y^ou,	gji«- « .^ys» chiasm.,
j-*"" ,0r ^ » ¿tttol r>U * MM.	for te
jem, ko je bil«

„„ IU. — Stavku rud&r-
končana s pogojem, če tn» konvencija rudar-izacije ratificira novo ki je bita «prejeta v »hiji. Ce bo pogodba o-se poraj*
'ala^t mesecev inpol ? _ je prinesla najsolidar-borba, s katero 80 ae odli-' v najslabejšem ¿asu — ,Jone vso zimO—dO fad-moža? Ali so rudarji srna-io porašeni? > io mnenje razsodnega s je, da so rudarji isgu-jvko. Zmaga jim jo bila (oda l?fli ao prevar jeni, o-i za zmago. Vse to, kar nova pogodba, in mor-, bi bili dobili brez stav žrtvovanja in drugih irtev. ■ji so zahtevali po višek dolar na dan za dnevne . in 10 odstotkov za ddav-strojih. Poviška niao do-¿a ostane stara do kon-leta. Potem lahko zahte-ivišek, ampak način po-bo na temelju nove potk, da jih privede do ma-_ arbitraže — katere »o se |j branili. Ako «e delegat je «trank ne zedinijo glede L«e poveri rešitev mezd-ija odboru dvgh . i morata"tOTf3BBWPF Takih "iivair pa ni na sve-nanj v Ameriki. Ce se . ne zedini v 90 dneh, lah-snuje razsodnika, ki odlo-■ je razsodišča ali arbitra-Točka v pogodbi ne določa, operatorji lahko odklonijo lega razsodnika, (e bodo ru-|i zahtevali poviŠek. To poli, da ne more priti do rešitve Mtanek se lahko vleče celo kost. Ako baroni premoga zanjo znižanje mezde; smejo krji odkloniti razsodnika. Mina ugodnost, katero imajo irji od nove pogodbe, je ta, n baroni antracita ne bodo li tako lahko znižati mezde; Riranjem in triki morda ¡jo Se to.
nrji so zahtevali "check-■to je pravico, da unija vsak ne pobere članarino od pla-
*	plačilnem uradu drušbe. Te-lUo dobili. Operatorji ao si-»ekaj obljub»!, da se o tem ko razpravlja pozneje, ko se Tfcvi in poveča produkcija
Pga in kadar rudarji poka* i, da so sposobni dvigniti prosijo na višjo stopnjo. Koliko k obljuba vredna, vedo ru-
»ami najbolje, kratka, rudarji so stavkali ton j. Kdo je krivT Voditelji!
ki je imel največ odgo-^i, je omagal v psihologič-
*	momentu pod pritiskom [riganih republikanskih poll-[jev iz Pennsylvanije in Wa-frtona, ki so mu bogve s Čim
ako ne konča stavke
EJ. ko so leteli od vseh strani ■vi na Coolidga za intervenci-U«wi.H je republikanec. Pri kih predsedniških volitvah Mirti za Coolidga. Ali nI jato. da «e je uda! in sprejel skr-Pn kompromtf, tako slab, da ne more biti T je Aodba delavstvs, ki F» samostojno.
i, ker niso dobili tega, kar sd t prikrit način to, Čemur so se U jim bila lahko ostala brez je samo obljubljen. Jasno je, podlegel prefriganim političar-na vidiku.
I--
Kdo je oropal mrtv*-C« Vlito zi glavo?
Mehiški listi ao obdolžili dr. O. P. Scot ta v Chicago, on pa pravi, da ne ve nič e tem.
Mexico City, 13. febr. — Poročilo v mehiikih listih, da je neki ameriški ekcentrični milijonar najel ljudi, ki so odkopali
Pregled
diovilhdogodkov
i _
' • / AMERIKA.
Rudarji na polju antracita so stavkali zastonj.
V kongresu razpravljajo zakaj je bila Amerika v svetovni vojni.
PO SVETU. Fašisti so v hudi zadregi radi denarja. Tirolsko časopisje o po-italijančevanju.
: Kulturni boj v Mehiki s katoliško duhovščino.
Francozi zahtevajo, da je na konferenci tudi sovjetska Rusija.
Davčna kriza na Japonskem. Fašisti so jezni, ker Amerika namerava deportirati sicilijan-ske pobojnike.
Jugoslovansko časopisje o prijateljstvu med Mussolinijem in papežem.
Za prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo so zopet slab-ši izgledi.
|afca| Ji Ml* I
Amerika v vojni?
Senat «e «daj ne v», kar je po-kazala debata.
zadnje čase ko v resnici ni bila *I"JU» *JVI	r<-mn« ** ■j»«"»1
■P I________, - aAkHi^en« soloh nobena kupči-1»oatvovanje sovjetskih delega- hovnov is Vera Crusa na Kubo,
Francisca Ville v Parralu in mu u «1 v Rimu Celo no nal-l^v. Ako se 9vka in moekovaka izgon je bil izvršen na temelju* odrezali glavo, se ponavlja t o- bolTihto n	.IV-.-JvltH« ne «ohotat* «rlede odškod-1a* ¿]«m iutiv«. ki dovoljuje
gorčenimi komenUrji. Milijonar ^ ¿iIo bW OTCini	--------------__
je baje plačal 125,000 za Villovo mm ^ p. JgUlj^vih	Vorovakija,
truplo znanega revolnsljéiiaij|
j. krihi v Rimu Cmin on nti.!^1 AJW> ae »VK» m moiKi.,»»«. iKirun jv UII »Yn» . I
&£¿Tnljví^jS doTn^	vl^la ne pobotata glede odškod- U člena uaUve, ki dovoljuje
Í bito Sti enew ku«^ Pri	» umorjenega sovjetskega vladi deportiran je vsakega nad-
II m ____I______________Jm^SU^J^	podanika VorovskUa, se mora idtoega inoaemca. ki ni mehilkl
glavo, ki je v tem času ie v nje- gJgvnfcMUt vadiievanje in raz-	isbrati kraj konference isven drtavljan. Tujsaemski katoliški
govih rokah.
va v rokah dr. Orlanda F. 8©ot- #ua
U v Chicagu.	finantal minister grof Volpi je
Chicago IU. — Dr. Orlando F. bil prisiljsn isdati sa sto miljo-Scott odločno taji, da ima kak- nov dolarjev papirnatih lir. no zvezo z oakrunjenjem trupla SedatJa denarna krlsa hudo Francisca Ville v Mehiki. Rekel	industrijalce, kateri ne-
pa je, da bi bil veael, če bi mo- Dreatano zahtevajo več denarja, gel videti glavo Ville. ki je bil itmlljaSika vlada pa se sahte-"največji kriminalec v Mehiki." vam Up|ra, kajti izdajanje nove-
---ga paWrnatega denarja bi le po-
hn nribldlftlvA mmi rlnilP Mro še na niájo vrednost.
wv piijaivijaiv« sisij^ §edaj. Morganovo poso- ■ inwmv*»,	———•------ - w------
laMalaalla la BaIm>|L9 ilo' llftO.000,000 bo samo sa febr. (Decker, poročevalec čika- v katerem pravi, da nkaa name-JHgOSiaVIJO IR BPIl«nj«|tratk¿dobo sUbillziral0 liro. to-lik« "Daily NewaM.) - Ljudstvo]na kršiti aakonov. «Uj^a js v^
Odnoiaji niao boijfti, kar M viada več Cankov.
Washington, D. C. - Senat-ska zbornica ni še zdaj na jasnem zakaj je bila Amerika v voj-ni z Nemčijo in Avstrijo. To je pokazala debata zadnji petek.
Senator Dill je dejal, da ao Združene države zato napovedale vojno, da zaščitijo ameriško, tr-govino in posojila ameriških bankirjev zavezniškim vladam "Ali ne miali senator, da je bi umor ameriških iena in otrok na "Lusitaniji" dovolj velik vzrok za vojno?" je vprašal Dil-
la senator Reed.
"Zakaj pa nismo šli takoj po
toipediranja "Lusitanije" v vojno? Zakaj amo čakal, dve leti po
tistem umoru? Ce je bil tedaj
vzrok za vojno, bi bili mora »začeti takoj," je odgovoril Dill.
(Navadni ljudje ao pa mislili, da je šla Amerika v vojno za demokracijo in samoodločevsnje narodov!)
DAVČNA PREDLOGA »PRE-JETA V SENATU.
1667 So
15. februarja (Feb. 15), 102«.
Witt Mil
STE V.—NUMBER 58
14. ttlS.
UM. Art *t Oat. I. ItlT
Fniolji htii ImH
7A mol?* M
fell PEnHII I m	, rmi.
™"	I lo» iimn bltl laapwMI**
veliko «rt-j k#nf#m)ca ^ ^
18. febr. - Itaiijanakal f*«*^ 18- ^JZi^»? T trni radi pomanjka- ««Hteva, da ae pripravljalna ras-lne!po^li ao^nevi oroiitvena konferenca vrli v
KHLTURNI BOJ V MEHIKI RASTE
¡MehiAka vlada deporU>e Ipaa* ; A« duhovne na Kubo. Nad-škof Rio m um Me.
Mexico City. 18. febr. — Mehiške oblasti ao včeraj deporti-
ktnvim» Potekli ao dnevi	*■ muo winh »v	«»r"
toVe iro v Vinici ni bila kraju, kjer bo zagotovljeno pri- rale 14 španskih katoliških du-
. ' . . .	LilvAvani« Movletekih deleirn. knvmw i> V«r« Prume na Kubo.
rlevnie aa viidrževanJe in ras- »om« araj «uiw«rwivc u^« anavijan. lujutn»»« »»vui«.».
.............,	Jr™]! indua^ijeZadn j a ame- Švice. Tako je dajal danes fran- duhovni ao bili pred kratkim po-
"Ki Grafico" poroča, da je gia- riika	Icoaki noalanik Jean Henneasy Iavarlani. da ne moralo onravlja-
m„trije. Zadnja ame-	**	..	«»««*»»•«	r—
■«Ha italiianakim in. coaki poslanik Jean Hennessy Uvarjeni, da ne morajo opravija-
ao bila nezadostna in poročevalcem.	ti alulbe, dokler niao drtavljani.
so nua nezaaoBu»	—	I DuhovnI w upu>tUt fars sa no-
v * ,	i kaj čaaa, nato ao ae pa vrnili na
M iiMpil|i • P§* svoja mesta, s čimur so krtUi
ttill)«item)i	Španski poslanik Je proteati-
--ral pri vladi radi dtportiranja
ae a«a- španskih duhovnikov, češ d^ bi
nja neiadoetnega kapitala
Ja, da m Daaajn ne adgova- jim vlada morala dati več ¿asa, rs MuaeoUalJeviai groftaja». I da aa lahko pripravijo na odhod.
Nadškof Mora dal Rio J« v6e-Inomoat, aevama TMoka, I8.|raj zjutraj objavil odprto pismo,
eratko dobo staiMUSiraio uro, to- sae "uaiiy news m — mjuumivu ni	«.«»w»»»», i« i«
da nikakor na bo rešilo vpraša- v deželi gorskih vršacov se JeUlna katoliške duhovičine v glav-.i. ____u.nu.u I__.,.nnmi.(in hniiMdnih n«m mMtu it» n icirovi strani V
Belgrad. (CEPS). — Bel-gradsko vladno glaailo "Samouprava" je nedavno tega posvetilo Hsnek položaju na Balkanu, posebno pa glede odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. List piše, ds je jugoslovanska politi-ca napram Bolgarom prijateljska in da je atremela sa ureditvijo vzajemnih odnošajev kakor tudi, da se čimbolj stabilizirajo rastnere. Medtem ko je Jugoslavija veliko storila sa zb* " i Drava", Je
r*" " ' **
postopala precej Vzhodne maje Jugoslavije so bile zadnja leta neprestano o-grošaii nemiri raznih macedon-skih razbojnikov in komitašev; ki so si očlvidno dali nalogo, da delajo nemire po Južni SrblJJ. To je bilo morda tudi vzrok, ki je onemogočil prijateljsko zbil tanje.
Prejšnja vlada Cankova se ni» kakor ni mogla osvoboditi vpli* vs macedonake revolucijonarns
JsméIovémU Hik o
* f ^mmmms
il Mtjyyu iuffoelovanaklh
v urami kuid«vui t«m* — i-	—------:---, ,x — ,
nemalo vznemirilo radi besednih nem mestu na njegovi strani v spopadov med Rimom In Beril-1 boju-zoper protikatoilike sako-nom. Tirolci vprašujejo, zskaj ne. Med katoličani v Mehiki Je so na Dunaju tako tiho ln dovo- nastalo veliko rasburjenje. -le, da se prepirata ssmo Berlin
!tuplto':N,kl iMOpta v lDomo |F«iUII Jezni
"Teden dni Je pretekel, kar Je	mm |MAy|||
Musaollnl imel napad pasje ste-	'	' mm •»■ P ■
__j kline. Ali ns Dunaju niso obču-l	-
HM. JngoSUviia. Med ju- tfli, da pest pada po njih na po Nuneravano deportiranje ItaU-iro^va^kinii katoličani Je še Berlinu? Pripraviti bi morali dl- Janskili pobojnlkov JI« nI pa par let apaftati dve atruji: ztran- plomatlčno obrano, da ze prtpre- ^
verenoat Vatikana in za posluš- Tirolci manljo, da Je vpraša-[merUke naaelnllke oblasti po-nost Jugoslovanskih kstollčanov. nje juinih Tirolov zadsva Jse|alaU nazaj v Italijo najmanj 800 J vseh ozirih Jugoslovansko «a- Evrope, pri kaUrl pa Musaolini gicilljancev, ki so šli v Ameriko aopisje pazno zasleduje odnošs- lahko nastopa tako bahato lz kot rlttjt.ti morilci. Neki višji u-e Vatikana « Mussolinijem. ' razloga, ker Amerika ne poana rtdn|U j. dajal, da Amerika ima
Pred kratkim je alovenaki evropskih zadev. Na Tirolakett^ dnevnik "Jutro", ki Je običajno je četrt mlUJona Nemoev, ki ao SSbro informira; is Rima dobil prišli pod Italijo, na savamem Wo6ilo, da ni dvoma o prija- vzhodu IUlIJs pa	P«l
teljakih odnošajlh med Vatlka- mUJwai Jugoslovanov. V tebi U-
ih
pri
nomin italijanakim fsšlzmom.rHorlJlh Je «traino satiranj«
. MVAlfl<,MAn-pn. fa okoliščina, da so na vatna narodnih manjšin. Po isjavl Et-a maoedonske revolucijonarae m 0*011*™*, u h osa- tore PalomsIJs. da na Tirolskem
rganisacije. Tudi nova ^ W^^^^SJZ ne bo nlkdo teč dišal nemškega
labariU izklj«čUi ko-^ Aftralija, 13.
1 delavf»k<-
«o bili is-vsl komunistični d4a-
K »nvencija Jo eprejeU re-1'jo z veliko vaCtoo, ki dolo-j
^ vstit ¿ta ¿etarake stran v ANHtraliji podpiše Izjavo
D ^"munieL i
Waahington, D. C. - Senat-ska zbornica je v petek «M oroti 9 glasovom aprejels revkii-
5S ¿«Hoto o dohodninam
d^L^oga določa, da je do-
hodninski dsvek zniža za M^ 000,000 pričenši z ^
mflMSsris?
dobili«-
Ijcn davek n» dediimt.
Lo don 13 fsbr. — V kro«''1
zttftfVZ j«
nJ™. uinlk unij. fl«»^' no prirtdiu».	^
kateri načeljuje pravi Macedo-nec Ljapčev, se ne nahaja v ve-liko boljšem položaju. Ljapčev je v prijateljskih odnošajlh z re-volucljonarnimi Macedonci, kar vočigied vedne napetosti morda/ povzročs še večje komplikacija.
Vladni belgradekl Ust sicer naglsša, da Je Jugoslavija ved no pripravljena pokazati dobro voljo pri odnošajlh s Bolgari, a to da morajo storiti tudi Bolgari sami. Po mnenju tega Usta M prijstaljski odnošaji med BoU garijo In Jugoslavijo odvisni od sofijske vlade, na katero ne smo-jo vplivati macedonskl revelu cijonarji.
sicer pravico vrniti domov vaa one Italijane, ki ao prišli tja ne-postavno, toda mnogi Italijani da so produkt ameriških, ns Ha-IJansklh razmer.
»e ki so naklonjena fašismu, do- ne bo nikdo več slišal nemškega
^To^>3«t.lj.ke vni j«ika v dMetih ^h ako b^o
vladajo med Mussolinijem in pa- uvedli samo laški poduk v šolah, ¿¿«m •	poltalijančili imena ln vaem, ki
^Caaoplaje opozarja tudi na to, bi sa upirali odvsall drlavljan-davSikan podpira vsa akclje stvo, so fašisti začeli rea IsVsja-Musaolinija Napram aovjeUki ti vaa to. Poaredovatl bi morala Rualjl, Turčiji In Siriji. Poroči- liga natodov, katera pa ae popol-lo namiguje na dejstvo, da Je noma nič ne briga, papal tak velik prijatelj a faši-i Katoličani na Tirolskem pra-sti najbrl radi tega, kar mu v|Jo, da Ja Musaolini nevaren slednji nameravajo garantirati I cerkvi
Diviiš krha m jipw-
NADftKOP ME88NBR je tu di proti 8ufii.
Milwaukae, WU. — TukaJšnJ katoliški nadškof Messner se Ja tudi izrekal proti prohiblclji. On je za lahka piva tn vina brez aa-luna. Nadškof Je rekel v inter-viuvu z reporterjem "MUwaukee ScntinaUM, da suhači bi radi sa-tlačili moralo Američanom v grli, kar pa ne gre.
* letalec urit.
(leveland, O. — Art Smith, ki Je vodil letalo zračne pošU. Je v petek zvečer zgorel, ko Je le-Ulo treščilo ob drevo blizu Mont-nelierja, O. Motor sa Je razletel in letalo sa Je vnelo. Utalo Ja noHilo pošto Is Chkaca v New
M
UgubU llvljenja v zračni poštrt
.lutbi na črti New York-Chl-cago.
gotove pravice, popolno neod vlsnost in letno plačevanje petindvajset miyonov Ur. Ta vsota da bo namreč plačana od Italijanske vlade vsako leto. V bliš-njl bodočnosti pričakujejo, da pride med Muasotinijem in pa-pešem do tozadevnega sporszu-ms.
Četudi so proti njemu frama-zoni in ftidje, nI vzroka, zakaj bi ne bili ša katoličani, ker kot tak Je nevaren njih cerkvi. (Papeš, ki sa s Muaaolinijem druži Ja drugačnega mnenja.)
Na Tirolskem so precej močne organizacija katoliških šen. Ti so sprejela celo vrsto resolucij proti poitalljenčevfrnju N"
EKSEKUCUA WNA UNIČILA m jutnam Tirolskem. Neki du-RTARftE.	I Hovnlk v Pustertalu, ki Ja dekle-
--------IU učil, da se morajo družiti sa-
Little Ročk, Ark. — Tjmis mo g ffmcl, odbiti pa vsakega Clark Je bU S. januarja «>»><* n iuUjana, Ja bil poklican na ao-radi zločina. Njegova mati Je a- dW4f _ najsi dni posnaje umrla od fta-| losti, oče Je pa Zblaznel ln te dni
so ga zaprli v norišnico.
U ajs as ba navila tudi petK* na krlsa.
Talila, 18. febr. - PoUtišoa kriza aa prišakuje «a Japa». skem takoj prihodnji teden, ko bo poalaneka zbornica sprejela odborovo porodilo o davčni reformi. Formirajo se nove politična grupe. Olavna opozlcljonalna stranka sejukaj se druil s tako-zvanlm dokokvajem, strano pet-indvajsetlh naslednikov strsnks aeljuhonto, katara Je aama od-cefMfk stranke aejukaj.
Stranka sejukoko, kstera sa Je drullla s vladno, tudi nI p^ sebno razpološena za sodalova-nje s kensekajam (vladno stranko), kar pa Je glavno dej^vo, ki dril vlsdo pri llvljenju. Z goto-voetjo se torej napoveduje vlad-ns krlss, čeprav so bila dosadaj mirne ssje,
Franco morda pride v Zdrašeae
A_____
anew.
Buenos Aires. Arg., U. fabr.
Anglija sgradlla veliki motarnl
paralk*	|>iirr»i»» nnwt fHiiM — -—
London, 13. febr. - Anglija _ A|Mnski letalec Ramon Trm» Brian4 Ja dabll zaupnice. ^ gradila največji* naJmočnaJ-L^ ki Je prišel po zraku is ipa-Paris, IS. febr. — Francoska w ^ najlukaurljoenejšl parnih n|jt v juino Ameriko. Ja danes vlada je včeraj zahtevala in do- ^ gVeUi. kaUrcga goni motor -.-i-. ^««MfaMlitiliAm bila zaupnico v parlamentu v za- ^ f**olin. Ladji Je ime MAstu-devi novega davčnega zakona, riM" |n odrine 22,000 ton voda. katerega Sbomlca mrcvari «s Ladja Je pripravljena sa prvo
dva tedna, ftlo je za točko, ki do-1 prekomorsko plovbo. Cela Mm	---
loča. da drftava deli dedščino z detektivov strati ladjo, da sa r|ke prako panamske wmm mm otroci nsd gotovo vsoto vredno- „oben tujec ne ukrade blizu m» l.tlanUško stran in potem v New eti zepoWlne. Rrland Je boUl. torja la ne vidi atrojev, ki ao še Orleans. id da ae ta tačka odlošl za pozneje. ¥#dno tajnost. Dve drugI taki I	-
•	. ■___LI LJ..L i. .aktunal «f' i -Ji I
nlje . _________ _ ____
dejal, da mogoča pol^ lz Argen-tlnije v Zdrušane drisve, ako mu dovoli španska vlada. V tam tem alučaju poleti v ChiU ln <* pecifičnem obrešju Juina 4
Hftljh
Chicago. — itevllo letošnjih irtev avtomobilov v Chteagu Ja dO sobote narasUo na M.
Levičarski Mok Je zahteval gia- ledji sU v gradnji.
aovan Ja o točki, nakar Je Rri-j	-.
and izjavil, da bo smatral porazi
Nava oljarna v Gary Ja.
Gary, Ind. — Rosana Pat*»-
KRVAVA ÍTATWTIRA.	• «Hi Teher^ 1* t**. - ParslJ-| jušnosapadna» tfalu mesta vali.
proti ltt gtteovom. Raaultatk^ska vlada Je o^kloaiU pog^o-;; Hriend morda Izrine Iz -ovjetebo Rusijo gi-i. riblšks krfa« s svojo finalno predlogo , koncesije na K-pIškem morja.
ko rafinerijo, ki I 000,000, zavzela š#0 akrov sva. ta in opoeiUa 10,000 deUvaev.
g

aw
GLADI IX)
NARODNE PODPORNE JEDN
lABTNtMA B10VKNBKB WABOPNl
PODPORNE
sa M vračajo.
Naročnina: Z«diajsee *rUf (Itrm Cbkaeo) Hi lite la flJS m tri anMi CUo«o fat, late. $1M aa tri matas* la m teoinoaemat I
■■Mww^MwadWiWMWWwwii	p
•r m ta*. kar «-a «fk . i
-PEQSVETA
BW749 «a. Lmfeb ---

THE ENLIGHTENMENT"
United Stata« («ewpt Okktfo) and -riCMsa«. »*. *«*«» aaontrias SMS » ~
"MEMBER THE HCDKDRA
i1
LTED
Data» v aklepaja a. W da na J« 9 ta« ša m raa aa «atari liât.
(Oae. Il paire nI*. pot«kla
Piaafb Ja pr»
KAPITALISTIČNI SISTEM JE IN DISTRIBUCIJE P STOPNJO
Odkar so se nekateri trustovd in trusti pričeli spo-polnjevati svoja podjetja, kot n. pr. Stinnes v rfettflji, Ford, Du Pont, jeklarski trufct ia drugi pa v Ameriki, da se več ne pečajo le s produkcijo enega produkta, ampak so pričeli izpopolnjevati svoja podjetju tako, da so pričeli producirati iz sirovine do dovrždnega produkta in pričeli vrhtega še razdeljevati te prodate, menijo nekateri kapitalistični ekonomi, da prihaja nov goppddarski red. Trust; ki so si ga preje zamislili,*o ga pojmili le tako, da podjetja, ki izdelujejo le one vifcte produkte, združijo v močne korporacije, da tako ubijajo male podjetnike.
Osredotočenje bogastva v rpjeah posameznikov, ki ga je Karel Marks napovedal v svojam "Kapitalu," de preden se je rodil prvi trust, pa ne pomeni, da je osredotočenje bogastva v rokah posameznikove doseženo, ako se združujejo podjetja, ki izdelujejo jVbdukte ene vrste, v mogočni korporaciji, ki je mogoče financirana od sto milijonov do ene milijarde dolarjev, .temveč pomeni, da bo peščica milijardarjev kontrolirala vso produkcijo in distribucijo blaga in si prilastila goapodstvo nad vsemi viri naravnega bogastva, ako človeška družba ne pride preje
blagovne produkcije
k pameti in prične b social in distribucije in virov na
2e zdaj je imelo delavstvo Mkle boje s trustovci, ko je bil razvoj trustov v povojih. Zdaj, ko prihaja pravi trust, ki bo osredotočeval produkcijo od sirovin do raznih dovršenih produktov, vrhtega se bo pa pečal s transportaci jo in razpečavanjem produktov, sc bota boj poostril. Ako bodo delavci pravočasno spoznali, kako važna je zanje delavska politična, gospodarska in strokovna organizacija, tedaj jih spopolnjeai trust ne bo potisnil v tisti meri k tlom, kot je njegova želja. Ako delavstvo ne bo spoznalo te potrebe, tedaj bodo zanj nastopili časi pomanjkanja in trpljenja, kajti v spopolnjenih trustih bo veliko večja gospodarska sila, kot je v sedanjih. Kddr je gospodarsko močan, je močan tudi politično. i;
Kako se ti trusti spopolnjujejo, se lahko prepričamo, ako pogledamo malo v zgodovino trustov. Du Pont kompanija Je pričela z izdelovanj«!* razstreliva. Zdaj izdeluje umetno svilo, transparenten papir za zavijanje, filme za kinoslike, barve, firneže, raano strelno orožje, dalje kontrolira dva in »estdeset kompanij, ki izdelujejo pet vrst potniških avtov, avte za izvoščeke, motorne buse, tovorne avte, lastuje hotele in gledališča.
United Drug kompanija zdravila. Zdaj jih ta komp pa izdeluje razne bonbončke, ka in pisalni papir.
United States Steel k
Zaposlen je ima celo krdelo inženirjev, tektov, pisarniških delavcev, ki so vsi odvisni od nje-AH Fordov trust ie ni spopolnen, ampak se še vedno
■IHHHBlič.)
SUKE IZ MASON I.
Librery, Pa. — Ne vem a čim bi ae bolj pohvalil, ali a snegom alf a sta vkokazi; obojega feaamo zdaj dovolj, da, ie preveč.
Pa puetimo sneg in atavkokajt /.• ker to je predolKrasno, tekaj smo reorganizirali našo godbo na pihala, katera je bile precej dolge časa tiho. , v* , y Ker je zdaj taka meda» d* mora vsaka organizacija, ako ¿toče ekaistirati, imeti blagajno, seveda ne prazno, in da temu po-moremo, se je tukajšnja godba odloČila prirediti v tukajšnjem Slovenskem domu veselico in ples dne 26. februarja ob attfmih zvečer.
Zato ste vabljeni ysi prijatelji godbe, > da nas na omenjeni večer posetite v obilnem šftvilu. Pozdrav in na svidenje lh —
1MH
prvotno razpečavala le tudi izdeluje. Vrhtega čiče, produkte iz kavču-
a je prifria a produk-
cijo jekla. Dandanes je ta trust precej dovrften, ni pa fte
dosegel viška svojega razvoja. »Ta trust danes kontrolira rudnike, v katerih kopljejo žellzno rudo, laatuje premogovnike, parobrodne družbe, kontrolira sedem in dvajaet železniških družb, katerih pro^Pmerijo več ko dva tisoč milj.	{)
Tu je Anaconda Copper kompanija, ki oaredotočuje vse, kar je potrebno za produciranje raznih kovin. Kompanija kontrolira šumske in leane kompan^e, kopanje rude in njeno transportadjo po vodi In na suhem po lelei niči. Podružnica tega truata je American Braas kompanija, ki izdeluje iz sirovega bakra kakšnih pet ali šest tu-ca tov dovrienih produktov.
Ford Motor kompanija je dandanes najbolj spopolnen trust v deželi. Ford je posegel daleč doli v pridobivanje sirovin. Qn lastuje svoje šume in rudnike. Lastuje
Ssa Francisco, CsL — Vsakemu je svobodno, da pride iakat srečo v zloglasno Kalifornijo. So ljudje, ki aodijo, da v Kaliforniji živimo od zraka in eoinč-ne gorkote. Gotovo tudi eo ljudje tukaj, o katerih bi skoro človek mislil, da žive od svežega zraka in solnčne gorkote, kajti za delo sploh nikdar ne gledajo. To so ljudje, ki delo eovraHjo in sovražijo tudi one ljudi, ki spoznavajo, da so njih' sužnji.; 2a ljudi, ki tu živijo od srSka in solnčne gorkote, tisoče proïetar-cev počasi umira v zaduhlih tovarnah in rudnikih» «s; à Zadnja zima je mnoge brezposelnih' prignala v Kalifornijo. Vedno večjo revščine in bfceapo-selnost povzročajo agentje, ki na široko in dolgo žirom ke v različnih listih pojejo s vospev Kaliforniji.
Oni ae ne ozirajo na rsšmere, samo da prodajo zemljo, pa naj varani delavci živijo od zraka ali solnčne gorkote.
V Kaliforniji ae pridela vsakovrstno sadje in druge Mtreb-ščine. Kaj pomaga defcv<$| afcp se bogato pridela, ko je pa vse pod kontrolo velikih truste**, To ostane nespremenjeno, ee ne združita kmet in
Kalifornija je postala bombaža. Bombažni pas pedno v Imperial VaHey in eramento ter San Joaquin.
Po par letih skušnje eo pridelali 60,000 bal. Lansko leto so odposlali . 180,000 bal. Zimsko bombažno letev cenijo na |16, 000,000, a bombažno £olje pokriva 160,000 akrov ter ee steguje od mehiške meje/ do rižnega polja v dolini Sacramen-ta.
Delavci so slabo plačani vilic grozni vročini, ki razaaja v dolini Imperial. Slaba dela namreč opravljajo mehičani, katerih je v Los Angelesu ie nad 100#00.
Država Kalifornija hitro narašča na ljudakem Štetju. T. A. Stevenson, pomoftni tajnik oak-landske Chamber of Commerce, je isdal poročilo, da Kalifornija šteje krog 6,000,000 prebivalcev. Los Angelea je postalo miljon-sko mesto in San Franciace šteje 800,000 prebivalcev. Policaje v San Franciscu imamo zelo pridne, zato ker pazijo, da brezposelni delavci ostanejo ijlrni, četudi so hudo lačni.
Zelo so aktivni, kadar gte sa korist kapitalizma, delaven pa dajo kolom po glavi, ako se bori sa boljši obstanek.
Kadar delavci zaetavfl pošljejo ultimat aa vojno izkoriščevalcem, bi morala meet-na policija, plačana od delavcev samih, oatatl nevtralna. Vedno nove poeta ve, ki so edino za delavce, sklepajo. Toliko jih je. da je čas skleniti poetavo za delodajalce. da se njih profit prične deliti med delavce. — Peter B. vnnML s
rkajo in
no proti
FarreB, Pa. — Dopisi is naše naselbina so postali jako redki. Ne vem. kaj je vzrok temu. Se naš Jaka je zaspal. Ali sta ae
I ' H I	I jpobogala a Trunkom ali jg?
tudi svojo Meznico. Pri Fordu je trust Uko daleč izpo- Tudi Anča in Francka ata po*ta
;>olnen, da Ithko človek gleda dovažanje sirovin—rude," Uho Vsake stvari je enkrat
\pnenea, promoga na ladijah In železnici v podjetje, drug- jl^lf*!** tJ^Jl** *
je pa vidi, kako nakladajo dele avta, ki jih sestavijo, ko ^ """
dosežejo določeni kraj.
Za Forda danes delajo ftumarji, rudarji, železničarji,
nam poveste kaj koriatnefs.
Predpust je zopet šel mimo nas, ne da bi bil naa kal pozdravil. Zopet bomo laloatno vlekli ploh na pnatni torek. Oh. kako
mehaniki, lesni delavci, navadni delavci in delavci najras-letrešne jTuaoda pečiarja.
Delavski položaj še ni alab po tukajšnjih tovarnah; kjer smo zaposleni Slovenci, se že še sa kašo zasluži, v ostalem pa tudi naša dolina ni najbolj-¿a, k«r pek« toflffee obratujejo mšle, delo se tudi težko dobi.
Zi naš dem smo se oprijeli dela odločno. Načrt za stavbo že imafe arhitekti v rokah. V par tednik bodo uredili vse potrebno in podpis iz našega stolnega mesta Harrisburga, tako» da bomo začeli kopati v začetku aprila. Upamo, če bo vse poereči, bomo na delavaki praznik (Labor day) v nevi dvorani, Id bo lepa stavbam Odgovarjala bo našim razmeram. Poslopje bo velflco 84*
80^poleg dvorane in manjših money and more money — ka-
«ob «bo tudlfegljišče. 8 tem bo tudO^sa mladine preskrbljene, da se bo lahko zSfeavala med namigi Poslopje bo stalo okrog 92#»Ooe. Ker /e vaota prevelika za našo malo naaelbino, ker ni-eč kot 80 družin pa v, smo
naredili tako. da
- ■ • - "	——— _ - r r — - -
d hiši PO 8 ali 4
PONDEUEK, 16. FEBRUARJA
$$$$.
Napiši članek z naalovom recimo "Problemi delavskih organizacij". Deset čitateljev izmed povprečnih sto prečita članek do konca, ostalih 90 prebere samo naslpv in pogleda drugam.
Napiši članek z naaloVom "Ka-ko dob i A tisoč dolarjev" — in
prečitan bo stoodstotno dvakrat, trikrat in morda desetkrat. Članek je lahko prevara od prve do zadnje besede, humbug prve vrsta, kljub temu vleče. Hum-bugarji, ki sleparijo ljudi, vedo to. Oglaai, s katerimi love žrtve, imajo navadno naslov "Kako ae lahko zaeluši denar" aH podobno.
Kako obogatiti ? — to je vprašanje dneva. How to get money,
pri vsaki
. Pa še se ne pokriva vso-eg tega so že nam prieko-pomoč naši prijatelji in ubi ter pokupili delnice. Kerfie ne zadoetuje, kajti za-smo, da se bo dvorana za gotov denar, ker ae* i. maramo nobene vknjižbe, po ^ bankah, * smo zaključili, da Obiščemo Jk ta mesec vse bližnje naselbine ter prosimo, ako je še komu mogoče pomagati, da kupijo delnice ter s tem pontorejo, da ee uresniči naša
Rojaki, ako kdo nam kaj pomaga sedaj, ko potrebujemo, da ne bi nas banke izkoriščale, vam bomo hvaležni. V slučaju sile, bo zahteval nazaj, mu bo-ili Čimprej bo mogoče. Zunanji boste prvi, kadar boste bovah, domaČi bomo zadnji, ur ae nI treba bat!, da bi Izgubil,' ker ne bomo odvisni od bank in denar, namesto da bi plačevali obresti, bomo rajši članstvu. Ni se treba babi kdo izgubil, ker naša na bo na prostoru, ki bo velike dohodke. Tudi dru-i se je bodo posluževali, stala na lepem prostoru bolj na deželi, kjer se/ kadilo, pač pa na čistem Pri nas se še sedaj, kdOjt more seli iz mesta. V par bomo Slovenci nekako v i mesta Sharona in Far Zato bo naša dvorana na j pripravnem prostoru tu-druge narode. Potrebuj e-okoli $4000, to je še 40 po pa bo vsota polna. Cas pla-ja je eno leto. jaki pomagajte do uresni dobre ideje. — Frank Kra-
Pod
Dragi rojak je kupil loto v od. deljenem kraju. Sreča ga zn* nec in ga vpraša: "Kako kai tvoja lota? Je že porastih vrednosU?"	v
"Agent mi je ravno včeraj p», sal, da še vedno atoji na me«tu toda on upa, da pride kmalu n» površje", mu odgovori dragi ro. jak. — T. C.
• a a
ko priti do denarja, denarja in še več denarja! Delaš — ali je kaj plače? Imaš novo idejo — is there any money in it? Ideja, ki ne prinese denarja, ni vredna *ič! Pišeš novo knjigo — ali poide, v denar? Običajni ameriški pozdrav "How's the busi-nesi?* znači, če je kaj denarja. Ako hošeš ponižati koga, reci mu, da izgleda kot dva centa. Dva centa je malo.
Splošen ravs in kavs za denar. Denanka blaznosti To je tipična bolezen današnje dobe. Sloj, poklic, narodnost, vera ne dela razlike. Katoličan bo prej čital "Kako dobiti tisoč dolarjev" kakor članek "Kako se pride v nebesa", ki je lahko zraven. O-gromna masa špekulira. Povej, kako se ddbi denar z malim trudom — in vse te posluša, vse pojde za teboj.
Koliko časa še?
aSč?;
a a a
V Sharonu ae svet vrti nazaj.
Dragi K. T. B.! V naši naselbini raste hram božji za slovenske in hrvatake ovčice. Nekateri Sharončanje radi podpirajo lenobo, kadar pa bodo sami brez dela, bodo lahko v hram ugriznili. Ce Že gradimo, zgradimo nekaj, kar ima bodočnost, ne pa tega, kar bodo drugi za nami podirali. Mi smo kakor Trunk, ki zida in zida, ti mu pa podiraš. —- Vse izvoha, Sharon, Pa.
»'i
rojstva
1876 je v slovenski lite-posebno znamenito. Dalo je dva revolucionarna du-ki sta prekvaaila naše lepo-slovstvo koncem prošlega stoletja: Dragotina Ketteja ter Ivana Cankarja. Župančič in Murn ■ta prišla šele pozneje.
Cankar ae je rodil v majniku, Kelte v januarju. Loč sveta je zagledal v Premu na NOtranj-skem, kjer je bil njegov oče ljudaki učitelj in organiet. Mati mu je umrla zelo rano; v mla-denlšktti letih ji je aledil še oče in Kette je oetal v življenj u sam.
dvoma, da je ta položaj življenje vplival nanj ter obliko-val njegovo miaelnost. Napravil je U njega mola, epoznevajoče-ga. da je življenje "sovraštvo, večen boj". Baš ker pozna življenje in njegove aenčne etrani, ne teli Kette v znanem sonetu, da bi stopil oče is groba ven; želi mu le pokoj In eladko spanje v grobu.
Toda žalost ni pri Ketteju tolika, da bi ga pahnila v obup ia reeignacljo. On je ne zunaj vesel razposajen fant, ki čuti v svojih prsih neskončen utrip večnega časa in njegovega gospodarja. Zeveda se. da sastrup-Ueno življenje nima cene. Tako
# romati po domači semlji. ne dolenjsko «tran, tja, kjer atoji "jagaed vinokoraato-čl", kjer v beli priatavi domek ee akriva, pa zapoje ne koncu tisto snano aloveneko "En po-
Tako je prav! Kutanki pretep». « aaj ee pretepajo doma. Cenjeni K. T. B.! Pri Stefano-vih je bil zopet pretep. Zdaj w niso pograbili "regimenti 8V, Štefana" kakor lansko poletje] pač pa generali. Kazimir in gov kaplan Leo sta se te dni v*, dil* v "rokoborbi" v besmentu l^o je sicer na glaau kot dober prizefighter, toda Kazimir je bil topot možak od fare. Podrobno, sti pridejo. — Neizpovedan
grešnflli Chicago.'". KKi. a a *
"Vsakdo ima pravice verjeti kar hoče."
Seveda! Človek lahko verjame, da je dve in dve enajst. Im» vse pravico, da to verjame. To. da fakt je, da je osel. — Albert
Gheniceif;V'. P' l' ^
a a a
Tudi Duluth nori.
V Duluthu smo dobili novega škofa. To ni še nič, zanimivo pa je, ker so tudi prostozidarji (32 degtee Masons) pozdravili škofa na postaji. See the point? -Big business je orgsniziral "Winter Frolic". De bi ti videl, kako masa sledi raznim bosaorn, openshopperjem in drugim "pri-jateljem" delavstva. Parada za parado, vse nori. Kje pa so delavci, kadar pride 1. maj? — Kajtimar, Duluth, Minn.
Spet smo pri žtvalleah!
G. Trunkovi argumenti so po-dobni psu, ki se vrti v kolobarja in grize svoj lastni rep. Večkrat je Že zapisal, da "človek sega i telesom nazaj v živalski svetM. kaj naj to pomeni? Trunk pravi, da to ne pomeni, da se je ¿leveč razvil iz živalskega sveta — kljub temu pa sega po telesu v živalski svet! Alf razumeš zdaj, Čit#teJ>? «i , ,,,
' i

• lilkfl •« K. T.
lič ..." A ko nastopi svoj "Iz-prehod" in se mu v samoto kra 4ejo žarki, ljudki otroci prostosti, se zamieli nad seboj ki nad življenjem; vedel je, vendar pa že ne več razposajen. Zaveda se resnosti, ki spremlja človeški ži-tek in bitek. V tem štanju piše "Črne noči" in se bliža "avojemu Bogu".
•
V Ketteju je vtelešena vsa tista šegavost, naturnost, nepri-sljenoet, ves luunor, ki preveva eka na naši zemlji.
Svobode ni užival poseb-dolgo. Slabotna pljuča so ga vrgla na posteljo in v nji je sanjal do zadnjega diha o ju-
zdravega človi On je doma povsod, v kmečki baladi in goepoekt romanci, v zabavljici in aat!ri..Brez zlobe v naivnoporednem slogu poje pesmico o pisarju, ki napiše za denar vse lepo, pobotnico in tožbo. In pristen kakor je, se epravi celo nad škofa: "V Ljubljani je brlog: to je škofija, kraljuje njej dihur, to je Misaijs". Drago je moral Kette plačati to svojo mladostno razposajenost. Vrgli so ga iz šole na cesto. Strogi cerkveni dogmatiki niso videli v njem človeka, temveč grešnika, Id mu je treba naložiti kar se da trdo pokoro. Kette je pokoro delal, kasen prenašal, am pek zopet tako, kakor je naj boljše vedel in znal. Piaal je pesmi. Is lestnega gorja je vetvar-jal nove radosti iz lepote, Id jo je imel v sebi. V "Koncu literarne krčme" poroča Ivan Cankar, da se je pripravljal Kette na roman, v katerem bi popisal našo preteklost. MUHI je tudt na dramo. pri tem pa ai je aam snežil čevlje, ker ga je bilo sram strganih podplatov.
Ker je po krivdi drugih moral ubijati Čas, ne da bi hodil v šolo. je moral kmalu k vojakom. Po-slali so ga k tedanjemu 97. pet-polku v Trat ln ga uvrstili med proetake. Kette, ki je bil mnogo preatradal, ni bil koa naporom utrujajoč«! ter izčrpevajočih vaj. Prehladi! se je, vlila se mu
^pečate n^*C°Va	bfU
Spoaaavši, da ne bo koristil vojaškemu stanu, ae ga tdravni-ki poalaH nazaj domov, t J. v Ljubljano. Kette ee je vrnil b Trata in je šel k svoji stari štu-
in Vtisih,
mu je bila
m polna. Končal je z izpovedjo "Moj Bog". Kakor klic po življenju se glase njegovi verzi: "Glej, mislil sem, da bi mogel živeti brez tebe kdaj, brez svojega Boga ... A naj li rastejo
vemjivi cveti brez eolnea sredi jasnega neba? Zato prešini me, o Bog, zaneti mi večni žarki o-genj v dnu erca!"
Hiša smrti slovenske moderne, ljubljanska cukrarna mu ni ve£ mpgia vrniti zdravja. Ljubljan-sfco narodno ženstvo mu je sicer po svoji moči lajšalo zadnje ure s tem, kar je nabralo zanj, smrt pš je bila neizprosna. Pesnik je urniral in 26. 'aprila 1899 je na Poljanah podlegel sulici. Ob smrtni postelji je bil navzoč Anton Aškerc, ki je zatisnil Kettejeve oči. Kako mu je bUo pri srcu, ko je videl umirati mlsdegs nadarjenega poeta, je povedsl v "Intermezzu pomladnega jutra".
W " • ".'v.;
Kette speda po svoji kratki ddbi življenja v vrsto velikih poetov roaumtike, ki so trajno zgodaj zaključili svoje življenje. POmislimo samo ns Byro-na, Puškina, Lermontova.. • V»J ti so odšli ne da bi se izpovedali do konca. Toda Kette — ki njihovi družbi ne dela sramote je ugasnil najmlajši med njinu Byron je bU star, ko je «mrl 37 let. Puškin približna toliko, Kette pa je jedva prekoračil Rvoje 28. leto.
Nehote se vsiljuje človeku visel, da je bil Kette določen u -nadaljevanje Prešernovega dels. Njegove zgodnja doaorelost is tisoč drugih okolščia govori ia to. Smrt mu je na žalost prerano upihnila luč in še v tistem bornem življenju, ki ga je smel fr veti, eo mu metali polena pod noge ljudje, ki se ga danes se spomnijo niti z eno besedo -pO "Jutru"
yi i
fibeia Je je. — V Chkagu " obesila 28 let sta» nšfteljfc* Deda NoeBe. NašU jo je mrt»
dentoveki materi, katere tip je njena mati. Sodijo, da je je v»-fte med vojno r Ljubljeni močno Idilo k aamomoru slabo sdrsvje.
ÀRJA
ZDRAVSTVU
¿«partmenta "komisarja dr,
Chiesgu.)
Primitiven človek je vedel o osebni higijeni in še I fpioánem zdravstvu. Mo-tegn ni rabil. 2ivel je na i, imel polno svežega zra-r¿ solnca, pri iekaajuhrane ' dovolj telovadil in tako pri 0 svojimi nasprotniki. Ta je preživel le najmočnejši, , dolgo, ne vemo, živel je vse-najmanj toliko časa, da je otroke, na katere ao prešle re lastnosti in znanja, da t mogli preživeti. Tako je zdravstveni komisar Bun-j v svojem zadnjem buleti-/"Chicago's Health": Občina in bolezen. Z začetkom ijs v občinah, v katerih je več udobnosti in so se že jale umetna okoliščine, je nastopati tudi bolezen, »ke klice, ki so bile do te neškodljive, so našle v ob-B rodovitna tla za razvoj, posameznikih pa manjši od-radi manj vtitega svežega i, zapiranja pred eolnčno lobo, preobjedenja in stra-
Komisar Bundesen napravlja ijem poročilu kratek pregled
:ov bolezni v občinah, rok bolezni je bil razkrit, j pol stoletja je od tega, 1876, ko je Louis Pasteur etil svet s svojim odkri-da klice povzročajo bole-o je bila rešitev misterija u bolezni, s ob istem čaje porodils znanoet o bak-ologiji, katera je prinesla no materijalne koristi, življenje, več zdravja in S tem momentalnim raz-n je prišla k življenju rao-Ijudska higijena na eno-način s čistim in udob-življenjem. Vraže so bile jbite z znanostjo in znanost je Kela z bojem na tem polju. V presenetljivo kratkem času Pasteur, Koch, Lister in dru-med študijami izsledili bacile fučnice, tifusa, jetflce, kolere, it, davice in čeljustnega krča. M petindvajsetimi leti je Wal-sReed obsodil komarja, da maša rumeno mrzlico. Bri-intno je poglavje, katero opi-je, kako je general Gorgas z lianijo zmagujočo armado sa-lUrtev omogočil zgradbo Pa-«Mkega prekopa, Jsvno zdravstvo je napredova-
•	po odkritju bolezenskih kHc; *lj«nje je zadihalo v svojem na-
Zgodovina o tem napre-»vtnju se čita kakor roman, ki rfiuje zdravniške junake, mno-o izmed njih je mučenikov v •jaza preprečen je bolezni, ker »o se morali tudi z igno-Heo človeštva,
fci daljnem izjavljanju dr. todesen sicer priznava dej-*» da zdravniška znanost še odkrila nekaterih bolezni, >»dar pove nsvdušujočo novi-^ kako zelo narašča dolgost *eikega življenja. Med 1800 ljudmi v Združenih kvah je bila povprečna sta-
•	83 let. Dsnes je Is 58 let. z* ta ogromni narastek člo-
«ega življenja se je sahvali-jtvnemu zdravstvu, sanitacl-
•	večjemu znanja o človeških 'prijateljih. Ugotovljeno je, da ¡wo leto posamazafks, ki je «no k življenju povprečnega *eka. je vredno za narod 00 Ce se življenje 10,000,000 udl Poveča samo za eno leto, je J* « tem na boljšem za pet «Jonov dolarjev, kar je za Jlrtevanje federalne vlade eno ™ ,r> za en milijon več odpis-* zveznega dolga.
^OTOWCI PRVIČ
8U2NJBMÖCEV PRIZNALI LINCOLN A.
Att*i»n. Te». — Država Texas prvič oficijelno pražil*1* Uncolnov lojstol P®0 je, ds sovraštvo napram *»ln«i v južnih državah še W* ni umrlo, dssl sts ie dve r^iji legli v grob Izza dvfl-*>jne. j
r'rnorka države Texas, je le-■uiestirato, naj ss držsvtjs-Jomnijo na * l "—
v korist .i— ——w _ 9¿>> civilni vojni In v U . n*j *e za pro državni uradi ¡*>fov rojstni dan. To se je
VitH iz Jugoslavija
Kongres Socialistične partiie Jw-avije. Dne 18. januEfc S v Ljubljani zsključil 8Voj. dvi
^vna zborovanj druji kot **es fcpj. Kongresa se je udeleževalo 49 delegatov. Več org«! ,llza<1J se iz gmotnih vzrokov kongresa ni udeležilo, nekatere ao izročile pooblastila drugim organizacijam. Glavno vodstvo stranke je zastopalo 9 danov, kontrolo stranke 8 člani, strankino časopisje 4 zastopniki, žensko sekcijo 1 zastopnica in zvezo socialistične mladine 1 nik.
Kongres je otvoril v "Del. domu" s. Blagoje Bračinac, ki se je v svojem nagovoru najprej spominjal pokojnih sodrugov Vi-lima Bukšeka, dr. Miljutina Ziv-koviča, Velje Stojanoviča, pred 25 leti umrlega Tucoviča ter sploh vseh članov, ki so se izza zadnjega kongresa ločili s tega sveta. Po njegovem nagovoru se je zbor konstituirat
zastop-
Za predsednika zbora je bil iz-voljeil s/Korač. S. 2ivko Topalo-vič je nato podal poročilo o glavnem vodstvu stranke in orisal najvažnejše dogodke v gibanju stranke, kakor tudi v splošnem političnem življenju.
S. Divac je očrtal razmere znotraj strankine eksekutive, s. Sava Muzikravič je pa govoril o odnošajih med stranko in strokovnimi organizacijami z zgodovinskega stališča. Nastopit je za najožje sodelovanje stranke in strokovnih organizacij.
Govori vseh poročevalcev so bili sprejeti z živahnim odobravanjem; debata je bila izredno živahna. Po zaslugi vodilnih čl-niteljev strokovnih organizacij je bila pozno v noč sprejeta nastopna resolucija:
"Dosledno stališču sklepov prvega zedinjevalnega kongresa s dne 18. dec. 1921 potrjuje drugi kongres SPJ, da je zs zdravo gi-t>anje delavstva potrebna akcijska in duševna skupnost vseh njegovih oblik. Dalje potrjuje kongres svoječasni sklep, ds hoče stranka dejanstveno podpirati zgradbo enotnih delavskih raz-rednobojnih strokovnih organizacij v Jugoslaviji, ki stoje pod organizatoričnim in duševnim vodstvom mednarodne zveze strokovnih organizacij v Amsterdamu. SPJ zato zavrača vse obtožbe, da je katerikrat dala povod za cepljenje delavskih strokovnih organizacij. Nasprotno hoče tudi v bodoče pri vsski priliki gojiti porajanja čim popolnejše strokovne enotnosti delsv-skega razreda in njegov popoln organizatorični ustroj.
SPJ se smatra za del splošnega delavskega pokreta v Jugoslaviji in bo kot taks podpirala vse strokovne akcije. Zedinjene zveze delavskih strokovnih organizacij v Jugoslaviji ter skr-befkaJirjenje socialistične rsz-redne zavesti v delavskih vrstah. Kongres obsojs vsako stremljenje, ki gre zs tem, da stvori iz socialističnega delavskega strokovnega gibanja podlago za nov političen pokret ter pozivlje vse člane stranke, naj se ne dajo zavesti od takih poizkusov.
Medtem se je kongres odločil formulirsnje gospodarske m socialne politike, v srni.hi referata in resolucije, ki jo je predložil s. Bogdan Krek^ Kong** je oboje soglasno odjfcfilJ»J {učijo s. Krekiča objsvimo pri-
^lidfe zvišanja «kih, .^J. spevkov glavnemu je predlagala finančna kontrola. kat«rajenato odstopil». •• J# MMo: Odslej se (JrjčunJ^
glavnemu odboru od 2.M Din l
Din, od 5 Din 2 Din, od 10 Din»
Sni od 20 Din 4 Din. od SO Din
6 Efe riMSK
neir/Tzborovanja za Slovenijo*
„o veljavno izdela^^"^ neg* ^rnega pro^ PJ^ ta« ie bil sprejet s vsemi
I NorT«rol)enl »U«.l «a-
^o. Konir^* „veti
odseka ki je bil poverjen s ^
Sima Kotur, Nedeljko Dtvac, Sava Muzikravič, G. Bskieg, v nadzorstveni svet pe Stojilkovič, Brkič, Miloš Timotič (vsi iz Bel-
grada).
V razširjeni odbor odpošljejo okrožne organizacije še po ene-k» zastopnika, pravtako žensko tajništvo in Zveza socialistične
mladine.
debate na kongresu so bUe silno živahne, vendar je zmagala Pri vseh uvidevnost in ljritaan do stranke, ki želi. da bi sedanje zedinjevalno delo v delavskem pokretu dvignilo in ojačilo strokovno, politično in duševna razredno moč socialističnega po-kje ta v teli državi.
I Zopet preganjanje. V Belgra-du so začele oblasti znova na debelo zapirati in preganjati komunistično misleče delavatvo in i» teligenco. Zaprti so bili vsi znani belgrajski komunistični voditelji in mnogo priprostih pristašev komunistične stranke. O tam najnovejšem pogromu je bilo v listih že poročano. Aretiranih je bilo doslej menda do sto komunistov. Oblasti nočejo povedati, kaj je bilo vsrok temu nenadnemu, absolutno neutemeljenemu ukrepu. Znano je, da js komunistično gibanje v naši državi vsled zakona o zaščiti države na tleh. Ono ne more javno nastopni, poleg tega se bije v komunističnih vrstah hud boj med posameznimi frakcijami. Ze zaradi te svoje sedanje nemoči ne more biti toiftj komunistično gibanje prav nie nevarno državi, ne glade na to, da ima v vsski res d* mokratični državi vssks stranka praVico do udejatvovanja. Najnovejše reakcijonarne mere belgrajikih oblasti niso torej prav nit utemeljene. Procesov je bilo že d*rolj. preganjanj In obsodb trii. Kaj še hočejo čuvarji reda? fe več žrtev, še več ob-
Dovolj je bik) reakcije, do* V*A> preganjanj. Vse zavedno delavstvo vabimo, da se združi tudi zato, da brani svoje preganjane sobojevnike, da brani svoboda, da slom i vsako reakcijo.
Reakcija aH — dikjjrtur* nad s*sbodo inanestl? Xanl menda, je bilo upokojenih več zagreb-šlih vaeučlliščnih profesorjev. PS ni bilo posebnega odpora v javnosti. Sedaj je pa bilo še so-p* vpokojenih devet profesorjev na istem vseučilišču. Zadnjič so bdi odstavljeni štirje profesorji zaradi politike; kakšen ■ pa kna sedaj Radič In nje-vlada za tak korak, to ie
*i. Javnost ima pravico, da a pojasnilo. Ves kulturni svat stoji na stališču, da mera biti zaanoat aaj|odna,Če so ne-kdftj sežgali Galileja ali Bruna» še to ni raslo«, da bi smeli daaea molče justificirati znanost name-sta znanstvenikov. Resnica je sieer, ds ss znanost in veda ns
akcij on a rn i h politikov in nik gospodsrjev, toda s tem Is ni poatsvljsns resnica na glavo, ds bi imele klike s starimi svetovnimi naziranji prav, znanost pa ns. Znenost in veds ss jsžs ns podlsfl študijs in
tičnih izkušenj sil tez ter pot rszvoju. ki tega ns rasume, js etsrilns, js do mssgs konservstivna in rs-AkoiJon^rnA» Jci m^nit d A bo s svojim naslranjem in s svojimi kUkarskimi intrigami ustavila napredek. Toda taki upi so za bodočnost — prasne sanje. Proti taki prosvetni politik! moramo nsfodločnej#e protestirati. Gotovo je Is ssdsj, da ako ss ne bo jsvnost uprla* bodo sledili usodi zagrebških profesorjev tu dl ljubljanski in drugi. ~
a ^fl ■ m a sMsssa»
RAZŠIRJAJTE PROS VETO Î
in
$11,000 SS puške. — Zastopniki 26 bank okraja Cook so izdali enajst tisoč dolarjev za puške in patrono, s katerimi bodo»njih najeteži streljali na bandite. Za* posilil bode 306 prostovoljnih pretepsčev. *
■■H— Kakor vsako Isto ea tudi letoe aa Japonskem vsHke sprevodne demonstracije, s katerimi letoe prasnujejo fc6M. lete svojega cesurStva, JMSelavs ss vrše po vseh mestih, največ ps v Tokiju.
Duhevščlas In njen vpliv. — V Goehenu, Ind., se je zveza duhovnikov poatsvljsls na glavo tako dolgo, dokler nI ubranila tekme s plesom "charleston", ki je imela biti prirejena v korist šolskih otrok.	<*> 1:00 pepoldno. «sla Je sa
i. ktt.aUvUaiA	leneke, katero se šele naačHI čl
OJ^S^UM ^¡agd ^ ^ "-
ljudsko armado. Honnaneške čelo je odoeptt od Uljsnčovs In jih razorožil.
Undon. is. febr. — Turška skupščin« v Angorl je všSraj soglasno odobrila turško-rusko pogodbo, kakor Javljajo Is Carigrada. Pogodb« določa, daffurčiia In Unija sovjetskih republik ne smeU napasti druga drugo. V slučaju, da se ta*all ona stranks zaplete v vojno, ostane druga Stranka nevtralna. Nobena stranka ne sme stopiti v alljan-co na Škodo drugi stranki.
Fedak v angleškem jeaiku v Duluthu.
Mata. Mina. — International Institute organizacije Y. W. C. A. v Duluthu In Gsrsrju. Mina., j« v svojih prostorih na 1880 Commonwealth ave,, dne 10. februarja saêsl s andlešklml rszredl, Ms bo po dvakrat ob asdsijeh, vsaka sreda In
S polji vtfc

Učenjak je dsl živalim am oči.
Ženeva, II. febr. — Profeeor Guy enot, ravnatelj oddelka sa eksperimentalno zoologijo in primerjalno snstomljo ns !e-1 univerzi, js včeraj na-ill« da js po večletnem sk#-tiranju ustvaril živalim novo oči, s katerimi vidijo. Guyenot Je poakulal na trltoafti, to js deke vrste povodnih močeradih. Zdaj pravi, da bo s en|-kim procesom eksperimentiral aatjudeh.%	;	T,
tati, plasti in govtrtti angleško in tudi sa one, ki fts snajcraagle. ščino. pa se šele «s bolj izpopolniti. ftols bo tudi ss ženske, ks-tere šele dobiti natuvalisScijske
n m nltU '	">*|;.;*''	lu,,'
papir je.	i"v
Za snalsAki rssred ss js trsbs
prijaviti pri gdč. Bess od International Instituta aa 1881 Com-monweaRh sve.
Veieraaec. - Te dni je umrl pri 8v. Jedrti aad Laškem Anton Zupančič, ki Je v avojl mfedosti ®	l^^^^CB^tlft i I J| V
{(o so
v Oaeretaru, ss js Zupsačič vrnil v domovino, kjer js Sl^boval kot rudar. Dovršil je 89 )#.
rs je padel s stopnic lil Ali» jf^	A^Himi^J^i'i kol oš j ti
mu je odrezalo glavo. _ J*
¿a Ñedeljko Košsnis. Zivtots-pîijôvK'. H^Miič» Leks Prsvičevlč.




OBALI DO OBALI
abak v Chetterfields to splošno odo-kadlld v vsakem kraju iirom Zdru-
OD
Fin
brin.
držav
ženih
v* fOfJTW?
Ko se jo godoc Matij» Jerom prebudil, ja bilo veliko okno na Trt te rasgrnjeho. Močna in jasna poletna svetloba ae je razlivala po sobi ln jo grela. Gledajoč vanjo je utripal z drobnimi očmi in Čutil v njih skelečo ln ostro bolečino. V spanju ln sanjah ga je obšla nenadna nervoznoet in notranji nemir, ki ga je preveval tudi zdaj. Strepetaval je po iivotu, stresal z glavo in tile po rokah in prsti sami so nepretrgoma drhteli.
Starost je bila prišla nadenj in ga zlasti v zadnjih tednih ja-ko oslabila. 2e prej povešena glava je zlezla ie bolj na prsi, hrbet, ki Je bil že prej sključen, se je upognii globlje, oči je zalila rdečkastoksina megla, koža je padla nagosto v gube in se nakopičila nad ušesi, na čelu in tik oči. Vstajsl je posno, daai je več noči prečul kakor prespal, in čakal, da se je razmajal in mogel s svojim kratkim in drsa-jočim korakom preko sobe.
Iz kuhinje je priplaval glas njegove žene, ki je bila mlajša in krepke jša kakor on. Zdaj se ja bila ie vrnila od zgodnje male In kuhala je kavo.
Bolečina v Jeromovlh očeh je ponehala in lahko je gledal vzdržema okoli sebe. Par muh se je vzigravalo nad njegovo glavo in ae kopalo v svetlem snopu solnčnih žarkov* ki so se jasno bleičali v svoji košati ob-firnosti po milijonski množici migljajočih praškov. Omara, ki Je stala ob steni nasproti postelje in bila črno politirana, se j« vsled močne dopoldanake luči razlivala; in razsljala in se smehljala kakor dobrodušen širok in ploščat obraz. Tudi slike po stenah so stopile živahneje iz okvirjev. Peričnik, gorenj«ki slap na levi, je blesketal in.se iskril kakor srebrn, a tam na desni je žarela rdeča ruto, ki je ovijala Materi Božji prelepe bele rame, kakor živa in šumeča svila.
\
Jerom je ogovoril najprej muhe, ki so mu silile v obraz. Mršil je obrvi, povejal z drhtavo ln staro roko po zraku in rekel: "Dajte mir. sitnice!"
2ena je prišla po prstih« odprla po lahko vrata ln pomolile skozi odprtino glavo. Takoj je prijazno pokimala in dejala: "No, poglej ga t Mislila sem, da spiš in kanarčka sem nesls zato na hodnik. Bala eem se, da bi teme zbudilo njegovo žgolenje, a glej, ti že čujeir
Hotela Je povedati še ndcaj, a nemimi izraz, ki ga je razodevalo Jeromovo lice, jo je zadržal. Majal je z glavo in govoril: "Nisem dosti spel! Noč je bila predolga in prevroča. Tudi nekaj bodečega je bilo v njej, kar je bodlo v možgane in nekaj težkega, kar Je ležalo na prsih."
"Bomo pa zopet povprašali zdravnika I" je menila naglo žena: a Jerom je pravil dalje s svojim slabim in hripavlm gladom In vmes ga je silil mehak in rahel kašelj, ki je bil Vedno enak in ni imel konca. ''Čudno, čudno se mi je pletlo po^ glavi. Dogodek od včeraj in drugi iz davnih let sta se gnetla drug z drugim, se smešno mešala In zamenjavala. Glej, bil sem obenem mlad in stari" „	.
"Pa bi morda pil lipov ttj> in tudi gomilice bi ti storile dobro!"
"... yso noč, vso noč — kakor bi mi zvenela okoli ušes dolga I lepa melodije, znana is mladosti. Hodil sem zunaj, sedel doma in gledal v jasno noč, Igral na koncertu, a povsod, glej, je zvenela okoli mene znana melodija, in zdaj jo le vedno čutim okoli sebe. čakaj, čakaj, oMečem se in primem gosli sli sedem za klavir, da jo najdem in igram!"
Vstal je, se razmajal, umil in s pomočjo žene oblekel. In pri zajutrku in pozneje, ko se je solnAl zunaj na hodniku in čakal, da je pospravila Žena sobo, je tvoril predse: "Vso noč, vse noč sam nemir t" In takoj je hotel osnačiti s slabim hripavlm glasom lepi in znani napev: "La — la — lala". Ali vse, kar jfe poskusit ni bilo pravo, ni bilo sen-
in kT
jo
ea tistega, kar je
okoli njega in kar je _ tudi zdaj po njegovem telesu.
Vrnil se je v sobo. Okno je bilo na tešaj odprto in zasenčeno s temnordečimi zsvesami, ki so padale od stfoea do tal Sveš, o-ster zrak Je polnil nekoliko mračne prostore in silil Jeroma, da je kašljal s svojim mehkim in brezkončnim kalijem. Vzel je v roke goeli, sedel k staremu "klavirju, ga odprl in pritisnil tipko a. Uho je primaknil bliže h Jda-virjevim strunam in pričel Oglaševati stare in črne gosli. Getov je bU naglo. Obrnil jih je k ofcra-zu, nagnil giavo preko njih in jih pritisnil z brado na prsi. S tresočo roko je dvignil lok in se dotaknil ž njim strun. Zapele so mehko in zvočno. A prenehal je takoj in prisluškoval tisti melodiji, ki jo je slišal ponoči ki je zvenela tudi zdaj okoli njega, bila znana iz davnine in lepa in veličastna, pa vendar taka, da mu je polzela ie ašes kakor riha iz rok, da je ni bilo mogoče prijeti in obvladati. A bila je močna, vitka in ponosna, ker je' bila doma povsod, fcnako v mladosti, v dobi otroka in v dobi mladenič*; enako v poznejših letih, v časih moža in sivih dnevih starca. Otrok je dihal v njej, ki teče med rožami in travami za metuljem, mladenič je govoril v njej sladke besede mladi, bujno-stpsi in črnogledi devojki, mož se Je boril za svoje cilje 1* nazore, starec je gledal Ž njo v večnost, tja daleč preko maj svojega Urjenja.	(
Vnovič je prtfel gosli z brado na prsi, pritisni) je z levico vratove strunam, pbtegnll % lokom preko njih, da so pele v gladkih in vitkih glasovih, pretakajočih se-iz nižava v višavo, iz tapetama v krik In iz čebljajoče shrnn-ne govorice v ellgično pesem modre in ponosne samozavesti; Ali melodije, tiste, ki je le vedno zvenela okoli njega, ki se je jasno oglasila v njem to noč, a živela ž njim od mladosti, ki jo bila vseobsežna, neskončna v»'Za-četku in koncu, nje ni bilo. "Glej, kako čudno!" je gOferil --- m
Dvanajst M v «amostui
Plevel A. K.
la prefssit v
(Dalje.) '
Vse to nudi boljše ugodnosti prebivalstvu a posvetne fars imajo Izgubo. Edino važno delo, ki ga redovniki opravijo po župnijah, je, ko gredo na misijone pridigat po cerkvah oddaljenih fara, pa le to je malo v razmerju s številom redovnikov. Človek sicer sreča med redovniki tudi skrbne ln pridne mote, ampak velika večina je lena, brezdelna ln živi popolnoma brezko-ristno Življenje.	i
V Louvainu Je bilo devet posvečencev, ampak težko je bilo dobiti sa štiri dovolj dela. Vzoren frater je bil samo eden, ki ja bil tudi neprestano zaposlen, neki drugi je1>il tudi še precej priden, pa je bil prehitro izčrpan, vsi ostati so živeli v neprekosljivi lenobi, Neksterl so našli pretvezo, da se od tedna do tedna niso pritaknili najmanjšega dela. Učeni niso bili prav nič, temvečv resnici na debelo in nedopustno zabiti. Njih velika knjižnica je ostala dosledno nedotaknjena. Poleti so polegel i ln presedali v vrtu ali se greli pri oknih avojih selic, dokler ni zvonec klicsl k plitkim eksercicijsm. Pozimi so se gnetli okoli peči ln se raagovarja-11 o kakih obredih ter kasuističnem navijanju.
Mnogi redovniki so med lenarje^jem in tercijalsko prenapetostjo prišli do isvanrednih manlj. Eden naših posvečencev, čaatlt star frater, katerega edine svečeniške dolžnosti Je tvorilo blsgoslavljanje detet In predpisovanje receptov (molitev) za bolno govejo živino, je u-spel. ds je bil imenovan sa pomožnega kuharja. Njegovs poirešnost je bila standard za vsbuja-nje «meha celega samostana. Drugi frater Je posvetil ves svoj čas za rešitev vprašanja več-negs vrtenja (perpetuum mobile). Neki drugi je med poleganjem sanjal o blciklu. ki M «podrl-nil v ne druge s trgs. samo če bi znal Ugiajti zavore. ki bi kolo ustavila, kadar bi se vrtelo. Sistem ve «olj no» t i je bil predmet nekega drugega fratra (ki ga Je povzel iz nvotega pisma), s katerim je rekel, da bo pobil vsak materijalizem. Razlagal Ja o tem svojem sistemu več profesorjem cnanatva. kar pa je bilo vse tako zmetano. da ga nikdtf nI razumel. Nekateri so se lotili popravljanja ur, katerih je bilo precej v klo-štru; drugI so se posvetili barvanju, zbiranju podobic Device Marije in svetega JolefajUi kakih čudodelnih soh. Prav malo njih je posvetilo le pičli odmerek «vojega čaaa delu, katerega bi pameten človek »metra! sa koristno človeštvu.
Malo znanca, katerega so imeli, je bilo navadno omejeno na liturgiko in kasulatiko. Ker niso bili župnijski duhovniki, niso Imeli prilike, ds bi naprevijali dnevne obiske med ljudstvom, kar bi bil v menici edini možen način sa Ispo-polnjenje njih olikanoati In za povoAlnje izo. brazbe Pičlo pridiganje In duhovniško delo. katerega so Jim poverili, Je bilo skoro dosledno med ubotnhnl sloji, sa kar pa ni bilo treba nobenih resnih misli In študij. Navadno je vedno ne-
kaj zrelih in kolikortollko izobraženih duhovnikov med redovniki » dandanašnji jih je jako malo — ampak večina mrzi vsake študije in'ne brez vzroka črti vsak pogled na pisma ln"tfo-stave svojega reda. '
. Zakaj tako mrzijo vse to, jim je neznano, ker na vedo ali pa pozabljajo, da zakoni in po-stave po samostanskih redih so bili sprejeti pred davnimi stoletji. Na nje ni storjen nikak pritisk, vendar njih navadne Študije nasede nanje jako malo vtisa. Jn čeprav so jim katoliške univerze odprte brezplačno, obotavljajoče dovolijo, da parno po eden ali dva dijaka gresta letno iz samostana na univerzo. Da bi dijak na univerzi tudi graduirsl, se jim zdi neodpustljiv prestopek za menihe, radi česar tudi meni ni bilo dovoljeno, da.bi smel sprejeti naslov doktorja filozofije, kakor sem bil začel s študijami.
Njih brezdanja ignorance v filozofiji jih je vendar vodila do pretiravanega zanimanja* ki je bilo v moj dobrobit, da sem dobil najmanj-še Meje. Monsignor Mercier me je poslal k Peultt Janetu, da čltam "Causes Finales", a med mojim čitanjem je pristopil eden starejših fratrov ln pogledal naslov moje knjige. Končno je vakliknil: "Tiens! la cause finale, c'est la mort!" (Cemu to! Zadnji vzrok je smrt!) Ni-feem.mu popravljal ln tako je kot po navadi tel seznanit s tem ostale menihe. Nato se je eden mlajših fratrov, znan kot učenjak samostana, spomnil, da je nekje člt#l, da je bil Janet šef Šplritualistične šole na Francoskem. In ker ni nikdo izmod njih poznal* razlike med špiriti»-mom in Ipiritualizmom, so dognali, da stikam med kočljiva vpralanja hudičev. Ko je monsignor Mercier tel dalja in mi posodil Schop-penhauerjçva dela ¿pogledali so sa to ime v enciklopedijo) je takoj nastalo resno vpralanja, da pretrgajo moje znanje z Bfercierjem, in pjaali so nemudoma na Anglelko o mqjih sumljivih stremljenjih. K sreči sem bil v položaju, ds se mi ni bilo treba brigati sanje, ker nisem bil niti njih podložnlk niti njih goat. Plačani so bili s denarjem, katerega sem pri-slutil z maše v an jem. torej jih nisem nič stal in celo moje knjige, obleka, posteljnina in drago je moralo biti plačano s denarjem is Anglije: V njihovih očeh so Anglstl do pregovora po-noanl ln tudi meni ao kreditirali del te angleške kreposti.
' Zadnje čase se resno prisadevajo, da reorganizirajo svoj učni sistem. Eden ali dva pre-mittjena redovnika delata na tem, da dvigneta breme, ki jih tlači, in mogoče s Čaaom tudi pride do izboljšanja, čeprav bo izboljšanje moglo priti samo pod pogojem, da se podajo v nekaterih eairih. česar pa zopet nočejo. Dve pointa, o katerih mislijo, da sta oenova za glorljo redov-nittva. obstojata v popolni formalni diacipllni in povečanju prebivalatva v aamostanu. Belgijski fTatri si prizadevajo, da oba ta pointa do »alejo istočasno. Pred kratkim so ponovno zgradili velik pripravljalni kolegij, kateri je vedno prenapolnjen s pripravniki. Toda ko sem nrke* vprašal belgijskega fratra. odkod dobe toliko naraščaje, mi je rekel, da so se klatili po cestah in pometali smeti.
CDaljt prihoda JU.)
9*
¿elfcl
rdečega polja, kamor - ■«— Jerom, iakajoč svoje pobratimo.
"Kje ste, kje ste?" jim kliče, a ker bo majhni in šegavi kakor škratje, se ne oglasijo. Smeje se, sto ji sredi polja in vprala čebelo, ki mu sede na Čeh». "Ali si jih
bi jih ne?" reče čebela z visokim glasom. "Tam po njivi, po razorih se ti skrivajo!" In nadalje vprala velikega rumenega
in ne morem je najti."
Sedel je nazaj sa klavir, položil stare in koščene roke po tipkah, ki so se rahlo oglasile v mehkih akordih, gledal v strop in se zamišljal. Morda je to tista peaem, ki jo vzklika otrok, ko zagleda svojo vabečo mater ni ji teče v naročje? Mogoče je to ljubezen, tieta sladka melodija srca, ki rile obraz mlade de-ve, ogenj njenih oči, marmor njenega tilnika, sneg njenih prsi in kri njenih razpeljanih ustnic? Ali je boj mota, odmev nje- tulja, ki priplahtfta in sede na Tovega koraka po bojni cesti hrumečega in vrvečega življenja, ali zdrava misel starca, hiteča preko groba, preko bitja samegfi v vesoljstvo svetov?
Fhjel je bele tipke, ki so se vdale pritisku njegovih velih prstov, in posluial. Pritiskal je zRoraj in spodaj, begal s prsti po klaviaturi, razžaril se, da mu je stopila v stara lica kriv, vstal in odprl pokrov nad strunami, da bfcdal polno moč njihovemu zvensnju, sedel nazaj, glej, In ae ras&vil kakor mladenič. Vrat se je zravnal, glava se je dvignila, kri jo zaplula po licih, oči so se oživile in razsvetlile in prati be-že po klaviaturi, da buče strune, da pojo in zvone in polnijo sobo z bogatimi in težkimi spevi. Koliko glasov je, kako se oprijemajo drug drugega, kako pojo iz svojih čistih grl, kako ponosno nosijo melodijo, kako jih kraae, letajo preko njih, se spuščajo podnje in jih delajo mogočnejše in lepše! :
Jerom igra to gori. Sapa mu je tetka od napora, po sencih izstopajo drobne in neznatne piči-ce potu, množe se, druii& strinjajo v velike okrogla kaplje, ki se padaljšujejo, tanjšajo hi pričenjajo polzeti mod gube ob u-šesih in se obešajo po licih, kakor sledovi neznanih svetlih curkov. Zdi se mu, da je zdrav, da je svet, da ni več v njem kalija, ki nima konca ne kraja. Njegove roke so čile, prsti prožni in urni, njegova dula je pol ha ln to, kar buče in pojo etru-ne,4»so ji jene besede.
'Mnehalo je vse, kakor bi se saferiali glasovi drog v drugega. Jeromove stare roke late trud ne in mirne na belih in črnih tipkah, njegov obraz je aklonjen na prsi, oči so trudne, Uca hladna fn brez krvi. On ne more najti tfete znane melodije, ki jo je začutil v sebi in okoli sebe no-cojlnjo noč, ki mu je znana iz davnih časov, kakor bi jo igral že stokrat na svojem klavirju in jo godal stokrat na svojih go-slihln ki brni tudi zdaj okoli njega Do tej polmračni, s težkimi rdečimi gardinami zastrti sobi. Star je, več je ne more zgrabiti m obvladati. m e • •
Zvečer je legel zgodaj v posteljo in trdno zaspal. V sanjah je zaslital naenkrat pod svojih oknom lum, uglaševanje glasbil, tiha povelja in za njimi rahlo na-ralčajočo in se razvijajočo godbo. Tiho, komaj slišno se je pričel v zraku zibati valček stare dobe in kakor bi se smehljal s starodavnim, dobrohotnim smehom, je šepetal nalahko v uho:
O ti Polon, Polončica, I o ti Polon, Polončica, o i ti Po---
Glej jih, starih tovarišev — godcev, ki je igral t njimi toii-krat po plesih, zabavah ln konl certih! Jerom ni vstal, a videl jih je vseeno, ksko stoje v krogu pod oknom. Rajni Luka je, pokojna Valentin in Strguljček in le vsi, ki Jim prerašča te dav-no grobove zelena trava. Glave so iste, tudi Inštrumenti so naravno veliki, le životki ao majhni kakor škratovski. Zato ae zde vsi ftegavi in umetni in celo modri Luka, ki taktira v sredi z razprtimi prsti.
Jeromu se je zdelo, da je v sanjah vstal, odpri okno in pogledal sa njimi. V tistem hipu so i*. giniN, kakor bi se pogreanili v zemljo, aU ae akrili v topih rot la visoke trave. StopU je s enim sambe korakom skoai okno sa njimi, ker ai je mialil, da so se izmmmili po ulicah na polje. Zunaj — na polju — je cvetela livada, da ja bila krasota. Sami beli in rdeči cvetovi, in če poteg-ne veter, trka glava ob giavo. Spamted je. nebo modre, čreda oblačkov se pese po njem, kakor bele in mlade ovtice. Kako so gore visoke in sinje, kako je pono-sna lipe, ki cvete ob poti, ae oei-
vedno k\i$ku .	. ,n «W. krog nje.
je šumela m rastla melodij« jO jr aasttlal prejšnjo noi, ki škrjan* ga je spremljala ves dan, ki j. bila znana izdavnn, a je ni mo_ gel zgrabiti in obvladati. Zdaj je bila jasna, svetla, velika in močna, razprostirala se je od sveta do sveta, napolnjevala vesoljstvo in v svoji mogočnosti bučala s solncem, ki je v silnem hrupu In šumu in vrišču in sika-l
videla — pobratimer — "Kako nju izžarjtio iz sebe nadsvKno
silo toplote in svetlobe. Prevla-dovala je vse, vse združevala v sebi, vsir svetovja so bila v njej in ona sama.	'
Jerom ae je spojil ž njo visoko nad ozračjem. Tako je bil on sam tista neskončna, davno znana in vseobsežna melodija.
njegovo dlan. "Ali nisi ti,' | tulj, videl mojegft« tovariša, godca Luke?" "I, kako bi ga ne!" govori metulj in miga in kaže s tipalkami. "Tam za mejo leži v travi in se gosti s kisli-co!"
Res so vsi blizu. Tam na desno Izza trave priplava glas piščali, od drugega konca zarenči bas in zopet od drugega povzame jo violine:
O ti Poloh---M
V tem hipu pa je izginilo vse. Naenkrat ni bilo ne livade, ne rož in ne godcev. Jeromovo srce je prenehalo biti, kri se je ustavila po Žilah in telo in dula sta se ločila. Prvo je obležalo na belih blazinah, druga pa je stdpila v sosednjo sobo, kjer je spala Jeromova |ena. Stopila je k njej, jo prijela za roko in rekla: "Pri-Ua sem po slovo. Hvala ti «a vse, Terezinka, in na svidenje!"
Žena se ni prebudila, a oglasile se je v spanju: "Kaj?"
Duša je ponovila kakor prvič ln o$ala bela In visoka ob ženini postelji: "Prilel sem po slovo! Hvala ti za vse, Terezinka, in na favidenje!"
I Zdaj se je oglasila žena, kakor v davnih mladih časih s prijaznim smehljajem na obrazu: "Kaj mi pa nagajat? Saj vidiš, da spim!"
Jeromova dula se je vzpela skozi okno in se pričela dvigati v solnčne višave. 2e jo bil zunaj jasen dan, po poljih se je svetila rosa in ptice so se že oglašale. Solnce se je bleščalo za moža visoko nad najvišjo goro in lezlo še vedno više in više. Daleč, skoro blizu solnca, je letel orel in is-ginjal za yrhovi. S ,	, ]
mmmmmmmtmmmammammmmmmrnmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmtm
NAZNANILO!
Naše naročnike, člane in nečlane bo obiskal naš potovalni zastopnik FRANK LUKANClC iz Penowa, Pa., v državi Penn-sylvaniji, W. Virginiji in deloma v državi Ohio. Pooblaščen je pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige Književne Matice S. N. P. J. in vse stvari, ki se tičejo lista Prosveta. Članom in rojakom priporočamo, da mu gredo na roke in mu pomagajo pri agitaciji za rasširjenje lista Prosve-ta. Brat Anton Jankovič bo obi-skal naročnike in rojake v državi Ohio in deloma v državi Pa., zakar ga isto tako priporočamo rojakom, da se naroče na list Prosveta in poravnajo svojo naročnino za list Prosveta in si naroče knjige od njega. Nadalje o-požar jamo nate naročnike, katerim je potekla naročnina, da i-sto ponovijo pri svojih društvenih tajnikih ali drugih naših za-stopnikih. Ali naj pošljejo naravnost listu Prosveta. — Filip Godina, upravitelj.
DA SKUHAŠ DOBRO PI-VO, PISI PO NASE PRODUKTE.
Imamo v salogt slad, hsulj» sladkor la vse dnif* potrsMOB*. Potkuilu In se prspričsjte, ta je doma pri nai vadbo le najboljši ln aajw-
Oroocrijam, gl*4ltičarj*ni 1b v pro-primeren po» pri večjih naročilih. Pilit« po
FRANK OGLAR,
•4SI Superior Arena«. CiereUnd, 0.
Krasen spomin je
Zgodovinska
a N. P. J, knjiga
"jurami SLOVEKT
Knjiga je fluatrovsna s nad 200 slikami, obsega 082 strani, je krasno trdo vensna v plavih platnicah in ima zlate črke besedilo na hrbtu, ter krasen slat znak a N. P. J. na sprednji platnici. Sobratje in sestra a N. P. J„ ter drugi rojaki, knjiga, je prvovrstno delo in na finem Star EngUsh papirju tiskana. Naročite takoj!
Cena je $5.00
a poštnino vred«
Naročnino pošljite na npravniftvo Prosveta, 2657 So. Lawndafe aven Chicago, UL
Naročite lahko trn» ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNPJn mehko Tesan, cena Wc
Ustavite raziskovanje
takoj če iščete odpomoč proti kstiju, ali prehladu. Ne i&čite dalje, ker tukaj so najboljša sdravila, ki so pomagala tisočim tekom zad ajih 4& let.
PREHLAD IN KAfiBU U8TAVITE HITRO
še omMJit« ■ SEVERAS COIGH itflšM
nmnuv
A N T f S B P BO L
REVERAS COU>	ZŽŽ^čStL
a oair tablet* T*
SajSUE
Na PRODAJ V VSBJi LBBABKAH. r. Umm c.	cm