J Primorski Lisi"
izhaja vsaki 1., iO.,in BO„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakaruali: Nnuske ulice in Šolske ulice po 5 nov.
I
I
t§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse sa vero, dom, c rja l
Uredništvo in opravniJtri
mn je v Gorici. Nuaike ulice it. 10. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi ge ne vračajo. UpravniStv« sprejema oglase in naznanila pn pogodbi.
I
Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič.	Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista1*.	TiskarHilarijanska	tiskarna.
?
rr
V	nedeljo je društvo „Sloga“ priredilo javen shod v Tomaju na Krasu. Po popoldanski službi božji se je ob, lepem vremenu v prostorih g. župana Černeta zbralo okoli 400 gospodarjev s Tomaja in okolice. Vlado je zastopal sam g. okrajni glavar g. dr. Laharnar. Shodu je predsedoval župan s Skopega, g. Živic, zapisnikarjem pa je bil izbran g. Černe in zborovalci so pazljivo sledili govornikoma.
Pivi je govoril državni poslanec dr. Gregorčič o političnem položaju v državi in deželi. Popisoval je nedelavnost državnega zbora, katero so provzročili nemški nestrpneži z razsajanjem iu kričanjem ter glasovanjem po imenih. Povod v to jim so bile jezikovne naredbe, za Češko. Proračuna že 3 leta državni zbor ni mogel delati. Nemška obstrukcija je preprečila razpravo v zbornici o na-godbi z Ogersko, sklepanja o mnogih koristnih predlogih, kakor o odpravi milnine, koledarskega iu časniškega koleka itd. Vlada se je poslužila paragr 14., ter z njegovo pomočjo uveljavila nagodbo z Ogersko iu vpeljala nov davek na sladkor. Ako sta ta dva zakona uveljavljena v tej obliki, ki je na kvar avstrijskim davkoplačevalcem, so temu krivi Nemci. Paragr. 14. pa nam je prinesel tudi nekaj .koristnih zakonov, kakor povišanje služabniških plač in pristojbinski zakon. Večina je bila v državnem /boru, a vlada se na njo ni opirala. Dokler so bili laži-liberalci na krmilu, je veljalo konstituci-joiielno načelo, da vlada bodi parlamentarna. Ko so pa Nemci zgubili premoč, od tedaj so bile vlade vedno nad strankami. Tako Taaffejeva, Badeuijeva kakor Thunova.
Pri nas igrajo veliko vlogo poulične demonstracija. Vsled demonstracij v Piranu so odpravili dvojezične napise na tamošnjem sodišču. Demonstracije so spodkopale stališče grofu Badeniju. 27. nov. 1S97 zvečer je bil še v milosti, pojavile so se demonstracije, in 28. nov. opoldne je bil Badeni odpuščen. Tudi Thunovo ministerstvo je moralo odstopiti, da se pomirijo razgrajači. Prišlo je novo tako imenovano uradniško ministertvo, kojega naloga je odpraviti jezikovne naredbe.
Pogum moramo ohraniti. Ne bojmo se, dokler bode desnica skupaj držala. Vsi klubi desnice so se izjavili, da ostanejo solidarni v svojih zahtevah ter da tirjajo jezikovni, zakon za celo Avstrijo. Desnica ima vso moč, ter more preprečiti vsako delovanje vlade. In ako desnica krepko nastopi, se bode vlada morala na njo ozirati.
Naš deželni zbor prazuje v zadnjih letih, storilo se je zelo malo. Slovenski poslanci smo hoteli Italijanom pokazati, da brez nas in nadškofa ne morejo nič storiti. Zato smo šli iz zbornice. Ker je bil deželni zbor neklepčen, tudi ni mogel delovati.
Začela so pogajanja. Mi smo zahtevali deželni šolski zalog ter prispevek dežele 180 000 gld. Italijani niso hoteli sušah o tem. Pozneje smo se že zbližali. Italijani so ponujali 104.0OO, a ni smo z ozirom na povišanje učiteljskih plač zahtevali 150.000 gld. Italijani so zahtevali nov davek za Gorico, iii smo rekli prav, a. 11,1111 dajte pošteno poslopje za slovensko šolo v Gorici. V mnogih rečeh smo se približali, a naenkrat so Italijani na-nastopih z zadevami, katere so preje sami izključili iz pogajanj. Tirjali so, naj se v odsekih razpravlja v italijanskem u;. .tfcl ,.(^a glavar slovenske govore tolmači italijanski. Tega mi nismo mogli (opustiti, ke.i se po opravilniku glavar ne sme vtikati v razpravo. On pa bi že s r el, da bi tako prevajal, kakor bi bilo njemu prav. Zadovoljni smo bili ili v deželni zbor ter razpravljati o stvareh, o katerih smo se bili poprej porazumeli. v en dan pa ne gremo v zbor. Prejšni glavar ni glasoval, a sedanji hoče glaso-
vati, ter bi uii na ta način le omogočili Italijanom sklepanje tudi o nam neljubih stvareh. Italijani pa so vse odbili.
Upali smo na vlado. Saj vlada je predložila načrt zakona o dež. šolskem zakonu. Vlada more v Primorju vse storiti. More nam priboriti večino v dež. zboru s tem, da premeni volilni red v kupčijsko zbornico. Viada v goriškem mestu vse doseže, lahko ima v dveh letih zmerno starešinstvo in tudi zmerne poslance. A vlada tega noče, ker naša pokrajinska vlada je nasprotna Slovencem. Ker pa Italijani sami pravijo, da bi bilo za nje bolje, ako se iočijo od Slovencev, tudi mi zahtevemo razrkdit&jt-iiaše dežele v slovenski in furlanski del, kjer bodemo samostojno opravljali vsaki svoje potrebe.
Drugi govornik g. Dermastia je govoril o kmetijskem vprašanji ter o zadrugah. Povdarjal je, da se mora tudi kmet zavedati svojega žalostnega stanu, združevati se, ter skupno povzdigovati glas do merodajnih činiteljev. Povedal je, zakaj da propada.kmetski stan. Vzrok temu je svobodno razkosovanje zemljišč, svobodno zadolževanje, ter iz tega izvirajoče prisilne prodaje, dedn' zakon, nizke cene žita in živine, katere provzroča uvoz tujega žita ter židovska spekulacija ter ogromni davki, ki tarejo najhuje kmeta.
Pozival je ljudi, naj si pomagajo sami sosebno z združevanjem. Govoril je pomenu gospodarskih zadrug. O njihovi važnosti za umno gospodarstvo, o koristi, katero imajo udje tako pri prodajanju svojih pridelkov kakor pri nakupovanju za gospodarstvo, potrebnih st vari j. Povdarjal je posebno, da ima kmetovalec, kakor vsakdo drugi, pravico, združevati se ter si skupno naročevati vse potrebščine, sosebno, ako so trgovci oderuhi, ki izinozgavajo ubogo ljudstvo. Toda mi pravi govorni!:, ustanavljamo strogo gospodarske zadruge, nikakor pa ne kon-sumna društva, ki naj bi uničevala, poštene, reelne trgovce. Ker izkoriščujočih trgovcev v teli krajih ni, torej tudi ne treba nastopati proti njim ni skrbimo tildi za trgovski stan, ker je v; žen faktor v naši narodni organizaciji. Ako se nam torej očita, da mi hočemo uničevati trgovce, je to padlo podtikanje. Poživlja konečno navzoče, naj osnujejo gospodarsko zadrugo.
Navzoči so ob sklepu burno pritrjevali govorniku.
Zadruga se je osnovala ter je takoj pristopilo okoli 40 udov.
K besedi se je oglasi) gosp. Anton Černe ml. ter prosil g. poslanca, da deluje na to, da se kmetsko judstvo razbremeni sosebno šolskih doklad, katere znašajo sedaj 120% na zemljiški davek in 160 °/0 na obrtni davek. Prosimo naj se ustanovi dež. šolski zalog.
Nadalje prosi g. poslanca naj deluje na to, da se pregleda zemljiški kataster na Krasu. Slika žalostno stanje kraškega kmeta, zadolženje, slabo stanovanja, hrano itd. Pri tem pa je vse naše zemljišče v
I.	razredu. Kraški kmetje plačujejo višje davke, kakor na kranjskem Vipavskem. Prosi torej g. poslanca, da bi jim pomagal tudi v tem oziru.
Zboiovalci se zahvalijo govornikoma; predsednik pa z živio-klici na cesarja zaključi javen shod.
Politični položaj.
V	Avstriji imamo zopet novo ministerstvo. Thunonovo ministerstvo, ki je bilo nad strankami, se je moralo umakniti novemu tako imenovanemu uradniškemu minsterstvu.
Kako je to prišlo?
Nemci so radi jezikovnih naredeb. kakor znano, preprečili vsako delovanje v državnem zboru. Nemški zastopniki vdinjali so se v službo Wolfa in Sclio-nererja. A moža se nista zadevoljila samo s razsajanjem v zbornici, marveč sta razdivjanost in demonstracije prenesla na ulico. Pričela sta javno agitacijo za od-
pad .od kat^ cerkve, posredno od Avstrije njuni pristaši vprizaijali so po raznih krajih demonstracije, ki so bile naravnost protiavstrijske. Ker pa so se bližale volitve v delegacije, zahrumeli so zopet v nemškem gozdu, podpisovali so tudi »mednarodni" socijalui demokratje, da volitve v delegacije se ne bodo izvršile, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe. Vsak pameten človek je pričakoval, da vlada nemške nagajilce po zasluženju kaznuje. Naravna posledica nemškega razsajanja je morala biti, da se je prejšna vlada, ki je stala nad strankami, pre .snovala v parlamentarno, da postane kri od krvi desnice.
Toda narobe svet! Nemški razsa-jači v državni zbornici so dobili to za kazen, kar bi se moralo dati vlado podpirajočim strankam v desnici za — plačilo. Vlad;*, se ni ozirala na večino, zmagalo je poulično nasilje, Vlada ni sprejela programa desnice, programa pravičnosti, temveč se je podvrgla nepoštenim zahtevam nemške manjšine.
In tako imamo danes novo minis-terstvo, sestavljeno h uradnikov. O tem | uiinisterstvu zatrjujejo vladna glasila, da j ne bode vladalo ne z desnico ne z le-| vico. A kaj imamo Slovani pričakovati j od novega ministerstva, nam svedočijo | dejstva.
Nemško-nacijonalni in liberalni listi brez izjeme hvalijo novo ministerstvo ter povdarjajo, da ima grof Clary smisel za potrebo, nemštvo spraviti zopet na krmilo. Celo glavno glasilo socijalne demokracije se zadovoljuje s novo vlado. Veselje je med nemškimi razgrajalci veliko, iir to je pomembno za Slovane.
Listi poročajo, da s? je grof Goess posvetoval s Clary-jem in Korberjem. Govorijo, da sta popolnoma odobravala njegovo dosedanjo politiko proti Slovencem in Hrvatom in mu dala instrukcije, po katerih bo nadaljeval dosedanji sistem.
Vlada že dela prepriprave, da n-godi željam Wolfovcev. Ministerski svet je sklenil brezpogojno preklicati jezikovne naredbe na predvečer otvoritve drž. zbora, samo za Češko pa namerava izdati jezikovni zakon, katerega bodo skovali nemški politiki. Potem bomo. Slovenci lahko gledali za jednakopravnostjo. Vlada upa, da bo desnica do otvoritve, drž. zbora razbita. Posvetuje se z levičarji in zastopniki desniških lil u bo v. Upanje goji, da odcepi Poljake in nemško ijudsko stranko, v katerej pa Ebenhoch odločno deluje za vstrajunje v desnici.
Z dobro nado nas navdaja sklep desnice. Desniški voditelji so sklenili, da desnica ostane in hoče slej kakor prej delovati na izvršitev svojega programa. Desnica se je izrekla, da hoče delovati na tu, da se osnuje vlada, ki bode ustrezala večinskim razmeram t. j z drugimi besedami : Večina hoče, da se ji da tista moč, ki ji gre, da, se ustanovi parlamentarna vlada desnice. Ta izjava nas je vz-radostila, ker dolgo je desnica tlačanila vsem mogočim vladani, kojih neljndske čine je sprejemala na svoj račun. Desnica torej hoče, da se Avstrija vlada po na čelih desnice od mož desnice. Najbolj ogorčeni med desnico so Čehi, in po pravici. Sklenili so stopiti v najstrožjo opozicijo, a odnehali so. ker hočejo ostati solidarni z desnico. Nevarnost je bila, da se ločita poljski klub in kat. ljudska stranka. V obeli pa so premagali desnici prijazni elementi. Bilinski, Ebenhoch, baron Dipauli. Češko konservativno plemstvo se je jako odločno izjavilo proti odpravi jezikovnih naredeb. Desnica je toraj solidarna, ter tudi trdne volje delovati na to, da se ustanovi parlamentarna vlada.
Izjalovili so se toraj vsi poskusi, razdrobiti desnico. Mi pa pričakujemo od desnice, da svoje besede spremeni v dejanje t*r svojim izjavam primerno nastopi. Mnogo je desnica zagrešila s svojo popustljivostjo iu miroljubjem. Neodpusten greh pa bi bil, ako se bode tudi v naj-novejših razmerah vdajala višjim ozirom, ki itak nimajo nobenega ozira na njo, ter tako gladila pot nemškim nestrpne-
žem, da bi zopet pričeli pritiskati Slovane ob steno.
Sicer pa naj pride karkoli, huje se nam skoraj ne more goditi.
Narodno gospodarstvo.
§ 27. Načelstvo sploh, kakor vsak posamezni ud načelstva, se more odstaviti vsaki čas sklepom občnega zbora, ako je ta predlog bil na dnevnem redu.
§ 28. Udje prvega načelstva so :
Začelnik
Odborniki
................................  »	i
Legitimujejo jih ta pravila.
Prihodnji člani načelstva poveljujejo se po zadevnih volilnih zapisnikih občnega zbora (§§ 16 in 17; odnosno načelstva in nadzorstva (§ 26).
Členi načelstva morajo se takoj naznaniti pri trgovinski sodniji z.i vpis v zadružni register; naznanilu priložiti je njih legitimacija.
2.	Občni zbor.
§ 29. Bedni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer do konca meseca marca; izvanredni občni zbor se skliče, kadar še to od načelstvu ali nadzorstva potrebno zdi, ali če to od načelstva zatheva deseti del zadružnikov v posebni pismeni vlogi z izrečno navedbo predmetov posvetovanja in sklepanja. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora razglasiti je osem dni prej v	izhajajočem
in še v drugi listih, če načelst vo odnosmo nadzorstvo (§ 35.) to kot potrebno ali umestno spozna.
Če pa zgoraj navedeni list preneha, določi načelstvo skupno z nadzorstvom tisti list, v katerem se ima v bodoče občni zbor razglašati ter naznani to svojim članom z oznanilom, nabitim v uradnici, in pa, če to kot potrebno spozna, tudi z oklicom pred župno cerkvijo v
§ 30. Predmeti sklepanja občnega zbora so:
1. sprememba pravil,
2. razdražba in likvidacija zadruge,
3. potrjenje letnega računa,
4. izvolitev načelstva in nadzorstva,
5. odstavljenje načelstva in nadzorstva.
§ 31. O občnem zboru se sestavi
zapisnik, kateri se podpiše po predsedniku občnega zbora in še dveh zadružnikih.
O volitvah načelstva (načelnika in odbornikov) je sestaviti poseben zapisnik
(§ 17.).
§ 32 Vsak zadružnik ima pravico glasovali pri občnem zboru o vseh v § 30. navedenih točkah in ima eu glas Zadružniki, ki se ne vdeležijo osebno občnega zbora, zamorejo biti zastopani po drugih zadružnikih na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooblastil. A vsak zadružnik sme le iednega druzega zadružnika zastopati.
§ 33. Občili zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, mora se razpisati v treh tednih drugi občni zbor, kateii sme brezpogojno sklepati. Sklepa se z nad-polovično večino glasov; pri jednakosti glasov odloči mnenje predsednikovi'.
Če gre za razdružbo zadruge, morata biti zastopani najmanj dveh tiv ljini zadružnikov i morajo glasovati tri čeirtine navzočih za to, da se društvo razdruži, sicer je sklep neveljaven.
Ako pri prvem občnem zboru nista zastopani dve tretjini zadružnikov, mora se v treh tednih sklicati drug občni /.bor, v kateiem se potem veljavno skepa s tremi četrtinkami glasov brez oziri na število vdeležnikov.
Glasuje se, kakor določi predsednik.
Sklepe vsakega občnega zbor.t raz-glašuje načelstvo z oznanili, v uradnici nabitimi.
§. 3-1 Vsak zadmžniksme pri občnem zboiu z t a v i t i predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O	teli predlogih pa ne more občni zbor precej sklepati, ampak le odloči, če *e sploh vzamejo v pretres, da se o njih >oroča v prihodnjem občnem zboru.
3.	Nadzorstvo.
§ 35. Nadzorstvo obstoji iz
članov, katere ivoli občni zbor za eno leto. Izvoliti se sme vsak zadružnik, če ni član načelstva. Nadzorstvo izvoli iz svoje sredine predsednika in druge poslovnike in določi svoj poslovni red. Sklepa z navadno (absolutno) večino glasov. Da je sklepčno, morajo biti vsi člani vabljeni k seji in se iste vsaj trije vdeležiti. Seje sklicuje predsednik ali njegov namestnik. O seji napraviti je zapisnik, katerega podpišejo vsi navzoči. Delokrog nadzorstva'je isti. katerega določajo ta pravila in §§ 24 in 25 zak, 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak.
V	kolikor določuje po teh pravilih načelstvo sporazumno z nadzorstvom, se ima to zgoditi v skupni seji, pri kateri predseduje načelnik zadruge ali njegov namestnik in pri kateri morata razun predsednika navzoča biti vsaj dva člana načelstva in dva nadzorstva. Pri jednakosti gasov odločuje mnenje predsednika.
Skupne seje skličuje zadružni načelnik.
IX.	Hranilna vloge.
§ 36. Glede hranilnih vlog veljajo naslednja določila:
1. obresti se računajo od prvega dneva vlaganju sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je vloga izplačala. Načelsvo sme dovoliti izjeme.
2. Obresti zapadejo dne 31. decembra vsakega leta v plačilo. Med letom se obresti le tedaj izplačajo, če se zajedno vzdigne tudi ves kapital. Nevzdignjene obresti se koncem decembra vsakega leta pripišejo glavnici in kakor poslednja obrestujejo.
3. Vlagatelj sprejme o svoji vlogi hranilno knjižico, v kateri je sprejem vloge potrjen s podpisom dveli udov načelstva. Na hranilni knjižici mora
biti razvidna zadružna tvrdka.
4. Hranilna kvjižica se glasi na ime vlagatelja in se izplača le temu samemu ali pa njegovemu pooblaščencu. Kot pooblaščenec vlagatelja ^e smatra vsak, kdor je v posesti hranilne knjižice, in tedaj posojilnico ne zadeva ivkaka dolžnost, preiskovati ali p,v.'..jevali legitimacijo vzdigo-valca, razun če je na knjižici sami na zahtevanje vložnika zabeležen poseben pridržek, ki nalaga posojilnici dolžil 'St, preiskovati legitimacijo (pravil ) vzdigovalea k sprejemu vloge. Ta pridržek pa mora biti po zadrugi zibeležen v glavni knjigi hranilnih vlog in pa v hranilni knjižici sami; v poslednji s pravilno podpisanim potrdilom zadruge.
5. Izplačila nilinh vlog se odklonijo :
a) radi sodnijske prepovedi,
b) če je vpeljana amortizacija knjižice.
§ 37. Obresti od hranilnih vlog določa načelstvo sporazumno z nadzorstvom
______________L	J_	STEK.__________________
Begun.
(Po starih zapiskih )
01	prve grenadirske stotnije je dospelo naznanilo, da grenadirja V., jednega naj ubogljivejših mož celega polka, pogrešajo že dva dni. Sumili so, da je pobegnil iz domotožja.
Polkovnik S je zmajeval z glavo tfcr obračal raportni list:
„Hm, lini! To preklicano domotožje ! Da se ravno najboljši fantje vdajajo takim budalostim. Škandal! K »kor da bi vojak mogel imeti drugo domovino, nego svojo zastavo!“
Kar vstopi stotnik prve stotnije ter naznani, da so beguna ravnokar pripeljali.
»Ukazal sem ua lastno odgovornost moža peljati ne v z.ipor, marveč na stražnico."
Polkovnik pogleda stotnika začudeno a ne neprijazno ler vpraša I
»Tako, zakaj ste to storili P‘ »Gospod polkovnik; menil sem, da je mogoče vaš namen, tega iuače tako pridnega vojaka obvaiovati vojnega sodišča in nečastue kazni."
„Tako ste mislili ? Vedite, gospod stotuik, da s?m isto mislil, in da sem vam hvaležen ?“ Pripeljite mi beguna takoj, in sicer brez okovov.
Malo minut pozneje stal je begini pred polkovnikom, čvrst, pravcati sin planin, in gleda nevstrašuo v veliko, strogo oko mogočnega polkovnika.
„Ti si hotel domov, kaj ?“ vpraša ga plokovnik strogega pogleda.
primerno denarstvenini in časovnim razmeram.
Ce se spremeni obrestna mera v škodo vložnikom, se mora ista vsaj eden mesec, preden stopi v veljavo, v na § 29. označeni način javno razglasiti, s pristavkom, da je vložnikom na prosto voljo dano, v primernem roku, kateri pa mora prej poteči, nego stopi sprememba v veljavo, svoje vloge vzdigniti.*
§ 38. Hranilne vloge se morajo, ako se jih vzdigne, odpovedati po določbah načelstva, katere morajo biti razglašene po v uradnici nabitih oznanilih.
Vsaka odpoved se mora zaznamovati v glavni knjigi hranilnih vlog, v posebni zapisni knjigi („skadenci“) in pa v hranilni knjižici, ua kateri mora potrditi odpoved tudi posestnik knjižice.
Po preteku odpovednega roka se hranilna vloga ne obrestuje več.
Ce se izpalača cela hranilna vloga z obrestmi vred, pridrži zadruga hranilno knjižico in se ista bodisi s predorom ali s prečrtanjem njene vsebine s črnilom, i jasno označi kot neveljavna ter potem mej posojilničuimi spisi brani.
§ 39. Hranilne vloge zastarajo v 30. letih od tistega dne dalje, ko se je na zadevno hranilno knjižico zadnjikrat kak znesek vložil ali pa bodisi na glavnici ali na obrestih vzdignil. Zastarane hranilne vloge zapadejo na korist zadružnemu rezervnemu zakladu.
X.	Tekoči račun in inkaso.
§ 40. Zadruga sprejema denar v tekočem računu in oskrbuje za svoje člane inkaso po določilih, katera sestavi načelstvo v sporazumu z nadzorstvom. Zne ski, katere sprejema zadruga potom inkaso za svoje člane, se smatrajo kot vloge na. tekoči račun in se tedaj v tem smislu vknjižijo.
XI. Oskrbovanje kmetijskih potrebščin.
§ 41. Zadruga sme del svojega tekočega denarja porabiti v ta namen, da naroča na račun svojih članov kmetijske potrebščine, vzlasti umetna gnojila in semena. Zadružniki-odjemalci jej imajo povrniti zadevne stroške s primernimi nakladami za obresti in upravne stroške. Iz rezervnega zaklada se smejo tudi nabavljati in vzdrževati kmetijski stroji v ta namen, da se proti gotovi odškodnini prepuščajo zadružnikom v porabo.
XII: Razsojanje prepirov.
§ 42. Prepire med zadružniki, med zadružniki in načelstvom ter med načelstvom in nadzorstvom razsoja konečno občni zbor. Ravno tako razsoja konečno občili zbor različna mnenja o pomeuu posameznih določil teli pravil.
Politični pregled.
Novo miiiisterstvo. Nosi pečat zmage famozne Wolf - Schonererjeve klike. Zmagala je nemška obstrukcija nad večino. Od nemške manjšine naj se uči desnica odločnosti v dosego svojega smotra. Brezdvomno je doživela
»Da, gospod dolkovnik, nisem mogel se več premagovati11
„Tako, in zakaj se nisi mogel premagovati ?•'
»Ah, gospod polkovnik, dve leti sem služil brez kazni, • zvesto in pošteno, medtem, ko je moje srce koprnelo po gorah, kakor otrok po materi! In kedar uie je napadlo domotožje z vsemi mu lastnimi bolestmi, sem se krepko boril ter se tolažil z dnevom odpusta. Tako je prišla tretja pomlad v deželo in zopet sem moral dan in noč misliti na domače gore, kjer tiče prepevajo in planšarji poj6. In tedaj, gospod, nisem imel druge misli, ko svojo domovino !
Tiho je polkovnik gledal krepko-raslega mladeniča, ki se je vedno bolj in bolj razunemal ter žarečih očij stal pred njim.
„Taki so ti gorski Janezi*, šepnil je poleg stoječemu stotniku. „Na vseh bojiščih se bijejo ko levi, in v vojašnici nič druzega ko domotožje, nevoljnost. — Škandal!'
In obruivši se k begunu, govoril jo strogo:
„Ali si tudi pomislil, kaj se pravi, zapustiti zastavo ?u
„Ah, gospod polkovnik; v onem tre-notkn nisem mislil na drugo, uego na dom“, odgovoril je vprašani.
„To je iavno“, zagromel je stari; a obličje se mu je razjasnilo, »kiiko moreš zapustiti zastavo, katero braniti si bogu in cesarju prisegel ?“
»O, za obrambo zastave bi bil že sam prišel; to mi smete verovati, gospod . polkovnik !u odgovoril je vprašanec.
pred celo svetovno javnostjo z imenovanjem Clary-Korberjevega kabineta desnica silno blamažo. Vojena je bila za nos ! Novo miiiisterstvo ima nalogo spraviti s sveta jezikovno naredbe in dognati volitve v delegacijo. Desničarski klubi fra-zarijo dalje, v dejanji pa ne znajo pokazati svoje moči v korist dobri stvari, ki jo zastopajo kot zastopniki narodov in ne strankarskih protiavstrijskih teženj, Le Čehi, ki se vidijo bridko varane za svoje vladinstvo, se pripravljajo na odločen odpor. Clary že premišljuje, kako bi vsak pojav opravičene nejevolje vžaljeuega če-skega_ ljudstva zatrl v kalu. — Najbolj prezrli so se Jugoslovani, kojili petmi-lijonski zastopnik, vodja Fr. Povše, niti ni bil smatran potrebnim, da se priporoči kroni v zaslišanje, medtem ko so bili deležni te milosti načelniki skoro vseh veliko neznatnejših klubov manjšine.
— Tako ravnaje odločilnih krogov z nami zasluži naj energičneje reakcije. Zapomnimo si: večino je s pomočjo avstrijske birokracije porinila z rovtarsko silo v stran antidinastiina manjšina. Ali naj ne upade slehernemu še-Avstrijcu veselje in pogum, nadaljevati delo za ohranitev širne Av-strije, ko vidimo, kako se patrijotizem plačuje z višjih mest ? Kam plovemo v Avstriji, ko se nam dan za dnem potrjuje dejstvo, da dela vse vede ali nevede v propast iste Avstrije? Pogled v Primorje, dogodki v Graslicah, prvi pojavi ljudske opravičene nevolje v Plznu in dvojna mera, s kojo se postopa v slednjih dveh slučajih, nam potrjuje to. Vršimo svojo časnikarsko dolžnost iii tolmačimo čustva našega dinastično nislečega ljudstva, če kličemo našim poslaucem : bodite- odločni v boju za avstrijska in naša prava ! Prezrla se je desnica z imenovanjem novega kabineta; prezreti pa se ne sme, ko se bo tvorilo parlamentarno miiiisterstvo!
— Miiiisterstvo je sestavljeno tako-le: Clary-Aldringen, predsednik in poljedelski minister. Korber za, notranje stvari, Kin-dinger za pravosodje, Cliledovski za Galicijo, Hartel zh uk in bogočastje, Stibral za trgovino, Kniaziolucki za finance. Bilši ministri so bili odlikovani.
Državni zbor se snide, kakor poroča „Fremdenblatt“, glasilo vnanjega ministerstva, dne 18. oktobra. Izvrševalni. odbor desnice je imel sejo, koje so se vdeležili tudi Barvinski, Ferjančič, Povše in Vukovič, dne 6. t. m. Sklenilo se je i nadalje vstrajati v zvezi, izvajati skupni program, delati za udejstvenje jednakopravnosti vseh narodov Avstrije in zahtevati parlamentarno, večini vstre-zajočo, vlado. Tudi je bil vsprejet predlog Povšeta in tovarišev, da se mora jezikovni zakon skleniti za vso državo. Isti dan se je Clary posvetoval tudi s poslancem Povšetom, Ferjančičem in Peričem. Nekatmi listi nemško-radikalnega kalibra hočejo vedeti, da se z otvoritvijo novega parlamenta zaključi dosedanja sesija, in da v tem slučaju poslanca Ferjančiča v predsedstvu nadomesti kak član levice. Ferjančič da je vsled»celjske afere nemogoč. — Ne dvomimo, da bi ne bilo tako vseč levičarjem.
Polkovnik se obrne in govori stotniku :
„Kaznovati hočem tega domotožneža disciplinarno, in sicer, ker je samovoljno izostal. A za telesne kazni se mi mož zdi nesposoben ; tudi vam ?
„Da“, odgovori stotnik, z veselim pogledom premotrujoč kerkulično postavo grenadirja.
„Pet dni ,eineelna‘ (samotne ječe) naj odsedi in piemišljuje, da prava domovina vojakova ni v zelenih gozdovih in na planiupli, marveč pod črno rumeno zastavo in da vojaški opraviluik ne pozna domobola ! Obrni se, odstopi!“
Čez leto dni je stal polk v vročem boju pri Maženti (Magenta.)
Ravnokar je vdrl greuadirski bataljon v Ponte vecchio ter iz hiš pregnal Francoze. •Ostalim bataljonom je zapovedoval polkovnik Z zadovoljstvom je poslušal gromoviti „hur&tt svojih po hišah gospodujočih grenadirjev. Naenkrat zkozi neko okno prileti Francoz ter oble*. na tleh. Na oknu pa se pokaže lierkulična postava grenadirja V., ki za svojo žrtvijo še zavriska ter zopet zgiue v notranjosti.
„Grom iu blisk“ godrnja polkovnik, »tega Goljata pa poznam 1“ In milo se ozrši na mrtvega Francoza nadaljujuje. „Revček, kako si se drznil pretepati se s tem gorskim velikanom.u
Na večer je polk dobil povelje Ponte vecchio zapustiti, ter se je polagoma umikal s vso silo navalujočemu sovražniku. Polkovnik je vserod, njegov gromoviti glas hrabri do smrti izmučene vojake, ki s krepkimi udarci kopit in
Kongres slovanskih novinarjev v Krakovein vršil se je dne 23. septembra. Ogrska vlada je sicer prepovedala vdeležitev novinarjem ogrsko-slovenskega ljudstva, toda to ni vzelo čisto nič sestanku pomena. Sprejele so se sledeče resolucije : 1. Slovansko novinarstvo je dolžno delovati na to, da se vstvari in ohrani solidarnost slovanskih plemen na podlagi individualizma. 2. Dolžnost slovanskih novinarjev je, da morajo v eksistenčnem boju raznih slovau-skili plemen zatirane z vso silo podpirati, in 3. V razprtijah, ki nastanejo v slovanskem taboru, naj novinarstvo sodi objektivno in je pripravljeno podpreti onega, ki se mu je zgodila krivica. Prihodnji kongres se bo vršil v Zagrebu. Krivico je delala ogrska vlada s omenjeno prepovedjo Slovakom, dvojno krivico pa je učinila Hrvatom, ker tak vkrep spada v področje avtonomne Hrvatske, in ne Ogrske vlade. Tako se gazijo od strani vlado same državni temeljni zakoni. — Kam jadramo ?
Socijalno demokratski strankarski sestanek v Brnu vvšil se je minule dni, kakor smo že poročaU iz izvestnih ra-zlogovov na podlagi § 2. Gospodje, ki vladujejo v uredništvu „Avbeiterce“ in ki se s svojimi mastnimi plačami smejejo vsakemu birokratu lahko v obraz, ti gospodje zastopniki „ proletarce v,“ so imeli hudo vest, da bi jim kak nepokličanež ne bral zasluženih levitov. Zhralo se 200 delegatov iz cele Avstrije. Kjub omenjeni previdnosti moral je vendar predsedujoči krivonoseč „revežu doktor Adler požreti marsikako pikro. — Znano je tudi, da je krožil v zadnjem času nek cirkular med sodrugi, v kojem se zahtevajo direktne volitve v strankarsko vodstvo in odprava sedanjega absolutno vladajočega sistema v dunajskem vodstvu. Socijalhi demokrat je so stem sami priznali, da je počenjanje njih židovskih voditeljev le liumbug, najgorji hunibug, kajti med tem, ko se hudujejo nad kolikor toliko boljšo Luegerjevo volilno reformo, s kojo je pridobilo na tisoče delavcev volilno pravico, v svojem lastnem taboru take nočejo poznati, da tudi v glasilu avstr, so-cijalne demokracije „Arbeiterici“ se ne zrkali mišljenje ljudstva, ampak prav pristno židovsko mišljenje; še več, „Arbeiter Zeitung“ je le agitacijsk list za nikdar polni židovski žep.
Transvalsko vprašanje. Po poročilu nekaterih listov se vojna furmelno še ni napovedala, čeprav je že zakoniti rok za napoved potekel. Dejaustveno pa so se že obojestranske meje prestopile. Buri so že zasedli vse važne postojanke in čakajo sovražnika. Evropske velesile se napram Transvalu, na kojega strani je brezdvomna pravica, nekam čudno obnašajo. Samo Rusija bo baje zavzela, ako do vojske res pride, odločno stališče proti Angležem. - Auglija pa je s svojo kramarsko politiko in ne »kulturno misijo11, kakor trdijo angleška glasila, pritisnila s to vojno, v kteri skoro gotovo podležejo Buri, sedanjemu stoletju pečat nečloveške surovosti. Kajti ta čin je vse preje kot
bajonetov odbijajo naval sečilih sovražnih Č6t. Streljaj za krajem je polk zopet obstal ter odbil uaval sovražnika. Naenkrat pa pride zastava grenadirskega bataljona v veliko nevarnost. Četa Fran-cozev je obkolila zastavonošo, krvaveč se je zgrudil na zemljo in več sovražnikov se je trudilo krepkemu inožu iztrgati zastavo iz rok. Nenadoma se zažene v borečo se gručo grenadir, za njim osem do deset tovarišev in vnel se je strašan boj za zastavo. Silnim udarcem puškinih kopit grenadirjev — orjakov se Francozi ne morejo dalje vstavljati; kmalu je več pobitih, ranjenih, — in preklinjajoči zbeže ostali. Poleg zastavonoše pa leži na pol v omedlevici, iz mnogih ran krvaveč grenadir V. in tišči v jedili roki oteto zastavo, z drugo pa vrat mrtvega Francoza. V takem položaju ga najde polkovnik.
„Gospod nadporočnik”, pokliŠ9 svojega pobočnika, »zabeležite vse, kateri še žive. Vsak dobi hrabrostim svetinjo!“
In kazaje na grenadirja V., je govoril ginjenim glasom:
„ Vzdignite tega krvavega orjaka in skrbile zanj, kakor za mojega sina."
»Ali nisem rekelu, spregovori ponosno in veselo ranjenec, »gospod polkovnik, kedar bode treba zastavo braniti pridem že sam.“
Ginjen je stari polkovnik mrmral sam seboj:
„Čudni so ti planinci 1 V miru ubeže od zastave, iu — jo rešijo v vojni!“
človekoljubje in civilizacija. — Zadnja poročila javljajo, da so Buri zasedli že Laingsnek in pridrli v bližino Charle-stona. — Z zadnji seji ljudskega zastopa ■ je Kriiger slovesno zatrdil, (la je storil vse, a inozemci po pokazali, da pravice ne marajo.
Serbija. V Belemgradu je ustavljen preki sod. Prejšnji značaj Pasic se je prelevil v neznačajnika. Zlato se poskusi v ognju.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. Zdravnik ljubljanski dr. L. Jenko je prevzel nalogo brezplačno poučevati ruščino v Ljubljani. Nemci so zbog tega vsi po konci. — Utonil je f Gruberjevem kanalu v Ljubljani ^ letni sin predilniškega delavca. Pri igrenji se je prevrnil v vodo. — Grajščino Strmol pri Cerkljah je kupil ■ondotni rojak profesor I. Jenko. Grajščina Strmol ima glas v kranjskem veleposestvu. — Koncesijo za lekarno na Vrhniki je dobil g. I. Hočevar. — V Strmici pri Postojni je požar vpepelil skoro celo vas. (Ostalo je le 5 hiš.- Postojnske ognjegasce je na poti ustavil medved, ki se ni hotel ganiti s ceste. — ‘VLjubljani je skočil v vodo ključarski pomočnik, Anton Klopčar, ter je utonil. - Višja gimnazija v Ljubljani se je preselila v novo šolsko poslopje v Tomanovih ulicah. — V Ljubljani se mudi ruski učenjak, g. Konstantin Rad-čenko. — Socijalni demokratje so v Ljubljani zborovali v Mestnem domu. Živijo Hribar! -
Na Štajerskem. Predsednikom Slovenskega političnega društva za Spodnje štajersko je bil izvoljen dr. Ivan Glaser, odvetnik v Mariboru. — V Celju je umrl okr. šolski nadzornik g. Pavel Leitgeb. Bil je sicer nemškega mišljenja, vendar pravičen nadzornik in blag človek. — V Vitanju je posojilnica kupila hišo sredi trga v zadružne namene ter vzelo v najem drugo hišo, kjer bode delovalo konsumno društvo. — Vstrelil se je v Celju stolnik Vencel Fleger.— Nemški trgovci v Celju preganjajo še vedno slov. svoje vsluž-bence. Štajerski Slovenci pa pridno agi-tujejo le »Svoje k svojim." - Nemški ,r‘fajerberi“ so priredili v Celju slavnost, ki „pa je imenitno na celi črti pogorela.11 — Vrat sije prerezal 60 letni Ivan Jerman iz Terbovelj ter umrl v ljubljanski bolnišnici. —
Na Koroškem. Podružnica skladišča v Sinčivasi je pričela delovati v Velikovcu. — Pri vojaških vajah na Koroškem se je zgodilo več nesreč. Pri Portovci so kolesa topov zmastila dva vojaka. V Dravi je utonil nek vojak. — •Shod slov. polit, društva pri Kleperniku ob Rudi so počastili tudi socijalni demo-kratje. Hoteli so nagajati, a ni šlo. — Po mnogih krajih ziljske doline razsaja griža. Samo v Blačah je zbolelo 110 oseb, umrlo 10.
H #¥2 C? S.
penjene gg. narotnike Se enkrat jiujno prosimo, da poravnajo zaostala naročnino. (Kdor ni Se plačal, naj plača takoj. &ist brez denarja ne more izhajati. <$aj nam gospoda oprosti, a ne moremo drugače.	Uredništvo.
Birmo smo v soboto imeli v Pod-gori. Silen ualiv je prepričel vsak slovesen sprejem. Birmanih je bilo 120 otrok. Eminenca je starišem govorilo vzgoji otrok. Daj Bog. da njegove besede obrode mnogo sadu. Popoldne je eminenca obiskal kapelico grofa Attemsa ter se povrnil v Gorico.
Alfred grof Corouini, naš deželni in državni poslanec se je povrnil s6 svojega potovanja.
Za Alojžijevišče: Preč. g. Furlani Jos. zlatoirmšnik v Villa Vicentina 50 kron, preč. g. Primšar Jos. 20 kron, vč. g. Cerv Fr. 8 kron.
Vsem preblagim dobrotnikom slov. Alojzijevišča srčna hvala in Bog povrni 1 „ Karkoli ste dal najmanjšemu izmed mojih bratov, ste meni dali11.
Odstopilšiin ministrom je cesar podelil visoke redove in sicer grofu Tliunu veliki križ reda sv. Štefana, ostalim ministrom pa red žaiezne kroiu prve vrste.
„Corriere“ je prenehal izhajati. Že drugi teden ga ni na svetlo. Plačati bi moral sodne stroške v pravdi Budin contro „Cornere,u Ker pa poštenjakoviči tega niso hoteli, zatrli so list. Kunlu pa stopi v javnost nov list pod novim imenom s s aiiin le še radikalnejšim programom.
Umor in samomor. Trgovec Keršič v rstuje vstrelil svojo soprogo in poten' samega sebe. Našli so ju mrtva v stano-
vanju. Samomorilec je brat tržaškega državnega pravnika. Pač poglavje iz črne kronike tržaške!
„Soči“ ni prav, da sta na shodu v Tomaju govorila dva duhovnika. Povemo ji, da so Tomajci sami prosili g. Derma-stia, da pride v Tomaj radi ustanovitve kmetijske zadruge. Ob tej priliki pa je „Sloga“ priredila javen shod, naj katerem je govoril predsednik dr. Gregorčič. Zato sta govorila tudi v Tomaju (tva duhovnika.
Kaj je dr. Gregorčič? Po „Soči" je dr. Gregorčič hinavec, ueodkritosrčnež dolgo časni govornik, mož, ki ni še nič storil, ki ne zna parlamentireti z Lahi, pobožnjak itd. To je sedaj dr. Gregorčič. A kaj je bil še pred nedavnim ? Vzor rodoljub, naj delavnejši, naj požrtvo-valnejši domoljub, voditelj goriških Slovencev, pioti kateremu se ni smel nihče pregrešiti, mož, kateremu dr. Mahnič ni bil vreden odvezati jermenov na čevljih itd. A to je bilo tedaj, ko je še Gabršček mirno za njegovim hrbtom deloval. Gospod Gabršček nuj bi vendar prečital stare „Soče“ da bi se ne kazalo taki luči!
Poverjeništvo,Matice Slovenske' za kanalski okraj je prevzel odslej gospod Mihael Zega, župan v Kanalu. Kdor želi pristopiti kot nov ud, naj blagovoli upo-slat.i naprej letnino.
Za slov. šole v Gorici je prijelo podpisano društvo od 1. avgusta do 30. septembra 1899 sledeče doneske:
Kakor izkazano v »Soči" št. 62 gl.* 2.65, št. 64 gl. 30, št. 72 gl. 16.32. — Reja Janez, gostilničar pri .Golobu11 v Gorici, na saldo ustanovnine 25 gl.; Slov. zveza v Š. Petru od čistega dobička letošnje tombole 100 gl.; Klančič Olga od dobitka pri tomboli v Š. Petru 10 gl.; Pečikar Ivan v Devinu 50 kr.; Žbogar Alojz v Devinu 50 kr.; Keber Anton, vikar v Mavhinji 3. gl. 50 kr. , Munih Jožef, klobučar pri Sv. Luciji 3 gl.; K.
I. A. 3. obrok ustanovnine 25 gl.; Hranilnica in posojilnica v Cerknem 20 gl.; Društvo »Edinost11 v Ajdovščini 15 gl. 50 kr.; Ušaj Josip, vikar v Plavali 2 gl.; Somišljeniki kaplana Klanjsčeka ob njegovi odhodnici v Štjak 6 gl. 65 kr.; Neimenovana 50 gl.; Krsnik-Rott Leo-poldina, učiteljica v Pevmi, 9 otrok u-stanovnine 10 gl.; Grusovin Anton, posestnik v Gorici 10 gl.; Sl. županstvo na Trnovem 1. obrok ustanovnine 20 gl.; Leban Jožef, vodja na Šv. Gori 10 gl.; dr. Fr. Kos, prof. v Gorici 1 gl.; Zamorec pri g. dr. Gregorčiču 7 gl 88 kr.; Neimenovana oseba 1 gl. 35 kr.; Pre-stanek II. tečaja stenograf kurza (po g. dr. Tumi). 5 gl.; ,,Vrbovški11 na račun ustanovnine 5 gl.; Bevk B'., vikar v Zapotoku, na saldo ustauovuino 20 gl.;
F. Kavs, učitelj v Kalu, ^nabral na veseli ženitnimi dveh parov novo poročen-cev 5 gl.	90 kr.; kakor	izkazano	v 8.,
9. in 11.	št. „ Gorice “ 19	gl.	55 kr.; S.
B. v Gorici na saldo ustanovnine 50 gl.; Skočir Avgust, kurat v Gradcu, za otroški vrt v Devinu 30 gl. , F. S v.
G. 2 gl.;	Bežek Viktor	za	mesec	september 2	gl.; dr. F. Kos,	c. kr.	prof.
3 gl.; Stefan Kinderčev 2 gl.
skupaj 515.30 gl! Vsled prejšnih izkazov 5132.79 */9 „
Do 30. sept. torej doilo 5648.091/,, gl.
Zaradi počitnic, in ker je bilo sedaj manj dohodkov, izšel je ta izkaz za avgust in september skupaj (t. j. od 1. avgusta dvj 30. sept.).
Odslej izdajali bodemo izkaze 1. in 16. vsacega meseca, da vstrežemo želji gg. darovalcev.
Ker ima društvo velike stroške za vzdrževanje slov. šol v Gorici, prosimo, naj bi se rodoljubi večkrat spominjali Uaše revue dece. Doneski naj se odrešujejo na društvo „Šolski dom."
Zaupnico je izrazilo starešinstvo v Šempasu drž. poslancu, velečast. dr Ant. Gregorčiču.
Tečaj za stenografijo je otvorilo društvo „Šolski Dom.“ Dalje priredi isto društvo posebne tečaje „za umetno vezenje, za krojno risanje in šivanje oblek“ in pripravljalni tečaj za one gojenke orbtne in nadaljevalne šole, ki namerjajo postati „učiteljce ročnih del.1*
Okrajna sodnija v Kobaridu je glasom naredbe pravosodnega iniuister-stva, v uradni „Wiener Zeitungw objavljene, osnovana.
Slovenski trgovci in obrtniki v Gorici izvolili so na v soboto 30. sept. v »Šolskem domu" vršivšem se zborovanju odsek za pospeševanje obrtnije in trgovine, ki prične v kratkem času svoje ve* lekoristno delo.
Poroka. Minulo sredo poročil se je v tukajšni stolnici g. Ivan pl. Adamovič s komteso Westplialcn Fiirstenberg. Veličastna je bila vrsta kočij, v kojili so
sedeli plemenitaši v slikovitih hrvatskih in ogrskih nošah. — Med gosti je bil tudi nek princ Massimo i/, Rima.
Slovenska mestna šola v Gorici in otročji vrtec v Devinu. Znano je, da je šolska oblatnija dopustila, da je bil svoj čas mestni šolski svet zaukazal vpisovanje slovenskih otrok v nesposobne prostore bivše Katinelijeve vojašnice. Pred kratkim pa je ista šolska oblastnija izjavila, da prostori otroškega vrta, katere je ustanovilo društvo Šolski dom“, niso dovolj primerni in ukazala vrtec zapreti. — Tako se od strani javnih avstrijskih organov deluje v prilog Italijanom.
Osebne vesti. Gosp. R. Gruntar iz Kobarida napravil je v Trtu sodni izpit z dobrim uspehom. Č. g. Al. Sonc iz Tomaja je bral v soboto dne 30. sept. novo mašo v nunski cerkvi v Gorici.
Na^ pripravnici za srednje šole v Gorici poučuje mesto znanega koroškega nacijonalca Moro-ta, ki se je bil od slovenske strani zabranil, g. Fr. Ore-šeč, suplent na tuk. gimnaziji.
Odbor ženskega oddelka društva Šolski dom“ naznanja, da priredi v korist „Šol. (loma“ loterijo koncem novembra ali začetkom decembra Srečke se začno v kratkem razprodajati. Darove za dobitke pa sprejema načelnica gospa Avgusta Šantl ali nje namestnica gospa J. Dekleva, Gosposke ulice št. 9. I. n.
Tombola v Podgori so je vršila ob krasnem vremenu in veliki vdeležbi v nedeljo ob 4 7< popoldne. Srečk smo prodali: 877 kron 50 vinarjev. Vseh stroškov 514 kron 90 vinarjev. Več dohodkov ko stroškov: 362 kron 60 vinarjev. Cink vino so dobili po osemnajstem klicu Cvetrežnik Stefan, Ferant Anton, Medveščak Južef in Tronkar Klementina. Tombolo pa je dobila po štirdesetem klicu Ivana Lipicer iz Podgore.
Vsem ki so nas podpirali, da se je tombola častno izvršila, kličemo: Bog plačaj !
Krojaška zadruga vrlo dobro napreduje. Ljudi najbolj vleče okolnost, da ni pogajanja ali po domače glihanja. Tukaj je vsakdo leliko gotov, da ga ne sleparijo. Pošteno blago in poštena cena! Zdaj bi bilo nujno potrebno, da bi k zadrugi pristopili še novi udje, ker zadruga nujno potrebuje kapitala. Kdor je vzel samo en delež, naj vzame dva, tri itd., kakor mu sredstva dopuščajo. Rojaki, vzdramimo se!
Nemški ne znajo. „Slovensko katoliško delavsko društvo*1 je poslalo letos več dopisov in prošenj na ministers-tvo in namestništvo. Vse prošnje smo pisali v slovenskem jeziki in vselej dobili odgovor tudi v slovenskem jeziku. Eno samo prošnjo smo pisali na pravosodno ministei stvu v nemškem jeziku, pa nismo dobili nobenega odgovora in ga tudi več ne pričakujemo. Prav je tako ! Učimo se vselej in povsod uradovati v milem slovenskem jeziku. Na ta način se bodo odprle našim rojakom nove službe pri ministerstvih, pri namestništvu, glavarstvu, pri sodnijah itd.
Povozil je 4. d. m. po noči poštni vlak med postojama Ivilovče in Ilir. Bistrico čuvaja Fr. Mrharja, ki je kmalu na to umrl.
Ponesrečila se je v Stračicah uslužbenka ondotne tovarne, delavka Mi* kelin iz Vidma. Piišla je v prebližno do-tiko s strojem, ki ji je prizadel precej poškodebi. — Morali so jo preneste v bolnico, kjer so ji napravili 18 šivov.
Kriza v tržaškem mestnem zboru.
Tržaški mastni zbor je oddajal službo vodje mestnih uradov. Za to mesto sta bila dva kandidata. Županov kandidat je bil dr. Artico, kandidat večine mestnega zastopa pa dr. Boccardi. Župan je pred volitvijo izjavil, da mora biti vodja uradov zanesljiva oseba, ter da odloži županstvo, ako ne bo izvoljen dr. Artico. Pri volitvi je dobil dr. Artico 28, dr. Bjccardi 24 glasov jŽidje so torej se svojim kandidatom pogoreli. Vsled tega je večina mastne delegacije odložila m iiidate. O Utopila sta tudi oba podžupana. Župan je mirno razpisal nove volitve v mestno delegacijo. Oblastni Židje so dobili pj krivih nosovih, a vsa stvar se najbrže po stari navadi poravna.
Visoka starost. Nek ruski list poroča, da žive v neki vasi trije bratje Kovalenko, ki so skupaj 350 let stari. Najstarejši ima 120 let, drugi 118 in tretji 112. Vsi trije so se trdni in zlravi.
Dijaškega lista „Zore“ upravnik se je vrnil s počitnic. Uljudn? prosi, da blagovolijo gg. naročniki lista nemudoma poravnati zaostalo naročnino za 1. 189'J. Prva številka letnika 1899-i900 izide koncem oktobra. Istemu upravniku se tudi lahko pošlje evetuvalno starešnina za akademično društvo „Dauica.“ Naslov
Str. lir,
upravnika: B. Remec, Dunaj, XVIII. Theresieugasse 38, III.
Potres je bil v vilajetu Aid in v Mali Aziji ter je porušil blizu 13.000 hiš; mrtvih je nad 700 oseb.
Jmovit berač. V neki tržaški krčmi so prijeli staička — berača, ki je nadlegoval goste. Na komisarijatu so našli pri njem tudi prepis oporoke, s katero prepušča svojemu vnuku hišo in razna zemljišča. Beraču so preskrbeli brezplačno stanovanje v zaporu.
Darove za družbo sv. Cirila in Metoda so od 18. avgusta do 15. septembra t. 1. pošiljali čč. gg.: Nadučitelj Josip Žirovnik nabirko bogoslovca J. Dra-šček ob g. Kunšičevi novi maši v Go-rijali 17 gld. 90 kr.; Martin Medved iz Laporij zbirko ob Cencevem pogrebu zbranih duhovnikov za mutsko šolo 10 gld. ; škofjeloška podružnica za l. 1899 32 gld.; kapelan v Poličanah Fran Oe-rjak 5 gld. za šolo na Muti; Ivan Dimnik iz Trbovelj pokoro za zopernarodne grehe gospoda N. 5 gld; ormoški kapelan Fr. Gartner s primicije g. Antona Kociper v Litmerkn 7 gld. 10 kr. za mutsko šolo; korni vikarij v Mariboru Josip Cerjak 76 gld. za solo na Muti — nabirali pa so to imenovano svoto: Vinko Poljanec 54 K, .1. Somrek 25 K, V. Cerjak 18 K, Mandlišek 5 K ; po 5 K so k onemu znesku darovali udeležniki župnijskega izpita v Mariboru: V. Cerjak, A. Cestnik, V. Hribernik, L. Hudovernik, P. Gregorec, A. Novak, A. Podvinski, V. Sigi, Fr. Višnar in J. Weixl; dežel-nosodni svetnik dr. Gestrin poleg svoje letnine še 1 gld.; podružnica na Vranskem 50 gld.; besniški kurat, Fr. Seraf. Pokoren 5 gld. ; besniška hranilnica iu posojilnica 5 gld,; Ante Beg pri omizji rožnodolinskih iu celjskih rodoljubkini iu rodoljubov 4 gld Franica Tušescova v veseli družbi v Žicah pri Konjicah 1 gld. 10 kr.; vitanjski kapelan Fran Trop na shodu pri Slaprniku ol> Vitanji za šolo na Muti 16 gld.. učiteljica Lojzika Freu-ensfeldova v veseli družbi pri sv. Marjeti ob Halozah 7 gld. 50 kr. — Ko domorodno zahvalo izrekam vsem čč. darovalcem, tega kakor opozarjam, kako uprav štajarske sestre in brate bodri naša prihodnja šoia na Muti. Živela mutska šola in Vi, Slovenci — naprej!
Prvomestnik družbi sv. Cirila in Metodu v Ljubjani.
Največje orgije imajo sedaj v mestni dvorani v Sydneyu. Veljajo 150.000 gld., delali so jih tri Irta. Orgij« imajo pet klaviatur, 143 registrov in od 8 do 9 tisoč pščalk, od teh je najdaljša 64 čevljev. Orgije obsegajo prostora 8520 kvadr, čevljev ter jih goni plinov motor, močan za osem konjskih sil. Dvorana ima prostora za 6000 ljudij.	t
Naučen pes. Nek Anglež piše, da se je mudil dalje časa v Parizu, iu od tam pripoveduje to-le dogodbico : V.-aki-krat, kadar sem šel čez most Saint Peres vrgel sc mi je umazan, velik pes pod noge ter mi onesnažil čevlje. Nato pa se je kmalu prikazal snažitelj čevljev ter se ponudil, da mi očedi čevlje. Prvikrat nisem pazil na to, a ko se je to večkrat zgolilo, sem opozorjen spoznal, da je pes na to naučen od suažitelja čevljev in sicer tako, da se za umazane čevlje revnih ljudi ni menil, le na svetle čevlje gosposkih ljudij je prežal.
Luccheni Konzul Zedinjenih držav v Genevi poroča v „Strand Magazine14 sledeče podrobnosti o morilcu Lucclie-niju: Morilec ni v podzemskem zaporu, temveč v navadni celici, toda čisto osamljen. Osauiljenje iu tišina, ki vlada krog njega1 ga muči hujše, kakor da bi ga obsodili na smrt. Kaže se mu obupno življenje vsej svoji grozi. Prtj brezdelen anarhist mora sedaj od 6 zjutraj do 6. zvečer pridno dehti, a salu svojega dela ne uživa nikoli. Ni cula, da se torej kesa svojega zločina. Zr po šestih tednih je priznal svojemu duhovniku, da je bil ves njegov cinizem p i preiskavi le umeten, da je že tri ure po storjenem umoru obžaloval svoj ’ zlodejstvo. Izpovedal je tudi, da ima sokrivce, in najbrže bode vse naznanil.
Kako sedimo v železničneni vozu? Ne nagni se skozi okno. da bi gledal naravnost ven, ker prehitro m kljujejo predmeti iu se očesni k».t vedno premiiija kar draži živce. Vsedi se tako, da glt-daš nazaj, ker pri takem sedenju oko mirneje vživa razgled!
Židovski uradniki pri ruskih državnih železnicah so vsi odpuščeni iz službe.
Občinsko socijalno delo Mesto Ulm na Bavarskem je mestnim delavcem ustanovilo posebno blagajno za stirostiu bolezen. Rente znašajo 'e.tnih 220—450 mark.. Pravico do rent imajo delavci po 10 letnem službovanju; starostna renta
8e dovoljuje po izpolnjeni 65. letu. Od delavcev se ne zahtevajo nikaki doneski za to blagajno. Gotovo človekoljubno delo.
Nove sablje, s kojimi more vojak tudi streljati, so izumili Francozi.
Kurz za ruščino se je odprl v Ljubljani. Pouk je prevzel brezplačno ljubljanski zdravnik g. L. Jenko.
Slovenske zavarovalnice. Ljuljau-ski „Slov. List1* je vprožil misel o slovenski zavarovalnici zoper ogenj, pri kateri naj se v prvi vrsti zavarujejo vsa cerkvena poslopja na Slovenskem. — V kratkem se bo vršilo zborovanje glede ustanovitve. Če se pomisli, da je nemalo cerkveni h poslopij na Slovenskem zavarovanih pri ,Slaviji", koje zastopnik je tisti Hribar, ki je glavni delničar pri „Slov. Narodu'1 in ki jesodeležen potemtakem greha, da se rodoljubna duhovščina tako podlo mrcvari v tem ostudnem listu slovenska inteligence, potem je ta korak gotovo umesten iu ga je naj toplej pozdravljati.
Predsednikom tržaškega nad-sodiščn je imenevan mesto Kindingerja, ki je poslal pravosodni minister, dr. Ortscher,dosedanji predsednik nadsodišču v Zari. Jnformatioir1 meni, da je to imenovanje izzivanje Slovencev.
Žalosten pogreb. Kakor poroča „Voss. Zig." iz Bruselja, bil je v vasi Monlbliart žalosteu mrliški sprevod. Zapustil je belgijsko vas Montbliart ob francoski meji mrliški sprevod. Pogrebci in vsi sprevodniki bili so jako žalostni. U-mrli je zahteval baje v oporoki, da ga pokopljejo na Francoskem, kjer je bil rojen. Jokajoč in glasno stokajoč je prekorači; sprevod mejo. Tu pridejo francoski čolnarji nasproti in zahtevajo, da odpri krsto. Žalostni pogrebci se branijo na vso moč proti tej zahtevi. Toda čolnarji ostanejo pri svoji zahtevi, zlasti, ker so videli, da je nekaj sprevodnikov pete odneslo. Le-ti, ki so bili obdani od čolnarjev, so morali ostati. Zacinjeno krsto ali „trugo“ so položili na tla in jo odprli. Bila je do vrha polna bruseljskih čipk ali „špic“. — Tako so hoteli utiho-tnpili čez mejo dragoceno in z visokim davkom obloženo blago. Seveda seje žalost pogrebcev še zvečala, ko so jih prijeli in jim blago odvzeli.
Kdo vlada na Primorskem? Za minolo nedeljo je bilo napovedano birmo-vanje v Piranu. Že nekaj dnij preje so se širile govorice, da piranski lahoni priplavajo demoustracije. ob prihodu tržaškega škofa mons. Šterka. In zakaj ? Tržaški „Piccolo“ pripoveduje, da je piranski žup. s propovednice naznanil sv. birmo, oli jednem pa dostavil, da bode ob tej priliki mil. škof posvetil dva nova slovanska duhovnika. Po vsem lahonskem gnezdu se je raznesel glrs o dveh slovanskih novomašnikih in to je bil baje povod -agitaciji za demonstracije. Piranski župnik in dva kanonika pa sta se v soboto odpeljala v Trst ter škofu pojasnila razmere. Vsled tega je birmovanje v Piranu izostalo. Vsa stvar se nam zdi skoraj uaverjetna. A če je vse to res, potem res moramo zopet vprašati: Ali smo sploh še v Avstriji, ali ima laška, izdajalska kJika res že neomejeno oblast ? To je že škandal!
Francoski delavci pri papežu
lbi vs prej emu kakih 1500 francoskih delavcev izrazil se je sivolasi Leon XIII. nekako tako-le :	Naša najsrečneja želja
je, pokazati, da je cerkev res prava mali narod' , ker le ona za more pri raznolič-
nosti stanovskih interesov socijalni ved vzdržavati in vže tu, — kolikor možno, — mlrode osrečevali. Da hote v resnici krščanski delavci, držite se besedij in vzgleda, kako je Kristus zmotene zopet k sebi privedel. Tako nam bote v naših sivih letih v veselje in tolažbo." Papeža, ki je kljub starosti vrlo zdrav, so delav-ci-romarji navdušeno aklamirali.
Kuj črni -- „mrtva roka“ ? Na zadnjem občnem zboru nemških katoliških društev v Nisu razkril je nek dr. Wert-mann dejstvo, da na Nemškem 30.00 usmiljenih bratov in sester v tisoč bolnicah streže do pol milijona bolnikov ! Na Francoskem streže 3400 usmiljenk dan in noč v 208 samostanih do 25 tisoč starčkov iu stark. Potrebščine za te zavode, ki gotovo niso majhne, pokrivajo usmiljenke iz milih darov, ki jih naberajo od hiše po hiše. Po 16 do 24 ur na dan prebijejo pri bolnikih, ne da bi pričakovale plačila za trud, žrtvujč svoje zdravje, svoj čas in večkrat lastno svoje življenje. — Zanimivo je, seznaniti se z resultati neke zdravniške preiskave glede dolgosti življenja teh požrtvovalnih, blagih bitij. Doktor Cornet, nek trancoski zdravnik, zra-čunil je, da večina usmiljenk umre v povprečno 36 letih, dve tretjini jih zboli na jetiki, ena tretjina na vročnici, čeprav se, kakor splošnoznaii". vzprejemajo v red samo zdrave kandidatinje. Potem pa naj očicajo brezversko-liberalni fraizerji, da so samostani zavetišča lenuštva iu brezdelja! Da, ne z mazanjem potrpežljivega papirja, ampak z dejanjem, kažejo ti redovi svoje delo in ljubezen do človeštva !
Bankovcev sežgali so te dni pri avstro-ogrski banki v vrednosti 21.500.000 gl. Znano je namreč, da se od časa do časa pri tem zavodu ob priliki občnega zbora vsi iz prometa potegnjeni in ob vrednost prišli denarni papirji slovesno sežgo. Isto se je zgodilo tudi te dni z gori omenjenimi papirji.
Ali je res katolicizem v Avstriji „VOgelfrei“, prašali smo se nehote, ko smo čitali nekje sledeč slučaj: Nek graj-ščak Humbert, po veri protestant, je cerkev sv. Jerja v fari Kindberg v Miirzthalu, do kteresije lastil lastninsko pravico, prepustil protestantom v opravljanje službe božje. Finančna prokuratura tožila je imenom župnika radi motenja posesti. Okrajno sodišče pa je tožbo — zavrnilo! 8 sto let opravljala seje v na-pominani cerkvi služba božja v katoliškem obredu. Zdaj p i naj bi vsled namišljenih pravic kaPdikom sovražnega grajščaka do te hiše božje le-ta zapadla protestantom ? In venuar člen 15 drž. tem. zak. od dne 21. decembra 1867 tako jasno določa, da mora vsaka postavno priznana cerkev ali verska družba stati v posesti iu vžitku svojih v službo božjo odločenih prostorov." Da, pač daleč smo že prišli v naši Avstriji!
Otrok v smrtni nevarnosti. 2 letni sinček uradnika Vlaha zašel je na v bližini se nahajajočo železnično progo postaje Svatonoviške na Gorenje Avstrijskem ter se tam, ne da bi ga kdo opazil, igral s kamenčki, ko je kmalu na to pripihal v postajo osebni vlak. V zadnjem hipu opazil je otroka vlakovodja, loda bilo je že prepozno in vlaka ni mogel vstaviti več. Vlak je sunil otroka k tlem, iu ne, da bi se zganilo, ležalo je dete na tleh. In glej čudo, ostalo je, potem ko je ves vlak vozil čez malo telesce, nepoškodovano ! Dobil je le par neznatnih prask.
Mirodilnica (drogerija)
u Tržni ulic! v poslop. okrož. sodišča jc bogato založena
z blagom najboljše vrste
ter more na drobno in debelo po skromnih cenah postreči kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodilniškega blaga.
Posebno se priporoči mo cerkvenim oblastim, županstvom uradom, šolskim vodstvom, društvom, javnim in priv. zavodom, tvomicam, mojstrom, trgovcem.	živ'noz'lrnvnikoni, pirotehnikom
i <1. Priporočamo zlasti l arve suhe in oljnate, aniline in lesna barvila za obleko, bronze: pokosti (lake), sušilo, kit. zamazko, vetlič, razne krede, lini cement portlandhli, čopiče, ščeti oteruče za noge. šablone zamaške, gobe, milo; sveče, užigoliie petrolej; najlinjc žveplo in bakreni vitrijol; cevi in druge reči, iz kavčuka (gaioše); razne soli, zdra-v.lna	zelišča, mineralne vode cedike
(gume), cerkveno kadilo in kot primeso dišeči	sioraks; razna č stila, gladila in
mazila;	trepase	za	kilo,	obveze	in	drugo	Jtirurgičun	opravo,	pogačo	za pse: toaletno milo in drugo
. epod'še,e	blago	(parfumerije)	;	potrebščine	za	fotografijo	itd.
Anton Obidič,
čevljar
v Sem en iški ulici št. 4 ■v Gr o r i c i,
priporoča so za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršujejo hitro
Priporoča dalje tudi svojo, zalogo
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8
priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
sr
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena. 11—
Anton Kuštrin
v g-osposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milisveče prve in druge vrste, namreč po V, kila in od 1 funta.
Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna.
lTeodor Mahanju
srebre r
ulica Mi 12. — goiiica,—
uljudno priporoča ve leč. duhovščini svo-'jo znano dalavnico za napravljanje novih in ponavljanje starih cerkvenih posod in orodij kakor tudi strelovode najboljših iznajdeb po najnižjih cenah, da se ne boji konkurence.
Da si pa morejo tu-^	di	bolj	revne cerk-
ve naročiti cerkvenega kovinskega biaga, olajšuje jim to zgorej omeli eni s tem, da jim je pripravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Hascflas.
S privoljenjem c. kr. namestništa v Trstu otvnrijo se v Cerknem štirje novi živinski semnji in sicer:
1. Sredpostni pondeljek, ako je ta praznik, en dan kasneje.
2. Dne 23r aprila; ako je pa ta dan praznik en dan pozneje.
3. Dne 14 septembra; ako je ta dan praznik, en dan kasneje.
4. Dne 4. novembra; ako je pa praznik, potem pa drugi dan.
Prvi semenj otvori se že v tekočem letu dne 4. novembra.
Opozarjamo živinorejce in živinske kupce na novo vpeljane živinske semnje.
Županstvo v Cerknem na Goriškem.
dne 14 septembra 1899.
A. Kosmač, župan
NOVA.	ZALK
Mošuički za denar od 10 kr. navzgor, listnice (Brieftaschen), ta-bačnice, žepnice .za smodite in svalčice (cigarete).
Žepni nožiči od 15 kr. navzgor.
Umetnih cvetlic obstojni deli in svilen papir.
Pergamenten papir za zavijanje masla, pravi po 70 in 90 kr. kil.
Sv. podobe, tudi s slovenskim napisom v polah in prirezane, 100 od 30 kr. navzgor.
Vpisovalne knjige raznovrstne velikosti in debelosti od 4 kr. do 12 gl. komad.
Molitveniki (mašne knjige) od 12 kr. do 4 gl. komad.
Sicer pa so v zalogi raznovrstne pisarniške iu šolske potrebščine tekmovalnih (konkurenčnih) cenah.
Za naročila priporoča se najuljudneje
Gr. LIKALI.
Gorica, dne izdanega Usta.
„KR0JA8KA ZADRUGA"
upi^ana zadrugo z cmejenc zauezc
v CtOSICI
Gosposka ulica št v. 7
— -8S5S8-—
VELIKA ZALOGA
vsakorstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas,
v naj večji izberi
Kakor: sukno, platno, prtenino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne prpproge, zarese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo; srajce Jager
itd. itd.
VSE I'() VA.INJIŽIII (E.VAII.
C-ne so stalne brez pogajanja.