IZ SONČNE ZAMBIJE LETO 10, St. 2 LUSAKA, 10. DEC. 1978 BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE JEZUSOVEGA ROJSTVA VAM ŽELIJO SLOVENSKI MISIJONARJI V ZAMBIJI KLJUB VSEMU—LEPO JE BITI MISIJONAR Pravijo, da tisti, ki se po večletnem delu v Afriki vrnejo v domovino, ohranijo v srcu do¬ motožje po Afriki. Nazaj jih vabi njeno sonce, razsežnosti, srečanja s tujimi kulturami, na- jrazlicnejse možnosti za koristno ustvarjalno delo, spomini na doživetja tam daleč od domovine, predvsem pa naraven, preprost način življenja v Afriki. Veliko slisite tudi o težavah, ki jih srečujemo. Tudi to je del misijonskega življenja. Toda kljub vsem težavam, pomanjkanjem in nevarnostim je misijonsko življenje izredno privlačno in zanimivo. Misijonar v Afriki se lahko loti najrazličnejših podvigov. Lahko pomaga pri vzgoji domačih duhovnikov, zida cerkve in dvorane, organizira mladino in odrasle, ki imajo nadvse radi tečaje, sestanke in uniforme, lahko obiskuje bolnike, vodi zadruge in farme, poučuje na gimnazijah in visokih šolah, se udejstvuje pri radiju in televiziji, ali pa obiskuje zanemarjene vasi svojega prostranega misijona. Kljub vsemu - lepo je biti misijonar. Ni dvoma, da so slov. misijonarji v Zambiji srečni v svojem poklicu. Jože Kokalj NEPOZABEN OBISK Zelo smo hvaležni profesorici Boži, ki nas je septembra obiskala. Tri tedne je preživela pri Kristini in Bariči ter od blizu videla, kako živimo. Africa jo je navdušila. Iz Ljubljane se je oglasila s pismom za Sonč¬ no Zambijo: “Ko sem prišla na obisk h Kristini v Lusako, sem bila polna radovednega in veselega pričakovanja. Afrika - koga ne bi vznemirila ta beseda? Stvarnost je presegla vsa moja pričakovanja. Ne samo, da sem intenzivno doživljala Afriko, kolikor je to v treh tednih sploh mogoče, ampak sem tudi srečala slovenske misijonarje in od blizu videla njihovo delo. Res je, neodojljivemu čaru Afrike se sploh ne moreš upreti, ne moreš pa istočasno prezreti drugo stran: vso tezo, problematičnost in odgovornost dela misijonarjev. O vsem tem premalo vemo in premalo razmišljamo. Hvaležna sem vsem, ki so mi ljubeznivo in odprto omogočili obe doživetji, sončno in seneno. Vem, da je zelo malo ljudi, ki jim je to dano. Zato: Zikomo kwambiri -prisrčna hvala, prijatelji, in iskreno pozdravl¬ jeni! Boža” VRNITEV V KIZITO Malo me je skrbelo, kako se bom spet vživel v delo v župniji Sv. Kizita, katero sem zapustil pred dvemi leti, ko sem odšel v tretjo probacijo in na študij v ZDA. Vrnil sem se septembra. Moja skrb pa je takoj, ko sem se srečal z ver¬ niki, splahnela. Ze cez nekaj dni sem bil v delu sproscen kot pred leti. Razveselilo me je, ko sem videl dograjeno lepo, veliko dvorano ob cerkvi. Temelje sem postavil pred dvemi leti, delo pa je dokončal 73-letni poljski jezuit, ko me je nadomeščal. Zelo sem mu hvaležen, saj ni lahko graditi v času ekonomske stiske. Župnija se je številčno zelo povečala. Obisk pri masah je narasel. Prej je bila cerkev prema¬ jhna pri eni masi, zdaj je premajhna pri treh. Morali bomo misliti na povečavo. Razen tega so zgradili novo, veliko naselje, vec kilometrov oddaljeno od cerkve. Potreben je nov bogoslužni prostor. Januarja bom spet odprl pomožno solo v dvorani. Obiskovalo jo bo vec sto otrok, ki niso našli mesta v šolah, poučevali pa bodo ucitelji- prostovoljci- za majhno nagrado. Ob vrnitvi v Zambijo sem našel sestro Kristino v zelo dobrem razpoloženju. Zdrava je in delav¬ na kot vedno. Ze devet let sodeluje z brati Mari- janisti, ki vodijo gimnazijo za fante. V znak priznanja so jo redovniki vključili v duhovno družino prijateljev Marijanistov. Kristina preživlja svoj dopust v domovini. V Zambijo se bo vrnila ob koncu februarja. , Janez Mlakar NA ODDIH odhaja v začetku januarja o. Lovro Tomazin. Obiskal bo svoje domače v Buenos Airesu in sorodnike v domovini. Na župniji ga bo nadomeščal o. Emanuel Kujur, jezuit-Indijec, katerega je Lovro povabil na delo v Zambijo. Spoznala sta se, ko je Lovro študiral v Indiji. Razen o. Emanuela imano v Zambiji se dva jezuitska duhovnika - Indijca. Lovro zdaj z vso vnemo dokončuje gradnjo dveh cerkva v svoji župniji, sam vodi zidarska dela, postavlja streho, reze, meri, prevaža... pri tem pa vzorno vodi duhovno življenje v svoji razgibani župniji. Gotovo je on najbolj potreben temeljitega oddiha. JANEZ MUJDRICA je bil 25.nov.v Torontu posvečen v diakona. ISKRENO ČESTITAMO IN SE VESELIMO S TEBOJ, JANEZ! NOVINARSTVO študira v ZDA o.Jože Grošelj, ki ga pričaku¬ jemo v Zambiji prihodnje leto. V Zambiji bo imel veliko priložnosti za apostolat peresa, saj so tu Cerkvi odprta vsa sredstva javnega obveščan¬ ja. IZ BAKRENEGA PASU Ko se vam ze tako dolgo nisem oglasil, čutim, da vam moram najprej poslati lepe, prijateljske, vroče, misijonske pozdrave iz sončnega Bakrenega pasu ali Copperbelta, kakor se ta del Zambije službeno imenuje. Tukaj je se vedno pretežno mirno, razen v minoritskih vrstah, kjer se tu in tam oglasi kakšen nemiren duh, ker smo v obdobju kapitl¬ ja, torej v obdobju volitev in premestitev. Stalnost naših služb je ogrožena, pri meni pa je prav obratno: moja nestalnost je ogrožena, ker bom zdaj le dobil kakšno stalno mesto. Verjetno vam se nisem povedal, da je zadnje mesto mojega preseljevanja bilo mestece ob zair¬ ski meji - CHINGOLA. Ce bi me prišli obiskat, bi vas pri vhodu v mesto pozdravil napis: DOBRODOŠLI V CHINGOLO, NAJCISTEJSE MESTO ZAMBIJE. Ce so tako napisali, bo ze držalo. Sicer pa sem se ze navadil, da stvari sprejmem taksne kot so, ne da bi brskal po razlogih in vzrokih... Mesto Chingola je znamenito po svojem od¬ prtem rudniku bakra. Na vsem svetu je le en večji odprti rudnik bakra. Nas rudnik sem si ogledal in se spustil v 250 m globoko luknjo, kjer imajo nekaj tovornjakov, ki lahko naložijo “samo” 200 ton rude naenkrat. En nakladalec pa lahko naenkrat zajame “samo” 30 ton rude. Ta moc, globina, širina in dolžina lahko da človeku grizljajcek za možgane, da se vprašajo: Kaj je človek, edino bitje, ki je ustvarjeno po Božji podobi? Kaj izpolnjuje globino njegove duše? S temi duhovnimi problemi se je ukvarjala apostolska ekipa Chingole: 7 duhovnikov in 4 redovnice - Poljak, Belgijec, dva Spanca, dva Filipinca, Američanka, Italijanka, Indijka, Zam- bijka in moja štajerska malenkost. Sestre se trudijo v soli, duhovniki pa po terenu, po župni¬ jah. Bilo je lepo in prijetno, včasih združeno s škripanjem z zobmi, pa vseeno vedno veselo in razigrano. Dragi prijatelji, se veliko bi vam rad povedal, toda s tem pismom sem ze tako in tako pozen in me Jože (urednik) verjetno ze blagoslavlja s “kozjimi kolitvicami”, ker bo zaradi mojega odlašanja imela Sončna Zambija kakšen dan zamude. Obljubljam, da se bom v prihodnje poboljšal. V prihodnje, sem rekel? Aha, saj smo v Afriki, kjer drži: ce ne danes, pa jutri, po¬ jutrišnjem, ali pa... Pri nas cas ni tako pomemben kot pri vas. Pa na svidenje in prav lep pozdrav vsem. Pridružujem se božični čestitki Sončne Zambije in se priporočam v vase molitve - Vas Miha Drevenšek SESTRA ZORA je oncala tretjo probacijo v Rimu, v Kanadi pa specijalni študij s svojega področja (sociologi¬ ja). Božične praznike bo preživela med domačimi v Vrhpolju in z ursulinkami, januarja pa se vrne v Botsvvano, obogacena z novimi spoznanji in izkušnjami. Zora, zelo se veselimo tvoje vrnitve! 6 MIR LJUDEM NA ZEMLJI Tako so oznanjali angeli pastirjem na prvo Božično noc. Pastirji so doživeli Božji mir, saj so bili preprosti in ubogi. Niso se navezovali na imetje in niso si želeli gospodovati nad drugimi. Medtem pa voditelji izraelskega ljudstva niso doživeli Božične noči in niso mogli zapeti Bogu: “Slava na višavah!” Ustnice so izgovarjale molitve, srca pa so molčala, obtežena z grehi napuha, zavisti... Danes vsepovsod govorijo: mir, mir, mir, sloga, sodelovanje, pa je vsega tega tako malo... Vse preveč je nezaupanja in sovraštva. Na “svoji” prostrani župniji Mumbvva imam priložnost, da se srečam z ljudmi, ki so podobni pastirjem: slisijo veselo oznanilo in se razvesele, ker je bil Božji mir ze v njih. Zal pa nekatere vidim vdane pijančevanju, razuzdanosti... Tudi potrošniški duh steguje svoje kremplje... Taksni ljudje se v težavah ne zatekajo k Jezusu, ampak gredo k vraču, pri katerem upajo najti zdravilo za posledice svojih strasti. Vse to me skrbi in žalosti. V prejšnji številki “Iz sončne Zambije” je urednik omenil, da je župnija Mumbwa zelo obsežna. To je res, a ne le teritorijalno, ampak tudi v pogledu plemen in jezikov. Mesto lezi na stični točki glavnih zambijskih plemen. Na severu živi pleme KAONDE, na severovzhodu BEMBA, na vzhodu NYANJA, na jugu TONGA, in na zahodu LOŽI, med vsem pa so pomešani pripadniki rodezijskih plemen. Pred leti so se naselili na področju Mumbwe kot izkušeni in uspesni poljedelci. Tu imano precej jehovcev in metodistov. Belci - metodisti - so se v glavnem odselili. Apostolsko delo so zdaj prevzeli domačini, ki pa so ostali brez sredstev. Njihov pastor se vozi na podruž¬ nice s kolesom, po vročem soncu ali po dežju. Prišel me je celo prosit, ce bi mu preskrbel duhovniško srajco s kolarjem. Občudujem ga v njegovem uboštvu in mu pomagam. V Zambiji ,je vedno vec zdravega ekumenizma. V ljudeh je veliko dobre volje, v njihovih očeh se zrcali zelja po miru in sreči. Kdo jim jo bo dal? Obračam se h Kralju Božične noči. Pridružite se mi se vi! Stanko Rozman IZ TORONTSKEGA BOGOSLOVJA se oglasa Lojze Podgrajsek: “Res imamo ogromno učenja in dela. Janez (Mujdrica) pravi, da je prvi semester najbolj težak, ker je vse novo. Da bi le tam pri vas v Zambiji bil mir in blagostanje, tako da se bom lahko s sigurnostjo pripravljal za delo v Zambi ji, kamor si res želim vrniti. Bog vas varuj in ohrani v svojem okrilju!” NASLOV: ALOJZ PODGRAJSEK SJ 105 Madison Avenue TORONTO - Ontario Canada M5R 2S3 POZDRAVLJATA VAS od Lusake najbolj oddaljena - in osamljena -misijonarja: Radko Rudez ob reki Zambezi in Bariča Rous, ki je 635 km daleč od glavnega mesta. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so mi izkazali svojo dobroto med mojimi počitnicami, ki sem jih letos preživel v domovini. Mislim na sorodnike in prijatelje, na sobrate v Dravljah in Mariboru, na msgr.V.Fajdiga, ki je pripravil tako prijetno srečanje misijonarjev v Novem Mestu, mislim na uslužnega Martina Mlakarja itd. Vsi ste v mojih molitvah in najboljših željah. Kot ekonom bogoslovja skrbim za 93 bogoslovcev. Ce k tem pristejete se 14 bogoslovcev v Lusaki, boste lahko ugotovili, da smo ze precej presegli številko sto, na kar pred leti nismo niti mislili. Bogu hvala! V bogoslovju imamo med vzgojitelji ze tri zambijske duhov¬ nike. Učitelj novincev v mednarodnem jezuit¬ skem novicijatu je tudi ze zambijski jesuit. Vas hvaležni Jože Rovtar List izdajajo SLOVENSKI ZAMBJ1SKI MISIJONARJI Naslov: ST. IGNATIUS CHURCH P.O. Box 125 LUSAKA - ZAMBIA - AFRICA 8 Printed by Zambia Printing Company Limited P.O. Box 1059, Lusaka.