glasilo delovne skupnosti tekstine aJcUrv^fti leto I. št. 9 PRAVICE IN DOLŽNOSTI Tako kot vse oblike odnosov med ljudmi v urejeni družbi, so tudi delovna razmerja sestavljena iz pravic in dolžnosti, ki jih drug do drugega morata spoštovati delavec in delovna skupnost. Toda mnogi vse prevečkrat gledajo na ta razmerja samo skozi svoje pravice do delovne skupnosti. Morda se to najbolj značilno kaže ob odločitvah, da prenehajo delati v podjetju. Vsem je znano, da lahko delovna skupnost le v primerih, ki jih določa zakon, sklene, da delavcu preneha delo v podjetju, toda tudi v takih primerih mora dopustiti, da delavec ostane na delu do poteka tako imenovanega odpovednega roka. Po drugi strani pa lahko delavec vsak čas sklene, da bo prenehal delati v podjetju, pogoj je le, da o tem obvesti delovno skupnost in ostane na delu do poteka odpovednega roka. V podjetju nam še na misel ne pride, da bi kar tjavdan nekomu odpovedali delo, in če bi, bi nedvomno tak delavec nadvse odločno uveljavljal svojo pravico. Ravnal bi povsem pravilno, saj je delo ena največjih vrednot, ki nc more biti odvisna od dobre ali slabe volje posameznika ali skupine, Toda, ko bi se tak delavec vsaj s polovico te vneme zavedal tudi svoje dolžnosti, ko se, kakor hitro si kje drugje najde boljše gnezdo, pojavi z »nujno« prošnjo, da komisija za nastop in prenehanje dela čez en teden, dva dni, jutri, takoj pristane na prenehanje dela po sporazumu. Kaj bi tedaj mislili na to, kako bo in ali bo sploh lahko mogoče nadomestiti vrzel na njegovem delovnem mestu! »če so to odobrili onemu, morajo tudi meni«, se sliši v obrambo enakopravnosti. Kaj zato, če se trenutno ne pogreša enako težko tkalka kot pre-dica, če je položaj, ko je v januarju odšel z dela ta, drugačen kot v oktobru, ko želi oditi na enak način oni. Za ponazoritev samo primer, dva. člana naše delovne skupnosti je zadela nesreča. Razumeli smo ga: odobrili smo mu nekajdnevni plačani dopust in med sodelavci nabrali pomoč v denarju. Mož Je bil hvaležen, toda kakor hitro se je zataknilo v uresničevanju njegovih želja, je pokazal pravo lice. Ko njegov nadrejeni na izraženo željo po tridesetdnevnem brezplačnem dopustu ni takoj ukrenil vsega potrebnega, ni znal poiskati redne poti ugovora, ampak si je samovoljno vzel dopust in prišel po končanem dopustu kratko malo povedat, da ga ne bo več na delo in se mimogrede še hudoval nad »takimi sodelavci«. Druga delavka je iz nepojasnjenih razlogov enostavno prenehala delati. Kadrovska služba jo je opozorila na posledice take odločitve in Ji svetovala, naj ostane vsaj še za čas odpovednega roka na delu, kar Je odklonila. Toda samo nekaj dni pozneje je prišla prosit, če sme nadaljevati delo, ker ni bilo nekaj tako, kot Je mislila! Taka je velikokrat ta zgodba o pravicah in dolžnostih, o podjetju in (nekaterih) delavcih, kot tista o dobri, razumevajoči materi in porednih ter sebičnih otrocih. Gš ajdovščina, 10. septembra 1967 NAŠE STANOVANJSKO VPRAŠANJE Problem splošne stanovanjske stiske pri nas zelo žgoče občutimo tudi v našem podjetju. Skoraj ne mine dan, da se ne bi kdo izmed članov delovne skupnosti pozanimal, če je kaj novega glede možnosti za dodelitev stanovanja ali posojila za gradnjo ali adaptacijo. V podjetju imamo veliko nerešenih prošenj, nekatere so stare že več let. Posamezni prosilci se za rešitev svojih stanovanjskih problemov obračajo tudi na občinsko skupščino pa tudi na republiške in zvezne organe. S tem sestavkom želimo zato vse zainteresirane malo podrobneje seznaniti s tem, kako se financira stanovanjska izgradnja, kdo je zadolžen za reševanje stanovanjskih vprašanj in kakšna je trenutno stanovanjska problematika v podjetju. Stanovanjska izgradnja se financira predvsem iz 4 % prispevka, ki ga delovne organizacije izločajo iz skupnih sredstev za osebne dohodke (pred razdelitvijo na posamezne delavce) v sklad skupne porabe. Seveda pa lahko delovne organizacije financirajo stanovanjsko izgradnjo za svoje delavce tudi iz drugih sredstev sklada skupne porabe. Kako in kdo razpolaga s sredstvi 4 % prispevka za stanovanjsko izgradnjo? Razen za stanovanjsko izgradnjo se ta sredstva uporabljajo tudi za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje) do vštetega leta 1969, in sicer za kritje razlike je dolžna predvsem delovna organizacija skrbeti za stanovanjski standard svojih delavcev. Seveda pa ta sredstva večinoma ne zadoščajo in je treba z njimi reševati le najnujnešje primere, včasih pa še takih ni možno. V lanskem letu smo po sklepu delavskega sveta odobravali posojila za nakup in gradnjo stanovanj. Odobrili smo 55,5 milijonov starih dinarjev, kar pomeni vsa sredstva prispevka za lansko leto ter predvidena sredstva za letošnje leto in za prvih šest mesecev prihodnjega leta. V letošnjem letu torej ni na razpolago nikakršnih sredstev za nakup stanovanj ali za odobritev posojil za gradnjo. Kaže pa, da bo prostih 4 milijone starih dinarjev, ki so bili že odobreni kot posojila, a so se jim interesenti odpovedali. Podjetje razpolaga s 37 stanovanji različne kakovosti in velikosti, eno garsonjero in dvema sobama. Razen ene sobe je trenutno ves stanovanjski prostor zaseden. Na dodelitev stanovanja ali zamenjavo za večje pa čaka 27 prosilcev, ki so vložili prošnjo, in nedvomno še večje število takih, ki niti niso vložili prošenj, a so brez stanovanja ali pa žive v izredno težavnih okoliščinah. Veliko je tudi prosilcev za posojila. Stanovanja dodeljuje komisija delavskega sveta za dodeljevanje stanovanj, in sicer po merilih, ki so določena s pravilnikom o dodeljevanju stanovanj. Po teh merilih imajo strokovnjaki, ki so podjetju nujno potrebni in je njih zaposlitev med ekonomsko stanarino (glede na vrednost stanovanja, upoštevaje njegovo amortizacijo) in stanarino, ki jo uporabnik stanovanja plačuje v določenem letu. Stanarina se od lanskega leta vsako leto bolj približuje ekonomski, zato se tudi subvencija vsako leto zniža in bo po letu 1969 povsem odpravljena. V lanskem letu so po odloku občinske skupščine delovne organizacije odstopile 24 % sredstev stanovanjskega prispevka za subvencioniranje stanarin, letos pa znaša ta delež le še 18 %. Preostala sredstva 4 % prispevka za stanovanjsko izgradnjo vnese podjetje v sklad skupne porabe namensko za stanovanjsko izgradnjo. Ta sredstva sme uporabiti za zidanje ali nakup novih stanovanj v družbeni lastnini, lahko pa jih uporabi tudi kot posojila članom kolektiva za zidanje stanovanja ali adaptacijo objekta v stanovanje ali pa za nakup stanovanja v družbeni lastnini. Druga sredstva iz sklada skupne porabe, ki jih nameni za stanovanjsko izgradnjo, pa lahko podjetje da delavcu kot posojilo tudi za nakup stanovanja od zasebnika ali za popravilo njegovega stanovanja. Glede na tako razpolaganje s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo (prej so se stekala v stanovanjski sklad občine, ki je sedaj odpravljen), možna le z dodelitvijo stanovanja, res prednost, vendar pa niso upravičeni pogosti očitki, češ da se dajejo stanovanja samo strokovnjakom. Res je, da ne moremo dobiti nekaj strokovnjakov, ki bi jih nujno rabili (vodja plansko-analitske službe, pomočnik računovodje) samo zaradi tega, ker nimamo stanovanja, več pa smo jih dodelili tudi drugim delavcem, ki so živeli v najtežjih okoliščinah. Iz vsega navedenega lahko povzamemo, da nam tudi stanovanjska vprašanja ne bo pomagal reševati nihče od zunaj, ampak jih bomo morali sami. Cim več sredstev za osebne dohodke bomo ustvarili, tem več bo na razpolago tudi sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Drugih virov ni. Tudi pritožb in prošenj na občinske, republiške in zvezne organe le-ti ne morejo rešiti z dodelitvijo kakih sredstev, ampak jih vročajo delovni organizaciji, kjer je zaposlen prosilec, s priporočili, da se zadeva po možnosti reši. Zal največkrat za tako rešitev ni na razpolago ne stanovanja ne denarja. Lahko pa upamo, da bo s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo v prihodnjih nekaj letih mogoče rešiti vsaj najnujnejše primere, ker so ta sredstva (4 % od vseh sredstev za osebne dohodke) in se smejo uporabljati izključno za stanovanjsko izgradnjo. GS 2 ajdovski tekstilec mmmm Kaširni stroj je stekel 31. avgusta je končno stekel naš nov kaširni in premazovalui stroj. Prvim poizkusom na kaširnem stroju so prisostvovali predstavniki MACH-IM-TESA, Ariolija, proizvajalca lepil švicarske tovarne CIBA ter naši strokovnjaki. Kaširni stroj ima nov nepreizkušen sistem nanašanja lepila. Vprašanje je bilo, če bo nanos lepila po tem sistemu ustrezal vsem našim zahtevam (dobro lepljenje, pripust za zrak, mehak otip, lepilo ne sme prebijati na površino tkanine). Prvi poizkus je v celoti uspel. Nanos lepila je ustrezal. Vse na- prave na kaširnem stroju so normalno delovale. Izpopolniti bomo morali le prečrpavanje lepila iz soda v prostor med nanašalnimi valji. Pri raznih napravah bo treba vgraditi majhen ventilator, ki bo odse&aval odrezano peno. Urediti moramo še prostor za pripravo lepil v skladišču za lepila. Kupiti bo treba še mešalec za lepila. Ko bodo končane še vodne in parne instalacije v prostoru za pripravo lepil, bo kaširnica v celoti opremljena. Razumljivo je, da bomo pri kaširanju naleteli še na težave. Kaširanje je proces, ki zahteva precej potrpežljivosti in rutine TK VPRAŠALI STE ■ ■ ■ ZAKAJ PODJETJE NE PRODA OSEBNEGA AVTOMOBILA »MERCEDES«? Ne glede na ceno, po kateri je bil kupljen naš osebni avtomobil »Mercedes«, znaša današnja približna nabavna cena novega avtomobila 7,000.000.- S din. Medtem so se namreč spremenili predpisi o nabavi osebnih avtomobilov za gospodarske organizacije. V času, ko je bil naš osebni avtomobil kupljen, so se gibale cene novih okrog 14,000.000.- S din. Sedanja knjižna vrednost tega avtomobila znaša 4-,4 milijona S din, vendar je glede na spremembo v cenah novih avtomobilov njegova realna tržna vrednost vsaj za 1,5 milijona S din nižja, Iz tega izhaja, da bi morali pri prodaji, če bi dosegli ceno 2,9 milijona S din, pokrivati 1,5 milijona S din iz rezervnega sklada. V situaciji, ko smo sprejeli omejitve uporabe skladov, da bi iz teh pokrivali nepokrite osebne dohodke, pač ni primerna prodaja osebnega avtomobila. Glede na to, da osebni avtomobil praktično ne vozi, ker se vožnje opravljajo z zasebnimi avtomobili, pa nas osebni avtomobil bremeni z določenimi stroški, ki nastanejo ne glede na to, če avtomobil vozi ali ne. Ti stroški se vkalkulirajo v ceno naših proizvodov in znašajo: S din — za amortizacijo 1,144.000.- — za obresti od po- slovnega sklada 153.400.- — za zavarovanje 75.400,- — za cestno takso 25.000.- S k upaj: 1,397.800,- Pri teh stroških je treba upoštevati, da znesek amortizacije v višini 1,144.000,- S din sicer bremeni stroške, vendar pa ostane podjetju za nove nabave osnovnih sredstev ali odplačila kreditov. Na ta način znašajo dejanski stroški avtomobila, če ta ne vozi, letno 253.800.-Sdin. Zadnja veljavna kalkulacija za prevoženi kilometer z našim osebnim avtomobilom (medtem so se cene goriva še povečale) znaša 176,86 S din na kilometer v primeru, če letno prevozi 18.000 km. če od tega zneska odštejemo amortizacijo, ki ostane podjetju, znašajo preostali stroški na kilometer 119,08 S din. Za službene vožnje z zasebnimi avtomobili plačuje podjetje po 50 S din na kilometer v primeru, če 1000 cm’ in po 57 S din za vozila nad 1000 cm3. Pri tem pa je treba računati, da znašajo stroški »Mercedesa« letno še 253.800,- S din. Cene za prevoz z zasebnimi avtomobili so sicer še iz časa pred podražitvijo goriva in maziva ter zavarovanja in do danes še niso bile spremenjene. Iz tega izhaja, da je kljub plačilu nekaterih stroškov za »Mercedes«, ki dejansko ne vozi, vožnja z zasebnimi avtomobili cenejša, nc glede na to pa v tej situaciji prodaja osebnega avtomobila vseeno ne bi bila smotrna. J malem za i/se NEMOGOČA ŽENA »Moja žena je nemogoča, vsako noč lazi od gostilne do gostilne tja do treh zjutraj.« »Kako? Ali pije?« »Ne, mene išče«. PRAVILEN ODGOVOR Hollywoodska zvezda je izpolnjevala prošnjo za potni list. Zataknilo se ji je ob rubriki »samska — poročena — ločena — vdova«. Malo je pomislila, nato je napisala — »vse«. Tu sva: Za manjkajoče bova hitro prištedila, kajne, draga? Sedi, Janez, nekaj ti moram povedati! NI BIL ZRAVEN Učiteljica vpraša Mihca: »Kdo ti je pa včeraj napravil nalogo?« »Tega pa vam ne bi mogel povedati, ker sem šel zelo zgodaj spat!« NAJVECJA SKRB Sinek je pričakoval očeta na vratih in mu hitel pripovedovati: »Očka, vse je šlo danes narobe: služkinja nas je zapustila, televizija se je pokvarila, pes je raztrgal' preprogo in mamica je razbila avto«. »In kam je šla služkinja«, je zamišljeno vprašal oče. Dobesedno Kot veste, prispevke naših sodelavcev jezikovno popravljamo, pri čemer pa se trudimo, da ne spreminjamo sloga in smisla prispevka. Pri prispevkih za našo zabavno stran, ki jih je zaenkrat še največ, pa bi včasih že zgolj z jezikovnimi popravki pokvarili bistvo sestavka. Zato smo se odločili, da damo prostor tudi takim prispevkom in jih — take, kot so se rodili — objavljamo v rubriki »Dobesedno . . .« Škrobilčevo gorje Hudo je v škrobilnici nam biti, vroče je tako — kot nikjer tako. Vse je križem, kražem, niti morajo biti vse narazen. Ko niti zlepijo se, takrat nam je gorje, in ko maler se ti pojavi, se sigurno Vanjjer javi, ako njega ni, Ergaver fajn zato skrbi. Zgodi se ti, da škrob ti uide (razlije), 1.000 din se ti zapiše — in ko je zopet kaj narobe, cela tkalnica te zove. Tam v tkalnici malerni zvezek nam leži, ko ga odpreš, takoj ves poten si — piše riše ti tako, da ob procente sigurno bo. Vendar vsega tega krivi nismo samo mi. Niti nam zmankujejo, zato nas obtožujejo, mi pa pravimo tako, da »Savrin« ingenirko naj nam pošljejo (dajo). Ona sama bo rešila in nas teh krivic razbremenila. Vse to še ni najhujše, ko vzorcev ne bi bilo, ali kaj pomaga, ko brez njih dela ni, zato pa naš Dacar skrbi. O likvidnosti nam je »Škvarč« govoru, nihče ni razumel, za kaj to gre, al 100 dni še ni minulo, ko v tem spoznali smq,se vsi. S tem končam, ker za 101 točko več ne dam. LR OIJAJSANJE Učitelj bi rad ponazoril odštevanje, zato reče: »Franček, na obeh rokah imaš deset prstov; denimo, da bi se ponesrečil in izgubil štiri prste. Koliko bi ti jih ostalo?« »Hvala bogu, premalo za klavirske vaje v glasbeni šoli«. Proizvodnja in poraba tekstila PRIMERJALNI PODATKI O KAPACITETAH TEKSTILNE INDUSTRIJE TER PORABI TEKSTILNIH SUROVIN PRIMERJALNI PODATKI (iz statistične revije Cotton — World Statistics April 1967) Glede na stalno zaskrbljenost, kdaj in kam bomo prodajali tkanine, kakšne surovine bomo uporabljali v prihodnje, kakšen delež proizvodnje tekstila predstavljamo v evropski in svetovni proizvodnji, bom skušal na to kratko odgovoriti z najnovejšimi podatki. Iz njih je predvsem razvidno: — da močno zaostajamo v porabi sintetičnih vlaken, — da je letna poraba tekstilnih vlaken v kilogramih na prebivalca občutno nižja kot pri naših sosedih, — da postopoma raste opremljenost tekstilne industrije, pri čemer je potrebno upoštevati čedalje večjo konkurenco nerazvitih držav, posebno na področju enostavnejših tkanin. Procentnl odnos o porabi surovin 96 bombaža % sintetike Država leta leta leta leta 1953 1965 1953 1965 ZDA 68,8 53,1 4,5 24,1 Italija 59,7 41,6 u 14,2 ZR Nemčija 52,2 39,0 0'7. 20,4 SFRJ 62,8 68,0 (1962) — 2,4 (1962) SVET 69,9 61,6 2,1 11,4 Iz gibanja porabe je razvidno, da poraba bombaža postopno pada, medtem ko močno na- rašča poraba sintetičnih vlaken, pri čemer SFRJ močno zaostaja tudi za svetovnim povprečjem, poraba bombaža pa celo narašča. Poraba vseh vlaken letno v kilogramih na prebivalca Država leta 1954 leta 1964 ZDA 16,8 17,4 Italija 5,4 8,0 ZR Nemčija 10,0 12,9 SFRJ 2,6 5,9 Zah. Evropa 7,8 10,1 Vzh. Evropa 6,6 9,5 Afrika 1,8 1.7 SVET 4,5 5,2 Iz zgornje tabele je razvidno, da je poraba tekstilnih surovin v SFRJ v zadnjih 10 lelih občutno narasla, vendar komaj presegamo sve- tovno povprečje, močno pa zaostajamo za pov- prečjem Zahodne in Vzhodne Evrope. število vreten za predelavo bombaža . v tisočih vreten Država leta 1939 leta 1965 ZDA 25.911 19.363 Italija 5.324 4.424 ZR Nemčija 12.225 5.091 SFRJ 196 850 Severna Amerika 28.049 22.266 Južna Amerika 3.441 6.394 Zah. Evropa 72.870 28.897 Vzh. Evropa 5.762 7.735 Azija 26.886 49.673 Afrika 290 2.802 SVET 147.648 130.474 »AJDOVSKI TEKSTILEC« Izhaja vsak mesec. Izdaja ga »Teksttna«, Ajdovščina. Ureja uredniški odbor: Marko Buda Peter Dacar, Elizabeta Kodrič, Grozdan Šinigoj, Erna Žunlč. Odgovorni urednik: Grozdan Šinigoj. Tiska tiskarna CZP »Soča. Nova Gorica, Šempeter pri Gorici. Naklada 1000 Izvodov. Iz zgornje tabele je razvidno predvsem: — število vreten v celoti se zmanjšuje, ker so vretena z modernizacijo bolj produktivna; — število vreten se v visoko razvitih državah zmanjšuje; — število vreten se v manj razvitih področjih in državah močno povečuje; Število statev in odstotkov avtomatov v tisočih statev Država leta 1952 leta 1965 statev % avtomatov statev % avtomatov ZDA 399 100 285 100 Italija 138 63 82 88 ZR Nemčija 141 81 79 SFRJ 14 44 23 65 Sev. Amerika 461 93 351 95 Juž. Amerika 139 34 153 54 Zah. Evropa 1036 592 61 Vzh. Evropa 193 155 41 Azija 605 17 1132 36 Afrika 21 30 58 73 SVET 2730 2703 54 Število statev v razvitih i državah postopno pada zaradi avtomatizacije in opuščanja proiz- vodnje enostavnejših, manj kvalitetnih tkanin. Močno pa narašča število statev v manj raz- vitih državah. V vseh državah pa se : povečuje delež avtomatskih statev. Iz zgornjega je razvidno, da je odstotek avtomatskih statev v SFRJ večji, kot je svetovno povprečje ter celo večji, kot je povprečje Zahodne Evrope. JD