20. številka. (t Trttm, ▼ tsrsk zjutraj da« 16 februvarija 1897.) Tečaj XXII. mADINOST« utaja pa trikrat m tadea t UitU ta-iaajlk ik torkih, 6«tvtklh in sobotah. Z j a trsa j« itdaaja ii- naja ah ari xjutraj, reeerao p« ob 7. ari vtfar. - Obojno iaianje ataa* : «a jiiniMH . f. 1.— ieven AvatriJ« f. 1.50 "trl ..3,- . . 4.M- •» P«1 lat« , . " <«• ... 12.— , , ,16-NsrsftslM It plačevati aapraj aa aartib« ■rat prflaiaaa aaraanlaa aa aprava aa azlra. Poaaaaidn« iterilke se dobivaj« r pi dajalnioah tobaku v Trstu po 9 nrr. i*Ten Trat* po 4 nr4. Oflaal aa raiaaa po tarif« ▼ patit«; aa aaalova a dtbeliai trkiai aa plaŠaja praator, kollkar abaaga naradaik vratie. Paalana. asmrtnice in javna nabrala, d«, aia&i aglaal itd. ta raAunajo po pogodbi. Tai dopiai naj aa poiiljajo aradaiitTa alioa Cutrma it. 13. Vaako piana« nor* biti frankarano, ker nefrankovana •« na aprejamajo. Rokopiai i« na Trata)«. Narcinino, reklaoaaoije in oglaaa apr« jama upravniitrro ulica Molino pio ■ aalo kit. II. nadat. Narainiaa in »glasa ja .plaiavati loea Trst. Odprte raklaaaa uil« ao proat« poitnina. k*. , r mNrmn j* Volilci IV. volilnega razreda! Y J. »v 1». i ua . . ___ Dne IT. t. m. prično volitve v občinski zastop tržaški. Prvi ste poklicani Vi, volilci IV. raz-reda, da z glasovnico v roki izjavite svoje menenje. V tem razredu imamo tudi mi Slovenci veliko število volilcev. To dejstvo treba dokazati na dan volitve. Dasi ob obstoječih razmerah ni mogoče, da bi zmagali se svojimi k&nditati, vendar je nasa dolžnost dokazati, da smo tu, da se krepimo in da napredujemo. To je bil pred 3 leti jedini razlog, da smo vprvič nastopili samostojno, Naši nasprotniki stopajo v volilno borbo z geslom: samovladje italijanstva v Trstu ; Vaš glas pa bodi živ protest zoper to neutemeljeno in nezakonito zahtevo. Na njih izzivanje bodi Vaš odgovor : tudi Slovenec je v Trstu doma! Slovenci t Na Vaših glasovnicah naj bodo zapisani: odvetniški kandidat. cvetličar. uurtnik. urednik. trgovec Abram dr. Josip, Gberdol Anton pok. Lovra, Gregorin Dr. Gustav, odvetnik. Kalan Andrej, Mandic Mate, Perhauz Jakob pok. Martina, Pretner dr. Mate Rybar Dr. Otokar, Serasin Luka, posestnik. Sitko (Zitko) Fran, posestnik. Zottig (Cotič) Makso Hervatin Miha pok. Gregorija posestnik. odvetnik. odvetnik. urednik Volitev se bode vršila od 8. ure zjutraj do 4. popoludne. Kdor ni dobil glasovnice in volilne legitimacije, naj se potrudi na magistrat dne 16. t. m. (danes) od 9. ure do 2. popoludne. — Imena je natanjčno napisati kakor so tiskana gori. 99 U PODLISTEK Fromout mlajši & Risler starši. 14 ROKAV. — Vraacaaki apiaal Alphonaa DauJat, preložil Al. B. — „Da, ona, je angelj-, je pritrjevala gospa Cbfc-beova vzdihnjć, tako da ubogi prevaljeni ljubimo se pravice ni imel, pritoževati se. Ves obupan je sklenil ostaviti Pariz, in ker se nn je Grand'-Combe dozdeval ie preblizu, je prosil in dobil \ mesto nadzornika pri kopanju sueškega prekopa v lzmailiji v Egiptu. Odpotoval je, ne da bi o De-sirejini ljubezni kaj vedel ali vedeti hotel. A vendar ga je ljubka deklica, ko je od nje jemal slovo, gledala s tako sladkimi, plakini očmi, z očmi, v katerih je bilo razločno zapisano: ,Jaz, jaz te ljubim, čeprav ie ona ue ljubi"... A Fran Risler ni znal citati pisanja v teh očeh. K preči imajo duše, navajene bolesti, nepremagljivo potrpežljivost. Po odhoda svojega prijatelja se je hromo dekle tiato mično domišljijo, ki jo je dobilo od svojega očeta, in razsvetljeno od svoje žensk« nravi, zopet pogumno lotilo dela, misleč« nama pri tebi: Čakala sa bodem ! In odslej je široko razpenjala perotnice svojim ptičkom, kakor da hočejo drug za drugim od-leteti v Izmailijo v Egipt. ... In to je bilo daleč. Iz Marseille, malo pred »krcanjem je pisal mladi Risler Sidoniji še zadnje na pol ginljivo, na na pol smešno pismo, v katerem jej je naznanjal nesrečni inženir, tehniške podrobnosti vpletaje v srce trgajole slovo, da potrtega srca odhaja na Sabibu, ,parobrodu petnajst sto keijskih sil', ka kor bi upal, da mora tako znaten broj konjskih ail na nezvestobo naplaviti globok vtis in navdati jo z vednim kesom. A Sidonija je imela povsem drnge reči v glavi. Georgesovo molčanjejjo je pričelo vznemirjati. Odkar je odšla s Savignyja, js dobila samo jedenkrat vest od njega, potem pa ne več. Vsa njena pisma so »stala brez odgovora. Ren, da je vedela od Rislerja, da je Georges preobložen z opravili, in da mu je smrt strijčeva, obremeuivši ga z vodstvom vse tovarne, naložila odgovornost, presezajočo njegove moči —--. Toda nobsne besede ne pisati! I Skozi vežino okio, h kateremu se je bila sedaj zopet vrnila na prežo, zvito odkrižavši se zopetnega ustopa pri gospođici ni Le Mire, je sku-ials malička Chćbeova razmotrivati svojega ljo-ljubimca. Pazila js na njega odhajanje in prihajanje u h dvoriščih in v poslopjih ter ga zvečer, ko je imel oditi vlak proti Savignyju, videvala, kako je sedel v voz, da se popelje ven k teti in sestrići si svoji, ki sta prve mesece žalovanja prebili pri dedu na kmetih. (Pride še.) P. n. volilci I!, okraja! Akoravno sem bil naprofrn nd nekaterih vn- • lilceiv. da kandidiram pri prihodnjih volitvah v mestni svet. o Iklanjam to kandidaturo in priporočam rs p m volilrcm, da sp dr;!4 narodne discipline. kakor sem se isti podvrgel tudi jaz, in da oddajo svoje gla ovc kandidatu alor. pol. društva „Edinost , gospodu župnika Iwscu na Katioari. V Kjadinn. • ne 15 februvarja IH97. Ivan Krizmančič a, z jednako mero! (ZvrJetet.) To je ravno značilno za vse tisto pretirano obzirnost avstrijskih viad do razvajeno »ospAde laške., ki je postala tradlcijonalna, da naše vlade tudi tedaj, ko bi moralu govoriti rezko in brezobzirno, ko se čutijo prisiljene očitati najhuje stvari vodilnim osebam t lijilijanskem taboru, povijajo sv je opjtuine v najblužjo obliko očetovsko dobrohotnih opominov. Ta nevsiljiva tu nepousna dobrohotnost je značilna za položenjo peščice Italijanov v veliki državi avstrijski. A mi pravimo: obzirnost iu dobrohotnost viad sti sicer lepa in hvaievredna stvar, toda v tem našem slučaju sti neumestni, sti škodljivi, sti pogubni. .Nordd. Allg. Zeituug" poudarja sama, da je večina italijanskega prebi-valstva v Primorju lojalna in zvesta državi ia da krivdo na raznih žalostnih pojavih je zapisati le na račun vodilnih oseb. Dobro, to ineuenje je tudi naše. Ako pa je stvar taka, morauio izjaviti brez ovinkov : dobrohotnost in obzirnost do narodnosti je lc]xt stvar, ali dobrohotnost do oseb in klik-, ki zlorabljajo katero narodnost in jo zavajajo na kriva pota nelojalnosti do lastne države, je neumestna, je obžalovanja vredna. In ravno zadnji konflikt v Tistu je izzvala le progressova stranka, ki oCituo kaže vsakim svojim dejanjem nasproti drugorodnim deželanom, da ne pripoznava temeljnjib zakonov avstrijskih. Nasproti takim „vodiluim osebam" je dobrohotnost zgolj potrata. Take klike so podobue Bum Auiuiji; ouziruosi in uouronoinost smatrajo znakom slabosti in potem divjajo tem huje v svoje« fanatizmu. Zato se nam vidi neumestoo — dasi hvalevredno v drugačnilulučajih — tisto vedno in slovesno povdarja-njs, ki se ne vemo koliko krati opetuje tudi v članku, o katerem govorimo danes: da vlada ne misli škoditi italijanskemu življu, da ne misli kršiti narodne posesti Italijanom. To se razume samo ob sebi in kaj tacega tadi ne zahteva nikdo od slavne vlade. Le pripomniti moramo, da treba dobro razlikovati med zakonito in pa krivično narodno posestjo. Mi Slovani nimamo nikacega požel j euj a po občinah c resnično italijanskim prebivalstvom ; take občine s« njih resnična narodna posest. Tej posesti ne preti nikaka nevarnost. Toda Italijani reklamujejo kakor svojo narodno posest tudi občine izključljivo slovanskim prebivalstvom, katerih zastope imajo po krivici v svojih rokah. Take .narodne posesti" Italijanov ne priznamo mi nikdar, ker bi značilo to za nas — samoubojstvo. A ravno radi take krivica« »posesti• bijejo naj-Ijuteji boj one .vodilne osebe«, katerim je slavna vlada doposlala ravnokar svoj dobrohoten opomin po dolgi poti preko Nemčije. Boj teb vodilnih oseb sa to, kar ni njih, ampak je naše, ta boj zastruplja nas- javno živijo »j«, je to boj za krivico na njih straai, a ebnpen boj sfim<>ob;anabe na na*i strani. Slavna vlada naj bi vendar enkrat premislila dobro, da-li je umestna dobrohotnost do ljudij, ki v svoji poželjivosti po tuji narodni lasti vne-roajo strasti in spreminjajo vso pokrajino v veliko bojišče na neizmerno škodo blagostanja v pokrajini ; do ljudij, ki niso niti pristopni besedi dobrohotnosti, ampak treba govoriti žnjimi, kakor govorim« mi 1 Preidimo k drugemu delu članka v „Nord-deutsche Allg. Zeitung-4, o katere« smo rekli, da nam zveni nekako kakor proeram vlade za nje bodoče postopam« ozirom na razmere v Primorski. Dosedaj smo čuli zagotovil, da vlada ne misli ničesar storiti na »kodo Italijanom, da noče skriviti le jednega samega lasn na glavah laške gospode ; v drugem delu pa hp sporoča Italijanom potom nemškega lista o tem, kar ni dovoljeuo tej gospodi in česar vlada ue more dopustiti, z ozirom ua zakoae iu državno korist. Opomin; Italijane, r1* Primorsl* iiu.i I.- n -kako UaltjartHko i^viako, v resniri pa da jo to po večini svojega prebivalstva slovaaska zeaalia. Vlada da jo obvezana po zakon« in po eminentni koristi države, da v Primorski m ri z jednako mero, ker ns more želeti iz lahko umevnih razlogov, da bi s« obmejna pokrajina mešanim prebivalstvom pre-menila v čisto italijansko. Ako je v tej jedrnati izjavi res obsežen program vlade za nje bodočo politiko ua Primorskem potoni pa že moramo pritrditi uienenju .Agramer Pagblatta*. da je vlada vsprejela opravičeno slovansko stališče. Saj mi nismo nikdar zahtevali druzega, nego da naj se tudi v naši pokrajini izvajajo — določila ustave ; da naj se preneha povsem neopravičenim povspeSevanjem življa italijanskega, da naj s« meri vsem z jednako mero 1 AU ne trdimo mi ve.liio iu vedno, da je v eruiuentnem interesu države, ako se v tej, geogratiški toli izpostavljeni pokrajini obrani živ, zdrav in krepak ta naš lojalni slovanski živelj? Ali ne trdimo mi, da bi bila krepko razvita narodna zavest »Bed slovanskim prebivalstvom v Primorski naraven trdon obrambeni zid z\ državo za vse eventuvaloosti, ki nnm jih utegnejo prinesti evropski dogodki prej ali slej?! Vse fo trdimo mi v soglasju z izjavo v „Nord-deutsche Allg. Zeituug* in ako je v tej izjavi res obsežen program vlade glede na Primorsko, potein pozdravljamo isto pat.rijotiikim zadovoljstvom. Ako vlada res hoče zasnovati svojo politiko v zmislu te izjave, zagotovljena bodi, da bode krualojasuo tudi pri nas iu da se kar mahoma razvozlja toli zamotani primorski vo^al. Izjava v nemškem listu opominja Italijane, da vlada ne more dupnstiti, da bi italijanska narodnost pritiskala ria steno slovansko narodnost. S tem je pripoznauo indirektno, da je italijanska narodnost do sedaj res pritiskala na steno slovansko narodnost. A uprav to ilejstvo je bilo vir vem našim homatijam. Ako vlada res namernje zamašiti ta vir, ako hoče res strogo in neizprosno gledati aa to, da.se ooaa meruo vsem i jeUlidKu murv — t velik čin v zratslu pravice in v blagor vse monarhije. Vsem jednake dobrohotnosti od strani vlade, jednake mere za vso — to zahtovarno iu ničesar druzega. Potem se ne bojimo za svojo bodočnost; potem bndeuio že ckrbeli za svoj razvoj 1 Le to zahtevamo in moramo zahtevati, da se pravično, brez predsodkov in brez ozirov na stare, zgrešene tradicije jednakomerno delita selnce iu senca na vse strani ! .^Oiifcifcl*© veeti. V TRSTU, line 15. februrarju 1897. Državnozborske volitve. Na Goriškem bode kandidoval v V. kuriji g. dr. A n o n Gregorčič, v veleposestvu pa grot Alfred C o-r o n i u i. V Trstu bode kandidoval v V. kuriji v v imenu progresove stranke — kakor smo izvedeli iz zanosljivega vira — odvetnik dr. Attilio Hortis. Mož je sicer omikan in kakor človek blaga duša, toda popularen menda ui niti med širšo maso italijansko. .Slovenski List' piše: „Somišljeniki! Pred durmi so volitve za državni zbor. Udeležujte se pridno volilnega gibanja in dajajte duška svojemu pravemu slovenskemu prepričanju! Izbirajte si med kandidati za poslance značajnih, delavnih, neodvisnih in naobraženih mož, ki bodo zmožni na visokem mestu brez strahu pred vlado govoriti za vas! Ako bodete gledali le na to, kar varu ponuja volilna strastnost, je mogoče, da pridejo na površje možje, nevredni slovenskega imena in vašega zaupanja. Tirjajte na vseh shodih od kandidatov najprej, da stoje na programu skupne slovenske delavnosti in bratske ljubezni, ker je to prvi pogoj jugoslovanskemu klubu. Dobro slovensko ljudstvo! Ti napravi pri volitvi kompromis, kateri so ti snedli v Ljubljani tvoji brezvestni voditelji 1 Izberi si za poslance jedino le može, ki čutijo s teboj nesrečo, katero nam je porodil razpor I* Vojaško posvetovanje ua Dunaja. Dne 14. t. m. je bilo v cesarskem dvoru na Dinaju vojaško posvetovanje, ki je trajalo od 11. ura predp. do 1. pop. Predsedoval j« Nj. Veličanstva cesar; it leležai .i pa so bili: vojni minister bar. Krieg.iauier, oba ministra za deželno biambo m par generalov. Po izvršeni konferenci je c-iar vaprejel v daljSo avdijencijo poveljnika vojne mor-narnice, admirala barona Stereecka. Položaj Iia Kreti. Korespondenrni urad javlja iz Oarjegagrada: Glasom turških službenih poizvedeb je neka grška ladija ob obrežju Krete prič9la streljati na turško ladijo, ki je hotela izkrcati v Kandiii vojakov in orožnikov. Turška ladija se je morala umakniti. Dokazano j?, da so Grki izkrcali iz svojih ladij streljiva in pa prostovoljcev na Kreto. Velesile so sklenile, da ne dopusta izkrcanja grških vojakov. Turška vlada je opustila svojo nakano, poslati rojakov na Kreto — Iz poročil konzulov na Porto je razvidno, da Grška ne pošilja orožja in streljiva samo na Kreto, amp*k tudi t llakedouijo iu TeSalijo. Pričakuje se, da turška vlada prijavi velesilam svoje sklepe, i u da hoča puvdariti so po.--ebe, da je prisiljena uastopiii obs-roiena, ako ne prestane Grška sć svojimi izzivanji na Kreti in v Tesaliji. Z Dunaj« poročajo, da glaeom zagotovilu ministarstva /a zunanje atvari -- bodo grškim vojnim ladijaui določeni pred Kreto prostori, kjer se zasidrajo in teh prostorov da na bodo smele ostaviti nikakor. — Niti misliti da ni na to, da bi Grška zasedla Kreto. Vrenje v Makedonji .Kdlniscbe Zlg." pe-roča iz Belegagrada, da v Makedoniji vre ua vseh koncih in krajih. Vodje askedouskega gioanja da so v stalni zvezi z vladnimi krogi grškimi. — Londovski ,Daily News- poroča iz Aten, da so prvi znaki revolucionarnega gibanja mnogoštevilna tolpe tolovajev, ki se pojavljajo po vsej deželi. Različna v w t i. Pozor volilci IV. razreda za mestna volitve! Kdor Se ni prejel volilne legitimacije in glasovnice od magistrata, naj se nemudoma poda na magistrat, kjer naj zahteva, da se mu izroOi. Don«« ja radnji Han 7a reklamiranja volilnih gitimacij in glasovnic. Brez legitimacije so ne more voliti. HašI shodi. Velikega javnega shoda, ki se je vršil minole sobote zvečer v telovadnici .Sokolsvi", udeležilo se je do 500 oseb. Shod je skleeii, da Slovenci postavimo lastne kandidate za IV. razred mestnih volitev vzlic žalostnim ia nongodniia razmeram, zbok katerih ui pričakovati Bog zna kakega vspeha. Glavni vzrok temu sklepa je bil ta, da moramo neprestano šolati svoje volilce, da moramo začeli l malim, ako hočemo doseči kedaj kaj večnga. — Razprava o kaud. za V. kur. je bila dolga iu iivahnar uprava, to la ua čast našim delavcem moramo zabeležiti, da so razpravljali mirno, trezno, stvarno in brez strasti. Slednjič je zbor z ogroiauo večino proglasil kandidatom za V. kurijo gospoda Ivana viteza Nabergoja. O tsm shodu prinesemo podrobneje poročilo. Nedelja pa je bila dan shodov po okolici. Siborovali smo na 7 krajih. Na duevuem redu jo bilo progijt&nnje kandidatov za mestne volitve. Za IV. okraj sta bila shoda v B a r k o v 1 j a h i a v Rojanu. Tema shodoma je predsedoval gosp. dr. Otoka r Rjrbar. V Barkovljah je bila udeležba nepričakovauo velika. Predsednik je lepimi besedami pozdravil shod in opisal, kako se je dosedanji zastopnik IV. okraja vaikdar trudil za blagor sv«, jih volilen, na kar je volilec Svetko M a r 111 a nc predlagal, da naj se g. Dollenz zopet postavi kandidatno za IV. okr. Ta predlog je bil vsprejet so-glasuo ob živio-kliuih. Gosp. Dollenz se je zahvalil na skazanem mu zaupanju izjavivši, da je tudi njemu program isti kakor ga je razvil kandidat VI. okraja, gosp. Ivan Goriup : delovat; hoče neustrašeno /a narodne, deševne in materijalne koristi okoličanov. Izjava Doleučeva je bila vspre-jeta veliko pohvalo. Slično se je vHil shod v Ro-j a n u. Tudi tu je bil goip. Dollenz soglasno proglašen kaudidatom za IV. okraj. Z* V. okraj je bil shod na O p č i n a h. Temu shodu je predsedoval gosp. Fran Kari ž, posestnik in poštar na Opčinah, pol. društvo „Edi-nost- je zastopal gosp. M a k s o C o t, i č. Tega ahoda so se udeležili sami postavni možje, iu med njimi ;smo veselje« opazili častitljivega starčka, gosp. dekana Č e b u 1 a r j a. Možje openski so bili vzradoščeni da tem, da s« je tudi gosp dekan potrudil na shod. Razprava se je vršila zares pri-srčuo ; zlasti pa je bila pohvala uprav frenetična, koje gosp, Alojzij Goriup v jedrnatih besedah i izvijal .svoj program. Ponosno je vsklikail: Ili ne bodem j iskali boja, a izogibali se mu tudi ne budemo, ako bode tako zahtevala tako korist uaae okolice. Na podlog g. Kariža je bil gosp. Alojzij Goriup »oglasno imeauvan kandidatom za V. okraj. Shodoma z* i. okraj pri Mariji Magd. zgornji ie v Skednju, jo predsedoval d r. Gustav G r i g o r i n. Prvo imenovaHega shoda se je udeležilo okolo 40 volilcev ; znamenito pa je na tem, da ao bili to saoai volilci iz sv. M. M. zgornje, kjer ob zadnjih volitvah uisrno imeli skoro nobenega pristaša. Zborovalci so pozorno sledili Uvajanjem dr. Gregorina o lastnostih, ki jih mora imeti naš kandidat, a na posamičnih mestih so pritrjevali burno* Predlog g. notarskega kandidata Josipa Sancius, da se kandidatom za 1. okraj proglasi gosp. Ivan vitez Nabergoj, kateri predlog je predlagatelj utemeljeval prepričevalno, bil je sprejet jednoglasno in občnim navdn-šenjem. — Na shodu v Skednju pa je bila udeležba, kakor dingače ni bilo pričakovati, uprav ogromna. Tudi tu se je govorilo slično in se je »oglasuo in navdušeno vsprejela kandidatura Na-bergojeva. Na obeh shodih je predseJnik zahvalil zborovale« na udeležbi ta uh možatem vedenju ter j* v d iljšem govoru pojasnjeval pomen volitve v V. kuriji, dajal navodilu za to volitev ter proglasil slovanskim kandidatom za V. kurijo Ivana viteza Nabergoja. I ta kandidatura je bila vsprejeta soglasuo in navdušeno. Za II. okraj sta bila slioda „pri lomi* in v Rocoiu. Shodoma je predsedoval gosp. prof. Mate Mandič Pri „lovcu" je bila kandidatura gosp. župnika Kosca vsprejeta soglasno iu brez prigovora, dočim sta v Rocoiu poskušala svojo srečo dva privrženca laške gospode. No. volilci uiso niti kotali, da bi govorila ta dva moža, in le posre-davanju predsednika sta se morala zahvaliti, da 8ta prišla do besede. Efekt je bil ogromen : smejalo seje vse, tako, da sla se slednjič sama odrekla nadaijujim duhovitim izvajanjem. Siromaka sta pogorela vid vrha do tal. Po tej veseli epizodi se je tudi v Rocoiu soglasno vsprejela kandidatura gosp. župnika Kosca. Dolžnost nam je, da tn pov-darimo zares rodoljubno vedenis dveh v I. okraju vplivnih mož : A u t o n a G e r d o 1 a in A. K r i ž m h n č i č a. Ta dva gospoda sta obljubila, da zastavita vse Bvoje sile, da si zopet priborimo ta zgubljeni II. okraj. S temi shodi so priprave za občiuake volitve blizo dovi šfue; ie ie dva ali trije shodi nas še čakajo : pri sv. Iv., eventuvalno v Kolonji iu v Kjadinu. Shod sucijalistov, ki s« je vrši! minulo nedeljo pri .sv. Ivanu, ni imel tistega vspeha, kakor-šnega sta se nadejala sklicatelja „sodruga* Kristan in Zavit.Hnek. Ko so namreč jeli mahati po društvu .Edinost" in — lagati, da mi sleparimo in vodimo ljudstvo za nos, je navdal tak odpor iu vrisč med zborovalci, da st.a gori imeuovaua gospoda odnesla zopet kandidaturo „socijalist a" Učekarja — nedotaknjeno in nepoškodovano. Opomin naSir mužem ! Šo eukrat opozarjamo naše može po mestu in po okolici, dt naj nikar ne d»j"jo svojih podpisov na noben ;;p's, ako jim ni došel ud poznano narodne strani. Čuli smo tudi včerj, da kir mrgoli po okolici sum ji, h ljudij, ki iščejo in love podpise z najia-ličnejimi pretvezami. Jasno pa je, da so poslani od nasprotne stranke v volitvenih stvareh. Prosimo rorej : Bodite previdni ! Shod volilcev bode jutri ob 7. uri zvečer v dvorani stare borze. Shod sklicuje bivši državni poslanec B u r g s t a 1 e r. Mož hoče poročati o svojem „delovanju*. In priznati treba, da je res potrebne, da gosp. Burgstaller poda tako poročilo, kajti vsfij nam je bore malo znano o njegovem — „delovanja". Skrajno lopovstvo. »Piccolo della Sera* od minole nedelj« prinaša oprav lopovsko vest, da je dr. L a g i n j a zbolel na možganih, zbok česar da «e je moral odpovedati kandidaturi v V. kuriji in se bode moral popolnoma umakniti iz pelitičnega in javnega ž i v I j e n ja. Namen tej grdi vesti je jaaen : napraviti bi hottli zmešnjavo v našem taborn. V volilsih in poli tiski h borbah je aicer dovoljeno marsikaj, sli stranka, ki se poslužuje takih iredsttv, kakoršno je ravnokar oiaenjeuo, taks stranka —je obsojess. Gssaom se uaoramo obrniti od Ijudij, ki s* ns sra-nasjejo takega početja, ki ns toli drzen način tirajo v blato iaie moža, čigar naaaeni so čisti kakor zlato in čigar značaj je jasen kakor kristal. A nekaj dobrega imajo na sebi tudi ta umazana sredstva. Pričajo namreč, kako nizko so že puli gospoda iu kako so se preplašili kaadidature i Laginjeve. Če je bilo pol. društvo kedaj srečno v izbiranju svojih mož, bilo je srečno to pot z izvolitvijo kandidata 7.a V. kurijo v Istri. Strah italij.«n«ke stranko pred to kandidaturo bodi v oporni u vsem našim, da ao z vsem ognjem vržejo v boj za našega kandidata, dr. Lagiajo ! Imenovanje. Prediednistvo finančnega ravnateljstva za Primorje je imenovalo koncipijenta dr Jakoba M a r c h i a in dr. Karlu S i m e o n s a adjunkta v IX. pl. razredu pri finančni prokura-turi, praktikanta Karla Lukeža pa konci-pistom v X. pl. razredu. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda Greti. Novoimenovan Barkovljan, ker se ni mgoel vdeležiti veselice pev^-kepa društva .Zarja', daruje 5 gM. po Josip-u Pertot - Andrejev. Minister Gautsch obišče Dalmacijo. .Narodni listi* d oz naje, da naučui minister baron Gautsch na spomlad obišče Dalmacijo, da si ogleda starinske izkopine, ki so tolike važnosti za hrvatsko zgodovino. Te izkopine se nahajajo v Ninu, Kninu in Solinu. Sokolova matkarada. Odbor ,Sokola" je odločil, da je letošnjo maskara4o prerediti v gledališču .Armonia", ne plaše se velikih denarnih žrtev. Prisiljeu je bil v ta smeli korak, kor re-dutna dvorana .Politeama Rossetti" ni več zadostovala zahtevam občiustva; posebno ne onega dels, kateri se hoče zabavati le gledanjem, za kar ni bilo prostora v omenjeni dvorani. V gledališču .Armeuia" bode pa na razpolago al. občinstvu 99 lož, ki se oddsjejo po nizkih cenah. Od sdeležbe slovenskega občinstva na le-tossji maskaradi odvisno bode, prirodi-li .Sokol1 tudi prihodnja leta svojo nuaskarado v glodaliŠcu. Simpatije, ki jih aiiva naš« društvo, so nam pn^ r«k, da bode gledališče napolnjeno in da občinstvo ne odreče podpore vrlemu .Sokolu". Veselico prirede rodoljubi v Lokvi v soboto dne SO febrarja 1897. v prostorih gostilne gosp. Ant. Muhe. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina na vesel ico za osebo 20 nvč.; pri plesu plačajo gospodje z eno gospico 1 gld., posamezne gospice plačajo 50 nvč. Pradpust v Pulju. Z ozirom na epidemijo , (leg&r ali tifus), ki je razsajala Pulju, bili so doslej prepovedani javni plesi. Sedaj pa, ko je epi-I mija malone izumrla povsem, dovolile so kompe-! tentne oblasti, da se smejo obdržavati javni plesi in maškarade. Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 6. do 3. t. m. je bilo prijavljenih v področju mestne občine tržaške 21 slučajev davice 3 slučajev ošpic, 2 si. kdzic, 3 si. škrlatice, 3 si. legdr-jeve mrzlice. Umrle so 4 osebe za davico 2 za legarjevo tnrlico, 1 za škrlatico, 1 za ošpicami in 1 za kozice. Tedenska statistika tržaška V tedna od 31. uiiu. do 6. t. m. se je rodilo v tržaški občini 109 1 otrok (62 možkili, 47 ženskih); v isti dobi je emrlo 78 oseb (37 možkih in 41 ženskih). — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti : 16 slučajev jetike, !G si. vnetja sopnih Jorganuov, 4 si. ošpic, 1 si. d&vice, 1 si. leg&rja, 3 si. kapi, 3 si. smrti po naključju itd. Porotne razprave v Trsta. Prihodnje zasedanje porotnepa sodišča tržaškega prične dne 29. marca t. 1. Predsednikom razpravam je določen dvorni svetovalec, deželnega sodišča predsednik Mihulj tJrbancich, njegovima namestnikom^ svetovalca Fran Codrig in Emil vitez Nadamlenzky. PoskuŠen samomor. Po noči na včeraj je ! skočil 321etni'delavec Alojzij Romano raz obrežje SanitA v morje. Po nakliučju tam prisotni finančni stražnik spravil je Romana velikim trudom in s pomočjo dveh mornarjev na kupno. Izročili so ga stražarjem- Mož nikakor m hotel povedati, zakaj je skočil v vodo. Opozarjamo na današnji oglas .Alejuarodni Panorama* na četrti strani •— serija interesantna. Gosp. pevcem in gdč. pevkam pt.vsktp ; društva „Kclo" naznanjam, da nocoj ne bodt dulo-čeua pevska vaja, ker sem iieaauuo zudržau. Na gotovo snidenje v nedeljo in sicer: točno ob 3 url popoludne. H. Ražem, pevovodja. Madjarska Meka raste. Glasom statisti^kih podatkov, štelo je prebivalstvo Budimpešte dne 1. januvarja t. 1. 612.000 duš, ti rej 106 000 prebi-vaioev več, ne»o kiucem decembra 1890. Za kratko dobo šestih let je ta priinsiek res ogromen, posebno, ako se pomisli, da je treba vpoštevati tudi mnogo prirastlih „duš", ki pa pravo za piavo niti — nimajo duše! Zanimiva stvar. Neki Žid v Mohilevu na Ruskem je raažalil svečenika, poljskega ksendza. Ko je gubernator mohilevski, g. Dembovecki, to uznal, predpisal jo upravniku (okrajnemu glavarju) naj ogloda žida di bro, in uko najde, da je potomec Abrahama v dobrem zdravji, to naj mu vsuje, kamor se gre, 50 palic. Izpravnik je velel Žida preiskovati, in da-si ubogi pepeličar ni bil zdrav posebno, vsul mu je no samo celo porcijo, katero mu je guberuator naklonil, nego mu v nameček dal še od sebe 50 palic. Žid je umrl na tretji dan. Izpravnika so odstavili in predali sodišču, češ, da je žida „zapral", in sodišče ga je obsodilo ua četiri mesece ječe. Izpravnik je apeloval v senat. V senatu je imel referat o zadevi senator Knni, iz-vesten jurist. Na njega predlog je senat rešil : utvrditi obsodbo jzpravnika, ki je postopil proti zakonu že tein, da ja izpolnil protizakoniti ukaz gubernatorja. No, z druge strani je sklenil senat izroditi sodišču tudi bivšega gubernatorja. Zanimivo je to, da je ta gubernator zdaj — člen senata in je sedol ne daleč od Koni.ja, kateri i« predložil, svojega kolega izročiti sodišču 1 R. Človekoljubna ustanova nadvojvode Josipa. Budimpeštanski. „N e m z e t" javlja, da sta nadvojvoda Josipa in >oproga mu nadvojvodinja Klotilda dala prezida i i Frankopanski grad pri Kraljevici v zdravišče za rahitične in škrofulozne otroke. Ta človekoljubna ustanova je ustarjena v spomin pokojnega sina Njiju c. in kr. Visokosti, nadvojvode Ladislava. Nadvojvodinja Klotilda je kupila tudi kos zemljišča, da bodo možno razširiti to zdravišče, če treba. Od veselja zblaznel. Admiral grof Candiani v Genovi je minoiega ledna pozval k sebi ujoiuar-uiškega podčastnika Coglievino ter mu priobčil kolikor moiuo obzirno, da je došlo od italijanskega konzulata v Filadelfiji službeno poročilo, da je tam umrl Coglievine »trije, ostavivši mu — kakor je-dinemu dediču — 18 miljonov lir. Ta vest, to je : misel na nepričakovano, ogromno bogatstvo, pa je pretresla siromašnega podčastnika tako, da je ponorel. Novega milijonarja poslali ho v norišnico podedovano premoženje pa stavi sodnija pod kuratelo. Koledar. Danes (16): Julijans, de i (M mučenica; Onesim, spozii. — Juti i (17.): Sil t iu, škof; Konštaucij*, devica. — Polna luna. — Soiuce izide ob 7. uri 9 min., zaltui ob 5. uri 18 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 7.5 stop., oh *i pop. 12.5 stop. O. Loterijske številke izžrebane due 13. t. m.: Trst 35, 57, 30, 60, 23. Line 65, 85, 63 2S, 48. Knjigo „Slovenska Matice" za leto 18!)(i. Miuoli teden jela je „Slov. Matica" ra/. -»šil-javati svojim članom knjige •/a leto 1896. To so: „Letopis", uredil A. Bartel, dr. (41 ase rje va „Z g o d o v i n a s I o v. slovstva* III. del, IT. snopič „Slov uar'odni'h pesmi', uredil dr, Štrekelj, .Slov. zemlja II. del', in sicer opisuje v tej kujigi prof. Rutar ,S a m o svoje mesto Trst iu mejno grofijo Istro"; „Knezova knjižnica4*, III. zvezek. Vseh kniig je torej 5, kar je za ceno 2. gld. jako mnogo ob tako malem številu naročnikov. Priznati se r*ora, da je berilo jako izbrano in gotovo najde vsak naročnik nekaj, kar mu bo ugajalo. Popolnoma jednostranska pa nikakor ne mora biti ..Matica", da bi, recimo po želji nekatemikov, gojila sami w nanstvo po želji drugih zopet samo leposlovje Izključno znanstven Med letoinjimi knjigami ja jedino „Letopis" ia izključno leposlovna .Knezova knjiiiiea". V ostalih treh ja kolikor toliko sdroleno utile ena dnlci. Toda vkljub vsemu trudu odbora, da izdaja kajige, katere čita lahko i izobraženec i neizobraženec, ne le da Število udov ae raste, ampak celd pada po nekaterih pokrajinah. Tako n. pr. je nazadovala Skoflja goriftka za 17, Trža-ško-koperska za 6 in krika za 9 udov, dočim se v Irugih škofijah kaže jako bagatelen prirastek. Vzrok temu nazadovanju tiči, po mojih mislih, e lino le v skrajni letargiji in apatičnosti poverjenikov in razumništva; koliko je olikanih in omikanih Slovencev, ki niti ne vedč, da sploh o os to j i književno društvo z imenom .Slov. Matica* I Tudi slov. mladež se jako malo briga za prospeh .Slov. Matice", tako da velika večina naših akademikov niso njeni členi; in koliko je drazih izobraženih ljudij, mož in iena, ki pesnemajo našo akademičnn mladino! Čas je že, da se prehude .Matičini' poverjeniki iz mrtvila; saj nam kaie število udov .družbe sv. Mohorja", kaj da premore žilavost poverjenikov! Ake so nam v prepiru za vzgled Hrvatje, naj nam bodo tudi v delu, katero se kaže zlasti v številu udov „Matice Hrvatske" (12.000), ki ima isti namen kakor .Matica slov.". Toliko se mi je zdelo potrebno reči v očigled dejstvu, da je poskoiilo število ndov od leta 1895. za celih 16! Vsaki čitalec „matičnih" knjig poseže gotovo najprvo po .Knezovi knjižnici", le is tega vzroka, da velika večina ljudij (ne samo v Slovencih, temveč tudi v druzih narodih) rajši čita leposlovne spise, nego de bi napesjala svoj razum čitanjem znanstven h razprav. Naj se torej tndi jaz najprvo nekoliko pomndim pri „Kieaovi knjižnici14. V njej sta natisnena dva duševna proizvoda že znanih slov. pisateljev: .Smrt". Epsko-lirske od A. Fsnt-ka in .Ljubezen in rodoljabje* od Frana Govfi-karja. Znani pisatelj .Luči" nam podaja na 8o straneh ciklus pesmi, v katerih se obdeluje le jeden predmet „smrt" IFnntek je znan kakor pesnik blagoglasnih utikov, dasi vsebina, ali pa ideja njegovih pesmi ni vselej popolnoma nova, oziroma da se nanaša na tuje vzorce. Tudi v tem svojem najnovejšem delu je dokazal, da ima jezik v svoji oblasti kakor malo kedd, stiki mu teko salik viru .hipokrene". Toda Funtek ni pesnik novih dalekosežnih idej, on je belj pesnik različnih dogodkov; in takega s? nam kaže tudi v tej zbirki, kateri dogodki so tnkaj — smrt l In priznati se mo mora, da je res mojstrski rešil svejo nalogo kakor pesnik opisovalec. On nam slika railične smrti take plastično, da vidimo v vsaki pesmi smrt popolnoma jasno pred seboj. Le tu pa tam zapada v tavto-logije, kar se pa popolnoma prezira zaradi takt blagoglasnega jezika. Jako simptomatičen je nastop očeta slov. realizma, Fr. GovGkarja med sotradniki „Slov. Matice", ki nam dokazuje, da sev. realisti vendar niso tako grozni ljudje, za kakerftne jih hočejo razvpiti nekaterniki. .Matici Slov." nikakor ni treba biti žal — kar bi zlasti želel jeden njenih odbornikov — da si je pridobila Govćkarja med svoje sotrudnike, ker splošna sodba o njegovi povesti „Ljubezen in radoljnbje" je ta, da tacega leposlovnega izvirnega spisa še niso prinesle .Matičine" pablikacije ! Junak njegovi povesti je mož blažega spomina, kateremu je usoda prerezala nit življenja. Kedo se ne spominja moža, čegar ime nosi ravno ta knjižnica! Govekar je obdelal snov, ki aa je bila na razpolago, v resnici umetuiški in postavil je možu še bolj dostojen spomenik, nego si-ga je sam. Najnovejše vesti. Pazin 15. Na shodu v Šumbregn je bilo včeraj do 4000 ljudij. Neopisno oduševljenje. Izvajanje Spinčića slušali so zborovalci veliko pozornostjo. Spinčić povsodi viharno poždrav-ljen. Volosko 15. Daues je došla v Volosko nad-vojvodinja cesaričiua ndov«; Štefanija. Dunaj 15. „Freradenblatt" javlja: Poslaniki v Carjemgradu so vnprejeli predlog Angleške, da možtvo ladij velesil znnede K-inpjo. Herakleion in Retbymo, da grške ladije morajo ostaviti Kreto in da ni smeti izkrcavati turških vojakov Avsiro-ogerski poveljnik ladij je žft dobil nalog za sodelovanje. Tem odredbam j« namen, da .se preprečijo sovražnosti ed strani grških ladij. Velesile ho se sporazumele, d« se zaustavi prelivanje krvi n Kreti. Konzuli velesil so predlagali, da se izkrca možtvo evropskih brodovij. Atene 15. Ustali nadaljujejo ogenj iz topov na Kanejo. Oblegani Turki so poskusili osvoboditi se. Mesto je močno poškodovano. Krvavi boj je trajal do nedelje v jutro. Turki so baje jako de-moralizovani. Konzuli so sli na ladije svojih držav. mt Za slabotna •oUhave Tale* pe»anjkanja krri na Jivcik, bled« ia slabite« »trake; igranega akusa ia preiakuienaga učiaka ja ieleznato vine lekarja Piccolija v Ljubljani. (Daaajika ceata) priparečaao «4 mnogih zdravnikov. - Pol laterska ate-klaaioa velja 1 gH., M1 litarakih atakleaic « gli. fip kr. Trgovinska braojavk« in v -»a ti. 4naijftp*krt. plnnif* . ,„,„„ 734 735 „im „ -pomlad 1*9« 7.72 <1 o 7 74 oren »pomlad 6-04—6 06. r* 7« spamlad «.45—6.16. Koruza za, maj-juni 18»7. 3.82 8.83 Pi< »de. noti o j t- kil. f. 8-10 815 od 79 kila. 8 20—8-3* «»■! so kil. t. 8-25—8-30 od 81. ki!, i. r-30 8 35 , « i f. kil. for —.--|nA„ln «.io-8-— jtoko ."> 66 h 10. Plenica i PovpraSavanje ia ponudbe rdaba ; prodi«ia 8008 mt. nt. trg »lačen. Vreme lepo. iTaga. -foranniraii aUdkor far. 12.10 aaj 12 22 Birao. Praga. Centrifuga! nofi, poatavljne t Trat 1 carino rred oipoSiljm «t preooj f, 31 bo 32-— Conoa«it ll-2b33'76Cekv0rn» «4 25'-\ v (r]*ynh nadih 88- bolje Havi*. Kara s HMto« (»po l ivr^fnjr.i f^bruvur (jo— »k jani 60.; 0. Batnburflr. Santo« truni! »v*™*-« > aaarc 49.25 nmj f. 41.75, aa september 60.25 *a j»oemh»r 50.75. »lačno. on^njnk '. bor«a 15. februvarja i', »7 predvčeraj in no.i Driarai dolg t papirjn . 101.70 * „ » *rol»m 10180 ivatrijaka renta » zlatu . . . 123.20 „ „ t Vrouah . . 100.45 Kreditna akcijo .... . 364._ London lOLut. . . 119.90 Napoleoni..........9.52'/ 20 mark ... 11.74 * ion »tnli. lir . 45' 15 100.40 100.90 123.11 1(,0.~ 358.25 120.25 9.54V, 11.76 45.05 H.30 predp. 8.35 „ 4 40 popol. 7.80 „ zelezniski vozni red «) Draavna ialeanloa. (Postaja pri a?. Andreju Od dni 1. oktobra 18H6. odhod: Herpeljo, Ljubljano, na Dunaj, t Beljak. Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na DaHaj Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. Herpelje (in od Herpelj brzovlak t Pulj, Divačo, na Dunaj, t Beljak.) Lokalni vlak ob prasaikih 8.20 pope!, t Diračo. DOHOD: 8.05 predp. ia Ljubljane, Divača. Herpelj. 9.50 „ ia Pulja, Rovinja. 11.15 „ is h"rpnlj. Ljubljane, Dunaja. 7.05 popel. ii Pulja, Ljubljane, Dunaja.' 9.45 „ brzorlak is Pulja, ftevinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, b) jaina ialaanlon (Postaja j sine leleinice.) Od dni 1. oktobra 1896. odhod: 7.45 predp. brtorlak na Dunaj, zreza z Reko. 8.95 „ brzorlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . emnibus t Nabreiina, Videni, Benetke in Verono. 9.55 „ poitni vlak na Dunaj, zveza a PeSto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibua v Korinin. 4.40 n omnibua v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dinaj, zveza z Reko. 8.05 „ braovlak na Dun^j, zveza a Peite, Reko 8-05 „ braovlak v nabrežino, Videm, Rim. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do MiirzzuBchlaga. dohod: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzznschlaga, Beljaka, itd. 7.80 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabre*.i«e. 8.85 „ brzovlak ii Komnina, 9.25 „ brzorlak c Dunaja. 10.90 „ poštni vlak s Dunaja, zveza 1 Reko. 10.85 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 „ omnibua iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.86 „ omnibua iz Verone, Eorniaa, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino; - 8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. («H Trino oan« Somait pridelki. Fižol: loka..... Maadeleai . . . avetlorudeči . . taaanorudtiči . . kaaarček . . . behiajaki . . . bali veliki . . . „ mali . . , zaleai, dolgi . . s okrogli . . mešani krvataki n štajeraki Kull lao štajersko Iiian it. 10 .... 100 c. Ealja kranjske .... Repa n .... Krompir, . . Proso kranjako .... Leča, kraajaka .... op ah ogerski..... Kast ..... Sava M o cea..... Cejlon Plaat. fina . Perl . . . »d far. 10. -8.50 6.&0 «.50 8.25 8^5 9 - 8.25 5.50 «.— 65,-8.75 9.75 11.50 6.25 2.50 8.- 4a fer. 10.25 8.71 7.— 7.— 8.50 8.60 9 2» 8.50 70-— 6.10 2J0 8.75 55.- 56__ 49.- 50.-165. - 166.-172 - 173 -182 - 184.— Pertoriece....... Java Malang...... duatemala....... 8aa Deaainge...... Valabar Plant...... n letiva...... Lagaajra Plaat . . . . . k native..... Santo« fini ....... . aradnje fai .... „ BTednji...... , ordiaar ...... Bie oprani ....... * najfiniji....... , Hredaji . ...... Slrdkor fentriruijfti i. vrste . . cnncaflsd ....... v flavah....... ruzkoHAiii...... Sls italijanski fini...... n »rednji..... Japan fini AAA....... „ Hrednji...... Raapnon oxtra....... I........ i i........ PetrolsJ luski v Hodih..... v zabojih od 2s kil. . Olja i tal i j iin* ko najfineji .... , arednjofino . . . bombažno, Hinerik..... dalrnntinako ....... Limoni mt-ainaki ..... . Pomaranče b ...... Mandeljni r)almntin«kh Bari . . f Pinjoli ........... Soiičl Dnlmatiniki novi .... PuljeAki........ 1» okv« Pulješke ...... Grške » vencih, S Itanlnej ........ Vamptrlll novi........ oit.t« i ......... Polanovk« arodnje volikoati . . « velike , . . . . . • male....... Slanlki v velikih »odih . . . . 169.— 171.— 152.- 154.- 149*— 150-'— 190 - 124 - 118 - 120- 108.- 110.— 100.— 102.— /.uboj 100 K Žveplo 7, 12".— 110.— 32-33.95 3H,— 34.75 S t.50 2ri50 17.25 16 75 13.— U — l .25 19.— 6.15 «6.-62.-28.— 31.-4.-3 .— . 57,— rt2.— 87.— 7.75 11.25 13.75 46.-97.— 48.— 47.- 48.— 10.— 6.-6.— 128. 1 114.— 82.50 S3.75 36.25 55.— 25,— 94.— 13.50 11 50 10.50 68 -64.— 29.— 12.— 5.— n , — 59,— 64,— 89.— 8^— 11.50 14.— 54 — 98.— 49!— 48.— 49.- Bližnjim vinogradnikom naznanjam, da sem pre.skrbel plut, o v i n ^ za cepljenje trt. Vekotlav Nabargoj, na Prošeku. Šorll A nt on lastnik kavarne „Gommercio" odda za drnsf« berilo 2 ixtisa „Slov. Naroda* • „ tretje „ 1 utis .Narodni listi" » » . , 1 , ,Zlnta Praha". „Goriška tiskarna" A. Gabršček V Gorici, Gospodska ulica it. 9. ima v zalogi vse tiskovini ia županstva, iole, sodiSCa, cerkva itd. — Izdaje časopise: „Bo&ca", tednik, cena gld. 4.40. — .Primorao1 vsakih 14 dnij, cena 80 nvč. - „Blovanaka knjlA-▼ mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina eajedno leto gld. 1.80 Doslej iz&lo 56 snopiče v. — „Knjlinlott Mral^đino'', v trdo vezanih mesečnih snopičih po 25 nč., za naročnike 20 nč. Doslej iz&lo 23 snop. — Materino delo za Boga in domovino", 70 nvč. — roman „Bele noči". 25 nvč. — „Venec slovim-■kila povaitg« 55 nvč. — „Rutarjere črtice o pokn. grofiji Gorižki in Gradižki", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavrenčič, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v sprehodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovence v Trstu in okolici. Naznanilo! Podpisani naznaja, da je odprl dne 13. t. m- dobroznano gostilno ir ulici Tivarnella blizu kolodvora južne železnice. Točil bode le pristna istrska in dalmatinska vina in sicer stara po najnižih cenah, istotako bode skrbel za kuhinjo in točno postrežbo. Za obilen obisk pripororoCa se Ivan Kratic. Borzni trg št. 14 Sedanja razstava: Jako zanimivo potovanje po Egiptu ; videti je Aleksandri jo, Kairo, otok Phile, reko Nil itd. Najnovija serija. Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov. tVelika Inomoat-ka 5Q nč. loterija G l uv ni d •bit* k ! 75 .000 kron žrebanje že y soboto vgotovini z o ti bitkom 20/, Srečka pt 50 ni. priporačajo: Giaseppe Bolaffla, Alsssandro Levi, Mandel &. C«., Glralama Morpurot 'B"- Neamans, ■S I^AUik St#'i8»rcii linta .KditioHt . f7.o!enc v Trstu.