20. številka.
V Trstu, v soboto 10. marcija 1888.
i i Tečaj XIII. ^
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na todon, vsako sredo ;n soboto ob 1. uri popoludne.
,.Edinost" stane:
za vse leto gl. (I.-; izven Avst. jjl. za polu leta » H.—; „ „ 4..">0 n za četrt leta . 1.50; „ „2 2.'> „ Posamične firevilke se dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v TrBtB pn u t* v.,
v dorici in v Ajdovščini rr « nov. Na narcčbo brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi ne pošiljajo urodniStvu v u liri Torronte it. 12. Vsako pismo mora biti frtnkovano, ker nefruiikovaiiu se ne spre-jemajo. liokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po T nov. vr>tiea v petitu; r.\ naslove / debnlimi črkami se plnčuje prostor, kolikor bi ga oliHHglo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
bi- rueune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in insornte pre-jonia upravništvo v ulici Torrente Odprte reklamacije so proste poštnine.
Glasilo-slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V edinosti J« ihoS«.
■S*"
Šolske
razmere v okolici tržaškej.
Iz okolico.
O šolskih, za nas toli tožnih razme-rah v okolici, pisalo so je uže mnogo v „Edinosti". A kaj pomaga vse to? Pre-mogočni tržaški magistrat se izvestno ne ozira na želje, pravično želje tu domačih Slovencev; sicer se pa tudi od drugih merodajnih stranij premalo skrbi za „stražo ob Adriji!" Ni dovolj, da okoličani v na-rodno-šolskem zmislu ne napredujejo, temveč zelo nazadujejo ! Ni preteklo se mnogo let, kar so imeli okoličani narodne šole, ali pa šole, v katerih se je učil italijanski jezik le kot obvezen učni predmet. A v poslednjih letih pridobili so okoličani razven tega še podpolno italijanske razrede ! V čisto slovenskej okolici usiluje z neomejeno svojo močjo magistrat italijanske šole, italijanske razrede, a v mestu samem, kjer živi izvestno preko 25° '0 Slo-venov, brani se na vso moč ustanoviti slovensko ljudsko šolo, čeravno je za njo prosilo toliko slovenskih očetov! V tem obziru predobro poznamo „dvojno magi-stratovo mero", o katerej je „Edinost" v poslednjih svojih brojih dovolj povedala. A pri tem sili se piscu teh vrstic vprašanje : Kako se vjema to s tem, da ljubljanski magistrat vzdržuje za tamošnjo Nemce nemško ljudsko šolo, (primoran seveda v to po si. vladi), a tržaški magistrat se protivi v Trstu enako šolo napraviti domačim Slovencem. Koliko več pravice bi imel ljubljanski magistrat protiviti se, vzdrževati nemško ljudsko šolo !
Tržaški mngistrat dobro ve, kakšen upliv v prid italijanskemu življu imajo
ob steno" proti „vsemogočnemu" tržaškemu * gistrat po prezvestem tamošnjem »tvojem magistratu ; na ustanovljenj o pod polno slo-| služabniku „Jožetu" v svoje namene. Ca-
povilla „Jože" iskal je namreč po Bar-brljah podpisov nekej prošnji za novi
venskih razredov pa ni niti misliti ! V oko-ličanskih vaseh sta prvi in drugi razred sicer slovenska, a poučuje se italijanski jezik kot obvezen predmet. Omenil sem uže, da jo naša deca, obiskujoča italijanske razrede, izgubljena za nas; nasprotno pa ni moči trditi enako o deci, ki obiskuje nemško ljudsko šolo v Trstu. Otroci, kateri so dokončali imenovano šolo, vzprejemljejo se na c. kr. gimnazij in dobro jo znano, da se slovenskih dijakov c. kr. gimnazija v Trstu ne more in no sme prištevati renegatom. Nemščina bi kot učni predmet zatorej ne bila tako pogubonosna tržaško-okoliČanskim Slovencem, kakor jo italijanščina. Rojanski očetje so to dobro (?) preudarili, (Veliko vprašanje! Ured.) — ko so pred časom prosili nemškega namesto italijanskega razreda; vedeli so, da je enako za nas v narodnem obziru, in tudi, da si bode vlada „izvestno" prizadevala, da so to obistini. Na enak način pridobili so vsaj malo v narodnem obziru, in „malo" je bolje nego „nič", posebno v sedanjih naših razmerah. Kdor natančnejše pozna naše okoliše v Trstu, no bode so čudil okoličanom, če prosijo nemških namesto italijanskih razredov.
Pred poldrugim letom objavil jo pisec pričujočih vrstic v „Edinosti" članek „Tabor v tržaški okolici", tiskan v dveh številkah. Zaradi imenovanega članka jo vstal „brezpotreben hrup" po slovenskih listih, ker je pisec odobraval prošnjo Rojančanov za nemški namesto italijanskega razreda, in ker jo preporočal, naj tudi Skedenjci posnemajo Rojančane. Ob onem članku so pisali vsi tržaški italijanski listi, in
italijanski razredi v okolici. Naša deca „pravi lahonski" so se strašno togotili za-
obiskujoča italijansko učilnico je izgubljena za nas, za narod naš! Pogledimo v tem obziru Skedenj in Rojan, in prepričamo se dovolj !
Tudi v verskem obziru škoduje in
radi tega, ker jo znano, da so nadejo tr žaški magistrat z italijanskimi razredi po-italijančiti v malo desetletjih tržaško okolico. O tem članku jo govorilo tudi mnogo nemških listov, in „N. Fr. Prosso" jo pri
slabo upliva to na našo deco, ker so mora nesla celo vest, da so imeli tržaški Šlo-
učiti krščanskemu nauku v tujem jeziku, kateri malo uraeje. To predobro znajo nekateri okoličanski stariši, in bojo so vsaj v navedenem obziru za svojo deco. Kako si zatorej pomagati ? Če prosimo za odstranjenje italijanskih razredov, to jo „bob
PODLISTEK.
Sobotno pismo.
Izpod Nanosa.
Gospod urednik! ne čudite se denaš-njemu nenavadnemu napisu. Obul sem drugo hlače, ker je sobota; a pismo ostane pismo, naj se piše v soboto ali v nedeljo. Saj tudi našega dnevnika sobotna pisma se bero v nedeljo in prihajajo med svet pod zaglavjem: nedeljsko pismo. Pisatelj je krsti po njih namenu, namreč, da je bero v nedeljo, in ne kadar so pisana. Potem morali bi reči tudi namesto: pero le: pisalo, ker peresu je namen pisanje. Pri nas — v belih deželah — nam je pač ednako, ali beremo pismo, ki je pisano v soboto ali v nedeljo, samo, da je kuj za pod zob, ker v denašnji hudoj zimi mora biti človek zadovoljen, da dobi kaj zabavnega slovanskega berila. Nemškega seveda imamo v izobilji, ker v nas je še sedaj v nekih odličnih, narodnih obiteljih prava „konversationssprache" le „deutsch" in pa „ur-ur-urgormaniseh", Hotel sem opomniti, da imamo sušo kar so tiče slovenskega berila in — beseda da besedo — spomnil sem se, da nismo imeli uže davno dežja, samo sneg in le sneg in zopet sneg. Seveda tukaj se mi bode kdo protivi), če le dobro pozna vse tri „agregatzustiirtdc". A kaj hočemo; saj je tudi naravni nastopek, da je sneg bel; a pri Vas po nekaterih
venci tabor, na katerem so klenoli pro siti učenja nemškega jezika po okoličan-skih l judskih šolah. V Barkovljah. kjer je slovenska dvorazrodnica z obveznim ital. učnim jezikom, zidala so bode v kratkem nova šola. To priliko misli porabiti ma-
ulicah pravite, da jo bil črn. Gospod urednik! otroci so so ga izvestno bali. — A pri nas jo pa to vse drugače; pri nas se ga ne boje, ker ni črn, temveč bel. Po glavnih cestah so ga le toliko na široko premetali, da so moro premikati le en voz; voznik naj hodi, koder hoče. Ti ljudje imajo zelo čudno logiko. To je malone kakor da kdo pripoveduje, kako je videl človeka „brez glave". O tej priliki mi prihaja na misel on stari vojak, ki jo trdil, da je videl v nekem kraji tako veliko bučele, kakor so pri nas ovce. Ko so ga na to vprašali, kako morejo lezti v panj, če ni večji, od naših navadnih panjev, odrezal so je prav po vojaški: „To je njih ,k'šetV!"
Štedljivost jo lepa stvar!
Pri nas na Pivki prav mnogo ugib-Ijemo o čudnoj državnozborskej raci „Lex Liechtenstein". Kakšnih mislij ste Vi, gospod urednik, o tem smo uže nekoliko čuli. Kakor so sn pa pozneje stvari zasukale, moramo mi kranjski Slovenci svojega bližnjega ljubiti kakor samo sebe, mislim, da ni pravega rodoljuba izven Kranjske, ki bi želel temu predlogu „dobro slasti". Jaz kot kranjski Slovenec, ker Nanos jo še vedno, tudi p<? najučenejših nemških geografih, ki imajo tako trdno vero, da gore in mosta prestavljajo, pri vsem tem še na Kranjskem, da si bi nekateri raj še videli, da se ta naš očak imenuje „tnonto Naso", mislim in mislim, na-gibljetn zdaj na desno zdaj na levo in se no morem odločiti — — —. Morebiti bi
italijanski razred. Razven nekaterih tujcev (znano je, da jo Capovilla tudi tujec, ker je rojen Cič) podpisalo je ono prošnjo tudi nekoliko domačih „izgubljenih sinov", kakor se sliši, vseh skupaj 13!!! Ker pa Barkovljanski možaki dobro vedo, da si ne znajo v tem obziru drugače pomagati, posnemali so Rojančane: napra-so prošnjo za novi nemški, namesto
vi
ital. razred, in to prošnjo je podpisala v s a v a s ! To je zatorej spet magistratu poleno pod noge, ker Barkovljani upajo, da so njih prošnja po si. vladi obistini.
Dodatek uredništva. Dasiravno se ne strinjamo povse z vsebino tega dopisa, vender smo ga objavili, da se doznajo različna mnenja od raznih narodnjakov tržažkih, katerim je količkaj do bolje bodočnosti našega od vseh stranij stiskanega ljudstva okoliškega. Neumevno se nam! vidi, čemu se nekateri toliko potezajo za
,io sono" ali pa „ih pin, tu
je begtki z pin, erVst".
A k <r*8 e pa nikakor ne in o-romo ugnoti tej nepriliki, potem smo v prvej vrsti za on jezik, ki je za dotično ljudstvo najpotrebnejši, da more občevati so svojim najbližjim sosedom, pri katerem si prečesto služi tudi živež.
Da se uvede v okoliško šole n e m-ščina namesto italijanščina, otroci se jo ne bodo naučili v nekaterih urah na teden in kakšen jo nastopek temu ? Da jo mladina i z g u b 1 j a 1 a neprecenljivi čas ! To je — govorimo bez okolišev — samo nekakšen poskus proti magistratu tržaškemu. Vse lepo ! Odobravamo, da se naši okoličani upirajo magistratu, kjer je potreba; večkrat bi bilo celo umestno, da bi se še bolj možki postavili po robu tem mogotcem. A kaj mladina naša? Ž njo bi se samo igralo, ona bi služila v igračo našim oduškom proti magistratovcem! Nežne mladeži naše pa no smemo tako zametati, kajti ona nastopi za nami ; ona bode nadaljevala, kar smo mi načeli; no
smemo zatorej navduševati se za stvari, ki blaženo nemščino v tržaškej okolici*! Ni I"0 donttSaJ° nikakeršnih koristij, — pač treba bog ve koliko premišljati, da se Pa ^varo.
pride do spoznanja, kateri jezik je našemu j Nekako čudno se nam zdi. da zago-okoličanu razven materinega jezika slo- varjajo nekateri učenje nemščino ? tem, venskega potrebnejši : nemški ali italijan- da je našim odraslim mladeničem porroben
ski. Večina ostane vender doma, bodisi v okolici ali v Trstu in tu si služi na raznovrstne načine svoj vsakdanji kruh. In kateri jezik mu služi tukaj bolj ? — Da so nekateri tako ugrevajo za uvođenje nemščine namesto italijanščine v ljudske šolo okoliško, tu jo — govorimo katna ravnost — malo preveč strasti proti italijanstvu. Tukaj je našim ljudem neobhodno potrebno znanje jezika našega soseda Italijana. Mi smo načelno protivni vsakemu tujemu jeziku v ljudskoj šoli in smo osvedočeni, da učeča se mladina mnogo bolj napreduje tam, kjer se je no mami in trapi z ubijanjem tujih glasov, ki ne prinašajo ni koda r koristi. Čemu se hoče učenec naučiti v dveh ali treh urah na teden ? S tem se samo čas trati in krade zlate urice oatalim prepotrebnim
nemški jezik, kadar prihajajo v vojake.
Kdor zna nemški v vojakih, tega kmalu povišajo v desetnika ali „kaprola". Da, istinito; kdor prineso seboj tnej vojnike razven prirodne razvite pameti tudi nekoliko' znanja, temu pomagajo dalje. A tudi tam zahtevajo malo več nemščine, nego li se je nauče naši kmetski otroci po ljudskih šolah. Tudi tam ni dovolj, da se zna malo po nemško „hiuder-honder" — pa jo „kaprol". Po tem takem bi bili v vseh nemških avstrijskih polkih vsi vojaki sami „kuproli", ker vsi „hin-derhondrajo". „Ti gospod, jaz gospod; kdo bodo pa kravo pasel ?" vpraša naš preprosti kmet. Premnogo domačih mla-deničov smo poznali in poznamo, ki se niso nikedar učili nemščini ; šli so v vojake se znanjem, katero so si pridobili v
predmetom, čitanju, računanju, pisanju itd. j domačej učilnici, in po nekaterih letih so Temu naj se pravilno priuči naša mladež J se vrnoli zopet domov z edno, z dvema, po ljudskih šolah, in dovolj bodo. Ni treba da celo s tremi zvezdami pod vratom.
tudi Vam, gospod urednik, ne bilo prav, ako napišem, kar mislim. Za to se držim pravila nemškega kritika in estetika, ki trdi: Nur in dem, \vas der Dichter weiso verschueigt, zeigt sich die Kunst des Mei-sters!
Bodočnost je naša, bodočnost je slovanska. „Zora puca, bit će dana". Ali lex Liechtenstein nema prihodnjesti. Mraz krči vsa telesa in tako bode bržkone zaradi politične zime tudi eksistenca tega predloga skrčena.
Tudi o volitvenih verifikacijah v državnem zboru moglo bi se marsikaj reči. Poročilo iz državnega zbora poroča nam „sub Auspitziis", da kdor plača, tudi skače. Ta izrek slišal sem lani na Kraškem javnem plesu, ko je mladenič plačal 50 nvč. za „sto", samo da je prvi skakal. Toda o tej kočljivi stvari je treba narediti „križ erez usta", da zopet iskra ne napravi požara med plesalci in neplesalci. Sedaj, ko je sveti postni čas, smemo vender črhnoti edno ali dve o tem, ker ni priložnosti, da bi se kdo pohujšal. Kar je, pa je. Svčta ne bomo preobtnoli, ker še Arhimedu niso hoteli dati podlago, da bi ga bil.
Star izkušen možiček z rdečim nosom, kakeršni no prihajajo „von Essen", trdil je, da jo svet močnik, mi pa kuhalnice, ki ga mešamo. Vprašal bi sedaj, kje je pa skleda, v katerej ga stavimo hladit? Bržkone, mora biti tako velika, kakor ona, o katerej pravo Ribničani, da se vsak dan mast i i nje razlije „po svajti". Toda za sedaj pustimo to, ker pustni čas je pri kraji;
šalo strani. R-sno premišljajmo, kaj bodo skuhali v državnem zboru, da nam po končanom zasedanji iztreso v narodno „sklajdo", v katero željno gledajo Lahi in iredentovci, Nemci in nemškutarji, Mad-jari ali basama-teremte-te-emberji in tnad-jaroni. Ti niso tako skromni, da bi mogli biti z malim zadovoljni, z drobtinicami, ki padajo raz mizo; jesti nočejo z večjo žlico kot mi sami. Protivniki naši bi radi jedli z zajemalnioo, nam pa še žličke, ali kakor v Ljubljani boljo sliše, še „Kafl'eeloft'ol" no dozvoljavajo. Strast je strast iti niarsi-kedo no pozna Gregorčičevega izreka: To bodi najveća modrost in krepost: Brzdati in vladati strasti.
Da pa ne zajdetn v zadrego, ker zdaj v snegu, pravijo, se še žival lahko v jame v zanko, zatorej so bodem ravnal po poslovici. Inter duo mala minus eligenduin, ter končal svojo denašnje pismo. In čo bodo to skromno vrstice všeč ne le Vam, gospod urednik, in državnemu pravdniku, temveč i si. čitajočemu občinstvu, tedaj se v kratkem zopet oglasim. Rekel sem: skromne vrstice, ker v njih ni modrosti naložene, ali kakor bi naši narodni Koba-ridci rekli, „ukidane", ne se žlico niti so zajemalnico, ampak le tako, kakor baš pride.
Na svidenje Vaš
v vseh stiskali in težavah zvesti O o n sol a to r.
Poznali smo pa tudi takega, kije nesel seboj obilno nemških in laških beaed, a po vrnitvi so pripovedovali njega tovariši, da j*1 bil v vojakih velik bebec, da ni ničesar umel, kar so mu govorili, da je bil pogosto zaprt itd.
Zdrava prirodna pamet, to je neprecenljiv zaklad in a tem se. hvala Bogu, Iehko ponaša naš narod slovenski I
Deželni zbor kranjski.
XIV. seja dne 17. januvarja.
(Dalje).
3.	Deželnemu odboru se nalnga, da se pogodi še zunanjimi izboljševalnimi zavodi zaradi sprejema kranjskih mladostnih gojencev, ter pooblaščuje, da pokrije dotične troške iz prisilno-delavničnega zaklada.
4.	Deželnemu odboru se nalaga, naj da zgraditi po predloženem načrtu in proračunu poslopje za delavnico in postaviti leseno lopo so zidanimi stebri v znesku do okroglih 8000 gold. za zadnjo, ter vse potrebno kolikor mogoče hitro ukrene z ozi-rom na to, da morajo biti vse te zgradbe zgotovljene najdalje do konca septembra 1888.
5.	Troški, ki se bodo porabili za te nove zgradbe, pokriti so iz prisilno-dolav-ničnega zaklada, kateremu se v ta namen dovoljuje posojilo v najvišjem znesku 40.000 gold. iz deželnega zaklada pod tem pogojem, da se mu bo kolikor mogoče hitro povrnolo in da veljavna ostane pravica deželo Kranjske do doneskov državne uprave za troske, katere jo posojiloma prevzel deželni zaklad ali ki bodo še v bodoče navstali za zboljšanje in razširjenje zavoda.
G. Deželni odbor se pooblaščuje, da še enkrat vloži pri visokem ministerstvu notranjih zadev ugovor zaradi olajšanja dogovorov, ki so dognati z deželami, katere ob enem rabijo prisilno delavnico, ter se mu naroča, naj tako pripravi dotične pogodbene nacrte, ki so predložiti visokemu deželnemu zboru v potrjenje, da se v njih zagotovi glede n;t število gojencev, kolikor dovoljuje prostor, oddajanje prisiljen-cev po razmerji dosedanje udeležbe dežela za kolikor mogoče dolgo dobo in so določi, da se bode znižala dosedanja taksa za preskrbovanjo v znesku 50 kr. za osebo in dan vsled slučajnega prištedenja pri režiji le takrat, ko bodo popolnoma poplačani deželi Kranjski stroški za zboljšanje in razširjenje zavoda.
7.	Deželnemu odboru se nalaga, naj si pri oddaji del izgovori, da bo moral stavbeni podjetnik rabiti proti primerni odškodnini zidarje in zidarske pomagače, kolikor jih je na razpologanje v prisilnej delavnici, in da preskrbi zavod, kolikor se to da izvršiti, mizarska, likarska, steklarska, ključavničarska dola in zalaganje železa v svojej lastnej režiji, oziroma potom akorda ali omejenega razpisa.
8.	Deželnemu odboru se nalaga, oziroma dajo pooblastilo, da kolikor mogoče ugodno poravna navskrižje, ki je navstalo z mestno občino ljubljansko glede cestne naprave, in konečsno sklene pogodbo zaradi zemljiščnega nakupa."
\ si nasveti obveljajo brez ugovora.
Dr. Blei\veis potem poroča: a) o splošni javni bolnici v Ljubljani; b) o zgradbi dveh oddelkov v blaznici na Studenci; c) o zgradbi bolnice za kužne bolezni. Omenja, da je sedanja bolnišnica v vsakem oziru nezadostna, da število bolnikov od leta do lota narašča, da bi bilo pa slabo gospodarstvo, ko bi se razširjalo poslopje, ki opravičenim zahtevam več ne zadostuje. Za napredek ljubljanskega mesta je namreč najveće važnosti, da se bolnišnica umakne se sedanjega prostora kam drugam. K tej prestavi bi gotovo z doneski pripomogli mestni zastop, hišni posestniki blizo sedanje bolnice in kranjska hranilnica. V tem slučaji bi ne bilo tre' a zidati posebne bolnice za kužno bolezni, pač pa je treba razširiti blaznico na Studenci, da se tja spravijo umobolni, ki so sedaj v starej bolnici. Torej predlaga:
„Visoki deželni zbor naj sklene:
1. Z ozirom na neodstranljive nedostatke in pomanjkanje prostora v sedanjej bolnici, dalje z ozirom na to, da je za napredek, razširjatev in olepšavo glavnega mesta neobhodno potrebno, da se umakne bolnica ne sedanjega prostora, sklene deželni zbor zgraditi novo bolnico na drugem in primernem kraji mesta, ako se zdolej suh a) in b) omenjene razprave ugodno izvrše.
V izpeljavo tega sklepa pooblašča se namreč deželni odbor:
a)	dogovoriti se z mestno občino ljubljansko in s posestniki, ki imajo hiše in zemljišča blizu bolnice, glede doneskov k stavbenem i zakladu za gradbo bolnice na drugem mestu,
b)	prositi slavno kranjsko hranilnico podpore v ta humanitarni namen, in
e) prihodnjemu deželnemu zboru poročati ob uspehih teh obravnav, eventualno nakupiti primeren stavben svet, ter predložiti načrte in proračune troškov za zgradbo nove bolnice.
2.	Za blaznico na Studenci se dovoli sezidati dva oddelka s prostorom za 72 umobolnih, 30 moških in 36 ženskih, s skupnim stavbenim zneskom 06.000 gld.
3.	Za stavbene troške leta 1888 se dovoli znesek 38.000 gld. iz deželnega zaklada.
4.	Deželnemu odboru se naroča, da te stavbe, katere so imajo zvršiti v letih 1888 in 1889, odda na podlagi načrtov, potrjenih od slavnega zbora v 8. seji dne 21. aprila 1877 potom javne konkurencije.
5.	Zgradbe kopališča v sedanji bolnici, zgradba bolnice za kužne bolezni, nakup njive za omenjeno zgradbo in prodaja poljanske podružnice, kar je bil na-svetoval deželni odbor v prilogah 45 in 49, se ne z vrše."
Deželni zbor pritrdi vsem tem predlogom brez ugovora.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor ni sprejel predloga o legalizaciji, o katerem smo govorili v poprejšnjih listih. Sklenolo se je izročiti predlog zopet, dotičnomu odseku, kateri ga ima predelati ter v 14 dneh zopet poročati o njem zbornici. Težko je uže sedaj soditi, bode li obveljal vladni predlog, ali pa oni manjino, ki hoče da se legalizujejo listine še le, ako vrednost iznaša preko 500 gld. Na dnevnem redu je bil predlog o verskih učiteljih, kateri tudi kakor predlog o legalizaciji uže več let vlačijo po zbornici. Desnica je predlog o verskih učiteljih nekoliko predrugačila; to pa levici nikakor ni po volji in se čuti za to prisiljeno, staviti svoj protipredlog. Levica se ustavlja posebno drugej točki tega predloga, kateri slove: Pričujoča postava stopi v tvornost, ako je treba v njo izvrševanje novih deželnih postav istodobno s temi in izgube od tega časa vse nasprotujoče naredbe svojo veljavo. V imenu levice je govoril poslanec Edvard Suess, ki je trdil, da jo s tem predlogom spojena promena dosedanje ustave, in morati za to dve tretjini zbornico glasovati zanj, da ga bode mogoče sprejeti. Levičar Fuss si je v svojem govoru prizadeval dokazati, da si je bas levica pridobila največ zaslug za duhov-stvo in da je levica najbolje zastopala du,hovstva koristi ter vedno skrbela za izboren veronauk. Minister Gauč se je udeležil debate ter naravnost in jasno pokazal svojo simpatijo do levice, češ da jo levičarski predlog prav za prav mnogo bližji vladnemu stališču nego predlog večine, a vender vlada iz „višjih ozirov na stvar" sprejme poslednjega. V to debato so levičarji vpleli kolikor toliko tudi Liechton-steinov predlog ter ga pobijali. V imenu desnico je govoril" nemški poslanec s Češkega Heinrich ter o tej priliki potegnol se za versko šolo. Kedaj pride Liechten-steinov predlog na vrsto, ni še mogoče določiti. Knez Liechtenstoin si na vso moč prizadeva pridobiti si privržencev, a kakor vse kaže, ne bode našel večine za svoj postavni načrt. V „češkem klubu" pretresa se ta predlog in kakor ho govori v parlamentarnih krogih, bode članom tega kluba na voljo dano glasovati po svojem osebnem prepričanji za Liechtensteinov predlog ali proti njemu, ali se pa podpolno vzdržati glasovanja, kar bode mnogo čeških poslancev tudi storilo. Proti temu predlogu se je izreklo tudi celjsko učiteljstvo ter odposlalo državnoj zbornici prošnjo, naj predlog zavrže.
Na Dunaji začele so škofovsko konference, v katerih se bode to vprašanje tudi pretresalo in kakor se samo ob sebi u meje, delovalo se bode za predlog. Vidimo, da je zanimanje za to postavo v vsej državi veliko; agitacija za in proti zelo živahna. Kak sad pa bode vse to obrodilo, pokaže bodočnost; a uže sedaj izrekamo bojazen, da bode imela ta postava in gibanje, katero je vzbudila v vsej državi, za naš narod še slabe nasledke, naj bode uže predlog zavržen ali pa sprejet.
Zagrebški mestni zbor je ukrenol v svoj«'j seji čestitati vladiki Strossinajorju
o njegovoj zlatej masi ter v ta namen izbral deputacijo treh mestnih svetovalcev, da mu se osebno poklone. V deputacijo so voljeni gg. Badovinac, poprejšni župan zagrebški, katerega je pa madžaron-ska vlada odstavila, grof Kulmer in Lov-renčič. V tej seji je bila rudi izvršena verifikacija. Potrjene so bile vse volitve iznimši dve. Proti koncu seje prosi bivši podžupan Crnadak besede, da so loči od mestnega zbora, kateremu je pripadal 27 let, katnor pa ni zopet voljen, ker volitve niso bile proste, ampak so se vršile pod pritiskom vladinim. Proti temu je protestiral nadžupan Sieber in ko je Crnadak grajal uradnike, vzel mu je besedo ter zaključil sejo. Mestni svetovalci so pa vstali ter klicali: „živio Crnadak;" galerije so bivšemu podžupanu ploskale, mad-žaronski nadžupan je pa tiho ostavi! dvorano.
Vnanje dežele.
Ruska diplomacija si je v Carigradu1 izvojevala uspeh, kajti prisilila je tursko vlado proglasiti Koburžanovo vlado na Bolgarskem nepostavno. Ta čin turške vlade razni listi različno razlagajo. Nem-ško-avstrijski listi temu proglasu turške vlade ne pripisujejo nikakeršne veljave in pravijo, da je to le navidezen uspeh ruske diplomacije. Avstrijska diplomacija zahteva, naj Rusija natanko razloži svoje zahtevo glede Bolgarske ter da izjavi svoje mnenje, kaj kani ukrenot', ako izžene Ko-burga iz dežele? Ispovč se li ruska vlada tako vestno, kakor želi to Avstrija, ni pričakovati. Bolgarskega vprašanja, da, še celo Koburgove vlade menda še dolgo no bode konec, če tudi donasajo nekateri listi uže ime novega kandidata za bolgarski prestol in sicer bi bil to knez Leuch-tenberg, zatorej zopet Nemec, ki bi imel osrečiti slovanski bolgarski narod. Kakor javlja „Pol. Corr.u iz Varšave, dobili so postajni načelniki na progi Rovno-Vilna povelje, naj se ozirajo na to, ako prevzemajo veče tansporte blaga in žita, da morajo od 1. marcija dalje služiti obstoječe železnice za večje transporte čet. Kakor poročajo iz Peterburga, bodo dosedanji finančni minister Višnegradski najbržo odstranjen, kar bi morebiti pomoglo povzdig-noti tako silno propalo vrednost ruskih papirjev.
Volitve na Srbskem so izvršeno. V skupščino jo izvoljenih 135 radikalcev, t. j. vladnih kandidatov, 15 liberalcev, (pristašev Rističevo stranke) in 7, kateri se ne prištevajo k nobenej stranki. Vlada kani imenovati v kratkem več novih članov v odsek za revizijo državne ustave. Načrt ožjega odbora bode potem najhitreje rešen. Morebiti so skliče še to po-letjo velika skupščina, ki bode imela pregledati ustavo ter naposled rešiti to vprašanje, ki stoji uže več let na dnevnem redu.
Bolgarsko vlade se nota visoke Porte, o katerej smo prej govorili, ni prav nič prijela. Vlada pravi, da je sama odgovorna za mir in red v deželi ter da se ne bodo nikakor ozirala na slično izjave, ki bi utegnole rušiti dosedanji red. Tudi Koburg se no misli umaknoti iz Bolgarije ter ustreči ruskim zahtevam. To njegovo vztrajnost židovski listi dunajski hvalijo ter jo imenujejo „hrabrost". O „hrabrosti" tega knežiča vedo pripovedovati pa samo omenjeni listi, druga poročila glase so baš nasprostro ter nam pravijo, da je ubogi knez v vodnem strahu in si nikdar ne upa inej narod. Te dni je začela zopet izhajati „Trnovska konstitucija", Karavo-lovlje glasilo. V prvi svoji številki izjavlja, da so hoče poprijeti zopet v resnici domoljubnega dela ne glede na proganjanja, ki jej bode trpeti od sedanjo vlade. List pravi, da bi morala biti vsem pravim bolgarskim rodoljubom Rusija idejal, katerega bi se morali oklenoti. Ta država, ki je toliko žrtvovala za Bolgarijo, ki jo jo ustvarila, bode skrbela tudi za nje pri-hodnjest, nikdar pa no Avstrija, ki je v svojih zahtevah nenasitljiva in ki teži za tem, Bolgarijo spraviti pod svojo oblast.
Mimstorska kriza na Rumunskem, kjer je vladalo do sedaj ministorstvo Bra-tianu, vedno bolj zanima vnanji svet. Mislili so, da sedi Bratianu tako trdno, da ga nikdo ne moro spodmaknoti. In vonder, dasi jo o zadnjih volitvah v državno zbornico uporabil vsa postavna in nopostavna sr^lstva, padel je sramotno in se moral umaknoti. To je baš, kar dajo mislit« drugim vladam, ki slone na ednaki podlogi. Novo ministerstvo se je ustanovilo pod predsedništvom Ghika. Dunajski časniki sodijo, da bode tudi to ministerstvo Avstriji prijazno in da bodo skoraj sklenena carinska pogodba med obema državama.
Francoska zbornica jo sprejela pred. log vojnega ministerstva, da ustanovi in imenuje pet generalnih nadzornikov za vojsko. Dogovori mej Francijo in Italijo glede carinske pogodbe so pretrgani. Trez-nejši politiki pariški so uže začeli obžalovati, da so carinski boj napovedali Italiji, ki bodo škodil obema državama. Italijanski listi izražajo nadejo, da so bodo v kratkem dalo zopet poravnati to na-sprotstvo mej državama, ki ste po plemenu in kulturi določeni vzajemno delovati.
vZorilla, vodja republikanske stranke na Spanjskem, objavil je te dni neki proglas, s katerim pozivlje vse republikance, naj se udeleže volitev v državni zbor, da bode tam njih stranka dostojno zastopana. Svoje polkovnike pa spomina, naj ostanejo zvesti ideji, katerej služijo ter naj sežejo tudi po orožji, ako bode treba. Nadalje razvija program, katerega bi si morala postaviti španjska republika ter pravi, da bi ta dovolila katoliškej cerkvi vse one pravice, katero uživa v republiki francozkej; nadalje, da bi odpravila dosedanjo domobransko postavo, po katerej je vsak podvržen vojnej službi ter vzdrževala vojsko dobrovoljcev. Po tem programu je izvestno, da se Castelarova stranka popolnoma loči od Zorillove.
Nemški cesar je umrl. Ta vest je kakor strela udarila v vse diplomatske kroge. Cesar je umrl, ccsarjevičev umira, regentstvo je prevzel cesarjovič sin, o katerem je znano, da je poln iu prepoln Bismarkovega duha. Zadnja vez mej ruskim in nemškim dvorom je pretrgana in nasprotstvo, ki se je sedaj očito sedaj zakrito kazalo mej tema dvema vladarskima hišama, izbruhne sedaj lehko z vso silo. A upamo, da bode mladi regent tiral voz nemške države po istom potu, kateri mu je umrši ded pokazal ter delal na to, da se ohrani mir v Evropi, ki je vsem državam nad vse potreben.
DOPISI.
Gorica 7. marcija [Izv. dop.J Goriška čitalnica napravi dne 19. t. m. v proslavo svojega častnega uda, prevzvišenega škofa in jubilarja J os. Strossmayerja svečano „Besedo". Dogovarja se tudi odbor tega družtva, da pride som oddelek dramatičnega družtva za predstavljanje nekaterih igrokazov. Kakor se pripoveduje, se to zgodi po velikej noči.
„Bralno in podporno druž-t v o" pa jo osnovalo dne 4. marcija „Veliko besedo" v spomin šesto svoje obletnico se zanimljivim razporedom. Ponovila se jo na občno zadovoljnost opereta „Seja občinskega starešinstva". Vsi so izvršili naloge svoje prav hvalevredno in zbrano občinstvo ni jenjalo z odobravanjem. Nekateri hočejo vedeti, da so pripravlja nova, še obširnejša operota Roman Nejedlyjeva „Kralj Vondriček XXVII." za kakšno prihodnjo veselico delalskega družtva. Na tem polji zasluži vso hvalo marljivi odbor in g. pevovodja Pahor. — Samospev čestite gospodične Alberte Pehanijevo se spremljovanjem orkestra bil jo posebno všeč. Mili izdatni glas, dobra izvožba in spretna modulacija, vse jo močno uplivalo na občinstvo. Cos titarao vrloj gospodični, ki jo na ta način ustopila med solo-pevkinje našega družtva! Druge pesni, ki so se pele se spreml jevanjem izurjenega orkestra in so so moralo v to svrho navlašč iustrumentirati, bilo so pravi ukras imenovane veselice. To je velik korak, to je znamenje, da je družtvo čilo, krepko in pripravno napredku. Zavertane-kova igra „L o t e r i s tu so je prav do-padla. Posebno dobro sta igrala g. Zaver-tanek, igralec iu ob onem spisatelj tega novega igrokaza in gospodična Jug, nam goriškim Slovencem užo dobro znana igralka. Tudi drugi so izvršili svojo nalogo hvalevredno. Domača zabava v Marzinije-vej gostilni je bila prav živahna. Poli so pevci se spremstvom godbe inarsikako lopo pesen. Zadovoljnst jo bila velika; ljudstva mnogo. Mimo delalcev in njih družin videli smo mnoge odličnjake z dežele in iz mesta. G. podpredsednik pričel jo vrsto nagovorov ter pojasnil jo v kratkih potezah važnost tega družtva, ki sedaj, v šos-tom letu stoječo, zahaja šo lo v slovenski „otroški vrt", kmalu pa ustopi v ljudsko šolo. „Kaj bode šo iz otroka, Čo bodo obiskal srednjo šolo in če bodo tako napredoval, kakor sedaj P" pravi govornik ter ko-nečno želi, da dospe mlado čilo in krepko dete s časom na „univerzo." V to voščilo napili so vsi navzočni z navdušenjem. G. P r i n č i č jo napil v lepem govoru navzočemu deželnemu poslancu g. Vek.
Spinčiču, v kar se on zahvaljuje g krepko hrvatsko besedo. G. V u ga poudarja zasluge družtvenih pevcev in pevkinj; g. podpredsednik nazdravlja slavnemu častnemu udu, škofu S t r o s s m a y e r j u. Tako se je vršil govor za govorom in pretekle so prenaglo urice veselja. Vse je bilo lepo, samo čas je bil prekratek. Razšli smo so se željo: „Na svidenje."
Iz košanske okolice 3. marcija. Pri nas se glasi stari pregovor: boljše deset poletij, nego ena sama huda zima.
In baš letošnja je pri nas v resnici prav huda, da bi človek skoraj ne veroval, da ne živi na Notranjskem, nego kje v ruskej Sibiriji, kjer 30. dnij v meseci sneži; drugi dnevi so pa lepi. Pri nas ni letos nič boljše; uže 20. grudna 1887. je sneg zapadel, in od tedaj smo vedno v sneg založeni, ne moremo nikamor ne z vozom niti z blagom, ne v vas niti iz vasi. Ako vkljub temu kdo vender kam gre, boriti so mu je v silnoj burji, v ka-deži in velikanskih snežnih zametih na življenje in smrt.
Naša „Edinost" nam je to zimo uže dve človeški žrtvi oznanila in jaz Vam hočem o tretji žrtvi poročati, prouzročenoj po izvenredno hudej zimi. Dal Bog, da bi ta zadnja bila.
Dno 27. svečana t. 1. jo bil v Divači navadni semenj; tja se je odpravil tudi 28 letni Štefan Blažič iz Čepnega, da si kupi kravo, akoravno so ga domači sosedje opominali, naj nikar no hodi o takej hudi zimi od doma; a ni dal se pregovoriti ter je šel sam v Divačo.
Ali revčku ni bilo dano zvečer priti v svoj kotič k ženici domov, nego obležal je 100 metrov daleč gori nad vasjo Cepno. Našli so ga stoprav drugi dan to jo 28. febr. ob 10. uri dopld. na hrbtu ležečega. Mož je bil podpolno trd in zmrznen, ker je dolgo ležal. Našli so pri njem 3 gld. 47 kr. denarja in živinski potni list, iz katerega se je razvidelo, da si je rajnik kupil kravo bele dlake iz Brestovice pri Povirji.
Zmrznencga so nesli na dom, kjer je bilo mnogo joka. Ob 1. uri popoludne so vaščani našli tudi kupljeno kravo, privezano k topolu pod cerkvico sv. Trojico nad južno železnico.
Rajni je ostavil mlado ženo z malim otroci čem.
Letošnja huda zima utegne imeti drugih so slabših nasledkov.
Zaslužka nič, dolžniki pritiskajo, cesarske davko in druge vsakovrstne do-klade jo treba poravnati. Čuje se tudi, da bode treba novo šolo zidati, v farovži napraviti vodnjak; zvonik je baje da prenoviti, vrhu vsega tega ima vsaka vas še posebnih svojih troškov. — In kjo jemati denarjev, ko nimamo niti za sol, ne kaj jesti? — Krompir jo segnil, žitna letina je bila slaba, vinska še slabša. Lakota uže denes tu in tain sili črez prag. Za Boga, kaj bode z nami! Potrebno bi bilo, da nam preskrbi vlada kakšen zaslužek, sicer poginemo.
Domače vesti.
Iz Podgradskega okraja smo prejeli nastopno vrstice, katero radi objavljamo : Držim so sicer načola pesnika-prvaka: „Dolžan ni samo, kar voleva mu stan, „Kar more, to mož je storiti dolžan!" Zatorej to, kar je kdo storiti dolžan, ni zasluga. A ker g. dopisnik poslednje „Edinosti" hvali one, ki delajo v prospeh gospodarsko zadrugo, potrebno so mi vidi, dopolniti oni dopis z imenom pročastnega dekana hrušiškoga g. Ant. Rogača, kateri so v svojej župniji mnogo in z uspehom trudi tudi v tem obziru. — Čast, komur čast!	Eden pohvaljenih.
Iz SV. Ivana se nam piše, da bode tam jutri v nedeljo 11. t. m. ob 10. uri slovesna sv. maša in blagoslovljenje novega velicega oltarja, kateri se je izdelal v delalnici in po načrtu g. Trobca ta-mošnjega crkvonika. Zelo lepi so štirje rudeči stebri z veronskega mramorja in nekaj posebnega je iz kararskega in ši-jenskega marmorja tabornakelj, ki je pravo mojstersko delo.
Imenovanje. Okrajni komisar Fabris jo bil imenovan za namestništvenega tajnika za Primorsko. — Kancelistu okrajnega sodišča v Pazinu Josipu Kersu jo podeljena služba kancelista pri deželnem sodišči v Trstu.
Vabilo k LXX1X. odborovi seji „Matice Slovenske" v sredo 14. marca 1888. leta ob 5. uri popoludne v Matični hiši na
Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Po-trjenje zapisnika o LXXVIII. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo odseka: a) gospodarskega, b) književnega. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Razgovor o občnem zboru in posamezni nasveti.
Josip Mam. predsednik. Vodstvo družbe sv. Cirila In Metoda V Ljubljani je imelo dno 7. marca svojo XVII. sejo. — Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan; odborniki: dr. vitez BIeiweis-Trsteniški, Gregor Einspieler, Ivan Hribar, Ivan Murnik, Luka Svetec, dr. J. Vošnjak, Anton Žlogar. — Blagajnik in tajnik poročata o tekočih stvareh. — Vodstvo sklene poslati peticijo državnemu zboru za versko šolo z materinim učnim jezikom. V kratkem se objavi. Enako prošnjo razpošlje vsem načelništvom podružnic. — Nekaj podpor se podeK, Nekaj drugih zadev se reši v zmislu prosilcev.
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Krškem ima v nedeljo 11. t. m. ob 4. uri popoludne v sobi „bralnega družtva" (pri gosp. Gregoriču) občni zbor se sledečim dnevnim redom: 1. Račun lanskega leta. — 2. Volitev odbora. — 3. Nasveti. —
Mlada podružnica sv. Cirila in Metoda na Koroškem. Slovenci Celovškega okraja se zavedajo in gibljejo. V nedeljo 4. marca se je ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda v Kotmari vasi, zatorej v kraji, kateri so Nemci uže imeli za svojo domeno. Po inicijativi posestnika Prosekarja, po domače Ražnja zbralo se je nad 200 ljudij v gostilni v Kotmari vasi in po naudušenih govorih je pristopilo 10G kmetskih posestnikov podružnici. Gotovo lep uspeli, ki hudo v oči zbada naše nasprotnike. Na belo nedeljo pa je sklican shod v Sent-Janž v Rožni dolini, kjer bodo tudi ustanovili podružnico sv. Cirila in Metoda.
Občni zbor kmetijske družbe v Trstu
bode dne 18. t. m. ob 11. uri d. p. v malej borsnej dvorani z nastopnim dnevnim redom: 1. poročilo o delovanji vodstvenega odseka; 2. račun leta 1887. in proračun za leto 1888.
Vladiko Strossmayerja so imenovale za častnega občana občine: Senožeče, Št. Jurij pri Kranji, Žužemberk, Naklo pri Kranji, Lokavec pri Ajdovščini, Mengeš, Hmarije pri Ljubljani. Slava zavednim našim občinam! Vivant sequentes!
„Ljubljanskega Sokola" izredni občni zbor bil je dobro obiskan. Oddalo so je 73 volilnih listkov. Voljen je gospod Ivan Hribar za starosto in gospod Srečko Nolli za podstarosto z vsemi oddanimi glasovi. — Mej raznimi nasveti se je sklenolo, da odpošlje „Sokol" svojemu častnemu članu vladiki Strossmayerju deputacijo čestitat k 501etnici njegovega svečeništva. Odbrani so v to gg. Ivan Hribar, Oroslav Dolenec, Hugo Turk in Fran Hribar.
0 slovenskem rokopisu z leta 1817.
o katerem smo govorili v svojej 17. štev., piše nam g. Vladimir „Ravan": Trije listi so uže pisali o slovenskom rokopisu z leta 1817. ki ga jo gosp. V. A. Globočnik našel na Koroškem. Nobeden teh listov pa se ni dotaknol vprašanja, če ga v bi uteg-nol biti rokopis. Tu po mojem mnenji ni mogočo na drugega misliti nego li na Vrb- Jarnika (1784—1844). Njogovo žitje in slovstveno delovanje jo izvrstno opisal gosp. prof. J. Scheinigg v tečajih „Kresovih" III, 1883. in IV. 1884. da jo v nas Slovencih malo slovstvenikov po vseh svojih zaslugah in naporih tako točno označenih kakor on. Prof. J. Scheinigg pravi: Jarnikove poezije niso bile vso tiskano ; večina je ostala v rokopisu. Kres IV. str. 43. Morebiti je baš najdeni rokopis eden izmed njegovih. Jarnik je bil v ono dobo središče vsega slovstvenega delovanja na Koroškem, o čemer se vsak lehko uveri, ako le površno čita rečena Scheiniggova spisa. Zelo važno je tudi, da je on ediui Sloveti s Korotana dopisoval si s Kopitarjem, z Dobrovskim in ostalimi imenitnimi Slovani onega časa. Trditev v imenovanem rokopisu podpira moje mnenjo. Gosp. V. A. Globočniku svetujemo, naj pošlje rokopis g. prof. Schoiniggu v Celovec; njemu je to mogočo dognati in primerjati rokopis z ostalimi rokopisi Jarnikovimi, shranjenimi v arkivu zgodovinskega družtva celovškega.
Na naše vprašanje v štev. 3. in 0. pod naslovom: „redna posta" dobili smo od slavnega c. k. poštnega in brzojavnega ravnateljstva zopet v nemškem jeziku odgovor z dno 20. februvarja t. 1. št. 8804, v katerim se nam prijazno javlja, da je stvar poravnana. — Dovoljena nam bodi samo ponižna opomnja: bog ve, se-li odgovarja na italijanska pisma tudi nemški ali pa morebiti na nemška — slovenski ?
Volilni shod delniškega podpornega
družtva bode v nedeljo 1!. t. m. ob 0. uri zvečer v družtvenih prostorih.
Konji za vojsko. Mestni magistrat poziva vse lastnike konj in tovornih živalij, kateri jih niso še prignali na ogled pred vojaško komisijo, da jih izvestno dovede na seneni trg (del fieno) dne 15. in 10. t. m. od 8. do 12. ure dopoludno in od 2. do 5. ure popoludne.
Statistika umrlih. Od 20. februvarja do 3. t. m. je umrlo v Trstu 119 oseb in sicer 01 možkih in 58 ženskih. Po starosti jih je bilo 25 do 1., 25 do 5., 0 do 20., 7 do 30., 8 do 40., 24 do 00., 19 do 80 leta in 5 preko 80 let. Tudi lani je umrlo v istej dobi 119 oseb.
Srbska akademija znanosti in umet-nostji imenovala jo svojimi pravimi člani :■ dr. Fr. viteza Miklošiča in prof. dr. Ig. Jagiea na Dunaji, prof. J. Bogišiča v Odesi, arhimandrita Ililarija Ruvarca v Grgeteku in slikarja Jovanovića v Monakovem.
Policijsko. Težak Vekoslav Buttazzoni je ukradel črevljarju Simonu Severju iz Vipave 5 gld. najbrže v zahvalo, ker mu je dovolil prenočiti v hlevu. — Nepoznani tatovi so nkradli čevljarju Petru Delcarliju iz prodajalnične izložbe na trgu Barbacan 4 pare črevljev, vrednih 25 gld. — Poznanega tatu Dominika Versona so prijeli stražniki, ker jo ukradel zimsko suknjo. Policijskemu komisarju je ukradel med zaslišanjem o prvej tatvini tobačnico raz mizo. Našli so mu jo poznejo v žepu. — Dninarica Jelena Hess je pretepla 03letno svojo gospodinjo in vrgla sekiro za bežečo starko, a ni je zadela. Vročekrvno žensko so spravili v varnost.
Pazite na otroke! 8letni ErnestGan-dolfo se je igral z vozičem na obali Sa-nita in padel z vozičem vred v morje. K sreči so bili mornarji blizu, ki so rešili otroka.
Ukradene dragocenosti. Vdovi Gabrijeli Ambros, stanujočej v ulici Cavana št. 12 je ukradel nepoznan tat iz zaprte omare zlato uro, vredno 70 gld., zlato verižico, vrodno 80 gld., prstan s dracocenimi kameni za 300 gld., in prstan se smaragdi okolo 200 gld. Sumniči se, da je te dragocenosti ukradla oseba, ki pozna jako dobro hišno okolnosti. — Dolgoprstnik z imenom Avgust Mallig, je ljubimkoval sfe služabnico v hiši št. 8, ulico Marinelli. Svojo ljubezen jo dokazal s tem, da je lehkoumnej Ženski ukradel 7 zlatih prstanov, 1 srebern prstan, dvo pozlačeni srebrni zapestnici in 2 para uhanov v skup-nej vrednosti 71 gld. 80 nč. Razven tega je vtaknol v svoj globoki žep tudi 7 gld. gotovine.
Brezskrbna mati. Kmetica Lovrika iz Skednja je pustila v nedeljo 4. t. m. svojo 4letno hčerko samo v svojem stanovanji. Otrok se jo približal ognju, vnela se mu je obleka in zelo opečenega je našla vr-novša se mati polu mrtvega. V ponedeljek je dete umrlo. Brezskrbna mati bodo odgovarjala sodišču za svojo malomarnost.
Pogreb Gvida Helmpacherja, izdajatelja listov „Triester Zeitung" in „Trieater Tagblatt" je bil v četrtek dne 8. t. m. ob 11. uri do polu dne. Obilno občinstva iz vseh krogov jo dokazalo, kako priljubljen je bil pokojni.
Od kapi je bil udarjen v četrtek 8. t. m. trgovec Ivan Bruna, tovariš tvrdke Bruna Anton Osipov. Odvedli so pa domov.
Poskušaj samoubojstva. 21 letni trgovski agent Hugo Sclnvarz iz Oseka se je ustrelil v sredo 7. t. m. pod večer v mestnem gozdiči. Lovski podčastnik ga je našel še živega in poklical ljudi, da so ga odnesli v bolnico.
Družtvo „Sv. Jeronima" v Zagrebu je izbralo v svojem občnem zboru dne 1. t. ni. „per acclamationem" ta-le odbor: za predsednika dosedanjega predsednika g. kanonika Franja Budickoga, v odbor dosedanje odbornike gg,: Vojnovića, Rašica, Trnskega, Suka, Pliveriča, Pažura, Rubo-tiča in Ivica. — V odbor za pregledovanje računov leta 1887. izbrani so gg. kanonik Mikid, Gjuro Crnadak in Kindlein.
Žganja so spili Korošci leta 1887. 08.113 hektolitrov, ki je bilo povprečno 40° močno. Na ednega prebivalca ga pride povprečno 19*54 litrov, če pa ženske in otroke odštejemo, pa po 50*04 litrov. Dežela je dobila davka od njega 1G3.409 gold., na ednega prebivalca pride po 40'9 kr.
Trtna uš. Po izkazu poljedelskega ministerstva bilo jo od trtne uši napadenih vinogradov konci 1. 1887 na Štajerskem v Brežiškem okraji 4.170 parcel v obsegu 1. 127 ha, v Ptujskem okraji 2S parcel s 39 ha. V Brežiškem okraji je sploh 1.800 ha vinogradov, zatorej užo blizu dvo tretjini okuženih, naj bo I' v občinah Bizeljski, Pišečki, GloboAki. v Srom-
ljali in v Kapelah. Na Kranjskem je bilo okuženih vinogradov v občini sv. Križ 92 ha, v Veliki Dolino 50 ha, drugod 30 ha, skupaj 174 ha od 1.385 ha vinogradov. V Istri je od trtne uši napadeni-li vinogradov v Koperskem in 1'oreškem okraji 132 ha.
RAZNE VESTI.
„Mi nismo Madjari!1* „Obzor" prinaša pod tem naslovom to-le zanimljivo vest. posneto i/, slovaških „Narodnih Novin". Matuš Dula, slovaški rodoljub je prišel v Illuboko k pogrebu dr. Josipa Ilurbana. Pred njegovo kočijo je bil voz Ivana Zmerticha. kateremu se Dula ni mogel ugnoti. Za-kliče mu zatorej v madjarskem jeziku, naj se umakne, a v istem trenotku stopi neznan človek pred Dulin voz ter ga vpraša: „Kdo ste vi gospod, da tukaj madjarski govorite? Mi tukaj nismo Madjari!1
živa pokopana je bila te dni mlada ženska v Velmern na Erdeljskem, Klau-senburški list „E. H." pripovoda o tem strašnem dogodku to le: Žena ni mogla spati in zaradi tega je uživala razne le-kove. Zaspala je potem tako trdno, da so mislili vsi, da je umrla. Pokopali so jo in nastopni dan so slišali grobokopi ječanje iz njenega groba. 1'rno so ml kopali krsto in jo odprli ali nesrečna ženska je bila uže zadušena. Obleka je bila vsa raztrgana, kar priča, da je bila žena v grobu res vskresila.
Volkovi v Serajevem. V noči 20. in 27. februvarja sta prišla dva volka malone v središče mesta Sernjevega. Sandža Meh-med Basic je ubil ednega v ulici Džiniče-vej; drugi volk je u bežal. Ubiti volk je jako močan. Po gričih v mestu se čuje po vse noči tuljenje volkov, ki se klatijo okola poslopij. Ni čudo zatorej, ako se katera zver pritepe celo v središče mesta.
Listnica upravništva
81. pevsko in bralno družtvo »Lira« Komen : od prej rti h 7 gold. uraSunili smo G gld. za 1888., 1 gold. smo izročili poprejšnjemu upruvništvu.
Tržno poročilo.
(Ceno so razumo kakor so prodaje nn debelo blago za gotov denar).
Cena od ler.	do ToV.
Kava Moocft.......100 K.	124.—	126.—
Itio biser jako fina . „	100.—	102.—
Java tt „ „ . „	103.—	104.—
Santos lina..... n	>3.—	80.—
„ srednja ... „	70.—	18.—
Guateniala ..... „	04.—	9H.—
Portorioco..... .,	108.-	110. —
San Jago do Cnba . „	1JH. —	130.—
Ceylon plant, fina . .	120.—	124.—
Java .Mulang. zelena . „	94. —	90.—
Campinas..... .,	94. —	1)6.—
Itio oprana .... .,	92.— 96.—
„ lina...... „	>-8.-89.-
„ srednja .... „	78.—	80.—
Cafisia-lignea v zabojih . .	Hi.—	:i2.—
Macisov cvet...... „	430.—	450,—
Ingber Bengal...... „	21,—	23.—
Poper 8ingaporo..... ,,	94.—	95.—
Penang...... „	73.—	7*1.—
Bfttavia...... „	86.—	87.—
Piment Jamaika..... „	31.—	32.—
Petrolej maki v sodih . . 100 K.	8.:j0	8.75
„ v zabojih . .,	9.50	—.—
Olje bombažno amerik. . . „	38.—	—.—
Leooe jedilno j. f. gftr. . .,	42.—	43.—
dulmat. h certifikat. . „	44.—	45,—
namizno M.S.A.j.f, gar, „	00.—	62.-
Aix Viorgo ....	71.—	73.—
„ fino ..... „	67,—	68.—
Rožiči pulješki ..... »	5.fj0 5.75
dalinnt. s cert. . . „	7.—	7.25
Smokve pulješke v sodih , „	-.— — .—
v vencih . „	13.—	13.50
Limoni Mesina......zaboj	3.5«)	4.50
Pomeranče sicilijanske . . „	l.oO	5.—
Mandljl Bari I.a.....100 K.	72.-	74.-
dalm, I.a, s cert.	75.—	76.—
Pignolli......... *	74.-	76.—
Riž italij. na j ti ne j i .... „	l».50	20.U0
„ svodnji............17.50	18.50
ltangoon extra .... „	11.25 —
I.a..... „	12.50	-.-
Ha.......11.50
Sultanine dobro vrsti . . i	33.—	35.—
Suho grozdje (opaža) ... „	25.—	26.—
Cibebe....................18—	20.-
Slaniki Yannouth I.a . . . »od	13.—	13 00
Polenovke h redne velikosti »	36.—	3~. —
veliko..... „	31.—	35.—
Sladkor centrifug, v vrečah
h cevtifik. . . . 100 lv.	33.	33.25
Fižol Coks....... n	14.25	14.-jO
Mandoloni..... ,	12.25	12.50
svetlorudeii..........M -50	11.75
tomtiorudoči .... „	11.—	H.2o
bohinjski...... n	13.—	13.',.'
kanarček............10.50	10.75
boli, veliki..... „	13.—	13.25
zeleni, dolci .... ,	11 •»''	' 1
„ okrogli ... „	1".J»	11.—
mešani, štajerski . . „	— .—
Maslo.......... ,	60.—	pO.—
Seno konjsko....... ^	3.21	3.75
volovsko...... ,	4.'M	4.82
Slama....................3.03	3.75
Les , t ram i kub. 6..... n	—.28	—.34
Oglje.......... ,	2.80	-.-
Poslano. *> DELALSKO PODPORNO DRUŠTVO
pod pokroviteljstvom Nj vi', cesarjevica Rudolfa.
Podpisani odsek prosi, da ^e volilci strogo drže te liste in se ne dajo po nikakili pregovarjanjih zapeljevati.
Prcdssdnik:
MANDIĆ MATKO
Tajnika:
KALISTER VEKOSLAV POLIČ FRAN
Denarničar:
SCHMIDT DRAGOTIM
Odbor:
Šabee Ivan Zivii' Matija Hrast Anton Reneelj .losip Zitko Fran Perhaue .lakob Komar Vekoslav Prebil Franjo Loncner Ivan
Prele Štefan Skabar Anton Krape« Ivan Fabjan Fran Celan Jernej Ster Valentin Andrejeie Fran Lovišček Fran Cartro Fran
Namestniki:
Fakin Anton	Novak Jernej
Macarol Ivan Kljun Anton Vertovee Andrej Lotrič Gregor
Pregledovalci računov: Pitamic Ivan	Kosovel Valentin
Mušič Andrej Nadzorniki: Primožič Fran Indihar Anton Drašček Janko Maliorčie Anton
Benko Fran Milie Ivan Segala Anton Skočjer Josi]) Hncbol Jakob Gomizelj Fran Ci^oj Fran Pipa Ivan Terbajs Anton Uim'ič Franjo Rebul j a Andrej Brio Ivan Hajpel Josip Cerkven i k Ivan Fakin Josip Vihtelič Jakob /ena Davorin Laseak Josip Frank Ivan
Zorn Fran Hlad Josip Loncner Miroslav Krečič Andrej Kopeček Ivan Male Ivan Žejen Anton Svagel Andrej Košuta Anton Zaje Fran A olk Ivan Prele Fran Ferluga I. M. Perhaue Josip Kodru* D raboti n Trobec Anton Brišeek Josip Indihar Fran Samec Matija
Volilni odsek:
F. Audrejtiu — J. DraScok — A. Kupol — A. Kljun — M. Satnoc — J. Cerkvenik — I. Macarol
—	A. Verbais — J. Skot'jer - V. Ster — F. Primožič — K. Zorn — J. Hlad — M. Loncner
—	A. Iiebulja .1. Frank — J. Fakin — F. ("'argo
—	.1 Snebel — L. lbiit - 1. Male - I. Mujer
—	li, Erenberger — I. Kepic — !. Nadrag — M. Zonnan — I. Japcl — I. H ožit* — A. Jurca
—	I. Karenka — A. Kraskovio K. Stanfar — J. »Seme . Zicha — A. Gornik — I'. Gebert — š. Gebert M. Astel — M Ji........ P, Mahar
—	A. Vidmar — A. .Montanari — I. Pahor — F. Komatar — T. Skert— P. Petornel — A. Žitko
—	M. Jernej — I. Rak — M. Zergol — A. Krušen
—	J. Perhaue — I. Bubnič - F. Sever — F. Jaiiesic — J. Skerl I Skerl — A. Rustiu — T. i.asčak — F Indihar — M. Hervatin— I. Pipa
F.	Zaje — I Hajpel — F Prele — I. Hvastija
—	F Gomizelj — I. l.eksan — J. Prelo — M. Prelc 1. družina — J Prele — M. Fratnik —
G.	botru": — A. Maurič — P. Duje — A. Dujc
—	.1. Pelicon J. Leve — F, Vodopivee — F. KrnSovic — F. Drašček — A. Indihar — F. Herlan — F Cigoj - A.Jurčič F Pintar ~ D. Pintar — A. Ce&novar A Fakin - A. Ujčič
—	I. Ujčič — i. Kalin — S. .hiktunini — A. Tomčič S. Snebel — M. Šnehel — L. Ilervatin — M. Hervatin — A. Horvatih —I. Hkučaj
—	A. Skočaj — M. Kosir — A Fabjan — S. Meršnik — \. Taučor — I. Metlikovie — A. Hervatin — H. Jlaia - I. Valenčič — š. t'ek
—	A. Košuta — F. Kroline — A. Hutinar — A. Kturni I., Zega — A Krečič M. Vertovee, — F. Ilinčič — N. Zorn 1. Ibuidel — F. Benko
—	I. Fuk — 1. Jerič J. Paulin F. "Fradel
—	1. Simonetti A. Itatič — I). Delnkota
<r St urin I. Habie .1 A i ser — M. Ilove — I. Ilič — F. Leman — T. Juli — I. Hresčak O. Dumovič — J. .MiSlej J Dekleva — A. < ujic
—	I Kopeček — I. Pelan — .1 Skrinjar — F. Vatovec I. Znidorsič — F Vidmar — V. Falijan.
*) Za stvari pod tem naslovom ju uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postara veleva
prodaj je v tiskarni Dolenc v Trstu, cela sodnijska obravnava i\Iaffei-l{ibos v nemškem jeziku, obse/.ajoča okolo 100 strani in 0 lito^rafienih podob. Cena 25 nove.
Mlekarska zadruga v Ljubljani
oznanja s tem, da razprodaja švicarski sir kilo po SO kr. prvo vrsto. OS kr. drugo in 00 kr. tretjo, ter da postreže rada tudi s poSiljatvami po 4:l/4 kil (s postnim zavitkom) na zahtevanje tudi manj n. pr.
2 kita.	1—3
si lehko prislužiti na leto najmanje
1200 gld.
s prodajo raznovrstnih postavnih
sreček na obroke
Vprašanja naj se pošiljajo pod naslovom: \Veehseihaus H. Fuchs Budapest, Do-rotheerpasse 0. 9.	1—00
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vcccliia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za £0 spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 nove. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	41—104
Bogat izbor semen
vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože več ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke. Prodaja semen in cvetlic
Jakopa Fonda
Trst, Lloydova palača 3—10
10.000
parov hlač za gospode je bilo pr pravljenih za izvoŽnjo ali morali so zaostati vsled nove višje carine. Dobil sem toraj ukaz, da jih prodam na drobno uli na debelo za vsako ceno Zato otdam par takih
spomladnih hlač za gospode
za samo 2 gl. 20 novč.
Hlače so izdelane jako dobro po najnnvcjSej dunajskej noši. Z trn denarjem j- plačano j shino šivanje iti itn ne bi kdo dvomil, izre- | S ni, da so ie hlač.e elegantne, trajne, in tople j gornje hlače ter j h sprejmem uh/hJ. .iko to ni resnica. — Ker se te hlače strašno hitro prodajajo, nuj sh vsakdor požuri iih naročiti. Prosimo, da se naznani pri nuročbi sirokost koraka. — Pošilja se »amo p poštnem povzetju — Naslov je :	3-1
IVI. Apfel,
Wien, L, Bezirk, Wollzeile Nr. 29/XI.
„Kmetovalec"
je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „Kmetovalec"* izhaja dvakrat na mesec na celi poli. „ Kmetovalec u prtnasa poljedelske, Živinarske, vinarske in drvrje članke, gospodarske novice ter daje naročnikom. svojim dobre t/ospodarske svete, „Kmetovalecu stoji na leto 2 gld., za gg. učitelje in knjižnice ljudskih sol pa le l gld. Naročniki, ki vstopijo med letom, dobe vse izišle številke tistega (etnika.
METOMEC.
Italreuo (»Hinki IM i pnloto .Vrtnu".
■Inati*
..Jf.dll. i'>l|iU

(t i ' K !*>*>• r ^ir.i I« 1
K.k-1 ,r>tni i 4 oh (k.. raj. kirtb..')

Vrtnai
je list s podobami, ki prinaša sadjarske in sploh vrtnarske Članke. „Vrtnar" izhaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj.
O z
D
Co
&--JZ m '
— N ** '
os I.
M
«
i ' M
r ^ t r r f
cs
C 11 N
! — * ; -o a
: J o
^ "« t-1
= ® . 5CC S
« I ^ M -
^^^^	o c
"	~ ^ >r M
£ c«2 ^
ci i ~ N S a) ^ O
O S O. <-
N
0 t.
o \
g t <- E
3 a. ! a
Ji o^B
T3 u M
!
' » o
s
ea."
_ r.
2 C C sj tt^t
i s |
^ p
_ C p C C P	o
O O O O O O t.
T1 V T "1 1 cf> m en tri <c

So i s t
_ mmm H
"S 0C m. 'g i
= Q 2 o "
cc ±
' -a d.
I ci o
rnJNiKA
za spolne in želod-5eve bolesti, nastope okuŽunja i oshtbenja / moŽktt slabosti, poluclje, žgefio vodo, 1 močenje postelje, puSčanj« krvi, zabitje '1 v« de, in za vse bolezni mehnrja, droba 1 in živcev. Tndi pismeno po najnovejšem 1 znanstvenem postoi>anju /. neškodljivimi 1 sredstvi.	49—90—104
1	C. Stroetzel,
. A. specijalni zdravnik Llnuan am Bodensm
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli š,. 17.
se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:	—]2—5
Monštrane, kelihov, ciboi'ijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd.
po najnižji ceni. Tudi so pri njem stara cerkvena priprava v ognju pozlatj, posre-bri in popravj
Na blagov0]jna vpra. bode radovoljno odgovftr'ja]. Pošil ja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Staro orodje naj se pošilja v popravljanje nefrankirano.
J Proti hemoroidam! •
Kdor hofie fiuvati svoje zdravje naj rabi,
šanja
W
5

v prave
MENIŠKE KROGLJICE (Pilole dei Frati.)
kri čisteče ni proti hemoroidam ZSŠ7* koje izdeluje P. Fonda.
farmacista v Piranu Prepotrebne za vsakepa, kateri trpi na hemoroidah, zabadanju, brezteč-nosti, glavoboiji, tt-r sploh veliko sedi, one Čistijo kri in dober vspeh potrjujejo zasebna in zdravniška spričevala. koja 60 priložena z podukom za porabo vsakej škatljlci v slovanskem,
nemŠKem in italijanskem jeziku. Prodajajo se po 20 nvč katljicii v vsih lekarnah Trsta, Reke. kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriške/a in Trenta. 47-54


Mnrijaceljske
že'odečne kapljice,
izvrstno delujočo zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, žolodeč-
nem kataru, goročiče frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, runtenici blu-vanju in gnjusu glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasunji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti-glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena steklenici jo z nakazom vred samo 35 nov Olavni zalog iina lokar-ničar „k angelju varhu"	58 53
l>r. Brady Krem^ior,
Morava V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju I. Soravallu blizo starega sv. Antona
Lastnik pol. družtvo ,,Edinost".
TRGOVSKA TVRDKA !prSS?(tt Sernhard Tiobo cen?sin Brno (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši pošilja proti povzetju :							
							
S Ostanek I Brnskega sukna H sama volna 3.10 m. ■ dolj ?a kompletno 3 .blnko f r.	Ostanek blaga za vrlini suknjo sama volna 2.10 m, d"lga /a celo \rhno. suknjo t. *.50	Deset metrov Terno s eloure saina volna GU ctm široko v vseli modernih barvit h f fl	Deset met. kariranoga b!aqa za OBLEKE 00 t-1 m si iok. gu za cio obi. ko f. 2 »4»		Kom Ituinhiirške^a OKSFORDA ki se da oprati, dobre liuže 25) komolcev po-nob oma f 1 !>0	Kos zefira najbolje, ni najbolj*' modernega h aga za moške košulje in ' M 20 komolcev i	
g Ostanek 1 PALMERSrON, ■ 2 10 met d /.a 3 |« polno zimsko | <*ukn>i f. A SO	Ostanek MANDARINA sama volna, 2 1U m dolg za c-lo zimsko sukno f. «	Deset metrov sukua za gospe satna volna v * s>-h mode nth barvah dvojna š rok"-! f H.			Kos domačega PLATNA */t 20 komole, f i r,o HO komole f. ."» r.O	Kii kos M ŠOL'NE širok, 30 koni"lce\ ptipoln<>rna, 1'oli 'o olatno !. O r»J>	
R Ostanek štajersk. mmn sakna 1! '».i m >'.a celo lovsko | -11 k o' o f S	Deset met. kalmuka črtež po modi se da oprati TO ctm. f. «.»0	Deset met. 'alarijna flanele ki se da oprati na pol volna pv najnovejših rls'irijah fil) ctm f 1	Deset metrov Baršena za ob'ek- ki s • du oprati, kra-ni v orc.i • 0 ctm širok t |.=		Košulje za gosp, klatavsk < blnco, bele ali barvane I t'1 1 tO II. f. ■.«»	K šil je za GOSPE iz cbilTona. ve/ H košulje f « 50	
ll )■ s • do dvaiiajs m»o, 1 ' st-nkov l Holaniskiti tapelov H/ h> irin-Žnih t :i r»o	edna garnitura R1PSA za dve ogrinjali za ]iosleljii in jeden ni'zni prt f 1 50	Deset metrov Nigerskega valjanega sukna satna volna, nnjriovej.ie hbig1 za jesenske in zimskf obleke dvojne 4 r konti f *•			.ledna garnitura Jute za dve ogrinjali za pos'elj m j-deii mlzni prt f :i r»o	Zaveza OD JUTE po turšk in uzorcti popolna t'. :i ri(>	
1 Ko i lihiffuna I Nr. C B'i) komolcev popol 1 oma f. ho Nr CC h..1 i.- / f U TiO	Kila konjska PLAHTA 190 . trn dolga. 1M0 ctm š roka p-m v dohr-l .n« f 1	Jopica za ^ospe iz ovčje volne (Jersey), v vseh !>?> r— v»ih lu se i'jno podnje f «	Kanevas */t Širok, komole lila f 1 NO, platnen :(41 konndc. . lila rudeČ f n		Zimski OGRTAČ	Dvojato ruta od VELURJA- */t dolu i s.tu i vo na < a 5o	
							
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.				Tiskarna Dolenc v Trstu.