SVOBODNA SLOVENIJA izjava Narodnega Odbora za Slovenijo proti izročitvi Trsta Italiji PO VOLITVAH V ZDA Ko Italija prevzema oblast v Trstu je Narodni Odbor za Slove¬ nijo dolžan spregovoriti v obram¬ bo slovenske stvari in slovenskih ljudi' na tem ozemlju. “Memorandum”, ki so ga podpi¬ sali'zastopniki Italije, Velike Bri¬ tanije, Ameriških Združenih Držav in komunistične vlade Jugoslavije v t Londonu dne o. oktobra 1954 '•pravno sicer ne ukinja Svobodne¬ ga Tržaškega Ozemlja, vendar ga stvarno likvidira. Svobodno Tržaško Ozemlje, ka¬ kor ga je določila mirovna pogod¬ ba z Italijo, ki jo je podpisalo 21 držav, smatramo demokratični Slo¬ venci za rešitev,., ki je v sedanjih razmerah najboljša in »edino pri¬ merna. Svobodno Tržaško Ozemlje bi kot neodvisna, demokratično ureje¬ na država pod mednarodnim jam¬ stvom nudila zaščito osebnih, na¬ rodnih in gospodarskih pravic tu¬ di slovenskim državljanom, ki trpe •zatiranje, preganjanje in zapostav¬ ljanje od londonske pogodbe 1915 /preko Rapalla vse do sedanjega časa. Delitev in likvidacija Svobodne¬ ga Tržaškega Ozemlja se je izvrši¬ la na nedemokratičen' način brez vsakega sodelovanja in soglasja prizadetega prebivalstva. Delitev in likvidacija Svobodne¬ ga Tržaškega Ozemlja pomeni ga¬ šenje vzvišenih načel, po katerih naj se zgradi Evropska skupnost. »Trst s svojim okoljem bi mogel na¬ predovati in opravljati svojo go¬ spodarsko in »prometno vlogo za v srednjo in vzhodno Evropo le v okviru Svobodnega Tržaškega 0- zeirtlja. 'Komunistična vlada Jugo¬ slavije pod vodstvom Josipa Bro- zA-Tita bi bila pred; Vsem dolžna, brani obstoj Svobodnega Trža¬ škega Ozemlja in da iz trši določbe mednarodne pogodbe, ki ga je u- <• stanovila, Josip Broz-Tito pa je za- ■ radi komunističnih ciljev to pogod¬ bo preziral in izvršitev sabotiral, -ker bi -ostvaritev Svobodnega 0- zemlja povzročila takojšen padec komunističnega režima v coni B in •pospešila začetek rušenja komuni¬ stičnih diktatur v srednji in vzhod¬ ni. Evropi. Vtem je tudi največji •razlog, da ješ Zveza Sovjetskih So¬ cialističnih Republik zadovoljna z ■likvidacijo kot jo vsebuje “Memo¬ randum” z dne 5. oktobra 1954. Italija je v vsej zgodovini izko- Volitve v ZDA se niso zaključile ta¬ ko, kakor so nekateri napovedovali. Si¬ cer so zmagali demokrati, toda njih zma¬ ga ni bleščeča. V kongresu bodo sedaj dve leti imeli večino, toda republikanci so izgubili premalo mandatov, 'da jbd mogli demokrati v senatu in spodnji zbornici izvajati tak pritisk na vlado, kakor so to nekateri predvidevali. Ker pa niti med senatorji, niti med poslanci disciplina ni velika, bo vlada mogla ra¬ čunati pogosto tudi na glasove demo¬ kratskih poslancev in senatorjev. Še manjša pa bo sprememba v ame¬ riški zunanji politiki. Obe stranki sta glede položaja v Aziji in Evropi istih nazorov, do sovjetov pa zagovarjata obe stranki politiko odločnosti, ki sloni na največji vojaški pripravljenosti. General Eisenhower pa je takoj po volitvah, na¬ kazal, kakšen bi bil nauk iz teh rezulta¬ tov: kakor je 1. 1952 potegnil za seboj volivce, ko jim je obljubljal “mir v Ko¬ reji v enem letu”, tako sedaj navaja kot najnujnejše, da se v svetovni oborožitvi, zlasti pa v uporabi atomske energije do¬ seže v svetu sporazum med glavnimi in¬ teresenti tako, da se ustanovi posebna mednarodna agencija za njeno uporabo za industrijo — in ko se to doseže, bo mir na svetu zagotovljen še za dolgo dobo let. Ta pogajanja za omejitev obo¬ roževanja in za ustanovitev agencije o atomski energiji pa prehajajo prav se¬ daj v novo fazo. Novi predsedniški kan¬ didat za volitve v 1. 1956 bo tedaj imel lepe karte v rokah za agitacijo. Ker bo Eisenhowerjeva vlada skušala v teh dveh letih to uresničiti, bo imela repub¬ likanska stranka prav v Eisenhowerju najmočnejšega kand.idata — demokrati pa si morajo najbolj popularno osebnost šele izbrati. Poleg Stevensona prihaja med najvidnejše kandidate guverner v Ohio, Slovenec Frank J. Lausche, ki je bil na teh volitvah že petič izvoljen za guvernerja. Listi so ta njegov uspeh objavili kot prednost pri izbiri demo¬ kratskega kandidata za volitve v 1. 1956. Viaje final de Aplicacion inicio la Escuela de Aviacion MiSifar ADENAUERJEVE TEŽAVE ,V ZDA je dr. Adenauer zaključil svoj obisk v znaku križe, ki se napoveduje v njegovi vladi. Zaradi sporazuma o Po¬ sarju, ki da daje Franciji preveč kon¬ cesij in trga to ozemlje iz okvira Nem¬ čije, so se prvi uprli, da bi glasovali za ratifikacijo pariških dogovorov, pripad¬ niki demokratske stranke, ki imajo v Francije kot sta to Tunizija in Maroko. Tudi je bila dežela med vsemi arabski¬ mi pokrajinami v Severni Afriki najbolj napredno' urejena. Iz Kaira je bil dan znak, da se mora začeti teroristična borba proti Franci¬ ji tudi v tem delu Afrike. Kakor v Tu¬ niziji in Maroku, tako vodi tudi to gi¬ banje Arabska liga, ki ima svoj sodež v egiptski prestolnici. Glavni tajnik te li¬ ge pa je ukazal izbruh tega upora z na¬ povedjo, v kateri pravi, da bo sedaj še Alžirija zagorela tako, kakor sta se dvignila že Maroko in Tunizija. V vsem arabskem svetu je Liga dvignila upor Arbeev, ki da se odločajo za to borbo, da bi dosegle svobodo in enotnost vsega muslimanskega sveta. V egiptski prestolnici se ta borba raz¬ vija v znamenju spopada med “musli¬ manskim bratstvom” in. nacionalistično vlado. “Muslimansko bratstvo” terja, da mora upor preiti v roke verskim in fev¬ dalnim p'oglavarjem, vlada pa se na¬ slanja na felahe in delavce, ko terja, da se mora muslimanski svet dvigniti v o- spredje na podlagi reform, ki morajo rešiti kmeta — feleha in delavca. Borba ni naperjena samo proti tujcu, ki musli¬ manski svet izrablja, ampak tudi proti domačim fevdalnim in verskim velika- šem, ki hočejo sicer obnovo moči musli¬ manskega sveta, so pa proti vsem refor¬ mam in modernizaciji narodnega živ¬ ljenja. V svojih posestvih v Severni Afriki se je francoska vlada postavila na isto sta¬ lišče. Glavno ni “svoboda in samostoj¬ nost”, pač pa socialne in kulturne refor¬ me, ki naj ta arabska ljudstva usposobi¬ jo za življenje v res modernih in social¬ no naprednih državnih organizmih. To¬ da proti takim koncesijam so v Tunizi- ziji in Maroku paše in begi, ki nacio¬ nalistično gibanje financirajo, na strani Francije pa so beduini in manjši pogla¬ varji, ki so v Marakešu lani izvedli dr¬ žavni udar proti sultanu in sedaj sku¬ šajo iztrgati vodstvo osvobodilnega gi¬ banja iz rok Istiqlala v Maroku. V Tu¬ niziji se je morala francoska vlada še povezati z voditelji Neodestourja, ki je pred nekaj meseci celo prevzel vlado, pa ima sedaj zato nalogo, da zatira upor felahov v južnih pokrajinah. Ko je nekaj ur pred izbruhom upora v Alžiriji tajnik Lige v Kairu dajal po radiu zadnja navodila, je napovedal, da El Poder Ejecutivo ha autorizado al Ministerio de Aeronautica para que los cadetes del ultimo curso de la Escuela de Aviacion Militar realicen su viaje fi¬ nal de aplicacion a los Estados Unidos, trasladandose en vuelo desde Buenos Aires, a bordo de dos aviones de trans¬ porte de la Fuerza Aerea Argentina. El rcferido viaje, que es el cuarto de esa naturaleza, comenzo el 9 del corrien- te y comprende un recorrido total de 30 mil kilometros, aproximadamente, reali- zandose el vuelo de ida por la costa del Pacifico y el de regreso por el litoral Atlantico, con 12 etapas. La duracion de la travesia sera de 26 dias, hallandose la delegacion de regreso en esta Capital el 5 de diciembre proximo. Luego de permanecer la delegacion en Norteamerica hasta el 29 de noviembre, embarcara de regreso en AVashington. Durante los catorce dias que se pro- longara la estada de la delegacion en suelo estadounidense, efectuara visitas a. varias ciudades y recorrera los centros industriales y de produccion aeronauti¬ ca, ademas de las bases de la Fuerza Aerea Norteamericana donde se desarro- llan aetividades de instruccion, entrena- miento y tiro. El plan de visitas com¬ prende tambien el traslado en vuelo a Nueva York, base aerea de Scott (Esta- do de Illinois), base aerea de Lilly (Es- tado de Nevada), Las Vegas, Los Ange¬ les, San Francisco, Randolph Field, cer- ca de San Antonio (Estado de Texas) y base aerea Lackland. La delegacion esta integrada, ademas _ del personal superior de la Escuela de Aviacion Militar, por 54 cadetes del ul¬ timo curso de los tres escalafones: del aire, general y tecnico. Zaključno študijsko potovanje kadetov Vojaške let. akademije Vlada je odobrila ministrstvu za le¬ talstvo, da lahko gojenci zadnjega letni¬ ka Vojaške letalske akademije odidejo na študijsko potovanje v Severno Ame¬ riko in sicer v dveh prevoznih vojaških letalih. Kadetje Vojaške letalske akade¬ mije so se na študijsko potovanje — četrto po vrsti -— podali v torek 9. t. m. ter bodo z obema letaloma prevozili 30.000 km dolgo pot. V Severno Ameri¬ ko bodo potovali po Pacifiški strani, do¬ mov so bodo pa vračali po Atlantski strani. Med potjo bodo pristali v 12 me¬ stih. Vse njihovo potovanje in zadržanje v Severni Ameriki bo trajalo 26 dni. V Buenos Aires se bodo vrnili 5. decem¬ bra t. 1. Za letalske kadete je določeno, da bo¬ do prebili v Severni Ameriki 14 dni. V tem času bodo obiskali razna mesta, si ogledali številna letalska industrijska podjetja ter obiskali razne baze sever¬ noameriškega vojaškega letalstva, kjer bodo prisostvovali letalskim strelskim vajam. Tako bodo med drugim obiskali New York, letalsko bazo Scott v državi Illinosis, letalsko bazo Lilly v državi Nevada, Las Vegas, Los Angeles, San Francisco, Randolph Field v državi Te- xas in letalsko bazo Lackland. Na študijskem potovanju spremljajo 54 letalskih kadetov višji letalski čast- niki-profesorji na letalski akademiji. IZ TEDNA V TEDEN parlamentu 40 poslancev. Vodstvo »se sedaj začenja proti Franciji “ples” ki stranke je sprejelo sklep, da mora vla da s Francijo načeti nova pogajanja o Posarju; sicer pa je stranka za ostali del pariških dogovorov. Kmalu nato je stranka beguncev sprejela enako sta¬ lišče, pripadniki liberalne stranke pa so izjavili, da upajo, da bo kancler dr. Tiščala Trst. za svoje politično in j Adenauer po obisku v ZDA mogel podati *lgospodarsko osvajanje srednje in dovolj takih zagotovil, da bo tudi ta kri- VZhodne Evrope. Proti vsem oblju¬ bam, uradnim izjavam in medna¬ rodnim dogAVorom je nečloveško zatirala našo narodno manjšino. Prepričani smo, da bo sedanje sta¬ nj e-cdovedlo 'do novih mednarodnih trenj, in pozvročilo trpka razočara¬ nja za vse pobornike mirnega, de¬ mokratičnega razvoja v tem delu Evrope, Iz teh razlogov odklanjamo ure¬ ditev tržaškega vprašanja, ki izro¬ ča Italiji Slovence v Trstu, tržaški okolici in Slovenskem Primorju, in je očitno škodljiva za napredek Trsta in vsega ozemlja kakor tu¬ di škodljiva evropski demokratični mednarodni vzajemnosti. "VVashington, dne 15. oktobra 1954. Dr. MIHA KREK predsednik Narodnega Odbora za Slovenijo in predsednik Slovenske Ljudske Stranke Inž. LADISLAV BEVC član Narodnega Odbora za Slove¬ nijo in predsednik Slovenske De¬ mokratske Stranke Dr. CELESTIN JELENC član Narodnega Odbora za Slove¬ nijo in član delegacije Socialistične Stranke Jugoslavije v zamejstvu za premagana. Nemška ustava pa ima določbo, da mora mednarodne dogovore ratificirati dvetretjinska večina parla¬ menta. Ako se vzdrže glasovanja pripad¬ niki teh treh strank, bi imel v parlamen¬ tu dr. Adenauer zase samo glasove svo¬ je stranke in to bi pomenilo, da bi imel večino, ki pa znaša samo en glas. Sicer bi v tem slučaju vlada mogla iti pred vrhovno ustavno sodišče, ki naj se izja¬ vi, ali je bila večina za tako ratifikaci¬ jo pravilna, vendar je jasno, da tako važni dogovori kot so pariški, ne more¬ jo biti sprejeti z večino, ki šteje samo en glas. Nemški parlament bi moral že ta mesec glasovati o celoti pariških skle¬ pov, torej tudi o dogovoru o Posarju. V Franciji pa so glasovanje o ratifikaciji prenesli na sredino decembra, vendar ima vlada prav te dni tudi velike težave in to v času, ko se Mendes France od¬ pravlja na obisk v Washington. POŽAR V ALŽIRIJI V Tuniziji in v Maroku je francoski vladi uspelo vpostaviti vsaj nekoliko miru, toda komaj je bilo to doseženo, se je razplamtelo uporniško gibanje v Al¬ žiriji z vso slio. Alžirija je vključena v Francijo in kot taka razdeljena tudi na departamente — Alžirci nimajo svojih vladarjev, ki bi bili pod protektoratom bo trajal najbrž zelo dolgo, tudi leta in leta. Ko se Francija po končani vojski v Indokini pripravlja na ureditev razmer v Evropi, pa se ji v Severni Afriki pri¬ pravlja kriza, ki obeta biti podobna oni v Aziji, če ne celo hujša. V Bonnu se opozicija pripravlja na borbo proti pariškim dogovorom. V Se¬ verni Afriki se Franciji pripravlja kri¬ za, ki bi mogla spraviti v težak položaj debato, ki se bo prihodnji mesec sproži¬ la koli ratifikacije pariških dogovorov v francoskem parlamentu. TITOVSKE PROSLAVE V MOSKVI V Beogradu in v Moskvi so te dni skupno šl&vili desetletnico vhoda sov¬ jetske vojske v Beograd in njega “osvo¬ boditve”. Beograjski listi so pisali o od¬ ločilni vlagi, ki jo je igrala sovjetska vojska pri tem dejanju, v Moskvi pa so tokrat tudi zelo lepo pisali o Titu in njegovi vojski. Dočim so dosedaj v Mo¬ skvi trdili, da je ruska armada osvobo¬ dila ne samo Beograd, ampak vso Jugo¬ slavijo, so tokrat listi pisali tako, da so navajali, da je rdeča vojska pri vsem tem samo sodelovala. V Moskvi se je slovesnosti za to obletnico udeležil sam Malenkov in v vseh javnih ustanovah po Sovjetski zvezi so ta jubilej slavili z ve¬ likim pompom in slavili dejanja Titovih partizanov. Tuji diplomati v Moskvi in poročeval¬ ci ameriških in angleških listov so to spremembo v odnosih med Beogradom in Moskvo zelo opazili. Tako se vprašu¬ je dopisnik pariškega “Monda”, kaj se je moglo te dni dogoditi s sovjetskim pisateljem Orestom Malcevim, ki je še 1. 1951 napisal roman z naslovom “Ju- USA: Eisenhower je za 17. novembra pozval vodje republikanske in demokrat¬ ske stranke v Belo hišo, kjer bo z njimi imel važne razgovore o skupnem vod¬ stvu ameriške zunanje in notranje po¬ litike. — Izid nedavnih poslanskih in senatskih volitev v USA je takoj po prvih znanih rezultatih pravilno napo¬ vedal “UNIVAC”, veliki misleči stroj v New Yorku. Pozneje je sicer spreme¬ nil napoved in zmago prisodil republi¬ kancem, ko pa so mu sporočili nadaljne rezultate, pa se je v napovedi zmage de¬ mokratov zmotil za malenkost: demo¬ kratom je prisodil 235 sedežev v poslan¬ ski zbornici in 50 sedežev v senatu; u- radno štetje glasov pa je prisodilo de¬ mokratom 323 desežev v poslanski zbor¬ nici in 49 mest v senatu. — Ameriška vlada bo prihodnje leto pričela graditi umetni planet, ki bo krožil v višini 800 km okoli zemlje, je na tiskovni konfe¬ renci objavil William Lear, član glav¬ nega odbora ameriške federacije za ci¬ vilno in vojno letalstvo. Planet bo imel v premeru 150 metrov in načrt pred¬ stavlja podjetje, po obsegu podobno o- nemu, ki je privedlo do izdelave prve atomske bombe. TRST: Italijanski predsednik vlade Scelba in preds. republike Einaudi sta prvič po vojni obiskala Trst, ki so ga zavezniki pred kratkim izročili Italiji. Ob priliki proslave 36. obletnice “itali¬ janske zmage v prvi svetovni vojni” sta oba italijanska visoka državna funkciu- narja na balkonu tržaške prefekture pri¬ sostvovala velikemu zborovanju Trža¬ čanov. Scelba jim je govoril “o pomenu vrnitve k materi Italiji” in omenjal mož¬ nosti italijansko-jugoslovanskega sode¬ lovanja. Ob sleherni omembi Jugoslavi¬ je je množica žvižgala. Scelba je v go¬ voru tudi obljubil da bo Italija “verno izpolnjevala” vse obveznosti, ki jih je sprejela na londonski konferenci do Ju¬ dež Tito in njegova klika.” V knjigi je pisal, da so bili Tito in njegovi ljudje v službi gestapa in da so obglavili ju¬ goslovansko “osvobodilno gibanje.” Mal- cev je za ta roman 1. 1952 prejel Stali¬ novo literarno nagrado, ki je znašala 100.000 rubljev (15.000 dolarjev moskov¬ skega uradnega tečaja.) goslavije in pozval Titovino, da tudi ona enako postopa z Italiiani, ki so ostali v jugoslovanski coni tržaškega ozemlja. ZAF. NEMČIJA: 29-letni nemški fi¬ zik Buckhard Heim je z množico stro¬ kovnjakov pričel izdelovati v Goottinge- nu v zah. Nemčiji vsemirsko raketo, s katero namerava odleteti na luno in pri¬ speti tja v 210 minutah. Raketa bo dol¬ ga 22,5 m. Prvič je svoj načrt predložil na kongresu Mednarodne Federacije za vsemirske polete v Stuttgartu 1. 1952. Od takrat dalje so se znanstveniki Da¬ vili z njegovo teorijo. Teorija je izraže¬ na v skupini matematičnih enačb, ki do¬ kazujejo, da je možno polja težnosti in elektromagnetoma povezati z gotovimi spremembami, katerih celoten kompleks on sam imenuje: srednje polje (meso- field). če tako polje ustvarja raketa, je mogoče elektromagnetsko silo iz n. pr. urana spreminjati direktno v pogonsko silo. Sestav rakete pa preprečuje učin¬ ke hitrosti na posadko. BERLIN: V sovjetski coni Berlina je ljudsko sodišče obsodilo na smrt osem članov tzv. organizacije “Gehlen”, ki nosi ime po svojem vodji, bivšem Hitler¬ jevem generalu Gehlenu, strokovnjaku za sovjetska vprašanja, s sedežem v a- meriški coni Nemčije. Organizacija, ki deluje v sovjetskem področju, priprav¬ lja vse potrebno za slučaj vojne med ZSSR in zapadom. Komunisti so veliko število članov te organizacije, med kate¬ rimi so bili tudi nekateri funkcionarji vzhodnonemške rdeče vlade, po prebegu dr. Otto Johna iz zab. Nemčije v vzhod¬ no, polovili in jih sedaj po vrsti postav¬ ljajo pred “ljudska sodišča”. PERZIJA: V Teheranu je perzijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt in iz¬ vršilo obsodbo nad nadaljnimi petimi člani perzijske vojske, za katere so ugo¬ tovili, da so člani KP in da so delovali za zrušenje režima. JAPONSKA: Sovjetski lovci tipa Mig so v nedeljo sestrelili nad japonskim o- točjem ameriško veletrdnjavo B-29, ki je strmoglavila na zemljo in pri tem porušila hišo, na katero je zgrmela. De¬ set članov posadke si je rešilo življenje s padali, eden je utonil, eden pa je po¬ grešan. Ameriška vlada je v Moskvi iz¬ ročila strog protest. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 11. XI. 1954 PISMO IZ KANADE Dr. Miha Krek na obisku v Kanadi SLOVENCI V TORONTU PROSLAVILI NARODNI PRAZNIK 29. OKTOBRA Jakob Sršen nesrečno končal (Dopis iz Združenih Držav.) Do tistega dne nisem nič vedel, da je kdaj živel kak Jakob Sršen. Zato sem bil takoj prvi hip hvaležen Lojzu Nova¬ ku, da mi ga je v “Meddobju” predsta¬ vil. Kar simpatičen mož je ta Jakob Sršen, sem si mislil, in prav rad sem šel z obema na kupico piva. Tudi zgodba, ki jo je Jakob Sršen pripovedoval, ni bila brez zanimivosti. Proti koncu je po¬ stal v mojih očeh celo pravi tragični ju- n&k. Tako po nedolžnem je umoril svo¬ jo mater, to se ne zgodi kjerkoli in ka¬ darkoli. Preden sem naprej bral, hočem reči: poslušal pripovedovanje Jakoba Sršena, sem si začel pozorno ogledovati Lojza Novaka. Saj je on tisti, ki mi je predstavil Jakoba Sršena. Gotovo je so¬ odgovoren za vse prijazne in neprijazne vtise, ki jih name napravlja Jakob Sr¬ šen. Zato si ne morem ustvariti pravilne slike o Jakobu Sršenu, če si ne ogledam tudi Lojzeta Novaka, ki je sliki Sršena več kot zgolj okvir. Začudim se, ko vstane v meni vpraša¬ nje: Zakaj se je Jakob Sršen tako ne¬ nadoma razodel? Leta in leta je nosil v sebi skrivnost, nihče od nas doslej ni vedel zanjo. Po vsem tem, kar ve Lojze Novak o Sršenu iz preteklosti, bi se da¬ lo sklepati, da je bil Sršen vsaj na zu¬ naj prilično normalen mož. Hočem reči, nihče ni mogel v njem videti tragične¬ ga junaka. Saj bi bilo treba zapisati drugače, pa ne najdem boljšega izraza. Priznam: Začutil sem spoštovanje do Lojza Novaka, ko sem ugotovil, da je srečanje ž njim — precej nenadno sre¬ čanje — pripravilo Sršena do velikega razodetja. Meni bi se Sršen gotovo ne razodel tako naposredno. 'Torej mora bi¬ ti v Novaku tudi nekaj nenavadnega, kakor je bilo nekaj nenavadnega v Srše¬ nu. Začel sem razmišljati, če se je tista nenavadnost v obeh tudi povsem narav¬ no začela razodevati. Zazdelo se mi je„ da je* Sršen ob svojem kozarcu nekoliko igral. Morda precej. Igral pa je pod vod¬ stvom Lojzeta Novaka, ki je po vsem videzu prilično dober režiser. Pa mor¬ da je za dobro umetnino' to in tako po¬ trebna reč. Zbrisal sem iz misli to, kar sem do tistega hipa razmišljal. Stopil sem v sedanjost in bil pozoren na to, kar je bilo tisti hip pred menoj. “Fant, jaz sem ubil svojo mater in ni človeka, ki bi me obsodil!” Ta vzklik seže neposredno do duše. Pretrese te. To ni nekaj vsakdanjega. Ti in jaz in vsa večina ljudi bi zaklju¬ čila drugače: Ni ga človeka, ki bi me opravičil! To bi bilo nekaj samo po se¬ bi umevnega in bi se ne glasilo umetni¬ ško. Vzklik, ki je prikipel na dan iz Sršenovih ust, je pa odkril globlje globi¬ ne srca! Zato te čudno zgrabi. Priznati moraš, da v take globine more seči samo umetnik. Do konca dni mi bo žal, da se z Loj¬ zetom Novakom nisva poslovila od Sr¬ šena ob tem vzkliku. Res ne vem, kako bi mu mogla pomagati. In kadar je člo¬ vek pod pritiskom bolečine razkril naj¬ globlje globine v sebi, mora biti spet ne¬ kaj časa sam. Do konca dni mi bo žal, da je Lojze Novak pripisal tisti dve Vrsti iz Misijonskih gozdov... Potem sem začel brati o Remčevi Ba¬ ri in kakšna vrstica v tem spisu me je potisnila nazaj v družbo Lojzeta Nova¬ ka. Samo k njemu sem se vračal, zakaj Sršen že ni bil več med živimi. Berem: “Za presojevanje slike je treba vendar izobrazbe, in večina naših ljudi ni ime¬ la možnosti zanjo. Saj bi bilo tudi čud¬ no, ako bi pisatelj pričakoval, da bi ne¬ kdo, ki ne zna čitati, sodil njegovo de¬ lo.” Obstal ,sem in mislil. Stokrat Bog plačaj Bari, da me je tako opraviči¬ la, ko sem nekaj hipov poprej neverno strmel v njen “tribarvni lesorez na od¬ dihu”. Skušam razumeti njene besede. Ne trudim se več, da bi razumel njeno sliko. Sicer pa najbrž ne gre za to, da bi umetnino razumel, pa naj bo slika ali črtica. Gre za to, da umetnino doživim. Ne čutim se več nesrečnega zaradi te¬ ga, ker Barinih slik ne morem doživeti. Umetnica me je opravičila. Ne pred svetom in seboj, opravičila me je pred menoj. Bog ji povrni! V isti sapi me je opravičila tudi pred Lojzetom Novakom. Zakaj med branjem o Bari sem imel že dvome o samem sebi. Ali sem sploh po¬ klican, da skušam soditi umetnino, ki jo je Lojze napravil pred menoj, ko mi je predstavil Jakoba Sršena? Bara je pri¬ kimala in povedala, da sem! Vsaj nekaj je o meni ugotovljeno: Čitati znam! Pa recimo, da bi niti čitati ne znak Nekdo bi mi bral o Sršenu in jaz bi zgolj poslušal. Prepričan sem, da bi me prav enako zgrabilo ob tistem vzkliku, ki je V nedeljo 24. oktobra zvečer so Slo¬ venci v Torontu nad vse dostojno pro¬ slavili 110 letnico rojstva pisatelja Jo¬ sipa Jurčiča in 29. oktober. Akademija, ki je bila v ta namen prirejena, je obse¬ gala nekako tri dele: Pevski zbor je pod vodstvom Rev. Renerja zapel: Oj Doberdob, Vojaki na potu, Soči in Žabe. Drugi del je bila igra. Slovenski dra- matski krožek je lepo podal narodno igro “Domen”, ki jo je po Jurčičevi po¬ vesti priredil Ivan Česnik. Tretji del pri¬ reditve — mogoče najlepši — pa je bi¬ la razstava slovenskih narodnih in umet¬ nih izdelkov, ki je bila odprta za ogled občinstvu dve uri pred in dve uri po prireditvi. Tudi dolgi odmori med igro zaradi spreminjanja scenerije so zelo prav prišli, da si je lahko vsakdo pod¬ robno ogledal razstavo. Razstavljena so bila knjižna dela, ročni izdelki in tudi nekaj Goršetove umetnosti. Na prireditev so bili povabljeni tudi zostopniki narodov iz srednje Evrope in Kanadčani. Prireditev je sponzorirala SNZ. ^Udeležba je bila kar zadovoljiva, "saj je bilo navzočih kakih 350 oseb, kar za naše razmere ni malo. Kljub pozni uri, so udeleženci odhajali od prireditve zelo zadovoljni. Naslednjo nedeljo 31. oktobra pa je Slovence v Torontu počastil s svojim o- biskom predsednik Slovenskega narod- sega odbora in načelnik SLS dr. Miha Krek. Povabila ga je edinica SLS, ki deluje v Torontu in sicer ob priliki slov. narodn. praznika. Prireditev je bila pri¬ pravljena samo za člane, ki. so bili po¬ vabljeni, da s seboj pripeljejo tudi pri- jatelje in somišljenike. Nabralo pa se je kar lepo število Slovencev, ki so z dru¬ žinami prihiteli na Ambrožičevo far¬ mo in se zbrali v enem izmed velikih — dvorani podobnem — prostoru. 130 ude¬ ležencev smo našteli, brez malega dro¬ biža. Z očenašem za vse Slovence v domo¬ vini je g. predsednik in gostitelj, staro¬ sta Lojze Ambrožič otvoril prireditev. Moški zbor je pod vodstvom g.. Blaža Potočnika zapel mili domovini, s tem po¬ peljal naše misli v Slovenijo in nave¬ zal r.anjo čustva naših src. Pred zbo¬ rovalce je nato stopil g. Stane Pleško in jim govoril z mladostnim zanosom. Orisal je prvotni pomen 29. oktobra, ki je bil za Slovence veseli dan, dan naro¬ dove svobode. Če danes zaradi razkosa- nosti in zasužnjenja slovenske Zemlje, 29. oktober nima več tega izraza, ga mo¬ ramo obhajati tudi v tujini, da s tern dajemo zasužnjenim poguma in da svetu predstavljamo pravo in resnično sloven¬ stvo. Govornikove besede so poslušalci odobrili in nagradili s ploskanjem. Po prvem govoru je zopet zadonela iz moških grl slovenska pesem. Nato pa je toplo pozdravljen stopil pred rojake predsednik g. dr. Miha Krek. Prisrčno jih je pozdravil, nato pa jim je stvarno, prepričljivo in lepo govoril, kot zna le on. Povedal jim je, kako upov poln je bil 29. oktober 1918, pa kako kmalp so te upe zasenčili žalostni dogodki, ko so grabežljivi sosedi jsegali po slovenski zemlji. Nato je orisal zemljepisni polo¬ žaj slovenske zemlje in težo, s katero so¬ sedi pritiskajo na ta lepi košček božje¬ ga stvarstva. V drugem delu govora je privrel iz Sršenovih ust. Taka reč pri¬ me neposredno, pa naj jo postavijo pred- te oči ali ušesa, slika ali knjiga, no¬ tranje dognanje ali zunanje življenje. Povprečen človek ni štor in malokdo je do konca nedostopen za sprejem resnič¬ ne in za mik resnične umetnine. Bog ve, če ni “resnična umetnina” tisto, kar te zagrabi neposredno — brez poseb¬ ne izobrazbe, ki ji morda gre celo pri¬ imek: strokovna? Po tem razmišljanju si drznem izreči sodbo s Sršenu. Ne, nisem prav zapisal. Glede njega mora ostati tako kot je sam povedal:... ni ga človeka, ki bi ga ob¬ sodil .. . Bog odpusti Lojzetu Novaku, da je pripisal tisti dve vrstici iz pisma iz Mi¬ sijonskih gozdov! Jaz mu ne bom do konca dni, pa naj bo še tako močno u- kazano, da je treba odpuščati. Iz vse¬ ga, kar sem sam videl na Jakobu Srše¬ nu, ki mi ga je Lojze predstavil, mo¬ ram reči, da takega zaključka ni zaslu¬ žil ne Jabob Sršen kot človek, pa še manj Lojzetova črtica kot umetnina. Ne bom dokazoval “znanstveno” in he posegal v psihološke preiskave Srše¬ nove duše. Nimam potrebne izobrazbe in ne vem, kako bi se mi stvar obnesla. Po- govornik obravnaval svetovno politični položaj in podal, kako nič volje ni pri svobodnih, da bi šli osvobajat zasužnje¬ ne. Treba je potrpežljivo čakati, sprem¬ ljati razvoj dogodkov in iskati prilike, kdaj bi se moglo za osvobojenje naroda kaj dobrega storiti. Za konec je še po- vdaril političen značaj naše emigraci¬ je, ki mora pri vsem drugem delu, ki ga za slovenstvo opravljamo, tudi poli¬ tično delati. Naša naloga bo šele takrat končana, ko bo prišlo doma do politične spremembe, do spremembe, ki' bo narodu vrnila svobodo. i Govor, ki ni bil tolažba, niti navduše- vanje, ampak stvaren prikaz mednarod¬ nega političnega stanja, v katerem se naš narod nahaja, so navzoči z velikim odobravanjem sprejeli. Nato so dobili besedo zopet pevci. Ko je bil uradni del prireditve končan, so bile na mah pri¬ pravljene obložene mize. Udeleženci so prigriznili, zapeli in se v veselem raz¬ položenju razgovorili. Ko je večina že odšla, se je predsednik še vedno razgo- varjal s prijatelji in znanci. Tudi vo¬ dilni zastopniki SNZ so ga pozdravi¬ li in se dalj časa zadržali z njim v raz¬ govoru. Vsi udeleženci brez razlike so se zelo zadovoljni razhajali, veseli, da so iz najboljšega vira zvedeli mnogo, o če¬ mer so bili slabo in nepravilno poučeni. Tudi predsednik dr. Miha Krek je bil vidno zadovoljen, da je mogel vsaj en dan preživeti izven Washingtona, med svojimi Slovenci. ŠE NEKAJ NOVIC IZ TORONTA. Slovenska cerkev bo kmalu dogotovlje- na. 12. decembra jo bo blagoslovil toront¬ ski nadškof, kardinal McGuigen. Isti dan bo v novi cerkvi tudi birma sloven¬ skih otrok. Ta zakrament jim bo pode¬ lil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Do posvetitve cerkve je slovenska služ¬ ba božja od 31. oktobra naprei v dvorani r>od cerkvijo, ki je že skoraj popolnoma dograjena. V dvorani je bila tudi že prva prireditev. 24. okt. je Misijonski krožek kazal dva filma o sv. Pavlu. O misijon- stvu in mednarodni politiki na je govo¬ ril' misijonar Rev. Janez Kopač. Tako je slovenska skupnost v Toron¬ tu dobila svoje prostore in svoj dom, v katerem bo kraljevala brezjanska Mari¬ ja Pomagaj. RŽ FRANI* UAITSCHE PETIČ GUVERNER Guverner ameriške države Ohio Frank Lausche je bil na nedavnih volitvah že petič izvoljen za guvernerja te drža¬ ve. Tako bo vladal to prostrano drža¬ vo v državi 20 let. S peto izvolitvijo je nostal eden redkih ameriških guverner¬ jev, ki so bili tolikokrat izvoljeni na isti položaj in v isti državi. V demokrat¬ ski stranki ga smatrajo za enega naj¬ resnejših kandidatov za predsedniške volitve 1. 1956, čeprav on sam kaže sil¬ no malo zanimanja za to.S peto zapo¬ vrstno izvolitvijo za guvernerja si je pridobil vso pravico za predsedniško kandidaturo. Poleg Lauscheta je eden resnih predsedniških kandidatov demo¬ kratske stranke za 1. 1956 Mennen Wil- liams, sedaj že četrtič izvoljen za gu¬ vernerja države Michigan. vem samo to, da je nastala v meni ne- izrazna praznota, ko sem prebral zadnji dve vrstici. Pa se mi zdi, da ni nastala kar tako na lepem. Imel sem občutek, da je tista praznota v meni nastala zaradi tega, ker me jo Lojze udaril s kram¬ pom po glavi. In to ni lepo od‘njega. Re¬ cite, kar hočete. Niti pošteno ni. Naj¬ prej mi razgiblje ob Jakobu Sršenu vso notranjost do čudovitega valovanja, ki sama sebi seveda ne more biti namen. Zaslutim pa pod tem valovanjem nezna¬ ne globine, ki mičejo in vabijo, da ugi¬ bam o njih. Ne zato, kakor da bi planil V valove, se potopil vanje in skustveno dognal slutene čudovitosti pod površi¬ no. Zadovolji me sama okolnost, da se ob tistem svojem slutenju umetniško izo¬ bražujem. Ne s spoznavanjem raznih pravil in predpisov, ampak s tem, da se prepuščam neposrednemu doživljanju, ki morda ni nič drugega kot golo slu¬ tenje. To možnost mi je Lojze Novak s krampom razbil. Nikoli mu ne odpustim. Jakoba Sršena imam pa še zmerom rad, zakaj trdno sem uverjen, da je bila ti¬ sta novica iz Misijonskih gozdov — po ameriško povedano — false alarm. Oba. f Dr, Franc Schaubach O njegovi smrti smo poročali v zad¬ nji številki Svobodne Slovenije. Pok. dr. Schaubach je bil veliki župan Maribor¬ ske oblasti do leta 1929. Tedaj je bila ustanovljena Dravska banovina, dr. Schaubach je pa bil imenovan za okrož¬ nega inšpektorja biv. Marib. oblasti. Pok. dr. Schaubach je bil že kot sod¬ nik znan kot eden najboljših pravnikov na štajerskem. Kot veliki župan je jav¬ no upravo na svojem področju tako ure¬ dil, da je bila na višku. Bil je zelo objektiven. RAZSTAVA MILANA VOLOVSKA Takšna stvar, kot je Volovškov na¬ stop, bi zaslužila pošten likof! Kajti ta nastop je bil zmagovit. Slovenski človek, ki se mora. težko boriti za vsakdanji kruh in mu je življenje postlano samo s tremi rožicami: talentom, voljo in družino, se je v tujini razvil in izkazal kot pomembna umetniška osebnost. Učil se je že doma. Za begunske raz¬ mere je razpolagal s tolikšnim risarskim in slikarskim znanjem, da je zadovoljil zahteve učeništva na šolah, prosvete in lepote hišice — težko bi rekli taborišč¬ nim kapelam hiše — božje. Umetniška osebnost je. postal šele v izseljenstvu in to iz lastne moči. Iz moči darov, ki jih je prinesel s seboj na svet in iz moči tistih darov, ki mu jih je dala sloven¬ ska zemlja, naša narodnost, ki je nanjo privezan zdaj prav tako kot je bil do¬ ma. Ali znamo sploh to Volovškovo zma¬ go dovolj ceniti? Vedno znova slišimo tarnati zaslužne može, da nimamo naraščaja med kul¬ turnimi ustvarjaci in da še mnogi ti¬ stih, ki so doma kaj znali, tukaj pešajo. Slučaji kot sta Willempart in Volovšek, to pešarije drugih odtehtajo, obenem pa potrjujejo dejstvo, da tudi tujina lahko izoblikuje slovenskega umetnika. In če sta .se napravila dva zrela moža, zakaj to ne bi uspelo tudi mlajšim? Samo po¬ magati jim moramo, poiskati jih in jih bodriti. Ko sem prišel drugič na Volovškovo razstavo, sem prišel tja z razstave reli¬ giozne umetnosti. Izreden užitek, ki si ga mi v Buenos Airesu lahko privošči¬ mo, je hoditi z razstav vseh mogočih na¬ rodnosti na slovenske. Po vtisu prena¬ trpanosti v številu slik, množice barv in nametanost raznih stilov sem pričako¬ val, da bo Volovškova soba pri Comte- ju vendar nekam prazna. Pa ni bila. Pač pa je bila ta kolekcija slovenskega 'u- metnika slika jasnosti in iskrenosti. In prav to dvoje je moralo potrditi vero v Volovškovo umetniško osebnost. Pa nekaj: z nobenim tistih številnih moj¬ strov ne bi mogel Volovška prav vzpo- rediti ali: Volovšek teh tukajšnjih mod¬ nih veličin ne posnema in to veča vero v njegovo slovensko osebnost. Seveda pa še ni dognana osebnost v tem smislu, da bi mogel rasti samo iz tega, kar je že doslej sam dognal in ustvaril. Bi tudi ne bilo prav; takšne stvari se spodobijo šestdesetletnikom. Zaupanje v Volovškovo rast utrjujejo neizpodbitni dokazi o tem da je skora vsaka njegova slika plod jasnega hote¬ nja in vestnega truda. (Edino št. 9 in 15 kot da sta vzeti že iz nekega spomin¬ skega repertoarja in ne znova študira¬ ni.) Ker sta hotenje in trud poplačana z uspehom, moremo od Volovška še mno¬ go pričakovati. In ker je zakoreninjen v slovenstvu, bo obogatil res slovensko umetnost. Stilno pa kaže zaenkrat, da te¬ ži v ekspresivno monumentalnost. Volovškova razstava je bila eden naj¬ bolj osrečujočih novih dogodkov v kul¬ turnem življenju slovenskih izseljencev v letu 1954. M.M. ARGENTINA V Buenos Airesu so bili pred dnevi zbrani delegati Združenja bančnih uradnikov iz cele države. Na njihoyo zborovanje v prostorih CGT je pri¬ šel tudi predsednik republike gene¬ ral Peron. V svojem govoru se je iskreno zahvaljeval tako bančnikom, kakor tudi uradnikom bančnih zavo¬ dov v republiki za vso naklonjenost in podporo, ki so jo oboji od prvih dni njegove vlade izkazovali njego¬ vim prizadevanjem za zboljšanje so¬ cialnega položaja ljudstva, za gospo¬ darsko necdvinost države in politič¬ no suverenost republike. Med Argentino in Zahodno Nem¬ čijo je bila te dni podpisana v Bonnu nova trg. pogodba, ki predvideva obo¬ jestransko izmenjavo blaga v vredno¬ sti 280 milijonov dolarjev. Pogodba bo veljala tri leta. V prvem letu bo obojestranski kredit znašal 25 mili¬ jonov dolarjev.. Pogodba predvideva tudi ustanovitev mešane posvetoval¬ ne komisije, ki bo nadzorovala raz¬ voj in potek trgovinske pogodbe ter bo vladama obeh držav sporočala svoja opažanja za odstranitev more¬ bitnih ovir, z namenom, da bi se iz¬ menjava blaga med obema državama še povečala. S pogodbo sta se tudi obe državi obvezali, da bosta stori¬ li vse, da se bo lahko čim več nerei- ških industrijskih podjetij naselilo v Argentini. Vlada je izdala odredbo, s katero je prenesla na ministrstvo za pro¬ sveto vso skrb za telesno vzgojo mla- dine. V industrijskem podjetju I.A.M.E. v Cordobi' so izdelali nov tip športne¬ ga avtomobila Justicialista Šport V-8. _ * ; Severnoameriški avtomobilski ma¬ gnat Ford .se je odločil, 'da bo tudi v Argentini izdeloval avtomobile , ih ostale stroje. Njegovo geslo pri iz¬ delovanju avtomobilov v Argentini bo to, da mora biti avtomobil ta¬ ko poceni, da si ga bo lahko kupil vsak človek. Provincijska vlada v San Luisu je odobrila kredit 18, milijonov pesov za zgraditev termoelektrične centra¬ le v San Luisu. Provincjjska vlada v Mendozi. je odredila, da morajo biti ulice v novih mestnih predelih v Mendozi po . 20 m široke. . . Argentinski delegat dr. Cesar. A. Burge je bil izvoljen za predsedni¬ ka Medameriškega gospodarskega. in socialnega sveta. Charles Specht, predsednik Pfitze.r International Subsidiaries v Severji Ameriki, ki se je mudil, več dni < v Argentini zaradi zgraditve industrij¬ skega obrata za pi;eizvajanja tera,- micine, j,p. pred svejim odhodom de¬ jal, da bodo v tej tovarni poleg tera- micine izdelovali tudi še tetracilin, hidrocortison, - hormone in razne vi¬ tamine. Od novega industrijskega podjetja bo imela korist tudi argen¬ tinska živinoreja, ker bo tovarne proizvajala tudi razne vitamine živino. , Minister za javna dela ing. Du- peyron bo v spremstvu senatorke go¬ spe Larrauri obiskal Italijo, Nemči¬ jo in Francijo. V Italiji si bosta v Carrari ogledala izdelovanje kipov za mavzolej pok. gospe Evi Peron. Obiskala bosta tudi več tovarn; 'ki izdelujejo stroje ža .Argentina.: Isto bosta storila v Nemčiji in Franciji. Univerza Cuyo v Mendozi je'skle¬ nila, da bo revalidfrala diplome tu¬ jih univerz. V vsakem slučaju bo pristojni dekan določil komisijo, ki bo preučila vse predložene dbkumen- te ter določila tudi teme za izpite, ki jih bo smatrala za potrebne. V Buenos Aires je te dni prispel dr. Paul Mueller, ki je kot iznajditelj DDT prejel leta 1948 Nobelovo na¬ grado za medicino in fiziologijo. Razen te nagrade si je s svojo iznaj¬ dbo DDT pridobil naziv “dobrotnik človeštva'”. Ves čas bivanja v Argen¬ tini je bil gost ministrstva za narod¬ no zdravje. V Argentini si je pred¬ vsem ogledal industrijske naprave za izdelovanje DDT. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo MLINARJEV JANČE — kdo ga pozna pod tem imenom? Malokateri, res je. Ko pa boste prebrali njegov opis Indijanske čudežne božje poti, ki bo objavljen v Zbomiku-Koledarju 1955, boste spoznali ne samo pisca, pač pa tudi deželo in rod, sredi katerega je izkazala svojo moč Indijan¬ ska Marija. Buenos Aires, 11. XI. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. r Ilovice iz Stavenije^ m*- Postrežba v “socializiranih” gostin¬ skih obratih pač ne dela časti sed. kom. gospodarjem doma. Posebno ne taka, ka¬ kršne so bili deležni nekateri gostje na vrtu gostilne “Lovec” v Kočevju. Po¬ ročilo je objavljeno v ljb. “Slov. Poro¬ čevalcu” in iz njega povzemamo nasled¬ nje vrstice: “Najprej naročimo vsak po eno pivo, nato vprašamo natakarico, če imajo kranjske klobase, le-ta pritrdilno odgovori “ja”. Naročili smo dve klobasi in liter vina. Z vinom nam postreže na¬ takarica, s klobasami pa žena poslovodje tega obrata odnosno gostilne. Torej kak¬ šne so bile te klobase? če govorimo odkritosrčno, je bilo v njih več črvov, kakor drugega mesa oziroma mešanice, saj so bili črvi dolgi nič manj kot 3 cm.” Na pritožbo gostov zaradi postrež¬ be s črvivimi klobasami, se je žena po¬ slovodje opravičevala, da so krivi me¬ sarji, češ, da nimajo ledu. V Sloveniji so z„aradi letošnjih velikih poplav pridelali 10.000 stotov premalo krme. , V juniju so v Sloveniji izdelali 29.629 ton jekla. V prvi polovici let. leta so pa železarne v Sloveniji izdelale skupno 150.000 ton jekla, t. j. za okrog 40.000 ton več kot pa v istem razdoblju 1. 1953. Ljubljanske mestno gledališče je ob Sklepu sezone izdalo gledališki zbornik, v katerem je med drugimi dr. Bratko V nedeljo 14. novembra pohitimo vsi na MLADINSKO PRIREDITEV Na sporedu TELOVADNI NASTOP PROSTA ZABAVA m BOGAT SR Er 01.0 V Razdeljenih bo 500 dobitkov Med glavnimi dobitki hladilnik in radioaparat ZAČETEK OB 15 URI Vsi Slovenci vljudno vabljeni! Kreft objavil “Fragment o moderni dramaturgiji” Šest dijakov iz Celja je na letovanju na otoku Lopud ujelo 8 kg težkega do 7 mesecev starega morskega psa. V Ljubljani je bila meseca avgusta senzacija gostovanje afriškega baleta skupine Keita Fodeba, -iz St. Louisa v Se,negalu. V okviru Mariborskega tedna je bila v avgustu v Mariboru tudi razstava ma¬ riborskih likovnih umetnikov. Zgodovi¬ no slikarske umetniške dejavnosti v Ma¬ riboru je orisal ravnatelj pokrajinskega muzeja Bogo Teply. Naglašal je, da se je ta začela sicer precej pozno, vendar je po zaslugi prof. Cotiča, ustanovitelja kluba “Grohar”, dosegla velike uspehe. Po razpadu kluba “Grohar” je bil v Ma¬ riboru ustanovljen klub “Brazda”. S sedežem v Piranu je bilo nedavno ustanovljeno slovensko oceansko pod¬ jetje “Slovenija linija”. Podjetje zaen¬ krat že razpolaga z eno 700 tonsko lad¬ jo “Sirob”. Dve ladji je podjetje že na¬ ročilo v inozemstvu. Prvemu naročilu la¬ dij v inozemstvu, bo sledilo drugo naro¬ čilo za zgraditev ladij tako v domačih, kakor inozemskih ladjedelnicah. S sklepom republiškega sveta za pro¬ sveto in kulturo so ustanovili pedago¬ ški akademiji v Ljubljani in Mariboru. Slovensko ribiško podjetje “Ribič” v Piranu je uvedlo novost v slovenskem turizmu: posebne deset ali več dnevne vožnje v domačih in na željo.tudi v tujih vodah, združene s športnim ribolovom. Planinsko društvo Ljubljana matica je na Kredarici izdatno razširilo dose¬ danji dom. V razširjenem domu je pro¬ stora skoraj z a 130 prenočevalcev. Letošnji Gorenjski sejem v Kranju je obiskalo okoli 38.000 ljudi. Trgovskih poslov je bilo sklenjeno v skupni vred¬ nosti 330 milijonov dinarjev. V železniških delavnicah v Studencih pri Mariboru, ki se sedaj imenujejo po pok. kom. nasilniku Borisu Kidriču, so izdelali motorni vlak za 120 potnikov, ki bo vozil na progi Ljubljana-Maribor. Ker pa te proge, kakor tudi otalih ne, komu¬ nisti v zadnjih letih niso obnavljali, bo ta motorni vlak, ki ga bodo poganjali motorji znamke Fiat, lahko vozil samo 70 km na uro. Osi in kolesa za motorpi vlak je izdelala tovarna Litostroj, zoba¬ ta kolesa Tovarna avtomobilov, posa¬ mezne jeklene dele železarna v Ravnah, karoserijo in notranjo opremo pa želez¬ niške delavnice. Isto podjetje ima v delu še en 50 m dolg motorni vlak za 140 potnikov, v začetku prihodnjega leta bo¬ do pa začeli izdelovati motorni vlak za 200 potnikov. Moderna galerija in še nekatere druge kulturne ustanove v Ljubljani so skleni¬ le, da bodo prihodnje leto ustanovile v Ljubljani mednarodni bienale za leso¬ rez v barvi .To bo prvi bienale te vrste na svetu. Mednarodni bienale v Ljublja¬ ni bo vsako drugo leto. Kakor na osta¬ lih tovrstnih prireditvah v svetu, bodo tudi na ljubljanskem bienalu določene mednarodne nagrade za najboljše umet¬ nine v lesorezu. Umrli so. V Ljubljani: Antonija Vad- nov, roj. Sovine, žena žel. insp. v p., Franc Černivec, biv. gostilničar in me¬ sar, Anton Gorjanec, Berta Andolšek, Alojzij Klenovšek, obratovodja rudar¬ skih raziskovalnih ekip na geološkem zavodu, Kati Slana, Lojze Žnidaršič- Matazin, Stanko Kumar (se smrtno po¬ nesrečil v Krminu), Mirko Zinauer, uči¬ telj v p. v Mariboru, Franc Koželj, od¬ bornik okrajnega zbora proizvajalcev v Kranju ,Anton Zajc, Obrije pri Devici Mariji v Polju, Josip Mencinger, livar¬ ski mojster v Stožicah, Ivana Trt, roj. Bajda v Stepanji vasi, Ana Ogris pri Sv. Ani pod Ljubeljem, Marija Dejak, roj. Seliškar, upok. Tob. tovarne v Ra¬ dovljici, Jože šems, upok. zidar v Zg. Hrušici, Alojzij Kolbezen, pos. v Črnom¬ lju in Jože Razboršek, kovinostrugar v p. v Preboldu. MARTIN MIZERIT PETDESETLETNIK Prav gotovo se bo marsikdo začudil: “Saj ni mogoče, da se je g. Mizerit sre¬ čal z Abrahamom, ko je še ves mlade¬ niški, posebno odkar se je zopet sešel s svojo družino, od katere je bil ločen nad enajst let.” Pa je res: G. Martin Mize¬ rit je prav danes dopolnil 50 let svoje¬ ga življenja. Rodil se je v Gorici, študiral v Ljub¬ ljani, kjer je maturiral leta 1925. Kot učitelj se je ves posvetil mladini. Naj¬ prej je služboval dve leti v Zdolah pri Brežicah, nato v št. Rupertu na Dolenj¬ skem, kjer se je tudi poročil z gdč. Ve¬ ro Kostelec, nečakinjo stiškega opata. Srečen zakon jima je Bog blagoslovil s štirimi otroci. V Št. Rupertu se je zraven vestnega dela v šoli udejstvoval tudi pri Prosvet- Avguštin. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obi- o božjega blagoslova. Lanus Odbor Olepševalnega društva v Slo¬ venski vsi v Lanusu je organiziral 31. oktobra šahovski turnir na Lovbetu pri Goršetovih za prvaka Slovenske vasi za leto 1954. Igrali so po načinu jzloča- nja. Odločilno zadnjo igro sta odigrala Lojze Črnak in Stane Kunc. Zmagal je Stane Kunc ter dobil nagrado. Slovenska skupnost v Lanush se je odločila, da bo pričela graditi svoj dom. Slovensko javnost naproša, naj jo v tem prizadevanju podpre z nakupom srečk, žrebanje bo z Državno razredno loteri¬ jo ža Novo leto 1955. Glavni dobitek: stavba parcela v izmeri 200 m2. nem društvu kot knjižničar in režiser, pri čebelarskem in Sadjarskem društvu pa kot tajnik, oziroma blagajnik. Svoje velike vzgojiteljske sposobnosti je posvetil slovenski mladini tudi v be¬ gunstvu, bodisi v šoli, bodisi v Mladin¬ skem domu v Spittalskem taborišču, kjer je deloval skupno z g. Jankom Mer¬ nikom. V emigraciji je g. Martin Mizerit zo¬ pet začel skrbeti za slovensko šolsko mladino, že vsa leta sem vešče vodi slo¬ venski tečaj v Lanusu, od časa do časa pa tudi na Paternalu. Slovencem v La¬ nusu se je zaradi svoje velike ljubezni do otrok tako priljubil, da ga hočejo imeti stalno med sabo. Kot referent Mladinskega odseka pri Društvu Sloven¬ cev pazno bdi nad vsemi slovenskimi te¬ čaji. G. Martin Mizerit pa prav tako skrbi, da ima slovenska mladina v emigraciji dovolj dobrega in lepega ter zanimivega čtiva. Zato je skupno z g. A. Majhnom priredil mladinsko knjigo “Naša bese¬ da”, ki jo je izdala založba “Svobodna Slovenija”. Vsa leta sem spretno in do¬ bro urejuje mladinsko mesečno prilogo Duhovnega življenja “Božje stezice” ter tedensko mladinsko rubriko v Oznanilu “Mlado gredico”. Sodeluje pa s svojimi prispevki pod psevdonimom Ine tudi pri mladinskih prilogah drugih publikacij. G. Martinu Mizeritu k petdesetletne¬ mu življenskemu jubileju iskreno česti¬ tamo. želimo mu, da bi v krogu svoje družine doživel še veliko srečnih let, da bi še nadalje lahko deloval ter živel med slovensko šolsko mladino ter jo vzgajal tako, da bo ostala zvesta svoji veri, svo¬ jemu narodu in domovini. Slovenci v Argentini Buenos Aires Zaključno predavanje državnopravne- nega tečaja bo v nedeljo 21. novembra ob pol deveti uri dopoldne na Victor Martinez 50. Predaval bo g. Marijan Marolt o temi “Kultura in slovenska po¬ litika”. Možje in fantje, ki se za ta vprašanja zanimate, iskreno vabljeni. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Vestnik, glasilo donobrancev in dru¬ gih protikomunističnih borcev, štev. 9-10. November. Vsebina: Verne duše; Mrtvi čuvaji (Igor); Mikdar več (pe¬ sem Jošt); črni dan za Slovence; De¬ janja govore; Pred devetimi leti; Titov- ci rabijo denar-le kje vzeti (Cek); Skri¬ vači (M. Radoš); Matica mrtvih. OSEBNE NOVICE Poroki. V soboto 6. novembra sta se poročila v Lanusu g. Pavle Pučko in gdč. Anica Sleme. Poročil ju je v župni cerkvi Sv. Jožefa Pompejskega g. žup¬ nik Janez Hladnik. Za priči sta bila mlademu paru gg. Pavle Novak in Franc Vilfan. Istega dne sta stopila pred oltar tudi g. Jože Markovič, in gdč. Matilda Lanus in Slovenska vas v Lanusu sta bila in sta še predmet pogostih razgovorov in komentarjev. Če hočeš spoznati zgodovino nastanka la- nuške slovenske vasi in njen sedanji položaj, potem kupi Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1955, v katerem bo objavljena obširna in ilustrirana reportaža, ki jo je napisal Pavle Rant. Slovenska Kulturna Akcija vabi ' ■ NA SVOJ DRUŽABNI VEČER "SREČANJE USTVARJALCEV Z OBČINSTVOM" V nedeljo 21. novembra 1954 pri Deklevi (Cordoba in Jorge Newbery) Ob 18 začetek: Kramljanje pri pogrnjenih mizah, srečolov, šaljiva pošta na izvirnih razglednicah, karikaturno portretiranje go¬ stov. ' ■ • Ob 20: "Malo za šalo, malo za res." — Pester program, med drugim: ' Pogled za kulise naših ustvarjalcev. Domača vesela pesem (moški kvintet in ženski tercet). Radijski program: Vprašanja in odgovori, (Visoke denarne ' nagrade!). Prvi slovenski cinemascope film... ■ In še in še in še! Ob 21.30: Javno žrebanje Umetniške loterije. Do 2: Prosta zabava. ; MLINARJEV JANČE Kako smo čarali Verjameš v.čarovnije, prijatelj? Ne? Jaz,tudi ne! verjameš v to, kar vidiš? Seveda, kdo pa bi svojim lastnim očem ne verjel! Dobro, •- tedaj pa posltlšaj in potem razmišljaj ter sodi o dogajanjih, ki so- čarovnije ali pa tudi ne! Pokojni Novačan je s kmetijo v Mi- siones ■ priposestvoval tudi mlado telico, ki je potem ostala na mojem pašniku, ko je gospodar moral v prerani grob, njegova boljša polovica pa odšla iskat tolažbe po svetu. Tako je le meni osta¬ la vsa skrb za mlado živinče. Pa Misiones je Misiones in najraz- novrstnejšega mrčesa je tam na pretek. Tako tudi “ura”. Pa ni to morda ura, ki kaže čas, ampak je to muha, ki tako narahlo sede na pleča, da je niti ne ču¬ tiš. Tam ti mrcina kar na hitro izleže jajčece, iz katerega se prav tako hitro izvali ličinka, ki se ti zarije v kožo in vrta tam, da kar skačeš od navdušenja. Odrasla ličinka ure je do 3 cm dolga in do pol cm debela in je res vse prej kot prijeten občutek, če ti takle “bičo” vrta v meso. Toda človek si lahko pomaga. Ura neobhodno potrebuje zraka, ki ga dobiva po neznatni odprtinici, po kateri se je zarila v kožo. Če torej nalepiš tu preko obliž, ura ne dobi več zraka in pogine. Če si jo začutil pravočasno, ko je bila še čisto majhna in jo takoj zale¬ pil, jo telo še samo prebavi. Če pa si jo zalepil šele potem, ko je bila že bolj odrasla, sicer tudi pogine, vendar jo je potem treba iztisniti iz kože. Tako si torej pomaga človek. Kaj pa žival? Neprimerno več kože ima izpo¬ stavljene uram, pa jih je zato poleti tudi polna. To velja predvsem za mlada go¬ veda, ki še niso tako spretna v od¬ ganjanju mrčesa kakor že bolj izkušena starejša. Na kopitarje pa ure sploh ne gredo. Skrben kolono sicer iztiska ure tudi svoji živini, toda vedno in povsod tudi ne dospe. Poleg tega pa napada go¬ veda tudi še neka posebna, večja vrsta ure in ni čudno, če živinče kar podivja, kadar mu skoro kot mezinec velika ura vrta v živo meso. Ličinka ure sicer izpa¬ de sama, kadar odraste, da se zarije v zemljo, tam zabubi in kot muha zopet izleti razmnoževat svoje pleme. Toda kdo bi tako dolgo izdržal? Zato se ži¬ vinče čoha ob drevesu ali plotu in često se mu res posreči, da iztisne uro. Curek krvi se tedaj navadno pocedi iz rane, vendar si žival oddahne, kajti tistega preklicanega vrtanja v meso pa le ni več. Potem pa pride često le prerada dru¬ ga nadloga. V svežo rano namreč kaj rade zležejo svoja jajčeca majhne, jekle¬ no se svetlikajoče muhe. Iz jajčec se iz¬ ležejo črvički, ki pridno razjedajo rano, da se širi vedno bolj na globoko in širo¬ ko. Rana pri tem često krvavi in širi ob¬ čuten smrad, ker razjedeno tkivo prične gniti. Čim bolj si drgne živinče srbečo rano, tem bolj krvavi in tem več črvič¬ kov ji zaležejo muhe. Živinče sčasoma izgubi tek, hujša vedno bolj, postaja klavrno in končno tudi pogine, ako si na en. ali drug način ne očisti črvive ra¬ ne. Vse to se je pripetilo tudi Novačano- vi telici. Najprej je imela uro na vratu in ni mirovala, dokler si jo ni izpraska¬ la. Potem pa so se ji zaredili črvi v ra¬ ni. Slabela je vedno bolj in vedno bolj obupen smrad se je širil iz rane. Pa sem omenil sosedu, ki je prišel na obisk, da bi mi pomagal vjeti telico in jo zvezati, da bi ji r.a ta način mogel po evropsko temeljito izčistiti rano. Pa ni bil nič kaj pri volji, nekaj je mencal sem in tja, po¬ tem pa menil, da to ni potrebno. Bolj e- nostavno da je poklicati nekoga, ki zna čarati, da živinče “zagovori”, pa bodo črvi kar sami izpadli in rana se bo za¬ celila. Pomilovalno sem se nasmehnil, ker sem ga le držal za bolj resnega. Pa se je razhudil, češ da res ni treba verje¬ ti na take čarovnije, vendar pa da naj poskusim in če ne bo pomagalo, da bom še vedno lahko izpiral rano. Dal sem mo¬ žakarju prav! Toliko sem že slišal o tem zagovarjanju in čaranju, zakaj pa se ne bi enkrat na lastne oči prepričal, koliko je resnice na tem? Kdo da to zna? Mnogi, še njegov sosed, Vonjaču- kov Štefan! Prav, pa naj mi ga pošlje naslednji dan! Ponoči je precej deževalo in še nasled¬ nji dan se je vreme kislo držalo. Pri studencu na pašniku sem uravnaval od¬ tok vode, ko jo primaha sosed Cepuder. Nisva še prišla dobro v pogovor, ko se pojavi tudi že napovedani zagovornik, Vonjačukov Štefan. Da se mi je bojda včrvala telica? Da! Kje da je? I, nižje doli na pašniku, nekje! Če imam laso, da jo vjamemo? Seveda! Skočil sem po laso, poiskali smo telico, Štefan ji je spretno vrgel laso okoli rogov, jo povle¬ kel k bližnjemu drevesu, okoli katerega je ovil konec lasa in poprosil Cepudra, da ga podrži. Mene pa je poslal k teli¬ ci, da jo pomirim ter primem za roge, da bo res mirno stala. Kakor naročeno, tako storjeno. Kaj je počel Štefan po¬ tem za mojim hrbtom, nisem mogel vi¬ deti. Smeh pa me je silil, ko sem gle¬ dal Cepudra, ki je vedno bolj široko od¬ piral oči, nejevoljno majal z glavo in ne¬ kaj godrnjal. Toda kmalu se je oglasil Štefan, da je gotovo, da naj pustim te¬ lico in da naj ji snamem laso. Vrnili smo se proti domn in Štefan je izjavil, da bodo črvi sedaj izpadli in da se bo rana že v par dneh zasušila. Če pa bi slučajno v treh dneh še ne bilo dobro, naj ga pač zopet pokličem, ven¬ dar po njegovem mnenju ne bo treba. Vprašal sem ga za račun, pa je odki¬ mal, da ne sme nič računati, ker bi si¬ cer izgubil svojo čarovno moč, da pa rad vzame, če mu prostovoljno kaj dam. Odpravil sem ga s steklenico žganja in kar zadovoljen je odšel. Cepuder pa se je jezno držal, češ, da rie more razume¬ ti, kako morem verjeti v take bedarije in se spuščati v to. Smejal sem se in vprašal, kaj je pravzaprav počel Šte¬ fan za mojim hrbtom. Da je rezal z no¬ žem v zemljo, trgal neke trave in jih me¬ tal na vse strani, pri tem pa tajinstveno nekaj mrmral in mahal z rokami. Sme¬ jal sem se še bolj in m.u povedal, da prav tako malo verjamem v take čarov¬ nije kakor on sam, da pa sem se prav zato hotel prepričati na lastne oči, da' je vse to zagovarjanje črvov in čaranje o- koli rane le bedasto praznoverje. Toda če se uresniči, kar je trdil in napovedal Štefan, da bodo namreč črvi izpadli in da se bo rana v treh dneh zasušila, kaj pa potem, dragi moj ata Cepuder? In kaj misliš, da se je zgodilo, bratec moj dragi? Točno tako, kakor je napo¬ vedal Štefan! Že prihodnji dan rana ni smrdela več in tudi črvov ni bilo vide¬ ti, tretji dan pa je bila že kar dobro za¬ sušena. Telica, ki že par tednov ni ma¬ rala za pašo več in je le klavrno posta¬ jala okoli, je postala zopet živahna in se z vidnim tekom pridno pasla. Tako, ’ prijatelj! Verjameš v čarovni¬ je? Ne? Jaz tudi ne! Toda temu, kar vidiš na lastne oči, pač moraš verjeti kakor vsak pameten človek. Da bi se bi¬ la rana zacelila tudi sama od sebe brez čarovnije? Tako velika in smrdljiva ra¬ na polna črvov v par dneh? Ne, bratec, tega nihče ne bo verjel, nekaj je že mo¬ ralo biti tu po sredi, kar je pomagalo zeceliti ostudno rano, toda kaj ? Zago¬ varjanje in čaranje? Danes v dobi razbi¬ janja atomov? Ne, prijatelj moj dragi, v hokus-pokus dandanes razumen človek res ne more več verjeti. Toda, kaj pa je bilo potem ? I, no, le poslušaj še dalje in videl boš, da so tudi čarovnije, ki niso čarovnije! Naša Moča je bila kar čedna kravica. (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 11. XI. 1954 SLOVENCI PO SVETU Avstralija V družini g. Janeza Primožiča iz Bris- bane se je rodil sinček, ki je pri krstu 8. avgusta dobil ime Andrej-štefan. če¬ stitamo ! Odkar so “Misli” tiskane, so dobile dosti bolj domačo in dosti bolj prikupno obliko. Vsak mesec prihajajo v naše do- move kot toplo žarišče. Po širni Avstra¬ liji še prirejajo po slovenskih naselbi¬ nah družabni večeri z namenom, da bi se med seboj spoznali in bolj tesno po¬ vezali. Tako se je tudi slovenska skupi¬ na v, Brisbane, ki je menda med naj¬ manjšimi, odločila za družabno priredi¬ tev, katero je imela v soboto 21. avgu¬ sta. Bilo nas je vseh skupaj okoli 40 z družinami, kar je zelo lepo število z o- zirom na dejstvo, da nas je tu resnično zelo malo. G. Smerdelj nas je zabaval s harmoniko in zvočnikom. Veliko presenečenje za vse so bile pristne slovenske plošče. Razvilo se je prav prijetno razpoloženje in neprisiljena družabna prireditev s plesom, ki je trajala do polnoči. Naše žene so za pri¬ reditev pripravile slovenske specialitete, tako, da smo se počutili res svoji med svojimi. Kanada Poročili so se: Alojzij štrucelj iz Pod¬ zemlja in Zofija Kapun iz čremošnjic; Filip-Rado Paznar iz Iga pri Ljubljani in Zinka Perne iz Trzina pri Domžalah. Prednai-očila in predplačila za Zbornih - Koledar Svobodne Slovenije za leto 1955 za 43 pesov samo do 28. novembra t.l.! Pohitite zato s prednaročilom in predpla¬ čilom. her bo potem Zbornih - Koledar v pro¬ daji dražji! KOROŠKA Marijanski kongres v Celovcu v pr¬ vih dneh oktobra je privabil nad 7.000 slovenskih vernikov, ki so s svojo ude¬ ležbo pokazali, da slovenska Koroška hoče biti Marijina. In najlepše je goreč¬ nost slovenskih vernikov potrdil celov¬ ški škof dr. Koestner, ki je v materin¬ ščini našega ljudstva . govoril o Brez¬ madežni kot Pomočnici kristjanov. Še v slavnostno pridigo je vpletel stavke v slovenskem deželnem jeziku, hoteč ta¬ ko tudi nakazati, kod je pot do kultur¬ ne enakopravnosti .- deželi. . Slovenski del kongresnega programa je obsegal cerkveno slovesnost v stolnici s škofovim nagovorom, slavnostno, mari¬ jansko akademijo za mladino in posebno za može in žene, pri kateri sta gdvori- Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Delodajalec me je zaradi pomanjkanja dela suspendiral za 80 dni. V tem času, ko sem bil doma brez dela in zaslužka, sem zbolel za vnetjem sle¬ piča. Javil sem bolezen delodajalcu, ki pa mi je sporočil, da mu moja bolezen v času suspenzije ne nalaga nobenih ob¬ veznosti. Zdravil sem se torej na svoje stroške. Ali imam sedaj pravico do po¬ vračila teh stroškov? Odgovor: Delavski zakoni ne dajejo na gornje vprašanje nobenega odgovo¬ ra. Pač pa je letos delavsko sodišče v Avellanedj v svoji razsodbi z dne 30. ju¬ nija v podobnem primeru razsodilo, da ima delav'ec, ki zboli v času suspenzije pravico do plače (za dobo treh ali šestih mesecev) in do brezplačne zdravniške pomoči. Sodišče je ta svoj izrek ute¬ meljilo takole: Zdrav delavec, ki ga de¬ lodajalec suspendira, ima možnost, da gre v drugo službo ali da si doma nekaj prisluži; bolni delavec pa te možnosti nima in je zato nujno navezan na plačo s strani delodajalca, s katerim je tudi v času suspenzije ostal v delovnem razmerju. Svetujemo torej, da delodajalcu pred¬ ložite račune o zdravljenju in zahtevate tudi plačo za vso dobo, v kateri niste bili sposobni za delo. Vašo odsotnost v času božičnih praznikov bo ublažilo Vaše darilo! » O M 4 A It PARAGUAY 364 — Capital — T. E. 31-4832 je pripravil naslednje božične pakete, s Icšiterimi lahko te dni razveselite svoje doma hitro, dobro in z majhnimi stroški. Paket A: Božični večer in Božič 5 kg težak s 5 predmeti $ 77.— Paket C: Božična zvezda 5 kg težak s 5 predmeti $' 117.— Paket F: Darilni — Sveti prazniki 5 kg težak z 8 predmeti $ 154. Phket B: Božični petek, Božični večer in Božič 5 kg težak s 4 predmeti $ 97.— Paket D: Veliki prazniki 5 kg težak z 9 predmeti $ 139.-— Paket E: Veliki božični 10 kg težak s 6 predmeti $ 180.-— Nadalje dva prekrasna razkošna paketa, ki bosta Vašim doma prinesla vse to, kar so oni Vam v lepih starih časih nudili: Paket S: Božični prazniki — veliki Paket V: Božični prazniki — mali 10 kg z 11 . raznimi prvovrstnimi 5 kg z 11 raznimi 'prvovrstnimi predmeti $ 387.— predmeti $ 198.— Za vse te pakete zaradi pomanjkanja prostora tu ne moremo navajati nji¬ hove vsebine. Na Vaše vprašanje Vam bomo dali vse podatke, ki jih želite. Nadalje imamo svoje znane standard pakete, od katerih Vam jih nekaj navajamo: Paket štev. 6... $ 180.- 1 kg kave Santos I 1 kg riža Splendbr 1 kg sladkorja v sipi 1/2 kg holand. kakaa 1/4 kg Geylon čaja 1/4 kg popra Singapur Paket štev. 11 ... $ 390.— 17 kg čiste svinjske masti v prvo¬ vrstni kovinasti posodi Paket štev. Ia .. $ 125.- 1 kg kave Santos I 2 kg riža Splendor 1 1/2 kg sladkorja v sipi Paket štev. 12 . $ 285.- . 3 kg kave Santos I ... 1/2 kg holand. kakaa 1/2 kg Ceylon čaja 1/2 kg čokolade la dr. Vinko Zcvitter ni ga. Marija in- zko; na razstavi “Živa cerkev”, s l<.ue- ro so soteli prikazati versko in kulturno delo kat. redovnikov in redovnic, sta so¬ delovali gospodinjski šoli šolskih sester iz Št. Ruperta in Št. Jakoba, na razsta-. vi “Marija v knjigi” pa je Mohorjeva družba nad vse dostojno in veličastno predstavila slov. katoliški tisk. Praši veni oglasnih ItAMOS MEJIA: V nedeljo 14. novem¬ bra t. 1. bo takoj po slovenski maši v cerkveni dvorani proslava slovenskega narodnega praznika 29. oktobra, kate¬ ro prireja Krajevni odbor Društva Slo¬ vencev. Na sporedu proslave je: 1. Nastop otrok slovenskega tečaja iz Morona pod vodstvom gdč. Mi- ! je Markeževe. 2. Nastop slovenskega cerkvenega pevskega zbora iz Ramos Mejia , pod vodstvom g. Gabrijela čamer- \ nika. 3. Govor g. dr. Franca Bajleca. LANUS: Krajevni odbor Društva Slovencev priredi v nedeljo 21. novem¬ bra t. 1. proslavo slovenskgea narodnega praznika 29. oktobra. Proslava bo takoj po slovenski maši v cerkveni dvorani v Lanusu. Na sporedu proslave bo: 1. Nastop slovenskega cerkvenega' pevskega zbora iz Lanusa. 2. Govor g. Maksa Jana. Izpiti za “sexto grado”. Vse tiste, ki bi kot privatniki želeli delati izpit čez šesti razred (sexto grado) naj se pri¬ javijo takoj v pisarni Društva Sloven¬ cev, Victor Martinez 50. Izplačilo v Nemčiji puščenega denar¬ ja. Vse slovenske novonaseljence, ki so junija meseca 1948 pred odhodom v Ar¬ gentino v Nemčiji oddali svoj denar, prosimo, da se osebno ali pismeno javi¬ jo v pisarni Društva Slovencev Victor Martinez 50 in sporoče, kdaj so denar oddali, komu, kje in koliko, če imajo pri rokah še kakšna zadevna potrdila, naj jih pošljejo pisarni. Društvo Slovencev. OBVESTILA Ako želite, da Vaši najmlajši za- žive v vedri igri med slovenskimi otro¬ ci, jih pripeljite v nedeljo 14. t. m. na trato poleg Pristave. Ta edinstvena pri¬ lika bo za vse naše male resnično doži¬ vetje. Za vodstvo iger bo poskrbljeno. Izlet Družabne pravde, ki je bil na¬ povedan za nedeljo, 14. t. m. v Tigre, je preložen na eno nedeljo v deceinbru. Da¬ tum bomo še sporočili. Odbor. Paketi' prispejo naslovljencem v roku 15 do 25 dni. Vsi .so zavarovani in najmanjšo izgubo nadomestimo v celoti. Doma za pakete ne plačajo no¬ bene carine. V cene so vračunani že tudi vsi stroški. Iz Argentine pošiljamo pakete s sfarim blagom proti minimalni od¬ škodnini. VAŽNO: Pri vseh naših standard paketih dajemo svojim strankam po¬ pust 5%. Ostalim dajemo prav tako popust, če naenkrat naroče dva paketa. Pri naročilu - 5 in več paketov dajemo bonifikacijo-popust 10%. Naročila iz' notranjosti republike z bančnim ali poštnim girom (giro bancario o postal)‘pošiljati na naslov: Agencia DOMAR, Calle Paraguay 364, Capital Predno odpošljete paket v Vašem lastnem interesu telefonirajte na 31-4832 Marsihdo še ne ve... . . .da je število pariških bral¬ cev dnevnega časopisja padlo od 6.154.000 v decembru 1945 na 3.584.000 v začetku letošnjega le¬ ta. "Škrjanček poje, žvrgoli"... Kako srce razveseli ta pesem nam vesela! In kadarkoli si želiš srce potrto raz¬ vedriti, vselej Ti bo zapela plošča, če jo zavrtiš, ki jo pri "Gallusu" do¬ biš. Urno nuj jo naročiti! ZEMLJIŠČE 1500 ’ na prodaj v Libertad (Merlo). Naslov v upravi Svobodne Slovenije. Or. Jože Er men e Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazumu. NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE BOŽIČNO DARILO pošlje za Vas v domovino iz Trsta najsolidnejša tvrdka UNIVERSAL I M P E X ! PREPRIČAJTE SE! BOŽIČNE REKLAMNE CENE PAKETOV: 1) 2 kg kave Ia, 1.5 kg riža, 1 kg sladkorja . $ 168. 2) 1 kg kave Ia, 2 kg riža, 1.5 kg sladkorja . „ 123. 3) 2 kg kave Ia, 3 kg riža, 3 kg Sladkorja ... 219._ 4) Isto, sladkorja 4 kg . ,” 228.'_ 5) 3 kg kave Ia, 2.5 kg riža, 2 kg sladkorja, 0.5 kg mlečne čokolade, 0.5 kg kakaa hol., po M kg čaja Ceylon in popra Singapur .. „ 357,— 6) Isto, namesto kakaa 1 par žen. Nylon nogavic. „ 359._ 7) 1.5 kg kave Ia, 1 kg sladkorja, 1 kg belega zdroba Ia, 0.5 kg kakaa hol., 3 vanilije, 4 gr limonov, izvlečka . „ 185._ 8) Vreča 45.5 kg kanadske bele moke 000 . 294._ 9) Kanta 17 kg čiste svinjske masti . ” 388._ 10) 9 kg sladkorja .. 122 . _ 11) 3 pare žen. Nylon nogavic Ia, znamke “Dupont” . ” 141’_ Brezkonkurenčni radioaparat znamke “SIEMENS” Super 540 IVE frnko meja Sežana, dobava 15 dni! .. 999._ BICIKLJI znamke “JUNIOR” od $ 982.— dalje; itd., itd. Kakovost blaga je znano prvovrstna in odprema nagla (15-20 dni)' KAVE MANJVREDNE KAKOVOSTI, KOT “RIO”, sploh NE PO¬ ŠILJAMO!! Vsi PAKETI so carine prosti, zavarovani in najbolje zapakirani. V ce¬ nah so vključeni vsi stroški. ■ Pri naročilu več kot enega paketa pred Božičem POPUST 5%. Naročila in vse ostale informacije dobite ob vsakem času pri zastopstvu: AVENIDA 17 DE OCTUBRE 2372, Capital (5 kvader od postaje Dorrego podz. žel. F. Lacroze, odnosno od žel. postaje Chacarita), troleybus 304, tramvaj 30. itd. — Telefon 55-0900. Samo en paket naročite in ostali boste naš stalen naročnik! Imprenta ''Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644 (Nadaljevanje s 3. strani) Iz pampe je prišla, dobro izkušena je že bila; pa se je zato znala vedno pravočas¬ no otresti vsega nadležnega mrčesa. Kmalu po Božiču se je zopet otelila in ker je bila res dobra mlekarica, je telce raslo kakor iz vode. Budno je- Moča skrbela zanj, toda vseh svojih izkuše¬ nosti mu le ni mogla tako hitro vtepsti v glavo. Prišla je vročina in z njo mrčes, ki še ■ ga neizkušeno telce še ni zna¬ lo prav otepati. Uro za uro mu je bilo treba iztisniti, toda ena se mu je zalezla pod lopatico, da jo res ni bilo mogoče o- paziti. Ko smo jo končno le zasledili, je bila že precej odrasla in še ena od teh večjih je bila. Precejšna rana je ostala, ko smo jo iztisnili in muhe so seveda takoj zanesle črve. Vedno večja in grša je postajala rana, neobhodno potrebno je bilo nekaj ukreniti. Nekega dne sem ustavil čihavovega Julija, ko jo je prav primahal mimo. Če utegne, da bi mi pomagal očistiti telcu črvivo rano? I, seveda, zakaj pa ne! Vešče je ogledal Julče nemarno ra¬ no, me pogledal postrani, se nasmehnil in menil, da je bolj enostavno izrezati stopinje kakor pa čistiti tako črvivo ra¬ no. Bolj zanesljivo in hitreje pomaga, on pri svoji živini da vedno tako dela. Izrezati stopinje? Kakšne čarovnije pa so to zopet? Pa je pojasnil Julče, da ljudje res pravijo temu “zagovarjanje” ter čaranje in da zganjajo vse mogoče bedarije s tem. Pa je zadeva zelo eno¬ stavna! ' Treba je ie prepeljati živinče po pašniku in si dobro zapomniti sledo¬ ve 'stopinj. Nato je treba izrezati rušo pod prvo desno in zadnjo levo nogo ali pa narobe, torej vsekakor navskriž, jo obrniti in povezniti narobe nazaj na prejšne mesto. Črvi takoj izpadejo in po par dneh se rana že zasuši. Uspeh je vedno zagotovljen, le tedaj je treba po¬ stopek ponoviti, če. Zaležejo muhe že no¬ ve črve, še predno 'se je utegnila rana zasušiti. Nekoliko neverjetno sem sicer gledal, Julče pa je menil, da bi poskusi¬ la. Pa dajva! Prepeljal sem telce po pašniku in ker je preteklo šele par dni, kar je izdatno deževalo, so stopinje pustile še kar do¬ bro vidne sledove. Nato sem privezal telce k plotu in radovedno gledal, kaj bo počel Julče, ki je pazljivo sledil stopin¬ jam. In kaj? Pokleknil je, potegnil dolg nož, ki ga itak ima kolono vedno pri ro¬ ki, ga zasadil globoko v zemljo in izre¬ zal rušo v premeru dobre pedi točno na mestu, kamor je stopilo živinče tik pred tem s pivo levo nogo. Nato je izvlekel izrezani kos ruše, ga obrnil in z zele¬ njem navzdol poveznil nazaj v nastalo jamo. Potem je storil isto še točno na mestu, kamor je stopilo telce z zadnjo desno nogo. Da je stopinje treba izreza¬ ti vedno’ navskriž, je važno pripomnil, še kleče je pazno motril živinče in me pozval, naj le gledam, kako bodo že za par trenutkov pričeli lezti črvi iz rane. Stopil sem bliže k telcu in — svojim o¬ čem nisem mogel verjeti. Kakor da jih vleče neka nevidna sila, so črvi eden za drugim lezli iz rane in cepali v travo! Lepo število jih je bilo, večjih in manj¬ ših, toda vedno hitreje so lezli ven in pa¬ dali na tla. Da bo dobro, je menil Julče, ker se je rana že izčistila črvov, le telce bo treba držati par dni bolj v senci, da muhe ne bi zanesle novih, pa bo rana hitro zaceljena. Storil sem tako in res je bila rana tretji dan že docela zasuše¬ na. Povpraševal sem podrobneje po čud¬ nem postopku, pa Julče ni vedel dosti povedati: Priučil se je temu od očeta, ki je imel to od nekega tropera, gonjača živine, ki je zopet bojda pobral to še od Indijancev itd. Prevejanci so napra¬ vili iz tega čarovnijo ter zganjajo s tem ves mogoč in docela nepotreben hokus¬ pokus, da varajo praznoveren svet, iska- joč pri tem seveda tudi svojo korist. Preprost kolono pa jim verjame in na¬ seda. Še celo pobožni sabatisti verjame¬ jo, da je to čarovnija, vendar trdijo, da so taki zagovorniki v zvezi s hudičem in da delajo z njegovo pomočjo. Pa ni no¬ bena čarovnija, je trdil Julče. Toda kaj povzroči, da črvi tako hitro lezejo in ce¬ pajo iz rane? Tega pa Julče ne ve in tudi ne povprašuje po tem. Za kolona je glavno, da ve za pomoč v sili, kako, kaj in zakaj, po tem pa ne povprašuje mnogo, ker tudi ne utegne. Pa vendar, kako si to tolmači? Pomolčal je nekoli¬ ko, potem pa menil, da je to pač moč narave, kajti narava sama nam nudi po¬ moč tudi proti raznim drugim nadlogam, prav tako kakor tudi zdravila proti vsem mogočim boleznim. Pristopil je k plotu, utrgal in mi podal mesnat list neke neznatne ovijalke, če sem že imel kedaj tur, je vprašal. Da, imel, na vratu! Ka¬ ko sem ga ozdravil ? I, k zdravniku sem šel, ki mi ga je prerezal, parkrat očistil in v par tednih je bilo dobro; še sedaj se mi pozna na vratu, ker je bil tur res velik. Da, lepe denarce stane, to precej časa traja in še kaka brazgotina rada ostane, je menil Julče. Če pa takle listič nekoliko osmodiš na ognju, ga položiš na tur in parkrat na dan zamenjaš, ti že v par dneh izvleče ves gnoj, v nadaljnih par dneh pa tudi že zaceli rano brez brazgotine in tudi brez stroškov, kar je za siromašnega kolona še posebno važno. Pa tudi s tem zganjajo preve¬ janci vse mogoče čarovnije, čeprav je bistven le osmojeni listič, prav tako ka¬ kor pri črvivih ranah le navskriž iz¬ rezana sled noge v ruši. Današnji svet pač le prerad beži od narave ter išče umetnih sredstev in pripomočkov v svo¬ ji nadlogi ali bolezni, namesto enostav¬ nih prirodnih, ki jih slejkoprej nudi bož¬ ja narava. Ko je Julče odšel, sem še dolgo raz¬ mišljal o teh preklicanih črvih v rani. Kopal sem po svojem spominu in konč¬ no prav tam na dnu nekje le iztaknil nekaj. Bogsidavedi kje sem nekoč čital razpravo nekega nemškega profesorja o zemeljskem magnetizmu in privlačnosti zemlje sploh, s katero da bi se dale tu¬ di pojasniti mnoge takozvane čarovnije preprostega ljudstva. Takrat me to ni mnogo zanimalo, danes pa sem prepri¬ čan, da se prav gotovo nanaša to tudi na “zagovarjanje” črvivih ran. Tako je torej, bratec! Verjameš tedaj v čarovnije? Ne? Prav imaš, jaz tudi ne! Saj še moj prijatelj Julče, ki je le preprost kolono, ne verjame, čeprav sam “zagovarja” in izganja črve iz rane. Da pa to ni nobena čarovnija, trdi in prav ima. Pri nas smo na take naravne pri¬ pomočke že davno pozabili in se oprije¬ li raje umetnih kakor kreolin, jod, itd. Preprost kolono tostran velike luže pa je ostal še tesneje povezan z naravo, ki mu nudi cenena sredstva zoper vse mogoče nadloge in bolezni, cenena in u- činkovita sredstva brez neugodnih in cesto škodljivih stranskih pojavov. Prav hvaležno delo bi storil, če bi se našel ne¬ kdo, ki bi izluščil jedro in resnico iz vseh najrazličnejših “zagovarjanj” in čarov¬ nij, da ne izgine v pozabljenju, kakor je mnogo tega že pri nas. Svet dandanes vedno bolj uvideva, da se je vse preveč oddaljil od narave in vedno češče se po¬ javlja klic nazaj k naravi. Veke in ve¬ ke je trajalo, predno je preprosto ljud¬ stvo našlo in spoznalo razne naravne pripomočke v bedi in stiski ter jih po¬ tem večinoma ovilo v tajinstveno mrežo čaranja in “zagovarjanja”. Izluščiti se¬ daj jedro in resnico iz njih, bo Vsekakor mnogo enostavneje, ceneje in hitreje, kakor pa iskati, ugotavljati in spozna¬ vati jih iznova.