50. številka. n- V Trstu, v sredo 24. junija 1891 Tečaj XVI. „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, v*»ko tredo in •oboto ob 1. uri popolndne „Edinost" stane : proate poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. Vabilo na naročbo. Ob koncu druzega četrtletja rabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov Ćast ho resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo du&evne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog* Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60 Uredništvo in upravniitvo. Zavijate. Uničenje izvolitve Vergottini-j u v e jo toli razburilo italijansko stranko, da si kar ne dajo miru. Poreško njih glasilo bruha iz sebe strupeno svojo jezo. Ako nikjer in nikoli, tu pač velja prislo-vica, da resnica v oči kolje. Mi seveda, ki nam je usojeno, da živimo v neposredni dotiki s temi nasilneži, poznamo dobro vso politiško izprijenost narodnih naših nasprotnikov ; in i vemo, da jim ni nobena stvar aveta; mi vemo, da je vse laž in prevara, kar pride iz njihovih ust. Ni čuda : laž se . juniju ampak še le 9. Prijatelji gosp. Verguttinija žele namreč, da odloži svoj mandat; ker pa se on tomu protivi, treba mu dovoliti odloga, da stvar premisli in da se posvetuje su svojimi somišljeniki4. Jovijalui in pošteni g. predsednik verjel jo temu praznemu izgovoru: praznemu izgovoru srno rekli, kajti ves ta i/govor bil jo jedna navadnih z a v i j a č, ako uvažujemo notoriško istino, da je bilo že popred trdno sklenjeno, da imenovani poslanec odloži mandat in da je takrat istinito že odpotoval z Dunaja ter se celo po Trstu par dni sprehajal. Izgovor o premišljanju in posvetovanju bil je le pretvez.«, da so stvar za par dni zavlekli. S to pretvezo in zavijačo so dosegli, daje preteklo postavnih 90 dni. In ko so to dosegli, odpovedal se je Vergottini hitro svojemu mandatu. S tem so pa uresničili drugo svojo na* mero : da zadeva ni prišla v zbornico. V moralnem pogledu s tem seveda niso obilo dosegli, kajti ves dostojno misleči politiški svet ustvaril si je že svojo sodbo o kakovosti istrskih naših nasprotnikov. Značilno za sodbo to je istina, da si niti dalmatinski italijanski poslanec Bonda, ki je član legitiinucijskega odseka, ni upal žugniti jedno same besede v zagovor grdih istrskih zavijač. Čin, kojega so zagrešili, je pregornstasen. da so se kar poskrili vsi njih dunajski prijatelji. A kaj briga to vrsto ljudi sodba dostojno mislečih politikov, ljudi, kojim velja vedno in povsodi muvlo: namen posvečuje sredstva. Prvotnega svojega namena sicer niso dosegli, da bi bil Vergottini v državni zbornici presedel vso 0 letno dobo na isti način, kakor jo je presedel njega prodnik ; »V editojt j* m i Markiza sklone upadli svoj obraz k nji, da se je dotikala z ledinimi lici njenega belega čela. „Nisi mi voščila lahko noč, Adrijana", šepetala je s trpkim nasmehom. „Odpustite mamica", šepetalo je dekle. Odpustite mojemu strahu ; vem, da sem grešila," in solza ji zaleskeče v očesu. Iu gospa markiza se zopet sklon« nad njeno posteljo ter ji poljublja čelo. „Umiri se, dete moje. Misliš, da st z menoj vse zgubila, misliš, da nikjer več ne moreš biti srečna — a dokler ne poznaš onega najsvetejšega čuta, ki ti nadomešča celi svet — ne poznaš ljubezni. Poslušaj, hočem ti pripovedati pravljico — čnj! „Dejte, dejte", dostnvila je Adrijana in tiho poslušala. Vem, začela je markiza, da po sedaj ne bodrš imela nikogar, komur bi odkrila svoje srce; vem, da sem zanemarila svojo materinsko dolžnost, ker te nisem uvela v oni svet, koji ti danes kaže pravljica tod« ; poravnati hočem svojo napako in vsak večer ti bodeiu pripovedovala pravljico, pravljico o ljubezni . . „Torej o ljubezni ..." šepetala je Adrijana. A gospa markiza jela se je odpravljati. Adrijani se je jelo pred očmi vrteti, glavica se sklanjati in ona se je izgubila v lahki sen . . . Solnce je prijazne svetilo v spalnico, to je oskrbnik pustil Adrijanino roko na postelj ; lici sta deklici goreli in vid ji je bil zmešan; obrnil se je k staremu slugi sa seboj : „Takoj pojdite po zdravnika — go-spodičina je zbolela za vročico. III. H Minilo je štirinajst dni. Zdravje seje Adrijani po malem boljšalo. „Oni nesrečni dogodjaj uplival je na nežni organizem njo pogubno," jezil se je zdravnik, odhajajoč petnajstega dne v jutro z mladim gospodom markizom. „Dovolite, da vas sprejmem", odgovori ta. „Za nekoliko dni moram v glavno mesto, kjer nisem mog«! vsled naglega odhoda vsega po volji urediti." Potem se je Viktor obrnil k oskrbniku, dovršuječ svoja povelja. „Ako bi gospodičina črna potrebovala, takoj ji postrezite; ako okreva, očvrsti naj se z izprehodom, pomagajte ji pri tem; ako se pa njeno zdravje shujša, pošljite pu mene in po lečnika. ali se znanimi zavijačemi in spletkami dosegli so drugi neplemeniti svoj namen : da se moramo Slovani še enkrat boriti za mandat, koji nam po vsej pravici že sedaj pripada, in da bodo po vsej Istri vzrujali strasti, kakor morda ne še nikdar popred. In da bi vsaj bili zadovoljni s tem, kar so dosegli — da bi vsaj sedaj molčali. Kaj še ! Sedaj še le delajo na vse kriplje, da bi svet varali, češ: glejte nas, kako nedolžni smo! V tolmačenju poročila legitimacijskega odseka poslužujejo se uprav drzovitih zavijaČ in pretvarjajo na silovit način motivacijo, v tem poročilu obrazloženo. Jasno resnico položili so na Pro-krustovo postelj, ter jej neusmiljeno nate-zajo ude, da kar vso poka. Poreška „L' Istria" natveza svojim potrpežljivim čitateljem grdo laž, kakor bi bile le volitve volilnih mož v Pomjanu — kjer je zmagala naša stranka — povod, da se jo volitev uničila. Nezmiselnost te trditve smo žo dokazali pojasnivši, da, ako so le volitve v Pomjanu neveljavne, je to Vergottiniju le na dobro in bi morali njega izvolitev tem preje odobriti: ali vsaj uničili bi jo ne bili, ampak preiskavah bi, koliko je resnice na tem, kar trdi laški protest. Tega pa legitima-cijski odsek niti ni zahteval, torej so morali veljati drugi u z r o k i, da se je uničila ta volitev. Poročilo legitimacijskega odseka tudi ne govori o dogodkih v Pomjanu kot positivnih faktih, ampak govori lo pogojno, naslanjajoč so le na italijanski protest. Tu se glasi na jednem mestu : Solcho und iihnliche Agi- tationen kčnnen eioen Grad erreichen...... itd. Na drugem mestu pa: ...... selbst die Richtigkeit der Wahlagitationen in Paugnano verausgtsetzt. . . ." itd. (ako bi bilo tudi res, kar so trdi o agitacijah v Pomjanu). Poročevalec pove torej jasno, da ne verjame, kar se trdi o volitvi v Pomjanu ; navaja pa vse rečene laži, napisane v italijanskem protestu, menda le Ko je lečnikov voznik bil žo odšel naprej, obrne se ta k Viktorju. „To je bila ljubljenka milostive gospo — ni res P* „Da," reče Viktor vklonivši glavo. „Prekrasna deklica." Markiz ni odgovoril. Gledal je po lokah, kopajočih se v svežem jutranjem vzduhu in spremljal z očmi škrjanca, dvi-gajočega se v sinje višave. Lečnik ae nasmehne. „Ah — razumem !" Četrti dan potom bila jo Adrijana že zdrava; ničesar ni še vedela, kaj se je v vsi ti dobi z njo godilo. Prve dni zdelo se ji je vse le son ; potem je prišla po-kojua gospa markiza karat jo zastran večernega voščila, pripovedujoč ji ob postelji mično pravljico o ljubezni. Pozneje je blo» dila no vedoč ničesar in bila v nezavesti. Nato jo je objel drugi sen. Dozdevalo se ji je, kakor da je mesto gospe markizo prišla na duri prikazen do cela drugačna — krasen mlad mož, po nekoliko ji že znaa. Približal se je njeni postelji, razgrnil zavese, dolgo jo opazoval in zopet lahkotna odšel. Oni dan se je zavedala ; čutila se je po spanju že močnejšo in zavedni tronotki 7«to, da demonatruje svojo nepristranost. I Drugsče pa govori o dogodkih pri volitvah ▼ Poreču in Vodnjanu : o teh dogodkih govori v pozitivni obliki. Drugače seveda ne more govoriti, ker so vse go-rostasnosti jasne kot heli dan. O odklonitvah v Vodnjanu in Poreču pravi poročilo, da so bile: ungesetzlich, ja vielfach gegen den klaren Wortlaut des Gesetzes (nepostavne in celo proti jasnim določilom postave); in na drugem mestu pa: geradezu muthwillig (preširne in svojevoljne). To je vendar jasno povedano. Glede volitev volilnih mož v Pomjanu pa je vse izmišljeno, kar trdi protest. Res je sicer, da so duhovniki agitovali, a agi* tovali so postavnim načinom, v kar imajo popolno pravico ; vsaj so državljani, kakor vsakdo drugi. O tem nam piše jeden prizadetih duhovnikov : „Kar trdi italijanski protest osobito o meni in župniku Gasperiiču, je peklenska laž. Postopali smo povsem postavno po božjih in cesarskih postavah. Zato pa nam v tem pogledu ne more nikdo do kože, razun, ako (bi kdo po krivem prisegel, kar pa je pri nas vse mogoče. Mi nimamo duše svoje na prodaj. Italijani skušajo si pomagati z najnesram-nejšimi lažmi. D&, obilo moramo tu trpeti, a tolažimo se, ker trpimo za resnico in pravico". To je bolesten vsklic, prihajajoč iz duše poštenega slovenskega duhovnika in rodoljuba, a ne iz pokvarjenega Brca, iz kakoršnih prihajajo grde za v i jače naših nasprotnikov. —t—. Interpelacija poslancev 8 p i n č i ć a in tovarišev do njegove ekselencc gospoda ministerskega predsednika kot V( ditelja ministerstva za notranje poslove. (V 25. seji državnega zbora.) Iz poročila legitiinacijskega odseka z dne 1 junija t. I. o volitvi jednega državnega poslanca, za kmečke občine sodnih okrajev Poreč, Matavun, Buje, Koper, Piran, Buzet, Vodnjan, Pulj in Hovinj, jo razvidno, da sti dve volilni komisiji, to je v Poreču in Vodnjanu, katerih večina članov je bilo italijanske stranke, proti volilnim možem hrvatske stranke postopali nepostavuo, proti jasnim določilom postave, uprav preširno in svojevoljno. Vzrok postopanju teh dveh volilnih komisij iskati je na vsak način pri avtonomnih oblastih istrskih, pri deželnem zboru in deželnem odboru, katerih večini sta italijanski; in pa tudi v vedenju c. kr. oblasti do teh dveh poslednjih. obhajali so jo česče. Sedaj si je prikazen dovolila že več. Adrijana čutila jo na čelu vroč poljub — do cela drugačen, nego oni gospe markize. Stegnila je roci po oni prikazni — a ta je izginila. In čuda, zjutraj je bila popolnoma zdrava. Konečno odločila se je vprašati o oni prikazni. „Gospod oikrhnik," reče, „ni-li tukaj ▼ gradu nek tuj mož?" „Da," odvrne z nasmehom, „mladi gospod markiz." »Viktor P" vsklikne čudom. „Da; odšel je pred tremi dnevi in najkasneje vrne se jutri. Adrijani se je poznalo na licih upra-šanje, kdo jo jo pohajal v neznanosti. „Viktor," ponavlja, 9topivši k oknu in gledaje v daljavo. Tako je minil dan ; oslabelo zdravje vračalo se ji jo brzo. Toda vsak večer Čutila je Adrijana, da ji žila močneje bije. Nenavadno soparni dan nagibal se jo h koncu. Nadejati se je bilo nevihte. Adrijana stopi k oknu ter si jame na steklu hladiti razgreto čelo. „Izprehodit se pojdcm v park," reče ter odide iskat si samote. Krenivši na gladko atezioo uda se svojim mislim. (Dalje prib.) Ako je istrski deželni zbor leta 1883. čisto nepostavno in le nadejajoč se, da pri novi volitvi prodreta italijanska kandidata, izključil dva hrvatsko-slovenska poslanca; ako so t letu 1889 svojevoljno, ne da bi imeli ▼ to kateri-si-bodi uzrok, uničili jednoglasno izvolitev jednega hrvat-sko-slovenskega poslanca, proti kateri volitvi ni bilo nikakuga protesta ; in ako zo-petno jednoglasno izvolitev, vršivšo se v letu 1890, proti kateri ni bilo nikakega protesta, s tem niso odobrili, da so vsi člani zapustili zbornico, izvzeraši poročevalca, koji je v imenu dotičnega odbora predlagal, da se volitev odobri. Ako je deželni odbor istrski v letu 1890 v javni seji deželnega zbora izjavil, da ne odgovarja na hrvatske interpelacije samo zato, ker so hrvatske in jim ni pri-dejan italijanski prevod; in da ne odgo varja na hrvatske dopise občin v istem jeziku, da-si ga je v posamičnih slučajih državno sodišče v to obsodilo; in da nalaga denarne globo onim cestnim odborom, koji nočejo dopisovati v italijanskem jeziku; ako tedaj deželni zbor in deželni odbor odkrito in javno rušita postavo, in celo državne osnovno postave, in k vsemu temu molče državne oblasti; potem 6eveda menijo tudi druge korporacije, in mej njimi tudi volilne komisije, da smejo rušiti postave, in to tem bolj, ker vedo, da se jim ne bode protivil oni, — kakor se je dogodilo v Poreču — koji je kot voditelj volitvi v to pestavljen, da varuje zakone, in da pri volitvah oelo podpira italijansko stranko proti hrvatski. V okraju poreškem, kjer sti volilni komisiji izključili nič manj nego 9 hrvatskih volilnih mož, vodil jo volitve namest-niški svetovalec in vodja okrajnemu glavarstvu, vitez Elluscheg. To je isti, ki je v Sinju tako nepostavno agitoval za italijansko in proti hrvatski stranki — o čemur so vsakdo lahko prepriča, ako prečita zapisnike sej dalmatinskega deželnega zbora z leta 1870 — da se je čutil takratni voditelj namest-ništva dalmatinskega — ko se je osvedočil o tem, kar se mu je v prvem trenotku neverjetno zdelo — primoranega, odvzeti mu telegrafnim potem vodstvo volitve ter ga nekoliko dni pozneje od-staviti z mesta okrajnega glavarja, na kar je bil premeščen v Mali Lošinj v Istri; to je isti, koji so je za časa dežrluo-zborskih volitev v letu 1883 kot kandidat protihrvatske stranke v lastnem okraji s tem ovekoslavit. da je prirejal volitve pri zaprtih durih, da je uničeval njemu neugodne volitve, da je sramotil, tožaril in kažnjeval katoliške duhovnike, učitelje in druge volilce; to je isti, ki je bil v letu 1887 — potem koje nekoliko let služboval kot okrajni glavar v Pulji — prestavljen v Poreč kot namestniški svetovalec in voditelj okrajnemu glavarstvu in kot zastopnik c. k. vlade v deželnem zboru, v kojem je malo popred kot strankar sedel in ki tudi tu ni mogel skrivati srda svojega do Hrvatov. Da navedemo le jeden sam obče atuan vzgled njegovega delovanja, povemo, da je dno 16. junija leta 1889 neposredno pred občinskimi volitvami v Poreču, k sebi povabil nekega Matevža Pavletiča iz Vrvari, občine poreške, ter ga izpraševal, kdo je imenovanega stranko poučil o volitvah, zakaj da stranka ta ne drži z italijansko stranko, ter mu potem žugal, du bode dal pretepati hrvatske volilce, ako ne gredtS z italijansko stranko. Pri letošnji volitvi volilnih mož, vr-šivši se v Oprtlju, — koje volitve se pa vasčanom niti naznunile niso — agitovali »o dan volitve svobodno odlični Italijani, koji pa tam niti domovinske pravice nimajo, in mej njimi tudi predsednik društva „Societa politica istriana*. Isti predsednik vstopil je pri politvi v Viinjanu, kjer ni imel volilne pravice, v volilno dvorano ter se pogovarjal s političnim komisarjem. Uprav v tej občini izbrisali so dan pred volitvijo in dan volitve. — ko tor»»j ni bilo več možno rekurirati — na podlagi odloka c. k. okrajnega glavarstva iz volilnih list vse one firme (ditta), kojih vsak pojedini član ne plačuje najmanje 5 gld. neposrednega davka in stena so v prvi vrsti zadeli hrvatske volilce; dočim je c. k. okrajno glavarstvo vsled reklamacij z italijanske strani — kojih podpise pa niso potrdile pisanja zmožne priče — zajedno pripoznalo volilno pravico vsem članom sedmerih firm, pri katerih plačuje vsak 'član najmanje 5 gld. davka, tak6, da so z jednim listkom volili 3 do 4 volilni možje. V občini Vižinada, kjer so hrvatske volilce sramotili, jim žvižgali ter jih one-snažali, bil je rok za reklamacije določen od 4. do 11. februvarja. Dne 11. febru-varja predložili so nekateri občani reklamacije, a c. kr. okrajno glavarstvo zavrnilo jih je z izgovorom, da je rok že pretekel. Več prebivalcev iz Baderne, občine poreške, ki niso bili vpisani v volilne liste, reklamovalo je svojo volilno pravico. C. k. okrajno glavarstvo odklonilo je vse te reklamacije ter mej drugimi vzroki navelo tudi to, da podpisov niso potrdile priče. V odloku je bilo rečeno, da se v teku treh dni more uložiti rekurs na namestništvo. Jeden dotičnikov predložil je ros rekurs c. k. okrajnemu glavarstvu, ali rekurza niso hoteli vsprejeti, Češ, da liste treba popraviti povodom občinskih volitev. Ako poštevamo vse te dogodke, vr-šivše se povodom prvotnih volitev; in ako poštevamo mišljenje namestni&kega svetovalca Elluscega, koje je osvedočil v Sinju, Malem Lošinju in v Poreču, prepričamo se, da je res, kar se je na italijanski strani izrečno trdilo, da namreč v okraju poreškem vlada podpira italijansko stranko proti hrvatski. In ako je tako, ne smemo naslednje resnične dogodke pripisovati slučaju ali nevednosti volilnega komisarja, ampak pristranosti: da volilnemu možu Stifanič Taliču tako v zapisniku prvotnih volitev, kakor v legitimacijski karti niso pridejali njega pravega krstnega imena dimen, ampak Štefan; da so začetek volitvi v Poreču — v Kopru in Vodnjanu ob 9. v Poreču pa ob 12. uri — tako določili, da so na glavnem volišči v Poreču izvedeli o razmerji glasov na drugih dveh voliščih, predno so zaključili lastno volitev in da so se vedeli po tem ravnati gledć števila glasov, koje je treba odkloniti; da je volilni komisar mirno gledal, kako je volilna komisija mej volitvenim činom vsprejemala telegrame o izidu volitev v Kopru in Vodnjanu, in kako je zavlačevala volitev, ker je čakala na dva volilna moža, koja nista došla k volitvi in po koja so poslali kočije; da isti volilni komisar, vzlic prošnjam in zahtevam hrvatskih volilcev, ni hotel z drugo volitvijo ob 4. uri pričeti, kakor je bilo določeno, ampak se je pričela še le ob 41/« uri, ker ae je zopet čakalo na rečena dva nedošla volilna moža ; da je isti volilni komisar pri prvem volilnem moži, kojega je izključila volilna komisija, le opomnil, da po njegovem mc-nenji v zmislu §. 36 drž. vol. reda ni možno izključiti, in da je rekel volilnemu možu, protestujoČem proti izključenju, da on ne more nič storiti, kajti komisija ukaže (la commissione č padrona) in ga je dal potem, ker mož s tem ni bil zadovoljen, po žandarmih iztirati iz dvorane ; da se je isti volilni komisar, kakor pove volilni zapisnik — kojega pa hrvat-ski člani komisije niso hoteli podpisati, ker «o odklonjeni volilni možje pričakovali odgovora od namestnika, do katerega so se takoj po volitvi obrnili, da čuva postave — pri naslednjih odklonjenih in pro-testujočih volilnih možeh jednostavno skli-oeval na to, kar jo rekel prvo odklonjenemu volilnemu možu — la commissione e padrona, jaz ne morem nič storiti — ali pa je čisto molčal; da je isti volilni komisar čisto mirna gledal, ko se ni dozvoljevalo hrvatskim volilnim možem, da bi Čemur-si-bodi ugovarjali, dasi je, kakor se govori, za nekega očeta sin glasoval kot volilni mož; da je isti volilni komisar pri drugi volitvi — ko so namreč poklicali jednega pri prvi volitvi odklonjenih volilnih mož — izjavil, da smejo le oni glasovati, koji so glasovali pri prvi volitvi. Jasno je torej, da ni skrbel za to, da se spolnjujejo določila volilnega reda, kakor je bila njega dolžnost po §. 37 v zvezi a §. 36 drž. vol. reda, in da je dopustil, da je volilna komisija prekoračala svoj delokrog, kar ne bi bil smel dovoliti v zmislu rečenega §. Jasno je, da jo rušeč postave podpiral italijansko stranko, dd, da je roko v roci deloval z italijansko stranko po načrtu, določenem po dovršenih prvotnih volitvah. Ko jo namreč pri prvotnih volitvah italijanska stranka podlegla hrvatsko-slo-venski, ko vsi poskusi podkupovanja niso nič hasnili — ponujalo se je celo 500 gl., ako dotični volilni mož ne pride k volitvi, in 1000 gld., ako voli italijanskega kandidata, — počeli so nekateri italijanski listi pisati o nekaterih poškodovanjih (po pore-zanju trt) ter ta poškodovanja tlačili v zvezo z volitvami in so zahtevali oborožene moči proti Hrvatom, ki so se v obilem številu udeležili prvotnih volitev. In dasi niti politiška niti sodna oblast — koji oblasti sti šli italijanski stranki tudi s tem na roko, da sti jej objavljali obsodbe hrvatskih volilnih mož — vzlic vsemu trudu, pri čemer jih je podpiralo oe!6 italijansko časopisje, nisti mogli ničesar najti, kar bi pričalo, da so omenjena poškodovanja v kakoršni-koli zvezi z volitvami; dasi se pri volitvi v Višnjanu ni nikomur kaj prigodilo, vzlic temu, da je bilo navzočih 600 Hrvatov in le dva žan-darma .; dasi se istotako pri prvotni volitvi v PoreČu, kjer je bilo navzočih 300—400 Hrvatov in le 6 žandarmov, ni nič zgodilo ; in dasi so se Hrvatje v občinah po-reškega okraja pri prvotnih volitvuli i-to-tako mirno vedli, kakor po občinah d nizih okrajev v deželi, peljal se je vem.tu-le namestniški svetovalec Ellusceg dne 28, februvarja v Trst in je, vrnivši se v Poreč, izdal okrožnico do vseh občinskih predstojnikov, kjer so se volili hrvatski volilni možje, ter izposloval, da je po-reško-puljski ordinarijat izdal jednako okrožnico do dotičnih župnikov, v koji s« poživljajo občinski predstojniki, odnosno župniki, za to skrbeti, da dne 4. marca ne pride mnogo ljudij v Poreč, ker bi se njih prihod smatral kot demonstracijo ; tako ju na predvečer volitve odposlal rečeni namestniški svetovalec podredjencga mu komisarja v Trst, da izposluje kompanijo vojakov — in to vse proti Hrvatom, koje je označeval kot suroveže in kojim ni smeti pripustiti, da zmagajo pri volitvi poslanca. Uvažujoči vse tu povedano stavijo podpisani do njeg. ekselence gospoda rnitii-stra-predsednika kot voditelja ministarstva-za notranje poslove naslednje uprusanje: 1. So-li njeg. ekscelenci znani omenjeni protipostavni dogodki, vriivši se pri volitvah v Istri, osobito pa * okraji poreškem ; mu je-li znano, kako živo so pri tem prizadeti vladni organi, in kdko stališče zauzimlje njeg. ekae-lenca glede na te dogodke P 2. Kako misli njeg. ekscelenca ukreniti,, da se taki protipostavni in svojevoljni dogodki ne bodo ponavljali; da vladnr organi ne le ne bodo podpirali takih dogodkov, ampak je z vso silo preprečevali, iu da bodo ti organi vsekdar postopali postavno in nepristransko? Na Dunaji, dno 19. junija 1891. S p i n č i č , dr. Lang, Kaftau, Tekly,. Špindler, dr. Vašaty, dr. Pactik, Nabergoj, dr. Gregorčič, Alfred grof Coronini, Klun, Borčič, Robič, Povše, Peric, dr. Gregorec, Supuk, Zeheimuver. dr. Engol, Vošnjak.. Govor državnega poslanca Ivana Nabergoja v državnem »boru dne 13. junija t. 1. (Konec). Vrnimo se sedaj na stališče prebivalce? tržaških. Kako naj izhajajo ti ubogi ljudje? In isto tako hudo obdači se uživanje mesa. Meso pride že tako le izjemoma na mizo okoličana. Odslej mora se povsem odpovedati temu užitku, ako pomislimo, da domača živinoreja pri nas ni mogoča, ker nam nedostaja potrebue krme; za uvožene živino trebalo pa bode plačevati visoke davke. In kako opravičujeta vladna predloga, in poročilo odseka to nenaravno in krivično odredbo? Tu se nam kliče: Nova užitnin-ska črta je potrebna; le ta črta osigura pobiranje užitninskega davka, le ta črta odgovarja interesom davfinega erarja. Gospoda moja! Uprav temu ugovarjam jaz odločno. Pri neki komisiji, vršivši se dne 30. novembra p. 1., katore sem sa tudi jaz udeležil in pri kateri so bili prisotni finančni organi in jeden zastopnik deželne vlade, izrekli smo se za neko drugo čito, veliko bližjo pravemu mestu, koja črta bi odgovarjala mestnemu obsežjtt in ne bi obsezala kmečke okolice. Sedaj nasvetovana črta pa je po-tegnena visoko gori po visočinah tržaške okolioe, deloma po neplodnih pustili krajih; naravno je, ds bode nadzoravanje te črte veliko težavneje in dražje. Potemtakem govori tudi interes davčnega drarja proti črti tej. Ali gospdda moja: ako bi se tudi izgubilo nekoliko tisutiakov s tem, da se opusti črto, nasvetovano po vladi, kaj po-menja izguba ta v primeri * gospodar« skim propadom okolice, ki je neizogiben?! Gospdda moja, jaz govorim tu kot zastopnik onih okoličanov, ki so kakor skale trdno vstrajali v vseh viharjih, razsajavših ob obalih Adrije. (Pohvala). Zgodovina priča, da habsburska dinastija nima zves-tejših in požrtvovalnejših podanikov. Še živijo možje po tržaški okolici, koji so v razburkanem letu 1848, in vojnih dobah 1. 1859 in 1866 zapustili domača ognjišča, da s puško v roki branijo mesto in obrežje ter ju ščitijo proti vnanjim in notranjim sovražnikom. (Dobro, dobro ! — Poslanec Burgstaller: Tako je storil v» s Trst! — Ugovarjanje na desni. — Poslaneo Burgstalier: Prosim, vsikdar!) — Takrat bo poverili našim okoličanskim vojakom mestno glavno stražo, utrdbe ob obrežji, bastel — s kratka, vse mesto in njega varnost. In v zahvalo za vse to naj bi zadela vrle te može in njih otroke takć kruta usoda! Mi se nikakor ne varamo: mi vemo, da kakor hitro pride v veljavo postava ta, odnosno užitninska ta črta, je gospodarski in politiški pogin okolioe neizogiben. (Res je!) Davčnega bremena, kojega nam ho-čejo naprtiti, nikakor ne bodemo mogli prenašati in zapustiti bodemo morali one kraje, koje so tako možko branili predniki naši. Gospdda moja! Že marsikaj se je sklenilo v tej visoki zbornici, ali ćosa tako krivičnega, tako trdega, kakor je postava ta za ubogo kmečko prebivalstvo in za dolavce, se še ni sklenilo. Posledico postavi tej doteknaje se pa tudi državnega interesa. Gospdda moja ! Ne morem se načuditi, da se hoče malega posestnika in delavski atan obremeniti s tako težkimi davki, ko se ravno dela na to, da se uprav temu delu davkoplačevalcev dovole nekatere olajšave. (Res je!) S postavo to izročen je propadu jeden del pridnega in lojalnega prebivalstva okolice! Okolica naša vzdihuje že Btoletja pod ptujim pritiskom, brez avtonomije, brez prijateljev in brez varstva. Materijelno so nas izsesali kakor kako citrono in nezaslišano je, kar zahteva postava ta od naših okoličanov: da hi namreč plačevali za jeden dober tretji del več davka, nego prebivalci »Velikega Dunaja*. Predloga ne stavim nikakega, ker so mi predobro znani žalostni odnošaji avstrijskega parlamentarizma, in ker sem prepričan, da tu ne smemo pričakovati nikake pomoči za koristi našega ljudstva. V korist države same bčdi mi pa dovoljeno, kot avstrijskemu patrijotu in zastopniku naroda, neko drugo uprašanje. Morda se nam bliža trenotek, ko bode morala država apelovati na požrtvovalnost vseh avstrijskih narodov, odnosno tudi tržaških Slovencev. Meni-li država, da najde živahnejši odziv pri onih, koje sedaj podpira na naše stroške. Dixi et salvavi animam meam. (Pohvala na desni.) Politični pregled. Notranje dežela. Državni zbor. Dne 22. junija govoril jo generalni govornik proti budgetu, mladočeški poslanec Herold. Govornik izjavlja, da Čehi žele združenja vseh avstrijskih Slovanov. Panslavizem j« nemogoč; to je fantom, izumljen po Nemcih, da pobijajo Slovane. Patrijotizem Čehov prebil je v letu 1866. sijajno svojo skušnjo; takrat je proglasil narod češki cesarjevo stvar za svojo stvar. (Živa pohvala in ploskanje.) V teh besedah izražena je Čehov vnanja politika. Temeljni vzrok vsemu zlu je stremljenje Nemcev po hegemoniji in prednosti nemškega jezika. Čehi bi vsprejeli le tako spravo, katera bi se raztezala na ves narod češki in na vse dežele češke in ki bi odgovarjala pravici in jednakopravnoBti (Pohvala in ploskanju na strani Miadočehov.) Posl. Plener izjavlja, da premenjeno postopanje združene levice je posledica novega položaja, nastalega po spravni akciji in odstopu Dunajewskega. Dokler ostane po-loženje tako, ostane tudi levica pri sedanjem svojem postopanji. Levica je pripravljena ob konkretnih uprašanjih obravnavati z drugimi strankumi in vlado — pri tem pa si zagotovlja popolno svobodo glede glasovanja — ter sestavljati s Poljaki večino od slučaja do slučaja, koji razumevajo v vnatiji politiki duvali-lizem istotako kakor Nemci in so skrbeli za moč države. (To jo insulta, zalučena v obras vsem drugim nahodom, na kojo bode trebalo primerno odgovoriti. Op. vr.) Marsikatera točka je, ob kateri je mišljenje soglasno. Avtonomija, kakoršno žele Poljaki, nas ne loči, ker ne zahtevajo posebne države, kakor Čehi. Nemci niso nasprotniki Čehov, a oni se drže sprave, in ako bi došli do moči, ne bi se posluževali izjemnih ali nasilnih naredeb. (Živa pohvala na levi). Generalni poročevaleo Bili na ki izjavlja, da Poljake veže z desnico avto-nomistiško in versko prepričanje, z levico pa ljubezen do svobode. Le ministerskega predsednika naloga je pot gladiti svezi Poljakov z Nemci. Po govoru Bi-linskega prešli so v podrobno debato. — Pri podrobni debati vsprejeli so vse naslove „ministerskega sveta", izvzemši dispo-zicijski fond, ob kateri točki se je razprava pretrgala. Mladočeh Vašaty je tako strastno napadal ministra Pražaka, da ga je predsednik pozval na red. Mej govorom poslanca Schneiderja — poznanega antisemitu — ostavila je dvorano vsa združena levica demonstrativno. Iz Budimpešte poročajo: Ker so v Battonyji zaprli nekatere socijaliste, začeli bo delavci v predmestji razgrajati. Žnndarmi bo streljali, štiri razgrajaloe ubili, sedem pa jih ranili. Vnanja države. Italijanski minister za notranje zadeve izdal je okrožnico do vseh prefektov, s katero so prepoveduje vsak javni sbod in zbor, na katerem bi se hotelo govoriti in protestovati proti tripelalijanci. Koncem seje italijanske zbornice poslancev pa jo prijavil predsednik, du poslanci Co- lajanni in tovariši interpelujejo Nicotero radi te prepovedi. Rudini je predlagal, da se takoj po budgetni debati obravnava o tej interpelaciji in o interpelaciji Cavalot-tijevi, tikajoči se vnanje politike in slednjič o interpelacijah glede na notranjo politiko. Predlog so vsprejeli. V spodnji zbornici angležki izjavil je FergusBon, da Angležka ni v tripelalijanci in da ni storila nikacega koraka v tem pogledu. Vlada nima vzroka misliti, da bi so evropejske vlasti šiloma vtikale v armenske zadeve. Različne vesti. Njeg. Veličanetvo presvitli cesar došel jo dne 21. zjutraj v Pečuh, kjer so ga slovesno vsprejeli. — Od tu odpotovalo je Nj. Veličanstvo na Reko, kamor je dospelo dne 23. t. m. ob 6. uri 40 minut zjutraj. Danes zjutraj pregledoval jo presv. vladar tamošnje vojaštvo, mornarsko akademijo in tovarno za torpedo ter bc potem vkrcal na jahto „Miraiuar*. Z Reko odpotuje cesar ob 8. uri zvečer. Odbor političnega drultva „Edinost" ima v ponedeljek, dne 29. t. HI. ob 10. uri predpoludno svojo sejo. Na dnevnem redu so pogovor o političnem položenji in nekatere podrobnosti. Gg. odborniki in namestniki vabljeni so, da se prav gotovo udeleže seje te. Imenovanja. Tukajšnje c. kr. finančno ravnateljstvo je imenovalo 31 carinskih oficijalov mej kojimi gg. Jak. Mankoča, Marka Vidovič-a, J. Dnbriloviča, Spiro Su-botiča, Radoslava Todoroviča; asistentom ravno toliko, mej kojimi gg. Maksa Knaus-a, Jos. Kulotta, II. Mahačeka i. dr. Spominska plošča pok. dr. Bleiweisu. Odbor „Pisateljskega društva v Ljubljani je sklenil, da se uzida na hiši, v kateri jo pokojni BIeiweis živel in umrl, spominska plošča. Slavnost se bode vršila dno 12. julija in bodo sodelovala razna narodna društva. Protest pomjanskih volilcev. „L1 Istria" prinesla je dno 6. junija protest, kojega so predložili nekateri pomjanski voliloi italijanske stranko proti volitvi volilnih mož, zahtevajoči, da se volitev ta uniči in da se torej dosledno uničijo glasovi tamošnjih 12 volilnih mož. Ker pa „L' istria" ni podpisala imena dotičnikov, priobčujemo jih mi, da bodo rečeni protest poznan v vsej njega celoti. Protest so podpisali, odnosno podkrižali: Grisonich Matteo, Giovanni Marohezich, Giacomo Gerebizza fu Giacomo, Pietro Derin, Antonio Sabadin, Antonio Coderin, Giovanni Babich di Antonio, Matteo Gre-gorich fu Matteo, f di Matteo Bencich fu Giorgio, cosigliere di Paugnano Gugnaz Po-desta, Nicolć Bigatto testimonio alta oroce e firme, A. Zarotti testimonio come sopra. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali ho prijatelji, slaveči imendan „Lojze-tov", 4 gl. 60 kr. — Kot prebitok računa v Nabrežini pri Tancetu in Nemcu gl. 1.60. „Slovansko pevsko druitvo* ima v petek, t. j. 26. t. m. pevske vaje za mešani zbor, Gospodične pevkinje so vabljene, da pridejo ob določeni uri. Pevsko druitvo „ Zarja" v Reianu priredi prihodnjo nedeljo, dno 28. t. m. izlet v Rocol v gostilno „Prašel". Odhod iz Rojana ob 3. uri pop. Vabijo se rodoljubi iz mesta in okolice, da se obilno udeleže te domače |zabave v prijaznem Rocolu. Katoliško podporno druitvo Barkov-IjanskO imelo je v nedeljo, dne 21. t. m. svoj občni zbor, pri katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Dragotin Pertot-Joretov; podpredsednik : Iv. M. Martelanc ; tajnik : Jurij Marteianc ; blagajnik: Jernej Pertot. Odborniki: Simon Stare, Jurij Brecelj, Fran Martelanc in Matija Škabar. — Vodstvo društva je v jako rodoljubnih rokah. — Iz tržaške okolice se nam piše : žalostna je vsa zgodovina naša. Sedaj pa nas je zadel nasprotni meč notri do srca. Zabolelo nas je do srca, ifcvedse'. da odslej no bodemo mogli, mi verni slovenski trža-čani, v glavni cerkvi sv. Justa poslušati brsedo Božjo v svojem materinem jeziku. Vso našo notranjost vzburila je žalostna vest, da se je premilostljivi škof udal zahtevi naših nasprotnikov, da slovenski jezik za vedno potihne v glavni naši cerkvi. Uprašamo pa : od kedaj sem je stopila v veljavo tista prečudna svoboda, kakoršno žele Italijani ?! Vsaj je ni podpisal presvitli cesar. In ako §. 19 državnih osnovnih zakonov zagotovlja vsem narodom jezikovno ravnopravnost v javnem življenji, koliko bolj inora to veljati za cerkev ! Ako nam no hote dovoliti nikakih pravic, potem pa naj nas od vežejo tudi od vseh dolžnosti. Čemu nosimo Bvoje krajcarje v mestno blagu j no ? ! Z iato pravico, s katero se nam odrekajo pravice v cerkvi, mogli bi mi zahtuvati, da bo ne pokIada jo italijanska trupla v slovensko zemljo. Ali mi tega ne storimo, ker nam veljajo krščanska načela. In kako bi bilo, ako no bi se iz slovenske zeml je stekala voda v tržaško mesto ? ! Piti bi morali morsko vodo. lvaj mislijo prav za prav o nas, vsaj sino, za Božjo voljo, tudi ljudje. Zavedni rodoljubje naj skrbe za to, da se obrnemo do višjih krogov, da obvarjomo pravice svojo. Kakor smo se tržaški okoličani v letih 1848. in 1849. hrabro borili proti vnanjim in notranjim sovražnikom, istotako odločno se moramo sedaj po robu postaviti za pravioe svoje. Pomislimo, da kakor hitro se jezik nai umakne iz cerkvA, izbrišejo nas nasprotniki naši iz življenja. Naprej bratje, za resnico in pravico. TrŽ. okoličan v imenu vse okolioe. S Pomjaničine se nam piše : V hišo nekega moža slovenske stranke vrgel je nedavno po noči nekdo kamen, da je razbil vsa okna in j« kamen pal v sobo pred spečega otroka. Ubil bi bil lahko ubogo dete. Nastal jo krik in silen strah. Nazna* nili smo sicer stvar dotični oblasti, ali kaj se je zgodilo?! Zandarm je sicer prišel v hišo poizvedovat, ali da bi se bilo kaj ukrenilo, naoo ni znano. — Tudi t neki drugi hiši razbili so okna in se je stvar prijavila sodišču v Kopru. Tu pa je nek organ javnega roda izrekel, da jo dekla i metlo okna pobila. — Nasprotniki napadajo nas, hiše naše in naše ljudi, mi pa si ne vemo kako pomagati. ZaloBtno, žalostno ! Tristoletnico smrti sv. Alojzija praznovali so otročiči otroškega vrta družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu v nedeljo, dne 21. t. m. se skupno sv. mašo v Rujanski župni cerkvi. Z otročiči vred se je udeležil sv. maše odbor „Podružnice na Greti* in tudi otroci Rojanske ljudske šole z učiteljstvom na čelu. Razlika je paĆ velika med jednimi in druziuii otroci, kajti večina Rojanskih otrok obiskuje, žal, italijansko razrede in so vzgojujejo torej v tujem jim jeziku, dočim se vzgojujejo otročiči našega otroškega vrta edino le v milem, rodnem nam jeziku. — Dne 5. julija ob priliki imendana sv. Cirila in Metoda bode se vršila v prostorih otroškega vrta v Rojanu lepa slavnost, o kateri se bode posebe poročalo. Odprava proste luke. Natančnejše odredbe glede na odpravo proste luke v Trstu, se objavijo dne 26. t. m. Komisije z namenom, obdačiti ono blago, podvrženo carini, ki se nahaja v mestnih zalogah, so že pričelo svojo delovanje ter dajejo trgovcem in zasobnikom pojasnila o narejenju izkazov o blagu, ki se nahaja v zalogah. Vsaki družini je dovoljeno imeti prosto carine, kolikor je dosedaj določeno, po 5 klg. kavo, kakao, finih jestvin in 16 klg. manifukturnega blaga. Gtede na užitninski davek na vino dovoljen jo onim, ki imajo večje zaloge vina, en hektoliter za lastno rabo prost užitnine. Krčmarji bodo plačali državi 4 gld. uhodne užitnine in menda občini 25% cone, kadar «e ta doklada (dazio spina) potrdi. Dosedaj nima občina 3e vladinoga dovoljenja za pobiranje toča-rine. Zasebniki bodo plačevali izdatno manj. Najbolj bode občinska doklada zadela one krčmarje. ki eo sprejeti v užit-ninsko mejo, koji so dosedaj plačevali samo točaiino ter jih bode v prihodnje težil tudi uhodni užitninski državni davek 4 gld. Druge olajšave upamo, da prinesejo naredbe, ki se objavijo prihodnji petek, radi česar priporočamo našim ljudem, naj si ne pripravljajo velicih zalog raznega blaga, koje bi pozneje morali obdačiti. Gospodah H tnoviiisto stvari. O vinu. (Dalje.) Dobro in zdravo vino za domačo rabo narediš, ako se držiš nastopnega navoda : Vzemi 50 kg. suhega grozdja, kakoršnega koli, in deni je v posodo ter vlij nanje 55 litrov mlačne vode; to pusti 24 do 36 ur, da se kuha, v kojem času se grozdje na-pihne kakor sveže. Kader so jagode že debele, vzemi jih iz posode ter jih dobro izprešaj; sok, kojega dobiš, pa izcedi v v ono vodo, kjer se je grozdje kuhalo. Vse vkupe vlij potem v sod ter pusti kake itiri dni. Potem pretoči in, ako ti je ljubo, osladi, okisaj ali prideni mu alkohola. Pri tem delu pa treba dobro gledati, da grozdje ni bolno ali plesnjevo ter da se sod dobro zamaši. Mesnati del grozdja in drožje zboljšajo vino. Pri izdelovanju lehko grozdju prideneš tudi suhega sadja ter narediš tako mešano vino. Ako te stane kilogram su> hega grozdja 46 !cr., stalo te bode takšno vino t vsemi primesami stoprav okolu 16 gld. hektoliter. Enaka umetna vina so prav zdrava in želeti bi bilo, da se enaka raz-pečavajo na drobno ter postanejo dostopna tudi nemožnejšim družinam. Mnogo je pa v Trstu in sploh po večjih mestih gostilen in krčem, kjer se točijo zgolj ponarejena, fabricirana in popackana vina. Najtežje se v njih izdelovanju zadene duh in barva. Te baže vino je narejeno: a) iz glavne sestavine, ki učinja največjo množino: iz vode; b) iz čreslene kisline in vinske kisline ali sreša; c) iz osladkujočih tvarin, sladorja in melase ; d) iz vinskih dišav; e) iz vinskih ostankov ali najslabšega vina. Čeprav te sestavine ne ugajajo človeškemu okusu, vendar niso zdravju nevarne. Ali mešajo temu vinu še druge, ki zdravju škodijo, n. pr. alkohol, večinoma škrobni alkohol in barvodajno sestavino, takozvan „fuksin". Večkrat je celo voda nezdrava ker se vzeiua iz vodujakov, kamor se izteka bogve kak smrad.Vinska in čreslena kislina niBti nikakor zdravju škodljivi; tudi sladkor in melasa nista opasna. Tudi vinski ostanki ali slaba vina, ki se pridevajo tem brozgam, da »adobć nekak vinski duh, sta čestokrat zdravju nevarna; isto tako je vedno škodljiv škrobni alkohol in vsak drugi alkohol, ako se ga pridene več nego 2 litra na hektoliter. In vendar se te brozge prodajejo, čeprav so ljudstvu nevarne, za pravo vino ! Postava ni še tega sahranila pri nas; na Francoskem je pa že strogo prepovedano ponarejena vina prodajati za prava. Upati pa je, da tudi pri nas sčasoma obvelja enak zakon. Dolžnost je pa naša, da svarimo ljudstvo pred uživanjem eDacega strupa, nevarnega njega zdravju, poštenju in življenju. Kaj žalostno gledamo n. pr. tržaškega okoličana, ki ob nedeljah koraka v mestne beznice pit strupenu vino po 28 in 32 kr., ne da bi rajše si privoščil v domači krčmi polovico, čeprav dražjega, ali zdravega in naravnega vtna. Za barvanje enaoih vin rabijo navadno: fuksin, kodeniljo, bezgove jagode, črnomalvo in indako. Vso te tvarine dajejo vinu prav lepo barvo, ki pa dolgo ne traje ter a« v par mesecih spremeni v veliko škodo kupcu in uživatelju. Najprimernejše bavarsko sredstvo bilo bi takozvano .vinsko barvilo" ali enoncijanin, ki se pridobiva iz vinskih drožij. Ali to je predrago, ker stane do 5 gl. liter. Ni prav lehko kemiški spoznati, če in katere imenovanih sestavin se nahajajo v vinu. Črna malva (altea rose«) rabi se za barvanje belih vin sli redkih rudečih vin v črna ter se pozna, ker pusti po nekoliko mesecih vina nek neprijeten duh. Bezgove jagode v vinu spoznaš, ako mu prideneš nekoliko salmi-jaka; tedaj vino postane zeleno. Tudi ako enacemu vinu dodaš mnogo vode, postane zeleno. Pričujočnost fuksina je bolj težavno dokazati; vendar se pa tudi ta kemiški zasledi s preparirano surovo svilo, ki ga na se povleče. Sam na sebi bi fuksin ne bil strupen, ali narejajo ga iz arzenika ali mišnice in zato človeka lehko ostrupi. Navzočnost fuksina pa lehko zaslediš tako : v vino pomočiš volneno belo nit ter kapaš vrhu tekočine kapljico ooetne kislino take, da teče navzdol po niti. Nit ostane bela ali živo rudečkasta, ako se v vinu nahaja fuksin. Ponarejauje vin ne obstoji tedaj samo v mešanju vina z vodo in alkoholom. Ako bi se to delalo v pravih mejah ter bi vmes ne posegala požrešnost brezsrčnih prodajalcev, bi to človeškemu zdravju še •M!t 1HI!' 1!! I!l lil »Hfrffrmgrrnai; zrnu V Herpese-Kozini odpre se prve dni meseca julija veliki RESTADRANT SlSKOVlC stoječ v hližavi železniške postaje, v ugodni poziciji, zaradi zdravstva in čistoče zraka po zdravnikih ročani. pripo- Restaurant ima na razpolago prostrane in lepo urejene sobe, katere se iznajmljuje na dan ali na mesec ; postrežba gostilničarska bodo točna in poštena in vse po jako ugajajočih cenah, tako, da lastnik upa pridobiti si mnogobrojno klfentov. 1-2 b»;< m »mi' iTEgiasciiricnj^jif^ffliii^j^ ftinnione Adriatica di Sicnrta 24-12 v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, vsib rekah in na morju, proti toči. na iivenje v kombinacijah. Glavnica in ressrvs društva dns 31. dscenthra 1890. Gravnica društva gld. 4,000.000-— Pvemijna reserva zavarovanja na življenje „ Premijna reserva zavarovanja proti ognu „ Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ Reserva zavarovanja proti toči „ Reserva zavarovanja proti prt*« »« "i. Godlji«. Ali skoraj po,."„d po1' ^'.tJSMSS j£l ' mestih se je že razširila nesramna obrt minjanju kurzov, bilanca (B) „ vinskega „.„kanja brs. „b.ira n. ui.ralo., ;■J&{fS^jST"' . ki je tem bolj obsodljiva, ker spekulira Občna reserva dobičkov „ nad ljudskim zdravjem, namreč nad teko-_____Urad ravnateljstva: ...... . .. . . * VI« Valdlrlvo, !>■».» (v lastnej hiii) čino, ki bt morala isto adravje krepčati, ______________ v tem ko je podira in kvari. 10,754.30« 91 1,612.910-22 B3.594.10 200 000'— 163.786-21 137.578-86 250.000' -1,127.605-98 m Mit n Na vsakovrstne načine napravlja se IrTLil fgž dandanes vino, ki druzega nima na sebi — nego ime. Ali če ta brozga uide očesu, ne nftprodaj je na glavni cesti v vasi u.de želodcu, ki kmalu občuti hude po- Bloškk p olica, okraja loSkega na sledice uživanja enacih vin kupljenih na Kranjskem. — Več se'izve pri last-drobno. Radi česar je vlade dolžnost, ali nifcu Ivanu M odicu-G orupa hiš. v prvi vrMti mestne in občinske oblasti, da šty 18 y igti yft9i aU • y_ zabranita, kolikor možno, prodajanje nevar- nižtvu naSega ligta 2_8 nega in zdravju škodljivega vina. . Dandanes skrbč, da se iz enega kraja , v drugi ne zanesejo razne nalezljive člo* i veške, živalske in rastlinske bolezni, tem bolj bi pač morale paziti na to, da državljani polagoma ne srkajo v se gotov strup, primešau glavni občevalui pijači — vinu. (Dalje prih.) Dunajska borsa 23 jnn^a. Knotni dri. dolg v bankovcih — — gld 92.55 „ v »rebru — -- — , 92.50 Zlatn renta— - ------ — „ 110.19 5*/0 avstrijska renta — — — — — „ 102.40 Delnice narodne banke — — — — „ 998.— Kreditna delnice — —--— — „ 300 — London 10 lir sterlin--— — — „ 116.90 Francoski napoleondori — - — — 9 9,25 C. kr. cokini--— — — - — „ 5.51 Nemške marke — — ___ — — , 57 25 Candeo-ve škropilnice proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri Živic in družb, v Trstu ->s ulica Zonta 5 po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalko za trto in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; tnlutiluice in čistilnic«; za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za giozje, sesalke itd. Priporoča so omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. F1LNALKA e. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. Gospod, kateremu sem svoje dni po- V vred«, papirjih na V napoleonlh na sodil Flisovo knjigo „Stavbliuiki slogi". ' 4-dnevnl »7«7o I 80-dnevni odkaz 2% naj mi jo blagovoli takoj vrnili. Poziv. J. G o m i 1 š a k. Br. 352/K. š. v. Naznanilo. 1 8- „ 3% i »-mene? ni „ 8'/.°/., 80- „ »'//"/o I «- , . 2'/,% Vrednostnim papirjem, glaseči™ na nitpoloono. ka-1 teri se nahajajo v okrogu pripozna ne nove , borostna tarifa na temelju odpovedi od S 'oktobra. 12. oktobra in 3. novembra. Okrožni oddel. ' V vredn. papirjih 27,0/0 na v »ako svoto. V napoleonlh brez obreHti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Kuko Na novo-ustanovljonoj jednorazrednoj mješovitoj učioni u Zametu (občina Kastav) k«k"o"'ia Za^SblArad^B^un: aridooVHe^rmanstHdt', popuniti je mjesto ravnajućega učitelja III. fnomost. Celovec, in Ljubljano— brez troftknvu plačilne vrsti. Nastavni jezik je hrvatski, a talijanski kao predmet. Zahtieva se usposobljen je za pomočno poučanje kntoličkoga vjeronauka. Plaća i užitci su ustanovljeni u pokrajinskih zakonih 3. novembra 1874 zem. zak. br. 30 odnosno 14. decembra 1888 zem. zak. br. 15. Molbe pravilno obložene nuka se dostavo » v« nlualno službenim putem podpi-sanoinn vit-ču u teku 14 dana. C. kr. kotarHko Školsko vieće Volosko 18. junija 1891. Kupnja in prodaja vrodnostij, divi/., kakor tudi vnovfenje kiipono* 24 -11 pri odbitku l0/w provizije. P r c d u j in i. Na jsmčevne listine poboji po dogovoru L odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po po* godbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. llložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, slai sli srebrni dennr, inozemski bankovci iid — po pogodbi. Trst, 25 februvarja 1891. li 24 Spomladansko zdravljenje nnjboljSe jo s čajem tavžentrog (aillefiori) kri čistefe in noprekoslji»o sredstvo zoper pa-lonje v želodcu, homoroidalnn bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljenja, „tano 50 mir., dohi se edino v jq jq odlikovani lekarni Praxmarer (telefon 207) Ai due Mori, Piazza Orande. PoStne pošiljat ve izvršujejo so lu utegoma. Čuvati se je treba ponnrejeii(>ga zdravilu. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje dinaru« vlog-v tmukovcib od nO 110S. do vsacega zn o.l 9—12 l.r* opnlndti«. Ob «>p<1i bab p» oil 10-1: ure dop. Obrsti na knjižice.......... Plaćnii vsuk ilun oj 0—12 nr-r.rolni no. /mh'kh do 10) clfl. ir.'o j, riNske 1 reko KM) do luon Id m ri a.< rd-p"ve.latl .'1 dni. v.n ske prnko li 00 gld. pa n dnlj pr».j Eakomptuje in-nji -e domicilirann r ti lr?aš- k«Jo trgu po ... "I®/«0'. Poiojuje na iirJuvtif puttlrjtt avstro-og-i k« d H.«K) gl 1. po...... 5®'0 Vi^j- Od IO(JO do f>000 gbi v t^kotfm rakunu po...... 47t°/0 Večie Mvote po .......4'/,'/# Daj« d..i,nr proti vknjiSfiijn na j>o*r-ntv>i v Trstu. Obresti po dogovoru l liST, 14. marca 1H»1 12 -24 S e cs> e i CD £ S CO s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in niskih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra Delo je totao izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine Ne utrudi delavca Rabi se lahko več let bres da se pokvari. BOLJE SO OD VSIH DRUGIH, 847 prvih nagrad pri rasnih nntocanjih. Edini zastopniki za Avstro-Ogersko Vit.Evg. prof. Giordano v Gorici, dež. kmetijska gola. in Henrik Pegan v Trstu, Via Saniti 17. — Cena prosto carine f. 22. — Brezplnčni zamot. — Franca na postajah v Gorici ali v Trstu; v Trstu tudi na brod. Plača h« napred. 10 — 10 čaflc nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta 1 okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-iidnostl I Jeftinoćo poznatu, to obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu JEDINU SLAVENSKI! TISKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku iiaručbn bilo koje vrsti kiijipotiskarslvoprn posla to preporuka ho osobito /.a ove vrati tiskan i o kao n. pr.: za iupne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporuine karte, posletnlo«, »ručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročldtnike. punomoći, oienike, Jestvenlke, svako* vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava ae p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. nnručitolje u evakom pogledu zadovoljiti koli brzom i tO&nOIB podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (fkladi&ću) sve potrebno tiskanice i knjige za cr'cven» urode. Onda imn na prodaj sliedeoe knjige : Kmetijsko berilo zu nsdsljevalne tečaje ljudskih Sol iu gospodarjev v pouk oiena prije &0 nvS, st-.da 40 tvrdo vozana......n. ®0 8odnijski obrazci »»stavil 11. Trnoveo . • n. SO Vilini Tel, provod Cegnera ... . . n. io Ljudmila prevod .1 Lebaua.....SO Filip prevod Križraana .......n. io Antigona prevod Križnom*........ io Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. io Istra pjesma „ A. K « . . n. Ovo su knjige jako prikladne za darove o praznicib zato ih si. občinstvu proporu^smo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o e n o naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporučit se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Lastnik pol. družbo .,£dlnost". T'tdrtjnti'H in odgovorni urednik Maks CotlČ. T'nkarnn Dolenc v Trstu