskala mu stan polajšati. Ko je trinog to
zvedel, je prepovedal u prihodnje kako žensko blizo pušati.
Natalia sije  berž dala lase odrezati, u možko obleko se pre¬
obleče, in tako nespoznana spet pride u ječo. Kmalo potlej
je bilo od cesarja povelje dano Iladriauu in drugim kristiauom
roke in noge posekati, trupla pa sožgati. Neprestrašen Kri¬
stusov spoznovavec je s drugimi vred hvalil Koga, in se za
to prestrašilo muko pripravljal. Natalia je rabeljne prosila pri
nje možu začeti, da bi kje pri pogledi p tuj e muke ne obupal.
Potlej Hadrianu tako goreče, da pred nikdar ne tako, pri¬
govarja in ga na moriše spremi. Tu je storila junaško delo,
kakoršnega še svet morda nikolj ni vidil; sama je zgrabila
moževe noge, jih na pripravlen ploh poravnala, in jih med
prigovarjanjem tako dolgo deržala stanovitno, dokler jih ra-
beljni niso odsekali. Kavno tako je storila s njegovimi ro¬
kami. Hadrian se je neprestrašen kazal u svoji muki do zad-
nega zdildeja. Natalia je potlej vzela roke in noge, in jih s
poslovanjem celivala, pa s seboj vzeti jih ni smela. Kakor
so s sv. Hadrianoin počeli, tako tudi s drugimi. Njih sveta
smert je bila u letu 310.

Ko so bili vsi muko častitlivo prestali, so njih trupla in
odsekane udje na gromado zmetali. Nastala je pa strašna ne¬
vihta; vsi so strani zbežali; zažgano gromado je ploha vgas-
uula. Tako svete trupla in ude ni ogenj poškodoval, in kri¬
stjani so priložnost dobili, jih u najbližno keršansko hišo pre¬
nesti. Drago so odkupili tudi njih oblačila, ktere so rabelj ni
že med seboj razdelili. Vse to so pobožni kristiani naložili
u čoln, in od Nikomedie, kder so mučeniki terpeli, pripeljali
u Bičane alj Carigrad. Natalia, keršauska junakinja, da ji ni
enake, je eno ramo svojega moža obderžala za se, in jo va¬
rovala kot drag zaklad. Cez nekaj dni se ji je njeni mož,
sv. Hadrian prikazal, in ji zapovedal tudi v Carigrad iti, da
bi odšla nevarnosti, zakon s malikovavcom nastopiti, u kar je
cesar silil. Natalia je vbogala, šla u Carigrad in več časa

275

Sv. Hadrian in tovarši, mučeniki.

na vso moč Bogu služila. Potlej se ji je spet u .spanji sv.
Hadrian prikazal, in ji rekel: ..Pridi zvesta sluzav niča
Kristusova in mučenikov, sprejmi veliko čast,
ki  ti  jo  je  Bog' pripravil .' 4  Na to seje  zbudila, pripo¬
vedovala svoje sanje, spet oči zatisnila, kakor bi se ji dre¬
malo, in tako je zaspala srečno u Gospodu.

Nauk in posnema.

1. Gorgoni in Dorotej sta vse svoje tovar.se k pravi veri pripravila, in
s teni pokazala pravo gorečnost za izveličanje duš. Tudi u naših časih je že
več takih služavnikov in rokodelskih poddružnikov bilo, ki so s prijaznim
razlaganjem sv. katolške vere, in s tem, ko so marskoga h katolškim pridgam
napotili, jih pripravili k spoznanju resnice, in k sprejetju sv. katolške vere.
Tudi so še druge priložnosti, kder utegne kaka dekla, kak hlapec, kak vojak
ravno tako svojo ljubezen skazati. Lehko imaš zraven sebe hlapca, deklo alj
prijatla, ki se mu toži moliti, pridig poslušati, svete bukve brati, zakramente
prejemati, alj druge pobožne in dobre dela dopriuašati. Alj imaš drugega, ki
rad igra, kolne, se priduša in roti, popija, opravlja, nesramno govori, in ima
to le za šalo, in rad kvante poje. On je nezvest gospodarju in vzame, kar
doseže, se morda prepovedano s drugim spolom peča; hodi okolj, da ga je
po vsili kotah dosti, alj hoče doma naskrivnem hudobije početi. O kako lepo
zainoreš tu svojo gorečnost in keršansko ljubezen pokazati! Kako lahko uteg¬
neš na znanje dati, da ti je za čast božjo in zveličanje bližnega mar, če take
n dobrem tožljive opominjaš k veči gorečnosti do molitve, če hudobne od
grehov zaderžuješ, alj če kake grehe, kolikor je mogoče, odvračaš; kar si
tudi storiti ojstro zavezan, če ne, se ptujih grehov vdeležiš. Včasi ne moreš
s besedo nič opraviti; s lepim razgledom si pa u stanu veliko storiti, kakor
tudi s molitvijo, če jo za tiste opravljaš, kterih ne moreš sjbesedoj spodbosti
ulj jih od česa zaderžati; saj moli za nje. Spovednik, kterega moraš zavolj
tih okoljšin za svet vprašati, ti bodo zamogli u tem najboljše svetovati.

Nasproti pa tudi ne moreš storiti, kar bi bilo pred Bogom ostudniše,
tebi in bližnemu škodljivše, kot je to, če svojega bližnega od dobrega od¬
vračaš, in k grehu dražiš. Varuj se torej zasmehovati svoje tovaršice, svo¬
jega tovarša zato, ko ima veselje do molitve, u cerkev hoditi, pridig poslu¬
šati, alj druge dobre dela dopernašati; varuj se take od pobožnosti in lepih
navad, kakor si bodi, odvračevati. Še bolj se pa varuj druge dražiti k ne¬
zvestobi, k nepokoršini, k nečistosti, alj h kakem drugem grehu. Po nobeni
ceni Ji grehu ne pomagaj, če te za to tudi preganjajo, alj celo od hiše spra¬
vijo. Bolje je po nedolžnem iz hiše, kot pa od Boga u peklenski brezen jiti
Ce bi ti svojega tovarša s strupam, alj kako drugače ob časno živlenje pri-

18  *

276 10. September alj kimovec.

pravil, bi si gotovo zaslužil, da bi tc rabelj končal. Kaj pa misliš; kaj si
pri Bogu zaslužiš, če svojega bližnega ob dušno, ob večno živlenje pripraviš?
Nikdar ne dvomi; večno pogublenje si gotovo zaslužiš.

2. Misli na Boga:  s terni besedami je sv. Natalia svojega moža k
stanovitnosti spodbadala. Ona je kotla reči: Bog je pričujoč, Bog vidi kaj
tcrpiš, Bog ti bo pomagal, ti moč dajal, in te tudi obilno poplačal. Vzemi,
ljubi moj! te besede danes kot poseben nauk za se; s njimi se ne boš samo
u težavah tolažil, ampak se tudi greha varval, in se u dobrem spodbadal.
Misli na Boga,  Bog je vselej pri tebi; on vidi kaj in kako terpiš; on ti
bo s svojoj gnadoj na strani stal; on ti bo vse obilno poplačal. Bog je pri
tebi, ko si u priložnosti greli storiti; on vidi, on ve, in sliši vse. On gleda
na to kaj počneš, govoriš alj misliš. Ne zlobi se u pričo njega grešiti. Ne
zupaj si kake nespodobne besede’ izreči, alj n hude misli dovoljiti; zavolj
tega bo enkrat od tebe odgovor ojstro terjal. Misli na Boga:  te nauk je
bil že nekdaj stari Tobia svojemu sinu dal: ,.Dokler živiš imej Boga
u svojem spominu, in varuj sc kdaj u kak greli dovoliti«

I o 1 i t v a.

Daj nam, o Bog! ker danes god tvojih sv. mučenikov Hadriana, Gor-
gonia, Dorotea in njih tovaršev častimo, da bi po njih prošnjah in razgledih
tudi eden drugemu u nebeško kraljestvo pomagali, in s tvojoj pomočjo ravno
tako vse časne težave stanovitno prenesli; po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

X. Dan septembra alj kimovca.

®veti libolaj ToleiiliaasM, spoanovavec.

Sv. Nikolaj alj Miklauž imenovan Tolentinski, od mesta
Tolentina, kder je svojih zadnjih trideset Jet živel, in tudi
umeri, je bil vojen ti Jakinski pokrajin, u tergu Sent-Angelu,
blizo mesta Forma leta 1239. Njegovi stariši niso bili pre¬
možni, pa sosebno bogaboječi, in dolgo časa so živeli brez¬
delni, cesar so bili žalostni. Goreče so se torej priporočali
sv. Nikolau, bilšemii Mirskemu škofu, da bi jim od Boga za¬
rod sprosil; zato so sli na božjo pot u Barij, kder je toti
sv. škof počival. Ko so se tukaj goreče sv. Nikolau pripo¬
ročali, da naj za nje Boga prosi, se jim je potlej pervo noc
prikazal in jih potolažil rekoč, da bodo posebno pobožnega
sina dobili, kteremu naj ime Nikolaj dajo. Resnica te pri¬
kazni in tega prerokovanja se je kmalu skazala; dobili so
sina, in ga Nikolaja imenovali. Ja hvaležnosti do Boga so

St.  Nikolaj Tolentinski. spoznovavec.

277

skerbeli lega sina sosebno bogaboječe izrediti, da bi on vse
svoje žive dni Boga hvalil. Otrok Nikolaj je bil veselje svo¬
jih slarisev in vsili znancev. Da si ravno se otrok, seje ven¬
dar vsili hudobnih zogibal. Le siusati, pridno učiti se, moliti,
n cerkev hoditi je bilo njegovo veselje, (le je po otroški na¬
vadi se jokal, so ga najlaglej vtolažili in razveselili, če so
mu rekli, da ga u cerkvo ponese: na to je k oj vtihnul, u
cerkvi pa je bil vselej tiho in spodobno. tJsmileu je bil do
vbogih, nci! je druge otroke, in rad se pokoril. Tudi kot
otrok se je tri dni u tednu postil, in po svoji moči neprene¬
homa dobro delal. Nekoliko veči se je varoval ženske le po¬
gledati, in se ni s njimi pečal.

Ko je u šolo hodil, se je pridno učil, in ni bil še svo¬
jega šolanja izveršil, že so ga bili zavolj njegovega sv. živ-
lenja postavili med korarje, da bi s lepim razgledom vsim po¬
magal. Vidi! je, da je ta služba sama na sebi sveta, vendar
mu ni bila po volji, ker je bil sklenul svet zapustiti, u samostan
iti in se popolnoma Bogu u službo izročiti. Dolgo je premiš¬
ljeval in Boga prosil, naj ga razsvetli, kaj bi storil, svoj
»amen spolniti. Enega dne je poslušal pridigo od nevarnosti
8  veta in od vrednosti duše po besedah apostola, ki pravi: „Ne lju¬
bite sveta, ne tega, kar je na njem. 4 ' Prediga mu je bila ušeč;
predigar je bil pa menih pušavnikov sv. Auguštšna. Mladeneč
Nikolaj je šel u samostan, ponižno prosit, naj sme ondi ostati;
in po dovolenju njegovih starišev je vslišan bil, ker so me¬
nihi nad njim vse znamenja bogaboječe duše vidili. Koj u letu
poskušnje se je nad njem pokazala posebna pobožnost.

278

10. September alj kimovec.

U samostanu pušavnikov sv. Auguština je Nikolaj so-
sebno sveto živel, ker je bila njegova duša polna ponižnosti.
Iz ponižnosti se je štel nevrednega grešnika, vso hvalo je
sovražil, vsim menihom kot svojim oblastnikom stregel, in nar-
zaničlivše samostanske dela je opravljal, ves krotek, pokoren
in poterpežliv. Čistost ohrauutije bila njegova najveca skerb;
torej je bil sramožlivih oči, vedno je molil in se ojstro po¬
koril. Nosil je rasovnik, vsako noč se je bičal, malo počival,
in pa le na tleh alj na terdih deskah, nikoli si ni dal odloga.
Ze pri sedmih letih, ko je slišal, da je sv. Miklauž njegov
sv. godovnik že kot dete se vsako sredo in vsak petek od
maternih pers zderžal, da ni sesal, je tudi on začel ta dva
dni brez vse jedi in pijače živeti. Tema dvema poštama je
sčasoma dostavil vsak teden še dva druga. Trideset celih let
se ni ne s mesom, ne s ribami omersil; celo jajc, mleka, jabelk
in drugega takega sadja se je zderžal, samo kruha, zelenjad
alj smugovje in vodo je vžival. Njegovo pokorjenje ni bilo
njegovi telesni moči primerjeno, zato je iz pokoršine do ob¬
lastnikov svojemu slabemu telesu nekoliko prijenjal. I)a si
ravno je pa mehčeje živel, se je vendar vsak dan postil.
Dobri menihi njegovi tovarši mu za to niso nadležni bili; pa
oblastnik drugega bogatega samostana, njegov sorodnik, je k
njemu prišel, in mu ojstro živlenje odsvetoval rekoč: „Moj
ljubi prijatel! merliču si že podoben; mlad si še,
pa že umiraš. Zakaj si boš živlenje.kratil? Če
hočeš, preseli se u moj samostan, kder boš živel
po moči slabe človekove nato  re.“ Tako mu je zapeliv
prijatel govoril, in dalej pred oči stavil, kako je še mladeneč
u cvetju starosti že bolj medel, kot kdo pri sedemdesetih letih,
da njegovo živlenje ni drugega kot večno hiranje, da bo u
kratkem svojemu redu Ji k težavi, da je človek lehko iz-
veličan brez da bi se tako terpinčil. Nikolaj je kinalo vidil
zadergo, in odgovoril: „Jaz n is im u to ti stan stopil po
svoji z lož no s ti živeti/'  in ni hotel odstopiti od ozke
poti, v po kteri je za Jezusom hodil.

Cez nekaj časa so ga njegovi prejposlavleni po svoji
okrajni u marsktere samostane poslali, redovnikom poseben
razgled pobožnosti pokazati. Nazadnje, leta 1279 so ga po¬
slali u Tolentin, kder je potlej trideset let, do smerti ostal.
Ondi je živel ravno tako ojstro kakor popred; ni jedel ne
mesa, ne drugih dobrih jedi, ne vina pil. Enkrat so bili zdrav¬
niki spoznali, da mu je treba mesa vživati, in to mu je sa¬
mostanski poglavar zapovedal. Božji služavnik je vbogal, in
nekoliko mesa jedel, pa je koj svojega poglavarja prosil, naj

279

Sv. Nikolaj Tolentinski, spoznovavec.

mu s tem prizanese, ker bo ozdravil brez da bi meso jedel,
kar se je tudi zgodilo. Svojemu bližnemu je močno pomagal
s dobrim svetom, s lepim razgledom in s molitvijo ter s pri¬
digami. Bolnike in jetnike obiskovati, jih tolažiti, jim po svoji
moči pomagati, je bilo njegovo najvece veselje. Pri sveti maši
in sicer pri svojih molitvah in pokorilih je posebno prosil za
duše u vicah. Mario mater božjo je s vsoj pobožnostjo] od
svojih otroških let častil, zato je tudi s njenoj pomocjoj ve¬
liko in posebnih gnad zadobil. Enkrat je u posebno hudi merz-
lici bolan ležal, in mislil, da mu bo zdaj umreti. Strah in
groza ga je začelo biti, ko je premišloval skrivne sodbe
božje. U tem se je obernul k podobi Device Marie, in ta naj-
ljubeznivša mati se mu je prikazala, in ga potolažila, da naj
bo dobre volje, in strah odloži. Pri tej priložnosti je ona bla¬
goslovila koscik kruha, ki ga je Nikolaj pri sebi imel, in mu
rekla ga jesti. Od tod so še dandenašen u navadi toleutiu-
ski kruhki, ktere ob godu tega svetnika blagoslovijo. On sam
je nad bolniki in revnimi storil veliko čudežev. U premišle-
vanju nebeškega kraljestva in Kristusovega terplenja je sta¬
noviten bil 5  zato je u ljubezni gorel, in ni ga bilo drugega,
kot svet ogenj ciste ljubezni do Boga. Po gosto je k Jezu¬
su zdihoval: „0 pr e ljubi Jezus, ki si iz ljubezni do
mene vso svojo sveto kerv na križu prelil! moč¬
no mi je žal, ko tl ne morem drugega, kakor malo
solz povernuti.“

Kakor je sveto živel, tako je tudi sveto umeri; Bog mu
je bil njegovo smert naznanil; toda pred smeri jo mu je bil
grozno hudo bolezen poslal. Vendar je imel tudi u tej neiz¬
rečeno veselje, ker je sleheren dan alj po noči, alj proti ju¬
tru neko angelsko veselje slišal, ktero so tudi okolj njega
stoječi večkrat slišali. Prosil je zdaj, da so mu podelili sv.
zakramente. Ko .je prejel sv. resno telo in sv. poslednje olje
je rekel: „Svojega [zveličarja sim prejel; smerti
se ne bojim, ker bom s uj ego voj pomočj o vs e so v-
ražnike premagal.“  Podobo Križanega, u kteri je bil en
koscik sv. križa shranjen, je neprenehoma poljubljeval, in
[zveličarja prosil s vsoj gorečnostjo, naj mu dobrotlivo u
zadnjem boju pomaga, in ga skoz moc sv. križa obvaruje
vseh nevarnost. Zraven je bil poln gorečih želj Boga u ue-
besah gledati; zato je gostokrat na ves glas ponavljal be¬
sede sv.Paula: „ŽeIim razvezan in pri Kristusu  biti.“
Nekoliko preden je sklenul, so ga veseliga obraza vidili, in
ko so ga po uzroku tega vprašali, je rekel: „Jezus Kri¬
stus m o j g o s p o d, k i s e n a s v o j o p r e Ij u b e z n i v o m a-

280

10. September alj kimovec.

ter in na sv. A n g-usti na opira, me k sebi kliče s
besedami: Blagor ti pobožen in zvest hlapec! p oj-
di u veselje svojega Gospoda." 4

To izrekši je vperl oči n podobo Križanega, rekoč:
„G  o sp o tl!  u tvoje roke izročim svojo d h. s o. 44  In tako
je sv. Nikolaj svojo živlenje sklenili 70 let star, 10» kirnov-
ca u letu 1309.

Njegovo podobo inalajo, da ima lilijo u roki, in zvezdo
na persah. S lilijo j naznamljnjejo angelsko nedolžnost in či¬
stost, ki jo je svetnik vselej neoskrunjeno ohranil. Zvezda
pomeni njegovo sv. živlenje; on je bil namreč u svojem zi~
vlenju svetla zvezda Cirkve božje s svojimi mnogimi in le¬
pimi krepostmi. Njegov grob slovi se dandenasen zavolj mno¬
gih in posebnih čudežev, ktere Bog po prošnjah svojega sve-
stega služavnika dela, posebno u prid tistih, ki se teinu svet¬
niku priporočajo.

Nauk in posnema.

1. Sv. Nikolaj je živel u vodnem pokorjenjil,  vendar je bil zmi-
rej vesel. Grešno živlenje je grenko, pravično pa sladko. Sv. Nikolaju je pra¬
vično, lepo živlenje upanje dajalo, daje  Bogu ušeč, in da bo u njegovo kra¬
ljestvo prišel, in to ga je veselega delalo; hudobni nasproti ne morejo imeti
notrajnega veselja, lmde dela jim prote s nesrečnoj smertjo in s večnim po-
gublenjem. Torej vpraša Job: ,,Kdo se je Bogu vstavil, in je mir
imel  Svet človeku ne more pravega miru dati, zato ko človek ni vstvar-
jen za svet, ampak da bi bogaboječe živel. Žival je zadovoljna s tem, kar
nje počutki požele, zato ko je za svet stvarjena; človek ima pa viši namen,
in če se ravno njegovi telesni in hudobni počutki pri oživanju vidnih stvari
razveseljujejo, vendar duša ni zadovoljna. Posvetne dobrote in počutne slad-
nosti dušo le motijo namesto jo nasititi. Lakomnik, če ima veliko, vendar še
več želi. Nečistniku njegova pregreha nakopava grizenje, sramoto, revšino in
druge zlege. Ravno tako gre drugim grešnikom; zmirej se nasitiijejo s grehi,
vendar so jih zmirej še lačni, in zavolj njih nepokojni. Modri Sirah pravi:
„Hudobno serce bo s bolečinami  napolnjeno. 11 ' Grešniki, ki se iz
hudega poželenja s pregrehami nasititi žele, in so zraven zmirej bolnega serca
in žalostne duše, so podobni tistim otrokam, kteri od notrajnega pečenja gnani
jedo perst, če ravno jim škoduje. Grešniki so podobni dalej trapu, ki s slad¬
kim vinom strup pije, ki jc njegovim ustam prijeten; pa kmalo mu bolečine
napravi, da po besedah Jeremia preroka vedo in vidijo kako hudo in
grenko je zapustiti Boga.  Neusmilcn Kain ni nikder pokoja imel; iz-
dajavca Judata je vest toliko gnala, da je kervav denar tje vergel in se obe-

Sv. Nikolaj Tolentinski, spoznovavee. 281

sil. David je bil mogočen kralj, pa po grehu ni mogel vesel biti, če je ravno
u dobrotah plaval. Zakaj ne? Zato ko ga je vest pekla in mu djala: Kje
je tvoj Bog?  Sv. Augnštin ni miru irnel, dokler se ni Bogu popolnama vdal.
Ravno tako se je godilo drugim grešnikom, in se jim še godi. Res je, kar
modri Sirah pravi: ..X arh uj S a rana je žalost serca; vsaka rana se
ložej terpi, ko rana serca.“  Porečeš: ; ,Nekteri, akoravno veliki grešni-
niki, so vendar le jako veseli.'^ Prijatel! nikar jim hitro ne verjemi, ker ne
vidiš njih serca; pa naj bi bili tudi veseli, saj bi bila to njih najhujša nesre¬
ča. Grešnik je nesrečen, če ga vest peče, nesrečniši pa, če ga vest ne peče.
Veselje u grehih ima nad seboj znamenje božjega zapušenja, in sodbo več¬
nega pogiiblenja. Ce grešnik u svoji slepoti tudi pozabi na smert, na sodbo in
na večnost, bo vendar le umeri, iti pravično povračilo prejel. Hudo je delal,
in hudo bo tcrpel vekomaj. .Jlritkost čaka duše vsakega, kteri  hu¬
do  del  a," pravi sv. Paul Rimljanom. Kako gre na zadnje takim, ki so pri
vsili pregrehah veseli, in si nič zavoljo njih vesti ne delajo, uči sv. Bernard;
on pravi: ,,Povej mi kdo so ljubimci sveta, ki so bili, nizdavnej
tega, pri nas? Kaj je od njih ostalo kot prah, pepel in červje?
Poslušaj! kaj so u resnici, in kaj so bili? Ljudje šobili, koti.
Jedli so, pili so, šalili so se, in ko bi trenili  so  šli  dol  i u pekel.‘ f

2. Kdor hoče pravo veseljevživati, naj iše večnega veselja.  Duša
za Boga stvarjena le u njem pravo veselje najde. Sv, Nikolaj je u sredi svo¬
jih hudih bolečin veselje vžival, Bog ga je s posebno nebeško sladkostjoj raz¬
veselil, pokojna vest, in upanje, da bode izveličan, mu je u sercu veselje de¬
lalo. Na smertno uro se mu je veselje u obrazi bralo, ker ga je Kristus u
večno veselje zaklical. Sv. Filip Neri od velikega veselja ni mogel zaspati, in
cele noči je premišljeval dobroto nebeškega kraljestva. Mogočni gospod Fran¬
čišk Borgia je vse zapustil, in u velikem vbožtvu Bogu služil, in to ga je
tolikaj veselilo, daje  Bogu vedno hvalo pel. Sv. Terezia, nuna, je že na svetu
nekoliko veselja nebeškega vživala , zato je bila vajena reči: ,,S 1 a j š a je
majhna kaplica notrajnega veselja od veselja celega svetal  O
keršanska duša! služi Gospodu, in boš mir vživala. David pravi: „Kteri
božjo postavo ljubijo, imajo velik  mir.“ Ce se Gospoda deržiš, boš
tudi u preganjanju in u drugih nadlogah pokojen zavoljo upanja prihodnega
plačila. ^Veselite se, in od veselja poskakuj  te,Ogovori Jezus, „ker
je vaše plačilo u nebesih.^

M o 1 i t v a.

Daj nam o Gospod! da ker spomin sv. Nikolaja tvojega spoznovavca
obhajamo, po njegovih prošnjah od Tebe ponižnost, krotkost, notrajen mir na
tem svetu, po smerti pa večno nebeško veselje dosežemo; naj občutimo, da
je tvoj jarm sladek, tvoja butara lahka, u tyojem kraljestvu pa plačilo neiz¬
rečeno; ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen,

282

11. September alj ki mo ve c*

XI* Dan septembra alj kimovca.

Sveta Regina, devica in mučenica,

U letu 238 je bila ,sv. Regina u A liže (izreci Aliz) na
Burgundskem od malikovavskih starišev rojena. Kznalo po
svojem rojstvu je zgubila mater; zato ji je moral oče amo
preskerbeti, ki je bila k sreči kristiana, kar pa Reginin oce
ni vedil. Pobožna ama je imela črez vse drugo to skerb, Re¬
gino sčasoma po keršansko izrediti. Kakor se je torej de¬
kletce pameti zavedilo, ji je ama vse dopovedala, kar jo je
moglo k spoštovanju sv. vere spodbosti. Bog je Regini dal
brihtno glavo: za to je kmalo spoznala, da je malikovavstvo
prazna reč, in da je le sv. keršanska vera prava. Za to je
sklenula keršanstvo sprejeti, in se na skrivnem kerstiti dati,
kar je tudi spolnila. Ker je pa skerbna ama previdila, kak¬
šen vihar bi prišel, ko bi oce od tega kaj zvedil, si je vse
prizadevala, še le keršeno Regino za muceništvo pripraviti.
Pripovedovala ji je torej, kako grozovitne muke so že sem-
tertje mladi dečki in deklice zavolj keršanstva prestali, in
kako so se u tem serčno obnašali, in kako prečudno stano¬
vitnost jim je Bog dodelil; kako velika sreča je iz ljubezni
do Kristusa kaj terpeti, in kako neizrečeno veliko plačilo si
imajo obetati, ki se za Jezusovo vero dado umoriti. Verh te¬
ga ji je tako živo razložila vrednost deviške čistosti, da je
Regina brez pomišlevanja Bogu deviško čistost za vedno ob¬
ljubila. Ta mlada deklica je po tem, kar ji je ama pravila,
tako živo začela muke želeti, da je vsak dan Boga prosila,
naj ji da gnado mučeni biti, in kot mučenici umreti. Sicer je
pa tako lepo živela, da so se ji vsi čudili, in jo spoštovali,

Ko je bila nekoliko odrasla, jo je oče od ame k sebi na
dom vzel, in ko ni vedil, da je kristiana, jo je močno ljubil,
in skerbel jo pristojno omožiti. Ko jej je to enkrat razodel
in privoljenje od nje terjal, mu je rekla: „Oče! vem da
me ljubite, in nič drugega ne išete, kot mene s
tem srečno storiti, ko bi tistega vzela, kterega
mi p o n u j a t e. Kako bi p a b i 1 o, ko bi jaz za koga
vedi la, kteri bi m e še bolj srečno storil; ali bi mi
bili pač nasproti?* 4  — „Ne,“ odgovori oče, „jaz bi ti
hotel k tem pomagati. Pa kde h o češ takega naj ti?“
„Jaz sim ga že naj d laodgovori  Regina, „in to ti je
Jezus Kristus, moi [zveličar; tega sim izvolila,

283

Sv. Regina, devica in mučenica.

od jeze ves mainlen. Ko si je spet nekoliko oddahnili, ji re¬
če serdito: ,,Kaj moja hčer! da bi bila ti kristiana?
Ali si se tako dala c o p e r n i j i zmotiti, da si se k
tako zaničljivi veri podala? T ega ti n e p u s ti m. Le
berž si premisli, ali me hočeš raji kot trinoga,
alj kot očeta i me ti.“ Regina je neprestrašeno odgovorila:
„Jaz ni si m s copernijami premotena. Keršanstvo
ni zaničliva vera, kri s ti a n biti je naj veča čast.
Meni ni nobenega spremislika treba; kristiana
sim, in kot kristiana hočem živeti in umreti / 4  Oče
od same nevolje ni vedil kaj reči, in je strani šel. Sv. devi¬
ca je^sla koj k svoji aini, ji povedat, kaj se je namerilo, in
pri njej ostane. Ta jo je od veselja objela, ji srečo vošila
k tako serčuem začetku, in jo zraven opominjevala goreče
Boga za gnado in moč prositi na boj, ki jo gotovo čaka, in
bo še hujši. Regina jo je vbogala. Ker je bila pa Reginina
učiteljca revna, ni mogla svoje učenke tako dobro presker-
beti, kot oče; torej je inorla Regina jagnjeta in drugo živi¬
no pasti. Leto samotno in mirno opravilo ji je dalo priložnost
k premišljevanju keršanskih resnic. Nje ljubezen do Jezusa,
njenega ženina, je bila čezdalje veča, in celo svoje otroško
serce mu je izročila, in popolnoma je podvergla svojo voljo
božji volji. Pa Bog jo je kmalo še večej poskušnji podver-
gel. Oče jo je večkrat s lepoj in s hudoj, s prilizovanjem
in božanjem, večkrat pa tudi s strašnim žaganjem nadleže-
val, pa zastonj. Regina je terdna ostala, da hoče kot devi¬
ca in kristiana živeti in umreti.

Ob tistem času, pod cesarjem Decieni, je bil u Alize pri¬
šel Olibri deželski poglavar Galie. Ko je zvedil, kaj se je
s Reginoj zgodilo, jo je ukazal pred se pripeljati, in ji je
razodel, dajo  on za ženo vzeti želi, in ni mislil, da bi mu to
odrekla. Regina se je do njega obnesla s vsim spoštovan¬
jem, pa mu je vendar naravnost povedala, da je že večo sre¬
čo dosegla, ker se je pokristianila in Kristusa za svojega
ženina izvolila. Olibri u toti odgovor ni bil po volji, in ker
nič ni opravil ne s večkratnim prilizovanjem, ne s strašnim
žuganjem, je ukazal Regino u ječo peljati, in prepustil nje
očetu jo mučiti. Oče jo da s verigoj tako k zidi prikleniti,
da ni mogla ne stati ne ležati. Ta muka je terpela en me¬
sec. Med tem časom je nje oče s sorodniki vred skušal serč-
no Kristusovo spoznovavko od prave vere spraviti; pa vse
zastonj. Regina za vse prigovarjanje ni marala; vsa vesela
je bila, in se  srečno štela za Kristusa kaj terpeti; samo Bo¬
ga je milosti prosila, da bi mogla za pravo vero umreti Olj-

284

11. September alj kimovec.

bri hudo razljuten je hote! vso silo poskusiti. Pred sebo da
Regino na težavni ploh raspeti im tako rastepsti, da se je
vsim pričujočim usmilila, in da so zaceli čez njega očitno na
glas memrati. Iz strahu pred splošnim puntom jo je ukazal
spet u ječo vreči. Keršanska junakinja je celo noč molila,
nazadnje je vidila to le veselo prikazen: velik križ od zem¬
lje do nebes, zgorej na križu je bil bel, svetel golobec. Zraven
je slišala razločno te besede: „Bodi veselega serca,
I j u b a n e v e s ta Je z u s a K r i s t u s a! I  v oj e de vi š t v o in
poterpežlivost sta ti krono pripravila, ktero boš
k tnalo prejela. Tvoj križ, tvojo terplenje  ti  bo
1 e s t v a u n e b e s a.“ Oh kakšino tolažbo, kakšino moč je za-
dobila sv. devica po tej prikazni! Pervi dan potlej je bila
po Olibrievem povelju spet na tezavnico raspeta, in po životu
s gorečimi piemenicami mučena, nazadnje pa u kad polno mer-
zle vode posajena. Pri tem mučenju ni nobenih bolečin ob¬
čutila; serčno je okolj stoječemu ljudstvu priporočala spoz¬
nanje edino pravega Boga. Med govorjenjem je vidila ravno
tistega golobca, kteri se ji je bil u ječi prikazal. Toti je u
kljuni nesel drago krono, in se s n j oj glavi sv. mučenice pri¬
bližal. Zraven se je slišal glas: „Pridi Regina  (toje kra¬
ljica) da boš s svojim ženinom u n eb esih kralj  e va¬
la. 4 " Več kot 800 malikovavcev se je ob tej priložnosti spre-
obernulo, Olibri pa je terdovraten ostal, in dal nazadnje Re¬
gini glavo odsekati. Tako je keršanska junakinja čestitlivo
smert storila, še le 16 let stara.

N a u k i n p o s n e m a.

1. Hudobni oče sv. Regine naj bo keršanskim očetom n svarjenje. Oče
je dolžen svojega otroka pametno po božji volji ljubiti; pametno bi ga pa
ne ljubil, če bi ga nježnega alj mebkižavega izredil. Z e možka očetova na-
tora kaže, da naj s otroci ne ravna po babje alj po otročje, kar bi storil če
bi jih nepotrebno iniloval, jim nespametnih reči ne odrekel. Iznježenci so ne-
vboglivi, čmerni, kujavi, nevtišni, nepoterpežlivi. Matere se rade spozabijo,
da so s otroci preotroške, jim prepostrežlive; kaj bi bilo, ko bi bili tudi očetje
taki; otroci bi se nobenega ne bali, ne matere ne očeta; sami sebi in drugim
bi bili k težavi. Zlasti očetova skerb mora biti otroka po keršanski izroditi,
in od njega slabe nagone odpravljati, ter k dobrem napeljevati; mater mora
pa voditi, da otroka ne spakadra. Otrok se mora očetove besede bati. Ža¬
lostno bi pa bilo, če bi keršanski oče bil tak, ko je bil oče sv. Regine alj
sv. Barbare alj pa oče sv. Eufemie in sv, Doroteje; ti očetje so svoje otroke

285

Sv. Regina, devica in mučenica.

zavolj pobožnosti čerteli, preganjali, pretepali in celo sami umorili. Oče mora
sam otroke učiti keršanski nauk in molitve. Ako sam ni za to pripraven, alj
če ne utegne, mora skerbeti, da otroka dobrim učenikom u šolo pošilja, in
gleda, da pridno u šolo bodi, iz šole ne ostaja, in u slabe družbe ne zaha¬
ja. Ravno tako je skerbeti, da otrok hodi u cirkev h keršauskemu nauku, in
da se lepo u cerkvi vede. Ce se po očetovi neskerbuosti otroci spridijo in so
nevedni, bo dalej tudi njih zarod neveden in spriden, od vsega tega pa oče
pred Bogom odgovor dajal, da mu gorje! Ako je otrok hudoben, ga mora
oče kaznovati, vendar mora kazen bili po pameti in otroku primerjena, le iz
namena, da bi se otrok poboljšal. Oče naj bo malo besedi, in otroka navadi,
na pervi pomigljej slušali, če ne, naj ga s šiboj strahuje. Modri Sirah pravi:
„Kdor svojega sina ljubi, ga zmirej pod šibo ima, dana zadnje
veselje nad njem doživi.^  Da pa očetovsko strahovanje ne sme neusmi-
leno biti, uči apostol, ko piše Kološanom: „Nikar ne dražite svojih
otrok k scrdu.“  Oče more materi pomagati, če jo otroci ne slušajo. Ako
se pa nameri, da bi imel zavolj otroške izreje kak prepir med očetom in ma¬
terjo priti, naj to naskrivnem poravnata, ne pa vpričo otrok. Da bo oče vse¬
lej vedil otroka svariti, naj gleda, kodi otrok hodi, in kaj počne, ko ni do¬
ma. Očetova hiša naj bo otroku zavetje pred vsilili dušnimi in telesnimi ne-
varnami. Zraven mora oče še posebno skerb imeti otroku za živež, za ob¬
leko, za stanovanje, za zdravje. Zato mora biti oče delaven, varčen, skerben,
in to vse toljko bolj kolikor ima več otrok.

2. Devištvo in poterpežljivost  sta sv. Regini pridobila nebeško
krono. Križ in terplenje ji je bilo lestva u nebesa. Menim, da imaš tudi ti
kak križ, in kaj terpeti. Ce tega nimaš, bo gotovo še prišlo. Ali ti bo pa
terplenje lestva u nebesa? Ce križe in težave zavolj Roga brez memranja in
pritoževanja prenašaš kakor sv. Regina, ti bodo lestva u nebesa, če ne, ti
kodo lestva u peklenski brezen. Kaj hočeš raji ? Terpeti ti je, križ ti je no¬
siti. Terpi in nosi torej s voljo, in pojdi tako proti nebesam, saj je to bolje,
kot pa bi po cesti nevolje u pekel šel. Poterpežlivost in čistost ste sv. Re¬
gini nebeško krono napravile. Nepoterpežlivost in ljubezen nečistih veseljic neiz¬
rečeno veliko ljudem pripravljate prostor u peklu. Kaj pa ti k temu praviš?
Ob objokuj s kervavimi solzami svojo slepoto in neizrečeno neumnost vse
svoje žive dni; saj imaš dovolj vzroka, prosi prav ponižno Boga za odpa¬
danje in za milost, da bi nebeško krono, ktere ne moreš več s deviškoj či¬
stostjo doseči, vsaj s pravoj pokoroj dosegel. „Nič drugega ne objo¬
kujmo,  kot  greh,“' pravi sV. Krizostom. ,,Blagor jim, kise jokajo
l,e  po kakem mertvem, ne zavolj kake časne zgube, ampak za-
v oIJ  greha.o’ Imaš pa še drag zaklad deviške čistosti, Boga prav lepo in
ponižno zahvali, in skleni vse časno premoženje, clo živlenje raj zgubiti, kot
pa toti zaklad s nečimurnoj sladnostjo pregrešno zameniti. ,,Tvoja deviška
čistost je tvojo največe bogastvo, tvoj naj imenitniši zaklad,

386 12. September alj kimovec.

k ter se ne da nadomestiti,^ piše sv. Jeronim; zaklad s kterim si za-
moreš posebno čast u nebesali kupiti.

M o 1 I t v a.

O Bog! ker si sv. Regini posebno veliko terdnost in moč dodelil, daj
nam po nje prošnji milost, nje terdno vero in serčnost posnemati in nam en¬
krat nje plačila deležnim biti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XIJ. Dan septembra alj kimovca.

Sveti Oiclon, Cerkvenik.

Sv. Gidon (Guidon) je bil rojen na Brabantskem u neki
nevažni vesi zraven mesta Brisela. Sploh so ga imenovali
ubožica iz Anderleka. Njegovi stari.ši so bili kmetiški, vbogi,
pa pobožni. Lepo so ga učili Boga spoznati in njemu sluziti.
Kakor stari Tobia svojemu sinu, tako somu velikokrat dj ali:
„Ljubi sin! vbogi smo, pa bodemo bogati, c e se
Boga bojimo in greha varujemo.“  Skerbno so ga učili,
pa so tudi sveto živeli,  bili stanovitni u terdem delu, u po-
korjenju, u poterpežljivosti in u božjej hvali. Otrok Gidon
je s pomočjo gnade božje ves nedolžen, pokoren in bogabo¬
ječ bil; dobrega duha svojih stari,sev se je bil nauzel, in je
po njih razgledu skerbno živel. Ko je odrasel, je spoznal
srečo in dobroto svojega nizkega stanu, bil je poterpežliv,
in tudi vesel svojega vbožtva; vedno je hvalil Boga, kteri
ga je vbožimu Jezusu podobnega storil. Oblastnike in mo¬
gočne je spoštoval, in ni bil jim nikolj nevošljiv visokosti.
Kadar je vidil ljudi u svet preveč zamaknjene, je njih sle¬
poto obžaloval; vboge je učil pokorno in poterpežlivo žive¬
ti, in si prizadevati nestrohlivo bogastvo nebeškega kralje¬
stva zaslužiti, ktero ne bo nikdar prejšlo. Bil je priden de¬
lavec; lenobo je iz serca sovražil; nikomur ni bil nadležen,
da bi bil dobil, kar drugi s trudom zaslužijo, kakor veliko
lenih beračev dela; pridno je delal ne iz lakomnosti, temuč
da bi se pošteno živel,  in svojo truplo pokoril. Kar mu je
živeža ostajalo, je vbogim delil. Zraven terplenja, ki vbožt-
vo.zadeva, si je tudi radovojjne pokorjenja nakladal, malo
spal, dolgo molil, bolnike obiskoval, nevedne učil, in dosti
drugega dobrega pridno delal. Molil je tako rad, da je več¬
krat skrivej u cirkev slezih in tako zvesto molil, da so ga
angela imenovali. Svetih naukov je bil ztnirej lačen, rad jih

287

Sv. Gidon, Cerkvenik,

poslušal, skerbno premišljeval, in zvesto po njih živel. Ne
le kar je od duhovnih pastirjev u cerkvi božjega slišal, te-
muč tudi, kar so mu drugi dobrega povedali, je u sercu ohra¬
nili, in s veseljem spolnoval.

Njegovi stariši so mu bili kmalo pomerli; torej je bil
le Bogu in samemu sebi prepušen. Ko je bil blizo kakih 14
let star, je šel neki dan u vas Lek, dve uri od Brisela. Pre¬
dem je tu svoje opravila opravil, je šel po svoji navadi u cir-
kev Matere božje molit. Eno uro dolgo je molil, in premiš¬
ljeval pred Marijno podobo. Eajmošter ga je vidil, neznan
mu je bil; pa njegovo posebno lepo vedenje u cerkvi, in nje¬
gova gorečnost mu je jako ušeč. Kadar je Gidon iz cirkve
šel, ga je k sebi poklical; ga spraševal od kod pride, koli¬
ko je kaj star, kako se živi, in več drugih takih reci. Iz nje¬
govih odgovorov je fajmošter spoznal, da je posebno boga¬
boječ in moder. Vprašal gaje,  če hoče biti Cerkvenik alj
mežnar pri ujem. Sv. Gidon je bil te priložnosti vesel, in je
ostal Cerkvenik pri tej farni cerkvi Marie Device. To služ¬
bo je več let zvesto opravljal; ne kot najemnik li zavolj ob¬
ljubljenega plačila, ampak kot zvest služavnik božje veže.
Iz spoštovanja do Boga ni le altarjev, mašnih oblek, in kar
še k božji službi gre, ampak tudi vse kote, in karkolj je u
cerkvi bilo, lepo čedno ohranul. Gidon ni bil podoben mar-
sikterim lenim mežnarjem, ki imajo eirkev nesnažno, ko rev¬
no beraško hišo; iz spoštovanja do Boga je skerbel za nje¬
no lepoto. Pri sv. maši je s vsoj spodobnostjo stregel, in
pri vsih cirkvenih opravkih je u Boga mislil. Kadar koIj  je
šel inemo sv. rešnjega Telesa, alj mem altarja, kderje bilo
shranjeno, je poklekuul in se mupripognul. Bil je svoje služ¬
be neizrečeno vesel, ker mu je bilo priložilo, vsak dan pri
sv. maši biti. Velikokrat je bil do noči, včasi celo noč u
molitvi alj premišljevanju, in če ga je spanje premagalo, je
na cirkvenem tlaku nekoliko podremal. Večkrat so ga objo¬
kanega najdli pred podoboj Device Marie u molitvi. Mario
je na ves glas prosil, naj mu zadobi odpušenje grehov. On
je vselej lepo živel, vendar je najuienjo napako, ki jo je
storil, bolj obžaloval, kot nekleri svoje največe pregrehe.
Zaslužek pri n jegovih opravilih je bil majhen, pa še tega je
večdel drugim revežem razdelil. Fajmošter, drugi duhovni in
vsi larmani so ga bili veseli, in kedar ni slišal, mu niso dru¬
gače rekli ko sveti mežnar. Kdorkolj je u eirkev prišel in
vidil njegovo bogaboječe zaderžanje, je bil po njegovem ra¬
zgledu nagnjen božjo vežo bolj spoštovati, in raj moliti*

288

12. September alj kitno ve c.

Sv. Gidou je po volji božji živel , in čedalje pobožniši
prihajal, vendar ga je bila neka zapeliva zmotnjava preten¬
tala, in ga nekoliko časa motila. Bogat kupec iz mesta je
bil k njemu prišel, in mu tako govoril: „81 i sim praviti,
da si do vbogih jako usm i 1 en, pa tvoja maj hi na
služba ti ne dopusti, jim veliko pomagati; stopi s
menoj u španovijo, dokaj boš prikupčeval, in svo¬
jemu revnemu bližnjemu obilni  še  pomagal.‘‘Sv.Gi-
don ni vidil hudičeve nastave, iti ni pomislil, da Bog noče
od njega, kar je čez njegov stan in čez premožnost, ktero
mu je dal. Od te zapeljive skušnjave osleplen je svojo mir¬
no službo popustil, in začel kupčevati. Vsi so se mu čudili,
in nad njim se pohujšali, pa je menil, da prav ravna. Bogat
kupec je njegovi zvestobi veliko blaga zaupal, s njim šel na
morje in se u daljno deželo namenil, pa ladija se je bila na
klečet nasadila, in tako ostala. Gidon je bil zdaj u smertni
nevarnosti; vsak se je o<eI, kakor je vedil in znal. Gidon
je zgrabil neko ranto in s n jo j ladij o odrival se oteti; pa
ranta se mu je u rokah zlomila, in ena špritla (skala.) se mu
je tako daleč u roko zasadila, da je ni bilo mogoče izdreti;
na suho je bil vendar srečno prišel.

Ta naključba mu je oči odperla, da je spoznal, kako
napak je storil, zapustivši svojo cerkveno službo. To je on
obžaloval, se vernul ti Lek, prosil fajmoštra za odpušanje in
za privolenje spet u cerkvi streči kot pred. Špritla, ki se mu
je bila u roko zasadila, mu je močno na poti in velike bole¬
čine mu je napravljala. Pri Materi božji je torej pomoči in
milosti iskal, ki jo je tudi kinalo zadobil; špritla se je sama
odkala, ko je pred Marinoj podoboj molil. Od tistega časa
je bil še enkrat bolj priden u svojih opravilih, in u krotenju
svojega života. Ko je bila roka zdrava, ga je še več let bo¬
lela rana serca, ki si jo je bil pri svoji kupčii napravil. To¬
rej je bil skleniti, za pokoro na božjo pot u Rim iti, in potlej
tudi u Jeruzalem. Zato je prosil svojega fajmoštra, naj mu
dajo iti, kakor .si je nameniti. Na božji poti je imel le to za
živež, kar si je vbogaime sprosil. Šel je pa najpred u Rim,
in potlej u Jeruzalem. Ko je bil iz Jeruzalema spet u Rim
prišel, je tu najdel Votidulfa, tehauta Anderleške sborne cirk-
ve, kteri je s nekterimi tovarši (udi hotel u Jeruzalem na
božjo pot iti. Vondulf ga je prosil, da naj njega s tovarši
vred spremi u Jeruzalem, kamor že nekoliko bolj pota zna.
Gidon je bil že močno opešal, vendar iz ljubezni do bliž-
njega je hotel še enkrat u Jeruzalem iti. Ko so bili božjo
pot u svetih krajih opravili, »o se u Europo vernuli. Na potu

Sv. Gictou, Cerkvenik. Ž88

je dekan s svojimi tovarši vred na vrocnici zbolel, in vsi so
pomerli zunaj Gidona. Gidon jim je cel čas bolezni s vsoj
skerbjo stregel: potlej se je vernul u Brabant, kakor mu je
bil dekan že pred ukazal, torej je Gidon tud u Anderlek
prinesel naznanilo od dekanove smerti. Mali Anderleski de¬
kan je romarja u svojo hišo sprejel in ga odvernul, da ni sel
u Lek. Ko je bil Gidon kot svetnik toliko dolgih potov sto¬
ril, je začel od truda in težav se slabega čutiti. Bog mu je
tudi bližnjo sinert naznanil, h kteri se je Gidon iz vse moči
goreče pripravljal. Ko je sv. zakramente prejel, sejeu  rno-
litvo zamislil, in vsa soba, kder je ležal, je bila s nebeškoj
svetloboj napolnjena, in glas se je slišal: „Pridi moj do¬
ber in zvest hlapec! in pojdi u veselje svojega
Gospoda, kteri hoče sam tvoje plačilo biti.“  U tem
je svetnik umeri 12. kimovca ujetu 1112. Anderleski korarji
so ga s vsoj častjo pokopali. Čast, ktero u nebesih vživa,
je bila tudi svetu s velikimi čudeži razodeta.

Nauk in posnema .

1. Sv. Gidon je bil za to angel vesi imenovan, ko seje u cerkvi lepo,
spodobno zaderžal. Ali bi tudi tebe mogli tako imenovati po tvojem zader-
žanju u cerkvi? Ce  si ti eden tistih, ki prederzno in samopašno okolj gleda¬
jo, prešerno govore, se smejajo, se šalijo, alj pa še kakega psa s seboj pri¬
peljejo, da s tem druge motijo in pohujšajo, tako te za res nihče ne more
angela imenovati; ker angeli se u cerkvi znajdejo s vsim spoštovanjem in pre-
mišlujejo neskončno božje veličestvo, ktero u cirkvi na poseben način biva.
Ne delal bi krivice, ki bi te pri takem vedenju hudiča namest angela ime¬
noval, ker se na šuntanje hudičevo tako nespodobno obnašaš. „Nekteri/š
pravi sv. Auguštin, „pridejo od hudiča napeljani u cirkev, ker tu
ue molijo, ampak šumplajo, čenčajo, norčujejo, se smejajo in
Se drugače greh delajo. In ti gredo za svojim vojvodom u več¬
no  muko." Skorej bi človek mogel verjeti, da so taki ljudje hudobniši od
hudiča, ker po spričevanju sv. Jakoba hudiči verujejo in se tresejo:
‘aki ljudje se pa pred Bogom, svojim sodnikom ne tresejo, ampak nasproti
81  Se celo zupajo pred njim prederzni biti. Pa dan bo prišel, ko boš ravno
pred tega, ki ga zdaj pod podobo bruha skritega hudobno žališ, prišel kot
pred svojega sodnika. Kako ti bo takrat pri sercu, če mu zdaj u cerkvi no¬
bene časti, nobenega spoštovanja ne skažeš, ampak mu le nečast delaš. Kaj
velja, da se boš pred njem huje tresel, kot hudiči?

Sv. Gidon je šel u svete mesta na božjo pot. Božje pote, obisko¬
vanje svetih krajev iz namena se bolj u pobožnosti vneti, alj kako milost od
U. Del. 19

290 1*2. September alj kitno vee.

Boga sprositi, so bile že u petem stoletja sploh pripušene, pobožne in ko¬
ristne spoznane tako, (la je bil vsak, kdor jih je zameto val, krivoverec spoznan.
Gangrenski cirkveni sbor je že leta 321 tiste, ki božje pote zaničujejo, za-
vergel; ravno tako jih zaverže Tridentinski sbor u 25. seji. Naj imenitniše
božje pote so bile in so še u Jeruzalem, a Rim k pokopališu sv. apostolov
Petra in Paula, u Kompostelo, kije  u Španski deželi Galicii k sv. Jakobu, in
u Laureto k devici Marii. Ravno tako so pervi kristiani k grobom sv. muče¬
nikov na božjo pot hodili, romarji imenovani. Romanje ni potrebno, zato tudi
ni zapovedano, vendar pa je hvale vredno in sveto, ako kdo spodobno obiše
kraje, ktere je Bog s posebnimi čudeži in milostmi povzdignil. Iz dobrega na¬
mena opravlena božja pot je znamenje in pričevanje notrajne vere. Na božjo
pot pa ni jezdariti alj se voziti, ampak peš iti, da je za romarja kaj težave
in pokorjenja. Pogled takih krajev, kdor je Bog posebno svojo moč in dobrot-
livost skazal — pogled takih reči, ki so tukaj shranjene, gorečnost in molitve
obilnega števila vernih romarjev omehči serce in vname gorečnost, jih na¬
polni s svetmi občutleji in resnicami. Gotovi čudeži, ki so se tukaj godili, in
od kterih je spominke viditi, poterdijo romarje u zatipanju. Vendar naj se pa
romarji varujejo vsakemu, ki kake čudeže pripoveduje, alj kake podobice in
svetinjice prodaja, vse verjeti; slepa gorečnost, nevednost alj dobičkarija vteg-
ne vmes biti. Stanovitno se je deržati kar božji namestniki uče, in kar sv.
mati katolška cirkev poterdi. Ce greš na božjo pot, pojdi u duhu ponižnosti,
skesanim sercorn, kakor sv. Gidon, da bi vest s pravoj pokornostjo upo¬
kojil, in Bogu za grehe zadostoval. Nikar ne misli, da te bo Bog le samoza-
volj čudežev in milost polne podobe, alj zavolj svetinj vslišal; te reči ni¬
majo same na sebi ivzeličanske moči. Sveta podoba naj te le spominja na
svetnika, na Mater božjo, na angele, in pa na Boga, kteri sam zamore po¬
magati, in je tudi po prošnjah svojih prijatlov mnogoterim pomagal, ki so s
pravim zaupanjem tukaj molili. Zavoljo romanja pa ne smeš u nemar pušati
dolžnost svojega stanu. Ce imaš, postavim za družino in otroke skerbeti, če
ti gospodarstvo alj gospodinstvo ne dovoli, če imaš kakemu bolniku streči,
pa bi take dolžnosti opustil alj opustila zavoljo romanja, bi romanje ne bilo
dobro delo, ampak lehko celo greh. Romanje samo na sebi še ni svetost.
Vtegnul bi kdo veliko romati, pa vendar pregrešno živeti. Gorje takim ro¬
marjem, ki hodijo po božjih potih, alj kanto drugam k božji službi, se sta-
rišem alj gospodarjem odtegnuti, in laglej brez strahu pregrešno živeti. Za¬
voljo takih romarjev so božje pote pri veliko ljudeh ob dobro ime prišle, da
zoper nje vpijejo. Človek lehko vse, tudi najsvetejši reči u svoje pogub-
lenje oberne. Pobožen namen cerkve je dober in hvale vreden, razvade so pa
zaveržlive.

Sv. Notburga, devica, klučarica. 291

M o 1 i t  v a.

Ponižno te prosimo, o Bog! spremljaj nas svoje služavnike in služav-
nice po naših potih, da bomo vedno pred tvojimi očmi hodili, in pod tvojoj
brainboj vse nevarnosti živlenja stanovitno premagali, ter svoj zaželjen kraj
srečno dosegli. Blagoslov Boga Očeta, Sina in sv. Duha naj pride, in vedno
pri nas ostane. Amen.

XIII.  Dan septembra alj kimovca.

Sveta Motburga, devica, klucarica.

Sv. Notburga je bila u letu 1266 u Rotenburgi, neki Ti¬
rolski vesi spodnega inskega dola rojena. Notburgiui stariši
»o bili nizkega rodu, pa pobožni in podložni Rotenburški graj-
siui. Zgodej so jo vadili pobožno živeti in pridno delati. Oče
je mnogokrat materi rekel: „Dete nama sicer malo mo¬
re pomoči, pa bo dobiček,  e e s e p r i d n o s t i n a v a d i.“
Pobožna mati je mladi hčeri stokrat iu stokrat priporočila,
da naj bo pridna; tako bo Bog ljubeznivi Oče tudi njej oče,
ki jo bo nazadnje u nebesa vzel. Umna mati jo je uapelje-
V ala, si ob vsaki priložnosti kaj pobožnega misliti. Ko je son¬
ce izšlo in u čumnato svetilo, ji je rekla: „Glej mojo de¬
te! tako tudi Bog is nebes gleda u naše serca, in
vse ve, kar mislimo. Kakor nam solnce pri delu
sveti, tako nam sveti tudi Bog s svojoj milostjo,

' 19 *

292 13. September alj kimovec.

da bi lepo živeli/ 4  Matije  bila tudi jako skerbuajo vse¬
ga pajdaštva hudobnih otrok obvarovati. „Posebno se mi
v ar ujje  večkrat rekla, „takih deklet, ki si preveč
na lepe obleke d o misij ujej o. Se snažno nositi je
že prav; mi smo po b ožj i p od o bi s t varj eni, in bož¬
ja podoba ne sme biti u mazane cape zavita,
necimurua nosa je pa za božjo podobo nevarna in
pregrešna/ 4  Posebno jo je dobra mati prav živo opomi¬
njala varovati se nevarnega plesa, ki dušo in telo spači. Tudi
jo je učila domačih del in ženskih opravil.

U osemnajstem letu je Notburga šla u Rotenburški grad
za kuharco služit. Zdaj se je še le prav pobožna in blaze-
ga serca pokazala: Ponižna, pridna, zvesta, vbogljiva, in u
vsem prav lepega zaderžanja je bila. Ko so gospoda vidili,
da je u kuhinji zvesta, so ji vse gospodinstvo popolnoma iz¬
ročili. Vsak dan je začela s molitvijo ; če zavolj obilnega dela
ni mogla veliko, je saj nekoliko vselej molila. Tsako jutro
je dober namen storila vse Bogu darovaje, karkolj bo čez
dan delala alj terpela, in Boga je milosti prosila jo vsakega
tudi najmanjšega greha obvarovati. Svojo gospodo je vselej
natenko vbogala; po nauku apostola tako, kakor Gospod Bo¬
ga samega. Pri delu ni nikolj nobene nevolje alj nepoterpež-
ljivosti kazala. Ji je kdaj kaj časa ostajalo, je molila, alj
kake sv. bukve brala. Nikolj ni željela iti tje, kder so bo-
ljarji si s plesom, alj drugimi nevarnimi kratkočasami čas tra¬
tili ; vedla je, da človek iz takih priložnost ne pride pobož-
niši. Ob kratkem reči, lep razgled je bila za vsakega posla.
Do revežev je bila usmilena, zato je prosila dovoleuja, kar
je od jedi ostalo, med uje razdeliti. Gospoda so ji to dovo¬
lili, in Notburga je vesela med reveže delila, brez da bi se
bila spozabila kaj več dati, kot je smela; nezvesta ni bila.
Ne sama za se, ne za druge ni vzela brez vedenja in pri—
volenja gospode. Zato je imela dosti od drugih poslov pre¬
slišati; toda nji je bilo več za božje zapovedi in za povelje
gospodarjev, kot za inarne druge družine; bolj se je Bogu
bala zameriti, kot pa ljudem. Gospoda so jo torej radi imeli
in spoštovali. Grajski gospod je bil tedaj Henrik Rotenbur¬
ški, njegova gospa je bila Guta. Oba sta bila postarna, in
dvoje sinov sta imela, enemu je bilo kakor očetu Henrik ime.
Leti je bil s Otilio oženjen. Drugi sinje  bil Sigfrid. Hen¬
rik je bil očetov naslednik u Rotenburški grajšini. Postarni
stariši so mu na vso moč priporočali pobožno deklo Notbur-
go, ker je bila zvesta, in vsa taka kot gre dobremu poslu
biti. K .0  je bilo šesto leto Notburgiue službe minulo, sta stara

Sv. Notburga, devica, klučarica. 293

dva gospod in gospa pomerla. Njiju sin in mlada gospa sta
vse drugače gospodarila. Mlada gospa prevzetna, ni mogla
nobenega berača terpeti, in sv. dekli Notburgi je zapovedala
ostanke svinjam metati, namestil jih vbožcam dajati. Sv. Not¬
burga je bila te nemile zapovedi zlo žalostna, pa si ni mogla
pomagati, ker ni smela s blagom drugih delati, kakor bi ra¬
da. Kaj si je zmislila? Sklenila je se terdo postiti, da bi s
tem, kar je ostajalo od nji spoznanih jedi in pijače, vbogim
pomagala. Nerodna in neusmilena gospa je bila tudi tega ne¬
voljna in serdita; menula je, da doma kaj več jemlje, kot
kar nji ostaja in beračom nosi. Močno jo je gospodu pocer-
nila, in nezvestobe obdolžila. Gospod je bil boljega serca, in
zato sv. Notburge ni sovražil, vendar je le lažnivemu ob-
dolženju nekoliko verjel. Eniga dne gre jo na pot čakat. Ko
je do njega prišla, ji reče: „Notburga! pokaži kaj ne¬
seš revežem n pregači?“

Berž mu je pokazala jedi in vino, kar ji je bilo za ko¬
silo dano. Gospodarjeve oči so bile zaderžaue; zdelo se mu
je, da skublance vidi. Nastavil je verč, da bi bil pil, pa je
imelo vino lugov okus. On je to svoji ženi povedal in Not-
burgo hotel zagovarjati; alj žena ga je našuntala, da se je
zaničevanega mislil. Ko je Notburga domu prišla, sta jo oba
močno okarala, in ji slovo dala. Vse to je sv. dekla voljno
preterpela. Neusmileno gospodinjo je Bog kmalo hudo obi¬
skal; še tisti dan je nevarno zbolela. Notburga pozabi vso
krivico, in ji skerbno streže. Ko so zdravniki bolezen za
nevarno spoznali, Notburga gospodinji prigovarja, naj se da
s sv. zakramenti previditi, in jo opominja k poterpežlivosti,
ter ji do smerti zvesto streže. Notburga ni hotla dalej u gra¬
du služiti; in desiravno bi bila lehko dobro službo dobila, se
je raji k nekimu kmetu vdinjala, ki je eno uro daleč odRo-
tenburga stanoval. Njegova kmetija je bila na samem, med
gorami in skalami, u dolini Eben, ki še zdaj ima to ime. Tu¬
kaj si je izgovorila, da bo, kedar bode nedelam in prazni-
kam večernico alj na delopust zvonilo, smela od dela nehati.
Blizo te kmetije je bila kapela sv. Ruperta, kamor je Not¬
burga posebno ob delopustih, ob nedelah in praznikih pogo¬
noma hodla molit. U kmetii na Ebeni so Notburgo čezda-
Ije bolj spoznavali , in otroci so se nje bolj prijeli kot
matere; vedla jim je svete zgodbe pripovedovati, in vsako
delo veselo napraviti. Mir, veselje blagoslov božji je bil k
hiši prišel, kar se je očitno vidilo. Kmetica je večkrat re¬
kla: „K o naša Notburga moli, bi človek mislil, da
res vidi angela s Bogom govori  ti.“ Eno saboto po-

294 13. September alj kimovec.

poldne ob žetvi, ko je Notburga slišala k nedeli zvoniti, je
liotla po navadi od dela nehati. Kmet pa ni hotel od tega
slišati; ter je rekel: „To malo mora še požeto biti;
saj nima to nič posebnega n sebi, in pri Bogu tu¬
di ne bo zamere, c e boš u tako maj hi ni reci od svo¬
jega naprejvzetja in navade odstopila/ 4  Ona pa je
odgovorila: „V i tako pravite, j az pa nasproti mislim.
Bog naj bo sodnik, kdo naji ima prav. Šerp bom
na nebino alj zrak obesila; c e na tla pade, naj bo
znamenje, tl a imate vi prav; če pa ne pade, bomo
verjeli, da imam jaz prav. 54  Kmetu je bila ta pogodba
ušec. Notburga obesi šerp na nebino, in k največem začu¬
denju vsih pričujočih je obvisel. Se tisti večer seje vse kri¬
žem okolj te čudež razglasil, in vsi so pobožno služavnico
božjo še več obrajtali, kot popred. Notburga je bila na po¬
sebno navdihnenje božje to pogodbo storila, sicer bi bila s
teni napačno Boga skušala. Grajšak Henrik je kmalo spazil,
da se mu brez Notburge vse slabo godi; nesreče so ga ena
za drugoj obiskovale. Zraven tega so gradovi in posestva
ob vojskah tako veliko terpele, da je popolnoma obožal. U
tem žalostnem stanu je se spomnil, kako ,je vse po sreči šlo,
dokler je bila Notburga še u gradu. Da bi u svojo hišo spet
blagoslov božji in srečo pripravil, je k videzu kakor bi na
lov šel,  prišel u kmetiško hišo k Notburgi, in jo prosi, da
naj bi spet pri njem kakor nekdaj službo nastopila, ter ji re¬
če :„M oj oče in mati, ko sta bila na smertni poste¬
lji, sta mi rekla, da naj te kakor sestro ljubim.
Poglej res te tako ljubim, zato moraš s meno u Ho¬
te nb ur g iti in moja kuhar ca biti. Bodi tudi, dokler
živiš, mati vbogim, kakor si bila ob času mojih
štarišev. Kar imam, naj bo kakor tvoje, in dajaj
vbogim kakor se ti poljubi, 44  Notburga se ni mogla solz
zderžati; u roke mu je segla, rekoč: „MilostIivi gospod!
vselej sim vas tako ljubila, kakor bi bila pri vas
u Botenburgu. Nobeden dan ni minul, da bi se ne
bila večkrat tj e kaj o z er la, in vam od Boga bla¬
goslova prosila. S veseljem hočem torej tjekaj
iti spet u Rotenburg, kakor gre otrok rad domu.
Tam sim bila pač prav domača/ 4  Henrik je dal neke
zlate kmetu; obdaroval je tudi kmetico in otroke, da je kmet
pripravnici bil Notburgo spustiti, in koj je bila Notburga pri-
pravlena s Henrikom odrinuti. Ob tej priložnosti so bili vsi
u solzah. Otroci so se na glas jokali, ko jim je bilo žal od po¬
božne učiteljice se ločiti. S novoj nevestoj bi ne bil Henrik

295

Sv. Notburga, devica, klučariea,

mogel tako slovesno domu priti, kakor je s Notburgoj pri¬
šel. Tega prihoda so se '/.lasti reveži celega kraja veselili.
Kmalo je Henrik vidil, da se je božji blagoslov k njemu ver-
nul. Toti grajšak je bil u petih letih eden najbogatših; ni¬
koli še u Rotenburgu ni bilo takega bogastva, ko zdaj. Ko
je bila Notburga u drugič u Rdtfenburgu u službo prišla, je
potlej še devetnajst let tu služila, in čedalje lepši razgledi
so se nad njoj kazali za verslnike in za potomce. U osem
in štirdesetem letu svoje starosti je vidila, da se ji sinert
približuje; zato se je s vso skerbjo pripravljala umreti, in
po kratkej bolezni je pohlevno u Gospodu zaspala 14. ki-
movca u letu 1313. Preden je umerla, jo je Henrik vprašal,
kde želi pokopana biti. Odgovorila je, da tam, kamor bode
par volov brez voznika nje truplo zapeljalo. Se ve, da je
to po posebnem notridajanju božjem govorila.

Ko je bila umerla, jo je Henrik dal položiti u mertvaško
skrinjo, ktero so potlej na voz naložili, in par volov upregli, ter
velike grajske vrate odperli. Vola sta šla skoz vrate naravnost
proti veliki cesti, in čez en čas zavijeta navdol proti [ni alj Uui,
reki. Ko ni bilo nobenega mostu črez vodo, sta šla naravnost skoz
vodo in srečno na drugo stran pripeljala. Henrik s nekterimi stre-
žeti je prišel do reke, in se u čolnu dal prepeljati. Vola sla prisila
do raspotja, kder sta ostala in si oddahnula. Ze so hotli mert¬
vaško, skrinjo iz voza odložiti, pa vola sta dalej peljala na
Eben . kder je Notburga del j časa služila. Pri ozidju, kije
okolj kapele sv. Ruperta, sta spet ostala. Vsi pričujoči so mi¬
slili, tukaj bo kraj , kder bo Notburgo pokopati, in so že za¬
čeli pripravlati, da bi bili sv. truplo iz voza vzeli, pa vola sta
hitro dalej potegnula in peljala u kapelo ; čez nekaj minut sta
prišla s praznim vozom vunkaj. Henrik je s več drugimi šel u
kapelo, in osterme vidil mertvaško skrinjo lepo pred altarjem
stati, brez da bi bil kak človek jo iz voza odložil. Tudi nihče
ni mogel umeti, kako je neumna živina u tak ozki kapeli mo¬
gla voz obernuli in ispeljati. Vsak je lehko spoznal, da jevse-
gamogočnost božja očitno čudež storila zvesto služavnico
božjo pred svetom poveličati. Ko seje vedilo kam je sv. tru¬
plo pokopati, so naredili u kapeli grob, in ga s vsoj častjo no¬
tri vložili. Kapela, kder je bila sv.Notburga pokopana, je bila
sčasom u lepo cerkev preuarejena. Nadgrobni kamen sv. Not-
burge je bil iz marmora u tej cerkvi. Nje gospodar grof Hen¬
rik je dal sobo, u kteri je sv.dekla umerla, u kapelo spremeniti.

296

13. September alj kimovec.

Nauk in posnema.

1. Posli se imajo iz živlenja Notburge učiti, kaj naj store, če hočejo

u svojem stanu srečni in izveličani biti. Pogosto se naj na Boga spomnijo,
naj vsakdan svojo zjutrano molitvo opravijo. Ako ne vtegnejo dalje časa mo¬
liti, naj vsaj pazno Bogu vse darujejo, kar bodo čez dan delali alj terpeli,
in prosijo naj tudi Boga, da jim milost da se vsega greha varovati. Gospo¬
darja in gospodinjo naj voljno ubogajo iz ljubezni do Boga. Zvesti morajo
biti pri delu, in pri vsem, kar jim gospodar alj gospodinja izročita. Brez njiju
dovolenja ne smejo ne za se kaj vzeti, ne drugim kaj dati, če jih zato drugi
posli tudi čertijo. Če imajo kaj odloga, naj molijo alj kake sv. bukve bere¬
jo. Tudi naj večkrat, postavim, kedar ura bije, svoje misli k Bogu povzdig¬
nejo, dober namen ponove, alj pa Boga na novo za pomoč poprosijo. Do vbo-
gih naj ne bodo samo u mislih usmileni, ampak tudi u djanju, da jim s go¬
spodarjevim pripušenjem kaj podelijo, alj pa sebi pritergajo in vbogim dajo.
Nedele in praznike naj po dolžnosti posvečujejo, ne le s tem, da bi se hlap¬
čevskih del zderževali, ampak tudi s tem, da bodo dobre dela dopernašali.
Kar tiče delopuste pred nedelami in prazniki, ni nobene zapovedi, da bi se
morli ob njih po razgledi sv. Notburge od dela zderževati, se tako za pri-
hodni dan bolj pripraviti. Po cirkveni zapovedi se sme do polnoči brez greha

delati. O polnoči se začne nasledni dan in terpi spet do polnoči. Ce  u teh

Stir in dvajsetih urah praznika alj nedele kdo hlapčevske dela opravlja brez
sile alj dovolenja alj brez zadostnega uzroka, naj bo že to po dnevi alj po
noči, pred božjoj služboj alj potlej, tak se hudo pregreši. Gospodarji se tudi
hudopregreše, če tako delo dopustijo, in še hujše, če tako delo ukažejo. Boga je bolj
poslušati, kot ljudi, in tretja božja zapoved se ne da ljudem odpraviti. Nikar se ne
daj noben posel premotiti, da mu je sploh pripušeno ob nedelah in praznikih delati,
kakor se mu poljubi. Ta nauk je od hudega duha, ne od Boga. Da sv. Not-

burga tudi ob delopustih ni delala, in da jih je u molitev in sv. premišleva-

nje obernila, to je bila nje posebna prostovoljna pobožnost. Ta pobožnost pa,
desiravno ni ne u božjih, ne u cirkvenih zapovedih zapovedana, je bila Bogu
ušeči zavolj posebne pobožnosti.

2. Zraven drugih lepih naukov pri sv. Notburgi tudi najdemo, da ni
nikoli želela kam iti, kder so se mladi ljudje sberali se razveseljevat s ple¬
som, alj s drugimi kratkočasi, kteri so lehko nevarni, če so tudi dopušeni.
Posel, ki ob nedelah in praznikih pohajkova s osebami drugega spola, ki rad
na plesiša in druge nevarne kraje zahaja, in zraven še pridigo, alj kak del
božje službe zamuduje, se u večo nevarnost stavi, kakor misli. Če hoče lepo
pobožno živeti in srečno umreti, naj se takih razveselenj varuje. Od plesiša
in drugih takih krajev se človek nikdar pobožniši ne verne. Veliko jih je pri
tem zapravilo vso pobožnost in nedolžnost; pred Bogom in pred ljudmi so u
sramoto prišli, si sovražtvo nakopali, časno in večno nesrečni. Nikolj ne naj-

297

Povišanje svetega križa.

demo n živlenju svetnikov, da bi bili mladenči in device, kterim je bila Čistost
mar, radi plesali, posebno po kerčmah in drugih kotih. Da so se pa tega
skerbno varovali in ogibali, to se večkrat bere. Tudi lehko zapazimo, da niso
hotli plesa gledati, ne na preže hoditi; bali so se, da bi gledanje ne obudilo
u njih pregrešnih misel in želj, ker skušnja uči, da je marskoga snikavost alj
vsakorcčnost u največe nečiste pregrehe pripeljala. ,.Ples,“ pravi sv. Fran¬
čišk Salezi, „pri veliko ljudeh marskaj pregreh za sebo  pri¬
pelje.^  Ravno to se lehko reče od snikavega zjanja. Gotovo je, da nobeno
tega dvojega ni brez nevarnosti. Ako kdo sam priložnosti iše, in se prederzno
u njo poda, ali je potlej čudo, če pade? Ce svojo dušo ljubiš, se ogibaj takih
nevarnost zlasti ob nedelah in praznikih. S plesom, s radovednim zjanjem in
prežanjem se gotovo nedele in prazniki ne posvečujejo, kar je kristianu zapo¬
vedano. Sv. Karl Boromcj, za čast božjo in za izveličanje svojih podložnih
imet, je djal vsega premislika vredne besede: ; ,Svete dneve, ki so po-
stavleni za premišljevanje božjih skrivnost in dobrot, in za
češenje svetnikov, pa s pijančevanjem, igranjem in plesom
preživeti, s čemur se človek k pregrešni pohlepnosti draži,
in hudiču veselje napravlja, je velika pregreha in ostudna sra-
mota.“  Če premislimo, kako prešerno se godi ples po kerčmah, vprašam:
ali ima sv. Karl prav, ali ne?

M o 1 i t v a.

O Jezus! ki si iz ljubezni do nas hlapčevsko podobo na se vzel, prof/tm
te, stori me zadovoljnega s svojim stanom, kakor je bila zadovoljna s lu¬
ži evnim stanom  tvoja služavnica sv. Notburga. Daj mi dolžnosti svojega
stanu zvesto spolniti, ne toliko zavolj časnega plačila, ampak tebi na čast,
naj ne pozabim, da si ti moj naj viši Gospod. To prosim tebe, ki s Očetom
in sv. Duhom enaki Bog živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

XIV*  Dan septembra alj kimovca*

Povišanje svetega Križa.

Sveta cerkva obhaja danes povišanje sv. križa, na kte-
rem je ljubeznivi Jezus za odrešenje vsega sveta umeri. Sv.
križ Jezusov je bil zraven njegovega groba zakopan, in je
tu tri sto let skrit ostal, dokler ga ni cesarica sv. Helena,
mati imenitnega cesarja Konstantina, srečno najšla. Djalaga
je u sreberno skrinjo, in položila u lepo cerkev na hribu
Kalvarij alj mertvaških glav, ktero je Konstantin izzidati
vkazal. Ondi je bil sv. križ od leta 335 do leta 614 u ve-

298

14. September alj kimovec.

liki časti. U letu 614 je K ozre v H. Peržanski kralj s siluoj
vojskoj Jeruzalem premaga! in strašno morijo počel; osem¬
deset tisuč ljudi je dal pomoriti, in veliko jih je s seboj u
sužnost peljal; med. temi je bil tudi Caharia, pobožen Jeru¬
zalemski patriarh. Kar je pa kristianom najteže djalo, je bila
zguba sv. Jezusovega križa, kterega je Kozrev dalnaPer-
žansko u svoje veliko mesto Ktezifont odpeljati. Ta velika
nadloga je bila od Boga pripušena zavoljo velikih pregreh.
Ker,sanske dežele so bile premagane, plenjene in s morijoj
napolnjene, ker so se s grehi božje pomoči nevredne storile.
Kozrev pa svetimu križu, ki ga je dal s seboj odpeljati, ni
nobene necasti storil, ampak okinčati ga je dal s bisri in
žlahniuii kamni, in ga verh svojega prestola postaviti. Tako
je clo malikovavski kralj sv. križ močno u časti imel.

Pobožen cesar Herakli je bil zavolj zgube sv. križa
močno žalosten. Ker ni imel dovolj močne vojske mogočnega
sovražnika premagati, ga je miru prosil. Kozrev zavolj ve¬
liko zmag ošaben ni od začetka nič hotel od tega slišati. Na¬
zadnje vendar privoli, pa s tem pristavkom, da mora Herakli
keršansko vero zapustiti, in Peržauskega boga, to je sonce,
moliti. Zavolj takega terjanja se je pobožen cesar razserdil,
in ker je vedi!, da gre za čast božjo in za sv. vero, je sklenul
vse si prizadjati, da bi bil tako hudoben sovražnik ponižan.
Najpred je začel moliti, in je sbral vse keršanske vojake
svojega cesarstva. Svojim podložnim je ukazal Boga poto¬
lažiti s postom, s sprevodi, s molitvami, s vbogaime dajanjem
in s drugimi dobrimi deli, ter ga pomoči prositi. Tudi s last¬
nim razgledom jih je k teinu opomin jal. Potlej je šel Kozrevu
naproti s s vojn j vojskoj, (lasi je bila mnogo slabša od Ko-
zrevove. Svojim vojakom je zapovedal s vsoj ojstrostjo, da
naj se varovajo tatvine, tolovajstva, preklinjevanja in drugih
pregreh, ki so sicer u navadi, da bi božji pomoči, ktere je
u vojski najbolj potreba, napotja ne delali. Vzel je podobo
Križanega u roke, na njo kazal in vojakom serčnost delal
rekoč: da naj pomislijo, za čigavo čast se potegajo, da je
živlenje u taki vojski najbolje k pridu obernjeno, in da ni
mogoče bolj vizvišeno umreti, kot če gre za božjo čast in
sv. vero. Tako je keršanska vojska serčnost dobila, in je ne-
prestrašeno šla nad sovražnika. Trikrat je sovražnik s vsoj
besnostjo in s najsilnejim naskokom se zaletel s tremi raz¬
ličnimi vojskami pod vodstvam treh najhrabrejih vojskovodjev.
Pa vse tri vojske, s njih vojskovodji vred so bile potolčene,
in celo Kozrev sam se je moral u beg spustiti Njegov naj-
starji sin Siroe alj Sirev, kterega je bil od nasledstva u kra-

299

Povišanje svetega križa.

ljevanju zavergel. se je te priložnosti poslužil umoriti svo¬
jega očeta, kakor tudi Medarsa, kterega je bil oče za svo¬
jega sopraviteija izvolil. Da se je Si rev zamogel na prestolu
vstanoviti, je cesarju Herakliu mir ponudil. Toti je ponudbo
sprejel najpred s tim pogojem, da naj mu Sirev nazaj pošlje
sv. križ. Širev mu je torej nazaj poslal sv. križ, ravno u
tistej srebernej skrinji, u ktero ga je bila nekdaj sv. Helena
položila: dalej je tudi izpustil patriarha (vab ari a, kakor tudi
vse druge ujetnike. Jeruzalemski patriarh Caharia in verni
so iz Perzie u Jeruzalem sv. križ veselo spremili leta 028.
Vse keršanstvo je Boga hvalilo. Cesar Herakli kakor tudi
mnogo vernih je prišlo u Jeruzalem sv. križ počastit in ga
postavit u cerkev na gori mertvaških glav, kamor ga je bila
sv. cesarica Helena kakih tri sto let popred djala. Cesar He¬
rakli je hotel sam nesti sv. križ na goro Kalvario. Napra¬
vili so tedaj slovesni sprevod. Duhovšina so šli naj n a prej.
Duhovni očak in vsi dvorjani, ter čudo ljudstva vsi so bili u
lepem redu. Cesar zadene sv. križ na rame in ga en čas skoz
mesto nese. Ko so pa do vrat prišli, skoz ktere se iz Je¬
ruzalema na goro Kalvario gre, je bil cesar od božje nevi-
dene moči vstavlen. U skerbi je bil; silil se je naprej iti, pa
zastonj si je prizadeval. Duhovni očak Caharia je zdaj po
božjemnavdihnenjurekel: „0 cesar! tvoje preimenitne
oblačila, glej, so malo podobne ponižnemu Jezu¬
su/ 4  Cesar se je u ponižne oblačila preoblekel, in u teh je
Iehko nesel sv. križ na Kalvario, in patriarh ga je častito
položil na kraj, kder je popred bil. Veselo pobožnost so Bogu
u čast obhajali in njega vsegamogočnega ter milostlivega
hvalili, in se razšli. Itavno to se imenuje povišanje sv. križa,
ktero je bilo 14. dan kimovca u letu 629.

Kako prijetna je bila Bogu ta svetimu križu skazana
čast, je s veliko čudeži pokazal, ki so se tisti dan godili.
En mertev je bil s dotaknenjem sv. križa k živlenju obujen.
Štirje mertvični so bili spet zdravje udov zadobili, petnajst
slepih je bilo spregledalo, veliko obsedenih je bilo hudega
duha rešenih; veliko bolnikov je bilo ozdravlenih skoz to,
ko so se sv. križa doleknuli. Tako je bil sv. križ pravo¬
vernim k neizrečeni tolažbi spet povišan.

Nauk in posnema.

1- Križ, na kterega je bil Kristus raspet, je bil povišan, in vsi ker-
šeniki so ga visoko častili. Ko bi ti kosčik tistega križa imel, menim, da bi

300

14. September alj kimovec.

ga ljubil in spoštoval. Zakaj ne ljubiš in ne čislas onega križa, one zoper-
nosti, ki ti jo Bog pošlje? Taje pravi kosčik Kristusovega križa u duhovnem
pomenu, in ti več prida prinese, kot sam Kristusov križ, če namreč to zo-
pernost poterpežlivo prenašaš, kakor je Kristus svoj križ prenašal. Kristus
je svojo križanje imenoval zvišanje, rekoč: „Sin človeka mora zvišan
biti.«  Tako namreč je prišel k najvišem zvišanju u nebesih in na zemlji, ko
je svojo terplenje in smert iz ljubezni do svojega nebeškega Očeta in k izve-
ličanju ljudi poterpežlivo in veselo preterpel. Ti boš tudi u nebesah povišan,
če svoj križ prenašaš, kakor je Kristus svojega prenašal. Nekteri prenašajo
svoj križ kakor levi razbojnik s memranjem in nepoterpežlivo; drugi pa kakor
desni razbojnik poterpežlivo in s spoznanjem, da so ga vredni. Jezus svojega
križa ni le poterpežlivo nosil, ampak, kakor apostol pravi, s veseljem in po
nedolžnem. Kako ti svoj križ nosiš? Kako ga hočeš u prihodnje nositi? Ce
ga nosiš kakor levi razbojnik, ne boš povišan, ampak do pekla ponižan.

2. Sv. križ je tudi častitlivo znamenje zmage. Iz enega drevesa u Pa¬
radižu se je naša nesreča bila začela. Kakor se je pa od drevesa naša ne¬
sreča začela, tako je od drugega drevesa, sv. križa Bog nam odrešenje do¬
delil. Od drevesa u Paradižu se je bila za nas smert začela, od drevesa sv.
križa se nam u pušavi tega sveta večno živlenje deli. Bodi torej pozdravlen
o sv. križ, našo edino upanje; ti si viši od vsili Libanskih cedrov, na tebi je
viselo izveličanje sveta; na tebi je Jezus častito s svojoj smertjoj našo večno
smert premagal; premagal je pa tudi začetnika naše smerti, staro zapelivo
kačo, hudobnega duha. Zato pravi sv. Krizostom: „Noben peklenski duh
te ne bo mogel napasti, če prevzvišeno orožje vgleda, ktero
je premagalo/*'  ,,In ves svet,«  pravi sv. Ciril „pokaže ves serčen
hudobnemu sovražniku to znamenje. Ce on križ zagleda, bode
na Križanega opomnjen, in bati se mora tistega,  ki  je  pek¬
lenski kači glavo sterl«  Sv. križa se pa ne boji samo peklenski ne¬
vidni sovražnik, boje se ga tudi vidni sovražniki. Ko je bil Jezus svet od¬
rešil, je bilo treba po svetu križanega Jezusa oznaniti in njegov nauk razširiti;
pa vse peklenske moči so se temu zoper postavile. Malikovavski cesarji in
krivoverski učeniki so zaterali razširanje keršanstva. Pa čas je prišel, da so
bili tudi ti premagani, ob časih cesarja Konštantina, zoper kterega se je vzdignul
cesar Maksenci. Konstantin se mu je moral s vojskoj zoper postaviti, ktera
je bila štirkrat slabša od Maksencijeve. U veliki sili se je Konstantin k Bogu
obernul in padel na kolena, molil in zdihoval za pomoč. Glej, tu je on s svojoj
vojskoj vred vidi! na nebi znamenje sv. križa s nadpisom: „U tem zna¬
menju bodeš premagal«  Serčno začne boj, in s pomočjo sv. križa pre¬
maga. Kolikokrat so še pozneje kristiani ravno u tem znamenju premagali!
Zato kličemo s katolškoj cerkvoj: „Glej znamenje sv. križa, bežite
vse sovražne moči! Premagal je lev iz rodu Judovega, kore¬
nina Davidova.«  Povsod se nam stavi pred oči u spomin, da Kristus
povsod kraljuje. Sv. križ se sveti na turnih  in po drugih višavah, nam po-

301

Sv. Katariua Adorna, zakonska.

kazati Jezusovo zmago zoper svet; vidimo ga pri potih  u znamenje, daje
Jezus naš prevodnik u nebesa; zagledamo ga pri vrat  a h,  u sredi mest in
vasi, ker je vse pod varstvom Križanega, in da vsak saj kazati hoče, da
vanj veruje; sv. križ se kaže na polji in po hišah,  da bi se večkrat pri
opravilih nanj spomnili, in pri delu nanj mislili, zraven pa tudi zvesto molili.
Obilno se vidi po cerkvah;  povsod ima svoje posebne pomene. Ravno tako
se pogosto vsak veren kristian s sv. križom zaznainova; blagoslovi, sv. za¬
kramenti, vse je s znamenjem sv. križa sklenjeno, ker Bog skoz to znamenje
svoje gnade deli. Se s sv. križem zaznamovati je pri vernih kristianih že od
nekdaj u navadi. Tertulian pričuje od kristianov tretjega stoletja, kako pogosto
se prekrižati so navado imeli; on pravi: „Pri vsaki stopnji, kolikor-
krat notri alj vun gremo, kolikorkrat se oblačimo alj obu¬
vamo, kolikorkrat se vmivaino alj jemo, če luč prižigamo alj
zakurimo, če gremo u spavnico, —če se sicer kakega dela lo¬
timo, napravimo na čelu znamenje sv. križa.“  Ravno tako naj bo
pri nas lepa navada, se gosto pokrižati in s tem pokazati, da smo otroci pra¬
vovernih sprednikov. Ko bomo zdaj sv. križ u časti imeli, bodemo tudi ve¬
selo svoje glave povzdignuli, ko se bo sv. križ kot znamenje človekovega
Sina u oblakih na nebi prikazal, kedar bode naše odrešenje blizo.

Ul o 1 i t v a.

O Bog! ki nas denašen dan s obletnicoj povišanja sv. križa razvese¬
ljuješ, dodeli našim milim prošnjem, da vredni postanemo dobrot tistega od¬
rešenja, kterega skrivnost smo spoznali; po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
Gospodu našem, kter s teboj živi in kraljuje s sv. Duhom vred enaki Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

XV* Dan septembra alj kimovca*

Sveta Katarina Adorna, zakonska.

U letu 1447 je bila u Janovi od plemenitih starišev ro¬
jena sv. Katarina, kteri je bil priimek po moževi rodovini
Adorna, po mestu Janovi pa, kder je v bila rojena, so jo ime¬
novali Katarina iz Janove (Genue). Že u osmem letu je bila
jako pobožna deklica, pokorna, sramožliva in samotoljubna.
Kada je govorila od Boga, in posvetnih pogovorov ni mogla
poslušati. Njeno najvece veselje je bilo Jezusa hvaliti, Ma¬
rio častiti, Jezusovo terplenje in Mariino žalost premišljevati.
Med drugim se od nje pripoveduje, da je rada večkrat gle¬
dala podobe Križanega, kar jo je močno u ljubezni do Boga

302 15. September alj kimovee.

imelo, in ravno tako silno željo u nji obudilo, iz ljubezni do
Kristusa veliko terpeti. Zato že tisti čas ni hotla na mehki
postelji ležati, ampak na terdih plevah, namesti podglavnice
ji je bil terd les. Trinajst let stara je močno željela u kak
samostan iti, in u njem cel cas živlenja ostati. Ko jo pa za-
volj mladosti niso u samostan vzeli, je u očetovi hiši do šest¬
najstega leta pobožno živela. Zdaj se je morla iz pokoršine
do starišev omožiti in plemenitega, bogatega, pa tudi hudob¬
nega mladenča Juliana Adorna iz Janove vzeti. Toti ji je koj
pervi dan dal na znanje, da mu ona ni ušeč, in seje tako ne¬
spodobno do nje obnesel, da sojo  vsi milovali* Vse si je pri—
zadjala, ga poboljšati; lepo ga je nagovarjala, da naj Bogu
služi; pa vselej je bil jezen, kadar mu je kaj takega govo¬
rila. Njegovo govorjenje je bilo ostudno; hodil je u slabe dru-
šine; pri kvartopercih, pijancih, rajovcih in drugih hudobnežih
je čas in premoženje zapravljal. To njegovo zločasto živlenje
je bogaboječo Katarino vele morilo; noč in dan se je jokala.
To ga je pa še huje žalilo; sovražil jo je, in kar leolj je mo¬
gel, ji je naganjal. Ona ni vedila kaj početi, in kako hudega
moža krotiti. Taka otožnost se je nje vlotila, da je sklenula
se vsili ljudi ogibati, in u sobi zaperta kakor u pušavi živeti.
Ko je bila tako pet let preživela, ji je neka sorodnica s več
drugimi vred nasvetovala: „Bodi bolje volje, nosi se
visoko, hodi tudi ti u veselo drušino, bodipodob-
niša svojemu možu, in mirno boš s njim živela/ 4  Iz
priproste vesti ji je verjela, in storila po njenem svetu; po
navadi neumnega sveta se je začela vesti. Pa desiravno se
je varovala kaj posebno hudega storiti, je vendar u bogabo¬
ječnosti jako pešala in miru ni dosegla. Mož je po svoji raz¬
vadi hudobno živel in jo sovražil, kakor popred. Pet let je
tako živela, pa če se je bolj posvetnemu veselju vdala, in tako
iskala se razvedriti, bolj se ji je pristudilo, in otožnost se
nje je tako polastila, da seje  bila naveličala živeti. Ko si
ni več pomagati vedila, je šla k svoji sestri Libanii, ktera je
u nekem samostanu prav lepo živela. Ta jo je opominjevala,
ves svoj dušen stan spovedniku razodeti. Katarina je šla torej
čez nekaj dni s velikoj težavoj in premagovanjem same sebe
k spovedi. Komaj je k spovednici pokleknula, je nje um neka
nebeška luč razsvetlila, da je bila od ene strani pri premiš¬
ljevanju božje dobrote vsa od ljubezni božje užgana, od druge
strani pa pri spoznanju svojih grehov s takoj žalostjo napol¬
njena, da se je na tla zgrudila in samo te besede na glas
rekla: „0 Gospod! nič. nič več nočem s svetom
opraviti imeti, nič več s grehom. Nobenega gr eha

303

Sv. Katarina Adorna, zakonska.

ne več;? Ko si je nekoliko oddahnila, je domu sla sterd-
nim sklepom, se za dolgo spoved pripraviti. Žalost in lju¬
bezen ste jo spremljevale, in tako močno prevzele, da, kakor
je sama rekla, je menila, da jo bo u stanici konec, kamor se
je bila doma zaperla. Kmalo se ji je zdelo, da ji stoji Jezus
živo pred očmi, in da on s težkim križem obložen cele po¬
toke svoje sv. kervi prelija, ter jo tako nagovarja: „Glej,
vsa ta k er v je iz ljubezni do tebe in za izb riso¬
va nje tvojih pregreh prelita.“  Kako vi spodbuditi so
se u njenem sercu glasili, ni mogoče popisati. Čudo vsega-
mogočnosti božje je bilo to, da ni od velike žalosti in lju¬
bezni mertva se sosedla. „0 ljubezen, 4 '  je na glas vpila,
„o 1 j u b e z e n! nobenega greha ne več, nobenega
greha več, o ljubezen! 44  Ko ji je nekoliko odleglo, se
je pripravljala za dolgo spoved, ktero je potlej med preli¬
vanjem solz opravila, prejela sv. obhajilo, in odslej želela toti
presvet zakrament, kar največ mogoče, pogostoma prejemati.

Ona pa ni bila s tem zadovoljna, da se je svojih grehov
skesano obtožila: verii tega je opravljala naj težje pokorila.
Vsili jedi, ktere so ji najbolj dišale, seje  zderževala. Tri
in dvajset let ob štirdesetdanskem postu in u adventu ni
jedla, kakor le včasih je za kak požirk vode pogoltnula,
pa s soljo in s jesihom zmešala. Vsakdajuo zavživanje sv.
obhajila jo je vidoma čudno ohranilo. Cez štirnajst mescov
jo je Bog zagotovil, da so njeni grehi popoluoma s pokoroj
izbrisani, vendar dokler je živela, ni svojih spokornih del
opustila.

Ob njenem času je bila u Janovi sv. bratovšina, imeno¬
vana „usmileuih bratov in sester. 44  Udje te bratovšine so bili
zavezani s obljuboj, da so bolnim revežem pomagali in s vsini
postregli. Sv. Katarina se je dala med te usmilene sestre
zapisati, in je svojim bolnim sestram ljubeznivo stregla. Od
rojstva že ni mogla nečednost, ran alj kaj drugega takega
gledati, pa iz ljubezni do Boga in do bližnega se je pre¬
magovala, si ualaš najnečedniše bolnike izvolila, jim stregla,
njih gerde oblačila prala, njih rane obezovala, in od lijih vse
nečednosti odnašala. Svojo ljubezen do bolnih je pokazala
zlasti ob strašni kugi, ki je bila u letu 1497 in 1501 u Ja¬
novi. Zraven tih in drugih telesnih dobrih del je pa tudi nar-
bolj skerbela za izveličanje duš, torej je bolnike učila bolezen
in druge nadloge terpeti, pripravljala jih sv. zakramente vre¬
dno prejemati, in srečno umreti. Bog je po nje prošnjah ve¬
liko milosti dodelil, zraven tudi spreobernenje njenega hudob¬
nega moža. Tega namreč se je huda bolezen lotila, in ga

304

15. September alj kimovec.

dolgo neizrečeno hudo pestila. Noben lek ni zdal, noc in dan
ni imel počitka; zato je bil večkrat jako nepoterpežliv. Ka¬
tarina si je vse prizadjala, karkolj je vedila, da bi ga poto¬
lažila. Preljubeznivo ga je oponiinala, se u božjo voljo izro¬
čiti, po keršansko poterpeti, in ga u dobrem vkrepiti. Ko je
vidila, da je vse zastonj, in ko se je močno bala, da bi nje
mož tak vtegnui večno nesrečen biti, je šla enkrat n bližnjo
stanico, se vergla na tla in Boga, na vso moč prosila za bol¬
nikovo spreobernenje. Iz sfanice so se med drugimi te besede
slišale: O ljubezen! prosim te za to dušo, daj mijo;
ti si mi jo u stanu dati.“ Medtem  časom so zapazili ču¬
dno sprembo pri bolniku; obžaloval je svojo nepoterpežlivost,
se popolnoma vdal u božjo voljo, se skesan spovedal, in se
prav skerbno za smert pripravljal. Katarina je od Boga do¬
bila zagotovlenje njegovega izveličanja. Tako je s molitvoj
ved enakih spreobernitev sprosila.

Ko je bila vdova, se je še bolj goreče u pobožnosti tru¬
dila. Zadne leta ji je Bog poslal neznane in neizrečeno hude
bolezni. Noben lek ni pomagal; alj željela je iz ljubezni do
Jezusa veliko terpeti, in Bog je uje želje popolnoma spolnil.
U bolezni je bila nepremaklivo poterpežliva in vesela. Njena
smertna ura je prišla 15. dan kimovca leta 1510 u 63. letu nje
starosti. Nje zadne besede so bile, kijih je Kristus na križu
govoril: „U tvoje roke izročim svojo dušo.“  Ob nje
smerti je več bogoljubnih vidilo nje dušo u veliki svetlobi u
nebesa iti. Nje svetinja je še zdaj nestrohnjena ohranjena, ktero
s posebnoj pobožnostjoj caste.

Nauk in posnema.

1. Sv. Katarina je spoznala ljubezen Jezusovo do sebe, in zato je iz hva¬
ležnosti Jezusa ljubila, se ojstro pokorila in vsakega greha varovala. Ali si
tudi ti že storil to naprejvzetje iz ljubezni do Jezusa nobenega greha več sto¬
riti? Resje, da včasi moliš besede kesa alj grivenge: „Rajši hočem umreti,
tudi vse preterpeti, kot tebe o Bog, s enim samim grehom ža¬
liti/*  Alj te so pri tebi prazne besede, Se celo laži, ker kolj potlej spet po
svoji navadi živiš, in namestu da bi se greha varoval, tolikokrat grešiš, kot
imaš las na glavi. Uzrok tega je, ko ne pomisliš, kako je Jezus tebe ljubil,
in koliko je iz ljubezni zate  storil. Jezus sam pravi: „Kdor mene ljub'
derži moje zapovedi/'  Da boš torej to deržal, kar nas Jezus uči, ga
ljubi; da ga boš pa ljubil, pomisli večkrat njegovo britko terplenje in smert.
Na to te posebno lepo opomina žalostni del sv. roženkranca, križev pot,

Sv. Katarina Adovna, zakonska.

305

branje Kristusovega terplenja in vsaka podoba križanega Jezusa. Premišljuj
pa verno s vsoj pobožnostjo, in resnično želi, se u ljubezni do Izveličarja
vneti. Ako pri vsem tem tvoje serce še merzlo ostaja, poljubi podobo ljubez¬
nivega Jezusa in reci: O Gospod! daj mi milost, da te ljubim. Kolikor bolj
kdo Jezusa ljubi, toliko bolj želi terpeti in u terplenja Jezusov učenec biti.
Sv, Frančišk Salezian pravi: ,,Kder je ljubezen, tam se s bera cela
truma drugih čednost o k o! j ljubezni božje, ker tisti, ki Boga
ljubi, stori toliko dobrega, kolikor  mu  je  mogoče/ - '

2. Sv. Katarina se je začela nekoliko posvetno nositi, da bi svojega
spačenega moža potolažila; pa u malo letih je tudi to opustila, in potlej se
do smerti ojstro pokorila. — Vse prejšne spovedi  saj enkrat u živienju po¬
noviti je dobro tudi takim, kojim vest posebno velikih pregreh ne očita;
morda niso imeli prave grevenge, in da so po nevrednem sv. odvezo preje¬
mali. Premisli torej prijate], kakšino je bilo tvoje k sanje? Ce je bilo le po-
natorno, to je zato, ko si zavolj greha kako nadlogo alj kako škodo terpel,
alj pa dobro ime zapravil, tako ni bilo zadostno. Ge si po spovedih tako pre¬
grešno živel, da se ni nad teboj nobeno poboljšanjc pokazalo, je bilo tvoje
ksanje brez terdnega sklepa in spet pomanklivo. Spovedi take so bile slabe,
nič vredne; torej ti je treba dolge spovedi,  pri kteri boš vse zanikerno
opravlene spovedi ponovil in popravil. Tudi tistim ki mislijo svoj stan pre¬
meriti, u zakon se podati, bi vtegnula dolga spoved dobra biti. Dalej je dolga
spoved potrebna za tiste, ki so u poglavitnih resnicah sv. vere in u dolžnostih
svojega stanu prostovoljno nevedni bili, ki so dalj časa u pregrešnih prilož¬
nostih, s bližnjim u sovraštvu, do Boga brez ljubezni živeli, ki so smertne
grehe pogosto delali, mehkužno, u norostah in u razvadah spačenega sveta,
po željah svoje grešne natore se ravnali, in kteri so nalaš svoje grehe pri
spovedi zamolčali, alj se morda k spovedi nič pripravljali. Ako si ti u tem
zadet, skerbno popravi svoje napake s dolgoj spovedjo. Ponavlanje spovedi
zna pa nekterim biti škodlivo, ki imajo čudno vest, ktera jih pri vsem tem,
da so po keršansko živeli, vendar naganja spovedi ponavljati. Taki naj za
svet vprašajo svojega navadnega spovednika in naj ga slušajo. Kdor hoče
svoje spovedi ponoviti, naj se posvetuje s spovednikom, zlasti naj skerbi od
Boga sprositi čeznatorno žalost nad storjenimi grehi, in terden sklep ne več
v  grešiti. Ce dolgo spoved opravljaš, le odkritoserčno in skesano se obtoži, ko¬
likor ti je mogoče, pa ne bodi preveč uepokojen, če kaj pozabiš, raji skerbi
za resnično dobro obžalovanje in naprejvzetje; skerbi s dobrimi deli pred spo-
v edjo in potlej Bogu zadostiti. „K d o r sc svojih grehov spove, in jih
zapusti, bo usmilenje od Boga  dose'gcl;“ pravi sv. Duh.

M o 1 i t v a.

O preljubeznivi Jezus! ki si nas (ako močno ljubil, da si iz nebes na
zemljo prišel in za nas terpel in umeri, daj nam milost, da te po izgledu sv.
II. Del. 20

306 '16. September alj kimovec.

Katarine iz celega serca ljubimo, in svoje pregrehe s resnicnoj pokoroj iz-
brisujemo; kter živiš in kraljuješ s Bogom Očetom in sv. Duhom, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

XVL Dan septembra alj kimovca*

Sveti tiprian, škof in mučenik.

Sv. Ciprian je bil .škof u mestu Kartagi. Toti mož, kte-
rega sv. Jeronim izgled krasuorečja in svetosti imenuje, se
je u Afriki od plemenitih pa neznabožnih starišev u začetku
tretjega stoletja vrodil. Ko je bil k letam prišel, se je tako
u besedi izuril, da so ga izvolili očitnega učenika krasno-
rečja. Veleučen je bil, in spoznal, daje  malikovavstvo ne¬
umna vera, in da je le katolška prava, vendar je svoje spre-
obernenje odlašal, ker se mu je nemogoče zdelo po Jezusovih
ojstrih naukih živeti. Sam tako piše: Mislil sim pred svojim
spreobernenjem: „Kako zamorem drugače živeti, in
že v kor e n i n j e.n e razvade opustiti? Kako bom u
pokorjenju živel, kir sim navajen u obilnosti ži¬
veti? Nemogoče mi bo u samoti biti, kir sim va¬
jen vesele družbe prijatlov. K e dar sim pa uvodi
in u sv. Duhu bil opran, so vse pregrešne zmote
z g i n u 1 e in 1 e h k o sim delal, kar se m i j e pred ne¬
mogoče zdeIo.“  Cipriaua tako čudno spreobernuti seje
Bog poslužil nekega sv. duhovna Cecilia po imenu. Toti se
je s njim večkrat menil od traparij malikovavstva in od ime¬
nitnosti keršanstva. S zvunajuim človeškim glasom, ki gaje
uho čulo, se je združil notrajni božji glas, kije na serce go¬
voril, in zato je bil Ciprian resnice prepričan, in je prosil
sprejeti ga med novince sv. vere, da bi se za sv. kerst pri¬
pravil, kterega je potlej tudi prejel. Za srečo, h kteri gaje
bil Ceeili pripravil, mu je bil tako hvaležen, da ga je za svo¬
jega očeta imel, in k svojemu imenu še njegovo dostavil, tako
da se je imenoval Tasci Ceeili Ciprian. Nejeverci so bili nje¬
govega spreobernenja jako žalostni, in so setugotili; očitali
so mu, da se je ostudno osramotil s vražuoj keršanskoj veroj,
kir je mogočne bogove zapustil, in se Kristusu podvergeb
Ciprian jih ni poslušal; obžaloval je njih slepoto, in u sv. veri
stanoviten ostal. Po svojem spreobernenju je premoženje vbo-
gim razdelil, sv. pismo je neprenehoma premišljeval, po njem
živel u ponižnosti, u spokoruosti in svetosti. Ob tem času je

307

Sv. Ciprian, škof in mučenik.

pisal svojemu prijatlu Donatu, kteri je bil s njim vred keršen,
dolgo pismo od zaniče vanja s veta in od milosti, ktero jima je
Bog skazal. Njegova svetost je bila tako velika, da je bil
kmalo po prejetem kerstu mašnik posvečen. Kedar je bil škof
Donat umeri, so vsi njega škofa izvolili. Zbežal je iz mesta,
pa so za njim hiteli, ga došli, in s siloj u mesto peljali, kder
je bil potlej škof posvečen leta 2411. Dasiravno ga je ljudstvo
in duhovšina hotla škofa imeti, so se tej izvoljb vendar ne-
kteri časti lakomni duhovni protivili. Pa to nasprotje ni nič
pomagalo, in sv. Ciprianje zrni rej s temi duhovni ravnal, kakor
s najboljimi prijatli, da so se temu vsi čudili. Pravi naslednik
apostolov je bil u vsili rečeh; bil je jako učen, poln ljubezni
in pravice, prijazen in oblasten, do vbogili silno usmiljen. Nje¬
govo obličje, govorjenje in djanje je bilo ljubeznivo in modro;
vsi so ga ljubili in spoštovali.

Neverni cesar lieei je u letu 250 krivično zapovedal
cerkev božjo preganjati, posebno pa škofe in druge duhovne
moriti. Neverniki so kotli, da bi bil sv. Ciprian levom veržen,
in tudi sam je silno željel za sv. vero umreti; pa Bog mu je
u prikazni zapovedal, naj u samoto zbeži in svojo živlenje
prihrani. Svoji duhovšiui je torej prepustil vižauje preljube
črede, in šel u samoto, kder je stanovitno molil za sebi iz¬
ročene in jim liste pisal, naj u sv. veri stanovitno žive. Ondi
je vse zvedil, kaj se godi, kako je bilo veliko vernih od ma-
likovavcev umorjenih, tudi, da so nekteri od vere odpadli, in
tih nezvestoba ga je silno pekla; prizadeval si je jih k Bogu
spreobernuti. Skorej vsi so se njegovemu gorečemu opomin-
j e vanju udali, vendar so željeli se le mehko pokoriti. Tiste
čase je bilo pokorjenje dolgo in ojstro, in le potlej jim je bilo
dopušeno k božji mizi pristopiti. Tega so se bali, priporočuikov
so iskali, in na prošnje pričevavcev sv. vere od nekterih maš-
nikov in vjetih mučenikov dosegli spričbe sprave, da jim je
bil čas pokorjenja skrajšan. Temu se je reklo odpustik aij
odpušenje zasluženega pokorjenja. Sv. škof Ciprianje bil tega
premehkega usmilenja jako žalosten, in je svojim duhovnim
tako pisal: „Dolgo že sim molčal, pa več ne morem
molčati, kir prenaglo odvezujete grešnike, in s
tem jim škodujete, ter Boga žalite.“  Tudi nestai*o-
vitnim u veri je pisal: „Vi ljubi bratje! s p oz ji aj te
svojo veliko pregreho, in žalujte po njeni veli¬
kosti; Bog je dober oče, pa tudi pravičen sodnik.
V a š a p o k o ra bodi po h u d o b i i vaši h g r e h o v; upajte
u božjo milost, p a n e u p a j te tako I e h k o o d p u š a n j e
grehov z a d o b i t i. Č e Boga goreče prosite, svoje

2 () *

308

16. September alj kimovec.

grehe sercu o sovražite in Bog« s dobrimi deli za¬
dostite, b o t e m i I o s t dosegi i.“ Modra ojstrost sv. škofa
je bila poterjena od duhovšine Rimske cerkve. Ta je pisala
Kartažki cerkvi in jo opominala, nadležnosti odpadnikov se
terdo ustaviti, in po izveličanski ojstrosti sv. evangelia jim
spravo in odvezo podeliti. Rimski duhovni so « pismu, ki so
ga sv. Ciprianu pisali rekli: ,,Ravno tako je treba ob
težavnih in zopernih časih se terdo cerkvenega
poredka deržati, kakor je važno ob viharju ker-
mila ne zapustiti. Bog obvaruj, dahi Rimska cer¬
kev svojo ojstrost s nesvetoj lehkostjo opustila. 44
Skušnja je pričala, daje  sv. Ciprian po volji božji delal; več
odpadnikov se je očitno zoper cerkev spuntalo, in da bi jim
ne bilo treba ojstre pokore delati, so svojemu pravemu pastirju
dolžno pokoršiuo odrekli. S tim so pokazali, da niso bili vre¬
dni odveze, ker njih ksanje ni bilo resnično. Felicisim, Kar¬
tažki duhoven jih je s svojimi priverženci podperal, da so raz-
kolništvo začeli in postali stranka odpadnikov. Od začetka
so bili izdajavci, potlej pregaujavci resnice. Ko je sv. Ciprian
to zvedil, je Felicisima izobčil iz cerkve in vsim s izobčenjem
žugal, kteri bi se ga deržali. Kedar je svetnik čutil, da je
preganjanje nekoliko pojenjalo, seje po velikonočnih praznikih
leta 251 u Kartago vernul.

Od zdaj je najpervo skerbel sklicati sbor škofov, u kte-
rem je bil Felicisim s puntarskimi poglavarji še enkrat iz¬
občen. Potlej so bile pregledane reči odpadnikov, kteri so
želeli sprave s cerkvoj. Ta razsodba je bila razdelena u več
kermic (kanonov) alj členov, ktere so u Rim in druge kraje
poslali; in to so tiste kermice alj trebniki (kanoni), ki so
bili pozneje kermice pokore  imenovani, ki so škofom in
duhovnim u vodila služile, kako naj s mnogoterimi grešniki
po okoljšinah časa, kraja in grehov ravnajo. Dalje je bilo
ustanovljeno, da je tudi tistim sprava dodeliti, ki so zboleli,
pa so pred boleznijo za pokoro prosili. Sv. Ciprian je bil ves
milostliv, pa duše je hotel resnično ozdravljati; zato je tako
ojstro ravnal. Posebno je svojo milostlivo serce razodeval ob
času kuge, ki je leta 253 u Kartagi veliko ljudi pomorila.
Dal je svojo ljudstvo sbrati in jih opomina k delam keršanske
milosti. Vsakemu vernemu je posebno opravilo po njegovem
stanu odločil; skerbel je, da so revni s delom in bogati s pre¬
moženjem pomagali. Tako je bilo vsim, še celo nevereom po-
magano. Zraven tih naprav je spisal tudi bukve od umer-
jočiiosti,  bolne tolažiti in jih napraviti, da so smert zani¬
čevali. Neverci, kterim so kristjani ob času kuge s vsoj lju-

309

Sv. Cipriau, škof in mučenik.

beznijo stregli, so prejete dobrote s hudim vračevali; mislili
so po navadi tistih časov, da so vsili tih občih nadlog kri-
stiani krivi; torej so po smerti cesarja Decia, pod njegovim
naslednikom Galom napravili novo preganjanje kristianov. To
preganjanje je bilo najokrulniše n Karlagi. Sv. Ciprian je
sebe in druge za smert pripravljal, grešnikom spravo delil,
ko so u djanju resnično voljo spreobernenja kazali, in jih pušal
k sv. obhajilu, da bi se s nebeškoj hranoj okrepčani serč-
niše za Jezusa ponašali.

Nova priložnost za sv. Cipriana se u keršanski ljubezni
skazati, je prišla u letu 253. Divjaki so se po Numiclii kla¬
tili, vse končevali, plenili in veliko keršenikov, med temi,tudi
Kristusu posvečenih devic so s seboj u sužnost gnali. Skoti
tistih časov so storili kolikor so mogli nadlogo preložiti. Ko
pa niso mogli vsemu kaj, so se zatekli k sv. Ciprianu, kteri
je veliko denarjev vkupej nabral za odkupo sužnih. ])a bi
bogate nagnul njih denarje u dela keršanske milosti obračati,
je spisal ob tem času bukve  od  v bog  a ime  daj  anj  a,  kder
potrebo in velik prid tega skazuje in odbija prazne izgovore,
ki jih imajo po navadi bogati, da bi vbogaime ne dali. Ob tem
času je bil tudi prepir vstal zavolj veljavnosti sv. kersta,
kterega krivoverci dodele. Sv. Stefan, papež, se je deržal
ustnega izročila, da je tudi od krivovercev podelen kerst vel¬
javen, če le po navadi kerstijo. Sv. Ciprian je pa menul, da
morjo od krivovercev ker,šeni še enkrat keršeni biti; vendar
se zavolj te svoje zmote ni od drugih škofov odločil, po be¬
sedah sv. Auguština je pa za njo se spokoril s popolnoma
ljubeznijo in s muko, ktero je terpel.

Po smerti cesarja Gala je bila sv. cerkev en čas pri po¬
koju, in ob tem času je sv. Ciprian svoje verne zmirej bolj
u veri vterjeval, in za njih izveličanje skerbel. Ti pokoj pa
ni dolgo terpel; cesar Valerian, Galov naslednik je bil u letu
257 še hujše začel cerkev preganjati. Ko so cesarski ukazi
u Afriko prišli, je Patern, cesarski namestnik brez odloga
dal sv. Cipriana u Kartagi ujeti, in ga pred svoj sodni stol
pripeljati, ter mu reče: „Cesar mi je ukazal, da naj
v «e primoram bogove moliti;  kdo  si  ti?“ Sv. škof
mu je odgovoril: „Kristian sim in škof: vaših bogov
ne poznam; le enega samega Boga, stvarnika ne¬
bes, zemlje in vsega spoznam in molim; tudi ga
prosim za vse ljudi in zlasti zacesarja.“  Oblastnik
vprašal: ,,A1 i se svoje volje stanovitno der-
žis^‘" In sv. Ciprian mu odgovori: ,,Na spoznanje Boga
uterjena volj a se ne sprem  eni.“ „Od tebe hočem

310

16. September alj kimovec.

vedi ti, 44  pravi poglavar dalej, ,.kteri duhovni u tem me¬
stu stanujejo.“ „V a š e postave, 44  odgovori sv. Ciprian,
„pogub!jajo tožnike, torej ti jih ne moreni razo-
deti.“ Oblastnik ga je se nektere druge reci opraševal, pa
k smerti si ga ne upa obsoditi, boji se vstaje; zato ga ukaže
gnati u malo primorsko mesto Kurubo, ki je biizo Kartage
bilo. Tu je bil zdrav kraj, prebivavci dobri in prijazni, in
okolica prav prijetna. Verni tega kraja so sprejeli sv. škofa
s vsim spoštovanjem. Tukaj mu je Kog u prikazni razodel,
da je njegova smert biizo, in kako da bo smert storil.

Od te dobe je sv. Ciprian u sebi občutil novo moč, novo
željo ko mučenik umreti, in hrepenenje se svojemu ljudstvu
k pridu obnesli. Ceio leto, dokler je njegovo pregnanstvo ter-
peio, si je vse prizadjal jim pomagati, kakor je vedi!. Med
tim časom je dal poglavar veliko škofov, duhovnih in drugih
vernih iz vsili stanov in obojega spola poloviti, in jih je vse
obsodil u rudnike, in marmor kopati. Sv. Ciprian jim je veliko
denarja poslal, in list, u kterem jih je tolažil, in jim serenost
dajal, delo in terplenje poterpežlivo prestajati. Med drugim
jim je rekel: „T e r d e in težavne de I a, h k ter i m s t e
o b s oj eni, so pl a vila za vašo v e r o i n pobožnost i n
zastava večne časti, k te ra vam je n nebesih  pri-
pravlena.’ 4  Oblastnik Patern je bil kmalo umeri, in neusmi-
len Galeri Maksim je bil njegov nastopnih. Ta je poslal po
sv. škofa, ga od novega soditi. Sv. ('ipriana so pripeljali k
poglavarju, ki je zavolj zdravše sape na deželi stanoval. Ve¬
liko ljudi je privrelo sv. škofa vidit, k ter je smel s svojimi
prijatli govoriti. Celo noč so kristjani iz strahu, da bi ne bil
umorjen, culi pred vratimi hiše, kder je bil zastražen. Ker
je vedi!, da so tukaj med množico kristjanov tudi device, jih
je ukazal varovati, da bi u kako nevarnost ne prišle; Zadnič
je prišel zaželjen dan, ob kterem je imel po božjem sklepu
s muceniško krono olepšan bili. Poglavar ga reče pred se
pripeljati. Vojak, ki je bil kristian in je vidil, da se sv. škof
puti, gaje  opomina! se preobleči. „Cimu, pravi svetnik,
bi se kdo hudega ogibati iskal, česar ima kmalo
konec  biti. 411  Ko ga oblastnik vgleda, ga vpraša: „Si ti
T a s c i Ciprian  ?” ,,S i mmu  odgovori. Oblastnik mu reče:
„M o 1 i naše bogove po p o v e 1 j i našega česa  r j a." Sv.
Ciprian mu serčno odgovori: „Tega ne; delaj s menoj,
kakor ti je zapovedano: od Boga pa ne bodem  od¬
stopil.' 1  Oblastnik ga je jako nagovarjal; ker ga je pa ne-
premaklivega najšel, ga je obsodil rekoč: ..Zapovem Ci-
prianu glavo odsekati. 14  Sv, škof je glasno odgovoril:

311

Sv. Ciprian, škof in mučenik.

„Bogu bodi hvala.“  Pričujoči verni so zavpili: ,,Tudi
na m naj bodo glave odsekane,  da  s n j im  ume  rj e mo.*'
Kraj, kder so mu kotli glavo odsekati, je bil prostor blizo
mesta. Okoli tega prostora je bilo mnogo drevja. Desiravno
je bil toti prostor velik,  je bil  vendar za silno veliko gle-
davcov premajhen, tako da jih je veliko moralo na drevje
zlesti. Ko je sv. Ciprian na jnori.se prišel,  se je na obraz
vergel in molil. Po molitvi je slekel svoje oblačila in jih dal
svojim diakonom. Ko je rabelj pristopil, je svetnik ukazal
svojim, da naj mu 25 zlatov plačajo iz hvaležnosti, ki ga bo
s mečem u nebeško stanovanje spravil. Potlej je vzel po¬
vezo si oči zavezati. Ko mu je bilo težko samemu si zadaj
zavezati, sta mu diakon in subdiakon zadnič še to postregla.
Zdaj sv. škof poklekne, roke križem na persa položi, in tako
prejme smertni makijej. Verni so okoli sv. mučenika metali
suknino in platnino, da so njegovo kerv lovili, kot drag osta¬
nek in zastavo, da jim bo Bog po prošnjah svetnikovih svoj
blagoslov dodelil. To častito smert je svetnik storil 14. ki-
movca 2511.

N a u k in p o sne m a.

1. Sv. Ciprian nas uči, kaj se pravi pokoro za velike grehe delati, nam¬
reč s resničnoj in stanovitnoj voljoj k Bogu se povernuti, milo objokovati, da
smo Boga žalili, in njegovi pravici zadostiti. Ob časih sv. Cipriana in več sto
let je bila u katolški cerkvi navada le tistim sv. odvezo in spravo deliti, ki
so se resnično skesane kazali, in ti vsem svojem obnašanju spričevali, da jim
je iz serca žal, kir so Boga žalili. Grešniki tistih časov se pa tudi niso dali
kakim majhnim skušnjem premagati, ampak človeška slabost jih je ob straš¬
nem žaganju trinogov premagala, neusmilene muke so jih posilile. Akoravno
jih je ta sila zgovarjala, jim vendar cerkev ni koj verjela, če so tudi žalost
nad svojoj nestanovitnostjoj kazali; hotla je bolj terdno biti od njih žalosti
prepričana, torej jih je za dolgo časa ojstri pokori in poskušnji podvergla;
po več let, alj, če je bila pregreha posebno velika, tudi cel čas živlenja jim
je sv. odvezo odložila. Zdaj cerkev slabostmi vernih več pregleda, ne deva
jih več na tako dolge poskušnje, sv. odveze in sv. obhajila jim ne odreče za
toliko časa. Nektere molitve, kaki posti, alj če so premožni, kako vbogaime
dajanje, povernenje ptujega blaga, poravnanje ptuje škode, ako je mogoče, in
pa bližnemu lep razgled dajati, to je skorej vse, kar zdaj cerkev terja, ven¬
dar se pa še to malo mnogim grešnikom preveč zdi. Kolikor se bolj kdo
tukaj pokori, toliko bolje bo zanj u večnosti.

312

17. September alj kimovee.

3. Iz žalosti sv. Ciprana, kedar je zvedil, da so grešniki prehitro od¬
vezani, se učimo, da je prehitra odveza nevarna. Dasiravno je pa zapovedoval
grešnike pokoriti po volji katolške cerkve, jim je vendar pokoro skrajšal, ke¬
dar je bila tega njih gorečnost vredna. Temu prinehanju se je reklo odpustile.
Odpustiki so torej odpušenje zasluženega pokorjenja; ne izbrišejo grehov, am¬
pak samo kazni, ktere bi imel čkovek alj na tem svetu, alj u vicah presta¬
jati. Grehe izbriše le resnična pokora. Brez resnične pokore ni ne odpušanja
grehov, ne odpušanja zasluženih kazen. Odpustilo štirdesetih dni, enega leta,
petih, desetih let, popolnoma, pomenijo, da cerkev čas pokorjenja skrajša za
štirdeset dni, za eno leto, za pet, za deset let, alj da popolnoma, odpusti vse
pokorjenje, ktero bi grešnik sicer po njenih zapovedali prestati moral. Cerkev
ima oblast odpustike deliti, ker ima od Jezusa Kristusa oblast vezati in raz¬
vezati, grešnike pokoriti in jim pregledati, kakor Trid. sbor u seji 35. uči
Papež ima oblast odpustike deliti po vsi katolški cerkvi, škofi pa le u svojih
škofijah. Tridentinski sbor uči: „V  delenju odpustikov je varne mo¬
drosti treba, ker veliko odpustikov slabi potrebno ojstrost,
ktere so grešniki vredni/*’  — Odpustila pomagajo Je spokornim greš¬
nikom; leni in terdovratni grešniki so vredni pekla, ne pa odpustikov. Usmi-
lena mati katolška cerkev s odpustila le slabosti spokornikov na pomoč pride,
in ravna s grešniki ko usmilen gospod s svojim dolžnikom, kterimu reče:
„Plačaj, kolikor zamoreš; kar je pa črez tvojo moč, ti odpustim, da ne boš
u ječo pahnjen.** O grešnik! kaj ti je storiti, da se tako koristnih odpustikov
vdeležiš? Opusti, sovraži grehe, pokori se, kolikor ti je moč iz ljubezni do
Boga, in zvesto opravljaj, kar ti cerkev zapove. Kedarkolj so odpustiki ob-
Ijubleni in napovedani, so zapovedane tudi dobre dela, molitve, posti, spoved,
sv. obhajilo in še drugo. Opravljaj vse to u duhu  pokore, in tako boš po ve¬
likosti svoje gorečnosti odpustikov deležen.

M o 1 i t v a.

O sv. škof in mučenik Ciprian! sprosi nam od Boga pravega duha po¬
kore, da bomo svoje grehe stanovitno obžalovali, in se jih prav spokorili, in
tako vredni odpustikov, ktere nam sv. cerkev deli; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

XV1L  D an septembra alj kimovca.

Sveta Ljudmila. Češka kraljica.

Sv. Ljudmila je bila okolj leta 853 od neznabožnih sta-
rišev na Češkem rojena. Nje oče Slaviborik je bil grof in
naslednik u Melniku. Nje mati Lidoslava je bila ravno tako

Sv. Ljudmila, Češka kraljica.

313

plemenite in bogate rodovine. Bori voj, sin vojvoda na Če¬
škem takrat vladajočega, si je bil Ljudmilo zavolj nje lepih
čednost za ženo izvolil. Oba sta bila malikovavca, pa od
usmilenega Boga sta dar prave vere dosegla. Borivoj je po
svojih posebnih opravilih prišel na Moravski h kralju Sva-
topolku , kteri je bil malo pred od sv. Cirila in Metuda
spreobernen. Svatopolk ga je prijazno in častito sprejel.
Ko sta bila svoje posvetne opravke dokončala, sta se od več
reči menila, tudi veliko govorila od keršanske vere. Kralj
Svatopolk je bil se u keršanstvu novinec, vendar je po svoji
moči Borivoju dopovedoval, kaksina da je Jezusova vera, in
potlej je sv. Metuda poklical, da ga je dalje učil. To je Bo¬
rivoju vele dopadlo; u pravega Boga je veroval, se dal popol¬
noma izučiti in kerstiti. Seboj je imel pa trideset služavui-
kov, kteri so tudi kristjani postali po njegovem razgledu. Bo-
rivoj je vzel katolskega mašnika seboj, kterega mu je sv.
Metud dal, in se veselo u Prag vernul. Ljudmila njegova žena
se je tudi dala učiti; keršanska vera ji je čezdalje bolj ušeč
bila, spreobernula se je in sveto živela. Po .njegovem in njej-
nem spreobernenju se je katoljska vera po Češkem razširjala;
in če ravno je že veliko kristianov bilo, je bilo vendar še več
terdovratnih nevercov. Ti so se zoper svojega kralja Bori-
voja spuntali, in drugega kralja izvolili, kteri je obljubil jih u
nezbožtvu mirno pustiti. Borivoj je iz dežele zbežal, in se
raji kraljestvu, kot veri odpovedal.

Sv. Ljudmila je bila križev svojega moža deležna, in je
vse zavolj Boga voljno poterpela; le tega je bila žalostna,

314

17. September alj kimovec.

ko je bila sv. vera od nevercov sovražena. Usmilen Bog je
obema kinalo pomagal; omečil je puntarje, da so svojega p e le¬
vega dobrega kralja ponižno prosili, da naj nazaj pride, in
zvestejo pokoršino so mu obljubili. Borivoj je Boga hvalil
za to veliko usmilenje, se bolj skerbel sv. vero razširiti, in
u teh dobrih delih je umeri.

Sv. Ljudmila, njegova zapušena vidova, je smert svo¬
jega dobrega moža voljno preterpela; se Bogu podvergla, in
jako skerbela sebe, družino in vse izvelicati. Vsak dan je
svoje grehe pred Jezusom kleče obžalovala, in s solzami go¬
reče prosila, da naj ji odpusti, kar je iz nevednosti u mali-
kovavski veri hudega storila; molila je za vse svoje pod¬
ložne, in za vso katolško cerkev; ponižno je poslušala Je¬
zusove namestnike, in jih rada vbogala. Vbogtm je bila usmi-
lena; imenovali so jo mater vbogih, nogo kruljevih, oko sle¬
pih, tolažnico žalostnih in zapušenih sirot. Cerkvam je veliko
vbogaime dala. Nje najveca skerb je bila svojega sinaVra-
tislava k dobrem napeljevati, da bi bil bogaboječ kristian,
pravičen in moder kralj. On je svojo sv. mater rad poslušal
in delal po njenih naukih. Dasiravno dober, je veliko nesre¬
čo naletel, ker je ženo vzel Dragomiro, hčer malikovavske-
ga vojvoda. Ta je bila vsa hudobna in hinavska; popred obe¬
tala kristiana postati, po poroki pa ni hotla od tega nič sli¬
šati, in je u svoji slepi veri terdovratna ostala. K veci ne¬
sreči je kralj nje soprog prezgodaj umeri, in dva inajhina sina
zapustil; staršema je bilo ime Venceslav, in mlajšemu Boleslav.
Vratislav je bil svoji materi u poslednji volitvi začasno vladarst-
vo in izrejo svojega nastopnika Venceslava izročil. Neverna
Dragomira je željela po svoji volji kraljevati, in keršanstvo po¬
polnoma zatreti; zato se je bila s siloj vladarstva polastila. Te
velike nadloge so sv. Ljudmilo grozno morile; po svojem dobrem
sinu je jako žalovala, veliko bolj pa, ker se je za keršanstvo
bala. Bog ji je to veliko težo nekoliko polajšal; poglavarji Ceske
dežele so ji dobri bili, Venceslava je bila nagovorila vladarstvo
prevzeti, kar je tudi slehkoto storil, ker so se deželni stanovi in
ljudstvo Dragomirnega trinožtva naveličali. Hudobna Drago¬
mira ni vedla od tugote kaj bi počela; drugega ni želela, kot
sv. Ljudmilo umoriti, pa tako, da bi nihče ne vedil. Sv. Ljud¬
mila je bila noč in dan u skerbi, in zmirej pripravlena um¬
reti ; vendar je iz ljubezni do Boga, do otrok svojega raj¬
nega sina in do vseh podložnih smerten strah premagovala,
in u svojih dobrih delih stanovitna ostala.

Kadar je vidila, da je Venceslav že odrašen in sjtano-
vitn u keršanski veri in u vladarstvu, je šla priletna u po-

315

Sv. Ljudmila, Češka kraljica.

citek se k smerti pripravljat, u svoj grad Tetin, iu je ondi
pokojno živela u vsih dobrih delih. Dragomira je poslala dva
malikovavska kneza, enemu je bilo ime Tuman, drugemu Ku-
nian, da naj jo umorita. Sv. Ljudmila jima je prijazno in le¬
po postregla; po noči sta zlomila u nje spavnico, pa sta jo
še u domači kapeli pri molitvi najdla in jo zadavila s nje
oglavnim pajčolanom leta 927. Iz pervega so jo pokopali u
Tetinu, čez nekaj let je nje vnuk sv. Venceslav njeno ne-
strohnjeno truplo uzdvignul, in dal prenesti u cirkev sv. Jur-
ja u Pragu.

Na u k i n p osne m a .

1. Stariši, kteri imate sina alj hčer za zakonski stan, dobro premislite,
kakega zeta alj kako nevesto bote u hišo dobili. Sv. Ljudmila in nje soprug
Borivoj sta se pri svoji sinalii Dragomiri močno prevari la. Taka se rada že
zdaj godi. Dokler se ženi alj m oži, se marzkdo na videz pobožno derži in
obeta kako bo lepo ravnal, ravnala s starimi, pametno gospodaril, gospodi¬
njila, se s vsemi pri luži čedno zastopila. Sin, alj hčer gleda bolj na zunaj-
no, na čedno postavo, na sladke besede, verjame obetam, in tako sebe in svoje
u nesrečo spravi. Da bo vaš sin pravo tovaržico dobil, mu jo pomagajte iskati
vi, ki ste že kaj več skusili. Pri tem iskanju in zbiranju glejte posebno kak-
žine stariže nevesta ima. Jabelko ne pade daleč od drevesa. Glejte dalej s
kom se nevesta pajdaši; kogar samega ne moremo spoznati, ga spoznamo
po njegovi tovaršii. Le je nevesta rada u posvetnih tovaršijah, pri plesavkah,
pri razuzdankah, prida ne pomeni. Le je rada pri pobožnih, poštenih, sra-
možlivih in tihih tovaržicah, je znamenje, da je tudi pobožna in taka, kot nje
tovaršija. Porajtajte tudi, kakžin glas je bil od nje med ljudmi ob prejšnih
časih; na toti čas, kar si moreda upanje k možitvi dela, ni posebno iti, zdaj
vtegne hinavševati, in se vse drugačo kazati kakor je res; po poroki bo pa
spet po svoji navadi, ne mara druga Dragomira. Glejte posebno bogaboječo
in pridno kristiano za nevesto izvoliti, sicer vlegneta sebi in domačim pekel
narediti. Po teh naukih se ravnajte tudi, če vam je zeta voliti. Ozrite se na
to, kakšinih starižev je, kakšinih družb se derži, kako seje  do zdaj vedel.
Nikarte verjeti obetam hudobnih. Pijanci, zatorneži, razsajavci, postopači in
Se drugače hudobni, če imajo upanje se oženiti, znajo hinavsko se zaderžati,
vse dobro obetati, vse prikrivati, in govoriti kakor bi rožice sadil; pa gorje
bi bilo vam in hčeri in vsim pri hiši, ako bi se dali premotiti. Vas bo tak
zet zaničeval, zasramoval, vam smert vosih Kar bi si poboljška izgovorili,
bi vam stokrat vse oponosil in le dal,  če bi ga gosposka primorata. Vašo
hčer bi s vami vred zaničeval, morda jo še pretepal. Kar ste sebi pritergali,
hišo u bolji stan postavili, alj iz dolgov iskopali, bi on zapijal. Namestil le-

316

18. September alj kimovec.

pega miru in pobožnosti, bi bila pri hiši peklenska žalost, jok in kletva. Te
nauke si zapomnite tudi vi sami, kteri mislite se u zakon podati, da bote sta-
riše, ko vam prav svetvajo, radi poslušali; da si bote tudi sami svetvati ve-
dili, zlasti če nimate koga, kter bi vas u ti reči prav napotil. Kdor brez pre-
mislika u zakon stopi, napravi večdel sebi in domačim dosti težav na tem
svetu, zraven si pa še večno pogublenje služi.

2. Modri Sirah pravi: „Xc daj otroku oblasti  u m I a d o s t i.« liolji
je, da tvoj otrok za tebo hodi, in te kruha prosi, kakor bi pa ti za njim ho¬
dil,  in ga potreboval. Kak oče pravi: „Sim star; ne morem več delati.«
Marsktera mati se ravno tako izgovarja. Alj skušnja uči; da sta po tem
morla še svojih deset, dvajset, štirdeset let alj pa še dalje delati, če sta hotla
živeti. Kmetiški očeti večkrat pravijo: „Saj bi še ne dal sinu gospodarstva,
sicer bo moral pa vojak biti.« Ce si pri sinu nimaš prida obetati, tudi to ni
dovolj, da bi mu kmetijo izročil in nevesto kakoršino si bodi u hišo sprav¬
ljal. Je sin dober in bo vojak, vtegne zato ravno tako dober ostati in se iz-
veličati. Ako pa tvoj sin hudoben u vojaški stan pride, se bo izučil vboga-
ti, si marsikaj skusil, kar ga bo modrilo. Pa porečeš: „Vojak mora včasi
dosti terpeti, in še u smertni nevarnosti biti.« Alj pomisli, daje terplenje mla¬
dim ljudem dobra in včasi še celo posebno potrebna šola.

Moliti a.

O sv. Ljudmila! ki si bila resnično hvaležna svojemu ljubeznivemu
Stvarniku in milostlivemu Odrešeniku, ki si sveto živela, za (‘zveličanje bliž¬
njega goreče skerbela, vse nadloge voljno preterpela, in tudi rada utnerla za
keršansko vero, sprosi nam gorečo ljubezen do Boga, naj njemu k časti ži¬
vimo in ga po smerti vekoma hvalimo. Amen.

XVIII. Dan septembra alj kimovca.

Sveti Jožef K.upertlnec.

Sv. Jožef je bil rojen u Kupertinu na Napolitanskem
17. rožnika 1603. Njegov oče Feliks Desa m mati Frančiš¬
ka Panara sta bila revna pa pobožna, torej sta tudi svojega
sina izredila u keršanski pobožnosti. Jožef je s pomočjo mi¬
losti božje že u otroških letih kazal, da bo u prihodnje le¬
po živel; bil je nedolžnega obnašanja, k pobožnosti nagnjen,
natanko slušal starišev, zlasti matere, ki je bila po svoji na-
tori cmerim in osorna. Dolga in huda bolezen ga je še mla¬
dega mučila , pa jo je voljno prenašal. S pomočjo Matere
božje je ozdravel, in potlej si je vse prizadeval pobožno ži¬
veti, in da bi bil to laglej spolnjeval, se je pri sedemnajstih

317

Sv. Jožef Kuperlinec.

letih namenil, da hoče u kakem duhovnem redu se Bogu po¬
polnoma izročiti. Izvolil si je kapucinarski red, kot najostrej¬
šega. Sprejet je bil u toti red kot belic alj frater u letu 1620;
ker ni u šolo hodil, se je spoznal nepripravnega kaj več biti.
Pa zavolj slabega pogleda, alj zavoljo zamišljenosti ni bil
za delo po svojem stanu, torej so ga čez osem mescov po-
sku.šnje spustili. Večkrat je potlej rekel, da mu je bilo, ko
so mu redovniško obleko islačili, kakor bi mu s haloj vred
kožo oderli, in meso od kosti tergali. Ni si upal se u Ku-
pertin vernuti; bal se je, da bi mu mati ojstro očitala, da ni
za nič; šel je torej k svojemu ujcu, kter je bil minorit in je
ravno to leto 1621 u Veltrari imel postne pridige. Pred te¬
ga se je na kolena vergel, in prosil naj se ga usmili, ker je
pripravlen vse storiti, karkolj mu bo on vkazal. Toti redov¬
nik ga je iz usmilenja pri sebi obderžal do velike noči, pot¬
lej ga je s sebo peljal u svoj samostan, ki ni bil daleč od
Kupertina. Tukaj so Jožefa za terciala vzeli, in ga za naj-
zaničlivše dela pri svoji družbi porabili.

On se je lepo vedel, kar se mu je reklo, je naglo sto¬
ril, nabožen je bil, u vsem njegovem govorjenju in obnaša¬
nju se je njegova pobožnost lepo razodevala, tako da so ga
vsi tukajšni redovniki spoštovali in ljubili. Sklenili so ga u
svoj red sprejeti, in 10. rožnika 1625 je bil u svešeništvo
preoblečen. Ko je bil vsim po volji in k lepemu razgledu no-
vinstvo dokončal, je storil slovesno redovniški obet, in obder¬
žal je svojo kerstno ime Jožef. Ze takrat je bil viditi pravi
in popolnoma redovnik: po vsili krepostih svojega stanu je
živel, in spolneval na tanko pravila svojega zavoda, tako da
poglavarji niso nobene reči več nad njem pogrešali. Obuk mu
ni šel tako po sreči, da bi ga bil pripravnega storil žegne
prejeti. Marskako je bil karan, kar je ponižno prenesel, in
svojemu učeniku je imel navado reči: „Poterpite s me¬
noj, tako hote več zaslužili. 41  Da se mu učenje ni spe¬
nilo, je bila kriva alj slaba glava, alj pa je to od tod prišlo,
ko je bil u Boga zamišljen, in je vedno molil in premišlje¬
val, ker mu je Bog to milost dodelil. Vendar so njegovi viši
mislili, da naj bo u mašnika posvečen, ker je tako sveto ži¬
vel. Ko je bil u letu 1626 mašnik posvečen, je novo mašo
s tako živoj veroj, s takoj ljubeznijo in spoštovanjem bral,
da ni izreči. Sklep je storil hrepeneti po največi popolnamo-
sti,  se vsega časnega znebiti, po vseh evangelskih čedno¬
stih živeti, posebno pa se popolnoma zatajiti, in prav ojstro
u pokori živeti. Vse si je odrekel, kar je bilo duhovnim nje¬
govega reda dovoljenega; zmed oblek je nosil samo kuto,

318

18, September alj kimovec.

ljudi se je popolnoma odločil, u najmanji in najtamnejši sobi
samostana je samotno živel in tiho, ni vžival ne mesa, ne
mlečnatih jedi, ne vina; preživel se je s zeljši, s suhim sad¬
jem, s zeleujadjo alj smugovjem, ki je bilo s kako grenko
stvarjo potrošeno; po razgledu sv. Frančiška, začetnika nje¬
govega reda si je večkrat u letu napravil dolg prav ojster
post. Nektere tedne je le ob četertkih in nedelah jedel; spal
je na terdi posteli, pa prav malo; k časti Kristusovega ter-
plenja se je do kervavega bičal, na goleni životu je za po¬
koro nosil neko pokorivno srajco, ktero je s železno) veri-
goj prepasoval; ob kratkem, tako ojstro je svojo truplo der-
žal, da je bil po pravici mučenik spokornosti imenovan.

Kakor je pa ojstro s svojim truplom ravnal, tako uje-
žno je živil svojega duha s molitvijo in s premišljevanjem,
in pri tem je bil po božji milosti večkrat zamaknjen na čudni
način. Pri njegovi zamaknjenosti je bilo to čudno, da ako-
ravno se ni nič zavedil, ker njegova duša ni nič telesnih po-
čutkev občutila, ga je vendar sama pokoršina iz zamaknje¬
nosti poklicala. Po pokoršini je iz vse moči hrepenel, in je
večkrat rekel, da bi raji umeri, kot da bi ne slušal. Vbožt-
vo Serafmskega očaka je tako zvesto deržal, da ko se mu je
smert približevala, je po vsi pravici lehko rekel, da nima nič,
kar bi izročil, kakor je bila pri drugih redovnikih navada kaj
svojega izročiti.

Zainakljivost in svetost njegovega živlenja je daleč sili¬
la, tako da so ljudje eden pred drugim hiteli ga gledat in
se njegovi molitvi priporočat, in večini je posebne milost spro-
sil. Zavolj vkupaj shajanja ljudstva ga je namestnik nekega
škofa kot nevarnega človeka tožil, da bi namreč Jožef tako
vtegnul nove reči začenjati in med ljudmi kak nepokoj na¬
praviti. Bil je torej u Napelj poklican se odgovorit, od tod
je bil u Rim poslan, kjer so njegovo obnašanje preiskali, in
Jožefa nedolžnega spoznali; vendar ga niso več u njegov
pervi samostan poslali, ampak djali so ga u Asisiski samo¬
stan. Tukaj je bil po božjem pripušenju silno skušan, kar je
njegevo pobožnost čezdalje bolj očistilo. Poglavar tega sa¬
mostana ga je cinerno sprejel, en čas prav ojstro s njim rav¬
nal, hudo ga karal, ga napuha in hinavšine dolžil. Svetnik
je vse poterpežhvo prenesel; to ga je najbolj peklo, da je
'bil na enkrat ob vso nebeško tolažbo prišel. Neka žalost se
ga je bila polastila, serce ni občutilo nobenega veselja ne za
psalme prepevati, ne k sv. maši pristopiti, ne moliti; nebesa
so bile zanj kakor iz brona, ne kaplica tolažljive rose ni nanj
kanila. Nečiste misli so ga hudo nadleževale, če je čul, in

319

Sv. Jožef Kuperliuec.

osladne podobe so se mu silile u glavo, če je spal. Tako je
svetnik živel u žalosti in solzah, zravno ni opustil svojih po¬
božnih del in ojstrost. To je terpelo dve leti. Potlej mu je Bog
spet prejšni dušni pokoj dodelil, njegovo serce spet s mi¬
lostmi in sladkostmi zataiil; kakor prejšnje čase tako je bil
tudi zdaj večkrat na prečudni način zamaknjen. (Je je le
ime Jezus, Bog alj Maria slišal izreči, je bil kakor zamak¬
njen. „Moj Bog , 44  je večkrat glasno rekel, „napoIni moje
serce in vsega imaj — Jezus, Jezus, vleci me k
sebi! nič več ne morem na zemlji  o s ta  t i . 44  Tudi druge
je večkrat k ljubezni božjej spodbujal rekoč: „Lj ubit e Bo¬
ga; u komur ljubezen do Boga gospodari, je bo¬
gat, dasiravno ne vidi . 44  Bojazlivim, ki so se k njemu
podali, je rekel: „ Jaz no čem nobenih šumenj, ne otož¬
nosti; odkrito ser čni bodite, in nič se ne bojte . 44
Mario prečisto devico je od rojstva do smerti častil, in vsim
priporočal jo čestiti.

U Asisii so cele trume ljudi k njemu vrele, vsak je hotel
čudeže viditi, ki jih je Bog po njem delal. Papež Inocenc X.
je torej vkazal, da naj Jožefa na tihem iz minoritskega samo¬
stana u Asisi spravijo u kapucinarski samostan u Pietrarosi, ki
je bil na samoti u gorah, da bi kak hrup med ljudstvom ne
vstal. To se je zgodilo. Od tod je bil čez tri mesce spravljen
u Fossombroue u nek drugi kapucinarski samostan, in ponižni
služavnik božji je pohlevno, kot jagnje, slušal svojih poglavar¬
jev. Tukaj je kake tri leta ljudem prikrit, tiho in spokorno ži¬
vel, maševal je pri posebnem altarju, kije  bil znotraj samo¬
stana zanj pripravlen. Y r edno je molil in preuiišleval. Tudi tu je
bil večkrat zamaknjen k začudenju redovnikov. U svoji samoti
je tako zadovoljno živel, da je večkrat rekel: „U mestu sta¬
nujem, pa se mi zdi kakor bi bil u gojzdu, alj bo¬
lje reči u kakem paradižu . 44  Po pravici je lehko rekel,
da u paradižu stanuje, saj je bil vedno u Boga zamaknjen, in
njegovo zamaknenje je terpelo včasi po šest, sedem ur. Ko
seje  njegova sinert bližala, mu je Bog to posebno razodel, in
svetnik je bil čezdalje bolj uuet od ljubezni do Boga, in od
sv. želj trupla razvezan, ter s Bogom u nebesih na večno
sklenjen biti. Napadla gaje  neka vročnica, in je okolj me¬
sec dni terpela, zravno je pritisnula velika slabost že¬
lodca. Dasiravno je bil od spokornih del in od bolezni hu¬
do opešal, je vendar skorej do smerti s neizrečenim vese¬
ljem maševat hodil. Ko je bil popolnoma opešal, in je bila
bolezen čezdalje linja, je vidil, da mu je zadnja ura blizo; to-
re J J e  prejel s neizrečeno nabožuostjo sv. zakramente, in s

320 IB. September alj kimovee.

sercem od ljubezni unetim je ponovljal te besede: „ŽeIjim,
da bi bila moja duša telesnih vezi rešena, in s
Jezusom Kristusom sklenjena. Bogu bodi čast in
hvala! Naj se zgodi volja božja! Križan Jezus!

v z e m 1  m oj o sere e
Ij ubezni.“

ni uuemi u njem ogenj svoje

On je u Gospodu zaspal 18. kimovca 16ti3. Kakor mu je
Bog u živlenju dal gnado zamaknjenemu  biti, priiiodue reci
prerokovati, skrivnosti serca spoznavati, in čudovite reci po¬
četi, tako je tudi po njegovi smerti njega svetost s čudeži
razodel.

A r  a u k i n p o s n e m a.

1. Sv. Jožef Kupertinec je imel nekoliko časa veselje nad pobožnostjo;

to veselje je bilo pa pomanjšano, natolcevali je bil, da ima pri svoji pobož¬
nosti slabe namene, od svojega poglavarja je mogel osornost prenašati, in
silne skušnjave so ga nadleževale. Na sveti ni stanovitnega veselja. U nebe¬
sih je vedno veselje, u peklu vedna žalost, na sveti pa včasi veselje, včasi
žalost u skušnjo dobrim in hudobnim. Veselje na tem svetli in pa vreme;
poletu so dnevi svetlejši, po zimi tamnejši. Ravno tako je, če milost božja člo¬
veka obiše, on vidi in razumeva veliko skrivnih reči in veselo prepeva; greje
ga pobožnost. Za tem duhovnim poletjem pride pa rada zima, merzlota in
tema na pamet, otožnost in obupnost u serce. Zdaj je treba poterpežlivosti in
stanovitnosti, kakor nas uči s razgledom sv. Jožef Kupertinec. Tako postane
pobožna duša Bogu še ljubša, nje pobožnost u britkosti rase, in s terplen-
jem si plačilo za večnost zvikšuje. Zatorej keršanska duša! če ti mine go¬
rečnost u dobrem, veselje do molitve, če postaneš inerzla za sv. zakramente,
za božjo besedo, če se te vloti otožnost, in ti u glavo hodijo obupne misli,
če te napadajo nečiste skušnjave, če se ti u sercu vzdviguje nejevolja, če te
u nepokoj spravljajo posvetne skerbi, če te ljudje opravljajo, obrekujejo, alj
celo preganjajo; nikar ne obupaj, ampak po razgledu sv. Jožefa Kupertinca
stanovitno svoje dela pobožnosti opravljaj in moli, Bog se bo tudi tebe ka¬
kor tega svetnika usmilil, in te ob svojem času potolažil. Preden se pa to
zgodi, večkrat pomisli, da te Bog med tem časom s zoperuostmi ponižuje in
čisti, napuh osramotuje, in nečimurno čast odganja. Tako ti bo dobro in hu¬
do k večni sreči zaleglo, kakor pravi sv. Paul: Tistim vse k dobremu

tekne, kteri Boga ljubijo.^  Blagor jim,  kteri pri vsem le božjo voljo
pred očmi imajo; oni ne bodo na sramoti ostali.

2. Sv. Jožef Kupertinec je bil Bogu in ljudem pokoren,  zato ko je
bil ponižen.  Tudi ti se vadi ponižnosti od Jezusa iti Marie, in iz premiš¬
ljevanja svojih slabost. Tako ti bo pok or Sina  ljuba, ktera jc le napuhnje-

321

Sv. Jauuari, škof in tovarši, mučeniki.

nim zoperna. Ti bodeš raji vbogal, kot pa gospodaril, ker boš vidil, daje
varniše za izvelieanje u pokoršini živeti, kot pa gospodariti. Da boš Bogu rad
pokoren, ga ljubi iz cele duše; oblastnike pa imej za božje namestnike in
služavnike. Tako ti bo ljubezen do Boga pomagala, da boš Bogu in ljudem
pokoren. Pomisli tudi, da je pokorama gladka pot u nebesa, nepokoršina pa
gladka pot u pekel: „Blagor človeku, ktcr ima svojo voljo u po¬
stavi Gospodovi,“  pravi David. Nepokoršina iz grehov izvira in u grehe
pelja, pregreha je pa edino hudo; kako hoče torej nedolžna alj dobra biti?

H o 1 i t v a.

O Bog! kteri si k svojemu od zemlje na križ povikšauemu Sinu vse
potegniti pripravlen, dodeli nam milost, da bomo po zasluženju in razgledu
tvojega seralinskega spoznovavca sv..] ožela vredni čez vse pozemeljske želje
k tvojemu Sinu povzdignjeni biti, kter s teboj in sv. Duhom enaki Bog živi in
kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen.

XIX. Dan septembra alj kitnovca.

(Sveti Jauuari, škof' iu tovarši, mučeniki.

Sv. Jauuari se je rodil u Beneventu na Napolitanskem.
Stariši so bili plemeniti pa tudi pobožni, in so ga kmalo k
vsemu dobremu napeljevali. Sam si je tudi prizadeval lepo ži¬
veti, tako da duhovšina in posvetni po smerti svojega škofa
niso hotli drugega škofa voliti, kot Januaria, kter se je te¬
ga branil »n ni pred privolil, kakor da ga je papež pod po-
koršino k temu primoral.

Kakor je težko školijslvo prevzel, tako goreče je pa
tudi potlej svoje opravila spolnoval. Ob tistih časih sta Dio-
klecian in Maksimiuian keršanstvo serdito preganjala, ker sta
ga željela popolnoma zatreti. Sv. škof si je vse prizadel
svoje podložne u veri poterditi, da bi se ne dali zapeljati ne
s prilizovanjem, ne s obeti, ne s mukami ne s smertjo. Kar
je druge s besedo j učil, je potcrjeval s svojim razgledom.
U Miseni je ob času Diokleeianovega trinožtva leta 305 ži¬
vel diakon, alj duhovni s šestimi žegni, po imenu Sosi, za-
volj razumnosti in lepega vedenja prav častitliv mož. Ko je
toti zvedi!, da je sv. Jauuari s svojim diakonom Pestom in
s Desideriom svojim bravcom, to je s duhovnim, kter je imel
le dva žegna, u Miseni, je šel s svojim škofom in s drugi¬
mi mestujani večkrat k njemu, da hi se u veri poterjevali, in

II. Del. ' 21

322

19. September alj kimovec.

se u ljubezni do Boga unemali. Sosi je pa s svojoj druž-
boj skrivej tje bodil. Sv. Jamiavi in njegova družba so se
poredkoma prikazali, ko je veliko imenitnih neznabogov ved¬
no u ti kraj zahajalo. Ko je enega dne Sosi u svoji cerkvi
evangeli bral, je sv. Januari zagledal plamen nad njegovoj
glavoj, kar je za znamenje mueeniske sinerti spoznal, ktero
je imel Sosi u kratkem prestati.

U malo dneh potlej je Drakonci, sodnik te okolice, uka¬
zal po cesarskem povelju Sosia pred se pripeljati. Koj so ga
torej ujeli, in ga do sodnega preiskovanja ujetega imeli; po¬
tlej so ga u ozko, od vojakov hudo zastraženo ječo zaperli.
Ko je sv. Januari od njegovega vjetja slišal, je šel s Fe-
stom in s Desideriom ga obiskat in tolažit. Ko u ječo stopi,
vpraša: „Zakaj je toti božji sluzav n ik po krivem u
jeei?“  Te besede slišati, so neverni služavniki berž vse
tri gnali pred sodnika. Radi so šli, ker so željeli zavolj pre¬
svetega imena Jezusa terpeti. Sodnik je sv. škofa Januaria
prašal: ,,Kakšine vere si ti?“  Mu je odgovoril: „Kri-
stian sim in škof. 4 '  Sodnik ga dalej vpraša: „K te rega
mesta si škof? 44  „Mesta tieneventa,“  mu je odgovo¬
ril. ,,K a j pa una dva ?“ je oblastnik spet vprašal. „Ta
dva,“  je sv. škof odgovoril, ,,sta služavnika moje cirk-
ve, in tudi krisliana?"  Oblastnik jih je s lepoj in s hu-
doj nagovarjal, naj bogove molijo; pa viditi njih stanovitnost,
ktero si je terdovratnost mislil,  je svojim služavnikom uka¬
zal jih u ječo vreči, in prihodni dan jih s Sosijem dati med¬
vedom raztergati. Sv. Januari, in njegova tovarša so bili u
ječo gnani.

Drugi dan ob rečeni uri so nezuabogise sošli tih Jezuso¬
vih vojšakov gledat, kako jih bodo medvedi tergali; to je
bilo za neznaboge najvece veselje. Ker pa oblastnik Dra¬
konci od posebnih opravil zaderžan ni vteguil priti, jih je
ukazal s meceni ob glavo d jat i. Zdaj so svetnike uamoriše
peljali, da bi jim glave odsekali. Trije kristiani, namreč Pro-
kul diakon, Eutik in Akuci so po potu očitno memrali zavolj
njih krivičnega obsojenja. Ti so bili berš zatoženi in s uni-
mi obsojeni, ob glavo biti. Ko so na moriše prišli, je sv. Ja¬
nuari pokleknili in rekel: „Gospod vsegamogocni Bog!
u tvoje roke izročim svojo dušo.“  Potlej je vstal, si
oci zavezal, spet pokleknul in vrat sekiri nastavil, ter ra-
beljnu rekel; da naj mahne. Ta je tako hudo mahnul, da mu
je s glavoj vred še en perst odsekal. Ravno tako so drugi
mučeniško krono dosegli.

323

Sv. Jauuari, škof in tovarši, mučeniki.

Njih trupla so na mestu ležati pustili. Kristiani več nfest
so po noči prišli, jih vzeli, in spravili. Napolitani so dobili
truplo sv. Januaria. Truplo sv. Sosia je bilo u Misen pre¬
neseno ; Pucdlsko mesto je dobilo trupla svojih sograjanov
sv. Prokula, sv. Eutikia in sv. Akucia; Beueveučani so vzeli
trupla svojih vojakov, sv. Festa in sv. Desideria. Vse te
sv. mučenike je Bog s velikimi čudeži povikševal, zlasti pa
sv. škofa Januaria: večkrat je na njegovo prošnjo in pripo-
ročevauje ognjilnjak Vesuvi se ustavil. Posebno je pa to:
če sldeničico stele kervi sv. Januaria s glavoj vred na ogled
ispostavijo, se vidi, da se kerv očisti in tako rekoč vre, k
začudenju, kako je Bog čudapoln o svojih svetnikih.

4

N a u k i n p o s n e m a-

1. Sv, Jauuari in njegovi tovarši so med seboj imeli pravo prijaznost; alj vsa¬
ka prijaznost ni prava, ker ni po božji volji, ne cista. Nektera je škodljivša od so-
vražtvasamega. »Krivičnik vabi sladko svojega prijatla, in ga pe¬
lje po poti, k ter a ni dobra,«  pravijo pripoyesti sv. pismi Cuj da šene daš
zapeljati u zadergo grešne ljubezni in večnega pogublenja. »Priliznjeno ti
govori, pa tvojim nogam mreže razgrinja.«  S drugim spolom ni ne
možki, ne ženska dovolj u varnosti, lics je prijaznost alj ljubezen od začet¬
ka čista ividiti, vendar le mile besede, prijazno oko, lepa podoba, zalo obna¬
šanje, in še druge reči, ktere se ložej umejo, kakor popišejo, slabe tvojo
dušo in telo. Tvoja bolna duša ne vidi nevarnosti, in rada verjame, da je
vse nedolžno, ker je že od tega strupa omotena. L začetku se ljubezen čista
vidi, knialo je s slaboj liamešana in hudič le ima u svoji zadergi.

2. Znamenja slabe ljubezni  so pa te: L začetku je viditi pošte¬
na, dokler ne razodeneš napačnemu prijatlu svojega serca; od začetka je po¬
nižna in postrežna, da te n hudo premoti. Kdor te ne ljubi sveto, se priču-
jočnosti drugih varuje, tvoje misli skuša vganjevati, ima veliko sterdenih be¬
sedi , hvali tvojo pridnost, lepoto in telesne lastnosti, povikšuje te črez vse
druge; obeta ti prijaznost, pomoč, zvestobo in druge reči, da tvoje serce meči.
O ljuba duša! beži pred zapelivoj kačoj, če ne, boš u pogubo padla. Pra¬
viš: »Nič hudega ni med nama, ljubiva se pošteno.« Pa lažnivo misliš in
lažnivo govoriš. Ce je tvoje serce vse prosto od slabe ljubezni, zakaj slišiš
raji od te osebe govoriti, kot od vsili drugih? zakaj te žalost obhaja, če je
več ne vidiš? zakaj te nje prihod neizrečeno razveseli? zakaj se skrivej na
njo oziraš, da drugim svojo ljubezen skrivaš? Drugi že vedo tvojo pregreš¬
no prijaznost in nezdravo ljubezen, ti jo tajiš, vendar jo veš, ker si ravno
zato prizadevaš jo kar mogoče skriti. Te znamenja ti razodevajo nevarnost,

21  *

324 20. September alj kimovee.

in dolžnost tako ljubezen in prijaznost razdreti, sicer bo sramota, zaničevanje
in sovražtvo tvoje plačilo. To na tem svetu, kaj pa po smerti ?

3. Znamenja sv. ljubezni  so  te:  Prijatli se ljubijo zavolj Boga,
imajo nedolžne, svete pogovore, hvalijo, kar je Bogu ušeč, in zaničujejo, kar
je Bogu zopernega, naj bo to pri njih alj pri kom drugem. Ne govore od
svojih telesnili lastnost, se ne hvalijo priliznjeno; če pa poštena potreba pri¬
nese od koga, kije  mlad, govoriti, govore s vsoj sramožljivostjo. Kdor tvojo
dušo ljubi, je brez vsega prilizovanja, brez vse hinavšine; je naravnost odkri¬
tega in resničnega serca, sramožlivih oči, nedolžnega djanja, in vse na do¬
bro napeljuje. Ce mu je enkrat alj večkrat pošteno potreba pri tebi biti, in s
teboj govoriti, se ne prenagli u nobeni reči, te nikolj ne skuša, zmirej je ena¬
kega, nedolžnega obnašanja, kakor se njegovemu spolu alj tistim spodobi, s
kterimi ima opraviti. Ce nad teboj kako slabost vidi, ni bolj prederzen alj
nesramen, ampak bolj varen; te uči, svari, in u dobro napeljuje, ker te za¬
voljo Boga ljubi. Ne govori priliznjeno, da bi ti dopadel, ampak resnično in
pravično, ker te boljšati želi. Pravega prijatla najdeš u vsih rečeh zvestega,
resničnega in pravičnega, in če ga poslušaš, ti bo dobro. Slušaj Modrega:
„Druži se s svetimi na svetu; s njimi, kteri pravično žive, in
Bogu hvalo dajejo; ne ostajaj u zmoti hudobnih.^

M o 1 i t v a.

O Bog! varuj nas zapelive prijaznosti, daj nam prijatlam biti po tvoji
sv. volji, da si bomo iz ljubezni do tebe pomagali po razgledu sv. Januaria
in njegovih tovaršev, mučenikov, kterih god cirkev danes obhaja, da tudi s
njimi u nebeško kraljestvo pridemo, kjer naše prijaznosti nikolj konca ne bo;
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XX* Dan septembra alj kimovca*

Sveti Eustalii in tovarsi. mučeniki.

Sto let po rojstvu Jezusa Kristusa, ob časih cesarja
Trajana je vojsko vod Placid živel, kter je pri sv. kerstuime
Eustahi dobil, po celem kersanstvu znan. On je rimske so¬
vražnike u več bitkah častito zmagal, in močno sini. Ko je
bil mir, se je podal na svoj grad. Rojen je iz starega rim¬
skega plemstva, je imel soprogo po rodu in po blagem sercu
popolnoma enako. Imela sta dva ljubezniva sina. Na svoji
veliki pristavi blizo denašnega Tivola na Talianskem je Eu-
stalii bogato, vendar pa le po kmetiško živel. Za kmetvanje
in veliko čred pasti je imel dosti hlapcov in dekel, ki so

325

Sv, Eustahi in tovarši, mučeniki.

bili po takratni šegi njegovi sužnji. Velike posestva tega bla¬
gega vojskovoda so mejile od ene strani na gosto zarašene
gore, kder je bilo mnogo zverine. Eustahi je rad na lov ho¬
dil in je vcasi po dva, tri dni u zarašenili gorah ostal, kder
je prenočil pod košatim drevjem alj u kaki špilji. Spoznaval
je cezdalje bolj neumnost malikovanja, in merzelo mu je do
trinožtva, s kterim so cesarji kristiane preganjali, torej je
marsikterega kristiana otel, in mu živlenje prihranul. Se celo
med njegovimi podložnimi so bili kristjani; pa jim je bil prav
dober, akoravno še neznabog, ter je keršanstvo še premalo
spoznal, da bi ga bil sprejel.

Enega dne je s več drugimi šel na lo v. Cela družba se
je u manj ih tropah po hribih razšla; veliko divjačine so na-
strelili. Proti večeru je začel Eustahi enega velikega jelena
loviti in naglo za njim jezdariti- Daleč se je od tovaršev u
hosto zgubil, in nazadnje mu zavolj germovja in zavolj kleč
ni bilo mogoče za zverjo dalje hiteti. Truden se vsede na
eno krasno, in kmalo se zamakne u premišljevanje sveta in
živlenja po smerti. Potlej je premišljeval tiho, ponižno, po-
terpežlivo živlenje kristianov, in ga primerjal s grozovitnim
počenjanjem neznabogov, ki so kristiane preganjali. Kristia¬
ne je iz,serca rad imel, le križ, na kterem je Kristus za¬
sramovan umeri, se mu je zdel znamenje preklestva; kothu-
dodelnik križan bili je pri Rimljanih za največo sramoto ve¬
ljalo.

Ko je Eustahi tako zamišleu sedel, je začul nad seboj
na skalovju med hosto šum. Hitro po koncu skoči, in je na
kleči vgledal tistega velikega jelena, za kterim je pred dir¬
jal. Hoče lok zgrabiti in pušico za njim sprožiti, kar zagle¬
da jelenu na glavi med rogovilami svetel križ, okolj kterega
so žarki stali, in ob enem glas iz neba zasliši: „Placid!
zakaj me preganjaš? Jaz si m Jezus, k i s i m jiz lju¬
bezni do tebe umeri, in te želim izveličati.'‘  Pla-
cid ostermi, pade na kolena in reče: „Kaj naj s tor im ?“
„Pojdi u me sto,“  pravi Kristus, „poiši si keršanske-
ga škofa, daj se s ženoj in otroci kerstiti, in po¬
tlej spet semkaj  pr  i d i.“ In zdaj je prikazen zginula. Eu-
stabi je čez noč na tem kraju sam ostal; tu se mu je prav
prilegalo, in premišljeval je, kar je vidik Tudi druga druž¬
ba, kar jih je še bilo so u gojzdu ostali, ker jih je noč ob¬
šla. Drugi dan je Eustahi prišel domu. Njegova žena Tra¬
jana falj Taciena) mu je veselo pripovedovala, da se ji je
bil pretečeno noč neki neznan, po božje čestitliv mož pri¬
kazal, in ji prav prijazno rekel: „Ti, tvoj mož, in tvoji

326

20. September alj kimovec.

otroci bote jutro k meni prišli, in zvedili, da ti¬
ste, ki me ljub ij o k iz veli c anju p e Ij ein.“ Eustalii ve¬
sel zaupije:  „K  er sanski Bog, edino pravi Bog, kije
nebo in zemljo vstvaril, bodi česen in hvalen;
da seje  tudi tebi razodel. Neznani, ki si gau sa¬
njah vidila, ni nihče drugi, kotKristus, Gospod/ 4
In zdaj ji je od prikazni pripovedoval, ki jo je u gojzdu vi-
dil. Se tisti dan je šel Eustahi s svojimi u bližno mesto,
kder je imel lastno  hišo, in po zaneslivem služavuiku spo¬
roči škofu Janezu, kter je bil učenec apostolov, da ga misli
obiskati, in se u Kristusovem nauku podučiti, ker se mu je
Kristus sam prikazal in mu to zapovedal. Pobožnega škofa
je u serce veselila milost božja in sporoči Eustahiu, da ga
bode nasproti on prišel sam obiskat. Ko se je zmračilo, pri¬
de sv. škof, in potlej vsak dan uči celo družino, da so bili
za sv. kerst pripravleni. Zdaj so slovesno keršeni bili,  Eu¬
stahi, ki se je pred Placid imenoval, njegova žena Trajana,
ki je vzela ime Teopista, starji sin Agapit, mlajši pa Teo-
pist, in več sužnjih obojega spola.

Ko je bil Eustahi s svojimi keršanslvo sprejel, se je
vernul na svojo pristavo; od tod je šel spet u gojzd, kder
se mu je Kristus u prikazni razodel, in je ponižno Boga pro¬
sil, naj mu dalje naznani, kar od njega tir j a. Križani se mu
spet prikaže kakor pred, in mu reče: ,,Prav si storil, ko
si slu šal. Zdaj pa ko si kristian, se pripravi za
terplenje. Težek boj te čaka, pa ne boj se; dobro
se derži. Jaz te zagotovim svoje pomoči in ti ob¬
ljubim krono časti/ 4  Eustahi se je božji volji podvergel,
s Teopistoj in s sinoma. Vsi so sklenuli sprejeti, kar jim
bode Bog naložil Priložnost je hitro prišla. Nastala je ži¬
vinska kuga, in Eustahi je veliko  škode terpel. Potlej je pri¬
šla človeška kuga; on, žena in otroka so zdravi ostali; hlap-
cov in dekel mu je bilo pa nanagloma veliko pomerlo. To
kugo so neznabogi za maševanje bogov imeli, ker se je bil
Eustahi pokristiauul, torej so vsi togotni obropali Eustahijev
grad in polje. Kar niso mogli s seboj odnesti, so pohodili in
pokončali; le sreča je bila, da so Eustahi in njegovi živ-
lenje rešili. Eustahi je hotel zavoljo te krivice pri cesarju
pomoči iskati; pa cesar je bil že zvedil, da je Eustahi kri¬
stian in za to mu ni pravice skazal. Svoje živlenje oteti je
s svojimi po noči svojo kmetijo in vse, kar je imel zapustil,
in pobegnil. Po stranskih potih pride do morja, in se na bar¬
ki s ženoj in otroci u Egipt peija. Gospodar barke je bil
zamorec, divji neznabog, kterega je začelo po Teopisti mi-

327

Sv. Eustahi in tovarši, mučeniki.

kati. Ko so bili u drugi kraj dežele se pripeljali, kakor je
Eustahi hotel, je divjak na pol več brodnine terjal, kot je
bilo vse vredno, kar je Eustahi s sebo imel. Ko ni mogel
toliko, plačati je zamorec njega in oba otroka na suho pori-
nul, Teopisto pa kot sužnjo na barki obderžal, in se strani
odpeljal. To je bilo Eustahiu, da Bog pomagaj. Ivo je bil
celo noč s sinovama u grozo vitni pusavi, je drugi dan naprej
sel, je prišel do reke, črez ktero ni bilo ne mostu, ne bro-
da. Dolgo premišljuje kaj je storiti, in zadnjič sklene euiga
sina za drugim črez reko znositi. Vzel je Teopista, in ga
srečno črez prenesel. Gre nazaj po Agapita in pride do sred
reke, kar vidi, kako tega sina lev preč odnese. Viditi, da
mu ne more pomagati, se verne k Teopistu, pa tega, ki vpi¬
je, mu volk ugojzd odnese. U ti strašni okoljšinije oči, ro¬
ke in serce proti nebi povzdignul, sebe in vse svoje Bogu
izročil. Ko si spet nekoliko oddahne pride drugi večer u
eno vas in u neko keršansko hišo, kder so ga ljubo spre¬
jeli in prenočili. Pri tih ljudeh je ostal petnajst let za hlap¬
ca, brez da bi se bil dal spoznati, kaj je bil pred. Po nje¬
govih prijaznih podukih so u lem časi vešani, ki so bili pred
ueznabogi, keršansko vero sprejeli.

Od kar je bil rimski vojskovod Placid pregnan, ni bilo
pri rimski vojski nobene sreče več Cesar Trajan ga je dal
po vsili deželah iskati. Po božji previdnosti se je zgodilo,
da sta ga bila iskat poslana tudi dva zvesta keršanska vo¬
jaka, ktera sta nekdaj u njegovi hiši stanovala, in ob času
njegovega bega zvedila, da je bil u Egipt namenjen. Ko sta
se en večer tisti vasi bližala, je bil Eustahi ravno na polju,
in je ravno s plugom domu šel. Vojaka, ki sta proti njem
prišla, prijazno ogovori, in ju koj za svoja nekdajnja pri—
jatla spozna. Ona dva ga pa nista spoznala. On ju pogosti,
in med tem ga po progi spoznata, ki mu je bila na vratu
ostala od ene prejete rane. Neizrečeno vesela mu rasklada-
ta, da cesar, cela vojska in vsi Rimljani žele, naj bi on še
enkrat kot vojskovod domovino iz stiske rešil. Eustahi pra¬
vi: „Bog je vaj n e stopinje semkaj vod il; j a z s p o-
z nam za dolžnost s v oj i domovini p omagati, i n k e r v
ter živlenje u to postaviti, dajo rešim“  Placid je
prevzel više zapovedništvo črez vojsko, domovino rešit Par-
lov, večnih sovražnikov Rima. Njegova keršanska razumnost
in serčnost je vojsko tako serčno napravila, daje divje so¬
vražnike popolnoma natolkel, in najslavnejšo pogodbo miru
sklenul.

328

20. September alj kimovec.

Po dokončani vojski je bil zmagavec Placid povsod slo¬
vesno sprejet. Ko jekperveinmestu prišel, je dal staje napra¬
viti, in trudni vojski pustil počitek. Vojskovod in drugi cest¬
niki so šli u mesto stanovat, kder so jih posebno pogostovali.
Med cestniki sta bila najmlajša dva stotnika, ki sta se najče-
stitlivše obnašala, vojskovodjeva sinova, od kterih je mislil,
da so ju zveri raztergale. Eden njiju je pripovedoval svoje
naključljeje, in tako ga je drugi, njegov brat spoznal. Teo¬
pista njijna mati je pri ti hiši kot sužnja služila, vidila in sli¬
šala veselje častnikov in tak spet najdla svoja sinova. Peljali
so jo k vojskovodu, in spoznala svojega je moža Eustahia. Ko
je Eustahi Teopisto zagledal sužnjo, ktera je bila od veliko
nadlog vsa spremenjena, njo ni poznal. Ker mu pa na tanko vse
dopove, kar je bilo le njima znanega, sta se spoznala, in tudi
najdla svoja dva sinova Agapita in Teopista. Zdaj si misli en
človek neizrečeno veselje pobožnih starišev in srečnih sinov.
Ko so si od pervega veselja oddahnuli, je vsak svoje prečud¬
no rešenje pripovedoval. — Agapit pravi: „Ko me je bil lev
odnesil, so me kmetje odteli, kteri so ravno derva sekali; med
njimi sim izrastil, in prostovoljno se u vojaštvo podal; ker
sim pomnil, da so tudi moj oče bili vojšak. U vojski sim bil
srečen in u enem letu stotnik. 44

Potlej pripoveduje Teopist: „l)va pastirja sta u gorah
ovna iskala, mene kričati slišala, velikega ovčarskega psa nad
volka nasula, da meje spustil. Pastirjev eden meje za rejen¬
ka vzel, in pri njegovi čedi sim izrastil. Tista soseska je imela
vojaka dati, in jaz sim se ponudil. Bog mi je (o misel, pa tudi
srečo dal svoje stariše najti. 44

Nazadnje pobožna mati Teopista vsa od hvaležnostih solz¬
na govori: „HvaIa večnemu Bogu, da vasje tako čudno ohra¬
nil. Mene je uni divjak tri dni nagovarjal, naj bi ga bila vzela;
alj molila sim, in se mu serčno vstavila kakor kristiana, Tretji
dan začne tega neznaboga huda merzlica tresti, in po noči je
umeri. Mornarski hlapci so me u sužnost prodali, in neki kup-
čevavec me je u to mesto in temu kupcu spečal. Tukaj sim
služila, dokler me je Bog spet s vami sdružil.' 4

Ko si je bila vojska od svojih težav počila, je šel Eu¬
stahi ssvojoj ženoj in sinama k velikemu veselju celega cesar¬
stva proti Rimu, sprevod obhajat. Alj namest lavrovega ven¬
ca, s kterim je mislil cesar zmagovca venčati, ga je Bog ven-
čal s vencom mučeništva. Preden je Eustahi u Rim prišel, je
bil cesar Trajan umeri, novi cesar Hadrian je gorečo malike
častil, in keršanstvo sovražil. Odločil je dan, napovedal obha¬
janje zmagovskega godu in terjal, da naj ga Eustahi spremi,

Sv. Eustahi in tovarni, mučeniki. 329

in u tempelnu slovesno bogovom dar opravi, kadila na žerjavco
položi, in potlej lavrik kot zmagavec iz cesarskih rok prejme.
Eustahi se brani črez prag neznabožkega hrama stopiti, ter
pravi: „Moj cesar! jaz sim kristian. Bog, kterega
kr i s ti a n i molimo, m i j e p o s v oj e m sinuJezusu K. r i-
stusu dal zmagati, ver n ul mi je soprugo in sino¬
va. Njemu samemu si m hvalne d aro ve dolžen.  Res¬
ničnega in živega Boga molim, ki je nebo in zem¬
ljo stvaril, in svojega edinoro j enegaSina na svet
poslal ljudi zmot in pregrehe, nadlog in s m er ti
rešit/ 4  Cesar ves razljuten, se vendar jeze zderži, iše pa
Eustahia, njegovo soprugo in sinova pregovoriti, da bi bogo¬
vom darovali. Ko pa vse nič ni zdalo, pravi: ,,Ali si že kaj
bolj si premislil? Kakor slišim, so tudi  tvoja žena in sinova ta¬
ko terdovratni. Slušaj mojih povelj, alj pa te bom s ženoj in s
otroci sodniku izročil; vas vsili čaka grozovitna smert.“ Eu¬
stahi pravi: e s a r! u vse m, k a rje prave g a i n p o š t e-
nega, sim te pripravi e. n sl uš ati; s veseljem ho¬
čem k pridu rimskega 1 j u ds t v a k e r v pr e 1 i t i; z op er
svojo vest pa ne morem delati; črez to nima nih¬
če, kot Bog sam zapovedati; Boga je pa bolj slu-
šati, kot ljudi. 44  Cesar je u silnem gnjevn, in ukaže ga u
ječo peljati, Teopisto pa, in oba sinova zgrabiti. Vsi so bili
pred sodbo peljani, kder so naravnost spoznali, da so kristia-
ni, in da hočejo po keršanski živeti in umreti. Obsojeni so bili
divjim zverinam očitno verženi biti. Prišel je napovedan den,
neizrečeno veliko neznabogov seje  sbralo. Blagi, Eustahi in
njegovi so bili na sredo postavleni na pozorišu. Štirje grozo¬
vitih levi so nad nje spušeni, pa jim niso žalega storili, am¬
pak kot krotke jagnjeta so se svetni kam k nogam zvili. Cesar
in ljudstvo so bili pri tem nejevoljni. Eustahi in njegovi tovar-
ši u terplenju so bili k drugi, še strašneji kazni, obsojeni: da
so jih vergli u neizrečeno velikega iz brona vlitega in razbe-
lenega vola, da bi jih u njem počasi pekli. Eustahi je pri volu
postal, roke in oči proti nebesam povzdignili in molil: „Vse-
gaiiiogočui Bog, Gospod nebes in z emlj e! v s liši na¬
šo prošnjo, in daj nam s ognjem oči šen im biti, in tu¬
di tam pri tebi delež tvojih svetnikov doseči. Daj
nam, namesti te časne nečimerne časti,tistoveli-
č e s t v o, k t e r e g a n i k d a r k o n c a n i. D a j s i t o t i d a r d o-
pasti, tiste pa osramotiti, ki se tebi zoperstavijo. 44
Po tej molitvi so svetnike u razbelenega volazaperli. Tri dni so
bili notri skoz božjo pomoč pri živlenju na čudni način ohranjeni,
in tako dolgo so tudi na glas Boga hvalili. Ko jih čez tri dni ni

330

20. September ;tlj kimovec.

bilo nič več slišati, so rola odperli, in jih meri ve »ajdli, pa po¬
škodovani niso bili ne na truplo, ne na oblekah. Pobožni kri-
stiani so jih pokopali. Ti svetniki so bili mučeni denašni dan
leta 120 po Kristusovem rojstvu. Na tistem mestu, kder je Eu-
stahi nekdaj na lovu nebeško prikazen vidil, so čez nekaj let
potlej kapelo izzidali. Na grobu pa, kder njih kosti počivajo,
u Rimu, je bila cirkev sozidana, ki še zdaj stoji.

N a u k i n p osne m a •

„Zakaj me preganjaš? Jaz sim Jezus, ki sim iz ljubezni
do tebe umeri, in te želim izveličati.“ Te besede je slišal sv.Eusta-
hi iz ust Križanega. Ce bi tebe Kristus ravno tako vprašal, kaj bi ti odgo¬
voril? Glej, tolikokrat preganjaš Jezusa, kolikorkrat grešiš. Zakaj tako de¬
laš? Ali ti je tvoj Jezus kako krivico storil? Ob, iz ljubezni do tebe je umeri.
On te želi izveličati. Zakaj  si ga do zdaj tolikokrat in tako motno žalil?
Ali si upal vse zaklade tega sveta zadobiti? Se za kaj takega bi ga ne bil
smel žaliti. Toda toliko nisi upal. Povej naravnost, zakaj si svojega Jezusa
žalil? Nekdaj se je Bog po preroku Ecehielu tako pritožil: „Z)alili so me
za eno pest ječmena, in za en kosti k kruha;“  zavolj reči, ki ni
vredna, da bi jo u misli jemal, zavolj kratkega pregrešnega veselja. Ali nisi
tudi ti ravno tega s grehom iskal , in ravno za to svojega Jezusa razžalil?
Ali pa moreš to le slišati, alj misliti brez da bi ti rudečica u lica ne stopi¬
la, da bi te serce ne bolelo? Oh eno periše ječmena, en kosčik kruha, kaj
je to? Jezusa najljubeznjivšega, ki je iz ljubezni do tebe umeri, ki te še iz-
veličati želi, žaliti za eno perišče ječmena! Kako neizrečena nespodobnost,
stokrat pekla vredna hudobija! Oh! padi na zemljo, prosi svojega Jezusa
prav ponižno za odpušanje, in obljubi nič več ne kaj takega storiti, če bi tudi
vse premoženje celega sveta zamogel s enim grehom zadobiti.

I o 1 i t v a.

O Bog! ker svojim otrokom le to odvzameš, kar bi jim škodovalo, in
jim za to kaj več in boljega daš: dodeli nam svojo gnado, se po izgledu sv.
Eustahia u vsih rečeh tvoji sveti volji vdati, in skoz časno terplenje doseči
večno živlenje; za to te prosimo po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sv. Mateuž, apostol in evangelist.

331

XXI. Dan septembra alj kimovca.

Sveti Mateuž« apostol in evangelist.

Sv. Mateuž je bil rojen u Kani na Galilejskem, kder je
Kristus pervi čudež storil, in vodo u vino spremenili. Sin je
bil Alfejev, in bilo mu je tudi Levi ime; pa Judje so mu sploh
Mateuž rekli. Mitar alj čolnar je bil pred mestom Kaparnau-
mom pri jezeru Tiberias, kder je cestnino na hannici sede
poberal za rimske cesarje. Njegova služba je bila Judom vele
zoperna, ker so iz grešne nepokoršine do cesarja neradi da¬
vke dajali. Mitar in pa očiten grešnik jim je bilo vse eno. Je¬
zus je meino mitarja Mateuža šel, ga pogledal, ne le s teles¬
nimi, ampak veliko bolj s očmi svoje velike milosti, ter mu re¬
kel: „Pojdi za menoj.“ Vstal je, za njim šel, in ga u svojo
hišo povabil, ter je njemu in ucencom od veselja gostje na¬
bavil, h kteremu je mitarje in grešnike povabil, naj bi tudi ti
milost dosegli. Prevzetni farizei so se nad tem pohujšali in
memrali. Niso se prederzuuli sicer Jezusu očitati, pa njego¬
vim ucencom so rekli: „Zakaj je vaš učitelj s mi ta rji
in grešniki ?' 1  Jezus jim je odgovoril: „N e zdravi, am¬
pak bolni potrebujejo zdravnika. Ni sim prišel
klicat pravičnih, ampak grešnike k p okori.“  Jezus
je s temi besedami posvaril farizeje laž.nivo pravične, in upa¬
nje dal mitarju Mateužu ter drugim grešnikom, da bodo milost
zadobili, ako se resnično spokore. Po dokončanih gostih je

332

21. September alj kimovec.

Mateuž stanovitno za Jezusam hodil, in vse zapustil, dasirav-
no je bil bogat. Naš Izveličar ga je potlej sprejel med število
apostolov. Iz hvaležnosti in ponižnosti se u svojem evangeliu
vedno imenuje Mateuž mitar, to je grešnik.

Ko so bili o binkoštih apostoli sv. Duha prejeli, je Mateuž
začel po Judovski deželi pridigvati, in tri leta je tu ostal. Ker
je pa Jezus svojim ucencom zapovedal ne le Judom, ampak
tudi nejevereom sv. evangeli oznanovati, se je sv. Mateuž na¬
pravil med neznaboge. Ko so spreobernjeni Judje to zvedili,
so ga prosili, da naj jim spisano pusti, kar jim je s besedoj
oznanoval. U njih prošnjo je rad dovolil, in je po njih jeziku,
po hebrejsko, spisal svoj sv. evangeli, da bi nikdar ne zabili,
kar je Jezus delal in učil. On je pervi pisal od Jezusovega
rojstva, živlenja, naukov, čudežev, smerti in (»d vstajenja, in to
pisanje je evangeli: to je blagovesti alj veselo oznanilo, ime¬
noval. To pisanje je bilo mnogoterkrat prepisano in spet pre¬
pisano, in tudi drugi apostol^ so to po deželah pridigvali, ktere
so imeli oni spreoherniti. Štiri evangeliste vsakega drugaci
malajo; tako stavijo zraven sv. Mateuža človeško podobo, za¬
to ko je on svoj evangeli s časnim rojstvom našega izveli-
čarja popisovati začel, in je od njega, kot od človeka, rodo¬
slovje spisal. Judovsko deželo zapustivši je šel evangeli na
Zamorsko, to je u Etiopio in okoljne dežele oznanovat. Tu je
on ojstro živel, drugega ni jedel kot korenine, zeljša in diyje
sadje; rib in mesa ni jedel. Ko je u Etiopio prišel, je začel tu
u poglavitnem mestu sv. evangeli oznanovati* U tem mestu je
najdel dva poročita copernika s imenom Caroes in Arfaksad.
Ta dva sta s svojimi vražjimi zvijačami ljudem mnogotere bo¬
lezni napravila, in jih potlej spet ventovala, da sta ko čudo¬
delca pri tein bogatela. Sv. apostol je njiju goljufije odkril in
mestujaue opominjal se ju ne bati, ker jim on Jezusovo posta¬
vo označuje; u imenu Jezusa je pa mogoče vse take vražje zvi¬
jače vniciii. Ko sta copornika spoznala, da po naukih sv. apo¬
stola njiju veljavnost in dobiclcarija peša, sta skušala s novimi
vražami ljudi prestrašiti: pa apostol je vse njijho vražno go¬
ljufijo u nic podelal. Zato je začelo ljudstvo ga močno obrajta-
ti, ga verno poslušati in njegove nauke prejemati.

Pri veliko čudežih, kijih je sv. apostol delal, so se sle¬
pim neznabogom dušne oči odperle, da so svoje zmote spoznali
in ga voljno poslušali. Kar je pa še najbolj k spreobernenju
tega ljudstva pripomoglo, je bilo od smert i obujenje mertve kra¬
ljičine. Egipit, Etiopski kralj, je imel hčer, ki je bila na neki
bolezni umerla. On je dal imenovana dva copernika poklicati,
naj mu mertvo hčer spet oživita. Vse sta si hudobneža priza-

333

Sv. Mateuž, apostol in evangelist.

devala, pa peklenski duhovi, ktere sta na pomoč klicala, niso
imeli moči kaj takega storiti. Torej so poklicali sv. apostola.
Toti se je ustopil k merilcu, in mu u imenu Jezusa Kristusa
ukazal od smerti vstati, in kraljičina je vsa vesela in zdrava
vpričo kralja in vseli dvorjanov od smerti vstala. Tako očiten
čudež je kralja pripravil, da se je s vsemi svojimi dal u ker-
šanstvu podučiti, in potlej kerstiti. Kraljev razgled je posnelo
ljudstvo, in tako je bilo sle]io neverstvo u tem mestu odpravle-
no. Iz poglavitnega mesta je šel sv. apostol po drugih mestih
in tergih evangeli Jezusov oznanjevat, in ga je po obljubi svo¬
jega nebeškega učitelja s mnogimi, velikimi čudeži poterjeval.
Tako je prišlo, da se je neizrečeno veliko ljudi k pravi veri
spreobernulo. K temu je pripomoglo tudi Mateuževo živlenje.
Zraven drugih lepih čednost so se neznabogi čudili ojstrosti,
ki jo je on imel do samega sebe. Pri tem, ko je le slabše reci
uživai, si ni počitka dovolil; cel dan je učil, po noči pa več-
del molil. Iz najverjetniših pisem se vidi, da je tri in dvajset
let u Etiopii, in tudi po drugih deželah sv. evangeli oznanoval.
Med tem je jako veliko cirkvenih sosesk napravil, jih s du¬
hovni in škofi previdil, da bi bilo keršanstvo, ktero je bil vpe¬
ljal, vedno ohranjeno. Koliko težav je pri popotvanju toliko div¬
jaških dežel prestal, koliko preganjanja je preterpel, in koli¬
ko tisuč ljudi spreobernul, to je samo Bogu znano. Dosti je
reči, 011 je bil apostol Jezusa Kristusa.

Ko so te leta pretekle, je sklenul svoje živlenje pri oltar¬
ju mučen; kar seje tako le zgodilo. Ifigenia, najstarša hčer
novospreobernjeniga Etiopskega kralja, je Bogu tudi večno
devištvo obljubila, ker je sv. apostola večkrat slišala od nepre-
eenlive vrednosti deviške čistosti govoriti. Ifigenien razgled
je veliko drugih devic posnemalo, in u družbo so se sbrale, u
kteri so Ifigenio za poglavarico izvolile. Kakor u samostanu so
vkupej živele, delale in molile. Uirtak se je bil po smerti kra¬
lja Egipita kraljestva s siloj polastil, in u Ifigenio zaljubil.
Tim svojim željam ustreči, in pa da bi bil svoj kraljev sedež
vterdil, ko bi bil naslednico prestola Ifigenio, hčer svojega
rajnega brata in kralja Egipita u zakon vzel, jo je torej snubil.
Bogu zaročena devica mu je odrekla in pristavila, da je svojo
zvestobo nebeškemu ženinu obljubila. Kralju se je do tega od¬
govora za malo zdelo; poklical je sv. Mateuža, in od njega
terjal, naj jo pregovori k dovoleuji. Apostol je obljubil pri-
hodni dan svojo misel vpričo kralja, Ifigenie in vsih drugih ra¬
zodeti. Prihodni dan je predigval in razložil najpred kako je
Bog zakonski stan postavil , da je loti stan dopušen in Bogu
prijeten, da ga sme človek po svojem zazdevanju nastopiti.

334

21. September alj kimovec.

Potlej je pa začel deviški stan Šivali ti in dokazovati, da je
toti Bogu še veliko prijetuiši in dopadlivši od zakonskega
stanu. Tudi je naravnost rekel, da če se je kdo k tem na-
inenul in Bogu deviško čistost obljubil, ne more brez veli¬
kega greha od tega odstopiti. Med drugim je rekel, bi bil
sluzavnik velike kazni vreden, ce bi sizup^also-
prugo kakega kralja k nezvestobi dražiti. Še ve¬
re kazni bi bil vreden, kdor bi se prederznul ka¬
ko Kristusovo nevesto zapeljati, k prelomlenju
zvestobe, bi jo je Bogu obljubila.  Ker  se  je,  (tak
je sklenul apostol svoje govorjenje;) Ifigenia s Kristu¬
som u zavezo spustila, tak ni pripušeno jo Kri¬
stusu Gospodu s s i 1 o j v z e t i, i n j o primorati zakon
s kakim človekom skleniti.  Nazadnje je vse opominjal
k stanovitnosti u pravi veri, če bi to imelo tudi koga za ži-
vlenje stati.

Po dokončanem govoru je šel apostol k altarju dar sv.
maše opravit. Hirtak je šel pa ves serdit iz cirkve, in po
nasvetvanju malopridnežev je poslal nektere svojih vojakov
apostola umorit. Eden poslanih vojakov ga je s sulicoj pre¬
hodil, in svetnik je na tla padel in u svoji kervi umeri. Drugi
pravijo, da mu je bila s sekiroj glava odsekana. Gotovo je,
da je bil pri altarju umorjen. Sveti očaki ga imenujejo klavni
dar deviške čistosti, ker je zato kcrv prelil, ko je deviško
čistost branul. Ko je Hirtak z vedi I, daje sv. apostol umeri,
je hitel t je, kder je Jfigeuias devicami stanovala, in hoče spet,
'naj ga Ifigenia vzame; in ker je to naravnost odrekla, je
ukazal vse stanovanje s tistimi vred, ki so notri bile, sež¬
gati. Pa tudi (o kar je ukazal, mu ni zvedlo. Ko je začelo
s plemenom goreti, se je prikazal sv. Mateuž in nesrečo ta¬
ko odvernul, da se ni ne stanovanju ne tistim, ki so bile no¬
tri, nobena nesreča zgodila. Nasproti je pa Bog kaznoval
Hirtaka s tako ostudnimi gobami, da se je nesrečnik sam
umoril. Papežke naredbe drugega stoletja pravijo, da je sv.
Mateuž bil med kristiaui vpeljal, da se žeguane vode po-
služijo. Truplo sv. apostola je bilo dolgo časa u tistem me¬
stu hranjeno, kder je on mučeniško krono dosegel; leta 1080
je bilo pa u Salerno, u Napolitansko preneseno.

N ati/c in posnema.

1. Kadarkolj god kakega apostola obhajamo, se nam je čuditi, koliko
božji poklic zamore; zlasti pri sv. Mateužu, pri kojem se je milost božjega

335

Sv. Mateuz, apostol in evangelist.

poklica posebno močna skazala. Jezus ga vidi na mitnici in pokliče; Ma-
teuž brez obotavljanja, brez vse pomude vstane, in gre za nebeškim učeni¬
kom. On ne zapusti kakih revnih ribiških mrež, kakor drugi apostoli, ampak
bogato s denarji obloženo mizo, dobička polno opravilo, ter gre za Sinom
človekovim, kteri ni imel kamo glave položiti. O pričuden poklic! O nagla
spremena!

2. Učimo se po Mateuževo za Jezusom brez odlašanja ib'. — On ne
oprašuje, kam pojdemo? česa bomo živeli? kaj bodo pa drugi k temu rekli?
le Jezus in njegovi sv. nauki so mu u mar: vse druge skerbi je odlo¬
žil. Ali se ti, moj človek, po Mateužu ravnaš? 'M  od sv. kersta si med Je¬
zusove učence zapisan, pa še pregrešnih navad in priložnost nočeš zapustiti.
Jezus te kliče skoz svoje namestnike, kliče te morda vsak dan skoz tvojo
vest, kliče te posebno u zakramentu pokore in te čaka, da bi se k njemu po¬
dal, kakor nekdaj zgubljen sin k svojemu očetu. Klicanja je dovolj, le vbog-
livih Mateužev je malo!

Ne daj se ustrašiti, če si u še tako velikih grehih. Tvoj [zveličar ti je
pripravljen jih odpustili, te za ljubo sprejeti, svetnika iz tebe napraviti. ,,Ce
si očiten grešnik/*  pravi sv. Krizostom, -zamoreš še evangelist
biti; če si preklinjavec Boga, zamoreš še apostol biti.^  To se
pravi, ti zamoreš ravno tako odpušanje zadobili in izveličanje doseči, kakor
sv. Maleuž in sv. Paul, ker je bil pervi očiten grešnik , drugi je pa Boga
preklinjal, kakor gam pravi. Ravno to uči sv. Auguštin rekoč: ,,M o r d a kdo
misli, da se je toliko pregrešil, da ne more nič več od Boga
milosti doseči. Oh! to misliti naj bo daleč od nas. Zakaj, o člo¬
vek! ne gledaš na vsegamogočnost nebeškega zdravnika, am¬
pak le na obilnost svojih pregreh? Ker se hoče Bog usmiliti,
I f o je dobrotliv, in se zamore usmiliti, ko je vsegamogočn: ta¬
ko si tisti sam vrate k nebeški dobroti zapre, kdor misli, da
se ga Bog ne more, a J j noče usmiliti, ker tako taji, da je Bog
dobrotliv, alj pa vsega mogočen. Torej naj nihče za sto alj tu¬
di za tisuč pregreh ne obupa nad milostjo božjo. Vendar naj
se to tako zgodi, da se iše brez odlašanja s Bogom spraviti,«
in lete zadnje besede si ti posebno k sercu vzemi. —

M o 1 i t v a.

O usmileni Jezus! daj nam na prošnjo sv. Mateuža, kterege si iz očit—
nega grešnika svojega apostola in evangelista napravil, da se bomo k tebi za
vselej spreobernili. Pomagaj nam tebi zvesto služiti, in srečno k tebi u ne¬
besa priti. To te prosimo, kteri živiš in kraljuješ s Bog Očetom in sv. Du¬
hom vred enaki Bog od vekomaj na vekomaj. Amen.

336

22. September alj kimovec.

XXII. I)an septembra alj kimovca.

Sveti la urici, voj sak, in tovarši mučeniki.

U cerkvenih zgodbah se ne najde kntalo tako slovita in
spomina vredna muka od te, kojo deuašni deu sv. cirkva ob¬
haja; cel legion, to je sest tisuč sest sto sest in šestdeset
vojakov, ki so bili vsi rojaki tebajskih dežel, so se zavolj
Kristusa dali umoriti. Ob Dioklecianovih in Maksimianovih
časih je imel te tebajski legion svojo nastaniše u Siril in u
Palestini. Maurici njegov polkovnik je u Jeruzalemu bival,
neznabog. Soznanul se je pa s Jeruzalemskim škofom, in
se veliko s njim od keršanstva menil. To ga je tako pripra¬
vilo k spoznanju resnice, da je terdno sklenul keršanstvo
sprejeti. K temu je nagovoril tudi dva svoja častnika, Eksu-
peria in Kandida, s kterima se je potlej dal kerstiti. Ko je
bil keršen, je svojim podložnim toliko govoril od slepote, u
kteri je dosihdob s njimi vred živel in od resnice keršanst¬
va, da so vsi enoglasno obljubili po njegovem izgledu sto¬
riti. Škof s drugimi duhovni jih je začel podučevati, in po
dokončanem nauku jih je kerstil. Vsi keršeni vojaki so od
slej tako lepo živeli, da so bili tudi u keršanstvu rojenim lep
razgled.

Med tem se je u Galii punt začel, kterega zadušiti se
je sam cesar Maksimian uzdiguul. Poklical je tebajski legion
u Italio, da se je s drugoj vojskoj, kar jo je bilo. sklenul.
Maurici je prišel u Rim, in šel k papežu Marcelinu, kteri ga
je neizrečeno veselo sprejel, njega in njegove birmal. Potlej
so se podali na vojsko, in šli skoz Milan, dalej čez Alpe
nad puntarsko ljudstvo po imenu JBigaudi. Ko so že daleč
bili prišli, je ves od pota truden Maksimian jih dal ustaviti
u Oktoduri, po današnje reči u Martigny-i na Valižkem na
neki veliki ravnini, in ukazal staje napraviti. Ko je čete vku-
pej sbral, je zapovedal napačnim bogovom dari opravljati, in
od novega zvestobo priseči, da bo serčen u pokončanju punta.
Tebajski legion ni bil daleč od drugih, na kraju, ki se mu
je Agaunum reklo, med gorami in med reko Rodano, kakih
dvanajst alj trinajst verst (milj) od Geueve. Sv. Maurici in
tovarši so se tega krivičnega povelja grozno prestrašili. Ker
niso smeli, in iz pokoršine do Boga niso hotli cesarju o tem
pokorni biti, jih je ukazal cesar desetiti, to je vsakega de¬
setega moža umoriti. Neverni vojaki, kterih je ondi veliko
bilo, so to neusmileno povelje hitro spolnili. Verni vojaki so

837

Sv. Maurici, voj sak, in tovarši mučeniki-

bili sercni, imeli so orožje u rokah, pa jim ni na misel pri¬
šlo, da bi se bili branili, ker so vedli, da inorjo raji umreti,
kot zapoved božjo prestopiti, alj zoper svoje oblastnike spun-
tati se. Kar jih je še živih ostalo, se niso dali od te gro-
zovitnosti premaknuti. Cesar jih je zapovedal spet desetiti.
Ročno je bilo storjeno, pa tudi to ni nič zdalo, ker so sv.
Maurici in drugi želeli za vero umreti, in so eden drugemu
serčnost dajali, da bi vsegamogoenemu Bogu zvesti ostali.
Ker je cesar nekoliko od njih dalej stanoval, so mu ti bo¬
gaboječi in sercni vojšaki pisali, zakaj da ga ne smejo vbo-
gati. Takole so mu pisali: „Gospod! mi smo tvoji voj¬
šaki, pa tudi služavuiki božji. Tebi smo dolžni
vojaško službo, Bogu pa nedolžnost;odtebe pre¬
jemamo plačilo, odBoga smo prejeli živlenje; te¬
daj ne moremo tebi pokorni biti s žalenjem svo¬
jega Boga, stvarnika in Gospoda, kteri je tudi
tvoj Gospod, če ga ravno nočeš spoznati. Cenam
zapoveš, kar ga ne žali, bomo p okorni, ko do z daj;
ce nam pa zapoveš, kar ga žali, bomo raji njemu,
ko tebi pokorni. Bogu smo pred zvestobo priseg¬
li, ko tebi. Vsi smo kristiani; spoznamo in priča¬
mo Boga Očeta, stvarnika vseh reci, in njegove¬
ga Sina Jezusa Kristusa. Vidili smo moriti naše
brate, pa se nic ne potožimo; tudi smo veseli, da
smo terpeli zavolj Boga. Krivica, ktera je našim
to v ar šem storjena, nas ni od dolžne pokoršine
odvernula, ktero imamo do tebe skazovati. Se
imamo orožje u rokah, pa se s njim ne bomo bra¬
nili, ker raji nedolžni umerjemo, kakor da bi hu¬
dobni živeli.“ Kedar je cesar to pismo prebral, se je še
le huje razgujevil. Vsem pričujočim nevernim vojšakom je
zapovedal u bogaboječe verne planiti, in jih do zaduega po¬
sekati. Sv. Maurici in njegovi tovarši so orožje na tla po¬
ložili, pokleknuli, se Bogu u dar dali, in se ko nedolžne ovce
dali umoriti.

Neverni cesar Maksimian je vse blago pomorjenih ver-
nih vojšakov morivcom dal; veseli so bili, se ondi usedli,
dobre volje jedli in pili. Star voj-šak, Viktor po imenu, je
metno šel, in jih vprašal, zakaj tolikanj mertvih tukaj leži,
ko nobene vojske ni bilo. Povabili so ga s njimi jesti, in mu
povedali, zakaj so bili uni umorjeni. Viktorje  bil tega zlo
žalosten , je vstal in hotel dalje iti. Neverni vojšaki pa mu
pravijo^ „Si mar tudi ti kristjan? 4 *  „Sim in bom kri-
s ti a n,“jim  odgovori. Vstali so, ga zgrabili in umorili; uje¬
li. Del. 22

338 22. September alj kimovec.

v

govo truplo pa med une vergli. Caslila smert tih bogaboje¬
čih in serčnih vojakov je bila u letu 286. Na mestu, kder
so ti vojšaki smert storili, stoji lepa cerkev k časti sv. Mau-
ricia in njegovih tovaršev. Neusmiienemu cesarju Maksimia-
nu še ni bilo dovolj toliko nedolžne keršanske kervi, tudi
vse njih tovarše po vseh mestih, kderkolj bi bili, je umoriti
zapovedal. Sv. Oktavi, Adventici in Solutor so bili u Turi¬
nu umorjeni, in njim k časti je svet Maksim, ondotiu škof za¬
hvalni govor imel. Sv, Maksimin, njih tovarš, je bil u Mila¬
nu umorjen, sv. Aleksander u Bergami, sv. Antoniu u Pia-
cenci, in drugi drugej. Vsi ti bogaboječi vojšaki so veselo
umerli za vero Jezusovo, in ravno zato obhaja cirkev dans
njih vesel spomin.

Nauk in posnema.

1. Preberi Se enkrat lepo pismo, ki so ga sv. Maurici in njegovi sv.
tovarši cesarja pisali, da ne morejo njemu pokorni biti s razžalenjem svojega
Boga in stvarnika. Iz tega naj si vsi kristiani, zlasti pa služavniki, nauk vza¬
mejo. ,,Nihče ne more dvema gospodama služiti , u  pravi Kristus,
če namreč ta dva Gospoda eden drugemu nasproti ukazujeta. Gotovo je, tla
hlapec, alj dekla, alj kterikolj služavnik nima le svojemu Bogu služiti, am¬
pak tudi svoji gospodi, gospodarju alj gospodinji, dokler ne zapovedujejo,
kar bi bilo Bogu zopernega. Zapove pa kak gospod , alj gospa alj viši kaj
pregrešnega, kar je Bog prepovedal, tako je Boga slušati, ne pa človeka, naj
bo ti že gospod alj gospa, alj knez, alj kralj, alj cesar; Bog je veči go¬
spod, kot so vsi gospodje celega sveta, kteri morjo Boga slušati, božje za¬
mere se je bolj bati, kot človeške. Skoda, ki si jo s nepokoršino do Boga
napraviš, je neskončno veča od te, če si človeku po pravici nepokoren. Člo¬
vekove zamere in škode, ki jo morda pri njej terpiš, bo konec, ker je člo¬
vek umerjoč, škoda pa časna. Škoda, ki te zavolj nepokoršiue do Boga za¬
dene in zamera božja bo večna, ker je Bog večno tvoj gospod. „S tras n o
je pasti u roke živega  Boga/-'

2. Sv. Maurici in njegovi tovarši so tudi nevernega cesarja zavolj Boga
poslušali; šli so kamor so bili poslani, se serčno vojskovali, in bili zvesti.
Nepokojno vojaško živlenje jim ni branilo Bogu zvesto služiti, moliti, in
drugih dobrih del doprinašati. Oni so dali cesarju, kar je cesarjevega, in
Bogu, kar je božjega. Bili so kakoršni bi morali vsi vojaki biti. O srečno
naše cesarstvo, ako bi bili vsi vojaki njim enaki! Tode kaj ko se jih več po
naših deželah vojašini odteguje; raji se potikajo po hostah, in tako divje ži¬
ve, kakor zver. Nekteri je še ne mara tako hudoben, da se raji na životu
poškodje, da bi le za vojašino ne bil. Še drugi se radi grehov udeležijo s

339

Sv. Tomaž Vilanovan, škof*

prikrivanjem, s zagovarjanjem, b  lažmi, s malopridnimi sveti. Koliko pre¬
greh in nesreč pride Se dalej iz tega! Uhajavci! beguni! in vi vsi, ki k te¬
mu kaj pomagate: Dajte cesarju, kar je cesar  j e v ega. Pa tudi vi, ki ste
vojaki, in daste cesarju, kar je cesarjevega, se vprašajte dalej: ali daste tudi
Bogu, kar je božjega ? Ali ne mislite, ko ste vojaki, da vam je vse pripu-
šeno? da smete zato samopašno, razuzdano živeti. Ali ne mislite nekteri, da
vam potreba ni lepo živeti, sramožlivim biti, moliti, sv. zakramente preje¬
mati , kolikor vam vase vojaške dolžnosti in opravila dopuste? Dajte Bo¬
gu, kar je božjega  vi vojaki, ki ste od vojašine za en čas spušeni, pa
živite na svojem domu soseski k spodtiki, ki pijančujete, se nesramno obna¬
šate, se radi tepete, kolnete, in od lepega zaderžanja nočete nič vediti. Vi
keršanskim vojakom nečast delate. Naj vam bo razgled sv. Mauricia in nje¬
govih tovaršev u poduk, kakor tudi tisti, ki so vojaško službo popolnoma do-
stali. Nekteri denašnih doslužencov nočejo delati, raji pohajkvajo, popijajo in
»e druge pregrehe dopernašajo, ki so se jih po svetu razvadili; oni mislijo
da so s tim izgovorjeni, ko so bili vojaki. Pravi keršanski vojaki ne prineso
iz vojaškega stanu nobenih razvad; oni sveto žive in lepo umerjejo. Prazni
izgovori, in pregrešne razvade bodo človeka pogubile, svetnikov posnemanje ga
bo izveličalo.

K o 1 i t v a.

Dodeli nam, prosimo vsegamogočniBog! da nas razveseli tvojih sv.muče¬
nikov Mauricia in njegovih tovaršev praznični god, da ko se na njih prošbe opera-
mo, se tudi za volj njih zveličenja srečne štejemo, ker nam bodo pomagali sprositi,
kar si na duši in telesu želimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIII* Dan septembra alj kimovca.

Sveti Tomaž Vilanovan, škof.

Sv. Tomaž sin imenitnih in bogaboječih starišev, je bil
rojen u letu 1488 na Španskem blizo Toleda. Izrejen je bil
pa u bližnji vesi Vilanovi, po klerej so mu peritnek dali. Sta-
risi njegovi so bili usinileni, in kar so žita alj drugega od
v eč imeli, niso prodajali, temne so ubogim dajali, ker so ve¬
jili, da je usmilenje boljše od bogastva. Ravno tako so svo¬
jega sina učili, in po njih nauku in izgledu je bil tudi on usmi-
len. Dober otrok je bil veselje svojih starišev, rad molil,
naglo slušal in je k vsemu dobremu nagneti bil. Kadar je
med otroke svoje starosti prišel, mu ni bilo drugega mar, ko
zvediti, kteri izmed njih so revniši in pomočipotrebniši. Več-

340

23, September alj kimovec.

krat, ko so mu starisi kako novo suknjico napravili, jo je
kakemu revnimu otroku dal, in potlej šel vesel domu. Rav¬
no tako je storil s crevlji in s drugimi oblačili. Neki dan je
šest revežev u hišo prišlo ubogaime prosit. Otrok Tomaž je
bil sam doma; nobenega kluča ni imel, in ni vedil, česa bi
jim dal. Kaj si je zinislil? Ravno šest pišet je kokla vodi¬
la; polovil jih je, in vsakemu eno dal. Po tem pride mati
domu, vidi koklo brez pišet, in vpraša Tomaža, kamo so pi¬
šeta prešle. Tomaž odgovori: „Mati! šest beračev je bilo
prišlo; ker jim drugega nisim imel dati, sim pa vsakemu eno
piše dal, in ko bi bilo sedem beračev, bi bil tudi koklo dal/‘
Mati ga ni posvarila, teinuč je vesela bila njegovega usmi-
leniga serca. Preblaženo Devico Mario nebeško kraljico je
vedno tako presercno častil, da so ga le Mariino dete ime¬
novali.

Mladeueč Tomaž se je bil izučil, kar so u manj ih šo¬
lah doma učili. Petnajst let star je bil poslan u šolo navse-
učiliše u mesto Alkalo. Tudi tu je u nedolžnosti živel, ka¬
kor je bil od svojih bogaboječih starišev naučen. Ker no¬
bene napačnosti ni bilo u njegovem sercu , je kmalo visoko
učenost zadobil. Komej je bil 2t> let star, je začel druge mo-
droslovja učiti. Dve leti potlej je bil u Salamanko poklican
modroslovje učit. Vsi so se njegovi modrosti čudili , in ga
hvalili, alj sv. Tomažu to ni bilo ušeč, ker je dobro spoznal,
kako je napuh nevaren. Svoji veliki službi se je odpovedal,
in stopil med pušavuike sv. Auguština. Med tem, ko je To¬
maž više šole obiskoval, mu je oče umeri in mu veliko pre-

341

Sv. Tomaž Vilanovan, škof.

moženja zapustil; pa Tomaž se je vsemu temu odpovedal.
(J letu 1520 je bil mašnik posvečen. Pri novi maši, ki jo
je na sveti Dan bral, ga je bila misel, da je Bog iz ljubezni
do nas dete postal, tako prevzela, da je moral zavolj obil¬
nih solz dalj časa prenehati. Maštvo je bilo zanj nov spod-
budek, da je še bolj goreče skerbel se posvečevati, in oz-
nanovati božjo besedo. Silno veliko ljudi iz vseh mest gaje
hodilo poslušat, med temi tudi sam Španski kralj Karl V.,
kter ga je neizrečeno spoštoval, ter ga je za svojega dvor¬
nega pridigarja in duhovnega učenika izvolil. Tudi Portugižki
kralj ga je k sebi poklical, in ga s svojimi dvorjani prav
verno poslušal. Ko so ga vprašali, od kod jemlje tako bi¬
stroumne misli in tako jasno razsvetlenje, in kako se je ta¬
ko u živo gredoče zgovornosti naučil, je odgovoril: podo¬
ba Križanega je najbolji učenik pridigarjem, in
mo lit vajini mora sosebna šola bili/ 4  Cesar Karl V.
je sv. Tomaža u letu 1543 nadškofa u Granado izvolil. Pa
Tomaž je bil zlo žalosten te izvoljbe; šel je k cesarju, in
ga tako močno moledoval mu te butare ne naložiti, da je bil
cesar prisilen ga uslišati. Tomaž se je ves vesel u svoj sa¬
mostan vernul; cesarju je bilo pa koj žal, da ga je uslišal,
in je sklenul ob pervi priložnosti, ko bo kak škofijski sedež
prazen, stanovitniši biti. Ta priložnost je kmalo prišla; ce¬
sar ga je za Valenško škofijo izvolil. Tomaž je spet mislil
cesarja pregovoriti kakor pred, da bi ga zdaj za škofa u
Valencii ne stavil, pa je bilo vse zastonj. Španski škofi so
Tomažu dali na znanje, da se mora udati, njegovi naprejpo-
stavleni so mu pa ukazali slušati. Tomaž je iz tega spoz¬
nal glas božji, in iz strahu, da bi s vpornostjo božji volji
nasproti ne ravnal, se je udal, in bil posvečen u nadškofa
Valenškega leta 1545. Njegova mati, kije  še živela in svojo
hišo bila u bolnišnico spremenila, ter se popolnoma božjim
opravilom izročila, mu je sporočila, in ga prosila, da naj jo
skoz Vilanovo grede obiše, predem pojde u Valencio. Od
začetka je u nje prošnjo dovolil, pa potlej spoznal, da mu
je brez odloga u svojo škofijo iti; odrekel si je torej tolaž¬
bo svojo ljubo mater polno zaslug še enkrat viditi. Ob dne-
vu njegovega prihoda u Valencio so mu korari 8000 goldi¬
narjev iz dobrega serca podarili, ker so ga vidili vsega ubo¬
gega in potrebniga. Ti denar je iz njih rok hvaležno vzel,
pa ga berž med mestne reveže razdati ukazal, iu je svojim
korarjem rekel: ,,Sim u samostanu vbožtvo obljubil,
in dasiravno sim škof, hočem vendar u vbožtvu
živeti.

342 23. September alj kimovec.

Njegova obljuba je bila resnična in stanovitna. Ko be¬
rač je živel, da bi vbogim obilno pomagal. Ker je bil iz lju¬
bezni do Boga vbogim neizrečeno usmilen, se lehko ve, ko¬
liko je skerbel za izvelieanje vsili, ker je duša od telesa
veliko vredniša. Vedno je pridigoval, in se dvoje bukve so
njegovih pridig, ki so bile po njegovi smerti natisjene. Tudi
je skerbel, da so po vsili farah keršanske nauke pridno
deržali, in je pri tih sam večkrat vpričo bil. Krotko in pri¬
jazno je uajsirovše in najnevedniše ljudi učil. Najterdovrat-
niše grešnike je n svoj skofji dvor klical, in jih u sobo pred
podobo Križanega vodil, in tako ognjeno in tolažbe polno k
pokori opomina!, da so le poredkoma terdovratni in nespreo-
bernjeni spred njega šli. Ce besede niso zdale, je molil in
ojstre spokorne dela dopernašal jim spokornega duha dose¬
či. Za posebno važno dolžnost je spoznal večkrat in gore¬
če za izvelieanje svoje preljube črede, in za spreobernenje
grešnikov moliti. On je svojo škofijo sam pregledoval, in po¬
tlej pošiljal tudi druge pobožne in učene može. S gorečim
pridigovanjem in prigovarjenjem je odpravlal pregrešne raz¬
vade, in vterjeval pobožnosti Njegovo lepo živlenje je nje¬
govim besedam najmočneji potiš dajalo, torej ni bilo čudo,
da se je veliko naj več ih grešnikov spreobernulo, in da so se
ljudje sploh poboljšali. Sam za se je živel vsakdanje kakor
kak prost redovnik; nič druge obleke, alj pri jedi postrežbe
ni imel, ko kakor gre kakemu redovniku. Navado je imel
reči: „S lepemi čednostmi in dobrimi deli se mora
škof od drugih ločiti, ne pa s hišnim orodjem, s
obleko, s poslopji, s strežeti, s drugimi pojedi¬
nami in drugimi takimi  rečmi,“ Na mizi ni terpel dru¬
ge posode, kot glinasto; srebernine ni celo nič imel; še za
svojo domačo kapelo ne, in če je imel tu kako škofje opra¬
vilo, se je srebernine svojega kapitelna poslužil. Sobe nje¬
govega dvora so bile previdene s siromaškim in vsakdanjim
orodjem. Blazina mu je bila alj slamnica alj tersje, čez kte-
ro je bila volnata plahta pregernjena. Svojemu truplu ni do¬
volil počitka, ampak vedno ga je pokoril. Kakor je bil do
sebe ojster, tako je bil do bližnega poln ljubezni in rado¬
darnosti. Večkrat je djal, da mu to edino u škofijstvu veli-
liko veselje napravlja, ko ima več priložnosti za izveličanje
duš skerbeti, in obilniše vbogaime dajati, kot je u samostanu
imel. Dve tretjini njegovih prihodkov ste bile že zanaprej za
vboge odločene. Malo kter dan je minul, da bi ne bil po štiri
alj pet sto revnih s kruhom, s juhoj in s kakim denarjem
preskerbel, brez tega kar je na skrivnem u hiše revnim,

Sv. Tomaž Vilanovan, škof.

343

jetnikom in sirotam poslal. Pridno je pozvedal, kde je kaj
resnično potrebnih, kaj pogrešajo; in jim je pošiljal, kar je
za potrebno spoznal. Zapušene sirote je s vsim preskerblje-
val, in jih dal u pobožnosti izrediti, kakega rokodelstva učiti,
da so si mogli odrašeni živeti. Posebno je skerbel tudi za
revne dekleta, ki so bile zavolj ubožtva u nevarnosti ob dra¬
goceno devištvo priti; preskerbel jih je s živežem, in dal
jim potrebno, da so se alj omožile, alj pa nune bile. Bolni¬
ke je obiskoval po bolnišnicah in na domu; tolažil jih je, jim
serčuost dajal, in u vsem pomagal, kolikor je mogel. Nobe¬
ne potrebe, nadloge in stiske ni bilo , kder bi ne bil on s
keršanskoj ljubeznijo pomagal Milodari, ki jih je on dajal
so njegove prihodke presegli; Bog pa mu je s čudeži poma¬
gal. Ve se, da se je žito u žitnicah, denar u skrinjah, mo¬
ka po omarah, kar je bilo za reveže, očitno pomnoževalo.
Pri vsem tem ni bil nikolj popolnoma mirne vesti, in bal se
je sodbe božje. Večkrat je skušal se svojemu nadškofijstvu
odpovedati, pa k temu ni mogel dovolenja dobiti. Bog ki ga
je bil k sreči svojega ljudstva povzdignili u Škofjo čast, ni
dovolil, da bi bilo ljudstvo tako dobrega pastirja zgubilo.
Ker je pa le goreče prosil, da naj bi Bog tako nevrednega
poglavarja svoji cerkvi preložil, je Bog njegovo molitvo vsli-
šal, pa ne za to, da hi bil cerkvi tako častit poglavar od¬
vzet, ampak za to, da bi tako zvestega in ueotrudlivega slu-
žavnika poplačal. Ko je sv. Tomaž pred podobpj Križanega
svojo molitev po navadi opravljal, in u sebi veliko željo Bo¬
ga gledati občutil, je slišal iz ust podobe te besede: »po¬
tolažen bodi, moj Tomaž! ob dnevu rojstva moje
preljube Matere boš plačilo za svojo delo pre¬
jel/ 4  Od slej je bil ves poln notrajuega veselja. U svojih
školjih opravilih , u doprinašanju dobrih del milosti je bil še
bolj goreč, ko pred. 21). dan velikoserpana je zbolel. Nje¬
gova perva skerb je bila sv. zakramente prejeti. Po opra-
vleni dolgi spovedi si je dal slovesno s sprevodom sv. res¬
no Telo prinesti, in ga je tak pobožno prejel, da so vsim
solze u oči stopile. Potlej je vsim priporočal ljubezen in strah
do Boga imeti,  in da naj bodo usmileni do revnih. Tri dni
pred smertjo si je dal vse prinesti, kar je bilo od njegovih
prihodkov še ostalo, in je ukazal med reveže celega mesta
razdeliti. Svojo orodje je pa poslal u Valenško učiliše, kte-
ro je bil on načinu!. Na večer pred svojoj smertjo, ko je
slišal, da je še nekaj njegovega denarja, je rekel okolj sto¬
ječim: „Z a roti m vas u imenu Jezusa Kristusa, da

344

23. September alj kimovec.

mi bo te najbolj ustregli/' Ravno tako je storil s malo
orodjem, kar ga je še bilo. Ko so mu drugi dan povedali,
da je njegova volja popolnama spolnjena, se je obernul h Kri¬
žanemu rekoč: „Zahvalim te, moj Izvelicar! za mi¬
lost, ktero mi skažeš, da reven  umerjeni. Izročil
si mi gospodarstvo tvojih dobrot, jaz sim jih pa
razdelil po tvoji volji."  K malo potlej seje  spomnul, da
ima še posteljo, u kteri lezi, svojo, in da torej še ni popol¬
noma reven. Vedlej je enega okolj stoječih li sebi poklical,
rekoč: „Ljubi moj pri jat el! to posteljo vam poda¬
rim, vendar vas za božjo voljo prosim, da mi jo
posodite, dokler ne umerjeni."  Vse so pri tem solze
posilile, le Tomaž se je veselil in rekel, da naj mu počasi
Kristusovo terplenje bero. Med tim branjem je vedno oci imel
obernjene na Križanega, in včasih je vmes milo izdihnul.
Potlej je rekel, da se je u njegovi stanici sveta maša brala,
pri kteri je bil s vso j pobožnostjo. Ko je inašnik sv. hosti¬
jo povzdignul, so sv. škofa solze oblile. Pri povzdigovanju
sv. rešnje kervi je začel počasi 30. psalm moliti: „Na te,
o Gospod, sim zaupal."  Za vsako j versticoj je prene¬
hal. Pri mašnikovem obhajilu je izrekel zadnje besede tega
psalma: „Na te sim zaupal, o Gospod! jaz ne bom
k sramoti storjen."  In s temi besedami je sv. škof skle-
nul svojo sveto živlenje u osem in šestdesetem letu svoje
starosti, leta 1555, na male Gospodnice dan. Njegovi stolni
korarji so ga častito pokopali, pa njegova največa čast je bilo
vpitje in solze devet tisuc revežev, kteri so silno obžalo¬
vali zgubo svojega usmilenega očeta.

N a u k i n p o s n e m a.

1. Celo živlenje sv. Tomaža je bilo zgol ljubezen in usmilenje do
revežev in bolnikov. Koliko pa kaj ti na teden, mesec, vsako leto za vboge
oberneš ? Ali ne obračaš veliko več u svojo ničemurnost in u baharije, kar ti
je Bog dal? Ali te bo to pri smerti kaj potolažilo? ,,K a j boš svojemu
sodniku odgovoril,"  vpraša sv. Bazili, „če stene svoje hiše obla¬
čiš, kakega reveža pa nagega in golega pustiš? Ce konje liš-
paš, svojega brata pa u rastergani obleki zaničuješ? Če pu¬
stiš žito, da se spridi, lačnih pa ne nasitiš? Ti revežem nisi
svoje hiše odperl, zato boš od nebeškega kraljestva veržen.
Ti revežem nisi kruha dal, zato ne boš večnega veselja dose¬
gel." Vbogaj opominjevanje, ktero je Tobia svojemu sinu dal: , ji odi us mi-

345

Sv. Rupert, škof.

len po svojem premoženju. Imaš veliko, daj veliko, imaš ma¬
lo, pa to malo rad p od eli.« Ako si vbožec porečeš: „Kaj bom dajal vbo-
gaime, saj nič nimam/' Ce si u časnem vbožec, imaš morda kaj na duši, kar
si u stanu bližnjemu podeliti. Bližni utegne na duši še potrebniši biti, kot na
telesu, in darovi dušne milosti so tudi imenitniši od telesnih darov. Za po¬
svariti ni treba, da bi morali ravno duhovni biti; le če kdo sadi alj s dru¬
gimi tovarši kaj ne opravi, naj pove cerkvenim naprcjpostavlenim, alj duhov¬
nim. Ti ki nisi duhoven, imaš včasi več priložnosti dušne dobre dela doper-
našati, ko pa kak škof alj drugi duhoven; ti stanuješ morda s takimi, ki so
svarjenja, sveta, naukov, alj tolažbe potrebni, kakor lehko vidiš; pred duhovni
se skrivajo, alj si ne upajo svojih potreb razložiti, ne pomoči prositi. Ti se
jih na duši usmili. „Blagor milostlivim, milost bodo dosegli.«

2. Sv. Tomaž je vso svojo premoženje razdelil, tako da še postelja,
na kteri je umeri, ni bila njegova. Takih sv. škofov je bilo več. Lehko bi bili
bogati, oni so bili pa raji revni u duhu, revni u blagu, pa bogati u zasluže-
nju, in sloveči u lepih čednostih. O vi vsi revni u duhu! vam pravi Kristus:
„Ne boj se malo kerdelo; mojemu Očetu je dopadlo vam kra¬
ljestvo dati.«  Revno živeli sicer na svetu, pa hote bogati u nebesih.

M o 1 i t v a.

O Bog, ki si sv. škofu Tomažu toliko usmilenje do vbogih dodelil,
prosimo te, da po njegovem priporočenju na nas vse bogastvo svojega usmi-
lenja dobrotlivo razliješ. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki s teboj in
sv. Duhom enaki Bog živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen.

XXIV. Dan septembra alj kimovca.

Sveti Rupert, škdPf.

Sv. Rupert alj Rupreht imenovan, kterega Bavarsko kot
svojega apostola časti, je bil rojen okolj leta 650 iz visoko-
plemenite alj cio kraljeve rodovine. U svoji mladosti se je
vadil u čuvanju, u postih in u zatajevanju. Prav lepo je živel,
posebno bil cist, trezen in do vbogih usmilen. Zavolj lepega
živlenja je tako slul, da so se od vsih krajev ljudje shajali
ga za svet vprašat. Vse njih dvome je razjasnoval, žalostne
tolažil iu s božjoj pomočjo ljudi na duši in na telesu ozdrav¬
ljal. Ob frankovskega kralja Hildeberta je bil zavolj svoje po¬
božnosti in učenosti škof u Vormsu. U tem mestu, kakor tudi
okolj je bilo tisti cas še veliko malikovavcov in arianskih kri-
vovercov. Oboje si je prizadeval u hlev najvišega pastirja
Kristusa pripraviti 5  torej jim je goreče pridigo val in po očetov-

346

24. September alj kimovec.

sko prigovarjal. Nekteri so se mu podali, da so nevero alj
krivoverstvo zapustili; drugi ga pa niso hotli poslušati, in so
ga tako obrekovali, da je bil pretepati, zmerjan, in poslednic
iz skoti je pregnan. Vendar pa tudi oddaljen ni nehal skerbeti
za sebi izročene oveice, torej je vcasu u mesto zahajal do¬
bre obiskovat, in k stanovitnosti opominjat. Za svoje sovraž¬
nike je pa molil, da bi jim Bog svojega blagoslova ne odrekel,
in jim pravo spoznanje dal. Pa Bog po svoji ojstri pravici
nektere hudobi prepusti, in se drugih usmili, ter jih s lucjoj
pravega spoznanja razsvetli, in u nebeško kraljestvo klice.
Tako je omečil Bavarskega vojvoda Teoda, ki je bil še s
svojimi podložnimi malikovavec, pa njegova keršanska sopruga
Beginotruda ga je b keršanstvu pregovorila, da je poslance
odpravi! k sv. škofu Rupertu, od kterega svetosti je že ve¬
liko slišal praviti. Njega prosi, da naj na Bavarsko pride, ker
hoče on vojvod s svojimi podložnimi keršanstvo sprejeti. Ru¬
pert je bil tega vele vesel, in pošlje nektere duhovne na Ba¬
varsko se prepričat, ali je res vse, kakor so poslanci pravili.
Ko je zvedil, da so poslanci resnico govorili, je namest sebe
nekega drugega sprednika Vormske škofije postavil, in šel
leta 697 s nekterimi duhovni na Bavarsko, ktero je tisti cas

Sv. Rupert, Škof. 347

več nemških dežel in od današne Austrie Solni grad (Salz¬
burg) obseglo.

Vojvoda Teodo mu je s velikim sprevodom proti šel, ga
prav lepo sprejel, in u svojo stolno mesto Rez no (Regens¬
burg) peljal. Sv. Rupert je zdaj učil vojvoda in veliko ple¬
mičev teh krajev u keršanstvu. Svojim tovaršem je pa rekel
drugo ljudstvo učiti. Ko je spoznal, da so vsi dovolj pod¬
učeni sv. kerst prejeti, je napovedal sploh post, in potlej je
vse slovesno kerstil, najpred vojvoda, potlej plemiče in druge
ljudi. Po tem je popotoval dalej doli ob Donavi, na obeh stra¬
neh po mestih in vaših, ki so ob tej reki, in je prišel do
Laurijaka (Lorch). Od tod se je obernul proti Solnograškem.
Kamor je prišel, je pridigoval, podiral malikovavske tcmpelne,
napravljal keršanske cerkve, in tako je vee tisuc ljudi pod¬
učil in kerstil. in vse napravljal, kar je za obstanje keršanstva
potrebno, alj dobro spoznal. Pri jezeru Valer u sicer divjem,
vendar tudi prijetnem kraju, je cerkev postavil. Pozneje je
prišel do zidin Juvavie alj Juvavja po današnje reci Solnega
grada , kder so že tiste čase sol kopali. Vojvoda mu je ti
divji kraj dal s nekterimi solnatimi viri in žoltinami in hlapci
vred, tako tudi solno desetino in mito. Tako je Rupert tukaj
okolj leta 700 svoj škofijski sedež napravil, in izzidal lepo
cerkev sv. apostola Petra, ktera je bila škofijska stolna cer¬
kev za vse Bavarsko. Tudi samostan za redovnike je tu po¬
stavil, da bi si ti prizadevali začeto spreobernenje ohraniti,
in dalej speljavati. Novokeršen vojvoda je za vse to dal
obilno pripomočkov, in je zraven prav lepo drugim za raz¬
gled živel. Na sinertni posteli je pozval k sebi Teodoberta,
svojega sina, ga opominal k stanovitnosti u keršanstvu, in k
razširjevanju keršanske vere. Tudi je terjal od njega, da naj
sv. Ruperta kot očeta shiša, in mu pri duhovnem poletju
zvesto pomaga. Teodobert se je vselej po tem očetovem
opominvanju ravnal, zato se je bilo neizrečeno veliko ljudi
ob času njegovega vladanja h keršanstvu spreobernilo. Od
Solnega grada je šel sv. Rupert; ob Dravi po Slovenskem
sv. evangeli oznanovat notri do Panonie alj do Ogerskega.
Ko je bilo dela veliko, delavcov pa malo, je poklical iz Frank-
skega dvanajst castitlivih duhovnov na pomoč, kteri so mu
pomagali Bavarce in Sloveuce spreobračati. Tudi eno svojo
bratovo alj sesterno hčer Erentrudo, Bogu posvečeno devico,
je bil iz Frankskega poklical, in ji izročil samostan, kterega
je na nunskej Gori napravil. Ona je veliko devic spravila
plemenitih, pa tudi vee neplemenitih. Tako se je ti kraj spet
oživel, ko je bil sv. Rupert u njem dvajset let škof. Sv. Ru-

348

24. September alj kiinovec.

pert je najdel tudi grob sv. Maksimiljana, in na tem grobu
je dal kapelo izzidati.

Nazadnje mu je bil Bog razodel, da seje njegova skrajna
ura približala. Po svojih apostoljskih opravilih je bil daleč
od Solnega grada, torej se je vernul, in to svoji sestričiui
Erentrudi povedal, zraven jo pa opominal, da naj še dalej
u svoji gorečnosti stanovitna bo. Priporočil se je dalej u nje
molitvo, in od nje slovo vzel, kar se je vse u obilnih solzah
godilo. Erentruda je željela pred umreti kot on; pa sv. škof
.jo je tolažil s božjoj voljoj, vendar ko ga je le prosila, ji
je obljubil, da jo bo kinalo za seboj u nebesa poklical, če
bo le Gospodu živlenja in smerti to dopadlivo. Vse dni, kar
je imel še živeti, je u to obernul, da bi sveto umeri. U postu
ga je neka merzlica napadla. Na velikonočen dan je še opravil
sv. mašo, sebe in druge obhajal, imel svojo zadnjo pridigo,
ker je vse pričujoče opominal k ljubezni, k edinosti in sta¬
novitnosti. Potlej je molil, in med molitvami umeri. To je bilo
na velikonočno nedelo 27. sušca u letu 718. Njegove zad¬
nje besede so bile: „U tvoje roke, o Gospod! izročim
svojo  dušo.“ Veliko žalovanje je bilo po njem, vendar so
se vsi s tim tolažili, da bo njih besednik pri Bogu, u čemur
se niso motili. Tudi Erentruda, njegova sestrična, je kmalo
včakala spolnenje tega, kar ji je bil obljubil. Svetnik se ji
je ves veličasten prikazal, rekoč: „Pridi, ljuba moja
sestra! u Kristusovo kraljestvo, ktero doseči si
se že tako dolgo trudi  la. “ Potlej je zbolela in srečno
umerla. Od sv. Ruperta se to posebnega pripoveduje, da se
je do vsakega tako pametno obnašal, da le enega ni bilo
najti, kteri bi se bil mogel pritožiti, da je bil le s enoj terdoj
besedoj kdaj od svetiga moža razžaljen. U rimskem inarti-
rologii stoji ime sv. Ruperta 27. sušca, u Austrii in na Ba¬
varskem pa obhajajo njegov posebni god 24. kimovca, ker so
bili ta dan njegovi sv. ostanki preneseni, kteri so še zdaj u
Solnem gradu u veliki stolni cerkvi shranjeni, in od vernih
češeni.

Nauk in posnema.

1. Sv. Rupert ni nikolj nobeniga s kakoj terdoj besedoj razžalil. To je
zares znamenje njegove čudne krotkosti. Koliko pa tebi Se do te poglavitne
čednosti manka, ktero Jezus posebno terja, da se nje od njega učimo, ko
pravi: „Učite se od mene, ker sim iz serca krotek in ponižen.^

349

Sv. Rupert, škof.

Koliko terdega in nespodobnega si pa že ti do svojega bližnega rekel! Ko¬
liko si jih hudo u nevoljo, alj pa u žalost spravil! Spoznaj svojo spačenost,
in iz vse moči si prizadevaj krotek biti. Zderži se zmerjanja, opravljanja, je¬
zikanja, rotenja, kletve in izdajanja. Zato se u vsih zopernostih in nevoljah
hitro poprašaj: Kako se je krotki Jezus u težavah in pred hudobnimi obnesel ?
Kako bi se on tudi obnesel, ko bi zdaj na mojem mestu bil? Sprašaj zvečer
svojo vest, kar krotkost tiče. Ako vgledaš, da si se črez dan pregrešil, ob¬
žaluj to, in naloži si sam kako pokoro, in skleni prihoden dan takih napačnost
ne storiti. Tako boš veliko grehov pri sebi in pri drugih zaterl. Sv. Rupert
je pri hudobnih Vormčanih krotkega Jezusa posnemal, posnemajmo ga tudi
mi, če imamo kaj zopernost od ljudi prestati, alj če imamo terdovratne in
vse nevedne kaj podučiti; krotka beseda lepo mesto najde, terda odskoči. Ce
pa tudi s krotkostjo nič ne opravimo, bomo saj svoje duše ohranili u poter-
pežlivosti, in svojo večno zasluženje povikšali.

3. Božje sodbe in sklepi so čudni in nezapopadlivi. Judom je nekdaj
Rog toliko dobrot skazal, pa jih je zunaj nekterih vse druge zavergel, ker so
bili nezvesti; namesti njih je pa neznaboge poklical. Enako, kakor s Judi je
Rog s hudobnimi Vormčani storil. Ruperta jim je pastirja poslal; oni sc pa
niso božje milosti u izveličanje poslužili, zato jih je Bog tudi kakor nekdaj
Jude zapustil. Solnogradjani, Bavarci in Slovenci so sprejeli božje nauke in
božjega namestnika sv. Ruperta, zato so bili pa tudi od Boga u naročje sv.
cerkve sprejeti. Bojmo se, če bi bili njemu za dobrote kakor uekdajni Vorm¬
čani nehvaležni, da bi nam Bog vtegnul svojo prijaznost za zmirej odtegnuti.
Kakor Bog s mesti in celimi narodi počne, tako počne tudi s posamesnimi
ljudmi. Varujmo se tudi vsak posebej, da nas ne bo zavergel, in da ne pri¬
dejo drugi na našo mesto. ,,Terdno derži, kar imaš," je ukazal Bog po
Joanezu reči filadelfskemu škofu, „da tvoje krone nobeden drugi ne
dobi."  Namest tebe lebko Bog kako kamnitno serce omeči, kakega velikega
grešnika se usmili. Od tod pride, da so nekteri med nami vsi terdi za čast
božjo, za izveličanje svoje duše, za ljubezen do bližnega, polni ostudnih pre¬
greh. Bog jih je zato, ko so se mu vstavljali, zapustil. Od kakega zamor¬
skega divjaka se pa bere, kako je s veseljem kristian postal, in živi u res¬
nici kot svetnik. Bog se ga je usmilil. Od nekterih keršanskili dežel se sem-
tertje sliši, kako keršanstvo u njih peša, in hudobija čedalje bolj rase. Kako
je to ? Bog jih je zapustil. U deželah, kder so bili sicer krivoverci alj celo
divji malikovavci, se pa eno za drugim sliši, kako ljudje u katolško cerkev
pristopajo. To je delo milosti božje. ,,V e 1 i k o jih bo prišlo od jutra in
večera, in bodo sedeli s Abrahamom, Izakom in Ja k ob am u ne-
beškem kraljestvu, otroci kraljestva bodo pa verženi u vu-
najne  teme."

350

25. September alj kimovec.

IH o 1 i t v a.

Dodeli, prosimo o Gospod! nam svojim služavnikom ob slovesnem ob¬
hajanju godu sv. Ruperta, svojega spoznovavca in škofa, da bomo po njegovi
pobožni prošnji vsih zopernosl in nadlog obvarovani, in da ne bodemo nikolj
za tvoj glas k svojej nesreči oterpjeniga serca; ki živiš in kraljuješ ve¬
komaj. Amen.

XXV*  Dan septembra alj kimovca,

Sveta Tekla, devica in pena mučenica.

U pismih najstarših cerkvenih očakov je večkrat s vsiin
spoštovanjem govorjenje od device in mučenice sv. Tekle,
ki je bila perva ženslva zavolj kersanstva k najstrašnejšim
mukam obsojena. Rojena je bila u ikoniu, nekem mestu ma-
loaziatske dežele Likaonie. Nje stariši so bili plemeniti in
bogati. U celem mestu ni bilo tako lepe ženske, ko Tekla,
zraven je bila tudi modre in brihtne glave; izučila seje bila
slovesno modroslovja. Znala je tudi živo na serce govoriti,
brez da bi se bila kdaj spozabila u tem, kar se ženstvu spo¬
dobi. Tatnir, močno bogat in plemenit mladeneč jo je snubil,
in ko so stariši tako želeli, se je s njim zaročila. Ravno tisti
čas, 45 let po Kristusovem rojstvu je prišel sv. apostol Paul
ti to mesto in je u Onesiforovi hiši ostal. Onesifor je bil po¬
šten in priden mož. Sv. Paul je začel pri njem učili. Tekla
je iz radovednosti s več drugimi pritekla novega pridigarja
poslušat. U kratkem je Bog nje pamet tako razsvetlil, daje
resnico kersanstva spoznala, in se namenila jo sprejeti. Ta
namen ni le samo spolnila, ampak, ker je sv. Paula slišala
veliko govoriti od neprecenlive deviške čistosti, je zraven
tudi obljubo storila vedno devica ostati, dasiravno je bila še
le osemnajst let stara in s Tamirom zaročena. Nje stariši so
kmalo iz njeniga obnašanja spoznali, pri čem je, zato so jo
u tej reči s besedo prijeli. Tekla je naravnost povedala, da
je kristiana, in da ne želi zauaprej nobeniga pozemeljskega
ženina. U to pa stariši kratko in malo niso hotli privoliti,
zato so jo skušali od prave vere odveruiti, od začetka s le-
poj, potlej pa s žuganjem, s zasramovanjem, in celo s te-
penjeni. Ženin, prijatli, sorodniki so si vse prizadjali jo po
volji starišev nakloniti. Ko stariši s vsiin niso kaj opravili,
so se razserdili, jo sodniku tožili kot kristiano, naj jo u po-
svarjenje drugim živo da sožgati. Sodnik jo je pred se po-

Sv. Tekla, devica in perva mučenica. 354

klical in spraševal, ali je tožba starišev in ženina resnična,
alj ne? Tekla je sodniku ravno tak na ravnost povedala,
kakor popred starišem, da se je pokerstianila, in da hoče kot
kristiana živeti in umreti. Po želji starišev je dal sodnik ger-
mado nanositi, jo zapaliti, da bi Teklo na njej sožgali. Vse
je bilo pripravleno, gerniada je gorela, Tekla ne čaka, da bi
jo rabeljni na germado vlekli, ampak prekriža sebe in ger-
mado, ter na posebno božjo vdihneuje vsa vesela na sredo
gennade skoči. Pa glej si čudo! Plamen je polel njej čez
glavo, ona pa u sredi ognja nepoškodvana stoji, kakor nekdaj
trije ndadenči u babilonski peči, in Boga na glas časti in
hvali. Vsi so se temu čudili. Silna ploha se iz oblakov ulije,
ogenj pogasile, gledavce pa razžene.

Cesar Neron je ob tem času u Antiohii bival. Ko so mu
to povedali, je želel Teklo sam viditi. Keršanska junakinja
je neprestrašeno pred nja prišla, in slovesno zaterdila, da
hoče po keršansko živeti in umreti. Trinog ni hotel časa s
prigovarjenjem alj s protenjem zgubljati, ampak je ukazal kri-
stiano divjim zverinam vreči. Peljali so jo; Tekla je pa ne¬
beškega ženina za pomoč prosila. U pričo velike množice
so zveri nad njo spustili, ‘pa nobena se nje ne loti, nobena
ji žalega ne stori, ampak okolj nje so se radovale in ji do¬
brikale kakor domači krotki psičiki. Te očiten čudež je tri¬
nog copernii pripisoval, in ukazal sv. devico dvema divjima
volama za repe privezati, in ju s razbelenim železom pri¬
ganjati, da bi bolj div je narazen skočila, ter svetnico kot
coperuico na kose raztergala. Vse se je napravilo, kakor je
trinog povelje dal, pa nespametna živina se je dala žgati in
zbadati, brez da bi prestopila Ta ueusmilena smišljava je
spodletela. Vendar še euo so si bili zmislili, ki je bila ravno
tako nečloveška. Blizo je bila globoka jama polna kač in dru¬
gih strupenih žival; u to so vergli neprestrašeno keršansko
junakinjo. Pa s sv. križem se je zaznamovala, in nič seji ni
žalega zgodilo.

Pri toliko očitnih čudežih se je veliko nezuabogov spre-
obernulo. Med temi je bila Trifena, prav imenitna gospa, ki
je na glas vpila: „R e s n i č n o! B o g, k t e r e g a T e k 1 a m o 1 i,
mora edino pravi Bog hiti. Tega je moliti, in no¬
benega drugega  ne!' 1  Ravno tako so tudi drugi vpili.
Trinog se je tedaj bal, da bi ljudje sploh od malikovanja ne
odpadli. To vbraniti, je dal Teklo, kakor eni pripovedujejo,
skrivej umoriti. Drugi pa pravijo, da jo je bil trinog spustil,
da je šla u svoj kraj domu, in da je potlej s lepim živlenjem
in s gorečimi poduki še veliko ljudi li Kristusu spreobernila,

352

25. September alj kimovec.

nazadnje pa u devetdesetem letu svoje starosti se polna za-
služenja iz tega sveta ločila. To si bodi, kakor hoče, toliko
je gotovo, da so sv. Teklo vsi kristiani in ob vsih časih za
najsercnišib mučenic edno spoznali, in jo častili.

Kako sloveča je bila sv. Tekla ob vsih dobah, se Ieliko
iz tega vidi, ko so ob zlatih časih keršanstva s tim kako
ženstvo najbolj pohvalili, če so jo Teklo imenovali. Sv. Je¬
ronim je sv. Melanii Tekla rekel. Sv. Epifani primerja sv.
Teklo s največimi svetniki, ktere katolška cerkev časti. U
molitvah, ki jih cerkev pri umirajočih opravlja, se sv. Tekla
takole spominja: „0 G o s p o d! k a k o r s i p r e b 1 a ž e n o de¬
vico in mučenico tr eh n eu smilenih mu k r e šil, tako
tudi dobrotlivo reši dušo tega svojega služavni-
ka, in stori, da se s teboj nebeških dobrot raz¬
ve  s e 11“ Sv. Gregor Naciančan piše, da je silno veliko ljudi
iz vseh jutrovih dežel obiskovalo grob sv. Tekle u Seleucii,
kder je dandenašni mesto Bagdad; Bog je namreč mnogo ve¬
likih čudežev pri nje grobu storil, in tudi pove sv. Gregor,
da je bil šel iz pobožnosti nje grob obiskat. Imenovano mesto
je sicer potlej pod oblast Turkov prišlo, vendar je te ime¬
nitne svetnice spomin zinirej u katolški cerkvi. Med drugimi
častitimi imeni, ktere ji cerkveni očaki dajejo, sta uajčasti-
tiša, da je perva mučenica med ženstvom, in pervorojena du¬
hovna hčer sv. apostola Paula, ki se je u Ikoniu na njegovo
pridgovanje h keršanstvu spreobernula.

Nauk in posnema-

1. Ko je sv. Tekla iz pridig sv. Paula spoznala, kako je deviška čistost
imenitna, je vedlej sklenila, jo ohraniti, in se ni premotiti dala ne s protenjem,
ne s mukami, ne s smertjo. O, kak se močno pregrešč, ki tako lehkomišleno
in pregrešno deviško čistost zapravijo! Nje vrednosti ne spoznajo, zato njo
ne obrajtajo, kolikor je vredna. Hočeš vrednost deviške čistosti spoznati, pre¬
misli koliko je za njo storil Jezus, naš Gospod, in koliko so za njo storili
svetniki. Tri najsvetejše osebe Jezus, Maria in sv. Jožef so u deviški čistosti
živel. Jezus si je za mater devico izvolil, njegov rednik in predteča sta bila
čisti deviški duši. Med apostoli ni nobenega tako ljubil, kot Joaneza, ki je
vselej po deviško čisto živel. Temu je dal pri zadnji večerji na svojih persih
sloneti; temu je križan svojo mater izročil. On je hotel, da sta pervi muče¬
nik Stefan in perva mučenica Tekla bila čisti deviški duši. U nebesih dodeli
devicam posebno krono, posebno čast. Na zemlji jim skazuje posebne milosti

Sv. Justina, devica, in sv. Cipriaii, mučenika. 353

in posebno Čudno pomoč po svojih sv. angelih, kakor je iz živlenja več sv.
devic znano. Kar svetnike tiče, se ve, da jih je veliko deviško čistost več ob-
rajtalo, kot kraljeve krone in žezlje, več kot svojo živienje; in rajši so vse
mogoče muke prenesli, kakor bi bili pustili svojo čistost poškodovati. Kdor
bi hotel hvalo deviške čistosti, ktero ji sv. očaki dajajo, popisati, velike bukve
bi nje nabraj. Kaj iz tega skleneš, ko to, da mora deviška čistost neprecen¬
ljive vrednosti biti. Ako si jo pregrešno zapravil, obžaluj to vse svoje žive
dni. Jo imaš pa še, jo na vso moč varovaj.

2. Sv. Tekla je k deviški čistosti še mučeništvo pridjala, torej n nebesih
nosi dvojo krono, eno devištva, drugo mučeništva. Se ve, da ti nimaš upanja,
take krone mučeništva deležen biti, vendar vedi, kar sv. Ambrož in sv. Kri-
zostom učita, da je nekako mučenik, kdor se trudi čisto živeti. Mučeniki so
se imeli s kervoločnimi trinogi bojevali, kteri so jih zdaj s prilizovanjem in
radovanjem, zdaj s protenjem in mučenjem nadleževali. Kdor hoče čisto ži¬
veti, in pravi kristian biti, se ima s svetom, s mesom in s satanom bojevati,
ki ga marskako napadajo. Zoper te sovražnike se je treba serčnq bojevati.
Kdor se jim da premagati, zapade krono večne časti. Kdor se pa stanovitno
bojuje, in svoje sovražnike s božjoj pomočjo premaga, bo lehko konc živ-
lenja s sv. Paulom rekel: ,,Dobro sim se bojeval, tek dokončal,
vero obranil. Zdaj mi je prihranjena krona pravice/-'  Posebna
krona pa čaka u nebesih tiste, ki se na tem svetu serčno zoper zunajne in
znotrajne sovražnike čistosti bojujejo, ker, kakor pravi sv. Auguštin: „Med
mnogoteremi boji kristjanov ni noben huji, ne težavniši, ka¬
kor tisti, ki čistost zadeva/-'  Po tem takem mora krona tistih, ki so¬
vražnike čistosti premagajo, tudi gorša biti, kot pa drugih.

M o I i t v a.

Vsegainogočni Bog! ker veselo obhajamo god rojstva tvoje sv. device
in mučenice Tekle za večno živienje, daj nam, te prosimo, da se iz njenega
razgleda učimo deviške čistosti, keršanske stanovitnosti in modrosti. Po našem
Gospodu Jezusu Kristusu, kter s teboj in sv. Duhom enaki Bog živi in kra¬
ljuje od vekomaj do vekomaj. Amen.

XXVI* Dan septembra alj kimovca. ,

Sveta Justina, devica, in sveti Cipriaii, mučenika.

Sv. Justina, hčer bogatih in malikovavskih »tarišev, je
bila u Antiohii rojena in prav zala. Bog ji je bil dal na po¬
sebni način Jezusov nauk spoznati. Zraven nje očetovskega
II. Del. ' 23

354

26. September alj kimovec.

doma je živel Preli, diakon, in je u svojem stanovanju učil
keršanski nauk, ki ga je Justina iz okna svoje stanice lehko
poslušala, kar je večkrat tudi storila. Sla je sama k diakonu,
in ko je bila dovolj podučena, je prejela svet kerst. Nje ne-
znabožni stariši se za to niso nič pečali. Justina spreober-
njena je najpred svojo mater opominjevala in učila, skoz ma¬
ter je bila potlej očeta h keršanstvu pripravila: mati ga je
namreč u keršanstvu učila. Justiuina želja je bila Bogu u ker¬
šanstvu popolnoma služiti, zlasti je čislala deviško čistost, in
obljubo storila, vedno u devištvu ostati. U Antiohii je pa živel
tudi mladenč Aglaid, malikovavski pravdosrednik. Ta se je
bil u Justino zaljubil, in jo po svojem dobrem prijatlu snubil.
Justina je koj odgovorila, da naj Aglaid nikolj več na to ne
misli, ker je ona kristiana, on neznabog; pa tudi za to ne, ko
si je že zdavnej drugega bolj blagega ženina izvolila. Mla¬
denč se ni dal s lehkoma odpraviti, pošiljal ji je pismo za
pismom, in skušal si jo tak nakloniti. Cista devica ni preje¬
mala ne pisem ne darov, ampak je svoje prejšne besede po-
novljala, da ne bode nikdar drugače govorila alj mislila. Aglaid
ji še ne da pokoja. Ko ni smel u nje stanovanje, je na njo
pazil, ko je šla u cerkev. Ko jo je od daleč u ozkih ulicah
zagledal, je proti nji tekel, se ji hotel radovati, in jo polju¬
biti. Justina seje te prederznosli ustrašila, se njegovega uad-
ležovanja branila, kakor je vedila in znala, in s takoj močjo,
ki jo ima le serčna pobožnost, in ktero le Bog dodeli. Vendar
u strahu, da bi s tim nič ne opravila, je glasno na pomoč kli¬
cala, oči proti nebu vzdiguula in Mater božjo prosila: .,0 De¬
vica! pridi devici na pomoč.“  Sosedi, ki so to upitje
eno za drugim slišali, so pritekli, hudobneža odpodili in tako
nedolžnost oteli. Kakor je Justina u cerkev prišla, je Boga
in devico Mario prav ponižno zahvalila za tako častito zmago.
Pa nečisti mladenč se še ni hotel premaganega spoznati. Ves
osleplen in terdovraten je po navdanju hudobnega duha po¬
moči iskal pri Ciprianu, coperniku, ki je bil rojen u Antiohii,
in njegovi stariši imenitni in bogati. Imel je dobre dušne da¬
rove, kteri so mu bili u stanu pri ljudeh spoštovanje zadobiti.
Njegovi stariši so bili malikovavci, torej so ga bili že otroka
u malikovavstvo nameuuli. Dali so ga izučiti, kako se malikom
daruje, iz ozvezdij prerokuje, tako, da nihče teh vražjih skriv¬
nost ni bolje vedil od njega. Ko je bil 30 let star, je šel na
Babilonsko, da se je ondi najskrivnejših kaldejskih otajbin
učil po zvezdah in živalih uganjevati, in se u sleparske co-
pernije ves zaveroval. Ko je spet domu prišel, je svojo ne-

Sv. Justina, devica, in sv. Ciprian, mučenika. 355

umno modrost skazoval, in se s n joj bahal. Ker je bila njegova
vera vsa vražna, in je po njej se ravnal, je po svojem poželjenju
pregrešno in hudobno živel. Bogaboječ kristian Euzebi, kter
je se u otročji starosti s njim u solo hodil, je hudobnega Ci-
priana velikokrat svaril, učil in opominjal, da naj te grešne
vraže opusti, pa on ga ni poslušal, še le gerdo je zaničeval
skrivnosti katolške vere, in se drugim nevernikom pridružil,
da bi nedolžne kristiane neusmileno preganjal. Tako je bil
Ciprian copernik, poln hudobij in vreden težkega obsojenja.

Mladeuc Aglaid coperniku velik dar obljubi, ako s hu-
dicevoj močjo devico Justino u možitev nagne. Copernik je
vse obljubil, in je tudi vedle hudiča zarotil, in od njega terjal,
da naj Justino tako dolgo nadleževa, da bo u možitvo do¬
volila. Bog je pripustil, daje  peklenski duh čisto devico s
najostudnišimi mislami noč in dan nadleževal. Ona je svoje
pribižališe iskala u molitvi, se večkrat prekrižala, in sklenila
vse skušnjave stanovitno premagati, Boga pomoči prosila, po¬
navljala svojo storjeno obljubo, svoj život strahovala in več¬
krat polna zaupanja Mario ogovarjala: „0 Devica! pridi
devici u pomoči  Tako hudobni duh celo nič ni mogel
opraviti. Ciprian poln začudenja vpraša hudobnega duha, kaj je
uzrok, da tako slabe stvari ne more premagati. Blezo od Boga
prisiljen, je rekel: „Vedi, da pri tistih, kteri Jezusa
resnično molijo, nimamo nobene oblasti"  Na to je
Ciprian prav pametno rekel: „Tako je Jus ti n in Bog
ntočneji, kot pa vi vsi vkupej. Tako sim prav ne¬
umno delal, da sim vam do zdaj služil. Ne, zana-
prej ne bom nič več vam služil, ampak Ju s ti ni n-
mu Bogu.' 4

Ciprian bi bil zdaj rad iz hudičeve sužnosti rešen, pa s
grehi preobložen je menil, da mu ni mogoče milosti dobiti,
in je skorej obupal. Bog, ki je bil u njem dobro delo začel,
je hotel to u njemu tudi speljati, torej ga je napotil k po¬
božnem duhovnu Timoteu. Toti mu je s resnicami sv. vere
upanje delal, da mu je mogoče odpušauje dobiti, če se hoče
spokoriti. Ciprian od Timotea potolažen je sklenui se nezna-
božtva odpovedali, in se za svo je pregrehe spokoriti. Ker jih
je s svojim živlenjem do zdaj veliko pohujsal, je bilo zdaj
pervo to, da je svoje pregrehe očitno spoznal, in zavergel
svoje goljufue in hudobne umetnosti, s kteremi je druge motil.
Potlej je sožgal vse svoje copernijske bukve, in je prav
ojštro živel. Njegova žalost je bila tako velika, da se je
včasi po tleh valjal, se na persa tolkel, se s pepelom po-

23 *

350

26. September alj kimovec.

trosal, da si ni upal proti nebu pogledati, in da je glasno jokal.
Vsega žalostnega Cipriana je prišel tolažit tudi Euzebi, kter
ga je popred velikokrat brez vsega prida svaril. Ta mu je
rekel: „Ciprian! verjemi mi, svojemu prijatlu, kteri
te noče goljufati, ker te ljubi u Jezusu Kristusu:
vidil sim dosti ostudnih grešnikov, kteri so od-
pušanje grehov dosegli, ker so šli k Jezusu s terd-
noj veroj in s žalostnim sercom. Lehko, da so
tvoji grehi veči, ko unih, vendar pa niso veči od
božje milosti. Ne govorim ti, da bi ne jokal, te¬
mne da bi upno jokal; upaj u Jezusa, in podaj se
u oblast njegove milosti. 64  Ti dobri prijatel je Cipriana
storil sercniga, ga peljal pred ondotnega škofa Antima, in ga
dal med novince u veri zapisati. Ciprian je rad hodil škofa
poslušat, je veroval vse katolške resnice, obilno molil, in se
ojstro pokoril. Se pred kerstom je svojo premoženje vbogim
razdal, potlej ga je Autim kerslil, in Ciprian je Bogu veselo
služil.

Sv. devica Justina, kadar je to veselo novico zvedla,
je usmileuega Boga visoko hvalila, in sklenula mu še sveteje
služiti; dala si je odrezati lase, lepoto posvetnih deklet, pro¬
dala je ves svoj kine, in vse, kar je imela, in denarje je med
vboge razdelila, in u velikem pokorjeuji se čezdalje bolj po¬
svečevala. Se za Aglaida je bilo skerbeti. Pa glejte, kako
neskončno je Bog usmilen do največih grešnikov! TudiAglaid
se je spoznal, in vse svoje premoženje med vboge kristiane
razdelil in tud sam postal kristian. Za naprej je živel u ojstri
pokori, in prav sveto. Oba, Ciprian in Aglaid sta se sv. Ju¬
stini prav ponižno zahvalila, ker je bila ona s svojoj stano¬
vitnostjo napravila, da sta se pokristjanila, ker bi bila sicer
nesrečna vekomaj, če bi bila ona u njiju hudobne želje do¬
volila. Sv. Ciprian je, kakor sv. Gregor Naciančan pravi, na
poti pobožnosti u kratkem dalj prišel, kot tisti, ki so pred
njim to pot nastopili, dasi je on ravno pozno začel po tem
potu hoditi. Ker so vsi njegovi grehi u sv. kerstu bili od-
pušeni, in ker je u dobrih delili tak obilen bil, so ga primo¬
rali mašnikovo posvečenje prejeti. Takrat se je očitno vidilo,
kakšen božji prijatel je bil. Zlo si je prizadeval grešnike,
zlasti nevernike, spreobernuti. Na njegovo ognjeno opominje-
vanje se jih je veliko spreobernilo.

Eutolmi, deželski poglavar u Fenieii je slišal, kaj seje
s slovečim Cipriauom zgodilo, in je vse to pisal cesarju Di-
oklecianu. Ravno tičas, leta 304 so bili po cesarjevem po-

Sv. Justina, devica, in sv. Ciprian, mučenika. 357

velju kristjani strašno preganjani. Cesar je Eutolmiu ukazal,
da naj Cipriana kakor ve in zna od keršanstva odpravi. Ti
je torej Cipriana in Justino k sebi poklical, in ju nagovarjal
keršanstvo popustiti. Pa oba sta mu resničnost keršanstva
tako tehtno razkladala, da je ostermel. Da bi ga pa ne bil
kdo sodil, da je kristianstvu preveč naklonjen, je ukazal oba
neusmileno s pestmi po lici biti in bičati, potlej pa vtemničiti,
pa vsakega posebej, da bi eden drugemu serčnosti ne dajala.
Ko je pa vidil, da se ne dasta od keršanstva premakniti, ju
je dal u kotel poln vrele smole in voska vreči. Pa vse te
muke ju niso celo nič poškodovale, le serčneji sta bila ko
popred, in na glas sta Boga hvalila. En copernik, ki je bil
prejšne čase Ciprianov učenec, je očitno pravil, da vse to
ni drugega kot copernija, in da je Ciprian pokazal tisto umet¬
nost, ktero je pred počel. To spričati seje ponudil pokazati,
kako bo tudi on u ognju nepokvarjen ostal. To ponudbo so
sprejeli. Copernik je marskako smešno skakal, zagovarjal in
rotil. Potlej se je vrelemu kotlu približal, pa koj se je unel
in čisto zgorel. To je še bolj povzdignulo čudež, ki ga je
Bog pri sv. mučenikih delal. Deželni poglavar ni nič več ve-
dil kaj početi; poslal ju je k cesarju, ki je ravno tisti čas
bival u Nikomedii. Ko je cesar pismo prebral, je ukazal blizo
Nikomedie ju ob glavo d jati. Tako sta leta 304 krono rnu-
čeništva dosegla. Sest dni sta njiju trupla na plane mležala.
ker je bil trinog ukazal, ju divjim zverem prepustiti, da bi ju
požerle; pa nobena zver se ni blizo upala. Torej so ju kri-
stiani po noči vzeli, ju u čoln položili, in u Rim prepeljali,
kder ju še zdaj časte.

Nauk in posnema.

1. O da bi se pač vsi, k ten' želje u svojem stanu cisto živeti od sv.
Justine učili, kako se jim je obnesti, ko jih satan alj hudobni ljudje u greh
napeljujejo! Pisma alj mnoge darove od oseb drugega spola jemati, dolgo in
prijazno zlasti na skrivnem se s njimi pogovarjati, večkrat jih obiskovati, aJj
na dom sprejemati, prederzne poljubke in norčije dopušati, alj se k tem celo
smejati in več takega je gotova pot k največim pregreham. „Sv. ljubezen
nima nič opraviti s pogostimi darovi, s priliznjenimi pismi,
s pošiljanjem rut in s mnogoterimi sladkarijami; vse to diSi
po mesu, in je daleč proč od čiste ljubezni,^  pravi sv. Jeronim.
In ravno ti očak tudi pravi: „Nespodobno prilizovanje, norčevanje,

358

26 - September olj Kimovec.

smejanje in p olj ub k J so nečistosti začetek in očitno znamenje
bližine smevti.“ Komni' se največe pregrehe zoper čistost studijo, naj se le
prav skerbno varuje takega začetka, če ne, je na kraju. Ako kdo silo poskuša;
ti stori kakor čista Justina. Strani beži, če moreš. Ni mogoče bežati, se pa
serčno brani, zlasti s jezikom, vpij kolikor moreš, kliči Boga in ljudi na po¬
moč. Gotovo bodeš sleherniga hudobneža premagala, ki te hoče k pregrehi na-
dražiti. Ako te pekel s skušnjavami nadležva, stori tudi kakor sv. Justina.
Ne bodi boječa, hudobni duh te ne more siliti, če tudi vse svoje peklenske
tovarše na pomoč vzame. Molitva, prekrižanje, Boga in Mater božjo na po¬
moč klicati, post, večkrat se zareči zoper take skušnjave, to so tako močne
orožja, da tistemu, ki jih rabi, ves pekel nič ne more; kdor se jih pa ne po-
slttži, naj sam sebi pripisuje, ako pade in se pogubi.

2. Ciprian in \ gl a id sta se h keršanstvu spreobernula, in se posvetila,
zato ko se jima je bila Justina serčno vbranila. Ciprian je zavergel vse svoje
sleparske bukve. Oba sta se sv. Justini zahvalila zavolj nje serčnega ustav¬
ljanja, ktero jima je k sreči oči odperlo. Vsi trije se zdaj u nebesih večno
vesele. Kako lepi nauki so ti za vsakega! Čudo božje milosti je, če se ne¬
čistnik spreoberne. To čudo je Bog Ciprianu in Aglaidu storil, in ga je še ne¬
čistnikom pripravljen storiti, kteri se hočejo resnično spreobernuti. K njih res¬
ničnem spreobernjenju in k pravem prizadevanju se poboljšati, pa tudi to spada,
da nič ne ohranijo takega, kar k nečistosti napeljuje, kol postavim bukve
praznih in zaljublenih kvant, nesramni kipi ali take namalane podobe, in druge
take nesramne reči. Kar bukve tiče, slovenskih še ni kaj takih, ki bi bile u
njih kake zaljublene tveze, take bukve so u drugih jezikih in prav u prijetni
besedi pisane, kakor bi rože sadil. Ako ptuje jezike umeš, pusti take bukve,
ki je u njih prijeten strup, pod rože skrito ternje s kačami, omotice, ki vse
serce spačijo. Greh je in nobena čast take bukve brati, ki sicer lepo govore,
pa od reči, od kterih vlačugarji, klafaei alj kake razujzdanke vedo govoriti,
alj od kakih strahov in prikazen pripovedujejo, kar bi le kake kermižljave
ženice verjele. Greh je tudi take bukve prodajati, posojevati, nasvetovati alj
preskerbljevati. Nečistnik, ki hoče, da bi mu Bog milost sprcobernenja do¬
delil, mora tudi hišo alj bližnjo priložnost k grehu zapustiti, in se je ogibati,
pregrešno znanje raztergati i. t. d. Ko bi se bila sv. Justina pri zapeljevanju
mehko pokazala, bi se ne bila ne Ciprian ne Aglaid spreobernula. Ko bi bila
ona privolila in s njima vred u grehu umerla, bi bila zdaj s njima u pekli.
Tu bi vsi trije eden drugega večno preklinjali. Ker se je pa tako serčno bo¬
jevala in ustavljala, je Cipriana in Aglaida pridobila, in ju seboj u nebesa
peljala. Glej, koliko dobrega vtegne oseba storiti, ko se serčno ustavi, koliko
pa nasproti hudega, če se mehko kaže, alj celo dovoli. Kdor te u greh draži,
ti bo enkrat hvaležen, če se mu brez strahu serčno ustaviš, Ce pa nasproti
storiš, te bo večno preklinjal in izdajal. Bojuj se torej serčno zoper hudega

Sv. Rozina in Damian, mučenika. 359

duha, zoper liezdušneže, če te napadajo. „Do s m er ti se bojuj za pra¬
vičnost,^  (za čistost), pravi sv. pismo.

1 o 1 i t v a.

Naj nas o Bog;! vedno pri tebi podpira prošnja in priporočanje sv. mu¬
čenikov Cipriana in Justine, ker take bodeš, kadar za nas prosijo, gotovo
uslišal, ki si jim u njih živlenju s toliko močjo pomagal, da so tebi služili,
in se večno izveličali. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXVII. Dan septembra alj kimovca*

Sveti Kozina in Damian, mučenika.

Sv. Kozma in Damian sta bila lastna brata iz imenitne,
bogate in pobožne rodovine u Arabii. Njiji sv. mati Teodota
ju je s velikoj skerbjo izredila, in ker sla bila dobre glave,
sta se s vspehom tudi veeili učenost zucila. Svoje sole sta
u Sirii zdelala, kder sta si u lekarstvu in zdravilstvu veliko
znanje pridobila. Ko sta bila lepega vedenja, so ju tudi ne-
znabogi posebno spoštovali. Tega spoštovanja sta se pa naj¬
bolje poslužiti znala, tudi le zato sta se bila zdravilstva do¬
bro izučila, da sta ložej hodila u hiše neznabogov, in jih ob
tej priložnosti h keršanstvu spreobračala. U ozdravljenju sta
bila tako srečna, da so bolniki od vseh strani vkup hiteli, in
pri njima pomoči iskali. Nobene bolezni ni, da bi je ona ne
bila u zaupanju na božjo pomoč ozdravila. Bila sta posebno
goreča kristiana. Ko sta h kakem bolniku u hišo prišla, sta
molila, polna zaupanja bolnika prekrižala in s enakim za¬
upanjem lek zapisala. Bolnik je alj koj zdrav vstal iz po¬
stelje, alj se pa čutil vidno boljega, in u kratkem zdravega.
Maiikovavci so pri teh čudežih stermeli, posebno pa zato,
ko sveta moža za zdravlenje nista nobenega plačila jemala:
imenovali so ju, da sta Anargira, to je brez denarja. Svet¬
nika sta iskala drugih zakladov, to je duše malikovavcov za
nebesa pridobiti. Ob priložnostih sta lepo učila ljudi u ker¬
šanstvu, razkrivala nespamet in zmote malikovavstva, in tako
sta veliko neznabogov spreobernula, kteri so radi vero spre¬
jemali, ker dela ljudi tak pobožne in častitlive. Zavolj go¬
rečnosti do keršanstva so ju vsi hvalili in radi imeli. Tako
sta živela ene leta u mestu Egei, u deželi Cilicii* Ob času

360

27. September alj kimovec.

preganjanja kristianov, ki ga je bil cesar Dioklecian po ce¬
lem rimskem cesarstvu napravil, nista mogla skrita ostati.

Lizia, deželni poglavar u Cilicii. je bil od cesarja povelje
dobil, vse Kristusove častitelje ueusmileno mučiti. Kakor hitro
je Lizia u Egeio prišel, sta bila sv. Kozina in Damian ujeta.
Malikovavski popje so ju tožili, da s copermjami vse bolezni
ozdravljata, in s tem vsakega u keršanstvo privabita, in da
bodeta vso deželo pokristjanila, če se jima prostost pusti. Lizia
ju je torej pred svoj sodni stol dal pripeljati, in ju vpraša:
odkod da sta doma, in s kakim delom se pečaia. Odgovorita,
da sta iz Arabie, in da sta se kot najmlajša brata svoje ro¬
dovine lekarstva in zdravilstva prijela, brez da bi pri tem na
kak časen dobiček gledala, in tla pri tem, kar počneta ni celo
nobene copernije. ..Mi dva zdraviva  “ sta rekla, “‘bolez¬
ni bolj s močjo vere, kot pa s svojo učenostjo. 4 *
Deželni oblastnik reče: Molita naše bogove; če ne,

bodeta n e u s m i leno mučena  in  u m o r j e n a.“ Kozina in
Damian serčno odgovorita: ,,Le Jezusa spoznava pra¬
vega Boga, in u njegovi veri ostaneva stanovitna,“
Po teh besedah sta bila na težavni ploh natvezena, in pestili
so ji s mnogoterimi mukami, da bi ju k odpadu primorali, pa
s vsim niso nič opravili. Potlej ju je oblastnik ukazal terdo
zvezati, in u morje vreči. Angei Gospodov jima je pa zvezi
razrešil, in ju spet na .suho speljal, ter rane, ki sta jih bila
prej pri mučenju dobila, zazdravil. Ko je oblastnik to zvedil,
ju je ukazal u razbeleno peč vreči, da bi bila živa zgorela.
Notri so ju vergli, pa sta nepoškodovana ostala. Ravno tako
se je bilo zgodilo, ko ju je bil trinog dal na križ privezati,
potlej pa zapovedal najpred u njiju kamenje metati, iu nazadnje
s ojstriini psicami u njiju streljati. Svetnika sta nepoškodo¬
vana ostala, okolj stoječi malikovavci so bili pa od kamenja
in psic, ko je vse odskakovalo, hudo ranjeni. Silno veliko
malikovaveev seje pri teh čudežih spreobernilo. Zavolj vsega
tega se je bil deželni oblastnik hudo razgnjevil, in ju dal obez-
glaviti, kar se je zgodilo u letu 285. Ta dva svetnika sta
povsod u veliki časti. Cerkva, kar je nekaj posebnega, ju
med sv. mašoj častito imenuje; zraven se jima četerti četertek
u postu u duhovnih molitvah alj u brevirju in pri sv. maši še
posebno priporoča.

Sv, Kozina in Damian, mučenika.

/

361

N a n k in p o snem a.

L Sv. Kozma in Damian sta skerbela ne le telesne, ampak tudi dušne
bolezni ozdravljati. Da bodeš torej telesno pa tildi dušno zdravje  ohra¬
nil, se varuj požrešnosti, pijančevanja, jeze, razujzdanosti, in živi pametno po
božjih zapovedih. Ce na telesu zboliš, ne zaničuj pripomočkov, ktere je Bog
ustvaril, in slušaj vrača. Podverzi se Bogu, ki te je s boleznijo milostlivo ob¬
iskal, da se tvoja duša ozdravi. Telo je bolezni in smerli podverženo zavolj
izvirnega greha, in zraven si šibo bolezni zaslužil še s drugimi grehi. U bo¬
lezni spoznaš ložej svoj napuli, svojo ljubezen do sveta, svoje nečimumosti,
in lenobo za izveličanje. Kar te n bolezni na vesti peče, obžaluj in se tistega

varuj. Da ti bo telesna bolezen k dušnem zdravju, bodi poterpežljiv, in pre¬

mišljuj svoje grehe, Jezusove bolečine, neskončno večnost, in lehko boš po¬
terpežljiv. Izroči se u božjo voljo; ne da bi si iz nepoterpežlivosti smerti

prosil, pa tudi zdravja le želi, če je božja volja. U nevarni bolezni oskerbi

dušo s sv. zakramenti in spomni se da je tudi zadni čas poravnati, kar si
krivic alj škode storil. Telesne bolezni se zlo bojiš, še bolj se boj in varuj
dušne. Dušne bolezni so pregrehe, Telesna bolezen te sili n grob, dušna pa
u pekel. Varu j se greha; ako si pa vanj zašel, ga zbriši s resničnoj pokoroj.
Koliko časa bi bil radovoljno bolan na telesu? Nič; koj bi hitel zdravjeza-
dobiti. Zakaj si pa na duši rad dolgo bolan? Pregovor pravi od telesnih bo¬
lezen; Dolga bolezen, gotova  smert.“ Greh, če ga dolgo časa pustiš,
da se ukorenini, ti bo večno smert nakopal, Ce si kako bolezen na telesu na¬
kopaš, dobro premišljuješ, s čem si bolezen napravil, alj kaj je vzrok in pri¬
ložnost tvoje bolezni; ravno tako dobro premisli, kaj ti je dušno bolezen na¬
pravilo, da se bodeš vedil zanaprej tistega varovati. Kar je zdravnik telesu,
to je spovednik duši. Ubogaj zvesto modrega spovednika, vse dušne rane mu
odkrij kot zdravniku, in če ti tudi grenke zdravila veljeva rabiti, rabi jih. Ta¬
ko se boš po nauku sv. Kozma in Damiana zdravi).

2. Sv. Kozma in Damian zdravnika sta bolnikom veliko ljubav skazo-
vala, pa nista nič plačila od njih terjala; vse sta iz ljubezni do Boga storila. Za¬
volj Boga kaj delati alj terpeti je najbolji namen, kterega naj si človek pri¬
zadeva vselej imeti. Dober, sv. namen  je, če kaj delam alj terpim, da bi
peklu odšel. Še bolji namen je, če kajjdelam alj terpim, da bi večno izveličanje do¬
segel. Ve se, da so se veliki svetniki pervega in drugega teh namenov poslužili. Naj
boljši in naj blaži namen je pa ta, če to kar storim alj terpim, samo iz ljubezni do
Boga storim alj terpim. Ti namen stori zjutrej, ko moliš, in ponovi ga večkrat črez
den. V ečkrat se u duhu k Bogu oberni ter reci :„G o s p o d i z 1 j u bežni doTebe!
Tebi k cesti \ (c  Zlasti to  stori, če te kako delo težko stane; gotovo boš
polehčanje najšel. Bolnik ne more veliko moliti, naj se torej navadi te besede
večkrat ponavljati. Ne le vsako uro, ampak večkrat naj se na nebo alj na

362

28. September alj kintovec.

podobo Križanega ozre, in s iislmi, alj vsaj u mislih, alj s obojim naj re¬
če: „Gospod iz ljubezni do tebe terpim; vse naj bo iz ljubezni
do tebe, o moj Bog!“  to mu  bo k veliki tolažbi, u veliko zasluženje zaleglo
u nebesah; sv. Krizostom zagotovi: ..Nikar ne mislimo, da ne bode¬
mo nobenega plačila imeli, če za plačilo ne delamo, ker ravno
zato bo enkrat naše plačilo toliko veče u nebesih/'

I « 1 i t v a.

Daj, te prosimo, vsegamočni Bog! da ker obhajamo god tvojih sv. mu¬
čenikov Kozina in Damiana, bodemo tudi po njiju prošnjah nesreč na duši in
na telesu obvarovani, zlasti da na duši ne umerjemo, ampak da u tvoji mi¬
losti vekomaj živimo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, kter s teboj in
sv. Duhom vred enaki Bog živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen.

XXVIII.  Dan septembra alj kimovca.

Sveti Venceslav. Ceski kralj.

Na Češkem je vojvod Borivoj keršanstvo razširil. Ob
priložnostih, ko je kralj Svatopluk leta 874 u Velehradti na

363

v

Sv. Venceslav. Ceski kralj.

Moravskem prebival, je bil vojvod Borivoj s svojimi sprein-
Ijevavci tudi uVelehradu pri kralju keršen. To milost (sre¬
čo) je vojvod želel med svojo rodovino in po vsi svoji voj¬
vodini razširiti; zato je, ko se je domu vermd na Cesko s
seboj uzel ker.šanska učenika Cirila in Metoda. Borivojeva
sopruga Ljudmila, hčer meliiiškega grofa Slavibora in Lido-
slave, se je spreobernila po lepem razgledu svojega moža,
in po oznanjevanju dveh sv. učenikov in je s svojim očetom,
s otroci (imela je sina Vratislava in dve hčeri) in s brati
bila slovesno u Melniku od sv. Metoda keršena. Ljudmila je
bila zanaprej posebno lep razgled in podpora keršanstva iia
Češkem. Moža Borivoja je bila pregovorila, da je sinu Vra-
tislavu vojvodino izročil. Ona dva Ljudmila in Borivoj sta
šla pa u Tetin, kamor sta s seboj ožela duhovnega Paula.
Vratislav se je bil oženul s hudobnoj Dragomiroj, pa čez
nekoliko let je umeri in zapustil dva sina Venceslava in Boleslava.

U zadnji volitvi je modro sporočil, da naj bo Venceslav njegov
naslednik, in svoji pobožni materi Ljudmili je začasno vla-
darstvo izročil, ker je bila že popred s duhovnim Paulom
prevzela svojega vnuka Venceslava lepo izroditi. Dragomira
se je bila pa posili vladanja polastila, in je kristiane prega¬
njala, duhovne spodila, keršanske gosposke odstavila, in ma-
likovavske postavila, ktere so kristiane le preganjale. Tega
neusmileniga počenjanja sta žalostno gledala pobožni Ven¬
ceslav in njegova bogaboječa babica Ljudmila. Ta je silila
svojega vnuka, da naj vlado sam prevzame, kar se je tudi
leliko zgodilo, ker so se bili deželni stanovi in vso ljudstvo
Dragomirnega trinožtva naveličali, in so koj na Venceslava
stran stopili. Se vseh spertij ogniti je bil Venceslav svoje¬
mu mlajšemu bratu Dragomirnemu serčiku, kterega je bila u
inalikovavstvu podučila. in mu sovražtvo do kristianov na-
vdihnula, odstopil en kraj Češkega, to je Boleslavijo pozne¬
je Bunclavo imenovano. Venceslav sije  zdaj zlasti prizade¬
val materne napačnosti pri vladanju popraviti, in spet ker- '
šanstvo vpeljati.

Ko je oblastna Dragomira vidila, da so ji nje naklepi
spodleteli, in da je od vsili zapušena, je šla iz Praga, se s
Boleslavom združila, ker je ravno tako kristiane sovražil
kakor ona. Venceslav je pa živel po naukih svoje stare ma¬
tere, ostal nedolžen in si prizadeval čezdalje pobožniši biti.
On je bil ponižen, trezen, čist, in do vsili dobrotljiv. S svo¬
jimi podložnimi je bolj po očetovsko, kot po knežje ravnal.
Po več m- se je u pobožnih delih vadil, po noči je več časa

364

28. September alj kimovee.

premolil, brez da bi bil pri tem vladarske opravila u iiemar
pušal. Vcasi je po noči bos hodil po cirkvah tudi u najhujši
zimi. Spremljevavec, kterega je seboj jemal, se je enkrat
zavolj velikega mraza pritožil. Sv. Venceslav mu je rekel,
da naj ravno po njegovih stopinjah stopa. Ko je služavnik
to storil, ga ni nič več zeblo: stopinje sv. kralja so bile od
velike ljubezni do sv. rešniga Telesa popolnoma gorke. Du¬
hovne je zlo spoštoval. Posebno je častil preblaženo devico
Mario. Kolikorkrat je šel k deržavnemu posvetovanju, alj s
vojskoj u boj, si je dal vselej nje podobo prednašati. S po¬
močjo modrih cinovnikov, ki jih je bil u svoj posvetovavni
sbor vzel, je skerbel med podložnimi za mir, za pravico in
za vero. Skerbel je ljubeznivo za vdove in sirote, iu za vse
nesrečnike 5  vbogini je donašal dreva, in obiskoval jetnike.
Zlo težko mu je djalo, ki je moral kakega hudodelnika k
smerti obsoditi. Zraven da je bil do duhovnih radodaren, jim
je večkrat k maši stregel. Tega ni terpel, da bi jim bil kdo
kaj žalega storil alj rekel. Pri sv. maši se je posebno lepo
zaderžal, in je bil pri njej vsak dan s vso pobožnostjo. Ce¬
lo sam je sejal pšenico za peko svetih hostij, in je vse osker-
bel, kar je za nje peci treba. Ravno tako je vse storil pri
tertah in pri vinu, ki je pri sv. maši potrebno. S enoj bese¬
duj, "Venceslav je vladal in živel kakor svetnik.

Ljudmila je bila vsili njegovih del deležna. Med tem ča¬
som je bila zvedila, da ji sinaha Dragomira po živlenju stre¬
že, in da bo naklepom te hudobnice težko oditi; pa namest
tega se kaj vstrašiti, je Ljudmila še le bolj ker.šanstvo po
deželi razširjala. Sv. Venceslava je poterjevala u vseh nje¬
govih predvzetj ih in namenih, ter se s dobrimi deli za smert
pripravljala, ker je vedila, da se je ne more ogniti. Res sta
potlej kmalo prišla dva tajna vbijavca Tuva in Kuva od Dra¬
gomire poslana, in sta Ljudmilo u nje domači kapeli s nje
naličjem zadavila. To se je zgodilo u letu 927. Venceslav
je bil silno žalosten, ker je bil ob babico prišel, in ker je bila
njegova mati tako pregreho storila, vendar je*svojo žalost
le Bogu potožil. Ni se maševal, kakor so mu nekteri sve¬
tovali. Bogu je vse prepustil in ponižno njegovo previdnost,
ter skrivne sodbe molil, prosil materi odpušanja, in sklenul
iz ljubezni do Boga vsako preganjanje preterpeti, kterega bi
vtegnili zoper njega še napraviti. Njega pa ni sovražila le
mati, tudi drugi so se kot njegovi sovražniki oglasili, ter ga
zavolj njegove mladosti iu pobožnosti zasmehovali. Najhujši
med temi je bil Radislav knrimski vojvoda, kteri je s vojs-

365

Sv. Venceslav, Češki kralj.

k°j njegovo deželo napadil in mislil, da bo kneza sovraže¬
nega od matere, od brata, od marskterih baronov, in od dru¬
gih boljarjev, ki so u njegovem vojvodstvu, narložej deržave
obropal. Venceslav je želel miru s vsemi, torej je odpravil
poslance do njega zvediti, kaj je uzrok sovražnosti, da bi
mu po tem vedil spodobne pogodbe miru ponuditi. Radislav
je to vse za bojazljivost spoznal in poslaucoin kljubestno od¬
govoril, daje  edina pogodba mir ohraniti ta, čemu  Vences¬
lav vse češko odstopi. Venceslav se vidi k hrambi primo¬
ranega, torej vzdigne na noge vojsko, da gre s njoj proti
sovražniku, kteri njegove dežele pustoši. Ko se imate voj¬
ski udariti, se želi Venceslav s Radislavom pomeniti in mu
pravi: .,Če ima mir le s bojem ohranjen biti, tako
bi ne bilo pametno toliko kervi prelijati, temuč
ee imata sama uzrok in začetnika vojske biti, ta¬
ko gre, dajo sama u dvoboju končata. 4 *  Misliti si je,
da je Venceslav po vikšem navdihuenju to ponudbo storil ;
Radislav jo je poterdil; na svojo moč se je zanašal, in se
zmage že gotovega mislil. Oba se snideta na borišu. Ven¬
ceslav ima lahek oklep in kratek meč. Radislav pa ima dol¬
go sulico u roki, in ob strani dolg meč, in je polu zaupanja
na svojo moč; Venceslav pa vso svojo zaupanje na Roga
stavi, in stori sv. križ,  ko ga hoče Radislav s sulico pre¬
bosti. U tem času je Radislav zagledal dva angela in zasli¬
šal glas: „Stoj!“ Taka groza ga je obšla, da mu je orožje
iz rok na tla padlo. Koj je tekel, se pred Venceslava na
tla vergel, ga odpu,sanja prosil, in se popolnoma njegovi vo¬
lji podvergel. Obe vojski ste stermeli, in skorej svojim očem
niste verjeli, ker ste na eni strani vidili prevzetnega kneza
pri nogah svojega nasprotnika, ki je slab, od druge strani
pa razžaljenega kneza, ki je razžaljivca serčno objemal in
mu storjene krivice odpušal.

Venceslav je ponižno Boga zahvalil za prejeto varstvo,
in ko se je bil s Radislavom pomiril, je še bolj goreče Bo¬
gu služil; in si vse prizadjal, daje  med podložnimi pravi¬
ca in vera gospodarila. Kmalo potlej je bil deržavni sbor u
Vorms razpisan, kamor je moral tudi Venceslav iti. Tu se
je primerilo enega dne, da je bil cesar s drugimi sborniki u
sboru, samo Venceslava še ni bilo, ker je bil ravno med tem
časom pri sv. maši. Shrani so si mislili, dm je nalaš, alj pa
iz ošabnosti izostal, in sklenuli so, da naj ga nihče izmed njih,
ko pride, ne počasti. Ko je sv. vojvod u sbornico stopil, je
cesar Oton vidil dva angela, ki sta ga spremljevala in ga s

366

28. September alj kimovec.

zlatim vencem počastila. Od začetka je cesar pri tem pogle¬
du ostermel, pa kmalo se je zavedil, vstal iz prestola, šel
svetniku naproti, in ga na odločeno mesto peljal. Vsem pri¬
čujočim se je to močno čudno zdelo. Ko jim je pa cesar po¬
vedal, kaj je vidil, se tudi oni niso mogli nič več zderžati,
da bi ne bili ponižno Venceslava počastili. Cesar mu je ti-
čas sam od sebe podelil kraljev naslov in kraljevo oblast,
mu odpustil davk, ki gaje  bilo k cesarski kroni odrajtovati
od časov Karola velikega, tudi mu je bil u dar dal eno roko
sv. Vida, ki je bila nekoliko pred iz Francozkega na Sak¬
sonsko prenesena, in svetinjo sv. Sigizmunda burgundskega
kralja. Sv. Venceslav,, je te svetinje vse s velikim spošto¬
vanjem sprejel in na Cesko prinesel. Jih spodobno shraniti
je okoli leta 5)30 izzidal stolno eirkev sv. Vida na Hradšinu.
Tičas je dal tudi truplo svoje babice sv. Ljudmile iz Tetina
u Prag u eirkev sv. Jurja na Hradšinu prenesti. Ob tej pri¬
ložnosti je bilo to sv. truplo nestrohujeno najdeno, desirav-
no je že tri leta u zemlji ležalo. Kraljevega naslova se Ven¬
ceslav ni poslužil, akoravno so mu ga cesar in drugi nem¬
ški knezi u pismih dajali. U svojem kraljestvu je odpravljal
razvade, odstavljal podkupljive alj krivične sodnike, kazno¬
val vlasteline alj barone, ki so bili do kmeta nevsmileni, in
jih zavračeval na njih dolžnosti, njih sainooblastuost pa s ojs-
trimi postavami vstavljal. Modro in pravično vladanje, ktero
bi mu bilo imelo spoštovanje vsih pridobiti, mu je namesti te¬
ga napravilo sovražnike, in je tiste zoper njega nadražilo,
ki niso pravice ljubili, in so le po svojih pregrešnih strastih
želeli živeti. Ti so začeli zaničljivo besedovati od njegovih
pobožnih del,  od pogoste molitve, od pridnega obiskovanja
božje službe, od njegove keršanske ljubezni, od njegovega
prostovoljnega poniževanja, od njegovega ponočnega čuva¬
nja, in od drugih njegovih zatajevanj; vse to so zmanjševali,
kakor bi se pobožnost s serčnostjo ne vzela, in se ne po¬
dala visokemu stanu vladajočega kneza. Potlej so zvezo na¬
pravili s njegovo materjo Dragomiro in s Boleslavom, ker te
dva po nobeni ceni nista mogla prenesti njegove pobožnosti
in prejetih milost, s kterimi ga je bil Bog obdaroval. Ti so¬
vražniki so sklenuli ga iz sveta spraviti, naj že bo kakor¬
koli in kadarkoli mogoče. To so bili sklenuli iz sovraživa do
vere in iz častilakomnosti ter iz dobičkarije. Dočakati niso
mogli, da bi bili njegovo deržavo u last dobili, desiravno so
vedili, da jim kaže jo enkrat dobiti, ker je bil Venceslav
sklenul neoženjen ostati. Med tem ko so se posvetovali, ka-

367

Sv. Venceslav, Češki kralj.

ko bi ga ob živleuje pripravili, so slišali, da je od papeža
nektere beuediktiue prosil, ker je botel sam benediktin biti,
in svoje dni s njimi u samostani preživeti; torej svojega ostud¬
nega sklepa niso spolnili; vidili so namreč odperto pot po
pravici dobiti, kar bi sicer brez sramote in nevarnosti ne
bili mogli doseči.

Ko se je pa to le dalj časa vleklo, so zaceli svoje hu¬
dobne naklepe na novo kovati. Boleslavu, kteri dozdaj ni imel
nobenega možkega dediča, je bil sin rojen. To se je Bole¬
slavu in Dragomiri lepa priložnost zdela Venceslava u Bun-
clavo spraviti. Silno sta ga torej prosila, naj vkaže cest, da
bo ob tem veselem godu (  pričujoč, ker jim ta priložnost u ro¬
dovini najvišo oblast na Češkem zagotovi. Desiravno se svet¬
nik že dolgo časa ni pečal ne s materjo ne s bratom, ker
sta bila oba hudobna, je vendar menil, da bi se s lepem te¬
ga obiskovanja ne mogel anati. On opravi torej spoved in
sv. obhajilo in gre u Boleslavov grad. To je bilo 27. kimov-
ca u letu 936. Mati in brat sta mu ob prihodu posebno pri¬
jaznost kazala, in veliko veselje na znanje dajala njiji hu¬
doben namen bolje skriti. Ko je svetnik prihodnjo jutro k
rani maši šel, se je to Dragomiri najpripravniša doba zdela
ga umoriti. Poklicala je torej Boleslava na stran, in ga k
vbojstvu nagovorila. Boleslav je slušal svet hudobne mate¬
re, in šel za Venceslavom, da ga pri cerkvenih vratih doj-
de, in s meceni po glavi vdari. Venceslav se mu u bran po¬
stavi, in Boleslava na (la verze. Na Boleslavovo vpitje pri¬
dejo njegovi služavniki, ter planejo na ranjenega kralja, kteri
je še do cerkvenih vrat pribežal. Tu ga je Čneusa prebo¬
di!, da je kralj na tla padel. Ta moritva se je zgodila 26.
kimovca leta 936. Zaslužena kazen ni dolgo izostala. Dra¬
gomira se je s konji in vozom živa u zemljo pogreznula u
tistem delu pražskega mesta, ki se mu Hradšin pravi. Bo-
leslavovi pomagavci pri moritvi so nekteri ob pamet prišli,
nekteri so se sami umorili. Boleslava sicer dalj časa ni ka¬
zen zadela, vendar mu pa tudi ni izostala. Cesar Oton ga je
zavolj te moritve kaznoval s vojskoj in ponižal. Boleslav je
dal zdaj truplo svojega rajnega brata u Prag prinesti, in ga
zraven rake sv. Vida shraniti. Okoli leta 1347 je Karl IV.
dal u Pražski veliki cerkvi kapelo napraviti, in to sv. truplo
okoli leta 1356 vanjo prenesti. Ta kapela ima po tem svet¬
niku ime. Svetnikova v koljcuga alj oklepua srajca in nje¬
gov meč, kterega se Češki kralji ob kronanju u Pragu po-
služijo, se u tej kapeli hrani. Tudi je na vratih te kapele

368  28 . September alj kitnovec.

velik meden klep, za kterega se je bil, kakor pravijo, svet¬
nik pri zgrudenju prijel, in kterega še dandanašni ljudstvo
posebno časti. Truplo sv. kralja, patrona Češke dežele je
Gospod Bog na zemlji s velikmi in mnogimi čudeži poveličal,
dušo pa u večni časti olepšal.

Nauk in posnema.

1. Izmed velikega števila čednost, ki so sv. Venceslava lepšale, si vze¬
mi k sercu zlasti njegovo posebno pobožnost do daru sv. maše, in
njegovo spoštovanje do duhovnih.  Kar tiče sv. mašo, res ni mogoče,
da bi vsak sv. Venceslava posnemal, ter pšenico in vino za presveti dar pri¬
pravljal. Da je pa tak vojvoda in pozneje kralj k sv. maši hodil, in bil pri
nji s vsoj pobožnostjo, dasiravno je imel sicer veliko in veliko opravil, se
mu nimamo le čuditi, ampak ga tudi posnemati. Tako velik gospod je pri
svojih kraljevih opravilih dovolj časa imel k sv. maši hoditi! Kaj pa ti k
tem porečeš Ti imaš veliko manj opravil, pa vendar praviš, da ne vtegneš.
Ako bi bilo tvojo spoštovanje do tega daru tako veliko, kakor je bilo sv.
Venceslava, bi gotovo ne govoril tako. Premisli kaj te sv. vera od sv. maše
uči, in boš gotovo veliko spoštovanje do nje imel, in ne boš lehko kak dan
brez sv. maše ostal. Ne boj se, da bi za to pri časnem kaj škode terpel,
alj pri opravilih kaj zamudil. Cas, ki ga tako Bogu daruješ, nič škode ne pri¬
nese , ampak je še čelu h koristu in blagoslovu, kar časno tiče. Stori torej
naprevzetje, vsak dan kolikor največ mogoče k sv. maši iti, pa ob enem stori
tudi naprevzetje, to tako s spoštovanjem delati, liakor je sv. kralj delal. Opusti
celo vse nepotrebno govorjenje, vso radovednost oči, vse nespodobno pona¬
šanje, in kar bi božjim očem ne bilo useč. Tak se ustopi in obnašaj kakor
se spodobi za te, ki si berač pred Gospodom nebes in zemlje, vbogi greš¬
nik pred svojim sodnikom, reven červ zemlje pred svojim Bogom. Cirkva je
za res hiša božja in vrate nebeške.

2. Tudi spoštovanje,  ki ga je sv. kralj do duhovnih  imel, prid¬
no posnemaj. Duhovni so božji namestniki na zemlji, bo/ji poslanci, ki nam
voljo božjo oznanujejo. Pri njih moramo po Kristusovi naredbi odpušanje
grehov iskati. Ali ni to dovolj vzroka, jim vso čast skazovati ? Kdor kakemu
kraljevemu poslancu spodobno čast odreče, jo odreče samemu kralju, in kri¬
vico, ki jo kdo poslancu stori, vzame kralj kakor sebi storjeno. Ali ne ver¬
jameš, daje  enako s častjo in nečestjo, ki jo kdo duhovnim stori Vselej
duhovnim spodobno čast skaži. Nikar ne bodi kakor so tisti hudobneži, ki
gerdo in zaničljivo govore od duhovnih in od njih jijanj, njih slabosti povsod
raznašajo, alj jim še celo lažnjivo kaj pritikajo. Ce bi se tudi semtertje kak

369

Sv. Mihael, arhangel.

duhoven kaj pregrešil, ti vendar nimaš uzroka njega kot božjega poslanca za¬
ničevati. Tudi niarsikteri poslanci posvetnih kraljev imajo svoje slabosti, zato
jib pa ni pripuSeno zmerjati, ker so kraljevi poslanci. Duhovni so pa božji
poslanci; zavolj te njih službe si jim posebno čast dolžen. Ce bi tisti, ki
imajo navado veliko nespodobnega od duhovnih govoriti, na svoje še veliko
veče pregrehe se ozerli, bi gotovo najdb, da nimajo kaj uzroka ob poslance
božje svojega gerdega jezika brusiti. »Oni tako  p o č n pravi sv. Gregor,
»kakor tisti hinavci, ki imajo u svojih očeh veliko bruno, pa
ga ne vidijo, u ptujih očeh pa pezderje premišljujejo/*'  Pa pom¬
niti je, kar sv. očak dalej pravi: »Ako je u postavah po pravici za¬
povedano, da mora tisti ojstro kaznovan biti, ki se skoz to, ko
kakega kraljevega poslanca razžali, razžalenj a kraljeve viso¬
kosti deležnega stori; kaj se bo tistim zgodilo, kteri božjo
veličastvo u duhovnih zaničujejo?'*

M o 1 i t v a.

O Bog, ki si sv. Venceslava skoz mučeniško smert iz časnega živlenja
u nebeško čast pripeljal, obvaruj nas po njegovih prošnjah od vsih zoper-
nost, in dodeli nam,  da bodemo s njim vred enkrat večno veselje vživali.
Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

XXIX. Dan septembra a J j kimovca.

Sveti Mihael, arhangel.

Bog je po svoji vsemogočnosti vstvaril ob začetku sve¬
ta, predenj je človek bil, neizrečeno veliko duhov. Ti so bili
vsi vstvarjeni u milosti božji, da bi vekomaj Boga hvalili in
molili. Med njimi sta bila Mihael in Lucifer s sosebnoj mi-
Iostjoj obdarovana. Lucifer, to je »Svetloba Božja" je iz ne¬
hvaležnosti le sebe poviševal, iu Boga ni hotel hvaliti, rekoč:
s aj sim jaz Bogu enak. Njegov napuh je bil drugim duho-
vam usec; tretji del jih je s Luciferjem prevzetno in nepo¬
korno mislilo. Mihael, kar se pravi: „Kdo je Bogu enak‘?“
se  je Luciferu in njegovim tovaršem sercno ustavil • vsi do¬
bri duhovi so kakor on mislili, iu vsegamogocnegaBoga, za¬
četnika vsega dobrega hvalili. Razloček med dobrimi in hu-
dobuimi duhovi je bil ta, da so dobri duhovi Boga hvalili, i 11
sebe poniževali, hudobni duhovi so pa sebe, ne Boga hvalili.
Z*to je bilo tudi vojskovanje med njimi. Lucifer in njegovi
tovarši so bili premagani in iz. nebes u pekel verženi. Sv.

II. Del. 24

370 29. September alj kimovec.

Joanez popiše tako njih čudno vojsko: „Vstal je velik
boj u nebesih: Mihael in njegovi angeli so se s
drakonom bojevali, in d rak o n seje vojskoval in
njegovi angeli, in niso premagali, in njih mesto
se tudi ni več najšlo u nebesih. Doli je bil pahnjen
tisti velik drakon in stara kača, ktera se imenu¬
je hudič in satan, in njegovi angeli so bili s njim
verženi.“ Bog ni bil sv. angelov potreben, on, ki je vse-
gamogočen, bi bil lehko s svojo vsegamogočno voljo na en¬
krat vse hudobne angele u pekel vergel. Pa dobri angeli so
u njegovi moči premagali, ker je Bog hotel po njih nezve¬
ste angele premagati, da so dobri angeli svojo zvestobo in
gorečnost do njega skazali, in da bi tudi nas učili za čast
božjo skerbeti Sv. Mihael in njegovi tovarši so s Jetoj svo-
joj zvestoboj in stanovitnostjo Bogu dopadii, bili u nebesa
vzeti, in u milosti vterjeni. Sv. Mihael je bil najserčnejši zo¬
per prevzetne angele, in zato je bil izmed vsili pervi u ne¬
beškem kraljestvu. On je tudi od Boga postavlen pervi po¬
močnik vsih izvoljenih duš zoper zalezovanje hudobnih an¬
gelov. On je bil mogočen varil Izraelskega ljudstva do pri¬
hoda Kristusovega; hudiču se je ustavil, in ga premagal,

371

Sv. Mihael, arhangel.

kadar je ti hudobni duh hotel Izraelcem Mozesovo truplo ra¬
zodeti, da bi ga bili molili, in tako vražo počeli. Izraelcom
je pomagal iz Babilonske sužnosti, kakor prerok Daniel pri¬
čuje. Kadar je Judovsko ljudstvo zavolj svoje terdobe od
Boga zapušeno bilo, je bil sv. Mihael pomočnik katolške cerk¬
ve, in ji je zvesto pomagal u silnem vojskovanju zoper ne-
jevernike, ktere je budi d o cerkev božjo šuntai. On bo sta¬
noviten pomagavec cerkve do konca sveta, in ji bo sosebno
u poslednih časih pomagal, da izvoljeni, ne bodo zapeljani.
Katolska cerkva je vselej svojega mogoenega pomočnika ar-
hangela sv. Mihaela častila, in ga se časti. Njemu k časti je
postavila dva godova enega 8. velikotravna u spomin, ko
se je bil na Neapolitanskem u deželi Pidii na gori Gargan
prikazal, in pa današnega.

Kar god sv. Mihaela tiče, je bil že u petem stoletju praz¬
novali ; njemu k časti je bilo u jutrovih, kakor tudi u večer¬
nih deželah veliko cerkev postavienih. Sv. Laurenc Justi-
nian pravi: „Katolška cerkva .se ne trudi zastonj
arhangela Mihaela posebno častiti, ker ona ve,
da ga je Bog za pravega zavetnika, občega in
vednega besednika, in kot poglavarja angelov z a
sprejemnika vsih izvoljenih duš odločil. 1 *

Denašni god je imenovan cerkveno žegnanje sv.
arhangela Mihaela.  U Pulii namreč je gora, kije  bila
presnje čase Gargan imenovana, dendanašni se ji pa angel¬
ska Gora pravi. Blizo te gore so pastirji čredo pasli. En vol
se je od črede odločil, in po germovju na goro šel, in iz
germovja gre u eno jamo. Ko so ga pastirji pogrešili, so ga
skerbno iskali in najšli verh hriba u prostorni jami. Bali so
se ga, in eden izmed njih je pušico vanj spustil, da bi ga
vsaj mertvega dobil; pušica se je pa u človeka zavernula.
Velik strah je vse obšel, in nihče si ni prederznul blizo ti¬
ste jame biti. Ti čudež se je razglasil, veliko jih je k škofu
slo, ki je bil u bližnjem mestu Siponti, in so ga vprašali, kaj
bi to bilo. Škof je napovedal tri dni molitve in poste, da bi
se od Boga zvedilo kaj to pomeni. Po tretjem dnevu se je
škofu sv. Mihael prikazal, in mu rekel: „Tisti kraj je od
Boga o v dlocen, njemu, meni in drugim angelom u
cast.“  Škof je šel od veliko ljudi in od duhovšine u spre¬
vodu spremlen na tisti kraj, ogledal jamo, in jo cerkvi po¬
dobno najšel- Pri vhodu je bila odverznina, skozi ktero je
bila vsa jama razsvetlena. Samo altarja še ni bilo, da bi se
bilo na njem maševalo; pa škof ga je dal koj napraviti, ja-

' 24  *

372

29, September alj kimovec.

mo očediti in jo je posvetil s velikoj slovesnostjo k časti
sv, Mihaela in drugih angelov. Glas od te prigodbe se je u
kratkem povsod razširil, da je veliko romarjev začelo sem¬
kaj na božjo pot hoditi. Bog je s mnogimi čudeži, ki jih je
tukaj delal, očitno pokazal, da mu je prav ljubo, če kdo sv.
Mihaela in druge angele časti, in na pomoč kliče.

Namen sv. katolške cerkve je danes zraven sv. Mihaela
tudi sv. Gabriela in sv. Rafaela,  ter vse nebeške duhove
častiti. Gabriel je hebrejsko ime in hoče po naše reči „Moč
božja.“  Ti sv. angel je bi! od Boga poslan preroku Danielu
Mesijev prihod oznanit. In ko je bil čas prišel, je po božjem
povelju Cahariu napovedal rojstvo Joaneza Kerstnika pred-
teča Kristusovega, potlej devici Marii neizrečeno skrivnost
včlovečenja Sinu božjega. Rafael,  kterega ime pomeni
»Zdravilo božje/ 4  ker je bil k Tobiu poslan njegovega
sina po potu spremljevat, mu u nevarnostih pomagat, Tobia
slepote ozdravit, in Saro od hudičevih nadiežnost rešit. Zu¬
naj sv. Mihaela, sv. Gabriela ju sv. Rafaela sicer imena nobe¬
nega angela ne vemo, le to nas uči sv. cirkva in sveto pismo,
da je devet korov angelov , ki so namreč: Serafimi, Kerubimi,
Prestoli alj Prestolniki, Gospostva, Knežestva alj Poglavarst¬
va, Oblasti, Moči, Arhangeli in Angeli Iz sv. pisma tudi vemo,
da jih je silno veliko. Prerok Daniel je vidil u nebeški prikazni
deset tisučkral sto tisoč angelov, ki so pred sedežem vsega-
mogočnega Boga stali. Vsi ljubijo Boga, ga hvalijo in poveli¬
čujejo; božji služavniki so, spolnjev&Vci njegovih povelj, nje¬
gove volje pri ljudeh in pri vidnih stvareh. Tudi vemo, da an¬
geli nas ljubijo, in našega izveličanja žele, da našo gorečo mo¬
litev kot dišeče kadilo pred sedež božjega veličastva prina¬
šajo, da nam zadoblujejo dušne in telesne dobrote, kterih po¬
trebujemo , in da hudiča u njegovi oblastnosti ustavljajo, da
nam ne škoduje. Take dobrotlive usluge nam zlasti tisti an¬
geli skazujejo, ktere je Bog odločil, da nas branijo in varuje¬
jo, iu kterim se zato angeli varili pravi.

Nauk in posnema •

1, Sv. Mihaela malajo, da ima u roki Skit, na kterem je po latinski
zapisano: Quis ut Deus? „Kdo je Bogu  enakIme  Mihael se u hebrej¬
skem tudi nič drugega ne pravi kot ,,Kdo je Bogu  enak?“ Sv. Mihael se
je tako reči tega orožja poslužil zoper prevzetnega Luciferja, ker je hotel

373

Sv. Mihael, arliangel.

Gospod Bogu enak biti. ,,Kdo je Bogu  e n a k ?“ s tem je premagal in u
pekel pahnul Luciferja in njegovo drulial. Ravno tega orožja in tega Skita se
moramo tudi mi pri vsili satanovih skušnjavah posl o/, iti. „Kdo je Bogu
enak V c  Kdo je tako mogočen, tako moder, tako lep, tako ljubeznjiv kakor
Bog? Kdo me zamore tako poplačati kakor Bog? Kdo me zamore pa tudi
nasproti kaznovati kakor Bog? Kdo mi zamore toliko hasniti alj Škodovati ka¬
kor Bog? Kogar se je tako bati kot Boga? Komu imam toliko uzroka slu¬
žiti, kakor Bogu? Za čiga milost se imam toliko potruditi, kot za božjo? In
čiga zamere se imam bolj bati, kot božje ? i. t. d. Kdor se tih in drugih ta¬
kih izveličanskih misel, kot pravega orožja zoper peklenskega duha posluži,
se bojuje po razgledu sv. Mihaela in bo vselej satana srečno premagal. Se
navadi pa zdaj tako bojevati, ima tudi dovolj uzroka upati, da se bo ravno
tako u zadnjem boju zoper satana bojeval, in ga zmagal, kakor ga u življe¬
nju zmaguje, ker bo za gotovo sv. arliangel tistemu u zadnjem boju posebno
pomagal, kteri ga u živlenju tako goreče posnema. — Sv. Mihael je bil Bogu
zvest ostal, desiravno je veliko tisuč drugih angelov Bogu nezvestih postalo.
On se ni po njih razgledu ravnal. Tudi ti se po hudobnih razgledih drugih
ne ravnaj, ampak to stori, kar Bog od tebe terja. Bogu zvest ostani, če mu
je tisuč drugih nezvestih. Sv. Mihael se je poganjal za šast božjo, in jo je
varoval, ter se tistim ustavil, ki niso hotli Bogu pokorni biti. Tudi ti zamo-
reš to večkrat storiti. Morebiti govore vpričo tebe večkrat hudobno zoper sv.
vero, zoper cerkvene obrede in zapovedi, alj nečisto, zoper bližnjega čast i.
t. d. Ti vidiš druge, da nepremišljeno božje in cerkvene zapovedi prelomlju-
jejo, ti vidiš, da Boga žalijo. Potegni se za čast božjo, in ustavljaj jih ko¬
likor moreš. Ako ne moreš vsega ustaviti, pokaži vsaj s molčanjem in res¬
nobnim obrazom, da ti žalenje božje ni ušeč. Sv. Mihael se je serčno bo¬
jeval zoper Luciferja in njegovo druhal; zato je pa tudi od Boga povišan
črez druge nebeške duhove. Ravno ti Lucifer s svojoj druhaljo iše tebe od
Boga odvernuti, in Bogu nezvestega napraviti. Serčno se zoper njega vojskuj,
tako boš tudi enkrat povišan.

2. Sv. Mihael je bil zavolj svoje zvestobe in gorečnosti za čast božjo
povikšan. Kakšina je pa Luciferja in njegovo druhal zadela ? U pekel je bil
pahnjen, kterega je bil tičas Bog za puntarje in za vse stvari], kteri bi jih u
nepokoršini posnemali. Glej to je konec in plačilo tistih , ki so Bogu ne¬
pokorni,  in ga žalijo. Lucifer in neizrečeno število nebeških duhov so bili
u pekel pahnjeni zavoljo greha, in pa zavoljo enega samega, zavolj pervega
greha. Izmed toliko imenitnih duhov ni Bog nobenima zanesel, tudi jim ni ene¬
ga trenutka za pokoro dovolil, ampak precej je vse u pekel pahnul. En sam
greh je s večnim peklom kaznovan, in pa en greh, ki se je le u mislih zgo¬
dil. Ali ti torej gre u glavo, da mora hudobija enega samega greha neskonč¬
na biti? Ali se smeš tolažiti, da Bog misli ne porajta, alj da se s njimi ne
more velik greh storiti? Ali boš še tistim verjel, ki ti blede, da Bog ne po-

374 30. September alj kimovec.

rajta toliko na greh, in ga berš odpasti? Resnično eno moraš reči alj da je
Bog krivičen, alj pa da je hudobija greha neskončno velika. Pervega gotovo
ne smeš reči, to bi bilo grozovitno preklinjevanje božje. Torej ti je drago
reči: Pravični Bog kaznuje en sani greh s peklom, on pa ne kaznujeojstreje
kot po zasluženju; torej en sam smerten greh zasluži s peklom celo večnost
kaznovan biti, hudobija smertnega greha mora torej neskončno velika biti.
Kaj moreš zoper to reči? Gotovo, če ti Luciferjev razgled in pravična ka¬
zen, ki je njega in njegovo druhal zadela, oči ne odpre k spoznanja greha,
če te to ne pripravi greha se iz vse moči varovati, si zgublen. Ko Bog tako
imenitnim duhovom ni zanesel, kako si hočeš ti misliti, da bo tebi zanesel?
Danes naj te začne greha resnično strah biti, in bolj se ga boj, kot vsili nad¬
log sveta, bolj kot samega pekla; saj je zares veči hudo, kot sam pekel.
„Veliko jih pekel za največe zlo sodi, jaz pa sodim: daje greh
veliko veče zlo ko p e k e 1pravi  sv. Krizostom.

M o I i t v a.

O Bog! ki službe angelom in ljudem na prečudno vižo deliš, dodeli
milosti ivo, da nas u našem pozemeljskem živlenju ravno tisti varujejo, kteri
tebi neprenehoma u nebesih strežejo, in okoli tvojega prestola tebe na milost
čakajo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXX*  Dan septembra alj kimovca*

Sveti Jeronim, cerkveni učenik.

Sv. Jeronim (Hieronim alj Ilemuž) je bil rojen u letu
340 od pobožnih katolških starišev u Stridovi na dalmatinski
meji u danasni Horvatii. Njegov oče Euzebi ga je inladenča
poslal u Rim, da bi se pri imenitnih učenikih marsikaj ko¬
ristnega izučil, ker je imel dobro glavo. Pri slovečem Douatu
se je torej učil slovnice in slovesnih naukov, pri drugih uče¬
nikih pozneje modroslovja. Ker mu je bilo bolj mar svojo glavo
napolniti s učenostmi, kot pa serce s keršanskoj krepostjo,
se je ob času priprave za sv. kerst dal svoji mladi kervi u
napake zapeljati, u ktere neprevidni in neskuseni mladenči
celo lehko zajdejo, ako nimajo modrega in pobožnega vo¬
ditelja.

Bog ga je hotel svoji cerkvi luč napraviti, torej ni pustil,
da bi bil u napakah živel. Jeronim se je iz celega serca spre-
obernul, in sklenili se popolnoma u božje opravila izročiti. U
Rimu je sprejel sv. kerst, (u je tudi večkrat samotno živel,

Sv. Jeronim, cerkveni učenik. 375

in keršanske dela doprinašal. Ob praznikih je obiskoval svete
žalje, kterirn se katakombe de: tukaj je k časti mučenikov
molil in se spodbadal po njih razgledih živeti. Se še več iz¬
učiti, in posebno redke razglede pobožnosti viditi, je s ne¬
kim JBonozam svojim domorodcam in součencam popotoval iz
Rima u Galio, kder se je s posebno učenimi in pobožnimi so-
znanul in sprijaznili. Na tem popotvanju je še pobožniši po¬
stal, in še veci želje dobil Bogu služiti.

Da bi bil po svojih željah cezdalje popolnamši, se je
vernul u svoj rojstni kraj. Pa tu ni bil dolgo, ker je k svoji
žalosti vidil, da veci del njegovih deželanov na nic drugega
ne misli, kot kako bi si premoženja nabirali, in bolj zložno
živeli. Šel je torej u Oglej bivat, kder je bil ravno sv. Va-
lerian škof. Tu se je pečal s tim sv. škofom in s nekterimi

tistih duhovnov, ki so u eni hiši zraven Ogleja pod vodstvom

in nadzorništvom sv. Valeriana sveto živeli u molitvah in u
pretuhtovanju sv. pisma. Posebni njegovi prijatli tukaj so bili
sv. Hromac, ki je bil za sv. Valerianom Oglejski škof, sv.
Heliodor, Al tinski škof, sv. Ničeta, kter je bil pozneje škof
in apostol u Dacii, in sloveči Rufiu, ki je bil potlej njegov
najveci nasprotnik. Pri tih pobožnih in učenih duhovnih
bi bil sv. Jeronim še dalj časa živel, ko bi ga ne bilo

zadelo preganjanje, od kterega se ne ve, od koga, in zakaj

je bilo prišlo. Svetnik je zapustil Oglej, svojo domovino, oče¬
tov dom, sorodnike, prijatle, in je potegnul u dalne dežele tam
spokorno živet.

U enem pri Ogleji najbližnih pristanov je odrinul in po
prestanem nevarnem viharju se pripeljal u Traeio, to deželo
in še druge po suhem prehodil, in okolj leta 373 prišel u
Antiohio, kder ga je veselo sprejel neki Evagri, s kterirn
je bil že u Rimu znan. Tukaj je nekaj časa u sladkem po¬
koju živel s Heliodorom, Inoceucom, in nekim Hiloin, kteri
so bili s njim u jufrove dežele prišli. Pa kmalo je bil ob svoje
popotne tovarše prišel. Inocenc in Hila sta bila od težav¬
nega popotvanja zbolela in umerla. Heliodor se je bil pa po
svojih domačih opravilih u Oglej vernul. Sv. Jeronim je še
nekaj časa u Antiohii bival, in si vse prizadeval, da se je
bolj sv. pisma naučil.

Čez nekoliko časa je šel svetnik u pušavo Kalkido u
Sirii, kder je nekaj menihov ojstro u pokori živelo. Tu seje
tudi on ojstro pokoril; u eno vrečo iz herbudine je bil ob¬
lečen, postelja so mu bile tla, podglavnica terd kamen. Postil
se je tako terdo, da ga ni bilo, kakor sam pravi, drugega

376 30. September alj kimovec.

kot kost in koža. Verh tega je čuval, s rokami delal, molil,
premišljeval večne resnice sv. vere; in tako je svojo meso
križal, in svoje strasti berzdal. Pri tej ojstrosti je pa vendar
le Bog pripustil, da so tako spokornega svetnika dolgo časa
najostudniše skušnjave nadleževale. Vse mu je prišlo na misel,
kar je kdaj u Rimu na igravnici alj drugod nesramnega vidik
Zato se je vergel Križanemu pred noge, jih s obilnimi sol¬
zami močil, nekaj dni ni celo nič jedel, na persa se je s ka-
menom tolkel, in ni odnehal moliti, dokler mu ni zaželjen
notrajni pokoj od Boga spet dodelen. Kako je u pušavi živel,
in kake skušnjave je imel, popisuje u listu, ki ga je devici
Eustohiumi pisal: „0 kolikokrat,“  pravi, ,,se mi je zdelo,
u uni dalni in veliki pušavi, u kteri me je solnce
peklo, da se znajdem pri kratkočasnostih inraz-
veseljenjih u Rimu! Noč in dan sim se jokal, in
ko me je spanje posililo, sim svoje tako reči raz-
sajene ude prepustil velikoveč kratki muki, kot
pa spanju in počitku. Po navadi drugih pušavni-
kov nisim skorej nikoli kuhanega jedel,  in  mer-
z 1 a v o da j e bila mo j a pij a ca. Jaz sim se iz s trahu
sodbe božje in večnega p o g u b 1 e n j a r a d o v o 1 j n o
obsodil u pušavi m ed z ve ri nam i pr eb i v ati, paino-
je misli so bile u družbi in u plesi rimskih dekli¬
čev. Moj obraz je bil od postov prepaden, mojo
telo je bilo merliču podobno, vendar polno neči¬
stega ognja. U tih skušnjavah sim pri nogah kri¬
žanega Jezusa obilno jokal, in ga ponižno pro¬
sil pomoči. Ne sramujem se svojih skušnjav po¬
vedati; včasi sim drugam zbežal, kakor da bi ho¬
tel sam pred seboj bežati; če sim kako jamo naj-
šel, sim šel vanjo, in sim ondi tako dolgo s sol-
z am i molil, dokler o d u s m i 1 e n e g a B o g a n i s i m p r e-
maganja dosegel. Ce je telo tolikanj nadležno
tistim, kteri ga pokore; kakšino je še le unim,
kteri ga neumno ljubijo, in mu obilno strežejo
Zadoblen notrajn pokoj ohraniti si je s drugimi rečmi glavo
ubijal in se lenobe varoval, kakor je vedil in znal. Sv. pismo
je bral s vsim premislikom, in da bi bil stari zakon sv. pisma
bolje umel, se je dal hebrejskega učiti menihu, kter je bil iz
judovstva h keršanstvu prestopil, in je tudi u tej pušavi spo¬
korno živel.

Ko so bile štir leta pretekle, je šel u Jeruzalem še en¬
krat sv. kraje obiskat, in se hebrejskega popolnoma izučit.
Satan je iskal branje sv. pisma mu pristuditi s tim ogovorom,

377

Sv. Jeronim, cerkveni učenik.

da pisava n sv. pismu ni tako krasna, kakor pri ueznabogem
Ciceronu, kterega je na vso moč obrajtal. Bog je pa svet¬
nika zato ojstro postrahoval. Kakor,svetnik sam pravi, se mu
je ob času hude bolezni zdelo, da stoji pred božjim sodnim
štolam, in da je vprašan: kdo da je? On pravi: „Kri-
stian  sim. 44  Na to mu je sodnik rekel: „Lažeš, ti si Ci-
c e r o n i a n, ne pa k r i s t i a n; k d e r j e tvoj zaklad, ta m
je tudi tvoje serce/ 4  Roj po tem je sodnik ukazal ga do
kervavega pretepsti. Med tepenjem je vpil Jeronim: „0 G o-
spod! usmili se me, usmili  se  me!‘ c  Tepenje je nehalo,
na životu so se pa vendar proge poznale u spričevanje, da
je bila ta prikazen kaj več kot zgol sama sanja. Sv. Jeronim
je iz tega sklenul, da je napak delal, ko je le preveč časa
u branje neznabožnega vitja (govornika) potratil; torej je
vse posvetne knige zapustil, in je iz novega ves goreč bil
pri branju sv. pisma, kterega je nekoliko iz hebrejskega bil
u latinsko pretolmačil, kteri je bil tisti čas splošni jezik u
zahodnih deželah; nekoliko ga je bil pa po greškej reči (teksti}
popravil, in s zlo učenimi razlagami pojasnul. On je namreč
tudi greško in kaldejsko dobro umel. Pri tolmačenju in raz¬
laganju sv. pisma je Boga vedno za razsvetlenje prosil, in
je iskal čezdalje bolj svojo serce očistiti. Od sv. Jeronima
polatinšeno sv. pismo je veči del katolške cerkve sprejelo,
in ravno tisto je, ki se Vulgata imenuje, in zavoljo kterega
si je posebno ime največega razlagavca sv. pisma zaslužil.
Dasiravno je bi! sv. Jeronim pred svetom tako velik, je bil
vendar tako ponižen, da se je vselej prazne časti ogibal. L
enem pismu spozna, da se od otroških nog nič ni tako ogibal,
kot prevzetnosti in napuha, ker to dvoje pri Bogu u zamero
pripravi. Po svojem lastnem spoznanju je imel vedno besede
Kristusove preti očmi: „Učitese od mene, ker sim po¬
nižen in iz serca krotek. 44  Pri razlaganju sv. pisma se
ni nikolj samo na svoj um zanašal, ampak je najpred sveta
prosil s gorečoj molitvijo od Boga, potlej se je s učenimi
možmi posvetoval. U ponižnosti se ohraniti, seje, kakor sam
pravi, spomnul večkrat svojih grehov, in je kleče u obilnih
solzah k Bogu klical s Psalmistom: „0 Gospod! nikar se
ne spomni pregreh moje mladosti in moje neved¬
nosti. 44  Semkaj spada tudi njegov strah pred poslednoj sod-
boj in pred peklom, kar je njegovo dušo vso prevzelo, da¬
siravno je ojstro in sveto živel. Svoj strah pred poslednoj
sodboj je zlasti s temi besedami na znanje dajal: „Kolikor-
Jcrat si na tisti strašni dan zrni slini, se na vsem
životu tresem. Naj jem alj pijem, alj kaj drugega

378

30. September alj kimovec.

počnem, z in ir e j se mi zdi, kakor bi slišal tisti
strašni glas trobente: Vstanite mertvi in stopite
k sodb i. 4 ‘ In spet:  „N  e d a m se ne s č 1 o v e š k o j h v a 1 oj,
ne s veljavoj skušati, ampak brez prenehanja se
bojim tiste strašne sodbe božje. 44  Njegova ponižnost
je bila tako velika, da mu ni nikoli dovolila kako duhovsko
službo prevzeti, da si je ravno bil mašuik posvečen. Mikalo
ga je iti k slovečim sv. Gregorju Nacianskemu, ki je bil tičas
Carigradski škof, da bi se pod vodstvom tega verlega uče¬
nika še kaj iz sv. pisma priučil. Sv. Gregor ga je dobrotlivo
sprejel, iti mu dal razjasnila, ktere je željel. Zato se sv. učenik
večkrat hvali u svojih pisanjih, da je bil učenec močno zgo¬
vornega in zlo učenega Gregorja, in da je pri njem u spo¬
znanju božjih skrivnost veliko pridobil.

Sv. Jeronim je bival kake tri leta u Carem-Gradu, in potlej
je šel u letu 381 u Rim, kamor ga je bil, kakor se kaže, sv.
papež Datnaz poklical. Ti papež se je hotel tega velikega
moža poslužiti pri svojih odgovorih vsim cerkvam, ki so ga
u različnih rečeh za svet vpraševale. S njim se je željel po¬
svetovati, in njegovo znanje svetiga pisma u svoj prid ober-
niti; ta sv. papež je imel namreč največe veselje pri branju
sv. pisma, kadar ni imel drugih skerbi alj opravil. Sv. Jeronim
je prišel u Rini s sv. Epifaniom, škofom iz Salama na otoku
Kipri, in s Paulinom Antiohijskim škofom. Ta dva sta bila
prišla k sboru, ki ga je bil sv. Damaz papež sklical. Tu je
bil sv. Jeronim od vsili s največim spoštovanjem sprejet za-
volj njegove učenosti in svetega živlenja. Zraven da je imel
škofam iz Jutra in Večera, ki so apostolskega sedeža za
svet vpraševali, odgovarjati, kakor mu je bilo od papeža iz¬
ročeno, je pa med tem časom tudi po papeževem povelju po¬
pravil latinski prevod sv. pisma. Med tem časom, ko je bil
u Rimu, je menda tudi po papeževem povelju latinsko izdanje
psalmov popravil po prevodu sedemdesetih tolmačev. Svetnik
je odgovarjal tudi na mnogotera vprašanja iz sv. pisma, ki so
mu jih dajali zdaj papež, zdaj drugi, sosebno sv. Marcela in
več pobožnih rimskih gospa, ki so pod njegovim vodstvom
živele. Ob svojem blezo triletnem bivanju u Rimu je zadnjič
tudi pisal zoper krivovernega Helvidia ene lepe knige, u kterih
brani vedno in neomadeževano devištvo Matere božje. Svet¬
nik g'a je tako čisto u zmotah pobil, in ga tako u živo pre¬
pričal, daje  krivoverec s svojimi zmotami moral zginiti, ko
se je bil komej prikazal.

Sv. Jeronim je u sredi opravil tako spokorno živel, kakor
bi bil u pušavi. Torej so ga pobožni čislali; posvetni ljudje,

379

Sv. Jeronim, cerkveni učenik.

nekteri duhovni in menihi,, ki so pod rasovnikom mehkužno
živlenje skrivali, so ga postrani gledali, ga hinjavca in go¬
ljufa imenovali, vse njegove dela, njegovo hojo, besede, smeh,
in karkoli je počel, so hudobno tehtali. Ko je navadne pre¬
grehe naravnost grajal, so ga cezdalje bolj sovražili. Tudi
to jim ni bilo prav, da so nektere pobožne gospe rimskega
plemstva, kakor sv. Marcela, Paula in Eustohium po njego¬
vem dobrem nasvetvahju ponižno n zatajevanju živele. One
so se biie namreč gizdosti in zložnosti svojega stanu odpo¬
vedale, in svojo premoženje so, namest na kine inraskošue
pojedine obračati, raji vbogiin dajale.

U letu 384 je bil sv. Darnaz papež umeri, in njegov na-
stopnik sv. Sirici ni toliko rabil Jeronima; zato so bili zaceli
nasprotniki tega se bolj obrekovati in preganjati.

Sv. učenik dobro spoznavši, da bi mu ne bilo mogoče ob
viharju mir vživati, in da ti vihar zoper njega tudi imenitni
in sicer veljavni možje napravljajo, je sklenu! Rim zapustiti,
in u Betlehem, u Palestino iti, tam na tihem in spokorno ži¬
veti, ter s svojimi pisanji cerkev boljšati. Leta 385, mesca
velikoserpana seje iz Rima vzdignili, in ko je s svojim bratom
Pauliniauom, ki je bil veliko mlaji od njega, in ravno ticas
u Rimu, ter s duhovnim Vincencem in s drugimi menihi po
morju odrinili, je šel u Antiohio, kder se je nekaj mescov
pri škofu Paulinu pomudil. Tu ga je bila kmaio sv. Paula do-
šia; ona je bila lep Rim, domovino in sorodnike pustila, da je
šla s hcerjoj Eustohio u Betlehem, kder je potlej dva sa¬
mostana izzidala, enega za možke, drugega za ženske. Oba
ta samostana je sv. Jeronim vladal, kije s podukom, s sv.
živlenjem in lepim razgledom keršansko pobožnost in po-
polnomast obeh spolov podperal.

Svetnik je kakih 35 let u Betlehemski samoti živel, in
se vadil u delih keršanske milosti, u ponižnosti in pokori. Tu
je zdeloval prevod starega zakona iz hebrejskega u latinsko,
od kar je bilo že zgorej omenjeno, tu je spisoval učene raz¬
lage velikih in malih prerokov in drugih svetopismiskih bu¬
kev; tu je dajal u pismih, kijih je mnogoterim pisal, pod-
s tatu e m modre nauke od dolžnost duhovskega in svetskega
stanu. Se celo malih otrok ni pozabil ; rimski gospej Leti je
pisal pismo, kako naj svojo malo hčerko od otroških nog do
materstva sveto goji. Oasiravno je na tem kraju prikrito ži¬
vel, so ga vendar imenitni, sveti in učenj ljudje, ki so u Je¬
ruzalem na, božjo pot hodili, pogosto obiskovali. Tu so ga kot
svetiga in modrega moža iz vsili strani pri najvažniših pre¬
pirih in pri uajtežih vprašanjih, ki so se u verskih resnicah

380 30. September alj kimovec.

v

začeli, za svet vprašali. Se celo sv. Augustin, svetla luč cerkve,
mu je iz tega namena večkrat pisal. Tukaj je vstavljal in
tudi vstavil krivoverce svo jih časov. Tak krivoverec je bil
Jovinian, ki je devištvo zakonu enako stavil, post, čuvanje
in druge ojstre pokorila kot za izveličanje nepotrebne reči
zametoval.

Sovražniki mu tudi n Betlehemski tihoti niso pokoja dali,
in kar niso s hudobnim jezikom in peresom opravili, so s silo
poskusili. Napadli so s orožjem oba Betlehemska samostana,
ju oropali, nekoliko ljudi ranili, nekoliko jih pobili, in po-
slednič samostana požgali; sv. Jeronim je le čudoma svoje
živlenje otel.

Šv. Jeronim je velike starosti učakal. Njegovo truplo je
bilo od mnogih in. velikih del tako zdelano, da je moral dolgo
časa u posteli ležati, in da se še sam od ene strani na drugo
ni mogel preobernuti. Pa tudi ob tem času je druge učil, in
ker ni mogel pisati, je nektere bukve u varstvo katolške res¬
nice narekoval, da so jih drugi pisali. Ko se ga je bila neka
merzlica vlotila, je vidil, da to smert pomeni. Še k smerti
pripraviti, je prejel sv. zakramente, in veliko veselje kazal,
ko je večno izveličanje premišljeval, ktero se mu je bližalo,
in po kterem je dolgo in goreče zdihoval. Okoli stoječe, po¬
sebno duhovne, ki so bili otroci njegovega reda, je ves vnet
opominal Boga in bližnega ljubiti, in pohlevno je umeri 30.
kimovca u letu 420. Njegovo sv. truplo je bilo pokopano s
vsoj častjo od začetka u Betlehemu blizo Gospodovih jaslic.
Sčasoma je bilo pa s Kristusovimi jaslici vred u Rim pre¬
neseno. Drage in spoštovanja vredne so za celo katolško
cerkvo bukve, ki jih je ti sv. učenik spisal, ker u njih ne
le najbolje orožje zoper krivoverce, ampak tudi izveličanske
nauke za katolške kristiane najdemo. Bog je sv. truplo tega
učenika s velikimi čudeži poveličal. U Dahnacii ga posebnega
deželnega pomočnika časte.

Nauk in posnema.

1. Sv. Jeronimu je u pušavi večkrat na misel prišlo, kar je pred več
letini na rimskih igravnicah slišal alj vidil, in od tod so prišle nad nja grozno
hude skušnjave, ktere so ga dolgo nadleževale. Glej dobiček nesramnih
jn posvetnih kratkočasnost, plesov in igrokazov!  Nekterega zna
biti nobena huda alj grešna misel ne obide, dokler je pri takih veseljicah in
igrah; hudič ga ne skuša, da človek pokojniši k takim rečem hodi. Pa bo že

381

Sv. Jeronim, cerkveni učenik.

čas prišel, ko bo goljufni duh vse, kar je človek takega vidil alj slišal, na
misel dajal, in človeka u velike grehe napeljeval. Ce hočeš te nevarnosti ob¬
varovan biti, se varuj vsega, kar ti k njej priložnost daja. „Pri sv. ker-
stu ,« pravi sv. Salvian, „si se hudiču in v si m njegovim delam od¬
povedal. Prederzni igrokazi, nečiste kratkočasnosti so zgolj
hudičeve  d e 1 a." Ce torej k tim hodiš, prekličeš svojo pervo odpoved, in
se spet k Luciferu oberneš. Ali se to zamore zgoditi, brez da bi bil Bogu
ojster odgovor dolžen? Se težej odgovor bo pa za te, če tudi druge, morda
celo svoje otroke k takim igram vodiš, in jih k njim dražiš. Kvintilian piše,
da Rimljani nekdaj niso mladine k takratnim igrokazom pušali, zato da se ni
učila, kar je bolje ne vediti. Tako skerbni za mladino so bili neznabogi. Kaj
pa store marskteri keršanski stariši? Oh, vidi se po mestih, da bi se tako
ne! O stariši! o po imenu keršanski stariši! kako vas bodo neznabogi pri
sodbi božji na sramoto postavili! Kako bodete obstali? Sv. Jeronim je ob
skušnjavah svojo pribežališe u molitvi in u spokornih delali najdel. Tako tudi
ti u skušnjavah stori. Posebno iši kaj drugega misliti, in se lenobe ogibati.
Sv. Jeronim je bil hudo bičan, ker je prerad bukve bral, iz kterih se vendar
ni nič nečistega alj sicer pregrešnega učil, alj naučiti skušal; o kako bodo
enkrat tisti tepeni, in kake kervave rane bodo dobili, ki mnogotere zaljublene,
opravljive, vražje, krivoverske alj druge take bukve bero? Hočeš takim ra¬
nam oditi, verzi u peč take bukve. „Ce kake dobre bukve bereš,«  pravi
ravno sv. Jeronim, „to Bog s teboj govori.«  Nasproti torej satan s teboj
govori, če zločaste bukve bereš. Ali si upaš poslušati brez greha hudiča
učenika ?

2 .  Sv. Jeronim je živel veliko let u strašni ojstrosti. Zakaj? Strah
pred božjo  j sod  boj  in pred peklom gaje  bil u to pripravil. Na to je
neprenehoma mislil, da pri božji sodbi ne bo mogel obstati, ne peklu oditi
brez ojstrosti, alj vsaj mislil je, da je človeku pokora prav koristna, da bo
pri sodbi ložej prestal in peklu odšel. Ti se bojiš posta, in vsih telesnih
ojstrost, živiš po svojih počutkih zložno, in vendar upaš pri sodbi božji ob¬
stati, in peklu oditi? Kako je to? Ali ima sv. Jeronim prav, ali ti? Oh jaz
mislim, da ti ne premisliš resnično, kot sv. Jeronim, kako strašna je sodba
božja in pekel! Ti ne misliš na to tako pogosto, kot on, zato si ne priza¬
devaš bolj sodnika milostlivega imeti, in peklu oditi. Kar ti u tem svetujem,
je, da večkrat na prihodno sodbo in pekel misliš, pa u resnici misliš. Ob¬
ljubim, da bodeš potlej vse storil, kar je potreba, in koristno pri božji sodbi
obstati, in peklu oditi. „Večkrat in resnično premisli,«  pravi sv. Am¬
brož, „s o dne ga dne, kteri se približuje, in neugaslivega pek¬
lenskega ognja.« — „Lehko bo izveličan, kdor pri vsem svo¬
jem d jan ju in nehanju na božjo sodbo misli,«  pravi sv. Hilari.
Tertulian pa piše: ^Premišljevanje peklaje začetek izveličanja;
grehu stori konec in pot nadeluje k milosti in odpušanju.«

302

30. September alj kinsoveo.

Na dobrem snidti sodbe božje je vse ležeče, torej Se enkrat rečem: Premisli
sodbo božjo in strašen pekel, ki te čaka, ako sodba za te nesrečno steče. Pa
morda misliš, da je sodba, srečna alj nesrečna večnost Se daleč od tebe.

1 e j, sodnik stoji pred vratini/-'  pravi sv. Jakob, torej se tudi ti s
sv. Jeronimoam vedno spomni, kakor bi slišal trobento, ki k sodbi kliče rekoč:
,/Vstanite rnertvi, in stopite k sodbi. ff

M o S £ t v a.

Bog, kter si svoji cerkvi za razlaganje sv. pisma svojega spoznovavca
sv. Jeronima izverstnega učenika dobrotlivo dal, dodeli, te prosimo, da bo¬
demo po njegovem zasluženju to, kar je on s besedo] in s djanjem učil, tudi
mi s tvojo pomočjo zamogli u djanju spolnjevati; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

za vse dol oktobra aij kozoperska.

I. Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti Kesnigi, škof.

Sv. Remigi, ki se je svoje dni naj bolj ocenim in naj
pobožnešim cerkvenim poglavarjem prišteval, je bil rojen
okolj leta 439 na Francozkem, žlahnega.rodu. Njegovemu
očetu je bilo ime Emil, in njegova mati je bila sv. Ciliuia.
Ona je naj pred dva sina imela, na to je več let nerodovitna
ostala, iu že se je zdelo, da ne bo več otrok rodila, alj Bog
je drugači sklenil Montan, bogaboječ pušavnik, pride enkrat
u njen grad in ji od Boga razsvitlen prerokuje, da bo sina
spočela, kteremu ima dati ime Renugi* Leti, on pravi, je od božje
previdnosti izbran, francozko deželo s svojo krepostjo in bo¬
gaboječnostjo razsvetliti. Prerokba meniha se je zares spol¬
nila. Pobožni stariši so Remigia za poseben dar božji imeli,

384

1. Oktober alj kozopersk.

in si zlo prizadjali, ga prav po kristiansko odgojiti. To jim
ni bilo težavno, ker je Remigi sam k dobrimu vselej nagnjen
bil, in se tudi sence greha ogibal, ter goreče Boga ljubil.
Zatorej je on, se vniakniti nevarnim priložnostim u greh, po
svojem izšolanji dom zapustil, in se u pušavo podal, da bi
tukaj samo na Boga mislil in mu iz cele moči služil. Njegovo
sveto živlenje u pušavi, kamor seje bil podal, zapustivši bo¬
gatije in ves blesk žlahuega rodu, ga je po mnogih krajih
Francozkega tako razglasilo, in on si je tako slavo zadobil,
da je bil po smerti Reimskega škofa od škofov tiste okrajne
enoglasno njegov naslednik izvoljen, akoravno je bi! še le
22 let star. Zatorej si je prizadeval polilevn Remigi, da bi
to njemu namenjeno čast komu drugemu dali, in se je izgo¬
varjal s svojo mladostjo in nesposobnostjo dolžnosti takega
stanu spolniti. Alj vse ni kaj pomagalo. Potrebno starost, ki
jo cerkvene postave tirjajo, in je on ni imel, so njegove kre¬
posti in njegova velika učenost obilno nadomestovale, in ta
volitba je bila tudi od nebes poterdjemi, ker je čudna svit-
loba Remigiovo glavo obdala. Tako je bil on u letu 461 škof
posvečen. Svet škofje tudi u djauji skazal, da je njegov
poklic k pastirstvu bil res od Boga, in da on ni bil nevreden
le te časti: ker si je zdaj s vso močjo prizadeval naj pervo
mnogotere razvade odpraviti, napake iztrebiti, in kreposti za¬
sadili. Zato je obhodil vasi, terge, in mesta svoje velike ško¬
fije, je pridgoval skorej vsaki dan, in viža! s neutrudljivo de¬
lavnostjo sebi sporočeno čedo. Mnogo si je prizadeval sebi
podložne od ostudne pregrehe nečistosti ozdraviti, ker je pre-
vižau bil, da si skoz njo veliko odrašenih zveličanje zapravi.
Alj slavni škof ni le samo s besedoj učil in k poboljšanju
vabil, temuč tudi s djanjem je mnogo terdovratnih grešnikov
preobernil. Njega je kiucala visoka ponižnost, bil je oče
vbogih, prijazen s vsakim človekom, posebno pa zmiraj sker-
bel za svojo čedo, pripravlen nji u vsaki potrebi, telesni in
dušni, priskočiti.

Krepost svojega služavuika povikšati, mu je Gospod dar
dodelil, čudeže delati, kterih je mnogo storil. Tako je sle-
piga ozdravil, obsedene odrešil, velik požar u trenutki s
znamenjem svetega križa pogasil, in rnertvo deklico s kratko
molilvicoj obudil.

Ker si je skoz božje razodenje hudo lakot previdil, je
spravil dosti žita in veliko žitnico napolnil, zato da je živeža
imel za vbožčike, za katere je zmiraj kakor dober oče skerbel.
Alj neki hudobneži so ga obdolževali, da je to iz lakomnosti
storil, in so žitnico zažgali. Sv. škof zve za to hudodelstvo,

385

Sv. Remigi, škof.

se lytro k pogorišu poda. da bi ogenj pogasil; alj ko vidi,
da ni več mogoče pomagati, alj kaj ognju oteli, se pri po¬
žaru greje iu to nesrečo tiho in poterpežlivo prenaša, samo
te preroške besede je izrekel: ,.Božji kazni ne bodo tisti
ušli, ki so vbogiin živež zažgali.' 1  In te besede so se zares
spolnile. Vsim te hudobije deležnim so izrasle gerbe na herbtu;
prišli so zraven tega še ob vse pridelke, ki so jih u svojih
kastah imeli, in na polji niso nič pridelali.— Med vsimi ču¬
dnimi prigodbami tega svetnika pa je naj imenitniši spreobeg-
nitva kralja Klodovea.

Soproga (žena) Klodovea, Klotilda s iinenam, je bila
keršenica, in si je s vso močjo prizadevala, moža, ki je bil
rojen in odrasel u paganstvu. iz teme paganstva (diajdovstva)
potegniti, in ga kristianski veri pridobiti, tode spervič vse
zastonj. Med tem so se bili Suevi in Alemani združili, so
s silno vojskoj u Frankovsko deželo prldervili iu jo strašno
pokončevali, ker jih moč Klodovea zaderžati ni zamogla. U
tej stiski mu žena svetva iu vanj sili, da naj Boga kristianov
na pomoč kliče iu da naj obljubi, po bitvi h keršanski veri
prestopiti, ako sovražnike u boju premagati želi. Boj se vname,
boj, kateri ima Frankovsko sovražnih trum rešiti, alj pa jim
jo u oblast dati. Dpsti kervi se je že od obeh strani prelilo,
dosti hrabrih junakov je tla krilo, iu že so sovražniki Franke
premagati imeli, ko se Klodovej u ti sili na svet soproge
spomni. On tedaj zavpije: „Bog' KI o til d in, ako si res
pravi  Bog! reši me: in jaz hočem kri s ti a n biti, in
tebi služiti. 44  Bog je njegovo prošnjo uslišal, inmujemoč
dal sovražnike zmagati iu iz Frankovske zemlje izpoditi.

Ko se je iz vojske vernil, je zdajci Remigia na svoj
dvor poklical, da bi ga u kristianski veri podučil, in kerstil.
Sv. škof je s velikim veseljem to delo prevzel, je kralja in
njegove dvorjane u skrivnostih svete vere podučil, iu s po¬
štam, pokoroj in molitvijo) k svetiinu kerstu pripravil, in opo¬
minjal sebi podložne kristianski veri pridobiti. Keršen je bil
na božič u letu 496. Pri tem slovesnem djanju se je čudež
zgodil. Kadar je namreč sv. škof, kot po navadi, keršeuca
naj pred s svetim oljem pomaziliti hotel, je vidil, da ni sve-
tiga olja. Nekteri mislijo, da ga ni mogel cerkveni shižavnik
k altarju prinesti, ker mu je nemogoče bilo skoz množico
predreti, drugi pa menijo, da so ga pripraviti pozabili. Alj
kdo ne ve, da kdor Boga ljubi tega tudi Bog ne žabi, temuč
mu vse reči k dobremu oberne, njega u kreposti poterditi,
druge pa na pot pobožnosti pripeljati? Tudi tukaj je božja
previdnost očitno vladala. S očitnim čudežem je Bog krepost
II. Del. 25

386

1. Oktober a!j kozoperšk.

svojega zvestiga služavnika svetu oznaniti, in kralja kergenca
u svetem početku poterditi hotel. Svet škof oberne oči proti
nebesam in moli natihoma pobi zaupanja u božjo mogočnost:
in poglej! bel golobček prileti in prinese u kljunu skleničico,
ktero svetniku u roke sjiusti in potem zgine. Kralj in vsi pri-
čejoči vidivši to čudopolno dogodbo so bili še bolj od sve-
tiga djauja, ki se je imelo ravno storiti, prepričani. Sv. škof
odčepi skleničico in jo najde napolnjeno s svetoj križmoj,
ktera je tako lepo zadišala, da vsi enoglasno zavpijejo:
„Leti duh ni naravski, temuč nebeški/ 4  »Se dan današni se
hrani ta skleničica na Francozkem. Pred svetim kerstam sv.
Remigi kralju veliko dobroto, ktere se on in njegovi podlož¬
niki deležne store prestopivši h kristianski veri, pred oči po¬
stavi in mu reče te imenitne besede: »Ponižaj, o kralj!
svojo glavo pod v siga mogočno roko Gospoda ce¬
li g a sveta, i n p o d 1 o ž i jo s l a d k e m u j a v m u Krist u-
sa! Moli in časti, kar si do zdaj požigal (križ),
in požgi, kar si do zdaj molil in častil  (malike).'*
Kralj je bil k vsemu pripravlen, karkolj mu je svetnik go¬
voril, in je svet kerst prav pobožno prejel. V elika množica
njegovih dvorjanov in drugih imenitnih podložnikov se je tisti
dan kerstiti dala; vsi so po izgledu kralja belo oblečeni bili, so
s veliko spoštljivostjo svet kerst prejeli, in čedo Križanega
pomnožili. Cerkvena zgodovina ne more pokazati, da bi se
bilo sicer toliko ljudi na enkrat, radovoljno kerstiti dalo, ka¬
kor tukaj. Po dokončanem svetem in slovesno opravljenem
djanju je svet škof očetovsko vse opominjal, da naj bodo sta¬
novitni u sveti veri, in prav kristiansko živijo.

Pri ti priložnosti so keršeni žlahniki svetiga škofa s mno¬
gimi dragocenostmi in s zemljami obdarili; a!j Remigi je vse
to prodal in denar med vboge razdelil, zakaj on ni hotel teh
darov za se obderžati, temuč pokazati, da je Gospod njegov
delež in da pri oznanenju resnice in zveličanja časnih do¬
bičkov ne iše.

Odsilidob je kralj svetiga Remigi a, skoz kateriga mu je
nebeška milost došla, kakor svojega očeta ljubil, in se s njim
u vsih rečeh posvetovaval. Remigi je kraljeve dobrote le k
dobremu obračal, si je prizadeval eerkvo na Frankovskem
zmiraj bolj povikševati, in prebivavce kraljestva časno in
večno osrečiti: časno, ker jim je u vsaki nadlogi u pomoč
priskočil, večno, ker je keršene u veri potverjeval in k po¬
božnosti vodil; druge pa, ki so še u temi poganstva živeli,
do svoje smerti si prizadeval čedi Kristusovi pridobiti, po
izgledu pervih apostolov. Gospod je blagoslovil trud svojega

387

Sv. Remigi, škof.

zvestiga služavnika, ker je s svojim prizadetjem celo Fran¬
kovsko deželo iz paganstva h kristianski veri preobernil, iu
jo proti krivi veri Arja oVaroval.

Poslednje leta njegovega živlenja ga je Gospod s nad-
logoj obiskal, ker je na obeli ocesah oslepil; alj on je s ve¬
liko poterpežlivostjo to težavo prenašal, kakor nekdaj po¬
božni stari Tobia. Ves božji volji vdan, in previdnosti naj
Modrejšiga in Dobrotlivšega vse svoje djanje in nehanje iz-
ročivši se je k smerti pripravljal, u nebeški domovini neminljiv
venec večne slave zadobiti, kterga si je tukaj s pobožnim živ-
Ienjem zaslužil. Malo pred smertjo je pa spet vid zadobil, alj
kinalo po tem ga je Gospod iz tega sveta poklical u 96. letu
njegove starosti, po tem ko je 75 let u vinogradu Gospodovem
marlivo delal. Pet sto in šest let po njegovi smerti se je nje¬
govo sveto truplo še celo in nestrohnjeno najšlo, in u cerkev
svetiga Krišlofora pobožno na pervi dan kozoperska preneslo.

Zgodopisci pišejo še od tega svetnika, da se je u vsaki
okoljstavi svojega živlenja po treh pravilih ravnal, ki so u sle¬
dečih treh besedah zapopadene: „Abstiue, sustine, aggre-
dere.“ — „Abstiue ? ‘ to pomeni: zderži se od vsega nedo-
pušeuiga in grešniga, od vsega, kar ne douese pravi korist,
akoravno je dopušeuo; tudi od vsega, kar ni potrebno, ampak
prazno in samo radosti in strasti služi. — „Sustine “ terpi
in prenesi poterpežlivo vse terplenje, nesreče, žalost in kar-
kolj ti božja previdnost neprijetniga pošlje. — „Aggrede re:“
pop rimi se dela s terdno voljo. Karkolj tebi božja zapoved
vkaže in je k zveličanju tvoje duše potrebno, stori urno in s
veseljem. IT tem delu le nima sebičnost zaderžati, temuč prosi
Boga, tebi u pomoč biti, vse težave premagati, in srečno delo
zgotoviti. Tako boš zvedi!, da človek s božjo pomočjo vse
doveršiti zamore.

Nauk in posnema.

t. Izprašaj se, ali si ti po teli treh vodilih živel, kakor sv. Remigi?
Ako hočeš večno zveličanje doseči, moraš tudi ti svoje živlenje po njihvrav-
nati. Loti se tega dela koj zdaj od začetka mesca. Naj pervo in naj bolj po¬
trebno k zveličanju je, se vsega iz d er ž ati,  kar je grešniga: zapustiti se
morjo torej zapelive tovaršije, odreči praznemu in minlivemu veselju, kterga
nam svet daja, in varvati se vsake priložnosti greha. Dostikrat mormo svoje
poželenje premagati, in iz ljubezni do Boga tudi pripušeno veselje si odreči.
Nad tem ima Bog veliko dopadenje, in je k zveličanju tvoje duše zlo koristno.

25 *

S88 1. Oktober alj kozopersk.

Prenesi  poterpežlivo vse reve in težave, ki ti jih Bog pošlje, alj pripusti,
da ti jih ljudje pripravijo. Kristian mora terpeti, alj poterpežljivo terpeti, ako
hoče zveličanje zadobiti. Ako se pa tebi težko zdi Bogu služiti, njegovo sveto
voljo spolniti, greha se varovati; ako vgledaš, da si slaboten, dobre dela do¬
prinesti, zopernosti in nadloge, ki se tebi priklatijo, preterpeti, slabe navade
izkoreniti, alj kakšno si bodi drugo k zveličanju potrebno delo dokončati, ne
obupaj, temuč oberni oči s zaupanjem u nebesa, od kodar pomoč pride, po-
primi  se dela scrčno, in milost božja ti ga bo doveršiti pomagala. „Moj
Bog je moj pomočnik,"  pravi David, „in u njega bom upal. On je
moja bramba, in moč mojega ohraneuja, in moj varh. Gospod
je moja  moč."

2. „Moli, kar si poprej zažigal, in zažigaj, kar si poprej molil." Lete
besede je sv. Remigi Klodoveu govoril. s katerimi mu je reči hotel: Poprej
si u paganstsu se malikom vklanjal; križ pa si zaničeval, zažigal in uničiti
hotel, zdaj pa delaj nasproti temu: požgi malike, vkloni se svetimu križu, in
moli tistega, ki je za nas na njem grenko smert storil. Vsald, kateri pravo
pokoro dela, mora si prizadevati te besede u djanju spolniti: mora ljubiti,
kar je sovražil alj zaničeval, mora sovražiti, kar je ljubil. Mora iskati in se
gnati za tem, kar se mu je gnusilo, in mora pred tem bežati, se ogibati in
zaničevati, kar je pred iskal in za kar se je gnal. Ce je grešno veselje in
slast ljubil in pregrešne dobičke iskal in cenil, mora zdaj nje popustiti in so¬
vražiti. Če je to, kar mu je Bog alj sveta cerkev zapovedovala, zato zaničeval
in opušal, ker se je mesu težavno zdelo, mora zdaj to težavo premagati, te
zapovedi ljubiti in meso pokoriti. Sv. Joanez Krisostom pravi, da kdor je po¬
žrešnosti udan bil, mora si prizadevati u jedi in pijači zmeren biti, lakomnik
in stisliv mora zdaj rad vbogaime dajati; kdor je redko cerkev obiskoval in
malokdaj božjo besedo poslušal, in nobeden alj pa le kratek čas molitvi po¬
svetil, mora bolj pogosto u cerkev priti, pridnejše božjo besedo poslušati in
več časa moliti; kdor je druge sovražil, se mora u ljubezni bratovski s njimi
spraviti; kdor je bližnega na časti alj premoženju oškodoval, mu mora po-
vemiti in krivico popraviti; kdor je u pregrehe zakopan bil, naj se u krepostih
vadi. Ali delaš ti takšno pokoro? Sprašuj se in popravi, kar si pregrešil.
„Kakor si prej nagnjen bil svetu, tako bodi zdaj nagnjen
Stvarniku sveta,"  opomina sv. Auguštin.

M o 1 i t v a.

Dodeli, vsegamogočni Bog! da sv. Remigia spoznovavca in škofa ča-
stitliva slovesnost našo pobožnost in blaženost pomnoži. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu. Amen.

Sv. Tajda, velika spokornica.

389

IL Dan oktobra alj k oz op er s k a*

Sveta Tajda, velika spokornica.

Kako dober in usmilen je Bog, nam sv. pismo pove, na¬
znanjajo vsakdajne dogodbe, in priča sosebno živlenje svete
Tajde. Ko je naj sladkejše n svojih grehih spala, je prišel
Bog, poterkal na vrata njenega serca, in sicer tako glasno,
da se je brez pomude predramila, vstala, se umila svoje na¬
gnusnosti, in živela u naprej tako varno in skerbno, da si ob¬
lačila posvečujoče gnade božje nikdar več ni zamazala.

Kde da je bila doma, kako bilo njenim staršem ime, se
ne ve; samo toliko nam je znanega, da je živela u Egiptu,
u cetertem stoletju po K. r. Bila je zala, kakor mlada vert-
nica u juternej rosi; pa tudi prešerna, slabih misli in poželji-
vosti polna. Slabo podučena od svoje malovredne matere ni
poznala druzega veselja, kakor lišpati se, omišljevati si drage
in pisane obleke, pogovarjati se o nespodobnih rečeh, in sple-
tovati s drugim spolom grešne zaveze. Cio zgodaj je zgubila
ljubo nedolžnost, zapravila svoje devištvo in padla gerdej ne¬
sramnosti u kremplje; alj namesti jokati se in obžalovati svojo
nesrečo, je postala od leta do leta in od dne do dne prederz-
niša u svojej hudobii, se ni bala Boga ne sramovala ljudi, in
s časom tako daleč zajšla, da po mestnih ulicah je očitno na
prodaj nosila sebe in svoje telo.

Velika je bila žalost vsih pobožnih duš, slišati od mlade
razujzdanke, koliko pohujšanja raztrosa po svetu; naj žalost-
niši pa je bil nek bogaboječ pušavnik, Pafnuei s imenom. Obilno
je molil, pogosto se postil, marskako noč brez spanja pre¬
budil, in goreče prosil Boga njenega spreobernenja, dokler
se vneme od svete ljubezni, in sklene iti do nje, ji na serce
govorit in na pravo pot jo pripravit. Po navadi posvetnih ljudi
se preobleče, zapustivši svojo pušavo se u mesto poda, in
kmalo do nečiste grešnice pride. Tajda ga prijazno sprejme,
se zapelivo obnaša, in nevedši, kako velik služavnik božji da
je, razpenja kakor je navajena bila, svoje strupne in pohujš-
live mreže. Alj komej sta bila sama, se je vse spremenilo.
Pafnuei gnan od božjega Duha se vzdigne, odpre svoje usta,
in začne nauke svete vere razkladati. Kakor kladvo na skalo
so vdarjale beseda za besedoj na njeno grešno serce, in kakor
grom hribe in doline, so pretresle resnica za resnicoj njeno
zarašeno dušo, dokler od gnade božje omehčena pred njega

390

2. Oktober alj kozopevsk.

poklekne, in vsa solzna obljubi, poboljšati se in vse storiti in
natanko vbogati ga, karkolj ji bo ukazal.

Pafnuci poln veselja in hvaležnosti do Boga, ki mu je dal
zgubleno ovčico najditi, ji veli brez odloga se ogniti hudih
priložnost, zapustiti svet in njegove kratkocase, in iti u pu-
šavo se pokorit in tolažit božjo pravico; potem pa se verne
u svojo samoto, in nadležno prosi Boga, da bi doversil delo
svoje milosti nad gresnoj Tajdoj. — Kaj menite, kaj je Tajda
storila na to? Vse kar sije s grehi pridobila blaga in imetja,
je na sredo mesta znosila, sožgala vpričo ljudi in mnogo svo¬
jih slabih tovarsev, in dala jim očitno znamenje, da ne mara
več za posvetno blago in veselje, da hoče dati slovo vsim
svojim grešnim prijatlom, in Bogu se vdati. Prav je storila;
kdor se poboljšati hoče, mora zapustiti grešne priložnosti,
mora raztergati grešne zaveze, in ako je treba odsekati tudi
roko alj nogo, ako mu je u pohujšanje; sicer ni vreden sv.
odveze in odpušenja grehov.

To storivši in slovo davši vsemu svetu, je vsa skesana
in poterta za svojim duhovnim očetom u pušavo hitela, in se
popolno u njegovo vodbo izročila. U samostan pobožnih redov¬
nic alj nun jo je djal in n malo sobieo zaperl, rekoč: „Tu
boš n solzah in pokori vse svoje dni do/smerti,‘‘

,,1 z serca rada, duhovni  oče! 11  je odgovorila, „samo
p o v e j t e m i, kako n a j m o lini i n B o ga o <1 p u š a n j a
j) rosi  m.“ Pafnuci ji odgovori: , Jv e r B o g a i m e n o v a t i
nisi vre d n a , moli i n p o n ovij  a j o d j n t r a d o v e č era,
in od večera do j ut ra: Ti, ki si me stvari!, usmili
se  vb  o ge  gr  e š n i e e!“

Cele tri leta je tako u majiinej sobici zapcrta živela, pre¬
govorila s nobenim besedice, slišala ne bet vica kaj se po svetu
godi; temne vun in vun molila, premišljevala, jokala, se po¬
stila, zatajevala in pokorila, tako da se je pobožnemu Pafnnciu
smiliti jela, in šel je vprašat svetega pušavnika Antona,  ali
je upati alj ne, da bi ji bil Bog grehe odpustil. Sv. Anton iu
njegovi učenci so vso noč molili in prosili Boga, razodeti jim,
ali so Tajdi grehi odpušeni: in prejel je vesel odgovor, da
vsi grehi so ji odpušeni, in častit sedež bode u nebesih do¬
segla. Na to se verne Pafnuci čudno vesel, in k Tajdi pridši
ji veli, da naj gre iz sobice in se pridruži redovnicam tistega
samostana. Alj komej jo je pregovoril, da je šla iz svoje ječe,
in potem jo vpraša: „Tajda, kaj si delala te tri leta,
kaj dobrega storila?" — „Duhovni  oče!“ mu odgovori,
„vedno sim molila in premišljevala svoje storjene
grebe in razodete resnice, vedno se solzila in

391

Sv. Tajda, velika spokornica

Boga odpušanja prosila 44  Pafnuci jo potolaži, rekoč:
„2 a up a j Tajda! tvoji grehi  so  ti  o d p uš  eni. 44

Spokornica Tajda je se dve leti živela, bila vsiin u izgled
in je se zdaj, ki se hočejo resnično poboljšati in delati pravo
pokoro: je umerla u gnadi božji, in šla u sv. nebesa med svet¬
nike in angele božje, ki so imeli veče veselje nad njo in nje¬
nim spreobernenjem, kakor nad devet in devetdesetim pravič¬
niki, ki ne potrebujejo pokore.

Nauk in posnema •

Sv. Tajda je slabo živela, zato ker ni spoznala velikosti in hudobnosti
svojih pregreh; potem pa, ko je bogaboječ pušavnik Pafnuci pred oči ji po¬
stavil, kaka hudobija je njena nesramnost, koliko pohujšanje je dala in kako
neizreklivo žalila svojega Boga, so ji padle mrene od oči, s grozoj zagleda
strašni brezden, u kterega je zabredla, ter se u sercu vžali in vsa drugačna
postane. Poznati  tedaj samega sebe, svoje grehe in svoje slabosti,
je p er v a potreba  za vsakega, kdor se poboljšati alj u dobrem napredo¬
vati hoče; samega sebe pa ne bo nihče poznal, razun kdor pridno in pogo¬
sto svojo vest izprašuje. In ne po verhu,  timveč skerbno in zvesto in
natanko se mora izpraševati, kar ni lehko, marveč silno težavno delo.

/nabiti, da ti ki to bereš, si kaka gospodinja, vdova alj zakonska; leh¬
ko da se med pobožniše duše verstiš, rada k spovedi hodiš in se tudi majh¬
nih grehov obtožiš; alj prosim te, beri sledeče vcrstice, premišljuj in izpra¬
šuj se po njih, in stavim kolikor hočeš, da marsikaj še boš najšla u svojem
sercu, kar si dosihmal spregledala in se tudi ne obtožila. Premisli:

1. Ali nisi, napreden si omožila se, nekoliko na lehko stran bila, in
tu in tam kako malo nespodobnost u svojem sercu dovolila?

S. Ali nisi svojega moža, kterega si potem dobila, nekoliko preveč po¬
želela; si nisi ko si bila u zarokah, brezmerno lepotičila, in vso svojo lju¬
bezen svojemu ženinu darovala; do Boga pa vse veselje zgubila, in bila vsa
suha in merzla?

3. Ali se ni u zakonu marsikaj zgodilo clo o svetih dnevih, kar se ne
spodobi in ne gre, in ne boš lehko odgovorila pred Bogom?

4. Ali se nisi nikoli vjedala brez potrebe, hotla, da tvoja mora ob¬
veljati?

5. Ali nisi u časih, ko si u cerkvo šla, želje imela, lepša biti kot druge
žene; ali clo u cerkvi rada mislila, da bi drugim dopadla?

6. Ali nisi sama sebi dopadši pred ogledalom se obračala, alj more¬
biti s nevoljo in nevošlivim sercom mislila na lepoto, obleko in kine drugih žen ?

7. Ali nisi do svojih domačih se prijazna hlinila, za herbtom pa jih
černila; znabiti nohenega po keršansko, svojega moža in svoje otroke pa neum¬
no ljubila?

392

2. Oktober alj kozopersk.

8. Ali si imela kterokrat pravo grevengo nad vsemi svojimi grehi; imela
dovolj gorečnosti u svojih irolitvah; se postila s veseljem in u duhu pokore?

9. Ali nisi bila preveč poželjiva dobrih jedi in pijač; marsikaj potra¬
tila za sebe; skrivaj si skuhala alj znabiti tudi jedla čez potrebo?

10. Ali si dala milošne po svojem premoženju in vselej s dobrim ser-
com; nisi časnega povračila bolj želela kakor večnega; si morde same lepe
in drage oblačila nosila, s tistimi pa, ki so zmerzovali, malo usmilenja imela?

11. Ali se nisi do svojih ljudi preošabno obnašala; previsoka n svojih
mislih bila; za možmi in ženami slabo govorila, in ne veliko porajtala, alj
je bilo res alj ne; ali nisi dobro ime, in dušne in telesne prednosti svojega
bližnega nekokrat objedala, in rada slišala ako so drugi ga objedali; ako si
pa kaj dobrega od njega vedla, si rada zamolčala?

12. Ali si imela kaj resnične žalosti, ako je ktera u nečistost zajšla;
znabiti pa se ti je clo dobro zdelo , da ji je spodletelo, in vesela o njenem
padcu se pomenkovala?

13. Ali se nisi nekterim n obraz prilizovalala in jih hvalila, za herb-
tom pa jih raznašala; si rada vidila, ako te so ljudje hvalili zarad tvojega
dobrega serca, alj zarad tvoje modre glave; so pa sosedo hvalili, si kmalo
se merdati jela ?

14. Ali nisi nikdar nič poželela, kar si pri bližnem u rokah alj u po¬
sestvu vidila?

15. Si u cerkvi svoje serce vsikdar pri Bogu imela; si marveč čenčala
alj se zamislila u časne reči« nisi včasi čez pridgo govorila, alj kar si sli¬
šala, ne na se, timveč na druge obračala?

16. Si rada vidila, da so drugi ti stregli, ti pa komu postreči nisi
marala?

17. Ali nisi svojih majhnih nadlog in težav za velike, in velikih rev in
stisk svojega bližnega za majhne imela; nisi bila terda do svojih dekel, ko
so težko delale alj clo bolane bile; namesti tažiti jih in jim postreči, si jim
marskako grenko besedo rekla, in tožila čez njih lenobo in požrešnost?

18. Se nisi včasih iz prevzetnosti revnih in siromaških ljudi ogibala; še
govoriti s njimi alj iditi kam se sramovala? i. t. d.

Lehko da takih grehov nisi nikolj storila, kakor sv. Tajda, lehko pa
tudi, da imaš malih grehov polno vest in serce; zatorej te prosim, izprašo-
vaj se skerbno, in kar najdeš malih madežev na sebi, proč s njimi, operi in
očisti se. — Ako se čoln s velikim kamnjem preobloži alj s drobnim peskom,
je poslednič vse eno; vselej se potopi in u globoko pogrezne, uči sv. Au-
guštin.

M o M t v a.

Oče nebeški! varuj me nečistosti, ktera je tvojim očem toliko ostudna,
in ker sim silno slab in k hudemu nagnjen, podpiraj me svojoj gnadoj, da u

393

Sv. Just in Pastor, šolarja in mučenika.

kaj nespodobnega ne dovolim. Daj mi vse nečiste skušnjave srečno premagati,
in stvari u meni čisto serce. Maria, mati božja! in ti sv. Tajda! ki si od
ljubega Jezusa tako milostno odpušenje dosegla, sprosi tudi meni pravo
pokoro in obilno milosti, da pridem za teboj po poti pokore u svet raj. Amen.

III.  Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti Just in Pastor, šolarja in mučenika.

Sv. Just trinajst in sv. Pastor sedem let star, sta se u
Alkali na Španskem rodila. Skupej u .šolo hodivši sta bila
izgled pridnosti in pobožnosti vsirn svojim tovaršem.

Tedaj so bili žalostni časi. Kristiane so preganjali, ka¬
kor se preganja zverina po hostah, in razglasoval se je ce-
sarsk ukaz po mestih in veseli, po nlicab iu hišah, in vsak
kristian, naj bo stana alj spola kakoršnega hoče, se ima k
smerti obsoditi. — Just in Pastor slišati to strašno novico,
zaženeta gnana od gnade sv. Duha vse svoje knige od se¬
be, in zapustivši šolo hitita k sodnemu stolu, kamor so kri¬
stiane od vsili strani vlačili; Rimljani namreč so deržali sod¬
bo na ulicah pri mestnih vratih, tako da je vsakdo lehko po¬
slušal in gledal, kaj se godi. Pridši do sodnega stola se
vrineta med sbrano množico, in vidši, da mnogo vernikov že
mučijo, vpraša Just okrog stoječe: „Kaj pa so ti ljudje
se pregrešili? 44  Mu reko: „Novo vero imajo, in Je¬
zu s a Kristusa molijo. 45  Na to rečeta oba dečka na ves
glas: „Tudi mi dva sva kristiana, in pripravlena
svojo lcerv preliti za Jezusa Kristusa. 44

Ta javna in glasna pričba je nevernike močno spodbu¬
dila; sodnik pa se ni hotel s njima vkarjati, rekoč da sta še
preotročja. Alj Just, kteri je svojega mlajšega brata za roko
deržal, se k sodniku oberne rekoč: „Ti meniš, da sva
še premlada in nimava toliko u glavi, da bi za-
inogla odgovoriti na tvoje oprašbe; alj vedi da
Bog nama je dal toliko umnosti in serenosti, pre¬
magati tebe in tvoje trinoge; vedi, da sva kristia¬
na,  in  naj  n a n aj"go reči ša želja se bo dopolnila,
a k o smeva umreti za Jezusa Kristusa. 44  — Na te
besede sodnika strašna jeza zgrabi, in ker ne ve kaj početi
s dečkoma, ju ukaže odpeljati in jima glavi odsekati. To se
je zgodilo 6. augusta 304. — Nekaj njunih svetih ostankov
se shranuje u nekej cerkvi u Alkali; nekaj pa se jih je u
nekdajno apatijo Mahnedi nadškofije Koloniške preneslo.

394 3. Oktober alj kozopersk.

Zivlenje svetnikov nam pove se od mnogo drugih otrok,
ki so sveto živeli in sveto uinerli: post. sv. Artemas,  kteri
je podiičeval se druge otroke u svetih resnicah ; sv. Gelasi
iz Piacence, deček žlahnega in visokega roda: sv. G os vi n,
mlad mučenik na Nizemskem; sv. Luzor,  imenit fantek in
spoznovavec na Fraucozkem; sv. Merkuri,  dete okolj pe¬
tih let na Sardinskem; sv. N a čari in Celzi,  mučenika u
Milani i. t. d.

Na uk in po s n e m a.

Deca! ki u šolo hodite, vam nasledile nauke na serce položim:

1. Solar mora svojega učitelja ljubiti.  Koliko se trudijo vbogi učite¬
lji s otrocmi, koliko se vbijajo dan na dan u šoli s njimi, da bi jih otesali,
podučili u potrebnih naukih in vednostih, izbistrili njih glavo in vplemenili njih
serce! Kako gerdo tedaj, ako žolci do svojega učitelja nobene ljubezni nima¬
jo! Takim ne bo dobro ne na tem, ne na unem svetu; zakaj Bog sam vele¬
va u četertej zapovedi, da ne samo stari?e, temuč tudi svoje učitelje imamo
u časti imeti in ljubiti.

'Z.  Solar mora svojega učitelja spoštovati;  kajti sv. pismo nam po¬
ve, da tisti ki druge k pravičnosti napeljavajo, se bodo kakor
zvezde z m ir o m in vekomaj svetili.  Ako tedaj Bog sam take ljudi pred
drugimi plačeva in časti, morajo tudi učenci spoštovati in častiti svoje učite¬
lje, ki jim toliko lepih in koristnih naukov dajo, sosebno ako so zraven tudi
lepiga in poštenega zaderžanja. — In ko bi učitelji tudi slabo živeli, jih ven¬
dar ne smemo zaničevati; marveč vbogati jih kar nas lepiga uče, po njih sla¬
bih izgledih pa ne ravnati. ..Ohranil j nauke , 1 “  velijo bukve modrosti, „ kajti
nauki so tvoje ž i v lenj  Kdor svojega učitelja onečasti, Boga samega
onečasti, in gotovo se Bog zlo žali, ako šolarji svoje učitelje oponašajo, se njih
svaritvam posmehovajo, in njih prepovedi samoglavno in lehkodušno prelomijo.

3. Solar mora svojega učitelja vbogati  u vseh rečeh, kar nauk in le¬
po zaderžanje dotiče, in srne se reči, da brez pokoršine ne more učitelj svo¬
jih dolžnost dopolnovati, pa tudi ne šolar u nauku alj u dobrem napredovati.
Zatorej, ljubi žolci! ako vam učitelji zaterdovajo, da varujte se slabih paj¬
dašev in grešnih kratkočasov; da bojte se Boga in bežite pred grehom, ki
je naj veee hudo na svetu; da bodite pridni in ogibajte se lenobe, ki je mati
vsega hudega; da hote enkrat pred Bogom dajali račun, kako ste svojo mla¬
dost preživeli, kako obračali svoje dušne in telesne moči, itd. vbogajte jih,
pri vašem zveličanju vas prosim, sicer se vam bo prej ko ne še na tem svetu
vtepalo. Sv. Duh u svetem pismu pravi: -Kdor se nauka ogiba, bo u
nesrečo padel. Sprejmi svet in nauk, da končno postaneš mo-

Sv. Frančišk Serafiški, duhovni oče menihov. 395

der." — Kakor se deček u mladosti privadi, tako tudi n starosti bo. Jezus
je rastel na starosti in modrosti pri Bogu in pri ljudeh — tako morate tudi vi.

II o li t v a.

Ljubi Jezus! lepo te zahvalim za toliko lepih naukov, kterih si mi dal
po mojih učiteljih; oh da bi jih bil le vselej vbogal! Prosim te ponižno po
zasluženju svetih Solarjev Justa inPastora, razsveti mojo terdo glavo in moje
okorno serce, ogrej da zaslišane nauke ohranim, in svoje živlenje po njih vrav-
nam. Povemi pa tudi mojim ljubim učiteljem vse, kar somi dobrega skazali,
blagoslovi jih že tu na zemlji, po smerti pa jim daj večno živlenje. Amen.

Denašni dan je bilo u Ljublano prineseno sveto truplo sv. Vi tal a mučenika,
in u škofijsko cerkev shranjeno ob času škofa Otona, ki je od leta 1641 do
1664 Ljublansko cerkev vladal.

IV. Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti Frančišk Serafiški. duhovni oče menihov.

L letu 1182 je bil u Asisi, mestu Ubriske krajine na
Italianskem, rojen Frančišk Bernardoue, kteri se zavoljo go¬
reče ljubezni do Boga Serafiški imenuje. Tega si je božja
previdnost posebno izbrala, sveto vero ne samo na Laškem
pridigovati, temue tudi med neverniki razširjati.

Njegova mati ga je po silno težkem porodu u enem hle¬
vu povila, kamor je bila po nasvetu nekega nepoznanega be-

396

4. Oktober alj kozopersk.

raca prenesena. Kdo ne vidi že tukaj božje roke, ki je ka¬
zala, da bo Frančišk, akoravno sin bogatih starišev, enkrat
vso bogatijo popusti!, in u radovoljnem siromaštvu Bogu slu¬
žil? Kadar je bil Frančišk odrasel, se ga je oče, ki je bil
kupec pri kupčistvu poslužii, ki je tudi, po izgledu domačih,
u začetku za posvetne reci in za bogatijo veliko skerb imel.
Akoravno je pa bil rad vesel in dobrovoljen, ni vendar Bog,
ki ga je za velike reci namenil, pripustil, da bi skoz hudob¬
ne tovarše svojo nedolžnost zgubil. Vbogim je zmiraj vsmi-
len bil, in terdno sklenil, nobenimu milošine odreci; in ker
se je en dan zgodilo, da je silo opravila imel, in zatorej eni-
ga brez milodara odpustil, je po tem za njim letel in mu
obiln dar podelil, in zravno Bogu obljubil, u prihodnje nobe¬
nemu več milodaru odreči; katero obljubo je tudi vedno der-
žal. Enkrat se je prigodilo, da je na ulicah siromaka srečal,
in ker ni pri sebi denarjev imel, mu je svojo obleko poda¬
ril, in cunje vbozega sam oblekel. En drugikrat pak, ko je
jezdaril, ga je gobov človek vbogaime poprosil, Frančišk stopi
iz konja, podari goboviinu d n ar, mu poljubi roko in skoči so-
pet na konja. Ko pa nazaj za njim pogleda, ne vidi več vbo¬
zega, ker je zdajci zginil; on si je tedaj za gotovo mislil,
da ta gobov ni mogel kdo drugi biti, kakor Kristus sam, alj
en angel, in ta prigodba ga je močno razveselila, da je po¬
tem še rajši vbogaime dajal. Tudi posvetno ga zdaj ni več
tako veselilo, bolj je ljubil samoto in je bolj pogosto in go¬
reče molil. Gospod Boga je serčno prosil mu razodeti, kako
bi mu na njemu dopadlivo vižo služiti zamogel. Med molit¬
vijo se mu tedaj enkrat Kristus tako prikaže, kakor je nek¬
daj na križu terpel, ktera, prikazen je Frančiškovo serce s
takšno gorečo ljubeznijo do zveličarja napolnila, da se je
vsakokrat razjokal, kadar je britko terplenje križanega pre-
mišbval, alj podobo križanega vgledal.

Bog je svojemu zvestimu služavniku na mnoge čudne vi¬
že svojo sveto voljo razodel, na posebno vižo pak enkrat
pri sveti maši. Tukaj se je ravno evangeli bral, u katerem
je Jezus svojim apostolom vbožtvo priporočaval, in močno
so ga ganile besede Kristusove: „Ne taške na pot, tudi
ne dveh sukenj ne čevlov, ne palice; zakaj dela¬
vec  je  ( vr  e de  n svoje jedi.“ Kadar je lete besede sli¬
šal, je zapazil da mu je Bog pamet na posebno vižo rasvet-
lil, in njegovo voljo spodbodil. Zdelo se mu je, kakor da bi
mu Bog govoril: Frančišk prihoduo imaš po tem ravnilu ži¬
veti. In poglej! Frančišk vboga te notranji glas, in ga hoče
zdajci spolniti. S denarjem, ki ga je še pri sebi imel, odari

Sv. Frančišk Serafiški, duhovni oče menihov. 397

vboge, izzuje svoje čevie, verze preč svojo palico in pas,
obleče debelo spokorivno oblačilo, se prepasa s debelo verv-
jo, in sklene za naprej prav pobožno živeti, kakor nekdaj
apostoli. Ves vnet za čast božjo se poda zdaj med ljudi in
vabi grešnike k pokori in poboljšanju. In vsaki, kateri je
njegove govore poslušal, ki jih je s toliko gorečostjo imel
in s takim potisom, je bil močno ganjen in je resno svoje živ-
lenje poboljšati začenjal. Tako je sv. Frančišk veliko greš¬
nikov iz grešnega spanja izbudii in na pot zveličanja pripe¬
ljal. Zatorej je bil tako visoko poštovau, da je več njih že¬
lelo se njemu pridružiti k temu ojstremu živleuju, in mu ue-
vtrudljivo pomagati pri njegovem svetem delu.

Kmalo se je dvanajst takih mož okolj njega sbralo, ki
so goreli za čast božjo in zveličanje duš- Tim Frančišk pri¬
poroči samo božje kraljestvo vselej pred očmi imeti, za tega
voljo svet in njegove sleparije zaničevati, samega sebe za¬
tajiti in meso pokoriti. To jim priporočivši jih razpošlje u
mesta in vasi pokoro pridgat, in za popotnico jim da besede,
kijih  u psalmih beremo: „Verzi svojo skerb na Go¬
spoda, in on te bo živil; on pravičnega ne bo ve¬
komaj u nadlogi pustil.“  In ker se je število tistih zmi-
raj množilo, ki so njegovi učenci biti kotli, jim je ravnila dal,
po katerih bi imeli živeti. U tih so bili zapopadeni evangel-
ski nauki, kateri peljajo k popolnomasti; tim je pristavil še
posebne pravila, ki so jednolično živlenje družnikom njego¬
vega reda ohraniti imele. Delo in bogoslužnost je svojim bra-
tam priporočeval, denarjev prijeti pripovedal, in samo to vzeti
pripustil, kar je k obranenju živleuja potrebno; vbogaime pro¬
siti se nimajo sramovati, temuč misliti na siromaštvo, u kate¬
rem je Jezus živel. Frančišk se je po tem u Rim podal, in
je s svojimi tovarši večno čistost, radovoljtio vbožtvo in ved¬
no pokoršino duhovnemu glavarju pred namestnikom Kristu¬
sovim obljubil. Inocenc lil. Rimski papež je pri ti prilož¬
nosti lete redovniške zakone u letu 1209 potverdil, in Fran¬
čiška poglavarja tim redovnikam postavil. Tako je bil red
osnovan, ki je od svojega Zavodnika red sv. Frančiška ime¬
novan, in po celem kristianskem sveti razširjen od pervega
začetka do današnega dneva med vsemi narodi čast božjo
razžirja in duše Bogu pridobuje. Frančišk pelja zdaj svoje
redovnike u Asisi in se vseli u zapuseno bajtico, blizo ime¬
novanega mesta, pri kateri je bila cerkvica imenovana Por-
ciunkula. U le ti cerkvici, posvečeni Marii, je on s molitvijo
in ojstrim postom Bogu služil, in je sam sebe in svoje re¬
dovnike s samimi miiodari preživih Prebivavci okolice so jih

398

4, Oktober alj kozopersk.

visoko spoštovali. Vidivši veliko koristili dobroto, katero so
redovniki Frančiškovi povsod s d jan jeni in besedo ljudstvu de¬
lili, mu redovniki sv. Benedikta cerkvico in prostor, ki je
okolj nje bil, prepuste, da bi tukaj za se in svoje redovni¬
ke pervo redovno hišo napravil, katero izročilo je svetnik
s velikim veseljem prevzel.

S nar bolj potrebnim preskerbljen, si je zdaj Frančišk
naj prej svoje učence, katerih število se je vedno množilo,
u vsih krepostih vaditi in okrepčati prizadeval, da bi, sa¬
mi močni u dobrem, ložej bližuega hudega obvarvati in k do¬
brima voditi zamogli. Zatorej jim je hotel ,saiu s svojim iz-
gledom naprej svetiti. Ojstro pokoro je on vse svoje žive
dni delal, katero je drugim pridgoval. Njegova hrana je bila
brez zabele in merzla, ako je bil pa bolan, je jedel gorko, alj on
je jed s pepelom potreso val; sama čista voda je bila njegova pija¬
ča. On ni le samo navadni štirdesetdanski postderžal, temučse
tudi vsako leto po svetih treh kraljih drugih štirdeset dni postil,
ravno tako tudi od praznika apostolov Petra in Paula noter
do vnebovzetja Marie in potem še k časti arhangela Mihaela
in drugih angelov. Gola zemlja je bila njegova postelja in
kamen alj poleno je bilo njegovo podglavje. Njegova obleka
je bila debela suknja. Svoje telo je strahoval in pokoril in
slabo redil; da bi duh bolj na nebesa mislil. Vsak dau se
je bičal do kervi, da se je grehov obvarval. U začetku, ka¬
dar je svet zapustil, je strašne skušnjave zoper sveto či¬
stost prestati imel, alj on jih je vsakrat s božjo pomočjo
srečno premagal, ker je po navadi u merzlo vodo skočil, da
bi oginj mesne poželjivosti pogasil. Enkrat pa, ko je bila
skušnjava silno huda, se je svetnik u sneg ulegel, in tako
dolgo ležal, da je skušnjava minula. Kakor si je Frančišk
prizadeval čisto serce ohraniti, tako ga ni nikolj oskrunil s
prevzetnostjo, ker se je vselej napuha varoval, ker je dobro
vedil, da nas le ponižnost popolnoma. On ni mogel torpeti,
da bi ga kdo hvalil, ker se je nar bolj hudobnega človeka
imel. Noben se nima poprej, hvaliti, je djal, dokler ne vidi¬
mo, kakšen konec je vzel. Človek ni več ne manj, kakor kar
je pred božjimi očmi. Enkrat ga je pobožen redovnik upra-
šal, kaj sam od sebe misli ? Svetnik mu odgovori: ..Jaz mis¬
lim, da ni na celem svetu veči grešnika od mene." In ko mu
redovnik reče, kako zamore kaj takega terdili, mn Frančišk
odgovori: „Ako bi bil Bog nar bolj pregrešnimi! človeku to¬
liko milosti skazal, kakor meni, sim si svest, da bi on Bolj
hvaležen in pobožen bil, kakor sim jaz. 1.  Iz zgol ponižnosti
ni hotel postati duhovnik, ker se je nevredniga deržal tako

Sv. Frančišk Serafiški, duhovni oče menihov. 399

svete službe. Zatorej je mašnike visoko častil, in je imel
navado reci: „Ako bi inašnika in angela skupej srečal, bi
pervič mašniku roko poljubil, in še le potlej angelu spodob¬
no čast skazal, ker smo tistemu več časti dolžni, ki ima pre¬
sveto telo Jezusa Kristusa u rokah, in ga nam podaja.“ O,
sveta ponižnost! kako si ti lepo Frančiška kinčala!

Vredno popisati njegovo radovoljno siromaštvo, ktero je
tudi svojim redovnikom vedno priporočeval, ne najdem dovolj
besed. Njegova goreča ljubezen do Boga je bila tako veli¬
ka, da ga je bolj angelu, kakor človeku podobnega delala.
Živel je sami molitvi in nič druzega ga ni veselilo, kakor
Kristusovo terpleuje, čednosti Marie, alj živlenje svetnikov
premišljevati. Dostikrat jc bil od molitve tako vnet, da je ves
zamaknjen, in pri ti priložnosti ni drugih besed govarjal, ka¬
kor: „Moj Bog in moje  vse!“ Kadar je od Boga govo¬
riti slišal, se je njegovo serce od ljubezni do Boga tako vne¬
malo, da se je zdelo, da znotrajšni oginj na njegovem obra¬
zu gori. Iz ljubezni do Boga je bližnega, kakor sam sebe
ljubil in mu serčno rad telesne dela milosti skazoval, bolni¬
ke obiskoval in jim ljubeznivo stregel, vbogim pomagal, kar¬
koli je zamogel, svojim ustam je kratil, in lačne nasitil, ža¬
lostne je tolažil in vsakemu u vsakteri težavi u pomoč priti
želel. Vsim je hotel vse biti.

Njegova goreča želja duše večnimu zveličanju pridobi¬
vati je bila tako velika, da se je celo u Azio podal, in sto¬
pil pred Babilonskega »Sultana resnice kristianske vere oz-
nanovat, rekoč: „Jaz sim poslan ne od ljudi, ampak od vse-
gamočnega Boga, vam in vašemu ljudstvu pot k zveličanju
pokazat, in da vam oznanim resnico svetega evangelia ? Sul¬
tan se je čudil čez moža, ki neprestrašeno svojo vero oz-
liauuje, ga obdari in ga pusti, brez mu kaj žalega storiti.

»Sv. Frančišk se je vernil u Italio in je sozidal samo¬
stan in cerkvo na gori Alverno. Tukaj u samoti je goreče
molil in britko terpleuje Kristusovo premišloval. Bog je svo¬
jemu služavniku za to njegovo pobožnost mnoge in velike
milosti skazal, med katerim je nar bolj čudna prikazen, ka¬
tero je dve leti pred svojo smertjo imel. Kadar se je nam¬
reč, kakor po navadi ravno na čast sv. Mihaela štirdesel dni
postil in druge ojstre pokore dopernašal, se je zamaknil okolj
praznika povzdignjenja svetega križa. SJ zamaknenji vidi pre-
svitlega serafina iz nebes se izpustiti, kateri se je blizo nad
njim vstavil. Le ti je imel šest perut, in u sredi tih je bil
sam križani Jezus, na katerem je vsih pet svetih ran viditi
bilo. Kadar je Jezusa pod to podobo pričejočega vidil, je

400

4. Oktober alj kozopersk.

veliko veselje občutil; alj kadar je njegove rane vidil, in na
njegov«? terplenje pomislil, se mu je serce od grenke žalo¬
sti skorej razpočilo, in u tem trenutku zadobi on na svoji
strani, na svojih rokah in nogah enake rane, iz katerih je
lterv tekla. Svetnik je imel te rane do smerli; on jih je ho¬
tel sicer prikrivati, alj vendar so se kakšin krat zagledale:
po njegovi smerti pak so jih vsi prav na tenko vidili. Gro¬
zne bolečine je on zavolj tih ran prestal, alj s velikim ve¬
seljem, ker je bil tako svojemu Zveličarju bolj podoben.

Dve leti potem je močno zbolel, in ker je po milosti božji
spoznal, da se konec njegovega živlenja bliža, se je rekel
nesti u cerkvico Porciunkula. Tukaj pobožno prejme svete
zakramente, se reče položiti na gole tla, pokliče pred se
svoje redovnike, jih opominja Bogu služiti, pokoro delati, in
posvetno blago zaničvati, jih blagoslovi, ter jim reče: „Bo-
dite z mi rej sta n oviti u strahu božjem. Zveličani
so tisti, kateri so dokonča stanovitni u tem, kar
so začeli. Zdaj grem k Bogu in vas priporočim
njegovi milosti. 44  Po tem si reče citati terplenje Jezusa
Kristusa iz evangelia sv. Joaneza. Zadnič moli še 141. psalm
do besed. „Izpeli mojo dušo iz ječe, da bom tvoje ime hva¬
lil;  pravičiii na mene čakajo, dokler ti meni to dobroto sto¬
riš. 44  Pri teh besedah umerje u letu 1226.

Ze dolgo popred, ko je svoje grehe britko objokavai,
je bil zagotovljen, da so mu čisto vsi odpušeni, drugo pot
pak, da bo večno zveličanje dosegel, in akoravno ga je leto
zagotovlenje močno potolažilo in silno razveselilo, ni vendar
jerijal, svoje grehe obžalovati, in pjstro pokoro delati, rekoč:
Ako bi bil tudi samo enkrat le en majhen greh storil, bi ga
moral vendar objokovati vse svoje žive dni.

Nauk in posnema •

1. Ako bi bil tudi samo enkrat le eu majhen greh storil, bi ga moral
vendar objokovati, dokler sim živ, pravi sv. Frančišk. Ali tudi ti tako misliš \
Svoje žive dni si ti veliko sto, ja tisuč majhnih grehov storil, in morebit
radovoljno in po nemarnosti. Čez le te grehe, akoravno odpustljive, koliko solz
si pretočil Kolikokrat si jili obžaloval ? Kakšno skerb imaš, se jih varvati
Ti grešiš brez straha in ne porajtaš. Dostikrat nemarno praviš: Saj je le en
majhen greh. Majhni grehi  se ne štejejo; zavoljo tih ne bom pogubljen i.
t. d. Alj ne sv. Frančišk ne drugi svetnik ni tako mislil in govoril. Res je,
da je odpustljivi greh le majhen proti smertnimu grehu, alj vendar je veči

Sv, Frančišk Serafiški, duhovni oče menihov. 401

od vsih z lego v na svetu. Zavolj majhnih grehov ne bo človek pogublen, ako
jih pa zaničuje, pade iz majhnih u glavne grehe, ki ga zadnič u pogublenje
pahnejo. Akoravno se s majhnimi grehi ne žali tako Bog, kakor s smertni-
mi, se vendar žali. Kdo se bo pa prederznil reči, da ni srepa reč, ako člo¬
vek Boga žali ? Sv. Hieronim pravi: „Ako se Bog tudi u naj majnši reči žali,
se ne sme vendar to žalenje za malo imeti/-' — „Jaz ne vem/•' pravi sv.
Paulin, „kako je mogoče to malo ceniti, s katerim se božje veličanstvo žali!"
Ako se majhna krivica kralju stori, se ima vendar za veliko, ker je visoki
oselji storjena. Koliko več se mora majhen greh za velik imeti, ker se s njim
naj vikšemu, ld je gospod nebes in zemlje, krivica stori? Vsak odpustliv greh
Boga žali, in to more zadosti biti, nam pokazati, da je odpustlivi greh veči,
kakor si mislimo. Prosi danes Gospod Boga, naj ti milost da, spoznati, ka¬
ko velik je majhen greh; da se ga boš za naprej prav skerhno var val, in
se tistih, ki si jih do zdaj storil, se prav spokoril. „Kdor Boga ljubi in mu
kakor sin, in ne kakor sužnik služiti hoče, se boji ga u naj manjši reči raz¬
žalitipravi  sv. Bazili.

2. „Zveličani tisti, kateri so do konca stanovitni u tem,
kar  so  začeli/-' pravi umirajoč sv. Frančišk. Gorje pak tistim, kateri bo¬
gaboječe živeti začnejo, alj kmalo to pot zveličanja popustijo, ker Kristus
pravi: „Nobeden, kateri s svojo roko za drevo prime, in nazaj
gleda, ni pripraven za božje kraljestvo."  Začetik sam ne dokonča
dela; človek mora začeti, posledovati, in začeto dobro dokončati. „Pri kristja¬
nih se ne gleda toliko na začetik, kolikor na dokončanje/-' pravi sv. Hiero¬
nim. Sv. Paul je slabo začel, alj on je dobro dokončal. Pri Judežu se mora
začetik hvaliti, alj konec je izdaja. „Ni velika reč, kaj dobrega začeti," piše
sv. Auguštin, „alj u dobrem do konca ostati, to je popolnoma in prinese ve¬
nec večne slave. Hočeš večno zveličan biti,  začni iskreno bogaboječe živeti,
in posledaj u enaki viži iskreno, kakor si začel, in ne daj se od slabih iz-
gledov drugih ljudi, alj od kakšne skušnjave zmotiti. „Cimu nam bo," pravi
sv. Bernard, „ee za Kristusom hodimo, pa ga ne dojdemo!" Zatorej uči sv.
Paul: ,,Tekajte, da ga dojdete." Tam naj bo, kristian, cil tvojega teka, kder
je Kristus. On je bil pokoren do smertj. Tekaj, kolikor hočeš; bisera zve¬
ličanja ne bodeš zadobil, ako do smerti tekal ne boš.

M o ! I t v a.

Bog! kteri svojo cerkev po zaslužeuji sv. frančiška s novimi duhov-
skimi otroci množiš; daj nam po njegovem izgledu pozemeljsko zaničevati,
in se deležnosti nebeških darov vselej veseliti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

II. Del.

26

402

5. Oktober alj kozopersk.

\

V. Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti Plači tl In njegovi tovarši, mučeniki.

Sv. Placid, redovnik sv. Benedikta, je bil rojen u Ri¬
mu. Njegovimu očetu je bilo ime Tertuli, kije  bil močno
spoštovan od vsili Rimljanov ne le samo zavoljo njegovega
žlahnega rodu in imenitne službe, temuč zavoljo njegove po¬
sebne modrosti in bogabojecosti. U tem času, ko je Bog Ter-
tula s Placidam obdaril, je sv. Benedikt na Laškem svoj red
osnoval, katerbga gorecost pri izobraženju mladosti je daleč
slovela. Pobožni Tertuli je svojega komaj sedem let starega
Placida k Benediktu peljal, in ga prosil mladega Placida po
naukih kristianske vere rediti, in u znanostih podučiti. Pla¬
cid od božje previdnosti s vsemi sposobnostimi obdarovan in
od takega učitelja vodjen, ni le samo u znanstvu napredoval,
ampak tudi u keršanskih čednostih tako rasel, da je celo du¬
hovnikom u izgled bil in da ga je sv. Benedikt med vsemi
drugimi nar bolj ljubil. Alj tudi Placid ni hotel tega samot¬
nega živlenja, ki mu je tako ljubeznivo bilo, več zapustiti,
ampak je sklenil redovnik družine sv. Benedikta biti. Nje¬
gov oče, ki je njegovo sveto in čudopolno živlenje vidil, mu
je iz serca rad pripustil, in iz hvaležnosti do učitelja, ka¬
teri je ljubeznivega sina tolike čednosti naučil, mu je mnogo
zemlje u dar dal, ki je bila blizo hriba Kasino, na katerem
je bil sv. Benedikt svoj samostan zidati začel. Ta dar je bil
Benediktu tim ljubši, ker je zdaj pričeto delo lehko dokon¬
čal, in za njegov obstanik obilno preskerblen bil. Tertuli je
dobro spoznal, da svojo premoženje nar bolje oberne, akoga
tistim da, ki Bogu služijo, mlade ljudi odgojivajo, in revnim
bratom pomagajo. Zatorej je temu redu še eno grajšino dal,
ki je bila na Sicilianskem otoku, in ki je osemnajst vasi pod
sebo imela. Alj oni, ki so pod to grajšino bili, niso vsi tako
mislili, in so na vsako vižo, tudi s silo se protivali, da bi ti
dar meniham u roke ne prišel. Kadar sv. Benedikt zve za
njih protivne misli, ne vidi druge bol jši poti jih potolažiti, ka¬
kor da Placida u Sicilio pošlje, da se tako njih nepokojni
duh pomiri. Akoravno je bil Placid le eno in dvajset let
star, je bil vendar k temu opravilu med vsemi redovniki nar
bolj sposoben, ker se je bila govorica od njegove svetosti
in čednosti in čudežev, ki jih je storil, tudi že na otok Si-
cilie razširila, in ker je on s svojim zaderžanjem si vse pri-

Sv. Placid iu njegovi tovarši, mučeniki. 403

kupiti in podvreči vedel. Da tedaj Placidu svoj blagoslov in
ga s dvema drugima redovnikoma u Sirilo pošlje.

Placid se ni protil temu težkemu opravilu, temuč vboga
svojega vikšega duhovnega poglavarja, kakor je obljubil, in
odide. Bog je spremljal po poti svojega zvestega siužavui-
ka, iu mu je milost skazal, da je u božjem imenu čudeže de¬
lal; dva bolnika je ozdravil, slepi so po njegovi molitvi vid
zadobili, gluhi in mutasti sluh in govor; od hudiča obsedene
je odrešil. Ko so prebivavci Sicilie te čudopolne dela sli¬
šali, so Placida komaj čakali, iu so mu pri njegovem doho¬
du veliko čast skazali. Zdajci je vse, česar so se bili drugi
polastili, s grajšiuo spet sdružil, iu svojemu redu ohranil; in
tako je opravilo, ki mu ga je sv. Benedikt ‘naročil, srečno
zgotovil. Blizo mesta Mesine je začel samostan zidati, kar
mu je sv. Benedikt rad pripustil, in ga za apata postavil. U
štirih letih je bil samostan sozidan s cerkvico, in Placid je
u njem prebivati začel. Okolj njega se jih je mnogo sbralo,
ki so s njim živeti hotli; on jih je kakor oče ljubil in časno
in večno osrečiti iz serca željel. Zategavoljo jim je kazal,
kako naj človek vse zapusti, in vendar zaklad posede, ka-
teriga mu ne more nobeden ukrasti; jih je vižal svetu um¬
reti in samemu Bogu živeti; jih je učil greh sovražiti iu čed-
dosti ljubiti. In k timu svetemu živlenju jih ni samo s lepimi
besedami pregovarjal, ampak s izgledami silil. Njegove bese¬
de in dela polne goreče ljubezni do Boga, združene s čudeži,
ki jih je storil, so vsakemu serce vnemale, samemu Bogu živeti.
Nar več časa je molitvi posvečeval, in skorej vsakratje sol¬
ze prelival, kadar je molil. U štirdesetdanskem postu se je ta¬
ko ojstro postil, da je samo o uedelah, torkih in četertkih si
s vodo žejo gasil in s kruhom lakot tolažil, druge dni pa se ni
še otešal ne. Vina ni hotel pokusiti. Čeravno je bil mehkoču-
ten in šibek, vendar ni nikelj islekel svojega rasovnika; spal
je le malo časa na golih tleh. Govoril je le malo, iu vsakrat
pred dobro pomislil, kaj ima izustiti; ni terpel da bi kdo pričo
njega od svojega bližuega slabo govoril, še manj pa je sam
pregreške drugih kedaj omenil. Proti samem sebi pjster, je
bil drugim polu ljubeznivosti, in ni bilo mogoče ga razjeziti.
Drag čas je prav ceniti znal, iu ga ni pustil teči brez dobrih
del, ker je dobro vedel, da enkrat zgublen nazaj ne pride.

Ni bilo še dosti let preteklo, od kar je Placid u svojem
samostanu živel, ko se je že daleč njegovo sveto živlenje raz¬
glasilo, in dosti njih je meniha viditi želelo, ki je svojemu
učitelju sv. Benediktu u čednostih enak bil. Tudi u Rimu je
slovel, in dva brata pa ena sestra, katere je Placid doma po-

26 *

404 5. Oktober alj kozopersk.

pustil, kadar je sv. Benediktu u odgojenje izročen bil, se na¬
potijo dragega brata po dolgih letih sopet vidit. Kakšno ve¬
selje so morli občutiti, ki so se bili ko otroci popustili, in se
zdaj u naj lepši mladosti vidijo! Nauki in izgledi pa tudi lju¬
bezen do ljubeznivega brata so jih tako ganili, da so vsi tri¬
je u samostan se preseliti sklenili. Božja previdnost jim sicer
ni tega pripustila, alj jih je vendar do smerti združene ohra¬
nila, in vsem trem skupej venec mučeništva podarila.

Ko so Placid, brata in pa sestra u Sicilii mirno živeli, pri¬
de morski razbojnik iz Afrike s velikim brodovjem do primor¬
ja Sicilianskega. Mamuha je bilo ime sovražniku kristianske ve¬
re. Kadar je ta nečlovečnež mesta in vasi na primorju Mesin-
ske okolice obropal in dosti ken i prelil, je planil u samostan,
u katerem je Placid prebival. Nar popred je poropal u cerkvi
in samostanu, kar je dobil; in Placid s svojima dvema bratoma,
s sestro in trideset drugimi redovniki je bil vjet. Mamuha je
vse skusil primorati, da bi kristiansko vero zatajili in Moha¬
medansko poprijeli; alj vse žaganje je bilo zastonj, ker so
vsi enoglasno zaprisegli, da Kristusu nezvesti biti nočejo. Div¬
jak je mislil, da bo s mučenjem njih terdno vero zrušil in zinisli
u ta namen nar strašnejši terpinčanje, posebno pak za Placi-
da, ker je druge serčno nagovarjal, da naj stanovitno terpe,
ker bo terpleuje le malo časa trajalo. Grozovitno jih je za
noge obesti ukazal, in spodej oginj zakuriti, da bi jih dim za¬
dušil ; zdaj so bili za roke obešeni in na njih noge so bili tež¬
ki kamni navešeni. Placid je pri vsem mučenju hvalo božjo pre¬
peval, zatorej mu je zobe s kamnom izbiti in jezik iztergati
ukazal. Zadnič, ko ni vse nič pomagalo, jim je vsem glave
odsekati zapovedal. Nar več si je Mamuha prizadeval Flavio,
Plaeidovo sestro od kristianske vere odverniti. Posebej jo je
pred sC poklical, jo je pregovarjal, da naj se veri odpove in
nji je s sladkimi besedami vse obetal, ako bo njegovo željo
dopolnila. Alj ona je više cenila biser zvestobe in čednosti,
kakor vse bogastvo nevernika, in se ni dala zmotiti. Kadar
Mamuha vidi, da devica ne porajta za njegove besede, in da
je vsa prizadeva zastonj, zapove ves serdit iz F1 a vi e obleko
do nazega istergati, jo za noge obesti, brez usmileuja bičati,
in jo tako primorati Kristusa zatajiti. Vso razmesarjeno stori
nečlovek odvezati in jo zasmehava rekoč: „Sramovati bi se
imela, blagorodna Rimljanka, da si naga.' 1  Flavia odgovori po-
terpežlivo in polna dostojnosti: „T ega kar terpim iz lju¬
bezni do kristianske vere, me ne bo nikdar sram.
Izmisli nove muke me terpinčiti, poglej, jaz sim
pripravleua jih preterpeti. 44  Te besede so ga tako raz-

Sv. Placid in njegovi tovarši, mučeniki. 405

sevdile, da Flavio svojim služavnikam čez da, naj jo osramo¬
tijo. To povelje sveto devico grozno ostraši. U tej stiski se
priporoči božji mogočnosti in moli, ji sveto čistost neoskrunje¬
no obraniti- Kadar jo nasladni divjaki zgrabiti hočejo, odre¬
venijo vsim roke, da jih nodeden ni ganiti zamogel; tako je
Bog cudopolno zvesto devico neoskrunjeno ohranil. Zadnic je
bila s mečom ob živlenje djana.

Nauk in posnema.

1. Sv. Placid ni bil nikdar jezen. Te besedice veliko n sebi zapopade-

jo. Slabotni človek je mnogim pregreham podveržen, alj med vsemi temi pre-
greškami je nar bolj pogostna jeza,  in le malo ljudi se najde, kateri bi ji
več alj manj podverženi ne bili. Vender mormo razločiti med grešno jezo in
med pravično. Nar svetejši ljudje, Kristus sam se je jezil, alj ta jeza ni iz¬
virala iz hudobije alj iz človeške slabosti. Jeza je grešna,  kadar se člo¬
vek brez pravega uzroka jezi; če se čez tako reč razserdi, kder bi se ne

imel jeziti. Še bolj pregrešna je, če se človek ves od nje premagati da, in
se u svoji togoti hudovati, preklinjati, alj celo božje ime nemarno u jezi iz¬
govarjati začne; če jezo u svojem sercu hrani, da se iz majhne jeze sovražtvo
porodi. Greh jeze zamore biti smerten alj odpustliv, kakor je reč, iz katere

jeza pride, velika alj majhna in kakor so okoljšine. Ker smo že iz sebično¬

sti k ti pregrehi nagnjeni, moramo skerbno vse priložnosti bežati. Ne jezi se
nikdar brez prayičnega uzroka, nikdar čez tako reč, ki se ne splača; nikdar
se ne daj od jeze omamiti, da bi u jezi zmerjal alj preklinjal; ako si pa ta¬
ko nesrečen bil, da si u ta greh padel, moraš hitro, ko se zbrihtaš, ga iz
serca iztrebiti. „Vsaki človek bodi k jezi počasen/'  opominja sv. Ja¬
kob. „Kdor se čez majhne reči razserdi, bo bolj nagnjen k gre¬
hu,"  stoji u prigovorih. »Iztrebi jezo iz svojega serca,"  opominja sv.
Duh. Prosi Boga vsak dan,  da ti milost da, škodlivo strast jeze potlačiti;
Bog ti ne bo svoje milosti odrekel, alj s njegovo milostjo moraš tudi delati,
da sam sebe premagaš. Vemo da so svetniki, ki so jezi podverženi bili, po¬
polnoma se premagali. Zvečer so mislili, ali so čez dan u ta greh padli; in
ako so vidili, da niso tisti dan jeze opustili, kakor so želeli, so si pokoro
naložili, zraven pa terdno sklenili s božjo pomočjo drugi dan svoje nagnenje
potlačiti. Svetnike moraš posnemati, ako jeze odrešen biti hočeš.

2. Sv. Placid je čas zmirej prav dobro porabil, in nikdar ni bil brez
dela. Dobro je spoznal, kako drag je zlati čas, in čemu nam je naj modrejši
Bog Čas dodelil. Oh! da bi to spoznal, bi ga gotovo ne zapravljal. »Nič ne
bolj dragega, kakor čas,"  piše sv. Bernard, „alj žali Bog! nič se
manj ne obrajta, kakor čas; dnevi zveličanja pretekajo, in no¬
beden tega prav ne pomisli."  — »U majhnem času more človek od-

406

5. Oktober alj kozopersk.

pušanje grehov in večno zveličanje zadobiti,“ piše dalej sv. Bernard. Drago¬
cen je tedaj čas; le to pa samo tisti prav spoznajo, katerim ga Bog več ne
da. -Ako bi kdo samo pol are časa pokoro delati n pekel nesel, in proda¬
jal, bi pognbleni tisuč svetov radi zanj dalipravi  sv. Bernard. — Ti-
suč svetov za pol are časa! glej, tako drag je čas. Vedi da je čas, ki ga
zdaj imaš, kratek in ko enkrat preteče, se ne poverne več. „Cas je kra-
tek,“ poterdi sv. apostol; in Job pravi: „Clovek le malo časa živi;
dnevi človeka so kratki. Kratke leta pretekajoV  Ako bi imel tildi
sto let živeti, vendar je le kratek čas tvojega živlenja. Poslušaj kaj pravi
sv. Hieronim. ..N a j si bo čas tvojega živlenja dolg kakor hoče,
je proti večnosti le kratekV  Tn zares, čas živlenja ki je že pretekel,
je preč, ga ne bo več; ta tedaj ni več. tvoj. Prihodni čas je neznan; tildi tega
nimaš, ker ne veš, ali ga bo kaj za te, alj ne. Tvoj je samo zdajšni čas; alj
tudi ta gre hitro naprej, in ker je kratek kmalo preteče, in tebi ga malo osta¬
ne. Včerajnc are so pretekle za te, in vekomaj jih nazaj ne bo. Poglej, s
milostjo božjo moreš zamujeno dobro popraviti, alj zgubljenega časa ne mo¬
reš. Ako je pa vse to res, kako je mogoče, da ti kervavih solz ne točiš čez
toliko zgublenih ur, dni, tednov, mescov in let,  u katerih si imel priložnost
dobre dela dopernašati, in za tvoje zveličanje skerbeti? in ti vsega tega nisi
storil? Kako je mogoče, da bi saj dans terdno ne sklenil čas, ki še tebi osta¬
ne, prav oberniti? Misli dostikrat na besede: <'as je drag, čas je kratek,
čas nazaj ne pride.

To naj te spodbode, da zanaprej drag čas dobro porabiš. More biti je
to zadnje leto, zadni mesec, ki ti ga Bog pusti, Ako ga prav ne oberneš, boj
se, da si ti ne zgodi, kar sv. Bernard žuga. „Bog grešniku čas od¬
vzame, katerga uzlo oberne.“ „Misli tedaj zmirej na konec, in
ne pozabi, da čas zgublen nazaj ne pride,“  opominja blaženi Tomaž
Kempčan.

H o li t v a.

Bog, ki nam praznik sv. mučenikov, Placida in njegovih tovaršev ob¬
hajati daš; daj nam tudi u večnosti se s njimi veseliti. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu. Amen.

Današni dan se obhaja častit spomin sv. Peregrine,  device in muče¬
nice, ktero so u Rimu leta 314 s verigami do smerti stepli. Njeno sveto tru¬
plo je bilo na pokopališu sv. Priscile u Rimu vzdignjeno, in od papeža Ale¬
ksandra VII. u letu 1660 redovnikom pušavnikom sv. Auguština u Ljublano
dano, in 5. kozoperska slovesno u nekdajno cerkvo teh menihov prineseno.
Njene svete košice zdaj počivajo u cerkvi sv. Ane u Tujncah, u komendi sv.
Petra na Krajnskem.

Sv. Brano, duhovni oce menihov.

407

VI* Dan oktobra alj kozoperska«

Sveti Bruno, duliovni oce menihov.

Zavodnik reda Kartuzianov, sv. Bruno je bil rojen u slav¬
nem nemškem mestu Koloni. Imena njegovih starišev nam ni¬
so znane, alj to dobro vemo, de so žlahniki bili, in prav bo¬
gaboječe živeli in tudi vso skerb imeli u mlado serce Bru-
nota kristianske čednosti zasaditi, in ga prav pobožno odgojiti.
U tistem času so na Parižkem vseucilešu nar imenitneši uci-
teli znanstva učili, in mladenči od vseh krajev sveta so se
u šolo tukaj sberali. Tudi mladi Bruno je bil od svojih sta¬
rišev u Pariz poslan sebi potrebnega znanstva pridobiti.

Bruno je bil tako marliv, da je kmalo doktorstvo bogo-
slovstva dobil. Sv. Aunon škof imenovanega mesta Pariza, ga
je duhovnika posvetil in ga je izvolil korarja alj kanonika
mesta Reims. Poprej, ko je Bruno u Reiins odšel, se je u
Parizu nekaj strašnega zgodilo. Umeri je človek, kateriga
so vsi prav pobožnega in zlo učeniga imeli. Po cerkveni šegi
je bil u cerkvo nesen, da bi se pred pogrebom zadne mo¬
litve za njegovo dušo imele. Ko so zadušnice peli, pri be¬
sedah : „Odgovori meni: koliko je mojih hudobij in mojih gre¬
hov,“ truplo mertviga zavpije s strašnim glasom: „Po pra¬
vični sodbi božji sim zatožen . 44  Drugi dan se ravno pri tistih
besedah zadere: „Po pravični sodbi božji sim sojen . 44  Tretji
dan se ravno tako zgodi; inertvi zavpije: „Po pravični sodbi
božji sim pogublen . 44  Vsi pricejoci so se te prigodbe grozno
prestrašili; pred božjo pravico trepetaje cerkvo popustijo, in
terdno sklenejo skerbeti, da bi njih duša pred sodni stol
božji brez dolga prišla.

Tudi Bruno je to strašno prigodbo vidil in tiste srepe
besede slišal; sodba božja mu je po ušesih šumela. Mi¬
lost božja ga je skoz ta strahoviten dogodek ganila, da skle¬
ne svet in njegove sleparije popustiti in samo za zveličanje
svoje duše skerbeti, naj se mu to ne bi naklucilo, kar se je
žalivrednimu ucenimu. Tudi svojih šest prijatlov, ki so priča
bili tega straha, je pregovoril u ti reci ga posnemati. Vse
svoje premoženje so zdajci prodali in med vboge razdelili, so
popustili znance in prijatele , in se na pot podajo. U tistem
času je bil u mestu Grenobl na uzhodni meji Francozke de¬
žele škof Hugo, katerga svetost in modrost je daleč slovela.
K temu se Bruno in njegovi tovarši obernejo, da bi jim pot
pokazal svetu umreti in samemu Bogu služiti. Mladenči pri-

408

6. Oktober alj kozopersk.

dejo pred svetiga škofa, mu pripovedo, kaj se je u Parizu
zgodilo, mu razodenejo sklep, ki so ga storili in ga prosijo jim
inilostivo dovoliti u svoji škofiji en kraj, kder bi vsega sveta
odločeni u premišlovanji, molitvi in pokori Bogu služiti, se k
sinerti in pravični sodbi božji pripravljati mogli. Sv. Hugo se
je silno oveselil želje mladenčein spolniti. Kavno tisto noč se
mu je namreč senjalo, da je vidil u pušavi, imenovani Kartauz,
cerkvo zidati, in sedem zvezdic, ki so iz tal prišle in se proti
njemu obernile, kakor da bi mu pot u cerkvo kazale. To mu je
znamnje bilo, da je ptuje mladenče sain Bog k njemu pripeljal.
Blizo mesta Grenobl je pust kraj Kartauz med visokimi hribi
in strašnimi skalami, katerih verhi so skorej celo leto s sne¬
gom pokriti, in s meglo obdani, kder le zverina prebivati za-
more. Sv. Hugo pripelje mladenče, polne ponižnosti in svete
iskrenosti, u le to strahovito pusto dolino in jim odkritoserčno
vse nadloge in nevarnosti pokaže, ktere bodo tukaj prestati
imeli. Alj Bruno in njegovi tovarši, kateri so tukej najdli, kar
so iskali, se niso dali oplašiti. Tukaj so cerkvico k časti sv.
Joaneza in za se majhne bajtice, eno od druge odločeno zidati
začeli. Ta je bil začetik reda Kartuzianov alj belih menihov.

Sv. Bruno in njegovi tovarši so prav ojstro živeli. Ne sa¬
mo odločeni vsih drugih ljudi so tudi tukej u pušavi bili eden
od drugega ločeni, in so se samo tistikrat vidili, kadar so se u
cerkvi vsi skupej sbrali k družtveni molitvi, in le tukej jim je
bilo pripušeno govoriti, drugače jim je bilo molčanje zapove¬
dano. Njih vadna obleka je bila kakor drugih pokornikov ra-
sovnik, mesne jedi so jim zmirej pripovedane bile, postiti so
se morli vsak dan. Dela so bile: molitva, sveto petje, branje
svetih bukev in nektere potrebne rokodela. Sv. Bruno je izvo¬
lil devico Mario varhinjo, in sv. Joaneza kerstnika patrona
svojega reda, ker je mislil, da ima ta svetnik pušavnikam u
izgled biti. Veliko preganjanja so morli ti sveti možje od hu¬
diča prestati, v  ki je njih namembo uničiti hotel; alj oni se niso
dali zmot iti. Sest let je preteklo, kar je Bruno u ti samoti s svo¬
jimi redovniki sveto in pobožno živel in na svet in njegove
sleparije pozabil, ko ga papež Urban H. u Rim pokliče. Urban,
kateri je Brunotov učene u ileimzu bil, ga je dobro poznal in
zategavoljo hotel, da bi mu Bruno sveto cerkvo vižati pomagal.
Bruno, kateri seje samotni pušavi in ojstremu živlenju priva¬
dil, in svoje tovarše ljubil, je s žalostnim sercom povelje vik-
šiga pastirja vbogal. Njegovi učenci so ga kakor očeta ljubili,
in nekteri so celo u Rim za njim šli. Sest let je bil Bruno u
Rimu, in je papežu pomagal. Mu njegove zaslužke plačati, ga
hočejo za nadškofa uKalabrii postaviti. Alj ponižen služavnik

409

Sv. Bruno, duhovni oče menihov.

božji svetiga očeta milo prosi, iit se izgovarja, rekoč: „Jaz
imam že za svojo dušo težek račun dati, in netnorem tedaj za
toliko drugih duš odgovoren biti, katere mi hoče Vaša svetost
izročiti.“ Ko so tudi tovarši, ki jih je bil Bruno za scbo pri¬
peljal, spet u pušavo iti želeli, dovoli zadnič papež Brunotu,
kar je hotel, ga izpusti iz Ilirna in mu da oblast, si u Kaiabrii
samoten kraj izbrati , u katerem bi kakor u Kartauzi, s pre-
mišlovanjem pokoro delal in Bogu služiti zamogel, ter tako
tudi u Laško deželo svoj red preselil. Veselo zapusti Bruno
Rim in pelja svoje zveste prijatele in učence u Kalabrio, u ka¬
teri si pripraven kraj poišejo, poprejšno živlenje začeti.

U krajini Skuilak so dobili samoten in zapušen kraj, u
katerem so svoje živlenje na enako vižo vravnali, kakor po¬
prej u Kartauzi. Sv. Bruno je tukaj prav sveto živel, in je
tudi dosti lepili bukev spisal. IJ tisti okolici je prebival grof s
imenom Rogeri, kateri je od ojstrega živlenja Brunota in nje¬
govih tovaršev slišal, in kinalo tudi priložnost dobil, se od te¬
ga sam prepričati. Ko je enkrat zverad lovil, je srečal Bru¬
nota u njegovi pušavi, in tukaj ga je njegova pobožnost in
modrost tako si prikupila, da mu je veliko ondi blizo ležeče
zemlje dal, in cerkvo sozidal, katera je bila k časti Matere
božje posvečena. Ta dar, katerega je pobožni grof vbogim
meniham storil, muje  Bog na posebno vižo poveriti!. On se je
vojskoval s prebivavci mesta Kapue, katero je obsedal. Eden
njegovih podložnih je neprijatelom obljubil grofa izdati, in rav¬
no kadar se je imelo to zgoditi, se prikaže Rogeriu Bruno,
kater je daleč od tistega kraja živel, mu pokaže nevarnost in
priložnost se obvarovati.

Velika bolezen je svetniku oznanila, da je prišel čas
se pripraviti k smerti, in to mu ni bilo težko, ker je tako
živel, da je bil zmirej k smerti pripravlen. Svetnik je pre¬
jel svete zakramente se na pot u večnost okrepčati, je pri¬
čo vsih svojo vero spoznal in svoje redovuike opominal sta¬
novitno Bogu služiti. Zadnič prime poln zaupanja u milost
božjo podobo križanega, jo kušue in umerje u letu 1101.

Nauk in posnema.

1. Silno učen in slavni doktor, kateri se je pobožen zdel, je svete za¬
kramente prejel in po kristiansko umeri, je bil pogublen. Zares strahovitim
prigodba! Kako se je pa to zgoditi moglo? Ali je doktor svete zakramente
po nevrednem prejel, ali je potlej smerten greh storil in s tim obdan umeri ?

410

6. Oktober alj kozopersk.

Dosti se jih spove in obhaja pred smertjo, in vendar bo marsikteri pogub-
len. Med temi so pervič tisti, ki n svojem živlenju svete zakramente po ne¬
vrednem prejmejo, ker u spovedi vedoma kakšen velik greh zatajijo, alj ako-
ravno se čisto spovejo, se čez storjene grehe ne kesajo, al j pa terdniga sklepa
ne store, se greha in bližne priložnosti varvati, in se prederznejo u tem stana
sveto obhajilo prejeti. Ako je sramo/Jivost uzrok bila grehe zatajiti, dokler
so zdravi bili, jim u bolezni še bolj brani se čisto spovedati. Sovražnik njih
duše jih s mnogoterimi misli moti na smertni postelji: da ni bolezen nevarna,
da se bodo že spovedali, kadar bodo zdravi, alj da ni mogoče vsih grehov
se obtožiti, ki so n toliko neveljavnih spovedih zamolčani bili, itd. S temi in
dragimi praznimi misli se dajo zmotiti, in tako se zgodi, da ne storijo čiste
spovedi na zadnjo uro, in da sveto obhajilo nevredno prejmejo u svoje večno
pogublenjc. Drugič se pogubijo tisti, ki u svojem sercu dolgo časa sovražtvo
imajo, in se tudi zadno uro s sovražnikom ne spravijo in mu ne odpustijo.
Tretjič se pogubijo tisti, kateri u nečistosti žive, in akoravno se smertno uro
spovejo, in kruh živlenja zavžijcjo, le težko milost božjo zadobe. Nečistost
namreč se ne stori samo s djanjem, ampak tudi s mislijo in poželenjem, ka¬
tere misli in poželenja so smertni greh ravno kakor djanje. Ako je pa člo¬
vek, dokler je še zdrav, vsako grešno poželenje izpolniti vajen, tako bo tudi
bolen na to poželenje mislil. K nečistim mislim se pridruži tudi skušnjava,
kateri je človek u smertni uri nar bolj podveržen, in tako mora zadni strašni
boj s svojim nečistim poželenjem prestati. Alj kdo ne ve, da je u tem boju
le redka zmaga. In tako se zgodi, da se človek tudi po spovedi in po sve¬
tem obhajilu, s poželenjem in dopadenjem nad nečistimi misli pregreši, in se
gotovo pogubi, ako sopet svo je duše ne očisti s pokoro. O da bi vendar ljudje
strašno nevarnost spoznali, u kateri živijo, ako se čisto ne spovejo, alj serd
u svojem sercu redijo, alj u nečistosti živijo! Pregleduj svoje storjene spo¬
vedi, in če vidiš, da so neveljavne, ponovi jih, in spovedaj se zanaprej čisto.
Iztrebi iz svojega serca serd in sovražtvo in zasadi vanj kratkost in ljube¬
zen. Varvaj se nečistih misli, nečistega poželenja in nečistih del.

2. Kadar je sv. Bruno strašen konec nesrečniga doktorja vidil, in nje¬
govo srepo sodbo slišal, se je prestrašil in zdajci sklenil, prihodno samemu
Bogu služiti in ojštro pokoro delati za storjene hudobije, da bi na pravični
sodbi obstati in se pekla rešiti mogel. Tudi ti bereš izglede mnogoterih ljudi,
alj jih celo vidiš, kateri u grehih živijo, in katere Bog nespokorne nagloma
iz tega sveta pokliče. Ali ti strašni izgledi tebe ne ganejo, grešno živlenje po¬
pustiti in ojstro pokoro delati? Ako bi ti prav pomislil, da imaš pred pra¬
vičnega, vsegavedniga sodnika priti, pred katerim tvoje pregrehe brez pokore
milosti zadobile ne bodo, ti bi gotovo drugači živel. Hočeš tedaj peklu vbe-
žati in nebesa zadobiti, misli na posledne reči in ne boš grešil. Sv. Ciril Je¬
ruzalemski pravi: „Misli na sodbo božjo, in ne boš ne u nečistost,
ne u drugo pregreho padel. Ako pa na Boga in njegovo sodbo
pozabiš, boš na grehe in hudobije mislil, in jih doprinesel.^-—

411

Sv. Pelagi, mučenik.

;,Jaz te prosim, K  opomina sv. Krizostom. ...niisIi na pekel. Hudič vse
skuša tebi to misel iz glave izbiti. Ako človek na pekel misli,
se zavarva, da u pekel ne pride. l<

M o 1 i t x  a.

Molimo, o Gospod! da nam prošnje sv. Brunota, tvojega spoznovavca,
naših grehov, skoz katere smo tebe hudo žalili, odpušanje zadobiti pomagajo.
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

VII,  Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti Pelagi. mučenik.

U kraji sedajne Ljublane je u starodavnih časih Emona
stala, slovito mesto neznabožnih Rimljanov, kojirn so bili naši
kraji u oblasti. U Emoni je bil sv. Pelagi rojen, premožnih
stari.šev sin. Očetu je bilo Pelazi, materi pa Hilaria, alj po
misli drugih Klaria ime; bila sta imenitna in bogata kupca alj
tergovca, pa tudi pobožna kristiana, polna strahu božega, kar
je vredueje od bogastva eeliga sveta.

Pelagia, svojega sina od mladih nog za vse dobro in
sveto odgojiti, in seme keršanskega nauka globoko u nježno
serce mladenča vsejati, ga dasta visoko učenemu mašniku
Uraniu u poduk, pri kojem se je prav pridno učil in u raznih
znanostih veselo napredoval, zravno pa tudi u strahu božjem
rastil, ne le na starosti, ampak tudi na pravi modrosti in ker-
šanski močnodušnosti, ves vnet za božjo čast in za sveto
keršansko vero. U ptuje kraje iti, sveto vero širati in se za
njo vojskovati, tudi živlenje za Kristusa dati je gorelo nje¬
govo mlado serce. Hitro je došla tudi priložnost u djanju po¬
kazati , kar je u sercu sklenil, sveto vero očitno pričati in
preliti za njo svojo ker v.

Na ravnem Kerškem polji, med Savoj in Kerkoj na se-
dajnem spodnem Krajnskem je slovelo tisto dobo rimsko mesto
Noviodunaj. Pozdnej je dolgo časa cesar Konstanci u tem
mestu stanoval, in mu dal Konštancia ime, ktero še sedaj
majhino mestice Kostanjevica nosi. Ko se je za cesarja Nu-
meriana ljuto preganjanje kristianov vnelo, je sv. Pelagi svojo
rojstno mesto Emono zapustil, in se u bližen Noviodunaj po¬
dal, preganjane kristiane, ki so se po pušavah skrivali, pa
tudi stanovitni kerv prelivali, u pravi veri poterdit, in slepe
neznabožnike, kolikor bi mogel, na pot izvelieanja pripeljat.

412

7. Oktober alj kozopersk.

Rimski deželni namestnik Eulazi, kteri je n tej okrajni
gospodari!, je kristiane grozovitno preganjal in mučil. Kotnej
je zemlja na noc prelito kerv popila, se je drugi dan že spet
druga prelila; kotli so posilem ukoncati kristianov ime. Sv.
Pelagi se vsega tega neustraši, marveč se kakor serčen in
hraber Kristusov vojšak krivičnemu preganjanju ustavi. Dasi-
ravno ve, da oblastnik Eulazi od neverniga cesarja ojstro
povelje ima, kristiane s ognjem in mečem pokončati, vendar
pogumno pred njega stopi, ter mu na ravnost dokaže, u kaki
zmoti malikovavci žive, in kako krivično je kristiane samo
zato preganjati, ker molijo pravega, živega Boga, in se krivim
malikom ne uklanjajo. Namestnik misli, da se Pelagi le baba;
in naj mu ravno zamerzi, se vendar ves kakar dober njega
loti, rekoč, da se mu vsmili mladenc pri 25. letih. „Mislim, je
Eulazi djal, da nisi dovolj premislil, kar si govoril. Hočem
tebe s zlatmi verigami k darovanju malikam peljati, kamor
druge le u železju vlačijo/ 4  Čast in bogastvo mu obeta, ako
sveti veri odstopi; alj sv. Pelagi strup sladkih obetov dobro
pozna, in oblastniku očitno pove, da nima cel svet zlata in
srebra zadosti, njemu sveto vero prekupiti. Serdito se mu na
to Eulazi zagrozi, da bo to s hudim dosegel, kar ni s dobrim
pri njem opravil; ker pa tudi s grozoj Pelagia ne zmore,
vkaže trinogam, da mu roke in noge 'Zvežejo, ga po ustih bi-
jejo, in po tem veržejo u temno ječo. Kadar svet mučenik
U ječo stopi, se temna ječa vsa osvetli, iu nebeška luc njega
močno oveseli.

Y

Cez tri dni svetnika sopet pred namestnika prižend, ki
ga vnovo nagovarja, naj se keršanstvu odpove, in strašnih muk
in smerti otme; pa nikaj ni opravil. Poglavar mu zdaj pokazati
hoče, da ni bilo prazno njegovo žuganje, ter ga vkaže od nog do
glave nevsmiieno razmesariti in pretepsti. Ker vse to svetnika
premagalo ni, ga da h kolu prikleniti, s gorecmi klešariu sipati,
in s vrelim kropam politi; kar so rabeljni vse na tenko dopolnili,
pa sv. Pelagia u veri le niso omajali. Euiazi si ne da jeze ohla¬
diti, iu reče svetnika po steklenih cepinjah (po glaževini) in po
žerjavci valjati; iu ker ga tudi ta grozovita muka ne pre¬
more, obsodi svetiga Pelagia pred mesto gnati iu obglaviti.
Veselo služavnik Kristusov svojo glavo da, in za sveto vero
domačo zemljo s svojoj kervjoj porosi, naj bi gorše cvetela;
kar seje  28. augusta 284 po Kristusu na Kerškem polju
zgodilo blizo Kostanjevice. Truplo svetiga mučenika je po¬
božen duhovnik Urani, njegov učenik častito pokopal, po-
zdneje pa so njegove svete kosti vzdignuli in u Rim poslali.
Stanovniki mesta Kostnice na Bodenskem jezeru so Kostan-

413

Sv. Pelagi, mučenik.

jevico za Kostnico imeli, in svetiga mučenika svojega šteli.
Ko so zvedeli, da sveto truplo Pelagia u Rimu počiva, so
ga od svetiga očeta izprosili, u svojo cerkvo prenesli, pod
velik altar položili, kjer se še zdaj visoko časti, dokler ga
u njegovem domačem kraju malokdo po imenu pozna.

Nauk in posnema.

1. Čudno se nam zdi, de so svetniki, kakor sv. Pelagi, pravo vero to¬
liko obrajtali, in toliko za njo prestali. Kako velika jim je bila izveličan-
s k ega nauka cena,  da jim ni bila predraga lastna kerv; kako malo pa
mi neprecenlivo srečo u pravi veri živeti obrajlamo, da se tako slabo za njo
ponašamo, in jih veliko celo govori, kakor bi vse edno bilo, naj si kdo u
pravi alj n krivi veri živi, naj si kakor jud alj turk umeije, da je le pošten.
Take misli so grešne, in take besede lažnive. Ako bi bilo res temu tako, ne
bi bil Kristus govoril: „Jaz sim pot, resnica in živlenje; nobeden
ne pride k Očetu, razun skoz  mene.« Zato sv. Peter uči: ,,Ni u no¬
benem drugem izveličanja, in ni nam dano pod nebom ime, u
k oj e m bi rešeni  bili.« Brez Jezusa, iz veličarja našega, izveličanja ni. Prava
vera je podobna dragemu biserju alj zakladu, za kterega človek vse rad proda,
da ga kupi. Oh, kako dober Lup pa ti sveto vero imaš! Ni ti potreba za njo
terpeti, ne kervi preliti; pa po njenih naukih živeti imaš, ako hočeš izveličan
hiti. Prava vera je pervo, poštenje pa drugo za (zveličanje potrebno.

2. S?. Pelagi ni Jezusa zatajil, da so ga ravno s grozovitnimi bolečinami
k temu silili. Tebe ne tepejo in ne valjajo po žerjavci; čepa Jezusa le za¬
tajiš, nisi vreden, da se kristian imenuješ.  Lehko bi, postavim,
večkrat k sveti maši alj k spovedi šel, pogoje ko drugi k božji mizi pristopil,
pa te je sram, da bi se ti tovarši in tovaršice smejale, te za terejala, za terc-
jalko imeli. Sv. Pelagi je tepenje in ogenj prestal, ti pa ne moreš za Jezusa
žal besede preterpeti? — Ti lepo navado imaš, kadar koga srečaš, ga po¬
zdraviti, rekoč: „Hvalen bodi Jezus Kristus!« Kadar te pa kaki zavihan go-
spone sreča, ki prisekan škric alj pa svetle škorne nosi, si ne upaš te kri-
stianske pozdrave izustiti, in raj zineš: dobro jutro, dober večer, dober dan,
alj kaj takega, kar je tudi judam prav; povej mi, ali spoznaš svojega Izve-
ličarja? — Greš menio cerkve, alj kakega kipa, in veš, da se spodobi od¬
kriti, in prikloniti se; alj angelsko češenje o poldne, alj večno luč na večer
zvoni, in te je sram se pokrižati, pa moliti, ker tvoj tovarš take svete na¬
vade ne terpi; reci, ali Jezusa ljubiš in spoznaš, ako se ljudi več bojiš, kakor
pa njega? Ako to lehko ne storiš, kako bi za Jezusa prestal, ako bi te tako
strašno terpinčili, kakor so sv. Pelagia? Ne pozabi, kar ti Jezus pravi:

414

8. Oktober alj kozopersk.

„Kdor mene pred ljudmi spozna, njega bo tudi Sin Človekovi
pred angeli božimi spoznal. Kdor pa mene pred ljudmi zataji,
njega bom tudi jaz pred angeli božimi zatajil.-«

3. Sv. Pelagi je domačo zemljo s svojo prelitoj kervjoj porosil, naj bi
sveta vera u domačem kraji za toliko lepše cvetela. In za res! kerv muče¬
nikov je bila seme kristianov: več ko so jih pomorili, več se jih je dalo ker-
stiti, in po vsej naši slovenskej zemlji je sveta vera doma. Ali bo pa tudi
pri nas ostala? Ali ne bo svečnik nauka Jezusovega drugam pre-
stavlen, in nam božje kraljestvo odvzeto, in drugim dano, kteri
ga bodo več obrajtali in lepši sad prinesli? Bog ne daj tega, da bi
mi sveto vero zapravili, za kojo sp sveti mučeniki toliko terpeli, in bi naša
zemlja paša postala, na kteri Je ternje hudobije, oset zmot, in gerda zel za-
pušenja božjega raste! Skerbimo torej vsakdo po svojem stanu, da po nauku
Jezusovem živimo, in svojim zanamcom naj veči zaklad svete katolške vere
ravno tako lepo zapustimo, kakor so ga naši prednamci nam izporočili.

M o 1 i t v a.

Po prošnji sv. Pelagia, tvojega mučenika in rojaka našega, nam do¬
deli, o Bog, veliko ceno prave vere vredno spoznati, zvesto po njenih svetih
naukih živeti, njo čisto svojim naslednikam ohraniti, in tako srečno k tebi do-
iti, kder ti živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

Sv. Sergi,  mučenik, je denašni dan leta 289 za sveto vero slavno
smert storil. Rojen Rimljan je bil rimski polkovnik u Terstu. Ko so ga iz
Tersta u Rim zaklicali, je Teržačanom obljubil posebno znanmje poslati, ako
bo za 'vero terpel. Obuli so mu visoke čevlje znotrej s ojstrinri žreblji natak¬
njene; in ker je stanovitno vse to prestal, so mu glavo odsekali. O tem času,
pravijo, je njegova sulica u sredo Tersta padla; in po tem Teržačani usvo¬
jeni gerbu sulico imajo.

VI1L  Dan oktobra alj koz oporska,

Sveta Brigita, vdova.

Sv. Brigita, katera po celi ker,sanski cerkvi zavoljo ra¬
zodetij slovi, ki jih je od Boga dobila, je bila rojena u Šved¬
ski deželi od plemenitih in bogaboječih starišev. Njena mati
Sigrida pride ob času, ko jo je pod svojim sercom nosila, n
veliko nevarnost ladjelomja, iz ktere je bila čudoma rešena.
Prihodno noč se ji u spanju prikaže častivredni starček, kteri
jo opominvaje takole ogovori: „Bog ti je živlenje rešil za-
volj otroka, kteriga pod svojim sercaiti nosiš. Izrodi ga do-

Sv. Brigita, vdova.

415

bro, zakaj ouo bo veliko svetost doseglo . 41  To opomembo iz¬
polniti je bila matere iu očeta nar veča skerb. Alj majhna
Brigita ni mogla do tretjiga leta nič govoriti; in kakor hitro
je spregovorila, je znala od vsake reči, kot odrašen človek,
povedati, da so se nad tem vsi čudili. Sedem let stara je
zgubila svojo drago mater, in od tega časa je bila skerbi
svoje prav pobožne tete izročena, ktera je svojo mlado strič-
nico k vsim krepkostim in čednostim napeljevala.

Ko je u desetem letu svoje starosti pridgo od brhkega
terplenja Jezusa Kristusa slišala, je bilo njeno šerpe tako
ganjeno, da je od velike žalosti skorej omedlela. Se tisto
noč se ji prikaže Kristus na križu visijoč, ki na celem svo¬
jem životu ranjen svojo sveto kerv ščurkoma preliva. Brigita
od serčne žalosti in pomilovanja omečena milo zdihne rekoč:
,,()h Gospod! kdo te je tako razmesaril ?’ 4  Kristus ji odgo¬
vori: ,,Tisti, ki brezvestno moje zapovedi prelomvajo in ter-
dovratno u grehu žive, ter mojo neskončno ljubezen s ne¬
hvaležnostjo vračujejo .' 4  Ta prikazen ostane njej vedno u
spominu; zmirej je imela odselej križanega Odrešenika pred
očmi in je njegove bolečine premišljevala, obžalovala in pri
tem pogostoina solze prelivala, če se je le na nje spomnila.
£a to tukej omenjeno prikazen sledi več družili, ktere Bri¬
gito še bolj u goreči ljubezni do Boga vterdijo. Ona je bila
tudi molitvi tako vdana, da ni pri nobenem delu in opravilu
tako veselje in zadovoljnost imela. Po noči je skrivaje vsta¬
jala in marsiktero uro premišljevanju svetih in božjih reči po¬
svetila. Tudi si je marsiktero sicer pripušeno reč odrekla,

416

8. Oktober alj kozopersk.

in se tako u zatajeuju same sebe in krotenju svojega, ako-
ravuo mehkiga života vadila, ker je hrepenela, tistemu saj
enokoliko enaka postati, ki je nekdaj za njo take bolečine
terpel.

Ko je bila odrastla, se je s mogočnim knezom, Ulfom
po imenu, omožila. P nogo si je prizadevala nezavezana ostati,
alj iz pokoršine do svojega očeta je ženinu svojo roko po¬
dala. Tega serce si je ona s svojim prijaznim in ljubeznivim
vedenjem pridobila tako, da se je on počasi vsih poprejšnik
pregreškov odvadil in prav pobožno Bogu služil. Tako sta
ona dva poterpežlivo, mirno in sveto živela, in Bog je nju
zakon s osmeri prav pokornimi in pobožnimi otroci oblago-
daril. Dva sinova sta umerla nedolžna u svojih otročjih letih,
in dva na popotvanju u sveto deželo. Dve hčeri ste pri njej
doma, kakor pravi izgled vsih krepkost celimu ženskimu spolu
živele, in tretja se je u samostmi (jklošter) podala, kder je
sveto živela. Nar mlajši pa, ki se je klicala Katarina, je bila
celo številu svetnikov prišteta. Tukej se vidi, kako skerbno
je sv. Brigita svoje otroke učila, ker jih je že iz majhnih
let k poterpežlivosti, k zatajeuju, k pokori, k bogaboječnosti
s besedami in izgledi opominvala in nagibala.

Tudi proti bližnim je bila prav vsmilena; vboge sirote
in bolnike je miloserčno u svojo hišo jemala, jih s vsem po¬
trebnim preskerbvala in jim, kakor dobra mati stregla. S do¬
voljenjem .svojega moža je počasi celo bolnišnico napravila
in tako bolnikam iz ljubezni do Boga miloserčnost skazovala.
Vsak dan je u bolnišnici revežam skerbno stregla, kakor naj
nižji dekla. Večkrat jim je noge prala, in jih poljubila. Po
smerti svojega dobrega moža Uifota, kteri je bil nekaj let po¬
prej u samostan stopil, je od njega zapušeno premoženje med
svoje ljubeznive otroke razdelila in tako posvetnimi skerbmi
se odrekla, Bogu bolj marljivo služiti. Ponižno obleko je no¬
sila, štirikrat u tednu se je postila, vedno se je pokorila in
cerkve rada obiskovala. Iz stanovitne molitve, iz pogostega
prejemanja svetiga rešniga Telesa in iz vedniga preinišlo-
vanja Jezusovega terplenja je dobivala moč tako sveto ži¬
veti, da je vsim u izgled prave zveličanske poti bila. Spomin
in premišlovanje Jezusoviga terplenja in smerti, in njegove
neskončne ljubezni do ljudi je njeno serce vnemalo, in k po¬
sebni poterpežlivosti nagnilo. Svojo neizmerno ljubezen do
bližnih je skazala s tem, da je vsak dan dvanajst vbozih
nasitila in jim pri mizi stregla. Iz ljubezni do Jezusa je sker-
bela, da bi tudi drugi zveličanje dosegli. Iz tega dobrega čina
je s svojim premoženjem nunski samostan za šestdeset bo-

417

Sv. Brigita, vdova.

gabojecili in pokore želu ih žensk sozidala. Tako se je ime¬
nitni red Brigitink začel. Sv. Brigita pa za čast božjo vneta
je skerbela, vse druge žene po sveti volji božji popraviti in
poravnati, in za tega voljo je tudi sama u (a od nje sozidan
samostan stopila in vsim nunam žlaheu izgled dajala. Ko je
tukej dve leti preživela, se je s svojo hčerko Katarino na
božjo pot u Rim k ostankom svetili apostolov Petra in Paula,
in iz Rima u sveto deželo k pokopališu [zveličarja podala. Ko
ste se nazaj ventile, jo je silna merzlica napadla, ki se je,
ko ste u llim prišle, še shujšala in jo celo leto terpincila. Ve¬
like bolečine, ktere je ona prestala, je u spominu na britko
Jezusovo terplenje lož e j prenesla, in iz ljubezni do njega je
še vec terpeti želela. Nar veci tolažbo in moč pa ji prinese
prikazen, u kteri ji sam Kristus njeno večno zveličanje za¬
gotovi. Ko je ta sosebna božja služavnica od velikega ter-
plenja, dolgega bolehanja in visoke starosti popolnoma opešala
in videla, da je njena ura dotekla, je še enkrat zakrament
svetiga rešniga Telesa prijela, in kmalo potlej u naročju svoje
hčerke u 71. letu svoje starosti, leta 1373 mirno in veselo u
Gospodu zaspala. Bog je to svojo zvesto služavnico pred in
po njeni smerti s velikimi čudeži počastil.

N auk in posnema.

I. Kristus se je sv. Brigiti na celem svojem životu ranjen prikazal in
jo nagovoril: „da je on od taistih zaničevan, ki mu neskončno ljubezen s ne¬
hvaležnostjo vračujejo." Ali nisi tudi ti, grešnik, grešnica, izmed taistih, ki
Jezusovo ljubezen zaničujejo? Kardinal Hugo pravi: ,,Ti Jezusa tolikrat
vnovič križaš, kolikorkrat smertno grešiš."  In kolikorkrat in iz
kakšnega uzroka ti to storiš? Ako bi te Jezus, po besedah sv. Bernarda na¬
govoril, rekoč: ..Ali nisim že zadosti zavolj tebe ranjen? Ali nisim zadosti
zavolj tvojih hudobij terpel, da mi še drugo terplenje nakladaš? Rane tvojih
grehov so mi grenkeji od ran mojega života." Kaj bi ti nato odgovoril? Oh!
poklekni pred Križanega, prosi ga ponižno s skesanim sercom za odpušanje
grehov in zagotovi ga, da ga ne boš nikdar več s smertnimi grehi žalil.
Zmisli se o vsaki priložnosti greha na križanega Odrešenika in izdihni s sv.
Bernardom: „Moj Bog visi na lesu križa, in jaz se bom sladnosti vdal in
bom grešil?" Alj pa posnemaj nedolžnega Jožefa, kteri je, ko ga je hudobna
žena njegovega gospoda zapeljati hotla, takole rekel: „Kako morem u
takšno hudobnost dovolj iti in pred svojim Bog a m grešiti, ki
vse vidi?"  Tako govori sam k sebi, kadar te hudič, alj hudobni in malo-

II. Del. 27

4-1S

O- Oktober alj kozopersk.

pridni svet k grehu vabi. Po tem sklepu moraš tudi svoje delo in opravilo
ravnati, vsih priložnost, ktere bi te Jehko u greli zapeljale, se zogniti, in raji
jezo vsih ljudi si naložiti, kakor Boga s enim smertnim grehom žaliti. Ako
boš rad premišljeval silne bolečine vsmiljeniga Jezusa, se bo tvoje serce
zmirej bolj vnemalo u njegovo ljubezen, boš svoje grešno telo pogostoma po¬
koril, vse nadloge in težave ložej in mirno pr eterpel, vsim sovražnikom sere no
odpustil i« po božjih zapovedih vedno živel.

2. Sv. Brigita je mirno in ljubeznivo svojega moža prevzetnosti, igre in
od druzih pregreškov odvajala, in ga tako počasi k molitvi in bogaboječnosti
nagibala. Svoje otroke je k miloserčnosti, k pokori, k zatajenju in k molitvi
spodbujala in u strahu božjem redila. O! da bi se vse žene proti svojim mo¬
žem tako obnašale in vse matere s svojimi otroci po njenem izgledu ravnale!
Koliko manj jeze, prepira in boja bi bilo u taki hiši, in kaka srečna in sveta
bi bila taka družina! In kakšno zasl oženje bi si pridobile ne le samo za ta
svet, ampak tudi za večnost! Strašne pa bojo kazni, ki jih bodo mogle žene
u peklu prestati, ktere svoje može k prevzetnosti, k jezi, k sovražtvu, k pre¬
ganjanju in zatirjanju svojih bližnib, k goljufiji in k drugim krivicam in na¬
pakam napeljujejo. Kako grozovitim bodo tiste matere na unem svetu terpin-
čane, ktere za nauk svojih otrok ne skerbe, jih ne poduče, njih pregrehe po
zasluženju ne kaznujejo in jim tako pohujšanje dajajo, ktere s besedo in s
djanjem ne dajejo lepili izgledov mirnosti, pobožnosti in bogaboječnosti, am¬
pak jih celo k prepiru, k prevzetnosti, k grešnimu veselju in k drugim nap-
čnim navadam mikajo. Take zadenejo starega Origena besede, ki pravi: „Sta-
riši bodo rajtengo dajali za grehe otrok, ako jih dobro ne učijo in jih po
dolžnosti ne posvare, zakaj zavolj njih se otroci pogubijo, in še oni po
verhu/f

M o 1 i t v a.

Gospod naš Bog! kateri si po svojem edinorojenem Sinu sv. Brigiti ne¬
beške skrivnosti razodel; dodeli nam svojim služavnikom po njenih prošnjah,
da se bomo pri razodenju tvoje večne časti radostno veselili. Po ravno tem
Gospodu Jezusu Kristusu. Amen.

IX. Dan oktobra alj kozoperska.

®vetl IHosaisi?. škof Iji  mtsceiBlk.

Sv. Dionizi, slavni Francoski apostol, je bil u Atenili
na Gerškem rojen. Ko je še mlad bil, se je že vednostim,
posebno pa zvezdoznanstvu tako vdal, daje  bil kmalo nar
imenituišim učenim taistega mesta prištet, in da so ga za eniga

419

Sv. Dionizi, škof in mučenik.

tistih dvanajst sodnikov izvolili, kteri so se od kraja, kder
.so svoje sodbe deržali, Areopagiti imenovali. Ko je ob času
križanja in smerti našega Odrešenika tri cele ure ves svet
tema pokrila, je bil Dionizi n Heiiopolu, in kakor naravoslo¬
vec spozna in sklene, da je ta tema proti vsi naravi vstala,
ter zaupije na ves glas rekoč: „A!j terpi narave go¬
spod, alj bo pa sveta konec ! 11

Nekaj let potem pride sv. Paul n Atene prebivaveom tai¬
stega mesta oznanovat vero u eniga samega pravega Boga in
u njegovega Sina Jezusa Kristusa, kteri je nas večuiga po¬
gubljenja odrešil. Prigodi se pa, da ga neverni meščani pred
zgorej imenovane sodnike pripeljajo, da bi tamkej nauk svoje
nove vere zagovarjal. Vprašan svet apostol začne svoj nauk
s veliko važnostjo in mogočnostjo »pričevati, in ko je na
koncu svojega govora omenil terplenje, smeri in vstajenje
našega Izveličarja, in krepko pristavil, da bodo vsi ljudje en¬
krat k sodbi vstali, so eni s glavo otresovali, drugi ga pa
zasmehovali, tretji tega prepričani, kar je sv. apostol govo¬
ril, čversto vervali. Med temi je bil sv. Dionizi, ki je apo¬
stola u svoje stanovanje seboj vzel, da bi ga bolj čisto u veri
podučil in mu kristianske resnice bolj na tenko razložil. Ko
je bil prave vere popolnoma prepričan, prejme tudi svet kerst.
Ker je pa sv. Paul pri Dioniziu veliko umnost in gorečo lju¬
bezen za pravo vero zapazil, ga je še s veči skerbjo u vsem
podučil, kar je bilo treba, ga je škofa posvetil in u tajistem
mestu razširjovavca prave vere in pastirja novih ovčic po¬
stavil. U tej svojej novej službi je sv. Dionizi prav veliko
nevernikov k spoznanju pravega Boga spreobernil in je tako
s svojimi pridgami in nauki, s svojimi krepkostmi, s prele¬
pimi izgledi svojega bogaboječiga živlenja s novimi ovčicami
število izvoljenih množil. Tudi se je bil u Jeruzalem podal,
da bi svete kraje obiskal, ktere je naš Odrešenik s svojo
sveto kervjo pokropil, in tudi njegovo sveto mater, Mario
vidil, ktera je takrat še živela. On je potlej pravil, da je
čez tako lepoto in veličanstvo, ktero je njeno obličje obda¬
jalo, ostermel, in da bi jo bil za boginjo molil, ako bi ne bil
u veri poterjen in zagotovlen, da je le en sam Bog.

Nekaj let potem je druzega namestnika u svoji škofiji
postavil; sam pa se je u Rim k svetimu papežu Klemenu po¬
dal. Ko ga ta zagleda, se razveseli čez nja iskrenost in
željnost nevernike spreobračati in ga za oznanovavca svete
vere na Francoskem odloči, ktero službo tudi voljno in po¬
nižno prevzame, in se kirialo s nekaterimi tovarši tjekej po¬
da. Pravijo, da je spervie u mestu Arlez vero oznanoval, kder

27  *

420

9. Oktober alj kozopersk,

je bilo že več kristianov, kterim je lastnega škofa dal. Potlej
se je u glavno mesto Pariz podal, kder je evangeli s tako
modrostjo, mogočnostjo in važnostjo oznanoval in s tolikimi
očitnimi čudeži svoj nauk poterjeval, da so se meščani in
drugi ljudje iz bližn ji!) krajev kupoma spreobračali, malike
razbijali in sežigali, in pravemu Bogu cerkve zidali. Perva
je bila na mestu, kder so potlej cerkvo sv. Benedikta sozi-
dali, in kder se še zdaj u kapeli sv. Dionizia sledeče be¬
sede bero: „Tukaj je sv. Dionizi začel sveto Tro¬
jico na pomoč klicati."

Ko  pa hudič tega razširjovanja kristianske vere terpeti
ni mogel, je spodbujal malikov duhovne zoper Dionizia, kteri
so ga hitro pri paganskem mestnem poglavarju Kesceniu za¬
tožili, da zapeljuje in punta ljudvstvo in sovraži stare bogo¬
ve, ter ga silijo, naj sv. Dionizia pogubi, ako hoče svoje
mesto pogina obvarovati. Poglavar ukaže nevtegoma sv. mo¬
ža s njegovimi tovarši vjeti in k sebi pripeljati. Zdaj jim re¬
če vse, kar so razglasovali, očitno preklicati in malike mo¬
liti. Sv. Dionizi mu celo hudobijo takega djaiija očita, alj
osleplen in serdil nevernik reče Dionizia in njegove družni-
ke mučiti, ter jih strašno bičati, na raženj d jati in pod nji¬
mi ogenj zažgati; da bi se tako  počasi pekli in bolj  občut-
livo in lužno smert storili. Vsegamogočni Bog pa, kt e riga so
molili, odvzame ognju vso moč tako, da oni, kakor enkrat
Babilonski mladenči, brez nobene rane zdravi in cversti osta¬
nejo. Zdaj pa poglavar še bolj serdit in razkačen jih zavka-
že u smradlivo in nezdravo ječo djati in potlej pred divje
izstradane zverine vreči, ker si je mislil, da bodo na enkrat
raztergani. Alj sv. Dionizi naredi čez se in čez divje živali
svet križ, in jih blagoslovi, da niso jim nič žalega storile, am¬
pak se k velikemu zavzetju vsili gledavcov pred njegove no¬
ge vlegle. Pa vse to terdoserčniga poglavarja ne gane, in
njegove ljutosti ne omeči, ampak terdovratno na obsojeni smerti
kristianov obstoji. Na novo tezavnico ga razpnejo in s že¬
leznimi grebeni tako tergajo, da celi kosi mesa od njega vi¬
sijo. Svetiga in terdniga moža to nič ne vstraši, še čerhne
ne, ampak stanoviten ostane in Boga na glas hvali, ki mn je
tako milost skazal zavolj njega terpeti. IJ teh bolečinah še
vse okolj stoječe gledavce opominva, da bi se k pravi veri
spreobernili in pravega Boga molili. Sterme od čuda in za¬
vzetja okolj stoječi, ker vidijo, da je en sivček u sto in še¬
stem letu svoje starosti s tako terduo stanovitnostjo Kri¬
stusovo vero med tolikimi bolečinami in brhkostmi obvarval
in da se ni skoz nobene muke table zatajiti pregovoriti dal.

421

Sv. Dionizi, škof in mučenik*

Dovolj njih je iz tega spoznalo, da mora prava in resnična
biti vera, ktero je on oznanoval, in so to svoje prepričanje
očitno na znanje dali. Zatorej poglavar zdajci ukaže njega
it) njegove tovarše ob glavo djati. S neizrečenim veseljem
je položil pod nevsmileno sekiro svojo glavo sv. Dionizi in
je tako živlenje dal.

Alj glej čudo! ko mu je bila glava odsekana, vstane
njegovo truplo samo od sebe, prime s rokami odsekano gla¬
vo in jo nese u tajisti kraj, kder zdaj mesto leži, ki se u
večni spomin na ta čudež po njegovem imenu zove. To me¬
sto je dve mili od Pariza. Tukej poda sv. Dionizi svojo gla¬
vo katuli, bogaboječi in od njega spreobernjeni ženi, in ona
jo kakor drag zaklad cel čas preganjeuja hrani in potlej s
truplom vred s veliko častjo pokopa. Ta čudež je imel to¬
liko prič, kolikor gledavcov, in samo taisti bo nad njega res¬
nico dvomil, kteri v-so človeško vero zaverže. Veliko ne¬
vernih se je pri ti priči spreobernilo. On je svoje slavno živ¬
lenje u letu 117 končal in na njegovem pokopališu se je kmalo
majhna lesena cerkvica vzdignila. Tri sto let potem je sv.
Genovefa krasno in veliko cerkvo sezidala, iz ktere je za
dve sto let poznej kralj Dagobert imeniten samostan povzdig¬
nil. Se zdaj pokopavajo tamkaj Francoske kralje.

Tudi se še najdejo prav učene bukve sv. Dionizia, u
kojih se bere, da so pravoverni kristiani že tisti cas ravno
taiste cerkovne šege in obrede imeli, kakor zdaj katoličani,
in ob času sv. Dionizia od darila svete maše in drugih čle¬
nov svete vere ravno to verovali, kar še zdaj katolška cerk¬
va uči.

Nauk i ti p o  v n e m a.

Sv. Dionizi jc prav visoko starost dosegel, bil je sto in šest, alj ka¬
kor dragi pravijo, sto in deset let star; razun let, ki jih je u slepem pa-
ganstvu preživel, je ves Cas službi boži in zveličanja duše posvetil. Kako
velik zaklad zaslužkov si je u tem času nabral! Kako slavo in veličanstvo
on tamkaj zastran tega vživa! Če tudi ne bos ti take starosti vcakal, moraš
pa ta kratek čas, ki živiš, dobro k službi božji oberniti, da si tako velik
zaklad zaslužkov za večnost pripraviš. Sv. Krizostom piše: „Dokler ima¬
mo čas, si nar manj toliko prizadenimo, da si kaj duhovnega
dobička za večnost pridobimo, alj zaslužimo, kolikor si pri¬
zadevajo posvetneži, da si nečimernega in mini ivega premo¬
ženja zadobijo."

422

1©< Oktober alj kozopersk.

Časni dobički in časno premoženje ni še nobeniga človeka us inertni uri
potolažilo, tudi nobeniga za večnost sreoniga storilo. Kakšne žalosti in težave
se pa taistega posledno uro lotijo, ki je vso svojo skerb le na posvetno obra¬
čal! In koliko njih je vekomaj nesrečnih postalo ravno zavolj posvetnih do¬
bičkov, ker so taiste alj na grešno vižo si pridobili, alj pa pridoblene slabo
obernili. Ako bi bili le pol taiste prizadeve na večne zaslužke obernili, koliko
srečneji bi bili zdaj. Zmodri se, o kristian, skoz drugih škodo in nesrečo, ter
porabi čas, ki ti ga Bog da, k božji službi in k zveličanju svoje vboge duše.
Bodi za dobro vnet, marljiv in iskren, u križih in težavah poterpežliv, in tako
si boš velik zaklad zaslužkov za večnost napravil.

M o I i t v a.

Bog, kateri si sv. Dioniziu mučeniku in škofu dal moč in poterpežlivost
u terplenju, daj nam, prosimo, po njegovem izgledu iz ljubezni do tebe vse
posvetno zaničevati, in se na poti izveliČanja nobenih zopernost vstrašiti. Po
Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.

X. Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti Frančišk Borgia, spoznovavee.

v

Sv. Frančišk Borgia je bil na Španskem rojen leta 1510,
u mestu Gaudia, vojvodine ravno tega imena. Njegov oče
je bil Joan Borgia, tretji vojvoda Gandie, in njegova mati
Joana iz Aragouie, vnuka kralja Ferdinanda. Že njegova
perva mladost je razodevala njega posebno nagnenje u kre¬
postno in sveto živlenje. Komaj sedemnajst let starega po¬
slej o njegovi roditelji na dvor cesarja Karla V., kder so ga
mnoge in velike nevarnosti čakale. Toda čist mladeuč se je
vsih tih nevarsin srečno vbranil, in svojo pervo nedolžnost
s pomočjo pogostega prijemanja sv. zakramentov, skoz njež-
no pobožnost k prečistej devici Marii, kot druge razne spo¬
korne dela, neoskrunjeno ohranil. Njegovi prirojeni izverstni
darovi, kot njegovo izgledno obnašanja so mu veliko spoš¬
tovanje samega cesarja naklonili, tako da ga je svojega naj
pervega konjarnika in mejnega grofa Lomboje izvolil; cesa¬
rica pa mu je prav pobožno in visoko obrajtano dvorno go¬
spodično u soprugo dala.

Dasiravuo oženjen, s deželnimi ko domačimi ©pravdami
obložen je vender skoz in skoz bogaboječe in sveto živel.
Cas je tako obrajtal, da si je vsak dan razdelil u ure mo¬
litve, u opravlanje svojih dolžnost in u počitek svoje vpe-

42 B

Sv. Frančišk Borgia, spoznovavee.

kane dušne in telesne moči. UpeljaJ je tečas livalevredno na¬
vado, si vsak mesec enega svetnika k posebnemu počešenju
izvoliti. Igro je silno sovražil, in jo je torej tudi svojim slu-
žavnikom prepovedal. Njegova prislov ica je bila: ,,1'gra mno¬
goteri z g u b i c e k p r i n e s e; n a m r e c z g n bo d u a r j a, z a-
pr a v la nje časa, zgubo pobožnosti in vesti." Nič
manj  je čertil citanje nicemernib, čeravno ne pokujšlivik uma¬
zanih knjig. Njegovo naj veče veselje je bilo pobožne, iz-
gledue bukve preberati; zatorej je bila njegova navadna be¬
seda : „0 i t a ii j e d u h o v s k' b k n i g j e p e r v a stopinja
k boljšemu živJenju.“  Ve  je slišal a!j bral kakšen pose¬
ben nauk, si ga je zapisal, ga premišljeval, ter prosil Boga
po tistem živeti. Tudi pri nedolžnem razveseljvanju si je
inarsiktero radost iz ljubezni do svojega Boga prikrajšal.

Bog, ki je svojemu služavniku svet popolnoma ogreniti
kotel, ga je zdaj s edno zdaj s drugo britko boleznjo obis¬
kal, ter ga zajedno spoznavati učil,  kako necimerne da so
vse posvetne reci. Nar oceviduiše gaje tega prepričala smert
cesarice Izabele, koje sivna lepota je po širokem slovela in
obcudena bila. U letu 1539 je moral na povelje cesarja mert-
vo truplo tajiste u Granado do kraljeve grobnice spremiti.
Ko so pred vpoloženjem u rako ( grobnicoJ mertvaško skri¬
njo olvorili u prepričanje, da se resnično truplo u njej znaj¬
de , so namesti poprejšne vsestrano občudjene lepote cesa-
ricnega obličja, tako silno spremenjeno gojusobno in smerdeco
truplo vgledali, da so vsi pricijoci koj svoje oči odvratili,
in se zavolj presilnega smradi odstranili. Serce Frančiška
je bilo naj bolj  ginjeno. Bo dokončanem pogrebu seje »so¬
bo zaperii, in je na kolenih pred podobo Križanega s preo¬
bilnimi solzami k nebesam se oziraje zdihoval iz dna svoje¬
ga ginjenega serca: „Nikar, nikar moj Bog! u pribo d-
n o nočem nobenemu gospodu v e c s 1u ž i t i, k t e r e g a
mi smert vzeti utegne/ 1  Zraven tega in mnogega dru-
zega serčnega zdikovanja je zajedno obljubo storil, da, ako
soprugo preživi, se u duhovski red podati koce. Mnogobart
je rekel: „C e sa r i c u a smert me je iz smerti zbudila.”

Po njegovi vernitvi iz Granade ga je bil cesar uamest-
nega kralja dežele Katalonie izvolil. Prisilen se je te službe
poprijel, u kojej je narvec po dolmvsko živel. Š očetovsko
pridnostjo in ljubeznjoj je za časno in večno srečo svojih
podložnih skerbel, in je vsakterega, ki je s njim govorili že¬
lel, prosto k sebi pustil. Do vbozih je bil usinilen dobrotnik.
Štiri do pet ur je vsak dah u molitvi dopernesel, ktere je
poznej u dukovskem stanu na sedem alj osem ur zdaljšal.

424

40. Oktober alj kozopersk.

Skorej vsak dan se je postil, in je svoj život do kervave-
ga bičal: vsak osmi dan je s velikoj pobožno,stjoj k svetimo
obhajilu sel. Z vedi v.si da se je u šolali prepir imel za volj
pogostega prejemanja sv. resnega Telesa, je svetimu Igna-
ciu u !lim pisal in se pri njem, od kojega svetosti je veliko
slišal, o tej zadevi posvetoval, ki ga je n pogosti prejemi
sv. obhajila poterdil. Med tim je njegov oče umeri, in zdaj
je moral, kot naslednik, vladar,sivo svoje vojvodine nastopiti.
Veliko si je prizadeval blagor svojih podložnih pospešiti, in
za najmanje ni od svojega poprejšnega pobožnega živlenja
odstopil. Ktnalo potem mu je soproga nevarno zbolela, ki mn
je n bogaboječnosti popolno podobna bila. Sv. Frančišk je
goreče za njeno zdravje Boga molil, alj eden pot je, u svo¬
jem znotrajnern sledeč prav razločni glas začutil: ,,'Želiš,
da bi ti tvoja soproga d alej živela, naj se tedaj
tvoja volja zgodi; pa to ti ne bo k nobenemu ko¬
ristni  O ve besede so mu globoko u serce segle, n/od
časa ni druzega prosil, kot izidi se božja volja. Zdajci se
je bolezen njegove soproge shujšala, tako da je n kratkem
svoje živ len je sveto sklenila. Frančišk se je k oj spomnil
svoje nekdaj storjene obljube, ktero je tudi brez odložka iz-
veršiti želel.

Posvelovavši se s Rogam in svojim spovednikom, kak¬
šnega duliovskega reda namreč da naj hi se poprijel, je od¬
ločil k ravno kar osnovani družbi Jezuitov pristopiti. Pisme¬
no je poprosil torej o tej zadevi sv. Ignaeia, začetnika te
nove Jezusove lovaršije, k (eri ga je s velikim veseljem svo¬
jim sondam prištet* Sv. Frančišk je koj po postavah omeniv-
šega reda živeti začel, čeravno je zavolj poravnanja oso-
bito potrebnih reči, še 4 leta n svoji vojvodini ostati moral.
Po teh preteklih je vojvodino s dovolenjem cesarja svojemu
naj starejšemu sinu izročil, se je s vedenjem in s pripuše-
njem sv. Ignaeia po duhovsko oblekel in se tako n Rim po¬
dal. Se dobro niso 4 meseci pretekli, da ga je papež kar¬
dinala storiti namenil; toda Frančišk ovo nakano žvedivši
Rim skrivoma zapusti in se na Špansko sopet verne. Zadel
njegove posebne brumnosti so ga njegovi oblastniki primorali,
da se je mašnika posvetiti dal, česar se je iz velike poniž¬
nosti za nevrednega štel. U pervo je sv. mašo daroval n ka¬
peli Lojolanskega grada, kder je bil sv. Ignaci rojen. Neko¬
liko let potem je kot goreč apostol božjo besedo ozuanoval
in podučeval. Preobširno bi nam bilo, naštevati, koliko da jih
je spreobernil, koliko in kako da se je on za božjo čast in
zveličanje duš potrudil. U pos’ed je moral sopet u Rim se

Sv. Frančišk Borgia, spoznovavec. 425

podati, kjer so ga generala alj pervega oskerbnika Jezusove
družbe izvolili.

Kakor n vsake j se je tudi u tej službi modro in sveto
obnašal. Ker ni druzega željel, kot povišanje božjega kra¬
ljestva in zveličanje duš, je u nar dalni.se kraje sve(a od
apostolskega duha vnete može razposlal nevernike učit in
spreobračat. Draženje in pregauenje Jezusove družbe ga ni
nikdar motilo, marveč je vselej stanovitno zaupanje na Boga
razodel, rekoč: „Družba je pod božjoj bramboj;  iiu-
b e d e n d r u z i h j o n e p r e g a n j a, ne c e r t i, kakor v p e r-
vic krivoverci in neverniki, drugič opako, brez¬
božno živeči, tretjič pa (isti ki so o namenu in
koncu, djanju in opušanju tega družtva slabo in
p o man k li v o podučeni.' 4  Ne le podložni duhovni, temuč
tudi škofi in papeži so ga visoko častili. Papež Pii V. ga
je bil na Francosko, Špansko in Porlugalsko poslal kralje
prosit, da bi Benečanom zoper divje Turke pomagali. Zve¬
sto je ovo naročilo izpolnil. Vernivši se na Laško je u me¬
stu Florenci nevarno zbolel, in ker se mu je bližna smert
dozdevala, je u Rim hitel,  da bi u sredi svojih duhovskih
bratov živlenje sklenil. Memogredoč je pa vender objiskal
Loretansko cerkvo, in se ponižno priporočil varstvu blažene
Marie device. Pridši u Rim je bil poprej vmirajočemu ko ži¬
vemu podoben. Brez zamude se je pripravljati začel k za-
dnej prejemi sv. zakramentov . in se je še ostal čas u nar
primerniših čednostih vadil. Ker je bil vedno u molitvah za-
popaden, ni nobeuiga više, ne škofa ne kardinala k sebi pri¬
pustil, rekoč: „Da ima zdaj ie s Bogam, gospodarjem živle-
nja in smerti opraviti.“ Zadne trenutke se je u znotrajuo
molitvi) zamaknil, po kteri je svojo dušo poln zaupanja in
veselja u roke neb. Očeta izdihnil 30. septembra 1572. Kar¬
dinali, škofi in drugi posvetni ljudi so ga svetnika častili;
cesarjih je Bog tudi skoz mnoge čudeže prepričal.

Se svetlejše poterdijo njegovo svetost žlabue kreposti,
ki so se nad njim u vsakem času starosti kot u vsakem sta¬
nu in opravilu enako zvezdam na obnebji blisketale, zadel
katerih so ga že u živlenju svetnika spoštovali. Med mno¬
gimi čednostmi opoinnem njegovo veliko ponižnost in sovra-
ženje posvetne časti. Ta njegova ponižnost je izvirala iz
spoznanja samega sebe, ki je pri njem prav živo bilo, ker
se je od časa svojega spreoberneuja vsak dan dve uri pe¬
čal samega sebe premišljevati in se spoznati. Žlahnejšega
rodu ko je bil,  in imenitniše službe ko je opravljati moral,
bolj se je ponižal. Nasproti onim, ki po posvetni časti in

426

10. Oktober a!j kozopersk.

hvali hrepenijo, je svet mož le po zaničvanju in eertenju te¬
ga sveta kopernel. Ni terpel, da bi ga bil kdo pohvalil, ve¬
liko manj bi se bi! pa prederznil samega sebe povzdigniti.
Njegovi navadni rokopis je bi!: „Frančišk grešnik/ 4  On se
ni nobene časti marveč vse kazni in sovraženja vrednega
štel. Na popotvanju, ee je še na tako slabe ostaje naletel,
in ako je še tako pomankljivo postrežen bil, se ni nikoli čez
to potožil, temne je rekel, da še tega ni zaslužil. Tudi kot
general vesolne Jezuitarske družbe se je večkrat naj pro-
stejšega dela u hiši lotil. On je kuharju stregel, na hišnih
vratah je beračem in potrebnim hrano razdeliva!, je hišo po¬
metal, je cajne s kruhom in druzimi jestvinami natlačene u
hiše bolnih nosil. Mnogo zardevanje in psovanje, ki so mu
ljudi naklonili, nar britkejše bolečine u raznih boleznih, vse
je s veseljem poterpel, in s keršansko serenbstjo premagal.
Pogosto je prav goreče Boga prosil, da bi mu še vece ter-
plenje poslati blagovolil, ker si je mislil, da vse tisto je še
premajhno u zadostenje pregreh.

Živel je u vednern pokorjenju. Ko vojvoda je bil tol¬
stega života; skoz neprestano ojstre poste pak se je bil ta¬
ko silno posušil, da si je kožo o širokosti enega komolca
odeji enako okoli sebe oviti znmogel. Zdravila je lagano, po
malem vžival, da bi zopernost tajiste dalej časa občutil. S
enoj besedoj: njegovo živlenje je bilo zapopadek vsako verst-
nega zatajevanja, poniževanja, ukrofcerija; ne iz druzega na¬
mena, ko iz gole in čiste ljubezni do Boga. Ni čudež torej
da ga je Bog, ki ponižnim svojo gnado da, s svojimi poseb¬
nimi darovanji obilno oblagodaril, ter mu da!, namreč prihod-
ne reči premlevati, obsedene hudiča rešili, bolne na en mali
ozdraviti, in veliko družili čudežev pred in po smerti se na
njegovo prošnjo zgodili.

Nauk in posnema.

1. Sv. Frančišk je že u posvetnem stanu na svojem dvoru lepo in hva¬
levredno navado imel, si vsak mesec enega svetnika u počešenje odbrati. Naj
bi vsakter katoličan poleg molenja svojega Stvarnika tudi svetnike častil!
Fred vsim drugimi naj božjo porodnico, kraljico vsih svetnikov časti; potem
rednika Jezusa Kristusa, sv. Jožefa; dalej svojega angela varha in patrona.
Poleg teli naj si še nekatire odbere, do kterih naj veče nagnenje in pobožnost
občuti. Potem pak naj sledi češenje patronov mesenca. Ta pobožba obstoji u
Jem, da si posleden dan mesca enega svetnika odloči, kterega god se bo u

427

Sv. Frančišk Borgia, spoznovavec.

prihodncra mesen obhajal. Tega izvoljeniga svetnika naj skoz ce! mesec vsak
uan časti in u pomoč kliče. Ce mu je mogoče, naj tudi njegovo djanje pre¬
bere, in si kaj u posnemanje odloči. Tudi naj na njega god, alj pa u pri—
hodno nedelo sv. zakramente prejme, in dalej časa u dobrih delali dopernese.
Ve se od marsikterih božjih sldžavnikov, da so na konc svojega živlenja po
redi vse tiste svetnike na pomoč klicali, ktire so mesečno častili, in ni dvo¬
miti, da ne bi bili njih veliko tolažbo in pomoč okusili. ,,Ni čl o v ek re¬
če sv.Bonaventura, ,,kteri ne bi enega posebnega svetnika posebno
častiti ne imel. Tistemu naj bi se tudi vsak dan priporočil, in
kaj posebnega u njega čast opravil.^

2. Gledanje mertvega cesaričnega trupla, ktirega lepota je svoje dni ši¬
roko slovela, je sv. Frančiška napravilo, da se je popolnoma svetn odpove¬
dal in pogumno sklenili neumerjočemu Bogu samemu celoma živeti. Oh! da
bi saj oni slepi ljudi, kterili ničemerna lepota  kakšne stvari tako preuza-
me, da zavolj te dušo in zveličanje zapravijo, modro premislili, kakove da
bodo te ljublene stvari po ločenju duše! Vsak se umerlega trupla ogiba.
Vsim se gnjusi. S njim se iz hiše hiti na pokopališe in se u zemljo zakople.
Tukaj le se spolnejo besede sv. pisma: „U delež bo prijel kače, kra-
stovice in červe;“  in poslednič se bo vpepelil. Jeli mogoče, da se to verje,
in vender iz ljubezni do tistega duša pogubi ? Ako ti zdaj njega zvunajna po¬
doba še tako dopade, le premisli, kaj da ima u kratkem iz njega biti. Tudi
tvojemu telesu se ne bo bolje godilo, kakor truplu nekdaj sloveče carice Iza¬
bele. Ono postane jed červičev, krot in molov. Kako nespametno činiš, ako
se za njega lepoto, vgodnost in blagostanje več potegaš in skerbiš, kot za
svojo neumerjočo dušo. Oh! skleni nadalej po izgledu sv. Frančiška večo skerb
za svojo dušo imeti. Skleni Bogu goreče in stanovitno živeti: ,,Cernu si tako
skerben svojo telo lepšati, kojega nekoliko dnevov červiči snedli bodo? Za¬
kaj ti je pa tako malo mar za blaženost in lepoto tvoje duše, ktera vender
nekdaj Bogu, ojstremu sodniku, predpostavlena bo V- c  Tako vpraša sv. Ber¬
nard. „Dobro premisli, reče sv. Peter Damian, da tvoje telo, ktero zdaj s
žlabnirai jedmi polniš, čez eno malo červičev jed postane, in bo tim hujše
smerdelo.“

M o 1 i t v a.

O Gospod Jezus Kristus! izgled in plačilo prave ponižnosti, dodeli nam
prosimo, da ki si se dal sv. Frančišku u zaničevanju posvetnega posnemati,
daj tudi nam po njegovem izgledu po zemeljsko zaničevati, in se nebeških da¬
rov s njim vekomaj veseliti. Amen.

428

11. Oktober alj kozopersk.

XI. Dan oktobra alj kozoperska*

Sveti Bcndcliii, ovčar.

Bil je sv. Beodeliu (Vendelin) u Skocii kraljeve rodo¬
vine sin. U mladih letih je že začel bogaboječe in sveto ži¬
veti, zakaj kakor se mlado drevce nagne, tako bo rastlo tudi
staro drevo. Ako je ravno imel vsega čez več, dosti blaga
in posvetnih dobrot, je vendar hitro spoznal, kako minlivo in
goljufno je vse posvetno, ter je velike želje občutil le Bogu
služiti in za večno premoženje skerbeti. Zapustil je kraljev
dom in vse njegove dobrote, oblekel romarsko halo, in se po¬
dal na božjo pot, po tem pa tiho pušavo poiskal, kder bi
svetu neznan Bogu prav zvesto služiti utegnil. Obhodil je
Francozko deželo, in u Rimu pokopališe svetih apostolov ob¬
iskal, ter prišel na Nemško u divji kraj Vest rij o, u [travo
pušavo tisti čas, kder sije borno bajtico iz vejevine postavil.
Njegova postelja je bilo listje in suholad, njegov živež divje
korenje, in čerstva studenčnica njemu pijača. Tako je ene leta
u sveti pokori preživel. Ko se je pa enkrat u mesto Trivir
(Trier) podal svojo pobožnost opravit, in si je od hiše do
hiše kruha prosil, ga je neki plemenitaž prav gerdo okregal,
da berači, kajti ga je za leniga potepuha imel, rekoč: „Ako
hočeš pošteno živeti, bali. boš mojo živino pasil, da ti ne bo
potreba beračiti, in drugim revežem milošine krasti. 44  Ves po¬
nižen služavnik božji to psovanje poterplivo zasliši, in je brez
pomislika pri volji pastirčiti, kajti je mislil, da bo pastir imel
lepo priložnost svet in njegove dobrote zaničevati, Bogu pa
za toliko lepše služiti.

U pervo dajo sv. Beudelinu svinje (praseta), potem go¬
vedino, poslednje pa drobnico (ovce) pasti. Svet pastir, če
ravno rojen kraljevič, je prav skerbno in pridno svojo čedo
pasil; pa tudi na paši lepo molil in svete bukve bral, kedar
se je živina mirno pasla alj pa počivala. S drugimi pastirji
se pajdašil ni, ker je zapazil, kako gerdo govorijo, kako ne¬
sramno delajo in brezbožno žive; za to pa ni bil sam in za-
pušen 5 Bog mu je angela varila pošiljal, ki se mu je večkrat
prikazal, in ga ljubeznivo spodbadal, naj le tako ponižno in
nedolžno živi. Verli tega mu je živino očividuo blagodaril,
da je zini raj zdrava bila, lepo rastla in se močno množila alj
plodila. Zlahnik vse to viditi je začel Bendelina veliko ob-
rajtati, alj druga družina ga je čertela in kakorkolj mogla,
preganjala. Toževali so ga, da ovce predaleč na pašo tira,

429

Sv. Bendelin, ovčar.

iz koje vse spehane domu prižene. Gospod se je hotel tega
prepričati, ter gre za njim gledat, in ga zares na dalnem
spašniku že pozno n večer najde, pa ga tudi za to prav hudo
okrega. Pohleven Bendelin ga za zamero poprosi, ter ga za¬
gotovi, da bo še o pravem času svojoj čedoj doma. Kar je
obljubi!, je (udi čudno dopolnil: zakaj če je ravno gospodar
na konju k domu dirjal, je 'vendar že Bendelina s ovcami
srečno doma najšel. Nad tem čudežem se je plemenitaž toliko
zavzel, da je sv. Bendelina odpušanja prosil, in mu dosti
dnarja ponudil, naj bi mu ne bilo služiti potreba ; alj svet pastir
ni hotel kaj več vzeti, kakor svojo zasluženo mezdo, ktero
je takej vbogim razdelil. Kratko potem se je u svojo po-
prejno pušavo poverili!, in kakor poprej u pokori živel, dokler
ga je Bog u viši službo zaklical. Iludič je svetiga moža 111110-
goverstno motil in strašno nadiegval, ter ga hotel u podobi
grozne pošasti požreti: alj svet služavnik božji se ni dal
zmotiti, je skušnjavo serčno premagal in pobožno živel.

Vešaui tiste okoljce, kteri so toliko lepiga in čudnega
culi od sv. Bendelina, ga hodijo u svojih nadlogah in potrebah
za pomoč prosit, sosebno kadar je živina bolana bila. Svet
pušavuik je njih obiskal, živino s svetim križem blagoslovil,
in ji čudoma ljubo zdravje dal, tako da so vsi Stanovniki ti¬
stega kraja svetega moža močno spoštovali, in ga redovniki
n bližiiem samostanu Tolej naslednika po svojem umerlem apatu
izvoljili. Sv. Severin, Tre v irski nadškof, ki je že mnogo slišal
od svetosti Bendelinove, je bil te izvoljbe močno vesel, in
gaje  opata blagoslovil. Sv. Bendelin je svoje podložne čudno
modro in sveto vladal, ne le s beseduj, marveč tudi po svo¬
jem lepem izgl.edu, da so čedalje bolj popolnoma živeli, dokler
ga ni Bog na večno plačilo pozval. Na smertni postelji ga
sv. Severin obiše in s svetmi zakramentalni previdi. Prej da
umerje, svetimu nadškofu razodene, kako je kraljev dom za-
pustivši si izvoljil u radovoljnem vbožtvi živeti zadel nebeš¬
kega kraljestva. Vse se je čudilo, ko je po njegovi smerti
sv. Severin pripovedni, kdo je sv. Bendelin bil, in kako je
živel. Njegovo sveto truplo so po božjem uaudanju ravno tam
pokopali, kder je sv. Bendelin kakor pušavuik živel, kjer se
,je mnogo čudežev zgodilo. Pozdnej so na tistem kraji veliko
cerkvo pozidali, in čedno selo napravili, ki se sv. Bendelina
imenuje. Tudi še kažejo Studenc sv. Bendelina; kajti je na
tem kraji ovce pasil, in videl, da vode nimajo, je pokleknil,
molil ter svojo palico s čudnim zaupanjem u zemljo zasadil,
in mahoma je zdrava voda privrela. Sv. Bendelina posebno
u živinski kugi priprošnika verni časte in u pomoč kličejo.

430

11. Oktober ulj kozopersk.

N ati k in posnema •

1. Sv. Bendelin je le u potrebi vbogaiiue prosil, in je rad službo na¬
stopil, ktera se mu je ponudila, da si jc ravno slaba služba bila; denašne
dni pa čudno veliko pohajačev berači,  kteri se službe boje in delati nočejo.
Takih štercov beračija je naj hujša tatija; taki lajnavci in lajne kradejo Bogu
zlat čas, dobrotnikom hrano, drugim potrebnim revežem pa mile dare. Kako
bojo vse to in toliko krivico povernili? Gerdo in Imdo je otrokam beračiti;
mlad berač, je star tat, kakor pregovor pravi. Otrok se navadi brez vsega
dela pohajkvati, vso sramožlivost zgubi, se legati nauči in zapravljati, kar
dobi; nikdar ne bo kaj prida iz njega. Močne keršence nezakonske otroke
okolj vlačijo, in jih beračije, pa tudi krasti privadijo. Rokodeli se službe na¬
veličajo in začno kluke šteti, kar jim več verže, kakor pa težko delati. Dobri
ljudje jim vbogaime dajajo, pa ne pomislijo, da jim ravno s tem u pekel po¬
magajo. Kdor le edne potplate po beračiji razdere, vse svoje žive dni beračiti
ne opusti, naj bi se mu še taka služba ponudila. Navadni berači vse semnje
in božje pote obhodijo, pa malokdaj u cerkvo pridejo, alj pa nikolj; ne grcjo
k spovedi ne k svetemu obhajilu, pijančvajo in božje dare zapravljajo, alj jih
pa stiskajo in zakoplejo, da jih nikdo več ne najde. Taki zaniči, zaveržek člo¬
veškega rodu, večidel za kakim plotain umerjejo; takih ni nebeško kraljestvo.
Drugim za nebesa prosijo, sami pa peklu služijo; ne daj Bog jim pomagati,
razim u službo in pa na delo. Poštenim beračem pa, ki si za bolezni alj sta¬
rosti del kruha služiti ne morejo, takim vbogaime dajati se pravi Jezusu po-
soje' ati: on bo za vboge plačnik.

2. Sv.Bendelin se ni s hudobnimi pastirji  pečal, kajti je njihnavadno
pregrešno živlenje poznal. Lepo je pasti ljubo živineo po zeleni pianini in po
dobrih spašnikih, pa zravno svete knige citati, moliti alj prepevati svete po-
pelke. Taki sveti pastirji so bili, Abraham, Jakob, Egiptovski Jožef in po¬
božni David. Alj kakor so hudobni bratje Jožefovi na paši strašno hude reči
vganjali, in ker je vse to nedolžen Jožef očetu povedal, njega neusmileno
umoriti sklenejo, ter ga poslednič u sužnost prodajo, tako gerdo in hudobno
tudi sedajui pastirji ravnajo. So še pastirji mladi, kradejo sad po vinogradah
in po njivah, u škodo pušajo, živino pretepajo in se kleti uče. So pastirji od-
rašeni, nesramne reči med seboj in s živinoj vganjajo, kojih povedati je strah.
Eden hudobnež vse tovarše in tovaršice pohujša; zategadel je malo pridnih
otrok takih, ki po veških občinah alj gmajnah živino u drušini pasejo; taka
paša je za mladež živa šola hudobije, u koji se otroci poživinijo. Credniki in
ovčarji naj bodo odrašeni, prav pametni ljudje, in pa kakor sv. Bendelin bo¬
gaboječi, podobni usmilenimu Jezusu, ki se tudi dober pastir imenuje.

Sr. Maksimiliau, škof in mučenik. 431

M o I i t v a.

Prosimo tebe, o Gospod, po izgledu sv. Bendelina, vso nevarno posvetno
blago zaničevati, kar je prav, in Je nebeškega iskati, naj vbogi u duhu na tem
sveti živimo, enkrat pa Imgati u nebesa pojdemo, kjer živiš in kraljuješ Bog
vekomaj. Amen.

XIL Dan oktobra a 1 j kozoperska.

Sveti Maksimiljan, škof in mučenik.

Celje, staro slovito mesto je bilo rojstno selo sv. Mak¬
simirana, ki je bil plemenitih in bogatili, pa tudi pobožnih, ker-
šanskih starišev sin. U sedmem letu sta ga dala oče in mati
bogaboječimi! in učenirnu mašniku Urauiu u šolo, naj bi se po¬
trebnih vednosti naučil, pa tudi svetih čednost privadil, ka¬
kor se keršanskemu inladenču spodobijo. Tako verlo je u
vsem dobrem napredoval, da je bil vsim čudno iep razgled,
posebno veselje pa svojim starišem. Nemila smeri mu je u
trinajstem letu dobrega očeta — in u devetnajstem letu sta¬
rosti ljubo mater pobrala, njemu pa zapustila veliko premo¬
ženja, ki je bil edini sin in dedič svojih roditeljev. Premožen,
verii mladVne ni svoje dote zapravil, marveč njo je Bogu na
obrest dal. Oprostil je svoje sužne in jih bogato odaril, svoje
premoženje med vboge razdelil, ter jel tiho in popolnoma po
keršansko živeti. Varval se je zapelivega ženskega spola,
pa tudi ničemurnib možunov se je /ogibal, in s njimi le za
potrebo govoril. Bil je u svojem djanju ves ponižen, pohleven,

432

12. Oktober alj kozopersk.

pa tudi prijazen, in je tako visoko popolnomast dosegel, da
je po širokem med kristianami slovel.

Podal se je čez ene leta da božjo pot u Rim, obiskat
pokopališe svetih apostolov Petra in Paula, in se naj višemu
namestniku Kristusovemu u službo ponudit. Sveti oče Sikst 15.
je ga veselo sprejel in toliko serčnega spoznovavca Jezu¬
sovega mašnika posvetil, ter mu oblast dodelil besedo božjo
po vsili krajih, kamor pride, oznanovafi. Sv. Maksimiiian se
u svoje kraje poverne, in začne za Douavoj s velikim pri¬
dom oznanovati božje kraljestvo. U zgorni Austrii, ki je tisto
dobo gorui kos Norika bila, sije  vse prizadel neverne hajde
k pravej veri preoberniti. U imenitnem starem mestu Laureaku
na bregu Donave, je mnogo Stanovnikov kerstil, in tudi na¬
pravil, da so prav sveto živeli; za to so ga po smerti on-
dašnega škofa, njemu naslednika izvoljili. Da se je ravno apo¬
stolski mož tolike časti in službe vstrašil, se je vender bož jej
volji ponižno vdal, in svoje visoke dolžnosti prav zvesto do¬
polnil. Skerbno je svoje verne učil in na vse dobro opomiual;
obhodil vse bližne in dalne okrajne med nevernimi maliko-
vavci svet evangeli oznanovat. U Solnograški zemlji še njemu
posvečena cerkvica na mestu stoji, kjer je sv. Maksimiiian
divje neznabožee učil, in ni je skorej cerkve u gornej Austrii
in po Parskem, da bi častite podobe svojega pervega apo¬
stola ne imeli. Kar je sv. Maksimiiian u besedi učil, je tudi
u svojem djanju pokazal. Svetila se je njegova ponižnost,
poterpežlivost in pa sveta skerb za božjo čast in za izve-
ličanje duš, ter je bil luč pravega dobrega pastirja. Bil je
vbogim posebno dober oče, in je pregnane kristiane, ktire so
malikovavski Rimljani za svete vere del preganjali, ljubeznivo
sprejemal in po moči preskerbel. S svojim trudom je veliko
število malikovavcnv Kristusu pridobil, in'vinograd Gospodov
tako čudno oskerbel, da je obilni sad svetih krepost in do¬
brih del rodil.

Blizo 27 let je že sv. Maksimiiian za Douavoj svojo
sveto službo opravljal, in Bog je dal njegovemu delu lepo
rast, kar se svet škof na svoj rojsten kraj spomni, ker sliši,
kako njegovi rojaki u temi nevere žive. Serčne želje ga pri¬
mejo se u svoj kraj napotiti, in s božjo pomočjo luč prave
vere svojim rojakom prižgati in pregnati temo neumnega ma¬
likovanja. Kadar u svoje rojstno mesto Celje doide, čuje
kako deželski poglavar Euiazi kristiane preganja, ter jih
hoče posiliti, naj zapustivši Kristusa malikujejo. Ravno je
ukazal Celjanom naj vsi maliku Marsu, bogu vojske, kteri
je u Celju svoj imeniten tempel imel, darujejo. Sv. Maksi-

Sv. Maksimilian, škof in mučenik. 433

milian si je vse prizadel verne kristiane u pravi veripoter-
diti, in jih za prihodno terplenje oserčiti.

Prišel je dan očitnega malikovanja, o kojem je bilo za¬
povedano vsim ondotnim Stanovnikom aldovati, alj pa naj gro-
zovitnejše muke terpeti. Sv. Maksimiljan se za kristiane boji,
da ne bi u strahu terpinčauja keršansko vero zatajivši ma-
likvali, torej poklekne, prosi za se in za verne božje pomoči,
po tem kakor od Boga poslan, serčuo pred poglavarja Eula-
zia stopi, mu njegovo krivico u imenu božjem očita, da pra¬
voverne služavnike božje tako nevsmileno preganja in jih
hoče posiloma ob izveličausko vero djati. ,,Ali nisi ti za to
u te kraje došel, je sv. Majisimiliau Eulaziu djal, da bi ljudi
sovražnikov varval? In ti si pa hujši od sovražnikov, in nje
u pogublenje siliš, ktere bi imel rešiti.“ Dokazal je u pri¬
čo veliko drugih neumnost in hudobijo malikovanja tako oci-
viduo, da mu ni vedel nikdo kaj reci. Alj Eulazi, slep ma-
likovavec se razserdi, in ukaže svetiga škofa na ravnost u
tempe! malika Marsa gnati, naj očitno alduje; ako ne, ga bo
dal grozovitim terpinciti in umoriti.

Sv. Maksimilian se ne da u malikvanje prisiliti, se Boga
bolj boji, kakor vse žuge hudobnega kervoloka, ter vernim
u djanju pokaže, kar jih je s besedoj učil, za sveto vero ži¬
veti in umreti. Kajti se svet spoznovavec Kristusov stano¬
vitno malikovanja vbrani, ga ukaže okrutni oblastnik na moriše
peljati, in ga ob glavo djati.

Veselo gre sv. Maksimilian svoji mučeniški kroni naproti,
dokler se verni za njim jokajo. Sercno poklekne in svojo
glavo rabeljnu poda, ki njo za Kristusa voljo s mečem odseka.
Glava svetiga mučenika pade, njegova duša pa se povzdigne
k Jezusu na večno plačilo, kar se je zgodilo denašni dan
blizo leta 283. Se kažejo na mesti, kamor je njegova sveta
glava padla, lično kapelico, in pod kapelico Studenc sv. Maksi¬
miljana. Njegovo sveto truplo so kristiani ponoči skrivaj po¬
kopali. Več sto let po tem je sv. Rupert u te kraje pripre-
digval, njemu u čast pervo cerkvico postavil, njegove kosti
pa vzdignul irf jih u Laureak prenesli, kder je sv. Maksimilian
svoje dni škof bil. Kadar so škofijo iz Laureaka pozneje u
Pasavo prestavili, so tudi njegove svete kosti totaj prenesli j
nekoljko njegove svetinje pa Celjani imajo. Mnogo čudežev
se je na prošnjo sv. Maksimiliana zgodilo, posebno u Austrii
in po Parjskem, u kterih, krajih ga sosebniga patrona svojega
časte. Cesar Friderik (Miroslav) IV. je bil u starem, gornem
Celju od sovražnikov vjet. in hudo obležen. Sv. Maksimilian
se mu prikaže in mu nevarnost oznani. Cesar obljubo stori

II. Del. %  28

434 12. Oktober alj kozopersk.

svojega pervega sina po imenu Maksimiliana kerstiti, ako
srečno nevaršini uide; kar se je tudi zgodilo. Od te dobe se
iine sv. Maksimiliana visoko časti in otrokam pri svetem kerstu
rado daja.

Nauk in po s n e m a.

1. Koliko mora naša sveta vera vredna biti, da si je sv. Maksimiljan
toliko za njo prizadel, in poslednič svojo kerv za njo prelil! Mlado drevce
svete k atol S ke vere  je usmileni Jezus zasadil in ga s svojoj lastnoj kervjoj
pokropil. Nad tri sto let se je s kervjoj naj žl alinej ljudi polivalo in poma¬
kalo, da je prirastlo toliko mogočno drevo, ki svoje veje čez vso zemljo raz¬
prostira, in bo rastlo do konca sveta. Iz vsake kaplice presvete rešne kervi
Jezusove je prirastil tako rekoč en niartcrnik, in mučenikov prelita kerv je
bila seme novih kristianov. Po vsib krajih in o vsili časih je tekla služavnikov
božjih prelita kerv, in še neprenehoma teče u dalnih deželah, u kojih se svet
evangeli neznabožeom oznanuje. Vedno še neverniki Kristusa križajo in muče
u vodili njegovih spoznovavcov, in (o bo terpelo, dokler da pride sodit žive
in mertve. Pomisli večkrat, keršanska duša, koliko drago blago svete keršanske
vere imaš; vsak dan Boga ponižno zahvali za prave vere neprecenliv dar;
skerbi pa tudi, da sveta vera tebi in tvojemu kraju ne vgasne, da keršanstva
krivovera in pregrešno živlenje ne zaduši. Kdor dnar zgubi, ga težko najde;
kdor ob svoje poštenje pride, ga še težej pozadobi; kdor pa pravo vero zgubi,
vse zgubi; njemu škoda ni zapoverniti, vekomaj ne.

2. Zunajne nevaršine, kakor ogenj, voda, in divje zveri niso našemu
zdravju in živlenju toliko škodlive, kakor bolezni znotrajne, na kojih veliko
milionov pomerje. Ravno taka je tudi za našo sveto vero. Kervavo preganjanje,
ktero je sveta kat. cerkev od judov in hajdov terpela. ji ni toliko djalo, ka¬
kor pa znotrajno pregrešno živlenje, krivoverstvo in razklanje
kristianov;  ono je cele dežele in narode omotilo, da so pravo vero za¬
pustili, in še menijo, da imajo prav, če ravno strašno smešnjav po svetu či-
nijo. So ljudje, kteri tako malo Kristusa in njegovo sveto vero spoznajo, da
pravijo kakor bi vse edno bilo, bodi si židovalj turk, kri¬
stjan alj pesjan, da si le pošten.  Taki ljudje kristjani niso, kajti ne
vedo, da nihčer izveličan ne bo, kakor po Kristusu, in ne vejo, koliko so
sveti mučeniki za sveto keršansko vero prestali, rajši vse dali, kakor pravo
vero zgubili. Drugi kristjani sopet mislijo, da bi vse edno bilo, naj bo
kdo staroverc alj novoverc, katoličan alj lutran, Kalvine alj
auglikan,  ki so dolgo po Kristusu svoje krivovere zasjali, in se ločili svete
cerkve Jezusove. Taka ločitev in samoglavna popaka svete vere Kristusu ne
dopade, in ljudem gotovo ne hasue. Kristus je glava le ednega telesa, in to

435

Sv. Koloman, mučenik.

telo je njegova sveta, cerkev; več teles imeti edna glava ne more, ne Kristus
več pravili cerkev. Tudi sv. apostol Paul imenuje cerkvo živega Boga
steber in terdnjavo resnice;  resnica je pa le u tisti cerkvi doma, ktera
je že ob časih apostolov bila, ne pa u onih družbah, ki sojih  pozneji kri¬
voverci alj pa sedajni maloverci nasnovali. Krivovercov pogubljati Bog ovarji!
pa terditi da bi vse edno bilo sedem zakramentov alj pa tri, alj pa nobeniga
imeti, tega Bog ne daj; pa tudi ne misliti alj govoriti, kakor bi bilo vse edno,
imej vero, ktero rad. Resnica in laž si niste sestri. Velika nesreča je za kri¬
voverce, da u edini pravi kat. cerkvi ne žive; pa oni imajo saj izgovor, kajti
niso u pravi veri izrejeni, ne podučeni; kako se bo pa katoličan izgovoril, ki
ima vse od Boga razodete resnice, vsili sedem zakramentov, dro vse, kar mu
je k izveličanju potrebnega, ako pravo vero zamečuje, in po taisti ne živi, se
s krivoverci ženi alj moži, in tako h  nevaršino poda sebi alj svoji deci pravo
katoliško, edino zveličausko vero zgubiti, ktero nam je Kristus zapustil, za
ktero je sv. Maksimilian in toliko milionov mučenikov svojo kerv prelilo? —
Kaj takega le misliti, govoriti alj storiti ne daj Bog! Bolje taužentkrat umreti,
kakor enkrat sveto vero zatajiti. ,,Z a k a j kferi so enkrat razsvetleni
bili, tudi okusili nebeški dar, in so deležni postali svetiga
Duha, pa so padli; takim je nemogoče, da bi se u pokori po¬
novili, kajti spet Sina božjega sami sebi križajo in zasramu¬
jejo  pravi sv. Paul; take Bog zapusti.

M o 1 i t v a.

Neskončno usmilen Bog, daj nam po (zgledu in priprošni sv. Maksimi-
Jiana, škofa in mučenika pravo vero zvesto ohraniti in po taisti živeti, rajše
živlenje kakor pa vero zgubiti in se ločiti tvoje svete cerkve, ktera nas po
pravi poti u večno živlenje pelja; skoz Jezusa Kristusa, Gospoda našega.
Amen.

XIII. Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti IKolonian, mučenik.

Sv. Kolman, rojen Ir c, je bil kraljeve rodvine. Očetu je
bilo Malahia 11. ime, ki je bil toliko usmilen in pobožen kralj,
je na svojem dvoru po tri sto vbogih vsak dan nahranil,
bi se na svoje stare dni u samostan podal, se za srečno sniert
pripravit; materi je bilo ime Mora, ki je bila kralja Briana
hčer. Kakor pobožni starisi je tudi njihov sin Koloman prav
bogaboječe živel; ni mu bilo mar za posvetno čast, ne za
časno oblast, ne za minlive dobrote; skleniti je vse to Bogu

436

13. Oktober alj kozopersk.

darovati, le njemu služiti, in se podati u Jeruzalem, svete
mesta obiskat, po kojih je Kristus hodil, kjer je za nas terpel
iu umeri.

Mlad romar Koloman se po romarsko borno obleče, in
se poda na dolgo pot u sveto deželo, ter se skoz nemške
kraje napoti, u kojih je pobožen cesar Henrik sveti vladal, kteri
je romarjem poseben varil in dobrotnik bil. J\i se bal velikih
težav dolge poti, ne mnogih nevarsin, ki so ga u neznanih
krajih čakale; kar je sklenul, je tudi hotel zgotoviti, in
posvetnim rečem, ki so ga doma u popolni službi božji mo¬
tile, slovo dati. Srečno je iz Irske na Nemško prejadril. in
nepoznan pešec dalej popotva, ter pride po svojem božjem
potu na austriansko zemljo do kraja Stokerau za Donavo;;
in tukaj je bil konec njegovega romanja. Bog ga je u ne¬
beški Jeruzalem zaklical, toda skoz britko terplenje in grenko
smert, ktero je imel prestati. Na Austrianskem so tisti ca s
Slovani Nemce hudo napadali: imeli so kervave boje med
seboj. Ko Stokeravci svetiga popotnika vgledajo, vidijo nje¬
govo neznano obleko, slišijo njegovo ptujo besedo, ga začno
pisano gledati in sumiti ogleduha Slovanov, njih sovražnikov.
Kakor zdivjani ga Stokeravci popadejo, in ga pred sodnika
vlečejo, kteri ga do druzega dne u ječo verže. Kakor hitro
se je razdenilo, priženejo, sv. Kolomana, kterega za sovraž¬
nega ogleduha imajo, na sodbo. Sodnik se mu grozi, da ga
bo dal grozovito mučiti in umoriti, ako mu vse na tenko ne
pove, kdo ga je poslal, in pokaj? Sv.Koloman odkritoserčno
pove, da je u tem nedolžen, česar ga dolže; on je na polu
u Jeruzalem, svete mesta obiskat. Sodnik pa je bil u svoji
sumnosti preslep resnico in nedolžnost sv. Kolomana spoznati;
da ga torej neusmileno pretepati, naj bi posilen obstal, da je
slovanski ogleduh. Koloman pa ne laže, ampak stanovito terdi,
kar je rekel. Se huje začno s njim delati: kamnje in železne
krogle u žerjavci belijo in svetiga romarja po živem žgejo:
okruten kovač ga s gorečimi klešami šiple, in drugi mu s
žagoj noge grozovitim raztergajo; svetnik pa vse te strašne
martre stanovitno poterpi, in jih Bogu daruje, ki mu jih pre¬
baviti pomaga, ter je pripravlen rajši umreti, kakor posilen
legati. Lehko bi bili njegovo nedolžnost spoznali, alj kadar
ljudstvo obdivja, si dopovedati ne da, marveč le svojo žene,
da je sovražen ogleduh, in da mora smert storiti. Popadejo
svetiga Kolomana, in ga na suho drevo med dva razbojnika
obesijo, kakor judi Kristusa, in tako kraljev popotnik svojo
božjo pot dokonča 17. maloserpana 1012. Bog je kmalo po
čudežih divjim ljudem pokazal, kako draga je njemu smert

437

Sv. Koloman, mučenik.

nedolžnega. Truplo svetnika ni trohnelo, in suho drevo, na
kojeni je visel, je sopet ozelenelo. Po čudežih, ki so se go¬
dili, je ljudstvo spoznalo, da ni bil ogleduh, ampak u resnici
pobožen romar in svetnik. Pokličejo bližne duhovnike, naj ga
častito pokoplejo u pričo velike množice ljudi. Izsneli so nje¬
govo deveto truplo iz drevesa, na kterem je poldrugo leto ne-
strohlivo viselo, in ga u prijetni loki za Donavoj poleg nove
kapele pokopali. Leto potem je Donava vse pokrajne pova-
lila, le pokopališe svetiga Kolomana je suho ostalo, in u sredi
velike povodne lepo zelenilo. Te čudež videti je dal tedajui
mejni grof Austrianski Henrik sveto truplo vzdignuti, in u
cerkvo Meličanskega samostana častito prenesti, kjer še po¬
čiva. Sv. Koloman je Austrianov poseben zavetnik.

Nauk in posnema.

].  Hujšega na svetu ni, kakor je divje ljudstvo, kadar oblast dobi. Levi
in ljuti risi niso tako neusmileni, kakor taki divjaki, koje vidimo sv. Kolo-
mana tako grozovitim terpinčiti. Kakor je od sovražnikov Kristusovih podpi-
liana derhal na dvorišu Pilatuža kričala: ,,Križaj ga, križaj  ga  [ <e  tako
neumno ljudstvo vsakega za svojega sovražnika ima, ki u njegov rog ne trobi.
Tako neusmileno so delali leta 1848 po Beču in po vsili krajih, kjer je go¬
sposka premehka bila, in dopustila preveliko svojvoljo hudobnim in neumnim
ljudem. Take kervave Ijndovlade nas varji Bog! Kder ljudstvo gospoduje,
tamo je pekel odpert.

2. Pokaj pa je Bog dopustil, da je moral njegpv zvest služitelj po ne¬
dolžnem toliko terpeti '{  Nam pokazati, da nebeško kraljestvo silo
terpi, in da le silni ga na se potegnejo.  Tega nas učijo sveti muče¬
niki starih in novih časov, in nam dajo lep izgled njih posnemati, če hočemo
svet raj s njimi doseči. O času grozovitnega preganjanja kristjanov je živel
pobožen mož Arkadi.  Za svete vere del ga trinogi išejo, in ker ga doma
ne najdejo, zgrabijo njegovega strica, in ga tako dolgo vječijo, dokler Arkadia
na svetlo ni. Arkadi to zvediti gre pred oblastnika, naj strica njegovega iz¬
pusti. Neverni oblastnik mu reče: „Vse ti odpustim, če malike moliš/' Sv.
Arkadi mu pa s svetim Paulom odgovori, da je le Kristus njegovo živ-
ienje, in smeri njegov dobiček.  Ves razkačen poglavar ukaže svetnika
po malem umoriti, tako da bo sam svoje mertve ude gledal. Trinogi so mu ud
za udom odrezovati začeli, naj prej perste na členkih, potem roke na laketih,
zatem ramo za ramoj. Segli so nad noge, in mu je ravno tako porezali na
stopalih, potem pri kolenih in poslednič bedra, tako grozovitim, da so se ne¬
verniki jokali. Kaj pa je svetnik djal, viditi svoje mertve ude krog sebe le-

438

13. Oktober alj kozopersk.

žati? Rekel je: ..Oj vi srečni udje, da ste vredni služiti svoje  mu
Bogu! Nikdar vas nisim toliko ljubil, ko ste se mojega trupla
deržaii, kakor vas zdaj slovim, ko vas odrezane gledam. T a-
ko je prav, da se za časek ločimo, in enkrat skupej svojemu
Kralju u veličastvo naproti pojdemo. Merlive vas zdaj pu¬
stim, da neumerlive enkrat pozadoblm. Vi ste zdaj Kristusovi;
in zavoljo vas sim tudi jaz Kristusov/* Ko so gapoaledničnaherbet
obernuli, da bi mu še trebuh razparali, je Boga hvalil, da sme u nebesa gle¬
dati in se veseliti dike nebeške. Po njegovi smerti so kristiani njegove ude po¬
brali, častito pokopali in hvalili Boga, ki svojim služavnikom toliko junaško
serenost da, za nebeško kraljestvo toliko silo terpeti. — Kako čudno je to!
Ali Bog od sedajnih kristianov ne terja kaj tolikega za nebeško kraljestvo,
kakor od sv. Kolomana, od sv. Arkadia in od milionov drugih kristianov?
Pač; toda enomalo drugač. Le beri, kaj Kristus veli pri sv. Marku 9, 41—47.
„ A k o te pohujša tvoja roka, odsekaj jo; in ako te tvoja noga
pohujša, odsekaj njo; bolje ti je hromima in krulevimu iti u
večno živlenje, kakor dve roki in dve nogi imeti, in verže-
nimu biti u pekel neugaslivega ognja. In ako te tvoje oko po¬
hujša, izderi ga; bolje ti je s ednini očesom iti u božje kra¬
ljestvo, kakor imeti dvoje oči, pa verženimu biti u peklenski
ogenj, kjer njih červ ne umerje, in ogenj ne ugasne/* Tako sta
storila sv. Koloman in sv. Arkadi; kako imaš pa tudi ti svojo oko izdreti, svojo
roko alj nogo, ki te pohujša, za nebeško kraljestvo odsekati? — Hočem ti
povedati.

3. Lehko je tebi kako blago  tako drago, kakor tvoja roka alj noga-*-
kakšna oseba  alj peršona tako ljuba kakor tvoje oko, pa je pregrešna; mo¬
reš se blaga iznebiti in osebo zapustiti, če bi ii ravno tako hudo bilo, kakor
bi ti roko odsekali, nogo odžagali alj pa oko izderii. Postavim, ti lepo pre¬
moženje imaš, ki si ga nadobil alj poerbal, alj pribarantal , pa je krivično
blago. Odrajtaj pluje blago! — Alj morebiti imaš kako nesramno znanje,
ktero te u greh napeljuje, in te je že u grešne misli in djanje zapeljalo; lehko
se je vajna pregrešna ljubezn tako prirastila, da mislita nemogoče se krušiti.
Morta narazen, če bi vama še tako težko djalo, kakor dati svoje desno oko.
— Sta si dva alj dve u jezi,  in misliš, da nisi n stanu odpustiti, ne so¬
vražniku roke podati, velikomanj pa za zamero prositi. Mora bili, naj te še
tako hudo stane kakor desno roko odsekati; idi k sovražniku, da se spravita,
naj bi ravno moral nogo zgubiti; ako ne, boš pogublen, pogublena. — Ravno
tako je, ako si vajen u kerčme hoditi, pijančvati, igrati in zapravljati, alj se
po rajah sukati; opustiti moraš, če hočeš u nebeško kraljestvo. To je naše
mučenstvo, to je tista sila, s kateroj si nebeško kraljestvo pridobimo, kakor
mučeniki svoje dni; za vse to čaka mučeniška krona tudi nas.

Sv. Pelagia, spokornica,

BI o 1 I t  v a.

439

0 Bog, ki si zasl oženje sv. Kolomana mučenika tako čudno počastil,
daj nam po njegovi prošnji vse hudo duše in trupla serčno premagati, in za
njim srečno k tebi priti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XIV*  Dan oktobra a 1 j kozoperska*

Sveta Pelagia, spokornica.

Sv. Pelagia od malikovavskih .staršev rojena in odgo-
jena, je živela u petem stoletju po Jezusovem rojstvu, u ve¬
likem mestu Antiohii. Od svoje mladosti že u brezbožno živ-
lenje napeljana je od dne do dne razujzdaniša prihajala in
vsitn mestjanom u veliko pohujšanje bila. Maksimum, patriarh
tistega obširnega mesta je nekdaj u poravnanje marsikterih
reci sbor škofov poklical, med kojimi je tudi sv. Nono, škof
iz Edese bil, kterega svetost je daleč okolj slovela.

Pri tej priložnosti je te brumen vladika u predvoru cerkve
sv. Juliana, mučenika, sbranemu ljudstvu predigoval. Bavno u
tem času je Pelagia metno prijezdila, od glave do tla s
dragimi zapeljivo-bleskecimi oblačilami nesramno preprežena.
Škofi to očitno zapelivko zagledati, koj od nje svoje oči od-
vernejo, in se čez njeno osiepleno razujzdanost britko za-

440

44. Oktober alj kozopersk.

lijo; le sv. Nono še svoj pogled u njo vpira, dokler se mu
izpred oči zgubi. Po doveršenem ogovoru popita sbrane škofe,
ali ue bi jim bila krasno-oblečena Pelagia dopadila ? Škofi
nad tako nepričakovanim pobaranjem oslerme, in mu odgovora
ne dajo. Nono jih pak takole nagovori: ..Pogled o ve ose¬
be me je jako ganil. Kaj bomo na božji sodbi od¬
govorili, c e bode našedelointrudsdelomintr u-
dom te Pelagie primerjeno? K olj k o časa in dela
vpotrati ona u zalšanje svojega života, da bi umi¬
rajočim očem ljudstva dopadla, ter tajiš tem ne¬
čisto ljubezen zdramila. Kaj pa mi storimo, duše
gre snih m a dež e v očediti in jih tako okinčit i, da bi
božje m u očesu d o p a d 1 e ?“ To izustivši, se je s svojim di¬
akonom na svojo stanovanje vernil, se usobo zatvoril in kleče
britke solze točil, se napersa terkal, ter goreče Boga odpušanja
svojih grehov prosil: ker kakor duhoven in škof ne bi bil še tolj-
ko časa, truda in marljivosti uporabil u zalšanje svoje duše s le¬
pimi čednostmi, kakor si je Pelagia u kinč svojega života in
u zapeljevanje mnogo duš prizadela. Prihodno noč se mu je
senjalo, kakor da bi bil černo in jako ognjušeno semtertje le¬
tečo golobico s svojima rokama vlovil, ter jo u vodo vergel,
iz katere je sopet, pa bela ko sneg, izletela, in daleč spred
nja obličja odbežala. Skrivnost senj je sledeč dan razjasnil.

Bila je nedela. Nono je vnovič sbranemu ljudstvu pre-
digval in scer te čas u cerkvi. Predmet alj zapopadek nje¬
govega govora je bil od strahovite sodbe božje in ed posled-
nih besedi božjega sodnika črez pravične in hudobne. Tako
ganljivo je govoril, da so se vsi poslušavci obilno solzili. Med
temi je tudi Pelagia u cerkve med ljudstvo prišla, ne iz lju¬
bezni do božje besede, ker je kristiane in njihov nauk zlo
sovražila, temuč deloma iz radovednosti, deloma pak da bi jo
drugi vidili, jih za nečisto ljubezen unet. Strašna beseda božja,
ki je vsim pričijočim globoko u serce segala, je tudi oterp-
njeno pohujšlivko omajala, pretresla in tako omečila, da je iz
prevelike žalosti in bolečine črez svoje pregrehe britko zdi¬
hovati in zgrevano plakati jela. Berž po minuli predigi se je
skesana in spremenjena na svojo slanovališe vernila in koj
precej brumnemu Nonu listič napisala s prav ponižnoj proš-
njoj, da bi jo u keršanskem nauku podučiti in jej zakrament
svetega kersta podeliti blagovolil. Škof Nono, ki se je malo
na to pismice zanesil, ter se velikoveč bal, da ne bi to kak¬
šna hudičeva zanka bila, ji je na vedenje dal, naj se nikar
ne prederzne s kakoj bodi hinavšnoj mu blizo stopiti; ker je
on, če ravno grešnik, vendar tudi služavnik Jezusa Kristusa,

Sv. Pelagia, spokornica. 441

kterirnu so naj skrivniše serca razodete in znane; je pa res¬
nično spreobernenja in keršanskega nauka zeljna, naj pa le
pride, alj ne na njega dom, temne n cerkve, kjer se na juter-
sni dan sopet s druzimi škofi sniditi ima.

Pelagia je resnično n cerkev prišla, n pričo shranili ško¬
fov se Nonu k nogam vergla, se očitno vsili svojih grehov
ispovedala, odkritoserčno poboljšanje obl jubila, in ga med pre¬
livanjem gostih solz za svet kerst prosila, odpnšanje svojih
grehov zadobiti. Sv. Nono je bil sicer pripravlen njeno vol¬
jo in prošnjo dopolniti; toda jo še preden pobara, ali bi ko¬
gar za poroka imela, da ne bo več n poprejšno poluijšlivo živ-
lenje zagazila; ker je po cerkvenih zapovedih to potrebno u
okoljnostih, u kojih se ona zdaj znajde. Pelagia začne na to
vprašanje jokati; zakaj dobro je vedila, da nikogar ne najde,
kteri bi bij tega porok. Ona na to še bolj terdi, da si je popol-
nama naprej vzela, ne le samo poprejšne napake opustiti, te-
muč še ostale dni u vedni in pravi pokori dopernesti. Nato je
še s mnogimi solzmi gorečo željo ponovila, ji nikar sv. kerst
odlašati, da bi ne bila primorana čedalje n pregrehah ostati. Sv.
Nono, vidši te resnične znamnja znotrajnega kesa in terdne-
ga sklepa, ji je po kratkem podueenju u keršanskem nauku s
privolenjem pričijočih škofov sv. kerst podelil, ter jo brumni
vdovi Homani s imenom, u daljni poduk in u skerb izročil.

Skoz svet kerst potolažena in od mogočne gnade božje
spreobernjena Pelagia, je koj hitro prav sveto in spokorno ži¬
veti začela. Dolge lase si je sama postrigla, se vsim žlahnim
in krasnim oblekam odpovedala, vse svoje premoženje med
vboge razdelila, vsim strežnikom, jih lepo popred podučivši,
slovo dalo, svoj život s poštami, bičanjem in žimnatim oblači¬
lom krotila, ter med prelivanjem brhkih solz svoje pregrešno
živlenje obžalovala. Ta nenadjana spreobernitva Pelagie je
škofe in keršene mestjane jako razveselila; ne pa satana, ker
mu je bilo po tem takem orodje u dušno pogublenje izmaknjeno.
Noč in dan jej torej pokoja ne da, ji poprejšne sladuosti oživ¬
lja, alj jo s nar hujmi škušnjavami napada. S božjim pripuše-
ujem se ji clo u vidi ji vej podobi prikaže, in jo na vso vižo s
prilizovanjem in obečavanjem u prejšne pregrehe mika in vabi.
Pelagia se pa hrabro temu vstavlja, na svetovanje Nona s
znamnjem sv. križa oborožja in tako hudiča u beg odpodi.

Osem dni po kerstu preteče, in Pelagia se; s ojstro oble-
koj obda, ter se s vedenjem svetiga Nona skrivši napoti pod
možkim imenom Pelagi u mesto Jeruzalem, poleg kterega si
na Oljski gori bajtico sozida u svojo prihodno prebivališč, —>
Tukaj je silno ojstro in sveto u molitvah in spokornosti živela,

442

14. Oktober alj kozopersk.

vedno pregrešno živlenje objokavala in britko terplenje Jezu¬
sa Kristusa premišljevala* Spokorno u ponižnosti je Pelagia
žel jela ovemu svetu skrita živeti, alj slu tek njene posebne oj-
strosti se je kmalo po celej deželi razprostranil, tako da so
ljudi veliko od čednosti tega Pelagia pripovedavati imeli. Tri
leta so pretekle, ko se Jakob, diakon sv. Nona, nameni, svete
kraje u Jeruzalemu objiskati. Sv. Nono mu dovoli s poveljem,
da naj pozve prebivališe nekega pušavnika Pelagia in naj ga
u njegovem imenu pozdravi. Diakon izpolni ujegovo zapoved.
Zvedivši stanovanje pušavnika, se je taj podal, na dure poter-
kal s razodenjem, da ji u imeni škofa Nona nekaj izročiti ima.
Pelagia majhino oknice svoje bajte otvorivši, koj diakona
spozna, ne pa on njo , ker je bila od ojstre pokore vsa prepa¬
dena in spremenjena. Ko K je pozdrav vladika zaslišala, mu je
le te besede pristavila: „>Skof je sv. mož, in jaz se nje¬
govim molitvam priporočim. 44  Na to je sopet svoje ok¬
nice zatvorila; Jakob pa zavolj tako kratkega odgovora nekaj
nevoljn svojo pot dalej gre.

Pri objiskovanju svetih mest so mu ljudi še mnogo od te¬
ga pušavnika pripovedovali. Toga  spodbode se vdrugic k slo¬
večemu Pelagiu podati. Sopet je terkal in klical na vratiče,
pa vse zastonj; nihčer se mu ni oglasil. Diakon nezapopadši
pomen tega obmolknenja odmakne mali okninjak, viditi, ali bi
bil pušavnik odaljen, alj pa celo bolan. Nikar ni bilo ne uno ne
to, temne spokorjen in sv. Pelagi je mertev ležal na zemlji.
Jakob njeno smert u Jeruzalemu naznani, ter vse redovnike
iz cele okoljce, kot mnogo družili duhovnov k pogrebu po¬
vabi. Poprej so kotli po šegi dežele truplo menivšega Pela¬
gia oprati in pomaziliti- Alj vse ostermi, opazivši pod odejo,
ne truplo pušavnika, ampak Pelagie, ženske spokornice, ki
si je tukej pod možkim ifhenom cudnovite ojstrosti naklada¬
la. .Se veliko vec se vsi zavzamejo, ko jim sv. Nono dalej
razkrije in naznani, kdo da je bila ta samotnica, kako da je
nekdaj polnijšljivo živela, potem pa pogumno se spreoberni-
la, in zakaj da se je bila tako ojstrega živlenja poprijela.
Vsi so hvalili in častili vsegamogocnost božjo, da jenadšib-
koj ženskoj tako velike čudeže doperna.šal. S veliko častjo
je bilo njeno sv. truplo k pogrebu spremljeno, nad kojim je
Bog marsikteri čudež storil.

Sv. Pelagia, spokornica.

443

A r a n k i n p o s n e m a.

1. Sv. škof Nono je bil močno ganjen skoz osleplenje grešne Pelagie,
ki je veliko več za telo poskerbela, kakor pa za dušo marala. Ali te rav¬
no to še b večemu objokanju ne naganja. Ker ti tvoja vest očita, da si se
veliko za svojo telo potrudil, malo, silno malo pa za svojo neumerjočo dušo
poskerbel. Saj vendar toljko naj ti bo na duši ležeče, koljkor na telesa, če¬
ravno bi veliko več zaslužila. Svojemu telesu potreben živež priskerbiš, da
bi krepko in zdravo ohranil. Je ognuse.no in omazano, ga spereš in očediš.
Je bolano, nevtegoma se lelca poslužiš, da ga ozdraviš. In česar bi se ne
lotil, ako bi ga smerti oprostiti mogel? Ravno tako poskerbi za svojo dušo.
Sveti zakramenti in božja beseda so hrana tvojo duše. Priskerbi si je, po¬
slušaj pogostama božjo besedo, in večkrat se hrani pobožno in vredno s an¬
gelskim kruhom. Si grešil, je vmazana in gerda tvoja duša pred Bogom, operi
in očedi jo u zakramentu svete pokore. Se u smertnih grehih znajdeš, je bolna
tvoja duša, na dušni način popolnoma mertva, neodjagaj jo nevarne bolezni,
celo smerti oteti skoz vredno pokoro. Ali bi mogel kaj manjega od tebe si
sprositi? Jeli ni tvoja velika dolžnost, da za svojo dušo tako poskerbiš?
„Zakaj si toliko za dušo ne prizadenemo, ko za svojo telo?“
praša sv. Krizostom.

2. Pelagia, velika grešnica, je eno samo pridigo slišala; vendar je skoz
tisto nevarnost spoznala, u kteri se je znajdla. se je k pravi veri spreober-
nila, ojstro pokoro dopernašala, in se po tem takem zveličala. Ako bi ne bila
predige poslušala, bi bila berž ko ne u terdovratnosti ostala in se vekomaj
pogubila. Oh! koljko jih še dendanas n velikih grehih živi, kteri bi se, ako
bi božjo besedo ne zanemarli, spreobernili in srečno večnost dosegli; ker pa
tajisto opušajo, ne nehajo grešno živeti, in se večnemu prepadu bližati. Ali
si ne bodo sami večnega pogublenja krivi? Gotovo. Dobro premisli, da ne bi
bil tudi ti eden iz tega nesrečniga števila. Poslušaj božjo besedo zvesto in go¬
reče, in če si grešnik, sc nad jam tvojega spreobernenja; si grehov prost, boš
na to tudi še dalje tajistih -se zderžal. Kakor hitro je Pelagia nevarnost spoz¬
nala, seje  pokore lotila, in se ni tajiste pred smertjo ločila! — Ako ti Bog
da nevarnost spoznati, u K oj i tičiš, nikar se ne mudi,  in ne odlašaj pokoro
od dneva do dneva. Bog, ki ti odpušanje. ponuja, če se resnično spokoriš, te
ni u pokoro juteršnega dneva zagotovil. Danes še se pokore poprimi, juteršni
dan ni gotov, in kdo ve, ali bo tvoj? Mnogo njih nagloma in nepre-
videno umerje; zakaj človeka Sin pride ob uri, ob kteri  se  na?
meni; £ ‘' govori zveličan Tomaž Kempčan. Pelagio je nagnilo kojstremu živ-
lenju škofovo živo govorenje in popisovanje strahovite sodbe božje, in posled-
nih besed božjega sodnika. Oh! da bi si hotel tudi ti te preimenitne resnice
prav živahno naprej postaviti: Bog bo moj sodnik, Bog mi bo celo večnost
odločil. In kaj za eni Bog? Ravno tisti, kterega sdaj toljkokrat žalim. Ali za-

444

15. Oktober alj kozopersk.

morem po svoji pameti pričakovati od tega žalenega Boga blaženo sodbo?
Prevdari te resnice prav dobro, in sam sebe k pravej pokori spodbodi; za¬
kaj le pokora te zamore s Rogam spraviti in nsmilenega sodnika ti nakloniti:
„A.ko verjemo, da imamo nekdaj pred božjo sodbo priti, daj¬
mo se potruditi, da tajistega skoz berzo in resnično pokoro
ob času potolažimo:^  piše učen Origencs.

BI o 1 i t v a.

Vsliši nas, o Bog, Izveličar naš! da kakor nam je god sv. Pelagie k
razveselenju, tako nam naj bo njena preserčna in resnična pokora k podu-
čenju. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.

XV. Dan oktobra alj kozoperska.

Sveta Terezia, devica in nun duliovska mati.

Sv. Terezia, s posebnimi gnadami od Boga obdarjena,
je bila rojena leta 1515 it Avili, Španskem mestu, od boga¬
boječih in plemenitih roditeljev, Alfonsa Sankeca in Beatri-
ce hčer. Mnogo sta si prizadevala, svojo hčerico brmnno slu-
žavnico božjo iz redi ti. Med drugim sta imela sveto navado,
da sta se prav pridno s branjem duhovnih bukev pečala, če¬
sar sta tudi mlado hčerko vadila, precej ko se je čitati nau¬
čila. U kratkem se je u branje bogaboječih knjig tako za¬
ljubila, da se je več pot s svojini bratom Roderikom u sa-

445

Sv. Terezia, devica in nun duhovska mati.

moten kotič vmaknila mirniši brati. Komej sedem let stara si
je iz tajistih tako živo spoznanje časnega kakor večnega za-
dobila, da je višekrat vsa zamaknjena zaupila: „0 vselej!
o večno! večno terpeti! Večno se veseliti! nepre¬
nehoma u b o 1 e č i n a h, n e p r e n e h o m a u v e s e,| j i biti!  o
kaj  je  to!“ Potem ko je životopise mučenikov brala, se ji je ta¬
ko silna želja unela iz ljubezni do Jezusa umreti, da je s s vojim
bratom Roderikom skrivše iz očetove hiše pobegnila sterdnim
sklepom, se u Afriko podati, pričat med nevernimi Saraceni Je¬
zusovo vero, in si tako veličasten mučeništva venec zadobit. Star¬
ši jo dajo urno  poizkali in sopel na dom verniti; alj želja za Kri¬
stusa terpeti in umreti ji vender ni vgasnila. U dvanajstem
letuje  zarano svojo bogaboječo mater zgubila. S velikoj ža-
lostjoj jo je materna smert naudala; vergla se je torej pred
neko podobo preblažene device Marie na kolena, in s obil¬
nim prelivanjem solz je zdihovala inupiia: „Mati milosti!
Tebe izvolim sdaj svojo mater. Vzemi me revno
siroto u število svojih otrok.' 4

Čudnovita hramba, ktero je zanaprej pri Marii vselej
najdla, je bila zuamnje, da je u tej svoji molitvi uslišana bi¬
la. Bog je sicer dopustil, da je Teresia po smerti svoje ma¬
tere popustila duhovne knige preberati, in da se je namesto
njih ničemernih bukev poprijela. Zraven se je tudi pajdašila
s enoj svojoj tetoj, ki je bila močno ničemernpsti sveta vda¬
na. Potem takem je od dne do dne u molitvah mlačnejša pri¬
hajala, njena poprejšna gorečnost je hirala, ljubezen do sa¬
mote vpadala, nasproti pa je u ljubezni do posvetniga rastla.
Njena velika sreča je še bila, da ni vender na svojej de¬
viški nedolžnosti škode terpela, kar je ona sama le inogoč-
nej brambi matere Marie prilastila. Tereziin oče, zvedši kako
močno da je njegova hčerka u dobrem vpešala, je mnogo ža¬
loval; torej se ne mudi jo Augustinarskim redovnicam u skerb
izročiti. Tiho in samotno živlenje samostana je Terezii kmalo
poprejšno pobožnost obudilo: začela je nevarnost pretekliga
živlenja serčuo obžalovati, svojo mlačnost in lenobo u službi
božjej objokovati, pobožnih bukev se je spet prav marljivo
poprijela, in jih zvesto prebirala, da so ji sopet nekdajno
gorečnost unele, ktera je skoz branje posvetnih knig skorej
celo vgasnila bila. Kmalo potem je Terezia nevarno zbolela.
Njeni bče ni hotel bolne u samostanu pustili, jo je tedaj do¬
mu vzel, da bi poprej okrevala. U tej bolesti je živo spoz¬
nala ničemernost vsega posvetniga, in je terdno sklenila, se
svetu popolnoma odpovedati, ter u kakem duhovskem stanu
le Bogu živeti. Njeni oče ji je na vso moč tega branil; to-

446

15. Oktober alj kozopersk.

da ona .je skriv.se zbežala u nunski samostan Karmelitarc. ki
je u A vili bil. Prigodilo se je to u dvajsetem letu njene sta¬
rosti. Komej se je na pot podala, ko že toliko zopernost u
sebi občuti, da na vsih udih trepeče. Ker je pa to za skuš¬
njavo hudiča imela, je pogumno svojo pot šla, in pri pervi
stopinji u samostan se je ves strah in trepet na en mah u
tolažbo in veselje spremenil. Tako poplača Bog serčno pre-
mago samega sebe.

S živoj gorecnostjoj je Terezin leto po,skušnje zače¬
la , napredovala in noviciat s slovesuoj prisegaj dokončala.
Cez nekaj časa je njena gorečnost u službi božjej sopet
vpadati začela zavolj pregostega pečanja iu pogovorenja s
posvetnimi ljudmi, ker ji skoz to ljubezen do molitve in dru¬
gih duhovskih vaj močno umira. Nekiga dne pa, ko je u cerk-
vo molit šla, se pripeti, da se je na neko podobo Jezusa na
celem životu razmesarjenega ozerla. Odmah se ji je serce
jako ganilo, spoznaje koliko je Jezus zanjo prestal, kako ne¬
hvaležna in nezvesta je pa ona n jemu. Zraven se ji je serce
u takšnej žalosti topilo, da je menila, ono ji mora razpočiti.
Po tem takem pred tajisto razpelo poklekne, začne britko ob¬
jokovati svojo zaveržlivo nestanovitnost, in s velikim zau¬
panjem k Bogu upije: „Gospod! ne ustanem poprej od
tla, dokler mi t olj k o gnade in moči dodeliš, da z a-
napre j u nobeden greh više na padem, ampak teb i
s celim sercu tu stanovitno in goreče služiti za¬
mere  m.“ Ta sicer kratka pa serčna molitvica Tereziina je
bila uslišana. Njeno serce je bilo za zmiraj spreobernjeno;
vsa ljubezen do stvari zaterta, ljubezen do stvarnika uneta,
veselje do molitve in druzih duhovskih vaj ponavljeno ; terdni
sklep, se u resnici poboljšati, je bil sklenjen. Od tega časa
ni več Terezia u službi božjej omahovala, temuč je stano¬
vitno od dne do diie u gorečnosti rastla in jtot čednosti in
svetosti hodila.

Bog ji je uposled razodel, da je gnado spreobernenja
skoz priprošnjo Marie in sv. Jožefa zadobila; torej seje
njima priporočevala, da bi u začetej spreobernitvi tudi sta¬
novitna obstati zamogla. U te namen je premišljevala gosto-
krat stanovitnost sv. Magdalene in sv. Augustina, naj bi nji¬
ma podobna bila. Vsak dan je britko obžalovala zmote po-
prejšnega živlenja, in si prizadevala taiste skoz spokorne
oblačila in dela, skoz kervavo bičanje spokoriti; čeravno se
ni bila po mislih svojih spovednikov u tem veliko pregrešila.
Nekdaj ji je Bog tisti strašen kraj u pekli pokazal, u kte-
riga bi bila pahnjena, ako bi bila še dalej časa u ničemernih

Sv. Terezia, devica in mm duhovska mati. 447

pogovorih s posvetnimi ljudmi se pečala, ter u svojej mlač¬
nosti ostala. Groze se je tresla; nikolj ni mogla zadosti Bo¬
ga zahvaliti in vedno bolj se ji je želja unemala, Boga zmi-
rej gorečniše služiti in nikolj omagati. S vso močjo seje pa
trudila druge k pobožnosti napeljevati.

Usled tega se je vsih pripomočkov poslužila med svo¬
jimi sestrami pravo ojstrost sv. Karmelitanskega reda, od
ktere so s dovolenjem duhovskega poglavarstva odstopile,
sopet upeljati, Bog sam ji je te misle vdehnil, in ji u izpe¬
ljevanju tega svojo pomoč obljubil. Ker je pa to opravilo ta¬
ko bilo, kakoršnega se se nikolj nobena devica lotila ni; si
lehko mislimo, koljko over alj spotik je imela u tem svetem
delu premagati. Duhovski in svetovni stanovi so se ji močno
zoperstavljali; nekateri sojo  zavolj tega pregaujali in obre¬
kovali ; toda Terezia je vsirn tim vporam ukljub s božjo po¬
močjo tako daleč dospela, da je še pred svojoj smertjoj 32
na novo sozidanih samostanov štela, ukterih so obojega spola
pobožni redovniki in redovnice po pervej Karmelitanskej ojs-
trosti sveto živeli. Vsi zastopni so se čez to zauzeli in za
velik čudež spoznali. Koljko truda da je sv. Terezii potre¬
ba bilo o izveršenju tega opravila, se ne da lehko izreči.

Se manj se da na kratko popisati, s kako žlahnimi čed¬
nostmi je ta svetnica obdarjena bila, alj koljko posebnih gnad
da je od Boga prejela. Med drugimi ji je bilo dano prihod-
ne reči prerokovati in zuotrajuost sere spoznati. Ko je mo¬
lila, se je večkrat zamaknila s nebeškoj žarijoj obdana in
obsvetlena. Jedenpot so jo u takih okolnostih klicati slišali:
„Oj joj! le en sam Bog, ena sama smeri! ena sama
duša!' 4  Pomen teh besed je potem sama razložila, rekoč:
En sam Bog je; če se on razžali, nimamo nikogar druzega,
pri kojem bi pomoči iskati zamogli. Ena sama smert je; se
enkrat nesrečne smerti umerje, se ne da nikolj več te pre-
grešek popraviti. Človek ima le eno samo dušo; je ta zgu-
blena, nima tedaj nobene druge več, kojo bi zveličal. Gospod
Jezus Kristus, preblažena devica Maria, sv. Jožef, sv. an¬
gelci in veliko družili svetnikov so se ji neštevilnokrat pri¬
kazovali. U poslednih letih je redko dan minul, da bi ne bila
Jezusa u presvetem zakramentu s lastnimi očmi vidila. Mati
bož ja ji je vselej kot svojemu ljubljenimu otroku materno po¬
moč skazala, jo posvarila, tolažila in krepčala. Sv. Jožef, ka¬
kor je sama rekla, ji ni nikdar odrekel, česar ga je prosila.
Čeravno je obilno s gnadami obdarjena bila, je vender tako
ponižna bila, da je sama sebe za nar večo grešnico imela
in tudi hotla, naj jo drugi za tako spoznajo. Gostokrat je

448

15. Oktober alj kozopersk.

rekla: „Poseb»o hvaležna moram biti Gospod Bo¬
gu, da me ni po mojem zasluženju u pekel pah¬
ni 1“ Posvetna hvala ji je močno merzela, nasproti ji je naj
veče veselje bilo, če so jo drugi zmerjali, grajali alj osra¬
motili. Večkrat je Boga molila, da bi nehati blagovolil, jo s
toljkmi gnadami počastiti, kterih se je zavolj večkratnega ža-
lenja u proprejšnosti nevredno štela. Njena želja u boleznih
terpeti, je bila silo velika. Enkrat je povedala, da u štiride¬
setih letih je komaj eno uro popolnoma zdrava in brez vsih
bolečin bila, Vazun tečas, ko je sveto obhajilo prijemala. Ne¬
verjetno je, koljko ji je dal Bog terpeti. Med drugim je po-
gosloina skoz bodež, terganje po kosteh, tresenje života na¬
glo blivanje, gnusenje do jestvin terpela, in enkrat je pet
let merzlico imela. Vsemu temu so se tudi znotrajne skuš¬
njave in žalosti, ter drugi zvunajni zlo težavni pregoni pri¬
družili. Pri vsem tem ni nikolj naj majnšega znamnja nevo-
Ije pokazala; veliko več si je še terplenja željela. Večkrat
so jo slišali gučati: „Gospod! alj terpeti alj umreti; 44
rekla je namreč, da bi ji pretežavuo bilo, brez terplenja biti.
U bolečinah seje  besed sv. Joba posinžila: „Ako smo do¬
brega iz Gospodovih rok prijeli zakaj bi ne tudi
hudega hvaležno vzeli. 44  Nikdar ni bila nevoljna čez
svoje nasprotnike, ki so jo neusmileno preganjali, veliko
manj pa da bi jih kaj sovražila bila; marveč jih je po Go¬
spodovi zapovedi ljubila, in koljkor le zamogla jim je dobre¬
ga storila. En škof je torej rekel: ,,K dor Terez ii ustreči
hoče, naj jo le zrni rja alj ji kako krivico naklo¬
ne. 44  Krivovercev slepoto je britko objokovala, in je u njih
spreobernenje mnogo spokornih del Bogu darovala, je tudi
redovnicam zaukazala, da naj svoje molitve in druge dobre
dela u te namen obračajo, da bi Bog predigarjem in drugim,
ki se za zveličanje duš potegujejo, gnado in krepost dal,
krivoverce in druge grešnike srečno spreoberniti. Bog ji je
nekdaj nebeško veselje pokazal, rekoč: „Poglej ob kako
velike dobrote grešniki sami sebe pripravijo!”
Skoz to se ji je še veča želja unela, spreobernenje grešni¬
kov pospešiti. Siromakom in bolnikom je bila prav skerbna
mati. IJ polajšanje alj rešenje terplenja vbogih duš u vicah
je posebne spokorne dela Večnemu darovala; veliko njih tudi
rešila. Glede njene čistosti je bila več angelu kot človeku
podobna, poleg tega da se ni nikolj zoper to sveto čednost
pregrešila, je od Boga veliko gnado zadobila elo brez vsih
nečistih misl in skušnjav popolnoma biti. Pri vsem tem ni
vender zanemarila se tajistih pripomočkov poslužiti, ki so u

Sv. Terezin, devica iti nun duhovska mati. 449

obvarjanje čistosti alj potrebni alj koristni. Ni je čednosti,
da bi si jo Terezia ne bila prilastila. Posebna je njena lju¬
bezen do Boga bila, in zdelo se je, kakor bi se bila Tere¬
zin na naj visokejšo stopnjo te čednosti povzdignula. Ona
sama je vidla angela s ognjeno psico njeno serce prestre¬
liti u znamnje plarneče ljubezni do Boga. Kristus sam ji je
n roko segel rekoč: „U prih o dno imaš kot pra va ne¬
vesta za mojo čast goreti.“  Naj večo žalost je obču¬
tila, slišati, da so ljudi njenega Ijublenca, Gospod Boga ka¬
kor si bodi žalili. Pred naj majnšo senco greha je bežala.
Boga je vedno u spominu imela, tudi u sredi svojih opravil.
Svoje serce je k Bogu skoz večkrat ponovljeno zdihovanje
s tako gorljivost jo povzdigovala, da se je njeni znotrajni ogenj
tudi u obličju svetih Nar majnšo nepopolnomast je s mnogi¬
mi solzami objokovala, se je torej tudi nar manjših zmot ogi¬
bala,  in hrepenela tisto popolnomast doseči, ki je človeku
mogoča. Bogu je obljubila ne le s nobenim grehom prosto¬
voljno ga kdaj žaliti, temuč tudi vselej to storiti, kar bi Bo¬
gu po njenih mislih prijetniše bilo. Tako je sv. TereziaBo-
ga ljubila, da je iz goreče ljubezni do Boga umerla.

Osem let poprej je že vedla čas svoje ločitve. Ko se
ji smert približa, vsim prebivaveom skoz svojo skerb vteme-
Ijenih samostanov piše, naj stanovitni u goreči službi božjej
ostanejo, u samostanu Alba pak,  kder je bolna ležala, je
svoje sestre ustmeno še podučila in jim svetost priporočala.
Po prav pobožno prejetih svetih zakramentih seje pogovar¬
jala s svojim stvarnikom in komaj čakala na uro ločenja, da
bi s Jezusom u nebesih bila. „Moj  Gos  po  d!' 4  je izdihnula,
,,u posled pride tista tako dolgo poželjena ura,
da ne bom več u stanu te žaliti: ura, d a t e bom
gledati z a mogla/ 4  IKmalo je Večnega zahvalila, da ji je
blagovolil se u katolškej cerkvi roditi, in je te besede po-
oovljala: „Jaz sim hčer tvoje cerkve. Jaz umerjeni
kot otrok katolške  c e r k v e.“ Tudi so jo gostokrat zdi¬
hovati slišali: „0 Gospod! ne zaverzi me spred svo¬
jega obličja. Skrušenega in ponižanega serca ne
boš zaničeval/ 4  Potem takem seje na stran obernila, po¬
dobo Kristusa s prekrižanimi rokami na svoje persi pritis-
nula, in je poslednič po kratkej molitvici u Gospodu zaspala
o 67. letu svoje starosti, 1582 po Krist, rojstvi. Jezus seji
je u poslednej uri očevidno prikazal u družbi svoje prebla-
žeue Matere in veliko angelov. Ob uri ločitve se je mnogim
znancem u velikej časti prikazala. O trenutku njene smerti
je tudi eno suho deblo pred oknom niene sobice cvesti po¬
li. Del. ' 29

450 15- Oktober alj kozopersk.

čelo. Njeno sveto truplo, ki je koj po ločitvi duše prijetno
dišalo, je do denašuega dne liestrohnjeuo, nad kterim je Bog
nešteviino čudežev dopernesel. Naj večiga občudovanja vred¬
no je, da ena sama, skorej neprenehoma bolehava devica je
toljko knig polnih čeznaravne modrosti popisala, (oljko k ča¬
sti božjej in k zveličanju duš storila, toljkanj preganjanja,
uporov in obrekovanja pri izveršenju svojega nakanjenja pre¬
stati in premagati mogla, in da je vender vse, česar se je
lotila, s božjoj pomočjoj srečno dogotovila. Očitno nam je Bog
pokazal, da človek še tako šibek s božjo pomočjo in gnado
naj veče reči zamore.

Na u k in p osne  m a.

1. Sv. Terezia je začela že u nježnih letih po nauku in napeljevanju
svojih starišev duhovne bukve bvati;  iz teh si je pervo stopinjo k po¬
božnosti naredila. Kakor hitro pa je zaeela s ničemernimi knigami se pečati
in jih preberati, je tudi njena bogaboječnost vpadala, in od dne do dne je u
službi božjej slabeja, mlačniša prihajala; vender se je na stopinjo poprejšne
brunruosti sopet povzdignula, precej ko je branje posvetnih knig popustila in
se duhovni]) pridno poprijela. Očiten dokaz, koljko da dobre bukve nam ko¬
ristijo, nasproti pa posvetne ničemerne knige škodovati zanrorejo. Oj! da bi
vsi keršanski roditeli svoje otroke že u pervej mladosti u branje duhovni!)
bukev napeljevali!

2. Sv. Terezia si je po smerti svoje matere preblaženo Devico mater
izvolila, in je pri njej u vsili okolnostih tolažbe in pomoči iskala, je pa tudi
vselej tajiste okusila. iVa njeno in sv. Jožefa priprošnjo je od Boga zadobila
gnado stanovitnega spreobernenja. Ljubi Mario  kot svojo lastno mater; iši
pri njej s otroškim zaupanjem tolažbe in obrambe. Sv. Jožef  naj ti bo eden
naj posebniših patronov, zakaj njegova priprošnja je pri Bogu jako mogočna.

8. Pogled ranjenega Jezusa  je Tereziino sercesserčno grevengo
čez preteklo mlačnost napolnil; te pogled jo je s pravoj ljubeznjoj do Boga
vnel, in jo u njej do poslednega obvarval. Prevdari večkrat tudi ti, kaj da
je tvoj Odrešenik zavolj tebe preterpel, in objokaj serčno svoje pregrehe, ki
so u terplenje Jezusa Kristusa pripomagale. Vnemi se prave ljubezni do svo¬
jega Izveličarja in za terdno skleni, čedalje bolj stanovitno in prav goreče
njemu služiti, le njemu živeti.

4. Sv. Terezia je vidla u pekli prostor,  u ktirega bi bila za goto¬
vo veržena, ako ne bi bila odjenjala od svoje mlačnosti in od posvetnih po¬
govorov. Iz tega seje  naučila, kako škdoljivi so lehko človeku tudi o d p ust¬
il' vi grehi:  ker ga polagoma na pot pogublenja zavernejo. Več se imaš ti

451

Sv. Gol, apat.

Bogu zahvaliti, da te ni pustil u tvojih grehih umreti; sicer kedaj bi bil že o
peklcnskej rupi! Premisli, če bi en liičeniern pogovor bil Terezio sčasama u
večni prepad pripeljal, česar se imaš ti bati, če ne odjenjaš od svojih pre¬
grešnih pogovorov,  kterih se večpot brez vse sramožljivosti lotiš? Lei
se tudi nar manjših pregreškov sc ogibati; ker taki človeka pomalem u več¬
no pogublenje lehko potegnejo.

5. Poleg vsega druzega, se iz živlenja sv. Terezie tajistih besed več¬
krat  spomni, ktere je ta sveta devica zamaknena klicala: „Le en Bog! Le
edna smert! Le edna duša!"  ljubi tega edinega Boga in nikar ga ne
žali! Skerbi istinito za svojo edino drago, neumerjočo dušo! ,,Obvarvaj
samega sebe in svojo dušo nesrečne smerti!“

l o 1 i t v a.

Vsliši nas, o Gospod Jezus Kristus, da kakor se godu sv. Terezie, de¬
vice tvoje, veselimo, tako se poživimo s hranoj njenega nebeškiga nauka in
naučimo njene priserčne pobožnosti; ki živiš in kraljuješ s Bogom Očetom u
edinosti sv. Duha vekomaj. Amen.

XVI.  Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti dol, a p at.

Sv. Gol (Galj, imeniten, svet apat, je bil na Irskem u
polovici šestiga stoletja rojen. Njegovi pobožni stari,ši so hotli
svojega sina tako izrediti, da bi popolnoma božji služavnik
bil, ter ga dajo svetimu Kolumbanu n samostan se celo mla¬
dega u solo. Pobožen mladenc Golek je ravno to poželjel,
in se s velikim veseljem n solo poda; in ker je imel za vse
dobro goreče serce, pa tudi prebrisano glavo, je u kratkih
letih u vuceuosti in sveti čednosti visoko stopil. To je nje¬
govemu sv. redniku Kolumbanu močno dopadlo, in mladenc
je bil posebno veselje svojega sv. učitelja. Namenil se je
sv. Kolumban svojo domovino zapustiti in u ptuje kraje iti,
tam veselje do samote, molitve in zatajevanja samega sebe
obuditi, in je k temu nekoliko tovarsev iz svojega samosta¬
ni, med njimi pa posebno svojega ljubega učenca Gola iz-
voljil. S njimi se je sv. Kolumban napotil iz Irske na An¬
gleško, in od undod na Francosko, kder jih je tedajni kralj
prijazno sprijel, ter jim na meji Tulonske in Rižanske ško¬
fije u Bogeških planinah kraj odloči, u kojem naj po svo¬
jih željah u sveti samoti Bogu lepo služijo, molijo in druge
dobre dela činijo, da jih niličer motil ne bo. Tukaj je sv.

21 ) * ' '

452

16. Oktober alj kozopersk.

Kolumban čedno cerkvico in zravno nje samostan pozidal, in
svojim tovaršem svete pravila dal, po kojih naj bi pobožno
živeli. Med vsemi je bil sv. Gol naj pervi, ki se je po tih
pravilih tako zvesto ravnal, da je vsim drugim živ izgled
svetoželjnosti, spokorno,sti in vsake čednosti postal, u po-
snemo drugih.

Več let so že sveti moži u tej samoti preživeli, kar jih
hudobna, sarnopašna baba Brunehilda iz te ljube samote pre¬
žene. Sv. Kolumban se torej vzdigne in svojini tovarši u Au-
strazio, pod brambo kralja Teodoberta napoti, ki mu blago-
volji, si po volji prijeten kraj izbrati. Jiskaje pristojnega me¬
sta pride sv. Kolumban tudi do Bodenskega jezera u sedajni
Svajcarskej zemlji, kjer so tisti čas divji malikovavci živeli.
Ravno so malikovavci svoje neumne daritve malikom obha¬
jali, ko sv. Gol med uje doide. Vidši toliko bezbožnost ma¬
likovanja jim začne priserčno predigvati in neumnost očitati,
u koji les alj pa kamen po božje časte; ker ga pa nočejo
poslušati, služavnika božega sveta jeza prime, ter nekoliko
malikov zgrabi, zdrobi, in iz altarjev u jezero pomeče. To
djanje svetiga moža slepe malikovavce toliko razkači, da ga
hočejo umoriti; alj on jim po nasvetu Kolumbaua vbeži in s
svojini sv. učiteljem u terg pride, po imenu Arbona, u ko jem
svetiga mašuika Vilimara srečata. On njima čeden kraj po¬
kaže, u kojem je kapelica stala, kojo so nekdaj sveti Au-
relii posvetili, potem pa slepi neznabožci oskrunili, ter svoje
malike u te kraj postavili. Sv. Gol začne spet na oveni kra¬
ju sbranemu ljudstvu nespamet malikovanja tako goreče pri¬
čati, da se jiii mnogo spreoberne. Potem očedi kapelico, in
sv. Kolumban kapelico posveti, oltar postavi in sveto mašo
služi. Krog kapelice postavi več bajtic njim u prebivališa,
ki so kotli samotno živeti. Dan na dan je množica kristja¬
nov rastla, pa tudi število pušavnikov, in vse je bilo po sreči.
Pripeti se pa, da začne vojvoda tistega kraja, Kuncon s ime¬
nom služavuike božje preganjati, ter jim vkaže na ravnost
deželo zapustiti. Sv. Kolumban sklene se na Italiansko ober-
niti in hoče tudi svetega Gola s seboj ; alj Bog Golu tako
hudo trešelko pošle, da mora s nekoliko tovaršmi zaostati.
Kadar sv. Gol spet ozdravi, se k pobožnemu duhovniku Vi-
limaru poda, kteri mu drugo pušavo pokaže za prebivati.

Pušava vsa zarašena, bila je strašno bivališe divjači¬
ne in pa hudih duhov zavetje; svet mož se pa vsega tega
ne straši, marveč serčno u samoto gre, križ postavi, se s
svojini tovarši tri dni in noči preposti, moli, Boga in Mario
u pomoč zakliče, in polu zaupanja u božjo pomoč, vse so-

453

Sv. Gol, apat.

vražne moči hudičeve izpodi; tudi dereča zverina mora iz¬
bezati ; samo eden medved ostane, in služavnikom božjim do¬
sti nepokoja dela. Prišel je enkrat, in jim malo živeža vze-
me, kojega so še imeli, ter hoče vjiti; sv. Gol ga pa po
navdanju božjem prav ojstro prime, ter mu vkaže popadeno
brano pustiti, in iz gojzda derva nositi, ki so jim bile po¬
trebne, Vsemogočni Bog, ki je dal svoje dni na povelje Jo-
zueta soncu postati, je tudi storil, da medved svetiga Gola
vboga in težek štor iz lesa prinese; za to ima sv. Gol med¬
veda na podobi. Svet mož mu da za to cel hleb kruha, ter
mu dovolji, naj u tem kraju ostane, samo da naj njegovim
tovaršem, ne kakemu druzimu človeku kaj žalega ne vciui;
kar je tudi zvesto dopolnil u obcudevanje vsili, ki so svet¬
nika obiskovali, in pri njem bivali.

Kadar je sv. Gol to samoto vsili nasprotnikov oprostil,
je hotel vse tako čedno napraviti, kakor je sv. Kolumbau
poprejno samoto obravnal, kajti so njegovi tovarši sklenili s
njim u tej pušavi s čuvanjem, molitvijo in poštam Bogu slu¬
žiti. Ko se je ravno namenil dela lotiti, pošle poprej imeno¬
van vojvoda Kuncon svetega moža prav ponižno za zamero
prosit, pa tudi naj bi sam k njemu prišel, in njegovo hčer
oprostil, ktero je bil budi duh obsedil. Sv.  Gol gre, hudiča
izžene, pa tudi rešeno hčer napoti, da Bogu u zahvalo ved¬
no devištvo zaobljubi, in kakor cista devica Kristusu služiti
sklene. Vojvoda Kuncou hoče sv. Gala škofa u Kostnici imeti,
alj svet mož se tolike službe stanovitno vbrani.

Povernivši se u svojo sveto samoto, pozida lepo cerk-
vo, in krog nje dvanajst celic alj bajtic svojim ucencom. To
je bil začetek slovite apatije svetiga Gola na Svajcarskem
poleg mesta ravno tega imena. Stanovniki tih celic so po
napravi svetiga Kolumbana ojstro in sveto živeli, in tudi sv.
Gol je med njimi u ednaki ojstrosti svojih osemdeset let vča-
kal, brez da bi bil kdaj za del bolehnosti alj starosti u sveti vaji
odhenjal. Kratko pred njegovoj sinertjo ga sv. Viiimar po¬
vabi, na posvečevanje cerkve predigvati. Svetnik pride, pre-
d 'gje, in ljudstvo močno k dobremu spodbode, po predigi ga
pa mertvica strese, na kteri u štirnajstih dneh sveto umerje,
kakor je sveto živel. Njega sveto truplo so u pušavo za¬
nesli, in u cerkvi pokopali, ktero je bil on postavil. Mnogo
čudežev se je na njegovem pokopu godilo, kamor še romarji
hodijo po njegovi priprošnji potrebne milosti in pomoči zadobit.

454

16. Oktober alj kozopersk.

Na u k i n p o s n e m a.

Sv. Gol bezpametni zverini vkaže vprihodno nikomu škod vati, in divja
žival muje  bila pokorna. Tvoj Bog in Gospod tebi svoje zapovedi
da,  in ti, razumen človek, ki se zoveš kristian in božji služavnik, Boga ne
slušaš, ako ravno dobro veš, da hoče Bog tvojo nepokoršino ojstro kaznovati!
Jeli tvoje djanje modro ? Sv. Gol je divjemu medvedu le kruha u mezdo dal;
tebi dober Bog vse potrebno da, in verh tega tudi večno živlenje obljubi, če
mu le zvesto služiš; tebi pa tudi večno terplenje zažuga, ako mu nisi po¬
kom. Ali ni vse to zadosti tebe primorati, da njeinn zvesto in Jepo služiš?
Oh, če tega ne storiš, nisi usmilenja vreden, ako boš vekomaj u peklenske¬
mu brezdnu terpel, česar si sebi zaslužil. „Tisti hlapec, ki ve voljo
svojega Gospoda, in ni storil po njegovi volji, bo zlo tepen.
Kteri pa ne ve, in stori kaj kaznovanja vrednega, bo malo te¬
pen. Komurkolj je veliko' dano, se bo veliko od njega tirjalo;

in komur so veliko izročili, bodo več od njega tirjali. K
>

M o S i i v a.

Daj nam,  o Gospod po prošnji in izgledu sv. Gola apata in spozno-
vavca tvojega, vse zopernosti živlenja srečno premagati in po oslcej stezi ter-
plenja u nebeško kraljestvo priti; kder nam boš vse stotero povernil, kar tu¬
kaj u tvojem imenu voljno poterpimo, ki živiž in kraljuješ s Bogam Očetom
u edinosti sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

XVIL  Dan oktobra alj kozopersk a.

Sveta Jadviga, ndova.

Nasledovauja posebno vredni izgled vsili čednost ima¬
mo nad svetoj Jadvigoj , vojvodinjo. Njeni oce, Bertold, je
bil vojvoda Koroškega in mejni grof Moravskega. Njena mati
Neža je bila takojer žlahnega rodu. Ze ko otrok je bila od
Boga s posebno modrim umom obdarjena, nobena rec jo ni
veselila, kar je navadno mladosti u kratek cas. Ravno tako
malo je u poznejših letih porajtala za čast, bogatijo in krat-
kocasnice tega sveta; branje duhovskih knig in molitev je
bila njena edina radost. Naj rajše je molila pred kako j po¬
dobo Matere božje, ktero je kakor svojo mater ljubila. Od-
gojena je bila u ženskem samostanu; alj komaj je dvanajsto
leto nastopila, se je na povelje svojih roditeljev s Henrikom
vojvodam Polskega in Sležkega zaročila. Akoravno se je

prerano omožila, je vender tako modro im brumno živela, da
so jo vsi občudovali. Med družim je običavala te reči: ,,ŽIah-
nejšega rodu ko sije, imenitni  šili čednost  je tre¬
ba imeti,  in  čini slavnišega stanu si je, tim lepše
'zglede mora drugim  dajati.“ Bog ji je dal prav do¬
brega soproga, kojega je brumna Jadviga napravila, da sta
se u adventnem, stiridesetdanskem kot drugem postnem in
svetem času zakonske posteie ločila in svet čas s molitvijo,
postom in čistostjo posvečavala. Ona je imela tri sine in tri
hčeri, katire je prav bogaboječe odgojila. O rojstvu svojega
šestega otroka je imela komaj okolj dvadeset let,  in njeni
soprug je bi! u tridesetem letu; pa vender sta sklenila če¬
dalje u popolni čistosti živeti, kar sta tudi vpričo škofa s
obljubo poterdila. Od tiste dobe dalej je od dne do dne po-
polniša prihajala. Ves čas, kojega so ji domače opravila in
odgojitva njenih otrok pripustile, se je s molitvijo in s de¬
lom milosti pridno pečala. Sv. maša ji je bila u posebno to¬
lažbo ; zatorej je toljko pri svetih masah bila, koljkokrat ji
je mogoče bilo in scer s takšnim spoštovanjem, da je njena
znotrajua pobožnost očevidna bila. Vsim udovam in sirotam
je bila skerbna iir prav miloserčna mati. Mnogo njih je u last¬
nem dvoru s jedjo hranila in večpot jim je osebno, tudi kleče

Sv. Jadviga, udova.

455

456

17. Oktober alj kozopersk.

postregla. Pogostoma je bolestnike u bolnišnicah obiskavala
ter k poterpežlivosti jih spodbujaje jim obilne darove delila:
nikdar se ni obotavljala alj sramovala, gobovim noge oprati,
gnjusobne gnile torove ranjenih celovati. Vojvoda, svojega
sopruga, je napravila, da je n Trebnici, blizo mesta Bratis¬
lave, obširen samostan na svoje stroške sozidati dal in re¬
dovnicam cistercianskega reda sporočil, n ktirem je ona obil¬
no vbogih otrok tako dolgo odgojiti zapovedala, dokler niso
bili godni se sami sebe preskerbeti. Njena obleka je bila brez
vsega lišpa, polna ponižnosti, vsim dvornim prebivavcom n
lep izgled in posnemanje. Vsred dvorske sladosti je vendar
ona tako ojstro in spokorno živela, da je to več u občudo¬
vanje kot u nasledbo. Bog ji je za njeno čednost iskušati
razuih težav in protivnost naklonil. Iznenada je bil njeni so-
prug u vojsko zapleten, u boju ranjen in vlovlen. Ko so Jad¬
vigi to žalostno vest donesli, se je s velikim zaupanjem u
Boga k nebesam ozerla, rekoč: „Upam ga kmalo s o pet
zdravega in svobodnega vidi  ti. “ S lastnoj nevarnost¬
jo je stopila do vojvoda Konrada, ki je njenega moža vje-
tega imel, in mu je tako ganljivo na serce govorila, da ga
je koj oprostil. Kmalo potem ji je vojvoda smertno obolel,
in Jadviga ni odjenjala ga prav zvesto za srečno smert pri¬
pravljati. Družim, ki so jo obmilovali, je rekla: ,,Treba je,
da božjo previdnost u živlenju kot u mre tj us vso
ponižnostjo molimo."  Tri leta potem je njeni pervoro-
jeni sin u bitvi zoper Tartare ob živlenje prišel, kar je nje¬
no serce prebritko ranilo ; toda Jadviga se je Bogu popol¬
noma udala.

Po smerti in spodobnem pogrebu Henrika se je Jadviga
u samoto zgorej imenovanega samostana umaknila, da bi mir-
niše in popolniše Bogu živela. Postave onega reda je na ten¬
ko izpolnovala, željela je med vsimi sestrami naj zadna biti,
ter je naj prostejše dela opravljala. Proti sebi je bila po¬
polnoma ojstra. Razun nedel in praznikov kot družili naj ime-
nitniših slovesnost se je vsak dan ter veliko ostrejše od dru¬
gih sester postila, tako,  da se ni samo mesa in vina zder-
žavala, teinuč le kaj zeliša, alj kruha in vode zaužila. Po
noči ko črez dan je žimnato oblačilo nosila, s železnim pa¬
som prepasana, na golih tleh je ležala, u bolezni se je pak
na slamnico vlegla. Tudi je po ledi in snegi bosa hodila. Zu-
nej treh ur pred zornieami je celo ostalo noč u molitvah pre-
čuvala, in se pogosto bičala. Skoz tako ojstrost se je njeni
život tako jako posušil, da je bil več kostnjaku ko životu
živega podoben. Med delom se je večkrat u kratki molitvici

457

Sv. Jadviga, udova.

k Bogu povzdignila. O času molitve so jo marsikterikrat za¬
maknjeno in kvisko povzdignjeno najšli. Za Tzveličarja je bila
« posebno pobožnostjo rineta, in skrivnosti njegovega britkega
terplenja in smerti so bile zapopadek njeniga vsakdajnega pre¬
mišljevanja, o katerem je solze prelivala. Mario, preeisto De¬
vico, je tako goreče ljubila, kakor mater, da ji je koj njeni
obraz zaplaminil, če je njeno Ksveto ime izreči slišala. INatako
sveto živlenje je tudi svela smert sledila. Britka bolezen jo
je popadla, in preden so si drugi njeno nevarnost mislili, je
Jadviga posledne sv. zakramente poželjela, ktere je s tako
pobožnostjo prijela, daje vse pričijoče do solz ganila. Pred
njeno ločitvo so se ji prikazale sv. Katarina, Tekla, Uršula
in Magdalena, ktere je vselej u svojem živlenju častila. Te
svetnice so jo tolažile in u nebesa spremile. Umerla je 15.
oktobra 1243. Veliki čudeži so se na njenem grobu godili;
vzdignili so torej njeno sveto truplo 25 let po njeni smerti.
Ko so grobnico otvorili, je bila vsa cerkva s jako prijetno di¬
šavo napolnjena. Meso celega trupla je bilo spito razun treh
persfov na levi roki, ki sojih nepoškodvane najšli. S temi
tremi perstami je običavala gostokrat podobo Matere božje,
ki jo je vedno pri sebi imela. Vmirajoča je to podobo tako
terdno sklenila, da jo še inertvi niso mogli vzeti; zatega del
so jo morli s tajisto pokopati. Zavolj preimenitnih čednost in
mnogo čudežev, ki jih je Bog skoz njo u živlenju in po njeni
ločitvi dopernašal, jo je papež Klemen IV. svetnicam uverstil.
Poljsko kraljestvo jo svojo posebno varhinjo časti.

Nauk in p os n e m a .

1. „Treba je, da božjo previdnost u živlenju kot u mretju
s vso ponižnostjo molimo; 4 - je govorila sv. Jadviga, ko ji je Bog nje-
niga ljublenega soproga odvzel. Ravno tak serčno se je pri smerti svojega
pervorojenega sina u božjo voljo vdala. Kako se pa ti obračaš u enakih ža¬
lostnih primerlejih? Nikdar ne boš pokojnega in veselega serca, ako se bož¬
jim naredbam prostovoljno ne vdaš. Zakaj pa tega ne storiš ? Vse božje na-
redbe so pravične, čeravno nam nezapopadlive. Nič onega, karkolj se ti pripeti
a lj te zadene, se ne zgodi brez vedenja božjega, nič brez pripušenja in volje
Večniga. Karkolj Bog zaukaže alj pripusti, hoče u tvoj blagor in korist. Vse
to te uči prava vera Kristusova. Ona te uči, da se volji božji nikdar zoper¬
stavljati ne smeš. Kaj sledi druzega, kakor da britkosti s vdanostjo u voljo
božjo prenašaš, božje naredbe naj ponižniše moliš, in svojo voljo s nebeško
popolnoma sediniš. Tako boš u vsakoverstnih primerlejih mirno in radovolj-

458

18. Oktober alj kozopersk.

no živel, zraven pa tudi si velik zaklad za nebesa služil. ,,Spremenite silo n
čednost/-" piše sv. Didak iz Nise, „in ker roki Vsegamogočnega nikdar ujiti
niste u stanu, temuč tako velikemu Gospodu se podvreči morate: ponižajte
se prostovoljno pod tajistega mogočno roko."' —

2. Čast, bogatije in sladnosti tega sveta ni vojvodinja ljubila ne željela;
le po nebeški slavi, veselju in bogastvu rajskemu je ona hre¬
penela.  Da bi to dosegla, se je prav pridno pečala in vadila u ljubezni do
vbogih in bolnih, in u zatajevanju svojega života. O kako pametno je o tem
storila! Ako bi bila temu nasproti ravnala, kaj bi ji zdaj koristilo? Posvetne
časti, dobrote in veselice bi bile že zdavno minule, od nebeških pa bi bila za
zmiraj odločena. Nikar se pregloboko ne zaljubi n minljive in posvetne
reči , ampak skcrbi, da skoz doprinašanje dobrih del se večnega' udeležiš.
Spomni se, kar sv. Augnštin govori: „Nobena dobrota ni za pravo dobroto
imeti, kakor tista, ktera je večna; kakor nasproti ni zleg pravi zleg alj hudo,
razun tistega ki je večen." Ce tedaj potem takem pravih dobrot, časti in ve¬
selja željiš, si na vso moč prizadevaj, da večnemu zlogu ujideš. Ravno k
temu te sv. Gregor opomina, ter veli: „Ko posledni dan našega živlenja na¬
poči, kje bo vse to, kar se zdaj tako marlivo jiše, in s tako skerbnostjo
skuplja? Nikar po takšni slavi in blagu ne kopernimo, ki se kmalo zapustiti
mora; ampak če dobrote tražimo, takih si poiskajmo, ki jih bomo neprene¬
homa posedli; in če se hudega bojimo, bojmo se tistega, ktero brezbožni ve¬
komaj terpeti imajo." — Alj kaj ti koristi, pita sv. Peter Damian, če danes
od zlata, srebra in dragih kamnov blišiš, alj u škerlat ogernjen obilno vsih
sladnosti uživaš, če boš pak jutre nag in bos u peke! vcržen."

JI o 1 i t v a.

O Bog! ki si sv. Jadvigo naudihnul, posvetno veličastvo zapustiti in tvoj
sv. križ ponižno slediti: dodeli nam,  da se skoz njeno zasluženje in izgled
učimo, ničemernost sveta prav spoznati ter u objemi tvojega sv. križa vse
reve in težave premagati. Skoz Gospoda našega Jezusa Kristusa. Amen.

XVIII*  Dan oktobra alj kozoperska*

Sveti Luke*, evangelist.

Med stinni svetimi moži, ktere je Bog izvoijil, da bi
evangeli alj povestnico živlenja in smerti, naukov in čudežev
Jezusa Kristusa napisali, je bil sv. Lukež (Lukaž} po redu
tretji: torej ga evangelista imenujemo. Podobi tega svetnika
se po skrivni prikazni Ecehiela preroka podoba vola pririsa;
ker svoj evangeli s pripovestjo tega počne, kar seje s Ca-

Sv. Lukež, evangelist,

459

barijem pripetilo, ki je kakor duhoven stare zateze živali
Bogu daroval. Koljkor nam je znano, je bil sv. Lnkez u An-
tiohii od nevernih staršev rojen in n malikovanju odgojen. (
svoji mladosti si je več umetnosti pridobil, posebno pa se je
pečal s zdravilstvom, lekarstvom in s lepogovornostjoj. Se
meni, da ga je sam sv, Paul n veri podučil in kerstil. torej
ga sv. Hieronim duhovnega sina svetega Paula imenuje. Go¬
tovo je. da j,e velikega apostola po vsili nevarnih potih zvesto
spremljeval: torej se je tudi vsili težavnih in nestevilnih
opravil, stisk in pregonov vdeležil. kterili si je sv. Paul vžil.
Zategadel ga je tudi sv. Paul močno ljubil in ga veliko ob¬
dajta!, kakor to u raznih listih beremo, n kterili ga med dru¬
gimi naslovami apostola imenuje.

Na prošnjo sv. Paula je on svoj evangeli okolj leta 53
po Kristusu u gerškein jeziku spisal : ker je sv. Paul teeas
Gerkom božjo besedo oznanoval in željel jim nauk Kristusov
" domačem jeziku razumljivo podati. Veliko pripoveduje sv.
Lukež u svojem evangeli, česar drugi evangelisti še u spo-
niin ne vzamejo; namreč od skrivnopohiega učlovečenja in
rojstva Jezusa Kristusa. Sveti očaki menijo torej, daje  on
bil poseben prijate! ne samo apostolov ampak tudi božje Po¬
rodnice, ktera ga je naj razločniši s onimi skrivnostmi se¬
znaniti vtegnila. Daje  ti) naj verjetniše, sklenejo zato, ker
je sv. Lukež stanovitno u deviskej čistosti živel in si veliko
prizadeval njo nepopačeno obderžati. 1 udi razlagavci sv. pisma
opomenijo, da med vsemi evangelisti je sv. Lukež mnogo
spisal, kar grešnike k upanju u božjo usinilenje in k resničnej

460

18. Oktober alj kozopersk.

pokori naganja. Ovi spodbudivni spisi so: Prilika od zguble-
nega sina, od dobrega pastirja, kije zgubleno ovčico poiskal,
pripovest od očitnega grešnika, ki se je opravičen iz tempelna
n svojo hišo vernil; od usmilenega Samaritana: med Ysim
drugim pa čudovito spreobernenje razbojnika, kojemu naš usmi-
leni Jezus na križu odpusti in svet raj obljubi. Uzrok ovih
tolažbe polnih spisov naznani sv. Anselin rekoč : „Lukež je
bil spervega zdravitelj telesa, potem, ko je kristiau postal,
je postal dušni zdravitelj. Iz tega izvira, da več ko drugi
apostoli od usmilenja našega Izveličarja govori; ker namreč
duše od grehov bolezni ozdravi in očisti.' 4

O 63. letu po Kristusi je sv. Lukež tudi druge knige
spisal, ki se djanje apostolsko imenujejo. U ovih pripoveduje
vnebohod Jezusa in prihod sv. Duha, kaj in kje so apostoli
pridgvali, kakove čudeže delali, in koljko za Kristusovo vero
prestali, in kako da so pervi keršeniki živeli. Popisuje tudi
mučeništvo sv. Stefana in sv. Jakoba, spreobernenje sv. Paula,
kteriga je povsod zvesto spremljal. U Rimu, kderje sv. Paul
dve leti u ječi kopernel, mu je bil sv. Lukež nova pomoč.
Nobeno preganjanje ga ni zamoglo od njega ločiti. Ko so sv.
Paula iz ječe spustili, ga je sv. Lukež u vse tiste dežele
spremljal, kamor se je te neutrudliv apostol podal svet evangeli
oznanovat. Sv. Epifani naznani, da je sv. Lukež po sinerti
Petra in Paula Kristusovo vero na Laškem, Francozkem,
Dalmatinskem in Macedonskem s pravoj apostolskoj goreč-
nostjoj pridgval. Gerki nas zagotovijo, da je ravno s takoj
gorlivostjoj tudi u Egiptu, Tebaidi in Libii povsod s obilnim
uspehom božjo besedo oznanoval.

Koljko zopernosti, nevarnosti in preganjanja mu za pre¬
stati bilo je na toljko težavnih potih, si lehko vsakdo misli.
Pri vsem tem ni bil nikdar nevoljn, nikdar maioserčen, teinuč
vedno veselega in pogumnega serca, ker je večkrat premiš¬
ljeval, komur da u čast dela, u kogar ljubezen da terpi, in
koliko plačilo da ga čaka. Sv. Hieronim priča, daje sv. Lukež
štiri in osemdeset let včakal. Sv. Gregor Naciaučan, sv. Paulin
in sv. Gaudenci pišejo, da je svoje sveto živlenje s častitoj
smertjoj mučeništva sklenil. Gotovo je, da je bilo njegovo
težavno živlenje vedno terplenje. Poleg tega se je ojstro
postil, in si prostovoljno spokorne dela nakladal. Zatorej
spomni sveta cerkev u molitvi, koja se na denašni dan pri
sveti maši bere, da je on neprenehoma smert križa iz lju¬
bezni in časti do svojega Izveličarja na svojem telesu nosil.
U Patraji (Patrasj na Ahajskem je on svoje živlenje častito
dokončal. Njegovo sveto truplo je bilo o času Konštantina

461

Sv. Lukež, evangelist.

velikega s truplom svetega Andreja u Carigrad (Konstan¬
tinopel) preneseno. Dolgo potem so tajisto u Pavio prenesli.
Glavo pa tega je sv. Gregor veliki že prej pri svojej ver¬
stvi iz Carigrada u Rim seboj vzel, in jo u cerkvi sv. Petra
k pocešenju postavil. Ustno izročilo je, da je sv. Lukež po¬
dobe Kristusa in Matere božje zrisal in keršenikom u tolažbo
podal. Še dan denašen se kažejo podobe Matere božje, ktere
so berž ko ne delo njegove roke.

Na v k i n p osne m a.

1. Knko pridno je sv. Lukež svoje roke, svojo pero in svoj jezik u
dobro obernil! Jezik mu je bil u oznanovanje Kristusove vere, pero u popi¬
sovanje živlenja in terplenja Jezusovega, roke u zrisanje spodbudivnih pod ob.sin
Jezusa in Marie. Blagor tistim, ki ga posnemajo in svoje ude po njegovem
'zgledu vpotrebujejo! Gorje nasproti tistim, kteri svoje znanstva rabijo u po¬
hujšanje drugih, ki pišejo vsakoverstne zaljublene, obreklive, grešne reti in
knige, ki s svojim jezikom legajo, obrekujejo, opravljajo, preklinjajo, nečisto
'n nesramno se pogovarjajo; ki svoje roke po prepovedanih rečeh pohotiivo
ulj slastno stegajo! Ravno tako gorje jim, ki s svojimi očmi, uliami, ustni¬
cami, nogami alj s drugimi udarni Boga na razen način žalijo, in svoje ude
sramotno u hudo porabijo, koje jim je Bog le za dobre čine podaril. O! kako
terplenje bo nehvaležnikom nekdaj na njih členili za prestati, kojega se zdaj
kot orodja svoje brezbožnosti poslužijo. Kdo je dal človeku oči, ušesa, jezik,
•'oke in noge, ter vse druge ude ? Gotovo Bog iz golega usmilenja. Hočeš to
dobroto prav spoznati, premišluj človeka, ktcrcniu ti alj uni udi manjkajo, alj
se taistih poslužiti ne more, da je slep, nem, gluh, šantav alj kraljev. O
kakšen revež je takšni? Ako Bog človeku te ude zdrave in rabljive^podeli,
mu veliko gnado skaže, zavolj ktere mu človek hvaležen biti ima. Ce pak
človek te ude u žalenje božje oberne, ni vreden, da zdrave ude dalej ima.
Sv. Bernard pravi: »Tisti ni vreden nadalje živeti, ki tebi o Jezus! noče ži¬
veti;« ravno tako ni vreden on svojega jezika, ušes, rok in nog. kise jih kot
orodja u božje žalenje posluži. Ali nisi tudi ti u številu takih zaveržlivih ne-
hvaležnikov? Sprašaj svojo vest in poboljšaj se!

2. Sv. Lukež je vselej smert križa na svojem životu nosil. Vselej je
bil pri svojem delu, u svojem terplenju vesel in dobrovoljn, nikdar nevoljn
alj obupliv. Ljubezen do Jezusa in upanje večniga plačila mu je vse težave
'n reve polajšalo. Ako Jezusa iz serca ljubiš, se prihodnega plačila večpot
spomniš, te ne bodo tako hitro tvoje težave obuplivega in nevoljnega stoiile.
Spomni sc tedaj višekrat, kaj da je tvoj Izveličar iz Jjubave do tebe preterpel,
•n kako neskončno veliko plačilo ti je za tvoje terplenje in dela obljubil. »Ako

4(>2

19. Oktober alj kozoper.sk.

svojega Gospoda in Boga s bolečinami in mukami obloženiga vidim, pravi sv.
Bernard, ne zamorem drugači kot dobrovoljno in veselo vse terpeti, kar me
protivnega zadene/-' In sv. Auguštin piše: „Ce paziš na to, kar boš u pla¬
čilo prejel: se ti bo vse, kar terpiš, lehko zdelo. Ti se boš prečudil, da se
bo tako veliko plačilo za tako majhno delo dalo: resnično vekomaj bi se morlo
delati za večen mir in pokoj doseči, večno terpeti za večno blaženost posesti.
Ge bi se pa večno terpeti in truditi moralo, bi se nikolj večno blaženstvo ne-
doseglo/-' Ker pa Bog od nas le tako kratko terplenje tiija. ali se kdo čez
to pritožiti more? Kdo bi s veselim sercom ne delal, in ne terpel? Delajmo
torej, dokler živimo in voljno poterpimo, kar nam Bog pošle.

Moli t v a,

Kaj bo, prosimo, o Gospod večni Bog! tvoj svet evangelist Lukež naš
besednik, ki je vso dušno in telesno moč k tvojej časti in dušam u izveli-
čanje obernil, ter smert križa vedno na svojem telesu u slavo tvojega imena
nosil. Skoz Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen.

XIX. Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti Peter Alkautarjau, spoznovavec.

'  v

Lela 1499 po Kristusovem rojstvu se je mi Španskem
u mestu Alkantara rodil sv. Peter, kterega u razloček po
rojstnem varošu Alkan tar jaua imenujemo. Njegov oče Alfous
je bil mestni poglavar, in je močno skerbel za odgojitvo svo¬
jega Petra. Mnogo zuamnj je njegovo prihodno svelost na-
znanovalo; med temi je bila njegova čudno velika ljubezen
do molitve, u koji je bil večkrat že ko sedemletni fantič tako
globoko zamišljen, da je celo na jed pozabil. O času šolanja
je ukljub mnogim nevarnostim svojo nedolžno serce nepopa¬
čeno ohranil, ker je rad molil, svete zakramente prejemal,
in druge spokorne dela opravlal. Ko je šestnajsto leto na-
veršil, je domačo hišo popustil, in se je u samostan svetega
Frančiška podal, kjer je bil kmalo ogledalo vsili čednosti. O
njegovem 25. letu je bil iz pokoršine mašnik posvečen. Med
raznimi službami, s kterimi so ga obložili, mu je oznanovanje
božje besede naj bolj na sercu stalo. On je pa tudi silno dosti
oterpnenili grešnikov na zveličansko pot pripravil skoz svoje
gorljive ogovore, u kterih je naj več od potrebe pokore in
poboljšanja živlenja govoril. Slutek njegove čednosti in sve¬
tosti je njegovim iskrenim besedam naj večo moč dal, da so
rodovito u serca terdovratnili segale.

463

Sv. Peter Alkantarjan, spoznovavec.

Občudovali so ljudi njegovo gorečnost u ojstrem in vsa-
koverstnem pokorjenju telesa, in njegovo neprestano »dru¬
ženje s Bogam skoz inolitvo. Njegove razne spokorne dela,
u kterih se je do konca živlenja vadil, so kaj posebnega.
Posebno ojstro je čuval črez svoje oči; ne zadosti, da ni u
žensko obličje, tudi svoje sobrate ni pogledal, le po govor¬
jenju glasu jih je poznal. Po dolgem prebivanju u ednem sa¬
mostanu se ni bil še toljko okolj sebe ogledal, da bi bil po¬
vedati vedel, jeli spavnica u obok zidana alj pa s diljami po¬
krita. Sobica , ki si jo je u prebivališe odločil , je bila tako
vozka, da se ni stanovanje, marveč kakova luknja zdela; in
tudi tako nizka, da mu ni bilo mogoče po koncu stati, alj raz-
tegnenimu biti. Nikolj ni jenjal se postiti; vsak tretji dan je
kaj malega vžil, in s cer le sirove zelišča, kruha in vode;
večkrat se je po celili osem dni vsake jedi popolnoma zder-
žal. Vsak dan se je bičal; noč in dan je spokorno oblačilo
nosil. Skoz štirideset let ni nobeno noč više od poldruge ure
počival, in še to ne leže, temuč kleče, alj pa na svojih no¬
gah sede, si glavo na kako desko naslonil. Ostal čas noči
je u molitvi in premišljevanju božjih skrivnost prečuval. Ka¬
kor redovnik je bil vedno bos in gologlav tudi u naj hujši
zimi. Njegova obleka je biia ojstra hafjina in kratek plajš.
Zdelo se je, da bi bil Peter s svojim teiesom u zavezo stopil,
mu na tem svetu nikolj počivati dati. U molitvah se je tako
čisto s Bogom sklenil, da so ga višepot zamaknjeniga alj
kviško povzdignjeniga, ter s nebeškim svetom obžarjenega
najšli. Skoz njegovo krepko molitev je mnogim terdovratne-
žem guado spreoberuenja in resničnega poboljšanja od Boga
sprosil, in marsikterimu bolniku zaželjeno zdravje zadobil. Da
je u mestu Albukverke kuga odnehala, so ljudi svetemu Petru
pripisovali, ker je zdajci, ko se je ti svet mož na božje u-
smilenje obernil, odjenjala, če ravno je malo prej po mestu
strašno divjala. Vsak pogovor, vsako djanje in opušenje, vse
je bilo goreče spričalo njegove plameče ljubezni božje, kojo
je tudi vsakemu udihuiti željel. Osobito se je pa ta razode¬
vala u času svete maše, ker je Serafiuu enak pri altarju stal,
u obličju plemeneč, alj s pogostimi solzami oblit. P premišlje¬
vanju terplenja Jezusa Kristusa je višekrat iz prevelike in
prevnete ljubave do svojega {zveličarja tako. močno opešal,
daje  onama cele ure brez se ganiti, ležal, Kadkad ga je no-
ternja vročina božje ljubezni tako prevzela, da je na prosto
polje letel se ohladit in odihoval. P njegovem štirdesetem letu
so ga nadstojnika vsili Frančiškanskih samostanov na Špan¬
skem izvoljili. Prizadeval si je scer, se te težavne službe

464

19. Oktober alj kozopersk.

iznebiti; ker je pa vbogati moral, se je vposled tajiste po¬
prijel kot priložnosti, ki bi mu u razšir božje časti in u po-
spešenje blagostanja svojih podložnih biti utegnila. Po božjem
nagibu je sklenul, postavo Frančiškanskega reda popraviti in
na perv^cno ojstrost ponoviti. Previdel je scer obilno težav,
ki ga bojo n tem opoverale; toda se je Bogu vdal, in se je
dela prav pogumno poprijel. Bog je svojega služavnika zvesto
podpiral, tako da je u šestih letih devet samostanov ustanovil,
u kterili so se prebivavci perve od svetiga Frančiška na¬
plenjene ojstrosti, zatajevanja in popoluega vbožtva na tanko
deržali. Te prerojen red se je sčasoma po vsem Španskem
u veliko radost svetega Petra čudovitno razprostranil. Ovo
in mnogo drugega, kar je te svetnik k božjej časti in u zve¬
ličanje duš dopernašal, mu je vsih spošto vanje naklonilo. Sveta
Terezia, ki je u tej dobi živela, se je u vsakej zadevi, če
je le mogoče bilo, pri njem posvetovala, in ga je še živega
svetnika imela in čislala. Sveti Frančišek Borgia je bil njegov
poseben prijatel. Po celem Španskem se je od njega s ve¬
liko slavo in občudovanjem njegovih krepost govorilo. Rimski
cesar Karol V r . ga je svojega spovednika imeti željel, alj po¬
nižni služavnik božji je toliko cesarja pregovoril, da je od
svojega sklepa odstopil. U njegovem tri in šestdesetem letu
ga je Bog s težavno boleznjo obiskal, ki se' ga je na nje¬
govem apostolskem popotvanju lotila. Njegovo telo je u ojslri
pokori na mnogoverstnih potih in apostolskih opravilih tako
močno oslabelo, da se mu je sinert očividno bližala, kar mu 4
je tudi od zgorej razodeto bilo. Neki sosedni pobožen knez
je vkazal svetega Petra u svoj grad prinesti, in mu s vso
skerbjo streči; alj sv. možje bil postrežbe miloserčnega kneza
silno žalosten iu si je torej od njega nadležno sprossil, da ga
je u bližen samostan prenesti dal, kjer je,posledne svete za¬
kramente s tako zvu naj no ponižnostjo prejel, da so se vsi pri-
čijoči razjokali. Po prejetih zakramentih seje spet zamaknil.
Prikazala se mu je blažena Mali božja s svetim evangelistom
Joanezam, in ga je zveličanja zagotovila. Ko se spet zave,
je s veselim glasom pregovoril po Psalmistu, rekoč: ,,Raz¬
veš e lil sim se u tem, kar mi je bilo rečeno.  Poj-
demo u hišo  Go  sp  o do  vo.‘‘ To je izrekel in je u Gospodu
zaspal u svojem 63. letu, 1562. Sveta Terezia, ki je mnogo
hvalevredniga od njega pisala, je med drugimi sledeče uver-
stila: „Umeri je kakor je živel, namreč svetnik, in jaz sim
po njegovi smerti skoz njegovo priprošnjo od Boga dosti gnad
zadobila. Večkrat sim ga u slavnem veličastvu vidila in vpervo
meje  takole nagovoril: „0 blažena pokora, ki mi je

465

Sv. Peter Alkanlarjan, spozuovavec.

tako slavno veličastvo pridobila , 44  U rimskih duhov-
skih dnevnicah se čila, da ga je sveta Terezia ravno u
trenutku njegove snierti vidila, kako da se je veličastno ne-
besam bližal, če ravno je ta devica daleč bila. Mnogi in ve¬
liki čudeži se berejo, ki jih je se živ dopernašal. Dereče
reke je prebredel, brez da bi se bil noge zmočil. U velikem
vbožtvu je svoje duhovne redovnike s jedjo iz nebes done-
šeuoj hranil. Palica, ki jo je u zemljo utakuil, je zdajci ze¬
leno figovo drevo postalo. Ko je nekdaj o času silnega sne¬
ženja po noči popotval, je na razkrito hišo naletel; alj sneg
je nad njim u zraku o visel in ga enako strehi obvarval, da
ga ni zapadil. Tako je Bog vselej svoje ponižne služavnike
skoz mnogotere čudeže povišal.

Nauk in posnema.

1. Sveti Peter seje  silno ojstro postil.  Kako se pa ti postiš? Ali
si izmed tistih, ki post za malovažno, k zveličanju nepotrebno, alj samo du¬
hovnim, redovnikom in pušavnikom primerjeno vajo čednosti imajo, post za¬
nemarijo, postne zapovedi malo obrajtajo? To bi bila huda zmota in goljufija.
Svetniki niso tako od posta mislili. Sv. Auguštin piše: ,.Ako preudarim, tako
vidim, da je u evangelskib in apostolskih spisah, kot u vsakem drugem spisu,
kteri se novi zakon imenuje, post zapovedan/-" Kje pa zapisano stoji, da je le
duhovnim in pušavnikom zaukazan? Ako je pa post od Boga zapovedan, je
torej tudi k zveličanju potreben. — Sv. Bernard uči, daje  post potreben, ser-
dito božjo pravico potolažiti, zadobiti odpušanje grehov, se ogniti peklenskim
mukam, se novim greham obvarvati, pridobiti mnogoverstuih gnad in zveli¬
čanje. — Sv. Krizostom govori: „Ce je bil post (alj zderžanje) u paradižu
potreben, mora še veljko več zunaj paradiža potreben biti/- — Kaj k temu
rečeš? Ali so se ti in drugi svetniki motili, alj se pa ti s denašnem svetom
motiš? S kom hočeš potegniti? Hodi, te prosim, po stopnjah svetnikov, dane
zaideš. Ne firjam, da bi se tako ojstro postil ko sv. Peter; alj tvoja dolžnost
je, da se saj tiste dni in tako postiš, kakor ti Kristusova vera zapoveduje.

v. „0 blažena pokora, ki mi je tako slavno veličastvo
pridobila/-  tako je rekel sv. Peter po svoji ločitvi, ki se je u svojem živ-
lenju čudovito zatajiti in pokoriti trudil. Ali. si kadaj od kakšnega ničememega
posvetnjaka bral, da bi umirajoč alj pa po smerti veselo zaupil: O blažena
dobra volja tega sveta! Blaženi ples in razujzdano živlenje! Blažena ničemer-
nost, ktero sim jiskal in užival! Kaka tolažba in veličastvo mi je od vsega
tega ostalo! Jaz istenito nisim nikolj kaj takega ne bral ne slišal. Večkrat
sim pa bral, slišal in s lastnimi očmi videl, da so umirajoči pretečeno ne-
II. Del. 30

466

20. Oktober alj kozopersk.

zraero uživanja posvetnih slad s brhkimi solzami objokovali in se ksali, da
niso vsim tajistim odumerli in se ojstre pokore poprijeli. Kaj hočeš pa ti po¬
četi ? Sv. Peter je s svojim telesom u zavezo stopil, da mu na tem svetu po¬
koja ne da. Stori ti s svojim telesom sledeč sklep: 1. Da mu nočeš nikolj
ostudne, grešne radosti dovoliti. 2. Da nočeš zavolj nobene zopemosti,
naj si bo vročina alj merzlota, alj kaj drugega, službe božje opustiti. 3. Da
nočeš več časa s spanjem potratiti, razun za potrebo. 4. Da hočeš vse za¬
povedane poste na tenko dopolniti, čeravno bi tvojemu mesu težavno bilo.
5. Zadnič da včasih svojemu životu tudi pripušene, inače nedolžne razvese¬
ljevanja prostovoljno odtegneš, in scer to za kazen, ker si se skoz uživanje
prepovedanih radost zoper Boga pregrešil. Stori in derži ta sklep, in boš s
svetim Petrom lehko rekel: „0 blažena pokora! blaženo zatajevanje, ki mi je
tako slavno veličastvo prineslo!“

1 o 1 i t v a.

O Gospod Bog! ki si svetimu Petru, svojemu spoznovavcu čudovitno in
ojstro se pokoriti dal, ter ga velike časti u nebesih deležniga storil: daj nam,
prosimo, skoz njegovo priprošnjo samega sebe zatajiti, in le po nebeškem hre¬
peneti; po Jezusu Kristusu. Amen.

XX. Dan oktobra alj kozoperska*

Sveti llilaa-ioo. spoznovavec.

Zivlenje sv. Hilariona je popisal sv. Hieronim. Bil je
rojen od nevernih starišev u Jahati blizo mesta Gače, leta
291 po Kristusu. Njegovi roditelji so ga fantiča u Egiptov¬
sko mesto Aleksandrio poslali, učit in izobrazit se. Soznani
se ondi s keršenikaini, spozna pravega Boga in kristian po¬
stane. Od tega časa ni sel več gledat pagauskih igrač, mar¬
več je pridno ker,sanske sberališe objiskaval. Živel je čudno
pobožno in še marskteremu rojenemu kristiauu je bil u sra¬
moto, vsim pa lep izgled. Veliko se je govorilo tečas u Alek-
saudrji od sv. Antona, kako sveto in ojstro u pušavi živi. Hi¬
larion je želje!, tega svetiga moža spoznati, da bi se od njega
naučil, svetost doseči. Poda se torej k njemu, zvesto pazi,
kako da se obnaša, in si prizadeva, njegovo sveto djauje po¬
snemati. Po preteklih dveh letih svojega pazenja razodene
sv. Antonu svoje znotrajne želje, u samoti Bogu služiti. Sv.
Anton njegovo željo pohvali, in ga lepo poduči, in od sebe
pusti. Hilarion se u Aleksandrio verne. Stariši so mu bili po¬
meril, in mu premoženje zapustili. Hilarion je celo dedšino raz-

Sv. Hilarion, spoznovavec. 467

delil med svoje brate iii vboge, in se potem u pušavo Egipta
poda, t  poldrugo milo od mesta Majuma.

Čeravno še mladenč 15 let star, se je vendar prav ojstrega
živlenja lotil, od kteriga je le s smertjo odstopil. Njegovo
oblačilo je bila osorna suknja in reven beraški piajš, kojega
mu je bil sv. Anton podaril. Vžival je nekoliko smokev (fig),
pest leče, alj pak nekaj korenin, in scer [totem, ko je že solnce
za božjo gnado šlo. Njegova hišica, več grobu ko bajti po¬
dobna, je bila iz vej spletena. Na golih tleli je počival. Vsako
uro dneva si je odločil alj za moliti alj za delati. Nepopislivo
je, koljko skušnjav je imel od peklenskih duhov preterpeti.
tl naj strahovitniših podobah so se mu prikazovali, mu gnju-
sobne misli delali, in ga na vse viže dražili. Hilarion ni za
vse to porajtal. Ponovleno kliče nar sladkejšo ime Jezusa na
pomoč, gorljivo moli in se ojstro posti. Tako hrabro se voj-
skovaje pod obrambo naj Mogočnišega vselej svoje sovraž¬
nike premaga. Svoj život, kadarkolj se je u njem nečisto po¬
želenje obudovalo, je nagovarjal in kregal rekoč: „Le po¬
čakaj ti osel, ti hočem muho iz glave izbiti. Hočem
storiti, da se ti ne bo več ljubilo razujzdanemu
biti. 44  Potem ga s ojstrim postom, pretepanjem in čuvanjem
tako dolgo pokori, dokler se nevihta neporednega nagnenja
popolnoma utolaži.

Na prizadevanje hudiča se je prigodilo, da so ga nekoji
razbojniki napadli in ga odpoditi skušali. Barajo ga, kaj bi
storil, če bi razbojniki k njemu prišli. On njim odgovori: „Kdor
nič nima, se ne boji  t a 1 o v a j e v." „Oni te lehko ob živ-
lenje denejo, 44  velijo razbojniki. Hilarion pristavi: „Resnično
oni to zamorejo, pa ravno z a volj tega se njih nič
ne bojim, ker sim vsaki dan pri pr a v! e n umreti. 44

Potem ko je 22 let u tej pušavi preživel, je Bog skoz
njega marsikter čudež storil. Imenitna gospa iz Gače, ki je
od tega sv. pušavnika veliko pripovedati slišala, pride k njemu
in ga s objokanimi očmi prosi, da bi hotel saj k njej priti, ter
njene sinove, ki so na smertni posteli, objiskati. Svetnik se
tega dolgo brani, se je pa potlej njenim nadležnimi prošnjam
udal. On pride, kakor ji je obljubil, po noči k njej, položi svoje
roke na smertnobolne sinove, izmoli k Večnemu kratko mo¬
litvico, in glej čudež! vsi trije se uzdignejo čversti in zdravi
iz ležiša. Komej se je ta čudnovita novica po mestu razši¬
rila, ko že mnogo bolnikov pred njim leži in prosi, naj bi tudi
njih hotel ozdraviti. Vsi so po njem zdravje zadobili; veliko
nevernikov pa je k spoznanju pravega Boga pripeljal. Več
dobrih in pokore željnih ljudi se je sv. Hilarionu pridružilo

30  * ■

468 20. Oktober alj kozopersk.

in hotlo pod njegovo voditvo samotno živeti. Zatorej je bil
primoran več samostanov sozidati.

Do takrat ni bilo po celi Palestini se nobenega samostana
pušavnikov; sv. Hilarion je bit n tej deželi pervi oče pušav-
nikov, kakor sv. Anton u Egipti. Število tistih, ki so pod vodbo
sv. Hilariona kot pušavniki živeli, se je u kratkih letih na tri
tisuč naraslo. Predpisal njim je postave, je med njimi ^stano¬
vanje razdelil in s gorečo pozornostjo čez nje čuval. Čudeže
je vedno dopernašal, slepim pogled izprosil, kraljeve ravne
storil, in veliko dragim revnim in nesrečnim ljudem čudnovito
pomagal. Med vsimi je pa naj vec čudežev med obsedenimi
vcinil. Silno veliko takih nesrečnih so mu pripeljali, in je vse
ozdravil in hudiča rešil. Med drugimi so mu devico pripeljali,
u ktero se je bil neki mladenč zaljubil. Ko je sv. mož hudiča
izganjal, je strašno tuliti in javkati počel, rekoč: „Saj nisiin
jaz tega kriv; so me le vsilili/ Svetnik vpraša: „Zakaj nisi
marveč u mladenca šel ?“ — „Kaj bi bil pri njemu ucinil ? od¬
govori satan, saj tako vlači u svojih nedrah mojega tovarša,
hudiča ljubezni okolj/ Hilarion mu ojstro zapove iz nje iz¬
giniti, in ubogati ga je moral. Oprostjeno devico pa je ojstro
pokregal, ker je ona mladenca skoz svojo obnašanje u pre¬
grešno ljubezn zapeljala bila. Drag pot so mu privlekli silno
velikega velbluda, (kamelo), kteri je že dosti ljudi pomoril.
Trideset krepkih mož je kamelo s konopcami ( štrikij vezano
pripeljalo. Svetnik veli velbluda izpustiti. Neustrašeno se hu¬
dega loti, rekoč: „Ti hudobni duh pogublenja mene nikdar ne
ostrašiš! Naj bi prišel u podobi majhnega lisa, alj velikega
srepega velbluda, mi boš vselej le slaboten hudič/ Potem iz¬
tegne svojo roko zoper velbluda, pa žival se besno in gujevno
na svetiga moža zažene, kakor da bi ga imela na tisuc koscov
razdrobiti: alj pridši do njega se zavali in cerkne. Vsi pri-
čejoči so se čez to čudili, Hilarion jih pa lepo poduči, kako
da je treba serčno in neuplašlivo hudiča napasti; ker je on
sam u sebi slaboten in nobeduemu na duši škoditi ne zarnore,
kakor hitro se mu človek ne vda.

Nekdaj je šel skoz mesto Elazo daljne samostane ob-
jiskat. Mestjani so bili neverniki, in so ravno svoj velik praz¬
nik u čast boginje Venere obhajali. Ti malikvavci so svet¬
nika zavolj njegovih čudežev častili, mu na proti šli, in ga
priljudno sprejeli. Slepi malikovavci so se mu silno usmilili,
vidlti njih izmišlene bogove moliti. Serčno je Boga za njihovo
spreobernenje prosil, in njih prijazno nagovarjal, da naj ma-
Iikvanje zapustijo, in se prave Kristusove vere poprimejo.
Vdali so se mu in se spreobernili.

Sv. Hilarion, spoznovavec. 4(f9

Ta preobernitev ga je močno veselila; pa žalosten je
bil, da so ga visoko častili. Zavolj njegovega svetega živ-
lenja in njegovih čudežev so ljudi iz vsili krajev in stanov
k njemu vreli. Nad tem je svetnik britko jokal. Na uprašanje,
zakaj da joka, je odgovoril: „ J o j meni! moja samo ta je
zginila! Sopet sen sred pos vetniga živlenj  a znaj¬
dem. Se bojim, da me bodo nekdaj besede zadele:
„Oni so že svojo plačilo prejeli.“  Pojiskal si je torej
mirniši kraj in šel s nekaj malo tovaršami u samotno pušavo
zgornega Egipta. Pa tudi tam mu ni bilo pogodi,  ker je kmalo
njegovo ime zaslovelo. Tri leta je velika suša ono deželo
tako stiskala, da je veliko vbožtvo in silna lakota nastopila.
U tej stiski se obernejo na Hilariona. Skupoma vrejo izstra¬
dani prebivavci okoljce k svetemu možu s prošnjo, da bi hotel
od Večnega usmilenje za nje izprositi. Se dobro ni moliti za¬
čel, ko že zaželjen rodoviten dež opaljeno zemljo ohladi. Vse
pušavnika za ovo molbo hvali. Za edno so betežnih in bolehnih
ljudi pripeljali, kojim je zdravje izprosil. To je uzročilo, da
svetnik sopet od tod izbežr. Sel je na obalo morja in se poda
na ladjo, ki u Sicilio vesla. Po dokončani vožnji se skrije
u žalostno gošavo; bi! je pa tudi ovde hitro znan, in revno
ljudstvo je pri njem tolažbe in pomoči iskalo. To pogostno
obiskovanje ga je unovič primoralo u Dalmacio pobegniti. Pre¬
peljal se je čez morje blizo Dobrovnika, kjer je nekoliko
časa skrito živel. 'O tej deželi je bil grozovitih zmaj (drakon)
ki je veliko škodo delal. Draženi ljudi so se mu u serce smi¬
lili. Vkazal je veliko germado nanesti in zapaliti, in kadar
je nar močnejše plamen kviško švigal, je pozoju vkazal na
plamečo germado zagnati se. Zmaj od božje moči gnan na
germado skoči in zgori. Strahovit potres je vstal, razljuteni
valovi morja so se čez suho zemljo hrumeče razlivali. Zdelo
se je, kakor bi vesoln potop vnovič svet pokončati hotel.
Razplašeni prebivavci se k svetniku uzdignejo, in ga prosijo,
s molitvijo ovo nesrečo odverniti. Ko k morju pride, naredi s
svojim perstom tri križe u pesek, in glej! valovi so u kviško
kipeli in s krizami zaznamvano mesto niso više prestopili. —
Vsakdo si lehko misli, koljko da se je govorilo od čudežev,
ktire je Bog skoz tega svetnika storil. Ko je pušavnik za¬
pazil, kako visoko da ga tudi tukaj ljudi časte, vnovič iz-
beži čez morje na otok Ciper. Ko blizo otoka pribrodijo, jim
veslajo morski tolovaji naproti. Sv. Hilarion je Boga molil,
da bi njih vstaviti blagovoljil; kar se je tudi u veliko obču¬
dovanje vsih pričejočih brodnarjev zgodilo. Na ovem otoku
je svoje še ostale dni u luknji silo velike skale s takoj gor-

470 20. Oktober alj kozoper.sk.

Jjivostjoj doveršil, kakor da bi bil še le takrat začel Več¬
nemu služiti.

Zlo je že sv. starček opešal, in nevarna bolezen mu
bližuo smert naznani. Velik strah ga je pred smertjo obšel,
zauplivo pa je izdihnil: „Le idi moja duša! le idi! Ce¬
sar se bojiš? Blizo 70 let si Gospodu Jezusu Kri¬
stusu služila, in se smerti bojiš! 44  K malo potem je iz¬
ročil svojo dušo u roke Stvarnika, ki mu je zasluženo pla¬
čilo dal. Umeri je 80 let star, leta 371.

N a u k i n p o s n e m a.

1. Si vidi], kako serčno je sv. Hilarion vse napade hudičeve, in njegovo
kraljestvo vkončaval? Tudi ti se ne daj skušnjavam omotiti,  se jim ne
daj premagati: one tebi škodovati ne za morejo, ako jim serca ne odpreš, in
se jim vkleniti ne daš. Hudo poželjenje, to je železje, u ktero te skušnjava
deje; vsaka pregrešna razvada je hudiču pernata postelja, na koji n človeškem
sercu sladko počiva, sosebno pa nečistost. Si slišal, slišala, kaj je hudič po¬
vedal, zakaj je nečistnico pa ne mladenča nesramniga obsedil? Uči se iz tega?
da hudič u sercu nečistega človeka ravno tako prebiva, kakor Kristus u sercu
čistih duš. Kdo pa je n tvojem sercu doma?

2. Sv. Hilarion se je smerti in sodbe prestrašil,  da si je ravno
70 let ojstro Bogo služil; koliko ljudi se pa med nami brez vse skerbi smerti
in sodbi bliža? Veliko tisuč se jih še o veliki noči česar izpovedati ne ve,
in posledno uro tako mirno ostane, da je groza in strah. Zanašajo se na svoje
goljufno poštenje,  kakor bolnik n sušici, da mu jesti diši, ter ne ve, da
je ravno to oznanilo bližne smerti, ker bolezni višej ne občuti. Njih poštenje
ni kaj drugega, kakor pijanost in spanje omamlene vesti. Tudi u človeški duši
je dan, pa tudi temna noč. Sonce, ktero duši bel dan prinese, je sv. Duh, ki
človeka razsvetli, da lehko vsak koteč prejiše, in vsak madež spozna. Kogar
pa sv. Duh zapusti, u njem jc černa tema, in on naj večih grehov ne vidi, in
pravi, da grešnik ni. „Kdor pa veli, da nima greha,uči  sv. Joanez,
;; 0 n je lažnivec, in u njeni resnice  n i.“  Le verjami, duša moja! da če
si preveč mirnega serca, in meniš, da s dobro vestjo živiš, in se nimaš česar
bati, se hudo motiš in slepiš. Bo smerti bo tebi druga luč posvetila in ti grehe
pokazala, kterih te bo groza in strah. Naj tudi tebi veljajo besede, koje Kri¬
stus u skrivnem razodetju govori: „Ti praviš, da si bogat in imaš do¬
sti, ter česar višej ne potrebuješ; pa ne veš, da si silo reven,
vbog in gol..Svetujem ti, pri meni kupi u ognji očisteniga zlata,
da obogatiš; in pa belih oblačil, jih obleči in svojo goloto po-
kri, in pa mazila, tvoje oči pomazati, da boš videli  — Mazilo

Sv. Uršula in tovaršice, device in mučenice- 471

za oči je spoznava tvoje pregrešnosti; belo oblačilo pomeni očisvo in posve-
tcnje tvoje duše; čisto zlato pa so dobre dela, koje kristian iz čiste ljubezni
do Boga opravljati, in enkrat pred Sodnika donesti ima. Prosi Boga razsvet-
lenja, izprašaj pridno svojo vest, in boš najde! veliko obžalovati in popraviti;
se boš pa tudi kakor sv. Hilarion posledno uro lebko potolažil, rekoč: ,-Kaj
se boš bala, duša moja! Gospodu Kristusu si toliko let služila, in se k njemu
iti bojišF

BI o 1 i t v a.

Skoz priprošnjo in zasluženje sv. Hilariona, spoznovavca tvojega, te po¬
nižno prosimo, o Bog, daj nam tebi tako zvesto služiti, da po smerti srečno
k tebi doidemo, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

XXI. Dan oktobra alj k o z o p e r s k a*
Sveta Uršula In tovaršice, »levice In mučenice.

Sv. Uršula od starodavnih časov s svojimi družicami u
sveti katolškej cerkvi slovi. Mnogo belih cerkev po hribih
in dolinah stoji njeni časti posvečenih, in veliko keršanskih
dekličev ima Uršule sveto ime. Spodobi se tudi poznati njeno
sveto živlenje, kakor nam ga slovit cerkveni zgodbopisec in
kardinal Baroni popiše.

Za cesarja Graciana je bil leta 383 Maksim, Flavi Kle¬
men priim enovan, viši deželni poglavar in vojskovodija rimski

472

21. Oktober alj kozopevsk.

u veliki Britanii, alj »a sedajnem Angleškem. Maksim seje
nad svojega cesarja Graciana hudobno spuntal, in njegovi voj¬
šaki so ga cesarja oklicali. Hitro po tem se Maksim s svojo
vojskoj čez morje poda, na Francozko plane, si ondotne ce¬
sarske vojake pridruži, poviša s njimi svojo oblast, si deželo
malo Britanio na Francozki zemlji šiloma osvoji, izpodi stare
prebivavce, in njih lastine svojim vojakom u last razdeli.

Konan, viši vojvoda puntarske vojske, Maksimu svetuje,
naj svoje vojšake na njih novem posestvi tudi oženi, kajti mu
hočejo po tem za toliko zvestejši služiti. Neveste svojim vo¬
jakom naj u veliki Britanii pojiše, ker u tej vnovič pooblasteni
deželi starih prebivavcov in tudi dekličev ni. Svet Konanov
Maksimu močno dopade; brez odloga pošle na Angleško mo¬
žev, naj toliko deklet izbero, in jih na Francozko pošlejo, da
se bodo njegovi vojšaki s njimi zaročili, in ustanovili u njim
odločenih krajih.

Anglečani so u to snutbo cesarja Maksima prav radi do-
voljili, deloma za to, ker je veliko njegovih vojšakov bilo nji¬
hovih rojakov, deloma tudi za to, ker so se nadjali, da hoče
cesar jih bogato obdarovati. Koj hitro odberejo veliko število
zalih devic, med kojimi perva je bila sv. Uršula, kraljeva hčer
Dionoka, namenjena nevesta viši vojvodu Koiiann, ki je na
Angleškem tudi kraljic bil. Ako ravno nerade svojo rojstno
deželo zapustivši, so se keršanske device vendar božji volji
vdale, in se u ladijah čez morje peljale u njih novo domovino,
u malo Britanio priplavat. Alj Bog jim je drugo omožitvo in
deviški venec odločil.

Ko so ladje polne mladih, še nedolžnih nevest po glo¬
bokem morju plavale, ustane toliko hud vihar, da je barke od
Francozkih pokrajin na nemško zemljo zanesi!. Kakor se misli,
so po reki Kinu do Kolina, imenitnega mesta s devicami pri¬
veslali, in blizo tam na suho stopili, se od tod dale j po suhem
podat. Tisti čas so pa ravno u one kraje divji, še neverni Huni
(preddedi sedajnih Vogrov} privreli, ktere je cesar Gracian
u pomoč zaklical, nasprotnega cesarja Maksima vžugati. Kakor
hitro divji vojšaki toliko kardelo devic zapazijo, jih šiloma na¬
padejo, jih hočejo u svoje nesramne želje prisiliti in pregrešno
obdivičiti 5 alj Bog jim je serce dal se brezbožnikom ustaviti. Sv.
Uršula, keršanska vojšakinja, opomina svoje tovaršice tako
gorlivo, rajše naj britkejšo smert preterpeti, kakor se divjim
nevernikom u toliko pregrešno hotenje udati. Njena beseda ob¬
velja; vse njeue družice se vsakemu prilizevanju, nagovar¬
janju in žuganju besnih Hunov pogumno vstavljajo in ohranijo
svoje devištvo. Gerda, nesramna ljubezn divjih vojakov se

Sv. Uršula in tovaršice, device in mučenice. 473

u divjo grozovitost premeni. Ker vidijo, da hrabrih devic svo¬
jim živinskim željam ne uklonijo, se razserdijo, in device
deloma s pušicami postrelajo, deloma s mečem nevsmileno po¬
morijo; med njimi tudi sv. Uršulo. Samo edna, Kordula po
imenu, se je u strahu prikrila in vbežala; alj hitro svojo malo-
sercnost spozna, se drugo jutro poverue, in prejme posledua
tovaršic sv. Uršule veličasten venec device in mučenice.

Stanovniki mesta Kolina CKelna na Rinuj, kterih je bilo
že nekoliko vernih kristianov, so trupla svetih devic častito
pokopali, kterih svetinje se še sedaj n Kolinu visoko caste.
Koliko je ravno bilo devic, tovaršic sv. Uršule, se cisto ne
ve; so, ki pravijo, da jih je 11 tisuc (taužent) bilo. Naj jih
bo, kolikor rado; zadosti nam bodi vedeti, da se u nebesih
pri svojem ženinu veselijo, in za nas Boga prosijo.

Nauk in posnema.

1. Sv. Uršula je svoje tovaršice nagovarjala deviško čistost ohraniti,
in rajše živlenje kakor devištvo dati. Tako so učili in storili svetniki; kdo
so pa tisti, kteri te u nečistost napeljujejo?”  Sv. Bonaventura pravi:
„Usta tistega, ki u nečistot prigovarja, so usta hudičeve.« Hudič iz takih go¬
vori,  kteri klafajo, in u nečisto djanje dražijo. Oh hako abotno, pregrešno
in hudo storiš, ako jih poslušaš, alj se jim clo vkloneš !« Zamečuj take, ka¬
kor hudiča samega: opomina sv. Ciril Aleksandrijski; zakaj u resnici ni raz¬
ločka med hudim duhom in pa med človekom, kteri te u nečistost napeljuje.«

2. So, kteri mislijo: Kaj pa je, če grešim; saj se lehko spo¬
korim, in poboljšam.  Ti se blezo u svojo večno nesrečo goljfaš. Iz no¬
bene pregrehe se skorej človek te/.ej ne izkopa in resnično spokori, kakor neči¬
stosti, če je kaj časa u nji tečal. Nečistniki in ncčistnice ne mislijo na res¬
nično pokoro, alj jo tako dolgo odlagajo, da obupajo, in mislijo, da je pre¬
pozno. „Dal sim ji čas za pokoro, govori Bog u skriv. razodenju, pa noče
za svojo razujzdanost pokore delati.« Za to sv. Ciprian nečistost mater ne-
spokornosti imenuje; in sv. Krizostom pravi, da se nečisti človek ne da k
pokori omehčiti, ne s opominvanjem, ne s žuganjem, ne s pred oči postav-
lenjem nebes, ne s popisovanjem pekla. Sv. Laurenc Justinian veli: ,,Večo
čudo je, če se kdo resnično spreoberne, ki je dolgo u nečistosti živel, ko da
bi kdo legion hudičev iz obsedenih izgnal.« — Kako potreba je torej, da se
perviga greha braniš, in svojo deviško čistost kakor sv. Uršula in njene to¬
varšice stanovitno ohraniš! „Kdor serca čistost ljubi,« govori sv. Duh,  „bo
prijatel nebeškiga kralja.«

474

22. Oktober alj kozopersk.

m o 1 i t v a.

Daj nam, o Gospod naš Bog, svetih devic in tvojih martemic Uršule in
tovaršic njenih veličastno preirago neprenehoma prav pobožno častiti; in naj
si ravno njih spomin vredno obhajati ne zamoremo, se jim saj ponižno naj
priporočamo, da venec večne slave srečno kakor one dosežemo. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXII. D an oktobra alj kozoperska.

Sveti Juane/. Končan, spoznovavec, fajmošter.

TJ tergu Kent blizo Krakove na Poljskem je bil sv.Jo-
anez Kenčan 24. rožnika 1406 otl plemenitih, pa tudi pobož¬
nih starišev rojen. Stanislaj in Ana sta svojega sinka od
mladih nog učila se greha varvati in sveto čednost ljubiti;
sta mu pa tudi vse to u djanju pokazala, in Janezek je s
božjo pomočjo vse svoje žive dni nedolžno živel. Mladenča
gledati, kako lepo kleče roke derži in s zapertimi očmi moli,
je vsakega k pobožnosti ganilo. Ko se je mladenč pervih
šol doma u skerbi svojih starišev izučil, so ga na vseuče-
liše u Krakovo dali se modroslovja in bogoslovja učit! Do¬
bre glave in pa čednega djanja se je Joanez tako pridno
učil, da so ga doktorja modro — in bogoslovja oklicali, ter
ga učenika teh ved postavili, da je mladenče učil.

Sv. Joanez pa ni samo lepo učil, timveč je tudi sveto
živel, rad molil, premišloval svete reči in tudi pogosto svete
zakramente prejemal, da si je bil ravno visoko učen gospod.
Naj lepše se je na njem svetla keršanska ponižnost, ona pod¬
loga vsili pravih krepost, in da so ga ravno vsi soueitelji in
višniki vseučeliša visoko poštovali za njegovih učenost in
zaslug del, je vender on sebe za naj poslednejiga učenika
med vsemi imel, ki ni vreden, da bi druge učil; prisiliti so
ga rnorli, da je modroslovje razlagal, in je bil dvakrat mo¬
droslovja dekan. Opustil je pa modroslovje, ter se bogoslov¬
ja lotil, ktero je tako slavno učil, da so diaki od vsili kra¬
jev Poljske hodili njega poslušat. Prizadeval si je ne le gla¬
vo s naukaini napolniti, marveč tudi serce za sveto čednost
ogreti. Kar je učil, je u djanju tako lepo pokazal, da so vsi
njegovi učenci u njem naj lepše ogledalo imeli, kako naj prav
po keršansko žive.

Sveta želja za božjo čast in za izveličanje duš sker-
beti se je Joanezu tako vnela, da je duhovski stan nastopil

Sv. Joanez Kenčan, spoznovavec, fajmoster. 475

in mašnik posvečen bil, ter mu je krakovski škof izročil oz¬
imno vati božjo besedo. U mašnem stanu so se njegove kre¬
posti še lepše svetile, in kedar je pri altarju stal in sveto
mašo služil, je vse nazoče u pobožnosti k Bogu povzdignil
Kadar je pa na leči božjo besedo oznanoval, je toliko serč-
no in krepko poslušavcom pravil večne resnice, da so bili
vsi ginjeni. Pregrehe je brez vsega nsmilenja tepel in veli¬
ko grešnikov po svojih predgah poboljšal; je pa tudi posa-
mesno ljudi pred grehom svaril in opominal pravično živeti.
Posebno si je sv. Joan vse prizadel svoje šolce prav podu¬
čiti keršanskih resnic, pa še bolj privaditi jih keršanskega
živlenja. Iz njegove šole so prišli ne le učeni, ampak tudi
pošteni in pobožni možje. Bil je mašnik prav po volji božji,
u besedi in u djanju vernim živ evangeli keršanske ljubez¬
ni, ktera je znamenje pravih učencov Kristusovih.

Vbogih ljubezniv prijate! jo sv. Joanez ves svoj zaslu¬
žek na zapušene vdove in sirote obernil, jim je na zimo to¬
ple obleke omislil, in je večkrat svojo'suknjo izslekel in s
njo golega vbožca na poti oblekel, u kojemje spoštovalKri-
stusa samega. Kadar so učitelji vseučeliša pri edni mizi obed-
vali, in je Joanez cul vbožca za boži dar prositi, je svetnik
svoj del veselo sebi pritergal in lačnemu podelil. To njego¬
vo ljubeznivo djanje tovarše toliko gane, da sklenejo vsak
dan ednega berača nahraniti, kakor bi njih mizni gost bil; in
ta keršanska šega je še dolgo po njegovi sinerti ostala.
Kakor je pa sv. Joanez drugim dober bil, toliko bolj ojster
bil je sam sebi. Pogosto in terdo se je postil, borno oblačil,
malo spal in še to na golih dilah; nosil je spokorni pas in
se pogosto bičal. Ker je pa dobro vedel, da zunajno pokor-
jenje ne zda brez znotrajnega zatajevanja, je vsako zani¬
čevanje veselo poterpel, in si je na steno svoje prebivavni-
ce, na vrata in u svoje bukve zapisal, kar je sklenul, naj
bi ne pozabil se ponižati.

Studenc tolike svetosti in božje milosti je bila svetimu
Joanezu molitva; molil je in premišloval svete reči, kadar je
kolj vtegnil, posebno po noči. Dolgo je rad klečal pred raz¬
pelom alj britkoj martroj, ktero je blizo njegovega stana bila,
in mile solze so ga polile, pomisliti, koliko je Bog nas lju¬
bil, kako pa mi nehvaležni Boga žalimo. Iz posebne pobož¬
nosti do terplenja Jezusovega je sklenul svete mesta obis¬
kati, kder je Kristus za nas terpel in umeri. Pešec je to dol¬
go pot u Jeruzalem obodil, ter je večkrat tudi n Rim na
božjo pot šel, objiskat pokopališe svetih apostolov in muče¬
nikov, se svojih grehov spokoriti in po izgledu in priprošiii

476 22. Oktober alj kozopersk.

izvoljenih prijatlov božjih pomoč zadobiti u dobrem do konca
stonoviten ostati.

Prigodilo se je na potu, da so ga razbojniki napadli, in
potem ko mu vse poberejo, kar je za popotnico gleštal, ga
slednie pobarajo, jeli nima še kakega dnarja pri sebi ? Djal
je, da ne; pa jedva nemalo korakov odidejo, se Joanez spom¬
ni, da še nekoliko zlatov u svojem plajšu všitih ima; torej
za njimi hiti, in ko jih doide, pravi: „Nisim pomislil na te
cekine, ki jih še tukaj imam; da ne bom legal, nate še te.“
Tolovaji se čudijo toliki pravičnosti; svetost popotnika jih
je tako ganila, da so mu vse nazaj dali, ga za odpušanje
prosili, in svoj pot šji. Njegovo ponižno in resnično sveto
živlenje ga je vsim priporočalo, da so ga radi imeli in ča¬
stili, ki so ga kolj poznali. Nobenega ni obrekal, in nihcer
ni smel vpričo njega drugih opravljati, kajti ni zaničeval člo¬
veka razun sam sebe.

Ponudili so pobožnemu mašniku Joanu dobro dubovnijo
alj faro ne daleko od mesta, naj bi toliko dobrega parstirja
dobila. Le iz pokoršine do svojega škofa je to službo na¬
stopil , ter je vec let svojo ljubo gedo skerbno pasi! s be¬
sedo in s izgledojti, pa tudi s svetmi zakramenti; bil je svo¬
jim ovcicam u dušnih in u telesnih potrebah skerben oče in
dober pastir. Kadar je pa zapazil, kako nevarna je služba
dušnega pastirja, in kako lehko fajmošter svoje mnogoverst-
ne dolžnosti zamudi in se pogubi, je ponižno prosil, da so
mu duhovnijo odvzeli, in dali spet mlade duhovnike svetega
pisma učiti. Pripravljal je skerbno bogoslovce na imenitno du-
hovsko službo, je pa tudi poleg šole pridno predigval, jet¬
nike po vozah, bolnike po boležnicab obiskaval, in je bil ob¬
čen oce vsih žalostnih in revnih.

Bil je sv. Joanez 67 let star, ko čuti, da ga moč za-
puša in se mu smert približuje. Razdelil je vse svoje malo
premoženja, kar je še gleštal, med vboge, in se začel na
pot u dolgo večnost pripravljati. Posledno bolezn je poter-
pežlivo, u sveto voljo božjo vdan, terpel in večkrat s boga¬
boječim Davidom rekel: „Gorjej meni, da se moje p o-
potvanje tako na dolgo vleče!“  Zel jel je namreč svet
zapustiti in iti k Kristusu. Prejel je čudno pobožno posledne
svete zakramente, in je tako previden pohlevno u Gospodu
zaspal ravno na božično bilo 1473. Pokopali so ga u cerkvi
svete Ane; in ker je Bog njegov pokop s mnogimi čudi po¬
veličal, so ga papež Klemen Xlil. svetnikom prišteli, inPoljci
svojega posebnega pomočnika izvoijili.

Sv. Joanez, Renčati, spoznovavec, fajmošter. 477

Nauk in posnema.

1. Celo živlenje sv. Joana Kenčana bilo je golo dobro delo keršanske
milosti, ktera je dve čerstve korenini imela: ljubezen božjo in pa bližnega.
Kdor Boga u resnici ljubi, bližnemu rad pomore, in doprinaša dušne kakor
telesne dela milosti; on vč, da kar vbogim pomaga, Kristusu stori: „Ima
kdo posvetnega blaga, pa vidi svojega brata silo terpeti, pa
ni usmileniga serca do njega,"  piše sv. Joanez, „kako bi bila 1 j u—
bezn božja u n j e m V c —Vbogaime  dajati le zavolj ljudi, za posvetno hva¬
lo in čast, in na Boga ne pomisliti, se pravi prah na veter nositi, brez več-
niga plačila dobro delati; taki so svoje plačilo že prijeli,  govori Je¬
zus. Le kar se u imenu božjem zgodi, ima večno vrednost in večno plačilo.

2. Sv. Joan Kenčan je šel enkrat u Jeruzalem in štirkrat u Rim na
božjo pot.  Mnogo sedajnih kristianov hodi na božjo pot-k  svojemu izveli-
čanju, veliko pa tudi u svojo škodo in pogublenje. Se podaš na božjo pot za
to, naj bi se domačih skerbi otresil, ložej brez skerbi molil in svete zakra¬
mente prejel, da bi se dela nemalo odehnul in božjo pot u zadostenje
svojih zamud u molitvi in za pokoro opravil, tako ti hoče božja pot u iz-
veličanje biti, kakor sv. Joanezu. Slišal boš na božjem poti novega pridgarja,
dobrega spovednika, ktera ti bota, ako Bog da, tvoje serce omehčila, da se
bo za izveličanje spet omladilo. Videl boš toliko ljudi iz raznih krajev priti
u hišo ednega Očeta, edne Matere, jih tako pobožno moliti in toliko lepo peti,
da boš tudi ti ves drugač, in za vse dobro kakor prerojen. Tvoj duh se bo
lehko k Bogu povzdignul, in Bog bo lehko tvoje prošnje uslišal; prišel boš
vesel in poboljšan iz takega božjega pota damo. — Ako pa ti po božjih po¬
tih le posvetne dobre volje išeš, in le taj u eerkvo greš, kjer je bolj lušno,
da so godci, strel in raj, tako hodiš Bogu napot, in prideš veči grešnik, greš-
nica nazaj. Greš gospodar, gospodinja na božjo pot, in doma družini svoj-
voljo pustiš, ter jim strahoneta ne preskerbiš, hudo grešiš. Se sin alj hčer,
hlapec alj dekla brez dovolenja starišev alj gospodarjev na božjo pot ukra¬
deš, imaš velik greh, kije  toliko vekši, ako na božjem potu nesramno to-
varšijo imaš, alj clo grešiš. Grehi na božjem poti so dvakrat veči grehi. Če
misliš, da spoved na božjem poti več velja, kakor doma, in se le napol ispo-
veš, lehko spovednika prav nezastopiš, alj nobene pridge ne slišiš, ti božja
pot ne bo pomagala, marveč le škodvala. Ako si vajen, vajena po božjih po¬
tih lajnati, in domačo službo božjo zanemariti, se ti bo lehko zgodilo, kar
pobožen TomažKempčan pravi: „Kteri veliko po božjih potih hodi¬
jo, se težko izveličajo/’  oni so malopridnim ovcam podobni, ktire svo¬
jega pastirja zapustivši se tako dolgo okolj klatijo, da jih volk u svojo Sako
dobi. — Se hočeš na božjo pot zaobljubiti, poprašaj svojega spovednika, jeli
bo prav, in stori po njihovem nasvetu. Sc željiš na božjo pot podati, oskerbi
poprej svoj dom, in prosi prejpostavlene za ptipušenje. Poiši si pošteno, po-

478

28. Oktober alj kozopersk.

božno tovaržijo na pot, in se u imenu božjem odpravi; pa prepogosti ne ho¬
di ; dosti bo, če enkrat na leto greš; pa lehko še to preveč. Tako ti bo svet
božji pot hoja u nebesa, kakor sv. Joanu Kenčanu, dokler pojdeš enkrat na
božjo pot u sveto mesto, u nebeški Jeruzalem, iz kterega te več nazaj ne bo.

M o I i t v  a.

Daj nam, prosimo, vsemogočni Bog, naj po izgledu sv. Joaneza spoz-
novavea u vučenosti in pravi modrosti svetnikov neprenehoma napredujemo,
bližnim milost skazujemo, in po tem poti srečno za njim k tebi pridemo; po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIII*  Dan oktobra alj kozopersk a.

Sveti Joanez Mapfstran, spoznovavec.

U petnajstem stoletju se je moriti sveta katolška cerk¬
va močno vojskovati, ker se je krivoveraHusovana Češkem
razširjala, na Vogerskem pa so Turki, veliki sovražniki kri-
stianskega imena, vojsko zaceli, da bi sebi celo Europo pod-
vergli, in kristiansko vero pokončali. Alj vsegavedejoci, mo¬
dri in zvesti Bog, ki je svojo sveto eerkvo zmirej var vati
obljubil, je tudi u tej sili svojo mogočno roko proti peklen¬
ski moči istegnil, ter je zmago cez Turke svojim dodelil,
in iskrene in pobožne može izbudul, krivovero zatirati, in za¬
peljane brate na pot resnice spet pripeljati.

Med temi je bil posebno božjega duha polu Joanez,
od vasi, u kateri je naNeapolitanskem rojen bil, Kapistran
imenovan. U šestem letu svoje starosti je že očeta, in kmalo
potem tudi mater zgubil, iu tako je bil ptujim u oskerbništ-
vo izročen. Potem ko se je doma izšolal, se je podalo Peru-
žio se učit cerkvenih zakonov in deržavljanskega prava. Tu¬
kaj je le malo tovaršev imel in samo za svoje nauke živel,
zato pa je kmalo tudi tako napredoval, da je doktorstvo za-
dobil, in kmalo potem u Napoti sodnik postal. Njegova bo¬
gatija, služba, modrost, znanje in ročnost ga je vsim pripo-
rocevala, in naj veči žlalniiki so želeli njega sebi pridobiti,
in mu svoje hčere u zakon ponujali.

Joanez si zadnic u Peružii zarocnico izbere, ktera mu
je bogato doto donesla. On se zdaj med naj bolj srečne šte¬
je, alj božja previdnost je drugaci sklenila; ona je kotla po¬
kazati, da je vse človeško premenlivo, in da tisti ni vselej
srečen, kterega ljudje srečnega imajo.

Sv. Joauez Kapistran, spoznovavec. 479

Mesto Peružia, u katerem je Joanezova zaročuica sta¬
novala, ni liotlo Ladislava kralja spoznati, in zatorej se hu¬
da vojska vname. Joauez je bi! ravno ta čas u imenovano
mesto prišel svatbo imet, alj Peružiaui so dobro vedeli, ko¬
liko zamore pri Ladislavu; zategavoljo mu niso dosti zau¬
pali, in ker se je zaduic razglasilo, da Joauez celo sovražni
vojski naznanuje, kar se u mestu godi, je bil vjet in u ječo
verzen. Zastonj se je tukaj tolažil, da ga ne bode kralj po¬
zabil, kteremu je zniirej zvest služavnik bil in zdaj celo svo¬
bodo u spolnenju svoje dolžnosti zgubil, ampak precej rešil.
Dolgo časa je pričakoval, alj vse zastonj; torej u samotni
ječi premišljuje, kako nezvest svet zasluženje plačuje, kako
hitro dobrohotnost in milost nehvaležnih in sebičnih ljudi
zgine, in kako praznuje vsa časna sreča in blaženost. Med
tem mu tudi zaročuica umerje. Joauez, poprej od vsih Ijub-
len in časten; Joauez, kterega so za naj srečnejga na svetu
imeli, je bil zdaj od vsih zapušen, in ni imel prijatela u ne¬
sreči. Sramota nad zaderžanjem njegovih protivnikov proti
njemu, žalost čez smert njegove zaročuice, in nehvaležnost
ljudi so ga nagnile svet in njega sleparije popustiti, bogatiji
in imenitnosti odreči, in zauaprej samemu tistemu zvesto slu¬
žiti, kteri svojih služavnikov u nobeni stiski ne žabi.

Zdajci reče vse svoje premoženje prodati, da se odkupi
iz ječe; kar mu pa še denarjev ostane, je med vboge razdelil.
Kadar so to njegovi prijateli in znanci zvedli, so si močno
prizadevali, mu to misel iz glave izbiti. Alj njih besede nič ne
pomagajo; Joauez noče poslušati njih svetov, vse da vbogim,
in zapusti Peružio se Kogu priporočivši, ter se poda s velikim
veseljem u samostan, u katerem so redovniki svetega Fran¬
čiška stanovali. Redovniški nadstojnik ni hotel spervič vsli-
šati njegove prošnje, da bi ga u samostan vzel, ker je menil,
da Joauez ni dovolj premislil sklep, u red stopiti. Zategavo¬
ljo je moral skoz celo leto težke poskušnje in ojstre dela do-
prinašati; alj on je to leto veselo in stanovitno prestal, potem
seje u 30. letu svoje starosti kot redovnik svetega Frančiška
s obljubami zavezal. Od zdaj naprej je celo njegovo živlenje
ojster in neprelomnjen post bil, ker ni samo zapovedi reda
vestno deržal, temuč še zraven tega tako Ojstro se postil, da
ni kakor enkrat na dan po eduo jed vžil in mesa 36 let ni
pokusil.

Svoje meso je ojstro pokoril; on je namreč sedem let bos
hodil, slabo oblečen bil, samo po tri ure spal, in sicer na go¬
jili tleh, seje bičal skorej vsak dan do kervi, in je svojo po¬
želenje u vsaki reči premagati skušal. Alj ta pokora in zata-

480

23. Oktober alj kozopersk.

jenje samega sebe je njegovo ljubezen do Boga toliko bolj po-
vikšalo in ga s neizmerljivo radostjo polnilo. On je samo na
Boga mislil, se naj rajši u molitvi s njim pogovarjal, alj poslu¬
šal, kar mu je Bog u svetih bukvah alj u božji besedi govoril.
Pred podobo Križanega in pred svetim rešujem Telesam je ve¬
liko ur klečal, in njegova moiitva je bila tako goreča, da je
med molitvijo solze točil, alj pa eelo zamaknjen bil. On je
pravil, daje po posebni božji previdnosti pri svetem kerstu
dobil ime Joanez, zato da bo se prizadeval učenec ljubezni
Kristusa in zvest rejenček Marie biti.

Za zveličanje bližnega je veliko skerb imel; in da bi za-
mogel po namenu in želji svetiga Frančiška, kije bil svoj red
za oznanovanje pokore osnoval, se obnašati, se je pri Bernar-
dinu Sienskemu bogoslovstva učil. Potem je naj imenitniše me¬
sta laške prehodil, in pokoro oznanoval. Gospod mu je bil po¬
seben dar zgovornosti dodelil, terdovratne grešnike preober-
uiti in na pot pokore pripeljati. Tudi neverniki in krivoverci
so oči resnici odpirali, svoje zmote spoznali in k sveti ka-
tolški cerkvi pristopili. Njegov učenik Bernardin Sienski je
bil pri papežu Martiuu V. zatožen, da so njegovi nauki in pu-
sebno pa čast, ktero on podobam sladkega imena Jezusa ska-
zuje, in ki jo on od ljudstva za nje terja, cerkvenim naukam
nasproti. Joanez Kapistran, ki je takrat u Napoli pridgoval,
je hitro, ko je to obdolženje svojega učenika slišal, se u Rim
podal, in je s takšno zgovornostjo in močnimi dokazi nedolž¬
nost svojega soapostola spričal, da so sveti oče papež nedolž¬
nost in pobožnost Bernardina spoznali, njegovo iskrenost u
pridgovanju pokore pohvalili, in se njegove modrosti, učenosti
in kreposti prepričali. Zategavoljo so se ga nasledniki Marti¬
na, kterga je Bog u letu 1430 iz tega sveta poklical, puslužili
pri naj težejših delih. Tako ga je Eugen SL u mnogotere sa¬
mostane poslal pregledat, ali redovniki po redovniških zako¬
nih živijo; ja celo u Jeruzalem se je iz tega namena podal.
Ko je ravno ob tem času nesrečno razkoluištvo u cerkvi za-
padne zemlje še naprej terpelo, kakor nam cerkvene zgodo¬
vine pričajo, je bil Joanez k mnogoterim cerkvenim in posvet¬
nim knezam poslan, jih k sdruženju cerkve pod enega pravega
poglavarja nagnit. In kamor koli je prišel, si je serca vsih s
svojim modrim govorjenjem in iskrenim pridgovaujem prikupil.
Zadnič je bil od Miklauža V. na Nemško kakor apostolski
poveljnik poslan. On je obhodil Beneško krajino, Kranjsko,
Koroško, Tirol, Bavario, Austrio", in skoz je s velikim uspe¬
hom pridgoval. U Moravii je štir tisuč krivovercev Husitov h
katolški veri nazaj prepeljal, na Češkem je s eno predigo od

481

Sv. Joanez Kapistran, spoznovavec*

sodnega dneva veliko množico grešnikov preobernil, in dvaj¬
set mladenčev je k redu svetega Frančiška pristopilo. U tej
gorečnosti ga ni mogla nobena reč zaderžati, še celo smert
ue, ker mu je bila jed s strupom zmešana dvakrat dana; alj
Bog je zvestega služavnika obakrat čudno ohranil.

Mahomed II. je 29. velikotravna 1453 Carigrad prema¬
gal, in si je tako pot u Europo odperl. Njegova kervolocna
vojska se vali zdaj proti Vogarskemu in si podverže mesto
za mestam; prebivavci so neusmileno od tih divjakov pobiti,
alj pa u vedno sužnost vlečeni bili, cerkve so bile oskru¬
njene, in vse, kamor so necloveki prišli, pokončano. Od Ca¬
rigrada do Belograda je bila strašna pušava. Papež Miklauž
in njegov naslednik Kalikst III. sta dobro spoznala, kako
strašna poguba kristiausko ljudstvo pričakuje, ako .bo Maho¬
med svoj nacert doveršil, polmesec (svojo bandero) na zi-
dovji Beča in Rima zasadil. Zategavoljo je bil Joanez na
Nemško poslan, križansko vojsko zoper sovražnika kristia-
nov pridgat in nemške kneze k boju zoper Turke vnet. In
to povelje je on zvesto spolnil, ker je s svojim iskrenim go¬
vorjenjem, s kterim je strašno nevarnost jim pred oči po¬
stavljal, kneze primoral vojsko sdružiti, katero je on na Vo¬
gersko peljal. Tukaj se je s Vogersko vojsko sdružil, ter
je sercno svoje vojske proti sovražniku vodil. Turki, kateri
so še zmirej Beligrad obsedali, so po Donavi ladje polne
hrabrih in močnih junakov, naprej poslali, da bi drugim na
Vogersko pot naredili, po kateri bi se imeli po osvojenji Be¬
lograda čez nemške dežele razsuti. Alj Huniad jih s majh¬
nim ladovjem zmaga, in pride srečno u terdnjavo, dopelje ob-
sedaniin živeža in hrabrih vdjšakov; pa si vendar ni upal
s Turkam boj začeti, ker je silno velika njih moč bila. Skle¬
nil je tedaj, se nazaj po Donavi odpeljati, ker bi terdnjava so¬
vražnike zaderžavaia. Joanez Kapistran pa noče tega sto¬
riti, temuc odgovori sercno: „Hrabrost, gospod! vse zaino-
re.“ On postavi svoje vojšake u bojni red, in starček s po¬
dobo Križanega u roki obhodi vse verste, jih opominjan Bo¬
ga zaupati, se hrabro deržati, ker se za sveto vero, za do¬
movino, za drage svoje vojskujejo, kateri vsi zdaj od njih
svobodo pričakujejo; in ako se ue bodo hrabro deržali, jih
strašna smert alj pa težavna sužnost pričakuje. Med tem so
Turki na terdnjavo naskakovali, in že so bili pervi zid pre¬
skočili, ko Kapistran križ povzdigne in se s 4000 vojšaki,
katere je bil vjunačil alj umreti alj zmagati, na sovražnika
zažene, in lete besede zaupije: ,,Zmago, Jezus,  zmago! £<

Neverniki so se vstrašili tega poguma, so se pomešali in

II. Del. 31

482 23. Oktober alj kozopersk.

u beg podali. Zastonj si je Mahomed prizadeval svoje raz¬
kropljene trume nazaj sdružiti, se na kristiane vreči in jim
zmago oteti, ne prošnja, ne žuganje, nič ne pomaga; strab
jim je ušesa zamašil; on sam je bil ranjen in se je moral
zadnič na beg podati. Tako je mogočnega in prevzetnega
Mohameda, ki je kristiansko vero končati hotel, star in sla¬
boten menih s božjo pomočjo popolnama zmagal, ker so voj¬
vodi in vsi vojšaki enoglasno pričali, da je ta zmaga čez
naravske moči, in da se mora samo svetosti in molitvi Joa-
neza pripisati, posebno , ker je on ves čas obsedovanja se
ojstro postil in goreče molil, in celo u boju mogočno ime Je¬
zusovo na pomoč klical. Joanez je zdaj božjo previdnost in
dobroto zahvalil, ktera mu je zmago čez sovražnike kristi-
anskega imena dodelila.

Po slovesni zmagi je bilo Joanezu le malo časa živeti
dodeleno. Ker je že poprej bolehal, se je svoje zadnje dni s
svojimi tovarši n samostan u mesto Belak na Vogerskem po¬
dal. U tem samostanu je samo tri mesce bil, ker ga je kralj
nebes in zemlje iz ječe tega živlenja rešil, mu u nebeški do¬
movini zvesto službo po vrednosti poplačati, potem ko je
zadnjo bolezen s neizmerno poterpežlivostjo preterpel in svo¬
jim redovniškim bratom u lep izgled bil. Gospod ga je še
po njegovi smerti s velikimi čudeži postavil. Se dan današni
se kaže prižnica, iz katere je sv. Janez pridgoval, na ter-
gu svetega Stefana u Beču. Umeri je 23. kozoperska 1456.

Nauk in posnema.

1. Kakor hitro je sv. Joanez spoznal, kako nezvest in nehvaležen je
svet, kako minljiva milost in dobrohotnost ljudi, kateri več na svoje dobič¬
ke, kakor na srečo svojega bližnega gledajo, kako prazna je vsa časna sre¬
ča in velikost, je vse to popustil, in samo prijatelstvo in milost nar vikšega
kralja nebes in zemlje in večno zveličanje iskal. Kar svet nesrečo kliče, je
dostikrat nasledek božje milosti, človeka od poželenja in ljubezni do posvet¬
nega odtergati, in ga skoz moč notrajne gnade k nebeški službi in pridoblenju
večnega bogastva pripeljati. Ta navidez nesreča je Joanezu pervič praznost
sveta pokazala, in je bila začetik njegove spreobernitve k Bogu; ona je bila
izvirk milosti, katero mu je Bog skakal. Trav modro je storil, kadar je po¬
svetno prijaznost zapustil, in samo božjo iskal, katera je bolj koristna, ka¬
kor vsili vladarjev sveta, in katera človeka u nobeni stiski ne zapusti, ako
nje sam od sebe ne potisne. Težko pri človeku milost in prijaznost zadobi-
mo, in ta tako trudovitno zadobljena prijaznost hitro mine, in je malo kedaj

483

Sv. Joaaez Kapistran, spoznovavec.

u nesreči stanovitna. Alj božja prijaznost se lehko zadobi, nas ne popusti,
dokler sami nočemo, in je pripravlena nam u vsaki težavi in nesreči bitro na
pomoč priti. Ako je tako, zakaj se bolj ne trudiš božje prijatelstvo zadobiti,
in ako ga že imaš, zakaj bolj ne skerbiš ga ohraniti; zakaj si bolj prizade¬
vaš prijatelstvo in dobrohotnost nestanovitnega in umerjočega človeka zadobiti,
kakor neskončno milost in prijatelstvo večnega in zvestega Boga? Popusti pra¬
zen in minljiv svet in skerbi za neminljive nebesa. Pobožen Tomaž Kempčan
pravi: Ljubezen stvari je lažniva in nestanovitna; ljubezen

Jezusova zvesta in stanovitna. Ljubi ga in imej ga za prijate-
la, kateri te ne bo zapustil, kadar vsi odstopijo, in te ne bo
pustil konec vzeti. Derži se Jezusa u živlenju in u smerti; in
izroči se zvestobi tistega, kateri sam ti more pomagati, kadar
te  vsi  zapustijo/*'

2. Nič ni Joaneza bolj veselilo, kakor družba božja u molitvi, u bra¬
nju svetih bukev, in u poslušanju božje besede. ,,Kadar molimo,"  prav/
sv. Auguštin, ogovorimo mi s Bogam; kadar pa svete bukve bere¬
mo, alj božjo besedo poslušamo, govori  Bog  s nami." —Ali  tudi
ti to družbo božjo ljubiš ? — koliko časa si ti vsak dan u tej družbi ? —
Na tvojem djanju se dobro pozna, da si ti rajši u družbi ljudi, in da se
rajši s njimi veseliš, kakor pa s Bogam; ker za čas, kterega u tisti zgubiš,
nič ne maraš, u to pa ga le malo porabiš. Dangubeče obiskavanje, prazno in
dolgo pogovarjanje s ljudmi zadosti priča, katero družbo ti rajši imaš in
bolj išeš. Misliš morebiti, da ti je družba s ljudmi bolj koristna in potrebna
kakor pak božja? — Ako to meniš, se grozno goljufaš. Tomaž Kempčan
priča: „Naj veči svetniki so se tovaršije s ljudmi ogibali, kar-
kolj so mogli. Kolikorkrat sim bil med ljudmi, sim vsakokrat
slabši nazaj prišel. Jaz želim, da bi večkrat molčal, in med
ljudmi  ne  bil." — Malokdaj se po dolgem govorjenju brez greha vernemo,
ker nas sv. Duh zagotovi, da pri dolgem govorjenju ni brez greha. Vendar ti
niso potrebne in spodobne tovaršije prepovedane, samo to se terja od tebe:
,-,Ne imej za tovarše bczbožuih, razujzdanih, ne iskaj pogosto
in brez uzroka tovaršij. Brez potrebe se ne pogovarjaj, varvaj
se praznega, nekoristnega in grešnega govorjenja. Ako to sto¬
riš, boš več časa imel, biti u družbi s Bogam u molitvi, u bra¬
nju svetih bukev, u poslušanju božje besede." „Ako se nepo-
ttebnimu govorjenju in besposlenimu potepanju omakneš, boš
več časa dobil se s pobožnim premišlovanjem pečati,"  piše To¬
maž Kempčan.

I o 1 H v a.

•

Tebe prosimo, o Gospod! da skoz prošnjo sv. Joaneza, spoznovavca,
kateriga izgled u zaničevanju pozemeljske časti in u prizadevanju tebi služiti
posnemati želimo, večno živlenje dosežemo, ki živiš in kralj uješ vekomaj. Amen.

31 *

484

24. Oktober alj kozopersk.

XXIV. Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti Rafael, arhangel.

Med deveterimi kori angelov, kateri božji prestol ob¬
dajo, je nar vikši in nar pervi kor serafiuov. Iz teh nebeš¬
kih duhov je tudi arhangel Rafael, kakor mnogoteri pisavci
* terdijo. Cerkva ga imenuje arhangela, kakor tudi sv. Mihaela
in Gabriela. On sam pa, kadar je bil k Tobiu poslan, mu je
rekel: „Jaz sim Rafael, eden sedem angelov, ka¬
teri pred Gospodam stojimo. 44 —  Kar nam je od tega
arhangela znano, je u bukvah Tobia zapopadeno, kder se ta¬
ko bere: Tobia je bil Gabelu u Ragezi, Medianskem mesti,
deset talentov srebra posodil, h kateremu je svojega sina po¬
slati hotel, denarje sterjat. In ravno kadar se mladi Tobia
na pot pripravlja, najde pred svojo hišo enega zalega mla-
denča stati, prepasanega, in kakor na pot pripravleniga. In
ta mladeue je bil sv. arhangel Rafael, alj Tobia ga ni po¬
znal, in ga vpraša : „Od kod si ti, dober mladenec ? 44  On pak
je odgovoril: „Od Izraelskih otrok in sicer sin velikega Ana-
nia.“ In Tobia je njemu rekel: „Zuaš pot, katera pelje u Me-
diansko deželo? 44  On je odgovoril: „Znam, in po vsih nje
potih sim večkrat hodil, in ostajal pri Gabelu, našem bratu,
kateri prebiva u Ragezi Medianskem mesti, katero leži na
gori Ekbatanis. 44  Poln veselja mladi Tobia svojemu očetu vse
to pove, kateri neznanega mladenea prosi, da bi k njemu no-

Sv« Rafael, arhangel- 485

ter prišel; in kadar ga je lepo pozdravil, ga prosi svojega
sina u Ragez peljati, in tudi nazaj, in mu plačilo dati oblju¬
bi, kadar nazaj prideta. Rafael mu obeča njegovega sina tje
peljati, in zdravega k njemu nazaj pripeljati. Mladi Tobia
vzame od svojega očeta in svoje matere slovo, in oba sku¬
paj se na pot podata.

Pervo noč je Tobia pri vodi Tigris ostal, in ker je šel, da bi
si svoje noge vmival, pride silno velika riba, da bi njega požerla.
Te se Tobia vstraši, ter prav glasno zavpije, rekoč: „Gospod!
na me gre.“ Rafael pa svojemu sopotniku pravi, da naj ribo za
čelust prime in jo k sebi potegne. Tobia je ta storil, in jo na suho
potegnul; angel mu pa vkaže ribo razsekati, nje serce, žolč in
jetra prihraniti; zakaj te reči so potrebne in dobre za oz-
dravlanje. In kadar je to delo dokončal, sta se obernila
popotvavca k Raguelu, kateri je bližue žlahte Tobijeve in
iz njegovega rodu bil. In ta je imel hčer Saro s imenam, in
zvunaj nje ni imel ne sina, ne hčere. Ta deklica je bila prav
lepa in čista. Rafael Tobiu svetuje si njo za ženo vzeti, ker
bi vse premoženje bogatega Raguela njemu slišalo. Alj To¬
bia se je bal za njo njeniga očeta prositi, ker je slišal, da
je že sedem možem za ženo dana bila, in so umerli pervo
noč, ker je taiste hudič pomoril; zatorej se je bal, da bi se
tudi njemu kaj takega zgodilo, in da bi tako njegovi stariši,
katerih je edini sin bil, u svoji starosti od žalosti ne umerli.
Alj Rafael njemu na to reče: „Poslušaj me, in bom tebi po¬
vedal, čez katere hudič oblast ima: Cez tiste namreč, ka¬
teri na tako vižo u zakon stopijo, da Boga od sebe in iz
svojega serca odpravijo, in mesnim zeljem tako strežejo, ka-
kakor konj in mezeg, katera pameti nimata: čez te ima hu¬
dič oblast. Ti pa kadar boš njo vzel, in u hram prideš, zderži
se tri dni od nje, in nič drugega ne delaj, kakor da s njo
moliš. Tisto noč pa zažgi jetra od ribe, in hudič bo preg¬
nan. Drugo noč pa boš svetim patriarhom pridružen In tret¬
jo noč boš žegen prijel, da bodo zdravi otroci od vaju rojeni.
Kadar pa tretja noč mine, se boš k dekliču pridružil u Go¬
spodovem strahu več iz želja, da žegen, kateri je Abraha¬
movemu zarodu obljublen, u otrocih zadobiš.“ Tobia je vse to
storil, kar mu je angel naročil. Ona sta k Raguelu prišla,
kateri je nju s veseljem sprejel, in se je močno veselil, ka¬
dar je zvedil, da mn je Tobia u /lahti. Tobia ga je prosil,
mu Šaro hčer dati. Raguel se je sicer pri tej prošnji vstra-
šil, ker se je bal, da bi se Tobiu, kakor sedmerim možem,
zgodilo; alj angel mu reče, da se nima bati, ker mu je od
Boga za ženo odločena Sara. Tobia se je tedaj oženil, in

486 24« Oktober alj kozopersk.

je tri noči u enem hramu s Saro bil in to storil, kar mu je
angel svetoval, in hudič mu ni mogel škodovati, ker ni iz
mesne želje, kakor pervi sedmeri moži k nji šel. KerjeRa-
guel hotel, da bi Tobia dva tedna pri njemu ostal, je ne¬
beški družban, katerega ni Tobia še poznal, u Ragez šel,
in kadar je Gabela najšel, je njemu dolžno pismo u roke po¬
dal, in je od njega vse denarje prijel, in ga tudi napravil,
da je s njim na ženitvanje šel; in so skupej u Gospodovem
strahu svatovsko gostovanje deržali.

Ko se je pa Tobia zavoljo žeuitvanja mudil, je njegove
stariše skerbeto in njegova mati je tako jokala, de se ni dala
vtolažili. Ona je vsak dan vun tekala, okolj gledala, in na
vse poti krog hodila, po katerih je imel, kakor se je nji zdelo,
nazaj priti, da bi ga od daleč vgledala, kadar bi prišel. In
kadar je ravno en dan pri poti na verhu hriba, od kodar je
zamogla daleč viditi, sedela, je od daleč zdajci spoznala
svojega pridejocega sina, in je tekla svojemu slepemu možu
povedat.

In stari Tobia je vstal, in je začel teči, pa seje s no¬
gami spodtikoval, ter podal hlapcu roko, da bi svojemu sinu
na proti prišel. S svojo ženo je njega sprejel in košnil, ter
sta začela od veselja jokati. In kadar .so u hišo prišli, so
Roga molili in ga zahvalili, da je tako srečno pot dokonča¬
na bila. Mladi Tobia pa je vzel ribji žolč, ter je pomazal
oči svojega slepega očeta, kakor mu je bil arhangel Rafael
že na poti zapovedal. In kadar je okolj pol ure preteklo, se
je začela iz oči sčarega Tobia bela mrena lupiti. In cela dru¬
žina in vsi, kateri so njega poznali, so se močno veselili in
Boga častili. Mladi Tobia pa vsirn pove, kakšne velike do¬
brote je od svojega sopotnika prejel, ter reče: „Mene je
zdravega tje peljal, denarje je on od Gabela prejel, mi ženo
dobiti je on pripomogel, hudega duha je od nje pregnal, nje
stariše je obveselil, mene je obvaroval, da me riba ni po-
žerla, tebi je tudi pomagal, da svetlobo neba vidiš, in skoz
njega smo s vsimi dobrotami napolnjeni. 44 - In kadar je vse to
pripovedal, se oberne k svojemu očetu, ter ga vpraša: „Kaj
vrednega bomo zamogii za vse to njemu dati?‘‘ In on je očetu
svetoval zvestega sopotnika primorati, polovico vsega, kar
je bilo prineseno, si vzeti. Tedaj sta ga poklicala oče in sin,
ga na stran vzela, in začela prositi, da bi hotel polovico vse¬
ga, kar so prinesli, vzeti in obderžati.

Arhangel je zdaj spoznal, da bi čas bil se razodeti, kdo
da je. Tedaj je njima na skrivnem rekel: „Castite Boga ne¬
bes, in pričo vsili ljudi hvalite njega, ker vam je svojo mi-

487

Sv. Rafael, arhaugel.

Iost skazal. Zakaj kraljevo skrivnost zamolčati je dobro;
božje dela pa razodeti, in oznaniti je castitlivo. Boljši je mo-
litva s postani in s milošino, kakor zaloge zlata spravljati:
zakaj milošna smerti reši, in ona je , katera grehe izbriše,
in pomaga najti milost, in večno živlenje. Kateri pa greh in
hudobijo delajo, so sovražniki svoje duše. Jaz vam tedaj res¬
nico razodenem, in vam ne bom skrival tajne reci. Kadar si
s solzami molil, in mertve pokopaval , svoje kosilo popušal,
in mertve po dnevi u svoji hiši prikrival, po noči pa poko¬
paval, sim jaz tvojo molitvo pred Gospoda nosil. In ker si
Bogu prijeten bil, je bilo treba, da je tebe skušnjava skusi¬
la. In zdaj je mene Gospod poslal, da bi tebe ozdravil, in
Saro ženo tvojega sina hudiča rešil. Zakaj jaz sim Bafael
eden sedem angelov, kateri pred Gospodam stojimo. 4-  Tako
je govoril arhaugel. — Kadar sta pa Tobia in njegov sin to
slišala, sta se vstrašila in sta u trepeti na zemljo na svoj
obraz padla. Rafael jima je pa serce dajal, rekoč: „Mir vam
bodi; nikar se ne bojte. Zakaj kadar sim pri vas bil, sim skoz
božjo voljo bil; Boga hvalite, in njemu čast pojte. In zdaj
je cas, da se k temu vernem, kteri me je poslal; vi pa Bo¬
ga hvalite in oznanujte vse njegove cudapolne dela.“ Tp iz¬
govori Rafael in zgine iz pred njih oci, in niso ga vec vidili.
Ona pa sta tri ure na obrazu ležala, ker sta bila prestraše¬
na, še vec pa ker sta se čudila čez neskončno dobroto bož¬
jo, katera jima je nebeškega duha poslala, jih varovat, tola¬
žit in osrečit. In kadar sta vstala, sta pripovedala vse nje¬
gove čudeže, in Boga častila. Pri leti priložnosti je Tobia
lepo hvalno pesem pel, katera se u svetem pismu bere.

Mnogoteri spisavci si prizadevajo iz te resnične in čud¬
ne prigodbe dokazati, da ima človek svetega arhangela Ra¬
faela posebno častiti in na pomoč klicati, kadar je od hude¬
ga skušan in stiskan. Tudi tisti ga imajo s veliko kpristjo
na pomoč klicati, kateri so slepi, in kateri kamor popotava-
jo. Ime Rafael pomeni u Hebraejskem jeziku zdravilo alj
zdravnika božjega, in kaže da sv. angel Rafael tistim po¬
magati zamore, kateri so na duši alj na telesu bolni, In sve¬
ta cerkva uči tiste, ki se na pot podajo tako moliti: „Angel
Rafael vas spremi na poti.' 4  Iz tih besed se lehko sklene,
da je on poseben pomagavec popotnikov.

488

24. Oktober alj kozopersk.

Nauk in posnema.

1. Citaj pervo svarjenje, katero je mladi Tobia od Rafaela prejel, in
bošvidil, zakaj je Bog zakonski stan postavil, s kakšnim name-
nam se mora u ta stan stopiti, in česa se mora človek posebno
pred svetim zakonam varovati. Sv. arhangel je uzrok razločil, iz ka¬
terega je bilo sedem mož u pervi noči po hudiču umorjenih. Hudič je nam¬
reč čez nje oblast imel, ker so u svet zakonski stan stopili iz golega nečiste¬
ga poželenja. Se bolj pa hudič tiste s svojo oblastjo preplete, kateri že pred
svetim zakonam mnogotere ostudne grehe storijo in prihodn svet stan oskru¬
nijo, in sicer vse te pregrehe storijo, brez da bi jih za greh imeli, ker se
izgovarjajo, da so pred Bogam že raročniki. Alj ti izgovori so prazni in laž¬
nivi, in izvirajo od peklenskega duha,  kateri jih je zmislil neštevilno duš u
večno pogublenje pahniti. Hudič ima oblast čez vse, kateri se po tem peklen¬
skem načelu ravnajo in delajo. Ako bi pa po nauku se ravnali, katerga je
sam Bog človeku dal in svoji sveti cerkvi zapustil, bi hudič čez nje oblasti
ne imel; pa oni bi tudi gotovo drugači delali,  ker bi spoznali, da je Bog
zakonski stan samo zato postavil, da bi se človeštvo množilo, in tako misel
vjistinjena bila, katero je Bog pri stvarjenju človeka imel;  zares bolj žlahna
namemba, kakor gola ostudna živinska slast. Kaj se more od tistih pričako¬
vati, katere je hudič u oblast dobil? Ali zamorejo ti ljudje srečo in blago¬
slov u zakonskem stanu pričakovati, ali zamorojo svoje otroke kristiansko iz¬
cediti, ali zamorejo svoje dolžnosti izpolniti? Ali morejo upati, enkrat več¬
no zveličanje doseči, ako zdaj ojstre pokore ne delajo ?

2. Iz drugega poduka, katerega je Rafael Tobiu dal,  se sledečih resnic

V

nauči: 1. Človek prime od Boga veliko dobrot; kaj zamore pa on stvarniku
celega sveta dati? — nič, ker nima nič, in Bog od človeka tudi nič ne po¬
trebuje. Alj dolžnost človeka je neskončnemu dobrotniku hvaležnost skazati,
ga hvaliti in pred celim svetam oznanovnti. 2. Tz živlenja Tobijevega se tudi
učimo, da je Bogu prijetna in človeku koristna molitva, post in milošina, ker
soj te dolžnosti koristno za človeka, jih Bog od njega tirja, kakor nas mnogoteri iz¬
reki svetega pisma učijo. Kdor se u tih vadi je bolj srečen, in ima veči za¬
klade, kakor tisti, kateri zlato in srebro vkup  grabijo, ker zlato in srebro
človeka večne smerti rešiti ne more, greha ne očisti in mu večnega živlenja
ne zadobi; alj molitva in milošina in druge dobre dela človeka greha očistijo
in mu večno zveličanje zadobijo. 3. človek, kateri greh stori, je sovražnik
svoje duše,  kakor sv. Rafael priča. Nobena reč ni tako žlahna in draga od
človeške duše, ker je ona po božji podobi stvarjena in s drago kervjo Kri¬
stusovo od večnega pogublenja odkuplena; zategavoljo je človek svoji duši za
Bogam naj veči ljubezen dolžen. Pa ravno človek je nar veči sovražnik svoje
duše, veči kakor sami peklenski duhovi; je sovražnik tudi svojega telesa, ker
on s svojimi hudobijami, dušo in telo vekomaj pogubi. To učilo si dobro za-

Sv. Krispin in Krispinian, mučenika, čevlarja. 489

pomni, kadar te skušnjave silijo božje zapovedi prelomiti. 4. Kadar dobre
dela činiš, ne boj se, da se zgubijo, akoravno ne dobiš kmalo plačila. Bog
pravičen in dobrotliv gotovo ne pozabi tvojega zasluženja, ker angeli vse tvoje
dobre dela pred božji prestol nosijo. ,,Ker si Bogu prijeten bil, je
bilo treba, daje tebe skušnjava skusila,«  je Rafael Tobiu rekel.
Te besede te imajo učiti, da kadar je človek Bogu prijeten, ga s skušnjavo
skusi. Ako imaš reve in težave terpeti, vedi dobro, da nisi od Boga zapušen,
da ti je svojo milost odkradi, če se le vsake sence greha varvaš. „Pro-
tivnost, katera se pobožnim priključi, je skušnja kreposti, in
ne znamenje božje jeze«  pravi sv. Gregor,

1 o 1 i t v a.

Bog, kateri si sv. Rafaela arhangela svojemu služavniku Tobiu tovarša
na poti dal; dodeli nam tvojim služavnikom, da nas njegova obramba zmirej
krije, in pomoč varje. To nam dodeli, o Gospod! po Jezusu Kristusu svojem
ljubem Sinu, Gospodu našem. Amen.

XXV,  Dan oktobra a 1 j kozoperska.

Sveti Krispin in Krispirtian, mučenika, čevlarja.

Krispin in Krispinian sla bila brata in sicer /.lahnega
rodu u Rimu, kakor nam rimske bukve mučenikov pričajo.
Njuni slarisi so bili kristiani, kateri so svoje otroke prav po¬
božno u kristianski veri izredili, in jim ljubezen do te vere
vsadili. Zategavoljo sta bila Krispin in Krispinian za ohra-
iienje in razsirjevanje kristianske vere vsa vneta. Ona dva
sta ravno tisti čas živela, kadar je cesar Dioklecian čez ve¬
liko rimsko cesarstvo vladal. Kakor u cerkveni zgodovini be¬
remo, je Dioklecian kristiane hudo preganjal, in Strašne muke
izmišljeval jih primorati malikam kadilo darovati. Velika je
bila stiska kristjanov u vsili krajih, posebno pa u Rimu. Za¬
tegavoljo sta Krispin in Krispinian Rim zapustila, alj ne da
bi se bila bala za Kristusa umreti, teinučzato, da bi u drugem
kraju njegovo cerkvo širjati zamogla. Na Francozko sta šla
in sta se vstavila u mestu Soisson. Tukej. kder ju ni nobeden
poznal in da bi ju besni preganjavci ne razodeli, sta se čev-
larstva učila, ker staterdno upanje imela, da bi tako priložnost
dobila u družbo ajdov priti in jim lažnivost malikov in res¬
nico kristianske vere dokazati, in jih tej pridobiti. U teni Ti¬
panju se nista goljufala. Ker sta namreč čevle prav ročno

490

25- Oktober alj kozopersk.

delati se navadila, in zraven tega nič alj clo malo rajtala, sta
si u kratkem veliko kupcov pridobila, katere sta srečno h
Kristusovi cedi pripeljala, ker sta jih prav uljuduo sprejemala,
in zatorej tudi od vsiii ljubleua bila. Kadar sta si tako serca
vsili prikupila, so vsi radi k njima hodili in se s njima po¬
govarjali, in jima tako priložnost ponujali se tudi od vere me¬
niti. Krispin in Krispiuian sta vsakrat prav goreče od kri-
stianske vere govorila, njeno božanstvenost dokazovala in
njene resnice in skrivnosti poslušavcom razlagala; nasproti
pa sta praznost pagaustva spricala, in tako veliko več ljudi
h kristianski veri preobernila, kakor marsikteri predigar s
svojimi govori.

Peklenski sovražnik jima je bil nevošliv zavolj tega sve¬
tega dela. Terdovratnim malikovavcem jih je za kristiane
spoznati dal, in ti ju cesarju zatožijo, da sovražita bogove
rimskega cesarstva, da staro vero tereta, da cesarske postave
zaničujeta, in da u deželi nepokoj delata. Ves razkačen da
Dioklecian Rikciovaru, kateri je na Franeozkem deželni po¬
glavar bil, povelje, dva brata hitro vjeti in ji kaznovati, kakor
si zaslužita, Rikciovar, kateri je kristiane sovražil, je s ve¬
seljem hitro povelje izpolnil, in je Krispina in Krispiniana
vjeti in pred se pripeljati rekel. Tukej nju izprašuje, odkod
sta doma, k čemu sta u Soisson prišla in kaj zdaj tukaj de¬
lata. Neprestrašeno mu brata odkritoserčuo na to izprašanje
odgovorita, rekoč: „Midva sva rojena u Rimu in sicer žlah-
nega stanu, od kristianskih stari,šev. Sva spoznala goljufnost
vaših malikov, sva vidila nesrečo vbogega ljudstva, katero je
u temi pagaustva; zatorej sva vse zapustila in se u ta nama
neznani kraj podala. Tukej sva si prizadevala resnice kri-
stianske vere ljudstvu razlagati, ga paganstvu oteti in kri-
stianstvu pridobiti, in ga na tako vižo časno in večno osre¬
čiti, ker sva prepričana, da edna sama prava pot u nebesa
pelje, katera je Jezus Kristus. 4 * Rikciovar jima naj popred
s lepim svetova željo cesarja izpolniti in malikam kadila za¬
žgati u znamenje, da sta kristianski veri odrekla; alj brata no¬
četa njegovega sveta poslušati. Deželni poglavar jima žuga
s strašnimi mukami, s katerimi bi ji primoral, malikam kadilo
darovati; alj sveta brata odgovorita na to žuganje brez straha:
„Midva se ne bojiva tvojega žuganja, ker goreče želiva za¬
volj Kristusa terpeti; izmisli tedaj naj strašni,ši muke in nama
bodo prijetne. 44  Prevzetni Rimlan, ki ni bil navajen, da bi se
mu kdo zoperstavil in je u vsaki reči od podložnikov slepo
pokoršino terjal, se razserdi čez te besede, in reče brata ne-
usmileno mučiti. Nar popred ji stori natezovati in grozovitim

Sv. Krispin in Krispinian, mučenika, čevlarja. 491

biti, Potem ko sta bila tako divjaško razmesarjena, so jima
ojstre zeble na rokah za nohte zabili, in iz nju kože na herbtu
jermene rezali.

Svetnika sta sicer velike bolečine občutila, alj le te ju
niso zamogle od Boga ločiti, ker sta se ona k njemu obernila
in ga prosila, jima milost in pomoč dati vse muke stanovitno
prestati. Bog je nju uslišal in jima angela na pomoč poslal,
kateri jima je vse zeble iz perstov potegnil. Rikciovar ni mo¬
gel razumiti, kako bi moglo to biti; on je mislil, da znata brata
čarati alj coprati, in da se iz njega tako še norca delata;
zategavoljo je on še bolj besnil in strašnejše muke izmislil.
Hitro reče velik kotel pripraviti, ga s svincom napolniti in
pod njim velik ogenj zakuriti. Kadar se je bil svinc stopil,
reče brata u kotel vreči, da bi tukej strašno smert storila,
ker je zagotovo imel, da ju tukaj nobena moč ne reši. Alj
kervolok ni vedil, da nad njima mogočni Bog čuje, kateri ji
lehko s samo besedo reši. Krispin in Krispinian sta namreč
u kotli na svincu mirno sedela brez bolečine, in sta veselo
Bogu hvalo prepevala. Tako je Bog za pobožne in nedolžne
skerbel; alj pri ti priložnosti tudi hudobno in terdovrafnost
kaznoval, in pokazal, da se nima človek božji previdnosti zo¬
perstaviti. Akoravno je Rikciovar očiten čudež božji vidil,
ni hotel verovati, temuč je mislil, da mora kakšna goljfija
biti; zategavoljo se on h kotlu približa vidit, kaj da je. Alj
iz kotla mu sikne u oko kapljica vročega svinca in mu ve¬
like bolečine napravi. Pa še zdaj ni hotel božje roke spo¬
znati. Velik ogenj reče zakuriti in svetnika vanj vreči, alj
tudi ta misel je bila zastonj; božja pomoč je sopet nju ob¬
varovala. Angel, kateri jima je bil že popred na pomoč prišel,
je nju na čudno vižo iz ognja peljal, brez da bi jima bil
skotiva!. Kervolok je zavoij tega in ker ni njegova veljala,
popolnoma znoril in sam u ogenj skočil, in zavoij svoje ter-
dovratnosti zgorel in svojo dušo pogubil.

Kmalo je bila ta čudopolna prigodba cesarju Dioklecianu
naznanjena: alj ne ti čudeži, ne strašna smert njegovega nar
mestnika ga ni omehčila, da bi ne bil več kristianov preganjal,
temuč zapove hitro Krispinu in Krispinianu glave odsekati.
To je brata močno razveselilo, ker sta priložnost zadobila za
kristiansko vero živlenje dati, kar sta zmirej želela. Zatorej
sta voljno glave dala, vedša da ju u nebesih živlenje čaka,
kterega jima ne bo nobeden vzeti mogel. Nju sveta trupla je
bil cesar sicer zapovedal tje vreči, da bi ji ptice in zveri
raztergale in požerle, alj niso ju se dotaknile, u znamnje, da
sta svetnika. Serčni kristiani so ji ponoči vzeli in spodobno

492

25. Oktober alj kozopersk.

pokopali. Bog je pa še skoz druge čudeže pokazal, kako pri¬
jetno mu je bilo pobožno in gorečo živlenje in pa stanovitnost
tih dveh bratov.

Nauk in posnema.

1. Prava kristianska ljubezen do Boga se posluži vsake priložnosti nje¬
govo sveto ime oznanovati in ga povsod s podobnim spoštovanjem častiti; in
ljubezen do bližnega, katera iz ljubezni do Boga izvira, si goreče prizadeva
za večno izveličanje svojega bližnega. Pri tem svetem delu se ne boji ne truda
ne terplenja. To nam spričujeta sv. Krispin in Krispinian. Od mladih let sta
goreče Boga ljubila in njemu zvesto služila; zategavoljo sta svojo ljubezen u
djanju pokazati hotia. Ker nista zamogla s pridganjem nevernike spreoberniti,
sta čevlarstva se naučila in tako priložnost zadobila se brez napotkov s ajdi
obhajati, s njimi prijazno govoriti in jih tako resnici kristianske vere prido¬
biti, skoz katero bi izveličani bili. Ali si tudi ti u svojem govorjenju si pri¬
zadeval, svojega bližnega k dobremu napeljevati in slabega obvarovati? Oj da
bi ti s svojim govorjenjem le mnogega od dobrega ne bil odvemil in u slabo
zapeljal! Star pregovor pravi: da se s slabim govorjenjem dobra vest po-
httjša, in da se tudi s dobrim govorjenjem hude navade popravijo. Sprašaj se
danes, kakšni so tvoji pogovori s tvojimi tovarši? Ako najdeš, da so bili za—
pelivi, skesaj se, in skleni terdno s božjo pomočjo nikoli več kaj grešnega
govoriti, in ako bo drugi nespodobno pričo tebe govoril, mu zabrani, alj pa
pred njim beži. Ako ti tvoja vest pravi, da si druge pohujšal in u greh za¬
peljal, prizadevaj si jih zanaprej s dobrimi govori k dobremu vabiti. Premisli,
kar sv. Paul Efažanom zapoveduje, rekoč: „Nobeno hudo govorjenje
nima iz vaših ust priti; temuč katero je dobro za pomagati k
rasti u veri, in je poslušavcom k pridu.“  Ravno tako sv. Krizostom
to razlaga: ,,Samo to govorite, kar ni grešno in je u podučenje
b li  ž n e m u.“ In sv. Paul opominja dalej: „Vsa grenkost, in jeza, in
serd, in vpitje, in preklinjanje naj bo daleč  od  vas  s vso  hu¬
dobo/-' Sv. Klemen iz Aleksandrie uči: „Grešnega govorjen ja se imamo
čisto zderžati; tistim pa, ki takšino govorjenje imajo, morrno
usta zatakniti s ojstrim pogledam, alj se preč oberniti, alj
jih okregati/-'

2. Kaj ne, da je deželni poglavar Rikeiovar neumno storil, ki je iz jeze
u ogenj skočil in tako revno smert storil ? Ali ti pa ne delaš še bolj nespa¬
metno, kadar grešiš, in skoz greh sam sebe u peklenski ogenj pahneš, u ka¬
terem boš vekomaj na duši in na telesu terpeti moral ? — Sveta mučenika sta
se rajši u ogenj vreči dala, kakor da bi bila sveto vero zatajila. Ako bi bila
drugači storila, bi bila. sicer od tistega ognja ovarovana, pa bi bila u nevar-

493

Sv. Malko, pušavnik.

nosti u večen ogenj pasa. Ti pa vse drugači delaš, če ti ravno nobeden ne
žuga te n ogenj alj u kotel poln gorečega svinca vreči, in zatajiš božje za¬
povedi, kadar grešiš, in si večni peklenski ogenj služiš. To je gotovo znamnje,
da ne veruješ, da je pekel, alj pa da si pamet zgubil. Premisli vendar enkrat
svojo neumnost in živi drugači. Misli večkrat na pekel in na strašen ogenj,
kateri tamkaj nespokomega grešnika čaka, in ta misel te bo greha in pekla
varovala. »Nobeden, kateri napekel misli, ne bo u pekel padel,“
pravi sv. Krizostom. »Nasproti ne bo nobeden, kateri na pekel ne
gleda, peklu vtekel. Nekteri si misel na pekel iz glave izbi¬
jejo, da se ložej veselijo; alj ravno skoz to u pekel nespa¬
metni padejo. Zatorej te prosim, misli na pekel. Pogosta misel
na pekel ti ne bo pustila u pekel pasti.“

.19 o I 1 tv a.

Vsegamogočni večni Bog! ki si svojima zvestima služavnikoma milost
in moč dodelil, vse muke za tvojo sveto vero prestati; daj da bomo tudi mi
vse skušnjave serčno premagali in se peklenskega ognja ovarvali. Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu. Amen.

XXVI,  Dan oktobra alj kozoperska,

Sveti Malko, pušavnik.

Zivleuje sv. Matka je popisal sv. Hieronim, cerkveni
učenik, kaler ga je poznal, llojen je bil u Maksouii, mali Si-
riauski vasi, konc tretjega stoletja po Jezusovem rojstvu.
Njegovi stariši, katerih je on edin otrok bil, so zemljo ob¬
delovali, pošteni in bogaboječi kristiani; zato so tudi veliko
skerbeli, da bi sinček pobožen bil in kristiansko živel. Ko
je bil porasel, so ga stariši, ki so že pri letih bili, oženiti
Kotli, alj Malko se je branil, ker je željel u devištvu ostati.
In ker so ga neprenehoma nadleževali u zakonski stan sto¬
piti, je Malko natihoma pobegnil, in se je podal u daljno pu-
šavo Kalcid po imenu,

U tej pušavi so pobožni pušavniki živeli, katerim se je
pridružil in se s njimi u čistosti, vbožtvu in ojstri pokori vadil.
Za nekaj let je zvedil smeri svojega očeta, in tudi mu je
bilo na znanje dano, da njegova mati vdova u siromaštvu živi.
Ljubezen in dolžnost, katera stariše in otroke veže, sta ga
napravile svojo ljubo mater obiskati, ji pomagati in po njeni
smerti premoženje prodati, samostan sozidati in drugo med
vboge razdeliti. Ta sklep svojemu vikšemu poglavarju razo-

494

26. Oktober alj kozopersk.

dene, in ga prosi pripušenja iti pogledat domu. Pobožni po¬
glavar mu odsvetva to, rekoč: „Ta tvoja misel je skušnjava
hudičeva, ktera te bo s izgovoram dobrega napeljala u hudo.
Ostani tukaj in ti bo prav.“ Alj Malko ni hotel poslušati svar¬
jenje modrega svetovavca, temuč je svojoglavno delal, pušavo
zapustil in se na pot podal.

Kraj, skoz kateriga je moral potovati, je bil silno ne¬
varen, ker so trume Saracenov na hitrih konjih alj pa na vel-
bljudih povsod obletovali in na popotne prežali, jim vse po-
ropati in jih u sužnost peljati. Zato se je ve c popotnikov
vkup sbralo, kakor se še dan denašen u tistih krajih zgodi,
in tako so šli skoz neko gošavo.

Kadar so na sred hoste prišli, pridirja za njimi velika
truma Izmaelitov. Nekteri se spustijo u beg in srečno vjidejo;
druge pa so tolovaji vjeli in u daljno deželo u terdo sužnost
peljali. Med temi je bil tudi Malko, kateriga so zvezali in s
eno ženo na konja posadili in odpeljali. Kadar tolovaji domu
pridejo, si vjete sužnike razdelijo. Malko in njegova keršanska
tovaršica sta bila sužna terdega nevernika, kteri je Malku
cedo pasti dal in sicer na samotnem hribu. Malko se je za¬
služeni nesreči voljno podvergel in je sklenil prav pobožno
živeti. Cel čas je molil in nebeške reči premišiaval, ter je
vse svoje terplenje Bogu daroval za storjene grehe, katere
je grenko objokoval, nar bolj pa nepokoršino do svojega mo¬
drega poglavarja. Zavoljo Boga je bil tudi svojemu nevernemu
gospodarju zvest. Izmaelit, kateri je videl, kako lepo in zvesto
sužnik za čedo skerbi, ga začne ljubiti, in u zuamnje svoje
ljubezni mu hoče sužno keršenco, katera je s Malkom vjeta
bila, za ženo dati. Malko je u veliki stiski, ker je bil .sklenil
deviški stan do smerti ohrauiti, in ker je vedil, da je sužna
keršenca že omožena, in da ne sme s njoj u zakonski stan
stopiti, dokler pervi mož živ/. Zatorej se je pri gospodarju
izgovarjal, da tega ne more storiti, ker je kristian in ona že
omožena. Alj nevernik ni hotel nič od tega slišati, temuč iz¬
dere ves razje z e n meč, in ga hoče zdajci predreti, ako do¬
brote, ki mu jo daja, hvaležno ne sprejme. Malko, kateri je
vidi 1, da mora aij željo gospodarju spolniti, alj pa živlenje
zgubiti, je svoje živlenje ohraniti sklenil, brez da bi storil,
kar Izmaelit od njega terja. On je le navidezno u zakon do¬
volil, in je tako nevernika potolažil. Za prebivališe jima je
bila neka pečina odločena; in kadar sta tukej sama bila, začne
Malko na ves glas jokati in obupati; celo ob živlenje se je
hotel pripraviti. Zena vsa prestrašena njega tolaži in vpraša,
kaj da se mu je naklučilo? On ji reče: „Ob, jaz nesrečni!

Sv. Malko, pušavnik. 495

u mladosti sim devištvo ohranil, in obljubil ga zmirej ohraniti
in zdaj pri sivih lasih sim u nevarnost padel, svojo čistost
in nedolžnost zapraviti. To je kazen moje nepokornosti/' Zena
mu pravi, da se zavolj tega bati nima, ker bi lehko skupej
kristiansko živela, in akoravno bi ji ljudje za moža in ženo
imeli, bi vendar s božjo pomočjo sveto čistost ohrauiti mogla.
Te besede soMalka potolažile; sklene tedaj pri njej ostati.
Nekaj časa sta cisto, mirno in sveto vkupej živela, serčno
vse skušnjave zoper čistost premagala, in sta zvesto gospo¬
darju služila. On je sicer popred sumnjal, da bi mu Malko
od cede pobegniti znal, alj ko ga je tako zvestega vidil, mu
več ta misel u glavo ne pride.

Malko je dostikrat mislil, kako mu je u samostanu pri
pobožnih menihih dobro bilo, ker je Bogu brez napolleja lehko
služil, in kako je to dobroto nemarno in nevbogljivo zavergel;
zato je skerbel in premišljeval, kako bi se rešil iz krivične
sužnosti, in bi nazaj k svojim bratain prišel. Zena mu sve¬
tova skrivši pobegniti. Ko je bilo priložilo, sta po noči ušla,
in hitela po neznanih potih, in Bog je bil s njima. Prišla sta
do velike vode, čez katero sta srečno preplavala, in že sta
tretji dan mislila, da sta varna. Alj gospodar je precej drugi
dan zvedil, da sta pobegnila; grozno raztogoten nanagloma
ža njima s enim hlapcom na dveh velbludih hiti. Ona dva ji
že od daleč vidita in si hitro vmislita, da ne more kdo drugi
biti, kakor gospodar in eden njegovih hlapcot. Jima vbežati
ni bilo več mogoče; kaj je storiti? — Polna zaupanja se k
Bogu oberneta, in ga prosita ji obvarvati, ako bi bila njega
sveta volja. Blizo je bil temen berlog, u kateriga se skrijeta.
U tem trenutku pridirja gospodar in njegov hlapec do berloga.
Hlapec potegne meč in se noter poda, ker je bila pa tema,
upije, da naj hudobneža vunkej prideta, prijet zasluženo pla¬
čilo. U ravno tem berlogu je prebivala levinja, ktera je imela
mlade. Kadar krik sliši, misli, da ji hoče kdo mlade vzeti,
pride iz jame serdita, skoči u hlapca, ga naglo umori in vleče
truplo u jamo. Gospodar čaka dolgo zunej, in je ves jezen,
ker ni begunov ne hlapca nazaj; ker je pa mislil, da se una
dva pulita s hlapcom, in da nočeta vun priti, gre sam u berlog
in preklinja hlapca, da se toliko časa mudi, in kriči hitro vuu
priti. Levinja pride spet iz jame in plane ravno tako vanj,
ter ga preterga, kakor hlapca.

Vse to sta beguna vidila, in se močno bala, da se tudi
njima ne bi tako zgodilo. U tem terplenju Boga prosita ji ob¬
varovati, in Bog ji je vslišal. Levinja jima ni nič žalega sto¬
rila, teinuč je svojega mladega leva pobrala, in drugam hitela.

496

26. Oktober alj kozopersk.

Sv. Malko in tovaršica to viditi, sta hvalila vsmilenega
Boga, in sta šla iz berloga. Zunej sta vdobila dva velbluda
in jestvin, katerih sta se na svoji poti prav dobro poslužila.
Ko sta prišla u Mesopotamio u rimski tabor, sta Sabinu, voj¬
vodu, velblude prodala. Potem se poda Malko u svojo staro
pušavo, njegova tovaršica pa je bila u ženski samostan vzeta.
Sv. Hieronim piše, da mu je Malko vse to sam pravil. Nje¬
govega poslednega živlenja nam ni popisal, alj to moremo
sami misliti, da je Malko prav pobožno živel, za storjene
grehe ojstro pokoro delal in Bogu prav hvaležen bil, ki ga
je tako čudno obvaroval. To nam tudi sveta cerkva priča,
ker je Malka zavolj njegovih krepost in bogaboječnosti med
svetnike postavila, in vernim častiti dala, ga na pomoč kli¬
cati, in po njegovih izgledih živeti.

Nauk in posnema.

Zivlenje sv. Malka uas uči, da je škodlivo, ako človek po svoji glavi
dela, svarjenje in svet mod rej šega pa zaničuje. Sv. Malko si je veliko nesreč
nakopal, ker ni hotel poslušati dobrega svetovavca, svojega duhovnega očeta.
Zategavoljo je stari Tobia svojega sina k boglivosti opominjal, rekoč: „Jiši
vselej svet pri modremf  in sv. Duh pravi: „Sin, brez sveta nič
ne stori, in tako storjenega dela se ne boš kesali  In sv. Bernard
piše: „Kdor je sam svoj učenik, to je, kdor u vsili rečeh samo-
glavno dela in svet drugih zaničuje, ta je učene bedaka.^  Živ-
lenje sv. Malka nam bodi u izgled, kako se imamo radovoljno in polni za¬
upanja božji odsodbi podvreči in se Bogu izročiti, da nas on po svoji ne¬
skončni modrosti vodi. Tudi lep izgled nam da sv. Malko, kako imamo rav¬
nati, kadar smo u nevarnosti se zoper čistost pregrešiti. Polni sramežljivosti
mormo pred nar svetejšimi božjimi očmi biti, na svoje serca čuti in skcrbeti,
vse hude misli berž premagati. Vse, kar čistost ohrani, mormo storiti: sra-
možljivih oči biti, nečistih misli in besed se varovati; ako je pa skušnjava
močna, mormo premišljevati čistost Marie in tcrplenje Kristusovo; molitvanaj
bo naše orožje. Vojskovanje zoper nečisto poželenje je nadležno, pa potrebno.
Ako se premagujemo, nam bo če dalje ložej, bomo veselega in lahkega serca
in prijatelj Narvišega, kakor modri govori: ..Kdor serca čistost ljubi,
bo prijatel Kralja nebeškega/*'

M o 1 i t v a.

Vsegamogočni Bog! kateri si nam zapovedal svoje prejpostavlene ča¬
stiti in jih vbogati; daj nam gnado, da bomo tvojim namestnikam iz serca

497

Sv. Nona, keršanska zakonska žena.

Vadi pokorni, da ne zajdemo, temuč po pravi poti u tvoje kraljestvo pridemo.
To nam dodeli skoz prošnjo svojega služavnika sv. Malka in po neskončnem
zasluženji Jezusa Kristusa Gospoda našega, kateri s tebo živi in kraljuje u
edinosti sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

XXVII. Dan oktobra alj kozoperska.

Sveta Hona, kersanska zakonska žena.

Sv. Nona, mogočna žena in blažena mati svetili otrok,
je bila u Kapadocii na jutrovem okolj leta 280 od plemenitih
starišev rojena. Oče in mati sta njo prav po keršansko iz-
redila 5  Nona je pa tudi bila vsim devicam bogaboječosti lep
izgled. Dali so njo Gregorju, mesijami Nacianskemu ženo,
ki je bil malikvavec, zravno pa tudi polu judovskih vraž. Perve
čase keršanstva namreč ni bilo prepovedano se po neverne
možiti alj ženiti; kajti je bilo upati, da bo verna žena ne¬
vernega moža pokristiauila, in keršanski mož neverno ženo
keršanstvu pridobil; tolika je bila zvestoba in sveta gorečost
pervih kristjanov. Tako je tudi Nona nevernega moža Gre¬
gorja Kristusu pridobila, in posvetila.

Gregor, svete None soprug, je bil, če ravno velikim
zmotam vdan, dobrega serca, pravičen in moder tako, da so
ga sosedi veliko obrajtali, in mu u domačem mestu mnogotere
važne opravila zaupali, ktere je toliko zvesto oskerbel, da
si ni vinarja po krivem osvojil. Bilje, kakor se pravi, pošten
mož. Pa kaj človeku še toliko poštenje pred ljudmi pomaga,
ako prave vere nima; brez vere ni mogoče Bogu do-
pasti,  uči sv. Paul. Ravno za to tudi sv. Nona ni mogla s
možem mirno živeti, kteri je sovražnik Kristusov bil, naj si
je bila ravno vsa pohlevna in poterpliva. Zdelo se ji je, ka¬
kor bi bila le*na pol Kristusova, dokler ni bil njejin soprug
tudi Kristusov. Vse si je torej prizadela moža zmot opro¬
stiti in pravemu Bogu pridobiti. Priserčno ga je ljubila in mu
toliko lepo stregla, da njo je tudi on prav za ljubo imel. Noč
in dan je molila, se postila, solze prelivala in Boga prosila,
naj ji da gnado moža spreoberniti, ki je glava njene hiše in
njene sreče. Je pa tudi svojega moža tako lepo nagovarjala,
zdaj ga božala, zdaj omilovala, da ji ni mogel dalej zoper-
stati, posebno ko je vidil njeno sveto keršansko živlenje.
Lepi izgledi keršanske sopruge so Gregorju serce za ker¬
šansko vero ogreli, da je začel rad in s veseljem poslušati,

H. Del. ‘ 32

498

27. Oktober alj kozopersk.

kar mu je Nona pravila od lepote keršanstva in od slepote
malikvanja. Se pokristianiti je Bog' Gregorja posebno skoz
neko čudno prikazen nagnil.

Po noči se je enkrat Gregorju zdelo, da pervo versto 121.
psalma poje, rekoč: „Veselil sim se, ko somi rekli,
da poj demo u hišo Gospodovo/ 4  Med tem petjem je u
svojem sercu močno željo občutil sveto keršausko vero spre¬
jeti, in to svoji pobožni ženi pove. Vsa vesela hvali Nona Boga,
da je njene goreče prošnje uslišal, in si prizadeva možu do¬
kazati, koliko gnado mu Bog ponuja; naj torej ne odlaga dalej,
sveto keršausko vero sprijeti. Gregorje storil po modrem na¬
svetu svoje svete sopruge. Ravno so se sveti škofi na vesoljni
cerkveni sbor u Niceo spravljali in pripotvali u kraj, u kojem
je Gregor bival; njim seje  dal u keršanski veri naj prej pod¬
učiti. Po tem se je več časa pripravljal zakrament sveliga
kersta vredno prijeti, ter je hotel skoz pokoro naj prej svojo
dušo in telo očistiti, potem še le skoz kopel svetiga kersta
prerojen in očišen biti, naj bi bil vredna, čedna posoda toljke
milosti božje in čist temper sv. Duha.

Poln zaupanja in svetih želj se je Gregor kerstiti dal,
iu Bog je njegov kerst skoz čudno prikazen počastil. Kadar
je namreč novokeršeu iz svete kopele stopil, so ga vidili s ne-
beškoj svetloboj obsjanega, ktere posebne gnade se je skoz
svojo lepo pripravo vreden storil. Veliko nasočik je to čudno
svetlobo videlo, naj lepše pa škof, kteri ga je kerstil. Po
kersti je Gregor tako sveto živel, daje  bil vreden učenec Kri¬
stusov u vsem svojem djauju, ter je iz ljubezni do Boga vse
svoje dolžnosti čisto dopolnil, pa tudi vse britko voljno po-
terpel zavolj imena Jezusovega. Ni porajtal na jezo svoje ma¬
tere, malikovavke, ktero je spreobernitev sina toliko razka¬
čila, da ga je za to ob doto alj erbšino djala; prava vera je
Gregorju zdaj več veljala od bogastva celega sveta. Toliko
je Gregor u keršanski popolnosti rasti!, da so ga zastran nje¬
gove svetosti škofa izvoljili, po tem ko je njegova bogaboječa
Nona se zaobljubila u prihodno vse svoje žive dni u vdoviški
čistosti živeti. Vladal je svojo škofijo 45 let modro in sveto,
je učakal sto let svoje starosti, in je umeri poln zaslug kakor
svetnik leta 374 po Kristusu. Tako je Bog po bogaboječi
ženi in materi moža in otroke izveličal; zakaj tudi vsi njeni
otroci so bili svetniki.

Bila je sv. Nona zakonskim ženam, pa tudi vsiin materam
naj lepše ogledalo, ktere naj bi posnemale, iu*celo svojo hišo
bi osrečile. Ni se gizdašto lepotičila, ne ljubila drage niče-
marne obleke; skerbela je za lepoto svojega serca, za sveto

499

Sv. Nona, keršanška zakonska žena.

čednost, ki ženo Bogu in vsim poštenim ljudem ljubeznivo
stori. Ni sebi in svojim otrokam miniivih zakladov, zlata in
srebra naberala, marveč toliko dobrega vbogim storila, ko¬
likor je premogla. Dajala je rada vbogaime, in svoji deci več¬
krat rekla, da bi rada sama sebe prodala, ee bi potreba bilo
vbožcom s toj cenoj pomoči. Kakor je bila sv. Nona vbogim
usmilena mati, tako je bila zapušenim sirotam in vdovam dobra
tolažnica, ter je vedla še tako žalostne oveseliti in jim oter-
niti vroče solze. Kar je pa sveto gospodinjo Nono naj lepše
kinčilo, bila je njena hišna marlivost o pravem času vse osker-
beti, zravno časne skerbi pa tudi pobožnosti ne zamuditi. Ka¬
kor skerbna gospodinja se je tako pridno obračala, kakor bi
drugega posla ne imela; je pa tudi tako zvesto molila, sebi
in svojim za nebesa skerbela, kakor bi druge skerbi ne imela,
kakor Bogu služiti. Vse se ji je tako modro verstilo in pa
tako čedno od rok šlo, da jo je bilo veselo gledati; zakaj
iskala je u vsili rečeh Bogu dopasti, in to je gospodinje prava
modrost.

Pervo djanje sv. None je bila vsak dan molitev, pa tudi
posleduo delo na večer moliti, ter je vadila svoje otroke ravno
tako storiti. Molila je rada kadarkolj je vtegnila, pa tudi vse
svoje djanje in nehanje je u molitvi Bogu izročila. Ni bilo
žene ne gospe u tistem kraju, ktera bi bila za cerkve in cerk¬
vene služavnike toljko skerbela, ko sv. Nona. Sv. Gregor
Naciančan, njeni sin, piše, da ni u hiši božji nikdar altarju
lierbta obernila, uikolj u cerkvi pluniia, da bi božji veži kake
nečasti ne včinila. Tiho je poslušala božje reči, in je le pre¬
govorila, če se je bilo ponesti za božjo čast, in pa za sveto
vero. Zogibala se je ravno za to tudi nevernih hajdov, in ni
se dala na njih veselice in gosti spraviti, ker seje bala njim
zameriti alj pa u djanju svojo vero zatajiti, ako bi s njimi po¬
tegnila. Ni zinila nespodobne besede s svojim jezikom, kteri
je s presvetim resnim telesom inkervoj Kristusovoj posvečen;
ni poslušala nesramnih kvant alj pesem s svojini ušesami, ktere
so poslušale božjo besedo, ter je dobro vedla, da se kaj ta¬
kega kristiani nespodobi, ki je tempe! boži, svetim« Duhu po¬
svečen.

Bila je sv. Nona slabega života in lehko njo je pogorelo;
pa u vsih križih in nadlogah vsa poterpežliva in božji volji
vdana. Za vsako nesrečo, ktera se ji je pripetila, je Boga
zahvalila; so jo solze polile, je hitro oči pokrižala, in solze
so vsehnule, ter je vedla, da ima bogaboječa duša vse dobro
kakor hudo Bogu izročiti. Ko ji je naj mlajši sin Cesari umeri,
ni čezveč žalovala, da si je ravno ji po njem močno tožilo.

32  *

500

27. Oktober alj kozopersk.

S gorečoj svečoj ga je k pogrebu spremila, in polna žive vere
in terdnega upanja, da ga bo enkrat sopet vidila, je za njim
u cerkvi svete pesmi in psalme pela.

Naj veča skerb in naj imenitnej opravilo je sv. Noni bilo
svoje otroke prav po keršansko u strahu božjem odgojiti. Ko
jih je pod svojim sercom nosila, in kadar jih je povila, je
vsako svoje dete Bogu izročila. Redila jih je ne kakor svoje
lastne, timveč kakor bi jih bil sam Bog ji u rejeustvo dal.
Skerbela jim je pred vsem za večno izveličanje, po tem se
le za časno srečo, ter je dobro vedla, da prave časne sreče
ni, ako človek večnosti pozabi, in svojega Boga zapusti. Sv.
Cesari, naj mlajši njenih otrok, bil je u Carigradu pri cesarju
životni zdravilnih. Julian, odstopnik keršanske vere, je vsim
cesarskim služiteljem slovo dal, le Cesaria je hotel obderžati.
Vsaka posvetna mati bi bila tega vesela, alj sveti Noni si niso
upali kaj takega povedati, da njeni sin nevernimu, hudobnemu
gospodu služi; bilo bi jo preveč skerbelo, da bi si u taki ne¬
varni službi pekla zaslužil. Iz njenih svetih otrok se vidi, kako
Bogu dopada, če mati svoje otroke njemu daruje; in kako
rad Bog sveto materno skerb nad otrocmi blagoslovi.

Vse svete in dobre dela blažene Noue nihče zvedel ni;
Bogu so znane, kterimu jih je skrivaj darila; pa tudi posebne
dare, ktere ji je Bog dodelil, je pred svetom u ponižnosti
skrivala, naj bi cvetnica pri ljudih ne slovela. Alj starej ko
je prihajala, lepši so se nje svete čednosti svetile. U visoki
starosti jo naglo huda bolest prime. Gnusilo se ji je do vsake
hrane, in pomoči ni bilo najti. U tej bolezni se ji po noči zdi,
da vidi svojega sina Gregorja jerbas belih hlebov prinesti,
ktere je blagoslovil in s svetim križem poznamnjal. Dal ji je
hlebec pojesti, da je ozdravila. Od tiste dobe se ji je zboljšalo;
spet je okrevala in popolnoma ozdravila. Leta 375 je sv. Noua
95 let stara svojo sveto dušo u roke svojega Stvarnika iz¬
ročila. Sveta cerkev 5. velikoserpana nje spomin obhaja.

Nauk in posnema>

1. Redek zakon je, u kojem bi mož in žena, in vsi otroci tako sveto
živeli, kakor je bil zakon sv. None. Ona je bila kakor sonce svoje hiše, ktero
vse obsije in razsvetli. Njeni mož Gregor, sina dva Gregor in Cesari, pa
njena hčer Gorgonia so vsi svetniki. Kdo bi takega zakona ne častil in visoko
ne hvalil? Od njega sv. Duh pravi: „Oh kako lep je čist rod, ki se
čednosti sveti; njegov spomin je večen, ter pri Bogu in pri

501

v

Sv. Simon in Juda, apostola.

ljudeh hvalo ima." Taki zakoni se u nebesih sklenejo, pravi sploh pre¬
govor, kajti Bog take zakonske skupej spravi, in njih pošteno, sveto zakonsko
živlenje očividno blagoslovi. Kdor pa u zakonu take sreče želji, si ima to-
varša alj tovaršico po božji volji poiskati, zakonski stan nedolžno in pošteno
nastopiti in vse svoje dolžnosti prav po keršansko in zvesto dopolniti, kakor
sv. Nona.

2. Koliko poštena, modra, zakonska žena pri svojem možu — kaj ker-
šanska mati pri svoji deci premore, nam sv. Nona pokaže. Dobra ženka moža
in otroke posveti, hudobna celo hišo pohujša in za pekel zrele stori, ki bi
Jehko angeli bili. Bog nam daj mnogo takih mater in gospodin, kakor je sv.
Nona bila, in svet se bo. hitro poboljšal, povemili s boljimi ljudmi tudi boljši
časi. Modra, pobožna žena ima trojno orožje, s kterim vse premaga. Pervo je
lepa beseda. Ako beseda ne zda, mila prošnja pomaga. In kar prošnja pri
možu in deci ne premore, to gotovo solze storijo; one hudobnega moža u an¬
gela, otroke u svetnike premenijo s božjo pomočjoj. Prav govori sv. Duh:
,,Srečen mož, kteri ima dobro ženo; število njegovih dni se
podvoji, srečno preživi svoje leta. Bodi si bogat alj bežen,
njegovo serce je veselo, njega obličje dobre volje. — Dom in
premoženje se od starišev riadobi, dobra zakonšica je pa boži
dar."

M o I i t v a.

Gospod Jezus Kristus, ki si svet zakon u Kani Galilejski s pervim ču¬
dežem počastil, in ga k zakramentu povzdignil, dodeli skoz prošnjo sv. None
zakonskim tako pošteno živeti, in svoje dolžnosti tako zvesto dopolniti, da
bodo vredni na nebeški gostiji (svatbi) pri tebi sedeti, ki živiš in kraljuješ
vekomaj. Amen.

•XXVIII* Dan oktobra alj kozoperska*

v

Sveti Simon in Juda, apostola.

Sv. Simon, katerega praznik katolska cerkev denasen
dan obhaja, se imenuje tudi Kananejc, da bi se razločil od
Simona, kateri je imenovan Peter alj Skala. Sv. Hieronim
pravi, da se Kananejc imenuje od vasi Kana u Galilei, kjer
je Jezus pervi euiež storil in vodo u vino preobernil, in ne-
kteri učeni terdijo, da je ravno Simon ženin bil in da je potlej
zarocnico popustil in je nasledoval Kristusa; to je gotovo,
da je bil Simon rojen u Galilei. Se imenuje tudi serdnik, ker
je s svetim serdam za čast svojega svetega učenika skerbel
ju izpolnovanje svete postave.

502

2H» Oktober alj kozopersk.

Sv. Joda ima priimek Tadej, da se od onega Joda, ki
je bil izdajavec razloči. Juda Tadej je imenovan Jezusov
brat, ker je bil njegovi prečisti materi Marii u rodu. Pri Judih
je bila navada, da so se redniki bratje in sestre imenovali.
Sv. Juda je bil pristen brat svetega Jakoba malega, in tudi
svetega Simeona Jeruzalemskega škofa. Nicefor Kalikst meni,
da je njegova mati bila Maria Alfeja alj Kleofa, sestra de¬
vice Marie. Svet evangeli nam priča, da sta bila ta dva brata
za apostola izbrana. Kedaj se je pak to zgodilo in kaj sta
posebno govorila in delala ni zapisano. Pa to je gotovo, da
sta kakor drugi apostoli zmirej za Kristusam hodila in od
njega pripravlena bila vredna oznanavca svetega evangelia
biti, posebno pak, ko sta bila s drugimi apostoli svetega J)uha
prejela.

Razsvetleni od svetega Puha in obdani s njegovmi danni
se razkropijo apostoli na vse kraje sveta, resnico oznanovat.
Sv. Simon se je podal u Egiptovsko deželo, sv. Juda pak u
Mesopotamio. U tih deželah sta gorečo oznanovala kristiansko
vero pri trideset let, in sta se u Perzii potem znajšla. Ravno
je bila takrat vojska med kraljem Perzie in prebivavci Indie.
Vojska je bila pripravljena nad sovražnika iti. Alj kakor je
bila pri ajdovskih narodih navada malike pred vojskoj pra-
šati, ali bo srečna alj nesrečna, in jim mnogotero živino žert-
vovati , tako je rekel tudi Baradah, vojskovodja Perzianov,
malikam Perzianske dežele darovati in jih prašati za izid
vojske. Vso prašanje pa je bilo zastonj ; maliki niso dali od¬
govora, kakor po navadi, ker je vrag, kateri je skoz malike

503

v

Sv. Simon in Juda, apostola.

govoril, obmolknil. Kadar Baradab od malikov, katere je pri
sebi u taboru imel, odgovora zadobiti ne more, se močno čudi,
in sklene druge malike prašati, ali bode srečno vojsko do¬
končal in zakaj so mu njegovi maliki obmolknili. Hudič skoz usta
malika odgovori: „U Perzianski deželi sta dva apostola Kristu¬
sova in iz samega tega uzroka so obmolknili maliki, ker imata ta
dva apostola tako oblast, da se od vsih bogov, katere so Perzi-
aui do zdaj molili, ne eden pred njima pokazati ne sme . 44  Baradab
je ta dva apostola viditi željel, katera celo bogovam zavkazati
moreta; ji reče tedaj poiskati in pred se pripeljati. Prav castitlivo
liju sprejme in jima pripusti od kristianske vere govoriti. Apo¬
stola sta pri ti priložnosti prav gorečo Kristusa ozuauovala
in si prizadevala nevernike prepričati, da je sam on pravi
Bog, kateri je s svojo vsegamogocuo besedo nebo in zemljo
ustvaril, in da ni drugega Boga od njega, da so zatorej bo¬
govi, katere si človek naredi, lažujivi in prazni. Alj Baradab
ni željel u sveti veri podučen biti alj za pot zveličanja ve¬
di (j, temuč je hotel konec vojske zvediti, zato je tudi apo¬
stola pred se priti rekel. On ji tedaj upraša, kako bo končal
vojsko, ker mu njegovi maliki tega naznaniti ne morejo. Kavno
s tem sta hotla sveta apostola Baradab i in vse pričejoče pre¬
pričati, da so maliki, ktere oni za bogove imajo in molijo,
lažnivi, in da niso bogovi. Siaradahu sta tedaj rekla, naj svoje
malike, vražnike in čarovnike izpraševa, ker jim zdaj odgovor
dati pripustita. Čarovniki tedaj svoje bogove izprašavajo in
vsi enoglasno odgovorijo: „Dolgo časa ne bo vojska dokon¬
čana, dosti kervi se bo prelilo in bo prav nevarna . 44  —- Sveta
apostola se posmehneta temu odgovoru, in pravita Baradahu:
„G o s p o d! s p o z n a j lažnivost in prevaro vaših bo¬
gov in njih služavnikov in prerokovavcov.  Voj¬
ske ne bo; kako bi dolgo časa terpela; nič kervi
ne bo prelite in nevarnosti ne bo, ker bodo j utre
ravno ob ti uri poslanci Indianov prišli mir prosit,
katergajim boš dal, kakor se ti bo poljubilo . 44  Ba-
radah se začudi čez ta govor in težko pričakuje jutrišen dan.
Drugi dan so prišli zares poslanci Indianov ravno ob tisti uri,
ki sta jo apostola napovedala, mir prosit. Baradah jim je tudi
mir dodelil, kateri je prav koristen za Perziane bil, in tako
je bila vojska dokončana brez kaple kervi.

Perzianski kralj, kije tačas u Babilonu stanoval, je menil,
da ne bo vojska dolgo časa dokončana, ker so kraljiči In¬
dianov veliko moč imeli, alj med seboj nesložni bili; kadar
je pak zaslišal, da je vsa protivuost dokončana, se je močno
začudil, še bolj pak, ker sta vse ta dva apostola Kristusova

504

28. Oktober alj kozopersk.

prerokovala. Hitro reče apostola na svoj dvor poklicati, ter
jima da oblast sveto vero oznanovati in se zadnič tudi sam
kerstiti da. Kraljev izgled je mnogo dvorjanov in drugih pod¬
ložnikov kristianski veri naklonil, in tako je bilo u Babilonu
seme svete vere zasajeno. Apostola sta obhodila tudi druge
mesta in vasi u Perzii in povsod sta resnice in skrivnosti Je¬
zusovega nauka, katere sta razlagala tudi s čudeži poterdila.
Samo coperniki (čarovniki) in lažnivi prerokovavci so terdo-
vratni u neveri ostali, in so apostola sovražili, ker so povsod
od kristianov zasmehovani bili, katerih niso mogli več golju¬
fati. Zato so priložnost iskali učenca Kristusova iz Perzie od¬
praviti, in ker to ni bilo mogoče, kajti ji je kralj s drugimi ime¬
nitnimi varoval, so sklenili ji umoriti. Zategavoljo so derhal
enega mesta, katero je bilo daleč od poglavitnega, nasuntali,
naj ta dva apostola kot dva goljufa, zasinehovavca domačih
bogov in zapeljivca zgrabijo. Kadar sta apostola u to mesto
prišla resnico oznanovat, sta bila hitro vjeta: eden je bil od
besnega ljudstva u tempel, kateri je bil posvečen solncu, pel¬
jali, in silen maliku kadila žgati; drugega pak je množica vlekla
u tempel, u kojem so luno molili, naj bi boginji kadila daroval.
Sveta apostola nista hofla tega storiti, ter sta se zaprisegla,
da le eniga samega pravega Boga spoznata, tega samega mo¬
lita in samemu temu vselejšni dar darujeta. Zastonj si priza¬
devata neverniinu in osleplenimu ljudstvu resnico dokazati, no¬
beden ji noče poslušati, in vse tirja s divjim glasom smert
ptujcov, katera domače bogove preklinjata. Sv. Simon je bil
prežagan, svetimu Judu pak je bila s sekiro glava odsekana.
Tako sta srečno za sveto vero umerla, katero sta od Jezusa
prijela in po njegovem povelju tudi drugim oznanovala.

Iz mnogoterih čudežev, katere sta ta dva apostola sto¬
rila, resnico in božanstvenost kristianske vere dokazati in sama
sebe za božja poslanca spričati, hočem eno samo čudno pri—
godbo povedati.

Hčer imenitnega Perziana je porodila nezakonskega otro¬
ka. Oče in drugi hišni so jo silili jim na znanje dati, kdo da
je otroku pravi oče; ona se sicer dolgo brani, jim ga pove¬
dati, alj zadnič, ko je vse vpiranje zastonj bilo, imenuje enega
pobožnega diakona, rekoč, da je on pravi oče otroka. Brez
se prepričati resnice te povedi vlečejo razjezeni stariši di¬
akona pred kralja, da bi kaznovan bil. Apostoloma je nedolž¬
nost obdolženiga dobro znana bila; zato sta se pred kralja
podala, in nedolžnost diakona skazati obečala. Hudobna mati,
katera je njegovo nedolžnost černila, je bila s otrokam pred
kralja pripelana. Apostola vprašata pričo kralja, starišev hu-

505

Sv. Šimo n in Juda, apostola.

dodelnice in veliko imenitnih dvorjanov mlado dete, ali je res
diakon njegov oče. Otrok odgovori na glas: „Diakon je ne¬
dolžen . 44  Vsi pricejoei se čudijo temu čudežu in hvalijo Boga,
kateri je nedolžnost diakona obvaroval. Stariši so se kesali,
da so hudobni hčeri verovali, in so apostola ponižno za odpu-
šanje prosili; ji pa prosijo sopet otroka zaprašati, kdo je nje¬
gov oce. Alj apostola modro odgovorita: „Mi dva nisva
prišla dolžne tožit, ampak nedolžne rešit 44  Ta ču¬
dež se je kmalo daleč razglasil, in je preobernjene u veri po-
terdil, in tudi mnogo nevernikov resnice kristianske vere pre¬
pričal.

Sv. Juda je spisal en katolšk list, ki je scer kratek, pa
poln svetega ognja. Ta list je bil namenjen posebno preobernje-
nim Judom, s katerim jih opominja, da bi zapeljivim in nesram¬
nim krivovercom se ne dali oslepiti, kateri so pravo vero iz
golega napuha, nevošlivosti, iz ljubezni do sladnosti in sveta
zapustili. Apostol opominja verne ljubeznivo sprejeti in posva¬
riti tiste, ki so zajšli; razločiti pregreške, ki iz hudobije iz¬
virajo, od tistih, ki iz človeške slabosti pridejo. Zmirej naj se
vadijo u svetih čednostih; u ljubezni, milosti, čistosti, in naj si
prizadevajo za zveličanje duše.

Sv. Bernard je svetega Judata posebno častil, njegove
svetinje alj relikvije si je rekel u svoji smerti na persi po¬
ložiti in s svojim truplom pokopati.

' Nauk in posnema .

1. Več kakor trideset let sta sveta apostola u ptujili deželah med div¬
jimi narodi mnogo težav preterpela, duše zveličanju pridobivljati. Kaj ji je
primoralo ljubo domovino, sorodnike in prijazne znance zapustiti in se u dalj¬
ne kraje podati med nevernike, kjer ji je siromaštvo, trud, nevarnost, prega¬
njanje, clo strašna smert čakala? — Sama ljubezen do Boga in odrešenika
Jezusa Kristusa, kateri je tudi za revniga človeka svojo sveto kerv prelil; in
pa iskrenost bližnega iz teme in zmote paganstva rešiti in ga s milostjo Kri¬
stusa razsvetliti. Zato je tudi sveti Juda u svojem listu verne opominjal vsmi-
lenje imeti s ubogimi neverniki in zapeljanimi od krivovernikov, in jih iz og¬
nja izvleči, to je iz nevarnosti skoz krivo vero u peklenski oginj pasti. „Une
pa (zapeljane) ohranite, in nje od ognja izmaknite. Čez druge pa
se usmilite u strahu, in sovražite tudi omadežano suknjo, ka¬
tera je mesena;^  pravi on. — Danes tudi jaz od tebe tirjam, da se usmi¬
liš saj svoje duše. ,,Usmili se svoje duše, da Bogu dopadeš f  pravi sv. Duh.
Pomisli, kako drago je tvoja duša od pogublenja odkupljena, ker je sam Bog

506

29. Oktober alj kozopersk.

za njo svojo sveto kerv prelil. Skerbi tedaj, da ne bo kerv tvojega Zveličarja
zastonj prelita. Poglej, grebi te vlečejo u pekel, in ti revež si u nevarnosti
večniga pogublenja. Usmili se svoje duše, raztergaj spone greha, ki tvojo du¬
šo vežejo, in obvarvaj jo. Tebi je izročena, in od tebe bo enkrat tirjana. Po¬
pusti vse, kar bi moglo tvojo dušo pogubiti, varvaj se skerbno greha, stori
vse, kar je koristno večno zveličanje doseči; saj delaš le za lastno dušo."
„Usmili se svoje duše."

2. Sv. Simona so vlekli u tempel solnca, in sv. Juda u tempel lune,
lažnjivim bogovam kadila žgati; ker sta se pa branila malikam darovati, sta
' strašne muke preterpela in živlenje dala. — Ali zamoreš tudi ti reči, da le
enimu samemu, pravemu Bogu daruješ? Koliko ur, truda, dela in skerbi siti
nečimernosti, napuhu, svetu, svojemu mesu in še clo hudiču daroval ? Ali me¬
niš, da je to manj kazni vredno, kakor da bi bila apostola eno zerno kadila
niertvi podobi darovala! Popusti te dela in sovraži jih, začni tako živeti, da
boš mogel brez straha reči, da drugega Boga ne poznaš, kakor enega, kte-
rimu samemu daruješ. Zjutrej darovaj Bogu vse svoje misli, besede in dja-
nje, ves svoj trud , in vse kar imaš. Cez dan daruj mu gorečo molitev in
druge dobre dela. Darovaj mu vse zmage čez svoje slabe navade, posebno
pa čez jezo, nepoterpežljivost, radoglednost itd. Daruj mu zderžanje od vsih
nepoštenih in grešnih govorov, daruj mu zmernost u igri, jedi, pijači. Zvečer
mu prinesi u dar spokorjeno serce, katero je pripravleno vselej Bogu goreče
služiti: „Bogu dopadejoea daritev je skrušen duh: skesanega in
ponižanega serca, o Bog! ne boš zaničeval,"  pravi David. „Zveli-
čavna daritev je, zapovedi deržati, inse vse hudobije ogibati,"
priča sv. Duh.

KI o 1 i t v a.

v

O Bog! kateri si nam skoz sveta apostola Simona in Juda u spozna¬
nje svojega imena priti dodelil; daj nam njih večne časti spomin s vednim
poboljšanjem posvečovati, in s posvetovanjem se vedno boljšati. Skoz Gospo¬
da našega Jezusa Kristusa. Amen.

XXIX.  Dan oktobra alj kozopersk a.

Sveti Marcis, sliof.

Sv. Narcis, okoli leta 120 rojen, je bil izvoljen škof ime¬
nitnega mesta Jeruzalema. Kakor učeni mislijo, se je on rav¬
no u tem mestu h kristianski veri preobernil, in tudi duhoven
posvečen bil. Bila tnu je Jeruzalemska coda izročena, katero

507

Sv. Narcis, škof.

je po izgledu pervih apostolov osemdeset let modro in go¬
rečo vižah Nedolžen in cist niladenc si je že u pervi mla¬
dosti močno prizadeval se učiti svetega pisma, kar je tudi
s svojo marlivostjo kmalo doveršil. Duhoven posvečen, je
bil vsiin drugim lep izgled, in je neutrudljivo za zveličanje
vernih skerbel, ter je kristjane učil in jim djanske resnice
razlagal, bolnike obiskoval in jim poterpežlivost priporocaval,
in druge telesne in dušne dela milosti delal. Ko je bil pak
škof izvoljen, je bila njegova marljivost še veci. Vsak dan je
pridgoval in učil, je opominjal in svaril in skerbel kakor do-
brotliv oče za sebi priporočene ovčice, katere je posebno s
duhovnimi dobrotami osrečiti skerbel. Skerblivo seje bal zlat
čas po nemarnem zgubiti, zato ni hotel od veselja in ugod¬
nosti nič slišati. Močno se je (udi bal se s praznim govor¬
jenjem pregrešiti, zato je zlo pazil na vsako besedo, ki jo
je izreci imel; zato je le malo govoril, in samo kar je bilo
potrebno, ter je rekel; da se mora zlati cas boljši oberniti,
kakor tratiti s praznim govorjenjem. Pričo njega ni smel no¬
beden nobene nepoštene alj grešne besede izreci. Ko dober
pastir je vedno skerbel derece volke od svoje cede odpo-
diti, kateri so bili krivoverniki.

U letu 195 je s Teofilatn, cesarejskim škofam cerkveni
sbor deržal, u katerem je bilo sklenjeno, da se ima velika
noč zmiraj u nedelo obhajati, in ne drugi dan, kakor pri Judih.

Njegovi podložni so sv. Narcisa zavolj njegove učeno¬
sti, kreposti in modrosti ljubili in u časti imeli, alj njegova
svetost, dasiravno resnična in pravična, ga ni obvarovala hu¬
dobnih jezikov obdolženja in preganjanja. Nekteri prebivavci
Jeruzalema, ki so bili od svetega škofa zavolj njih pregreh
kaznovani, so ga sovražili, med Ijudstvam černili, in hudob¬
no velike pregrehe obdolžili, ter so s jn-isego svoje krivo
obdolženje poterdili. Pervi je rekel: „Ce ni res, kar pra¬
vim, naj bom gobov.“ Drugi je djal: „Ve  ni resnica, kar
govorim, naj me Bog s ognjem kaznuješ 1  Tretji je rekel: „(5e
to ni res, naj oslepim.“ Dasiravno so ti (rije zoper svojega
škofa prisegli, jim vender nihče ni hotel verjeti, ker so vsi
svetega Narcisa visoko častili. S'v. Narcis je bil zj 0  žalo¬
sten krive prisege svojih prolivnikov, in je dolgo premišlje¬
val kaj je storiti; potlej je skrivaj sel u daljno pušavo u miru
Bogu služit. Vsegamogočui in pravični Bog je pa svojega
zvestega služavnika očitno nedolžnega razglasil, in je laž-
njive priče kaznoval. Nad vsakim se je dopolnilo, kar je go¬
voril, in si s lažnivo prisego zaslužil. Pervega so se gobe,
nekake gerde oskrumbe po vsem životu tako prijele, da se

508

29. Oktober alj kozopersk.

ni smel med ljudi pokazati. Hiša drugega se je naglo vnela,
in živi so zgoreli on in njegova družina u nji. Tretji viditi,
kar se je dvema tovaršema zgodilo, je pred duhovšinoj in
vernimi svojo veliko pregreho očitno povedal. Ta njegova
očitna spoved ni bila iz samega strahu, ampak iz pomoči mi¬
losti božje. Iz serca je tako dolgo obžaloval svoj velik greli,
da je od vednih solz oslepel. Zgodilo se je nad njim, kakor
je govoril, vender u njegovo zveličanje.

Kadar so duhovni in verni to vidili, so bili še bolj pre¬
pričani nedolžnosti svojega svetega škofa Narcisa, so zlo
skerbeli zanj zvediti, pa ni bilo mogoče, ker je n dalni pu-
šavi tičal. Jeruzalemljani so bili primorani si druzega škofa
izvoliti; ker je pa ta hitro umeri, in bi imeli druzega izvo¬
liti, je sv. Narcis u Jeruzalem prišel. Duhovni in verni, ga
viditi po mestu hoditi, so se čudili in Boga hvalili; vse je
za njim vrelo, njegovo revno oblačilo kuševalo, in jokalo od
velikega veselja. Sv. Narcis je po božjem povelju svoje pa¬
stirstvo sopet nastopil, in je še dolgo let u vinogradu Go¬
spodovem goreče delal. Ivo je pa zadnič od visoke starosti,
velikega truda in ojstre pokore oslabel in umreti želel, je
prosil Boga, naj ga iz tega sveta pokliče u tisto veseljapol-
no domovino, kjer je vse mlado, in kjer ni ne truda ne te¬
žav. In ako noče Gospod te prošnje vslišati, naj mu pa po-
magavca da. Ta prošnja je bila vslišana. Ravno ta čas se je
bil Aleksander škof iz Kapadocie u Jeruzalem podal, tam
božji grob in druge svete kraje obiskat. Poglej, po noči to
Narcisu Bog razodene, ter mu reče: „Jutre po prišel p tuji
škof u cerkev; tega imaš za pomagavca si izbrati, in po tvoji
smerti ima tvoj naslednik biti.“

To oznani Narcis veselo duhovšini in vernim, in gre
ptujemu škofu do cerkvenega praga naproti, ga sprime pri¬
ljudno in mu naznani božjo odsodvo. Aleksander se čudi te¬
mu, kar sliši in vidi, alj zadnič se podverže božji volji. On
pomaga svetemu Narcisu čedo vižati, kateri se je močno ve¬
selil, da mu je Bog tako modrega in gorečiga pomagavca po¬
slal, katerima bo enkrat verne sporočiti zainogel. Tudi po¬
tem je sv. Narcis še nektere leta po svoji moči skerbel za
čast božjo in za zveličanje Jezusovih ovc, in je okolj 116
let star umeri.

Sv. Narcis, škof.

509

Nauk in posnema .

1. Sv. Škof Narcis je bil vreden nastopnik apostolov, zvest pastir svoje
cede, dober oče sebi podloženih, in vender je bil od hudobnežev obrekovan.
Zivlenje tega svetnika nam priča, da niso od obrekovanja hudobnih tudi naj
nedolžniši in naj svetejši ljudje obvarovani. To Bog po svoji neskončni mo¬
drosti pripusti. Alj to nas naj tudi prepriča, da se nima obrekovavcu verje¬
ti, posebno pa če duhovnike černi alj kakšnega drugega, od katerega nam je
znano, da po kristiansko živi. Vsakega mormo za dobrega imeti, dokler nis¬
mo previžani, da je hudoben. — Kdo bi bil mislil, da ni to res, kar so trije
možje s prisego enoglasno poterdili? In vender je bila debela laž. Ti se te-
dej močno pregrešiš, ako obrekovavcu slepotno veruješ, kar ti hudega od
tvojega bližnega pravi. Kako se imaš pa ti zaderžali, ako te kdo černi, te uči
sv. Narcis. Obrekovavci ne utečejo zmirej božji pravici na tem svetu, in srečni
so, katere božja roka tukej obiše; jih k pokori pripelje in tako strašne kazni
večnega terplenja obvarva. Drugič naj nas kazen tih treh hudobnežev uči, ka¬
ko hudobno in strašno je presveto ime božje na pričo laži jemati. Potrebna
in resnična prisega  je pripušena in tudi dobra; prenagla, nepremišlena, ne¬
potrebna prisega, če je ravno resnična, je grešna; kriva alj krivična prisega
je strašna hndobija, in velike kazni vredna. Ako je sila in pravični uzrok, je
dolžnost priseči. Ako imaš priseči, premisli dobro, če je prisega potrebna,
in še bolj pak, če je resnična, ker Boga na pričo klicati ni kaj malega, am¬
pak kaj velikega. Trije obrekovavci svetega Narcisa so se močno pregrešili,
ker so vedoma krivo prisegli. Oni so pri tej prisegi tudi sami sebe zakleli,
in Bog je pripustil, da se je ta zakletva izpolnila; kar so sami sebi vošili,
se jim je zgodilo. Sovraži tedej strašne kletvine in prisege, popusti laži in
obrekovanje, ker vse to je škodljivo tvojemu večnimu zveličanju, in dostokrat
tudi tvoji časni sreči. Sv. Duh uči: „Ne vadi svojih ust na prisegova-
nje, zakaj u tem jih je veliko padlo.. . . Nikar ne imej vedno u
svojih ustih božjega imena, in ne pristavljaj med svoje govor-
jenje imena svetih; zakaj ne boš zavoljo njih brez greha. Člo¬
vek, kteri veliko prisega, bo poln krivice, in njegova hiša ne
bo šibi odšla. Ako ne bo dopolnil, kar je prisegel, bo njegov
greh na njem ostal, in če ga ne bo porajtal, bo dvakrat to 1 j—
kanj grešil. In ako bo na prazno reč prisegel, ne bo izgovor¬
jen, zakaj njegovi hiši bo to obilno povernjeno.«

2. Sv. Narcis se je skerbno vsega praznega govorjenja varoval, da bi
skoz to zlatega časa po nemarnem ne zgubljal. Veliko ljudi' kvantanja neob-
rajta, ker ne pomislijo na račun, katerga bodo morli od vsake besede dati,
in tudi ne pomislijo, kaj ena sama nespodobna beseda lehko hudega stori.
,,Kdor hoče biti brez grešnega govorjenja,“  pravi svetiKrizostom,
„se mora varovati praznih  besed."' — Prazne besede nasledova greš-

510

30. Oktober alj kozopersk.

no govorjenje, in čeravno se to vsakrat ne zgodi, je pa vendar zlat čas zgub-
len. Kdo bi pa ne žaloval čez to zgubo, katere ne more nobena reč na svetu
poplačati? Sv. Bernard piše: ,,N i k a r naj kdo časa, ki ga s praznim
govorjenjem zgubi, malo ne ceni; ker to je prijetni čas, dan
zveličanja. Preteče ncpriklicliv čas, preteče nedoliitliv čas, in
nespameten človek ne zapazi, kaj je zgubil. Pravijo: Kvantajmo
en majhen čas, dokler preteče ura! Ura, katero je tebi Stvar¬
nik zna biti zadnjo odločil, se spokoriti, odpušanje grehov do¬
seči in si večno zveličanje zadobiti. Cas, katerga si imel rabi¬
ti, božje veličanstvo vmiriti, k angelski družbi hiteti, po zgub-
lenem deležu zdihavati, tvojo mlačno voljo zdramiti, in tvo¬
je storjene grehe objokovati.^ Ne posnemaj bedakov innezgublaj dra¬
gega časa s praznim kvantanjem, temuč vpotrebovaj ga u dobro, kakor Bog
hoče, ki ti zlat čas daja.

I o 1 i t v a.

Daj nam svojo milost, o Gospod! da te po izgledu tvojega zvestega
služavnika sv. škofa Narcisa s grešnim govorjenjem nikolj ne žalimo, in se
enkrat pri tebi u večnosti veselimo, kder živiš in kraljuješ s Bogam Očetom u
edinosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen.

XXX. Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti Maksim, spoznovavec.

Ni reci, od koje bi se rajši prepevalo in govorilo, bralo
in pripovedovalo, po polju kakor doma, po kercinah in igra-
liših, kakor od vmazane, nesramne ljubezni. Kakor pa sliši¬
mo, tako tudi vidimo, da nimajo mladi ljudje veči veselja, ko
znanje delati in eden druzega u nečisto ljubezn zapletati, ter
ne pomislijo, da je taka pregrešna ljubezn naj huja dušna
bolezn, koje se težko ozdravi, alj pa nikolj. Potreba je to¬
rej mladencem u izgled postaviti sv. Maksima, kteri je ve¬
liko lepšo in srecuei ljubezen poznal, kakor njo sedajni za¬
peljiv svet ima.

Bil je sv. Maksim edin sin bogatih starišev, in pa po¬
sebno lepe postave. Njegov škof so ga vsega potrebnega
naučili, in tako dobro izšolali, da je ves mlad mestno službo
nastopil. Imeniten in premožen gospod, Berald po imenu, gre
k očetu, rekoč: ,,Slišim da imaš verliga sina; poklici ga;
rad bi ga vidil.“ Tisti cas so stariši svojim sinom neveste,

511

Sv. Maksim, spoznovavec.

in hčeram ženine zberali, kakor je bila u starih časih po¬
vsod navada, in pa dobra sega za to, ker stariši sploh bo¬
lje vidijo kakor pa mladi ljudi, jeli dva za vse žive dni sku-
pej sodita alj pa ne; mladost je rada norost. Ko Berald za¬
lega Maksima vidi, mu močno dopade, ter pravi očetu: „U
resnici, tvoj sin je jak, zali človek. Hočem mu, če ti je prav,
svojo hčer Hebreldo dati, in zravno tudi bogato juterno.“
Maksimova mati je pa djala: „Nadjam se, da se najin sin ne
bo ženil / 4  Za to besedo jo je mož za uho vdaril, rekoč: „To
ni res ! 44  Maksim se močno boji, da bi ga u ženitvo ne po¬
silili, in ponoči k škofu pobegne, pri kojcm je u šolo hodil.
Potolažili so ga, ter mu obečali ga braniti.

Sv. Maksim si je bil le u Strahih, in je prašal tovarša
za svet, kaj bi storil, rekoč, da hoče raj u pušavi med zve-
rinoj živeti, kakor pa u zakoni. Tovarš sklene s njim iti; in
zarano zjutrej se odpravita u pust, divji kraj, kder je več
pobožnih pušavnikov bivalo. Tukaj si Maksim bajtico posta¬
vi, in sklene tiho Bogu služiti; njegov tovarš se pa na dom
poverne. Mlad pušavnik je prav bogaboječe živel, molil, svete
reči premišloval, se ojstro postil in je svete psalme pel. Alj
sovražniku njegove duše sveta samota po volji ni: torej se
očetu kakor angel u senjah prikaže, rekoč: „Ne boj se, am¬
pak poslušaj, kaj ti povem; tvoj edin sin je u pušavi; tam
in tam ga hočeš najti. Le hitro vstani, pojdi po njega in ga
iz pušave spravi . 44  Oče zjutraj konja zasedla, in vzeme lov-
cov seboj, kakor bi liotli nad kakega medveda iti. Najdli
so Maksima, zvezali in domu privlekli, kjer so ga u ječo ver-
gli, naj bi druge misli dobil.

Berald to zvedeti, je zlo vesel, in napravi gostijo zaro¬
ke obhajati. Pripeljali so Maksima iz ječe, ga prazno preob¬
lekli in na slovesnost spravili. Oče mu reče: „Vzemi zaročni
perstau iz roke Beralda, in ga njegovi hčeri na perst na-
tekni u zaroko . 44  Maksim se brani; alj oče se razserdi in
ukaže: „Le hitro ! 44  Kadar se pa sin le obotavlja, ga oče s
palicoj mahne. Zdaj Maksim perstan vzame, rekoč: ^Zaro¬
čim se tebi in tebe sebi, u Gospodu Kristusu . 44

Čez osem dni povabi Berald sosede na ženitnino. Tega
je Maksim silo žalosten, in ko pobožnega popotnika sreča,
ga za svet bara, kaj bi storil, kajti ga silijo se oženiti, on
pa le po duhovsko živeti želji. Homar ga povabi naj s njim
gre; in naravnost sv. Maksim svoj dom, bogastvo, stariše in
svojo nevesto zapusti, naj bi svoje serce celo Bogu daroval,
le njega ljubil in njemu služil- Šel je u samostan med redov¬
nike, in je tako sveto živel, da mu je Bog dal čudeže de-

512

30. Oktober alj ko z op er sk.

lati. Bog pa svojih brez križev ne pusti, in tudi sv. Maksimu
hudo težavo posle. Hudoben človek ga je s ojstroj pikoj od
strani tako zabodil, da so ga nevarno ranjeuiga u samostan
prinesli. Po noči cuje njegovo ime klicati. Maksim praša:
„Kdo si?“ Sliši odgovor: „Angel Gospodov sim; ne ustraši
se; jutrejšen dan boš gledal čudne reči, kojih še nisi videl.
Prišel bo arhangel Mihael po tebe s korani angelov, ki bodo
milo peli in te sprejmili; ker je tvoje djanje tudi vselej pri¬
jetno bilo. Sveto si živel, med svetnike priti si zaslužil. Tudi
mučenec si, kajti si za Jezusa ime kerv točil, in se nisi gro¬
ženja bal, marveč si le nebeško kraljestvo iskal. Drugi dan
reče vsim ljudem samostanskem, naj opoldne k njemu pridejo.
Nalije čašo vina, ga blagoslovi, pije in povabi vse brate naj
pijejo iz njega u znamin ljubezni braterne. Na to prosi vse
odpušanja, če bi bil vtegnil se komu zameriti, jih poljubi in vze-
me od njih slovo. Kadar nebeško petje začuje, se pokriža
in u Gospodu umerje.

N a uk in posnema .

1. Nad 1200 let je že minulo, kar je sv. Maksim živel in umeri; pa
prelepa resnica njegove posebne kreposti še cveti kakor dišeča roža sedajnim
dekletam in fantom u izgled, ki bi se radi ženili in možili, pa se ne more¬
jo. Koljko je med nami mladenčev in samic, ki u svoje leta pridejo, in snu¬
bačev čakajo; ako jih predolgo ni, se iz nevolje u nesramne zmote in pre¬
grehe zahomolajo, ter menijo da jim ni po deviško, ne po samiško živeti. In
te zmote in spake jih še le nesrečne store pred Bogam in pred ljudmi, časno
in večno. Oh, prevbogo mlado serce mora ljubiti, brez ljubezni mu ni živeti;
pa prava stanovitna ljubezn je le ljubezn Jezusova, kakor njo je sv. Maksim
imel. Ljubezn do drugega spola je minliva, je červiva, in zgine s mladimi dni.
Le staro babelo alj deda poglej; bila sta svoje dni zala kot ti. „Goljufna
je priljudnost in prazna je lepota,“  uči sv. Duh, „le žena, ki se
Boga boji, ona bo h valena."  Veliko bolj hvalena bo pa devica; ona bo
naj bližej trona nebeškega kralja. Ljubezn božja le mladenča časno in več¬
no srečnega stori, ne slepa ljubezn dekleta.

2. Se oženiti alj omožiti po keršansko in pošteno, ako pride prilika
prava, nihče moder ne brani vsi m takim, ki po deviško živeti nočejo. Ako se
pa nimaš kanto priženiti in za tebe pošteniga ženina ni, ne misli, da si ne¬
srečen, in da se zakonskim bolje godi. Sv. Paul pravi: „Kdor se omoži
alj oženi, prav stori; kdor pa tako ostane, bolje naredi.“  Samo
tega je potreba, da tvoje serce brez ljubezni božje nebo; ona 'fante in deklete

513

Sv. Volbang, škof.

tauženkrat srečnejše stori, kakor pa zakon može in žene. Oživi torej prevbo-
go zapnšeno serce, za kojo zapeljiv svet ne mara, in vnemi se prav goreče
za svojega Boga, kakor sv. Maksim, in boš okušal že na tem svetu nebeš¬
ko veselje, toliko sladkost in tak mir, kteriga ti svet nima dati. Tudi sv. Au-
guštin je dolgo iskal pravega veselja na svetu , pa ga ni najde), kakor pri
Bogu, ter je djal: ,,Ti si nas, o Bog, sa sebe stvaril; torej je naše serce
tako dolgo nepokojno, dokler u tebi počiva, o Bog.“ Prelepo tudi sv. Paul
uči, da nas ne bo ločila ne smert, ne živlenje, ne kaka druga
stvar ljubezni božje, klera je u Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem.  Ta ljubezn je vekomaj mlada, vekomaj sladka, polna izveličanja; ona
je dragemu biserju podobna, kterega če človek najde, rad vse za-nj da. Oh,
naj bi sedajni mladenči in dekliči od te ljubezni goreli; pač bi veseli njih an¬
geli bili. Sv. Duh govori: ,,0h kako lep je čist rod, kteri se čedno¬
sti sveti; zakaj njegov spomin je večen, ker pri Bogu in pri
ljudeh hvalo  ima.“

M o 1 i t v a.

Daj nam, Gospod, ti ženin naših duš, po izgledu in priprošni sv. Mak¬
sima, tebe s čistim sercom ljubiti, in sovražiti vso nečisto ljubezn, da te bo¬
mo tamkaj od obličja do obličja gledali, ki živiš in kraljuješ Bog, vekomaj. Amen.

XXXI.  Dan oktobra alj kozoperska.

Sveti Volbang, škof.

Med toliko učenimi in svetimi možmi, kateri so redovno
svetega Benedikta kinčali, slovi posebno sv. Volbang, škof
mesta Ratisbona na Nemškem. Rojen je bil od bogatih stari-
šev u Svevii u devetem stoletju. Njegovi materi se je dosti¬
krat pred porodam zdelo, kakor da ima svitlo zvezdo poroditi,
in to je bilo znamnje, da bo sina rodila, ki ima s svojo kre¬
postjo in učenostjo svet razsvetliti. Od milosti božje razsvet-
len je Volbang že u mladosti spoznal praznoto in nečimernost
sveta, ni bil vesel svojega visokega rodu: je bogastvo in do¬
brote sveta zaničeval, in je skerbel le Bogu s živo vero in s
nedolžnim živlenjem dopasti. Njegovi stariši so ga u sedmem
letu nekmu duliovniimi u šolo dali; potlej so ga poslali u sa¬
mostan Reihenau, da bi svoje izobraženje dokončal. Zavolj
njegove pobožnosti in učenosti ga je en mladenč, Henrik s ime¬
nom, prav rad imel, s katerim je Volbang prijaznost sklenil. Po
odšolanju ga je Henrik u svoj dom peljal u mesto VVircburg, u
II. Del. 33

514

31. Oktober alj kozopersk.

katerem je sveto živel, in od vsili visoko časten bil zavoljo
svoje bogaboječnosti in učenosti. Tako sta u tem mestu ta dva
prijatela u miru živela do leta 956, u katerem je bil Henrik
škof mesta Tre vira izvoljen. Volbang seje hotelu samostan
podati, da bi u samoti samo za svoje zveličanje skerbel, alj
Henrik mu ni pustil to storiti, temue ga je sprosil s seboj u
Trevir, da bi mu priporočeno cedo vižati pomagal. Volbang
gre za dragim prijatelom, alj iz ponižnosti noče nobene visoke
službe, in je raj iz keršauske ljubezni revne otroke učil, in
jih k pravi učenosti in keršanski pravičnosti napeljava!, ker je
dobro vedi!, koliko dobrega se lehko pri mladosti s ueilain za¬
sadi. Sv. Volbang ni hotel za svoje delo nobeniga plačila
imeti; tudi je svojim revnim licencam iz svojega pomagal. Do¬
stikrat jih je opominjal, kakor stari Tobia svojega sina: „Imej-
te zmirej Boga pred očmi; bojte se ga, in varvajte se greha. 44

Henriku je pomagal u apostolskih delih, kater ga je pri
vsakem opravilu za svet vprašal. Dasiravno je bi! mlad, je
zlo bogaboječe živel, se ojstro postil, malo spal in mnogo
pokoril svoje mlado telo , ter je duhovnim tiste škofije lep
izgled dajal. Ko je škof Henrik u Rimu, kamor je bil cesar¬
ja Otona spremil, leta 964 umeri, se je žalostni Volbang domu
vernik Nagla smert ljubeznivega prijatela ga je u sklepu po-
terdila vse pozemeljsko popustiti in u samostanu samo za ne¬
beško skerbeti; zato odda svoje premoženje in se poda u
samostan svetega Meinrada u Švajcu, kjer so redovniki sve¬
tega Benedikta stanovali. Ljudje posvetnega duha so ga za¬
ničevali, in skušali od dobrega sklepa odverniti; pa nobene¬
ga ni poslušal, ker je iz serca želje! svojo dušo zveličati.
Apat Gregor ga je s veseljem vzel, ker je že popred od
njegove posebne bogaboječnosti in učenosti slišal. Naprošen
od Gregorja je vse druge menihe u svetem pismu učil in napoti
zveličanja viža!; tudi iz drugih samostanov so mladenki s
pripušenjem naprejpostavienih njegovo učilo poslušat hodili.
Sv. Urh, škof Augsburski, je enkrat šel menihe obiskat, med
kterimi je sv. Volbang bil. Ko ga je vidi!, mu je zlo d o pa¬
del, in ko je tudi od menihov zvedi! njegovo sveto živlenje,
gaje oblastno primoral mašnikovo posvečenje prejeti. Sv. Vol¬
bang se je podvergel, skerbno pripravljal, in je tudi soseb-
no milost prejel. Ker je bil polu goreče ljubezni do Boga in
do bližnega, je želje! in skerbel božjo čast poviševati in bliž-
nega zveličati.

Prebivavci Vogerske dežele so bili do enajstega stolet¬
ja še divji neverniki, so na njih hitrih konjih nemške deže¬
le napadali, mesta in cerkve razdirali, mirne prebivavee ro-

515

Sv. Volbang, škof.

pali, morili alj u sužnost vlekli. Sv. Volbang je zato sklenil
se med nje podati, jih kristianski veri pridobiti, in tako iz-
obražovati. Svojega apata je nadležno prosil, da mu je pri¬
pustil iti na Vogersko. S božjo pomočjo se poda na pot in
u mestu Pasavi se pridruži k njemu sv. Pelegrin, škof ime¬
novanega mesta, u enaki namen neverne preoberniti. Polna
apostolske iskrenosti sveto vero razširjati popotavata svet¬
nika u Vogersko deželo, u kateri sta svet evangel s velikim
trudom u mnogih težavah pridgovala; alj ko sta vidila, da
božja beseda toliko sadu ne prinese, kakor sta pričakovala,
sta se vernila u Pasavo.

Savno takrat je bil Ratisbonski škof umeri; duhovšina
in ljudstvo so skupej prišli si novega pastirja izvolit. Pele¬
grin, kater je umetnost, učenost in kreposti Volbauga dobro
poznal, ga je priporočil cesarju Otonu 11., ker bi Volbang
od vsili družili nar bolji to škofijo vižati mogel. Oton, ki je
njegovo sosebno modrost in gorečost visoko cenil, je nag¬
nil sbrano duhovšino ga škofa izvoliti. Volbang se je scer
branil te časti, alj apat, katerimu je še podložen bil, ga pri¬
mora iz dolžne pokoršine namenjeno čast prevzeti, in bilje
škof u Ralisboni od Friderika, Solnogradskega nadškofa u
letu 974 posvečen.

Njegov prednik, ki je zmirej bolehal, ni mogel svojih
dolžnosti prav spolniti; bile so vse reči po škofu zanemar¬
jene, veliko razvad se je bilo zasadilo, duhovni kakor drugi
so razujzdauo živeli, bogaboječnosti je bilo malo kaj najti.
Volbang je skerbel pervič duhovne in menihe popraviti, naj
bi drugim lep izgled dajali. Moč za svojo apostolsko delo
je iskal u molitvi in pokori. Cele noči je u cerkvi kleče
molil, svoje meso ojstro pokoril in mu ni še pripušenega ve¬
selja privošil. Posvetno je zaničeval, ker je samo na nebeško
mislil in poželel. Nobeno delo mu ni bil > pretežko, nobena
težava prevelika, kadar je za zveličanje Kristusovih ovčic
delal, in jih po vozki poti večnega živlenja vodil. Vso svojo
škofijo je obhodil, u vsakem kraju je napravil, kar je bilo
potrebno k časti božji alj koristno u izveličanje bližnega. S
svojim vsakdanjim pridganjem, svarjenjem in opominovanjem,
nar več pak s svojim svetim živlenjem je u kratkem času svo¬
jo čedo od vsake dušne bolezni ozdravil. Iz svojih dohod¬
kov je cerkve popravljal in kinčal, veliko vbogih u svoji hiši
redil, drugim pak tudi domu živež in obleko pošiljal. Pover-
nil je samostanu sv. Emerana vse, kar so inu bili njegovi
predniki po krivici odvzeli.

33  *

516

31. Oktober alj kozopersk.

Podložni so Volbanga kakor očeta ljubili in častili za-
volj njegove skerbljivosti in bogaboječnosti. Bog mu je tudi
dar prerokvanja dodelil, bolnike ozdravljati in obsedene re¬
šiti. Alj ravno slava, ki si jo je skoz te dela zadobil, je
žalila ponižnega škofa; torej zapusti skrivši Ratisbono in se
poda u pušavo blizo Soluograda, u kateri je pet let živel,
ne kakor človek ampak kakor angel. Prebivavci Ratisbone
so zlo po njem žalovali in ga skerbno iskali. Lovec ga je
enkrat u tej samoti zalezel, ga spoznal in u Ratisbono naz¬
nanil. Polni veselja pridejo poslanci, in ga prosijo k svoji
cedi se verniti, katera po njem žaluje. Volbang se skoz dol¬
ge prošnje zadnic omečiti da; duhovšina in verno ljudstvo
ga peljejo s veliko slovesnostjo u cerkev svetega Petra, kjer
je bil na škofovi stol postavleu. Volbang je še dvajset let
potem čedo pasel.

Henrik Bavarski vojvoda, je svetega škofa tako častil,
da mu je svoje otroke u poduk izročil. Izid je pričal, kako
modro in umetno je svetnik to delo doveršil: Henrik, per-
vorojenc, je bil pobožen cesar, Bruno svet škof, Gisela, sta-
riši lici, je bila žena pervega kristianskega kralja na Vo-
garskem, svetega Stefana; Brigita mlajši pa apatica samostana
u Ratisboni, kateriga je bil Volbang sozidal. Svetnik je svo¬
jim ucencam dostkrat prerokoval prihoden stan, ker je Hen¬
rika med ucilam cesarja alj kralja, Bruna škofa, Giselo kra¬
ljico, Brigito apatico imenoval.

Enkrat se je podal Volbang u zgorno Bavarijo, kjer je
imel opravilo, alj na poti zboli. Kadar čuti, da se mu bli-
ža smert, se reče nesti u cerkev sv. Otmara, katerega je
posebno častil. Tukej prejme svete zakramente, opominja
pričejoče bogaboječe živeti, vkaže vse, kar je posedil, med
vboge razdeliti, oberne svoje oči proti nebesam in veselo
umerje leta 991 poln zasluženja. Njegovo sveto truplo je
bilo preneseno u Ratisbono in u stolni cerkvi pokopano. Bog
je na njegovem grobu mnogo čudežev storil.

Nauk in posnema.

1. Sv. Volbang je radovoljno samostanu svetiga Emerana nazaj dal,
kar so bili njegovi predniki po krivici odvzeli. To morajo vsi tisti posnemati,
ki so svojemu bližnemu kaj po krivici vzeli, ako si ravno niso sami ptuje bla¬
go prisvojili, ampak po drugih dobili, alj na drugo krivično vižo posedili.
Božja zapoved in lastna pamet vsakemu dolžnost naloži, pravemu gospodarju

517

Sv. Volbang, škof.

poverniti, kar se mu je nepošteno odkratilo, alj kar vemo, da njemu sliši. Ako
tega ne storimo, ne moremo od Boga odpušenja grehov upati. ; ,Ako ne po-
vernemo ptujega blaga, kadar to storiti  zamoremo/’' pravi sv.
Auguštin, „ni prava pokora, katero delamo; ampak lažniva. —
Ako ne povernemo, kar smo vzeli, ne bo odpušen  greh.« Topak
je vsakemu dobro znano, da brez odpušanja grehov se zveličanje ne doseže.
Kako neumno tedaj tisti delajo, ki se bogatijo s odertijo, s tatvino, s ne¬
zvestobo, s goljfijo in s krivičnostjo! Taki ljudje si scer bogastva napravi¬
jo, in njih otroci imajo kaj za njimi podedovati (erbati); pa ne pomislijo, da
skoz to Boga žalijo, in da ne morejo krivično zadobljenega blaga s mirno
vestjo obderžati, timveč ga morajo verniti, ako hočejo zveličani biti. Kakšen
dobiček jim tedej to prinese, kar so krivično pridobili? Taki so ne le samo
na tem svetu nesrečni, ampak tudi njih dediči, ker nima teka ptuje blago,
ampak se tako lehko zapravi, kakor se je pridobilo, in s ptujirn gre pod zlo
tudi lastno. Naj strašnejše pa je, da ti ljudje u večno pogublenje padejo, ker ne
povernejo ptujega blaga, in čeravno povernejo, vendar ne tako kakor je njih dolž¬
nost. Lehko se tudi dediči pogubijo, če namreč zvejo, da je blago, ki so ga poranj-
kih dobili, krivično, pa ga ne povernejo, kakorje dolžnost. Varvaj se dobro, da ne
zajdeš u število teh neumnežev. Pomisli kar sv. Ambrož pravi; „Boljši je ne
imeti časne bogatije in zveličan biti: kakor imeti dosti časnega
bogastva in pogublen biti. Boljši je da se časno premoženje
zmanjša (s povernenjem krivično pridobljenega) kakor da bi
imeli s dušo in telesam večno pogubleni  biti.« Ako nočeš radovolj-
no krivično zadoblenega blaga popustiti, boš enkrat prisilen ga dati, in scer
brez dobička, kakor priča sv. Job, ter pravi: ^Bogastvo, katero je po-
žerl, bo izkozlal, in Bog bo tajisto iz njegovega trebuha iz¬
pulil«

2. Zapomni si tri vodila, ktere je sv. Volbang svojim učencom pri¬
poročal, pervič: Imej Boga pred očmi;  drugič: Boj se Boga;  tretjič:
Varuj se greha.  U tem obstoji vse, kar je k zveličanju potrebno. Poguba
ljudi iz tega izvira, ker nimajo Boga pred očmi, ker se ga ne bojijo, in se
ne varvajo greha. Ako hočeš večno zveličan biti, skleni terdno te tri zlate rav¬
nila zmirej na pameti imeti in po njih živeti. Ne žabi, da je Bog povsod
pričejoč, da vse vidi, vse sliši in vse ve. Boj se Boga — on je mogočen in
u svojih sodbah strašen. Povsod te lehko zgrabi, vsak čas te lehko kaz¬
nuje in scer na veke. Bog je tvoj sodnik, kater bo ojstro rajtengo enkrat od
tebe terjal. Njegovi jezi se ne moreš vstaviti, njegovi vsegamogočnosti ne mo¬
reš vbežati. Varovaj se greha, ker je en sam smerten greh zadosti, te več¬
no pogubiti. Misel na vselej pričejočega Boga je nar bolj močen pripomoček
se greha in večniga pogublenja ovarvati.

518

31. Oktober alj kozopersk,

H o 1 i t v a.

Dobrotlivi Bog! skazi nam skoz zasl oženje svojega zvestega služavnika
sv. Volbanga svojo ljubezen, in nam dodeli vse, kar potrebujemo svojo dušo
izveličati in tudi bližnemu u nebesa pomagati, skoz Jezusa Kristusa, Gospoda
našega. Amen.

za vse dni novembra aij Ilstopada.

L  D a li novembra alj listo pa d a.

Praznik alf svetek vsili svetnikov.

Sv. katolška cerkva nam sicer vsak dan celega leta eni-
ga alj več svetnikov u spomin, počesenje imposnemo postavi,
danes pa imamo vse izvoljene nebesčane pred očmi; zato se
denašni svetek praznik vsi h Svetnikov  imenuje.

Začel se je praznik vsili Svetih tako le. Imeli so maliko-
vavci Rimljani krasen in velik tempe!, kteriga je pred Kristu¬
sovim rojstvam Marko Agripa postavil, in so ga imenovali
Panteon, to je: tempel vsili bogov. Ko jekeršaustvo se u Ri¬
mi vselilo, so druge tempelne krivih bogov razsuli, ovi tempel

520

1. November alj listopad.

pa je papež Bonifaci IV. od cesarja Foka izprosil, in ga po
katolškem običaji u čast preciste device Marie in .svetih mu¬
cencov posvetil. Tudi je veliko svetinj svetih mucencov s spo-
dobnoj častjo u to novo posvečeno cerkvo vernim n pocešenje
shranil; za tega del so ovo cerkvo tudi cerkvo svetih muče¬
nikov imenovali. Spomin vsili mucencov so do časa papeža Gre¬
gorja IV. samo le u Kirni obhajali; alj leta 830 je ovi papež
zapovedal, naj se ta praznik ne le samo u spomin vsili mucen¬
cov, umpak vsili Svetnikov sploh po celem keršanstvi obhaja.
Od tiste dobe se tedaj ta praznik posvečuje.

Zakaj pa sveta cerkva poseben praznik vsili Svetnikov
obhaja? — Pervic zato, ker je število izvolenih silno veliko
in nam neznano. Sv. Joanez pove u skrivnem razodenji: „Jaz
sim veliko množico v i d i 1, k i j o n i k d o prešteti  ne
more.“ Pisma verjetnih zgodopiscov pervih časov ker.šanstva
nam samo mucencov, ki so za vero kerv in živlenje dali, nad
17 miljonov naštejejo. Kdo nam pa druge svetnike prešteje,
duhovskega in posvetniga stanu, ki so Bogu zvesto služili, in u
njegovi milosti umerli? Nam so po imeni znani sveti apostoli,
papeži, škofi, menihi, pušavniki, device, udovice in zakonski,
tudi veliko žtahnežev, kraljev, cesarjev, knezov in drugih ime¬
nitnih; alj verh vseh teh je še mnogo število svetnikov in svet¬
nic, kteri po imeni nam cio znani niso. Spodobi se pa, da vse
svetnike častimo, ker tudi Bog njih vse poveličuje. S vsemi
občino imamo,— in ker zavolj njih nebrojnega števila nemore-
mo vsakega posebej počastiti, naj tedaj po volji in zapovedi
svete cerkve vse skupej eden dan počastimo, in vsim u čast
poseben praznik obhajamo.

Dru gic vemo, da, vec prijatlov kdor ima, ložej in prej bo
vslišan, če jih vec alj elo vsi za njega prosijo.

Tudi sveta cerkva se danes u svoji molitvi pri sv. maši
vsim svetnikam in svetnicam u prošnjo izrocuje. Prepričani
smo, da je Bog po svojih svetnikih, dokler so še na zemlji
bili, veliko dobrot in čudežev skazal, ter na njih prošnjo mno¬
go zasluženih šib in zlegov odvernil. Da bi mi torej gotovejši
od Boga vse prijeli, cesar nam je potreba, je sveta mati cerk¬
va zapovedala, denašen dan vsim svetnikam in svetnicam u
priprošnjo se izročiti, ker nam to zavnpanje daja, da bo Bog
zavolj zasluženja toljko njegovih in naših prijatlov rajši nam
zaslužene šibe odvernil, in potrebne dobrote dodelil. —

Tretjič nas hoče katolška cerkva po besedah svetiga Ber¬
narda opomniti, da bi danes pomislili, kako so nekdaj svetniki,
bodi stanu kakoršnega kdo hoče, skoz zveličanske čednosti
svete nebesa dosegli. Mi jih zdaj izvelicane imenujemo, in

521

Praznik alj svetek vsih svetnikov.

njih zavolj njih posebnih lepih čednost u izgled imamo, naj
bi posnemali njih zveličanske čednosti. Za tega voljo se nam
danes bere svet evangeli osmih blagrov alj zveličanskih čed¬
nost, ktere nam pot kažejo, po katerem so svetniki u svet raj
prišli, kateriga tudi mi nastopiti in slediti imamo, ako hočemo
za njimi u nebesa priti.

Torej hočmo danes posebno tri reči premisliti, in si k
sercu vzeti. Pervič pomislimo srečo zveličanih u nebesih, in
pot, po kateri so hodili; poglejmo sredstva, kterih so se iz¬
voljeni poslužili, svet raj doseči. Sreča izvolenih je tako ve¬
lika, da ni mogoče jo dopovedati, ne razumili. Sv. Auguštin
od nje veli: „Mogoče jo je doseči in zadobiti, pa ni
mo go če j o p r e ceniti. Nobeno oko n i vi d il o, ne uho
slišalo, in nobeno človeško ser ce občutilo, kar je
Bog tim pripravil, ki njega ljubijo . 44  — Sreča naj
manjšega u nebesih je kam vekši, kot naj vekši sreča vsih
ljudi na zemlji. Mi imamo na sveti za srečniga, ki ni od so¬
vražnih preganjen, ni vbožen alj bolen, ni zaničvan, ampak
je u časti pri vsih, vesel in zdrav, ima blaga in vsih dobrot
obilno. Pa koljko jih je, da bi to srečo vživali? in koljkor
jih je, kako malo se smejo na njo zanesti! Kakor lepa pi-
sana kupica fčaša) jim vsa sreča lehko iz rok pade, in je
proč! Sreča izvoljenih pa je popolnoma sreča čez vse go-
ijufne pozemeljske sreče; zakaj ona jim vse želje dopolni.
Ničesar se jim ni bati, kar bi jih le koljčkaj vžalostilo: oni
imajo vse, kar jih le veseliti zamore, in česar kolj poželijo;
clo veliko več vživajo, kakor si poželijo. U sredi čistega ve¬
selja so, in tako rekoč u njem plavajo, kakor Jezus pravi,
da bo vsakega svojega zvestega služavnika poklical, rekoč:
„Pojdi u veselje svojega Gospoda ! 44  Sreča svetnikov
je gotova sreča; ni se jim bati, da bi jim jo kdo prikrajšal,
ogrenil, alj clo odvzel. Naj veča sreča je pa zato, ko ve¬
komaj terpi. Začela se je, pa končala se nikdar ne bo. Ve¬
selje vživajo, kteriga se nikolj naveličali ne bodo; zmirej bo
enako prijetno. Časti in dobrote vživajo, kterih ne bo konca
ne kraja! Oj sreča neizrečeno velika! Kako so pa svetniki
k taki sreči prišli? Ravno po tem poti, s temi sredstvami,
katere sveta mati kat. cerkva tudi nam ponuja, to je, živa
vera in svet kerst, spolnenje božjih zapoved, da se hudega
varjemo in dobro radi storimo, križe in nadloge voljno po-
terpimo. Oni so pot hodili, ktero je hodil Jezus in u svetem
evangelij nas hoditi učil, po stezi svetih čednost, katire nas
Jezus u denašnem sv. evangelii na gori uči, da nas izveličajo,

522

1. November alj listopad.

Svetniki so hodili alj pot nedolžnosti, alj pot pokore.
Stanovitno so Bogu služili, se greha bolj ko smerti bali; kteri
so pa grešili, so resnično pokoro storili. Ako jim je Bog
vbožtvo, bolezen alj kak drug zleg poslal, so vse to voljno
in poterpežlivo prenesli, samo da so voljo božjo dopolnili, in
si nebesa služili.

Iz vsega tegalehko posnememo, kaj nam je denašni praz¬
nik u serce vtisniti. Učimo se, pervič, kako zvesto in obilno
Bog svoje služavnike plačuje!. Naj manjši trohica dobrega,
ktero storimo, ni brez plačila, večniga plačila! Za kratko po-
terplenje, za malo poredno dobro delo da večno veliko veselje.
Kdo bi tako dobrotnemu Gospodu rad ne služil? Kdo bi se
branil le malo časa nckoljko poterpeti, voljno to storiti, kar
Bog vkaže in nam odloči? Kdo bi si ne prizadel s vso močjo
večno gotovo srečo izvolenib doseči, ker se že toljkanj tru¬
dimo, le malo časne sreče na zemlji vloviti? Ali nas ne bo
večna sreča priganjala in podpirala, kratek čas našega živ-
lenja za Boga, za nebesa in za večno veselje oberniti?

Učimo se drugič, da nas vsak stan lehko u nebesa pri-
pelja, iz vsakega stanu je steza u svet raj. Vsakega stanu je
svetnikov dovolj u nebesih: so cesarji in cesarice, — kralji
in kraljice, žlahni gospodi in gospe, so sveti učiteli in učenci,
sveti so vbožni in bogati, sveti vajvodi in prostaki, sveti go¬
spodarji in posli, svetniki so rokodelci vsake verste, svetniki
so kmeti, hlapci in dekle, svetniki zakonski, in samiški, sveti
vdovci in vdovice, sveti mladenči in dekliči. Veliko jih je u
ravno tem stani živelo, u kterem si ti. Oni so se izveličali,
lehko se torej tudi ti. Le na tebi leži, da tako živiš, kakor
so oni živeli, in pomočke u izveličanje tako oberneš, kakor
so jih si oni obernuli.

Tretič pomislimo tudi, da si bomo sami krivi, ako nebesa
zgubimo. Bog ne tirja od nas kaj več alj kaj težiga, kakor
nekdaj od izvoljenih. Ravno tiste pripomočke tudi imamo, koje
so oni imeli, Svetci so bili slabi ljudi, ko smo mi; so bili u
nevaršinah in u skušnjavah, kot mi ; so se imeli premagati in
strahvati, kakor mi. Alj vse so prebavili in Bogu zvesti o-
stali. Se bomo mar mi tega zbali? Kar so oni storili, hočemo
tudi mi! Kdor pa noče, si bo sani kriv svojega pogublenja.
Izgled toljkanj svetnikov tvojega stanu bo tebe na laž in u
sramoto postavil, ako se hočeš izgovarjati, da tebi tvoj stan
brani, izveličati se.

Kaj je torej storiti, da bi denašeu praznik prav obhajali
in u zveličanje svoje oberniii? — Imamo izvoljene u nebesih
po nauku sv, cerkve spodobno počastiti, in se jim kakor božjim

523

Praznik alj svetek vsili svetnikov.

prijatelam in našim priprošnikam zauplivo priporočiti. Kakor
svoje zveste služavnike jih Bog sam povikšnje in časti; torej
njih prošnja veliko pri Bogu velja. Ko so še na zemlji bili,
so veliko milosti drugim, tudi grešnikam izprosili: zakaj bi
zdaj ne zamogli, ker so pri Bogu? Dvomili, da bi svetniki za
nas in za naše molitve kaj ne vedli, je grešna zmota in kriva
vera. Sveto pismo nas zagotovi, da so oni angelam enaki, in
tako kakor angeli naše molitve pred Boga nosijo; pa se tudi
s angeli veselijo, ako vidijo, da se grešnik spreoberne in iz-
veliča. Zavolj tega se zauplivo jim priporočil]mo, da nam po
zasluženji Jezusa Kristusa milost izprosijo tako živeti, da bi
se enkrat s njimi tudi u nebesih veselili. Naj hitre j pa to do¬
sežemo, ako si prizadevamo, njih zvelicanske čednosti po¬
snemati. To jim bo nar veča čast in veselje, nam pa nar krajša
in naj slajša pot za njimi u nebesa. —

Vsak svetnik, posebno pa oni, ki so nam kerstni alj birm-
ski patroui, alj kteri so u našem stanu živeli, nam prijazno iz
nebes kličejo, kar je sv. Paul svojim ljubim Korincanom pisal,
rekoč: „Bodite moji  n as  le  d vavci!‘‘ Pridite za menoj!
Hocmo pa za njimi priti, imamo živeti, kot so oni živeli. Ži¬
veti, kakor so oni živeli, ki so zdaj u pekli, pa vendar že¬
leti, za izvolenimi u nebesa priti, bi bila zmota, bi bila ne¬
umnost. Nobeu svetnikov ni brez vere zveličan bil, pa tudi
noben samo iz gole mertve vere se zveličal. Oni so se za
nebesa truditi, siliti, vojskovati in terpeti morli; delaj, trudi,
vojskuj, premagaj se tudi ti, in terpi za nebesa; saj je sveto
nebo tega gotovo vredno. —

N a u k in po s n e m a.

1.  Razen rečeniga še pomislimo, koljko kvalo smo Bogu dolžni zato,
da nas je u svojo pravo sveto cerkvo sprejel, u kteri samo smo lehko iz-
veličani. To si nismo mi, ne naši starši zaslužili, to je le njegova milost sto¬
rila. Nobeden nekatoličan (ki naše vere ni) nam ne zamore ne eniga samega
svetnika n svoji krivi veri pokazati alj imenovati. Mi katolški kristiani pa
imamo neizreklivo število svetnikov, kterih eni so clo pri krivovercih u veliki
časti. Le u katolški cerkvi zamoreš izveličan svetnik biti. Da smo u njej ro¬
jeni, in imamo tudi tiste pripomočke, ktere so svetniki imeli, za to veliko do¬
broto ne moremo nikolj Bogu dosti hvaležni biti. Koljko taužent in taužent jih
je, ki nimajo te milosti. Za pravičnega Noeta in nja družino bila je to zares
velika milost, da jih je Bog u barki izmed toljko ljudi pred potopam ohranil.
Se veča milost pa je za nas, ktero smo mi izmed toljko narodov na zemlji

524

1. November alj listopad.

od Boga prijeli, da smo n pravo sveto katolško cerkvo sprijeti, ki je po be¬
sedah cerkvenih učenikov tudi Noetovi barki enaka, ker samo u nji smo pred
večnim pogublenjem ohranjeni. Zahvalimo Boga prav ponižno za to necenlivo
milost; prosimo pa tudi, naj one, ki so še zunaj te svete barke, k svoji veči
časti in njih dušam u izveličanje, tudi milostlivo u svojo sveto cerkvo sdruži.

2. Samo zato, ker smo po vsmilenji božjem n pravi sveti cerkvi, u kteri
so svetniki živeli, še pa nismo sveti, nam še ni zveličanje gotovo. Veliko jih
je tudi n tej sveti veri in cerkvi živelo, pa vendar so pogubleni. Hočemo iz-
veličani biti, se mormo po tajistih ravnati, ki so zdaj u nebesih, ravno ono
pot hoditi, kojo so oni hodili. Nobeden pa ni n nebesa prišel, kakor po poti
nedolžnosti alj po poti ojstre pokore. Vsak se torej sam vprašaj: Ali še
imam sveto nedolžnost? Blagor ti, ako nje še nisi zgubil! varvaj jo, kakor
svoje oko! Si pa nedolžnost že zapravil, primi se saj pokore! Svetniki so si
s tem nebesa zaslužili, da so se raj umoriti, kakor u greh zapeljati dali, da
so dobre dela in svoje dolžnosti ne za posvetno hvalo in plačilo, ampak za-
volj Boga, in za izveličanje svoje duše storili, so križe, težave in krivice ra-
dovoljno preterpeli. Hočeš se tudi enkrat s njimi veseliti, posnemaj jih tudi
zdaj. Nobeden ni izveličan, ki je u smertnem grehi umeri; hočeš u nebesa
priti, varuj se smertniga greha! Ako pa iz slabosti alj clo iz hudobije smertno
grešiš, berž ko berž pokoro stori. — To je, kar imaš boriti, ako hočeš u
pravi sveti katolški cerkvi zveličati se, kakor jih je že toliko milionov pred
nami storilo, ki so zdaj u diki nebeški. ..Prizadevajmo si priprošnje svetnikov
u posnemi njih čednosti vredni biti; zakaj, ako bomo u čednosti s njimi sdru-
ženi, bomo tudi enkrat njih tovarši, u nebeški časti s njimi sklenjeni,“ uči
sv. Teo.

3. Na denašen svet praznik krivovercom posebno merzi, ker oni od mla¬
dih nog nimajo pravega zapopadka naše svete vere. Stariši in krivi učeniki jim
pravijo, da mi katoličani svetnike kakor bogove molimo, da Kristusa zapu-
stivši Bogu čast kratimo, in se na mertve svetnike zanašamo več kakor na
Kristusa, edinega priprošnika pri Očetu, da hočemo samo po zasluženji svet¬
nikov zveličani biti, i. t. d. Take in enake laži se učijo. Da so pa te laži,
lehko dopričamo, če samo to odgovorimo, kar nas sveta mati katolška cerkva
od tega uči. „Mi ne molimo svetnikov kakor bogove, ampak jih le častimo
kot prijatele in služavnike božje, koje tudi Bog sam časti. Mi jih častimo za-
volj Boga; torej vso čast, ktero jim skažemo, po jih Bogu skažemo. Bog se
časti po njegovih svetnikih; torej se nič časti Bogu ne odvzame. Mi ne za¬
pustimo Boga, ampak po njegovih svetnikih bi radi k Bogu prišli. Mi se ne
zanašamo na mertve svetnike (na podobe), ampak na one, ki s Kristusam u
nebesih živijo. Mi ne stavimo Kristusa nazaj alj u stran, ter dobro vemo, da
je on za nas umeri, le on nas izveličal. Ne po zasluženji svetnikov, ampak
po zasluženji Jezusa Kristusa želimo in upamo zveličani biti, kakor sveta
mati katolška cerkva moli, in nas moliti uči. Svetnike mi le zato na pomoč
kličemo, da bi oni naše prošnje podpirali, in nam po zasluženji Kristusa

525

Spomin vernih duš u vicah.

sprosili, Cesar nam je potreba. Naši katekizmi in očitni nauki očividno spri-
Cujejo, da je to vselej katolški nauk bil in še bo. Gorje mu, kdor to drugači
uči in terdi! gorje pa tudi jim, ki takim lažnivcam več verujejo, ko sveti
materi katolški cerkvi, katero Jezus u edinosti svetiga Duha uči, in zmot varje!

IH o 1 i t v a.

Vsegamogočni večni Bog! ki si nam dodelil zasl učenje vsili svetnikov
ob ednem godovnu častiti; dodeli nam tudi, te prosimo, skoz veliko število
priprošnikov obilnost svojega usmilenja; po Gospodu našem Jezusu Kristusu.
Amen.

U nekdajni Emoni, sedajni I.jablani so perve čase kristianstva škofi ker-
šansko vero učili in prelili za njo svojo kerv: sv. Makšim, u Bribiru s kam-
njem podsut, leta 254; sv. Flori, je umeri leta 397, in izveličan Genadi, ki
je umeri u letu 503. Njih imena so zapisane u bukvah živlenja, in njih spo¬
min naj se danes hvaležno ponovi.

Po večernicah se začno molitve in obhajila za mertve. Mertvaški voder
se u sredo cerkve postavi, vernim u spomin, da so naši rajni na ravno takem
vodru ležali. Merlak (mertvaški pert) se pogerne u znamnje žalosti in po¬
kore za rajnimi, kojim u spomin se mertvaška glava na voder položi. Raz¬
pelo alj božja rnartra se postavi na voder pokojnih, ki so u Križanega ver-
vali in zaupali, in zdaj pod križem tudi u Gospodu počivajo, ki jih bo enkrat
sopet obudil. Sveče krog vodra gorijo u znamnje, da duše pokojnih unkraj
groba živijo in nas še goreče ljubijo. Glasni zvonovi nas kličejo rajnih pom¬
niti, za nje moliti in dobre dela opravljati. Obišejo se grobi pokojnih, pokro¬
pijo in pokadijo, naj bi jih duše očišene madežev vsih pred božjim obličjem
nebeško veselje uživale. Tudi grobe u nekih krajih lepo okinčijo in na večer
s svečkami osvetlijo, da je veselje gledati veliko tisuč lučic goreti; alj veliko
boljše je za rajne moliti in na srečno smert misliti.

II. Dan novembra alj listopada.

Spomin vernih duš u vicah.

Včeraj smo gledali u duhu široko odperte svete nebesa,
in vidili vse ljube izvolene u veselem svetem raji, ki nam
braterno velijo, jih zauplivo na pomoč klicati, in njih čednosti
posnemaje za njimi hoditi. Danes pa nam mati katolška cerkva
drugi kraj pokaže, namreč vice,  u katerih se one duše znaj¬
dejo, ki so scer za svet raj odločene, pa še ne dovolj oči-

526 2 .  November alj listopad.

šene. Duše iz vic nas pa danes glasno u pomoč kličejo, naj
bi jim po naši moči pomogli iz terpleuja u nebeško veselje.

Da bomo pa to ložej razumili, kar nas sveta vera od
krajev, kamor bojo duše po smerli obsojene, uči, je treba
pomisliti, da so tri ji kraji, u kojih edniga dušo po smerti te¬
lesa Bog obsodi. Veliko jih je, ki u enem alj u več smertnih
grehih umerjejo; oni so brez vsega vsmilenja večno pogubleui,
in pridejo u pekel Drugi umerjejo popolnoma u milosti boži,
vsili grehov čisti, ker niso alj nikelj grešili, alj se zadosti
pokorili, in tudi za svoje grehe popolnoma že zadostili; oni
pridejo brez pomude u nebesa. Zaduič jih je pa tudi dokaj,
ki so scer u milosti božji umerli, pa niso za svoje grehe za¬
dosti storili. Tem so nebesa tudi gotove, pa precej ne pri¬
dejo tje, ampak morjo tako dolgo u vicah terpeti, dokler za¬
dosti za svoje grehe ne storijo. Sveta vera nas uči, da kedar
nam bodo grehi odpušeni, nam ne bodo vsakokrat tudi vse
kazni alj štrafinge greha odpušene. Večna štrafinga, katero
mi skoz smerten greh zaslužimo, nam bo u dobro storjeni spo¬
vedi, alj če prilike ni, se spovedati, skoz popolnoma greveugo
odpušena; alj verh večniga terpleuja imamo za naše grehe še
tudi časno terpeti, kakor nas katekizm in tudi sveto pismo
prepriča. Verh smertnih grehov storimo tudi male odpustlive
grehe, kteri nam bodo tudi pri sv. spovedi odpušeni; alj njih
časne štrafinge nam pa ostanejo. Kdor si u svojem živlenju

527

Spomin vernih duš u vicah.

ne prizadeva odpušanje časnih štrafing alj skoz radovoljno
pokoro, alj druge dobre dela, skoz odpustke alj voljno pre¬
našanje križev in težav zadobili: tako nja duša ne more precej
po smerti u nebesa, ampak pride na poseben kraj, kder mora
se tako dolgo u terplenju čistiti, da bo popolnoma čista. Te
kraj očiševanja imenujemo vice. To resnico nas uči naša
sveta vera.

Drugič nas pa tudi uči, da verni na zemlji imamo s
dušam u vicah občestvo alj zavezo, ter mi jim lehko iz
vic pomagamo, posebno skoz daritvo svete maše, pa tudi
skoz molitvo, milošino, post in druge dobre dela, pa tudi skoz
odpustke. — Po tem razdelku vere nas'uči sv. cerkva, da
izvoljeni u nebesih, verni na zemlji in duše u vicah imamo
med seboj občestvo. Izvoleni se zovejo vesela cerkva, mi
verni vojskovavna bojna, in duše u vicah pa terpivna cerkva.
Izvoljeni prosijo, kakor smo bili včeraj podučeni, za nas, mi
jih pa častimo in na pomoč kličemo. Za duše u vicah pa mi
s svetuikami prosimo, in izročujemo za nje dobre dela Bogu,
one pa za nas že tudi zdaj prosijo, in bodo prosile, kedar u
izveličanje doidejo. Za tegadel so verni na zemlji že od nekdaj
za verne duše u vicah prosili in darovali. Svet cerkveni u-
čitel Krizostom in sv. Auguštin nam spričo jela, da navada,
za verne rajne moliti, je že ob časi apostolov bila. Sv. Kri¬
zostom namrečpravi: „Ni ne zastonj o d apostole v za¬
pove d a n o, da t e č a s, ko se svete skrivnosti oprav-
1 j a j o, tudi rajnih pomnimo/'  — Sv. Auguštin pa veli:
„Ni dvomiti, da rajnim molitva svete cerkve, da-
ritva sv. maše in milo šine, ki se za nje darujejo,
u pomoč pridejo; zakaj to je nam po očetih  (jipo-
stolih) izročeno, in vsa cerkva se tega derži, da
se za tiste, ki so telo in k er v Jezusa Kristusa
zavživaje umerli, moli, in naročuje, za nje da¬
rovati in mašvati.“  Tudi iz bukev Makabejcev vemo, da
so že u starem zakonu za rajne molili in darovali. Dasiravno
se za verne duše u vicah vsak dan pri sv. maši, in drugač
med vernimi veliko moli 5  vendar je sv. cerkva denašni dan
posebno k temu odločila, da sleherni in vsi verni skupej raj¬
nih mertvih pomnimo, in združeno svoje molitve in daritve s
večoj pobožnostjoj odbavlamo. Veliko jih morde je med njimi
tam, kterih lehko nikdo ne pomne, ker nimajo znancov in
prijatlov, alj ni njih smert še morebiti znana, alj pa so cIo
od vsili pozableni. Iz tega uzroka spozna cerkva korist, da
se danes za rajne mertve skupej moli, daruje in mašuje; kar
nam že pamet sama veleva.

528

2* November alj listopad.

Pa tud sveto pismo nas k temu nagovarja, rekoč: »Do¬
bra in sveta misel je, za rajne moliti, da bodo od
grehov in madežev oči šeni/  Sveta misel je zato, ker
je delo keršanske ljubezni do Boga in bližnega. Do Boga,
ker ta, ki Boga ljubi, tudi tiste ljubi, kteri so u ljubezni pri
Bogu, in ki tudi Boga ljubijo. Gotovo pa je, da duše u vicah
Boga ljubijo, in tudi Bog jih ljubi, akoravno jim da terpeti.
— Do bližniga pa zato, ker duše u vicah so morebiti ravno
duše naših zuancov, naše žlahte in naših dobrotnikov; in če
tudi to ne, so saj vendar duše naših bližnih. Ljubezen do
bližnega pa terja, da to drugim storimo, kar tudi mi od njih
želimo. Kaj bi si pa mi želeli, ko bi mi tamkje bili? Tako
hiti njim u pomoč, ako imaš kaj keršanske ljubezni u sebi!
Ne tolaži, ne moti se s tem, da njih terplenje je morebit le
malo, — alj da ni toljko na tem ležeče, če se berš alj kesnej
rešijo.

Sv. Auguštin veli: »Ogenj, ki očišuje, je hujši
in strašnejši, kakor vse hudo, kar se na sveti
skusiti alj misliti da;“  in sv. Gregor spričuje: »Ogenj
u vic. ah, akoravno večno ne terpi, j e vendar hujši
od vsili muk na tem svetu/  Drugi cerkveni učiteli tudi
terdijo, da muke duš u vicah se od ognja pekla le toljko raz¬
ločijo, da u vicah le časno, u peklu pa večno terpi. Kako
dolgo in koljko je terplenje u vicah, nam ni znano. Po tem,
kakor je kdo veliko in težko se pregrešil, po taki meri, in
tako dolgo je tudi duše terplenje. Naj hujši terplenje ujihuo
pa je ločitva od Boga. Za koljkor rajši bi Boga že gledali
in vživali, za toljko hujša je ločitva. Gotovo je, da to in
drugo terplenje s naj večoj poterpežlivosijo in vdanostjo u
božjo voljo prenašajo, ter še celo božjo pravičnost zavolj
tega hvalijo, če lih je njih terplenje britko. Nemorejo si duše
same pomagati, ne terplenja si polajšati alj skrajšati, ker so
že na božji pravici, in nimajo časa zaslužeuja več. Kaj je
torej bolj spodobnega, kakor da jim mi na pomoč pridemo, iu
jim dobrotno roko podamo? Lehko mi to storimo, in ljubezen
do bližnega nas k temu priganja. To je tedaj sveta misel,
sveto delo.

Da ni le samo sveto, tudi dobro delo je. Pomoč, katero
ti vbogim dušam u vicah pokloniš, ne hasne samo njim, hasne
tudi tebi. Ti nič za to ne zgubiš, ako molitvo in dobre dela
za nje daruješ, ampak si na dobičku; zakaj Bog ne bo tvoje
ljubezni brez plačila pustil. On je vsmilen do tistih, ki so
tudi vsmileni do bližnih. Ali morde misliš, da duše, kterim
si pomagal, da so prej pred božje obličje prišle, bodo na tebe

529

Spomin vernih duš u vicah.

pozabile, alj da ne bodo ti hvaležne zato? Gotovo veruj, da
bodo one tvoji najboljši prijatli in priprošniki pri Bogu. Sveto
pismo pravi: ,,Miiošina nas grehov očisti, namvsmi-
lenje prinese, pa tudi ne pripusti, da bi u temo
prišli.' 1  Kar za bogoljubne duše u vicah storiš, je milošina,
je delo ljubezni in vsmilenja. To pa tebi pomaga, da bo Bog
tudi do tebe vsmilen, in boš posebno milost dosegel, skoz
pravo pokoro odpušanje grehov zadobiti, in se večnih temnic
oteti. Bi pa tudi ti kedaj u vice prišel, bodo rešene duše za
tebe goreče in zvesto prosile, da boš kmaio rešen. Pomisli
tedaj svoj lasten dobiček, ki ti ga vsmilenje do vernih duš u
vicah prinese, in stori terden sklep, dokler boš živ, jim po
tvoji moči pomagati. Ako si pa ti nevsmilen, alj pozabliv do
njih, bo tudi sodnik tebi nevsmilen in ojster: zakaj on sam
pravi: ,,S kakoršno mero bote vi merili, s tako se
vam bo vračvalo/  In sv. Auguštin veleva: „Molite za
rajne,dabodotudi oni zavas p rosili,kedar pride¬
jo u veselje. Oni čakajo na nas, da bi od nas pomoč
z a d o b i 1 i. O n i k 1 i č e j o vsak  dan  iz  t e r p 1 e u j a k nam/
Oalej pravi: „Moj človek! ako hočeš, da bi Bog tebi
vsmilen bil, v s mili se tudi ti blizu ega u vicah; za¬
kaj po ravno ti meri se bo on tebe vsmilil, kakor
se  t i b I i ž n e g a v s m i 1 i š. M o I i t o r e j v e d n o z a n j a!“ In
spet drugobart veli: „lz med naj svetejših šeg alj o-
pravil je ta, da človek daruje za rajne, za nje
moli in vbogaime daje/  Tako govorijo tudi drugi sveti
očaki. Tolažlivo in u poterdenje tega, kar smo slišali, je to,
kar Rihard od svetiga Viktorja piše: „Iz vic rešene duše
prosijo u nebesih neprenehoma za one, po katerih
so bile rešene: in Gospod Bog jim ničesar ne od¬

reče.

Nauk i n p osne m u.

I. U vicah ne terpijo samo tisti, ki za svoje velike odpušene grehe niso
tukaj zadosti časno terpeli, ampak tudi tisti, ki so u malih, odpustlivih grehih
umerli. Svet raj jim je tako dolgo zepert, dokler tudi za svoje male grehe
strašnih štrafing ne prestojijo; zakaj nič o m a d e ž v a n e g a ne more u ne¬
besa. Pomisli torej, kako Bog tudi male grehe kaznuje, celo nad svojimi
prijatelaini; zakaj duše u vicah so sicer prijatlice božje, alj vendar jih Bog
ne pusti k sebi, dokler do zadne pičice se ne očistijo. Kako slepi in nespa¬
metni so torej oni, ki za male pregreške malo alj clo nič ne marajo. Naj bi

II. Del. 34

530 2. November alj listopad.

mali grehi ne bili pred Bogam tudi veliko žalenje iu gnusoba, bi on tako
ojstro jih ne pokoril. Sv. Salvian veli: ,,Beremo u postavi, da oni, ki se le
kaj malega čez božjo postavo pregreše, bodo vendar tudi silno ojstro kaznjeni;
naj bi mi spoznali, da pred Bogam ni nič malega, ker ono, kar mi za malo
cenimo, je pred Bogam kakor žalenje božje veliko.^ Torej se je tudi malih
pregreškov skerbno varvati. „Vsak bi naj rajši umeri, in vse hudo prestal,
pravi cerkven učitelj, poprej ko da bi smerten, alj le odpustliv greh storili

2. Skerbeti je torej tudi potreba, se grehov na tern svetu bolj spokoriti,
več zadosti storiti in terpeti, da u vicah ne bo toljko in tako dolgo našo terp-
lenje. Neki za vice malo marajo, se jih malo alj clo nič ne boje, in tudi za
zadostenje ne skerbijo, rekoč: da le pogublen ne bom, in da le u vice pridem,
je dobro. Drugi se zanašajo na svoje znance in žlahto, da bodo za nje mo¬
lili, vbogaime dajali in mašvati dali, kakor jim u poslednem sporočilu (te¬
stamenti) naročiti hočejo; alj da bo bratovšina, u katero so zapisani, njih že
lehko iz vic rešila. Pervi naj pomislijo, da lehko iz malih u velike grehe pa¬
dejo, ker je pogosto storjen mali greh že sam na sebi veliki greh, gnusoba
pred Bogam, ki jih lehko u pogublenje potegne. Onim, ki se na molitve, do¬
bre dela in na rešenje po drugih zanašajo, pa Tomaž Kempčan lepo pove,
rekoč: „Ne zanašaj se preveč na prijatele in znance, in ne odlagaj pokoro na
večnost; zakaj prej bojo na tebe pozabit, kakor se tebi zdi. Boljši je, da si
zveličanje sam poprej oskerbiš, in lastne dobre dela naprej u večnost pošleš
in seboj neseš, kakor pa, da bi se na pomoč drugih po smerti zanašal. Če
zdaj sam za sebe nisi skerben, kdo hoče za tebe u prihodno skerbeti V (  Ravno
tako svetuje sv. Gregor, ki veli: ..Bolj gotovo je, da človek u živlenji to
stori in oskerbi, kar bi želje!, da bi se po njegovej smerti za njim opravljalo.^

M o 1 I t v a.

•

O Bog, stvarnik in odrešenik vsili vernih! dodeli dušam svojih služav-
nikov in služavnic odpušanje vsih grehov, da odpušanje, kteriga so vselej
željeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. — Dodeli vsim našim bratom,
žlaliti in dobrotnikom, kteri so se iz tega sveta ločili, po prošnjah Marie
vselej device, in vsih svojih svetnikov priti u družbo večniga izveličanja in u
svetlobo večne luči; skoz Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki živi in kra¬
ljuje vekomaj. Amen.

U Terstu se obhaja danes god sv. Justa,  mučenika, ki je pod po¬
glavarjem Munaciom leta 303 za sveto vero častito smert storil, in je patron
glavne Teržaške cerkve.

Sv. Malahia, škof.

531

Uh  Dan novembra alj Iistopada*

Sveta Malahia, škof.

Sv. Malahia je bil. kakor uaja sv. Bernard sani od njega
popisuje, na Irskem bogatih in plemenitih starišev sin. Od
malih nog je rad tiho u samoti živel,  kder je molil in lepo
Bogu služil. Za svoje mlade leta je bil silno razumen, tako
da je u šoli vse tovarše prekosil, pa tudi naj pobožnejši, naj
pametnejši je bil. Ko je odrasti], se je podal k nekimu prav
bogaboječnim pušavniku, ki ga je podučil, Bogu prav služiti,
in za zveličanje duše oskerbeti. Celzus, višiškol' gajemašnika
posvetil, in mu izročil predigvati, bolnike obiskovati, in ne¬
vedne učiti. Vse to je s naj večo gorečnostjo opravljal, pa
tudi veliko duš na pot izveličanja spravil. Njegova sestra, ki
je za drugo prav pobožna duša bila, ga je za zijaka imela,
da on tako skerbno vbožne bolnike objiskuje, k pogrebu spremlja
in pokopava. Alj po smerti se mu prikaže in mu naznani, da
zavolj tega mora veliko u vicah terpeti, ter ga za pomoč prosi.
On sveto mašo za njo opravi, in jo tako iz vic reši. — •

Nekaj časa potem je postavil samostan u Benkori, kamor
se je s pnladimi duhovnimi, koje si je sam izvolil in izvučil,
podal. Zivlenje tih svetih možev je bilo u celem kraji slo¬
veče in izgled svetiga živlenja; njih delavnost in svete opra¬
vila, posebno ojstre pridige so veliko veliko duš izveličale.

Med tem umerje Konertenski škof. Ljudstvo s enim gla-
sam prosi Malahia za svojga novega škofa, in Celzus, viši-
škof mu zapove, naj po želji ljudstva škofijo nastopi. Viši stan
in viši čast mu je pa tudi viši skerbi in dela naložila, ldire
je svet mož s toljkim trudam dopolnil, da se ne da dopove¬
dali. Hodil je po svoji škofiji od mesta do mesta, od fare do
fare, obiskaje svoje drage ovčice, ktere je povsodi dalej časa
učil, opomniva! in svaril, potem pa se nazaj u svoj samostan
podal. K e dar so slej neverniki deželo napadli, in tudi ško-
fisko mesto vpepelili, je moral s  svojimi mašniki bejžati. Iskal
je strehe pri Kormaku, kraijiču u Mumouii, malem delu Ir¬
skega, ki ga je tudi veselo .'■•prijel, in mu k večimu veselju
ondi nov samostan postavil. Ni dolgo u tem samostani ostal,
ker je Celzus, višiškol’umeri, in pred smertjoj sporočil, da
ima Malahia njegov naslednik biti. Duhovsinaiu prosto ljudstvo
je bilo tega veselo; alj plemenitaši so hoteli višiškofijstvo u
svoji rodbini obderžati, in izmed nje višiškofa zvoliti* Dva
izmed njih sta se po sili na viši škofovski prestol vrinila, in

34  *

532

3. November alj listopad.

veliko časa, truda in poterplenja je minulo, poprej ko je Ma¬
lahia svojo pravico zderžil, in na visi škofov sedež prišel,
kar je žlalmeže in mogočne nekatere silno peklo, ter so sve-
timu možu za to kar bilo mogoče, naganjali. Umišlavali so si
mnogo hudo, so svetiga nadškofa obrekovali in černili. Enkrat
je več najetih tolovajev na svetiga moža u neki šumi čakalo;
alj nagloma se pooblači, grom tresi, in štiri izmed njih po¬
bije. Nekiinu drugemu, ki je svetiga moža u tovaršiji zasra¬
moval, se naglo usta spišijo in zatečejo, živemu červi ustnice
in jezik odjedd, in ko mu jezik odpade, je u strašnih bole¬
činah skoučal. Neko ženstvo se je prederznilo, sv. Malahia
očitno u cerkvi hinavca (svetohlinca), tatu škofove kape in
školijstva, golobučnika i. t. d. zmerjati. Malahia je tiho po-
terpel; alj hudobno ženstvo se je nagloma zveruilo, in se po
tleh strašno premetavalo, dokler ga ni konc bilo, ter je vpilo:
„Malahia me davi, Malahia me bo zaduši!/' — Tako je Bog
njega očitne sovražnike tudi očitno kaznoval.

Pa tudi var val je Bog svojga zvestiga služavnika. Naj
imenitnej onih velikažev, ki so ga čerteli, je s tovaršmi za¬
prisegel, da hoče svetiga moža ob živlenje spraviti. Prav po
lesičje se na videz s Malahiom poprijazni, in ga k sebi pova¬
biti da. To se je po končanem opravilu u cerkvi zgodilo, in
mašniki, ki so ovo povabilo slišali, so rekli, da se škofu ne
spodobi na besedo eniga tretiga iti: gospodu se spodobi, da
sam povabi. Višiškof jim na to odgovori: „Bratji moji!
najte mi svojega mojstra nasledvati! Zastonj bi
se kristian imenoval, a ko bi Kristusa ne posne¬
mal. Morde ravno s tim, da se ponižam, omehčam
s o vražnika.“

Serčno je k njemu šel, ki ga je povabiti dal. Tam najde
pa veliko trumo orožjenih, ki so se, svetiga moža ogleduje,
toljko splašili, da se kar eden ni upal zmeziti. Poglavar hu-
dodelcov se je skesal, padel na svoje kolena pred nja, in
roke povzdigvaje odpušauja prosil; pa tudi odsihmal vso spo¬
štovanje mu skazal. — Ti in drugi taki izgledi božje brambe
so svetimu Malahiu vse odstranili, kar bi ga bilo u svetih o-
pravilih zaderževalo. Več let potem je šel u Rim, svetiga
očeta prosit, naj bi ga težavnega višipastirstva oslobodil, da
bi še ostal čas svojega živlenja u samostanu svetiga Ber¬
narda, s katerim se je na poti soznanil, preživel. Papež niso
njegovo prošnjo vslišali, ampak so si svojo papeževo kapo
iz glave izsneli, in jo na glavo svetiga Malahia postavli, svoj
lasten mašni plajš s tem, kar še več k temu sliši, podarili, mu

Sv. Malalua, škof. 533

dali pismo papežovega pooblastenca alj poslanca, in ga tako
domu na irsko odpravili.

Doma si zdaj svet mož še več prizadeva in trudi, duše
izveličati. Njegove besede in dela je Bog s velikimi in mno¬
gimi čudeži (»blagoslovil in poterdii. SV. Bernard nam jih ve¬
liko popiše, pa pristavi tudi to: „N a j veči izmed čude¬
žev je svet mož sam, zavoljo posebnih čednosti
in lepe šege prav po apostolsko živeti/ 4  Odperviga
dne svojga duhovskega stanu ni imel ničesar svojga, še hiše
ne. Nikolj se ni iz njega ust kaka nepotrebna prazna, še
manj pa kakova grešna beseda slišala. Vse pota je pešec
prehodil; nikolj si ni posebne jedi alj postrežbe dovolil. Za
vbožce je milošino sam poberal, in bolnikam s ljubeznjo stre¬
gel. Nikdo ni šel nepotolažen od njega. Grešnikam je iz per-
viga rahlo in milo prigovarjal, jim zaupanje obuditi, da bi se
ne splašili; ako pa s lepim ni nič opravil, jim je žugal s ojstro
pravico božjo, jim svet strah obuditi, in jih k pokori ganiti.
Mnogim je poprotil, kaj jih čaka, ako se ne bodo spokorili;
in njegovo besedo je Bog poterdii in izpolnil. Tako je ne-
kimu nečistniku prigovarjal, da naj svojo nesramno tovaršico
odpravi. Gerdež pa se je zaklel, da za njegove besede ne
mara, in tega nikdar ne stori. To je svetiga moža Malahia
toljko zabolelo, daje  rekel: „N a j te pa B o g zoper tv oj o
v o 1 j o od tv oj e m a v h e o d t e r g a, k e r j o s a in od se¬
be ne zapustiš/ 4  »Se tisto uro je bi! nesrečen terdovraten
nečistnež ravno u grehi zapopaden šiloma umorjen.

Veliko drugega hočemo pustiti, le samo od njegove svete
smerti nekaj povedati. V drugič se u Ilirn na pot poda, ker
je imel s papežem neke opravke poravnati. Gredoč se spet
u samostani pri sv. Bernardi oglasi. Tamkaj zboli, in potem,
ko svete zakramente, kakor je sam želje!, s največo pobož¬
nostjo prejme, vse skupej, kakor so ga prosili, blagoslovi,
in tako mirno in sladko umerje, kakor bi zaspal.

Na uk in p o sne m a.

1. Sv. Malahia je s usmilenjem božjim grešnikam serce budil in jib
tolažil, da bi zaupali; pa je tudi terdovratne s božjo pravico iz spanja tresil,
'n k pokori opomina!. Neki kristiani pa samo na božjo milost mislijo, si s
njoj vest gladijo in zaziblejo, pokoro odlagajo, ter velijo: Bogje usmilen; mi
grehe rad odpusti, in me ne bo pogubil. On me še zna na zadno uro izveličati;
kaj bi že zdaj na pokoro mislil; je še dovolj časa za to. — Drugi pa samo

534

3. November alj listopad.

na ojstro pravico božjo mislijo, se splašijo, in clo obupajo. Kar se pervi
preveč zanašajo, toljko se drugi preveč bojijo, in premalo zaupajo. Nobeno ni
prav. Sv. Razili pravi: „Sveto pismo skorej posvod usmilenje s pravicoj božjo
druži. Bog je vsmilen, pa tudi pravičen; zato nima človek tega nikelj vsak¬
sebi ločiti. 44  Usmilenje naj nam obudi zaupnost, pravica božja pa sveti strah.
Sv. Auguštin pravi: ,,1 juhi Boga, ki jo dobrotliv; boj se Boga, kije  pravi¬
čen. 44  Strah in ljubezen, zaupanje in strah morjo sedinjeni hiti. Kako se to
zgodi, nas sv. Cesari tako uči: ..Grešnik naj se pravice boji, ker vsmilenja
želi; vsmilcnje pa naj tako upa, da se tudi zravno pravice boji. 1 "' Naj lepši pa
nam sv. Gregor svetuje, kar bi si naj prav k sercu vzeli: „Pred greham se
človek boj pravice, po grebi pa zaupaj na vsmilen je božje. 41 ' To sc tako za-
stopi: Kedar nas kaj u greli vabi. spomnimo se. da je Bog pravičen, in se
bomo zbali grešiti. Se je pa greh že zgodilzmislimo na vsinilenje božje, in
bomo odpušanje zaupaje k pokori obndeni. Sramožliva Suzana je rekla, kedar
je bila a  greh nagovarjana: „Ako bi jaz to storila, mi je smert gotova; to
je, bom pogublena. S tem si je strah pred greham napravila, in se grehu o-
branila. Kain je po storjenem bratomorstvi samo božjo pravico pred seboj
imel, in je obupal: ,-Moj greli je*previliki, da bi mi ga Bog odpustil, 44  je
djal. Judež je, kakor sv. Krizostom pravi, pred greham samo mislil, kako
vsmilen in dober je Jezus, da mn bo potem lehko greh odpustil; zato je tako
brezskerbno pa grozno grešil. Po grehu pa je svojo veliko hudobijo si še
hujši in večo mislil, in zavoljo tega obupal. Vbogaj torej svetiga Gregoria, in
spomni se pred greham ojstre pravice, da se lehko greha ovarješ, po grehu
pa na vsinilenje božje, da ne obupaš.

Z  Kar je sv. Malahia razujzdanemu nečistnežn, ki ni za opomin maral,
poprotil, se je gotovo dopolnilo. Vidiš tedaj, da žuganje duhovnih, pridgarjev,
spovednikov in učenikov ni prazno. Varuj se, da ne boš u svojo škodo sku¬
šal, kar morebiti verjeti nočeš. Spovednik, pridgar, tvoji učeniki, tvoja vest so
te že toljkokrat opominvali, to in uno. priliko greha zapustiti’, tega in unega
človeka se otresti in ogibati, u to aij uno hišo ne več hoditi, te in one navade
se šiloma odvaditi i. t. d., če ne, bo te Bog vdaril, da boš nagloma smert storil
in pognbleu boš. Ti se morebiti vsemu temu smejiš; alj varuj se! Se je tisti
pravični Bog, kije  žuganje sv. Malahia izpolnil nad nečistnežem; on lehko
nad teboj tudi to izpolni, kar ti je po tvojemu spovedniku, po tvoji vesti že
naprotil. Boga samega zaničuješ, ako zaničuješ opomine dušnega pastirja, pa¬
metnih ljudi in svoje vesti. Te še ddsihmal ni božja šiba zadela, za toljko
ojstrejši jo boš čutil, ako poboljšanje odlagaš, in greh na grehe kladaš; in
če ti Bog tudi tukaj prizanese, ,pa ti tam gotovo ne bo. Sv. Bernard pravi:
„I)alej ko ga Bog na poboljšanje čaka, hujše vdari, kedar začne kaznovati. 44
In sv. Auguštin veli: ,,Tako vsmilen in prizanesliv ko je Bog u tem živlenji,
za toljko hujši in ojstrejši ho tamkaj tepel. 44

3. Si  si zapomnil, kako seje  Bog za svojega služavnika svetiga Ma¬
lahia poskusil, in njegove sovražnike in zaničvavce v,žugal m strašno kazno-

535

Sv. Karol Boromej, višiškof in kardinal.

val ? Naj bi se take reči dan denašni tem zgodile, ki mašnike tako gerdo ob¬
rekujejo, krivo dolžijo, certijo in jim naganjajo, pač bi eden za drugim tudi
odreveneli. Pa kar Bog še ni kaznil, še tudi ni pozabil; torej se imajo taki
božje jeze, ako ne tukaj, gotovo tamkaj bati. Varuj se nespodobno čez du¬
hovne ziniti, naj si bo ravno res, kar veš alj slišiš. Bog si je sodbo duhov¬
nih sam prideržal; nikdo jih ne sme soditi; tudi ti ne. Pomni si besede sv
Krizostoma: „Mašnild so namestniki Kristusa. Kdor mašnika poštuje, poštuje
Kristusa; kdor mašniku nečast čini, jo čini Kristusu, Gospodu, čegar na¬
mestnik je, K

IH o 1 i t v a.

Daj nam, o Bog! po zasluženju in priprošni svojega zvestiga siužav-
nika sv. Malahia, škofa, za ('zveličanje svoje pridno skerbeti, pa tudi drugim
s besedo in s djanjem srečno u nebesa pomagati, skoz Jezusa Kristusa, Go¬
spoda našega. Amen.

IV. Dan novembra alj listo pada.

Sveti Karol Boromej. višiškof in kardinal.

Med naj slavni.se svetnike, ki so n Iti. stoletji sveto cerk-
vo kinčili, se šteje sv. Karl (Dragotin) Boromej. kije  bil
leta 1538 na gradi Arona, kakih 40 nr od Milana rojen. Nje¬
gov oce, knez Gilbert, iti njegova mati Margarita sta bila
silno bogatega in plemenitega stanu, pa tudi zavolj posebne Iju-
domilosti, pobožnosti in drugih čednost sta slovela. Kedar se
njima sinko Karl narodi!, se je s vitel žar nad gradom cele
dve uri svetil, u znanmje, da je ta novorojeno dete u posebno
luc in čast, svete katolške cerkve namenjeno; kar se je tudi
izveršilo. Že u otročjih letih je Karol posebno veselje do du-
hovskih opravil imel, ter je vse tako doma poskušal, kakor
je u cerkvi vidil in slišal. Kot šolar je vsim tovaršem bil živ
izgled čednosti. Posebno skerb mu je bila, angelsko čistost
obraniti. Nikdo ni kaj nespodobnega iz njegovih ust slišal; ako
je pa on cul kteriga nesramno gucati, je berš tovaršijo skrj-
vej zapustil. S hudobnimi nesramnimi in lenimi mladeiici se ni
hotel pečati. Izšolan mladenc je k veselju starišev u dubov-
šino stopil. Ko je pa krnalo potem njegov brat umeri, je žlahta
Karlna silila, naj bi se oženil, da bi rod ohranil; alj on je
svoji obljubi, u duhovskem in deviškem stanu Bogu služiti,
zvest ostal. Kedar je njegov stric u leti 1559 za rimskega
papeža po imeni Pii TV. izvoljen bil, je Karola k sebi u Rim

536

4. November alj listopad.


poklical, mu podeli! naslov kardinala in ga poznej višiškofa
u Milanu postavil. Bil je posebni podpornik Tridentinskega
sbora, in je pervi škofov postave, na sbori sklenjene, u svoji
škofiji upeljal. Odbra! si je zato posebno pobožne duhovnike
za svoje korarje, naj bi mu bili skerbni pomagavci u Gospo¬
dovem vinogradu. On sam je bil vsim duhovnikom živ izgled
svetiga živlenja, ter je rekel: „A ij nočem biti k ardinal
in v i š i š k o f; a 1 j si hočem za čednosti s k e r b e t i,
ki se m i k o t takemu  s p o d o b ij  o.“ Bog mu je pa tudi želje
in trud blagoslovil, da je bil posodva samih čednost.

Da bi slabo učene kristiane bolj vnel, veliko spačenih
šeg in zmot iz svoje škofije odpravil, je poklical večkrat du¬
hovne u posvetvanje skupej, in jim prijazno pa resnobno na¬
ročal, naj bodo skerbni pastirji in učeniki. Kakor u besedi,
je bil tudi u djanju popolnoma cerkven oče. Kar je gleštal pre¬
moženja, vse je obernil u božjo čast in izveličanje svoje ljub-
Iene čede; nihčer od žlahte se ni smel zanašati, za njim kaj
poerbati. Skorej ni za popisati, koljko je on farnih cerkev u
svoji škofiji in drugot iz novega postavil, starih popravil in s
vsim preskerbel. Nad vratmi vsake cerkve je dal podobo pre-
čiste Device, matere božje postaviti, naj bi verni jo obilnej
častili, in vsi spoznali, da je ona vrate nebeške vsim, ki ho-

537

Šv. Karol Boromej, višiškof in kardinal.

čejo do Jezusa u nebesa priti. Veliko samostanov je posta¬
vil za možki in ženski spol, kakor tabre katolške cerkve.
Koljko je tudi bolnišnic za vboge, za popotne, za zapušen-
ce oskerbniša; za zapeljane ženske, ktere so hotle spet,
kot sgrevane sestre Magdalene, se spokoriti, je oskerbel
nalaš hiše, kde so bile na duši in telesu u zavetji. Ravno
tako je več seminištev (duhovšnic) postavil pobožne fante
za dukovski stan podrediti, da bi slej pobožno duliovšino za
fare imel. U svoji škofovi hiši je posebej mlade duhovnike
u svojo pomoč za pridgovanje in druge duhovske opravila
sam učil. Duhovnim Jezusove družbe (Jezuitam), je umesti
Milan veliko sbornico in lepo cerkvo oskerbel, da so u nji
za vbožne študente alj dijake duhovsko in telesno skerbeli.
To vse je iz svojega premoženja zgotovil. Čudno se je to¬
rej ljudem zdelo, kje neki toljko vzeme, vse to izbavitf, ker
so vedli, da je tudi stranske dohodke , ki mu jih je papež
dal, drugim šhofam u prid prepustil, in le samo dohodke svo¬
je škofije za se obderžal. Za toljko vec je čudno bilo, da
je verh toljko unajnih polroškov tudi vbožne obilno podpirati
gleštal. Njegova škofova hiša je bila domačim in popotnim
revežem, posebno vbogim duhovnikom, vsikdar odperta. Dal
jim je hrane in dnarja, duhovskih bukev in drugih lepih reci.
Kar je njemu jedi ostalo, so vbožčeki dobili. Imel je nalaš
za to dva strežeta, da sta vbožce preskerbela. Eden je li¬
ste daroval, ki so na doni prišli, drugi je moral pa po hišah
revežem milošino nositi.

Filip II. Spanjski kralj je njemu po sinerti brata deže¬
lico (vojvodino Anriaka j poklonil, ktera je na leto okolj 10
tisuc cekinov dohodkov imela: pa od vsega ni Karol ne za
sebe, ne za žlahto kaj obernil, ampak nekaj zo vboge, ne¬
kaj za cerkve in za vbožnice je porabil.

Kakor je bil dobrotliv oče vbožnih, tako je bil tudi sker-
ben viši pastir svoje drage cede. Krivoverce, zgrablive vol¬
kove, je s velikim trudom od svoje cede in svoje škofije od¬
vračal. Rad je predigoval, da je le vtegnil, ne le ob nedelah
in praznikih, ampak tudi čez teden, zdaj u domači, zdaj u
drugih cerkvah. Obiskoval je rad ovčice na domu, kder je bilo
treba tolažbe', posvare, pohvale alj nauka; rad je hodil k
bolnikam in umirajočim. Slabe šege, posebno nespodobne in
škodlive spakarije o pustnih dneh, ki so u Milanu posebno
divjale, si je prizadeval s vso močjo zatreti. Koljkokrat je
bilo mogoče, je po škofiji popotval u drušni nekaj duhovskih
tovarsev. Ni izgrešil mesta, pa mu tudi ni bila nobena fara
pretezavna, in preveč od rok; povsodi je ovčice objiskoval,

538

4. November alj list op ad.

cerkve pouavlal, keršanski nauk imel, pridgoval, in ljubezni¬
vo opominval b keršanskemu živlenju. Čudili so se mu, ka¬
ko da svet škof in kardinal, ki je slabotnega telesa bil, tol j—
ko truda in težav na poti prenesti zamore! Ni ga vstavlo
vreme, ne zima ne vročina, ne slab in daljnpot. Apostolska
gorečnost in nevtrudliva skerb ste mu bile peruti, in mu slaj-
šale vse težave.

Posebno se je njegova očetova skerb očitno pokazala,
kedar je n Milanu leta 1566 neke mesce huda kuga morila.
Kmalo ob začetki so svetimu škofu njegovi, ki so se za nje¬
ga bali, svetvali, naj iz mesta gre. Pa kaj jim je odgovoril?
„I)ober pastir da živlenje za svoje ovce/ 4  Ostal je
u mestu nebojee, razdelil svoje duhovne po vsili mestnih uli¬
cah, naj bi nikdo brez svetih zakramentov ne umeri. On sam
je hodil po hišah, posebno revnih, je spovedoval, tolažil, svete
zakramente delil, in reveže tudi s telesnimi rečmi presker-
boval. Njegova dobrotlivost je od daleč vbožeeke priklicala,
torej je moral zavolj pomankanja dnarjev clo svojo hišno
orodje, žito, srebernino in druge reči popredati, daje  bil
vstanu pomagati. Tudi svojo obleko, zadnič še clo svojo po-
stelo je dal u bolnišnico zanesti, in je rajši sam na golih
deskah ležal, da so le vbožui postreženi bili. To je bila za¬
res velika ljubezen do bližnega!

Naj bi serditega Boga potolažil, in šibo svoji cedi od-
veruil, je ljudstvo u procesje večkrat sbral, katere je sam
spremljal, ter je bos šel, verv si okolj vratu ovezal, in težek
križ na rami vlekel za svoje ljudstvo. Tako je svojo telo in
svoje živlenje Bogu daroval in zatiral, svoje ovčice oteti. Bog
je šibo odvzel, in sveti Karol je zato njemu ponižno zahvalo
skazoval, pa tudi svoji cedi ravno to naročal. Ker so ga eni
zato hvalili, jim je rekel: „Nič nisim več storil, kakor
kar je skerb en pastir za ovčice storiti dolžen/ 4

Molil je neprenehoma, ne samo več časa po dnevi, am¬
pak tudi po noči; ve.čkrat je premolil cel drag dan u cerkvi,
kedar je bilo sveto resno Telo izpstavleno. Postil se je sko-
rej vsak dan,'in zadue leta razen velikih praznikov, tudi ob
samem kruhi in vodi. O štirdesetdanskem posti pa še kruha
ni jedil, ampak nekfere smokve (fige). Život je imel s žim-
natoj oblekoj prepasan, in se je gostokrat do kervi bičal.
Nikolj se ni po zimi pri ognju greh'Spanje si je pritergoval,
in život strahoval. Ni za popisati njegova poterpežlivost u
težavah, ne njegova ljubezniva kratkost, ponižnost in druge
čednosti; samo od njegove častite smerti se naj še pove,

539

Sv. Karol Boromej, višiškof in kardinal.

Bil je svet škof in kardinal se n narboljših letih; alj
Bog mu je po njegovem duhu oznanil, <kse mu smert bliža;
na njo se je mirno in 'voljno pripravil. Sel je se na božjo
pot na goro Varalo, kde je duhovske vaje po vodstvi sve-
tiga Ignacia opravil, pri katerih je veliko spoved storil, svo¬
jo vest očistil, čeravno ni smertno grešil. Drugi dan po do¬
končani pobožnosti je spet nazaj u Milan prišel, in treti dan
je s gorečo pobožnostjo svete zakramente prejel. Naročil je,
da ga imajo kakor spokornika na ojstro žimnato podgernilo,
s biagoslovlenim pepelam potrošeno, položiti. Tako ležeč je
goreče molil do terde noči. Tretjo uro u noč oberne svoje
oči na podobo križanega Jezusa, in rahlo, kakor bi zaspal,
svojo dušo Bogu da, 47 let star. Naj bi se popisali čude¬
ži, ktere je Bog na prošnjo sv, Karola u njegovem živlen-
ju, kakor po smerti u poterjenje svetosti svojega zvestiga
sJužavnika storil, bile bi njih debele bukve polne. Naj nam
bo u njegovo čast samo lep izgled n jegovih posebnih čednost
dovolj. Samo to se še naj pove, da se je sv. Karol po smerti
enimu svojemu posebnima prijatelu u veliki časti prikazal, re¬
koč: „Meni se dobro godi!“

N a u k i n p o a n e m a.

1. ..Dobro mi je," pravi sv. Karol po smerti. Kako bi pa drugač
moglo biti, ko dobro njemu, kteri je svojo nedolžnost u toljkih nevarnostih
cisto ohranil, je n molitvi, in  u posti tako goreč bil, in toJjko za božjo čast
in zveličanje duš storil. — tako ojster do sebe, tako ljubezniv in dober pa
do bližnega, do vbogib, bolnih in zapnšenih bil. Bog je že po prerokih na¬
ročil: „Povejte pravičnim, da se jim bo dobro godilo." Kak bo pa tebi po
smerti ? Kakor boš milost božjo obernil. Posnemaj sv. Karola, in zogibaj se
greha, kakor on, delaj dobre dela, strahuj svoje telo, ljubi in vsmiliserev-
niga, skerbi, koljkor ti tvoj stan dopusti, za božjo čast in sveiičanje dru¬
gih, kakor on: gotovo bo tudi tebi po smerti dobro! Al;o pa vsim tem nas¬
proti ravnaš, in rpdovoljno u grehe privoljiš, ti nier/i na dobre dela, živiš
le po željah svojih počutkov. si nevsmilen do vbozcov, tako ti bo hudo po
smerti, kakor bogatinu, od kteriga Jezus n sv. evangelij pove, da je iz pekla
vpil rekoč: „Jaz silno terpirn u tem plameni."

2.  Sv. Karol je vse svoje premoženje u božjo čast in u pomoč vbož-
nim obernil. To še dan denašen spričujejo od njega postavlene cerkve, bol¬
nišnice, oskerbnišniee in samostani. Se dan denašen je to njemu k veči časti,
kakor da bi bil svojo premoženje žlahti zapustil alj si krasne poslopja po¬
stavi), drage oblačila, masne pojedine napravljal, jigre in dobre volje imel,

540

5. November alj listopad.

alj kakor bodi zapravljal, kakor jih veliko njegove verste stori. Pa kaj je
samo posvetna hvala proti hvali in časti pri Bogu! Koljko veselja in radosti
si je sv. Karol stemunebesih pripravil! Zato je učil Jezus: Ne delajte si
zakladov na zemlji, ampak delajte si zaklade za nebeško kra¬
ljestvo, ktere moli in rija ne snedo, in tati ne iskoplejo in ne
vkradejo. Delajte si s goljufnim blagom prijatele, da vas bodo,
kedar enkrat obnemorete, u večno stanovanje vzeli.‘ v  — In sv.
Leo pravi: ,,Ne le samo dušno blago in premoženje pride od Boga, ampak
tudi časno alj telesno; zato bo po pravici od nja račun tirjal, ker nam ga
Bog ni u last dal,  ampak u razdelenje zaupal. Torej imamo božji dar pra¬
vično in modro obračati, da nam prilika k dobrim delam ne bo u priliko in
uzrok greha in pogube.^

M o 1 i t v a.

Svojo sveto cerkvo, o Bog, skoz priporočenje svetiga Karoja, spozno-
vavca in škofa svojega vedno ohrani, in kakor je njemu pastirska skerb več¬
no slavo prinesla, naj nas njega priprošnja u tvoji ljubezni čedalje bolj vne¬
ma; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

V. Ban novembra a S j listopada.

Sveti Emerik, vogersid Kralj.

Dobro drevo »osi dober sad, in od svetih starišev se
ji  a rodijo tudi večidel pobožni otrock To resnico poterdi živ-
lenje svetiga Emerika, sina svetiga Štefana, vogerskiga kra¬
lja,’ in njegove bogaboječe žene kraljice G iz e le, sestre sve¬
tiga cesarja Henrika.

Ze u zgodni mladosti se mu je vidilo, da močen nagib
k svetosti njegovo serce oživlja. Ne le samo po dnevi je
mlad fantek rad molil, clo ponoči je u molitvi večkrat pre¬
bedel, duhovske pesmi popeval; ves krotek in ponižn se je
Bogu priporočal še za večo pohlevnost. Bog mu je posebne
milosti skazova!; in bil je stari,šem veliko veselje. Tako je
prirastil mladenč Emerik lep izgled prave pobožnosti brez
vse hlimbe; kajti je zares u njem sv. Duh prebival. Zlahen
sad ostane tudi zlahen kadar dozori; tako tudi sv. Emerik.
Kar je pokazal, da bo, je tudi dognal. Kadar so ntu prišle
tiste leta, katere naj rajši mladino pokazijo, je on še bolj
tenko na sebe pazil, še več molil, in še ponižnejši biti si
prizadeval. Tudi njegov svet oče, videti, kako sin skerbno
po izgledih in besedah očeta svoje živlenje ravna, ga je bil

541

Sv. Emerik, vogerski kralj.

silno vesel, in inu je lepe nauke in vodbe spisal, po katerih
se ima vesli, ohraniti sveto čistost in angelsko nedolžnost.
Prav živo mu je narocval večkrat, rekoč: ,,Sveta vera
naj ti bo, ko luč tvojih  oči. Spoštuj duhovne; bo¬
di svojini podložnim pervi in naj popolnejši iz-
g 1 e d vsega c e d n i g a in dobrega. Zasmelio vavce in
druge take sovr až nike svete cerkve in n j ejnih nau¬
kov strahuj kot naj nevarnejši izdajavce dežele,
pobožne podložne imej kakor otroke za ljubo;
bo di do vsili poterpežliv in v s mile o; hvali in moli
Boga/ Kakor ga učil, tako mu je tudi u djanji pokazal;
zato ga je Emerik tudi toljkajn rad vbogal. Kar se je mla-
denčič naučil, to je mož storii. Molil je rad po dnevi in po¬
noči, doma,  pa tudi očitno u cerkvi. Večkrat je cIo pouoči
cerkve objiskoval. Tako je neko noč dolgo u cerkvi klecal
in molil, in Boga ponižno prosil, naj bi mu naznanil, kako bi
njemu naj prijetnejši stregel? Nebeška luc ga obsveti, in
zasliši glas: „Devištvo mi doji  a de!' 4

Ponižno je Boga za naznanilo zahvalil, pa tudi terd-
no sklenil, in Boga še bolj prosil za moč, svojo nedolž¬
nost neomadežvano ohraniti; kar si je pa tudi sam prizade¬
val, in s božjo pomočjo izpolnil. Nič od tega sklepa niko-
morju, še svojmu očetu ni povedal, tudi tačas ne, ko ga je
oče pregovoril, da se je Emerik oženil. Zakaj sklenil je mlad
kralj tudi u zakonu dcvištvo ohraniti; kar je tudi storil. Rav¬
no mu hoče oče krono in poglavarstvo prepustiti, kar Bog
mladega kralja pozove u boljšo kraljestvo. Huda bolezen ga
je tako zgrabila, da niso mogli vsi modri zdraviteli ga smerti
oteti; tudi molitev starišev, žlahte in vse dežele ni mogla
Boga preprositi. Komaj 28 let star je pozemeljsko za ne¬
beško kraljestvo zameni! u leti 1034. Bog je tako čistega
mladenča tudi po smerti s čudeži poveličal.

Nauk in p o snema.

1. Sv. Emerik je vedno skerbel, od mladih nog Bogu služiti, in se je
skerbno že od otročjih let vsake razvade varval. Kaj pa ti mlad kristian de¬
laš u mladosti? Moliti doma alj kje drugod te je rado sram. Še po dnevi
nočeš Bogu služiti, nikar bi noč u čast božjo obernil. ,.Naj se  mlado serce
veseli!- s tem zapelivim izgovoram se motiš, in goljfaš. Alj česar se rnlad
ogibles, tudi odrašen ljubil ne boš. Praviš: „Na starost bom lehko Bogu slu¬
žil, ko mi nič več za svet ne bo. K  Kaj ti pa smert svetiga Emerika kaže?

542

5. November alj Iislopad.

Bi bil on zdaj svetnik, ako bi se bil on tako, kakor ti, na starost zanašal?
Ali morbit imaš pismo od Boga, da boš gotovo starosti včakal? — Si kaj
prizadevaš Bogu, starišem in dobrim ljudem dopasti? Ali ne posnemaš rajši
svoje mlade zapeli ve tovarše, ki te vabijo ti tvojo telesno in dušno škodo?
Kanto raj hodiš, ali u cerkvo, kakor sv. Emerik, alj pa u tovaršijo polno
posvetniga, zapelivega truKa in strupnega veselja? Koljkrat raj božjo službo
opustiš, da dobrcvolje ne zamudiš! Očetu, materi, svojim duliovskim pastirju
se posnieltaš, kedar te svarijo, uče, opominvajo, in na dobro obračajo. Pra¬
viš, da jim je žal, da se veseliš svojih mladih dni; alj gotovo bo enkrat
tudi tebi zares žal, da si rajši hudobne tovarše kakor njih vbogal, pa bo
lehko prepozno! Pomisli, kaj st'. Duh uči: ,,Razveseli se mladost, in naj bo
veselo tvoje serce; pa vedi, da bo ti potreba odgovor dati od tvojga vesel-
vanja.- 1 ' Ako sam sebe poprašaš: Kako bi kaj za mene bilo, ko bi zdaj nad
mene smertna bolezen in sodba prišla, kako bi obstal? Kaj tebi tvoja vest
pravi ? Popravi svoje serce, dokler še nisi u hudobijo, kakor sužnik u želez-
je zakovan. Hude razvade so verige, ktere ti peklenšek okolj vratu verže, in
te na njih u pogublenje vleče. Ako bi se poznej tudi rad poboljšal, ti ne bo
mogoče, ker ti Bog svojo milost lehko vzame zato. ko si tudi ti nisi priza¬
deval u mladih letih njemu služiti. Kdor pa temu svetu služi, tudi s tim sve¬
tem konec vzeine.

2.  Emerik je svojo čistost in nedolžnost od mladosti do smerti, u sa-
miškeni in zakonskem stanu skerbno ovarval samo zato, da bi Bogu bolj do-
padil. Vedel je, in u svojem živlenje zmiraj pred očmi obderžal, da čista
duša je Bogu naj ljubši. Kaj pa ti želiš, mladi fant, mlada deklica? Za raz¬
jokati se je, videti in slišati, kako sedajna mladina po blatu nečistega po-
željenja, govorjenja in djanja lepo belo obleko čiste nedolžnosti valja! Ko¬
maj ve, da je dvojen spol, že misli kako bi dopadil, dopadla drugemu spolu.
Namestu se zapelivosti ogibati, se slepa mladina le rada mudiš, kderse ger-
do govori, nesramno norčuje, in angelska čistost prodaja. Pomisli, ljuba mla¬
dež, in poglej po svetu, kaj peklenšek za sveto nedolžnost da? Glej zape¬
ljane, nesrečne tovarše in tovaršice, kako nosijo že na obrazu podobo blede
smerti, preden se zanesejo, u grob zgrudijo, dušo pa u pekel zakoplejo: za¬
kaj sv. Duh pravi: „Kdor nečistost vganja, bo červom u živež, in njegova
duša bo izbrisana iz bukev večuiga živlenja." In sv. Paul uči; „Kdor u me¬
so seje, bo od mesa tudi pogublenje M. <!

Moll t v a.

O Bog, ki si dal svetimu Emeriku, zvestimu služavniku svojemu, u sa-
miškem stanu in u svetem zakonu čisto živeti, dodeli tudi nam po njegovem
sv. izgledu in priprošnji čistost svojega stanu tako lepo obraniti, da bomo
vredni se enkrat u nebesih s njim veseliti; skoz Jezusa Kristusa, Gospoda
našega. Amen.

Sv. Leonard, apat.

543

VL Dan novembra alj Iistopada*

Svet Leonard , apat.

Francozka lepa zemlja, kder je toliko slovitih svetni¬
kov rojenih bilo, je bila tudi sv. Leonarda domovina, kakor
nam Rimski popis muceucov pove, rekoč: „U Sent-Limo-
ži, Akvitanskej pokrajni (na Francozkem), se
svetli kot luc sv. Leonard, učene svetiga II e mi¬
gi a, s posebnoj svetostjo in po čudežih. Bil je
žlahnega rodu, si j e tiho sam o tno živlenj e i z vo lil;
in njegova priporno c se posebno u res bi jetnikov
skazuje.“ Te besede poterdijo,  daje u Francozkem žlah-
nih starišev sin bil. Klodovej, pervi keršartski kralj na Fran¬
cozkem je bil Leonardov kerstni boter (kumej), pri katerem
so tudi njegovi stariši veliko veljali in premogli. Sv. Remi-
gi, škof u Remsi, ga je kerstil, in neke leta ga u svoji od-
goji alj izreji imel. Kralj je poznej izucenimu Leonardu neko
slovečo službo na svojem dvoru ponudil, pa Leonardu se je
do vsega oholega (nicernerniga ) posvetniga gnusilo: sklenil je
na tihem Bogu služiti in za zveličanje duš skerbeti. Duhov-
ski stan mu je bil po volji; za to se je dal škofu, ki gaje
kerstil, tudi za mašnika posvetiti, ter je začel pridgvati. Le¬
po je učil, pa še lepše u djanji kazal, kar je govoril, in to
je njegove besede poterdilo in rodovite storilo. Ni ga bilo
poslušavca, ki bi se ne bil na njegovo besedo poboljšal, alj

544

6. November alj listopad.

se saj u dobrem poterdil. Sperviga je pridgval u mesti Or¬
leans, potem je popotval po celi Gaskoniški okrajni, kderje
še veliko slepih malikvavcov bilo. Bog je mu oblast dodelil
čudeže delati. Izganjal je hudiče iz obsedencov; gluhe, sle¬
pe, mutaste in hrome je čudoma ozdravil.

Prigodilo se je, da je kralj s kraljicoj Jia lovi bil, ona
je že blizo poroda bila. Ni se še nadjala, kar jo težave po¬
roda primejo, pa toljko nevarne, da se je za mater in otro¬
ka bati bilo. Sv. Leonard, ki sicer od vsega tega ni kaj ve-
dil, je bil ravno u tej šumi alj lesu na poti, u neko bližno vas
pridgovati namenjen. Po dopušenju božjem ravno na kraj pride,
kder je kralj žalosten, in strahu prepaden brez človeške po¬
moči poleg svoje kraljice u božjo pomoč klical. Sv. Leonard,
videti silo kraljice, poklekne, goreče moli, in kraljica je brez
vse hude težave in nevaršine zdravega in čverstiga kraljiča
porodila. Kralj ni od veselja vedel, kako bi se božjemu slu-
žavniku za to od Boga sprošeno pomoč zahvalil. Hoče ga
drago in obilno odarvati: alj svet mož noče ničesar vzeti;
samo rekel je, naj kralj to vbožcem razdeli. Kralj to sto¬
riti obljubi, pa vendar bi rad nekoljko svojo hvaležnost ska-
zal, in mu ponudi cel tisti boršt u last. Na vso to ponudbo
si ni sv. Leonard več izvolil, kakor le nekaj malega prosto¬
ra, kder bi u čast prečiste Device kapelico in pa nekaj baj¬
tic za svoje tovarše postaviti zamogel. Kralj mu s veseljem
vse to iz svojega pripravi, in sv. Leonard je ondi prav ve¬
selo prebival, pa ojstro in sveto živel.

Ker je toljko zavolj svetosti slovel, jih je prišlo mnogo
prositi, naj bi jih za svoje učence sprijel. On jih radovoljno
sprejme, in prav popolnoma u božji službi poduči. Nekim iz¬
med teh učencov je težko hodilo daleč po vodo hoditi. Sv.
Leonard moli, in precej začne poleg kapelice vrele izvirati,
ki še dan denašen teče. To in več drugih čudežev je sve-
tiga moža daleč okrog razglasilo, tako da so tudi daljni u
njega pripomoč klicali. Bog mu je dal posebno moč tudi jim
pomagati. Med drugimi se je to več jetnikom poterdilo, in
gotova resnica je, da je veliko teh, ki so po ječah nedolž¬
no vklenjeni se njegovi priprošnji izročili, in Boga po njego¬
vem zasluženju za rešenje prosili, čudno vslišanih in opro¬
ščenih bilo. Dosti jih je iz daljnih krajev na njegovo priproš¬
njo zavupaje Boga prosilo; in rešeni so svoje oklepe in ve¬
rige hvaležni k njemu prinesli, in se mu zahvalili, da jih je
skoz svojo molitvo rešil. Sv. Leonard je pri ti priliki jih pa
tudi ljubeznivo opominval, naj se skoz pravo pokoro in po-
boljšnaje tudi dušnih verig alj ketin rešijo, da ne bodo en-

Sv. Leonard, apat. 545

krat u temnico alj ječo verženi, iz k oj e nikdo več rešen bili
ne more.

Take in enake opomine je tudi njim dajal, ki so ga u
njegovi samoti obiskat prišli. Prebivavce bližuih krajev je
skoz svoje predige k pobožnosti napeljeval; pa ni se rad
nikjer po opravilu mudil, ampak berš se je domu povernil.
Dolgo let je že u svoji samoli preživel, in rad bi že bil
časnega živlenja rešen, Zalo je Boga ponižno prosil, naj bi
ga, ako zasluži, med svoje otroke na dom vzel. Bog ga vsli-
ši; sladko in veselo je u letu 549 zaspal. Tudi po njegovi
smerti so se čudeži na njegovo priprošnjo godili. Nosili so
od vsili krajev rešeni linije svoje železje na njegov grob,
in so lerdili za resnico, da so po klicanji na svetiga Leo¬
narda jim verige iz života padle, in da so tudi brez vsega
zaderžka iz ječe prišli. Izmed več sto in sto takih prigodb
še naj saj ene tukaj povedo.

U mestu Limože je grajski grof nekiga po nedolžnem
u težko železje zakovati dal. Revež se še brez velikih bo¬
lečin zmeziti ni mogel. Sv. Leonard se mu prikaže, ga okov
reši, in zapove, naj železje za njim nese. Jetnik je vbogal,
zadel silno težko železje, in ga nesel za svojini rešitelom,
kteri ga je ravno u cerkvo pripeljal, kder je njega sveto
truplo pokopano. Tamkaj svetnik zgine, in rešen jetnik ču¬
dež nad njem storjen pripoveduje. Druga, pervi podobna do-
godba je: U vojski vjetiga je dal žlahnik po krivici u silno
globoko jamo pod zemlo uklenjcniga vreči, in sicer s temi
besedam: „Sv. Leonard zamore res ječe odpirati, in jetnike
izprostiti; alj iz globoke podzemeljske jame še nisim slišal,
da bi bil koga rešil “ Jetnik se ni splašil, ampak je toljko
bol j zauplivo svetiga Leonarda u pomoč klical. On se mu je
prikazal, in ga iz ječe do vrat samostana Novile spremil,
kde je čudno rešen veselo pripovedoval, kako ljubeznivo je
njega sv. Leonard iz podzemljske ječe pripeljal. Takih ču¬
dežev dovolj pričuje, kako mogočen se Bog po svojih svet¬
nikih razodeva, —

Nauk in posnema .

I. Molitvo sv. Leonarda za kraljico in za toljko jetnikov je Bog brez
odloga vsliSal. Ti tudi moliš; zakaj pa Bog tvoje molitve tako hitro nevsli-
Si? Zato, ker mu morebiti ni prijetna. Kakšna molitva pa je Bogu všeea?
Sv. Bernard pravi: „Tri reci molitvo Bogu všeco storijo, namreč: pazlivost,

II. Del. 35

546 6. November alj listopad.

pobožnost in spošflivost/-' Hočeš, da bi bila tvoja molitva Bogu prijetna in
vslišana, prizadevaj si od pervič pazlivo  moliti. Ne oziraj se, ne poslušaj na
kaj druzega, da ne boš svojib misl raztresil. Te hoče kaj zmotiti, hitro od¬
pravi — iz glave druge misli, in spomni se Boga pričejočega. — Moli dru¬
gič pobožno in gorečo.  Misli, da si pred«Bogam, ki je gospod čez vse
gospode, ti pa vbog berač, nevreden njegove milosti in dobrote. Tretjič moli
spoštlivo  alj spodobno. Bral si, da je sv. Leonard pokleknil, kedar je mo¬
lil. U molitvi ošabno stati, se megleno naslanjati, zaspano sedeti, se pogo¬
varjati, posmehati, ozirati, alj se drugač nespodobno obnašati, je krivo, da s
molitvoj Bogu ne vstrežež, ampak da se mu zameriš, in se namestu milosti
le šibo izprosiš. Bog je naj viši oblastnik, ti pa reven červ prahu; pred njem
se torej ponižaj!

2. Lep opomin svetiga Leonarda na jetnike, naj se veliko več varjejo
večne ječe in večnih verig, si tudi ti k sercu vzemi! Naj bi bil u težke ve¬
rige okovan, in obsojen u tamnico na vse žive dni,  pa bi imel prijatela, ki
bi te lehko železja in ječe rešil, ali bi se raj dal vklenjen u ječo vreči, ka¬
kor bi se prijatela u pomoč izročil? Mislim, da ne. In glej! dokler živiš u
svoji grešni razvadi, si u smertnem grehu kakor u težkem železju zakovan,
in obsojen u večno temnico. Bog pa pogube grešnika noče: zato ti je dal svoj-
ga namestnika prijatela, ki te slobodno dušnega železja in pekla rešiti zamo-
re. Ali je tedej tak božjega vsmilenja vreden, ki to edino pomoč prevzetne in
nespametno zametuje? To lehko sam presodiš. Ne odlagaj torej, ljuba duša!
se u resnični pokori in ponižni spovedi svojih oklepov otresiti; zakaj sv. Ambrož
veli:Ni se muditi! živlenje je kratko in zamuda silno nevarna/-'
Grešnik u smertnem grehu kakor na pajčini nad peklenskim brezduom visi:
smert prihiti, ko se naj manj zanese, in nenadoma pade u peklensko žrelo.
— Vprašam te drugič, ali se ne varje tisti, kteri je bil železja in ječe rešen,
spet kaj takega storiti, kar bi ga vdrugič u ječo spravilo? Tak skerbno se
tudi ti greha varuj; „zakaj strašno je,“  pravi sv. Paul, „živemuBogu
u roke pasti! Ne motite se! s Bogam se ni norčevati!^  Ne gledaj
na tiste, ki u nepokori brez skerbi živijo: oni so že sojeni. ; ,B o g pusti lu-
liko s pšenico rasti; alj na dan sodbe jo bodo angeli odločili,
n snopke zvezali, in u ogenj vergl i.“  Taki nespokorneži so enakihu-
dodelcam, ki nalaš prilike išejo, spet kaj včiniti samo zato, ker jim je ljubše
med svojimi verstnikami u ječi, kakor med poštenimi ljudmi pošteno živeti.
Kde pa taki konec vzamejo? ali ne tudi u ječi, alj pa clo u rabelskih rokah?
To je žalostno! Tako žalostno bo tudi duša pogublena, ki le samo naprej-
vzetje dela, se izpoveduje, pa se spet u smertne grehe povračuje. Nalaš hoče
pogublena biti. To je grozno! Ce se ti telesna bolezen poverne, se vstrašiš,
rekoč: Zdaj bo gotova smert! Se n svojo grešno razvado brez skerbi po-
verneš, ali veš, če ne bo tudi zadna za dušo?! Zato te sv. Laurenc Justi-
nian oporni na: „K d o r ozdravi, pa se bolezni ne varje, ne zasluži,
da bi spet ozdravil; in kdor odpušanje grehov zadobi, pa se

Sv. Vilal in sv. Agrikola, mučenika. 547

spet u nje poverne, tudi nž zasluži, da bi ga Bog sopet očistil,
in mu odpušanje dodelil."

1 o 1 i t v a.

Preljubi Odrešenik Jezus Kristus, reši nas po prošnji svetiga Leonarda
vsili pregrešnih navad in dušnih vez, da bomo vsili grehov prosti tebi po iz-
gledu tvojih Svetnikov zvesto služili, ter se s njimi pri Očetu vekomaj ve¬
selili; ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

VIL Dan novembra alj listopada.

Sveti Vital in »veti Agrikola, mučenika.

Taka služba, taka Lisa kaj velja, iz koje pot u svete
nebesa pelja. Pri takem gospodarju je zveličavno služiti, ki
tudi sam po poti pravice hodi, kakor sv. Agrikola; in nje¬
gov hlapec je bil sv. Vital. U njujnem času je bilo veliko
nevernikov, sovražnikov prave vere in njejnih spoznovavcov ;
alj onadva sta se zvesto prave vere in Boga deržala, in nje¬
mu brez strahu zvesto služila. Bogatini radi Boga pozabijo,
in ob času skušnjave odpadejo. Sv. Agrikola je bil tudi bo¬
gat mož; ni se pa u bogastvo zamislil in zaljubil; bil je
vsmilen do vbogili, do vsacega polile ven in ponižen. Vse ga
je zavolj njegovega pravičnega živlenja rado imelo, do ne¬
verniki so ga zato veliko obrajtali. Kakoršui je gospodar,
takošni hlapec. Tudi Vital je svojega gospodarja zvesto po¬
snemal in rad vbogal; bila sta, kakor drevesa, ki po eni ko¬
renini moč in živlenje iz ženile pijeta. Zvesta sta bila eden
drugemu, opominala in podpirala se u dobrem. Prebivala sta
u mestu Bolouii na Laškem, in željela za Kristusa kerv pre¬
liti. Tudi onadva nista skrita ostala; neverni oblastnik hitro
za nju zve, ker sta u njegovem mesti prebivala.

Dal je oba popasti, in u ječo ene dni uklenjena zapre¬
ti, naj bi se ložej potem dala pregovoriti. Cez ene dni da
najprej svetiga Vitala pred se pripeljati, <(jr misli bornega
hlapca lehko najprej premotiti, in potem tudi ložej gospodar¬
ja vpotiti, da bi se inalikam uda!. Sperviga je svetima Vitalu
priliznjeno prigovarjal, in mu zapelive obljube delal. Pa hla¬
pec se ne da posvetnim obljubam premotiti. Zdaj mu začne
s vsim hudim žugati; alj tega se tudi ne vstraši. Reče ga
torej nevsmileno mučiti in razmesariti; alj ni se dal od Boga
ločiti, da bi bil malike molil; Bog je njega u tem terpleiiju

35 *

548

7. November alj listopad.

tolažil. Poslal mu je angela, katerega je vidiI nad seboj lepo
krono večne časti deržati. Ker se mu je od velikih bolečin
smertna rosa po lici vlila, je molil: ,,O Gospod Jezus
Kristus, moj odrešenik in moj Bog! dopusti mi,
svojemu hlapcu k tebi priti; želim krono prijeti,
ktero mi je tvoj angel pokazal. 4 '  Kimalo potem je mir¬
no umeri, in krono zmage prejel. —

Mislil je zdaj oblastnik, da silne muke in' grozna smert
hlapca bo gospodarja. svetiga Agrikola prestrašila, da bo
privolil, malike moliti. Alj kakor sta si bila hlapec in gospod
u živlenji zvesta in enaka, sta bila tudi ob smerti. Ukaže ga
oblastnik k sebi pripeljati, in mu tudi najprej zlate obljube
dela in sladke ponudbe daja. Ker pa vidi,  da Agrikola za
vse nič ne mara, mu pred oči postavi, kaj je hlapec terpel,
in kake grozne smerti je moral konec vzeti. Agrikola mu
odgovori: „J'e moj hlap ec r  (olj ko zamogel terp e ti,
zakaj bi se pa jaz bal? U’e je moj hlapec nebesa
dosegel, zakaj bi jaz pogubleu bil? 44  -- Kakor hla¬
pec, tako je torej tudi on silno velike bolečine in smert volj¬
no prestal, (er za njim u svete nebesa šel.

To je bilo leta 304. Njujue svete trupla so pokopali na
pokopališe Judov zunaj mesta, kder ste mirno ležale do leta
393. Tedaj ji je sv. Ambrož najdi!, in u lepo cerkvo u me¬
sto Florenc prenesil.

Nauk in posnema.

1. Pomisli, ljuba duša! lepo edinost in zvestobo tih dveh svetnikov u
živlenju in u smerti! Eden je gospodar, drugi pa njegov hlapec bil, in ven¬
dar sta skupej šla u nebesa. Itako pa to? .Si gospodar, ne izgovarjaj se, da
imaš preveč skerbi, in ne vtegneš, kakor bi moral, Bogu služiti. Agrikola ni
skerbel za posvetno blago (oljko, kakor za sveto nebo. Ali si tudi tako poni¬
žen, pohleven in vsmilen do vsili, kakor je on bil ? Ali skerbiš, tako ko on,
za boguslužuo družino, ki s pobožnostjo dela ne zamudi, pa veliko sreče in
božjega blagoslova k hiši prinese ? Dan denašen toljko tožijo gospodarji, kako
slaba je družina ; alj kdo pa je tega kriv, kakor slabi gospodarji in gospo¬
dinje, ki le na to gledajo, koljko družina stori, ne pa tudi na to, kako živi?
Daj jim lep zgled, opominaj in posvari njih večkrat; in če se razujzdanega
družinčeta beseda ne prime, odpravi ga! Kaj pomagajo urne roke, pa malo-
prida serce ? Strah, pravica in pa kruh mora biti za družino, delavce in otro¬
ke. Kder tega ni, nič ni. To je pa nebeški Gospodar tebi sporočil, hišni go¬
spodar! Družina ne bo sama sebe, ne tebe zboljšala, če jo ti strahoval ne

540

Sv* Vital in sv* Agrikola, mučenika.

boš, in k pobožnosti napeljeval. Gorje hiši, kder gospodar h grehu molči, ka¬
dar vidi, da se pohujšanje pri hiši dela, alj pa clo prikriva, in hudobiji po¬
tuho daja! Gospodar, gospodinja! oba bota od svoje družine Bogu odgovor
dajala; glejta, da vama bo sodba lehka!

2. Kaj pa ti praviš, hlapec, na to, kar je sv. Vital na smertno uro
Boga prosil ? Ali se boš ti tudi zadne ure veselil, in smel Boga za krono
prositi? On je bil terplenja vesel; ti se pa težke službe u pošteni hiši ogib-
leš, in bi le tam rad služil, kder ni božega strahu pri hiši, kder je družini
vse pripušeno, kder si le pekel, no pa nebesa služijo. Se morebiti izgovoriš
rekoč: Saj storim svoje delo; za drugo mi pa nihčer kaj ne reče; kaj bi si
zatorej sam vest dražil? Pomisli, da če ravno strahu nimaš od hišnega go¬
spodarja, zavolj tega nisi pred Bogam prost. Ce te kdo domačih u greh vabi
in napeljuje, spomni se Egiptovskega Jožefa, ki je rajši svoj plajš pustil in
izbegnil, kakor u greh privolil. Kaj pomaga, če tebi u grešni tovaršiji alj pri
bogati hiši dobro gre, pa ti svojo vest s lastnimi in s ptujimi grehami ob¬
ložiš ? Ako ne poprej, posledno uro te bodo vse take dobrote živo pekle.
Spoznal boš; Bog ti daj, da ne bi prepozno, da tista služba, tista hiša je naj
boljša bila, u kteri si tudi Bogu služil. Ge pa še do zdaj nisi tako srečen
bil, kakor sv. Vital, pri pobožnih ljudeh tudi pobožno Bogu služiti, pojiši si
službo pri keršanskih ljudeh. Kaj te bo enkrat veselilo ali dnar, ki si ga
lehko po krivem zapravil? ali težavne opravila, ki si jih le zavolj ljudi, in za¬
volj plačila storil? alj pa krona nebeška, za ktero ti mar ni bilo? Kar za¬
volj sveta storiš, ti svet plača; tega seboj ne poneseš. Prišel boš s krivica¬
mi, s ostudnimi grehami ognusen pred sodnika, dobrih del pa praznorok, ka¬
kor evangelski hlapec. On scen krivice ni storil, pa vendar je bil nesrečen,
za to, ker ni s izročenim talentom nič dobrega storil. Gospod ga je dal na
rokah in nogah zvezati in u unajno temo vreči. Tega se imaš tudi bati, ako
nisi služil za Boga ne za svojo dušo. Le priden, keršanski hlapec, ki ne sa¬
mo domačemu, ampak tudi nebeškimi! Gospodu zvesto služi, se bo posledno
uro kakor sv. Vital, lehko nebeške krone veselil.

3H o 1 1 t v a.

O Bog, ki si svetimu Vitalu hlapcu, in sv. Agrikoli gospodarju, mu¬
čenikoma nebeško krono dodelil, daj tudi gospodarjem zvesto družino, dru¬
žini pa dobre gospodarje, naj tebi vsak po svojem stanu lepo služimo, in
srečno tajisto plačilo dosežemo, ktero si nam ti obljubil po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

550

8. November alj listopad.

VIII. Dan novembra alj listopada.

Sveta Laurencia* kcrianska liisna.

Sv. Laurencia je služila pri svetej Palacii, devici ple¬
menitega rimskega rodu, ki je brez vedenja svojega ajdov¬
skega očeta, obudena skoz lep izgled te svoje svete dekle
se dala u keršanstvu podučiti in kerstiti. Po prijetem sv.
kerstu je Palacia prav pobožno živela in se neprenehoma u
keršanski popolnosti vadila. Njeni oče, eden rimskih perva-
kov, se je močno upiral za svoje ajdovske malike in za njih
nespametno službo; vender se bal, da bi njegovo hčer kras¬
no, lepo deklino, nesramni paganski mladenči zapeljali, ter
mu sram in žalost nagodili; torej jo je u nek samoten grad
zaperl, s vsim, kar človeško serce željetimore, obilno pre-
videl, in s varnoj stražpj grad obdal. Uto sužnost jo je morla
spremiti sveta Laurencia, zadel svoje zvestobe in lepega za-
deržanja dobro znana, ter ji hišna biti.

Svete devici u tem samotnem, tihem kraji zdaj prav po¬
božno živite, ena drugo s lepim izgledom u dobrem podpira¬
te, in Jezusu, svojemu nebeškemu ženinu zvesto služiti si
skerbno prizadevate. Alj straža le prehitro zapazi, da ste
kristiaui, in da ajdovskih malikov službo zaničujete. Oče to
slišati se hudo razserdi; očeta ljubezen do svoje ljubeznive
hčere se u ljuto grozovitost spremeni. Obedve da pred se
pripeljati in s šibami pretepati, tako neusinileno, da rabelni
onemorejo, in se že njim devici smilite. Svete devici pri vsili
teh mukah stanovitne ostanete. Jezusa zapustiti, njemu ne¬
zveste postati, u to nikdar ne dovolite, pripravlene, rajši čas¬
no ko večno živlenje zgubiti. Vsmilen Bog, ki je slabo iz¬
volil, s njim posvetno ošabnost osramotiti, je nji s svojoj
gnadoj podpiral, da pri vsili bolečinah in vsem žuganji serčne
ostanete.

Razkačen oče zdaj obe u temno ječo zapreti vkaže,
kder brez hrane in pije več dni bivati morete. Tudi tu Bog
svojih zvestih služavnic ne pozabi; on, ki je Danielu u lev-
nak po angelu hrane poslal, je tudi nji čudovito okrepil, da
ste toljko pogumniši u boju zoper greh in u očitnem spoz¬
nanji svete vere postale. D težkih verigah sopet devici u
sodiše peljajo, kder se jima med žuganjein naj hujših muk
veleva, malikom darovati. Serčno odgovorite: „Vašim bo¬
gov o m n e d a r u j e v e; k aj t i kar vi darujete,dar ujete
hudičem; mi dve pa pravega Bog a zapustile ne bo-

Sveta Laurencia, keršanska hišna. 551

ve/ 1  Na te besede nje zdaj u velik plameč ogenj veržejo.
Alj Bog u svoji vsemogočnosti stori, da ognja ne občutite;
u sredi plamena mirno ležite, dokler hud ogenj rabelne na-
gloma požre. Zdaj deželski poglavar zapove, nje iz ognja
potegniti, vsakej težek kamen na vrat obesiti, in nje u morje
vrecti. Alj angel Gospodov nje varje, da ne vtonete. Posled-
nic nje u pregnanstvo obsodijo, u kojem več let ostanete,
dokler po tolikem prestanem terpeži svojega ženina Jezusa
goreče prosite, naj nje, ee je njemu u čast in njunim dušam
u izvelicanje, k sebi pozove. Jezus nje usliši; njunemu dol¬
gemu terplenju in velikim bridkostmi sladka in srečna smert
okolj leta 300 po Kristusu konec stori. Častito truplo sv.
Laurencie u glavnej cerkvi u Jakinu, mestu papeževih dežel
na Italianskem počiva; nje god se obhaja 8. kozoperska.

Nauk in posnema.

1. „Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo vaše dobra
dela vidili, in hvalili Očeta, ki je u nebesih.^ Te besede Jezusove
je sv. Laurencia lepo spolnila; nje sveto obnašanje in lepi izgledi niso samo
sveto Palacio k spoznanju resnice pripeljali, ampak tudi po sprejetem kersti
njej u močno obudo služiji, da je n keršanski popolnosti vedno napredovala,
in potem svoji sveti veri n sredi hudih muk zvesta ostala. Uresniči! izgled
ima veliko  moč  in oblast na zemlji; sizgledom pogosto človek več opravi,
ko še s tolkimi besedami in opominjanjem. Kar še pa več velja, izgled je
prid  ga,  kojo tudi posel svojino gospodarju imeti sme, razun da mu gospo¬
dar zameri; je pridga, s kojoj pogosto priprost človek učenima modrianu vest
zbudi in mu prav globoko u serce seže; je pridga, s kojoj otroci svoje sta-
riše, podložni svoje predstojnike vcčbart močno k dobremu nagnejo. Sv. Kri-
zostom terdi: „S lepim izgledoin se več duš spreoberne, ko s ču¬
dežem; brez lepega izgleda pravičnih bi se menda vsi grešniki
pogubil  i. <f  Glej moj kristian! če pobožno živiš in lepe izglede dajaš, nisi
samo sebi, ampak tudi vsim tistim, ki s teboj živijo, u prid. Zakaj pa po-
svetneži toljkobart ravno tega, ki prav keršansko in pobožno živi, tako pi¬
sano gledajo, in nja pobožnost mnogoverstno čemijo ? Zato, ker tistih lepi iz-
gledi njihovo vest peklijo, njim nepokoj delajo, ter le želijo, da bi jih ne
vidili. Če pa grešnik zmirom lepe in svete izglede pred očmi ima, seposled-
nič spreoberne, kakor svedoči toliko izgledov. — Pravičnim pa dobri izgledi
u to služijo, da se u dobrem uterdijo, da tako lehko pravega pota nesgre-
šijo, in u popolnosti lepo lastejo. — Posebno veliko in izveličansko moč pa
tvoj lep izgled razodeva, če otroke alj mladež okolj sebe imaš. Kar je toplo
sonce in pohleven dež u vigredi sadunosnem drevju in žitnem polju , to je

552 8. November alj listopad.

v

mladim dušam dober, lep izgled. Sv. Frančišk Zalezianpravi: „Ce Kristus
gorje čez tiste govori, ki pohujšanje dajajo; koliki nebeški
blagoslov vsi tisti pričakati imajo, ki s svojim lepim izgle-
dom bližnega k dobremu napeljujejo!" — Alj dobro zapomni, tvoj
izgled mora u resnici prav izgled biti, ne pa hinavski. Tvoje besede in tvoje
dela morjo pobožne biti, ker je tudi tvoje serce polno pobožnosti; ne pa le
takrat, kedar misliš, da te drugi vidijo alj na tebe gledajo.

2. Je pa tvoja dolžnost, da sam lepe izglede dajaš, in tako k širanju
kraljestva božjega, kolikor mogoče, pripomoreš; poiši si pa tudi ti sam le¬
pe izglede, na koje gledaš, da se skoz nje n dobrem uterdiš. Vse večidel le
na to pride, da se s poštenim, pobožnim ljudmi soznanimo in s njimi tovar-
šijo imamo; ker je to naj boljše sredstvo, da tudi mi pobožni in prijateli
čednosti postanemo. Zato opomina sv. Jefrem: „Ljubi dobre pajdaši j e,
slabih tovaršij se zogibaj; nobeden se goljuf alj tolovaj ne po¬
rodi, ampak oni so se tega od tovaršev naučili, k oj i h serce je
satan spridil."  Kakor namreč na duši bolan alj mertev druge spridi in
umori, tako na duši zdrav in u sv. Duhu močen mertviga oživi, in boleniga
ozdravi. Poprašaj se torej prav resno: 1. S kom pajdašijo imaš, in kakšni
so tvoji tovarši; s kom bi se imel pajdašiti, da bi tvoja vboga in bolana duša
za dobro oživela in okrepila '(  2. Kakšne so tvoje besede in kakšno je tvoje
obnašanje pričo drugih ? Kaj je že tvoj izgled hudega ukrivil; in kako se imaš
zaderžati, da tvoji domači, zlasti otroci drugega nad teboj videli in slišali ne
bodo, kakor le samo dobro in pošteno? Sv. Gregor veliki uči: „Kdor se u
svojem živlenji izgled svetosti in luč pravičnosti skaže: je
svetilnica, ki ne gori sama za sebe, ampak tudi drugim prijaz¬
no  sveti."

1 o I i t v a.

Vsmileni Bog, daj nam po priprošnji svoje zveste služavnice, sv. Lau-
rencie, tako pravično in pobožno živeti, da sami bližnega lepe izglede po¬
snemamo, in s svojim lastnim izgledom drugim k dobremu služimo. Po Jezu¬
su Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Danes^se obhaja spomin svetih kanmorezov (štaiiimecov) Klaudia, Ka-
stora, Simforiana in Nikostrata, ki so bili u nekdajni Panonii, usedajnem Oger-
skem doma, in so pod cesarjem Dioklecianom leta 303 mučeniški venec za
sveto vero dosegli.

Sv. Teodor, vojšak in mučenik.

553

IX. Dan novembra alj listopada.

Sveti Teodor, vojšak in mučenik.

Ueasi sonce u oblakih iz zagor pride, pa je vender lep
dan. Tako je bilo tudi veliko svetnikov u neveri alj krivo-
veri rojenih, in vender so postali veliki prijateli božji in svetle
zvezde katolške cerkve. Izmed njih je bil tudi sv. Teodor,
rojen nevernik. Mladene se je k vojasini podal, hrabrega, po¬
gumnega serca; in akoravno še mlad, je velike zasluge pri
vojasini imel, zared kojih je pri vikših u časti bil. — Si-
znanil se je pa tudi s tovaršmi, kteri so pravoverni kristiani
bili. Po njih je zadobil spoznanje keršanskih resnic, katere
so mu prav dopadle. Kakor berš jih je bolj natanko spoznal,
je kristian postal, pa iz strahu sperviga le na tihoma. Kedar
so njegovi neverni tovarši svoje malike častit hodili < je on
skrivaj, kedar je le mogel, u keršansko sberališe šel, in zve¬
sto svete nauke poslušal, akoravno se še ni upal Kristusa
očitno spoznati. Kedar je slej od cesarja strašna zapoved
prišla, da imajo kristiani a lj svojo vero zatajiti, alj se pa naj
strašnejših muk bati, tečas ni hotel Teodor več lieršanstva
skrivati, ampak očitno in brez strahu je rekel: „Kristiau
sim, in tudi pripravlen, mojo kerv do zadne kap-
Ie za ohranenje keršanske vere preliti / 4  Neverniki
ga berž zgrabijo'in k sodniku peljajo. Teodor mlad in le-
poličen, se je sodniku usmilil: torej mu tri dni časa za prev-*

554

9. November alj listopad.

darik da, ali hoče rajši od keršanstva odstopiti, in s tem ce¬
sarju vstreči, alj u groznih mukah svoje mlado živlenje skle¬
niti? Teodor je na to brez odloga rekel: „Ni mi treba,
dolgo pomišlovati. Moj sklep je že davnej gotov,
rajši vse muke prestati, kakor sveti veri slovo
dati.“ Tri dni odloga je k temu obernil, da se je na terple-
nje pripravil, kakor junak za boj. Tri dni je preteklo, k  in
Teodor hoče u djanju pokazati, kar si je naprej vzel. Sel
je zadno noč, in je malikovavski tempel, ki je pri vodi stal,
zažgal, ki je do zadne deske zgorel. Zgodaj u jutro druge¬
ga dne so neverniki vsi serditi, ko razdražena divjačina po-
zvedovali in iskali onega, ki jim je to vcinil. Teodorje pa brez
vsega strahu se jim sam nastavil, rekoč: „€einu t olj k o
iskanja? Jaz sim vašo hudičevo gnezdo zapalil,
ker sim vidil, da ste unjem hudiču, ne pa prave¬
mu Bogu darvali.“  Neverniki, od jeze zdivjani, ga vle¬
čejo, suvajo in nevsmileno pehajo do sodnika. Sodnik ga vpra¬
ša, ali je res on to storil ? ali ga kaj ta hudobija greva, in
ali hoče keršanstvo zatajiti? Teodor, nevplašen odgovori:
„Res je res, da sim jaz tempel vam požgal. Zakaj
bi me pa to zdaj grevalo? Ko bi ne bil zgorel, sim
velikoveč pripravlen, ga še enkrat podpaliti. Sve¬
to vero pa ne bom z a t a j i I, dokler sim živ; i n r a j š i
jozerokrat umerjem, ko bi enkrat Jezusa zatajil."
Sodnik bi se skorej zgrizi! od jeze, in ga reče naj grozo-
vituej pretepati, in stepeniga u smerdlivo ječo vreči, ter mu
je djal, da ga bo pustil u nji lakote konec vzeti, ako svojih
misli in besed ne premeni. Keršanski junak se tega ni zbal,
in je Boga za pomoč prosil. O polnoči se mu prikaže Kri¬
stus, in mu reče: „Bodi vesel, jaz sim s teboj;  ne  boj
se!“ Teodor se na to prebudi, in začne veseliga serca psal¬
me popevati, in Kristusu, svojinu Gospodu, za toljko milost
hvalo ^dajati. —

Cpz ene dni ga da sodnik pred se pripeljati; in ker ga
še svojih prejšnih misli najde, ga da na steber obesti, po
vsem životi s železnimi grebenicami izčesati, in s baklami
žgati. Trinogi niso prej odjenjali, da je že do golih reber
bil razmesarjen. To je bila grozna muka; alj veče in hujše
ko so bile njegove rane in bolečine, še veča je bila njegova
junaška stanovitnost, še veselejšiga obraza in serca je be¬
sede psalma popeval: „Jaz hočem Boga hvaliti in ča¬
stiti ob vsakem časi, N j e g o v a hvala najbovedno
u mojih ustah!“

555

Sv. Teodor, vojšak in mučenik.

Vidil je kervolog, da (udi s tem nič pri Teodoru ne o-
pravi, torej zapove germado napraviti, in ga kakor preklin-
vavca in sovražnika domačih bogov živega sožgati. Gredoč
na poti do sodništva je vgledal Teodor nekoga izmed svojih
naj ljubših tovaršev in prijatelov, ki je iz vsmilenja ves sol¬
zen bil. K temu je djal: „Kleonik! pridi kmaio za me¬
noj; jaz te čakam.“  Do germade pripeljan, se je keršan-
ski junak pobožno prekrižal, ter serčno in veselo na dreva
stopil. Začel je hvalo božjo popevati, in je tako dolgo pel,
dokler ga ni plamen in dim pokončal. To se je godilo leta
304. Sv. Gregor Nisan je enkrat k časti tega svetiga mu¬
čenca prav lepo pridigval, njegovo junaško stanovitnost go¬
reče hvalil, in ga tudi kakor častitega pretnagvavca u Jezusi
na pomoč klical. —

Nauk in posnema .

1. Sv. Teodor ni hotel odloga za pomislile, zato, ker je že u sercu
sklenul, rajši jezerokrat umreti, kakor vero zatajiti. Koljko lep nauk je to
za nas, kedar nas skušnjava obhaja, in k grehu vabi! Neki zares nevž, kaj
bi storil, ali svetu vstregel, alj Bogu ? Obema gospodoma bi rad služil: kar
pa mogoče ni; more se enimu alj drugemu zameriti. Je pa treba k temu pre-
mislika, ali bi Bogu alj hudiču služil? Ali ne molimo večkrat grevengo, re¬
koč: Rajši hočem tauženkrat umreti, kakor tebe Boga s enim grehom žaliti!
Ob časi skušnjave pa radi svojo obljubo pozabimo, kakor Eva, ki se je ra-
dovoljno s kačoj n pogovor zapletla, namesto da bi ji bila hitro herbet ober-
nila, in rekla: „Poberi se, satan!« — in tako sebe in nas pogublenja otela.
Kdor skušnjavcu le en las poda, kmaio on iz njega verv splete, nakterigau
nesrečo potegne. Torej brez odloga je treba se odsekati: Rajši umerjem, ko
grešim!

2. Sv. Teodor se je s Jezusom tolažil , ki mu je djal: „Vesel
bodi; jaz sim s teboj ; ne boj se !« Tako pomni tudi ti u terplenji in
u skušnjavah, da je Bog povsod pri nas, akoravno se nam očitno ne prika¬
že, kakor junaškemu Teodoru. Ne reci, kakor hudobnež: „Tema je, kdo me
vidi? koga bi se bal? Bogu ne bo toljko za to!« Taka misel te gotovo po¬
gubi. Pomni besede Modrega, ki veli: „Oči Gospodove so sviti e j Si, ko
sonce; pregledajo vse pote človeka in vidijo tudi u globočino,
pregledajo človeško serce tudi u tamnem koti«  „Kdor na Boga
misli, pravi Sv . Jeronim, on je daleč od vsakega greha.«

556

10. November alj listopad.

M o 1 i t v a.

O Bog, ki nam danes eastitliv spomin svetiga Teodora, mučenika svo¬
jega obhajati daš, naj bi tudi mi tako stanovitno sveto vero spoznali, dodelj
nam, te prosimo, njegove serenosti prelep izgled čedalje bolj posnemati, in
se njegove priprošnje razveseliti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

X. Dan novembra alj listopada*

Sveti Andrej A vrlin, spomovavee.

Sperviga imenovan Lancelot, je sv. Andrej (Andraž)
leta 1520 u Kastronovi (u novem gradu) u Neapolski zemlji
luč sveta vgledal. Kar je sonce drugim zvezdam, to je po¬
božna mati svojim otrokam; od nje prejmejo luc svetih resnic
in keršanskih čednost. r l'ako mater je imel sv. Andrej, ki ga
je u otročjih letih naučila in navadila Boga se bati in greh so¬
vražiti. Ogrela mu je njegovo mlado serce za sveto čednost,
ki je vse žive dni za vse dobro gorelo. Kedar je mlad An¬
drej u mestu u šolali bil, se je neka gospa u njega nesramno
zaljubila, hotla ga s lepimi darilamj oslepiti, in clo razodela mu
je svojo pregrešno poželjenje. Deviški mladenc ji ni samo
njene darila nazaj poslal, ampak ji tudi u lice povedal, da raj
hoče umreti, kakor pa u nesramnost privoliti. Ravno tako je
u neki drugi priliki pred enakoj skušnjav oj zbegnil, kakor
Egiptovski Jožef. Da bi bil pred takim posvetnim zapelje¬
vanjem za vetrom, se je u dohovski stan podal. Opravljal je
pravde n cerkvenih recih več časa; alj iz posebne prijaznosti
do nekiga svojih zagovarjencov mu je s maloj lažjoj hotel po¬
magati. Kratko po ti laži je sveto pismo bravši na besede za¬
del: „Usta, ki lažejo, dušo urno rij o.“ To gaje  tako
živo pogorelo, da je ves skesan se pravdoznanstvu odpovedal,
naj bi se prilike k lažami zognil. Odsihmal se je le samo du-
hovske božje službe poprijel, in se s menihami, ki so jih Te-
jatinarje zvali, siznanil. Poželjel je u njih družbo stopiti, kar
je leta 1556 tudi  storil. Izvoljil si je ime „Andrej,“  ker je
željel po izgledu tega svojega pomočnika tudi križe in težave
k časti božji prenašati, za Boga živeti in umreti.

Izverstna pobožnost, ki se je kihalo nad njim spoznala,
je njegovim vikšim misel dala, da so ga že po petem leti me-
ništva za starašineta novincom postavli, in mu vec samostanov
u skerb izporocili. Prav modro in u ha,sen svojih podložnih je

557

Sv. Andrej Avelin, spoznovavec.

vse opravljal in oskerboval; in tudi jim bil lep izgled vsili du-
hovskih čednost. Verh meniških postav si je še sam dve po¬
sebne obljube u skerb vzel, ki so zares bolj za občuditi, ka¬
kor za posnemati: pervic svoji lastni volji vedno nasproti rav¬
nati, in drugič: po poti popolnomaj čednosti vedno napredovati.
Goreča ljubezen do Boga in bližnega je ga naganjala, ves čas,
kar mu ga je od opravil ostalo, s molitvijo doveršiti •  in če
po dnevi ni bilo časa, si je pa spanja pritergal. Na predilnici
kakor u spovednici je veliko grešnikov spreoberuil, in Bog
je tudi očitno pokazal, kako ljub mu je sv. Andrej. Ko je en¬
krat ponoči od bolnika s tovaršijoj domu šel, je silni veter
luč vgasnil; ploha je viivala, pa ni bil ne on, ne nobeden dru¬
gih zraven nja moker: verh tega se je njegovo lice in ves
život tako svetel, da se je bolj kakor od luči pot vidila,
Mnogo takih dogodb, kakor tudi veliko prikazni svetnikov,
in pa poseben dar od Boga, da je vedel prihodne reči od¬
krivati, človeka berž do dna serca pogledati, pred vsiin pa
njegove svete čednosti so mu po širokem svetu veliko slo¬
vesnost in čast pripravile. Svet Karl Boromej je njega vi¬
soko cenil, in se ga pomočnika u velikih izverstnih dušnih o-
pravkih poslužil. Alj pri vsem svojem velikem slovesu se je
za naj slabšega človeka štel, svoje zasluženje za prepičlo,
svoje slabosti pa za toljke cenil, da se je clo bal za svoje
izveličanje. Večkrat je sam sebe tako le sodil: „Ako tisti,
hi vse s v oj e dolžnosti tenk orna do polni, im a s ebe
za nevredniga hlapčiča ceniti, kaj hočem jaz iz
sebe delati, ker izmed veliko mojih dolžnost jih
le malo dopolnim?* 1  Večkrat se u nebo oziraje, je izdi¬
hoval, rekoč: „Jeli bo to lepo prebivaljše iz veli ča-
nih duhov tudi meni revnima, z a ni čl iv emu, greš¬
nima človeku  k e d a j o d p e r t o ?“ A Ij te strah mu je Bog
po neki prikazni nekoliko odvzel. Prišla sta namreč k njemu
sv. Auguštin in sv. Tomaž Akvin, tolažila ga, in mu svojo
pomoč posebno na zadno uro obljubila. Andrej nju boječ vpraša,
ali sme upati, kedarj otrok izveličanja biti? Odgovorila sta mu:
»Cas tvojega izveličanja še ni prišel. Ker je pa
u časnem živlcnji vse dvomlivo fvagano'), nego¬
tovo in nestanovitno, torej stori po naj n e m na¬
svetu: Vadi se s v s oj go reč nos tj oj u čednosti,
in bojuj se za njo k a k o r do si h m a 1, tako boš si ve¬
lik zaklad zasluženja nabral, in Bog ti bo vrata
s v e t i g a raja gotovo odperl."

Te opomin je svetiga Andreja potolažil, in on je svojo
gorečnost še bolj od dne do dne pomnožil. Zadnih 18 let

558

10. November alj listopad.

svojega živlenja si ni privolil ne mesa, ne jajc, ne rib jesti,
ampak njegova jed je bila sam bob, kteriga si je dal eubart
za tri dni sknpej skuhati. Opominali so ga, da bo to mu u
njegovi starosti škodilo. On pa je odgovoril: „Dasiravno
zavolj mojih 83 let starosti nisim postiti se dol¬
žen; vendar če pomislim na svoje velike grehe,
s kojimi sim Boga žalil, in pa na svojo mlačno
službo božjo, tako me to k postu in k o jstremu živ-
lenju naganja, naj bi tako žaleniga Boga vtola-
žil.“ Tako je govoril svet mož, od kteriga so po njegovi
smerti njegov spovednik pričali, da je svojo pervo deviško
nedolžnost do zaduega ohranil. Njegova postelja je bila slam-
njaca na dve deski položena. Vsak dan se je bičal do kervi,
pa vse to se mu je še premalo dozdevalo; prosil je Boga
vsako jutro, naj mu še kaj čez dan terpeti da. U vsib na-
sprotnostih, ki so se mu napotile, u preganjanju in u zoper-
nostih je pokazal vsikdar veliko krotkost in junaško poter-
pežlivost, in do svojih sovražnikov sercoma pravo keršansko
ljubezen.

Vsih teh čednost se je prepričal tisti hudobnež, ki je bil
sina brata njegovega zamoril. Sv. Andrej je umorivca dobro
vedel in poznal, pa ga ni hotel 'svojemu bratu razodeti; ve¬
liko več ga je prosil in nagovarjal, da naj sovražniku iz
serca odpusti, in naj ga ne jiše in ne tožuje. Iverje pa sodba
sama hudodelca zvedita in vjela, je sv. Andrej brata in sod¬
nijo za milost in prizanaša njemu prosil

Premišlevanje britkega terplenja in smerti našega spa-
sitelja (Odrešenika) je bila mu naj ljubši pobožnost, s kojoj
seje  tolažil, in želje podpiral, še več za Jezusa terpeti.
Dostikrat je zdihoval: „K a j je vse to, kar jaz storim
in te r p i m, p r o ti te m u, k a r j e m o j J e z u s za m ene
reveža storil in terpel? Kdo mi hoče pomagati,
da bi zamogel iz ljubezni do Jezusa s bičami raz-
in e s ar  j e n,  i n s č a v li p r e b o de  n t u d i n a k r i ž i u m r e t i !‘ c
Ravno tako pobožno in gorečo ljubezen je imel do Jezusa u
presv. resnem Telesu. Kedar je maševal, se mu je vidi! obraz
ves od goreče ljubezni in pobožnosti vnet. Se zadni dan bi
bil rad sveto mašo služil, akoravno je bil že ves slab. Ke¬
dar je pristopno molitvo pred altarjem moliti začel, gaje božji
žlak (mertvoud) obšel, in mn jezik in levo stran odrevenil.
Nesli so ga u sobo, in previdili s svetmi zakramentalni. Po¬
tem je pričejoče blagoslovil, in mirnega veselega obraza na
podobo prečiste Device, katero je ves čas živlenja toljkanj
pobožno častil, se milo ozerl, in mirno u Gospodu zaspal, u

559

Sv. Andrej Avelin, spoznovavec.

88. letu svoje starosti. Nja obraz se je začel svetiti, in Bog
je njegovo nebeško čast tudi na zemlji po velikih čudežih
pokazal.

Nauk in posnema-

1. Ena sama laž, ki seje sv. Andreju tako rekoč zaletela, gajetolj-

kanj pekla, da je rajši službo pustil, kakor pa u nevaršini ostal, še večkrat
k laži prisilen biti. Kaj pa ti k temu rečeš, ki imaš laži na perste? Ti se
sam sebi, pa tudi drugim sladko smejiš, kadar prav na debelo lažeš, ter se
clo s tim bahaš! Res, da vsaka laž ni velik greh, pa je saj mali greh. Pri
malem, za kratek čas, u norcih se navadiš lehko legati; kdor pa enkrat to
zna, ga tudi ne bo grozilo, u škodo drugih, in za svoj dobiček legati, verh
tega še laž s priduševanjem, tudi clo s krivoj prisegoj poterditi. Tudi iz laži
za šalo  (u norcih) pride včasi velika zmota, škoda, prepir in veliko drugih
takih zlegov; zato je tudi laž za šalo greh. Motne in lahkoverne ljudi za kra¬
tek čas nalegati, in za norca postaviti, je velik greh, zakaj k temu sliši že
hudobno serce. Prav res je, kar je sv. Andrej u svetem pismu bral; „Laž-
nive usta dušo u morij  o. c<  Nevarno je legati u sili,  da bi sebi alj dru¬
gim pomagal; še hujše in pregrešnej je pri spovedi svoje slabosti prikrivati,
drugači obračati alj clo tajiti. Tak greh je krivi prisegi enak,  zato, ko hoče
grešnik božjega namestnika in Boga skoz to za norca postaviti, kar je strašno
že misliti! Bo oče takemu otroku odpustil, ki ve, da mu laže in taji? Ali si
grešnik s tim božjo sodbo polajša, če k starim smertnim greham še velik
božji rop stori? — Odkritoserčniga, zgrevanega otroka oče objame, in mu
razžalenje, pa tudi strahovanje odpusti. — ,

2. Sv. Andrej, taka popolnoma duša, je zdihoval nebesa ogledaje, rekoč:
„Ali bo to sveto prebivališč izveličanih duhov meni vbogemu grešniku kedaj
odperto V !  Kaj pa boš ti rekel, kedar se u uebo ozreš, ki veš, da je tvoja
vest s toljkimi grehami obložena? Ti se bojiš na sodbo pomisliti; in prav je,
da se bojiš, pa splašiti se ne smeš. Svet strah te bo izveličal; akf> bi pa ob¬
upal, si pogublen. Kar sta sv. Auguštin in sv. Tomaž Andreju rekla, to si
tudi ti k sercu vzemi, namreč: »Prizadevaj si s naj v e čim trudom po
čednostih, in Bog te ne bo nebes odvergel«  Sv. Auguštin še posebno
pravi: „Bog nas j e st varil, da bi nam večne dobrote svetiga raja
dal, ne zato, da bi nas u večen ogenj pahnil. Nebesa so za nas
stvarjene, pekel pa za zaveržene duhove.^  In Tomaž Kempčan piše:
»Bodi skerben in zvest u službi božji, in pomisli: Pokaj sim stvarjen? Ce
boš ti zvest in skerben u tvojih delih, bo Bog zvest in skerben u svojem
plačilu. 1 -'

560

11. November alj listopad.

M o I i t v a.

O Bog, ki si dal svojemu služavniku sv. Andreju se iz ljubezni do tebe
zaobljubili, s tvojoj gnadoj vsak dan u svetej kreposti terdno napredovati, in
vselej to storiti, kar je za bolje spoznal; pomagaj tudi nam skoz njegovo
prošnjo in zasluženje ravno to gnado, da bomo vsikdar po tem hrepeneli, kar
je bolj popolnoma, in u višavo tvoje naj veče časti srečno došli; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

NI. Dan novembra alj listopada.

Sveti Martin, škof.

Komu ni znan velik in sloveč svetnik sv. Martin ? Kte-
rimu Slovencu bi bila Ogerska dežela neznana, kder je bil
sv. Martin rojen? Njegovi starši so bili neverni malikvavci,
in so tudi sineka u neveri redili. Kedar je pa 10 let star bil,
je večkrat skrivaj u cerkev kristiano v se zmuznil, in poslušal
keršanske nauke. Prav živo mu je k sercu šlo in se mu prav
sveto zdelo, kar je slišal; zategade! se je oglasil, in dal brez
vedenja starišev u število keršanskih novincev zapisati, da
bi bil podučen, in slej tudi keršeri. Od te dobe je rad go¬
reče molil, in se po sv. naukih ravnal. IT 15. leti je moral u
vojašino cesarja Konštancia, in slej Juliana stopiti; alj var-
val se je vsih napak in gerdob, ki jih vojaki radi znajo. Ni-

561

Sv. Martin, škof.

kolj ga ni bilo slišati kleti, razsajati alj klafati. Med tem, ko
so njegovi tovarši pjančvali, kvartali in druge bedarije po¬
čenjali, je on samotno molil, alj kakove pobožne knige cital.

Znana je po vsem keršanstvi njega milost do vbogili.
Srečal ga je namreč u hudi zimi na pol gol berač na cesti,
ki ga za božjo voljo vbogaime poprosi. Martinu se je berač
vsmilil, pa dnarja ni gleštal. Vzel je torej svoj plajš iz herbta,
in ga pol s sabloj odrezal, in vbogemu beraču dal. Tovarši
so se mu smejali, alj prihodno noč se mu prikaže Kristus s
tim kosam plajša ogernjen, ter okoljstoječim angelam reče:
»Martin, še le novi n c, meje  s tim ogernil.“

Ta prikazen ni samo Martina oveselila, ampak tudi še
veče želje mu vnela, prav goreče Bogu služiti. Dal se je zdaj
u svojem 18. letu kerstiti, je vojaški stan zapustil, in se k
svetimu škofu ililariu podal, da bi Martina prav u službi božji
in u svetili rečeh podučil.

Škof ga je veselo sprejel, in po očetovo k pobožnemu
živlenju napeljal. Kedar je bil že zadosti podučen, se je s
privolenjem škofa u domovino podal, ter je željel svoje ro-
ditele tudi keršanstvu pridobiti. Mater je kmalo in lehko spre-
obernil; alj oče se mu je vstavil, kar je sina u serce bolelo.
Rad bi bil še več nevernikov u svoji domovini pokristianil,
pa so ga krivoverni Ariuni pregnali; torej se je spet nazaj
na Francozko k svojemu škofu in učitelu povernil. Ondi je
s njegovim pripušenjem samostan postavil, in u njem s nekimi
učenci tako sveto,  spokorno in ojstro živel, da je daleč okrog
zavolj tega zaslovel. Še u večem poslovanji so ga imeli po¬
tem, ko seje  razglasilo, da je nekiga človeka, kteri je željel
ker šen biti, pred kerstam pa umeri, spet obudil, in še več
drugih čudežev storil. Kedar je potem škof u Turoni umeri, je
bil on po želji vsili škof izvoljen.

Težavno mu je hodilo težko butaro škofa nositi, alj za
toljkanj več si je prizadeval, da je prav hvalevredno vse
dolžnosti odbavif Blizo mesta škofije postavi samostan, kder
je s 80 duhovniki prav ojstro živel. Svojo duhovšino si je
tako na svoje šege in po svojih rokih navadil, da so mu lehko
pri njegovih apostolskih opravilih pomogli. S nekimi izmed
njih je potoval po škofiji, povsod s gorečoj besedoj pridgo-
val, svete zakramente delil, bolnike obiskoval, in revežam
obilno milošino delil. Povsodi je goreče skerbel za kiuč in
oskerblenje cerkuv, naj bi njih verni u veliki časti imeli. On
sam, kedar je do cerkvenih vrat prišel, se je začel po celem
životi tresti. Ko so ga prašali, zakaj se toljko trese, jim je
odgovoril: ,,Kako bi se ne tresil in ne bal, ako po¬
li. DeL 36

562

11. November alj listopad.

mislim, da pred veličanstvo svojega Boga in sod¬
nika stopim? 44  Nikoij ga niso vidili n cerkvi stati, alj se¬
deti, razen, kedar so običaji (svete šege} božjega opravila
tako nanesli; nikoli ni brez velike potrebe besede pregovoril
med svehni opravilami. Svojim duhovnim in vernim podložnim
je bil vsili čednosti živ izgled. Ni ga bilo nikda videti jez-
niga, pa tudi prazno se nasmejati ne. Izmed njegovih duhov¬
nikov je bil eden, Brikci po imeni, sperviga prav čedoiga in
pobožnega, ppznej pa toljko več pohujšlivega in razujzdanega
živlenja. Sv. Martin gaje  opominal po očetovsko; alj Brikci
je to za zlo vzel, in še druge nad škofa uadražil, grajal vse
njegovo djanje, in clo očitno čez nja gerdo govoril. Martin
škof pa je vse to voljno prenašal, prav krotko s njim ravnal,
in za njega molil. Drugi so se temu zlo čudili, in škofa na¬
govarjali, naj razujzdanca iz med duhovšine in iz samostana
spodi. Martin pa je rekel: ,,Je Kristus Judeža terpel,
zakaj bi jaz Brikcia ne? Ravno te Brikci bode za
menoj  škof. 44  To se je vsim čudno zdelo, in Brikci se je
sam tim besedam smejal. Alj kaj je bilo rečeno, je Bog po-
terdil; zakaj Brikci je začel od sihinal vse drugače živeti,
in je postal po smerti sv. Martina njegov nastopnih.

Kakor krotek in poterpežliv je s grešniki bil, tako go¬
reč je bil nad malikvavcami. Kder je kak malikvavski tempel
stal, se je moral skoz božjo moč po goreči molit vi in terdem
postu Martina sam podreti, alj se pa je s siloj ga lotil. Pri
nekem drevesu so malikvavci svojo prazno vero vganjali. Sv.
Martin gre tje, in hoče drevo posekati. Malikvavci so se temu
silno vstavljali, in so Martinu rekli: „Mi sami drevo pose¬
kamo, če nam obljubiš, da ga u roke pristrežeš in obderžiš.
Iz tega hočemo moč onega Boga, kojega ti oznannješ, spo¬
znati/ 4  Škof jim to obljubi. Drevo se poseka proti stoječimu
škofu, in se začne nagibati. Kristiani so se za svojega škofa
silno bali in trepetali; škof se pa pokriža, drevo pristreže
obderži, in ga s čudnoj močjoj na drugo stran preverže, brez
da bi bil kdo poškodvan.

S tim in s več drugimi čudeži je sv. škof veliko never¬
nikov spreobernil, pa tudi silno Arianov splašil, ki so s po¬
močjo cesarice kristiane hudo preganjali. Ker je sv. Martin
zavolj svoje apostolske gorečnosti in veliko drugih čednosti
u veliki časti pri vsili pravovernih, in ker je Bog posebno
s njim bil, je toljko serditejši peklenski duh ga čertel in za¬
lezoval, da bi ga bil premotil. Enkrat se je svetimu škofu u
veličastni kraljevi podobi prikazal, in mu rekel: „Glej, Kri¬
stus sim, in pridem te obiskat. 44  —- Martin nad njim malo o-

Sv. Martin, škof. 563

steruu, pa ga beri zaverne, rekoč': ,.Moj Gospod Jezus
ni povedal, da bi u taki krasnoti in veličasti kdaj
prišel, ampak tako, kakoršn je u nebesa šel.“ Na
to satan izbegne. —

Veliko scer se se od tega svetnika piše in bere, alj naj
se le samo še od nja smerti nekaj pove.

Doživetje  81. leto starosti; teza let ga posilila, zato je
Boga prosil, naj bi ga poklical. Vslišal gaje, mu poslal hudo
trešliko, in mu smert naznanil. Učenci nad tem žalvaje ga s
solznimi očmi ogovorijo: .,() če, z a k a j nas z a p u š a š ? k o-
mu nas boš izročil V zgrablivi volkovi bodo tvojo
čedo napadli, in ko pastirja zgubimo, kdo jih bo
ugnal? Smili se nas, in bodi še naš saj en čas!  —
Sv. Martin zdihvaje k Bogu reče: „G o s p o d! a k o sim tvo¬
jim še potreben, se nikar ne vstavljam; pa ne
moja, tim več tvoja volja se naj z godi!“  Dal se je
potem s sv. zakramenti prevaliti, tlak s pepelom potrositi, in
se je u spokorni obleki na nja vlegel, rekoč: „Tako naj
ker ša nski vojak um er j e, s svojim orožjem spo¬
dobno previden.“  Nja učenci viditi, da neprenehoma znak
leži, in vedno le u nebo opeto gleda, mu rečejo, naj bi se
kaj malega saj alj na desno alj na levo obernil, in si bole¬
čine polajšal: alj on jim odgovori: „Najte mi vendar raj
u nebo gledati, ko po sv e tič’

Zadno uro še skušnjave pred nja stopi; on ga pa serčno
in serdito zaroti: „K a j stojiš tukaj, ti k er v o želj n a
pošast! pri meni nimaš kaj iskati!’ 1  Po tih besedah
je sv. škof Martin svoje sveto živlenje sklenil leta 402. Sli¬
šala se je angelska glasba u njegovi mertvaški sobi, in u ravno
tem hipu je vidil, akoravno daleč daleč od tam, sv. Severin,
škof u Kolini, kakor je potem sam povedal, da so dušo sv.
Martina angeli u nebesa nesli. —^

Rimske bukve mučencov pričajo od svetiga Martina, da
je tri merlice obudil. Veliko drugih čudežev in svetih do-
godb se bere u spiskih njegovega čudno blagoslovleniga in
dolgega živlenja. Sv. Gregor Turouski od nja pravi: „Oj
presrečni mož! da pri njegovi smerti svetniki u
nebesih hvalnice prepevajo, angeli veselo u tru¬
mah mu nasproti hite, pekleusek pa osramoten
izbegniti mora; po katerem bo sveta cerkva u
čednostih p o ter jena !“

564

11. November alj listopad.

Nauk in posnema.

1. Sv. Martin je trepetaje u cerkvo stopil,  nikolj se vsedil, še stal
ni, alj pa oziral in pogovarjal se, ker je pomnil, da je u pričo Boga, svojga
sodnika. — Da bi pač vsi, ki u cerkvo gredo in se u nji znidejo, si tudi k
serci vzeli, da so pred Bogam, svojim sodnikam; gotovo bi se drugači no¬
sili. Saj ti se tega spomni, in tudi reci sam pri sebi: »Grem pred sodnika,
ki me bo zadno uro s eno samo besedoj vekomaj obsodil, pogubil alj izve-
ličal. Zdaj je še Izveličar moj prijatelj, zdaj še pripravlen, grebe odpustiti,
in milost dodeliti k zveličanju. Kmalo pa bo prišla moja posledna; tačas bo
moj pravičen sodnik.** Ako boš tako in enako pomislil, gotovo se boš vsake
še tak male nespodobnosti varval. Sv. očak Jakob u Mesopotamio grede, je
moral pod milim nebom prenočiti. Gospod Bog se mu vidno u spanji prikaže,
in ko se Jakob prebudi, reče: »Strašen je ti kraj! Tukaj je gotovo
hiša božja, in vrata nebeške/*

Vstrašil se je zato, ker je na tem kraju zaspal, če ravno ni vedil, da
je ovi kraj toljko svet. Koljkoveč se imaš ti bati, kaj nespodobnega u cerkvi
počenjati, ki dobro veš, da je zares posvečena hiša božja, in vrata nebeške.

2. Sv. Martin odžene peklenskega sovražnika o smerlni uri, rekoč:
»Kaj stojiš tukaj, škodoželjna pošast? Nad menoj nimaš  kaj
najti!** — Ce se peklenšek tako svetiga moža loti, ga skušati, koljko več
še le bo se za takimi potrudil, ki mehkužno, alj clo hudobno žive? U svetem
pismu stoji: »Hudič je k vam dol stopil, in ima hudo jezo, ker ve, da mu
je le malo časa pripušeno,** vas namreč skušati in motiti. — Lehka je bila
sv. Martinu hudobo odpoditi, ker ni na svoji vesti imel, kar bi mu bil mo¬
gel oponesti, in plašiti ga. Oj, pač srečna duša, ki nima o siuertni uri ji hu¬
doba kaj oponašati, s čem plašiti! — Sv. Martin je že ves čas svojega sve¬
tiga živlenja vajen bil, sovražnika duše premagati, torej ga je o smertni uri
lehko odpodil. Tako tudi vsaka duša, ki se u živlenji serčno s zapelivostjo bo¬
juje, in hudobo premaguje, jo bo tudi sledni čas lehko premagala. Kako bo
pa kaj takim se smertno uro godilo, ki so mehkužno brez ujzde hudobca v bo-
gali? Berš ko ne, bodo tudi tečas peklensko zmoto vbogali, in se pogubili *
Dobro se torej vadi, zapelivosti, zmote in skušnjave premagvati, drugač boš
zadno uro preslab. Sv. Leo pravi: »Zastonj se oni zanašajo na srečno
smert, ki se skušnjavam ne vstavljajo.**  In sv. Ciprian piše: »Ce
satan koga najde, ki nad seboj ne čuje, in ni boja vajen, ga
lehko premaga.**  —

‘ M o 1 i t v a.

O Bog! ti vidiš, da sami iz sebe kaj ne premoremo; dodeli nam mi-
lostivo skoz prošnjo svetiga Martina, spoznovavca in škofa svojega, da bomo

Sv. Homobon, kupčevavee. 565

s tvojo pomočjo vsega zlega in vsih nadlog rešeni; po Gospodu našem, Je¬
zusu Kristusu. Amen.

XII. Dan novembra aIj listopada*

Sveti Homobon, kupcevavec.

„Ložej pride velbljud skoz šivankno žrelico, kot bogatin
u nebeško kraljestvo,“ veli Jezus. Res da tergovci alj kup-
čevavci in enaki u posvetno bogatijo in dobičkarijo zaliomo-
tani ljudi malokdaj za keršansko pravico in ljubezen do Boga
in bližnega marajo. Pa se le najde tudi poštenih in clo svetih
ljudi med njimi. Tak izgled nam je sv. Homobon, ki je tudi
kot kupcevavec k veliki svetosti dospel. Vgledal je luč sveta
u imenitnem mestu Kremoni na Lombarškem. Ze stariši nje¬
govi so bili prav bogaboječi in pobožni. Dali so svojemu de¬
tetu ime Homobon, kar se toljko reče, kakor dober člo¬
vek.  Že ime je pokazalo, kaj ima iz deteta biti, in to je tudi
bil, kakor njegovo živlenje priča. Skerbno so ga u strahu
božjem odgojili: in to mu je bila podloga njegove svetosti.

Berž ko je mali Homobon nekoljko odrasli!, gaje oček svoji
kupčiji privadil, da bi ga u prodaji izučil. Mladene Homobon
od Boga razsvitlen, je precej spoznal, koljko priložnosti kup¬
čija da, se hudo pregrešiti : torej se je varval, in poslušal na
svojo vest. Vsako jutro, preden je u štacuno šel, je bil u cerkvi
pri sv. maši, zakaj rekel je večkrat: „Božjega k raljestva
mormo nar prej iskati; srečo in blagoslov naših
opravkov ima le Bog u svojih rokah.‘‘  Varval se je
skerbno, da ni trohe goljufal, alj preobilnega dobička iskal,
naj bo u kupčiji alj prodaji; ni hotel vinarja po krivici hra¬
niti. Ni robo precenil, teinuč brez ovinkov naravnost zadno
ceno povedal, ni se rotil ne priduševal, ne legal, alj robo pre¬
hvalil, i. t. d. kakor sploh barantaši znajo. Kar je dolžen bil,
je ob času plačval, ter se je skerbno varval bližnega le troho
poškodvati alj zalajhati. Bil je vsakemu človeku prijazen, pri¬
ljuden, pohleven, pošteniga in modrega govorjenja, da ga je
vse rado imelo, in vse le u njegovo štacuno šlo.

Nedele in praznike je le samo k časti božji obernil; k
božji službi dopoldne in popoldne, pa tudi pogosto k spovedi
in k sv. obhajilu je hodil. Doma je ob svetih dneh duhovne
bukve bral, kar mu je posebno veselje bilo. Do svojih sta-
rišev je imel posebno ljubezen, tudi ko je že bil odrašen, ter
jim je u najmanjši reči rad pokoren bil. Iz take otroške po-

566

12, November alj listopad.

koršine se je tudi oženil po nevesto, ktero so mu s ta risi od¬
brali, s kojoj je u keršanski ljubezni in zvestobi veselo ži¬
vel. Imel je že precej lepo premoženje, ko so mu bili starišl
odmerli, in bi bil lehko brez posvetnih skerbi živel; alj on je
kupčijo se le naprej vodil, pa ne zavolj dobiekarije, svoje pre¬
moženje kopičiti, ampak da mu ni za vboge zmankalo, (er je
skerbel, si na tem poti zaklade u nebesih naberati. Bolj ko
mu je premoženje raslo, bolj tudi raslo dobrotno serce do rev¬
nih; zato so ga vbožci svojega očeta imenovali. Nobeniga
vbožčeka ni brez božega daru odpravil; in kterih je sram bilo
beračiti, jim je sam na dom nesil v jiii po očetovo tolažil, in
k poterpežlivosti milo nagovarjal. Ženi se je začelo na nje¬
govo radodarnost nekoljko merzeti. Spervič ga je pohlevno
ogovorila, naj po manj daje, ter ni treba vsili beračev ceiiga
mesta u hišo privajati. Roje pa opazila, da njeno opominvanje
kaj ne pomaga, je jela glasno mermrati in goditi, in poslej do
kleti iii gerdo hudobvati. Homobon ni za to maral. ampak ji
krotko odgovoril: „Kaj meniš, ljuba moja! da bo naše
premož e u j e p o š k o d v a n o, a k o s m o d o v b o ž c o v u-
smileni in radodarni? Božja beseda nas drugači
uči. Kristus sam veli: Dajte! i n se vam bo dalo.“
Ženi to ni prav u glavo liotlo, dokler jo ni skušnja izučila.
Postala je namreč dragota, ki svojo sestro lakoto za roko pri—
pelja, in prihrulo je neki dan u Homobonnvo hišo toljko vbož-
cov, da je kruha zmenkalo, preden so vsi dobili. Dal jim je do
zadne skorjice ves kruli, da ni drobtine domačim ostalo. Žene
tečas ravno ni bilo doma. Kopa  domu pride, gre mizo k južni
pogrinjat. Po kruha gre, in najde toljko blebcov, k o'j kor ga
je prej bilo- Vzeme bleliec, ga nareže, in vidi, daje  bolj bel;
okusi, in bil je boljši, kot drugač. Začudi se, ko ne ve, kako
bi to bilo. Gre deklo prašat, in ona pravi: „Gospod so ves
kruh ravno še le zdaj med vbožce razdelili; ne vem, od kod
je ta kruh. u  Gospa se zdaj prepriča, da je Bog sam med vboge
razdelen kruli s drugim boljšim in lepšim nadomestil. Gospod
jo je ljubeznivo podučil, da naj svojo zmoto spoznavši do
vbožcov posihma! bolj usmileua bo.

Enak čudež se je drugipot zgodil, imel je Homobon zunaj
mesta lepo pristavo, od ktere je ves dobiček za vboge obernii.
Nesil je ueki dan gospod sam svojim težakam ta j dva barilca
vina za malo južino, in na poti ga srečajo neki vbožci, ki so
vino mu u rokah vgleclaje ga lepo poprosili, naj jim do volji,
nekoljko svojo žejo potolažiti. Gospod jim čutaro poda, iu veli,
naj le željno poteguejo. To si berači ne dajo veljevati, in mu
posodvo do kaplice izpraznejo, & v. Homobon misli, da bi de-

567

Sv. Homobon, kupčevavec.

lavci nevoljni bili, ako bi spet domu po drugo vino sel in bi
prepozno jim prinesil, gre poln zaupanja u božjo pomoč k
bližnem studencu, nalije verče (flaše) s vodo, jo blagoslovi s
svetim križem, in nese težakom. Eden za drugim pijejo, in
hvalijo, kako je dobro vino, in dober gospod. Svet mož misli,
da le bedaka iz nja delajo, okusi sam, in se prepriča, da je
zares bila dobra kapliea. Spoznal je čudo, pa ni hotel reči,
kako se je godilo, ampak je tihoma Boga zahvalil. Alj eden
težakov je vidil, kako so berači pervo vino popili, in gospod
drugo vino tam zajel, kder Bog iz rokava toči. Ovi težak je
to čudo povsod razglasil. To vino je bilo pa tudi nebeška rosa
za veliko duš, katire je svet mož zavolj krivoverstva in pre-
grešniga živlenja opominal, učil in svaril. Nja beseda je serca
razmočila k pravi pokori in resničnemu poboljsanju.

Kar je svetimo Homobonu čez dan časa osialo, ga je u
molitev in premišlovanje večnih resnic obernil. Se clo ponoči
je spanja si dostikrat pritergal, že o polnoči vstal, in šel u
bližno cerkvo svetiga Tila, kder so menihi polnočnice oprav¬
ljali, in je tam do ranih svetih maš ostal, ter še le potem se
domu k opravkam povernil. Fajmošter ove cerkve so zakri-
stanu (mežnarjh) naročili, naj slobodno temu sv. možu vrata
odpira; alj on ga je že večkrat pred altarjem alj britkoj martroj
klečejočiga najdil, preden mu je šel odpirat. Zapazili so slej,
da so angeli sami mu prišli cerkvene vrata odpirat. —

Zadnič sklene Bog, svojiga zvestiga služavnika ravno na
tem kraji k sebi poklicati, kder je toliko časa u nja zamaknjen
prebavljal. Ko je po navadi od polnočnic do zornih maš neko
jutro u cerkvi premolil, je pri besedah: „Gloria in ekscelzis“
s mašnikom vred svoje roke povzdignili, pa jih spet križoma
na persa položil, in izdehnil svojo čisto dušo — brez vse bo¬
lezni, brez vsili smertnih težav — u sveto nebo leta 1197. Ko
so ga po maši tako vklonjeno kleče mertviga najšli, je ljudstvo
skupej vrelo, in ga kot svetnika častilo. Sveto truplo so ravno
u tej cerkvi pokopali, in Bog je njegovo svetost po čudežih
poterdil.

Nauk in p o snema*

I- Barantavci, kupČevavci, rokotvomiki in ostali enakega posla! učite se
od sv. Homobona, kako imate obračati, da nebesa pridobite. Začnite vsak dan
s jutemoj inolitvijoj, če ravno kratko, pa pobožno. Ako mogoče, ne zamudite
#vete maše; varujte se goljufije, naj bo pri vagi, alj meri; ne pačite blaga,

568

12. November alj listopad.

ne svojite si ptuje robe, ne išite goljfirskega dobička, ne precenite blaga, ne
tirjajte rokodelci preveč plačila, ne kazite dela, ne prisegajte in ne pridušajte
se zavolj dobička. Kar pridobite, ne zapravlajte s pjančvanjem, kvartanjem
in vlačnganjem; ampak skerbite za starost, za potrebo, za svoje domače, za
cerkev in šole, za domače vbožce, pa tudi za ptuje radi dajte, kedar se po-
l)era. Nedcle in praznike skerbno n božjo čast obemite, in varite se rokodelci
Bogu praznike in službo krasti, ako hočete blagoslov božji imeti! Prejemajte
pogoje sv. zakramente; tako bote imeli blagoslov tukaj, in zveličanje tamkaj.
Kdor po malem ima, naj pa saj voljno tudi po malem da, božji dar prinese
božji blagoslov. Ne recite: „Bog pla# žepa ne razterga; kdo bozastonj de¬
lal, alj pa vsakemu beraču dajal; kje bi pa jemal? — Učite se od sv. Ho-
mobona, da vbogaime nikolj ne oboža; Bog ga obilno poveme. Sv. Ciprian
pravi: „Ako se bojiš, da bi vbogaime te vbožalo, ti lehko re¬
čem: ne boj se; še le obogatil boš! zakaj sv. Duh veli: Kdor
potrebnima da, ne bo nikolj pomanjkanja terpel; in kdor je
rad usmilen, bo blagoslov prijel/'

2. Sv. Homobon umerje naglo in neprevidno, brez bolezni, brez sv. za¬
kramentov, pa vendar srečno, ker je vse svoje žive dni pripravlen bil. Nagla
smert brez sv. zakramentov, sama na sebi ni nesrečna; pa tudi pripravlena
in previdena smert ni vsakobart srečna. Dosti jih jc pred smertjo dolgo bol¬
nih, se pripravlajo in prejmejo sv. zakramente za smert, pa vendar le n po-
gublenje, ker niso vredno jih prejeli. Kdor pa u gnadi božji živi, akoprem
zadno uro nagloma sklene, srečno umerje. Po nauki sv. cerkve modro ravnaš,
ako Boga vsak dan prosiš, naj te nagle in neprevidene smerti varje. Ko pa
ne veš ure, u kteri ženin pride, glej, da boš zmirej u stanu posvečejoče gnade
božje prižgano lampico u rokah imel. Očišeno vest ohrani, in ni treba se
smerti bati. Ako ti olja milosti božje po grehu zmenka, in luč vgasne, hiti
berš u pravi pokori lampico vnovič prižgati, da te smert ne zaleze, kakor
tat, in bi vekomaj pogublen bil. Ker ne veš ne ure, ne dne, kdaj te bo Bog
poklical, bodi pripravlen kakor zvest hlapec, ki ne ve, kedaj bo gospod domu
prišel, kakor gospodar, ki na uho vleče, kdaj bo tat prišel, hišo podkopavat;
da k svoji nesreči ne zaspiš.

1 c 1 i t v a.

Izprosi nam, sv. Homobon, po svojem izglcdu pravično živeti, veliko
dobrega za nebesa storiti in enkrat srečno umreti; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Sv. Štanislaj, spoznovavec, Jezuiterskega reda. 569

XIII.  Dan novembra a 1 j listopada*

Sveti Štanislaj. spoznovavec, Jezniterskeja reda.

Kakor je Bog Cahariu očitno pokazal, kako sveto bo
dete, kteriga bo njegova zena Elizabeta rodila, tako je Bog
rojstvo sv. Stanislava že njegovi materi naznanil. Vgledala je
na svojem blagoslovlenem telesu znamenje sladkega imena Je¬
zusa pisano, in iz tega lehko spoznala, da si je njeno dete
usmileni Jezus posebno za svojega služavnika izvolil. Narodil
se je u letu 1550 na Poljskem, k teci deželi je poseben pa-
tron. Njegovi stariši so bili imenitni in bogati, ter si veliko
veselje nad svojim detetom dočakati upali. Mladi fantič Šta-
nislaj je že o pervih letih mladosti tako nedolžno, bogaboječe
in cisto živel, da ga je vse le angelca zvalo, ker je angelsko
čistost med vsemi čednostmi največ ljubil in cenil. Kar je le
trohico zoper sveto čistost bilo, ga je toljko imevoljilo in pre¬
padlo, da je večkrat omedlel, posebno, kedar je slišal kaj ne¬
sramnega pri objedi gučiti; in njegov oče je sam vsacega, ki
je kaj takega zinil, posvaril, rekoč: „Nikar tako! da mi moj
Štanislaj sopet ne omedli.^ — Mladenča ni veselilo se gizdavo

570

13. November alj listopad.

oblačiti, igrati, posvetno kratkočasiti si, pohajkvati in posvetno
maruvati; ampak moliti in skerbno učiti se svetih in potreb¬
nih reci.

U 14. leti starosti ga pošlejo stariši s starejim bratom
in s odgojitelom (nahš za dom najetim učite lom) u Bee (Dunaj)
na Austriansko, da bi se tamkaj u seminišcu pri Jezuitah iz¬
šolal. Zavolj hudih vojsk pa je bilo seminišče zaperto, in Sta¬
nislaj je moral pri nekem luterani pod streho] biti. —

Kakor je iz mladega doma vajen bil, je tudi zdaj enako
pobožno u hiši luterana živel, rad molil in se učil. Vsak dan
je pri dveh alj treh sv. mašili bil; pogosto sv. zakramente
prejemal, k čemur se je s poštam in gorečoj molitvoj pri¬
pravljal; se skerbno ogibal posvetniga trosa in tovaršije; ni
hotel viditi ne slišati posvetnih veselic in kratkočasnic, iger,
i. t. d. ki so jih n jegovi součenci in tovarši vganjali. Njegov
bratje pa bil posvetnež, in bi bil rad vidil, naj bi mlajši Stanislaj
s njim potegnil. Ker se mu pa ni ndal, je moral veliko za-
uičvanja in žerkih besed preterpeti. Cele tri leta ga je brat
s dobrim in s hudim pregovarjal, ga clo preklinjal in pretepal;
pa ga ni premotil. Voljno je hudobijo svojega brata prenašal,
in mu poblevno odgovarjal: ,,Jaz hočem tako živeti,
k a k o r v e m, d a JB o g u d o pade: alj je tebi prav  a 1 j
ne. 1.  Ko so ga tudi drugi nagovarjali, naj se s veselimi to¬
varši razveseljuje in kratkočasi, jim je odgovoril: „Jaz sim
z a k a j i m e n i t u e j šega  r o j e n.“ Ponoči, kedar je vedel,
da njegov odgojitel in brat spavata, je vstal iz postelje, in
je u merzli sobi na tleh kleče po cele ure u goreči molitvi
zamaknjen prebedel.— K časti prečiste device Marie je vsak
dan od tiste dobe, kar se je začel čajmati, svet rožnikranc
molil. Sveto devico in mučenico Barbaro je imel za posebno
varhinjo, od tistihmal, kar je bral, da je ona posebna pomoč¬
nica umirajočih, da na njeno priprošnjo ne lehko kdo brez
sv. zakramentov umer je. Tega je bil tudi prepričan. Hudo je
za smert zbolel. Kmalo u začetki bolezni je hotel hudi duh
deviškega mladenča skušati in plašiti. Prikazal se mu je ka¬
kor gerd velik pes, ki je s široko odpertiin gobcem nad nja
reučil, kakor bi ga hotel požreti. Tako se je trikrat nad nja
pognal; alj Stanislaj ga s znamenjem sv. križa odžene. Silno
rad bi bil sveto obhajilo prejel; ker je pa vedi!, da bi bilo
zategadel hišnega gospodarja kakor tudi brata zastonj pro¬
siti, se je zauplivo cbernil k svoji izvoleni varhinji sveti Bar¬
bari, in njo je goreče prosil, da bi brez sv. popotnice ne u-
merJ. In glej! cfrugo noč pride sv. Barbara s dvema angeloma,
ki sta sv. resno Telo prinesla, in ara podala. Na to se mu

Sv. Stanislaj, spoznovavec, Jezuiterskega reda. 571

je prikazala Mati božja s detetom Jezusom, ki mu ga je na
posteljo postavila, in mu ga objeti dovolila, tudi mu spet lju¬
bo zdravje prinesla. Rekla mu je: „Stopi u braterno
(družbo) mojega Sina! 14

Po tej prikazni ^okrepčan ua duši,  pa tudi popolnoma
ozdravlen na telesu, Stanislaj urno ostane, se zalivali Bogu,
prečisti devici Marii in sv. Barbari, in zdaj ga samo to sker-
bi, kako bi naročilo Marie zveršil, in u družbo Jezusovo sto¬
pil?  Prosi! je spervič u Beču, naj bi ga sprijeli u ovo druž¬
bo; ali brez vedenja in privoljenja njegovih roditelov niso
mogli in hotli prošnjo mu dopolniti: od starisev mu pa tudi
ni upati biio privolenje dobiti- Kaj je torej storiti? Posve¬
toval se je s svojim spovednikom, in ta mu nasvetuje, da
tudi Boga naj za svet u goreči molitvi prosi. Potem mu je
Bog u misli dal, da je ponoči pobegnil, in kot romar preob¬
lečen do mesta Augsburg, in od tod se u Dilingen podal, u
kterem mestu je teeas oče Kanizi varil tega reda bil. Paul,
njegov brat je precej drugi dan za njim tekel, ga tudi osle-
dil, in ga že blizo vgledal, kar se konji ustavijo, in dalej
ne ganejo. Iz tega sta brat in odgojitel spoznala, daje očit¬
na božja volja, da je brat pobegnil, in da je u božji brambi;
torej se verneta, Stanislaj pa srečno brez zaderžka svoj pot
gre. Med Augsburgom in Dilingen pride do neke cerkve,
ktero je za katoiško mislil, željeen sv. zakramente prejeti,
stopi u njo; pa se začudi, ko vidi, da so luterani u nji svojo
službo opravljali. Zabolelo ga je, da mu ni mogoče, svoje
želje do nebeške popotnice dopolniti; alj uja žalost se kmalo
u neizreklivo veselje premeni, ker je po goreči molitvi za¬
gledal, kako mu več angelov iz nebes sv. resno Telo nese,
in ga veselo obhaja kakor poprej u bolezni.

Tako potažen in okrepčan gre pobožno svoj pot do Di¬
lingen. Oče Kanizi mu svetje, naj gre naravnost u Rim. Brez
odloga, brez nejevolje se svet mladenč na daluo pot poda,
in srečno do Rima pride. Veliko težav je imel na tem dol¬
gem poti, ki gaje  pešec storil, prestati; alj pozneje je sam
večkrat rekel, da bi bil rad tudi u Indijo potoval, samo da
bi bil le svoj namen in Marijni nasvet doveršil. U Rimu je
pred sv. Frančiška Borgia, ki je tečas viši Jezuitov bil, po¬
nižno pokleknil, in za sprejemo pohlevno poprosil. Sv. Fran¬
čišk mladenča prijazno za roke vzdigne, ljubeznivo kiišue;
in veselo u družbo Jezusa sprejme. Koliko je bilo veselje in
tolažba to za mladega Stanislaja, tako ljubeznivo sprejet biti,
se ne da dopovedati. Tudi ni za popisati, kako junaško iu
goreče je pervo leto skušnje pričel pa tudi prebavil; dostj

572

13. November alj listopad.

je povedati, da ga je viši novincov perve mesence vsim dru¬
gim za popolnoma izgled vsih čednost postavil. Krnalo sper-
viga je prišlo serdito pismo od očeta, po katerem mu je zgu¬
bo ljubezni in doma, pa tudi verige in ječo žugal, ako s do¬
brim nazaj ne pride. Alj Stanislaj se je nad dušnoj slepoto
svojega očeta razjokal, in zatoljko gorecnejši se svojga po¬
klica deržak

U vsih njegovih opravkih je bilo kaj posebniga nad njim
viditi. Kar je le hvalevredniga pri drugih zapazil, je skerb-
no posnemal. Pokoren u vsih rečih, in sam do sebe je tolj-
ko ojster bil, da so ga morli opominati, naj si prizanese. Me¬
niški red je do lasa natenko dopolnil. Do svojih vi.ših je bil
otroško špoštliv, do tovaršev in mlajših pa krotek in vlju¬
den. Vse čednosti pa je ljubezen do Boga presegla. Tako
goreče je molil, da je bil ves u Boga zamaknjen, in solze
so ga polile, kedar se je vpričo n j a od Boga govorilo; nje¬
govo lice je bilo pri tem po angelsko prijazno, in nebeška
zarja ga je obsvetila. Ni bilo vikše radosti zanj, kakor od
Boga in Marie govoriti. Karkolj je u knigali od Matere bož¬
je lepiga najšel, je spisal, naj bi vse to bravši njo obilnejši
častil. Nikolj jo ni drugac klical, kakor svojo mater. Neki
duhovni ga vpraša, ali on Mario ljubi? On reče: „Boš to
prašal; kaj ne veš, da je moja mati  ?“ U jutro in zve¬
čer je prosil kleče to svojo ljubo mater in njejniga ljubez¬
nivega Sina za blagoslov. Ni na sveti si drugega željel, kakor
skorej s svojim Ijublencom Jezusom in s svojo Materjo sdru-
žen biti. —

U zadetki mesca augusta je dobil za tisti mesec poseb¬
niga varha sv. Laurenca. Praznik tega svetnika je s velikoj
castjoj obhajal. Prašah' so ga, kaj si je ti dan kaj posebni-
ga mislil, ko je u kuhinji kuharji prostovoljno pomagal. Od¬
govoril jim je: „Ogenj ogleda j e sim pr e miš lev al
strašen ogenj u pekli, pa tudi grozne muke, kijih
je moj patr on, sv. Laur ene prestal.“  Ravno na večer
tega dne ga merzlica strese. Sv. Stanislaj je spoznal, da mu
Bog po ti bolezni smert napove, in se je silno zveselil. Ko
je u posteljo šel, je pokrižal sebe in posteljo, rekoč: „Ako
Bogu dopade, da ve c ne vstanem, naj se zgodi
njegova sveta  volja!‘‘ Bolezen na videz ni bila nevar¬
na; alj Stanislaj je zagotovil, da mu je smert blizo. Se zadni
dan so ga zdraviteli tažili, da še ne bo umeri; alj on jim je
očitno povedal, da ne bo to noc preživel. Torej je pa tudi
s tako pobožno špoštlivostjo sv. zakramente prejel, da so
okoljstojece solze polile. Žadne ure jo še prav sercomapo-

v

Sv. Stamslaj, spoznovavec, Jezuiterskega veda. 573

dobo križanega in podobo Marie kusoval, in se njima živo
priporocoval. Tudi si je dal še imena njegovih posebnih pa-
tronov mesca povedati, katire je posleduic na pomoč klical.
Prašali so ga še: Ali nič nepokoja u sercu ne čuti? Odgo¬
vori veselo: „Oj nic, cio nič; moje serce j e pri pr a v-
leno, o Bog, moje serce je pripravleno!“  Prikazala
se mu je Mati božja u veliki družbi devic in angelov, ki so
ga za seboj vabili. Povablen se je 15. dan augusta ob treh
u jutro za njimi podal, še zadnič izgovorivši svete imena:
Jezus, Maria, Jožef! U eni roki podobo Marie, u drugi mert-
vaško svečo, je svojo dušo Bogu izročil, in mirno izdehnil.
Ni še 18. leto starosti spolnil, in še le 10 mescov meniški
novinc bil. Pervo nedolžnost, ki je pri svetem kerstu prijel,
je neoskrunjeno seboj u nebesa nesil. Bog je tega izvoljenca
po velikih čudežih poveličal; posebno na Poljskem, kteri de-^
želi je za varha odbran. Pokazal se je svojim rojakom ob
časi vojske s Turki, in jim pomagal veličastno zmagati. Ve¬
liko mest je bilo na njegovo priprošnjo kuge rešenih in straš¬
nega ognja ovarvanih.

N a u k i n p osne m a.

Kratko je bilo živlenie sv. Stanislaja, alj polno lepili naukov, in čed¬
nost, izmed kterih si sledeče u posnemo vzemimo: 1. Certel je nesramne be¬
sede, in pri njih clo omedlel. Kaj pa ti storiš, ako slišiš kvasati? Ti tudi kaj
nad tem merzi? Ali posvariš, alj se le smejiš, in clo pristavlaš ? Ko bi prav
pomislil, koljka gnusoba je nesramen pogovor pred Bogatil, gotovo bi se bal,
kaj takega ziniti, alj pa misliti. Prosi pa Boga, naj ti da razsvetlenje in svet
strah u serce. 2. Sv. Štanislaj je raj molil, kakor pa u drušini razujzdanih
tovaršev pobajkval, akoravno je bil zategadel zaničvan, in clo od brata pre¬
tepen. Pomisli, da je posvetnežem zinirej bilo in bo žal, ako vidijo koga bo-
gaboječiga blizo sebe. Ne potegni za njimi, ampak reci kakor sv. Stanislaj:
; ,Jaz hočem tako živeti, kakor vem, da je Bogu všeče, alj je
drugim prav  alj  ne.“ 3. Sv. Štauislaj je posebno Jezusa upresv. resnem
Telesu častil, in se vselej vredno pripravil k sv. obhajilu; verh tega je pa
tudi Mario prečisto devico kakor svojo mater ljubil. Posnemaj ga, hodi rad k
sveti maši, stopi pogosto in vredno k sveti božji mizi; izroči se ko vbogo
dete Eve svoji materi Marii, in prosi jo kleče za svet blagoslov, kakor dete
svojo mater. 4. Sv. Štanislaj je voljn umreti, alj živeti in terpeti; ni se smerti
bal, rekoč: „Moje serce je pripravlenoTako  se tudi ti u voljo božjo po¬
daj, ako ti Bog bolezen pošle, in te hoče k sebi poklicati; in ne boj se iti k
Očetu! Da se ti pa ne bo treba smerti bati, skerbi, dokler si še zdrav in pri

574

14. November alj listopad.

pravi pameti, svojo vest poravnati; tako boš tudi u smertni bolezni lebko ve¬
selo rekel: „Gospod! pripravlen sim! Strašnejšiga pa za bolnika ni, kakor
če ima na vesti težek kamen krivice. Si se pregrešil, ne odlagaj berš ko berš
kamen iz serca odvaliti, da se (i ne uraste in ne ugrezne. Nevarno je pokoro
na zadno uro odlagati, ker ne veš, ali boš vtegnil, ali boš zamogel se spo¬
vedati alj pa ne? ,,Kedar si bolan, ne moreš na drugo skorej mi¬
sliti, kakor na svoje bolečine , u  pravi sv.Hieronim. In sv. Auguštinuči:
„Pravična sodba božja je, da človek, ki je u živlenju Boga
pozabil, tudi ob smerti na sebe pozabi,“  brez prave pokore se
iz sveta pa tudi od Boga loči. Zato opomina sv. Bernard: ,,Kdor hoče mirn
u bolezni in ob smerti biti, naj pokoro dela še pri zdravji.^
Odloči si torej včasi kakšno četertico ure, pokliči sv. Duha u razsvetlenje, in
pomisli, kaj bi kaj posebniga na vesti imel,  da bi lebko posledno uro tvoje
serce težilo. Odvali hitro takšno težo od tvojga serca, in boš veselo živel,
pa tudi lehko in srečno umeri.

HI o 1 i t v a.

O Bog, ki med drugimi čudeži modrosti svoje tudi u nježni mladosti
velike svetosti gnado deliš, dodeli jo tudi nam,  prosimo, da po izgledu sv.
.Stanislaja svojega živlenja drag čas pridno u dobro obernemo, in tako u ve¬
čen pokoj srečno doiti, hitimo; po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

XIV. I) an novembra alj listopada.

Sveti Brikci, škof.

Mladega fantiča so Brikca stariši u samostan, škofu sv.
Martinu izporocili, naj ga poduči in odgoji. Bilo je BO meni¬
hov u samostani, ki so mladenčke zeljne duhovskega stanu,
po očetovsko učili, kakor jim je sv. Martin navod dajal. Mla¬
dene Brikci se je toljko čedno nosil in skerbno učil, da ga
je sv. Martin izmed drugih naj več ohrajtal in ljubil, tudi
vredniga spoznal, ga mašnika posvetiti. Berzno se je mlad
duhovni Brikci sperviga obnašal, pobožen in goreč za vse
dobro je bil: alj s časoma je opešal, ves mlačen in posveten
je postal. Sv. škof Martin, tega silno žalostn, ga milo in po¬
hlevno posvari; alj Brikci ni maral za lep opomin, timveč je
svetiga škofa nehvaležno in prevzetno pred svetam in tovar-
šarni gerdo grajal, clo nespodobne reči si domišlova! in tro¬
sil, kakor nespametniga in bedastega človeka je zasmehoval
in očitno zasramoval svetega moža. Sv. škof je voljno vse
to poterpel in ga milosti božji u gorečih molitvah priporočal,

575

Sv. Brikci, škof.

naj bi se spokoril. Neki dan stoji Brikci na mestnih ulicah
stric škofovega poslopja. Pride ptujc, ves krastov in gobov
vprašat, kde bi sv. Martina najdel, da bi si zdravje od nje¬
ga sprosil ? Brikci od daleč na škofa s perstom pokaže, re¬
koč: „Ako hočeš norca naj ti, taj le poglej! Le glej
ga, kako opeto stoji, pa n nebesa zija, kakor bi
mu ob pamet  šlo.' 4  Sv. Martin to zasramovanje sliši, in mu
reče: „Tak tako, moj Brikci! zavolj tvojega pre-
derzniga jezika bi jaz pri ljudeh nore  bil?‘ :  Motel
je svoje besede Brikci pojesti in tajiti; alj škof mu reče:
„Saj sim vse dobro čul. Povem ti pa, da je Bog
mojo molitvo vslišal. Ti boš po moji smerti nas¬
lednik moj. Samo pripravljaj se na to; zakaj po¬
vem ti: težki križi te čakajo! 44  Brikci se nato  iz vse¬
ga gerla glasno nasmeji, rekoč: „AIi ni si m prav rekel,
da si nore? Kaj ti še vseuglavo pride? Jaz škof?
Zdaj sim še le prav prebičan, da se ti možgane
mešajo, in daje  vse tvoje d jan j e le sleparija. 44

Alj kar je sv. Martin govoril je Bog poterdil, akoravno
se ni Brikci kaj takega nadjal. Berž ko je sv. Martin umeri,
je bil Brikci po božjem naklepu škof izvoljen in poterjen.
Zdaj so se Brikciu oči odperle. Spoznal je vse svoje napake
in pregreške, posebno pa gerde nespodobnosti nad svojim raj¬
nim svetim sprednikom. Koljkor je preveč svet ljubil, toljko
več ga je zdaj zaničeval in toljko gorečnejši se Boga popri¬
jel; veliko molil, se postil, svoje mehkužno truplo ojstro poko¬
ril, in ne le samo po keršansko, ampak duhovsko in sveto je
živeti začel. Vse se je čudilo in spoznalo, da je Brikci goto¬
vo vreden naslednik svetiga Martina. —

Na tenko je vse škofovske opravila spolnoval, in celih
30 let mu vse lepo po srečo spešilo. Pa kar mu je sv. Martin
križev napovedal, so zdaj tudi nastopili. Perica, ki je več
časa tudi za škofa prala, si je preskočila. Ko je porodila, so
hudobneži mestnjani prederzno sodili, kakor bi se bil škof
Brikci s njo spečal. C enakih prilikah pa ni nihčer bolj vesel,
ko sovražniki cerkve in njejnih služavnikov. Taki so tudi te-
čas vso mesto našuntali in spuntali nad Brikeia, da ga niso le
samo s hudobnim jezikom pikali, temveč s kamnjem pobiti in
pa pregnati so ga hotli. Ko divja derhal k njemu prihruje, sv.
Brikci ostermi, in pri živem Bogu priseže, da je u tej reči ne¬
dolžen, ter zapove fačeka (pankert alj nezakonsko detej pri¬
nesti. Bilo je še le mesca staro. Brikci dete za ročice u pričo
vsili prime, rekoč: „Z ar o t i m t e u i m e n u n a š e g a G o s p o-
da Jezu Krista, da očitno poveš, ali sim jaz tvoj

576

14. November alj listopad.

oče?“  Dete »a glas in zastopno odgovori: „Ne, ti nisi
moj  oee.“ Ljudstvo to slišati, nad čudežem ostermi, in škofa
za nedolžnega spozna. Nekteri so hotli, naj otroka vpraša, kdo
bi njegov oče bil? Brikci pa odmaja, rekoč: ,,Kar mene za¬
dene, je zadosti, kar ste slišali; kar pa več zve¬
deti želite, pa d r u g a č s a m i p o z v e d u j t eDivja  der-
hal le ne lienja, ampak škofa skrivne zvijače in copernije dol¬
ži, ter le lioče po svoji termi škofa pregnati. Brikci hoče ser-
ditneže s drugim čudežem vkročati. Nagrabi u svoj plajš pre¬
cej žerjavke, in jo nese vpričo ljudstva na grob svetiga
Martina, in reče: ,,Kakor sami vidite, da je moj plajš
nepokvarjen ostal, tako čist in pr o s t sim j a z pre¬
grehe, k oj e me dolžite.“  Pa tudi ta čudež ni razpalene
hudobneže pomiril. Nedolžnega Brikcia so izgnali; in name-
stu njega drugega škofa izvolili.

U tej stiski si Brikci ni vedel drugač pomagati, kakor se
u Rim k papežu podali. Povedal je uatenko vse njemu storje¬
ne krivice; pa je tudi odkritoserčno obstal, daje  vse to  pra¬
vična šiba božja zavolj njegovih pregreškov nad rajnim sv.
Martinom. Papež ga spet nazaj pošlejo, in ukažejo, da imajo
sosedni škofi uatenko preiskati to reč, in če najdejo, da je
Brikci resnično nedolžen, se ima vnovič na škofov sedež po-
terditi. Škofi ojstro prejišejo vse, in čisto ko pri belem dnevi
vidijo, da je bil Brikci po krivem obdolžen in pregnan. Spet
ga slovesno na škofov sedež posadijo , in je še po tem sedem
let višipastir bil. Lehko bi bil zdaj svojim sovražnikom pover-
uil, alj on je vsili teh 7 let tako ljubeznivo in poterpežlivo se
obnašal, da ga niso besedice jim oponositi slišali, timveč
je hudo s dobrim povračeval, ter vse to le za šibo svojih po-
prejšnih zmot od božje roke ponižno sprejel. Zavolj toljke
krotkosti in pohlevnosti ga je ljudstvo spet še bolj ljubilo, in
še rajši vbogalo; Brikcia je pa tudi veselilo, videti, kako po
hudi uri njemu lepši sonce sije, kako seje vsa škofija vnovič
pomladila. Se bolj ga je to veselje za bož jo čast, in skerb za
ljubo čedo vnelo, za katero seje  do smerti nevgnano trudil.
Roljkokrat se je svojih mladostnih zmot spomnil, je svetiga
Martina u spokornih molitvah odpušanja prosil, in se mu u
priprošnjo priporočal. Tako je u duhu pokore, svojih prene-
šenih nadlog in križev vesel 47. leto višipastirstva doveršil.
Poslal mu je Bog klučarico večnosti: lehko, pa smertno bole¬
zen, u kteri je pobožno svete zakramente prijel, in časno te¬
žavno živlenje za večne sladkosti zmenil.

Sv. Brikci, škof.

577

Nauk in posnema.

I. Brikci se je zlo pregrešil , da je svojga škofa tako gerdo sodil in
ogovarjal, ga norca in hinavca zaničvaje imenoval. Ravno tako se tudi ti pre¬
grešiš, kedar bližnega djanje na hudo zavračaš. ..Kdo si pa ti, ki bliž-
nega s o d i Š V {  vpraša sv. Paul. Ali ne veš, da sodba sliši Bogu? Zakaj to¬
rej zaničlivo sodiš svojga brata ? Ali veš, iz kteriga namena in uzroka bližni
eno alj drugo počne alj opuša? „Serce človeka je prikrito; kdo ga
bo vunajno spoznal?**  pravi Gospod. „Jaz sim gospod, ki serce
pregledam in oserčje preišein/'  Lehko se goljfas in motiš, ako po
svojih mislih bližnega djanje ceniš. Praviš morebit: „Saj sim gotovo prepri¬
čan, da je to alj uno djanje bližniga hudobno in napaki Na to ti sv. Ber¬
nard odgovori: „Zagovarjaj namen, če djanja ne moreš; t. j. misli in reci:
to se je iz nevednosti, iz naglosti alj iz silne skušnjave naklučilo.** Ne smeš
tedaj nikogar zaničvati. Znabit je bližni danes se spoteknil, in bo jutre popra¬
vil; ti pa, ki po svojih mislih danes stojiš, lehko jutre padeš; in obležiš. Sv.
Jefrem piše: „Si vidil brata včeraj grešiti; ako te pa danes sreča, ga ne smeš
več grešnika soditi, ko ne veš, ali že ni Gospod Boga s grevengo in pobolj-
šanjem potolažil ‘i u  Ravno tako tudi sv. Bernard pravi: „Ou, nad katerim smo
že zavolj poboljšanja morbiti vso upanje zgubili, se naenkrat spokori, m po¬
božno živi; drugi pa, kteriga smo nedolžnega poznali, pade in obleži/* Ne
sodi bližniga prenaglo in prederzno, in ne zaničuj ga zavolj njegovih zmot,
ampak s Brikcom svoje nagle sodbe obžaluj, in uči se od njega vse težave,
ki te zadenejo, tudi za šibo božjo spoznati in veselo sprejeti. Marskdo, kije
svojo spoved opravil, misli: zdaj je vse gladko. Ako ga Bog poznej s kakim
križem zadene, kmalu tožuje, da ponedolžno in preveliko terpi. Naj bi se ka¬
kor Brikci svojih prejšnih grehov spomnil, bi to grenko zdravilo veselo spre¬
jel. Zakaj vera nas očitno prepriča, da se nam u zakramentu svete pokore
le večne štrajfinge, ne pa tudi časne odpustijo. Vsak greh zapusti tudi časne
hude nasledke, ktere poravnati imaš; Bog ti torej za tiste tudi posvetne križe
za pokoro naloži, kterih se otresati nesmeš, če nisi sam sebi sovraž. Reci s
sv. Auguštinom: ..Tukaj reži, tukaj me peči, o Gospod! le u večnosti pri¬
zanesi.**

3. Potem, kedar je Brikci spet svojo pravico in oblast nastopil, ni pri¬
like iskal,  se nad svojini sovražnikom maševati; timveč hudo je s dobrim
povračeval, krotek in poldevn je molčal od prejšnih njemu storjenih krivic,
ter si je zmotene ovčice s tim vnovič pridobil. To je bilo gotovo zamnje, da
jim je iz serca odpustil.— Ali ti tudi tako s sovražniki ravnaš? Res, da pra¬
viš : Jaz mu odpustim; nočem se nad njim hudobavati, nočem mu škodovati
in ga preganjati. Ali pa to tudi u djanju pokažeš? Nisi nevoljn in jezov u ser¬
ci, ko se na njega spomniš? Ali ne trosiš in praviš povsod, koljko si mogel
od njega prestati, kako ti je naganjal in te dražil? Ga ne pikaš s žerkimi

II. Del. 37

5 78

15. November alj lisiopad.

besedami mu oponašaje, mu ne pokažeš, da ti je še tern u očeh in u serci?
Tako se ne pravi sovražnike ljubiti, in iz serca odpustiti jim, ki nas žalijo,
kakor nam je Kristus zapovedal in pokazal. Ti bi rad, da bi Bog tvojo ža-
lenje pozabil, in tako dober s teboj bil, kakor bi ga ne bil nikdar žalil; za¬
kaj pa ludi ti tako ne ravnaš? „Ce ti tega, ki je tebe ranil, samo le raniti
nočeš, lierbet mu pa obračaš, in ga težko vidiš, gotovo še ostane bolečina u
sercu. Je pa temu tako , še ni zapoved Kristusova dopolnjena. Ali torej ho¬
češ , da bi Bog tebi tudi žalega ne storil, pa se vendar od tebe obernil ? te
vpraša sv. Krizostom.

I o 1 i t v a.

Daj nam, o Gospod, skoz prošnjo svetiga Brikeia, škofa, se vsake kri¬
vice varvati, nam storjeno hudo pa u ljubezni do tebe radovoljno prestati, naj
tako tisto veliko plačilo u nebesah dosežemo, kteriga si njim obljubil, ki za
pravice del preganjanje terpijo, kteri živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

XV. Dan novembra alj iistopada,

Sveti Leopold, vojvoda In varil Auslriaiishi.

Naša staro,slovita Austria ima od nekdaj hrabre, pa tudi
keršansko pobožne vojvode, izmed kojih je sv. Leopold po¬
sebna , s vitla zvezda vladarskih čednost, zavolj kojih so ga
že njegove dni Sveloslava imenovali. Že u mladih letih je
kazal znamuja posebno svetega živlenja. Molitva, samotno
duhovsko premislovanje, in za otroka čudno modro obnašanje
gaje  več veselilo, ko kratkočasne igre, kojih otroci radi
imajo. Ni ga bilo slišati nespodobne alj razpasene besede
ziniti; in te lepe šege tudi odrašen mož ni opustil. Kar bi
bilo le grehu podobnega, se je varval; kajti so ga njegovi
pobožni roditel ji zmiraj čedno učili, kakor nekdaj oče Tobia
svojga mladega sina. Varuj se vse zločnosti, in boj se Bo¬
ga! Ove reči je imel vse svoje žive dni u spomini, in se to¬
rej po pravici zval pobožen alj svet,  kakor so njega očeta
zavolj krasnega života čedniga imenovali. U drušni mehkuž¬
nih ljudi i zrejen bi se bil mlad Leopold lehko pobujšal in
šumeče živlenje odrašenih na vojvodovem dvoru bi ga bilo
lebko clo spridilo, alj varval se je, in ostal nedolžnega serca.

Po smerti očeta je moral vojvodne vladarstvo prev¬
zeti. Težek jami je to; pa tako lepo in modro je vladal, da
so ga bili njegovi podložniki prav veseli. Pobožnost mu je
bila podloga srečne vlade; ni se torej prevzel, tiinuč poko-

Sv. Leopold, vojvoda in varh Austrianski. 579

ren je bil Bogu, in tudi sveti cerkvi. Odločil si je lastne ure
samo za molitvo in drugo službo božjo, u koji ga nikdo mo¬
titi ni smel. Ravno tako rad se je pa tudi s najporednišiin
podložnikom menil, in slehernimu k sebi dovolil priti, in mu
svoje reci dopovedati, potožiti alj ga poprositi. Poterplivoje po¬
slušal, pa tudi skerbel, da se je vsakemu berš ko mogoče
pravica storila, ker je vedel, da odlaganje krivico se večo
stori, in podložnim škodo nanese. Vbogim vdovam in siro-
ticain bil je ljubezniv oče, kojim u pomoč je veliko svojega
premoženja obernil. Tako je bil sv. Leopold popoliioma iz-
gled pobožnega in pravičnega vladar ja vsim poglavarjem sveta.

Pa tudi nja soproga, hčer cesarja Henrika IV. Neža, bila
mu je u vsili čednosti'.enaka tovaršica, s kojoj je u pošteni J ju—
bavi, zvestobi in složnoslk.živel. Na njejiu nasvet je žeijel
lepo cerkvo postaviti, in pobožne redovnike imeti, naj bi mu
pomagali moliti in sprosifi blagoslov za njegovo ljudstvo, kajti
ne vtegne sam verb posvetnih skerbi zadosti po svoji želji
Bogu služiti. Ravno ga skerbi, na kterem kraji bi cerkev
stala, in se s svojo soprogo na visokem gradu u okni od te¬
ga pogovarjata, kar silna vihta potegne. inarkgrolinji pajčo¬
lan iz glave vzeme, in odnese. Neke dni potem bil je mark-
grof na lovi, vgleda na neki bezgovim svoje soproge paj~

580

15. November alj listopad.

čolan, se tako čeden, suh in nepokvarjen, kakor bi ga bil kdo
o tem hipu ondi obesil. la te prikazni je spoznal prostor,
kde bi cerkva Bogu dopadla. Berš je vkazal krasno in ve¬
liko cerkvo staviti u čast mile Matere božje, kojo je od mla¬
dih nog pobožno in posebno častil. Ko je cerkva zgotovlena
bila, jo je sporočil redovnikom svetega Auguština, in jim je
poleg prostorno lepo poslopje za prebivali,se postaviti dal.
Kratko potem je drugo lepo veliko cerkvo svetiga križa in
proštom samostan u lepi dolini postaviti dal, in obilne dohod¬
ke redovnikom sv. Bernarda odkazal, naj bi brez posvetnih
skerbi toljko ložej Bogu služili. „Potroške za vse to, je re¬
kel, bi ne bil mogel lepši oberniti, ker molitva in opravila
službe božje naj bolj gotovo božji blagoslov, in srečo čez
deželo, vladarja in ljudstvo iz nebes tako rekoč šiloma po¬
tegnejo/ 1  Ravno za to je tudi duhov,šini s vso močjo poma¬
gal, posebno tistim, ki so bili goreči u opravilih službe bož¬
je, in si posebno prizadevali, blagostan dežele in ljudstva po
pravi pobožnosti vtemeliti in zvišati. Ponižno je cerkev in
njejue služavnike poštoval, pa tudi ojstro one kaznoval, ki
bi se bili nad duhovšino prederzno obnašali, alj jim u duhav-
skih rečeh upreke alj napote delali, alj pravice kratili. —

Celih 40 let je sv. Leopold tako blagostno vladal, da se
ni nikdo podložnikov potožiti imel Vse se je veselilo toliko
dobrega očeta dežele imeti, in mu je prav dolgo živlenje iz
serca željelo. Po širokem so njegove kreposti slovele, in
mnogo sosedov je prišlo se s toliko modrim in svetim vla¬
darjem spoznat in poprijaznit. Ko je 40 let njegove srečne
vlade minulo, mu pošle Bog hudo bolezn. Čudili so se, ka¬
ko voljno je sv. Leopold vse bolečine preterpel, in se s be¬
sedami sv. pisma krepčal, ko jih se je bil u zdravih dneh pri¬
vadil« Prejel je sv. zakramente s veliko gorečnostjo, ter mir¬
no in sladko u Gospodu zaspal leta 1436. Koljko čast svet¬
nik zdaj u diki nebeški zavživa, pričajo čudeži, ki so
se kinalo po njegovi smerti nad mnogo krulovim, slepim, mu¬
tastim in drugimi siromakami godili.

Neka žena, ki bi bila zavolj dolga, kterega ni imela s
čem plačati, morla zaperta biti, je tolažbe in pomoči na gro¬
bu sv. Leopolda iskala. Ponižno in zauplivo je molila in pro¬
sila, naj sv. Leopold, ki je svoje dni toljko revežem milost¬
no pomagal, nje tudi zdaj ne zapusti! Zdelo se ji je, ka¬
kor bi bil nji kdo na uho rekel: „Pojdi domu! poiši u svoji
omari, in boš najšla plativen list (kvitengo), da je ves tvoj
dolg poplačan!“ Veselo se verne ženka domu, odpre omaro,
in precej list najde, ga nese zaupnežem, in prosi zadolžili

581

Sv. Leopold, vojvoda in varil Austrianski.

list. Zaupniki ji povedo, da je neki p tuj gospod u baržuni
oblečen vse poplačal in dolžno pismo že uzel. k vsega tega
je žena spoznala, da nihčer drugi ni bil, kakor sv. Leopold,
ki ji je to milost storil. —

Mož je svoj posluh zgubil. Veliko se je zdravil, pa vse
zastonj. Obernil se je u zaupiivi molitvi k Bogu po prošnji
sv. Leopolda, in obljubil posebno dobro delo milosti storiti,
ako ozdravi. Bil je u tein hipi vslišan. Obljubleno dobro delo
pa je od dne do dne tako dolgo odlagal, da ga je pozabil;
alj zavolj tega je spet oglušil. Spozuaje svojo nehvaležnost
je sv. Leopolda vdrugic u pomoč klical, svojo obljubo pono¬
vil, in tudi sluh zadobil; je pa tudi svojo obljubo brez od¬
loga spolnil.

Nauk in posnema .

1. Sv. Leopold cerkve in samostane zida, odloči redovnikatn dovolj do¬
hodkov, naj bi ložej za božjo čast in zveličanje duš se poganjali. Duhovšino
je visoko spoštoval, krivice branil, kakor oče je za nje skerbel. Kako pa se-
dajni svet dela! Vse, kar se za cerkev in duhovšino stori, pravijo posvetneži,
daje potrata. Namestil cerkvam in duhovšini pomagati, jim še stare pravice terejo,
in ter gaj o, kar sojini rajni prejdedi sporočili; clo njihov stan jim zavidajo, ka¬
kor bi zaniči bili, kajti s njimi ne delajo. Pokaj pa tako V U svoji slepoti mislijo
in govore, da hočejo občin hasek povišati in svet osrečiti, namesto samosta¬
nov bolnišnice, delavnice, kasarne in ječe zidati, namesto cerkev šole staviti,
da bi se siromaki prevideli in oskerbeli s tim, kar duhovniki preveč imajo.
H čemu jim toliko dogodkov, pokaj, pravijo, toliko mašnikov? S tim bi se lehko
vbogim pomagalo. Alj vsa taka želja in skerb je po navadi le Iškarjotova,
ki je tudi djal, ko je Maria Magdalena Jezusa drago mazilila; „H čemu ta
potrata! Lehko bi se to prodalo in dalo vbogim.“  Alj hinavcu je
bilo le za dnarje mar, ne ze vboge. Sveto pismo pravi: Judaž je bil tat;
skerbel je za svoj žep. Vse take modriane bi tudi lehko prašali: K čemu pa
je toljko postopačev in pohaječev po svetu, in za njih del toliko vradnikov,
sodnikov, brambarjev in jetničerjev? Pokaj toliko hudobcov? Kder se cerkve
in služavniki božji zaničujejo, njim pravice jemlejo in premoženje krati, tam
se število mašnikov manjša, število hudodelnikov pa raste. Kdor božih reči
ne podpira, podira sveto cerkvo, in nosi pleve na veter: to si zapomni naj
vsak pošten kristian. Imaš pri svojem pohištvu pripisan davk u zernu, u ka-
pli alj u drugih stvarih, odrajtaj cerkvi in duhovnim tenkoma in s veseljem, in
Bog ti bo srečo in blagoslov dal. Veselo daj tudi, kedar se vbogajme, za
farno, alj kako drugo vbožno cerkvo pobera, in Bog ti bo stotero povernil,
kakor svetiniu Leopoldu, kteriga blagoslov še neprenehomajsrečna Austria vživa.

582

15. November alj lis top ad.

2. Pod naslovam in prošnjo svetega Leopolda imamo lepo družbo
alj bratovšino misionam u Ameriki  in u drogih ptujih krajih med
neznabogi pomagati s molitvijoj in milošnoj. Došli so leta 1829 misiaaar iz
severne Amerike n Beč alj na Dunaj pravit, kako željno divji Indiani kruha
božje besede čakajo, in kako malo je učenikov, ki bi jim ga lomili; kako
vbogim novo keršenim vsega pomankuje, česar je k službi božji potreba.
Mila prošnja serčniga misionarja je pomagala, in osnovala se je braterna:
Leopoldinsko družtvo, alj po naše: Bratovšina sv. Leopolda po imenu, ktera
si je Mario devico čistega spočetja za pervo varhinjo in pomočnico , po tem
pa sv. Leopolda za posebniga priprošnika izvolila. Družbani sv. Leopolda se
zavežejo vsak dan Oče naš in češemo si Maria moliti, s dostavkom: S.v. I.eo-
pold, prosi Boga za nas! da bi luč svete vere med nevernike zasjala, naj bi
vsi ljudje Boga prav spoznali in njemu služili. Sv. Oče Leo XII. so bra¬
tovšino poterdili, ter bratom in sestram popolnoma odpustike dodelili: 1. na
dan, kadar u bratemo stopijo; 2. osmega grudna, na dan čistega spočetja
Marie; 3. na dan sv. Leopolda; enkrat vsakega mesca, ako ccl mesec dni
poprej vsak dan braterne molitve opravijo, vredno svete zakramente prejmejo
in u kaki žegnani cerkvi za lepo zastopnost kerš. kraljev in cesarjev, za po¬
končanje krivover, in za razširo svete kat. cerkve molijo. Tudi se te odpustek
lehko posledno uro prejme. Družbani pa niso dolžni vsakega mesca k spovedi
in k svetima obhajilu iti; le priložnost lepa se jim ponudi popolnoma odpust¬
ke zadobiti: če enkrat ne vtegnejo, pa lehko drugokrat. Tudi dolžnosti pod
grehom ne vežejo. — ..Bog hoče/*' pravi sv. Paul, ,,d a bi vsi ljudje
[zveličani  bili/*' Bog torej tudi hoče, naj bi vsi eden drugemu po svoji
moči u ivzeličanje pomagali; in to »e skoz bratovšino sv. Leopolda zgodi.
Koliko dobrega vbogim zamorcain storiš! Koliko lepega si za nebesa lehko
pridobiš! Tudi ti se daj u to apostolsko bratovšino zapisati, in pomagaj raz-
širati božje kraljestvo.

I o i i t v a.

Ljubi Oče nebeški, ki si poslal svojega Sina nas vse izveličat, pridi k
nam tvoje kraljestvo, naj tebe vsi ljudje prav spoznajo in častijo! Posebno
vsmili se vbogih zamorcov, ki u dalnih krajih za morjem prebivajo, in so
tudi naši bratje in sestre. Daj jim spoznati pravo luč svete kerš. kat. vere,
daj njih učenikom tvoje kraljestvo srečno med nje razširati. Daj pa tudi nam
pravo skerb za izveličanje večno, naj eden drugemu u nebesa pomagamo, kder
boš enkrat sdružil vse svoje dobre otroke, po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem, skoz prošnjo Marie device, svetiga Leopolda in vsih ljubih svetnikov.
Amen.

Sv. Edmund, nadškof Kanterburški.

583

XVI. Dan novembra aIj listopada.

Sveti Edmund, nadškof Kauterburški.

Sv. Edmund je bil n Anglii rojen, kder.je luč prave sv.
vere nekdaj svetlo gorela, kder je bilo veliko in znamenitih
vetnikov in svetnic doma. Bil je sin pobožnih starišev Edu-
arda in Mabile, ki sta si prizadevala, prav bogaboječe živ-
lenje sinu vkoreniniti. Posebno se je Mabila trudila u serce
Edmunda že o pervih letih ljubezen do Boga, ostudo greha in
skerb za ohranitvo svete angelske čistosti zasaditi, ter ga
učila u petkih se postiti, in telo pokoriti. Ko je Edmund
odrastel, ga pošle mati spoznaje njegovo bistroumno gla¬
vo na useučeliše u Pariz. Pred odhodom ga še prav materno
podnaukva, kako se ima zaderžati, da ne bo zaj.šel o zanke
zapelivosti. Koljkokrat je njemu obleke poslala, je vsikdar
tudi pas priložila, priporočaje mu, ga u zuamnje pokore no¬
siti, da bi ložej nedolžnost ohranil. Skerbuo gft je opominvala
slabih tovaršij se ogibati, pobožno moliti, uka se poprijeti,
božjo besedo večkrat poslušati, in se blaženi devici Marii
vsaki dan u varstvo izročiti. —

Edmund je na tenko vse dopolnil; zatorej mu je Bog
posebne milosti delil. Ko sc je enkrat s svojimi tovarši spre¬
hajal, potem pa zavolj nespodobnih pogovorov od njih se lo¬
čil, in raj knigo polno lepih naukov preberal, se njemu pri¬
kaže Kristus u podobi verliga mladenča. Edmund ostermi, ter
ne ve, od kod da je mladenč prišel, in kdo da je. Kristus
mu reče: „Edinund! me ne poznaš, ker sim ja vsak¬
dan pri tebi u šoli?  — glej na moje čelo!‘ :  Edmund se
ozre, in vidi besede: „Jezus Naearejski, kralj Židov (Ju¬
dov)!“ Nebeški mladenč je scer nagloma zginul, pa u serci
Edmunda je neizrekliv tolaž zapustil; napolnil ga s r  pobož¬
nostjo, od ktere je serce vedno za Kristusa klilo. Častil je
pa tudi vsakdan nebeško Mater, in ji priporočal svojo de¬
viško čistost, kakor se je zaobljubil. Enkrat je kupil dva
perstana s krasno vrezanimi besedami: Cešena si Maria!
Eniga je podobi Marie na perst nataknil, drugega u zuamnje
zaveze s Mario sam nosil. Ako je potem zapazil nečiste po-
čutke alj želje, je pogledal perstan. se spomnil na obljubo,
in ponavljaje tisto je odgnal skušnjave. Skoz varstvo devi¬
ce Marie, skoz molitve, zatajenje samega sebe, in pokoro je
nedolžnost neoskrunjeno ohranil, akoravno je bil u velikih ne¬
varnostih. Prigodilo se je na »reč, da pride nesramna zape-

584

16. November alj listopad.

ljivka u njegovo prebivališe, in njega, prilizvaje se mu, u
greh nagovarja. Alj mladenč zmiraj skerben čuvaj nad se¬
boj, jo ni samo ne poslušal, ampak vzel bič, in jo zapelivko
napodil, da je osrarnotena iz staniša pobeguula.

Hvale vredno se je Edmund tudi učil. Ko dobi žalost¬
no novico, da je brumna mati boltina, in njega k sebi želi,
se nagloma domu poda, prejme od matere posledne nauke,
in ji streže do zadnega izdihleja. Potem se verne u Pariz na¬
zaj , kder je bil zavolj izverstnih znanost učitelj postavlen,
in je veselo, hrepene od ljubezni do svojih ueencov učil.
Vbogi so vedno pri njem milodare prijemali, bol^ne je vzel
u svojo hišo, in prav očetovsko za nje skerbel; vsim pa je
lomil kruh koristnih naukov, jih pripravljaje k pobožnemu
živlenju; torej se je zgodilo, da jih je veliko zapustilo svet
in njega truš, si poiskalo tiho samoto alj samostan, da bi
zanaprej le edino za izveličanje duše skerbeli. Po nekoliko
letih je učiteljstvo zapustil, bil za mašnika blagoslovlen , in
je s neizrekliviin hasnom vinograd Gospodov obdeloval, raz-
lagaje sv. evangel. Velik, ja stotem je bil sad njegovega
lepiga nauka; zakaj, on je to, kar je učil, tudi u djanju ska-
zal, in tenko dopolnil dolžnosti svojega stanu. Zvestiga slu-
žavnika Edmunda je Bog ljubil, in mu dal čudeže delati. Ko
je Edmund nekdaj veliko množico ljudi pod milim nebom učil,
so naglo černi oblaki jasno obnebje tako zakrili, da so se
poslušava' ihe zbali in se odpravljati jeli. Svet mož veli po-
slušavcom tiho biti, naredi svet križ čez zrak, in glej, me¬
gle so se raztegnile, in sonce je cel kraj prav ljubeznivo
posjalo, dasiravno je dež krog in krog curkoma vlival. —

Minulo je nekoliko let njegovega marlivega oznanovanja
božje besede, in velike so bile zasluge njegovega pastirst¬
va; torej je bil nadškof u mestu Kanterburi izvoljen. Velika
je bila zdaj njegova časi, pa tudi tu je bil popoln izgled duš¬
nim pastirjem. Njegova skerb ni bila, svojo čast pomnožiti,
ampak iskal je le samo to, kar je Bogu čast, cerkvi kinč,
in dušam zveličanje. Obiskal je vse kraje svoje nadškofije,
povsod učil, sv. zakramente delil, grešnike k pokori budil,
podpiral kakor je vedel in mogel, siroštvo in vboštvo, ni je¬
mal ponujenih daril, marveč je lastne dohodke sirotam u to—
laž obernul. Pa Bog je hotel zvestiga služavnika tudi s nad¬
logami obiskati. Sv. Edmund za vse skerben, je terdno bra¬
nil svobodo in pravico svete cerkve, in pogumno kaznoval
napake, ne samo prostega ljudstva ampak tudi žlahnih ime¬
nitnežev. To pravično djanje mu je nakopalo zamero in jezo
kralja, in bilo je ravno to uzrok, da so ga razno obrekovali

585

Sv. Edmund, nadškof Kanterburški.

in zatirali. Sv. Edmund je vse velikodušno in poterplivo pre¬
nesel, samega sebe tolažil, in onim, ki so ga pomilovali, od¬
govoril: „Grenke so sicer krivice, ko j e se mi pri¬
petijo; ce pa pomislim, so le koristne zdravila
moji duši u blago  r.“ Nikdar ni bil čez svoje sovražnike
in zatirovce nevoljn, ampak prav serčno ljubezen jim je ska-
zoval, rekoč: „Ako bi mi tudi oči izkopali, bi j ib še
ljubil."  Previdijoč, da bo ves njegov trud vi.šipastirstva
zavolj različnega nasprotovanja le malo dobrega sadu priro-
dil,  je Angleško zapustiv.ši se u Francozko podal.

Po noči, .še prej ko je u barko stopil, se mu prikaže sv.
Tomaž, poprejni Kanterburški nadškof, ki si je ravno koEd-
mund prizadeval cerkvene pravice obvarovati, in je Edmunda
zagotovil, da bo skorej in veliko plačilo svojih skerbi pre¬
jel. Na Francozkem si je ravno tisti samostan za prebiva-
liše izvolil, u kojega je bil poprej sv. Tomaž pobegnil zavolj
enakega uzroka; pa je hitro po svojem prihodu hudo zbo¬
lel. Zdravitelji so spoznali, da bi prememba zraka težave iz¬
bij,šala, in um svetvajo, u drug zdravši samostan se prese¬
liti.  Menihom je bilo močno žal,  pa sv. škof jim je djaf, da
bo na praznik svetih treh kraljev in svetiga mučenca Ed-
muuda spet k njim prišel. Zgodilo seje scer, pa drugači, ko
so menihi mislili. Ko pride u namenjen samostan, se mu bo¬
lezen tako shujša, da je sam željel s sv. zakramenti previ¬
den biti. Ko so presv. re.šno Telo k njemu prinesli, je s ve¬
likim veseljem roke povzdigniti, in glasno rekel: „Ti, o Go¬
spod, si moj porok, da ni si m na svetu drugega
iskal, ko samega Tebe. Stori zdaj s menoj, kakor
je tvoja  volja." Po sv. obhajilu je božjo martro u roke
vzel, se milo razjokal, in poljubil presvete rane,rekoč: „Zdaj
zamoreš skorej s veseljem vodo iz studenca Iz-
veličarja zajemati."  Ostali čas je še premišloval božje
skrivnosti. Zadna ura mu je dotekla u letu 1241. Njegovo
sveto truplo so na god svetega Edmunda, kralja in mučen¬
ca, u samostan prinesli, kder je prej prebival. Tako se je
dopolnilo, kar je prerokoval, da bo spet u tisti samostan pri¬
šel. Menihi so mu prav slovesen pokop preskerbeli, in Bog
je njegovo pokopališe po velikih čudežih poveličastil.

Natik in posnema.

1. Lepe Iti koristne nauke je sv. Edmunda brumna tnati dajala, naj po-
trebnej je bil: hudobnih tovarišev se ogibati.  Zvesto je to dopolnil, pa

586

16. November alj listopad.

tudi neizreklivo milost dosegel, Jezusa u človeški podobi gledati, in § njim
govoriti. Potrebno je bežati pred družtvom hudobnih ljudi, ne shajati se s
njimi, ki nespodobno govore, alj nesramno živijo; velikomanj pa še s takimi
se znaniti, ki očitno druge u dobrem zaderžujejo, alj k grehu napeljavajo in
prigovarjejo; zakaj neizmerna je škoda takega družtva. Le pomislimo, koljko
brumnih, za božjo čast iskrenih, so že taki hudobneži od pota čednosti od¬
peljali, in po malem u brezen pripeljali, iz kojega uiti jim je bilo potem ne-
mogog#če. „Gola resnica  je ,“  pravi sv. Krizostom, „da, ako se bo¬
gaboječ človek s bezbožnim soznani, ne bo pobožen bezbož-
nega poboljšal, ampak bezbožen pobožnega pohujšaI.“  In sv.
Bernard odkritoserčno pravi, da hud duh skoz take ljudi veliko hudega izpelja,
kar bi sam doveršiti ne mogel. Vsakdanja skušnja to priča. Mnogega niso
vse skušnjave hudičeve premagale; pa prilizvanje, obečanje in prigovarjenje
enega samega zapelivca. alj zapelivke ga je prekanilo, da je u hude pregrehe
zabredil, ki so mu večno pogublenje pripravile. Hočeš torej pobožno živeti,
srečno umreti, varvaj se spridenigu človeka bolj ko hudega duha.

2 .  S pomočjo device Marie, skoz molitvo in križanje svojega trupla je
sv. Edmund oblačilo nedolžnosti in čistosti belo ohranil. Enako beremo tudi
od drugih svetnikov; tako tudi ti stori, ako hočeš čisto in nedolžno živeti. „0,
vam vsim, ki hočete deviško živeti ,“  veli sv. Krizostom, „n a j bo
mati Gospoda pribežališč; zakaj ona vam bo najkrasnej,  naj¬
dražji in neminliv zaklad skoz svojo varstvo neoskrunjeno
ovarvala.“  Dalej nas opomina, serčno moliti, in truplo pokoriti, kerstedve
potrebne reči, brez kojih je človeku nemogoče, dolgo nedolžno in čisto živeti.
Si pa neprecenliv zaklad devištva že zgubil, tako sam dobro veš, da brez
pokore odpušanja doseči nemoreš. Tri reči imaš, koje odvračujejo slabe mi¬
sli, zunajne skušnjave, in vse take pregrehe: prosi deviško mater Mario za
mogočno pomoč; moli večkrat in serčno; ne bodi sužnik svojega trupla, am¬
pak pokori ga. Ako pa zavolj slabosti alj hudobnosti spet hudo grešiš, te
prosim, ne odlagaj stopiti pred spovednika, in očistiti dušo madežev skoz
pravo pokoro. Dalej ko spoved odlagaš, globokej se greh ukorenini, in še več
drugih prirodi. Torej pravi sv. Krizostom: „Ako tvoja duša skoz edno
pregreho umerje, skerbi, da prej ko prej k novemu živlenju
ustane. Si grešil, imej greh za ptujca, kojemu naj serce le
kratko prebivališe bo, ne nadalej, velikomanj pa na vselej.
Pravični, ako u greh padejo, oprostijo naglom serce greha;  bez-
božni pa greh ohranijo, in se pogube/'

H o 1 i t v a.

Daj nam, o Bog, sveto nedolžnost po izgledn sv. Edmunda zvesto ohra¬
niti ; pa tudi pokore, če smo grešili, ne zamuditi, naj po tej dvojni poti večno
živlenje srečno dosežemo; skoz Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen.

587

Sv. Gregor, čudodelnik.

U slovenjem koledri najdeš danes spomin sv. Gtmara, abata. Rojen na
Nemškem je bil ljubi en prijatel kralja Fipina, vbogih velik dobrotnik; ves
dnar, kar ga je od kralja obilno prijemal, je vbogim razdelil, s svojimi o-
blačili jih odeval, jim noge vrniva! in rane brisal. Moža vsega po volji božji
so abata, alj poglavarja nekemu samostanu postavili; ker je pa pravice svo¬
jega kloštra branil, so ga u ječo vergli, kder je gladu in rev.šine umeri leta 758.

XVI L  Dan n oveni br a. alj Si stop a da.

Sveti fjireg-or. riulodelntli.

Sv. Gregor, škof u Novocesarei na jutrovem, je bil u
tem mestu premožnih, pa nevernih starišev sin. Imenuje se
čudodelnik, ker je veliko čudežev storil. Ze od mladih nog
mu je serce za vse dobro klilo, in imel je velike želje po
učenosti. Zavolj tega se je napotil u mesto Berit, tam se u
posvetnih vednostih in umnostih izuriti. Bog mu je iz posebne
milosti pobožnega modriana Origena naklonil, s k oj im se je s& *
znauil, in pri njem ostal. Pri tem možu seje Gregor naučil,
Boga in sebe spoznati; branje nevernih bukev se mu je pri¬
skutilo, ter je spoznal, da malikvavstvo ni le samo prazno,
temne večnimu Bogu nasprotna in pogubliva zmota. Kar je
keršanskega vedil, je vadil se tenko dopolniti, posebno pa mu
je do ostudne, nevernikom navadne nečistosti merzelo. Ne¬
kim nevernim posvetnežem, kterih prijatelstvo je popustil, je
to bilo tern u peti. Nagovorili in naučili so torej neko raz-

588

17. November alj listopad.

ujzdauo ženstvo, ki je ravno tečas, ko je Gregor veliko
drušno modrianov okolj sebe imel, pristopila, in Gregorja u
pričo vsili nalaš tirjala, naj ji plača dnar, ki ga ji je za pre¬
šuštvo obljubil. Oni, ki so Gregorja nemadežanega inladenča
poznali, so nad tem ostermeli, kajti še niso kaj takega si od
Gregorja mislili. Gregorja ni to splašilo, ne osramotilo, in se
ni hotel s gerdim ženstvam besede pečati, ne se u pogo¬
vori s tovar.šami vstaviti, ampak poprosi eniga pričejočih
prijatelov, naj mu toljko posodi, koljkor nesramna lažniv-
ka tirja. Komaj je ona dnar u roke dobila, je od hudega
obsedena jela neznano divjati in tuliti, je na glas Gregorja
nedolžnega oznanvala in zamere prosila. Gregor, akoravno
še ni bil keršen, je zauplivo Boga u pomoč poklical, in
nesramnico hudega duha oslobodil. Tako je Bog očitno ne¬
dolžnost Gregorjovo poveličal, in hudobne sovražnike osra¬
motil. To je pa Gregorju še bolj želje vnelo, da bi berš ker¬
šen bil.

Po prejetem svetem kerstisije največ prizadeval kerstne
obljube u djanju spolno vati. in svoje živlenje popolnoma po
božji vol ji vrediti. Neke leta je še u modroslovji in u drugih
viših učenostih se šolal, in se potem na svoj dom u novo
Cesareo povernil, kder je samotno, tiho u molitvi in premi,š-
lo vanju keršanske modrosti in u bogoljubnosti živel. Kedar-
kolj je s kom marnoval, je le večidel od slepote in zmote
malikvavstva, od ostudnosti greha, in od velike cene in le¬
pote čednosti toljko umlivo in goreče govoriti znal, da so ga
prebivavci mesta, akoprem neznabogi, visoko poštovali. Luč
se pa na svetilnik postavi, naj vsim drugim sveti; tako je
tudi škof Fedim u Amasei od svetosti in modrosti Gregor¬
jeve zaslišal, in ga vredniga najšel, škofa u novi Cesarei po¬
svetiti. Ponižen Gregor je hotel pobegniti; alj Fedim se je
svojih besedi deržal, in Gregorja očitno za škofa poklical;
in potem takem je moral Gregor skotijo nastopiti. Alj žalilo
ga je slišati , da u tem velikem mestu ni več ko J 7 vernih
bilo, ker so vsi drugi še svoje malike častili. Preden je sv.
Gregor skotijo prevzel, si je neke dni za odlog izprosil, da
bi se u molitvi pripravil. Prosil je Boga po priprošni bla¬
žene device Marie za milost spoznati, kako bi svojo malo
čedo vredno pasil in množil. U molitvi se mu deviška Mati
s sv. Joanom prikaže, in naroči Joanezu, naj Gregorja pod¬
uči, kako in kaj ima početi. —

Tako nebeško okrepčan in podučen je samoto zapustivši
se u mesto odpravil. Preden je mesto došel, ga noč in strašna
vihta zaleze in prisili u nekem tempelnu prenočiti, ki je ne-

589

Sv. Gregor, čudodelnik.

vernikom naj imenitnejši bil; zakaj peklenski duh je u njem
prebival, odgovore po malikah dajal, in sleparil. Sv. Gregor
ondi vso noč moli, ob svitu, preden odrine, ves ternpel s sve¬
tim križem zaznamenva, in s tem hudiče iz n ja izpodi. Komaj
sv. Gregor odide, že malikvavski pop pride malikom darovat;
pa mu eden več odgovora ne da, zunaj tempelua pa čuje hu¬
dičevo rjovenje. To popa razkači, da mahoma za sv. Gre¬
gorjem hiti, ga dojde, in mu žuga, pri oblastnikih tožiti ga.
Gregorju je bila to lična prilika, nevernika živo prepričati,
kako mogočen je pravi Bog, ter nui reče: ,.lmam oblast od
Boga, tvojim hudičem in malikom zapovedati, jih izgnati, pa
tudi nazaj poklicati . 14  Ali so zadne besede resnica, bi se bil
pop rad prepričal. Gregor napise na papirček samo latinsko
besedo: „iu gre dere," t. j. „pojdite noter ,' 4  in reče popu
pred malika to nesti, in hudiči, u imenu Jezusa pokorni, se
bodo povernili. Pop to berž stori, in zgodilo seje, kar je
željel. To mu je oči odperlo, da se je s ženo in otrocmi k
pravi veri podal in kerstiti dal.

Kedar je bil sv. Gregor blizo mesta novo Cesaree, so
mu kristiani in neverniki naproti hiteli, in ga veselo sprejeli,
ker so slišali od njegovih čudežev. D mestu jih je veliko o-
zdravil, besedo božjo oznanoval, in prosil Boga za spreober-
nenje nevernikov.

Tako so se verni množili, da jim je bila stara cerkva
hitro pretesna. Treba je bilo veliko prostorno cerkvo staviti.
Kraj je bil sicer naredeu, alj pretesn za veliko cerkvo. Sv.
Gregor se oberne u goreči moibi k Bogu, in hrib, kije tesnobo
delal, se je daleč nazaj čudno odmaknil. Se ve, da so verni
in neverni nad tem čudežem stermeii. Neverniki so na trope
prišli za svet kerst prosit, pa tudi u telesnih in posvetnih re¬
čeh pri njem sveta in pomoči iskat.

Tekla je blizo mesta dereča voda, ki je po zimi navadno
se napela in po polju veliko škodo delala. Prišli so Stanov¬
niki k sv. školu pomoči prosit. Sv. Gregor gre s njimi, vtakne
palico u zemljo, kder je voda vhajala. Palica se ozeleni, in
voda ni liikolj več iz svojega potoka stopila. — Dva brata sta
se za ribnik kavsala- Vsak si ga je lastil, in u jezi se eden
drugemu grozil, ga umoriti. Gregor njuje višepot pomiril; ka¬
dar pa vidi, da se star serd le ponavlja, moli in od Boga sprosi,
da se je tisto noč ribnik posušil, in so vse ribe zginile. Tako
je bil vjede konec. Zavolj tih in dosti drugih čudežev so verni
u veliki časti svojega škofa imeli. Ponižni škof se je pa časti
branil, in le djal, da Bog po svetinjah, ki jih je seboj nosil,
čudeže stori; alj še več je bil čislan. Med neverniki je pa

590

17. November alj listopad.

imel tudi dosti Kopernikov, ki so si norca iz n ja delali, in bi
bili radi ga ob postenje in slavo pripravili. Posebno sta si dva
Židova eno tako vmislila. Pogovorita se, da se eden izmed nju
za potam, kder je imel škof priti, kakor merfvec vleže, drugi
pa zravno nja milo zdihuje in joka. Ko sv. Gregor do nju
pride, je se glasnej jokal, in škofa za milošno prosil, da bi
zamogel svojega mertviga tovariša pokopati, u sercu sije pa
namenil, sv. Gregorja u sjaka postaviti. Sv. Gregor mu reče:
„I)narjev nimam: kar imam to dam.“ S temi besedami verze
hinavcu svoj plajš, in gre svoj pot Ko sv. Gregor odide, se
hinavc sladko smeji, da je Gregorja lajhal, in hoče berž to-
varšu plajš pokazati, ga kliče in duha, pa tovarš se več ne
zmezi; — bil je zares mertev.

Debele knige čudežev bi lehko napisal, ki jih je sv. Gre¬
gor nad bolniki in obsedenim storil, pa tudi velikih težav, ktire
je zastran razširanja keršaustva prestal. Že 2(i let je pastirsko
palico nosil, in od truda, skerbi in starosti opešal. Spoznal
je, da je za nja večer živlenja prišel; zato se je še goreče
vzdignil, obhodil celo škofijo, ovčice milo učil, Bogu jih zro-
čivši slovo od njih jemal, in veliko dobrot cerkvam in vbožcom
skazaK Kratko po svoji zadni apostoljski hoji ga je smertna
bolezen obšla, in ga u večni počitek preselila. Pa preden je
sv. zakramente prejel, in dušo Bogu izročil, je skerbno po-
zvedoval, koljko bi še u njegovem mestu nevercov bilo? Od¬
govorijo mu, da le samo 17 še. Tedaj je svoje serce in oči
u nebo povzdignil, rekoč: „Cast in hvala bodi Bogu!
kedar sim škofijo nastopil, sim vernih komaj rav¬
no toljko naj šel. Bog jih naj u svoji sveti veri
po te rdi in ohrani: nevernikom pa naj milostno po
vsem svetu luč keršaustva prižge!—-  Tako je u Bo¬
gu vesel sladko in mirno u 70. leti  starosti zaspal, leta 270.

N u u k i n /to s n e m a.

1. Sv. Gregor čudodelČ si je prizadeval kerstne obljube vse žive dni u
djanji spolnovati. Ti si tudi keršen, si se tudi po svojih botrih hudemu, nje¬
govemu napuhu in vsemu njegovemu djanju odpovedal, se s Bogam sklenul, iu
ves njegov biti vse svoje žive dni si obljubil. Povej mi, alj odgovori sam
sebi: Kako kaj deržiš svoje kerstne obljube? Ali ne veš, da koljkorkrat
»inertno grešiš, vsakokrat kerstno obljubo prelomiš? JMorbiti tebi tvoja vest
ravno to očita, kar sv. Bernard govori: *,'■ i si se hudiču odpovedal,
pa le skorej njemu samemu služiš. Ti si se odpovedal vsemu

591

Sv. Potamiana, devica in mučenica.

njegovemu djanju; pa si le za to prizadevaš, kar je hudičevo."
Sam sebe lehko obsodiš, komu večkrat vstrešež: Bogu alj peklenšeku ? In ako
ti to u serce seže, te mora sram biti pred Rogam, katerima si toljkokrat ne¬
zvest slovo dal, in se hudemu spet ponudil. Obžaluj svojo nezvestobo, in iz-
mij gnusobo grehov s grenkimi solzami resnične pokore. Ponovi kerstno ob¬
ljubo večkrat ko dosihmal, in terdno skleni, jo tudi zvestejši spolnovati! —
2. Sv. Gregor je s Bogom vse počel, vse le za božjo čast in za zve¬
ličanje duš storil, ne zavolj hvale ljudi in svoje časti. Bog je pa tudi s njim
bil, in mu po toljkih čudežih svojo pomoč očitno zkazal. — Prašaj pa ti sam
sebe, s kom potegneš, ali s Bogom, ali s svctam, ali elo s hudim V Ali ni
morebiti vse tvojo prizadevanje le iz častilakomnosti ali iz dobička, clo zoper
Boga in bližnega? pospenjaš se, pa ne u nebesa; ampak da bi veliko slovel
pred svetam; rad bi morbiti, naj bi Bog čudoma te povzdignil. Ponižaj se,
pripiši vse dobro, ki ti srečno izteče, Bogu; zakaj ponižnim Bog milost daja,
prevzetnim se pa vstavla. Jezus se je secr tudi za svojo čast poskusil , pa
je djal: ..Moja čast ni nič;  moj  Oče  je,  ki  me  časti."

H o 1 i t v a.

Daj, prosimo vsegamogočni Bog, naj nam svetiga Gregorja, spoznovavca
tvojega in čudodelniga škofa častit god pobožnost in zveličanje pomnoži; skoz
Gospoda našega Jezusa Kristusa. Amen.

XVIII*  Dan novembra alj listopada*

Sveta Potamiana, devica in mučenica.

Sv. Potamiana, krasne telesne lepote, pa ravno tako sra-
možlivega zaderžanja devica, je služila pri nekem ajdovskem
gospodarji. Slep malikovavec, nečiste ljubezni do nje vnet,
si je mnogoversino prizadjal njo omotiti in ob predrag za¬
klad čistosti pripraviti. Zlate obljube ji dela, mehko živlenje
in posvetne dobrote ponuja, in s prilizovanjem, pa (udi s žu-
ganjem njo neprinehoina nadlegva. Sv< devica se u tej velikej
nevarnosti serčno obnaša, se ne da oslepiti dragim obljubam,
ne vstrasiti hudemu žaganju, ter je pripravlena, raji živlenje,
kakor pa sveto čistost zgubiti. Gerd nečistnik, ves divji čez
njeno stanovitnost, jo izroči deželnemu poglavarju in mu ve¬
liko dnarjev pošle, naj jo on po svoji oblasti, alj u njegove
želje pregovori, alj pa, če ne dovoli, umoriti da. Okruten po¬
glavar jo vkaže hudo mučiti, in ji poslednič žuga, da jo hoče
hollivosti nesramnih rabeljnov prepustili, ako Kristusa ne za¬
taji in željam svojega gospodarja se ne vda.

592

18. November alj listopad.

Nepre,sira,sena se sveta devica (emu grešnemu napelj-
vanju vstavlja, in tako serčno odgovarja, da jo pagani pre¬
klinjanja svojih malikov obdolže in glasno njeno smert ter¬
jati začno. Sodnik vojaku, Basilides s imenom, vkaže, jo k
sinerti peljati. Sodba je, jo do nagega izslečti in u vreli smoli
utopiti. Sramožliva devica se ne vstraši (oliko grozovitne
sinerti, kakor velikobolj ukaza, da se mora do nagega iz-
slečli. Tako dolgo torej sodnika prosi, dokler ji priv olji, da
sme s oblačilom u strašno smeri. Nad kotel vrele smole jo
postavijo, in polagoma vedno globokeje spušajo, dokler ji
smola do glave pride in ona svojo deviško dušo izdehtie.

Ko Potamiano na moriše peljejo, jo derhal divjega ljudstva
obda, jo preklinja in gerdo zasramuje. Vojak Basiiid&s trumo
razpodi, ter devico očitnega zasramvanja miloserčuo otme.
To ljubeznivo obnašanje sveto mučenico u serce gane; hva¬
ležno opomni vojaka, naj stanoviten ostane; ona hoče po sinerti
Boga zanj prositi, ki mu bo gotovo to ljudomilo delo obilno
poplačal. — Kratko po njeni sinerti se pripeti, da sovojaki
Basilida k prisegi silijo; alj on na ravnost pove, da priseči
ne sme, ker je kristiau. Vojaki menijo, da u šali govori. Ker
pa stanovitno terdi, da je kristiau, mora pred sodnika; in ker
svojo vero u Kristusa serčno spozna, ga u težke verige vkle¬
nejo in u temno ječo veržejo. V r erni ga u ječi obišejo, ter po-
zvedujejo, kako se je tako naglo spreobernul. On jim pove,
da se mu je Potamiana tri dni po svoji smerti prikazala, mu
venec na glavo posadila, in naznanila, da je zanj Gospoda
prosila, da je vslišana, in da bo u kratkem pri njej se ve¬
selil. Na to u ječi svet kerst prejme; drugo jutro pred sod¬
nikom svojo vero u Kristusa serčno spozna, in ker ga no¬
beno prilizovanje, ne žaganje od taiste odverniti ne more. mn
s mečem glavo odsekajo.

N ali k in posnema .

1. Nevarna je biia služba svete device Potaminne, velike zastran nje¬
nega nesramnega gospodarja so bile skušnjave za njo; alj ker Boga iz pred
oči zgubila ni, je vse sercno premagala, in dvojno krono devištva in muče-
ništva srečno zaslužila. Ni skorej stanu med nami, u kojem bi se več ljudi
znajdlo, ko u služevnem stanu. Pred svetam je scer te stan malo obrajtan,
in kdor služiti mora, pogosto misli, da je nja stan naj nizkejši in borniši na
zemlji. Alj u očeh Gospodovih ni tako; Gospod sam je rekel: „Kdor iz
med vas velik biti hoče, naj bo vaš služavnik, in kdor med

Sv. Potamiana, devica m  mučenica. 593

vami pervi biti hoče, naj bo vaš hlapec; kakor tudi Sin člove¬
kov ni prišel, da bi mu stregli, ampak služiti Usluževnem stanu
ni tako težko Bogu služiti, kakor mnogi mislijo; morebiti človek u nobenem
drugem stanu ložej pobožno ne živi, in večno izveličanje doseže, kakor ravno
n sl uževnem stanu. „Ne sramuj se u službi svojega stanu; zakaj po božji
naredbi ima vsak stan na zemlji svojo čast; — nisi zato kristian postal, da
bi se služiti sramoval; zakaj če po zapovedi Kristusovi človeku služiš, ne
služiš njemu, ampak taistemu, ki ti je to vkazal. Saj je ja Kristus sam pri¬
šel, da bi služil, in ne, da bi si strečti dal," pravi sv. Auguštin.

2, Ker pa ni stanu brez skušnjav, jih tudi u služevncm stanu narajmal
boš. Si vidil, kako je sv. Potamiana u veliki nevarnosti bila, svojo nedolžnost
zgubiti! Morebiti tudi ti pri hiši služiš, kder se tvoji nedolžnosti zanke sta¬
vijo, se ti dnar, dobre jedila in lepe obleke ponujajo, alj druge goljufne ob¬
ljube delajo, te premotiti in oslepiti ? Ali morebiti u kakšni taberni alj u mestu
pri gospodi služiš, kder se je keršanstvu slovo dalo, kder božjih in cerkve¬
nih zapoved ne poznajo, te s delom tako obložijo, da tudi ob nedelah in Svet¬
kih k službi božji redko prideš, k spovedi in božji mizi večkrat iti ti je clo
nemogoče? Dobro premisli, da ni nesrečnejši stvari, ko družinče, ki je naj
veče blago, Boga  zgubilo; revno je nja živlenje, žalostna in brez tolažbe
smert, in kakšna še le bo večnost! — Če u takšni službi, pri takšni hiši o—
staneš, si na ravnem potu nedolžnost in vero zgubiti. Kaj je storiti? Zapusti
službo, če bi še tako lepo mezdo služila in tudi za nobeno drugo službo
precej ne vedla. Zaupaj na Boga; on more in bo tudi gotovo za tebe skerbel,
če iz ljubezni do njega tako nevarno službo pustiš. Se enkrat; kder se tvoji
nedolžnosti zanke stavijo, alj kder ti k službi božji ne dajo, tam ne ostani;
Bog bo za tebe skerbel, kakor za toliko jezerov drugih, ako mu le zvesto
služiš. „Kdor svojo dušo ljubi,  pravi Jezus, jo bo pogubil; kdor
pa svojo dušo zavolj mene sovraži, jo bo u večno živlenje  o-
hranil."

91 o 1 i t v a.

O Bog, ki si med drugimi čudeži svoje mogočnosti tudi slabemu spolu
premaganje u mukah dal: dodeli milostivo, da, ker sv. Potamiane, device in
mučenice tvoje god častimo, po njenih izgledih k tebi pridemo. Po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

U. Del.

38

594

49* November alj listopad.

IXX. Dan novembra alj listopada.

Sveta Elizabeta, vdova, deželna grofinja; mati

vbogili.

Sv. Elizabeta, lep izgled bogoljubnosti in čistosti za ne¬
zakonske, ljubezni in kratkosti za zakonske, pa tudi ogledalo
poterplivosti za vdove, je na Ogerskem živlenja svit zagle¬
dala. Bila je hčer Andreja, madžarskega kralja, in Jere, ro¬
jene vojvodine Koroške. Maloletna dekelca že je u strahu
božjem živela, in s njo je rastla tudi njena pobožnost. Nje naj
ljubši pot je bila u cerkvo, kder je po angelsko goreče mo¬
litve u nebo pošiljala. Težko se je cerkve ločila, ker ji je
najslajša radost molitva bila. Kakor hitro je u cerkvo stopila,
je zlato krono iz glave vzela; in za to kregana, odgovori:
„Bog me obvari, da bi kdaj s takoj kronoj se pri¬
kazala pred obličje Kristusa, kteri je s ternjem
kronan iz ljubezni do mene na križu pripet  bil!‘ £
Mario, nebeško kraljico je imenovala svojo mater; tudi sve-
tiga apostola Joaneza je gorlivo častila in ga varha izvoljila
svoje čistosti; pa tudi nikdar ni kaj odrekla, kar sojo u imeni
Marie alj sv. Joaneza poprosili. Peneze, ktere je za svoje
veselje dobila, je vbogim podarila, naj angelsko cešenje za
nje zmolijo. Certela je prazen lišp, gizdost in lenobo. Bila ni
le na truplu, marveč tudi lepa na duši s posebnimi lastnostmi
okinčaua, ter je clo pred vsakoj sencoj nesramnosti bežala.

Sv. Elizabeta, vdova, deželna grofinja; mati vbogih. 595

U pokor,sini do starišev se je s Ljudovitom, deželnim gro-
fam Hasie in Turingie zaročila, s kojim je u sveti ljubezni in
u lepi zastopnosti živela, in tudi omožena ni premenila svo¬
jega pobožnega živleuja. Ponoči je rada dolgo molila; po dnevi
je pridno u cerkvo hodila, duhovske bukve brala, delala in
molila. Kar je pa s svojimi dvorankami naredila, je bilo skorej
vse vbogim u pomoč. Svojega sopruga je vsikdar lepo imela
in ga visoko spoštovala. Podložnim je dala prelep izgled naj
lepših čednost; pri očitni božji službi je bila vsa u Bogu sbrana
drugim u poduk. Ojstro je gledala na svoje strežaje, da so
po keršansko živeli; pa tudi skerbela je kakor mati, da se
jim je mezda in pravica popolnoma dala. Vojvodiče in voj-
vodicne je mati sama k vpeljevanju u cerkvo nesla, deco Bogu
aldovala, in bogat dar na altar položila, oblačilo pa, kojega
je takrat nosila, je kaki revi podarila. —

Enkrat je u posebnem namenu po svojem visokem stanu
oblečena u cerkev prišla. Pogleda Jezusa na križu, ostermi
in sama pri sebi reče: „G1 e j Jezusa odrešenika na
križu golega zavolj mene: jaz pa velika grešnica
se neeimeruo lepotičini. On je bil od vsili zapušen,
jaz pa veliko služavnikov imam. Jeli to moja pra¬
va ljubezen do njega? Oh moja velika nehvalež¬
nost? Kako poslušam njegove zapovedi, in kako
hodim po njegovih stopinjah?^  To premišlo vanje ji je
toliko britkost obudilo, daje  omedlela. Posihmalje pod svojoj
knezinjskoj oblekoj vedno rašovno suknjo nosila. Vbogim, bol¬
nikom in zapušenim sirotam je bila ljubezniva mati in oskerb-
nica. Iz svojega premoženja je bolnišnico blizo dvora posta¬
vila, kamor je bolnike, sirote in slabotne ljubeznivo sprejela.
Verh tega je vsakdan okolj devet sto vbogih nahranila, in
milošno u staniše tacih pošiljala, kteri so se beračije sramo¬
vali. Osobito je bolnike obiskovala, jim čedno stregla, če so
ravno gobavi bili; poljubila jim roke in noge, in jih u poterp-
livosti posercila. Brez milošine nje ni siromak nikdar zapustil.
Na sprehodu je večkrat u pomanjkanju dnarjev pajčolan raz
glave vzela, in vbožcu podala. Ni se ji grozilo, vbogim ob¬
leko kerpati. Nič ni opustila, kar je le keršanska ljubav revnim
u pomoč izmisliti zamogla; za tega del so njo mater revnih
imenovali.

Sv. Elizabeta ni bila hinavsko pobožna, ampak prave
pobožnosti. Svojega spovednika je spoštovala ko Kristusa, in
ubogala ko angela božiga, in ni kaj po svoji termi storila,
marveč le po njegovem nasvetu.

596

19. November alj listopad.

Bili so na dvoru zasmehuni, ki so jo ravno zato zasra¬
movali, in jo deželnimu grofu dolžili, daje zapravlivka. Eli¬
zabeta se pa ni dala motiti u svojih delih ljubezni, in grof
ni tožiteljev njenih poslušal, ker je očividno spoznal, da o-
biln blagoslov po darovitosti drage zaročuice nasleduje. Ni
je torej u bogoljubnih delih motil, ampak clo podpiral, dokler
je živel, rekoč: „Ne bom ji branil vbogim pomagati;
njeno usmilenje nam zadobi božje usmilenje; če
skerbimo za vboge, bo skerbel  Bog  za  nas.“ Umeri
je Ljudevit na potu u vojsko, ktero je s drugimi keršanskimi
knezi za svete dežele na jutrovem imel. To žalostno prigodbo
zvediti, je Elizabeto globoko u serce zabolelo; pa zaupno se
nezapopadlivi božji razsodbi podverže, in moli: „Ti veš, o
Gospod! da jaz na tem sveti nikogar ni s im bolj go¬
reče ljubila, kakor svojiga zaročnika, ne samo
zato,ker je m oj s o p r u g b i 1, temuč ker jetudi tebe
iz serca ljubil. Ker si pa ti sklenil, njega k sebi
poklicati, sim stvojoj razsodoj tako zadovoljna,
da, ko bi ga skoz en sam očenaš spet od smerti
tvojemu sklepu nasproti obuditi zamogla, ne bi ga
hotla moliti. Tosaino te prosim, dajmuvečen mir,
meni pa gnado, tebi do zadniga zdihleja pobožno
služiti/ 4  Po tej junaško serčnej vdanosti u božjo voljo, da
za rajniga veliko svetih maš služiti, in molitve opravljati, deli
obilno milošno med vboge, in akoravno še le dvajset let stara,
in le šest let u zakonu obljubo stori, kakor vdova sveto či¬
stost do konca živlenja ohraniti; kar je tudi zvesto dopolnila.

Bog je sklenil, svojo zvesto služavnico na ojstro skušnjo
postaviti. Deželni stani so bratu rajniga grofa vlado izročili,
in pobožno kneziujo dolžili, da je deželne dohodke s svojimi
milodarmi zapravljala. Za tega del ji vse, kar je imela, vza¬
mejo, ter jo s vojvodičem in dvema vojvodičnama gerdo iz
dvora pahnejo. Iz strahu se novi vladi zameriti, se nihčer ni
upal, jo pod streho vzeti. Zaperte so ji bile clo vrata bol¬
nišnic, ktere je ona postavila in utemeljila. Primorana je ve¬
čidel u kakem hlevi prenočiti in beraško palico nositi. Svoj
toliko tuževn stanje sv. Elizabeta svetoželjnajunakinja serčno
in tako močnodušno poterpela, da se je bilo čuditi. Nikomur
ni potožila gerde krivice sovražuih stanov, tudi ne svojimu
očetu, tirnveč se je veselila, da je Bogu u čast kaj terpeti
imela.

Precej po pervi noči, ko so jo izgnali, pride u miniško
cerkvo Frančiškanov in hoče, naj bi zahvalno pesem zapeli,
in Boga za tuge njej odločene dolžno hvalo dali. Zasramo-

Sv. Elizabeta, vdova, deželna grofinja; mati vbogili, 597

vanje in krivice, ktere je sveta knezinja po svojem pregnanstvu
terpela, do od tistih, kojim je poprej Je dobro storila, se po¬
pisati ne dajo. Stara baba, ki je poprej živež in obleko od
nje dobivala, se je prederznila, jo na cesti u mlako suniti in
jo gerdo psovati, zato, ker se ji sveta knezinja ni hitro zo-
gnila. Pohlevno vstane iz mlake, osnaži svojo obleko, pri¬
pravljena za Boga se več terpeti. U toljko budi stiski nje pa
Bog 'brez tolažbe ni pustil. IJ molitvi se ji Kristus prikaže,
njo u stanovitnosti poterdi in obljubi nje nikdar zapustiti.

Sčasoma je njeni oče njene sovražnike primoral, da so
ji staniše in izgovorjeno juterno dali, alj bers je s tim bol¬
nišnico postavila, u tisti stanovala in boluikam tako skerbno
stregla, kakor bi dekla bolnišnice bila. Kar ji je še od po¬
strežbe bolnikov časa ostalo, je molila, se ojstro pokorila in
druge duhovske vaje opravljala. IJ 24. letu njene starosti ji
Bog razodene, da se bo tega sveta ločila. Pripravila se je,
bogoljubno prejela sv. zakramente, opominala vse pricejoce
Boga iz eeliga serca ljubiti, in vbogim s v,soj inocjoj poma¬
gati. Izročila je svojo dušo u roke svojega stvarnika u letu
1231, polna zasluženja. Njeno truplo še zdaj u Marib o ri^na
Nemškem počiva, kojega cIo krivoverci u časti imajo. (Ju¬
deži, ki so se na grobu svete^knezinje godili, so njo po vsem
keršanskem svetu razglasili. Šestnajst merličev se šteje, ki
so skoz njeno prošnjo živlenje spet dobili; še veco je šte¬
vilo bolnikov, ki so po njej svoje zdravje prejeli.

Nauk in posnema.

1. Živlenje sv. Elizabete je svetla luč za ljudi vsakega stana. Otroci se
naj od nje učijo, že od mladih nog se Boga bati, in s letami u pobožnosti
rasti; _ neoženjeni in nevdane vidijo, kako se sveta čistost ohrani; — po¬

ročeni se naj uče eden dragega za ljubo imeti; — vdove lep izgled imajo,
kako naj zapušene svoje živlenje ravnajo; — gospodarji in gospodinje se li¬
čijo za svojo družino skerbeti; — ljudje visokega stanu vidijo, kak izgled naj
podložnikom dajo. Vsi kristianise lehkojučijo vbogim pomagati, tuge in te¬
žave voljno poterpeti. Bog je dopustil, da je deželna grofinja in kraljeva hčer
neusmileno iz dvora potisnjena in prisil ena bila za beraško palico prijeti; ven¬
dar se ni pri nikomur pritožila, temuč je clo Bogu za vse to ponižno hvalo
dajala. Da bi pač vsi u manjših težavah svojo voljo s božjo sklenili, in po-
terplivo nosili butaro jim naloženo!

'Z.  Naj ljubši pot sv. Elizabete je bil u cerkvo. Kamo pa ti naj raj ho¬
diš? kde se naj rajše dolgo pomudiš? zakaj tako naglo iz cerkve letaš? za-

598 20. November alj listopad.

kaj se rajši u razujzdani družbi, n kerčmah, na plesu i. t. d. znajdeš, kakor
pa u cerkvi, pri službi božji? zakaj ti pridga, sv. maša tako rada predolgo
terpi, in ti je zoperna? ker ti pa ni preveč mnogo ur, clo dni in noči u igri,
s plesom, ldafanjem, potepanjem i. t.  d. zapraviti? Odgovori na to prašanje,
in povej, če si upaš s takim živlenjem pred božjim Sodnikom obstati, in božje
obličje u nebesah gledati, kakor sv. Elizabeta? ,,Gotovo nebes ne bodo de¬
ležni, ki le spijo, lenošijo in postopajo, ampak ki resno za nje skerbijo," go¬
vori sv. papež Leo.

91 o I i t v a.

Razsvetli, o Bog, serca svojib vernih, in daj skoz častite prošnje sv.
Elizabete časno srečo goljufniga sveta zaničevati, in se le nebeških darov
skoz posnemanje njenih svetih čednost in dobrih del vedno veseliti; po Go¬
spodu našem Jezusu Kristusu. Amen.

XX* Dan novembra ali lis top a da.

Sveti 'Vinoh, keršanski mlinar.

Sv. Vinok, plemenitili, alj kakor drugi terdijo, kraljevih
starišev sin, se je na Angleškem rodil. Iz goreče ljubezni do
Boga svet in nja veličastvo zapustivši pride s tremi tovarši
enakega dulia n samostan svetega Bertina, kder je pod vod-
stvam tega svetnika ene leta prav pobožno se u keršanski po¬
polnosti vadil in lepo napredoval, poleg tega pa tudi službo
samostanskega mlinarja prav zvesto opravljal. Ta služba je
bila toljkajn težavniši, ker je mlinski kamen s rokami sukati
moral, kajti na mlinski žleb vodo napeljati mogoče ni bilo. Alj
pohleven služavnik božji si je težavno delo s serčnoj molitvoj
poslajšal; in Gospod, ki taistim, kteri njega ljubijo, pomaga,
je blagoslovil delo njegovih rok. Mlinski kamen se je naglo
in leliko vertel, in prav obilno lepe moke seje vsakobart na¬
mlelo.

Po ukazu svojega apata sv. Bertina je pozneje nov sa¬
mostan u Vormouti na Flandrii postavil, u kojega se je u krat¬
kem veliko družbenikov nabralo, ki so ga enoglasno svojega
predstojnika izvolili. Je bil poprej ves ponižen in živ izgled
pokoršine do svojih viših: je pa tudi zdaj ko apat se u vsih
lepih lastnostih pravega predstojnika svetil. Zeljel je vsitn
vse biti; vedno pripravlen se vsmiliti revnih in jim pomagati;
tolažiti žalostne, odpustiti in pozabiti storjeno razžalenje. Po¬
gosto se je podal u revne bajte bornega, nevednega ljudstva,

599

Sv. Vinok, ker,sanski mlinar.

jih je podnaukoval u potrebnih resnicah spoznanja božjega, ter
jih h keršanski pobožnosti napeljeval. S pomocjoj božjoj je
tudi mnogo čudežev dopernesel, ki svedocijo nja svetost, pa
tudi njegove velike zasluge pri Bogu. Tako bogat svetih čed¬
nost in dobrih del se  je leta 717 iz sveta ločil, od Gospoda
krono živlenja večnega prejet. Sveta cerkva njegov pobožen
spomin 6. listopada obhaja.

Na u k in p osnem a.

S gorečoj moli tvoj k Bogu si je sv. Vinok težko delo pri sukanju mlin¬
skega kamena poslajšal, in tistemu blagoslov božji pridobil, da mu je prav
urno in spešno od rok šlo. Današni mlinarji  pa za blagoslov božji slabo
alj clo nič ne skerbijo; svojega dela ne posvetijo s pobožnoj molitvoj, nego
od tistega s svojim krivičnim in razberzdanim djanjem Boga in nja žegen
odganjajo.

1. So, ki brez vse vesti slabo melejo, prevelike merce jemlejo, zernje
čerstvo s medlim zmenjajo, nielo, pičle mere in prelehke peze odrajtajo in se
tako vnebopijočili krivic deležne storijo. — Lchko se krivica stori, alj težko,
težko popravi. U globočino človeškega serca je Bog zapoved zapisal: Ne
kradi!  Iz med vsili grehov, u koje človek pade, je ta edini, ki se le s dvoj¬
nim zadostvanjem izbrisati da, ker se s njim dvojna krivica zgodi, namreč:
Bog žali, in bližnemu pravica krati.  Bogu se zadosti, če ta greli
zgrevaš, objokaš in se ga odkritoserčno spoveš; bližnemu, če mu po krivem
vzeto blago odrajtaš in storjeno škodo poverneš. „Vsaka druga pokora,«
pravi sv. Auguštin, „je tukaj prazna in goljufna; greh se ne od¬
pusti, če se storjena krivica ne poravna.«  Kristus še ni takrat Ca-
liea izveličanja zagotovil, kedar je Caliej na drevo zlezel, ga u svoji hiši sprijel
in mu veliko gostijo pripravil: ampak še le takrat, ko je obljubil, da hoče
vse, karkolj je komu krivice storil, obilno poverniti, še le takrat je k njemu
govoril: „Danes je tvojej hiši izveličanje došlo, ker si tudi ti
sin Abrahamov«  Glej in spoznaj torej sveto dolžnost, vse po krivem vzeto
do poslednega vinarja odrajtati; premisli pa tudi kako težko je, pogosto skorej
nemogoče, vse tenko sopet poverniti, in varji se skerbno vsake še tako majhne
krivice. — Ti se čudiš, da je Esau za eno skledo leče svojo pervenstvo in
s tistim toliko važnih pravic prodal; ali se ni še bolj čuditi, da za merco
pšenice alj zmesi, za eno skledo mele svojo dušo, ja svete nebesa u nevarnost
postaviš? „Boljši je,«  sv. Ambrož uči, „brez časnega premoženja
biti in se izveličati; kakor pa veliko časnega blaga imeti, in
se pogubiti«

600

21. November alj listopad.

2.  Najdejo se pa tudi mlinarji, posebno pri stranskih in samotnih mli¬
nih, ki so gerdega, nesramnega zaderžanja, in sebi in drugim peklenski brcz-
den odpirajo. Koliko ker,šene, ki so n mlin nosile alj na melo čakale, je od
razberzdanih, brezvestnih mlinarjev pohujšanih, zapeljanih, n časno in večno
nesrečo zakopanih! Tako daleč je prišlo, da pošiena deklina u mnogi mlin ti
več ne upa, da se keršanske dekle pred mnogim mlinarjem kakor pred strop¬
nim gadom svariti morajo. Najemnik hudičev je vsaki tak zapelivec. Sv. Au-
guštin govori: „Tudi hudič ne pride k človeku s mečom obrožen, ampak
sladke, goljuf ne besede trosi, in mori. Ne misli torej, da tudi ti ne moriš,
ako bližnega u hudo nagovarjaš in pregovoriš.« In sv. Antoniu opomina;
...Nehaj vendar, svojo in drugih duše, za ktire je Kristus umeri, pogublati.
Premisli, kako velika je hudobija, da taiste, koje ni s zlatom, ampak s svojoj
dragoj kervjoj odkupil, skoz pohujšanje in zapeljvanje pogubiš.«' Grešne želje
in nečisti ogenj u sebi zadušiti, moli in se lioga spomni,  kakor od sv.
Vinoka bereš; in ko mlinski kamen verteti vidiš, alj ropotati slišiš, spomni
se besed Kristusovih: ..G o r j e tistemu, skoz kterega pohujšanje
pride; boljše bi mu bilo, da bi se mu mlinski kamen na vrat
navesil in on se potopil u globočino morja.«

M o 1 i t  v a.

Gospod, nebeški oče, daj nam po priprošnji sv. Vinoka tvojo neskončno
vsmilenje občutiti: da sc vsake krivice skerbno varjemo, in u svetem strahu
tebi zvesto služimo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXI*  Dan novembra alj listopada.

Darovanje Marie preciste device u tempelni.

Denašno godovno se imenuje daritva Marie, ker sta ti
dau sv. Joakitn iu Ana, pobožna' stariša preblažene Device
svojo sveto hčer Mario, Maria pa sama sebe Bogu u jeru¬
zalemskem teinplu darila. Bilo je takrat dvojno darovanje o-
trok u navadi. Eno je bilo po postavi, po koji je mati dete
porodivši morla sina čez štirdeset, hčer pa čez osemdeset
dni po porodu u tempeluu Bogu dariti. Ta obred se prav za
prav aldovanje alj darovanje otroka imenuje, od strani matere
pa očišva. Druge verste darovanje pa je bilo, kadar so se
prostovoljno zaobljubili svoje otroke Bogu u dar prinesti. Mno¬
goteri stariši so alj pred alj po porodu obljubili, dete Bogu
u nja službo prepustiti, za zrnirom alj na neke leta. Nekteri
odrašeni so se svojvoljtio u božjo službo darovali. Za tega

Darovanje Marie prečiste device u tempelni. f>01

del so imeli razne stali,ša pri (en pelnu: ene za možke, drage
za ženske, zamladenče posebej in deklice posebej, a kojih so
toljko časa stanovali, dokler je jih alj njih alj stari,sev oblju¬
ba deržala. Njih opravilo je bilo kinčanje templa, naredba
mašnih in levitskih oblačil i. t. d. Tako nam svedočijo perve
bukve kraljev, da je Ana Elkanova obljubila, če otroka poro¬
di, ga božji službi darili. Od Boga orodovitena porodi Samu¬
ela, kojega je potlej po višiduhovniku Heliu templu izročila.
Tudi druge knige Makabejev pripovedujejo od devic, ki so
poleg tempelna stanovale, in ondi izgojene bile.

Veliko svetih očetov verjetna misel je ta, da sta sv. Joa-
kim in Ana, ker sta do sivih let nerodovita bila, se Bogu za¬
obljubila, če jima Bog dete da, otroka u tempel njemu aldovati.
Vslišena od Boga sta najblažej stvar, namreč Mario prečislo
devico porodila. Tri leta staro hčerko u Jeruzalem pripelja-
ta, in jo po rokah duhovna službi Najvikšega darila.

Bogoljubuost in ponižnost Marie u tem darovanju se ne
da popisati. Ne samo , da je u ti dar rada privoljila, ampak
je tudi, ker je že u tih riježnih letih popolnoma pri pameti bila,
in veličanstvo tistega, kojemu sojo darili, bolj ko kdo drugi
sgoznala, željno po dobi hrepenela, da se namenjen dar do-
versi. Polna veselja teče proti tempelna; serce ji kipi od lju¬
bezni do Boga, gorečih želj polna njemu služiti. Duhoven osup¬
njen stoji gledati nenavadno lepoto, bogoljubnost in ponižnost

602

21. November alj listopad.

deteta Marie. Od starisev izročeno pelje k altarju, ki je pet¬
najst stopinj višej od zemlje bil, ter njo na spodno stopnjo
postavi. Kratko se poslovi od svojih starisev nježna devica,
polna veselja se verze na svoj obraz in se Bogu s takoj
špoštlivostjo daruje, da-se pričejoči dočuditi ne morejo.

To darovanje Marie se je clo razločilo od darovanja
drugih otrok. Nekteri so bili aldovani, ker so starši tako
liotli, otroci niso vedli, kaj se s njimi godi. Nobeno še ni u
tako mladih letih razumelo, kaj ta obred pomeni. Maria pa,
kteri je razumnost že jasno svetila, ni le samo u to daro¬
vanje svojih starišev rada privoljila, timveč se je s veselja-
poluim sercorn Bogu u službo izročila. Dopadenje Najvikše-
ga nad tim darom se ne da popisati. Gotovo je, da od za¬
četka sveta do te dobe ni bilo daru Bogu bolj prijetnega,
kakor Marie osebiten dar. Drugi ljudje, kakor Abel, Noe,
Aron itd. so le zemlje sad alj bezpametne živali Bogu da¬
rovali, Maria pa sebe samo. Mnogoverstni stariši so scer
svoje otroke Bogu u dar prinesli, alj Maria je vse te na ne¬
dolžnosti, gnadi in nebeških čednostih presegla, potem je tudi
dar Marie vse druge daleko presegel, in Bogu čez vse do-
padil. Po doveršenem aldovanju so Mario u odločeno pre-
bivališe peljali in drugim Bogu posvečenim devicam pridru¬
žili. Ostala je tukaj do dobe svojega zaročenja s svetim Jo¬
žefom.

Marie oudotno živlenje se da lože j premišlovati, kakor
popisati. Gotovo je bolj po angelsko živela ko po človeško.
Nje opravila so bile molitva, branje, prcmišlovanje in drugi
posli. U knigah sv. Hieronima se najde govor od rojstva Ma¬
rie, u kojem se od nje živlenja u tempelni takole bere:
„Blažena Devica si je prizadela svoje družice u vsem pre¬
magati: u ponočnem čuvanju perva biti, sveto pismo natenko
razumeti, uajponižnejša biti, psalme Davidove najbogoljubnejši
prepevati, u ljubezni do Boga naj bolj goreti, u čistosti in u
vsih čednostih perva biti. Neprenehoma je molila, in postavo
Gospoda premišIovala.“ Sv. Ambrož vsim, ki so deviško či¬
stost obljubili, Mario u izgled postavi, ter piše: „Maria je
bila devica ne samo po telesu, ampak tudi po duši. Bila je
krotka iz serca, modra u govoru; nikogar ni razžalila, vsim
dobro vošila, je napuh čertela in ponižnost ljubila. Nič pre-
derzniga ni bilo u njenem pogledu, nič razujzdanega u njej-
nih besedah, nič nespodobnega u vsem n jej nem djanju. Na
njej nem obličji se je blisketala nje lepa duša. Ni se k po¬
koju poprej podala, dokler ni prav trudna bila, in če je tru¬
plo počivalo, je bedela ujejna duša.“ »Sv. Bonaventura pri-

Darovanje Marie prečiste device u tempelni. 603

poveduje od skrivnega razodetja, u kojem je Mati božja neki
brumni osebi takole govorila. „Vsigdar sira ponoči ustala,
pred altar stopila in ponižno Bogu moje želje odkrivala." Te
želje pa so bile, daje  ponižno za milost prosila, Boga iz
celiga serca čez vse, bližnega pa zavolj Boga ljubiti, za¬
povedim božjim popolnoma pokorna biti in vse sovražiti, kar
Bog certi. Ravno te sv. učenik pravi: „Maria je skerbela, da
ni nobena tovaršic s najmansim grehom Boga žalila, ampak
da so ga vse vedno hvalile in se slabih pogovorov varovale."
Dalej piše, da je Maria svojo glavo s pobožnim premišlova-
njem, svoje usta s bogoljubnoj molitvoj, svoje roke s sve¬
tim delom oblažila in druge k enakimu ravnanju budila.

Mnogi sv. očeti pišejo, da je Maria precej po tem, ko
je u tempe! služit prišla, deviško čistot Bogu zaobljubila.
Drugi terdijo, da je to obljubo že poprej storila. Sv. Am¬
brož, Jeronim, Rupert, Bernard in veliko drugih učijo, da je
Maria perva bila, ki je to zaobljubo storila, in tako veliko
jezerom obojega spola izgled dala, kojega so in ga še dan
denašen posnemajo, kakor castivci deviške čistosti. Gotovo
je, da je blažene] Devici od perve svoje pameti do konca
živlenja naj imeuitnejša skerb bila, to storiti, kar je Bogu
za dopadlivši spoznala.

Lehko se iz tega sklene, da si je toljko zaslug nabra¬
la, da jih niso drugi svetniki imeli, in jih ne bodo do konca
sveta. Sv. Bonaventura in sv. Bernardin iz Siene na Mario
oberneta besede pripovest Salamonovih: „Veliko hčer je za¬
klade naberalo, ti pa si vse presegla." Veliko pravičnih je
bogate zasluge naberalo, Maria pa je vse kakor u gnadi, ta¬
ko tudi u čednostih in u zasluženju presegla. Iz tega lehko
sklenemo, da tudi vse svetnike u nebesih na slavi preseže;
zato jo katolška cerkev po pravici kraljico svetnikov
imenuje. —

Nauk in posnema.

1. Tri leta stara je Maria Bogu se darila, in to ne na neke dni alj le¬
ta, ampak na vselej, ker ni nehala Bogu služiti do zadnega trenutka svojega
živlenja. — Kakšna je pa s teboj? Si tudi ti u njejnih letih že začel, Bogu
služiti ? S solznimi očmi in zgrevanim sercom obstoj: ne Bogu, ampak svetu,
mesenim tiru, in hudiču si tvoje mlade leta daroval, in morda nikdar prave
misli obudil, Bogu po svoji dolžnosti služiti; misliš morde še le ušivih le¬
tih to začeti, koje doživeti je u božjih rokah. Ako bi pa tega tudi gotov bil,

604

22. November alj listopad.

bi ne bil ravno zato vreden, od Boga zaveržen biti, kakor Kain, ker mu le
pleve u dar prinesti hočeš, ne pa naj lepši sad, kakor pobožen Abel? Bog
je nekdaj tistega preklel, ki mu najslabejši svoje cede u dar zažgal, ker je
vendar kaj boljšega imel. To prokletstvo tudi tebe zadene, če nisi svoje per-
ve in najlepšo leta Bogu dal,  ampak mu hočeš naj slabše leta aldovati. Oh
potrebno je, da to svojo hudobijo vse žive dni grenko objokuješ. Se danes
prosi Boga ponižno za odpušenjc, pa tudi u svojem sercu terdno skleni saj
od te dole do konca Bogu zvesto služiti, kakor mu je Maria služila. Le
kratko imaš živeti in za neskončno večnost skerbeti; skerbi skerbi, da noben
trenutek živlenja zgublen ne bo.

2. Maria je vse, dušo in telo, vse svoje moči na vselej Bogu u službo
dala. Zaupam, da tudi ti misliš Bogu zanaprej zvesto služiti. Izroči še-danes
Bogu celo svoje živlenje, vse moči svoje duše in vse ude svojga trupla, ra-
dovoljno na veke. Ali hočeš svoje serce deliti, en de! Bogu, druzega pa svetu
in hudiču dati? s ednini udom Bogu služiti, s drugim ga pa žaliti? Nikdar
ne bo tak dar Bogu dopadel, timveč bo le gnusoba pred njim. Danes prinesi
Bogu popoln dir, in varuj se, dane  boš čez nekoliko časa spet kaj tega od¬
vzel, kar danes Bogu daruješ. Poglej Mario; ona kaj takega nikolj ni stori¬
la, ampak je bila služavnica božja in bo.

NI o I i t v a.

O Bog! kteri si hotel, da je bila preblažena Maria devica, prebivaljše
svetigaDuha, denašen dan u tempel peljana in tebi darovana: dodeli nam, pro¬
simo, naj po njeni priprošnji tudi mi vredni bomo u tempel tvojega veličast¬
va priti in tebi darovani biti; skoz Gospoda našega Jezusa Kristusa. Amen.

XXIL Dan novembra alj listopada.

Sveta Cecilia in sveta NIakselinda, devici, mučenici.

Sv. Cecilia visokorodna rimska devica, je bila toliko
srečna, da je že u svojih mladih letih u keršauski veri pod¬
učena bila. Kmalo se je tako globoko u njej nem sercu lju¬
bezen do Kristusa vkorenila, da se mu je u večni deviški
čistosti zaročila, ga ženina izvolila, in nič gorlivejši željela
ni, kakor-iz ljubezni do njega kerv preliti. Evangelske knige
je vedno na persih nosila, in s naj večini veseljem prebera-
la, da bi tako ložej vse svoje djanje in nehanje po Jezuso¬
vem nauki ravnala. Med tem, ko si je zvezto prizadevala u
jkeršanski popolnosti rasti, so jo stariši zoper nje voljo ena-

i ko plemeuitemu in bogatemu ženinu, po imeni Valerian, zaob¬
ljubili. Morala je privoliti. Ko pride svatbe dan, je bilo u

Sv. Cecilia ia sv. Makselinda, devici, mučenici. 605

očetovi hiši vse polno veselja in radosti; le Cecilia je bila skorej
do smerti žalostna. Od zunaj seje sicer po svojem stanu biserov
in žlahuih kamenčkov lesketala, alj pod dragim krilom je nosiia
ojstro, rašovno obleko; njejna duša je bila polna tuge in žalosti.
Vendar je pri vsem tem terdno u Boga zaupala. Zatorej je pred
svatboj tri dni molila, in se postila, da bi nebeški ženin njejuo
devištvo ohranil. Tudi se je goreče priporočala svojemu an¬
gelu varhu, in blaženi devici Marii, kraljici vsili devic.

Med tem je bil svatbe dan dokončan. Noč nastopi. Va-
lerian pride u sobo k svoji nedolžni zaročnici; Cecilia pa,
zaupaje na Boga si vzeme serčnost, in ga prijazno in neko¬
liko resnobno tako le nagovori: „VaIerian! jaz sim pod
varstvom angela, ki nad mojim devištvam čuje;
varuj se torej kaj takega meni storiti, kar bi ti
jezo božjo naklonilo/ 4  Nad takemi nenadnimi besedami
Valerian osupnjen ostermi. Ko mu pa Cecilia pove, dajekri-
stiana, in da se je Gospodu u deviški čistosti zaročila, in
ko mu dopove, kako je Bogu prijetno, njemu storjeno oblju¬
bo zvesto deržati, in nasproti, kako zoperno, jo neverno
prelomiti, je bil po posebnem božjem naklonu vtolažen, in se
ni upal Cecilie doteknuti, timveč reče, da bi tudi on u Kri¬
stusa veroval, ko bi angela videl, pod kojim varstvom ona,
kakor pravi, stoji. Cecilia mu odgovori: „To se ne more
zgoditi, dokler nisi keršen/

Mladenč željn angela videti, obljubi brez odloga se ker-
stiti dati, ako mu le priliko preskerbi. Cecilia mu naznani
kraj, kder je sv. papež (Jrban prignan in skrit bil. Valerian se

606

22. November alj listopad.

precej drugi dan tje poda, da ga svet oče poduči, in ker-
sti; po kersti pa jc šel spet nazaj domu k sv. Cecilii. Naj¬
de jo u molitvi, in vidi pri nji, kar je željel, namreč u ne¬
beški svitlosti leskecega angela. Od prevelikega veselja se
Valerian ne zave, in neinore besedice pregovoriti. Stare po¬
vesti še naznanijo, da je ravno ti angel dva iz rož in lim-
barjev spletena venca u roki imel, in eniga sveti Cecilii,
druzega pa novokeršenimu Valerianu podal, ter ju k stanovit¬
nosti opominjal. Oba poklekneta, in Bogu hvalo prepevata.
Med tim pride Tiburci, Valerianov brat, njega in njegovo za-
rocnico obiskat. S velikim veseljem mu vse pripovedujeta,
kar se je prigodilo, in mu tako dolgo prigovarjeta, da tudi
sklene, kristian postati. Valerian ga radostno k papežu pe¬
lje, ter ga da u keršanstvi podučiti in kerstiti. Po prijetem
kerstu je tudi Tiburci milost zadobil, tistega angela viditi,
kojega je prej njegov brat videl. —

Pokeršenje ovili dfieh bratov ni dolgo skrito ostalo. Al-
mahi, mestni poglavar, ju ukaže pred se pripeljati, in ker se
nočeta Kristusovi veri odpovedali, zapove obedva po presta-
uih strašnih mukah ob živlenje djati. Tudi sveta devica Ce-
cilia je morla pred sodnika. Začetkom jo vpraša, kde da so
zakladi tih dveh obsojenih bratov? Ona odgovori, da so do¬
bro spravleni, ker so bili med vboge razdeleni. Mestni po¬
glavar razljuten nad tim odgovoram, jo ukaže u malikovav-
ski hram peljati, naj tam alj malikom alduje, alj pa grozo¬
vite smerti umerje. Vojakom, ki so jo tje peljali, je vedla
tako krepko keršanske resnice razlagati, da so vsi obljubili
malikovavstvo opustiti. Almahi, še huje razserden ukaže, Ce-
cilio u njejuo lastno hišo peljati, tamo u kopalnico zapreti,
in kopel tako vročo napraviti, da bi morala počasi zadušiti.
Alj vse zastonj! Kurili (netlij so sicer cel dan in eno ce¬
lo noc, alj sveti devici ni kaj djalo, še bolečin ni občutila. Po¬
tem je bilo vnovič napovedano, jo obglaviti. Trikrat je rabelj
s vso močjo mahnil, pa glava še ni bila odsekana. Cecilia si¬
cer na zemljo pade, in rabelj odide; alj živela je še tri dni, in
je vsim, ki so njo obiskali, oznauovala izvelicanske resnice
svete vere. Svetimu očetu papežu je vse svojo premoženje
sporočila, naj se med vboge razdeli in verh tega še prosila,
naj bi se njeno stanovanje u cerkvo posvetilo; kar se je tudi
zgodilo. (Jez tri dni še le se vzdigne njena cista duša k ne¬
beškimi! ženinu, blizo polovine tretjiga stoletja po Kristusu.
Bere se tudi, daje ta sv. devica pri šumeči lepo glasni godbi
alj muziki vedno Boga častila in prepevala, rekoč: „0 Go¬
spod! ohrani neomadežvano moje serce in telo,

Sv. Ceciiia in sv. Makselinda, devici, mučenici. 607

da ne bom osraniotena.*' — Pač sveto petje! Bogu in
angelam prijetna molitva! ktere moč se je poteiii tako lepo
pokazala. —

Na strani svete Cecilie, ki je svoje živlenje za pravo
vero dala, stoji po pravici druga devica, ki si je britko smert
izvolila, da je le deviško čistost ohranila.

Ta devica je sveta Makseliuda, rojena na Niskozemlj-
skem u glavnem mestu Kamerili. Njejni stariši, Hamlin in Amal-
truda, so bili premožni u časnih rečeh, pa tudi lep izgled po¬
božnega živlenja. Ze od detinstva je certela vse to, kar na¬
vadno mladost veseli, kakor: igro, kratkocasnice, pohajkvanje,
lepo obleko, i. t. d. Njejno najveci veselje bilo je se u izbi¬
co zapreti, in tako u blagi, tihi samoti moliti, delati in pobož¬
ne knižice citati. O pogovorih je bila prijazna in vljudna, pa tu¬
di resnobno pazna. U društvo ni zahajala brez dovolenja sta-
rišev, in u tovaršiji se je tako modro in krotko obnašati znala,
da se je vse nad njo izgledvalo. Vsi, ki sojo poznali, so rekli,
da u celi deželi ni človeka, ki bi se s njo alj zastran telesne lepote
in bogastva, alj zastran čednosti in bogaboječnosti meriti mogel.

Kedar so leta prišle, njo omožiti, se je veliko srmbcov
oglasilo; tode stariši, ki so dobro vedli, da ona od tega kaj
vedeti ne slišati noče, so vsakemu naravnost odrekli. Enkrat
pa pride neki visokožlahen, bogat in verii mladenč, Harduin
po imenu, ki je tako dolgo stariše prosil in se jim prilizoval,
da so mu jo brez njejniga vedenja obljubili. Alj komaj ji to
razodenejo, se toijko prestraši, da ni mogla besedice pregovo¬
riti. Ko se je spet zavedla, si sprosi en dan še u premislile,
ter se poda u svojo izbico, moli celo noč in prosi Boga, da bi
ji pripomogel ohraniti deviško čistost, kojo mu je že u mlado¬
sti na vselej darovala. Ni lila zastonj grenkel solze, ni zastonj
tako goreče molila; Bog jo je uslišal in poslal angela ji na¬
znanit, da bo njejna čistost neoskrunjena ostala, in da naj
brez strahu le na njega zaupa. Potolažena pride drugi dan k
svojim Starišem, ter jim neoplašena na ravnost razodene, da
ne more in noče ne Harduinova, ne kakega drugega nevesta
biti, ker se je s veliko žlahnejšim in bogatejšim ženinom, Je¬
zusom Kristusom že u mladosti po obljubi večne čistosti zaro¬
čila. Harduin ne mara za ti odgovor, marveč odloči s dovo-
lenjem starišev dan poroke. Prišel je dan svatbe; tudi Har¬
duin pride. Zdaj gre Hamlin n izbo k svoji hčeri, kder je cel
čas k Bogu za pomoč prosila, in jo od začetka prijazno, potem
pa ojstro nagovarja, da naj se vda, in dobrovoljuo med svate

608

22. November alj listopad.

stopi, da mu u pričo njih sramote ne pripravi. Ko pa vse nič
ne zda, jo razžalen in serdit oče šiloma vleče na mesto, kder
jo je čakal Harduin s svatami. Tam pa starišem, in pričejo-
čim serčno reče: „8 pomočjo Jezusa Kristusa, ko¬
mur sim se na veke zaročila, ne bom nikdar Har¬
duin ov a nevesta, akoravno bi me s golim mečem
silili! 44  Te besede slišati, se vsa družba razide; samo Har¬
duin se peni od jeze, leta enčas kakor bi divjal, semtertje, in
zadnič iz hiše zgine. Makselinda pa gre u svojo izbo, pade
na kolena pred svojim križanim ženinom, in mu hvalo prepe¬
va, ker je tako srečno največi sili ušla. Vendar u skerbi, da
bi ta nevaršina še ne bila sledna, se še bolj ko prej dobrih
del in pobožnosti vadi, da bi jo vsmilen Bog tudi zanaprej va¬
rovati hotel.

Ne dolgo, in Maksilindini stariši gredo u goste, in ne¬
dolžno hčer, ki ni marala za take veselice, doma pustijo. Ona
se u izbo zapre, ter moli. Harduin vse to zapazi, se poda s
enimi služavniki u hišo, vse sobe preiše in zadnič do one
pride, u kojo se je bila čista devica zaperla. Vlomi vrata, sto¬
pi noter, pade na kolena, in jo prosi s solznimi očmi, ga za
ženina in soproga vzeti. Prilizuje se ji, jo objema, in s vsa-
koverstnimi obljubami nagovarja; alj nikakor se Makselinda
ne da premotiti, timveč nevplašeua odgovori, da hoče rajši
jezerokrat umreti, ko devištvo zgubiti. Na to zaljublen Har¬
duin druge strune napne, ter jo začne zmerjati, psovati, in ji
cIo s smertjo protiti, ako ne privolji. Alj čista devica se ne
prestraši, timveč pogumno reče: „Ne maram ne za te, ne
za obljube, ne za žuga nje; nikdar me ne boš od
moje Bogu storjene obljube o dve mil; moje telo
znaš umoriti, duše  pa  ne. 44  To izgovorivša se šiloma iz
njegovih rok izdere, in u bege poda. Harduin raztogoten za
njo skoči, jo zgrabi za vrat, in s tako silo zadavi, da ji de¬
viška kerv skoz usta in nos šine. Neki pišejo, da jo je sme-
čom prebodi!, in usmertil. Komaj se čista devica na tla zgru¬
di, že je zaslužena kazen zlobnega umorivca dosegla; oslepel
je na obeh očeh. Prestrašen kliče svoje služavnike u pomoč;
alj oni zbeže. Med tim pridejo stariši svete mučenice domu,
najdejo ljubeznivo hčer u kervi mertvo ležati, in zraven nje
Harduina zdihvati in jokati zavolj strašnega, u nagli togoti do-
pernešenega morstva, Kako je bilo starišem pri sercu, si vsak
lehko misli.

Po razglašeni tej dogodbi so Makselinde truplo u bližno
cerkvo sv. Petra in Paula nesli, pri kteri svečanosti se je du¬
hovništvo celega okraja s neštevilno množico ljudstva sbralo;

Sv. Cecilia in sv. Makseliuda, d evici, mučenici. 609

čez tri leta pa je bilo vzdignjeno od Kameriškega škofa, in spet
na oni kraj preneseno, kder je sv. devica živlenje končala.
Slep Harduin, ki je svoje hudodelstvo skoz tri leta noc in dan
objokoval, se pusti od svojih strežetov svetimo merlicu na¬
proti peljati, pade pred jim na zemljo, spozna ocito svojo gro¬
zovito pregreho, prosi sveto devico za odpu.šenje svojega
umora, in potem Boga, da bi mu po njejni priprošnji spet drag
pogled dal. Na mestu je bila vslišana njegova ponižna proš¬
nja, in Harduin poln veselja in radosti Boga začne hvaliti in
častiti, ter ostal čas svojega živlenja ne preneha povzdigovati
in razglasovati Makselindine čednosti, in jo kakor svojo pri-
prošnico pri Bogu na pomoč klicati. — To se je godilo u
drugi polovini 7- stoletja.

Nauk in p o snema.

I. Svete devici, kaj ih živlenje je popisano, ste bile tudi mučenici, in
sicer sv. Cecilia mučenica vere, sv. Makselinda pa mučenica čistosti; ker je
perva svoje živlenje zavolj prave vere, ta pa zavolj čistosti zgubila. Sv. Ce¬
cilia je u djanju pokazala, da pravo vero višej ceni, kakor vso čast in bo¬
gastvo, telo in živlenje; sv. Makselinda pa, da ji je ljubša deviška čistost
kakor vse dragote sveta, in cIo lastno živlenje. Perva je rajši umerla, kakor
pravo vero zapustila; in druga je tudi rajši živlenje zgubila, kakor pa de-
vištvo. Naj bi se vsak kristian od tih dveh učil, da ni pod milim soncam
stvari tako koristne, lepe, imenitne, in od vsili pravičnih tako obrajtane, ka¬
kor je sveta edinozveličavna vera in pa deviška čistost, največi kinč in slava
človeške duše. Torej smo pa tudi dolžni ta dva najžlahnejši bisera človeški-
ga živlenja na sebi in na drugih čez vse drugo skerbno varvati, in visoko
ceniti. Alj bodi Bogu položeno! da se do med kristiani taki najdejo, ki alj
zastran časnega dobička in minlivega premoženja, alj zavolj boljšega živlenja,
alj pa, da bi ložej svojevoljno in razujzdano živeli, in sladnosti brez vse o ve¬
re vživali, sveto pravo vero zapuste, alj jo zgubiti, se skoz nekatolške ženit¬
ve u nevarnost podajo. Taki bodo enkrat, toda prepozno u svojo največo ža¬
lost in nesrečo spoznali, kaj so s tim zgubili. Veliko jih tudi je, ki za prazne
besede in sladke obljube, za kako cunjo, za mali denar, alj za kratko, ostud¬
no in gerdo slast svojo deviško čistost prodajo, ktero kakor Judež Kristusa
na prodaj postavijo, rekoč: „Kaj mi hočete dati, in jaz vam njo bom izdal '{“
Gorje, trikrat gorje vsim takim! Kako bodo u večnosti svoje zmote, slepoto
in napake preklinjali! S drugimi zaveržem vred bodo s zobmi škripali, jo¬
kali in vpili: ,,T a k o smo se pregrešili, in luč pravičnosti nam ni
svetila!^  Skerbimo, da ne bomo tim slepim in nespametnim ljudem enaki,
in premislimo nadalej živlenje tih svetih mučenic. —

II. Del.

39

610

22. November alj listopad.

2. Sv. Cecilia je vedno svet evangeli pri sebi nosila in preberala, ter
po njem vse svoje djanje in nehanje ravnala. Sveta Makse! inda je u svoji tihi
izbici le duhovske bukve čitala, in se iz jih pobožnosti, stanovitnosti, in lju¬
bezni do čistosti naučila. Kakšne bukve pa ti pri sebi nosiš? — kake doma
preberaš? Jeli so take knige, po kojih se vsak, ki želi zveličan bili, ravnati
more, alj marveč take, iz kojih nič druzega ne veje, kakor ničemernost, na¬
puh, nečistost, krivoverstvo, zaničvanje Boga in njegove sv. vere? Ako ti je
tvoja duša draga, pazi, kaj bereš. Vedi , da jih je veliko skoz branje niče-
mernih, nečistih, krivoverskih, in drugih malovrednih bukev u največe pregre¬
he in hudodelstva zabredlo, in se tako večno pogubilo; — in nasproti, da se
je u drugih skoz branje svetih bukev ogenj prave pobožnosti in bogoljubno-
sti imel, da so zmirom bolj u dobrem napredovali, in sc večno zveličali.

3. Te dve devici ste svoje devišfvo u mnogi nevarnosti skoz božjo po¬
moč ohranile. Sv. Makse!inda je sicer po božjem pripušenju živlenje zgubi¬
la, ne pa deviško čistost. Ako bi kdo prašal, zakaj je Gospod Bog obe-
dve tako čudno varoval, se mu more odgovoriti, zato, ker ste obedve terd-
no na njega zaupale, ga vedno za pomoč prosile, in vse, kar je bilo u
lijuh moči, skerbno storile. Če torej vidiš, da te Bog u dušnih kakor teles¬
nih nevarnostih in skušnjavah enako ne varje, 'vedi, da si sam tega kriv, ne
pa Bog. Ker tvoje zaupanje na Boga ni tako, kakoršno bi morlo biti, ker je
tvoja moiitva pomankliva, alj jo clo opušaš, ker ne storiš vse to, kar je
tvoja dolžnost. Samo zaupanje še ni zadosti; mi ne smemo križem rok der-
žati, ampak imamo storiti, kar je u naši moči. Sv. Bernard nam veli: „K ar
zamoreš, sam stori' drugo bo pa Bog preskerbel; ou bo storil,
kar ti ne zamoreš.‘ f  — U sleherni nevarnosti in skušnjavi moram tako
skerbno vse sredstva vpotrebovali, kakor da bi Boga (ii pomoč) ne bilo, in
da bi si sami zamogli in morli pomagati; zraven pa tako ponižno Boga pro¬
siti , kakor da bi nobeniga sredstva ne imeli si sami pomagati \ tc  pravi sv.
Didak Nisenski. —

Stariši naj se pa iz tega, kar je bilo od sv. Makselinde povedano, uče,
kake nesreče so krivi, če svoje otroke , brez da bi jih prašali, komu u za¬
kon obljubijo; alj če jih silijo se s kom zaročiti, do kojega nimajo nobeniga
nagnenja. Res je, da stariši znajo svojim otrokom svetovati, clo njih dolž¬
nost je, se s vsoj močjoj zoperstaviti, ko bi se otrok s krivovercom alj ne¬
vernikom zaročiti liotcl^; alj otroka u zakon posiliti, ni pripušeno; ker bi s
tim prepirom in drugim pregreham priliko dali, zavolj kterih jih ojster odgo¬
vor čaka. Otroci morjo pa tudi vedeti, da hudo greše, ako se brez vedenja
alj clo zoper voljo starišev komu u zakon obljubijo, alj clo zaroče. Od ta¬
kih otrok redko ktero u zakonu srečno in veselo živi; ker je Bog take otro¬
ke , kakor u sv. pismi beremo, preklel, ki po pravični volji svojih starišev
ne ravnajo, jih ne vbogajo, jih jezijo, in jim na stare dni žalost napravljajo.

Sv. Klemen, papež, mučenik.

M o 1 i t v a.

611

0 Kog, kteri nas s obletnicoj svete Cecilie, device in mučenice svoje,
oveseliš, daj nam, ki njen god obhajamo, da se tudi po izgledu njeniga po¬
božnega živieiija ravnamo; skoz Gospoda našega, Jezusa Kristusa. Amen.

XXIII. Dan novembra alj listopada.

Sveti Klemen, papež, mučenik.

Sv. Klemen je bil Rimljan, rojen nevernik, sin Fausti-
na, imenitnega, premožnega in slovečiga moža, ki je bil clo
s cesarjem Domicianom u žlabti. Bog si ga je svojega više-
ga služavnika in svojega namestnika na svetu izvoljil. Ko
sta tisti čas sveta apostola Peter in Paul u Rimi svet evan-
geli oznauovala, se njima je Klemen pridružil. Kedar je bil
od sv. Petra u keršanstvi podučen, je kmalo spoznal praz¬
nost in zmote malikvavske vere, u kteri je bil rojen, in do-
sihmal živel, je malikvauje zapustil in goreč učene Jezusov
bil. Čedno in sveto živlenje, kterega se je bil iz vsili moči
poprijel, ga je vredniga storilo, da ga je sv. apostol Paul
za svojga tovarsa in pomagavca u apostolskih rečeh vzel.
Klemen je pokazal, da ni zastonj svetega Duha prijel, za¬
kaj sv. Paul ga sam polivali u listi na Fi lipane. Bog ga je
zavolj velike gorečnosti, zavel j neoskrunjene čistosti, ktero
je vedno ohranil, in zavolj drugih velikih apostolskih čed¬
nost po sinerti svetiga Lina in KJeta za očeta vsili vernih,
in višivarha svoje cede na zetnli postavil; bil je on namreč
IV. papež. Za sv. Petram je bil sv. Lini, za tim sv. Kleti,
in za njima pa sv. Klemen višipastir Jezusove cede. Kot
luč na svetilnik p ost avle n, je sv. Klemen tudi vsim s svetim
živlenjem svetil. Dal je modre in potrebne postave u prid
keršanske cerkve, kakor je tudi u Rimskem mestu ? biljež-
nikov (pisarjev) postavil, kterih je vsak u svojem razdelil
mesta imel popisovati, kaj so posebniga tisti storili, govorili
in preterpeli, ki so bili zavol j kersanske vere preganjani, mu¬
čeni in pomorjeni, naj bi slej kristjani te popise'ogledalo imeli,
kako so njih'spredniki sveto živeli, voljno terpeli muke in
smert, in po takih izgledih sebe krepčali in jih posnemali.

Beseda njegova je bila živa ko ogenj, in prigorela do
serca poslusavcom, tako daje  s svojimi pridgami vsakdan po
več nevernikov spreoberuil. Med njimi je bila Flavia Domi-
tila, sestra Domiciana, tačasnega Rimskega cesarja, goreča

»9  *

612

23. November alj listopad.

kristjana. Svojo imenitnost, telesno lepoto, sloveče zaroke je
zaničevala, svojo devištvoBogu izročila, in sveta devica osta¬
la. Sisina, imenitega Rimskega gospoda, je sv. Klemen po
čudežu sprebernil. Sisina je (sc nevernik) , hodil skrivaj
skrivno kapelico ogledovat, kder so se kristiani k božji
službi sberali, da bi videl, kaj počnejo, in če je morbiti nja
žena tudi poleg. Bog ga je pri ti priči s slepoto kaznih Jel
je u pomoč klicati, naj bi ga kdo domu peljal, in se je spoz¬
nati dal. Sv. Klemen, ki je ravno pričo bil, k njemu slopi,
moli za njega, in mu tako spet luč oči izprosi. S tim čude¬
žem mu je pa tudi luč svete vere prižgal, ter ga prepričal,
kako mogočen je pravi edini Bog. Sisini je spoznal resnico,
in se dal kerstiti. Za tim jih je veliko k pravi sveti veri,
in k njejnimu izveličvanemu studencu, svetimo kerstu pristo¬
pilo. Cesar Trajan, to zvedeti, je kmalo zapovedal, svetiga
Klemena, ako domače bogove ne moli, in Kristusa ne zataji,
brez pomude na samoten otok Ktjrzonez odgnati. Na te otok
je že bilo nad dva taužent kristianov prognauih, ki so morli
ondi kamenje lomiti, rudo kopati in druge težavne dela pod
hudo j siloj in u veliki revsini opravljati. Sv. Klemen se je
zveselil, vreden biti, za Kristusa kaj terpeti. Ber.š ko je bil
na otok prignan, so ga precej k naj težjimu delu nagnali.
Težavno mu je to bilo, ko ni bil vajen; vendar se je k te¬
mu sam posilil in priganjal u spominu, da to zavolj Kristu¬
sa terpi. Ravno s tim spominom je tudi svoje tovarse in jet¬
nike k poterpežlivosti opominal, kedar je vidil, da so pri svo¬
jem težavnem delu že nevoljni. Nagovarjal jih je milo, naj
ne marajo toljko za vse pozemeijske težave , ker jih čaka
večno plačilo u nebesih za (o. Zavoljo čudeža, ki ga je Bog
po njem storil, so ga clo tudi neverniki visoko postvali. Na
tem otoku ni bilo vode za pili. Mogli so sužni silno žejo
pri težkem delu terpeti. Svetimu Klemenu so se u serce us¬
milili; in on je torej prosil Boga za pomoč. Po opravleni mo¬
litvi je ugledal na visoki pečini Jagne, ki je desno nogico
kvi.ško deržalo, kakor bi hotlo s tim kraj pokazati, kde bi
bila voda najti. Sv. Klemen, poln zaupanja u Boga. prime po
motki, mahne rahlo po pečini, in glej! u tem hipi privre či¬
sta voda ko ribje oko tako obilno, daje  mali potok iz nje
narasti!. Vsi prebivavci otoka, posebno revni kristiani so za
te velik čudež Boga hvalili. Neverniki to viditi, se spreo-
bernejo k pravi veri tako obilno, da ob letu so vsi mali—
kvavski tempelni podreni, in namestu njih po vsem otoku ker-
šanske cerkve stale.

613

Sv. Klemen, papež, mučenik.

Duhovni malikov tega otoka so sv. Klemena cesarju to¬
žili, da njih malike in njih teinpelne podera, ter so ga za po¬
moč prosili. Cesar posle grozovitega Ausidiana, ter mu za¬
pove, kristiane spet k odstopku prisiliti, in sv. Klemena umo¬
riti. Grozovitnež pride, narprej svetiga moža vero zatajiti
sili, prosi, in s hudim žuga; kedar pa nič ne opravi, ga da u
čolni na globoko morje odpeljati, mu sidro (mačka) na vrat
obesiti, in ga u globočino potopiti, da bi kristiani kaj njego¬
vega trupla, ne obleke dobili. Ko so ga na morje peljali, je
ljudstvo na ves glas vpilo: „0 Gospod Jezus Kristus! ohra¬
ni ga.“ Sv. Klemen je pa u solzah molil: „Večni Oče,
vzemi mojo dušo! 44  Verni ob kraji morja stoječi molijo,
in kedar se grozovitnež od ontod odpravi, dva učenca Kle¬
menova verne k molitvi opominata rekoč: „Morde dobrotli—
vega Boga preprosimo, da saj truplo našega Ijubeznivga pa¬
stirja spet u roke dobimo/ 4  Verni znovič zauplivo molijo, in
morje začne u tem hipi odstopati in vpadati. Verni gredo po
osušenem okraju za morjem, in pridejo srečno suhih nog do
kraja, kder je bil sv. Klemen utopljen. Tam najdejo čudo¬
ma iz belega marmorja lično zdelano cerkvico, kakor bi bila
s angelskimi rokami storjena, u njej kamenRo rako alj tru-
go, u kteri je truplo svetiga mučenika počivalo. Poleg so
tudi sidro najšli, s kterim je bil potoplen. To je bilo vernim
tako veselje, in tolika tolaž, da se niso mogli dosti načuditi.
Radi bi bili rako s svetim truplom zadeli iu odnesli; alj Bog
jim je naznanil, naj za zdaj še vse u miri pustijo, kajti se
jim bo vsako leto te čudež ponovil, da bo morje sedem dni
do tega kraja odstopilo in bodo verni veselje imeli, sveto tru¬
plo obiskovati. In zares se je to čudo veliko let ponavlalo.
Po tem je zadnič Bog svojo voljo razodel, da so sveto tru¬
plo uzdignili, in u Rim prenesli.

N a u k i n p o s n e m a.

1. Slišiš po sveti ljudi, kaj govorijo in kaj store, kadar jih Bog poni¬
ža, jim časno srečo vzame in jih s težavami objiše? Eni se jezijo, kolnejo in
druge dolžijo, da so jim nesreče krivi; mermrajo čez vero, čez božje sklepe,
preklinvajo sebe, bJižncga, tudi Boga, in se tako daleč zmotijo, da nad bož¬
jo) milostjoj obupajo, ter svojemu živlenju žalosten konec storijo. Zakaj ta¬
ko? Ki nimajo žive vere; ampak le u dobrotih Boga očeta poznajo, u nad-
Jogih pa ne. — Kaj pa ,sv. Klemen stori ? Si slišal, kako sebe in svoje to-
varše u britkosti tolaži in podpira ter pravi: „PJe marajte toljko za časne

614

23. November alj listopad.

težave, ker vas za nje večno plačilo u nebesih čaka/*' Se ve, da te besede
niso za posvetneža; njega Se le razserdijo. Ponižen kristian pa ve zavolj
Kristusa delati, terpeti in umreti, in plačilo u nebesih prejeti; to je za bolečo
serce najbolje hladilo, kakor žlahni balzam za rane. Vsak stan ima svoje
sladkosti in svoje britkosti. Težej stan ko je, več je treba poterpežlivosti.
Vbogi težak, ki od svita do mraka gerba in dela, reven rokodelc, ki noč
in dan roke žuli, lede bi siromak poterpežlivosti vzel, kakor u sladkem spo¬
minu in zaupanju prihodnega plačila u nebesih? Kdor pa nad težavnim de¬
lom mermra, svoj stan in opravilo kolne in nevoljno opravlja, zgubi večno
plačilo u nebesih, in si težave le množi. Takim naj posebno besede sv. Kle¬
mena veljajo, ne marati toljko za posvetno kratko terplenje, ako hočejo več¬
nega veselja u nebesih deležni biti. Kdo bi pa s veseljem ne delal in ne ter-
pel kratek čas, ko nas čaka za to večno plačilo! Sv. apostol Paul tudi veli:
„Jaz menim, da vse pozemeljsko terplenje tega sveta ni nič
proti večnimu veličastvu u nebesih, ki se nam bo razodelo.^

2. Tisti čas ko je sv. Klemen papež bil, so u Korintu prevzetne gla¬
ve ondotne prave duhovske pastirje toliko zavidali in tako dolgo preganjali,
da so jih iz častite službe spravili, in med vernimi hudo razdertijo učinili.
Sv. Klemen jim je poslal prelepo pismo, jih ojstro posvaril in k edinosti
opomnil, rekoč: „Premislimo tiste vojšake, kteri našim cesarjem služijo. Ka¬
ko redoma, kako hrabro in kako pokorno dopolnijo vse povelja, kteresejim
dajo! Ne morejo biti vsi vojskovodi, ne polkovniki, ne stotniki, ne častniki;
pa vendar vsak dopolni, kar mu vodija ukaže. Ravno tako mormo tudi mi
vse zaporedoma storiti, kar nam Bog zapove. — Kdor vas pravo, priserčno
ljubezen ima, pokaži njo u djanju, in reci: ako se zavolj mene kregajo, pre¬
pirajo in dvojijo, tako bom pa jaz odjenjal, bom pa raj jaz odstopil, in rad
vse dovoljim, kar od mene terjate, naj le božje ljudstvo u edinosti in lepi
zastopnosti živi. Kdor bo tako ravnal, on si bo pri Bogu veliko čast zaslu¬
žil. — Kdor ljubezn Kristusovo ima, on ohrani tudi zapovedi Kristusove.
Blagor nam, preljubi, ako zapovedi božje u edinosti in ljubezni dopolnimo;
tako nam bodo tudi naši grehi iz ljubezni odpušeni/* — Tako goreče sv. pa¬
pež verne k lepi zastopnosti in ljubezni opomina in pred prepirom svari. Bo-
Jji nam bodi malo krivico voljno poterpeti, kakor u nepokoju in kregu živeti;
vse to se ne spodobi kristianom.

M o II tv a.

Pohlevno te prosimo, o Bog, daj nam skoz prošnjo sv. Klemena, pa¬
peža in mučenika, u pravi veri, u goreči ljubezni in u lepi zastopnosti živeti,
po njegovem izgledu vse voljno poterpeti in enkrat u nebesih njegovega ve¬
selja deležnim biti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sv. Joauez od križa, spozuovavec.

615

XXIV*  Dan novembra alj listopada*

Sveti Joanes od križa, spoznovavec.

Bukve, ktere so vsi svetniki božji noč in dan preberali
in se iz njih ker,sanske modrosti in svetega živlenja učili,
— bukve, ktere tudi tebi, moj bravec! priporočim, da jih vsaki
dan enkrat alj tudi večkrat u roke vzameš in pridno bereš,
ali mi veš povedati, ktere so? Morebiti boš odgovoril: sveto
pismo; jaz ti pa rečem, da ne. Svetiga pisma ne zamorejo
vsi brati, še manj pa vsi razumeti; bukve pa, ktere jaz mi¬
slim, zamorejo vsi brati, tudi tisti, kteri nobene čerke ne
poznajo, in tudi vsi brez razločka razumeti; ali mi zamoreš
zdaj povedati, ktere bukve jaz mislim? Te bukve so pisa¬
ne s presveto resno kervjo božjega Sina, in pravi se jim
ter]) len j e Kristusovo,  učenik, kteri jih vsakemu razum-
livo razlaga, je Kristus na križu sam. Branje teh bukev pri¬
poroča pobožen LaurencSkupuli  rekoč: ,,Terpeč Zve¬
ličar je tista k ni ga, k ter o ti jaz u branje pripo¬
ročam, in iz katere zamoreš jedro vsih čednost
pridobiti. On je kniga živlenja, ktera ne le kar
pamet s besedami raz svetinj e, ampak tudi s živi¬
mi izgledi voljo podžiga. Svet je poln knig; pa
kar ena se ne najde, ktera bi umetnijo, vse čed¬
nosti pridobiti, tako popolno učila, kakor edino
p r e m i š I o v a n j e t e r p e č i g a Z v e I i č a r j a/' Ravno dena-
šeu dan je umeri svet mož, kterega edino veselje in nar
slajši hrana je bila klečati pred podobo križanega Jezusa,
in njegovo terplenje premišlevati, ter se je ravno zavolj te¬
ga svojega vednega opravila Joauez od križa  imenoval.

Leta 1542 se je u teržiču Ontveros u starej Kastilii
na Španskem narodi! sv. Joauez od križa, ki zavolj ponov-
lenja slavnega Karmelitarskega reda po vsem keršanskem
svetu slovi. Po zgodni smerti svojega očeta se je podala
njegova mati u Medino Kampi, kder se je Joauez naukov
lotil, in se tako dolgo šolal, dokler ni stopil med redovnike
preblažene Device od gore Karmel. Ze od mladih nog je
imel otroško pobožnost in veselje do prečiste Device, ki ga
je večkrat čudoma smerti otela. Ko si je enkrat poleg glo¬
bokega vodnjaka s drugimi otroci igral, mu je spodletelo, in
padel je u vodnjak. Fantiči zbeže, alj mila Mati božja se mu
prikaže u prelepi podobi, ter mu roko poda ga izleči. Ker so
bile pa njegove roke zlo blatne, si ni upal s njimi sa pre-

616

24. November alj listopad.

lepo roko Device prijeli. Ob enim je pa vidil moža, naj berš
svojega angela varha alj koga drnzega nebeških prebivavcov,
kraj jame stati, ki mu je drog podal, in ga srečno vun po-
tegnul Drugipot je padel n stepih (jšlerno), in ko so goto¬
vo mislili, da se je vtopil, ga vidijo mirno verh vode sedeti.
Ko ga izlečejo, jih zagotovi, da ga je Mati božja s svojim
plajšom pristregla, da se ni vtopil. — Komaj 9 let star je že
začel čudno ojstro in spokorno živeti, na terdi postelji ležati,
si spanja pritergovati in se pestiti« »Se učenec je n neki bolniš¬
nici s veliko ljubeznijo in skerbjo bolnikom stregel.

U duhovskem stanu mu navadne pokorila niso bile zado¬
sti; ampak trudil se je svoje živlenje po pervi ojstrosti svoje¬
ga reda ravnati. Ko se je k pervi sv. maši pripravljal, je svo¬
jo vest s vso skerbjo preiskal, in ko ni ničesar najšel, s čimur
bi bil Boga žalil, ga je prav ponižno zahvalil, in pri sveti maši
samo za to gnado prosil, naj bi ga Bog še zanaprej vsili gre¬
hov varoval. Njegova molitva je bila uslišana in razločno je u
sebi besede občutil: „1) o v o 1 i m ti, k a r ž e 1 j i š,“ Odsihmal ni
Joanez še s odpusilivim grehom prostovoljno kdaj Boga žalil.
— Sv. Terezia, kije ravno tecas živela, je očitno od njega
rekla, daje bil svet cel čas svojga živlenja. Ta sveta devica
je naj pervič Joaneza n mestu Medini Kampi spoznala, kder
je željela samostan postaviti za device, ki so sklenile po per-,
vi ojstrosti Karmeli tarskega reda živeti. Joanez, hrepeneč po
veliki ojstrosti, se je hotel Kartuzianom pridružiti, in je u tem
Terezio za svetprašal; ona mu pa pravi, da je Bogu dopad-
livše, če on u svojem redu ostane, in u njem pervo ojstrost po
rednih pravilih pri možkih spet vpelje, kakor je ona sklenila
ravno to pri ženskem redu storiti; zakaj u to je od Boga iz¬
voljen. Joanez se s Bogom in svojim spovednikom posvetva,
in sklene po nasvetu sv. Terezie ravnati. Pervi samostan je
zidal na nekej kmetiji, kojo je zalo udar dobil. Bog je to nje¬
govo pričetje tako oblagoslovil, da ni samo tega samostana,
teinuč veliko druzih tudi po raznih krajih postavil, in s gorli-
viini možmi napolnil. (J tih samostanih so tako sveto in ojstro
živeli, da se jim je bilo več čuditi mogoče, kakor jih nasledo-
dovati. Sv. Joanez je bil vsini u izgled, in niso si skorej mo¬
gli pokoril domisliti, kojih bi on že vajen ne bil. Ce mu je kdo
kaj takega hotel odsvetvati, ga ni poslušal, ampak je djal:
„Oska pot u nebesa to od mene terja. 4 '

Koliko težav pa je pri vstanovlenju toliko samostanov in
pri vpeljanju prejšne ojstrosti imel prestati, koljko pregaujen-
ja in zasramovanja je zared tega preterpel, vse to se ne da
kratko popisati. Pri vsem tem ni nikdar obupal; ker je ljube-

617

Sv. Joanez od križa, spoznovavec.

zen do Boga njegovo serce tako vladala, da ni drugega željel,
kot za njegovo čast veliko storiti in veliko terpeti. Kristus
sam ga je enkrat vprašal, kaj za ves svoj trud in za svoje
dela poželjiV ..Nikaj, o Gospod!  mu reče, kakor samo
to, da za v olj tebe terpim in zasramovan  bodem.“
Za tri reci je imel navado Boga prositi, namreč: 1) da bi
imel veliko delati in terpeti, 2) da bi-ta  svet ne zapustil kot
naprejpostavlen. in 3) da bi mu bilo dano zaničvanemu in za¬
sramovanemu živeti in umreti.

Take nenavadne želje po terpJenji in zasmehovanju so
pri njem zlasti iz premišlovanja Kristusovega britkega terp-
lenja izvirale, in kakor že rečeno, iz velike ljubezni do Boga,
Ta je bila toijka, da so večkrat njegov obraz ves u nebeškej
svitlobi žareti vidli, posebno pa, če je od božjih reči govoril.
Med molitvijo alj tudi pri daritvi sv. maše se je pogosto za¬
maknil, in je bil ves objokan. Kristus se mu je bil nekdaj
ravno u tisti podobi prikazal, u kteri je za nas na križu u-
merl. Leta podoba se je svetima možu tako živo u spomin
vtisnila, da mu je skorej vsak dan britke solze storila. Vsakega
je iskal s nježnoj pobožnostjo do križanega Zveličarja, do
presvete Trojice in presv. rešniga Telesa napolniti. Grešnike
pa je znal s takoj močjoj pregovarjati, da je najterdovrat-
nejše na pot pokore in poboljšanja pripeljal.

K temu je tudi veliko pripomogel čudodar, ki ga je od
Boga prejel, vsakega notrajue misli pregledati, kar so po¬
sebno iz tega spoznali, ker je nekterim, ki so k njemu prišli,
njihove najskrivnejše pregrehe razodel, in jih k poboljšanju
opominal. Prejel je tudi dar, prihodne reči prerok vati, hude
duhove iz obsedenih izganjati, m vsakoverstne bolnike zdajci
ozdraviti* Zunaj tega je imel posebno milost, da se mu ni
samo preblažena devica Maria s sv. Jožefom in s sv. Joa-
nezorn, lemuč Kristus sam prikazal. Znamenita je posebno
prikazen, ki jo je ti veliki služavnik božji takrat imel, ko je
moral 9 mescov nedolžno u ječi sedeti, in grozno veliko ter¬
peti. Kristus se mu prikaže, rekoč: „G I e j J o a n e z, tu si m!
ne boj se; jaz te bom rešil!“  Presveta Devica se mu je
u družbi svetnikov prikazala, in rekla: „Moj sin, poterpi!
bodi krepkodušen; zakaj tvoje žalosti bo kmalu
konec; za tim pa pride  veselje.*’' Sv. Terezia, kakor
se je u svojem živleuju večkrat s njim pogovarjala, se mu
je ravno tako po svoji sinerti prikazala, in s njim prav pri¬
jazno govorila. U nadlogah ga je tolažila, in k novi goreč¬
nosti za božjo čast budita.

618

24. November alj listopad.

Plačilo za toljkanj dobrih del, ki jih je ti svet mož do-
pernesil, in za toljko terplenja, kojega je voljno prestal je
prijel leta 1591, u 49. letu njegovega čudoredniga živlenja.
U pušavnici ga je trešlika (jiierzlica) stresla, in na to so ga
po njegovi želji u samostan Ubedo prenesli. Ondi je dobil na
desno nogo veliko oteklino, in scer ravno na mestu, kakor
so bile Kristusove noge prebodene. To bolečino zaceliti, so
morli ranocelci nogo križoma prerezati. Velika je bila bole¬
čina, pa še veča poterplivost svetnikova, ker je bil do vesel,
da je uekoljko svojemu Zveličarju podoben, da ima 5 ran na
eni nogi. Bog mu je dan smerti že popred razodel, in Mati
božja se mu je na večer pred praznikom svojega čistega spo¬
četja prikazala, ter mu rekla, da bo u nedelo po prazniku po
njega prišla. Tega naznanila se je svetnik sercno razveselil.
Ko so mu zdravitelji naznanili, da se njegova smert že bliža,
je rekel s psalmistom: „Veselil sim se u tem, kar mi
je bilo rečeno: Sli bomo uhišo Gospodovo. 44  Pol
ure pred smertjoj je dal vse duhovne pred se poklicati, nje
opomina! k stanovitnosti in k gorlivosti, rekoč: „Moj od¬
hod se bliža. 44  Ko  je navadne cerkvene molitve opravil,
je slišal ponoči k polnočnicam zvoniti, in je na to rekel: „U
nebesih bom polnočnice  pel. 44  Po tem vzame podobo
Križanega, jo priserčno poljubi, rekoč: ,,U tvoje roke iz¬
ročim svojo  dušo. 44  S temi besedami je sklenil svoje
sveto živlenje. Vidili so nad umirajočim ognjeno kroglo, ki
je močno, pa tudi prijetno svetila. Po obličju rajnega se je
taka lepa blišava razlila, in toljka prijetnost ga je obsijala,
da se ga niso mogli dosti nagledati. Tudi je prijeten duh nje¬
govega trupla ves samostan napolnil. Bog to truplo do te ure
nestrohnjeno ohrani.

N a u k i n p o snem a.

1, Pri pervi sv. maši prosi sv. Joanez Boga za milost, da bi bil vsib
grehov ovarvan. Drugič želi veliko terpeti in u čast božjo delati, kakor tudi
zared Kristusa zasramovan in zaničevan biti. — O, kako vsa drugač je tvoja
molitva! Česa ti željiš od Boga zadobiti? U kakov namen sporočiš alj naj-
meš svete maše, in greš na božjo pot ? Kaj ne, da skorej vse, kar poželjiš,
je kaj časnega? Ce si ti, alj kdo tvojih bolan, u molitvah zdihuješ in prosiš,
da bi ti Bog bolezen odvzel. Ce si u nadlogah, alj te preganjajo, prosiš, da
bi le Bog rešil. Zaslužiš scer hvalo, da u takih okoljšinah k Bogu pribežiš;
pa povej mi, zakaj se k Bogu ne oberneš tudi u toljkanj važniših dušnih za-

619

Sv. Joauez od križa, spoznovavec.

devah ? Skerbi u priliodno Se zvestejše za svojo dušo, kakor skerbiš za svoje
telo. Prosi za milost, se greha varvati, skušnjav rešen biti, alj pa jih serčno
premagati; prosi gnade, slabe navade opustiti, alj se u ti alj rini čednosti va¬
diti, in srečno umreti. ,.Prosi — pravi kardinal Hugo — za vse, kar ti je k
zveličanju potrebnega in koristnega/*"

2. Dasiravno je sv. Joanez za božjo čast toliko delal, in ga je Bog s
mnogimi posebnimi gnadami obdaroval, je vendar Bog dopustil, da so ga po
nedolžnem u ječo vergli, in da je u nji devet mescov terpel. Resnični dokaz,
da terplenje tega sveta, če si človek prizadeva pobožno živeti, ni znamnje, da
je Bog nanj pozabil; marveč da Bog takega človeka ljubi, in ga hoče po ravno
tistem poti u nebesa pripeljati, po kterem je Kristus hodil. In če človek ravno
pobožno ne živi, in nm Bog terplenje pošle, naj mu bo to gotov porok, da
ga še Bog za ljubo ima, in ga hoče izveličati. Zakaj? — Na to nam sv. Au-
guštin takole pove: ..On, ki te na tem svetu tepe, stori to u tvoje poboljšanje,
ne pa u tvoje pogublenje. Zato le voljno terpi, če te po ocetno strahuje, da
ti ga enkrat ne bo treba ojstrega sodnika občutiti in prenašati."

I O 1 i t v a.

O Gospod, ki si svojega zvestiga služavnika Joaneza s svojoj gnadoj
cel čas njegovega živlenja vsakega grešnega madeža obvaroval: daj nam po
njegovem zasluženju in ojstrem živlenju gnado, vse nadloge in težave, ki nam
jih tvoja očetova roka pošle, u duha pokore za svoje pregrehe, in iz ljubezni
do tebe voljno preterpeti. Ki živiš in kraljuješ s Bogom Očetom u edinosti
sv. Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

U slovenskih krajih na desni strani Drave, ki so svoje dni Oglejske
velike škofije bili, se obhaja danes častit spomin svetiga mašnika Križagona,
mučenika. Na ukaz grozovitega cesarja Diokleciana so ga u Rimu za svete
vere del u ječo vergli, kder ga je dve leti sv. Anastazia, pobožna rimska
gospa živila; je pa tudi sv. Križagon njo tolaži) in učil, kajti njo je nevero
mož Publii za Kristusa del strašno hudo imel. Molil je za svojo dobrotnico,
in pa ji več listov pisal. Cesar je ukazal vse kristjane, ki so bili u Rimu
vklenjeni, pomoriti, Križagona pa u Oglej njemu poslati. Ko so ga pripeljali,
mu je cesar rekel: „Poslal sim po tebe, Križagon, da te k časti povzdignem,
ako si premisliš in bogove moliš// On pa cesarju odgovori: ,,Jaz le njega,
kije  pravi Bog, s sercora in s ustmi molim; malike pa, kteri
niso kakor kipi hudičev, sovražim  in  o e rti  m/* Te odgovor cesarja
toliko razljuti, da ukaže sv. Križagona blizo vode za Gradom obglaviti in
njegovo truplo u morje vreči. Najdli so ga na bregu morja, in sv. mašnik
Coili ga je u svojem stanišn častito pokopal.

620

25. November alj listopad.

XXV',  Dan novembra alj listopada*

Sveta Katarina, devica, mučenica.

Sv. Katarina (Kalreja ) se je n mesti Aleksandrii od ne¬
vernih starišev rodila, '/e po natori je bila s takoj izverstnoj
lepotoj obdarvana, in tako bistroumna, da je u vsili visokih
vednostih, ki so tecas u Aleksandrii doma bile, mojstrina po¬
stala. Samo zveličanske vednosti ji je še manjkalo, doktere
je takole prišla. Enkrat namreč se ji je u spanji zdelo, ko
da bi nebeška kraljica u neizrpčenej lepoti pred njoj stala,
božje dete u naročju, ktero je svoj obraz od Katarine obra¬
čalo, in na znanje dalo, da mu Katarina ne dopade, dokler
ni keršena. Katarina se na to prebudi, to rec sama pri sebi
premišluje, in skOz božjo gnado omehčana sklene, kristiana
biti. Dala se je u kerš. veri podučiti, in je prijela sv. kerst.
Precej sledečo noč se ji je spet deviška Mali s detetom pri¬
kazala, ki je Katarino prav ljubeznivo pogledalo, in ji tudi
perstan podalo, in na perst nataknilo u znamnje, da si jo ne¬
vesto izvolji. Katarina se je predramila, in najde resnično
perstan na roki; in to jo je zmoglo, svojo deviško čistost
Kristusu zaobljubiti, in se u keršanstvi od dne do dne gor-
livejši skazati.

Cesar Maksimin je tecas vkazal javno darovanje na čast
svojih malikov napraviti, in zapovedal vsim mestnim prebi-
vavcom se te svečanosti udeležiti. Katarina ni mogla gledati-

621

Sv. Katarina, (levica, mučenica.

in terpeti, da hudiču toliko čast skazu jejo, in pravega Boga
ne spoznajo. Vzame si torej pogum alj serčnost, in gre ne-
prestrašena u tempe!, kder je bil cesar sam pričejoč. Zdajje
samega cesarja s keršanskoj svojbodoj nagovorila, mu poka¬
zala slepoto, ki jo u molitvi lažnivih bogov na znanje daje.
in ga je kotla od daritve odvernuti. — Cesar se ves zavzeme,
da se devica prederzue pred njim tako govoriti; zraven pa od
njcjne lepote in zgovornosti ves imet, jo je zavernil na svoj
dvor, kder bo po dokončani daritvi kaj več s njoj govorii.
Berš ko je domu prišel, in Katarino pred se poklical, mu je
ona jela s takoj močjo lažnivost neverskih bogov in resnico
keršanske vere pred oči staviti, da cesar s terme ni vedel
kaj odgovoriti. Kar sam ni zmogel, je hotel po drugih storiti.
Ukaže več svojih najbolj učenih modrijanov k sebi pripeljati,
da bi se oni s Katariuoj prikali, in jo od keršanske vere od¬
pravili. Bog pa, ki je hotel po slabi ženski posvetno modrost
u sramoto pripraviti, je vodil jezik sv. Katarine tako modro
in berzno, da je vse nazoče modrijane od njihove zmote po¬
polnoma prepričala; zadnič jih še pripravi, da so svojo zmoto
očito prekleli, in keršansko vero kakor edino pravo razgla¬
sili. Cesar se nad tim nenadnim izidom nezmerno razkači, in
zapove nove Kristusove spoznovavce zdajci umoriti.

Na to vzame Katarino samo k sebi, jo začne od kraja
s prilizovanjem nadlegovati. Ko se je pa prepričal, da se od
Kristusove vere ne bo dala premakniti, zaukaže mučila pri¬
praviti. Jztergali so čisti devici oblačila iz života, so jo tako
ljuto in dolgo bili, da je bilo celo telo ena rana, in da je kerv
curkoma na tla lila. Cio okoljstoječe so solze polile; Kata¬
rina pa, od Boga pokrepčana, je serčno stala, oči k nebesam
povzdigvaje, brez znamnja kake nepoterplivosti in osupueiija.
Po tih groznih mukah jo veržejo u ječo, kder njej na ce¬
sarjevo poveljo niso smeli najmanjše reči živeža dati; pa Bog
ji pošle angela, ki ji vse rane popolnoma zaceli, in jo s ne-
izreklivoj tolažboj napolni; tudi Kristus sam se ji je prikazal,
jo k prihodnemu bojvanju poterdil, in ji ob ednini nebeško ve¬
ličastvo obljubil. Cesarica Serena, ker je toljko od lepote,
modrosti in serčnosti sv. Katarine slišala, se ji je usmilila,
in se o polnoči s nadvodjem Porfiriom skrivaj k njej u ječo
podala. Ko je pa Katarino vsili ran ozdravleno, in s čudo-
vitoj lepotoj obdano vgledala. je ostermela. Katarina jo na¬
govori , in ji ravno iz lega božjo vsegamogočnost dokaže;
zraven tega ji tudi lažnivost malikov razloži. Vse to pa s
takoj močjoj stori, da sta cesarica in Porliri obljubila se ker-
šanstva poprijeti, kar sta tudi storila.

622

25. November alj listopad.

Nekoliko dni potem jo zapove cesar, ko je iz ueuada
slišal, da je Katarina še živa, in da je clo čversteja in bolj
zdrava, ko popred, spet pred se pripeljati, in jo jame vnovič
s obljubami in s žuganjem u malikvanje silili: ker jo je pa
ravno tako stanovitno najšel, kot poprej, je ukazal kolo na¬
pravili, ki naj se s ojslrimi železnimi klukami in nabrušenimi
nožmi krog in krog naperi. Na to kolo je dal Katarino na¬
vezati, da bi jo s velikoj siloj okolj sukano na drobne kosce
raztergalo. Keršanska junakinja se tega ne prestraši; ampak
kedar so jeli rabeljni nečloveške povelje izpolnovati, je s ve¬
likim zaupanjem Boga u pomoč poklicala, in Bog je poslal
angela, ki je njejne spone rešil in kolo slerl. Mnogo iz med
gledavcov, viditi (e čudež je na ves glas upilo: ..Velik je
Bog kristjanov; on je edin opravi  Bog!“ Maksimin
je terdovraten ostal, in izmislil nove muke. II ječi od sv. Ka¬
tarine spreobernjena cesarica stopi pred cesarja, ga posvari
zavolj njegove ljulosti, in ga hoče vkročati, ter brez ovin¬
kov in brez strahu spozna, da moli tudi ona Boga kristjanov,
in razen njega nobeniga. Trinog se raztogoti, in da cesarici
in Porfiriu glave odsekati; Katarino pa je rekel na javni (o-
čilni) terg peljati, in ondi kot sovražnico malikov s mečem
umorili. Neboječa junakinja je šla s veseljem na rečeno mesto,
je opominala vse okrog malikvavstvo opustiti, je Boga za nji¬
hovo spreobernenje prosila, in poda voljno svojo glavo pod
ojster meč. Vsi pisatelji enoglasno pričajo, da se je pri sv.
Katarini, kakor nekdaj pri obglavlenji sv. Paula, mesto kervi
mleko vlilo belo ko sneg. Njejno sveto truplo so angeli na
goro Sinai u Arabio prenesli, kakor zgodovina svedoči.

N a u k i n p o s n e m a.

1. Ko še Katarina ni bila keršena, jo vidita, da božje dete u naročja
Mariinem svoje obličje od nje obrača; po svetem kerstu pa je Katarino lju¬
beznivo pogledalo. Bila je namreč pred svetim kerstom s grehi oskrunjena,
po prijetem kerstu pa oČišena in s notrajnoj prečudnoj lepotoj obdarovana.
Greh človeško dušo pred Bogam ostudno in gnusno stori; torej božjega po¬
gleda ni vredna; kerst pa, in po kerstu prava pokora jo očisti vse nečednosti,
in ji podeli neizrečeno lepoto, ktera Boga k ljubezni nagne. — Kakova je kaj
tvoja duša? Čeravno bi le s enim samim grehom omadežovana bila, bi že u
božjih očeh ostudnejša bila, kakor kar se pod soncam ostudnega najde. Ona
bi hudemu podobna bila, alj še gerši od lija. Zakaj ne skerbiš, jo čisto in
lepo ohraniti, alj če si njo s grehom ognusil, njo hitro omifi skoz pravo po-

623

Sv. Katarina, devica, mučenica.

koro, ki je tako rekoč dragi kerst u solzah ? — Ako bi vedel, da boš precej
po storjenem grehu vso lepoto svojga obraza in celega telesa zgubil, in se n
Strašno spako spreobernul, jeli bi greli dopernesil? — Gotovo ne! Zakaj pa
vendar toijkokrat grešiš, dasiravno dobro veš, da greh tvojo dušo ob vso le¬
poto pripravi, in jo pred Bogam in svetniki u naj ostudnejšo gerdobo premeni ?
— .,Kdor hoče lepoto svoje duše ohraniti, naj se varno greha ogible; kajti
ni reči, ki bi dušo, božjo podobo, tako ognusila, ko greh,« veli sv. Laurenci
Justinian.

2. Katarina si je veliko prizadela, se posvetnih vednost naučiti; zadnič
se najpotrebnejši zvcličauske vednosti nauči, in tudi svoje živlenje po njej vravna.
Vse druge vednosti bi ji brez zvcličauske nič ne bile kaj hasnilc. Dosti jih
je dan denašen, ki se vsaJcoverslnih znanost in ved poprimejo, kojim se ne
časa, ne duarjev, ne truda škoda ne zdi, samo da se jih naučijo; za naj po-
trebnej vednost izveličanja pa malo alj clo ne poskerbijo. Vidimo u naših dneh
ljudi obojega spola, ki ne vedo, kaj imamo verovati, upati, kako Boga ljubiti,
kteri ne znajo prave grevenge obuditi, ne vedo, kako se k spovedi gre? Kaj
koristijo vse te vednosti in znanosti in vsa učenost, če zveličauske vednosti
ne poznajo, in svojga živleuja po njej ne ravnajo? Vtegnil bi kdo prašati, u
čem ta vednost obstoji? Na to odgovori sv. Tomaž: „D tem, da človek ve:
I) kaj ima verovati, 2) česa naj upa alj se boji, 3) kaj alj koga naj ljubi,
4) kaj mu je storiti, in 5) kaj opustiti, da bo zveličan.« Kde se pa naučimo
tega tako potrebnega nauka? Gotovo ne u posvetnih lažnivih spisih in nesram¬
nih knigali, ne u praznih gledoigrah, ne u družbi zapeljivih in razujzdanih po-
svetujakov; temuo u pridigali in keršatiskih naukih, u duhovskib knigah in u
svetem premišlovanju. — Ali si prizadevaš Boga in lija sveto voljo čedalje
bolj spoznavati? Hodiš pridno božjo besedo poslušat? Nevednost nemarna ne
bo izgovorjena pred sodnim stolom božjim; in če si ne prizadevaš, po nauku
svete vere živeti, ti bo vera ravno (oljko koristila, ko hasne hudičam in po-
gublenim. „Ne hasne nič, pravi sv. Prošper, če smo se naučili, kaj nam je
storiti, če pa ne skerbimo, se po tem ravnati, česar smo se naučili.« In Kri¬
stus sam pravi: „Ako veste to, bote zveličani, če tudi storite. —
Hlapec, ki voljo gospodarja ve, in nje ne dopolni, bo mnogo
tepen«  —

M o 1 I t v a.

O Bog, ki si Mojzesu verh gore Sinai postave dal, in na ravno tisto
mesto po svojih svetih angelih telo blažene device in mučenice sv. Katarine
prenesil: daj nam, prosimo, da po njejnih zaslugah in prošnjah k hribu, ki
je Jezus Kristus, srečno pridemo. Kteri s teboj in s sv. Duhom Bog živi in
kraljuje vekomaj. Amen.

624

26. November alj listopad.

XXVI. Dan novembra alj listopada«.

Sveti Grreg-or, Turonslti škof, spoanovavee.

Sv. Gregor, Turonski škof, je bil na Francozkem u A-
vergenski pokrajini od premožnih in bogaboječih stari sev, Flo-
rencia in Armentarie rojen. Oni ga dajo svetimi! Galu, Aver-
genskimu škofu, da mu za pravo izrejo skerbi; po s m e rti sv.
Gala je bil sv. A vit, umerliga škofa naslednik, njegov učenik.
Na kako stopnji) izobraženja in vednosti se je skoz pomoč
tako izverstnih učenikov povzdignili, kažejo knige in drugi
spiski, ktere še dan denašen od njega imamo. Ravno tako je
u čednostih napredoval , ter si je take svoje prijatie in to-
varše izbral, ki so bili obče poznani zastran pobožnosti in
svetosti. Dvakrat je skoz čudež ozdravil. U nevarni trešliki
(merzliei), ktera je bila njegova perva bolezen, je serčno
željel in prosil, ko so bile že vse poskušane zdravila zastonj,
naj ga na grob sv. Izidora nesejo. Tukaj mu po kratki mo¬
litvi gostoma kerv iz nosa leči prične; potem pa kmalu čverst
in zdrav ostane, in gre brez vse težave na svoj dom. Druga
bolezen je bila tako huda in nevarna, da so njegovi vrači-
telji obupali ga ozdraviti. Gregor pa poln serčnosti in zau¬
panja prosi, naj ga h grobu sv. Martina škofa peljajo, kojega
je za svojga posebniga zavetnika si izvolil in častil. Nikdo
ni hotel mu vstreči, ker se je vsak bal, da bi na poti mu u-
merl. Vendar ko ne heuja prositi, mu spoluejo gorečo željo.
In u tisti uri, ko ga na omenjeni grob prinesti, ni samo le po¬
polnoma ozdravil, ampak (odi toliko moči zadobil, da je brez
vse težave peš domu šel; kar gaje  vnovič spodbodlo Bogu
še bolj goreče služiti, in svojga sv. priprošuika še bolj pridno
častiti, in njegove svete čednosti posnemati.

Posebno je častil ostanke svetnikov, ktire je vedno pri
sebi nosil, in s njimi mnogo čudežev storil. Tako je bil nekdaj
s nekoliko tovaršmi napoto, in glej! na enkrat nstane strašen
grom, blisk in huda nevihta tako, da so bili vsi tovarši u ne-
izreklivem strahu. Sv. Gregor vzeme svete ostanke, jih derži
proti oblakom, in megla se tako na enkrat čudovito razdeli,
da si kakor med dvema grozno stermima gorama iti mislijo.
Po minili nevaršini se Gregor nekoljko prevzeme, ter misli,
kako čudovitim daje  ustavil hudo uro; pa u lem trenutju je
bil od Boga kaznovan. Konj se mu na ravnem spotakne, in
njega s tako silo iz sedla na terde tla verze, da se zavolj
velieih bolečin dolgo časa ganiti ni mogel. Kmalo to za kazen

625

Sv. Gregor, Turonski škof, spoznovavec.

Najvikšega spozna, in prosi ponižno za odpušanje, ter ob¬
ljubi, zanaprej le Bogu čast dati, ako bi se skoz vredno in
pobožno nošo svetili ostankov kak čudež zgodil. Gospod Bog,
ki tudi najmanjše pregreške svojih zvestih služavnikov ka¬
znuje, potolažen svetimi Gregorju dar čudežev ni odvzel, mar¬
več obilno pomnožil, kar se iz njegovega živlenja vidi; on pa
je zanaprej nad seboj skerbno pazil, in vse potem storjene
čudeže Bogu pripisal, pa tistemu svetniku, kojega ostanke je
pri sebi nosil.

Zastran tih čudežev in veliko drugih čednost, ki so se
na svetem možu svetile, so ga duhovniki kakor tudi posvetni
ljudje tako častili, da je bil po smerti Turonskega škofa eno¬
glasno naslednik izvoljen. Ko je pa od tega že pred zvedel,
izbeži in se prikrije u neznanem kraju; alj kmalo ga naj¬
dejo, in ni se mogel dalej doveršeni voljitvi ustavljati. Ka¬
kor ni rad težke škofovske dolžnosti prevzel, tako neutru-
deno, goreče in marlivo je vse na tenko spolnil. Vse svoje
sposobnosti in moči je u to obernil, da bi Bog po celi škofiji
zmirom bolj spoznan in češen bil, in da bi verni po njegovem
izgledu in besedi podbudeni, čez vse za izveličanje svoje
duše skerbeli. —

Njegovo prijazno svarjenje, pogoste pridge, in čez vse
drugo njegovo sveto in pobožno živlenje je u kratkem času
več hasnilo, kar bi se u velikih letih pričakovati smelo. Skoz
mnogo branje in pisanje, vedno ojstrost do samega sebe, in
veliko delavnost za izveličanje svojih vernih si je svet mož
razne bolezni nakopal, ktere je s čudovitim poterplenjem
prenašal, pa tudi večkrat skoz priprošnjo svojega zavetnika,
sv. Martina, kmalo njih rešen bil. Sledečo nam je spet u do¬
kaz, kako tudi najmanjši prestopki božjih služavnikov brez
kazni ne ostanejo. Bil je svet večer, u katerem se u cerkvo
iti spodobi. Celo poprejšno noč bedečega Gregorja ta večer
tako zaspanec prime, da je bil prisilen se u posteljo vleči,
ter terdno sklene le enokoliko zadremati in si počiniti. Ko-
mej zaspi, se prikaže častitliv mož, ki mu resno reče: „NagIo
iz postelje, in idi u cerkvo!“ Sv. Gregor se v straši; misli
pa, da je senja, se prekriža in spet zaspi. Imenitni mož se
drugopot prikaže, in še bolj ojstro prejšne besede ponovi;
alj spanje je bilo tako terdo, da se sv. Gregor ni prebudil.
Ko pride tretjobart, spijočega jako vdari, rekoč: „Ti bi imel
druge buditi, pa sam spiš? 1 ' Na to se Gregor izbudi, in ni
se mu dalej spati poljubilo, ampak gre u cerkev, prosi Boga
za odpusanje, in s vsoj gorečnostjoj nadomesti poprejšno
zamudo.

11. Del. 40

626 26. November alj listopad.

U šestnajstem letu svojga škofovauja je potovat u Rim
obiskat svete grobe, kakor tudi svojega prijatla sv. Gregorja
velikega, tedajnega papeža. Od učenosti, lepili čednost in dru¬
gih krasnih darov našega sv. Gregorja je papež že veliko
slišal. On je bil visoke postave, naš svet škof pa nevadno
majhne postave in ne ličnega obraza. Ko ga papež zagleda,
se tihotna začudi, da je u oveni možičku taka izverstna duša,
in da je tako pohableno telo s toljkitni dragimi darovi od Boga
nadarvano. Naš svet škof skoz božje razodetje spozna, kaj
papež na tihoma misli, in reče: „Sveti oče! Gospod nas
je st varil, in ne mi sami. Mali možje imajo tako
dobro, kakor veliki pravico, shramba božjih  da¬
rov  biti. 44  Iz tih besedi papež spozna, da svet škof tudi nje¬
gove misli ve, in ga še više od, popred ceni, njemu, in Tu-
ronski cerkvi veliko dobrot skaže, ter ga pri odhodu tako
počasti, kakor se na zemlji živečimu svetniku spodobi.

Svet škof se je iz Rima u Tour verni!, in je bi! nevtrudeu
pastir svojih ovčic do leta 593 po Kristusu, u kterem je po
21 letnem, naj veči hvale vrednem vladanju svoje sveto živ-
lenje doveršil. Iz velike ponižnosti prosi na smertni postelji
njegovo telo na takem kraju pokopati, da ga vsak lehko po¬
hodi; duhovšiua pa, ki je svetost svojga škofa vredno ce¬
nila, nm da na levi strani groba svetiga Martina častit grob
napraviti, ki je sčasoma zavolj mnogih čudežev obširnejšo
slovel.

N auk i n p o sne m a .

Neskončno pravičen in svet Bog ni sv. Gregorju prizanesel, ker ni šel
ob času božje službe u cerkvo, akoravno ni bil pod smertnim grehom za¬
vezan, in tudi ni brez vsega uzroka doma ostal. Kaj le k temu porečejo tisti
leni in zanemarili kristiani, ki se noč in dan za časno vbijajo, večno pa u ne-
mar puste, iu clo cerkve drugaČ znotraj ne vidijo, razim kedar se kake za¬
mere boje. Jz same nemarnosti, lenobe in mlačnosti do božjega jih ni med
tednom pri sv. maši, ne o nedelab in praznikih pri popoldanski službi božji.
Oni večidel pravijo: „Saj nisi m dolžan: Bog ni tega zapovedal. Sveto mašo
ob nedelab in zapovedanih praznikih slišati, to je od Boga in cerkve zapove¬
dano, in to sim tudi dolžan, dalej pa nič." Pač si pomilovanja vreden, ki
tako govoriš, in u svoji mlačnosti misliš, da že s tim svojo dolžnost do Boga
spolniš! Da si vsak prizadeva ip skerbi to storiti, kar je zapovedano, in kar
je vsak pod smertnim grehom storiti dolžan, je prav in spodobno; da pa nič
več Bogu u čiyst in izveličanje svoje duše ne stori, je graje vredno, nevarno,

627

Sv. Virgili, škof.

in clo pogublivo. Kaj bi pat; bilo, ko bi Bog s takim človekom tako ravnal,
kakor človek s njim ravna? Ali je Bog dolžan, vsak dan pomagati grešnimu
človeku na duši in telesu? Alije dolžan, ga pred tolikimi neštevilnimi nevar-
šinami, ki mu vsak dan, vsako uro, vsak trenutek prote, varovati? Ali je
dolžan, ga te alj une bolezni rešiti, in mu spet ljubo zdravje dati; mu to alj
lino dobroto in milost po njegovi volji in želji dati, ga dolgo, srečno in ve¬
selo živeti pustiti? Ali je vse to milostliv Bog dolžan? Gotovo ne! Ko bi Bog
človeku nič več notel dati alj storiti, kakor kar mu je dolžan, kaj bi bilo s
jim? Vsak naj to dobro premisli! — Vsi si vošimo in žeijimo, da bi Bog
nam milostliv in dober bil, torej si rnoruio prizadevati, da smo tako rekoč
tudi mi proti njemu radodarni; to je, da ne le samo to storimo, kar smo po
božjej in cerkvenej zapovedi, alj pod smertnim grehom storiti dolžni, ampak
povsod in vselej toljko, kar je u naši moči. Tako si morrno, postavim med
drugim prizadevati, ob nedelah in praznikih ne le samo pri dopoldanski, am¬
pak tudi pri popoldanski službi božji, in tudi druge dni, če mogoče, pri sveti
maši biti. „Kolikor radodarniši je človek do Boga, pravi sv. Ignaci, toliko ra¬
dodarnimi bo Bog tudi njemu."'

M o 1 i t v a.

Usliši naše pohlevne prošnje, o Gospod, in nam daj svojo pomoč, po
izgledu svetiga škofa Gregorja vse svoje dolžnosti prav zvesto dopolniti in
kolikorkolj mogoče za božjo čast in izveličanje svoje storiti; ki živiš in kra¬
ljuješ Bog vekomaj. Amen.

XXVII. D a n novembra alj Iistopada.

Sveti Virgili, škof.

SV. Virgili, slavni Solnograški škof je bil u Irski zemlji
rojen. Bili so njegovi roditelji visokega, plemenitega stanu, in
so skerbeli, mladega Virgilia tudi visoko podvignuti. K temu
pa je Bog mladencu izverstne dušne lastnosti dodelil, mn serce
za'vse dobro vnel, in mu pomagal, da se je kakor mariiv
šole nad vse svoje tovarše povzdignil, in kot modrijan vse
može svojega časa in svojega kraja prekosil. Bil je pa tudi
ves ponižen, ter je skerbel le za božjo čast, in pa željel za
izveličanje duš vse, kar bi premogel, storiti; za minliv svet
mu ni bilo mar.

Zapustivši svoj dom se s mnogo tovaršmi na božjo pot
poda, Rim in tudi svete kraje obiskat; po tem pa nevernikom
sveto vero Kristusovo oznanovat. Po poti pride u Frankov-

40  *

628

27. November alj listopad.

sko, in se s tedajnim kraljem Pipiuom siznani. Povabi ga k
sebi za dalej časa, in mu veliko časti in milosti skaže. Pri¬
poroči ga po tem Parskemu vojvodu Odilu, kteri ga je s ve¬
seljem in poštlivo sprejel, ter mu Solnograško škofijo ponu¬
dil, da bi po tem načinu toljko učenega in modrega moža za
vselej u svojem kraju imel. Temu se je pa pohleven in po¬
nižen Virgili toljkanj branil, da so ga komej drugi škofi, du¬
hovni in verni pregovorili, naj bi njih višipastir bil. Dve leti
se je na to visoko službo pripravljal, pa tudi pridno ozna-
noval božjo besedo. Ko je pa škofov prestol nasedi!, je bila
njega edina skerb in goreča želja, u besedi in u djanju svoji
izročeni cedi živ izgled svete čednosti biti, in jim tako pot
u nebesa kazati. Torej je skorej vsak dan predigval, in u
mili besedi po očetovo svoje ljublene ovčice učil, opomina! in
svaril. Vedel je, da naj bolj zgovorn učitelj malo alj nič ne
velja, če svoj nauk ti  djanju ne spelja. Zato je to, kar je
učil, tudi najprej sam storil. Njegov trud je Bog blagoslovil,
da je v obiln sad rodil. —

Čast božjo in svetnikov pomnožiti, je postavil veliko
cerkvo u čast svetiga Petra in sv. Buperta, perviga apostola
na Parskem, je njegove svete ostanke (^svetinje} u njo pre¬
nesi! in u počešenje dal, naj bi nasledniki v eden spomin tolj-
kega svetnika u posnemo imeli.

O njegovem času so Bojarji (Bavarci) koroške Slovence
zmagali, in vojvodiča Karasta in Ketumarja u Solnigrad pri¬
peljali, ter ju dali sv. Virgiliu u nauk in izrejo. Skerbno ju
je sv. Virgili u keršanstvi podučil in kerstil. Po smerti očeta

629

Sv. Virgili, škof.

Boruta je nastopil njegov sin Karast, in po njegovi smerti
Borutov vnuk Ketuinar Koroško vojvodino, in po lili knezih
so se Korošci pokristjanili. Prosila sta svetega Virgilia, naj
bi prišel u Gorotan kraljestvo božjo razširat; alj kedar sam
ni vtegnii, pošle svetega moža Modesta in več drugih du¬
hovnikov, ter naroči svojemu namestniku sv. Modestu cerkve
staviti, mašnike posvečevati, in vse pogrebno za božjo čast
in izveličanje duš po Koroškem vravnati. Tako so se Slo¬
venci po skerbi sv. Virgilia pokristjanili, in za njega dni
cerkve po Gorotani postavili, med njimi u Gospej sveti, sve-
tiga Ruperta u Velikovci, in več drugih; torej se po vsej
pravici slovenskih krajev velik, dobrotnik zove in časti ka¬
kor apostol Korošcov.

Kedar je dober pastir u domačih krajih vse lepo osker-
bel, se je tudi na dalne, ptuje kraje ozerl, kder je bila že¬
tev velika, delavcev pa malo. Podal se je na apostolsko delo,
prehodil veliko krajev, mest in selj oznanovaje božje kra¬
ljestvo, nevernike pokristianiti, verne u dobrem poterdili, ter
je globoko u Ogersko zemljo pripredigval. Na kraju svojega
živlenja je še enkrat svojo veliko škofijo obhodil, in na poti
k domu zboli. Ko Solnigrad od daleč ugledrf, se razjoka in
nebeško domo poželji, rekoč: „To je moje počivališče
vekomaj. 44  Bolezn, ktera ga je napadla, se ni nevarna do¬
zdevala, pa vendar je bila njegova sledna. Sam je spoznal,
da več trave teptal ne bo, in se je torej iz vsili moči na
srečno smert pripravljal, akoravno je bilo njegovo celo živ-
lenje kakor čist vrele pravičnega in svetega živlenja. Svete
zakramente je poželjel in prijel s angelsko pobožnostjo, ter
zadne ure živlenja le u nebeškem premišlovanju prebavil. U
letu 780, alj kakor drugi pravijo 784 ga je Bog za toljko
apostolskega truda poklical na večno plačilo. Bog je očitno
naznanil, kako veliki priprošnik in prijatel da je pri njem;
zakaj na njegovem grobi je dosti slepcov svoj pogled, veliko
gluščov spet posluh, in dokaj bolnikov spet svoje poprejšno
zdravje zadobilo.

Nauk in posnema .

1. Sv. Virgili je bil svojim živ izgled ne le u besedi, timveč tudi u
djanju. Slarisi, naprejpostavljeni, duhovski in deželski oblastniki in učitelji so
ravno tako dolžni svojim mlajšim, podložnim in vsim, ki so u njihovem
strahu, pravo pot u nebesa u djanju, to je, po [zgledih kazati. Ravno to je

630

27. November alj listopad.

vsak kristian svojemu bli/,nemil dolžan. Samo lepo učiti, svariti in ukazovati
ne bo kaj zdalo. Izgled mora besede poterditi, in nauke spremljati: zakaj be¬
sede le mičejo, izgledi pa vlečejo, in le kdor prav živi, tudi prav uči. To sv.
Gregor poterdi, rekoč: „Ne vem boljšega sveta, kakor to: prizadeni si, svo¬
jega brata u lepem izgledu učiti, kaj ima storiti/' Viši in učitelji pa, ki ne
storijo tega, kar učijo in ukazujejo, so enaki zvonu, ki tudi druge k božji
službi in k pomoči opomina, pa sam nič tega ne stori: so podobni kazalu na
razpotji, ki s perstom kaže prav pot, sam se pa ne premakne.

2. Med drugimi lepimi izgledi sv. Virgilia je tudi, daje  zadno svojo
bolezen, akoravno ni bila viditi nevarna, sam za nevarno spoznal, in torej go¬
rečo za svete zakramente prosil. Koljko je bolnikov, ki se boje svete zakra¬
mente prejeti, ki bolezen tajijo, in se s Bogam spraviti odlagajo. Kakor ne¬
varno in škodlivo je sveto spoved in sveto obhajilo še le o zadni sapi pre¬
jemati, tako malopridno je prijemo sv. posledniga olja  le odlagati, alj
clo zamuditi. Tega toliko važnega zakramenta dosti bolnikov in vernih sploh
malo pozna in ga premalo obrajta. Jezus gaje  k zveličanju in tolažbi, u dušno
pa tudi telesno pomoč in u krepčanje bolnika postavil. Kdor ga vredno prejme,
zadobi verh drugih milost tudi odpušanje tistih grehov, kterih bolnik iz ne¬
zmožnosti se ni mogel spovedati, in jih nevedoma še na vesti ima. On za¬
dobi moč se skušnjavam hudiča, ki o smertni uri posebno obresti iše, zo¬
perstaviti, in verh vsega tega pa tudi telesno zdravje, če mu je k dušnemu
pridu. Ako te bolezen posili, ne zamudi verh svete pokore in presv. rešniga
Telesa tudi zakrament svetiga poslednega olja prejeti, zavolj toljko dobrot in
milosti, ki ti jih dober Bog po njem deli. Neumna misel je, da mora bolnik
po poslednem olju gotovo umreti, in prava hudičeva sleparija, s kojoj jiše
bolnika premotiti in pogubiti. Ravno temu nasproti vidimo, da tisti bolniki, ki
vredno sveto posledno olje prejmejo, laglej in poprej spet ozdravijo. Drugi
imajo prazno in sleparsko misel, da bolnik, akoravno ozdravi, ne sme potem
več bos hoditi. Iz tega uzroka odlagajo, kakor dolgo le morejo se prevideti
dati. Koljka zmota je to! Po tem takem bi tudi ne smel gledati, ne duhati,
ne sluhati, ne govoriti, ne jesti, ne s rokami kaj prijemati, ker je na vsih teh
udih sveto mazilo posledniga olja prejel. Kdor take kvante pravi, in bolnika
moti, ni bolnika prijate!. Ako nevarno zboliš, in tri dni terdo ležiš, le brez
pomude in praznih izgovorov duhovnika prosi, naj ti po vredni prijemi svete
pokore in presv. rešniga Telesa tudi sveto posledno olje podelijo. Ako imaš
pa bolnika na skerbi, za časom ga daj s vsemi sv. zakramenti prevaliti.

3. Bolnik u nevarni bolezni je od Boga na račun alj rajtengo poklican
hišnik. Preden se na dalno pot pred Gospoda odpravi, pokliče vse svoje dolž¬
nike, pojiše vse spiske in račune, poravna in porajta s svojimi ljudmi, ktere
zapuša, slovo od njih vzame, in vsakemu naroči, kaj je potrebno. Tako ravna
tudi moder bolnik, poračuni u sveti spovedi s Bogam in s tim svetom. Po¬
treba milje  popotnice; zato ponižno prejme presv. rešno Telo. Na pot mu je
potreba tudi zdravila, in to duhovsko zdravilo mu je sveto posledno olje.

Sv. Jozafat, spoznovavec, iu ,sv. Burlam, pušavnik. 631

Torej opomina sv. apostol Jakob, rekoč: ,,Je kdo med vam bolan, naj
pokliče duhovnike cerkve; oni bodo za nja molili, ga s sv. ol¬
jem pomazilili u imenu Gospodovem; molitev verna bo bolniku
pomagala, in Gospod mu bo bolezen polajšal, in akoje u gre¬
hih, mu bodo od p u Seni/*'

I o 1 i t v a.

O Bog! daj nam po izgledu in prošnji sv. Virgilia, škofa in spozno-
vavca svojega tako pravično živeti, da bomo pripravleni srečno umreti, in se
po smerti s njim vekomaj pri tebi veseliti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

Danes se obhaja spomin sv. Valeriana. Bilje  patriarh in nadškof
u Ogleju od leta 369 do 389; kder so u letu 381 cerkven sbor obhajali, pri
kterem je bil sv. Ambrož, milanski, sv. Maksim emonski, in še drugih 30
škofov.

XXVIII. Dan novembra a 1 j listopada,

Sveti Jozafat, spoznovavec, in sveti Barlam, pu-

savnik.

Jozafat je bil edini sin poganskega kralja, po imeni A-
bener. Kralj gorliv varit malikvavstva in 1 juti sovražnik kri-
stianov, je bil u skerbi, da bi kraljevič se s časoma ne po-
kristianil, in potem u svojem kraljestvu malike ne pokončal.
Torej da veliko, prostorno poslopje postaviti, in svojega sina
ondi odgojiti, mu prepovedavši, se kedaj zunaj praga prika¬
zali, naj bi po tem načinu nikolj kaj od keršanstva ne slišal.
Tudi strežetom je bilo ojstro prepovedano, mu kdaj le be¬
sedice od keršanske vere in kristianov kaj povedati. Med
tem ga da kralj u raznih vednostih podučiti, in k malikvanju
napeljevati. Sinu se pa vendar le ni prav dozdevalo, u to¬
liko bogov vervati in jih moliti. Verh tega je po uzroku tuhtal,
zakaj tla mu ni pripušeno, se iz dvorane podati. Popraša po
vsem tem nekiga zvestiga strežeta, ki mu je po resnici skri¬
vaj vse razodel. Potem še bolj željčen postane, od keršanstva
kaj zvedeti. Žalost se ga loti, in kadar kralj po uzroku ža¬
losti vprašuje, mu odkritoserčno razodene, da samo zatega-
del žaluje, kajti mora neprenehoma le zapert bili, ter vidi,
kako drugi svobodno vun in noter hodijo. Oče se boji svojega
sina sko* prezgodno smert zgubiti, mu pripusti se zunaj po-
slopja radovati, pa njegovim strežetom ojstro zapo ve, skerbno

632

28. November alj listopad.

varovati, da noben kristian, berač, bolnik alj kak krulov člo¬
vek kraljeviča ne sreča. Alj pri vsej skerbi se je vendar
zgodilo, da nekaj starih slabili ljudi do nja pride; kajti so u
trumah ljudi hodili kraljeviča videt. Jozafat, ljudi nenavajen,
želi zvedeti, kakovi ljudje da so, in zakaj njemu niso enaki?
Po odgovoru je začel revnost človeškiga živlenja spoznovati,
in nekaj od njegovega konca, od smerti premišlevati. To je
u njem želje zbudilo, učenika dobiti, ki bi mu vse to, po¬
sebno pa zapopadek keršanstva razložil. In Bog mu je želje
spolnil.

U Senaarski samoti je živel prileten brumen pusavnik s
imenom Barlam. Temu je Bog želje kraljevičeve razodel, ter
mu zapovedal, se taj podati, in ga u kersanstvi podučiti. Po¬
korn Barlam pride noter do Indie, ter se za tergovca s ptu-
jimi žlahnimi kamenčki pri kraljeviču oglasi. Pred njega sto-
pivši, veh' se s njim na samem pogovarjati, ter mu odkrije
božje povelje, mu najdraži zaklad prave vere donesti. Kra¬
ljevič prejme s veseljem poduk, in se da po nekih dneh ker-
stiti. Vse to se berš razglasi, ker kraljevič svojega veselja
nad prijetim kerstom tajiti ni mogel. Barlama so hoteli ob¬
glaviti, pa je že bil pobegnil. — Arahes, zvijačast dvoran
svetuje kralju, da naj neki stari malikvavski pop, s imenom
Nahor, ki je u kersanstvi jako učen, se za Barlama izda;
s tim se naj u pričo kralja in kraljeviča najbolj zgovorni popi
pričkajo, in Nahor slednič naj obstoji, da seje  svoje zmote
prepričal, in svojo pregreho spoznavši, kersanstvu odpove¬
dati hoče. Po takem načinu je mislil Arahes, bi se kraljevič
pregovoriti, alj prav za prav premotiti dal, kersanstvo za¬
pustiti. Kralju je te nasvet dopadel; alj Bog je drugače o-
bernul. Nahor, ki bi se bil nalaš kristiana hliniti, po pričko-
vanju pa vero zatajiti imel, je u sercu ves spreobernjen, o-
čitno kristian obstal, vse protivnike premagal, kraljeviču svoj
hinavski sklep razodel, in se u pušavo podal, kder je do
smerti pobožno živel. — Ko se je kralj u svojem namenu
vkanil, mu Teudas, neki čarobnik tcopernik) drugi vražnejši
nasvet razodene. Svetuje namreč, da naj kraljeviču same
ženske za strežbo da, med njimi pa sužno, ki bi kraljeve
rodovine, in izverstno lepa bila. Vsim tim ženskam naj se
zapove, se kraljeviču prilizovati, in ga u nečisto ljubezen
napeljati. Tako bo keršansko vero, ki tako ljubezen prepo¬
vedo, gotovo zapustil. Teudas priobljubi tudi verh tega s po¬
močjo peklenseka kraljeviča nadležvati, da bo premagan.
Brezbožni oče tudi to vražno sredstvo poskusi. Jozafat je

Sv. Jozafat, spoznovavec, in sveti Barlain, pušavnik. 633

torej hude skušnjave noč in dan imel; znotraj od zapelivega
duha, zunej od zapelivega spola.

Enkrat je že misliti začel, ali hi privolil alj ne; pa na
enkrat ga božja luč razsveti, da nagloma sužnjo zapusti in u
svojo sobo zbeži, in kleče Boga za pomoč prosi, dokler ga
spanje premore. U spanju vidi na eni strani naj prijetniši lep
kraj, na drugi pa grozovito ječo polno ognja, ter zasliši be¬
sede: „To je ječa za vse tiste, ki so se s nečistim slastmi
oskrunili.“ Med tim se zbudi, in ga taka groza pred neči¬
stostjo napade, da sužnjo zagledati se silno prestraši, in od
strahu zboli. Berš ko kralj to zve, pride k njemu, in ga vpra¬
ša, kaj se je zgodilo, da je tako naglo zbolel? Na to mu
odgovori: „Vi ste krivi, oče. Vi me pripravite ob dušo in
telo. Ako bi me ne bil dobrotliv Bog obvarval, bi bil jaz gre¬
šil, in se u pekel pogubil. 14  Verli tega mu še veliko pove
in zaterdi, da se keršanski veri nikdar odpovedati noče, če
ravno bi svoje živienje dati moral; in ako svojmu otroku
smerti ne želi, naj ga vražnih služavnic reši, in u keršanski
veri mirno živeti pusti. Te besede so očeta sicer globoko
užalile, pa vendar ne spreobernile; timveč še enkrat čarob-
nika Teuda pokliče, ki obeča, kraljeviča po zvijačah zape¬
ljati. Teudas napne vse hudobne moči, pa mu ni steklo, te-
muč kraljevič njega pregovori, da se malikovavstvu in ča-
robniji odpove, se u samoto poda, za izveličanje svoje duše
skerbet. Ko se kralj prepriča, da so vse skušnje zastonj,
sklene kraljeviča u miru pustiti. In da bi ga spet potolažil,
mu izroči polovico kraljestva, in k (emu potrebno vladamo
oblast. Jozafat bi bil sicer rajši u pušavi Bogu služil, pa ven¬
dar nastopi vlado, ter želji keršansko vero pri svojih pod¬
ložnih razširati. In resnično, Jozafat ni le samo kralj, am¬
pak tudi apostol svojemu kraljestvu, ker je s pomočjo du¬
hovnikov svoje podložnike h keršanski veri spreobernil, ve¬
liko cerkva postaviti, in malikvanje uničiti dal. Kralj Abe-
ner, njegov oče, sam se da u keršanski veri podučiti in ker-
stiti, ter izroči svojmu ljublenimu Jozafatu celo kraljestvo,
da bi sam Iožej Bogu zvesto služil. Čez štiri leta je Abener
kot priden kristian pobožno živienje sklenil u rokah svojga
sina Jozafata. Se neke leta je vladal Jozafat svoje ljudstvo;
potem pa izroči svoje kraljestvo nekhnu modremu in blago¬
rodnemu možu, s imenom Barahias, ki je tudi pobožn kri¬
stian bil, in se poda u pušavo k svojemu ljublenimu učeniku
Barlamu, kder pobožno živi in mirno u Gospodu zaspi. Nje¬
govo truplo so po tem u cerkvi, ktero je on prej postaviti
dal, pokopali'. Bog, ki je že u njegovem živlenju čudovitim

634

28. November alj listopad.

s jim ravnal, ga je tudi po smer ti s čudeži postavil. — To
zgodbo je sv. Joanez Damasčan obširno popisal.

N a u k i n p osne m a .

Svetega Jozafata jc satan dolgo in hudo k grehu skušal in skoz ne¬
čiste s u /j lice napeljeval; alj on se je pogumno branil in zmagal. — Zoper¬
stavi se tedaj tudi ti krepko vsaki skušnjavi; s božjo pomočjo veliko pre¬
more« , za kojo pa Boga u molitvi goreče prositi imaš, kakor Jozafat. Kdor
molitvo opusti, ga skušnjava kmalo vlovi; zategadel Kristus sam opomina:

V ,

„Cujte in molite, da u skušnjavo ne padete/-' — Kedar nas skuš¬
njave naletijo , (C  pravi sv. Auguštin, naj Kristusa na pomoč pokličemo.
Ako hočemo, da nas skušnjavec ne premaga, podajmo se k temu, ki ga je
premagal.“ Prosi tedaj vsako jutro Boga, daje naj skušnjav varje, alj čete
vendar skušati da, da ti moč podeli srečno zmagati. Ce se te čez dankako-
va skušnjava loti, oberni se u kratki molitvi k Bogu, in reci s Davidom; «0
Bog, pazi na mojo pomoč; Gospod, hiti mi pomagat! Obvaruj
mojo dušo, in reši  m e J Alj reci, kakor sv. Peter, kedar seje  skorej
vtopil: „Gospod, pomagaj  m i /•'

2. Sv. Jozafat je u spanju vidi! pekel odpert in muke nečistih. To ga
je s takim studom do vražne pregrehe nečistosti napolnilo, da sp je ves pre¬
strašil, in nikolj več tega nagona občutil ni. — Kedar te nečiste misli moti¬
jo, podaj se u mislih u pekel. Zmisii na muke, koje nečistniki tamkaj ter-
peti imajo. Spomni se strašnega ognja, grozne teme, goreče žeje, in drugih
peklenskih muk. Reci sam sebi: „U tem peklu že toljko tisuč ljudi zavolj
nečistosti gori in scer vekomaj. Tudi jaz bom moral tam goreti in večno ter-
peti, če nečisto grešim, in u grehi umerjeni. Ali je mar vredno, da bi se za¬
voljo tako kratke sladi u tako grozno ječo pahnil, in se na večno pogubil?
Slad, kojo išem, hitro mine; nje kazni pa, ki me čakajo, so strašne in več¬
ne/- — Ako to resnično premisliš, se ne boš lehko zapeljati dal j in Boga
žalil. „K e d a r te nečistost, sk uša, zmisii na peklenski ogenj;^
pravi sv. Bernard. „Berš ko ogenj nečistosti kliti začne, postavi mu peklen¬
ski ogenj nasproti, in uni bo vgasnil," — pravi sv. Krizostom.

M o 1 i t v a.

Neskončno večni, vsemogočni Bog, ki si svetima Jozafatu luč svete vere
tako čudovito dodelil in mu sveto nedolžnost ohranil, daj tudi nam po nauku
naše svete vere tako sveto živeti, da bomo vredni se enkrat s njim u nebe-
sah vekomaj veseliti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sv. Viktor, vojaški častnik in mučenik.

635

XXIX, Dan novembra a I j lis to pa. da.

Sveti Viktor, vojaški častnik in mučenik.

Neverni cesar Maksiminian, ljut sovražnik in preganja-
vec kristianov, je prišel leta 302 n Marsilio (Marseillo) na
sedajnem Francozkem, kder je tečas sveta Kristusova vera
že veliko spoznovavcev štela. Verni kristiani slišati, da ce¬
sar pride, se močno prestrašijo, ker so dobro vedli, da jih
drugega ne čaka, ko muke in kervava smert, če Bogu in svoji
veri zvesti ostati hočejo. — U ravno tem mestu je živel tudi
sv. Viktor, častnik cesarskih vojakov, slaven zadel pleme¬
nitega rodu in svoje pogumnosti, še bolj pa zavolj svoje go-
rečosti za sveto vero. Nja naj veča skerb je zdaj, splaše-
ne kristjane tolažiti in jim serce delati; torej je po noči hišo
za hišoj obhodil in verne opominal, naj se pogumne vojake
Kristusove skažejo, in se vsega časnega, tudi živlenja radi
tvegajo u oziru boljšega živlenja, ki nikdar konca imelo ne bo.

Alj pagaui ga po tih nja pobožnih hojah kmalo zapazijo,
zgrabijo, in na ravnost pred mestna poglavarja Asteria in Eu-
tihia ženo. Onadva pa sodbo zavolj njegove visoke službe
cesarju prepustita. Cesar ga da pred sebe pripeljati, ter ga
s žuganjem in obljubami k malikvanju pregovoriti iše. Alj sv.
mučenik tako zgovorno in razumno nebeški izvir kersanske
vere in pa praznost in sleparijo paganstva dokaže, da vsi
nasprotniki osramoteni omolknejo. Cesar misleč, da pogum¬
nemu vojaku hujšega včiniti ne more, kakor če ga očitnemu
zasrainvanju izpostavi, mu roke in noge zvezati vkaže, in
ga tako po mestu okolj vlačiti. Vsega kervavega sopet pred
sodnike pripeJjajo, ki vnovič u njega silijo, naj malikom da¬
ruje. Alj serčno odverne, da zoper službo cesarja in derža-
ve nikdar kaj včinil ni; tako goljufnim in hudičevim malikom
pa darovati mu ni mogoče. Zdaj ga na tezavnico raztegne¬
jo, ter ga dolgo neusmileno terpinčijo. Med temi mukami ima
svoje oči vedno u nebo uperte, ter Boga poterpežlivosti prosi.
1" glej; Kristus s križem se mu prikaže in ga nagovori:
„Mir bodi s teboj! Jaz sim Jezus, ki usvojili sve¬
tih t e r p im 5  s e r č e n b o d i. jaz t i u t e m boji na st r a-
ni stojim in te po zmagi kronati  hočem. 4 *

Te tolažne besede ga čudovito okrepijo, da nobene bo¬
lečine skorej ne občuti. Videti da tudi te muke nja stanovit¬
nosti ne zmagajo, ga u ječo zapro. Tu se mu Jezus sopet
prikaže, in celo ječo s nebeškoj lučjoj razsvetli. Potem ga

636

29. November alj lislopad.

angeli ostopijo, ki s njim božjo hvalo prepevajo. Njegovi straž¬
niki, trije vojaki: Aleksander, Longin in Felician nebeško
luč videti in sveto petje slišati pred njega na kolena pade¬
jo, in ga za svet kerst prosijo. Ko cesar to zve, pri priči
vkaže, vse tri usmertiti, ako se keršanski veri ne odpove¬
do ; in ker njo stanovitno spoznajo, jim glave odsekajo.

Zdaj da cesar Viktora sopet pred se pripeljati, in ga
mnogoverstno mučiti; poslednic reče altar postaviti, na ko-
jem mu kadilo darovati vkaže, in ga svoje prijaznosti zago¬
tovi, ako ga vboga. Viktor se bliža altarju, kakor bi hotel
darovati; alj s nogoj ga prekucne. Razkačen cesar zapove,
mu to nogo odsekati, njega pa* še živega pod mlinski kamen
položiti. Alj kamen se razdrobi, in Viktor še živi. Posled¬
nic mu s mečoin glavo odsekajo. Zdaj se glas iz nebes za¬
sliši: „Premagal si Viktor; premagal  si!“ Maksimiui-
an vkaže njegovo truplo s truplami unih treh vojakov vred
u morje vrečt'; alj na kraj priplavajo in verni jih u bližnem
skalovji spodobno shranijo, kder je Bog po njih mnogo ču¬
dežev doperneseh Godovno teh svetih mučenikov se obhaja
21. maloserpana.

Nauk in posnema .

Velik in čudapoln je Bog u svojih svetih, ki jih je s svojoj nebeškoj
gnadoj u naj hujem boji okrepil, se jim, kakor sv. Viktoru, u sredi terple-
nja prikazal, ter jim serce delal; skozi to pa tudi druge k pravi veri in iz¬
ve! ičan ju poklical. „15 o g nas klice , 1 “  uči sv. Auguštin, ^čudovito, Bog
nas kliče povsodi. Zdaj nas klice skoz svoje dobrote, srečo,
žegen, koje nam pošilja; zdaj nas kliče skoz duliovske knige,
koje čitamo. Zdaj nas kliče skoz dobre misli, skoz sladke ob¬
čutke serca; zdaj skoz nesrečo, terplenje, skušnje, bolezni, kri¬
že in britkosti, s kojimi nas strahuje; poslednič pa tudi skoz
svoje vsmilenje in tolažbe, da ne obupamo, serca ne zgubimo,
ampak se spreobernemo in pobožno živimo.^

1. Bog nas kliče  s notrajnim glasom. Sv. Duh od grešne duše go¬
vori:  „Hočemjo prijazno k sebi vabiti, hočem jo u samoto pe¬
ljati,  in ji u serce govoriti.^ Torej je sv. Frančišk tolkobart vtihnil in
zamišlen postal, potem pa odgovoril: „Hočem posluhniti in paziti, kaj Bog u
meni govori, da njegovemu glasu pokoršino skažem.“ — In u resnici! ni ta¬
ko velikega in zaverženiga grešnika, da bi Bog o časi izveličanske misli in
svete občutleje u njegovem sercu ne obudil. Prevzetni posvetnež, ali ti mno¬
gokrat na misel ne pride, da tvoje ošabno obnašanje, tvoja gizdava obleka,

Sv. Viktor, vojaški častnik in mučenik. 637

gerda samopašnost, tvoj napah po nauku Jezusovem ni ? — Nečistnik, ali se
ne spomniš o časi, da Bog tudi tvoje skrivne, nesramne pote vidi, po kterih
ne boš u nebesa ampak u pekel prišel, u ko jem že jezero tebi enakih gori?
— Pijane, zapravim požrešnik, ali pogosto tudi u sredi tvojih dobrih volj
in razvujzdanega živlenja tvoje serce nepokojno ne postane, in te misel ne
pekli, da si na ravnem potu u tisti strašen brezden, u kojem evangelski bo¬
gatin in tisuč njemu enakih pokopanih zdihuje? Poslušaj ta glas, glej, Bog te
kliče; vbogaj to očitanje svoje vesti, glej, to je perva gnada, kojo ti Bog u
spreobemenje in izveličanje tvoje ponuja. „Bog je zmirom pripravlen,** veli
sv. Ambrož, ,,s svojoj gnadoj k nam priti. On pride in terka na vrata na¬
šega serca. Rad bi noter stopil, in le naša grešna spačenost, alj pa terdo in
nespokorno serce je krivo, če noter ne pride/*'

2. Bog nas pa tudi kliče s z v u naj n im glasom. Ti prideš u cerk-
vo, slišiš pridgarja goreče in živo sodbe božje pa tudi nja vsmilcnje ozna-
novati; glej, to je glas božji, ki te k pokori kliče, ker po besedah sv. pis¬
ma Jezusa samega posluša, kdor nja namestnike posluša. — Iz cerkve sto¬
piš na britof; gomile rajnih, in njih strohnene kosti tebi kličejo: ,,Kar smo
mi danes, si lehko ti jutro; ti še čas imaš, mi nobenega več nimamo.** —
Iz visoke line slišiš zvonov mili glas; zdaj te vabijo k sveti maši, zdaj k
besedi boži; zdaj pa tudi k pogrebu rajnega prijatela alj znanca; ne zapiraj
svojih ušes; Bog te kliče, in ti serce od posvetniga odlušiti veleva. — Zdaj
slišiš, da je kdo iz dreva padel in se ubil, ki je bil včeraj še zdrav in ve¬
sel ; — zdaj koga strela na polji ubije, zdaj se spet drugi potopi, zdaj pride
huda, nevarna bolezen, ki jih tisuč in tisuč pomori; glej perst božji, ki ti
kaže, kako minlivo in rahlo je človeško živlenje; poslušaj glas božji, ki te
k pokori vabi in te opomina, pred vsim in zarano za srečno večnost sker-
beti, ker se na dolgo živlenje, alj pokoro na smertni posteli zanašati ni. —
Tako mnogoverstno in čudovito nas Bog od vsili strani kliče; alj ljudje po
navadi imajo ušesa, in ne slišijo; oči, in ne vidijo, da se ne spreobernejo in
izveličajo. Povableni gosti so se izgovarjali, da k gostiji priti ne morejo; to¬
rej se je poslednič gostivnica vsim zaperla. Tako stori Bog poslednič vsim
tistim, ki njegovega kličejočega glasu poslušati nočejo. Zakaj po svojem pre¬
roku govori: „Jaz sim vas klical, vi pa ste se branili; svoje ro¬
ke sim iztegoval, alj noben tega porajtal ni; ker ste torej  mo-'
je svete zaničovali in moje kazni zavergli, se hočem k vašemu
pogublenju smejati, in vas zasramovati/*  Globoko si torej vtisni
opombo sv. Duha u svoje serce: „Danes, ker glas Gospodov slišite,
ne vterdite svojih sere/*

m o 1 i t v a.

O Bog, ki si svojemu mučeniku, sv. Viktoru in nja tovaršem neprema-
glivo poterplivost in stanovitnost dodelil, brezbrojno terplenjain muk za sveto

638

30. November alj iistopad.

vero prenesti: dodeli nam, te prosimo, gnado, da po njih izgledu in priproš¬
nji kličejoči glas našega Boga ponižno poslušamo, voljno vbogamo, in tako
krono večnega veličastva dosežemo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen. \

XXX. Dan novembra alj listopada.

Sveti Andre, apostol.

Sv. apostol Audre (Andraš) iz mesta Betsaida u Gali-
lei rojen, bil je brat svetega apostola'Petra, in prej učene
Joaueza kerstnika. Med vsemi apostoli se je on pervi s Kri¬
stusom siznanil, in njegov ueenc postal. Ko Jezus iz pušave
k Joanezu pride, pokaže Joanez nanj rekoč: ,.G Jejte j a g-
ue božje! 4.  Bilo je popoldne okolj štirih. Andre to zasli¬
šati gre s svojim tovaršem, s ljubeznivim Joanom evange¬
listom za Jezusom, ga prav spoznat; pa iz časti do njega si
prav ne upata. Jezus se ogleda, rekoč: „Kaj bi rada? 44
Tako milo ju je pogledal, da sta si serce vzela, rekoč:
»Učenik! kde prebivaš?’ 4  Jezus jima reče: „Le pojdi¬
ta s menoj, in bo ta vidi  a. 44  Vsa vesela s njim gresta, in
pri njem ostaneta tisti dan in tisto noč. Drugi dan najde svo¬
jega brata Petra, kateri se je tečas še Simon imenoval, in
mu s velikim veseljem pove: „Mesia smo n a j šli, 44  ter ga
pelje k Jezusu. Jezus da Simonu ime Peter alj skaljni mož.
Bila sta'odsihmal Jezusova učenca; toda sta še hodila ribit,
pa sta ga prišla sopet poslušat.

O koncu pervega leta,  ko je Kristus učiti začel, vidi
Jezus grede pri Galilejskem mor ju Andrca in njegovega brata
Petra mreže metati u morje (bila sta namreč ribiča), in nji¬
ma reče: »Hodita za menoj, in hočem vaju ribiča
človekov storiti. 44  Oba berš svoje mreže zapuslivši gre¬
sta za njim. Od te dobe se ni ganil Andre več od Kristu¬
sa, kakor samo tedaj, ko so Judje Kristusa u verti Gece-
mani vjeli. Alj hitro se je skesal, svojo pregreho obžaloval
in se zavernil. Tudi on je vidil Kristusa, kedar se je po
svojem ustajenju apostolom prikazal, vidil ga je u nebesa
iti,  in tudi čez njega je binkošlno nedelo sveti Duh prišel,
katerega je Jezus vsim apostolom poslati obljubil, in tudi
poslal.

Po sprejembi sv. Duha so se vsi apostoli ločili, in po
vsem svetu razškropili, vsim narodom sv. evangeli oznano-
vat; in tak je sv. Andre se u puste, merzle kraje Scitie,

639

Sv. Audre, apostol.

Tracie, in u druge hajdovske dežele podal, kder je skoz
svoje predige in čudeže veliko tisuč ljudi za Kristusa pri¬
dobil. — Zadnič je obhodil Epir iu pripotoval u Abajo, ter
se naselil u glavnem mestu Patre. Tukaj je keršansko vero
s takoj gorečnostjo) ozuanoval, in resnico Kristusovega nau¬
ka po čudežih s takim uspehom pričal, da je veliko prebi-
vavcov tistega mesta h keršauski veri pristopilo, in se ker-
stiti dalo. Tukaj je najšel svojo častito srnert za sveto ve¬
ro, kakor so njo duhovni Ahaje popisali. Mestni poglavar
Egej si je vse prizadel, da bi keršansko vero u svojem me¬
stu 'zateci; on gerdo beseduje zoper Andrea, in zagovarja
svojih podložnih malikvanje, ter svetimu Andreju prepove
dalej učiti. Alj sv. aposloi ga brez vsega straha posvari, in
mu reče :„Ti hočeš, da te ta dežela za s v ojga sod¬
nika spozna, zakaj nočeš Kristusa, pravega Bo¬
ga, za sodnika vsili ljudi spoznati, in svoje ser¬
ce zaver zli v emu in gnusnemu mali k vanju odver-
nuti?“  „Molči,“ odgovori.Egej, »in ne govori več od svojga
Kristusa. Saj je on od Judov na križ pribit bil; kako bi te¬
daj pravi Bog mogel biti? kako bi mu jaz božjo čast ska-
zati zamogel?” Audre začne poglavarju veliko skrivnost od¬
rešenja človečanstva razlagali, in pokaže s velikoj zgovor¬
nostjo in iskrenostjo, da je Kristus radovoljno iz same lju¬
bezni do človeštva na križi umeri, in si sam tako srnert iz-
voljil. Poglavar od tega nič ni hotel slišati, in mu zapove
malikom darvati; ako bi se pa ustavljal, ga bo s groznimi mu¬
kami k temu prisilil. Audre pa se vzdigne rekoč: „Jaz da¬
rujem vsak dan vsegamogočnemu Bogu, kateri j e
edini in pravi Bog; s cer ne vaših j unčo v in ker vi
kozlov, ampak neomadežano Jagnje na altarju,
katero, akoravno vsi ve r n i nj ego vo me s o v ž i vaj o,
vendar celo in živo  os  ta  n e.“ Poglavar reče: „Kako je
to mogoče?” Sv. Audre odgovori: „Ako hočeš učene Jezu¬
sov biti, bo ti skrivnost razodeta / 4

Poglavar razserden berš zapove, sv. apostola u ječo
vreči. Ljudstvo pa, ki ga je kot očeta ljubilo in poštovalo,
razkačeno čez povelje poglavarja, u trumah k ječi pridere,
njega oslobodit. Alj sv. Audre ljudstvo milo nagovarja in le¬
po prosi, se mirno zaderžati, in vsakega hrupa varvati, da bi
ne zabranili veliko milost božjo, katera ga je izvoljila, tisto
britko pot hoditi, katero je sam Jezus hodil.

Lrugi dan ukaže Egej svetega Andrea u sodnico pri¬
peljati, in mu obljubi bogastvo in čast, kakovo hoče, ako ma¬
likom daruje; ako ne, se mu grozi, da ga bo s groznimi mu-

6 40

30. November alj listopad.

katni prisilil bogovam darovati. Svet apostol odgovori stano¬
vitno in serčno: „Vse časti in sreče, katere si mi
obljubil, jaz zaničujem, zakaj one so časne in
minljive; muk in britkosti pa, s kojimi se mi gro¬
ziš, se tudi ne bojim; zakaj one le tudikratek čas
ter p e. Ti pa E gej! se imaš muk bati, katere bodo
večno terpele, ako ne boš svoje malike zapustil,
in Jezusa Kristusa za samega Boga spoznal, in
njega molil. 11  Potem je pričo poglavarja in vsega ljudstva
začel slaviti križanega Jezusa, in obljubil vsim, kateri za
vero Kristusovo terpe, večno zveličanje. Ilazljuten poglavar
da sv. Audrea s bičami grozno pretepsti, in potem križati,
da bi svojemu križanemu Jezusu podobniši postal, rekoč:
„Na križ s njim, na križ! Ker svojega učenika križ povzdi¬
guje, naj ga tudi poskusi.“ CTe zadnje besede je pa do¬
stavil, da bi sv. apostola zasramoval.) Sv. Andrea je ta ob¬
sodba u serce veselila; poglavar bi mu ne bil mogel bolj
ustreči, kakor da ga je k smerti križa obsodil. Cio drugač
pa je ljudstvo to obsodbo sprijelo, ter upiti začelo: „Kaj je
to? Ti človek je pravičen in prijate! božji; zakaj bo križan ?“
Sv. Andrej pa je ljudstvo prijazno nagovarjal in prosil, da
bi ne zabranilo njegove smerti. Potem so sv. apostola na iiio-
riše peljali. —

Kakor hitro križ od daleč zagleda, od veselja križ na
ves glas pozdravi, rekoč: „0 h p reč as ti tli v, oj presvet
križ, ki si telo mojega Gospoda nosil! O presla¬
dek križ, kterega sim že dolgo iskal, in te že to¬
liko p o ž e 1 j e 1! Glej, miren in vesel ti naproti te¬
čem; sprejmi me, in izroči me mojemu učeniku Je¬
zusu; naj me po tebi sprejme on, ki me je na tebi
odrešil/ 4  Tako je klical od daleč, in ko je k stebru križa,
ki je za njegovo smert pripravlen bil, prišel, gaje  poljubil,
milo objel, in se rabelnu na križ privezati dal. Ko je steber
u zemljo postavlen bil, je začel lepo govoriti vernim kristja¬
nom; in jih je opominjal, naj se terdno Kristusove vere der-
že; pagane (hajde) je pa s ljubeznivimi besedami nagovar¬
jal, naj se malikvanju odpovejo in svet kerst prejmejo; je
njim pokazal, da so krivi njihovi bogovi, da je le Bog kri-
stianov pravi in edini Bog. Dva dni je še na križi živ vi¬
sel, Boga častil, verne u pravi veri podučeval, in za svoje
morivce molil. Množica, katera je vidila, da je njegova smert
po krivici, začne nad poglavarjem godernjati, in od njega
tirjati, naj Andrea iz križa vzeti da; alj sv. Andre milo in
brez nehanja ljudstvo prosi, naj mu ljubezen skaže, in ga

Sv. Andre, apostol. 641

pusti, da na križu umerje; zakaj to je naj veča čast za kri-
stiana.

Ko so ga tretji dan iz križa vzeti hoteli, je začel pro¬
siti rekoč: ,,Ne dopusti, moj Jezus!  da  bi  tvojniu
hlapcu, kateri rad in voljno na križi visi, ta ljubi
steber izmaknili; temuč vzemi me raj iz njega k
sebi, ti moj ljubleni odrešenik in učenik, Jezus
Kristus! Loči, o Gospod, mojo dušo od tela, in
sprejmi jo u miru, zakaj jaz že hrepenim, tebe od
obličja do obličja gledati.“ Bog je njegovo molitvo u-
slisal; prikazala se je luč na nebi, katera je sv. apostola
Andrea slovesno obsvetila. Ta nebeška prikazen je celo pol
ure terpela. Na (o je svojo dušo izdihnil in častito umeri de-
našeu dan okolj leta  62, alj kakor drugi hočejo 70 po Kri¬
stusu. Bogaboječa žena Maksimila je djala njegovo sveto tru¬
plo u dišeče mazilo, in ga čedno pokopala. Ža cesarja Kon¬
stantina velikega so ga vzdignili, in u Carigrad, dolgo potem
pa u Amalfid, in njegovo glavo pa u Rim u cerkvo njegove¬
ga brata sv. Petra prenesli.

Nauk in posnema.

1. Vzemi si ljubi kristian! dva lepa nauka svetega apostola k sercu.
Pervi je: „Jaz darujem vsak dan vsegamogočnemu Bogu, i. t. d. To ti resnično
kaže, da so apostoli sveto mašo  opravljali, ter kruh in vino Bogu daro¬
vali; zakaj apostolnove besede so tako jasne, da nemorejo druge daritve,
kakor sveto mašo pomeniti. Ravno te besede še nadalej svedočijo, kako ne¬
umno in lažnivo je mnenje in terdenje krivovercov, kateri pravijo, da niso
pervi kristiani nič od sv. maše vedeli. — Ali kako zamorejo to terditi? Kaj
ni bil sv. Andre apostol? Kaj on med perve kristiane ne sliši? Ne daj se
tedaj skoz take laži motiti, temuč terdno veruj, da je Kristus pri zadni ve¬
čerji sveto mašo postavil; poslušaj jo marlivo in pobožno! — Drug lep nauk
u drugem govoru sv. Andrea najdeš: ,,Tvojo meni ponudeno blago in
čast čertim; zakaj  vse<*o je posvetno in hitro mine; muk pa, s
kojimi se mi groziš, se ne zbojim, zakaj one ne terpijo  večno/*'
— Pomisli kristian! da vsa posvetna čast, blago in veselje mine, in nikako-
ve prave vrednosti nima. Kaka neumnost bi tedaj bila, se u pozemeljske po¬
sestva nezmerno zaljubiti, in po njih hrepeneti, večno čast in veselje pa za¬
nemariti! Vse muke in težave tega sveta so minlivc; one pa, ki grešnika
na unem sveti čakajo, terpijo večno in nimajo konca. Kdo bi rajši vse na tem
svetu ne preterpel, kakor na unem večnimi kaznimi u roke padel? —

II. Del, 41

642

30. November alj imtopad.

2. Kak veliko je bilo veselje svetega Andrea, kedar križ, ki je za nje¬
ga bil pripravlen, zagleda! On ga pozdravi, objame, kušne, in se ne da od
nja ločiti, timuč Boga za milost prosi, na njem umreti. — Tebe scer ne pri¬
bijejo na križ, kakor sv. Andrea; pa vendar ti Bog včasib tudi križe in te¬
žave naloži, katere te težijo, in ti n nebesa pomagajo. Ali ti tudi tako, kakor sv. An-
dre, svoj križ prejme«? Ali tudi ti s tako radostjo svoje križe in težave pre¬
neseš? Oj! gotovo ga s tako veselim sercom ne objameš, ampak prisilen in
nejevolja, kakor ga je Simon Cirenejski od Judov prisilen za Jezusam nosil.
Ti terpiš zato ko moraš; morebiti še s nejevoljo, s goderjanjem in žalva-
lijem. Ob, sv. Andre ni tako delal. Za srečnega se je štel, na križu umreti,
ker je Kristus sam na križi mnerl, in ker je pot križa kraljeva pot in pot n
nebesa. Tudi ti to dobro veš; zakaj pa tako ne ravnaš? Zapomni si tedaj ta
dva lepa, resnična nauka: l. Pot križa je steza u nebesa. 2. Kristus je iz lju¬
bezni do mene na križu umeri. Tako boš križe in težave lehko in s veseljem
terpel, ne boš godernjal nad svojim Očetom, ki te s britkostjo obiše; ampak
celo svoje živlenje boš u njegovo sveto voljo izročil, in žel jel. še več terpeti,
ako Jezusu dopade, ki te je tako ljubil, da je za tvoje odrešenje tudi na sve¬
tem križu umeri. —

M o 1 i 4 v a.

Tvoje veličastvo, o Gospod! ponižno prosimo, da kakor je bil tvoj sv.
apostol Andre tvoje svete cerkve učenik in voditelj, tako naj bo tudi pri tebi
naš vedni priprošnik; ki živiš in kraljuješ s Bogam Očetom u edinosti sv.
Duba Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Živlenje Svetnikov

za vse dni decembra alj grudna.

I. Dan decembra alj grudna.

Sveti Eligi, kersanski zlatar, škof.

Veliko kristianov misli, da se le u kloštrih pobožno in
sveto živeti zamore, in da je pobožno živlenje med svetam
alj celo u kterem visokem stanu popolnoma nemogoče. Da te¬
mu ni tako, nas živlenje sv. Eligia prepriča, kterega god ka-
tolška cerkva danes obhaja. Tega svetnika je Bog za¬
poredoma skoz razne stanove peljal; pa kakoršne so tudi nje¬
gove zvunajne okoljšine bile, njegovo živlenje je bilo vsikdar
popolnoma Bogu posvečeno, sveto. Bojen je bil sv. Eligi okolj
leta 5158 na Fraucozkem od starisev, kteri sicer niso bili bo¬
gati in imenitni, pa iz serca pobožni in toliko imenitnisi pred
Bogam. Svojga sina so s veliko skerbjo u strahu božjem iz-
redili, in ker je veliko veselja do uka imel, ko je odražati za¬
čel, so mu priložnost dali, da sije veliko lepih vednost pri-

41 *

644

/

1. December alj gruden.

dobil; saj ne morejo stariši bolj.se erbšine otrokain zapustiti,
kakor če jih kaj lepiga naučiti dajo. Bolj kakor vse drugo,
ga je pa zlatarska umetnost veselila; torej je stopil k zlatar¬
ju u uk, in se je u tem rokodelstvu tako izuril, daje bil nar-
bolj sloveč zlatar svoje dobe.

Rada je rokodelcov navada, da se celo u svoje rokodel¬
stvo zamislijo, na Roga in službo božjo pozabijo, in lepo čas¬
nem dobičku, tudi po grešnih potih se ženejo. Vse drugac je
storil pobožni zlatar Eligi. Vedno je imel pred očmi besede
sv. apostola Paula: „P o b o ž n o s t j e za vse dob r a, ter
ima obljubo sedajnega živlenja  in  pr i h o d n e ga.“
nas stori srečne na tem in uncm svetu. Nobeni dan ni zamudil,
svete maše slišati, ako je s delam še tako obložen bil, nedele
in praznike pa je popolnoma Bogu u čast posvetil in edino sker-
bel za svojo dušo; zvesto je obiskoval službo božjo in kar
mu je časa ostalo, ga je s branjem sv. bukev in s dobrimi deli
spolnil. Bil je hud sovražnik igre, plesa in vsili drugih greš¬
nih dobrovolj. Kar si je med tednain nad svojo potrebo pri¬
hranil, ni po šegi mnogih rokodelcov n nedelo zapil, ampak je
razdelil med vboge. Pri vsem tem je njegova vedna molitva
ta: da hi mu Rog pamet razsvetil, naj bi zamogel vse dolžno¬
sti svojga stanu in vse zapovedi božje natenko dopolniti. Ako-
ravno je svet spriden, vendar u resnici pobožnemu kristiauu
tudi posvetni ljudje spoštovanja ne zainorejo odreci; zato so
tudi Efigia vsi ljudje spoštovali in ga šaljivo le rokodels¬
kega meniha  imenovali.

Trideset let star je prišel u Pariz; kmalo so njegove
lepe zlatarske dela po vsem mestu slovele in še zdaj kažejo
več svetih reči, ktere pravijo, daje sv. Eligi izdelal. Njego¬
va hvala se celo na kraljevem dvoru razglasi, in ker je kralj
Klotar 1!. ravno nov kraljev sedež alj Iron si omisliti željel,
je Eligia za to delo izvoljil, ter mu toljko zlata in žlahnih
kamnov izročil, kolikor se mu je zdelo potrebno. Eiigiu pa je
vsega preveč hodilo; zato je namesto enega, dva prelepa kra¬
ljeva trona izdelal, in kar mu je zlata in drugih dragocenost
še ostalo, vse skerbuo kralju odjrajtal. Nad toliko zvestobo se
je kralj silno začudil, in svet mož mu je toliko dopadel, da ga
je hotel vedno pri sebi na kraljevem dvoru imeti, ter mu je
kmalo tudi druge imenitne opravila svojga kraljestva izročil.
Ravno tako visoko ga je častil njegov naslednik, kralj Dago-
beri. Podaril mu je u mestu lepo hišo, zvunaj mesta pa lepo
pristavo. Pa kaj je storil svet mož? Iz hiše u mestu je nare¬
di! klošter za mine, pristavo pa je spremenil u klošter za mi-
nihe, Verh lega jc še u mestu na svoje stroške novo cerkva

Sv. Eligi, keršanslu zlatar, škof. (545

u čast sv. Paula sozidah Primerilo se je pa, ko so prostor za
zidanje kloštra odkazali, da so za eden čevelj več odmerili,
kakor je bilo od kralja dovoljeno. Ko je sv. mož to zvedil, ga
je tako pri sercu bolelo, da je nevtogama h kralju tekel, pred
njega na kolena padel, ga za zamero prosil in rekel, da brez
kraljeviga dovolenja bi tudi ene pedi zemlje posesti notel. To
kralju silno dopade in mu sv. možaše bolj prikupi. Se bolj gaje
kralj začel spoštovati, koje svojim služavnikom zapovedal skoz
prisego mu zvestobo in pokor,sino obljubiti. Eligi je pred kra¬
lja stopil in rekel: „Bog mi prepove (brez uzroka in potrebe}
prisegati, zapove mi pa, vašimu veličanstvu zvestim biti* in to
naj bo vašimu veličanstvu zadosti, da ste moje zvestobe po¬
polnoma uvereui. u

Sv. Eligia ni omotila ne visoka imenitnost, ne čast, ne
bogastvo. Kakor je živel poprej rokodelec, tako je živel
tudi zdaj imenitni kraljevi služavnik. Posvetnim, zapeljivim
veselicam se je tudi na kraljevem dvoru umikal, in je ljubil
samoto. Kar mu je časa od mnogih opravil ostalo, ga jevpo-
trebil k molitvi, k branju svetih bukev in k premišlevanju
svetih resnic. Naj pogoje je sodbo božjo premišleval; pri
vsili svojih delili je imel Jezusa, vsevedejočega sodnika,
pred očmi in si je prizadeval, vedno tako misliti, govoriti in
delati, kakor da bi mu bilo vsak dan pred ojstrega sodnika
stopiti. Da bi mu sodba enkrat mila bila, si je prizadeval oj¬
strega sodnika s dobrimi deli utolažiti. Kar si je tedaj prihra¬
nil, je razdelil med vboge, odkupoval je sužne, je prosil kra¬
lja, zapeljive krivoverce strahovati, in si je silno prizadeval
za vsili zveličanje. Vedil je pa tudi, da brez greha ni no¬
beden človek in da ni varno brez pokore umreti. Delal je te¬
daj ojstro pokoro, strahoval svoje truplo s postani, ponočnim
bedenjem, in drugimi pokorili; več let je celo bodečo spo¬
korno oblačilo na svojem životu nosil. Pogosto je vstajal po
noči, Boga hvalit in pred podobo križanega Jezusa svoje sla¬
bosti jokaje obžalovat. Po tem so ga tudi tukaj dvornega
meniha  imenovali. Pisatei njegovega živlenja pričuje, da se
je že u tej dobi veliko čudežev na njegovo priprošno godi¬
lo, kteri, akoravno jih je on iz ponižnosti skrival, so ven¬
dar daleč okrog sloveli.

Prigodilo se je, da je ta čas u mestu Nojon škof umeri.
K malo so si začeli ljudje Eligia svojga prihodnega višipa-
stirja željeti, in tudi škofje niso vedeli vrednišega izbrati, ka¬
kor Eligia. Odpravili so tedaj poslance h kralju, ga prosit,
naj bi^ Nojonski cerkvi Eligia škofa dal. Pa kakor je kralja,
to slišati, neizrečeno veselilo, ravno tako silno je ponižnega

646

1. December nlj gruden.

Eligia prestrašilo. Branil se je, kolikor je mogel, poslednjič
se pa vendeč udal, ker je spoznal, da je volja božja tako;
le toliko je izprosil, da so mu do volili še celo leto priprav¬
ljati se, v  da bi zakrament inašnikovega posvečenja vredniši
prejel. Cez leto tedaj je bil n mašnika in potlej u škofa po¬
svečen. Kakor škof je svojo dozdajno nentrudeno prizade¬
vanje za božjo čast in zveličanje duš , svojo pobožnost in
ojstrost živlenja še le namnožil in popolnim storil. Njegova
perva želja je bila, vse okoljšine svoje škofije in vse svoje
ovčice natanjko spoznati, zato je peš vse cerkve svoje ško¬
fije obiskal; povsod je tolažil vboge, krepčal slabe, naduše-
val dobre. Veliko britkost pa je delalo njegovemu sercu, da
j e  še mnogo prebivavcov njegove škofije u neverstvu in ina-
likovavstvu živelo. Kakor dober pastirje željel, vse na last¬
nih ramah znositi u hlev cede Jezusove. Dolgo so se mu
ustavljali, ga celo umoriti hotli, pa njegova ljubeznivost in
poterpežlivost je vse zmagala. Učakal je sv. mož veselja, da
so se vsi malikovavci njegove škofije k pravi veri spreober-
nili. Pa on še s teni ni bil zadovoljil; poln apostolske lju¬
bezni je popotoval med druge nesrečne malikovavce in njih
veliko za sv. cerkve pridobil. Ker so se pa ljudje še le pred
kratkim k pravi veri spreobernili, je še veliko malikovavskih
ostankov med njimi bilo, praznih ver, vraž, kakor se jih, ža-
libog! še daudenašni le preveč med Ijudstvam najde. S mo¬
dro poterpežlivostjo in podučenjem si je prizadeval sv. škof
tudi te vse zatreti ter je vedno učil, da gre verovati in zau¬
panje staviti le u Boga, ne pa skoz prazne vere in vraže
hudiču izdajati svojih duš. Akoravno je bil poterpež-
liv, ga je vender, kakor Kristusa u tempelnu, vsikdar sveta
jeza prevzela, kadar je vidi! pohujšanje dajati in terdovrat-
no postavo božjo zasmehovati. Prigodilo se je enkrat, da je
sv. Eligi u neki vesi blizo Nojonskega mesta prav ojstro
zoper nespodobni ples predigoval. Pa kaj se zgodi? Nekteri
hudobueži se pogovorijo, ter grejo sv. škofu navkljub u ne¬
ko bližno hišo, začnejo plesati in silo nesramno razsajati. Sv.
Eligi pohujšlivega plesa in drenja ni mogel prenesti; poda
se tedaj u tisto hišo, ves miren, jih lepo poduči, opominva in
prosi, da bi besede božje, ktero so u cerkvi slišali, nikar ne
zaničevali, da Bog dolgo prizanaša, pa kadar greh do verha
prikipi, toljko hujši udari. Alj nesramneži so glas škofov le
zasramovali in še hujše razsajali. Zdaj se od svete jeze ško¬
fovo lice ijaame; oberne se proti liebesain in prosi Boga, naj
bi te hudobneže na truplu vdaril, da bi bile njih duše pogub-
lenja rešene. In glej! pri tej priči je bilo petdeset izmed njih

647

Sv, Eligi, ker,sanski zlatar, škof.

od hudega duha obsedenih, hudo martranih in še le čez leto
na škofovo molitvo rešenih.

Tako se je sv. Eligi veliko trudil za zveličanje svojih
ovčic, pa glasnejši kakor s besedo , jih je še učil s svojim
svetim izgledom, med tem ko je svoje nauke s vedno mo¬
litvijo spremljal. Dokler je pa za druge toliko skerben bil,
tudi samega sebe ni pozabil. Male pregreške prejšnih let si
je prizadeva! skoz ojstro pokorjenje pred Dogam izbrisati,
in to nadomestiti, kar je vtegnil zamuditi. Sam za sebe je
živel vbog, in veči del svojih dohodkov je obernil u podporo
vbogih, kterim je bila njegova hiša vedno odperta. Dvanajst
revežev je vsaki dan pri svoji mizi nasitil, jim je predjedjo
postregel vode za vmivanje rok, ter jim sam jedi na mizo
postavil. Verh tega je še več samostanov u svoji škotii in
tudi u drugih krajih postavil, naj bi bili verni s duhovno hra¬
no toliko obilniši preskerbleni.

Toliko trudenja in teža let je poslednič moč sv. Eligia
oslabila. Sedemdeset let star je občutil, da se mu posledna
ura bliža in je še na smertni posteli tako le molil: ,,0 Go¬
spod! vzemi svojga hlapca u miru. O  Jezus, moj
Odrešenik! ne sodi me po moji vrednosti, ampak
po svoji milosti. Ti si bil mo j vedni pomočnik, tu¬
di zdaj me ne zapusti in vzemi mojo dušo u svoje
kraljestvo. Nisim te vreden vživali, vender upam
ti  tvojo milost; vzemi me u nebesa, ktere si svo-
j i m s 1 u ž a v u i k o m ob  1 j u b i l.“ — Kakor u živlenji, je Bog
svojga služavnika tudi po smerti s mnogimi čudeži poveličal.
Slepi, gluhi, kruljevi in drugi bolniki so pri njegovem grobu
zdravje prejeli. Tako umerje pravičen, in blagoslovlen je nje¬
gov spomin!

Nauk i n p osne m a.

1. Živlenje sv. Eligia nam glasno priča, da lehko kristian u vsakem
stanu Bogu popolnoma služi in sveto živi. Ako te je Bog u duhovski stan po¬
klical, posnemaj sv. Eligia škofa, živi, kakor on. Ako le je Bog postavil u
imenitni stan in ti visoko službo izročil, ter ti poleg še tudi bogastvo dal:
posnemaj sv. Eligia, imenitnega kraljeviga služavnika. Ako ti je Bog odločil
nizek stan, da si kmet alj rokodelec: posnemaj sv. Eligia rokodelca, živi_
kakor on u svojem rokodelskem stanu, in tudi ti boš prištet svetnikam. In
zares je živlenje sv. Eligia vredno, da ga kmetji in rokodelci premišlujejo.
Pervič kmetje. Naj večkrat je med kmetini pravda, prepir in sovražtvo, da

648

1« December alj gruden.

eden drugemu na blagu škodo delajo, da si ptujo zemljo po krivem svojijo,
zdaj sosedove njive sebi priorjejo, zdaj mejnike prestavljajo. Pa premisli le
takega djanja dobiček in škodo. Ti, postavim, svojo živino na ptujem napaseš;
povej mi, koliko dobička si storil? Svojo dušo si pa vender hudo ranil, in
poprej ti odpušeno ne bo, dokler škode ne poplačaš. Ti si na ptujem polji
kakega sočivja alj kake droge hrane nabereš, alj iz kozelca kaj odtergaš; maj¬
hen dobiček, kolika pa škoda! Poprej ti odpušeno ne bo, dokler škoda po¬
plačana ni. Alj ti kteri mejnik prestaviš, alj si kako ped ptuje zemlje osvo¬
jiš : povej mi, akoravno petdeset let to ped krivične zemlje vživaš, koliko do¬
bička imaš ? Svojo dušo si pa vender hudo ranil, in poprej ti odpušeno ne
bo, naj bi tudi stokrat sveto odvezo prejel, dokler krivica poplačana ni. O
beri živlenje sv. Eligia; in posnemaj ga. On je dobro spoznal, kar naš pri¬
govor pravi, da nobena zemlja u grobu tako hudo ne teži, kakor krivična
zemlja. Mertviga trupla sicer ne teži, pa koliko hujši teži nesrečno dušo u
dolgi večnosti.

2. Rokodelci  imajo gerdo navado, ako se jim kaj u delo da, si o-
stanke prideržati in jih lastniku nazaj ne odrajtati. Izgovarjajo se, ter pra¬
vijo: Saj lastnik še vedil ne bo, da mu je kaj vzetiga; pa akoravno on ne

ve, ve in vidi pa Bog, kteri ima vse tvoje tudi naj skrivniši grehe u bukvah

večne pravice zapisane. Praviš: je tako malo, da ni lastniku nobene škode; pa
ako mu ni škode, mu dobička tudi ni, in toliko je gotovo, da kar si zoper
njegovo voljo poderžiš, je vselej greh, kteriga keršanski nauk tatvino imenuje.
Praviš: pri našem rokodelstvu je že taka navada in drugi tudi tako delajo;
pa ako sto drugih u pekel gre, ti gotovo nisi pameten, ako tudi za njimi le¬
tiš, ravno kakor da bi moral u njih drušini biti. Boš rekel: zavolj tega go¬
tovo ne bom u pekel prišel; ako vzamem, vzamem le kaj malega, in če je že
greh, saj velik greh ne more biti. Pa ako tako govoriš, pokažeš, da imaš
silo kratko pamet, ktera dalej ne seže, kakor tvoj nos. Kar vzameš enkrat,
je sicer res malo, in tedaj morebiti le mali greh, če ni hudobne volje zravno;

pa če jemleš dan na dan, in leto na leto, se nabere iz malega veliko. Le sam

pomisli, ako hlapec alj dekla vsak dan le za krajcar vrednosti svojemu go¬
spodarju vzame, znese to na leto že precej veliko; koliko bodo še le znesle
tvoje male tatvine u desetih alj dvajsetih letih? Zastonj se tedaj izgovarjaš in
lepiga delaš: ti si tat in ostaneš tat, reci karkolj hočeš; od tatov  pa pravi
sv. Paul, da kraljestva božjega posedli ne bojo.

M o I i t v a.

O Bog! kteri si nam u živlenju svojega služavnika, sv. Eligia, toliko
lepih izgledov dati blagovolil in nam pokazal, da zamore človek u vsakem
stanu sveto živeti; ponižno te prosimo, dodeli nam po njegovem izgiedu se
vse krivice varvati in sodbo božjo vedno pred očmi imeti, enkrat pa od ob¬
ličja do obličja tebe gledati, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

Sv. Bibiana, devica in mučenica.

649

II. Dan decembra alj grudna.

Sveta Bibiana, devica m mučenica.

Akoravno smo se slabih tovarsij skevbno sogibati dolžni,
je vendar sedajuo živlenje tako, da se jih popolnoma zog-
liiti ne moremo; kakor že sv. apostol Paul pravi, da če bi
to hotli, bi morali celo iz sveta pobegniti, kar pa ni mogoče.
Sosebno pa pri nekterih ljudeh stan in okoljšine tako nane¬
sejo, da so primorani, ako ne zini raj saj pogosto med slabo
tovarsij o se znajti. Za nektere otroke je že očetova hiša
šola vedniga pohujšanja, kakor po kerčmarh, alj ker sta oče
alj mati pijanca, alj brez vsega strahu božjega, alj ker sta-
riši u prepiru žive. Tudi težaki, hlapci, dekle in rokodelci
so primorani, pogosto u takih tovaršijah se znajti, kder Se
marskaj pohujšlivega vidi in sliši. U takih okol jšinah je sicer
res težko, nedolžnost serca in čisto ljubezen do Boga ohra¬
niti, nemogoče pa vendar ni. Ravno danes nam sv. cerkva
mlado devico in mučenico u izgled postavi, ktera je bila pri¬
morana, u pohujšlivi in zapeljivi družini živeti, in je vendar
čistost serca in gorečo vero neomadežano ohranila ter ob
enim krono devištva in mučeništva prejela.

Ta junaška devica, sv. Bibiana, je u četertem stoletju u
Rimskem mestu živela. Njeni oče Flavian je bil zavolj ker-
šanske vere od hudobnega c p s a rja Juliana vsili služb odstav-
len in pregnan, kder je po mnogem terplenju kakor marter-
uik umeri. Njeno mater Dafrozo so tudi zavolj sv. vere po
moževem pregiianju u njeni lastni hiši, kakor u ječi zaperto
imeli, da bi od gladu umerla. Bibiana in Demetria, njeni dve
hčeri ste bile s njo vred zaperte in k enaki smerti obsoje¬
ne. Ker jih pa dolgo stradanje ni umorilo, marveč so vse
tri skoz božjo pomoč še lepšiga in bolj rejeniga obraza bile,
tudi svete vere nikakor niso zatajiti hotle, je bila mati na
povelje mestniga poglavarja iz mesta gnaiia in ob glavo dja-
ua. Bibiani in Demetrii so ob enim vse premoženje vzeli, mi¬
sleči , da hote rajši vero zatajile, kakor bogastvo zgubile.
Alj te dve deviški junakinji ste to zgubo ravno tako malo
obrajtale, kakor tisti, na ktere sv. apostol Paul piše: „Vi
ste zgubo s voj g a premoženja s veseljem spreje¬
li, spoznavši, da vas boljši blagri u nebesih
čakajo.'* Na glas ste rekle: „Boljši je zgubiti časne
dobrote, ktere brez tega dolgo posesti ne more¬
mo, kakor pa večne .' 4  Poprej vsega dobrega vajene ste

650

2. December alj gruden.

od zdaj živele n popolnem vbožtvn, ne žalostne ampak ve¬
sele, da ste vredne zavolj Kristusa pomankanje in zasramo¬
vanje terpeti, kteri je tudi iz ljubezni do nas tako rekoč se
božji časti odrekel ter hlapčevsko podobo na se vzeh Tu¬
kaj moj bravec! sopet malo postoj in se poprašaj: ali bi bil
tudi ti pripravlen, zavolj Kristusa čast zamenjati s sramoto,
bogastvo s vbožtvam, obilnost s pomanjkanjem? — —

Cez nekaj časa je vkazal mestni oskerbnik obe devici
pred se pripeljati in jima naj poprej sladko obetal vse vzeto
povernifi, ako se Kristusu odpoveste in cesarjevim bogovam
darujete; ako pa tega ne storite, ju čakajo ječevanje, groz¬
ne muke in naj strašniši smert. Tode junaški devici ste osta¬
le, kakor skala nepremaklive, in Bibiana je odgovorila: „Me
m olive edino pravega Boga in s ve pripravlen e,
r a j š i umreti, kak o r s m a likov a v n i m i d a r i t v a m i s e
omadež  va  ti.“

Kavno tako je tudi Demetria govorila, se na tla zdruz-
nila in u spricevanju svete vere svojo dušo Bogu zrocila.
Bibiano pa so neki prekanjeni, silno razvujzdani očitni ne-
cistnici dali, da bi jo premotila in n nečistost zapeljala; za¬
kaj malikovavci so dobro vedili, da ni nobeden hitreje pri¬
pravlen Kristusa zatajiti, kakor tisti, kteri je poprej u gnjus-
no nečistost padel. Ta resnica se še tudi dan denašen do-
polnuje; vidimo namreč, da so tisti ljudje, kteri u grešni za¬
vezi živijo, ktero slepi svet sicer ljubezen imenuje, klera pa
po nauku sv. vere druzega ni, kakor kristiana nevredna, gnjus-
na sužnost mesa in hudiča, da so tisti ljudje pripravleni, se
vsega tvegati, vsakoršino krivico dopernesti, sv. zakramente
nevredno prejemati, celo sveto vero' zatajiti, da le svoje pe¬
klenske namene dosežejo.

Spremimo zdaj sv. Bibiano u hišo nesramne Rudne in
poglejmo, kako se ji tamkej godi. Rudna, ta prava satanova
pomagavka, si je prizadevala, kolikor je nar bolj vedla in
znala, mestni gosposki voljo dopolniti. Ves drag dan ni dru-
zega govorila, kakor zgol nespodobne in nesramne reci. Tudi
je prepevala pohujšlive pesmi, od razvujzdanih pevcov u to
narejene, da bi zlasti u mladih sercih nečisti oginj podžiga¬
le. Verh tega se je vpričo nedolžne Bibiane tako nesramno
obnašala in ji prepovedane mesene sladnosti tako živo popi¬
sovala, da je menila, da ne more drugač biti, kakor da bo
Bibiana u kratkem na druge misli prišla. l J a vse je bilo za¬
stonj. Uiti sicer Bibiana ni mogla, ker je bila, kakor jetui—
ca, primorana, s Rudno u eni izbi stanovati in dan na dan
veliko slišati in viditi, kar ji je hujši djalo, kakor bi bila

651

Sv. Bibiana, devica in mučenica.

morla naj grozovitniši martre terpeti; vendar pa je u ognju
tolikih skušnjav svoje serce popolnoma nedolžno ohranila. Da
je pa to zamogla, je neprenehoma u svojem sercu zdihovala
in k Bogu klicala za gnado in pomoč. In ker Bog tim,
ki ga ponižno prosijo, svoje pomoči nikolj ne odreče, jo je
tudi Bibiana tako obilno prijemala, da ni le kar nobeniga ra-
dovoljnega dopadenja nad vsimi temi gnjusnimi rečmi imela,
ampak da je še clo ljubezen do deviške čistosti dan na dan
gorečniši u njej prihajala. Nad tem se je hudobna Rutina sil¬
no raztogotila in je sklenila s silo doseči, kar s sladkim pri¬
lizovanjem ni zamogla. Zato ni noben dan pretekel, da bi ne
bila Bibiano neusmileno suvala in pretepala. Kar ji je le sa¬
tan hudega u misel dal, to vse je nad vbogo Bibiano dopol¬
nila, naj bi svoj serd nad njo ohladila in jo primorala, u nje¬
ne želje dovoliti. Tode zastonj se vzdiguje svet in pekel
zoper dušo, ktera Boga ljubi. Pri vsem, karkolj jo je zade¬
lo, je ostala u svojem sklepu nepremakliva, ter je bila pri-
pravlena, rajši vse inartre, tudi naj grenkejši smert prestati,
kakor devištvo zgubiti alj pravo vero zatajiti. — Mlada de¬
klica, ki si to brala, poglej zdaj prav globoko u svoje last¬
no serce in se poprašaj: ali se tudi ti tako zaderžiš, tako
k Bogu zdihuješ in ga na pomoč kličeš, kadar se u enakih
nevarnostih in hudih priložnostih znajdeš, kakor sv. Bibiana?

Ko je hudobna Kutina spoznala , da pri Bibiani nič ne
opravi, seje  vsa togotna k mestnima poglavarju podala in
ga prosila, da naj vkaže Bibiano ob glavo djati. Trinog za¬
slišati, da Bibiana njegove malike stanovitno zaničuje, seje
neizrečeno razscrdil; alj Bibiano ob glavo djati, se mu zdi
prevelika milost. Vkazai je svojim beričom sramožlivo devi¬
co vsega oblačila obropati, potem na steber privezati in s
bičami, u ktere so bile svinčaste kroglice vpletene, do smerti
pretepati. Ko je sv. devica zaslišala, da je k smerti obso¬
jena, se je vsa razveselila in na glas izgovorila, da si u naj
večo čast in gnado šteje, za sveto vero terpeti in umreti. U
ljubezen božjo vsa zamaknjena se med tako strašnim prete¬
panjem ni ganila, ampak oči proti nebesam obernivši tako dol¬
go molila dokler ni svoje deviške duše u naročje svojga ne¬
beškega ženina izročila. Trinog je vkazai, njenega trupla ne
pokopati, naj bi ga psi raztergali. Akoravno je pa dva dni
nepokopano ležalo, se ga nobena žival ni dotaknila; prišel
je tedaj ponoči pobožen duhoven, ter ga poleg matere in se¬
stre pokopal. Na ravno tem mestu so pozneje kristjani lepo
cerkvo postavili, ki še stoji svetimu spominu teh treh mu¬
čenic posvečena.

652

2. December alj gruden.

Nauk in posnema.

1. Pervi nauk, kteri nam vsim velja, je: Slabe  to  var  Si  j e,  zlasti po-
hujSlivo znanje s drugim spolam, in grešne priložnosti so nevarne za vsakega
človeka. Zato se je vsak kristian pod smertnim greham dolžen, vsili pohujš-
livili tovaršij in grešnih priložnost, kolikor naj več more, zogibati. Kdor u
take tovaršije gre, se že s tim pregreši, naj bi tudi tamkej drugega greha ne
storil. Težko pa bo kdo u takih priložnostih brez greha ostal, zakaj „kdor
nevarnost ljubi, bo u nevarnosti poginil , iC  uči sv. pismo. Stori te¬
daj še danes terd sklep, nikdar in nikolj več u slabe tovaršije iti, zlasti ne
ponoči, ne u tovaršije drugega spola. Ta sklep si še posebno in sicer pod
smertnim grehom storiti dolžen, ako si do zdaj navado imel, u take drušine
zahajati alj dopustiti, da se je k tebi s takim namenom hodilo, in si tudi tega
pri svoji prihodni spovedi se obtožiti dolžen. Ako pa ti grešno priložnost,
svojga grešniga tovarša alj lovaršico pod svojo lastno streho imaš, si še da-
lej dolžen to grešno priložnost od svoje hiše odpraviti, alj pa ti tako hišo za-
pustiti, ako ti je to za drugo storiti mogoče. Ce pa vsega tega natanjko ne
dopolniš, boš nevredno prejel zakrament sv. pokore in svetigarešnigaTelesa,
ter na svojo vest naložil težek kamen božjega ropa, kteri bo tvojo dušo tje
doli potegnil u večno pogublenje.

2. Preden drugi nauk izgovorim, bi željel, naj bi se okolj mene sbrali
vsi slovenski mladenči in dekleta, vsi gospodarji in gospodinje, vsi kerčmarji
in kerčmarice, in bi željel, naj bi postale moje besede kakor glas donečiga
groma, naj bi jim kosti spreletele noter do globočine serca. Živlenje sv. Bi-
biane nas uči, da je greh pohujšanja strašno velik pred Bogarn,
naj se že pohujšanje daje alj spohujšlivim govorjenjem, alj s petjem, alj za-
deržanjem alj na ktero drugo vižo. Komu  se ni gabilo brati, kaj vse je ne¬
sramna Rufina s nedolžno Bibiano počenjala? in kdo bi si upal Rulino dru¬
gam obsoditi, kakor na dno pekla? Bog hotel, da bi bila Rufina edina, ktera
je tako grozno pohujšanje dajala, f.e dobro se poprašaj, ako nisi morebiti
tudi ti Rufine tovarš alj tovaršica? Ako nesramno govoriš in pohujšlivo po¬
ješ, sladkoustno obetaš in se prilizuješ, druge u svoje grešne želje napeljati,
glej! tudi ti si tovarš Rufine in stojiš u službi hudičevi, kteri je oče vsega
pohujšanja od tistega dne, ko je Evo pohnjšal in zapeljal. In ako ti gospodar
in gospodinja dovoljiš, da tvoji podložni nespodobno govore in pojejo, po¬
hujšlivo se nosijo alj clo u grešnem znanju živijo, glej! tudi ti si tovarš Ru¬
fine in stojiš u službi hudičevi. In ako ti kerčmar in kerčmarica dopustiš, da
tvoji pivci, zlasti mladi ljudje obojnega spola nesramno govorijo in pojejo,
morebit clo ponočen čas plešejo in druge negudue šale imajo, in ako zlasti
ve kerčmarice mlade ljudi obojnega spola napeljujete, da se pod vašo streho
shajajo, ako same med njimi grešne zaveze pletete, grešne misli in želje u
njih budite in jim priložnost k hudima dajate, vedite, de ste tovaršice in prave

653

Sv. Frančišk Saverjan.

sestre Rufiine, in da vaše hiše zaslužijo imenovati se mesnice nedolžnosti in
šole hudičeve. Dobiček, ki ga pri takem kerčmarenju storite, je kervav dnar
in vpije u nebo za maševanje, ter je podoben trideset srebernikom Judeževim,
za ktere je nedolžnega Kristusa izdal. „ Boljši bi bilo takemu človeku,
da bi ne bil rojeni

Kdor pa zoper svojo voljo ,u slabo družino naleti in se ji omakniti ne
more, nima nobeniga greha. Kdor je primoran pohujšlivo govorjenje in druge
nespodobnosti poslušati in videti, nima nobenega greha, dokler u svojem ser¬
cu nad vsim tem nobenega dopadcnja ne občuti. Tudi se ti ni treba bati, da
bi te Bog u hudih priložnostih, u ktere zoper svojo voljo prideš, zapustil; to
da storiti moraš, kar je storila sv. Bibiana. Zdihuj neprenehoma in kliči Bo¬
ga na pomoč; svoje ušesa pa zagradi s ternjem,  kakor uči sv. pis¬
mo; to je: vsaka pohujšliva beseda, ki jo slišiš, ti ima tcžej pri sercu djati,
kakor da bi te bodeče ternje vbadalo. Zlato se skuša in čisti u ognju, lju¬
bezen do Boga pa u ognju skušnjave. Bolj kakor boš skušan, bolj čista in
goreča bo tvoja ljubezen do Boga prihajala. „Z v e s t j e B o g, kteri ne bo do¬
pustil, vas skušati nad to, kar ne premorete, ampak bo s skuš¬
njavo tudi dal pomoč, da jo bote zamogli prenesti,«  pravi sv.
Paul. In sv. Duh govori: ,,Blagor človeku, kteri skušnjavo presto-
ji; zakaj kadar bo doskušan, bo prejel krono živlenja, ktero
je Bog tistim obljubil, ki ga ljubijo.«

1 o 1  i t v a.

O Bog! iz globočine svojga serca ponižno k tebi kličemo: Ne vpeljaj
nas u skušnjavo! Ako je pa tvoja sveta volja, da u skušnjavo pridemo, nam
dodeli skoz priprošnjo sv. Bibiane, naj dušo in telo neomadežvano ohranimo,
in vsak čas s čistim sercom tebi dopademo. Skoz Jezusa Kristusa, Gospoda
našega. Amen.

Na desni strani Drave se obhaja 2. grudna častit spomin sv. Kroma-
cia. Bil je rojen u Ogleju, in je kakor nadškof oglejsko cerkvo od leta 389
do 407 sveto vladal.

III. Dan decembra alj grudna*

Sveti Frančišk Saverjan.

Sv. Frančišk (Franc) Saverjan, veliki apostol Indianov,
kakor ga sv. cerkva imenuje, on veliki čudodelnik, ki po
vsem keršanskem svetu sinje, je bil u letu 1506 na Špan¬
skem u gradu, Ksavier imenovanem, rojen, od kodar so mu
tudi perimek „Saverjan'‘ dali. Njegovi stariši so bili kralje-

654

3. December alj gruden.

viga roda, imenitni in bogati. Kuje  bit Frančišk 18 let star,
so ga n Pariz poslali, naj bi si tamkej. viši učenost pridobil,
ker so tamošne visoke šole posebno slovele. Imel je mla-
denč dobro glavo in bister um, in si je n kratkem toliko uče¬
nost pridobil, daje  bil k časti doktorja modroslovja povzdig¬
njen in u učenika drugih izvolen. Nosil se je sicer pošteno,
pa časti lakomen je bil čez vso mero, in ni ničesar druzega
toliko željel, kakor u imenitne službe priti in da bi njegovo
ime slovelo. Njegov oče ga je mislil čez nekaj let spet do¬
mu vzeti, pa njegova sestra, ktera je u slovesu svetosti ka¬
kor prednica nunski klošter reda sv. Klare vladala, mu je
odsvetvala, ker je po božjem razodetju prilioden poklic svoj-
ga brata spoznala, in mu naznanila, da je njeni brat u apo¬
stola veliko ljudstev od Boga izvoljen.

U tem času je prišel u Pariz tudi sv. Ignaci, tamkej svoje
šole izgotovit. Po božem razodetju je spoznal, koliko in kaj
da bo enkrat žlahnoserčui Frančišk u božjo čast in zveli¬
čanje duš storil. Zato je željel, se s njim bolj soznaniti in
poprijazniti, kar mu je tudi po sreči izteklo. Kakor hitro je
namreč zapazil, da je Frančišk posvetne časti toliko lako¬
men, si je na vso moč prizadeval, iz te nevarne skušnjave
ga izpeljati in u njegovem sercu željo obuditi, ne več svo¬
je, ampak le božje časti iskati, ker je le Dog vse časti in
hvale vreden. To doseči mu je vedno ponavljal besede Kri¬
stusove: ,,Kaj pomaga človeku, ako ve s svet p ri do¬
bi, na svoji duši pa škodo  terpič' Te besede, ki so
se iz svetih ust njegovega prija tla tako milo glasile, so Fran-

655

Sv. Frančišk Saverjan.

Čiškovo serce tako presunile, da je sklenil za naprej popol¬
noma drug človek postati. Slovo je dal svetu in vsemu, kar
svet dobrega in imenitnega obeta, ter prosil sv. Ignacia, naj
ga on na poti popolnosti vodi. Kad je sv. Ignaci u to dovo-
Ijil. Pod njegovim vodstvom je Frančišk naj poprej opravil
duhovske vaje alj eksercicie, in ko je tako že veiiko molil
in premišleval, je dalej prosil sv. Ignacia, da bi ga u druž¬
bo svojih tovaršev vzel. Tudi u tem je bil vslišan.

Sv. Frančišk se je šest še drugimi tovaršmi sv. Igna-
ciu pridružil, in potem ko so vsi skupej med darovanjem sv.
maše tudi sami sebe popolnoma Bogu darovali in zaprisegli,
da hočejo edino za čast božjo in zveličanje duš živeti in um¬
reti, se je podal s nekterimi teh tovaršev na Ignacijevo po¬
velje na Laško.

U Benetkah je Frančišek dva mesca ostal in u bolnišnici
nevtrudlivo bolnikam stregel. Med bolniki je bi! eden, kteri
je tako smradlivo bolečino imel, da se mu že skorej nobe¬
den ni približati mogel. Tudi Frančišku se je že od daleč
pred tem bolnikom gabilo. Toda spomnil se je imenitnega nau¬
ka, kteriga mu je sv. Ignaci tolikokrat dal: ., Premagaj  se!' 4
Premagal se je, je objel bolnika, je poljubil njegovo boleči¬
no in s lastnimi ustimi ves sokrovec iz nje izvlekel. To ve¬
likodušno preiuaganje je Bog s dvojnim čudežem počastil.
Bolnik je pri tej priči ozdravil, Frančišk pa od te dobe nik¬
dar več nobeniga gnjusa pred bolniki občutil ni. Ko sta dva
mesca pretekla, je bil mašuik posvečen, in je pervo sv. ma¬
šo služil, veliko gorečih solz preliva je; preden je pa zakra¬
ment sv. mašnikovega posvečenja prejel, se je bil na 40 dni
od vse drušine odločil in u samoto podal, vedno molil, se
ojstro postil in si še druge težavne pokorila naložil. Potlej
je šel u Kirn in je tamkej dalej časa predigoval s vidnim žeg-
nam božjim. Ob tem času je Joanez III. kralj Portugalski,
papeža za šest duhovnov iz družbe sv. Ignacia prosil, kte-
re je željel u novo pridoblene dežele u daljno Jndio poslati,
naj bi tamkej pravo vero ozuanovali, ker je zvedel, koliko
dobrega so ti možje že u Rimu in drugod storili. Ker je bila
Ignacijeva družba še mala, mu je zamogel le dva duhovna
obljubiti; enima je bilo ime Simon Rodriguee, drugemu Niko-
lauš Bobadila. Ker je pa posledui za srnert zbolel, je izvo-
Ijil Ignaci namestil njega Frančiška Saverjana, kakor mu je
bilo to od Boga že odločeno. Nobeno pero ne zamore ve¬
selja popisati, kterega je sv. mož občutil, ko se mu je nje¬
gov prihoden poklic na znanje dal, pred kterim bi se meh¬
kužni kristiani kakor pred smertjo ustrašili; zakaj koliko mi-

656

3. December alj gruden.

sionari med divjimi narodi terpeli morjo, ve le Bog. Spoznal
je zdaj sv- Frančišk, kako resnične in od Boga poslane so
bile sanje, ktere je pred kratkim imel. Sanjalo se mu je nam¬
reč, da je moral zamorca na svojih ramah nositi, pa teža je
bila tako velika, da se je skorej pod njo na zemljo zgrudil.
Pri tem se je zbudil in se zares tako spehanega občutil, da
mu je vroči put na čelu stal. Le malo se je še u Rimu po¬
mudil, in ko je od sv. Ignacia potrebne nauke, od papeža pa
vse oblasti apostolskega namestnika prejel, se je brez od-
ioga s svojim tovaršem Simonam na pot podal, nič druzega
pri sebi imevši, kakor britko martro na persih, brevir pod
pasho iii palico u roki. Po poti je še obiskal sloveč božji
pot, Mario Loreto, in je sebe in svoj mision varstvu nebeš¬
ke kraljice priporočil* In kakor da bi ga bila Maria zagoto¬
vila, da je njegova prošnja uslišana, je nastopil ves sercen
in vesel svoj daljen pot.

Po težavni vožnji je dospela barka do Portugalske zem¬
lje. Misiouarja gresta u kraljevo mesto Lisabon, kder sta se
morla dalej časa pomuditi, preden so se barke u Indio od¬
pravile. Frančišku je bila sicer posebna stanica na kraljevem
dvoru že pripravlena, pa posveten kine in bliš je bil zopern
njegovim u nebo zamaknjenim očem, in prijetniši se mu zdelo
u bolnišnici med bolniki prebivati in u njih osebi Kristusu
streči; zato se je podal naravnost u bolnišnico. Tukej je ne¬
prenehoma bolnikom stregel, predigoval in vse učil in k do-
briinu napeljeval, kar je kralju tako dopadlo, da je želel ta
dva sv. moža u svojem kraljevem mestu obderžali in je že
pri sv. Ignaciu dovoienja prosil. Pa kar Bog sklene, ve tudi
izpeljati. Sv. Ignaci je sicer Simonu dovoljil, u Lisabonu
ostati, Frančišku pa je vkazal, odločen mision nastopiti. Po¬
dal seje tedaj na barko, s njim še dva druga duhovna, ktera
je tukej u družbo Jezusovo vzel. Na barki je bilo devet sto
ljudi, kterih veliko je zaporedoma zbolelo. Frančišk je bil
vsirn vse. Bolnikam je stregel noč in dan, enako skerben za
blagor duše in telesa; pa tudi zdravim je predigoval dan na
dan in jih ljubeznivo k pobožnemu živienju napeljeval. Ravno
to je delal tudi u Mocambiku u Afriki, kder seje barka za-
volj nevarnih vetrov zimskega časa šest mescov muditi mor¬
ja. Ju kaj meniš, koliki in kakšen počitek je sv, mož pri to¬
likem trudenju svojmu truplu dovoljil? Skusi vganiti! — On
ni več spal, kakor tri ure na noč, in še takrat ne u mehki
posteli, ampak na golih tleli, alj k večini na skupej zmota¬
nih vervih barke. Se le čez trinajst mescov je barka Indio
dosegla* To sila veliko deželo je sicer že nekdaj sv. apo-

657

Sv. Frančišk Saverjan.

stol Tomaž h keršanski veri spreobernil, pa kupčija s Turki,
Saraceni in drugimi neverniki, in skupno prebivanje s njimi je
storilo, da je bila keršanska vera dalej bolj zapušena in po-
zablena, le malo več kakor ime keršanstva je še znano ostalo.
Cio Europejci, kteri so dežele pozneje u svojo oblast spravili,
so keršanstvu skorej več škodvali kakor koristili, ker so s
liajdmi u enaki razvujzdanosti živeli. Sv. Frančišk je začel
svoje apostolsko delo u poglavitnem mestu dežele, imenova¬
nem Goa. O tem mestu še staro prerokovanje ni bilo popol¬
noma pozableno, ki ga neki Peter Kovilanski govoril, kleriga
so Indianci zavol j keršauske vere u letu 1497 s pušicami usmer-
tiii. On je namreč pred smertjo takole govoril: „U kratkih
letih se bo u cerkvi božji nov duhovni red vpe¬
ljal, kterimu bo ime Jezusovo dano. Eden naj
p e r v i h duhovnov tega sv. reda bo prehodil tisto
1 n d i o, k i p r o t i j u t r u 1 e ž i, i n v e č i d e 1 p r e b i v a v c o v,
ki bodo od njega oznanovano besedo božjo sliša¬
li, se bo k pravi veri  sp  re  o b er  n i Io.“

U poglavitnem mestu velike Indie je sv. Frančišk za¬
čel svoje apostolsko delo. Tukaj kakor drugod je začel s mla¬
dostjo. Mali zvončik u roki je hodil po ulicah mesta in skupej
klical male otročiče. Keršanski in hajdovski otroci so se okolj
njega sberali. Peljal jih je u cerkvo alj na kteri drug pripraven
kraj, in jim keršauske resnice razlagal in jih lepe molitve in
pesme učil, ter jim naročeval, starišam doma povedati, kar so
se naučili. Nektere otroke je poslal, s svojim molkam alj ro-
ženkrancom k bolnikam, kterega so na nje položili in jih skoz
moč molitve sv. moža ozdravili, kar je otroke še bolj u veri
poterdiio. Mnogi otroci so bili zares mali misionarji, ker so
svoje stariše h keršanski veri nagovarjali in jih sami k sv.
možu pripeljali, da jih je še bolj podučil in kerstil. Tudi so
prinesli otroci malike svojih stariševal j sosedov, in so jih vpri¬
čo sv. moža razbili alj sožgali. Tudi so po mestu iskali novo¬
rojene otroke in mu jih na znanje dali, da bi brez sv. kersta
ne umerli. Ko je bila mladost zadosti podučena, se je obernil
k odrašenim kristianom, je predigoval od pokore in jih učil
pravo keršansko živlenje, malikovavce pa si je prizadeval od
resnice keršauske vere prepričati. Cel drag dan je učil zdra¬
ve, je stregel bolnikam, je kerševal, spovedoval in druge du¬
hovne posle opravlal, tako da je večkrat celo na tri in štiri
dni jesti in piti pozabil; veči del noči pa je prečul u molitvi.
Ko je spoznal, da je poglavitno mesto že nekoliko bolj ker¬
šansko, se je podal u druge mesta, u druge kraje. U kraljest¬
vu Travankor je kerstil s lastno rokoj deset taužent ljudi, in
II. Del. 42

658

3. December alj gruden.

na tako imenovanih ribjih bregovih poleg morja toliko, da ne-
kteri dan že ni več roke povzdigniti mogel. Tudi duhovne teh
ljudstev, kteri se Bramani zovejo, je skušal od njih zmote pre¬
pričati, in jih je res veliko spreobernil, zlasti ker je vpričo
njih veliko čudežev storil, celo štiri mertve k živlenju obudil.
Sv. Frančišk je tudi od Boga prejel dar jezikov, kakor nek¬
daj apostoli. Bilo je namreč u tistih kakor u drugih krajih ve¬
liko raznih jezikov, kteri si med sebo celo nič niso bili podob¬
ni. In pogosto seje prigodilo, daje on u enem jeziku govoril,
med tem ko so ga okolj stoječi vsak u svojem jeziku govoriti
slišali; alj pa je prišel k ptujemu ljudstvu, in je s njim u nje¬
govem jeziku govoril, akoravno se ga nikdar učil ni. Ta ne¬
navadni dar jezikov in veliki čudeži, ki jih je tako pogosto
dopernašal, so storili, da je njegovo ime po vsej Indii visoko
slovelo, in od vsili krajev, celo iz daljnih otokov so zamorci
k njemu hiteli, s prošnjo, jih u keršanski veri podučiti. Tako
je popotval neutruden misionar od enega otoka na drugega, in
iz eniga u drugo kraljestvo; zakaj veliko delati in veliko ter-
peti za božjo čast in zveličanje duš so bile njegove edine že¬
lje. Nikolj mu ni bilo dela in terplenja preveč, ampak vedno
je želj el, Je še več delati in terpeti. Znane so besede, kako je
enkrat, ko mu je Bog u san jih pokazal, koliko težav, dela, in
terplenja ga u Indii čaka, u spanju na glas klicati začel: „Se
več, o Gospod!  še  v e čše  več dela, še več težav in
terplenja. — U mestu Meliapur je obiskal grob sv. apostola
Tomaža in veliko noči tamkaj u molitvi prečul. U Malaki je
najšel celo kardelo Mohameda nov, Judov in hajdov, in je njih
veliko spreobernil. Zena u tem mestu je imela edino hčer, kte-
re obe je sv. Frančišk kerstil; pa hčer je kmalo umerla in je
bila pokopana. Čez tri dni je prišla mati k njemu in ga prosi¬
la, da naj nad mertvo u ime Jezusovo kliče. Frančišk je opra¬
vil kratko molitvo in potlej materi djal: „Fojdi, tvoja hčer
živi!“ Matije šla, je odperla s pomočjo družili grob in je
najšla hčer zdravo in veselo.

Od Malake se je peljal do raznih otokov, tudi do takih,
kterih prebivavci so človeško meso jedli. Vsi prijatli so mu
branili, tjekej iti, pa on jim je odgovoril: „Rad umerjeni,
ako zamorem le eno samo dušo Bogu pridobili."
Bog mu je pa tudi skoz poseben čudež k tim divjakom pot
pripravil. Ko se je namreč eniuiu teh otoku bližal, se vzdigne
silni vihar, kteri je žugal barko potopiti. Sv. mož vzame svo¬
jo britko martro in jo potopi u morje. Hipoma potihnejo vetrovi
in morje je krotko in mirno, alj britka martra se mu je po
nesreči iz roke zmuznila in vaiovi so jo požerli. To je sv.

659

Sv. Frančišk Saverjan.

možu prav težko djalo; pa Bog je imel njegovo žalostno ser¬
ce s novim čudežem razveselili, in mu še veči serčnost dati.
Komej so na sulio stopili, zagledajo morskega raka, kteri je
ravno tisto britko martro visoko u svojih Škarjih derže, urno
proti bregu plaval, in jo sv. možu podal. Vsi gledavci so ster-
meli, celo divji človekojedci so se zavzeli, svetiga čudodel¬
nika spoštlivo prejeli, in od skrivne.božje moči gnani, že od
daleč mu naproti klicali: „Glejte, dobrega očeta, glej¬
te dobrega  očeta! £k  — Med tem ko je sv. Frančišk po
Indianskih otokih potoval, je dobil na svojo prošnjo od sv. ig-
nacia več novih pomagavcov za vinograd Gospodov; on sam
pa je bil za voditela obširnega misiona postavleii. Naj bi to,
kar je on s božjo pomočjo vsadil, veseljši rastlo in zorilo, je
razdelil svoje tovarše u razne kraje. Njega pa je gnala go¬
reča ljubezen do Boga in želja po novem terplenju spet u
pluje, neznane kraje. Le eniga duhovna in eniga brata je se-
bo vzel, ter se na barki daleč unkraj Kine  na obširne otoke
Japanskega cesarstva podal, kjer dozdaj še nikolj ni prava
vera oznanovana bila. Veliko listov bi ne bilo zadosti, popi¬
sati, koliko truda in dela je svet mož tukaj na se vzel, koliko
terplenja je prestal, koliko čudežev na bolnih in obsedenih je
storil, in koliko taužent malikovavcov je spreobernil.

Pa tudi to ni bilo svetniku zadosti, da je u Indii in
Japanu sv. vera že lepo cveteti začela, strah ga je bilo le
zmisliti, da se u gl) jušnem malikovanju toliko duš pogubi; zato
je njegova želja po spreobernenju nevernikov vedno le veči
prihajala, in kakor silni zmagotavec je sklenil tudi kineško
nezmerno veliko cesarstvo sladkemu jarmu sv. križa pod¬
vreči. Poprej pa se je še hotel u indio pOverniti, in narav¬
nati, kar je bilo u prid misiona potrebniga. Na potu se je spet
strašen vihar vzdignil, in je žugal barko potopiti. Zlomil je
veliko drevo, na kteriga so jadra napete in je odtergal mali
čolnič, kteri je bil s vervmi na veliko barko navezan, in na
kterem se je petnajst ljudi znajšlo. Vsi so strahu obledeli,
gledati mali čolnič s togotnimi valovi se vojskovati, in pre¬
pričani so bili, da je njegov pogin gotov. Sv. Frančišk je
opravil malo molitvico in je potlej vse potolažil rekoč, da še
bo čez tri dni hčerka sopet k materi povernila, to je, da
bo mali čolnič sopet k barki nazaj prišel, in da nobeden na
njem vtonil ne bo. Kakor je rekel, še je zgodilo. Čez tri dni
se daleč odnešen čolnič sopet prikaže in mirno proti barki
priplava. Vsi so se zavzeli in hvalili Boga, zdravili viditi
vsili petnajst ljudi; ti pa so vsi zagotovili, da je vse tri dni
sv. Frančišk vedno pri njih na čolnu bil, sam kermilo vla-

660

3. December alj gruden.

dal in jih tolažil. Tedaj so spoznali, da je po božji vsega-
mogočuosti sv. mož ob enem na dveh krajih pričujoč bil.
Kakor hitro je u ludii vse s naj veco modrostjo naravnal,
se je sopet podal na barko, le od enega brata spremlen, kte-
ra je bila na otok Sanciau namenjena, cd kodar se je le se
trideset mil do perve kineške barkostaje rajtalo. Na potu
je zmanjkalo na barki sladke vode, in veliko jih je zavolj
tega zbolelo. Sv. Frančišk je vkazal več sodov s slano mor¬
sko vodoj napolniti. Po kratki molitvi je vkazal od te vode
pili, in vsi so se čudili, da voda ni bila vec slana, ampak
da je prav prijetno sladkost imela. Bolni so spet ozdravili
in vsi skupej na novo pokrepčani se veselili.

Tako tedaj je prišel sv. Frančišk do Sancianskega oto¬
ka, in serce se mu je širilo svetega veselja in gorečih želj,
ko je od daleč zagledal bregove kineške zemlje. Sicer je
vedii, da je vsakemu ptujcu pod smerljoj prepovedano, u tej
deželi se prikazati, pa on je velikodušno zaničeval vse ne¬
varnosti, in s veseljem pripravlen, vsako uro za Kristusa
voljo živlenje dati, je hotel še tudi tamkaj čast in slavo kri¬
žanega Jezusa oznauovati. Pa misli božje so pogosto dru¬
gačne kakor misli človeške! Med tem ko se je Saverjan pri¬
pravljal za novo delo u novih krajih, je sklenil Bog svojga
zvestiga služavnika na zasluženo plačilo poklicati in ga oven¬
čati s kronoj večnega živlenja. Bog je hotel razširanje sv.
vere u Kineškem cesarstvu naslednikom sv. Frančiška pri¬
hraniti. Dvajseti dan novembra se ga je lotila vročinska bo¬
lezen, in ob enem je prejel razodenje božje od bližne smerti.
Pušalo se mu je tako nerodno, da so se mu bolečine še le
shujšale. Ležal je tedaj svet mož med celo ptujimi ljudmi,
ves zapušen, na terdi lesi, ki je bila iz vej spletena, u naj
večem vbožtvu in brez vsega telesniga pokrepčanja; pa ven-
der u sercu ves vesel in zadovolji), ker je vedno željel, alj
za Kristusa voljo kerv preliti, alj pa saj u naj večem vbožt¬
vu umreti. Perva želja se mu sicer ni izpolnila, in to mu je
nekoliko težko djalo; da mu je pa Bog gnado dal, u popoK
nem vbožtvu umreti, ga je silno tolažilo. Oči je imel vedno
obernjene alj k nebesam alj na britko martro, ktero je vedno
u rokah deržal. Od veselja bi se bil človek razjokal, slišati,
kako je svet mož, razun presvetih imen Jezusa in Marie,
ktere je veduo izgovarjal, še tudi celo takrat, ko mu je vro¬
čina pamet zmešala, vedno kratke molitvice molil, kterih je
bil zdrav se navadil. Tako postavim, je milo zdihoval; „Je-
zus, sin Davidov, usmili sejne! Maria, pokaži,

661

Sv. Frančišk Saverjan.

►

njim dolgo časa nepremaklivo n britko martro gledal, je nag¬
nil poslednič svoje oči, in mirno svojo dušo izročil u roke
svojga Zveličarja, rekoč: „U tebe sim zaupal, u Go¬
spod! Ne daj, da bi bilo moje upanje osramoteno.“
Umeri je u letu 1552, drugi dan decembra, potem ko je de¬
set let u Indii, Japanu in drugih neverskih deželah neizre¬
čeno veliko dušam k zveličanju pomagal. Katolška cerkva
časti sv. Frančiška Saverjaua posebniga pomočnika umira¬
jočih ; prosiva tudi midva tega velikega svetnika, da nama
posledno uro na pomoč pride, da bo najna sinert ravno tako
mirna, tako sladka, tako srečna, kakor njegova!

Sv. Frančišk je več kakor sto taužent milj hoda in si¬
cer vselej bosonog prehodil, več kakor sto otokam in kra-
1 jest vam sv, evangeli oznanoval, več kakor dvakrat sto tau-
žent s lastno roko kerstil, in jih brez števila k pravi veri
spreohernil in k pokori pripeljal med njimi tudi več oseb kra-
Ijeviga rodu. Njegovo sveto truplo so u mašnem oblačilu po¬
kopali iu s živim apnom potrosili, da bi meso hitreje stroh¬
nelo in se košiče toliko ložej u Jndio prepeljale. Vendar ako-
ravno je tako poltretji mesec ležal, se ni prikazala nobena
trohnoba; le prijeten duh je truplo dajalo. S veliko sloves¬
nostjo so ga u Indiško mesto Goa prepeljali, kder še dan
denašni nestrohnjen leži. Kderkolj je barka po poti obstala,
so se veliki čudeži godili, med kterimi je bil naj bolj slo¬
več, da je bilo mesto Malaka o prihodu sv. trupla na enkrat
od hude kuge rešeno. Cez nekoliko let so desno roko, kte-
ra je toliko taužent nevernikov kerstila, ne brez velikih ču¬
dežev od trupla odločili in u Rim prenesli, kder jo še zdaj
u veliki časti imajo. Čudeži s njegovo smertjoj niso nehali,
ampak se po vsili krajih gode, kder se sv. Frančišk Saver-
jau časti, in zauplivo u pomoč kliče.

Nauk in posnema .

1. Sv. Frančiška Saverjana je k spreobernenju pripeljalo pogosto pre-
mišlcvanje besed Kristusovih: „Kaj pomaga človeku, ako ves svet
pridobi, na svoji duši pa škodo terpi."  Iz teh besed se je učil, bolj
skerbeti za svojo dušo, kakor za vse drugo, in k enaki skerbi tudi druge
napeljavati. Zato je imel navado, da je vsakemu, kteri je od njega slovo je¬
mal, te besede govoril: „S k e r b i, da svojo dušo zveličaš."  Portugal¬
skemu kralju pa je pisal: „Premišluj in vedno pred očmi imej bese¬
de Kristusove: Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, na

662

3. December alj gruden.

svoji duši pa Škodo terp i. u  Kar je Saverjan Portugalskemu kralja sve¬
toval, to svetjeni tudi jaz tebi, ter rečem: ,,Skerbi, da svojo dušo izve!ičaš 1“
DuSo imaš le eno, pa ta je neskončno imenitna, je neumerjoča; vsa druga
zguba se da nadomestiti, le ako je duša zgublena, se ne da več pomagati.
Kaj bi bilo Saverjanu pomagalo, ako bi bil naj veči čast pred svetam dose¬
gel, vse zaklade tega sveta pridobil, in noter do smerti vse posvetno veselje
u obilnosti vžival, ako bi bil pa svojo dušo pogubil? In kaj bo tudi tebi po¬
magalo, ako si pridobiš čast in bogastvo, ako vse dobrote tega sveta vži-
vaš, ako pa svojo dušo pogubiš? Beri to prav počasi, preden zaspiš: „Kaj
mi pomaga, ako ves svet pridobim, na svoji duši pa škodo terpiin.“

S. Poglavitna čednost sv. Frančiška je bila njegovo neutrudeno priza¬
devanje za zveličanje duš, njegovo apostolsko, misionsko delo. Ti si boš
mislil, da ga u tej čednosti ne moreš posnemati; jaz ti pa rečem, da je tudi
tebi ta čednost tako potrebna, da bi brez nje še u nebesa priti ne mogel. Ti
scer ne moreš dom in hišo zapustiti in s sv. Saverjanom med divje narode
iti, pa tvoja dolžnost je, da si u svoji ožji okolici tudi ti apostol in misionar
božji. Ako si mati alj oče, bodi misionar pri svojih otrocih; ako si gospo¬
dinja alj gospodar, bodi misionar pri svoji družini; ako si predpostavlen,
bodi misionar pri svojih podložnih; ako si podložen, dekla alj hlapec, bodi
misionar pri svojih tovarših in tovaršicab; to je: skerbi, poduči, prosi, opo-
minvaj, svari, dajaj lep izglcd in prizadevaj si, da bodo vsi ljudje Boga spoz¬
nali, častili in ljubili, in moli vsikdar prav priserčno: .,()fe, posvečeno
bodi tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo!^  In k sklepu še ne¬
kaj. Ker ne moreš za misionarja iti med divje narode, si pa saj nekoliko pr
živežu in obleki pritergaj in daj milošno u prid misionom, tako boš tudi de¬
ležen vsih dobrih del,  ktere misionarji med divjaki opravljajo, in naberal si
boš s minlivim premoženjem zaklade za nebesa, kterih rija ne spridi in moli
ne snedo, in tatje ne ukradejo. Blagor tebi, ako me vbogaš ?

I o 1 i t v a.

O Bog! kteri si u sercu svojga služavnika, svetega Frančiška Saver-
jana gorečo ljubezen do Boga in bližnega vnel, in ga apostola veliko naro¬
dov postavil; ponižno te prosimo, dodeli skoz njegovo priprošnjo, da bo
skorej vsim narodam luč prave vere zasvetila in serca vsih ljudi od svete
ljubezni do tebe se vnele, kteri s svojim Sinam u edinosti svetega Duha ži¬
viš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amon.

Sv. Barbara, devica in mučenica.

663

IV* Dan decembra alj grudna.

Sveta ISavIiiara, devica in mučenica.

Sveta devica Barbara je prelepo navado imela, u vsili
stvareh sled božje moči in ljubezni zagledati, in kakor po¬
sebna patrona umirajočih po vsem keršanskem svetu sluje.
Rojena je bila u jutro vi deželi Bitinii u mestu Nikomedii, od
neverskib, bogatih starisev. Njeni oče Dioskur jo je ljubil
priserčno, ker je bila silno lepa in je tudi prebrisano glavo
imela. Ravno zavolj njene lepote se je pa bal, da bi zape¬
lji vcom u roke ne prišla; zato ji je posebno visoko hišo u
prebivanje odločil, ker naj bi od sveta ločena tako dolgo žive¬
la, da bi odrastla. Dal ji je vso potrebno postrežbo, slnžavnice iu
imenitne učitelje, kteri naj bi jo u vsili potrebnih vednostih,
zlasti pa.o malikovanju prav dobro podučili, ker seje tudi
bal, da bi se s kristjani ne sozuanila; bil je namreč oče kri-
stianov naj hujši sovražnik. Mlada hčerka je bila očetu u vsih
rečeh rada pokorna, in se ni branila u svoje novo samotno
prebivali.se iti. Bog pa otrokam nobene čednosti obilniši ne
poverne, kakor zvesto dopolnenje četerte zapovedi; zato je
tudi mladi Barbari njeno pokorsino s naj vik.si guado popla¬
čal. Od vsega sveta ločena je imela priložnost, se bolj sa¬
ma u sebe zamisliti; in ker praznih, posvetnih kvant ni sli¬
šala, je le pametne reči preinišlevala. Občudovala je po dnevi
svitlobo, moč in lepoto sobica, po noči lune iu zvezdic pri-

664

4. December alj grude«.

jazno luč; s začudenjem je obračala svoje oči okrog po ši¬
rokih poljanah; dreves in rožic prelepo cvetje, pisanih ptičič
petje milo. Vsi čudeži stvarjenja božjega so ji svete in slad¬
ke občutleje u sercu budili. Začela je premišlevati, da on,
kteri je vse to tako modro in u tako lepem redu stvaril, je
moral sam neizrečeno mogočen, moder, dobrotiiv in ljubezniv
biti; in ker je tamkej vselej zmešnjava, ker je več gospo¬
darjev, je dalej spoznala, da more le eden sam biti, kteri je
vse to stvaril, ohrani in vlada. Tako se je ponižna devica
od božje gnade podpirana kakor po gredih dalej bolj visoko
u svojih mislih povzdignila, tako dolgo, da je začela svoje
mertve in mutaste malike zaničevati, in da je na vidnih stva¬
reh nevidnega Boga spoznala in ga u globoki ponižnosti mo¬
lila. Po božjem naravnanju pa je bila ena med služavnicatni,
ktere ji je oče dal, brez njegovega vedenja kristiaua. Od te
je bila mlada Barbika u njenih svetili mislih še bolj poter-
jena, potem u keršanski veri tako dobro podučena, da je za-
inogla sv. kerst prejeti.

U takih svetih vajah je dosegla Barbara dvajseto leto,
in kmalo se je zuajšel mladenč, kteri je prišel očeta prosit,
da bi mu hčer u zakon dal. Oče se njegovim željam ni vsta¬
vil, ker je bil mladenč s njim enako bogat in enako visoke¬
ga stanu, vender je hotel še poprej hčerine misli zvediti.
Barbara pa je že zdavnej, kakor sv* Joanez Damaščan pi¬
še, Jezusa svojga ženina izvoljila in drugega ni hotla. Pri¬
zadevala si je razne izgovore najti, da bi jo oče dalej k tej
ženitvi ne silil. Ker jo je oče silno ljubil, ji tudi ni hotel da¬
lej nadlegvati in siliti, in ker se je ravno na neko daljno
pot podati imel, ji je hotel ta čas dovoljiti, naj to reč bolje
preudari, upaje da bo, preden domu pride, že na druge misli
prišla. Preden je oče odšel, ga je še Barbara prosila, da bi
ji dal u njeni hiši posebno stanico za kopanje narediti, ka¬
kor je to u gorkih jutrovih deželah navada. Barbari pa prav
za prav ni bilo zato, s prijetnim kopanjem svojga trupla meh-
kužiti, ampak naj bi priložnost imela se tukaj s kristiani na
skrivnem shajati, moliti in božjo službo opravljati. Oče je
vkazal tej stanici dva okna napraviti, Barbara pa je dala še
tretjiga dostaviti, da bi veden spomin presvete Trojice pred
očmi imela. Stene stanice je vkazal oče s mnogimi podoba¬
mi svojih malikov okinčati, kar hčer ni mogla vbrauiti. Ko
je sveta devica te malikovske podobe pregledovala, se je
milo razjokala nad slepoto svojga očeta, kteri je hotel, da
bi te gnjusne pošasti kakor bogove molila. Šla je od ene
podobe do druge, in u njo pluvaje rekla: „Kdor vas ka-

Sv. Barbara, devica in mučenica. 665

kor bogove moli in se na vašo pomoč zanaša, je
zares vreden, dabisetudi on n les i n k a m en spre¬
menil, kakor ste vi.“ Potlej je stopila svetega ognja vneta
do enega kamnitih stebrov, ki so stanico zalšali, in kakor da
bi vosek u roki imela, je vanj vtisnila s svojini perstrni znatn¬
eje sv. križa, ktero je še po njeni smerti ostalo u blagor
mnogih bolnikov, kteri so s zaupanjem to sveto znainnje po¬
ljubili in ozdravili.

Kakor hitro je oče domu prišel, je hotel sklep svoje hče¬
re vediti. Barbara je bila po obilni molitvi na vsakoršino ter-
plenje že pripravlena; zato je očetu brez strahu povedala, da
je kristiana, da si Jezusa svojga ženina izvolila, in da ne bo
nikdar u možitvo dovolila s nevernikom. Oče to zaslišati se je
tako raztogotil, da mu je šlo skorej ob pamet. Ko je spet k
sebi prišel, je ojstro hčeri na voljo dal, alj pri tej priči Kri¬
stusu se odpovedati in u zakon dovoljiti, alj pa na naj gro-
zovitniše martre se pripraviti. Tode bolj kakor je očetova je¬
za kipela, bolj mirna in serčna je hčer prihajala, tako daje
tugoten oče za meč prijel in jo zdajci umoriti hotel, ako bi se
mu ne bila zmuznila in se u beg spustila. S potegnjenim me¬
čem je letil besni oče za njoj. Pripoveduje se, ko sta do hriba
priletela, in je devica že skorej opešala, se je skala razpok-
nila, da je zamogla hčer urno unstran hriba vbežati. Pa očeta
tudi ta vidni čudež ni ganil; kakor lovski pes je tekel čez
hrib in dalej nedolžno hčer sledil. Ona pa se je bila med tem
že u neko votlino skrila, in ne bil bi nje oče najšel, ako bi mu
dva pastirja na njegovo vprašanja njeniga skrivališa pokazala
ne bila. Ves serdit je tedaj u votlino tekel in jo najšel kakor
angela u sveto molitvo zamaknjeno. Pa tudi ta pogled ga ni
ganil. Nobena divja zver bi ne zamogla ueusmilenejši človeka
napasti, kakor je divjaški oče svojga nedolžnega otroka na¬
padel. Neusmileno jo zgrabi, na tla verže, s nogami tepta, suva
in jo pretepa, potlej jo vleče za lase do bližne hiše, in jo tam-
kej zapre, da so mu jo potlej vojšaki domu prignali. In tukaj
se je še le začelo pravo terpinčenje! Hotel jo je prisiliti ma¬
like moliti, pa ker je vse zastonj bilo, jo je sam izročil mest¬
nim poglavarju Marcianu, naj jo po postavah kaznuje.

Marcian je imel od začetka usmilenje s sv. Barbaroj za-
volj njene lepote in cveteče mladosti, zato si je naj poprej
prizadeval s prilizlivim in sladkim nagovarjenjem na druge mi¬
sli jo napeljati. Pa ker je bilo vse zastonj, je ojstrejši sred¬
stva poskusil. Vkazal jo je s volovskimi žilami tako dolgo
pretepati, daje  bila po vsem životu le ena bolečina. Potlej so
jo u ječo zaperli, ker so menili, da mora kmalo umreti. Bog

666

4. December alj gruden.

pa, kteri ji je hotel še častitlivši smert pripraviti, ji je po¬
slal po noči svojga angela, kteri jo je popolnoma ozdravil,
ji še veči serčnost dal, ter ji oznanil, da bo s božjo pomoč¬
jo vse muke srečno prestala. Drugi dan so jo spet pred Mar-
ciaua pripeljali. Ta se ni mogel zadost čuditi, da je po noči
tako popolnoma ozdravila, in je hotel ta čudež svojim mali¬
kom pripisati. Barbara pa mu odgovori: „Ne, ne Marci-
an! Les in kamen, iz kteriga so tvoji bogovi  zde¬
lani, tega ne zamoreta, ampak to je delo tistega
Gospoda nebes in zemlje, kteriga jaz kakor edi¬
nega pravega Boga molim, in za kteriga čast sim
rada pripravi en a umreti/ 4  Pri tih besedah se je Mar-
cian kakor divji, ris raztogotil in je vkazal devico še hujše
pretepati, kakor poprejšni dan. Ko je bila že spet po vsem
životu le ena rana, so jo s gorečimi baklami od vsili strani
satanskim veseljem žgali in ji potem persi odrezali. Velike
so bile bolečine in strašno so bakle gorele, pa še veča in
bolj goreča je bila njena želja, iz ljubezni do Jezusa le še
več in več terpeti. Euiga znamnja ni dala, da bi kaj obču¬
tila, ampak proti nebesam je svoje oči obernila in molila:
„Tvoja roka, o Gospod, me nikar ne zapusti! U
tebi zamorem vse, brez tebe ne zamorem nič!“
Potem jim je satan še hujši in gerši martro u misel dal. Vse
oblačila so ji iz života potegnili, in tako slečeno je vkazal
Marcian skoz vse ulice mesta gnati, in u očitno zasramova¬
nje vedno s. šibami pretepati. Sramožlivi devici je ta mar-
tra hujši djala, kakor vse poprejšne. K Bogu se je tedaj
obernila in ga u vsi ponižnosti prosila, naj se nje usmili in
ji da oblačilo, da ne bo nečisto poželjivim očem nevernikov
u zasramovanje. In glej čudež! čudovita blišoba je zdajci
ves njeni život u podobi beliga oblačila obdala in jo rešila
vsega zasramovanja.

Njeni nečloveški oče je bil pri vsili martrih od konca
do kraja pričujoč, in ni le kar samo s veseljem gledal, ko so
njegovo hčer bičali, žgali in mesarili, ampak je še celo sod¬
ne hlapce ueusmileno naduševal, in kar je grozno slišali, ko
je bila Barbara poslednje k smerti obsojena, je njeni oče
Marciana prosil, naj mu to gnado skaže, da bo smel sam
svojo hčer ob glavo d jati. Prošnja je bila uslišana. Vkazal
je tedaj svojo junaško hčer na bližni griček peljati, da bi
tamkej nad njo kervavo sodbo dopolnil. Barbara se je neiz¬
rečeno veselila, da jo je Bog vredno storil, zavolj njega kerv
preliti. Ro je na griček alj homec prišla, je zahvalila Boga
za vse prejete guade, in ga prosila, nje tudi u posledni uri

667

Sv. Barbara, devica in mučenica*

ne zapustiti; med tem pa se je glas iz oblakov zaslišal, kteri
je junaško devico na nebeško plačilo povabil. Kakor nedolž¬
no jagnjiče je potem pokleknila, vesela odkrila svoj vrat in
podala glavo očetu, kterimu se je od kerviželjurga veselja
roka tresla, ko je meč zasuknil in lastni hčeri glavo odsekal.

Pobožna žena, Juliana je začudena gledala, kako veselo
junaška devica vmira, kar je njo s željo napolnilo tudi za
Kristusa umreti, in še tisti dan se je pred mestnim pogla¬
varjem za kristiano napovedala, in po preslanih hudih mukah
še tisti dan ob glavo djana bila. Oba trupla so skupej po¬
kopali, med tem ko so se obe svete duše proti nebesam po¬
vzdignile. Vse drugač pa se je neusmilenimu očetu godilo.
Prevzeten na to strašno čast, da je lastno hčer ob glavo djal,
se je podal proti domu. Se se mu ni hčerina kerv na rokah
posušila, kar se vzdigne huda nevihta, strašno grom zarujo-
ve in ognjen blisk tresi n brezbožnega očeta, da se pri priči
mertev na zemljo sgrudi. Sv. Barbaro od nekdaj kalolški
kristiani, posebno rudarji po vsem svetu zlasti s tim name¬
nom na pomoč kličejo, da bi brez svetili zakramentov ne
umerli. Yeiiko resničnih zgodb bi se dalo povedati, kako je
sv. Barbara tistim, ki so jo n živlenju na pomoč klicali, ču¬
dovito od Boga gnado isprosila, da so bili pred stnerljo še
sv. zakramentov deležni. U spomin tega na podobi kelih n
roki derži.

N a u k in po s n e m a.

1. Poslušajte otroci! Sv. Barbara je bila od lastnega očeta ob glavo
djana, ker ni hotla svete vere zatajiti, kakor je on želel. Hčer je prav sto¬
rila, da je bila božji zapovedi bolj pokorna, kakor očetovi, zakaj ako stariši
zapovejo, kar je božjim zapovedani nasproti, jih otroci vbogati ne smejo;
pa oče je dopernescl delo neizrečeno hudobno, da je zavolj sv. vere lastno
hčer s lastno roko umoril! Kakor se kaže, je umeri brez spreobernenja in
tcrpi zdaj po pravici vekomaj u peklu. Poslušajte stariši! Dioskor je svoji
hčeri le telesno živlenje vzel in obsojen je bil u pekel. Ali pa ne grešite vi
veliko hujše, kakor on, akoravno svojim otrokam sicer telesniga živlenja ne
vzamete, jih pa od dobrega odvračujete, in jih alj s besedo alj s djanjem,
alj s pregovarjanjem alj silenjem u greh napeljujete in njih dušo morite? Ali
se ne najdejo u resnici stariši, kteri učijo svoje otroke legati in rotiti se, kri¬
vico delati in krasti, in kteri jim pohujšanje s svojim gerdim živlenjem dajo ?
Kakšna sodba še le take stariše čaka? Taki od lastnih starišev pohujšani in
pogubleni otroci bodo iz pekla proti nebesam vpili, in božje ntaševanje nad

668

4. December alj gruden.

svoje stariše klicali po besedah sv. Cipriana: „Ptu ja hudobija nas je
pogubila; naši lastni stariši so bili naši rabeljni!"

2. Sv. Barbara je mnogim, ki so jo u živlenju častili, gnado izprosila,
da niso nagle in neprevidene smerti brez zakramentov umeri i. Prosi jo tudi ti
in priporoči se ji pogosto, da nagle in neprevidene smerti ne umerjcš. Pri vsem
tem pa ne zamudi tudi od svoje strani storiti, kolikor ti je mogoče, da ako
bi vtegnila smert vendar nanagloma priti, te pripravleniga najde. Zakaj tega
ni Bog nikjer obljubil, da ne bo nobeden izmed tistih, kteri sv. Barbaro ča¬
stijo, nagle in neprevidene smerti umeri; to pa je vsakemu zapovedal, da se

ima vedno na smert pripravljati in vsako uro na njo pripravlcn biti. Ker-

šanska duša! rad bi te nekaj vprašal; pa resnico mi moreš odgovoriti. Po¬
vej mi, ali bi bil ti pripravlen, še to uro, ko to bereš, umreti?  In ako nisi

pripravlen, kako dolgo še misliš odlagati? Alije  tebi znano, kedaj in kako

boš umeri? Kristus vsim pravi: „Ne veste ne ure ne dneva. Dan Go¬
spodov bo prišel, kakor  tat  po  n o č i/- Ni je veči neumnosti, kakor
spreobernenje in pokoro alj celo spoved nekterih grehov od dneva do dneva,
od mladosti na starost, od zdravja na bolezen, in u bolezni celo na smertno
uro odlagati in se tolažiti, saj mi bo poslednjo uro še tudi odpušeno. Od člo¬
veka, kteri tako ravna, piše sv. Anguštin: „On zapeljuje sam sebe, on go¬
ljufa sam sebe in igra s smertjo. Neizrečeno nevarno, silno neumno in gnju-
soba pred Bogam je, delo, na kterem cela večnost visi, noter do posledne ure
odlagati/'' Morebit pa porečeš, pravi sv. Krizostom, Bog je že mnogim
grešnikom čas dal, da so se na posledno uro spreobernili; alj jaz te vpra¬
šam: Ga bo mar tebi  tudi dal? Imaš ti zagotovlenje? In povej mi, koliko
takih ti je znanih, kteri so posledno uro odpušanje dosegli? Sv.Bernard od¬
govori: „11 celem sv. pismu nisim več najšel, kakor eniga samega, namreč s
Kristusom križanega razbojnika. En sam je, da ne obupaš; en sam je, da
prederzno ne upaš." Ako pa na tega edinega misliš, ne pozabi tudi na uncga,
ki je visel na levici, in kteri odpušanja ni dosegel. In vender je bil sveti,
veliki petek, in vender je imel lep izgled nad svojini tovpršem, in vender je
visel tako blizo usmileniga serca Jezusovega — in vender ni dosegel gnade
in usmilenja! On je sicer ni iskal in ni hotel, to je res; pa ali veš ti, dajo
boš ti najti mogel in iskati hotel? Nagla smert utegne storiti, da gnade ne
boš najti mogel. Tvoja od bolečin zmotena pamet in pogled brezštevilnih gre¬
hov vtegne storiti, da boš obupal. Ako hočeš tedaj brez skerbi biti, ti ne osta¬
ne druzega, kakor da se začneš brez odlašanja na smert pripravlati. Poslu¬
šaj, kaj govori Moder u stari zavezi: „Nikar ne ostani u zmoti hu¬
dobnih. Spovej se pred smertjo.  (To je, predin nevarnost smerti pri¬
de.) Spoved, ktero na pol mertvi človek opravi, nič ne velja."
„Srečen pa je tisti hlapec,"  uči Kristus, „kterega, kadar bo Go¬
spod prišel in na vrata poterkal, bo najšel bedeti."

689

Sv. Peter Krizolog, škof.

M o 1 i t v a.

0 Bog, kteri nam sveto Barbaro posebno patrono umirajočih častiti daš:
ponižno te prosimo, dodeli nam skoz njeno priprošnjo na smertno uro po
vredno prejetih svetih zakramentih se srečno iz tega sveta ločiti. Skoz Jezusa
Kristusa, Gospoda našega. Amen.

V. Dan decembra alj grudna.

Sveti Peter M.rizolog, škof.

Sv. Peter Krizolog, alj zlati govornik, zato tako ime¬
novan, ker je bil sosebno sloveč ker,sanski predigar, je bil
rojen u mestu Imoli na Rimskem, od imenitnih, bogaboječih
starišev, kteri so ga že u naj pervi mladosti k vsej boga¬
boječnosti napeljevali, u čemur jih je s veseljem vbogal. Ko
je začel Peter u šolo hoditi, se v  je tako pridno učil, da je
vse svoje součence prekosil. Živel je pa tako pobožno in
se zaderžal tako modro, da je Imolski škof kmalo spoz¬
nal, da je mladeuc za duhovski stan ves pripraven. Vzel ga
je med svoje učence in ga diakona posvečil. Zdaj ko je prag
duhovskega stanu že prestopil, je svojo pobožnost in goreč¬
nost še le namnožil in je u svoji novi službi toliko modrost
in spretnost razodeval, da je bil od vsili ljublen in visoko
spoštovan. Po prijaznem napeljevanju škofa in svoji neutru-
deui pridnosti si je toliko vednost u cerkvenih rečeh prido¬
bil, da mu je zamogel škof najvažniši cerkvene opravila iz¬
ročiti, ktere je vselej k popolni zadovoljnosti vse duhovšine
opravil.

Med tem je škof u Raveni umeri. Duhovšina je nasled¬
nika izvoljila in ga s nekterimi poslanci u Rim poslala, naj
bi od papeža poterjenje izprosili. S ravno temi poslanci je
tudi [molski škof zavolj drugih opravil u Rim popotoval in
je diakona Petra sebo tovarša imel. Tisto noč, preden so
poslanci u Rim dospeli, se je papežu u spanju sv. apostol
Peter in sv. Apolinar prikazal , kteri posledni je nekdaj u
Raveni škof bil, ter sta mu rekla, da škofje pastirske pali¬
ce ne sme tistemu izročiti, kteriga bodo poslanci pred nja
pripeljali, ampak diakonu Petru, kteri bo s Imolskim škofam
u mesto prišel. Ko so drugi dan poslanci svojga novoizvo-
leniga škofa pred papežu pripeljali in za poterjenje volitve
prosili, jih je papež sicer prijazno sprejel, vender jim je na¬
ravnost povedal, da njih prošnje ne more uslišati, ker je

670

5. December alj gruden.

sklenil diakona Petra iz Emolske škofije u mašuika in njih
prihodnega škofa posvečiti. Peter bo njih škof in nobeden
drugi. Poslanci so se nad tim odgovorom silno zavzeli in so
bili skorej nekoljko nevoljni. Ko jim papež razodene, kakšno
prikazen je ponoči imel, so vsi hvalili Doga, da jim je sam
po svojih svetnikih prihodnjega škofa zaznamoil, in so od
papeža u škofa posvečeniga Petra s veliko slovesnostjo n
Raveno peljali.

Zivediti, kaj se je u Rimu prigodiio, je celo cesar Va-
lentinian, kteri je ravno u Raveni bil, s svojo ženo novemu
škofu naproti prišel, iu s veli ko j slovesnostjoj so ga na ško¬
fov sedež peljali. Yse je bilo veselo, le ponižen škof Peter
je bi! bolj žalosten ko vesel. U svoji pervi pridigi je med
drugim govoril: „Rer mu je Bog zoper njegovo željo
tako težko butaro naložil, pred v s i m p r o s i, da bi
unijo pomagali nositi; kar se bo takrat zgodilo,
ako bodo naj poprej božjim zapovedim, potlej
n jegovim opominom pokorni/  Potem je vse pričujoče
slovesno zagotovil, da noče druzega iskati, kakor božjo čast
in njih duš izveličanje.

To svojo obljubo je brez odloga spolnovati začel. Po¬
gosto je predigoval in vselej tako goreče in tehtno, da so
se naj terdovratniši grešniki k pokori obernili , drugi pa s
vsoj gorečostjoj se pobožnega živlenja prijeli. Večkrat je ta¬
ko nadušeno govoril, in pregrehe tako ojstro in glasno sva¬
ril, da mu je glasu zmanjkalo iu da je u predigi prenehati
moral, kar se mu je tudi enkrat prigodiio, ko je ravno od
tiste evangelske žene predigoval, ki je sedem let na kervo-
toku bolehala. Pa ravno ta prigodik, da je gorečimu pridgar-
ju celo beseda odrekla, je vse poslušavce tako globoko ga¬
nil in presunil,' da je glasno jokanje in zdihovanje po vsi
cerkvi zadonelo in vse ljudstvo na glas k Bogu za nsmile-.
nje klicalo; sv. škof pa je hvalil Boga, da je njegova sla¬
bost tako bogat sad obrodila. Ojstro se je tudi vojskoval zo¬
per vse napake iu poliujšlive šege, med kterim je edna bila,
da se je pervi dan leta pri neki mališki podobi zunaj mesta
veliko nespodobno spreobleeeuih in našemanih ljudi shajalo,
kteri so tamkej plesali, skakali, ukali in peli in še druge ne¬
spodobne norosti sganjali. Sv. škof si ni dal poprej miru in
je tako dolgo in gromovito zoper to grešno in ajdovsko še¬
go u predigah govoril, da jo je s božjo pomočjo popolnoma
zaterl. U eni predigi je med drugim tele besede rekel, kte-
re naj bi si tudi denašne pustne šeme dobro zapomnile: „Kdor
ge hoče tukaj na zemlji s hudičem radovati, se

671

Sv. Peter Krizolog, škof.

ne bo mogel t a m k e j n nebesih s Kristusom  v e s e-
Iiti.“ Malikovo podobo, pri kteri se je toliko pohujšanja sto¬
rilo, je sam na tla vergel in na tistem mestu znamuje sve-
tjga križa postavili dal. Pri svoji gorečnosti u predigah je bil
tudi silno dobrotliv do stiskanih in vbogih; brez pomoči in
tolažbe ni nikogar spred sebe pustil. Udove in sirote je spre¬
jemal pod svojo obrambo in jih krepko branil iu zagovarjal
zoper tiste, kteri so jih hotli krivično zaterati. Nevedne je
poduceval s vso krotkostjo u vsem, kar je dobremu kristia-
nu vediti potreba. Bil je usinilen oče vsili žalostnih , ktere
je vedil s čudovito modrostjo iu ljubeznivostjo tolažiti in na-
duševati.

Kadar je že osemnajst let, kakor nar boljši oče sebi
izročeno škofijo vladal, katolško cerkvo zoper njene sovraž¬
nike čversto zagovarjal , Bogu u čast in u zveličanje duš
več cerkev pozidal, vraže in pohujšlive šege zateral, pre¬
greho krotil in pobožnost vnemal, mu je bila od Boga bližna
sme rt razodeta. Zato je zapustil svoj škofov sedež in seje
podal u svoj rojstni kraj, naj bi sveta in vsih skerbi odlo¬
čen le edino za svojo dušo skerbel in se skoz vedno mo-
litvo in dobre dela na posleduo uro pripravljal. Duhovne, ki
so ga spremljali, je s serčnim opominvanjem domu odpravil,
naj Boga vedno pred očmi imajo, njegove zapovedi zvesto
deržijo in pri volitvi novega škofa vso skerb imajo. Ko je
spoznal, da se je dan smerti približal, se je podal u cerkvo
sv, mučenika Kasiana, je na njegovem altarju zlato, s bi¬
seri drago okinčano krono in enako drag zlat kelh daroval,
je prejel s naj večo pobožnostjo svete zakramente, in seje
potem na grobu tega sv. mučenika na tla vlegel. Začel je
priserčno k Bogu moliti iu na vse svetnike klicati, naj mu
na zadno uro na pomoč pridejo, in njegovo dušo pred sedež
božjega Sodnika spremijo. Ko je te goreče molitve dokon¬
čal, mu je smeri zaperla njegove zlate usta, ktere so toli¬
ko lepih pridig govorile; angeli pa so spremili njegovo dušo
u svete nebesa okolj leta 450 po Kristusu.

Nauk in posnema.

k >,l£dor se hoče na tem svetu s hudičem radovati, se ne
bo mogel u nebesih s Ivristusam veseliti:** Tako je govoril  sv.Kri-
zolog od spreoblaeenja, našemanja in druzega nespodobnega norčevanja, in
veroval, da se človek pregreši, ako se zato spreobleče, alj šemo na obraz

672

5. t>eceinber alj gruden.

dene, da bi zamogel, od ljudi nepoznan, toliko razvujzdaniši biti n svojem
govorjenju, djanju in zaderžanju. Ali tudi denašen svet o tej reci enako sodi ?
Gnjusno je in grešno, ako se možki u žensko in ženske in možko oblačilo

v ,

preoblačijo. Zavolj tega je bila že u star; zavezi postava dana: ; ,Žena na j
ne oblači inožkega oblačila, in mož naj se nikar ne posluži žen-
skiga. Kdor to stori, je gnjusoba pred Bogain.“  Po razlaganju sv.
Tomaža Akvinskega pomenijo te besede toliko kakor: ta stori smerten greh.
Sicer ta veliki učenik pristavi, da ako se kdo tako spreobleče brez budili in
grešnih namenov, in brez nevarnosti za svojo čistost, bi to ne bil smerten
greh. Ako se pa denašni posvetneži tudi brez vsih hudih namenov in brez ne¬
varnosti za svojo čistost tako nespodobno preoblačijo? tega jaz ne vem; ti¬
sti bodo že vedili, kteri tako delajo. To pa učijo vsi cerkveni očetje, da, če
se kdo za to spreoblači in šemi,  da bi zamogel nepoznan toliko nesramniši
se obnašati, taki človek hudo greši.

2. Kar velja od spreobleke, to velja tudi od šem, ktere si denašni po¬
svetneži zlasti ob pustnem času na obraz devajo in gerdo okolj norijo. Tudi
tako našemanje zamore sicer saj brez velikega greha biti,  ako se le zgodi
zavolj kratkočasa brez vsakega hudega namena; vendar pa je za kristiana
vsikdar nespodobno in tedaj saj nekoliko pregrešno. Da bi pa navadno šema-
nje denašnih posvetnežev, kteri po kerčmah, plesiših in drugih skrivnih kotih
okolj norčujejo in toliko pohujšlivega in nesramnega doprinašajo, tudi brez
vsega greha bilo: kdo bi si upal, kaj takega terditi? Jaz že ne. Že Job u
stari zavezi od nečistnika pravi, da gleda in čaka, da noč postane, potlej za¬
krije svoj obraz in pravi: ,,N o b e n o oko me ne bo v i d i 1 o/- Ali bi senc
zamoglo ravno to tudi od mnogih denašnih šem reči? Ravno to je uzrok, da
vsi cerkveni učeniki tako ojstro zoper šeme govorijo in pišejo. Le eniga sa¬
mega hočem tukaj u misel vzeti, kteriga modrost in učenost po vsem svetu
sluje, sv. Karola Boromeja, kteri je za celo svojo škofijo sledečo postavo
dal: „Za vselej so prepovedane vse šeme, te zaklete in prekle¬
te šeme, ktere nas našega pervcga greha spominajo, u kteriga
nas je hudič zapeljal, u šemi kače skrit."  S lemi besedami je sv.
kardinal učil, kdo je šeme pervi znajšel in nosil, namreč sam peklenski sa-
„tan, kteri je skoz kačo govoril in tako rekoč šemo na obraz vzemši Evo za¬
peljal. Ali ne bo tudi še detiašne dni veliko nespametnih zapeljanih od hudi¬
ča, kteri se našemanih pohujšlivcov posluži, kteri ako ne pod drugo, saj pod
šemo sladkoustne priliznosti svoje grešne namene skrivajo? Bi hotel Bog, da
bi tako ne bilo. Zato žene in device! varujte se in bežite pred vsakim, na
kteriga obrazu šemo prilizovanja in sladkega obetanja zagledate, in spomnite
se svoje matere Eve in našemanega hudiča na drevesu in njegovih prilizuje-
nih besedi in sladkih obljub. Za drugo naj si pa ta nauk vsi tisti k sercu
vzamejo, kteri so prijatli pustnih šemarij in drugih nespodobnih norčarij in
naj dobro premislijo, ali je sv. Karol od šem premehko alj preojstro alj rav¬
no prav govoril?

Sv. Nikolauž, škof.

1 q  1 i t v a.

673

O Bog, klen' si svoji cerkvi svetega Petra Krizologa imenitnega učeni¬
ka in zagovornika po posebnem čudežu izvoljil; dodeli nam, da vsikdar po
njegovih naukih živimo in po stopinjah njegovih izgledov hodimo. Skoz Jezusa
Kristusa, Gospoda našega. Amen.

VI. Dan decembra alj grudna.

Sveti Mkolauž, škof.

Komu ni znano ime sv. Nikolauž  a (TVIiklauža} in kdo
bi se ne spomnil s veseljem na svoje mlade, zlate dni, kako
je predni večer skledico na mizo nastavil, veselo pričakova-
je, kaj mu bo sv. Nikolauž prinesel, in kako je u jutro s
radostjo prinesene darove pregledoval in s sv. strahom šibo
poljubil, ktera je bila od sv. Nikolauža darovani pridjana. Ta
posebni prijatei mladosti je bil u Patari u Licii na jutrovem
rojen. Njegovi stariši so dolgo u zakonu brez otrok živeli,
si pa poslednie erba izprosili. Že malo dete ni nobeno sredo
in noben petek, ki sta bila tisti čas postna dneva, hotel ma-
terniga mleka okusiti. Navado, ta dva dni do večera ničesar
okusiti, je potem vse svoje žive dni zvesto ohranil. Ko je
odrastel in začel u šolo hoditi, se je skerbno varoval malo¬
pridnih in razujzdanih tovaršev, še bolj pa družtva s žen¬
il. Del. 43

674

6. December alj gruden.

skini spolam. Umikal se je vsim hudim priložnostim, svoje
telo je strahoval s poštam, ponočnim čuvanjem in drugimi po¬
korili, ter ni bral drugih bukev, kakor le take, ktere so ga
alj k veci učenosti alj pa k pobožnosti napeljevale. Ker je
tako skerbno in serčno svoje telo pokoril, je bil tudi tako
srečen, svojo čistost u vsih okoljšinah neomadežano ohraniti.
Ko je bil u učenosti in pobožnosti že zadosti uterjen, ga je
Mirenski škof, njegov kerstni boter, mašnika posvečil. Zdaj
ko je spoznal, da ga že njegov stan k keršanski popolnosti
veže, je poprejšno gorečnost u molitvi, pokorjenju in drugih
dobrih delih še le pomnožil Sam škof je enkrat od njega
svoji duhovšini rekel: „U Nikolaužu se nova luč božji cerkvi
svetli; blagor čedi, ki ga bo nekdaj svojga pastirja dobila.“
Obilno premoženje po smerti starišev je deloma razdal med
vboge, deloma obernil za postrežbo bolnikov. U tem času
se je nekaj posebnega dogodilo. Živel je u mestu neki mož,
po raznih nesrečah popolnoma obožan. Imel je tri hčere, in
ker jih ni zamogel zavolj vbožtva pošteno omožiti, jim je
svetoval si po poti razujzdanosti kruha iskati. Svet Niklauž
ta hudoben sklep zvediti, je silo žaloval. Vstal je po noči
in šel, ter toliko denarja u hišo očeta skoz okno vergel,
kolikor je bilo zadosti, eno hčer pošteno omožiti. Ravno to
je storil potlej še drugo in tretjokrat. Tretjokrat je oče še
cul, hitro iz hiše planil, ga še došel, nepoznanemu dobrotni¬
ku pred noge padel in se mu zahvalil. Sv. JNikoiauž ga je
hitro vzdignil, mu rekel, da je to vse le po svoji dolžnosti
stori!, in ga je prosil nikomur od tega povedati.

Med tem se je pa u njegovem sercu goreča želja vžga¬
la, svete kraje u obljubleni deželi obiskati, in potem u sa¬
motni pušavi svoje dni preživeti. Tisti dan, ko je na barko
stopil, je strašno nevihto napovedal; brodniki so se mu le
smejali; tode le prekmalo se je njegovo prerokovanje do¬
polnilo. Strašen vihar se je vzdignil in morje je gnalo groz¬
ne valove, ter žugalo barko potopiti. Zdaj pritečejo k sv. mo¬
žu, in ga prosijo, da ker mu je Bog bližno nesrečo razodel,
naj ga tudi zdaj prosi, naj jih pogube otme, ktera jim je go¬
tova. Komej je začel sv. JNJikolauž moliti, so potihnili vetrovi
in nevihta je jenjala. Enakih čudežev je pri drugih prilož¬
nostih še več storil; zato ga brodniki in vsi tisti, kteri na
vodi delajo, svojga posebniga patrona časte. S veliko pobož¬
nostjo je u sveti deželi tiste kraje obiskal, kjer je naš Zve¬
ličar živel m se je u dobrem še bolj vnel. Zdaj je hotel svoj
storjen sklep dopolniti in u nekem samotnem kloštru blizo
eniga teh svetih krajev ostati. Ko je enkrat u samotni izbici

675

Sv. Nikolauž, škof.

klecal in molil, se mu je zdelo, kakor da bi od nebes glas
zaslišal: „Nikolauž! tukaj ni njiva, na kterimi boš
ti sad obrodil, ki ga pričakujem od tebe. Oberni
se k svojimu p r ej š niniu  živlenju, da b o p o t ebi mo¬
je ime češeno.“ Hitro je vbogal, ter se nazaj udomačijo,
u ravno tisti klošter podal, u kterem je poprej živel. Pa tu-
kej ni bilo dolgo njegove ostaje. Prejel je novo razodenje,
se u mesto Miro podati. Vbogal je, brez da bi bil vedil, kaj
da Bog s njim hoče. U Miri je bil ravno škof umeri, in bližni
škofje so bili sbrani, naslednika izvoliti. Ko so se o tem po¬
govarjali in Boga za razsvitlenje prosili, je bilo naj starše-
mu razodeto, tistega u škofa izvoliti, kteri bo drugi dan pervi
u cerkvo prišel, in kterimu bo Nikolauž ime. Zares je sv.
Nikolauž drugi dan pervi u cerkvo prišel, brez da bi bil od
vsega tega kaj vedel. U to postavlen škof ga je zagledal,
prašal za njegovo ime, in ga peljal za roko u sbor škofov.
Tukaj so mu božjo voljo na znanje dali in ga u škofa po-
svečili, akoravno se je veliko jokal in prosil, mu prizanesti.

Sv. Nikolauž je dobro spoznal, da tako visoka služba
tudi visoko popolnost terja;  zato si je prizadeval še svetej¬
še živeti kakor poprej. Se bolj in še ojstrejši se je poko¬
ril ; jedel je na dan le enkrat, in ni meseuiga nikdar oku¬
sil; spal je malo in še to na golili tleh; molil je veliko;
obiskoval je bolnike, jetnike, vboge, med ktere je veci del
svojih dohodkov razdelil; vsako nedelo in praznik je predi-
goval, je obhodil vse cerkve in jih previdil s potrebnimi do¬
hodki in dobrimi duhovni. S eno besedo, storil je vse, kar
se zamore od svetiga škofa pričakovati, kteri svoje težke
dolžnosti po moči dopolnuje. Ob njegovem času je še veli¬
ko nevernikov u Miri živelo, kteri so svoje mališke tempel-
ne imeli. Tudi so prišli cesarski uradniki s poveljem, ker-
šanstvo zatreti in malikovavslvo sopet vpeljati. Ob uri ne¬
varnosti se pokaže, kdo je dober pastir in kdo najemnik.
Sv. Nikolauž je tekal skoz vse ulice mesta, vse kote in
hiše, ter je opomina! kristiane k serčnosti in stanovitnosti,
in se ni bal ne ječe, ne muk ne smerti. Zares so ga na po¬
velje cesarskih uradnikov s mnogimi drugimi zgrabili, iz me¬
sta gnali in vergli u ječo, kjer je veliko hudega, pa voljno
in veselo prestal, od kodar je še le rešen bil, ko je Kon¬
stantin veliki, pervi keršanski cesar vlado prevzel. Kdo bi
popisal veselje svetiga moža,  ko je prišlo cesarjevo pove¬
lje, tempelue malikov poderati in staviti keršanske cerkve.
Sam je pomagal s lastno roko in si ni poprej miru dal, da
je bil posledui mališki tempel u njegovi škofii u groblo spre-

43  *

676

6. December alj gruden.

obernjen. Posledne leta je imel še priložnost, zoper nove kri¬
voverce Ariance se vojskovati, in je tudi na vesoljnem Ni-
cejskem cerkvenem sboru pomagal, da so bili ti zakleti so¬
vražniki Sinu božjega iz cerkve verženi.

Veliki čudeži, ktere je delal, so slavo njegove svetosti
povsod razglasili in mu pridobili spoštovanje nizkih in viso¬
kih. Eustahi, dnarja lakomni uradnik, je tri bogate posest¬
nike blizo mesta Mire po krivičnem k smerti obsodil, kar za¬
to, da bi potem njih obilno premoženje sebi prilastil. Svet
škof to hudobijo zvediti, je hitro tjekej šel in je zares vse
tri obsojence že najšel na sodnišu. Ze je rabelj meč poteg¬
nil, kar mu svet škof s sveto jezo mec iz roke potegne, in
očita ojstro krivičnemu sodniku njegovo hudobijo, kteri se ves
prestrašen škofu vda; in tako šo bili vsi trije obsojeni smerti
rešeni u veliko veselje celega mesta. Se bolj čudno je na¬
slednjo. Cesar Konstantin je po krivem zatoženju svojga vi-
šega služavnika Ablavia tri vojaške poveljnike k smerti ob¬
sodil. Znana jim je bila čudodelna mo c in svetost Niklau-
ževa; tedaj so prosili Boga, da bi se jih saj u oziru sveto¬
sti tega moža usmilil. Tisto noč, preden bi se bila imela
kervava sodba dopolniti, se je prikazal sv. Nikolauž cesarju
Konstantinu u spanju, in mu je žugal s jezo božjo, ako kri¬
vične sodbe ne preklice. Tudi hudobni Ablavian je imel ne¬
ko prikazen. Oba sta se silno prestrašila, sta obsojene spet
proste izpustila in jih s obilnimi darovi k škofu Nikolaužu
poslala se zahvalit. Skorej ob ravno tem času se je ta svet,
še živ mož tudi brodnikom na morju prikazal, kteri so ga ob
hudi uri na pomoč klicali. Vsi so ga s svojimi očmi vidili;
kako je za veslo prijel in jih srečno na brod pripeljal. Ko
so se mu zahvalili, jim je rekel: „Moji otroci! dajte
Bogu čast; jaz sim le vbog grešnik.^  Potem jih je
peljal na stran in jim povedal, da so bili njih grehi krivi,
ktere jim je po imenu naštel, da jih je Bog s to nevarnostjo
obiskal. Zavernil jih je k pravi pokori in zginil. Zavolj tih
in še mnogo drugih čudežev ga vsi pisatelji njegovega živ-
lenja čudodelnika tiste dobe imenujejo ; vsi tudi pristavijo, da
je več mertvih k živlenju obudil, med temi troje otrok, kteri
neusmileno umorjeni so bili u neko kad pometani. Za to se
na strani sv. Nikolauža troje otrok vpodobi. U naših prati¬
kah pa večidel sv. Nikolauž tri jabelke ima, u spomin ve¬
selih darov, ki jih stariši o Miklauževem otrokom delijo, ka¬
kor jih je sv. Nikolauž uuim trem hčeram po noči prinesel*
Akoravno je ta svet mož u vsi svetosti težko škofov¬
sko službo opravlal, se je vendar bal od tolikih dolžnost

677

Sv. Nikolauž, škof.

Bogu odgovor dati, in ga je pogosto prosil, mu to težko
službo odvzeti. Bog pa ga je potolažil rekoč: „Ne boj se,
Nikolauž!  poverili! ti bom tvojo zvesto službo . 44
Pozneje mu je tudi dan in uro smerti razodel- Sv. Nikolauž
je bil tega silno vesel, je prejel s naj veco pobožnostjo svete
'zakramente in je kmalo potem svoje živlenje sklenil. Pred
smertjo je vidil nebesa odperte in množico angelov, ki so
naproti prišli, njegovo dušo na obljubleno plačilo spremiti.
Njegova posledna molitva so bile besede psalmove: „U te¬
be, o Gospod! sim zaupal . 44  In ko je do besed prišel:
„U tvoje roke izročim svojo dušo ; 44  je sladko zaspal
u Gospodu. Iz njegovega trupla je kmalo začelo teči čudo¬
vito olje, od kteriga je mnogo bolnikov ozdravilo. To čudno
olje še dan denašni iz njegovega trupla teče, ktero zdaj u
laški Apulii, u mestu Bari počiva, kjer se veliko pobožnih
romarjev shaja, počastit velikega svetnika božjega.

Nauk in posnema.

1. Sv. Nikolauž je bil silno dobrotliv vbogim, svojo radodarnost je pa
pred ljudmi skrival, kolikor mogel. Zato je u hišo tistega vbogega očeta po
noči skoz okno dnarja vergel, de bi ga nihče ne vidil. U tem seje ravnal po
nauku Kristusovem: j,Nikar ne storite svoje pravičnosti pred ljud¬
mi, da bi vas vidili; zakaj drugač ne bote nobenega plačila
pred svojim Očetam imeli, kteri je u nebesih. Levica ne sme
ved iti, kar stori desnica.«  Stori ti ravno tako, kedar daš milošno alj
druge dobre dela opravlaS; ne iši pohvale človeške, ampak iši edino božjo
čast in zveličanje bližnjega. Ne hvali se s tim, kar si dobrega storil; neči-
niurna hvala, ki ti jo svet da, ti vzame plačilo pred Bogam. Poslušaj, kaj
pravi sv. Ambrož: „Kteri na tem svetu svoje plačilo išejo, si za un svet nič
ne prihranijo ; in ker so že na tem svetu svoje plačilo prijeli, nimajo na unein
svetu nobenega več pričakovati.«

2. Nikolaužu je bil od Boga čas smerti razodet. Ti takega razodenja
nimaš, in ga boš tudi težko prejel. Razodeto je tebi in vsim drugim le toli¬
ko, da boš gotovo  umeri. Kedaj, kako in kje boš umeri, vse to ti je Bog
prikril in sicer edino zato, naj bi u svojo srečo vedno sveto živel in na smert
pripravlen bil. Povej mi, ali ni skcrb za dobro smert izmed vsili skerbi naj
imenitniši? Ali bi ne bil ti zares naj veči bedak, ako bi to skerb vedno od¬
lagal od danes na jutro? In ali bi ne bilo zmed vsega, kar si ti kedaj u
živlenju pametniga storil, to naj bolj pametno, ako bi se precej s vsoj močjo
na dobro smert pripravlati začel ? Poprašaj se tedaj še daneš: Ali bi bil pri-

678 7. December alj gruden.

pravlen na odhodnjo, ako bi Gospod že danes nagloma in neprevidoma na
vrata poterkal? Stopi potem pred ogledalo svoje vesti in poglej se: Ali naj¬
deš na sebi svatovsko oblačilo, ako bi te že danes na nebeško ženilnino po¬
klical? Potem poglej tudi u svoje serce: Ali ti gori lampica božje ljubezni
in ali je do verha napolnjena s oljem vsih lepih čednost, da ako bi kje o
polnoči služavniki glas zagnali: ..Zeniti je prišel!« bi mu zamogel urno in
veselo naproti hiteti? Oh ljubi moj! silno nevarno je, še le takrat, ko ženin
že na ženitvanje pride, za luč in olje skerbeti. Utegnilo bi se ti zgoditi, ka¬
kor unirn trapastim devicam, da bi ti vrata zaperli, in ti zvunaj ostal in ver-
žen bil u zvunajno temo, kder bo jok in škripanje s zobmi! K sklepu si še
samo zapomni, kar sv. Bernard pravi: »Gotovo je, da boš umeri; pa
negotovo je, kedaj, kako in kje? Ker tedaj smert povsod na te¬
be čaka, čakaj tudi ti, ako si moder, povsod  na  njo.« Sv.Gregor
piše: »Smertno uro mormo vedno pred očmi imeti in vedno mis-

V

liti na besedeKristuso ve: Cujte, ker ne veste ne dneva ne ure!«

M o 1 i t v a.

O Bog! kteri si svojga služavnika, svetega Nikolauža s neštevilnimi ču¬
deži počastil: vlij tudi u naše serca duha miloserčnosti do vbogih, keršan-
skega zatajevanja in nebeške ljubezni, da bomo po njegovi priprošnji od več¬
nega pogublenja rešeni. Skoz Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen.

Denasni dan leta 151 je u Tersti sv. Apolinar  mučeniški venec za-
dobil. Bil je diakon, in za svete vere del ga je sodnik Lucini ukazal na razbe-
len rož djati. Svetnik je s desnicoj ogenj pokrižal, in ko bi trenili, je ogenj
vgasnil. Nevern oblastnik mu da za to desnico odsekati, in ga po tem ob gla¬
vo djati. Keršanska gospa je njegovo sveto truplo častito pokopala.

VII* D an decembra alj grudna*

Sveti Ambrož, škof in cerkveni učenik.

Sv. Ambrož, eden naj imenilniših cerkvenih učenikov,
neustrašen branitelj pravic sv. cerkve, strahovita šiba kri-
vovercov, izversten zgled vsih cerkvenih predpostavlenih,
čudež keršanske modrosti in zgovornosti je bil sin /lahnega
rimljana, kteri je na cesarjevo povelje kakor njegovi namest¬
nik vso Galio (jsedajno Francozkoj vladal. Ko je še u zi¬
beli ležal in enkrat s odpertimi ustami spal, se mu je cebelni
roj na usta vsedil, brez da bi se mu bila škoda zgodila. Ver¬
jetno je Bog po tem njega prihodnjo mogočno zgovornost
naznaniti hotel, U te spomin ima bučelnjak na svoji podobi.

679

Sv. Ambrož, škof in cerkveni učenik.

Po očetovi smerti je prišel s materjo, bratom in sestro u Rim.
Tukaj je enkrat vidil ljudi nekimu škofu roke kuševati; do¬
mu pridši je kmalo tudi sam, še otrok, drugim otrokamroke
ponudil, rekoč: „Tukaj nate, in mi kušnite roke; za¬
kaj tudi jaz bom enkrat  škof.“ Za zdaj so bile te be¬
sede sicer le otročja šala, pozneje pa so resnica postale. Bog
je dal Ambrožu sosebno dobro in prebrisano glavo za naučenje
vsakoršnili vednost. Zraven tega je bil še tudi neizrečeno
priden in delaven, in je postal že u prav mladik letih tako
sloveč govornik in pravdoznanec, da mu je bila vlada Apul-
ske in Liguriške pokrajne izročena, ko je še le kome j dva
in trideset let star bil. Ko je se u svojo novo službo podal,
mu je Prob, cesarjev viši dvorni služavnik rekel: „Pojdi
in bodi u svoji službi bolj škofu, ko oblastniku
p o do  b e n.“ Hotel je sicer le reči: ne bodi u svoji oblasti
ojster, ampak krotek in usmilen; po božji volji pa so bile te
besede prerokovanje Ambroževiga prihodnjega poklica. Svoj
sedež je imel Ambrož u Milanu in je bil res u vsem svojem
djanju tako ljubeznjiv, pohleven in usmilen, da ga je vse ljud¬
stvo ljubilo in mu s veseljem pokorno bilo-

Komej je bil dva leta u Milanu, je umeri tamošni krivo¬
verni (arjamski) škof Aukseuci, kteriga je krivoverni cesar
Konstanci postavil. Ko je bila volitev novega škofa, je bil u
cerkvi siln hrup, in skorej bi se bili ljudje zbojevali, zakaj
katoličani so hotli imeti katolškega, krivoverci pa krivover¬
nega škofa. Ambrož, kakor mestni oblastnik, gre u cerkvo
in si prizadeva u prijaznem nagovoru ljudstvo potolažiti, ga
posvariti in podučiti. Komej neha govoriti, kar zakriči malo
dete u cerkvi: „Ambrož je škof!“  Vse ljudstvo je oster-
melo in vsi shrani s duhovšino vred so s veselim krikom tri¬
krat otrokove besede ponovili: „Ambrož je naš škof ! 44
Iz tega je razvidno, da je Ambroževa izvolitev očiten ču¬
dež božji. Ta glas zaslišati, se je Ambrož tako prestrašil,
da je hitro iz cerkve pobegnil, naj bi se želji ljudstva od¬
tegnil. Ko to ni zdalo, je začel ljudi prositi in jih s sol¬
zami pregovarjati, da bi od svojega sklepa odstopili. Ko tudi
to ni pomagalo , se je hotel ljudstvu po sili zameriti. Ukazal
je nekaj jetnikov pred se pripeljati in jih zoper svojo navado
hudo terpežiti, ter je menil, da se bo s svojo terdoserčnost-
jo ljudem pristudil. Ljudje pa so dobro vedili, zakaj miloserčni
poglavar tako ravna in so še le bolj vpili: „Ambrož je naš
škof!“  Zdaj si ni vedel drugač pomagati, kakor daje po noči
pobegnil; pa po volji božji so ga še pred dnevom pri posled-
nih mestnih vratah ugledali in spoznali, ter mu vbranili bežati,

680

7. December alj gruden.

in so hitro pisali cesarju, naj to volitvo poterdi. Cesar je bil
vsega tega silno vesel, je hvalil Boga in hitro volitev poterdil.
Tudi škofi dežele in papež so bili pri volji. Toliko bolj se je pa
Ambrož vsega tega prestrašil in vnovič pobegnil; tode sopet
so ga zasačili in s silo nazaj u Milan pripeljali. Po vsem tem
je Ambrož spoznal, da mu Bog sam pastirsko palico u
roke podaja in da bi bil greh, se volji božji še dalej ustavlati,
ter je u željo ljudstva dovoljil. S vso gorečnostjo se je pri¬
pravil po redu svete žegne prijeti, in je bil ravno denašni dan
leta 374 škof posvečen.

Na vse zgodaj je sv. Ambrož kakor škof vstajal, dol¬
go molil in premišieval, ter tudi druge k teinu opominval re¬
koč: „Ali ne veš, o človek! da g rejo per venci tvoj-
ga serca in tvojih ust Gospod Bogu? Temu imaš
vsak dan darovati/  Silno velika je bila tudi njegova oj-
strost u postu. Ko so ga hotli s tem pregovoriti, da ga bo
prevelika ojstrost prekmalo pod zemljo spravila, je odgovo¬
ril: „Zavolj preobilne jedi jih je že mnogo p orne r-
lo, pa še nobeden ne zavolj posta/  Kavno tako je bil
do vbogih silno dobrotliv in je veči del svojih dohodkov med
nje razdelil. Tri reci je precej od začetka terdno sklenil, na-
tenko dopolnovati, namreč: vsak dan sveto mašo Bogu darovati,
vsako nedelo in praznik predigovati in ničesar opustiti, kar bi
zamoglo pomagati, krivovere zatreti, pravo vero razširati, za-
deržanje kristianov pa poboljšati. Posebno rad in nebeškega og¬
nja vnet je predigoval pogosto od neprecenlive lepote in vredno¬
sti deviške čistosti in njej pripravlene nebeške krone. Njegove
predige so celo onkraj morja do Afrike slovele, in ne da se pre¬
šteti, koliko devic je bilo po njih tako vnetih, da so se svetu po¬
polnoma odpovedale in iz njegovih rok nunsko ogrinjalo prejele.
Ravno tako čudovito moč so imele njegove predige nad krivover¬
ce, razvujzdane in postarane grešnike. Brez številakrivovercov
je sopet na pot resnice nazaj pripeljal in koliko grešnikov daje
spreobernil, kdo bi zamogel prešteti? Opomuimo le Augušti-
na, kterega so zlasti Ambrožove predige iz grešniga spanja
predramile, od krivoverstva ozdravile in k spreobernenju in
pokori pripeljale. Čudovita modrost in učenost u božjih skriv¬
nostih, ktero u svojih predigih in drugih piših razodeva, mu
je bila od zgorej podelena. Neki arianski krivovere je pričal,
da je vidil enkrat angela na leči poleg njega stati, kteri mu
je u uho govoril, kar ga je resnice prepričalo, da je k pravi
veri prestopil.

Tudi moč in serčnost, ktero je sv. Ambrož u vojskova¬
nju zoper krivoverce in tiste mogočne poglavarje, kteri so

681

Sv. Ambrož, škof in cerkveni učenik.

se prederznili, cerkvi svobodo in pravice kratiti, na znanje
dajal, priča glasno, da je bil Bog s njim u vsih njegovih de¬
lih. Ker je silno učeno in serčno zoper arianske krivoverce
predigoval, kteri so učili, da Kristus ni Bog, so ga strašno
čerteli in mu naganjali. Neka krivovernica ga je enkrat očit¬
no u cerkvi zaničevala; pa roka božja je bila kmalo nadnjo,
zdruznila se je in pri tej priči nagle smerti umerla. Sosebno
hudo pa so mu Arianci po smerti pobožnega cesarja Graciana
naganjali, ko je hudobna cesarica Justina, žena Valentiniana
mlajšega, vladala, ktera je bila sama arianka; toda mož božji
se je sercno vsim njenim naklepom vstavil in se ni bal ne ter-
plenja, ne ječe, ne smerti. Po nasvetu hudobne Justine je
poslal enkrat cesar Valentinian povelje do njega, u mestu Mi¬
lanu Ariaucom eno katolških cerkuv u last dati; ako tega ne
stori, mu je bila smert zažugana- Svet škofje na to žuganje
malo porajtal, ni krivovercem celo nič dovoljil, in je cesarju
djal: „Ne domišluj si, da imaš cesarsko pravico
nad to, kar je božjega. Cesarju slišijo imenitni
dvori, mašniku pa cerkve. Ti imaš oblast nad ogra¬
je in ozidje mesta, ne pa nad svetiša.“  Cesarica Ju¬
stina je škripala od jeze in je nekiga hudobneža naprosila,
da naj bi Ambroža skrivaje iz mesta odpeljal; kotla ga je
pregnati , da bi zamogla potem katoličane po svoji volji
stiskati. Hudobnež je sicer prišel s vozam, in je hotel škofa,
ko bo iz cerkve šel, s silo odpeljati ; toda škofa je tolika mno¬
žica mestjanov spremljala, da si ni upal svojga namena izpe¬
ljati. Kdor drugemu jamo kople, sam vanjo pade, uči prigovor;
in tako se je tudi tukaj zgodilo. Komej je leto obteklo, je bil
ta hudobnež zavolj mnogih doprinešenih hudobij u ravno tistem
vozu iz mesta u pregnanstvo poslan.

Svet škof to zvediti, se je še poprej k njemu podal, ga je
lepo potolažil in mu še potrebniga denarja za popotnico dal.
Drugo pot so poslali Arianci skrivnega morivea, škofa u nje¬
govi lastni hiši umorit. Pa ko ga je ravno hotel prebosti, se mu
je’roka posušila, da nje več zmeziti ni mogel. Prestrašen je
padel pred njega na kolena, in prosil odpušanja. Sv. Ambrož
mu ni le odpustil, ampak mu je poprejšno zdravje roke od Bo¬
ga izprosil, in ga s mnogimi lepimi opomini spustil. Tako po¬
vračil j e pravi učene Kristusov hudo s dobrim po izgledu svoj¬
ga božjega mojstra. Tode zakleti Arianci se niso dali s niče-
murjem potolažiti. Naprosili so nekiga copernika, naj ga s po¬
močjo hudičev u njegovi hiši zadavi. Ta je sicer res s svojimi
vražami hudiče na pomoč klical, pa obstali so , da zoper Am¬
broža nič ne zamorejo, da se še celo njegovi slanici približati

682

7. December alj gruden.

ne morejo, ktero angeli kakor čuvaji obdajejo. Tako so ško¬
fa, po besedah Davidovih, angeli božji na rokah nosili, in ga
varovali vse nesreče; pa tudi verniki, kteri so ga silno lju¬
bili, so bili vedno okolj njega, da bi ga vbranili sovražnikom.
Ker ga pa hudobna Justina le ni nehala nadlegovati, se je
ljudstvo tako raztugotilo, da se je hotlo zoper krivičnega ce¬
sarja spuntati. Sv. škof ga je učil, da je po izgledu Kristu¬
sovem dolžnost kristiana, ne le kar dobri, ampak tudi hudobni
in krivični gosposki pokornim biti in rajši vso silo, tudi mar-
tre in smert terpeti, kakor puntati se. Pa ne le doma, celo
na Francozko se je dvakrat podal, da bi spuntano ljudstvo
pomiril. Tako je sv. škof sam dopolnoval in tudi druge učil
dopolnovati nauk apostola: ,.Boditc podložni vsaki ob¬
lasti, zakaj ni je oblasti, kakor od Boga in ktera
je, je od Boga postavlena. Tedaj kdor se oblasti
zoperstavi, se Bogu samemu zoperstavi in sam
sebi p o gub le nje nakopav  a,“

Pri vsem tem pa je svobodo in pravice cerkve , kakor
smo slišali krepko zagovarjal in branil, in ako je učil ce¬
sarju dati, kar je cesar jeviga, je pa tudi terjal, da se je dalo
Bogu, kar je božjega. IJ mestu Tesaloniki seje nekoliko ljudi
zoper cesarja spuntalo in eniga njegovih vojaških poveljni¬
kov umorilo. Serdit cesar prihruje s vojsko nad mesto, ga
hudo razdene in pomori na taužente dolžnih in nedolžnih, s
čemur seje  pred Bogam hudo zadolžil. Kmalo potem pride
u Milan in se ravno u naj veci slovesnosti od vsili dvoru i-
kov obdan u cerkvo poda, kar mu pri vratali sv, Ambrož u
škofovem cerkvenim oblačilu naproti pride, in ga slovesno na¬
govori: „Cesar! tvoja velika oblast ti brani svoj
greh spoznati: pa ti si Bogu podveržen ko vsi
drugi. Spokori se in s pokoro ozdravi svojo dušo/'
To in še več drugih resnic mu je govoril in ga ni pustil u
cerkvo. Ves osupnjen mu cesar odgovori: „Tudi kralj  Da¬
vid  je  grešil.*' Na to mu je sv. Ambrož odgovoril: „Ako
si kralja Davida nasledoval u grehu, ga tudi  na¬
ši  e du  j u pokori.** Cesar je spoznal svoj velik greh in se
je pred namestnikom Jezusovim ponižal, je pokleknil, jokaje
svoj greh spoznal in se domu vernik Osem mescov je moral
očitno pokoro delati in ni smel u cerkvo. Zato je večkrat
doma jokal: „Beračem in sužniin je cerkev odper-
ta, meni pa je zaperta.*'  Ko je osem mescov u solzah
in veliki ponižnosti pokoro delal, ga ie sv. Ambrož odvezal
in mu sopet dovoljil u cerkev hoditi. Ponižen cesar je še en¬
krat u cerkvi kleče očitno svoj greh spoznal in Boga hvalil

683

Sv. Ambrož, škof in cerkveni učenik.

za prejeto milost. Svet škof Ambrož da cesarju, kar je ce-
sarjeviga in ponižen cesar Teodozi da Bogu, kar je božje¬
ga. In tako je prav in po volji božji.

U časih, kteri so za sveto katolško cerkev tako ža¬
lostni in nevarni, kakor so bili časi sv. škofa Ambroža, je
pač vernikam treba, veliko moliti in k Bogu zdihovati, naj
bi jim luč prave vere ne vgasnila. Zato je tudi dober pastir
sv. Ambrož svoje ovčice pridno skupej klical, in po dnevi
in gostokrat tudi po noči u cerkvi pred božjim altarjem kleče
s njimi molil in Boga na pomoč klical. Ob tem času je pre¬
lepo šego veseliga svetiga cerkveniga petja vpeljal.
Veliko svetih pesem je sam složil, ktere so še dan dena-
šen u cerkvi u navadi; tudi znana prelepa pesem: „Tebe, o
Bog, hvalimo!^ (Te Deuin laudamus) se njemu pripisuje.
Zlasti pa so verniki tisti čas Davidove psalme u cerkvi naj
rajši prepevali, kteri so tudi res nad vse človeške pesmi le¬
pi, polni molitve, hvale in zahvale, žalosti in veselja, griven-
ge in ljubezni.

Po tolikih delih in trudili, po tolikem terplenju, po tako
ojstrem postu in drugem pokorjenju je njegovo truplo dalej
bolj slabelo, in njegova duša je že kopernela gledati obličje
božje u svetem raju. Bog mu je razodel bližno smert, in mu
poslal bolezen. Vsi objokani so ga verniki prosili, da naj bi
saj iz ljubezni do njih Boga prosil, da bi mu še živlenje po¬
daljšal. Pa svet škof jih je podučil, da se volji božji vstav¬
ljati ne smemo, in jih je tolažil rekoč: „Zivel sim med va¬
mi tako, da me ni treba svojega živlenja sram biti;
ne bojim se tudi umreti, zato ker dobrega Gospo¬
da  imamo. 11  Verčelski škof sv. Honorat, je prišel ravno
svojga bolnega prijatla obiskat. U spanju zasliši trikrat ta le
glas: „IIitro vstani; Ambrož je blizo smer(i.“ Urno je vstal,
je sv. Ambroža s svetmi zakramenti pobožno previdil, kteri
je potem svoje roke na persih sklenul in mirno u Gospoda
zaspal ravno na velikonoč leta 397 u jutro, še preden se
daniti začelo.

Nauk in posnema .

1. Pomenljive besede sv. Ambroža si bral: „U preobilni jedi in
pijači je že veliko jih smert najšlo, u postu pa še no beden “Po¬
vej mi pa tudi zdaj: ali so ti te besede dopadle? ali si tudi takih misel? —
Morebiti si pa ti eden tistih zmotenih kristianov, kteri terdijo, da postno oži-

684

7. December alj gruden.

vati in pritergati si, Človeku želodec oslabi in mu na zdravju škodje? Kako
nespametne so tvoje misli. Poprašaj zdravnika, kterigakolj hočeš, vsak ti po¬
reče, da mesene jedi včasi s postnimi zamenjati, je zdravo, in da ravno tako
zdravo, včasi želodec nekoljko izstradati; in skušnja uči, da se mnogo bolc-
zin s stradanjem naj hitreje ozdravi. Tedaj že naša telesna natura nas sama
uči, da post zdravju ni škodliv, ampak le koristen. Tudi to ti je znano, da
jih je zavolj nezmernosti u jedi in pijači že veliko pomerlo; ali ti je pa tudi
le eden sam znan, kteri bi bil zavolj posta umeri? Enako uči tudi sv. pis¬
mo. Komu boš zdaj več verjel , ali svetima pismu in lastni skušnji, alj pa
tistim svobodomiselnim modrijanom, krivovereorn in drugim razujzdancom,
k (eri post dolžijo, da je zdravju škodliv, da razne bolezni uzroči in živlenj.e
pokrajša? Tim zaničevavcom posta nasproti moli sv. cerkev: „0 Bog! kteri
s blaživnim poštam duše in telesa ozdravlaš." Kar mene zadeva, so deržim
svete cerkve, ktero Duh božji vodi; in ako si ti moder, ravno tako stori,

2. Sv, Ambrož si je veliko prizadeval, očitno službo božjo še bolj
slovesno in za vernike mično in spodbudlivo storiti, ter je u ta namen pre¬
lepo cerkveno petje  vpeljal. Zares kaj bi zamoglo božjo službo bolj ve¬
selo in spodbudivno storiti, kakor lepo petje sbranega ljudstva ? Kdo je že bil
kedaj u cerkvi in je slišal vse verne s ednini glasom prepevati, in se mu oči
niso solzile, in se mu ni zdelo, kakor da bi bil nad zemljo povzdignjen in
bi se že znajšel u preddvorih nebeškega Jeruzalema? Z e sv. Auguštin s ve¬
seljem pripoveduje, kolikokrat so se mu oči posolzile, ko je vernih lepo
petje u Milanski cerkvi poslušal. In takih spri če vanj nam podajo cerkvene
zgodbe veliko skoz vse veke noter do denašnih dni, u kterih je žalibog, cerk¬
veno petje silno oslabelo! Prigovor pravi: kedar je človek vesel, rad poje.
Kje pa bi imeli bolj veseli biti  in tedaj rajši zapeti, kakor kedar se u hiši
božji okolj altarja Gospodovega sberemo, kteregaje sv. Ambrož še na smertni
posteli ^dobrega Gospoda" imenoval? Zares dober je Gospod; nad vso člo¬
veško misel gre njegova dobrota in njegovo usmilenje! In mi njegovi otroci
in Jjublenci bi se radosti ne radovali in veselja vneti veselo no peli, kedar
slaipej pridemo pred njegovo obličje? Ze sveti Duh u stari zavezi nas svari,
naj bi nikar mutasti pred Gospodovo obličje ne prišli, ampak seboj prinesli
veselih pesem, in radovaje hvalnice peli: „Kralji žemlje in vse ljud¬
stva, knezi in vsi sodniki zemlje; mladenei in device, starejši
s mlajšimi hvalite ime Gospodovo. — Pridite in radujmo se
pred Gospodam, in prepevaj mo Bogu, svojmuZveličarju. Zgo-
dej pridimo pred njegovo obličje, in ga povišujmo u psalmih."
.— Sv. Hieronim od svojga časa pripoveduje, da so kmetji u vinogradih in
na polju za oralom svete psalme prepevali. Pojmo tedaj mi radi pobožne pe-
sme povsod doma in na polju, zlasti pa pri službi božji. Nikar se ne sra¬
mujmo u cerkvi svoj glas k petju povzdigniti, ampak za čast si štejmo, tla
se smemo tudi mi s svojim grešnim glasom pridružiti izvoljenim božjim, kteri
za naše telesne oči nevidno altar Gospodov obdajajo in Sinu božjemu u pre-

Spočele Marie device. 685

svetem zakramentu ,,sveto, sveto“ prepevajo. Bomo spet po stari šegi u cerkvi
radostno prepevali, bodo naše cerkve spet veselši, in lehko s Davidom pore¬
čemo: „Kako prijetne so tvoje prebivališa, Bog vojskinih trum!
Moja duša poželji in koperni u svetišeGospodovo. Srečni, kte-
ri u tvoji hiši prebivajo, o Gospod! Boljši je eden dan u tvojih
svetiših, kakor taužent u posvetnem raztresenju!“

I o 1 i t v a,

O Bog! kleri si u svojem služavniku svetem Ambrožu s novo lučjo
svojo cerkvo razsvetliti blagovolil; dodeli nam,  da po njegovem izgledu tebi
hvalo prepevaje na zemlji, vredni postanemo, angelskim korani pridruženi biti
u nebesih. Skoz Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen,

VIII. Dan decembra alj grudna.
Spočetje Marie device.

Že samo ime denašnega visoko svetega in skrivnosti pol-
nega praznika b r e z madeža spočete preb laž en e de¬
vice Marie  je zadosti, u sercu njenih služavnikov nebeško
sladkost in svete misli iu obcutleje zbuditi. Sv. Joakitn iu
sv. Aua, presrečna stariša device Marie, sta okolj dvajset

686

8. December alj gruden.

let brez otroka u zakonu živela. Ta nerodo vitnost je njune¬
mu sercu veliko britkost delala; vender sta se brez goder-
njanja podvergla božji nezapopadlivi previdnosti in voljno pre¬
našala očitno zasramovanje, ktero ju je zadelo. Bog pa, kteri
je sklenul jima naj svetejšiga otroka dati, ki je bilo kedaj
na zemlji rojeno, jima je poslal, ko je bila njuna vdanost in
poterpežlivost dovolj skušena, čez dvajset let svojga ange¬
la, jima napovedat, da bota hčer dobila, ktera bo mati po¬
stala tako dolgo zaželeniga Odrešenika sveta. Kakor sta Jo-
akim in Ana do zdaj stanovitna bila u zauplivi molitvi in
prošnji za zakonski žegen, tako tudi zdaj nista jenjala mo¬
liti in Boga hvaliti za obljubleno gnado. Kar je angel govo¬
ril, se je dopolnilo. Dana jima je bila hčer, namenje¬
na mati Sinu božjega, nad vse stvari češena in
povzdignjena, nebes in zemlje kraljica, sv.Duha
ueomadežvaua nevesta, prečiš ta devica Maria!

Spomin spočetja Marie s posebnim Svetkom obhajati, so
še le u dvanajstem stoletju u mestu Liouu na Francozkem
zaceli. Papež Sikst IV. je hotel ob strašni kugi zaupanje
vernih na pomoč device Marie oživiti, zato je u letu 1476
poterdil hvalni spomin spočetja Marie, kteriga so u nekterih
mestih obhajali, in je namenil odpustik vsim tistim, kteri bodo
te dan pri sveti maši in očitnih molitvah. Da se pa te pra¬
znik po vsi katolški cerkvi slovesno obhaja in skoz celo
osmino nja spomin ponavlja, je še le papež Klemen XI. leta
1708 dovoljii in zapovedal.

Ko se je začel spomin spočetja Mariinega slovesno ob¬
hajati, se je pa tudi kmalo važuo vprašanje med verniki vnelo:
Ali je Maria devica že brez madeža izvirnega (poerbanega)
greha spočeta, ali pa še le po spočetju tega greha ocišeua;
zakaj u tem so bili vsi ene misli, da je bila Maria že brez
madeža rojena, ker je bila enaka gnada tudi preroku Jere-
miu in sv. Joauezu kerstniku podelena, ktera oba sta bila že
pred rojstvam poerbanega greha ocišena, akoravno se njuna
visokost Mariini visokosti nikakor primeriti ne da? K misli,
da je bila devica Maria že brez vsega madeža spočeta, da
je bila njena duša že u posvečujoči guadi božji stvarjena,
tako da ni nikdar tudi ne en sam trenutek madež poerbanega
greha njene presvete duše omadežval, k tej misli so se kmalo
nagnili naj bolj učeni cerkveni učeniki. Sploh je sv. katolška
cerkev k tej pobožni misli nagnjena. Zakaj ko so sbrani škofje
vse cerkve s papežoin vred u vesoljnem Tridentinskem cer¬
kvenem sboru od poerbanega greha razsodili, da so vsi ljudje
brez razločka u njem spočeti, so tele besede zastran device

Spočetje Marie device. 687

Marie pristavili: „Te sveti sbor oznani, da ni njego¬
va misel, u te sklep, u kterein je od poerbanega
greha govorjenj e, tudi blaženo in neomadežvano
devico Mario zapopasti 44  Slavno vladajoč sedajni pa¬
pež Piji IX. pa so se u letu 1849 u posebnem pismu na vse
škofe katolške cerkve obernili, jih opominovaje, da naj bi s
svojimi vernimi molili in jim potlej na znanje dali, kaj oni in
njih verni od spočetja device Marie verjejo? Ker verni po
vsem katolškem svetu enoserčno verjejo in enoglasno pri¬
čujejo, da je bila devica Maria brez vsega madeža že spo¬
četa, smemo zaupati, da bo te nauk kmalo kakor posebni člen
katolške vere določen, s čemur se bo slava Matere božje
na zemlji še povikšala, ktera je u nebesih kraljica vsili svet¬
nikov postavlena.

Ne tedaj, kakor da bi nad to resnico dvomili, ampak da
bi se u veri še bolj vterdili in visokost Mariino še bolj spo¬
znali, hočemo zdaj še uzroke nekoliko premisliti, zavolj kte-
rih cerkva veruje, de je bila Maria že brez vsega madeža
spočeta.

Maria je bila namenjena mati Sina božjega biti. Ta po¬
klic je tako visok, da se zares spodobi, da je Maria že u
spočetju poerbanega greha prosta ostala. „Spodobilo  se
je, 44  pravi sv. Anselm, .,da je blaženo Devico tolika
svetost obdajala, da se zamore ža svetostjo bož¬
jo za naj večo spoznati in častiti. 44  Ako bi bila Ma¬
ria s poerbanim grehom spočeta in še le potlej od njega oči-
šena, koliko veča bi bila potem njena svetost meino svetosti
preroka Jeremia in Joaneza Kerstnika, ktera sta bila tudi
že pred rojstvam očišena? Gotovo bi takrat njena svetost
za Bogam ne bila naj veča. Duša Adamova in Evina bi bila
u svojem stvarjenju svetejši, kakor duša Marie, matere bož¬
je, kar ne gre misliti. Dalej piše sv. Bonaventura: „Sp o do¬
bilo seje, da blaženaDevica nobeniga greha nad
seboj ni imela, in da je satana na to vižo zmagala,
da ni tudi en kratek čas u njegovi sužno sti bila. 44
Ako bi bil pa poerbau greh le en kratek čas njeno dušo oma-
dežval, bi bila ravno zavolj tega saj en kratek čas satanu
podveržena, in njegovo prebivališe, in otrok jeze božje. Ne
spodobi se pa misliti, da bi bil edinorojeni Sin božji devet
mescov pod tistim sercom počival, u kterem je že poprej sa¬
tan, akoravno le kratek čas prebival. Kaj takega misliti, ko¬
ga bi ne zgrozilo ? Po tem takem bi se bil gotovo satan hva¬
liti zamogel, da je on poprej kakor Kristus u tisti škrinji mi¬
ru in sprave počival, ktera je bila odločena, samega božjega

688

8. December alj gruden.

Sina skoz devet mescov ohraniti. Ali je pa kaj takega mi¬
sliti, božji svetosti primerno? Kje bi bil človek, kteri bi se
derznil, to terditi? Čast tistega tedaj, kterega je Maria na
te svet rodila, terja, da verjemo, kajti je bila že brez poer-
bauega greha spočeta, in iz visokega in čudnega poklica Ma¬
riinega po pravici sklenemo, da ni njene duše iu njenega ser¬
ca nikdar tudi eno samo minuto ne madež poerbanega greha
omadežval.

Ko sv. Auguštin u enih svojih bukev zoper krivoverce
dokaže, da ni nikdar nobeden človek na svetu popolnoma
brez vsega greha živel, te besede pristavi: „Izvzamem
preblaženo Devico, ktero tamkej iz misli spusti¬
ti čast Gospodova terja, kder bo od greha govor¬
jen  j e.“ Svet učenik tukaj terdi, da je Maria brez vsega greha
bila. On sicer na tem mestu le od djavnega alj lastno doper-
nešeniga greha govori, vendar le ravno tisti uzroki, zavolj
kterih on Mario vsega djavnega v greha prosto imenuje, ve¬
ljajo tudi od poerbanega greha. Čast Kristusova terja, daje
bila njegova mati vsikdar brez vsega greha; in nasprotno ter¬
diti, da je bila njegova mati saj en čas s grehom omadež-
vana in tedaj u sužnosti hudiča, bi gotovo ne bilo Njemu u
čast, ampak le u veliko necast. — Gotovo je dalej, da je
Bog Mario bolj ljubil, kakor vse druge stvari, zato ker jo
je nad vse stvari povzdignil in mater svojga edinorojenega
Sinu izvoljil. Jz tega je tudi očitno, da je u podelenju svo¬
jih gnad do nje radodarniši bil, kakor do vsih drugih stvari.
Ker je pa angele in perva človeka u posvečujoči gnadi vstva-
ril, ali bi zamogli misliti, da je to guado materi svojga Sina
odtegnil? Ali bi zamogli misliti, daje  bila Evina duša ustvar¬
jenju Bogu bolj dopadla, kakor duša Mariina? In da ji je
Bog to gnado tudi podeliti zamogel, kdo bi nad tem dvomil?
Zamogel jo je brez poerbanega greha stvariti, zato ker je
vsegamogočen; in stvaril jo je u resnici brez poerbanega
greha, zato ker je neskončno svet On in njegovi Sin, kteri—
ga mati je postala. Podelil ji je to gnado, da bi ne bila ne
pod perva človeka, ne pod angele ponižana, ampak kakor
kraljica nebes in zemlje nad vse povzdignjena. In ker je Go¬
spoda vse gnade rodila, je bilo primerno, da je bila tudi sa¬
ma s obilnostjo vse gnade napolnjena, kakor jo je že angel
Gabriel pozdravil rekoč: „Cešena Maria, gnade pol-
na!“ Sv. TomažAkvinski piše: „Po pameti gre misliti,
daje  tista, ktera je edinorej enegaSinu nebeške¬
ga Očeta rodila, tudi predvsimi drugimi obilni š e
darove gnade  prijela.* 4  Pamet nam tedaj veljeva misliti,

m

Spočetje Mane device.

da je bila Marii s obilnostjo vsih drugih gnad tudi gnada
podelena, da je bila ona edina od poerbanega greha izuzeta.
Sveti učeniki tedaj terdijo, da je bila Maria vsikdar cista od
vsega greha, popolnoma ueoinadežvana in svetejši nad vse
angele. Tako vpraša sv. JoanezKrizostom: »Kdo je sve¬
tejši, kakor ona? Ne preroki, ne apostoli, ne mu¬
čeniki, ne patriarhi, ne angeli, ne Kerubimi ne
Serafi  m i.“ Sv. Jefrem pa piše: ,,M a r i a devica, naša
G o sp a j e n e o m a d e ž v au a i n p o p o 1 n o m a p r o s t a v s e-
ga madeža greha/  In sv. Epi lani jo počasti rekoč: »Ra¬
zu n 13 o g a j e v i s o k ej š i, k o v s e d r u g o. Od n a t u r e j e
lepši, kakor Kerubimi inSerafimi in vsa nebeška
vojska/  Se bolj razločno govorijo od tega drugi cerkveni
očetje in sloveči učeniki. Sv. Peter Damian pravi: »Meso
Marie, k t e r e g a j e o d A d a m a p r e j e 1 a, m a d e ž a A d a-
movega ni dopustilo/  Sv. Anzelm piše: „Ako je bil
prerok Jeremia že u maternem telesu posvečen,
in Joanez predhodnik Kristusov s svetim Duhom
napolnjen: kdo bi se prederznil terditi, da bi bila
Maria u svojem spočetju brez gnade sv. Duha
ostala? 44  In  na drugem kraju: »A k o je Ilog dobre an¬
gele pred grehom ovaroval, takrat ko so drugi
grešili; ali svoje prihodnje matere pred grehom
»varovati ni zamogel? Od večnosti je sklenil, da
bo ona kraljica angelov postala; kako bi tedaj
zamogli misliti, daje  bila pod angele ponižana? 44
In sopet pravi:  »Moj jezik se ne upa govoriti in mo¬
ja duša se ne p r e d e r z n e misliti, da bi bila naša
Gospa, ktero je vsegamogoenost božja tako vi¬
soko povzdignila, modrost božja s tolikimi daro¬
vi o k ih čil a, milost b ožj a u mater izvol j ila,u svo¬
jem spočetju obtežena s smertjo greha, kteri je
po nevošljivosti u ta svet pri šel T‘  Sv. Udefons pa
pravi:  »Znano je, da je tista prosta od poerbanega
greha ostala, skoz ktero ni bilo kar prekletstvo
Evino odpravleno, ampak tudi blagoslov vsem
podelen/ Pobožni Tomaž Kempčan Devico tako nagovo¬
ri:  „Ti  si vsa lepa u svojem spočetju, liter a si bi¬
la zato stvarjena, da bi temp e 1 Naj vikš ega posta¬
la! Ti si vsa lepa, o naj častitljivša Devica; ne
kar nekoliko, ampak vsa si lepa! U tebi ni nobe-
niga madeža greha, ne smertnega, ne odpustlive-
ga, ne poerbanega. Nikdar ni bil tak madež u tebi
in nikdar ne bo/

II. Del.

U

690

8. December alj gruden.

Sicer je res, da bodo po splošni postavi vsi ljudje zato,
ker od Adama izhajajo, u poerbanem grehu spočeti in roje¬
ni. Ali pa tisti, kteri je to postavo dal, ni imel tudi moči,
Mario od nje izuzeti, kakor jo je tudi u mnogih drugih rečeh
od splošnih človeških postav izuzel. Tako postavim, je bila
Evi za vse matere od Boga tale postava naznanjena: ,,Ti
boš svoje otroke u bolečinah rodilain  vender je bila Ma¬
ria od te postave izuzeta, zakaj ona ni le brez bolečin am¬
pak še celo s nepopislivim veseljem nebeško Dete rodila.
Mi verjetno, de so vsi ljudje pod postavo poerbanega greha
spočeti, le Maria edina je izuzeta, skoz zasluženje svojga
Sina in Odrešenika Jezusa Kristusa. Sv. Bonaventura uči:
„Drugi ljudje so bili po padcu spet vzdignjeni;
Maria p a je bilaodKristusaobderžana, da ni pa¬
dla. On jo je odrešil od poerbanega greha, pa ne
kakor da bi bila s njim omadežvana, ampak skoz
posebno gnado jo je o v ar o val, da ni bila n j emu
podveržena. 44

Iz vsega tega se tedaj jasno vidi, da sveta katolška
cerkva dovolj uzrokov ima verovati in terditi, daje  bila Ma¬
ria brez madeža poerbanega greha spočeta, ona, ki je svit-
lejši ko sonce in lepši ko luna in zvezde, ona,  vse gnade
polna mati Siua božjega. Vsi pravi otroci in častivci prelju¬
be matere Marie se veselijo in radujejo, da ji je bila (a po¬
sebna gnada od Boga dodelena. S njimi se jeselimo tudi mi,
in zlasti denašni visokosveti praznik njenega čistega spočet¬
ja preblaženo mater in devico s ljubezni vnetim sercom po¬
častimo. Radujmo se okoli njenih svetih altarjev in jo s sveto
katolško cerkvo pozdravimo rekoč: „0 Maria, brez ma¬
deža spočeta, prosi za nas, kteri tebe na pomoč
kli čemo !' 4

Nauk in posnema.

1. Preblažcna devica Maria je bila skoz posebno gnado poerbanega gre-
ka ovarvana, ona je bila že u posvečujoči gnadi božji stvarjena in ni te gnade
nikdar zgubila. Ti sicer te visoke gnade nisi prejel, vendar ti je pa Bog pred
toliko drugimi posebno usmilcnje skazal, da te je k gnadi sv. kersta pokli¬
cal, in te u kerstni vodi in u svetem Dubu poerbanega greha očistil. Glej! med
tem ko jih je brez števila veliko u poerbanem grehu že pomerlo in jih vsak
dan še umerje, si bil ti, komej rojen, že tega greha oeišen in si prejel belo
oblačilo posvečujoče gnade božje. S čem si ti toliko gnado zaslužil 'i  Niče-

691

Spočetje Marie device.

sar druzega ne moreš odgovoriti, kakor a prerokam Jeremiom globoko iz-
dehniti: „Usmilenje božje je, da nismo bili pogubleni!** Zahvali se
tedaj tako dobrotlivemu Očetu, da te je brez vsega tvojga zasluženja u edino
zveličavno katolško cerkvo poklical in ti precej po rojstvu izbrisal madež
greha Adamovega: ponovi danes kcrstno obljubo, da hočeš rajši umreti, ka¬
kor kedaj več žaliti Boga, in zgubiti kerstno oblačilo posvečujoče gnade božje
in se poverniti u sužnost hudičevo. Zakaj vsak, kteri greh stori, postane su-
žen hudičev in vedeti moreš, da ti kerst nič ne pomaga, ako kerstne obljube
prelomiš. Poslušaj besede sv. Auguština: ,,S svetim kerstom more tudi
keršansko živlenje sdruženo  biti. Zakaj tisti, kteri je rekel:
Kdor ne bo prerojen iz vode in sv. Duha, ne pojde u nebeško
kraljestvo; ravno tisti je tudi učil: Ako vaša pravičnost ne bo
veča, kakor pismoučenih in farizejev, ne pojdete u nebeško kra¬
ljestvo/*

2. Preblažena devica Maria je bila prosta poerbanega greha, pa je bila
tudi prosta vsega lastnega greha.  Nikdar ni, tudi s nar manjšim grehom
Boga žalila; in posvečujoče gnade božje ni nikdar zgubila. Sicer vemo tudi
od več drugih svetnikov, da s božjo pomočjo nikdar nobenega smertnega gre¬
ha storili niso; bilo jih je celo veliko, kteri so sc skerbno tudi naj manjših
grehov varovali; vendar nam ni od nobenega znano, da bi ne bil nikdar no¬
benega, saj odpustlivega greha storil alj nepremišleno alj prenaglen. Le od
Marie device gotovo vemo, da s pomočjo posebne gnade božje ni nikdar tudi
naj manjšega greha storila, in da na njeni presveti duši od perve noter do
zadnje ure njeniga živienja uobeniga tudi nar manjšega grešniga madeža ni
bilo. Povej mi, kako pa je s tebo? Kako dolgo si ti kerstno oblačilo posve¬
čujoče gnade božje ohranil? Oh morebit si ga zgodej, in že takrat zgubil,
ko si dobro od hudega ločiti začel, in svojo dušo s stnertnim grehom oma-
dežval ? Oh, strah me je, še dalej te vprašati: morebit še danes madeži smert-
nih grehov tvojo dušo gnjusijo, in si še danes otrok jeze božje in sužen pe¬
kla? Bodi si, kakor rado, grešnik si gotovo, kakor jaz. Skerbi tedaj, da se
spraviš s Bogarn in še danes očistiš svojo vest, ter jo čisto do smerti ohra¬
niš; zakaj kakor poerban greh, tako tudi vsak drug smertn greh nebeške
vrata na večno zaklene. „Nič nečistega nepojde u nebeško kraljest¬
vo.^  Prosi tedaj danes vselej neomadežano Devico, da ti od Boga gnado iz¬
prosi, očistiti svojo smt  in jo čisto do smerti ohraniti. Sv. Bernard pravi, d a
ni Maria še noben iga zapustila, k ter i je pod njeno brani bo pri¬
bežal, njo na pomoč klical, se njeni priprošnji prav priporo¬
čal,  — ne bo zapustila tudi tebe. Ničesar ne zamoreš storiti, kar bi Marii¬
nemu presvetimu sercu bolj dopadlo, kakor da se po njenem izgledu greha
na vso moč varuješ, kakor sv. Joanez Damaški piše: „Nad grehom ima
naj veči gnjus in naj veči veselje nad čednostjo/*

692 9* December alj gruden.

Holitva.

O Jezus, kteri si svojo Mater poerbanega greha čudovito ovaroval; do¬
deli nam skoz njeno priprošnjo, da poerbanega greha očišeni kerstno oblačilo
ncomadežano pred tvoj sodni stol prinesemo alj saj skoz pravo pokoro oči¬
stimo; kteri s Bogam Očetam in svetim Duham živiš in kraljuješ Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

IX. Dan decembra alj grudna.

Sveti Peter Sicilski., glavni kar.

Dobro delo prinese dober sad,  govori sv. Duh u
bukvah modrosti. To se vidi u živlenju služavnikov in slu-
žavnic božjih, ki nam jih sv. mati katolška cerkva u izgled
nastavlja; prav lepo tudi u živlenju svetega Petra Sienske-
ga. Bil je rojen ti prijatel božji u mesti Sieni, od tod nje¬
gov priimek, Sienski. Otrok pobožnih starišev je bil, ki so
ga s besedami in še več s lastnim izgledom u strahu bož¬
jem izredili. Izučil se je u domačem mesti glavničarstva, da
je glavnike, rožene žlice, in take reci delal; in ko je bil
sčasoma za mojstra u tem rokodelstvi poterjen, seje po bo¬
gaboječo devico oženil. Tih dvoje zakonskih je u taki lepi
slogi in sveti ljubezni živelo, da sta bila u izgled vsim za¬
konskim. Peter je sicer svojo robo prav dober kup proda¬
jal, alj njegova velika pridnost mu je premoženja pripravila,
da je do svoje starosti, s vsim potrebnim dobro preskerblen,
mirno živeti zamogel.

Peter si je pridobil zaupanje daleč okolj; in ker so nje¬
gove glavnike nar raji kupovali, je imel vedno dela dovolj.
Sam za se je malo potreboval, zato je bil pa do vbogib, so-
sebno do vdov in zapušeuih otrok silno dobrotliv in usmjlen;
ravno tih misli je bila tudi uja žena; in ker sta brez otrok
ostala, sta menila, da ne moreta svojega premoženja nikjer
bolje hraniti, kakor da ga Kristusu u vbogih posodita.

Kakor marljiv u svojem rokodelstvi, tako skerben in
goreč je bil Peter za zveličanje svoje neumerjoče duše. Vsak
dan je bil pri sveti maši, poprej ko je za delo segel, in je
poveril še mnogo uro u cerkvi sv. Dominika alj device Ma¬
rie u molitvi prebedel in svete reči premisloval. Si je med
tednam kako uro od svojih opravkov pritergal, jo je u to
obernil, da se je u bolnišnico podal, bolnike vse ijubeznjivo

693

Sv. Peter Sienski, glavnikar.

tolažil, ter jih k poterpežlivosti opominjal. Dolgo let je Pe¬
ter s svojo pobožno tovaršico u lepi zastopnosti živel, ko je
Bogu dopadlo, jo iz sveta poklicati. Ta velika zguba ga je
liagnila, pred Bogain in svetam še pobožniši in popolniši ži¬
veti. Že, ko je še ona živela, je stopil s njenim privolje¬
njem u tretji red sv. Frančiška, ter zamenjal posvetno oble¬
ko s spokornim oblačilom; zdaj pa je sklenil po izgledu sve¬
tega začetnika tega reda vse zapustiti, da bi ložej za svo¬
jim ljubim Jezusom hodil. Zato je prodal vse, kar je gle-
štal, je razdelil duar med vboge, se podal h kapucinarjem,
ter ponižno prosil, naj ga sprejmejo za gosta. Uslišan živi
med njimi u tihi samoti vse ostale dni svojega živlenja u
vedui vojski s sovražnikom svojega zveličanja. Da si je rav¬
no kmalo začel ko svetnik sloveti, je ostala vendar poniž¬
nost njegova vedna tovaršica, ker je ravno ona podloga vse
pobožnosti.

Ponižnosti je pridružil pobožen Peter natencno molča¬
nje, in s zderžaojem jedi in pijače, s molitvijo in bedenjem
si je ohranil telo in dušo u sveti čistosti, ter je objokoval
pogreške svoje mladosti mnogokrat s britkimi solzami. Bog
je razodeval visoko čednost svojega služavnika po velikih
gnadah, ki jih je po njem delil. Peter je poznal skrivnosti
sere, je pisal zvelicauske opominanja bližnemu u prid, je re¬
šil nekega Milančana s samim znamnjem svetega križa hudih
bolečin u glavi, in je obudil mertvega deteta k živlenju. U-
prašali so ga radi za svet u nar imenitnejših zadevah.

U leti 1289 je zbolel in 4. dan decembra, ko je svete
zakramente vse pobožno prejel, je sveto umeri. — Njegovo
telo je bilo pokopano u cerkvi sv. Frančiška, vlada mu je
postavila veličasten spominek, in sklenila s mestnjani vred,
da se njegov spomin vsako leto obhaja. Od papeža Pia II.
je bila njega svetost u pridigi u Sienskem mestu deržani očit¬
no oznanjena, od papeža Pia VII. je bilo pa leta“1602 do-
voleno, naj se njegov god vsako leto obhaja.

Nauk in posnema .

. v

1. Skerbi za svoje zveličanje. Cas našega živlenja je kratek, in
dnevi, ki jih še menda imamo, so silno veliko vredni; s njimi se da srečna
večnost kupiti. Vsak dan moramo le za večnost oberniti, ko si nobeden dan
svesti nismo; celo ne vemo, ali se nam že danes ne poreče: ^Neumnež,
še to noč se bo tvoja duša od tebe terjala, in čigavo bo, kar si

694 9» December alj gruden.

pridobil? — Neumnež, poč in dan se vbijaš za prežvitek, in si časnega
blaga čedalje več pridobili išeš; svoje duše se pa ne spomniš, kakor da bi
ti ptujka bila, to vbogo dušo meniš, kakor da bi duša tvojega sovražnika bi¬
la, vsih dobrih del prazno, alj še pa s hudobijami obloženo, pred sodnika
postaviti! —

2. Mesen človek jiše miru, pokoja in sreče; alj k nesreči! ne uBogu,
temuč u stvareh, u kterih miru, pokoja in sreče ni. Tako pa greši zoper Bo¬
ga in zoper samega sebe, ko samega sebe prave sreče obropa, in se revnega
in nesrečnega stori. Sv. apostol pravi: ,,Dolžniki smo, pa ne mesu, da
bi po mesi  (poželjenju) živeli: zakaj če bote po mesi živeli, bote
(večne smerti) umerli; ako pa dela mesa s duhom  (pokore) u m o r i-
li, bote živeli. Zakaj vsi, katere Duh božji žene  (k dobrim de¬
lom napeljava), so otroci  božji.“

2. Ne zanemari opravkov svojega stanu,  zakaj štejejo se med
dolžnost svojega poklica. Vendar si pa pred vsim drugim zapomni, da neu-
merjočo dušo imaš, ki skorej u hišo večnosti pojde. Ze, če samo na svoj la¬
sten prid gledaš, moraš spoznati, da ti to naj bo perva in poglavitna skerb.
Sv. Auguštin govori: „Tisti sam sebe zadosti  Ij-ubi, ki si goreče
prizadeva, da bi enkrat pravo in najvikši dobroto vžival.“  Na¬
sproti pa govoriDavid: Kdor krivico ljubi, sovraži svojo dušo;  in
sv. Paul: Kdor u mesi seje, bo od mesa žel pogubi  en  j e. Za tega
del nam sv. Paul zapovč, da naj svoje izveličanje išemo s strahom in tre¬
petanjem, ter skerbno gledamo, da si duha in telo vsega skruna očistimo, in
se tako nebeških obljub vredne storimo. Tudi sv. apostol Peter nas opomina,
naj si na vso moč prizadevajmo, si izveličanje s vsakoverstnimi dobrimi deli
©kovariti; da si nebeško kraljestvo odpremo; da naj sveti bomo u vsem svo¬
jem djanji in nehanji; da se izogibajmo vsega, kar bi nas spriditi vtegnilo.
On hoče, da se s zmernostjo u vsih rečeh, s močno vero, s natenčnim čut-
jem hudiču vstavljamo, ki okolj hodi ko rjoveč lev, in nas požreti iše. Ni prav, da
si ljudje le široko cesto živlenja izberejo, ker nam vendar Jezus sam pravi:
„Nebeško kraljestvo silo terpi, in ki se posilijo, ga potegne¬
jo na se. Silite se torej, da skoz voske vrata noter pridete;
zakaj zagotovim vas, da bodo mnogi iskali skoz nje noter pri¬
ti, in ne bodo zamogli. Široke so vrata in širok je pot, ki u po-
gublenje pelja, in veliko jih je, ki po njem hodijo. Jišite naj
poprej  (pred vsimi drugimi skerbmi) božjo kraljestvo in njegovo
pravico, in vse drugo se vam bo priverglo.“

M o 1 i t v a.

O Bog, ki si serce svetega Petra po premišlovanju večnih resnic s sveto
gorečnostjo pokorjenja in pobožnosti navdal: dodeli, prosimo, tudi nam to
gnado, da bomo po premišlovanji ravno tih resnic s ravno to gorečnostjo na-

Spomin preselitve sv. Lauretanske hiše. 695

polnjeni, za svoje zveličanje skerbeti; skoz Jezusa Kristusa, Gospoda naše¬
ga. Ainen.

X* Dan dec einbra aIj grudna*

Spomin preselitve sv. lauretanske hiše.

Kdo bi rad ne poslušal od tiste svete hišice, u katiri
je Maria prečista devica u Nacaretu prebivala, od arhangela
Gabriela pozdravlena postala mati božega Sina — od tiste
presrečne bajtice, u koji je Beseda meso postala?  Ta
hišica, u kateri je usmileni Jezus s Marioj in s sv. Jožefom
u svojih mladih letih prebival, je stala perve stoleta po Kri¬
stusovem unebohodu u Nacaretit na Galilejskem. Misli se,
da so njo že apostoli u cerkvico posvetili, in že pervi kri-
stiani hodili u Nacaret na božjo pot. Sv. cesarica Helena je
dala čez to Nacaretansko hišico verlo cerkev pozidati, ktero
so pa poznej divji neverniki poderli. Nevernikom to in druge
svete mesta sopet vzeti, so bile slovesne križanske vojske
veliko sto let; alj Bog je sklenul blizo leta 1291 celo sveto
deželo nevernim Saracenom u oblast dati, kteri so kristiauom
svete mesta posilem vzeli in jih pregnali, tako da ni bilo ker-
šanskim romarjem višej mogoče to sveto hišico obiskovati.
Bog je pa hotel to cudopolno svetiše u časti ohraniti, in je
storil čudež, kakšnega svet še videl in slišal ni. Po noči med
9. in 10. majam leta 1291 se je nagloma skoz božjo moč
blaga hišica (soba alj prebivavnica device Marie) zemlje u
Nacaretu, kder je nad 1200 let stala, odtergala, se skoz raz-
počen obok velike cerkve uzdignula, ter čez morje in suho
zemljo iz Galilee u slovensko Primorje na berdo med Reko
in Tersatom u sedajuo Horvaško zemljo preselila. U jutro
prebivavci prelepo cerkvico vgledajo, in ljudje se ne morejo
načuditi, od kodi bi bila, in pa kaj bi pomenila.

Duhovski viši pastir tistega kraja, Aleksander po imenu,
je ravno hudo bolen ležal, in kadar to čudo zve, preserčne
želje obudi, naj bi mu Bog razodel, kaj bi ova cerkvica bila,
in pa od kodi je došla? Po serčui molitvi se mu prikaže mila
mati Maria, in mu naznani kaj in od kodi je ova cerkvica,
ter dostavi, da bo u poterdenje te mu razodete resnice ma¬
homa ozdravil. Aleksander se prebudi, in popolnoma zdrav
čuti; vstane brez vse poinude, zahvali Boga in Mario za pre¬
jeto milost, in berž ko se zdani, po vsili ulicah iu cestah o-

696 10. December alj gruden.

znani, kaj čudnega mu je bilo preteklo noč od te došle cerk¬
vice razodeto. Viši pastir se poda u lepem sprevodu s ver¬
nim ljudstvom u došlo cerkvico, in ldece vsi ponižno Boga
in Mario hvalijo, da jim je tolika milost svete hišice došla.
Deželski poglavar Miklauž Frangepan se hoče vsega tega
prepričati, in pošle štiri poštene može u Nacaret na Galilej¬
sko pozvedočit, jeli temu tako? Zvedoki srečno u Nacaret
doidejo, in pri kristianih, ki so še skrivaj u tistem kraji bi¬
vali, poprašujejo, kde bi ona sveta hiša bila, u kteri je Ma¬
ria prebivala in Sina božjega spočela. Verni so jim pravili,
kako je bila tista hišica nagloma ponoči vzeta 5  toda ne vedo
zakaj, kdo njo je vzel, ne kaino odšla? Pokazali so zvedo-
ltain prost or, na kojem je stala, in pa podzidano selo, ter jim
pripovedali, da je u onej hišici bila podoba preblažene de¬
vice Marie, altar in več svetih reci. Poslanci zmerijo prostor
na dolgo in široko, pregledajo podzid, kako debel je, in se
prepričajo, da se na tenko s cerkvicoj stiska, ktera se je
pri njih vselila. Tudi dobe čas, o kojem je sveta hišica u
Nacaretu zginula in se na Tersatu prikazala, je bil prav.
Niso višej dvomili, da je resnica, kar je bilo pobožnemu A-
leksandru razodeto; so Boga za vso to zvedočbo ponižno
zahvalili, se veselo na dom povernili, in javno pripovedali,
kar so od te čudne preselitve pozveduli.

Od te dobe se je čudno velik in slovesen shod začel k
sveti hiši na Tersat, in Bog je veliko čudežev storil nad
slepimi, kruljevimi in mnogotermi bolniki, kteri so se s pra¬
vim zaupanjem u to sveto hišico zaobljubili. Pa veliko ve¬
selje Primorcov ni bilo dolgo; le tri leta in sedem mescov
so sveto hišico imeli, kar jim je bila nagloma vzeta, in nihče
ne ve zakaj? Angeli so jo dalej čez jadransko morje 30
milj od Tersata u čudni nebeški svetlobi u italiansko (laško)
zemljo preselili leta 1294 10. grudna, kteri dan se obletnica
te čudne selitve obhaja. Postavili so sveto hišico u neko Lau-
revo šumo (hostoj) l>liz.o mesta Dekanata u Jakinski pokrajni,
na lastino pobožne vdove, po imenu Laureta, in po njej se
imenuje sveta Lauretanska hiša.  Vec pobožnih pastir¬
jev, ki so u tem kraji pasli, so to prečudno selitvo vgledali,
in ko so vidili, kamo se je zaselila, so hitro totaj tekli, in
vse tako najšli, kakor poprej horvaški Primorci, ter so se
čudili in vse povsod razoznanili.

Ro se je prihodne dni ta čudna naselitva svete hiše po
tistih okrajih razzvedla, je čudo ljudi privrelo sveto hišo gle¬
dat in se čuditi ovi prikazni; toda nihče ne ve od kodi je
prišla, ne kako je došla. Čudeži so se nad bolnikami ravno

697

Spomin preselitve sv. Lauretanske hiše.

tako godili, kakor poprej na Horvaškem; in na to je romar¬
jev na kupe u tisto šumo na božjo pot hodilo. Hudobci so
pa jeli u tistem lesu ljudi čakati, ter sojih veliko oplenili
(oropali), nekoljko tudi ubili. Bog tolikega hudodelstva zravno
svete hiše ni terpel, marveč njo da angelom, še poprej ko
je osem mescov preteklo, kar se je bila u Lauretanskem logi
zaselila, na drugo mesto za edno miljo bližej Rekanata na
vesel grič alj homec prenesti, kteri je bil dveh plemenitih
bratov. Brata sta bila spervič te gnade močno vesela; po¬
tlej sta se pa za cerkvenih darov del toliko vjedala, da sta
se na dvaboj poskusila. Bog je temu prepiru konec storil ;
angeli so čez dva mesca to sveto hišico iz zemlje tih dveh
gerdih bratov sopet vzdignuli, in njo ne daleko od unod na
sredo ceste vselili, kder še do denašuega dneva stoji. Tako
se je preblažena hišica device Marie u petih letih štirikrat
preselila, gotovo za to, naj bi Bog očiten čudež za toliko
očividnej Ijhdem pokazal in pomnožil Mariino čast.

Ta pogostna selitva presvete cerkvice, ki se je posled-
no leto trikrat pripetila, se je Stanovnikom mesta Rekanata
in vsim sosedom za toliko bolj čudna vidila, kajti niso cerk¬
vice še poznali, ne vedli, od kodi je došla in zakaj se to-
likobart prestavlja; visoko so njo pa vsi spoštovali, zavolj
velikih čudežev, ki so se u njej godili. Vse to se je nazaj
cez morje u Horvaško zemljo zvedelo, in naši Primorci so
po tem sklenili, da mora ona cerkvica, ktera se tako pogo¬
sto seli, ravno tista sveta hišica biti, kojo so oni zgubili.
Prepeljali so se cez jadransko morje in najšli sveto hišo na
mestu, na ktero se je posleduic vselila. Sveto kapelico vgle-
dati in spoznati, so se Primorci milo razjokali, (la jih je za¬
pustila , in so Rekanačanom in vsim ondotnim sosedom pri—
povedali, koliko sveta je hišica ova, kdo je u njej svoje dni
prebival, od kodi je došla in pa kako. Vsi nasoci sterrne po¬
slušajo toliko čudne reci, potem pa pokleknejo Boga zahva¬
lit, in začno še le sveto stanico prav visoko poštovati. Bes¬
nico te čudne prigodbe na tenko spoznati pošlejo Rakanačani
tudi zvedokov naj poprej u Tersat na Horvaško, potem pa
u Nacaret na Galilejsko, naj vse do čistega pregledajo, kar
so jim Tersacani povedali, ali je temu tako.

Zvedoki so vse obhodili, na tenko preiskali, pa tudi po-
terdili, da je vse tako, kakor so Tersacani pripovedali. Pre¬
pričali so se verni iz vsega tega, da je cerkvica na itali-
ansko prenesena ravno tista srečna hišica, u koji je bila Ma¬
ria precista devica rojena, in u koji je boži Sin za nas člo¬
vek postal, Tudi papež Klemen Vil. so dali poznej to pre-

698

10. December alj gruden.

seljevanje ojstro pregledati, ter so se ravno tako te resnice
prepričali. Papež Paul II. so dali čez to sveto Nacaretan-
slco stanico veliko, verlo cerkev pozidati, in so romarjem
leta 1471 posebne odpustke dovoljili, in Inocenc XII. so uka¬
zali na denašni dan spomin selitve te častite hišice obhajati.
Od te dobe Lauretanska božja pot po vsem keršanskem svetu
slovi, kralji in cesarji gredo u Mario Loreto na božjo pot,
in po vsih krajih se najdejo Lauretanske kapelice Nacare-
tanski podobne, u kojih se Maria u podobi alj kipu zamor¬
ske Matere božje časti.

Nauk in posnema.

1. Sveta Nacaretanska stanica nam vedno priča, kako silo nas je
Bog ljubil.  Jezus je hotel u tej slabi sobici včlovečiti se in med nami pre¬
bivati, pravi sv. Auguštin, naj bi nam u nebesih zamogel prebivališe pripra¬
viti; hotel je biti Sin človekovi, naj bi mi bili božji otroci, sini in hčere Očeta
nebeškega, bratje in sestre Jezusove. To prečudno božjo ljubezn premišluj po¬
sebno u svetem adventnem času, kadar k veselim svitancam alj zornicam
greš. Hvali Boga, in ljubi Jezusa, ki nas je poprej ljubil,  kakor sv.Jo-
anez piše; pa prosim te, da ne bo tvoja ljubezn do Jezusa le u besedi, go¬
vori sv. Bernard, marveč da u djanji pokažeš, kajti Kristusa ljubiš. Premisli
prav na tenko, kaj bi Kristusu na tebi ne dopadlo, bodi si napuh, alj kako
nesramno znanje, serd alj jeza, mlačnost u molitvi in u službi božji, alj kaka
druga slaba navada. Zapusti jo u tem svetem času, čisto sc spovej, prejmi
svojega ljubega Jezusa, in prerodi se nov človek za nebesa. To tvojo rojstvo
hoče biti angelom veliko veselje. — Počasti pa tudi u svetem adventnem času
Mario, preblaženo zgodno Danica, ki nam je rodila Jezusa, izveličarja, po¬
sebno u molitvi Lauretanskih litanij.

2. Lauretanske litanije  so se začele ravno u tej sveti Lauretan-
ski hiši, in so dobile to svoje slavno ime. Prelepa pesm so Lauretanske li¬
tanije,- u koji Mario pozdravljamo, in nje svete čednosti hvalimo, po kterih
je pri Bogu gnado najšla biti Mati božjega Sina, u pervem de Ju. U dru¬
gem delu  lifanij počastimo Mario božjo porodnico u prelepih podobah
starega zakona,  ktire so Mario kazale, ki je začetik našega ve¬
selja  zadel rojstva Jezusovega; posoda duhovna,  dušnih darov pol¬
na, ktere nam je Kristus prinesil; duhovna, skrivna roža,  ktero si je
Bog izvoljil; turn Davidov,  naj imenitnej in mogočnejša hramba Davidove
hiše, ki je kači glavo sterla; hiša zlata,  s vsemi čednostmi okinčaua, u
koji je Sin boži prebival; Skrinja miru in sprave,  u kteri se je včlo-
večil naš odrešenik, učenik in postavodajavec Jezus, ki nas je pomiril in s Bo-

699

Sv. Eduard, kralj.

gam spravil; vrata nebeške,  ktere nam je Maria odperla, kadar nam Iz-
veličarja rodila; zgodna danica,  skoz ktero nam je prisijalo svetlo sonce
Jezus, on luč sveta, pravega spoznanja božjega. — U tretjem delu  po¬
višujemo Mariino čast in oblast, ktero je Bog Marii u novem zavetu, u nje¬
govi sveti cerkvi dodelil, da je zdravje bolnikov,  ktero skoz Mariino pri—
prosno prejmejo; pribežaljše grešnikov,  ki  se njej izročijo, naj jim
usmilenje izprosi; tolažnica žalostnih,  naša mila mati, pomočnica
vsih kristianov  na sveti, in kraljica vsili svetnikov  u nebesih.— U
resnici prelepa slava Marie, ki se u Lauretauskih litanijah toliko nježno ča¬
sti! Le samo eno je, kar Bogu in Marii še bolj dopade: ako njene svete
čednosti zvesto posnemaš,  in skoz svoje sveto živlenje Mario, svojo
nebeško mater prav po otroško častiš. „Ne opusti izgledov Mariinega živlenja
posnemati, opomina sv. Bernard, če hočeš Mariine priprošne deležen biti/-'
j,Kdor poželji Marie zavet, naj posnema nje izgled:“ uči sv. Ambrož.

M o 1 I t  v a.

Vsegamogočni, večni Bog, ki si dušo in telo preblažene device, matere
Marie po djanju sv. Duha vredno prebivališe svojemu Sinu pripravil; daj da
bomo, kteri se spomina selitve njene svete hiše veselimo, po njenih milostli-
vih prošnjah vsih zlegov in večne smerti rešeni. Po Jezusu Kristusu, Gospo¬
du našem. Amen.

XI, Dan decembra alj grudna.

Sveti Eilnard, kralj.

Dober in pobožen kralj, za svoje nesrečno kraljestvo
pravi angel miru in tolažbe, zavolj svoje miloserčnosti oče
vbogili in zapušenih imenovan, je bil sv. Edu ar d, kralj
Angleški.

Bilo je u ednajstem stoletju, ko so sovražni Danci s si¬
lovito vojsko nad Angleško kraljestvo vdarili, si ga po dol¬
gih, hudih in kervavih bojih skorej popolnoma osvojili, in s
morijo in požigom po deželi razsajali. Kralj Etelred, ki je
imel za ženo Demo, sestro Itikarda, vojvoda Normandie, je
poslal svojga mladega sina Eduarda leta 1013 k svojimi sva¬
ku, da bi njegovo živlenje gotovši pred sovražniki ovaroval.
Noter do leta 1042 je moral Eduard u p tuji deželi pri svo¬
jem ujcu ostati. Tukaj je živel mlad Eduard, ne kakor kra¬
ljev sin, ampak kakor menih u kloštru, u vednih molitvah,
postih in dobrih delih, tako da so se vsi nad njegovo pobož-

700

11. December alj gruden.

nostjo zavzemali in ga ne drugač kakor angela imenovali.
Spridenost tega sveta, razvujzdanost, pohujšanje in skušnja¬
ve so ga sicer od vsili strani obdajale, vendar njegovo serce
je ostalo nedolžno, in hujši kakor so bile nevarnosti in skuš¬
njave, bolj goreča je prihajala njegova ljubezen do svete či¬
stosti. To angelsko čednost je tako ljubil, in vse, kar je bilo njej
nasprot, tako silno sovražil, da se nikdo prederzuil ni, vpri¬
čo njega nespodobne besede izustiti; in ako bi je bil zgo-
voril, mladi Eduard ni gledal ne na stan, ne na imenitnost,
ampak vsako pohujšlivo besedo je ojstro posvaril in zaver-
nil. Začudeni bomo vprašali, kje se je sv. Eduard, dokler je
okolj sebe le pohujšanje vidil, vrednost svetega živlenja ce¬
niti učil in kje je moč najšel, se že u mladosti tako serčno
zoper vso posvetno nečimurnost vojskovati? U premišieva-
nju in u molitvi, zlasti pred sv. resnim Telesom in u obhoji
s pobožnimi ljudmi. O da bi ga pač hotli vsi mladi ljudje
posnemati! —- Ker na dvoru ravno ni najšel tovaršev, s kte-
riini bi se bil zamogel od svetih reči pogovarjati, je rad ho-
del u kloštre, se je s pobožnimi minihi od duhovskih reči
pogovarjal, se u vsem dobrem bolj in bolj ogreval, in si njih
ojstro in spokorno živlenje u zgled jemal. Kar mu je časa
od učenja ostalo, ga je obernil k premišlevanju božjih reči
in k molitvi, posebno rad pa je molil pred sv. rešniin Tele¬
som. Cas u cerkvi mu ni bil nikdar predolg, nar slajši ve¬
selje za njega pa je bilo pri daritvi sv. maše. Tako je ži¬
vel krotko in mirno, le po keršanski popolnosti hrepeneč, u
ptuji deželi in je ves u božjo voljo vdan, poterpežljivo pre¬
nesel dolgo ločitev od svoje domovine. Ko so ga enkrat nje¬
govi dvorni služavniki opominvali, naj bi si s vojskoj svoje
kraljestvo spet pridobil, jim je odgovoril: „Nočem kra¬
ljestva, kterega bi bilo treba s kervjoj in morit-
voj pridobiti. 44  Bog pa je vse drugač obernil. Danci so
bili srečno iz Angleškega izgnani in tudi znotrajni nepokoj
se je potolažil. Tedaj so pervaki kraljestva Eduarda spet
domu poklicali in ga u letu 1042 slovesno na kraljev sedež
posadili.

Sv. Eduard si ni željel kraljevega sedeža iz slepe po¬
hlepnosti po kraljevi časti in visokosti, tudi zato ne, da bi u
kraljevi obilnosti živel dobro in mehkužno; temuč njegove
edine želje so bile, s kraljevo močjo in oblastjo globoke ra¬
ne svoje ljublene domovine sopet zaceliti, in svojim dragim
dežeJanom k časni in večni sreči pomagati. Zato je bila nje¬
gova perva skerb, ko je kraljev sedež zasedel, sveto ka-
tolško vero, u dolgih vojskih zanemarjeno, po vsem kraljest-

701

Sv. Eduard, kralj.

vu spet povzdigniti, službo božjo veličastno storiti in spri-
deno zaderžanje svojih podložnih poboljšati. Dal je tedaj
cerkvam poropano premoženje nazaj, zidal je lepe nove cerk¬
ve, in slabe in razderte popravljal, postavil je tudi veliko
novih kloštrov, naj bi pobožni duhovni in menihi sv.vero in
poprejšuo pobožnost med ljudstvo vpeljali, zakaj njegova na¬
vada je bila reci: „Nar boljši p o moči k, kraljestvo
srečno storiti je, službo božjo in strah božji u
njem vpeljati; in blagostanje deržave je večidel
od blagostanja vere in cerkve odvisno / 4

Tako je pobožn kralj u sveti modrosti nar poprej za
večno zveličanje svojih podložnih skerbel, potem pa ravno
tako skerbno za njih časno blagostanje. U ta namen je pred
vsiin treba modrih in dobrih postav. Tode postava, sama na
sebi še tako dobra, vendar ni vselej dobra in primerna za
vse kraje in ljudstva; ampak drugi časi, drugi kraji in druge
ljudstva tudi pogosto drugih in posebnih, njim primernih po¬
stav potrebujejo. Kar smo pa mi, ki se bolj modre obrajta-
mo, kakor vse tiste, ki so pred nami pomerli, še le zdaj po
lastni in veliki škodi spoznali, je sv. Eduard že pred osem¬
sto letini dobro vedil, torej je rajši bral u bukvah božje mo¬
drosti, kakor u bukvah človeške modrosti, in je rajši poslu¬
šal glas sv. cerkve, kakor posvetnih modrijanov in sveto-
vavcov. Tudi on je namreč spoznal, da je njegovemu hudo
ražrušenimu kraljestvu novih postav treba, toda nje snovaje
se ni po ptujih deželah oziral, ampak potrebe in razmere
svojga kraljestva je dobro prevdaril; in zato so bile njego¬
ve postave dobre, modre, blagonosne in tudi s cerkvenimi po¬
stavami soglasne! Se dan denašnji je na Angleškem zberka
teh postav znana pod naslovom: postave spoznovavca
Eduarda.  Da bi njegove dežele nesreča novih vojsk ne
zadela, jo je od vsili strani zoper sovražne napade dobro
ovaroval. Sicer si je pa tudi s svojo ljudomilo ponižnost¬
jo in prizanašljivostjo spoštovanje in ljubezen vsili sosednih
kraljev pridobil, tako da mu ni cel čas njegovega kralje¬
vanja nihče več s vojsko nadlegoval. Zdaj ko je u svojem
kraljestvu stanoviten mir spet vpeljal, mu je bilo mogoče, tudi
svojo naj serčniši željo dopolniti, in podložnim visoke dav¬
ke ‘polajsati; zakaj nespametno bi bito terjati, da bi se ob
času vojske in puntov davki polajšali, kedar vladar nar več
denarja potrebuje, pluje sovražnike odganjati in domače ro-
govileže in puntarje pokročati. Tudi ta nauk si moremo mi
u sedajnih viharnih in nemirnih časih dobro zapomniti. Hoče¬
mo male davke imeti, mormo naj poprej vsak po svoji moči

702 11. December alj gruden.

za ljub mir in red skerbeti, in vsim postavam zvesto pokor-
sino skazati; le takrat se nam bodo zamogli davki ponižati,
drugač pa nikdar ne. — Akoravno je pa milosercen kralj
davke ponižal, je vedil vender tudi s malimi dohodki tako
modro iu varčno ravnati, da je za vse potrebe svojga kra¬
ljestva lehko shajal in memo tega še tudi duhovšino dobro
preskerbeti, nove cerkve in kloštre zidati in vsim potrebnim
in vbogim pomagati zamogel. Ljudje so si pod njegovo mi—
Iosercno vlado od dolgih težav na novo počili, si spet u vsem
veselo pomagali in blagoslovili svojga ljubleniga, pobožnega
kralja in ga le „oceta‘ :  imenovali. Le eno jim je težko dja-
lo, da je kralj tako dolgo se oženiti odlagal, zato ker so se
bali, da ako bi brez erba umeri, bi po njegovi smerti nove
prekucije vstale. Prišli so tedaj pervaki kraljestva k njemu
iu ga ponižno prosili, naj bi u blagor kraljestva se oženiti
blagovolil. Eduardu je ta prošnja silno težko djala, ker je
že zdavnej Bogu obljubo storil, u devištvu živeti in umreti;
vendar iz ponižnosti jim svoje obljube ni hotel razodeti, am¬
pak je u njih prošnjo dovoljil. Vzel je za zakonsko tovar-
šico pobožno devico Edito, kteri je storjeno obljubo razodel,
in živela sta iz ljubezni do svetega devištva kakor brat in
sestra noter do smerti; skrita je bila njuna svetost pred ljud¬
mi, in znana edino Bogu ter je toliko veci vrednost imela.

Ko je svet kralj kraljestvo že u precej lepi red djal,
je spoznal, da je prišel cas, obljubo dopolniti, ktero je še u
Normandii storil. Zaobljubil se je namreč Bogu, ako njego¬
vemu kraljestvu spet mir podeli in njegovo rodovino sopet na
kraljev sedež poklice, se podati u Rim na božjo pot, tam-
kej veličasten grob sv. apostolov Petra in Paula počastit.
Svete obljube so Bogu prijetne in rad podeli tiste gnade, za
ktere se skoz obljube prosi, kakor jih je tudi sv. Eduardu
podelil. Treba je pa tudi storjene obljube zvesto dopolniti;
ako pa to mogoče ni, duhovno' gosposko prositi, da nas ob¬
ljube odveže in nam jo n druge dobre dela spremeni, kakor
nas to ucl sv. Eduard. Veliko darov je že skupej spravil
in vse potrebno za odhodnjo naravnal. Ko je pa pervakom
kraljestva svoj namen razodel, so ga silno prosili, od oblju¬
be odstopiti, ker bi vtegnile, ako tako dolgo od doma osta¬
ne, nove zmešnjave se vzdigniti. Kralj je spoznal, da je ta
prošnja pravična; vedil je pa tudi, da se sam od obljube od¬
vezati ne more; žato se je po njih svetu s prošnjo na pa¬
peža obernil, naj bi ga obljube odvezali. Prišel je od pape¬
ža sledeči odgovor: „Ljubi kralj! Bog je povsod in
ga zamoreš povsod moliti j tvoja pričuj o eno st j e

703

Sv. Eduard, kralj.

pa tudi vsemu kraljestvu potrebna. Zato te odve¬
žem storjene obljube, in kar si denarja za po poti
namenil, ga razdaj vbogim*,  tudi sezidaj klošter
Bogu in sv. apostolu Petru u čast.“ Kralj je vse to
natanjko dopolnil in sozidal imeniten klošter, ter ga s silno bo¬
gatimi dohodki obdaril, ki je še dan denašnji pod imenom Vest-
minster znan in je nar bogatejši apatia na Angleškem.

K sklepu je treba sv. kralja še u njegovem domačem in
osebujuem živlenju nekoliko popisati. Akoravno je bil s opra¬
vili silno obložen, in so bile njegove vrata cel dan vsem od-
perte, kteri so kako pritožbo alj prošnjo imeli, zlasti pa vdo¬
vam in vbogim: je še vendar najšel potreben čas, splošne
dolžnosti vsakega kristiana dopolnovati. Veliko je molil in
premišljeval, in veliko dobrih del opravljal. Nikdar ni bil bolj
vesel, kakor ako je vse kraljeve zaklade iz ljubezni do vbo-
gih skorej do dna izpraznil. Pogosto je hodil u cerkvo in se
je vsak dan s veliko pobožnostjo znajšel pri sv. maši. -— Sv.
Eduard bo enkrat pred sodnim štolam božjim vse tiste laži
prepričal, kteri veliko manj opravil, kakor on imajo in vendar
terdijo, da nimajo časa moliti, premišlevati in u cerkev hoditi.
O moj bravec! varuj se praznih izgovorov, ktere ti hudič na
misel daja, in kedar te hoče lenoba u dobrem posiliti, se hitro
na sv. Eduarda spomni. — Bog je hotel sv. Eduardu njegovo
neutrudeno gorečnost s posebnim čudežem poplačati, ter gaje
vrednega storil, enkrat pri sv. maši božjega Zveličarja u silno
prijazni podobi, od nebeške blišobe obdanega, viditi, s čemur
seje  njegova pobožnost še bolj vnela. Tudi več drugih čude¬
žev je Bog skoz njega storil. Nad enim, kterega je rak jedel,
in je imel silno smradlivo bolečino, je samo znamnje svetega
križa storil, in ga ozdravil. Enkrat je srečal od protina sklu-
čeniga človeka, kteri se je silno težavno proti cerkvi pomi¬
kal, Kralju se usmili; zadene ga na svoje rame in nese u cer¬
kev; Bog pa mu je pri tej priči popolno zdravje podelil.

Za svojga posebnega patrona pa si je izvolil sv. aposto¬
la in evangelista Joaneza, kakor naj lepši izgled deviške či¬
stosti in božje ljubezni. Sklenil je, ga po vsi svoji moči po¬
snemati in obljubo storil, nikdar nikomur kaj odreči, ako ga
bo u njegovem imenu prosil. Prigodilo se je eniga dne, daje
sam sv. Joanez u podobi berača k njemu prišel milošne prosit.
Kralj ravno ni imel dnarja ; potegnil je tedaj iz rokeperstan in
ga beraču dal. Čez nekoliko dni se prikaže sv. Joanez dve¬
ma romarjoma in jima da perstan s poveljo, ga kralju izročiti
s pristavkom, da bo čez pol leta umeri, in da bo on sam nje¬
govo dušo od zemlje u nebesa sprejmil. Kralj je bil tega oz-

704

11. December alj gruden.

Danila silno vesel, je prosil vse svoje podložne, za njega moliti,
pa je tudi sam še več molil in še več dobrih del dopernašal.
Zares je ob času zbolel, vredno sv. zakramente prejel in mir¬
no smert pričakoval. Solzni so stali pervaki kraljestva okolj
njegove postele; tudi žena se je u solzah topila 5  pa umirajoči
kralj jo je tolažil rekoč: „N i k a r n e j o k a j; n e b o m u m e r 1
ampak živel; zaupam namreč, da ko to zemljo za¬
pustim, se bom u deželo živlenja preselil, in u
družbi božjih svetnikov večno veselje vžival.“
Zdaj je še le vsim okojjstoječim razodel, da jim svojo ženo
devico nazaj izroči, kakor jo je devico iz njih rok prejel in je
mirno in sladko zaspal u Gospodu u 64. letu svoje starosti, ko
se je pisalo 1066. Veliko čudežev se je na njegovem grobu
godilo, in ko so ga čez 36 let odperli, so najšli truplo nestroh-
njeno in lepo dišeče. U letu 1161 je bil od papeža Aleksan¬
dra lil. slovesno prištet med svetnike.

Natik  in posnema.

1. Sv. Eduard je oznanilo smerti s veseljem zaslišal. Nad tem se pa
ne smemo čuditi. On je u svojem živlenju veliko dobrih del storil in je te¬
daj zaupal, pred sodnim štolam božjim milostlivo sodbo najti, ter se leliko
s apostolom tolažil rekoč; „Pripravlena mi je krona pravice, ktero
mi bo dal tisti dan pravični sodnik/*  Storjene dobre dela so tedaj sto¬
rile, da je sv. Eduard lehko umeri in veselo šel pred sodbo božjo. Gotovo
bi tudi ti rad srečno umeri in s veseljem šel pred sodbo božjo. Zapomni
si tedaj to popolnoma gotovo resnico iz sv. pisma, da bode Bog človeka
sodil po njegovih delili.  Dela pa, ktere človek u živlenju dopernaša, so
alj dobre alj hudobne, in obojne ga spremijo pred sodni stol božji, kakor
sv. pismo uči: „Njih dela gredo za njimi/*  Tako uči tudi sv. Auguštin:
>$ 0 ,  zavolj česar človek greši, ostane tukaj, grebe pa nese seboj,** in ti bodo
zoper njega pričali in po besedah sv. Bernarda govorili: „Tvoje dela smo;
ti si nas storil/* Ravno tako bodo pa tudi dobre dela za pravičnim šle in
mu pred Sodnikom spričevanje dajale, rekoč: Tvoje dela smo, ti si nas sto¬
ril. Zakaj pred sodnim štolam božjim, kakor uči sv. Gaudenc se ne poreče:
„Glej! človek in njegova imenitnost in lepota in čast in bogastvo in oblast;
ampak kakor stoji pisano; Glej! človek in njegove dela/' Za komur tedaj u
večnost gredo hudobne dela, bo obsojen u pogublenje; za komur gredo do¬
bre dela, bo poklican u živlcnje, po besedah sv. Paula: .,Vsake mu bo po-
vernil po njegovih delih/*

2. Sv. Eduard ni nikdar nespodobne besede zgovoril, pa tudi ni tcrpel,
da bi sc bilo vpričo njega nespodobno govorilo. Tako ravnajo vsi prijalil

705

Sv. Eduard, kralj.

Svete čistosti. Oni ne govore nikdar nespodobno, tudi ne poslušajo nespodnih
besedi, pa tudi ne dopustijo, da bi drugi vpričo njih nespodno govorili, ne¬
spodobne pripovesti pripovedali, alj nespodobne šale imeli in nesramne bur¬
ke uganjali. Govorjenje razodeva serce človekovo, kakor tudi Kristus sam
poterdi rekoč : „1 z polnosti serca govore nsta.“ Alj kakor prigovor pra¬
vi : Kar serce polni, na jeziku kipi. Sv. Albert veliki piše: „Ako ima kdo
smradljivo sapo, je to znamnje, da ima bolne pljuče alj jetra alj želodec;
ravno tako je tudi znamnje, da je človek znotraj spridcn in boln, alj da je
nečista njegova duša, ako so nečiste njegove besede/' Ako hočeš tedaj po¬
kazati, da imaš čisto serce, ne izgovori nikdar nespodobne besede, in takega
govorjenja tudi ne terpi; ustavljaj ga, kolikor moreš. Tudi ne hodi u tako
drušino, u kteri se nespodobno obnaša in govori. Ne smejaj se, ampak po¬
kaži očitno svoj gnjus nad vsako nesramno besedo; ne boj se nikogar, am¬
pak serčno, kakor sv. Eduard, vsakega nesramneža brez razločka zavemi.
za drugo pa beži, dalej kakor moreš, pred vsako nesramno tovaršijo. Smrad-
ljive besede, ktere nesramneži govorijo, razodevajo, da so sami smradlivi ko¬
zli. Kozli pa bodo, kakor sv. pismo uči, na sodni dan pred božjim sodni¬
kom na levico postavleni. Ako tedaj ne željiš med njimi stati, se tudi zdaj
nikar š njimi ne tovarši. Sv. Bernard uči: „Ničemurno, nepotrebno in nečisto
govorjenje človeka kmalo okuži, da rad govori in stori, kar rad sliši/' Kdor
se u kozlovskem hlevu dolgo zaderži, se tako njih smrada navzame, da tudi
sam smerdi, kakor kozel; m kdor se dolgo s nesramneži tovarši, se tudi smra¬
du nesramnosti tako navzame, da ne sliši več med ovčice, ampak med kozle,
in Ijo na sodni dan postavlen na levico, ter se u deviškem tovarštvu svetiga
Eduard a ne bo veselil blizo trona božjega Jagnjeta.

91 o 1 i t v a.

O Bog, kteri si u živlenju svetiga Eduarda vsim imeniten izgled zapu¬
stil; napolni vse kralje in podložne s njegovimi čednostmi, da bomo u mi¬
ru in ljubezni skupej živeli, in u dobrih delih tebi dopadli. Skoz Jezusa Kri¬
stusa, Gospoda našega. Amen.

Sveta cerkev obhaja danes spomin sv. papeža Damaza. Bil je toliko
učen in svet mož, da so ga vsi verni visoko poštovali in hvalili. Imel je ve¬
like boje s krivoverci, in je 17 let sveto cerkev slavno vladal. Ukazal je po
vsakem psalmu u spoznavo in pohvalo presvete Trojice dodjati: Slava
Bogu Očetu, in Sinu in sv. Duhu, i. t. d.

II. Del.

45

706

12. December alj gruden.

XII. Dan decembra alj grudna.

Sveta ilranela, fceršansKa dekla.

Sv. Armela je leta 1606 u mali Britanii u vesi Kompe-
neak luč sveta zagledala, poštenih kmetov Jur ja Nikolas in
Frančiške njegove žene hčer. Bila je Armela šesterih otrok
naj stareja, k oj o so stariši zavolj njenih lepih lastnost naj raj¬
ši imeli. Naj bolj so jo pa mali ljubili, kajti je toliko rada ker-
šanske nauke poslušala, od božjih reči govorila in pa pridno
molila. Boga je prav po otroško ljubila, in kadar je kolj vteg-
nila, se je u sveto samoto podala molit, in s Očetom nebeš¬
kim pogovarjat. Prav rada je ovce svojih starišev pasla, kjer
nje niso na paši ljudje motili premišlovati svete reči. Veča ko
je bila, bolj se je varvala tudi u mislih pregrešiti se, ter se je
toliko bala kake skušnjave ne premagati , da se je pogosto od
straha pred majhnim grehom razjokala. Pogosto je deklica pre-
mišlovalo Kristusovo terplenje, ter je mile solze točila iz lju¬
bezni do Jezusa , ki je tudi nad grešniki jokal. Ko je pervo-
krat k svetimu obhajilu pristopila, so se ji u sercu goreče že¬
lje vnele pogoje prejeti naj svetej zakrament, naj bi s svojim
Jezusom sklenjena njemu bolj zvesto služila. Veliko usmile-
nje imela je Armela do vernih duš u vicah; jim pomagati iu
pomanjšati strašne muke je po leti veliko vročino na paši prav
voljno poterpela, po zimi pa hud mraz, ter je vse to za verne
duše Bogu darovala. Tudi naj slajih jedil in pijače si je Ar¬
mela pogosto pritergala, in vse to vbogim dušam u vicah u po¬
moč, pa tudi sebi u zatajenje, ki je človeku u izveličanje to¬
liko potrebno ko vsakdanjega kruha.

Kadar je Armela svojih dvajset let stara bila, so jo hotli
stariši dobro omožiti; alj pobožna deklica je sveto devištvo
toliko ljubila, da je očeta in mater prav lepo prosila, naj ji da¬
jo u samištvu živeti, in jo ne silijo u zakon. Njene znanke
so jo zato večkrat zasramvale, jo za tercialko in staroport-
narco imele; Armela je pa vse to radovoljno poterpela po be¬
sedah Jezusovih, ki svrijim veli: „B I agor vam, kadar vas
kolnejo in preganjajo, ter vse hudo zoper vas laž¬
nivo govorijo za mene del; veselite se in raduj-
te, zakaj vaše plačilo je obilno  u nebesih. 14

Naj bi priložnost dobila pogoje k službi božji priti, je za¬
pustila Armela kmete, in sije u mestu službo poiskala. Mno¬
gim gospodam in gospem je tako zvesto služila, da so nje
prav veseli bili; pa ona ni najdla pokoja, dokler je uprav

707

Sv. Armela, ker,sanska dekla.

keršanski Sliši služba dobila, u kteri je bila za vse keršanska
versta, in pa božji strah doma, tako 'da je tudi ona lehko Bo¬
gu služila in veliko sercu« veselje vživala. Vsak večer so kaj
lepiga brali alj iz djanja svetnikov, alj p<a iz kakih drugih po¬
božnih knig, kar je Armelo tako veselilo, daje rada tudi med
delom premislovala, kar je citati slišala. Vse to je vnemalo
njeno serce k veci božji ljubezni, jo je za vse dobro oživlja¬
lo, in pcišalo vsega pregrešuiga poželenja. Kakor ji je pa do¬
ber Bog do te dobe mnogo dušnega veselja dal, tako jo je ho¬
tel tudi s veiikoj zuotrajnoj suliotoj in žalostjoj obiskati in po¬
skusiti, ali bo njemu služavnica tudi u dušnih težavah zvesta
ostala. Moliti se ji ni poljubilo, nobenega veselja ni imela do
pobožnih del, vsa merzla za božjo čast, ni nobene žalosti ob¬
čutila nad žalen jem božjim, in ni bilo solze več za pokoro.
Misel jo je obhajala, da njo je Bog zavergel, ker nje nobena
pregreha ne žalosti, in zdelo se ji je, kakor bi ji za obupati
bilo. Ki ji dišalo jesti, ne piti, ne delati; tudi spati ji ni dalo.
Vsa pusta na duši in zapušena sirota ni vedela, kamo bi se
djala. Sonce milosti božje se ji je skrilo, naj bi Boga tudi u
britkosti ljubiti se naučila, ne le u sladkosti.

Armela se je n tolikih težavah Bogu u roke dala, zau¬
pala namestniku božjemu, svojemu spovedniku, je zatoljko bol j
u kratkih molitvicah k Bogu izdih vala, in vsa božji volji vda¬
na čakala, kdaj se bi Bogu dobro zdelo, se spet na njo milo
ogledati. Celo pol leta je terpela ta žalostna njena pustota;
Bog je njene goreče izdihleje uslišal, njeno serce ljubeznivo
ogrel in obsijal njeno dušo. Vnovo seje njeno serce ljubezni
božje vnelo, gorelo za svojega nebeškega ženina; ponoči in
podne je bilo njeno veselje na Jezusa misliti in njemu služiti.
Tolika je bila njena sveta gorlivosf, da je Boga iz serca pro¬
sila, naj njo k sebi u nebesa vzame, da se ji ne bo višej bati
njega zgubiti.

Dober Bog ne pusti svojih služavnikov iu služavnic pre¬
dolgo brez težav; kadar so u naj večem dušnem veselji, jih že
čaka britka žalost, naj se u časne sladkosti ne zaljubijo in ne
prevzamejo. Taka se je sv. Armeli godila. Velika telesna
slabota se nje loti tako, da le s težav oj svoje dela opravlja;
na to jo je merzjica na posteljo položila. Vbogi revi težave
pomnožiti njo je gospa čerteti jela, rekoč, da ta bolezn od nje¬
ne prevelike molitve in pobožnosti pride, ki njo bo clo ob pa¬
met djala. Te prenapete pobožbe bolne delile pregnati ji je
gospodinja naj težejše opravila nalagala, ter ni smela več pe¬
stema biti, ampak vse druge za njo pretežke dela opravljati,
tako da je srota u naj huji trešliki onemogla ja se na posteljo

45  *

708

12. December alj gruden.

zgrudila; gospa jo je pa hitro sopet na delo nagnala, ki ji
ni dala clo u cerkvo iti.

Dve leti je Armela vse to terpela; alj Bogu je vse iz¬
ročila rekoč: „Voljno bom križ nosila, kojega mi Bog za¬
dene; ne bom te službe zapustila, se terplenja iznebiti; lju¬
bo mi je terpeti in od te hiše ne grem, če mi spovednik ne
rečejo, alj mi gospa slovo ne dajo. Armela je iz ljubezni do
Jezusa voljno poterpela in skusila, da komur Bog križ na¬
loži, njemu tudi pomaga nja težo srečno nositi. Gospa je Ar-
mele pravo krepost spoznala, njo za toljko bolj spoštovala
in lepše imela.

Omožila se je u tem času hčer tiste gospe in vzela ple¬
menitega grajšaka blizo mesta Vannes. Mlada gospa je po-
terplivo Artnelo tako rada imela, da je naprosila mater, naj
ji Armelo dajo. Iz ljubezni mati svoji hčeri dovolji, in Ar¬
mela, se s svojim spovednikom posvetvavši, zapusti svojo sta¬
ro službo, da so se ravno otroci milo po njej jokali, ktere
je pestvala in varvala. U novi službi Armela tudi ni bila brez
križev. Zapustilo njo je sopet poprejno veselje Bogu služi¬
ti, in zdelo se ji je, da njo hoče Bog zapustili, ter ni mo¬
gla moliti, ne drugih dobrih del čiuiti. Nesramne misli so nje¬
no čisto serce tako grozno nadlegvale, da se je srota od
same žalosti milo jokala. Zaupanje u pomoč Marie ji težave
le kratko polajša; skušnjave so ji še gerši podobe delale,
kojim bolj ko se brani, hujšo vojsko ji delajo. Le strah Bo¬
ga žaliti, ki vse vidi in ve, pa gnada božja sta ji pomagala
vse te ostudne skušnjave srečim premagati. Se le čez dve
leti je Bog njene serčne prošnje uslišal; serce je bilo ji
spet mirno in od ljubezni božje toliko vneto, da nje nobeno
delo in nobena težava Jezusa ločila ni. Gospod in gospa sta
nje bila tako vesela, da sta ji vso gospodinstvo zaupala, in
jo klučarico drugej družini postavila, u kteri službi je sta-
novito in zvesto vse svoje dolžnosti voljno dopolnila, da si
je ravno gospa neprenehoma bolehala, in starej sin veliko
let bolen ležal.

Po nasvetu spovednika se je Armela u samostan Uršu-
linarc u mesto Vannes slušit podala, kjer je rejenke u svoji
skerbi imela, in jih tako čedno oskerbela, da so njo vsi hva¬
lili, rejenkice njo pa kakor svojo mater rade imele. Alj ta
lehka in predobra služba Armeli ni dopadla; poželjela je iz
ljubezni do Jezusa več terpeti, ter se je u poprejno službo
povernila. Ne rade so njo redovnice izpustile, alj s toliko
večim veseljem so njo u poprejšno službo sprejeli, kder njo
je novo terplenje čakalo. Leta 1666 njo je na cesti konj rit-

709

Sv. Armela, keršanska dekla.

nul in ji roko vlomil. Bolečine, ktere ji je vlondena roka de¬
lala, je čudovito voljno terpela, in hvalila Boga, da je njej
terplenja poslal, za kojega je prosila. Cele tri leta je svetnica
tolike bolečine prestala, da že ni na nogah stati mogla.

Prišla je zdaj za Armelo tudi ura se ločiti tega sveta.
Leta 1671 se nje huda trešelka loti, in jo na vsak tretji dan,
u kratkem pa vsak dan trese. Cerlo jo začne boleti iii tako
otekati, da ni brez velikih bolečin požirati mogla. Prikazal
se je rak na raznih udih spehanega trupla, ter njo je začel
jesti; Armela pa vsa tiha in volji božji vdana tako voljno
terpi, da se vsi čudijo. Kadar čuti, dajo  moč čedalje bolj
zapuša, in si ji sinert približuje, prejme s velikoj pobožnost-
joj sv. zakramente in sladko 24. kozoperska 1671 u Gospo¬
du zaspi. Ljudje so njo u živlenji visoko spoštovali in po
smerti tudi častili. Njeni gospod, pri kojem je 35 let služi¬
la, je pismeno pričal, da ni bilo pregreška nad ujoj; njeno
pobožno, sveto živlenje bilo ni nobenemu človeku nadležno,
kajti je vedla o pravem času Bogu služiti, pa tudi ni zamu¬
dila svojih časnih dolžnost. Bog njo je na pokopu s mnogi¬
mi čudmi počastil, in s njimi naznanil njeno svetost.

Nauk in posnema .

1. Pot izvciičanja, ktera tudi iz niškega, služevnega stana, veliko
bolj varno kakor iz visokega, u sv. nebesa pelja, nam prav živo pokaže sv,
dekla Armela: kraljevo pot križev in težav,  brez kojih se u sv.nebe¬
sa ne pride. Premilo nas Jezus na ovo pot vabi, rekoč: „Kdor hoče za
menoj priti, naj sam sebe zataji, svoj križ zadene in hodi  za
menoj/ - ' Sv. Armela ni kotla prelehke službe, ter je križ ljubila, in se je
rajše u težavno službo povemila, naj bi Jezusu bolj podobna bila, in ne zgu¬
bila izveličanskega križa, ki je kluč sv. nebes, — Kako se pa ti hlapec, ti
dekla težavne službe bojiš! Ako si ravno zdrav in zdrava, vender ne veš
dosti potožiti, kaj terpiš, da se zadosti ne naspi.š, in le ložeje službe išeš.
Kaj bo pa za nebesa? Tukaj in tam nebes imeti ne moreš; le če na tem
sveti s Jezusom terpiš, se hočeš na unem s njim veseliti. Če na tem svetu
zvesto služiš, hočeš na unem svetu kraljevati s Jezusom, kakor je vsim ob¬
ljubil, ki zvesto za njim hodijo. Oh, kako lepa, kako vesela je za družinče
ova obljuba! Oh kako srečen hlapec, dekla je, ki greha varje se! Ce služi
le Bogu lepo, on kralj (kraljica) u nebesih bo.

2. Kraljeva pot u nebeško kraljestvo pa ima za hlapce in dekle pet
posebnih stopinj, ktere če izgrešiš, za Jezusom težko, alj pa clonepri-

710

13. December alj gruden,

deš. Perva stopinja je branje djanja svetnikov  in dragih pobožnih bu¬
kev. Sv. Aagaština, sv. Terezio, sv. Ignacia, sv. Arnielo in veliko drugih svet¬
nikov je tako čitanje za sveto živlenje vnelo. Djanje svetnikov bo tudi tebi
živo kazalo, kako imaš živeti, kako terpeti, ako hočeš u nebesa priti. Besede
mičejo, sveti izgledi pa vlečejo u sveto nebo. — Druga stopinja je pogosta
in vredna prijema zakramentov svete pokore in presvetega reš¬
ili ga Telesa.  Ta dva sveta zakramenta sta sv. Armelo podperala, da ni u
dobrem onemagala, se u veselju ni prevzela, u žalosti ni obupala. ,,To je
kruh živlenja/"  uči Jezus; „kdOr nja zavživa, ne bo umeri, tim-
več bo imel v ečno živlenje.^  Koljkokrat pa ti k spovedi in k božji mizi
u letu greš? — Tretja stopinja pobožnega živlenja je strah božji;  bala
se je sv. Armela s naj manjim grehom Boga žaliti, in je tudi naj manje
grehe britko obžalovala. Kdor se pa malih grehov ne boji, bo hitro u velike
zagazil. „Kdor ni u malem zvest, tudi u velikem  ne  bo/-' JSterta sto¬
pinja je zaobljuba svete, deviške čistosti,  ktero je sv. Armela do
smerti brez madeža ohranila, kakor je u svojih mladih letih obljubila. Sc ni¬
maš hlapec alj dekla pošteno oženiti alj omožiti, svoj deviški stan Jezusu in
Marii daruj, če hočeš časno in večno srečen biti. Nesramno znanje, nečisto
živlenje naj več hlapcov in dekel pogubi. -— Peta stopinja je pogosto pre-
mišlovanje terpIenjaKristusovega;  ono je sv. Arnielo učilo, onotažilo,
ono podperalo za Jezusom hoditi zvesto dokonča, in tudi tebe bo; saj Jezus pra¬
vi: „Izgled sim vam zapustil. Kdor hoče popolnoma biti, naj
hodi  za  menoj/-'

M o I i 4 v a.

Daj nam, o Bog, po izgledu in prošnji sv. Armele, vse svoje križe in
težave voljno nositi, dolžnosti svojega stanu zvesto dopolniti, in po tem rev¬
nem živlenju u nebesih s teboj vekomaj kraljevati; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

XIII. Dan decembra alj grudna.

Sveta Iiucia, devica in mučenica. Sveta Otilia, devica.

Sv. Lueia, velika keršanska junakinja, nar s lovi tej sili
devic ena, je u mesti Sirakusu na Sicilianskern luč sveta
zagledala. Njeni st a risi so bili žlalmega rodu in pa silno bo¬
gati. Ljubezen do deviške čistosti je njeno serce že u eve-
teči mladosti tako zavsem vnela, da jo je Bogu s zaobljubo
darovala. Ko je oče zarano umeri, jo je mati Eutihia nago¬
varjala, naj bi se u zakon zavezala s mladenčem visokega

Sv, Lucia, devica in mučenica* Sv. Otilia, (levica* 711

rodu toda ajdovske, prazne vere. Lucia, (o slisati, se močno
zavzame, vendar ji ne odreče naravnost, da je ne žali; iše
pa to reč odlagati, in med teni Boga prav goreče za pomoč
prosi. Bog jo uslisi, pa na vižo, kakor ni pričakala. Mati je
ji namreč zbolela, in tako potrebovala hčerine postrežbe. Ce-
tiri leta terpi bolezen, in se ni upanja, da bi se zdravje po-
vernulo. Hčer bolani materi svetuje, naj se da opraviti do
groba sv. Agate u mesti Katanca, ki je tečas zavolj mno¬
gih čudežev močno slovelo. Mati stori po nasvetu pobožne
hčeri; in obe potujete kje. Po dolgi molitvi posili Lucio spa¬
nje; in prikaže se ji sv. Agata u sredi mnogih angelov, in
jo ogovori, rekoč: „K a j bi rada, sestra draga, od me¬
ne? Glej, mati tvoja je že zdrava. To je sad tvo-
l‘e vere in zaupanja tvojega. Vedi, da kakor je
Bog mesto Kataneo za mene del poveličal, bo po¬
veliča! mesto Sirakus zavoljo tebe; zakaj ti si
mu s svojim devistvom prijetno prebival j s e pri¬
pravil  a.“

Ko  je sv. Lucia te besede slišala, se prebudi, in najde
svojo mater popolnoma zdravo, njo ki je toliko časa bolena
bila. Od veselja ji pade okolj vratu, ji srečo vosi, in zahvali
s njo narprej Boga, potem sveto Agato po dolžnosti, Na to
reče materi:'„Z daj vas pa prosim, mati predraga, ne
govorite  mi  več  od  u m i r\ij o č e g a ženina, ker sim
se zdavnej že s n e ume rj oči m zaročila. Tudi vas
se prosim, dajte mi tisto doto, ki ste mi jo za omo-
žitev s ženinom tega sveta namenili  bili.“ Mati si

712 13* December alj gruden.

je lehko mislila, da bi hčer ročno vse med vboge rada raz¬
delila, kar bi dobila; ji torej reče, da naj do njene smerti
čaka, kjer bo tako vse njeno, in leliko stori s svojim, ka¬
kor rada. Lucia ji odvišča: „K ar se vbogim se le po smer¬
ti prepusti, ni Bogu tako prijetno, pa tudi nam ne
u tolik dušen prid, kakor če se jim poprej podeli.
Kakor bakla popotniku ne sluzi tako, če se u te¬
mi z a nj i m n e s e, kakor tista,kise nese pred  n j i m.“
Tako govorjenje mater gane, in obljubila je hčeri vse po
volji storiti. Da ji torej, ko domu pridete, toliko blaga, koli¬
kor bi ga bilo za doto črez za dosti* Lucia pa se ne mudi,
in vse do čistega med vboge razdaja.

Ko to uni žlahen mladenč zve, ki jo je u zakon hotel,
se spremeni nja ljubezen u hudo sovražtvo, ter gre in za¬
toži Lucio pri mestnem glavarju Paškaziu, da ga noče vze¬
ti, da je kristiana in da bogove zaničuje. Paškazi pokliče
Lucio pred se, in ji reče, malikom darovati in u obljubljen
zakon stopiti. „Ne storim ne enega, ne d ruj ega,“od¬
govori sveta devica. „Jaz darujem Je pravemu Bogu
samemu, in nobenemu človeku nisim zvestobe ob¬
ljubila, temuč le Bogu samemu.“  Jaz se deržim uka¬
za cesarjevega, povzame Paškazi, in ti moraš bogovam da¬
rovati, in mladenča vzeti, kakor si obljubila. „Ti se der-
žiš ukaza cesarjevega,“  pravi Lucia, ,jaz pa pove¬
lja božjega. Ti se bojiš umeris(jočega človeka, jaz
neumerajočega Boga; tega moram vbogati.“  Taki
kramelj te bo kmalo minil, zareži Paškazi, ko pride do muk
in terpinčanja. „Ne bo!“  reče Lucia; »zakaj sluzavo i-
ki božji ne morejo nikolj besed grešati, ker jim
je Kristus rekel: Ako bote pred kralji in oblast¬
niki stali, ne mislite, kako alj kaj bi go vorili; za¬
kaj dalo se vam bo, kaj govoriti imate, ker niste
vi, ki govorite, ampak Duh božji  je,  ki  u vas  go¬
vor  i.“ Jeli sv. Duh u tebi?  jo vpraša Paškazi. »Ljudje,
ki so čisti, in pobožno živijo,“  odgovori sv. devica,
„so tempel svetega Duha.“  Jaz bom kmalo storil, je
rekel Paškazi, da ne boš več tak tempel; u hišo nesramno¬
sti te bom ukazal gnati; tam se ti bo čistost po sili vzela.
Ako moje volje zraven  ni,  pravi nasproti čista devica,
bo moja čistost ravno tako neoskrunjena ostala;
kakor ne darujem malikom, ako mi s silo kadila
na roke položiš, in ga tako pred malika m na žer-
javko potrosiš. Bog ne sodi po djanju posilenih
udov, temuč po znotrajni volji. Ako me daš posi-

Sv. Lucia, devica iti mučenica. Sv. Otilia, devica. 713

liti, si pridobi moja čistost dvojen venec.“To  Paš-
kazia raztugoti; noče dalej poslušati, in ukaže sveto devico
u gerdo hišo peljati in jo lamo volji nesramnežev prepustiti.

Lucia gre vsa serčna iz sodnijške hiše, ker terdno zau¬
pa u božjo pomoč, za ktero je tako goreče prosila. Alj bož¬
ja močjo  stori na potu na enkrat nepremaklivo; ne da se
od mesta kreniti. Skušajo jo s vervi premakniti, celo več
volov uprežejo, vender vse zastonj. Lucia je stala uekreu-
Jiva ko skala, in za samo stopinjo jo ne spravijo naprej. Paš-
kazi pripiše ta velik čudež coperniji; zapove jo s smoloj in
vrelim oljem politi, okolj nje germado nanositi in jo zažgati.
Pa tudi u sredi ognja ostane nepoškodvana. Trinog ne mo¬
re več gledati, kako neprestrašeno se keršanska junakinja
obnaša, tudi ne terpi, da pričejoče serčno opomina maliko¬
vanju slovo dati; torej zapove ji s mečem vrat presuniti. Ta
rana je bila smertna. Lucia pade k tlam, in konča s častito
smertjo svoje serčno vojskovanje u letu 303, potem ko je
še kristiaue tolažila in jim prerokovala, da bo tega pregan¬
janja skorej konec, kakor se je tudi zgodilo. Nje sveto telo
se je u Sirakusu pokopalo. Od starodavnih časov častijo to
sveto devico in mučenico za pomočnico u bolezni oči.

Nauk in posnema.

1. Tri imenitne izreke svete Lticie si globoko n serce vtisni. Pervi za¬
dene milošno,  ki se pred smertjo podeli. Ta je Boga bolj dopadliva in tebi
bolj koristna, kakor, če se da še le po smerti. Drugi obstoji u odgovori, ki
ga je Paškaziu dala: „Ti se deržiš ukaza cesarjevega, jaz pove¬
lja božjega. Ti se bojiš umerjočega človeka, jaz neumerjočega
Boga; tega moram  v b o g a t 1“  Ravnaj se po tih besedah, derži se zapo¬
ved in povelj božjih; boj se Boga bolj kakor vsih ljudi, zakaj on ti zamore
več pomagati in več škodovati, ko vsi ljudje. Tretji obstoji u tih besedah:
„Ljudje, ki čisto in pobožno živijo, so tempel svetega  Duha. 1 -'
Čigavo prebivalše so potem nečisti ? Gotovo nikogar drugega, ko peklenskega
duha. Ali ni sama ta misel zadosti, narveči gnusenje nad pregrehoj nečisto¬
sti, in vso posebno ljubczn do čistosti po tvojem stanu u tebi obuditi?

2.  Prevdari, kako prečudno je bila sv. Lucia od božje gnade obvaro¬
vana in poterjena, da s nobeno močjo ni bila ed mesta premakniti, kder je
stala, in u hišo nesramnosti spraviti. Prizadevaj si vsaj po duhu, da boš ne-
premekliv u dobrih sklepih, pobožno živeti, in greha se varovati, sosebno ti¬
stega greha, h kateremu si narbolj nagnen. Tega ne več storiti bi moral ne-
premekliv ko skala u svojem naprej vzetji biti. Da to dosežeš, moli rad in zau-

714

14. December alj gruden.

paj terdno u Boga po izgledu svete Lucie. „M o j i ljubi bratje,^  piše sv.
Paul, „bodite stanovitni in nepremakljivi.^

M o 1 i t v a.

O Bog! ki čistim dušam prečudno moč in čast skazuješ, da u njih ko
tebi posvečenem tempelnu prebivaš; dodeli nam po priprošnji sv. Lucie, da
tega tempelna nikdar s pregreho ne oskrunimo, temuč ga vedno čistega ohra¬
nimo; skoz Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen.

Denašni dan obhaja kat. cerkev tudi spomin sv. device Otilie. Bila je
Urha, vojvoda Elzaškega hčer, ki se je slepa vrodila. Oče njo ukaže usmer-
titi, alj mati jo da dojki izcediti. Sest let njo je dojka skerbno redila, potem
pelja slepo srotico k sv. škofu Erhardu prosit, naj jo kersti in ji ljubo luč
izprosi. Sv. Erhard njo kersti, in sv. Otilia pogled dobi. Kadar odraste, Je¬
zusu u zahvalo svoje devištvo zaobljubi, in sklene njemu samemu služiti. Po¬
dala se je u samostan in je za svojega očeta tako dolgo molila, da se je či¬
sto spokoril, in s materjo prav po duhovsko živeti začel. Dal je velik sa-^
mostan za nune postaviti, u kojem je po 180 redovnic živelo; sv. Otilia jim
je bila duhovska mati alj apatica. Kakor je ona ojstro živela, tako je bila
svojim podložnim, sosebno vbogim usmilcna mati. Kadar je svojo posledno
uro čutila, je svoje duhovne hčere sklicala, jim je posledne nauke dala, vzela
slovo, prijela svete zakramente, in je leta 720 sveto umerla. Tudi ona se u
očesnih boleznih u pomoč kliče.

XIV.  Dan decembra a!j grudna*

Sveti NpIriclioBi, škof.

Sv. Spiridion, rojen u tretjem stoletju na lepem in ve¬
likem otoku Cipru, je zavolj prerokovanja in eudov veliko
slovel. Ko fantič je ovce svojih vbogih kmečkih, pa prav
keršauskih starišev okolj samotnega doma pasel. U tem pred
svetom tako niškem poslu je veliko let nedolžno in bogabo¬
ječe preživel. To pastirsko živlenje mu je tudi zlo dopadlo,
ker je po samotnih krajih Iehko molil, bral in nebeške reči
premišljeval. Nja naj ljubši branje in prernišlovanje pa je sv.
pismo bilo, u kterem se je njegova duša Boga in svetili čed¬
nost vnemala. Takih družnikov, ki so radi gerdo besedovali
alj u svojem djanju in nehanju brezbožni bili, se je skerbno
ogibal. Miru in edinosti je bil poseben prijatel. Nisi ga sli¬
šal kedaj prepirati se, alj tim, ki so se prepirati jeli, pre¬
govarjati. Pregrehe, ki navadno iz krega in prepira pridejo,

715

Sv. Spiridion, škof.

si je prizadeval s krotkostjo in molčečnostjo ustaviti in po¬
praviti. Je vidi! druge u prepiru in jezi, ni počival, dokler
jih je spet spravil. Voljo svojih starišev dopolniti si je bil
pobožno osebo vzel, potem pa, ko mu je Bog dvoje otrok
dal, se je s njenim privotenjem zakonske postelje zderžal,
in ko mu je ne dolgo potem žena umerla, je kakor vdovec
deviško žive!. Njegova hčer s imenom Irena je vedno de¬
viško in sveto živela.

Za cesarja Galeria Maksimiana je zoper kristiane hu¬
do preganjanje vstalo. Zvediti, da je sv. Spiridion kristian,
ga vjamejo in malike moliti silijo. Alj,  ker on u spoznanju
sv. vere stanoviten ostane, ga s veliko drugemi po hudih
mukah (izsteknili so mu desno oko, levo koleno pa izžgali)
k težkemu delu rudo kopati obsodijo. Te znamnja prejetih
ran za sveto vero je ti serčni spoznovavee do smerti na
sebi nosii.

Ko je bil o času cesarja Konstantina Velikega s vsemi
soterplenci ovega težkega dela resen, se je spet na svoj
dom povernul, ovce pasi! in se kakor popred u delih pobož¬
nosti vadil. Zdaj je Bogu dopadlo ga po nekih čudih slovi¬
tega storiti. Prišlo je po noči nekoliko hudobnikov pobožne¬
ga pastirja ovc obropat in jih odpeljat; pa po storjeni tatvini od
nevidne moči zaderžani nobene Stopinje delj ne morejo; kot
nepremakiivi ondi do dneva stoje. Ko jih svetnik zjutraj on¬
di najde in mu na vprašanje, kaj da hočejo, žalostno svoj
greh povejo, ga odpušanja prosivši, jih prijazno posvari, jim
odpusti in še molitve za nje opravi, da dalje iti zamorejo;
podari jim tudi ovna s nekoliko šulnimi pa ljubeznivimi be¬
sedami rekoč: „Qvna vam dam za plačilo, ko ste mo¬
jo če d o celo noč tak skerbno var v ali, da ga med
seboj vžijete; p o silim al, če kaj potrebujete, pro¬
site, in nikar več krivice ne delajte . 44  Obljubijo mu
pravično živeti in gredo domu. Drugo krat hoče nek kupec,
ki je več koz pri njem kupil, eno več vzeti, kakor jih je
bil plačal. Neplačana koza pa po nobeni ceni s prodanimi
noče, temuč hitro spet nazaj leti. Goljuf jo zadene in nese ;
alj koza silno nemirna, binca in buta tako dolgo da svetni¬
ka pokličejo. Sv. Spiridion kupen zdaj prijazno reče: „Moj
brat! koza pač d o h r o ve, daje  nisi plačal; z a t o
noče pri tebi ostati. Plačaj jo, potem se ti ne bo
više ustavl jala . 44  To se je tudi zgodilo. Kupec plača ko¬
zo in ona voljno s drugemi gre. Ti in drugi čudi so se pov¬
sod razsloveli. Tako se je zgodilo, da ko so duhovni in ljud¬
stvo u mestu Tremituzi sbrani bili, novega škofa u mesto uiner-

716

14. December alj gruden.

lega voliti, so po božjem vdajanju vsi ko iz. enih ust zau-
pili: „Spiridiona hočemo škofa imeti. u  Nobeden se ni tej vo¬
lit vi zoperstavil zvunaj svetnika samega, ker mu je poniž¬
nost branila, se tolikej časti vdati, kar je zaduič vendar iz
pokoršine do volje božje, kojo je spoznal, storil.

Gospod Bog, ki malim razodeva, kar modrim sveta pri¬
krije, je tega svetega pastirja, ki se s naucenjem vednost
nikdar ni pečal, tako obilno s nebeško modrostjo napolnil, da
so se škofje in inašuiki nad tim čudili. Svojo službo je nov
škof prav dobro in zvesto opravljal. S velikoj gorečostjoj je
svojim podložnim pridgoval; s neutrudenoj ljubeznijoj inskerb-
joj jih obiskaval, tolažil in podueeval, u pravej veri jih po-
terdoval, s besedami in izgledi k prav keršanskemu živlenju
napeljeval. Ničesar jim ni tolikrat in tako goreče priporočal,
kakor se greha varvati; alj če so grešili, se brez odloga
spokoriti. Svoje škofovske dohodke je večidel med vboge
razdelil. Dar čudov, kojega mu je Bog že poprej dodelil, je
tudi še zdaj kakor škof imel. Ko je enkrat ucerkvo sel, je
neko ptujo ženo s mertvim detetom u naročji pred cerkve¬
nimi vratami najšel. Zena pa, kakor hitro svetega moža za¬
gleda, se na zemljo verže, rnu inertvo dete k nogam položi
in s,, obilnimi zolzami za oživo svojega inertvega deteta pro¬
si. Žalostna mati se svetniku močno usmili, ki se u kratki
molitvici k Bogu oberne in dete je hitro spet oživelo. Ve¬
selje, ki ga je mati nad čudom svojega oživlenega deteta
imela, je bilo toliko, da je njeno serce premoglo, in ona se
mertva na tla zgrudi. Kar je svetnik na prošnjo žalostue
matere storil, ravno to je storil tudi na prošnjo nazočih (pri-
čejočih), mertvo mater k živlenju obudivši. — Eden njego¬
vih prijatlov, kojega so sovražniki krivo zatožili, je bil u
največi nevarnosti ob živlenje priti. U tej velikej zadregi
piše svetemu možu, od kterega je daleč proč u ječi zapert
bil, in ga prosi, da bi se ga usmilil in ga še enkrat obiskati
hotel. Sv. Spiridion se še s enim tovaršem napoti, pride pa
do derečega potoka, ki je svoje brege prestopil. Poln zau¬
panja u Boga vodo s svetim križem zaznamva, in glej! hi¬
tro se je voda u dva dela razdelila tako, da je svetnik s
svojim tovaršem suiipma črez šel.

Koliko je sv. Spiridion po tih in drugih čudih slovel,
se lehko misli; Še veči slulje mu je nasledila prigodba do-'
nesla. Bil je namreč s več drugimi škofmi na cerkvenem sbo-
ru u Nicei, kder so se tudi mnogi zvijačniki arianskih iupa-
ganskih modrijanov sberali, svoje zmote zagovarjati in katol-
ško resnico podreti, Tih modrianov eden se je s svo jo vbra-r

717

Sv. Spiridion, škof.

no zvijačnostjo posebno obnašal in, ne vem kako, šopiril, re¬
koč: „Nobeden nazočih škofov me ni vstani kake zmote pre¬
pričati . 44  In res, veliko škofov se ga je lotilo, in mu nja zmo¬
te pred oči postavilo; toda vselj jo je tak zvijačno v spredel,
da se nobenemu ni dal zavsim premagati. Zdaj sv. Spiridion
nastopi in jame govoriti: „U imenu Jezusa Kristusa
me poslušaj in iz mojih ust resnico sprejmi. Le
eden Bog je, stvarnik nebes in zemlje, vsih vid¬
nih in nevidnih reci. Le eden edinorojen Sin božji
je, ki nas je odrešil 44  i. t. d. Tako je svet mož resni¬
ce svete keršanske vere zvijačnemu modrijanu samuč le na¬
prej pravil brez vsih drugih dokazov; potem ga je vprašal:
„Kaj se ti po takem zdi? Sim resnico govoril, alj
ne? Kaj imaš pregovarjati ? 44  Tu stoji zdaj modrijan,
kakor štor, in kar besedice ne ve pregovoriti. Zadnič pra¬
vi: „Jaz vse verjem, kar si govoril . 44  — ,,Ce tedaj„vse
leto v e r j e š, pojdi  s me  n oj  u c e v  k v o , 44  mu sv. Spiri¬
dion reče, „iu prejmi svet  ker  sl .' 4  ISekteri pričejoči so
mislili, modriau se s svetim možem le šali; ko so pa vidili,
da mu je resnica in se nad tem čudili, se modriau k njim
oberne rekoč: „Moji bratje! jaz sim zgubil. Dokler je člo¬
vek bil moj nasprotnik, sim ga vselej premagal. Zdaj pa ko
me je božja modrost po svojem služavniku prejela, ne mo¬
rem zoperstati. Prepričan sim. Bog je skoz svojega služav-
nika govoril . 44  Se tisti dan je ti modrian svet kerst prejel
in postal serčen zagovornik keršanske vere. Vsinateinsbo-
ru pričejoči škofje so Boga za to spomina vredno spreober-
nitvo hvalili, svetega Spiridiona pa odsihmal u toliko večej
časti imeli.

Po smerti Konstantina Velikega so ga u Antiohio po¬
klicali, kder je cesar Konstanci nevarno bolen ležal. Spiri¬
dion pride, pa u svoji navadnej, prav bornej obleki. Tak gre
tudi u cesarsko poslopje. Stražar, ki ga ne pozna, ga proč
zaverne in ga močno za uho vdari. Kakor da bi se ne bilo
kar nič zgodilo mu svet mož tudi drugo lice, ves pohleven
pomoli, kar je neobtesanega vojaka k spoznanju in obžalo¬
vanju svojga pregrešenja ganilo. Ko svetnik k bolnemu ce¬
sarju pride, opravi kratko molitvico in cesar pri priči zdrav
in terden iz postelje vstane. Cesar mu iz hvaležnosti lepo
šumo dnarja ponudi, pa svetnik ne vzame, ampak ga čedno
opomina, kako naj zanaprej živi. Cesar obljubi vse storiti,
pa mu vendar le ponuja, da bi vsaj en del duarja vzel. Kar
so mu tako rekoč šiloma dali, to je hitro še pred cesarskim
dvorani med vboge razdelil in se spet u svojo škofijo pover-

718 14. December alj gruden.

mrl, kder je že vec čudov celi deželi u prid storil. Ko
je zavolj pomanjkanja dežja na otoku Cipru velika dragimi
in lakota vstala in zravno tudi se kužna bolezen pritisnula,
je svet mož s svojoj molitvijo) dolgo zaželjen dež od Boga
izprosil, po kojem je lakota nehala in kužna bolezen zginila.

Sv. Špiridiou je bil tudi na cerkvenem aboru u Sardiki
(347) pricejoc, kder so Nicejsko spoznanje vere poterdiii.
Ne dolgo potem je po razodetju uro svoje smerli spoz¬
nal in šel po cisto lelikej in srectiej srn er ti poln zasluženja
u veselje svojega Gospoda u letu 349. Ko so Turki leta
1716 ravno na dan sv. Spiridioua od obsede otoka Kerfa od¬
stopili, je papež Klemen XI. u hvaLežn.spomin mogočnih pri¬
prošenj tega svetnika, zapovedal praznik po vsili deržavah
nekdajne Mlečke (Benedske) vlade obhajati; in odtod pride,
da Horvati, naši slovenski brati svetega Špiridžoua svojega,
pomočnika in posebnega patrona častijo.

N a u k i n p o s n e m a .

1. Lehko si zapazil, kako je sv. Spiridion mir ljubil, prepir sovražil,
in druge, kadar je med njimi prepir vidil, pomiriti si prizadeval. Vzemi si
to čednost u posnemo. Jezus je svojim učencom večkrat mir vošil, ker hoče,
da bi med seboj mirno živeli. Varji se besedvanja alj prepira. Vidiš, da se
kdo drugi s teboj prepirati hoče, premagaj se; pojdi proč, če moreš, alj pa
tiho daj. Imaš priliko med drugimi mir narediti, alj jih spet spraviti, ne opu¬
sti jo. Kristus pravi: „Blagor mirnim,** in pristavi, da bodo otroci
božji imenovani. Iz tega se sklene, kaj imamo od unili misliti, ki mir
razdirajo, in prepir trosijo. Sv. Gregor od tega piše: ),Tisti, po k oj ih pre¬
pir in razpertija pride, naj slišijo, kaj stoji pisano: Blagor mirnim, kajti otroci
božji bodo imenovani. So pa tisti, ki mir ljubijo in narejajo, otroci božji ime¬
novani, tako so unij ki mir razjedajo, ki prepir in noedinost delajo, brez
dvojbe otroci hudičevi/* Otroci pa slišijo k svojemu očetu: potem mirni k Bo¬
gu, nepokojni in mirodražci pa k lmdiču.

2. Sv. .Spiridion ni svojim ovčicam ničesar bolj priporočal, kakor gre¬
ha varvati sc, alj ec so u greh padli, se brez odloga spokoriti. Ravno te
dve poglavitc reči si tudi ti k sercu vzemi, in se greha varuj. Obudi preden
spat gi’cš, pravo popolnoma žalost alj grivengo, in ne odlagaj spovedi pd
dneva do dneva, od tedna do tedna, od mesca do mesca, od leta do leta,
veliko manj pa do svoje starosti alj do zadne bolezni, alj celo do konca svo¬
jega živlenja; kajti takšno djanje je Bogu črez vse zoperno, in za tebe silo
nevarno. Kako bi ti dopadlo, ko bi ti tvoj siužavnik rekel: Dokler sim zdrav,

719

Sveta Kristiana, dekla.

mlad in terden, bora tvojemu sovražniku služil; bom pa enkrat star, slab,
bolehen, tedaj še le hočem tebi služiti ? Ali bi takšno djanje tebi črez vse
zoperno ne bilo? Kako si pa tedaj upaš, ravno tako s svojim Bogom rav¬
nati? Dokler u svojem grehu ostaneš, satanu služiš narveeemu sovražniku
božjemu; potem ko bi njemu že zadosti služil, hočeš še le u službo božjo
stopiti. Koliko zaničevanje narvikše svetlosti! in kako nevarno za tebe! Dok¬
ler u grehu ostaneš, si u vidnej nevarnosti večnega pogubienja. Ali zamoreš
brez straha na takšino nevarnost le misliti? Človek, ki svojo pokoro do kon¬
ca odlaga, hoče tako dolgo, dokler more, greh delati. Kedar več ne more,
hoče nehati. Tedaj pa ne zapusti on grehov, temuč grehi njega. „Ce človek
za pokoro prime o času, ko še grešiti zamore, ima gotovo upanje večno zve¬
ličanje zadobiti, ako umerje. Kdor pa hudobno živi, in še le o smertni uri
pokoro stori, tega odpušanjc grehov je dvomljivo, kakor je tudi njegovo zve¬
ličanje negotovo. Ce tedaj človek o smerti za volj odpušanja svojih grehov va¬
ren biti hoče, naj stori pokoro pri svojem zdravju,- veli sv. Bernard. Stori
pokoro hitro, in do jutra ne odlagaj; kajti negotovo je, če še jutre živiš in
če ti Bog jutre še svojo milost ponudi. „Ce ti dnar ponujam, ne rečeš : bom
jutre prišel, temuč ga hočeš že danes imeti. Bog ti odpušanje grehov ponu¬
ja; zakaj ne hitiš, ga zadobiti?^ vpraša sv. Ambrož.

M o I i 4 v a.

O Bog, ki si svetega Spiridiona s svojim svetim Duhom napolnil, nez-
nabožne modrijane premagati in k spoznanju resnice pripeljati; daj tudi nam
svojega svetega Duha, da ničemurnost zapeljive, posvetne modrosti spozna¬
mo, in po naukih Jezusovih živimo, ki je pot, resnica in živlenje, kteri s te¬
boj živi in kraljuje vekomaj. Amen.

XV* Dan decembra alj grudna*

Sveta Eristiana, dekla.

Sv. Kristiana je bila v boga dekla o času cesarja Kon¬
stantina, kojo so, kakor nam rimske bukve mučenikov pri-
povedajo, neverni roparji vjeli in u iberio onkraj cernega
morja na jutro med divje neverno ljudstvo, ki je ob goriKau-
kaz stanovalo, u sužnost odpeljali, ktero je s močjo čudov
k svetej keršanskej veri pripeljala. Nekaj velikega in čud¬
nega u resnici je u teh besedah: ,,Vboga dekla je celo
ljudstvo, — eelo kraljestvo — k spoznanju pra¬
ve vere pripeljala/*  Jezus Kristus, ki je iz pervegal2
apostolov k spreobernenju toliko mest, dežel in kraljestev

720

15» December alj gruden»

izvoljil, se je za cesarja Konstantina Velikega slabe dekle
poslužil, celo kraljestvo k pravej veri spreoberniti. To se je
tako zgodilo. Divji roparji so u keršanske dežele priderli,
veliko blaga, živine in tudi ljudi poplenili, in u svojo deželo
odpeljali. Med tim je bila sveta keršanska dekla Kristjana,
kojo so terdej, ojstrej gospodi za sužnjo alj robnieo prodali.
Neusmileno in silno so s njo ravnali, veliko in skoz nepre-
neslive dela ji nakladali in malo časa k počitku dali. Pri vsem
tem pa se je sv. Kristiana vendar božjej naredbi voljno pod-
vergla; si je svojo revšino in sužnost, s vsiin tim, kar je
terpeti imela, u duhovni prid obernula; svoji tako divjej go¬
spodi je bila iz ljubezni do Boga brez vsili izgovorov, brez
godernjanja pokorna, in vse težave je s veliko poterplivost-
jo nosila. U sredi paganov, u cisto neveruej deželi je ven¬
dar le stauovita in goreča u svojem keršaustvu ostala; zmi-
rom je lepega keršauskega zaderžauja bila. Pri svojih tež¬
kih delih svete molitve vender nikoli ni opustila. Ne le zju-
trej in zvečer, tudi po dnevi kedarkolj mogoče, je goreče
molila. Od katolške cerkve zapovedane poste je natencno
spolnovala, pa se tudi več prostovoljnih postov si je naloži¬
la. Pred vsim je za sveto sramožlivost in angelsko čistost
skerbela, dasiravno je u sredi med narbolj razujzdanoj in raz-
pušenoj derhaljoj živeti morala. Pagani vse to nad svetojKri-
stiauoj viditi so veliko spoštovanje do nje dobili, in obcudo-
vaje so jo večkrat prašali, zakaj vse tako dela in ne živi ka¬
kor drugi? Odgovorila jim je: „Jaz sim kristiana in dolžna
tako živeti, da Jezusu Kristusu, pravemu Bogu, svojemu Go¬
spodu dopadlivo služim, in po smerti u njegovo kraljestvo
pridem.“ In tako je ta sveta dekla priložnost dobila, veliko
od Jezusa pripovedvati, kar divjaki, med kojimi je živela,
še niso slišali.

Ne dolgo potem zboli mali pervinc kralja Bakuria, ki
je tisto deželo vladal. Ker zdravnikov ni bilo, so po navadi
tiste dežele bolnega otroka od hiše do hiše nosili, popraše-
vaje, če bi kdo kakega zdravila alj pomočka za bolno dete
vedil. Pridejo tudi u hišo, kder je Kristiana služila in jo
vprašajo, aii bi ji znano bilo, kako bi se ta pervinček oz¬
draviti zamogel? Ona pravi, da za nobeno naturno zdravilo
ne ve; pa njeni Gospod Jezus Kristus ga lehko, ako hoče,
ozdravi. Na božje vdajanje vzame bolnega kraljeviča, ga ne¬
se u svoj hram, položi na razgernjen iz- velbludne žime iz-
tkan pokorni pert, poklekne in zauplivo Jezusa prosi, da bi
ga ozdravil. Ona odmoli, in glej čudo! bolni kraljevič je oz¬
dravil ; s neizreklim veseljem ga kralju domu neso. To čudo

721

Sv. Kristiaua, dekla.

je po celi deželi, slovelo in keršanskej veri veliko spošto¬
vanje prineslo. Se več pa iz nasledile prigodbe. Kraljeva
mati čudno ozdravlenega princa je nevarno zbolela in je straš¬
ne bolečine imela terpeti. Hitro pošlje služavnikov do Kri-
stiane s poveljem, da bi k njej prišla in kakor kraljeviča
tudi njo ozdravila. Ponižna služavnica Jezusova pa se lepo
izgovori in ne pride. Zdaj se kraljica da k njej u hišo za¬
nesti in jo prisercno ozdrave prosi. Kristiaua ji pove. da
to ni u ujenej oblasti; vender ji obljubi svojega pravega Bo¬
ga zato prositi, kar tudi s velikim zaupanjem stori in bole¬
čine so jo popustile; popolnoma je ozdravela. Vse prijazna
se ji kraljica zahvali in ji lepe darila obljubi; Kristiaua po
priložnost vzame, kraljici dopovedati, kdo je tisti Kristus,
kojega je za njo prosila. Ko je kraljica spet terdua in zdra¬
va domu prišla, in svojemu soprogu dopovedala, kako je
ozdravila, je kral j tej služavnici Kristusovi lepo šmno denar¬
jev in druge darila poslal; alj Kristiaua mu vse spet nazaj
pošlje s temi besedami: „Ona je u Kristusu in po Kristusu
bogata zadosti, in še večih bogastev od Kristusa u nebesih
pričakuje. U drugem pa bi jo ničesar bolj razveseliti ne za-
moglo, kakor to, ko bi kralj s kraljico vred u ravno tistega
Boga verovati hotel, u kojega imenu sta kraljevič in kralji¬
ca svoje bolezni rešena bila.“ Kralj ni bil ravno nasproti in
se je kolj pripravljenega kazal, posebno ker ga je kraljica
močno k temu priganjala; samo iz straha, da bi se med pod¬
ložniki, ki so slepim malikom služili, kak punt vnel, je še u
svojem pagaustvu ostal, dokler ga ni Bog k spreobernenju
sosebno zaklical.

Napravil je enega dne s svojimi dvorniki velik lov u
nekem gojzdu. Med lovlenjem nastopi iz visokih hribov dol
nagloma tako debela megla, in nebo se je s černemi oblaki
tak hitro prevleklo, da bi bil mislil, bel dan se je u temno
noč premenil. Straha in groze presunjeni so vsi izbežali in
eden tu, drugi tam pota iz gojzda iskal. Sam kralj od vsili
zapušen zaostane. Na vse strani iše pota, in ga ne najde.
Se bolj ga nevarnost pred divjimi zveri plaši. Ne ve kaj
storiti. Oberne se u tih straheh k svojim bogovom, jih na
glas u pomoč klicaje. Enega za drugim kliče po imenu, in
jih prosi rešitve iz te nevarnosti; pa zastonj je bilo vse nja
klicanje. Ko vidi, da je od svojih bogov zapušen, mu pride
tisti Bog na misel, kojega je pobožna keršanska dekla kli¬
cala. K temu se oberne, ga kliče iz celega serca na pomoč
in obljubi, da če ga iz te velike nevarnosti reši, ga bode
brez vsega odloga za pravega Boga spoznal in molil. Kaj

II. Del. 46

722

15. December alj gruden.

se zgodi? Komej je bil kralj obljubo storil, je že tudi gosta
inegla zginula, tema nehala, nebo se razjasuulo, iu vreme je
bilo lepši in prijetniši, kakor popred. Kralj zdaj hitro pravi
pot najde, hiti domu, pripoveduje kraljici vse, kaj se je bilo
zgodilo, reče keršansko deklo k sebi pripeljati, ji svoj sklep
in storjeno obljubo razodene in jo podučenja u keršansliej veri
prosi. Kristiana se veselja komej zave; mu začne skrivnosti
keršanske vere, u kpjih je dobro podučena bila, razlagati, in
mu svetje, da naj bi cerkev pravemu Bogu kristjanov pozidal,
kar seje tudi u kratkem zgodilo. Kajti kralj, kojetmj so nauki
svete kerstianske vere močno dopadli, je pervič žlahnike, po¬
tem ljudstvo svojega kraljestva sklical, jim natenko dopove¬
dal, kaj seje bilo s nja pervincom, soprugoj in s njim zgodi¬
lo, in daje zavolj tega terduo sklenul keršansko vero spre¬
jeti; ravno tako je storila tudi kraljica s ženskimi svojega
kraljestva. Vsi so bili s ovim sklepom zadovoljni iu so oblju¬
bili kralja in kraljico posnemati. Vse je k zidanju cerkve ve¬
selo pripomagalo in zidanje je srečno naprej šlo. Vendar jih
hoče Bog u njih sklepu še bolj poterditi s novim čudom, ki se
je zgodil. Dva stebra so bili cerkvi že postavili; hočejo tudi
tretjega; alj s tim nikamor ne gre; vse si prizadenejo, pa
vse je zastonj. Vekteri, kakor je pri enakih rečeh rado, so
jeli vse sorte čeiustiti. Noč pride, delavci gredo domu, le
pobožna Kristiana sama u cerkvi ostane in goreče prosi Boga,
naj u poterdenje tega, kar je že delal, še zauaprej svojo po¬
moč skaže, posebno pri tem k njegovej časti začetem delu.

Bog je molitvo svoje služavnice vslišal. Drugo jutro naj¬
dejo vsi stenne tudi tretji steber brez vse človeške pripomo-
ge u redi postavlen. Druge, kar jih je še postavljati bilo, so
po redi postavili in ni jim bilo kake posebne prizadeve potre¬
ba. To je vse s novim veseljem navdalo tako, da so na glas
klicali: „Velik j e JBog, in vera te robiuje (sužnje)
je edinoprava.“  Zelje, sv.kerst prijeti, so vsi goreli. Mo¬
dra in pobožna Kristiana je kralju že popred svetvala, da bi
s cesarjem Konštantinom Velikim u zavezo stopil in ga za
učenike keršanske vere poprosil. Po tem nasvetu je kralj tudi
storil; in pobožnega čara Konstantina je želja tega spreober-
njenega kralja bolj veselila, kakor da bi bil celo deželo u voj¬
ski pridobil; poslal mu je torej mnogo apostolskih mož,  ki so
kralju in ljudstvu resnice sv. vere oznanovali, in po zadostnem
podučenju jih kerstili. Tako je bila cela dežela po pobožnej
dekli k Jezusu Kristusu spreobernjena. Kristiana je potem
svoje nedolžno bogaboječe živlenje tudi sveto skončala, in sv.
katolška cerkva jo 15, decembra alj grudna časti.

Sv. Kristiana, dekla.

^23

>

Na uk in pasnem a .

1. Sv. Kristiana se u svojih težavnih okolšinah voljno božjim nared-
bam podverže; si svojo revšino, sužnost, delo in terplenje u dušen prid ober-
ne; ne godernja in ne toži ne zoper Boga, ne zoper ljudi. O! da bi vsi hlapci
in dekle to sveto devico posnemati hotli! Oni nišo scer u sužnosti alj u ka¬
kem vjetišu, da bi toliko kakor sv. Kristiana terpeti imeli; pa vender imajo
tudi nektere težave in nadloge prebaviti, posebno če so njih gospodarji in go¬
spodinje sitni in neusmileni. Nekterim zavolj tega serce vpade; začnejo otož¬
ni, u svojem delu nevoljni, s svojim stanom nezadovoljni biti; mislijo, da so
zmed vsili ljudi nar nesreeniši; zato radi godernjajo in tožujejo ne le zoper
ljudi, tudi zoper Boga. Svoje dozdevne revšine se išejo znebiti s neprcmišle-
nim ravnanjem. Izberajo službe in gospodarje, hočejo si poboljšati, pa pov-
sodi so nezadovoljni; kajti nezadovoljnost je globoke korenine u njih sercu
pognala. In če se tako nezadovoljni posli oženijo, da bi si svoj stan izbolj¬
šali, po kolikih grehih se večkrat u zakon vsilijo! Ali bodo potem sreeniši,
jim bode boljši ? Vsakdanja skušnja nas nasprotno uči. Cc te je Bog u slu-
ževn stan postavil, bodi vender, te prosim, s njim zadovoln; kajti božja na-
rcdba je, in ti bi se Bogu vstavljal? Potoži se in oberni si svoje delo s vsi¬
lili težavami u dušen basen, in to s pravo keršansko poterpežlivostjo. „Si
poklican, hlapec biti,"  pravi sv. Paul, „ue maraj zato,"  to je, ne
bodi zavol j tega žalosten, nemiren, maloserčen, temne terdno veruj, da ravno
ovi stan je, u kojem boš nar ložej zveličan. Ne u kazen, ampak k tvojemu
boljšemu te je u ti stan postavil. Pred božimi očmi ni tako slab in zanič-
liv, kakor pa pred svetom. Sam Jezus Kristus,  naš Gospod je služeven
stan posebno častil in črez druge stanove ga povzdignili; kajti vzel je, kakor
sv. apostol pričuje, podobo hlapca  na  se,  ne podobo imenitega gospoda;
kakor tudi sam pravi, da ni prišel, poslnžen biti, temne da bi slu¬
žil.  U tem stanu znaš ravno tak pobožno živeti, ravno tak gotovo zveličan
biti, kakor duhoven u svojem samostanu, alj pušavnik u svojej pustim'; ve¬
liko ložej pa zamoreš u svojem stanu pobožno živeti, in veliko prej zveli¬
čan biti, kakor narveči gospodi in gospe tega sveta.

%  Sv. Kristiana je bila svojej čeravno divjej gospodi vselj iz ljubezni
do Boga pokorna. Badovoljna pokoršina mora lastina keršanskega služeta biti;
to radovoljno pokoršino mora svojini predstavlenim ne le tedaj skazovati, ka¬
dar so dobri, pametni, prijazni, ljubeznivi, ampak tudi tečas, kadar so čmerni,
nadležni, sirovi alj divji u svoji obnaši. ,,Vi hlapci,"  opomina sv. Paul,
„bodite pokorni svojim telesnim gospodom u vsem, in služite
jim ne na oko, kakor bi ljudem dopadli ampak u priprostosti
serca in strahu božjem. Vse kar delate, storite iz serca kakor
Gospodu, in ne kakor ljudem."  In sv. Peter opomina: „111 a p c i bo¬
dite podložni svojim gospodom u vsem strahu, ne le dobrim in

4 (> *

724

16. December alj gruden.

pametnim, temuč tudi emernim in nespametnim.« S temi besedami,
keršanski posel, ti je božje povelje oznanjeno. Svojim prcdpostavlenim moraš
pokoren biti; stori to tudi rad in prostovoljno in ne primoran alj Je na vi-
dež. Da pa rad in prostovoljno vbogaš, vbogaj iz ljubezni do Boga; ne žabi,
da služiš Bogu, svojemu Gospodu; da to, kar ti tvoji predpostavleni zapo¬
vejo, če ni kaj pregrešnega, ti sam Bog zapoveduje. On ti bo enkrat tvoje
plačilo dal, kakor sv. Paul pravi: „Veste, da plačilo ded šine (erb-
šine) bodete od Gospoda prejeli. Služite Kristusu Gospodu.«
Kdor to prav premisli, bo rad in prostovoljno pokoren. Sv. Kristiana je mo¬
rala vsred paganov živeti, vendar se u svojem kristianstvu ni motiti dala, te¬
muč brez straha se je u keršanskili čednostih vadila. Zapomnite si katolški
posli, kteri u kakej nekatolškej hiši kak čas služiti alj ondi ostati morate,
o nikarte opušati tega, kar vam katolška vera zapoveduje, katolška cerkva od
vas tirja; s besedo in djanjem naj vsak pokaže, da je pravi katolški kristi—
an; naj se ne da motiti, ako ga nekatoličani zaničujejo, se mu posmehujejo
alj ga celo na svojo vero pregovarjajo. Nekatolške molitne — pesemske buk¬
ve, katekizme alj kaj drugega nekatolškega brati, brez velikega greha ne smeš.
Se s njim prepirati redko kaj pomaga, temuč sploh veliko škodje. Brez pra¬
ve potrebe u takšnih službah ostajati, je redko brez greha in brez nevarno¬
sti večno zveličanje zgubiti.

HI o 1 H v a.

O Jezus! dodeli mi gnado, da po izglcdn sv. Kristiane vse modre na-
redbe nebeškega Očeta prav spoznam, se jim radovoljno in iz ljubezni do te¬
be podveržem, jih u svojem stanu u ponižnosti spolnujem, enkrat pa plačilo
svoje pokoršine, zvestobe in poterpežlivosti prejmem; po tvojem neskončnem
zasluženju, ki živiš in kraljuješ s Bogom Očetom u edinosti svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

XVI. Dan decembra alj grudna.

Sveti Daniel, prerok in njegovi tovarsi.

Rimske bukve mučenikov nas danes svetega preroka Da¬
niela in nja tovaršev opomnijo; in ker nam tudi sv. pismo
starega zakona pripoveduje, kaj se je s njimi čudnega godi¬
lo, se torej spodobi denašen dan njih sveto živlenje premiš-
lovati. Sv. Daniel, kakor tudi njegovi tovarsi so bili Judo¬
vega rodu, koje so sovražniki za kralja Nebukadnecara s njih
sorojaki u Babilonsko sužnost odpeljali. Nebukadnecar alj
Nabuhodonozor, inalikovavn kralj Babilonski je glavno mesto

725

Sv. Daniel, prerok in njegovi tovarsi.

Jeruzalem s svojo vojsko oblegel o času, ko je Joakim kralj
u Judei bil. Gospod Bog, serdit zavolj grehov svojega ljud¬
stva, je dopustil, da je malikovski kralj Jeruzalem premagal
in kralja Joakima s veliko drugimi u Kaldeio seboj odpeljal.
Ker jih je pa med jetniki veliko kraljeve alj knežke kervi
bilo, se jih je kralj u svojo postrežbo poslužiti hotel. Asfe-
nec, kraljev naddvornik je dobil povelje, jih iz števila ovili
jetnikov nekoliko odbrati, koji bi lepega izraza, ukaldeiskem
jeziku, in u drugeh vednostih dobro podučeni bili. Tim ima
tri leta od kraljeve mize jedi in pitja dajati; da bi toliko bolj
vzneseni bili in kadri, kralju spodobno postreči. Na kraljevo
povelje izvoli Asfenec pervič Daniela, potem še druge tri
tovarše, Anania, Acaria in Mizaela; kojim pa je imena pre-
menil, in Daniela, Baltazara; Anania, Zidraha; Acaria, Abde-
naga; in Mizaela, Mizaha imenoval. Ko ti židovski mladenči
slišijo, da bi imeli od kraljeve mize jedi in pijače dobivati,
koje so jim kakor Zidom po božji postavi prepovedane bile,
prosijo kraljevega naddvornika, jih s takemi jedmi ne siliti;
ker jim postava ne dopusti, kaj takega vživati. Naddvornik
jim odgovori: „Jaz se bojim kralja, svojega gospoda, ki vam
je ti živež namenil. Ko bi zapazil, da bi vaše obličja slabši
in bolj vpadle, ko drugih mladencev, ki bodo jedi od kra¬
ljeve mize vživali, bile; bi za moje živlenje djano bilo; mo¬
ral bi smerti umreti.“ Daniel odgovori: „1*rosim te le deset
dni s nami, svojimi služavniki poskusi; daj nam sočivja je¬
sti, in vode piti. Bo desetih dneh poglej naše obličja in ob¬
ličja tih, ki bodo od kraljeve mize vživali; potem pa stori s
svojemi hlapci, kakor ti drago. a

Daniel je to govoril, ker je gotovo verval, da izpolne-
uje božje postave jim nikakor škodvati ne more, zravno pa
tudi gotov bil, da zdravo in lepo obličje ne pride samuč od
jedi marveč od Boga. Kako prav je Daniel o tem sodil, je
izhod pokazal: kajti po desetih dneh se je vidilo, da so Da¬
niel in njegovi trije tovarsi pri slabem živežu veliko lepši in
krepkejši, kakor uni pri kraljevem živežu bili; zato so Boga
hvalili in niso nikolj jedil, koje bi jim bili imeli od kraljeve
mize dajati, okusili. Ko je od kralja odločen čas prišel, da
imajo vsi u kraljevo službo izvoleni pred kralja priti, je Da¬
niel s svojemi tovarsi bil vsirn drugim predpostavlen. Kralj,
ki je s njimi govoril, je vidi!, da so modrejši od vsih dru¬
gih; torej je posebno dopadenje nad njimi kazal in jih u svo¬
jo naj skrivnej postrežbo odločil. Ktnalo potem se zgodi, da
je kralj posebne sanje imel, koje mu je Daniel vse modro
iztožil. To je kralju toliko dopadlo, da ga ogleda vsili Babi-

726

16. December alj gruden.

Ionskih dežel in predstojnika vsih svojih modrianov postavi.
Tako visoko povzdignjen je Daniel tudi svojim trem tovar-
šem častito službo pri kralju izprosil.

Nekoliko časa potem pa se je zgodilo, da je kralja Ne-
bnkadnecara napuh toliko prevzel, da se je kot Boga češe-
nega viditi hotel. U ti namen je ukazal veliko soho, kip alj
podobo, ki bi njega, kralja predstavljala, iz zlata vliti in na
odkazanem mestu postaviti. Vsa gosposka, deželni oblastni¬
ki, sodniki in uradniki so morli ob odločenem dnevu skupej
priti. Vsim je bilo ojstro zapovedano, na dano znamnje pred
postavleno soho na kolena popadati in jo moliti. Kdor pa te
podobe kraljeve molil ne bi, jim je bilo zažugauo, bode brez
milosti u razbeleno pecnico verzen. Ni ga bilo, ki bi se bil
podstopil temu kraljevemu povelju ustaviti se; sami trije serč-
ni mladenci so bili, ki so malikovavskemu povelju prevzet¬
nega kralja zoperstali. Na dano znamnje vse pred postavle-
no podobo napuhnjega vladarja kleči in moli; ti pogumni mla¬
denci pa stoje in pred malikovavsko soho svojih kolen ni¬
kakor ne ukrivijo. Kralj Nebukadnecar, kojfemu to nevtego-
ma doneso, se silno razserdi, mladence pred se poklice in
jih serdito pobara: „Je li res, da vi mojih bogov ne častite
in postavlene zlate sohe, moje podobe ne molite? Rečem in
zapovem vam: kakor hitro bučanje trobent in drugih glasbe¬
nic zaslišite, popadajte na zemljo in molite podobo. Ako to
opustite, bote ravno to uro u ognjeno pecnico verženi. In
kdo je tisti Bog, ki bi vas iz moje roke rešil V‘ 4  Na to bo¬
gokletje uapuhnjenega malikovavca trije mladenci vsi neu¬
strašeno odgovorijo: ,,Zategadel ti nismo dolžni odgovora
dati. Vender, glej, naš Bog, kojega molimo, nas iz tvoje raz-
belene pecnice rešiti in iz tvojih rok oteti zamore. Ako pa
tega ne stori, moreš o kralj! vedeti, da tvojih bogov vendar
ne častimo in tvoje zlate podobe ne molimo.“

Kralj nad tim pogumnim odgovorom jeze divja, in za¬
pove pecnico sedemkrat huje razpaliti in mladence brez od¬
loga u njo pometati. Kar morejo si malikovavci prizadevajo
kraljevo povelje hitro spolnovati; alj vse drugače, kakor
kralj misli, je izteklo. Iz pecnice švigajoč plamen zgrabi ove
malikovavce, ki so te tri mladence u njo pometal', in jih u
pepel premeni; pobožnim mladeneem u razbeleuej ognjenici
pa se kaj žalega nezgodi; vsi nepoškodvani ostanejo; kajti
angel božji k njim pristopi, žerec plamen od njih gerne, vlaž¬
no hladilu vetrič vročino iz pecnice puha in stori, da mla¬
denci u sredi razbelene peci nepoškodvaui, ocl ognja kar
trohice bolečine ne občutijo. S angelom Gospodovim se u peč-

727

Sv. Daniel, prerok in njegovi tovarši.

niči kakor po prijetnem vertu sprehajajo in Gospod Boga za
čudno ohranitev na glas hvalijo in časte. K časti in hvali čud¬
nega Boga so u lepem petju vabili ne samo vse angele ne¬
beške , temuč tudi vse druge stvari na nebu in na zemlji.
Kralj Nabuhodonozor to veliki) čudo viditi, ostermi, posebno
ko vidi, da mladenci, koje so zvezane u pecnico vergli, se
zdaj prosti in nepoškodvani u njej sprehajajo; ko pri njih
še nekega drugega vidi, od kterega pravi, da je Sin božji.
Bližej k pecnici stopi in na glas zakliče: „Zidrah, Mizah,
Abdenago, vi služavniki velikega Boga, pridite, pojdite vunkaj!“’
Pridejo vunkaj in sodniki, vojvodi, s vsimi temi, ki so
pri kralju bili, jih enega za drugim natanko ogledujejo; in
kako sterme, ko vidijo, da niso ne na obleki, ne na telesu —
da tudi lasi njih glave niso kar nič ožgani a!j poškodvani;
da še duha od ognja alj osmoje ni bilo na njih občutiti. Na¬
buhodonozor se ne more več zderžati, ampak u hvalo pra¬
vega Boga tele besede zažene: „BIagoslovlen bodi Bog vsih
bogov, Bog Zidraha, Mizaha in Abdenaga, ki je svojega an¬
gela poslal in svoje služavnike, ki so u njega vervali, re-
šil.“ Alj kralj pri tej spoznavi in hvali pravega Boga ne osta¬
ne, temuc po celem kraljestvu ojstro prepove, Boga tih treh
mladenčev preklinjati. Rekel je: „Ni ga drugega Boga, ki
bi svoje tako rešiti zamogel, kakor ta.“ Tim trem serčnim
spoznovavcom pravega Boga pa se je od zdaj milšega ska-
zal, kakor popred; zategadel jih u višjo službo povzdigne.
Toliko nam sv. pismo od tih zvestih spoznovavcov božjih
pripoveduje; sv. Krizostom pa njih vitežkega poguma za¬
dosti pohvaliti ne more, in uči, kako bi se kristjani nad nji¬
mi spogledovati imeli, da bi jih nobena človeška imenitost,
noben strah pred časnim zlegom ne smel od izpolnenja bo¬
žjih zapoved odvernuti in k prelomlenju božje postave pri¬
morati

A T  a it k i n p osne m a.

1. Ti trije mladenci se s svojim učitelom, sv. prerokam Danielom ni¬
kakor ne dajo pregovoriti, da bi jedi, koje so jim po božjej postavi prepo¬
vedane bile, za v/, i vali. Med nami se jih pa najde veliko, kteri se s slabim
želodcom izgovarjajo, kadar bi se po zapovedi cerkve postiti, mesa zderžati,
alj si u jedi kaj pritergati imeli; torej se postne zapovedi sami odvežejo. Ne
imeli bi pa sami sebi alj svojej lastnej ljubezni prehitro in preveč verjeti,
ampak poskusiti, če je u resnici tako, kakor pravijo, alj ne, kajti le pre-

728

17. December alj gruden.

znano je, da to le iz prazne alj ničemurne dozdeve in ne iz pravega uzroka
izhaja. Taki bodo enkrat pred Bogom, ki serce vidi in po človeškej dozdevi
ne sodi, ampak po resnici, gotovo težko ostali.

2. Trije tovarši svetega Daniela so kralju, ki je pravega Boga in nje¬
govo vsemogočnost preklinjal, djali: „Naš Bog, kojega mi častimo,
nas iz tvoje razbelene pečnice rešiti in iz tvojih rok oteti za-
more. Ako pa tega ne stori, moraš vediti, da tvojih bogov ven¬
dar le molili ne bomo...“  Pač imenite besede, koje ti naj bodo n brh¬
kosti in preganjanju u spodbujo in tolažbo. Hudi duh ti znabiti večkrat uše-
peče: Glej, tvoja molitva pri Bogu nič ne velja; Bog je tebe pozabil; ti noče
pomagati itd. Satan ti svelje se n bolezni, alj pri drugej priložnosti kakega
vražnega pomočita se poslužiti. U takšnih okolinah bodi serčen in s terdnim
zaupanjem reci: Tisti Bog, kterega molim, in u pomoč kličem, me lehko reši,
mi zamore pomagati, to bolezen, to nesrečo odvzeti; ako pa iz uzrokov, ki
so njemu znani, ne stori, ga vendar nočem zapustiti, ne zoper njega goder-
njati, nočem vražnih pomočkov rabiti in njega žaliti; vse hočem poterpežlivo
prenesti. Takšna zaupljivost u Boga in tako zvesta ljubezen do Boga ti hoče
poprej božjo pomoč zadobiti, kakor pa, če molitvo opušaš, zoper Boga mer-
mraš, alj se drugači zoper njega pregrešiš, Le poglej tri viteze, kako jih je
Bog vsred ognja nepoškodvane ohranil in u njih narvečo čast iz žereče pečnice
rešil. „On pride tem k pomoči, ki u njega zaupajopravi  sv. Daniel. In
psalmist prepeva: „Vsmilenje bo obdalo tega, ki u Gospoda zaupa/*

Molitva.

O Bog, ki nas s godam svetega Daniela preroka in tovaršev, spozno-
vavcov svojih oveseliš; dodeli nam milostivo, da, ki njih god častimo in moč
njih vere občudujemo, tudi njih dela posnemamo, ter močni u veri in tebi do-
padlivi postanemo. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen.

XVII. Dan decembra alj grudna.

Sveti Lacar, .škof.

Sv. Lacar, kojega živlenje danes beremo, je bil ravno
tisti, kterega je naš ljubi Izveličar od mertvih obudil, brat
Marte in Marie, ki se po gradu, u kojein je po srnerti svo¬
jih starišev prebivala, Magdalena imenuje; rojen u Betanii,
ne daleč od Jeruzalema. Zavolj svojega imeni tega rodu, ka¬
kor tudi zavolj lepega posestva poleg Betanie, je pri Judih
(Zidih) veliko slovel. Kedaj prav je Lacar Jezusa spoznal,
se ne ve za gotovo; vender mislijo, da se je zgodilo hitro

729

Sv. Lacar, škof.

iz pervega, ko je Kristus učiti in čuda delati začel; kajti
živlenje Lacarjevo je bilo po božjej postavi vravnano. Ker
je že dolgo pravega Mesia pričakoval, mu je Bog gnado dal,
da je Jezusa po njegovih čudili in božjih naukih krnalo ob-
Ijublenega Mesia alj Odrešenika spoznal. Od te dobe se Je¬
zusu pridruži in s drugemi učenci zvesto za njim hodi; Je¬
zus ga je pa tudi posebuo ljubil, kar se iz svetega evan-
gelia lehko spozna , ker ga je svojega prijatla imenoval, pri
njegovi smerti rekoč: „Lacar, naš prijatel, spi.“In  nje¬
gove dve sestri ste Kristusu bolezen svojega brata s temi
besedami naznanile: „GIej, on, kojega ljubiš, je bo-
lan. 4 '  Sveti očetje pravijo, da je Jezus Lacarja, kakor sve¬
tega Joana apostola, zavolj deviške čistosti ljubil, kojo je
tudi Lacar neoskrunjeno ohranil. Kristus se je na svojih ho¬
jah u Betami pri Lacaru in n ja sestrah tudi večkrat oglasil
in rad pomudil, ker nam sv. evangeli pove, kako si je skerb-
na Marta med tim, da je njena sestra Maria po svojej spre-
obernitvi pri Jezusovih nogah sedela, njegov nauk posluša¬
je, prizadevala, Gospoda lepo postreči, in se Gospodu pri¬
tožila, da jo Maria samo pusti streči. Po mislih več učeni¬
kov je Maria s primkom Magdala alj Magdalena na pripro¬
šnjo Lacarja in Marte gnado spreobernenja zadobila.

Nar pomenlivši, kar se je s Lacarom zgodilo, je nja
obuda od mertvih, kojo nam sv. Joanez u ednajstem pogla¬
vju svojega evangelia popisuje. Proti koncu 33. leta Kristu¬
sovega je Lacar nevarno zbolel. Njegove sestri pošljete hi¬
tro po Jezusa, da bi prišel in ga ozdravil. Alj Jezus se še
dva dni ondi, kder je bil, pomudi, in pride u Betansko okolj-
co še le potem, ko je Lacar že umeri in pokopan bil. Ka¬
kor hitro je Marta od Kristusovega prihoda slišala, mu gre
naproti in mu žalno smert svojega brata potoži, rekoč: „G o-
spod! bi bil ti tukaj, bi moj br at ne bil umeri. Vem
pa tudi z d a j, da ti bo Bog vse dal,  kar  g a p r o s i š.“

Enako je govorila hitro potem Maria Magdalena, kije
od Marte opomnjena tudi Juzusu naproti prišla in se b ritko
jokala. Ko Gospod Jezus vidi, da se s tima sestrama tudi
veliko pričjočih joče, so tudi njega solze polile; iz tega so
Judje spoznali, da je Lacarja močno ljubil, ter so rekli:
„Giejte, kako ga je ljubili  Med tem je naš Izveličar
šel h grobu in kamen, s kojim je grob po Judovskej navadi za¬
slonjen bil, odvaliti zapove. Potem svoje oči proti nebu povzdig¬
ne rekoč: „Oče! zahvalim te, da si me vslišal; že
poprej sim vedil, da me vsel vslišiš; pa zavolj
okoljstoječega ljudstva sim to govoril; da verje-

730

17. December alj gruden.

jo, da si me ti poslal.“ Potem je umeri ega na glas za¬
klical, rekoč: „Lacar, pridi vunkaj!“ Komej je bilKri-
stus te besede izrekel, je umerli Dacar že tudi iz groba pri¬
šel. Roke in noge so bile se s mertvaškemi perti zvezane
in glava s potnim pertom pokrita. Torej je Kristus svojim
učencom zapovedal, ga razrešiti in oprostiti. Vsi liazoci so
začudenja stermeli, nevedoei, kaj bi mislili, govorili alj za¬
čeli. Vidili so s očmi se nikolj storjeno čudo, in njih veliko
je po njem k spoznanju pravega Mesia prišlo. Koliko poniž¬
no zahvalo pa je od smerti oboden Dacar s svojema sestra¬
ma Kristusu za (oliko dobroto dal, se lehko misli. To nikolj
zaslišano čudo se je hitro u Jeruzalemu in po celi deželi
okolj razslovelo- Farizeji in starašini ljudstva so se zavolj
tega nad Kristusom kakor tudi nad Lacarom silno razserdili;
ker so dobro previdili, da zavolj tega čuda bo vse za Kri¬
stusom potegnulo. Sberali so se torej, in posvetovali kaj jim
je zdaj storiti. Kaifaž, veliki duhovni je naravnost terdil, da
morjo Kristusa umoriti, drugači je za celo ljudstvo djano.
„Boljše je,“ so njega besede, „da eden za celo ljud¬
stvo umerje, kakor da bi celo ljudstvo konec  vze-
!o.“ Vsi sborniki so za Kaifom potegnuli in sklenili Kristu¬
sa umoriti. Ne dolgo potem so ti storjen sklep, kakor nam
sv. evangeli pove, tudi u djanju izpeljali. Skoz njih sovraž-
tvo je Kristus smerti na križu obledel ; alj njih sovražtvo
še ni vtolaženo. Hočejo (udi Dacarja, živega spričevavca Je¬
zusovega božanstva umoriti. Pa kako V Dacar je bil imeni¬
ten mož, pri vsih u velikem spoštovanju. Očitno in šiloma si
torej ne upajo, tudi pregrehe nad njim ne najdejo, u kojo bi
svojo hudobijo zakrili; in čakati morjo pripravne prilike, ko-
ja tudi dolgo ne izostane. Po smerti svetega Stefana so Ju¬
dje veliko kristianov iz mesta in dežele pregnali, njih veli¬
ko je prostovoljno pobegnulo; tudi Dacar se je s svojema
sestrama in več drugemi kristjani u Jopo, neko ob morju le¬
žeče mesto podal. Farizei zvejo, in hitro pošljejo vojakov
za njimi, ki bi Dacarja s nja sestrama in še nekoliko kri-
stiani na staro že razrušeno barko brez brodnarja, brez ja-
drila in brez vsake druge k jadranju potrebne stvari djali.
To barko dalječ no široko morje zapeljajo in jo zapustivši
za gotovo mislijo, da se bodo s barko vred vsi u kratkem
potopili. Na človeški način bi tudi ne bilo drugači; alj božja
previdnost, ki je Dacarja za škofa na Francoskem odločila,
je barko do Marzailskih bregov srečno pripeljala.

Stanovniki ovega tečas slovitega mesta so bili scer ne-
gnabogi, pa dobrega vedenja in prijateli vednosti. Ko tak čud-

Sv. Lacar. škof.

731

no prijadranje Lacarja in nja družbe vidijo, u sercih od Bo¬
ga ginjeni hitro potem spoznajo, da vera, kojo od Boga tak čud¬
no ko njim pripeljani Lacar označuje, mora u resnici prava
božja vera biti. Lacar že poprej od apostolov škof posve¬
čen, je u ovem mestu in okolje! brez odloga začel svoje apo¬
stolsko delo prav goreče opravljati. Gospod Bog mu je dal
tudi čuda delati, in tako se je u kratkem število vernikov
tako namnožilo, da so mu lep tempe! Diane, svoje boginje
prepustili, ko j ega je Lacar s več novenii cerkvami u službo
pravega Boga posvetil. Trideset let je Lacar kakor zvesti
pastir za svoje ovčice s neutrudno ljubeznijo skerbel, in k
neizreklemu veselju vidil, da se je število kristianov na ve¬
liko tisoč naraslo, u kraju, kder popred od spoznanja pra¬
vega Boga še nič vedili niso. Zaduič je svoje sveto živie-
nje, kojo je zavsim k časti tistega posvetil, od kterega je
ga po častitem čudu spet bil zadobil, s srečnoj smerfjoj u
73. leti svoje starosti sklenili. Lacar je bil, kakor pripove-
dajo, obglavljen, in je kot mučenik umeri; kajti neki rimski
uradnik je bil u mesto Marzail poslan, ki je svetega škofa
Lacarja zavolj nja stalnosti u veri razno mučiti, ga u temno
ječo zapreti, in zaduič obglaviti dal. U Marzailu še zdaj nja
sveto glavo kažejo.

Nauk i n p osne m a .

1. Marta in  Magdalena, kakor tudi znanci pričajo, da je Lacara Jezus
ljubil. Kako si je pa Lacar ljubezen in prijaznost Jezusovo pridobil? Skoz
ohranjeno deviško čistost. „Kdor je čist, bo kralja prijatela imel/* sv. Duh
uči. Čigavo ljubezen in prijaznost pa ti s pregrešnim znanjem alj strahu vred¬
no neskerblivostjo u obranenju svoje stanovne čistosti pridobiš? Luciferjevo
in njegove derhali; kajti nič prijetnišega ni njemu, kakor pregreha nečistosti.
,,Nobena jed,“ piše sv. Ambrož, „satanu bolj ne diši, nobena mu ni prijet¬
nima, kakor telo in duša nečistnika, nceistmce." „Svinjam so podobni budi du¬
hovi, ki nad blatom in smradom pregreh svoje veselje imajo , 1 “  govori neki
učenik. ,,Te svinje pasejo tisti, ki njih voljo store in njih želje dopolnijo. Ne¬
čiste reči so otrobi, s kterimi se hudi duhovi živijo. S takšnimi hočejo greš¬
niki svoje trebuhe polniti, pa se ne morejo nasititi; kajti več ko grešijo, še
više grešiti želijo.^ Čiga ljubezen in prijaznost išeš ti ? Luciferjevo alj Jezu¬
sovo, ki je tvoj Gospod? ktera ti je ljubši?

2. Sv. Lacar je svoje živlenje, kojo je od Kristusa s posebno gnado
spet zadobil, celo službi božjej posvetil, in s velikim trudom u njegovo čast
in veliko dušam u zveličanje obernil. Bog te od mertvih, kakor Lacarja scer

732

17. December alj gruden.

ni obudil, vendar te je veliko očitnih smertnih nevarnost čudno rešil; in ko si
zavolj svojih grehov zaslužil, vekomaj pogublen biti, te neskončno dober Bog
ni pustil u grehih umreti in pogubiti se. Bi ne bila potem grozna nehvalež¬
nost, ko bi nolel celega svojega živlcnja Bogu u službo darovati? Bi ne bila
grozovitna hudobija, ko bi svoje živlenje, ki si ga od Boga dobil, celo u nje¬
govo razžalenje obračal? In kaj si dosihmal drugega storil? Preglej svojo
vest, verzi se na kolena in prosi Boga u ponižnosti odpušanja zavolj svoje
hudobije in nehvaležnosti. Stori terden sklep svoje še ostalo živlenje le u čast
božjo oberniti; ker Bog, ki ti je živlenje dal, ti ga tudi ohranuje; kaj pa je
vsakdajno ohranenje drujega, kakor vsakdanjo novopodelenje živlcnja? }) \ sa¬
ko uro, vsak trenlej," pravi sv. Auguštin, ,,dobrote tvoje milosti vživam.
Vsako uro bi konec vzel, ko bi me ti ne ohranil. Vsak dan bi umeri, ko bi
ti mojega živlenja ne varval. Vsak trenutek me tebi na novo služiti vežeš."
Skleni torej in kliči s Davidom; „M oj a duša naj njemu  živi." Lepo
zdihovanje in molitvica je; „Jezus, tebi živim; Jezus, tebi umerjeni."
Kdor u resnici moliti zamore rekoč: „Jezus tebi živim," to je, po tvojej vo¬
lji, k tvojej službi živim; svoje živlenje samo k tvojej službi obernem: on
tudi ves potolažen lehko reče: ,,Jezus, tebi umerjeni." to je: umerjeni iz lju¬
bezni do tebe, u tvojej gnadi, pod tvojim varstvom. Kdor pa pervih besed
te molitvice u resnici govoriti ne more, temuč bi veJikoveč reči imel: svet!
tebi živim, meso! tebi živim, Satan! tebi živim; ta bo tudi spoznati moral:
satan! tebi umerjeni, tvoj sim živ in mertev; zakaj kakor sv. Bonaventura
pravi: „Nič ne umerje u človeku, kar poprej u človeku ni živelo. Ce moja
roka, moja noga u meni ni živela, tak tudi meni odmreti ne morete. Tako
tudi u Gospodu le tisti umerje, kdor je prav živ ud Jezusa Kristusa bil u veri
in ljubezni; in nobeden ne umerje u Gospodu, kdor u Gospodu ni živel."
Hočeš taj Kristusu umreti, živi zdaj Kristusu Gospodu. „Moja duša naj nje¬
mu živi!"

t

M o 1 i t m  a.

O Jezus, ti naš Gospod in Zveličar, ki si svojega prijatela, Lacara iz
groba spet k telesnemu živlenju obudil, da je še dolgo tebi k časti in dušam
u zveličanje služil; obudi tudi nas iz groba naših grehov, da tudi mi le tebi
živimo in enkrat srečno u tebi, svojem Gospodu umerjemo; ki živiš in kra¬
ljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Sv. Blandina, keršanska dekla, mučenica.

733

XVIII* Dan decembra alj grudna*

Sveta Blandina, keršaitska dekla, mučenica.

Ko so kristiani za cesarja Marka Aurelia nekoliko časa
miru vživali in s svojim pobožnim živlenjem pagaue osramo-
vali, so jih li od maliških podpihvavcov našuutani s mnogemi
lažmi in kletvami, koje so črez nje trosili, preganjati jeli. Med
drugemi so kristiane u Lionu Jia Francoskem dolžili, da oni u
svojih sborih, kadar daritvo svete maše pri božjej službi
opravljalo — kar so kristiani iz strahu pred neverci o ponoč¬
nem času opravljati morli — otroka umorijo in pojedo, potem
se pa nar geršim gnusobam nečistega djanja prepuste. To ger-
do obrekovanje je pagansko ljudstvo toliko zoper kristiane
razkačilo, da so jih pri vsakej priliki preganjali, in mnogo-
verstno mučili. Narveč je divjal zoper nje rimski oblastnik, ki
je s svojemi vojaki iz Rima u Liou prišel, in scer tako neu-
smileno, da je neki bogaboječ deželni žlahnik, Veti Epipat
imenovan, pred sodnika stopil rekoč: „Jaz sim pripravlen
tebe prepričati, da so kristiani nedolžni, in d a j i h
vi malikovavci iz zgol sovražtva preganjate / 4
„Kdo si ti ? 44  ga hitro sodnik pobara. On neustrašen odgovori:
„Jaz sim kristiau .* 4  „Veržite mi tega kristiaua in besedni¬
ka kristianov u ječo , 44  je zdaj svojim služavnikom zapovedal.
Med onimi, ktere je divjost rimskega oblastniku tačas narbolj
zadela, so bili nar imeuitiši: Blandina, Sankt, Vienski diakon,
Matur in Atal. Nad Blandinoj je Bog pokazal, da ravno oni,
ki so majhni, nedozdevni, do zaničevani pred svetom, so pri
Bogu u velikej časti, če so polni tiste ljubezni do Boga, ki se
s ničemurnim videžem in napuhom ne ponaša, temuč s zaupa¬
njem božje pomoči iše.

Blandina je bila dekla slabega, bolehnega života; zato
so se vsi verni, posebno pa njena gospodinja, ki so se za
resnico keršanske vere bojevali, po pravici bali, da bi ona u
terplenju ne omagala in Kristusa ne zatajila. Alj ravno nad
Blandinoj, slaboj stvarjoj je Bog svojo moč razodel. Po raz-
noverstnem mučenju so jo hotli k poterdenju tistih laži pripra¬
viti, koje so kristjanom krivično očitali. Od jutra do večera
so jo hudo terpinčili, karkolj so jo mogli; se je eden vpehal,
jo je drugi mučiti začel. Do pozne noči je to terpelo, in prej
so se neusmileni služavniki jo mučiti naveličali, ko paonater-
peti. Nje život je bil ves razmesarjen, ni bilo ne zdravega
uda, ne zdrave kože na njej; pa stanovito in veselo je vse

m

18» December alj gruden.

prestala iz ljubezni do Kristusa Jezusa; zakaj kolkorkrat je
pričala: „Kristiana sim!“ tolikokrat je tudi novo moč zadobi-
la; ljubezen do Kristusa Jezusa je vse muke osramotila. Pa-
gaui so le zijali in stermeli, kako bi bilo mogoče, da tako sla¬
ba devica tolike in takšine muke, kojih ena sama bi ji živie-
nje končati zamogla, prenesti zamore. Oblagrovana Blandiua
pa je u svojej slabosti s vedno novoj močjoj Jezusa Kristusa
spoznavala, in med naj ojstrejim mučenjem ni drugega govo¬
rila, kakor to: „Kristiana sim, in pri nas se nič ger-
d e g a, n i č b u d o b n e g a ne p o č e n j a.“

Potem jo s drugmi mučeniki vred spet u ječo veržejo in
jo k enemu kolu tak terdo pripnejo, daje njeno truplo velike
bolečine in težave občutilo. Drugi dan jo spet iz ječe p rope-
ljajo in ljudstvu u gled divjim zverini veržejo, potem ko sojo
bili prej na en kol križem razpeli. S tako razpetemi rokama
Jezusu križanemu pobobna, je Doga goreče prosila za poter-
pežlivost in moč, sovražnike svete vere premagati, in s tim
je u drugih vernih živo prepričanje obudila, da bo vsak, ki
za Kristusovo častterpi, tudi deležnik Kristusove veličasti u
nebesih. Ko ji pa nobena divja zver kaj žalega ne stori, in se
nje še dotaknuli noče, jo spet odvežejo in uječo odpeljajo,
jo novemu terplenju prihranit.

Kmalo potem začnejo zveste spoznovavce Kristusove
več dni zaporedoma mučiti in moriti. Sveto Blandino k zata-
jenju Jezusa pripraviti, si vse prizadenejo. Med drugmi spoz-
novavci so imeli tudi 15 letnega mladenča s imenom Politika
u ječi- S tim mladenčem jo več dni u veliko gledališe pripe-
Ijajo, ga pred njenemi očmi gerdo mučijo, in po vsakej straš-
nej muki ju pred mališke podobe postavijo, da bi se svetej
veri odpovedala. Bilo pa je gledališe paganov veliko, pro¬
storno okrožje okolj in okolj s visokim obzidjem in sedeži za
gledavce obdano. Tukaj so navadno divje zveri spušali, jih
eno zoper drugo dražili, da so se rado vidni gladavci nad ser-
ditim borenjem in klanjem nadraženih žival kratkočasili in ra-
dovali. Večkrat so jim tudi svoje roblenike alj sužnje pome¬
tali; in ko so kristjane preganjati jeli, so s kristiani tako
neusmileno ravnali. Pri\ takih priložnostih se je večidel veli¬
ko gledavcov nagromadilo. Poutik in Blandiua sta pri vsili ne¬
človeških mukali nepremaklivo tako stanovita, da se je tudi
neverno ljudstvo nad njima razserdilo, viditi, da pri vsili še
toljkih mukah vendar le njih bogov moliti nočeta- Pri vsili
mukah nježna Blandiua — bila je komej 18 let stara, — svo¬
jega soterpleiica Politika s serčnostjo navdaja tako dolgo, da
je pod mukami onemogel in veselo za sveto vero umeri.

Sv. Blaudina, kefsanska dekla, mučenica. 735

Blandina je že vse svoje tovarše, ki so se s njoj vred
za sveto vero vojskovali, stanovilo končati in krono poterp-
lenja prejeti viclila, in je zdaj sama se na težkemu borenju
ostala. Ko je se zmirom nepremakiiva, jo začnejo grozno bi¬
čati; potem jo divjim zverinam veržejo, na razbelen železen
stol posadijo, in ker jo je Bog pri vsili teh mukah se pri živ-
lenju ohranul, so jo u mrežo zavezano pred divjega bika
vergli, ki jo je semtertje premetaval, dokler ji zadnic na tri¬
noga povelje glavo odsekajo — u letu 177. Tudi neverniki so
sterme spoznali, da se nikdar kaka ženska oseba ni toliko
muk prestala; kristiani pa so Boga hvalili, ki svojim služav-
nikoni toliko sercnost da, take in tolike muke tako slavno za
njega sveto ime prestati. Bodi česen in hvalen vekomaj! Ostan¬
ki lih svetih mučenikov so u mestu Lionu pokopani.

Nauk in posnema.

1. Ako pogledam kristiaue pervih stoletij po Kristusu, in vidim mlado
Blandino in pa nježniga Pontika mučenca kakor dve svetli zvezdi pervega ker-
šanskega sveta nam u sedajne slaboverne čase tako lepo svetiti, se jima mo¬
ram čuditi in veselja jokati, da sta tako mlada kristiana pa tolika junaka!
Razjokal bi se pa tudi od same žalosti, če se u sedajnih dneh ogledam, in
tako malo mladenčev najdeni, ki bi za svojega Jezusa — ne terpeli—mar¬
več Jezusu živeli in njega prav živo ljubili. Skorej bi mislil, da nas je ljub
Jezus zapustil, kajti so sedajni kristiani stari in mladi proti nekdajnim kri-
stianom kakti kresne muhe proti svetlim zvezdami. Ali Bog od nas tolike serč-
nosti ne terja, kajti vidi, da smo preslabi? Ali nebeško kraljestvo u sedajnih
merzlih časih tolike sile ne terpi, kakor svoje dni?—Bog še neprenehoma hoče
ravno to, kar je od sv, Blandine in od sv. Pontika terjal, da rajše umerje-
mo, kakor grešimo, vse voljno in radi poterpimo, kar nam Bog pošle, in si
tako skoz zatajenje in poterplenje večno živlenje služimo. K temu nas sv.
apostol Paul opomina rekoč: „G 1 ej m o (u terplenju) na Jezusa začetnika
in končavca naše vere, ki je za predpostavleno veselje, smert
križa preterpel, in zdaj na desnici božjega trona sedi«  Hočemo s
Jezusom u nebesih sedeti; mormo s njim terpeti in le njemu živeti. Neki svet mož, ki
je od vsih strani bil od bolečin in britkost obdan, je rekel: „Dobrota, kojo
pričakujem, je tak nezmerno velika, da mi je vsaka muka in težava le ve¬
selje« Tudi sv. apostol Paul je pri vsem terplenju sebe in nas s veselo več¬
nostjo tolažil: „Če s Kristusom terpimo, bomo tudi s njim pove¬
ličani; kajti mislim, da terplenje sedajnega časa se ne da pri¬
meriti s prihodnim veličastvom, ki se bo nad nami razodelo.«
In sv. Jakob pravi: „Bratje moji! zlo se veselite, ako vas mnogo

736 19. December alj gruden.

tcrplenja zadene, s kojim se vaša stanovitost poskuša*, zakaj
vedite, da poskušnja vaše vere poterpežlivost dela, poter-
pežlivost pa stori delo popolnoma. In kakor je terplenje Kri¬
stusovo u nas obilno, tako je tudi naša tolažba po Kristusu
obilna.^

2. Sv. Blandina in sv. Pontik sta svoje mlado serce in živlenje Jezu¬
su darovala. Uči se od n ju, ljuba mladina, tudi ti u mladih letih svoje ne¬
dolžno serce in živlenje Jezusu darovati; kajti s takšnim darom nebeškemu
Očetu narbolj dopadeš, ker te Bog u tvojej mladosti, če nedolžno serce imaš
in se sploh lepo zaderžiš, posebno ljubi, in te k sebi želji, rekoč: ,,Najtc
male k meni priti, njih je nebeško kraljestvo; in če tudi vi
ne postanete kakor otroci, ne pojdete u nebeško kraljestvo/*'
U mladosti je človek dolžen svojega Boga narbolj ljubiti, ker tečas je vsih
drugih skerbi nar bolj prost, in drugih potreb nar manj pozna. Zato te sv.
Duh opomina: „Ne žabi svojega Stvarnika u mladosti, preden
pride čas terplenja, preden se približajo leta, od kojih pore¬
češ: Ne dopadejo mi.“

M o 1 I t v a.

O Gospod Jezus Kristus, ki čiste duše posebno ljubiš, in si sv. Blan-
dini, svoji mladi nevesti, in sv. Politiku, nedolžnemu mladenču dal iz ljubezni
do tebe vse strašne muke in smert serčno prestati, daj tudi nam vse skuš¬
njave srečno premagati, tebi živeti in tebi umreti; ki živiš in kraljuješ s Bo¬
gom Očetom in sv. Duhom, Bog vekomaj. Amen.

XIX. Dan decembra alj grudna.

Sveti Timotej In sveta Maura, zakonska, mučenika.

Te dan sta u pričetku štertega stoletja svoje živlenje ko
mučenika častito skoncala sv. Timotej in sv. Maura. Timotej
je bil sin keršanskih starisev, rojen u selu Perape Tebajske
dežele. Od otročjih nog se je keršanske postave pridno učil,
da bi svojo vero brez straha očitno spoznal, ako se preganj-
ba vzdigne. Živel je tako, da je vse za dobro vnemal. Že¬
lj el je priložnosti, svoje živlenje za pravo varo dati. Kar že-
Ijel, je tudi dosegel. Arian, ajdovski oblastnik tiste dežele, je
prišel u Perapejo s poveljem keršanstvo tam zatreti. Da to¬
rej vse kristjane k sebi sklicati, in jim pokaže cesarjevo za¬
poved, da imajo namreč vero vnovič sprejeto zapustiti, in
nekdajue bogove cesarstva moliti. Hitro od kraja je Timotej

Sv. Timotej in sv. Maura, zakonska, mučenika. 737

pred oblastnika poklican, in močno nagovarjali, da naj bo¬
gove moli. Ko pa sereno terdi, da raji vsako muko prenese,
ko to hudobijo stori, ga oblastnik nadleguje, da naj vsaj ker-
šanske knige iz rok da, ki jih shranjene ima. Timotej dobro
vedši, da ajdje take bukve posožgejo, kakor jim u pest pri¬
dejo, se brani to storiti, ter reče: Keršanske bukve so
moji ljubi otroci. Prava pošast bi bil oče, ki bi
svoje lastne otroke tolovajem u roke izdal.  Te
besede so trinoga hudo spekle, in zapovedal je Timoteju
razbeleuo železo u ušesa vtakniti, kar mu je neizrečeno bo¬
lečino naredilo. Pa u tih groznih bolečinah svet mučenik Bo¬
ga na glas hvali in poveličuje. To trinoga še huje razkači,
in on ukaže, keršanskega vojšaka za noge na steber obe¬
siti, mu na vrat velik kamen privezati, u usta pa ojstro ku-
salo (lierzde) djati, da bi Boga kristianov več hvaliti in po¬
veličevati ne mogel.

Med tem mučenjem je trinog zvedel, da se je Timotej
še le pred tremi tednami oženil bil. Ukaže, da naj mlada že¬
na pred nja pride; in ker upa, da bo njeno prizadetje več
pri možu opravilo, ko vsaka muka, ji zapove, da naj iše mo¬
ža vsaj u to pripraviti, da bogovam na videz daruje, druga¬
če bo moral še nar grozovitniše muke prestati. Maura, tako
je bilo ženi ime, je svojega moža priserčno ljubila, in ob¬
ljubi vse storiti, da ga smerti otrne. Bila je sicer tudi ona
kristrana, pa tečas še ni toliko serca imela, da bi priprav-
lena bila, za prave vere del kaj terpeti. Peljali so jo k mo¬
žu, in ona, zagledati ga u toliko grozovitih muki, omedli. Ko
se spet zave, so Timoteja od stebra odvezali, in mu kusalo
iz ust vzeli, da bi s ženo ložej govoril. Maura pozabi svo¬
jega keršanstva, in iše pioža pregovoriti, da bi se povelju
oblastnikovemu vdal, ter se mu prilizuje in sladka, ga prosi,
oplakuje in joče kar more, svoj namen doseči. Alj Timotej
ostane stanoviten in nepremakliv, ter ji resno reče: „Kako,
moja Maura? Si kristiana alj ajdinja? so to bese¬
de človeka, ki je u keršanski veri izrejen bil?
Namesti oserčiti me s svojoj besedoj, vse mož-
ko terpeti, me išeš le od mojega sklepa odverni-
t i ? Se bom k a 1 j za kratko srečo tega sveta v e č-
ni sreči u nebesah tam odpovedal; alj kratki muki
uiti, se prcderzno u večne muke pekla sam po¬
kopal?"

To in še mnogo drugega je govoril Timotej, in Bog je
dal njegovim besedam tako moč, da Maura vsa ganjena, svoj
greh spozna, in ga britko obžaluje. Vergla se je možu pred

II. Del. 47

738

19- December alj gruden.

noge, in prosila ga odpušenja; tudi ga nagovarjala, muke, ki
še pridejo, serčno prestati. „Kaj mi je pa storiti, 44  pravi,
„d a za sv oj sto r j en greh pokoro stori  m V' 4  „1 d i,“
reče Timotej, „k oblastniku, ki te je pregovoril, da
si to storila, in mu povej, da namesti svojega mo¬
ža k zatajitvi ker sanske vere nagovarjati, sama
te rd en s ki e p im a š, s n j i m z a v olj te ver e v s e muke
preterpeti. 44  Mauro je zgrozilo nad tem besedami, in je
rekla: „Oh, mlada sim še, k omej sedemnajst let
stara, života rahlega, od nato r e močno boječa.
Ne upam si razkačenimi! trinogu pred oči sto¬
piti, še manj pa hude muke prestati. 4 ' Timotej ji je
serce dajal, da naj n Boga zaupa, in ji več izgledov še mlaj¬
ših mučenikov pred oči postavil, ki so tudi vsi mladi nar
grozovitniše muke s veseljem prenesli. Na to jo opomina k
molitvi, sam s njoj na tla poklekne, in prosi Boga za moč
in pomoč. Med molitvijo zgine u Maurinem serci ves strah
in bojezlivost; odveč je toliko gorečo zeljo za Kristusa ter-
peti, u sebi občutila, da se brez odloga k trinogu poda, in
mu naznani, da ji ni volja, moža od keršanske vere odgo¬
varjati, da je več sama priprav lena, vse muke, ki se izmis¬
liti dajo, s njim serčno prestati. Arian, ki se tega ni nadjal,
se zavzame, in napove nargrozovitniše muke. Vkaže sv. Mauri
vse lase iz glave popipati, na to ji perste porezati in nje
telo s žveplom in smoloj žgati. Poslednič je sodba izgovor¬
jena, da se imata sv. Timotej in sv. Maura križati, pa ta¬
ko, da si bota križa nasprot, in da se bota u veče terplenje
na križih viseča eden drugega gledati morla. Alj nasprot je
bila ravno ta muka njima u narvečo tolažbo. Sveta mučenika
sta eden drugega k poterpežlivosti serčila, sta Boga na ves
glas hvalila, in sta okoJj stoječe ljudstvo nagovarjala, da naj
malike zapuste in se k pravi veri spreobernejo. In tako sta
skončala na denašen dan to svojo toliko častitlivo muko.

Nauk in posnema .

1. Maura je svojemu možu k silno velikemu grehu svetovala, ker ga
je nagovarjala, da se naj krivičnemu ukazu oblastnika podverže, in vsaj na
videz malikom alduje. Ni redko, da žene možem k raznim greham svetuje¬
jo. Eva je to že u paradižu storila, ko je Adamu prepovedan sad podala in
mu serce dajala, da naj ga je. Jecabela je svojega moža, kralja Ahaba na¬
govarjala, da si naj vinograd Nabota po nedolžno usmertenega, osvoji. Naš

Sv. Timotej in sv. Maora, zakonska, mučenika. 739

sv. Timotej pa ni storil po nasvetu svoje žene, temuč je njo napeljal, da je
svoj greli spoznala in ga iz serca obžalovala; še več, da je sklenila ga s
svojoj kervijoj oprati. Kako srečen bi bil Adam, ko bi tudi ne bil svoje Eve
vbogal; ko je pa nasprotno ravnal, mu je Bog mnoge kazni naznanil, in ga
s E voj vred iz paradiža pahnili. Kraljici Jecabeli je Bog tudi kakor kralju
Ahabu, ki je po njenem nasvetu storil, s grozovitnimi šibami po preroku Eliu
zažugal. Modreje pa je ravnal sv. Job, ko mu je žena svetovala, da, ko u
svoji narveči stiski in revšini nobene pomoči ne dobi, naj Boga preklinja in
umerje. Job je rekel: „Ti si govorila, ko abotnih žen ena. Ko sva
dobro iz roke Gospodove prejela, zakaj bi pa hudega ne spre¬
jel  a Tega izgleda se je sv. Timotej deržal, in ni hudobnemu svetu svoje
žene posluha dal. In tega se naj vsi pošteni zakonski možje deržijo, ako jih
žene u greh napeljujejo. Kar pa od možev rečem, velja tudi od žen, ker je
sprieano, da so tudi one od svojih možev k mnogim grehom napeljevane. Reči
enkrat pri sodbi: mož mi je u to svetoval, alj žena me je u to napeljala,
bo ravno toliko pomagalo, kakor Adamu, ko je rekel: Zena, ki si mi jo to-
varšico dal, mi je dala od drevesa, in sim jedelSodba  božja se bo gla¬
sila kakor Adamu: „Ko si glas žene poslušal, in jedel od drevesa, od kte-
rega sim ti prepovedal jesti, naj bo zemlja prekleta u tvojem delu/* Bog
namreč kaznuje njega, ki u greh svetuje, in njega, ki se slabega sveta pri¬
me, enega ko drujega.

2. Kakor se je sovražnik Maure poslužiti hotel, sv. Timoteja u greh
napeljati, tako se posluži hudič svojih pomagačev, ljudi u greh napeljevati in
jih pogubiti. Ra ne le on alj ona, ki greh stori, marveč vsak in vsaka, ki u
greh svetje, napeljuje, greh hvali, ga zagovarja, greha ne brani, če more, se
greha vdeleži, in bo pogublcn, ako ne zadel svojih, pa zavolj ptujih  gre¬
hov.  Sv. Duh pravi: „Kdor komu hudoben svet da, na njega nazaj
pade. Kdor drugemu jamo kopic, bo sam u njo padel; in kdor
bližnemu kamen nastavi, se bode sam na njem  s,poteknil.“
„Usta slabega svetvavca alj svetvavke, uči sv. Jeronim, so usta hudičeve. En
sam hudoben svetvavec je hujši od deset tolovajev.^ In koliko je takih po
sveti! Stariši, ki svojim otrokam potuho (lajajo; gospodarji in gospodinje, ki
slabi družini skoz perste gledajo. Grehi podložnih so tudi grehi predpostav-
lenih. Taki so hlapci in dekle, ki svojim tovaršem in tovaršicam plajš der¬
žijo, sosedi in sosede, ki molčijo, da se za njih vedenje greh dela. Takih
ptujih grehov je po svetu kot listja in trave; za to pa tudi, bi rekel, več za¬
stran ptujih grehov, kakor za lastnih del ljudi pogublenili. ,.Ti sam za se pra¬
vično živiš, pa boš vender zavolj ptujih grehov pogublcn, ako greha ne bra¬
niš, kadar bi lchko:“ govori sv. učenik. — Praviš: bi se pa zameril, ako
bi koga posvaril, alj pokregal, al j zatožil. Boljše je se ljudem zameriti, ka¬
kor pa Bogu.

20. December alj gruden.

140

I o 1 1 t v a.

0 Bog, ki si nas le zato stvaril, da tebe iz celega serca ljubimo, po
smerti pa od obličja do obličja vekomaj gledamo in vživamo: daj da vsak
zapeljiv in grešen nasvet srečno premagamo, ter ti svoje serce za vedno pri¬
jetno prebivališe ohranimo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, Amen.

XX* Dan decembra alj grudna*

Sveti Vincenci JLerinenski, spoznovavec.

Sv. Vincenci imenovan Lerinenski je bil u Galii, sedaj-
nej Fraucoskej rojen, in u vsili tedajnih vednostih dobro pod¬
učen; »ato ga tudi svet veliko obrajtal, in kot svojemu ljub—
lencu se mu je priklanjal. U svojih mladih letih se je k
vojaškemu stanu obernul , visoke časti dosegel in je do¬
brote tega sveta vžival. Pa pri vsej posvetuej časti, vsem
poveselenju, ki mu ga je svet ponujal, je bilo njegovo ser¬
ce nemirno in je vedno drugih dobrot željelo. Potem, ko se
je že dolgo s valovi ovega sveta bojeval, kakor sam pra¬
vi, in mu je Gospod praznoto in mcemurnost vsili posvet¬
ilih reci in nevarnosti, koje so ga obdajale, zmirom ocivid-
nejše pokazal, je u mirno in varno zavetje svete katolške
vere pribežal, u kterej se o vsakem času pravo iu varno
pribežališe najde. Jarmu napuha in nicemeruosti se hoče od-
teguuti, -— rešiti potopa pricejocega živlenja, se ovarvati
pred večnim pianinom po smerti. Podati se u sladek jann
Gospodov sklene, se u ponižnosti božjej volji podverže in
gre u slut Lerinenski samostan, ki je bil na nekem otočju,
obmorskemu mestu Antibes nasproti. Tukaj je iskal voljo bož¬
jo na tenko spoznati; premišlaval je minjocnost časa, kojega
trenleji in ure kakor valovi u hitrem potoku naglo metno od¬
lete, in se nikdar vec ne povernejo; ter je sklenul vsak
trenlej dragega časa dobro oberniti, da hi enkrat pri sodbi
božjej milost dosegel.

Na drugej strani je dobro premislil, da ni zadosti, le
čedno in prav živeti, ampak vera mora kakor podloga alj te¬
melj vsili keršanskih čednost u naših sercih biti; zato je bil
britko žalosten, viditi toliko krivovercev, kako krilo svete
matere katolške cerkve tergajo; povsodi zanjke nastavljajo,
priproste goljufajo, in svoje zmote s svetim pismom dopričati
išejo: nja neumakliva pokoršina do svete katolške cerkve in

Sv. Vincenci Lerinenski, spoznovavec. 741

natencna vednost svete vere ste njega pred strupom kri¬
voverstva scer zavarvale; ne tako pa toliko drugih, ki so
u veri omalilivi in manj podučeni bili. Zategadel je u letu
434 bukve pod imenom „Svari tb a pred krivoverci^  spi¬
sal, polne božje moči in svetega Duha, u kojih je kratko in
razumevno, učeno in pobožno zmote vsili krivovercov svo¬
jega in pribodnega časa premagoval in overgel. U tih buk¬
vah se iz ponižnosti le Peregrin, to je po našem ptujc, po¬
potnik imenuje, vedoč, da srno le ptujci in popotniki na tej
zemlji; tudi se vsih služavnikov božjih on zadnega imenuje
rekoč, da še imena: kristian ne zasluži.

U overženje krivoverskih zmot si je že od starih cerk¬
venih očetov spoznano resnico: „T o je resnično in prav
za prav katolško, kar so vselej inpovsodiinvsi
verni verovali, 41  u temeljno ravnalo vzel, po kojem se vse
nedoločene verske vprašanja razodeti imajo. „Mi imamo,“
pravi sv. Vincenci, „lehek pripomoček se zoper svo-
joglavno od krivovercov izmišljeno izlagauje
svetega pisma okovariti; namreč izlagauje sve¬
tega pisma po ustnem sporočilu cerkve, ktero nas
kakor varno vodilo k spoznavi resnice pelja. To
od apostolov izvirajoče sporočilo nam prav pomen
božjih izrek pokaže; vsako prenovlenje u ver¬
skih resnicah pa je gotovo z nam nje krivoverst¬
va. Poslušanja novega dosihmal neznanega nauka
se mormo skerbno varvati; zakaj oni, ki so se en¬
krat podstopili eno versko resnico tajiti, napa¬
sti a 1 j jo pokvariti, bodo slcorej tudi nad druge
segli; in kaj bo zadnič iz takošue preuovlave?
Vso vero bi p odkopali/ 4  Potem prav jasno in krepko
dokazuje, da je cerkva od Boga povelje dobila, izročen za¬
klad vere u nja pervej čistosti in nepokvarnosti ohraniti.
*,Krivoverci,“  pravi, „se s svetim pismom ponašajo
in hvalijo, i n g a s k o r po vsih listih svojih spisov
potikujejo; u tem so enaki sleparjem, ki veliko
od gotove moči svojih zdravil vpijejo, da bi jih
ložej ljudem izprodali; in otrovuikom (strupe¬
ni e š e o m), k i s v o j i m s m e r t n i m p i v a m I a ž n i v e imena
dajejo, lahkoverne premotiti; očeta laži posne¬
maje, ki se je pri skušnjavi božjegaSina tudi be¬
sede svetega pisma p o s I u ž i 1. Kadar s e n a d k a k o j
resnicoj, ki sveto pismo zadeva, dvomi, te čas
se moramo razlaganja cerkvenih očetov deržati,
ki so u občini svete katolške cerkve do sni e rti

742

20. December alj gruden.

živeli; kar vsi alj skorej vsi od ene reci ter d i} o,
to je za nedvomlivo sprejeti. Je kako vprašanje
vere u kakem vesoljnem cerkvenem s boru dolo¬
čeno b i 1 o, t e d a j j e t a d o I o c b a n e s p r e m e n I i v a, k o-
jo kot resnico vere sprejeti in se njej podvreči
moramo. 44

Tako je sv. Vincenci ravnalo postavil, po kojem se pri
overženju krivover vsili časov ravnati imamo; močno orožje
zoper krivoverce. Ti učen in črez vse ponižen svetnik je
pred končam 450. leta umeri; nja svetinje se u Lerinenskem
samostanu u velikej časti znajdejo; nja ime pa je u Rimskih
bukvah kakor enega u nauku in svetosti slovitega mašuika
zaznamvano, ki se u nebesih u bukvah živlenja večnega sveti.

Na u k i n p o .? n e m a.

t. Iz živlenja sv. Vincenca Lerinenskega si zapomni, tla k zveličanja
iii zadosti, le čedno in pred svetom pošteno živeti;  ampak mormo
tudi vero kakor temelj aij podlogo vsili keršanskili čednost imeti; ker nam
sv. apostol po veda „brez vere je nemogoče Boga  d opasti.** In sv.
Angušiin pravi: ,,Vera je temelj vsili dobrot in začetek človeškega zveličanja;
brez nje (vere) ne more nobeden n število božjih otrolc priti; nobeden na tem
sveta milosti opravičenja zadobiti; nobeden po smerti večnega zveličanja do¬
seči.** Vera, in scer prava vera (kajti neprava alj kriva pri Boga nič neve-
jja), prava vera je k izveličanju narprej potrebna. Brez prave vere ni nobenega
poštenega živlenja, bodi si kakoršnd hoče, da bi k zveličanju zadosti bilo. Vendar
tudi prava vera sama za se ni k izveličanju zadosti, marveč potreba je, po
pravej veri živeti, to je: zapovedi spolnovati, se greha varvati in dobre tlela
tlopernašati; kdor je pa greli storil, mu je neobhodno potreba, da pokoro
stori. Potreba je tudi, tla človek u  pravej veri in u živlenja, ki je po naukih
svete vere vravnano, do konca stanoviten ostane, da se stanovito greha varje
in u dobrih delih vatli; če se pred smertjo naveliča, in od tlela prave vere
alj čednosti odstopi, tedaj nima izveličanja opati, kojega Jezus le tistim ob¬
ljubi, ki do konca stanoviti ostanejo. To so besede večne resnice, po kojib
svoje živlenje vravnati moraš, ako izveličan biti želiš. Kdor ti drngači go¬
vori, te oiegati alj goljufati hoče; in ali še no veš, koliko lažnivih goljufov
in krivih prerokov je posvetu? Pred takšnimi nas Jezus svari: „Varite se
lažnivih prerokov, ki u ovčjih oblačilih k vam pridejo, znotraj
pa so zgrablivi  volkovi. 4 * Ne verjami mu, naj bo kdor hoče, akotekaj
napčnega uči. /C c kdo k vam pride in vas s ve tej veri kaj nasprot¬
nega uči, ne sprejmite ga u svojo hišo, še ne pozdravite  ga/*
veli sv. Joanez.

743

Sv. Tomaž, apostol.

2. Sv. Vincenci u svojih knigah, ki jih je zoper krivoverce spisal, od
onih, ki so ob pravo vero prišli, takole govori: „Vsi, ki so tako nesrečni
bili, da so temelj katolške vere zgubili, so u svojem sercu vsi nemirni, raz¬
dvojeni in s jezero misli, koje se ena zoper drugo vzdiguje, napolnjeni, ter
se svojemu pogublenju bližajo. S vsim tem jih Bog opomina, da bi (od svojo
prevzetnosti) od svojega napuha odstopili, u varno in mimo zavetje svete ka¬
tolške cerkve pribežali, svoj razum u ponižnosti večnej resnici podvergli; da
bi se tukaj (u katolškej cerkvi) kalnih in grenkih luž svojih zmot osnažili,
in se namesto njih resnice sladkili in zveličavnih vod napili, ki u večno živ-
lenje tečejo.^ Bog hotel, da bi vsi, ki so tako nesrečni, da so sveto vero zgu¬
bili in se u neveri alj krivoveri znajdejo, alj pa samo ime kristiana imajo,
po tih besedah storili!

M o I i t v a.

O Jezus, prava luč sveta, razsvetli vse tiste, ki u sedajnih časih po
temah nevere, krivovere in po drugih zmotah hodijo; da na priprošnjo svetega
Vincenca, tvojega spoznovavca pravo luč resnice želnjo išejo, in srečno naj¬
dejo; ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

XXI. Dan decembra alj grudna.

Sveti Tomaž, apostol.

Sv. Tomaž , kar se po našem dvojčic reče, je bil ka¬
kor večidel vsi drugi apostoli rojen Galileic, in vbogi ribič.

744

21. December alj gruden.

Bil je tako srečen, da ga je Jezus u število svojih učen-
cov sprejel in u apostola izvolil. Odtilunal je bil Jezusov
zvest tovarš in spremlovavec po vsili potih, u vsili nevar¬
nostih. Njegova dobrosercnost in priprostost njegove duše,
kakor tudi nja živa gorečost in ljubezen do Jezusa so mu majh¬
no vednost obilno dostavile. Ko je Jezus kratko pred svo¬
jim terplenjem iz Galilee u Betanio na Judovsko iti hotel,
umerlega Lacara spet k živlenju obudit, učenci pa so ga iz
strahu, da bi ga Judje umorili, — ker so ga kratko poprej
kamnovati hotli, — od tega pota zaderžavali, in nobeden ni prav
serca imel ga spremiti; jih je neustrašen Tomaž k temu
oserčil, rekoč: „P oj dim o tudi mi, da s njim  um  er  je¬
mo/ 4  S temi besedami je ti apostol na znanje dal, da ga tudi
strah smerti od Kristusa ne loči, marveč da je pripravlen
raje umreti, ko Jezusa, svojega Gospoda zapustiti. Pri zad-
nej večerji, ko je Jezus apostolom od svoje povernitve k
Očetu govoril, in jim gori u Očetovej hiši prebivališ pripra¬
viti obljubil, mu je sv. Tomaž rekel: „Mi ne vemo, ka¬
ni o greš, in kako za moremo pot vediti? 44  In dobrot-
livi Jezus mu te lep odgovor da: ..Jaz sim pot, resnica
in živi e nje. Nobeden ne pride k Očetu, kakor
skoz mene/  S tim je Zveličar njemu in nam dal zastopiti,
da O 11  je, ki je s svojim naukom in izgledom ljudi pot zve¬
čanja učil; On je pa tudi začetnik pota, po kojem se k živ¬
lenju pride; on deli tudi tukaj na zemlji živlenja gnade, in
u nebesih večno zveličanje, ktero se le po tem potu, le po
tej resnici zadobi — po Jezusu Kristusu, ki je naš Srednik
pri Očetu.

Ko se je Gospodovo terplenje na olslcej gori pričelo,
je bil Tomaž slab kakor drugi apostoli; kakor drugi, je tudi
on strahu izbezal, in je bil silno žalosten nad sinertjo svo¬
jega božjega učenika. "Vendar se je hitro po svojem begu
spet nazaj povernul in drugim apostolam pridružil.

Ob dnevu odsmerlivstaje se je naš Zveličar svojim apo¬
stolam prikazal, jih prepričat, da živi; alj sv. Tomaž ni bil
pričejoč. Ko mu potem drugi pravijo : „Gospod je vstal, 44
in se nam in ženam prikazal, jim reče: ,,Ako ne vidim
na njegovih rokah znamenj žebljev, in svojega
persta u njegove rane ne položim, ne bom vero¬
val/ 4  Ta nevera svetega apostola Tomaža je bila gotovo
graje vredna; ker bi se bil lehko spomnil, da je Jezus več-
kvat poprej svoje odsmertivstajenje prerokoval; ker bi bil
imel toliko pričam verjeti, ki so enoglasno terdile, da je res¬
nično od smerti vstal. Vendar Gospod je nevero tega apo-

745

Sv. Tomaž, apostol.

stola zato dopustil, da je s tim neoverglivo dokazal svojo
vstajenje, in toliko bolj poterdil, ter takim, ki bi se kedaj
uperali vervati, vsak izgovor odvzel. Sv. Tomaž nam je po
besedah svetega Gregoria k veri več pripomogel s svojo ne¬
vero , ko vsi drugi apostoli s svojo hitro vero na njegovo
odsmertivstajo; kajti poterdil je našo vero, odjemši nam vse
pametne dvome nad častitem vstajenjem našega Odrešenika,
potem ko je tisti, ki ni verovati hotel, tako očitno in goto¬
vo te resnice prepričan bil.

Svetega Tomaža nevere ozdravit, se Jezus spet osmi
dan po svojem odsmertivstajenju apostolam s Tomažem vred
u velikej obednici, kder so bili zadno večerjo obhajali, sku-
pej shranim , pri zapertih durih prikaže, med nje stopi, in
vse pozdravi rekoč: „Mir bodi s vami!“  Potem se ves
krotek k Tomažu oberne, in ga k sebi poklice, rekoč :„V loži
svoj p e r s t s e m k a j, i n p o g 1 e j moje r o k e; p o d a j s e m-
kaj svojo roko, in deni jo u mojo stran, in ne bo¬
di nevern, ampak  veren. 44  Kako je Tomažu zdaj , ko
je svojega Učenika in Gospoda od smerti vstalega pred se¬
boj vidil, ko je nja prijazno svarjoče besede slišal, pri ser¬
cu bilo, naj si vsak sam misli. Ves prepričan in osramoten
zavolj tolikega pregrešenja se Jezusu strahoma in ponižno
bliža, se s globokim spoštovanjem nja svetih ran dotekue in
na glas zakrikne: „Moj Gospod,  in  moj  Bog! 4 ‘ S temi
kratkemi besedami je Tomaž dal na znanje, da mu je po-
prejna nevera sercno žal; da zdaj vpričo onih, ktere je bil
popred s nevero pohujšal, očitno spozna božje bitje Jezusa,
ki mu na to sercno spoznanje odgovori: „Ker si me vi¬
dil, Tomaž, si veroval; blagor jim, kteri niso vi-
dili, in so verovali. 44  Tukaj imenuje Jezus srečne vse
one,  ki u njega, Odrešenika sveta verjejo, če ga ravno s
telesnimi očrni kakor Tomaž ne vidijo.

Ko je Binkoštno nedelo s drugemi apostoli in učenci
svetega Duha prejel, je še nekaj časa u oznauovanji svetega
evangelia u Jeruzalemu in Judei ostal; potem pa, ko so se
drugi apostoli po povelju Gospodovem po celem svetu, na¬
rode učit, razišli, se je tudi sv. Tomaž k drugim narodom
obernul; in scer pervič med Parte, ki so u velikej Perzii bi¬
vali, potem k Medianom, Hirkanom, Baktrianom, in k drugim
divjim narodom; zadnič k indianom in Etiopejcom. Vsim tim
je resnice svetega evangelia s čudopolno poterplivostjo, po
mogočnej gnadi Jezusa Kristusa poterjen, oznanoval, u to¬
likih nevarnostih, u tolikih napotlejih, ki mu jih je hudi duh
po sovražnikih svete vere nastavljal, hudo preganjan m so-

746

21. December alj gruden.

vražen. Koliko tisuč jih je k Kristus« spreobernul, ve le ti¬
sti, kojenui je vse znano. Veliki čudeži, ki jih je delal, so
poslušavce prepričali, da nauk, kojega jim oznanuje, je u
resnici božji nauk, in to je nar oterpneje neznaboge spreo-
bernilo, da so resnico njegovega nauka spoznali. Prostorno
ludio je skorej vso prehodil in ondi jih narveč Kristusu pri¬
dobil. Se u šestnajstem stoletju, tedaj 15 sto let po nja smerti
so ondi še veliko keršanstva nasledili, kakor tudi u Kitaj¬
skem kraljestvu. Gotovo je po mnogih deželah veliko cerkvi
postavi!, in jih s keršanskemi učeniki oskerbel, da bi se
sveta vera po nja smerti ohranila.

Pri zidanju cerkve u Meliapori, glavnem primorskem me¬
stu seje nekaj čudnega zgodilo. Morje je ondi eno silno ve¬
liko drevo na suho verglo- Kralj, kojemu so ravno tečas kra¬
ljevo poslopje stavili, ga hoče za sebe oberniti, pa nikakor
ga ne morejo, ne s ljudmi ne s živino premeziti. Sv. apostol
poln zaupanja u Boga pristopi, in se ponudi to strašno težo,
kamur hočejo, zavleči, če mu ga kralj k stavbi keršanske
cerkve prepusti. Kralj privoli. Sv. Tomaž si pas odveže, ga
koncoma na drevo za vejo otvezi, stori sv. križ in celo dre¬
vo brez kakega prizadevanja od mesta vleče. Vsi nazoči nad
čudom stermijo; njih veliko se je spreobernulo in svetemu
apostolu cerkvo staviti pripomagalo. U tej cerkvi je sv. To¬
maž na velik kamen kamniti križ s temi besedami postavil:
„Kedar bo morje ti kamen doseglo , bodo iz Europe moži
prišli ovi nauk oznanovat, kojega sim jaz oznanovati začel. 4
Morje je tečas še daleč proč bilo ; ko je pa sv. Frančišk
Ksaveri ravno na tisti kraj prišel, je že do ondi bilo na¬
stopilo, in dolgo poprej izgovorjeno prerokovanje izpolnilo.
In tukaj, lcder je ti sv. apostol toliko za čast božjo in duš
zveličanje prestal, je zaduič tudi smert mučenikov preterpel.

Malikovavski duhovni, ki so po spreobernenju toliko ne¬
vernikov zinirom več ob svoje prihodke prišli , so ga vedili
pri kralju tako počeriuti, da je smertno sodbo črez njega
sklenul. Tako dolgo so s psicami u njega strelali, da je umeri.
Drugi pripovedajo, da so sami malikovavni duhovni, ko je
ravno kleče molil, u svojej jezi nad njega planili, in eden njih
ga je s sulcoj tako grozno prebodi!, da se je sv. Tomož pri
priči na tla zgrudil: drugi so ga s bulicami tako dolgo to-
kli in s nogami teptali, dokler so kako znamnje živlenja na
lijem najdli. Se ob času svetega Frančiška Ksaveria so ker-
vave znamnja na križu najdili, pri k oje m so ga pagani umo¬
rili. Sv. Frančišk Ksaveri se je pri svojem prihodu u ludio
k pokopališu sv. Tomaža podal, in veliko dni in noči je ondi

747

Sv. Tomaž, apostol.

premolil; prosil je namreč goreče Boga, da bi mu duha in
goreeosti tega svetega apostola podelil; naj bi zamogelker-
šansko vero s ravno tolikim pridom oznanovati. Pri vsili ve-
cih in imenitejih opravilih je vselj, če mu le mogoče bilo,
k grobu sv. Tomaža tekel; in če se to ni moglo zgoditi, se
priprošnji tega svetega apostola, kterega je u v,sim posne¬
mati sklenul, priporočil.

Nauk in posnema.

1. Tri leta je sv. Tomaž Kristusa spremljal, nja božje nauke poslu¬
šal, nja velike čuda gledal, in je vender u pregreho nevere padel. Kar se je
apostolu primerilo, se leliko tudi tebi zgodi. Spomin žalostnega padca sv. To¬
maža te scer ne sme maloserčnega storiti, ampak uči te naj, nikolj preveč
u se zaupati, tcmuč stanovito n strahu božjem živeti, vsakdan Boga ponižno
prositi gnade, da ga ne razžališ in stanovit u njegovej službi ostaneš. Pisa¬
no je: „U strahu Gospodovem se hudega ogibljemo,“  to je: greha
varjemo. In Tertulian piše: „Strah je podloga našega zveličanja. Kdor sc boji,
se varje. Se bomo bali, se bomo ogibali, in ogibljajc se bomo zveličali. Kdor
se Boga ne boji, u pogublenje leti, ko bi še u toliki popolnosti živel. Tonam
sv. Duh pokaže rekoč: „Oe ne boš vedno u strahu božjem, bo tvo¬
ja hiša hitro na kup padla/'

2.  Kristus je Tomaža nevernega imenoval, ker ene same resnice, nam¬
reč njegove odsmertivstaje ni verovati hotel. Potem takem ne more med verne,
prave katoličane prištet biti, ki nad enoj samoj resnicoj naše svete vere dvo¬
mi alj jo celo zaverže, če tudi vse druge verje in za gotovo derzi. Katoličan
ima vse od Boga razodete resnice brez izjemka verovati, naj si bodo velike
alj male, ker Bog u nar manjši kakor u nar veei resnici se ne more zmo¬
titi, ne goljufati.. To si imajo tisti dobro zapomniti, ki zdaj nad to, zdaj nad
uno resnico sv. vere dvomijo, alj u nekih rečeh celo spoznati dajo, da jo s
krivoverci deržijo in njim vse poterdijo. Taki niso več katoličani; njih vera
je umerla. Ce se kakor sv. Tomaž ne spreobernejo, se bodo pogubili; kajti
neverniki so, kakor je tisti nepokornik, ki scer devet zapoved spolnuje, de¬
sete pa ne. Kaj pa nevernike čaka, Kristus sam pove: „Kdor Sinu ne verje,
ne bo živlenja vidil, ampak jeza božja bo ostala nad njim/'

I o 1 i t v a.

Daj nam, prosimo, o Gospod! god tvojega sv. apostola Tomaža s sve¬
tim veseljem obhajati, da se nam po njegovih priprošnjah vselej pomaga, in
da njegovo vero s spodobno pobožnostjo posnemamo. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

748

22. December alj gruden.

XXII. Dan decembra alj grudna.

Sveti Boštjan, bogaboječ hlapec.

U Judini, malej vesi na Španskem je živel nek kmečki
fantič po imenu Boštian. Imel je jako pobožne, pa silo vboge
stariše, ki so kmetsko preprosto in pošteno živeli, in sker-
beli se pošteno preživeti, svojim otrokom pa ne časnega
premoženja zapustiti, marveč dušnega, večnega blaga jim
oskerbeti; torej jih lepo keršansko izredijo. Lepe izglede
jim dajajo neutrudno delati, sveto, bogaboječe živeti, vse iz lju¬
bezni do Boga storiti, pobožno in goreče moliti, posebno pa
so svoje otroke vadili k volnej pokoršini, k ljubezni in po-
strežlivosti do sosedov in do vsili drugih ljudi. Kar v so do¬
bri stariši rekli in otrokam u djanju pokazali, je mlad Boš-
tianek rad in vse s veseljem storil.

Bil je med svojemi brati naj mlajši, zato mu dajo služ¬
bo pastirja, da je majhno cedo svojih starišev pasel, kar mu
je prav po volji bilo; kajti je imel lepo priložnost, svoje po¬
božne opravila in molitvice karkoli se jih je bil že ko otrok
od svojih starišev naučil, opravljati. S dnevom je bilo nja po¬
želenje veči, prav pobožno živeti. Se je živina pasla, je on
lepo pokleknil in molil, in ker je imel veselje do molitve,
tako je u molitvi zmirom goreceji prihajal, in velike gnade
zadobil od ljubega Boga, ki pobožno molitev rad usliši in
posebno molitvo nedolžnih otrok s dopadjeujem gleda. Ka¬
kor na starosti je Boštianek tudi u vsem dobrem rastel, in
že u svojem dvanajstem leti bil je prav ljubezniv, priden in
voljn fantič; u vseh opravilih natenko zvest, nedolžen in bo¬
gaboječ, in tudi pobožneji od veliko odrašenih. —

Kdor ga malega Boštiana vidil, ga je ljubil, in vsi, ki
so ga poznali, so djali, da bo še kaj verliga iz tega mla-
denča. Po primerleju se ljudi domačega kraja neka kugi ena¬
ka nalezliva bolezen loti, in se tudi Boštianeka prime. Kojih
se je ta bolezen lotila, so jih morli od zdravih varno odlo¬
čiti, da se jih ni prijela; tudi Boštianek mora iz očetove hi¬
še. Spravijo ga u neko utico na polji; ondi je reven sam¬
ce prebival; mati pa mu je vsak dan od daleč jesti prinesla
in je fanteka vselej zaklicala, ki je iz ute prilezel in po-
vžil, kolikor je revček zamogel. To je nekoliko časa terpelo.

Enega dne mu mati po navadi jesti prinese, postavi dol
in fanta iz bajtice kliče. Boštianek je bil tako oslabel, da se
ne more ne oglasiti, ne vunkaj prilesti. Mati misli, da je že

Sv. Boštian, bogaboječ hlapec. 749

umeri in umerlega objokuje. Čez enčas vender vse svoje moči
poiše, se isplazi do kraja, kder so ga jedila pripravljene ča¬
kale, potem pa spet n uto perpleže. Med tem dereč volk u
lija utico pribeži, ki pridšega bolenčika nagloina napade, ga
pri glavi zgrabi, mu kužne zatekline, bule alj humpe, ki jih
je imel, predere, strupen gnoj izlizuje tako dolgo, da se mu
rane sklenejo; potem ga u omedlevci popusti. To je bilo nje¬
govo zdravje. Ko se Boštiauek okreva in zdravega čuti, se
zdrav na svoj dom poverne. Vsi so ostermeli ga viditi, in
božjo previdnost hvalijo, ki ga je tako čudno po divjej zveri
ozdravila. U dvajseto leto svoje starosti je se pri svojih
starših ostal, pridno delal in se je vsih kme\čkih, hišnih in
poljskih del dobro privadil, tako da je u kratkem u službo
stopiti zainogel. Se bolj pa si je pobožnost, ljubezen do mo¬
litve, pokoršino in vse druge enemu poslu sosebno potrebne
čednosti osvojil.

Ker stari,ši na svoji mali lastini vsih otrok doma rediti
zamegli niso, je Boštian iz skrivnega nagiba svoj očetov dom
popustil, in si šel dalej kruha iskat, naj bi svojim starišem
reven stan in skerbi za živež zlajšah Brez kakega poseb¬
nega namena in sklepa, kamo in kako? se priprosto na pot
poda u samem zaupanju na Boga, da ga bo na takšen kraj
pripeljal, kder si bo s svojim rokami vsakdajin kruh služiti
zamogel. in res , to zaupanje u božjo voditvo Boštiana ne
ogoljufa. Priden in bogaboječ posel gre križem svet, in pov-
sodi svoj kruhek pošteno najde, kakor Boštian, ki je do me¬
sta Salamauke u Kasfilii na Španskem pripotoval. Ondi je pri
bogatej in mladej vdovi u službo stopil. Poleg drugih hišnih
opravkov je imel gospej vsakdanje potrebe iz pristave u me¬
sto voziti. Karkolj mu je bilo zapovedanega, je vse tako
pridno, zvesto in natenko, s tolikim spoštovanjem do svoje
gospe, toliko pripravleno opravljal, da se je gospa iz per-
vega čudila, kako zamore posel tako pobožno, bogaboječe,
priprosto, neutrudno in pa tako voljno služiti. Veliko spošto¬
vanje in nagnenje je do tega hlapca dobila; iz kojega se je
zadnie nečista ljubezen vnela. Ko mu enkrat to nesramno
zastopiti da, se Boštian vstraši, sebe in njo u (olikej nevar¬
nosti viditi. Sebe in njo rešiti, sklene svojo službo popustiti,
ki bi leliko za njega, kakor za gospo tako u pogublenje bila,
prosi /za plačilo, slovo vzeme in se dalje napoti.

Še ni na pol pota obhoda, kamor se je bil namenil, mu
dnarjev zmanjka. Moral je od daljnega potovanja nehati in
si službe poiskati pri nekem žlahniku. On je imel hčer, ki
je celo hišvanje u oskerbi imela, in njej je ti nov hlapec črez

750

22. December alj gruden.

vse dopadel. In ker se je po njegovej marlivosti hišno sta¬
nje u kratkem zboljšalo, mu je svoje uaguenje do njega očito
kazati jela Ko enkrat nekaj platna domu pripelja, mu hčera
naproti teče in njemu dobroželjno nekoliko koscov sladkor-
jeve peke (torte) poda, Boštian pa noče poznati ne te do¬
bre stvari, kojo mu je dala, in ne zastopi ljubezni, katero
mu je kazala; torej enemu volu vso sladčino u gobec stlači,
in vse skušnjave je bil konec. Takšnim napadom priložnost
vzeti, prosi za slovo, in gre u Šent Lukar, čeravno ga je
žiahnik nerad ispustil. In komu bi se po tako redkem poslu
ne tožilo?

U Sent Lokarja ga spet neka vdova u službo vzeme.
Boštian je bil po navadi priden in zvest, zravno pa pobož¬
nega, sramožlivega, čednega zaderžanja. Gospa si je u ve¬
liko srečo štela, da ji je Bog tako dobrega hlapca dal. Tudi
njene dve hčeri ste tega hlapca radi imele, posebno pa ed-
na mu je vse le mogoče !jnbovanje skazovala, in gotovo upa¬
la, da bo ljubezen do nje u njem obudila; tudi u zakon vzeti
ga mu obljubi Alj ves ko dervo in kamen neobčuten je bil
priprost, pobožen Boštian proti njej. In ker mu pri vsem tem
venderle miru ne da, in se tudi prederzne u njegovo spav-
nico priti, služavnik božji nevarno službo popusti in u begu
narboljši pomoček čistost ohraniti iše. Dosihmal je pobožen
Boštian službo po mestih bolj obrajtal kakor na deželi, ne
zavolj boljšega živeža in plačila, ampak zavolj pobožnosti,
ker je lehko večkrat pri svetej maši, pri spovedi in pri sve¬
tem obhajilu bil, ker je presvet zakrament altarja, do koje-
ga je posebno pobožnost imel, večkrat obiskati, moliti, in ta¬
ko tolažbo in moč za vse dobro najti zamogel. Alj toliko ne¬
varnost in zalezovanja po mestih ga je primoralo si tako pri¬
liko poiskati, kjer bi lehko varnej Bogu služil. Prevzel je
torej od nekega bogatega moža pristavo blizo mesta u svojo
skerb, kder njegova pobožnost ni kaj zgubila, nja čistost in
mirnost pa veliko pridobila. Sred polja je bila majhna hišica,
u kterej ni žive duše bilo; in ta mu je prav po volji, ker
je rad na samem lehko svojemu Bogu služil, in polje obde¬
loval. Bog mu je srečo dal, da je polje tako bogato rodilo,
da sta on in njegov gospodar v bogatela.

Ko je gospodar (e pristave božji blagoslov in posebno
prizadevanje svojega služavnika spoznal, mu je iz serca rad
še enkrat toliko plačila dal, kakor mu je bil obljubil. Na to
se je obiln blagoslov božji razlil čez tisto polje; bili so ondi
tako obilni pridelki, da so se vsi ljudje čudili in še niso pom¬
nili na tem polju tolike žetve. Lastnik je bil črez vse za-

Sv. Boštian, bogaboječ hlapec. 751

dovoljn, in Boštiau je u kratkih letih veliko duarjev prislu¬
žil, ker mu je bogatega pridelka poseben del dal.

Služiti mu ni bilo težavno, ne »operno, in nikoli bi ne bil
Boštian tako nizkega in težavnega stanu zapustil, ako bi Bog
ne bil njega dalej poklical. Bog mu je u misel dal se u nov
svet podati, in ondi še kaj več dobrega storiti. Ko se Boštian
na pot napravi, pride proti večeru k njemu nek mlad človek
s eno žensko enake starosti, in ga za božjo voljo prosi, naj
bi to osebo, ki je u velikih nevarnostih, u svojo hišo sprejeti
in njo kakor svojo sestro u nedolžnosti ohraniti hotel; Bog
hoče njemu to dobroto obilo poverniti. Vec govoriti Boštianu
ni potreba; nedolžnost ohraniti iz ljubezni božje bilo je nja
vsmiljenemu sercu zadosti. Zavolj Boga ženstvo u svoji pri-
prosti sprejme, ji svojo posteljo pripravi, on pa zvunaj pred
hišnemi vratini na slami leži. Drugi dan mu ta ptujka svojo
ljubezn odkrije, ter jokaje prosi, da bi se nje zapušene reve
vsmilil in njo u Ameriko seboj vzel. Vse mu obljubi, kar mo¬
re poskusi, njegovo serce oinelie.it i; pa nobenega odgovora
ne dobi. Ko poskuša svojega pobožnega dobrotnika s svojim
ženskim sladkanjem preslepiti, se Boštian svete gorecosti
vname, njo serdito vprašaje: kdo in od kodi je? pokaj in ka¬
ko je tu sem prišla? Vse mu je povedati morja, da je nam¬
reč s tim mladim človekom od svojih starišev pobeguula. Zdaj
je Boštian vedil, kaj mu je storiti. Pošle njenim »lahnim štar-
šem povedat, ki so brez odloga po njo poslali, Boštian pa na
barki u Ameriko odjadri.

Bog je svojega služavnika na dolgem, nevarnem potu
spremljal, pobožen popotnik pa tudi svojega ljubega Boga ni-
kolj iz serca in misel ni spustil. Ko je na barki svet rožni-
veuec molil, se križal, na persa terkal alj druge pobožne vad¬
be opravljal, se jih res ni manjkalo, ki so se nja priprosto-
sti debelo smejali; pa pobožen možje dobro vedel, da mora¬
mo pobožne dela le zavolj Boga in ne zavolj ljudi opravljati,
in je ne sinemo opustiti, če se nam ravno drugi smejijo: zato
se u svojej pobožnosti ni dal ostrašiti, in je u tem Bogu to¬
liko bolj dopadel in si toliko veče zusluženje pridobil.

Trideset let star je Boštian srečno u Ameriko prijadril.
Bog ga je u Augelopei, novo Mešikansko mesto poklical. Bli-
zo mesta si kos zemlje kupi, in jo pridno obdeluje ne toliko
sebi, marveč vsim ondašniin bivatelom u prid in blagor. Po¬
ljedelstvo namreč je bilo ondi sila težavno in slabo oskerb-
Ijeno, ker niso s živinoj ne orali, ne vozili, čeravno je u celih
čedali po gojzdih in pustinah letala. Te divjadi ni hotel nobe¬
den loviti, podomačiti in dela učiti; s volmi orati in voziti je

752

22. December alj gruden.

bilo Iudianom neznano. Vse te težave jim je Boštian polajšal,
nalovil živine, kolikor je nje za svojo zemljo potreboval; jo
je vkrotil, podomačil in delati priučil. Njegovo polje je bilo to¬
rej veliko ložej in koristnej obdelano, in veliko bogatej rodi¬
lo, ko polje njegovih sosedov. Iz ljubezni in usmilenja do svo¬
jega bližnega je še več divje živine nalovil, in s podoma-
čenoj je svojim sosedom u poljodelstvu lepo pomagal; posebno
vbogim in potrebnim je te dobrote brez plačila storil. Tako
se je poljedelstvo te dežele u kratkem povzdignulo. Pokazal
je ljudem tudi voziti; ker so poprej vse le nosili in s velikim
trudom semtertje vlačili. Naredil je voze, napravil ceste, in
tako je bil Bostian premožen, imenit mož. Pri vsem tem se je
s malim zadovolil; kajti ljubil je zmernost in zatajevanje sa¬
mega sebe, je slab živež ljubil, do visoke starosti le vodo pil,
je na golej zemlji spal, malo govoril, in je bil vedno u Boga
zamišlen. Svete zakramente je pogosto prejemal; kajti u njih
vrednej prejemi je edino tolažbo in veselje najdil. Iz ljubezni
do ljudi je bil voznik (furman), pa tudi u tem nevarnem poslu
vožnje ni Boga pozabil. Ko je ljudi tudi u tem poslu izučil, se
je opet kmetovanja lotil, ker je u tem narveč pokoja imel.

Kupil si je ne daleč od Mešike stanovanje in zemljiša, in
si je spet divjo živino podomačil. Iz ljubezni do Boga je svoje
težke dela opravljal, in Bog mu je ves trud obilno poplačal.
Med svojini posli ni nobenega terpel nespodobnega govorje¬
nja alj slabega, pohujšlivega zaderžanja. Je pri kterem ka¬
ko klafarsko besedo, laž alj kletvo zapazil, ga je vselj resno
in pametno pokaral tako, da mu nobeden ni mogel zavolj tega
zameriti. Pri vsem tem je bil do vsili ves ljubezniv. Ni je bilo
potrebe, u kateri bi ne bili pri njem pomoči iskali in jo tudi
najšli. Veliko vbogih je več let s kruhom, in drugim živežem
oskerbel. Kakor je vedel in znal, je vsakemu rad pomagal
zdaj s žitom, zdaj s volmi, zdaj s svojoj družinoj. Veliko
hčeri je s juterno obdaroval, da so se pošteno omožile, jih za-
pelivosti in razujzdauega živlenja ovarvat. Nikolj ni na lastno
škodo gledal, daje  le dobro storiti mogel. Imel je u navadi
reči: „Bog da n ek o jim le zato obogateti, da bi
naj vboge podpirali in njih število manjšali/ 4  Ko
je Boštian Bogu dopadel, ga je, kakor pobožnega Tobia in
Joba s dolgoj, nevarnoj boleznijo poskusil. Zejezadno spo¬
ročilo naredil in se za smert pripravil, vbogim sporočil svo¬
je dnarje, druge posestva Dominikanskemu samostanu, ki je
blizo ondi bil, in se je u božjo voljo podal. Alj po velikem
terplenju mu je Bog živlenje in zdravje opet podelil.

753

Sv. Boštian, bogaboječ hlapec.

Bo.štian je bil že 66 let star, torej u svojih težavnih
dneh ptuje pomoči potreben; ravno tako potrebna za hišva-
nje mu je bila zvesta hišnica, ktera bi za družino skerbela.
Sklene torej oženiti se po vbogo pobožno osebo s obljuboj
u devičnosti živeti. Po enem letu mu Bog to deviško tovar-
šico po srečnej smerti odvzame. Boštian spet drugo nedolž¬
no osebo vzeme, ki je vboga in zavolj tega u velikej zape-
livosti bila, pa s ravno to pogodbo, da bi oba popolnoma či¬
stost ohranila. Osem mescov potem je ta pobožna devica iz
drevesa padla, si noge polomila in umerla. Boštian je božje
naredbe ponižno molil in se njemu iz serca vdal.

Že delj časa je čutil znotrajuo nagnenje še bolj popol¬
noma za Boga in kolikor mogoče za bližuega živeti, in se
posvetnih skerbi iznebiti. Neprenehoma je molil, da bi mu Bog
dal spoznati, u kojem stanu ga imeti hoče, ter občuti poseb¬
ne želje u samostan iti; kar je svojemu spovedniku razodel,
in k Frančiškanom ponižno prosil. Ker se pa vikšemu to živ-
lenje za 70 letnega starčeka preostro zdi, ga samo u tretji
red svetega Frančiška sprejme. Pobožen služavnik božji je
vesel kakor tercial Frančiškanom služil. Poznej so ga Kla-
risenkam u Mešiko u službo odločili. Živel je po takem ka¬
kor hišen hlapec in služavnik dveh samostanov, in je hlapčev¬
ske dolžnosti tako na tenko dopolnoval, kakor da bi bil še
tako veliko plačila imel.

Rlarisenski samostan je bil še le na novo pozidan, in
redovnice vboge. Boštian spozna, da svojega posestva bolje
obernuti ne more, kakor če ga tim služavnicam božjim pre¬
pusti. Sel je torej k gosposki in je vse svoje posestva in
pristave na te redovnice prepisati in njim prilastiti dal, ki
so bile črez 38000 goldinarjev vredne, in je kakor poprej
njih sluga ostal. Tudi vse drugo, kar je še gleštal, je med
vboge, udove, sirote in šole razdelil in ni drugega zase ob-
deržal, ko redovno obleko na sebi in živež, ki ga je od sa¬
mostana dobival; svojo prihodnost je previdnosti božjej izročil.

Odzdaj je Boštian le edino mislil, kako bi Bogu prav
iz celega serca služil. Prosil je, da so ga Frančiškani u svoj
samostan sprijeli, kder je nar poredniši dela opravljal. U službi
je svojo mladost začel, u službi se postaral, u službi je ho¬
tel tudi svojo sivo starost skleniti. Nobeno delo mu ni bilo
preslabo, ne pretežko, nobena pokoršina presitna. Če več je
službe imel, ljubše mu je bilo. Skoz to je u ponižnosti, u oj-
strosti in zatajevanju svoje volje veliko popolnost dosegel.
Njegovo delo je bilo za svoje redovne brate od hiše do hiše
vbogaime prositi; kar je s veseljem več let storil.

II. Dd. 48

754

22* December alj gruden.

Čutil je zaduič, da se srnert bliža, in je hotel kakor
Kristus do smerti pokoren biti* Gre se zadnokrat milošno
poberat, se pri vsili dobrotnikih poslovi in obljubi, da jih pri
Bogu ne bo pozabil. U kratkem zboli in se u svoj samostan
povecne, kjer se u koteč na dvorišu vleže, kder je poprej
njegov voz stal. Y r ikši ga reče u bolnišnico zanesti ter ga
ljubeznivemu bratu izroči, naj mu lepo streže. Ta postrežba
se je ponižnemu možu preveč zdela, torej prosi, naj bi ga
ne u postelo, ampak u en koteč na tla položili, kar mu zad-
nič tudi dovolijo. Obudovaje vero, upanje, Ijubezn, ponižnost,
in vdanje u sveto voljo božjo tamkaj leži, opravi zgrivano
svojo spoved, in ker zavolj neprenehlivega bluvanja obhajan
biti ne more, moli narsvetejši zakrament altarja ponižno in
pobožno, potem pa sveto posledno olje prejme. Serce in oči
ima nepremaklivo na podobo križanega obernjene, in tako svo¬
je smerti pričakuje.

' Drugi dan se vsi njegovi sobratje okolj njega sberejo
in pobožno za njega molijo. Tudi Boštiau s njimi moli. Kakor
hitro pa Amen izgovorijo, na vso moč: „Gospod Jezus!‘ -  za¬
kliče in mertev u naročju postrežuika obleži u 98. letu svoje
starosti. Pač draga pred Bogam je bila srnert tega blažene¬
ga moža! U letu 1789 je bil od papeža Pia VI. slovesno u
število blaženih alj zveličanih postavlen.

Nauk in posnema.

1. Izgled dobroserčnega Boštiana nam pokaže, n koliko nevarnost tudi
posel lehko pride. Bodite torej, ljubi posli! zmirej modri, in varujte se, da
vas ravno tisti ne zapeljajo, ki bi vas greha varvati imeli. Stanovitna molit-
va, spomin da Bog vse vidi, čuvanje nad svojemi počutiti, sosebno nad očmi,
ogibanje nevarne prijaznosti s drugim spolom, in resničen sklep Boga bolj ko
ljudi ljubiti, pomagajo se skušnjav in greha ovarvati. Nargotovši pripomoček
pa je, da pred hudo priložnostjo bežiš, se osebe zogneš, in če to ne poma¬
ga, službo popustiš. Malo izvzetih, so ženske po gostivnicah alj pivnicah
sploh u nar večej nevarnosti svojega dušnega zveličanja; zakaj u sredi toliko
pohujšanja, ki se po takšnih hišah rado godi, je skor nemogoče nedolžnost in
pobožnost serca ohraniti. „Kdor pa nevarnost ljubi, se u nevarnosti
pogubi.^

2. Kedar, moj kristian! kakor sv. Boštian po hudi bolezni po velikem
vsmilenjri božjem smerti odideš, ne smeš potem tako živeti, da bi Bogu tako
rekoč žal bilo, da ti je spet zdravje dal in živlenje podaljšal, temuč glej, da
u cerkvo prideš in se ondi Očetu nebeškemu za bolezn, pa tudi za ljubo zdravje

755

Sv. Servulj, keršanski berač.

zahvališ, kteriga ti je iz milosti dal, da se za boljšo smert pripraviti zamo-
reš, in ne bodi Bogu nehvaležn, kakor devet gobovih možev. Prejmi pervič
ko u cerkvo moreš, prav hvaležno sveta zakramenta pokore in altarja, koja
si u svojej bolezni morebiti le slabo pripravlen, alj le iz potrebe prejel. Ob¬
ljubi Bogu vse svoje žive dni prav zvesto služiti, da ti bo prestana bolezn
ne u smert, ampak u večno živlenje.

M o I 1 t v a.

O Bog, ki si svetega Boštiana vsim poslom u izgled toliko lepih čed¬
nost postavil; dodeli po nja priprošnji tudi nam milost, svoje dolžnosti iz
ljubezni do tebe in do bližnega voljno in poterpežlivo k svojemu zveličanju
dopolniti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXIII. Dan decembra alj grudna*

Sveti Servulj, liersanslil berač.

Sveta mati katolška cerkva časti danes blaženega mert-
vudnika Servulja po imenu, ki je za papeža Gregorja veli¬
kega u Rimu kakor vbog berač čudno bogaboječe živel, od
kpjega čednosti in svetosti sv. Gregor, papež in cerkveni
učenik tole spričuje: „Bil je Servulj vbog berač, ki seje
vsakdan po dobrih ljudeh dal u predcerkvo svetega Kleme¬
na zanesti, da bi ondi meinogredoče vbogaiine prosil. Ze od
zibele se je njega inertvudnica lotila in nja telesne ude ta¬
ko spridila, da noter do svoje smerti ni ne hodili, ne stati,
tudi ne sedeti zamogel; vedno je moral u posteli ležati, ker
se ni bil ustau od ene strani na drugo preobernuti. Nikolj
ni mogel svoje roke le do ust prinesti; kakor malemu de¬
tetu sta mu mati in brat u vsem postreči morla. K temu je
bila nja mati toliko vboga, da je sebe in dva sina le s mi¬
lo š n oj' preživljala. U tako žalostnem stanu vendar iz ust te¬
ga reveža ni bilo iiikolj žal besedice slišati, s kojo bi se bil
nad svojoj revšinoj, čez velike bolečine kedaj potožil; toli¬
ko manj pa, da bi bil zoper Boga alj nja svete naredbe go-
derujal; Velikovec so ga s začudenjem slisali, kako seje
ves božjej volji podvergel, se s božjoj besedoj tolažil, in u
svoji uarvečej revi ni prehenjal Gospod Boga hvaliti in ča¬
stiti.

Nar ljubši pošlo mu je bilo moliti in svete psalme pre¬
pevati, alj branje iz svetega pisma in drugih duhovnih bukev
poslušati. U narvečih bolečinah je Bogu hvalo dajal in je bil

48  '*

756 23. December alj gruden.

nepremaglivo poterpežliv. S drugemi vbožci je veliko vsmi-
leuje imel; zato jim je po materi in bratu vse razdeliti dal,
kar je njemu milošne ostajalo; kajti on, s malim zadovoljen,
je k temu delu milosti dosti prilike imel, ker so ga ljudje
sploh poznali, ter mu radi in obilno milošne dali. Tudi si je
milošne toliko prihranil, da si je sveto pismo, do kterega je
veliko veselje imel, kupiti dal, dasiravno sam ni brati znal.
imel ga je vedno pri sebe, tako tudi nekoliko drugih duhov¬
nih knig, koje si je od svoje milošne omislil, ter je prosil
memogredoče duhovne alj tudi druge pobožne ljudi, ktereje
u svoji hišici rad prenočeval, da so mu kaj duhovnega brali.
Ce ga ni najdel, ki bi mu bil to delo milosti rad in zastonj
storil, si je za plačilo kakega vbožca najel, ki mu je eno
alj več ur zaporedoma iz kakih duhovnih knig bral; to je
storil doma, pa tudi ondi, kder je milošne prosil. Tako seje
svetega pisma in več drugih lepih naukov celo iz glave nau¬
čil; si vednost svetih pridobil, in se u stanovituej prav moč-
nodušnej poterpežljvosti do konca ohranil.

Več let je Bog kersanskemu .svetu ti čudopoln izgled
čednosti u svojem zvestem služavniku ServuJju pred očmi
(jsržal, dokler ga je zadnič na večno plačila u nebesa za¬
klical. IN j a bolezen se je iz zvunajnega trupla u znotrajno
prestavila, in mu u silo velikih bolečinah živlenje končala.
To je svet: mož zgodaj občutil, in, čeravno vsakdan umreti
pripravleu, se je k bližajoče j ločitvi vender le še posebno
za prav srečno smert pripravljal. Ko je bil že vse storil, kar
pobožen kristian u takšnem stanu storiti zamore, pokliče na¬
enkrat sred noči duhovne, ki so tečas pri njemu prenočvali,
ter jih priserčno prosi, da bi nekoje psalme s njim pomolili,
ker mu je ravno umreti. Duhovni začnejo peti, in Servulj s
njimi, čeravno ga že glas zapuša. Naenkrat obstoji, in tudi
duhovnim obstati veli, na glas rekoč: „Postojte! postoj-
teI kaj ne slišite angelov peti? Ne slišite, kak
prijetno Gospod Boga hvalijo in časte?“  Na to svo¬
je oči proti nebesom oberne, kakor bi bil svete angele vi-
dil,  in slišal njih veselo petje; in takrat se je njegov duh
telesa ločil.

Sv. Gregor, ki nam je živlenje tega svetnika popisal,
pravi, da ravno tečas in ondi, kder je ti služavnik božji umeri,
se je tak prijeten duh razširil, da so se vsi nazoči nad tim
čudili in silno razveselili, kar je terpelo, dokler so ga po¬
kopali. Neki redovnik iz samostana svetega Gregorja, kije
tičas, ko je sv. Gregor to popisoval, živel, je bil priča te¬
ga čuda in tako ganjen, da kedar kolj je od njega govoril,

757

Sv. Servulj, keršanski berač.

so ga vselj obilne solze polile. Tako pristavi sv. Gregor, je
živel človek, kojega je Bog skoz vbožtvo in vedno boJezn
posvetil; človek, kije  postavo Gospodovo dopolnovati ve-
dil, čeravno ni druge, ko prostost duha imel, in ki je med
vsemi svojmi udi le jezika se poslužiti zamogel. Ti vbog
mertvudnik, pravi sv. papež, obsodi tiste, ki pri svojem le¬
pem premoženju nič dobrega ne storijo, in tudi zopernosti
človeškega živlenja poterpežlivo ne prenesejo. Nja truplo so
u ravno tisto cerkvo svetega Klemena pokopali, pred ktero
je vsakdan milošne prosil.

Nauk in posnema .

1. Si pazno prebral, kolike težave je sv. Servulj preterpeti imel, iii ka¬
ko jili je od pervib let do konca svojega živlenja preterpel? Te ni sram, Če
ti u svojem ter pl e nj d, u svojcj bolezni,  ki  senca proti temu ni, kar
je sv. Servulj preterpel, poterpežlivost zgubiš in toliko tožuješ? Ti morebiti
misliš in praviš, da ga ni človeka, ki bi več kakor ti terpel; vsi križi pri¬
dejo črez te itd. Alj ti se u tem goljufaš. Sv. Servulj je še več terpel, brez
broja veliko svetnikov je več terpelo; in tudi dandenašen jih veliko večterpi,
kakor ti. Ko bi pa ti tudi več terpeti moral, kakor vsi drugi, ali bi se za¬
voj j tega potožili alj zoper Boga godernjati smel? Je Bog morebiti nepravi¬
čen, alj ti kako krivico stori, ko te toliko terpeti pusti? Nisi tega in še ve-
likoveč zaslužil? Morebiti pa praviš: Zakaj ravno jaz toliko terpim in drugi
ne? Odgovor. Sv. Servulj ni tako govoril. In hočeš kali, da bi ti Bog odgo¬
vor alj rajtengo dajal ? Oj, gerda prederznost 1 Terpi le voljno, kar ti Bog
naloži, in ne gledaj na druge; Bog je tvoj Gospod. Nimaš ga poprašati, za¬
kaj ti je to alj to storil. Zadosti ti naj bo vediti, da se vse k tvojemu pridu
godi. Bi bil sv. Servulj ravnih in zdravih udov, kdo ve, če bi se jih ne bil
u svojo pogubo posl užil ? In kdo ve, kaj bi ti storil, ko bi brez bolezni, brez
križa bil?  „Veliko ljudem je zdravje škodlivo," pravi sv. Auguštin. Ravno
tako jim je tudi škodlivo, če jim je zmirom dobro; nasproti pa jim je zo-
pernost, bolezen, preganjanje k zveličanju. Na to resnico misli, kedar nedolž¬
no terpiš. Ti pa tvoja vest pove, da si grešil, o tečas le tiho terpi; kajti za¬
služil si, in več zaslužil, kakor terpiš. „Naj terpimo, kolikor hočemo," pravi
sv. Salvian, „vender le manj terpimo, kakor pa zaslužimo. Zakaj tožujemo,
da Bog ojstro s nami dela; mi, ki ga s grehi žalimo in tak rekoč silimo,
da nas strahuje?"

2. Kako domislivna je želja se kaj dobrega naučiti?  Ko sv. Ser¬
vulj ni brati znal in vender se naučiti hotel, kako bi prav pobožno živel, si
je duhovnih bukev omislil in druge prosil, da so mu jih brali. Ce ga ni naj-

758

24. December alj gruden.

dil, ki bi mu bil to zastonj storil, jih je plačal. Tudi za te se ničesar bolj¬
šega ne naide kakor branje alj poslušanje duhovnih bukev, sosebno če se s
poslušanjem besede božje združi. Kolikor ti je torej sveta vera, strah božji
in tvoje zveličanje na sercu, toliko tudi skerbi za branje pobožnih bukev. Kaj
pa tisti, ki brati ne znajo storiti imajo , se naj od svetega Servulja učijo.
,,Opominom vas, obračajte čas u duhovno branje, in svoje živlenje po tem
vravnajte;" piše sv. Krizostom. Sv. Gregor imenuje duhovne bukve pisma alj
liste, koje Gospod Bog svojim stvarem pošilja, da bi k dobremu peljani in
zveličani bili. ^Nebeški kralj,“ piše on, „Gospod angelov in ljudi ti svoje li¬
ste pošilja; in ti bi jih leno preberal V c  Sv. Efrem pravi: ,,Po njeh govori
Bog s ljudmi.^ Kakor peklenski duh po brezbožnih knigah govori in uči, ta¬
ko tudi sv. Duh po duhovnih. Hočeš torej satana raje ko Boga poslušati?

3. Poglejte svetnika, pravi sv. Gregor, ki je Bogu zvest bil, in učite
se od njega, da ena sama bolezen, ki vas stiska, vas, če njo prav po volji
božjej prenašate, k svetosti pripeljati zamore. Pač reven človek, mertvuden,
ki ne more ne sedeti, ne roke k ustom prinesti, se na nobeden kraj oberniti;
človek brez premoženja, brez rok in nog, služi vender Bogu s ljubeznijo; ga
hvali s veseljem; daja milošno od milošne, ki mu jo delijo; in mi, ki pre¬
moženje imamo, se svojih telesnih udov prosto poslužimo, tako malo za ne¬
besa storimo, si tistih večnih zakladov, ki bodo enkrat vse naše veselje, ne
naberamo, kar bi vendar tako lehko storili. Ce vbožec in bolnik, ki nič ni¬
ma, svetnik postati zamore, zamoremo tudi mi, če u svojem stanu vse dolž¬
nosti zvesto dopolnimo, in tiste dobrote lehko zaslušimo, ki jih je Bog njim,
ki vse zopernosti s ravno poterpežlivostjo in s veselim sercom prenašajo, ob-
ljubil.“

H o 1 i t v a.

O Bog, ki si svetega Servulja po poti vbožtva in britkega terplenja u
večno zveličanja pripeljal; dodeli nam, da se tudi mi u zlegih tega živlenja
s poterpežlivostjo enakega veličastva vdeležimo; po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen. *

XXIV* Dan decembra alj grudna.

t

Adam in Eva. Pričakvanje rojstva Kristusovega.

Srečna in vesela sta Adam in Eva n raji (paradižu) ži¬
vela, vsa nedolžna kakor angela božja. Sovražna kača, za-
veržen duh, zapelja Evo, da prepovedan sad okusi, Eva pa
Adama, da sta Bogu nepokorna* Pervi greh je storjen, ve¬
sel raj je zgublen; u solzno dolino se jima zemlja spremeni.

Adam iu Eva. Pričakvanje rojstva Kristusovega. 759

Bog reče kači: »Prekleta bodi, ki si to včinila, med
vzemi živalmi zemlje. — Nekdo mlajšev žene ti
bo glavo st eri, in ti ga boš u peto zalezovala. 44
EviBogpravi:  ,,’Veliko boš terpela s svojini otroci;
možu boš u oblasti, in on bo tvoj gospod. 44  Adamu
pa  Bog  veli: »Prekleta bodi zavolj tebe zemlja; s
težavo se boš živel vse svoje žive dni; tern j e in
oset ti bo rodila. S potom obraza boš svoj kruh
jedel, dokler se poverneš u zemljo, iz ko j e si
vzet; kajti prah si, in prah boš. 44  Um in pamet pervih
starišev sta o temnela, njuna volja oslabela in se u hudo na¬
gnila; prijaznost božja, posvečejoča gnada jima je bila zgub-
lena; božja otroka poprej sta postala skoz greh sužna hu¬
dičeva. Bog ju je iz veseliga raja pahnil zemljo obdelovat,
in angel s ognjenim mečem je varval u raj. Kar sta sama
zgubila, nista imela svojim otrokam zapustiti; strašni nasledki
izvirnega (poerbanega) greha so se razlili čez ves člo¬
veški rod. »Kakor je skoz e dne ga človeka greh
na svet prišel, in skoz greh smert, 44  uči sv. Paul,
»tako je tudi smert na vse človek e prišla  £skoz
njega), u k oj e in (Adamu) so vsi grešili. 44

U velikih težavah sta Adam in Eva zunaj raja po gre¬
hu še veliko sto let u ojstri pokori živela, sta videla greha
strašne nastopke in okušala greha grenek sad. Zemljo sta
pridno obdelovala, pa ternje med sadjem, oset je rastil med
zernjem. Dereča zverina ju je napadala, in le s težavoj sta
se je branila. Otroke sta učila Boga spoznati in njemu slu¬
žiti,  pa že pervi sin Kain je hudobno svojega nedolžnega
brata Abelna ubil. Kolika žalost je to pervo bratomorstvo za
Adama in Evo bilo,  gledati kako je zemlja nedolžno kerv
ljubega sina popila, videti smert, kazen perve pregrehe! Edi¬
na tolažba jima je bila sladka obljuba Mesia alj odrešenika,
ktiro jima je usmilen Bog hitro po pervem grehu dal, rekoč,
da bode prišel ženeSin, k te ribokači glavo sterl,
hudiču oblast spet vzel, ktero je skoz nesrečen greh nad
ljudi dobil. Ta obljuba prihodnega Mesia bila je pervim lju¬
dem svetla, vesela luč u žalostni noči pregrehe in hudobije;
radi so jo torej svojim mlajšem pripovedali.

Bog je dal Adamu in Evi dolgo živleuje za pokoro, pa
tudi za to, naj bi svoje mlajše učila prave vero, da bi Boga
ne pozabili. Adam je učakal 930 let, Set Adamov tretji sin
je živel 912 let. Pervo rojeni Setov Enos je bil 905; nje¬
gov pervi sin Kainan 910; tega pervi sin Malalel je živel
(105, tega sin Jared 962 let. Jaredov sinHenohje bival 365

760

24. December alj gruden.

let na zemlji, in Bog ga je 987 let po stvarjenju sveta izmed
hudobnežev u raj preselil, da bode prišel pred sodnim dne¬
vom ljudi k pokori opominat. Henohov sin Matuzalem je uča¬
kal 969, in njegov sin Lameli 777 let, kojega sin je bil pra¬
vičen Noe. Bog je dal pervem ljudem tako dolgo živlenje,
naj bi svoje otroke in vnukov vnuke ustmeno prave vere
učili; alj človeški rod se je čedalje pohujšal, tako da je Bo¬
gu žal bilo, kajti ga je stvaril. Pokončal je ves pervi svet
skoz sploh potop; le Noeta, njega tri sine in pa žene je
čudno ohranil; pa tudi med tremi sinami bil je hudoben Kam.
U kratkem so ljudje Boga svojega stvarnika večidel pozabili,
in jeli stvari, sonce, luno, zvezde, živali, zlate, sreberne,
lesene in druge mertve podobe moliti; in to je bilo gerdo
malikovanje,  ter so jih po božje častili, in jim u žertvo
clo ljudi klali. — Kakor neumno je bilo njih bogočastje, ta¬
ko malopridno in hudobno je bilo tudi njih djanje. Eden dru¬
gemu so krivico delali, se sovražili, vojskovali, in u sužnost
prodajali svoje brate in sestre, kakti živino pri nas. Neved¬
nost in hudobija sta pokrivale kakor gosta, černa tema ves
žalosten svet, jamo zmote in pregrehe.

Naj bi se prava vera na svetu clo ne pogubila, poprej
da obljublen Mesia pride, je Bog izvoljil Abrahama,  pra¬
vičnega moža, ter mu je obljubo ponovil, rekoč: „Množil
bom tvoj e otroke kakor zvezde na nebu, in po ne¬
komu tvojih mlaj  sev  (po Mesiu) bodo osrečeni vsi
narodi na zemlji/ 4  To veselo obljubo je ponovil očaku
Jakobu,  in mu naznanil sina Judeta, iz kojega rodu se bo
obljuben Mesia rodil. Jakob je torej na smertni posteli dobo
napovedal, okorej bo Mesia prišel, rekoč: „Kraljevo  že¬
zlo  (scepter) ne bo Ju de tu vzeto, ne vojvodska pa¬
lica njegovim mlajšim, dokler ga ne bo Tistega,
ki ima priti, in ki bodo u njega rodovi upali. 44  Bog
je ponovil to nadepolno obljubo po Možesu  vsemu Izraels¬
kemu ljudstvu. „Preroka, kakor mene, 44  je djal Mozes
pred svojoj smertjoj, „v a m b o G o s p o d, v a š B o g, izmed
vaših bratov obudil. Poslušajte ga vse, kar vam
poreče; kdor ga poslušal ne bo, naj bo izmed
ljudstvi potreblen. 44

Veliko lepši je obljubil Bog kralju Davidu,  sinu Jese-
ta, da bo Mesia rojen iz njegovega, rodu Davida, in ves za¬
maknjen David u svojih psalmih prepeva in prerokuje, kako
bo Mesia živel, terpel in umeri. Preroki z ai a je veliko sto
let poprej napovedal, da bo Mesia devica rodila, da bo ču-
dodelc, Bog s nami, inazilenc božji, ki bo ljudem mir prine-

Adam in Eva. Pričakvanje rojstva Kristusovega. 761

sil. Prerok Daniel  je že na leta prerajtal, kdaj bo Mesia
rojen, če ravno 550 let pred Kristusom živel; in prerok Mi¬
li e a je clo mesto njegovega rojstva naznanil, rekoč: „Ti
Betlehem na Judovskem nisi naj manj e Judovih
kraljevih mest; kajti iz tebe izhaja  viadar(vižar),
ki bode moje ljudstvo vladal, kteriga izhod je od
pocetka  in  od  vekomaj.“ Tako je usmilen Bog obljubo
čedalje lepše ponovljal poslati Odrešenika ljudem; je pa tudi
poželenje starih očakov in vsili pravičnih čedalje vece bilo
po obljublenem Mesiu.

Sveta kat. cerkev obhaja štiri adventne tedne  alj
nedele u spomin tistih štiri tisuc let žalostnega priča¬
kovanja in pripravlanja na prihod obljubleniga Odrešenika,
ter začenja vesele zlate maše (zornice alj svintance), s te¬
mi besedami: „Ilosite ga nebesa, in oblaki Pravič¬
nega d e ž i t e. Z e m 1 j a odpri  se,  in  p o r o d i n a m Z ve¬
li  ca  rja.“ Tako so žel jeli in po [zveličarju hrepeneli angeli
božji, naj bi oblast hudiču odvzeta in ljudje iz njegove suž-
nosti skorej rešeni bili, ter tiste mesta u nebesih med njimi
posedli, koje so zaverženi angeli zgubili. Zeljele in izdiho¬
vale so verne duše pravičnih starih očakov, ki so pred Kri¬
stusom pomedi, in pred peklom  odrešenja čakali, kakor
duše Adama in Eve,  Noeta in Abrahama, Mozesa, Davida,
in veliko jezerov pobožnih možev in žen starega zakona, ki
so sicer pravično živeli in srečno umeril, alj zadel izvirne¬
ga greha so jim bile nebesa zaperte, dokler ni Odrešenik
terpel in umeri, in vsim izvoljenim svet raj odperl, ter jih
peljal u večno veselje. Zeljeli in težko čakali so pa tudi vsi
pravični na zemlji obljubleniga Odrešenika, kakor Caharia in
Elizabet, Simeon in Ana, posebno pa Maria in sv. Jožef, od
svetiga Duha posebno razsvetleni božji ljubeji. Tih bogoljnb-
nili duš priserčne želje sveta kat cerkva posledue dni ad¬
ventnega časa od godu pričakovanja Mesijevega rojstva do
Božica pd večernicah prelepo popeva. Naj si tih sedem sve¬
tih predpevov tudi mi za pripravo na spomin rojstva Jezu¬
sovega prav globoko u serce vtisnemo. Oni so:

1. O Modrost! iz ust Najvišega pridši; ti obsežeš vse
pokraje cele zemlje, ktero mogočno in milo vladaš. O pridi,
in uči nas stezo modrosti. — 2. O Adonai (Gospod) in voj¬
vod Izraelove hiše, ki si se Mojzesu u gorečem germu pri¬
kazal in mu na gori Sinai postavo dal; pridi in reši nas s
mogočnoj rokoj. — 3. O Korenina Jeseta, narodom u znam-
nje postavlen, pred kojim bodo kralji vmolknili, in ga narodi
častili; pridi nas rešit, in nikar se ne mudi! — 4. O KIuč

762

24. December alj gruden.

Davida in žeslo Izraelskega ljudstva, kteri odkleneš, in ga
ni, ki bi zaklenul; zapreš, in ga ni, ki bi odperl; pridi in
reši uklonjene iz dolge ječe, nje ki u temah inusencismerti
sede. — 5. O Svit juterni, svetloba večne luči in sonce pra¬
vice , pridi, in razsvetli vse, ki u temah in u smertni senci
sede. — 6. O Kralj narodpv, in poželenje njihovo, ti kamen
vogelni, ki razdvoje poediniš, pridi in izveličaj človeka, ko-
jega si iz jila vpodobil. 7. O Emanuel ( Bog s nami), kralj
in naš postavodajec, pozeljenje narodov in [zveličar njih,
pridi in izveličaj na,s, Gospod, naš Bog!

U ovein gorljivem izdihovanju so leta dotekle, in čas se
približal, o kojem je milost božja sldenula svojo veliko ob¬
ljubo dopolniti, in tako dolgo docakovanega Odrešenika po¬
slati. Kraljeva oblast bila je vzeta Judovskemu narodu; Rim¬
ljanom, neznabogam so bili Judje u oblasti, in Herod, neki
hudoben ptujec bil je posilem njih kralj. Po vsem znanem sve¬
tu, ki je bil mogočnim Rimljanom večidel pokoro, je bil mir
pod cesarjem Auguslom. Vse je bilo pripravleno in je čakalo
obljubleniga, mogočnega kralja, ter je živo občutilo potrebo
Odrešenika, naj bi jih rešil zmot in hudobij, ki so jude in
hajde pokrivale. Bog je izvoljil Mario precisto devico, Jožefu
zaročeno nevesto, obljublenimu Mesiu mater, in preteča alj
oznanovca Joana kerstnika, ter je poslal Gabriela arhangela
rojstvo Joaneza kerstnika Cahariu, prečudno rojstvo Jezu¬
sovo pa devici Marii oznanit, ki je spočela od svetega Du¬
ha Odrešenika sveta.

Ko Maria po angelu zve, da je njena že priletna teta
Elizabet noseča, hiti čez gore njo obiskat in ji srečo vošit,
in blizo tri mesce pri njej ostane. Kadar se u Nacaret po¬
verile, zagleda Jožef svojo nevesto nosečo, in jo misli na-
tihem zapustiti; alj angel se mu prikaže, rekoč: „Jožef,
Davidov sin! Brez pomiselka vzemi Mario svojo
ž e n o; m a t i Sin a b o ž j e g a j e. I m e n u j ga Jezus; svo¬
je ljudstvo bo grehov rešil.“  Jožef se izbudi, vzeine
Mario, božjo mater k sebi,  in živela sta u Nacaretu blizo
šest mescov, polna hvale do Boga, nedolžna kakor dva an¬
gela, ter sta čakala božjega rojstva. — Tako je Maria po¬
stala druga Eva, nas vsih mati, ki nam je pozadobila, kar
je nam Eva zgubila: izvelicanje naše. Porodila nam je dru¬
gega Adama, Jezusa božega Sina, po kojem smo rešeni iz
hudičeve sužnosti, sopet otroci božji in dediči kraljestva ne¬
beškega.

Adam in Eva. Pricakvanje rojstva Kristusovega. 763
Nauk in p o snema.

1. Štiri jezera let so ljudje obljubleniga Odrešenika željno čakali, in ve¬
liko miljonov jih je poprej pomerlo, kakor je prišel; le živa vera in terdno
upanje u prihodnega Mesia sta jih tolažila, in po njegovem prihodu izveliča-
la. — Nam ni potreba Odrešenika čakati, marveč le Boga hvaliti, da je že
rojen, in pa prositi, naj bi hotel pri nas ostati. Izveličar naš je prišel; ali je
pa tudi že prišlo izveličanje naše? — Odrešenik je rojen; smo pa tudi mi
prerojeni božji otroci? — Ves svet adventni čas nas sveta mati kat. cerkev
na to prerojenje opomina, nam stavi veliko potrebo resnične pokore in pobolj-
šanja pred oči, nas kliče se vredno spovedati, zapustiti stare pregrešne nava¬
de, isleči starega človeka,  po besedah sv. Paula, in obleči novega,
ki je po Bogu prerojen u pravičnosti in u resnični svetosti. —
Bratje!  veli sv. apostol, ura je, da od spanja vstanemo, zakaj
naše izveličanje se bliža. Verzimo torej od sebe dela teme, in
oblecimo orožje svetlobe. Kakor po dnevi pošteno hodimo, ne
u požrešnosti in pijanosti, ne u nečistosti in nesramnosti, ne
u kregu in nevošlivosti, ampak oblecite Gospoda JezuKrista>'
Ako se tako na rojstvo Jezusovo pripravimo, bomo vidili in dosegli izveliča-
nja božje.

2 .  Na godovno rojstva Jezusovega se po navadi tri svete maše slu¬
žijo  u spomin trojnega rojstva Jezusovega:  perva o polnoči u spo¬
min, da je bil rojen Jezus kakor Bog od Boga Očeta od vekomaj; druga zor¬
na maša o svitancah, u spomin, da je bil rojen kakor človek od Marie pre-
čiste device; tretja velika maša po dne se obhaja u spomin Jezusovega rojstva
po duhovsko u človeškem sercu, naj bi s svojoj milostjoj u njem prebival.
Oh kako lepo je to! — Pridni otroci novorojenimi! Detetu božjemu za bo¬
žične svetke veselo jaslice delajo, ter se po otroško veselijo Jezusa ljubega
u jaslicah gledati in častiti. Naredi tudi ti Jezusu lepe jaslice u svojem sercu,
počedi in pometi iz njega vse hudobne navade, nečiste želje in strasti; po¬
stelji mu s svetimi čednostmi ponižnosti, sramožlivosti, krotkosti in prave
ljubezni do njega; tako hoče Jezus priti, in vekomaj u tvojem serci prebivati.

M o I i t v a.

O Bog, večni Oče vsega usmilenja, kteri nas s obletnim čakanjem na¬
šega odrešenja oveseliš, dodeli, naj tvojega edinorojeniga Sina,  kakor zdaj
odrešenika veseli sprejmemo, tudi enkrat sodnika brez strahu priti vidimo, Go¬
spoda našega, Jezusa Kristusa, ki s teboj in sv. Duhom živi in kraljuje ve¬
komaj. Amen.

Opomin.  Sveto noč po navadi kristiani prebedijo, na mizi luč gori, po-
možnik (popertnik alj močen kruh) na mizo položijo, in na svet večer vse hra-

764

25. December alj gruden.

me in hleve s blagoslov]enoj vodoj poškropijo, in pokadijo prebivavnice ljudi
in živine. Ove stare šege pomenijo veliko skrivnost prihoda Sina božiga na
svet, naj bi prišel s svojoj gnadoj, lepo pripravleno prebivališe najšel, in ho¬
tel pri nas ostati. — Je pa tudi gerda navada do polnoči igrati, in mnogo¬
tere pregrešne burke vganjati. Tako djanje je toliko veče žalenje božje, ko¬
likor svetejši dnevi so. Naj torej očetje in gospodarji skerbe, da se na sveto noč
in božične svetke kaj svetega bere alj popeva, in o tem svetem času Bog ža¬
len ne bo; bilo bi to trikrat veči greh,

XXV* Dan decembra alj grudna,

Rojstvo Jezusa Kristusa.

Že stir jezera let je svet u sužnosti greha in satana
zdihoval, in se po obljublenem Odrešeniku milo oziral, ko je
u 42. letu cesarja Augusta srečen čas prišel, da nam je bil
Jezus Kristus, Sin večnega Očeta, ki je s svojim prihodom
svet posvetiti hotel, od svetega Duha spočet, in u Betlehe¬
mu na Judovem iz Marie Device rojen. Danes tedaj je rojst¬
vo našega Gospoda Jezusa Kristusa po mesu. Milosti polno,
veselo godvanje rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa
nam sveta mati kat. cerkev obhaja, naj bi si to za zveliča-

765

Rojstvo Jezusa Kristusa.

uje vsih ljudi tak važno prigodbo prav globoko u serce vzeli,
in uarveče čudo ljubezni in milosti božje u ponižnosti molili,
kajti narvikši Gospod nebes in zemlje, kralj vsih kraljev,
vladar celega sveta je danes ko revno, slabo človeško dete
na svet prišel. To se je pa tako zgodilo.

Oktavian August, rimski cesar je bil vse svoje sovraž¬
nike premagal, in vse po nja velikem cesarstvi je zaželjen
mir vživalo. O tej priliki hoče cesar zvedeti , koliko pod¬
ložnikov ima na številu. Razpiše torej na vse svoje uradni¬
ke ukaz, da imajo vse bivatele po vsili deželah njegovega
kraljestva po imenu popisati. Cirili je popisoval Sirsko in Ju¬
dovsko. Da bi pa po cesarjevem naukazu toliko ložej ljudi
popisali, jim je bilo zapovedano, da se ima vsak u tistem kra¬
ju alj mestu po imenu zapisati, iz kojega po svojem rodu iz¬
haja. Maria, naj prečista devica je s svetim Jožefom, svo¬
jim zarotnikom tecas u malem Galileiskem mestici Nacaretu
prebivala. Oba sta bila kraljeve rodovine Davida, ki je bil u
Betlehemu doma. Ravno sta u tihej Nacaretskej hišici božjo
obljubo premišlovala s veseljem nje dopolnovanja pričakova¬
le, kar jima cesarjevo povelje doide, se u svoje rodovinsko
mesto k popisovanju podati. Vsa pokorna se Maria in sv.
Jožef brez odloga na dolgo in posebno za deviško mater te¬
žavno hojo o terdem zimskem času proti Betlehemu odpra¬
vita u rojstno mesto kralja Davida, svojega velikega rodov¬
nika in očaka. Bilo je Betlehem malo mestice okolj 3 dni
dalječ odNacareta, in dve mili nad Jeruzalemom na Judovskem.

Pozno na večer svojo dolgo in težavno pot dohodita.
Mesto je bilo polno popotnih ljudi, ki so iz vsih krajev k
popisovanju prišli. Sv. Jožef iše skerbno, ne toliko za se,
kakor za deviško mater stanovanja, kder bi prenočila $ pa
povsodi ju nekaj zavolj toliko ptujcov, nekaj zavolj njunega
očitnega vbožtva odpravijo. Tudi žlahte nobeden ju pod stre¬
ho ne vzame. Od Betlehemcov zaveržena morta mesto po¬
pustiti, in pozno u noč zunaj Betlehema strehe iskati. U sveto
voljo božjo vdana in poterpežliva iz Betlehema gresta, in
hitro zunaj mesta u hlevu prenocališe najdeta, u prostornej
votlini neke skale, ki je ondasnim pastirjem služila u reven
hlev živino vganjati. Skrivne sodbe Narvikšega u ponižno¬
sti molita, spoznaje, da edinorojen Sin božji, ki ima na svet
priti, nas ponižnosti in vbožtva učit, si je sam ti slab in za-
uičliv kraj u svoje rojstno mesto izvolil.

Maria deviška mati, kterej je ura bližnega poroda že
poprej znana bila, se s svetim Jožefom k molitvi in preiniš-
lpvanju te neizrečeno velike skrivnosti poda, ki se skoraj

766

25, December alj gruden,

dopolniti ima. 0 polnoči, ko je vse tilio in mirno počivalo, je
brez vsili bolečin Tistega devica porodila, kojega je od sve¬
tega Duha pred devet mesci spočela, devica Jezusa Kristu¬
sa edinorojenega Sina nebeškega Očeta, Zveličarja sveta.
Kakor hitro Maria božjo dete zagleda, polna hvale in ve¬
selja pred njega poklekne, in ga u nar globokejši ponižnosti,
s narvecim spoštovanjem moli, njeno serce pa materne lju¬
bezni do njega gori. Velikost te njene ljubezni in goreče
pobožnosti je le Bogu znana. Potem je božje dete Jezusa u
svoje naročje vzela, ga na svoje deviško serce pritisnila, u
revne plenice povila in položila ga u jaslice, iz kojili je ži¬
vina jedla. Volek in osel, ki sta ravno tecas u hlevu bila,
sta božjo dete, kakor se pripoveda, s svojoj sapoj ogrevala.
Maria in Jožef sopet pred nja poklekneta in ga nar popož-
nej molita, in angeli nebeški so bili s njima u družbi.

Med tim da Maria in Jožef polna ljubezni in občudova¬
nja pred božjim detetom klečita, je dal Oče nebeški paga-
nom (hajdom) in judom tako dolgo zaželjeno, zdaj pa dopol¬
njeno rojstvo Zveličarja vsiga sveta oznaniti: pervim skoz
zvezdo, drugim po angelu. Tisto noč je namreč nekoliko po¬
božnih judovskih pastirjev na polju pri svojih eedali culo. U
sredo med nje se nagloma prikaže angel u velikej svetlobi.
Pastirji nad to čudno prikaznijo osterme, in u strahu kaj reči
ne vejo. Angel pak jih prijazno nagovori rekoč: „Ne boj¬
te se; zakaj glejte, oznanim vam veliko veselje,
katero bo prišlo vsemu ljudstvu; kajti danes vam
je u Davidovem mestu rojenlzveličar, kateri je
Kristus Gospod. In to vam naj bo zuamnje: Najšli
bo te dete u plenice povito in uj as le položeno. 44
Se ni angel tega bil prav izgovoril, kar se da velika truma
nebeških angelov slišati, ki so na glas prepevaje Boga hva¬
lili, rekoč: „CastBogu na visokosti, in mir na zem¬
lji ljudem, kateri so svete  volje. 44  Sterme so pobožni
pastirji to nebeško hvalnico poslušali, in ko vidijo, da se an¬
geli spet u nebo povernejo, so med seboj rekli: „Hodimo
do Betlehema, in poglejmo to, kar nam je napo¬
vedano,  in  kar  n a m j e G o s p o d o z n a n i h 44  Hitro se na¬
potijo in pritečejo do Betlehema, in najdejo Mario in Jožefa
in Dete u jaslih položeno. Kadar so pa vse to vidili, so spoz¬
nali, da to majhno u revne plenice povito in u jaslih ležoče
Dete je on že tako dolgo zaželjeni Izveličar sveta; torej
se Iehko sklene, da so to božjo Dete tudi oni kakor Maria
in Jožef pobožno in s vsiin spoštovanjem molili, za toliko
jim skazauo milost priserčno zahvalili, in ga tudi po svojem

Rojstvo Jezusa Kristusa* 767

stauu in premoženju lepo obdarovali. Po pobožnem omolenju
svojega novorojenega [zveličarja so se pastirci spet k svo¬
jim čedam poveruuli; so hvalili in častili Boga in s začude¬
njem pravili od tega, kar so slišali in vidili.

Kar iiadalej to čudno prigodbo skrivnega rojstva Jezu¬
sovega zadene, se imamo pred vsim čuditi, daje edin o rojen Sin
božji hotel u tolikem vbožtvu, na tako zaničlivem kraju, po¬
zimi, in scer natibem ponoči u enem hlevu rojen biti. Leh-
ko bi bil u Jeruzalemu, slovečem glavnem mestu, u nar ime-
nitejem poslopju, u kakej krasno okinčenej sobi, u obilnosti
vsih časnih dobrot in zložnost, u blišča vi in veličastvu na
svet prišel, in ga odrešil. Alj On tega ni storil. Zakaj ne?

Pervič zato, pravijo sveti očetje, da bi nam svojo neiz¬
merno ljubezn toliko lepše in občutniši pokazal, nas obuditi
in vžgati, naj bi tudi mi njega ljubili. Veliko ljubezn bi nam
bil Kristus skazal, ko bi bil tudi o prijetne jem' času u kakem
drugem poslopju, u sredi vsih časnih dobrot rojen: mi bi ga
zavolj te velike ljubezni iz serca ljubiti morli. Ko je pa u
takšnem mrazu, u tolikem vbožtvu, na tako zaničlivem kraju
hotel rojen biti, se nja velika ljubezen do nas u resnici ne
da izreči, iu mi imamo vzroka zadosti. Njega iz celega ser¬
ca ljubiti, ki nam je svojo neskončno ljubezn s tako poniž¬
nim rojstvom pokazal. „On ki od nas ljublen biti hoče,“ pravi
sv. Peter Krizolog, „je hotel tako in nikakor drugače rojen
biti. 44

Drugič: Kristus nam je že u svojem rojstvu pot u ne¬
besa pokazati, in s svojim izgledom nas vse to učiti hotel,
kar je potem s besedami učil. „S djanjem kliče zdaj, 44  pravi
sv. Bernard, „kar bo s besedami učil poznej.“ Pa ne le On
sam, tudi Nja reven stan, borni hlev, slabe jasli in plenice
nam pravijo in kažejo stezo, ktere se deržati imamo, če od
rojstva, terplenja in smerti svojega [zveličarja pravi dobiček
imeti hočemo. Sveti očetje po pravici jaslice Jezusove lečo
alj predišnico božjega Učenika imenujejo. Mi vsi smo dolžni
tega nebeškega Učenika poslušati, iu po nja svetih naukih
svoje živlenje v ravnati: zakaj: „Ti je moj ljublen Sin, na
kojem imam svoje dopadenje,‘ !  veli Oče nebeški; ,. Nj% a po¬
slušajte. 44

Denašen praznik je med vsemi celega leta naj stareji,
nar imenitneji, že od apostolov zapovedan. Jasli, u ktire je
novorojen [zveličar bil položen, hlev, u kojem je rojen bil,
so vselej u velikej časti imeli. Hudobni malikovavci so na
mestu rojstva Jezusovega svojemu maliku Adonu tempel po¬
st avtjf, dr. b: kristjane od obiskovanja toliko svetega kraja

768

25. December alf gruden.

zaderževali; toda pozneje so ga kristiani razsuli in sveta
cesarica Helena je dala ravno ondi veličastno cerkvo pozi¬
dati. Pozdnej so samostane ondi postavili, u kojih jednemje
sv. Jeronim iz spoštovanja do tega svetega mesta delj časa
bival. Scasom so po Kristusu posvečene jaslice u Rim u cerk¬
vo svete Marie Velike prenesli, kder jih še dan denašni po¬
božno častijo.

Nauk in posnema.

1. Kdo bo veselo rojstvo Jezusa božjega Sina prav premišloval, in se
ne bo veselja, pa tudi usmilenja jokal, gledati preljubeznivo Dete u bornih ja¬
slicah ležati; toliko zime in reve iz ljubezni do nasterpeti? „Tako je Bog
svet ljubil, daje svojega Sina dal,"  govori Jezus; in toliko je boži
Sin nas ljubil, da je majhno dete za nas postal, naj bi ga tudi mi ljubili. U
resnici bi moral biti kamen alj les, ako bi ne ljubil Jezusa nam rojenega.
^Ljubimo ga,"  veli sv. Joanez; „saj nas je on poprej ljubil."  Insv.
Bernard nas tako lepo nagovarja: ^Ljubimo malo Betlehemsko Dete!" — Oh
neskončno velik Bog! mi tebe hvalimo. Preljubo božje Dete! mi tebe ljubimo.
— Naša ljubezn pa ne sme le na jeziku, ona mora u sercu in pa u djanju
biti. Hočemo Betlehemsko Dete u resnici ljubiti, mormo njemu u ponižnosti,
u vboštvi in u poterplenji podobni biti. Božje Dete nam je pot terplenja u ne¬
besa pokazalo; po tem poti hočmo iz ljubezni do njega hoditi, vse voljno po-
terpeti iz ljubezni do Jezusa.

2. Kaj bi bil storil, ko bi bil tak srečen s pobožnemi pastirci novo¬
rojenega, u jasle položenega Zveličarja videti in moliti? Kako ponižno bi se
bil njemu bližal? Ko bi bil celo milost zadobil, božje Dete u svoje naročje
vzeti in objeti, koliko veselje bi bil občutil, koliko zahvalo bi bil za to mi¬
lost dajal? Kdo pa je u presvetem zakramentu altarja nazoč? Ali ni ravno
On pod podoboj belega kruha skrit, ki se je tamkaj u jaslicah u podobi ma¬
lega deteta prikazal? Njega lehko ne samo vidiš in moliš, ampak tudi u svoje
serce prejmeš, kedar k svetimu obhajilu greš. Zato je sv. Bernard u svojej
denašnej pridgi rekel: „Tudi vi, moji ljubi bratje! bodete danes u jaslicah
altarja tisto Dete najdli, ki je bilo enkrat u plenice povito. Zakaj kakor ga
je deviška mati u slabe plenice povila, tako ga tudi mi pod inalemi podobami
skritega imamo." S koliko gorečostjo in pobožnostjo bi se imeli potem k vsa¬
kemu svetemu obhajilu pripravljati? Kakšine občutleje pred in po svetem ob¬
hajilu imeti ? Prosi vendar pred svetim obhajilom Mario, božjo mater in sve¬
tega Jožefa, naj ti le iskrico tiste ljubezni in pobožnosti izprosita, ktere je
njima o pogledu novorojenega Zveličarja serce gorelo. Svojega preljubega Zve¬
ličarja pak danes prosi za ravno tisto milost, za kojo gaje sv. Marjeta Kor-

Sveti Štefan, levit, pervi mučenik. 769

tonska denašni dan prosila, rekoč: „Preljubeznivi Zveličar! dodeli mi to mi¬
lost, da te nikolj več ne žalim/*'

H o 1 i t v a.

0 Gospod, Jezus Kristus, ki si denašni dan iz čistega telesa prebla-
žene device Marie kakor Bog in človek za nas vboge grešnike rojen bil, nas
odrešit in s Bogom spravit, hvalimo in častimo te s nebeškemi angeli in s
vsim keršanskim svetom. Zahvalimo Očeta, ki te je poslal, pa tudi tebe, da
si se toliko ponižal in nas kakor preljubeznivo dete obiskal. Ponižno te pro¬
simo, stori, da bomo tudi mi vredni božji otroci, tvoji bratje in sestre, enkrat
pa tudi sodediči tvoji u nebesih, ki živiš in kraljuješ pravi Bog vekomaj. Amen.

XXVI. Dan decembra alj grudna.

Sveti Štefan, levit, pervi mučenik.

Sv. Štefan, kterega ime po našem toliko pomeni, kakor
venec alj krona, u svetem pismi mož poln vere in svetegaDuha,
poln gnade in moči imenovan, je bil pervi, kije izmed Jezu¬
sovih učencov svojo kerv in živlenje za Jezusov nauk daro¬
val; ravno zato ga katolška cerkva pervega mučenika imenuje
in vernim sosebuo u počešenje postavlja. Imenuje se sv. Šte¬
fan tudi diakon alj levit, ker je pervi izmed sedem mož bil, ki
so od keršanske množice izvoljeni in od apostolov spoklada-
njern rok iu s molitvoj u levite posvečeni bili. Ko je keršan-
II Del. 49

770

26. December alj gruden.

ska občina po prihodu svetega Duha na Binkoštno nedelo s
vsakim dnevom bolj rastla in se lepo množila, niso apostoli več
zamogli poleg oznanovanja svetega evangelia tudi za časne
potrebe keršanske družine kakor prej skerbeti; torej keršan-
skej občini, ktero so u ti namen skupej sklicali, svetjejo, naj
iz svoje srede sedem mož odbere, ki bi dobro sloveli in polni
modrosti bili, da jim skerb za časne potrebe, posebno pa oskerb-
lenje vbogih izročijo. Sbraua občina odloči u to opravilo sv.
Stefana, sv. Filipa in še pet drugih mož, koje pred apostole
postavi, ki so u molitvi roke na nje pokladali, da so svetega
Duha prejeli, s oblastjo tudi besedo božjo oznanovati in ker-
■ šovati. Ti moži, leviti, diakoni imenovani, so bili za eduo stop¬
njo duhovstva manji od mašnikov, ter niso samo časno premo¬
ženje cerkve in vbogih na skerbi imeli, tudi u službo altarja in
besede božje so bili poklicani; torej še tudi dan denašen pri
velikej slovesni maši leviti strežejo, in poddiakon iz svetega
pisma list, diakon pa evangeli na glas bere alj poje.

Sv. »Stefan je bil rojen Jud, in je s svetim Paulom enega
učenika imel, slovitega pismouka Gamaliela. Ali je bil sveti
Stefan izmed 72 učencov, ktire je bil Jezus sam izvolil, alj
je še le po predgi svetega Petra k Jezusovim učencom pristo¬
pil, se za prav ne ve; pa gotovo je, daje že pervo leto po pri¬
hodu svetega Duha zavolj svoje gorečosti u veri in posebne
pobožnosti, kakor poprej med Judmi zavolj svojega lepega za-
deržanja in visoke vednosti veliko slovel. U diakona posvečen
je bil u skerbi zavboge, kakor tudi u službi altarja in besede bož¬
je ves neutruden. Zavolj delenja inilošne ni bilo od zdaj nobe¬
ne tožbe več slišati, ker jo je s vso ljubeznijo in odkritoserč-
nostjo delil. S apostoli je neustrašen Jezusov nauk po celem
Jeruzalemu oznanoval. Bogmu je ktemu opravilu posebno milost
dal, velike čude delati, kakor sveto pismo priča: „Štefanpoln
gnade in moči je delal velike znamnja in čuda med ljudstvom. 4 *
Da se je po njegovih predgah število vernikov vsakdan obilj-
šalo, ni dvomiti; tudi več judovskih duhovnov je svet evan¬
geli verno sprejelo. To je Zidove močno razkačilo, posebno
ker so vedili, da je Štefan u Mozesovej postavi dobro podu¬
čen, in vender Jezusov nauk oznanuje. Polni serda in inaše-
vavnega duha se u svojih shodnicah, kojih so u Jeruzalemu
obilno imeli, s njim prepirajo; alj če se ga tudi še tako zvito
in prekanjeno lotijo, vender nja modrosti in duhu, kije iz Šte¬
fana govoril, zoperstati ne morejo. Ko vidijo, da Štefana po
nikakej zvijači premagati niso kos, ga po navadi hudobnikov
iz pota spraviti hočejo. Podkupijo nekih brezbožnih zločincov
izmed ljudstva, ki so sv. Štefana pri ljudeh černili, daMozesa

771

Sv. Stefan, levit, pervi mučenik.

in Boga preklinja, rekoč, da so to sami iz njegovih ust slišali.
S tim so ljudstvo, tudi starešine in pismouke zoper njega na-
dražili, da ga s velikoj divjostjoj zgrabijo in s siloj u veliki
sbor pred velikega duhovna Kaifa ulečejo, ki je s drugemi du¬
hovni in farizeji k njegovej obsodbi prišel. Tožniki ga začne¬
jo krivo tožiti, in lažnive priče terditi rekoč: „Ti človek ne
henja govoriti zoper to sveto mesto (tempel) in postavo. Kajti
reči smo ga slišali; Jezus Nazarenski bo to mesto razdjal in
šege, koje od Mozesa imamo, prenaredil.“ Vsi nazoči tožene¬
mu Stefanu s opertmi očmi u obličje gledajo, viditi, ali ga bo
kaj spremenil, ali kaj strahu in boječnosti kazal. Pa kar ne
pričakajo, se je zgodilo; uja obličje — pravi sveto pismo, —
je bilo kakor obličje angela u znamnje njegove nedolžnosti.
In zares je bil angel imenovati zavolj svoje angelske čistosti,
kakor tudi zavolj neustrašene gorečosti za čast božjo. Kaj
čuda torej, da se je angelska lepota po nja obličju svetila.
„Ko je bil čist in neomadežan ko devica,“ pravi sv. Auguštin,
„zato je obličje angela iinel.‘ !

Pa tudi to hudobnih sbornikov u hudobii ne zaderži. Ve¬
liki duhoven ga praša, če je vse tako, kakor ga tožijo in pri¬
če terdijo? Zdaj jim je sv. Stefan začel poln svetega Duha
lepo in dolgo govoriti od dobrot, koje jim je Bog skazal, in
od Kristusa; kteri lep govor u apostolskem djanju naidemo.
Zadnič jih zavolj terdovratnosti in morije posvari, kojo'so na
svojem Mesiti dopernesli, ki so ga na križ pribili. „Vi terdo-
vratni in neobrezani na sercih in ušesih!“ jim je rekel, „vi se
ziniroin svetemu Duhu vstavljate; kakor vaši očetje, tako tudi
vi. Kojega prerokov vaši očetje niso preganjali? Tiste so mo¬
rili, ki so prihod pravičnega oznanovali, ktcrega zdajavci in
morivci ste zdaj vi postali.“ Takšnega posvarjenja sborniki
prenesti ne morejo; divja tugota se jih poloti, jeze in serdito-
sti s zobmi nad svetim Stefanom škriplejo. Sv. Stefan dobro
ve, da so si ga u klavno žertvo svoje divje tugote namenili;
torej svoje oči proti nebesom oberne, pomoč od zgoraj za smert-
uo bojvanje zadobiti.

Zdajci se mu Jezus, Sin božji vidno pokaže, stoječ na
desnici Očeta nebeškega, u znamnje, daje pripravlen svoje¬
mu zvestemu služavniku s posebnoj milostjoj na strani stati.
Zato je svet mož poln veselja na glas izrekel: „Glej te! j a z
vidim nebesa odperte in Sina človekovega na
desnici božjej stati.“ Nato  začnejo vsi pričejoči strašno
divjati, si ušesa zatikati, kakor da bi ne mogli in notli takšne¬
ga bogokletja, kakor so rekli, poslušati; kratko, vsi kmalo nanj
planejo, ga kot divji vol ko vi nedolžno jagne zgrabijo, ga iz sbo-

49  *

172 26. December alj gruden.

ra pahnejo, in polni divje tugote iz mesta ulečejo, ga ondi
kakor bogokletca kamenvat. Krive priče, ki so po postavi per-
ve morale u zatoženga kamnje zalučati, so svoje zgornje ob¬
lačila izslekle, ter jih k nogam mladenca Saula položile, kije
pozneje po spreobernjenju sv. Paul postal, da bi svojo neusmi-
lenost nad svetim Stefanom toliko ložej opravili. Sv. Stefana
komaj iz mesta potisnejo, so ga že kamenvati jeli; in kar so
krive priče začele, to je za njimi drugo ljudstvo storilo; mali
in veliki, stari in mladi so ga kamnjali. Keršanski vitez pa iz
pervega s nezgiblivemi očmi u nebesa obernjen stoji, in u Je¬
zusa s temi besedami klice: „Gospod Jezus, vzemi mo¬
jo dušo!“  Potem pa poklekne, in, da bi svojemu Zveličarju,
ki je še na križu za svoje morivce molil, bolj podoben bil, na
glas zaupije: „Gospod! ne štej jim tega u greh.“  Ko
je to izrekel, je s kamenjem posut u Gospodu mirno zaspal.

Neki pobožni možje so telo svetega pervega mučenika
spodobno pokopali; med kterimi bogaboječimi moža je bil, ka¬
kor terdijo, nja sloveči učitelj Gamaliel nar imenitnej, kteri je
temu svetemu levita na svojej pristavi sedem mil od Jeruzale¬
ma pokopališe pripravil. Sveti očetje so veliko u hvalo sv. Ste¬
fana govorili, od nja nedolžnosti, od nja angelske čistosti, od
njegove neustrašlive gorečosti u oznanovanju Jezusovega na¬
uka, kakor tudi od nja nepremaglive stanovitosti; čez vse le¬
po pa zavolj nja priserčne ljubezni do sovražnikov, za ktere
je u svojej zadnej uri Boga tak ponižno prosil. Brez dvojbe
so mnogi izmed njih po molitvi sv. Stefana gnado spreobernje-
nja zadobili, kakor Saul, po besedah svetega Auguština: „Ko
bi sv. Štefan ne bil molil, bi cerkva sv. Paula ne imela, pri¬
poročimo setaj,“ sklene ti svet učenik, „njegovej molitvi; za¬
kaj toliko bolj ga hoče zdaj Gospod Kristus vslišati, ako za
one prosi, ki se nja priprošnji priporočujejo.“

Nauk in posnema.

1. Pokaj so bili Židovi nad svetim Stefanom tako serditi, da so ga
iz mesta pahnuli in s kamnjem pobili? Ne naidemo uzroka, zvunaj tega, da
jim je ti svet levit ves neustrašen resnico povedal in njih pregrehe in hudo¬
bije jim pred oči postavljal. Bi pa ne bili Judje zavolj tega imeli Velikovec
njemu hvalo vcditi in se svojih grehov pokoriti? saj je to le iz ljubezni do
njih storil; hotel jih je k spoznanju njih hudobije, k obžalovanju, in k več¬
nemu izveličanju pripeljati. Neki star učenik pravi: ,,Dan denašen se veliko pred-
garjem ravno taka godi, kteri svojim poslušavcom strašne verske resnice pred

773

v

Sv. Stefan, levit, pervi mučenik.

oči postavljajo, navadne hudobije po svojej dolžnosti pokarajo, strahujejo, in
večno pogublenje nespokorjenim s lehko zastopnemi besedami naznanijo. Oni
to store, ker so to storiti dolžni, pod kaznijo večnega pogublcnja. Njih
namen je, da bi poslušitelji se od hudobije k keršanskemu živlenju obernidi,
in tako večno zveličani bili. Kaj pa nekteri poslušavci storijo? Razserdijo se
nad takšnemi predgarji, si ušesa zamašijo ter jih nočejo več poslušati, jih ne
terpeti. Ko bi smeli, bi jih tudi radi večkrat iz prižnice potisnuli, jih iz svoje
fare, iz svoje okolice pahnili, in kdo ve, če bi jih tudi, kakor Zidovi sv. Šte¬
fana, ne kamenvali? Ko pa kamnja poberati in u nje lučati ne smejo, jih
kolnejo, obrekujejo, in s jezikom zveste duhovne in predgarje brez vsega stra¬
ha preganjajo, ter jih tudi pri drugih osovražiti išejo." Premisli vender, ka¬
ko hudobno djanje je to? In kakšen konec bode imelo? Nobenega drugega,
kakor pri terdovratnih Judih. U svojej hudobii so ostali in se vekomaj pogu¬
bili. Hočeš tudi ti s njimi potegnuti? Gorje tebi!

2. O preganjanju povzdigne sv. (Stefan svoje oči k nebesom, in vidi Je¬
zusa stati na desnici božji. Zapomni si narpred, kamo svoje oči o bernuti mo¬
reš, kadar kaj terpeti imaš; namreč na podobo križanega Jezusa, alj pa u
nebesa, ki ti odperte stojijo, če voljno in Bogu vdano terpiš. Drugič si molit-
vo svetega Štefana zapomni. Sv. Maksim piše: „0 času, ko bi kak drugi še
na svoje narboljši prijatele ne bil mislil, misli ti sv. levit na svoje sovraž¬
nike in preganjavce, in moli za nje." Brez dvojbe je slišal, kako je Kristus
Gospod na svetem križu za svoje sovražnike molil: „Oče! odpusti jim;
oni ne vejo, kaj delajo."  Po tem lepem izgledu svojega ljubega učenika
je hotel tudi sv. Štefan kakor nja zvest učenec storiti, Kaj pa ti storiš? Če
morebiti še kak zastaran serd do koga, ki te je razžalil, u svojem sercu no¬
siš, o tako odloži ga še danes popolnoma, in moli za vse tiste, ki so te ke-
daj razžalili. »Porečeš," piše sv. Auguštin, »Kristus je to storiti zamogel; jaz
ne zamorem, zakaj jaz sim človek: On je bil Bog in človek. Glej torej na
Štefana, svojega sohlapca. Je bil Stefan človek ali Bog? Gotovo je bil člo¬
vek. Bil je, kar ši ti. Če torej Gospoda nasledvati ne morete, posnemajte sve¬
tega Štefana; posnemajte vse svete mučenike."

3. Sv. Štefan vidi sveto nebo odperto, u kojo ga je stanovita mučeniška
smert pripeljala. Tud tebi stoji in vsim ljudem je odperto sveto nebo, in ni ga,
da bi u resnici reči zamogel: ne morem izveličan biti. O kolika tolažba! Vsim
ljudem stoji nebo odperto, ker vsi zamorejo s božjo pomočjo to storiti, kar
Bog k izveličanju od njih tirja. Pa tudi pekel stoji odpert. Ni ga, da bi leh¬
ko ne grešil, torej tudi u grehu umreti in vekomaj pogublen biti ne mogel.
Zamoreš brez strahu na to resnico misliti? Alj tresti sc samo še ni zadosti;
moraš si tudi prizadevati kolikor moreš, da peklu odideš. Urno stori vse, kar
veš, da je k ubežanju pekla potrebno. Reci včasih sam pri sebi: »Nebo in pe¬
kel ti odperta stojita." Lehko bom izveličan, pa tudi pogublen. Da se ne po¬
gubim, hočem vse storiti, in to brez odloga, ker nevem, kako dolgo mi ne¬
besa še odperte stojijo. Kedar umerjeni, ne morem za zveličanje nič več de-

774

27. December alj gruden.

lati. Sc mi bo sveto nebo zaklenilo, se mi ne bo nikdar več- odperlo, naj bi
si ravno s abotnimi devicami tudi sto in stokrat poterkal in klical: ,,G o s p o d,
Gospod! odpri mi F bi vendar nič ne opravil; temuč zaslišal bi: „Vrata
so zaperte; jaz te ne poznam.^

91 o 1 i t v a.

O Gospod, ki si nam že u začetku keršanstva nad pervim mučenikom,
svetim Stefanom izgled posebne keršanske ljubezni do svojih sovražnikov po¬
kazal : dodeli nam po nja priprošnji, da tudi mi svoje sovražnike, opravljivce
in preganjavce ljubimo, in po tej ljubezni zaslužimo otroci božji biti, kojim
sveto nebo odperto stoji; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

XXVII. Dan decembra alj grudna.

Sveti Joanez, apostol In evangelist.

Sv. Joanez, apostol in evangelist Jezusa Kristusa, brat
svetega apostola Jakoba starejega, sin Cebedeia in Salome je
bil u Galileiskem mestu Becaidi doma, ribic po svojem delu.
Bilje ravno s svojim bratom in očetom ob bregu Galilejskega
morja u čolniču, in je mreže kerpal, ko je Gospod njega in
njegovega brata za seboj poklical. Brez odloga je Joanez vse
popustil, kar je imel, tudi svojega očeta, ter je s svojim bra¬
tom za Kristusom šel. Med apostoli je bil on nar mlajši, okolj
25 let star, ko ga je bil Jezus u svoje apostolstvo zaklical;

775

Sv. Joanez, apostol in evangelist.

bil je ves ljubezniv, nedolžen in cist; vse dni svojega živle-
nja je devistvo ohranil; zato je pa tudi Jezusu pred vsemi
drugrni dopadel; torej ga sv. evangeli učen  c a imenuje, ko-
jega je Jezus ljubil.  Uzrok te posebne ljubezni Jezu¬
sove po misli cerkvenih očetov ni bil nobeden drugi, kakor sv.
Joaneza vedno devistvo, u kterem je pervo nedolžnost nepo¬
kvarjeno ohranil in Jezusa naj nježneji ljubil. „Bolj ko vsi
drugi apostoli je bil od Kristusa ljubleu , 44  piše sv. Tomaž Ak-
vina, „zavo!j svoje nepokvarjene čistosti / 4  In sv. Albert Ve¬
liki pravi: ,,Joanez je bolj ljubleu bil, ker je Kristusa bolj
ljubil, ko drugi. Ravno zavoij tega mu je Kristus tudi več
skrivnost razodel, ko drugim . 44  „Po pravici , 44  piše sv. Anzelm,
„je Kristus Gospod narveci skrivnosti temu razodel, kije  s
deviško čistostjo vse presegel . 44  Po svetem evangeliu je go¬
tovo, da je eden naj pervih Jezusovih apostolov bil, kojega
je Gospod s svetim Petrom in Jakobam večkrat posebej seboj
vzel, kder drugi niso smeli biti. Seboj ga je vzel, ko je Petrovo
tašo čudno ozdravil, Jairovo hčer obudil, ko se je čudno na gori
Tabor premenil. Tudi pri zadnej večerji je sv. Joanez Jezu¬
su u naročju slonel; njemu je naznanil, kdo da ga bo izdal.
Tudi u vertu Gecemani na olskej gori, kder je Jezus smertne
britkosti terpel, je bil Joanez pri njem. Med vsemi drugrni apo¬
stoli je on sam na goro Kalvario za svojim preljubim Odreše¬
nikom šel, in je do njegove smerti pri njem pod križem ostal.
Mu to stanovito ljubezen poverniti, ga mesto sebe svojej ma¬
teri ko sina izporoči, rekoč: „Glej tvoj  sin ! 44  nasproti pa tu¬
di svojo nar ljubšo mater njemu za mater da, rekoč: „GIej
tvoja matij 44  Kristus ni svoje deviške matere po besedah
svetega Hieronima nobenemu drugemu izročil, kakor Joanezu,
ker je bil devica. Nar ljubši, kar je Kristus na zemlji imel,
svojo presveto mater mu je izročil; izvoljil ga je za .svojega
brata, ker gaje  ko sina svoji lastnej materi priporočil. Svojo
lastno mater mu je za mater dal. Kdo bi iz tega ne spoznal, da
je Kristus svetega Joaneza pred vsimi drugemi ljubil.

Potem ko je Kristus na svetem križu umeri, dolj snet in
s vso le mogočo častjo pokopan bil, seje sv. Joanez s božjo
in s svojo preljubo materjo Mario domu povernul, in ji ljubez¬
nivo stregel. Gospod mu je tudi po svojej odsmertivstaji
posebne znanmja ljubezni skazoval. Sv. Joanez je pervi učen-
cov k praznemu grobu hitel; on je bil tudi,  ki je Gospoda,
ko se jim je bil na Galileiskem morju prikazal, med vsimi učenci
pervi spoznal. Pozneje ko je Jezus u nebesa šel, je bil s
božjo materjo, s drugrni apostoli in učenci Gospodovimi na olj—
skej gori pričejoč, ter je na Blnkoštno nedelo svetega Duha

776 27. December alj gruden.

v

prejel. Ze poprej serčen Joanez je zdaj u oznanovanju Jezu¬
sa Nazarenskega ves gorel; svetega Petra, velikega pogla¬
varja cerkve se je zvesto deržal; s njim je pred drugmi to
milost zadobil, za Jezusovo ime terpeti.

Ko sta Binkoštno nedelo ta dva apostola, Peter in Joa¬
nez pri vratih Jeruzalemskega tempelna hromnika u imenu Je¬
zusa Nazarenskega čudno ozdravila, in skiipej hrumečemu
ljudstvu oznanovala, da Jezus Nazarenski, u kojega imenu ti
hromi berač zdrav pred njimi stoji, je pravi obljublen Mesia,
so nju zgrabili in u ječo vergli. Drugi dan ju vikši duhovni
pred svoj sbor postavijo, vprašaje: u kojern imenu alj s kojo
oblastjo sta hromega človeka ozdravila? „U imenu Jezusa Na¬
zarenskega, Odrešenika sveta, kojega ste vi zavergli,“ jim
serčno odgovorita. Vikši duhovni, ki se boje ju del j nadlež-
vati, ju s to ojstro prepovedjo spustijo, ne vec od Jezusa Kri¬
stusa govoriti. Alj neustrašena jim Peter in Joanez odgovori¬
ta: „S o d i t e sami, c e je prav pred o b 1 i cj e m b o ž j i m,
vam bolj ko Bogu pokornim biti. Ne moremo opu¬
stiti govoriti od tega, kar smo vidili in slišali.“
Sel je sv. Joanez, ki je delj časa u Jeruzalemu bival, s sve¬
tim Petrom tudi u Samario, ondi po Filipu diakonu spreober-
njene novokeršeuce s zakramentom svete Birme u veri poter-
dit in svetega Duha nad nje poklicat. Bil je sv. Joanez tudi
0  Jeruzalemskem sborn pričejoč, u ko jern je bilo sklen jeno, da
verni kristiani k spolnovanju Mozesovih šeg niso zavezani.

Ko so se pozneje sv. apostoli po Gospodovem povelju
na vse kraje sveta razišli, je sv. Joanez malo Azio u delež
dobil. S vsoj gorecostjoj je ondi, sosebno Partianom sv. evan-
geli oznauoval, in božje kraljestvo med neznabogi razširjal,
in Gospod je po njem velike čuda delal. Veliko Judov in ne¬
vernikov je k veri u Kristusa pripeljal, veliko škofij po imeui-
tih mestih postavil, iu škofov posvetil. S časom se je tudi u
druge kraje podal, kder je s enakim vspehom Jezusov nauk
oznauoval. Cesar Domiciau je zapovedal sv. Joaueza, ki je
tecas Efežko cerkvo vladal, vjeti in brez odloga u Rim pri¬
peljati. Pripeljajo ga, in neverni cesar mu zapove bogovom da¬
rovati. Ko se sv. Joanez temu ustavlja in sercno Jezusov nauk
oznanuje, ga da, grozno pretepsti, potem pa u velik kotel, poln
vrelega olja vreči. Sv. apostol zaznamuja sebe iu kotel s sve¬
tim križem, in ves neoškodvan delj časa u njem ostane. Viditi
veliko ljudstva okolj sebe sbranega mu Jezusa zveličaven
nauk oznanuje. Kervolok tega prenesti ne more, ga reče iz
kotla potegnuti, in ga neutegoma na otok Patem, zdaj Palmo-
za po imenu, ne dalječ od Efeza, kder je poprej stanoval, poš-

Sv. Joanez, apostol in evangelist. 777

lje, da bi ondi s drugenii kristiani kamnje lomil, rudo kopal in
druge težavne dela do smerti opravljal.

Na imenovanem otoku, kder je blizo eno leto s kristiani
u ojstrej obsodbi bival, ga je Gospod s velikemi in cudnemi
prikazni tolažil, ktere je apostol na božje povelje u posebne
bukve spisal, ki se skrivno razodenje svetega Joaneza ime¬
nujejo: bukve, ki po besedah svetega Hieronima toliko skriv¬
nost kolikor besed zapopadejo. Po smerti neusmilenega Dorni-
ciana je sv. Joanez svsiini kristiani oprosten, in je spet uEfez
prebivat prišel, kder je do svoje smerti ostal. Vse druge apo¬
stole je preživel, ker je blizo stoletno starost yčakal. Ob nje¬
govem času je veliko krivovercov vstalo, ki so napčno in laž-
njivo učili, da Kristus ni Bog, ampak le zgol človek. U tej
velikej pogibelji so škofje in verni svetega Joaneza, zdaj
edino še živega apostola prosili, da naj jim to, kar je s bese¬
do učil, spisano zapusti, da bi zoper lažnive krivoverce nepre-
maglivo orožje imeli. Nato je sv. apostol post in molitvo napo¬
vedal, da bi Boga potrebne pomoči prosili. Spisal jim je sv.
evangeli, u kojem veliko in visoko od božje natore Jezusa
Kristusa govori, ter vse krivoverce svojega in prihoduega ča¬
sa, ki božjo natoro u Jezusu taje, osramoti, jim jasno pokaza-
je: „da Jezus Kristus, Sin božji je pravi Bog od
pravega Boga, u kojega ver vajo či u njegovem
imenu  ž i v 1 e n j e im  a j o.' 4  Pisal je vernim tudi tri liste, u ko-
jih nja ljubeznivo dušo ko u kakem serkalu (ogledalu) vidiš;
kder skorej nič druzega ne priporoča ko ljubezen in sopet lju¬
bezen; ljubezen do Boga, ki u spolnovanju božjih zapoved ob¬
stoji. „To je ljubezn božja/ 4  so nja besede, „da nje¬
gove zapovedi spol n ujem o; in njegove zapovedi
niso težke; 44  ljubezen do bližnega, ki se u djanju pokazati
mora; da mu namreč u potrebah pomagamo, u sili tudi po Go¬
spodovem izgledu svoje živleuje zanj postavimo. „01 ro č i či
moji!“  piše, „u tem smo spoznali ljubezn božjo,  ker
je  On  (Jezus)svoje živleuje za nas postavil; tudi
mi moramo svoje živleuje za brate postaviti. 44  In
kar je sv. apostol s besedami učil, je tudi u djanju pokazal.
Imeiiito je, kar sveti očetje od njega pripovedajo.

Ko je sv. Joanez še u mestu Efezu živel, je po svojih
apostolskih hojah bil u nekem kraju zalega ajdovskega mla-
denča zagledal, ki mu je silno dopadel. Ko še keršen ni bil,
gre in ga škofu tistega mesta u keršausko oskerblenje izroči,
rekoč: „U pričo Jezusa Kristusa in cele njegove cerkve ti
tega mladenča priporočim, da posebno za njega skerbiš. 44  Škof
inladenča u svojo hišo vzame, ga skerbno uči, kersti in birma.

778 27« December alj gruden.

Ko je mladene lepega zaderžanja in ga škof stanovitnega mi¬
sli , več tak ojstro za njim ne gleda. Mladene hitro n hude
tovaršije zabrede, u kojih zapeljan nedolžnost in strah božji
zgubi, zapusti stezo pravičnosti, začne s hudobniki pohajkva-
ti, postane tat, ubijavec, tolovaj, in zadnič tolovajev poglavar.
Ivo ob priložnosti cerkvenega opravila sv. Joanez spet u tisti
kraj pride, po opravilu škofa za mladenca poterja, rekoč:
,,Skof! daj nama nazaj izročeno blago, ki sva ga^tebi s Gospo¬
dom zaupala: mladenca, dušo bratovo hočem.Žalostno škof
izdihne, rekoč: „UmerI je. 44  „Kako je umeri? 44  ga naglo sv.
Joanez popraša. „Dušne smerti je umeri; poglavar tolovajev
je tam le uunej gorj,“ njemu škof s otožnim sercom odgovori.
Ljubeznivemu Joanezu se obilne solze uderejo, ki žalosti zdaj
svoje oblačilo preterga in škofu milo jokaje reče: „Oh, slabemu
varhu sim mladenca, dušo svojega brata izročil. Hitro mi daj¬
te konja in človeka, ki me za njim med tolovaje popeljal 4  Ko¬
likor more, hiti ljubeznivi starček za zgublenoj ovcoj, kamur
so mu pokazali. Srečno prijezdi do stanovališa tolovajev, kar
ga njih pervi stražnik ustavi. Sv. Joanez mu reče, da pred
nja poglavarja želi; naj ga k njemu pelje. S napetim orožjem
ga vojvoda tolovajski pričakuje; alj Joaneza spoznati in se u
bege podati, je bilo ob ednem. Sv. Joanez za njim hiti, in ga
milo kliče: „Moj sin! kaj bežiš pred svojim starim očetom?
Usmili se mojih sivih las; nikar se ne boj! Se je upanje zve¬
ličanja tebi odperto. Jaz sim tvoj porok pri Jezusu in hočem
za tebe prositi, dati tudi živlenje, kakor Jezus za te. Počakaj,
upaj; Jezus me pošlje po te. 44  Tih ljubeznivih besed se mla-
denču serce stopi; obstoji, orožje od sebe verže, pred Joane¬
za pade in jokaje svojo desno roko, kojo je s tolikmi hudobi¬
jami omadežval, zakriva. Sv. Joanez se ga oklene in s solza¬
mi nja pregrehe omiva. Nazaj med verne ga pelja in uči, moli
s njim in se posti, dokler se inladenč ves spreoberne in pobolj¬
ša. Med služavnike svete cerkve je bil vzet; prave pokore
bilje potem živ izgled. Kolika ljubezen svetega apostola!

Ko se je bil že zlo postaral, in oslabel, ni mogel več u
cerkvo hoditi, ne dolgo učiti. Učenci častitlivega starčika s
beloj glavoj u cerkvo nosijo, ter ga prosijo, naj jim kaj sve¬
tega pove. On jim te le besede ponavlja: „Otročiči, lju¬
bite se med seboj, otročiči, ljubite  se!” Ko se pa
nekteri tega nauka nadovolijo, ga ponižno prašajo, rekoč:
„Učeuik! kaj nam vedno to praviš!“ Sv. Joanez jim lepo od¬
govori: „Zato, ker je to zapoved Gospodova; in če
se to zgodi, je zadosti. 44  „Ti odgovor, 44  pravi sv* Hie¬
ronim, „je Joaneza ves vreden, in zasluži zlato u serca vsili

779

Sv. Joanez, apostol in evangelist.

kristjanov zapisan biti.“ Sv. Joanez je u Efezu mirno u Go¬
spodu, za kojega čast je toliko delal in preterpel, zaspal u le¬
tu 104 po Kristusu.

Nauk in posnema.

1. Deviška čistost, ktero je sv. Joanez nepokvarjeno ohranil, gaje Kri¬
stusu toliko prikupila; zakaj nobena čednost ni Bogu toliko prijetna ko čed¬
nost deviške čistosti, nobena pregreha mu ni tako zoperna, kakor pregreha
nečistosti. Kdor angelsko čistost skerbno ohrani, njemu je Bog prijatel in lju-
bej. Koga bode pa tisti prijatla imel, ki se nečistej pregrehi vda? Gotovo
ne Boga, ne angelov, ne drugih svetnikov, temuč nečistega duha; zakaj on
ima kakor svinje u blatu, svoje narveči veselje u nečistej pregrehi, ker s njoj
več ljudi, ko s vsimi drugemi pregrehami vlovi. Ciga ljubezni in prijatelstva
išeš pa ti? Ljubezn Jezusovo alj satanovo? Prostost tvojih oči in tvojega je¬
zika, tista nepotrebna obhoja s drugim spolom, prešernost u zvimajni obnaši,
polžki alj očitno nečisti pogovori in petje, tista razpušenost tvojih ust in rok
u resnici niso nobeno znamnje čistosti. Poboljšaj se, drugači ne smeš misliti,
da bo Jezus tvoj prijatel, alj Maria tvoja mali.

2. »Otročiči! ljubite se med seboj, otročiči, ljubite  se!«
S temi besedami je ljubezniv Joanez kristiane vedno k nasprotnej ljubezni opo-
minal. »Ce vse njegove spise pregledamo,« pravi sv. Peter Damian, »komaj
verstico u njih naideino, ki bi se s ljubeznijo ne strinjala; vse strani so s
ljubeznijo napolnjene, in povsodi se lep duh te božje čednosti razširja: zdaj
se k očetom, zdaj k otrokom, zdaj k starim, zdaj k mladim, zdaj k mali
deci oberne. Oberne se k ženam in gospem, kojim u posebnih listih čistost
vere in gorečost ljubezni priporoča. Nja dušna gorečost se tako rekoč povsod
naide, da bi vse vidil, vse zapazil, cel svet objel; vse stanove opomina, vse
umetalnike, vse rokodelce, da bi vender zveličanja svoje duše ne zanemarili.
»To je ljubezen božja, da njegove zapovedi spolnujemo.«  Kdor
si zapoved božjih spolnovati ne prizadeva, naj ne govori, da Boga resnično
ljubi. »Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, to njim tudi vi
storite.«  Te besede, pravi sv. Paulin, bi imeli zmirom pred očmi imeti, in
se vsakdan popraševati, kako smo zapoved Kristusovo dopolnili. »Nikdo naj
ne misli, da bo zveličan, če se tudi posti, moli in druge dobre dela oprav¬
lja, če pa Boga in bližnega resnično ne ljubi;« uči sv. Ciril Aleksandriski

M o I i t v a.

Preljubi učenec Jezusov, sv. Joanez, ki si zavolj svoje deviške čistosti
od Gospoda posebno ljublen pri zadnej večerji na njegovih persih počival, in
pod križem stoje od vmirajočega Izveličarja Mario, njegovo mater za svojo

780

28. December alj gruden.

mater dobil: sprosi nam pravo Čistost, serčno pobožnost in gorečo ljubezn
do Boga in bližnega, zadnič pa srečno smertno uro. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Sv. Joanez evangalist ima na podobi orla u pomen, da se je u popi¬
sovanju skrivnosti božje natore Jezusa Kristusa naj višej uzdignul, kakor se
orl alj postojna naj višej pod sonce uzdiguje. Tudi kelih s kačoj na kipu ima,
kajti so mu neverniki ostrupnjeno pijo podali, da bi ga umorili; alj strup mu
škodoval ni. U te spomin sv. cerkev na godovno sv. Joana vino blagoslovi,
verne spomniti, da je vino zmerno pito zdravilo; nezmerno pito pa strup.

XXVIII. Dan decembra alj grudna.

Godovno nedolžnih otročičev.

Danes obhaja sveta mati katolška cerkva godvanje ne¬
dolžnih otročičev; to je, tistih presrečnih fantičev, ki so na po¬
velje kralja Heroda zato pomorjeni bili, ker je hudoben kralj
po takem mislil tudi novorojenega kralja Judov s njimi usmer-
titi. Herod, zavolj svoje grozovitosti povsodi znan, in ker ni
Judovskega rodu bil, od Judov močno sovražen , je ob času
Jezusovega rojstva u Jeruzalemu kraljeval. Dobro je vedel,
da ga ptujca Judi radi nimajo, in se svoj kraljev pristol (tron)
silno boji zgubiti; torej vse imenite osebe, od kojih sumi, da
mu po pristolu strežejo, zaporedoma pomori. Ravno zdaj trije
modri od zvezde peljani iz Jutrovega u Jeruzalem doidejo, no¬
vorojenega kralja Judovskega iskat in molit; ter ne dvomijo,
da u glavnem mestu cele Judeie bodo gotov njega zvedeli,
ter brez straha poprašujejo: „Kde je rojen kralj Judov¬
ski? Ivajti njegovo zvezdo smo na Jutro vem vi-
dili in do šli, njega  mo  li  t.“ Čudno se Judom zdi to vpra¬
šanje , ktero kakor jek po celem mestu leti in hitro tudi do
kralja Heroda pride. Nepopisliv strah ga pri tej vesti obleti;
za kraljev prestol in šapelj seboji, da bi mu ga dete vzelo. Si
pomagati pismouke sklice, ter jih po kraju poprašuje, kde bi
imel Mesia, njih kralj rojen biti? Odgovorijo mu, da po prero¬
kovanju bi se imelo to u Betlehemu zgoditi; kajti pisano je:
„1 n ti B e 11 e h e m n a Ju d o v e m n i s i nar m a n j š i m e s t. o,
zakaj iz tebe poide vojvoda, ki bo vladal moje
ljudstvo Izrael, in njegov izhod je od začetka in
iz večnih  dui.“ Herod to zaslišati, pokliče modre k sebi,
se skrivnej in na videz prijazno s njimi pogovarja; jih skerb-
no in prekanjeno izprašuje; kedaj, kde in kako se jim je zve-

Godovno nedolžnih otročičev*

781

zda, od ktere govorijo, prikazala? Ko mu vse dopovejo, jim
s hinavsko prijaznostjo naroča, rekoč: ,,Poidite in skerbno
oprašujte po Detetu; kadar ga naidete, mi pridite nazaj pove¬
dat, da tudi jaz grem njega molit.“ Alj kar jim je hinavec go¬
vori!, je bila sama laž, zvijača in goljufija ; kajti za terdno je
sklenul novorojeno De e umoriti.

Trije modri storijo po Herodovem nasvetu, in pridejo po
zvezdi, ki se jim je zvunaj Jeruzalemskega mesta opet prika¬
zala, pripeljani do Betlehema, najdejo in s vsim spoštovanjem
molijo božjo Dete, ter ga s zlatom, kadilom in miro obdaruje¬
jo. Po opravlenej pobožbi se hočejo k Herodu poverniti, mu
po nja željih naideno Dete naznanit. Zdaj se jim angel Gospo¬
dov u spanju prikaže, jih opominvaje, ne skoz Jeruzalem, am¬
pak po drugem potu u svo jo deželo povernuti se; kar tudi zve¬
sto dopolnijo. Herod pa s hudobnim naklepom u svojem sercu
ves nepokojen modrih težko pričakuje, in prepozno zapazi, kaj
se je bilo zgodilo. Tudi zve kako je stari Simeon Dete u svo¬
je naročje vzel in ga za pravega Mesia oklical. Neizrečen
strah ga nanovo obleti; noč in dan pred vmišlenoj nevarnost-
joj pokoja nima; povsodi natihoma po novorojenem Detetu, to¬
da zastonj poprašuje.

Dolgo se sam seboj posvetuje in misli, kako bi se te ne¬
varnosti, svojo kraljestvo zgubiti, rešil; kar mu njegova ker-
voželjnost grozovitno misel da, koje še kar svet stoji, ni bilo
slišati, da sklene vse fantiče u Betlehemu in nja okoljci pomo¬
riti, ki so po dve a!j spod dveh let stari bili; mislil je namreč
po takem novorojeno, njemu tako strašno Dete gotovo ob živle-
nje spraviti. Strašen naklep ! pa vender ga je bil tako neusrni-
leno izpeljal, u tako strašnem joku in žalovanju staršev, da
vse popisati, pisavcu besed zmankuje. Število tak nečloveško
pomorjenih otrok je neznano, vender pa gotovo , da jih je ti
nečlovečji trinoga grozno veliko pomoril. Bilo je u tej moriji
nar strašnej ječanje nedolžnih otrok, in neutolaženo jokanje
žalostnih mater je daleč okrog donelo. Tedej seje po bese¬
dah svetega Mateuža Jeremievo prerokvanje prav za prav do¬
polnilo : „Glas se je slišal u Hami, velik jok, krik
in žalovanje; Rahela je jokala po svojih otrocih,
in se vtolažiti ni dala,  ker  jih  v eč  ni.“ Pri vsem tem
vendar neusmileri Herod svojega namena ne doseže, zakaj
božje u Betlehemu rojeno Dete je bilo pred toj morijoj po bož-
jej previdnosti ovarvano. Kakor svetim 3 kraljem se tudi sve¬
temu Jožefu angel Gospodov prikaže, ki mu veli, neutegoma
vstati in na Egiptovsko zbežati, rekoč: „Vstani, vzemi De¬
te in njegovo mater, ter beži u Egipt, in ostani

782

28. December alj gruden.

tam, dokler ti porečem; kajti Herod bode iskal,
Dete končati. 44  Ves pokoren angelovemu povelju se tisto
noč sv. Jožef vstane, in beži s Detetom in njegovo materjo u
ptujo deželo, prej de grozovit nasilnik svoj satanov naklep
ispeljati zamore. Tako ve Bog vse brezbožne naklepe hudob-
nikov u nič storiti, kadar njemu dopade.

Bog u svojem usmilenju hudobnežem scer dolgo prizana¬
ša, in s velikim poterplenjein njih spreobernenja čaka; če pa
od svojih hudobnih potov ne odstopijo, jih u svoji ojstrej pra¬
vičnosti s namerjeno šibo, kojo si sami spletejo, nagloma za¬
dene, kakor Heroda, kojega je Gospod s neznano, črez vse hu-
doj boleznijo udaril. Imenit Judovski pisatelj Jožef Flavi nam
od nja žalostnega konca pripoveda. Huda ognenica alj vročin¬
ska bolezen ga je ko živi ogenj znotraj peklila; vsi udje se
mu počasi od te vročine posuše ; strašen glad in nevtolažno že¬
jo je moral terpeti. Nar gerši zatekline in gnojne rane so se
prikazale, gnusni merčesi so se po celem truplu zaredili; červi so
živega jedli. Vrat, roke in noge so bile u skerč zverižene, in
persa tako otežene, daje nesrečni kralj komaj dihati zamogel.
Od njega je tak smrad puhtel, da ga ne morejo ne okoljstoje-
či, ne on sam prenesti. U obupnosti je večkrat po nožu in me¬
ču segal, si živlenje vzeti; kar bi bil gotovo storil, ko bi mu
bili domači pripustili. U toliko revnem stanu Herod vender ni
od svoje grozovitosti jenjal. Pet dni pred svojo smertjo je
svojega lastnega sina Antipatra u vozi fjeeij umoriti ukazal.
In ko je po pravici mislil, da bo vse ljudstvo njegove smerti
veselo; je hotel storiti, naj bi njih veliko, če ne za njim, saj
za svojimi prijateli in žlahtoj jokalo in žalovalo. Torej ukaže
nar imenitneje žlabnike vjeti, da bi jih, kakor hitro umerje,
njegova sestra Saloma umoriti dala; kar pa Saloma, ki je toli¬
ko grozovitost [io pravici sovražila, ni dopolnila. U toliko rev¬
nem in žalostnem stanu je ti neusmilen, nečlovečki kralj kon¬
čal, tamkej u večnosti pa toliko strašneje terpeti začel, brez
vsega upanja kakega konca; nedolžni, po njem pomorjeni otro¬
čiči se pa u nebesih celo večnost vesele, in Gospod Boga hva¬
lijo , da jih je tako čudno u to neskončno veselje pripeljal.
Sveta katolška cerkva jih je vselej kot mučenike častila; kajti
pervenci in cvetlice mučenikov so, ki so pervi za Jezusa svo¬
jo kervi prelili.

Godovno nedolžnih otročičev.

783

Nauk in posnema.

1. Kako srečni so nedolžni otročiči, ki so u nar nježnejši starosti svoje
živlenje končali! Bi bili ilelj živeli, leliko bi bili med tistemi, ki so pozneje na
dvoru Pilatuža vpili: ,-Križaj ga, križaj ga!« in bi se bili vekomaj po¬
gubili. Starši tih otrok so res silno žalovali, ko so jim otroke vzeli in tak ne-
usmileno pomorili; alj oni niso spoznali, kako dobro je Bog s njimi mislil.
Ce njih smert s očmi vere premislimo, jo mormo srečno in veselo imenovati.
Po besedah svetega Auguština bi jim sovražnik nikakor ne zamogel toliko ko¬
ristiti, kolikor jim je s svojoj grozovitostjoj pomagal u čast Onega darovanim
biti, ki je potem tudi za nje in ves človeški rod svojo kerv in živlenje da¬
roval. Se dandenašen Bog včasih starišem skoz zgodno smert otroke jemlje.
Da tečas stariši takšino zgubo občutijo, jokajo in zdihujejo, je človeško in
tudi brez greha. Ce pa preveč žalujejo, in celo zoper Boga in nja svete na-
redbe tožujejo, je pregrešno. Misliti bi imeli: Bog je Gospod živlenja in smer-
ti; on nam jih je dal, nam jih lehko tudi vzeme. Dalje ntij pomislijo, kolika
dobrota božja je zgodna smert za stariše in otroke. Bog je morde previdil
alj njih nemarnost u izreji otrok, alj pa, da bi otroci, ko bi pri živlenju ostali,
hudobno živeli in se vekomaj pogubili. Ce jih taj zarano odvzame, staršem
in otrokom veliko dobroto skaže, za kojo bi Boga velikoveč zahvaliti imeli,
rekoč: „Zgodi se tvoja volja!«

2. Kralj Herod se je bil brez dvojbe močno pregrešil, ki je toliko ne¬
dolžnih otrok brez pravičnega uzroka pomoriti dal. Tudi dan denašen jih je
veliko, ki mnogo nedolžno dete ob časno alj celo tudi ob večno živlenje po
hudobnem načinu spravijo, kakor tiste neprevidne matere, ki noseče plešejo,
skakajo, s težko nošoj alj vzdigvaujem, s naglo jezoj alj preveliko žalostjoj
svoj telesni sad ob živlenje spravijo — tisti možje, ki svoje žene u takem
stanu pretepajo, suvajo, s nogami teptajo, jih nezmerno jezijo, alj so na kak
drug nespodoben način krivi, da se njih telesen sad zamori; — tudi tiste že¬
ne, ki svoje še majhne otroke seboj u posteljo jemljejo in u spanju zaduši¬
jo. Pred vsim pa so hujše odHerodeža tiste brezbožne ženske, ki svojo stor¬
jeno pregreho pred svetom zakriti, otroke že u maternem telu alj hitro po
porodu clo brez svetega kersta zamorijo in poskrijejo, ker takšni otroci brez
svetega kersta vekomaj od nebes ločeni večnega izveličanja ne dosežejo. Več¬
nega živlenja oropajo otroke tudi vsi pohtijšlivei in zapeljivci, ki jih s bese-
doj alj djanjem pohujšajo, ter vpričo njih gerdo govore, brezbožne pesmi pre¬
pevajo, vsesorte nespodobne reči vganjajo; alj jih clo očitno u pregreho na¬
govarjajo in napeljujejo, posebno kar čistost zadene. Po besedah svetega Kri-
zostoma slišijo med take tudi oni starejši, ki otroke prav ne podučijo alj jim
gerde izglede dajejo, ki pregreške svojim otrokom spregledajo, jih spodobno
ne kaznujejo alj hudega pri njih ne ustavijo; narbolj pu oni, ki sami svoje
otroke u mnoge hudobije napeljujejo. „Vsi taki so, po besedah svetega Krizo-

784

29. December alj gruden.

stoma, še Imdobneji in grozovitnejši, kakor detomora'; zakaj detomore!, kakor-
šnih eden je Herod bil, ločijo le telo od duše; ti pa tela in duše svojih otrok
večnemu plamnu izdajo. Po zadolženju starejšev pogublen otrok nima nobe¬
nega upanja več zveličan biti, ampak mora na večno terpeti. Nimam po ta¬
kem prav, če rečem, da takšni starejši so hujši ko detomorci V {  Tako ti sv.
učenik govori. Vsi ki nedolžnost pohujšajo, naj pomislijo, kaj jim Kristus
žuga: „Kdor enega tih malih, ki u mene verjejo, pohujša, bi mu
boljši bilo, da bi se mu mlinski kamen na vrat obesil in u glo¬
bočino morja potopil.^  ,,Gorje nui/‘  je rekel enkrat neki umirjo-
či, „kteri meje  zapeljal ! u  „Take zapeljane dusč, a  pravi sv. Tomaž Vilano-
van, „bodo enkrat na sodbi božjej za mašvanje upileu  peklu nad njimi
divjale, ki so jih pohujšali alj zapeljali. Tudi tisti, ki svoje otroke le na tele¬
su umorijo, imajo strašno kazen pričakovati. Kerv zamorjenih otrok bo zoper
nje, kakor nedolžna Abelnova kerv zoper hudobnega Kaina za maševanje vpila.

WL  o I i t v a.

O Bog, kterega hvalo so danešni dan nedolžni mučenčki, ne s besedo,
ampak s smertjo oznanovali: zamori u nas vso hudobo grehov, da tvojo ve¬
ro, kojo naš jezik terdi, tudi naše živlenje u djanju oznanuje. Po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

XXIX* Dan decembra alj grudna*

Sv. Tomaž, škof in mučenik.

Sv. Tomaž, častit in za ovarvanje cerkvenih pravic moč-
nodušni, in slovit nadškof, je bil u Doudonu na Angleškem

785

Sv. Tomaž, škof in mučenik.

žlahnih, pobožnih in bogatih starišev rojen, ki so ga zgodaj k
bogaboječosti napeljvali, in u vsili vednostih dobro izučiti dali.
Bil je Tomaž prebrisane glave in ognjene natore ; zato so
skerbni starejši zlo nad njim culi, da ni u kake zmote zabre-
dil. Ko je 21. leto dosegel, so mu starejši pomerli in veliko le¬
pega premoženja zapustili. Živel je za tem u posvetnih dobro¬
tah nekoliko nepremišleno; alj hitro ga je Bog razsvetil, in mu
dal spoznati praznoto posvetniga živlenja, hrepeneti pa po do¬
brih delih. U svojih šolah je bil toliko učenost dosegel, da so
ga duhovni in neduhovni veliko obrajtali, in sam kralj ga je
za opravnika celega svojega kraljestva postavil, ktero službo
je k velikej dopadlivosti kralja in podložnih opravljal noter do
smerti Teobalda, nadškofa u Kanterburi, od kojega je že pred
u diakona posvečen in za pomagavca u nja težkih opravilih
izvolen bil. Zdaj ga kralj Henrik II. ki ga je veliko spoštoval,
iz lastnega nagiba naslednika umerlega Teobalda izvoli, in To¬
maž, če se ravno u svojej ponižnosti dolgo in stanovito vstav¬
lja, rekoč: „Se bojim kake razpertije, in da potlej ne bi bila
prijatlavender zadnič, ko ga tudi duhovšina in ljudstvo po¬
žel juje, po spozuauej božjej volji to visoko, pa tudi težavno
službo vikšega škofa celega kraljestva prevzame. Odzdaj se
je vsim telesnim uicemurnostim odpovedal, in u premišlovanju
svojih težkih dolžnost je prav apostolsko živeti začel, kar je
vsim podložnim k lepemu izgledu bilo. Nja serce je za čast
božjo in zveličanje podložnih popolnoma gorelo; ničesar ni
opustil, kar je k temu potrebnega alj pristojnega spoznal. Vbo-
gi in potrebni so večidel nja prihodke vživali; u svojo potrebo
je le malo obernul, ker se je bil napuhu, in mesenemu poželenju
zavsim odrekel, in seje u vednem zatajevanju samega sebe
vadil.

Takšino živlenje je tega novega nadškofa Bogu in ljudem
močno priporočalo; ker je pa neke cerkvi po krivici odvzete
posestva krivičnim prilastnikom sopet odvzel, kakor je po svo¬
jej vesti dolžen bil, so ti iz sovražtva do njega ljudstvo zo¬
per svojega pastirja nadražili, in mnoge hudobije zoper njega
izkovali, jih okolj trosili in tudi kralja premotiti iskali. S tem še
nezadovoljni, so kralja tako dalječ pripeljali, da je nove cerkve-
uej oblasti in prostosti čisto nasprotne postave dal, ktere so
imenitueji plemenitaši kraljestva in celo nekteri iz strahu za¬
peljani škofje podpisali.

Sv. Tomaž pa se neustrašen vsemu temu zoperstavi, pri—
pravlen raj umreti, kakor pa u kaj dovoliti, kar bi svojemu Bo¬
gu in cerkvi storjenej zapersegi nasproti bilo. S tem se kralju
močno zameri, in ker vidi, da če u deželi ostane, še bo več

II. Del. 50

786

29. December alj gruden.

hu jšega prišlo, se s dvema duhovnima skrivaj iz dežele k sve¬
temu Očetu papežu poda, ter mu vse dopove, kaj se je bilo
zgodilo, in papeža ponižno prosi, vikši škofijo drugemu izro¬
čiti. Svet Oče njegovo stalnost pohvali, vender njegove proš¬
nje ne usliši, mu svetvaje, kde tako dolgo mirno bivati, da
kralj k spoznanju svoje krivice pride, Alj nja odhod je kra¬
lja še huje razserdil; vse premoženje njemu in njegovim pri-
jatlom pobere, jih iz dežele ispodi, in svetega Tomaža, kolikor
le more preganja. In ko zve, da se sv. nadškof u Pontiaku,
Cistercieuzarskem samostanu na Francoskem derži, redovni¬
kom ovega samostana žuga, da lioce po svojem kraljestvu vse
samostane tega reda razdjati in pokončati, ako Tomaža, nje¬
govega sovražnika še dalje pri sebi ohranijo. Da bi njegova
pricejocost tih redovnikov u toliko nesrečo ne pripravila, se
ti svet mož radovoljno proč poda in za svojega razserdenega
kralja moliti ne preneha. To zvedeti se Francoski kralj, Lu-
devit sam k svetemu nadškofu poda, ter ga uSenski samostan
svete Kolumbe pelja, kder tak dolgo ostane, da seje Angleš¬
ki kralj sopet s njim spravil. Francoski kralj in papež sta si
med tem veliko prizadjala Henrika potolažiti; kar sta zadnič
tudi dosegla. U sedmem letu po svojem odhodu se sv. Tomaž
spet u svojo škofijo poverne, in njegove ovčice ga s neizre¬
čenim veseljem sprejmejo. S veliko gorečostjo, kakor popred,
sv. škof spet svojo sveto službo opravlja, in se nikolj nadstor-
jenoj krivicoj ne potoži. Alj nja sovražniki ga ne pustijo dol¬
go pri miru. Ne počivajo tako dolgo, da ga spet pri kralju po-
černijo in ob njegovo prijaznost spravijo. ,

Sli so do kralja in ga tožili rekoč: „Skof Tomaž je tvoj
sovražnik; vedno govori in dela zoper tvojo čast in oblast,
sega u tvoje pravice, in vse tvoje prijatle preganja; še kralje¬
vo krono bo na se spravil." Je pa ta tožba še tako očito kri¬
vična bila, se je vender kralja, ki je nagle jeze bil, tako pri¬
jela, da je večkrat rekel: „Ali u svojem kraljestvu pred enim
samim mašnikom ne morem miru imeti? Ali ni nobenega, da bi
me tega napuhnenca in svojovoljneža rešil?" Pri tih nepre¬
mišljenih u naglej jezi izrečenih besedah so tožniki mislili kra¬
lju ustreči, če ga iz poti spravijo* Pogovorijo se torej in skle¬
nejo ga umoriti. Ravno ko je sv. nadškof s svojemi duhovni
večernice molil, morivci s golmi meči prigromijo. Ko jim pa du¬
hovni cerkvene vrata zapreti hočejo, jim sv. škof mirno reče:
„Pustite; ternpel božji ni noben tabor, da bi se po
vojaško s stražo varval in branil. Za pravice vo¬
ljo, za čast božjo in za prostost k atol šk e cerk¬
ve se ne bojim umreti."  „Kde je Tomaž, kraljev izdaja-

787

Sv. Tomaž, škof in mučenik.

vec?“ zaupije eden njegovih morivcov, kakor hitro u cerkvo
stopi: „Tu sim,“ mu sv. mož ves pokojin reče in naprejstopi,
„toda ne kraljev izdajavec, ampak mašnik božji,
ki je pripravlen za Boga in njegovo cerkvo kerv
preliti. To samo vam u imenu božjem zapovem, da
nobenemu mojih kaj žalega ne storite.“ Na to pred
altar poklekne, roke in oči proti nebesam povzdigne in u go-
rečej molitvi sebe in svojo cerkvo Bogu, Marii, svetemu Bio-
niziu in drugim pomočnikom priporoča. Ni še te molitve do¬
končal , že planejo hudodelci s meči nad njega, in eden nar
#  derzniših ga po glavi tako silno mahne, da mu jo razplati, in
se možgani po altarju raztresejo in vse tla okervovijo. Potem
so nadškofovo poslopje oropali in oplenili, in kar so mogli po¬
končali. Duhovni, ki so o tem hudodelstvu od strahu pobeg-
nuli, so k častitem pokopu tega svetega škofa vso duhovšino
sbrali. Ta žalostna in grozovita dogodba je bila leta 1170 po
Kristusu.

Kralj, ki njegove smerti ni bil zapovedal, ampak s bese¬
dami k temu le priložnost dal, se je zato ojstro in očito poko¬
ril. Morivce pa je Bog strašno obiskal. On ki ga je pervi
mahnil, je po dolgih znotrajnih mukah zdivjal in u obupanju
sam sebe zgrizil in snožmi svoje telo kos za kosom razrezal
tako dolgo, daje  strašne smerti umeri- Trije drugi deležniki,
ki so tudi svoje roke po svetem nadškofu steguuli, so bili tri
leta ob pamet, kot divji okolj letali, se na celem životu tresli
in zadnič obupali, ter strašno svoje živlenje sklenili. Večkrat
so jih upiti slišali: „0 sveta kazen božja nas je zadela
Grob svetega Tomaža je Bog s veliko čudeži poveličal. Pa¬
pež Aleksander IH. gaje  u letu 1173 u število Svetnikov po¬
stavil.

Nauk in posnema .

1. Sv. Tomaž je hotel rajši kraljevo prijaznost in vse svoje premo¬
ženje zgubiti, iz domačije izgnan in cio umorjen biti, kakor pa to dovoliti,
kar ni brez žalenja božjega storiti zamogel. S tem je pokazal, da prijaznost
božjo več obrajta, ko pa milost in prijaznost posvetnega kralja; in to je prav.
Čimu bi ti prijaznost vsili ljudi bila, ko bi Boga sovražnika imel ? Kaj ti ne¬
prijaznost vsili ljudi škodvati zamore, če Boga prijatela imaš? Morivci sve¬
tega Tomaža so veliko prijaznost in plačilo od kralja pričakovali, če njemu
toliko zopcrnega škofa iz poti spravijo; alj Bog jih je že na tem svetu strašno
kaznoval in pokazal, kaj oni zaslužijo, ki se s silo božjih služavnikov, nja

50 *

788 30. December alj gruden.

mazilencov lotijo, ki človeku dopasti Boga žalijo. Te pedepse jih kralj ni za-
mogel rešiti, ko bi bil tudi hotel; Bog bi bil scer svojegaslužavnika, svete¬
ga Tomaža lehko otel in kraljeve jeze ovarval, on pa tega ni storil nam u
izgled, da naj rajši umerjemo, ko pa prijaznost in ljubezen božjo zgubiti. Od
tega svetnika se uči, iz ljubezni do človeka, alj da bi komu ustregel, nikdar
Boga žaliti.

2. Sv. Tomaž se ne prestraši, ko svoje morivce pred seboj vidi. Za¬
kaj ne? Bil je umreti pripravlen. Kdor se za časoma ksmerti pripravlja, in
u tej pripravi ostane, temu prišla smert straha delala ne bo. Kako bi pa bilo
tebi, ko bi še pred koncom tega leta umreti moral? Ne kakor kralju Saulu
alj hudobnemu Antiohu, ki straha nista vedila, kamo bi se djala? Oh! goto¬
vo znamnje, da se za smert še nisi pripravil. Zakaj pa ne? Hočeš kali brez
priprave umreti? Oh! hočeš morebiti tako ravnati, kakor nespametne device,
ki so še le tečas svoje svetilnice pripravljati hotle, ko je že ženin bil blizo?
Oj! varji se, da te ravno takšina ne zadene. Ravno zavolj tega, ker niso
pripravlene bile, jih ni na ženitvanjo vzel; samo one so s njim šle, ki so
pripravlene bile. Oh! hoteti  se pripravljati, in scer hoteti, ko že smert kin¬
ka, je njim veliko že nesrečno smert prineslo.

M o 1 I t v a.

O Gospod! ki si svetega škofa Tomaža zavolj nja nepremaldive zve¬
stobe za tvojo čast in pravice tvoje sv. cerkve s častjo poveličal: dodeli nam
po njegovej priprošnji, naj se za tvojo čast in naše dušno zveličanje tako serč-
no in stanovito do konca vojskujemo, da venec večne slave srečno dosežemo;
po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

U kmetskem koledri najdeš 29. grudna Davida kralja,  kojega sveto
pismo moža po sercu božjem imenuje. Bog ga je iz pastirskega stana Izra¬
elskemu ljudstvu kralja postavil, mu dal vse sovražnike srečno premagati, mu
pa tudi obljubil, da bo Mesia iz Davidove rodovine rojen. Maria in sv. Jo¬
žef sta bila iz Davidove hiše, in Jezus sin Davidov imenovan. Spisal in pre¬
peval je na harpe tiste prelepe pesme starega zakona, kojim se psalmi pravi,
in David ravno po tem tudi kraljevi pevec alj pesnik zove. Strašno hudo se
je bil pregrešil, pa je tudi ojstro pokoro delal vse svoje žive dni, in nam
je lep izgled pravega spokornika.

XXX*  Dan decembra alj grudna*

Sveta Anastazla, mučenica.

Ime sv. Anastazie u celi katolški cerkvi močno slovi, in
čast se ji skazuje že od starodavnih časov. Ze u četertem

789

Sv. Anastazia, mučenica.

stoletji je bila u Rimu cerkev njej u čast posvečena, ktero je
sv. papež Damaz s lepimi obrazi okinčii. U tej cerkvi imajo
papeži navado že od časov sv. Gregoria, božični praznik dru¬
go sveto maso služiti. Verli tega Rimska cerkev svoje spošto¬
vanje do te svetnice s tem razodeva, da vsako leto pervi to¬
rek u postu in binkoštni torek u tej cerkvi shod ima; tudi je
njeno ime u kanon svete maše postavila, naj bi se ta služavni-
ca božja vsak dan počastila.

Izhajala je iz imenitnega Rimskega rodu. Njenemu očetu
je bilo ime Pretekstat, materi pa Glavia, ki je bila kristjana,
in je svojo hčer lepo po keršansko izredila. Ko je Flavia umer¬
ja, je prevzel sv. Krizogon, pobožen mašnik Rimske cerkve
skerb za njeno hčer, ter si je prizadeval, jo u veri poterditi,
in u keršanski pobožnosti podučiti. Po volji svojega očeta se
je zavezala u zakon s nekim ajdom, Publiom, ki je bil sicer
žlahnega stanu pa sirovega obnašanja; bil je ves razvujzdan,
in je zapravljal s razberzdanim živlenjein svoje in njeno pre¬
moženje. To njegovo živlenje je bogaboječo ženo vedno ko
tern u serce bodlo. U tej veliki brhkosti je iskala u ponižni
in goreči molitvi pomoči pri Bogu, je obiskovala in podpirala
vboge kristiane, ki so zavoljo svoje vere po ječah zdihovali,
med kterimi se je tudi njeni nekdajni učenik, sv. Krizogon
znajšeL

Ko je Publi zagledal živlenje svoje svete žene , mu je
grozno nad njo merzeto, in jo da ko copernico zapreti, in.skerb-
no na njo gledati, tako da nihče do nje ne more. Pa u tej ve¬
liki težavi ševender najde pot, da sv. Krizogonu svojo revšino
razodene, in ga za njegovo molitvo in potrebne nauke prosi.
Svetnik ji je odgovoril, jo tolažil, in k poterpežljivosii opomi-
nal, ter ji razložil, kako nam samo sveto pismo pove, da so
brhkosti' delež pravičnih, da Bog s njimi svoje zveste služav-
nike poskuša, in naših molitvi za to vselej hitro ne usliši, da
dobroto, za ktero prosimo, toliko višje cenimo, kadar jo spro-
simo. N' tudi več dolgo terpelo, in Bog jo osvobodi njenih
stisk, zakaj Publi je umeri na potu, ki ga je na povelje ce¬
sarja Diokleciana u Perzio storil ; ona je torej iz ječe rešena,
in dobi s popolno svobodo tudi vse svoje premoženje nazaj, in
spet priteka s njim vbogirn kristianom u pomoč, ki zavoljo ve¬
re u ječi zaperti zdihujejo. In ko je te čas cesar Dioklecian
dal svetega Krizogona iz Rima u Oglej pred se pripeljati, se
je tudi sv. Anastazia kje podala in svetemu spozuovavcu ko
'duhovna hčer spoštljivo stregla.^

Ko je sv. Krizogon bil srečno zmagal in veuec mučeni¬
kov prejel, je svetim spoznovavcom še s večo gorečnostjo

790

30. December alj gruden.

služila, kakor poprej. Kjer je vidila, da je sila narhuji, kje
seje podala. Posleduič je bila pa spet vjeta in pred Ilirske¬
ga oblastnika Flora prignana, ki jo je u ječo vergel, in neu-
sinileno s njo delal, oberniti jo od svete vere. Ko je pa pod
mnogimi vsakoverstnimi mukami stanovitna in svojemu Jezusu
u svetem veselji zvesta ostala, je bila s 200 možmi in 70 že¬
nami vred na otok Palmaria odpeljana, tam za nategnjene ro¬
ke in noge na steber privezana in živa sožgaua. Tako je bila
nje želja dopolnjena, za Jezusa veliko terpeti in umreti, u
letu 304,

Nauk in posnema.

1. Kakor sv. Anastazia, si tudi mi prizadevajmo, vbogim s svojim pre¬
moženjem, alj kakor znamo in vemo, u pomoč priteči. Kar vbogim storimo,
Jezusu posodimo; on nas bo za to sodni dan pred vsim svetom pohvalil, in
nam za časen minljiv dar dal večno nebeško kraljestvo. Brez djavne ljubezni
tudi visoke čednosti pred Bogom ničesar ne veljajo; brez nje bi imeli u ro¬
kah svetilnice, pa brez olja, in nebeški Ženin bi nam rekel, kadar pride: „Jaz
vas ne poznam.^

2. Kdor u Jezusa veruje in ga čez vse ljubi, je srečen tudi u velikem
terplenji; On, ki je s križem obložen pred nami šel, in vsakega za seboj
kliče, kdor učenec njegov biti hoče, je obljubil, da tamo, kjer On, bo tudi
njegov učenec; pa tudi na tem sveti svojih ne pozabi, timveč jih za toliko
bolj tolaži, za kolikor težji križe jim nalaga; pod križe tako rekoč svojo ro¬
ko podlaga, da večkrat teže ne čutijo, se od vsih strani stiskani dobro in
zadovoljni počutijo, pod mogočno roko božjo mirni ostanejo, in še za križe,
po besedah sv. Magdalene od Pacis, kakor za naj imenitniše darove božje
Boga hvalijo. Bi bili u stani drugače služavniki in služavniee božje toliko
grozne muke s mirnim obrazom in veselim sercom prestati? On, ki jim je
od zunaj križe nalagal, jih je znotraj s nebeškimi tolažbami krepčal; ker so
njega čez vse ljubili, jim je tudi On svojo nasprotno ljubezen obilno skazo-
val. Bodi le njegov zvest učenec, in On bo tvoj gotov pomočnik.

3. Nad sv. Anastazio tudi vidimo, da pravega služavnika božjega slabi
izgledi od hoje za Jezusom ne odvernejo, temveč mu toliko bolje serce za
Boga vnamejo. Rado se sliši: Jaz ne morem Bogu služiti, ko imam zakon¬
skega tovarša alj tovaršico toliko razvujzdanega alj razvujzdano. Pa slaba je
luč, ki jo vsak vetrič ugasne: velik ogenj pa za toliko več plamen naredi, za
kolikor huji je veter; in zakonski mož alj žena, ki sta u resnici Bogu vda¬
na, za toliko bolj goreče Bogu služita, kolikor več zopernosti morta od svo¬
jega alj svoje prestati. Ako se zakonski med sebo ujcdajo in prepirajo, je
žalostno znamnje, da ne pri možu, ne pri ženi božje ljubezni ni. Job je imel

791

Sv. Silvester, papež.

hudobno ženo, sv. Monika hudobnega moža, pa oba sta vsak svoj zakon u
miru ohranila, in se u njeni posvetila. Koliko je morla sv. Katarina iz Ge-
nue, koliko sv. Anastazia od svojega moža prestati, pa u poterpežljivosti ste
te dve božje služavnici, kakor tisuč drugih u poterpežlivosti svoje duše reši¬
le, in se posvetile. „Tim, ki Boga ljubijo, vse k dobremu  (u zveliča¬
nje) s luži,“  pravi sv. Paul.

M o 1 i t v a.

Prosimo te, vsegamogočni Bog, dodeli nam, da po priprošnji tvoje svete
mučenice Anastazie tebe čez vse ljubimo, ti to svojo ljubezn s usmilenjem do
vbogih in s voljnim prenašanjem svojih križev stanovitno skazujemo, in tako
večno izveličanje zadobimo; skoz Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen.

XXXI. Dan decembra alj grudna*

Sveti Silvester, papež.

Sv. Silvester je bil sin Rutina in Juste, žene, ki je za svo¬
je pobožnosti del častita bila, in ki je, že vdova, svojega sina
dala mašniku Cirinu u vsib znanstvih, sosebuo pa u resnicah
svetega evangelia dobro podučiti, in ga je s velikoj skerbjoj
izredila. Toliko skerbno je u vsih učenostih napredoval, daje
še ves mlad bil že med duhovšiuo Rimske cerkve sprejet; in
ko je že vse manjši blagoslove duhovskega stanu bil prejel,
je bil od papeža Marcelina mašnik posvečen. Rad je popotni-

792

31. December alj gruden.

kom stregel, ki so na božjo pot u Rim hodili. Tarkvini, mestni
poglavar, misli, da ima Silvester veliko dnarjev nabranih, ga
poklice in mu s grozovitimi mukami žuga, če mu vsega dnarja
ne prinese. Sv. Silvester mu na to reče: „N i c oj b o š u m eri;
kako boš pa vse to dopolnil, kar rni protiš?' 4  Tar-
kviuiu je ribja kost u gerlu obtičala, ha kteri je končal; Sil¬
vestra pa so iz ječe izpustili. Ob hudem proganstvi pod cesar¬
jem Dioklecianom in Maksiminianom, u kterem je papež sv.
Marcelin leta 304 kerv za Kristusa prelil, je moral tudi Silve¬
ster svojo serčnost in stanovitnost u veri pokazat', in še več
prestati, ker so preganjevavci sosebno po cerkvenih služav-
nikili gledali.

Visoke čednosti mašnika Silvestra so toliko slovele , da
je bil po smerti sv. papeža Melhiada od duhovšine in verne¬
ga ljudstva enoglasno za papeža oklican in leta 314 posvečen.
Njegova perva skerb na stolu svetega Petra je bila, Donati-
ste, ki so kakih sedem let poprej u Afriki žalostno cerkveno
ločitvo bili naredili, sopet u krilo katolške cerkve nazaj pri¬
peljati. Bili so sicer že u Rimskem cerkvenem sboru pod pa¬
pežem Melhiadoin ko razkolniki obsojeni; ker so pa kvasili,
da je število škofov u tem sboru bilo premajhiuo, in da se
njih besede niso zadosti pretehtale, je sv. Silvester dovolil
nov in veči sbor u mesti Arles na Francoskem, ter je vse
škofe večerne strani na-nj povabil, da zadeve Donatistov še
enkrat presodijo. To je storil, razkolnikom vsak izgovor hude
ločitve odvzeti. Sbor seje  obhajal mesca augusta ravno tiste¬
ga leta u pričo štirih namestnikov papeža, ki so u njegovem
imenu vse obravnavali. Pa Donatisti so bili tudi zdaj od mno¬
gih škofov za razkolnike spoznani in obsojeni; vender se je
prizaueslivo s njimi ravnalo, jih toliko ložej s katoličani sopet
z-ediniti.

Sv. Silvester je doživel veselje, da je malikovanje pad¬
lo, preganstvo cerkve zavsem nehalo, in vera Jezusa Kristusa
po gorečem prizadetju velikega cesarja Konstantina se po vsili
Rimskih deržavah s častjo oznanovala in sprejemala. Minulo
je zdaj že nad deset let, od kar je pod cesarjema Diokle¬
cianom in Maksiminianom nar dalejše in narstrašniši preganja¬
nje kristianov bilo, ko je Gospodu dopadlo, vihar vstaviti in
svoji cerkvi stanoviten mir podariti, ker je cesarja Konstantina
prečudno k pravi veri poklical. Ko se je namreč napravljal nad
trinoga Maksencia s vojsko udariti, ki si je Rim, Italio in več
dežel osvojil, se mu je prikazal ves svetel križ s napisom: „U
tem znamnju boš premagal. 44  Ta križ so vidili cesar in
vojšaki, in vsi so se zavzeli. Prihodno noč se prikaže Kon-

793

Sv. Silvester, papež.

štantinu Jezus Kristus ravno s tem znamnjem, ki ga je na nebi
vidil, in mu zapove, si bandero s enakim znamnjem narediti, ga
u vojsko vzeti, pa terdno verovati, da bo premagal. Cesar do¬
polni to povelje brez odloga, in zmaga Maksencia in vse svo¬
je sovražnike. Svojo hvaležnost do Jezusa Kristusa razodeti,
je sprejel iz celega serca kersansko vero, poveril pa je du-
hovšini veliko pravic pokloni! in svoje podložne po velikem
cesarstvi napravljal, se sveti keršanski veri podvreči, in jo
očitno spoznati. Prepovedal je hudobne ajdovske šege in ma-
likovavske daritve; dal je malikovavske tempelne podirati alj
pozapreti, in je stavil pravemu Bogu povsod, sosebno pa u Ri¬
mu, glavnem mesti cesarstva, veličastne cerkve, kakor cerkev
sv. Petra u Vatikanu, sv. Paula na Ostianski cesti, sv. Joa-
neza u Lateranu in vec drugih. Ceš da je sv. Silvester vec
ko vsak drugi k temu pripomogel, Konstantina u veri poterdo-
vati, njegovo gorečnost u pobožnih delih podpirati, kterihje
toliko dopernesel u blagor katolške cerkve. So ki pravijo, da
je sv. Silvester cesarja Konstantina kerstil, drugi pa terdijo, da
je poprej umeri.

To veliko veselje, da je vidil cerkev častito poveličano,
malikovanje pa pokončano, je svetemu Silvestru gerdo krivo¬
verstvo ogrenilo, ki ga je Arii iz Aleksandrije na Egiptovskem
zasejal. Tako daleč ga je napuh zavodil, da mu je luč prave
vere vgasnila, in je od božje natore samega Jezusa Kristusa
krive nauke trositi začel. Ta peklenski nauk se je okorenil
narpoprej u Aleksandri!, kmalo se je pa razširil po celem
Egiptu, in od tamo po daljnih deželah na jutrovem. Prijel se
je ljudi, ki so le po imenu bili kristiani, po živlenju pa ajdje,
kakor Arii prederzni, napuhnjeni in pregreham vdani Tej straš¬
ni krivoveri je sicer hitro od kraja sv. Aleksander, Aleksan-
driiski patriarh u okom stopil, ker je cerkven sbor sklical. U
tem sboru je bila ta gerda krivovera od vsih 100 sbranih ško¬
fov Egiptovskega kraljestva prekleta, in Arii s vso svojo dru-
haljo iz krila svete katolške cerkve pahnjen. Pa napuh se ne
poda, krivovera je le rasla, se čedalje huj razširjala, in jih
zmirej vec za sebo potegnila. Ta grozen zleg zatreti in hud
ogenj toliko berž pogasiti, so bili škofje iz vsih dežel ker-
šanstva vzhodnih in zahodnih krajev u letu 325 na vesoljni
sbor u Niceo na Bitinskem povableni; in ker sv. Silvester, ko
poglavar in pervi pastir cerkve božje zavoljo svoje visoke
starosti ni mogel sam pricejoc biti, je poslal u sbor dva svo¬
jih mašnikov, Vita in Vincencia, in pa slovitega škofa Ozia iz
Kordove, ter jih pooblastil, u njegovem imenu sbor vladati.
Bilo jih je sbranih 318 škofov, zavoljo svetosti in visoke uče-*

794

31. December alj gruden.

nosli slovečih možev. Med njimi je bilo več spoznovavcev Je¬
zusa Kristusa, takih namreč, ki so o poprejšnem preganjanji
dosti muk za vero prestali. Slovesno se je od tega sbora pre-
klinovanje Arijevo preklelo, in nauk katolške cerkve od bo¬
žanstva Jezusa Kristusa, ki je ene in tiste natore s Očetom,
izgovoril. Na oveni toliko slavnem cerkvenem sboru je bilo
tudi sklenjeno, kteri dan se ima velika noč (velika nedela)
vsako leto obhajati. Tudi cesar Konstantin je hotel sboru pri¬
ča biti, pa ne soditi duhovskih reči, ampak ohraniti. Posledni
je hotel na niški stolici sedeti, ter je duhovnike toliko u časti
imel, daje rekel: „Naj bi duhovnika u gotovem pre¬
grešnem djanju naidel, hotel bi ga s svojim cesar¬
skim plajšem odeti in zakriti, spoštovaje mašen
stan.“

Po tem slovitem sboru je sv. Silvester še deset let živel.
Lehko sije  misliti, kako skerbno daje  cul nad vesoljno cerk¬
vijo, njegovi skerbi izročenoj. Ukazal je da se tisti, ki se za
duhovne posvetijo, u svetih opravilih prijetega blagoslova svoj
odločen čas vaditi morajo, preden da se jim višji blagoslov in
služba podeli; dalej, da se pri sveti maši le belo platno sme u
to vzeti, da se presveto rešuje Telo na-nj polaga, u opomen,
da se je Jezusovo telo po njegovi smerti u belo tenčico po¬
vilo in tako u grob položilo; — dalej, da se dnevi tedna ne
smejo več po ajdovskih malikih imenovati, in da mašniki, ko
zakrament sv. kersta delijo, ne smejo keršencu čela s svetim
oljem pomaziljati, ker to le škofam gre, kadar zakrament sv.
birme delijo. Sv. Silvester je umeri visoke starosti, poln za-
služenja 31. dan decembra 335, potem ko je 21 let in 11 mes-
cov ko papež cerkev Jezusa Kristusa vladal.

Nauk in posnema.

1. Grozovitno je bilo preganjanje, ki se je pervih tri sto let tolikokrat
zoper -verne vzdignilo; alj zastonj pa so se sovražniki poganjali kcršansko
vero zatreti. Prelita kerv je bila seme , ki je nove kristiane in mučenike ro¬
dilo. Spolnilo se je, kar je Kristus prerokoval, da vrata pekla cerkve zma¬
gale ne bodo. Tolažimo se s toj obljuboj pri mnogem preganjanju, ki ga bo¬
jo, po besedah sv. Auguština, pobožni, verni kristiani od nevercov, krivover-
cov in lažnivih bratov do konca sveta terpeti imeli: „Vsi, ki so Gospodu
dopadli,"  pravi sv. pismo, „so skoz mnoge britkosti popotovali,
in so mu u sredi njih svojo zvestobo ohranili/'

2. Skoz mnoge britkosti moramo u nebeško kraljestvo
priti.  Ne dajmo tedaj serca zgubiti pri tolikih viharjih in pohujšanju; oživ-

795

Staro in novo leto.

Ijajmo si vero in upanje; deržimo se terdno Jezusa Kristusa in resnic nje¬
govega evangelia. On nas bo, kakor sv. Peter pravi, po kratkem terplenju
popolne storil, pokrepčal in poterdil. Njemu bodi čast in hvala vekomaj! Amen.

I o 1 i t v a.

Prosimo te, vsega mogočni Bog, pomnoži na priprošnjo sv. Silvestra našo
pobožnost, in vodi nas k pravi svetosti; skoz Jezusa Kristusa Gospoda na¬
šega. Amen.

Staro in novo leto *

Minulo je s denašnim dnevom staro leto; nikdar ga več nazaj ne bo.
Bilo je tebi, keršanska duša, edno leto bližej svetih nebes, če si po izgledih
svetnikov živel; bilo je edno leto bližej pekla za te, ako si se ravnal po šegi
pregrešnega sveta. Poprej ko nicoj zaspiš, poprašaj se, po kterej poti hodiš
— poglej, ali si na vozkej stezi izveličanja, alj na širokej cesti pogublenja?

Si vidil vse dni pretekliga leta prelepe izglede svetnikov ? — si gledal,
kako se sveti n njih prava svetost in keršanska popolnost? — Pač lehko
spoznaš, kako majhne in skorej nič so vse naše dela proti njim. Joj! kaj je
pač naše živlenje, če ga njihovemu primerimo! — Svetniki, prijatli Kristusovi
so lačni in žejni, s čuvanjem in postani, u molitvi in u svetem premišlova-
nji Bogu služili, kako pa mi? — Oh, koliko so apostoli in mučeniki, spoz-
novavci in device prebili — kako ojstro živeli pušavniki! Koliko skušnjav so
imeli, in jih serčno premagali! Po dne so delali, po noči molili, imeli pri
delu roke, pri Bogu svoje serce.

Radi so dali bogastvu, imenitnemu stanu in častitim službam slovo, naj
bi po tem Bogu bolj zvesto služili; u posvetnem revni in vbogi, bogati pa u
božjej gnadi, u svetih čednostih in u dobrih delih, polni dušnega veselja. Ptujci
so bili na tem svetu, za toliko bolj pa u nebesih doma; zaničevani od hudob¬
nega sveta, od Boga pa izvoljeni in visoko češeni. Pač lepi razgledi svetega,
pa tudi srečnega živlenja! Zakaj se jim ne damo za dobro vneti in oživeti,
hudobnim izgledom sveta pa tako lehko in hitro pohnjšati? — Oh mlačnost
in lenoba! Za nebesa smo merzli ko led, za pekel pa ogenj; u peklenski
brezden gladko dirjamo, proti nebesam se pa vedno spotikamo, kajti ne iše-
mo, kar je zgorej, kder Kristus na desnici božjej sedi, marveč kar je na
zemlji minlivo in goljufno. Oh, moj brat, sestra moja! ako tako ravnaš, nisi
na pravem poti, kteriga nam je Kristus odkazal, po kojem so svetniki hodili.
Se danes, še nicoj, poprej ko staro leto mine, se oberni na pravo pot; lehko
je to novo leto posledno za te. „Cujte,“ veli Kristus, „ker ne veste ne
ure,  ne  d n k. u  Le kviško (naviš) serce; u nebesih smo doma! S novim le¬
tom hočemo znovič za nebesa oživeti; in naj velja, kar rado, nebesa morjo
naše biti!

786 Angelska nedela, alj god svetih angelov varhov.

Alj Bog pomagaj! to je težkote  čujem milo zdihvati in na poti
svetosti onemagati. Da bo tebi lehko, vzemi za novo leto DjanjeSvetnikov
sopet u roke, in stori kakor sv. Anton, kadar je sveto živeti začel. Obiska-
val je svoje svete sosede, posnemat njih svete izglede. Naučil se je od ene¬
ga prav pobožno moliti, od drugega svete resnice premišlovati, od tretjega
pridno delati, se postiti in poterpeti od četertiga, od petiga biti veselega in za¬
dovoljnega serca. Tako je prirasti! u kratkem velik božji prijatel. Akotivsak
dan novega leta tudi u tih bukvah enega svetnika obišes, in le eno, posebno
sveto čednost svetnika alj svetnice posnemeš, bos prihodno novo leto s bož-
joj pomočjoj 365 stopinj bližej svetih nebes.

Vi pa izvoljeni boži Svetniki in Svetnice, srečni prijateli in prijateljce
božje! gledajte (ozirajte se) milo na nas, brate in sestre svoje, kteri še u
ptuji deželi, u solzni dolini za vami potujemo, se še vojskujemo za ve¬
selo domovino, za srečno Očetovo hišo, u koji vi radujcte. Podajajte nam ro¬
ke svoje mogočne priprošnje in podperajte nas, da ne onemoremo. Pomagajte
nam, vi blaženi nebeščani, srečno k vam priti, se s vami veseliti in vekomaj
hvaliti toliko velikega, toliko dobrotlivega, trojno edinega Boga, Očeta, Sina
in svetega Duha, kojemu bodi večna slava, čast in hvala! Amen!

O Maria, kraljica vsili svetnikov, prosi Boga za nas! — Vsi Svetniki
in Svetnice božje!. prosite Boga za nas,  naj stanovitno za vami hodimo, in
srečno k vam doidemo. Amen.

Angolska nedela, alj god svetili angelov varliov.

Denašno častito godovno je sveta katolška cerkva upe-
Ijala, nas spomniti posebne dobrote nebeškega Očeta, kije nam
nebeške duhove, svoje svete angele u varstvo duše in telesa
odločil. Ti spomin nas naj opomni, se Gospod Bogu za to ve¬
liko dobroto spodobno zahvaliti; hvalo skazati pa tudi svetim
angelom varhom za vso ljubezen in slterb, kojo do nas imajo.

Prej ko nebo in zemljo je Bog brezbrojno veliko nebeš¬
kih duhov stvaril, ktere, po natori neumerjoce je s mnogimi iz-
verstnhni lastnostmi obdaril. Njih števila ne moremo povedati
ne izreci; po besedah preroka Daniela jih jezer in jezer Bo¬
gu streže; in desettisučkrat sto tisuc njemu na službo stoji.
U tri rede so razdeleui, in vsak taistih u tri posebne kore;
torej štejemo, kakor sv. apostol Paul uci, devet korov ange¬
lov. U pervem in naj višem so Seralimi, u drugem Keru¬
binu, u tretjem Troni, u štertemGospodstva, u petem Oblasti, u
šestem Moči, u šednern Viadarstva, u osmem Arhangeli, u de¬
vetem Angeli. Iz vsih devet korov nebeški dvor obstoji, ki

Angelska nedela, alj god svetih angelov varhov. 797

tron večnega Boga obdajajo, neprenehoma hvalijo in častijo
Gospod Boga in na nja povelje čakajo. Iz poslednega kora,
namreč iz števila angelov je Bog vsakemu človeku enega teh
nebeških duhov odločil, in mu ga varvati ukazal. Torej jih zo-
vemo angele  v arh  e,  ker jim je človek u varstvo odločen.
Tako namreč sveta cerkva uči, da je vsakemu človeku angel,
izvolen nebeščan odločen, ki ga na truplu in duši varje, u zoper-
uostih oserči, u brhkostih tolaži, u skušnjavah krepča, u ne¬
varnostih podpira, od hudega odvračuje, k dobremu naganja, in
tako u večno živlenje pripelja, ako le človek sam resnobno
hoče, in svojega angela varila sluša. „Svojim angelom je
Bog zavolj tebe (človek) zapovedal,  da  te  var-
jejo v po  vsili tvojih potih;“  govori David kraljevi pre¬
rok. Ce to sveto resnico premisliš, moj kristian, ali se ne bo
tvoje serce vnelo do toliko dobrotlivega in vsmileniga Boga?
Kar svet stoji, se še ni slišalo, da bi mogočen vladar sveta
enemu svojih pervakov alj knezov bil ukazal, naj revnemu in
zaničvanemu beraču vedno na strani stoji, zan j neprenehoma
skerbi, ga u dalno p tujo deželo pelja in povsodi spremlja. Kar
pa posveten kralj še nikdar storil ni, to in še več je storil ne¬
skončno dobrotlivi Bog, on kralj in vladar nebes in zemlje. On
je vsakemu, tudi naj boruejmu človeku ednega svojih nebeš¬
kih knezov odločil, da zanj vedno skerbi, ga povsodi sprenda
in ga naj u srečno večnost pripelja. Kolika neprecenliva do¬
brota! Kako neizmerna dobrotlivost božja! Naj se vname to¬
rej, posebno danes, o kristian, tvoje serce goreče ljubezni in

798 Angelska nedela, alj god svetili angelov varliov.

hvaležnosti do toliko usmileniga, dohotlivega Očeta nebeš¬
kega !

Premisli pa tudi, kako angeli to svojo službo s naj vecoj
ljubeznoj in skerbjoj spohiujejo. „Oni nas ljubijo,"  veli sv.
Bernard, ,,ker nas je Kristus ljubil."  Svojo ljubezn nam
pa tudi u djanju skažejo. Mnogo nevarnost trupla in duše od
nas odvernejo, alj nas u tistih čudovito branijo. Oni nas pla¬
šijo pred grehom, in nas s notrajnim glasom k dobremu opomi-
najo, ter nas krepijo zoper napade peklenskega sovražnika.
Smo pa grešili, nas k pokori budijo ; tolažijo jezo božjo in za¬
služene kazni od nas odvračajo. Veselijo se, ako se spokori¬
mo in k Bogu spreobernemo; kakor nas Jezus uči, da je u ne¬
besih med angeli božjimi večo veselje nad grešnikom, ki se
spokori, kakor nad 99 pravičnimi, ki pokore ne potrebujejo.
Oni darujejo naše molitve, poste in druge dobre dela nebeški-
uiu Očetu, in tudi sami za nas prosijo. Naj spimo alj čujemo,
smo zdravi alj bolni, vedno so pri nas. Nas podpirajo skoz celo
živlenje, posebno pa u smertni uri. Dro, našo dušo pred sodni
stol božji spremijo.

Veliko izgledov sv. pisma nam to svedoči; pa tudi zgo¬
dovina cerkvena in živlenje svetnikov božih nas te resnice
prepriča. Angel je Izmaela, ki je u pušavi žeje umiral, smerti
rešil. Angel je pokornemu Izaku živlenje ohranil, kedar gaje
hotel Abraham Bogu darovati. Angel je pobožnega Lota iz So¬
dome otel, da ni u hodobnem mestu zgorel. Angel je Izraelsko
ljudstvo zoper nja sovražnike branil. Angel je preroku Eliu
kruha prinesil in ga tako u pušavi nahranil. Angel je kralja
Ecehia in mesto Jeruzalem otel, ter po noči nja sovražnike
pomoril. Angel je levam žrelo zaperl, da niso Daniela u lev-
njaku požerli, in ga po preroku Habakhku nahranil. Angel je
mladega Tobia po poti varval, in ga srečno k očetu nazaj pri¬
peljal. In ravno ta angel Rafael je bil, ki je molitve starega To¬
bia Bogu daroval, in ga tudi slepote ozdravil. Angel je čisto
Judito vsili nevarnost na truplu in duši čudovito obvarval. An¬
gel je stotnika Kornelia podučil, kaj ima storiti, da bo izveli-
čan. Angel je Petra apostola iz ječe in smertue nevarnosti re¬
šil. Angel je apostolu Paulu in nja tovaršein na barki živlenje
ohranil. In tako je u sv. pismu, kakor u cerkvenih zgodovinah
sto in sto izgledov nježne ljubezni in skerbi angelov varhov
do nas. Le spomni se nekoliko, moj kristjan, sam na svoje pre¬
teklo živlenje nazaj, in boš najdel, koliko ljubezni in skerbi je
tudi tebi tvoj svet angel varh skazal. Da u mnogi nevarnosti,
u koji si se znajdel, živlenja nisi zgubil; da u mnogo nevarnost
zaišel nisi; da u velike, smertue grehe padel nisi; da u svo-

Angelska nedela, alj god svetih angelov varliov. 799

jih grehih nisi umeri, ampak še čas imaš, se spokoriti; da si
toliko gnad in dobrot na duši in telesu od Boga sprejel: vse to
in še veliko več imaš skoz mogočno hrambo., Ijubezn in skerb
svojega angela varba, in njegovo priprošnjo pri Bogu.

Ako vse to premisliš, boš gotovo spoznal, da si svojemu
svetemu angelu varhu posebno hvaležnost dolžen. Pred vsim
moreš scer Gospod Boga hvaliti in častiti, ki te je tako žlah-
iieinu ii ljubeznivemu nebeškemu duhu izročil; alj sv. Bernard
uči, d: se mormo tudi hvaležne skazati tistim, ki nas po uka¬
zu bo:jem tak skerbno varjejo, in nam u vsih potrebak pristo¬
pijo. ,Najte nas torej, u  opomina svet učenik, „pobožne
in hvaležne biti tim mogočnim in imenitnim  var¬
il o m. P o v er n im o Ijubezn s ljubezni  joj. Častimo
jih po svoji zmožnosti in svoji sveti  dol  ž n os  ti.“
— K:r je Bog Izraelskemu ljudstvu obljubil angela poslati, ki
ga b» po poti varval in u obljubleno deželo peljal, je pristavil:
„Po!tuj ga (angela) in poslušaj njegove besede,
ter ; 1 e j, da ga ne zaničuješ: zakaj on tebi ne bo
zansii, kedar boš grešil;  u nj  eni j e moj  e i me,“ Iz
tih bsed spoznaš svojo dolžnost do svetih angelov varhov, in
se uiš, njim hvaležu biti. Spoštuj  ga; to je pervo, kar Bog
ti rja Spoštuj ga, ker je angel božji, božji poslanec, namestnik
bož; spoštuj ga, ker je od Boga u toliko veličastvo povzdig-
lien da obličje božje vedno gledati sme; spoštuj ga, ter ga
zaulivo u vsih nevarnostih duše in telesa, u hudih skušnjavah,
u ždenju in smerti na pomoč kliči. Komej je mlad Tobia, ker
si) noge umival, veliko ribo zagledal, ki ga je hotla požreti,
jeiitro svojega tovarša, angela Rafaela zaklical: „Gospod!
ritme napade;“ in pomoč je najšel. Ravno tako zauplivo tudi
ti voj ega angela varha na pomoč kliči, kedar te ruječ lev,
hu duh napade, s skušnjavami u greh napeljuje in te pokon¬
ča hoče. Sv. Bernard uči: „Kolikokrat te huda skuš-
irva napade, alj se ti druga britlcost bliža, kliči
soj e ga varha, svojega voditela, rekoč: Gospod!
p n a gaj mi, iuače se pogub  i m.“ Glej, tako mu spodob-
nčast skažeš. Pa to še ni zadosti.

Poslušati  tudi »ja besede,  Gospod zapoveduje. On
gori k tebi s znotrajnim glasom. Se znaideš u nevarnosti gre-
š, ti kliče: Beži hudo, varuj se greha! Si u slabi tovaršiji,
gšni priložnosti, ti kliče: Zapusti nevarn kraj, beži in reši
s Si grešil, ti sopet kliče: Delaj pokoro in oberni se k Bo¬
gi — Tako te pa tudi k dobremu opomina in vabi, še gorečej
Igu služiti, in veei skerb za izveličanje duše imeti- Nekcerk-
n učenik govori: „Svet angel je nježnega, krotke-

800 Angelska nedela, alj god svetih angelov varhov.

ga, s ramo ž livega, mirnega in mil ega dj anja. Ako
u tvojem znotrajnem govori, te hitro opomni na
pravičnost, sramožlivost, čistost, dobrotlivost,
ljubezen, pobožnost. Kedar ove in enake obcut-
leje u svojem sercu zapaziš, vedi, da je tvoj an¬
gel pri tebi.“

Nauk in posnema.

1. Bog ti je u posebno brambo angela odločil. Hvali ga in zavali se
nebeškima Očetu za toliko dobroto; glej pa tudi, da se temu svojem zve¬
stemu tovaršu hvaležnega skažeš; ga vsako jutro, ko vstaneš, vsa večer,
preden spat greš, pobožno pozdraviš in se nja varstvu priporočiš. V ari se
pa tudi, da ga ne razžališ in od svoje strani ne spodiš , kar bi se godilo,
ako bi pričo njega grešil. Torej vedno nja pričejoenosti pomni; kaise naj
lepše zgodi, ako se greha skerbno varješ. Zakaj spoštovanju, ki njen gre,
čisto nasproti je, če pričo njega grešiš. Sv. Bernard uči: „Povsodi skai svo¬
jemu angelu spodobno čast. Ne podstopi se, pričo njega kaj storiti, Ir bi si
pričo mene storiti ne upal." Gotovo zastopiš, kaj ti reči hoče? Svetučcnik
dalej govori: „Varvati se mormo, da svetili angelov ne razžalimo; i tudi
marlivo se vaditi u tem, kar vemo, da radi imajo, kakor u treznosti,čisto¬
sti, ljubezni do vbožtva, u pobožni molitvi."— Se torej znajdeš u skinjavi
greh storiti, tako sam sebi reci: Jaz stojim u pričjočnosti nebeškegaluha,
sv. angela varha, kojega spoštvati in se bati moram, in od kojega sii tol—
kajn dobrot prejel. On je pri meni, me vidi, in gleda na me; on bo ikdaj
pred sodnim stolom božjim zoper mene govoril, ter mi vse očital in iStel,.
kar sim zoper božjo postavo storil.

2. Tvoj sv. angel varh je Bogu popolno pokoren, in na božjo zajved
je skerb čez tebe prevzel, in da on to svojo prevzeto dolžnost zvesto ol-
nuje, si se že dovolj prepričal. Bodi tudi ti tako svojmu Bogu pokoreniog
ti je eno, drago, neumerjočo dušo izročil; on ti je zapovedal, za njo sno
skerbeti. Glej in skerbi, da ovc svoje svete dolžnosti ne zanemariš. S je
tvoj lasten dobitek. Imaš deco, posle alj druge podložne, Bog ti je sketčez
nje izročil. Glej, da to sveto naročilo in veliko dolžnost zvesto spolniš. Srbi
pred vsim za izveličanje njihovih duš. — Tvoj sv. angel varh je čistiuh.
Naj veči gnus je njemu nečistost, tudi senca te pregrehe. Posnemaj gater
se vsega skerbno zogibaj, kar bi tej angelski čednosti nasprotno bilo. Ise
ti ne sme majhno zdeti, kar sveto čistost oskruni; kajti kar Bogu iin-
gelu varhu ne dopade, gotovo kaj malega ni. — Tvoj sv. angel varh tce-
selo k službi božji u cerkvo spremlja. On u družbi brezbrojno drugih ae-
lov tu u resnici pričejočega Boga s naj večini spoštvanjem moli. Posnenua.

Angelska nedela, alj god svetih angelov varhov. 801

Hodi rad in pogosto u cerkvo, in tam s angelskim poštovanjem in svetim
strahom svojega Boga moli. Opravi tako svojo molitvo, da bo tvoj sv. angel
taisto s veseljem Bogu daroval. Glej torej, da svoje molitve s oziranjem, ne¬
spodobnim vedenjem u cerkvi, s raztresenimi misli in enakimi nedostojnostmi
neoskruniš. Bog hoče neomadežvan dar, in le takšnega sme tvoj angel varli
pred obličje božje prinesti. — Tvoj sv. angel varli je scer vedno pri tebi in
te povsodi spremlja; alj poleg tega neprenehoma obličje božje gleda, hvali in
časti brez nehanja svojega Gospoda. Tudi u tem ga posnemaj, da pri svojih
časnih opravilih obličje božje gledaš, to je, se pričjočosti božje spomniš, svo¬
je dela skoz spomin na njega in nja sveto voljo posvetiš, in ga večbart s
kratkimi molitvicami in izdihleji pozdraviš, hvališ in častiš. C'e tako svojega
svetega angela varha na zemlji posnemaš, sc boš tudi nekdaj u nebesih u
njegovi tovaršiji veselil. „Ako hočemo/- govori cerkven učenik, „s sve¬
timi angeli u nebesih sdruženi biti, niormo, kolikor mogoče,
jih na zemlji  posnemati. 1 *

91 o 1 i t v a.

O Bog! kateri po svoji neizmerni previdnosti svoje svete angele nam
za varhe pošiljaš; dodeli nam svojim ponižnim prašnikom, da bomo po njih
brambi vselej ohranjeni, in se u njih družbi večno veselili. Po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

II. Del.

51

Del. Stran.

Sv. Adalbert, škof.I. 405

„  Adam in Eva.II. 758

., Adrian, kerš. poslane.I. 273

„ Afra in tovaršice, mučenice.II. 139

,, Agapit, mučenik.... . I. 648

,, Agata, devica, mučenica.  I. 131

., Agrikola in Vital, mučenika.II. 547

„ Ahaci in tovarši, mučeniki.II. 18

„ Alban, mučenik.I. 467

„  Albert, kmet.I. 228

})  Albin, škof.I- 215

„  Aleksander, voglar, škof in muč.II. 148

„  Aleksandra, dekla.I. 495

„  Aleks, berač, spoznovavcc.II. 59

„  Aloizi Goncaga . . ..I. 658

„ Amandi, škof.  I. 139

„ Ambrož, škof, cerkv. učenik.II. 678

„ Ampeli, kovač.I. 492

„  Ana, mati Marie device.II. 88

„ Anastazia, mučenica.II. 788

„ Andreas, apostol.II- 638

„ Andrej Avelin, spoznov.II. 556

„ „  Korzinski, spoznov.L 103

Andronik in Atanazia, zakonska.L 401

., Angela, dub. mati Uršulinarc ..I. 639

„ „  Folinjska, vdova.I. 6

Angelska nedela, alj god sv. angelov varhov.II. 796

Sv. Anicet, papež.I. 384

„  Anton, apat in pušavnik.I. 58

Kazalo godov I. in II. dela. 803

Del. Stran.

Sv. Anton Paduanski.I. 618

Antoniu, škof . . ..I. 479

,, Anzelm, škof.I. 397

„ Apolinar, Škof, mučenik.  II. 80

„ Arkadi, mučenik.1. 43

Armela, kerš. dekla.II. 706

„ Armogast, kravar.II. 192

„ Arnoldi, godec, spoznov. :..... .II. 21

„ Arnulf, kerš. sluga.  II. 28

„  Atanazi, škof, cerkv. učen.  I. 446

„ Atanazia in Andronik, zakonska.I. 401

,, Auguštin, škof, cerkv. učenik.II. 215

Sv. Baldomir, rokodelc ..I. 328

„ Barbara, devica, mučenica . .II. 663

Barlam in Jozafat .. .II.  631

„ Barnabas, apostol.I. 610

,, Bazili veliki, škof, cerk. učenik ..I. 626

„ Bendelin, ovčar ..II. 428

„ Benedikt, apat i . . . . ' ..  I. 283

„ „ pastirček ....  ..I. 387

„ Beno, škof.I. 636

,, Bernard, cerkv. učenik.II. 180

„ Bernardin Sienski, spoznovavec.I. 513

„ Bibiana, devica, mučenica.II. 649

Binkošti alj prihod sv. Duha . ..I. 721

Sv. Blandina, dekla, mučenica.II. 733

„ Blaž, škof in mučenik. I. 124

., Bonaventura, škof, cerkv. učenik.II. 49

„ Bonifac,- škof, učenik Nemcov ..I. 582

„ „ učitelj Rusov.I. 594

Bonifaci, mučenik . . , ..I. 488

Boštian, hlapec.II. 748

„ „ in Fabian, mučenika.I. 70

;i  Brigita, devica • ..I. 187

»  vdova. II- 414

„ Brikci, škof.II- 574

n  Bruno, duh. oče menihov.II. 407

51  *

804 Kazalo godov I. in II. dela.

C.

Del. Stran.

Sv. Cecilia, devica, mučenica.II. 604

„ Celestin (Peter), papež ..I. 510

„  Ciprian, škof, mučenik.II. 306

„ Ciril Jeruzalemski, škof ..I. 290

„ in Maksim, mučenika.I. 549

„ „ in Metodi, škofa.I. 240

Cita, devica, dekla.  I. 422

D.

T ■  •'! '• * f  j)

Sv. Damian in Kozma, mučenika.II. 359

,, Daniel prerok in tovarši.II. 724

„ Dezideri, škof in mučenik.I. 150

Dionizi, škof, mučenik.I. 347

„ Dizmas, spokornik.I. 355

„ Dominik, duh. oče Dominikanov.II. 121

„ Donat, škof, mučenik.II. 130

„  Drago, ovčar.I. 391

„ Dula, keršanska dekla.II. 38

Duš (vernih) spomin.II. 525

% l  , ( <  .

E.

f  ; . , ... .. ,.»() .j .

Sv. Edmund, nadškof ..II. 583

„ Eduard, kralj.II. 699

„ Egidi alj Ilen, apat.  II. 233

„ Eligi, zlatar, škof.II. 643

„ Elizabeta, mati vbogih.II. 594

„ Emerik, kralj.II. 540

„ Erazem in tovarši, mučeniki.I. 566

„ Eudoksia, spokornica.I. 299

„ Eufemia in tovaršice, device, mučenice.II. 258

„ Euheri, škof.    I. 184

„ Etilalia Barcelonska, devica, mučenica.I. 159

„ „ Emeritanska, „ „ .I. 160

„ Eustahi in tovarši, mučeniki ..II. 324

„ Eva in Adam.  II. 758

Kazalo godov I. in II. dela

«05

Del. Stran.

Sv. Fabian in Boštian, mučenika.j 7 q

„  Febronia, devica, mučenica._ j g 7 Q

„ Felician in Primuž, mučenika  .j

,, Felicita in Perpetua, mučenici . . <. j

,, Feliks, kapucinar.j g j 7

r , »  maSnik  ••••••• .. 52

n  Ferdinand, kralj ...............  j. 552

„  Fideli, mučenik..j

., Filemon, godec, mučenik.j J03

Filip in Jakob, apostola.j 444

»  Benici, spoznovavec ... ....  . . . . . n. 495

,,, diakon ; V. V. V,'.V.' .I. m

„ ,, Neri, spoznovavec ..I. 537

„ Florentin, šivar.I. 322

„ FJorian, vojšak, mučenik.I. 453

„ Foka, vertnar, mučenik ..  I. 393

„ Fortunat in Mohor, mučenika.II. 44

Frančišk Borgia, spoznovavec . . ..II. 422

„ „ Paulan, ■ redovnik.  I. 323

„ „ Saverjan .....  ...  ..H <553

„ „ Serafiški, duh. oče menihov.II. 395

,, „ Zalezian, škof.I. i 06

„ Frančiška Joana •. . . •. ■. . ..II. 135

£ »  vdova . ..•.I. 249

"v A c.-y»^c.c ....... 1  ,

„.W C‘;  . . / .... . ' •/! : .-U‘ l

G.

Sv. Gabriel, arhangel . . . . .

,, Genofefa, devica.

„ German, škof . . . . . . .

. Gervazi in Protazi, mučenika . .

., Gidon, Cerkvenik . . ....

Gol, apat.

Gospojnica velika alj vnebovzetje M. D.
Sv. Gothard, škof
„ Gregori veliki, papež ....

„ Gregor čudodelnik, škof .. . .

} ,  j? Nacianski, škof ,. . ..

„ VIL, papež ....

I. 293
I. 9
I. 545

I. 6*50

II. 286
II. 451
II. 160
I. 526
I. 253

II. 587
I. 471
I. 530

806 Kazalo godov L in II. dela.

Del. Stran.

Sv. Gregor Turonski, Škof.II. 624

Gvilelm, apat.I. 679

H.

Sv. Hadrian in tovarši, mučeniki.II. 270

„ Helena, cesarica.I. 375

„ Hema izveličana, vdova.II. 1

Henrik, cesar.II. 52

„ HermencgiM, mučenik ..I. 369

„  Hiacint, spoznovavec.II. 173

Hilari, Škof.I. 49

Hilarion, spoznovavec .. .II.  466

„ Hipolit, vojšak, mučenik.II. 155

., Homobon, kupčevavec.II. 565

L

*

Sv. Ignaci, Škof in mučenik.I. 117

„ „ Lojolan, duh. oče jezuit, reda , .. ,11.  105

Uen alj Egidi, apat., ....  II. 233

Irenej, mučenik.. . j . . . I. 302

„ Irinej, Škof in cerkv. učenik.  I. 692

„  Ivo, fajmoSter.  L 614

w  Izidor, kmet.  I. 476

,, Sevilski, Škof.I. 332

Jadviga, kraljica.II. 454

„ Jakob, apostol.II. 85

„ in Filip, apostola . . . .  .. I. 441

„  Januari, Škof in tovarši, mučeniki.II. 321

„ Jarnej, apostol . . ..  II. 199

„  Jedert, devica.. ■ !• 271

j, Jefrem Sirski, spoznovavec.I- 165

„ Jera, keršanska točarica.I- 31

Jeronim, cerkveni učenik. II- 374

Jezusa Kristusa rojstvo ..H- 764

„ „ vstajenje ..I- 709

„ ,, vnebohod ..I. 715

Sv. Joakim, oče device Marie.II- 170

n  Joan, oče vsmilenih bratov.I. 237

'y,  Joana Frančiška, vdova ..U- 185

808

Kazalo godov I. in II. dela.

n

$
n
11
a
11
11
11
ii
ii
. ii
ii


’ ' * •

• ‘ '


■I

'

Sv. Kazimir, spoznovavec .

„ Kilian, škof in mučenik
, 3 j| Klara, devica ....

Klemen, papež, mučenik
„ Anciran, škof .

Klotilda, kraljica . . .

Koloman, mučenik . .

Konrad, strelic . . .

Korbinian, škof . . .

Komeli, vojaški stotnik
Kozma in Damian, mučenika .

Kristiana, dekla

„ keršanska pasterica

Kristina, devica, mučenica.. II.

Krištof, mučenik.. II.

,, Krišpin in Krišpinian, čevlaija . t .. II.

Del. Stran.


•.

*

I.

II.
II.
II.
I.

r.

H.

i.

ii.

i.

ii.

ii.

i.

224

31

150

611

55

571

435

287

261

62

359

719

17

95

82

489

ii  Krizostom, škof, cerkven učenik ..' , j

%  Križa najdba' .. [ 449

« v  povišanje . . . . ... ... II. 297

Križevo alj vnebohod Jezusa Kristusa.j 715

Sv. Kunigunda, cesarica ..j 2 21

,, Kvirin iz Siska, škof in mučenik.j 5^7

L.

Kazalo godov I. iu II. dela.

/i  '' :

M.

Sv. Maksim in Ciril, mučenika .
Makselinda, devica, mučenica
Maksimiljan, škof, mučenik .
Malahia, škof . . . . .

Malko, pušavnik ....
Marie device spočetje . . .

rojstvo . . .

r>

v

y>

»

;?

*y

;?

;?

;?

n

. »

;? .

..

darovanje

poroka .

oznanenje

objiskava

očišenje .

vnebovzetje

sne/mice

Maria Egipčanka ....
„ spokornica . . . .
„ Magdalena, spokornica
„ Pacis . .

Marjeta, devica, mučenica .

Kortonska . . * . *
Marko, evangelist . . . .

Marta, devica.

Martin, škof.

Martina, devica, mučenica .
Mateuž, apostol, evangelist .
Matia, apostol . . *

Matilda, kraljica . . . .

Maura in Timotej, mučenika
Maurici in tovarši, mučeniki
Medard, škof . . . . *

Metodi in Ciril, škofa . .
Mihael, arhangel ....
Modest (zveličani), škof
Mohor in Fortunat, mučenika

Monika, vdova.

Mučeniki keršanske ljubezni
Mučenikov 40.

809

810 Kazalo godov I. in II. dela.

N.

Del. Stran.

Najdba sv. Križa.I. 449

Sv, Narcis, škof.II* 5(36

„ Nedolžnih otročičev ,.II. 780

„  Neža, devica, mučenica.I* 74

„ Nikolaj Tolentinski, spoznovavec ..II. 276

„ Nikolauž, Škof.  II. 673

,, Nona, Zakonska ..II. 497

„ Norbert, Škof ..  I. 588

Notburga, devica.. . II. 291

Novo leto .   I. 1

0 .

Obglavitev sv. Joana kerstnika.- H* 222

Objiskava device matere Marie.  II. 6

Obreza Jezusova.I* 1

Sv. Onezim.  I. 305

„ Otilia, devica.II* 7l0

*, Otročičev nedolžnih.II. 780

- Ožbald, kralj.II. 127

't ;*1 ’• (*.  V ■ •’ '• vv ■ *.- *.

P.

Sr. Pamfili, mašnik, mučenik ..........  I. 561

„ Pankraci in tovarši, mučeniki-.I. 483

„ Pantaleon, mitčenik.II. 91

„ Pastor in Justi, Solca ..^ ... II. 393

„ Paskal Hailon, pastir . ..  I. 503

„ Patrici, škof. I* 279

„ Paul, apostol.  I. 702

„ „ pušavnik . . . •.I* 33

„ „ in Joanez, mučenika  .I. 684

„ Paula spreobemitva.I* 88

„ Paulin, škof ..I* 666

„ Pelagi, mučenik.II. 411

„ Pelagia, spokornica.• ....  II. 439

„ Perpetua in Felicita, mučenici.• * I. 217

„ Peter, apostol.I. 695

??  „ Alkantarjan ..II. 462

Kazalo godov I. in II. dela.

811

Sv. Peter Celestin, papež . .
„ Damjan, škof . . .

„  ., Krizolog, škof . . .

,, ,, mašnik, mučenik . .

,, ,, Nolašean, spoznovavec

„ ,, Sienski, glavnikar

„ Petra stol ..

„ Placid in tovarši, mučeniki .
„ Polikarp, škof in mučenik .
„ Polona, devica, mučenica .
Porciunkula .......

Sv. Potamiana, devica, mučenica .
Povišanje sv, Križa ......

Sv. Primuž in Felician, mučenika
„ Protazi in Gervazi, mučenika

.i.r* J £ CJ c O  , v

i f . (?2  rj*V

sv. Radegunda, kraljica . . .

„ Rafael, arliangel ....

„ Rajmund Nonat, kardinal . .

„ ,, Penafortski, spoznovavec . . .

Razglašenje Gospodovo.

Sv. Regina, devica, mučenica . . . . . .

„  Remigi, škof . , , ..,

Rojstvo Jezusa Kristusa , , . . . . .

Sv. Rok, spoznovavec.

„ Roman, apat . ... . ■

„ Rotia, devica, mučenica . . . . . .

„ Roza Limanska, devica.

„ Rozalia, devica.. . .

,, Rulina in Justa, keršanski lončarici . .
„ Rupert, škof ..

Vk* f '  .11. m/.ii' i...

Sv. Sabina in Serafia, mučenici.

„  Sedem očetov, redovnikov .....

„  Sedem bratov, sinov sv. Felicile, mučenikov
„ Serafia in Sabina, mučenici.

812 Kazalo godov I. in II. dela.

Del. Stran.

Sv. Seren, vertnar, mučenik.I. 206

„ Servulj, berač . . . ..  II. 755

Severi, ker«, tkavec, škof.  I. 143

„  Severin, austrianski apostol ..I. 28

Silvester, papež ..II. 791

„ Simeon, škof, mučenik.I. 177

„ Simforoza in 7 sinov, mučenikov .........  II. 62

Stol sv. Petra ..I. 190

Sv. Suzana, devica, mučenica.I. 315

Svečnica.I. 121

Svetniki brez imena.I. 212

Svetnikov vsih (praznik).II. 519

Sv. Simon in Juda, apostola.  II. 501

Skapulirja spomin .     II, 56

Sv. Spiridion, škof.II. 714

„ Stanisiaj, škof, mučenik.I. 463

„  „ spoznovavec . . . ..II. 569

„ Stefan, kralj.II. 237

„ „  pervi mučenik.II. 769

„ Stefana (najdenje trupla) .II. 117

Sv. Tajda, spolcornica  II. 389

„ Tekla, devica, mučenica . ... . . . . II. 350

Telesa Rešniga . ■.   I. 731

Teodor-, vojšak, ■ mučenik .■....• .II. 553

„ Teodora, devica, mučenica. I. 427

„ Teodot, kcrčmar.I. 362

,, Teodul, hlapec ............ .I. 258

„  Terezia, devica in nun duhovna mati . -.II. 444

„ Timotej, apostolski škof . . . . I. 84

,, ,, in Maura, zakonska, mučenika ......  II. 736

„ Tit, apostolski škof . ..I. 13

„  Tomaž Akvinski, cerkveni učenik . . ........  I. 232

„ „  apostol.II. 743

» }>  škof in mučenik.II. 781

„  Vilanovan, škof,.. . II. 339

JI Trije kralji ..  I. 20

„ Trojica ....... f  ... ..I. 727

Kazalo godov I. in II. dela.

u.

813

Sv. Umbelina, devica ......

„  Urban, papež .......

„  Urh, škof.

„ Uršula in tovaršice, device, mučenice

V.

Sv. Valburga , devica.

„ Valentin, inašnik in mučenik.

ji  >j  ®^of • ' .

,, „ ,, in mučenik.

Velika noč . ... . . .

Sv. Venceslav, kralj.

Vernih duš spomin.. ..

Sv. Veronika, dekla ... . . .

„ Viktor, vojaški častnik, mučenik.. .

„ Viktorin, škof, mučenik.

,, Vilibald, škof.

„  Vincenc Fereri, spoznovavec.

„ „ Lerinenski ..

„ „ levit, mučenik . ..

,, „ Paulan, vsmilenih sester duhovni oče.

„ Vinok, kerš. mlinar.. . . . .

„  Virgili, škof.

„ Vit in tovarši, mučeniki ..

„  Vital in Agrikola, mučenika.

„  Volbang, škof...

Z.

Sv. Žofia in njene tri hčere, mučenice.

.11 ul .1 vofcaj oIbsbH

\

M

.. . . . . zni/sb . BiiitadiuJ :/<

. \sqsq .ziedzJ ..

........ ; IojIh  ,rh i

. . . . 9 , )iiI9’ , !l(fl .Olzi/ob . 90ižir./dl Zli Z» :  ij.

. . . /r>i«b . r^iiidl'.7 .vr?

Iin-/.imi m dingom mi molzi / ..
....  1 oA
.  >li! v  'mm ni .. ..

....  . . •'»!)(( Zidih (

«:n  [

H*

«or

....., ;  i. >i
.11

K «. .1

i ! .n

t







s'

COBISS 540425400

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA