St. 9. V Trstu, v sabolo i. marcija 1882. Tefcaj VII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V edinosti j« ruoP« »EDINOST« izhaja vmko »bolo zjutraj; čunu z:i vso loto jo 4 gl<|. 40 kr., zn polu leta 2 «1.1. 20 kr., za Četrt leta I gl.|. 19 kr. - Posaunzm it»vilk* dobivajo pri opravniJtvu in v tralikali v Tritu po T kr., v Gorici in v AJdovi6inl po 8 kr. - N>ira.", n.te, reklama.-!)« ni inseriite pr.jj.jnu Opravaiitva. vi« Zonta 5«, Vsi Ji piti si poJlljaio Uredništvu "vla 8. Laiiara. Tip. Ifaula; vsik in »m biti frankimn U .k »iiiii brei posđlme vrednosti •> in vrtnoj >. - /turiti (razni »MU na/.niuilu iit ponhiuks) i« zarm'-unijo po iionodbl -pfftV oeiiti; pri kratkih oglasili z drobnimi Črkami a j phiituje za vsako besedo J kr. Volilna pravica i nje dolžnost. V Rojanu, 20. februvarja. »Vozmlte oriifte l ščit)', l idite na brAn, onedlAjte kćnl, Uitftvlte kćple, I oblecJ'te.i'j v borne vftša. Jarem. prorok. Še malo časa, i volitve v tržaški mestni svet l deželni zbor se nam postavijo pred duri. Dobro i koristno je, da se preje narod na to najvažnejo, najplemenitejo pravico ustavne države pripravlja i podučuje. Da se mu nagla-6ajo koristi volitev, i kako se ima vesti pred — 1 po izl lu Imenovanih. To je stara pesen — kedo poreče; ali pesniki poju, — i tudi »ljubezen« je takova: a vedno nova! Namerjavam staro Železo prekovuti v novo, n »rodu dokazati, kuj je »volilna pravica«. Se nj h je mnogo izmej »Čukov« pečatom nesposobnosti zaznamovanih, ko to človeško-narodovo pravico le od senčne strani poznajo; misleči: To je vsedobni kroj, kl se dade preobraziti, kakorkoli ked6 hoče i želi — kaj nam ta novotarija mari! Naj Izide, kakor si bole — nam je prav t Takovo besedovanje je abotno,— to ni res! »Človek« se mora i tudi pokazati i skaz ili, ko »tak«. Kedor ne išče pravice i njenega kraljestva, ko lina na razpolago vsakojaka sredstva, da jo doseže — ako le mu je volja; i da on ne stori tega, tak stoji na zelo nizkej stopinji zavednosti i izobraženosti napram njemu, ki je išče — ali, ki jo je uže dosegel. Stvar, kojo hočemo doseči brez l/.jem, naj si bode male aH velike važnosti) za njo, dem, moramo biti sposobni, zreli. Sposobnost je pravo svojstvo i kras človeku. Bitja to, nad ostale naravine moči človeka povzdigujoče svojstvo, pogrešajoča Imenujemo »nesposobna bitja«, — živali. Žival je od nevidnega, vsemogočega duha stvarjena, da človeku robota. Ona je podrejena skupina. I človek, ki se ne zaveda svoje »človečnosti«, ki se za njo ne zanima — ker ne išče od Boga i narave mu otkazanih pravic, katere ga povzdiguje nad ostala »plitvo-umna bitja«, tak ni »človek«; ampak: Haz-človek, krinka služeča člo-večanstvu v člsloslovni komplement. Kakor ne-umna bitja vvsemiru nemajo sposobnosti do višjega razvoja, takisto »on« ždi — podrejen; tako mora; Zavoljo nesposobnosti je »prvim« po bitstvu sličen. »Enako Bi enakim«-kaže nirodna poslovica. Uže stari Tlinij uči: Človek je po stasu povsem Žival i to od nosa do petft; a višje nosu človek — podoba bogov. Celo je pročelje hrama Minervi, sposobnosti, koja človeka nad ostalo naravo povzdiguje, i ga stvarja kraljem njej samej. V to on ima pravi no. Dan mu je um, dan inu talent. Le pazi naj, da ga ne zagrebe v blato! Zagreben, obrestij ne nosi! Pravica volitve je najlepša, najiinenitneja ustavnega državljana. Ne samo takova, tudi važna je ta pravica. Pri volitvah gre za najsvetejše, najkoristneje reči; gre za čast, srečo, premoženje, blagostanje ne le posameznika, temveč cele občine, dežele, države; oziroma okolice i mesta. Volitev ni le pravica ustavne države, ona je tudi sveta dolžnost. Sveta vera uči, naj vsakdo dobrega stori, kolikor more: »Kedor ve i more dobrega storiti i ne stori, temu je greli«. More-ll kedo veče dobrote skazati, učiniti občini, deželi, državi, narodu, da voli pravične, poštene, zavedene, iz narodnih nedrij vzete poslance, zagovornike? Dragi mi rojaki, volile vslgdar dobre, izkušene, izvedene, narod ljubeče, za težnje njegove vedoče poslance; ki ume iz izkustva, kaj občini, oziroma okolici v mestu pomanjkuje, da v okom pridejo z umno zakonodajo, ki za narodovo reč na odločilnem mestu i primernem času svoj glas povzdignejo; dokazovaje tehtnimi razlogi: 1 m' smo skupina, celota »razumnega človečanstva«> ki tirja, zahteva vse ono, kar jej po boŽjej, na-ravluej i človeškej pravici gre. Kakor lepa i imenitna je ta pravica, takisto je tudi težka; i sveta je ta dolžnost. Skušnja nas pa žallbog uči, du Slovenci v Trstu i okolici še vse premalo poznavajo nje važnost i imenitnost. Z duha mo-rilno i do Životinj poniŽajočo apalijo na stran — mej »quondain fuerel« izgovarjanjem: Kaj, kako, katerega bom volil — i zakaj, čemu? Drugi uzo brez mene otpravljo iti. Vse to dejanje je sni nezrelega uma, mnogoletnega suženjstva sad — i grenak sad dovolj 1 To se vć da, drugi napravijo, ali v tvojo sramoto, škodo, nesrečo i Zabadava po izidu volitev tožiš napram davkom brezi konca i kraja, zakonom itd. Mnogopot »en sam glas« jednega volilca odloČi osodo cele občine, dežele itd. Slovenci, spominjajte se naroda i domovine! Kadar čas nastopi, volite složno. Zavodite se svojo Častne pravice i svete dolžnosti. Stojte trdno, ko mnogostoletnl dob i glasujte za one, ki vam so biii od zanesljive, narodne strani priporočeni i za koje ste se sami preje sporazumeli. Slovenski narod tirja od vas, kar slavni Nelson od svojih vojakov pri Trafalgar-jn. Domovina zahteva, da vsak njen volilec stori svojo dolžnost! Kto imćet iiši slišat, da slyšit! A. B. Govor poslanca g. dr. Tonklija v driavnem tbom dne 14. februvarja t. 1. (Dalje.) Dalje vidi prečttiti gospod poslanec negotovost prava v južnih deželah v tem, ako bi se z določbo piavoso lnjega ministerstva slovenščina v uradu, osobito pri sodnijskili uradih Čuvala. Jaz mislim drugače, da ima namreč izve-denje jednakopravnosti slovenščine pri sodnijah prav ta namen, da prebivalstvo v njega pravnem čutu pomiri, ne pa vznemiri in vznemirjenje je v tem, da c. kr. nadsodnijsko predsedstvo v Gradci izvedenje jednakopravnosti pri suiluljah naravnost izključuje in zabranjuje, o Čemer bodem Še pozneje govoril. Tudi vzgled, kateri je isti gospod poslan oc navel, da je v Mariboru pred več leti slovenskih vlog pri tamošnjej okrajnej sodirtji kar deževalo, okrajni sodnik pa daje te slovenske vloge vzpre-jeti hotel le pod uvetom, da so iste korektne in razumljive, daje torej konoipijente in odvetnike poučil, in da 14 dni pozneje ne bi bilo nobene slovenske vloge več, tudi ta vzgled mislim, prištevati mi j« mej bajke. To pa zopet na drugej strani kaže, da če so bili uže pred leti v Mariboru okrajni sodniki, ki so tako dobro umeli slovenščino, da so v tem jeziku koncipijente in odvetnike poučevali, da razvoj slovenščine ne moro hiti tako zaostal, kakor gospodje tako radi trde, in da so tamošnji uradniki slovenščine zmožni. Da se pa v resnici nekaj časa sem pri sodnijah vlaga tako malo sluveuskih vlog, uzroka teinu je iskati pri nadsodnijskem predsedstvu v Gradoi, katero, kakor uže omenjeno, navzlic jasnemu zakonu in navzlic vsem pravosodnjega ministarstva določbam, mestu da bi izvajalo mlnisterske določbe, rajši se jim upira, Da slovenščina ne nastaje Še le, kakor je isti preČestiti gospod poslanec trdil, dokazali so uže naši slavisti, kateri uživajo evropsko slavo, osobito prečest iti član gosposke zbornice dr. Miklolit. Prosim, naj se le preber6 njega primerjajoče jezikoslovne razprave in druga dela, prepričajte se, da je morda slovenščina starejša nego nemščina. (Glasen smeh na levici; poslanec dr. Volnjak: Istina!) Jaz nečem reči kakor gotščina, a starejša nego nemščina, katera se ima prav za prav Gottschedu zahvaliti, da se je v javno živenje splošno uvedla. (Zopeten smeh na levici.) Isti gospod poslanec je tudi menil, da desnica te visoke zbornice zmerom ministre muči, da bi od njih dobila koncesije. Nu, kar se mene jii mojih drugov tiče, moram žalibogl reči, da Še nikaklh koncesij od gospodov ministrov nismo mogli izsiliti. (Živa veselost na levici.) A ob jed-ne>n moram izpovedati, da nam U nikdar nipriilo na »m, da bi koncesij zahtevali. Kajti gospoda moja, ti sami ste priznali naie pravo, vi ste bes naie pomoti Članu 49, osn, tak. dali mot zakona in te torej samo njega izvedtnje zahtevamo, ne zahtevamo nit druzega, nego, da se izvede prave, katero ste sami pritnali; koncesij ne zahtevamo od visoke vlade, marvel le tutno i^vedenje prava, katero nam pripada, kakor vsakemu drugemu na rod" v Avstriji. (Dobro! na desnici J Prečesliti gospod poslanec dr. Schaup je tudi marsikaj grajal. On se je osobito spotikal ob politiki gospodarjenja in dejal, da se v tem oziru nič ne dela. Omenil sem uže prej, da je vlada storila, kai je bilo možno, da bi v resnici ozbiljno zboljšala kmetijski položaj, in da se to ne more zgoditi na jeden mah; da se škode, katere je prejšnja vlada skozi lepo vrsto let prizadevala maloj obrti in malemu kmetijstvu, ne morejo popraviti v jednein trenotku, to je jasno. Omenil pa sem uže, da so se stavile predloge, katere, če postanejo zakon, istinito zdatno zbolj-Šajo položaj malih obrtnikov in malih kmetovalcev. Isti gospod poslanec se je tudi zelo ogrel s tem, da je vlada uvedla davek na petrolje. Nu, jaz mislim, da očetstvo tega davka ne pripada zdanjej vladi, ampak naravnost finančnemu ministru, kateri je bil pristaš vaše stranke in je tudi še sedaj. Sicer sem uverjen, da vam ni bilo ozbiljno ležeče na varstvu male obrti in malega kmetijstva, Če ste se upirali davku na petrolje. Jaz sem marveč uverjen, da bi bili vi od one (levej strani visoke zbornice dovolili zdatno povišan davek na petrolje, ako bi se bila Izvršila vaša najgorkejša želja, da bi bila pala ta vlada in bi bili vi zopet prišli na krmilo. Jaz menim, da se tu no bije tolikanj boj za kmetijske interese, kolikor za vladarstvo. Da potem desnica nI mogla soglasovati, da bi vam pomogla do uspeha, to je razumljivo, ker prav tega neče, po čemer levica hrepeni. Isti gospod poslanec je menil, da se je dovolitev davka na petrolje stavila na pogoj o zmanjšanji kulturnih interesov. On je skoraj gotovo hotel pokazati na predlogo, katero je vlada gosposkej zbornici predložila gledć nekaterih olajšav Šolske dolžnosti. Bekel sem uže prej, da ste vi, gospoda mojaf prav za prav princip jednakopravnosti vseh narodov v državi postavili. Da ste imeli pri tem ozbiljno misel, izveli bi bili tudi takrat ta princip in ne bilo bi vam treba Škodovati šoli. Zakaj tega niste storili takrat, ko je bil Čas, da se izvede potrebna jednalcopravnost in da se ljudska šola obrani nedotaknena? Jaz pa menim, da te olajšave, katere načrt o spemembi nekaterih paragrafov zakona ljudskih Šol namerjava, nikakor ne bodo škodovale kulturnim interesom. Zagotoviti vas morem, gospoda moja, da sein se dosta bavil z ljudsko šolo In da se še sedaj bavim. Mnogo sem občeval z veščimi šolniki, kateri so priznavali, da je učitelju na ljudskej jednorazrednicl — kajti, Če dolžnost obiskavati šolo traje osein let, učiti mora otroke osmih letnikov na jednorazrednej šoli le jeden učitelj — tudi če je najboljši učitelj, nemožno, da bi dosegel smoter ljudske šole, ker ima učence iz preveč letnikov. Ni tako lahko učitelju, poučevati otroke iz osem različnih letnikov, ker ne dostaje Časa, In zagotavljati vas morem, da pri nas, da si je po sklepu deželnega šolskega sveta Šestletna dolžnost šolo obiskavati uvedena, vendar ni na zelo mnogih Šolah celodnevni, ampak le poludnevni pouk uveden, ker učitelju ne dostaje časa. Jaz mislim, Če se manj važni zdanji predmeti iz ljudske šole izločijo, in če se uvedi olajšave v tem zmislu, da se učenec lehko uže po šestem letu odpusti, da se lehko bolje doseže smoter ljudske šole in da se s tem ne dotakne kulturalno praSanje. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. 11, inaierljftke županijo 'J3. februvarja Lepo, prijetno zimo imamo letos, to je resnica, da bi se le slabo ne končala! Zdaj bi si lahko vsak poljedelec njive in travnike popravljal, pa pri nas ljudje zatone marajo; po starej navadi po lnevl na toplem solncu posedevajo in roke krijem drže, zvečer pa se sosed pri sosedu pogovarja, in tako čas trati. Nekatere vasi kraj ceste, ki drži iz Trsta na lleko, uŽe Imajo pomanjkanje vode, ako štiri dni ne dežuje, in morajo si uro daleč po njo hoditi. Tega pa jim n' mari, da bi si doma globoke vodnjake skopali. V sredini vasi so si tak vodnjak pred 15 leti napravili, danes je zanemarjen, nevarna luknja brez vode, v katero se lehko kak otrok prekucne lu usmrti. Zakaj ne bi se zdaj v suhem, lepem vremenu poprave lotili? Pozneje ne bo prilike ni Časa. Ako bi imeli skrbne in previdne poglavarje, gotovo bi se kaj storilo, in tudi kaka pomoč bi so dobilj, da bi si povsod tako silno potrebne vode pridobili. Bog nas obvaruj požara t Vsa vas bi zdaj lehko bila naglo v ognju, ker 1000—2000 metrov v okrogu ni nič vode. Mnogo našili občanov je zavarovanih pri banki »Sla-vijk Nam in banki v korist bi bili vodnjaki; naj bi se zadnja poprosila v ta namen za podporo. Povsod se narodna Zavest oživlja, in zdaj, ko se Slovencem odpira boljša prihodnost, ko prostejše dihajo, snujejo se na kmetih nova »bralna druUvau. Da bi tudi tukajšnji rodoljubni veljaki kaj enakega osnovali! Udov bi se gotovo k malu obilno Število nabralo in tako narodno ognjišče bi nam dosti pomagalo v napredku in razvitku omike. Pa najpoprej nam je treba, da pustimo vse prepire, vso sebičnost iu zavidnost. Spravimo se, — sloga jači, nesloga tlači. IX Vroill na Notranjskem, di.e 1H. februvarja. Naša vremslu dolina je jako prijazna; nje lega in ugodno podnebje daje jej rodovitost, kajti nje ljudje prldidjujejo mnogo živeža, pa tudi okusnega, dobrega i zdravega vina. Tudi prebivalstvo je značajno, prijazno t da bi učitelj B. še več časa tu ostal, ker on našo mladino vspešno i marljivo podučuje. B CioriSkeira 20. februvarja. »Desinit in piscem luulier formosa superue.« Tega klasičnega stiha pomen je nekako zadobil konec mojega v 3. br. »Ed.« natisnenega dopisa, kder sem naznanil z opravičeno pohvalo po g. Jan. Šfuuc-i, izvrstnem našem pisatelji pripravljen prevod sv. Avg. vsem svetovnim literaturam znanih con/essiones, i kder sem — a EDINOST, le prilično i čisto brez obzira na omenjenega gospoda velespretno pero — prltaknol opombo, da so nekateri v izboru prvopisov marsikdaj nesrečni, ter bi francoskih kuharjev natisnene predpase prelagali, ko l»i je dobili Ker se je vse to popolnem naopak tolmačilo, dolžan sem ob-Sirniši komentar. Dotični del mojega dopisa ni nikak sillogizem ali epiherema, ker obstaja iz 2 samostalnih, samo z nitjo gledć na prevode rahlo svezanih celot. Misel je ta-le: Predmet »confet-slones« je izvrsten izbor, ter obeča zadovoljenih bralcev i toraj vsekako obilen sad; g. Šm. pa nam je vsled svojih nenavadnih jezikih zna-nostij, toraj vsled svojo znanstvene omike i vsled svojih del porok, da bode tudi ta prevod izvrsten. I v resnici, g. Šm. druži v sebi s temeljito znanostjo bogoslovja, latinščine i mnogih novih jezikov tudi srečni okus, brezdvojbeno zajet iz vsestranskega berila, da prevaja ves zvest velelnemu svojstvu naSega jezika, pa se vendar ne otdaljuje v ničemur od misli svojega prvo-pisa, kar v bogoslovskih delih niti ni smeti, i je po vseh Stilistov menenjl najtež ivnlši način prevajanja, ker je po takem prelog zvest, a vendar podomačen i eleganten i ne diši po nckej patavInSčini, kakor so dejali nekdanji Itimlj anl. Tako bo delali i delajo vsi zvedeni prelagatelji,*) i to je prav; ne sme se žiliti genius jezika, v koji se prelaga, v nerodnem hlepenji po nekej prezvestobi. »Nec verbuin verbo curabis reddcie lldus interpres« je uže Horacijeva zapoved v tem smislu. Jednako prav dobro vem, da so »con-fessiones. možd i filozofa, ki je stal na vrhunci svojega stoletja, hvaležen predmet, ko mi ji' po vrhu znano, da so si je prilastili v več ali manj srečnih prevodih mnogi vsled svoje omike sloveči narodi. Zakaj bi Slovencem zabranjali tako pre-koristno berilo? Da Ima pa g. Šin. tudi zmožnosti za originalna dela, tega so z mem) prepričani vsi, ki vedo i po pravici udostojajo njegove dalekosežne znanosti. Do sem je bil moj dopis: »mulier forinosa superne«, kar mi je bilo danes dolžnost obširneje izraziti. Potem je nastopila brez mojega namena-, »desint in piscem«, opomba, ki nema z g. Smučem, kakor smo videli, nič opraviti. Zadeva o slabem Izbiranji prvopisov je znana tudi pri drugih narodih, kakor tudi ona o večkratnem še slabšem prevajanju. N. pr. Lessing se zarad tega skoro joče na več mestih svoje veleglasovite Hamburgske dramaturgije. Še izza mize ne vstanem, da zaseženi precejšnje bremenco v obojem sinislu po krivici na svet prišedšlh prevodov v mnogih jezikih. I le mi Slovenci hočemo hiti t ako srečni, da smo po polnem brez nesrečnih takih duševnih porodov? Marsikdaj so tudi nepopolnosti v tem smislu potrebne, ker se ali težko ali celo ne dadć odpraviti. Vendar, kakor menim, nise.n grbcu (onim nekaterim) žagal grbe, da ga usmrtim. To potrebuje nekoliko utemeljitve. Vsak narod, da celo, vsak pisatelj jednega naroda ima svoje posebno svojstvo v IzraŽevanji svojih čutov i inlslij. V tem poloŽjt ali slučaji je tudi vsaka doba. Kakor se ima govornik ozirati na občin, stvo, občo menenje, čas, priliko itd., tako tudi prelagatelj imej pred očmi to, ali je duh knjige, ki jo hoče prevesti, duhu njegovega naroda pri-ležen. Tudi gledć na jezike velja baš isto; kajti kakor je narodov genius različen, tako so različni tudi jeziki. Ta je preprost i zainemetuje nekatera krasila; drug je nekako skrivnosten, majestetlčen i čudežen; ta zahteva živahne misli,' prijetne pripodobe, ves je odlfien i sijajin; drug proti temu hoče samo živce, kri i kosti brez li^pa; kateri so ti ali oni, tega mi ni treba praviti gg. bralcem, kojim to pišem, i ker morem v prid resnici. OčMdno torej je, da niso vse knjige za naše l|udstvo, tudi je, kakor Castel-vetro dokazuje v svojej »Raccolta Calogeriana«, prevajanje marsikdaj teiavniše, nogo je Izvirno pisanje. To velja za Vosse, Monti-je, Filalete ild. za druge pa, bogme, nikakor ne, ki ali iz prevodov prelagajo (innogo je takih) ali izvirnika popolnem ne znajo (i tacih je zopet mnogo, so-sebno nemških, katerim kakor tudi italijanskim v oble sme se odrekati zmožnost prisvojili si do korena znanstva ptujih jezikov v njihovih naj-skrivnejših izraževanjskih i ločevanji partikulnih razmerij jtd. pa tudi v modrej ekonomiji be-sedij. Kar imenujejo nekateri nemško temeljitost tudi v tem obziru, ni drugo, nego posamezna velepridnost i dosledna vaji dolgih let, ne pa izraz obstoječega pogoja v duševnem nemškem organizmu, i baš tudi zato nemajo Nemci zakaj imenovati Slovane »nižje pleme«, ki imajo i v tem očitne pogoje, kakoršnlh oni nemajo, Grimm tega Nemcem, sorojakom svojim, ni zamolčal. (Gl. predgovor k prevodu Vukove srbske ') Gl. Cicerona »de op. gen. orat.: »Quorum orationes (Aeshlnis ct Dcmostheni9) si, ut spero, ita expres3ero, virtutibus utens illorum omnibus idest sententiis, et eorum liguris, et rerum ordine verba persequcns talenut, ut ca tu»t abborrtant a more »ostro. slovnice). Kdor je pa principijelno zoper prevode, ta se v nevednosti upira vsem onim skušnjam, ki so potrdile 1 še potrjujejo, da se narod od naroda uči, z njim miKa, I dali pi vikša. Kakor bi bilo abotno r.^či, da zmore človek vse brezi navodil i pouki, haš tako nespametno i še celo grelno je zabranjati koristnim prevodom pot v domačo slovesnost. Še celo grešno? Nič manje no! Ker tako bi so prvič odjemil pot do neizmernih duševnih sukiadov vsem onim , ki ptujih, osobito pa staroklasičnlh jezikov ne u mejo, drugič bi se zapiralo najzdatniše vadišče onim, ki se imajo uriti v pisavi. Kvintilijao tako vadnico prav toplo priporočuje (Lib. VII* cap. 9), i Ciceron se je, kakor sam 'de Orat. 155 c. 1.) pravi, izmojstril v takošnjej šoli. Potem polu poslano namreč pisatelj mnogovrsten v svoji-j pisavi, zadobl si bogat i plodovit stroj v Izrazih, da je po potrebi p istini zdaj ozldljen in oblasten v obraznavi svojih predmetov, zdaj nežen, dvorljiv, veselosten, visok i ilovtipen. V prihodnjem svojem Članku: »Narodna vzgoja« to obširrneje izrazim, nego je v obrambi nem dopisu možno; zadosta, da sem, kakor upam, od sebe otbil sum tudi gled^ na potrebo prevodov, k itero potrebo bi pa vendar, ako je svobodno, rad kaj omojenn vi lel glede dramatične proizvode, i to v soglasje z »Dichter-Stimmen aus Oesterreich-Ungarn«, ki v svojem otdellcu »Llterarische Revne« nam Slovencem prlporo" Čajo: »Heinmt ilie gar zu iippig spriessende Uebeisetzungsmanie, denn da Ihr heimiselie Talente haht, hegt und pflegt sie auch, sie vverden daš dramilische Feld pflUgen und fur Kuch siien, damit Ilir emtet«. Temu pa naj pristavim, da so prevodi klasičnih iger ne le koristni, temuč tudi potrebni, ker so narodno-vzgojevalni. Dixll Od IpaiKltega dp.«nc|« bre«» pri Mi-renskem gradu, dne 14. februvarja. Kako lepo sem prespal minolo polovico letošnje lepe zime v svojej bornej kofiici, stoječej na bregu Ipave pod zemljo. Nobeden me nI drainil v sladkem snu, dokler me ni Morfej iz naročja spustil, da sem zapustil svoje ležišče. Vržem se tedaj iz svojega mindera na tla, zgra-bimsvojo uŽe oprašeno suknjo s žeblja, pomanem si oči, ter pogledam skozi špranjo na Ipavo, da kaj zapazim. Začudil sem se, zagledal sem Ipavo skoraj suho in se zbal, da pobeže vse ribe morda v prav tako osuSeno Sočo. Vprašam se, je li uže morda poletje? Ko pa ne slišim nobenega glasil, ki bi naznanjal vsaj prekrasno spomlad, In vidim, da še vse spava neprobudljivi zimski sanček, vrine se mi misel, da bi se kakor severni kosmatinec zopet vrgel na leglo. — Sama radovednost me zažene iz moje puščavniške votline. Umijem se kakor mačka, bolj iz navade, nego druzega uzroka, vzamem kresilno gobo in druge tej prip adajoče ropotije v roke, da si zvečer, ko pojdem po strmih bregovih Ipave domov, lahko posvetim in se tako vsake nevarnosti otmem, pa hajdi v ono hišo, kder pravijo, da Bog Babus svojo roko darežljivo moli. Vsak se začudi, ko me zagleda, kajti videl me ni nobeden uže od sv. Martina, ko te je možila Mara Grogova. Po kratkem pozdravu ml pokaže točaj nekakov pergament, p rasa je me pri tem, ali sem morda tudi jaz kaj takošnega dobil. »Sv. Dev-kalljon in Litropij naj mo obvarujeta tega! Sploh pa tudi ne dam pribiti takoŠnjih rečij v svojo hišo. Sicer se ne bojim, da bi mi rubali trnke in druge ribiške reči, kajti za te ne plačujem nobenega fronka, drugih imovin pa tudi nemam, da bi moral za nje plačevati«. »Ne mislite, dragi Žef«, spže mi točaj v besedo, »da je to radi fronkov; ne, ne, vse druge reči so, katerih pa vam razjasnjevati tukaj ne morem«. Radoveden sem, kaj mora bili tam na onej belej podlogi s črnimi progami zaŠarjenega, pokličem k sebi izšolanega Nepridipravovega Honza, ter ga poprosim, naj mi prebere one meni nepoznane Šaro bare. Honza pa ue bodi len, hitro mi iz-meče nekoliko vrstic v glavo, tako da si nisem mogel še vsega zapomnili. Kar mi je ostalo v glavi, to vam rad »con tutti fiocchi« povem. Prvi paragrafi govorć o nekošnlh ponočnili vaških homatijah in o potiočnem petju, ki so pa vsled teb postav zanaprej zabranjene. To je prav lepo, mislim si in po všečl mije, da skibć naši komunski očetje za mir in red v vasi. Mogo se tedaj v noči naspati in odpočiti se od teškega dela. »Kaj pa tako govoriš, ti nevedni, samotami zaspanec. V vas pridi enkrat spat, slišal bodeS tudi ti, kako se mirno spi. To se ve da, če vedno tičiŠ tam v koči pod skalo, kakor jež v svojej jami, da li je vsa drugo neznano in da na moreš vedeti, kaj se tukaj goli« Petja, kričanja po noči ni konca ni kraja. Uže pred štirimi leti smo brali prav te postave, ki so prav to zabraujale. Pravili so tudi tislikr.it, da dobomo vaškega stražarja, ki bo moral paziti, da se ne bo le nočni mir kalil. Dejali so tudi, da bode imel stražar nekako Čudno obleko, po katerej ga bode lahko vsak poznal. Ali moj dragi lef, to se do danes Ae ni zgo lilo in mi moramo še vedno poslušati neusmiljeno ponočuo kričanje. Pa naj bi uže bilo, ko bi vsaj petje kaj veljalo, ali sv. Silvester naj ml oprosti, to ti je pravo kvakanje. Da bi vsaj italijansko rož-Ij ili, ali pojejo vedno ono staro, skoro uŽe pozabljeno slovansko: »jolilaj fa« in »ši ši ke la portereinmo.« Tako in prnv tako vidiš, je moj dragi 2ef«. »Pa vsaj imate pri vas moža«, odgovorim jaz, »ki pravijo, da zna tipati roglje( ali kako s« uže tistemu Instrumentu pravi? Imaino ga, Imamo,« reče ml on, »če ga pa vedno zajci love in mora gledati, da jim ubeži. Saj še toliko časa nema, da bi se otdahnol, ampak mora vednp za njim drveti«. Se nekaj mi je ostalo v glavi. Nove postave pravijo in zapovedujejo tudi, da se morajo vse poti, ceste in predhišja v vasi snažiti, to je prav dobro vmiSljeno. Na snaŽnost treba vedno in pri vsikej priliki paziti. Tudi jaz moram svoj« trnke in druge takošne stvari snažiti. Pa je ludi moja kočica lohko vzor drugim hišam. Pred mojim stanovanjem bi lahko kak umazanec trdo polento zvrnol. Če p.i gremo po našej vasi, vidimo le Rmeti in mlake, ki se vrstć za gnojišči. V poletnem Času, ko je vse osušeno, lahko bi kedo utonil. Po najširjej poti no moreta dva trebušista bačka pivovarj* v vrsti iti, da ne bi eden njiju moral hoditi čez kraj ceste ležeče zemljena kupe, ki varujejo, da bi se kedo na strani ne vgrcznol. To sem si tedaj zapazil in zapomnil. Sicer jaz s petjem ne motim, kajti jaz rad žvižgam, ko grem proti svojej kolibi k Ipavi in tudi moje stanovanje je tako čislo, da se ne bojim policije. Ipak me veseli, da se ljudje napotujejo k redu, da se bodo todaj, ko bodemo ml v krtovej deželi sanjali, radi spominjali dobrih izgledov nas starih. Zdaj pa moram hitro domov, da mi kedo ne odnese koče in ž njo blagoslova, ki ga uže toliko časa uživam na bregoviti blažene in mile ml Ipave, loveč ribice. Pa tudi spati se mi mudi, kajti zaspan sem in tudi ni čas Še, da bi se okoli klatil. Navadno spim do Velike noči. Obe-č mi, da morda zopet kedaj pridem. — Sv, Ilija naj Vas do tedaj ohrani. Žef Samotarov. IZ Pl«nlne 21. februvarja. (Uradni podpisi.) Akoprarn skoraj pihati ne smemo, kako je ta ali oni uradnik zakašljal —, ali hrlpavo, celo jetično; ker seje nekaterih teh gospodov poprijel znani »vodeni kaSelj«, usojam se vendar, ker nisem prijatelj jednake »vodenice«, ampak le slovenske pravicc, neke napake omeniti. Ne bodem govoril o pravici, Žal, o krvavej krivici, kojo naš mili slovenski jezik pri uradih trpi, In lo iz uzroka, da je to skoraj postal »glas upljočega v puSčavi«. Pa bode uže drugo! Bila bode rešilna ura z donečim glasom na kosmata ušesa trdovratnikom. Kakor strela iz višine bode udrihalo po njih! Pa tudi puščavniki so priŠlj do priznanja in veljave, a potem so zmagonosno napredovali. Korak ga korakom so priborili in konečno obveljali. Taka bodočnost je naša! in naši glasovi, naše zahteve po »domačem duševnem kruhu« bodo sijajno prodirale. Slovenske vzajemnosti in pravico svit bodo nas obseval in naša slovenska srca ogreval. Pravica mora obveljati in krivica propade, naj bode uže preje ali pozneje —, posebno ker ima »pi-Škavegu želoda« podlogo I V senci naše lipe bodemo od trdega boja se hladili in okrevali, a naš zarod rajal se hoda svobodnega jezika, pripadajoče mu pravicel K stvari. Ni dovolj, da gospodje uradniki nas nmeti nočejo, dostikrat še sebe sami ne znajo. Evo I Prod menoj leži cela kopa uradnih pisem, potrdil, pobotnic in jednakih spisov. Gledam podpise, a prepričan sem, ako bi jih posamezno doličnim gospodom, koji so jih podpisali, kazal —, prisežejo mi ne, da je to njih lastnoročni podpis—, kajti poznali bi ga ne. Glej »čičke-čačke«, koje pri takih uradnih spisih vidiš. Podobno so bolj »kilajskej« nego drugej pisavi. Ne da ime ni umevno, tudi ime ni podpisano. Najdeš samo jedino, morebiti dve Črki podobni znamenji, dostikrat še teh ne —, samo nekoliko potratenegi Črnila, a podpisano ime Ima to predstavljati. Ima pa takov podpis, pri kojem povrhu še ne vidiš uradnega pečata, — postavno veljavo? Moja skromna, slovenska, trda Črepinja mi veleva, — da ne! Vabila, tožbe, potrdila itd., na kojih se taka »kitajščina« vidi, ne smela bi veljavna biti! Prilično tudi lehko koji drug, na škodo dotičnoga uradnika jednake »petelinove praske« zlorabi, ker taka umetnost se da jako lehko ponarediti —, a kdo bode potem odgovoren? Vsaj tudi nam ti gospodje ne verujejo, ukopram se prav razločno podpišemo. Moramo naš podpis dati še »poveriti«, da je veljaven 1 Ker pa oni nam nasprotno ne potrebujejo potrdila, naj bode vsaj »c, kr. orel«, koji bi se moral redno pritiskati, za njihovo potrdilo, za dokaz veljave, lu će uii, koji smo jako jako inalo hlače na šolskej klopi ripsali, mej tem ko so se ti gospodje Še marsikaj učili imeli, gotovo pa v vsakej šoli na dan vsaj več ali manj pisarili —, znamo in ee moramo »umevno« in razločno podpisati, zakaj bi oni enako ne delali? Vsaj so menda tudi za to plačani? Mi skrbimo za njihovo plačo. I* davkov jo dobivajo, toraj naj nam pokažejo, da so se v toliko letih vsaj pisati naučili I Porekali bodo nekatari: nfcmamo Časa! z drugim delom smo preobilni! ne moremo se vaditi lepoplsja. Ne zahtevamo lepopisja — le razločnega podpisa! Časa dovolj! Ako prihajate redno in točno ob uri v pisarno, vestno svoj posel opravljate, uže pojde. Prav razločno se na dan 100krat in še večkrat nego zdaj lehko podpišete. Samo volje in roke je treba. Na priliko: kolikokrat ubogi kmet za durmi kakor oka-menel stoji iu se skoraj dihati ne upa, in vi?: --še pogledate ga ne! Čakate, da se vašej mogočnosti pokloni! Takrat sedite mnogokrat brez vsega dela. Tistikrat tedaj podpisovajte svoje ime, počasi in razločno, da ga bomo mogli brati. Zakaj se pa pri uradih nahajajo tudi lepi, razločni podpisi? Imajo 11 drugi gospodje večjo plačo, več časa, nego vi? O ne! oni le z veseljem In poštenostjo opravljajo svoj posel. Tudi stara uradna pisma imajo skoraj brez izjeme razločne podpise a zraven tudi uradni pečat' Ne izgovarjajte se, da imate uradne tiskovine; da je uže to dovolj brez veljavnega podpisa. Tiskovine se lehko dobodo povsod. Nekaterim uradnikom bi menda celo po godu bilo, da bj se še njihovo »Ime tiskalo« — in bi se še za druga uradna opravila — »tiskarna v uradu napravila 1« Pregledimo zdaj Še davkarske bukvice. Ali so to plačilna potrdila? Imajo ti podpisi kako veljavo? Tu najdeš še le prav »Čarodejna znamenja«, katera bori kmet, ko bukvice prebira, jako začudeno gleda, misleč: ko sem jaz v šolo hodil, doma sem krave pasel, a vendar znam bolje pisati, nego ti gospodje 1 Potem pa gospoda še hočete, da bi se kmetje za »švabske šole« potezali — ko vidijo — da ste vi — ko ste pričeli nemški učili se, pozabili skoraj pismene črke! Vsaj podpis bi moral v takih slučajih, ko se davek plačuje, razločen biti — da ima veljavo. Jaz ponavljam še jedeukrat: »podpis«, kar pa ta »čečkarija« ni I Lehko se tudi prigodi, da gospodar izroči denar za davek svojemu znancu, koji ga za-se obdrži in potem v bukvico jednako »kitajsko znamenje« napravi* Gospodar bi ne opazil, da je ogoljufan; čačke pogleda pa bukvice shrani. Zategadelj, gospodje, podpisujte se, da bodemo vsaj znali za vaše ime. Zopet vam očitam: Pogledite stare bukvice, kako vestno in pazno so vaši predniki — davek, kako razločno svoje ime zapisovali. To se umeje, da ne delajo vsi gospodje tako. Imamo prijaznih pospodov, koji svoj posel vestno opravljajo. Pa teh ne bodem hvalil, vsaj to jim veleva dolžnost in potem jih tako tudi mi dobro poznamo, ter so v obče priljubljeni iu čislani. Tudi smem ponosno reči: nemčurji niso, ampak pravi narodnjaki ali pa tudi pošteni ~ Nemci. Slovenski nočete, ali ne znate in nc smete uradovati, zategadelj se pa vsaj podpisujte, da vas bode lehko Slovenec poznal. Mej Kitajce nas pa vendar šc ne morete prištevati, mi se ne bodemo te pisave učili. Nemamo še repa na golej glavi. Ker ste v javnej službi — zalo treba javnim terjatvam zadostovati. In tu gre le za »razločen podpis!« —si—. Z ljubljanskega močvirja 27. febr. Zora boljše bodočnosti je napočila, jelo se je daniti, z veselo nadejo pričakujemo boljših dni. Vlada sama je počela odpirati svoje oči, s katerimi je v resnici predolgo mižala. Jela je obračali svoje moči, katere je le predolgo zanemarjala — tudi v stroko kmetovalstva, ki je steber drŽavi. Tako in enako seje govorilo včeraj v družbi zavedenih kmetov na Brezovici pri Ljubljani po dokončanej službi božjej — na potu Iz šolskega poslopja od predavanja o kme-tijskej stroki potnega učitelja g. E. Kramarja, kije napravil v svojem, temu kraju ves primernem govoru, na marsikaterega piijeten vtisk. Da bi jaz na drobno njega govor popisoval, ni moj namen, moja misel je lo ta, da svetu od todl povem, da sem prepričan, da seme, katero je g. Kramar sejal — obeča obilo žetve. Posebno zvest sem si tega zarad obilne udeležbe po-ukaželjnlh poslušalcev; kajti bilo jih je gotovo do 200! to ni malo število. Omeniti mi je, da še cdo iz daljne Borovnice so došli k predavanju. Zato pa zakličem: slava vam Borovni-čanje, le tako naprej! Da je pa beseda, katero je g. K. sejal, imela res mnogo rodovitnih tal, EDIN OST. na katera ju padala — pripomogel je k temu mnogo prečestih g. fupnik, zato tudi njemu slavni s tem je pokazni, da ni le dnŠni, teimič tudi telesni pastir. K želenemu vspehu je pripomoglo tudi mnogo to, da tukaj ni zahrbtnih in puhlih bahačev, takih, ki sami sebe visoko postavljajo, ki imajo osebi preveliko domišljij«, kakor se je to opazilo nekde drugej. Naj mi bo torej dovoljeno ponoviti uže večkrat priporočani izrek: v družbi je moč, sloga jači, nesloga tlači. Politični pregled. Notranje deželo. Zakon o teikem vseučtltlči je cesar uže potrdil. Poslanska zbornica, ki zdaj obravnuje proračun za leto 1882, imela je predzadnji petek zelo viharno sejo. Vlada je namreč predlagala, naj se z ozirom na prihodnji carinski zakon sklene zapor na kavo, čaj in šanpanec pri uva. žanju v carinsko okoliše, da država Škode ne trpi. Levičarji so se temu hudo upirali in trdili« da bi s tem ubogo ljudstvo zelo trpelo. Pri ustmenem glasovanji se je zakon sprejel z 155 glasovi proti 146. Dalmatinci so se glasovanja vzdržali, udje novega kluba bo nekateri za, drugi zoper glasovali, kar je žalostno i priča, da ti poslanci ne vedo, kaj bi radi. Tudi vsi goriški poslanci, razen dr. Tonklija, katerega ni bilo naDunajl, glasovali so zoper postavo. Tržaška poslanca Burgstaller i Nabergoj sta glasovala za postavo, VVittinanovega imena ne nahajamo mej glasovalci, Vučetiča pa ni bilo na Dunaji. Ni tedaj res, da so tržaški poslanci določili večino, kakor vsa razjarjena trdi Triester Ztg, Pri posebnej obravnavi se je levica strahovito drla na tržaške poslance. Poslanec \Vittinan je namreč rekel, da bodo tržaški poslanci glasovali zazakon, ker se nadejajo, da vlada spolni Tr-žačanom dane obete. Levičarji so te besede brezdvomno nalašč krivo razumeli in očitali vladi, da je tržaške poslance podkupila; Scho-nerer je celo govoril o parlamentaričnej spri-denosti. Minister Plno pa je to očitanje odločno in krepko zavrnol ter pristavil, da vlada mora za Trst storiti to, kar ne bo le njemu, temuč vsej državi v korist. Pri glasovanji se je potem sprejel g. 1 g 160 glasovi proti 144. V soboto pa je bil sprejet ves zakon z 150 glasovi proti 1J9. Zadnji vtorek je tudi gosposka zbornica sprejela ta zakon z 54 glasovi proti 41; in tako m kava, čaj in Šampancc od 1. t. m. ne smejo več po sedanjej carini uvažati v carinsko okoliše. 28. februarja je v poslanskej zbornici pri točki »javna varnost« poslanec Schfinerer zopet skandalozno govoril, rekel je namreč, da se on i njegovi somišljeniki ne naslanjajo na Dunaj, ampak tja, kder so Nemci i da on narodnegasta* lišča nikoli ne podredi državnemu stališču. 23. m. m. seje v državnem zboru sprejel zakon, po katerem imajo v nekih krajih Dalmacije vojaške sodnije soditi tuke prestopke, ki ro v zvezi z nemili. Dalmatinski poslanci so glasovali zopor ta zakon. Fml. Jovanovič je izdal na vojaške čete ukaz, v katerem prostodušno opisuje težavno stanje, katero imajo vojaki. Velike težave delale slabo vreme in zima, katere vojaki niso navajeni, zato je treba skrbeti vojakom za dobro stanovanje, dobro obleko in hrano; čakati pa je treba ugodnega letnega časa, predno se začne krepko vojevanje na upornike. »Narodnemu listu« se piše, da so cesarske Čete našle pri Orahovei veliko volilno, katera je tako skrita, da ne bi je bil nobeden iztaknol« da je ni zasledil pes, ki je šel s transportom živeža. Votlina je obširna, v katerej so uporniki shranili obilo vsake vrste živeža, osobito svinjine in kokošij; poleg tega tudi mnogo obleke in zlatega ženskega lepotičja. Zlato je shranil poveljnik, drugo pa se je razdelilo mej vojake. V tej votlini so stanovale upornikov žene, predno so ubegnole v Črno goro, Tudi v razvalinah nekdanjega vojevodskega gradil Blagaj, na južnej strani Mostara, našli so mnogo orožja, namenjenega upornikom: 150 pušk, 40 hanžarov in zelo veliko strelnega prahu. Zaprli so 15 osob, mej temi tudi vaškega starešino, pri katerem so našli na stotine velelz-dajskih proklamacij. Vetih bojev v Hrcegovini in Dalmaciji zadnje dni ni bilo. Poveljnik Jovanovič je ukazal, naj vojaki napadejo od štirih strani Zagorje, kder se je prikazalo mnogo upornikov. Vojaci so to nalogo, če tudi z veliko težavo, srečno rešili, morali so bresti v snegu čez strmine i propade ter bojevati se z uporniki, katere so razkropili i njih glavarja ujeli. Največji boj jo bil na planini Krtač, kder so vojaci 1000 vsta-šev v beg zapodili. V tem težavnem vojevanji je padlo 8 vojakov, 15 je bilo teško ranjenih, veliko pa so trpeli uporniki, iz najtrdnejših i najvarnejših krajev odgnani in razkropljeni ne bodo se mogli več dolgo upirati. Vitanje držav«. A'a Srbskem s« »elo kuha, nrlražmost mej vladno in Hističevo stranko vedno bolj raste. Nič dobiega se ne obeča. Časniki, posebno nemški, gonijo vik i krik o neceni govoru rusnega generala Skobeleva, ki je ostro govoril zoper Nemce. Kriče, ko bi svet stal v plamenu, pa njegov govor Se slame ne užge, 1 lom j je prazno vse križanje. Saj so naši liberalci stokr.it bojAe kričali i še kričć na Busijo, pa se vendar ni svet podrl. Skobelev je Izvrsten vojskovodja, a ni niti diplomat, nili v političnej službi, tedaj ves krik o njegovih govorili — prazna slama. Da ga je ruski car poklical iz Pariz t domu, to je naravno da pa po-luje pod nekim posebnim nadzorstvom, to je smešno, ker nasprotuje mej narodnemu pravu. V Italiji se uvede po sklepu obeh zbornic pri volitvah Urutinij po listinah, da bodo tako tudi manjline primerne zastopane. To je politično važno. Na Pruskem je prišlo judovsko prašanje tudi nže v deželni zbor. Poslanec Stocker je zahteval, naj se odpravijo Judi iz Šol in sodnij. Na angleiko kraljico je zadnji četrtek sprožil samostrel nek slabo oblečeni človek, a ni je zadel; napastnika so zaprli. V Algiru se ponavljajo krvavi prepiri mej Evropejci in Aralci; turška vlada, sovražna Francoskej, podpihuje in Ščuje prebivalce zoper Francoze. Na Arabskem ss vstaja vedno bolj širi; mej pastirskimi rodovi na Evfratu vedno bolj vre. DOMAČE STVARI. Postal pMitmkl Umi v. g, tržaškega kapltelskega namestnik* je pisan popolnoma v duhu pokojnega škofa, katerega se z gorko besedo spominja ter ga vsem v zgled stavi. Prav živo poudarja tudi veliko potrebo mladeniškega semenišča. Deželni zakonik In ukaznlk od 23. februvarja priobčuje potrjeno postavo, po katerej lina utoke (pritožbe) toper globe in kaini zapora, naložene od tržaškega magistrata, razsojati deželno namestništvo. Vlagati pa je take utoke pri mestnem magistratu. Za tržaško razstavo se je na Goriškem oglasilo 40 obrtnikov in rokodelcev, večina njih je z dežele. Kakor vidimo iz hrtalkih Časnikov, udeleže se tamolnji naši bratje razstave v obilici. Malo ali nič blaga pa pošlejo Afagjari, katerim je Trst trn v peti. Dalje se je oglasilo iz Gradca 26, iz Brna 30, iz Liberca 96 obrtnikov, ki se razstave vdeleŽe. »Clttadlno« je prinesel zadnji ponedeljek pod naslovom »Skobelev v Hojani« neko neslano slovensko-francosko burko, katera na Čelu nosi renegatstva pečat. Z renegati, ki posnemajo Efljalta, pečati se, ne bi častno bilo. Naj Iščejo tedaj drugod tovaršije; In res, dobili so prav lepo tovaršico, fakcijozne opozicije ku-inlco »Trlestr. Ztg.« Čestitamo tacej tovaršljil Tržaška komisija za podporo tistih ubogih rodbin, katerih gospodarji ali sinovi so bili poklicani v vojsko, prične svoje delovanje danes 4. marcija. Svoje seje bo imela v c. k. namestnlštvu. Tja naj se obrne, kogar stvar zadeva. Prllepljanje mark na pisma. Poštno vodstvo priporoča vsem, ki pisma po pošti pošiljajo, naj prilepljejo marke na sprednjo> ne pa na zadnjo stran pisma, ker to delo pri štempljanju zelo zadržuje, ter piislavlja, da se utegn6 smatrati za nefrankiratia taka pisma, nu katerih so marke prilepljene na zadnjej strani. Okrajne šolske nadzornike imenoval je minister nauka te le gospode: Za sežanski Šolski okraj TomaŽa Kvaninika, učitelja na c. k. tneščanskej šoli v Trstu. Za goriUo okolico, za Tolminski okraj in za slovenske šole v gradiUem okraju Franceta Vodopivca, profesorja na učit. izobraževalnicl v Gorici; za mesto Gorico Jos. Culot-a, profesorja na tamošnjej gimnaziji. SO bolnih in ranjenili vojakov je pripeljala zadnjo sredo vojna ladija »Gar-gnano« iz Dalmacije v Trst. Prenesli so jih na nosilih v vojaško bolnico. C. g. Ivan Črne« dozdanji pomočnik pri novem sv. Antonu v Trstu, imenovan je župnikom v Barkovljah. Čestitamo 1 Telefon se je napravil v Trstu mej poslopjem luknega kapitanata in hišo pilotov na prvem ključu nove luke. „Narenta" drugI veliki Llojdov parnik; odplul je minolo saboto proti južnej Ameriki. Naloženega je imel blaga I sukna iz Moravske, moke iz tukajšnjega parnega mlina Ekonomo-vega, ln mnogo razne lesniue. Triletni otrok se je zgubil uže v soboto 25. februvarja iz hiše And. deli' Olmo 5t. 8. in ga še do danes niso dobili. To je lep zgled« kako roditelji pazijo svojih otrok. '/.« »Sorodni doni« v Ljubljani daro-vali so ilelaki pekarije Mivrer v Trstu 7 gld. I 3» kr. Da bi jih tu li drugi delnici pri raznih pekovskih mojstrih posnemali I V karani floti pa se je napravila pusica, v katero obiskovalci marljivo spuŠčijo majhne darove. Tako tudi v ljudskej kuhinji gosp. Zornika. Lpp zgled! Nova železnica mej Trstom In Be netkami. Italijanska vladaj.'državnemu zboru predložila načrt, po katerem bi se napravila železnica i/. Benetk v Portogruaro i se potem podaljšala do Tržiča. Vse mogoče, da doboino prej to železnico, nego drugo mno-o potrebnišo v notranje dežele. Ta železnica bi imela za Italijo velik strategičen pomen, in uže zarad tega bo Avstrija prisiljena speljati drugo železno črto proti morju in Furlatiji. Mrebro Je zadnje dni zopet agija od 1 kr. dobilo. Tega je krivo nekaj to, da se je sila srebra potrebovalo za carino. Kajti vsled povišanji carine za kavo in drugo blago od 1. marcija se je zadnjih 14 dni na stotisoče centov posebno kave prek eolninske meje poslalo. V Trstu je bil tak pritisk, da je v dogani zmanjkalo prostora In uradnikov, Še bolj pa je pripisali temu ker so ju Ija začeli pošiljati srebrne guldinarje v jutiove dežele. Se enkrat stari bankovci. Po novem naznanilu finančnega ministerstva 8e bodo stari desetaki do 15. marcija pri vseh cesarskih kasali, potem do 31. marcija pa samo pri podružnicah nacljonalue banke sprejemali: — Stari petaki pa veljajo pri cesarskih kasah do 80. junija, potem pa jih bo sprejemala samo državna denarnica na Dunaju. TramvvaJ* To društvo namerjava podaljšati svoj tir do vhoda tržaške razstave k svetemu Andreju. Bazdeljena bode potem konjska železnica v 7 oddelkov, in sicer bo segal I. od sv. Ivana do javnega vrta, II. od javnega vrta do Cbiozze, III. od Chiozze do železnice, IV. od Chiozze do ulice Sanita, V. stara Šranga, Sa-nitii, VL SanitA, Ecconomov mlin in VII. Eeco-nomov mlin, razstava. Plačevalo se bode po novem manj. Za vsako osobo in oddelek samo 4 kr., za dva oddelka 6 kr., za tri ali več oddelkov samo 10 kr. Našim okoličanom Iz Ver-dele bode posebno v korist ta sprememba. Nadzornike delalskega podpornega društva in odbornlce ženskega oddelka vabi k seji v nedeljo 5. t. m. ob U uri zvečer v društveno dvorano ob 4 uri popolulne. Odbor. Novo kmetijsko Čitalnico ustanovili so rodoljubi v Branici pri Štanjelu. t Anton iabec, zasebnik v Trnovem na Notranjskem, vrl rodoljub, umrl je 24. februvarja. Mir njegovemu prahu I Kmetijska šola slovenskega oddelka na CiorlŠkem, kakor piše »Soča«, dobi letos nova poslopja na vrtu pri starem pokopališči; dozidajo pa se poslopja tudi italijanskemu oddelku. Oboje zidanje se odda po dražbi 10. marcija v deželnej hiši. Vadium znaša 10%. Za slovenski oddelek je določenih 3:1.517 g|., za italijanski pa 10.821 gld. 70 kr. »Nlovensko bralno In podporno društvo v Gorici« vabi k I. občnemu zboru, ki bo v nedeljo 5. inarcija ob 3. url popoludne' v prostorih slov. čitalnice. Dnevni red je: 1. Poročilo osnovalnega odbora. 2. Prečitanje društvenih pravil. 3. Volitev predsednika. 4. Volitev 10 odbornikov in 3 namestnikov. 5. Volitev odseka 5 udov, kateri bo razsojoval kot poseben senat vse prepire v društvu. C. Razni predlogi. Povabljenci naj blagovoljno pridejo uže ob 2. uri v omenjene prostore k posvetovanju zaradi volitve predsednika in odbora. Pri tej priliki se bodo vpisovali tudi novi udje, ako do sedanji katerega seboj privabijo. Za »Narodni dona« se po množili krajih, posebno v Ljubljani, darovi uže kaj marljivo nabirajo. Za napravo višje deželne sodnije v Ljubljani je poslalo zopet mnogo občin z Dolenjskega in Notranjskega prošnje državnemu zboru; več občin z Štajerskega in trg Cerknica na Kranjskem pa prošnje za slovenske srednje šole. Kranjski deželni muzej Itudol-flnum. Kranjski deželni odbor je izdal poziv, v katerem naznanja, da se bo zidalo, v spomin 000 letnice združenju Kranjske z Avstrijo, novo poslopje za kranjski deželni muzej, za kateri je darovala kranjska hranilnica lOiMJOO gld. in kranjski deželni zbor dovolil tudi 100.000 gld. ter vabi kranjsko prebivalsko, naj ^onaša darove za omenjeni zavod. ljubljanska hranilnica je iinela zadnji dan meseca februarja glavni letni zbor. Iz računov se vidi, da se je v ininolem letu pomnožilo njo upravno premoženje za 877.431 gld. i da zdaj znaša polnih 17 milijonov. Za dobrodelno in občekoristne namene se je določilo 15O.'O gld. Vlovensk kmet pred cesarjem* »Slov. Nato I ti m se poroča z Dunaja, da je cesar nedavno sprejel slovenskega kn.eti z Štajerskega, ki -n j«> obrnol s pr. Šnjo do njega. Ce^ar mu j.> odgovoril: »Je uit dobro* in njegovo prršii|0 uslisal. — Vi, ki niste nič proti cesarju, pa slovenski jezik zasratmijet", ali vas to nič ni pretreslo? Odlikovanje. G. Janez Miklošič, brat slavnega profesurj i na Dunaju, učitelj na vad-nici v Mariboru, dobil je za mnogoletno izvrstno službovanje o I cesarja zlati križec. 1K60 državni zajem.....I\!7 » Delnice narodne banke , . . HIO • Kreditne delnico......207 ■ London 10 lir sterlin .... 120 « Napoleon.........0 » C. Itr. cekini.......5 • 100 državnih mark.....58 » .10 kr. 50 » 35 » 52 » 02 » V Ntorjnll zraven cesarske ceste eno uro otdaljeno od Sežane proti Senožeču je naprodaj H I Š A z 4 sobami, 1 kletjo, 2 hlehovoma, dvoriščem, vodnjakom, vrtom s trtami, v katerem se do 6 hektolitrov terana pridela; v tej hiši je uže mnogo let gostilna. Kdor io želi kupiti, naj se oglasi pismeno pod >A- K. St. I" poste restante v Sežani; ustmeuo p.i pri gospodu Antonu Kranjc v Storjah _:s-i Velika državna loterija v korist društvu »rudečega križu« na Dunaju 112.066 dobitki. Rrečkatije S), muren, glavni dobitki 60 000, 20.000,10.000 gld. Srečka stane gld. 2. Se proti poŠto. povzetju pošilja tudi na deželo. Alc^andro Leil, 201—0 monjavnlea, vin S. Splridione, Trst. A G CflSSlottl P'ozza S- Giovanni N 4 se h« m vaaaiviUj polasti, st. občinstvu naznaniti, da jc od 20. t. ni. odprl veliko zalogo žepnih tu drugih itr; pri njemu se izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni. (dO—13j i>OJ«tl OS zbirko slik oljnatega tiska, okvire, po naj nlzjej ceni. C—i Giiiseppe Fumis slikar in dekorater sprejema vsake vrste naroČila tapeciranja s papirjem in dekoriranja scb. NaroČila se sprejemajo v «Caf6 volti di Chiozia,. Trst. (12-12) Staerk & O. Zaloga obleke za gospode „Alla Citt& di Roma" Skladišče angleSke ln francoske robe, Trst, via al Teatra it. 4. (20-16) !52S25Z52525252S2525252J P. T. Počastim se, Vam naznaniti, da som pri svojej sedaj povećanoj fabriki za vrvi napravil oddelek za mikankje in grdešanje konopnine in prediva. Mogoče mije tedaj, Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-nopnino za čevljarje, mazzoni, maratello, predivo in konopnino v kopah po najnižjih cenah. Nadejajoč se VaSilt čestitih naročil z odličnim spoStovanjem L. Peritz 1*2—10 fabrikant vrvarskega blaga. Novost v Trstu. Najnoveji dar za gospć. Nenavadno okusni izdelki tlonbkoičenl, primerni za darila k božiču in novemu letu. Priporočam svojo bogato zalog« muzikalnoga orodja, ter sprejemam male in velike poprave piskal In orodja na itrune, zadnjega tudi najflnejie vrate. NaroČila na dcfcelo se oskrbujejo točno in vestno s postnim povzetjem, po najnižih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat. <»yifltyl* Corsia Stadion Nr. IU. (tik gostilnice »Leon cToro«.) (ltž-12) ANGELO DELPI.N zaloga po ištva, ogledal in podob. Od 34 avgusta, povečano skladišče. Via del Tor rente N. 30—92. :a gledališčem uArmnia«. Prodaja proti gotovi plači po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno. Pri plačilih na obroke io°/0 priklade. F*odclružiiica za cerkvo sv. Antona, hiša Dlana. Na deželo z vročbo na dom. ('0-13) Cvet zoper trganje, po dr. Maliču. je odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatizem, trganje po udih, bolečino v krili ter živcih, oteklino, •trpnele ude iu kite itd., malo čusu če se rabi, pa mine popolnem trgunje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču • z zraven stoječim znamenjem,* 1 steklenica 50 kr., pravega prodaje in razpošilja samo na pri »samorogu« J. pl. Trnkoczyja lekarna mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. (10 -5) Franjo Jereb, trgovec 7. manufakturlm blagom, snknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno z.ilo^o robe 7.a kočije, z' hordami, traki, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste. Trst, via s. Uiacomo [Riborgo) Ghiaccera It. 638-2 (20-20) LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE a' ocoapa di tutte le operazione di Banoa t dl Cambiovalute. a) Aceetta rersa>nenti m mnto eorrente: Abbuonandu 1' interesse annuo per Banconote 3Vf enn jTeavviBO di 5 k'1" 3 » . , , V> , •V« » » I i ao t 3V » a 4 ru.'rti fismi 4 > a iei niewi fUH» Ondrannn il.rll* InlnrRss* aumentato le lettT per Napoleoni con pr?ttvri»adi » gior. 8 > • » • 40 • nv. » > >3 nuni JV > > t • U rnosi _ ___________ „ ...... in cirpn- lulotia Bon h (/ii>rni ili ]>r^uvvino ilul 0 norembr« a. o. nuulle ron ginrni d.il I I ni-imi « i^m-llu cun m gigrui dal in uo-Vuintiri' a. c. ii v\( <> Gino abbunando II 3"/0 interesse annuo sino qua-lunr|ue somina; prelevazlonlslno a tlorini 80 OlJO a vista verso ehć«jue; importi ma^giori preavvlso avantl Iu Dorsa. — Coufemm dei versainentl in apposito libretto. ConloKffia per tuttl i versatnenti fatti a qualsiasi ora d' uftlcio /a tal u ta del medesimo gtorno, AftNumo pol proprl eoren- UmII l'incasso ai Cambiale per Triesle, Vienna e Jindapcst, rilasria lorn assegniper oiieste vltime piat:e, td tirrorda I aro ta facolt'a d i dom let-llnro tffeth presto la sna m^francod' OKial »pe»a por ««•«!. b) S'inr.arica dell'acijuistn t del hi rendita di effettl pubbllei, valute e dlvlse, nonehć deli' inmsso d'assejni, cambiali e roupons, verso '/»'/o di provlBglone. c) accoraa ai suoi commiltenli la facolta di depo-sitnre effetti di qmlsia*i sper.ie i ne cura gratis 1'incasso dei coupons alla teadenta. La Filiale della Banca Union (Nezlone Mcpel) s1 incarica deli' ac-quisto e della vendita di merci in commissionc, accorda sovvenzioni cd apre erediti sopra mer-canzie ad essa conscgnatc, oppura polizzc di carico o Warrants. Velutina po bismutu najboljši prah, obrazu in rokam dati poprej3 no nežnost in niehkoto. Velika ele^antina škatlja 11. 2. — Vrečica soldov 40. Trojen i/Ječek kolonjske vode napravljen no najnovejših iznajdbah izdelovalcev na Laškem, Francoskem, Nemškem ln Angleškem. Velika stekleDica soldov GO. Tinktura „Nlerville" Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vmotl lepo svetlo firnost. • Steklenica v elegantne* zavitku gl 1.50 Prodajalcem se ponuja velik dobiček. Zaloga v Trstu pri: Artur Mijiorlnl, dišavar in le-karuKar, vla Majoliea N. II, 1. nadstr. Drugi pro-dalcl, lekarne: C. Zanettl, G. H. Foraboschl, P. Hocca A. Suttina, 1» 8locovich, 6. B tlovis. V Uo- rici: G. B. Pontoni, Cristofoletti. V Zadru: Bruz-zanovlch. (20-11) The Singer Hlanufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo 0 eden goldinar, 0 dobi se Originalni Singer—jev šivalni stroj, in to brez povišanja cone Poroštvu *«' ilajo pel l<*(, iioilnk iiu dloniii l»r«kZ|»lačno. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke t a Sintjerjece šicalne stroje komad 3 kr. in tucat UO kr. (12-9) Bolezen v grlu, kašelj, hripavost, zguba glasu, nahod, angino, gripo. itd. ozdravljajo naglo in popolnoma premirani hlepčki Prendini (pripravljeni iz kasije in galuna) SO lodia raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsacega druzega zdravila tc vrste. Varovati se jc treba ponarejenih. Ozirati sc je vedno na napis PaNlIgl«) I* renti t n I i paziti da vsak hlepiek nosi ime iznajdatclja PRENDINI. 1'rodajajo se v Trstu v lekarnici PRENDINI in vseli drugih lekarnicah po JIO kr. Škatljica, zunaj eolne poteze po -&0 kr. in se tudi dobivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah. (20—7) Jožef Waidi krojač II gospodo. Zaloga novošegne robe. Naj nišo cene. Dubra natančna postrelba. Carin N. .10, Trst. (2G-1">) Rtiletnl pr», želodca, sapnika, početo jttiko. plnčno in mehnrjeeo prehlajenje, naduho, kalelj nervozni in pasji itd. ozdravljajo hlepbk a ■ td s o 1 e katere napravlja P. PRENDINI lckarniČar v Trstu. Velika dena^nja raba Izdelkov iz smol« mc jc nagnola, da sem napravit pravi iiletek iz norveške smole, ki je boljši od onega, ki dohaja i z tujih dežel. I i hlepčki imajo enako moč gledć vode in smole, jemljo se dosti lažje, lažje se prcbavljajo in so dosti ceneje od onih. Za obrambo ponarejanja jc na vsakem hlepčku vtisneno na enej strani ime narejalca PRENDINI i na drugei strani beseda Catramt. Prodajajo se v TRSTU v lekarnici PRENDINI v Skatljicah po -40 kr. in se dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsaccca kraja. (20 - 7) Nova IznnJdhR ! Nij več okrpani čevljev! Patentirano e rteh driarahl C. k. edin. privilegiran ■■ivtrialal za usnje, Max. Nlur-a, Bruck na štajerskem. Izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjem ln z drugo robo popol nouia riepreinočno mehko trpežno zveze; n. nr: raztrgan čevelj se popravi neznatno in lepo, celo nepr.?moŠno iu trdno, ftko se s tem klejom na hoSkodovari: del prilepi kos prirejenega usnja, Po dosedanjem zelo pomanjkljivem načinu popravljeni čevlji dadd prodreti vsako mokroto, ktera zakrivi po razhlajenju nog toliko bolezni; torej svetujem p. n. občinstvu, naj od čevljarjev skrbno popravo s klejom za usnje zahteva — Cena ene steklenice je gld. 12, kr. proti požlljatvi svote po kterl bodi pošti. Glavna zalogai pa*l Max. Mu ti i* v ]lru«k na Muri. V Trstu prodaja Androait Mmcr« rlcliter, čevljarska zaloga, Corso. (20-12) Le enkrat se ponuja tako dobra prilika, da se more izvrstna ura za polovico cene kupiti. Velika razprodaja. vs^j tvropi nastale politične razmere se tudi Švice niso ognole i zato ae je mnogo dc-lalccv izselilo, vsled česar se ruSijo tildi fabrike. Tako je i prva najznameniteja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj /aprta i nam poverjena razprodaja njenih Izdelkov. Tako imenovane \Va-schington žepne ure so najboljše ure na svetu, izvenredno kraso vrezljane i vezene i po ameri-kanskem sestavu napravljene. Vse ure so na sekunde repasirane i mi dajemo poroštvo za vsako uro na 5 let. Za doku gotovoga poroitva i strogo solidnoali •• a tem javno ob veza jemo, da hočeno vaako uro ki nI povolll, nazaj vzeti I zamenjati looo žepnin remontoir ur, navijajo se brez ključa, s stalnim zaklopccm, izvenredno točno na sekunde regulirane, razen tega po novem načinu elektrogatvaniiki pozlačene, z verižico, medaljonom itd. poprej gld. zdaj ena le po jo gld. jo kr. iooo krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na i5 rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalnim plosnatim steklom, poprej gld 21, zdaj ena le gld. 1.25, vse na sekunde repasirane, 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in srebronikla, kristalnim plosnatim steklom na 8 rubinih, najnatanjčniše repasirane, z verižico, medaljonom i Žametnim ctuisom, poprej gld. 15, zdaj ena le gld. 5.6o. 1000 ur na kotvo, iz čistega i3 lotnega srebra po c. k. puneovnem uredu pregledane, na i5 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčniše regulirane. Tc ure so poprej stale jI gld , zdaj pa stoje le gld. 1^.40 1000 \Vashington remontoir Žepnih ur iz pravega i3 l. tcikcga srebra, po c. k. puneovnem ureau pregledane. Poroštvo se daje, da so najtočniše na sekunde repasirane, notranja sestava je iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati Taka ura je veljala poprej gld. 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etui iz Žameta i ključ, iooo pravih zlatih ur za gospč, na 10 rubinih, prej 40 gld.. zdaj 20 gld. 1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospć. prej 100 gld., zdaj 40 gld. 65o ur za zid najlepšim emaj iiramm ok\irom in bitnim kladivom, poprej 6 gld. kr. 63o ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčniše regulirane, tudi pripravne za mizne pisače; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 65o ur v. nihalom v najlepše izdelanej visokej gotiškej omarici, navijajo sc vsacih 8 dni, naj-točniše na čas regulirane, iz.venredno lepe i krasne. - Ker ima taka ura še po 10 let dvnojno vrednost, nc imela bi se v nobenej hiši pogrešati, posebno ker jc taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 35 gld , zdaj pa izjemno le i5 gld. 75 kr. Kadar se naročujeje ure z nihalom, treba je priložiti zagotovičino Napis - (6-2) Razprodaja ur urarnice F* h. FV o mira a Dunaj, Rothenthurmatram it 9, parter« Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP M1LANIC. Tisk. F. HUALA v Trstu.