Za skladen razvoj gospodarstva


V letn 1975 so temeljfle organizadje združenega dela na pobudo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ustanovile razvojno-gospo-darsko skupnost, ki naj bi upravljala predvsem s sredstvi prejšnjega občinskcga investirijskega sklada, sredstvi skupnih rezerv do 31. de-cembra 1970 (ko so delovne organizadje ta sredstva obvezno združe-vale) ter z drugimi proračunskimi sredstvi.
Skupščina razvojno-gospodar-ske skupnosti je sprejela pro-
gram svojega dela, v katerem je opredelila kot svoje osnovne na-loge predvsem:
—  skladen razvoj gospodar-stva,
—  skrb za gospodarno izrabo prostora,
—  zagotovitev   sredstev   za realizacijo potrebne infrastruk-ture,
—  gradnja tržnice in trgovin v zunajmestnih območjih ter
—  pospeševanje kmetijstva in drugih deficitarnih področij go-spodarstva, v skladu z družbe-nima načrtoma občine in mesta.
Naloge razvojnogospodarske skupnosti so bile tako oprede-ljene na osnovi dejstva, da so se v občini razvijale predvsem tiste dejavnosti, katerih osnovni cilj je bil dohodkovni interes, zane-marjen pa je bil problem sprem-Ijajočih dejavnosti, ki bi zagotav-Ijale občanom boljše delovne in življenjske možnosti.
Na področju naše občine, ki je obravnavana kot izrazito indu-strijska, že sedaj čutimo nazado-voljivo reševanje problemov, ki neposredno vplivajo na zadovo-ljevanje osnovnih potreb obča-nov, to je trgovin, tržnice, obrti, gostinstva pa zdravstva, šolstva, socialnega varstva in kulture.
Glede na možnosti nadalj-njega razvoja našega gospodar-stva v novih industrijskih conah, ne smemo našega prostora pol-niti nenačrtno, tako kot se je do-gajalo do sedaj, ko je npr. Sose-ska zaradi finančnih obveznosti iz zemlje pritegovala nove de-lovne organizacije, in to celo ne-katere z dopolnjevalnimi po-možnimi dejavnostmi, ali pa pre-seljevala na to področje staro in-dustrijo, kar ne vpliva na dose-ganje nove kvalitete družbenega produkta. Poleg tega pa so vse te delovne organizacije reševale le
svoje probleme, ne glede na po-trebe in zahteve celotne cone z vidika perspektivne rešitve, eko-logije itn. ter brez posluha za druge spremljajoče dejavnosti, potrebne za skladen razvoj.
Za zagotavljanje smotrne in funkcionalne izrabe prostora je nujna večja povezanost vsaj na ravni mesta. Ljubljano bi morali obravnavati kot enoten gospo-darski prostor in bi morali na novih površinah zagotoviti tudi prostor za razširitev še obstoje-čih gospodarskih dejavnosti, vendar v primernih industrijskih conah, kjer bi bila lahko najbolj izkoriščena tudi opremljenost posamezne cone.
Da bi dosegli koordinirano de-lovanje vseh zainteresiranih — od delovnih organizacij prek skupščin mesta in občine do izva-jalcev del, bank in drugih dejav-nikov, je bil v občini Moste- Polje pri razvojno-gospodarski skup-nosti ustanovljen poseben koor-dinacijski odbor.
Naloga tega odbora je predv-sem, da z vsemi zainteresiranimi koordinira in prevzame inicia-tivo združenega dela za vsa po-trebna dogovarjanja in usklaje-vanja za prostorsko usmeritev razvoja gospodarstva v skladu z družbenim načrtoma občine in mesta.
Odbor da je pobudo za gradn jo posameznih con, daje predloge in pobiide za pridobivanje sred-stev prek združevanja vseh zain-teresiranih, obravnava programe nosilcev investicij v posameznih conah in skrbi za vzporedno gradnjo vseh spremljajočih ob-jektov — od komunalne ureditve in javnega prometa do družbene prehrane, zdravstva, varstva itd.
Vedno občutnejše je tudi pomanj-kanje trgovin, in to tako v novih na-seljfli kot v zunajmestnih območjih. Zaradi nedonosnosti teh trgovin je izredno težko najti investitorja in
tako   ostajajo   ta   območja   brez
osnovne preskrbovalne mreže.
Ob ustanovitvi razvojnogospodar-ske skupnosti je bilo predvideno, da bo lahko del sredstev služil kot spod-buda za združevanje sredstev drugih investitorjev za vlaganja v izgradnjo trgovske mreže. Toda vzporedno s sredstvi je razvojnogospodarska skupnost prevzeJa tudi obveznosti pokrivanja garancije za Yulon, ka-tero je prevzela skupščina občine. Tako bo razvojnogospodarska skup-nost po kritju obveznosti leta 1990 razpolagala z 11 railijoni dinarjev, kar pa ne bo zadoščalo za izpolnje-vanje sprejetih nalog.
Nujno je razvojnogospodarski skupnosti zagotoviti dodatna sred-stva. Za pridobitev le-teh je v spre-jemanju samoupravni sporazum o združevanju sredstev. O združevanju so se že pozitivno izrekli delegati go-spodarstva   v   razvojnogospodarski
skupnosti, saj so spoznali nujnost us-klajenega razvoja gospodarstva in upamo, da bo združevanje sredstev uspelo.
V tem primeru bi lahkože letos za-čeli z gradnjo tržnice in z moderniza-cijo nekaterih trgovin v zunajmest-nih območjih.
Vedno bolj pa se tudi zavedamo, da takih delovnih nalog za skladen razvoj gospodarstva ne moremo pre-pustiti le večji ali manjši aktivnosti posameznih volonterjev. Zato je koordinacijski odbor predlagal, da bi pri razvojnogospodarski skupnosti organizirali posebno službo, ki bi skrbela za izvedbo vseh nalog.
Vsak izmed nas se pojavlja kot de-lavec v združenem delu in kot občan v svoji občini. Zato natn ne sme biti vseeno, v kakšno smer gre razvoj go-spodarstva in vseh spremljajočih de-javnosti, potrebnih za naš vsestranski boljši jutri.         MAJDA ŽEHELJ