Štev. 28. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. H. julij 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih,! Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: em2 75 par; I|4 strani dobi 20°/o, 1|2 strani 25•/» i cela stran ŠO * popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D, Med tekstom em2 L50 D., v»Poslanom«2-50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5°/. do 50"/« popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Hüdobija laže sama sebi. Gospode okoli nove „neod-visne prektn. stranke" je strašno spekle, da so »Novine" objavile „Izjavo“, v Šteroj večina dühovščine pove, da nešče biti v njihovoj stranki, čiravno so še hvalili, da je le par dühovnikov ne z njimi. Ne, kaj takšega neso niti mislili, niti čakali. Te vdarec je pretežki, zato pa si na vso moč prizadevajo, da bi se z te zanke rešili. V svojem slovenskom listi so napisali celi članek, kde se ščejo zagovarjati, pa te zagovor je najbole otoži. Poglednimo ga v svetlobi istine. Ali ste, ali ne ste ? Pravite, da dühovniki neso mogli pri vašoj stranki biti za to, ar je ešče ta ne nastavlena. Za zdaj prej samo nekši pripravleni odbor mate, šteri zdelavle statute. Vidite, da s tem sami sebe po-bijavlete. Zakaj ste pa že v prvoj številki vaši novin gučali od stranke i od njenoga programa. „V toj številki na 'ó. strani pišete. V nedelo 16 maja se je ustanovila v Doinji-Lendavi neodvisna prekmürska stranka, ... Na predlog dr. Némethy odvetnika je odebrani za predsednika nove stran-ke Strausz Flórián esperes-kano-nik v Dolnji Lendavi. Na drügoj strani iste številke pa stoji : „Ne ostane tak nikaj drügo za nas, kak to, da se Zdrüžimo sami med sebom i to vsi od ' prvoga do zadnjega, pa ta naša stranka si izberé svoje kandidate, pošlje je v parlament samo z ednim zapovedom (ne smejte se toj slovenščini Vr.), da naj delajo tam za nas. To je naša stranka i to je naš programTo očivesno kaže, da, ali nevete ka ste napisali, ali pa ste ne znali, kak se stranka osnavla. Či nemate stranke, kak ste pa mogli meti strankine shode v Dobrovniki, na Hotizi ? Zakaj ste pa tam gučali od vaše stranke ? Ali ste šteli lüdem pesek v oči metati ? Mogoče pa se že nazaj vlečete rekši, Vej smo niti stranke ne meli, samo odbor? Ali so vas morale oblasti opomenoti kak se stranka ustanavi. V tom slučaji ste pa pokazali, da ne morate zastopati ljüdstva, ar je k tomi potrebna priličnost v političnom deli, štere pa nemate, ar niti stranke nevete osnovati. S tem so si gg. okoli nove stranke na vsaki način dali jako siromaško svedočanstvo. Ravno tak izgleda zagovor, v šterom pravite, da ne napadate prezv. Knezoškofa Iz vaši krogov je prišeo dopis, šteroga je g. Holsedl kak odgovorni urednik objavo i v šterom vči svojega ap. administratora, prezv. Knezoškofa, da naj „se drži apoštolski administrator predpisov cerkvenoga zakonika „Nihil innovetur ! I v tom dopisi niti za telko ne Štima svojega cerkvenoga predstojnika, da bi njemi dao častni naslov, ki njemi ide. I znano je, da je tistokrat g. Holsedl vrejüvao ,,Nép-ujšág“ že popunoma v dühi nove neodvisne stranke i da je gosp. Holsedl njeni glavni - soustanovi-teo. Istina, da je on sledkar izjavo, »Prezvišenoga püšpeka nesam napadao. Napadao sam tiste, ki njemi tanač davajo". Nego gornjega napada s tem nemre vtajiti, ar so Škofovi tanačniki ne apoštolski administrator". Naj se obračajo te reči etak ali ovak apoštolski administrator so Prezvišeni Knezoškof. Pa naj bo, pravimo, da je resan samo tiste napadao, ki njim tanač davajo. Zakaj je pa te napadao ? Zato, ar Prezvišanomi tanače davajo, štere tanače Prezvišeni lehko zavržejo ali sprejmejo. Či je zavržejo, zakaj je potom napada, či pa je püšpek sprimejo, ali so ne že tanači dobili njihovo odobrenje. Zdaj pa naj nekak pove, ka je to ne indirektni napad na prezv. Knezoškofa? I to smo dühovniki podpisali. Poleg toga pa gg. okoli nove stranke naj le ne mislijo, da večina dühovnikov Slov. Krajine ne bi znali, ka podpišemo. Ka se pa nanaša na reči od škofove sodnije „gde vse zakrito ostane med štirimi stenami, ešče zadoščenje tüdi" se lehko presodi smisel iz tona, v šterom je članek pisani. Što je kriv ? I po vsem tom gg. okoli nove stranke ešče vüpate napisati „lme gospoda prezvišenega Knezoškofa tüdi nej omeno nobeden (Čisto prekmurski jezik (!) Vr.) od nas. Samo ste jih ví vö-scukali na javnost, g, Klekl. Či je vaš Népujšág kaj napisao prvle, kak je ideja naše stranke ustanovljena, zato odgovarjate ví, ali Pisatelj." Da je vse to grda neistina, to lehko sprevidi vsako dete, štero si že zna krščak na glavo djati. Vsaki Človik, ki je količkaj sledio dogodkom v našoj Krajini, zna da Népujšág shaja komaj polleta, g. dr. Némethy pa piše v 2. Štev. vašega lista »Naše Novine": „Preininočnost ideje strankinoga nastavlenja g. Klekl tüdi dobro zna, ar sem njemi ja vse povedao. Zna, da sta leta 1922-ga. (Nezamero za slovenski pravopis Vr.) dva Lendavski gospoda hodila v M. Soboto, zna da sta teva dva gospoda : Strausz Flórián ešpereš kanonik i jaz bila . . . zna da smo že tistihip govorili, da Prekmurje pri volitvaj naj ednotno stopi gori ..." Teda je strankina ideja bila že pred štirimi letmi, Népujšág pa je Samo polleta star. Kak je vendar mogeo Népujšág kaj pisati prle kak je strankina ideja bila ? — Što je prezvišanoga prle imenüvao v Javnosti ? Ali ne ví. kda ste goripovedani napad napisali i objavili v Népujsági ? Ja, gospodje, pod odgovornim uredništvom g. Holsedla, ki je pogodbo prelomo, ste to objavili, i se obnašali kak či bi Népujšág vaš bio i bi ga ví plačüvali. — I što je za to odgovoren ? Nindri v tistoj številki ne najdemo podpisa g Klekla, pač pa je na zadnjoj strani: Odgovorni urednik : Henrik Holsedl. Ali je pa mogoče on pristaš ljüdske stranke ? Ali je ne v odbori vaše stranke ? Što je začno ? Na zadnje zgieblete krivico za osebne napáde na g. Klekla. Gg., ví ste že v U Štev. vašega lista „Naše Novine" kda niti ne ste znali, kakše stališče zavzeme jo g. Klekl proti vašoj stranki, nji napadnoti. Samo Prečtite članek »Zakaj samo ta Stranka ?“ Tam postavite g. Klekla za prvoga mlatca, ki prazno Slamo mlati. Po vrsti zdelate Pašiča, Radiča i Klekla Na konci pa pravite . „ Stran zzto z Iskariotami ..." To je bilb objavleno 23. maja Novine pa so prinesle odgovor tjeden Sledkar. Sto je teda začeo z osebnimi napadi ? G. Klekla, ki delajo za dva poslanca, ki so že vnogim i prevnogim posredüvali v njihovi zadevaj i to brezi razločka ali je bio pristaš ljüdske stranke ali ne, ali je bio njihov prijateo ali sovražnik, nji bote med iskariote računali ? ! Što je podpisano pogodbo prelomo i dobo za to jezerke, či ne gospod, ki je v odbori vaše stranke. Tüdi Iskariot je odao za 30 srebrnikov svojega Vučenika. Ali se ne bojite obsodbe tistih jezero sirot, šteiim so pomagali v nevoli ? Bo vas to ljudstvo obsodilo i to s tem, da se ešče tesnejše k njim Prikapči i ji zvoli za svojega poslanca. Mentita est iniquitas sibi, ali po naše povedano. laž ma kratke noge. Vdarili ste sami sebe. t Več dühovnikov. Fotografični Odlomki. Pod tem naslovom je inženir gosp. Bačič Arpad v 5. št. »Naših Novin" začeo fotografirati. Mene, našo stranko, naše liste i ljüdi bi rad zadeo pa ne se njemi je posrečilo. Pokazao je svojo Strašno slabo fotografijo. Od „Novin“ naše krščanske stranke Se njemi to nevidi, zakaj so v njih »evangelium, apoštolsko reči, ljübezen božja“. To verjemo, ka človeki, ki ne žive po evangeliumi, Kristušov evangelium ne je povoli. A g. Bačič ne bi Smeo pozabiti, ka so tisti dober črensovski plebanoš, pokojni Vogrinčič Boldižar, komi je on nikši rod ne, evangelium, apoštolske reči, ljübezen božjo nosili v svojem srci, gda so ga na svoje stroške dali za inženira vönavčiti. Oda nezahvalnost je z tistoga se norčarili, rdmi ma što svoj krűh zavadi i to tem bolje, ár so si pokojni starček vnogo i Vnogokrat od vüst odtrgali, naj Siromaki Bačiči pomagajo. Ravno ta grda nezahvalnost i nevoščénost zija tüdi z teh reči g. Bačiča, zakaj se v listi »Novine" siromakom v pošti na znanje dava kak stoji njihova prošnja v šteroj vtegüjejo svoje žülnate roke po falački zemlje, gde bi si mogli svojo kučico spovati ali na šteroj bi si mogli krűh pripovati. Ki je sam siromaško dete bio i po dobroti drügih prišo v gospodski stan, ne bi smeo ošpotavali ljübezni do sirot. Tak samo Čarna düša more delati. Od mene pravi, ka sam betežasti i vendar delam i v cerkvi i v politiki. Njemi to nejde v glavo, kak je to mogoče. To verjem, da te gorečnosti ne more zapopasti, ar to samo tisti zapo-padne, ki rad dela, ki dela iz ljübezni do Boga i bližnjega. Gda se g. Bačič podigne do te visine, te bo razmo moje delo, prle ne. Ka bi jaz sam dao svojo fotografijo v svojem kalendari objaviti, to pa g. Bačič nigdar nede mogo posvedočiti. Ta njegova fotografija je zato krivična. Ravnotak krivično je vse od prve do zadnje piknjice ka piše od mojega ali naše stranke političnoga dela. Tisti človek, ki svoje politično Osvedočenje menja, kak drevo list, i je zato ednok rdeči, drgoč beli, tretjikrat Vogrin .zdaj Jugoslovan, zdaj pa pali brez vse politične farbe, kak drevo brez lista, tisti človek ne samo ka nema juša soditi delo kakšekoli politične stranke, nego mora vzeti na znanje, ka čeravno pove kakšo sodbo od štere stranke, da je ta sodba popolnoma krivična. Popolnoma krivična je zato nje- 2 NOVINE 11. julij 1926. gova sodba ka piše od dela mojega ali naše stranke. Pa glejmo malo njegove trditve. Naša Vlada ne se borila, da Madjari dobijo zemljo, da smo njim dali samo Népujság, papir, ne pa krűha. Jeli njim je pa nova stranka, šteroj pripada g. Bačič, kaj drügo dala z „Néplapom“ kak papir ? Jeli je zdaj naša stranka na vladi ? Ne li so tiste najmočnejše stranke zdaj na vladi šterim na rep se je obesila nova stranka? Če so te močne stranke znale trinajset miljardno breme zglasati, da je nosi Siromaški narod, bi lehko zglasale če bi štele — ve majo pretežno večino, — bi Iehko zglasale, da se Madjarom pomore z podelitvijov agr. zemlje. Zakaj pa toga ne včinijo? Ve sam pa jaz to večkrát v parlamenti zahtevao. I zakaj ne razlagajo tak zakona, kak ga je naša stranka, gda je bila na vladi, da bi vnogo Madjarov lehko prišlo do zemlje ? 1 Pa što je vzeo zemljo dobrovoljcom, ka jo dobijo naši ljudje ? To je bio naš minister g, Vesenjak. Pa što je zglasao zakon, ka madjaroni nede zemljá? Vaše močne stranke. Ne je zato hüdobna v nas se zaletaváti, ki smo se nájveč borili, da Madjari dobijo zemljo i se držati tistih strank, štere so jedino krive, ka lej nemajo zemlje ? Ravnotak je hüdobna trditi, da jaz nesam se borio za siromaško ljüdstvo nego za Veleposestva. Zakaj me pa te tožijo Veleposestva i napadajo, če se za nje borim i zakaj te išče pomoči pri meni siromaški narod, če za njega se ne borim ? Borio sam se, i se bom za pravice siromaškoga ljüdstva, a proti krivici sam pa bom stao vsigdar, na šteroj koli strani bi se prikazala, ar krščanska politika nači delali ne more. Teško je to Vam, g. Bačič, razmeti, ali tak jé. Kristušov düih se ne more z krivicov pogajati, čeravno ví proti toj trditvi bršete. Proti krivičnoj odaji zemlje, kak se je to lani vršila, pri šteroj ste i Vi poleg bili, sam" mogo nastopiti, a samo odájo sám pa zahtevao še v parlamenti ali v takšo formo, naj cena bo zmerna i naj držáva prevzeme izplačalo, narod pa naj državi od-plačüje dug, po dugoletnih brezob-restnih ali maloobrestnih rátah. Jeli ka fo ščista inači izgleda, kak ste Vi lani delali, gda ste od drügoga vetra gučali, šteri je podpihno, ka tisti zgübi 'zemljo, ki je ne küpi. To so ljüdje pod prisegov izjavili. Vi ste šteli, kak ste mi sami odkrili, nekaj žaslüžiti z g. Kolaršom. I jaz ne sam bio proti tomi, ešče sam proso agr. urad, ka našim domačim v prvoj vrsti da slüžbo, — ali proti sam bio i sam ka bi se ta odaja vsiljaval, ka bi se gučalo, kak ste ví gučali, ka bi cena previsoka bila, ka bi se inženirski stroški zahtevali za ne zvršeno delo itd. Proti vsemi tomi sem bio, ar je vse to protizakonito, ar se je cela stvar sükala ne okoli toga, da narod pride do zemlje, nego okoli toga, da si ništerni pri odaji dosta zaslüžijo, čeravno bi narod prišo v nevarnost da zemljo zna zgübiti. Hüdobija je tüdi ta trditev, ka sem jaz mariborske profesor proso naj ostrej postopajo pri izpitih naših g. vučitelov. Če bi to istina bila, ni vaša gospa, ni drüge vogrskoga maternoga jezika učne moči ne bi mogle izpita narediti. Ravno nasprotno je istina. Vsigdar sem zagovarjao naše domače vučitele iz cele moči sem se potegüvao, da prido do slüžbe, da se ne premestijo prek v Slovenijo, da se njim spregleda pri izpitih, kak so Madjari spregledali Slovenskim učite-lom, gda so tej mogli iz madjarščine polagati izpit. Gospodje vučitelje so mi sami svedoki, da je to tak. I zato je hüdobija bres dokazov nasprotno trditi. Od plače naših ministrov i naši dnevnic zato ne pišejo Novine, ar smo mi zahtevali znižanje dnevnic, ar smo mi, gda smo bili na vladi milijone prišparali državi z naročitvami, ka so te ne šle skoz mešetarskih rok, ka smo delali sami i ne nastavlali nepotrebnih veliko plačo vlečejočih višjih uradnikov itd. Pisali smo od plač te, gda so te krivične bile. Pameten človek ne bo pisao proti plači kak takšoj, ar vsakomi, što dela, ide plača, nego proti krivicam štere so z plačov Zdrüžene. Vidite, kak slabo ste pa zadeli | Ravno tak slabo ste zadeli, ka je prej naša stranka dosta kvara napravila s tem, ka je uradnike premeščavala,. jaz pa celo, ka sem je v Prekmurji. Povejte, kogá smo? Takših, j štere je po slüžbenci poti potrebno bilo, je bilo jako malo, pretežna večina je sama prosila, naj se je nazaj pošlje na tisto mesto, odkod so je ove stranke (radikalno demokratska) premestile po krivici. Naša stranka je tak ne delala, nego poprav- lala krivico i pri tom niti deseti deo stroškov ne mela, kak je haskov z svojim šparanjom prinesla državi. Moje špitalske stroške je oblast dužna bila plačati i je je tüdi. Sama je to spoznala i brez moje prošnje svojo dužnost spunila. Ali med tem izplačilom, štero je vršila zakonska oblast i med Vašimi penezi, Štere ste rekvirirali pri kasi v Beltincih, je tak velika razlika, kak je daleč neba od zemlje. Oblast, vu štere imeni ste ví peneze zdignoli, je bila boljševiška, štera, gde je mogla tam je ropala. Meni dug plača zakonska oblast, vam pa roke položi na cerkveni i siromaškoga ljüdstva penez pri beltinskoj kasi roparska boljševiška. Hvala Bogi, da več neste mogli dobiti, kak samo dnevnice treh dnevov, — to so drügi preprečili i ne Vi — ovak narod ne bi samo intereš zgübo, nego i šumo. Ti penezi i auto, šteroga ste šteli rekvirirati, a svak, Tkalec Vas je dol-zgučao, potrdijo, da rdéčega robčeka neste zaman nosili v žepi. Naša stranka pa nikdar ne je Šla na volitve pod rdečov zastavov, a šli so komunisti i so z našimi vred glasali, naj vržejo z ljubljanske občine de-, mokrate. I vrgli so je. Sami komu-nisti so spoznali, da dela prav naša stranka, i so jo podprli pa tüdi Vnogi se povrnoli v njo. Želem, da bi do toga spoznanja i povrnenja prišli tüdi Vi. Vi leta dugo neste mi pisali i v prvom pismi štero ste po vnogih letah lani v jesen na mene nasloviili se tožite na mene, zakaj delam proti odaji zemlje, ar ví tak ne morete slüžiti. To sami pišete. Nemrem jaz zato lüdi nači soditi. Za odájo zemlje, pa slüž, za procente se je šlo pri njej. Nikaj drügo je ne zrok vaše pisanje. Vi pravite, ka se narodi že pa odpirajo oči i ka bode pa küpüvao zemljo. Oči se njemi odpirajo, ar je od Veleposestva dobo odgovor, ka lehko pride po peneze, štere je lani plačao notrí pri odaji ali küpüvanji zemlje. Narodi so se odprle oči i vidi pa sodi, ka tisti nikdar penez nazaj ne ponüjajo, ki prav delajo. Ar je odaja ne bila prava, zato narod tüdi ne de šo več v njo, ta je itak samo dovoljena ne pa zapovedala i nikdar níšče ne zgübi zemlje, če je ne küpi. Vsaki ma čas čakati do stalnoga agrarnoga zakona pa te küpi zemljo, gda jo najleže plača i to brez procentov posredovalcom ali kak mi pravimo mašetarom. Ja narodi se odpirajo oči. Pa zgrabljivih vukov, ki bi radi od sirote vkraj skopali zemljo, pa se tüdi zaman odpirajo oči. Že dobijo po prstah, kak so i drügi dobili. V svetovnoj vojski so trgovine odavale fotografije z bojišča, med temi tüdi Hindenburgovo. Ka ste Vi na ednoj takšoj karti dobili od mene odgovor, povejte, ka te svedoči ? Ve je, vsaki v tistom časi te bojne karte küpüvao, ar drügih ni bilo nej. Slabo, preslabo ste pa zadeli. — Ka je pa Cerkev molila za svoje vojake, za zmago svojih šeregov telko svedoči, ka je Cerkev vso zadevo izročila Bogi i od njega, ki jedini da zmago, to prosila. Te jo je dao našoj vojski, Srbsko—horvacko—sloven: koj vojski, štera je bila i vu vogrsko—austrijs-köm šeregi i zvüna toga. Zakaj Vas boli, ka je Bog poslühno prošnje zavrženoga jugoslovenskoga ljüdstva ? Ve je ta zmaga krűh prinesla vašoj familiji. Bodite zahvalni g Bačič ! KLEKL JOŽEF nar. poslanec. NEDELA. po risalaj 7. Evangelij sv. Mate-ja v 7. poglávji od 15. do 21 vrste. »Čuvajte se pred krivimi preroki, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih na znotraj so pa zgrablivi vucje." Kak lübeznivi oča svojo drago deco, tak vči in opominja Jezuš Kr. nas, svoje vernike, da bi se čuvali pred zapelivimi lüdmi. Skrben oča, ki zapüsti svojoj deci lepo bogasfvo je tüdi navči, kak naj pazi, da neprijateli ne pograbijo to, ka njim je on dao. Tak je Jezuš nam zapüsto velko bogástvo,. svoj nebeski navuk, ki nam prinese srečo v tom in v prihodnjem živlenji, če mi ščemo. To je naše najvekše bogástvo, najmre to, ka po Kristušovoj veri i živlenji po toj veri pridemo v nebesa. Jezuš, kak Bog, je dobro znao, ka do za njim prišli Vnogi nedrijateü, ki. do med pšenico ljuliko i . ščetalje sejali, Vnogi roparji, ki do šteli njegovim vernikom iztrgali sv. vero, Vnogi ki bodo širili zapeli ve navuke. Zato nam že naprej kriči : »Čuvajte se pred krivimi preroki le. . Sto so tej preroki, štere misli Jezuš? — V Jezušovom časi so takši bili pismami in farizeji, ki so se trüdili, da bi lüdstvo odvrnoli od Jezuša Mrtveški prt. Na Francozkom v mesti Roano je živela bogata gospa po imeni Mei-leffer. Njena edina i glavna briga je bila, kak bi se po najnovejšoj modi oblačila, kak bi hodila po veselicaj, po šeti, kak bi dobro jela i pila. Nikaj se je pa ne brigala za posmrtno živlenje in za strašno sodbo za tiste bogataše, šteri pred pomenkanje trpečim zapirajo svoje srce in roke. Rano je stajala, da bi tak, kak je sama pravila, bila bole Črstva. Či je včasi šla v cerkev, je to bilo zamo za to, da bi vidila drüge gospe i sebe pokazala. Njeni govori so se sükali samo okoli posvetnosti, kak so delali tisti razvüzdani mladeniči, od šterih nam piše knjiga Modrosti. Pravili so med sebov : »Živlenje je kratko pa puno nevol. Zato le vživajmo. Koronajmo se z rožami dokeč ne zvejnejo. Namažimo se z dišavami, pijmo dobra vina i vesel-mo se brezi vsake skrbi. Naj nikše razveselavanje nejde mimo nas nego vse koštajmo.« S takšim živlenjom se je gospa z naglimi stopaji bližala Večnomi pogübleni. Bože smilenje jo je pa štelo na toj poti staviti kak nekda Savla proti Damaski. Eden večer kloncka na dveri sirmak, ves betežasti pa od lakote zmantráni. Slüžabniki, videč ga v velkoj nevoli, so ga püstili notri, da bi šo pred gospo prosit. Nego ta, bole trdoga srca kak kamen na cesti, ga s velkimi čemeri stira rekoč : Či ščeš živeti, delaj ! Sirmak nagne glavo i od slabosti pa žalosti se opotekajoč odide. Ednomi slüžabniki se je v srce smilo zato ga je Spravo v štalo v eden kot. Tü je na. küpčki slamice ešče tisto noč mro. Drügi den je kočiš najšao mrzlo telo. Glas od toga se kak blisk razčeše po celoj palači. Gospa se grozno razsrdi i včasi odpove slüžbo tistomi hlapci, šteri je sirmaka Spravo v štalo, drügim pa vrže eden prt, naj zamotajo notri mrtveca i včasi zakopajo. Slüžabniki vse verno spunijo. Gospa je ves tisti den bila zamišleno, preplašeno. Nikak si je ne mogla Zbiti z glave kep pokojnoga. Tüdi jo je začnola grizti düšnavest zavolo nesmilenosti do sirmaka pa zavolo guča po varaši. Pride čas za večerjo. Gospa ide v cifrasti salon, gde je bilo vse pripravleno. Nepopisni strah jo pripadne, gda zapazi na klopi ravno tisti prt, šteroga jé zaran dala, da bi zavüi v njega mrtveca! Na prvi hip misli, ka so jo slüžabniki ne bogali i se vsa čemerna preti, ka je vse stira od hiže. Nego vsi slüžabniki posvedočijo, ka so mrtveca zavili v prt i tak zakopali. Kak je pa te denok tisti mrtveški prt mogeo priti nazaj ? Vsi so razmili. Mrtev sirmak je zavrgeo dar dani po smrti od tiste, štera njemi je ne štela pomagati v Živlenji. Bog, Šteri istinsko sirrnašne i trpeče lübi, kak . svoje oko, je pokazao njeno velko krivico i nesmilenost proti sirmaki. Čüden dogodek njoj je pokazao v tom prst boži i zato je napravila tisti odločen sklep, ki napravi svetnike. Štela je vezalje s svetom pretrgati zato je prvo nedelo Šla v cerkev jako bogato oblečena, samo ka si je sama rada na to obleko podveznola eden grdi zamazani Šörc. To je bilo zadosta, ka so se delali norca ž nje i jo zavrgli vsi, šteri so prle za njov hodili. Vdana molitvi, pokori i dobrim delom je pelala resan sveto živlenje. Svoje bogástvo je obračala v podporo vzgojnim zavodom, šolam, špitalom. V tistom časi je Bog navdihno pobožoorni i svetomi duhovniki Ivani de la Sahe (do la Sal), naj ustanovi red tak zvanih »Bratov krščanske šole«. Ravno tomi redi je tista gospa skoro vse svoje imanje izročila i tak se je na stotine pa jezere dece pri njih dobro včilo pa vzgajalo. Varaš Roano jo je eden čas meo za noro, kesnej so pa vidili, ka je prava svetnica, spokornica. Svoje živlenje je resan dokončala v velikoj sreči i v velkom düšnom meri. (-r-) 11. julij 1926. NOVINE 3 in od njegovoga navuka. Nato so prišli krivoverci in razkolniki, in vsi tisti, ki so na vso moč delali, da bi vničili pravi Kristušov navuk. Potem 'so prišli pisateli božnih knjig, ki so sejali vsakovrstne zmotnjave med krščanskimi narodi, da bi spravili Spravo proti in njim vzeli katoličansko vero. Zvün tej so ešče Vnogi drügi krivi Prerok. Krivi proroki so tüdi božni prijateli. O kelko je dnesdén takših, ki se znajo po gospodsko sükati, nositi in sladko gučati, da bi drüge osleparila Na Odzvüna so kak ovce lübeznivo ešče včasi posili Pobožni, négo komaj vas májó v rokaj, te postanejo vocje, te vam začnejo trgati iz srca Vašo sv. vero, smejejo se z vas če molite, če idete v cerkev, ešče več si vüpajo, oni zahtevajo, naj ví z njimi idete v protikrščanske, vrste, naj tak včite tüdi drüge. POLITIČNO DELO ZA SLOVENSKO KRAJINO. Za naše delavce, ka pridejo do dela, so narodni poslanec, gosp. Klekl Jožef intervenirali pri ministerstvi za socialno politiko. Ar gospod minister ščejo zvediti, keliko je teh brezposelnih delavcov, Opominamo občine, naj zračunajo vküp svoje delavce brez dela i to javijo našemi tajništvi (Tajništvo SLS) v M. Soboto, Faflikova hiža. Bednja, Malakocija, Saze, kraji spadajo v Črensovsko faro, pokopališče majo na D. Bistrici, tüdi v Črensovskoj fari, a šolsko pa spadajo v Medjimurje. Ar pa nega mosta prek Müre, deca teh krajov, po števili okoli 35, se skoro nikaj ne navčijo, ar ne morejo v šolo. Ta nedužna deca se je smilila g. narodnomi poslanci Klekl Jožefi. Tak dugo so hodili okoli', dokeč neso dobili 25 jezero dinarov podpore za šolo v D. Bistrici', ka se ta podigne na štok i tak da mesto toj deci i povekšanomi števili bistrič-kih šolarov. GLASI. Slovenska Krajina. — Nevihte i povodni. Zadnje dni se je nevihta za nevihtov plodila po naši krajej. Komaj se je zlejala edna ploha, štera je od juga prišla, že je veter obrno pa se je oblačilo od sevra. Telko dežča v časi žetvi niti najstarejši ljudje ne pomlijo. I ravno v tom časi dežčovje nájveč kvara napravi. Po njivaj nameštaj cela jezera vode stojijo i kam šteč stopiš že ide voda podmuk. Silje leži tak, ka de je žmetno požeti. Za žito pa je nevarnost, či je naskori ne požnjemo, ka v mlečec vdari. Največ škode je pa na krumpičaj. Kde je vodi stala že začne krurn-pičova trava žutiti, znamenje da bodo krumpiši v zemlji gnilili. Še vekšo pa je napravila Povoden. Po celoj Slov. Krajini so vekše i menše povodni. Najhüjše je pali okoli Ledave in kre Müre. — M. Sobota. Dosta straha i ne-mirovčine je napravila pri nas voda že v nedelo, ešče bole pa naslednjiva dva dni. V nedelo je tekla pali Povoden po varaši, k sreči ne jako. Potom je naraščala i kapala kak je pač nevihta bila. Najnevarnejše je bilo v tork. Te den je potekla voda tam od Črnelavci V M. Soboto najmre ne pride Povoden iz Ledave v sobočkoj okolici, nego više gor predere brege i po jarkaj pride v varaš. To se je videlo tüdi zdaj. V Ledavinoj strügi bi ešče skorom meter trbelo. da bi štri-hala, po varaši pa že močno tekla. Sto bo šteo M. Soboto rešiti povodni, bo morao više gor Ledavo bürati. Tü bi se naj merodajne oblasti potrüdite za enoten načrt i ga tüdi spela, ovači, bomo vsako leto več miljon kvara meli. — Küpüjte srečke za lote-rijo Martinišča. — Nova klavnica. Te dneve začnejo delati v Črensovci pri gostilničari g. Baure novo klavnico za izvozno Živino. To smo že žmetno čakali. Bo konči odaja živine bole Šla kak dozdáj. Samo edno Občinsko vago bi nam trbelö, da ne bi morali v Beltince goniti vagat krmleno živino. V Črensovce smo tüdi dobili pred kratkim mero-izkusni urad. — Skarlatinka. Od veči strani se nam pritožijo, zakaj so zavolo škarla-tinke spozaprli cerkvi. Vsem tem odgovorimo, da či merodajne oblasti, posebno zdravniki opazijo, ka je istinska nevarnost, tam je pač na mesti, da se z vsemi potrebnimi sredstvi dela proti razširjenji betega. Neumestno pa je zapirati cerkvi tam, kde so n. pr. samo v ednoj vesi v fari deca betežna. Naj se zapre tista ves, v drügi vesnicaj naj se prepove voditi deco v cerkev i to vendar zadostüje, da ne bo nepotreb-noga vznemirjenja. Na merodajnom mesti smo tüdi zvedeli, da se cerkvi naskori odprejo za javno slüžbo božo. — Strela je vdarila v M. Soboti v edno telegrafično soho. Kvara je drugo ne bilo, kak eden porcelanasti sviiik je razneslo. Eden falaček porcelana je prileto v glažovene dveri krojača Majera, je edno šajbo potro i gospodičini šterivi sta poleg stale, jako prestrašo. — Zborovanje je mela v nedelo Kmečka zveza v Žižki. Na tom zborovanji so se člani ednoglasno izjavili za politiko Ljüdske stranke i proti novoj neodvisnoj prekm. stranki, štera ma namen ljüdstvi vničiti njegovega zagovornika, da bi te delali z nami, ka bi šteli. — Turnišče. Nekša deca so se črešenj preobjela pa so nešterni ljüdje zagnali krik, da je škarlatinka. Zato pa hitro cerkev zapirat. Naskori pa se je pokazalo, da je vsevküper ne nikaj. Ljüdje pa zdaj pravijo : „dne 29. junija ob polnoči so postavili škariatinko, potom jo pa naskori razrezali i s tem je prej Turnišče rešeno škariatinke. — Cela bojna se je godila nedav-no med tešanovskimi dečki na ednoj strani i miajtinskimi pa noršinskimi na drügoj strani. V noči so prišli miajtin-čarje v Tešanovce s prekoii pa kamenjom, štero so si nakiali v konjske torbe i napadnoii dva Tešanovčara. Lüčali so tak s kamenjom v stene, da so v sobaj kepi dol kapali. Celo zadevo majo že Orožniki v rokaj. — Srednja Bistrica. V nedeljo je pri Domanko Štefani v hišo treščiio. Strela je Šla skoz slemena v hišo i je močno obžgala ženo, štera je sedela pri peči poleg slepoga moža. Moževi se je nikaj ne zgodilo. Ponesrečenoj so itaki zdravnika pripelali. Poškodbe neso nevarne. — Küpüjte srečke za lote-rijo Martinišča. Ešče ednok škarlatinka. V bolnici v Murski Soboti je . dozdáj iskalo zdravja 155 dece v škarlatinki. 14 od teh mrlo, 33 so se ozdravili i že domo odišli, okoli 30 pa de' naskori šlo. Broji kažejo, da j;h v bolnici spornerje 10, doma do 50 procentov. - Dari na Martinišče. Žalig Štefan Trnje 100, Horvat Marko Trnje 70, Raj Štefan G. Bistrica 10, N. N. D. Bistrica 5 srebrnih koron, Benko-vičova dovica 50, Perdigal Stefan Vančaves 50, Gumilar L. Tišina 20, Tudjan Andraš Gradišče 25, N. N. 100 Din. — Vsem iz srca pvavimo : Bog plati. — Pozdrav naši vojakov. Srčne pozdrave pošiljajo prekmurski vojaki, šteri slüžijo pri 1. peš. puki Vranje vu Srbiji, vsem svojim domačim i vsoj rodbini, prijatelom i vsem poznancom: Leopold Hankd iz Rankovec, Rajnar Viktor iz Veščice, Jožef Partl iz Gerlinec, Franc Črepnjak iz Ropoče, Jožef Marič iz Cankove, Frabc Skrilec iz Gradišča, Ernest Šparaš iz Zankovec, Koloman Podlesek iz Bodonec, Karol Slavic iz Pradanovec. Kanon kaliber 42. V svetovnoj vojski so si sovražniki dosta kvara napravili, vnogo jezer lüdi spoklali, nájveč s tistimi kanoni kalibra 42. Takše kanone so si postavili generali neodvisne stranke, v Dolnjoj Lendavi proti g. Kleklni. Pomislite v št. 7. svojih novin so ravno dvainštiri-desetkrat napisali ime g. Kleklna. Se razmi, ne zato, da bi gospoda hvalili, kak si to oni istinsko zaslüžijo, nego z velkov lopatov grabijo blato i to mečejo na njih Ravnotak, kak to delajo najbole zagriženi protikrščanski novinarje. Pa tej sí dostakrat s tem ščejo slüžiti krüh, gospodje tam doli pa menda ne mislijo na to, vej so jako bogati. O slepi zaslepleni ! Pa resan mislite s tem blatom krmiti naš narod ? Pa resan mislite ka či samo v ednoj št. svojega vsiljivoga gasila dvainštiri-desétkrat napišete, Seveda s slabim namenom, ono vsega spoštovanja vredno ime „Klekl“, ka de s tem našemi narodi kaj pomagano? Ali od toga ma naš narod več krüha, več penez, ali je stem Vašim strelanjom porcija zmenšana, z ednov rečjov, ali vaše rovare-nje olajša narodi, kak takšemi, gospodarski položaj ? Ne, ne, gospodje, ví to sami dobro znate, ka ne. Narod vas pomilüje i se vam dela norca rekoč : Kak si čemere terejo. — Sedem dijakov pobegnolo. Nikdar se je ešče to ne zgodilo pri nas kak letos. Sedem dijakov se je dogučalo, ka ščejo malo po sveti prt bati. Ka so v svojih modrih gla-vicah sklenoli to so včinoli, Šteli so pa vsakšemi Prekmurci püstiti mali špomin, zato so se dali fotograferati. Pa čüjte, kak korajžni so bili ! Čiravno so ne meli niti pečenoga groša v žepi, so dali napraviti petdesetje-zero fotografij. Te spomin dobiš či si küpiš srečko loterije za Martinišče. Tam boš vido sedem veselih dečkov šteri glasno vsem kričijo: Srečo küpüjte, Le za 5 dinarov, Čüjte, čüjte ! Le za 5 dinarov Srečo küpüjte ! — Osebna vest. Kakor poroča najnovejša številka "Kmetovalca«, je postavljeni s králjevskim ukazom za ravnatelja nove kmetijske šole v Rakičan g. Tone Šega. Domača politika. Skupščina ide ravno te dneve na počitnice. Štirje ministri so se tudi odpelali na Čehoslovaško. Opozicija (poslanci, ki so proti zdajšnjoj vladi) je mela razgovor zavolo odložili skupščinskih sej. Posebno zdaj bi mo-ralala delati skupščina, ar so po celoj državi povodni i bo trbelo biti po-plavlencom na pomoč. Delajo ešče samo odbori. Zakonodajni odbor je meo razgovor od zakona za ministerstva. V imeni Jugoslovanskoga kluba je govorio poslanec dr. Hodžar. Zagovarjao je stališče, da naj se ravnanje države, na kelko je mogoče, da v roke ljüdstvi. V samoupravi ljüdstvo pomaga pri ravnanji i pazi na ravnanje. Predlagao je tüdi naj se broj ministrov zmenša na 11. Jugoslovanski klub je tüdi vložo pitanje na znotrašnjega ministra, či njemi je znano, da je Orjuna strelala v Ljubljani na policaje pa jih več ranila i da je to orožje dobila od vojaške oblasti. Na konci pitajo, ali šče krivce ostro kaštigati. Med radikali se začenja razcepi-tev. Zadnjokrat so meli v Belgradi nekši shod pa so se tak skregali med sebov, da so se strelali i bili. Policaji so je spravili narazno. Se spozna, da Pašiča nega doma. Svetovna politika. Angleško. Med lastniki rüdnikov za premog (Šteinkol) i delavci majo velki boj okoli toga, da lastniki ščejo spelati osemurno delo, delavci pa sen tomi opirajo. Sklenoli so zakon za osemvörno delo, pa delavci pravijo, da vse včinijo, naj te zakon ne stopi v živlenje. Nemčija. V Nemčiji je štela vláda odstopiti pa je Hindenburg odstopa ne sprejeo. Francija. Tam se vsa politika süče okoli toga, da stavijo spadáj franka. Frankov spadáj meče vlade edno za drügo. Vse to svedoči, da je tam nekaj ne v redi, Evropska politika kaže, da se premagana Nemčija i Avstrija zdigavleta, ar ravno v tema državama majo krščanske stranke močen vpliv na politiko. Pošta upravništvo. Martinje. Jüri Kozar peneze dobili 150 Din, lepo se Vam zahvalimo; hvala lepa za Vaše trüde. Dijaško polje. Počitniško pismo. Takoj uvodoma odločno povdariti!, da Sledečih izvajanj in misli nikomi ne vsiljujem, hočem le, da se utrne iskra hrepenenja po vzgoji lastne, svobodne osebnosti v onih, ki doživlja stisko lastne duše. Mi gremo mimo tistih glupih ljudi, ki tavajo v v Življenju brez cilja in lastnega mišlenja semtertja. Taki ljudje, plitvi in kakor bi bili brez duše, hočejo veljati celo za ,,inteligentne“ in nosijo tajno prepričanje, da so oni celo nekako nove lüči med ljudstvom. Izgubljajo se v enodnevnjh malenkosti, njihovo obzorje sega skozi kavarniško okno na ulico, njihov ideal je želodec. V naši dobi, ko hoče zunanjost in brutalnost prevladovati nad dušev-nostjo in svetom ljubezni, se moramo prav vsi vzmahniti do pravega življenja, vredno človeka z dušo ! Vsak po- 4 11. julij 1926. sameznik mora v borbi z vsemi zu-nanjimi vplivi izoblikovati svobodno in krepko osebnost. Človekova družabna okolica vpliva nanj na vse načine, da bi ubila v njem, kar je v düši lepega in pleme-nitega in ubila s tem — človeka. On bi se naj suženjski podvrgel zunanjim okolnostim ! Vsakdanji človek se uda tem pritiskom, on caplja za modo in dnevnimi manirami družbe. Zakaj ? Zato, ker je bolj udobno (komodno), če človek nič ne misli in Ie od drugih sprejema. In to so kimavci, ki človeštva nájveč škodujejo! To so oni, ki vačsi tüdi kaj o veri govore, ker tako slišijo od drugih in to jsuženjsko in glu-po sprejmejo ! Ivan Cankar je zapisal : »Če hočeš, da te bodo spoštüvali in da ne bo očitne pege na tvoji morali, stopaj z drugimi natanko v istem korakiu, glej z njihovimi očmi, misli njih misli.« Tako gineva v človeku notranje zbranov,- vzpodbuda za samostojno mišlenje in živlenje. Človek sploh pozabi, da je človek, da ima tudi njegova duša pravico do cvetečega živlenja v svetu ljubezni, dobrote in lepote. Zazrli smo v globoka brezdna svoje duše, kjer trka milost božja nanjo. Zato se mora človek osvoboditi su-ženjskih vplivov družbe, mora se v-zmahniti do višina proste osebnosti, ki živi po veri in pameti. Povprečni ljudje hodijo v družbi le izhojena pota materializma in zasmehujejo vsak idealizem. Oni se v svoji oinejenosti ne upajo upreti kvarnim in uoičujočim vplivom družbe, ne upajo zahtevali svobode svoji düševnosti. Zato pravi zopet naš Iv. Cankar : „Ne pokaži ljudem, da si drugačen od njih, nikar jim ne povej, da je zunaj, daleč za hribom, drugačen in svetlejše svet. Mi pa poznamo veličine dühá in hrepenimo v svet resnice in lepote — zato bomo šli skozi meglo slabotne in na smrt obsojeno, razkrajajoče se so-dobne družbe svojo pot do novega življenja. Šli bomo po lastnem prepri-čanju, ne pot mesa, marveč pot dühá. ne pot navade, marveč pot vesti in svetih resnic božjih ! Prepričanje se ne dene v gumbnico in ni predmet plebiscita zuženjskih in materijalističnih ljudi. Nezavisen düh da resnici izpričevalo, četudi ga radi tega sramoti ves svet ! L. GOSPODARSTVO. .Mlekarstvo. V gospodarskom živlenji je med dohodki, štere kmet najbole pogosci ma, mleko. Zato, da je mleko prí kmeti najgostejši dohodek, bi se moglo skrbeti za to, da bi se z mlekom pokrivali izdatki, šteri je vnogo pri vsakšem kmeti ;• samo tak bi spoznao vrednost mleka vsaki živinorejec. Ar so pa pri nas večinoma kmeti, ki komaj telko živine vzdržüjejo, da ob-delüjejo svojo zemlo, nastane pitanje, kak naj lüdje tisto malo količino mleka, štero majo, odájo. Drügo pitanje, štero je teško rešiti, komi se naj mleko oda. Brez dvojbe je, da bi mleko vsaki lehko doma potrošo. Stem se pa nesmemo zadovoliti, nego more- mo gledati, da de nam mleko pokrivalo drüge menše tekoče stroške. V večih mestih, posebno, v Nemčiji, so lüdje tak šparali z mlekom, da so niti deci nej davali v zadostnoj meri, ar so sprevidili, ka njim mleko nosi najvekše dohodke, če je odájo. Celo oblasti so prepovedale prevelko šparanje mleka, ar je na kvár ‘bilo deci. Če računamo, da nam krava da na leto povprečno 1000 do 1200 litrov mleka in če bi računali po najnižjoj ceni 5 do 6 koron liter, vidimo, da nam mleko nosi preci velki dohodek. Mleko se potroši tüdi doma v kakšojkoli meri bi ga bilo. To nas pa ne sme zadržavati, ar tüdi drüge reči bi se doma potrošile, pa je moremo odati. Vinogradnik bi vnogo vina, štero pridela doma potrošo, pa je oda. Tak je tüdi mleko. Če bi polovico mleka tržili bi se ravno tak Preživeli, kak če vse doma potrošimo. Príde drügo pitanje, kak naj mleko spravimo v peneze, Po vojni, da se je mleko izvažalo, je bilo vse polno preküpcov, ki so mleko izvažali io je mleko melo dobro ceno. Kda je pa izvoz henjao, so se tej nej šteli brigati, da bi mleko spravili v drugi kraj. Drügi ustanov pa ne bilo, štere bi se za fo brigala Ešče leta 1924. je Slovenija dnevno izvažat do 40.000 litrov mleka, zdaj pa komaj do 2000 litrov. Mleka je pri nas od leta do leta več, a izvoz je pa popolnoma henjao, zato bi se moglo skrbeti, da bi naše mlečne izdelke spravili doma v takše kraje, kde je premalo mleka ali mlečnih izdelkov. V te natnen bi nam edino dobro slüžilo močno mlekarsko zadruž-ništvo. Očivesjn dokaz mam je za to na Češkom. Tam je bilo odano leta 1913. do 8 miljon litrov mleka v zadružna opekarne. Leta 1922. že 15 miljon in 1925. celo 5 miljon litrov mleka. Vidimo, da se je odajaja mleka v zadružne opekarne po vojni štirikrat povekšala. To nam je očiveéen dokaz, da so lüdje zasledüvali hasek mlekarstva potem zadrüžništva. Drügo je pa to, da po drügih krajih kmet ma več zadružnoga smisla nego naš kmetovalec, ki se obrača do zádrug samo te, če njemi dajo velke haske ali pa, če je v nevoli ; če njemi pa što le za malenkost preplača njegovo blago, včasi obrne hrbet zádrug!. Če ščemo na tom poli dosegnoti pravo korist od zadrüžništva, se mora parva zadružna misel v naše lüstvo vkoreniti tak, da bo stal kmet ob strani zadrüge v dobrih pa tüdi v slabih časih. V Prekmurji je do zdaj ešče samo edna mlekarska zadruga, štera pa tüdi v zadnjem časi ne dela. Vüpamo, da merodajni činifelje včinijo vse pofrebno, da se v kratkom časi hapi z delom. Mleko nam nebo nosilo haska samo v tom, ka za nje dobimo, nego tüdi v tom, da de se kmet vsigdar brigao za bolšo živino in tak bo tüdi živinoreja napredüvala. Za povzdigo mlekarskoga zadružništ-va bi pa tüdi držáva mogla priskočiti na pomoč z mlekarskimi šolami in drügimi poučnimi tečaji. Le na te način bi se dalo po-vzdignoti mlekarsko zadružništvo, živinoreje in pa dohodki v mlekarstvo. A. Stanko. Cene: Zrnje : 100 kg. (metecent) pšenice 340 Din., žita 230 Din., ovsa 190 Din. kukarica 170 Din., ječmena 215 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,, pšen. otrobov 135 Din. Živina : Go venska v Ljubljani kg. 7 50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza.: 1 Dolar 56 Din 63 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zIata marka 18 D. 53 p., Francoski frank l D. 54 p., Švicarski frank U D. Taljanska lira 2 Din. 05 par. Mali oglasi. ISTINA JE, da VEKOSLAV BRATINA glavni zastopnik za stavbeni materijal za celo Prekmurje Prodaja po tovarniških, sedaj zelo znižanih cenah : cement, apno, stkvbeni les, deske, late, švar-telne, opeko, Črejp itd. Mlinske knjige Trgovske knjige Pergament papir Creppapir Pisemski in kancelarski papir se dobi na veliko in na malo p r i I. HAHN Murska Sobota. Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanivi kak dozdáj v pondelek po sprotolešnjoj i jesenskoj križoskoj nedeli. Senja v Črensovci se sama priporočajo. OČB. ODBOR. Za mlekarne ali Žganjarne. Oda se zavolo spremenitvi obrta : stoječi parni koteo sličen Xido ešče ncrableni. Drügi koteo iz nikla za kühanje žganice, drži 90 litrov, ma kuferni pokrov i pripravo za mešanje je montirani na kola i je tüdi novi. 5 niklasti posod, štere držijo po 25 litrov. 1 vejka pumpa za globoke stüdence, že nekelko rablena, 10 ni. mesingasti cevi 2 cola debelih, 1 špricaoka za ogen pa bint za zdiga-vanje do 30 metercentov. Pozvediti je pri j, K. Ljubljana, Knaflejeva ulica 13. III. 10. Lepe gorice na prodajo! Lepi vinograd se proda v bližnji okolice Gornja Radgona, po niskoj ceni ! 12 oralov je vsega skupaj. V vinogradu sta 2. poslopji in na enem poslopji je gostilna. Lepi sadonosnik, lep bükov les, Iepo vse spovano in lepe dobro noseče gorice. Cejno povej v trgovini ANTON KOROŠEC v Gornji Radgoni pri Murskem mostu. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ..Novine" pri 't HAHN trgovina s papirjev s pisarniš-kumi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poIeg rim. kath. cerkvi ino pošte. Proda se posestvo! Lepa velika zidana hiša, velike zidane štale in škedenj, lepi moderno zidani hlevi, posebej stoječa zidana Žitnica z drvarnico vse skupaj z opeko krilo in dobrem skoraj novem stanju, velik Sadni in zelenjadni vrt in k temu še pripada 22 oralov dobro obdelane rodovitne zemlje od tega je 7 oralov travnikov 4 orale lepega debelega močno obraščenega gozda (šume) ostalo so njive, hiša (domovina) stoji tik glavne steže v bližini kolodvora Bučečovci na Štajerskem ter se z bogatim živim in mrtvim inventarom na željo tudi brez inventarja po zelo nizki ceni takoj proda. Kdor želi kupiti se naj pri ALOJZ ŠTIBLAR Iljašovcih pošta Križevcih pri Ljutomeru oglasi. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uraduje vsako nedelo ino svetek. Obrestuje hranilne vloge (navadne) po 8 °jp. Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2% Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. Zá PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ.