Kmet, delavec In obrtnik naj bodo narodu -vodnik !
Izhaja vsako sreda. Naročnina: za celo leto Din 30'— za pol leta „ 15"— za inozemstvo za celo leto Din 50'— Inserati po tarilu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Kmetski
Vsakdo vžlval vse sadove svojega dela ln marljivosti!
Glasilo „Slovenske Kmetske Stranke".
31
Rokopis) »e ne vračajo. — Plača In toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 2506. — Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Pred volitvami,
Povedali smo že v zadnji številki, da bodo letos skoraj v vseh občinah v Sloveniji občinske volitve, ki so važne ne samo zaradi občinskih doklad, o katerih sklepajo odborniki, ampak tudi zaradi političnega šolanja in politične izobrazbe podeželskega, zlasti kmečkega ljudstva. Mnogo znakov pa govori tudi za to, da bodo razpisane v do-glednem času tudi volitve za držav-
so občinske doklade visoke, ne naredi se pa prav nič.
Sedaj, namreč že pred volitvami je pravi čas, da se občani v vsaki občini temeljito porazgovore in posvetujejo, komu bodo zaupali občinsko blagajno in gospodarstvo z občinskim premoženjem. Taki občani, ki sedaj spe in se za nič ne brigajo, češ, »saj je vseeno,« naj se po volitvah nikar ne pritožujejo,
ni zbor, ki so za kmete še nepri- da se jim slabo godi! Kar si bodo
merno večje važnosti kakor volitve občinskih odbornikov. Vse nam torej obeta jako živahno politično življenje, na katero se moramo pravočasno pripraviti, kajti biti pripravljen, to je vse!
Politična šola.
O stvarni važnosti občinskih volitev smo govorili že zadnjič. Občina ie temelj samouprave. V domači občini, ki jo prav gotovo pozna od prvega do zadnjega kota vsak kmet in vsak občan, je dana najlepša prilika vsakemu občanu, da iia lastne oči in po svoji lastni pameti presoja, ali se z občinskim denarjem pravilno in pametno gospodari ali ne. Recimo n. pr., da hočejo nekje sezidati novo šolo, čeprav je staro poslopje še dobro. Dobri in pametni gospodarji ne bodo sklenili nove zgradbe kar tja v en dan, ampak bodo premislili in preračunali po vseh okolnostih, ali je nova zgradba res potrebna ali ne, potem bodo preudarili, če ne bi bilo bolje še nekoliko počakati, da cene za materijal padejo itd. Kjer pa odločujejo o novih občinskih napravah nespametni gospodarji, ki nič ne premislijo, ali je kakšen most ali vodovod res potreben za vso občino in ne samo za enega ali drugega »magnata«, tam bo občina silno trpela. Vse take stvari vidijo kmetje v občini lahko vsak dan na svoje oči in si lahko napravijo svojo sodbo o občinskem gospodarstvu s svojo pametjo.
Zato pa je dolžnost vsakega občana, da se za delovanje občinskih odbornikov prav živo zanima. Nikomur ne more biti vseeno, ali plačuje 100 ali pa 400 procentov občinskih doklad in nikomur ne more biti vseeno, za kakšne namene se denar iz občinske blagajne porabi! Mi vidimo, da je v vseh občinah, kjer se ljudje za vodstvo občinskih poslov zanimajo, občinsko gospodarstvo v redu, kjer pa se ljudje prav nič ne brigajo za to, kakšne može bodo izvolili v občinski odbor, tam se prav lahko zgodi, da
ljudje izvolili, to bodo imeli!
Kar je občinsko gospodarstvo v malem, to je gospodarstvo v deželi in zlasti v državi v velikem. Povsod gre v prvi vrsti za denar in za njegovo vporabo. Ker pa je ravno v občini zaradi njenega malega obsega kontrola uporabe javnega denarja najlažja, ker vsak vidi, kako in kaj se gospodari, zato so občinske volitve najboljša politična šola ziasti za kmete.	*
so sijajni gospodarji, poznamo pa tudi zelo šolane ljudi, ki ne vedo obrniti krajcarja. Zato pravimo kmetom, naj poslušajo vse nasvete, pa naj pridejo od koderkoli, ampak odločujejo naj o vsem kmetje s a m i, in to brez strahu pred kakšno zamero. Povemo na glas, da v nobenem katekizmu in v nobenem svetem pismu ne stoji zapisano, da mora slovenski kristjan glasovati za dr. Korošca in za njegovo SLS, in zato tudi nihče ne bo pogubljen, če voli po svoji pameti in po svojem prepričanju! To si naj kmetje zapomnijo in naj tako volijo, kakor jim veleva pamet! O zidanju občinskih poslopij, cest, mostov in potov ne stoji v krščanskem nauku prav nič, ker je to stvar pameti, ne pa verska zadeva. Prepričani smo, da nam bodo v tem oziru tudi vsi pametni in pošteni duhovniki dali prav.
kriče: Vse za narod! Narod je v nevarnosti. Kdor pa pogleda stvari do dna, ta vidi, da ni v nevarnosti niti narod niti vera. Slovenski narod je živel na svoji zemlji stoletja in stoletja, pa ga še ni konec in ga tudi ne bo, dokler bo obdeloval svojo zemljo. Tudi vera pri nas nikoli ni bila in tudi nikoli ne bo v nevarnosti, dokler bodo to ljudje sami hoteli. Pri nas hodi lahko vsak v cerkev, duhovniki lahko brez ovir pridigujejo in mašujejo in izpovedujejo. Čemu torej tisto vpitje o veri in narodu v nevarnosti?
Če kdo vpije za prazen nič, je to znamenje, da ima kaj drugega za bregom! To pa, ker ima liberalna in klerikalna pokvarjena gospoda za bregom, je strah, da bi se kmet utegnil enkrat iztrgati iz komande pokvarjene gospode in pa strah, da bi se kmet enkrat postavil na svoje noge ii začel misliti s svojimi
Tudi nikogar drugega se ni ba- možgani in da bi vso to »gospodo«
Le brez strahu!
Strahovita politična bolezen, na kateri trpe zlasti kmetje pri nas, je strah pred gospodo. Mi smo o tem že večkrat pisali in bomo še, ker je to zlo treba najprej temeljito izruvati, predno se bodo kmetje mogli res svobodno in neodvisno udejstvovati v politiki. Je pri nas n. pr. silno mnogo krajev, kjer se ljudje silno boje zameriti se domačemu duhovniku in narede vse, kar ta komandira. Drugod se boje zopet kakšnega »magnata«, češ, da so mu dolžni. Tretji se boje gospoda davkarja ali gospoda glavarja. Kamor človek pogleda, povsod sam strah in zopet strah! Ali je to potrebno?
Nam niti v sanja ne pade v glavo, da bi hoteli ljudi odvračati od vere ali pa da bi hujskali ljudi proti duhovnikom iz verskih razlogov. Svoje verske stvari naj si urede ljudje sami s svojo vestjo ali kakor pač vedo in znajo. Tudi nikakor ue nasprotujemo, če se duhovniki kot državljani zanimajo za posvetne zadeve v občini in v državi. Povedati pa moramo, da priznamo duhovnike v posvetnih zadevah samo kot cenjene in spoštovane svetovalce, ki lahko vsled svoje izobrazbe pač marsikaj dobrega in pametnega na-svetujejo, ne moremo jim pa priznati v posvetnih zadevah nezmotljivosti. Mislimo, da nobenega duhovnika ne bomo razžalili, če pravimo, da ima kmečki posestnik brez šol lahko mnogo boljši gospodarski pogled kakor duhovnik. Poznamo ljudi, ki ne znajo niti brati, pa
ti, ne bogatašev in ne oblastnikov. Če bi se kdo od takih gospodov predaleč izpozabil, se bo že našel primeren paragraf. Volitve so tajne. A tudi če bi bile javne, se ni treba bati prav nikogar. Če se bodo bali kmetje, ki obdelujejo svojo zemljo in ki si pridelujejo sami svoj živež — kdo pa naj ima sploh še pogum, da bo odkrito in hrabro povedal svojo besedo? Če bodo tisti ljudje, ki vas sedaj z vsemi mogočimi rečmi strašijo in plašijo, spoznali in videli, da se prav nič ne bojite, vas bodo sami nehali strašiti, ker se bo njim samim začelo to zdeti preneumno. Gospoda tepe kmete lahko samo tako dolgo, dokler se kmetje tepsti puste. Ali se boste res dali na večne čase od pokvarjene gospode tepsti in vleči za nos? Zakaj vam je pa Bog dal možgane?! »
Naša organizacija in volitve.
Za našo stranko in za našo organizacijo pa so bližnje občinske volitve še posebno važne. Sedaj je namreč najlepša prilika, da se v vsaki občini najdejo in združijo vsi, ki mislijo in hočejo to, kar mislimo in hočemo mi, da je namreč treba kmete politično osamosvojiti in
treščil iz njenega gospodstva ob tla in sam prevzel gospodstvo nad »gospodo«! To pomenijo besede »vera je v nevarnosti« in »narod je v nevarnosti« in prav nič drugega! Ni vera v nevarnosti in tudi narod ni v nevarnosti, pač pa je v nevarno5-sti gospodstvo pokvarjene gospode (liberalne in klerikalne) nad kmeti!
Sedaj imate najlepšo priliko, da to vsakemu kmetu dopoveste, zlasti tistim, ki se dajo še dandanes farbati od liberalne in klerikalne gospode.
Slovenski kmetje morajo skupaj v boj za svojo osamosvojitev in svobodo izpod gospodstva gospode, ne pa da se bijejo med seboj, veliko veselje liberalcev in klerikalcev. Gospoda že. ve, zakaj hujska kmete z liberalstvom in klerikalstvom — zato, da kmetom lahko žepe prazni in nad njimi gospoduje. Sedaj pa prihaja čas, ko kmetje to gosposko zanjko spoznavajo in zato se gospoda boji! Strah pokvarjene gospode pred nami pa je najboljši dokaz, da smo mi na pravi poti, in dokazuje tudi, kje se naj slovenski kmetje organizirajo!
Za naš list.
O veliki borbi, ki se pričenja po
jih osvoboditi od škodljivega vpli-' vsej naši državi med interesi kme-va naših gosposkih strank. Za vsa- j tov in pa med pohlepnostjo pokvar-kega kmeta, premožnega ali manj jene gospode, bomo poročali v pri-premožnega, ki živi od svojega de- hodnjih številkah obširno in natan-
la na svoji zemlji, mora veljati načelo: S pokvarjeno gospodo proč! Pokvarjena gospoda, ki nastopa
ko. Ker je to velevažna stvar za kmete, prosimo naše pristaše, naj naš list širijo, kar ga morejo! Ne
pri nas kot klerikalna ali pa libe- (devajte lista proč, ampak širite ga ralna stranka, je imela za kmete, tudi med pristaši drugih strank, da od nekdaj samo farbarijo in laž. Eni se bodo vsem kmetom na debelo kriče: Vera je v nevarnosti! Drugi'odprle oči!	_
Važne določbe za
volitve.
Kdo ,ima pravico voliti? Pravico voliti imajo vsi moški, ki so stari 21 let in so vpisani v volilnih imenikih. Voliti mora vsak osehno. /
Kdo sme voljen biti? Za občinske odbornike ali namestnike smejo izvoljeni biti moški, ki imajo pravico voliti in ki so dopolnili 24. leto in če bivajo v občini vsaj 2 leti.
Kdo ne sme voljen biti? 1.občinski nameščenci razen osobja obč. šol; 2. uradniki onih oblasti, ki neposredno nadzorujejo občinsko upravo; 3. osebe, ki so ob začetku prve razgrnitve volilnih imenikov že dva meseca v zamudi s plačilom ali položitvijo računa, katero jim do občine nalaga pravomočna razsodba in sodna poravnava; 4. osebe, ki so v zamudi s položitvijo računa o upravljanju njim izročenega premoženja občine ali kakega občin-SKega zavoda; 5. osebe, ki se brez zakonitega odklonilnega vzroka branijo sprejeti izvolitev v občinski odbor, ali pozneje mandat, ki so ga sprejele, izrecno ali molče odlože, za dobo treh let.
Kdo ne sme niti voliti niti izvoljen biti? 1. Oni, ki so obsojeni zaradi hudodelstva, kolikor ne gre za politično hudodelstvo, storjeno od ustanovitve Jugoslavije, dokler trajajo pravne posledice, združene z obsodbo; 2. oni, ki so obsojeni zaradi pre-greška ali prestopka, storjenega iz kori-etoljubja (tatvina, poneverba, goljufija, oderuštvo) ali sicer nečastnih dejanj (beračenje, vlačugarstvo, zvodništvo), dokler ne minejo tri leta po prestani ali zastarani kazni; 3. oni, ki so obsojeni zaradi pre-greška zoper kazensko pravne določbe v varstvo volilne svobode, ako je bilo dejanje storjeno pri volitvah v poslansko zbornico, v občinski zastop ali v katerokoli korporacijo ali zastopstvo, ki je po zakonu poklicano, da oskrbuje javne stvari, in sicer za dobo šestih let po prestani kazni; 4. oni, ki prestajajo sodne kazni in oni, ki so v prisilni delavnici ali pod policijskim nadzorstvom; 5. oni, ki so v kon-kurzu; 6. oni, ki so pod skrbstvom (očetovsko oblastjo, varuštvom, kuratelo); 7. oni, ki so brez vladne dovolitve stopili v službo tuje države; 8. oni, ki so sodno obsojeni, ker kot pristaši nepriznanih ver niso izpolnjevali svojih državljanskih in vojaških dolžnosti.
Zato morajo politične, socijalne in druge skupine voliicev najpozneje v 10 dneh po razpoložitvi pravomočnih volilnih imenikov predložiti okrajnemu glavarstvu
kandidatne liste za volitve občinskih odbornikov in namestnikov.
Kandidatne liste morajo obsegati toliko imen, kolikor je voliti občinskih odbornikov in namestnikov.
Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem in z uradnim pečatom opremljenem obrazcu, ki ga z dnem prve razgrnitve volilnih imenikov proti odškodnini vsakdo dobi pri županu, pri okrajnem glavarstvu ali pa pokrajinski upravi v Ljubljani.
Obrazec za volitve predpisuje pokrajinska uprava. Z izvirno kandidatno listo morajo predlagatelji predložiti še po dvakrat toliko prepisov liste, kolikor je v do-tični občini volišč.
Na prepisih kandidatnih list, za katere je tudi uporabiti uradne obrazce, imena predlagateljev ne smejo biti navedena. Na teh prepisih se morajo označiti samo imena predstavnika in namestnika liste (čuvarjev).
V	razglasu o volitvah mora župan objaviti dan in uro, do katere se smejo vlagati liste.
V	kandidatno listo se smejo sprejemati kot kandidati vse osebe, ki morejo biti izvoljene.
Vezava kandidatnih list. Dvoje ali več
.isti nhčini trl^onil,	i- .
Za predstavnike list v volilnem odboru smejo biti označeni ali predlagatelji sami ali pa druge osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku dotične obične.
_ Brez privolitve se ne sme nihče označiti za predstavnika liste ali njegovega namestnika.
Kandidatne liste, ki ne zadoščajo gore-njim predpisom, ali pri katerih se je vršila zloraba splošne označbe že obstoječih političnih in drugih strank, mora okrajno glavarstvo tekom 5 dni po vložitvi navedbo razlogov vrniti v popravo.
Poziv se mora proti dostavnici izročiti pooblaščenemu zastopniku ali njegovemu namestniku. Ako se pozivu ne zadosti tekom 5 dni, je kandidatna lista neVeljavna.
Kandidatne liste, na katerih se je ugotovil potvorjen podpis, proglaša okrajno glavarstvo ne glede na nadaljno kazensko postopanje za neveljavne tudi, če so že bile potrjene ali objavljene.
Kako se voli. Dan volitve določi okrajno glavarstvo. Voli se nepretrgoma od 8. do 17. ure.
Volišča, volilni odbori, začetek volilnega opravila, glasovanje in konec glaso-nja je tako kot pri vseh drugih volitvah. Tudi glasovi se štejejo tako kot pri vseh volitvah.
o dni pred volitvijo njih pooblaščeni zastopniki, ki so na kandidatnih listah kot taki vpisani. Okrajno glavarstvo mora to izjavo izročiti po županu volilnemu odboru cim se ta sestane.
Koliko odbornikov se voli v občini? V
občinah z manj kakor 500 prebivalci 7 odbornikov in 3 namestnike;
z manj kakor 1000 prebivalcev 9 odbornikov in 4 namestnike;
z manj kakor 2000 prebivalcev 17 od bornikov in 17 namestnikov;
z manj kakor 5000 prebivalcev 25 odbornikov in 25 namestnikov;
z manj kakor 10.000 prebivalcev 33 odbornikov in 33 namestnikov;
z manj kakor 20.000 prebivalcev 37 odbornikov in 37 namestnikov;
z manj kakor 40.000 prebivalcev 41 odbornikov in 41 namestnikov;
s 40.000 ali več prebivalci 49 odbornikov in 49 namestnikov. Merodajno je zadnje ljudsko štetje.
Volilni imeniki. Za volitve občinskega odbora mora župan sestaviti volilni imenik po abecednem redu. V občinah z vsaj 2000 prebivalci more župan po potrebi določiti več volišč in v ta namen razdeliti volilce na podstavi rednega bivališča po okrajih. V tem primeru je za vsak volilni okraj napraviti po abecednem redu poseben volilni imenik. V občinah, ki imajo nad 800 voliicev, se mora vršiti volitev na več krajih.
Volilni imeniki se morajo razgrniti za dobo 14 dni, da jih vsakdo lahko pregleda. Tekom te dobe se smejo zoper nje vlagati pri županu pismeni ugovori, reklamacije. To je razglasiti na občinski deski. V razglasu je navesti dan, s katerim se prične štirinajstdnevna reklamacij-ska doba.
Ugovore sme vlagati vsakdo, ki je vpisan v volilni imenik, kakor tudi vsak drugi moški, star vsaj 21 let in redno bivajoč v občini.
Kandidatne liste. Občinske odbornike in namestnike je voliti po obveznih kandidatnih listah.
Iz zunanje politike.
Rusija.
Rusija se je udeležila svetovne
V isti občini vložkih kandidatnih "list"se jfSP°dafke konference, ki se je lahko veže. Dotično izjavo strank morajo' Pncela 4- maJa V Ženevi. Voditelj pismeno javiti okrajnemu glavastvu vsaj! delegacije je Osinski, ki je prišel s dni nmH	—u,pred konferenco z raznimi predlo-
gi, med katerim so najvažnejši: črtanje vseh vojnih dolgov in obveznosti sploh, znižanje nerealnih izdatkov za vojaštvo, uradništvo in luksuzne predmete, sprememba politike evropskih držav do kolonij in odprava bojkota Rusije od strani zapadnih držav. Če pomislimo, da mora vse vojne dolgove plačevati najrevnejši, če pomislimo dalje, koliko denarja gre za vojsko, za uradništvo, kar mora zopet plačati kmet, potem si lahko mislimo, kako blagostanje bi nastalo, če bi bili uvaževani ruski predlogi. Ruska delegacija bo zahtevala, da se
Kako je podpisati kandidatno listo.
Kandidatne liste za volitev občinskih odbornikov in namestnikov morajo biti izrecno označene za take in čitljivo svoje-ročno podpisane najmanj po tolikih volilnih upravičencih kolikor je voliti odbornikov in namestnikov v dotični občini. Vsak volilni upravičenec sme podpisati le eno samo kandidatno listo. Listo morajo podpisati tudi vsi kandidati z opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo. Podpisi kandidatov, ki so vpisani v volilnem imeniku, se štejejo v predpisano število predlagateljev. Ako kandidat ne zna pisati, ga podpiše z njegovo privolitvijo kdo drugi, ki se mora svoje ročno podpisati.
Kako se sestavijo kandidatne liste?
Kandidatne liste se morajo sestaviti takole :
Na čelu liste se zapiše ime občine, dan volitve, za katero listo veljajo in pa jasna in določna označba skupine voliicev (na primer: Lista Samostojne kmetijske stranke), ki predlaga listo, tako da se lahko loči od vsake druge. Potem pod L:
S tekočimi številkami 1, 2 itd. označena imena in priimki, prebivališče in poklic predlaganih kandidatov za občinske odbornike. Teh kandidatov mora biti toliko-, kolikor je izvoliti občinskih odbornikov. Potem pod II.:
S tekočimi številKaim 1, 2 itd. označena imena m priimki, prebivališče in poklic kandidatov za namestnike. Teh kandidatov mora biti tu,ji toliko, kolikor je izvoliti namestnikov..
Pod imena kandidatov se napišejo imena enega predstavnika (čuvarja)* in enega namestnika {namestnik čuvarja) te liste za volilni odbor.
Ako se voli na več krajih v občini, se napiše za vsako volišče ime po enega1 predstavnika in po enega namestnika v volilnem odboru.	I
P?d vse to se podpišejo svojeročno in čitljiva ivsi kandidati z opombo, da po tej listi sprejmejo izvolitev.
Na kandidatni listi je dalje imenovati izmed podpisancev eno osebo in nje namestnika, katera naj v imenu in po naročilu podpisancev občujeta z županom, oziroma političnim oblastvom kot pooblaščena zastopnika.
ji dajo dolgoročni krediti, ker ježe; zapadne velesile niso prav nič upoštevale pri razdelitvi vojnih reparacij, oziroma so ji ugrabile še Be-sarabijo, dasi se je borila na njihovi strani.
Rusija je zopet nekoliko korigirala ustavo, kar znači zopet korak nazaj od čistega komunizma in tudi večje upoštevanje kmetske produkcije kaže, da se Rusija vedno bolj približuje kmetski ureditvi države.
Balkan.
Pregovori med našo državo in Italijo se bodo po časopisnih poročilih kmalu pričeli, vendar vse kaže, da'naša država še čaka na sestanek francoskega in angleškega zunanjega ministrstva, odnosno na sestanek angleškega kralja in francoskega predsednika republike. Na tem sestanku se bo šlo za obnovo prijateljstva med Francijo in Anglijo, ki se je po vojni zelo ohladilo; govorilo se pa bo tudi o sporu med nami in Italijo. Kar se bo sklenilo tam, bo veljalo za Italijo in za nas. Dalje pa čaka naša država tudi na rezultate konference Male antante, kjer se bo najbrž tudi pokrenilo vprašanje iltalijanske ekspanzije na Balkanu v zvezi z zo-petno uvedbo kraljestva na Madžarskem. Pod silo prilik je upati, da bo spor rešen diplomatskim potom. Naša država se je tudi udeležila gospodarske konference v Ženevi. Govoril je za našo državo Šečerov, ki je v svojem govoru povdarjal slabo kupno moč kmetškega prebivalstva. To dejstvo so povdarjali skoro vsi govorniki, toda če se ne bo upoštevalo ruskih predlogov, so vse to same besede.
Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, -»C ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge!
Naš pokret.
štirinajsto pismo.
Poglejmo še nekoliko v novo Ru-munijo, našo državno sosedo. Notranje politično življenje te države je v marsikaterem oziru zelo slično našim političnim razmeram. Ta država se je po vojni zelo povečala. Od bivše Avstrije je dobila Bukovi-no, od bivše Ogrske pa Erdeljsko in del Banata, a od ruske države si je sama vzela še celo Besarabijo.
Tudi v novi Rumuniji so po vojni uvedli strog politični in upravni centralizem, s katerega pomočjo poskuša v Rumuniji jako mogočna kamarila še dolgo obvladati državo ter polno uživati družabne prijetnosti, ki so združene z državno oblastjo. Rumunija je, gospodarsko vzeto, pretežno agrarna dežela. Izobrazba kmečko - delavskega ljudstva je skoroda še bolj zanemarjena, kakor je bila ona ruskega mu-žika pod carji. V predvojni rumun-ski kraljevini je bila zemlja socialno zelo nepravično razdeljena. Ve-
Ako take prijave ni, se smatra prvi pod- jeposestniM takozvani »bojark, SO pisanec za zastopnika, drugi pc.dpisanec	zelo številni in mogočni, a
pa za njegovega namestnika.	t kmetje, ki so sami imeli premalo
zemlje, da bi mogli živeti le od nje in od svojih lastnih pridelkov, so morali »bojarom« obdelovati posestva kot dninarji. V šole niso hodili, od zgodnje mladosti do smrti je bil ta kmetski revež analfabet, pravi suženj. To se je videlo tudi v svetovni vojni, ko so se Rumuni izkazali kot najslabši in najbolj nevedni vojaki med vsemi. Umljivo je to, zakaj socialno potlačeni in nezadovoljni ljudje nimajo nobenih idealov o »svoji« domovini, ki je le njihova zatiralka. Veleposestniki, ve-leindustrijci in velefinančniki so upravljali državo z vidika svojih koristi. Napram revnemu podeželskemu ljudstvu niso bili le njegov socijalni gospodar, temveč tudi njegova državna vlada in v sporih med gospodarjem in kmetom - delavcem, tudi njegovi sodniki.
Najvažnejši in največji socijalni problem te države je agrarni problem. Že pred vojno je vrelo ponekod med malimi kmetiči in delavci, započel je na kmetih živahen socijalen pokret, ki pa ni bil enoten in tudi ne politično-strankarsko organiziran; prvič je to ovirala ve-
lika nevednost med rumuskim kmetskim ljudstvom, drugič pa je bila volilna pravica za politične zastope zelo omejena, pridržana bogatejšim in izobraženim stanovom.
Takoj po končani svetovni vojni so se v stari rumunski kraljevini združile posamezne organizacije v enotno kmetsko stranko, ki je nastopila pri volitvah 1. 1919., prvih, ki so se izvršile po splošni in enaki volilni pravici v parlament. V Be-sarabiji se je istotako organizirala rumunska kmetska stranka, ki je pri teh volitvah zmagala na vsej črti.
Na Sedmograškem in v Bukovini pa je prevladovala takozvana rumunska narodna stranka, ki je tam dobila večino. Te tri politične stranke so se v novem parlamentu dogovorile za skupen nastop in prevzele celo vlado pod predsedstvom načelnika sedmograške narod, stranke, Al. Vaida Voevoda. To je bila v obče prva parlamentarna vlada v Rumuniji, ki si je nadela nalogo uvesti v politično življenje te države načelno demokracijo, a v so-cijalnem pogledu izvesti tako zelo potrebno in nujno agrarno reformo. Glede Besarabije, ki jo je proglasila za rumunsko pokrajino, katera se je v Sfatul Tarii baje prostovoljno (?) priključila Rumuniji, je hotela uvesti diplomatične pregovore s sovjeti. Bila je pripravljena priznati tudi de jure sovjetsko vlado, ako le ta priznava novo ustvarjeni položaj v Besarabiji. Toda že po treh mesecih je bila ta vlada vržena. Neposredni povod za to je 10110 vprašanje agrarne reforme. Parlament je za Besarabijo že sklenil precej radikalni zakon o agrarni reformi. Sedaj je šlo še za druge pokrajine, zlasti tudi za stare dele bivše rumunske države. Načrt zakona je bil že gotov. Pojavile pa so se proti temu spletke kamerile pod vodstvom šefa liberalne stranke v stari kraljevini, C. Bratianu-ja, in na državno krmilo je prišla vlada pod predsedstvom generala Avaresco. To je bil očiten državni udar, kajti odstranjena je bila nasilno vlada, ki je razpolagalo v parlamentu z dvetretjinsko večino. Ka-marila je skušala preprečiti zedi-njenje vsega kmetskega življa v eno samo državno stranko, ker bi s tem prodrlo načelo demokracije in parlamentarizma. Poslužila se je stare metode: Deli in vladaj!
Pri volitvah 1. 1920, ki jih je vodil general Avaresco, je kmetski pokret v Besarabiji in v bivši kraljevini sicer »obdržal svoje prejšnje politične pozicije, izgubila pa je er-deljska narodna stranka, ki jo je general Avaresco razcepil.
Da so se te volitve izvršile na znani »rumunski način« ni treba še posebej poudarjati. General Avaresco, ki je načelnik prilično male rumunske ljudske stranke, je vladal nato nemoteno še eno leto.
Leta 1921. ste se rumunska kmetska stranka in kmetska stranka v Besarabiji fuzionirali v eno skupno stranko. Erdeljska narodna stranka pa ni šla po tej poti, temveč se je iz oportunističnih razlogov raje družila s starimi rumunskimi nacionalističnimi in konservativnimi
terpentinovo o

shiv&jmus
Prva odlika:
Terpentin v milu.
Terpentin odpravi lahko in temeljito vsako nesnago, posebno pa madeže, znoj, saje itd.
1.	Terpentin v milu.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izrezati.
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila.
skupnami. Leta 1922 se je zopet na nasilen način polastila vlade stara rumunska liberalna (bogataška) stranka, ki se je pri volitvah poslužila nečuvenega nasilja s pomočjo uradnikov, vojaštva, žandarmerije in sodišč. Na ta način si je liberalna stranka v parlamentu osvojila večino, a najmočnejša stranka v opoziciji je bila kmetska stranka. Narodna stranka pa je bila po številčni moči tretja v parlamentu. Liberalna vlada je uvedla v državi gospodarsko politiko, ki je bila v korist le velekapitalu, raznim tru-stom in bankam. Večino bremen se je prevalilo na ubožno, zlasti kmetsko prebivalstvo. V vsej državni upravi je zavladala korupcija, gospoda je kradla na debelo ljudsko premoženje. Pravna varnost je skoro povsem izginila. Pred samovoljo oficirjev in uradnikov niti poslanci niso bili več varni. S politično neljubimi ali sumljivimi osebami se je postopalo na tako nečloveški način, da so o tem pisali sevtovni listi z zgražanjem. Začetkom 1. 1926 so se v vsej državi izvršile občinske volitve, pri katerih je bila vladna stranka občutno poražena ter se je morala umakniti. Toda zopet je bila pri sestavi nove vlade kmetska stranka prezrta in zopet je prišel na površje general Avaresco. Prejš-na liberalna stranka je uveljavila nov volilni zakon, ki je dajal veliko prednost velikim strankam. Meseca maja 1926 je izvršil general Avaresco nove volitve z velikanskim terorjem in nasiljem, ki je prisilil Narodno stranko, da se zedini s Kmetsko stranko. Dne 10. oktobra 1926 se je izvršila fuzija obeh teh strank na temelju desetih progra-matičnih točk. Nova ali razširjena kmetska stranka je postavila sicer zahtevo po ustavni monarhiji, v socijalno - gospodarskem pogledu pa je povdarila potrebo solidarnosti vseh delovnih in produktivnih stanov, ki da so glavni faktor ljudske produkcije, temelj socijalne strukture naroda ter vsled tega tudi države. Zahteva po svobodnih volitvah in reviziji ustave je bila po tolikšnih zlorabah večkot razumljiva. Posebno značilna pa je za-
hteva, da se uvede upravna decentralizacija in lokalna avtonomija, ker je bukareški centralizem nesposoben pošteno upravljati državo, zlasti novo priključene, kulturno in gospodarsko bolj razvite pokrajine, ki so po vojni pripadle Rumunski. V gospodarskem pogledu zahteva nova stranka, da se narodno gospodarstvo postavi na temelj narodne in socijalne koristi, da se more dvigniti produkcija, kmeta pa obvarovati izkoriščanja. Kmečka lastnina naj se zaščiti, a v vse gospodarstvo v obče uvede zadružna misel in oblika. Glede industrijskih delavcev se zahteva zaščito v smislu tozadevnih določb v mirovnih pogodbah.
Glede notranje strankine organizacije se je skupni kongres izjavil, da bo stranka organizirana po pokrajinah, ki naj pa imajo svoje posebne centralne odbore.
Tako so se v Rumuniji vsi res
demokratični in politični elementi združili v enotno stranko, kateri pripada sedaj borba proti stari rumunski liberalni stranki in kama-rili, ki je dolga desetletja skubila kmetsko in delavsko ljudstvo ter ga strahovala z najbolj gnjusnimi nasilnimi sredstvi. Ali pa bo ta cilj dosegljiv že v bližnji bodočnosti, je dvomljivo spričo velike kulturne zaostalosti kmetskega in v obče podeželskega prebivalstva. Vsekakor pa more edino le politična zmaga kmetske stranke v tej državi uveljaviti bolj poštene upravne metode ter priznanje vsaj človeških pravic tudi za kmetsko in delavsko ljudstvo. Borba med staro in mo-močno oligarhijo ter demokracijo kmetskega ljudstva bo srdita. Končna zmaga kmetskega socialno-gospodarskega pokreta pa je neizbežna, ker jo moralno zelo podpirajo tudi zgledi sosedne — Rusije.
A. Prepeluh.
Iz ljubljanske oblastne skupščine.
Poslanec Janko Bukovec o proračunu za kmetijstvo.
Dotaknil se bom samo enega vprašanja, to je vprašanje cen
kmetskih produktov. Kajti, tovariši, dajmo še tako lepe nauke in naslove, če ne boš imel svojega dela plačanega, potem se pač ne izplača, da se s to stvarjo pečaš. G. dr. Milavec pravi, da mi na cene našim kmetskim produktom ne moremo dosti vplivati. Toda jaz sem v tem oziru drugačnega mnenja. Kajti mi vemo, da so cene našim kmetskim riti o pravem produktom zato tako padle, ker so kmetovanja.
se bodo sklepale, s kar največjo skrbnostjo. Kajti, če boste delali na to, da bodo cene kmetskim pridelkom dobre, potem je sigurno, da se bo vsak kmetovalec z veseljem poprijel svojega dela. V naši državi je kmetijstvo glavni vir dohodkov. Zato je treba posvetiti kmetijstvu tudi največjo pažnjo. Dokler kmečki stan ne bo prišel do poštenega plačila za svoje delo, dokler ne bomo prišli tako daleč, da bi se kmetu izplačalo njegovo delo, tako dolgo ne moremo govo-napredku našega
druge države, kakor Nemška Avstrija, zaprle z visokimi carinami izvoz naših poljedelskih pridelkov, zopet druge države, kakor Češkoslovaška, so pa z različnimi veterinarskimi predpisi onemogočile izvoz naših svinj. Zato bi prosil oblastno skupščino oziroma g. dr. Milavca, ki ima ta referat, da zasleduje vse trgovinske pogodbe, ki
Zato je potrebno, da zasiguramo temu stanu največji razmah. Če temu stanu zasiguramo boljšo bodočnost, bo zasigurana boljša bodočnost tudi vsem drugim stanovom, trgovskemu, obrtniškemu, delavskemu itd. Če je kmet zasiguran, je zasigurano vse in s tem bo rešeno tudi vprašanje brezposebnosti, ki je danes tako velika tudi pri nas.
Poslanec Ivan Pipan o našem mlekarstvu.
Tovariši poslanci! 0 pomenu in važnosti mlekarstva in sirarstva mislim, da ni potrebno govoriti, ker smo si vsi na jasnem. Gre tukaj posebno za eno nalogo, namreč, za osredotočenje mlekarske produkcije. Lansko leto se je o tem dosti razpravljalo po našem časopisju, kakor je gotovo gospodom poslancem znano. Govorilo se je o centraliziranju proizvajanja mlekarskih produktov. Vendar pa takrat, dasi je bilo veliko zanimanja za to važno panogo našega kmetijstva, do uresničenja ni prišlo. Tozadevni odbor se je sicer sestavil in prevzel nalogo, da pripravi osnutek pravil za skupno mlekarsko in sirarsko društvo za celo ljubljansko oblast. Toda končna odločitev bo padla šele v bodočnosti in bi bila oblastna skupščina predvsem poklicana, da to stremljenje podpira. Smatram, da je nujno potrebno, da oblastna skupščina podpira stremljenje bohinjskih mlekarskih in sirarskih zadrug za osredotočenje proizvajanja. Zato predlog za podporo toplo priporočam. Dalje naj se preskrbi tudi za odjemalce naših izdelkov na mlekarskem in sirarskem trgu. Nujno priporočam oblastnemu odboru, da se zanima za to zadevo in najde pot, da odpomore težkemu položaju naše mlekarske in sirarske industrije.
Poslanec Urek o predlogu glede cepljenja prašičev.
Ta predlog je odsek odstopil oblastnemu odboru, da naj posreduje pri kmetijskem ministrstvu, da nakaže za nabavo seruma in drugih zdravil za živino v proračunu določeni znesek oblastnemu odboru.
Tov. Urek je izvajal: Odsek je vsekako uvaževal važnost cepljenja svinj proti rdečici, s čimur se prebivalstvo obvaruje z majhnimi stroški velike škode. Vendar bi pa prosil, da bi ta sklep v toliko spremenil, da bi se vsa zadeva pospešila. Če bo namreč oblastni odbor terjal tozadevne prispevke šele iz Beograda, se bojim, da se bo vsa stvar zelo zavlekla. Morebiti ne bomo dobili cepiva pred jesenjo. Vsi pa veste, da se morajo svinje cepiti proti rdečici že meseca maja. Radi tega sem mnenja, da bi oblastni odbor dovolil nekako posojilo v ta namen, da bi sam nabavil za cepljenje potrebna sredstva, potem, pa gledal, da mu država naknadno povrne stroške.
Dovolim si ob tej priliki pripomniti, da ima cepljenje proti rdečici ?a naše kraje v brežiškem Posavju, ki meji na Hrvatsko, še prav poseben pomen. Znano vam je, da razsaja po naših krajih večkrat svinjska kuga. V prejšnjih letih je radi nje mnogo pašičev poginilo. Tekom časa pa se je ta kuga toliko omejila, oziroma ublažila, da danes samo radi kuge redkokdaj pogine kak prašič. Če se pa kugi pridruži še rdečica, potem pa svinja sigurno pogine. Ako pa se žival zaščiti pred obolenjem na rdečici, odpade tudi nevarna posledica kuge. Radi tega predlagam, naj se odsekov predlog
spremeni tako, da se bo glasil: »Skupščina skleni v namen cepljenja proti rdečici takoj nabaviti zadostno množino cepiva in ga razdeliti veterinarjem brezplačno. Naknadno naj oblastni odbor izposlu-je pri kmetijskem ministrstvu v Beogradu povračilo izdatkov iz zadevnega fonda.« — Se je sprejelo.
Poslanec Ivan Pipan o javnih delih.
Gospodje poslanci! Že sem se mislil odpovedati besedi, pa ravno izvajanja mojega gospoda predgo-vornika Adlešiča so povod, da sem vzel besedo in posegel v debato. Jaz ne vidim nikakega povoda, zakaj naj bi se ne smatralo kot potrebno, da se predlog našega tovariša dr. Kramer-ja ne sprejel. Sem prepričanja, da bo tem bolje, čim bolj se bo razčistil ves položaj. Kajti važnost celega gradbenega programa zahteva, da se prouče kar najbolj točno vse tozadevne po-
drobnosti. Kar se tiče izvedbe tega programa bi opozarjal, da se polaga posebno važnost pri popravljanju cest, ki so vsled povodnji največ trpele. To velja zlasti za ceste v ljubljanski okolici, v polhov-grajskem okraju in pri Ločnici. Poleg tega spada med najnujnejše posle osuševanje ljubljanskega barja. Zato je predvsem najbolj potrebno, da se tozadevno vsi stvarni načrti pripravijo in da se glasom teh načrtov pride do realizacije dotičnih predlogov. — Na izvajanja gospoda dr. Adlešiča bi pripomnil, da se mi ne zdi njegov ugovor kot da ni potrebno sklicati gradbenih anket nepravilen in netočen. Anketa šele pokaže resnične potrebe naroda. Ravno najbolj prizadeti kraji pridejo pri takih anketah v poštev in do besede. Ponavljam, da je po mojem mnenju potrebno, da se skli-čejo take ankete, ki naj bi obravnavale ves gradbeni načrt.
predlogi.
Predlog Ivana Pipana zai razširjenje vodovoda v Vižmarjih.
V vasi Vižmarje, občina Št. Vid nad Ljubljano je bil zgrajen pred 20 leti vodovod z državno in deželno podporo, ki je tedanjim zahtevam prebivalstva in potrebam zadoščal. Toda z ozirom na to, da se je prebivalstvo od tedaj v vasi skoraj podvojilo, ne zadostuje več dosedanja zajeta voda potrebam prebivalstva.
Gospodarski odbor vasi Vižmarje je sklenil radi tega zajeti še en znaten studenec, ki se bo priklopil dosedanjemu vodovodu in ki bo s svojo množino vode zadoščal vsem potrebam za dogledno bodočnost.
Komisijonelen ogled na licu mesta od strani strokovnjakov hidro-tehničnega oddelka se je že vršil in tozadevni načrti in proračun so v delu. Stroški so proračunjeni ozir. predvideni na Din 80.000. Ker vseh teh stroškov, kolikor jih je predvidenih, prebivalstvo imenovane vasi ne premore, predlagamo: Oblastna skupščina skleni: Oblastnemu odboru se naroča, da s primerno denarno podporo omogoči razširjenje projektiranega vodovoda.
Predlogi Ivana Ureka.
2. Okrajno cesto, ki pelje z železniške postaje Brežice preko občine Globoko v velikem ovinku skozi Dobravo (Križ) proti Župelevcu, Bizeljskemu in Kapelam, veže v preseku omenjenega ovinka občinska cesta iz občine Globoko skozi občino Bojsno do Župelevc (kot razvidno iz priložene skice).
Velik promet iz Bizeljskega, Sv. Petra pod Svetimi Gorami, Hrvatske ter Središča in Zg. Kapel, ki je ves navezan na železniško postajo Brežice, mora pasirati omenjeni ovinek, kar je zlasti v zimskem in deževnem času, ko je cesta skozi Dobravo zelo slaba, velika prometna ovira.
Cela občina Bojsno nima direktnega dostopa do okrajne ceste, do katere zamore šele po omenjeni občinski cesti, ki pa je do sedaj komaj do ene petine dolgosti posipana z gramozom.
Davna želja prebivalstva navedenih krajev je, da se občinska cesta Globoko — Bojsno — Župelevce sprejme med okrajne ceste, zlasti je to upravičena želja prebivalstva občine Bojsno, kateremu bi se s tem odprla pot v svet. Vršili so se že tozadevni komisijski ogledi.
Cesta je dolga ca 3600 m in bi njena preureditev v trdno, za promet težjih tovorov sposobno cesto stala okrog 60.000 Din.
Z delnimi prispevki prizadetih občin, okrajnega zastopa in primerno podporo oblastne uprave bi bilo omogočeno uresničenje te naprave.
Zato stavimo predlog: Skupščina skleni: dodeliti v zgornji namen podporo v znesku vsaj 20.000 Din.
Poziv.
V noči dne 19. aprila je v vasi Roviše, občina Št. Lampert, srez Litija, silen požar uničil peterim posestnikom vse gorljivo imetje, hiše, hleve, svinjake, žitnice, sušilnice, kozolce in drvarnice, vsa živila, vso krmo, vso obleko in tudi več živine. Pogorelci nimajo prav ničesar več, niti strehe, niti obleke in si po svoji lastni moči ne morejo ne morejo pomagati. Treba jim je pomoči od drugod.
Da se jim olajša beda, razpišem s tem nabiranje milih darov v vsem območju ljubljanske oblasti.
Darove sprejemajo: v Ljubljani veliki župan ljubljanske oblasti in mestni magistrat, na deželi pa vsi sreski poglavarji in oblasti, ki jih bodo oni določili. — Veliki župan: Dr. Vodopivec s. r.
Angleško sukno po solidnih cenah dobite pri Francu Pavlin. Ljubljana, Gradišče štev. 3.
Dopisi.
Gorenjski predal.
Takoj po konstituiranju cestnih odborov so se začela pogajanja glede blejskega mosta. Pogajali so se v imenu cestnega odbora za Radovljico g. Vidic, v imenu blejskega cestnega odbora pa g. Plemelj. Pogajanja so se vrtela okoli prevzema mosta na cestne odbore proti mali odškodnini in za odpravo mostnine. Preko noči pa so bili cestni odbori razpuščeni in novi možje so začeli širiti misel, da se most prevzame brez odškodnine. Lastniki mostu pa s takim postopanjem seveda niso bili zadovoljni in so se obrnili na bivšega deželnega odbornika in odvetnika dr. Pegana za pravno pomoč. Ta je kot izvrsten poznavalec cestnih zadev nasprotnike temeljito poučil, kaj zahtevata zakon in pravica in danes je stvar taka, da bosta morala oba cestna odbora plačati skoraj 40.000 Din raznih stroškov, prej pa bi bilo dovolj nekih 5000 dinarjev odškodnine. Ali si bo poslanec Jan to lekcijo zapomnil?
Mi sicer podpiramo gospodarske predloge g. Jana v oblastni skupščini, a ugotavljamo tudi, da smo bili in smo še veliko bolj zadovoljni z denarjem, ki smo ga pod prejšnjo vlado dobili izplačanega, kakor pa s samimi predlogi brez denarja. Za Srednjo vas in za Rateče je nakazal Pucelj 360.000 Din podpore, klerikalci pa niso dali nič razen papirnatih obljub. Klerikalci se razumejo samo na preganjanje njim neljubih oseb, tudi svojih pristašev, za kmete se pa brigajo samo takrat, ko uganjajo v cerkvah politiko, kar pa ni vedno dobro, kakor je to skusil župnik v Gorjah.
Dovje. V soboto, dne 7. maja je bil za našo vas, oziroma faro, dan žalosti. Ta dan namreč je legel k večnemu počitku župnik planinec Aljaž. Nad trideset let je pastiroval v naši fari in ni imel nasprotnikov. Bil je vseskozi živahen, humorja vedno poln še na prižnici. Ljubil je iz vsega srca slovenske gore, osobito svoj Triglav. Pogreb njegov je pričal, da je njegovo delo priznaval cel narod. Ogromno število ljudstva je spremljalo pokojnika. Pevska društva pod vodstvom priznanega pevovodje g. Hubada so prepevala žalostinke tako ganljivo, da je vsak čutil, da lega v grob velik mož. Na grobu je govorilo 6 govornikov, ki so v zanosnih besedah slavili velikega Aljaža. Kako živahen je še bil lansko leto ob posetu takratnega poljedelskega ministra Puclja! Pustil je razobesiti po vasi zastave, sam pa z odlikovanjem na prsih prihitel pozdravit slovenskega ministra. S tem je najlepše pokazal, da zna ceniti dela mož brez ozira na strankarsko pripadnost. Opirajoč se na tov. Puclja je hodil ž njim po vasi. Veliko zaslug si je stekel za svojo faro in veliko pripomogel, da ima vas vodovod. Tako je legel k počitku mož dela in ljubezni do svojih ovčic. '	A.
Ribno pri Bledu. Dne 22. marca 1927 je prejela Mlekarska in živinorejska zadruga v Ribnem odlok,
s katerim Agrarna direkcija prepoveduje sekati les za gradbo planinskih koč in hlevov na Grofovi planini. Odlok pravi nadalje, da se je tvrdka Hudovernik, pri kateri je udeležen tudi cestni gerent g. Res-man iz Radovljice, pravočasno proti temu pritožila. — Iz tega odloka se vidi cilje ministrov SLS, kako so skrbeli za kmeta in za živinorejske in mlekarske zadruge v času njihove slave na vladi. Radovedni smo le, kaj pravi na to predsednik živinorejskih odborov in poslanec Jarc, ki ima polna usta skrbi za kmeta in zadruge, a kapitalistične družbe pa za njegovim hrbtom delajo proti kmetu! Poskrbeli bomo, da to drevje ne zraste do neba.
Podzemelj. Priprave za občinske volitve so v polnem teku. Tri stranke bodo postavile liste in najzanimivejše je to, da se radikali in klerikalci vežejo. Radi bi dobili župana, toda kmetska sloga je pri nas tako trdna, da nam kmetske večine v občinskem odboru nikdar ne bo vzela nobena protikmetska nakana.
Ježica. Tudi pri nas se pridno dela za občinske volitve, posebno klerikalci, ki so razdeljeni v dve struji, starine in mladine. Županov pisar se je moral celo ored g. župnikom zagovarjati radi nekih besedi proti starinom. — Mi mu svetujemo, da se naj raje briga za svoje posle, a drugo naj pusti v miru. — V zadnjem »Domoljubu« se silno hvali z občinskim proračunom in z letnim zaključkom, kar pa ni vse točno. Hvala ne drži. Svetujemo za občinske volitve, da gredo kmetje in delavci skupaj, pa bo zijaaga gotova naša. — Kmet.
Sromlje. Bližajoče občinske volitve so razgibale vse elemente in stranke župnije Sromlje, posebno pristaši SLS si ne dajo miru in jih tako jezik srbi, da ob vsaki priliki in za vsako malenkost blatijo pristaše SKS. Pretečeni teden je tudi Blaž Lipar, posestnik, Vkl. Gora, obč. Sromlje, na nedopusten način žalil tovariša Ivana Ceklana, posestnika istotam, nakar ga je ho-
tel iti tožit. Ker ga je B. Lipar pre-' prosil, da je od tožbe odstopil, je zahteval I. Ceklan Din 100.— za tiskovni sklad »Kmetskega lista«, kar je g. Lipar drage volje storil. Torej, tovariši, pozor, ako bode imel kdo nasprotnikov kako lažno opravljanje z vami in stranko SKS, naj si listnico olajša na korist našega tiskovnega sklada; vsako lažnjivo govorjenje naj bode kaznovano.
Živinoreja. Te dni se je vršila v ministrstvu poljedelstva in voda strokovna konfernca, ki se je bavi-la z vprašanjem obrambe in pobijanja živalskih bolezni in sklenila, da izdela v tem vprašanju poseben zakonski predlog za Narodno skupščino.
POZO!! — Kdor še ni poizkusil Schichtovega terpentinovega mila, ne ve, kaj je dobro.
Naši shodi.
Sromlje: Sestanek SKS za okoliš Sromlje ne bode dne 15. maja t. 1., ampak z istim dnevnim redom takoj po prvi sv. maši v gostilni.M. Petan v Sromljah na dne 22. maja t. 1.
Sladka gora. Občni zbor krajevne organizacije se vrši v nedeljo dne 15. maja po rani službi božji. Poroča tov. dr. Novačan.
Sečovo pri Rogaški Slatini. Občni zbor kraj. organizacije se vrši v nedeljo dne 15. maja popoldne. Poroča tov. dr. Novačan.
Majšperg. V nedeljo dne 8. t. m. se je vršil sestanek SKS, na katerem je poročal tov. Škrabar. Ustanovil se je krajevni odbor SKS za občino Majšperg.
Semič. V nedeljo, 8. maja se je vršil občni zbor krajevne organizacije SKS. Na občnem zboru je poročal oblastni poslanec Bukovec o gospodarskem in političnem položaju. Udeležba je bila dobra, izvoljen je nov odbor. Kmetska ideja se širi vedno bolj med ljudstvom.
C Z*
Imah preklicani,
zato, ker vsak tisti, ki kupi
v naši
detajlni prodaji Dunajska c. 23
pri POLLAKU (dvorišče)
prištedi toliko, kolikor znaša popust na železnici in kolikor dražje plača čevlje pri posredovalcu oziroma konkurenci.
Te ugodnosti ne prekliče nobena sprememba vlade ali ministrstva in je stalna za vsakega, ki dobro svoj denar obrača.
politične
^Napredna fronta^-
»Jutro« in »Slovenec« prinašata svoja mnenja, kako naj nasto-Lpajo pri bodočih volitvah slovenske stranke. Oba lista med drugim k pišeta tu di sledeče: »Bloku bi se približala kmetijska stranka, ki izjavlja, da je v političnem pogledu povsem neodvisna od HSS.« Na to izjavljamo, da take izjave nismo nikoli in nikomur podali. Slovenska Kmetska Stranka je res neodvisna slovenska stranka ali v političnem pogledu je absolutno vezana na HSS z ozirom na enakost socijalno kmetskega programa.
»Domoljubu« ne da miru izvolitev tov. Ivan Grada v okrajni cestni odbor. Pravi pa, da mu bo šele tedaj častital, ko bo videl, kake uspehe bo prinesel volilcem iz cestnega odbora. No, tov. Grad je že pokazal kaj zna in je bil radi tega tudi za svoje delo nagrajen z zaupanjem prebivalstva in volilcev treh občin. Za neke gospode je pa tov. Grad celo preveč naredil in to peče krščanskega »Domoljuba«. Ali še bolj ga bo.
Za disciplino v stranki se zavzema »Domoljub« v svoji zadnji številki v članku, ki ima naslov »disciplina«. Iz članka je razvidno, da je ta članek napisan z ozirom na izid volitev v cestne odbore, ki se niso končale povsod tako kakor so računali mogočni gospodje pri SLS. Z »Domoljubom« vred smo tudi mi mnenja, da je disciplina v stranki in v vsaki organizaciji zelo potrebna, toda tudi ta pokorščina ni brez meje. Kdor je pristaš te ali one
stranke iz prepričanja, ker odobrava program stranke in ker vidi, da stranka dobro in pametno dela, ta gotovo ne bo rušil discipline v stranki. Drugače pa je, če začno ljudje izpregledovati, da je stranka slaba in da je delo njenih predstavnikov za nič. V takem slučaju bodo pametni ljudje pač poskušali, da ali zlo v stranki odpravijo ali pa prestopijo k drugi stranki, ki jim je bolj všeč, ker bolje dela. Kakor vse kaže, so se začele tudi tistim kmetom, ki so doslej slepo sledili voditeljem SLS, polago^ ma oči odpirati, in so spoznali, da je SLS stranka, ki se za kmečke koristi toliko briga kot za lanski sneg, in zato so se začeli zbirati okoli nas, kjer je pošteno delo doma in ne samo prazne besede. Naši možje so zlasti v cestnih odborih pokazali, da znajo in hočejo delati in zato so ljudje začeli deja njem bolj verjeli kakor besedam. Upamo, da bo imel »Domoljub« še večkrat priliko prepričati se, da se pristašev ne pridobiva s komando od zgoraj, tudi ne s praznimi grož njami z vragom, ampak samo s poštenim delom. Vsekakor je pa zelo hvalevredno od »Domoljuba«, da prizna, da so začeli tudi kmetje zapuščati vrste SLS in da se pridružujejo Slovenski kmečki stranki. Tako je tudi prav, ker bodo kmetje le tedaj prišli do polne veljave v javnem življenju, če se bodo otresli komande pokvarjene gospode in se združili v naši stranki, katere temeljno načelo je: kmetski stan osamosvojiti in iztrgati iz požrešnih krempljev gosposkih izprijen-cev.
Ljubezen SLS do kmetov. Kmetje imajo velekoristno organizacijo »Kmetijsko družbo«. Ta družba je za kmete že silno mnogo storila, a vendar ji klerikalci niso naklonili v oblastnem proračunu nobene podpore. »Domoljub« pravi sicer, »da bo tudi Kmetijska družba deležna naklonjenosti slovenskega ljudstva«, pristavlja pa, da šele takrat, »ko pride čas za to.« To se pravi, da šele takrat, ko jo bodo dobili v svoje roke klerikalci! Taka je bila klerikalna politika vedno — za obči blagor nič, za stranko oziroma za strankarje pa vse! Kmetje, zapomnite si to!
Kako mislijo Hrvatje o Radiču? V Zagrebu izhaja list »Obzor«, ki nikakor ne odobrava Radičeve politike, ker mu je preveč kmečka in preveč proti pokvarjeni gospodi naperjena, je pa vendar toliko pošten, da kljub vsemu socialnemu nasprotstvu priznava Radicu to, kar mu mora vsak resnicoljuben človek priznati. Tako piše nedeljski »Obzor« med drugim: »Radič je za tisoče in tisoče volilcev neko mistično (nadnaravno) bitje, eno samo in edino upanje in poslednja pričakovana rešitev iz današnje mi-zerije. Val njegove popularnosti se širi, a obratno kakor se to dogaja na vodi. Vodni valovi postajajo toliko slabši, koliko bolj se oddaljujejo od središča, Radiceva popularnost pa je ravno na mejah največja. V Subotici, v Štipu ali na Visu je Radič desetkrat močnejši kakor v Zagrebu. Te popularnosti ne morr-jo uničiti nobene psovke, ampak samo nove ideje. (Slovenski liberalci in klerikalci, ali razumete? Od. ur.) Radiceva agitacija gre od ušes do ušes, gre iz prepričanja od vasi do vasi in od hiše do hiše. Tisti velikanski radičevski shodi so samo manifestacije (ne agitacija op. ur.), kajti zhorovalci na teh zborih Radiča niti ne slišijo, ali pa ulove kvečjemu kakšno besedo, ampak ga samo vidijo, potujejo na shode ponoči ure in ure daleč. Ra-dičev pokret ima na sebi nekaj me-sijanskega in zato se ga s starimi irazami ne da zatreti.« — Prosimo naše bralce, naj sedaj primerjajo to sodbo s tistim Draznim in puhlim zabavljanje naših »liberalcev« in »klerikalcev« na Radiča in na njegovo silno socialno idejo osamosvojitve kmečkega stanu! Tej silni in že danes nepremagljivi kmečki ideji ne morejo naši »klerikalci« postaviti nasproti prav nič drugega kakor svoj lažnjiv klic, da je »vera v nevarnosti«, čeprav v celi deželi ni niti enega človeka, ki bi ne smel v nedeljo k maši, če le sam hoče. takozvana liberalna gospoda pa sploh ničesar ne, ker sploh nič nima v svojih buticah. Naša organizacija in naša stranka pa sloni na velikem in realnem socialnem programu o osamosvojitvi kmetov izpod komande pokvarjene liberalne in klerikalne gospode, tako da ne
bo več nad tisoči in milijoni kmetov gospodovalo nekaj pokvarjenih gosposkih liberalnih in klerikalnih hujskačev, gobezdačev in čvekačev, ampak kmetje sami morajo priti do odločilne besede in veljave v občini, v deželi in državi, ker oni rede gosposke pokvarjence, ne pa narobe. Najboljše bi bilo, če bi beseda »gospoda« sploh izginila in bi tistim ljudem raje rekli »šolani ljudje,« ali pa »pokvarjeni šolani ljudje«, kajti časi, ko so taki ljudje nad vsemi drugimi gospodovali, morajo izginiti, ker je dandanes »gospod« samo tisti, ki kaj ustvarja, to so pa v prvi vrsti kmetje. Tisti, ki ustvarjajo, potrebujejo šola-
ne ljudi samo za svojo pomoč, in za to jih tudi rede, ne pa za to, da bi šolani pomočniki gospodovali nad ustvarjalci! To razodetje mora iti tudi pri nas od ušes do ušes in od hiše do hiše in od vasi do vasi, pa bo kmalu konec tiste liberalne in klerikalne oslarije, ki so jo po-gruntali šolani izprijenci samo zato, da kmete in delavce slepe in farba-jo in da jih ložje drže na vajetih.
Ženske in moške NOGAVICE najfinejše kvalitete po nizkih cenah pri FRANCU PAVLIN, Ljubljana, Gradišče šter. 3.
Novice in razno.
je
Gasilna društva opozarjamo, da v oblastnem proračunu znesek 100.000 Din za podpore gasilnim društvom. Podpore razdeljuje oblastni odbor, zato naj društva, ki so podpore potrebna, napravijo prošnjo na »Oblastni odbor«, Ljubljana.
Občni zbor Trgovske obrtne kreditne zadruge v Slovenjgradcu se vrši dne 14. majnika 1927 v restavraciji hotela »Balkan« ob 20. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Razgovor o reorganizaciji zadruge, 2. sprememba pravil, 8. volitev načel-stva in nadzorstva, 4. slučajnosti.
Društvo kmetskih fantov in deklet Dol - Beričevo upirzori v nedeljo 15. maja v Beričevem igri »Zaklad«, burka v enem dejanju in pa »Stari in mladi«, igra v štirih dejanjih. Pričetek ob pol 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Zahvala. Kmetje iz Zabukovja pri Sevnici se najvljudneje zahvaljujejo za podporo, katero je nabral in razdelil poplavljencem Rdeči križ. Podpora seveda ni mogla biti bogzna kako velika, vendar se je videla dobra volja od strani Rdečega križa, pri katerem so ljudje, kateri čutijo z nam, ubogim kmetom. — Hvaležni Zabukovčani.
Draga pomota. Preteklo sredo je prišla v podružnico Jugoslovanske banke v Ljubljani neka elegantno oblečena ženska ter pomolila uradniku tri bankovce po tisoč dinarjev s prošnjo, naj jih izmenja. Uradnik je prošnji ustregel ter izročil tri pakete po sto bankovcev za 100 Din. torej skupno 30.000 Din. Banka je oškodovana za 27.000 Din. Prosilka je bankovce površno preštela ter izginila. Primankljaj so ugotovili šele pozneje. Žensko, ki si je pridržala denar, zasledujejo oblasti.
Žrebanje loterije prostovoljnega gasilnega društva Mihovce - Drago-njavas se vrši dne 15. maja 1927. Vabijo se vsa društva kakor vsi ostali, ker se vrši obenem prosta ljudska zabava.
0 metilju, bolezni metiljavosti in njenem zdravljenju. Pod tem naslovom je izšla iz pod peresa profesorja zagrebške veterinarske fakultete Milo Rajčeviča zelo dobra in poučna knjižica za živinorejce. Knjižica se dobiva v vseh večjih knjigarnah in stane 6 dinarjev.
Sajenje hmelja. V Zagorski dolini že par let posvečajo pažnjo sajenju hmelja. Ker je zemlja ugodna za to rastlino, so pričeli s sajenjem hmelja tudi v Zagorju. Več posestnikov letos sadi hmelj na prikladnih parcelah ter upajo, da se s tem gospodarsko opomorejo.
Ljubljanska porota. Za letošnje poletno zasedanje, ki se prične 16. maja, so dozdaj razpisane sledeče razprave: dne 16. maja proti Alojziju Štefetu radi težke telesne poškodbe: 17. maja proti Francetu Leskovcu radi poskušenega posilstva, a 18. maja proti Jožetu Lom-barju, ker je obdolžen hudodelstva tatvine, goljufije in poneverbe.
Enajst milijonov dinarjev za sedež na borzi. Te dni je bil v New-yorku prodan sedež na borzi za ceno 190.000 dolarjev ali 10.8 milijona dinarjev. Zadnji prosti sedež je bil prodan za 175.000 dolarjev. Se vidi, kateri sedeži nesejo.
Vrnitev Rusov v Rusijo. Med ruskimi kmeti v državi Urugvaj se je pričelo veliko gibanje za povra-tek v domovino. Dne 18. aprila je odpotovalo mnogo družin v Rusijo, največ v Kavkaz, kjer bodo zopet pričeli obdelovati zemljo pod nadzorstvom sovjetov. V kratkem bo odpotovala druga skupina.
Kako kapitalisti služijo denar? Čisti dobiček velike petrolejske družbe Schell Union Oil Co. za leto 1926 znaša lepo vsoto 35.52 milijonov dolarjev.
Ukradena hranilna knjižica za 80.000 Din. Zagrebčanu Viljem Ba-liču je spreten tat izmaknil iz žepa hranilno knjižico, na kateri je imel vloženih 80.000 Din v Jugoslovanski banki.
Največja morska globina. Nemška križarka »Emden« je izmerila te dni globino Tihega oceana v izmeri 10.430 metrov. To je dosedaj največja znana globina morja. Kako velika je ta globina, ako pomislimo, da je naš Triglav visok komaj 2865 metrov.
Ženo in sina umoril radi zavarovalnine. V Hamburgu je bil te dni aretiran trgovec s čevlji Stras-ser. Dolže ga, da je ustrelil meseca oktobra 1926 svojo ženo in svojega sina, ki sta bila visoko zavarovana. V slučaju nezgode je imela izplačati zavarovalna družba dvojno svoto.
Stekel pes je ugrizel pet oseb.
Te dni je povzročil v Sisku veliko razburjenje stekel pes, ki je ogri-zel pet oseb. Vseh pet oseb so poslali v Pasteurjev zavod v Zagreb. Policiji se ni posrečilo psa ubiti, zato je zbežal pes v bližnjo vas, kjer je zopet več ljudi in živine ogrizek
Konje zabalinal. V Ljubljani sta balinala prijatelja Jože in Janez. Jože je zgubil vse partije in za vsako liter vina. Končno je zastavil par bratovih konj, katere je tudi zgubil. Iz tega se je vnel prepir in® pretep pri čemer je dobil Janez močan sunek z nožem v glavo. Ta del igre je prekinil policaj.
Spet bodo pili. Na Norveškem je trajala 11 let prepoved točenja alkoholnih pijač. Dne 2. maja so pa prepoved ukinili.
Rokovnjač Harambaša Peric, ki je dolga leta strahoval ljudstvo in potnike v Banatu, je pred kratkim na jetiki umrl. Večkrat je bil zaprt, a je pobegnil čez mejo v Rumunijo. V Temešvaru je bil obsojen na dosmrtno ječo, kjer je tudi končal svoje življenje.
Uniformirane natakarice. Praški mestni magistrat je sklenil uvesti enotne uniforme za natakarice po gostilnah. Natakarice bodo nosile predpisano uniformo, obstoječo iz črne do vratu zapete obleke z dolgimi rokavi, ki popolnoma zakriva tudi noge.
Rezultat avstrijskih volitev. Sedaj je definitivno ugotovljen rezultat volitev, po katerem bo v avstrijskem parlamentu 74 krščanskih socialcev, dosedaj 82, potem 71 socialnih demokratov, dosedaj 68, nadalje 11 velenemcev, dosedaj 10 in 9 poslancev kmetske stranke, dosedaj 5.
Amerika namerava zmanjšati kvoto za priseljevanje. Po vesteh iz Newyorka, namerava vlada Ze-dinjenih držav znižati kvoto za pri-seljenike in sicer sedaj za 10 odstotkov, pozneje pa se kvota zniža za vsako državo na 1 odstotek števila pripadnikov te države ob priliki ljudskega štetja leta 1890.
Naš izvoz živine. Leta 1920 je znašal izvoz živine in mesnih izdelkov 197,085.471 Din, leta 1922 1.532,931.621, 1. 1923 3.061,783.017 Din, leta 1924 2.961,585.373 Din in leta 1925 pa 1.985,913.587 Din.
Izseljevanje v Kanado. V letu od 1. aprila 1926 do 31. marca 1927 je priselilo v Kanado 144.000
TEDENSKI KOLEDAR.
15.	maja, nedelja: Zofija.
16.	maja, ponedeljek: Janez N.
17.	maja, torek: Pašalij.
18.	maja, sreda: Venancij.
19.	maja, četrtek: Celestin.
20.	maja, petek: Bernard.
21.	maja, sobota: Feliks.
SEJMI.
16. maja: Lukovec, Studenec pri Krškem, Moravče, Kočevska Reka, Srednja vas, Krka, Pil-štanj. 19. maja: Bogojina. 21. maja: Tržič.
iVREDNOST DENARJA.
Za 1 dolar za 1 liro za 1 avstr. šiling za 1 češko krono za 1 franc. frank za 1 zlato marko za 1 švic. frank
Din 56'75 Din 308 Din 8'— Din 1*68 Din 2-22 Din 13-50 Din 10'94
Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobe po nizkih cenah pri IGN. ŽARGI, Ljubljana,
se
doseljencev, za 50 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Skoraj 49.000 jih je bilo iz Velike Britanije, 21 tisoč iz U. S. A., drugi od drugod. Mnogo tudi iz Jugoslavije.
Umoril dekle in sebe. V okolici Mostarja je Radoje Maric iz ugledne kmetske obitelji, ljubimkoval z lepo Ilinko Jokanovičevo. Njegovi stariši so nasprotovali in Ilinka je začela ljubimkati z drugimi fanti. To je tako raztogotilo zaljubljenega fanta, da je predvčerajšnjim nabil samokres ter ustrelil dekle in sebe. Sam je takoj padel mrtev, dekle pa je še pri življenju.
Nov srebrn denar na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem se izda v kratkem srebrn kovan denar po 10 kron. To bo prvi polnovredni denar v Češkoslovaški republiki.
Pet deklic hkrati je rodila v Rusiji 36 letna kmetica Ana Bojeva iz sela Iseveljeva pri Kursku. Otroci so živeli pet dni.
Nova vlada v Rusiji. Glavni izvršilni odbor ruskih republik je izvolil novo predsedstvo vlade. Za predsednike so izvoljeni:' Kalinin, Petrovski, Čerjakov, Musabekov, Hodžajev in Ajtakov. Predsed-stveni tajnik je Jenukidze. Svet narodnih komisarjev pa je sestavljen tako-le: predsednik Rikov., zunanje zadeve čičerin, vojna in mornarica Vorošilov, železnice Rudzulah, pošte in telegraf Smir-nov, delavsko in kmetsko nadzorstvo Ordšokikidze, delo Schmidt, trgovina Mikojan, finance Brjuha-nov, predsednik vrhovnega sveta za narodno gospodarstvo Kujbišev in vodja centralnega statističnega urada Osinski.
Rimske toplice. Zaključna prireditev prvega državnega kmečko-gospodinjskega tečaja v laškem okraju se je vršila dne 10. aprila v Rimskih toplicah pri »Stari pošti«. Prireditev, katero je z vso lastno ji spretnostjo in pridnostjo aranžirala voditeljica tečaja gdč. Rožnikova, so posetili mnogi gostje, predvsem načelnik okrajnega zastopa g. M. Hrastnik, župan g. Sluga, šolski upravitelj g. Majer, poslanec g. Deželak, kmet. ref. g. Wernig itd. — Navzoči zastopniki našega ljudstva so se prepričali, kako velik je vzgojni vpliv teh kratkih in prepo-trebnih gospodinjskih tečajev — prepričali pa so se tudi o vsestransko zadovoljivem učnem uspehu tečaja v Rimskih toplicah. Tozadevni ugodni vpliv bo gotovo poznati prav kmalu t vseh naših kmečkih hišah bližnje okolice. — Globoka ginjenost je prevzela naše može, ko so spričo krasnih in dovršenih deklamacij in nagovorov spoznali, koliko so pridobila priprosta kmečka dekleta v dobi desetih tednov
poleg praktično-gospodinjske na-obrazbe tudi na splošni in srčni izobrazbi. Vsa zahvala glede omogo-čenja prireditve tečaja z materi-jelne strani gre v prvi vrsti marljivemu prizadevanju blagajnika g. Deželaka in odbornika občine Št. Krištof g. Golobu. Neimenovanim inicijatorjem tečaja pa izrekamo na tem mestu še posebej najprisrč-nejšo zahvalo!
KMETIJSKA MATICA.
Novim poverjenikom Kmetijske Matice! Oni poverjniki, ki so prevzeli poverjeništvo Kmetijske Matice na novo v krajih, kjer dosedaj ni bilo naročnikov Kmetijske Matice in zato še ne poznajo knjig Kmetijske Matice za preteklo leto, sporočamo, da lahko še dobijo, če se takoj pismeno obrnejo na Kmetijsko tiskovno zadrugo v Ljubljani, Poljanski nasip 8, knjige za leto 1926 (z Velikim Koledarjem za leto 1927) za navadno ceno 30 Din in 4 Din za poštnino. — Svetujemo vsem novim poverjenikom, da si
Iz Slovenjgradca. Nemška in klerikalna gospoda je v Slovencu z dne 7 t. m. na zlagan način napadla napredno večino v občinskem odboru ter si tudi pri tej priliki privoščila mene. Ljudem, kateri lažejo, ne odgovarjam rad, ker pa je naše obmejno mesto izpostavljeno vedno takim podlim napadom, se mi zdi potrebno, da javnosti povem resnico. iDopisnik v Slovencu si upa trditi, da v Slovenjgradcu sploh ni občutljive stanovanjske krize. Seveda on nje ne čuti, ker biva pod svojo streho v razkošnem stanovanju. Dobro ve, da je lansko leto moralo nekaj zelo prid-
nih uradnikov in drugih slojev zapustiti naše mesto, ker niso dobili stanovanja? Ali dopisnik noče vedeti, da leži na stanovanjskem sodišču nad deset .prošenj za dodelitev stanovanja in se iste ne morejo rešiti? Grda laž je, ko trdi, da načelno niso glasovali proti zgradbi stanovanjske hiše in da se je glasovanje vršilo le proti zidavi luksuznega stanovanja. Res je, da luksuznih stanovanj ni mislila mestna občina nikdar graditi in res je, da so Nemci in klerikalni nezadovoljneži ter njih hlapci in delavci nahujskani glasovali proti vsaki zgradbi stanovanjske hiše in da g. Grein nima predpisanega dovoljenja kot zidarski mojster in g. Mikec, ki je ljudem trdil (kot občinski odbornik), da mora letos samo on za zgradbo stanovanjske hiše v Slovenjgradcu plačati 125.000 kron davka. Res je tudi, da so se vsi pametni pristaši SLS vzdržali glasovanja in so popolnoma solidarni z zgradbo stanovanjske hiše. Laže dopisnik, ko pravi, da so se protiglasovanja udeležili volilci vseh
knjige takoj naročijo, ker bodo na____
ta način, da bodo ljudem pokazali, Strank brez razlike, ampak res je, da so
kaj se dobi, mnogo lažje pridobivali	su»
naročnike.
Vse poverjenike Kmetijske Ma tiče opozarjamo, da čas nabiranja naročnikov kaj hitro beži. Zato ne smemo zgubiti niti dneva, ki nam je še na razpolago za pridobivanje novih naročnikov. Kolikor zavednih slovenskih kmetov v vasi, toliko naročnikov Kmetijske Matice! S tem geslom na delo za kmetijsko izobrazbo in gospodarsko osamosvojitev našega kmeta 1
V vaseh, kjer do danes še nimamo svojih poverjenikov Kmetijske Matice, želimo iste dobiti. Kdor je voljan prevzeti poverjeništvo za svoj kraj, naj javi svoj naslov po dopisnici Kmetijski Matici v Ljubljani, Poljanski nasip 8, da mu pošljemo navodila in nabiralno polo.
»Gruda«, mesečnik za ljudsko prosveto, je edini list, namenjen izključno izobrazbi zavednega slovenskega kmetskega ljudstva. Zato je naša dolžnost, da »Grudo« čita-mo in širimo. Vsaka slovenska kmetska hiša mora biti naročnica »Grude«. Žrtvujte za rešitev svoje stanovske svobode iz okovov izkoriščevalcev kmetskega stanu vsaj stoti del tega, kar žrtvujemo dan za dnem za nepotrebne ali vsaj za mnogo manj potrebne stvari! — Starši, privoščite svojim otrokom dobrega, poučnega kmetskega cti-va! Zadostuje dopisnica s pj-ipom-bo: Naročam »Grudo« in točen naslov. Kdor pridobi 10 novih naroč-niko, dobi letnik »Grude« zastonj. — Vsa naročila se naslavljajo na: Upravo »Grude« v Ljubljani, Škofja ulica 8. »Gruda« stane za celo leto 30 Din.
! Nemci in nezadovoljneži SLS s svojimi
1 hlapci in delavci. Dokaz zapisnik glasovanja. Napredna glasa, po številu 2, ki ste ju vlovili, Vam pač ne delata nobene slave. Tudi ti dve osebi niste več včlanjeni pri nobeni napredni stranki. Ni res, da bi bil razglas protiglasovanja na slabovidnem prostoru nabit, res pa je, da je glasovanje bilo zakonito razglašeno na običajnem prostoru občinskih razglasov. Ni res, da bi mestna občina imela namen graditi stanovanjsko hišo za 660.000 Din, ampak res je, da je občinska večina imela zmeraj v pretresu zgradbo stanovanjske hiše za približno Din 400.000. Dokaz sejni zapisniki in korespondenca. Grdo zlagano je tudi v tem dopisu, da je mestna občina za I. četrtletje dobila iz davka na alkohol samo Din 4000, ker resnica je, da se je za to dobo plačalo na davku za alkohol Din 20.958.03. Dokaz finančna kontrola tu in potrdila v obč. pisarni. Tudi ni res, da bi občinska večina kak načrt umaknila, ampak res je, da je ista dobila več načrtov od raznih stavbenikov v pretres ter se je odločila za načrt ing. podjetja Dedek, kateri ne predvideva nobenih luksuznih stanovanj z modernimi angleškimi kloseti in parketna tla, ampak le stanovanja po 1 in dve sobi s kuhinjo. Ni res, da jaz kot župan nisem obvestil odbornikov o kaki izpremembi načrtov, res je, da sem vse načrte, ki se tičejo te zgradbe, dal takoj stavbenemu in finančnemu odseku v pretres in ta je iste predložil dne 22. 3. 1927 plenarni seji v odobritev. Res je tudi, da vse nadaljno podrobno delo omenjene zgradbe vodita stavbeni in finančni odsek, kateri je bil v odborovi seji z dne 15. 12. 1926 za to pooblaščen. Vsi načrti stanejo Din 12.000, kateri znesek glasom dražbe-ne pogodbe nosi izdražitelj dela. Dokaz dražbeni pogoji. Gospodom, ki se toliko zaletavajo v zgradbo te tako potrebne stanovanjske hiše s tako podlolažnjivimi dokumenti, povem še danes samo na uho: Brzdajte ob 12. uri Vaše strasti, ker sicer sem pripravljen nastopiti z gradivom Vaše preteklosti. Dopisnika pa prosim naj takoj nastopi z grozečimi drugimi stvarmi, da se vsa zahrbtnost razčisti. Slovenj-gradec, dne 1. maja 1927. — Franjo Cajn-ko, župan.
France Veber:
Idejni temelji slovanskega agrarizma.
Programaticna socialna študija. Izdala in založila »Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani«, 1927. XIX + 335 strani. Cena broš. 45, vez. 60 dinarjev.
Pričujoče delo hoče pokazati temeljno strukturo človeške družbe in sicer iz dveh vidikov: Prvi vidik se tiče temeljnih elementov človeške družbe, drugi pa '"ta sanja, kako ti elementi drug drugega pogajajo drug na drugem slone ter se drug iz drugega razvijajo. Pri tem je osnovna črta vsega dela ta, pokazati, kako je človeška družba v najširšem in najožjem pomenu besede v obojem pogledu, t. j. kar se tiče njenih elementov in kakor tudi njenega razvoja, zgrajena na zajed-nici zemljedelskega sloja kot oni zajed-nici, katera edina harmonično veže vse ostale diferencijacije socialnega razvoja človeškega.
V tem stiku avtor predvsem prikaže kot temeljne elemente človeške družbe peto-rico socialnih zajednic, kakor se javlja v družini, narodu, sloju, družbi in državi. Z izkazom te petorice kot petorice temeljnih edinic vse človeške socialnosti je podal avtor takorekoč prvo anatomijo celokupne človeške družbe, ki naj ta pojav raziskuje na enak način, kakor je delala in še dela to tako-zvana anatomija v ožjem pomenu besede na — človeškem telesu. Ne moremo v okviru tega referata navesti vse podrobne in tudi z najrazličnejših drugačnih vidikov zanimive posamezne avtorjeve argumente za njegovo končno tezo, tu nas
vadi v tem stiku navajajo, recimo znanost, umetnost itd., temveč da diktira vsej človeški zgodovini njeno definitivno krivuljo le trojica: kruha, svobode in vere. Sem spada tudi avtorjeva podrobna konfrontacija -med selom in mestom, to pa po zasebnih, socialnih in kulturnih njunih medsebojnih odnošajih. Zakonite razlike med tema dvema svetoma po vsem našem znanju pristojne strokovne literature še ni nihče opisal v toliki stringentnosti na eni strani in življenski neposrednosti na drugi. Tretjič,pa spada sem avtorjevo markantno pojmovanje Slovanstva, kakor se mu je takorekoč izluščil kot nekaka samoobsebi umevna konsflcvenca vseh prejšnjih njegovih izvajanj,- namreč njegovo pojmovanje Slovanstva kot onega družinsko - narodno -slojnoteoretično-rasnega človeškega čini-itelja, kateri edini pomenja še najidealnej-šo socialno-pomembno realizacijo one duševne organizacije, kot jo nahajamo le v okviru zemljedelskega sloja in katera edina more po vseh predhodnih izvajanjih kreirati resnično bližanje »božjega kraljestva na zemlji«, če bo enkrat postala tudi namen človeškega razvoja in prenehala biti to, kar je takorekoč do danes bila, namreč le sredstvo za oni del človeštva, ki mu je v bistvu skupno stremljenje po uživanju, hkrati pa zavračanje pozitivnega dela.
Vsa ta bogata posamezna in načelna avtorjeva izvajanja izzvenijo končno v avtorjevem orisu zemljedelske duše kot neobhodnega fundamenta ne samo vse človeške socialnosti, temveč celo edino možnega in v resnici enotnega svetov-no-življenskega naziranja, to je naziranja, ki naj resda v eni potezi obsega »svet in življenje« in obenem ustreza temeljnim zahtevam človeškega uma na eni strani in človeškega srca na
^ umtuic 11 J1IUKVIU nvuvuv	5 ' —"	.	,	. „	.. -
zanima le ta teza sama, namreč da je člo- | drugi. Priznati moramo, da se rnsmo našli veška družba v najširšem pomenu besede . take m tolike nenadne preorijentacije v resda zgrajena na petorici družine, naro- j načelnem pojmovanju človeške narave, ki da, sloja, družbe (v ožjem pomenu besede) bi vsaj na približno podoben načm gra-in države. Avtor podaja točne definicije; dila in zgradila vse, tudi najvišje upe naj-vsake izmed teh jedinic in obenem po- j singularnejših zastopnikov človeške kultu-drobno prikazuje, kako nahajamo med re na pojav, ki so ga doslej smatrali vsi njimi samimi čudovito zakonito razmer- Prav v tem pogledu za pravcato ničlo, je, ki se javlja v tem, da je trojica sloja, — na selu. In če se ne motimo, vidi-družbe in države končno zgrajena na dvo-' mo le v nekaterih vrhuncih — ruske li-
jicj _ družine in naroda.	terature vsaj umetniško izražene slutnje
Ko je avtor tako pokazal načelne sesta- onih resnic, ki jih hoče pričujoče delo
vi	v-«	i v •	. .	! f n (I i ^nonn 4 T r An a nlrormi 1 in r A rm lilinori
vine vse človeške medsebojnosti, v nadaljnjem prikazuje načelno razvojno medsebojno razmerje med posameznimi elementi človeške družbe in prihaja tem potom s pomočjo izvajanj, ki obsegajo skoroda dve tretjini vsega spisa, do zaključka, da so vsi elementi človeške družbe in z njimi torej ta družba sama končno zgrajeni na zemljedelski slojni za-jednici in to celo s treh vidikov: z historičnega, dušeslovnega in etičnega. Historični vidik prikazuje, kako sovpadajo prvi in tipični početki kulturnega razvo-
tudi znanstveno izkazati in formulirati.
Mnenja smo, da se delo že po vsem' rečenem vsakemu, ki mu je res na spoznavanju najglobljih studencev vsega človeškega socialnega življenja, samo po sebi priporoča, da pa mora torej obenem čita-telj sam predelati to delo, ki se je tako nenadoma pojavilo v naši literaturi, če naj si osvoji tudi vse podrobne in najpo-drobnejše avtorjeve postavke, ki bi marsikateremu zastopniku mnogo večjega naroda že same služile kot neka »načelna«
__ ____ _______________ ______ in povsem »nova« odkritja. Saj lahko v
ja človeškega s prvimi in enako "tipičnimi j formalnem pogledu omenimo še to, da se početki socialno-kulturnega razvoja člove- ito del° od različnih drugih modernih spi-škega. Z dušeslovnim vidikom pa avtor sov ,te vrste razlikuje v tem, da je tudi odkriva »osnovno duševno organizacijo« v svojih podrobnostih in to nekako proti človeškega rodu, brez katere bi druge ! volil lastnega avtorja — vseskozi načel-organizacije neobhodno v najkrajšem času ne8a značaja. In pri tej priliki naj še razpadle, ter obenem dokazuje, kako na-1 izrazimo svoje začudenje, kako da so le hajamo prav to osnovno organizacijo člo- nekateri slovenski listi prinesli komaj veške duše realizirano le v okviru zemlje- suho objavo, da je knjiga izšla, k temu delskega sloja v najožjem in najširšem iistl> kl prinašajo sicer podrobna in dolgo-pomenu besede. Z etičnim svojim vidi- vezna poročila o publikacijah, o kojih kom pa avtor končno izkazuje načelno resnični kulturni vrednosti in trajnosti so kakor tudi s podrobnimi primeri, kako (sa"" komaj enako prepričani, bi vse človeštvo v najkrajšem času zdrk-j Mi pa knjigo sprejemamo kot prvo in nilo na nižino najprostejše živali če bi v resnici nevtralno znanstveno for-se komu resda posrečilo, iz človeštva ta- mulacijo naše, kmečke duše in jo tudi s korekoč iztrebiti vse to, kar nam daje v tega vidika vsakemu, ki mu je sploh še zgodovinskem, dušeslovnem in kulturnem kaj do te duše, najtopleje priporočamo, pogledu vprav duša — neskvarjenega ]
zemljedelca.	i ■^■■■■■■■■■■■■■■nBnmH
Kakor se tu ne moremo spuščati v i podrobnosti, naj vendar opozorimo na. nekatere posamezne markantne avtorjeve postavke, na primer na njegovo tezo, da med osnovna gibala človeške zgodovine ne spadajo činitelji, kakor jih po na-
SVILENE RUTE najnovejše vrste najcenejše pri Fr. Pavlin, Ljubljana, Gradišče štev. 3.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA:
LJUBLJANA, DUNAJSKA C.
Delniška glavnica: Din 50,000.000*-Rezervni zakladi ca: Din 10,000.000>-
PODRUZNICE IN AGENCIJE:
Brežice || Gorica II Maribor II Novomesto II Rakek Celje	Kranj	Metkovlč Prevalje	Sarajevo
Črnomelj || Logatec || Novi Sad || Ptuj	|| Slovenjgradec
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Split Trst
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon štev. 2861, 2413, 2502, 2503.
Praktični tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajenee sprejme speci-jaina živinorejsko - poljedelska šola na Grmu za dobo od 1. junija do 31. oktobra 1927. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neopo-rekljivost ter dovršena osnovna šola. — Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Zato dobivajo prosto hrano in pro-* sto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1927. Pri sprejemanju v
šolo imajo gospodarski vajenci iz ljubljanske oblasti prednost pred drugimi prosilci, tudi pred onimi iz ljubljanske oblasti, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje. — Lastnoročno na vso polo pisane s 25 Din (5 in 20) kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpričeva-lom nravnosti, je poslati do 20. maja 1.1. ravnatelju specijalne živinorejsko - poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu.
Tržne cene v Ljubljani. Na tržni dan v sredo, dne 4. t. m. so bile cene: I. Mesni izdelki: Goveje meso v mesnicah 18, na trgu I. 18, II. 15, III. 9—13, teletina I. 20, II.
17, prašičje I. 25, II. 22.50, slanina 21—24, slanina na debelo 23, mast 24—25, prekajena slanina 25—28, koštrunovo meso 13—14, jagnjeti-na '19, kozliček 22.50—23, sveže kolase 25, polprekajene 32 — 35, suhe 50. II. Perutnina in ribe: Perutnine na trgu je bilo razmeroma malo, ravnotako piščancev. Cene: piščanci 15—20 komad, kokoši 30—40, petelini 30—35, race 28—30. Ribe: karpi 25, ščuke 25 do 30, postrvi 60, klini 15, mrene 15, pečenke 10. III. Mlečni izdel-
ki: Cene mleku 2.50—3, surovo maslo 45, čajno maslo 55—60, maslo 48, jajca 0.75—1. IV. Mlevski izdelki: Moka štev. »0<; 5.50—6, štev. »1« domača 5.25, štev. »2« ba-naška 5.25, štev. »3« domača 4.50, štev. »4« banaška 4.50, kaša 6 do 7, ješprenj 6—10, ješprenjček 12, koruzna moka 3—4, koruzni zdrob 4.50, pšenični zdrob 7, ajdova I. 9, II. 6—8, ržena moka 4.50—5. Fižol ribničan 400, prepeličar 400, grah 430—500, leča 700—900 Din 100 kilogramov.
Telefon št. 2149, 2968
Prešernova ulica 4
(Širo.račun pri Narodni banki)
Pošt. ček. ras. 13.853
hra"8,re w,°9e in i2da'a tr9. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt in inkaso menic ter trg. cesij. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz do naiuctodneiših tečaiih.
Kolesarji pozor
pocnavalec koles bo kupil samo
GRITZNERJEVO KOLO
Mjbogži materijal, asalo tudtf najceneje. — Edino I« psi
Josip Petelinc-u
LJUBLJANA, bllsu Prešernovega spomenika.
Vsem odjemalcem nudimo za bližajočo se sezijo najboljšo
no fino/
po ceni Din 6-40 za kg iranko Ljubljana. Cena velja samo pri | takojšnjem plačilu.
Javite, koliko kilogramov galice I boste rabili.
»EKONOM"
LJUBLJANA, osrednja gospodarska zadruga.
Najboljša
sveta
za Din 18.^-
dokler traja zaloga pri FR. STUPICI, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani.
Večjo količino
koruznih storže«
kupi »Produkcija«, Jezica pri Ljubljani. —
Ponudbe z navedbo cene.
KOSTANJEV in hrastov TANINSKI LES
Običajna izdelava. — Večmesečna dobava. Ugodna. cena. — Takojšnje plačilo. — Ponudbe obvezno vagone s ceno za 100 kg
tvrdki: F. KUPNIK, Podplat.
Prodajajte
mKAŠTEL"-OVO
jj Sirišce.
Največja izdelovalnica „Siri-šča" v naši državi, v tekočini in prašku.
»Sirišče" v prašku napram sliki
je najboljša in najprakt čnejša kvaliteta. Zahtevajte cenike 1 Pri večjih naročilih posebno velik popust.
„Kaštel" d. d., Karlovac
»Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino"
je najboljše sredstvo za okrepljonje zahirane živine, o čemur govori že ved sto po-hvalnic. — Naročite za poskušnjo vsaj eno ročko od 6 kg za Din 125'— pri tvrdki
H.Teiak, Zagreb, Gunduiičeva 13
Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, šiloni, Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila — samo pri
Josip Pili
blizu Prešernovega spomenika, ob rodi
LJUBLJANA
Najnižje cenej Točna postrežba!
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
RaCun poStne hranilnice SI. 14257
reg. zadr. z neomej. zav.
Brzojavke »Kmetski dom". Telefon št. 2S47
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje
Daje:
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
vloge na knjižice
Obrestuje
^^O/ brez od'
povedi
čistih
Večje stalne vloge ln vloge v tekočem računu po dogovoru.
Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta.
Uradne ure:
Vsak delavnik od 8.-12.1/, in od 3.-4.'/,. »1
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Podružnica v KAMNIKU na Glavnem trgu.
''. ■ vjfc-VV. --S'f