ZENSKLSVET

LETNIK V.
september 1927.
številka 9.
VSEBINA 9. ŠTEVILKE: ©sMašasOTs®«®^^
OBRAZI IN DUŠE. Xtll. - ELIŠKA KRASNOHORSKÄ. - (Marija OraelJ-
čenkova.) .........................Stran 257
MOJA LJUBAV. — Pesem. — (Jela Spiriđonović-Savić.) ..... JUNAKINJA ZVESTOBE. — Nadaljevanje. — (Lea Faturjeva.) . . MLADI UMETNICL — Pesem. — (Vida Jerajeva.) ■ Svoji hčerki..
ŽIVLJENJE. - Pesem. - (Anica.J ............
ESFIRA. — Nadaljevanje. — (Angelo Cerkvenik.)......
SLOVANSKE UMETNICE: REZIKA THALERJEVA. - (Fr. Oovžkar)
NOČNA PESEM. — (Balagelj.).............
SLAVOSPEV MOJEMU PEOA2U. - Pesem. — (Vida Jerajeva.) .
ŽENSTVO IN ALKOHOL. - (Marica Barlotova.).......
VEČNO IZPRAŠEVANJE. - (Pavla Hočevarjeva.) ......
IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — O lepem vedenju. - Književnost in umetnost. . . Str. 284, 285, 286, 287, 288. - MODA. - UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. —-
259
260 266 266 267 272
274
275 275 279-
„ŽENSKI SVET"
Izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naroCnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naročnino
je nasloviti
na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20.
Uredništvo in uprava: V Trstu, ul. Torre bianca 39/1
Poštne posÜJatve nasloviU na: „Ženski Svet", Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 384. - Izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Trstu,
za konsorcij odgovorna Milka MartelanCeva. Tiska Tiskarna «Edinost" v Trstu, Via S. Francesco d' Assisi štev. 20.
Stroji za šivanje, vezenje «in pletenje, za dom in vsako obrtnijo, PotrebSüne. TRST, Vi9 Muda veeehia 3 Napeljave z motor, pogo-
741 nofli. Popravila.
_(M nmaistratoml -Breatplaeim ponk vvmmU«
KNJIGARNA-PAPIRNICA-KNJIGOVEZNICA
J. STOKA d. z o. z. - TRST
ViA MILANO STEV. 37
Ima v zalogi n« debelo in drobno vse pisaralSke pofrebSiSlno za oMin-župne In odvetnUke urade, kakor tadl vsakovrstne slovenske knjige, miSikSSje, mofiVvenlke »d. - Izvršuje vsakovrstua knjigovexnlSka dela. IrreSaie nabovrstae peCate In OaKoTlne.
Obrazi in duše.
XLIl.
Eliška Krasnohorskä.
29. novembra 1926. je osa Praga slavnostno spremila k pogrebu znamenito češko pisateljico, prvo feministko in, kar je glavno, ženo z najčistejšo dušo, Eliško Krasnohorsko. Ni ji bilo usojeno, da bi bile letos praznovala SOdesetletnico svojega trpečega in požrtvovalnega življenja. Že z 19 letom je težko obolela na revmatizmu, roke so ji bile sključene in si je morala pri svojem literarnem delu peresnih privezali k prstom. Kljub temu je vendar mnogo pisala in iz njene roke so izšla krasna dela, prožeta z najplemenitejšimi idejami. Prve pesmice je napisala že kot petnajstletna deklica ter jih priobčila v lista «Lju-mir»; kazah' so lepe misli, stremeče preti višjim ciljem. Kmalu potem je
izšla njena pesniška zbirka «-Iz mojega življenja>', polna radosti, mladosti in lepote. Knjižica alz Šumavey> opisuje vtise s potovanja pa pragozdovih severne Češke, ob jezerih po obmejnih krajih mogočne Nemčije, kjer so Čehi v nevarnosti, da se izgube pod nemškim nasiljem. Črni oblaki, ki se zbirajo nad vrhovi in se približujejo vedno: nižje, so preteča nevarnost z nemške strani, narod mora biti kakor steber, da se je ubrani — to je vlodilni motiv vsej zbirki. Kako krasno in resnično so opisane prašume, temna jezera, priprosti kraji s svojimi tipičnimi prebivalci, ki ti neomajno stoje na braniku svoje rodne besede in zemlje. To čuvstvo je tako naravno, tako čvrsto in odporno kakor korenine pradreves, ki jih ni
STRAN 258._ŽENSKI SVET št._8._LETNIK V. _
mogoče izruuati; tako je neomajno kakor granitna skala, ki ji je temelj globoko, globoko, prav v nedrih zemlje. Ne strela ne burja, ki se zaletava z nemškega ozemlja, mu ne more do živega.
Ni čada, da je bilo njeno srce tudi pri balkanskih narodih, 'trpečih pod Turki in dvigajočih se za svojo svobodo. «Kdo smel bi smelo pesem o vaših delih pevati, kdo krvave vaše lovorike v strune spletati.» — tako se začenja zbornik njenih pesmi, posvečenih borbi za osvobojenje Balkana. V mogočnih, žarkih barvah in z navdušenjem slika Eliška junaška borbo slovanskih bratov: vsak mož se neustrašeno bori za svobodo svojega rodii: mati, žena, nevesta ne samo da ne plače nad padlim ljubljencem, nego proklinja onega, ki ostaja doma, boječ se turške kroglje. Plemenita duša slovanske žene se je razdvojila: ljubezen do vseh: do očeta, moža, naroda... Ali ljubezen do rodne zemlje, hrepenenje vsega rodu po svobodi je silnejše — in ona ne more ljubiti onega, ki bi se bal turške puške.
Sledile so nadaljne zbirke, kakor «Valovi v bistrini^', •'■Na živi stranii>,
V	svojih stihih se je Eliška dotaknila vseh strani življenja. Najlepša čuvstva človeškega srca, najvišja stremljenja človeške duše se zrcale v njenih pesmih. Večno sama (omožena ni bila), večno bolna, — je pojmovala žensko ljubezen, kakor jo čutimo v njenem libretu Smetannve opere «Poljub»», ki ji je med mnogimi drugimi najlepše uspel;l materinsko čuvstvo pa nam slika v pesmih z motivi o vzgoji in samoizobrazbi mater; povsod nam predočuje čudežne podobe žen in mater. Mehka in izrazita ženska narava je bila vendar «trda in neizprosna» (kakor pravijo Čehi), kadar je šlo za narodnostna vprašanja.
Eliška Krasnohorskd je bila med prvimi feministkami in na tisoče in tisoče žen ni zaman spremljalo njene krste, saj je ona omogočila češki ženi, da se je mogla v izobrazbi postaviti v skupno vrsto z moškim.
V	bivši Avstriji takrat še ni bilo srednjih šol za dekleta in Eliška je že kot mladenka občutila pomanjkanje resnih ženskih šol. Onti sama se je jako mnogo učila in je zastavila vse svoje sile, da bi se mogle njene mlajše češke sestre enakopravno uvrstiti tudi med univerzitetske slušatelje. Po njenem prizadevanja se je pred 37 leti ustanovila v Pragi «Minerva», prva ženska srednja šola z načrtom klasičnih moških gimnazij. Mnogo odličnih žen, kulturnih in narodnih delavk, je izšlo iz tega zavoda, ki se je sedaj prekrstil v «Realno gimnazijo Eliške Krasno-horske».
Seveda nima vsaka žena po svojem duševnem razvoju in gmotnem položaju potrebnih pogojev za višje izobraževanje in Eliška Krasnohorskd je skupno s Karolino\ Svetlo ustanovila društvi "Zaščita ženskih koristi» in «Proizvajalno udruženje», ki obstojata še danes. Ustanovila je različne rokodelske tečaje in obrtno šolo, kjer so se dekleta učila raznih obrtnih strok in umnega gospodinjstva. Danes imajo te ustanove že svoje
TKHTOtV.	ŽENSKI SVET St. _STRAN 259.
iastne domove - dvorce, kjer je nameščena obrtno - gospodinjska šala, posredovalnica za službe, penzijonat za ženske, za učenke, prodajalna za ženske izdelke (perilo, obleke itd.), kjer morejo ženske zbirati in prodajati .sV[oja dela. Vse to so večni spomeniki, katere si je postavila Eliška Krasno-horskd.
Narod je ocenil in počastil svojo veliko ženo: Karlova univerza ji je .podelila «Honoris causae», stopnjo doktorata iz filozofije. Znanstvena akademija pa jo je imenovala za svojo častno članico. Njeno truplo počiva v .Panteonu Narodnega muzeja; na zadnji poti so jo spremili zastopniki stoterih društev in odposlanci gospodarskih in naučnih udruženj, književniki in umetniki — v prvi vrsti pa žene meh starmti in vseh socijalnih slojev. Ob njenem grobu so stali tudi zastopniki drugih slovanskih plemen, saj Krasno-horskd ni samo pisala o vseh bratskih narodih, nego je' poznala vse slovanske jezike, kar so tudi omenjali govorniki.
Eliške Kranohorske ni več, spomin na njo ne bo večno živel samo med •Čehi, nego bo ohranjen pri vseh slovanskih plemenih.
Prof. Marija Omeljčenkova.
Mojä ljubav. (Jela SpiTidonović-Savić.)
Ljubav mi pripada vama, o neznani, svirepa Života izgnanci, sužni. Moja ljubav leti na krilima vetra vama, što ste večno, neizbeglo tužni.
O vi, stare, suhe nesrečne devojke, ui bolni mladići, plašivi i bledi, deco bez matera, vstreptala lika, moja ljubav vama na zracima gredi.
Grešnice bačene na pod od ulica, kao cvet skrhani na blatnjavu stazu. Napušteni, Bedni, moja Ljubav leti vama u sijajnome, sunčevome mlazu.
Pa kad u samoći osetite nekad u predelu sivom samome vam duše jedan zračak sunca, svetio i toplinu, csetite da vas jadi manje guše,
znajte to je došla vama ljubav mioija, o — vi, što vam Život ko maćeha daje, vi, koji ste tako slični srcu mome, srcu mome, koga niko ne poznaje!
STKAN zao.	_ ŽENSKI SVET št. 9.	LETNIK V.
Junakinja zvestobe. (Lea Faturjeva.)
a.)
Povest iz turških časov.	,Nadaljevanje.
9. Zasužnjena.
s ran j ski žganci! Sdliman in Selim, oba sta za menoj! «Tako je klical in skakal Tomaž, «Nehaj!» ga je posvarila gospodinja, ki je pritekla z mastno kokošjo v roki. Lihard je vzdihnil; «O kraljevič Marko! Kaj bo z: večerij o? »
«Pekla bom v gradu.» _ _ _ _	«Ne umaknem se, dokler je še kaj vina,» je trdil'
Lihard in se vrnil k ročki na mizi, «Prav imaš,» mu je sledil Tomaž, «Turek je še daleč in. mi bi se še lahko pojveselili,»
Lihard je segel v hlače po pilo in začel briusiti svojo sulicoi, pojoč. z. nizkim glasom:
«Turek ima široka hlače, dolge dolge pa mustače, bo mi skozi vrat pogledal, fcdo ve, kaj mi bo polvedal.»
«Prijetna in lepa pesemca,» je hvalil Tomaž in začel spremljati. Potem sta zapela:
«Sinoči je ropal Turek po naši vasi, odpeljal mi je ženo in otnoke,»
Žalostni napev se je zlil v glasove, ki so toižili naokrog, v žvižge pastirjev, v klice mater, ki so zbirale svoje otroke. Siolliman je besnel. Tulil je, zagrabil z zobmi zdaj Tomaževe hlače, zdaj Srebrnino krilo in tekal od' mize do dvoriščnih vrat. Kazal je z glavo in repom; «Ven! Ven!» in ded se je začudil:
«Kakcr da bi res še vedel, da bežimo, kadar gitmada gori.»
Tomaž je tolažil psa: «Je še časa, Soliman! Le lezi v kot, Turek je še: v Bosni!»
«Zdaj pa vidiš, kar sem ti pravil,» je tožil Soliman gi&hasti. «Popolnoma so. ponoreli. Mlada dva stojjita in se gledata, gospodinja gleda mlada dva, gleda ju ded, mož s sulico in mož ,s plečetom sta jih začai-ala.»
«Praviš, da naj bežijo,» je stokala grahasta, «kaj pa naše piške?»
«Prišla bo lisica, prišel bo dihur.»
«Kam naj skrijem ubogii driobiž,» je trepetala koklja. Tačas jc nishal Lihard piliti in je otipal s palcem suličino ostrino: «Turške 'kosti so titde.»
«Moje so pa že krhke,» je pripomnil ded, moram jih spilaviti .na Varno, škatljo vzamem s sebaij.»
Senca smeha je švignila poi gospodinjinem licu, Tomaž je vprašal-«Ded, ali prenašate še škatljo?»
. Ded ni odgovoril. Izginil je v Uši. Noban človek ne ve, kaj je v tisti šfcatlji, pa boste videli, kako: bo tekel stari ded ž njo. Slišite, kako žvižga
LETNIK V. _ ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 295.
Lojzek? Živina ne mara dirjati raz paše, ko je prišla komaj t;a. Soliman! hiti k Lojzku! Matija! Kaj stojiš in gledaš? Ženo boš lahko še gledal, vola in konja pa ne, Pioglejte! Pes in .gospodar, cba sta enako zanikrna. Pa že prihaja oče, dal vama bo!»
Iz vrat, ki so izpustile prej Tomaža na v3selo svidenje, so se zdaj zgrnili Gabrčani, ki so hiteli od tlake, da si tešijo živino v gdzd in otroke v ,grad. In da zakoplje in odnese vsak, kolikor more, da mu ne požge in ne porcpa Turek vsega. Ženske so klicale domače farne patrone in druge svetnike na pcmoč, moški so preklinjali česanja, glavarja in pfemstvio in izročali vso gospodo sploh ziktnku, ko ne morejo toliko ustaviti Turka, da bi saj kako leto živeli brez strahu pred njim, Robantili so tudi Kiiumpčevi, .gospodar in trije bratje, vzdihovala je teta in jiclkala se je najmlajša.
Pod kolono je zadel oče na sina in vzilojil; «V grad sem slišal Lojz-kovo žvižganje, ti pa stojiš tu? In zanikrni pes se plazi okoli mize. Poznaš palico, Soliman?»
Matija in pes sta izginila v smeri pašnika, «In ti?» jia pogledal oče bolj felagol Srebrno in očital z bolj umerjenim glasoim.; «Bi Vsaj skrbela, da splaviš svojo obleko, platno in zlatnino. Saj se ni treba ustrašiti, treba je ilešiti, kar S.3 da. Oh... koga imaš tukaj, Tomaž? Vojaka? Prav! Nas b» vsaj kaj veS za brambo. Samo škoda za lep večer, ki bi ga imeli nocoj.»
«Toliko tega bi vam bil povedal. Kako je na Srbskem, kako je na Turškem, Zapel bi vam o Milošu Obiliču in o kosoviski devojki, o cariki, ki je tkala mrtvaški prt,,,»
«Pa na giiadu, Tomaž, saj je mogoče, da vraga sploh sem ne biOo Zdaj pa kopat in spravljat. Ženske pa pripriavite brašno za v gozd in v grad. Ženske Vse v grad, dva strica v gozd,»
Domači so se zasukali, vojak in godec sta ;cBtala pri mizi. Kopanje njima ni dišalo, vendar ju je bilo sram, da bi se ne udeležila dela, Tomaž je ogledoval svoje gcisli, kakor da jemlje slovo od njih, «Dobro je, da nikdo ne ve, kar Veste ve,» je rekel sam zase, Lihard je naslonil svojo sulico ob ■drevo in se zasmejal, «Oh Tomaži Ženiska je vrag, vse hudici pride po njej. Kaj mi je bilo treba prienašati pozdrave? Zdaj nas je zmešal vse ta pozdrav. To sem vedel. In vendar, rečem ti, ni mi žal, da sem jo videl, lepoto lepdt. Ta je po pesmi;
«Bela golobica imena sladkega, zvezda in danica, sclnce mojega srca,»
«Glej Liharda! Ali poje vino iz tebe ali mi boš ves posel previzel? Samo prehrapav je tvoj glas, bratec. Pojdiva laje kcpat.»
Kopali so za hišici.
Nista se lotiJa rada mcitike, toda bilo ju je sram, da bi stala praznih Tiok, Smejala sta se strica dedu, ki je ugibal, ali naj zakoplje škatljo, ki jo je držal pod ramo trdno zavite in povezano, ali naj jo vzame s seboj.
STRAN 262._2ENSKI SVET št. 9._LETNIK V.
«Zavil jo je pred petdesetimi leit,» je pomežiknil Tomaž Linhardu, «in. sam ne ve, kaj je v njej.»
«Vsak človek ima svoj križ,» je menil Lihard in zasajal rootiko v pust. Kmalu se je naslonil na njo in se nasmejal. Ko so^ ga vsi pogledali, jim je pojasnil:
«Moram se smejati,» je rekel, «kadar se spomnim šale golspoda Bu-dačkega. Naj govori Manda; kaj razume ženska o vojaški šali! Ti Vendar veš, Tomaž?»
Lihard je ponovil, kar je pravil pred Mohorjevo hišo, in dostavil: «Pre-smešen je bil Turköv obraz,» In nakrat, med smehom se je zgrozil:
«Mora pa le biti strašno, Tomaž,,, Zdaj si še cel — zdaj ti tiči glava na kolu,,, Nevernik te zasmehuje,,. Ujede te obletavajo,,. Ne upajo si3 še v očiv dokler treplješ še z rokami,,,»
«Kak vražji pogovor je to?» je vrgel .gcispodaii lopato od sebe, «Mar nam hočeš natvesti, da živi še glava, ko je že odsekana?»
Možem so se izbulile oči od groze, Tomaž je kimal pritrjevaje vioja-kovim besedam, ko je izvajal le-ta;
«Seveda je živa. Zakaj jo pa zastoehujejo? In zbadajo in mučijo? Videl sem dosti tega,»
«Če odsekaš raci ali puri glavo, se premetava še truplo in glava obrača, oči in zapira kljun — tako tudi pri človeku. So pač možgani celi,»*) je pojasnil Tomaž,
«Kaj pravi?» je vprašal ded. Poskočil je in zastokal; «Vseh štirinajst svatih pomočoikDiv! Varuj nas tako strašne smrti! O sveti Jurij, ki si zatrl peklenskega zmaja — reši nas obglavljene smrti! Bežimo, vlam pravim — bežimo! Srebrna, kje je naša Srebrna?»
Vsi so pogledali mater. Otresla se je; «Kaj vem; Drugače je bila prva — nemara se oblači ,sivatovsko obleko in se umiva in koplje po njeni neumni navadi,»
Z rezko besedo je odkazala vsakemu svojo košaro, brento. Za v golzđ tudi soli za živino. Saj se ne Ve, koliko časa bo šaril nevernik tod, Trieba je počakati zanesljivih vesti, da je zapustil deželo, sicer se vrne in zajame kmete na polju, trgovce na poti. To bo pisana dttužba v gradu, Tovtcirniki, tilgovci, potujoča gospoda, tlačani, vse se bo zgmiloi v grad. Zato se lišpa Srebrna,,,
Moški so zasuli jamo in nametali gnoja Vanjo, Gospcdinja je zagnala piške Vi grmovje za hlsvom in jim natrosila zobanja, Poklenila je omare in zapahnila vrata v hlevih in sobali. Poltem je zaklicala:
«Gremo, Srebrna!»
') üb čaiu francoske revolucije so trdili, da rastopi po seku t, giljolino takojšnja smrt. Poizkusi, ki so jih naredili Albini, Fonla'nebleu in drugi, ter izpovedi rabljev pričajo, da ima claya še življenje v sebi.
LETNIK V. 	 ŽENSKI SVET št. 9.	STRAN 263.
«Le» je odgovoril od zgoraj .glas, ki je donel, kakoi- čs se človek prebudi iz teških sanj. «Pridem za vami!»
«Ali les noriš?» se je razjezila gospodinja. «Strica čakata, da zapah-neta za nami vrata na dvorišču.»
«Že prav. Le pojte! Grem k Matiji v gozd.»
«Pojdimo!» je ukazal gospodar, «boi že pritekla za nami,»
Ko so prišli pod kolono, so; slišali Matijev glas: «Kje je Srebrna?»
Ves zasopel je priletel, kakoii da je tekel dolgo pot. «In živina?» ga je . ustavil Ostro oče,
«Je že v naši jasi in črednik Primož je tam. Tudi Soliman.»
«Le hitro! Piidita v grad ali bežita v gozd.»
«No Tomaž in Lihard — kaj ne gresta?» se je zavzela gospodinja. Godec se je izgovarjal;
«Ne zamerite, mati, poj deva z mladima,»
«Z mlado, misliš Tomaž», ga je vsekala užaljena gospicdinja in tožila možu naprej grede; «To je zahvala. Kdo ga je pital po cele mesece, da je imel deseti brat pravi dom pri nas? Mladi ali stari? Naš lepi dom — kakšen bo, kadar ptidamo nazaj?»
«Lani sploh niso prišli do nas, mogoče da tudi letaš ne pridejo, izpod gradu se jim vselej mudi,»
Glasovi so se pogubili v reber pod obriambni grajski zid.
Tačas je planil Matija po stopnicah v goinico, odloputnil vrata in zastal:
Srebiaa je sedela na robu svoje odprte skrinje, imela pismo v roki in se je jokala. Ko je bila prišla, da spravi, kar je treba škiliti in odnesti, ise ni mogla premagati, da na bi bila poilabila trenutka, v katerem je ne oipazuje nikdo, in je segla po debeleim in zmečkanein listu, kjer so stale črke vsak sebi, napisane od roke, bolj vajene meča, roke človeka, ki je bil rianjen na s'mrt. Očitki in zagotovila so bili v pismu, obroček, svetal in tenak, z rdečim srcem, je zdrknil iz pisma na prst. «Vzemi ga,» j® pisal Lambergar «v spomin na viteza, ki je O'Stal zvest svoji prisegi. Nosi ga — tvoj mož tlačan, ki si bo pač kmalu kupil posestvo in plemstvo, ti ne bol branil, da se ne spominjaš mrtvega. Ko bi bilo tebi kdaj kaj zame, bi ne bila poslušala mojega strica in se ne plašila moje matere. Gozd okoli Snežnika je velik in lahko bi si bila ustvarila v njem dom...»
In ravno v te očitke prileti Matija, gleda, se čudi — pogled se mu zmrači — ustnice tresejo... Srebima skrije list ped obleko v skrinji in zagrabi cgrinjalko iz rjavega sukna in pečo ter podaja Matiji majhno srebrno skrinjico, govoreč:
«Čakal sem, da giem s teboj v gozd.»
Ali piBtan se je zasvetil in Matijeve oči so počrnele; Mahoma mu je postala jasna uganka njenega današnjega obnašanja in marsičesa iz prs-
STRAN mi.	ŽENSKI SVET "št. 298. "	LETNIK V. "
leklih dni, Lamberg, ki je umrl, je oni, ki jo je hotel poročiti — pismo in prstan od njega — in wjak, ki je piiišel od granice, je prinesel pismo in prstan. V bolestnem razočaranju je zakričal;
«Za Lambergarjeni jočeš! Njega si rada imela in mene si vzela za silo.»
Da bi se mu privila zdaj Srebrna, mu p^ivedala, bi ž njo jokala Ma-tijeva mehka duša po ubogem vitezu. Užaljen ponos je branil Srebrni, da odgclvori. Kaj si domišljuje kmet tlačan, da bo delal tako ž njo, ki bi klečali vitezi pred njo? In kako je padoben danes svoji materi — do zopar-nosti podoben. Oh! Odslej bo opaziotval tudi oii vsak njen koijak, vsako njeno besed-o ho pretehtal. Nobena turška sužnost ne more biti hujša od te... Ne, ne gre v grad, da bi jo zajsledovali in sumničili. Gori bo polno tujcev in govcaila bi ž njimi, ker pridcfci ženska v pogovoru z micžmi — oni pa bi samo sumili in sumili...
Zamišljena v sivoje .grenke občutke nista zapazila nemira na dvorišču, nista slišala razburjenih glasov. Pa je prinopotala po stopnicah in butnilo v gornico. Zasopla, rdeča kakor škiiat, kite po prsih, je stala tu Jerneja in neupogljiva volja ji je sijala iz cči. Z odločao roko je prijela Matijo, z glasom, ki ni vprašal za ugovor, je brluhala;
«Reši se, Matija! Filip mi je dal znamenje, da so že blizu. Čakala sem, da bi vedela, da si ti na Varnem. Če hoče Srsbrna čakati Turke, naj čaka, ti moraš v grad.»
«Pravi, da gre v gozd,» je jecal presenečeni Matija, ki mu je v tem hipu vidno dobro dela Jernejina skrb zanj.
«Pusti yoi, če noče v grad — svoje muhe ima.» Nikdar ni mogel Matija pozneje doumeti, kako da ja pustil Serbrno in šel z Jciinejo, Njena volja je vplivala tako močma nanj, da ji je sledil in tekel ž njo iz dvorišča, ne da bi pojasnil kaj Tranažu in Lihardu, ki sta strmela za njim.
Srebrna se je zavadla, kaj se je zgodilo, z okna je klicala za Jeriiiejo;
«Ne boš ga imela, Jerneja, tudi če bi me vzeli Turki — prišla bom nazaj — ne boj se!»
«Ne grem. v grad! Če hočeta, pojdita za njima, jaz griem raje v gozd,»
V odgovor sta skočila Tomaž in Lihard h koloni in sta zaprla in zavarovala vrlata z močnim zapahom.
Tačas je prišla Srebrna na dvorišče, ogrnjena in glavo pokrito, SKri-njico s svojo zlatnino v roki. Lihard je klical; «Le hitro! Vidva bežita skozi vrata, jaz počakam in če je treba, zadržim Turke, dokler ne boste v hosti, potem piadem za vama,»
«Le pojdita oba naprej,» je rekla Srebrna trmasto, «jaz bom zakopala še svoje stvari, ne maram, da bi jih imela Jerneja, Turki bcdoi taiko preteknili prej prve hiše,»
«Pusti zdaj štrene in če jih dobi sam vrag!» se je razjezil Tomaž, poleg sebe spravljaš še naju v nepotrebno nevarnost,»
LETNIK V. _ ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 265.
Smuknila sta skozi ozka vratca. V zatišju grmovja lesk, mltldega ga-bnoivija, kopim in brinja je vodila steza v Gabrk, pa ovinkih j® šla po gošči,, vidna samo tistemu, ki je vedel za njo.
«Hitro!» je silil Tomaž,» Pot ti je znana. Zakličem Liharda in prideva, za teboj.»
Srebrna je morala paziti na vijuge v grmovju in, dračju. Prepustila se je svojim mislim: Kako bo gledala zdaj Jenneja s prezirom nanjci? Kaj ni bilo, kakor da se je vzbudilo v Matiji davno čuvstivo za Jernejo? Kaj če mu je laskalo, samo da sa je poročil z gosposko hčerjo — in Jernejo, Jemejo je imel vedno rad? Kaj naj mu reče, kadar ga zagleda? Ostala bo več dni v gozdu. Volkovi niso tako neusmiljeni kakor ljudje. Matija bo povedal materi o pismu in prstanu in mati jo bo zbadala.
Premišljevala je, kako naj bi bila naredila bolj prav, kje da je tičala
njisna krivda. In ni vedela ne nazaj in ne naprej--vkljub vsej modrosti
in znanju.
Pa zakaj ni še omih dveh? Sunkoma se je ustavila in poslušala. Vse tihcT, Umolknili so tudi ptički, le zajček ti zbeži pred nogami — znak nesreče. In zdaj! Kak glas je bil to? Vpitje. Razbijanje, Ah! Turki soi pri koloni, Pa zakaj nista tukaj Lihard in Tomaž?
Stisnilo jiQi je pri silcu... Saj vendar ne bosta tako neumna, da bosta zadrževala Tiirka? O Bog — samo tega ne, da bi se zgodilo prijateljema kaj radi nje. Dovolj je, da je šel Lambergan radi njis med Turke.
Zamolklo vpitje. Žvenket kakor orožje. Nazaj mom. Če iSta v stiski radi nje, bo prosila Turke, ponudila jim bo svojo zlatniniol v odkup.
Srebrna je hitela, kolikor je bilo mogoče po tesnem, bolj ko se je bližala domu, bolj je razločevala klice, Lihardove kletvice in Tomaževe za-stnahljivke. Bijeta se... Onih glasov pa je toliko,.. Bijeta se radi nje.,. Da bi le še prišla pravočasno,,,
Pridihala je dol vrat med hlevi — odpirala, se upirala vanje. Niso sa premaknila. Spoznala je, da je zadelal Tomaž vrata v skribi zanjo. Mogoče je mislil, da uteče preko strehe, a sol ga prehiteli.
Zavila je skozi grmorvje ob zidu. Slišala je kriohotanje, neki glas, ki jo poveljeval, potem je postalo tiho. Ko je prišla na odprto, je zagledala konje in. Turke, ki so mandrali vrte ob cesti. Zavila je na dvorišče in objela z naglim pogledom, kar ji ni prišlo več nikdar iz spomina.
Dvorišče polno Turkov. Ležali so tudi po tleh, diugi soi se sklanjali nad ležečimi in jim preiskovali rane, nekaj jih je razbijalo po hiši. Pa to je šlo mimo oči v krvavem oblaku —' ali tam pri mizi — bdi Tomaž,... Ubogi deseti brat, vačni popotnili! Bela obleka je krvava in raztrgana, roka drži š>; čekano, kri teče iz ran po životu, iz čela, iz ust.
«Tomaž! Ubogi Tomaž!»
STRAN 266. .	ŽENSKI SVET št. 8.	LETNIK V.
Pokleknila je k njemu in mu privzdignila .glavo. Odprl je oiči in žalost je zatenmila njih zadnji pogled.
«Zakaj?» je hropel. «Usoda... Velika gospa... Prideš nazaj.»
Tako je spoznal bridko v umiranju, da S'3 ne moreš ustavljati namenjenim udarcem. Sam je bral nekoč v knjigi piiihodnjcsti, da bo Srebrna velika gospa.
Srebrna je umela bolečo zadnjo misel prijateljevo. Z vročimi solzami je oriosila njegovia čelo in prekrižala mu je usta in oči z drhtečimi prsti:
«Bog te sprejmi, uboga žalostna duša...»
Neka roka se je dotaknila njenega hrbta. Planila je po koncu, se vzravnala, pogledala po Turkih pred seboij in ostolbenela: Nad tuißkimi glavami je bila na visokem drogu glava... Razmršeni krvavi lasje so se oprijemali čela, brada je bila zvita, usta odprta. In oči, Lihardove cči so se zapirale in odpirale, očitale: Zakaj si se vrnila, zastonj sva se žrtvovala zate, in ti si se zastonj za naju,	(Dalje prih.)
Mladi umetnici. (Vida Jerajeva.) Svoji hčerki.
Svet pijan je kokaina,	... Mucka prede ti v naročji,
pleše tango, pleše širni	zazveni tvoj smeh otroški...
ti pa sanjaš bele sanje, O, da zate sem Sibila, deklica, kako bo ž njimi? da sem zate duh proroški!
Pojdi mirno mimo vsega! Če oči ti zastrmijo, spomni se rodu in zemlje, kjer Prešerni še živijo!
Življenje. (Anica.)
Živim.	Živim.
Zato bi hotela verjeti.	Zalo mi je drago življenje
da je lepo živeti	moje in Tvoje
in da so srečni vsi ljudje,	in vseh,
ki z nami žive —	ki jim je solnce v oieh
in hrepenenje
in v duši bogato pričakovanje.
Živim.
Zato se mi hoče toliko moči,
da se lahko živi.	Saj to je življenje ljudi:
in da volja ne klone,	je večno iskanje
da misel ne vtone	in večni cilji
v temne noči.	in večne sanje..
LETNIK V. _ ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 267.
Esfira. Povest o votlih očeh. — (Angelo Cerkvenil-.)	.^ajaiievanjc.i
Zvečer je prišla mama k meni. Jokala je.
«Zakaj jočeš, mama?»
«Esfira, ti tega ne mcreš razumeti, ti ne boš mogla tega nikdar doumeti. Slepa si in moja hči si! Če bi sama morala dati svoj vid, da bi ti izpregle-dala, bi niti kratek hip ne premišljevala, kaj mi je storiti! Dala bi svoj vid in bila bi srečna. Moj otrok si... Esfira, če sem jaz kriva, če sem, morebiti, jaz edina kriva, da si sllapa...»
Beseda ji je zastala v grlu.
Čutila sem, da je uprla svoje oči vame, da mi je z nepopisno groEo v duši zrla v O'braiz, da bi videla v mojih očeh, kaj bom rekla o njeni krivdi.
Srce ji je nehalo biti, dih ji je postal.
Kaj naj rečem? Kako naj ji povem, kar mislim?
Molčala sem.
«Esifira, včasih miisilim, da sem kriva, ker bi bila m:rak skoraj vedeti, da utegneš ob por.odu oslepeti.»
«Ob porodu oslepeti?» sem ponovila in tiho sem se vprašala:
«Tedaj sem, ko sem se redila, videla... moj Bog... videla?»
«Da», je odgovorila mama «zdravnik mi je rekel: ««Gonoreja je najstrašnejša bolezen, vsaj po mojem preudarku in po mojih izkustvih. Pravijo, da je to nenevarna bclezen, da je medicini igrača ozdraviti človeško telo te bolezni. Res je samo to: medicini je vse mogoče, toda samo mogoče... Jaz ne verujem, da ss da v visakem primeni ozdraviti gctioreični bolnik... še več, jaz bi kot zdravnik v nobenem primeru ns mogel trditi: pozitivno, absolutno pozitivino je, da si zdaj ozdravel. Kdo mi more jamčiti, da sem pokončal poslednjega gonokoka v bolniku, kdo mi more zagotoviti, da v takšnem izmed milijonov in milijonov skritih kotičkov ne čepi mirno in potrpežljivo to strašno življenje: gonokotk? Kdo mi more jamčiti, da sem v hiši, v kateri ni pet let nihče preganjal stenic, pokončal posltednjega krvosesa? Mogoče je vse... a samo mcigoče!»»»
Umolknila je, pričakovala je moje tolažilne besede, a beseda mi je ležala v srcu kakor težak mlinski kamen. In vendar ni bilo v mojem srcu niti sence jeze, niti slutnje očitka ali grde misli.
Tako nazumljivo se mi jc zdelo, da bi ne mogla materi odpuščati.
Materi odpuščati?
Mraz me je stresel ob tem pomisleku. Predno bi ji odpustila, bi ji morala biti sodnik, spovednik, kronik!
Zaman je čakala.
«Esfira, ali ne nazumeš?»	. j
«Vse razumem, ljubljena mama. Povej mi v£c.->
STRAN 268. .	ŽENSKI SVET št. 8.	LETNIK V.
«Po enem letu zdravljenja mi je zdravnik rekel, da je storil vse, kar je mogope sodobni medicinski znanosti storiti. Če mi bo usoda mila in mi. bo podarila dete — čeprav so mi gonokoki pet let pokončavali telo — tedaj mi je rekel, ga moram ob porodni uri poklicati,. Nisem ga poklicala; grešila sem dingič, težko sem grešila.»
Nekoliko trenutkov je molčala. Zazdela se mi je, da slišim pritajeno-ihtenjis,
«Nadaljuj, mama!»
«Prestrašno sem trpela», je nadaljevala, «tako trpela, da sem pozabila piav vse. Ne vem, kakoi si se iiodila, ne kdaj si se rodila. Nezavestna sem bila, ko si prišla v žiivljenje. Šele po dveh urah so me obudili k zavesti... Tvoja usoda je bila tedaj že zapečatena. Bila si stiašno bolna na cčeh. Vse zdravljenje ni nič več pomagalo.
Pozneje sem vprašala zdravnika, če bi bil mogel cldvnoiti od tebe slepoto in ti rešiti vid, če bi ga bdla takoj poklicala. Po kratkem premišljevanju mi je odgovoril;
«Gospa, vse je v božjih rokah. Ne tiidim, da bi bil mogel deklici brezpogojno ohraniti vid. Vendar pa menim, da je medicini mogoče ob pravem času marsikaj rešiti. Potolažite se, gospa, absolutno pozitivno,.. ne.„ ni...»
Tako mi je riekel, še danes slišim te besede. Zde se mi kakor strasna obsiodba moje malomarnosti... O Esfira, a tako strašno sem trpela, da sem. pozabila vse, prav vse.»
«Mama, moralo je tako bdti.»
«Tudi nad tem spoznanjem jočem!»
Ure SÜ tekle pozno v noč, mama pa me je držala v naročju in me božala.
«Umreti se tako bojim,» je nenadoma zašepetala.
Kako, da ji je kar tako nepričakovano šinila ta misel v glavo?
«Zakaj?» sem jo vprašala.
«Zavoljo tebe!»
Zopet sva umolknili.
Ura je popolnoči že dvakrat odbila. V sobi je postajaloi mrzlo, ogenp je že davno umrl. Le šepetanje najinih glasov se je plaho plazilo od stene-do stene. Postajalo me je strah,
«Uboga Esfira, uboga moja deklica, kdo bo mislil nate, ko mene več ne bo? Ne, Esfira, ne, nikar se ne boj! Saj ne bom umrla, saj ne smenu tumEti! Vsaj tako dolgo ne, dokler ne boš ti umirala...
In vendar bi že tako rada umula. Utrujena sem. Preutrujena. Ne morem več. Vedno mislim le na svoj greh. Kako pošastno steza svoja dolga sesala,, kako mi pije življenje, puščajoč mi uprav toliko zavesti še, da ostane za. seme novi bolesti, vedno večji, vedno obsežnejši,,.
LETNIK V._ŽENSKI SVET št. 9._STRAN- 269.
Rada bi spala, Esfira moja, rada bi se vlegla za Vekomaj!»
«Mama», sem ji dejala, «saj te imam tako zelo rada! AH ne zadcistuje, •da te tako zelo ljubim? Ali ne umeš piti in izpiti do dna čase, napolnjene s to ljubeznijo? Mama, le tvoja žalost mi kali občutje nepopisne sreča!» «Dete moje, poskušala bom pregnati to žalost, tebi na ljubo!» Poljubila me je ter odšla.
Sama sem ostala v brezkončni temi in z menoj materina misel; «Kdo bo mislil nate, ko mene več ne bo?» Ti, moj dragi, Ti boš mislil name!
K Tebi bom šla, tja doli na jug in včasih Ts bom obiskala. Poiskala si Bom v Tvojem vrtiču kotiček, kjen rastejo tiste bele breze, o katerih si mi marsikaterikrat pripovedoval. Bele breze! Kakšne neki so bele breze?
Včasih sem presedala ure in ure pod našimi v vrtu in sem prislu-škoivala njihovim pomenkom.
Tako tiho, tako čudovito opojno so šelestele, Videla sem jih.,. Ker sem slepa, sem videla, da so povsem podobne meni. Saj sem tudi jaz zase le brezoblična duša in Ti si prav takšen in in breza tudi..
Vas ločijo oblike. Jaz, ki mi je dano, da nis poznam oblik, jaz vem, da smo vsi mi; bela breza, moj konjiček. Ti, moj piujatelj, in jaz, da smo vsi «no in isto.
Rihard, le pcid brezami bi sedela in ne bi Te motila. Le sem ter tja bi prišel k meni, Rihard, in bi mi rekel;	,
«Prijateljica moja, Esfira!»	j
Nasmehnila bi se tedaj in bila bd srečna,	''' \
Šele proti jutru sem zaspala,	; |
21, decembra 1918.
Danes .sem bila pri Markovu. Saj ga menda poznaš. Zdravnik je, moj znanec. Nimam ga rada, keri ne veruje, da živi v človfeku duša, ker pravi, da živi le oblika, da je vse dru^o neumnost.
Dal mi je častno besedo, da ne bo nikomur pripovedoval, o čem sva se pogovarjala,
(Veš, Markov je zaljubljen vame, mogoče le v moj denar; ustreže mi, če le more.)
«Fedor Nikolajevič,» sem mu rekla, «povejte mi, ali je gonoi'ßja sramotna bolezen, iiecimo: greh?» «Greh?» Zasmejal se je,
«Gonokoki so tedaj grešniki,,, poslali jih bomo k spovedi,,.» je dejal, «Zakaj se smejete?»
STRAN 270. .	ŽENSKI SVET št. 8.___LETNIK V.
«Ali ste grešnica, ali je greh, Vaš greh, če se vas lo-ti španska. Veste, španska je zdaj takorekoč poslednja moda,»
«Ne norčujte se!»
«Gospodična Esfiiia, čemu ta smešna vprašanja?»
«Želim vedeti, ker se me stvar osebno tiče.»
«Da ni morebiti...»
«Kaj morebiti?»
«Vseeno je, čeprav ne povem.»
«Ne, ne, poivejte!»
«Vaša may je bila morebiti gonoreična.,»
«O, tedaj je vendan res!»
Proti svoji volji ®em ga vprašala.
«Povejte mi, prosim vas, kaj bi vi naredili, če bi bili krivi, da se vam je otrok rodil slep!»
«Kaj bi naredil? Težko vara morem resnico povedati. Teoretično bi lahko našsl tisoč načiinoV rešitve. Resnico pa more dognati in dokazati zgolj praksa.»
«No, nekaj pa vendar lahko poveste; vsaj kaj in kako mislite o tej stvari!»
«Nič si ne mislim, na to možnost nisem še nikdar mislil, a če bi... ah, neumnost... pa naj bo! Jaz, vidite, bi takšnega otroka zastrupil.»
«Zastrupili bi .ga, pravite, zastrwpili?»
«Da, zakaj pa ne? To bi bilo pravično. Kako bi mogel dopustiti, da bi moj otrok po maji lastni krivdi trpel vse svoje življenje? Dokler ninria nikakšne zavesti, sploh ni človek. Ne ve, kaj je življenje, smrti spirat zanj ni. Pa, recimo, da so vse toi le besede. Nepobitno ostane dejstvo, da bi smrt otroka, ki je slep po moji krivdi, vsaj deloma odtehtala mojo krivdo... Saj pokora ■— zavest, da sem umoril svojega lastnega otroka — bi delal le jaz,,,»
Najlepše bi, seveda, bilo,» sem miu rekla, «če bi takšen otrok kar sam hotel umreti.»
«Saj, saj! To bi bilo takorekoč pametno, ne najlepše. Žal, pa se taJcšni uvidevni otroci ne rode nikdar... Saj otrok še ni človek.»
Šla sem domov in sem premišljevala:
Če bi bil moj oče jetičen in bi mi vendar vdihnil življenje, ali bi bil manj kriv kot mati, ki mi je dala kri in meso in mi je, proti svoji voljii, le posredno vzela vid?
Na milfiijolie stčsrišev rodi bolne, že ob rojstvu na berglje obsojene ne-bogljenčke. Na milijone otrlok se rodi z okuženimi pljuči, na milijone se jih zaplodi že v maternici slepih, gluhih, mutastih, na mnogovrstne načine
LETNIK V. 	 ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 271.
pohabljenih, brez krvi... In kdo sme dvigniti kamen ter ga vreči na spočet-nike nctvega življenja?
Na milijon® roditeljev ubija svoj komaj sluteni zarod, da celo daljna pokoljenja, z alkoholom in neštetimi drugimi sitrupi!
Kdo si upa s prstom pokazati nanje: miotrilci?
Zakaj bi bila vprav moja mati zločinka?
Bolezen je prišla nadme in nadnjo!
Zvečer je prišla k meni iskat tolažbe. Nisem ji povedala, da sem bila pri zdravnilcu. Le svoje misli sem ji ponovila,
Dobro! ji je delo.
«Mama», sem jo vprašala, «da sem tedaj umrla, ali bi ne bilo bolje z a m e?»
Nisem tako mislila, kakor sem vprašala... Hotela sem rpči: «... zate?»
Mama je zaihtela.
«Vidim: tvoje beseda o sreči so le besede. Bolje, Esfira, bolje bi bilo zate, pa tudi z a m e...»
V	kaminu je goreče drvo zapiskalo, glasno zašumelo,
«Umira», mi je šinilo skozi možgane, umiia in poje,»
Čutila sem njen pogled na svojih očeh.
«Kaj čakam, zakaj ji ne odgovorim?»
..Mama, saj sem vsa tvoja, mama, tisto vprašanje je bilo. neumno!»
«Ni bilo neumno!»
Zopet sva umolknili. Zunaj pa je tulil vteter. Veter je brez telesa, velika duša; burjo vidiš brlez oči. Burjo ljubim.
Mama je odšla.
Markov je rekel, da bi zastrupil svojega otr.oka.
Da sem vsaj umrla! Mama bi ne bila tako zelo nesrečna.
Tako zelo ttipi, da bi rada lunrla, pa še umreti ne more,,. Rada bi umrla...
Kako ne, ko pa je tako smrtno žalostna? In -ena misli, da ne vidim njenih oči.
Vidim, vidim...
V	seru me objame mraz, žalosten, strašno bolan. In tedaj vidim prav natanko njene oči.
Kakor živa, vtelesena žalost se mi zdi mama, ki ji je slepa deklica večen sodnik, okriuten sodnik, sponunjajoč jo na greh in zločin. Ne morem se otresti strašnega, davečega me občutka, da hodi venomer po. kolenih okrog miene in me prosi... prosi... odpuščanja, milosti... pipsi in si ne more izprositi.
O, tudi meni bi bilo potrebno umreti.
STKAN 272._ŽENSKI SVET St. 9._LETNIK V.
Morebiti bi tedaj lahko umrla tudi mama.
Nocoj mi je nenavadno šinilo v možgane; morebiti se je tudi mama v najobupnejših trenutkih ukvarjala z mislijo o moji smrti, morebiti si je v najstrašnejših hipih obupa zaželela, da bi jaz čimprej umrla, čim-preje, čimpreje... Natanko vem tudi tal, da se je tc misli vselej pretražila...
Trdno sem preverjena, da bi jo, vkljub vBem njenim skiiitim željam, potrlo do blaznosti, če bi ji njena Esfira danes ali jutri umrla.
A tudi blaznost bi bila še vedno milejša kazen nego to življenje.
Tako ne moriem već živeti...
Včasih sem upala, da S3 boš vrnil, dragi...
Lahko noč, Rihard!	(Dalje prih.)
SLOVANSKE UMETNICE.
Rezika Thalerjem.
z igralskim poklicem je kakor s pesniškim: ali si od ziheli aH pa ne boš nikoli. Vse, kar pridobiš samo z učenjem, vajo in rutino, nikoli ne ustvari iz tebe umetnika, nego le obrtnega posnemovalca pristne umetnosti. Treba pa je obojega: naravne nadarjenosti in učenja, ako hočeš v umetnosti postati velik.
Rezika Thalerjeva je naraven igralski talent. Rojeno v Ljubljani so roditelji namenili zasebni uradniški službi. Toda notranji klic jo je potegnil h gledališču. Jedva šestnajstletno dekle je stopila v dramatično šolo Avguste Danilove. Po treh
LETNIK V.	ŽENSKI SVET -:t. 9. _STF.AN 273.
mesecih je nastopila kot igralska gojenka na predstavi v areni ljubljanskega Narodnega doma. In kritika je opazila takoj, da je Rezika rojena igralka. Zvedeli smo pa iadi, da ima lep g!as in dober posluh, skratka da ima glasbeni čut. Kapelnik H. Benišek jo je pritegnil v gledališki zbor in obenem naj bi sodelovala pri dramskih predstavah. Za vse delo skupaj smo ji določili prvo «gazo» 16 kron na mesec!
Dne 1. oktobra 1905. 1. je Rezika že nastopila v epizodni ulogici Anzengru-herjevega igrokaza «Samsfei dvor». Ustregla je nalogi popolnoma, in s tem je bila na gledališče privezana. Tako je nekaj let delovala kot «deklic za vse«: v zboru opere in operete ter v drami.
Ker je imela v svojem nastopanja nekaj tipično zdravo simpatičnega, neprisiljeno temperamentnega, smo ji dajali v drami predstavljati epizode mladih služkinj in sobaric. Zgodilo se ji je, da je v enem letu predstavljala 19 različnih sobaric in hišen! Škodovale ji niso, ker ž njimi S2 je otresla vsakršne bojazni ter je kmalu nastopala mirno in samozavestno. Poskušali smo ž njo tudi v operi in opereti; zopet je pela često epizodne partije opernih hišen in sobaric ter zadovoljevala. Tvegali smo torej ž njo še več: v opereti Donna Juanitta je pela Petritto in ugajala; dali smo ji nato cigansko Minko v «Logarjevi Krisfi», in s svojim pristnim temperamentom je zmagalb. Biti je znala iskreno čustvena, naravno hu-morna, imela je lep, zvonk glas ter se je znala pravilno in okusno oblačiti. Bila je prijetna, vedno simpatična pojava na odru, prinašajoča kipeče življenje v gestah, očeh in mimiki. Razvijala se je v zanimivo osebnost. Govorilo se je ze o nji in kritiki je niso mogli več ignorirati.
Tedaj smo ji zaupali kadeta MaroMja v Jesenskih manevrih, in vsa Ljubljana ji je ploskala. S tem je skočila v vrsto sobstk in priznavali smo jo kot drugo subreto. Kot Martje v Ločeni ženi je svojo popularnost stopnjevala, kot Juliette v Grofu Luksemburškem pa je tekmovala za. prvenstvo z vsemi partnerji. Postali smo smeli ž njo in ji zaupali Jano v Ločeni ženi 'in Suzano, in Rezika je postala prva operetna subreta, vedno živ vražič, elegantna in simpatično poredna, hkratu pa resno ambiciozna in strogo avtokritična. Že dolgo se je posvečala sistematskemu učenju petja ter je posečala solovski pouk v Glasbeni Matici. Nikoli zadovoljna sama s seboj, se je učila peti neprestano ter mnogo čitala.
V sezoni 1912113 je nastopala na odra prav takrat vzcvelega tržaškega slovenskega gledališča. Bila je ondi prva pevka v operi in opereti. A želela si je obzorja in čim večjega repertoarja. Tako je odšla smelo v tujino. V sezoni 1913114 je bila angaževana v Žatcu na Češkem ter je pela nemški v opereti in operi. Pela je Dorito v aKuhreigen», Nuri v «Tiefland», Walkiiro v Wagnerjevi operi i. dr. ter je ogromno pridobila na rutini in okusu. Celo Neddo v Glumačih je že pela na popolno zadovoljstvo nemške zelo kritične puhlike. L. 1914115 se je z ravnateljstvom vred preselila v tedaj nemške Liberce na Češkem ter se specializirala za 1. in 2. operetne subretne partije vseh takrat modnih dunajskih, francoskih, nemških in angleških operet. Pridobila si je že ugled, da je bila za sezono 1916117 angaževana v Gradcu, ki je imel v Avstriji za Dunajem in Prago najboljše nemško gledališče. Zopet je nastopala v opernih in operetnih partijah in «Risai> Thaler je uživala uspeh za uspehom. Toda v zadnjem letu vojne so postale razmere tudi na nemških odrih neznosne, in Slovenki ni bilo več obstanka med fanatičnimi Vsenemci.
Vrnila se je torej v domovino in z močno svojo inicijativnostjo pospeševala naše napore, da se ustvari nanovo slovensko gledališče, ki sta ga bili pokopali politika in vojna. In brez pomišljanja, brez ozira na nižino gaze je vstopila prva
STRAN 274. .	ŽENSKI SVET št. 8.	LETNIK V.
u novi ansambl opernih in operetnih solistov z žrtvami vsega naroda oživljenega Narodnega gledališča v Ljubljani. V jeseni 1. 1918. je nastopila takoj v prvi opereti, Michujevi hčerki, kmalu nato pa v veliki naslovni partiji Massenefove opere Manon, v Massenetovi Thais, kot Madam Butterfly, Nedda in kot Marta v Nižavi. Te štiri, izvrstno podane partije so jo mahoma pomaknile v vrsto domačih prima-don, kar je ostala doslej. Dvrakova opera «Vrag in Katram je bila možna le ž njo, ki odlično karakterizira in razpolaga z zmagovitim humorjem; v «Notre Dame» je kreirala Esmeraldo, v «Mefistofelu« Heleno, v «Vaški šoli» Hrio, v «Plašču» Georgetto, v «Don Juanu» donno Elviro, v «Rusalki» Kneginjo, v «Cosi lan tutte» Fiordiligi itd. Poleg teh, za Ljubljano premierskih partij je pela še dolgo vrsto repriznih: Zofijo v «Wertherju», Esmeraldo in Marinko v «Prodani nevesti», Suzano v «Suzanini tajnosti», Santuzzo v «Cavali'eria rusticana» i. dr.
Njen glasovni značaj je mladodramatski, a je vrlo usposobljen tudi za partije visokodramatske, kar je zlasti sijajno dokazala s svojo Marto v «Nižavi» in Santuzzo.
Preko dvajset let je Rezika Thalerjeva nastopala dan na dan; delala je kot igraika in pe^m-rmravn»9t ogromno in ustvarjala velike in težke partije, ki so zahtevale napora duševnih in telesnih sil. Z občudovanja vredno energijo se je ob največjem samopožrtvovanju umetniškemu idealu dvignila z lastno marljivostjo in blesteča nadarjenostjo od bedne koristke do ugledne pevke. Kot tovari-šica uživa v ansamblu posebno priljubljenost, ker koMgijalnost in uslužnost, ki jo odlikujeta, sta pač v gledaliških krogih redki čednosti. Rezika Thalerjeva pa je prav izjemno dobra duša, ki je ugladila že marsikatero — gubo skrbi in žalosti...
Mnogo čisto samosvojega je v njenem značaju; zato ni šablonska ženska pojava. Življenje je spoznala z vsemi njegovimi bridkostmi, a ni omagala v svojem vzgonu; mnogo je potovala po svetu, občevala je in občuje z ljudmi slovesa in vpliva, si ustvarila najlepši dom, a ostala je skromna in ljubezniva, čisto naša — pristna Slovenka iskreče se inteligence, vročega temperamertta, mehkočutne umetnice in blagega človeka tihih sanjarenj in nežnega hrepenenja.
V zgodovini našega gledališča ostane njeno ime zabeleženo med najbolj zaslužnimi in najbolj simpatičnimi.	Fran Govekar.
Nočna pesem. (Batagen.)
Slišiš, o žena, skoz tajnost noči vrenje, šumenje pajoče krvi? — To je ljubezen, je pesem strasti...
V tvojem drhtečem telesu molči on, ki ga v snu moja misel lovi, on, ki ga ljubim, ko rojen še ni...
Zanj moja ljubezen, zanj moja strast, radi njega imam nad tabo oblast,
radi njega, o žena, vre moja kri, radi njega so vroči polnočni sni...
LETNIK V.
ŽENSKI SVET št. 9.
STRAN- 275.
Slavospev mojemu Pegazu. {Wda leraieva.)
Oj tinla je črna in krilik je bled, ker menda nad mano jezi se, jaz vežem si v pesem girlando besed, na svelu mi dobro godi se.
Kaj mar je komu, če moj Pegaz buzlja, lo zares je od sile! Saj žhhtni meščan vsak svoj avto ima in drugi imajo kobile.
Kam Pegazek danes ? Pod Šmarno goro, na Orle, pod češnje cvetoče? V Ljubljani zares že preveč je pusto, naj v tinto pomaka, kdor hoče.
V Ljubljani so društva, shod narod.iih dam, svečani sprejemi, špalirji, in bančni polomi, in kar jih poznam, so kisli celo že banktrji.
Iz krize ušel je le Pegazek moj, ušel ž njim moj zlati humor je, harmonika, pesem veselo zapoj, in konec je žalostne storije.
Že v sanjah sediva pod Šmarno goro obisti so najine zdrave, in dokler za nama pogrebcev ne bo, Ijubljani vesele pazdrave!
Krasno je v sanjah, naj nihče ta čas nič žalega zdaj mi ne zine, zamaknjen v nebesa je ves moj obraz, jaz skujem iz zvezd še cekine.
Ženstvo in alkohol.*) (Manca Dartolova)
• udno je, da se naše ženstvo, ki se udeležuje raznih vprašanj in pakretov, zanima silno malo za alkoholno vprašanje, ko baš žena največ trpi rp.di vporabe in zlorabe alkohola. Trpe rodbine, ko« pijančevanju udani rodbinski oče ugcnablja sebe, ženo in ctroke, katerim je cesto strah in trepet. Alkoholizirani moški so po-največ krivi padca mnogokaterega dekleta in žene, alkoholizirani moški drve sami in tiiiajo ženstvo v spolne bolezni, na'katerih trpi zdaj ves sMat in od katerih prihaja na našo državo precejšen procent teh nesrečnic in nesiBčnikov.
Brez alkohola bi ne imela jar/na in tajna prostitucija toliko) netiva in bi se število nesrečnic ptBv gotovo zmanjšalo, ko bi ss omejil alkohol, kakor to kaže statistika iz Amerike.. Naša ženstvo je razpravljalo že mnogokrat, kako zajeziti prostitucijo, a napram alkcJiolnemu vprašanju ostaja hladno, malomarno in skeptično,idasi je znano,da je upropastilo največ deklet upiiav zavživanje in napajanje z alkoholom,
Morebiti ženstvo ne vepjame v uspeh, ker ve, da se pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne; tudi vemio^ da postane iz notoricnega pijanca redkokdaj trezen človek ali abstinent, i',adi tega posveča naš treznostni pokret največjo skrb in najintenzivnejše delo naši mladini in deci. Tu moram.o poseči krepko ') Po predava-ju na letošnjem jugoslovenskem abstinentskem kongresu.
STRAN 276. .	ŽENSKI SVET št. 8._LETNIK V.
in se postaviti energično piloti vsakomur, ki bi hote ali nehote oviral delo,-kajti če ja kje upravičea krilatica, da je mladina naša nada in naša bcidoč-nost, je pač tu. Kdo pa je najprej poklican, kdo ima največ prilike in kdo najsvetejšto dolžnost delati nato, da dosežemo trezno mladež? To ania me matere, ki imamo deco v svoji neomejeni oblasti; decici, ki gleda na nas zaupno, veruje naši besedi kakor evangeliju in kateri se zdi vse lepo in dobro, kar vidi na nas. Posnema nas v vsem: v dobrem in slalbem. Zato so resnične pesnikove besede;
Kakva bilka; cvijet taki, kakve majke, narod 'naki.
Ko se bo ženstvo res zavzelo za protialkcholni pokret, tedaj ba uspeh na vsi črti večji in vidnejši. Kdo ima n. pr. v Ameriki največ zaslug, da se je prepovedal alkohol? Žena! ŽenaMairy Huntova, profesiorica kemije, je bila prva, ki je vpeljala v šola propagando za abstinenco. Že 1. 1885, je deset držav sprejelo njeno ide'jo. In prav radi tega, ker so bile Zjedinjene države prve, ki so vpeljale v šolo priotialkoholni pouk, imajo najtreznejši proletarijat na vsem svetu.
Na lanskem kragresu na Bledu se je ženstvo dotaknilo tu.di alkoholnega vprašanja, a taksi naglo in površno, da se je videlo, da ne prisoja alkoholnemu vprlaša,nju one izredne važnosti, katsTO zasluži. In vendar bi bile uprav voditeljice kakršnegakoli ženskega pokreta v prvi vrsti poklicane, da. prevzamejo pouk o alkoholnem vprašanju za dekleta in žene, ki zastrupljajo sebe, svoj plod in svojo deaoi z alkoholom iz nevednosti, stare tradicije in grešne veif.3, da krepe sebe in svoje dete. Žene v porodniški postelji in pozneje kot dojilje sviojih loltrok mislijo, da dobe moč in obilo mleka, če pijejo vino in pivo. Dr. Hostie pa pravi: «Dandanes je dokazano z najmodernejšimi metodami za merjenje jako malih količin alkohola, da pishaja alkohol vedno skozi mleönjö žlezo ter odhaja s posssanim mlekom v organizem dojenčkiciv, ki ga zastruplja.»
Prav tako zastiiupljajo matere svoje otroke pozneje, ko mislijo, da jih krepe, če jim dajejo piti vina. Kolikdcrat sem slišala mnenje, da se mora otroku, ko dobiva zobke, dajati vino, da lažje prestane to težko fazo v svojem detinskem življenju! Ponekod pravijo, da micra mati celo krilo prodati, ako nima denarja, da bi kupila vina za otroka, ko' mu iiastejo zobki! Alkctol, podan otroku bodisi tudi v malih množinah, mu povzroča glavobol, zadržuje razvoj, moti spanje, vpliva kvarno na duševne sila in vzibuja prezgodnji spolni nagon.
Glede starišev je dokazano, da škoduje potemtakem tudi le enkratna pijanost in celo tudi že zmerno vlživanje alkdhola.
Fore), bivši profesor psihijatriije in ravnatelj norišnice v Zurichu, p?še: da je alkohol vplival na zarod blastoftorično že tedaj, ko so dajali živali na kg njene tsže 0.1 cm' alkohcla.
LETNIK V.	ŽENSKI -SVET št. 10.__STRAN 9.
Prav tako zastiluplja blastoftoričniol alkohol človeka. Otroci, spočeti od alkoholikov, so idijoti, epileptiki, rahitični, nerazviti.
Vpliv alkohola na potomstvo je bil znan že v starčh časih, zato sta. Platon in Lykurg prepovedala piti Vino na večerih zakonske združitve. Bezzoila pa dokazuje, da se spočne največ slaboumnih otrok ob času, ko svet najbolj pije. Trgatve in piödpusti imajo največ teh otrok na vesti,
Erazmus Darwin je dokazal, da se podedujejo vse bolezni, ki jih pro-vzroča alkohol, dioi tretjega in četiitega rodu.
Sloveči otroški zdravnik dr. Demme je dobil pfi desetih treznih rodbinah 82%, pri 10 pijanih pa le 17.5% normalnih otrok.
Tu se spominjam velike, lepe šolske sobe, kjer je bil prvi razred. V zadnji klopi je sedelo leto za letom nekaj otrök, ki so samo bulili vame ali pa nekaj čakali, dočim so drugi že čitali in pisali. Ti so dolvršili že vse razede, ko so oni revčki še vednd sedeli v zadnji klopi v prvem razredu. Bila je to deca notoričnih pijancev.
Toda kdo. se je tedaj brigal zato, kdo spre.govoril besedico proti demonu ■ alkobolu, dasi se je bil v Ameriki že mnogo prej boj proti temu človeškemu zlu? Pač; omenjali so alkohol, koi so sodili zločincai, ter izrekli milejšo sodbo, ako je bil popolnoma pijan, ko je izvi,šil zkÖa.
Če mislim nazaj na čase, ko sem še sama hodila v šolo in pioitem, ko sem bila učiteljica, se spominjam slovenskih beril, V slovenskih čitankah je nebroj pesmi poveličevalo vince rujnio, vince sladko, na vse miolžne načine. Ali smo res morali Slovenci izliti- to svojo slabost in slabai lastnost • tudi v pesmi? In jih ponatiskujejo v knjigah, namenjenih najnežnejši mladini? Ali ni škoda; nadarjemih, pridnih in razumnih Slovencev, da še veljajo povsod za narod pijancev?
In kaj je sad tolikega pijančevanja? Raznovrstni zločini in — b::lezni. Prof. Forel je sestavil statistiko, po kateri prihaja na 200 skičajev spolnih bolezni 75% okuženj pod vplivom alkdhola v lahno napitem stanju.
Zapeljivci dajejo dekletom alkohola, da jih zapeljejo in pahnejo v prostitucijo, in nesrBčnice potem popivajo navadno naprej, da pozabijö v amam:i svoj žalostni položaj.
Vseučiliščni profesor dr. Metod Dolenc je dokazal s tremi tabelami, da se največ zločinov dogaja lob nedeljah, potem ob ponedeljkih in zatem ob sobdtah, ko ljudje p^jo največ. Pristaivlja tudi, da se dogaja dve tretjini vseh zločinov v gostilnah, kjer se vživa alkohol v tej ali oni obliki, čeprav samo priložnostno, «Pobijaj v narodu uživanje alkohola in s tem zmanjšuješ kriminaliteta!» kliče dr. Metod Dolenc.
Gostiln je že mnogo preveč in vendai! se še vedno otvarjajo nove, Otvarjajo se nove kleti, s katerimi se celo profanirajo irhena naših največjih moe. Tako imamo že Aškerčevo in Priesemovto klet, Tavčarjevo in Jurčičevo
STRAN 278. ._ŽENSKI SVET št. 8._LETNIK V.
sobo pa v gostilnah. Še mnogo imen naših velikih mož bodo tako profanirali, ako bodia oblasti to dovoljevale,
V gostilnah in takih kleteh praznujejo inteiigentje razne dogodke. Tolstoj piše: «Grozno je, da misleči Ijiidjo, ki stoje na najvišji stopnji izobrazbe, ne zaajo slaviti nobenega praznika drugače, nego da sedijo ure in ure, jedo in pijo, kriče in se napijajo. Žalostnoi je, da pri tem poma:gajo možje v letih, učitelji mladine. Sto in sto mladih ljudi se je vprvič morda opilo na slavljenju kakega takega dogddka po dovigeni maturi in izpitih in potem nadaljujejo ponoćevanji.3 s pijančevanjemi,»
Rekla sem v začetku, da imajo matere največji vpliv na svojega otroka, ko mu dajejo ali ne dajejo piti opojnih tekočin. Ko bi deca ne pokušala alkohola v letih, ko ima še mati oblast nad njo, ji tudi pozneje ne bo mar zanj. Ali ob vsaikam rodbinskem dogodku, naj bo vesel aH žalosten, se popiva in matere same silijo v otroka alkohol. «Pij, ko imaš novo sestrico ali bratca!» pravijo pri krstu; «pij, da bcš vedel, kdaj si bil pri biiaii»! Koliko popivanja je še le na svatbah, ki trajajo tem dalje, čim premožnejša sta ženin in nevesta.
Kako se vedejo in kaj počenjajo, ko gredo naši fantje na nabor! Človeka je kar, sram, k:- čuje njihov divjaški vik in krik, ko vidi njihovo zibanje po ulicali. Tudi tu bi lahko prav blagodejno vplivalo ženstvo: matere, sestre, neveste, kateism povzroča pijanstvo mož, simctv, bratov in ženinov največ gorja. Koliko trpljenja v rodbinah, kjer vlada alkohol! Zato bi se moralo zavedati Vise ženstvic^ v prvi viisti izobraženo, da bi prevzelo nalogo poučiti nevedne, v starih predsodkih vzgojene kmetske in delavske žene in dekleta. V prvi vrsti so v to poklicane učiteljice, da pouče in probujajia narod v tem zmislu z besedo inzvzgledom.
Prav tako imajo ženska društva in organizacije sveto dolžnost, da navajajo svoje članice k treznosti, te pa, da razširjajo treznostno misel naprej vsaka v svojem krogu.
Prav ženska društva bi morala biti prva, ki bi ne prirejala veselic in zabav s točenjem alkoholnih pijač. Gč. Štebijeva je konstatirala pred štirimi leti na nekem eistinenčnem kongresu, da sta v Sloveniji le dve ženski društvi, ki odrekata svoje sodelovanje prireditvam, kjer se toči alkohol.
Ko se bo naše ženstvo zavedalo, da ima doma in v driuštvih svfeto nalogo, pospeševati treznostni pokret in navajati narod k treznosti vselej in povsod, še le tedaj pcijdemo naproti snaći, o kateri je zasanjal Peterlin - Petruška:
«Srečne žene in možje,	Njim je širni svet le raj,
srečna vsa družina;	raj jim rodna zemlja,
ki za vinski strup ne ve,	vse življenje sreče slaj
žganja ne uživa.	jih povsodi spremlja.»
LETNIK V.	ŽENSKI SVET št. 10._ STRAN 9.
Večno izpraševanje. (Pavia Hočevaneva.)
3dkod pridejo otroci? Kako pridejo otroci na svet? To je pač ona večno vprašanje, Id vznemirja dušico vsakega otroka in spravi v zadrego razsodnost sleherne matere.
Različni so odgovori, toda povečini ne zadcvolje ne otroka ne vzgojiteljice. Smešno, nezmiselno je pojasnilo nemška matere: deoci nosa štorklja! Otrok, ki
..................... le nekoliko misli, bo kmalu dalje izpraševal: kje pa
jih'štorklja" dobrin čim bolj se poglobimo v ta odgovor, tem balj nespameten ss nam zdi. Ima li kako zvezo z resničnim postankom? Tako nežno stvarco, ki se je niti mati ne upa prijeti, da bi je ne pi'itianila in ne ranila, pa naj jo nosi štorklja v kljunu ali v krempljih? Pa kar golo, po mrzlem zraku? S čim hrani štorklja otroka? S črvički in zrnjem?! Kako to, da ga prinese baš nam in na komu drugemu?
Nič boljši ni naš slovenski odgovor: teta ali babica je našla otroka v potoku, tam je plaval, pa ga je zajela in prinesla k nam. Tam v mrzli vodi?! In kako je prišel tja? Da se ni utopil, da ni zmrznil?
Ali pa: Kupili smo ga. Pri tej in tej gcEpe smo ga naročili!
Spominjam se, da sem se vsafcckrat, ko sem dobila bratca ali sestrico, še vpraševala: zakaj je mama vselej takiat bolna? Bila sem boječa, pa se nisem upala, da bi bila pred kom izgovorila ta pomislek.
Kako naj pojasnimo oitioku to veliko skrivnost narave? Različno, po-stopoina, primerno oirakovi starosti, a vedno tako, da je odgovor v zvezi z resnico in da vzbuja otroku svetost ustvarjanja.
Mnogo knjig sem že čitala o tem, ali nobena me ni zadovoljila in bi najbrže ne megla s tistimi odgovori ugoditi nobenemu otroku. Vse knjige skušajo objasniti vprašanje spočetja in rojstva s primero iz rastlinstva, nekateri tudi iz živalstva. Toda ti odgovori so abstraktni, znanstveni ter puščajo vprašanje človeka .odprto. Kako naj potem otrok sam najde pojasnilo na svoje prvotno vprašanje: če je pri oplojevanju cvetic tako in imajo cvetio.3 za to potrebo posebne, tdke in take organe, kako pa je pri človeku? Sedaj šele nastane za otroka prava uganka!
Resnično se bojim trenotka, ko bo treba otroku dati jasen cdgovor na to. Skušala bom pač, zavleči njegovo nadovednoist, kolikor bo mogoče. Zato pa gledam, da mu že sedaj odgovarjam tako, da si je za svojo sedanjo razvojna stopnjo popolnoma na jasnem in mu ne dela vprašanje nikake preglavice več, obenem pa se čimdalje bolj približuje resničnosti.
Pri splošnem vzgojnem postopanju se mati ravna pO dveh temeljnih načelih, s katerim kroti brezmejnost otriokoive radoviednosti. Ko me hčerka vpraša kaj takega, kar je neprimerno za njeno razvojno stopnjo, ji odgovorim; «Tega ti ne morem povedati, ker: si še prsmajhna in bi ne razumela;
STRAN 278. .	ŽENSKI SVET št. 314.	LETNIK V.
ko boš večja, ti bom pa povedala in boš tudi v knjigah čitala.» Ali pa ji pravim; «Tega ne vem, nihče ne more vsega vedeti. Morda boš ti bolje vedela, ko boš velika. Saj veš, da tudi jaz vem včasih kaj takega, česar še moja mama ne V3, pa je starejša od mene.» Sedaj je stara 7 let, pa jo večkrat opozorim, kako je to ali ono stvar pojmila, ko je bila manjša in kako tudi sedaj ne more še razumeti tega, po čemer me baš vpmšuje. Pa se ji da povedati in preide na drugo stvar.
Vprašanje o postanku otroka jo je vznemiiijala jako rano. Opazila sem, da se za to deklice splošno bolj zaniniajo nego dečki. Večkrat sem se tudi čudila, s kakni nezmiselnim odgovorom se ja deček zadovoljil in ni prav nič več razglabljal, deklicam pa človek kan ne more dopovedati. Dokler se je dalo, sem skušala vprašanje preslišali s tem, da sem jo nenadoma opozorila na kako rsč ter) ji tako usmerila pozornost drugam. Dolgo seveda ni ostalo pri tem, kajti kmalu se je začela zavedati važnrjsti svojega vprašanja in se je sama takoj povraćala k njemu;
«No povej mi, kako pridejo otročlčki?»
«Otročički? Iz blaga jih naredijo ali iz gumija ali iz porcelana, saj vidiš, kakšni sa tisti-ie o1;ročički v izložbi?»
«Ah, ti me ne razumeš! Ne igračke--živi otročički, taki, ki hodijo
po cesti in zrastejo in so ljudje; taki kakor jaz in Mitja in Marinka...»
«A take misliš? Take otročičks pa naredi, ustvari Bogec.»
«Bogec? Tisti Bogec v nebesih?! Kako?»
«Tega pa ne vem, ker niisem bila še nikoli v nebesih».
«Pa kako miisliš, da jih dela. Samo, kako misliš, povej! Ali ima tako veliko kožo in škarje in jo i:eže, pa dela iz nje otroiSičke?»
«No vem, morda jih dela tako. Ali bi rada vedela, kako je Bog ustvaril prav prvega človeka?»
«Prav pnvega?! Tistega, ki je bil prav prvi na svetu? No povej, povej!»
Očice so se ji čudovitiol zaiskrile in poskočila je z nožicami in ročicami. Povedala sem ji zgodbo oi Adamu. Ko sem jo končala, se nisem povračala k prvotnemu vprašanju, nego sem neopaženo prešla na drugo polje otroškega sveta. Zaigrala se je s kamenčki in skrivno'stni problem ustvarjanja je bil za tisti dan rešen,
Črez nekaj časa je prišel v hišo mizar in ji je dal kepo kita. Zopet novia veselje.
Mirno se igra. Kar zaslišim, kako se napenja in močno sope,
«Kaj delaš?»
«Jaz sem Bogec. Iz kita sem naredila otriočičke, sedaj jim pa vdihavam dušico. Bodo kmalu živi kakor Adam?»
Obstala .sem. Ali naj se čudim ali smejem!
< -LETNIK V._^ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 281.
«Ne botio^nikoli živi, ker ti nisi Bogec. Samo Bcgec ima tako sapt^da jim lahlto vdahnetdušo. Naredi ti rajše kaj drugega: kroglice, pa se Doš igrala, pa kriuhke in jih hciš rezala in prodajala,»
SčasoiM se je seveda zopet pojavilo vprašanje: «Mama, pa kako pošlje Bogec otročičke ljudem?»
«Bogec ustvari najprej prav majhni.» otročičke, potem sd pa v nebesih in še nastejo. Kadar je otročiček dovolj velik, pa ga da Bogec angelčku, da ga na oblakih prinese na zemljcJ, Navadno ponoči, ko vsi spijo in nihče ne vidi. Pa .ga položi k mami v posteljo-. Ta otročiček moila pa sedaj jesti; ustka ima majhna, zobkov nima še, pa ne moir.2 jesti stvarrl kakor ti. Zato pa napravi Bogec tako, da se naredi mamici v| prsih mleko in ga lahko otročiček pije brez čašice in brsz žličke. Takriat pa mamo prsa belijo in glava jo boli, pa mora biti v postelji. Tudi ne sme nihče ncpotati v sobi, ker bi se otročiček preveč ustnašiL»	*
Silno ji je bil všeč ta odgovori. Dolgo časa me ni potem več izpraševala. Le to ji ni škl v glavo, zakaj Bog ne pošlje še njej bratca ali sestrice, «Kadaii boš prav pridna, pa ga bo poslal.»
Včasih, rekdokdaj seveda, jo pohvalim, da je pridna. Ob taki priliki so se nekoč hipoma vliele v njej vse življenske sile do najvišje potence in se izrazile v prisrčnem vzkliku: «No, zdaj nam bo pa Bagec poslal še enega otiročička, ker sem bila pridna. Kdaj, kdaj, povej, povej no!»
«Precej ne. Boš morala biti še večkrat pridna,»	, '	'j
Kadar je prav neposlušna in se neče sama obleči ali^' jesti^k J pa jo opozorim: «Kako naj nam pošlje Bogec še drugega ctroka,. ko imam še s teboj toliko dela!»	' ^
O počitnicah j,e šla na kmete. Sosedovi, ki so živeli v največji bedi, so imeli osem otrck, eno manjše kot drugo. Neprestan pretep in pričkanje. Pa me vpraša hčerka: «Mama, kako pa, da je Bogac poslal njun toliko otrok, pa se-vedno tepejo in mamo jezijio! Saj si rekla, da da Bogec bratce samo pridnim otrokom?»
Moja pedagoška učenost je pogorela spričo tolike dečje logike.,, «Tudi meni se čudno zdi. Veš, v nebesih je tcliko angelčkov, saj vteš, da če umn3 otročiček, pa je angelček; in nekateri komaj čaka, da nese otro-čička na zemljo in včasih niič neipismisli, kcmu ga da. Najrajši jih angelčki nesejo na kmete, ker je tam dosti prostora pred hišo, saj veš, da se otroc^^ajrajši igrajo na vrtu,»
pa pcijdimo še mi stanovat na kmete, morda nam bo angelček prej prinesel otročička.»
Razjasnila sem ji, zakaj moramo stanovati v mestu, in mid tem je zopet pozabila na nujnost poroda,
STRAN 278. .__ŽENSKI SVET št. 316._LETNIK V.
Nekoć me pa vpraša: «Veš, jaz bi pa rada videla, kakšni so, tisti mali otročički, ko sd enkrat rekla, da jih napravi Bogec prav majhne, take, da še ne morsjo na svet.»
«Ti jih bom pa enkrat pokazala, ko boš Večja. Pfljdeš z menoj v muzej, in jih boš videla.»
«Kako pa ljudje vedo, kakšni so tisti otročički, saj ni bil še nihče v nebesih?»
«Tam boš videla prav tiste resnične, ki jih je Bogec ustvaril, jih niso ljudje naredili.»
«Prav tiste, Bogčeve?! Kaka so jih pa dobili?»
«Nekateri angelčki so tako nedočakljivi kakor ti. Pa ne morejo dočakati, da bi bil otročiček dovolj velik, in ga prej nesejo na svet. Ker je pa premajhen, umre med poltjo. Pa ga denejo ljudje v muzej, da lahko drugi vidijo, kakšni so mali otroci, predno se rodijo».
Nekega dne ji pravim:
«Veš, pri Borutovih (Borut je njen prijateljček, pa kakor vsi ntroci tudi ona ne prizna vlišje lastninske avtoritete, nego je on; vsa hiša, vse osebe so le njegove) pri Borutovih s.d dobili malega otročička. Aljoša mu je ime. Hočeš, da ga gremo gledat?»
Kdo bi ji mogel napraviti večje veselje! Gredoč sem kupila par nageljnov: «Te rožice boš neisla Borutovemu bratcoi, tistemu novemu človečku. Je lepo, če mu kaj prinesemo sedaj, ko je šele prišel na svet.»
Zgodilo se je čudo vseh čud; ta deklica, ki bi je človek z vsemi darovi tega sveta ne pripravil, da bi komu voščila ali Vsaj dala šopek, ta deklica je s čudovito lahkoto nesla šopek skozi vrata v sobo in ga z Vso svetostjo položila na najmlajšega člana človeške družbe. Na njenih ličkih ni bilo ne zadrege ne radosti, vso je prevzelo nekako sveto, pioldzaveistno spoštovanje pred veliko skrivnostjo narave.
Pred kratkim je imela nalezljivo otrinSko boleizen. Porabila sam to priliko in ji pojasnila nevarnost ckuženja in važnost higijene. Pri tem sem ji pokazala tudi ilustrirano zdravniško knjigo. Silno jo je zanimal ustroj človeškega telesa. Drugi del knjige obsega porodništvo. Zdelo se mi je, da bi ji bila prav lahko razložila in pokazala razvo'j zarodka ter jo opozorila na važnost dekliškega zdravja, V takratnem razp|oloženju bi ji bilo vse lahko umevno in priprosto, Tc-da pomčslila sem; Dohro in prav bi bilo vise, če bi otrok živel vedno v ,okrilju doma; toda kaj bo, ko poj de med druge nepripravljene otroke in jim bo to pripovedovala? Kako jim bo po^dala, kako jo bodo razumeli in kako si bodo is'ami dalje razlagali? Presnimi bi bil ta moj vzgojni poizkus. Pa tudi ni neobhodno potreben. Saj dete sarrS tako rado živi v kraljestvu bajke in kar hudo mu je, koi se mu pravljica pretvarja in razvija v hladno lesničnoJst. Tudi njegovih slučajnih, resnih,
LETISIIK V._ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 283.
zrelih vprašanj in domislic ne smemo precenjevati in iskati v njih dokaza otrokove zrelosti. Večkrat vpraša ali pove kaj priav pametnega, da človek kar ostrmi, toda takoj nato preide in se vživi v tako otroško naivnost, da nam jasna pokaže, da je pravi resnični njegov svet le oni, ki odgovarja njego^;im letom. Tako me je nekoč hčerka vprašala:
«Mama, kaj misliš, koliko otročičkov bo dal meni Bogec?»
«Ne vem, Kolikor jih boš pnosila. Če bo Bogec videl, da bi bila ti pametna in dobra mama in če boš zdrava, pa ti bo poslal kakšnega.»
«Ali takim, ki bi bile slabe mame, jih ne pošlje? Zakaj ne?»
«Zato ker bi bili otročički pri slabi mami revčki. Če bi jim vse doVolila, pa bi zboleli, ali hi se prehladili, ali potolkli...»
Zakaj pa morajo biti mame zdrave?»
«Če je mama bolna, ne more skrbeti za otročička; pa še on naleze bolezen in zboli.»
«Pa veš, mama, kaj sem pozabila?! Ha, kdo bo pa tata!... Kje bodo pa moji otročički tata dobili?... Ha!?» (Na široko so se ji lOidprli očki, ustka so ostala odprta na stežaj, dokler nisem začela pojasnjevati.)
«Na to pa ni treba še misliti sedaj. Ko boš večja, pa boš videla kje kakšnega človeka, ki se ti bo zdel dober in pameten, pa ti še boš njemu zdela dobra in pametna, pa se bosta zmenila, da boš ti goispodinja, on gospodar, -in si bosta uredila stanovanje in prosila Bogca, naj Vama da otročičke,»
«Pa jih bo dal dosti? Veš, jaz bi riada tri, štiri, pet... Pa bcm naredila vsem enako obleko. Če ne bodo pridni, bom prijela veliko šibo, pa jih bom tepla, kar mahala bom, kar mlatila bom po njih, da bodo jako vpili,.. Jaz tako rada vidim, kadar otroci kiitčijo, kar še jaz bom vpila ž njimi, pa se bomo tepli, tepli.., pa smejali... Boš videla, kakšna, neumna mama bom I »
laz.
Vsa je gorela od riadosti, ko se je v duhu videla sredi te hrupne kopice, pa se je nenadoma prestrašila sama sebe, in kot bi odrezal, je utihnila in nato izpregovorila s popolnoma spremenjenim glasom: «Pa moilda ne bom taka potem, ko bom večja. Morda bom tudi jaz takd dobra mama kakor si ti in Bor.utova mama...»
Nadejam se, da ji bom polagoma odgrinjala skrivniostne tančice, ki ovijajo dejansko snovanje narave. Počasi bo iz bajke rasla resničnost. Prav počasi, ker je vajena tudi pri drugih vprašanjih, da ji odlagam pojasnila na poznejši čais, ko «bo Večja» in «bo laže razumela». Kakšen bo zadnji prehod? Bom li imela sposobnost, da ji dostojno in povoljno od-gmem zadnjo tančico? Ali ne bo morda storila tega že prej kaka druga nepoklicana oseba? Tudi če se bo to zgodilo, ji bo morida vendarle ostalo nekaj one svetosti, s kateno, ji jaz počasi, počasi odpiram vrata v dozore-vajoße pojmovanje.
STRAN 284.	2ENSK ISVET št. 9.	LETNIK V.
		
	1 Z V E S T J A	
PO ŽEnSKEM SVETU.
t Franfa Koširjeva, por. Guličeva. Sredi minulega meseca je umrla v Ljubljani žena, katere ime bo vedno zabeleženo v naši literarni in narodni zgodovini. Franja Koširjeva je bila doma pod Šmarno goro, njen oče je bil premožen posestnik. V njeno hišo so zahajali takratni kulturni! delavci iz Ljubljane, posebno pa pesnik in kritik Franc Levstik, ki se je bil tudi zaljubil vanjo in jo ovekovečil v nekaterih svojih pesmih. Inteligentna družba je močno vplivala na mlado dekle. Kmalu se je navdušila za nove ideje, ki go se takrat rodile in ustvarjale novi čas, dobo narodnega probujenja. Ko se je pozneje poročila v Sežano, je bila med prvimi javnimi delavkami. Na stara leta je živela v krogu svoje družine v Ljubljani in je pisala svoje spomine, ki bodo tvorili lep donesek naši preporodni zgodovini. Njeno udejstvovanje spada v ono dobo, ko je bila slovenska žena povečini še "nezavedna ter je bil znak vse njene kulture le v tem, da je nemškutarila. Franja Koširjeva pa je poznala duh novega časa, hodila je na prve narodne tabore, razumevala raz-mahujočo se sokolsko misel ter se udeleževala vsega prosvetnega dela. Veličasten pogreb in gomila vencev na pokopališču v rodni vaiii pričata, kako pomembno je bilo življenje pokojničino.
Mednarodni ženski savez - mati Društva narodov» Tako je imenoval to veliko žensko organizacijo Chamberlin, odlični član Društva narodov v Ženevi, o priliki letošnjega zborovanja izvrševalnega odbora M, Ž. S. Vrsi priznani veščaki, ki so v odboru Dr. N., so priznali Žen.S'kemu savezu velike zasluge na vseh važnejših poljih njegovega delokroga ter izjavili, da jim je prepotrebno sodelovanje take ženske organizacije, ki šteje 40 milijonov članic, zastopnic iz 44 držav in ima za seboj krasne uspehe isvojega 39-letnega plodnega delovanja.
Ženski napredek na Finskem. Finska je mlada državica ob Baltiškem morju. Do svetovne vojne je tvorila del ruskega ozemlja; že takrat je bila Finska na glasu kot izredno naobražena, marljiva, resna in napredna. Še pod ruoko vlado si je izvoje-vala marsikatere pravice, ki jih mora po mnogih modernih državah žena še danes imeti med zahtevami na feminističnem programu,
Finsko ministrstvo za socijalno politiko je v ženskih rokah — bivša tovarniška delavka in služkinja je sedaj mi-
nisterka. Sillanpää-jeva je bila hčerka siromašnih starišev. Sredstev za šolanje ni imela"", zato se je učila čitati in pisati šele kot delavka, ko je delala v predilnici, Z dvanajstim letom je hodila v tovarno in delala od 9 zvečer do 4 zjutraj, Z 20. letom je pustila tovarno in sla za služkinjo ter je služila 15 let v glavnem mestu Helsing-lorsu. Nato se je ustanovilo društvo služkinj in Sillanpää-jeva je bila izvoljena za predsednico. Odslej se je njeno delovanje lepo razvijalo, pokazala je take sposobnosti, da so jo kmalu izvolili za državno poslanko. Deset let pozneje pa je postala ministerka. 'Nima bogve kakšne izobrazbe, ali po svoji razsodnosti in marljivosti dosega v svojem področju večje uspehe nego njeni akademično izobraženi kolegi.
Žena pri Eskimih.
Eskimi žive na Grönlandiji, na skrajnem ceveru Amerike in na bližnjih otokih. Ta narod je maloštevilen in majhen po isvoji postavi, Povprečna višina žensk ne znaša poldrugi meter. Oljnata mastna koža je rdečkasto rjave ali rumeno zagorele barve. Lične kosti so razvite, čeljusti močne, razdalja med očesnimi odprtinami in med obrvmi je velika. Oči in lične kosti jih približujejo bolj mongolskemu nego indijskemu plemenu.
Temne, toda ne črne oči leže globoko. Očeina odprtina med trepalnicami je ozka in kratka. Ustnice so debele, spodnja ustnica je debelejša kot zgornja.
Debela, polna lica so pri otrocih živo rdeča, pri odrastllh le zardela. Črni lasje so debeli in se- svetijo. Svetlolasih ljudi s plavim! očmi je malo. Ti so najbrže mešani potomci tstarih Normanov ali Dancev, ki se pa v vsem ostalem prav nič ne ločijo od Eskimov.
Roke in noge so male in ljubke; le koža je na rokah in nogah ter na obrazu debela in raskava, medtem ko je na vsem ostalem telesu gladka in volna.
Lepote in ljubkosti žene Eskimov nimajo v obili meri, vendar pa trdi Amundsen, da i3e dobe med deklicami na Alaski tu pa tam lepotice.
Njih obleka je prava posebnost. One nosijo iz kož morskih psov narejene hlače, tudi rdeče aH rumeno pobarvani škornji so iz kož moriskih psov. Jopica je iz zelene bom-baževine; v zimi ali na morju pa oblečejo tudi iz kož narejeno. Na glavo si denejo kosmato kapuco. Deklice nosijo rdeče, poročene žene zelene trakove v laiseh. Opomniti moramo, da je ta obleka polna tolšče
< -LETNIK V.__^ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 281.
in da tudi uši ni malo v nji, ki jih ženske bi kdo, da je to pač malo preveč za tako^ lovijo in pobijajo med zobmi kot opice, kar nežno stvarico, a mu niti najmanje ni ško-
priča med drugim raziskovalec Nansen, dovalo.»	Friedenthal _ B.
Sploh so moški kakor ženske zelo umazani,	■ --
Kadar iß žena doma v svoji topli zimski	MÄTFRTMQTUH
koči, ki se nahaja pod zemljo, se sleče sko-	, mrt 1 C JMiN O 1 V U.
raj docela in obdrži le kratke hlačice na Kaj naj si pripravim za novorojenčka, cebi.	Vsaki mladi materi «e zdi, da natančno ve,
Zapadni Eskimi so glede nravnosti pre- kdaj bo prišel na svet novi član človeške cej natančni, posebno kar se deklic tiče. družbe; pa vendar je bolj pametno in pre-Zapeljane deklice so tam zelo redke. Pač vidno, da si vse pripravi že prej. Marsika-pa je življenje med poročenimi ljudmi pre- tera se je že uštela in jo je porod dohitel cej razbrzdano. Vsi ostali Eskimi pa so na- nepripravljeno. Po sedmem mesecu naj bodo gnjeni k nenravnemu življenju; s-lučaji, v vsaj najpotrebnejše stvari preskrbljene. De-katerih ima žena več mož, niso redki; tudi te, ki je rojeno is 7. ^mesecem, navadno ne je spolno razmerje med najbližjimi sorod- živi. Mnenje, da sedemmesečni otrok živi, niki, celo med stariši in otroci, močno raz- osemmesečni pa ne, je krivo. Čim pozneje širjeno,	öe rodi, tem več upanja na življenje in
Življenje žene je pri Eskimih dokaj trdo, zdravje prinese s seboj, akotudi dela mož lepo z njo. Eskim v lju- Moderno poučena mati ne postelje malč-bezni svoje žene ne poljublja kakor mi kul- ku več s pernico, nego mn napravi žim-tivirani Evropci, ampak si oba zaljubljenca nato posteljico, posebno poleti. Povoje, ki mesto poljuba nežno podrgneta nos ob nos. so nam stiskali ročice in nožice, prsa in tre-Mnogoženstvo je 'Sicer dovoljeno, a nima bušček, je higijena zavrela. Amerikanke že kdo zlepa več kot dve ženi. Zakon je spo- davno več ne povijajo, pa so vendar njih. čelka sklenjen na poskušnjo. Če je mož z oteoci ravni kot sveča. Dele se mora od ženo nezadovoljen, posebno če mu ta ne prvega dne svobodno gibati. Zato ga oble-rodi otrok, zakon razveljavijo. Žene rode čemo le v .srajčko in jopico ter zavijemo v po 2—3 otroke, redko več; umrljivost med dve plenički in flanelo. Crez to mu denemo otroci je zelo velika.	še gumirano platno in ga zavijemo v toplo
Od 14, leta dalje mora deklica pomagati odejo ter položimo v posteljico, materi pri gospodinjstvu. Kmalu jo poro- Mati naj si torej pripravi: čijo; nato živi pri starišib svojega moža, 6 srajčk, 6 majic, 12 plenic, 4 flanele, 2 dokler so živi. Z dvajsetim letom začne teža kosa gumiranega platna, 1 toplo odejico, njenega trpljenja, delo in trud. Ne samo go- 1 ozek povojček za popek, 2 prevezi za po-spodinjstvo, tudi. gradnja hiše je njeno delo. pek, 1 paket razkužene garze. Poleg tega še Mož pripravi samo gradivo. Celo ujete ži- banjico, 2 veliki brisači (frotirki), toplomer, vah mora razkosati ona. Za njenega moža 2 kosa mila za otroke, borovo mazilo in bi bila sramota, če bi sam izvlekel ubitega sipo, nekoliko vate in steklenico lizoforma. morskega psa iz vode, ko ga je privlekel do	p^ip^^^i p^ komadov, si
J	..v,...,,^ prihrani prepogosto pranje. Srajčk zadostuje
Amundsen opisu,e zivl,en,e m delo zene ^	^^	^^^^
Eskimov v zimski koči. V njei skrbi pridna „ekoliko večje, da bodo za pozneje. Isto-gospodm.a za vse; pripravlja ,ed m stro|i	glinčki ali podbradniki so
koze N,ene male roke se gibl)e,o brez pre- j^di potrebni, ker dojenček r^d meče iz že-stanka. Ljubezen ,lh redko žene v zakon.	bljuvanje ni prav nič nevarno
Ženske se poročijo, ker so starisi tako ho- t^^i malčka ne sestrada, kakor se neka-teh, moskl pa, da dobilo delavno moč v	Najboljši so slinčki iz. debelega
druzmo. Njeno ,stalisce ,e docela podobno henta, ker dcbro vpijejo slino. Treba je stahscu uprezene zivine,^ Ona je orodje	^^^^
brez vsake volje, moz jo sme podati	j^^g^je kožica rada
a i zamenjati, kadar hoče m to tudi stori, pordeči. Slinček varuje dete mokrote, ob-ako se mn le prihka ponudi m se mu ravno	^^leko in je obenem tudi za
zdi vredno. Moz ukazuje, zena uboga brez	■ j obdelan.	H. B.
vsakega ugovora. Vendar je družinsko ziv-
ljenje tega ljudstva še nekam srečno.	I/TIHTNITA
• Dokler otrok ne dopolni dveh let in še	IMJnllNJrt.
več, ga nosi mati v neki vreči na hrbtu, v Jagodovi polmesci. Presejaj Yi kg lepe kateri čepi s sključenimi nogami nag kot moke, vzemi od te 2 žlici moke, katero v črviček. «Videl sem,» pravi Amiindisen, lončku dobro žvrkljaš z 2 žlicama mlačne-«kako je mati vzela otroka iz tople vreče ga mleka in 2 dkg droži. Postavi na gorko in ga držala več minut dolgo čisto nagega da vstaja. Ko vzide, vlij v kvas ostalo pre-na mrazu petdeset stopinj pod ničlo. Mislil sejano moko, v katero vliješ še 10 dkg raz-
STRAN £86.__ŽENSKI SVET ät. 9._LETNIK V.
topljenega masla, 10 dkg sladkorne isipe,	cmoki trdi, ker je mast težka, četudi vmc-4 rumenjake in sneg iz 4 beljakov. Prideni za	šana, Bol;ša je mast od pečenke, je lažja, noževo konico soli in vse dobro utepaj	bolj rahla. Prostorna posoda je zelo važna, vsaj Vi lire. Utepeno testo pokrij in po-	da se morejo dvigniti. Vreti smejo le nastavi na toplo, da vzhaja. Ko vzide, ga stre-	lahko in pokriti na strani, ko so enkrat si na ploh ter razvaljaj za približno Vi prsta	močno prevreli. Skuhane imej 5 minut na na debelo. Vzemi na to krofo-v obod, kate-	strani na vročem pokrite — takrat se na-rega vsakikrat vtaknemo v mogo, da se ne	poje juhe —" zelo narastejo in ne padejo prime testa, ter izrezi okrogle ploščice. Na	na dno.
sredo vsake ploščice položi kupček oslaje-	V neki krčmi sera jedla tudi prav dobro
nih jagod. Ob robu namaži vsako ploščico	narejene in sem vprašala za recept. Pa so
z beljakom ter nato vpogni vsako čez pol,	rekli, da jih delajo brez maščobe .5 samim
da dobi obliko polmeseca. Pritisni potem s	jajcem. Bili so v vsem pravilni, a tistega fi-
krofovim obodom robove in razvrsti pecivo	nega oktija, ki jim ga da maslo, niso imeli,
na namazan pekač ter p.ostavi zopet na	Ponekod je navada, da jih narede že pol
toplo. Ko polmesci vzidejo, jih pomaži po	ure prej, preden jih zakuhajo. Pravijo, da
vrhu z jajcem, položi jih v namazan pekač	gres preje naraste in potem niso trdi. V tem
ter peci v neprevrpči peči.	slučaju se ne sme teoto prav nič pomešati
„ , , » • Ä - 1-	tik pred vkuhaniem, drugače bodo cmoki
Kako se ohram,o ceäp!,e v lasu? Cesp |e	P^^^ 'p^
v kisu so ze o okusne. Napraviš )ih tako-le:	^^ .j,^ zakuhaš. Pri meni se po vseh
Dozorele cesplje se operejo m se nato na	^ obnesejo, če potem, ko so
4 do 6 mjstJi nabodelo z iSlo._ Tako pn-	^ .t^^^j
pravl,enecespl,e denemo v kipeco raztopino	^^^ Dobro pokriti morajo tudi biti.
sladkorja v vinskem kisu, k,er ostanejo _sa-	Nekateri jih na vodi skuhajo in potem v juho
mo toliko časa, dokler ne začnejo prve ces-	^^ ^^^^ ^^ p^^.
pije pokati. Po em vložimo cesplle v ko-	„arejeni, so pa veliki res boljši kot
zarec m ,ih nato zalijemo z osla,enim ki-	^^ župnišča ne bom pozabila,
som, v katerem so se pre, parile. Na vsak	^^^^ ^^
kilogram cespeli se računa pol litra najti-	. , , , j. j .
nejšega vinskega kisa in 33 dkg sladkorja.	. Amerikanska (znana tudi pod imenom
„,,.,,..,, . ,■ 1 I JI	nmska solata. Pripravi jo v skledi kot na-
Za duh m bol,SI okus |e pridetl malo sladke	^^^^^ i^j^ega olja
kor,e m par nageljckov. Dobro ,e tudi raz-	p^j^^
topmo prej, kakor z n,o zali,emo cespl,e,	jjg^j^. naposled bel poper
ponovno pokuhati, da se nekoliko zgosti.	sladkor v prašku. Amerikanci posebno
Konečno zapremo kozarce s pergamentnim	^^ posebno, deU-
papir,em.	kateso, le oni ne. dajo vina, ker ga nimajo.
Se o gresovih cmokih. Da ise tudi po pred-	Solata mora takoj na mizo ali jo pa šele na
pisani meri težko posrečijo, o tem smo vse	mizi pripravijo.
prepričane. Zato so si gospodinje že od nek-	Angleäki äartelj. 2 jajci, isto težo sladkorja daj izkušale pomagati na razne načine, da bi	v prahu, moke, surovega masla ter konečno cmoki ne razpadli ali da bi ne bili trdi. Ker	še pol pecivnega praška. Meša se sladkor nekoliko trdi so dobri, preveč mehki pa	z maslom, prideneta se dobro utepeni jajci niso lepi in ne pravilni, četudi je okus do-	in moka ter nazadnje še pecivni prašek. Ko ber. V nekem župnišču so delale kuharice	je ugneteno, se dene v poma/jlen model ter zelo velike z veliko žlico in so bili vedno	se speče, a ne v prehudi vročini, jako dobri, lepo obliko so imeli, prekuhani	Najpriprostejša glazura je ta-le: Pri-so bili okusni in ne pretrdi. Dotična kuha-	stavi na mali ogenj sladkor in prav rica je rekla, da to ni dovolj, če jih delamo	malo vode. Lahko prideneš kako barvo ali po predpisu, ampak mara biti zdrcb ali gres	vonjavo (dobiš jo v lekarni.) S tem namaži že v mlinu pravilno narejen in ne preveč	površino torte ter jo nekoliko osuši v podroben. Bolj debelo zrnat mora biti. Čim	čici. V posušeno ^azuro lahko položiš iz-linejša je moka, tem lepši bodo cmoki, s	rezljane koščke kompota ali sladkorne slabše moke pa ne bodo narastli, če vse	cvetke, umetnosti znaš. Saj tudi kruh in pecivo ne
naraste lepo, če je iz slabe moke. Jaz po-	GO SPODINISTVO.
znam gres že od daleč in že ko mešam,
vem, ali bo kaj ali nič. Gres, ki je kakor	Ka) lahko storimo proti črvivosti sadja,
umazan, nekako zaprašen, ni dober. Le bolj	Odpadlega sadja ne smemo puščati pod
svetel je boljši. Dobro je vmešati žlico vo-	drevjem, ampak ga moramo večkrat in
de, a ne mleka, ker je mleko mastno in	sproti pobrati. Pobrano sadje, ako je še
ovira narastek, saj maščoba je že itak zra-	preveč nezrelo, skuhajmo za prašiče; če je
ven. Mast tudi ne da dobrega okusa in so	pa že precej zrelo, ga lahko uporabimo za
I.ETNIK V.
ŽENSKI SVET št. 9.
STRAN 287.
pridelovanje kisa in tudi sadjevca, S lem zatrerao črve v odpadlem sadju, ki bi drugače izlezli iz sadja in se skrili v zemlji, ali pa na deblu, kjer bi zabubljeni čakali prihodnje spomladi. Zato ne puščajte odpadlega «sadja pod drevjem! Kdor pa hoče biti se bolj napreden in oprezen, naj okoli debel ovije iz slame spleten pas. Golazen, ki bo hotela lezti na drevo, lio našla pod pasom ugodno skrivališče za čez zimo. Ta namen jim pa sadjar prepreči, ko v jeseni sežge pasove z -golaznijo vred.
Mravlje preganjam zelo priprosto. Vzamem 2 dela cladkorja v sipi in 1 del bo-raksa, dobro premešam in potrosim tam, kjer se navadno zbirajo mravljinci. Pa hitro izginejo in do čistega.
o lepeaTvedeniu.
Zelo kočljiva zadeva je ra7.merje med mačeho, oziroma očmom in pastorkami. Alačeha naj bo nasproti svojim pastorkam Ijubeznjiva in pravična. Pastorki in pastorke kličejo običajno svojo mačeho ali očma z «mali» ali «oče»; na Francoskem pa je to bolj redko v navadi. Če so otroci že bolj odrasli, se lažje odločijo za «teto» ali «strica». Francozi pravijo mačehi «marraine», to je «botra», ali pa jo kličejo kar po imenu. To je očividno najbolje, ker se s tem nihče ne žali. Če pa med pastorki in očmom ni po letih znatne razlike, kličejo otroci očma z njegovim priimkom in nasprotno.
Četudi zakon dovoljuje ločitev zakonskih, je družba v tem oziru bolj stroga, ker je vedno dobro poučena o nedostatkih poročenih in nikdar popolnoma ne odpusti ločenim.
Ločitev je vedno nesreča. Upravičeno je mnenje, da je ta ločitev huja od smrti, ker nam umrli vzbuja odpuščajoče, spravljive, obžalujoče občutke, dočim ločitev nasprotno vzbudi željo pozabljenja in zagreni vse lepe spomine iz preteklosti,
Ločitev razreši oba zakonska vsakih obveznosti. Ločena žena prejme zopet svoje dekliško ime, a se titulira z «gospo».
Temu, kar je sodnijsko določeno glede otrok, je najbolje, da se ločena brezpogojno uklonita in ne delata še nadaljnih konfliktov, ki vedno mučno vplivajo na okolico, posebno pa na nedolžno prizadete otroke, ki so z delitvijo čuvstev do svojih staršev že itak dovolj prizadeti.
Smrt.
Smrt družinskega člana je eden najhujših udarcev, ki zadene družino. Z druge strani je med onimi, na katerega moramo biti vsak dan vsi pripravljeni.
Če kdo umrje, je največja dolžnost najbližjega svojca, da umirajočemu na zadnjo
uro zatisnie oči. Okolnosti tega dogodka vržejo oistalo družino v tako globoko in brezupno žalost, da se ji je nemogoče zadostno ukvarjati s pripravami, ki so ob vsaki smrti neobhodno potrebne. Otroci so prosti in se ne uporabljajo za potrebna pota pri pogrebnih pripravah.
Preden se prične ,s pripravami, se najprej obvestijo najbližji sorodniki, da se ob umrlem zberejo.
Mrliča oblečemo v najlepšo obleko, če ga denemo na pare, če pa ostane v postelji, obdrži lahko belo skalno ali navadno srajco-Na prsi se mu položi križ, nad vzglavjem se obesi sveta podoba ali razpelo. Na mizico poleg postelje se postavila dve sveči, ki neprestano gorita. Okna se zapro in zagrnejo; dnevna svetloba ne sme obsevati mrtveca in hrup ulic ne sme dosegati njegovega odra. Posodica z blagoslovljeno vodo in z vejico za škropljenje je postavljena ob svečah na mizico. Posetniki poškrope mrliča in nekoliko pomolijo. Ob mrtvaškem odru neprenehoma ponoči in podnevi ču-jejo najbližji sorodniki in dobri prijatelji, ker utrujeni člani družine ne ute^ejo, izčrpani od prevelike žalosti.
Osebam, ki pri mrliču čujejo, se nudi udoben stol obenem s potrebnimi okrepčUi.
Če je mrlič na parah, se izpremeni- soba v kapelo, postavi se večja množina sveč in mrlič Se okrasi s cvetkami. V soisedni sobi sprejema izraze sožalja prizadeti član družine, katerega lahko nadomešča kak bližji sorodnik.
Ponekod je pripravljena v predsobi knjiga, v katero se podpisujejo vsi posetniki.
Navada, da se pri mrliču neprenehoma čuje, sledi iz tega, ker ostali še vedno upajo na kak znak življenja. Smrt je za prizadete nekaj tako strašnega, da se spočetka nikakor ne morejo sprijazniti z resnico in verjeti, da je zares mrtev.
Vsak smrtni slučaj je treba javiti pri županstvu. Nato pride zdravnik kot preglednik konstatirat smrt in njen vzrok.
Vse priprave za pogreb prevzamejo v večjih mestih pogrebna društva. Z zastopnikom takega društva se vse formalitete dogovore in vsa nadaljna skrb se prepusti njemu.
Kdaj se mora mrlič pokopati, določa pristojna oblast. Uro cerkvenega pogreba pa določajo domači.
O smrti .se poroča na dva načina;
1)	s tiskanim povabilom k pogrebu.
2)	s tiskanim obvestilom («parta», osmrtnice).
Če želi kdo ob grobu govoriti nagrobnico, mora prej obvestiti družino umrlega, ki lahko zavrne, če se ji dozdeva nagrobni govor neprimeren.
STRAN 278. .
ŽENSKI SVET št. 322.
LETNIK V.
K pogrebu rse vabijo vsi sorodniki, prijatelji, znanci, kolege, tudi na dobavitelje in nastavljence se ne sme pozabiti; ljudje pa, ki žive v tujih krajih, se ne vabijo, da niso primorani k prevelikim izdatkom, ker je potovanje zvezano s stroški.
Če je kdo zadržan in se nc utegne pogreba udeležiti, se pismeno oprosti in obenem kondolira (izrazi sožalje). Par besed sožalja na vizitki zadostuje, če nisi s prizadeto družino posebno dobro znan. Če se pa pogreba osebno udeležiš, ni treba na povabilo pismeno odgovarjali.
Po pogrebu razpošlje družina umrlega vsem, ki so se udeležili pogreba ali ki so prišli kropit, tiskane zahvale s sledečo vsebino:
Otroci vnuki in .družina dr, Pretnarjeva
se zahvaljujejo.
Družina s širšim krogom znancev razpošlje razen pogrebnih vabil še «parte», Pri nas samo zadnje.
Z osmrtnico se obvestijo vsi, tudi oddaljeni znanci in osebe, ki so bile z umrlim samo uradno ali trgovsko v stiku. N, pr. če umrje trgovec, se pošje «parte» vsem tovarnarjem (ali obratno, če umrje tovarnar, vsem trgovcem, s katerimi je bil umrli v trgovskih odnošajih.
«Parte» se razpošilja do osem dni po smrti. Na njem je označeno ime umrlega, starost, poklic, datum ismrti z imeni svojcev.
Na osmrtnico se odgovarja s primernimi besedami sožalja na vizitki, n. pr, «Iskreno sožalje Vam izreka Amalija Pretnarjeva.»
Pogreb se vrši več ali manj ^slovesno, kakor pač dopuščajo gmotne razmere. Spodobi se, da se pri pogrebnih izdatkih ne skopari in ne pomišlja preveč radi stroškov, saj so to zadnji za drago osebo, od katere se za vedno poslavljamo.
Če je umrli zavzemal v javnoisti kako važno službo, se mu na parah obleče službena uniforma in pripnejo na prsi odlikovanja.
Mrtvaški oder mladih ljudi ali otrok je belo okrašen in tudi cvetlice in venci so bele barve.
Kadar prideš k pogrebu, oddaj vizitko na levem oglu pripognjeno, pozdravi in kon-dcliraj sorodnikom, ker domači še niso navzoči. Ko v salonu čakaš na sprevod, ni primerno, če se z navzočimi razgovarjaš. Z mirnim in tihim ponašanjem moramo kazati, da isočuvstvujemo s preostalimi.
Moški obksče od pogrebu svoj« žene, matere, očeta, otroka črno obleko in črno kravato. Tudi površnik ali plašč mora biti črn.
Na pogrebu sorodnika ima moški, če le mogoče, tudi črno ali vsaj temno ob-
leko. Vedno morajo biti ob pogrebih vsa obleka, kravata in rokavice temne barve.
Dame imajo črno obleko in na klobuku pripet dolg črn pajčolan in so brez nakita. Dame, ki z umrlim niso v sorodstvu, nosijo črno ali zelo temno obleko, rokavice črne-
Pri sprevodu gredo takoj za rakvijo domači in sorodniki, moški odkriti.
Iz hiše žalosti do cerkve gredo v nekaterih krajih za isprevodom samo moški, ženske čakafo v cerkvi na sprevod. Samo so-rodnice gredo tudi iz hiše do cerkve s sprevodom. Iz cerkve gredo potem vsi v sprevodu.
Nekaterim se zdi bolj primerno, če vdova, mati ali hči ostane med pogrebom doma, da se pred tujimi ljudmi ne topi v žalosti,
V	kočijah se za sprevodom peljejo sorodniki in drugi, ki hočejo spremiti umrlega do groba. Na. splošno se udeleže pogreba vsi, ki stanujejo v isti hiši.
V	cerkvi se postavi rakev v sredo, na desni se razvrste moški, na levi ženske. Sorodniki so v prvih vrstah. Če ni sorodnikov, pa najboljši prijatelji.
Če se pogreba udeleže zastopniki javnih uradov in institucij, imajo ti pri pogrebu prednost.
Če so nosači sveč ali rakve odlične osebe, se jim v cej-kvi pripravijo ob kalafalku sedeži, će traja cerkvena ceremonija dalf časa.
Če se pokopava mlada gospodična, jo spreinliajo ob strani rakve njene prijateljice v belih ali črnih oblekah z belim pajčola-nom na glavi, prijatelji svojega umrfLega prijatcl;a v čniih oblekah in belih rokavicah.
Po končanih cerkvenih obredih se žalujočim kondolira in stisne roka.
Z^ slovo se f-rob pokropi z blagoslovljeno vodo.
Kadar je rukev položena v grob in so odmcljenc običajne molitve, slede nagrobni govori in nagrobno petje, če je to na programu in so v to privolili prej obveščeni sorodniki.	(Dalje prih.)
KNJIŽEVDOStIn UMEinOST.
Maksim Leonidcvič-Blumenau; Ruska začetnica za Slovence, Založila in natisnila v Mariboru leta 1927 Mariborska tiskarna. Knjiga bo dobro rabila za poduk ruskega jezika po šolah in v tečajih za odrasle, po- -zdravil in s pridom rabil pa jo bo tudi samouk. Izdaja je čedna, na dobrem papirju in z velikimi jasnimi črkami. Knjiga stane broširana 20 Din. Naroča se pri Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru,
Svila, volna čipke in zavese postanejo kakor nove, oprane z

Poštnina plačana v gotovini.
LEKARNA CASTELLANOVICH
Lastnik F. BOLAFFIO
TRSTi Via Giuliani 42 (Sv. Jalcol» blizu slov. iole
Odlihooane leka A speclMe zo družlnsKo uporabo
VtUta iitoga ihH. iganli In llherle«	«
Jakob Perhauc	i
ustninllma Ma 1S7S	♦
Trst, Via Xi(!i^.TeIef. 2-36	|
VedBo v ZBlogi \n po cenab Izrea vsake kofi-	▼
ksrtoc« i pristen fstraki troplDovec, kraiki bn-	^
c)cv«c, lo kTUjsU Kltvovec. - LaMni Iidelkls	«
hirne^ rios, iampanfec^ iumeS istrski rcfo^	▼
Ucrinsi Crfrti In draga. - SpcciaUteta: Jajfiji	J
konjak in Crenu mersala t«f ruzMvrsml likerji.	^
JE OHIGINALNO MAZiLO
KI ODPRAVI ftAblKAlNO.i^
m^KüWAOCEXA ovrij
DOSIVA^EVVSEHIEKAÜBÄK -^
UNDERWOOD
PORTABLE
Neobhodno potreben v vsaki hlSt, Najboljši spremljevalec na poto-vanju, zelo praktičen v vlaka In na parnikn. Opremljen s tipkami za slovenska pisavo. Tehla četrtino In slane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem kb izvršuje isto delo. — Zahtevajte ponudbo s ceniki, Plačilne olajšave,
C. A. MOHOVICH, Trst
Via MAZZINI 17
^Sl^lWim^iiliS


Dr.^ Fran Ambrožič
zdravnik v Št. Patru na Krasu
ordinira v Kanalčevi hiši vsak dan ^ od 9-12 in od 13-15.	fe

Ivan Kerze - Trst
Piazza San Giovanni štev. 1
ima v zalogi najraznovrstnej'še
knhlnlsfie la diise hljne potreliiüliie
ataminlta, stekla, iMa In emajlirane prsti.