III. LETNIK - 4. STEVILKA JUNIJ 1978 OB 4. JULUU STREL V NASILJE Pozno popoldne 16. julija 1941 Sonce se je globoko nagnilo tja proti Ljubljani. Po strmem, zasenčenem vzhodnem po-bočju Debnega vrha se je previdno spuščala skupina mladih, oboroženih, polvojaško oblečenih mož. Sedemnajst pripadnikov Zaloške partizanske sku-pine se je umikalo pred napovedano ita-lijansko hajko na ozemlje, ki so ga za-sedli Nemci. Prvi je že prispel v dolino, prekoračil zaradi poletne suše plitvo strugo Be-snice in se povzpel na stezo, ki se je vila ob potoku. Previdno se je ozrl naokrog. Nikjer nič sumljivega. Niti proti vasi Be-snici niti proti Podgradu. Zamahnil je z roko in se pognal v nasprotni, vnajnarsK breg. Za njim se je spustil drugi, tretji... Nenadoma oster, gospodovalen klic: »Halt Halt!« Na stezi, ki je peljala iz Pod-grada, se je nenadoma pojavil nemški obmejni policist. Ohol, samozavesten, kot bi bil v njem utelešen ves vsemo-gočni rajh. Stekel je po stezl proti brvi, ki prečka strugo. Vse ja za hlp onemelo, vsi so za hip obstali. Kaj sedaj? Naprej? Nazaj? Trenulek odločitve. Vsem je bilo vse jasno, vedeli so, za kaj imajo puške, toda nihče ni pričakoval, da bo tako nena-doma prišel trenutek akcije A za pogovor ni bilo več časa, časa ni bilo niti za premišljanje. Odločiti se je bilo treba takoj. 2 ramen so šinile puške. Prva, druga... Zaropotal je prvi zapirač, tišino ozke doline je presekal ostri zvok strela. Nemec, utelešenje nasilja, je zakričal, se zamajal in se zrušil na stezo. OdločKev )e bila jasna in odločna, te-snoba, ki je stiskala srca, je izginila. V minuti, dveh je bilo vse rešeno, vse tisto, kar so prej premlevali ure in ure. Tako je treba! Nasilju se iahko upremo samo z nasiljem. Zato je ta, zato bo vsak bodoči strel — strel v nasilje, v vamp na-silja. Hitro naprej! V teku bo pravkar rojeni bojsvniki pre-Koračlll dollno jn s« začtnjall vzp«n|atl v strml Drtg, kattrsga vrhovl so blli «e ob-aljan) • paznlm popoldšn»klm fonctm 16. Jull)tl«t« 1941. MARJAN MOŠKRIC Udeležencem narodno-osvobodilne vojne iskrene čestitke. za DAN BORCA Družbenopolitične organizacije občirie Ljubljana Moste-Polje Stopamo po Titovi poti miru in napredka i Foto: GARBAJS TISK VNASI OBCINI med revolucijo in narodnoosvobodilnim bojem 1941 — 1945 Konec prejšnjega našega zaplsa o perlodlčnem tisku v naši občini smo ugotovill, da z zgodovln8klm letom 1947 naprednf, revoluclonarni tisk nl bll več zatrt. Res Je praiel v ilegalo, a Iz nje se Je v«dno bolj širll med množice ter pognal korenina ši-roko razvejanemu tlsku ž« med revolucljo in narodnoosvobodllnim bojem, ie zlastl pa po osvobodltvi. Revolucionarnemu, narodnoosvobodilnemu in protifašističnemu tisku v letih 1941 —1945 na| to pot v«l)a nafta pozornost. Seveda ni moč predstavitl vsega, niti ni to nai namen, a skusali se bomo prlbllžatl vsaj najpomembnejšemu. Na trdnih predvojnih temeljih iz leta 1937 je proletarski tisk pripravljen pričakal leto 1941. Nikakršen slučaj torej ni bil, da je na ozemlju današnje naše občine v letih boja in revolucije izšlo več številK vseh treh najvažnejših partijskih glasil: DELA, LJUDSKE PRAVICE in SLOVENSKEGA POROČEVALCA. Leta 1941, še pred fašističnim napadom na Jugoslavijo, so v Sadinji vasi pri Podli-poglavu natisnili 3. številko tedanjega let-nika DELA, potem ko je konec leta 1940 prenehala delovati ilegalna partijska ti-skarna v Tacnu pod Šmarno goro. Casopis je do tedaj napravil že dolgo ilegalno pot od Trsta, kjer je začel izhajati takoj po koncu 1. svetovne vojne, pa Ljubljane, prek Pa-riza do Tacna. »Neke noči novembra 1940 je Mačkov oče iz Zadobrove (Franc Maček — Matja-čev oče, op. ur.) pripeljal k meni tiskarno. Namestill smojo v podstrešni sobi. Da bi ostala čimbolj skrita, ni razen l/udi, ki so delali v njej, in Leva Kovačiča, ki je vzdr-ževal zvezo navzven, nihče prestopil nje-nega praga. Niti moja žena, kijimje kuha-la, ni bila izjema. Hranojimje dajala skozi lino, ki so jo izrezali v lesene stopnice. V tiskami so izmenoma delali Mira Ružič, Dušan Kraigher, Ivan Plaskar, tri tedne pa tudi nek Črnogorec. Zelo pogo-stoje prihajal v tiskamo Tone Tomšič, pri-hajali pa so tudi drugi člani CK Franc Le-skošek, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Aleš Bebler, predvsem pa Boris Kraigher. V Sadinji vasi je bila flegalna tiskarna nameščena v hiši št. 27 pri Antonu Dež-manu, sicer delavcu v tovarni kleja v Mo-stah. Anton Dežman je I. 1959 takole pri-povedoval o tiskarni in o delu v njej: Vsi so pomagali prl delu. Na zrak so odha-jali le ponoči, in to za kakšno urico. Dobrih štirinajst dni pred okupacijo seje nadzorstvo okrog hiše tako zaostrilo, da smo prenehali z delom. Stroj, črke in vse ostalo smo skrili pod streho. Dušan Krai-gher in Mica šlander sta pozneje večkrat prihajali v bunker pod streho. Ko smo kmalu zatem zaradi nekih dogodkov slutili izdajo, smo stroj potopili v vodnjak blizu hiše.« O nabavi tega stroja pa je pripovedoval Milan Apih: » Verjetno konec leta 1939 /e prišel Kar-delj k meni v Celje in naročil tiskarski stroj. Po njegovi zamisli sem naredil načrt. To ni bil nikak »tigel«, ampak neke vrste miza, na kateri je bil v okviru na vozičku stavek za tisk. Na to si položil papir in šel prek njega z valjem iž gume, ki smo ga dali vliti v Kranju. Zato so bili izdelki bolj podobni krtačnim odtisom z osnovno ploskvijo 60 x 80cmkotna tisku. Format je bil preračunan tako, da bi lahko na njem naredili obenem štiri strani brošure. Stroi sta delala Franc Skvarča-Modras in njegov sodelavec Se-rajkič, pa tudi jaz sem včasih pomagal. Franc Leskošek je večkrat prišel gledat, kako delo napreduje, in tudi samjepoma-gal. Koje bilstrojček narejen, gaje Boršič naložil na kamion in ga peljal na Ježicopri Ljubljani, kjer ga je izročil Borisu in Du-šanu Kraigherju in neki neznani tovariši-c/.« Z Ježice je prišel stroj šele po ovinkih v Sadinjo vas. Mačkov oče, ki ga je vozil, je I. 1959 pripovedoval: »Dvakrat sem peljal, preden sem pre-peljal vso tiskarno v Sadinjo vas, čeprav vsega skupaj ni bilo za pol voza. Najprej sem pe//a/ skupajz Dušanom Kraigherjetn črke in druge stvari iz Tacna. Potem sem šel po stroj v Ljubljano. Natanko se ne spominjam več kraja, kjer sem ga dobil, verjetno pa je bil to Železničarski dom.« V ilegalno delo v Ljubljani so se med pr-vimi vključili tudi mladi grafični delavci ti-skarne bratov Tutna v Zeleni jami, Pod ježami št. 10. Ostoj Tuma je 1.1959 in 1970 pripovedoval o delu v njihovi tiskarni: » Takoj po napadu je prišel nekega dne k nam Dušan Kraigher in nas vprašal, ali bi lahko tiskali kaj ilegalnega. Prvo, kar je prinesel v delo, so bile matrice za legiti-macije za trboveljske delavce — mislim, da je bil to nekak delavski izraz za trbo-veljske rudarje. Matrica je bila ploska, očitno jo je imel že marsikdo v rokah, tako da je bilo zelo težko delati na njej. Kmalu potem smo spoznali, da bo stvar tekla or-ganizirano, saj smo dobivali vedno nove naloge. Že takoj v začetku smo delali obrazce za dokumente in ti so ostali vsa leta naše glavno delo za Centralno tehni-ko. Oela nismo imeli vedno enako. Mnogo smo delali takoj v začetku, potem nekaj časa manj, verjetno doklerje delala Podmornica (ilegalna tiskarna v hiši ob Cesti na Brdo št. 95), zatem nekaj časa mnogo. Koje delaladskarna Toneta Tomšiča (ilegalna tiskarna v dvoriščni zgradbi o/b Šubičevi ul. št. 3) spet manj, potem pa do konca vojne zelo veliko.« Februarja leta 1942 je bila v tej tiskami natisnjena tudi 1. številka DELA. DELO, Januar I. 1941, 3. «t. tlsk Sadinja vas (arhlv IZDG) DELO, fabruar I. 1942, 1. ftt., ti-skarna bratov Tuma, Zelena |ama. (arhiv IZDG) Vsaj za 3. številko DELA I. 1942 nastali klišeji v ilegalni cinkografiji in tiskarni na Kodeljevem. O tem pripoveduje Zlatko Močnik-Dukat.: »llegalna cinkografija s tiskarnoje delo-vala v kletnih prostorih hiše v Adamič-Lundrovi ulici št. 34 (sedaj Ulica Goce Delčeva št. 31), in sicer od sredine avgu-sta 1942 do začetka aprila 1943. Do ja-nuarja 1943 sem v njej delal sam, tedajpa sta še mi pridružila Stane Cimperman kot tiskar in njegova žena Karla, ki je poma-gala obema. V skoraj tričetrtletnem delovanju sem najprej sam izdeloval klišeje za razne do-kumente, za naše publikacije —časopise, brošure; da, tudiza 3. št. Dela I. 1942, za katero je ovitek napravil arhitekt Vlasto Kopač; pa za štampiljke, krušne karte in denarnebone. Kmalupoodkritju Trugepa DELO, I. 1942, 3. št.2namenltana-slovna stran. Klj-še: Z. Močnlk — cinkograflja In ti-skarna na Kode-Ijevem (arhlv IZDG) /e prispel v dnkografijo manjši zaklopni stroj (tigel) iz opuščene tiskarne Tunel in prve dnijanuarja 1943 sta se mi pridružila Cimpermanova. Jedaj smo začeli tudi tiskati. Delali smo razne okupatorjeve obrazce in predvsem živilske na-kaznice — teh smo mosočno natisnili 1800. Konec marca smo pripravili $0 vse potrebno za tisk 100-lirskih bankovcev, a prve dni aprila smo bili odkriti in Italijani so vse gradivo zaple-nili. Kje je bila cinkografija in kasneje tiskama? Ko so naši Ijudje začeli graditi bunker, hiša še ni bila dograjena in so ponoči nosili izkopano zemlfov vedrih dalečproč. Prostor je bil ok. 4m dolg, ok. 2,5mširokin ok. 2,20m visok. Do nje-ga je vodil rov-hodnik-, dolg ok. 5m, širok ok. tričetrt metra in visok nekako toliko kot sam bunker. Vhod vanjje bil sprva le eden, in sicer skozi kletni jašek, improviziran kot jašek z uro za merjenje vode. Kasneje smo napravili 'ie en vhod pod betonskim koritom za vodo v bun-kerju. V »uradnih« kletnih prostorih je bila najprej prijavljena naša kurirka Rozalija Menih-Barb-ka, sedaj poročena Lukman, a ker je postalo njeno ilegalno delo že prevač znano, se je od-selila in vselil se je nek zakonski par. Ta je začel izsiljevati, da hoče ali postati član IOOF ali pa da bo vse izdal. Javil sem to predstavništvu CK v Ljubljani. Podatke so prevarili, povabili oba na pogovore v Dolomlte — tam pa sta izsiljevanje priznala in bila sta obsojena... Za njima /e prišla v kletno stanovanje Milena Zor s pohčer-jenko Mileno in tako je bilo »uradno« stanje v kleti do prvih dni aprila, ko smo bili izdani. Itali-jani so tedajzaprii obe Zorovi, lastnika hiše Bo-r/sa fiaceta-Žarka, Staneta Cimpermana in mene; Karia Cimpermanova je bila tedaj v bol-nišnici... Bunker satn je bil ves obložen s keramičnimi ploščicami, tudi strop. Ker namreč sprva venti-lacija ni bila zadostna, so se kemikalije — predvsem solna kislina —prijemale ploščic, te pa smo lahko brisali, ker tekočin ploščice pač niso vpijale in smo se tako delno bfanili pred zdravju škodljivimi vplivi. Kljub tomu sem moral sprva mnogokrat delati s plinsko masko, ki sem /0 tedensko menjal. Kasneje smo ventilacijo uredili, zgradili za jedkanje in izdelavo fotografij večji bazen za kub. meter vode in dobili ročno črpalko, da smo vodo lahko izčrpavali v kanali-zacijo — bunker je bil namreč pod vplivom redne napeljave. Za reprodukcijsko fotografijo pa smo —zaradipomanjkanja prostora —apa-ratpostavili na tirnice, moniirane v tfa. Se to: V prispevku Emila Cesarja o tiskarnah v Ljubljani je tudi spisek vseh izdetanih tiskov na Kodeljevem; ker se ne spominjam, da bi bil objavljen, naj pripomnim, daje na razpolago v muzeju revolucije. Sam pa sem o tej cinkografiji in tehniki pisal v Borcu in v Bančnem vestniku — kaj več ne, ker nasploh pisanje ni moja do-mena. Sodelujem pa pri komisiji CK ZKS za zbiranje zgodovinskega gradiva o centralni tehniki v Ljubljani in bo podrobna študija o tem slej ko prej izšla. V Sadinji vasi so bile še pred fašističnim na-padom na Jugoslavijo aprila 1941 natisnjene tri številke partijskega glasila LJUDSKA PRAVI-CA, potem ko je ta začela izhajati 1.1934 sprva legalno v Prekmurju, nato pa je ilegalno izhajala v Ljubljani in v Zagrebu. O tem je 1.1959 pripo-vedoval Miha Marinko, ki je konec 1.1940 prišel v Ljubljano, da bi urejal Ljudsko pravico: » V času najbolj intenzivnih priprav na oboro-žen spopad s fašizmom, januarja in februarja 1941, so izšle tri številke Ljudske pravice, ki sem jih uredil skupaj s Tonetom Tomšičem. Te številke so imele zelo široko, skoraj bi rekel obrambno obeležje in z njimije Partija presto-pila meje ozke zakamufliranosti. Krog njenih bralcsvje bilzeto ve/ik, sajje izhajala v več kot deset tisoč izvodih. Tehnično je bila izredno dobro izdelana, tako da so mnogi mislili, da so /o tiskali v iegalni tiskami.« Po izjavi Borisa Kraigherja je bila tiskarna v Sadinji vasi določena predvsem za tiskanje Ljudske pravice, zato so jo imenovali Tiskarna Ljudske pravice. I LJUDSKA PRA-VICA, I. 1941, 3. št., tisk Sadinja vas (arhiv IZDG) Kmalu po okupaciji so v Sadinji vasi pre-nehali tiskati. Ker pa gre pri delovanju te ti-skarne za pomembno področje predvoj-nega in začetek vojnega partijskega delo-vanja v naši občini, smo poprosili za izjavo Franca Leskoška. Takole je povedal: »S prihodom tovariša Tita na vodstvo naše partije je bilo delavsko gibanje vedno bolj pripravljeno na osvoboditev in socialistično preobrazbo naše dežele. Pokazalo se je, da je tudi narodnostno vprašanje sposoben rešiti le proletariat pod vodstvom KP, s čimer je sta/a partija tudi na pozicijah internacionalizma. Z na-daljnjim razkrinkavanjem monarhofaši-stične diktature, z odporom proti njef in proti njeni profašističnipolitiki, s pravilnim reševanjem nacionalnega vprašanja in z nadaljnjimi analizami svetovnega polo-žaja je partija dobivala vprašanje tudi za uspeh pri reševanju družbenih problemov v boju za demokratične pravice Ijudstva. Tako je bila partija edina sila resnične na-rodne obrambe in je v začetku aprila leta 1941 lahko le ona pozvala vse svobodoljubne Slo-vence v vrste prostovoljcev proti fašističnim napadalcem. Največja širina je kajpada odi-grala svojo vlogo — in od PrOtiimperiatistične fronte do Osvobodilne tronteje bilo treba storiti le še korak. Vse to je zahtevalo tudi več/e pubiicistično delovanje. Ker je seveda cenzura skušala onemogočati vsak svobodoljubni tisk, je bilo treba delovati ilegalno. Za vsebino ilegalnega partijskega tiska smo pred vojno skrbeli skupaj z Edvardom Karde-Ijem, Borisom Kidhčem, Tonetom Tomšičem in Alešem Beblerjem. Posebno skrb je posvečal predvojni partijski tehniki organizacijski sekre-tar CK KPS Tone Tomšič, kije kot vodjo tehnike pritegnil k delu še Dušana Kraigherja. Tako nas izpad tacenske tiskarne ni našel nepripravljenih. Po njej sta nastali celo dve teh- ' niki: v Vnanjih goricah in v Sadinji vasi. Že januarja 1941 smo v Sad/p;/ vas/ tiskali Ljudsko pravico in Delo. Članke so pisali v glavnem prej imenovani člani CK, sam tedaj nisem pisal. Objavljali smo članke pod ilegal- nimi imani, katere smo tudi menjali. Jaz npr. ssm tedaj imel dokumente na ime strojrmga in-ženirja Ijubljanskega magistrata LipovSka, ile-galna imena pa sem imel Lojzb, Ljuka, kot ko-mandant pa Peter Strugar. Seveda smo dobi-vali članke tudi iz druglh krajev. Prajemal jih /e preknaših kuhrjev Tone Tomšič vLjubljani. Tip-kala je Mira Ružičeva, tiskala pa sta Ivan Pla-skar in šs nekdo. Kurirja sta bila Lev Kovačič in Mirko Zlatnar. To pa smo bili v glavnem vsi, kl smo vedeli za tiskarno. Zaradi konspiracije se nismo tolikokrat sešli v Sadinji vasi, marveč smo se shajali predvsem v Ljubljani, tudi pri meni na stanovanju. Zato tudi tiskarna ni bila odkrita, čeprav jo je policija iskala. Tisk je šel poterrt prek kurirjev do skrivnih skladišč, med njimi v Zalogu, Zadvoru, Slapah in Zadobrovi. V njih je bilo tehnično gradivo za vse ilegalne tehnike, vanje (predvsem v cen-tralno skladišče v Zalogu) so prinašali kurirji iz ilegalnih tehnik — tudi iz Sadinje vasi — raz-množeno ilegalno literaturo, iz njih pa so jo po zvezah odpošiljali prek raznih javk partijsktm organizacijam v Ljubljano in po vsej Sloveniji. Tam so jo prevzemah zaupniki in razpečevali do bralCBv. Morda marsikak dogodek oziroma zapis o kaki podrobnosti ni velik, a gsneracije naj spoznajo tudi to v razvoju delavskega gibanja in na pozitivnih izkušnjah ter v veri v pravično stvar delavskega razreda naj grade najprej so-cialistično humanistično samoupravljalsko družbo." Leta1944soizšle11., 12 ,14. in 16. številke ponatisov centralnih izdaj LJUDSKE PRAVICE v ilagalni tiskarni 4 M. Delovala je v gozdni ba-raki pri Petelinjem pod Vinjami. O delu v njej ob-javljamo pripoved Franca Zupančiča-Marjana in Karla Zupančiča-Žana na drugem mestu (glej naprej), tu navajamo le njun podatek, nanašajoč se na ilegalno tiskarno 4 M v zvezi z Ljudsko pravico: "Od sredine junija do začetka septembra 1944 je delovala ilegalna tiskarna 4 M pod Vi-njami. 'Vila Jur smojirekli vprimeriz bunkerjem nedaleč pod njo. Poleg drugih tiskov smo pri njej natisnili tudi štiri številke Ljudske pravice.« LJUDSKA PRA-VtCA, l 1944. 12. št., ilegalna tfskarna 4 M, gozdna baraka na področju VI-nje-Petelinje (ar-hiv IZDG) POZ 1 V VSKM SLOVKNCEM, KI SO SrOSOBNI NOSUI OHOŽjK! Kliža se čas odločilnih uJaicev proti Hitlcrjevi Nemčiji in Mussolinijevi Italiji. Naši vcliki zavczniki — Sovjerska Zveza, Anglija in Amerlka — pričcnjajo raivijuti svojo splo-šno ofenzivo. Nastopil jc čas, Ja se slovenski narodni vojski priključi slehcrni Slovcnec, kijcsposoben no-siti orožje. V 1'ARTIZANE, kdor jc za osvoboditev in združitev slo-venskaga naroda, za Svobodno in Združeno Slovenijo! V PARTIZANE, kdor je za osvoboditev jugoslovanskih narodov. 7. a svobodno in demokr atično "Jugoslavijo ! V PARTIZANE, kdor je za srečno bodočnost dc-lovnCRa Ijudstva Slovenije in Jugoslavtje! V PARTIZANE, kdor je 7.a zmago skupneja za-vcznišk-cga tabora Sovjetskc Zvcze, Vclike Brita-nije, in vseh s vob 0 d ol j u b n i h narodov! JAVITK SE v najbližji partizar.ski edinici ali pri naj-hližnjem tcrenskem odboru oziroma Narodni Zaščiti! SLOVKNCI, K OROŽ.Il"! Položaj. 1S novembra H>42. IZVRŠNI ODBOR Osvobodilne frontc slov. naroda ttLAVNO POVEIJSTVO Slovenske partizaoske vojske Ohran|ano ? 1. stran BIHAŠKE ŠTEVILKE SLO-VENSKEGA PO-ROČEVALCA iz decembra 1942 nam ni uspelo dobtti, čaprav smo pregledali okupatoijav itali-|anskl arhiv, po-sabno F 406, F 409TMGvarhlvu IZDG. Ob|av-l|amo pa letak, natisn|en v Trugi ali Jami neka) pred tlskan|em BIHAŠKE ŠTE-VILKE PORO-ČEVAJ.CA (arhiv MLR) Tudi SLOVENSKI POROČEVALEC, ki ,je izšel prvič leta 1938 kot izrazito protifa-~ Btični list, bi naj bil že konec decembra I. 1942 natisnjen v naši občini, in sicer v lle-|alni tiskarnl Truga ali Jama. Tej tiskarni dajala zatočišče delavnica mizarskega mojstra Alojza Jevnikarja Pod ježami (brez številke, a poleg poslopja št. 17) v Zeleni jami. Prva stran tako imenovane BIHAŠKE ŠTEVILKE SLOVENSKEGA POROČE-VALCA je bila že natisnjena, ko so Italijani bunker z ilegalno tiskarno odkrili. 0 tem pripoveduje tedanji tiskarski strojnik Stane Cimperman-Cesar: »Ko seje lastnik mizarske delavnice od- ločilza gradnjo sušilnice za les, seje spo- razumel z vodstvom centralne tehnike KPS, da zgradipoleg prostora za sušilnico še bunker za ilegalno (iskarno. Konec no- i vembra I. 1942 je bil bunker končan. Bil je dovolj prostoren, v njem smo im^li elek- trični tok in signalne naprave, kijihje izde- , lal Ciril Lukman-Anjo. Tiskarski stroj znamke Phonix A3 so organizatorji cen- 'ralne tehnike KPS kupili s ponarejenimi \dokumeftti v tiskarni Slovenija v Vegovi [ ulici od lastnikov Kolman. V bunkerju sem [stroj montiral sam Material za tiskarno Ismo hranili pri mojih starših v Močnikovi ivlici št. 3, nekaj pa tudi v Koroščevi ulici št. 9 (sedaj Perčeva ulica), kjer sem tedaj stanoval z ženo Karlo. V stanovahju sva imela zgrajeno skrivališče. Z Rudolfom Buričem- Burom sva začela delati v tiskarni prve dni decembra leta "*1942. Do22. decembra 1942svanatisnila idOOO izvodov 2. številke brošure Sokol v iborbi za svobodo. Obsegala je 28 strani, Ifodala pa jo je sokolska skupina v OF. f Letak Poziv vsem Slovencem, ki so spo- sobni nositi orožje, sta izdafa 10 OF in glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske 15. decembra 1942. Natisnila sva ga v 10.000 izvodih. Oba svš začela izde-lovati tudi tako imenovano BIHAŠKO ŠTEVILKO Slovenskega poročevalca v velikem formatu, posvečeno I. zasedanju AVNOJ. Postavilasva stavekzaprvostran ter jo stiskala. Druga stran je bila samo delno postavljena. Primanjkovalo je čr-kovnega materiala in prej postavljeno stran sva morala natisniti in nato stavek razmetati, da sva lahko nadaljevala s stav-Ijenjem. 22. decembra 1942je vso natisnjeno //-teraturo odpeljalkurir Alojz Tavčar-Klanč-nik. V primerni razdalji ga je spremljal last-nik delavnice. Koje kurir pripeljal material skozi železniški podvoz pri tovarni Zmaj in zavflproti Vilharjevi cesti, so ga ustavili ita-lijanski vojaki in pregledali tovor. Jevnikar je videl, da so ustavili kurirja in začeli pre-gledovati z literaturo napolnjene zaboje. Ob vpitju Italijanov in mahanju z najdenimi letaki seje spretno izmuznil njihovi kontroli ter se odpeljal nazaj v delavnico, kjer nas je takoj obvestil o nastalem položaju. Naglo smo zapustili delavnico in bunker ilegalne tiskarne, ki sem ga skrbno zaprl. Italijanski vojaki so pol ure zatem, ko so prijeli kurirja, vdrli v delavnico in jo začeli preiskovati. Vendar niso takoj našli dobro skritega bunkerja tiskarne. Potem sem odšel v ilegalno cinkografijo in tiskarno na Kodeljevem ter tam nadalje-val z delom.« Oktobra leta 1944 je izšlo ok. 1000 izvo-dov 15. št. Slovenskega poročevalca v bližnji liskarni Bratov Tume. V delo so do-bili tudi slavek za dvojno decembrsko šte-vilko leta 1944, a je niso mogli začeti tiska-ti. SLOVENSKI POROČEVALEC, 1.1944,15. št.,tl-skarna bratov Tuma (arhiv IZDG) Poleg glavnih partijskih glasil je izšlo v ilegalnih tiskarnah na področju današnje naše občine še mnogo drugih ilegalnih ti-skov. Npr. v Zeleni jami že več let pred voj-no ročno stavljene številke komunističnih listov VIHRA in RDEČI PRAPOR (prim. Vladislav Kiauta, Zaklenjena samota); v začetku 1.1941 v Sadinji vasi 5 št. KOMU-NIKEJA CK KPS, Številka PROLETERA za CK KPJ in DEKLARACIJA za CK KPI v italijanščini; v tiskarni bratov Tuma od 1. št. 1. letnika sredi novembra 1941 naprej več številk osrednjega organa OF sloven-skega naroda OSVOBODILNA FRONTA; dlje časa v isti tiskarni denarne vrednot-nice OF, obveznice za glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, različne do-kumente za ilegalne delavce in za ilegalo nasploh, propagandno gradivo brošure; decembra1 I. 1942 v Trugi 2. št. glasila SOKOL V BORBI ZA SVOBODO; in lako naprej... Marije Stpah (»pri Ploževih«) v Zg. Kašlju, sedanja št. 98, od pomladi 1938 do jeseni 1940; pri Rudoifu Kačarju v Zalogu ob sedanji Agrokombinatski cesti. Kdaj je delovala, ni bilo moč ugotoviti, znano pa je, da je I. 1937 in 1938 ta še delovala pri Adolfu Jak-hlu v Zalogu, ki je to tehniko vseskozi vodil; pri Francu Cerarju v Slapah?; pri Jožetu Muzgu v Sostrem, sedanja Sostrska c. št. 4, vse leto 1938; in najbrž še kje. Mira Ružičeva se npr. spominja, da je ob fašističnem napadu na Jugoslavijo v Hrastju pri nekem delavcu iz Kemične to-varne razmnožila letak s pozivom partije, naj gredo vsi pošteni Slovenci med prosto-voljce; že prej pa da so tam razmnoževali sprotne partijske razglase in letake ter razmnožili del Zgodovine VKP (b). Ta ile-galna ciklostilna tehnika je delovala ne- Naslovna stran 2. it. glasila SOKOL V BORBI ZA SVOBODO, kl Je izslo decem-bra I. 1942 v ile-galni tiskarnl Truga ali Jama, klise pa )• bil na-pravljen v lle-galni cinkografiji in tiskarni na Kodel)evem (in tam Je bil kasneje od ttali|anskih okupatorfev tudi zaplenjen — po-snetak |e iz tega arhiva v IZDG) Velik delež v ilegalnem obveščanju so prispevale ilegaine ciklostilne tehnike. Partija je imela že kmalu po letu 1930 v bivši občini Polje prvo tako tehniko — šapi-rograf, ki so ga komunisti prenašali \z kraja v kraj in na njem razmnoževali letake s po-zivi na boj za pravice delovnih Ijudi ter proti tedanji proiiljudski oblasti. Pred 2. sve-tovno vojno pa je na ozemlju sedanje naše občine delovalo že več različnih teh-nik. Doslej je znano, da so bile: pri Poldetu Mačku v Sp. Zadobrovi št. 2, od I. 1935 do 1941 (Polde Maček je sam napravil osem lesenih ročnih razmnože-valnikov in jih sedem dal drugim, enega pa obdržal zase); pri Francu Kumšetu v Sneberjah, Šmar-tinska c. št. 251, od maja do junija 1935; v stanovanju Antonije Kukavica v hiši kako 3 do 4 mesece po začetku vojne in nekaj toliko že pred-njim! Tudi pri Mariji in Karlu Mrak v Zadobrovi, Na ježah št. 6 b, je bila ilegalna ciklostilna tehnika. A ker sta oba Mrakova že pokoj-na, hčerki pa sta bili tedaj še majhni in se ničesar takega ne spominjata, ni biio moč ugotoviti nrti časa niti obsega delovanja. Franc Škerjanc in Roman Klešnik pa se spominjata te tehnike še iz let 1937 do za-četka 1939. Od prvih tiskov kmalu po letu 1930 se je razraslo delovanje ilegalnih ciklostilnih tehnik v razmnoževanje domala vse na-predne, revolucionarne in narodnoosvo-bodilne literature, propagandnih letakov, listkov z borbenimi gesli in znaki, doku-mentov za potrebeJlegalcev... Stroga ile-gala in organiziranost sta omogočali redno njihovo delovanje domala celo desetletje pred fašističnim napadom na Jugoslavijo. Ž« jullja 1941 so začeli delati bunker za ile-galno ciklostilno tehniko pri Antoniji Kašper — Sojkovi Toni v Šmartnem ob Savi — prim. 25. MAJ, II. letnik, 2. št., april 1977, str: XJ. Sredi leta 1942 se je tehnika preseMa najprej k Ste-fanu Presetniku v šmartnem št. 1, nato pa k Francki Dimnik v Polju. Od 1.1941 do novembra 1942 je delovala ile-galna ciklostilna tehnika pri Francu Mačku, po domače pri Matjaču v Sp. Zadobrovi št. 34. Avgusta 1941 je začela deiovati rajonska ile-galna ciklostilna tehnika v Mostah. Najprej je delovala pri Francu in Karli Kobal v Gasparetovi ulici (sedaj Tomačevska cesta) pri Zalah. V istem času sta bila urejena dva bunkerja pri An-tonu Strniši v Slapničarjevi (sedaj Proletarski) ulici št. 3. Eden njiju je služil tudi za ilegalni tisk. Med drugim je tedanji sekretar kvartnega od-bora OF Moste Franc Strle-Nino v njom organi-ziral ročno tiskanje pomembnih dokumentov. Konec I. 1941 je delovala ilegalna ciklostilna tehnika pri Ivanu Šlambergerju v Središki ulici št. 8. Od tam se je zaradi drugih nalog morala preseliti, in sicer k Viljemu Šlambergerju v Be-zenškovo ulico št. 22 (sedaj št. 23). Zora Kopač se spominja svojega ilegalnega dela v ilegalnih ciklostilnih tehnikah v Zeleni jami in Mostah: »V Mostah sem ilegalno delala od konca av-gusta 1941 do koncajanuarja 1942. Stanovala pa sem tiste čase v Siški. Tedanji rajonski sekretar v Mostah Peter-Ivan Bratko meje skupajz Vido Carli (kasneje poročeno Rojc) vprašal, če sva pripravljeni razmnoževati ilegalni tisk. (Vido sem poznala že od prej, saj sva bili ob okupaciji skupaj po-begnili s Stajerskega, skupaj sva študirali na mariborskem učiteljišču in v Mariboru že pred vojno sodelovali v ilegalnih študijskih krožkih, v dijaškem društvu Napredek in~V~Zvezi mladih intelektualcev. Tam sva tudi spoznali Ivana Bratka — Vida ga je poznala še iz rodnega Ptuja, njega in Dušana Kvedra). Seveda sva pristali. V delo sva se vključili najprej nekje pri Žalah. Spominjam se velikih kamnitih blokov blizu hiše, v katero sva hodili. V enonadstropni hiši sva morali takoj za vhodnimi vrati zaviti na desno po betonskih stopnicah v klet. Prihajali sva enkrat do dvakrat tedensko zvečer in odhajali zjutraj — torej vedno vsaj v mraku. Nikdar naju ni videl nihče, niti pred hišo nitiprebivalci hiše ne. Vkletiso bila odprta vrata v prazen zatemljen prostor. Papir in barvo sva vedno prinašali s seboj. Oboje sva dobivali ali v trgovini Baraga -— sedaj pos/op/e narodne banke na Titovi ulici nasproti hotela Slon — ali pa v trgovini Matelič na Miklošičevi cesti. Kadar sva vstopili, sva povedali parolo nekofnu, ki je stal za prodajno mizo, ta pa nama je že priprav-Ijen paket izročil in odšli sva. Včasih je bilo pa-pirja več in spominjam se, da sva ob neki priliki rabili težak kovček samo za papir. Nek karabi-njer nama je prišel nasproti, kovček gostobe-sedno prijel in nama ga odnesel — na tramvaj-sko postajo v smeri proti Žalam... Delali sva z razmnoževalnim strojem na mrežo — ribežem smo mu rekli — in sicer tako, da sva po mreži vlekli valj, namočen z barvo. Podučil naju je o tem —in zvezo z njim sva nato imeli — ilegalefi Boštjan — Jože Bradeško. V enisioči sva razmnožili več sto izvodov Slo-venskega poročevalca in Naše žone. Poleg teh dveh glasil sva redkokdaj razmnoževali kake enostranske letake. Zgotovljeno gradivo sva včasih —po dogo-voru —puščalivkleti, največkratpa gajepriha-jala iskat Marička Kušlanova. Včasih sva ga sami odnesli k njej v skladišče. Stanovala je v neki hiši ob železniški progi Ljublfana—Zalog za »kasarno« na Pokopališki ulici ob prelazu čez progo. Sredi oktobra 1941 sva se s svojim delova-njem preselili v Slapničarjevo (sedaj Proletar-sko) ulico. Spominjam se ostrega vonja po kisu, hišaje bila pritlična, medve pa sva delali v bun-kerju nad hlovom na dvorišču. Tamje bilo toplo, greli sva se ob gašperčku in celo čaj sva si ku-hali. Vedno tudi nisva bili sami — pomagat sta nama včasih prišla Nino-Franc Strie in gospo-darjev voznik. Razmnoževali smo enako gradivo kot tam pri Žalah. Odnašali sva zgotovljenega v težkih ple-tenih koiarah s plastjo zelja ali jabolk na vrhu. Sicer nama ni bilo v nobenem primeru javlje-no, da'sva vnevarnosti, a vzačeiku decembra 1941 sva dobili nalog za premik. Da, tedaj sva dobili ročni^ ciklostiTni razmnoževalni stroj. Sama $em~ga prenesla od Mateliča. Težak je bil. Odnesla sem ga v pritlično hišo k šlamber-gerjevim v Bezenškovo ulico. Tam sva delali včasih tudi že kar podnevi, pa prav tako enkrat do dvakrat tedensko. V spalnicije stala okrogla mizica in na njej sva vrteli stroj. Sredidecembrapaje Vidaodšla. Tedajsose mi pridružili Šlambergerjevi. A tudi sama sem delala pri njih le še dober mesec — konec ja-nuarja 1.1942 sem tudijaz odšla na drugo delo. Razmnoževalni stroj paje ostalpri Šlamberger-jevih in verjetno so oni nadaljevali z delom...« Od konca 1.1941 do februarja 1.1942 je delo-vala ilegalna ciklostilna tehnika pri Hinku Pola-ku, mesarju v Kory1kovi ul. št. 26. Spomladi leta 1942 so razmnoževali različno ilegalno gradivo pri Francu Mestinšku, krojaču v Ljubljanski (sedaj Kavčičevi) ulici št. 17 a. Istega leta od februarja do decembra je delovala ile-galna ciklostilna tehnika v kletnem bunkerju tr-govine Antona Baua na Šmartinski cesti št. 107. Milica Mravlje-Mijaje skupaj z nekim tovari-šem dva do tri mesece v začetku leta 1942 raz-množevala gradivo v ilegalni ciklostilni tehniki, natpeščeni v delavnici tesarstva Kregar na Ko-deljevem, Povšetova c. št. 19. Od decembra 1942 do aprila 1943 je delovala ilegalna ciklostilna tehnika pri Francu Škoficu na Hradeckega cesti št. 35. llegalnega svojega delovanja v Mostah se spominja Ema Boruta, por. Škoporc: »llegalka sem bila odjunija 1941, ko sem ne-hala delati pri Bafa. Stanovala sem na Linhar-toviul. 11. V Mostah pa sem začela delati zače-tek marca 1942. Poslal meje Milan Škerfavaj-Petrač, in sicerk mesarju Hinku Polaku v Koryt-kovo ulico. Razmnoževala sem skupaj s štu-dentom Markom Bajtom, enim od treh bratov. Kopa je on nekako konec aprila 1942 prenehal delati tam, je prihajala Tatjana Maver iz sosed-nje Bolgarske ulice. Za rajon Moste smo razmnoževali v ok. 700 izvodih Poročevalca, NaSo ženo, Mladino, Radio vestnik pa manjše brošure. Tekste je k meni na Unhartovo prinašala neka Židinja, ma-trice pa je tipkala sedaj že pokojna Zlata Vid-mar, por. Mikuž iz Grablovičeve ulice. Natip-kane matrice sem sama odnašala k Polaku. Razmnoževali smo jih v njegovi spalnici kar podnevi, cele dneve, saj so se nove in nove številke kar vrstile in trebaje bilo. Razmnoževali smo na ribežen, ki gaje Polak skupajz barvami zaradi varnosti vsak večer zakopal na vrtu, ko smo opravili delo za tisti dan. Polak namje dajal tudi hrano. Zgotovljeno literaturo sem znosila po dogo-vorjenih stanovanjih, kleteh ipd. po kvartih v Mostah, Zeleni jami, na Kodeljevem, na Gmaj-ni; nosila sem jo tudi v Hribarjevo tovarno (Ple-tenina), pa vseskozi tudi pozneje v univerzi-tetno knjižnico — po osem izvodov vsakega razmnoženega gradiva. Ker pa so k mesarju Polaku hodile mnoge stranke, sosedje so že začeli nekaj šušljati in hiše so začeli opazovati sumljivi Ijudje, smo v začetku junija prenehali delati tarn. Svoje delo-vanje sem prenesla v Nove Jarše, in sicer v kletni prostor neke ilegalke v hiši trgovca —na-šega aktivista Antona Baua. Delala sem skupaj z neko Ivanko, ki je hodila k Šlambergerjevim na kosilo — jaz pa sem bila ce/e dneve brez hrane. Treba je bilo napraviti več irt kersva tam imeli že pravi razrpnoževalni stroj, je tudi res šlo hitreje. Le vrteti je bilo treba in~... Mnoge stranke v hiii pa so začele kmalu spraševati, kaj da nekdo plete vsa dneve. Že konec avgusta je posta/o razmnoževanje v tej hiši prenevarno... Razmnože'vali sva enako literaturo kotpri Po-laku, tudi zveza je bila ista, le tekste mije prina-šal na dom Boris Kariš. Zgotovljeno literaturo sem raznašala kar v ročni pleteni torbici, brez kritja. Predvsem sem odnašala k Zinki Trškan — stanovala je nasproti stare jarške šole — in k družini Jeza ob sedanji Kajuhovi ulici. Mira Be-denkova je prevzemala literaturo kar na stezi sredi polja, kjerje sedaj tovarna močnih krmil; včasih pa semjijo odnesla na dom v Slapničar-jevo (sedaj Proletarsko) ulico, k/er sta jo prav-zemali tudi njena sestra Vanda in njuna mati. Težav pri gibanju po Mostah nisem imela, saj sem že pred vojno hodila v Zelenojamo k Per-čevim v Koroščevo (sedaj Perčevo) ulico in so me pač poznali, kot da sem Moščanka. Skoz Moste in Zeleno jamo pa sem hodila tudi na Vevče h Kuharjevim. Konec avgusta 1942 sem šla delat kot okrožna tehničarka v Šiško, od tam pa sem v rajon Moste prenašala literaturo po kvartih na žeprejpoznanejavketerhKoračinu,kŠeficuin k Permetovim na Kodeljevo, k Slambergerje-vim, k Farčniku in njegovi teti Strniševi v Slapnl-čarjevo (sedaj Proletarsko) ulico, k Sonji Cotič, por. Brezovec, k Bedenkovim in sosedom visti hiši — učiteljici Zori Starihovi in njeni sestri, k Tomšičevim... Deeembra 1942 sem prek Valerija Zakovšek dobila zvezo z ilegalno ciklostilno tehniko pri Francu Škoficu na Hradeckega cesti št. 35. Pripetjal me jo tja tedanji rajonski sekretar Dušan (Rajakovič), sicer mesar pri Slamiču. Delali so pri Škoficu še Fani Dimnik iz Polja, Franc Brajer s Fužin in Dušan Zadravec s Sela. Jaz sem phnašala tiskarski material iz trgovin Baraga —predajala mi ga je Ančka Golobova — Mateiič (na Miklošičevi) in Tičar (na Šelem-burgovi, sedanji Titovi cesti), kjer mi ga je izro-čala Milka Pleterski. Papir pa je privažal Škofic kar s triciklom — dobival ga ye pri Komavliju, vratarju v Cukrarni. Delali smo po 2000 izvodov prej naštete lite-rature za vso Ljubljano pa mnogo brošur. Zgotovljeno literaturo sva odnašali s Slavko Radoševič-Nadjo po rajonih vsega mesta, jaz predvsem v Moste.Sem in 0a je bilo kdaj tudi bolj»vroče«, a vednose mije vse dobroizteklo. Še celo takrat, ko so Italiiani aprila leta 1943 po izdaji odkrili bunker pri Skoficu. Z ilegalko Emo Hojkar sva se namenili tja, ko sva se pred mo-stom na Hradeckega cesti ustavili pri skupini Ijudi, ki ja gledala proti Škofičevi hiši. Italijaniso tam nosili našo literaturo, papir in drugo iz bun-kerja na dvorišče in tam vse požigali. Na dvo-rišču so stali tudi vsi moški iz hiše, pred njimi pa Italijani z naperjenimi puškami... Nekdo iz skupine pri mostu naiu je pogledal in nama po-mignil z glavo proti Skofičevi hiši. Ali je bil naš? Takojsva se obmiliin se mimo Cukrarne izgubili v mestu... Vse leto 1943 do konca januarja 1944 sem še prihajala na javke v Moste, celo po aretaciji leta 1944 sem bila tri tedne zaprta v tedanji prisilni delavnicina Kodeljevem, tedajpaje prenehala naša centralna tehnika in odšla sem spet delat drugam...« Ob tako razširjenem delovanju ilegalnih ciklostilnih tehnik je imelo izredno pomemb-no vlogo propagandno gradivo, odtisnje-no z žigi. Ob vseh večjih pomembnih praz-nikih (npr. Prešernov dan, 1. maj) ter drugih propagandnih akcijah so bile ulice v Ljubljani, pa tudi zunaj nje, dobesedno posute z letaki, listki ipd., na katerih so bila gesla in simbolični znaki narodnoosvobodilnega upora. Organizacijo tega razmnoževanja je vodila mladinska ozi-roma skojevska organtzacija. - Znan je npr. tako napravljen letak z linorezom Vladimira Lakoviča, napravljen junija I. 1942 v več tisoč izvodih za vso Ljubljano. Odtisnjen je bil pri Zorki Okretič in Miri Sorli v Koroščevi (sedaj Perčevi) ulici št. 11. Skojevska organizactja je — tako kot drugje — tudi vZeleni jami organizirala razmnoževanje po številnih domovih, kjer so stanovali mladinci. Največ so ga napravili pri družinah Okretič, Šorli, Kogoj, Brezavšek, Vili in štefka Šlamber-ger, Verbič, Ferjančič, Uhan... Slikar VI. Lako-vič je napravil tudi osnovo in tehnično pomagal izdelovati žige. Ti so bili iz plute, gume, lesa in drugega maieriala. Od parila 1942 do januarja 1943 je delovala ilagalna ciklostilna tahnlka pri Francu Zupan-čiču-Marjanu v Dolskem št. 15. Kasneje se je razvila v rajonsko tehniko za Zasavje. Jeseni leta 1942 je začela deiovati pri Antonu Dežmanu v Sadinji vasi ilegalna ciklostilna teh-nika Jožica. Tako se je imenovala po bunkerju Jožica v tej hiši, iz katerega se je tedaj po kraj-šem bivanju v njem izselilo vodstvo osvobodil- nega gibanja, van) se je vselila jlegalna ciklo-stilna tehnika, v sosednji prostor pa radijska po-staja Urška. O tem pripoveduje Jože Kašper-Peter, ki je tedaj delal v Jožici: »V tehniko Jožica som prišet novembra I. 1942 iz Zasavja. Pri Antonu Dežmanu je že I. 1940—1941 delovala tiskarna Ljudske pravice. Jeseni 1.1942 paso bili vsi Dežmanovi ali v par-tizanih ali v zaporih in njih hiša je bila »legalno« prazna. In v njejje poldrug mesec ali dva delo-vala ilegalna ciklostilna tehnika Jožica. Že prej sem se kot ilegalec in tiskar selil iz bunkerja v bunker. Tudi ta tehnika je bila bunker, predeljen in predelan iz bivše podzemne kleti. Opremo za tehniko smo dobili delno prek Cilke in Francke Maček ler Francke Dimnikove-lskre iz Zado-brove, del pa prek Ježice (Miha Čerin), Toma-čevega (Urbančeva Mici) in šmartnega ob Savi (Mid Ravbar). Matrice smo sprva dobivali iz Ljubljane, iz Šubičeve ulice. Prinašala sta jih največkrat v železničarja preoblečena Mirko Zlatnar-Mi-klavž ter Branko Ivanuš. Kasneje je tipkala ne-katere matrice kar v tehniki Minka Kovič, neka-tere pa smo dobivali iz Tomačevega. Razmno-ževali smo največkrat Rudi Rojc, Minka Kovič in jaz; včasih tudi moja mati in Dežmanova hči Dunja, ki sta prihajali k nam. Raznašal pa je razmnoženo gradivo Marko Murn. Seveda so mu pomagali tudi aktivisti na terenu, pa tudi drugi, ki včasih niti vedeli niso, da nam poma-gajo pri razpečavanju naše literature. Aktivisti so npr. pod seno na voz naložili naše gradivo, domačini pa so se vozili z njim pod senom mimo straž in blokov proti svojim domovom. Preden so prišli do svojih hiš, so gradivo drugi aktivisti preložili in preusmerili na dogovorjena mesta. Kaj smo razmnoževali? Dobro se spo-minjam treh številk Slovenskega poročevalca v nakladi po 5.000 izvodov, razmnoževali smo Mladino — v nekaj manj izvodih, Radijska po-ročila (poleg nas je delovala radijska postaja Urška), objave in dekrete 10 OF in glavnega štaba NOV in POS pa letake, propagandni ma-terial itd. Če sem sam kaj napisal? Le malo in prav tako malo tudi objavljal. Poudaril pa bi veliko vlogo ciklostilno razmnoženega gradiva, saj je bilo množično akcijsko gradivo, pestro in privlačno. Partija je na tem področju imela že toliko izku-šenj, da je predstavljalo med vojno ilegalno ci-klostilno gradivo spontano nadaljevanje preho-jenepoti, razširjene na protiokupatorski, narod-noosvobodilni boj.« V bunkerju pod Razori, v enem od poslopij bolnišnice za duševno bolne Sludencu, so od konca septembra 1942 do marca 1943 razmno-ževali predvsem Radiiske vesti in Slovenskega poročevalca. V Kraljevem mlinu — v ozkem prostoru za skrivanje žita — v Jaršah, je od začetka do sre-dine marca 1944 delovala ilegalna ciklostilna tehnika RK V. Na Vevčah so razmnoževali razno propagandno gradivo in letake kar na to-varniškem razmnoževalnem stroju v Papirnici. S papirjem so se oskrbovali kar v tovarni, iz ka-tere so ilegalci vsa vojna leta prepeljali velike množine papirja tudi za potrebe drugih ilegalnih ciklostilnih tehnik in ilegalnih tiskarn. llegalna ciklostilna tehnika je baje delovala tudi v Saturnusu oa najbrž še katera kje. O ciklostiranih Slovenskih poročevalcih, Ljudski pravici, Radijskih poročilih in vesteh, Mladini, Naši ženi itn., ki so v tisočih izvodih pri-hajali med Slovence kot periodična literatura in propagandni material; o brošurah in letakih \z teh ilegalnih ciklostilnih tehnik, kar vse so ile-galci sami tipkali in razmnoževali, prevzemali na javkah, v bunkerjih ali kar na dogovorjenih me-stih ob dogovorjenem času ter razpečavali med bralce; o štiriletnem boju znanih in neznanih ti-skarjev, ki so predano razmnoževali in tiskali, padali in vstajaii, znova in novi, tudi skupaj s tehnikami in tiskarnami, sta povedala Franc Zu-pančič-Marjan in Karel Zupančič-Žan. Franc Zupančič-Marjan: »Pravzaprav je danes domala neprimerijivo, kako smo začenjali. Zavest in odpor sta rasla, potrebe po tisku tudi in lotevali smo se ga. Prav nam /e prišei domala vsak dosegljiv pisalni stroj. MatricB smo ie kako organizirali in pii nas doma v Dolskem (teda/št. 15) smo aprila 1.1942 ie razmnoževali, kot smo vedeli in znali. Raz-množili smo morda 50 izvodov Radijskih poro-čil, bližnji ali daljnji sosed nadaljnjih 50 RadiJ-skih poročil ali kaj drugega, a tolikokratpo 50 /o pomenilo gradivo, kije budilo, spodbujalo, mo-biliziralo... Iz takih začetkov pri nas /e zrasta tudi potreba po bolj sistematičnem, organizira-nem tiskarskem delu — vse do tiskarne. Že januarja 1.1943 smo začeli misliti in se pri-pravljati na gradnjo podzemnega bunkerja v odmaknjenem kraju. Pridružil se je Žan in...« Karel Zupančič-Žan: »Bil sem mlad kamnosek. V pogovoru s te-danjim okrožnim sekretarjem Marjanom sem se takoj ogret za gradnjo bunkerja. Zagrizel sem se v zemljo v neki kotanji na Fakinovern hribu v Žabji vasi med zaselkoma Petefinje in Vinje. Zemlja je bila sicer pomešana s kamenjem, a dimenzije 3x3min2m globine so mi omogo-čale, da sem imel jamo kljub zimi skopano v dobrem mesecu dni. Kopal sem ponoči, največ sam, izkopano zemljo pa serrt razsul po vsej ko-tanji. Jamosem nato obdal z deskami, napravil strop, ga pokril z zemljo, to zravnal po kotanji ter vrh vsega posadil mlado drevje in grmičevje, kakršnoje raslo okrog bunkerja. Vhod vanjje bil dostopen po strugi prej omonjenega potoka, ki ni nikdar usahnil in sproti bhsa/ vsakršne sledo-ve. Konspiracija je bila taka, da Nemci tounlce/ja niso odkrili, čeprav so ob neki priliki hodili nad njim, ko smo bili tiskarji v njem! Februarja 1943 sem v bunkerju —imenovali smo ga ciklostilna tehnika Tl po istoimenski tehniki iz Duplice — na razmnoževalnem stroju že vrtel matrice, ki sem jih dobival od drugod. Razmnoževal sem predvsem Radijska poročila in razne latake. Tl smo dvakrat selili v bunkerje Vinjskih hribov, maja 1943 pa smo začeli na obeh straneh pobočja Reber graditi tri barake. V zemljo nismo več rinili, kerje bil tam teren tako skalnat, da ni bilo mogoča kopati. Ko /e bila junija meseca baraka zgrajena, smo vanjo prenesli material iz bunkerja. Ciklostilno tehniko v baraki tostran pobočja med Vinjami smo ime-novali 12. Zaradi vamosti smo jo veikrat selili. ¦ Tudi tu sem sprva delal sam, oato pa je prišel Albin Vengust-Hrast in kasneje še nekdo iz Kranja — imena se ne spomnim več, Hrastje prinoset s seboj rotacijski stroj, nekaj pisalnih strojev, matrice, barve in drobni tehnični mate-rial. Začeli smo tipkati gradivo za matrice kar v. baraki. Poleg- Radijskih poročrl smo v 72 raz-množevali razne odloke, razglase, objave, le-take — tudi v nemškem jeziku V Rebri smo ostali do jeseni I. 1943.« Domala nemogoče Je točno ugotoviti Izvode, razmnožene v llegalnih ciklostil-nih tehnikah na ozemlju današnje naže občine. Najbrž pa to nitl nl potrebno niti naš prispevek nima tega namena. Po podatkih in izja-vah prič pa vendarle lahko z doka|šnjo gotovostjo trdimo, da je na posnetku izbrano ilegalno ci-klostirano gradivo (gre za nepopolen izbor primerkov sicer številnih izda) in množičnih na-klad) nastalo v ile-galnih ciklostilnih tehnikah na ozeml|u današnje občine Ljubljana Moste-Polje. (Arhiv muzeja Ijudske revolucije) Franc Zupančič-Marjan: »Potrebe so rasie in delo je zastajalo. Pod Gostinčarjevim dvojnim kozolcem v Oklem smo zato skopali bunker in pozno jeseni 1943 smo tja prepeljaH v~o opremo in gradivo /z barak. V tem bunkerju smo tudi prezimili. Takratje v Ra-domljah ie stekia prva tiskama OK KPS Ka-mnik, kasnejša tiskarna 7A, kmalu nato pa pri Sv. Trojici nad Domžalami še tiskarna 8A. Spomladi I. 1944 so se potrebe po tisku tako povečale, da niti centralne tehnike niso več zmogle vsega. Povečale pa so se seveda tudi možnosti in phpravljali smo se na nadaljnje ko-rake.« Karel Zupančič-Žan: »Maja alijunija 1944 smo prepeljali iz tovarne barv Jnb v Dolu starejši zaklopni stroj (tigel) na nožni pogon tipa »victoria« do precej velike barake v Matetovem hribu nad Vinjami. Po štirih sodelavkah smo imenovali to barako s strojem »vicforia« tiskarna 4 M, k/ se)e —kot vse dotlej — tudi večkrat selila. V njejje delalo vedno okoli 15 članov. Poleg štirih številk Ljudske pravice v nakladi po 5.000 izvodov smo v tiskarni 4 M na-tisnili in razmnožili brošuro O agrarnem in kmečkem vprašanju, razne letake — npr. šta-jerci (v 3.000 izvodih), Deutsche Soldaten und Offiziore (v 1.000 izvodih), razglase, obrazceln razne drobne tiske. Konspiracija, probiem električnega toka, materiala in prehrane ter bli-iajoča se zima — vse to nasjejeseni 1944 pri-sililo k ponovni selitvi. Ko so Nemci barako našli, sojov besu sežgali — prazno/ Stroji iz prej imenovanih tiskam so preživeli vojno. Avtomatski električni Vaitov »heidel-berg« iz tiskarne 8Aje v muzeju revolucije, sta-rejši zaklopni stroj -victoria« na nožni pogon iz 4 M tudi, »amerikanka« iz 7A pa je bila tedaj poslana na Dolenjsko za potrebe glavnoga štaba, sedaj pa je baje v skopskem muzeju re-volucije.« (Op. Izjavo o tiskarni 4 M je potrdil ročni sta-vec Franc Pirnat-lvče, ki je med drugimi tudi v njej delal leta 1944 nad Vinjami; sedaj dela v ti-Skarni Jožeta MoŠkriča.) Franc Zupančič-Marjan: »Rajonske tehnike so seveda delovale tudi naprej, a tiskarsko delo se /e lako razmahnilo, da je bilo kamniško okrožje (tja je tedaj spadalo tudi področje Vinje-Petelinje) glede tiska med najbolj razvitimi okrožji v Sloveniji.« Tako m |« naprvdnl, rtvolucionarni p«rio-dlčnl tisk Iz 30. l«t v nail občinl organsko nadaljaval v letih narodnoosvobodllncga bo)a In revolucl)*, m zdruieval z druglml d*ll LJublJane (n njanega ožjaga t«r ilriaga zalc-dja v skupnam boju za soclalno in naclo-nalno o»vobodlt«v Slov«ncav v brataki skupnos{l |ugoslovansklh narodov In ra-rodnostl, solldarno pa segal tudl prck nailh •tničnih mcja. Naj bo ta zapla prlspavak In apodbuda za nadaljnj« razlskovanj«, prlpomb«, podrob-najšl pragled In slntezo o ilagalnam tlaku t»r posebno o delovanju Itogalnlh clkloatllnlh tehnlk že pred ravolucijo in mad narodnoo-svobodllnlm bo)«m. Kako pa se |e razrasal ta tiak po osvobodl-tvi, bomo skusalf pogladatf v nasam naslad-n)em poglavju. Op. Poleg ustnih ali pisnih izjav predvojnih in medvojnih sodelavcev ter ilegalnih tiskarjev, ka-terih imena navajamo sproti in se jim tu še en-krat zahvaljujemo za pripravljenost in pomoč pri pisanju tega prispevka. so nam bili v veliko oporo sodelavci zgodovinskega arhiva CK ZKS, arhiva IZDG v Ljubljani — oddelka za narod-noosvobodilni in čtrugi tisk, muzeja Ijudske revo-lucije SR Slovenije in rokopisnega oddelka NUK Ljubljana; tamkajšnji viri in literatura, posebej Jožeta Kralla 1. in 3. knjiga Partizanske tiskarne na Slovenskem; I. in IV. del knjige Ljubljana v ilegali, poglavje Tehnika — močna opora ilegal-nega gibanja in tu predvsem prispevek Marice Čepelove; Zbornik '65 Ljubljana Mosle-Poije in v njem zlasti prispevek Tilke Maček Nekaj po-datkov o razvoju ilega/nih parti/skih tehnik; dr. Franc Škerl-Bregar Slovenski poročevalec 1941 (Ljubljana 1941); Ljudskapravica21. julija 1956 — spominska izdaja ob otvoritvi rekon-strukcij partizanskih tiskarn pri muzeju narodne osvoboditve LRS; Stoletnica grafične organiza-cije na Slovenskem (Ljubljana 1968). Z več av-torji navedenih del in z mnogimi aktivisti, občani naše in drugih občin mesta Ljubljane, smo se tudi pogovarjali in od njih dobili dragocene misli, podatke in napotke že neposredno pred izidom prispevka — vsem iskrena hvala zanje! ZBRAL IN UREOIL AM NAŠA SKUPNOST - 25. MAJ (Jipetniška priloga. Ureja komisija pri ured-niškem odboru Nsk, zanjo odgovarja Mar-jan Moškrit.