i nduplat
Leto XVI
maj 1967
Cena 0,20 N din
Nepravilna politika
Na sejah samoupravnih organov se vse češče srečujemo s pomembnimi nalogami, ki načrtujejo našo poslovno politiko. Podobno ali enako je na sestankih Zveze komunistov. Delavci — neposredni proizvajalci — zahtevajo pojasnila zato, da bi bili seznanjeni z dogodki.
Zagotovo je, da se želji po obveščenosti pridružuje tudi zavest odgovornosti. Ta dva elementa pa sta tesno povezana. Dobro obveščanje Pogojuje zrele odločitve.
V Induplati smo temu vprašanju posvetili precej pozornosti, kar nam Potrjuje tudi nedavno izvedena anketa. Člani kolektiva so obveščeni.
Na enajsti seji upravnega odbora Induplati pa smo slišali vprašanje, ki so ga zastavili nekateri člani — med njimi tudi člani ZK — v kolikšni meri in kako dolgo še lahko računamo na sedanje osebne dohodke.
Spričo obveščenosti se nam zdi takšno vprašanje odvečno. Direktor Marinc pa je na omenjeni seji UO
znova pojasnil, kako nam gre za to, da bi neutemeljene govorice prenehale in bi bil delovni elan znova večji, kajti samo od obsega dela je odvisno vse, kar bi nas lahko nekoč zavedlo v težave.
Poudarimo zato, da je pravilna potilika, ki jo vodi naša uprava. Pravilno je, če obvestimo člane o vsem; tudi o tem, kar na videz ni prijetno.
Samoupravni organi zahtevajo določena pojasnila. Dolžnost pa jim veleva, da o svojih odločitvah ali informacijah seznanijo ostale člane v kolektivu. Članstvo v samoupravnem organu ni zato, da je ta ali on v njem, ampak da zastopa svoj delokrog, svoje sodelavce; naloga člana samoupravnega organa je, da sodeluje v razpravah in po seji seznani svoje sodelavce o dokončnih odločitvah.
Veliko mero razumevanja pa so sedanji samoupravni organi izkazali strokovni izpopolnitvi. Šolanje in seznanjanje z vsem, kar nam lahko koristi pri današnjem in jutrišnjem delu bo le nam vsem v prid. Razumljivo je, da ne moremo vsi na takšno izpopolnitev ampak le tisti, ki že imajo določeno strokovno znanje. Izdatki so v primerjavi s pridobljenim znanjem minimalni.
Zaključno zapišimo, da je delo samoupravnih organov in uprave podjetja skladno. Drugi pripravljajo strokovno utemeljene predloge prvim, ti pa jih v razpravi potrdijo ali zavrnejo. Včasih jih dopolnijo. Vse delo pa je javno zato poudarjamo, da je za vsako malodušje le ena ocena — nepotrebno. Odvisno pa je vse, to je omenil tudi direktor, od našega prizadevanja pri delu.
VSEBINA:
Nepravilna politika Najlepša obmorska plaža . . .
B. Zupan — Sprejet je bil nov pravilnik Poročila se je Sprejeto zavrnjeno
dr. F. Jerovec — Sredstva in viri sredstev L. Zabukovec — Proizvodnja v marcu 1967
A. Gnidovec — Informacija disciplinske komisije
J. Mavko — Prodaja v februarju in marcu
Informativna seja upravnega odbora V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe Vesti
Ivan Deržič izvoljen za predsednika TVD Partizana Jarše
Nogomet: V prvem krogu premagani A. Gnidovec — Rezultati volitev v DS Zahvale
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Ce imate Induplati šotor imate vse, kar rabite za prijeten dopust!
Solidno, estetično in funkcionalno je ocena za urejeno plažo pred našim domom v Umagu
Maj lepša »h murska plaža ju pred štirimi počitniškimi domovi v Umagu
Visoki morski valovi, ki so v neurju pred meseci »raztrgali« obalo, tega v prihodnje ne bodo mogli več. Pred počitniškimi domovi kolektivov Induplati, Snaga iz Ljubljane, Lek iz Ljubljane ter Občinske skupščine Bežigrad iz Ljubljane je sedaj urejena obala. Po lepoti, funkcionalnosti ter kraju, je prav gotovo najlepša na vsej Istrski obali. Investitorji (prej navedeni kolektivi), so v soboto 8. aprila prevzeli izvršena dela. Pa začnimo po vrstnem redu.
Neurje je v novembru 1966 uničilo obalo pred počitniškimi domovi tako zelo, da je bilo treba nekaj po-kreniti. Upravnik naše ekonomske enote za družbeni standard tovariš Ernest Cvetko je organiziral potrebne sestanke, da bi od besed prešli k dejanjem. To se je tudi zgodilo in prizadeti kolektivi so se odločili za temeljito obnovitev obale. Potrebne načrte je izdelal biro Slovenijaceste (inž. Grabrijan) iz Ljubljane. Načrti so bili izdelani v rekordnem času 14 dni; predračun pa konkurenčen, zato so se odločili, da načrt osvojijo in dela poverijo obratu za nizke gradnje Snage iz Ljubljane v izvršitev.
Tovariš Viktor Pirnat, vodja obrata za nizke gradnje, mi je ob tej priliki rekel, da jim je uspelo delo izvršiti v zahtevanem času, čeprav so imeli v tridesetih dneh 9 dni dež in 3 dni celo viharno vreme. Tolikšen odbitek časa je primoral delovno ekipo, v kateri so bili 1 šofer, 11 delavcev in 1 delovodja, da je vložila vse sile v delo. Delovni čas je trajal — ob lepem vremenu — od jutra do
noči. Tovariš Pirnat je dodal, da načrti v celoti niso ustrezali in so se morali pri delih prilagoditi prilikam, ki so bile na gradbišču. Nove rešitve pa so celo boljše od osnovnega projekta — stroški pa nespremenjeni. Zato, da bi izvršili še nekatera dela, ki jih načrt ni predvidel — izravna-nje večjih lukenj — bi potrebovali še nadaljnjih 6000 N din, v kar pa investitorji zaenkrat niso privolili.
Poiskal sem še tovariša Pcra Simiča, delavca iz gradbene enote in ga vprašal, kaj meni o preureditvi obale. Simič je namreč v Umagu domačin (stanuje na Punti). Vse je ocenil najboljše, moti ga le to, da je ureditev obale prekinjena tam, kjer je konec interesnega področja počitniških domov in se npr. Turist biro Jadran iz Umaga ne zanima za nadaljnjo ureditev. Kritično je ocenil tudi stanje vile Rita ter neurejenosti okolja.
Pri prevzemu del je bil navzoč tudi tovariš Pertot, ki je zastopal Občinsko supščino (Jmag. Zanimalo me je, kaj meni k stvari on. Tako je odgovoril: »Vsa ureditev obale je odvisna od sredstev, ki jih bo v ta-namen investiral Istra Turist Umag. Le-ta ima v načrtu zgraditev hotela (ali depandanse) tam, kjer je sedaj ozemlje precej močvirno. V tem primeru bi skladno z gradbenimi deli uredili tudi obalo. V načrtu je, da bodo z gradnjo pričeli letos v jeseni. Prepričan sem, da bo vse potrebno urejeno do leta 1970.«
Tovariš Pertot je govoril tudi o potrebi izgradnje vodovoda, ki bo
prebivalcem Umaga in vsem letovalcem zagotovil dobro pitno vodo. Izgradnja vodovoda pa je draga stvar, saj bo veljala okoli 5 milijard starih din. Seveda pa bo novi vodovod oskrboval s pitno vodo na jugu Rovinj, Poreč, Novigrad ter Umag in na severu vse do Kopra. Izvir, odkoder bodo črpali vodo, je dovolj močan, saj daje 800 litrov vode na sekundo.
O ureditvi stanovanjske hiše vila Rita pa je Pertot skeptik, ker lastnik zgradbe ni naš državljan. Strinja pa se z oceno, da sedanje stanje okolici ni v okras.
Torej, Induplati in ostali imajo v Umagu svoje počitniške domove. Od 9. aprila dalje imajo tudi urejeno plažo. Najlepše urejeno plažo na vsej Istrski obali. To lahko zagotovim, sami pa se čimpreje prepričajte. Tovariš Cvetko je imel pri organizaciji srečno roko ali pa železno voljo. Tokrat je uspel in mu lahko čestitamo. Pripovedoval je, kako bodo preko poletja razmestili ob betonski plaži vrtne senčnike, platnene kabine, v katerih se bodo kopalci lahko preoblekli in drugo, kar bo omogočilo udobje, ki ga doslej sploh nismo poznali.
Naš počitniški dom v Umagu čaka na goste. Letos je vse nared. Plaža, ki sega na severu do meje zemljišča Induplati in na jugu do stopnic pred vilo Rita, je dolga okoli 90 metrov. Več kot polovico tega prostora je nam na voljo, ostalo letovalcem iz doma Snaga. Vsakdo ima pred svojim delom stopnice za dostop na betonsko ploščad. Dostop v morje — in na mivko v morju — pa olajša meter široki betonski pomol. ki se blago spušča v morje.
Za zaključek si dovoljujem ponoviti besede, s katerimi se je tovariš Cvetko zahvalil izvajalcu del in delavcem, ko je rekel: Z opravljenim delom smo zelo zadovoljni.
Ko bo vroče sonce sijalo na deželo, bo prav gotovo Punta v Umagu, kjer je naš dom, še lepša kot tokrat, ko smo si Umag ogledovali v dežju. Za besedo pa me lahko primete če ne boste tudi vi mojega mnenja, ko trdim, da je z ureditvijo plaže naš dom pridobil 100 'Vo na vrednosti. Zato — prepričajte se sami!
O.	Lipovšek
Urejena plaža pred našim domom v Umagu.
'.^<-.6=^(2.
CENJENI BRALCI KONOPLANA!
V MAJSKI ŠTEVILKI (5 - XVI) VAŠEGA LISTA JE NA NASLOVNI STRANI PRI NASLOVU »NEPRAVILNA POLITIKA« NASTALA NELJUBA NAPAKA. NASLOV SE MORA GLASITI: PRAVILNA POLITIKA. PROSIMO VAS, DA NAM TA SPODRSLJAJ BLAGOHOTNO OPROSTITE!
Stavec in korektor Tiskarne »Jože Moškrič-

Iskrene
čestitke
tovarišu
Josipu Brozu - Titu k 75. rojstnemu dnevu
Kolektiv I n d u p I a t i
Sprejet je bil nov pravilnik ...
Delavski svet je dne 31. 3. 1967 sprejel pravilnik o priznanju nadomestila osebnega dohodka za čas de-lanezmožnosti (bolniškega staleža) do 39 dni preventivnega okrevanja.
S tem pravilnikom so nastopile spremembe v zvezi s pravicami zaposlenih do nadomestila OD za čas bolniškega staleža. Da bi bili vsi zaposleni seznanjeni z določbami tega Pravilnika, je na vpogled na vseh tovarniških oglasnih deskah. Nekateri členi v tem pravilniku so zelo važni, zato so glavne točke spodaj v celoti navedene:
Cl. 4
Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolniške do 30 dni se prizna v višini:
1.	100 % — za poškodbe pri delu ter na poti na delo in z dela, za poklicno obolenje ter za bolezni vajencev in učencev strokovnih šol.
2.	90% — za poškodbe dobljene pri delu doma oz. izven delovnega časa, za določeno zdravljenje in medicinske preiskave ter zobozdravstveno zdravljenje, za neprijavljene poškodbe na delu, za iskanje zdravniške pomoči med delovnim časom ter za vsako zdravljenje ali bolniški stalež, ki gre po predpisih na račun delovne organizacije.
3.	60% — za nego družinskega člana.
4.	50% — za poškodbe ali obolenja, dobljene zaradi prekomernega
uživanja alkohola ali pretepa ter za nesreče pri delu, katerih vzrok je očitno neupoštevanje varnostnih ukrepov in opustitev uporabe zaščitnih sredstev.
Cl. 10
Osnova za nadomestilo OD je povprečni mesečni znesek osebnih dohodkov, ki so bili delavcu izplačani v preteklem letu in izračunani po določilu čl. 54 Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju.
r	a
POROČILA SE JE:
Dccecco Marija, predica, poročena LUZAR
V________________________________________________________J
Sprejeto -
Delavski svet je en pravilnik popravil, enega pa zavrnil. Sprejem štirih pravilnikov na eni seji je preveč.
Na svojem osmem zasedanju so člani delavskega sveta v petek 31. marca podrobno razpravljali o vseh točkah dnevnega reda. Uvodoma je predsednik delavskega sveta Lado Zabukovec seznanil člane s sklepi, ki jih je posebna komisija pripravila na osnovi razprave ob sprejemu zaključnega računa za leto 1966.
Poročilo o obračunu za delo v januarju in februarju je podal doktor Franc Jerovec. Razčlemba poročila je bila še podrobnejša, kakor tista na seji upravnega odbora in jo je delavski svet sprejel.
Diplomirani pravnik Albin Gnidovec je v sledeči točki dnevnega reda tolmačil pravilnik o hranarini, ki je spremenjen skladno z Zakonom o zdravstvenem zavarovanju. Člani delavskega sveta niso delili mnenja z zapiski v tem pravilniku in zahtevali popravek, ki daje pravico do 90 "/o nadomestila za primer, ko je član kolektiva v staležu zavoljo poškodbe ki jo je pridobil izven podjetja, za primer medicinskih preiskav ali za zobozdravstveno zdravljenje, za zdravljenje neprijavljenih poškodb in drugo, kar še navaja predloženi pravilnik za ta primer.
Člani DS so zahtevali pojasnila, zakaj mora odslej plačevati vse mogoče zdravstvene storitve kolektiv, ko je bilo to do nedavnega v pristojnosti Socialnega zavarovanja in pripomnili, da so tudi prejšnji predpisi zahtevali določeno disciplino. Rečeno je bilo: Mi smo ubogali in delali, sedaj pa naj mi plačujemo vse tisto, kar bi morali drugi. Sporna je bila namreč zahteva, da je dolžna blagajna podjetja plačevati hranarino do 30 dni iz svojih sredstev. Naglasili so, da smo vsi dolžni odgovarjati za svoje delo — ampak res vsi!
S spremembami v Pravilniku o delovnih razmerjih se je delavski svet strinjal, kakor je to že napravil pred njim upravni odbor.
Lado Zabukovec je v nadaljevanju poročal o načrtu za odtujitev starih strojev iz predilnice. Delavski svet je to vprašanje formuliral tako, da se nerabni stroji (ki so hkrati že brez knjižne vrednosti) odprodajo kot staro železo, za vse druge stroje (elektromotorje česalni stroj, transporter) pa je treba iztržiti najvišjo možno ceno.
Dobro pripravljen Pravilnik o novatorski dejavnosti in racionaliza-torstvu je delavski svet zavrnil s pripombo, da ga je treba pred potrditvijo dati članom kolektiva na pogled. S tem bi se izognili očitkom, da DS sprejme vse, kar mu je predloženo. Člani so posebej zahtevali, da mora ustrezna služba pripraviti pred potrditvijo celotni tekst, kar tokrat še ni bilo.
Sef kadrovske službe tovariš Der-žič je predlagal delavskemu svetu
zavrnjeno
pravilnik o regresih za letovanje v naših počitniških domovih in drugod. Podrobneje je to zapisano v današnjih vesteh.
Soglašali so tudi z načrtom o stanovanjski gradnji. Načrt je izdelan za obdobje do leta 1970; po njem bomo pridobili v štirinadstropni stavbi skupno 40 stanovanj od katerih bomo 12 garsonier, 4 enosobna in 4 dvoinpolsobna stanovanja prodali interesentom iz našega podjetja po ceni 1 000 N din za kvadratni meter stanovanjske površine.
Ob koncu je bilo znova govora o proizvodnih oddelkih. Navzoči so potrdili načrt, ki odlično dokumentira
Kadar govorimo o gospodarskih organizacijah in o gospodarstvu nasploh, se vedno srečujemo z raznimi izrazi, ki imajo svoj določen pomen. Med njimi najdemo tudi »sredstva« in »vire sredstev«. V nadaljevanju si bomo ogledali pomen teh izrazov v čimbolj dojemljivi obliki in brez nepotrebnih podrobnosti.
Z obema, to je s sredstvi in viri sredstev, smo dejansko že postavili bilanco. Bilanca (slovensko: tehtnica) je ravnovesje med sredstvi in viri teh sredstev, kar bi enostavno prikazano izgledalo takole:
Bilanca
AKTIVA	PASIVA
Sredstva	Viri sredstev
Sredstva gospodarskih organizacij so vsa imovina, s katero posamezna gospodarska organizacija, kot pravna oseba, upravlja.
Sredstva niso last gospodarskih organizacij, marveč so last družbe, so pa dana gospodarskim organizacijam v upravljanje.
Z ozirom na vrsto imovine ločimo po naših finančnih predpisih:
—	osnovna sredstva,
—	obratna sredstva,
—	sredstva skupne porabe in
—	rezervna sredstva.
Kaj pomenijo posamezni nazivi odnosno vrste sredstev?
Osnovna sredstva so ona imovina, ki ima značaj trajanja, z drugo besedo, ki se z enkratno uporabo ne izrabijo odnosno ne spremenijo svoje oblike. Med osnovna sredstva prištevamo zgradbe, prevozna sredstva ter obratni in pisarniški inventar.
Drugo skupino predstavljajo obratna sredstva. Obratna sredstva so imovina, ki nima značaja trajnosti, ali z drugo besedo tista imovina, ki se z enkratno uporabo potroši ali pa spremeni svojo obliko.
zahtevo po avtomatizaciji dela tkalnice. Člani so dobili tudi potrebne odgovore glede nekaterih strojev, ki jih bomo tekom leta stavili v pogon. Kritična je bila ocena politike uprave, ki prevzema delo uslug drugim, za kar zastaja doma izdelana tkanina v nedovršeni proizvodnji. Sklenili so, da smemo prevzeti izvršitev uslug le v primeru, če so za takšno delo na voljo proste strojne in fizične kapacitete.
Seja delavskega sveta ni bila »burna«; zagotovo pa je, da se delavec vedno bolj zaveda resnosti odločitev, ki naj nakazujejo politiko našega dela. Utemeljen razlog, s katerim so zavrnili prej omenjeni predlog, to le potrjuje.
O. L.
Med obratna sredstva prištevamo:
—	denarna sredstva v banki in blagajni
—	vrednostne papirje in devize,
—	zaloge surovine in materiala,
—	zaloge nedovršene proizvodnje,
—	zaloge polizdelkov in gotovih izdelkov ter
—	terjatve do kupcev.
Posamezne vrste teh sredstev se v teku poslovanja nenehno prelivajo (obračajo). Od tod tudi naslov — obratna sredstva. Za denar kupimo material — sprememba — tega predelamo v izdelek — druga sprememba — izdelek prodamo, nastane terjatev — zopet sprememba in ko kupec plača — imamo zopet denar. Ves ta krog, odnosno kroženje imovine se ponavlja in se tudi obrne večkrat v enem poslovnem letu.
Nazoren prikaz kroženja je tak: j----* Denarna sredstva —|
I	i
Prodaja	Surovine in
(terjatve)	material
Gotovi
izdelki *-	Proizvodnja
Sredstva skupne porabe so imovina, ki ne služi direktno poslovanju, marveč omogoča boljše delovne pogoje. V to imovino prištevamo:
—	stanovanjske hiše v upravi podjetja,
—	družbeno prehrano (menza, počitniški domovi),
—	športna igrišča in dvorane ter
—	ambulante.
Skratka, skupno porabo tvori vsa imovina, ki pomeni določeni družbeni standard zaposlenih. V razliko od teh sredstev, te imovine, ki ni nujno
Sredstva in viri sredstev
(Za Konoplan priredil dr. F. Jerovec)
potrebna za redno poslovanje, imenujemo tudi osnovna in obratna sredstva s skupnim nazivom — poslovna sredstva. ’
Končno nam ostanejo še rezervna sredstva, to je imovina, ki po posebnih predpisih služi za pokrivanje izgube po obračunih podjetja. Ta sredstva so naložena pri banki na posebnem računu in podjetje z njimi, za svoje redno poslovanje, ne more razpolagati. S predpisom je tudi določeno, koliko mora podjetje v rezervna sredstva letno vlagati in kolikšno višino morajo doseči.
Tako smo si v kratkem ogledali vrste imovine, s katerimi delovne organizacije, po naših veljavnih predpisih, upravljajo.
Vsa ta imovina pa je morala nekje, odnosno ima svoj finančni vir, ali kakor pravimo, svoj vir sredstev.
Viri sredstev so dvojni in to:
—	lastni in
—	tuji.
Lastne vire imenujemo sklade (fonde). Poznamo:
PROIZVODNJA
v marcu 1967
Dobra oskrba s surovinami je v marcu omogočila nadaljnje povečanje proizvodnje v tkalnici. Do mesečnega plana je zmanjkalo sicer še skoro 10 "/o, vendar je treba upoštevati, da je marčevski plan nesorazmerno višji, kot v ostalih mesecih. Zato lahko računamo, s predpostavko, da bo oskrba tudi v bodoče tako dobra, kot v marcu, v naslednjih mesecih doseganje, morda celo preseganje, mesečnih planov.
Predilnica je v tem mesecu po 30 letih zaključila s proizvodnjo lanene preje in v naprej lahko govorimo le še o predilnici sintetike.
Posamezni obrati so dosegli naslednje rezultate:
	Plan marec 1967	Indeks marec 1966
Predilnica	71,4%>	58,5 '%>
Tkalnica	90,5 ”/»	119,5 °/o
Plemenitilnica	87,3 %>	101,3 °/o
Tiskarna tm	—	114,3 «/o
bm	—	100,0 ;7o
Konfekcija	124,2 fl/o	157,0 «/o
Kvaliteta izdelkov v tkalnici je bila slabša kot v predhodnem mesecu; spet moramo ugotoviti več manjvrednega blaga v grupi sintetskih tkanin.
Proizvodnost se je v vseh oddelkih, razen v predilnici, dvignila, upoštevati pa je treba pri ocenjevanju rezultatov predilnice ukinitev Predilnice lanu in se višek ljudi, ki Se je pri tem pokazal, ni mogel tako hitro vključiti v delo drugih obratov.
—	poslovni sklad, kot vir poslovnih sredstev,
—	sklad skupne porabe, kot vir sredstev skupne porabe in
—	rezervni sklad, kot vir rezervnih sredstev.
V kolikor viri lastnih sredstev ne zadoščajo za kritje sredstev, krijemo le-te iz tujih virov.
Tuji viri so dvojni:
—	bančna posojila (kratkoročna in dolgoročna) ter
—	obveznosti do dobavitelja in družbe.
Na osnovi navedenega si lahko v začetku nakazano bilančno shemo malo izpopolnimo in bi izgledala nekako takole:
BILANCA
AKTIVA — sredstva	
Osnovna sredstva . .	100 000
Obratna sredstva . .	800 000
Sredstva skup. porabe.	200 000
Rezervna sredstva . .	50 000
Skupaj		. 1 150 000
O vseh sredstvih in virih sredstev mora voditi knjigovodstvo po-
Viri sredstev — PASIVA Poslovni sklad ....	500	000
Sklad skup. porabe.	. .	200	000
Rezervni sklad ....	50	000
Posojila in obveznosti.	.	400	000
Skupaj................... 1 150 000
samično evidenco in spremljati časovno vse spremembe, ki nastanejo.
Informacija disciplinske komisije
Kdorkoli od članov kolektiva ve za tatvino našega delavca Jožeta Klopčiča, ki je zaposlen v vzdrževanju, v aluminij oddelku, ga zanima, kakšna kazen je bila za tako dejanje izrečena. Jože Klopčič je namreč dne 7. marca, ko je delal v popoldanski izmeni, iz kupa šotorov, ki so bili že vsi zapakirani in dokončno pripravljeni za izvoz, vzel šotor ' v vrednosti 33 0000 S din in ga ob odhodu z dela skušal odnesti domov, pri čemer pa se mu ni posrečilo priti srečno mimo vratarja. Zato je bil zoper Klobčiča uveden disciplinski postopek in na obravnavi dne 14. III. 1967 mu je disciplinska komisija izrekla ukrep zadnjega javnega opomina.
Vsakdo si bo verjetno postavil vprašanje, zakaj tako mila kazen za relativno veliko in tako predrzno dejanje. Toda naj povem, da je bila tudi disciplinska komisija, po ugotovitvi vseh okolnosti, ki vplivajo na izrek kazni, v zadregi. V postopku so bile namreč ugotovljene naslednje močne olajševalne okolnosti: prvič, Jože Klobčič je v letu 1958, ko je naše skladišče preje zajel požar, požrtvovalno gasil in pri tem celo postavil v nevarnost svoje življenje. Pri gašenju se je zastrupil z ogljikovim monoksidom tako, da je bil nezavesten prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu komaj rešili življenje. Drugič, kmalu po tem dogodku je Klobčič zbolel na pljučih, zaradi česar se je že večkrat zdravil na Golniku. Vse do konca preteklega leta je zaradi te bolezni delal v podjetju samo po 4 ure dnevno. Sedaj dela s polnim delovnim časom, vendar je še vedno pod zdravniško kontrolo. Tretjič, Klobčič ima 2 otroka v starosti 2 in 10 let. Njegova žena je prav tako zaposlena v našem podjetju. Edini njun dohodek za preživljanje družine je zaslužek, ki ga imata pri nas.
To so tri glavne olajševalne okolnosti, ki so vplivale na izrek nizke kazni. Ce komisija ne bi upoštevala človeka, njena odločitev o višini kazni ne bi bila težka. Ali je disciplinska komisija pravilno ravnala, naj presodijo bralci sami.
Pri tem pa v imenu disciplinske komisije opozarjam sodelavce, naj ta primer ne jemljejo kot kriterij, kako daleč lahko gredo pri kršitvi delovne dolžnosti, da jim bo še zagotovljeno delo v podjetju.
PRODAJA
v februarju in marcu 1967
Primerjava uspehov v prodaji v prvih treh mesecih letošnjega leta z enakim obdobjem lanskega leta kaže, da smo prodali 23 000 m2 tkanin manj, ki pa so bile za 1 239 000 N din več vredne. Kljub večji vrednosti prodanih tkanin pa smo prodajni plan v četrtletju dosegli le 82,3 %.
Vzrokov za neizpolnitev planov je več; ti so več ali manj objektivni. Naglasiti velja predvsem odstopanje od plana v proizvodnji, ker je občasno primanjkovalo nekaterih surovin. Trg tudi ni sprejel večvrednih tkanin iz lana-crila, ki so bile v načrtu. Nadalje je nastal zastoj v oplemenitilnici, kjer niso uspeli oplemenititi vsega, kar bi po planu morali.
Poleg tega je postalo tržišče previdnejše pri nakupih in se trgovine ne zalagajo z izdelki, za katere nimajo že v naprej kupcev.
S temi elementi se bomo srečavali tudi v prihodnje, ker nihče ne razpolaga z dovolnjimi obratnimi sredstvi.
V februarju smo izdelali 5 105 m-’ in v marcu 5 437 m2 makulature. Ker izdelujemo dražje tkanine, je izguba zaradi defektnih izdelkov velika.
Februarja smo izvozili za 86 814 dolarjev naših izdelkov in s tem presegli mesečni plan izvoza za 121,66%. Marca pa smo izvozili za 68 175 dolarjev in tako mesečni načrt izvoza presegli za 74,07 %.
Trimesečni izvozni načrt smo izpolnili z 99,94 %. Celotni izvoz smo realizirali na področju s trdno valuto.
Informativna seja upravnega odbora
Na informativno sejo je predsednik UO Franc Jeraj povabil tudi predstavnike političnih in množičnih organizacij v podjetju, da bi se skupno seznanili o naši poslovnosti.
Tovariš Franc Jeraj je sklical sejo UO v četrtek 27. aprila letos in povabil na sejo tudi sekretarja ZK v Induplati Marjana Regenta, predsednika IO sindikalne podružnice Marjana Slapšaka, predsednika MO v Induplati Vikija Pogačarja, predsednika UO TVD Partizana Jarše Ivana Deržiča in nekatere člane strokovnega kolegija, ki so tolmačili poslovnost našega podjetja.
Uvodno poročijo je podal šef ekonomske službe dr. Franc Jerovec. Med drugim je rekel: Zaradi boljše proizvodnje v marcu je uspeh boljši, kakor je kazalo konec februarja. Hudo napet proizvodnji načrt smo izpolnili 84,3 °/o, pomembnejše pa je, da smo v tem času uspeli urediti zadevo glede stroškov (znotraj podjetja) in povečali obseg prodaje (navzven). V treh mesecih smo prodali za nekaj manj kakor poldrugo milijardo starih dinarjev in tako presegli iztrženi znesek v istem obdobju lanskega leta za 14 %>.
Dohodek je manjši zaradi forsi-ranega izvoza; to pa smo v sprejetih načrtih predvidevali.
Za osebne dohodke smo porabili 15,6%> dinarskih sredstev več, kot v letu 1966 in dosegli povprečni OD 66 347 S din ali 15 °/o povečanje na-pram lanskemu letu.
Režijski stroški so v skladu s proizvodnjo le v marcu. Težiti moramo zato predvsem k doseganju proizvodnjih nalog. Pri prodaji smo prihranili nekaj tudi pri popustih. Planirali smo več popusta, kakor smo to dejansko morali realizirati.
Računovodkinja Francka Marinšek je dopolnila poročilo Jerovca in naglasila, da so se z današnjim dnem (glej datum seje UO!) znižale obveznosti napram dobaviteljem — predilnicam, ker se postopoma urejuje vprašanje plačevanja računov.
Sekretar OO ZK Marjan Regent je prosil za pojasnilo, kako je s stalnostjo sedanjih osebnih dohodkov. Regent je rekel, da so člani — med njimi člani ZK — nezaupljivi do sedanje situacije. Povezano s tem prosi za odgovor na to vprašanje.
»Gre za likvidnost gospodarskih organizacij«, je rekel doktor Jerovec in nadaljeval, da se nelikvidnost pojavi ob primeru premajhnega dotoka denarja. V takšno situacijo pridejo tiste organizacije, katerim ne uspe prodati svojih izdelkov. Nam v Induplati zaenkrat še ne gre tako.
K besedi se je priglasil direktor Kamilo Marinc in poudaril, da mu je znano, da nekateri člani z nezaupanjem gledajo na stanje. Pogosto tudi nam ni lahko, vseeno pa zaen-
krat sodimo med boljša podjetja. Če bosta tempo proizvodnje in prodaje pridržana, se nam ni kaj bati. Teži nas le izvoz.
V preteklem letu smo bili primorani načrtno zmanjšati obseg proizvodnje zavoljo pomanjkanja deviznih sredstev. Pomagati smo si morali z RICR posli. Nato je direktor rekel: »Vsak naj dela, kot je treba, pa je bojazen, da bi morali znižati naše osebne dohodke, odveč. V ožjem strokovnem kolegiju pa razmišljamo o mnogočem in bomo za organe samoupravljanja pripravili več variant dela. Zagotovim pa, da je naš asortiment izdelkov sedaj, in za nekaj prihodnjih let, urejen.
O izvozu je direktor menil, da je šole dovolj in so obeti za prihodnje leto spodbudni.
Predsednik upravnega odbora in drugi so se nato zanimali za %> izpolnitve izvoznih obveznosti ter za poslovno politiko. Odgovarjali so na vprašanja direktor Marinc, doktor Jerovec, Francka Marinšek in drugi.
Marjan Slapšak, predsednik IO sindikalne podružnice se je zavzemal, da bi obnovili prodajo manjvrednih izdelkov, kakor je bilo to pred leti. O zadevi bodo merodajni v podjetju poiskali najboljšo rešitev, ki bo hkrati v skladu z obstoječimi
Vstopi:
1.	Franc Papler, električar, vstopil 13. 4. 1967
Izstopi:
1. Alojz Osolin, tkalec, izstopil 22.	3.
1967,
predpisi. V Konoplanu bomo o tem poročali, ko bo znano kaj novega.
Upravni odbor je odobril inženirjema Bergantu in Matičiču potovanje v ZR Nemčijo, kjer se bosta seznanila z novostmi na področju. oplemenitenja tkanin. Inženir Novak in Lado Zabukovec pa se bosta pridružila ostali skupini iz podjetja v jeseni, ko bodo potovali na razstavo tekstilnih strojev v Basel (Švica).
V Jugoslaviji bomo kupili dodatke za ATR statve.
Direktor ima pooblastilo upravnega odbora, da potuje po potrebi v tujino, če je takšno potovanje povezano s poslovnimi razgovori.
Ivan Deržič, šef kadrovske službe je navzoče seznanil s predlogom tajništva SOb Domžale, da se število svetov tega organa zmanjša od sedanjih 15 na 8. Deržič je omenil v katere svete bi Induplati predlagal svoje zastopnike.
Na koncu seje je Deržič seznanil navzoče s stanovanjsko-gradbeno dejavnostjo podjetja. Tovariš Deržič je podrobno navajal, kaj se gradi, kakšnih izmer bodo poedina stanovanja in za kakšno ceno jih bo mogoče odkupiti. Naglasil je, da bodo kupci lahko le člani kolektiva in, da bo podrobnejše o tem objavljeno v naslednji številki Konoplana.
2.	Stane Bergant, del. v aluminij, izstopil 22. 3. 1967,
3.	Marko Zaman, električar, izstopil 27. 3. 1967,
4.	Vera Slak, šivilja, izstopila 11. 4. 1967,
5.	Ivana Jarc, previjalka, izstopila 5. 4. 1967,
6.	Mihaela Svetlin, predica, izstopila 13. 4. 1967,
7.	Lado Kos, zidar, izstopil 18. 4. 1967.
□□
Vsem našim bralcem
KONOPLANA
želimo
na letovanju obilo zabave in lepega vremena


m mm	m m
ti r ^ t I
VESTI

»VyV>V4V,V.V.ViVi|AV.|»\\*i
Sh$
W:¥:
UO — DESETA SEJA, 30. MARCA 1967
NADOMESTILO ZA CAS BOLNIŠKEGA STALEZA. Spremembe v Zakonu o zdravstvenem zavarovanju velevajo, da delovne organizacije z notranjimi akti uredijo to vprašanje, vendar v okviru uieje najmanj 50 ‘It in največ 100 •/• povprečja iz preteklega leta.
Upravni odbor je osvojil predlog, v katerem je nakazano, kdaj dobi član kolektiva 100 •/• nadomestilo, kdaj 80 •/•, kdaj 60 ‘It in kdaj 50 ‘It. Zanimivo je zagotovo, da so se člani upravnega odbora odločili za zahtevo, da mora resničnost nesreče, ki bi se primerila našemu sodelavcu na poti na delo ali z dela, potrditi organ notranje uprave ali druga uradna oseba. Rečeno je tudi, da plača Po sprejetem pravilniku naše podjetje svojim članom nadomestilo za čas bolniškega staleža tudi v primeru, če je delavec na neplačanem dopustu, če to koristi naši gospodarski organizaciji.
Hoo — ruk po nerabnem predilnem stroju
Strogo je hkrati določilo, ki pravi, da je šteti za bolniški stalež le tisti čas, ki je zdravniško dokumentiran. Brez Potrdila zdravnika se šteje vsak izostanek za samovoljnega in neopravičen.
Ostale zanimivosti so razvidne iz pravilnika. Pravilnik velja od 1. aprila dalje.
SPREMEMBE V PRAVILNIKU O DELOVNIH RAZMERJIH. Pet sprememb govori o zahtevku za razpis prostega delovnega mesta le za vodilne uslužbence podjetja; o začasnem sprejemu delavca na prosto mesto; o načinu obvestitve delavca, ki ne izpolnjuje pogoje za zahtevano delo (možnost do pritožbe, o kateri dokončno odloča DS podjetja); o času porodniškega dopusta in o odstranitvi delavca z delovnega mesta, ki lahko nastopi samo v teh primerih;
—	če je delavec storil kaznivo dejanje v zvezi z delom na del. mestu,
—	zaradi disciplinskega prestopka, ali
—	zato, ker je bil zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti.
PRAVILNIK ZA IZUME IN RACIO-NALIZATORSTVO je upravni odbor sprejel po tolmačenju inženirja Novaka. Pravilnik — obsega 12 strani — ima pet poglavij. Začasen sprejem pravilnika omogoča, da se ga do nadaljnjega poslužujemo in poživimo novatorstvo in racio-nalizatorsko dejavnost. Naglasili bi le, da govori pravilnik, da velja za del izuma že predložitev ideje. Izum pa je le tisto, kar zemljanom pred tem še ni bilo znano.
ODTUJITEV STROJEV IZ PREDILNICE. Tovariš Zabukovec, član posebne komisije, je predlagal upravnemu odboru, da bi odtujili iz predilnice nekatere stroje, ki jih tam več ne rabimo. Zvečine lahko stroje prodamo le kot staro železo; za rabne stroje pa je zahtevano, da se prodajo najboljšemu ponudniku — kupcu.
AVTOMATIZACIJA JADRO VINSKEGA ODDELKA TKALNICE. Tovariš Jože Klešnik je upravnemu odboru predložil podroben načrt za preureditev in avtomatizacijo dela tkalnice. Z zamenjavo strojev bi ekonomičnejše delali, ponudili kupcu širši asortiment Izdelkov in končno, izdelki bi bili kvalitetnejši od sedanjih.
člani upravnega odbora so predlog osvojili in naročili upravi podjetja, da v okviru nakazanega izvede potrebna dela, nakupe in organizacijo proizvodnje.
REGRESI ZA BIVANJE V POČITNIŠKIH DOMOVIH ostanejo, po predlogu Izvršnega odbora naše sindikalne podružnice, letos nespremenjeni. Upravni odbor pa je soglašal s predlogom, in ga bo posredoval delavskemu svetu v potrditev, da bo blagajna podjetja refun-dirala 5 N din tudi tistim, ki bodo letovali s šotori v ato-campih. Dokaz za to je ustrezni račun.
Odpadejo pa letos regresi za prevoz v Umag. Vsakdo, ki bi šel v naš počitniški dom na dopust, bo moral plačati zase in člane svoje družine polno ceno prevoza sam.
BREZPLAČNO LETOVANJE, ki traja lahko največ 7-dni, bodo letos lahko izkoristili le tisti naši sodelavci, ki jih bo predlagala naša obratna zdravnica dr. šiška. Kdor od zdravstveno šibkejših bi prišel v poštev, bo moral izkoristiti za ta dopust svoj redni letni dopust.
Z GRADNJO STANOVANJ BOMO NADALJEVALI, tako so sklenili na 10. seji UO. Objekt, ki je sedaj v gradnji bo večji za polovico stavbe. V novem delu bodo garsoniere, eno- in dvoinpolsobna stanovanja. Omenjena stanovanja bodo interesentom na prodaj; cena stanovanju bo okoli 1000 N din/m!. Kupci bodo lahko le člani našega kolektiva. Sredstva, ki jih bo kolektiv prispeval za to gradnjo nas bodo angažirala za dalj časa ali, osvojeni načrt stanovanjske gradnje je dokončen do leta 1970.
UPRAVNI ODBOR JE ZAVRNIL tri prošnje, ki so jih prosilci naslovili na njegov naslov. Zavrnitev je UO utemeljil kratko: ni sredstev.
OBRAČUN PROIZVODNJE za januar in februar ni dokončen in bo točnejši predložen organom upravljanja konec aprila za prvo tromesečje, kakor Je to že v navadi, je pripomnil doktor Jero-vec. Zbrani podatki pa že dokazujejo, da z nalogami nismo uspeli. Izdelali smo namreč le 78"/« nalog, kar predstavlja 77,2 ‘It izpolnitve prodajnega plana (fi-načni načrt).
S prodajo na domačem trgu nam v prvih dveh mesecih ni uspelo izravnati izgube, ki smo jo utrpeli zavoljo Izvoza izdelkov Induplatl. Razlogi za ta neuspeh so v sortimentu prodanih izdelkov, v sorazmerno nizki proizvodnji in v tem, da zaposlujemo v nekaterih oddelkih mlado delovno silo. Predilci so izpolnili svoje naloge — tam smo namreč načrtno zmanjšali delovne naloge. Tehtnejše pa so vplivale na stanje nizka proizvodnja v tkalnici in »preveč« vezanih sredstev v raznih zalogah.
Z oceno dela ne moremo biti zadovoljni, vendar se podobne težave pojavljajo tudi drugod in so odraz gospodarskih prilik.
Ivan Deržič
izvoljen za predsednika TVD Partizana Jarše
Na svoji prvi seji je novoizvoljeno vodstvo TVD Partizana Jarše izbralo tovariša Ivana DERŽIČA za svojega predsednika. Podpredsednik društva je znova dr. Franc JEHOVEC; Malka ODAR je tajnik, Danica BLEJC blagajnik, Tone MIŠVELJ načelnik. Jože KNEP podnačelnik, Helena GERBEC gospodar, Mihajlo NAGV in Janez POGAČAR referenta za nogomet, dr. Marija ŠIŠKA zdravstvenik društva.
V	nadzornem odboru so Lado ZABUKOVEC kot predsednik ter Albin ŽIBERT in Vida ANDROMA-KO kot člana.
V	častnem razsodišču so Otmar LIPOVŠEK, Franc REBERNIK in Marija OREŠNIK.
Navzoči člani vodstva Partizana Jarše so nadalje uredili vse, kar je potrebno za nemoteno delo v prihodnje. Omeniti velja predvsem, da so sklenili varčno gospodariti, ker finančnih sredstev ne bo dovolj na voljo. Novih sekcij društvo ne bo ustanavljalo težili pa bodo za tem, da poživijo igranje odbojke in košarke.
Nogomet: v prvem krogu premagaoi
Predstavnik nogometašev Ihana je komentiral srečanje takole: Slabe tekme ustvarijo slabi sodniki.
Zdi se, da je to precizno povedano.
V	lepem vremenu in pred več sto gledalci so v nedeljo 26. marca igralci Domžal premagali na domačem igrišču moštvo Induplati z 2:1 (0:0).
Začetek tekme in ves prvi polčas je minil v očitni premoči domačega moštva Induplati. Vratar Bonča je v tem delu igre posredoval le nekajkrat, medtem ko je imel njegov nasprotnih Kušar precej dela, ki ga je odlično opravil. Pred odmorom je trener Urh zamenjal Pirša s Svoljšakom.
V	drugem polčasu se je situacija spremenila. Domžalčani so se zavzeli in uspeli. V polčasu so se verjetno odločili, da bodo prešli iz obrambe v napad. Jar-šani na spremembo niso bili pripravljeni, zato so zaigrali domačini zmedeno. Napadalni igralci so morali pomagati obrambi in tako zapravljali energijo, ki je pri prvi tekmi brez tega ni na pretek. V 70. minuti je Jančigaj prvič potisnil žogo mimo nemočnega vratarja Bonče v mrežo. Štiri minute kasneje je to napravil še Komar. Drugemu golu je botroval sprehod vratarja Bonče iz gola.
Pri stanju 2:0 za Domžale, so se igralci Induplati le zresnili in znova prevzeli iniciativo. Zaigrali so dobro — toda, zmanjkalo je moči. Deset minut pred koncem srečanja je Blejcu uspelo iz gneče (po strelu kota) zmanjšati rezultat na 2:1. To je bil signal, da so Domžalčani zadrževali — povsem upravičeno — žogo in tako krajšali čas do sodnikovega zaključnega žvižga. Tri minute pred koncem je sodnik še izključil Mira Sršena iz Domžal in končal srečanje.
Zmaga Domžalčanov je zaslužena. Uspeh iz jesenskega dela tekmovanja ne more biti garant za ponovitev spomladi.
Start na prvo mesto bo ostal le želja.
TUDI Z DOBOM 2 : 1
Srečanje nogometnih moštev DOB in INDUPLATI v Dobu se je končalo s presenetljivo zmago domačinov. Enako, kakor teden dni prej z Domžalami, so v prvem polčasu bili igralci Induplati boljši nasprotnik. Na odmor so kljub temu odšli pri stanju 0 : 0. Dva nenadna prodora levega krilca Dobljanov Šimeta pa sta zadoščala, da so domači igralci povedli z 2 : 0. Nadaljnji razplet igre je
bil enak, kakor proti Domžal čanom. Igralci Induplati so napadali in ogrožali in končno le potisnili žogo v mrežo. Za izenačenje ali še kaj več, pa je zmanjkalo časa. Drugi poraz nogometašev Induplati res ni spodbuden celo, če vemo, da so igrali naši fantje v najmočnejši postavi, ki jo zmorejo.
JALOVA ZMAGA PROTI ENOTNOSTI IZ JEVNICE
Pristaši nogometašev Induplati so bili nad tekmo z Jevnico v nedeljo 9. aprila prej razočarani kot zadovoljni. Niti zmaga ni odtehtala tega vtisa.
Po dveh porazih je na tekmi z Enotnostjo povedel Jaršane v vodstvo Trobec st. v 16. minuti igre. Deset minut kasneje je vratar Balde iz Jevnice uspešno interveniral, kar pa se mu v drugo ni posrečilo, ko je Janez Hafner v 41. minuti potisnil usnje drugič v nasprotnikovo mrežo. Stanje 2 : 0 za Induplati je ostalo do konca nespremenjeno, čeprav so si nogometaši Induplati močno prizadevali zvišati rezultat.
Ce pohvalimo igro Pišeka, Hafnerja, Trobca in Paderšiča, to ne moremo narediti z& igralca F. Blejca.
V IHANU OSTRA IGRA POSLEDICA SLABEGA SOJENJA
V	Ihanu je potekala tekma med nogometaši Ihana in Induplati zelo razburljivo. Bila je na čase ostra in celo surova. Krivdo za takšen potek nosi sodnik Vrhovec iz Ljubljane.
V	peti minuti igre je sodnik prikrajšal Jaršane za šanso. Sodil je off-side, čeprav stanje ni bilo takšno. V deseti minuti igre je dosodil proti Jaršanom enajstmetrovko — brez opravičila za to najstrožjo kazen. Napake je sodnik ponavljal do konca tekme.
V	53. minuti je Perič izenačil z lepim golom, ki je postal predmet nešportnih razprav. Igra je postajala surova zaradi nenehnih napak, ki jih je delal sodnik. Gledalci so že podvomili, če bo sodnik privedel tekmo do regularnega konca.
Po tekmi so kapetani moštev ter funkcionarji izjavili enotno, da je za surov potek igre kriv edino sodnik.
REZU ETATI
volitev v delavski svet dne 27. IV. 11)67
Kandidati v volilni enoti predilnica:
1.	Dimic Pavla
2.	Stupar Anton
3.	Narat Tončka
4.	Rogelj Jožefa
Volivcev je bilo teh je glasovalo 60
41 glasov 33 glasov 28 glasov 16 glasov
po seznamu 67, od volivcev ali 89,6 "/o.
Kandidati v volilni enoti pripravljalnica:
1.	Narat Milan
2.	Žibert Albin
3.	Marinšek Anton
4.	Galjot Mara
5.	Hribar Elza
6.	Rovanšek Kati
76 glasov 57 glasov 38 glasov 23 glasov 23 glasov 7 glasov
Volivcev je bilo po seznamu 126, od teh je glasovalo 119 volivcev ali 94,4 %.
Kandidati v volilni enoti tkalnica:
1.	Mrčun Janez
2.	Sitar Anton
3.	Makovec Vinko
4.	Jereb Ivanka
5.	Let nar • Marija
6.	Hribar Ana
7.	Pibernik Iva
8.	Prosenc Olga
257 glasov 256 glasov 234 glasov 189 glasov 184 glasov ISO glasov 152 glasov 136 glasov
2.	Ulčar	Štefka	18	glasov
3.	Mislej	Franc	13	glasov
Volivcev je bilo po seznamu 94, od teh jih je glasovalo 82 ali 87,2 °/o.
Kandidati v volilni enoti konfekcija:
1.	Režek	Slavka	107	glasov
2.	Troha	Pavla	97	glasov
3.	Strojan Francka	71 glasov
Volivcev je bilo po seznamu 165, od teh jih je glasovalo 144 ali 87,3 “/o.
Kandidati v volilni enoti vzdrževanja:
1.	Požar Miha
2.	Hribar Albin
3.	Zobavnik Franc I.
4.	Lamberšek Viktor
5.	Jeretina Jože
6.	Pogačar Viki
70 glasov 66 glasov 52 glasov 51 glasov 51 glasov 24 glasov
Volivcev je bilo po seznamu 118, teh jih je glasovalo 106 ali 90 "/o.
od
Kandidati v volilni enoti uprava:
1.	Lipovšek Otmar
2.	Kham Katja
3.	Premru Jelka
4.	Zaman Peter
5.	Jerman Marica
88 glasov 43 glasov 42 glasov 25 glasov 7 glasov
Volivcev je bilo po seznamu 368, od teh jih je glasovalo 332 ali 90,2%.
Kandidati v volilni enoti oplemeni-tilnica:
1. Koderman Vinko	39 glasov
Volivcev je bilo po seznamu 110, od teh so glasovali 104, ali 94,6 %.
V posameznih ekonomskih enotah so bili izvoljeni kandidati, ki so krepko tiskani. Odstotek udeležbe volivcev za vse podjetje je 90,2 •/,.
NOGOMETAŠI SAVE PREMAGANI
V nedeljo 23. aprila so nogometaši INDUPLATI na domačem igrišču premagali nogometaše Save z rezultatom 4 : 0.
S to zmago se Jaršanom znova obeta osvojitev vrha v Ljubljanski nogometni podzvezi.	O. L.
Po dolgotrajni bolezni je v četrtek 23. marca preminula moja dobra sestra in naša teta
Cilka Rakar
Zdravnikoma dr. Šiški in dr. Celestini ter vsem, ki ste ji v življenju pomagali enako, kakor družbeno-političnim organizacijam in posameznikom, ki so poklonili pokojnici cvetje na mrtvaški oder — najlepša hvala
Mcngeš-Domžale, marca 1967.
Sorodniki
Žalostna ob izgubi moje ljube in dobre mame
Frančiške Kavčič
se sodelavkam iz obeh izmen v predilnici iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in za gmotno pomoč Vsem in vsakomur za to iskrena hvala Mengeš, marca 1967.
Žalujoča hči Mihaela
V marcu je preminula moja dobra mama
Marija Mastnak
Ob tej priliki se želim zahvaliti sodelavkam ter mojemu mojstru in njegovemu pomočniku za izraze sožalja in za cvetje, ki ste ga prinesli pokojnici v zadnji pozdrav Radomlje, marca 1967
Hči Marija, por. Urbanija
V marcu je umrla moja dobra mama
Frančiška Kavčič
V tej veliki žalosti sem dolžna izraziti zahvalo za besede sožalja vsem, ki ste mi ga izrekli, svojim sodelavkam v pripravljalnici pa se zahvaljujem za cvetje, ki ste ga darovali moji mami v zadnje slovo hčerka Irena Pirnat