LETO XLIV, ŠT. 29
Ptuj, 25. julija 1991
CENA 15 DINARJEV
UVODNIK
Vročica poletnih dni
/ veliko zeljo po o.svežtni znotraj in zunaj/ listam tednike, vmes z
enim ušesom poslušam radio, z drugim televizijski Ion m občasno vržem
pogled na ekran. Tako je popoldan in zlasti zvečer, da o službi niti ne pi-
šem. In to sredi prijetno vročega poletja'
Kaj je narobe z menoj, da sredi obdobja, ki smo mu novinarji še lani
rekli »čas kislih kumaric«, namesto o dopustu razmišljam o umiku jugoslo-
vanske armade iz Slovenije, razlogih za še vedno zaprta slovenska letališ-
ča, moriji na Hrvaškem, sejah predsedstva države in izjavah za mir (kako
lepo se    žal le ~ sliši!). X
Pred štirinajstimi dnevi sem na tej strani na obisk vabil pamet. Ogla-
sila seje mimogrede, nimam pa še občutka, da bi ključne ljudi tudi srečala.
Je tudi njej na teh prostorih postalo prevroče.' Očitno. Zato pa ni čudno, da
Sloveniji oh umiritvi pošlje neurje s točo. Hrvaški pa spopade vedno večjih
razsežnosti in žal z veliko žrtev.
Ni mi še čisto jasno, zakaj bi se nekateri pri nas samo tepli. Pravijo,
daje vse jasno. Meni ni. pa naj se še tako trudim razumeli vzroke in posle-
dice. Jasno je namreč le. da moramo živeti — in to ne od orožja, besa.
jraz. obljub in zraka. Od tega še nihče ni živel in še najmanj preživel. Ko
bo to znova prodrlo v zavest, potem se bodo nekaterim strahovito zamajala
tla pod nogami Ta čas prihaja, pa naj nam ga še tako skušajo oddaljiti!
Prej bomo in bodo to spoznali, boljše bo za vse nas!
ludvik kotarj
ŽETEV JE TU
Tudi najstarejši kmetovalci ne pomnijo,,
da bi žetev pšenice pričeli tako pozno kot
letos. V zasebnem sektorju so prvi kom-
bajni na pšeničnih njivah zabrneli sicer že
konec minulega tedna, vendar so v Kme-
tijskem kombinatu Ptuj, kjer imajo pšeni-
co na blizu 1300 hektarjih, pričeli žeti še-
le v torek, 23. julija. V tem času je običaj-
no bila žetev že v končni fazi, letos pa je
zaradi vremenskih (neugodnih) razmer
rok precej pozen. Kljub vsemu pričakuje-
jo razmeroma dober pridelek. V Kmetij-
skem kombinatu načrtujejo, da bodo na-
želi okoli 10.000 ton suhega zrnja — pov-
prečno okoli 6 ton na hektar.
V silosih Draženci so pričeli prevzem
pšenice že v petek, 21. julija, in so do
torka, 23. julija (do zaključka redakcije),
sprejeli okoli 70 ton zrnja, v glavnem od
manjših zasebnih kmetovalcev. Pričako-
vali so sicer precej več, vendar je nedelj-
sko deževje za nekaj časa žetev prekini-
lo, saj želijo pridelovalci, da bi bilo v zr-
nju čimmanj vlage. Sušenje zrnja bo na-
mreč letos moral plačati proizvajalec in
vprašanje je, ali bodo cene pšenice (5,50
din za prvo vrsto in 5,20 din za drugo vr-
sto) zadostovale za kritje stroškov pride-
lave in sušenja.
V mlinu Korošec v Zabovcih pa so
pričeli prevzem zrnja šele v ponedeljek,
22. julija, in so do torka prevzeli le okoli
30 ton. Vrhunec pričakujejo prav danes
in konec tega tedna.
V Kmetijskem kombinatu so sklenili,
da bodo prevzemali pšenico v Tovarni
močnih krmil (silosi Draženci) dnevno
od 7. do 20. ure. Sušilnica bo glede na
vlažnost zrnja dnevno sprejemala od
800 do 1000 ton pšenice, zato bo za pri-
delovalce izven KK Ptuj dnevno na vo-
ljo le okoli 100 ton svežega zrnja. Količi-
ne, kijih pridelovalci ne bi izkoristili isti
dan, ne morejo biti nadomeščene na-
slednji dan. Ob vhodu v Tovarno mo-
čnih krmil bo nameščena tabla s podatki
od dnevnih količinah prevzetega zrnja,
služba varnosti pa nepoklicanim ose-
bam ne bo dovoljevala vstopa na dvoriš-
če tovarne.
Kmetijska zadruga Ptuj je organizira-
la prevzem pšenice v silosih Draženci in
v mlinu Korošec v Zabovcih. Na obeh
mestih bodo prevzemali zrnje od 7. do
20. ure dnevno, prizadevajo pa si, da bi
bila vlažnost zrnja največ do 13 odsto-
tkov. Za sušenje zrnja med 13,1 in 14
odstotki vlage bo treba odšteti 0,16 di-
narjev, za vsak nadaljnji odstotek pa
0,08 din po kilogramu. Prevzeto pšenico
bodo v KZ plačali v 15 dneh, kar je v
skladu z odločitvijo republiškega komi-
teja za kmetijstvo.
-OM
Skupščina občine Ptuj je na zasedanju 16. julija 1991 ocenjevala naše skupno
ravnanje po agresiji Jugoslovanske armade na Slovenijo. Skupščina občine Ptuj'
JAVNO PRIZNANJE IN ZAHVALO
— enotam TO
— enotam milice
— delavcem Oddelka za ljudsko obrambo
— Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj
— podjetjem
Ubranili smo svojo domovino in državo.
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
..............._ .   . VOJTEH RAJHER
2— DOMA IN PO SVETU
25. julij 1991 - TEDNIK
K06, ORMOŽ
Pomoč prihaja z vseh strani
v organizacijo pomoči pogorelcem na Kogu se je vključila tudi
ormoška podružnica SKZ - LS in navezala stike s podružnico v
Radljah ob Dravi. Tamkajšnji kmetje so zbrali 16 kubikov rezanega
lesa; k Prapotnikovim v Jastrebce ga je pripeljal tovornjak Gozdnega
gospodarstva iz Slovenj Gradca. Po besedah predsednika SKZ — LS
v Ormožu Vekoslava Kumra so navezali stike še s podružnico Kmečke
zveze iz Ruš in Slovenske Bistrice, tako da bo lesa za obnovo požga-
nih domačij dovolj.
Vekoslav Kumer je še povedal, da pomoč prihaja tudi iz krajev-
nih skupnosti ormoške občine. Ob tej priložnosti bi pohvalili vaščane
Pušinec, ki so samoiniciativno zbrali denar ter krmo za živino. Podob-
no so se organizirali kmetje v Lešnici, Spodnjih in gornjih Ključarov-
cih, v Rucmancih in Trnovcih, kljub temu da ti dve vasi spadata med
najslabše razviti. Pomoč so poslali Podgorčani, pa tudi krajani Velike
Nedelje. Na Kogu pravijo, da je vsaka pomoč dobrodošla, zlasti še,
če je hitra in dana iz srca.
Vida Topolovec
Radeljska pomoč Prapotnikovim v Jastrebcih. (Foto: Š. Hozyan)
PTUJ
30. julija 17. seja zborov
Drugo julijsko zasedanje zborov ptujske občinske skupščine bo 30. julija ob
8. uri v Narodnem domu. Problemi s sklepčnostjo so narekovali, da so zasedanje
premaknili za teden dni. Prvotni datum sklica sedemnajste seje je bil 23. julij. Da
bo delo lažje, bo skupščina že zjutraj.
Dnevni red obsega trinajst točk. Med pomembnejšimi so: informacija o pri-
pravi razvojnih projektov za Haloze in Slovenske gorice, analiza s predlogom skle-
pov o stanju v turizmu in gostinstvu v občini, problematika osnovnega in srednjega
šolstva v ptujski občini, predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi
nalog, ki Jih od 1. Januarja 1990 začasno opravljajo organi SIS, in kadrovska
vprašanja.
Ptujski izvršni svet je s svojo projektno skupino in skupščinsko komisijo do
roka pripravil razvojne projekte s prioritetami za Haloze in Slovenske gorice.
Skupščina naj bi kakovostno dopolnila gradivo o turizmu in gostinstvu, ki jo je
pripravil Sekretariat za turizem, gostinstvo in trgovino. Pomemben prispevek k
tej razpravi pa je bila tudi razširjena seja izvršnega sveta, na kateri so turistični
in gostinski delavci podrobno pregledali omenjeno gradivo.
Glede na razprave iz prejšnjih skupščinskih zasedanj je pričakovati precej
burno razpravo okrog problematike osnovnega šolstva in usmeritev srednjega
šolstva v ptujski občini. Kljub nekaterim utemeljenim pomislekom naj bi se
vendarle pristopilo k razdružitvi ptujskega srednješolskega centra in k ustanovi-
tvi posameznih samostojnih šol. Pri tem bo osrednje in temeljno vprašanje, ka-
ko rešiti problem verifikacije posameznih programov.
Med kadrovskimi vprašanji je na prvem mestu popolnitev občinske vlade.
Predsednik Branko Brumen bo predlagal imenovanje dveh sekretarjev oziroma
članov občinske vlade: za industrijo in gradbeništvo ter za obrt in podjetništvo.
Tako bo ptujska vlada končno le popolna. Skupščina bo imenovala tudi nove
predstojnike skladno z novim odlokom o organizaciji občinske uprave.
Odbori nekdanjih sisov naj bi s sklepom skupščine prenehali delati. Name-
sto njih predlaga vlada ustanovitev strokovnih svetov, ki bodo v pomoč posa-
meznim sekretarjem oziroma predsedniku vlade. Sveti bodo svetovalne narave
in bodo pripravljali strokovne osnove za odločitve v izvršnem svetu.
MG
V prostornih in sodobnih servisnih delavnicah lahko naenkrat popravlja-
jo kar 14 avtobusov.
Vodja ptujske delovne enote Janez Cafuta ob »oldtimerju« ptujskega
Certusa, ki so ga ponovno usposobili za ekskluzivne proge.
Nove delavnice ptujskega Certusa
Kljub izredno težkim ekonomskim in političnim razmeram so delavci ptujske
enote mariborskega Certusa minulo soboto, 20. julija, proslavili izredno pomemb-
no delovno zmago. Po trinajstih letih prizadevanj so končno dočakali nove servisne
delavnice ter jih ob prisotnosti številnih gostov od blizu in daleč uradno odprli.
Vodja ptujske delovne enote Janez Cafuta je v pozdravnem nagovoru ori-
sal dosedanji razvoj svojega kolektiva ter poudaril, da bodo odslej v novih de-
lavnicah zagotovo lahko nudili visok nivo tehnične brezhibnosti avtobusov, kar
je v prid vsem potnikom.
Slavnostni govor je imel glavni direktor Certusa iz Maribora Mirko Majhe-
nič. Novo pridobitev je povezal s 65-letnico prevozniškega podjetja Certus. To
ihtarejše tovrstno podjetje v tem delu Evrope z več kot 1000 zaposlenimi in
^ najrazličnejšimi avtobusi, s svojim voznim parkom pa zagotavlja več kot
MJ odstotkov vseh potreb po prevozu potnikov na območju Podravja. Letno
prepeljejo več kot 90 milijonov potnikov in opravijo okoli 2.S milijonov kilome-
trov doma in po svetu.
V novih Certusovih delavnicah je več kot 1.800 kvadratnih metrov korist-
nih poslovnih površin s petimi velikimi delovnimi jaški, pralnico za avtobuse,
sodobno jedilnico, garderobami, sanitarijami in poslovnimi prostori. Posebnost
je sodobna kemična čistilnica, v kateri bodo nudili storitve tudi vsem drugim
občanom in delovnim organizacijam. Celotna investicija je veljala več kot 2,2
milijona nemških mark — več kot 28,9 milijonov dinarjev. Pomembno je tudi
to, da so po projektih ing. arh. Alenke Debenjak iz Ptuja delavnice dokončali
kar pet mesecev pred rokom.
Ugodnosti za prijetno
preživljanje dopusta
Po daljšem času negotovd^i se je
življenje počasi znova začelo vračati v
tire vsakdanjosti. Turistična ^ezona,
od katere smo si letos veliko obetali,
se zaspano prebuja. Ljudje želijo po-
zabiti pretekle neprijetne dogodke,
dopust pa preživeli lepo, kot so bili
tega vajeni do sedaj. ^
V turističnih agencijah na Ptuju so
povedali, da je vojni čas povzročil
pravo zmedo pri njihovem poslova-
nju. V turistični agenciji Anka imajo
težave z vrnitvijo že vplačanega de-
narja. Stranke ga zahtevajo nazaj, ob-
morski ponudniki pa denarja ne poš-
ljejo. V Anki so opozorili na številne
ugodnosti v ponudbi, prevsem pa na
nizke cene, saj lahko preživite 7-dne-
vni polpenzion v Poreču že za 2.030
dinarjev. Tudi na slovenski obali so
cene ugodne, čeprav nekoliko višje.
Na željo stranke je možno tudi plači-
lo na obroke, vendar se mora vsaka
devalvacija dinarja doplačati, z vpla-
čilom enkratnega zneska pa je cena
zagotovljena.
Ugodno letovanje ponuja tudi Cer-
tusova agencija. Stranke imajo mož-
nost plačila s čeki. 60 odstotkov pla-
čajo pred odhodom, preostanek pa
agencija vnovči mesec dni po odho-
du. Cena hotelov A kategorije na
obali se je znižala na 60, v zadnjem
času pa tudi na .SO odstotkov.
V Stajertursu vabijo na kopanje in
šolo vodnega smučanja v Portorožu
vsako soboto po ugodni ceni. Ponud-
bo pripravljajo skupaj z recepcijo ho-
tela Super Li.
Prijav za letovanje v tujino skoraj
ni, ker agencije ne morejo zagotoviti
letalskega prevoza.
V turističnih agencijah na Ptuju se
trudijo, da bi svojim strankam zago-
tovili varno in prijetno preživljanje
dopusta. KK, TM
PTUJ
Vojna škoda je manjša
18. julija je ptujska občina posre-
dovala podatke o vojni škodi v repu-
bliki. Skupni znesek je manjši od pr-
votno izračunane škode. V prvem
znesku so bili tudi podatki podjetij in
obrtnikov o izpadu dohodka, kar pa
se je pokazalo kot nepravilno. Po
strokovnih navodilih republiške ko-
misije za oceno vojne škode je moč
upoštevati le podatke o izpadu dobi-
čka. Na novo ocenjena vojna škoda v
ptujski občini tako znaša 54.790.488
dinarjev. O njenem pokritju se dogo-
varjajo na republiški ravni. Republi-
ški izvršni svet bo v okviru paketa
ekonomskih ukrepov moral najti tudi
rešitev za pokritje vojne škode. Reši-
tev se ponuja skozi neke vrste solidar-
nost.
Ptujska občina je med prvimi po-
magala prizadetemu območju v obči-
nah Ormož in Gornja Radgona. Pod-
jetja in ustanove so sprejela njen po-
ziv, da naj bi konkretno pomagali, in
to z gradnjo dveh objektov: na Kogu
— v Jastrebcih bodo zgradili gospo-
darski objekt, v Gornji Radgoni pa
sanirali stanovanje v Kerenčičevi uli-
ci šest, ki je bilo ob divjanju JA po-
polnoma uničeno. MG
MERCATOR IZBIRA PANONUA ODPRL NOVO SAM0P8STREŽNIC0
Market Rogoznica
v slabih desetih mesecih je Mercator Izbira Panonija Ptuj zgradil novo sa-
mopostrežno prodajalno v Rogoznici nasproti doma Slovenjegoriške čete. Izva-
jalec del je bil Gradiš--Gradnje, načrte pa.so naredili v Stavbingu Maribor.
Najprej je bil objekt načrtovan kot montažna gradnja, kasneje pa so se odločili,
da bodo zgradili stanovanjsko-poslovni objekt. V njem je devet stanovanj, trgo-
vina z bifejem, prostor pa je še za banko in pekarno, ki bosta v kratkem tudi pri-
čeli obratovati.
Za stanovanja je namenjenih 551 kvadratnih metrov; za dvo- in trisobna,
od 41 do 71 kvadratnih metrov.
Za trgovino z bifejem je namenjenih 500 kvadratnih metrov. To je samopo-
strežnica s podobno izbiro blaga, kot ga imajo trgovine Blagovnica, Rimska peč
in Živila, le da v njej ni mesnice, je pa bogata ponudba delikates. Dogovarjajo
se, da bi prodajali vakuumsko pakirano meso.
Objekt je stal 11 milijonov dinarjev. V Marketu Rogoznica je trinajst zapo-
slenih, vendar ne gre za nove zaposlitve, ampak zgolj za prerazporeditve v okvi-
ru podjetja. Poslovodkinja je Božena Gojkovič, trgovina pa bo odprta non stop
od 7,30 do 19. ure.
Na včerajšnji otvoritvi so v kulturnem programu nastopili otroci enote vrt-
ca v Rogoznici in Ženski pevski zbor DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Grete
Glatz.
Novi market v Rogoznici. (Foto: OM)
NaV
Ljubljanski vinski sejem v Gradcu
Za letošnje že 37. mednarodno ocenjevanje vin,
alkoholnih in brezalkoholnih pijač je prispelo na
Gospodarsko razstavišče Ljubljana 1.200 vinskih
vzorcev. Kljub rekordnemu številu (lani jih je bilo
I.IOO) pa ocenjevanje ni bilo v Ljubljani. Medna-
rodna organizacija za vinogradništvo in vinarstvo je
namreč ocenila, da razmere v Sloveniji niso dovolj
varne in vinski strokovnjaki z vseh koncev sveta so
vzroce ocenjevali 22. julija na Vinarski šoli v Grad-
cu. Ocenjevanje alkoholnih pijač je bilo prejšnji te-
den v Ljubljani.
Zaradi razmer še tudi ni jasno, ali vinski sejerri
bo ali ne bo v Ljubljani, saj vsi čakajo na razplet
političnih dogodkov pri nas, tako udeleženci iz tuji-
ne kot iz južnih delov Jugoslavije. Gospodarsko
razstavišče^se pripravlja, kot da sejem bo, vendar so
tujci zaenkrkt svoje prijave zamrznili.
Vinska kfet podjetja Vinogradništvo — Jeruza-
lem Ormož je poslala letos v ocenitev mednarodni
enološki komisiji šestnajst vzorcev vina, med njimi
tri »osamosvojitvene«: šipon — normalna trgatev
letnika 1990, šipon — vrhunsko peneče vino letnik
1989 in šipon     jagodni izbor letnik 1983.
Od vinskega letnika 1990 so poslali še beli pinot
in zeleni silvanec - normalni trgatvi, renski rizling
in chardonnay - pozni trgatvi ter chardonnay in
laški rizling — suhi jagodni izbor. V ocenitev so po-
slali tudi club Slovin, letnik 1989, ki je na medna-
rodnem vinogradniško-vinarskem sejmu v Ljubljani
prejel vrsto najvišjih odličij — šampione. Od letni-
ka 1988 so poslali renski rizling - pozna trgatev in
beli pinot — suhi jagodni izbor, od letnika 1987 pa
izbor traminca in rulandca ter pozno trgatev renske-
ga rizlinga. Med izbranimi vzorci je tudi pozna trga-
tev šipona letnika 1986.
Sejem v Gornji Radgoni, kjer bodo tudi ocenje-
vali vina, pa bo. Vzorce je treba oddati I. in 2. avgu-
sta med 8. in 18. uro. Lanski letnik je bil dober in
pričakovati je kakovostna vina in številno udelež-
bo; lani so ocenili 198 vzorcev.
NaV, VT
Ormožani se veselijo poletnega kopališča
Stari Ormožani prisegajo na Dra-
vo, ki je bila svoj čas takšna, da si lah-
ko sanjal o njej, mlajši pa predvsem
na poletno kopališče, ki je že skoraj
četrt stoletja prostor, kjer se vsako
poletje shajajo.
Zadnja leta je bilo po\edanih \eli-
ko besed o tem, kako dela samo izgu-
bo, kako je vse slabo in podobno, do-
kler niso o tej problematiki pričeli re-
sno razmišljati tudi na občinski ravni.
Vsako leto se sicer zapleta ob obnovi
in denarju, potem pa je ponovno vse
lepo in prav. Kopališče je odprto,
mladi prihajajo, poležavajo na travi
ali v bogati senci dreves in tako preži-
vljajo brezskrbne poletne dni.
Okoli sedme ure zjutraj smo šli na
kopališče. Vse naokoli je bilo še spo-
kojno tiho. S posebnim sesalcem je
čistil bazene Alojz Funtek, ki skrbi,
da je voda vedno čista in okolica ure-
jena. Tudi sam spada v tisto generaci-
jo mladih, ki so svoje poletne sanje
sanjali ob bazenih na kopališču.
»Pa si mislite, kaj bi bilo, če bi se
uresničile grožnje nekaterih, da bi ko-
pališče kar meni nič - tebi nič zaprli.
Kje bi se potem mladi Ormožani in
okoličani kopali! Pa še lepo je; to po-
vedo tudi tisti, ki pridejo k nam od
drugod, če že sami ne opazimo,« je
povedal Lojze.
Cene niso pretirane; mogoče za Or-
možane, ki nimajo velikih plač, za
slovenske  razmere  pa  so  solidne.
Vstopnica za otroke do 12. leta je 30,
za odrasle pa 50 dinarjev. Na voljo so
tudi mesečne vstopnice: za otroke
400, za odrasle 600 dinarjev. Poseb-
nost so popoldanske vstopnice, za čas
od 15. do 19. ure; veljajo 25 dinarjev.
Na kopališču je bife, last podjetja
Gostinstvo Jeruzalem Ormož, z dru-
gim pa gospodari Komunalno podje-
tje Ormož.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Alojz Funtek pri svojem jutranjem opravilu — čiščenju bazenov.
Okolica ormoškega poletnega kopališča je urejena.
TEDNIK - 25. julij 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
Koto: I.angerholc
PESMI MAKSA MENONIJA    V||
Likovniki za Karitas
v župnij.ski d\orarii n\. O/balta jc bila \ ponedeljek ouoritc\ liko\nc raz-
stave ustvarjalcev Ptuja, Maribora ih okolice. Gre za humanitarno prodajno
razstavo, katere izkupiček je namenjen župnijski Karitas. Svoja dela so darova-
li: Marija Gregorc, Vladica Ulvič - Volkova, Justma Vodisek, Stanka Povh,
Milena Kasteiic, Jožica Nedeljko, Franc Sagadin, Rozina Sebetič, Maks Meno-
ni, Boštjan Rihtar, Veronika Rakuš, Branko Gajšt. Martina Golila, Franc Simo-
nič, Albin Lugarič, Bojan Lubaj, Angelca Marčič, Jože Foltin, Mirko Pihler, Ju-
lija Ošlovnik m Kari Gržan.
Ob tej priložnosti je izšla tudi pesniška zbirka Maksa Menonija Sanje otro-
ka, drobna Knjižica intimne izpovedi o času, ki ga živimo, o otroštvu, ki to več
ni. Tudi izkupiček od prodaje pesniške zbirke je namenjen Karitas.
V kulturnem programu so nastopili Jože Cačkovic na violinčelu, pesmi
Maksa Menonija je recitirala Majda Fošnarič, pesmi ob kitari pa je zapela sku-
pina Lampica. Otvorite\ razstave je pospremila Kristina Jsamperl-Purg, sekre-
tarka za vzgojo in i/obra/e\anje, kulturo in felesno kulturo občine Ptuj in v svo-
jem govoru poudarila oonicii te humanitarne akcije. O strokovnem delu razsta-
ve je govoril akademski slikar Albin Lugarič, ki je bil mentor likovnim ustvar-
jalcem. NyV
Nova maša patra Danila Holca
v župniji svetega Jurija v Ptu-
ju so v čast kar dveh letošnjih
novomašnikov - patrov Marti-
na Gašpariča in Danila Holca
(oba sta iz Ptuja) ~- pripravili
poseben večer. V baročni dvora-
ni minoritskega samostana na
Ptuju je v petek, 18. julija, zvečer
potekala okrogla miza pod na-
slovom Quo vadiš — kam greš,
novomašnik, na kateri so osvetli-
li vse senčne in sončne strani du-
hovniškega poklica. Med gosti
velja omeniti poleg obeh novo-
mašnikov tudi patra Maksa
Klajnška s Ptujske Gore, Janka
Gašpariča — oskrbnika Doma
duhovnih vaj na Prežganju, pa-
tra Milana Flolca, profesorja na
Seraphicumu v Rimu, ter patra
Marjana Vogrina, zgodovinarja
in bibliotekarja oz. arhivarja.
Razpravljalci   so  razmišljali  o
vlogi in smislu duhovniškega po-
klica danes, prisotne pa je zani-
malo predvsem, kako postati du-
hovnik in kakšna je razlika med
duhovniškim in redovniškim živ-
ljenjem.
Večer so s kvalitetnim kultur-
nim sporedom obogatili pevci
proštijskega pevskega zbora sv.
Viktorina pod vodstvom prof.
Maksimilijana Feguša, flavtistka
Natalija Frajnkovič, violončelist
Josip Čačkovič ter recitatorka
Sabina Zoreč, ki je brala pesmi
p. Danila Holca.
V nedeljo, 21. julija, pa je bila
v proštijski cerkvi slovesnost no-
ve maše minoritskega duhovnika
Danila Holca (roj. 1964), ki je bil
posvečen že 29. junija letos. Tudi
njemu sta pomagala somaševati
slovenski minoritski provincial
pater Tarzicij Kolenko ter novo-
mašnikov brat pater Milan Holc,
ki je prišel iz Rima. Po maši so
za prijetno razpoloženje skrbeli
člani ansambla Svit.
-OM
Novomašnik Danilo Holc (v sredini) med slovesnostjo nove maše v pro-
štijski cerkvi. (Foto: M. Ozmec)
DrŽava nad slovenska zdravilišča?
Slovenska naravna zdravilišča
bijejo bitko za preživetje. Ni jih
prizadela samo vojna, temveč tu-
di država, ki jim je zaradi prora-
čunskega primanjkljaja v pov-
prečju za 30 do 35 odstotkov zni-
žala cene zdravstvenih storitev.
Nove administrativno določene
nižje cene naj bi veljale vse od I.
januarja letos. Slavka Gojčič,
vodja ptujskega zdravilišča, je o
tem povedala:
»Republiška uprava za zdrav-
stveno varstvo nam je 1. julija
sporočila, da je dovoljeno povi-
šanje cen (vrednosti točke) v
zdraviliški specialistični dejavno-
sti s 24,38 na 31,18 dinarja. Te-
den dni kasneje pa je isto sporo-
čilo preklicala, s tem da se vred-
nost točke znižuje ~ s 24,38 na
20,97 in hotelski del (penzionska
storitev) na 237 dinarjev, kar je
35-odstotno znižanje cen. Nove
dovoljene cene so takšne, kot
smo jih imeli v ptujskemm zdra-
vilišču decembra 1989. Nove ce-
ne naj bi veljale od 1. januarja le-
tos, kar bi pomenilo, da naj bi
poračunali uveljavljeno višjo ce-
no prvega polletja letos. To je za
naše zdravilišče izpad v znesku
430 tisoč dinarjev, kar je polovi-
ca naše mesečne realizacije.«
Ali to pomeni, da boste v bodo-
če morali odklanjati paciente, ki
potrebujejo zdraviliško zdravlje-
nje?
»V prvem polletju smo realizi-
rali 122.470 točk in imeli 833
oskrbnih dni. Republiška uprava
za zdravstveno varstvo nas je 18.
julija obvestila, da lahko letos
največ dosežemo 232.198 točk in
2027 bolniško oskrbnih dni. Kar
bomo naredili več, nam ne bodo
plačali. Če se z upravo ne bomo
mogli drugače dogovoriti, bomo
ob koncu leta morali nekatere
bolnike zavrniti.
V slovenskih naravnih zdravi-
liščih bomo naredili vse, da do
tega ne bo prišlo. Na republiški
ravni smo oblikovali nekaj pred-^
logov oziroma pobud. Republi-
ška uprava za zdravstveno var-^
stvo in pristojna republiška mini-
strstva naj prekličejo spremembo
cen zdraviliških storitev, ki naj bi
veljale od 1. januarja letos. Ce
bo uprava še naprej vztrajala pri
nižjih cenah in poračunu, sloven-
ska zdravilišča predlagamo pora-
čun v daljšem času — do konca
leta — iz naslova bodočih stori-
tev. Nižje cene ne zagotavljajo
pokrivanja stroškov zdraviliške-
ga zdravljenja, zato naj bi repu-
bliški izvršni svet omogočil zdra-
viliščem, da od gostov oziroma
bolnikov zahtevajo doplačilo do
cene, ki jo je uprava prvotno pri-
znala 1. julija letos. Skupnost na-
ravnih zdravilišč bo pripravila
predlog za uvedbo doplačil.
Republiškemu proračunu in
upravi za zdravstvo tudi predla-
gamo, da omogoči kompenzira-
nje prispevkov za republiški pro-
račun in zdravstveno zavarova-
nje z neporavnanimi obveznost-
mi Republiške uprave za zdrav-
stveno varstvo do posameznih
zdravilišč. Ta jim namreč dolgu-
je precej denarja glede na to, da
je zamuda pri plačevanju raču-
nov najmanj trideset dni. Poleg
tega predlagamo, naj se ponovno
preveri upravičenost in smisel-
nost omejevanja števila točk na
dan pri zdraviliškem zdravlje-
nju.«
MG
RADO JERIC SE PREDSTAVI
Cvetlice, gozdovi
v galeriji Florijan
Mladi galerist Bogomir Luga-
rič pogumno stopa po poti, ki jo
je obljubil na otvoritvi svoje pro-
dajne galerije Florijan. Po pred-
stavitvi likovnih del očeta, aka-
demskega slikarja Albina Lugari-
ča, so zdaj na ogled in na prodaj
dela akademskega slikarja Rada
Jeriča iz Maribora. Rado Jerič je
diplomiral na Akademiji za liko-
vno umetnost v Ljubljani leta
1975. Strokovno seje izpopolnje-
val na študijskih potovanjih po
Nemčiji, Danski, Nizozemski,
Franciji in drugod. Zdaj je svo-
bodni umetnik, živi in dela v Ma-
riboru.
Umetnostni zgodovinar Peter
Može je o njegovem slikarstvu
zapisal: »V začetnem obdobju je
slikar vizualno prenašal na plat-
no objekte z dokaj trdo potezo,
danes opušča trdo konturo obri-
sov, pojavljajo se svobodneje
zasnovani izrazi, barva je inten-
zivnejša, občutiti je večjo sproš-
čenost. Jeričevo opuščanje stroge
ploskovnosti, trdih kontur in
uveljavljanje intenzivnejšega in
toplejšega kolorita pelje njegovo
slikarstvo k novim kakovostim.«
Ob otvoritvi je recitirala pesmi
Franceta Balantiča Darja Poto-
čnik, Albin Lugarič pa je pred-
stavil slikarstvo Rada Jeriča in
ciklus Cvetlice, gozdovi, s kate-
rim se predstavlja v Ptuju.
NaV
Dober den vsoki den! Vsaj navidezno zgleda, ke se nam obetajo
malo boj mirni dnevi, kak so bili tisti, ki smo jih že preživeli. Jebal ga
na puškino kopito, zgleda, da so dženerali k pameti prišli in preštima-
li, da s Slovenci neje dobro vkuper črešenj zobati. Jaz po pravici po-
vedano tistemi sklepi našega predsedstva, da se bode vojska odselila
iz Slovenije, skoro nemren vervati. Če neše prek noči naredi salto
mortale za 360 stopinj, to lehko samo dvojno pomeni: da je priša k
pameti ali pa se mu je v glovi še boj vtrgalo in nekaj za bregon skrivle.
Kak vidite, pa s ten vojne še neje kunec, samo se je iz Slovenije na
Hrvaško preselila, tak kak je to bilo tudi za pričakovati. Če bi jaz bija
v tisten generalnen štabi in bi kokšno besedo meja, bi takoj poslal
vsen kasarnan depešo: »Drugovi vojnici i oficiri, ste kak koloradski
hrošči v krompiri. Vmeknite se v kasarne, tanke-«premente v kombaj-
ne in traktore, gremo se na njive za krušno letono borit, da bo narod
svoboden in sit. Po žetvi pa voljno in vsi domu, da bo ljudstvo živelo
brez strahu . . .«
Ja, zaj smo resen v provi vojni za naš lubi kruhec. Kombajni ro-
počejo, kosilnice skočejo, srpi se bliskajo in ženjkije vriskajo. Jaz in
moja kosilnica delama kak črna živina ob dobri klobosi in litri vina.
Mija z mojo Miciko sma svojo njivico že požela in ajdo vsejala, da
bomo pozimi še dobri hajdinski žgajnki pa še kaša za koline. Kak sen
van že povedal, mija z Mico glih nesma kokšna gruntara. Una ma nji-
vo na eno brozdo, jaz pa goričko na en kolek ... S totin kolekon pa je
tak, da je že več v podrten kak pa pokunčnem stanji . . .
Tak, pa smo drgoč na kunci totega pisaja. Še dobro, daje v nede-
lo, gdo sen van toto pisno pisal, dež lija, da sen si lehko malo spočija.
Pa srečno do drugega tjedna. Vaš LUJZEK.
PREJELI SMO ..
Kooperanti PP trpijo!
Zaradi težav pri reji piščancev v kooperacijski reji so se koope-
ranti perutninarji združili v slovensko organizacijo Zvezo rejcev peru-
tnine Slovenije. Tako smo se večkrat srečevali, ob teh srečanjih pa
smo rejci piščancev pri PP ugotovili, da smo najslabše nagrajeni za
vloženo delo. Naši hlevi — osnovno sredstvo za rejo piščancev — pa
bodo izničeni zaradi premalo plačane amortizacije.
Za lepši pregled primerjava, ki je bila podana na Poslovni skup-
nosti perutninarjev Slovenije.
Jata plača za kilogram 2,92 din, Pivka 3,02 din, Koka od 2,55 do
3,72 din glede na težo — PP pa le 2,60 din. Dalj časa že spremljamo
in iščemo podatke o obračunih v preteklem času in iz tega ugotavlja-
mo, da smo pri PP plačani približno za eno tretjino manj kot koope-
ranti drugih podjetij v Sloveniji.
Kot legalno izvoljene predstavnike kooperantov nas vodilni lju-
dje ne poslušajo niti ne obravnavajo naših predlogov, še manj jih
sprejemajo in ne prisluhnejo našim težavam. Kooperanti smo v manj-
vrednem položaju in nas vodstvo PP želi še nadalje izkoriščati, kot
nas je doslej.
V preteklem letu smo rejci perutnine plačevali veliko kilogramov
preveč porabljene krme zaradi nezdravih piščancev, čezmernih pogi-
nov, včasih pa tudi zaradi slabe krme. Kooperanti menimo, da za te-
žave v reji nismo krivi mi, oškodovani pa smo. Kljub toliko plačanim
kilogramom krme pa vodstvo PP ni dvignilo konverzije niti ni iskalo
krivca za nastale težave. V maju se je stanje delno izboljšalo, saj so
kooperanti dobili plačanih nekaj kg krme. Budni vodilni ljudje so v
kratkem času znižali porabo krme za 2 dkg. Vse v škodo kooperanta.
Društvo perutninarjev Ptuj in njegovi operativni člani so pri tem
izpostavljeni raznim neupravičenim kritikam ter sledijo še kazni. Ko-
operant, ki se je vneto boril za naše pravice in zaslužek, ne dobi več
piščancev v rejo, vodstvo PP in naš direktor kooperacije Slavko Vise-
njak pa mu onemogočata nadaljnje delo v odboru za kooperacijske
odnose. Želijo ga razrešiti. Mi pa menimo, da smo ga mi izvolili in sa-
mo mi ga lahko odpokličemo. Čas bo prinesel tudi bolj jasne dneve
za kooperanta.
Mnogo smo slišali o privatizaciji, delnicah, o večkratnih reorga-
nizacijah podjetja. Mnogo je bilo obljub, seveda samo tako dolgo, da
so namera\'ane poteze v prid DO Perutnina bile sprejete. Potem pa je
kooperant zopet bil le kooperant. Čas pa teče. Seveda v prid PP. Zve-
za perutninarjev Ptuj je pred 8 meseci ustanovila društvo, ki bo delo-
valo tako dolgo, da bo sprejet zakon o zadrugah. Statut tega društva
je napisan tako, da se lahko takoj, ko bo sprejet zakon o zadrugah,
preimenuje v Zadrugo perutninarjev. S tem pa ima Zadruga perutni-
narjev možnost pridobiti dobršen del lastnine sedanje PP.
Vodstvo PP je želelo podjetje Perutnina že poprej večkrat reorga-
nizirati po zvezni zakonodaji, ki bi bolj ustrezala nekaterim vodilnim.
Zveza Perutninarjev je opozarjala: ker smo Slovenci, imamo sloven-
ske zakone! Društvo perutninarjev želi enakopraven dialog, da bomo
bolje zaživeli vsi, kooperanti in delavci PP.
za Izvršilni odbor
Zveze perutninarjev
Janko Bezjak
-pismo »od daleč«-
Beograd, 23. julija. Nemogoče
je mogoče — so bili prvi ko-
mentarji odločitve državnega
predsedstva o umiku vojske iz
Slovenije. K temu bi lahko do-
dali svoj komentar: Bodimo re-
alni - zahtevajmo nemogoče.
Odločitev o umiku vojske iz
Slovenije je nastajala v strogi
konspirativnosti in šele, ko je
bilo že popolnoma jasno, da bo predsedstvo o
tem glasovalo, so se pojavili prvi medijski nasto-
pi predvsem srbskega dela državnega vrha. Na
Balkanu očitno drži, da čez sedem let pride vse
prav, in Slovenci bi morali biti na koncu pravza-
prav srečni, ker imajo Srbi tri glasove v predsed-
stvu države, in če k temu prištejemo še Kostiče-
vega, lahko skupaj z Janezom Drnovškom ob
določeni konspiraciji sprejmejo pravzaprav ka-
kršnokoli rešitev. Generalski vrh je reagiral, koli-
kor vem, zopet izredno čustveno in je strinjanje z
omenjeno odločitvijo o »začasnem umiku voj-
ske« pravzaprav manj racionalna in bolj odloči-
tev v brezupnem položaju jugoslovanske arma-
de. Oficirji profesionalci, kolikor jih sploh je v
vojski, so razočarani, saj niso prišle do izraza nji-
hove sposobnosti, poleg tega pa ima masaža o
bratstvu in enotnosti globoke brazde v armadi,
ki se je ob napadu na Slovenijo moralno zlomila.
Po nepreverjenih informacijah naj bi naši piloti
odšli na krajši »kurz« k ameriškim kolegom, ki v
glavnem razmišljajo o denarju, manj pa morali-
zirajo.
No, kakorkoli že, odločitev o umiku po podat-
kih, ki jih imam, že poteka kljub skepsi nekate-
rih pragmatikov, daje izselitev kompletnih voja-
ških ešalonov iz Slovenije samo znanstvena fan-
tastika. V Srbiji in Bosni namreč nimajo pripra-
vljenih tako imenovanih materialnih in finan-
čnih pogojev za umik vojske. Poleg tega Sloveni-
ja ne bo dobila niti orožja niti opreme, ki bi ga
vojska ob odhodu morala pustiti, če gre za spo-
razumni trajni umik z ozemlja dežele.
Ob šokantnem navdušenju glede umika voj-
ske, ki je, kot že rečeno, predvsem Miloševičevo
maslo, se zdi zelo zanimivo novo zavezništvo, saj
je Srbija dobila največjega zaveznika prav v voj-
ski, medtem ko je vsaj začasno Slovenija ostala
bre/ nasprotnika. V beograjskih krogih je mno-
gokrat slišati pokvarjene želje (ali samo želje?),
da zahodni sosedje čimprej postavijo ozemeljske
zahteve proti Sloveniji, inedtem ko tudi morebi-
tni hrvaški ekspanzionizcm ob izgubi ozemlja ne
bi bil za vnemar.
Kakorkoli že, ne glede na dogajanja na fronti
je večina republiških ekonomij v funkciji vojne-
ga delovanja in prav zato lahko vsak dan prebi-
ramo nove in nove novice ob odvzemu ali konfi-
skaciji slovenskih firm. Strokovnjaki so me sicer
podučili, da so zgradbe mrtev kapital in da vse
skupaj, če bi Sloveniji uspelo obdržati trgovin-
ske tokove, ni nič tragičnega. Menda je Srbija
kljub vsemu zaenkrat še najbolj soliden gospo-
darski partner.
Vladimir Vodušek
KOMENTIRAMO
Račun, prosim
Ve se, da bomo drugo leto ob tem času plačali
davek na vse svoje dohodke, da bomo uveljavljali
takšne in drugačne olajšave. Olajšave, za katere
bomo morali imeti račune, dokazila, da smo res
vlagali v knjige, stanovanja, stanovanjske hiše,
zdravila, zdravstvene pripomočke in kar je še izda-
tkov, za katere nam država prizna davčno olajša-
vo.
Čeprav to vemo, pa je vedno znova treba v na-
ših trgovinah, pri obrtnikih, v knjigarnah in še kje
zahtevati račun. Račun na katerem piše, da je Ja-
nez ali Micka ta in ta, ki stanuje tam in tam, zares
kupil to in to blago ali plačal takšno ali drugačno
storitev. Nevajeni tega — vsaj večina — nam je
kar nekako nerodno zahtevati račun, še posebej
kadar je za nami vrsta — in v tej vročini pač ni pri-
jetno stati v vrsti in čakati, da bo prodajalec napi-
sal račun, ki bo lahko služil za dokazilo pri zahtev-
ku za davčno olajšavo.
So celo prodajalci, ki propagirajo, da prodajajo
blago, za katero boste lahko uveljavljali davčno
olajšavo, ko pa ga kupite, jim na kraj pameti ne
pride, da bi vam samoiniciativno napisali račun,
in če ste tisti dan ra/lreseni, boste odšli iz proda-
jalne zgolj z listkom i/ blagajne, na katerem je zne-
sek, ki ste ga plačali, ni p.i vašega imena, pa tudi
imena blaga ne. ki sto g.i kupili. Pri kakšnem pri-
vatniku pa se vam bo /godilo, kol seje avtorici se-
stavka, da je bila cena potem, ko je zahtevala ra-
čun, kar za 25 odstolkin \išj.i.
Poslovna morala nam ic loicj še \cdiio španska
vas žal. Tod.I bodite v/trajni in zahtevajte račun
~ pravi račun, ki vam bo ob prijavi za davek še
kako prav prišel, pa čcpr.iv se vam bo zdelo, da ste
sitni, ko ga zahtevate. Pa veliko sreče . . .
Nataša Vodušek
4 - NAŠI KRAJI iN UUDJE
25. julij 1991 -TBlUflK
Zakaj te puščajo umirati ■ . .?
Kdaj so te začeli graditi, ne vemo. Vemo pa za namen. Tvoja naloga
naj bi bila čuvanje prehoda čez reko Dravo blizu takratne štajersko-ogr-
ske meje. Ogri so te zato imenovali Borlyn, nemško govoreči pa Anken-
stein. Oboje pa označuje isto: rečni prehod.
Pisalo se je leto 1255, ko si bil
prvič omenjen. Ogrski kralj Bela
te je takrat s posebno listino pre-
dal v fevd Frideriku Ptujskemu.
Iz tega je razvidno, da si v svojih
začetkiii stal na ogrskem ozem-
lju, v fevdni lastnini pa te je ime-
la štajerska rodovina. Ko je okoli
leta 1441 z Bernardom III. izu-
mrla rodovina gospodov Ptuj-
skih, so se tvoji lastniki ves novi
vek kaj pogosto menjavali. Naj-
prej te je dobila grofica Ana
Schauberška, nato njen sin Ui-
rik, ki te je leta 1464 odstopil
grofu Montfortskemu. Ne dolgo
zatem te je izvojeval Ogrski kralj
Matija Korvin (kralj Matjaž!), ta
pa te je 1488 izročil svojemu so-
rodniku pl. Szekelyju. Temu so
sledili Habsburžani, njim pa pl.
Popravili in ojačali so ti strešno konstrukcijo, te prekrili in ti ponekod
postavili povsem nove dimnike, lepe, kot bi jih narisal.
Thurni, dokler te leta 1639 ni do-
bil v last baron Sauer. Domala
vsak od naštetih lastnikov pa te
je prezidaval, dozidaval, te po
potrebi utrjeval in ti spreminjal
podobo. Se največ so zate storili
baroni Sauerji, saj so te, zaradi
prepogostih lastnilcov in droblje-
nja posesti, spet postavili na trda
tla. Skoraj dvesto let so bili tvoji
lastniki, dokler te leta 1801 ni
odkupil knez Stanislav Ponia-
tovvski, za njim pa grofica Leslie.
Leta 1901 te je odkupila baroni-
ca Adalberta Kiibeck in bila tvo-
ja poslednja gospodarica iz rodu
plemenitih. Nato pa je s teboj,
vse do začetka druge svetovne
vojne, upravljala delniška dru-
žba Barlin iz Maribora.
Odkar stojiš, vsa ta dolga sto-
letja, si veliko doživel. Videl si
veliko bitk in vojn, preživel si,
seveda nikoli brez poškodb, pre-
nekateri napad m osvojitev ...
Leta 1706 pa si celo pogorel. A
so te vedno pokrpali. popravili
in postavili na noge, da si spet
lahko prevzel svojo osnovno
funkcijo: najprej varuha rečnega
prehoda in utrdbe ter naposled
simbola fevdnega posestva (do
leta 1848!). Najbolj žalostno uso-
do pa ti je zgodovina namenila v
času druge svetovne vojne, ko te
je okupator v letih 1941—43
spremenil v zbirno taborišče, od
koder so pošiljali slovenske ro-
doljube pred puške, v izgnanstvo
ali druga taborišča smrti in muči-
lišča, kot piše na vzidani spomin-
ski plošči na steni tvojega zahod-
nega krila.
Po osvoboditvi leta 1945 si
prešel v last ljudi, ki nimajo niče-
sar skupnega s »plavo krvjo«
plemenitih gospodov. Prešel si v
roke   daljnih   potomcev   tistih
Res je, da je streha najpomembnejša, saj varuje objekt pred močo in gnitjem, toda pri vsem tem se ni mogoče izogniti vtisu, da so ti le nataknili nov in lep klobuk, pustili pa raztrgano obleko in pošvedrane čevlje
(propadajoča fasada in zanemarjena dvorišča).
kmetov, ki so te skozi stoletja
gradili s tlačanskim delom in ti
ustvarjali podobo, kakršno po-
znamo danes. Čez čas si postal
Letovišče grad Bori. Vsako sobo-
to in nedeljo so se v tvojih pro-
storih razlegali zvoki žive glasbe,
ljudje so se zabavali, se veselili,
peli, plesali ... in nasploh — po-
stal si priljubljena izletniška to-
čka Ptujčanov, okoličanov ter
prebivalcev iz bližnjih krajev Hr-
vatske. In potem, ko so tvoje šte-
vilne sobe preuredili, jim dogra-
dili vodovod in kopalnice, si po-
stal neke vrste hotel. Prvi hotel v
Halozah! Če k temu pripišemo
še srečno okoliščino, da je cesta
pod tvojim vznožjem takrat po-
menila najkrajšo povezavo med
srednjo Evropo, Slovenijo, Hrva-
ško in še naprej proti jugu z Bliž-
njim vzhodom ..., potem ti go-
stov skoraj nikoli ni primanjko-
valo. Ves čas svojega preimeno-
vanja si bil prizorišče sindikalnih
izletov, raznih proslav in manife-
stacij, središče prirediteljev kul-
turnih, političnih in gospodar-
skih srečanj bratskih občin Slo-
venije in Hrvaške, v prvih letih
ptujskega festivala pa si bil celo
središče slovenskih glasbeni-
kov . . . Skratka, bil si pojem tu-
rizma v Halozah. Novi lastniki
so ti celo dogradili poletni ba-
zen, tvoja dvorišča so se marsi-
kdaj spremenila v shajališče raz-
nih društev in nato še v veselični
prostor. Bil si najbolj »veseli«
grad na Slovenskem, dokler te z
izgradnjo zagorske magistrale ni-
so zapisali počasnemu umiranju.
Nova cesta Ptuj —Podlehnik—
Krapina—Zagreb (otvoritev je
bila 15. XII. 1972), širša in hitrej-
ša, je večino gostov speljala mi-
mo tebe. Promet, z njim pa tudi
turistični tokovi so se preusmeri-
li in ti si začel počasi hirati. V
drugi polovici sedemdesetih let
se je črta obiska na tvojem grafi-
konu strmo obrnila navzdol. Do-
hodek je bil čedalje manjši, iz-
datki za vzdrževanju gradu pa
čedalje večji.. . celo nevzdržni!
Ni se več splačalo in leta 1981 so
te kot letovišče opustili. Gostinci
so od tebe dvignili roke in po-
stopno odpeljali vso opremo.
Ostal si sam, pust, pošastno pra-
zen in predan na milost in nemi-
lost zapuščenih bivališč — pro-
padu.
In ko se je že zdelo, da boš ne-
mara doživel enako usodo kot
dvorec Turnišče ali še hujšo, kot
recimo grad Ravno polje pri
Kungoti, so te začeli obnavlja-
ti...
Besedilo in foto:
I. C.
Stekla v tvojih oknih so na vseh koncih in krajih graščine razbita, marsikje polomljene tudi oknice, vrata v so-
be in sobane odprta, da so prostori izpostavljeni prepihu pa tudi dežju in zimi. Njihova notranjost, opremljena
z intarzijskim parketom, kamini, okrašena s čudovitim štukom, je danes uničena, pokradena ali popolnoma
zanemarjena, da zaboli.
Ali so te nehali obnavljati? So te popolnoma zapustili? In če so te, kdo te pušča umirati tako klavrno? Kdo je
tvoj sedanji lastnik in kdo te tako malomarno varuje pred nepridipravi?
Stari Ptuj
poznan Slovencem
Na Ptuju je bilo v zadnjem času veliko storjenega tako na po-
dročju njegovega splošnega razvoja kakor tudi za lepši in prijetnejši
videz mesta samega. Namen tovrstnih prizadevanj je med drugim bil
tudi ta, da bi najstarejše slovensko mesto postalo vabljivo za oko turi-
sta. Lahko bi rekli, da si želimo čimbolj približati se znanemu geslu:
»Turizem smo ljudje«. V kolikšni meri nam to uspeva smo skušali
ugotoviti s pomočjo telefonske ankete.
Nekaj naključno izbranih državljanov Slovenije (iz Lendave, Ce-
lja, Ljubljane, Slovenj Gradca, M. Sobote, Kopra . . .) je na vprašanje,
koliko poznajo Ptuj, odgovorilo, da naše mesto poznajo po gradu, to-
plicah in kurentovanju. Nekaj jih je povedalo, da so jih na Ptuju nav-
dušili predvsem vinsica klet, pa prijaznost in ustrežljivost prebivalcev,
malo pa je bilo takšnih, ki turističnega Ptuja sploh ne poznajo. Skrat-
ka, anketa nas je pripeljala do ugotovitve, da ima večina Slovencev o
Ptuju ustvarjeno podobno kot o urejenem mestu, ki veliko da na svoj
videz in skrbi, da se turisti, ki ga enkrat obiščejo, vedno znova radi
vračajo.
Ftujčani smo lahko torej upravičeno ponosni na svoje mesto, saj
je, kot je povedal eden naših anketirancev, Ptuj takoj za Monacom
najlepše mesto v Evropi.
KK, TM
OSTANEK RIMSKEGA SARKOFAGA POD OMETOM
Arheološko poletje
Arheološka izkopavanja pri ptujski bolnišnici so končana, vendar
se delo arheologov še ni končalo. Pripravljajo se, da bi prezentirali del
rimske ceste Savara —Petovia na mestu, kjer je bila odkrita. Zbirajo
predračune in pripravljajo teren, da bi nad ohranjenim delom ceste še le-
tos postavili stekleno streho.
Pri razbijanju fasade na hiši v
Prešernovi 16 pa so v teh dneh
odkrili pod ometom del rimske-
ga spomenika. Arheolog Zavoda
za naravno in kulturno dediščino
Maribor Ivan Tušek nam je o od-
kritju povedal: »Gre za polom-
ljen del strehe rimskega sarkofa-
ga — vogal. Na njem je ohranjen
relief, na katerem je predstavlje-
na figurica. Ko smo ta del dobili
iz stene, smo ugotovili, da gre za
genija — genija poletja. Zraven
ima namreč vklesano tudi poso-
do, v kateri so štirje žitni klasi.
Če vemo, kakšna je videti streha
sarkofaga, pomeni to, da gre po
vsej verjetnosti za to, da so bili
na treh vogalih sarkofaga drugi
trije geniji: jeseni, zime in po-
mladi.
Najdba je izrednega pomena
zato, ker predstavlja streho veli-
kega sarkofaga, po vsej verjetno-
sti dve metra, če ne še kakšen
centimeter več. Mislim, da tako
velike strehe, razen spodnjega
dela sarkofaga, in s tem lepim
ornamentom genija v Ptuju še ni-
smo našli. V srednjem veku je bi-
lo običajno, da so pri gradnji hiš
uporabljali material iz rimskih
grobišč. Tako imamo danes na
marsikateri fasadi v Ptuju ohra-
njene rimske oltarje, pa tudi dele
drugih spomenikov, nagrobni-
kov, sarkofagov ... V temeljih
stavbe, kjer smo sanirali stavbo
za potrebe A banke, smo odkrili
na primer oltar Jupitru, ki ga je
dal postaviti pisec rimske carine:
danes ga lahko vidite pred Zgo-
dovinskim arhivom. V stavbi na
poti na grad smo našli v temelju
okrog štiri metre in pol globok
oltarček, pa ga nismo mogli dvi-
gniti, ker bi s tem ogrozili statiko
stavbe. V Cankarjevi ulici smO
na fasadi našli dve izredno lepi
oltarni plošči rimskih dojilj.«
Vogaini del sarkofaga, najden
v Prešernovi 16, je trenutno v Po-
krajinskem muzeju, nameravajo
pa ga vgraditi v vogalni del stav-
be na dvorišču tako, da bi bil vi-
den z obeh strani.
NaV
Vogal rimskega sarkofaga.
TEDNIK - 25. julij 1991
NAŠI KRAJI iN LJUDJE - 5
V pripravi nova monografija o Ptuju
v Ptuju že nekaj mesecev delu-
je uredniški odbor za novo mo-
nografijo o Ptuju. Uredniški od-
bor vodi Franc Tetičkovič, dipl.
sociolog v pokoju, začasni delo-
vni prostor pa ima v Poslovnem
centru Perutnine Ptuj. Odbor se
je doslej sestal že na dveh sejah,
pripravil vsebino publikacije, iz-
bral avtorje in določil okviren
obseg posameznih sestavkov.
Vsebina naj bi zajemala zgo-
dovinsko vlogo ptujskega ob-
močja, gospodarski in družbeni
razvoj, demografske procese v
posameznih obdobjih, vlogo lju-
di skozi obdobja in razvoj posa-
meznih gospodarskih, družbenih
in društvenih dejavnosti. Mono-
grafija naj bi obsegala 47 pri-
spevkov, ki bi jih napisalo 43 av-
torjev, izbranih izmed strokov-
njakov za posamezna področja,
javnih delavcev in novinarjev.
Besedila naj bi bila čim krajša in
jedrnata. »Pišimo o preteklosti,
da bi pridobili ljudi za prihod-
nost,« je bilo poudarjeno na seji
uredniškega odbora in to naj bi
bila tudi usmeritev vsem avtor-
jem besedil.
POVABILO BRALCEM!
Glavni poudarek v monografi-
ji bo v dokumentarni fotografiji.
ki naj kaže naš razvoj, besedilo
naj bo samo spremljajočega po-
mena. Da bo izbor fotografij kar
najboljši, bo v uredniškem odbo-
ru poskrbel dipl. ing. Stojan Ker-
bler, mednarodni mojster foto-
grafije. Pri tem gre še zlasti za
dokumentiranje našega dela in
dogajanj v preteklosti. Zaradi te-
ga se uredniški odbor obrača na
bralce Tednika, ki imajo v svojih
osebnih albumih, enako velja tu-
di za organizacije in društva, fo-
tografije iz dogajanj v naši prete-
klosti in jih prosi, da take foto-
grafije posodijo uredništvu, ki
jih bo — po predhodnem izboru
— objavilo v monografiji. Foto-
grafije dostavite na uredništvo
Tednika z navedbo, kdaj in kdo
jo je posnel in kaj predstavlja.
Vse fotografije bodo lastniki do-
bili vrnjene.
FF
Objavljamo prvo tako fotografijo, ki je zanimiv dokument časa: Ptujske toplice avgusta 1973.
Foto: Stojan Kerbler
Bolnišnici mogoče — za cerkev ne
Na torkovi skupščinski seji vseh treh zborov
je direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko
podal predlog za uvedbo 4. občinskega samo-
prispevka. Od zbranega denarja bi 50 odsto-
tkov namenili zdravstvu, drugo polovico pa za
gradnjo cerkve k minoritskemu samostanu.
Kaj o predlogu samoprispevka menijo Ptujča-
ni, smo povprašali nekaj mimoidočih.
ALBIN VUK, 56 let, tehnik:
Zanimiv predlog. Menim, da bi v teh kriz-
nih časih cerkev lahko počakala, saj je veliko
drugih, nujnejših stvari, ki bi jih bilo potreb-
no prej razrešiti. Mednje prav gotovo sodi
urejenost prometa. Zdravstvu je denar potre-
ben in nisem proti.
ANICA MLAKAR, 48 let, ekonomski teh-
nik:
Nisem Ptujčanka. S samoprispevkom je
tako: za bolnico že tako ves čas plačujemo,
pa tudi sedaj bi bila pripravljena dati denar
za to. Ne zdi pa se mi pošteno, da bi morali
občani plačevati za napake nekaterih ptuj-
skih politikov, ki so bile storjene v preteklo-
sti. Boljšo lokacijo pošte bi morali najti, še
preden so jo postavili tam, kjer danes stoji.
Za cerkev sem darovala v svojem kraju.
A. V., 40 let, delavec:
Za samoprispevek bi glasoval, kajti me-
nim, da se zaenkrat denarja ne da dobiti na
drugačen način. Vprašanje pa je, kaj bodo o
tem menili drugi, saj je vedno manj ljudi za-
poslenih. Poskusiti pa bi vseeno veljalo.
ZOREČ MARIJA, 56 let, upokojenka:
Ne bi glasovala za samoprispevek, ker
imam premajhno pokojnino. Plačujejo naj ti-
sti, ki so zaposleni ali imajo velike pokojni-
ne.
MIROSLAV SIMONOVIC, 50 let, samostoj-
ni obrtnik:
Takšne odločitve se mi zdijo nekoliko pre-
hitre, morali bi počakati, da se razmere ne-
koliko uredijo. Kot samostojni obrtnik dolgo
plačujem zdravstvu, veliko pa sem daroval
tudi cerkvi. V teh težkih časih bi morali po-
svetiti pozornost predvsem zdravstvu in soci-
alni varnosti, saj vse preveč ljudi ostaja brez
dela.
KK, TM
»Nespametno bi
bilo, da bi se
samoprispevku
odrekli...«
Konec leta se bo iztekel 3. ob-
činski samoprispevek. Na 16. za-
sedanju zborov ptujske občinske
skupščine je delegat v DPZ dr.
Lojze Arko, sicer vodja ptujske
bolnišnice, predlagal, da bi raz-
pisali četrtega. Takole pravi:
»Samoprispevek je kakovo-
sten in koristen vir zbiranja de-
narja za skupne namene. Nespa-
metno bi bilo, če bi danes oceni-
li, da samoprispevka v bodoče
več ne bomo razpisovali. Mislim,
da mlada slovenska država še
zdaleč ni tako bogata, da bi lah-
ko za vse potrebe zagotovila de-
nar v svojem proračunu.
Sredstva 4. občinskega samo-
prispevka naj bi se delila na dva
dela. Polovico sredstev naj bi do-
bilo zdravstvo, drugo polovico
pa bi namenili za gradnjo mino-
ritske cerkve. Zdravstvo naj bi
svoj delež porabilo za nakup nuj-
ne medicinske opreme, gradnjo
prostorov za dispanzerje in
adaptacijo nekaterih prostorov v
bolnišnici. Ko govorim o cerkvi,
pa mislim predvsem na cerkev
kot kulturni spomenik.
Predlog o četrtem občinskem
samoprispevku sem dal v premi-
slek poslancem, odloči pa naj
ptujska politika. Prepričan sem,
da je sprejemljiv. Pričakujem pa
tudi, da bodo tako odločili tudi
občani ptujske občine.«
MG
FRANC FIDERŠEK

Iz kapitulacije
v upor
Dragi mi domači! Draga Ma-
ma, A ta. Sestre in bratje, jaz se
danes za vedno poslavljam od
Vas. Jaz odpotujem danes tja na
drugi svet, tja od kjer ni več povr-
nitve. Dragi, najte se nič žalostiti,
ker ne koristi včisto nič, potrpite še
Vi, al jaz se bom pa rešil. Nisem si
mislil pred 3 meseci, da se bo z
menoj to zgodilo, ali žali Bog je
pač tako. One moje stvari si naj
vzameta Kari in Jože, da bosta
imela za spomin na mene. Jožeka
pa prosim, naj mi pozdravi mojo
Radico in mi naj oprosti, če sem
joj morda kaj zalega kdaj rekel in
Jožeka prosim naj joj tudi pokaže
to pismo poslovilno. Torej drugo
Vam ne bom pisal. Pozdravite mi
vse domačine sosede: Mojstra,
Vančeka. Pozdravljam najprej ma-
lo ubogo deco: Slaveka, Frančeka,
Srečka, Matičeka, Adolfa, Milico,
Marijo, Rudeka posebno pa Bibo.
Pozdrav: Jožeku, Karlu, Tili, Pepi,
Ani, Mici, Francu Rudolfu, Adol-
fu, Francu, Slaveku, Mimiki in pa
Toniki, tudi Feliksa Jambroviča.
Torej ne pozabavite me, .spomnite
se na mene, potolažite se. Z Bo-
gom moja Mama in A ta Vaš Ma-
tija nikdar več
FRANC POSLEK, roj. 13. 9.
1923 v Modražah pri Poljčanah.
Učil se je krojaške obrti v "Mari-
boru, kjer se je vključil v osvobo-
dilno gibanje. Gestapo ga je are-
tiral 28. 11. 1941 in je bil ustre-
ljen med talci 28. aprila 1942 v
Mariboru.
Draga Mama in Tata! Zadnji
pozdrav od Franca. Danes popol-
dan bom ustreljen, težko mi je da
vas zapustim, a jaz vam ne morem
nič pomagati že mora tak biti. Po-
zdravite mi tudi vse ostale sestre
in tudi brate. Ko vam pišem zad-
nje besede se spomnim na dom.
Za nazadnje vas še najlepše po-
zdravim ker je zadnji pozdrav od
mene. Vas pozdravlja Poslek
Franc
FRANC MAJCENOVIC, roj.
28. 2. 1920 v Ptuju. Čevljarski
pomočnik, zaposlen v Mariboru,
kjer se je vključil v narodnoosvo-
bodilno gibanje. Po gestapu are-
tiran 11.9. 1941, ustreljen kot ta-
lec 21. 5. v Mariboru.
Dragi oče! Prišla je ura ko mo-
ram zapustiti svet, zato Vas vse
skupaj prav lepo pozdravljam in
zapuščam na tem svetu na kate-
rem nisem imel nič dobrega, mo-
goče bo na drugem boljše ko se
pozneje vidimo. Zato vas pozdra-
vljam. Nasvidenje med zvezdami!
MARTIN ČATORIČ, roj. 12.
9. 1907 v Miklavžu pri Ormožu.
Leta 1936 se je naselil v Poljča-
nah, kjer je bil kmet in mlinar. V
osvobodilno gibanje se je vklju-
čil leta 1941 v Poljčanah. Areti-
ran je bil julija 1942, ustreljen
kot talec 22. julija 1942 v Celju.
Ljuba žena in otroci! Zadnji
trenutek se poslavljam od tebe in
otrok, ter te prosim spominjaj se
vedno na me. Božja volja je odlo-
čila, da mora biti tako. Več ne mo-
rem pisati, odpustite mi vsi poseb-
no pa ti in otroci. Piši mojim so-
rodnikom domu. Še enkrat Vas
pozdravlja in poljublja posebno pa
tebe in otroke. Tvoj mož Martin.
Zbogom za vedno!
ANTON DETIČEK, roj. 6. 6.
1892 v Poljčanah. Bil je kmet in
Maistrov borec. Leta 1936 je po-
stal župan v Poljčanah na listi
JRZ. V osvobodilno gibanje se je
vključil med prvimi. Gestapo ga
je aretiral julija 1942, ustreljen
kot talec 22. julija 1942 v Celju.
Ljuba žena in otroci! V zadnjem
trenutku življenja Te prosim ljuba
žena odpusti mi vse kar sem Ti hu-
dega prizadejal. Vzgoji otroke v
strahu božjem, da bodo vredni čla-
ni človeške družbe. Ljubi otroci!
Ubogajte svojo ljubo mamico in
spominjajte se svojega nesrečnega
očeta v molitvi. Vas vse v zadnjem
trenutku pozdravlja in poljublja
Vaš Oče
MIHAEL GREŠAK, roj. 20.
9. 1924 v Grižah pri Žalcu. Po
končanem bogoslovju je bil ka-
plan v Laporju, kjer se je leta
1941 vključil v osvobodilno giba-
nje. Skupino je gestapo odkril,
bil je aretiran julija 1942 in 22.
julija v Celju ustreljen kot talec.
Dragi oče!
Danes v kratkem bom ustreljen.
Zahvalim se Vam, dragi oče. za
vse. kar ste žrtvovali zame. Bog
naj Vam bo bogat plačnik! Po-
zdravljam vse sorodnike, znance,
prijatelje in vse kakor tudi Vas
iskreno prosim, da mi odpustite
vse, s čimer sem Vas žalil. Ne mo-
rem v tej uri več pisati, misel mi
zastaja. Prosil bom za Vas pri Bo-
gu, kakor tudi za vse, ki so mi bili
izročeni. Lepo Vas prosim, sporo-
čite moje zadnje pozdrave mojim
faranom Laporčanom. Naj mi vse
odpustijo, če sem morda koga ža-
lil, komu škodoval. Srečen sem bil
med njimi, rad sem jih imel, a lo-
čiti se moram sedaj, pa — kakor
upam in sem prepričan — se bomo
vsi nekoč v nebesih skupno veselili.
Bog Vsemogočni, neskončno dobri
in usmiljeni, naj mi bo milostljiv
sodnik! Z Bogom in nasvidenje
nad zvezdami. Blagoslavljam zad-
njikrat Vas in svoje farane in vse
meni izročene. Mihael, kaplan.
MILENA BERCE, roj. Peto-
var, 3. 4. 1914 v Ivankovcih. Bila
je učiteljica. Z možem ing. Leo-
poldom Bercetom se je ob zlomu
prve Jugoslavije naselila v Sre-
dišču ob Dravi, kjer sta se oba z
možem takoj v začetku vključila
v osvobodilno gibanje. Po gesta-
pu je bila aretirana decembra
1941, zaprta na Borlu. Možje bil
ustreljen kot talec 30. 3. 1942 v
Mariboru, sama pa 2. oktobra
1942 v Mariboru.
Draga mati! Ker ne vem kaj bo
z menoj, bi se Vam rada malo ob-
širneje oglasila. Mogoče bom šla
za svojim Poldetom, mogoče za
našo Lojzko. Pripravljena sem na
vse. Ne bom težko umrla. Zdi se
mi. da me tam čaka Polde in bova
potem mirno spala in se nikdar
več prebudila. Saj moje zdravje je
takšno, da za življenje nisem več
mnogo sposobna. Mati mnogo mi-
slim na Vas, saj sem pri Vas preži-
vela svoje najsrečnejše ure. Pa pre-
hitro bomba je padla v našo sredi-
no in naše lepo gnezdo je razdeja-
no. Ko mislite na nas tri, mislite
na naše lepe dneve in tolažite se.
da smo vseh krivic in težav rešeni.
Če smo Vas kedaj kaj žalili nam
oprostite. Smeli smo imeti svoje
skrbi in smo bili včasih sitni. Ved-
no sem upala, da bove midve sku-
paj ostale, zdaj mi je tudi ta up
splaval po vodi. Vem. da Vam bo
Ivanka stala zvesto ob strani, za-
nesem pa se tudi na Jožeta je dosti
mislil Polde. Vi pa mati le skrbite
za sebe, delajte toliko in kuhajte
še, kolikor morete, da si zdravje
ohranite. Vse najine stvari so Va-
še, Poldetove obleke pa Jožetovo, z
denarjem in zlatnino pa si lajšajte
Vaše življenje. Kar ste mi prinesli
na Bori, odnesite vse k sebi in vse
je pri stricu. Lepo pozdravim strica
in Lojzko in se lepo zahvaljujem
za vse, sta bila zelo dobra za mene
in naj bosta zdrava in čvrsta. Za
vas mislim, da je najrboljše, da
ostanete doma. tu in tam si vzemi-
te dopust in peljite se v Graz. do-
ma si nekoga vzamite, da ne boste
sami. Ko boste razpoloženi idite k
teti Ančki, njej se tudi za vse lepo
zahvaljujem in jo toplo pozdra-
vljam. Povejte tetici Ančki z njo
skupaj napišite pismo našim v Be-
ograd in pripišite zraven kar bom
spoda napisala. Draga mati! bodi-
te čvrsti. Pozdravite Ivana. Albino
in Jurčeke. Ivani se lepo zahvalju-
jem in srečno pozdravljam. Vas pa
prisrčno pozdravlja Vaša hvaležna
Milena.
Dragi atek in vsi ostali! Mislim,
da se ne bomo več videli, ker bom
šla najbrž k svojemu Poldetu in
mamiki. Ohranite me v lepem spo-
minu. Če sem Vas kaj razžalila mi
odpustite, moje srečno življenje je
bilo končano 30. marca. Zato se-
daj ne bom težko umrla, saj sem
ostala čisto sama. Vi vsi pa živite
srečno in zadovoljno in doživite
zdravi in čvrsti mir. Atek radi me-
ne ne hodi žalosten. Ciril in Vlasta
bodita srečna. Vašim malim želim
najlepšo bodočnost. Včasih se me
spomnite. A teka. brate in sestre
svakinje in svaka in male srčke
iskreno pozdravlja in poljublja Va-
ša Milena
ADOLF MURKO, roj. 21. 8.
1917 v Rogoznici pri Ptuju. De-
lal kot krojaški pomočnik v Ptu-
ju pri bratu Maksu. V osvobodil-
no gibanje se je vključil 1941,
aretiran 16. 8. 1942, ustreljen kot
talec 2. oktobra 1942 v Maribo-
ru.
Ljubi mama. ata. brati in se-
stre! Pišem Vam še zadnjo uro mo-
jega življenja, katerega je danes
konec. Nikdar si nisem mislil, da
ho moje življenje tako po krivdi
drugih padlo. Jaz se nisem niti ni-
kar zavedal tega. Zato ljubi moji
starši, brati in sestre oprostite me-
ni, če sem katerega kdaj razžalU.
upam da nisem nobenega.
16. seja zborov skupščine občine Ptuj
v Narodnem domu so prejšnji torek
zasedali vsi trije zbori Skupščine občine
Ptuj. To je bila prva seja po razglasitvi
neodvisnosti Slovenije. V svojem uvodnem
'ovoru je predsednik občine Ptuj Vojteh
*ajher poudaril, da kljub razglasitvi boj
za našo samostojnost in neodvisnost še ni
končan. Zatem je ptujski komorni moški
pevski zbor pod vodstvom Franca Lačna
zapel Prešernovo Zdravljico.
Po potrditvi zapisnika 15. skupne seje
SO Ptuj so pripadniki Oddelka za Ljud-
sko obrambo. Postaje milice in Teritori-
alne obrambe poročali o varovanju
skupnosti po razglasitvi neodvisnosti
Slovenije. Janez Mere, načelnik Oddel-
ka za ljudsko obrambo, je poudaril, da
je bilo delo uspešno. Povedal je, da je
do sedaj prebegnilo 40 oficirjev in civili-
stov ter več kot 100 vojakov iz ptujske
kasarne. V enote TO se je prijavilo 270
prostovoljcev, pa jih TOozaenkrat še ni
Uporabila. Posebej je pohvalil nekatera
ptujska podjetja — med drugim Agro-
transport. Cestno podjetje in Zavod Ra-
dio-Tednik.
Branko Brumen, predsednik Izvršne-
ga sveta, je predstavil višino posredne in
neposredne vojaške škode. V naši občini
2naša 73.881.230 dinarjev. Predvsem se
^a škoda nanaša na poslabšanje likvid-
Hpsti ptujskih podjetij, medtem ko kme-
tijstvo ni utrpelo večje škode.
Komandir postaje milice Ptuj inšpek-
tor Milan Čuš se je v svojem poročilu
zavzel za ustanovitev skupnega štaba
policije in TO zaradi boljše koordinaci-
je in dela v bodoče.
V tretji točki dnevnega reda so po-
slanci razpravljali o proolematiki kme-
tijstva v oDČini. Zavzemali so se za po-
speševanje višjih oblik kmetijske dejav-
f^osti ter povezovanje pridelave, prede-
'^ve in trženja. Pri tem bo potrebno po-
svetiti več pozornosti organizaciji, eko-
nomiki in kvaliteti proizvodnje.
Ravnateljica SSC Ptuj Meta Puklavec
je zahtevala, da Kmetijska zemljiška
skupnost občine Ptuj kmetijski šoli do-
deli vsaj 25 hektarjev zemlje. Srednja
kovinarska, metalurška in kmetijska šo-
la je naslovila že leta 1985 na Kmetijsko
zemljiško skupnost vlogo, da se ji dode-
lijo v uporabo zemljišča na komasacij-
skem območju v Šturmovcih in so splo-
šno ljudsko premoženje. Vlogo so
obravnavali že februarja 1988 in sprejeli
sklep, da se zemljišča v Šturmovcih do-
delijo v uporabo kmetijski šoli, izkazalo
pa seje, aa je na zemljiščih že vknjižena
druga pravica trajne uporabe. Na seji so
se dogovorili, da so smernice za možno
lokacijo že podane in da bo odgovor
dan na naslednji skupščinski seji.
Sledilo je razpravljanje o problemati-
ki PTT omrežja v občini Ptuj. Sodelova-
li so tudi predstavniki PTT-ja iz Maribo-
ra. Metka Slanic je povedala, da proble-
matika tako telefonije kot dostavljariia
in raznašanja pošte predstavlja v veliki
večini krajevnin skupnosti ponavljajočo
se točko dnevnega reda sej svetov ali
skupščin kraievnih skupnosti. Na sto
preDivalcev občine imamo le 12,13 naro-
čnikov. V razpravo so se vključili tudi
poslanci z demografsko ogroženih ob-
močij in poudarili, kako potrebno je iz-
boljšanje PTT storitev ten področij. Se-
kretar Sekretariata za urejanje prostora
in varstvo okolja občine Ptuj Franc Iva-
nuša je v razpravo vključil problematiko
gradnje pošte na Ptuju, za Katero so bile
predlagane štiri možne lokacije na eni
prejšnjih sej.
Poslanci so razpravljali tudi o realiza-
ciji finančnega načrta za leto 1990 in fi-
nančnem načrtu občinskega samopri-
spevka do konca letošnjega leta. Pred-
sednik odbora Martin Berden je pouda-
ril, da odbor veže sklep in ekonomska
logika, da novih investicij ni smotrno
odpirati, dokler niso končane stare. Ne,
dokončana je tako še zmeraj telovadni-
ca v Cirkulanah. Pojavlja se tudi vpraša-
nje, kje je denar za ureditev Radio-Ted-
nika Ptuj, kot je bilo načrtovano in kot
piše v odloku o uvedbi samoprispevka.
Sprejet je bil predlog, da se v naslednjih
treh mesecih dokonča telovadnica v Cir-
kulanah. Denar zadniih treh mesecev te-
ga leta pa bi namenili za fizioterapijo v
ptujskih toplicah, Radio-Tednik Ptuj in
za ureditev kletnih prostorov porodniš-
nice. Dr. Lojze Arko, direktor ptujske
bolnišnice, je dal predlog za uvedbo 4.
občinskega samoprispevka. 50 odsto-
tkov zbranega denarja bi namenili
zdravstvu, z orugim delom pa bi zgradili
cerkev k minoritskemu samostanu.
Poslanci so sprejeli odlok o razdruži-
tvi javnega zavoda Zdravstveni center
dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj. Sprejeli
so predlog, da se Zdravstveni center re-
organizira na dva samostojna javria za-
voda: javni zavod Splošna bolnišnica
dr. Jožeta Potrča Ptuj in javni zavod
Zdravstveni dom Ptuj. Splošna bolnišni-
ca nastane iz dosedanje organizacijske
enote Splošna bolnišnica Ptuj in dela
uprave. Zdravstveni dom pa iz doseda-
njih organizacijskih eriot Osnovno
zdravstveno varstvo F*tuj in Zobozdrav-
stvo Ptuj ter iz dela uprave. Odlok začne
veljati takoj, ko bo objavljen v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Na naslednji skupščinski' seji bodo
poslanci obravnavah problematiko os-
novnega in srednjega šolstva ter turiz-
ma.
K. Klep in T. Mohorko
6 — OD TU IN TAM
25. julij 1991 - TBMflK
Učenca moraš vsako uro nekaj naučiti...
80 LET IGNACA OMANA
v soboto, 27. julija, bo Ignac
Oman iz Ormoža, dolgoletni rav-
natelj osnovne šole Tomaž pri Or-
možu, v krogu svoje družine — že-
ne Mare, hčerke Anice, sina
Branka in vnukov — praznoval
80. rojstni dan. Mjegove korenine
izvirajo iz Maribora, kjer je obi-
skoval osnovno in meščansko šolo
ter učiteljišče. Višjo pedagoško pa
je končal v Ljubljani.
Spada med tisto generacijo
predvojnih učiteljiščnikov, ki so
jim štiriletno učiteljišče podaljšali
na pet let. Pa tudi na službo je
moral čakati do 1934. leta. Prvo
delovno mesto so bili Gančani v
Prekmurju, poučeval pa je za pri-
pravniško plačo 911 dinarjev.
Tam je ostal vse do začetka druge
vojne.
Spominja se, da so bili takrat
učitelji s pripravniško plačo še
tudi po opravljenem strokovnem
izpitu, ko se jim je plača dvignila
na 1200 dinarjev. '
Posebno poglavje njegovega
življenja so medvojna leta, ki jih
je prebil kot izgnanec v Srbiji.
Okoli 15. junija 1941 je prišel iz
Prekmurja v Maribor, 1. julija so
ga zaprli v taborišče, ki je bilo ta-
krat v mariborski meljski kasar-
ni, 4. julija pa so se z vlakom že
odpeljali v neznano smer. To, da
gredo v Srbijo, so slovenski iz-
gnanci vedeli. Tja so prispeli že
7. julija, pa so jih porazdelili po
vaseh. On z ženo in še skupino
ljudi je ostal v Mladenovcu dva
dni pri trgovcu Laziču. Potem so
prišli ljudje z vozovi ter njega z
ženo, fotografom in nekim štu-
dentom odpeljali v vas Pružato-
vac. Nekaj časa so bili v šoli, na
slami, hrano pa so si morali sami
Ignac Oman pri osemdesetih
beračiti po vasi. Loteval se je
vseh del, tako kot večina Sloven-
cev, ki so jih v tistih julijskih
dneh izselili v Srbijo. Zanimivo
je to, da sta se mu v pregnanstvu
rodila dva otroka: januarja 1942
hčerka Anica in maja 1945 sin
Branko. V Dubini je celo »učo«;
vsi so ga spoštovali in imeli radi.
Ker pa je že bila svoboda, si je
kljub vsemu želel nazaj v Slove-
nijo. V živinskem vagonu so od
2. do 7. avgusta 1945 potovali
nazaj domov s triinpoletno hčer-
ko in trimesečnim sinom. Že 14.
avgusta je dobil v osvobojeni do-
movini Sloveniji prvo delovno
mesto pri Tomažu; tu je ostal vse
do 1975. leta.
Prva povojna leta so bila pač
takšna kot povsod drugod po
Sloveniji. Učitelj ni bil samo uči-
telj v razredu, temveč tudi tisti,
ki je držal »pokonci« vse kultur-
no in drugo življenje kraja. Še
največ pa so morali biti tista leta
aktivisti. Ignac se spominja, da
je prva leta prišlo na njegovo šo-
lo veliko učiteljev, ki niso imeli
primerne izobrazbe, imeli so sa-
mo tečaje. Nekateri so kasneje
lepo napredovali, drugi pa so si
poiskali druge službe. Tudi elek-
trifikacija tomaževskega okoliša
je bila skrb ravnatelja in učite-
ljev. Spominja se časov, ko so na
silo spreminjali stara krajevna
imena. Lep primer je Tomaž pri
Ormožu, ki se je pred tem ime-
noval Sveti Tomaž. Ker pa se ta-
krat ni smelo pisati nič o kakš-
nem »svetem«, so aktivisti, ki so
prišli iz Ljutomera, zahtevali, da
bi kraju spremenili ime. Celoten
trg naj bi se po novem imenoval
Kostanj (to je hrib nad Toma-
žem). Vendar je prevladala mi-
sel, da za Kostanj pač nihče ne
ve, za Tomaž, ki naj bo, če že
mora biti, brez »svetega«, pa
mnogi vedo.
Kot bi seštel vse ure, ki jih je
Ignac skupaj z učitelji prebil pri
obnovi kraja, pa tudi same šole.
Ker je bilo v tistem času veliko
otrok, je stara petrazredna šola,
pa četudi so imeli dvoinpoliz-
menski pouk, postala pretesna.
Še slabše pa je bilo z učiteljskimi
stanovanji. Tako je potem stre-
ljaj vstran od stare zrasla »nova«
šola z dvema učilnicama in nekaj
stanovanji za učitelje.
Kulturno delo v kraju — tega
pa ni bilo malo — je bilo na ra-
menih učiteljev in seveda tudi
ravnatelja. Igre, pevski zbor in še
kaj — veliko vsega je bilo v tri-
desetih letih, ki jih je Ignac pre-
živel med ljudmi v tomaževski
fari.
Še posebej žalostno je bilo leto
1969, ko se je dogodila tista zna-
na prometna nesreča in je umrlo
veliko otrok. Po tistem času so
Še posebej ponosen je na cvetje okoli svoje hiše
bili tudi v republiki do Tomaža
pri Ormožu nekoliko bolj senti-
mentalni in v ormoški občini se
je pričela gradnja prve moderne
osnovne šole, ki je gostoljubno
odprla vrata svojim učencem že
v letu 1972. Še tri leta je potem
ravnateljeval na novi moderni
šoli, nato pa odšel v zasluženi
pokoj.
Še v času službovanja si je v
Ormožu gradil hišo, tako da je
sedaj že skoraj čisto pravi Ormo-
žanec.
Ker je bil vse svoje življenje
navajen trdno delati, se je kmalu
vključil tudi v družbenopolitično
življenje v kraju. Dolga leta je
kot član Zveze borcev v ormoški
krajevni skupnosti. Četudi je
kdaj zbolel, je bil na vseh sejah
sveta, pa tudi drugega dela se ni
otepal.
Ko sem ga pred dnevi obiska-
la na njegovem domu, mi je po-
kazal bujno zelenje in rože, ki jih
skrbno neguje kljub častitljivim
letom. Še vedno je pokončen
Slovenec, vesel sedanjih družbe-
nih sprememb. Ko sva se posla-
vljala, mi je zabičal, da ne smem
o njem pisati preveč lepo.
Pa vendar bi za konec zapisala
nekaj resnic o njem in njegovem
življenju. Priznati moram, da je
bil moj prvi »šef«; še posebej je
pazil na vse novopečene učitelji-
ce, saj so mu takrat na šolo poši-
ljali predvsem učiteljice. Vsem
mladim, ki smo tisto leto — od
takrat jih je minilo že polnih 30
— prišle na šolo, je vcepljal mi-
sel, da moraš učenca vsako uro
nekaj naučiti. Mogoče se nam je
takrat zdel nekoliko trd, vendar
danes razumemo povsem druga-
če. Hvaležne smo mu za vse do-
bre napotke. Danes je to dedišči-
na, ki jo s pridom uporabljamo
vse, ki smo v tistih letih pričele
svojo službeno pot v teh lepih,
vendar od ljudi in boga pozablje-
nih krajih.
Kdor ga dobro pozna, ve, da
je izredno čustven človek, navi-
dezno trda je bila samo njegova
zunanja lupina. Takšno je pač
življenje.
Tekst in foto: Vida Topolovec
V srednješolskem centm še nekaj prostih mest
Za šolsko leto 1991/92 je v
Srednješolskem centru v Ptuju še
nekaj prostih vpisnih mest. V
Kmetijski šoli je mogoč vpis še
za poklice oziroma programe:
poljedelec — živinorejec (32),
kmetijski tehnik (15), elektrikar
elektronik (36), elektrikar ener-
getik (33), elektrotehnik energe-
tik (30).
Vpisati se je mogoče še tudi v
Strojno metalurško šolo in sicer:
za poklic obdelovalec kovin (5),
oblikovalec kovin (15), preobli-
kovalec in spajalec kovin (18),
strojni mehanik (19) in strojni
tehnik (6). Vpisati se je mogoče
do zasedbe prostih mest, najkas-
neje pa do 31. avgusta. y
Spomini na maturo
(odlomki iz dnevnika — 6)
A. Ž.
Nedelja, 4. junija 1961
Rana ura, zlata ura! Vstal sem ob štirih in se pri-
pravil na odhod. Ob petih smo odrinili z avtobu-
som izpred zgradbe ptujske glasbene šole. Današ-
nje potovanje na republiško tekmovanje mladin-
skih orkestrov (ki se ukvarjajo z resno glasbo) v
Ljubljano je bilo poslednje, kar sem storil za našo
glasbeno šolo, do katere nimam več nobene obvez-
nosti. S posebnim avtobusom smo prispeli v Lju-
bljano že pred osmo. Z Lojzetom, ki igra tudi v
mojem ansamblu, igrava v godalnem orkestru
kontrabas ter sva kot mffturanta najstarejša člana
orkestra. Drugi so stari od dvanajst do sedemnajst
let.
Tekmovanje je bilo v dvorani Slovenske filhar-
monije. Takoj ko smo prispeli tja, smo uglasili go-
dala in preigrali program, ki se sestoji iz suite an-
gleških plesov neznanega skladatelja. Po končani
vaji smo zajtrkovali v obratu družbene prehrane.
Priznam, da mi je bilo tam kar všeč in se mi ni tre-
ba bati, da bom nezadovoljen, če bo enako tudi v
prihodnjem študentskem obdobju. V Ljubljani se
počutim kar domače, čeprav mi je bilo nekaj ur
težko po Ptuju. Upam, da se bom jeseni, ko bom
tu študiral, počutil vsaj kot danes.
Revija se je začela ob 10. uri. Bili smo peta to-
čka in igrali smo zares izvrstno, tako da so nam
ploskali nekaj minut. Če bi bili morda prvi, bi šli
tekmovat še naprej v Beograd, vendar mislim, da
bomo šele tretji ali četrti. Nastopilo je enajst orke-
strov, po eden iz vsake regije, pri tem pa trije iz
Ljubljane. Po kosilu, ki mi je bilo všeč (razen ča-
kanja nanj), smo se porazgubili v skupinah po me-
stu. Napisal sem več razglednic, nekaj tudi dekle-
tom.
Vožnja nazaj je bila enako utrudljiva kot poto-
vanje v Ljubljano. Ob 16. uri smo odrinili, ob 19.
uri smo že odložili kontrabasa v glasbeni šoli in se
odpravili domov. Od doma sem šel še za nekaj ča-
sa v delavski klub. Tam je bila tudi E., s katero sva
bila zadnjič skupaj, zdaj pa se je skregala s prejš-
njim fantom, za katerega nisen\/iiti vedel. Preden
odidem s Ptuja, bom osvojil še nekaj deklet, da se
me bodo vsaj te spominjale. Kmalu sem šel proti
domu, saj moram jutri pisati in napisati govor za
zaključno maturantsko prireditev.
Ponedeljek, 5. junija 1961
Danes je bil tako rekoč prvi dan počitnic, ki pa
je minil, kot bi trenil. Vstal sem ob 7.30 in se takoj
spravil pisat govor za našo zaključno prireditev, ki
bo jutri dopoldne na gimnaziji. V govoru sem bla-
go zafrknil profesorje kot tudi (manj blago) tretje-
šolce, ki jim bomo po stari tradiciji predali matu-
rantski ključ. Pisal sem ves dopoldan. Jutri bo v
gimnaziji velika slovesnost. Prireditev bo najprej v
šoli, nato bomo maturanti hodili po mestu. Na če-
lu sprevoda bo stara grajska kočija, na njej pa bo
igral moj ansambel. Maturanti bodo korakali za
kočijo po parih. Večkrat bomo obšli v mesto. Da-
nes sem posvetil ves dan organiziranju jutrišnje
prireditve. Popoldne smo razstavili in spet sestavi-
li staro grajsko kočijo, s katero bomo ponazorili
tradicijo ptujske gimnazije. Ko sem šel z gradu do-
mov, sem srečal C, ki se je vrnila s šolskega izleta.
Pogovarjala sva se nekaj časa.
Torek, 6. junija 1961
Vstal sem ob osmih in obletel mesto. Bil sem pri
članih mojega ansambla in pri Hermanu, ki bo
posnel prireditev na magnetofonski trak. Ob dese-
tih smo se sestali v gimnaziji maturanti, vsi v no-
vih temnih oblekah in z rdečimi nageljni v gumb-
nicah. Takoj smo zbudili pozornost pri mlajših di-
jakih. Člani mojega ansambla smo prinesli s seboj
glasbila. Ker nas je fotograf že čakal, smo se na
dvorišču gimnazije fotografirali. Čakali smo na
grajsko kočijo, pa je ni bilo od nikoder; kočno je
prispela, z vpreženima konjema, ob 11. uri. Ob
11.15 smo zaigrali moj dixiland Tri goreče sveče v
gimnazijski stavbi, da so pridrveli vsi dijaki iz ra-
zredov. Vsi smo se podali na dvorišče, kjer je sle-
dilo tradicionalno zafrkavanje med tretješolci in
maturanti. Prebral sem nagovor, v katerem sem se
ponorčeval tudi iz šole in iz profesorjev, ki mi niso
bili pri srcu. Proka je prebral šaljivo označitev tret-
ješolcev v verzih, Adi pa je prebral označitev vseh
profesorjev s pomočjo naslovov filmov. S tem smo
se najbolj zamerili profesorjem. Na primer Veliki
diktator — ravnatelj. Človek, ki je preveč vedel —
za profesorja, ki je rad škilil v učbenik, Lepotica
za milijon dolarjev — za profesorico, ki ni preveč
lepa itd. Prebral sem še testament odhajajočih ma-
turantov (samozavest, ponos in svobodno voljo
prepuščamo profesorjem, da jo razdele med dija-
ke; cveke zapuščamo vsem dijakom in želimo, da
jih skrbno čuvajo ter da bi jim bili enako zvesti
prijatelji, kot so bili nam). Prebral sem še pogoje,
pod katerimi zapuščamo tretješolcem simbol ma-
turantov — ključ. Na primer: v nočne lokale zaha-
jajte šele potem, ko bodo šli profesorji spat itd.
Publika se je zelo smejala, tretješolci pa niso znali
prav odgovarjati. Končno sem jim postavil vpraša-
nja, na katera naj bi odgovorili, če hočejo dobiti
ključ:
1. »Povejte en pregovor, ki se tiče tretješolcev.«
Poskusili so s »Pametnejši odneha«, jaz pa sem
jim dejal: »Kdor nima v glavi, ima v petah.«
2. »Zakaj ne sme tretješolec vstopiti v biološki
kabinet?« Pravilen odgovor: »Ker je en človeški
zarodek v špiritu dovolj za ptujsko gimnazijo.«
3. »Zakaj si je šolski hišnik izposodil po koncu
našega pouka, v soboto, izvlekač?« Odgovor: »Za-
to da bi ga posodil nam, da bi izvlekli iz vas pa-
metnejše odgovore, kot so bili ti.«
Maturanti smo predali tretješolcem ključ z željo,
da pazijo nanj, nato pa smo zapustili gimnazijo.
Muzikanti smo se spravili na kočijo, drugi pa so
hodili zadaj. Večkrat smo prevozili mesto, medtem
pa smo mi igrali. Povsod nas je opazovalo mnogo
ljudi. Končno smo zavili v tovarno pijač Petovia,
kjer smo poskušali žgane pijače, nato pa še vino v
kleti podjetja Slovenske gorice. Dekletom se je
uživanje pijač bolj poznalo kot fantom. Nato smo
hodili po mestu še do 14. ure.
Popoldne sem se kopal za Dravo na Birih. Ob
19. uri smo se zbrali vsi maturanti pred gimnazijo
na Prešernovi ulici, od koder so nas odpeljali na
valeto k Ureku na Mestni Vrh. Dekleta so se pre-
cej napila in bil je velik hec; vino je bilo dobro.
Ob 2. uri zjutraj smo se nato odpravili peš proti
F*tuju. Po samotni poti smo na glas prepevali. Ho-
dil sem s T., ki je že precej izkušena, vendar se ni
nič zgodilo. Srečno smo prispeli domov.
Nadaljevanje prihodnjič
PISMO IZ UUBUANE
Dragi Franček!
Kot vidiš, se ti oglašam po daljšem pre-
sledku, česar je kriva vojna. Lepo pozdra-
vljam tebe in vse tvoje v upanju, da ste tretjo
vojno preživeli. Tistih nekaj bomb in topov-
skih granat Slovencem že ne pride do živega.
Sicer pa sem iz zaupnih virov izvedel, da je
pravzaprav šlo samo za vajo in da je JLA
(Jugoslovanska ljubljena armada) z zadnjo
vojaško vajo ali z NNNP samo preizkušala
trdnost naših živcev, kakovost cest in drugih
javnih objektov in s svojimi avionskimi poleti
na avstrijsko stran skušala ugotoviti stopnjo
napadalnosti avstrijske vojske, ki pa se ne
imenuje ljudska armada in je zato seveda že
vnaprej sumljiva, kot je našim generalom
sumljivo vse, kar prihaja z gnilega zahoda.
Mi smo le bolj vajeni našega dobrega Balka-
na, kjer se je ohranilo zavidanja vredno števi-
lo domačih običajev, šeg in navad, kot so
zmerjanje, grožnje z orožjem, podcenjevanje,
večvrednost in podobne manire.
Seveda pa je treba resnici pogledati v oči
tudi, kar se tiče zadnje vojne. Ljubljena ar-
mada dobro ve, da je tudi v Sloveniji velika
brezposelnost. Z rušenjem nekaterih objektov
je torej gradbenikom priskrbela delo. Tisti
mostovi, ki niso vzdržali, bodo popravljeni.
Isto velja za ceste. Tako bodo zakrpane tudi
tiste luknje, ki so ostale še iz predvojnega ča-
sa.
Če ne bi bilo zadnje vojne, tudi ne bi bilo
deklaracije, ne opazovalcev od zunaj in ne ta-
ko pospešenega oživljanja domačih običajev,
ki se tičejo tako imenovanega dogovarjanja
med republikami bivše Jugoslavije. Lahko
smo za zgled celemu svetu, kako se je treba
dogovarjati. Mi ne hitimo. Medtem ko se za-
hodni državniki dobijo čez noč, če je treba, in
se dogovorijo o tem, zaradi česar so se zbrali,
pa si mi vzamemo več časa, seveda v upanju,
da se bomo nekoč v svetli prihodnosti dogo-
vorili za vse večne čase in potem bo vladal en
sam blaženi mir in vse bo tako rekoč idealno
urejeno. Mi delamo po fazah. Sedaj se, deni-
mo, vneto dogovarjamo, ali in kje bi se dobili
člani vrhovništva. Medtem ko se želijo na-
predni južnjaki dobivati v Beogradu, pa bi
radi nazadnjaški severnjaki sestankovali celo
na Brionih, v kraju vsega hudega.
Prepričan sem, da se bodo na prihodnjem
sestanku, na katerem bo manjkal vsaj Drno-
všek, dogovorili, da se bodo dogovorili, ko se
bodo dogovorili, če se bodo dogovorili.
Medtem pa v bivši Jugoslaviji tečeta med
in mleko.
Franček, saj si spremljal v svojem bunkerju
pod domačo stalo sejo skupščine, na kateri
so .sprejeli deklaracijo. Meni je bilo ves čas
nekam slabo, verjetno zaradi preveč zaužite-
ga fižola, ki ga zadnji čas uživam v neizmer-
nih količinah, da bi se navadil na boljše čase,
ki nam pretijo. Malo pa mi je bilo slabo tudi
zaradi nekaterih govornikov, ki so bili tako
junaški, da bi jih moral slovenski narod pro-
glasiti za junake prvega razreda, nekaj pa jih
poslati naravnost na fronto, da bi se malo te-
pli. In če bi se še tam izkazali, bi jim morali
dati .še kakšno kolajno.
Poleg tega bi jaz imenoval posebno poga-
jalsko skupino, v kateri bi poleg drugih mora-
la biti obvezno Gros in Pučnik, pogovarjati
pa bi se morala s četnikom Šešljem. in sicer o
tem, kako čez noč doseči dejansko samostoj-
nost Slovenije. In če bi tako sestavljeni poga-
jalski ekipi uspel dogovor .še v tem stoletju,
potem bi jaz našim pogajalcem postavil sredi
Ljubljane največji spomenik.
Naj končam to svoje pisanje v prepričanju,
da je junaštvo nekaterih slovenskih mož brez-
mejno. Tebe in tvoje najbližje pa še enkrat le-
po pozdravljam!
Tonček
TEDNIK - 25. julij 1991
OD TU IN TAM - 7
POGOVOR Z MAKSOM SIMONICEM, BRAZIISKIM SLOVENCEM
Brazilija — raj za delavne
Veliico Slovencev, ki sicer živijo na
različnih koncih sveta, je osamosvoji-
tev dočakalo doma, med njimi tudi
Maks Simonič, ki je prvič prišel v Slo-
venijo po štirih desetletjih dela v Bra-
ziliji. Vrnil se je, da bi videl mamo, ki
živi na Gaberniku in je stara čez 90
let. Želel pa je tudi videti, kaj se je v
domovini spremenilo, odkar je odšel.
Kot zaveden Slovenec je želer ostati
doma, vendar so ga dogodki po drugi
svetovni vojni razočarali.
Njegove vrnitve se je najbolj razve-
selila mama, saj ni pričakovala, da ga
bo še kdaj videla. »Nikoli nisem po-
zabil na Slovenijo. Mama mi je redno
pisala, zadnji dve leti pa sem preje-
mal tudi Rodno grudo, samo da bi bil
čim bliže domovini. Mi sicer bivamo
v Braziliji, doma pa smo v Sloveniji,«
pravi Maks Simonič.
Prvi vtisi po vrnitvi so veličastni.
»Lahko rečem, da ste vsi skupaj zelo
veliko delali in da so se Slovenske go-
rice in Haloze prerodile ...«
Slovenija je 26. junija svečano raz-
glasila svojo osamosvojitev. Kako doži-
vljate te trenutke?
»Kot Slovenec se veselim teh do-
godkov, vendar pa niso kompletni.
Ko sem še študiral v domovini, smo
še vedno računali z nekimi dodatnimi
deli Slovenije, ki so ostali zunaj in
smo jih po vojni izgubili zaradi nera-
zumljivosti ali pa zaradi nasprotova-
nja naših zaveznikov. Mi smo v tem
trenutku Slovenija, nismo pa združe-
na Slovenija.«
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi ti-
sto, kar ste ustvarili v Braziliji, investi-
rali doma in začeli tako rekoč na no-
vo?
»To bi bilo mogoče. Vse je odvisno
od razmer in od tega, ali bi bil lahko
sam gospodar. Nikomur ne zaupam,
najbolje je, če sami skrbite za vse. Sa-
mo tako je lahko gospodarjenje uspe-
šno. Če to dela kdo drugi, gleda na
vse z drugimi očmi. Saj poznate tisto:
kmetove oči odebelijo vola.
Sicer pa moram o tem govoriti s
svojimi sinovi, bodočnost je njihova.
Maks Simonič. (Posnetek: OM)
V tem trenutku še ne vem, ali se bom
vrnil v Brazilijo ali ostal tu. Vse je od-
visno od časa. Najbolj pa si želim
zdravja.«
Maks Simonič živi v Sao Paulu, ve-
likem človeškem mravljišču, ki nima
primere v svetu. Življenja v Braziliji
se je navadil šele po nekaj letih. De-
žela je lepa in ima velike možnosti za
razvoj. Kdor dela, lahko doseže prak-
tično vse, čeprav je moral kot emi-
grant na začetku marsikatero požreti.
Maks je dosegel veliko. Nikoli ga
ni mikalo, da bi se vrnil, preden bi
uresničil svoje življenjske in delovne
naloge. Ko je vse to dosegel, je postal
svobodnejši. Sedaj vse upe polaga v
otroke: Pavla, Janeza, Otona, Roma-
na in Olgo. Vsi so izobraženci in so
študirali tisto, kar so želeli. Zelo jih
zanima, kako je v Sloveniji. Ce bo vse
po sreči, bodo očeta v kratkem obi-
skali. Najstarejši sin se je že po prvi
razglednici, ki jo je dobil od očeta, za-
ljubil v Slovenijo. V telefonskem po-
govoru je povedal, da ga je tista raz-
glednica tako razveselila, da bi najra-
je vse pustil... in prišel.
V Braziliji danes živi okrog petsto
Slovencev, ki pa med seboj niso pove-
zani. Nekaj jih je sicer v jugoslovan-
skem klubu, neicaj pa jih hodi k slo-
venski maši, ki je enkrat mesečno v
Paraisu. Maks Simonič se je udeležu-
je zadnje dve leti. Maše so družabni
in kulturni dogodek, to je praznik za
slovensko besedo in pesem.
Dnevi v domovini hitro minevajo,
v pogovorih, ki trajajo pozno v noč,
oživi marsikateri dogodek iz zgodnje
mladosti. Maks pa ima veliko pove-
dati — od dneva, ko je zapustil do-
movino, do transporta čez ocean, živ-
ljenje v Braziliji, o začetnih težavah,
uspehih, do trenutka, ko seje odločil,
da po 40 letih ponovno obišče rojstni
kraj, mamo, brata, prijatelje. Potova-
nje z ladjo, ki je trajalo dvanajst dni,
je bila dobra priprava za trenutke, ki
niso in ne morejo biti vsakdanji.
MG
Igrali na več kot
700 gostijah
Skoraj ni ljubitelja domače zabavne glasbe, ki ne bi prisluhnil tudi vižam
ansambla Jožeta Ekarta iz Prepolja. Mnogi imajo kaseto, ki je pred nekaj več
kot letom dni izšla pod naslovom Spomin na gostijo. Ekart pa že ima posneto
tudi drugo kaseto. V trgovino bo prišla jeseni, verjetno pred ptujskim festiva-
lom domače zabavne glasbe. Naslov kasete, pravijo, naj ostane skrivnost.
Naj pred izidom kasete povemo, da bodo na njej nove viže, združene s ske-
či. Besedila viž in humorne vložke je pripravil vodja ansambla Jože Ekart,
uglasbil pa Srečko Zagoranski, medtem ko je producent Igor Podpečan, znan
kot baritonist nekdanjega ansambla Avsenik. Sredi lanskega leta seje ansamblu
pridružila pevka Blanka in s svojim žametnim glasom poskrbela, da postaja an-
sambel med poslušalci še bolj priljubljen.
Naj predstavimo še druge člane ansambla. Branko Krajnc igra kitaro in
poje, Renato Kapun bas pozavno in bariton, Jože Lubej klarinet, Srečko Zago-
ranski piha v trobento, vodja ansambla Jože Ekart pa igra na harmoniko in po-
je. Kot zanimivost naj zapišemo, da je ansambel nekaj zadnjih let največ igral
na gostijah. Za seboj jih imajo več kot sedemsto. Zadnje čase pa ansambel prid-
no vadi, kajti pripravljajo se za nastop na letošnjem festivalu domače zabavne
glasbe v Ptuju, ki bo v začetku septembra. Naj še dodamo, da v ansamblu pose-
bej skrbi za humor novi čla^ ansambla Gorazd alias Gogi.     Franjo Hovnik
LOCIC PRI TRNOVSKI VASI
Škoda, da ni dovolj denarja
Končno se bo vaščanom Loči-
ča pri Trnovski vasi uresničila
želja, dolga desetletja, da bodo
—- žal le skozi vas — dobili as-
faltno prevleko. Čakajo še samo,
da bodo prišli asfalterji, ker je
cestišče že pripravljeno.
Škoda, da zaradi finančne su-
še v blagajni krajevne skupnosti
kljub dodatnim prispevkom vaš-
čanov niso uspeli zbrati denarja,
da bi lahko asfaltno prevleko po-
tegnili od odcepa pri republiški
cesti, ki pelje iz Ptuja v Trnovsko
vas in naprej proti Lenartu. Mor-
da pa se bo želja vaščanov, da bi
dobili asfalt uresničila že nasled-
fije leto? F. H.
ORMOŽ
Kdaj končno
bencinski servis
Dela na obnovi Petrolovega bencinskega servisa v Ormožu so ne-
kaj časa potekala po polževo, nekoliko bolj razgibano je zadnje dni.
Težave z oskrbo so bile predvsem od 27. jifnija do 6. julija, ko so
bile ceste proti Ljutomeru, Ptuju in Varaždinu zaprte.
Po fotografiji sodeč, če se bo izvajalec del Konstruktor iz Mari-
bora zelo potrudil, bi lahko bil servis odprt v kratkem času.
Vida Topolovec
Delo pri obnovi bencinskega servisa v Ormožu. (Foto VT)
Na obisku pri upokojencih
Dan po osamosvojitvi so upokojence v ptujskem domu v Volk-
merjevi ulici obiskali predstavniki Turističnega društva Ptuj in Demo-
kratične stranke upokojencev in se z oskrbovanci pogovorili o njiho-
vih težavah. Z delegacijama je bila tudi ptujska poslanka v republiški
skupščini Anka Osterman, direktorica Centra za socialno delo.
Delegaciji sta najstarejše upokojence in upokojenke obdarili s
cvetjem ter ptujskemu in muretinskemu domu podarili sliko.
ap
Delegacija z najstarejšim oskrbovancem Alojzom Vidmarjem, Maistro-
vim borcem. (Foto: Drava.)
PECKE PRI MAKOLAH
Kilometri postajajo >ikrajši«
Prebivalci kraja Pečke pri Ma-
kolah so po zaslugi zasebnega tr-
govca Marjana "Vanturja (ob po-
moči prizadevne žene in najbliž-
jih) bogatejši za veliko ur, ki so
jih še pred slabim letom izgublja-
li, če so hoteli nakupiti najnuj-
nejše življenjske potrebščine. Po
nakupih so se morali odpraviti v
oddaljene Makole in še dalje. Ob
slabih prometnih zvezah je tak-
šen nakup trajal kar nekaj ur,
medtem ko je doma čakalo
kmečko opravilo.
Sedaj je vsemu temu konec. Iz-
najdljivi domačin Marjan Vantur
je na križišču cest za Makole—
Slovensko Bistrico —Majšperk
zgradil trgovino, v kateri je mo-
goče kupiti najpotrebnejša živila,
pa tudi izdelke za gospodinjstvo
ter široke potrošnje.
Trgovina je pomembna prido-
bitev tudi za prebivalce iz odda-
ljenejših krajev, saj je znano, da
je bilo to območje brez trgovskih
lokalov. Dolga pot do trgovine,
še posebno če jq opravljajo mo-
ški, zahteva seveda okrepitev —
kje drugje kot za šankom. Ob tr-
govini je zato lepo urejen bistro.
Da pa ne bi bilo prevelike zme-
šnjave z imeni, ko nakupovalca
doma žena vpraša, kje je bil tako
dolgo, se je lastnik odločil tako
trgovini kot gostinskemu delu
nadeti isto ime: Pikec. Svojo po-
nudbo bo v kratkem še razširil s
prodajo plina.
Foto in tekst:
Viktor Horvat
MAKOLE
Ob lepi pričeski še kulturno bogatejši
v središču Makol že nekaj časa uspešno deluje
frizerski salon Zinka, na katerega so se Makolčani
in okoličani privadili, saj jim — predvsem nežnej-
šemu spolu — prihrani prenekatero uro, ki sojo še
nedolgo tega morali zapravljati v iskanju frizerjev.
Kar po nekaj kilometrov iz Makol je bilo potrebno
oditi po frizerske storitve.
Lastnica Zinka Mesaric je za razliko od podob-
nih salonov sklenila storiti še korak naprej. Zelo
dobro pozna težave čakajočih in tistih, ki jih »ima
v delu«. Sklenila jim je čas popestriti z nekaterimi
posebnostmi, med katerimi je spoznavanje razne
kozmetike; to je mogoče tukaj tudi kupiti. Prizade-
vna Zinka je v želji, da bi gostom zagotovila kar
najprijetnejše bivanje v svojem lokalu, združila fri-
zerski salon in majhno kozmetično prodajalno. To
je prava redkost tudi v večjih mestih. To pa ni edi-
na prednost salona. Za preganjanje časa si je omi-
slila seznanjanje z novejšimi dosežki na področju
ženskih pričesk, pa tudi z mnogimi kulturnimi
znamenitostmi Makol s široko okolico, kjer poseb-
no mesto zavzema znameniti grad Štatenberg. Vse
to si lahko ogledajo na posnetkih z videokaset.
Ob vseh teh prijetnostih obiskovalci salona od-
hajajo domov še s spoznanjem o ugodnih cenah
storitev, prijaznosti zaposlenih in kvalitetno opra-
vljenem delu. Foto in tekst:
Viktor Horvat
Zlati par Podgoršek
V poročni dvorani na magistratu v Ptuju je bila v soboto, 6. julija,
spet slovesnost ob razglasitvi za zlatoporočenca. V imenu SO Ptuj sta jo
opravila matičarka Lučka Toplak in pooblaščen predstavnik občine
Franc Fideršek. Zlatoporočenca sta bila RUDOLF in GIZELA POD-
GORŠEK, kmetovalca iz ŽETAL št. 112.
Zlati ženin Rudolf je bil rojen
15. 4. 1913 v Žetalah, nevesta Gi-
zela, roj. Jelen, pa 13. 12. 1922 v
Zgornjem Gruškovju. Vse življe-
nje sta delala na skopi zemlji v
hribih pod gozdovi Maclja. Ime-
la sta pet otrok, danes pa se ra-
dostita ob 10 vnukih in tudi že
dveh pravnukih.
Poročila sta se 16. junija 1941
v Žetalah. Tudi takrat je bila pri
nas vojna in tistih težkih let se
oba slavljenca najbolj spominja-
ta. Takrat so tuji zavojevalci v
bližini njunega skupnega doma
potegnili državno mejo, ki jo je
označevala na gosto prepletena
bodeča žica. Čez štiri leta je ta ži-
ca izginila, ostala je le meja med
dvema republikama, sicer pa so
ljudje z obeh strani že stoletja ži-
veli kot dobri sosedje, si medse-
bojno pomagali, pa tudi jezik jih
ni dosti ločil, saj sta si krajevni
narečji močno podobni. Tudi da-
nes sta se oba sosedna naroda
odločila, da bosta živela vsak v
svoji samostojni državi. Meja, ki
bo zopet potekala v bližini nju-
nega doma, ne bo plot iz bodeče
žice, temveč odprta meja prija-
teljstva in sodelovanja med ljud-
mi obeh narodov. Tudi danes
smo v neke vrste vojnem stanju.
To ju spominja na čas, ko sta
pred pol stoletja začela skupno
življenje, in prav zato sta se odlo-
čila, da kljub težkim dnevom, ki
jih vsi skupaj preživljamo, pro-
slavita svoj zlati jubilej, saj bo ta-
ko ta slovesnost toliko bolj vtis-
njena v živ spomin njunih otrok
in vnukov.
Zlatoporočencema tudi naše
čestitke in dobre želje! FF
zlatoporočenca v poročni avorani; ob njiju sedijo otroci.
8 — NEKOČ IN DANES
25. julij 1991 -TMlim
Razvoj podeželja in družinske kmetije
Država Slovenija ima svoj pro-
stor zelo omejen in zato moramo
s prostorom ravnati in ga razvija-
ti po že znanih dosežkih razvite
severne in zahodne Evrope.
Razvoja vasi in prenove so se
v 60. letih zelo načrtno lotevali in
tudi uspeli v ZRN, Avstriji in še
v drugih državah. To je nareko-
valo predvsem sodobno kmetij-
stvo in njegove potrebe po ureje-
nih lokacijah, posameznih dru-
žinskih kmetijah ter veliki melio-
racijski in komasacijski posegi. V
celovitem razvoju podeželskega
prostora in vasi so razvili kmetij-
sko funkcionalno planiranje. Bi-
lanca rabe prostora je osnova za
planiranje razvoja kmetij in za
urejanje prostora ter za ekološke
ukrepe, kar daje osnovo za po-
trebe po površinah. Planiranje
razvoja podeželja in naselij je iz-
razito interdisciplinarna naloga,
pa vendar imajo nekateri sektorji
pomembnejšo vlogo kot drugi.
Pomen kmetijstva je za razvoj
podeželja tako velik, da se mora-
jo druge dejavnosti podrediti
zahtevam kmetijstva. Poseben
poudarek je na ekoloških zahte-
vah, ki morajo biti upoštevane
po predpisani zakonodaji.
V Sloveniji moramo pri plani-
ranju razvoja vasi upoštevati
predvsem naslednje dejavnike:
— interes kmečkih družin za
vodenje kmetije
— opremljenost in možnost
širitve kmetije
— lokacijo kmetije ter veli-
kost in obliko gospodarskih dvo-
rišč
— lego kmetije in vasi glede
na sedanje stanje in ob predpo-
stavki širitve kmetije in vasi.
Upoštevati je potrebno obde-
lovalne površine, njihovo lego in
naravne danosti. Upoštevati mo-
ramo družinske kmetije, ki se
ukvarjajo samo z kmetijstvom. V
nobenem primeru pa ne smemo
izločati mešanih kmetij, saj so te
za slovenski kmetijski prostor iz
narodnega in gospodarskega vi-
dika izjemno pomembne. To
znajo upoštevati tudi številne dr-
žave EGS. ZRN ima 42 % meša-
nih kmetij (dežela Bavarska celo
90%), Francija 32%, Italija
26 %, Belgija 32 %, Velika Brita-
nija 21 %, sosednja Avstrija
54 %. Te države imajo tudi v pov-
prečju precej velike kmetije: Ve-
lika Britanija 69 ha, Francija
28 ha, ZRN 17 ha, enako Nizo-
zemska, Danska 32 ha, Avstrija
12,5 ha, Slovenija 4 ha.
Ti podatki nas opozarjajo, da
bo morala stroka podati veliko
strokovnega znanja, da bomo na
Slovenskem pridelali čimveč hra-
ne na enoto, da bo proizvodni
strošek čim nižji in pridelki ka-
kovostnejši. To posebej velja za
občinske politične in strokovne
kroge, ker so naravne danosti na
območju ene same občine zelo
različne in je pri planiranju raz-
voja kmetijstva izjemnega pome-
na. Glede na to da zakonodaja in
planiranje za vasi nista obravna-
vala vasi in podeželja, so se vasi
širile spontano in pogosto ne-
plansko. Zato je nujno, da občin-
ske skupščine in slovenski parla-
ment dajo tem vprašanjem več
pozornosti.
Reševanja problematike vasi
ne smemo omejiti samo na reše-
vanju prostorskih in oblikovnih
problemov, ampak moramo
vključevati tudi ljudi, ki želijo v
tem prostoru živeti, in njihovo
voljo do razvoja. Glede na vedno
večje potrebe po hrani moramo
paziti na obremenjenost okolja.
Mislim na industrijski razvoj, ki
lahko ekološko pridelani hrani
škoduje.
Aktualne naloge razvoja vasi:
Izboljšanje kvalitete stanovanj
znotraj vasi v arhitekturi kraja,
kar lahko služi za razvoj turizma
kot dodatne dejavnosti. Na ta
način bi odpirali nova delovna
mesta in dvignili stopnjo kulture
na slovenski vasi. Pri tem projek-
tu pa ne smemo pozabiti na izo-
braževanje mladine in odraslih,
posebej pa kmečkih gospodinj. Z
novimi projekti agromelioracij in
hidromelioracij ter komasacij bi
odpirali nova delovna mesta na
vasi, pocenili proizvodne stroške
in povečali proizvodnjo na eno-
to. Na razgibanem svetu, zlasti v
podravskem, posavskem, pomur-
skem in primorskem rajonu, je
nujno, da damo vso pozornost
vinogradništvu in sadjarstvu, saj
smo od konca druge svetovne
vojne do danes znižali površine,
posajene z vinsko trto, za 50 %,
kar pomeni, da smo s tem izgubi-
li za več kot 10.000 delovnih
mest v kmetijstvu in zaradi takš-
nega stanja mora država Sloveni-
ja uvažati vino za lastne potrebe.
Nujno je, da razvoju kmetij-
stva damo čimveč pozornosti, da
predvideni projekti ne bi bili sa-
mo na papirju, ampak tudi reali-
zirani.
Janez Žampa
Pismo iz Amerike
Po zaslugi novinarjev iz vsega sveta, ki so v najhujših dneh vojne
vihre v Sloveniji poročali iz tiskovnega središča v Ljubljani, je sveto-
vna javnost kmalu dobila prave informacije in s tem tudi pravo sliko
o razmerah v naši mladi državi. Dokaz za to je tudi uvodni del pisma
gospoda Josepha A. Calta iz Georgetowna v ameriški zvezni državi-
Texas, ki ga je poslal svojemu kolegu, Otmarju Gaiserju, predsedniku
Aerokluba Ptuj. V pojasnilo še podatek, da sta navezala stike v Sala-
bachu (Avstrija) na svetovnem smučarskem prvenstvu, kjer je gospod
Calt zastopal skupino balonarjev Dawn Patrol. Takole piše:
»Dragi Otmar,
upam, da si varen in dobro v času, ko se tvoja dežela bori za svo-
bodo.
Večina nas v Ameriki simpatizira z vašo stvarjo. Mislim, da ne bi
mogel najti boljšega dneva, da ti pišem, kot je današnji dan, — ameri-
ški dan neodvisnosti od Anglije (4. julij). Upam, da bo tudi Slovenija
imela ^ odoben dan za proslavljanje ...«
P    TUDI V iZISDmi RAZMERAH JE VRTEC y m OEIAL
Plačilo v vojni — da ali ne?
Zdaj, ko so se razmere kolikor toliko normalizirale, se je med ne-
katerimi starši v Ptuju, ki imajo otroke v vrtcu, pojavilo vprašanje, ali
so dolžni plačati za tiste dni vojne, ko je vrtec sicer delal, vendar so
otroke pustili v »domačem vrtcu«, režijo. Za čas dopusta ali otrokove
bolezni se ve: pri plačilu se odšteje le hrana, druge stroške je potreb-
no plačati. Zdaj menijo nekateri starši, da za vojne dni ne velja isto
pravilo.
Kako je s tem, smo povprašali na pristojni upravni organ Silvo
Čerček, sekretarko Sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo ob-
čine Ptuj. Takole je povedala: »V izrednih razmerah smo v Vzgojno-
varstveni organizaciji zagotovili varstvo za otroke tudi na praznik, 4.
julija. Stroški so bili, vzgojiteljice so bile na delovnem mestu, res pa
je, da je bilo otrok malo. Razumem ogorčenje staršev, vendar glede
na ceno vrtca, ki je sestavljena iz vzgojnega in varstvenega dela, in
glede na to, da so tudi v vojnih dneh ostali vsi zaposleni v vrtcu —
nobenega nismo odpustili, celo nasprotno, vzgojiteljice so bile še bolj
angažirane — pomeni pri končni ceni, da so stroški bili. Starši", ki
otrok v teh dneh niso pripeljali v vrtec, niso pa jih odjavili, so seveda
dolžni plačati varstvo, razen za del živil, torej ne plačajo variabilnega
dela stroškov.
Takšna situacija ni bila samo v Ptuju, ampak tudi drugod po Slo-
veniji. Tega dela ni mogoče nadomestiti iz proračuna.«
Starši se v zvezi s tem lahko pritožijo na Sekretariat za zdravstvo
in socialno varstvo kot prvostopenjski pristojni organ in zatem na re-
publiko, vendar, kot je povedala sekretarka Silva Čerček, ni razloga,
da starši teh stroškov ne bi plačali; takšno je stališče tudi republiških
pristojnih organov. Če pa kdo ne bi mogel plačati tega, ker bi bil zara-
di izrednih razmer materialno oškodovan, lahko uveljavlja pravice iz
naslova socialnih pomoči.
NaV
Planinski
kotiček
Zamujeno avgusta
Ptujski planinci so zaradi vojnih razmer morali opustiti načrtova-
ne julijske aktivnosti. Po sklepu izvršilnega odbora društva jih bodo
izvedli avgusta, da pa planinci ne bi bili prikrajšani za planinske ra-
dosti, bodo nekatere aktivnosti združili.
Tradicionalni izlet na Triglav, ki so ga načrtovali od 20. do 22. ju-
lija, bo od 29. do 31. avgusta. Turo bodo izvedli, kot je bilo planirano.
Iz Vrat se bodo povzpeli na Triglav, zatem pa se spustili po Dolini
sedmerih jezer v Bohinj.
Letni tabor, ki naj bi bil v začetku julija, bo od 12. do 18. avgusta
v gozdu Martuljku. Planinski pohod na Vršič, Lepeno, Krn in Vršno
bodo združili s pohodom na Jalovec. To bo dvodnevna tura, pohodni-
ki pa se bodo lahko odločili med Jalovcem in Krnom. Izlet bo z avto-
busom.
Vzpon na Monte Roso in Braithorn bo od 3. do 10. avgusta. Ko-
nec julija — natančneje 28. julija — se bodo lahko ptujski planinci in
drugi udeležili pohoda po Haloški planinski poti — od Podlehnika
do Cirkulan.
Svojevrstno doživetje bo srečanje planincev Koroške na Obistovi
peči, ki bo II. avgusta. 24. in 25. avgusta bo še avtobusni izlet na Rati-
tovec, Soriško planino in na Lubnik.
MG
r-KOMENTAR-
Obvestite prijatelje po svetu!
Pod tem naslovom smo lahko v ponedeljkovem Delu (8. ju-
lija) na peti strani prebrali pobudo Ministrstva za informiranje.
Ministrstvo v njej prosi vse, ki imajo prijatelje in znance v tujini,
da jih obvestijo o dogajanjih v Sloveniji, da jih obvestijo o resni-
ci agresije preteklih dni.
Pobuda sama bi ostala brez sumničenja in asociacij na Or-
vvellovo leto 1984, če bi se končala pred odstavkom, ki se zače-
nja: »Pismo se glasi:« ...
Morda smo res v teh dneh bolj nestrpni in vznemirjeni, pa
vendar — da mi kdo narekuje pismo, ki naj ga pišem prijatelju
ali zgolj znancu, je pa vseeno preveč. Preveč toliko bolj, ker smo
se že odločili za demokracijo in se že odrekli uniformiranosti
pogleda na svet in življenje, ki ga živimo.
Čeprav je v nadnaslovu zapisano, da gre za pobudo Mini-
strstva za informiranje, pa je nedvoumno v velelni obliki v nada-
ljevanju zapisano: Pismo se glasi. Kako naj razumem te besede
drugače kot »ukaz«, daje mogoče zapisati v pismo prijatelju le
besede, ki jih je spoznalo ministrstvo za informiranje za primer-
ne.
Od kod zdaj to nezaupanje, saj smo Slovenci bili na plebi-
scitu dovolj jasni in odločni. Lanski december pa tudi še ni tako
daleč, da bi pozabili na to dejanje, in Slovenci tudi ne tako labil-
ni, da bi želeli pozabiti na to.
Pobuda je bila (upam, da res) dobronamerna, pa je vendar
segla pregloboko v mojo osebnost, če hočete, in ni jih malo, ki se
jim je na neki način takšna vrsta »skrbi« uprla.
Nataša Vodušek
PREJELI SMO...
Kot da bi Volkmerjevo razrušile bombe
K sreči so zemljo razkopali in razdejali
gradbeni stroji. Pomagalo jim je nekaj delav-
cev, ki so se, kot nam je povedal bližnji sta-
novalec Rudi K., še potem, ko je bila zemlja
razkopana, ob kupih zemlje nekaj časa spre-
hajali in gledali na uro, kdaj bodo lahko kon-
čali in odšli na popoldanske šihte.
Že stara praksa ptujskih operativcev je, da
na vrat na nos razkopaljejo kakšno cesto, uli-
co, potem pa izginejo. Tako Ptujčani in mor-
da še kakšen turist lahko opazujemo ob do-
mu upokojencev velike kupe zemlje.
Zadnje čase ni nikjer več kakšnega delav-
ca. Tako ni mogoče najti odgovornega za to
sramoto. Ni izključeno, da so vse delavce
skupaj z vodjem gradbišča in direktorjem
prek noči poklicali na branike naše samostoj-
ne Slovenije in sedaj varujejo kupe zemlje,
da jim je ne bi kdo kar odpeljal in na njej po-
sadil kakšne slovenske lipe. Če pa so delavci
s šefi še v civilu, pa bi bilo zaželeno, da pred
javnostjo opravičijo svoje napol izvršeno de-
janje, predvsem pa bi jim na srce položili mi-
sel, da če se niso pred kakšnim novim razko-
pavanjem pravočasno oskrbeli z nekakšnimi
cevmi (ali kar bodo pač položili v izkopane
jarke), naj se dela ne lotijo, da si ne bodo de-
lali sramote.
Pa brez zamere v upanju, da boste javnosti
odkrito povedali, zakaj začetega dela po
dveh mesecih niste uspeli dokončati.
Franjo Hovnik
PROF. MARJAN GOJKOVN
ZGODOVINA
GIMNAZIJE PTUJ
(10. nadaljevanje)
Po sklepu OLO Ptuj je 14. ju-
nija 1945 prevzel začasno ravna-
teljstvo na zavodu Franc Stiplo-
všek, bivši profesor na šoli. Za-
vod je bil v obupnem stanju.
Knjižnica in zbirke so bile veči-
noma uničene, oprema odijesena
ali poškodovana. Izginil je celo-
tni arhiv skupno s kroniko, ki je
segala v leto 1869, ko je bil za-
vod ustanovljen. Poslopje pa je
bilo še dokaj dobro ohranjeno, le
notranje razdejanje je pričalo, da
vojna vihra ni šla niti mimo gim-
nazije.
V sorazmerno kratkem času je
bilo poslopje toliko obnovljeno,
da je bilo mogoče pričeti šolsko
delo. Ker pa je okupator razstre-
lil poslopje okoliške osnovne šo-
le, so šest gimnazijskih učilnic
uporabili za osnovnošolski pouk.
23. junija so prispeli na zavod
Valter Braz, Hinko Uršič, Tatja-
na Vehovar, Majda Spillich, Na-
talija Bonča in Stana Musar, ki
jih je poslalo ministrstvo za pro-
sveto v Ljubljani. 25. junija je
Franc Stiplovšek predal ravna-
teljske posle Valterju Brazu. Te-
ga dne sta se na zavodu zaposlila
Alojz Bolta in Ferdo Juvanec,
nakar je učiteljski zbor na prvi
konferenci razpravljal o organi-
zaciji tečajev, ki so se pričeli 5.
julija. Vpisalo se je 550 dijakov.
Glede na izobrazbo so bili raz-
vrščeni v osem razredov ali dva-
najst oddelkov, tako da so imeli
prvi štirje razredi po eno paralel-
ko. V tem obdobju so se na šoli
zaposlili še: Majda Vošnjak, dr.
Matko Heric, Franc Kolarič, He-
lena Menaše, Mila Planinšek,
Slavo Komac, Andrej Kovač,
Emilija Brane, Ivan Burger in
Lovro Farazin.
5. avg. so se pričeli na zavodu
posebni tečaji za 39 udeležencev
NOB, ki zaradi vojne šolanja ni-
so uspeli dokončati, 30. avg. so
se pričeli dopolnilni, posebni in
privatni izpiti in se končali 12.
nov. Dopolnilne izpite je opravi-
lo 287 dijakov, posebne razredne
izpite pa 192.
Redno delo na šoli se pričenja
v septembru. 14. sept. so zavod
zapustili Valter Braz, Majda
Spillich in Tatjana Vehovar.
Vodstvo zavoda je prevzel Anton
Ingolič, ki je prišel na zavod 8.
septembra. Ingolič je opravljal
ravnateljske posle samo do 12.
okt., ko jih je ponovno prevzel
Franc Stiplovšek. Ob rednem
vpisu od 20. do 25. sept. so se
vpisali 504 dijaki. Redni pouk se
je začel 15. okt. Novost v učnih
programih predstavlja uvedba
poučevanja ruskega jezika. Pouk
ruščine je trajal do šolskega leta
1953/54 in se ponovno obnovil
leta 1962. V šolskem letu
1950/51 so pričeli poučevati
francoščino, v šolskem letu
1952/53 pa tudi nemščino.
Vzporedno z rednim poukom
je potekal od 16. do 30. novem-
bra 1945 tečaj za zamudnike od
tretjega razreda dalje. Obiskova-
lo ga je 155 dijakov. Sledili so še
dopolnilni, razredni, popravni iz-
piti ter izpiti za oficirje JA. Prvo
polletje so zaključili 28. februar-
ja 1946. Uspeh ni bil zadovoljiv.
Vzrokov za to je bilo več: zapo-
stavljanje slovenščine v času
okupacije, pomanjkanje učbeni-
kov in učil, težke gmotne prilike.
Ob koncu šolskega leta je bil
učni uspeh nekoliko boljši, ven-
dar še ne zadovoljiv. Zanimivo je
tudi to, da je v prvem šolskem le-
tu po osvoboditvi Zaključni ra-
zred obiskovalo le pet dijakov in
da so le trije v junijskem roku
opravljali višji tečajni izpit (ma-
turo). Nižji tečajni izpit pa je od
72 četrtošolcev opravilo 34 dija-
kov.
Med počitnicami so na šoli
urejali knjižnice in zbirke, 74
mladincev pa se je udeležilo de-
lovne akcije pri regulaciji Pesni-
ce. Šolsko leto 1946/47 se je pri-
čelo že v normalnejših razmerah,
čeprav so sledile še mnoge perso-
nalne spremembe v kolektivu.
Vpisalo se je 556 dijakov, pouk
pa se je pričel 16. septembra.
V naslednjih letih se je število
dijakov stalno večalo. Tako se je
v šolskem letu 1949/50 vpisalo
že 859 diajkov in šola je imela te-
daj že 20 oddelkov. Višji razredi
so bili maloštevilni, brez para-
lelk, zato pa so bili številčno mo-
čnejši nižji razredi. Vsekakor pa
neprestane personalne spremem-
be niso mogle pozitivno vplivati
na delo in je bila zato upravičena
zahteva učiteljskega zbora, da
premestitev ne bi smelo biti med
šolskim letom. Tudi vodstvo šole
se je stalno menjavalo. Tako je
septembra 1947. leta postal rav-
natelj zavoda Marjan Tavčar, a
je ostal le do decembra. Mesto
v.d. ravnatelja je nato prevzel
Drago Hasl. Že v počitnicah je
bil imenovan za v.d. ravnatelja
Branko Prekoršek in šele od leta
1949 je za več let prevzel vodstvo
zavoda Ivan Krajnčič, bivši rav-
natelj učiteljišča v Tolminu.
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK -25. julij 1991
NASVETI- 9
Nagradno turistično vprašanje
Kaže, da je vojna kriva za to, da bralci Tednika niso odgovorili
za turistično vprašanje v Tedniku 27. junija. Takrat smo vprašali, ka-
tera grajska zbirka je bila pred kratkim ponovno odprta. Gre za gale-
rijo na gradu. Žal nismo prejeli nobenega odgovora.
Danes vas, spoštovani bralci, vprašujemo, kako se imenuje po-
membna zgodovinska veda, ki se ukvarja z zbiranjem, in preučeva-
njem starega denarja. Nagrada za pravilen odgovor so muzejske pu-
blikacije, družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk in lični spo-
minek.
Skrivnostni svet žuželi^
Veliko ljudi pozna žuželke kot
nadležne živali, vendar pa to za
vse le ne drži. Žuželke so lahko
tudi hišni ljubljenci tako kot pes,
mačka, hrček, papiga in druge ži-
vali. Rada bi vam predstavila žu-
želke na splošno, prihodnjič pa še
svoje hišne ljubljence paličnjake,
na koncu pa še nekaj nasvetov za
gojenje paličnjakov.
Vabim vas torej v bolj ali manj
znani svet ŽUŽELK.
Danes poznamo že več kot
750.000 vrst žuželk. Žuželke živi-
jo na Zemlji že od devona (pred
350—400 milijoni let). Razvile so
se iz prednikov neke skupine sto-
nog.
Žuželke so zelo raznolike živa-
li, vendar pa lahko pri vseh na
telesu ločimo 3 osnovne dele:
glavo, oprsje in zadek.
Glava je sestavljena iz šestih
členov (metamer), na njej pa je
par pipalnic, dvoje sestavljenih
fasetnih oči, s katerimi vidijo
okolico kakor mozaik, nekaj
enostavnih oči in ustni aparat, ki
ga sestavljajo trije pari čeljusti:
osnovni tip je grizalo s kleščiča-
stimi prednjimi čeljustmi, sred-
nje čeljusti nosijo par pipalk, ki
služi kot pripomoček za potiska-
nje hrane v usta, in zadnje čelju-
sti. Pri mnogih žuželkah, ki sesa-
jo ali ližejo hrano, so se razvila iz
ustnih delov različna sesala ali li-
zala.
Oprsje je sestavljeno iz treh
členov (predprsje, sredoprsje, za-
prsje), zadek je navadno sesta-
vljen iz 10—11 členov. Na zad-
njem členu so lahko različni iz-
rastki (genitalni — razmnoževal-
ni organi). Vsak člen telesa je
opremljen še s trdo kutikulo; to
je posebna tvorba kože, ki varuje
telo in mu daje oporo.
Noge so sestavljene iz 5 glav-
nih členov in se končajo s krem-
pljičastim stopalcem.
Čutila so pri žuželkah izredno
dobro razvita. Na tipalnicah
imajo čutilo za tip in voh, na ust-
nih delih pa čutilo za okus. Mno-
ge žuželke tudi slišijo. Slušala so
ponavadi bobničasta. Živčevje je
pri žuželkah dobro razvito, po-
sebno trodelni možgani. Izločala
so iz venca Malpigijevih cevk.
Žuželke dihajo z zračnicami (tra-
hejami), ki imajo odprtine (DI-
HALNICE) na oprsju ali zadku.
Žuželke so ločenih spolov (go-
nohoristi). Značilna je notranja
oploditev, večinoma ležejo jajče-
ce, le malo je živorodnih. Neka-
tere imajo deviškorodnost. Pri
žuželkah poznamo razvoj s po-
polno preobrazbo (^jajčece — li-
činka — buba odrasla žival)
in razvoj z nepopolno preobraz-
bo (razvoj brez stopnje bube), ki
poteka enakomerno z večjimi ali
manjšimi spremembami ojd levi-
tve do levitve. Pravimo, da žužel-
ke ob levitvi »sleče« premajno
kožo. Levitev lahko poteka hitro
ali pa kar nekaj dni. Na hitrost
levitve vpliva več dejavnikov
(temperatura, vlažnost. . .). Po
levitvi žival suho kožo (lev) poje
ali ga zavrže. Ce živali ne zmoti-
mo pri levitvi, bo lev zagotovo
pojedla, pustila bo le končine.
Boljše je, če je NE zmotimo, ker
lahko pride do trajnih (če je levi-
tev zadnja) in tragičnih posledic
(brez končin, zvito telo . ..).
V naravi so žuželke izredno
pomembne živali. Med koristne
prištevamo najprej opraševalce
rastlin — cvetlic. Zelo pomemb-
ne so v biološko borbi proti razli-
čnim škodljivim živalim, koristne
so tudi za odstranjevanje pogi-
nulih živali. Uveljavile so se tudi
kot laboratorijske živali (pri ge-
netiki, fiziologiji). Predstavljajo
3/4 vsega živalstva in so osvojile
na kopnem skoraj vse BIOTO-
PE. Prehranjujejo se različno:
nekatere so plenilke, druge rast-
linojede, tretje mrhovinarji.
Mnoge žuželke so v določenih
razmerah tudi škodljive. Za
škodljivost nekaterih je postal
krivec človek zaradi posega v na-
ravo in s tem porušenja naravne-
ga ravnotežja. Nevarne so vse za-
jedalske žuželke, ki pijejo člove-
ško kri ali kri domačih živali, še
posebno, če s tem prenašajo ra-
zlična obolenja (npr. KOMAR
MRZLICAR - ANOPHELES:
samica prenaša MALARIJO).
Žuželke razdelimo v dva šte-
vilčno neenaka podrazreda:
- NEKRIL.ATE ŽUŽELKE
(APTERIOM) PRAŽUŽEL-
KE, za katere je značilno, da ni-
majo kril, imajo pa grizalo, zra-
čnice (traheje) so običajno le v
oprsju. Nekatere imajo še ostan-
ke zadkovnih okončin. Najpo-
polnejša pražuželka je SREBR-
NA RIBICA, ki ima na koncu
zadka tri daljše ščetine, telo pa
pokrito s srebrnimi luskastimi
ščetinami.
- KRILATE ŽUŽELKE
(PTERIGOTA), ki jih delimo na
veliko različnih redov, in sicer:
a) žuželke z nepopolno preo-
brazbo, k njim spadajo: eno-
dnevnice, kačji pastirji, ščurko-
krilci, ravnokrilci, uši in kljunate
žuželke,
b) žuželke s popolno preobraz-
bo: k njim spadajo: mrežokrilci,
hrošči, kožokrilci, metulji, dvo-
krilci in bolhe.
Za vs« krilate žuželke je zna-
čilno, da imajo na sredoprsju in
zaprsju dva para kril, od katerih
velikokrat prvi par otrdi in služi
za zaščito drugemu, kožnemu pa-
ru. Pri nekaterih žuželkah lahko
kožnati par zakrni ali pa krila
popolnoma izginejo. Seveda pa
tudi pri žuželkah brez izjem ne
..gre, zato imajo ščurkokrilci (bo-
gomoljke, ščurki, razen termitov)
prvi par kril pergamenast, drugi
pa kožnat. V krilih so t.i. žile —
HITINIZIRANE CEVKE, v ka-
terih so zračnice, živci in kri.
Nadaljevanje prihodnjič
Bogdana Kovač
Za lepe in zdrave noge
Čevlji z nizkimi petami priha-
jajo v modo in iz nje odhajajo.
Visokih pet ni mogoče »pret-
nati«. Ženske so jih obuvale že
pred skoraj petsto leti. V eni od
ameriških anket so ugotovili, da
nosi visoke pete (5 — 7 cm) pribli-
žno 60 % žensk; med temi jih več
kot polovica odkrito priznava,
da jih bolijo noge. Ženske so v
anketi tudi zaupale, zakaj kljub
bolečinam obuvajo čevlje z viso-
ko peto. Pravijo, da zato, da so
videti višje, elegantnejše in bolj
profesionalne.
Tudi moški svet ni neobčutljiv
za »visoke pete«. Ženske se jim
zdijo bolj privlačne, njihova žen-
skost in čutnost pa bolj poudar-
jeni! V čevljih z visoko peto je
tudi stopalo videti krajše in izbo-
čeno, vsa noga pa daljša in vit-
kejša.
Na žensko, ki hodi skozi živ-
ljenje vedno v čevljih s 5 —7 cm
visoko peto, preži veliko težav.
Zaradi izzivalne drže jo morda
boli hrbtenica, najbolj pa je
obremenjeno stopalo. Zaradi vi-
sokih pet morajo blazinice na
podpaltih prevzeti okrog 90 od-
stotkov telesne teže, ki si jo v
normalnih čevljih delijo s petami
na polovico. Srednji del stopala
se splošči in pod bremenom vse-
ga telesa izpolni prostor v čevlju.
Pričnejo se začetne težave, kot so
otiščanci, kurja očesa, žulji, vraš-
čeni nohti, betičasti prsti . . .
Zdravniki, ki se ukvarjajo s ta-
kimi problemi, sicer ob tem kot
osnovni razlog upoštevajo že
zgradbo nog, saj se nekatere no-
ge bolj nagibajo k takim teža-
vam, čevlji z visokimi petami pa
stanje   samo   še   poslabšujejo.
Zgodi se tudi, da se mora marsi-
katera ženska odpovedati viso-
kim petam zato, ker je že prišlo
do okvare Ahilove tetive. Ta se
skrči, ker je zaradi nošenja viso-
kih pet nenehno mlahava in se
krajša. Zaradi te okvare postane
otežkočena hoja z bosimi noga-
mi ali nizkimi čevlji. Hoja je tež-
ka, boleča, pa tudi funkcija glež-
nja postane omejena. Sčasoma
se zravna stopalni lok, stopalo
pa postane plosko. To pa ni več
niti lepo niti elegantno.
Da nas nošenje visokih pet ne
bo pripeljalo do največjih težav.
moramo čevlje z visoko peto no-
siti s pametjo. Kot pri marsičem
v življenju je pomembna zmer-
nost. Priporočljivo je, da se viši-
na pet čez dan večkrat spremeni,
da se tetive in mišice lahko spet
raztegnejo.
Proti »pekočim podplatom«
pomagajo posebni vložki, ki jih
lahko kupimo v trgovinah s špor-
tnimi pripomočki in blažijo sun-
ke pri hoji.
Z modno ortotiko je možno iz-
delati privlačen in udoben orto-
pedski čevelj, ki ohranja zaželeni
položaj stopala in krivenčenje
prstov. Dobrodošel je predvsem
poslovnim ženskam in profesio-
nalkam, ki morajo veliko časa
prebiti v čevljih z visokimi peta-
mi, da se dobro počutijo.
Tudi moda je v glavnem popu-
stila pred udobjem, zato v trgovi-
nah najdemo vse več mehkih,
primerno zaobljenih čevljev z
manj oporečno peto, ki pa so tu-
di elegantni in »zdravju nog«
ustreznejši.
Verica
V vrtu
v SADNEM VRTU je sadje zgodnjih sadnih
vrst in sort že dozorelo, pravkar zori srednje rano
sadje, zaradi dobrih vremenskih razmer v začetku
letošnjega poletja pa se dobro razvija tudi pozno
sadje. Ko nam narava vrača za naš trud žlahtne
plodove, pa še ne smemo pozabiti na nadaljnjo ne-
go in vzdrževanje. Ob času zorenja sadja moramo
biti enako pozorni na varstvo sadnih rastlin pred
boleznimi in škodljivci, kot smo bili doslej. Var-
stvo v času zorenja je še posebej zahtevno, saj ne
smemo zorečega sadja zastrupiti, sadno drevje pa
moramo v vsakem primeru ohraniti do diferencia-
cije cvetnega nastavka v avgustu v dobrem zdrav-
stvenem stanju.
Na mladih rastlinih vršičkih se bodo tu pa tam
še pojavile listne uši, ki lahko, če jih sproti ne uni-
čimo, močno poškodujejo sadno rastlino in po-
vsem zaustavijo nadaljnjo rast mladik. V manjših
nasadih je posarpične pojave listnih uši mogoče
odpraviti s škropljenjem samo napadenih rastnih
vršičkov z actelicom ali pirimorom v O, I-odstotni
koncentraciji z malo ročno škropilnico.
Rastlinske bolezni razen plesni ne bodo v tem
času povzročale večje škode, zato tudi ni potrebno
škropljenje. Plesnive poganjke, ki so izrazitejši le
pri nekaterih občutljivejših jablanovih sortah, re-
žemo in sežgemo, drevo pa poškropimo z enim od
žveplenih pripravkov, ki v večini primerov zdravju
niso škodljivi.
V OKRASNEM VRTU je med pomembnimi
poletnimi vrtnimi opravili tudi setev dveletnic.
Dveletnice so cvetlice, ki po svojem bogatem cve-
tenju tekmujejo z enoletnicami. Kdor želi imeti
vse leto nekaj cvetja na vrtu, mu ga pričarajo dve-
letnice, ki jim je narava dala lastnost, da posejane
poleti in vzgojene ter posajene kot sadike v jeseni
toliko prirastejo, da imajo naslednje leto nakopi-
čene dovolj energije za rast in obilno cvetenje.
IMačehe, vrtne marjetice, turški nageljni, spomin-
čice, vrtne zvončnice, lučnik, rožlin in druge ljubite-
ljem cvetja dobro znane dveletne cvetnice sejemo
na dobro pripravljeno setvišče sredi poletja. Set-
višče naj bi bilo v polsenci, saj kaleče seme v nobe-
nem primeru ne sme presušiti, to pa se običajno
pripeti v zaskorjeni zemlji. Temu se izognemo, če
smo v plitvo setvišče pred setvijo dodali 2 do 4 cm
globoko dobro presejano organsko gnojilo sub-
strat. Izkušeni pridelovalci sadik dveletnic dobro
^edo, da je za pridelavo sadik v poletni vročini po-
trebno dobro pripravljeno setvišče, senčenje in za-
livanje v obliki pršenja, toda ne s hladno vodo.
Nekatere od dveletnic, kot so mačehe in vrtne
zvončnice, moramo prepikirati. Močnejše razvite
koreninske grude pa dosežemo, če jih vlončimo v
majhne glinaste, plastične ali šotne lončke. Upo-
rabni so tudi jogurtovi kozarci, ki pa jim na dnu
naredimo luknjice, da bo odvečna voda lahko od-
tekala.
Ko so sadike dovolj krepke, jih sadimo že v
zgodnji jeseni na sončno mesto okrasnega vrta v
dobro pripravljeno in pognojeno zemljo. Medtem
ko večina dveletnic dobro prezimi na prostem, pa
je turške nageljne koristno zavarovti pred zimo s
smrekovimi vejami; to ne škoduje tudi drugim
dveletnicam.
V ZELENJAVNEM VRTU posajene kapusnice
(zelje, ohrovt, cvetačo, kolerabico, brstični ohrovt,
brokoli in druge) ogrožajo razni škodljivci. Že ob
kalitvi kapusovi bolhači požro mlade klicne liste,
tako da rastlina sploh ne zraste. Proti bolhačem, ki
delajo večjo škodo zlasti v sušnih letih, se zavaru-
jemo, če že pred setvijo razkužimo z volatonom
EC-500 v 0,15-odstotni koncentraciji, sicer pa po
setvi ob kalitvi poškropimo sejališče z zolonom,
diazinom, dipterexom ali basudinom v 0,2-odsto-
tni koncentraciji.
Kapusov belin Je beli metuljček, katerega ličinke
— gosenice lahko povzročijo veliko škodo v krat-
kem času, da od listov zelja ostanejo samo žile.
Učinkovito jih uničimo z želodčnimi strupi, kot so
basudin, dipterex ali pinofos, v 0,2-odstotni kon-
centraciji. Kapusova uš je umazano zelene barve,
dolga okoli 2 mm in se pojavi na mladih listih,
predvsem pa na rastnem vršičku v kolonijah, po-
kritih z voščeno prevleke^ pepelasto sive barve.
Ker imajo listi vseh vrst kapusnic plast voščene
prevleke, moramo škropivu dodati eno od močil
ali kar ščepec čistila za kuhinjsko posodo, da po
listu ne spolzi.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi
rastline, ki jih pridelujemo za list, od 21. do 23. ter
30. in 31. julija, rastline za plod od 23. do 26. juli-
ja, rastline za korenino od 26. do 28. julija ter cve-
tnice in zdravilna zelišča 21. in od 28. do 30. julija.
Miran Glušič, ing. agr.
Ko za mizo smo zbrani. . .
Danes vam ponujam tale menu:
LIMONINA JUHA
SVINJSKA  ZAREBRNICA  V
SIROVI SRAJCKI
PARADIŽNIKOVA OMAKA
PETERŠILJEV KROMPIR
LEDENA ZMRZLINA Z BO-
ROVNICAMI IN SKUTO
LIMONINA JUHA
Kokošjo juho zavremo. Riž
operemo, odcedimo ter stresemo
v vrelo juho. Pokrito počasi ku-
hamo 15 do 20 minut. Medtem
jajca narahlo penasto zmešamo.
Med stepanjem postopoma prili-
vamo limonin sok. Odmerimo
1/4 litra vrele kokošje juhe in jo
vlijemo v jajčno limonino meša-
nico. Lonec z juho odstavimo in
vanjo počasi vlivamo jajčno li-
monino omako. Pri tem ves čas
mešamo z metlico.
Juho znova segrejemo, vendar
pa ne sme zavreti. Limonino ju-
ho začinimo s soljo in poprom,
počakamo 5 minut in ponudimo.
Naredili smo jo iz: I 1/2 litra
kokošje juhe, 5 dag dolgozrnatega
riža, 4 jajc, soka I limone, 2 nože-
vih konic soli in 2 noževih konic
belega popra
SVINJSKA ZAREBRNICA V
SIROVI SRAJČKI
Zarebrnice rahlo potolčemo,
solimo in popramo.
Jajca stepemo in jih premeša-
mo z naribanim parmezanom.
Zarebrnice najprej povaljamo v
moki, nato še v jajčno-sirovi me-
šanici. V ponvi segrejemo olje ter
jih ne obeh straneh zlatorumeno
spečemo. Zarebrnice položimo
na papirnato servieto, da se maš-
čoba odcedi.
Ponudimo jih na gosti para-
dižnikovi omaki s peteršiljevim
krompirjem, okrašenim z listi ze-
lene solate, kolobarčkom limone,
krhlji paradižnika in vejicami ze-
lenega peteršilja.
Zarebrnice pred serviranjem
potresemo z naribanim parmeza-
nom.
Za pripravo potrebujemo: 8
manjših svinjskih zarebrnic, 2
1/2 dl olja, sol, poper, 8 dag mo-
ke, 3 jajca, 8 dag naribanega par-
mezana in dekoracijo.
PARADIŽNIKOVA OMAKA
Sveži paradižnik za 10 sekund
potopimo v vrelo vodo, prelije-
mo s hladno vodo in olupimo.
Narežemo na četrtine, odstrani-
mo pečke in narežemo na kocke.
Na maslu in olivnem olju pre-
pražimo narezani paradižnik. So-
limo, popramo in potresemo s
sladkorjem. Dodamo paradižni-
kovo mezgo ter v lastnem soku
okrog 15 minut dušimo.
Nasekljano svežo baziliko
umešamo z 2 jedilnima žlicama
masla in po koščkih primešamo
omaki. Okus izboljšamo z belim
vinom.
Za pripravo smo porabili:
50 dag paradižnika, 12 dag masla,
2 jedilni žlici olivnega olja, 1 je-
dilno žlico paradižnikove mezge,
sol, poper, ščepec sladkorja, šo-
pek bazilike in 1/2 dl suhega be-
lega vina.
LEDENA ZMRZLINA Z BO-
ROVNICAMI IN SKUTO
Borovnice v mrzli vodi dobro
operemo in odstranimo slabe ja-
gode ter liste. Nato jih na prtiču
odcedimo. Nekaj jih pustimo za
okrasitev, druge pa prepasiramo
oziroma zdrobimo v električnem
mešalcu in premešamo s polovi-
co sladkorja.
Drugo polovico sladkorja pe-
nasto umešamo s pretlačeno sku-
to, rumom in vaniljinim sladkor-
jem.
Smetano stepemo in prihrani-
mo skodelico za dekoracijo.
Borovnice zmešamo s skutino
kremo in na rahlo primešamo
stepeno sladko smetano. V mo-
del za sladoledno bombo ali za
puding nakapamo med. Model
obračamo tako dolgo, da je vsa
notranjost pokrita z medom. Na-
to posujemo dno in stranice z
zmletimi mandelji.
V model nadevamo skutino
kremo in jo postavimo za 4 do 5
ur v zamrzovalno skrinjo, da
zmrzne. Najbolje je, da jo nare-
dimo dan prej ter jo pustimo v
zamrzovalniku prek noči.
Pred serviranjem postavimo
model z zmrzlino za trenutek v
vročo vodo in jo stresemo na pri-
meren pladenj oziroma stekleni
krožnik. Okrasimo jo z borovni-
cami, ki smo jih prihranili, stepe-
no sladko smetano ter z zelenimi
listi mete. _
Naredimo jo iz: 22,50 dag bo-
rovnic, 22,50 dag sladkorja,
45 dag skute, 4 dl sladke smetane,
1 zavitka vanilijinega sladkorja,
2 cl roma, 2 jedilnih žlic medu in
2 jedilnih žlic mletih mandeljnov.
Želimo vam dober tek in veli-
ko uspehov s kuhanjem.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega kombi-
nata
— turizem in gostinstvo Ptuj
Ledena zmrzlina z borovnicami in skuto.
10 - TV SPOREDI
25. julij 1991 - TElMfflK
TEDNIK -25. julij 1991
ZA RAZVEDRILO - 11
12 - OGLASI IN OBJAVE
25. julij 1991 - TEPMIK
Izvrsten rezultat Vanje
v teku na 400 m
Avstrija prireja v turistični sezoni številne množične atletske pri-
reditve. V koroški prestolnici Celovcu je potekal mednarodni atletski
miting, ki je privabil številne tekmovalce. Le malokdo je pričakoval
tolikšen uspeh ptujskih atletov, saj so dosegli odlične uvrstitve oziro-
ma kar štiri osebne rekorde: tretje mesto v teku na 400 m Boris Kra-
bonja (49,01), v isti disciplini mlajši mladinec Milan Krajnc sedmo
mesto (52,94), v teku na 3000 m drugo mesto starejši mladinec Robert
Prelog (8:51,90). Posebno velja omeniti rezultat mlajše mladinke Va-
nje Kotar v teku na 400 m (58,43), saj je svoje tekmice z lahkoto pre-
hitela. S tem rezultatom se je Vanja približala najboljšim starejšim
mladinkam v Sloveniji.
Omenimo še druge uvrstitve ptujskih atletov: na 100 m drugo
mesto Nataša Vidovič (12,94), četrta Tanja Rozman (13,04); v skoku v
daljavo starejši mladinec Niko Kokot drugo mesto (640 cm) ter tretje
mesto mlajši mladinec Andrej Petrovič (185 cm)
Ob koncu tedna je prispelo na Atletski klub Ptuj povabilo za
mladinca Dejana Dokla, da se udeleži mladinskih Balkanskih atlet-
skih iger, ki bodo v Solunu v Grčiji 27. in 28. julija. j 2
Anita Ličina druga — zmagala Krmeljeva
v organizaciji Šahovskega
društva Ptuj se je končalo 1. dr-
žavno prvenstvo mladink Repu-
blike Slovenije v šahu. Kljub šte-
vilčno nekoliko slabši udeležbi je
bilo prvenstvo izredno borbeno,
saj se je le šest partij končalo z
remijem. Vse do zadnjega kola
pa tudi ni bilo odločeno, komu
bo pripadla zmaga. Tudi drugo
mesto, ki še vodi na prvenstvo
mladink Jugoslavije, je bilo
odločeno šele v zadnjem kolu.
Vse je bilo odvisno od srečanja
Krmelj —Kosec ter Maric —Liči-
na. Ce bi zmagala domačinka Li-
čina in ob morebitnem remiju v
partiji Krmelj —Kosec bi prvaki-
nja postala Anita Ličina, Nekaj
časa je že kazalo na rahlo pred-
nost Koščeve, vendar je izkušena
Krmeljeva odigrala tokrat naj-
boljšo partijo na prvenstvu in
zmagala. Tako je ostala edina
neporažena igralka in zbrala
skupno 7 točk. Kljub zmagi v
zadnjem kolu seje morala doma-
činka Ličina zadovoljiti z drugim
mestom, čeprav je prikazala naj-
boljšo igro, vendar je v dveh do-
bljenih srečanjih naredila napa-
ko, tega pa do konca ni mogla
nadoknaditi. Odigrala pa je naj-
lepšo partijo prvenstva proti lan-
skoletni republiški mladinski pr-
vakinji Koščevi. Odličen uspeh
je s tretjim mestom dosegla leto-
šnja republiška pionirska prvaki-
nja Petra Ipavec.
Ob razglasitvi rezultatov se je
glavni sodnik Jože VOGLAR za-
hvalil igralkam za izredno fer
borbe, saj v vseh devetih kolih ni
bilo potrebno nobeno posredo-
vanje.
Predsednik Šahovskega dru-
štva Ptuj, ki je najboljšim trem
izročil pokale, je izrazil zadovolj-
stvo, da je prvo državno prven-
stvo Slovenije potekalo prav v
organizaciji ptujskega šahovske-
ga društva. Obenem se je zahva-
lil pokriviteljem Emoni-Merkur-
ju Ptuj ter Mercatorju-Izbiri Pa-
noniji za nagrade. Skupščini ob-
čine Ptuj pa za prostore, v kate-
rih je prvenstvo potekalo. Zma-
govalki ter drugouvrščeni je za-
želel uspešne nastope na 17. pr-
venstvu Jugoslavije, ki bo od 24.
julija do 8. avgusta v Kruševu;
enako je zaželel pionirkama
Ipavčevi in Žugajevi, ki se bosta
udeležili prvenstva pionirk Jugo-
slavije od 1. do 16. avgusta prav
tako v Kruševu (naj ob tem po-
vemo še to, da se bo tega prven-
stva udeležil tudi član ŠD Ptuj
Matjaž Planjšek).
Rezultati zadnjega kola: Kr-
melj—Kosec 1:0, Stevanec Za-
vec 0:1, Maric—Ličina 0:1, Šor-
li—Ipavec 0:1; prosta je bila Žu-
gajeva.
Končni vrstni red: 1. Krmelje-
va 7 točk, 2. Ličina 6,5, 3^ Ipavče-
va 6, 4. Koščeva 5, 5. Žugajeva
4,5, 6. Maričeva 3,5, 7. Zavčeva
2,5, 8. Števanečeva 1 točko in 9.
Šorlijeva brez točke.
Silva Razlag
Z otvoritve prvenstva.
(Foto: Kosi)
Alf v Prešernovi 11
Ptujska Gosposka ulica postaja vse imenitnejša. To soboto bo bo-
gatejša za novo papirnico, drogerijo in galanterijo ALF. Odprla jo bo
Silva Razlag, ki pravi, da je njena prodajalna prva po vojni in da ji ne
smemo zameriti, če vsega v tem trenutku v njej ne bo.
Odprtje ALFA bo pravi medijski dogodek. Silva Razlag je v go-
ste povabila številne znane ljudi: klubske svetovne prvakinje iz leta
1989 in sedemkratne državne prvakinje — kegljavke Ema iz Celja,
olimpijca — maratonca Mirka Vindiša, voznika rallyja Roberta Prav-
diča, mednarodnega šahovskega mojstra Danila Polajžarja in druge
goste. Častnijgost nove papirnice bo razigrani 13-letni fant Aleš, dijak
7. razreda OS Franca Osojnika. Njemu bo tudi pripadla čast, da bo
odprl prodajalno. Nova zasebnica mu želi pomagati s konkretnimi
dejanji. Bolezen je Aleša priklenila na invalidski voziček, zato mu je
potrebno pomagati pri premagovanju arhitektonskih ovir. Slovenska
zadružna kmetijska banka bo v ta namen primaknila pet tisoč dinar-
jev, pet jih bo prispeval zasebnik iz Kranja. Silva Razlag je za nakup
dvigala oziroma rampice obljubila 10 odstotkov od prodaje prvega
V novi papirnici bo za vsakogar nekaj.
(Posnetek: MG)
dne. Obljublja pa tudi druga presenečenja; deležni jih bodo Aleš in
drugi obiskovalci. Za kupce je pripravljenih več kot 40 mikavnih na-
grad, ki so jih prispevala ptujska podjetja in zasebniki.
Da je v Prešernovi ulici 11 nova papirnica, ima nemalo zaslug tu-
di Silvina hčerka Andreja. Idejo je dala že pred nekaj leti. Alf bo tudi
neke vrste kulturni hram, kjer bodo stalne likovne in druge razstave.
Prvi se bo predstavil Bojan Lubaj iz Kidričevega. Tradicija bodo tudi
hitropotezni šahovski turnirji; prvi bo že v soboto, 27. julija.
Silva Razlag razmišlja tudi o konkretnih oblikah sodelovanja z
društvom za cerebralno paralizo. Želi, da bi Alf v svojo ponudbo
vključil stalno razstavo prodajnega značaja izdelkov gojencev Zavoda
dr. Marijana Borštnarja Dornava. Načrtov ima veliko, v začetku pa
želi čimveč ponuditi za šolo.
Avgusta bo Alf delal od 9. do 18. ure, septembra pa od 7. do 18.
ure.
__     MG
Varstvo vinogradov
Vinograde bomo v tem času poškropili proti peronospori, oidju,
botritisu in proti grozdnim sukačem. Uporabili bomo naslednje pri-
pravke: bakreni euparen ali bakreni folpet. Ta dva pripravka imata
prednost, saj delujeta tako na peronosporo kakor tudi na botritis, vse-
bujeta pa tudi baker v blagi koncentraciji. Proti oidiju bomo uporabi-
li žveplene pripravke, kot so kosan ali pepelin; slednji ima to pred-
nost, da se mnogo lepše raztaplja. Proti grozdnim sukačem bomo
uporabili v kombinaciji diptere 4- fenitroion ali ekalux ali basudin
oziroma katerega od podobnih pripravkov.
Sedaj pride v vinogradih na vrsto pomembno vinogradniško
opravilo - vršičkanje. Vršičkamo le toliko, kolikor je nujno potreb-
no. Praktično povedano, pustimo približno 50—60 cm dolge poganj-
ke nad zgornjim parom žic in ne vršičkamo tik nad žico, kot počnejo
mnogi vinogradniki, saj je vinogradu nujno potrebna čim večja listna
površina za tvorbo asimilatov, ki so pomembni za prehrano rastline in
za tvorbo sladkorja v grozdju. Vršičkamo raje večkrat kakor enkrat te-
meljito. Zalistnike odstranjujemo le z območja grozdja, višje jih raje
puščamo, saj je ravno na zalistnikih asimilacijsko najaktivnejše listje.
V vinogradiih bomo v tem času uporabili naslednje herbicide: v
mladih vinogradih gramoxone ali reglone, v starejših pa boomefekt
-I- hysprej -I- simapin ali samo boomefekt ali ustinex. V vsakem pri-
meru moramo paziti, da herbicid ne pade na zeleni del trte.
Pred uporabo preberite n.i\odiia proi/\ ajalca.
Dipl. ing. Albert Gonc
TEDNIK - 25. julij 1991
OGLASI IN OBJAVE - 13
JOŽEF LEOPOLD TOPLAK IZ NURNBERGA
Pomagam in še bom pomagal svoji domovini
Med prvimi zdomci, ki so ob
agresiji jugoslovanske armade na
Slovenijo priskočili na pomoč svo-
jemu narodu in domovini, je bil
tudi Jožef Leopold loplak s
Spodnje Hajdine 9U, ki že 13 let
živi in dela v Niirnbergu. lakoj ko
je zvedel za vojno v Sloveniji, je
prek sorodnikov v domovini dal na
razpolago svoje terensko vo/ilo
Landrovver, ki ga na ptujskem od-
delku /a ljudsko obrambo še se-
daj uporabljajo; poleg tega pa je
na poseben račun v pomoč sloven-
ski državi nakazal še 3000 nem-
ških mark.
V skrbi za domovino se je pa-
triotski zdomec takoj po prene-
hanju ognja vrnil v rojstni kraj;
konec prejšnjega tedna smo ga
obiskali. Povedal nam je:
»V Nemčiji živim in delam že
od leta 1978 in redno spremljam
vsa dogajanja v domovini tudi
prek radia Slovenija, ki ga je v
Nemčiji možno dobiti le ob veče-
rih. Ko sem izvedel za brutalno
agresijo jugoslovanske armade
na suvereno državo Slovenijo,
sem takoj pomislil, na kak način
bi lahko najhitreje pomagal do-
movini.
Jožef '>eopold Toplak s svojo sestro Antonijo na domačiji na Zgornji
Hajdini 90, kjer je od njegovega prihoda izobešena slovenska zastava.
(Foto: M. Ozmec.)
Telefoniral sem sestri na Ptuj
in jo tako pooblastil, naj takoj da
na razpolago moje terensko vozi-
lo slovenski teritorialni obrambi.
Ob pomoči avtomehanika Petra
Fufmana je I. julija avtomobil
bif predan slovenskim obramb-
nim silam.
Odločil sem se, da bom tudi fi-
nančno, in če bo potrebno tudi
kot prostovoljec, podprl boj za
samostojno državo Slovenijo.
Tako sem se v soboto, 6. julija,
zgodaj zjutraj odpravil domov,
čeprav so nemški mediji še ved-
no odsvetovali potovanja v Slo-
venijo. In to seje kmalu pokaza-
lo, ko sem čez nekaj ur prestopil
mejo v Šentilju, saj sem bil edini
potnik. Na avstrijski strani so bi-
le postavljene jeklene protitan-
kovske barikade in kupi gramo-
za. Zelo pa sem se razveselil na-
pisa Republika Slovenija in slo-
venske zastave na naši strani me-
je.
Slovenske obmejne organe
sem vprašal, kako je z možnostjo
potovanja proti Ptuju, pa so me
pomirili, češ da imajo situacijo
popolnoma v rokah in da bo mo-
je potovanje varno. V Ptuju sem
še isti dan prek posebnega ban-
čnega računa nakazal za samo-
stojno Slovenijo 3000 mark, na
oddelku za ljudsko obrambo pa
sem se prijavil kot prostovoljec
za primer potrebe v času mojega
14-dnevnega dopusta.
Zavedam se, da se ta moj pri-
spevek ne da primerjati s pri-
spevki tisočih zavednih Sloven-
cev, ki so v vrstah TO in milice
zastavili svoja življenja za
obrambo samostojne in neodvi-
sne Slovenije. Zato bi se rad
osebno zahvalil vsem, ki so tako
pogumno in uspešno ubranili
Slovenijo. Svojcem padlih v zad-
Terensko vozilo Land -rovver, ki ga ima v uporabi ptujski oddelek za
ljudsko obrambo.
nji vojni izrekam svoje najglobje
sožalje. Slava padlim za samo-
stojno Slovenijo.
Ob tem me je presenetila vest
radia Slovenija, da našim terito-
rialcem nekatera podjetja delajo
težave zaradi daljše odsotnosti z
dela in jim celo grozijo z znižani-
mi prejemki ali odpusti. To je
absurd; zavedati se moramo, da
so vsi ti fantje zastavili svoje živ-
ljenje tudi za naša, zato smo naj-
manj dolžni prevzeti vse finan-
čno breme, ki sledi iz tega.
Osebno sem tudi v bodoče pri-
pravljen prispevati denar po svo-
ji moči, zalo predlagam, da bi tu-
di na ptujskem območju čimprej
odprli bančni račun za nakazilo
pomoči slovenskim teritorialcem
in družinam padlih v vojni. Da
bi organizirali čimprejšnjo po-
moč, bi to akcijo lahko speljali
prek radia in Tednika Ptuj,
zdomce pa pozivam, da vsak po
svoji zavesti in zmožnosti čim-
prej nakažejo denar!«
Jožefu Leopoldu Toplaku se
za njegovo nadvse humano in
patriotsko pomoč domovini v
imenu vseh državljanov Sloveni-
je toplo zahvaljujemo. Zahvali se
posebej pridružujejo iz Oddelka
za ljudsko obrambo občine Ptuj,
kjer so med drugim povedali, da
je terensko vozilo prestalo že več
bitk in da je širše območje ptuj-
ske, ormoške in radgonske obči-
ne prevozilo po dolgem in počez.
M. Ozmec
Ptujsko
zdravstvo
napovedalo
stavko za 30.
julij
Ptujski zdravstveni delavci
bojda edini v Sloveniji niso dobi-
li izplačanega regresa za letni do-
pust. Zato so sindikalni zaupniki
v Zdravstvenem centru imenova-
li pogajalsko skupino, ki je obli-
kovala več zahtev. Pri julijskem
izplačilu osebnega dohodka naj
bi jim izplačali tudi prvi del re-
gresa. Do tega ni prišlo, zato se
je sindikalna pogajalska skupina
15. julija preimenovala v stavko-
vni odbor in ta je 19. julija skle-
nil, da bodo za uresničitev zasta-
vljenega cilja uporabili stavko.
Zanjo se je odločila večina de-
lavcev oziroma članov sindikata.
Stavka bo potekala skladno s
stavkovnimi pravili od 7. do 19.
ure 30. julija. Organizatorje de-
lovnega procesa v centru je stav-
kovni odbor pozval, da pripravi-
jo program dela v času stavke za-
radi izvajanja nujnih del. Na dan
stavke tečejo pogajanja za ures-
ničitev zahtev delavcev z odgo-
vornimi v Zavodu in s predstav-
niki izvršnega sveta oziroma nje-
govega sekretariata za zdravstvo.
Stavkajoči delavci se bodo na
dan stavke zbrali v delovnih
oblekah na zborih delavcev,
spremljali informacije o pogaja-
njih, in če bo treba, oblikovali
nove zahteve.
Stavkovni odbor je ob napove-
di stavke tudi zapisal, da bodo
zahtevali ugotavljanje odgovor-
nosti pristojnih organov zaradi
nepravočasne izdelave predlo-
gov za odpravo vzrokov stavke
oziroma za nepravočasno in ne-
odgovorno razreševanje zahtev
delavcev.
Stavko je moč tudi preklicati,
če bodo z zahtevo o takojšnjem
izplačilu regresa za letni dopust
v enkratnem znesku uspeli.  MG
V boj proti pasjim dnem
Pod tem naslovom smo v prejšnji številki Tednika objavili sestavek o termalnem kopališču Moravci v Slo-
venskih goricah. Pomotoma je takrat izpadla fotografija. In ker vemo, da v teh dneh ohladitev v bazenu prija,
vam osvežitveno fotografijo poklanjamo danes. (Foto: lC.)i
Jelko Kacin pohvalil
slovenske radijske postaje
v imenu predsedstva, vlade in skupščine republike Slovenije si-
je v torek, 16. julija, minister za informiranje Jelko Kacin na pogovo-
ru z glavnimi in odgovornimi uredniki slovenskih radijskih postaj v
Ljubljani zahvalil vsem, ki so v najhujših časih agresije na Slovenijo s
hitrim in korektnim informiranjem širše javnosti opravili izredno po-
membno in odgovorno nalogo. Na posvetu, na katerem sta sodelova-
la tudi predstavnika Radia in Tednika Ptuj, so se dogovorili tudi o na-
daljnji koordinaciji dela in obveščanja slovenske javnosti.
-OM
Neutruden in odločen Jelko Kacin v pogovoru z uredniki slovenskih ra-
dijskih postaj. (Foto: M. Ozmec)
Kravji trojčki v Lešnici
Pri Rajhovih v Lešnici 21 pri
Ormožu so v borem tednu dni
prigospodarili kar pet teličkov.
Najprej je ena od krav v domači
čredi skotila dvojčke, v začetku
prejšnjega tedna pa je druga
(njeno ime je Cvetka in je lani že
imela dvojčke) skotila celo trojč-
ke. Vsi so zdravi, da pa je šlo vse
po sreči, je največ pripomogel
ormoški veterinar Samo Majdič.
Rajhova kmetija je ob 10 ha
obdelovalne zemlje usmerjena v
živinorejo. V hlevu imajo trenut-
no 20 glav živine, od tega je se-
dem govejih pitancev. Letno pro-
dajo mlekarni od 18 do 20 tisoč
litrov mleka.
Najlepše je to, da ima kmetija
že svojega naslednika kljub raz-
meroma mladim staršem. Ivana
Rajha mlajšega, ki obiskuje tretji
letnik kmetijske šole v Ptuju, de-
lo na kmetiji resnično veseli, še
posebej pa je vesel obilnega pri-
rastka v hlevu. Trojčkom, ki jih
neguje in jih nameravajo obdrža-
ti kar doma (njihova goveja čre-
da je v A kontroli), je dal že ime-
na: obe telički sta Mišiki, bikec
pa Mihec.        Vida Topolovec
Mladi gospodar ob naraščaju.
(Foto: Š. Hozvan)
Kulturni križemkražen
PTUJ • Jutri, 26. julija, bo v razstavnem paviljonu ob Dravi ob 18.
uri otvoritev razstave RIMSKO STEKLO ARGVRUNTUM. Razstava, ki
jo je pripravil Arheološki muzej Zadar, bo odprta do 15. avgusta.
PTUJ • V korist župnijske Karitas lahko v dvorani župnije sv. Ož-
balta kupite likovna dela slikarjev iz Ptuja, Maribora in okolice ter pesni-
ško zborko Sanje otroka Maksa Menonija.
PTUJ # V Ljudski in študijski knjižnici sta na ogled priložnostni
razstavi Ob dnevu samostojnosti in Pravljični junaki.
PTUJ • V galeriji Florijan so na ogled in na prodaj dela akademske-
ga slikarja Rada Jeriča iz Maribora.
RADENCI # V nedeljo. 28. julija, se bo pričela Poletna gledališka
šola, v kateri se bodo mladi gledališčniki seznanili z osnovami gledališke
režije, dramaturgije, igre. otroškega in lutkovnega gledališča.
ČRNA KRONIKA
TRČIL PRI PREHITEVANJU
Po magistralni cesti od Ormo-
ža proti Ptuju je v nedeljo, 21. ju-
lija, okoli 14. ure vozil osebni av-
to Jože Krajnc iz Zamušanov
83 a. V križišču z odcepom za
Cunkovce, KS Gorišnica, je pri-
čel zavijati v levo in to tudi naka-
zal s smernikom. Prav tedaj je za
njim pripeljal osebni avto, ki ga
je vozil Anton Horvat, Slovenska
ul. 15 v Središču ob Dravi, in ga
začel prehitevati. Pri tem je s
prednjim levim delom svojega
vozila trčil v levi del Krajnčeve-
ga avtomobila, da ga je vrglo z
vozišča.
Avto se je prevrnil na
streho, voznik Krajnc pa je bil
hudo poškodovan, prav tako nje-
gova sopotnica, 65-letna Kristina
Petrovič iz Zamušanov 83 a. Oba
so prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
ČKLNO TRČENJE AVTOMO-
BILOV
Od Negove proti Spodnjim
Ivanjcem v radgonski občini je v
petek, 19. julija, ob 20.35 vozil
osebni avto B.Š. iz Ljubljane. V
naselju Kunova pri hiši št. 41 je
zapeljal na nasprotni vozni pas
prav tedaj, ko mu je nasproti pri-
peljal z osebnim avtom J.P. iz Tr-
stenika 3 pri Lenartu. Prišlo je
do čelnega trčenja, v katerem se
je hudo ranil voznik B.Š., štirje
sopotniki v njegovem avtomobi-
lu pa so dobili le lažje poškodbe.
SEDEM POŠKODOVANIH V
TRČENJU
Med nevihto in nalivom dežja
v nedeljo, 21. julija, proti večeru
je bilo na naših cestah več manj-
ših nezgod z materialno škodo.
Vzrok je bil skoraj povsod v pre-
hitri vožnji v slabih vremenskih
razmerah. Najtežja nezgoda pa
se je pripetila ob 19.20 na magi-
stralni cesti med Bresternico in
Mariborom, kjer je avto, ki ga je
vozil Peter Udovič iz Maribora, v
blagem desnem ovinku začelo
zanašati. Med vijuganjem je avto
zapeljal na nasprotni vozni pas,
po katerem je pravilno pripeljal
drugi osebni avto. Prišlo je do
čelnega trčenja, v katerem je bilo
pet ljudi huje ranjenih, med nji-
mi oba voznika, dve sopotnici pa
sta dobili le lažje poškodbe.
NEZGODA, KI OPOZARJA
Na cesti pri mostu čez Sotlo v
Rogatcu se je v četrtek, 18. julija.
ob 18.45 3-letna deklica J.S. iztr-
gala 31-letni mamici, doma iz
Huma na Sotli, in stekla čez ce-
sto. Mati je stekla za otrokom,
obe pa je z osebnim avtom zadel
D.L., prav tako iz Huma. Dekli-
ca je bila hudo, mati pa lažje ra-
njena.
STRELA V GOSPODARSKO
POSLOPJE
V sredo, 17. julija, ob 21.45 je
med neurjem udarila strela v go-
spodarsko poslopje, last H.J. iz
Grabšinec 20, KS Videm ob
Ščavnici. Zgorelo je ostrešje go-
spodarskega poslopja in stano-
vanjske hiše, uničenih je tudi 50
kubikov sena, zgorelo je nekaj
orodja in prašič. Ogenj so omeji-
li in pogasili gasilci iz Grabšin-
skega Brega ob pomoči gasilcev
drugih društev iz radgonske ob-
čine. Ocenjujejo, da je škode za
okoli 400.000 dinarjev. FF
osebna kronika
RODILE SO: Helena Bezjak,
Hlaponci 9. Juršinci — dečka:
Ana Majhen, Dolane 21/d, Cir-
kulane — deklico; Marica Župa-
nič, Brezje, M. Tita 38, Cestica
— Jasmino; Snježana Janžek,
Ravninsko 2, Durmanec — Ido;
Natalija Čuš, Hlaponci 5, Juršin-
ci — Leona; Helena Škvorc,
Kog I, Ormož — Lukca; Ružica
Hutinski, Babinec 29, Cestica —
Petro.
POROKE - PTUJ: Alojz Bel-
šak. Mali Orkič, in Ida Vindiš,
Spodnji Leskovec 10; Anton Ze-
bec in Anica Kirič, Veliki Vrh
67; Anton Stojnšek, Spodn|a Ho-
rica 29, in Vesna Brglez, Sikole
6l/a; Dubravko Beranič in Lilja-
na Drevenšak, Apače 211; An-
drej Španinger, Gaj, Aškerčeva
ul. 5, in Jožica Furek, Lovrenc
na Dravskem polju 54; Alojz Lu-
bej, Pobrež 23, in Jožica Poto-
čnik. Bukovje pri Stranicah 12;
Milan Krušič in Irena Graj, Štu-
ki, Volkmerjeva c. 24; Ludvik
Škerget, Lovrenc na Dravskem
polju 37/a, in Vlasta Šmigoc, Zg.
Hajdina 105.
UMRLI SO: Angela Arnuš,
Spodnja Hajdina, Praprotnikova
18, roj. 1920 - u. 17. julija 1991;
Peter Habjanič, Ptuj, Raičeva ul.
4. roj. 1948 - u. 18. julija 1991;
Janez Črnko, Krčevina pri Vur-
berku 14. roj. 1931 - u. 18. julija
1991;   Alojz   Novak.   Gabrnik
34/a, roj. 1907 — u. 19. julija
1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in ča-
sopisno dejavnost RADIO-TED-
NIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99: tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223. Celoletna naročnina
750,00 dinarjev, za tujino
1.640,00 dinarjev. ŽIRO RAČUN
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.