the oldest AND HOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. ~~ GESLO s Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmago! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRU2INE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZg V DENVER, COLORADO. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 »najstarejši« in najbolj priljubljen slovenska list v združenih drŽavah ameriških, Sanje italijanskega diktatorja. MUSSOLINI IN NJEGOVA FASlSTOVSKA VLADA NAMERAVA PRIHODNJE LETO PROGLASITI ITALIJO V IMPERIJ, ZA KAR SE TUDI SAM KRALJ EMANUEL ZAVZEMA. London. — Semkaj je prišlo poročilo, da namerava italijanski premier Mussolini vresni-citi svoje sanje in proglasiti že prihodnje leto italijansko kraljestvo v imperij z vso slavo, ki bo vredna svojih prednikov nekdaj slavnega rimskega cesarstva. Kakor se glasi poročilo, se s to idejo strinja tudi sam italijanski kralj. ■ V teh sanjah živi že Mussolini odkar je zavihtel svoj bič nad Italijo kot diktator. Njegova ideja je našla rodovitna tla in bo le malo ppozicije proti temu načrtu, katera bi pa tudi nič ne hasnila, za to bo že poskrbela železna pest Mus-solinija. Iz Rima se poroča, da je senat ob zaključku zasedanja dal Mussoliniju popolno moč kot diktatorju, poslanska zbornica in senat so le instrumenti v rokah premierja. Sprejet je bil tudi zakon, po katerem se dovoljuje vladi, da ima moč odpustiti {iz državne službe vse one elemente, ki ne simpatizi-rajo s sedanjim režimom. Mussolini je seveda čestital senatu za "patrijotično akcijo" in sodelovanje, ki omogoča Mussoliniju, da hodi od zmage do zmage. Je pa sicer veliko opozicije, a žal je skrita, le eden senatorjev se je predrznil v parlamentu pokazati svoje pravo lice in je med zborovanjem vstal ter protestiral. Ta je bivši vseučiliški profesor senator Ciccotti. On je rekel, da se ne strinja s postopanjem Mussolinija in da raje odstopi od svojega mesta kot senator, na kar je zapustil dvorano med klici ogorčenja svojih tovarišev. GALLIVAN PROTI SUHA-ČEM. Washington, D. C. — Kakor se vidi, ima protisalonska liga vedno več sovražnikov. James A. Gallivan iz Massachusetts je tudi eden, ki podpira one, ki so obrnili svoje kopje • proti Volsteadovem zakonu. Bilo mu je rečeno, predno je vstopil v zbornico, da bo dobil ukor od stranke, ako bo nasprotoval protisalonski ligi, čegar se pa ni zbal, temveč imenoval suha-če kot nekrščanske fanatike. Gallivan je tudi protestiral, da bi se dovolila svota $250,000, prohibicijskemu združenju, s katerim denarjem bi se kupovali dokazi proti kršilcem pro-hibicijske postave. Izjava Gallivana je osupnila zbornico in eden najaktivnejših suhačev, poslanec Upshaw, je malodane skočil raz sedeža in planil v govornika. Ko se je vršila debata o forsiranju Vol-steadovega zakona, je prišlo do prizorov, da je večkrat na galeriji nastal smeh, zlasti ko je Gallivan povedal o računu, kateri je bil neverjetno slan, ki so ga predložili proh. agenti, kateri so stikali za dokazi in se dobro zabavali na parobro-' du "Mayflower", kjer se je pilo in jedlo, da je bilo veselje.' Seveda pilo se je opojne pijače.1 SMALL SE POTAPLJA. J Guverner Small si na vse načine prizadeva, da bi rešil svoj potapljajoči se čoln in ohranil zaupanje ljudstva. Chicago, IIL — V soboto je prišel semkaj guverner Small in si prizadeval rešiti svoje ime, ki je omadeževano s sle-parstvom. Več njegovih prijateljev, ki so mu stali do sedaj na strani, ga je zapustilo, ker se jim zdi tim varnejše čim dalje so od njega. Veliko se govori, da je Small zlasti v Chicago doigral s svojo politiko, najbolj gotovo bo njegova stranka imenovala drugega kandidata do prihodnjih volitev. Ni upanja, da bi se Small čist skobacal iz tega blata, —o- NEZNOSNA ZIMA NA KI-TAJSKEM BOJIŠČU, Zima je rešila mnogim voja* kom v državljanski vojni na Kitajskem življenje, ker so se radi mraza prenehale vojne operacije. Tokio, Japonsko. — Poročila iz Mukdena so v enem oziru razveseljiva, kajti vojna se je' končala, ali bolje rečeno le' prenehala radi neznosnega mraza, ki je nastopil v krajih, kjer je divjala državljanska vojna. Ta presledek pa ima lahko dobre posledice, kajti vodila se bodo med tem časom mirovna pogajanja, ki znajo privesti do srečnejšega konca, kakor pa puška in klanje. Poročilo pravi, da je veliko število vojakov ozeblo. Nekateri bodo Čutili posledice celo svoje življenje. V-Tokio je 3000 dijakov demonstriralo, ker Japonska po-množuje svoje čete v Mandžuriji. Iz Šanghaja poročajo, da so tamkajšni ameriški misijonarji zelo v skrbeh, ker se baje pripravljajo člani takozvane narodne dijaške organizacije na' protikrščansko kampanjo po celi Kitajski, zlasti na sv. dan bodo aktivni. Prav vesele In blagoslovljene božične praznike želimo vsem našim cenjenim delničarjem (cam), zastopnikom (cam), sotrudnikom, naročnikom in prijateljem tega lista! Enako tudi vsem našim zavednim slovenskim trgovcem in obrtnikom, kakor tudi drugim, ki so naročili oglase v tej posebni božični številki. Vsem prisrčna hvala! Cenjene naročnike in čitatelje pa prosimo, naj pazno prečitajo tudi oglase. Priporočamo iskreno trgovce in obrtnike, ki imajo oglase v tej itevilki. Rojaki, ne pozabite jih in podpirajte jih, ker ti podpirajo vaš list. Iskrena hvala tudi vsem našim lokalnim zaBtopnikom(cam) za trud, ki so ga imeli z nabiranjem oglasov. Naj Nebeško Dete Vam obilno plača! Vsem vse najboljše za praznike! Uredništvo in upravništvo "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" Iz Jugoslavije VELIKA NESREČA V LJUBLJANI. — PRI TVRDKI ««SA« LUS" NA ALEKSANDROVI CESTI E K S P L O DIRAU ETER. — ENA OSEBA M RTVA, TRI PA TEŽKO RANJENE. — DRUGE ZANI MIVE VESTI. ] Na Aleksandrovi cesti na škodo. Vendar se je škoda dvorišču palače bivšega lekar-1 znatno omejila radi hitre po« narja g. Mayer j a ima že nekaj moči gasilcev, ki so irrreli topot let svoj laboratorij in svoje več sreče kakor pa pri veliki skladišče domača tvrdka "Sa- nesreči na Marijinem trgu št. 1 lus," ki izdeluje razna zdravi- v bivši Zanklnovi hiši, kjer je la in droge na debelo. Tvrdka , 1. oktobra 1919 eksplodiral je bila ustanovljena po vojski bronolin in objel s svojimi pla«. z namenom, da se na tem po-jmtni celo štirinadstropno hišo. lju osamosvojimo od tujine. v | -o V laboratoriju te tvrdke se Veliki snežni zameti v Sloveniji PREM06ARJI ZA POGA- KRIŽEM SVETA. JANJA. — Mfnot, N. D. —Mrs. Rose Brockell, stara 67 let, je bila v četrtek obsojena na lOletno je-radi umora, takoj drugi dani po sodbi je pa umrla. TURČIJA UPA, DA SE BO MIRNO POBOTALA Z AN-GLIJO. Angora, Turčija. — Grenko zdravilo, katero je morala Turčija pogoltniti, ko je Liga dala Mosul Angliji, najbrž ne bo imelo slabih posledic. Vsaj v kabinetu so vsi člani za to, da se mirno podajo v usodo. Turški vnanji minister Tewfik paša je šel v Pariz, kjer bo posedi vladne kroge,= s katerimi bo konferiral o tej zadevi. V turškem kabinetu se napeto pričakuje izida tega sestanka. 2elja Tewfika je, da bi se prišlo do sporazuma z Anglijo lepim1 potom." Bagdad. — m -Q bila vrata zasuta s kupi opeke. 'začelo goreti gozdarsko p0- Planvm je objel naj prvo Ivana šlopje J. Žleznika na Grbah \1 o VPO iT! ia hi I XT hmll n T Mavca, ki je bil v hipu ves v plamenu in je gorel kakor bak-Ija. Zgorela mu je vsa obleka pri Št. Jerneju. Hiša je do tal pogorela. Družina — pet nepreskrbljenih otrok — je v naj- na teles«, in ves opečen se je v večji revščini in potrebna hitre" neznosnih mukah zgrudil na tla, hoteč pobegniti skozi ogenj ne prosto. Ravnatelj mag. pharm. Miroslav Rozman, ki je tudi pri- pomoči. Požar v Selnici ob Dravi. V Janeževi gori je izbruhnil , , . ... . . , i požar pri posestniku Antonu cel takoj gasiti, se je hudo ope- pipušu. Na lice mesta so ^ Lr 4=11 nn irlam TVA nhun >11 * n I spela gasilna društva iz Selnice, Ruš in Maribora in ogenj kel po glavi, po obrazu in po 1 obeh rokah. Alojzij Pavlin je zadobil poleg težkih opeklin po telesu tudi težke poškodbe po nogah najbrže od kake opeke, ki je padla od porušene stene. Na lice mesta sta prihiteli policija in požarna bram-ba, kateri se je kmalu posrečilo ogenj popolnoma pogasiti. Obenem je prispel tudi rešilni avto, na katerega so naložili vseh pet ranjencev. Avto jei z veliko brzino odpeljal ponesrečence po Prešernovi ulici in po cesti Sv. Petra v deželno bolnico. Ljudje v Prešernovi ulici ter na cesti Sv. Petra so bMi vsi zbegani radi nenavadne brzine rešilnega avta. Vsi razburjeni so se mu s strahom umikalj in otročički so plašno zrli za njim, ko je švignil kakor blisk mimo njih. Vsi pasanti so instinktivno čutili veliko nesrečo. Ranjenci so bili v bolnici takoj "obvezani Poljanec Viktor je mogel takoj, ko so ga obvezali, oditi domov. Ivan Mavec je v bolnici umrl. Ostali trije bo težko ranjeni, a rane niso smrtnonevame. Ravnatelj mag. pharm. Miroslav Rozman je poročen in brez otrok. Tvrdka "Saluu" ima veliko kmalu pogasila. Ogenj je zanetil domači, nekoliko slaboumni hlapec. Denarne pošiljatve. v jugoslavijo. italijo. 1 avštrijo. itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakegS odbitka. Naše cene za poiUjfee v dinarjih in lirah so bile vSenu sledeče: Skupno ■ poštnino: 500 — Din. _ $ 9.55 * 1,000 — Din. _ $ 18.75 ' 2,500 — Din.__$ 46.75 5,000 — Din. , $ 93.00 10,000 — Din. __ $185.00 100 — Lir ____ . $ 4.70 200 — Lir _ $ 9.05 500 — Lir _ $ 21.75 1,000 — Lir__$ 4225 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. al! nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja £estokr*t me-i?ja, dostikrat docela nepričakovano, je absdlutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pbšiljatve nakaiHo po cenah onega dne, ko nfi sprejme-mo denar. D0LARJKE po si L j AM o mi tudi V JUGOSLAVIJO IN SICER po poŠti kakor tudi brzojavno. Vse posiljatve naslovite na SLO« vensko banko ZAKRAJŠBK & cesarek 455 W. 42nd*St, New York, N. Y, '. - ■ - -.' -- r Reliance, Wyo. Pan 13. decembra bo ostal v častnem spominu vsem rock-springskim Slovencem in okoličanom. Ta dan je triumfirala slovenska katoliška misel ob priliki, ko je bila blagoslovljena nova krasna slovenska cerkev in posvečena slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Res bil je dan resničnega veselja, za vsakega ^iošteno mislečega človeka, ^ večje pa gotovo za katoličane različnih narodnosti, največje pa gotovo za vse dobre župljane in nje-hovega dobrega župnika, č. g. Antona Schiffrerja. To je dokazano s tem, ker Lilo je času in vremenu primerno ogromno število ljudstva navzočega pri slavnosti. Korakanja se je udeležilo poleg vseh slovenskih moških društev (iz-vzemši tri petice) tudi vsa slovaška društva z zastavami. Bilo je tudi društvo N. H. Zajed-nice in Kolumbovi vitezi z zastavo in v krasnih uniformah. Mislim, da ne rečem preveč, da je bilo v paradi blizu 800 mož pri korakanju iz slovenskega doma na južni strani mesta do irske katoliške cerkve, kamor smo šli naproti mil. g. škofu P. A. McGovern iz Cheyenna. Od tam smo ga spremili nazaj na severno stran v novo cerkev, kamor so nas tako ljubko vabili zvonovi. Kljub temu, da je ves čas neprestano snežilo, ni to prav nič uplivalo na nas, da se ne bi odzvali in šli na to veliko izredno slavnost tukajšne slovenske cerkve. Na vseh o-brazih se je brala dobra volja in zadovoljnost. Hitro po bla- propaI>c«tudi o d.maš i h lju.di, ki so odpadli od vere. Ti odpad niki. so najhujši. s Govoril je prav od srca, tako, da mu mora vsak čestitati, kdor le količkaj resnico ljubi. Potem je govoril mil. g. škof v angleškem jeziku. Posegel je nazaj v zgodovino katoličan-stva od njegovega začetka in dokazal je v temeljitih besedah, kako je kristjanstvo pre-ustrojilo človeško družbo najprej pri posameznikih, potem pri družinah, državah in v vsej družbi itd. pripomnim, da ima danes po- mestu. Naj tu Rock Springs vsem drugačno ljce,.kal$or pred n$k§j l«g7 V $estu se^j ve£ »ovtk poslopij, kaj^r mo-derpi hoteli, ^*nke, 4r\*štvefli domovi, šole itd. Pa kljub temu vsi pravijo, da je nova cerkev ena najlepših izmed vseh. H koncu mojega dopisa priporočam vsem dobrim župlja-nom, da ostanejq še naprej zvesti in dobri župljani. Delujte roka v roki z vašim požrtvovalnim in delavnim č. g. župnikom in še veljke uspehe bote dosegli. Ostanite zvesti in do* bri in v par letih bo cerkev plačana, vam pa bo ostal v Rock Springsu večen spomenik, ki bo govoril o vaši dobri vqlji in požrtvovalnosti še poznim rodovom, da je tukaj nekoč živelo dobro* slovensko katoliško ljudstvo. Saj od ogromne svote ostale komaj peti del za plača- Med celo službo božjo pa jeU»* se računa vrednost 100 prepeval močan pevski zbor pod vrlim vodstvom organista rg. Frank Plemela, za kar mu [vsa čast, ki poleg tako velikih gmotnih žrtev ima še toliko duševnega truda za dpbro katoliško stvar. Cerkvena slavnost se je končala z zahvalno pesmijo. Tako smo se potem razšli vsi veseli in zadovoljni vsak na svoj dom. Naj mi oprostijo rockspring-ski katoliški rojaki, če iaz o tem poročam, ker oni so res preveč skromni in samo delajo in molčijo. Pred vsem čestitam č.g. župniku za njegov veliSi trud in delo. Ne morem dobiti primernih besedi, rečem samo toliko, da krasna stavba sama govori, koliko je bilo potreba truda, potem še telesnega dela. smo ga ^ami videli pri zlaganju opeke od prve do zadnje. — Sploh pa, kdor ima kaj vpogleda v življenje, dobro ve, da ni z rožicami posuta pot slovenskim duhovnikom v Ameriki. Skoro vsak poprej, ko dovrši svoje delo, to je da postavi eer- tisqč dolarjev, kar v resnici tudi je. Zato z božjo pomočjo krepko naprej ! Obenem voščim tem potom vsem prijateljem in znancem, kakor tudi vsem rojqkom sirom Amerike prav vesele bo- ža nas, da natančno ____ kolikor se še da, kaj%se"so*v tej naši novi doipovioi storili naši slovenski pionirji, katerih veliko že krije 2^m]ja# Poljaki imajo krasn? spisalo zgodovino o svojih pionirjih. Tako im$jo Čehi in tudi vsi drugi narodi. Tudi mi Slovenci moramo gledati, da ne bomo pozabili naših prvih rojakov, ki so orali ledino po naših naselbinah. Naj zve naš narod doma, pa tudi v angleškem jeziku bo treba izdati, da bodo tudi Amerikanci znali, kaj so Slovenci storili za Ameriko. Za to bo poklicana prosvetna zveza. Mi katoliški Slovenci ne smemo pozabiti, da smq zadnje čase dosegli velike uspehe. Vsa javnost gleda danes na nas in narod se trumoma vrača nazaj domof v katoliške vrste. Ta preporod je doseglo par naših navdušenih lajikov s pomočjo naših čč. gg. duhovnikov. — Uspehi so vidni in bodo še večji. Sedaj je pa temu narodu treba dati nekaj, da ga bo navezalo nase. Tu pa pride na vrsto prosvetno delo, ki bo imelo nalogo narod gospodarsko * == žične praznike in srečno novo in kulturno vzgajati. Tega pa leto! Milk« Qrtar. * vršiti ne morejo nikjer drugje, o--j kot tam, kjer jim na strarfi sto- 'ji inteligenca. Ta pa je pri nas Cenjeni # " " Cleveland, O. urednik ;—Spre j-{katoličanih. mite ta dopis. še mogoče za božičnq številko pam priljyb-Ijeuega lista AP»er- Slovene*. Naše novice so sicer točno zaljelježene v časopisih, saj izhajajo štirje slovenski listi v naši elevelandski paselbini. Zato o novicah to pot^ ne bom pisal. Ampak namen moj je spregovoriti par besedi k članku Saj(Rev. James Cerneta "Prosvet- Skrinjam se s Father Cerne-tom in priporočam, da si vse gam prihajali ter skoraj vsi sv. zakramente sprejeli. Slovencev ni bilo veliko, razun tistih, ki «o zatiraj zvesti Bogu in parody. Pred ^iringjstijni u v kako bližnje mesto, drugi bodo obiskali sorodnike, kamor so povabljeni. Helena je poslušala in se borila sama s seboj, da ne zahrecle zopet v žalostne misli, katerih se je prej s težavo znebila. Kljub prisiljenemu veselja se ji je izvil vzdih: "O Bog.ippšlji mi koga, da ga bom ljubila, komur bom dajala darila ob tvojem prazniku!" Večer za večerom je klečala v revni cerkvici, predno je šla v svoje stanovanje. Ni mogla več vstopiti v žalostno sobo, da nc bi prej obiskala Jezusa v zakramentu ljubezni. Prihodnjo nedeljo je šla v cerkev k blagoslovu, ko je divjal snežen vihar. Do-padlo se ji je, ker je rada imela sneg in led; čim hujši vihar, tem bolj se ji je do-padlo. Po blagoslovu je ostala še nekaj časa v cerkvi pod utisi, kakoršne so vedno naplavili na njo kadilo, svete pesmi in izpostavljeno presveto Rešnjo Telo. Stemnilo se je in sneg je padal gostejše. Ko je korakala po ulici, kjer živi revno ljudstvo, je začula hrup ne daleč od sebe. V- bližini je opazila skupino dečkov, kateri so kepali nekoga in klicali razna, ne-lepa imen^. • Po obstranskem tlaku je šla uboga, stara zenica. V eni roki ima težko košaro, v drugi pa butaro drv. Od časa do časa se ustavi ter zažuga poreejnežem, kar jim da le se več veselja. ™ sledi.^ INJENE DRŽAVE KOTi Poročila iz Washingtona prinašajo posameznosti o spo-| razumu Rumunije in Amerike glede odplačevanja rumunske-ga dolga. Senator Smoot je izjavil, da je dobila Rumunija približno enake pogoje kot Ve- Avstrija Francija Grčija Jugoslavija Liberija Nicaragua Rusija 30,350,750 4,216,556,940 17,625,000 65,414,997 32,760 110,590 225,147,698 ITALIJA IN ŠVICA. Iz Ženeve prihaja'jo v nem-lika Britanija, torej mnogo ške liste vesti, ki naznanjajo slabše kot Italija. Vendar se naraščajočo napetc^t med Švi-smatra v Washingtonu taka u- co in Italijo. Slednja nima s rcditev kot uspeh za Rumuni- svojimi sosedi nikakih v resni-jo, ker pomeni za prvih deset ci prijateljskih namenov, mar-lot dovoljeni delni moratorij več vse hoče strahovati in po znatno večjo olajšavo kot od- svoje izkoriščati. Napram Ju-govarjajoče določbe v drugih goslaviji in Avstriji nastopa doslej sklenjenih pogodbah, z vedno skrajno brezobzirno, edino izjemo pogodbe z Itali- svojo aroganco pa zavija z le- jo Rumunija bo začela vati 1. 1926. letnih 200,000 do-' radniki, odpuščeni iz službe in so se mogli potem vrniti domov, ne da bi bili še kaznovani, kakor so fašisti ukazovali. Oni manifest pa je znamenit. Obsega nastopne zanimivosti : "Današnji Italijan je ne-prekosljiv. On je več vreden kot tisoč inozemcev, in italijanski izdelki so najboljši na svetu. Vsak inozemec mora torej stopiti na italijanska tla z veliko spoštljivostjo. Brenner ni cilj, marveč točka za izhodišče/' V Švici dobro vedo, kaj to pomeni in kam to meri. Fašistovsko časopisje smeši Švico in "Popolo d'ltalia" je pred kratkim pisal to-le: "V Švici je kakor v Nemčiji, skoro vse prepovedano. Kdor bi rad vrgel proč košček papirja, mora s klobukom v roki povpra- po donečimi frazami o sosed-plače-|nem prijateljstvu, meneč tako varati svet, kako je miroljub-' šati službujočega stražnika. — larjev, ki narastejo do 1. 1932. na in daleč pfoč od vsakih im-1 Mleko je tenko, sadje grenko, vsako leto za nadaljnih 100 ti- perijalističnih teženj, ali lahko1 meso trdo, vino pobarvana vo-soč dolarjev. Od 1. 1931. do rečemo, da ji ta igra ne uspe-1 da, račun nezaslišan. Zakaj le 1939. se zviša anuiteta sleher- Va. Sosedje dobro vidijo, kam še hodijo Italijani v to deželo, no leto za 200,000 dolarjev. — moli Italija svojo fašistovsko'Iz pivnih lokalov v Curihu, Lu-Vrednost celokupnega rumun- roko. • cernu, Bernu, ki so v resnici skega dolga znaša po tem ra- Tudi v Švici vedno bolj ob-'razstave vsiljivih natakaric, eunu 44,590,000 dolarjev. — Čutijo, kako gleda na njo Ita-'nosijo domov posebne vrste Obresti se bodo štele v prvih iija s poželjivimi očmi, hoteč ji besnost, proti kateri bi trebalo desetih letih po 3 od sto, po- ugrabiti del ogromnega prožneje pa 3.5 od sto. Vsega sku- meta in odtrgati od nje neod-paj bodo Rumuni plačali pri- rešene Italijane v Ticinu. Za bližno $110,000,000. varstva, kakor proti kugi." Po Tičinu se opaža že dlje časa italijansko rovarenje. Za sedaj iščejo fašisti s Švico spo- (sedaj trdi še Mussolinijevo gla-Rumunija namerava nemu- rov, ki bi dali priliko za nadalj- silo, da je razpoloženje v Tiči-doma začeti pogajanja za na- nje rovarenje proti nji. V Ita-nu tako, da bi se prebivalstvo jetje novega velikega posojila,! liji je precej Švicarjev, ki so'rajše priklopilo morda k Poki je namenjeno v prvi vrsti bili spoštovani in so jih puščali merju (Pommern), kakor pa k izgraditvi rumunskega železni- v miru. ali zadnje čase jih pre-škega ozemlja. ganjajo vedno bolj. Te dni so Ameriško - rumunski spora-; v Milanu aretirali tri Švicarje je njuno naravno razširjevanje ogroženo ,pri čemer se je opirati pred vsem na italijanska ozemlja, ki so še danes pod tujimi vladami, v prvi vrsti na italijansko Švico. Mussolini je rekel svoj čas v parlamentu, da porablja Švica razmeroma štirikrat več za obrambne svr-he kakor Italija in neki milanski list je' takoj izračunal, da bi bila vojna sila Italije napram Švici 2:1, ne upoštevajoč ogromnega "s Švico zvezanega" alpskega branika s svojimi utrdbami . . . V Švici molče, vojaški budget 85 milijonov frankov narašča in menda ni bilo zgolj slu-čaj> da so nad Locarnom, ko se je tam mudil Mussolini, grmeli maneverski topovi, da se je razlegalo po tičinskih dolinah in se je vršila konferenca dejanski pod topovi na hribu Ce-neri. PRED MATTEOTTIJEYIM PROCESOM. Časopisi prinašajo brez komentarja obširno besedilo .ugotovitev obtoževalne komisije pri apelacijskem sodišču v zadevi postopanja proti Amerigu Duminiju in tovarišem, ki so krivi umora, izvršenega 10. junija 1924 nad socijalističnim poslancem Giacomom Matteot-tijem. Časopisi se vzdržujejo slehernega komentarja na zahtevo oblasti. Obtožnica ugotavlja, da se je zvedelo, razmeroma kasno, da je Matteotti izginil, da pa je takoj nato začela policijska preiskava. Vesti, ki so se v začetku širile, da najdeno truplo ni Matteottijevo,, so bile popolnoma izmišljene in vse obsodbe vredne. Poročilo priznava, da je šlo za političen umor, vendar zanika obstoj tajne organizacije, ki bi bila pripravljala atentat. Moralična soodgovornost Rossija, Marinellija in Filipellija se sicer ne da tajiti, vendar se odnaša le na to, da so imenovani dali storilcem povelje, naj ujamejo socialističnega poslanca ter ga ne izpuste cel čas parlamentarnega zasedanja. Za ta zločin protizakonite kršitve osebne svobode pa je bila priznana amnestija. -o- Himen. V nedeljo, 15. novembra se je poročil g. profesor Fr. Baš v Mariboru z gospodično Jelko Krašovic iz Št. Jurja ob Taboru. Obilo sreče! PODARI SVOJEMU BRATU ZA BOŽIČ zum je velike važnosti tudi za in jih končno izgnali. Vračali Jugoslavijo, ker ji služi kot ne- s0 se zvečer domov in na neko merilo za pogoje, ki jih u- kem vogalu so zagledali nabit tegne dobiti Jugoslavija, kadar n0v manifest. Radovedni, kaj se bo začela pogajati. Pri da-1 je, so ga sneli, med tem pa so našnjem razpoloženju v Ame- prišH fašisti, jih zagrabili in riki pač ne more upati v bolj- odgnali na policijo* češ da so še pogoje. strgali "manifest zmage." Ta Sedaj ostanejo še naslednje manifest je imel naslov "Stra-države, ki niso uredile vpraša- ža v na Brennerju." Policijski Italiji, ki bi mu dala avtonomijo kakor Reki. (Ako bi prišli Tičinci na Reko in se poučili o nje odplačila svojih dolgov A-meriki: Dolguje dolarjev: Armenija 14,959,475 r- ravnatelj bi bil Švicarje rad izpustil pa se je bal fašistovske jeze. Radi tega, "delikta" so bili vsi trije Švicarji, bančni u- njenih razmerah, bi si želeli še bolj daleč proč od Italije!) Italijani hočejo sedaj objavljati zgodovino italijanske Švice in tudi pri tem zasledovati svoj cilj .Rektor univerze v Parizu je v Mussolini j evem listu objavil menifest za izdajanje "zgodovinskega arhiva italijanske Švice." Nalogo je prevzela "Societa Palatina," ki je ustanovljena v svrho razširjevanja italijanske kulture in jezika v inozemstvu in povsod tam, kjer Lep Radio! Bolj razveseljivega b o ž ičnega darila za Vašega brata, ali pa svojega sina ne morete dobiti kot je RADIO SET. — Pri nas jih prodn-jamo od $3.00 naprej. Pridite v našo trgovino in oglejte si jih! Pridite h nam. mi Vam v domačem slovenskem jeziku pojasnimo, kako jc Vam ravnati z Radio Setom. FIDELITY ELECTRIC CO. Fr. Schonta, lastnik 2049 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. ŽELIMO PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Priporočamo Jugoslovanom naš denarni zavod, da se ga poslužujejo pri vseh zadevah, ki imajo opraviti z bankami The Minnequa Bank of Pueblo PUEBLO, COLORADO M. D. THATCHER. President R. C. THATCHER, Vice President U. E. WHEELER. Vice President & Cashier CEO. H. HUBBARD, Assistant Cashier METROPOLITAN STAlE BANK 2201 W. 22nd St. Chicago, Illinois ŽELI VSEM SVOJIM VLAGATELJEM IN KLIJENTOM RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1926! Božični Hranilni Klub (CHRISTMAS SAVINGS CLUB) navadi človeka sistematičnega varčevanja. Prihranjeni denar v božičnem hranilnem klubu pride človeku prav, kadar se najbolj denar potrebuje, za nakup raznih božičnih daril, itd. Začnite in vpišite se takoj v naš božični klub, da boste lahko praznovali z radostjo božične praznike v prihodnjem letu. NAUČITE VAŠE OTROKE takega sistematičnega varčevanja. Z,vsakim malim- zneskom lahko začno in prinašajo potem tedensko v hranilni klub. Ne pozabite, da mali .znesek na teden, ki ga vplačate v božični hranilni klub, Vam bo prinesel vesel Božič v prihodnjem letu! PRISTOPITE V BOŽIČNI HRANILNI KLUB! • < < t W I i TT jW NAŠA BANKA je pod vladnim nadzorstvom in pod strogim nadzorstvom "Clearing House.'/ Kapital .................. $200,000.00 Prebitek .................. $100,000.00 Promet ....................$3,000,000.00 Uradniki: JOHN B. BRENZA, President JOHN KROTKAS, Vice-president , S. A. SZYMKIEWICZ, Vice-president STEVE S. TYRAKOWSKI, Vice-president JULIUS C. BRENZA, Cashier Direktorji: JOHN B. BRENZA, JACOB TYRAKOWSKI. JOHN KROTKAS, EDWARD MAU. S. A. SZYMKIEWICZ, PRANK GRILL, JULIUS C. BRENZA, J. MACKIEWICH, JOS. ZIENTEK, ALEXJDARGIS. EMIL A. BASENER, .. < Varnost je najboljše geslo za vsakega človeka pri delu in povsod. Naša banka je kljub temu, da je s svojim načelstvom pod stalnim državnim in vladnim nadzorstvom tudi v zvezi s chica-ško "Clearing House Association," kar je najboljši dok^z, da je zavod vreden vsega zaupanja vsled dobre protekcije za vse slučaje. Zato ste kot klijent te banke popolnoma zagotovljeni glede varnosti v največji meri,-- ker vaše vloge so najbolj zavarovane., Mi plačamo po 3 % obresti na vloge. Po-sojujemo , zavarujemo vsakovrstno poslopje proti ognju, tornadom, itd. — Dajemo v najem varnostne bakse, prodajamo hipoteke in bonde, ki dajejo 6% obresti. — Pošiljamo denar na vse strani sveta. Naša banka je dovolj velika, da Vam postreže v vseh ozirih! »metati v v« Hi*«« ri|>W. Zw najstarejši •lovcuski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. pon- Izdaja In tiska: EDINOST PUBLISHING CO Wsslov uredništva in npr »ve: 184» W. 22nd SL, Chicago, IU. v Telefon: Ctnal 0091 Za «#lo leto Z* pol leta NnroCainn: -$5.00 2.50 Z« Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto --.—---6.00 Za pol leta--«-00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America- Established 1891. day, nad EDINOST PUBLISHING CQ Addresa of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscription: For one year ——»5.00 For half a year----— 2.50 Chicago, Canada and Europve: For one year For half a year 6.00 3.1 POZOR:—Številka poleg Vaiega naslova na listu snači. do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. DOPISI vefnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na vedntftvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko iaide Ust^-Za sadnjo fttevUkut v tednu je čas do četrtka dopoldne.-—Na dopise bres podpisa se ne oslra. Entered as sccond class matter November 10, 1925, at the post ollice at ^lycagQ. Illinois, under the Act of March 3. 1879. , J/j po čim slabša je ste vi#c* WU? Te je bile ketlehcmsko Det«, Beg una on* krvi j« rimsko Jjo4**va ***** *** ffjiilljU glad po in človek v eni eaefoi. neslo svetu božje Dete na Kmtova vera in Cerkev je največje duhovna in moralna večer. Zato pa je tako pov sila na svetn. Ona poklanja poedincem in narodom v der dve 8amo sovraštvo in prepiri. največji dobrini: resnico iti življenje. Tega božanskega daru "77"° - »§ jeNWoicn vsak, kdor ga hoče sprejeti. Ti dve dobrini najem- Železniški premikaci zehte-liujela pnedinc« in narodu obatoj, proapeh, stanovitnost in ne- va>o pcmianje piac. premagUiv^t. Za mati naš alovcnaki narod je to dejstvo, ki Zeleznicarski prem k ga i*prtfuj« rm njegova zgodovina. V Kristusu in njegov« Switchmen) so imeli t* dni C^kyi ^ vir življenja; je vrelo njegove odpornosti in jamstvo dvodnevni sestanek v ( Michl'1. njegove nepremagljivosti. S to zavestjo pristopimo tudi amc- 'Organizirani so vUniji hcver- g SS 3. bclleh«an»k«ff. De j. [njih mezdne pogodbe z __- rl I'll '/ I'l I raz tule malo [mi železniškimi družbami po- Leto je pri koncu — premog ar tke etavke pa w ne! Kakor smo že par krat po-vdarili, da je ufetnen škili baronov premogarje Božične misli. Ponosni poganski Rim si je po dolgotrajnih borbah podjarmil vse narode sveta. Octavianus Augustus si je postavil cesarski prestol ter ga opremil z dotedaj nepoznanim sijajem in veličjem. Prvič po dolgenqf času je onemel hrup boj«. Ne svetu je napodil mir. Bila je tajnostna tihota, kakor da bi se pripravljalo nekaj izrednega in velikega. Narodi so zaslutili novo, veliko bodočnost. Zgodilo pa seje drugače, kakor so mislili ljudje. V rokah cesarja Avgusta je ležala usoda sveta; njegova volja je ukazovala svetu, kakor daleč je bi! znan; njegovo ime jc plavalo na ustnicah vseh. Laskači in sladkači so fC še pripravljali, da mu zgradijo oltarje. V 42. letu njegove vlade in v 30. lety njegovega careva-nja pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega in nenavadnega. V betlehemskem skalnem hlevu leži na rokah »iromasne žene iz ljudstva malo, slabotno dete. Ali je mogoče večje nasprotje, kakor med carjem Avgustom na zlatem prestolu, kojega roka vodi usodo milijonov, in med otrokom v betlehemskih jaslicah? Tam veličje, bogastvo in moč, tu ponižnost, siromaštvo in slabost. Nokaj let kasneje je Augustusov naslednik, cesar Tiberij (umrl I. 37.) sedel na otoku Capri. Težka bol inu jc razjedala dušo. Rimska država, koje vsemogočni vladar je bil, mu jc povzročala velike skrbi. Pohlepnost in razkošnost višjih slojev je delovno ljudstvo izžela do krvi. Bolnik, siromak, slabo!než, žena, otroci, vse to je bilo brezpravno. Nad vse z«ilasten je bil položaj sužnjev, ki" so tvorili večji del prebivalstva rimske države. Čim bolj jc rastla civilizacija in olika, tem bolj se je goršala usoda sužnjev.- Cesar Avgust, ki jc vse storil za prospeh znanosti in umetnosti, je dal usmrtiti na tisočo in tisoče sužnjev ter se jc veselil, ko jc njegov prijatelj IZ DELAVSKIH KR0G0Y, , skorjico, ga zapro in kaznuje- tečejo koncem tega leta, zato ■ jo. Kapitalisti, ti pa smejo vre- se ima napraviti nove pogodbe či na cesto na tisoče delavcev, z železniškimi družbami. Ker kadar se jim zljubi, ali kadar je dokazano, da so življenske premogar- Itako zahtevajo njih interesi ter potrebščine zadnje čase v ceni .............^tiogarje na s tem vzamejo na neusmiljen neverjetno visoko poskočile, antracitnem polju osiromašiti način tisočerim družinam vsak- bodo zahtevali v novi mezdni in jih s tem tako prisiliti, da bi danji kruh. pogodbi sedemodstotno mezd- sprejeli vsake pogoje, ki hi jim | Ne, tako bi net smelo biti. Dr- no povišanje. iih operatorji ponudili. Da je *ava hi morala paziti, da In se; -. . to istina, potrjujejo vsa doseda- to ne dogajalo. Pravijo, v Anie- Taka božična darila dajejo de- nja pogajanja in arogantni na- stopi operatorjev. Ne trdimo. riki je svoboda ill se ne more nikomur nič diktirati. A taka lavcem . . . Poroča se, da je chicaško PoNio sužnje del potu kruhu. Fanem *t circenaot -m kr«h i* igra: **ko je oolpnofu-no klicale in »ahtevalo rimsko ljudstvo ter *e n« j bolj redove-le nad krwfiww igrami v cirkusu, kjer jc v zabavo ljudstva krvavelo in izkrvavelo pa tisoče ljudi. Vse te je premišljal cesar Tiberi* H*l*l *e pomagati, p« ni mogel. Njegov prednik Avguft jo iadal dobre zakone, ki pa niso mogli petnega^ ker ae niso iapolnovali. Globoka otožnoat je prevzela Tiberijevo dušo. In Tiberij je skušal, kakor poroča rimski zgodovinar T#cit, tvoj© globoko tug o ja. duaiti v okrutnosti in pokotnoatL • Medtem pa je betlehemske Dete ie začelo izvrševati svojo božje poslanstvo. Zvetičar sveta ie podu£eva| ljudi, zdravil bolnike, tolažil žalostne, obujat mrtve, skazoval grelnikom in izgubljenim največje usmiljenje. Dokazal je vlestqdricem, modrijanom in farizejem, da bistvo religije ni v zunanjih oblikah in obredih, marveč v ljubezni do Boga in bližnjega. Za svoj nauk je dal svoje življenje, s svojo smrtjo na križu je dovršil odrešenje ljudi in narodov. Leta in stoletja teko pred našim duševnim očesom. Lete 69. po Kr. ae jc »rušil tempelj kapitolinskega Jupitra v Rim«. Leta 70. so Rimljani razdejali judovski tempelj v Jeruzalemu. Ti dve največji svetišči predkričanskega sveta sta padli v dokaz in znak, da je staro preteklo, da je napočila nova doba zveličanja. Po desetkratnem krvavem preganjanju, po tri-stoletnem boju jc Kristovn vera izšla iz podzemskih katakomb ter stopila na prestol svetovnega vladarja. Toda Rim pade___r_ _________________ ter postane plen in suženj barbarov. da morda tu pa tam resnično'svoboda je mnogokrat tudi kri- mesto odslovilo te dni nad 500 Nekdaj tako slavna in mogočna držav® Rimljanov leži v kafci družbi nasprotna konku- 1 vična, kajti nobenega človečan- cestnih delavcev, pometačev m razvalinah. Carska krona je padla z glave ponosnih rimskih imperatorjev. Njihovo žezlo Je strto. Od njih ni ostal niti prah. Dviga pa se druga država, lepša, popolnejša in mogočnejša. Drugo ime plava na ustnicah vseh, živi v vseh srcih, in to ime jc posvečeno od toda do roda, to kraljestvo raste od stoletja do stoletja. In kdo je tisti, ki si je svet osvojil? To je hetlehemsko dete, Kristus, sin živega Boga. Rimska država jc je zrušila, ni pa z njo padla Kristova Cerkev, marveč jc ostala ter se razširila. Na razvalinah starega »veta so vznikle nove države, čaa razbije tudi te. Kri-stovo kraljestvo pa ostane ter nadaljuje svojo zmagovalno pot skozi človeštvo. Božje delo je to. In kdo ga jc izvršil? Bet-lehemsko Dete, Sin božji! Skoro 2000 let jc preteklo, odkar se je betlehemska skrivnost pojavila na svetu ter se jc začelo delo odrešenja. Bila so to leta boja. Trikrat se jc med tem spremenilo obličje sveta in vedno jc šla borba za življenje in smrt. Poganska *ofistika, oprte na moč rimskega imperatorja, kriva vera srednjega veka, oprta na surovost in moralno, propalost, lažnjivs filozofija novega časa, oprta na absolutizem in anarhijo, tc so bile tiste velesile, s katerimi se jc krščanstvo moralo boriti. Bojevalo se jc ter zmagalo. Meč preganjalcev je že davne zlomljen, kriva vera je premagana in prevrati so prinesli Cerkvi blagor in novo življenje. Kdo ji je dal to moč, da jc brez škode šla skozi ogenj preganjanj in napadov, da je .odbila vse navale sovražnih sil, da se je vedno iznova dvignila, ko se jc dozdevalo, da je blizu smrti, da se jc zmiraj tem bolj ojačila, t I 4 / t i » it >■ 1 M renca ne dovoljuje, da »>i urav- ,skega usmiljenja ne pozna. čistilcev. V pristank ih ob nali razmere do svojih delav- liožič je tukaj, čas veselja zerih so jih pa nepričakovano cev, kakor bi uiorda drugače »n radosti. Kako veliko veselje odpustili okrog 8<>0. Mpsto iz-radi. A fakt je, ki pokazuje, da |bi bilo v marsikateri delavski javlja, da so tozadevni mestni vrhovno vodstvo premogarske jdružiui, ko bi jih ne preganjali fondi prazni in da se drugače industrije zavzema dokaj čud- j kapitalistični llerodeži na svoj pomagati ne da. Delavci, ki so no pot. ki ie naravnost izzival- fttačin; a kaj pomaga, ko da- odpuSčeni, so vložili svoje pro-ua iu sovražna do stavkujočih našnji kapitalistični svet ne po- teste. premogarjev. H ■ * A nt rant ni preiuogarji so že Htiri mesece na stavki. Najini j- | si sovražnik je sedaj nad njimi, to je buda zima. Treba je obleči družine, treba vsakdanjega kruha, a zaslužka nobenega in tudi nobenega ztiaiue- i nja ne, da se bo stavka kaj kmalu končala. Kdor jc že kdaj bil v takem položaju, ta ve, kaj se to pravi. Nič jii čudnega, če se v takem položaju j loti delavstva jeza in obup, da seže po uajbolj radikalnih ; sredstvih. Saj v tu jih peha sedanji gospodarski sistem saiu. Vsi vemo. da se uvaža celo iz Nemčije preuiog v to deže-1 lo. Naši premxjgarji so pa brez dela in v revščini. Ce delavec . i Okrasite jaslice z električnimi lučkami! Za oktušenjc boiič-žičnih jaslic alt božičnega drevesca dobite pri nau v^akovibluc električne lučke, imamo jih vsakovrstnih barv. Pridite v našo Ugovino in »glejte si. — Lepšega krasa za Vaš dom ne bo, kot če okiavitc jaslice ali drevesce * ua&imi cfcsLUicaiuii lučkami, katere prodajamo po jako .nit! ni ccui. FIDELITY ELECTRIC CO. Fr. Schonta, lastnih 2049 WfcST 22nd STREET CHICAGO, ILL. i tmuuM I ttlWl£IHWJll»HWJMU« » § K VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SHECNO, ZDRAVO IN VSPEHA POLNO NOVO LETO 2ELIM VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOSEPH DRASLER Vesele Božične praznike, srečno in zdravo Novo leto vsem cenjenim delničarjem-kam želijo odborniki: 5 'j «. = y.A SLOVENSKI GROCERIST in MESAR 0V— ItKh STREET, NORTH CHICAGO, ILL. Slovenskem gospodinje poznajo moja trgovino že več let. Vaeui ie zahvaljujem tem potom ze doslej 'mi izkazano naklonjenost in obenem se tem potom najtopleje priporočam še za nad al j no prijaznost iu naklonjenost. Najboljšo grocerijo, vsak dau sveže meso vsake vrste, doma pre-kajeno suho meso, prave domače kranjske klobase, mesene^ in krvave, imam vedno na razpolago za slovenske gospodinje. Obenem naznanjeni vsem naročnikoMi "Amer. Slovenca," da seni preiel od uprave krasne stenske koledarje. Pridite po nje! S Stavbinskega Društva SLOVENSKI CHICAGO, ILLINOIS I K 1 r; D t; I 1 K 5 t, oT* vmC*«^*«^ t*T. *siiT. tsilTl __ _:__ ■ 5 C". ' ' - --- , - . ■ * " Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley """ ..........•••^^^^^^mwmmmmw TEDENSKI KOLEDAR. Pobožična. — Simconovo prerokovanje. Luk. *2. 27 Nedelja — Janez apostol in Ev. 28 Pondeljek — Nedolžni otroci, muč. 29 Torek — Tomaž Bek., škof. ilO Sreda — Sabinus. David, kralj in prer. 31 Četrtek — Silvester L, pap. in spoz. 1 Petek — Novo leto. Ob. rez. Gosp. 2 Sobota — M a kari j, puše. Martini jan. -o- jih iqarsikakeya zlega. [pri otroku iztrebili. Če ne bote lite za svoje otroke! Prosite Bil jc zločincc, obsojen na storili tega takoj v mladih le- da bi jih Bog obvaroval vsega^ smrt. Vse prigovarjanje duhov- tih, v'a«i tega ppzneje ne bo zlega,, da bi jim podelil darove nikovo, da bi se spravil z Bo- več mogoče: starega drevesa, sv. Duha; molite pa tudi, da bi gom, je bilo zastonj. Ko ga je k* je krivo zraste!, ne more ni- |BOg vas razsvetlil, da bote zna-pa opomnil na očeta in mater, kdo več zravnati. li-ofcfoke prav vzgajat! ■ . . „ „ kako je bil srečen, ko je bil še( Kedi*r jih pa kaznujete, kaz- 1 "Karkoli boste prosili Očeta juodo va«a siba in nesreča čas-j otrok, ko ga je opomnil, kako nujte jih z razumom, nikoli ne-1v mojem imenu, vam bo dal " NEDELJA PO ROJSTVU GOSPODOVEM. Dete pa. je rastlo in postajajo krepko, polno modrosti in milost Božja je bila v njem.—Luk. 2, 40. "Dete pa je rastlo in postajalo močno ,polno modrosti in milost božja je bila v njem." — Tako nam pripoveduje o Božjem Detetu današnji evangelij. Dragi stariši, tudi vi si gotovo želite, da bi vaši otroci lepo rastli, da bi bili polni modrosti, da bi bila božja milost v njih. Od kojra je pa odvisno, na kom je ležeče, da bijse la vaša želja izpolnila? Na nikomur drugem kakor na vas samih! Vi imate usodo svojih otrok v svojih lastnih rokah; kar bote iz njih naredili, to bodo vaši o-troci. ( orje pa vam, če bote svoje otroke slabo vzgojili — no in večno. Blagor pa stari-i«em, ki si svoje otroke dobro .vzgoje! Dobra vzgoja otrok je ena glavnih nalog st^rišev. Zato | hočemo danes premišljevati, .kako treba otroke vzgajati. Pravim vyjarfT 1. Oiroke dobro poučujte, 2. razumno opominjajte, 3. nje molite. Otroke modro poučujte! — , Otrokova duša je jako sprejemljiva. Sprejme vsak nauk, ,in kar mu bote vcepili v srce v i otroških letih, tam bo to osta-j lo otroku v spominu še za pozna leta. I Zato poučujte otroke razumno! Pripovedujte jim že v nežni mladosti o nebeškem Stvarniku; povejte mu, zakaj nas je vstvaril, učite ga, kako mora moliti, kako se obnašati, da se bo dopadel nebeškemu Očetu. Povejte mu, kako je Bog za nas trpel in umrl, da bi nas odrešil, kako nas je sv. Duh posvetil, in kako v nas prebiva. Na ta način bote otroke najlepše vzgojili za časno in večno življenje; kajti Gospod je rekel: "To jc večno živi je-nje, da bi poznali Tebe, pravega Boga. in tega, ki si poslal, Jezusa Kristusa." Taka vzgoja, taki nauki bo-| do najlepša dedščina, katero morete zapustiti svojim otrokom tolažila jih bo v sreči in nesreči, ohranila in obvarovala • - «» f>« "lULlll , ; lo, tedaj se je začel tajati led kazen naj bo kazen, pa nikako ! v njegovem srcu. Vlile so trpinčenje. Neumna, nepremiš-mu solze, spomin na starjše, |jena kazen, poaebno v jezi bo katere je že davno, davno po- otruku edinole škodovala, otro-k rival a črna zemlja, ga je re-ka na tak način poboljšali ne šil večnega pogubljenja. ! bote, postat bo morda le še ........................ Ne pozabite k pa, dragi mi Lolj trdovraten, avojeglaven in današnjega sv. evangeli-1 stariši, da ne poučujte otrok! zakrfcnjeu. jja: Da bodo rastli v modrosti samo z besedami, ampak tudi Ko*ečno pa za otroke tudi in da bo miltwt božJ" v njih.! z dobrim zgledom. Otroci vidi- iUOHte S Amen. 1 jo vse; in če oče, mati slabo ii- n . . . vita, dajeta otroku slab zgled, blagoslova ni -o- zastonj bo vsaka beseda. ZatoJ 'JStI' i"\ ** v °ni č,ovek> ki nialo pa " " vspeha, čc^tte^zatli sam! ^ "i T T K k ^ ua Boga I manj' Je bo«atejsi kakor pa tisti, ki ima obilo pa si želi, da To je trojen nauk pri vzgoji otrok. Ravnajte se po njih: u-' čite jih, opominjajte, kaznujte jih, pa tudi molite za nje. Če bote tako delali, pa se bodo tu-! di na vaših otrocih spolnile be- Smrf ponesrečen« služkinje. Neža Zibert, služkinja v Narodnem domu, o kateri*se je poročalo, da je padla skozi stekleno streho 10 metrov globoko ua kamenita tla, je vsled težkih notranjih poškodb u-mrla. Kako se^je pravzaprav dogodila nesreča, je ostalo nepojasnjeno, ker se nešrečnica do smrti ni zavedla. Pridna in zanesljiva služkinja je' bila rojena v 1902 v Raki pri Krškem, pristojna pa v Trbovlje: t Žrtev svojega poklica. : /..... • V Gi/adcu je umrl zdravnik dr. Lot&i* Metzfer ,sin nedavno umrjega ptujskega zdravnika dr/'Metzlerja. Pri roentgen!hiranju je prišel V dotiko z električnim tokom in takoj ifrml. Nenadoma , je sledil očetu' in materi. Vsi trije so umrli tekom 'eneg^ leta. -o- Sušak— svobodno pristanišče. Trgovci v Sušaku so predla-|gali v Belgradu, da postane Sušak svobodno pristanišče. dav^jte otroku vedno dober zgled, molite radi skupno z o-troci, varujte se vseh grdih besed in kletvin; na tak način (bote pravi angeli varuhi svojih otrok. Kako lep, ljubeznjiv je otrok, ki je dobro vzgojen! Je kakor angel, in Bog daje svoj blagoslov starišem pogosto zavoljo otrok. Pri otroku se pa pogosto kažejo slaba nagnjenja, slabe lastnosti že v prav zgodnji mladosti. Otrok je kakor drevesce. Po-gostoma prične drevesce rasti krivo, iu vrtnar ga zravna, da ga priveže h kolu, nepotrebne' vejice odreže. Tako delajte tudi vi, dragi stariši: kakor hitro bote zapazili pri otroku kako slabo navado, ga opomnite iu kaznujte, da bote to navado Zato, pravim še enkrat, mo- bi imel še več. Božični dar za vaše male! Tudi za vaše male bote morali dobiti kake darove. Pri nas jih i-niamo. Imamo električno železnico, autoje, pralnice za Vaše otroke. Jako praktični darovi, ki bodo za praznike zelo razveselili vaše tnale. Pridite v našo trgovino, da jih vain pokažemo. Darovi od $1.00 naprej. Vsi trdno izdelani in jamčeni. K BRATA KUKMAN 1901 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. priporočata svojo veliko zalogo najboljšega groce-rijskega blaga. Za tekoči teden posebna razprodaja ajdove moke, katere sva dobila veliko množino — funt po 8c. —- Vedno sveže vsakovrstno meso. Fine domače kranjske klobase in krvave. Namizno olje najboljše vrste. Sveža jajca direktno iz farme. Posebno fina kisla repa, rebrce in suho meso. FIDELITY ELECTRIC CO. Fr. Schonta, lastnik 2049 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. VSEMU SLOVENSKEMU OBČINSTVU ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 19261 Baskervillc & Day DENTISTS /209 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Božična voščila Evelethskih trgovcev in obrtnikov. riione: NOJ ry-Good&. Clothing, Shoes for Men, Women and Children. "THE STORE WHICH SELLS ( OR LESS" Eveleth, Minn. THE MODEL STORE SAM PRESS & CO. Eveleth, Minn. Kupite bo/i< ne potrebščine pri nas. I»r< »»lajamo po najzmernejšib cenah. _______ 1 11 n n DR. H. J. LOMMEL Rooms 18-1») Peterson Block DENTIST Eveleth, Minn. THE ARROWHEAD SUPPLY Hardware — Furniture Plumbing and Heating. K RAUMA & JARVEY, propr. S 414 Piercc St., Eveleth, Minn. THE PEOPLE CASH MEAT MARKET želi vsem vesele praznike in srečno Novo leto B. KANER, prop. Eveleth, Minn. RANGE HARDWARE AND FURNITURE CO. •THE WINCHESTER STOKE" 319 GRANT AVE. Phone: 10 EVELETH, MINN. Vsem odjemalcem in drugim Slovanom 11a Evelethu želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto! Pri nas se dobi po najnižji ceni vse kar potrebujete za družinsko opravo. A, FrCHERNE COMPANY PLUMBING and HEATING CONTRACTORS Phone No. 65. Eveleth, Minn. Želimo vsemu slavnemu občinstvu vesele praznike in srečno Novo leto! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM CITY MEAT AND GROCERY COMPANY Geo. Brince, propr. 117 GRANT AVE. Phone: 90 EVELETH, MINN. Najstarejša in najbolj zanesljiva trgovina za giocerijo p iu meso v tem mestu! I SAVOLAINEN COMPANY , Of Eveleth, Minn. 314 Grant Avenue. Naša trgovina je koiisolidirana z Albert Rolirer in Au^ubt Ferrys Je-welry Stores. Pri nas kupite najboljše prstane, ure iu drtiKu zlatnino. MATT PR1MOŽICH Groceries and General Merchandise 511 Grant Ave., Eveleth, Minn. Pbunc 415 The best place to buy meat and-. Rroceries MINERS MEAT & GROCERY i COMPANY Eveleth, Minn. Zelo aiiia zapealjcni z velikim navalom v tem božičnem ča»u, a vendar ai z veseljem jemljemo to priliko in čas, da *c vas spomnimo in vam prav prijateliako voščimo vesele božične praznike, ter vas obenem zahvaljujemo za naklonjenost v minulem letu. Imejte nas za enega vaših številnih prijateljev, ki vam v tem času voičijo vesele praznike! THE FIRST NATIONAL BANK EVELETH, MINN. '»^JficHP^^trctfftftc^^istctttfst^tttctst«!«?«««««?«^«1**; Peoples Hardware & Furniture Telephone 3G Vsctn cenjenim naročnikom, dobrotnikom, kakor tudi vsemu slovenskemu občinstvu voščimo prav vesele božične praznike in srečno zdravo Novo Jelo! ( A. NEMCAR in J. KASTELIC Zastopnice Amer. Slovenca na Evelethu. J. P. MUHiCll, Propr-EVELETH, MINN. 309 Grant Avenue Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želimo prav vesele božične, praznike in srečno zadovoljeno Novo leto J t CITY DRUG STORE i CASEY & MATHER j The Rexal Store Eveleth, Minn. LESTER SAGEN Evelcths Leading Furniture and Hardware Store 205 Grant Ave., Eveleth, Minn. • WM. NANCARROW | Tobacco. Confectionary, Notions and Magazines 102 Grant Ave., Eveleth, Minn. ' I , ' * 1 . ,. C : "HOME BREAD" is your best food.- Eat more of it! HEDNIKSON BAKERY . 418 Monro« St., Eveleth, Minn. 1 MATSON'S GROCERY t žvH rseni vesol Bofič lu, srečno i. Novo leto! A 1204 Grant Ave. Eveleth, Minn. 1 t ... . . A. C. NEMANICK First West EVefeth Store and General Ford Parts. Vesele praznike vsem! Eveleth, Minp. ■ | THE FAIR STORE The store that saves you money! Eveleth, Minn. DR. L. W. KUKAR SLOVENSKI ZOBOZRAVNIK /cU vse in vesieit praznike ill srečno Novo Ufto! £veleth, Minn. ' AUGUST PACIOTTI Mesn in* »rocerija — Drva in premog — Izborna postrežba. Eveleth,, Minn. ^■^igtkv jijr ... . V , Plie: Šaljivi Ignac. Presneto, bate dj&l, kaj je pa to spet za en svetnik ki drfc-gi bote mogoče rekli: ncf, toj j.e pa to spet za en« hudoba ?.?. No, pa zdaj še' res sam ne Vem, ie bom svetnik ali hudoba in hudoba bi res ne biu rad. No pa ta reč je bila taku: t^r p# vsaki Hfii eno "Bariglov --kapljice. (Opomba. Izpuščeno Je zaplenil Vplsteadov cenzor). Našim ta malim srčkom, pa naj prinese dobri, stari Miklavž, lepih "dalic" katere za-kričijo "mama" če se jih preveč sflsne, (haha, kakor naš brate« ko sem se naveličal pe-sfc>vat in sem ga vščipnil) pa Z g. urednikom sva imela v'igrač in pa sladkih cukerčkov mislih da se pobotava* da mi jter konjičkov, ter drugih lepih odstopijo več klafter prostora stvari seveda tudi. Vsem pored-V našem listu Am. Slov. j nim otrokom pa prinese Mi- In so djal n£š g. uredtflk: le klavž veliko šibo katera ima ta-piši, napiši cele "cajtfenge," -če ko moč v sebi da hudo boli ka-češ, ampak če nam potem vsi dar se udari z njo. naročniki od smeha popokajo, 4 Upam, cenjeni čitatelji, da kdo bo pa potem še naš lisf sem Vam vse prav dobrovoščil, brau?? . | ker sem vse to, že preje sam No, no, sem djau taku hudu 'sebf voščil za božične praznike, pa spet ne bo in —I in na zad- | Zdaj pa, ako Vas ni še potr-11 je sva zglihala samo za nekaj pežljivost minula blagovolite klafter prostora, no ja sarj vča- 'čitati še moj šaljiyi seznam ka-sih bo morebit še rffekaj manj, |teri tukaj sledi, samu, da ne bo kakšnih kata- KAKO JE GAŠPER HUDOB-Btrof in eksplozij. * | CA KLICAL. Tako sem- se namenil pisat Bilo je to v starih časih ko za Vas predragi naročniki,'je še živel Gašper, kateri je bil Vam v razvedrilo in kratek čas,' vaški črednik sicer poštena du-kadar Vam bo dolgčas, oziro- ša samo preveč lahkoveren, za- RAZNO. m& preje ko Vam bo dolgčas. to se je primerilo da so ga na- Če bo pri meni dolg čas, bo pihani pastirji iz sosednje vasi Vam kratek čas; Če bo pa pri prav grdo potegnili. meni čas kratek bo pa pri Vas dolgčas. Tako, zjdaj pa le še Holi prid-ho berite Am. Slov. zlasti pa, seveda mioio "žlahtno" k-olon-co. Ura v sreHaTi pozdrav vsem fekupaj! Vaš Ignac. P. S. Ker sem jaz prav z velikimi črkami podpisov svoje ime IGNAC, zato so g. arednik obljubili,da se bodo milostno u-smilili feeh mojih vrstic in jih ne bo jo zalučali v tisti svoj strašni, nenasitni in velikanski koš, kamor mečejo polomljena peresa, nekrščene dopise in drugo tako brazvredno šaro. In ker so g. urednik tudi djali da bo tale (recite) šalospis, zagledou beli dan celo v božični številki, zato smatram za krščanskt) dolžnost dai izrazim božicfna* voščila vsem cenjenim delničarjem, sotrudnikom, naročnikom, čitatel5em in tudi "at last but not the lteast" marljivemu in požrtvovialnemu, osobju pri listu Am. Slov. Predvsem voščim, na? Vse- Bilo je to na božični večer, da so ga nagovarjali z obljubo da mu kupijo Štefan vina, ako ima korajžo iti v ris hudobca klicat. , Ker je Gašperju vince prav gladko teklo, zato je dobil hi- Zopet letalska nesreča. V Portorose se je dvignil v zrak podčastnik Delia Guercia. Ko Gašper malo k sapi pri- Šlo je za zadnjo preizkušnjo, de, jim pa odvrne-c po kateri bi bil letalec imeno- J-j-j-a, J-j-j-a, ko ko bi bil van za pilota. Prispel je do vi-tak kakor navaden hudič, ali šine 1200 metrov, potem pa se mogočni za Božične praznike v je bil tako velik kakor en bik. je letalo nagnilo in treščilo na tem svetem letu, obilno rosi Gvišn je biu sam Lucifer. obrežna tla. Letalec je obležal( In po tistem času ni šel Ga- mrtev; truplo je bilo strašno šper več hudobca klicat. zmečkano. j svoj blagoslov na Vas vse. Kar se tiče pa zenvljskih dobrot, želim Vam, da bi imeli polne skleda in skledioe, medenih in orehovih potic, krofov, "keikov" itd. ' Potem polne lonoe, pi&kre in piskrčke, pohanih pisk, tečnih pečenk, finih! kranjskih klobas Vsakovrstne BOŽIČNE JASLICE imamo na razpolago in jih pošiljamo v vse dele Združenih 8 rž a v. Stoječe figure: št. 1, mala skupina..$2.75 " 2, sred. skupina.. 5.00 " 3, vel. skupim.... 9.00 MMikost 31/2 inč.......05c 6 inč.......25c » ' " 9Vz inč.......50c Papirnate jaslice: j . " 12 inč...... $1.50 pose Uho krasen iz- deiett ........._...... 1.50 poseBiio krasen izdelek, večji ........ 1.50 r Božične razglednice, izredno lepe nabožne slike, ducat 30c, 100 razglednic $2.00. , Trgovcem in prekup-cem posebne cene. AMER. SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. KRASEN BOŽIČNI DAR ZA GOSPODINJE! Motor kot ga vidite tu je jako praktičen za čiščenje in poliranje kuhinjske posode. Posoda rada večkrat postane črna okajena, ali zarjavi. Na ta motor se natakne krtačo jo namažate s pomado za čiščenje posode in jo vam usveti, da zgleda posoda kot nova. To je storjeno v par trenutkih. To ni utrudljivo za gospodinje, kot je drgnenje ali poliranje z roko. Lepšega daru za gospodinjo ni kot je to. Pridite k nam imamo jih v zalogi! FIDELITY ELECTRIC CO. Fr. Schonta, lastnik 2049 WEST 22nd STREET ■A/Iii^ii »1^)1 m CHICAGO, ILL. KLOBUČAR k R06INA Slovenska) mesarja . 5236 BUTLER STREET, PITTSBURGH, PA. voščita vsem odjemalcem vesele božične praznike in j srečno Novo leto! PETER KLOBUČAR 395 Butler Street, Etna, Pa. Želi vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto! Sveta,vrata se zapro. Delovodje pri sv. Petru v Ri-nvu so že začeli s pripravami, da se zapro sveta vrata in s tem zaključi sveto leto. Za to delo bodo porabili nič manj kot 300 kosov opeke, na kateri bo vklesana letošnja letnica MCMXXV. Na sveti večer bo vložil sv. Oče prvo opeko, nato bodo odprtino zakrili z zaveso. V naslednjih dneh bodo de^ lavei vstavili nova vra+a, ki imajo v sredini malo kovinasto, skrinjico, kamor se shranijo j različne medalje, dokumenti in; najrazličnejši darovi. Vse tej predmete bodo skrbno zapečatili in ostali bodo ohranjeni tu; do tedaj, ko se bo z vsem ce-| remonialnim obredom otvorilo novo sveto leto. -o- Proti fesu. Prve vesti, ki so prihajale iz Turčije o prepovedi fesa, so se tikale samo turških službenih oseb. Zdaj pa je ta prepoved razširjena na vse prebivalstvo. Po celi Turčiji je izdana najstrožja naredba, da noben moški ne sme več nositi fesa. Carigrajski valij je izdal naredbo, da bo vsaka oseba, zasačena na ulici s fesom na glavi, kaznovana; pa da nihče! nima pričakovati zaščite od po-, licije v slučaju, ako bi ga množica napadla radi fesa na gla-tro potrebno korajžo in oblju-jvi. O priliki proslave proglasil- jsitve republike .jt bilo nekaj Ko so ga fantje naučili kako jnepokornih ljudi — fesarjev— se naaedi ris -r- in kako se žviž-tudi rt?s dejansko napadenih ga da hudobec pride, se je Ga-jin malone linčanih. Po ulicah šper odpravil in odšel. povsod prodajajo *like Ismaila Pastirji pa brž po drugi po- Kemala s cilindrom na glavi. ti in so izpustili enega bika, ka- ——o_ teri je bil prav divji. Smrt vsled sreče. Gašper je napravil ris in za- v Kanadi so povrnili kirurgi čel žvižgati kar pridivja bik po srečni operaciji vid 301etne-proti Gašperju. mu delavcu, ki je bil slep skozi Ubogi Gašper ko ga zagleda, 20 let. Ozdravljeni je rekel sa-jo ubere z vso naglico in komaj mo: "Vidim vse ! Kakšna sre-uide-črez ograjo. ča!" in je umrl. Srce ni presta- Tako pridirja ves zasopel na- lo razburjenja. * žaj v vas med pastirje, kateri -o_ so komaj smeh tiščali in ga iz-praševali: No, Gašper, ali si videl hudiča?? ČUDOVITO ZNIŽANJE CEN! Ne zamudite prilike. Proti gotovemu plačilu ali na obroke. NA OBROKE JE RAVNO ISTA CENA KAKOR PROTI GOTOVEMU PLAČILU. Ne čakajte zadnjega dne — pridite takoj! Zbrano blago Vam shranimo do praznikov, da le nekoliko takoj plačate. Najsrčnejša voščila k božičnim praznikom in srečno Novo leto želi \ . Mr. S. D. TELSER, j ■ predsednik Hankan Jewelry Co. 16 draguljev, belo poz lačene, posebno fine vrste, za katere jamčimo. Prej $26.75 . Ženska zapestna ura 18-karatna, obrobljena s platinom, okrašena z demanti od $40.00 naprej Druge ženske zapestne ure, 14 in 18 karatov, zlate s 17 dragulji, od $20.00 do $35.00. Zanesljive trpežne ure za ženske po $8.50, $10.00, $12.00. Dematni prstan za ženske z modrim demantom, 18-karatni, belo zlato prej $150.00 $135.00 Tudi velika izbira demantnih irt drugih prstanov od $13.00 naprej. $21.50 Moške zapestne ure — lepo darilo za moške — 17 draguljev, zeleno in belo zlato* — z Bulovia tekom, posebno fine od $28.00 naprej Druge vrste po $4.50, $8.50, $10.00, $12.00 POSEBNOST! 7 draguljev, belo pozlačene ure. Prej $15.00 $12.00 HANKAN JEWELRY CO., Inc. Mr. S. D. TELSER, predsednik 2209 West 22nd Street Phone: Canal 5496 "Dvoje vrat zapadno od Metropolitan Sta te Banke.' Chicago, Illinois ^ j mi Vesele božične praznike želim vsem mojim odjemalcem in se jim zahvaljujem za naklonjenost, katero so mi do sedaj izkazali in mi omogočili do tako velikeca napredka. Naj se vse naše nade uresničijo, da bi živeli še veliko let in eden drugemu pomagali v enakem! ^ To je moje voščilo že štirinajstič za božično sezono nf| enem in istem prostoru. J. L. TELSER JOHN RAD0YIC McCance Building, Pittsburgh, Pa. Vsem vesel Božič in srečno Novo leto! , Furniture & Housefurnishings, Phonographs & Radio 2107-11 W. 22nd Street CanaI 613^|t 2107 Chicago, Illinois USTANOVLJENO 1912. Domača trgovina za domače potrebščine! Domoljubno ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini — podpirajte trgovce v domači soseščini. Podpirajte one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi veljavi posestev in drugače. ZA — DOBRO — POHIŠTVO se oornite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na lahke obroke. — V naši trgovini dobite vse kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepičajte se. IGRAČE — IGRAČE vsakovstne kar si le morate zmisliti. — Veliko cenejši kakor kje drugje. — Pridite in oglejte si našo veliko izbero. — Razveselite vaše male za božične praznike! PHONOGRAHPHE ALI RADIO je jako primerno darilo za božične praznike. Ne le, da je nadvse kratkočasno imeti doma godbo_ vedno—v vsakem času, temveč je darilo, ki je trajno in ima trajno vrednost. Pri nas dobite kombinacijo — phonograph in radio skupaj v enem. Delo je krasno — glas lep. Pridite in oglejte si to veliko zalogo. — Proti gotovemu plačilu ali na obroke. OKRASKE ZA BOŽIČNO DREVO dobite pri nas v veliki izberi vse kar potrebujete za vaše drevo, da bo zgledalo kakor se spodobi v spomin na Njegovo rojstvo. Fonograf s predalom za radio — posebna cena $52.95 ti i k J stoletnici moškega ovratnika. Pred sto leti še^niso poznali ovratnika, ki bi ne bil prišit na [ošnljo. 1825, je živela v majem* amer. mestecu Troy, v državi New York, žena nekega kovača, ki je bila vsa divja, ker je murala dnevno prati srajco svojega moža, zakaj dobri kovač je ovratnik dnevno prepo-til. Nekega dne je vzela škarje in hrabro odrezala ovratnik od nrajee, po vrezanem vzorcu pa je napravila celo vrsto sličnih in kovač je imel dnevno svoj čisti ovratnik, ne da bi mu bilo treba menjati srajco. Čim je žena uvidela, da je njen način izgotavljanja ovratnikov našel odjemalce, si je dala kot podjetna Američanka takoj izstaviti patent za izdelovanje o-vratuikov in umrla je kot bogataši nja. Njen mož je svoj poklic kmalu obesil na kol, zakaj 7. izdelovanjem ovratnikov sta zaslužila ogromne novce. Kmalu po svojem odkritju je žena s svojim možem zgradila prvo tovarno za izdelovanje ovratnikov, kateri so v Ameriki kmalu sledile druge. Prvi ovratniki so bili torej iz Troy, s časoma pa se je moda moških ovratnikov razširila po vseh delih sveta. vo takoj obsojeni brez vaake liko škodo je povzročil vihar poveljniška palica, katero jc olajšave? — Obtoženec: Te na Jfizozemskem. V Arosterda- nosil 23 let in je padla v ma?v dobro vem. — Sodnik: Ali je mu'jc razdejal več his"in"odlr-| je. Slab pomen! To poveljniško res, da ste odklonili branjtelja ? gal ladje, so bije zasidrane — Obtoženec: Res. — Sodnik: v luki. > Ali nimate • ničesar reči proti -o—— temu, da se razglasi proti vam smrtna obsodba? — Obtože-uec : Nič. — Sodnik ^ je pokril Svojo poveljniško palico je iz-gubil. palico je dobil lota 1891. od someščanov v Kseresu, ko je bfl imenovan za višjega oficirja. T --o- Smrtna ohsodba v štirih minutah. V Mancliestru so dosegli sodni rekord. S. Johnson, 29 let star, je bil obtožen umora. Po predpisanem sodnem postopanju ga je sodnik vprašal, ali se prizna krivega, ali se bo branil. Obtoženec je odgovoril: Jaz sem kriv. — Sodnik : Ali veste, da boste s to svojo izja- 40110m to je trajalo štiri.minute. -o—— Letalo proti upornikom. "Paris Noir" priobčuje ua-perjeno proti moralizujočim komentarjem angleškega tiska k zadnjim dogodkom v Siriji poročilo angleškega uradnega lista "Gazette uf London" o o-peracijah angleških letalcev na severovzhodni meji Jndije. Po tem poročilu je 26 letal s 17 oficirji in 211 možmi dni metalo bombe na domače upornike in požgalo dve vasi. Toj predstavlja po svetovni vojni največji letalski bombarde-imeut. -u- Viharji na »everozapadu. V severni Nemčiji divjajo že več dni siloviti snežni viharji, ki so napravili ponekod velikansko škodo. Poškodovane so posebno močno radio-poš^aje, V Rokavskerrr zalivu je vrglo parnik "Whinstone" 11a pesek, lo ljudi je utonilo. V Yarmou-tliu se je odtrgal v pristanišču neki bivši nemški torpedni ru-šilec, katerega so Angleži nedavno dvignili iz vode pri Sca-| pa flow. Burja ga. je gnala na odprto morje, kjer se je razbil i\i\ čereh. Danski kralj, ki se je hotel odpeljati v London 11a pogreb angleške kraljice-matere, j je moral radi viharjev svoje potovanje. prekiniti ter se zateči v neko zasilno pristanišče. Ve-! Povejte trgpvcem in obrtni < Ko »e je španski general Pri-' kom, ki odlašajo v "Amer. Slq« mq fie Rivera ukrcava! 11a pot' j- J. i:.» .. y Ajdir, mu je zdrsnila iz roke m in izrekel nad.obtoženim Johnih - ♦' vv - .. _ smrtno obsodbo. — Vse1 '"11 ZT ' ** & * "* lM* * . . . ? v Aidir. mu ic zdrsnila iz roke katerem oalauio. r«- ui j fm—mm^.vw w •. - ■ • i ■ . p i,i mm*—^--- . » « ************************* DAR ZA SESTRO! t ■MMkMlHiiiHl « * f * ! t1 * * * * * * IP J * ************************** Zh sestro je primeren božič ni-dar tak le lasni set, kot ga vidite na sliki. Električni lasni kravžljar je praktičen in danes povsod priljubljen.— Zašraulate ga v e-lektrično luč in vam je vroč. Kupite en tak set za božične praznike za vašo seatro — vesela ga bo. FIDELITY ELECTRIC CO. , fr. Schonta, lastnik 2049 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO ŽELI VSEM SLOVENCEM IN JUGOSLOVANOM NA CHISHOLM IN OKOLICI First National Bank Chisholm, Minnesota LEO JURJOVEC, predsednik JOS. 1'ERKO, podpredsednik JOHN GOTTLIEB, tajnik in blagajnik SLOV. TRG. ZVEZA CHICAGO, ILLINOIS ANDREW GLAVACH, a M ON' KOŠMERL, Wli. U. LAUR1CH. nadzorniki. ' 1 Vinko Arbanas Cvetličar—Florist Laiial 434U 1J-'U \V. 18th St. m Frank Banich Drv Gwda—Oblačila Catial 4300 1«JU»—t \V. J-'d St. t--- Anton Duller General Contractor, Real Estate, Loan & Notary l'ublic Roosevelt loJ3 1850 \V. 23d St. VESEL B0Ž1C Ashland Garage Martin Milter Aut»» Repairing & Overhauling Batteries. Tires. Gasoline. Oils Day and Night Towing Service Canal 0»3-4Si) lttOtt S. Ashland Avenue » Andrew Battistig Stavbenik—Geucral Contractor Roosevelt ¥760 l«*Jl \V. >M St. ter Fidelity Electric Shop l-'rank Schonta, lastnik Radio, Electrical & Auto Supplies Canal 5190 2049 W. 22nd St. Andrew Glavach Oskrbnik za pogrebe Avtomobili za krste in poruke Canal 5SS9 1844 W- 22nd 1'1. Srečno in zadovoljno Novo leto 1926 John Fabian Tailor Cleaning. Lheing & Repairing 1932 West 22nd St. M. & A. Gradishar, Prop. Lincoln Beauty Parlor and Millinery Shop Expert Marcelling Phone for Appointment Roosevelt 2080 1900 W. 22d St. Štefan Horwath Park View Wet Wash Laundry Company Perctuo mokro in zgotovljeno perilo 1501 So. California Ave. Rockwell 1230 Martin Gabor Expressing—Moving Coal & Wood Roosevelt 4195 1845 W- 22d St. Vam želijo člani Sloveiske Trgovske Zveze John Gottlieb Dry Goods—Oblačilno blago Canal 3073 1845 \V. 22nd St. Math Kajžar Carpenter, Cabinetmaker Painter and Paperhanger 1823 W. 22nd PI. John Kosmach Carpenter Contractor_ liarve in ždjeznina Canal 0490 1804 W. 22nd St. Math Kremesec .Mesar Meat Market Canal 0319 1912 W. 22nd St. Zahvala in Priporočilo V dolžnost si štejemo, da se naj« prisrčneje zahvaljujemo onim, ki so nas do sedaj podpirali Vsem se pa najuljudneje priporočamo, da se v novem letu z zaupanjem obračate do nas. Zagotavljamo Vam polteno postrežbo. tčNNtiš*® Steve Gyura Meat Market—grocery Roosevelt 8718 1&57 W. 22d St. Leo Jurjovcc Notar Canal 3839 1840 W. 22nd PL Louis Kerin Soft Drinks, Candy. Notions Cigare in cigarete Roosevelt 838o 1840 W. 22d St. Anton Kosmerl First Class Barber Shop Canal 0276 1048 W. 22nd St. Martin Lauricb Prodajalec l^jg jn zepiljise Real Estate Canal 5777 1000 W. 22nd PI. Ivan Raeif Edini slovenski diplomirani učitelj , glu>ovirja Canal 7033 1919 W. 22nd PL T' tt John Stayer Grocery and Delicatessen Zelenjava in sadje Canal 1404 1952 W. 22nd PL ■ ■■!.■', "' '.mm -■ William B. Laurich 'Attorney and Counselor at Law Suite 401 Roosevelt Bldg. . 179 W.. Washington St. Residence. 100U W, 22pd PL Franklin 2079* „HJ ... I , ... •• ."J,.. -A John Terseli^h lee O-e^yi. Cajidy, Cigars Cigiircte iti šolske potrebščine Canal 2115 1847 W. 22nd St. _____V . ^ Ah J- Louts Str^tac Expressing — Moving Coal & Wood Roosevelt 8221. 2«18 W. 21st PL BJ. Joe Papesh - Prevaža pohištvo - Premog in led •Canal 2686 1825 W. 22nd-St- Kukman Bros. Grocery &. Meat Market Canal 0572 1901 W. 22nd St. Frank Tomazich Grocerija—Sadjet in zelenjave; Canal 2910 y 1858 W. 22nd»St. A. = Anton Wencet1 ' Mlekar Roosevelt 3673 1818 W^22diSt. Joseph Perko Slices For The Whole Family Canal 2521 2101 W. 22nd St. Anton Tomazin Soft Drinks, Candy, Magazines Cigare in cigarete Roosevelt 8840 1903 W. 22d St. v* . v j 1 s—i - * Jos. Zupancich Prodajalec hiš iu zemljišč Zavarovalnina — Javni Nqtar Canal 7130 1824 W. 22ud PI DAN MINIET želi vesele bož,dHc praznike in srečuo Novo leto svojim odjemalcem. i nporoca se nadalje svojo trgovino z mesom in najboljša gioccrijo. 1833 West 22nd Su-eet, Chicago, IU. JOS. BEK1ER priporoča svujo grocerijo. kjer dobite sadje, »elenjavo. ajdovo uioko, f.uo namizno olje, domače klobase, kislo repu, zelje iu dr. Želim vedele praznike iit srečno Novo leto! 1801 West 22nd Street, Chicago, 111. A. H. COHEN 2147 West 2?nd Street, Chicago. 111. Želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno ° Ictu! — Priporoča se še nadalje v naklonjenost. Radio—Hišne potrebščine—Železnina—Barve. KAPPER'S, dve trgovci 1757-53 West 18th Street. Chicago, 111. Največja zaloga vsakovrstnih čevljev po najnižjih cenah. Se priporoča iu želi vedele praznike ter srečno Novo leto. MATHILDA LUDWIG *eh svojim odjcuiakem vesele praznike in srečno Novo leto. — Priporoča modcrcc, Kisov; in razne ženske potrebščine.—Obleke za dom, posebne velikosti za debele ženske. Pridite in prepri- s 2202 West 22nd Stieet, Chicago, IU. Vesele božične praznike želi MRS. JULIA MICHALCZYK trgovina b cvetlicami in umetnimi rožami. 1831 West 22nd Street, Chicago, 111. BOŽIČNA VOŠČILA GILBERTSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV VESEL BOŽIČ IN SttEČNO NOVO LETO ŽELI VSEM DEWEY D. RUTHERFORD GILBERT, MINN. Residence phone: 228 Office phone: 101 Mt A. I. LOPP COMPANY želi vsemu občinstvu vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! GILBERT, MINN. 36E =5e Gilbert, Minn. GOLDEN RULE STORE Gilbert, Minn. Mi dobimo vsak mesec nove Viktor plošče. Kupite za Božič Music Master Radio aparat. J. N. CARLSON HARDWARE and FURN. Gilbert, Minn. CIGARS and MEN'S SMOKING GOODS FOR HOLIDAYS Specialties at lowest price. MIK£ COFANESE_ KARL FREDRICKSON MERCHANT TAILOR Cleaning and repairing Gilbert, Minn. Vesele praznike iti srečno Novo leto vsem IND1HAR INSURANCE A'CY. Gilbert, Minn. Vsaovrstc zavarovalnina, Real Estate, etc. Želimo vsem vesele praznike in srečno Novo leto R. SHUSTERICH & CO. GROCERIES and MEAT Gilbert, Minn. GILBERT NEW STORE želi vsem vesele praznike in srečno Novo leto. Gilbert, Minn. GILBERT SHOE STORE Shoes for the whole family. Men's and Boys' Furnas. Gilbert, Minn. lJf \ J Vesele božične prečke zeH vsem COLVIN LUMBER & COAL MORRIS BRUGHT GENERAL COMPANY MDSE. Gilbert, Minn. «eli vsem vesele praznike in srečno Novo leto. Gilbert, Minn. < < i RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! želimo vsem klijentom in prijateljem naše banl^e ( Priporočamo se slovcn- 1 skim društvom, trgovcem ir> drugim The Peoples National Bank of KANSAS CITY,.KANSAS Vesele božične praznike želi vsem Vesel Božič in srečno Novo leto GILBERT HDW. & FURN. CO. DR. H. A. TADERMACHER LEO KUKAR, lasUiik DENTIST Gilbert, Minn. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-stve ob času selitev in v»e kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. NA MILIJONE ljudi bi ue bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahčičevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na ua svetu za proti padatiju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popoluotna tia-umi. Dalje imam najbolj uspfšna zdravila, kot za rane, opeklin^, bu!c, turove, kraste, grinte, lišajc, -sohifeate pike iu prahutc na glavi, za revmati-zem ali trganje, kurje oči, bradovke, potue uogc itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga po« šljein zastonj. JAKOB WAHClC. 1436 E. 95th St. Cleveland. Ohio SHOE HOSPITAL > W^rkTand Material Guaranteed REASONABLE TRICES Gilbert, Minn. Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem naročnikom A. Slovenca FRANK ULCAR zastopnik Amer. Slovenca. SLOVEČI "METHIŠK1 FOTOeRAFIST --v Ne mecen. 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! * r SVOJ POKLIC VRSl 2E S 30-LETNO IZKUŠNJO! d ' itt. ' " J..h Phone: Canal VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, ^HtČAGO, ILL. Vene« ®r>gr.eb:. šopke za nevest« iu vsa v to -»t« oko spada toda dels izvisujem to£up. Po naročilu dostav ljam na dom. C*n« zmerna. 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. AMERIKANSKI SLOVENEC ff KRIŽEV POT % ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA. PREVEDEL VOJTEH HYBASEK. Hitro je mašil in zazidaval stare odprtine — in odpiral nova okna, skozi katera so se mu odpirali novi, krasnejši razlegi, novi kraji. Bili so sicer enoličnejši, ni bilo na njih ognjenih rdečih cvetov z omamljajočim vonjem. Ti so mu zveneli, počrneli, umrli za vselej. Toda ni.mu bilo žal zanje, kajti novi kraji so bili zato večji, jasnejši, čistejši, bolj radostno se je v njih živelo in bolj varno dihalo. Čutil je danes, da je zadovoljen. Pogumno bo stopil k ordinaciji in se bo dal posvetiti v duhovnika Kristusovega. Vzel bo ta križ nase, potrudil se bo, da sledi Učeniku. Seveda, naporna bo ta pot. Zdaj je že gledal v prihodnost. Staro življenje je bilo pokopano. Cela štiri leta je padal nanje beli, lesketajoči se sneg — in nad njim se razgrinja novo, neznano življenje. Nepregledna, bela, čista ravan duhovniškega življenja. Zato se je bal stopiti nanjo s tem križem, dobro vedoč, da vsak korak njegovih prihodnjih potov pusti za seboj sled^ odtis v tem belem snega. Svojo lastno stezo si mora shoditi v tem snegu. "Pa kaj bi se bal!" se je zopet bodril, ko je videl svoje tovariše, kako malo više nad njim mirno, brezskrbno kegljajo. To mu je dalo poguma. V tem trenutku je zadonel po vrtu zvonec. Kakor mravlje so prihajali od vseh strani bo-goslovci v črnih talarjih iz senčnatih skriva-iišč in hiteli k izhodu. . . Tudi Jurij se je dvignil in odšel. III. postaja. Bilo je 5. julija — god sv. apostolov slovanskih Cirila in Metoda —, ko se je krog ene ure prikazala iz svetišča sv. Vida četica bledih novomašnikov. Ljudje zunaj so že čakali nanje. Od daleč, iz ljubih domačih hiš so se prismehljali znani obrazi; gnetli so se proti njim, roke stegovali po njih in klicali z nežnimi imeni. Kakorhitro so se našli svojci, so se polni veselja poljubovali. Eden zadnjih pride iz visoke stolnice Jurij. Trenutek po-stoji in njegove oči blodijo žalostno naokrog, a naenkrat zažare kakoi- dva bisera. Zagledal jo je, ljubo mamico, pripognjeno, objokano, smehljajočo se mu že od daleč. Pripogne se k njej ali bolje: njene koščene, žilave roke ga potegnejo k sebi navzdol in ga ljubeznivo pritisnejo k upadlim prsim. Z roko v roki o-dideta molče, brez besede. . . Judij se je še vedno tresel po vsem telesu radi močne ginjenosti. Še je imel odprte ustnice, ki je ž njimi poprej izgovoril besede konsekracije; skoraj se je bal spregovoriti z njimi. Na rokah je čutil, kot žerjavico, mehki škofov palec, kako se dotika njegovih prstov in ga mazili s svetim oljem, in v ušesih mn še zvene zmagoslavni glasovi orgel. Besede škofove: "Pax domini......" kakor solnce grejejo njegovo dušo. Tako je le-hak . . . Hotel bi leteti više in više — dočim, pritisnjen k svoji stari mamici, stopa počasi po novih grajskih stopnicah iz Kraljevih Hradčan navzdol, niže in niže na Malo Stran, v poulični prah in v vsakdanje življenje. Še dolgo potem, ko je že odpel novo mašo, ko so se ga ljudje že navadili, ko se je v počitnicah šetal sam po rojstnem kraju, se je z radostjo spominjal teh slovesnih občutkov, doživljal je vnovič svoje posvečenje, ogreval se je na tej gorkoti, ponosno in pogumno je hodil v čisti svetlobi svojega mladega duhov-ništva. Ljudje so ga opazovali, kako gre z brevirjem v roki proti temnemu gozdu, včasih z glavo na prsi sklonjeno, včasih povzdig-njeno k nebu in s pogledom uprtim v nedo-gledno daljavo. Niso se upali nagovoriti ga. SaVno odkrivali so se in spoštljivo so se mu umikali s pota. "Saj se mu bo še zmešalo," so govorili eni. "To je svetnik," so trdili drugi in hodili k njemu po blagoslov. Samo mati doma je včasih vzdihnila: "Kam neki bodo poslali našega gospoda? Kako se mu bo godilo?" "Kaj bi se bala!" se je nasmehnil vselej oče in ponavljal svoj pregovor: "'Dobro bo živel! Gospod je! Le radi njega smo tako izkrvaveli. Samo če to pripozna in bo hvaležen!" Tudi Jurija je pogostoma vznemirjala misel, kakšna neki bo prva njegova služba. Šel bo, kamorkoli ga pošljejo. A vendar je goreče molil, da bi ga poslali v dušno pastir-stvo kam ven, četudi v majhno vasico med ljudstvo, ki ga zemlja preživlja. S tem ljudstvom je čutil, v njem so pognale korenine njegovega bitja, iz njega je zrastel, to ljudstvo je poznal in ljubil. K temu ljudstvu si je želel, k preprostemu ljudstvu ga je vleklo srce. Ni čakal dolgo. Kmalu mu je zavihrala v rokah pola potiskanega papirja z nekaj vpi-.sanimi besedami. Bila je jurisdikcija in te besede, vpisane s črnilom v pisarniški blanket, so skrivale v sebi toliko oblasti, da so se Juriju tresle roke, dih mu je zastajal in črke so mu plesale pred očmi. Mati in oče sta stala pri njem in z velikimi radovednimi očmi gledala vanj. "Kam torej, kam?" se je prva oglasila mati kakor oplašena ptička. "V Trnjane — za kaplana," se je nasmehnil Jurij in se globoko oddahnil. Imel je službo. Bližal se je že september, začetek šolskega leta. Kakor druga leta, pripravljal se je Jurij tudi zdaj na pot, a ne več da študira, marveč na svojo novo službo, na pot v Trnjane. "Kakšne neki so tam razmere?" je vedno premišljeval in v duhu je gledal podobe vseh znanih cerkva in župnij na deželi. "Da. tako približno bp tudi tam," si je rekel vselej ob koncu svojega razmišljevanja. Neprestano ga je nekaj vleklo tja. Bil je pogostoma zamišljen, raztresen. Samo s telesom je bil še doma. Z duhom je bil že v Trnjanah; sprehajal se je po vasi, ogledaval jo, v šole hodil, pridigoval, gazil je v snegu k bolnikom v oddaljene vasi. Včasih se je moral kar sam sebi smejati, kako naiven fan-tast je. Pa ni mogel drugače. Veselil se je, veselil te fare, tega časa, ko "preide od besed k dejanju," kakor je imel navado reči, in zato je rad v duhu vanjo zahajal. Posebno sedaj, ko se je že bližal tej svoji prvi kaplaniji, ko ga je ločilo le še nekaj ur vožnje z vlakom, od nje, se je bavil s temi načrti — samo da so bili še jasnejši, resnob-nejši. Niti vedel ni, da se pelje, ni slišal pre-trganega hropenja lokomotive, niti ropota koles pod seboj, tako je bil ves utopljen v samega sebe. Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST —vsem slovenskim društvom in organizacijam, -—vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —ze vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročila izdeljujemo lično, točno in hitro, —nase cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte se. —Naša špecijaliteta so zlasti društvene dele, ~ . —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOjd KATOLIŠKO TISKARNO: Amerilcanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. BOŽIČNI DAR ZA MAMO ! I ^PISANO POLJE j Za tvojo mamo kupi ___ jm M. Trunk. -— "'H v Za tvojo mamo kupi ELECTRICAL HEATER, električno peč. Jo jako praktičen in vporaben dar, ki ga bo tvoja mati leta in leta vesela. Mi jih imamo za praznike veliko zalo-go. Pridite po enega! Prodajamo jih po nizkih cenah od $5.00 do 97.50. FIDELITY ELECTRIC CO. , Fr. Schonta, lasnik 2049 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. VOŠČILO Vsem svojim dosedanjim klijentom, kakor tudi ostalim rojakom sirom Amerike voščimo vesel Božič ter srečno in zadovoljivo Novo leto 1926. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem onim, ki so se posluževali naše firme v njenem dosedanjem nad šestletnem obstoju ter se njim in vsem drugim priporočamo za naprej. SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark 455 WEST 42nd ST., NEW YORK, N. Y. Ustanovljeno 1890. Phone, Canal 3175 * "GLAVNI STAN MUZIKALIJ" THOS. KOSATKA & CO. 1425 WEST 18th ST., CHICAGO, ILL. Velika zaloga vsega, kar rabite pri godbi: Violine, kitare, banjo, fonograf, radio. — Slovenske plošče 7 in role za piano. Pribite in prepričajte se, mi Vas zadovoljimo. LM .i GLAVNA MIKLAVŽEVA POSTAJA V FOREST CITY. Napravite jim veselje — vzradostite mlada srca! Mi imamo tako veliko izbiro, da vsakdo lahko dobi natanko česar želi. Tudi cene so nizke in take, da vsakdo lahko za mali denar razveseli ta male. Za deklice: Male piane od 50c naprej. Garniture za risanje od 10c. naprej. Za dečke: Mali stolčki od 60c do 7 Sc. Bobni od 50c—75c in do $2.00 Nogometne žoge (Footballs) SI.00 Male puške, 25c Ben j. Eichholzer FOREST CITY, PA. L\\V Za dobro pohištvo SE obrnite vedne na staro poznano veletrgovino. Alte hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištveno« tedaj pojdite tja, kjer se take pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posode tedaj pojdite iste kupiti h * A W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. A + + 4 Krampi in luknje. Jaz sem poudaril, da se filo-zofičnih ali metafizičnih vprašanj ne sme obdelavati s sredstvi, ki takim vprašanjem niso prikladna, toraj n. pr. ne s krampom. Od te dobe sem pa( jaz postal goli — krampar.j Prav enako je z — luknjami, j Cisto nekdo drugi je pokazal v, znanju široke luknje, a g^ Mo-lek govori zdaj o "Trunkovih luknjah." Naj bo, kakor je s; krampom. G. Molek je zahteval moj j podpis na neko izjavo. Dal sem mu ga. Vsebina moje trditve je, da "nekaj se ne more razviti iz nič." Jaz sem že tedaj dobro vedel, za kaj bo g„ Molek zagrabil, a sem raji čakal, ne da bi bil tega omenil, ker sem hotel,; da naj zagrabi. zagrabil je z obema rokama. Ko je1 zahte-; val podpis, je že nekako triumfalno omenil, da mi bo nekajj povedal, za kar potem niti treh j kolon ne bo dosti. V št. 267. i Prosvete je prišel tisti veliki kos na dan. Kaj je? Pravi: "Hvala. Zdaj bi pa še rad ve-j del, če podpišete tudi ono, kar. uči biblija v 'Genesis,' in če podpišete, kako spravite potem to v skladje." Virgil je zapisal stih: "Par-turiunt montes, nascitur ridiru-lus mus — Gore rode, rodi se pa smešna le miška." Za to — miško naj jaz napravim najmanj tri kolone? Kaj še? In kaka Trunkova luknja da bi bila tu ? Na moji strani ni prav nobene, niti najmanjše, g. Molek. Izjava z mojim podpisom in poročilo v "Genesis" so pri meni v popolnem skladu, brez vsake luknje. Zahteva, da naj to spravim V sklad, se more ti-čati le njega. Pri njem toraj naj jaz izpolnim to luknjo? Mi ne pride na misel. Obrnimo stvar. Ako on najde kak prepad, ali kako luknjo v stvari, naj jo dokaže, po-! tem magari govorim jaz. Ve;«,1 da br za tak "dokaz" tri kolone ne bile zadosti, niti deset ne. » * * še se bomo srečali v — Pueblu. Tokrat gotovo, za bodočnost bo pa odvisno od Mr. J. Hočevarja. V Proletarcu št. 950 piše Old Timer: . . tako smo navdušeni zanj (za Trunka namreč), da bomo pričeli z a-gitacijo, da dobi naša fara še enega duhovnika. Ta drugi bo Trunk." Malo šale mora tudi biti. Saj bi bil drugače še večji špas, ko bi šala ne bila šala in bi pueblčanje dobili takega fajmoštra. Kakšnega? No, Mr. J. Hočevar je v Pueblu in me mora poznati* V Prosveti štev. 270. piše o meni: "Kaj naj rečemo g. Trunku? Ako rečemo, da je navadna žlobudra, ki vse prežveka, tedaj ne bo njemu to nobena žaljivka." To bi bil hec, ko bi v Pueblu kakega žlobudro imeli za drugega fajmoštra ! Iz fajmoštrije ne bo kruha, to vem, žlobudra bo pa žlobudral naprej, dokler.se bo namreč g. J. Hočevar oglašal, kakor se je zopet tokrat. Kaj pravi? "Katoliško prepričanje je človeku z jasnejšim vpogledom nesmisel. Katoličanom pa, ki ničesar drugega ne vedo (oh, oh!), je pajv naslado, da bodo enkrat v nebesih. Katoliško prepričanje bomo pobijali, kadarkoli pridemo v skupino ljudi, ki se boje vaših vilic." Hardinohamol, če prej ne, se je Mr. Hočevar tokrat razkoračil in celo z nekimi vilicami, ki sem jih baje prej le jaz imel, bo nas katoličane pobijal. Kar hlače se nam tresejo. Saj smo reveži brez "jasnejšega vpogleda," ki ga je. srečno vjel samo le g. Hočevar. Ker Pueblo poznam, sicer ven*, da nas ravno ni malo, a kaj pomeni število, ko smo samo "katoličani, ki ničesar drugega ne vedo," in ve vse in veliko več, kakor mi vsi, edinole g. Hočevar! To bo tekla kri, ko bo nas g. Hočevor pobijal in natikal na vilice !! Vprašanje je samo, če bodo Hočevarjeve vilice dosti velike, ker nas ni malo, in smo povrhu še ignoranti, ki ničesar ne vedo. K naši sreči so to samo vilice, ker vile, velike vile je srečno pred g. Hočevarjem zagrabil "mož z dvema rožičkoma na čelu, plamenom-v ustih (uh, uh!), po domače po besedah g. Hočevarja samega "katoliško strašilo." Fer-dahtana vilarija. Človek se ves zmešaš, ko ima eden vilice, drugi pa vile. "Citatelji, ljudje božji, ali si moremo misliti kaj bolj smešnega?" Mož z rogovi in plamenom v ustih z vilami, in Mr. Hočevar, mož brez ro-žičkov, in brez plamena, z vilicami ! Še brezzobnim babam Ibi skoroda pri takih vilah in vilicah začeli šklepetati — zobje, seve izdrti, in mi, no, pred vilami bo šlo, ker te ima "katoliško strašilo," pred Hočevarje-vimi vilicami pa bo najbolje, da se jim na vsa usta smejimo, tako da bomo od smeha popokali in nas nihče ne bo mogel na vilice natakniti. Katoliško prepričanje je po Mr. Hočevarju nesmisel, katoličani so s "hudičem" v zasmeh sebi, so sami ignoranti, ki ne vedo ničesar, in nekateri ljudje so katoličani radi biznesa, kar je poniževalno; drugih napak in poniankljajev tokrat g. Hočevar na katoličanih ni našel, samo o duhovnikih še pravi, da *'si ne moremo misliti bolj neproduktivnega bitja, kakor je katoliški duhovnik." Potemtakem bo Mr. Hočevarjevo prepričanje višek vse modrosti, on bo vse.vedel, ko katoličani ne vedo nrčesar, in sam pravi, da ima "jasnejši vpogled," tudi zelo produktiven bo, saj vidi celo v srca ljudem, do Česar še ni prišel noben duhovnik, ko on natančno ve, da so nekateri katoličani le iz biznesa, in ima katoliško prepričanje samo u-bogo nevedno ljudstvo. Kaj ko bi si pueblčanje, ako bi res mislili na drugega kakega fajmoštra, mesto žlobudre Trunka poiskali enega, ki bi bil vsaj malo g. Hočevarju podoben? Hipoma bi potem zado-bili vsi "jasnejši vpogled" in videli drug drugemu celo v srca, tudi mahoma bi obogateli, vse vedeli. Vic in pekla in moža z rožičkami bi bilo konec, nebes bi ne bilo treba, saj bi bila že v Pueblu, tako da bi se od samega veselja drug drugemu vratove porezali. S tem je končano to pomenkovanje z vami, g. Hočevar. * * * Prav nič se ne jezim, g. Molek. 2arkometar me poprašuje, če se nič ne "jezim, ker se vaši prijatelji tako in javno norčujejo iz vas," ko me je nekdo v Amer. Slovencu malo visoko posadil. Norčevanje je vzraslo samo v Molekovi glavi, dotični, to vem, je imel dobro voljo in prav nobenega hudega namena. Kako je pri tem zadef, mi je pa ravno tako vseeno, kakor če me kdo drugi imenuje klo-basar, žlobudra, prazna glava, hribovski fajmošter, packa, svi-njar. Ne pišem radi hvale, in niti ne bom utihnil radi norčevanja ali zmirjanja. -o-- Za naročnike je važno, da prečita jo tudi oglase v listu! PREMOG Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah. Razvažam pohištvo ob času selitve. Pokličite me na telefon: Canal 2686. Priporočam se rojakom v na klonjenost. -srir JOE PAPESH ^J^ AmeTrikanski Slovenec BOŽIČNA PRILOGA. 44 . . . Oznanjam vam veliko radost! Nocoj se Je rodil Kristus Gospod v mestu Davidovem . . . M. Elizabeta: Svetonočna povest. Božična sreča v srcu vsakem, božična radost krog in krog; o svetem betlehemskem Kralju šepeče vrt in, gozd in log. Drevesa bela po vrtovih in vrabčki mali sredi cest: vse ve in govori le eno, to svetonočna je povest. Nažge si tiha noč lestencev, ob zvezdi zvezda zagori, molitev molijo zahvalno za srečo blažene noči. Ti noč edina, noč božična, ob revnih jaslih dom je tvoj, ves tvoj zaklad nebeško Dete, njegov smehljaj — tvoj blesk in soj. Spev angelski nad tihim poljem — molitev tvojega srca, lepota, čar, bogastvo ^voje — ljubezen tvojega Boga. O noč. razkrij nam to ljubezen, ustvari v srcih Božič nov, bogastvo naše bodi Jezus in svetonočni blagoslov! Fran jo Neubauer: Noč radosti in svetlobe. Zvonovi zazvonite * in bakle zagorite - _ v Božično noč! Iz dolov prihitite in gorskih koč po gozdu in čez polje vsi, ki ste svete volje! Hitite vsi, ki sto noči v bolestih ste prebdeli, ko bežal vam je sen z oči in nemo ste trpeli. V temo brezčutno, v mrak strašan upirali oči ste, zazoril že je beli dan, miru še našli niste. Zdaj noč ni bridkih žalovanj, mučečih ni razmišljevanj, ne težkih in nemirnih sanj. Tej noči so neznane srca skeleče rane. Poslušajte, kako nocoj veli nam glas zvonenja: "Nocoj, trpin, zapoj z menoj radosten odrešenja!" In ni mrakov in nL temin! Na zemljo lije luč z višin. In tu na zemlji sami,- med nami luč gori 1 od Deteta na slami po zemlji vsej žari. Kaj nam pripovedujejo jaslice? AR so očaki hrepeneče pričakovali, kar so preroki, navdihnjeni s sv. Duhom prerokovali, kar so si pravični želeli videti, to se je spolnilo današnji dan. Beseda je meso postala in je prebivala. Veselimo se, ra-Poskočil je otrok Janez v te- med nami dujmo se! lesu svoje matere Elizabete, ko jo je Devica Marija obiskala. Mi ne vidimo samo Marije, vidimo Gospoda samega. Veselimo se, radujmo se! Z očmi vidimo veliko skrivnost včlovečenja, katerega nobena človeška misel zapopasti ne more. Veselimo se, radujmo se! (Homilia Nativ.) Tako nekako je začel pred davnimi, davnimi časi svojo božično pridigo sv. Janez Krizostom; njegove besede beremo še vedno v brevirju in odmevajo v srcih vseh kristjanov. - Radost pa je hčerka ljubezni. Kjer je ljubezen, tam vlada radost, tam vlada ljubezen. Božič nam oznanja božjo ljubezen in vzbuja povsod, kjer je še živa vera, veselje. Boji potihnejo, srd, jeza se ohladi, strast izginja, srce se približuje srcu, domače ognjišče se razgreva z ognjem nove ljubezni, povsod se izpolnjuje, kar je oznanil angel pastirjem: Mir ljudem,na zemlji, ki so dobre volje. Božični prazniki so prazniki ljubezni in radosti. Stopimo k jaslicam [ Ozrimo se na ljubezen Boga Očeta, Sina in sv. Duha, ki nam jo oznanjajo, ozrimo se na ljubezen sv. Družine. In Božje Dete bo tudi nas blagoslovilo, da bo tudi v naših srcih zagorela božja ljubezen, da se bodo razveselila v blaženi božični radosti. Kaj nam pa pripovedujejo jaslice? Oznanjajo nam ljubezen Boga Očeta, o kateri piše sv. Janez: "V tem se je pokazala Božja ljubezen, da je Bog poslal svojega edinorojenega Sina, da bi mi v njem živeli. V tem obstoji ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, ampak da nas je On prej ljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe." Orientalna pravljica pripoveduje sledeče : Bil je mogočen kralj, ki je imel dvorjana, ki mu je bil zelo podoben. Kar bi se bilo štelo komu drugemu za zločin, da se je predrznil bahati s podobnostjo kralju, bila je za njega sreča. Priljubil se je kralju, ki ga je prav rad obsipal z raznimi darovi. Toda sreča vede človeka pogosto k padcu. Dvorjan, ki so ga dičile telesne in dušne vrline, se je prevzel; premagal ga je napuh. Lizuni so mu šepetali: Ti bi moral biti naš kralj! Dal se je zapeljati k veleizdaji; čakala ga je vsled tega zločina smrt. V temni ječi je dvorjan sprevidel, kaj je storil; pričel je vpiti za odpuščanje. Zdelo se je, da ga nikdo ni slišal, a kralj, kateremu je bilo hudo o ljubljenem dvorjanu, je na skritem slišal njegove prošnje. Prišel je dan njegove kazni. V areni se je stiskala glava glave, vsem se je smilil mladenič, ki je čakal, da ga raztrga lev. Odprla so se vrata, a mesto leva priskakljalo je jagnje, ljubljenček kraljevih otrok. Leglo je k nogam obsojenca, ki je v tem- dejanju videl, da mu je kralj odpustil, da se ga je usmilil. Ljudstvo je veselja kričalo in slavilo vladarja; njegov velikodušni čin je ostal narodu v spominu. Ali se ta pravljica ne prilega na današnji praznik? Človek, po duši podoben Bogu, obdarjen z raznovrstnimi vrlinami, raz-žalil je Božje veličanstvo, podlegel je hudičevim skušnjavam. Izgnan iz raja je klical in prosil za odpuščenje: Vi oblaki rosite, oblaki dežujte Pravičnega, odpre naj se zemlja in da Odrešenika. In Bog se je usmilil. V Betlehemu so se odprla nebesa, mesto kaznujoče roke Božje je prišlo Jagnje, da bi oznanilo, da je zmagala Božja ljubezen. To Dete v jaslicah, ki se nam tako ljubeznjivo smehlja, nam oznanja: Moj nebeški Oče noče smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi. Mene je poslal, da bi tebi, človek, odprl nebeška vrata. Slavite Gospoda, ker je dobrotljiv, njegova usmiljenost traja na veke, — poje kraljevi pevec David. Veselimo se, radujmo se ! Ljubimo Božje Dete, ker kdor vidi njega, vidi tudi Očeta. Kaj nam še pripovedujejo jaslice? — Oznanjajo nam ljubezen Božjega Sina. Večje ljubezni nima nikdo, kakor ta, ki da življenje za svoje prijatelje. Naj vam povem zopet pravljico, da bote ložje razumeli to ljubezen. Sin se je težko pregrešil proti svojemu očetu, in oče ga je v sveti, pravični jezi izgnal iz doma. Toda jeza se je ohladila, prišla je žalost. Žalostno je hodil oče od okna k oknu in zdi-hoval: Vrni se, vrni se, moj sin! — Mlajšemu sinu se je oče usmilil in je rekel; Šel bom in poiskal svojega brata ter ga pripeljal nazaj. Pojdi, sin! — rekel je oče, in Bog naj te spremlja! Sel je brat, toda kje iskati brata v daljnem svetu, od katerega ni bilo nikoli kake vesti? Prepotoval je zemljo, preplaval morja, prepotoval puščave, trpel lakoto in žejo, bil je v raznovrstnih nevarnostih, toda ni odnehal; ljubezen do očeta in brata ga je držala po koncu in mu dajala moč. Končno ga je našel. Toda kje ga je našel ? V težkih okovih, pri težkem delu je slabel od dne do dne. Hiti domov, brat, rekel mu je, hiti; oče te težko pričakuje, vse bo zopet dobro, le hitro se vrni. — Domov? je vprašal brat. Ne vidiš li mojih okov? Kdo me bo odkupil? Kdo preskrbel za na pot? Pa hitro je razvezal vezi in svoje roke dal v okove. Le pojdi, brat, pojdi, jaz bom mesto tebe tu ostal, tu imaš, kar potrebuješ za pot; le REV. J. C. SMOLEY: hiti domov, kjer te oče tako željno pričakuje. Stopimo k jaslim. Tam leži Božje Dete, o katerem pravi Janez Krstnik: Glejte Jagnje Božje, katero odjemlje grehe sveta. Iz jaslic nam govori Izveličar: Tudi jaz sem zapustil očetoM dom, podal se na pot, iskal sem tebe, ki si se izgubil. Kakor je ljubil Oče mene, ljubim te tudi jaz. Naš duh poleti na Kalvarijo, kjer se dovršuje delo odrešenja, in mi moramo priznavati: Da, Jezus, Božje Dete, ljubil si nas do smrti. Vse naše križe si prenašal, s Tvojim trpljenjem smo bili mi rešeni. Kaj je privedlo Tebe, da si se tako ponižal, da si prišel iz nebes k nam grešnikom, in odgovoriti si moramo: Ljubezen je bila, ki Te je pripeljala iz nebes na zemljo. Veselimo se torej in radujmo se! Kaj nam jaslice še pripovedujejo? Oznanjajo nam ljubezen sv. Duha. Veliko je bilo delo sv. Duha pri včlovečenju Božjega Sina. Posvetil je Marija in sv. Jožefa, obsenčil jo, vlil v srce sv. Družine božjo ljubezen, o katerej piše sv. Pavel, da je potrpežljiva, dobrotljiva, ki ni zavistna, ki ne hvali, se ne napihuje, se ne obnaša nespodobno, ne išče svojega, se ne da razdra-žiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse pokrije, vse veruje, vse upa,, vse prenese (1. Kor. 13,4). Na svetu je mnogo ljubezni, pa malo take, kakor jo opisuje apostol Pavel. Vidim mladeniča, ki govori o ljubezni k dekletu, toda v pjegovem očesu se oglaša strast. Vidim, kako častihlepen bogatin daruje velike zneske v dobrodelne, znanstvene namene. Toda vprašanr, ali je njegova ljubezen Čista, nesebična? Vidim govornika, ki navdušeno govori o ljubezni do naroda, e ljubezni do delavca, čemu pa vzbuja v srcih poslušalcev strasti, sovraštvo, čemu se prilizuje množicam, čemu sramoti druge? Ves njegov govor je o- n " - T - ' .* - '5 • - _ ' . ■ ■■- ' studna sebičnost. Niti med žfckofcskiml, med stariši in otroci ni čiste ljubezni, kakor jo slika apostol. En krai pa poznam, kjer gori ljubezen, kakoršne nfti apostol opisati ne more. O jaslice, okoli vas plam-ti materina, zakonska, otroška, prijateljska ljubezen, tako čisto, tako močno, da je ne moremo ne opisati ne razumeti. Tu govori sv. Duh sam, večna ljubezen, ki prihaja iz Očeta in Sina, ta ljubezen je stopila na sv. Družino in je posvetila betlehemski hlevček, da bi bila ljubezen, ki plamti in žari v jkalicah, popolna-, kolikor je to sploh na svetu mogoče. In ta ljubezen je podarjena nam vsem. Veselimo se torej, raduj-mo se! S to ljubeznijo nas Ti, sv. Duh, posveti, da bomo splačevali, vračali ljubezen z ljubeznijo! Kaj nam jaslice še pripovedujejo? Kjer je ljubezen, tam je veselje. Moje srce in moje telo se raduje v živem« Bogu, poje kraljevi pevec David, ko je Božja ljubezen proniknila njegovo srce. Moja duša slavi Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, je vzkliknila Marija v sličnih okoliščinah. Oznanjam veliko radost, ki bo dana vsem ljudem, je pel an-gelj na nebu. Pri jaslicah ne slišimo pojavov veselja, vemo pa, da je radost napolnjevala srce Marijino, srce Božjega Deteta, sv, Jožefa, pastirjev in vseh, ki so vstopili v betlehemsko votlino. Božično veselje ne bo umrlo do konca sveta. Vedno se ponavlja na novo, kar nam slika pesnik v legendi o puščavnikovem Božiču. Puščavnik je slavil božične praznike v samoti, obdani z velikim gozdom. Ko se je bližala polnoč, je prižgal sveče, pokleknil pred jaslice in premišljeval o včloveče-nju božjega Sina. Žalostno mu je bilo v srcu. Kako tudi ne, v samoti, v puščavi! Glej, tu počivaš, govoril je Božjemu Detetu pred jaslicami, malo slame je Tvoje ležišče, živali Tvoji tovariši. Samo žalostne misli prihajale so mu na um. Tu se je domislil rojstva Božjega Deteta. Vidi v duhu, kako Mati ovija dete v plenice in polaga v jaslice. Njen obraz žari same sreče, in tudi Božje Dete se smehlja. V trenutku razradostil se je tudi puščavnikov obraz. Minula je vsa žalost, v njegovi duši odmeva petje angelov, veselje pastirjev. Votlina, v kateri je prebival *in samotaril, je zažarela naenkrat z nebeškim svetlom. Vse okoli njega je ozivalo: Christus natus est nobis, Kristus se je nam rodil! Veselimo se, radujmo se, začel je prepevati i on, srce njegovo je prekipevalo radosti in veselja. Koliko žrtvujejo ljudje, koliko se trudijo za veselje, zabave! Igrajo, plešejo, grade si gledišča, potujejo v gore, preko morja, v kopeli, pijejo, begajo od zabave do zabave. Grešnih zabav .tu nimam niti v mislih. Paneih et Cfrcenses, je bilO geslo starih Rimljanov. Kruh in igre, to so zahtevali, in če so imeli to, se niso brigali več, če bi bile začele padati zvezde z neba, če bi morje grozilo preplavati vso. deželo, če bi najhujši sovražnik stal pred mestnimi vratmi. Kruh in igre, to so hoteli imeti! Vse so dali za te zabave, pa jim je bilo srce mirno. In kaj je bil konec vsega tega? # Kristjani prvih stoletij so videli vse te zabave, udeleževati se jih niso. Videli so slavlja, gostije velikašev in bogatašev, a kristjani so se jih izogibali. A glejte, Rimljani v resnici le niso bili srečni, kristjani pa so bili. Njihova srčna radost je temeljila na živi veri, na čistem družinskem življenju, na delih prave krščanske ljubezni. In to se še dandanes ponavlja. Stopimo k jaslicam z vernim srcem, pa nam bo Božje Dete napolhilo srce z veseljem, kakoršnega nam svet dati ne more......Nam daje sicer veselje, a to našega srca nikoli ne nasiti...... • # * To nam pripovedujejo jaslice. Pridigajo nam o ljubezni Očeta, Sna, sv. Duha, pridigajo nam radost in veselje in srečo. V Rimu je na Kapltolu spominska, slavna cerkev Ara Coeli. V tej cerkvi je stara navada, da pridigujejo iz posebne prižnice v oktavi Rojstva Gospodovega fantički in dekletca v starosti 7 do 10 let. Pridigajo pred jaslicami, ki so lepo okrašene. Je to star, naroden običaj Rimljanov. Vesele se na božični praznik celo leto, celo leto govore potem, kako-je ta ali. Oni pridigoval in slavil "il Bambino", Božje Dete. Smejo pa pridigovati edina le dečki in deklice, ki so se odlikovali s pridnostjo in ledini vedenjem. Ko bi kak drugi se drznil stopiti na prižnico, vsa mladež -Bi t>ila po koncu; gorje mu, ki bi si hotel nevladno lastiti to čast! Cerkev je vedno polna poslušalcev, to veselje napolnjuje otroke in družine celo leto...... Ne omenjam tega običaja, da bi ga posnemali po naših cerkvah. Kaj takega bi tudi ne šlo; narodna šega .naroden običaj se ne da prenesti iz naroda v narod. Omenil sem pa to, da bi v spominu na to, kar nam pripovedujejo jaslice, vzklilo veselje, radost v vašem srcu na božične praznike, i pridigajo tam V cerkvi Ara Coeli t) ljubezni feoga Očeta, Sina lil sv. Duha, ^ vesel ji Marijinem, sv. Jožefa, angelov, pastirjev. To pridifeajo jaslice tudi nafei. Zatfc pa vzklifcfehno danes: Chrišfafs fcath» nobis — Krist se je nam rodil. Venite ado-ramus — pojdimo ga molit! Veselimo se, radujmo se! -o- BOŽIČ Y BETLEHEMU. Ko se prižgo bbfične svečiete in ko done žvohovi skozi plešoče snežinke ter vabijo k polnočnici, takrat se naša domišljija rada potrene tjakaj na ono mesto, kjte* se je najprej razlegal klie: "Mir ljudem na zemlji!" Že izza .de-tinskih let sta nam dobro znana hlevček in jaslice v Betlehemu, v mestecu — "QUL majhnemu med tisoči v Judeji" — k! pa se je vendar toliko proslavilo, da pbjde tyu-■beznivi čitatelj gotovo prav rad z nami v one kraje. Mnogobrojne krščanske karavane potujejo vsako leto o Božiču iz Jeruealema v Betlehem ln celo latinski patrijarh iž Jeruzalema dospe tja popoldne 24. decembra s svojim sijajnim- spremstvom, da vodi veliko procesijo, ki poseti božično noč sveti kraj betlehemski. Jeruzalem zapustimo skozi mogočna, obokana jafska vrata, zavijemo nato proti jugu po skoraj popolnoma ravni cesti ln korakamo osem kilometrov daleč proti Betlehemu. Pot se kmalu pogrezne v hi-nomsko dolino in vodi najprej preko re-fajmske ravani, kjer so se v starih časih ponovno vršili boji med Izraelci in tolistej-ci. Na južnem obronku pri grškem satno-stanu Mar Elias se nam odpre obsežen razgled na tri mesta, ki so tesno zvezana s Kristusovim rojstvom, trpljenjem in vstajenjem: Jeruzalem s kupolo nad božjim grobom, Oljska gora na severoiztoku in Betlehem na jugu. Mimo nagrobnika Rahele pridemo v Betlehem, ki stoji na višini, na podkvastem hrbtu, ki se mu je v sredino zarezalo malo sedlo, in ki je po višavju in pobočjih posejan s hišami. Mesto, katerega arabsko ime Bet Lahem ponvenja "hiša kruha", dočim se je imenovalo v najstarejših časih Efrata, to je "rodovitno," sliči v gotovi razdalji kupu sivih kamenitih zgradb s ploskimi strehami med stopisoma nasajenimi vrtovi. Okrog mesta se razprostirajo rodovitna polja, ki jih cepijo ljubke dolinice. Betlehem ima eno veliko cesto, ki se razteza preko iztočnega obronka do južno-istočnega konca mesta, razen tega pa množico ozkih in strmih ulic, ki križajo mesto v različnih smereh. Mesto je bilo dolgo časa majhno in ne^ pomembno. Proslavilo se je kot rojstni kraj Davida in Jezusa Krista. Utrdil ga je kralj Rehabeam. Ko je bil razdejan Jeruzalem, je propadel tudi Betlehem; pod krščanskim go-spodstvom se je dvignil. Cesar JustinSjan ga je zopet utrdil. Kasneje je podleglo mesto muslimanom, in ti so ga izvzemši Marijino cerkev, popolnoma porušili, preden so se umaknili križarjem. Ti so Betlehem zopet zgradili in papež Paskal II. ga je dvignil v škofijsko stolico. L. 1244. so Betlehem razdejali Hovarezmijci, leta 1489. so razpadle utrdbe, in kraj je propadel. Od mestnih zidov ni ostalo ničesar, vidimo pa še razvaline citadele. Mestni prebivalci umevno z velikim interesom motre potovanja romarjev. Betlehem šteje sočasno okoli 5000 prebivalcev, ki so ž malimi izjemami skoro sami kato« liki. Prebivalci Betlehema se bavijo 8 poljedelstvom, živinorejo in čebelarstvom, predvsem pa z izdelovanjem razpel, molkov in svetopisemskih predmetov iz slonove kosti, biserne matice itd. Moški so krepke postave, ženske se oblačijo nadvse slikovito in se često ponašajo s presenetljivo lepoto. Njihovo izrazito lizijognomijo posebno oživljajo krasne, temne oči, ki razodevajo pol judovski, pol egiptovski značaj. Nosijo modro srajčasto krilo* ki sega do členkov, nad njim pa kratko rdečo tuniko brez rokavov. Posebno značilen je diademni naglavni okras, sestavljen is zlatnikov in srebl-nikov, iifrod katerega se vije umetno vezana tančica. Kot naprsni nakit nosijo .težke srebrne verižice. Ako pogledamo tako oblečeno Betlehemko, ko stpji ob Vodnjaku, se nehdte čutimo prestavljene nažaj v patrijarhalične čase starega zakonu. 4 Najznamenitejša stavba v mestu je Marijina cerkev, ki se dviga nad rojstnim mestom Izveiičarja (v Palestwrt se da hašnji uporabljajo votline za hleve). Da pridemo do nje, moranm obresti ves khij, ker leži zunaj mesta. Poles nJe stoje trije samostani: grški, latinski in armenski. Na prednji strani Marijine cerkve se nahaja prostrani frančiškanski kobvent, ki obstoji iz romarskega azila, takoimenova-nega latinskega samostana in razpadajoče cerkve sv. Katarine, ki je hkrati katoliška farna cerkev. ' * " ~ AMER1KANSK1 V najbližji okolici stoji sfifcovfti lotorf arabskih Beduinbv, kjer tujci lahko opazujejo dejanje ffa nehanje otrok puščave Navadho jih Č^Ji nf&aj tudi prfeti samostanskimi vrati in dremlje. Oblečeni so v dolge karane, a pokriti so z rjavimi tur-bani. ; Poglavitna privlačna točka za tujca in romarje^ zjl^sti o božičnem času, je Marijina cerkev, ki ie zgrajena v obliki križa in baje predstavlja bažiUko, ki jo je Konstantin 1. 330. pertattt nad volilne Jezusb-vega rojstva. Leta ilOl. je bil tu na božični dan Balduin proglašen za jeruzalemskega kralja. Leta 1169. je bizantinski cesar Manuel Comnenus opremil cerkev z bogatimi mozaiki, od katerih pa je do današnjih dni ostalo le prav malo. Preko prostornega preddvorja pridemo do za-padhega cerkvenega porta!*, ki pa je zazidan v majhna, ozka in nizka vrateca. Iz dokaj temačne prednje dvorane S tremi vratmi stopimo v cerkev skozi srednja vrata, ki se edina ostala nežazidana. Cerkev s svojimi mogočnimi ladjami učinkuje za-fes vzvišeno. Ima obliko bazilike, v kateri .pet podolžnih ladij križa ena povprečna. StrattSke ladje so ločene od srednje, ki leži nekoliko višje, z dvema vrstama monoli-tičnih, šest metrov visokih apnenčastih stebrov z bizantinskimi glavicami. Zal moti celotni vtis visok zid* ki so ga postavili Grki in ki zakriva povprečno ladjo in ap-Sido. Pod glavnim oltarjem se nahaja sveta dupllna» V katero vodi troje stopnic. Dra-intrideset Bvetilk izpod stropa noč in dan razsvetljuje kripto ali rojstno kapelo, katere steiie SO obite z rjavim mramorjem. V kotu proti i Stoku je vložena v tleh srebrna zvezda, ki ima napis: ufric de virgine Maria Jesils Christus natus est" (Tu je bil od device Marije rojen Jezus Kristus). To mesto tvori poglavitno točko oboževanja romarjev. V stranski kapeli kažejo mramome jasli kraj, kjer je bilo sveto dete položeno v jaslice, poleg stoječi oltar pa mesto, kjer so trije modri molili Jezusa. Druga votlina je imenovana po sv. Hieronimu, kjer počivata on in cerkveni zgodovinar Evzebij. Vsa ta mesta posečajo leto in dan v obilnem številu; posebno živahno in svečano vrvenje pa vlada na božični večer. Po pon-tifikalnih večernicah obišče vse svete kraje pod zemljo ogromna procesija domačinov in romarjev. "Tiha noč, blažena noč!" se razlega po naših dušah in mi občutimo ves pesniški čar betlehemBkega Božiča. -o- J. M. Trunk: KARO JE KMET KOBLAR PRI POLNOČNICI IGRAL - KARTE. Mt»H moje, kud blodite? Nova domovina. Veliko nam nudi. Zasluži, da ji tudi mi damo svoje najboljše moči. Z dušo in telesom ji moramo služiti. Ali tudi s srcem? Gotovo. Ali z vsern srcem? Vredna je in naša dolžnost bi bila. Pa kaj, ko nam uhaja srce tako rado na2aj, nazaj v — staro domovino? Upam, da nova domovina ne bo prikrajšana, ako ohranimo kotiček v svojem srcu tudi še za staro domovino, saj Je pozabiti ni mogoče, in človeško srce je zmožno za veliko, obsežno, široko ljubezen. Vsaj meni se tako godi, da mi uhajajo pri vsi ljubezni do noye domovine misli po-gostoma nazaj, v prvi domovinski raj. "Beseda sladka domovina, ne prideš mi iz spomina." Božični prazniki se bližajo. Nikoli tako, kakor zdaj ob božičnih praznikih začnejo misli romati, in romajo čez hribe in gore in doline, planjave in morja v — domovino, prvo, edinole pravo domovino. In z mislimi roma in roma tudi srce. Bače, kjer zibelka tekla je, Matija na Žili, kjer predragi večno spanje spe; Loče, kjer iz vira vede prvo pilo je srce....... pozabiti vas srce ne more in ne sme. Sveti večer. Kako je bilo? 'tajno fcač in sveto. Oživele bo božičue pripovedke. Duša se je širila v tajinstvehe, nezmerne daljave. Oživljali So se tudi resnični, ali z bujno fantazijo oviti dogodki. Mamica, zlata mamica so jih imeli cele zaklade, leto za letom so privreli na dan, ko je pri-šuštel sveti, tajinsveni večer. "Prikazala -se je milost Bbga Zvfeliearja vsem ljudem," to je bistvo Božiča. Dar BoŠiča je pa bil, da je tudi srce dobilo, kar m* tafte prija, da se je širila duša in se bslajala. Ali m tudi to milost ? In pri živatmem pripovedovani« mamice so vedno iz nfcva vstaU raani dogodki. Naj omenim enefa. Bače imajo župnijo pri Mariji na Sili. Kako krvavi srete! , Moji d«**'čakajo tam vstajenja dan. M&Sja na Proit Loy- ro Serajnik »nekoč starosta koroških Slo-ventev, je tam deloval. Blagi učitelj Fra-njo Eller je dolga leta obdelav al vrtove mladih človeških src. Nežni pisatelj Ksa-ver Meško je tam sanjal in pisal bisere za slovensko slovstvo I it ždfej ? Tuje Je vse na tek svetfti tleh. Govertca sladka, domači, v tla si p&tefctaha. Težko, da ti kdaj vstane spasitelj. Ko bi pač mogel odtod vzfcfc svoje dt-agei da bi ne počival! ha kraju sramote, na kraju razvalin. Marija na Žili, kako mi krvavi srce. Loče. Več stika smo imeli z Ločami, ker so bolj blizu. K polnočnici smo redno zahajali samo v Loče. Spomini so osredotočeni tam, in na sveti večer vsakoletno iz-nova oživljeni dogodki SO Se vršili v Ločah. Bilo je. Kdaj je bilo, ne vem. Bilo je pa tedaj, ko so vladale še dobre, patriar-halične razmere. Tujine nihče ni poznal, samo domovino. Vse je bilo doma, in vse se je vtfilo le doma« Pod zvon sv. Urha v Ločah spadajo Rute. Dobre kmetije so v Rutah, tudi ljudje so dobri do danes. Bolj samotne so kmetije, pozimi pogostoma visoko zasnežene. Bilo je tedaj. Rutarjani so ob nedeljah prihajali in še prihajajo v Loče. Cez poldne ostajajoj v Ločah, da so pri popoldanski službi božji, prej so ostajali navadno še malo dalje, včasih, da so se že petelini v pondeljek zjutraj oglašali. Družbe človek potrebuje, saj je družabno bitje. Bilo je tedaj. Koblar pod Jepo, stara slovenska korenina, je bil vsako nedeljo pozimi v Ločah in — ostajal. Bilo je tedaj. Vsi so bili enih misli, enega srca. Moderni strup ločitve duhov se še ni prikradel v ta zlata srca, strank, nasprotstev niso poznali. SkupnoTso se veselili, skupaj prenašali dneve žalovanja. Bilo je tedaj. Ob nedeljah v adventnem času na večer so se zbrali in zbirali. Prišel je učitelj, prišel župnik, prisedli so kmetje, pomenkovali so se, razgovarjali. Pili so nekaj, popivali nikoli. Tudi karte so vrgli, ne za denar, za kratek čas, saj so pogostoma samo cene žveplenke potiskali sem in tja. Bilo je tedaj, in lepo je bilo. Učitelj in župnik in Koblar in še kak kmet so jih navadno skupaj "vrgli." Kaj so igrali? "Klicali so kralja," igrali "pre-franc," gotovo igra iz časa francoske zasedbe, saj smo še otroci hodili v Rezave pod deželno cesto gledat kolesnice, ki so jih zarezali francoski kanoni. Tako je bilo vsak advent in še izven ad-venta. Bilo je tedaj, in prišel je Božjč, sveti večer. Iz daljnih zasneženih Rut je dospel Koblar in so prišli drugi in čakali na polnočnico. Igrali tedaj niso, presvet jim je bil čas. Koblar je bil od pota utrujen, bdel je in čakal, da se začne polnočno opravilo. Cerkev je bila natlačena. Velika in prostorna je, in čudna ji je zgodovina. Ni čuda, da je Koblarja posiljeval spanec. Premagoval se je dolgo, proti evangeliju pa le precej trdno zadremal. Saj mu Bog ni zameril. Ministrant prenese masno knjigo. Orgije utihnejo. Vse vstane, kakor je krščanska navada. Župnik moli pred evangelijem, vse je tiho. Stari Koblar obsedi in — dremlje in sanja in sanjal je o igri in kartah, kakor se pač v sanjah pogostoma godi. Sosed zapazi, da ne vstane. Močno ga suni, da bi vstal; Koblar se res prebudi, a je še ves v sanjah pri kartah, in v splošni tišini zavpije na ves glas: "I pass, tterr Pfarrer — ne igram, gospod župnik," izraz, kakršnega je pri kartanju z župnikom večkrat rabil, in vsaj pri kartanju so nemskutarili, dasi drugače niso bili nobeni nemškutarji, saj te zalege v tisti dobi Še ni bilo. Vse pogleda na kraj, odkoder je prišel krepki Koblarjev glas. Nehote posili vsakega smeh....... župnik reši Koblarja in napeto situacijo, ko intonira: "Dominus vo-biseum." Koblar je pa ostal v ustih vseh, ne samo na tisti Božič, temveč dogodek se je pripovedoval vsak sveti večer, in se gotovo pripoveduje še dandanes. Spomin, kako je kmet Koblar pri polnočnici igral ~ karte, ne bo nikoli zamrl. Blagi spomini iz stare domovine! Nova domovina je ne more nadomestiti, srce preveč sili nažaj, nazaj v domovinski raj. -.....i' p ~ "i ftev. frr. BL: KDO JE MOČNEJŠI? Borštnarjevi sinovi s Podgabra — Janez, Pteter in Jožai — to so bili fantje, kakršnim je bilo treba iskati para križem sveta. Bili so, kar se tiče telesne moči, VBi trije res pravi Štempi-harji, ki niso poznali nobenega strahu, rasen pred strogim očetom. Nikakor jim pa tega ne moremo očitati glede njihovih duševnih moči. Je že tako na svetu, ako je na eni strani preveč, je navadno na drugi premalo. Ko so nosili se šolarske hjače, so si že zagotovili pri raznih spopadih med aovrstniki prvenstvo, kar je z let-mi tako napredovalo, da na štiri ure okrog Ui bilo fanta, ki bi se bil upal kosati s katerimkoli izmed njih. Drugače so pa bili mirne narave in niso prišli, razun enkrat, nobenkrat v navskriž z raznimi državnimi paragrafi. Da je pa še takrat prišlo do te- ga, je bilo pa takole: Nemško, ali bilje nemčursko društvo "Deutscher Turnverein" je napravilo neke avgustove nedelje izlet v bližnje mesto. Kakih trideset "turnarjev" je sedelo na ograjenem vrtu gostilne in se bučno razveseljevalo. Prišlo jih je pozdraviti tudi nekaj nemškomislečih meščanov in nihče ne ve, po kakšnem naklučju so prišli vmes tudi naši trije junaki. V tistih časih — bilo je pred kakimi 60 leti — so Nemci po Gorenjskem še visoko nosili sVoje glave, posebno "turnarji" in so kaj radi pozaba vi j a-li, bodisi v svoji nemščini, ali pa tudi v čisti "kranjščini" čez zarobljene kmetavzar-je. Tako so tudi naši trije bratje nehote morali slišati marsikatero bridko iz ust "ko-mijev" in manjših uradnikov, iz katerih vrst so se največ rekrutirali "turnarji," kakor se še dandanašnji čisto srbsko-jugoslo-vansko - narodno - napredno ? radikalno-nacionalni orjunaški "sokoli." Tiho so sedeli naši trije junaki in molče zalivali zabavljice s pivom, dokler se ni eden turnarjev v svojem navdušenju izpo-zabil tako daleč, da se je zadaj sklonil k Petrovemu ušesu in nanj na vse grlo zatulil svoj "hajl." Ali že drugi trenutek je gotovo obžaloval svojd predrznost in z njim tudi vsi drugi "hajlovci." Ko bi trenil, zagrabi ga Peter za vrat in zakriči bratoma: "premav lufta," in že je letel tur-nar po zrajfcu črea ograjo med zunaj stoječe gledalce. Brata skočita po koncu, vsak zagrabi najbližnjega in predno je minulo pet minut, je bil vrt prazen. Kar jih ni zbežalo v gostilno, so leteli po zraku med krohetajoče se gledalce zunaj ograje, kjer si je na njihov račun marsikateri obrisal črevlje na turnarskih hlačah. Stvar je imela sicer za naše junake malo nerodne posledice. Par tednov so morali na gradu za gospodo drva žagati in sekati za zimo, otepati namesto mastno zabeljenih žgan-cev, sam nezabeljeni ričet in spati namestu na dišečem senu, na trdi pričini; glavna stvar je bila-pa le dosežena: turnarjev ni bilo v ta kot na deželo nikdar več. Kot glavne dokaze njihove orjaške moči si je ljudstvo pripovedovalo, da je Joža sam vzdigoval mlinski kamen s tečaja in ga zopet polagal nazaj; Janez je dvignil veliko kladivo v "gmanjski" kovačnici, o katerem so trdili, da tehta sedem centov, Peter je pa na paši zagrabil zdivjanega bika, ki ga je napadel, za roge in ker se ni dal ukrotiti, mu je zavil vrat. Sploh se je pa oče dan za drteni'pritoževal črez svoje "pobe," češ, da mu bodo še hišo preobrnili, ker jim nobena stvar ni bila dovolj trdna več. Med seboj, so se dobro razumeli in precenili. Peter je bil najmočnejši in je tako Janeza kakor Jožeta z lahkoto položil na tla. Oba sta pa zopet Petra ravno tako z lahkoto premagala, zato se niso med seboj skušali več, poskušali so svojo moč le nad neživimi stvarmi, ker žive so jim rajše šle izpod nog. Noben kramp, nobena sekira, nobeno kladivo, nobene vile, nobena lopata itd. ni imela dovolj močnega ročaja, čeravno so bili vsi iz mecesna. Oče je tarnal in jih prosil, naj delajo malo bolj krščanski, pa vse je bilo zastonj. Bili so močni kakor medvedje, zato pa tudi med seboj niso imeli drugih pogovorov, kakor o tem, kar se je nanašalo na silo in moč. Nekega dne, bilo je v petek po sv. Režnjem Telesu, so vsi trije skupaj kopali pri plotu za hišo. Začeli so se razgovarjati o dogodku prejšnjega dne, ko je smodnik razgnal največji možnar in je skoraj ubil tistega, ki ga je zažgal. "Turška motika," pravi Janez, ki je bil priča, "smodnik ima pa le silno moč. Z njim razstreljujejo skale in majhna peščica, ako ga deneš v možnar, napravi tak glas in kraval, da ga slišiš ure daleč." "Za glas in kraval pač ne potrebuješ moči," ugovarja Peter. "Naš veliki zvon se sliši tudi ure daleč in vendar ga lahko goni le mežnarjev sinček." "To je sicer res," ugovarja zopefc Janez, "da pa raznese tak velik kos železa, kakor je bil veliki možnar, kar v trske in koščeke na okrog, tega pa ne bi bil mislil. Kmalu bi jo bil še sam dobil. Kar zazVižgalo je mimo glave." "No, ja," usti se Peter, "takle možnar je le kos starega, zarjavelega železa, ki se pač ne zna in ne more braniti." "Veš kaj, Peter, prav rad bi te videl, kako bi se ti branil." "Primaruha, Peter, proti smodniku ne o-praviš ničesar ne ti, ne noben drug, pa naj bo še tak fant od fare," se razhudi Joža. "Od sramu bi se moral pogrezniti v tla, ako bi bil smodnik močnejši kakor jaz," ujezi se Peter. Tako močan, kakor je en funt smodnika, sem pa šc vedno. Koliko gremo staviti?" "Hm! hml" se oglasita brata, "kako bos pa to dokazal." to nama ne gre v glavo." "Nic lažjega kakor to. Tamle na podu denemo v kakšno posodo funt smodnika, creženj pa položimo prešičji kotel. Vidva bosta pripravila užigalno vrvico, jaz pa zabijam dve klamfi, eno na desno, drugo na (Dalje na 5. strani) Pristopite k Božičnemu Hranilnemu Klubu! Join the Christmas Savings Club! Božični klub privadi vsakega člana do sistematičnega Sledenja in mu pripomore do primerne denarne vsote prav v onem letnem času, ko si vsakdo želi in tudi potrebuje malo več denarja za. nakup božičnih daril in posebnih družinskih potrebščin. Naša banka je bila prva v Jolietu, ki je uvedla tak božični hranilni klub. • Razredi tega kluba se dele potem, kakoršno vsoto pač si kdo želi prihraniti vsak teden. SEDAJ JE CAS, DA PRISTOPITE H BOŽIČNEMU HRANILNEMU KLUBU!* V naši banki imamo posebni oddelek, ki Vam nudi vse udobnosti. Izberite si en razred izmed navedenih: 1. 25c. na teden čez 50 tednov dobite 2. 50c. na teden čez 50 tednov dobite 3. $ 1.00 na teden čez 50 tednov dobite 4. $ 2.00 na teden čez 50 tednov dobite 5. $ 5.00 na teden čez 50 tednov dobite 6. $10.00 na teden čez 50 tednov dobite Poleg tega dobite še obresti. $ 12.50 $ 25.00 $ 50.00 $100.00 $250.00 $500.00 PRISTOPITE IN ZAČNITE HRANITI SEDAJ, DA BOSTE IMELI VESEL IN RADOSTEN BOZlC V LETU 1926 Naša Banka Vam nudi pa tudi vse druge ugodnosti. Pri pošiljanju denarja Vam nudi najtočnejšo postrežbo, najnižje cene tujezemskih valut in neomejeno jamstvo. Za vlaganje prihrankov je najvarnejše mesto v naši banki. Sploh, kadarkoli imate kake bančne posle, pridite k nam, da Vam pomagamo. Kadar želite Vaš denar naložiti na višje obresti, kakor ga nudijo hranilne bančne vloge, pridite k nam- in bomo naložili Vaš denar na varne bonde, ki nosijo prve vknjižbe, itd. VSEM VLAGATELJEM, NAŠIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS ODREŠENJE. Kraj vasi čepi tiho in polskrito borna koča; mrak pred sveto nočjo ovija mirno dolinico, le večerna zarja se še, lesketa po vaških okencih.—Doli ob vodi, kjer se dolina razširi, se dviga ponosen gradič, last gospodarja fužin, ki so že pred leti s svojim enakomernim udarjanjem pregnale tihi mir iz lepe doline. Okna v graščini so že razsvetljena; gospod in gospa z edinim sinčkom prižigajo svečice na božičnem dre-* vescu. Od fužin prihaja po stezi mlad mož v oguljenem delavskem jopiču; nemirne so njegove kretnje, glava mu omahuje na prsi. — 2ena z otročičem v naročju mu pride naproti. "Kaj ti je, Franc zamišljen se mi zdiš." "Pusti, še prezgodaj boš zvedela." "Povej no, saj sem vajena žalosti!" "Odpuščen sem od dela. — Zakaj sem se neki poganjal za večje mezde svojih sotrpinov. Zdaj imam; res je nekaj dela manj v fužini, pa zato še nisem; zaslužil, da me meče gospodar z ženo in otrokom celo iz stanovanja." Na fari je zazvonilo. "In še ravno danes na sveti večer. Vsi ga smejo obhajati v sveti, tihi družinski ^reči; mi smo pa danes brez ^trehe. Ubogi otrok, že zdaj okušaš bridkosti, ki jih nisi zaslužil." "Dragi France," zaplaka žena in se oklene moža, "saj ne tožim, ne jezi se. Vsaj danes pustiva skrbit danes v sveti noči. Ti si delaven; jaz znam tudi že z mladega prenašati gorje. Zibka najinega otroka je od danes naprej najin dom!" "Žena, ti si močnejša," se utrga mlademu možu, "pojdiva, mrzlo veje iz grape. Mali se lahko prehladi." Pozno v noč je že. Srebrno sije luna na pokojno zemljo. V vrhovih smrek se lovi vetrček in se zdi, da šepeta "slava Bogu na višavah...... V koči za vasjo sedita mož in žena sklonjena nad otrokovo zibelko. Njuni duši sta že mirni; sladki mir svete noči in neskaljene ljubezni se preliva iz srca v srce. "Slišiš," dvigne žena nenadoma glavo. "Veter vleče bolj močno, slabo vreme bo za praznike." Zopet je vse mirno. Tedaj zadoni plat zvona. "Ogenj" se razlega po vasi, okna se odpirajo, ljudje hite od jaslic in drevesc tja doli k fužinam. Ognjen steber se vije kot grozna pošast pod nebo, razsvetljeno z grozno zarjo. Graščina je že' vsa v plamenu, na uho bije krik nesrečnikov, ki jih je nesreča zadela sredi praznovanja. "Na svidenje, žena," poljubi njo in otro-ka ter hiti po stezi nizdol. Odtrgalo se je srce od srca, ker je neki višji glas ukazal na pomoč bližnjiku v nesreči. France je slušal ta glas. Okoli gradu je že vse bilo na delu. Mož. je so se vzpenjali po lestvah in podirali goreče stene, da so se sesule s treskom in zavile v oblak smrdečega dima hrabre može. Svoje življenje so stavili v nevarnost, da otmo nesrečno graščakovo družino. Večkrat jim je dal hudo besedo in grd pogled, kot zasluženo skorjo kruha. Na to ni nocoj nihče mislil. Srca vseh so bila blage volje, v njih je bila sveta ljubezen vsejana vanje od nebeškega Deteta, ki se rodi nocoj. Sred prasketanja in šviganja plamena, prereže vso to grozo in lepoto rezek krik "Bog nebeški, moj otrok, moj otrok!" V vrtni utici, kamor so spravili grajsko družino, pade v omedlevico mlada gospa; njen edini sinček je ostal pozabljen v plamenih. Skozi množico si dela gaz mlad mož, vsa polnost življenja in požrtvovalnosti sije iz njega, ko skoči čez zubelj po udirajoče se tramove. France ni mislil več na grašča-ka; slišal je le krik ljubečega materinega srca, spomnil se je svoje žene in detetove-ga nasmeha v zibki, ko je odhitel na pomoč. Množica pred gorečim poslopjem potihne v nemi grozi. Par tesnih trenutkov in na oknu se pokaže rešitelj z graščakovim detetom v naročju. Hitro rjuhe, po njih spusti France otroka dol, materi v objem. — Še on. — Obleka se je že vnela, oči že stopile iz jamic, hitro na platno. — Grozen tresk, streha se vsuje, hrabri rešitelj zgine v ognjenem grobu.-- V tem hipu zazvoni k polnočnici, tiho plavajo melodije čez zasneženo plan in se kradejo v srca otopeli množici na pogorišču. Dete se rodi, na svet prinaša odrešenje. — O, kruta usoda. — Ne, duh božji veje, kjer hoče. Rešen je otrok graščakov; Francetova žena in dete sta dobila pri gra-ščakovih dom, ki ga je zaslužil France s svojo smrtjo. V dušah vseh je pa vzniklo spoznanje. — Na grobu mladega moža se blesti napis: "SmM: je odrešenje." Radostne in vesele božične praznike in srečno Novo leto 1926 vošči in želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem. OBENEM TEM POTOM PRIPOROČAM VEM SLOVENSKIM IN HRVATSKIM GOSPODINJAM SVOJO DOBRO IN IN MODERNO UREJENO GROCERIJSKO IN MESARSKO TRGOVINO. V MOJI TRGOVINI dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi suho po domačem načinu pre-kajeno meso. Izdelujem prave domače kranjske klobase. Ako jih samo enkrat poskusite, prišli boste vedno po1 nje. Prepričajte se! PRODAJAM tudi vsake vrste grocerijo, skodelice, (šalce), krožnike, "ringarje" itd. vse kar gospodinje potrebujejo. V moji trgovini najdete vse, kar potrebujete na Vašem domu. NAROČILA RAZVAŽAM tudi na domove, zato me lahko pokličite kar po telefonu in naročite kar želite, ker razvažam na vse dele mesta Joliet. Nič ne de, kako daleč se nahajate od mene. Pripeljem Vam vse na dom. CENE SO NIZKE — BLAGO DOBRO! Pošiljam tudi gozdarjem (hostarjem) v šume suho meso in okusne kranjske klobase. Pišite mi in naročite jih nekoliko za poskušnjo. Jacob SLOVENSKA GROCERY in MESNICA Joliet, Illinois TELEPHONE: 2513 Zakaj gredo ljudje iz znane M- Papesheve grocerijske trgovine v Jolietu vedno veseli domov? Zato, ker v tej trgovini so vedno: CENE PRAVE BLAGO PRAVO POSTREŽBA PRAVA! Pridite i Vi, ki citate te vrstice za božične praznike v našo grocerijsko trgovino in nakupite Vaših potrebščin pri nas! KONZERVIRANO BLAGO kot konzervirano sadje, meso in vse druge jestvine dobite v naši trgovini vedno ceneje ker jih kupujemo na velike množine skupaj. Ker jih mi pri nakupu v velikih množinah dobimo ceneje, jih zato lahko vam prodajamo ce-neje! Zapomnite sito! Gospodinje dobe v naši trgovini vsake vrste mokot ki jo potrebujejo za božična peciva. Kadar bi radi naročili kako moko, pridite osebno, ali pokličite nas na telefon: 5227 in 5228 in vam bomo z veseljem postregli. Kolače, Pogače, Potice se brez orehov, lešnikov, mandeljnov — medu in drugih takih stvari, ki so pri takem pecivu potrebne ne da narediti okusne. PRI NAS imamo veliko zalogo teh stvari. Naročili smo jih velike množine nalašč za praznike in slovenske in hrvatske gospodinje jih imajo radi tega v naši trgovini na izbero. Pridite in oglejte si jih. KARKOLI POTREBUJETE ZA VAŠO MIZO IZ GROCERIJE NAROČITE IN KUPITE PRI: Papesh Cash Grocery M. PAPESH, lastnik Cor. Hickory and Granite Sts., Joliet, IU. Phone: 5227 ii| 5228 Y s>i . ia: is Ji,* V A. Najboljše darilo družini za božične praznike. === JE BANČNA KNJI2ICA BODISI ZA HRANILNI ali čekovni ekont. — To je najboljše darilo, ki je gotovo in koristno. Prihranki na banki so oni faktor, ki osrečujejo družine. ..Obenem pa Vas bančna knjižica uči bizniškega življenja, kar koristi vsakemu prej ali slej! VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM Will County National Bank OF JOLIET, ILL. VESELE IN Z A DOVOLJ N E BOŽIČKE PRAZNIKE |N SREČNO ZDRAVO NOVO LETO VOŠČIM vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem! Obenem priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom svojo moderno urejeno grocerijsko in mesarsko trgovino. Za božične praznike imamo na razpolage xa slovenske gospodinje vsakovrstne stvari ki jih rabijo gospodinje za božične pecivo in drugo. Pridite in prepričajte se! JOHN N. PASDERTZ MEATS AND GROCERIES COR. CENTER and HUTCHINS STS., JOLIET, ILL. Phone 2917 i ZA SMEH IN RAZVEDRILO t To reach tke best customers advertise in "Amerikanski Slovenec!" SLOVENSKI TRGOVCI IN OBRTNIKI, OGLAŠAJTE V •'AMER. SLOVENCU!" National Studio (R. PAWLOVSKI, Prop.) 719 — NO. CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. Želi vsem Slovencem vesele božične praznike in srečno zdravo NOVO LETO ! Izdelujem najboljše New Style ženitovanjske slike, kakor tudi vse druge slike. RADOSTNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1926 želi vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom pogrebniiko podjetje Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU in AMERIKI. ^fpVHA IN ( Muha se j* Tjfla v ptfeavir ...... 0 ; no. : r BOQATOTVO. - | "Ah, ah," tako j« vidfl*«**-/ Siromašen človek sreča svo- la, ko se ni mogla nikakor več| jega starega učitelja in se mu rešiti, "da nisem videla teh ni-gorko pritoži, kako se mu sla- tek, te mrefce! Ah, zakaj ne bpbo godi, £očii« ta ali oni predejo pajki debelejših mrež; šolski drug dpsegej višjo stop- potem bi se gotovo ne vjela." njo; oni so bogati, a on trpi v "Tudi jaz mislim, da bi se vsem pomanjkanje. ' ne," dejal je nato pajek za-| : "Ali res misliš, da si tako si- ničljivo in zgrabi! ubogo mu-ramašen?" reče učitelj. "Sto- ho, 'toda mi pajki nismo tako jiš pred menoj zdrav kakor ri- neumni. Kdor hoče koga zape-1 bft v vodi." Ta roka — in pri- Ijati in vjeti, mora nastavljati me ga za desnico, — čvrsta je tanke, malovidne mreže, le za-in lahko dela; ali bi jo pustil pomni si dnuha. Tebi to lahko odsekati, ako ti da kdo petsto povem, ker te takoj zadavim.", dukatov?" , Rečeno, storjeno. — Ali ve-1 "Bognedaj, da bi to nare- ste, kdo posnema pajka? drl!" reče deček. "In te oči — * » * nadaljuje učitelj—ki tako bi- KAJ JE BILIJON ? stro gledajo v lepi božji svet, Bifijon je milijon milijonov, za kakšno ceno bi jih prodal? Hitro in mnogokrat napišemo Ali bi dal mogoče za kraljev- in izgovorimo to številko — sko blago svoj sluh, s pomočjo 1,000,000,000,000 — vendar katerega čuješ ptičje petje in ni človeka, ki bi mogel šteti do, govorico svojih prijateljev V bilijona. Recimo, da šteje kdo "Na nobeden način ne!" odgo- 200 v eni minuti, potem bi navori deček. "E, tedaj — odpo- štel v enem letu s 365 dnevi le vori učitelj — ne pritožuj se, 105 milijonov 120,000. Do ene-da si siromak; imaš premože-1 ga bilijona pa bi moral šteti nje, ki je več vredno nego vse 9512 let. In naj števec porabi bogatstvo sveta!" * * * 5 Ustanovljen leta 1895 1002 NO. CHICAGO STREET, Phone: 2575 in 2743 JOLIET, ILL. Tem potom zahvaljujemo vse rojake xa naklonjenost v preteklosti in se za isto priporočamo še v naprej. Smo vsem na razpolago noč in dan. — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. ZA BOŽIČNO KOSILO Vesele božične praznike in sre-čno Novo leto želi -vsem Slovencem in bratom Hrvatom Joliet Slovenic Coal&Transfer Company A. GOLOB1TSSH, lastnik HARD AND SOFT GOAL SERVICE STATION . Urad na: COR- JACKSON AND INDIANA STREETS JOLIET, ILL. Obenem se tem potom priporoča vsem še naprej v naklonjenost. Kadar rabite premog, kak prevoz $amo pokličete nas po telefonu. Telephone: 2789. M,1 i NAROČITE PRI NAS PERUTNINO, KA-KORŠNEKOLI VRSTE SI ŽELITE. — V ZALOGI BOMO IMELI, KAKOR VSAKO LETO SVE20 PERUTNINO VSEH VRST. NE POZABITE TEGA! J Najboljše okusne šunke bomo imeli na razpolago za naše odjemalce za božične praznike. Naročite fi jo pri nas! GROCERIJO IN MESO VSEH NAJB0UŠ1H VRST imamo v zalogi za praznike. — Imamo vsakovrstno moko, vsakovrstno konzervirano ( blago v ikatljah, kot različno sadje in druga jedila. — Najboljše orehe in lešnike za potice, rozine in sploh vse, kar želite za Vaša božična peciva. — Pridite in prepričajte se! ^ T OBENEM VOŠČIM IN ŽELIM VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM ZNANCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SRESNO NOVO LETO 1926. MARTIN GORSICH Slovenska grocerija in mesnica 1134 NORTH HICKORY STREET JOLIET, ILLINOIS IN Chicago Phone: 3301 jon je Ijati. mravlje, j Delavne, marljive, okretne, žurijo se i|i hite za delom. Sre-čavajo se na stezah, nekoliko postoje, kot da bi Be izpraševa- le, kj? je dela, pozdravijo se m gredo dalje nujno in hitro. Nikoli ne mirujejo in nobenega zapreka jih ne zastavi. Vse premagajo. Tako male, pa vlačijo za nje grenke drobtine kruha, iztrohnele hrošče, o-stanke hrane, vse z nekakim potrpljenjem, uverjene, da morajo prit! na cilj. In jaz, kadar jih gledam tako potrpežljive, delavne, junaške, bratsko složne, spon*-nim se otrok svojega naroda, spomnim se vseh njih uporov, napak in slabosti, njih borbe za moč, njih razdorov in bratomornih prepirov, pa jih vidim tkako prihajajo k meni, da jim nekaj vpišem v spominsko knjigo življenja. . . In jaz ne znam vpisati v to knjigo nego dve besedi: Bodite mravlje! o- vsaki dan po 12 ur za spanje in okrepčanje, bi rabil torej za l&UUTE "AMCR. SLOVENCA." Kaj bom dal-a za božično darilo mojim sta-rišem, bratom, sestram, sorodnikom |n mojim prijateljem in znancem? ZA OČETA, BRATA ALI PRIJATELJA JE LEP DAR, AKO MU KUPITE ENO IZMED TEH PREDMETOV: SRAJCE — vseh veifkdstf.'Tiarv in kakovosti dobite v naši zalogi. "SHAWL" — šal jc lepo darilo za Božič. Imamo jih velika zalogo. A i M JL "TIES- — ovratnice vsake vrste in kvalitete, kakor tudi mehke in trde ovratnike. Za sestro, matere ali prijateljico je lepo dar lepe nogavice, katerih imamo veliko zalogo vseh vrst. Zidane, meša nc, sploh vsake vrste. Za ženske in dekleta imamo za božična darila še mnogo drugih predmetov. Pridite v našo trgovino, oglejte si jih in potem kupite! KAJ PA ZA "SANTI KLAUSA" NE BO$TE NIČ KUPILI ZA VASE MALE? Gotovo je da bote! Kaj pa? Se ne domislite? V naši trgovini najdete celo razstavo otroških igrač. Pridite in oglejte si jih in kar se bo Vam zdelo pripravno za Vaše male to pa kupite! V zalogi imamo vsakovrstne igrače, ki bodo Vaše male za praznike iznenadile in razveselile. Površna suknja ali obleke je gotovo najboljše pa tudi najbolj razveseljivo božično darilo za očeta ali brata. — V zalogi imamo površne suknje, obleke najboljše kvalitete. Kadar greste mimo naše trgoviue stopite noter in oglejte si našo veliko zalogo oblek in površnih sukenj. Naše cene so zmerne in obleke jamčene. Kirincich Hardware Store Mi imamo tudi velik department, kjer prodajamo vsakovrstno železnino. — Ko boste p9trebovali v prihodnje raznih barv (paints), vamišev, kakoršnekoli vrste, dobite to v naši trgovini za železnino. Imamo tudi velika izbero vsakovrstnega orodja, ki ga potrebujete pri Vaših domovih. Imejte to v spominu in kadar boste potrebovali takih stvari pridite k nam in dobite jih! — Kuhinjsko posodo imaimo za gospodinje' vsake vrste. Pridite v našo trgovino* za železnino in izT berite si, kar potrebujete. POSTREŽBA TOČNA - CENE ZMERNE KADAR POTREBUJETE RAZNIH OBLAČI*. ZA MOŠKE, 2ENE, FANTE, DEKLE« TA, ALI KADAR POTREBUJETE KAKIH STVARI -IZ TRGOVINE ZA ŽELEZNINO VEPNO IMEJTE V MISLIH KIRINCICHEVO VELETRGOVINO! TH Kirincich Dry Goods Store fSW^RAl NElCHANOIfE COR. RUBY AND SUMMIT STS. JGIIBT, 1LUH0IS PHONE: 52$5. . - ■ m> J* ***** ftlBfcRrtt&NBftt SLOVENEC KDO JE MOČNEJŠI? levo kotla v tla, se usedem na kotel in ko vidva prižgeta vrvico, se vsedem na kotel, se primem za klamfi in tiščim k tlom in stavim kolikor hočeta, da niti oblačka dima ne bo prišlo izpod kotla, kam šele, da bi me vzdignilo. Ali sta s tem zadovoljna * "Bojim se, Peter," pravi Janez, "da bo to vendarle malo prehuda poskušnja. Jaz bi rekel, da bi bilo četvrt funta dovolj tudi za tebe." "Četvrt funta! Ali me hočeš razgaliti? Kaj misliš, da sem res tak slabič ? Jaz pravim, en funt in nič več in nič manj. Gresta staviti?" "No, dobro, pa naj bo po tvoje. Kaj staviš?" "Stavimo enega ovna," predlaga Joža. "Dobro, enega ovna...... Ako me smodnik ne premaga, dasta vidva enega, če me pa premaga, dam obema enega. Velja ?!" "Dobro! Velja!" pravita in si sežejo v roke. ♦ * * Bilo je v nedeljo popoldne. Ta dan so sklenili bratje stavo dognati. Tiho so vzeli eden prašičji kotel, drugi smodnik iz shrambe, tretji kladivo in klamfe in so se splazili na pod. Tu sta nasula brata v staro pločevinasto posodo (toda necelega, ampak iz strahu, da se ne bi Petin primerila kakšna nesreča), skrivno samo pol funta smodnika, vtaknila sta vanj užigal-no vrvico in poveznila črez oboje debel železen kotel. Peter je meti tem zabil v tla močne železne klamfe in jih preizkusil, ako dobro drže. Priprave so bile končane. "Halo Peter," pravi Janez še enkrat ne-kakcf malodušno, "sedaj pa šalo na stran. Stvar je nevarna. Ali boš res poskusil?" "Meni prav," odgovori Peter, le prižgi-ta!" Joža prižge vžigalno vrvico. Hitro se vsede Peter na kotel, zagrabi s svojima medvedjima tacama klamfe, jih stiska, pritiska in vleče kakor razjarjen bik na svoj sedež. Janez in Joža sta se previdno umaknila v zadnji kot.---. .. Minuta je pretekla — ničesar. Peter je postal nepotrpežljiv in zavpije: "Saj zlodej ne gori —t — morata še enkrat prižgati." Lahno prsketanje se sliši. Brata opominjata: "Peter, drži! Peter drži! drugače odletiš na Plegaš!" .Se krejjkeje se Peteijppjsyjae kkunf,jše (Nadaljevanje z 2. strani.) trdneje Se fsede na kotel in z res prkvo medvedjo močjo se je uprl nanj, med tem je pa še zagodrnjal: "Vtedigne me gotovi ne, satoo če bfc io- tel vzdržal." / V tem trenutku zažari svetlordeč plamen izpod kotla, — nepredirni dim mu sledi* silovit zamolkel pok---in Peter je odletel kakor bomba kakih pet jar-dov daleč proti podhim vratom z glavo naprej, ki so se pod Silo udarca širom odprle, potem je pa vse iakril oblak dima.-- t>im se je na zraku hitro razkadil. Kotel se je odvalil daleč proč, Peter je pa ležal nepremično, trd kakor klada na pragu poda. Toda brata, kakor sta ga rada imela, se nista zmenila za to. _ Prasnila sta v razbrzdan smeh. Hahahaha — hehehehe — hihihihi — hohohoho se je razlegalo v vseh tonih in njansah ne samo po podu, ampak še daleč naokrog. Ako bi bil Peter tudi mrtev, bi brata ne bila kos smfehu, ki ju je napadel ob pogledu na Petrov polet po zraku. In ravno ta je rešilo Petra. Kb se je njegova duša že hotela posloviti od telesa, zaslišal je Peter v globoki omotici ta smeh, zazdelo se jI je zamalo, da bi ga zapustila, vrnila se je nazaj in Peter počasi vstane, ribi je si z eno roko glavo, kjer je v tem kratkem Času zrasel mogočen rog, z drugo pa "hindofctansko" pokrajino, kjer so bile hlače vse osmojene in razcefedrane. Sedaj sta planila brata šele v pravi hu-ronski smeh, in krik. Petru pa to nikakor ni bilo po volji, zato zakriči ves divji od jeze: ' Kaj pa tu rigata, kakor dva istrijanska osla! Kaj je tu smešnega?" "Smešno se nama zdi, kako si letel po zraku, kakor copetnica na Klek," odgovori mu Janez. "Ali sedaj vidiš, da je smodnik močnejši kakor ti?" "Ne, močnejši ni," ugovarja še vedno Peter užaljen, "ali ravno toliko je prekanjen, da zagrabi ravno tedaj, — predno Se človek dobro pripravi." "Ali hočeš poskusiti še enkrat?" vpraša ga Jožef. Za kaj takefca pa Peter ni pokazal nobenega veselja več. ampak je dal rajši ovna. Tako se je srečno končala nevarna poskušnja s smodnikom in nepremagljivi Peter je moral na tihem, čeravno nerad, priznati, da je smodnik močnejši kakor on. » KRIST LOZAR Norwood čistilnica oblek in krojSčnlca. 11&2 NORWOOD ROAD CLEVELAND, O. Želi viem svbjim odjemalcem in prijateljem* vfcšele božične praznike in srečno Novo leto! OHt jftfcuum'Mli »Vfc- Voščila Elyskih trgovceh in podjetij. Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem JOŽE JERIC TRGOVINA S ŽELEZNINO Se priporoča v naklonjenost! 3611 EAST 81 »t STREET CLEVELAND, O. Broadway 2328 Največja banka vseh bank je Federalna \ Rezervna Banka Ker je naša bahka član največjega bančnega sistema na svetil, ki je pod striktno supervizijo, se vam s tem nudi najvišja Varnost, ki jo vam more nuditi vlada. Vzlic temu pa gremo mi še korak dalje. Mi imamo vsakovrstne zavarovalnine PROTI ROPO - OGNJU TATVINI ITD. Vrhutfega Imamo na strani obilen prebitek in po- lega tega amo pridobili neomejeno zaupanje ljudstva v tej komuniteti v našo moč, varnost, stabilnost, to radi naših "VEDNO VARNIH" metod, ki se jih pri vodstvu naše banke poslužujemo. , SLOVENSKA GROCERIJA 1204 Norwood Road Cleveland, O. ■ ■ ii if t MEH ZA SMEH. ribe. V nekem mestu je živel krč-mar, ki je prodajal med drugim tudi ribe. Nekega dne je obesil na vrata desko z napisom: "Tu se dobe sveže ribe." Nekega dne pride k njemu kupec in mu reče : "Čemu si napisal "Sveže" ribe. Saj se samo po sebi razume, da morajo biti ribe sveže, drugače bi jih nihče ne kupil!" No, drugi dan je krčmar zbrisal besedo "Sveže" in stalo je napisano samo: "Tu se dobe ribe." Pa pride zopet neki kupec in pravi: "Zakaj pišeš besedo "tu," saj ve vsak, da se drugod ne prodajajo kot tu!" In tako je stala drugi dan na deski samo: "Dobe se ribe." Pa pride tretji kupec in pravi: "Zakaj pišeš "se dobe!"j Kako bi pač imel ribe, če bi se ne dobile. Naslednji dan je krčmar napisal na desko samo: "Ribe." Prišel je po cesti kupec, se ozrl na desko in zavpil skozi vrata: "Čemu pišeš na desko "ribe," saj diši že cel kilometer daleč okrog po njih!" * * ft S ČIM SNAZIMO PUŠKO? Desetnik: "S čim snažimo puško?" Novinec: "S cunjo." Desetnik: "Ki res, bebec! Ali ne veš, kaj pravijo predpisi? Puške snažimo z največje skrbnostjo. » # Zdravnik — "Računati vam moram $50.00 ker sem vas pozdravil, da zopet slišite." Pacijent — "Prav nič vas ne slišim, gospod zdravnik." "Zdravnik — "Potem pa nič ne plačajte, ako ne slišite." Pacijent — "O prav lepa hvala gospod zdravnik." uganke. | To so spretne kuharice: vse so lončke prevrnile, niti- kapljice prelile. (•oiaqoQ) Nima duše, vendar diha, drobno seme v rožo raz|>Uia. (•ijaiu Železna ladja, ognjena peč, po suhem morju Valove gladi. (•3liui«3|n) Zlato solnce v solncu luna, v luni hlep€ek v hlebčku Bog. (•UDUU^KUOJ^) . Brez ključka je zaklenjeno črez goro je namenjeno 'r vsak lahko ve, komu in kam, kako in kaj, pa eden sam. (Pismo.) # m Lepo tolaSbo izustil je rabel, ko je obešal zlodejca na kavelj : "Saj enkrat ni nobehkrat!" bLaž hace Popravljamo automobile In radio baterije, se priporočamo ter želimo ve-i sel Božič ddjemalcem. 1153 Norwood Road Cleveland, O. VENE JOHN SLOVENSKA MLEKARNA 3573 e. 60th St., Cleveland, O. Vsem odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto! FRANK KURNilC Iskreno "Se zahvaljujem vsem "niojim odjemaiceni za naklonjcnQSt ter se ,še za naprej prav toplo yrip6ročam. Voxel m srečno Kovo-frto! 6121 St. Čl air Avenue Cleveland, b. ___;__ grd1na hardware co. AUTO and ELECTRICAL SUPPLIES 6127 St. Clair Avenue Cleveland, O. frank perko SLOVENSKA GROCERIJA 3580 Eait 81 St Street Cleveland, O. Se priporoča v naklonjenost, [ii A JOHN feOŽANCE r DRY-GOODS. NOTIONS, MEN S FURNISHINGS . 15721 Waterloo Rd. Cleveland, O. FRANK SUHADOLNIK Pri nas se dobijo najboljša čevlji! 6107 St. Cltir Avenue Cleveland, O. ANTON NOVAK Vsak dan sveže pecivo 6218 St. Clair Avenue Cleveland. O. if F. WAHClC SLOVENSKA MODNA TRGOVINA 725-727 E. 152nd Street Cleveland, O. Edina slovenska trgovina ženske in otroške oprave B. B. LEUSTIG 6424 St. Clair Avenue Cleveland. O. VALENTIN HABJAN SLOVENSKA PEKARNA 6101 St. Clair Avenue Cleveland, O. i v i i r • ii HAFFNER & CO. — INSURANCE — 6106 St. Clair Avenue Cleveland, O. JACOB BONČA SLOVENSKIPOPERAR 6116 St. Clair Avenue Cleveland, O. Lepim stenski papir in barvam. JENNETTA LUNCH Restaurant, Soft Drinks and Confectionary. Cleveland, Ohio. ■ • i Izgubila $3.000 Chicago je jednostavno polna sleparjev in prognanih razpečevak*rr neveljavnih vrednostnih papirjev. Njihove žrtve so navadno Ifdtfjfc, ki vsakemu vr jame jo in si pustijo odvzeti svoje prihranke. Ako poslujete s takimi ljudmi, ste gotovo na izgubi. Neka vdova, katera je težko delala, da je prehranila svoje tri otroke, je poleg vsega še prihranila $3000 za slučaj starosti. Neki brezvestni prodajalec jo je nagovoril, naj svoje prihranke vloži v investacijo, ka» tero ji je naslikal kot zelo dobičkanosito. V resnici ni bilo ničesar vredno, tako je revica prišla ob ves denar. To je tudi za Vas primer* da si ga zapomnite in daste prednost banki, katera že dolgo vrsto let pošteno in na temelj« izkušnje posluje v vsestransko zadovol jnost. - Zapomnite u, da uslužbenci največje banke ha zapadni strani mesta Chicago, katera je Kaspar American State Bank, št. 1900 Blue Island Avenue, Chicago, 111., so vedno pripravljeni Vam svetovati brezplačno glede zanesljivega vlaganja denarja,—35letno solidno poslovanje je napravilo to banko sigurno za Vaše štedenje in investacijo. VESELE IN SAMOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE iN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO VOŠČIM in želim vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem! Zahvaljujem se jim za naklonjenost v^preteklo-sti in se ž a isto še z ana prej priporočam. Frank Bruder MESNICA SLOVENSKA mmwwm »»g^VgfrV 143 GOODING STREET »».»-•ta.«"**- - " ' LA SALLE, ILLINOIS Gospfcdinj* d*be mi nao veduo najboljše Vfl*e sveze, kakor tudi sulfa fcrekajetio nveso. Udtlujdtho praVt krrtnjskfc domače klobase! Slovenskim gospodinjam se priporočamo ' Vv: „5-.k*' Jt*......'.-k. hTiffrVlirV,. ftf..... ......... ..V "i. . - Božična voščila clevelandskih trgovcev in obrtnikov. ANTON AN2LAV0R TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 6202 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Pridite po božična darila za vaše prijatelje in znance v našo trgovino. Imamo posebno blago in stvari za darila. Obenem voščimo Vam vesele praznike in srečno Novo leto! JOS. MAGEROL & SON SLOVENSKA TRGOVINA FINIH ČEVLJEV. Želi vsem Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike in srečno Novo leto! 6204 ST. CLAIR AVE., j* - CLEVELAND, O. Phone: Pena 2063 NEW YORK DRY CLEANING CO. Stara zanesljiva tvrdka. Se priporoča rojakom v naklonjenost. Obenem želimo vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom vesel Božič in srečno Novo leto! Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1926 želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem i« znancem! JOHN GORNIK TRGOVINA ZA OBLEKO IN KROJAČNICA. 6217 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Slovenski javnosti v Clevelandu in okolici se priporočam še za naprej! Izrazite božično voi&lo s primernim darom katerega kupite v znani trgovini JOS. KREMŽAR IN SINOVI 6220 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Trgovina pohištva, peči, linoleum, preproge, nove viktrole ter najnovejše Victor plošče. Royal električni čistilnik. 6806 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O. Obenem voščimo vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem prav vesele božične praznike insrečno zdravo Novo leto! Radostne božične praznike in srečno Novo leto 1926 vsem Slovencem in bratom Hrvatom v Clevelandu! . MIKE NACHTIGAL REALTY CO. 6221 ST CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O. Rojakom se priporočamo pri nakupu hiš, lotov in drugih zemljišč. Pri nas najdete v tem oziru vedno pošteno in zanesljivo pomoč in postrežbo. Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1920 prav vsem želi in vošči ZALE MIKE Slovenska grocerija, prvovrstno blago, cene zmerne, postrežba točna. 6314 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. IGNAC JERIČ SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA 3549 East 81st Street, Cleveland, Ohio. Želi tem potom vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! ANTON MALENŠEK — SLOVENSKA MESNICA — 1217 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Vsem odjemalcem radostne božične praznike in srečno Novo leto! Se priporoča v naklonjenost! Vesel Božič in srečno Novo leto želim vsem Slovencem in bratom Hrvatom V FRANK KRAS0V1C GRDINA'S HALL Dvorana na razpolago za vse slučaje. 6025 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio PRVA SLOVENSKA TRGOVINA kjer dobite ob vsakem času najlepše cvetlice, sveže in umetne. IGNAC SLAPNIK 6120 ST CLAIR AVE., CLEVELAND, O. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! THE NASH HOLZHAUSER CO. Sales Room and Office 6225 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O. F. L. HOLZHAUSER SERVICE DEPT..... Randolph 1472 7019 St. Clair Ave. Radostne božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem FRANK KUŽNIR Trgovina raznovrstnih obuval. Obleke za krste in druge slučaje. Se priporočamo v naklonjenost! 3525 EAST 81st STREET, CLEVELAND, OHIO. V Newburgu. NORWOOD DAIRY. Lastnik Joe Klauzer 100% PURE TUBERCULOUS TESTED MILK..... 1172 NORWOOD ROAD CLEVELAND, O. Želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem STEPICH CIGARS — TOBACCO — CANDIES 1225 Norwood Road, Cleveland, Ohio „--------------------------------run i mi ni im—i in n I ii!C3iiiiiniiiiiaiuiii!iiHiniiiimitiiuaiinninHiafi;i!tiiHiic3nitifuO = Najboljše voščilo nww>>»>wmwf„. VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VOŠČIMO PRAV, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZDRAVO NOVO LETO 1926! Zahvaljujemo se za vse dosedanje naklonjenosti, prijaznost in sodelovanje našim odjemalcem vi preteklosti, ter se tako prav lepo priporočamo za isto še v bodočnosti. Vsem našim rojakom, prijateljem in znancem, Slovencem. Hrvatom in Srbom priporočamo naše podjetje za vse potrebe in slučaje, da se istega poslužujejo v vseh časih in potrebah. Tako smo in bomo tudi mi vedno ostali vsem naklonjeni in uslugo vračali vsaki čas. Par sugestij! Ob času božičnih praznikov, mi prav toplo priporočamo, da se naši odjemalci spomnijo svojih prijateljev na ta način, da jim voščijo vesele praznike in srečno Novo leto s tem, da jim kupijo, kaj lepega za spomin. Boljše pa ne morete storiti, kakor če jim kupite, nekaj lepega za opravo kar bi ostalo v dolgotrajen spomin. Naprimer, imamo lepe svetilke, divane, postelje, blazine, itd. Kaj je boljšega nego to, ako kupite svojemu prijatelju in prijateljici dobro mehko blazino, prav gotovo ne bo Vas nikoli pozabila ona oseba in o priliki se bo Vam vrnilo z istim. Pa so še druge lepe prilike in ugodnosti, linoleum, preproge (karpete), mize, stoli, in najglavnejše pa je peč. Sedaj je čas, da izkažete svojim dragim vašo prijaznost. Pridite k nam, povejte nam kaj in kako je v družini razmerje in mi vam bomo dali nasvet, kaj je najboljše da kupite. Pri nas bote kupili vedno zanesljivo in prihranili denar. Se priporočamo vsem v naklonjenost. ANTON GRDINA in SINOVI Voditelji prvega slov, pogrebnega zavoda in prodajalen s pohištvom. 6017-19 St. Clair Ave/ Cleveland, O. PODRUŽNICA r 15303 WATERLOO ROAD i 'J i Prva in največja slovenska banka The North American podaja Slovencem vse ugodnosti modernega bačnega zavoda, HRANILNE VLOGE ČEKOVNI PROMET DENARNA POŠIUATEV POŠTNE HRANILNE VLOGE PREKOMORSKI LISTKI YARNOSTNE SHRAMBE Kapital $125,000.00 Preostanek nad $200,000.00 Celotno premoženje tri in pol miljona. THE NORTH AMERICAN BANK 6131 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ma __