Glasilo Občine Lukovica p	^
Rokornijac
Oktober 2020, letnik XXI, številka 7, izid: 22. 10. 2020
stran 6
stran 10
stran 26
Prvo srečanje kmetijskih gospodarstev
Intervju : Petra Pavlič - »Prva Slovenka, ki je dvignila sto kilogramov!«
Vadba v dnevni sobi
2	OGLASI
www.lekarnaljubljana.si
Veljavnost od 15. 10. do 23. 11. 2020
ZDRAVj
izbrano iz kataloga ugodnosti
VITAMIN C 500 MG Ä
90 TABLET
Prehransho dopolnilo ni nadomestilo la	_
uravnoteženo in raznovrstno prehrano ^¡¡¡^
redna cena: 13,98e cena s Kartico zvestobe
VITAMIN C
11,18 E +
OTROŠKE ZOBNE SCETKE SILVER CARE
Otroške zobne ščetke s protibakterijskim delovanjem.
KLESCE ZA MOČNE NOHTE VITRY
Močne pedikurne klešče iz nerjavnega jekla.
redna cena: 26,63 € cena s Kartico zvestobe
21,30 1
9,53 e +
Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite
Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL ViVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 15.10. do 23.11. 2020 oz. do prodaje zalog.
ALOE OLJE, ALOE VERA X2
50 ML
Za posebno nego kože (strije, brazgotine, znaki staranja, izsušenost, akne), vsebuje hialuronsko kislino iz aloje vere, eterična olja čajevca in sivke, izvleček kamillice ter mandljevo in jojoba olje.
redna cena: 11,91 € cena s Kartico zvestobe
na brezplačno telefonsko številko
080 71 17!
ümmmm
ze za
na mesec
YV<
'Pi L

z e k o s k L a d kreditom* + paket zimskih pnevmatik
Dacia. Zanesljiv partner GRZS.
*EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko Hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za nakup vozila: informativna mesečna anuiteta za model Duster Essential 1.0 TCe 100 ECO-G v skupni vrednosti 13.740 € z DDV, s pologom v višini 3.750 € in financirano vrednostjo 9.990 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek Eko sklada 88,82 €. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,30 % letno. Vse informacije so zgolj informativne in temeljijo na informativnem in izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. Poraba pri mešanem ciklu: 5,221-7,640 l/100 km. Emisije CO2: 137-173 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0161-0,0366 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018-0,00222 g/km. Število delcev (X1011): 0,01-0,27. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM25 ter dušikovih oksidov.oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Dacia priporoča (^Ttflr wli	DH®dacia.si
AVTO SET d-o.o.
AVTO SET-SETNIKAR d. o. o., Dragomelj 26, Domžale
AvtohišaREAL
Avtohiša Real d.o.o.. Vodovodna c. 93, Ljubljana
oktober 2020
UVODNIK 3
UVODNE BESEDE
Že nekaj časa je situacija koronavirus glavna tema vsakodnevnih novic. Vse od njegovega pojava v marcu letošnjega leta sem se izogibal pisanju o tej temi. Vendar je njegov vpliv na naše vsakdanje življenje postal tako močan, da sem se temu odločil nameniti svoj uvodnik.
Trenutna situacija po celem svetu, ne samo na sončni strani Alp, je podobna stanju, ki smo ga običajno vajeni iz raznovrstnih znanstvenofantastičnih filmov, v katerih neznan mutiran virus napada prebivalstvo. Film je običajno dolg dve uri, zahvaljujoč reklamam (hvala za časovni preskok), in v tem času smo priča evoluciji virusa od prvega pojava do izbruha epidemije in na koncu pandemije, katere posledice so usodne za veliko število prebivalcev. Na koncu izolirajo virus, sin-tetizirajo cepivo, virus obvladajo. Konec srečen, vse dobro. Resnica je malo drugačna. Virusi so se najverjetneje začeli razvijati skupaj s celicami, torej veliko pred nastankom človeka. Neznaten mikroorganizem, neviden človeškemu očesu, pa vendar nevaren in včasih smrtonosen. Človeštvo se s pojavom virusov in virusnih obolenj srečuje že od samega začetka. Med najbolj poznanimi so ebola, virus HIV, virus stekline, virus, ki povzroča prašičjo gripo in pa bolj smrtonosen virus španske gripe, ki je pustošil ob koncu prve svetovne vojne. Leta 1918 je pandemija španske gripe izbruhnila v treh valovih. Prvi blažji val spomladi, veliko hujši jeseni in tretji val spomladi 1919 so povzročili ogromno število smrtnih žrtev, največ zaradi pljučnega edema - kopičenje tekočine med celicami pljuč, ki je pri obolelih povzročila zadušitev. Po nekaterih podatkih je bilo smrtnih žrtev med 50 in 100 milijonov, kar je takrat predstavljalo neverjetnih od 3 do 5 odstotkov svetovne populacije.
Koronavirus bo očitno prisoten še nekaj časa in bo povzročal takšne in drugačne preglavice. Širi se hitro, ampak je na srečo smrtnost veliko nižja od smrtnosti španske gripe. Smo na točki, ko lahko sami naredimo največ, da ga zaustavimo in omejimo. Virus za razmnoževanje potrebuje gostitelja in samo to mu omogoča preživetje. Ukrepi, ki nam jih predpisujejo pristojni organi, ki nam, roko na srce, niso ljubi, saj nam rušijo do sedaj ustaljeni življenjski ritem, so potrebni za preprečevanje širjenja okužb. Najbolj pomembno je, da preprečimo njegovo razmnoževanje, to pa lahko storimo z izvajanjem predpisanih ukrepov, kot so umivanje rok, uporaba zaščitnih mask ter upoštevanje zadostne medsebojne razdalje.
V želji, da se vse skupaj kar najhitreje konča, vas lepo pozdravljam, v naslednji številki pa napišem kaj bolj zanimivega in veselega.
Iztok Obreza
Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 26. novembra 2020; rok za oddajo člankov je 17. novembra 2020, do 12. ure.
Glede na trenutno situacijo, si pridržujemo pravico do sprememb navedenih rokov. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov.
VSEBINA			
Uvodnik županje	4	Otvoritev sadjarskega muzeja Tepka	19
Prvo srečanje kmetijskih gospodarstev	6	Teden otroka v VVE Medo	24
Intervju : Petra Pavlič - »Prva Slovenka,		Vadba v dnevni sobi	26
ki je dvignila sto kilogramov!«	10	Strategija in posvet mladih	
Dobrodošli pri Furmanu!	12	v Občini Lukovica	28
Na obisku v sadovnjaku na Brdu	13	Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov	29
Srečna hiša živi naprej	14	Križanka, politika	30
Oktober, mesec požarne varnosti	16	Zahvale	31
Koledar prireditev in dogodkov v letu 2021
Občina Lukovica je pričela s pripravo koledarja prireditev in dogodkov ter z zbiranjem podatkov društev, zvez in ostalih nepro-fitnih organizacij o prireditvah in dogodkih, ki bodo organizirani v letu 2021.
Obvezni podatki za umestitev prireditev in dogodkov v koledar so:
•	datum in ura dogodka,
•	naziv dogodka,
•	lokacija (kraj) dogodka,
•	organizator dogodka (naziv organizatorja, ime in priimek kontaktne osebe, elektronski naslov, spletna stran),
•	dodatno: zaželena je visokoresolucijska fotografija posameznega dogodka, če je le-ta že bil kdaj izveden.
Kontaktna oseba organizatorja mora ob oddaji podatkov skladno s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov posredovati tudi soglasje k obdelavi osebnih podatkov, torej za objavo posredovanih osebnih podatkov. Soglasje naj bo podano pisno (posebna izjava).
Prosimo vas, da podatke posredujete na elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si, najkasneje do ponedeljka, 7. decembra 2020.
Občinska uprava bo podatke zbrala z namenom, da se načrtovani dogodki in prireditve zberejo na enem mestu ter objavijo v občinskem glasilu Rokovnjač in na spletni strani Občine Lukovica. Hkrati pa je cilj zbiranja navedenih podatkov zagotovitev razporeditve dogodkov in prireditev tekom koledarskega leta.
Vsekakor si želimo tudi, da bodo epidemiološke razmere v prihodnjem letu prijaznejše do organizatorjev prireditev.
Občinska uprava
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasni odgovorni urednik: Iztok Obreza, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Drago Juteršek in Petra Pavlič; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Zrebiček, foto: Katka Bohinc.
4	UVODNIK ŽUPANJE, OGLAS	fjf Rokovnjač
Ponovno ustavljanje javnega življenja?
Spoštovane občanke in občani,
v teh dneh število okuženih s koronavirusom v Sloveniji skokovito narašča. Vlada RS na predlog NIJZ sprejema zadnje zaščitne ukrepe s t.i. oranžnega seznama. V naši občini je po trenutnih podatkih v zadnjih 14 dneh okuženih 10 ljudi (stanje podatkov 13. 10. 2020), od spomladi pa je vseh okuženih 35, kar glede na število prebivalcev ni malo. Nekatere občine so v skladu s svojimi pristojnostmi že sprejele dodatne ukrepe za zdravje svojih občanov: od zapiranja kulturnih in športnih objektov do omejevanja fizične prisotnosti strank v uradnih prostorih. Občina Lukovica dodatnih ukrepov še ni sprejela, predvidevam pa, da bomo morali to kmalu storiti, da se virus ne bo neomejeno širil. Smo pa že drugič prestavili pohod po mejah naše občine, prvič zaradi slabega vremena, zdaj pa zaradi spoštovanja zaščitnih ukrepov. Obljubljam, da se bomo na to pot odpravili takoj, ko bodo razmere to dopuščale. V soboto, 10. oktobra, je bila odpovedana tudi zdaj že tradicionalna prireditev, s katero so se številna društva iz naše doline predstavila obiskovalcem sobotne domžalske tržnice, prav tako je organizator Turistično olepševalno društvo Brdo - Lukovica odpovedal tradicionalni Lukov sejem. Pa naslednje leto!
Je pa mešanemu pevskemu zboru Šentviški zvon uspelo kljub strogim ukrepom in pogojem NIJZ 10. oktobra izvesti letni koncert. Malo drugače, kot smo bili doslej vajeni, vendar jim je z dobro voljo uspelo, za karsejim zahvaljujem. Verjetno bodo morala naslednja tovrstna druženja, kijih organizirajo naša društva, počakati na boljše čase.
V sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico - Zavodom Ljubljana smo uspeli izvesti srečanje kmetijskih gospodarstev naše občine. Slišali smo primere dobrih praks, s katerimi se lahko pohvalijo naše kmetije, spregovorili pa smo tudi o številnih ovirah, s katerimi se kmetje srečujejo v praksi. Ugotavljamo namreč, da delo kmeta tudi v samostojni državi ni cenjeno, zato ima najprej država veliko domačo nalogo: na novo ovrednotiti in z življenjsko zakonodajo zagotoviti evropsko primerljivo preživetje kmeta. Vrniti mu mora pomen in dostojanstvo ter ga zavarovati.Tudi občine imamo domačo nalogo: spodbujati in pomagati s sofinanciranjem dejavnosti in projektov, ki prinašajo dodano vrednost in zagotavljajo ohranjanje naših kmetij. Občina Lukovica bo po svojih finančnih zmožnostih v ta namen v prihodnjih razpisih dodala nove ukrepe, za katere bodo kme-
tje lahko pridobili sredstva iz občinskega proračuna. Odziv lastnikov kmetij je bil zelo dober in dogovorili smo se, da bodo tudi ta srečanja, tako kot srečanja obrtnikov in podjetnikov, postala tradicionalna.
Kot sem omenila v prejšnji številki Rokovnjača, smo se na Ministrstvu za infrastrukturo skupaj s predstavniki Družbe RS za infrastrukturo (DRSI) dogovorili o prioritetnih nalogah za večjo varnost ob stari magistralni cesti od Želodnika do Trojan. Skupaj smo si ogledali stanje na celotni trasi regionalne ceste. Za preureditev nevarnih delov ceste bo DRSI v sodelovanju z občino pričela s postopki za izvedbo križišč v Lukovici, v Trnjavi in v Šentožboltu ter ureditve avtobusnega postajališča in pločnika v Spodnjem Petelinjku. Preverili bodo tudi ustreznost prometne signalizacije in križišč ob regionalni cesti na območju naselij Prevoje-Šentvid.
Končno se bo tudi v Lukovici začela gradnja javnih najemnih stanovanj. S Stanovanjskim skladom RS, lastnikom zemljišč dela območja zazidalnega načrta, s katerim se ureja južni del naselja Lukovica med avtocesto in regionalno cesto, potekajo razgovori o nameravani gradnji dveh večstanovanjskih objektov na tem območju. Z deli nameravajo pričeti v prihodnjem letu.
Intenzivno pripravljamo predlog proračuna za naslednji dve leti. Moja največja želja je, da bi lahko sledili vsem predlogom in pobudam občanov, ki pomenijo napredek za vsak kraj posebej in za nas vse skupaj. Zavzemala se bom, da bomo investicijski del proračuna prednostno namenili projektom, ki so širšega družbenega pomena. Saj proračun, kot najpomembnejši finančni dokument občine, pomeni uresničevanje skupnih interesov ljudi na območju občine. Proračun mora vključevati projekte, ki bodo dejansko izvedljivi. To je moje vodilo.
Spoštovani občani, želim vam, da ostanete zdravi in da vas ta virusna kriza ne oplazi. Občina bo vse morebitne dodatne zaščitne ukrepe objavljala na občinski spletni strani, zato vas vabim, da nas večkrat obiščete na teh straneh.
Bliža se prvi november, praznik vseh svetih. Množičnih obiskov grobov ne bo, bomo pa kljub temu priklicali v spomin vse, s katerimi smo prehodili del skupne zemeljske poti.
VAŠA ŽUPANJA
Cvetje Pižem
CVETLIČARSKE STORITVE
041 224 028
Sprejemamo naročila za izdelavo in brezplačno dostavo aranžmajev.
Janez Pižem s.p., Spodnje Prapreče 4d, 1225 Lukovica
K.
oktober 2020
OBČINSKA UPRAVA, OGLAS 5
Zimsko vzdrževanje cest v Občini Lukovica v zimski sezoni 2020-2021
Želimo vas ponovno spomniti in opisati program zimskega vzdrževanja cest v zimskih razmerah.
V skladu s predpisi so naše ceste opredeljene po prednostnih razredih za vzdrževanje v zimskih razmerah.
Pomembnejše lokalne ceste, na katerih se mora zagotoviti prevoznost med 5. in 22. uro, so ceste, po katerih poteka promet med deli cest v občini oziroma med občinami in po njih poteka tudi avtobusni, šolski prevoz, na teh cestah so možni zastoji do 2 ur.
Ostale lokalne ceste naj bi bile prevozne med 7. in 22. uro. Tudi tu so ravno tako možni krajši zastoji, v primeru močnega sneženja so možni zastoji do enega dne.
Javne poti, deli cest, ki potekajo po obrobju naselij, so v nižji kategoriji, zato so možni zastoji do enega dne, v primeru močnega sneženja so možni večdnevni zastoji.
Parkirišča in pločniki so glede na upoštevanje krajevnih potreb spluženi
do enega dne, v primeru močnega sneženja do več dni.
Med 22. in 5. uro so možni zastoji oziroma so ceste prevozne z zimsko
opremo.
Na zgoraj podana pravila se v naši občini plužijo ceste glede na potrebe in prioritete. Na vseh cestah je dovoljeno do 15 cm snega, saj je do te mere možen promet z uporabo zimske opreme na vozilu. S posipanjem se prične ob vsaki poledici ali pričetku sneženja, ko se sneg začne oprijemati cestišča oziroma po izvedenem pluženju.
Zaradi boljše obveščenosti in varnejše vožnje na nevarnejših delih cest lahko postavimo opozorilne znake, s katerimi so vozniki še dodatno obveščeni o razmerah na cesti.
Izvajalci zimske službe (pluženje in posipanje cest) so dosedanji izvajalci, to so pretežno kooperanti - kmetje, s katerimi so sklenjene pogodbe za izvajanje storitve zimske službe z opremo občine. Za posipavanje in delno pluženje cest (od Prevoj do Krašnje) ter čiščenje ostalih javnih površin na območju občine je zadolžen Režijski obrat občine. Za pluženje in posipavanje cest na vzhodnem delu občine so zadolženi pogodbeni izvajalci. Režijski obrat občine za predmetno območje dobavlja posipni material.
Število kapacitet strojev in voznikov je optimizirano glede na potrebe in možnosti oziroma razpoložljivo število strojev in voznikov. Cestne priključke k stanovanjskim, gospodarskim in ostalim objektom čistijo lastniki sami. Odlaganje snega iz zasebnih na javne površine ni dovoljeno.
Vsak udeleženec v prometu je dolžan skrbeti za svojo lastno varnost in za varnost vseh drugih udeležencev v prometu. Vozila opremimo z ustreznimi zimskimi pnevmatikami. Bodimo strpni. Kot pešci poskrbimo, da bomo na cesti kar najbolj vidni, kot vozniki pa prilagodimo hitrost vremenskim in drugim razmeram, predvsem pa se na pot odpravimo pravočasno.
Besedilo in foto: Občinska uprava
Podaljšanje vodnih dovoljenj
Občina Lukovica je dne 22. 09. 2020 s strani Direkcije Republike Slovenije za vode prejela obvestilo o izteku vodnih dovoljenj za oskrbo s pitno vodo, ki se izvajajo kot gospodarska javna služba. Iz evidence Direkcije RS za vode o podeljenih vodnih pravicah, vodnih dovoljenj za oskrbo s pitno vodo, ki se izvajajo kot gospodarska javna služba, izhaja, da se 31. 12. 2020 velikemu številu vodnih dovoljenj izteče čas veljavnosti.
Četrti odstavek 127. člena Zakona o vodah (Ur. l. RS, št., 67/02, 2/04 - ZzdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 56/20) pa določa, da se vodno dovoljenje lahko podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, predpisani za njegovo pridobitev.
V izogib nevšečnostim, ki bi jih lahko povzročila prepozno vložena vloga za podaljšanje, vas prosimo, da pregledate datume izteka veljavnosti vaših dovoljenj, pridobljenih za oskrbo s pitno vodo, ki se izvajajo kot gospodarska javna služba. Vloga za podaljšanje je na voljo na spletni strani Direkcije RS za vode.
Besedilo: Občinska uprava
GOSTI Č	.
David Gostič s.p., Zaboršt 24, 1225 Lukovica
VULKANIZERSTVO IN IZPUŠNI SISTEMI
.gume-izpuhi.si
6	OBČINSKA UPRAVA	fif Rokovnjač
Je kmetijstvo res le ena od gospodarskih panog?
Zapis in razmišljanja o Prvem srečanju kmetijskih gospodarstev Občine Lukovica
Čeprav ne maram klišejskih izjav, pa bi za zgornje vprašanje najraje rekla, da sodi med tista za milijon dolarjev. In to brez bojazni, da bi kadar koli morala nagrado tudi izplačati. Enostavno zato, ker enoznačnega odgovora na to vprašanje ni.
Večkrat slišimo, da je kmetijstvo podjetniška dejavnost in to drži, saj zagotavlja določen prihodek. A če bi bilo samo gospodarska panoga, kmetje ne bi vztrajali tudi takrat, ko so razmere težke in ko preusmerjajo drugje zaslužen denar v kmetijsko dejavnost. Kaj naredijo obrtniki, podjetniki ali lastniki večjih korporacij, celo država v vlogi lastnice, ko začne dejavnost njihovih obratov oz. podjetij ustvarjati izgubo? Poskusijo z različnimi viri finančnih »injekcij«, zmanjševanjem stroškov bodisi z odpuščanjem ali nižanjem kakovostnih standardov. Ko slednji ukrepi niso učinkoviti, obrt, tovarno, podjetje zaprejo oziroma ga prodajo. Pogosto pod ceno. In začnejo na novo. Se vam zdi takšen scenarij možen na kmetijskem gospodarstvu? Celo preusmeritve v drugo panogo niso enostavne. Kapital kmetije pa je pogosto podcenjen ali celo »mrtev«. Torej kmetijstvo potemtakem ni tipična gospodarska panoga. Pa vendar pomembno prispeva h gospodarstvu države, regije ali občine.
Županja Občine Lukovica je povabila kmetice in kmete, da sodelujejo pri pripravi učinkovitega načrta finančne podpore kmetijskim gospodarstvom iz občinskega proračuna. (foto: Občina Lukovica)
Ne t'č ne m'š
Zanesljivo ni enostavno biti celo življenje v vlogi gospodarja in odloče-valca, obenem pa tistega, na katerega plečih so pričakovanja predhodne generacije, da bo ohranil in obogatil, kar so predniki ustvarili, da bo kmetijo predal dedičem v boljšem stanju, kot jo je prejel. Saj to so generacije pred njim (ali njo) delale. Ob tem pa so kmetje in kmetice pod vedno večjim pritiskom potrošnikov, ki poleg kakovosti izdelkov zahtevajo še skrb za okolje in dobrobit živali. Na drugi strani pa je nujno nenehno izobraževanje in pridobivanje novih znanj. Mehanizacija zahteva vedno več tehničnega znanja, računalniki in različni računalniški programi ter obvladovanje družabnih omrežij so nujno potrebni ne le pri izobraževanju, pač pa vedno bolj pri obvladovanju zapletenih birokratskih zahtev, kakor tudi pri promociji, trženju in komuniciranju s kupci. Če povzamem - kmetje so in niso podjetniki. Odgovor na naslovno vprašanje pa ostaja odprto.
Kako podpreti kmetijstvo v prihodnje?
To vprašanje je županja Občine Lukovica zastavila sebi, strokovnim sodelavcem v občinski upravi ter kmeticam in kmetom, ki skrbijo za oskrbo s kakovostno hrano in za obdelano podeželje. Po lanskoletnem prvem podjetniškem srečanju je občinska uprava (tudi tokrat v sodelovanju z Razvojnim centrom srca Slovenije) organizirala še prvo srečanje kmetijskih gospodarstev skupaj s KGZS - Zavodom Ljubljana. Namen
srečanja z naslovom »Kmetijstvo in podjetništvo kmetijskih gospodarstev v Občini Lukovica v naslednjih letih« je bil oblikovati novo strategijo finančne podpore razvoja kmetij oziroma njihove dejavnosti v programskem obdobju 2021 do 2027.
Srečanje je s pozdravnim nagovorom začela mag. Olga Vrankar, ki je pozdravila goste: v prvi vrsti Cirila Smrkolja, nato Mojco Štepic, direktorico Razvojnega centra Srca Slovenije, direktorja KGZS - Zavoda Ljubljana Jožeta Benca, Tomaža Močnika, vodjo Oddelka za kmetijsko svetovanja na KGZS - Zavodu Ljubljana, Viktorja Matjana, člana sveta Območne enote KGZS Ljubljana, Pavlo Pirnat, ki že šestnajst let nudi dragoceno pomoč kmetijam v Občini Lukovica, zadnjih sedem let pa tudi v občinah Moravče, Domžale in Trzin ter Tomaža Cora, vodjo Oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZS - Zavodu Kranj, tokrat v vlogi predavatelja. Županja je predstavila svoj pogled na vlogo kmetijstva v občini in širše ter prizadevanja občine za njegov razvoj. Vse prisotne je pozvala k tvorni razpravi, ki naj bo namenjena odpiranju novih področij, ki bi jih podprli v prihajajočem programskem obdobju 2021-2027.
Ciril Smrkolj je po pestri strokovni poti in ob številnih funkcijah, v katerih je bil izjemno dejaven, prava zakladnica znanja in izkušenj. Bil je ustanovni predsednik Sindikata kmetov Slovenije, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v času priprav Slovenije na vstop v EU (1997-2000) in predsednik KGZS od leta 2008 do leta 2012. Ves čas pa tudi kmet, pridelovalec in predelovalec mleka, nato pa ovčerejec. Prisotnim je predstavil ozadje priprav Slovenije in slovenskega kmetijstva na vstop v EU ter dejansko stanje na področju izplačil sredstev EU za kmetijstvo. Poudaril je tudi pomen ohranjanja majhnih kmetij, kakršne prevladujejo v občini.
Ali se kmetijstvo splača?
Tomaž Cor, vodja kmetijske svetovalne službe na Zavodu Kranj, je imel uvodno predavanje, ki je prisotnim dalo kar nekaj iztočnic za razmišljanje o svojem delu oziroma, še bolje, o pristopu do dela na kmetiji, o potrebi po boljšem poznavanju gospodarskih rezultatov kmetije in načrtovanju dejavnosti ob upoštevanju različnih vplivov, obstoječih kapacitet in dejavnikov. Poudaril je potrebo po bolj preudarnem razmisleku ob večjih oziroma pomembnejših odločitvah, pri čemer je vedno potrebno pretehtati, kakšne so prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti posledic odločitve (investicije, preusmeritve, nove tržne poti ...).
V drugem delu srečanja je potekala okrogla miza, na kateri so svoja mnenja soočili in komentirali županja mag. Olga Vrankar, Tomaž Močnik, vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZS -Zavodu Ljubljana, terenska kmetijska svetovalka Pavla Pirnat ter predstavniki povabljenih kmetij (od leve proti desni): Tanja Cerar, ekološka kmetija Matetov, Stanko Homar, ekološka kmetija Vrhač, Viktor Matjan, kmetija Matjan, Miha Capuder, kmetija Kic, Klavdija Slapar, ekološka kmetija Pr' Španc in Sašo Kašnik, ekološka kmetija Kašnik. Okroglo mizo kot tudi celotno srečanje je povezovala mag. Tatjana Čop, podpredsednica LAS Srce Slovenije.(foto: Občina Lukovica)
oktober 2020
OBČINSKA UPRAVA, OGLAS 7
Dva primera dobre prakse
Kmetje na nekem območju se v glavnem poznajo. A le bežno, predvsem pa imajo le redko priložnost prisluhniti razmišljanju mladih in uspešnih gospodarjev o svojem delu, možnostih in priložnostih razvoja kmetij in o težavah, s katerimi se soočajo. V okviru Prvega srečanja kmetijskih gospodarstev so organizatorji povabili k predstavitvi enega gospodarja kmetije, ki leži bolj ali manj v ravnini, in drugega, ki obdeluje bolj strme površine na 580 metrih nadmorske višine.
Peter Kos s kmetije Pr' Mahkot iz Vidma pri Lukovici je predstavil razloge za prehod na ekološko kmetovanje, njihovo dejavnost in način trženja pridelkov in izdelkov. Njegova izkušnja s pridobivanjem rednih kupcev je lahko marsikomu za zgled in spodbudo. Na kmetiji se ukvarjajo tudi s predelavo žit, sadja, vrtnin in zelišč, saj je v sezoni pridelka več, kot je povpraševanja. Kmečko sta zavarovana on in njegova sestra, starša pa sta upokojena, a še vedno pomembno pomagata pri delu na kmetiji. Redijo tudi nekaj molznic in nesnice. Sicer imajo na kmetiji več kot sto izdelkov z ekološkim certifikatom. V zadnjem času prodajajo tudi v nekatere javne zavode. Njihov cilj je večja samozadostnost oziroma boljše izkoriščanje vseh potencialov, ki jih kmetija ponuja.
Kmetija Lovretovc se nahaja v vasi Javorje pri Blagovici na nadmorski višini 580 metrov. Mladi gospodar Brane Pustotnik je predstavil kmetijo, na kateri redijo krave dojilje, bike in purane (kot kooperanti). Kmetijsko dejavnost v njihovem primeru omejujejo naravne danosti (površine v bližini hleva, strmine, ki niso primerne za pašo zaradi degradacije zemljišč) in zmogljivosti obratov. Glede slednjega so lahko ukrepali tako, da so izkoristili inštrument t.i. lokacijske preverbe in pridobili dovoljenje za gradnjo na kmetijskem zemljišču, in sicer izključno za namen širitve kmetijske dejavnosti. Svojo predstavitev je zaključil z mislijo, da je ponosen, da lahko dela na kmetiji.
Raznolikost - osnovna značilnost lukoviškega kmetijstva
Pavla Pirnat, dolgoletna terenska kmetijska svetovalka, je predstavila stanje kmetijstva v Občini Lukovica, kjer je registriranih 465 kmetijskih gospodarstev. Od teh je v letu 2020 oddalo zbirno vlogo 312. Dobra polovica kmetij se ukvarja z rejo govedi. Z dopolnilnimi dejavnostmi se ukvarja 29 kmetij, ekoloških pa je 23. Velika verjetnost je, da imajo ekološke kmetije priglašeno tudi dopolnilno dejavnost, kar pomeni, da se le 6 konvencionalnih kmetij ukvarja z dopolnilno dejavnostjo.
V povprečju so nosilci kmetijske dejavnosti mlajši kot v sosednjih občinah in kot je slovensko povprečje. Starejših od 55 let je v lukovški občini 59,16 %, medtem ko je v sosednji domžalski občini ta delež 65,14%, slovensko povprečje pa je skoraj 68 %. Povprečna površina kmetij je manjša od slovenskega povprečja, in sicer 6,1 ha (slovensko povprečje je 6,9 ha).
Prvi termin za srečanje kmetijskih gospodarstev je bil 12. marec. Takrat se je prijavilo več kot petdeset udeležencev. Srečanje je bilo zaradi razglašene epidemije prestavljeno na jesenski čas. Tokrat so bile omejitve še bolj stroge in v dvorani je bilo toliko prisotnih le toliko oseb, kolikor je dovoljeno glede na prostor. Poleg vabljenih kmetij in gostov se je srečanja udeležilo še 20 drugih predstavnikov kmetijskih gospodarstev v občini. (foto: Občina Lukovica)
Mahkotov bajer na ekološki kmetiji Kos (po domače Pr' Mahkot), ki je bila predstavljena kot eden od dveh primerov dobre prakse. Kljub temu da ima kmetija precej ravne površine, pa je kmetovanje zaradi drugih pogojev vse prej kot enostavno. Oče sedanjega gospodarja Petra Kosa je v osemdesetih letih postavil bajer, ki je bil namenjen odvodnjavanju okoliških površin. Obenem je zatočišče za ptiče in ribe in lep krajinski »okras«. (foto: Katka Bohinc)
Šest kmetij - šest zanimivih zgodb in veliko več izzivov
Ob pogovoru za okroglo mizo so se predstavniki sodelujočih kmetij na kratko predstavili in povedali, kakšne so njihove težave in pričakovanja glede podpore občine. Županja mag. Olga Vrankar ter Tomaž Močnik in Pavla Pirnat iz Kmetijske svetovalne službe so na vprašanja in pobude sproti odgovarjali oziroma jih komentirali.
Tanja Cerar je predstavila družinsko kmetijo Matetov, ki se je leta 1999 usmerila v ekološko pridelavo. Na kmetiji pridelujejo zelenjavo, poljščine, nekaj mleka, zelenjavo tudi predelujejo. Pred kratkim so odprli muzej Tepka, ob tem da imajo na kmetiji že domač muzej. Tanja je poudarila, da so skoraj 100% samooskrbni in da družina živi izključno s prihodkom iz kmetijske dejavnosti. Moti jo, da se prepogosto v javnosti izpostavlja pomen večjih kmetij oziroma se ne da dovolj veljave manjšim. Njihova kmetija s hrano zalaga najmanj petdeset družin, kar se ji ne zdi zanemarljivo. Največja težava, s katero se sooča, je preveč administrativnega dela in premajhno poznavanje razpisov, na katere bi se lahko prijavili. Morda bi lahko občina pomagala na tem področju.
Stanko Homar z ekološke kmetije Vrhač pa se sooča s povsem drugačno težavo. Pred 37 leti je pustil službo in od staršev prevzel kmetijo ter na njej začel z ekološkim kmetovanjem in kasneje s kompostarno. Zdaj je sin na vrsti za prevzem kmetije, a se je odločil, da prevzame samo kompostarno, kmetije pa ne. Slednje je po Homarjevem mnenju posledica tega, da zadnja leta ves čas opazuje, s kakšnimi težavami se sooča njegov oče. Najbolj ga moti komunalna neurejenost, opozarja pa na posledice spreminjanja kmetijskih zemljišč v zazidljiva, ki so se v preteklosti dogajala brez vednosti lastnikov in mejašev. Glede tega je bil tudi kritičen do prejšnjega župana in izrazil upanje, da se bo v prihodnje le kaj premaknilo na bolje. Predlagal je tudi povečanje občinskih sredstev za nakupe specializirane mehanizacije za obdelavo strmih površin.
Viktor Matjan, ki je tudi v mandatu 2020-2024 izvoljen za člana Območne enote KGZS Ljubljana, se ukvarja z rejo molznic in pitanjem govedi. Kmetija obsega 35 ha, od katerih je 6 ha obdelovalnih površin, poleg le-teh imajo še 3 ha obdelovalnih površin v najemu. Ostalo je gozd. Viktor Matjan se preživlja izključno od prihodka s kmetije in je poudaril, da mu ni žal, da je leta 1995 prevzel kmetijo. Pogreša pa sodelovanje med kmetijami v obliki organiziranja skupne klavnice in predelave mesa ter skupnega nastopa na trgu, saj imajo manjši ponudniki manj možnosti. Občina bi lahko takšne aktivnosti podprla. Prav tako je predlagal uvedbo nižjih komunalnih prispevkov v kmetijski dejavnosti.
Sašo Kašnik gospodari na ekološki kmetiji v Vrbi. Za ekološko kmetovanje so se odločili leta 2007. Takrat so bili pred odločitvijo, ali nadaljevati z živinorejo, kar bi pomenilo povečanje in posodobitev hleva, ali pa preiti v povsem drugo dejavnost. Odločili so se za slednje in se preusmerili v ekološko sadjarstvo, za kar jim ni žal, saj je v tem velik potencial, predvsem zaradi lege kmetije oz. občine, ki se nahaja blizu Ljubljane. V bližini domačije je 2,6 hektarjev velik sadovnjak s 6000 sadikami. Večino pridelka prodajo na domačem dvorišču, nekaj tudi
OBČINSKA UPRAVA
Rokovnjač
Drugi primer dobre prakse je bila hribovska kmetija Pustotnik (po domače Lovretovc). Na kmetiji, ki leži na višini 580 m, so se usmerili v rejo krav dojilj in kooperantsko rejo puranov. Branko Pustotnik je izpostavil problematiko širjenja kmetijske oz. obrtne dejavnosti z novogradnjami, saj zazidljivih površin v občini primanjkuje. (foto: Tatjana Čop)
V Spodnjih Praprečah se nahaja kmetija Kic, ki jo je leta 2018 prevzel Miha Capuder. Obdelujejo 40 hektarjev, od tega je 12 ha v lasti. Ukvarjajo se s prirejo mleka, v hlevu pa je od 70 do 80 glav živine. O predelavi mleka ne razmišljajo. V načrtu ima še izboljšanje oziroma optimizacijo proizvodnje. Potem bi se mogoče lotili dopolnilne dejavnosti prikazov in izobraževanj, kar bi bilo predvsem zanimivo za otroke, tudi iz Ljubljane.
Čisto za konec pa smo na oder povabili predstavnike organizatorjev srečanja: županjo mag. Olgo Vrankar, Mojco Štepic, direktorico RC Srca Slovenije, in direktorja KGZS - Zavoda Ljubljana Jožeta Benca. Mojca Štepic in Jože Benec sta pohvalila pobudo občine za organizacijo takšnega srečanja, ki kaže na odgovoren odnos do kmetijstva in kmetov. Županja se je zahvalila sodelujočim kmetijam in poudarila, da je tekom srečanja dobila veliko novih informacij, ki ji bodo v pomoč pri nadaljnjem delu. Izrazila je željo, da bi s tovrstnimi srečanji nadaljevali tudi v prihodnje.
Besedilo: Tatjana čop, foto: Tatjana čop in arhiv Občine Lukovica
v vrtce in šole. Odločitev za neposredno prodajo je seveda prinesla večji izkupiček, obenem pa prisotnost kupcev na dvorišču vsak dan in tekom celega dneva. To je nekoliko moteče, a so vzeli v zakup. Poudaril je, da pri njih prodaja ni težava. Imajo tudi lastno hladilnico, tako da lahko ponudijo kakovostno sadje do pozne zime ali zgodnje pomladi. Večji izziv je pridelati kakovostno in na videz lepo sadje. Od občine v prihodnje pričakuje več pomoči pri prijavah na razpise oziroma vsaj informiranju o njih. Izrazil je tudi mnenje, da je premalo razvojno usmerjene finančne pomoči iz občinskega proračuna.
Kmetijo Pr' Španc iz Vrank je na okrogli mizi predstavila Klavdija Slapar. Na kmetiji se ukvarjajo z govedorejo, in sicer z rejo krav dojilj, pitanjem govedi in ovčerejo v manjšem obsegu. Imajo priglašeno dopolnilno dejavnost predelave sadja. Sadje predelujejo v sokove, ki jih prodajo v glavnem na domu in na različnih prireditvah. Za promocijo in trženje uporabljajo blagovno znamko Zakladi Črni graben, katere nosilka je Občina Lukovica. Od občine pričakuje, da v prihodnje razpise prilagodijo majhnim kmetijam.
Dopolnilne dejavnosti še premalo prisotne
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so tiste, ki kljub imenu (dopolnilne) pogosto prinesejo kmetiji enako ali več kot osnovna dejavnost. Le s predelavo in neposredno prodajo lahko kmetijskim pridelkom in izdelkom dvignemo ceno. V Občini Lukovica ima 29 kmetij priglašenih skupaj 134 dopolnilnih dejavnosti v 25 različnih krajih. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da je največ priglašenih dopolnilnih dejavnosti s področja strojnih storitev in storitev v gozdarstvu. Iz slednjega lahko sklepamo, da so možnosti, ki jih na kmetijo prinesejo dopolnilne dejavnosti predelave, še neizkoriščene. Predvsem ob upoštevanju dejstva, da je Občina Lukovica primestna občina, torej na eni strani je blizu prebivalcem prestolnice, ki iščejo nove destina-cije za počitek, v času epidemije COVID-19 pa so povečali nakupe hrane neposredno na kmetijah. Na drugi strani pa je vedno več priseljencev v občino, ki so zapustili mesto zato, ker si želijo več stika z naravo in s kmeti, pri katerih vedno več ljudi opravi nakupe živil.
Renault CLIO
Sedaj tudi HIBRID

s
RENAULT
Passion for life
\
Bencinski motor že za
129 € /mesec
z dodatnimi ugodnostmi od 1.400 € s paketom financiranja Renault FLEKS
@ Paket zimskih pnevmatik**
- fi
Bencin/Dizel

Hibrid
*Masg|pi obrok velja zamodel RgHault "MO LiSMSCeJI" in začetno ceno 9.990 €, ki že vsebuje redni popust v višini 700 € ter dodatni popust v višini 600 €, ki velja ob nakupu z Renault financiranjem. K modelu CLO LifeBfc 7l prip&day1.466 € Rodnosti kjflBMstavljajo obvezno in osnovno kasko zavarovanje v vrednosti 403,62 € podaljšano jamstvo (I let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti I00 € in vzdrževanje za mot^^Je 7I (4 leta ali 80.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 162,42 €. Velja preko Renault financiranja. **Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačen paket zimskih pnevmatik. Pridržujemo si pravico do napak. Poraba pri mešanem ciklu: 4,3 - 7,7 1/100 km. Emisije CO2: 96 - 136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6D full. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM21 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.	'
Renault priporoča (f^P^V^l
□ □B@D9 renault.s
AVTO SET d.0.0
AVTO SET-SETNIKAR d. o. o., Dragomelj 26, Domžale
AvtohišaREAL .
Avtohiša Real d.o.o.f Vodovodna c. 93, Ljubljana
8
oktober 2020
OBČINSKA UPRAVA, OGLAS 9
Gradiško jezero - biser ali odlagališče odpadkov?
Občina Lukovica je z začetkom oktobra s parkirišča Gradiškega jezera umaknila zabojnika za embalažo in mešane odpadke. Ugotovljeno je namreč bilo, da odpadke neposredno ob zabojnik odlagajo obiskovalci, ki odpadke pripeljejo s seboj v vrečah (dokaz v ta namen so naslovljene položnice v smeteh), kar pomeni, da niso nastali neposredno z rekreacijo ob Gradiškem jezeru.
Območje ob Gradiškem jezeru je očitno postalo odlagališče odpadkov nekaterih posameznikov, ki prostora za lastne odpadke ne najdejo v svojih zabojnikih. Če zmanjka prostora v domačih zabojnikih, uporabnikom JKP Prodnik d.o.o. svetuje:
•	da najprej preverijo, če so odpadke pravilno ločili in jih razporedili v prave zabojnike;
•	odpadke, ki jih zaradi velikosti ali količine ne morejo odložiti v zabojnike, lahko pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob, ki je odprt od ponedeljka do petka v popoldanskem času in ob sobotah ves dan. Prevzem ločeno zbranih odpadkov (embalaže, papirja, stekla, kosovnih in nevarnih odpadkov, tekstila, odpadne električne in elektronske opreme) je za gospodinjske uporabnike javne službe ravnanja z odpadki brezplačen, je pa zelo pomembno, da so odpadki ločeni po vrstah;
•	občasno povečane količine mešanih komunalnih odpadkov uporabniki lahko odložijo v tipizirane vreče, ki jih kupijo na sedežu podjetja Prodnik. Z nakupom vreče se poravna strošek ravnanja s temi odpadki, lahko pa uporabniki tudi mešane odpadke pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki, kjer se prevzem zaračuna po količini pripeljanih odpadkov;
•	če je odpadkov kljub pravilnemu ločevanju vedno znova preveč, morajo uporabniki naročiti večje zabojnike.
Prav je, da vsak izmed nas pravilno poskrbi za vse odpadke, ki jih povzroči. Z nepravilnim odlaganjem odpadkov škodujemo našemu okolju, pitni vodi in s tem tudi sebi in prihodnjim generacijam. Zavedajmo se, da je treba naravno okolje varovati in poskrbeti za čisto okolje, zato moramo osveščati tako sami sebe kot tudi ljudi okoli nas, začenši z vzgojo naših otrok. Če nam ni vseeno za okolje, v katerem živi-
mo in delamo, bomo zagotovo spremenili odnos do ravnanja z odpadki. Odraz človeškega odnosa do narave prikazujejo fotografije, posnete pred in po umiku zabojnikov.
Naj za vse skupaj velja pravilo, kar prinesem s seboj, tudi odnesem (do najbližjega zabojnika za smeti)!
Besedilo: JKp prodnik D.o.o., občinska uprava, foto: Dario vesel, arhiv občine Lukovica
z uami ze
120 let
KZC
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O.
Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje
Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si
Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. n
Trgovina BLAGOVICA,
Blagovica 10, tel: 041/370-437
Trgovina MORAVČE,
Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84
TRGOVINA BLAGOVICA
VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT
•	program pašništva
•	vse za hlev in oskrbo hlevskih živali
•	vse za domačo delavnico
•	sadike, okrasne rastline in lončnice, semena, zemlje
•	hrana in pijača, kotiček domačih dobrot
VSE ZA KOLINE:
čreva, začimbe, špile, ajdova kaša, riž, ...
NAROČITE NAFTO IN KURILNO OLJE po ugodnih cenah v naši trgovini.
Pokličite nas!
	! J
	
	
t/m	1
VABLJENI TUDI V NAŠO TRGOVINO V MORAVČE
10 INTERVJU	lp Rokovnjač
Intervju: Petra Pavlič
Prva Slovenka, ki je dvignila sto kilogramov!
Vrhunski tekmovalni šport je že od nekdaj najboljši ambasador slehernega okolja. Z največjim spoštovanjem do ostalih športnic in športnikov naše občine pa lahko v tem trenutku brez kančka dvoma pritrdimo dejstvu, da je Petra Pavlič trenutno največja športna ambasa-dorka Občine Lukovica, na katero moramo biti vsi ponosni. S svojimi športnimi dosežki v dvigovanju uteži in prej v atletiki je ponesla ime Občine Lukovica po vsej domovini in tudi širše. Izjemno simpatično in srčno dekle iz Podgore pri Zlatem Polju je članica težkoatletskega kluba iz Domžal (TAK Domžale), kjer že vrsto let niza uspeh za uspehom. Njen zadnji uspeh je hkrati zgodovinski, saj je na nedavnem tekmovanju v Celju kot prva Slovenka v disciplini sunek dvignila sto kilogramov. Poleg športa pa opravlja plemenito življenjsko poslanstvo tudi na svojem poklicnem področju, saj je zelo predana svojemu zdravstvenemu poklicu. Petra je namreč opravila študij na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala in magistrirala na področju zdravstvene nege. Zaposlena je v sosednji, kamniški občini, kjer v Zdravstvenem domu Kamnik deluje na področju preventive in patronažnega varstva. Petra pa ima poleg vseh njenih ostalih talentov tudi »novinarsko žilico«, saj je članica uredništva Rokovnjač, kjer skupaj soustvarjamo naše lokalno občinsko glasilo.
Petra, kdaj in kje si se prvič v svojem življenju srečala s športom?
Osnovno šolo sem obiskovala na Brdu pri Lukovici, na OŠ Janka Kersnika, kjer sem se tudi prvič tekmovalno srečala s športom. Tam sem obiskovala različne s športom povezane krožke, kot so košarka, rokomet, atletika, badminton. Vsa ta udejstvovanja so mi večkrat prinesla točke za naslov športnice šole. Moj prvi trener je bil Klemen Avbelj, ki me je tudi spodbudil, da sem začela trenirati atletiko v Atletskem klubu Domžale. Ko sem prišla v srednjo šolo, na Srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani, sem še bolj vneto trenirala predvsem mete - kopje, kladivo, krogla in disk. Tu sem od pionirske in vključno do članske konkurence večkrat osvojila naslove državne podprvakinje. Velike zasluge pri tem imata predvsem moja starša, ki sta me redno vozila na treninge v Domžale. Večkrat sta pri tej »taksi vlogi« vskočila tudi brat in sestra, ne gre pa pozabiti niti stricev in tet, ki so mi prav tako pomagali s prevozi na treninge in domov. Večkrat sem zastopala tudi slovensko reprezentanco na mednarodnih tekmovanjih v atletiki, kjer kot največji uspeh štejem naslov državne prvakinje v suvanju krogle leta 2017.
Vemo, da si iz lahke atletike kasneje presedlala v težko atletiko. Ali danes še kaj pogrešaš to tvoje prvotno obdobje v lahki atletiki?
Seveda, predvsem zaradi večje interakcije s sovadečimi. Čeprav oboje sodi v področje individualnih športov, se trenažni proces močno razli-
kuje. Pri dviganju uteži potrebuješ popolno koncentracijo na dvig in te lahko včasih drugi ljudje v prostoru zmotijo. Medtem ko pri atletiki potrebuješ koncentracijo za določen met, kjer se nato med pobiranjem orodij z metališča sproščaš tudi skozi komunikacijo s kolegi, s katerimi opravljaš trening.
Kako te je zaneslo v težkoatletske vode in kakšni so tvoji največji dosežki v dviganju uteži? Vemo, da ti je izjemen dosežek uspel nedavno, pred mesecem dni, ko si kot prva Slovenka v tem športu dvignila sto kilogramov. Iskrene čestitke in globok priklon ob tem tvojem zadnjem dosežku!
Najprej, hvala za čestitke. Leta 2008 sem se na povabilo predsednika Težkoatletskega kluba Domžale, gospoda Ivana Peterce, ki je bil takrat tudi predsednik zveze Olimpijskega dviganja uteži Slovenije, udeležila mednarodnega turnirja Alpe Adria, ki je takrat potekal v Vidmu, v Italiji. Nekaj let sem tako trenirala atletiko in dviganje uteži hkrati ter posledično imela po dva treninga na dan. Sčasoma pa sem vedno več časa posvečala dviganju uteži. Tako sem bila med letoma 2009 in 2019 zaporedoma državna prvakinja v svoji težnostni kategoriji. Kot največji uspeh štejem zmago na mednarodnem turnirju Alpe Adria leta 2015 in deveto mesto na študentskem svetovnem prvenstvu na Tajskem leta 2014. Resnično ogromno pa mi pomeni tudi omenjeni, moj najnovejši uspeh s tekmovanja v Celju, kjer sem se vpisala v zgodovino kot prva Slovenka, ki je dvignila sto kilogramov v disciplini sunek. Res sem presrečna zaradi tega rezultata, saj je nekaj posebnega, obenem pa mi poleg vsega daje tudi dodatno motivacijo za prihodnje izzive.
Kako usklajuješ šport in svoje službene obveznosti?
Potrebno je biti organiziran in discipliniran, saj mi poleg službe in treningov resnično ostane izjemno malo preostalega časa. Treninge imam namreč trenutno petkrat do šestkrat na teden, medtem ko tekme na državnem nivoju potekajo med vikendom, običajno ob nedeljah. To nanese približno sedem tekmovanj na leto. V kolikor tekmuješ tudi na mednarodnih tekmovanjih, pa je seveda teh tekmovanj nekoliko več. Med pripravljalnim obdobjem, v primerjavi s tekmovalnim, namenim nekaj več časa službi, ker je v tekmovalnem obdobju vsakršna dodatna aktivnost naporna in mi posledično jemlje osredotočenost.
Kakšne so nasploh razmere v tvojem športu? V klubu, kjer treniraš, in na državni ravni? Je sponzorjev dovolj? Ali Občina Domžale in država kaj pomagata glede financ, pogojev?
Zanimivost našega kluba (Težkoatletski klub Domžale) je v tem, da je bil prvotni klub ustanovljen prav v Občini Lukovica, natančneje na Pre-vojah pri Šentvidu. Vsak klub ima rahlo drugačno organizacijo od ostalih. Pri nas, v Domžalah, imamo pokrite stroške tekmovanj iz klubskega naslova, v kolikor je na tekmovanje povabljen naš klub - prevoz, prehrana, nočitve, štartnina. V kolikor tekmuješ za slovensko reprezentanco, pa so omenjeni stroški pokriti z naslova naše zveze (Zveza olimpijskega dviganja uteži Slovenije). Tako povpraševanja kot tudi ponudbe glede olimpijskih dvigov je veliko, vendar žal vsak fitnes center nima usposobljenih strokovnjakov za učenje te kompleksne tehnike. Trenutno je v Sloveniji registriranih devet klubov. Vsi tekmovalci, ki nastopajo na tekmovanjih, morajo biti registrirani v enem izmed teh klubov. Občina Domžale pomaga s sredstvi iz raznih razpisov, na katere se je potrebno prijaviti in predstaviti svoj program dela. Naš klub nima uradnih sponzorjev, prav tako nima sponzorja nihče od naših vadečih. Vsak se znajde po svoje, večinoma so sponzorji kar starši oziroma pri
oktober 2020
INTERVJU, PODJETNIŠTVO 11
nas, zaposlenih, mi sami. Glede štipendiranj in zaposlovanja v vojski ali policiji pa v sodobnem dviganju uteži v Sloveniji še nismo imeli profesionalnega športnika - osebe, ki bi lahko le trenirala, spala in jedla ter imela za sabo ekipo izjemnih strokovnjakov. Vendar si vsi klubi pri nas srčno prizadevamo, da bi nekoč tudi športniki iz našega športa lahko opravljali treninge brez vseh ostalih motečih dejavnikov, ki se jim z eno besedo reče ŽIVLJENJE.
Naš šport je v primerjavi z ostalimi sicer relativno cenovno dostopen. Za občutek - izračun stroškov, ki so potrebni za izvedbo treningov na osebo, pride cca. trinajst tisoč evrov (oder, na katerem stojiš, olimpijska palica in uteži). Sliši se morda veliko, ampak resnici na ljubo večino stvari dobiš v klubu, kjer treniraš in plačuješ članarino. Osebna oprema dvigovalca stane približno petsto evrov - potrebuješ le posebne čevlje, tekmovalni dres in trenirko.
Kakšni so tvoji športni cilji, kratkoročni in dolgoročni?
Moj cilj je premagati samo sebe, najti največjo težo, ki jo lahko dvignem, in predvsem na vsakem koraku razgraditi mite o dviganju uteži, saj je to človeškemu organizmu in zdravju izjemno koristen šport in je primeren za vse (od otrok do starejših oseb). Mimogrede, če pogledamo statistiko, je med športi z najmanjšim številom poškodb na tisoč ur treninga.
Dejala si že, da ti ob službenih in športnih obveznostih ostaja silno malo prostega časa. Če se le-ta najde, kako ga izkoriščaš?
Zelo rada planinarim. V naravi si naberem novo, dodatno energijo, ki jo potrebujem za vse svoje izzive tako na poklicnem kot tudi na športnem področju. Seveda pa vselej namenim kakšno urico tudi za nepogrešljivo druženje s svojimi prijateljicami in prijatelji.
Petra, najlepša hvala za pogovor, z željo, da nas boš tudi v prihodnje razvajala s svojimi športnimi uspehi in tako še mnogokrat ponesla ime Občine Lukovica po Sloveniji in svetu! Srečno!
Besedilo: Gregor Berlec, foto: Petra Pavlic, osebni arhiv
Najbolje se je zanesti nase
O vsestransko iznajdljivem, inovativnem, o zgodovini svojega kraja zelo dobro podkovanem Ivanu Balohu iz Dolin nad Trojanami sem v Rokovnjaču pisala že lani, ko je praznoval 90. rojstni dan. Letos oktobra pa sem si ogledala njegovo sušilnico sadja, za katero pravi, da si jo je zamislil in izdelal sam.
Sušilnica stoji čisto posebej, se pravi oddaljena od vseh poslopij. Ivan Baloh obrazloži, da je to zato, ker ob slučaju požara v njej zgori samo sušilnica. Nekdaj so tudi kašče gradili tako posebej, da je v primeru, da je rdeči petelin požgal hišo, ljudem ostala kašča, saj so v njej hranili žita in ostali živež in tako niso bili lačni. Tudi semena za setev so tako ostala. Ivanova sušilnica je bila ob mojem obisku polna orehov. Že pred tem pa so posušili slive, hruške in jabolka. Vsega tega je na Dolinah dovolj, kajti posest je velika skoraj 50 hektarjev. Pri njih sušijo sadje tudi njihovi prijatelji. Kadar je letina sadja obilna, povabita zakonca Baloh še prijatelje, da pridejo pomagat pobirat sadje. V letošnjem letu sta z zidarjem uredila še prostor za hrambo sadja in menda tam v še tako hudi zimi sadje ne bo pomrznilo. Tudi z žganjekuho je precej dela in Ivan se pohvali, da se mu 100 litrov žganja skuhati ne zdi nič posebnega, kajti tudi v tem prostoru si je vse uredil tako, da se prav malo »matra« in krivi svoj hrbet. Pa še ženi Minki tako ni treba dosti pomagati, saj pravi, da ima drugega dela dovolj.
V	sušilnici se v notranjosti naenkrat sušijo sadje ali orehi kar na 6 paletah velikosti meter krat meter naenkrat. Pod paletami je pozidano ognjišče, ki se kuri z zunanje strani, s tega ognjišča pa so speljane šobe, v katerih kroži topel zrak po shrankih, ki se sušijo.
V	hiši ob topli peči in čudovitem domačem čaju, ki ga nabira in pripravlja gospa Minka sama, sem izvedela še za skorajšnji izid nove knjižice, ki je pravzaprav že v tisku. Tej knjigi je dal pisec Ivan Baloh naslov Pozabljena zgodovina Črnega grabna. V njej podrobno opisuje tri teme, in sicer mlinarstvo, žagarstvo in kovačije v tej naši dolini. Priložnost sem imela prebrati osnutek knjige in res bo nekaj zanimivega in marsikdo si jo bo želel kupiti. V njej bo našel veliko zanimivega tudi o svojih prednikih in njihovem delu skozi čas.
Besedilo in foto: Milena Bradač
12 PODJETNIŠTVO	fdf Rokovnjač
Dobrodošli pri Furmanu!
Ko sem kadar koli kakšnemu sorojaku ali sorojakinji iz drugih koncev naše lepe domovine omenil, da prihajam iz Lukovice oziroma njene okolice, mi je velika večina takoj 'kot iz topa izstrelila' vprašanje: »Iz Lukovice ste? Od tam, kjer je Gostilna Furman?«
Resnično, prepoznavnost, tradicijo in kakovostno ponudbo, ki jo to gostišče ohranja že skozi vsa leta njegovega obstoja, poznajo po vsej Sloveniji in tudi izven njenih meja.
Tudi v primeru Gostilne Furman se torej potrjuje pregovor, da 'dober glas seže v deveto vas'. Tradicija gostinstva Gostilne Furman sega sicer že v davno sedemnajsto stoletje. Vse do druge svetovne vojne in še nekaj časa po njej so vozniki s konjsko vprego (furmani) dajali svojevrsten pečat življenju v dolini Črnega grabna.
In posledično je veliko gostiln živelo prav zaradi furmanov, ki so se na svojih dolgih poteh radi odpočili in ob tem kaj dobrega pojedli in popili. Tudi v naših krajih, v Lukovici, kjer še danes stoji Gostilna Furman, je temu tako.
Gostinsko dejavnost je družina Smrkol obnovila leta 1989 in s tem družinsko tradicijo nadaljevala vse do letošnjega januarja, ko je kot najemnik gostilno prevzel dvainštiridesetletni Igor Pustotnik iz sosednjih Moravč. Igor, ki je po izobrazbi gostinec, je imel že v preteklosti kar precej izkušenj, povezanih z gostinsko dejavnostjo. Svoje prve gostinske izkušnje si je nabiral skozi natakarski poklic na različnih lokacijah v Ljubljani in njeni okolici, kar je glede na obilico tujih turistov v naši prestolnici za vsakega mladega slovenskega gostinca še prav poseben izziv. Poleg natakarskega poklica je opravljal tudi vrsto drugih del, ki so mu 'razširila poslovna obzorja, zaradi katerih se danes lahko uspešno sooča s svojimi podjetniškimi izzivi. Pot ga je nato vodila v podjetniške vode, saj je bil večletni najemnik lokala v Moravčah in bara v sklopu Petrolovega bencinskega servisa v Ljubljani. Pred devetimi meseci pa je, kot rečeno, v upravljanje prevzel našo lokalno, luko-viško Gostilno Furman.
»Popolnoma se zavedam, da sem kot najemnik Gostilne Furman prevzel v svoje roke veliko odgovornost, saj ima gostilna izjemno bogato tradicijo, zavidljiv nivo kvalitete in veliko prepoznavnost po vsej Sloveniji. Poleg tega mi je velika čast in hkrati obveza, da imam priložnost biti v zgodovini gostilne njen prvi najemnik. Na tem mestu bi se iskreno rad zahvalil gospodu Stanislavu in gospe Marti Smrkol za izkazano zaupanje in vso njuno nesebično podporo. Čeprav so po vsem svetu trenutno zaradi koronavirusa težki časi za vse gospodarske, podjetniške dejavnosti, pa kljub temu z zadovoljstvom ocenjujem teh prvih devet mesecev upravljanja gostilne. Vsi skupaj, cela ekipa, se trudimo po svojih najboljših močeh, da sleherni gost zadovoljen odhaja od nas. Po njihovih odzivih lahko rečem, da nam to zaenkrat več kot uspeva, kar me navdaja z velikim optimizmom za prihodnost,« sklene Igor svojo kratko oceno svojega uvodnega obdobja pri Furmanu.
Igorju pri vodenju gostilne pomaga njegova življenjska sopotnica Mateja, s katero imata devetletnega sina Matevža. Igorju ogromno pomeni njena podpora in njena želja po uspehu, saj se je zaradi posla pri Furmanu odpovedala svojemu vzgojiteljskemu poklicu, katerega je izjemno srčno in z velikim veseljem opravljala preko dvajset let.
Ponudba hrane pri Furmanu temelji na kvalitetni domači hrani. Gostil-
na namreč ohranja bogato tradicijo preteklih stoletij, saj so poznani predvsem po avtohtonih jedeh iz furmanske ponve. Tudi nepogrešljivi rokovnjaški golaž je ena tistih tradicionalnih avtohtonih jedi, zaradi katere se ljudje vračajo v to lukoviško gostilno. Ob tem pa vam nudijo tudi sveže, tople malice, kosila in večerje za zaključene družbe. Seveda pa ne gre prezreti tudi daleč naokoli znanih slastnih pic, zaradi katerih se ustavi pri Furmanu marsikateri gost. Kar se tiče pic, so Furma-nova posebnost njihove pice velikanke, katere vam po predhodnem naročilu z veseljem tudi dostavijo. Vso njihovo ponudbo za tekoči dan (malice in kosila) si mimogrede lahko ogledate na njihovi spletni strani www.gostilnafurman.si, če pa ste v časovni stiski, pa jih lahko na poti k njim tudi pokličete in z veseljem vam bodo pripravili jedi za seboj. Sicer vemo, da so zaradi virusa covid-19 trenutno drugačni časi, za katere vsi upamo, da bodo čim prej minili, a kljub temu je vredno spomniti, da lahko pri njih tudi rezervirate eno izmed dveh sob. Manjša je prijetno urejen intimen prostor, ki sprejme do dvajset ljudi in je primeren za poslovna kosila, sestanke in podobne zadeve. Večja, ki sprejme do osemdeset ljudi, pa je primerna za različna praznovanja, kot so rojstni dnevi, razne obletnice, poroke in podobni svečani dogodki. Imajo pa tudi prijeten pokrit letni vrt, ki sprejme do trideset ljudi.
V Gostilni Furman je vselej bilo, je in tudi v prihodnje bo zelo pestro družabno dogajanje. Tradicionalni so postali različni dogodki, ki jih vselej spremljata dogodku namenjen poseben meni in živa glasba - dalmatinska kuhinja, pustovanje, valentinov ples, martinovanje ... Posebnost gostilne je tudi ta, da vam ob ostalih vrstah piva postrežejo tudi z avtohtonim, domačim kvasnim pivom, proizvedenim v Pivovarni Lukovica.
Tradicija pivovarstva v Lukovici sega v davno leto 1830, ko so v sosednji Pungartnikovi hiši odprli pivovarno, ki je obratovala vse do leta 1880. To tradicijo pa v sodobnem času že vrsto let nadaljuje podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitev PC Pirnat d.o.o. Lukovica, ki v poslovnih prostorih gostilne vari pivo po preizkušenih receptih.
Postrežejo vam s svetlim, temnim in dimljenim pivom z nazivom "Rokov-
oktober 2020
PODJETNIŠTVO 13
njač". Mimogrede, pivo Rokovnjač lahko kupite tudi za domačo uporabo, saj je v prodaji bodisi v plastenkah po liter in pol bodisi v petindvajset litrskih sodčkih.
Igor ima za prihodnost še ogromno idej in načrtov glede razširitve in obogatitve ponudbe, a trenutne razmere, zaradi že omenjenega koronavirusa, preprečujejo večino poslovnih pobud. Verjame pa, da bo tudi to slej ko prej minilo in bo s tem posledično zopet omogočeno tudi uresničevanje vseh njegovih ciljev, ki jih ima v prihodnje v zvezi s ponudbo Gostilne Furman.
Ljudje marsikdaj neupravičeno premalo cenimo tisto, kar imamo 'pred nosom' in prevečkrat poveličujemo, kar je tuje, čim bolj oddaljeno od nas.
Za sadjarji zahtevna, a dokaj uspešna sezona
Na obisku v sadovnjaku na Brdu
Saj poznate tisto o »jabolku na dan, ki odžene zdravnika stran«? Gotovo najbolj prisotna sadna vrsta v Sloveniji je močno povezana tudi z našo občino, saj sadovnjak na Brdu vsako leto poskrbi za novo zalogo zdravih in okusnih plodov, ki nam dvigujejo raven vitaminov v krvi skozi vso zimo. Zato sem se tudi sama ustavila tam in z vodjem sadovnjaka Romanom Mavcem poklepetala o letošnji sadjarski sezoni. Ker je Roman velik strokovnjak na tem področju, z veseljem zapišem tudi nekaj njegovih nasvetov sadjarjem in tistim, ki imate doma kakšno sadno drevo.
Za redke posameznike, ki o »našem« sadovnjaku ne vedo veliko, naj najprej zapišem, da je Poskusni sadovnjak na Brdu pri Lukovici sestavni del Kmetijskega inštituta Slovenije. Začetki sadovnjaka, ki je namenjen predvsem izvajanju strokovnih ter raziskovalnih nalog, hkrati pa s sodobnimi tehnološkimi ukrepi sledi razvoju in modernizaciji v sadjarstvu, segajo v zgodnja šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Danes obsega približno 17 hektarjev, najbolj zastopana sadna vrsta v sadovnjaku pa je seveda jablana, ki je zasajena na kar 12 hektarjih. Sicer so v sadovnjaku zastopane praktično vse sadne vrste, ki uspevajo v zmerni kontinentalni klimi, je zapisano v knjižici Sadje iz osrčja Slovenije, ki jo je lani izdal Kmetijski inštitut. Kolekcija je po številu zbranih sort sadnih rastlin največja v Sloveniji in predstavlja dragoceno zbirko genskega materiala za področje sadjarstva. Številčne so kolekcije hrušk, sliv, češenj, jagodičja, manj poznanih sadnih vrst ter jablane. Zbirka slednje je še posebej bogata, saj je v njej 350 različnih jablanovih sort. Sadovnjak ima tudi izobraževalni namen: poleg rednih obiskov učencev in dijakov različnih šol iz celotne Slovenije je postal prepoznaven tudi po organizaciji dveh večjih dogodkov, ki v sadovnjaku potekata že vrsto let. To sta prikaz rezi, ki poteka drugo soboto v marcu, ter dan odprtih vrat, ki ga organizirajo prvo soboto meseca septembra. Žal sta letos oba dogodka zaradi »korona situacije« odpadla. A drugo delo v sadovnjaku je - virusu navkljub - nemoteno potekalo. In rezultati so tu: letos so pridelali okoli 350 ton sadja, prevladujejo seveda jabolka. Tudi sama prodaja poteka razmeroma normalno, začeli so jo konec avgusta. Ker je letos jabolk dovolj tudi na domačih vrtovih, je zaenkrat povpraševanje še nekoliko manjše. Doma jabolka sicer težje skladiščimo dlje časa, zato vodja sadovnjaka Roman Mavec pričakuje več
Zato se tudi občanke in občani občine Lukovice v polnosti ne zavedamo, kakšen kulinarični privilegij imamo v svoji sredini že skozi vsa ta leta z Gostilno Furman. Od Furmana namreč še nihče nikoli ni odšel lačen in žejen. In kar je še pomembneje od količine - kvaliteta hrane pri Furmanu nikoli ne razočara. Tako je bilo nekdaj, tako je zdaj in ne dvomimo, da bo temu tako tudi v prihodnje.
Srečno gospodu Igorju in gospe Mateji na njuni nadaljnji poslovni poti v Gostilni Furman, vsem nam, bralkam in bralcem, pa majhna spodbuda - mislimo globalno ter delujmo in podpirajmo lokalno! Pa dober tek! Pri Furmanu, seveda ...
Besedilo: Gregor Berlec, foto: Igor Pustotnik, osebni arhiv
zanimanja od sredine decembra dalje. Vsa jabolka, pridelana na Brdu, imajo certifikat »izbrana kakovost«, sort je res veliko, okusi zelo različni. Prav vaš okus in namen uporabe sta seveda odločilna pri izbiri in nakupu in Mavec pravi, da po letih izkušenj že lahko vnaprej pove, kaj bo kdo izbral. Starejši se običajno odločajo za sorte bolj kislega okusa, kot so el-star, kosmač, carjevič, medtem ko ima mlajša generacija raje bolj sladke plodove in kupuje predvsem sorti gala in fuji kiku. Elstar je pravzaprav univerzalen in za vse okuse, podobno je s sorto topaz, ki jo ljudje poznajo predvsem zaradi ekološke pridelave. Še beseda ali dve o cenah: jabolka 1. kakovosti so naprodaj po 1,20 do 1,70 evra na kilogram, tista 2. kakovosti od 0,80 do 1,20 evra. Podobne so cene hrušk. Ko opraviva s »statistiko prodaje«, beseda nanese na letošnje pogoje za pridelavo. Vreme je sadjarjem pokazalo zobe predvsem na začetku sezone, ko so bile zunaj dokaj nizke temperature, spet je skrbi povzročala tudi spomladanska pozeba. Mnogi sadjarji so bili zato kar obupani, a se je vendarle sama sezona vse do jeseni potem lepo iztekla, zlasti pri jabolkih. Teh je letos dovolj, le nekatere sorte so rodile približno 10 do 20 odstotkov slabše kot sicer. Drevesa določenih sadnih vrst pa so zaradi mraza ostala prazna, zelo malo ali skoraj nič je tako letos breskev in sliv, saj je bil prav v času pozebe vrhunec cvetenja in te sadne vrste so bile takrat popolnoma prizadete. Tudi v sadovnjaku na Brdu breskev in posameznih sort sliv ni bilo, medtem ko so češnje dobro preživele, tudi hruške. Razen viljamovke seveda, ki cveti nekaj dni pred ostalimi sortami in so drevesa zato letos napol prazna. Jagodičje, ki je tudi nasajeno na Brdu, je sezono razmeroma lepo preživelo. Roman Mavec tako ugotavlja, da je konec koncev to leto količina pridelka razmeroma dobra, sadje pa zdravo
14 PODJETNIŠTVO, DOGODKI
in zelo lepo. In spet opozarja, da na vpliv vremenskih razmer pomembno vpliva tudi lokacija sadnega drevja, kar se je letos pokazalo marsikje v Sloveniji. V času pozebe so bili sadovnjaki v dolinah bolj prizadeti, v tistih, ki so dvignjeni nad dolino, pa je bilo manj ali celo nič poškodb, pridelek pa običajen.
Pridelek je tako zdaj že obran, a tu se delo za sadjarje ne konča. Zelo pomembno je pravilno skladiščenje. Če sadje, na primer jabolka, zložimo v višje zaboje, kjer ne vidimo, kaj se dogaja v notranjosti zaboja, lahko spregledamo t. i. »gnezda gnitja«. Zato Roman Mavec v domači kleti priporoča zlaganje v enovrstne zabojčke, kjer imate dober pregled in lahko sproti odstranjujete načete plodove, ki ste jih morda spregledali med obiranjem ali so se začeli kvariti po obiranju. Po tednu ali desetih dneh namreč določeni plodovi zgnijejo, postanejo črni - to je monilija, ki se k sreči ne širi na sosednje plodove. Lahko pa se pojavi gniloba in v tem primeru moramo biti bistveno bolj pozorni, saj se lahko seli tudi na sosednje plodove. Torej: enoredni »plato« in lepo zložena jabolka, da je vse skupaj pregledno. Klet naj bo čim bolj hladna in dovolj vlažna. Če je vlage premalo, pomaga, da vanjo postavimo nekaj veder vode ali kar celo dno polijemo z vodo. Tudi zračnost je v kleti zelo pomembna, saj plodovi ob zorenju izločajo zorilni plin etilen in jabolka tako sama sebe zorijo, če kleti ne prezračimo. Redno zračenje je obvezno, čeprav nanj velikokrat pozabimo. Še slabše je, če pozabimo odprto okno in pridejo v klet glodavci, zlasti miši, ki naredijo precejšnjo škodo. Možna rešitev za obe težavi je, da čez okno napnemo drobno mrežo in je lahko okno ves čas odprto, sadje namreč v kleti ne bo zmrznilo. Jesen je tudi čas za razmislek o prihodnji sadjarski sezoni in za jesensko sajenje sadnega drevja. Če nam na vrtu ali v sadovnjaku katero od dreves ne ustreza oziroma se ne obnese po naših pričakovanjih, lahko posadimo novo. Pomembno je, da se predhodno dobro pozanimamo in da sadike kupimo v specializiranih sadnih drevesnicah, saj je tam kakovost sadik zelo dobra. Jeseni je tudi izbira bolj bogata kot spomladi, začetek prodaje pa je običajno konec oktobra ali v začetku novembra. Vedno se sadi puljene sadike, brez listja, opozarja Mavec, drugače pa je z »ulončenimi« sadikami, tiste lahko tudi sadimo celo leto. V tem času tako v drevesnici
Rokovnjač
izberemo ustrezno podlago, ustrezno sorto in se lotimo sajenja. To lahko poteka tudi, ko je zemlja delno (kak centimeter) že zmrznjena. Zemlja je namreč še razmeroma topla in v taki zemlji korenine lepo rastejo celo zimo. Če tla že prekriva sneg, ga razprostremo in sadiko lahko prav tako posadimo. Jeseni je v tleh tudi dovolj vlage, letos je bila recimo zimska suša zelo huda in je bilo potrebno sadike močno zalivati. Poleg izbire kakovostnih sadik je pomembno tudi poznavanje območja, kjer boste sadili. Dragocena informacija je predvsem to, ali je na določenem območju prisoten voluhar. Če ga ni, preprosto skopljemo dovolj veliko jamo - naj bo pol metra globoka in s 70 do 80 centimetrov premera -, zemljo malo premešamo in ji dodamo gnojila na zalogo. Fosfor in kalij zelo počasi prodirata v nižje plasti in če ju ne dodamo, bo sadika oziroma pozneje drevo trpelo pomanjkanje teh dveh mineralov, ki sta zelo pomembna za lep razvoj in cvetni nastavek. Če pa je na območju sajenja prisoten voluhar, Mavec svetuje sajenje v mrežo, lahko na primer kupite že izdelane košare prav s tem namenom. Vendar pozor: s to mrežo ne smete nikoli z žico zadrgniti sadike na vrhu, saj se drevo lahko zasuši oziroma se ta žica zažre v deblo in drevo se zlomi. Takoj, ko sadiko posadimo, jo je treba privezati ob oporo. To je lahko lesen količek, še boljša izbira pa je kovinska cev, ki jo zabijemo poleg sadike. Lesen količek namreč rad zgnije in se zlomi ravno takrat, ko je drevo najbolj polno, v tretjem, četrtem letu. Razlogov za pritrjevanje sadike ob oporo je več, med drugim tako veter sadike ne maje (s čimer trga nežne koreninice). Tudi sneg, zlasti tisti bolj zgoden, ki so ga letos v višje ležečih predelih že doživeli, je običajno zelo moker in tako lahko sadiko polomijo ali podrejo že prve snežne padavine. Če je na drevju še vedno listje, je škoda lahko še hujša. In ko bo sneg tu, ne pozabite na otresanje vej, predvsem pa vestno spremljajte vremensko napoved. Agencija Republike Slovenije za okolje precej uspešno napove vreme za kar nekaj dni vnaprej, tako da ni izgovorov, da vas je presenetil sneg, ob koncu najinega pogovora doda Roman Mavec in vse bralce Rokovnjača še enkrat povabi v sadovnjak po zdrava slovenska jabolka.
Besedilo in foto: Andreja Čokl
«	V	I • V V* •	•	I	I	v ■
Srečna hiša živi naprej ... a malo drugače!
Zakaj je Srečna hiša zaprla svoja vrata in kako bo svoje poslanstvo 'LOKALNO VESELJE ZA GLOBALNO SREČO' udejanjala naprej ...
Pred petimi leti, ko smo že dodobra zabredli v jesen, smo v Lukovici nad Kavarno Mia odprli Srečno hišo. Prostor, kjer smo na približno 150 kvadratnih metrih organizirali ničkoliko rojstnodnevnih zabavic, ki so nam pomagale kriti stroške najema, in prostor, kjer smo v prvih treh letih delovanja nudili brezplačno učno pomoč, redno pripravljali predstavitve knjig, bralno-slikarske-domišljijske urice, različne razstave, 'zelene (vrtičkaste) prstke', gostili lokalnega stand-up komika Boštjana Gorenca - Pižamo, a v njegovi prevajalski vlogi, legendarnega Jurija Součka, pa cenjeni domači glasbenici Tinkaro Kovač (ta je Srečni hiši napisala celo himno) in Urško Majdič, prostor, v katerem smo s Kle-mnom Miheličem, ki je bil tudi eden prvih podpornikov Srečne hiše,
'potovali' celo v Darfur, z Mihaelom in Cristy Žmahar, denimo, smo se potapljali v 'lastne globine', vmes pa imeli še in še živahnih potopisnih skokov na različne konce sveta - tudi z izmenjavo pisem in risbic, ki so si jih krašenjski otroci izmenjali z njihovimi gambijskimi sovrstniki (slednji so iz lesa izdelali in poslikali tudi simbol Občine Lukovica, ki smo ga z veseljem podarili aktualni županji Olgi Vrankar). No, ta prostor smo z dobrodelno 'garažno razprodajo', ki bi jo sicer lahko poimenovali tudi 'hišna razprodaja', saj smo na njej prodajali izključno stvari iz Srečne hiše, koncem septembra zaprli.
Marsikdo je bil ob tem žalosten, ampak sama, kot pobudnica projekta Srečna hiša, ob tem pravzaprav čutim olajšanje, saj nam je 'koronačas' prinesel vse drugo kot pa veselje in srečo - besedi, na katerih sloni naš slogan »Lokalno veselje za globalno srečo«. Od marca v Srečni hiši domala nismo imeli zabavic, o dogodkih ob vseh koronaukrepih nihče niti razmišljal ni, celo stiki med otroki iz rejniških družin in njihovimi biološkimi starši, ki so se pri nas izvajali prek centrov za socialno delo (CSD), so bili iz istega razloga maksimalno omejeni. Skratka, potreba po fizičnem prostoru je skorajda čez noč izginila. Ostal pa je seveda strošek, ki smo se ga z zaprtjem fizičnega prostora le otresli. Od tod torej izvira moje osebno olajšanje, pri čemer pa vem, da bomo lahko pod okriljem Zavoda D-FREND, v okviru katerega je delovala tudi Srečna hiša (do letošnjega poletja se je zavod imenoval Modri svet za mlade), sredstva (tudi prihranjena zaradi odpadle najemnine) zato še učinkoviteje namenjali za aktivnosti, ki bodo prispevale k opolnomočenju otrok in mladih iz najbolj ranljivih socialnih okolij. Torej bo poslanstvo Srečne hiše živelo naprej.
Če je bila Srečna hiša v osnovi zamišljena kot prostor, iz katerega bi vsak obiskovalec, otrok ali odrasel, izstopil srečnejši ali pa vsaj zadovolj-nejši - eden zato, ker je v takrat še naši art trgovinici z izdelki domačih ustvarjalcev kupil nekaj lepega in s tem prispeval k dobrodelnim akcijam Srečne hiše, drugi pa, ker je s seboj odnesel kanček novega znanja ali iskrene pomoči, tudi čisto osnovne, kot so bile denimo takratne ure učne pomoči -, pa bo odslej to skupnost podobno mislečih, ki imajo
oktober 2020
DOGODKI 15
skupen pogled na to, da lahko k skupni trajnostni in obetavnejši prihodnosti prispevamo le tako, da si prizadevamo opolnomočiti posameznike, ki to najbolj potrebujejo, in ker gre v našem primeru za mlade, je lahko temu primeren tudi rezultat naših dobrodelnih akcij in aktivnosti. Če smo v času delovanja Srečne hiše namenjali sredstva ne le za nakup šolskih potrebščin in celo računalnikov - velik del teh je za socialno ogrožene otroke prispeval tudi Matjaž Gerčar -, ampak tudi za plačila vozniških izpitov mladostnikom v rejništvu, dvema smo podarili tudi rabljeni vozili, trem bratom iz skupne rejniške družine kupili nov moped za lažje premoščanje razdalje do šole (od hiše, kjer so živeli, do njihove šole niso imeli javnega prevoza), še enemu fantu smo podarili električni skiro, z donacijo Uroša Krmelja smo podarili tudi več novih otroških koles varnim hišam, pa smo z zaprtjem njenega fizičnega prostora, ko smo pripravili dobrodelno razprodajo vsega iz Srečne hiše, z donacijami vred zbrali še 560 evrov za nakup novega kolesa mladostnici iz naše bližine, ki si - verjemite - to še kako zasluži. Od tega nam je ostalo še 110 evrov, ki pa jih nameravamo porabiti za nakup novoletnih daril za mladostnike iz rejniških družin, ki smo jih sicer vsako leto z njihovimi predprazničnimi srečanji gostili v Srečni hiši. Če bo 'korona' dopuščala tudi normalna druženja, jim bomo pa z veseljem počastili še pico in brezalkoholno pijačo, smo obljubili socialni delavki s CSD Domžale Marti Tomec.
To pa je tudi napoved našega nadaljnjega delovanja. Še naprej bomo zagotavljali pomoči potrebnim podporo in še naprej bomo pripravljali akcije, ko bo to potrebno zanje. Tako ostajamo v aktivnem stiku ne le s CSD Domžale in ostalimi CSD-ji, s katerimi smo v tem času stkali vezi, ampak tudi z društvom SOS telefon, kjer je mimogrede naša 'glavna vez' Ajda Žumbar (razkritje: sestra avtorice pričujočega besedila), ki je svojčas v Srečni hiši nudila učno pomoč (tako ni naključje, da smo tudi za letošnje leto nakupili šolske potrebščine za otroke, ki so trenutno nastanjeni v SOS-ovih varnih hišah). Poleg Ajde je učno pomoč nudila tudi Arnela Dacič, s katero se še danes lahko zmenite za individualne inštrukcije; za kontakt se lahko obrnete na lena@d-frend.org, kjer sem tudi nasploh na voljo za vse informacije, povezane s Srečno hišo. Za konec pa se moram nujno zahvaliti še vsem ostalim, ki so aktivno prispevali k življenju Srečne hiše, kot smo jo poznali v njeni fizični obliki, in sicer so to v prvi vrsti Ana, Ema in Kristina Oražem - tri sestre in, v mojih očeh, najbolj prizadevne in dobronamerne milenijke daleč naokoli -, pa seveda Urša in Eva Šimc, Sara Smrkolj, Katja Omahna in Ana Šmuc (hvala vsem, da ste skrbele, da so si otroci iz naše okolice Srečno hišo zapomnili po res super rojstnodnevnih zabavicah!). Da so za nas in naše poslanstvo, posledično pa tudi za Občino Lukovica, izvedeli tudi širom po Sloveniji, pa je poskrbela takrat naša 'hišna PR-ovka' Vanja Žižmond. Same Srečne hiše v obliki, kot je bila, pa ne bi bilo brez Matica Pošebala in Špele Kraševec (večno vama bom hvaležna!), za notranje in zunanje ilustracije je poskrbela Nina Meglič, medtem ko za današnjo podobo Srečne hiše in Zavoda D-Frend skrbi Saša Mav Kovačič, katere mož Sebastijan pa nas je vseskozi podpiral s pogostitvami na naših dogodkih in srečanjih. No, same temelje pa nam je vsem skupaj zagotovil Marjan Kveder, za katerega lahko rečem le, da je zares ČLOVEK z velikimi črkami. Nikakor pa ne morem mimo najpomembnejšega človeka v mojem življenju, to je moj mož Tomaž, ki je vseskozi aktivno podpiral delovanje Srečne hiše - je pravzaprav 'moj partner v zločinu' -, kar je zakoličil tudi čisto na koncu z organizacijo
	oOo	1" 1 PROEVENr
	DOMAČIM IN TUJIM PODJETJEM nudimo celovito podporo in svetovanje.	T:+386 (0)1 300 32 10 E: racunovodstvo@proevent.si www.racunovodski-servis.si ■ Računovodske storitve •	Davčno svetovanje •	Urejanje dovoljenj za delo, bivanje in študij •	Urejanje davčnega rezidenstva
	Spot točka -	vse za ustanovitev podjetja "Ot ™
odvoza stvari, ki so v hiši ostale še po naši dobrodelni razprodaji in po naknadni akciji, ko smo prek FB objave ljudi pozvali, naj pridejo iskat, kar je še ostalo, tako da bodo mnoge stvari 'živele' naprej, s tem pa, verjamem, tudi delčki Srečne hiše, četudi razpršeni po deželi. V naših akcijah je sodelovalo še toliko posameznikov, da je dobesedno nemogoče vse poimensko navesti, vedite pa, da ste prav vsi izjemni in to si želim tudi za vnaprej - da bi vsi podobno misleči, ki si želite spreminjati našo družbo na bolje, kjer je to seveda mogoče, ostali še naprej v naši skupnosti, ki še vedno lepo raste - le kje drugje kot na Facebooku, kamor vodi tudi spletna povezava www.srecnahisa.si. Srečna hiša lahko torej živi naprej v prav vsakem izmed nas, samo sledimo z lastnim delovanjem in zgledi poslanstvu, ki bi lahko bilo lastno vsakemu človeškemu srcu. Saj veste: LOKALNO VESELJE ZA GLOBALNO SREČO.
Besedilo in foto: Alenka Lena Klopčič, ilustracija; Saša Mav Kovačič
Nepremičninska agencija
Bogdan Capuder 04I 3 18 642 bogdan@bcaktiv.si
-	www.bcaktiv.si	-----
BCAktiv s.p.,Spodnje Prapreče 4d, i 225 Lukovica
k
16 DOGODKI	lip Rokovnjač
Oktober, mesec požarne varnosti
V mesecu oktobru se večkrat srečamo z gasilci, saj je mesec oktober posvečen požarni varnosti. Letos je vse malce drugače, vaje s prikazom gašenja in reševanja so odpadle, ravno tako tudi dnevi odprtih vrat. Zato nas toliko bolj razveseli zgibanka s tematiko letošnjega leta: KDOR ZA POŽARNO VARNOST POSKRBI, JE V PROSTEM ČASU BREZ SKRBI. Knjižico je izdalo Ministrstvo za obrambo RS -Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varnost. Z njo se seznanimo z zaščito pred požari doma, v kuhinji ali na pikniku, otroke uči, kakšni so načini varstva pred požari v času počitnic, kako poskrbeti za starostnike v primeru požara ter kaj storiti pred odhodom na dopust in med vožnjo tja. Spoznamo se z možnimi požari v hotelu, kampu, marini, na ladji in z našim ravnanjem v vseh navedenih primerih. Ob tem nas spomni, da moramo, če že pride do požara ali nesreče, vedeti, kaj povedati ob klicu na številko 112.
Na hitro obnovimo:
•	KDO kliče,
•	KAJ se je zgodilo,
•	KJE se je zgodilo,
•	KDAJ se je zgodilo,
•	KOLIKO je ponesrečencev,
•	KAKŠNE so poškodbe,
•	KAKŠNE so okoliščine na kraju nesreče,
•	KAKŠNA pomoč je potrebna.
Bogu v čast - ljudem v pomoč, so rekli nekoč gasilci in gasilke in to velja še danes. Na pomoč!
Besedilo: Drago Juteršek
Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi
Dopuste, počitnice, praznike in vikende lahko preživljate na morju, potovanjih, v gorah ali pa kar doma. Da bi prosti ¿as minil brezskrbno in veselo, je pomembno, da poskrbite za požarno varnost.
Mesec oktober - mesec
rožnega venca
Nekdaj se je po naših domovih veliko molilo, poleg ostalega tudi rožni venec. Slednji ima svoj izvor med puščavniki in kasneje menihi, ki so najpogosteje molili in ponavljali molitev Oče naš. Molitev rožnega venca se je po zmagi kristjanov nad Turki pri Lepantu leta 1571 zelo hitro širila, saj so zmago pripisovali prav tej molitvi. Na dan odločilne bitke, 7. oktobra 1571, so se namreč zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile. V spomin na to zmago zato v bogoslužju 7. oktobra praznujemo god Rožnovenske Matere Božje. Papeži, zlasti Leon XIII, ki je napisal kar 16 okrožnic o rožnem vencu, so to molitev pospeševali. K širjenju te molitve so prispevala tudi prikazovanja v Lurdu in Fatimi ter stiske krščanskega ljudstva. Danes nas ne napadajo Turki, ampak novi koronavirus, tako tudi zaskrbljujoče številke okuženih v Sloveniji kličejo h goreči molitvi rožnega venca. In če že ne zmolimo vseh delov, ki so veseli, svetli, žalostni in častitljivi, poskusimo vsaj z enim ali vsaj z desetko na dan. Tako kot iz naših hiš in stanovanj izginja križ, se počasi pozablja na molitev, a v današnjem času, času 'koronakrize', bi morala biti močnejša, vsaj tako močna, kot je bila davnega leta 1571. Ne pozabimo, da so rožni venec molili naše babice in dedki in zakaj ga ne bi še mi.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
oktober 2020
DOGODKI 17
8. Likovni natečaj v Galeriji Menačenkova domačija v Domžalah
V januarju letos je Galerija Menačenkova domačija razpisala natečaj za razstavo kiparskih in likovnih del na tematiko domžalskega kiparja Franceta Ahčina, ki je po sili razmer takoj po 2. svetovni vojni emigriral v Argentino in tam nadaljeval uspešno kariero.
Slikarska in kiparska dela naj bi bila razstavljena v aprilu, a je Galerija morala datum odprtja zaradi ukrepov v zvezi s pandemijo Covid-19 prestaviti na september.
Otvoritev in podelitev nagrad je tako bila 8. septembra, razstava pa bo odprta do 17. 10. 2020, vsak delovni dan med 10. in 12. in med 17. in 19. uro ter vsako soboto med 10. in 12. uro.
Na natečaj se je prijavilo 45 avtorjev likovnih del, za razstavo pa je natečajna komisija izbrala 30 del. V komisiji so bili: kipar Roman Kos, akademski slikar Janez Praprotnik in likovna pedagoginja Lučka Berlot. Kriteriji ocenjevanja so bili: avtorski likovni izraz, izvedba likovne tehnike, izvirnost motiva.
Iz Likovne sekcije DU Lukovica smo se na ta natečaj prijavili: Marcela Kopitar, Irena Gorenc in Silvester Zdovc. Vsi trije smo bili uvrščeni med 30 del, ki so bila razstavljena.
Prvo nagrado je prejela Breda Cerar iz Društva Lipa Domžale za sliko »Potovanje čez morje« (tretja slika na plakatu). Drugo nagrado je prejel Silvester Zdovc iz Likovne sekcije DU Lukovica za sliko z naslovom »Samo spomin je še ostal« (prva slika na plakatu). Tretjo nagrado je prejela Angela Dovžan iz Društva Lipa Domžale za sliko »Mati in sin«.
V kategoriji kiparstva sta bili podeljeni 2 nagradi: prvo je prejela Maja Gregl za skulpturo z grafiko »Življenje«, drugo pa Mitja Kokol za skulp-turo »Svečenici«.
Otvoritev je bila zaprta za javnost, prisotni so lahko bili samo avtorji, nagrade in priznanja pa so bila podeljena z maskami. Zato prav veliko fotografij nimam na razpolago. Čeprav je bil na otvoritvi »uradni« snemalec in fotograf, nam organizator ni poslal nobenih fotografij. So pa bile objavljene v »Domžalcu« skupaj z daljšim člankom, ki si ga lahko ogledate na internetni povezavi:
https://domzalec.si/kultura/razstava-kipov-in-slik-ki-so-nastala-na-8-li-kovnem-natecaiu-ustvarialnost-kiparia-franceta-ahcina/. Da smo se vsi trije prijavljeni uvrstili v ožji izbor in je obenem eden prejel 2. nagrado, je lep uspeh za našo Likovno sekcijo in kaže na to, da dobro delamo in da se pozna strokovno vodstvo našega mentorja, akademskega slikarja Vinka Železnikarja.
Besedilo: Silvester Zdovc, foto: Miro Pivar
8, september -17. oktober 2020 | Razstav/a
m* ^t ffl *
' 'vm tt
USTVARJALNOST KIPARJA FRANCETA AHČINA
¡■j-^n Kulturni dom
Franca Bernika J || lhtm žti It*
Soorgani-zator natečaja:
Javni sklad RS ¿a kulturno dejavnosti, Območna izpostava Domžale Pokrovitelj:
Art Ljubljana, d.o.o.
Trgovina z urnötrtiSkim materialom
MENAČENKOVA DOMAČIJA
18
DOGODKI
Rokovnjač
4. tekmovanje z vlečnimi psi (4th Sled dog race) ob Gradiškem jezeru
Da so v tujini korak pred nami, priča tudi število udeležencev na tokratnem že 4. tekmovanju z vlečnimi psi na Gradiškem jezeru. Tako človek kot pes potrebujeta gibanje in družbo, kar so ugotovili že davno, in vse več ljudi ima svojega štirinožnega prijatelja, kar lahko opazimo, ko gremo na sprehod le lučaj stran od svoje hiše. Če že preživljamo prosti čas zunaj skupaj s svojim psom, je lepo, da ga preživljamo aktivno. Ob tem skrbimo ne le za svoje zdravje, ampak tudi za zdravje svojega štirinožnega prijatelja. Ob tem ne smemo pozabiti na svojo in pasjo zdravo prehrano in na dejstvo, da so psi, ki več časa preživijo v družbi svojih lastnikov, bolj socializirani in poslušni. Tekmovanje, ki se ga udeležimo skupaj s psom, pomeni še več druženja in spoznavanja novih prijateljev, tudi tistih preko mej naše države. Za podrobnejše spremljanje tekem z vlečnimi psi je potrebno poznati tudi panoge. Pri vsaki sta osnova človek in pes, lahko tudi več psov. Panoge se delijo na canicross, bikejoring, dogscootering, in rollerjoring. Slednje se odvijajo poleti, imamo pa še skijoring, mushing in pulka, ki se dogajajo pozimi. Prevodi panog so sila enostavni, saj dobesedno prevedejo, kaj vlečejo psi - sani ali smučarja. Pulka ima med psom in smučarjem tekačem še sani. Pri canicrossu, bikejoringu, dogscooteringu in rollerjoringu uporabljajo kolo, skiro, rolerje ali pa le tečejo s psom. Pri vseh disciplinah je obvezna oprsnica za psa in vlečna vrv ter čelada za tekmovalca. Tako smo spoznali le delček zanimive športne panoge, v kateri v slogi in spodbujanju tekmujeta človek in pes. A tu se šele začne - potrebni so številni treningi, učenje ukazov, veliko skupnega sodelovanja in še kaj bi lahko našteli. Skupno delo žanje uspehe in tako je bilo tudi tokrat, saj
so se številni izkazali z dobrimi rezultati. In čeravno so v nekaterih disciplinah medalje pobrali tuji tekmovalci, jih je tudi za nas Slovence ostalo še nekaj, sicer ne tako žlahtnih kot na Touru, a vseeno pomembnih in zasluženih. In kako so se uvrstili najprej psi in nato lastniki?
Scooter 1 pes: 1. Patrik Zupanič, 2. Damjan Žepič, 3. Nina Žepič Scooter 2 psa open: 1. Damjan Žepič, 2. Aljoša Petrovič, 3. David Toff Turšič
Scooter 2 psa polar: 1. Hans Peter Scholler, 2. Alen Mzric, 3. Kristina Scholler
Canicross do 19.9 kg moški: 1. Aleš Rink, 2. Damjan Žepič, 3. Franc Celestina
Canicross do 19.9 kg ženske: 1. Neja Trbižan, 2. Agata Aleksandra Za-remba, 3.Patricija Božič
Canicross nad 20 kg moški: 1. Tilen Strmšek, 2. Štefan Šterk, 3. Jože Kastelic
Canicross nad 20 kg ženske: 1. Jana Marekova, 2. Agata Aleksandra Zaremba, 3. Veronika Topolska
Bikejoring open moški: 1. Tilen Strmšek, 2. Žiga Oražem, 3. Edvard Schumet
Bikejoring open ženske: 1. Lara Puc, 2. Nuša Schumet, 3. Teja Marti-novič
Bikejoring polar moški: 1. Dejan Milanovic, 2. Patrik Zupanič, 3. Aljoša Petrovič
Besedilo in foto: Drago Juteršek
Klapa Sidro v Trzinu
Ob pomanjkanju vaj, kaj šele nastopov, so se fantje iz Klape Sidro razveselili povabila, da zapojejo na skupni prireditvi Trzinka poje in Hribarjevi dnevi v Trzinu. Tako so v soboto, 26. septembra, pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu prekinili zaradi znanih okoliščin kulturno zatišje in zapeli. Poleg njih so zapeli oz. zaigrali še Ženski pevski zbor Trzinke, Mešani pevski zbor Mavrica iz Tuhinja, domača Ženska vokalna skupina Čivke, citrarski duet Neli in Karmen Zidar Kos, duet klarinetov Eva in Karl Leskovec, za zaključek pa sta nas v poskočnem ritmu ogrela še Banda citrarska in Klemen Torkar. Vezni tekst so zbranim z besedo podajale članice recitatorske skupine Trzinke. In prav ta skupina je za tokratni dogodek pripravila recital, v katerem so pre-pletle zanimive zapise zgodb iz Hribarjevega življenja. Tako so se v prijetnem popoldnevu prepletale pesmi in besede, na koncu pa je spregovoril še župan Peter Ložar, ki se je zahvalil prirediteljem dopoldanskega teka Petra Levca SKIRCA in prirediteljem popoldanske združene prireditve Trzinka poje ter Hribarjevi dnevi.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
oktober 2020
DOGODKI 19
Otvoritev sadjarskega muzeja Tepka
Na kmetiji Pr' Matet iz Gradišča pri Lukovici smo imeli 28. avgusta 2020 uradno otvoritev sadjarskega muzeja Tepka. Ime naše najbolj znane hruške moštnice nenazadnje sovpada s še danes mogočno tepko, ki se nahaja ob cesti v bližini razpotja do Gradiškega jezera. Ta naj bi po ljudskem izročilu dajala senco že Napoleonovim vojakom v času Ilirskih provinc. Uvodni program otvoritve muzeja je s svojim pevskim nastopom popestrila Matetova Manca, svečani trak pred vrati muzeja sta prerezala najmlajša člana kmetije Janez in Ana, prva obiskovalka muzeja pa je bila Francka Cerar, gospodarjeva mama. Za vrhunsko kulinarično razvajanje je poskrbela Tanja, gospodarjeva žena. Pobuda za nastanek sadjarskega muzeja je prišla s strani Kmetijskega inštituta Slovenije, ki v okviru ene od nalog evropskega projekta "Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja" skrbi za zbiranje in ohranjanje sadjarske opreme, orodja in drugih pripomočkov, ki so nekoč služili pridelavi in predelavi sadja. Gospodar kmetije Marko je tudi sam že več let navdušen zbiratelj različnega kmetijskega orodja in opreme, tako da mu zbirateljstvo tovrstnih eksponatov ni bilo tuje. Namenu sadjarskega muzeja je odstopil dobršen del nekdanjega hleva, ki ga je postavil že njegov praded. V muzeju so svoje mesto dobile različne sadjarske škropilnice, mlin za sadje, preše za sadje, pripomočki za obiranje sadja, kotel za kuhanje žganja ter drugo. V muzeju je na ogled tudi nekaj naše strokovne sadjarske literature, od prvih zapisov našega polihistorja
T/ {'Mh,	«f	.
'^^Li.i Kti m^'
-filSPiiil ftfflfc^-i ' ■
Moštnice: Sortiment hrušk moštnic je bil včasih zelo pester. Pri nas najbolj razširjena med njimi je dala ime sadjarskemu muzeju.
Janeza Vajkarda Valvasorja dalje. Naj drugo ostane presenečenje, ki ga boste odkrili ob obisku muzeja. Za njegov ogled se morate predhodno najaviti na telefonski številki 031 359 061 (Tanja) ali 031 788 196 (Marko). Dobrodošli.
Besedilo in foto: Boštjan Godec
Muzej Tepka: Del notranjosti sadjarskega muzeja Tepka.
Razstava sadja: Ob otvoritvi je bilo na ogled tudi nekaj zgodnjih sort jablan in hrušk.
9. Marjanov memorial v Trnjavi
Mnogi so se spraševali, ali letos Marjanov memorial bo ali ne, a je na koncu z malce manjšo udeležbo le bil. Marjanov memorial že nekaj let spada v sklop prireditev ob občinskem prazniku in letos, ko mineva že deset let, ko je s tega sveta odšel Bregarjev Marjan, ustanovitelj in gonilna sila ŠKD Bregar in kmetije pr' Bregar v Trnjavi, je potekal 9. memorial. Marjan se je poleg svojega poklica in dela na kmetiji zelo rad udeleževal številnih športnih prireditev, zato ne čudi, da je dal idejo za ustanovitev športnega društva v Trnjavi. Vsako leto tako člani in članice ŠKD Bregar v njegov spomin pripravijo nogometni turnir in letos so se nogometne ekipe za spremembo pomerile v nedeljo, 20. septembra, na igrišču športnega parka v Trnjavi. Število prijavljenih ekip tokrat res ne preseneča, saj je mnoge od sodelovanja odvrnila skrb glede koronavirusa. A tisti, ki so prišli, so uživali v nogometnih vragolijah mladih in starih ter v pošteni igri. Še sodnikova piščalka je počivala in oznanjala samo konec polčasa in konec tekme. Prehodni pokal je letos prešel v roke nogometašem NK Črni graben - mlajši, ki si nogometni kruh služijo v sosednjih klubih, a so se s črno-belo žogo začeli spoznavati v NK Črni graben. Drugo mesto so osvojili nogometaši ŠKD Bregar in tretja je bila Blagovica. Če je že samo tekmovanje bilo nekaj posebnega, je bila tudi podelitev, saj so zaslužene nagrade morali prevzeti kar sami, nič stiska rok in objema, da o poljubih ne pišem. A vendar je že obrazna mimika Ani Poznič, ki je "podeljevala" pokale, pokazala eno veliko hvaležnost, da se po toliko letih še spomnimo njenega moža. Prihodnje leto
bo jubilejni 10. Marjanov memorial in upamo, da bo takrat tudi korona že za nami in bo število ekip tudi jubileju primerno. Želja in ideja sta, da se ob jubilejnem turnirju panoge razširijo še na odbojko, namizni tenis in badminton, da Marjanov memorial zajame še druge športe, tako kot je Marjan občudoval vse športne panoge. Kako bo, bomo še pravočasno izvedeli na strani ŠKD Bregar.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
20 DOGODKI
Rokovnjač
Ko so umolknili »pesmi sladki glasi«
Letošnje pevsko leto Šentviškega zvona bo v naši kroniki zapisano kot prav poseben preizkus naše moči, izvirnosti in iskanj za preboj glasbe in njenega vokalnega izraza v času družbene napetosti in negotovosti ob spopadu z nevidnim sovražnikom. Tako kot vsa kulturna krajina je živa zborovska pesem zaprla usta z masko in se umaknila z javnih odrov. Nosili pa smo jo v sebi in iskali možnosti, da ob naši lanski 30-letnici, ki še vedno odzvanja v nas, razvedrimo vse naše zveste spremljevalce kot utrinek svetlobe v morečem vzdušju. Pesem mora razjasniti nebo, mora se podariti in preglasiti kulturni molk, saj je naš zaščitni znak. Tako smo ujeli, kot kaže, še zadnji možni večer in se preizkusili v KD Janka Kersnika v Lukovici v soboto, 10. oktobra, z našim letnim koncertom, ki smo ga »dolgovali« iz časa prvega vala korone. Ob doslednem upoštevanju vseh zaščitnih zdravstvenih ukrepov in soglasju NIJZ, ki je zahtevalo veliko iznajdljivosti in prilagajanja, smo z veliko dobre volje uspeli pripraviti večer slovenske ljudske pesmi z gosti. Dvorana se je »napolnila« v dveh časovnih terminih, ob 18. in 19.30 uri, obakrat s 30 poslušalci.
Takoj smo začutili topel stik s publiko, saj smo zdaj vsi lačni kulturnih prireditev, ki nam dajejo duhovno hrano in jo potrebujemo prav tako kot kruh. Večinoma smo posegli po koroških ljudskih biserih, ki s svo-
jo mehko otožnostjo in melanholijo vedno zdramijo srce. Nmau čriez jizaro, Stoji, stoji mi polje, Ribce po murjici pvavajo, Ta drumlca je zvo-mlana. Posebno pa sta z milino izraza in svežino mladih solistk Doroteje Kink in Mance Križnar zazveneli Pojdam u Rute ter Venite, rožce moje. Začutili smo koroško bolečino, ki se je prilegala obeležitvi 100. obletnice nesrečnega plebiscita, ki ga je prav na ta dan zaznamoval tudi naš državni vrh skupno z avstrijskim predsednikom in s spravno gesto obeh sosed zastavil nov kvaliteten korak v medsebojno sožitje obeh narodov. In koroška pesem je najmočnejša, vitalna protiutež raznarodovanju in nestrpnosti, v njej še govori živa slovenska beseda. Gostje večera, skupina NOREIA, pa so bili pravo odkritje z izvajanjem tradicionalnih irskih, škotskih in bretonskih melodij. Pet mladih odličnih glasbenikov povezuje keltsko tradicijo s slovensko ljudsko glasbo, kar ustvarja čudovito prepletanje etno pop tradicije v sozvočju različnih instrumentov. Predstavili so del skladb iz zadnjega albuma Keltski ples na slovenski les in nas v mislih popeljali v starodavno prestolnico v noriškem kraljestvu - od tukajizhaja tudi ime skupine. Naše zadoščenje je potrditev pogumne odločitve zborovodij Špele in Matevža Kinka, prizadevne predsednice Andreje Volf in vseh pevskih navdušencev in organizatorjev. Večer je uspel. Bil je tih, intimen praznik, ki ga je doživljal vsak poslušalec in izvajalec v sebi, brez bučnih zdravic in brez velikih besed, vendar tiho zmagoslavje; z njim smo napolnili kulturno praznino.
Dnevi, ki prihajajo, niso obetajoči, prinašajo nove preizkušnje naše človečnosti in odgovornosti. Pesem bomo gojili naprej kot krhek cvet, ki ga je treba negovati in zalivati, s trdnim upanjem na normalne čase in na vse dobro. Prilagajali se bomo novim okoliščinam. Potrudili smo se po najboljših močeh, ob spoznanju, da nam nove izkušnje prinašajo nove izzive, pa tudi globlja spoznanja. Želimo vam zdravja in optimizma!
Besedilo: Mojca stoschitzky, foto: arhiv Mepz Šentviški zvon
Na samem vrhu je prišlo do zamenjave
Od svojega začetka in vse do današnjih dni je Moški komorni pevski zbor ČZS, ki ga sestavljajo čebelarji iz cele Slovenije, deloval pod moško taktirko. Aleš Sedušak je oral ledino v edinem takšnem zboru na svetu in zbor postavil na zavidljivo raven. Korona je naredila svoje in možje so morali vaje dati malce na stran, sicer pa imajo dovolj dela tudi s čebelami. Prišla je jesen, čebelice se bodo odpravile počivat in čas bo za vaje, so dejali in se tako ponovno zbrali v ČCS na Brdu. In 24. septembra jih je čakalo majhno presenečenje, kajti na sam vrh zbora, torej kot zborovodkinja, je prišla dama. Preden pa je začela, sta nekaj besed spregovorila predsednik zbora Tone Krivec in podpredsednik ČZS Marko Alauf. Slednji je spregovoril tudi o načrtih za naprej, o reviji zborov ter o reviji čebelarskih pesmi, kajti obe sta nekako v zraku. Priporočil se je tudi novi zborovod-kinji za sodelovanje v zboru, a ne za petje, ker to mu ne leži, pri drugem delu pa bi že znal priskočiti na pomoč. Potem je vajeti v roke vzela Marinka Golob in delo, bolje petje, se je začelo. Možje so sklenili, da se bodo od nekdanjega zborovodje poslovili kasneje, novi zborovodkinji pa želimo obilo uspeha in volje ter potrpežljivosti, kot jo imajo čebele.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
oktober 2020
DOGODKI 21
Gosposka vožnja z motorji tokrat nekoliko drugače -Distinguished Gentleman's Ride Ljubljana 2020
Ljubljana, nedelja, 27. september 2020
V Sloveniji za rakom vsako leto zboli več kot 7.000 moških. Možnost obolenja se s starostjo veča, najpogostejše mesto raka moških v Sloveniji pa je ravno na prostati, še pravijo podatki Registra raka Republike Slovenije. Vsakoletni, sedaj že tradicionalni dogodek Distinguished Gentleman's ride ali poslovenjeno 'uglajena gosposka vožnja', kjer so motoristi, moški in ženske, v uglajenih oblekah in z določenimi motocikli, je letos minil v prilagojeni, drugačni obliki. Kot vse v letošnjem letu, zaradi zdravstvenih razmer in priporočil proti širjenju koronavirusa. Tako so sicer druženje pred in po vožnji ter skupno vodeno vožnjo po mestu Ljubljana in njeni okolici spremenili v samostojno vožnjo brez zaključnega druženja ravno z naslovom skrbi za zdravje.
Dobrodelni motoristi in motoristke, ki jih združuje enaka miselnost, se zberejo na isti dan po celem svetu. Dobrodelno noto udeleženci nakazujejo z zbranimi donacijami za raziskave rakave bolezni, ki jih prejmejo temu namenjene ustanove, in teh je za več kot 5 milijonov dolarjev letno. Ustanovni organizatorji dogodka DGR iz Avstralije pa so že sporočili, da bodo dogodek z zadnje nedelje v septembru premaknili na zadnjo nedeljo v maju. Tako bo naslednji dogodek uglajenih voznikov na motorjih od letos naprej pred poletjem, zato vas lepo vabimo, da si v koledarjih zadnjo majsko nedeljo že označite in se nam pridružite ali sodelujete kot gledalec.
Besedilo: Andraž Kopitar, foto: Ivo pogorelčnik
Sveta birma na Brdu
Če pravijo, da mora biti tako, bomo pa to storili - in res so. Ja, govorim o sveti birmi na Brdu, o pripravah in izvedbi. Pustimo določene stvari ob strani in se raje ozrimo na to, kako je potekala letošnja sveta birma na Brdu, če lahko sploh rečem na Brdu, saj je bila pod šotorom pri cerkvi svetega Vida v Šentvidu pri Lukovici. Vse se da, če se le hoče, in tako sta strnili vrste občina in župnija ter ob pomoči mladih pripravili lepo slovesnost, ki bo marsikomu ostala v trajnem spominu tudi po tem, da je bila v šotoru, a zato nič manj slovesna in duhovno bogata. Tako je v letu korone na nedeljo svetniških kandidatov 35 birmancev in birmank pristopilo k sveti birmi v čudovitem ambientu, lahko bi rekli kar katedrali. Preden so birmovalec, ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, domači župnik Bernard Rožman ter duhovni pomočnik Ivan Povšnar pristopili k daritveni mizi, so svoja mesta zasedli še birmanci in birman-ke, ki so v sprevodu prišli v šotor. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Petre Avbelj in ob spremljavi Špele Kink na orglah ter Miha Kralja na kitari je s svojim glasbenim prispevkom poskrbel, da je bila slovesnost svete birme tudi s te plati čudovita. Svoje je naredila še okrasitev oltarnega dela in počutili smo se kot v katedrali. In kaj je tokrat zbranim spregovoril birmovalec? V prvem delu je spregovoril staršem in botrom o njihovi vlogi za nazaj in za naprej. Najprej za nazaj, da so resno vzeli obljubo, izrečeno pri svetem krstu, da bodo otroke vzgajali v veri. Zdaj, ko bodo otroci sami izrekli to obljubo, pa naj jih spremljajo še naprej. Botrom in botram pa je na srce položil besede o njihovi molitvi za bir-mance in zgledu, kajti oni veliko pričakujejo od njih, in to ne samo daril, ampak predvsem zglede. Obenem je potrkal na vest vsem zbranim z razmislekom, kaj so storili z darovi Svetega Duha po svoji birmi, ali so jih pametno uporabljali ali so pozabili nanje in imajo še zapakirane, mladim pa je dejal: »Čeprav slutite strah o tem, kaj vse še pride, kaj bo z vami, kako bo s službo, kaj je pred vami, se oprite na Gospoda in se spomnite besed Janeza Pavla II., prvega papeža slovanskega rodu v dva-
tisočletni zgodovini, prvega pastirja katoliške cerkve, ki je 22. oktobra 1978 vsemu svetu zaklical: >Ne bojte se!< Jaz pa dodajam še Jezusove besede: >Jaz sem z vami vse dni do konca sveta. <« Na koncu sta sledili še zahvali, najprej birmovalcu in nato domačemu župniku Bernardu, pri tej zahvali pa so se spomnili tudi župnika Andreja Sveteta, ki je utrdil tisto, kar jih je naučila katehistinja, s katero so zakorakali v svet vere. Še blagoslov obveznega pribora vsakega kristjana, in sicer molitvenika, rožnega venca in blagoslovljene vode, v želji, da ne ostanejo zapakirani na kakšni polici od birmanske nedelje dalje, ampak da jih uporabljajo in se k njim in Njemu zatekajo, ko jim bo hudo.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
22
DOGODKI
Rokovnjač
17. tek okoli Gradiškega jezera
Kljub nekoliko bolj negotovim okoliščinam smo tudi letos, tri dni pred dnevom slovenskega športa, uspeli organizirati tek okoli Gradiškega jezera. Zaradi omejitev smo bili primorani prilagoditi način starta, ki je letos za tek na 4200 in 12600 metrov potekal individualno kot krono-meter (tek na čas). Pri otroškem teku smo obdržali skupinski start ob upoštevanju fizične razdalje. Po zbranih odzivih sodeč se je izkazalo, da tovrsten pristop ustreza vsem. Odrasli po večini kljub odsotnosti adrenalina, ki ga prinese skupinski start, prisegajo na kronometer, medtem ko otroci uživajo v skupinskem tekmovalnem duhu. Da je bil dan športa ob Gradiškem jezeru letos idiličen, je poskrbelo tudi samo vreme, ki je bilo tekačem res naklonjeno.
Upravni odbor Turističnega društva Gradišče pri Lukovici čestita vsem tekačem za uspešno udeležbo in dosežene rezultate. Prav tako pa se na tem mestu zahvaljuje vsem članom in simpatizerjem društva, ki so aktivno pristopili k pripravam na tek, izvedbi samega teka in urejanju prizorišča po zaključku teka. Nenazadnje gre zahvala tudi našim zvestim in nekaterim novim donatorjem, sponzorjem in podpornikom, ki so s svojo podporo dogodku omogočili 17. tek okoli Gradiškega jezera.
Posebej izpostavljamo najmlajšo in najstarejšega udeleženca teka. Najmlajša je bila letos Manca Vesel (1200 m), najstarejši pa Marislav Dobrin (4200 m). Razlika med njima znaša 74 let. Rezultati in časi vseh tekačev so dostopni na spletni strani društva: http://td-gradisce.si/
Besedilo: Andrej Ovca
Dobitniki medalj 17. teka okoli Gradiškega jezera
Mladinci/člani	
1 Potočnik	Uroš
2 Banko	Andraž
3 Cerar	Nejc
Mladinke/članice	
1 Robnik	Katarina
2 Andročec	Sara
Veterani	
1 Lajevec	Miha
2 Sitar	Denis
Veteranke	
1 Lavrič	Urša
2 Kaluder	Saša
Starejši veterani	
1 Močnik	Metod
2 Galin	Bojan
3 Ključanin	Elvir
Starejše veteranke	
1 Merhar	Brigita
2 Koprivšek	Justina
1200 m (2005-2009)	
Dečki	
1 Volf	Vili
2 Cerar	Domen
3 Bantan	Anže
Deklice	
1 LočnikarJarc	Ana
2 Per	Zoja
3 Kolar	Špela
Mladinci/člani	
1 Šlibar	Mihael
2 Kastelic	Andrej
3 Merhar	Aleksander
Mladinke/članice	
1 Per	Maja
2 Medic Petkovšek	Lidija
3 Dremelj	Saša
Veterani	
1 Senica	Rudi
2 Kukolj	Rok
3 Jurkovšek	Tadej
Veteranke	
1 Sotlar	Urška
2 Kaltenekar	Sabina
3 Demšar Starman	Bilka
Starejši veterani	
1 Iglič	Robert
2 Rojšek	Tomaž
3 Varlec	Gregor
Starejše veteranke	
1 Žavbi Kunaver	Alenka
2 Škafar Novak	Urška
3 Grilj	Anica
1200 m (2010 in mlajši)	
Dečki	
1 Dremelj	Žan
2 Heybal Kurnik	Nei
3 Zalokar	Tibor
Deklice	
Lautar
Volf
Lautar
Brina Maja Meta
12600 m
4200 m
Novi Nissan Juke
Coupe Crossover
s tehnologijo PROPILOT J
+ DO 3.000 € PRIHRANKA*
+ 7 LET JAMSTVA** M
■Si
NI
AN
mili
NISSAN INTELLIGENT I MOBILITY
ODKRIJTE CELOTNO PONUDBO PRI VASEM PRODAJALCU NISSAN
ime prodajalca- naslov prodajalca in mesto- Tel: 0123 456 7890, wwwJmeprodajatca.sL Delovni Čas xx-yy od ponedeljka do petka, xx~yy sobota In xx-yy nedelja
Kombinirana poraba goriva: 6,5 - 6,0 i/ioo km. Emisije co^ K8 -136 g/km, Emisijska stopnja: Euro6DTemp. Emisija no^ 0,0220 - 0,0427g/km- Emisije trdnih delcev: 0.00027- o,0OO28g/km. St delcev (xl011): 0,48 - 0,53. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek testiranja za lahka vozMa). Ogljikov dioksid (COj) je najpomembnejši toplogrednl plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno poviianlm koncentracijam prizemnega ozona delcev PA^ In PM^ ter dušikovih oksidov
•POTHrie« Ob "«Kupu prnko NttM" rtmrKlr»rJ» S«»*»Je V efci^fteMiKiViHa^i^avififl^dOO-TlTlVfcivvtt«
PVKi-žijKfvv si 0#a*kn do napak Akčfa ™ljn-do 5093030 o£ do ruprodftjo ¿«100 ifraSan SI pudruima pHMco, da f odi osno ¿akfud l akcijo aJlJo podobi« "5rc£p!a£r» 7-lotnsJ Jamstva ob nakupu novo^a Oiabrtofl* voit» Nissan Jute, vafra t Nreian ft-mnek Bnjom 7 let (amilva □Pwga	InTlitopapoisogrimjeaito/ »lflao«51im.h8rtcoll»jgoi*pr«J "•'♦«»»nCciiniict r* v*tovonsfcsrnJ«»1taJSifco to irrfcofr» PooC.l»i4iirW urvomk Bsnault Ni«an SJpmriHL
AVTOHIŠA MALGAJ
ime s tradicijo | Ljubljana
Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška c. 108.1000 Ljubljana.
Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 627, prodaja rabljenih vozil: 01/ ¿0 00 550,
servis: 01/ 20 00 570. E-mail: info@malgaj.com
ODPRTO OD PON DO PET: OD 8,00 DO 10.00, SOB: OD S.00 DO IZ.00, NED: ZAPRTO
ujLuuj.malgaj.si
oktober 2020	DRUŠTVA 23
Upokojenci na kolesih
mesecu septembru smo se kolesarji DU Lukovica odpeljali ob Kamniški Bistrici proti Dolu, kjer stojita dva obnovljena Erbergova parkovna paviljona. Zgrajena sta bila med letoma 1829 do 1831 in sta bila del dvorca in lepo urejenega parka. Danes ju uporabljajo za različne razstave in kulturne prireditve. Pot nas je vodila skozi naselje Dolsko, kjer na pobočju stojita Žerjavov grad in cerkev sv. Helene. Kolesarili smo skozi naselje Laze pri Dolu in naprej ob Savi in železniški progi proti Jevnici. Tam smo se zapeljali čez most na drugi breg Save in proti Se-nožetim. V tem kraju je zadnjih deset let svojega življenja preživel pisatelj Miško Kranjec. Ustavili smo se v nam že znanem lokalu ob cesti, kjer so nas postregli z okusno obaro. Posladkali smo se tudi z dobrim jabolčnim zavitkom. Radi se ustavimo tukaj, saj smo vedno dobrodošli. Treba se je bilo odpraviti in po isti poti smo se odpeljali proti domu. Ker je za nami že nekaj kolesarskih tur in je tudi naša kondicija že dobra, smo pot hitro prevozili brez težav in nezgod. Za nami je bil spet en lep kolesarski izlet. Upamo, da bomo tudi v oktobru opravili letošnjo zaključno turo.
Besedilo: Danica Osolnik, foto: Silvo Maselj
S 3»Club
mm DOMŽALE

Projekt: tridnevni tabor rejniških družin
HODIM IN POMAGAM
Kako lahko pomagaš/ daruješ/ sodeluješ?
-	ob vsakem vzponu na hrib v šparovček vržeš 1 EUR
-	pošlješ sms s ključno besedo HIP na 1919 in prispevaš 1 EUR
-	nakažeš donacijo na TRR Rotary kluba Domžale št. SI56 6100 0001 5856 549
Zakaj?
-	ker vsi otroci nimajo možnosti odraščati v svojih matičnih družinah,
-	ker cenimo delo in vzgojna prizadevanja rejniških družin,
-	ker ima rejništvo na našem območju dolgoletno tradicijo.
Pobudnik projekta: Rotary klub Domžale Več informacij: - spletna stran kluba http://www.rcdomzale.si/ - 041 697 462 (Martina Oražem)
Obdobje: od 1. oktobra 2020 do 31. maja
Kuharski tečaj
Tokrat smo se v Društvu podeželskih žena Lukovica odločile za malo drugačno obliko tečaja.
Imenovale smo ga kar »žar mojster«. V torek, 22. septembra, se nas je okoli dvajset članic zbralo pri koči v Gradiščah. Kuharski mojster Domen Kuret nas je nasmejano sprejel in razdelil delo. Skupaj smo se lotili sekljanja, rezanja in priprave zelenjave za žar. Skuhali in popekli smo polento, gobe, semena in vso pripravljeno zelenjavo. Sledilo je še polnjenje lignjev. Tu smo potrebovale Domnovo pomoč. Tudi te smo tako kot kasneje banane popekli na žaru. Lahko vam povemo, da je bila večerja res bogata in okusna. Morda vam zaupamo recept za slastne banane. Olu-pljene banane po želji lahko malo »začiniš«, povaljaš v rjavem sladkorju in na vroči foliji hitro popečeš oziroma karameliziraš. Razdeliš na krožnike in dodaš sladoled ter smetano. Pa dober tek.
Hvala Turističnemu društvu Gradišče za uporabo res simpatične lokacije ter seveda pohvala Domnu, ki je res pravi mojster.
Besedilo in foto: Društvo podeželskih žena Lukovica
Pri upokojencih
Navkljub virusu, ki nam je letos prekrižal kar nekaj načrtov, smo imeli zadnji torek v mesecu septembru delavnico ročnih del. Pod vodstvom Lojzke Zajc smo izdelovale nakit iz perlic. Najprej smo se lotile zapestnic. Bilo je kar nekaj začetniških težav, toda s pomočjo Lojzke smo si vse izdelale zapestnice. Malo več težav je bilo z izdelovanjem uhanov. Nekatere so umetnost izdelovanja takoj osvojile, nekatere pa bomo to nadoknadile na naslednji delavnici. Ročnodelke se bomo v mesecu oktobru pripravljale na razstavo, ki jo bomo pripravile skupaj z likovniki 24. in 25. 10. 2020 v Pungartnikovi hiši v Lukovici. Tudi balinanje nemoteno poteka dvakrat na mesec. Prijetna in zabavna rekreacija, ki udeležence vedno spravi v dobro voljo. Pohod na Slivnico je zaradi korone odpadel, prav tako vsi planirani izleti. Žal letos v mesecu novembru ne bo martinovanja in v decembru silvestrovanja. Počakati bomo morali na boljše čase. Upamo, da nam bo drugo leto bolj naklonjeno.
Besedilo in foto: Danica Osolnik
24
ŠOLA, VRTEC
Rokovnjač
Teden otroka v VVE Medo
V tednu od 5. do 9. oktobra smo tudi v Vrtcu Medo obeležili Teden otroka. Letos je bilo vodilo tega tedna geslo ODGOVOR JE POGOVOR. Strokovni delavci vrtca pri svojem delu z otroki to poudarjamo celo leto in spodbujamo komunikacijo na vseh ravneh: med otroki, med vzgojitelji, med otroki in starši, med otroki in vzgojitelji, med starši in vzgojitelji ... V tednu otroka smo za naše malčke pripravili nekaj dejavnosti, ki so nas, situaciji navkljub, še bolj povezale. Čeprav so se izvajale v skladu s priporočili, so otroci vedeli, da je ta teden namenjen njim. Veliko časa smo preživeli na prostem, kjer smo skupine ena drugi zapele nekaj pesmi, pokazale nekaj plesov in bansov. Poleg tega smo v tem tednu izvedli tudi pohod za medenjak in orientacijski pohod po bližnji okolici vrtca. Otroci pa so uživali še v predstavi japonskega gledališča Kamiši-baj. Strinjamo se, da sta v tem času medsebojna komunikacija in sposobnost, da prisluhnemo sočloveku, zelo pomembni vrlini, ki ju bomo v vrtcu še naprej gradili v sodelovanju z otroki in starši.
Besedilo in foto: Maja Lenarčič
Tehniški dan v tretjih razredih
V petek, 25. septembra 2020, smo imeli v tretjih razredih tehniški dan. Iz odpadnih škatel, škatlic in rolic smo izdelovali modele počitniških hišic. Nastale so zanimive in raznolike počitniške hišice z zanimivimi podrobnostmi in dodatki. Svoje izdelke so učenci predstavili v razredu, še prej pa smo se fotografirali.
Besedilo in foto: Tina Pergar
Plavalni tečaj učencev 3. razredov v Termah Snovik
V tednu med 5. in 9. oktobrom je v Termah Snovik potekal plavalni tečaj za tretješolce z Brda. Učenci so se zelo veliko naučili in se ob tem zabavali, kar lahko preberete tudi iz njihovih zapisov.
Besedilo: Tina Pergar
Bili smo v jacuzziju. Učiteljica nas je učila plavati. Špricali smo se v bazenu.
Zoja in Kaja, 3. b
Zelo smo uživali pri učiteljici Barbari. Učila nas je plavati. Peljala nas je tudi v jacuzzi in mali bazenček.
Ajda, 3. b
Na plavalnem tečaju smo se naučili veliko stvari, na primer: skakanje na glavo, prsno plavanje, plavanje žabice in kravla. Naša skupina se je imenovala Želve. Imeli smo zeleno-črne plavalne kapice. Na plavalnem tečaju smo imeli 5 skupin. Vsaka skupina je imela drugačno barvo plavalnih kapic.
Maja 3. b
Na plavalnem tečaju je bilo zelo dobro. Naučili smo se skakati na glavo. Igrali smo se vodne igre. Naučili smo se veliko novega. Najbolje je bilo, ko smo se igrali vodne igre. Veliko smo se tudi potapljali in plavali žabico. Zelo dobro je bilo tudi, ko smo se kopali v jacuzziju.
Lara, 3. b
V Snoviku je bilo lepo. Bazen je bil lep. Naučili smo se plavati. Imeli smo dobre malice.
Žan Rafael, 3. b
Meni je bilo na plavalnem tečaju zelo všeč. Najbolj mi je bil všeč zadnji dan, ko smo se igrali in skakali v vodo. Všeč mi je bilo, ko smo se učili kravl.
Mark, 3. b
Nama je bilo na plavalnem tečaju všeč, ker smo skakali na glavo, se igrali in tudi skakali na noge in bombico. Všeč nama je bilo tudi, ko smo plavali prsno in ko so nas učitelji metali v vodo in ko smo šli v jacuzzi in plavali kravl.
Žiga in Rene Marino, 3. b
Prejšnji teden smo imeli plavalni tečaj. Učili smo se prsno plavanje, kravl in skok na glavo. Zadnji dan smo se igrali. Učitelji so nas metali v vodo, morali smo plavati prsno za oceno.
Manca in Anja, 3. b
oktober 2020
ŠPORT, ŠAH 25
Zagnan in uspešen začetek nove tekmovalne sezone
Poletna pavza je za lukoviške nogometaše hitro minila in vse selekcije našega nogometnega kluba so že kar nekaj časa zagnano v polnem pogonu. Pridružilo se je tudi nekaj novih članov, kar nas lahko vse skupaj zelo veseli, saj je tudi to eden izmed pogojev graditve še uspešnejše prihodnosti Nogometnega kluba Črni graben. Na tem mestu ponovno povabilo vsem dečkom in deklicam v naši občini, da se pridružijo Nogometnemu klubu Črni graben - nikoli ni prepozno! Ekipa starostne kategorije do 11 let (U-11) je zelo uspešno štartala v novo sezono v ligi, v kateri nastopa. Ajdin, Ayla, Domen, Miha, Jaka, Andraž, Tadej, Denis, Filip, Julijan, Matic ter Nikolaj so v dosedanjih tekmah prikazali izvrstno, borbeno igro s polno zadetki. Na domačem igrišču so gostili vrstnike iz Črnomlja (NK Bela krajina), medtem ko so do sedaj gostovali na Viru, v Šmartnem in v Črnučah. Otroci uživajo tudi na treningih, saj se trenerska ekipa trudi v treninge vključiti tudi zabavno noto - jih narediti otrokom raznovrstne in zanimive. Nič manj
pa po uspešnosti v novi sezoni ne zaostajajo naši veterani. Sadovi nekajletne gradnje ekipe se kažejo v odličnih predstavah v letošnji sezoni, kjer se pod taktirko Irfana Čordica in njegovega pomočnika Štefana Prvinška izjemno uspešno kosajo z nasprotniki. V desetčlanski ligi Domžale - Kamnik se trenutno nahajajo na odličnem četrtem mestu. Razen vodilnih Dobljanov, ki so se točkovno rahlo odlepili od konkurence, je večina ekip v razmaku nekaj točk, tako da naši fantje za drugouvrščenimi Radomljani zaostajajo zgolj za dve točki. Fantje imajo na svojem kontu zaenkrat zmage nad Črnučami, Moravčami in Virom, remi z Mengšani ter poraza z vodilnimi Dobljani in z Domžalami. V eni izmed prihodnjih številk vam bomo našo veteransko selekcijo še malo podrobneje predstavili. Fantje si zaradi svojega pristopa in rezultatov nedvomno zaslužijo pozornost v našem glasilu.
Besedilo: Gregor Berlec, foto: Tilen strmšek
Veteranska selekcija NK Črni graben 2020/21
Selekcija U-11 NK Črni graben 2020/21
12. odprti šahovski turnir ŠD Črni graben ob občinskem prazniku
Kljub obdobju koronavirusa Covid-19 je Šahovsko društvo Črni graben v sodelovanju s ŠTD Rafolče v petek, 18. septembra 2020, s pričetkom ob 18. uri, ob občinskem prazniku organiziralo 12. odprto občinsko prvenstvo posameznic in posameznikov v šahu v brunarici ŠTD Rafolče. V skupini odraslih se ga je udeležilo 6 šahi-stov, v skupini mladih pa 4 šahistke. Igralo se je 5 kol po Bergerje-vem sistemu, vsak igralec je imel po 10 minut na partijo. Prostor je bil prezračen, razkužen in posebno pripravljen po pravilih NIJZ. Tekmovanje je vodil šahovski sodnik in trener Viktor Jemec, ki je pozdravil prisotne v imenu organizatorja in tekmovalcem zaželel uspešne nevronske boje na šahovnici.
V odrasli skupini je zmagal presenečenje tekmovanja Marko Krulej s 4 točkami, po kriteriju zgubljenih partij z boljšimi v tabeli je 2. mesto s
3 točkami zasedel Viktor Jemec, 3. mesto Janez Hribar in 4. Bojan Ma-rinček, 5. je bil Martin Andrejka in 6. Milan Vidergar. Prvi štirje so dobili medalje, vsak igralec pa si je izbral še šahovsko knjigo. Pri mladih so nastopile sestre Butalič, ki so tekmovale med seboj. Prikazale so napredek pri razumevanju šahovske igre. Zmagala je Kim, 2. je bila Loti, 3. Kaja in 4. Lili. Prve tri so dobile medalje, vse pa praktične nagrade.
Zahvaljujemo se Občini Lukovica, podjetju KIMI iz Trzina za darovana razkužila, ŠTD Rafolče in vsem, ki ste sodelovali pri tem dogodku. Se vidimo na naslednjem občinskem prvenstvu.
Besedilo in foto: viktor Jemec
Udeleženci šahovskega tekmovanja, v prvi vrsti Lili, Kim, Kaja in Loti Butalič z medaljami in nagradami Prvi trije z medaljami: 3. Janez Hribar, 1. Marko Krulej in 2. Viktor Jemec
26
ZDRAVJE
Rokovnjač
Vsako gibanje je lahko »vadba«
Človeško telo je narejeno za gibanje. Ne sedenje, ležanje, ampak gibanje. A vendar je sedeč način življenja postal vse bolj prisoten pri večini ljudi (ne le pri tistih, ki to od njih zahtevajo službene obveznosti). Tako na dan presedimo približno 9 ur (zajtrk, v službi/šoli, malica, kosilo, pijača s prijatelji, kino, gledanje televizije, vožnja z avtomobilom, traktorjem). Sedenje ne vpliva le na naše počutje, ampak tudi na umrljivost in povzroča kronične nenalezljive bolezni (bolezni srca in ožilja, debelost) in posledično prezgodnjo smrt. Izogibajmo se neprenehnemu sedenju in za trenutek vstanimo med delom/učenjem in se sprehodimo po prostoru. Namesto da se v službi vozimo z dvigalom, raje uporabljajmo stopnice, po krajših opravkih pojdimo peš namesto z avtomobilom (po mestu). Priporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje je vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. Ta obseg lahko porazdelimo na več dni in smo tako na primer vsak dan zmerno telesno aktivni 20 minut (hitra hoja, počasnejši tek). Že v prejšnji številki smo omenili primer društva, ki izvaja vodeno vadbo, a ker se v času posebnih razmer tudi te zapirajo (se vadba omejuje), se bomo znašli nekoliko drugače in bomo prikazali nekaj vaj, ki jih lahko izvajamo doma in bodo vplivale na naše dobro počutje in porabo s hrano prejetih »kalorij«, ki so v resnici kilokalorije in jih zapišemo s kratico kcal. Malce za motivacijo nekaj dejstev:
Da »pridelamo« 1 kg maščobe, moramo v telo vnesti presežek 7000 kcal. Da porabimo teh 7000 kcal viška, moramo vložiti 20 ur treninga. Torej za porabo 1 povprečno velikega hamburgerja potrebujemo 1 uro srednje intenzivnega teka. Igranje s številkami je zanimivo in vendar pridemo vedno do grobega zaključka, da je potrebno zaužito hrano v večini tudi porabiti (nekaj rezerve imamo namreč na račun bazalnega metabolizma, ki nam porablja energijo že zato, da preživimo: dihanje, prehranjevanje in pitje, zapleteni procesi v telesu, ki se dogajajo tudi, ko spimo, sem sodi tudi sedenje in razmišljanje/učenje). Za zavestno porabo kalorij prilagamo kratek trening z naslovom »TRENING V DNEVNI SOBI« , ki nam lahko služi kot opomnik in vodilo, kaj lahko počnemo s seboj, ko vadba zunaj ni možna.
TRENING V DNEVNI SOBI
Za prvi trening ste do sebe lahko nekoliko bolj prizanesljivi, saj se naslednji dan ali še dan za tem lahko pojavijo bolečine v mišicah oz. »muskelfiber«, še posebej, če je od vaše zadnje vadbe minilo kar precej
časa.
OGREVANJE
10 minut stopanja na in s prve stopnice (lahko si določimo tudi številko, ki jo želimo doseči in jo vsak teden zvišamo). Stopajte v svojem tempu, ne začnite prehitro, v kolikor se vam začne vrteti, lahko naredite 2 x 5 minut stopanja na stopnico in vmes naredite 3 minute počitka.
VADBA Z LASTNO TELESNO TEŽO
Vsako vajo naredimo tolikokrat, kolikor piše pod opisom vaje oziroma tolikokrat, kolikor nam dopušča naše telo. Imejmo v mislih, da bomo šli skozi vse vaje vsaj 3x, zato lahko v prvem krogu malce varčujemo z močmi. Trening lahko izvajamo na 2 dni (na primer: PONEDELJEK, SREDA in PETEK), če je zunaj lepo vreme, pa se raje odpravimo na svež zrak (hitra hoja, vrtnarjenje ...).
Vaja DVIG BOKOV:
1.	Uležemo se na tla, pokrčimo kolena.
2.	Dvignemo boke tako visoko, kolikor zmoremo (najvišje jih dvignemo toliko, kot je na sliki).
3.	Spustimo boke in se ponovno dvignemo v položaj s slike.
PONOVITVE: 10 ponovitev
Vaja DIP
1.	Namesto klopi lahko uporabimo stopnico, sedežno garnituro ali pa izvajamo brez podlage (pri čemer je potrebno boke dvigniti nekoliko višje).
2.	Naslonimo se z dlanmi na podlago, prsti dlani gledajo naprej v smeri stopal.
3.	Spustimo se tako globoko, kolikor zmoremo in se vrnemo v začetni položaj.
PONOVITVE: 5 ponovitev
Vaja POČEP OB STENI
1.	Postavimo se ob steno/zaprta vrata in stopimo en korak naprej.
2.	Počasi drsimo ob steni do položaja, kot je na sliki in samo držimo.
3.	Položaj držimo 10 sekund. PONOVITVE: 4x
Vaja DOTIK KOLENA IN KOMOLCA
1.	Postavimo se v položaj sklece.
2.	S kolenom - enkrat z levim, nato z desnim - se poskušamo dotaknit komolca (oziroma tako daleč kot lahko).
PONOVITVE: z vsakim kolenom naredimo 10 do-
tikov/skrčkov kolena.
Vaja DVIG BOKOV
1.	Uležemo se na tla in poskušamo narediti slavno vajo iz osnovne šole »svečo«.
2.	Nogi držimo v položaju (zamislimo si, da so naši prsti na nogi vpeti v držalo).
3.	Dvignemo bok v tem položaju in ga spustimo (nogi sta ves čas v položaju s slike).
PONOVITVE: 5-7 dvigov bokov
Vaja DESKA (PLANK)
1.	Postavimo se v položaj, kot je na sliki (položaj
ženske sklece).
2.	Pazimo, da so kolena, boki in rame v ravni črti.
3.	Držimo položaj 30 sekund in vajo ponovimo v
naslednjem krogu.

Vaja IZPADNI KORAK NA MESTU
1.	Položaj telesa je ves čas vzravnan, roki lahko opremo v boke. Stopimo z eno nogo naprej, kot je na sliki in se z njo odrinemo ter se vrnemo v začetni položaj.
2.	Nato enako storimo z drugo nogo.
PONOVITVE: 10 na nogo (torej 20 izpadnih
korakov skupaj).
SKLECE V STREŠICI (pike push ups)
1.	Naredimo strešico, kot je na sliki.
2.	Držimo položaj strešice in upogibamo le ko molče, kot je na sliki, ter jih ponovno vzravnamo.
3.	Komolce upognemo tako globoko, da jih bomo lahko nato ponovno iztegnili.
PONOVITVE: 5 ponovitev
RAZTEZANJE
Spomnimo se na vaje iz osnovne šole in raztegnimo mišice, ki jih najbolj čutimo. Bodimo nežni in postopno raztezajmo.
Acta non verba.
Latinski pregovor (SLO: Dejanja, ne besede.)
Besedilo: Petra Pavlic
oktober 2020
ZDRAVJE, OGLAS 27
Zdravje v Občini Lukovica
V naši občini živi 5882 oseb, od tega 2981 moških in 2901 žensk (prvi graf), povprečna starost občanov pa je 39,8 let. Na drugem grafu so predstavljene tri glavne starostne skupine, še posebej pa smo ponosni na naše najstarejše. 'Čim starše, tem pravše', pravi pregovor! Imamo namreč 29 moških, starih nad 85 leti, in 72 žensk, starejših od 85 let (Vir: SiStat).
Na NIJZ (Nacionalnem inštitutu za javno zdravje) letno zbirajo podatke o kazalnikih, ki vplivajo na zdravstveno stanje prebivalcev vseh 211 občin v Sloveniji. Najprej nas je potrebno pohvaliti glede sodelovanja v preventivnem programu SVIT (nacionalni program za preprečevanje raka na debelem črevesju in danki), saj je slovensko povprečje 62,7% presejanost, v naši občini pa kar spodobnih 66,4 %. Prav tako se naša dekleta in ženske med 20. in 64. letom starosti na vsaka 3 leta odzivajo na povabilo ginekologov v okviru programa ZORA, ki je program za preprečevanje raka na materničnem vratu. Slovensko povprečje je tukaj 71,8%, v naši občini pa 72,8%. Ta dva podatka sta nam v ponos, saj je sila težko dosegati tako dobre rezultate, hkrati pa naj nam služita kot motivacija, da letos skupaj dosežemo še višje številke sodelujočih (vsak lahko naredi nekaj na tem, ko spomni svoje bližnje in sosede na sodelovanje in jim s takšno hvalevredno pobudo lahko reši tudi življenje). Na dobro zdravstveno stanje naših občanov kaže tudi število oseb, ki prejemajo zdravila za zdravljenje visokega pritiska ali sladkorne bolezni, kjer smo v območju slovenskega povprečja. Verjetno je za to odgovorna doma pridelana zelenjava in dovolj gibanja ter precej dobra ozaveščenost o primernem uživanju suhomesnatih izdelkov, dosoljevanju, vzdrževanju telesne teže, uživanju raznovrstne in doma kuhane hrane, o zmerni rabi maščob živalskega izvora in zmernem uživanju sladic (mnoge pri tem težko preizkuša skušnjavec!). Vsi zgoraj našteti dejavniki pa vplivajo posredno tudi na obravnavo srčnih kapi, kjer smo pod slovenskim povprečjem, saj je bila stopnja bolnišnične obravnave 1,5 na 1000 prebivalcev
(starih med 35 letom in 74 letom), v Sloveniji pa kar 2,1. Imamo kar 71,5 % delovno aktivnih prebivalcev (slovensko povprečje 66 %), ki so 15,5 dni na leto odsotni z dela zaradi bolezni. Imamo 924 starejših oseb (65+ let), ki imajo stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi zloma kolka nižjo od slovenskega povprečja za 0,4 stopnje (6,0 preračunano na 1000 prebivalcev). Tudi naši najmlajši so vzor naše občine, saj je njihov telesni fitnes (njihova telesna pripravljenost z gibalnega področja) blizu slovenskega povprečja.
Nekoliko več možnosti za izboljšanje imamo na področju bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah (vožnja z motornimi vozili, traktorji, avtomobili ...), ki jih je bilo v naši občini 2,7 na 1000 prebivalcev, slovensko povprečje pa je 1,5. V tem kazalniku smo tudi locirani najvišje od vseh slovenskih občin. Še najbolj zaskrbljujoč pa je podatek o umrljivosti zaradi samomorov, saj imamo v naši občini stopnjo umrljivosti 31 na 100.000 prebivalcev (slovensko povprečje pa znaša 20). Ne pozabimo se torej pogovarjati in sprejemati naše bližnje takšne, kakršni so.
Besedilo: Petra Pavlic
	HORMANN garažna in vhodna vrata	
Dom je, kjer se počutimo varne		
garažna vrata
28
MLADI, OBVESTILA, ODPADKI
Rokovnjač
Dobre zimske pnevmatike - večja varnost
Hladna fronta, ki se bo ob koncu tedna pomaknila nad naše kraje, nas bo spomnila, da zima ni več tako daleč. Preplavil nas bo občutno hladnejši zrak in meja sneženja se bo zelo verjetno spustila pod 1000 metrov nadmorske višine. Tako lahko sneg že v nedeljo pobeli višje ležeče alpske doline, kakšna snežinka bo na začetku prihodnjega tedna, ko nas bo najverjetneje dosegel drugi val padavin, možna še nekoliko nižje. Tako nekako se je v teh dneh že dvakrat glasila vremenska napoved in nas opozorila, da se bliža zima in da razmere na cestah v teh dneh ne bodo ravno idealne. Ob tem velja upoštevati kar nekaj nasvetov, čeravno je datum za uporabo zimskih pnevmatik 15. november, saj nam zakon veleva sledeče: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/2010 z dne 30. 12. 2010 s spremembami in dopolnitvami) v 29. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila na slovenskih cestah pozimi (med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta) in v zimskih razmerah (ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena ploskev) ali poledenelo (poledica)) opremljena s predpisano zimsko opremo. Poleg tega moramo upoštevati še pravila varne vožnje in se na pot, če so na cesti zimske razmere, odpraviti le s primerno zimsko opremo! Da ob dežju in slabši vidljivosti ročno prižgemo dnevne luči, samo sprednje "ledice" niso dovolj! Da povečamo varnostno razdaljo in prilagodimo hitrost! Da v primeru zastojev ustvarimo reševalni pas, saj tako lahko rešimo življenje! Seveda moramo biti posebno pozorni že pri nakupu zimske pnevmatike in nato še pri montaži. Ni vsaka poceni pnevmatika dobra pnevmatika in zavedati se moramo, da že star pregovor pravi, da nimamo toliko denarja, da bi kupovali poceni. Poleg tega pomembno vlogo pri pnevmatikah igra tudi centriranje, saj ravno to napravi vožnjo prijetno. V teh jesenskih in kasneje zimskih dneh je zjutraj in zvečer že mrak, zato predvsem pešci ne pozabite na svojo varnost in oblecite svetla oblačila in odsevnike. Še vedno velja geslo Bodi viden - bodi previden, zato naj bosta na poti z nami tudi odsevnik ali kresnička. Za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu največ lahko stori vsak sam.
Besedilo: Drago Juteršek
Prižgimo letos svečo manj
»Predniki vam ne bodo zamerili, če boste letos prižgali svečo manj, potomci vam bodo za to hvaležni,« je geslo akcije, s katero želi Ministrstvo za okolje in prostor že nekaj let zmanjšati porabo sveč. Slovenci smo po porabi sveč na prebivalca v svetovnem vrhu - vsako leto jih prižgemo toliko, da v zabojnikih konča kar 4500 ton. Ker noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati, se je treba zavedati, da je število nagrobnih sveč treba zmanjšati. Količino odpadkov lahko zmanjšamo sami, a je za to treba najprej spremeniti naše navade. Zatorej letos svečo manj na pokopališče in kakšno dobro misel in dobro delo več v dobro tistih, ki jih ni več med nami, v dobro nas, ki še živimo, in tistih, ki jim bomo skušali ohraniti naravo.
Besedilo: Drago Juteršek
Strategija in posvet mladih v Občini Lukovica
Člani Mladinskega kluba Stik smo v letošnjem letu začeli pripravljati strategijo za mlade v Občini Lukovica. Z njo želimo ustvariti platformo, ki bi lahko mlade postavila v boljši položaj v kulturnih, zaposlitvenih, stanovanjskih in drugih lokalnih področjih. V ta namen smo v ponedeljek, 21. 9. 2020, skupaj z organizacijo Stičišče Središče v Kulturnem domu Janka Kersnika pripravili dogodek Posvet: prihodnost mladih v Občini Lukovica. Na posvetu so nam bili najprej predstavljeni dozdajšnji rezultati obširne spletne ankete, ki je bila namenjena vsem mladim med 14. in 29. letom starosti s stalnim prebivališčem v Občini Lukovica. Z rezultatov smo lahko jasno razbrali, da imajo mladi z območja Občine Lukovica predvsem 3 prioritetna življenjska področja.
Ta so:
a)	možnosti zaposlitve,
b)	šport in prosti čas,
c)	dostopnost/dosegljivost stanovanj.
Na podlagi teh izsledkov so se obiskovalci združili v 3 delovne skupine in v vsaki je nastal neke vrste "brainstorming" inkubator, s katerim smo iskali rešitve in ideje, ki bi bile s pomočjo občine lahko uresničene v naslednjih 2 letih. Vsaka skupina je nato predstavila svoje zanimive zamisli, ki bi pripomogle k izboljšanju življenj mladih.
Po predstavitvah in zapisovanju idej smo določili 3 predstavnike, ki bodo tvorili nekakšno zunanjo partnersko pomoč pri nastanku strategije. Prav tako smo na koncu izrazili željo, da bi se v roku meseca ali dveh ponovno srečali z mladimi, županjo in občinskimi predstavniki ter s tem redno nadaljevali zastavljeno delo.
Na koncu pa k sodelovanju pri sestavljanju strategije vabimo vse mlade, saj je strategija trenutno še delo v nastajanju. Dobrodošli so vsi predlogi in ideje, s katerimi jo lahko skupaj še dodatno obogatimo in si ustvarimo boljšo prihodnost.
Besedilo: Aljaž capuder, foto: Katja Pestotnik
Zakaj tako?
Imamo odvoz kosovnih odpadkov, odvoz nevarnih odpadkov in vsak teden še odvoz različnih gospodinjskih odpadkov. A nekaterim tudi to ni dovolj, saj še vedno večjo količino odpadkov puščajo na ekoloških otokih. Kar še nekaj časa bomo rabili, da bomo prišli do spoznanja, da mora za nekom, ki nepravilno odlaga smeti, nekdo pospraviti. Do kdaj še? Mogoče pa bi se lahko naši vrli redarji, ki zvesto pišejo kazni za napačno parkiranje, kdaj posvetili tudi tej problematiki.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
oktober 2020
ODPADKI 29
Z ločevanjem biološko razgradljivih odpadkov zmanjšujemo negativen vpliv na okolje
Biološko razgradljivi odpadki predstavljajo veliko obremenitev za okolje, saj se ob odlaganju iz njih proizvajajo tudi toplogredni plini (kot je metan itd.). Zato veljavni predpisi zapovedujejo ločeno zbiranje teh odpadkov oziroma prepovedujejo mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki. Kar z drugimi besedami pomeni, da biološki odpadki ne smejo biti prisotni v zabojniku za mešane (črn) odpadke niti v zabojniku za embalažo (rumen), prav tako pa jih je prepovedano zlivati v odtoke ali metati v stranišče.
LOČEVANJE JE OBVEZNO
Ločevanje je obveza vsakega gospodinjstva, izvajalec javne službe pa mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje. Glavni namen ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov je zagotoviti najprimernejše in najučinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki, da bo obremenitev okolja čim manjša. Med biološko razgradljive odpadke spadajo:
1.	kuhinjski odpadki: ostanki hrane, papirnate brisačke, čajne vrečke in kavna usedlina .
2.	vrtni odpadki: rože, plevel, trava, listje, veje ...
Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov je na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče urejeno z uporabo rjavih zabojnikov, del uporabnikov, predvsem tistih na bolj ruralnem območju, pa ima ločevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno kot kompostiranje v hišnem kompostniku. Kjer je to izvedljivo, je najbolj priporočljiva kombinacija obeh rešitev.
ZBIRANJE V RJAVIH ZABOJNIKIH
Vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki, zbrani v okviru javne službe ravnanja z odpadki (na leto se jih na območju občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin zbere več kot 5000 t) so predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki in v kompostarni predelani v kompost. Tako pridobljen kompost se nato koristno uporabi, na primer za zasajanje površin po gradnji ob avtocestah ipd.
Odvozi vsebine rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa vsakih štirinajst dni. V poletnem obdobju so rjavi zabojniki enkrat na mesec strojno očiščeni. Ob tem velja poudariti, da lahko uporabniki rjavih zabojnikov kadar koli brez dodatnih stroškov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu občasno povečane količine zelenega vrtnega odreza.
S HIŠNIM KOMPOSTNIKOM DO LASTNEGA KOMPOSTA
Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno le-te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki se odločijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika in oddajo vlogo za hišno kompostiranje. Pri tem je pomembno, da pravilnik ustreza predpisom s tega področja.
Odpadki, ki so primerni za kompostiranje:
Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi:
plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice.
S pravilno tehniko kompostiranja dobimo kakovosten kompost Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih.
Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50-60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
Več o ločevanju odpadkov in kompostiranju si lahko preberete na spletni strani www.jkp-prodnik.si.
Besedilo: Javno komunalno podjetje prodnik D.o.o.
OBVESTILO O PREHODU NA ZIMSKI URNIK PRAZNJENJA RJAVIH ZABOJNIKOV
Uporabnike obveščamo, da od 1. novembra do 28. februarja velja zimski urnik odvoza biološko razgradljivih odpadkov, kar pomeni, da se zabojniki praznijo na 14 dni.
Točni urniki so objavljeni na spletni strani www.jkp-prodnik.
Smo mogoče drugorazredni občani?
Verjetno tega zapisa ne bi bilo, če ne bi . Pred dnevi sem se v dopoldanskem času po opravkih mudil v Domžalah in kaj vidim? Komunalni delavci pobirajo smeti pred enim od domžalskih blokov in poleg zabojnika v tovornjak mečejo še vreče, ki so postavljene poleg zabojnika. Nam pa se je že nekajkrat pripetilo, da je bil zabojnik za plastiko malce preveč naložen, da je bil pokrov delno odprt in da so delavci iz njega lepo vzeli del smeti, jih položili na zabojnik poleg in izpraznili rumeni zabojnik. Da bi potem odstranjene smeti dali nazaj v izpraznjen zabojnik, to je pa že preveč. Od kdaj, tako se sprašujem, je bolje, če vržemo smeti v gozd ali v potok, ali ni lažje enostavno izprazniti rahlo odprt zabojnik? Če lahko v Domžalah pobirate vrečke poleg zabojnikov, potem tudi pri nas izpraznite včasih prepolne zabojnike. Saj naše plačilo ni čisto nič drugačno od tistega v Domžalah, sicer pa je bilo pred leti rečeno, da bo plačilo odvoza smeti nižje, ko bomo reciklirali, a o tem ni ne duha ne sluha, čeravno pridno recikliramo.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
ZELENI VRTNI ODPAD, zlasti:	KUHINJSKI ODPADKI, zlasti:
- odpadno vejevje,	- zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,
- trava,	- jajčne lupine,
- listje,	- kavna usedlina,
- stara zemlja lončnic,	- filter vrečke,
- rože,	- pokvarjeni prehrambni izdelki,
- plevel,	- kuhani ostanki hrane,
- gnilo sadje,	- papirnati robčki, brisače in papirnate
- stelja malih rastlinojedih živali,	vrečke.
- lesni pepel.	
30
KRIŽANKA, POLITIKA
Rokovnjač
ROKOVNJAČEVA NAGRADNA KRIŽANKA
Uredništvo Rokovnjač
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica
Nagrajuje Gostilna in pizzeria Furman Igor Pustotnik s.p.
Gostilna in pizzeria Furman bo izžrebanemu nagrajencu Rokovnjačeve križanke podarila družinsko pizzo treh okusov. Za prevzem nagrade se prejemnik obrne neposredno na Pustotnik Igorja, 041 532 741.
Nagrado bo prejel le en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 2. novembra 2020, na naslov: Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
AVTOR: GREGA RIHTAR	IZDELOVALI» KIPOV	BREZBARVEN, OSTRO DIŠEČ PUN	INTERNAd-0NALN0ST	BITJE V SH0LA-snčNi FILOZOFIJI	POGON NA DIVJAD	AFRIŠKO DREVO S CENJENIM LESOM	NAŠ POKOJNI NOVINAR IN TELEVIZIJSKI VODITELJ (JANEZ) KAJNOV BRAT	UDAREC Z DLANJO OB DLAN	VELETOK V PAKISTANU	NAŠA IGRALKA OTA)	MOŠKI, KI ŠKILI	ŠPANSKI TENIŠKI IGRALEC NADAL, ZMAGOVALEC LETOŠNJEGA TURNIRJA V PARIZU	SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR (ALOJZU)	SLIKAR IN ILUSTRATOR MAVEC	TROBENTI PODOBEN INSTRUMENT	MESTO SEV. ODGARD-SKEGA JEZERA VTTALUI	OMAMNA TEKOČINA	SLOVARSKO GESLO
ŽIVAL Z ENO ALI DVEMA GRBAMA																		
PRVI SKLON												FRANCOSKA IGRAŠ KARTAMI LUČAJ						
ROMAN FRANA ŠALEŠKEGA FINŽGARJA																		
AMERIŠKA IGRALKA BLYTH				STALEN ODJEMALEC V TRGOVINI	ZAP0LT0N ZNIŽANI TON D				GRENKO ANGLEŠKO PIVO				IVO FRBEŽAR	KRATKA, ŠALJIVA ZGODBICA				
									TISKARSKA ZVEZDICA					KONEC GESLA				
MOČNO RAZPO-TEGNJEN MORSKI ZALIV					ALPSKA SMUČARKA					HUNSKI KRALJ						NEKDANJI NOGOMETAŠ AčIMOVIč	PREDPLAČILO	VOJAŠKO BODALO
					ARHITEKT MIHEVC					EDDIE IRVINE								
SPODNJI DEL MOTORNEGA 0KR0VA							NEKDANJI R0K0-METAŠ VUGRINEC	SEJANJE, SETEV				ZAČETEK GESLA ORODJE ZA ZEMELJSKA DELA	)					
DELAVEC NA AKORD								MESTO V SREDNJI NIZ0ZEM.					GLAVNO MESTO EGIPTA					
								VOJKO ANZEUC					BRIGA, SKRBNOST					
OBSEŽNO G 0BM0	e0grafsk0 Eje na	POČELO da0izma				AMERIŠKA IGRALKA				JEZERD V SEVERNI ITALIJI					NERESNICA NIZOZEMSKI SLIKAR (PIETER VAN)			
RASTLINSKIMI IN ŽIVALSKIMI ZDRUŽBAMI		KIT UBIJALEC				ABRAHAMOV SIN				INK0VSKI VLADAR								
MESTO V ZAHODNI NEMČUI					JEZERO NA SEVERU FINSKE GRAFIK JUSTIN						PISATELJ ZIDAR KOZAREC Z ROČAJEM ZA PIVO						AMERIŠKI IGRALEC HUNTER	STARO-JUDOVSKI KRALJ
PRIČESKA PANKER-JEV								NESPREMENLJIVA KOLIČINA										
SOL 0KSALNE KISLINE								SLOVENSKI RISAR STRIPOV (EDO					ZLITINA ZA ELEKTRIČNE GRELNE NAPRAVE					
ZMAGA V ŠAHU				ČUTILO ZA VID				BREZN0GI PLAZILEC					BRAZILSKA UTEŽNA MERA ZA KAVO Dj BOMBAŽ					
POMOČ: AVODIRE-afriško drevo s cenjenim lesom, CEKAS-vrsta zlitine, ECARTE-francoska igra s kartami, FANFARA-trobenti podoben instrument, LEMA-slovarsko geslo
Polovica mandata občinskega sveta
Izteka se prva polovica mandata tega občinskega sveta, torej imamo na voljo še dve leti, da skušamo udejaniti nekatere načrte, za katere smo se zavzemali v času lokalnih volitev leta 2018.
Oktobra bomo imeli na mizi predlog proračuna občine za naslednji dve leti, ki bosta ključni za izvedbo posameznih projektov in za kandidiranje na razpisih za evropska sredstva. Ob dejstvu, da sta prvi dve leti mandata minili v prizadevanjih za pridobitev dodatnih finančnih sredstev za dokončanje investicij, ki so bile začete v preteklem mandatu brez zagotovljenih sredstev, je razumljivo, da je bil poudarek na njihovem dokončanju. Zaradi (pre)velike zadolženosti občine je zdaj še kako pomembno, katere bodo prednostne naloge do leta 2022.
Naša dolina nujno potrebuje manjšo obrtno cono za naše obrtnike in podjetnike, to je bila tudi vizija prvega župana Anastazija Živka Burje. Zato je OO NSi predlagal spremembo projekta Stanovanjskega sklada RS (ta bo po zagotovilu ministra za okolje Andreja Vizjaka v letu 2022 začel z gradnjo 80 stanovanjskih enot ob državni cesti v Lukovici), s katero bi del stanovanjskih objektov namenili tudi za poslovno dejavnost. Po besedah ministra je razvoj projekta odvisen od aktivnega sodelovanja Občine Lukovica glede komunalne in prometne ureditve območja. Ti pogovori na občini intenzivno potekajo, zato upamo, da bodo naši obrtniki in podjetniki priložnost za opravljanje njihovih dejavnosti dobili v domači občini. Prav tako je naša dolžnost poskrbeti za starejše, ki tudi zaradi novega virusa postajajo vedno bolj ranljiva skupina. Obstajajo različne oblike neinsti-tucionalnega varstva, o katerih se bomo morali pogovarjati.
Zavedamo se, da novi proračun ne more čudežno odpraviti negativnih številk, mora pa zato poskrbeti za področja, ki niso povezana izključno s finančnimi sredstvi, zahtevajo pa veliko iznajdljivosti in sodelovanja. Tukaj mora biti prostor za vse ljudi dobre volje in ne za politiko. Ta na lokalni ravni, ko gre za dobrobit ljudi, nima kaj iskati.
OO NSi Lukovica
JV.Sf
oktober 2020
ZAHVALE, OGLASI 31
Dan se za dnevom vrsti, za leti vrstijo se leta, voda pa v loku ves čas iskro z vodnjaka curlja. Spomni se, kdor mimo greš: kot voda odteka življenje ... (Menart)
ZAHVALA
V 90. letu se je za vedno poslovila draga
MILENA KERŽAN
rojena Lukman
s Prevoj.
Ob nenadni boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje in se je spominjate, zahvala vsem za sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala g. župniku Bernardu Rožmanu za pogrebni obred, Matevžu Kinku in pevcem, ki so jo s pesmijo pospremili k večnemu počitku, ter pogrebnemu zavodu Vrbančič.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 77. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
FRANC ŠUŠTAR
po domače Peterčev Franc z Zlatega Polja.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, dr. Marjanu Lobodi, ZD Domžale, Onkološkemu inštitutu Ljubljana ter župniku Bernardu Rožmanu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Vrbančič, ge. Mateji Orehek za lepe poslovilne besede in vsem ostalim, ki ste tako ali drugače pomagali.
Vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo.
I KUPON UGODNOSTI
BREZPLAČNA
7 DNEVNA SVEČA OB NAKUPU ARANŽMAJA NAD 40 €.
NOVA spletna trgovina cvetlicarnaomers.si

• is • •	w
is»1 '
C
\ - a b-iJK'
HOFER
Več kot fer. HOFER.
hofer
CENA-
V trgovinah HOFER si v vsakem letnem času prizadevamo za pestro ponudbo najvišje kakovosti, zato na naših policah najdete sveže sadje različnih vrst in okusov.
Konstantno visoko kakovost zagotavljamo s skrbno izbranimi pridelovalci, dnevna dostava pa nam omogoča svežino pridelkov.
Svežino ohranjamo tudi s premišljenim naročanjem, saj trgovine naročajo le tolikšne količine, kot jih dnevno lahko prodajo.
Večkrat preverjena kakovost.
Izdelke raje kot enkrat, preverimo dva-ali trikrat. V ta namen smo razvili lasten sistem zagotavljanja kakovosti. Z rednim preverjanjem pa kakovost, ustreznost in poreklo naključnih vzorcev potrjujejo tudi neodvisni inštituti.