Kmet, delsvec ln olirlr.Sk na] bodo nero> Izhaja vtako sredo. Naročnina: za telo leto Din JO'— »* za pol Ista „ It'— za inozemstvo za četa leto Din M'— liueratl po taritu. - Pismenim vprašanjem naj te prlloli znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma u ne sprejemajo. Glasilo .Slovenske^Kmetske Stranke". Rokopisi te ne vra-Jajo. — Plača In toil te v Ljubljani. - Uredništvo In uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefoa Hiter. it. 2506. — Račun pri poštni hraniiniti it. 14.194. i , ▼■akdo viS-foi Vera in politika, škofovska posvetovanja v Zagrebu. — Klerikalci na Hrvaškem. — Razbojniška jama v Beogradu in pogansko leglo v Ljubljani. — Izdajalska organizacija krvavih »pučkašev«. — Kmečka politika postavlja vse na svoje mesto. Eden najodličnejših članov naše bratske Hrvaške kmečke stranke inženjer Košutič je napisal v glavnem glasilu HSS, v »Domu«, sledeči članek: »Pretekli teden, dne 14. oktobra, se je končala v Zagrebu tridnevna konferenca izvršnega odbora katoliških škofov, ki se je pričela v petek ob 9. uri dopoldne v nadškofijskem dvorcu pri stolni cerkvi (v Zagrebu). Doslej so se vršile vsako leto meseca oktobra skupne seje vseh katoliških nadškofov in škofov v tej državi, skliceval pa jih je in predsedoval jim je pa vedno zagrebški nadškof. Ena taka seja, ki je imela tudi političen pomen, se je vršila 1. 1924. tudi v Dja-kovu, ko so škofje sestavili ono znamenito pismo na vernike, ki je vzbudilo veliko nezadovoljstvo na vsem Hrvaškem. Zaradi tistega pisma je predsednik Radič na shodu v Krasicu dne 18. februarja ostro, a pravično obsodil protinarodni duh in protikmečke cilje tistega (pastirskega) pisma in je rekel: »Vero verujemo, Boga molimo, a duhovnika presojamo. Če je služabnik božji, živio — če pa je vražji, doli ž njim!« Zakaj ne vsi škofje? Letošnja škofovska konferenca pa ni bila splošna (plenarna), ampak so bili nanjo poklicani le nadškof beogradski Rodič, ljubljanski dr. Jeglič, dr. Šarič iz Sarajeva, dr. Akša-movič iz Djakova in Bonifačič iz Splita. Na sejo je prišel tudi papeški zastopnik iz Beograda Pelegrinetti, zapisnikar pa je bil neki kanonik Slamič. V časopisih so poročali, da je vzrok za sklicanje nepopolne konference v tem, ker sedaj prostore v nadškofijski palači v Zagrebu belijo in preurejajo in da zato ni prostora za vseh 20 škofov v Zagrebu. To pa je tako samo zapisano. Omenil sem že, da se je 1. 1924. vršila plenarna seja v Djakovu, pa bi se bila lahko tudi letos. Vemo pa tudi to, da ne od sedajo vsi škofje, če pridejo na konferenco, v dvorcu zagrebškega nadškofa, ampak tudi v samostanih in v fa-rovžih. Tako je bilo doslej vedno. V Zagrebu pa je hvalabogu dovolj prostora tudi za tisoč takih dostojanstvenikov. In če pomislimo, da so to gospodje, za katere je skromnost krepost, bi se našlo v Zagrebu brezplačno in udobno mesto za krščanski odmor za vse škofe na svetu. Pomanjkanje prostora torej ni pravi razlog, da niso bili poklicani na konferenco vsi škofje. Črni vrani. Razlog, da je bila konferenca škofov samo delna, je Puniša Račič in njegova krvava družba, ki je po umoru našega voditelja in zastopnikov hrvaškega naroda v beograjskem parlamentu s krvavimi rokami oklenila vladne moči in kričala kakor pobesneli satani: »Tako, sedaj nam ne morejo več nagajati, ajdimo na svoj posel...« Korošec je prvi prestopil prag beograjske skupščine, kjer se je prelivala nedolžna kri. In ravno na tisto mesto, s katerega so bili ubiti hrvaški narodni zastopniki, je za Puni-šo Račicem prvi stopil doktor Korošec, da pokaže svojim gospodarjem in vsem srbijanskim strankam, da mučeniška kri voditelja in hrvaških narodnih zastopnikov ni vredna spomina in da ne zahteva nobenih ozirov. Radičev duh nad Hrvati. Dne 20. junija je bila zadeta velika duša hrvaškega naroda, in kogar ta rana ni zabolela, ta ni Hrvat! Mi vsi smo videli ganljive manifestacije, ki so se prirejale in se še prirejajo v njegov spomin po celi naši domovini, od Donave do Jadrana. Ni je vasi, ki bi ne bila pokazala, da je hrvaška. Celo ljudje, ki so živemu Radiču prizadejali mnogo vročih in težkih dni, in ki so ga celo zaprli — celo tem se je vzbudila 20. junija vest in so se iskreno poklonili velikemu in večnemu Voditelju hrvaškega naroda! Kaj pa škofje? Vsi smo čutili, da bi se morali tudi naši cerkveni poglavarji zbrati in kot oznanjevalci božjega nauka pred celim hrvaškim narodom reči svojo besedo, kaj da pravi njihovo srce na dogodke od 20. junija. To je krvava družba v Beogradu tudi pričakovala — toda ravno zato je — preko svojih zaupnikov papeškega nuncija Pelegrinetti-ja in g. Madjerca v Beogradu in preko Slamiča in Šimraka v Zagrebu — zašepetalo zagrebškemu nadškofu na uho, da ne bi bilo primerno, če bi se po 20. juniju vršila običajna plenarna seja vseh škofov, ker bi se utegnili škofje na tej seji sporeči; zato naj se skliče le ožja konferenca. Za dobrote tega sveta? Ta konferenca se je res tudi sestala in po tajnem posvetovanju je objavila poročilo o Žborovanju, iz katerega se vidi, da so se zbrani škofje res posvetovali o cerkvenih zadevah, toda najbolj so se pritoževali zaradi brezobzirne izvedbe agrarne reforme, zaradi katere ni pretrpela velike škode samo Cerkev, ampak tudi država. Dalje se pravi, da žive duhovniki v mnogih krajih v skrajni bedi in da je to treba popraviti. Nadalje pravijo škofje, da so imenovali za svojega zastopnika v Beogradu onega Madjerca, ki bi ga nuncij Pelegrinetti rad postavil za pomočnika in naslednika zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju. Če se škofje pritožujejo zaradi agrarne reforme, je to čisto razumljivo. Toda če se pri tej priliki ne spominjajo niti z besedo kmečkega naroda, brez katerega vsa zemlja nima nobene vrednosti, in ki je bil zaradi zemlje preganjan kot divja zver, potem je jasno, zakaj preprečuje dr. Korošec izvedbo agrarne reforme v Dalmaciji. Moj Bog, oni ne vprašajo po kmetih! Toda kako bi izgledale naše cerkve, če jih ne bi polnil kmečki narod, in kakšna bi bila zemlja brez kmečkih žuljev! Če škofje pravijo, da žive duhovniki v mnogih krajih v skrajni bedi, je to resnično. Ali pa ne bi bilo pravično in resnično tudi to, če bi povedali, da živi tudi kmečki narod v takih krajih v še strašnejši bedi in da celo umira od lakote? Če torej nismo slišali niti besede pravičnosti za neobdelano zemljo in niti besedice za one, ki umirajo od lakote, kako naj torej pričakujemo odgovor za 20. junij? Ko bi bili rekli vsaj dve besedici: »Ne ubijaj!« Pa tudi tega nismo slišali! Kako je to mogoče? Če bi koga izmed škofov vprašali: kako je to mogoče? — bi Vam gotovo odgovoril: »Škofje se smejo pečati le s čisto cerkvenimi zadevami. Človek bi si mislil, ej, pa naj bo tedaj tako, ampak samo ljudje bodite. Toda čujte sedaj in presodite sami: Ves svet se je stresel od groze zaradi zločina v Beogradu. Kakšen tujec tudi vpraša, če se ni tudi dr. Korošcu kot katoliškemu duhovniku ali vsaj kot človeku nekoliko streslo srce nad grozoto 20. junija Mi Hrvati se po tem nismo vprašali, ker smo vedeli, da se duša in srce ne more stresti onemu, ki ga nima. Tudi to smo vedeli, da v Beogradu ne živi samo en Puniša Račič. Nikdar pa nismo mislili, da imajo Puniše Račiči svojo besedo tudi v zagrebškem nadškofovem dvorcu, kjer stoluje naš najstarejši nadškof, razumen človek in vzgleden duhovnik, ki je doslej znal obdržati v hrvaških srcih prepričanje, da živi zagrebški nadškof za sveto vero in za narod hrvatski, za krst častni i slobodu zlatnu. On je prvi obiskal našega predsednika Radiča, ko se je ranjen vrnil iz Beograda in mu je toplo želel skorajšnje okrevanje; na poročilo o smrti Radičevi je prekinil svoje zdravljenje v Avstriji in prihitel s prvim vlakom v Zagreb, da odredi vse potrebno za naj-svečanejši pogreb narodnega ljubimca. On je blagoslovil njegovo truplo v Seljačkem domu in šel za pogrebom, ne brigajoč se za kosilo in ne za počitek. Naslednjega dne je moral zaradi napora ostati v postelji. To je glava hrvaških škofov! Toda okoli nadškofijskega dvora v Zagrebu letajo podnevi črne vrane, ponoči pa se plazijo okoli nenasitne hijene. Vse te pošasti prihajajo iz razbojniške jame v Beogradu, iz ljubljanskega paganskega skrivališča in iz vražjega gnezda na zagrebškem kap-tolu, ki je našemu nadškofu vsililo za tajnika kanonika Slamiča, da tudi nadškofu napolni glavo s svojo slamo in da na ta način napravi našega najuglednejšega nadškofa za sramoto Cerkve in za posmeh ljudem. In res se je te- mu kanoniku Slamiču že posrečilo, da je razdvojil nadškofa od njegovih duhovnikov, katerim ta Slamič preprečuje pristop do njihovega poglavarja. Razdvojil pa ga ho tudi od vernikov, če ne pride Sveti Duh na pomoč. Vsa ta vražja družha beogradska, ljubljanska in zagrebška se je zbrala po 20. juniju v razbojniški jami v Beogradu, da koplje grob svobodni Hrvatski. Apostolski posel. Apostolskega posla, da poruši to vražje gnezdo s svojo pastirsko palico, se je s cerkvene strani prvi lotil uzorni sarajevski nadškof dr. Šarič, ki je v svojem listu »Katoliški Tednik« odkril to vražje seme in tudi pokazal, kdo ga seje! Danes je jasno — kar mi že zdavnaj vemo — da naši »pužkaši« (hrvaški klerikalci, op. ur.) niso samo enostaven privesek Koroščeve stranke, ampak da jih vodi isti tajni direktorij, ki je klerikalno stranko tudi osnoval. Ta direktorij se imenuje »seniorat« (starešinstvo). (V Sloveniji se imenuje ta >direktorij« »Katoliško akademsko starešinstvo«. V tem »starešinstvu« se odločuje vsa klerikalna politika, ne pa po klerikalnih »zaupnikih«. Če kak klerikalni zaupnik le z mezincem gane proti komandi »starešinstva«, takoj odleti. Op. ured.) Beseda o »starešinstvu«. V zagrebškem nadškofovem dvorcu so torej sklepali, kako naj se vsa duhovščina in vse življenje hrvaških katoličanov politično organizira v okrilju Hrvaške Pučke (klerikalne) Stranke, t. j. v Beogradu. To se dela tako, da so v takozvanih »katoliških ustanovah« in organizacijah, ki se še vedno vzdržujejo s hrvaškim kmečkim denarjem, povsod nameščeni »starešine«, da imajo zasigurano življenje in da se morajo povsem posvetiti protihrvaškemu delu v ta-jinstvenem »starešinstvu«, ki prodira v vse naše javno življenje, od uredništev cerkvenih listov do škofij in do samega Vatikana. V zagrebškem nadškofovem dvorcu je postavljen »senior« (starešina) Slamič, da drži zvezo med nadškofom in starešinami in da gospoduje nad nadškofom. Drugi steber starešinstva je škof v Križevcih, glavni pomagač . njihov pa je papeški nuncij v Beogradu Pele-grinetti, ki je zagrozil hrvaškim škofom, da jih bo vtaknil v samostane, če se ne bodo pokorili. (Slovenski kmetje naj pa pogledajo, kdo gospodari v slovenskih klerikalnih gospodarskih zavodih: Sami »starešine« — kmeta pa nikjer nobenega, čeprav je ves denar kmečki! Op. ur.) Krasne besede! Inžener Košutič zaključuje svoj članek tako-le: »Mi Hrvati dobro razlikujemo politiko od vere in se ne bomo nikdar tako spozabili, da bi iskali svojega političnega voditelja izven hrvaškega naroda. Mi sami smo edini gospodarji svoje politike. Ravno tako pa ne bomo nikdar zabredli v verske zmote in ne bomo zatajili svojega katoliškega poglavarja v Rimu. Mi ostanemo odkriti in stalni čuvarji vere svojih dedov. Naša domovina je okrašena z veličastnimi cerkvami, ki smo si jih sami sezidali v božjo čast in v našo tolažbo. Zato nam ni vseeno, kaj se dela z našimi cerkvami in kakšni so njeni poglavarji. Za nas so cerkve hrami božji, kjer se goji prava ljubezen in uči božanska resnica. Naša vera je živa in močna, polna ljubezni in resnice in polna božanskega duha. Srce pa nas boli, da so neke cerkve zaradi nevrednih duhovnikov prazne, ker narod, ki ima živo vero v Boga, ne more prenašati razžalitev, s katerimi ga žalijo s prižnice in izpred oltarja v masni obleki neverni sinovi Cerkva.. Narod spoštuje duhovnike učitelje, prezira pa rušilce Cerkve. Vatikan (papež) ima veliko politično izkustvo, nabrano v teku stoletij po vseh delih sveta. Šlo je tu za velika in težka vprašanja, ki so se morala rešiti. Mi vsi vemo, kako je bilo na Francoskem, ko se je dvignil narod, porušil kraljevski prestol in proglasil republiko. Visoki cerkveni dostojanstveniki so se takrat ločili od naroda in se zavzemali za Burbone (kraljevska rodbina v Franciji, op. uredništva), želeč jih postaviti nazaj na prestol, ker so v svoji zmoti mislili, da se ščiti vera s kraljevsko oblastjo, a ne v narodu. Ta zmota je dovedla do tega, da je francoska republika proglasila zakon o ločitvi Cerkve od države. Vrhovni cerkveni poglavar v Rimu pa je, držeč se velike resnice: Ljudski glas — božji glas, prepovedal cerkvenim poglavarjem na Francoskem mešati se v politiko in jim je za-povedal, da je njihova dolžnost širiti Kristusov nauk. Še težjo nalogo je moral (papež) nedavno rešiti v Mehiki, kjer je politično nasprotje nedavno doseglo svoj vrhunec. Papež je pre- povedal (klerikalno) »ljudsko stranko«, ki je bila tam tajno ustanovljena pod pretvezo, da hoče braniti Cerkev in vero. Tudi naši cerkveni poglavarji so dobili iz Rima sporočilo, ki je bilo izdano na vse predstavnike katoliške cerkve po vsem svetu. To sporočilo pravi kratko in jasno: depolitizacija Cerkve! To se pravi: Duhovniki naj oznanju-jejo vero in njihovo mesto je v cerkvi, ne pa tam, kjer se ropa in krade in tudi ne tam, kjer je laž močnejša od resnice. Njihovo mesto ni v razbojniški jami in ne v krvavi družbi, ampak v veličastnem hramu miru in ljubezni med narodom, kjer živi in vlada Gospod Bog!« WDEČVA" Žene in dekleta! Poslužujte se naše narodne in poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagelnoro dečrino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenski Matici in Dečjemu domu. Zaplenjeno. Zaplenjeno. odobrava zločin Puniše Račlča ? Predlog resolucije poslancev dr. Dinka Puca, inž. Zupančiča, Sitarja in tovarišev o umorstvu narodnih poslancev 20. junija v Beogradu: Ljubljanska oblastna skupščina obsoja težki, krvavi zločin, ki se je dogodil 20. junija v Narodni skupščini v Beogradu, katerega smrtne žrtve so bili narodni poslanci dr. Gjuro Basariček, Pavle Radič in sam predsednik Stjepan Radič kot voditelj in učitelj hrvatskega naroda. Težko ranjena pa sta bila poslanca dr. Ivan Pernar in Ivan Grandja. Ljubljanska oblastna skupščina globoko obžaluje mrtve in ranjene žrtve tega očitno organiziranega in pripravljenega brezvestnega zločina. Veletragičen dogodek, ki se je odigral na skupščinskih tleh, nima primera v zgodovini parlamentarizma in je globoko pretresel, razburil in užalostil vse sloje našega naroda. Oskrunjen, osramočen za vedno ni s tem činom le beograjski parlament, ampak omadeževan in ponižan je tudi ugled celokupnega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v svetu. Iskreno želimo, da bi prelita mučeniška kri odličnega voditelja in genija vseh Hrvatov utrla pot k sanaciji nevzdržnih razmer v državi, da bi sklesala končno pot pravici, poštenju in enakopravnosti. Ljubljanska oblastna skupščina v Ljubljani odločno apelira na vse merodajne čini-telje, da dajo čimpreje polno zadoščenje kruto užaljenemu hrvatskemu narodu in sprejmejo enodušno narodove zahteve po svobodni Hrvatski v svobodni naši skupni državi. Slovenci, zastopani po svojih poslancih v ljubljanski oblastni skupščini, izražajo s tega mesta svoje odkritosrčne globoke bratske simpatije do Hrvatov ter izjavljajo, da jih bodo verno, zvesto in bratsko podpirali v pošteni borbi za pravico do končne zmage. Zvestoba za zvestobo v dosledni nepokolebljivi borbi za pravico, svobodo in enakopravnost. To resolucijo je predolžil obl. poslanec Zupančič predsedniku skupščine na sklepanje. Dr. Natlačen, ki je za svojo osebo resolucijo pač prebral, je j a v n o ni hotel dati prečitati, ampak jo je izročil odseku, kar je očitno proti poslovniku. To postopanje predsednika je obsodil posl. Zupančič s sledečimi besedami: »Če nočete čitati predloga in obžalovati beograjskih dogodkov, smatram, da se večina solida-rizira (strinja) z beograjskimi Puniši Račici.« Vsled te izjave je klerikalna večina izključila posl. Zupančiča od 8 seji Zakaj sem bil izključen? Vse oblastne skupščine, med njimi tudi mariborska, so v prvih svojih sejah po 20. juniju obsodile težak zločin v Beogradu in obžalovale nedolžne žrtve. Tudi občinski odbori, med njimi v prvi vrsti ljubljanski občinski svet, v katerem sedi 21 kleroradikalov, je storil to solidarno brez najmanjšega incidenta tako, da je bila dotična seja pravzaprav žalna seja. Ko sem izročil v pondeljek, dne 22. oktobra pred sejo g. predsedniku dr. Natlačenu resolucijo, ki se v bistvu krije z ono, sprejeto v mariborski oblastni skupščini, nisem niti najmanje slutil, da bo to dalo povod moji izključitvi od 8 sej. Prepričan sem bil, da ima zlasti ljubljanska oblastna skupščina tehten razlog, da sprejme enako resolucijo čisto s človečanskega stališča ter v obrambo svoje lastne skupščine, posebno pa v obrambo gospodarskih interesov ljubljanske oblasti. Paragraf 18 ljubljanske oblastne skupščine se glasi doslovn:o »Nihče ne sme vstopiti oborožen v skupščinsko dvorano razen oseb, ki nosijo orožje po svojem poklicu in ki pridejo v skupščino po službenem poslu.« Iz tega je razvidno, da bi bila sveta dolžnost tudi te skupščine, da ne samo obžaluje žrtve, nego, da tudi odločno protestira proti zlorabi orožja od strani poslancev v Narodni skupščini, ki bi morala biti za vzor vsem oblastnim skupščinam. Vrhu tega je bil pokojni genij hrvatskega naroda, Štefan Radič, predsednik zagrebškega oblastnega odbora, to je največje oblastne skupščine v državi. Bil je torej vreden tovariš g. predsednika dr. Natlačena. Mislim, da bi bila, ako ne čisto s parlamentarnega in človeškega stališča vsaj tudi tovariška dolžnost g. predsednika ljubljanske oblastne skupščine, da posveti par toplih besedi spominu velikega pokojnika. Ne vem razloga, zakaj bi se tega branil? Naša resolucija je bila sestavljena s posebnim obzirom na SLS tako, da bi za njo lahko glasoval vsak zaveden Slovenec. Kajti, kar se je zgodilo 20. junija hrvatskim poslancem ob izvrševanju volje svojih volilcev, se lahko zgodi tudi poslancem SLS, ako bodo imeli pogum nastopiti za pravice naroda, ki ga zastopajo. Splošno obstoja med Hrvati in posebno med Srbijanci mnogokje domneva, da je večina slovenskega naroda solidarna z zločinci. To dejstvo je pribil v javni seji mariborske oblastne skupščine posl. dr. Odič. Že samo radi tega je bila nujna potreba, da se sprejme naša resolucija in s tem težke domneve za slovenski narod razblini. Zastopniki slovenskega naroda v oblastni skupščini bi morali v očiglad temu javno in enodušno obsoditi beograjski zločin. G. preds. ljubljanske oblastne skupščine je gotovo vedel kaj se je godilo in govorilo v mariborski je nekdaj slovelo v stari GrSJl po svoji modrosti. Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi \rpenfms Mik skupščini meseca julija 1928. Tamkaj niso navalil na dr. Odiča pri goraj navedeni izjavi. Silno važno bi bilo sprejetje resolucije še posebno z gospodarskega stališča, dasiravno je g. predsednik s tem argumentom hotel opravičiti odklonitev sprejetja resolucije, češ da smo gospodarska ustanova, zato ne spada to semkaj. Na Hrvatskem so pričeli izvajati oster bojkot posebno proti slovenskim obrtnikom in trgovcem ter proti delavcem m služkinjam, ki iščejo delo tam doli, radi zgoraj od dr. Odiča navedene domneve. Že v interesu teh Slovencev, ki imajo svoje poslovne zveze na Hrvatskem in ki iščejo dela pri njih, bi bila dolžnost ljubljanske oblastne skupščine obsoditi zločin. Vse to in še mnogo drugega bi bil povedal ob priliki kritične seje, da rge niso prekinili kriki oblastnih poslancev SLS in vsled česar nisem mogel utemeljiti sprejetje resolucije. G. predsednik ni mogel vzdržati reda in tudi ni dovolil nobene debate o predlosru. V kričečem prerekanju so g. poslanci SLS napačno obrnili moje besede, trdeč, da sem jih brezpogojno obsodil. Iz zapisnikov obeh ste-nografov je razvidno, da so me gospodje poslanci od večine na podlagi napačne trditve izključili. Ako mislijo gospodje od SLS, da se tako čuva ugled slovenskega naroda in da se tako varujejo gospodarski interesi Slovencev, potem me lahko še večkrat izključijo. Toda prepričan sem, da ie to napačna in popolnoma pogrešna pot. Sodbo o tem prepuščam slovenskemu ljudstvu. Inž. Fran Zupančič. po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, fino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine za šivilje, krojače, tapetni-ke, čevljarje in sedlarje nudi JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika fa vodo. D O P'I S I Iz okolice Vač. Napisati hočem nekaj besed v našem »Kmetskem listu«, katere sem zajel na poti dne 12. t. m. od Litije do Ljubljane. Vozil sem se v vlaku v družbi treh gospodov. Po običajni navadi čitam »Jutro«, a med nasproti sedečimi možmi se je razvil zanimiv pogovor o kmetski in gosposki politiki. Ker sem kmetski sin, sem z veliko pozornostjo zasledoval pogovor. Možje so ugibali na vse strani, zakaj vendar je bil zaplenjen »Kmetski list« z dne 3. oktobra št. 40. Neki gospod je pripomnil, da je prav lahko pogoditi v današnjih časih vzrok zaplembe, ko vlada nad narodom krivica. Ker »Kmetski list« piše in uči resnico, je preganjan od nasprotnikov in od vlade. Ko ne bi govoril resnice, tudi ne bi bil nikdar zaplenjen. Nato nadaljuje drugi, kaj vse doživljamo na svetu. Mir in svoboda, blagostanje in sreča bi vladala v narodu, ako bi ves kmetsko-delavski narod jadral po pravi poti, katero je začrtal pokojni Štefan Radič. To pot uči in hodi Slovenska kmetska stranka, ki vzgaja in vodi ljudstvo v pravo svobodno življenje. Toda bodite uverjeni, da not pravice se bode razširila prej ali slej, tako da ne bo več prostora za izkoriščevalce kmetskega ljudstva. Človek bi se razjokal pri pogledu na trpeče ljudstvo, ki se trudi za vsakdanji kruh od jutra do večera pri težkem delu, bodisi v gozdu, na polju, v tovarni ali v podzemeljskem rovu, a ne uživa težko prisluženega plačila. Na račun kmeta in delavca živi dandanes vsa posvetna in druga gospoda, ki si misli: kmet delaj in molči, mi ti gospodarimo in lepo živimo! Pot in sredstvo za dosego pravega reda v državnem gospodarstvu je samo ena: Da se zbere kmetsko-delavski narod skupaj in organizira v enotno stranko, v eno skupino in zahteva pravic ter postavi v državo normalne gospodarje! — Pritrjujem besedam, katere sem slišal iz ust izkušenih mož, da je vsak kulturni napredek nemogoč, dokler se ne združi kmet, obrtnik in delavec v pravo zavest Slovenske kmetske stranke. — Josip Sevljak. Dol pri Ljubljani. V petek, dne 19. t. m. se je vnelo okoli 80 balonov soliterne kisline tukajšnje tvornice ■ Kausky na postaji Laze. Na lice mesta so prispele požarne hrambe iz Dolskega, Dola in Senožet. Le prva je stopila v akcijo, ostale pa ne. ker je bilo vsako gašenje z vodo brezuspešno. Delavka, ki ie bila zaposlena s pretakanjem kisline, se ie občutno opekla, tako da so jo morali odpeljati v bolnico. Materijalna škoda je občutna. Vzrok nesreče je treba iskati v vodstvu samem. — Tukajšnja šolska mladina je cel pretečeni teden in še danes v pondeliek pouka prosta, češ da je sedaj nujno kmečko delo. Vendar na vsak dobro ve, da je niij»o kmečko delo že davnaj končano. Želeti bi bilo, ker imamo že itak preobilo različnih praznikov, da bi se že pouk redno vršil. Zato ne uvidimo umestnosti odredbe, s katero je določen šele sedaj Douka prost teden. Tudi ne odobravamo, da je g. šolski upravitelj radi zasebne preskrbe s kurivom opustil šolski pouk dne 29. septembra t. 1. Stariši šoloobveznih otrok poživljamo šolski odbor, da naj opozori šolsko upravi-teljstvo, da se v prihodnje več kaj takega ne zgodi. Iz Kostanjevice. Umrl ie v nedeljo, dne 21. t. m. vpokojeni davkar Karel Zajec v 86. letu svoje starosti. Pred 20. leti je pomagal ustanoviti Občinsko hranilnico in ie dolgo let bil tudi njen marljivi blagajnik. Občinski odbornik je bil pod županom Globočnikom in Bučarjem, v kateri dobi je bilo mnogo koristnega storjeno za občino, posebno pa sta se zidali dve šoli v Kostanjevici in černeči vasi. Bil je značajen mož in je tudi v težkih časih vedel pokazati svoje narodno prepričanje in svobodoljubnost. Naj bode staremu meščanu kostanjeviškemu žemljica lahka! — Trgatev se je končala pretečeni teden z obiranjem črnine, ki je do teh dni popolnoma dozorela. Sladkorja so kazali poslednji mošti do 16 in pol odstotka. Grozdje je bilo zdravo in trga-tveni dnevi lepi. — Odhajajoči župnik Pod-bevšek je vzel v nedeljo slovo od svojih fara-nov. Pred 12. leti je bil poslan v Kostanjevico z nalogo, da sezida novo cerkev v Kostanjevici in da reorganizira in učvrsti lokalno Slov. ljudsko stranko. Gosp. župnik je glede cerkve naletel na velik odpor in se cerkev ni zidala, ker sta še obe stari cerkvi dobri. Kake silne dolgove bi si nakopala fara z zidavo nove cerkve po vojnem času, si more misliti vsakdo. Zato je ta misel takoj začetkoma propadla. Kot organizator stranke pa se je gosp. župnik izkazal pri občini, kjer je dosegel visoke občinske doklade od 50 na 500%, uvedel za stranko koristnega obč. tajnika; dalje pri organizacijah, katerim je preskrbel veliko dvorano z odrom, v kateri namen je kupil staro šolo za 100 kron; vpeljani so bili v tem času tudi takozvani politični tabori pri božje-potni cerkvi na Slinovicah in v zadružništvu je poživil Posojilnico ter ustanovil Mlekarsko zadrugo. Renoviral je obe cerkvi, pokopališče, dosegel napravo poti na to pokopališče. Nanovo je vpeljal tudi vinsko biro, ustanovitev Orla pa se mu ni posrečila. Premeščen je bil na lastno prošnjo v Škofjo Loko, kjer ie boljša fara. Za vse te zasluge ga je imenoval občinski odbor z večino glasov za častnega občana kostanjeviškega. Čudno se nam zdi, da je občinski odbor storil to šele ob odhodu g. župnika in ne še za časa njegovega delovanja. Kakor da bi bil prostovoljni odhod tudi zasluga za občino. Morebiti je, to bodo že vedeli gg. odborniki SLS. — Kostanjevčani pa želijb g. župniku na njegovem novem mestu vse najboljše. Z Bogom! Skrajna malomarnost uprave radovljiškega vodovoda. V noči od 19. na 20. oktober je na zagoneten način bilo zopet požgano gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša Jožeta Valanta iz Lesc št. 13, ki je skoro popolnoma pogorelo, grozila pa je nevarnost, da postanejo žrtve požara največja poslopja v Lescah, le izvanrednemu naporu požarnih bramb in občinstva se je zahvaliti, da se je to preprečilo. Posebno zahvalo smo dolžni gasilnemu društvu v Hlebcah, ki je v najkrajšem času prihitelo z brizgalno in veliko pripomoglo, da se je požar udušil. Enako zahvalo izrekamo tudi požarnima hrambama Radovljica in Mošnje, ki sta z motornimi brizgal-nami prišli na pomoč, isto velja tudi požarnim brambam Begunje in Breznica. Vse druge požarne brambe so proti jutru odšle, le gasilci iz Hlebe so ostali celi dan v akciji. Krog poldneva pa je voda iz vodovoda odpovedala. Na dvakratno telefonično urgenco je v imenu gasilnega društva iz Hlebe Ivan Prešeren vendar le dobil odgovor, da gasijo v Radovljici apno. Županstvo občine Lesce je v resnici zaznalo, da je imel član vodovodne uorave, katere načelnik je radovljiški župan Vinko Resman in menda tudi načelnik županov za ljubljansko oblast, tovarnar klobukov gospod Florijan Jarc, priklopljeno na vodovod v istem času veliko gasilsko cev in gasil apno. — »Slovenec« je v zadnjem poročilu pred kakimi 14 dnevi v poročilu o požaru na Bledu naredil opazko, da se čudi, kako to, da gori samo pri pristaših SLS. Mi bi se tei vodovodni upravi, katera je tudi uprava SLS za radovljiško okolico, še bolj čudili, da nam ob požaru ne privošči vode in da njihovi pristaši v istem času gasijo apno, ko je nevarnost v teh osovraženih Lescah, ko gori posestvo pristaša, ki misli s svojo glavo tako, da morajo nositi vodo v škafih mesto iz vodovoda, ki ga plačujejo, da se požar ne razširi. Morebiti se zato tako postopa z Lesčani ali celo njihovo občino, ker ne mara klečeplaziti okoli gospode radovljiškega mesta. In če je še kaj dobre volje pri oblastih, je treba, da oblasti primerno ukrenejo, da se take stvari enkrat za vselej nehajo. Vodovodnega monterja pa je treba od strani merodajnih oblasti podučiti, da v tem slučaju požar zavzema prvo mesto, pa magari če bi radovljiška gospoda bila primorana v tistem času gasiti apno z buteljkami, ali pa če je brez vode. Pet občin gotovo več plača na prispevkih, kakor Radovljica sama in kmetsko prebivalstvo teh občin je ta vodovod omogočilo, ko bi ne bilo dobre volje teh občin, bi se tudi radovljiška gospoda ne koristila z vodovodom. Zapomnite si pa le, da si bodo vse, te okoliške občine to sedanjo naklonjenost ob priliki požara v Lescah dobro zapomnile. Vedite, da drevje ne raste do neba. A. Cirkovce na Dravskem polju. V torek, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne je izbruhnil požar v Zdrazgonci pri Cirkovcih pri posestniku Medvedu. Zažgal je baje njegov štiriletni sin. Ker je pihal vzhodni veter, sta bili tudi kolarriici posestnika Veraniča in posestnice Klasinc takoj v plamenu. Požarni brambi iz Šikolj in Gorice se je posrečilo ogenj lokalizi-rati pri posestnici Klasinc, koje kolarnica je bila že vsa v plamenu. Z nadčloveškim trudom so ogenj pogasili tako spretno, da je skedenj, prva in zadnja parna, ostala nepoškodovana, čeprav se te stavbe drže skupaj. Nič ni zaostala pri tem gašenju požarna bram-ba iz Cirkovc. Pri posestniku Veraniču so se že vneli od goreče kolarnice zraven stoječi svinjaki od zunaj in znotraj, nato pa še šupa. Cevovodja te požarne brambe je imel nalogo že goreča objekta pogasiti. V hudo vročino in dim mu priskočim kot star gasilec in sva menjaje pogasila popolnoma, kar je videl in odobraval sam načelnik tovariš Jelšovar. Pod-načelnik naše požarne brambe Beranič Jože p. d. Medvedov Juža je bil pri tem požaru pravi gledalec, dočim so častniki mariborskega topniškega polka, ki so ti dan v bližini požara streljali, pomagali pri požaru na vso moč. Čujte in strmeli boste! Po končnem požaru se je ta človek izrazil: Od danes naprej ne bo smel pri požaru gasiti, kdor ni ud požarne brambe. Pripomnim na to izjavo: Če bi bili vsi požarniki tako delavni kot podnačel-nik, tedaj bi bila zgorela cela vas. Tudi jaz sem nosil ta čin, a zraven gasilce nadzoroval in sem tudi delal, nevčlaniene gasilce pa po požaru pohvalil. Konečno še omenim, da ni gasilsko orodje njegova last, temveč občinska, zato je vsak vešč občan opravičen v sili zagrabiti za gasilsko orodje, posebno če primanjkuje sposobnih članov. Gledalcev željen je Ie ravnatelj kakega gledališča, ne pa dosto-relci, zato temu klerikalnemu podnačelniku svetujem, naj v slučaju požara ostane doma, da mu ne bo treba gledati gašenja starega po-žarnika. kateri je baš radi njega iz društva izstopil. Zavzel sem se tudi, da v naivečji sili ne zagrabim več gasilskega orodia, dokler bo imenovani včlanjen v tem društvu. — Makso Korže, gasilec v sili. Iz Rajhenburga. Čimbolj se bliža zimski čas, toliko živahne je postaja pri nas politično življenje. Oni, ki so dosedaj vedno volili SLS, trdijo, da tega ne bodo storoli več, ker zamerijo poslancem SLS, da so jim interesi Beograda in srbijanskih hegemonistov več kot oni prečanov. Sedem let so kričali proti Beogradu, da so osmo leto vse izdali, kar so preie oznanjali za čisto resnico. Klerikalci bodo torej pri nas nazadovali. Predzadnjo nedeljo je bil pri nas shod SDS. Poročala sta poslanca dr. Kramar in Urek. Posebno v oči nam je palo, da se je Urek čisto odkrito izpovedal, da pripada on SDS stranki, dosedaj se je izdajal za kmetsko stranko. Tudi socijalisti se pridno gibljejo v svojih strokovnih organizacijah. SKS dosedaj v Rajhenburgu ni imela organizacije, nas je nekaj dobrih pristašev kmetske misli, spravljamo pa se skup, da ustanovimo krepko organizacijo, ki ima izgled, da bo za delavsko najmočnejša. RADIO pere s a n Srečna zaročenka sem" pravi razumna Mica. »Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in varuje perilo !" t Z S 'TFk^iONiSCSš Kmetsko - demokratska koalicija priredi v nedeljo, dne 28. oktobra 1928 ob pol 3. uri popoldne v veliki dvorani Celjskega doma v Celju MANIFESTACIJSKI ZBOR. Na zboru govorita voditelja Kmetsko - demokratske koalicije dr. Vlado Maček in Sveto-zar Pribičevič in drugi poslanci KDK. Somišljeniki, pridite v velikem številu manifestirat za enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, za dobro in čisto upravo, za odstranitev korupcije in policijskega režima ter za svobodne volitve! Živela Kmetsko - demokratska koalicija! * * * Vsem zaupnikom SKS v srezih celje, Gornji grad, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Laško in Brežice. Manifestacijski zbor KDK v Celju dne 28. oktobra 1928 mora biti impozantna manifestacija pristašev obeh koaliranih strank. Zaupniki naj storijo svojo dolžnost in izvršijo v zadnjem tednu najširšo agitacijo za udeležbo na shodu. Železniške zveze v Celje in nazaj so najugodnejše. Iz bližnjih krajev naj pridejo zborovalci kolikor mogoče z vozovi. Zbor se otvori točno ob pol 3. uri popoldne. * * * Velika Dolina. Dne 28. t. m. se vrši shod SKS v Veliki Dolini v gostilni Jožeta Lozan-skega ob 2. uri popoldne. Grosuplje. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor krajevne organizacije SKS pri tov. Rusu. Tov. geom. Mravlje je poročal o političnem in gospodarskem položaju ter o borbi kmetsko-demokratske koalicije za novo ureditev države. Po živahni in stvarni debati je bil izvoljen sledeči odbor krajevne organizacije: Ivan Rus ml., predsednik; Jože Kramar, Perovo, Martin Boh, Grosuplje, Franc Rome, Selo, Franc Keber, Blato, Matevž Zupančič, Perovo, Anton Okorn, Zg. Slivnica, Jože Žitnik, Hrastje, in Franc Javornik, Grosuplje. Za tem se je razpravljalo o občinskih volitvah, ki se vrše prihodnji mesec. Občni zbor je zaključil z lepim in bodrilnim govorom tov. predsednik Rus in pozval vse pristaše ma delo za našo kmetsko misel. Soglasno je bila sprejeta zaupnica vodstvu stranke in tov. poslancu Iv. Puclju. Ljubljana. V pondeljek dne 8. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor »Mlade generacije« v društvenem lokalu na Miklošičevi časti 4. Navzočih je bilo lepo število članov in članic. Po poročilu pripravljalnega odbora se je izvolil sledeči odbor: R. Šimnovec, predsednik; B. Vozel, podpredsednik; R. Grk, tajnik; A. Germek, blagajnik; odborniki: Stane Škra-bar, M. Kuhar, A. Pirjevec in Vladka Preda-lič; namestniki: Viktorija Šenčur, S. Smolej, C. Vrančič, Fr. Gnezda in Milica čuček; nadzorstvo: A. Čamernik in Iv. Borstner. — Po zboru so se imenovali še načelniki posameznih sekcij in izgotovil program zimskega dela. V petek 26. t. m. ob 19. se vrši prvo predavanje, na katerem predava g. prof. Volavšek. Pozivamo vse članstvo, da se predavanja udeleži v čim večjem številu. Ptuj. Na sestanku SLS pri Brenčiču v Ptuju je svojim zaupnikom izjavil g. profesor Vesenjak, da se pri volitvah v okrajne zastope gre za — SLS! Za okrajne ceste (ki so v »imenitnem« stanju!), ter okrajne doklade se potem takem ne gre in kmečke, od SLS izpraznjene žepe! Oj ti zlata, potrpežljiva Babilonija z zavezanimi očmi! TEDENSKI KOLEDAR. 28. oktobra, nedelja: Sim. in J. 29. oktobra, pondeljek: Narcis. 30. oktobra, torek: Klavdij. 31. oktobra, sreda: Volbenk. 1. novembra, četrtek: Vsi sveti. 2. novembra, petek: Verne duše. 3. novembra, sobota: Hubert. SEJMI. 28. oktobra: Lož, Mokronog, Radovljica, Skaručna, Žužemberk, Češnjica. Sv. Jurij ob j. ž., Bistrica, Stras, Gor-njigrad, Dol. Lendava. 30. oktobra: Črnomelj, Zalog, Vel. Gaber. 2. novembra: Jesenice na Dol., Mirna, Cerknica, Vitanje. 3. novembra: Zagorje, Pišece. VALUTE. Dati moramo za: Din 1 nemško marko 13'57 1 švicarski frank 10-95 1 avstr. šiling 8"— 1 agleški funt 276-17 1 ameriški dolar 56'94 1 franc. frank 2 22 1 čsl. krono 1.68 1 italijansko liro 2-98 Listnica uredništva. Dopis iz Št. Jurja ob Ščavnici priobčimo prihodnjič. Naročajte »KMETSKI LIST«! Veličastno zborovanje kmetsko-demokratske koalicije v Sisku. Preteklo nedeljo se je vršilo veličastno zborovanje KDK v Sisku. Nad 50.000 ljudi je poslušalo predstavnike prečanskih strank in narodov. Padle so odločne izjave, da prečanski poslanci ne bodo več prestopili praga narodne skupščine v razbojniškem Beogradu, dokler ne dosežemo Svo-bodnie Hrvatske in Svobodne Slovenije. Prihodnjič bomo prinesli vse važne izjave iz govorov dr. Mačka in Pribičeviča. MIADINSKIVESINIK Ljubljana. Na rednem občnem zboru krajevne organizacije SKS Ljubljana, ki se je vršil 5. t. m. ob prav lepi udeležbi članov, se je ponovno izvolil stari odbor in sicer: dr. J. Hacin, predsednik; Fran jo Peterca, podpredsednik; odborniki: J. Kramar, J. Uran, Fr. Škrabec, Fr. Kafol, Fr. Trček in Al. Prepe-luh; preglednika: Anton Lušin in prof. Modic. Iz poročil posameznih funkcijonarjev je bil razviden lep napredek krajevne organizacije. Poročilo o političnem položaju je podal tov. Al. Prepeluh, ki se je posebno dotaknil komunalne politike mesta Ljubljane. Za svoja izvajanja je žel obilo priznanja. Imenovali so se med drugim še delegati za glavni zbor stranke in stavljeni še nekateri jako umestni predlogi, na kar tov. predsednik zaključi lepo uspelo zborovanje. Ig. V nedeljo dne 4. novembra se vrši veliko zborovanje vseh fantov in deklet ter prijateljev kmetskega pokreta iz ižanske okolice na Igu v dvorani Sokolskega doma ob 2. uri popoldne. Govore tov. dr. Novak in drugi. Vače pri Litiji. Društvo kmetskih fantov in deklet na Vačah je priredilo v nedeljo 14. t. m. vinsko trgatev v prostorih Sokolske dvorane ob številni udeležbi. Prva prireditev tega društva je pokazala lep uspeh. Na Vačah širi kmetsko zavednost, in iz novoustanovljenega društva narašča vzor Slovenske kmetske stranke, kar le edino je pravilno! Želimo, da seme, ki ga seje Društvo kmetskih fantov in deklet, rodi od dne do dne povsod plodonosne uspehe. Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo, dne 7. oktobra je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet gledališko predstavo v Radencih. Predpoldne je imel pri Kapeli shod kaplan Hrastelj iz Maribora, ki je bruhal ogenj in žveplo na našo kulturno organizacijo. Prepovedal je vsem ovčicam, da se ne sme nobena udeležiti predstave, češ — s tem bi se hudo pregrešile! Ob tej priliki se »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Sv. Juriju ob Ščavnici g. Hrasteljnu najlepše zahvaljuje na njegovi reklami in se mu tudi v bodoče priporoča. Naznanjamo tudi g. Hrasteljnu, da je prireditev uspela jako dobro, moralno kakor tudi materijalno. Smo torej jako zadovoljni! Le tako naprej gospoda... in v dveh letih bo vsa mladina v naših vrstah. NOVICE. »Enakopravnost« dr. Korošca. 49 milijonov za Srbijo, 250.000 dinarjev za Slovenijo. Po uradnem poročilu je dala državna Obrtna banka doslej obrtnikom v celi državi kreditov v skupni višini 70 milijonov dinarjev. Od tega zneska je dobila Srbija 49 milijonov dinarjev, Hrvatska 8 milijonov dinarjev, Bosna in Hercegovina 7 milijonov dinarjev Vojvodina 5 in pol milijona dinarjev, Dalmacija 1 milijon dinarjev, Slovenija pa celih — 250.000 dinarjev. Srbija je tedaj dobila dve tretjini cele vsote, vse »nove« pokrajine pa le eno tretjino, Slovenija pa celo 196-krat manj ko Srbija. — Medtem, ko se bori pre-čanska fronta, da bi to strahovito izkoriščanje odpravila, pa pomaga dr. Korošec in njegova stranka beograjskim cincarjem izmozgavati Slovence in Hrvate. Posebno opozorilo! Prav posebno opozarjamo naše bralce na članek »Vera in politika«, ki ga je napisal odlični zastopnik Hrvaške kmečke stranke inženjer Košutic in ki ga prinašamo mi v prevodu. Izpustili smo pa3 nekatere manj važne odstavke (n. pr. o katoliškem »starešinstvu«), vse ostalo na je dobeseden prevod. Kako v živo je zadel ta članek klerikalce na Hrvaškem, in kako resnično je vse, kar je tu povedano, dokazuje najbolj nedeljski »Slovenec«, čefrar zagrebški dopisnik pravi: »Zanimivo bi bilo zvedeti, kdo je Košutiču napisal ta članek in kdo mu je prinesel na ušesa nekatere stvari, za katere Košutic sam nikakor ne bi mogel vedeti!« S temi besedami »Slovenec« pove, da je pač res, kar piše Košutic (brez ozira na to, ali je Košutic sam ta članek res napisal ali ga je le podpisal, op. ur.). Iz tega članka pa bodo spoznali naši bralci, da tudi med visoko cerkveno gospodo ni vse zlato, kar se sveti, ampak da so tudi visoki gospodje prav tako kakor kmetje ljudje iz mesa in kosti in obdarjeni z vsemi dobrimi, na tudi slabimi lastnostmi ljudi. Človek ni Bog! Vse krajevne odbore, organizatorje in posamezne zaupnike SKS obveščamo, da začnemo s prvim novembrom z zbiranjem novih naročnikov »Kmetskega lista«. Ako kdo izmed navedenih še ni prejel nabiralne pole, naj to sporoči upravi, da mu jo takoj pošlje. Zbiranje bomo zaključili koncem decembra, ki mora prinesti listu najmanj 2000 novih naročnikov. Zato vsi na delo! Edina rešitev — kompcijoniste oprostiti. V Beogradu je začel izhajati poseben vlad in list »Tribuna«, ki se z vso vnemo zavzema za korupcijoniste. V zadnji številki priporoča: »Amnestija za vse korupcijonistične afere, v kakršnikoli obliki, bi brez dvoma mnogo pri-pomgolo k razčiščenju političnega položaja.« Francoski maršal v Sloveniji. Komandant vseh zavezniških čet v Solunu je bil francoski general Franchet d' Esperey, ki je tudi končno razbil armado centralnih sil na Balkanu in tako osvobodil Srbijo. Te dni je pro-slavila dr. Koroščeva vlada ta dan in razmetala velikanske milijone. Pretekli teden se je mudil maršal Franchet d' Esperey par dni v Sloveniji in si ogledal razne zanimivosti in naše kraje. Kmetje brez zemlje. Na meji med našo državo in Rumunijo v Banatu leži velika vas Ninčicevo. Nova razmejitev je odrezala tako, da je ostala vas s hišami v Jugoslaviji, a vse zemljišče je pripadlo Rumuniji. Kmetje so ostali brez zemlje, ker je bilo zemljišče, katere so do sedaj obdelavah, last nekega vele-posestva, ki je bilo pod agrarno reformo. Vsled tako »pametne« razmejitve, pa pripade zemljišče pod agrarno reformo rumunske vlade, ki ga bo dala svojim ljudem. Cirkovce na Dravskem polju. Dne 16. t. m. so prišli topničarji iz Maribora, da streljajo ostro na našem rodovitnem polju, zdaj ko je vse polno pridelka na njivah. Za časa Avstrije se to ni dogajalo. Korošec, Ti up in nada klerikalcev, zgani se, ne pusti opu-stošiti našega polja, temveč jim dovoli prihod za vaje v poznejšem času, da izostane nastala škoda in oviranje spravljanja poljskih pridelkov. — Ivmet iz Mihove. Bukova drva »p navedbo cene in množine Ilirija" Ljubljana ponudite družbi Vilharjeva cesta za glavnim kolodvorom. Političen umor na Jesenicah. V bližini Jesenic so našli pretekli teden mrtvo truplo mladeniča s prestreljeno glavo. Iz listin, katere so našli pri mrtvecu, je bilo razvidno, da gre za umor macedonskega visokošolca Cirila Hristovica, ki se je pripeljal iz Beograda do Jesenic. Ker so pri Hristoviču našli še denar in uro, je skoraj gotovo, da je postal žrtev političnega umora. V potu svojega obraza se je pralo dose-daj perilo. RADION odpravil je sedaj ves trud, ker zadostuje, da se kuha perilo pol ure in pranje je izvršeno. »Vzorno« klerikalno gospodarstvo. V Trbovljah je 6000 delavcev brez dela, ker nimajo dovolj vagonov, da bi premog nakladali. Na stotine in stotine polomljenih vagonov stoji na raznih postajah, ki propadajo, rjave in trhlene, a vlada se ne zmeni, kakor da se to nje ne tiče. V prečanskih krajih vlada tako pomanjkanje vagonov, od kar so klerikalci na vladi, da je zastala skoro vsa trgovina z lesom in da je na tisoče rudarjev na cesti. Mati umorila svojo hčer. V vasi Krnje-ševci blizu Zemuna je pretekli torek smrtno zabodla z nožem kmetica Kata Pukarovič svojo 17-letno hčer, ker ji ni pustila poročiti se s sosedovim sinom. Vojaki-nazarenci pred sodiščem. Višje beograjsko sodišče je potrdilo razsodbo vojaškega sodišča savske divizijske oblasti, ki je 72 nazarencev obsodilo vsakega na 10 let ječe, ker so — ko so vdrugič bili vpoklicani v vojaško službo — odklonili nošnjo orožja. Vsi obsojenci so bili iz istih razlogov že enkrat obsojeni na pet let ječe in so kazen tudi od-sedeli. Neprava garancijska pisma. Izseljenci, ki potujejo v Francijo, morajo imeti garancijska pisma, da jim je delo tam zasigurano. Karlo-vaška oblast je zadnje dni ugotovila pri 40 slučajih, da so imeli izseljeniki neprava garancijska pisma, katera so morali drago plačati in s katerimi tudi niso mogli dobiti potrebnih potnih listov. Sleparje zasledujejo. Potvorba čekov. V Zagrebu je prišla policija na sled dobro organizirani družbi, ki je ponarejala čeke in na ta način oškodovala razne banke za velike vsote denarja.. Kot glavni vodja te ponarejevalske družbe je osumljen neki bivši frater, eden od sedanjih voditeljev peščice mladoklerikalcev na Hrvaškem. Klerikalna politika je povsod enaka. Od Meksike čez Slovenijo do Hrvaške. Prevara, laž in nasilje je njihova politika. Županstvo občine Studenec nad Sevnico javlja, da je dovolil veliki župan nov živinski, konjski in kramarski sejem na dan 30. oktobra vsakega leta, odnosno na naslednji delavnik, ako pade določeni sejem na nedeljo. Ker so kramarski in živinski sejmi na Studencu zelo znani in med prvimi na Dolenjskem, se kupci in prodajalci vabijo, da se ga v čim večjem številu udeleže. Kdor hoče Imeti dobro pitane prašiče, mora uporabljati »Težakovo olje za živino". Naroča se: M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva 13 KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Račun postne hranilnice it. 1-4257 reg. zadr. as neomef. zav. Brzojavke „KmetslcI dom". Telefon IL 2S47 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, Obrestuje čistih vloge na knjižice Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. brez odpovedi VeCje stalne vloge ln vloge v tekočem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije, lnkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. O Uradne ure: Vsak delavnik od 8.-12.'/, in od 3.-4.«/,. €1 O Podružnica v KAMNIKU na 6lavnem trgu. »mu Mlinu iiuL-tfi-iBMrrTiTfiKaMtaKSa. Velik vagubuud aretiran. Ljubljanska policija je pretekli teden aretirala v Ljubljani Ivana Pistotnika, velikega sleparja, tatu, vlomilca in vagabunda, ki je pred dvemi leti pobegnil iz mariborske kaznilnice. Kradel je povsod kamor je prišel in v zadnjih dveh letih je zapravil nad 200.000 dinarjev. V Ljubljani je hotel sesti ravno na ukradeno kolo, ko ga je stražnik prijel za rokav. Mala Nedelja. V nedeljo 4. novembra ob pol 4. uri si oglejte od blizu in daleč krasno narodno igro »Graničarjk v Društvenem domu. Godba, ples. Ne zamudite! Smrt krvnika Mausnerja. Preteklo nedeljo je umrl v Sarajevu jugoslovenski krvnik Florijan Mausner zadet od srčne kapi. Maus-ner je izvrševal svojo obrt že v bivši Avstriji in naša država ga je takoj po prevratu sprejela v državno službo. »Kmetsko gibanje med Slovenci« je naslov obširne razprave, ki jo je začelo oktobra t. L priobčevati centralno glasilo mednarodnega kmetskega urada v Pragi v francoskem, češkem in nemškem jeziku. V tem spisu se opisujejo slovenske politične razmere in zgodovina kmetskega gibanja pri nas. Razprava služi v informacijo svetovni javnosti. Napisal jo je naš tov. A. Prepeluh. Minister — zidar. Angleški finančni minister Churchill se udejstvuje v svojem prostem času kot zidar. Te dni ga je sprejela angleška strokovna zidarska organizacija za svojega člana. Ustreljen vojaški begunec. Po Sremu se je že dalj časa potikal vojaški begunec Gavra Beloš in vznemirjal ljudi s tatvinami in napadi. Pred par dnevi je napadel s sekiro stražnika v Sremski Mitrovici. Stražnik je udarec odbil in begunca ustrelil. Najboljši ln najtrpežneJSl SiVAtNI STROJI ln KOLESA so: o Grltasjrtejr" y \dler« za dom, obrt in industrijo, v raznih opremah. — Istotam švicarski pletilni stroji Pisalni stroji Ugodni plaiilni pogoji. Dubied". .Uranla". Večletna garancija. Tovarniška zaloga: Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob -vodi. 5K usnjem Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvo-ril trgovino z usnjem v lastni hiši v Ljubljani, Florijanska ul. 3. Dobro lis.usl Kiztecsna! ALOJZIJ MOHORCIC. je Blasnikova «H PM!i za navadno leto 1929, ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. t VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri: ^ ]. Blasnika nasl. tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA, Breg 12 Ceneno češko perje 1 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 Din in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od SCO Din naprej pofitnine prosto. — Vzorec za- I - stonj. Blago se tudi zamenja in ne- itgnj&j w vzume nazaj. — Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 28 u Plzna, Češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo pri-1 bližno 10 dni. Za slugo h konjem gre mlad, močan, 18 let star, priden, trezen in pošten dečko, ki je vajen tudi vseh drugih del na kmetiji. Ponudbe na upravo lista pod »Priden sluga«. Majhno hišico kje na Gorenjskem kupi Kornič, Ljubljana, Prečna ulica 8. Posredovalcu dam provizijo. MIKU LJUBLJANA, MESTNI TRG 15 D E Ž N I Ki I Prom Prava pot dosego zdravih živcev! Bolni, utrujeni živci lagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodljaje, trganja, omotico, tesnobnost, Šumenje v ušesih, motenje > prebavi, pomanjkanje spanja, neveseije do dela in druge slabe pojave. Vseh bolezni se boste oprostili le s pristnim Kola Lecithin-om, vitaminov bogatim hranilnim sredstvom. Ta Je postal za človeštvo izvor dobrote, pospešuje na čudovit način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg in možgane, jači kite in ude, daje moč in nov živ-ljenski pogum. Pristni Kola-L e c 11 h 1 n dosega čuda, dovaja prave hranilne snovi na skrajna mesta krvne tvorbe, oživlja, opogumlja in ohrani telo mlado in sveže. V ^tpt » m,, % Prepričajte se sami, da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše popolnoma zastonj ln franko malo škatlico Kola Lecithlna in knjigo zdravnika i mnogo-stransko izkušnjo, ki se Je sam moral boriti s to boleznijo. Pišite ml natančen naslov, pošljem Vam obljubljeno takoj brezplačno. Ernst Pasternack, Berlin S. O., Milhaelkirchplatz 13, Abt. 316. "Varčen gospodar, IZt^Zl za obleke in perilo, katero gotovo najde v veliki zalogi in izbiri ter dobri kakovosti pri obče znani priporočljivi tvrdki 31. Miklauc „3?ri škofu' £ingarjeva ulica. £jubljana Sred škofijo trgovina obstoji že 59 let ter drži v zalogi blago samo dobrih kakovosti iz prvovrstnih tovarn kakor pred vojno. 'Cvrdka pošilja blago na željo tudi po pošti, d« d. Ljubljana Telefon St.2148, 2968 Poit. ček. rai. 13.853 Stritarjeva ulica it. 2 Ziro»raiun pri Narodni banki (vogal Pred Škofijo 1, nasproti magistrata) Nakup In prodaja valut in deviz. Sprejemanje vlog na takoči račun in hranilna knjiilca, vnovčevanjo čekov In menic. Izdaja uvarenj, garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanja kreditov in IzvrSevanJa vseh bančnih poslov po najkulantnajlih pogojih. miitmi—In i n n mimimrnim » N (0 lil i Z < ¥ < < Z NAMAKANJE TRI IZPIRANJE BENZIT DEŽEVNICA V LASTNEM DOMU ! TRDA VODA ŽRE MILO ! Povzroča apnene madeže v perilu ! z > Deževnica ■je mehka voda. — Pri močnem penjenju zajamčuje "popolno delovanje"pralnega sredstva in tako tudi ugodno poceni pranje. Trda voda je za pranje perila nesposobna, ker naredi milo večinoma nevpo-rabno in tako prepreči penjenje in delovanje pranja. | Mehka voda za pranje! Najenostavnejše in najboljše sredstvo, da se trda studenčnica ali voda iz vodovodov omehča, je dodatek nekaj TRI. Zatorej: K vsaki pralni vodi vedno nekaj polniti pesti TRI! NAMAKANJE TR IZPIRANJE BENZIT LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVI.) ENA lOOO Delniška glavnica: Din 58,000.000-—. Skupne rezerve cca: Din 10,000.000"—. Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Po dru2n!ce : Brcllc«, C«!Je, Črnomelj, Kranj, Maribor, Melkoric, Rovi Sad, Noromctlo, PluJ, Bokek, Sarajevo, SlovenJoradeo, Spili, Šlbcnlk, Oorlca, Trst. Se prlporoCa eb vse b&nCne posle. n»TAWOYHESA lOOO Brzojavni naslov: Banka Ljubljani. Telefon štev.: 2861, 2413, 2502, 2393.