Ql2^om V7^AND f-'/lcSttCQ.., NO. 130 Ameriška Domovi ima Anjo^ r>^ Jyn, A/v tM€RICAN IN SPIRIT ■ /1227 i 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation r’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18-nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year škodovalo, ako vrh izraelske vlade govori tudi neposredno s pravim gospodarjem v Kremlju. Samo ta namen je naj-brže imel skrivnostni sestanek v finski lovski koči. Da sta se Moskva in Tel Aviv odločila za skrivnosten postopek, jih razumemo. Saj vidi ravno sedaj ves svet, kako “politične tajnosti” lahko pridejo hitro na dan. Pri tem to niso pravzaprav nobene posebne tajnosti. Ako ne bi kdo poudarjal, da so to tajnosti, bi se za te novice brigali samo poklicni politiki, časnikarji in diplomatje. Ostane le še odprto vprašanje, kdaj se bodo stiki, navezani v finski lovski koči, spremenili v obnovo diplomatskih stikov med Izraelom in Egiptom. Na to bo verjetno treba še dolgo čakati, sicer so pa komunisti v tem pogledu praktični ljudje. Vsi se ravnajo po kitajskem stališču: “Za nas nima pomena, ali stiki potujejo po tej ali drugi stezi, glavno je, da so posrečeni.” SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «^^>83 No. 130 Monday, July 12, 1971 Sovjetska zveza in Izrael L. 1967 se ni začela le vojna med Izraelom in Arabci, ampak tudi diplomatska vojna med Moskvo in Tel Avivom. Moskva je imela takrat srečo, da so Združeni narodi izglasovali resolucijo, ki naj pobere Izraelu vse pridobitve takratne vojne. Resolucija je ostala na papirju, ker je Izrael proti njej protestiral in je ni izvršil. Tekom let je Izrael sicer nekoliko omilil svoje stališče, toda to ni potolažilo A-rabcev in njihovih varuhov v Moskvi. Tako živimo še vedno v stanju dejanskega premirja od danes do jutri, s pogostimi motnjami od obeh strani, toda ne tako nevarnimi, da bi rodile usodne posledice. Če se bo to stanje nadaljevalo, bo nekdanji šestdnevni vojni kmalu sledilo šestletno premirje. Tudi na to moramo biti pripravljeni. Stanje v arabskem svetu se namreč spreminja zelo počasi. Smrt je pobrala Naserja in s tem arabskega vodnika v sedanji vojni. To je bil za Arabce hud udarec, ki ga še niso preboleli. Dokler je bil Naser živ, je arabski svet imel svoje središče, danes ga nima več. Dokler je bil Naser živ, ni bilo treba računati s političnimi potresi v Egiptu, danes tega računa ni več. Dokler je bil Naser živ, so Arabci kolikor toliko hitro poravnali svoje domače prepire, danes tudi tega ni več. Politično stanje v arabskem svetu se je torej poslabšalo, račun pa plačuje Moskva. Račun je od leta do leta manj privlačen. Kdor tega ne verjame, naj samo primerja, kaj je politbiro govoril na vsakoletnih zasedanjih Najvišjega sovjeta (t.j. sovjetskega parlamenta). Optimizem je iz teh izjav izginil,, ostala je le trdna volja, da Moskva ne menja svojega stališča do arabskega sveta. Med tem se je tudi pokazalo, da ima naša dežela manj stroškov z Izraelom kot Kremelj z Arabci. Končno je to za Moskvo precej grenko spoznanje. Sovjetsko vodstvo muči tudi sum, da arabski prijatelji niso več tako zvesti in zanesljivi, kot bi bilo treba. Tudi Naser je imel svoje muhe, toda Sovjetom ni več lagal, kot so to zahtevali arabski narodni interesi. Danes je stanje že tako spremenjeno, da Moskva dvomi, ali so pretirani arabski slavospevi res toliko vredni, kot trdijo arabski politiki. Kdo bi pri vsem tem zameril Moskvi, da je prišla na misel, da je treba tudi z Izraelom “normalizirati” do določene meje politične odnose. Je res čudno, da državni tajnik Rogers lahko pride v Kairo, ne da bi bil vezan na posebne pogoje, dočim se Gromiko v Tel Avivu še pokazati ne sme! Kot je v komunističnem svetu navada, so v Moskvi svoje nove misli o Izraelu skrbno prikrivali in jih še. Zatajiti jih ne morejo. Odkod na primer to, da so sovjetske oblasti naenkrat postale treznejše v presoji želj judovske manjšine v Sovjetski zvezi. Odkod to, da sovjetski režim ne hujska več s tako vnemo proti Izraelu, akoravno ga smatra za svojega sovražnika. Odkod to, da v Kremlju ne iščejo več novih “kamnov spodtike” nad Judi, kar je bilo do nedavnega še v navadi. Pri tem se mednarodna judovska skupnost prav nič ne trudi, da bi skrivala svoje nasprotovanje Kremlju. V Moskvi piha torej že nov veter v smeri proti Izraelu. V ta zakulisni razvoj je treščila novica, da se je predsednica izraelske vlade Golda Meir začela navduševati za turizem in lov na Finskem! Odletela je tja na izlet in se med potjo ustavila tudi v neki lovski koči blizu sovjetske meje. Novica je razburila ves časnikarski svet, ki je svoji domišljiji odprl na široko vsa vrata in že začel računati, kdaj se bo pokazal prvi sovjetski diplomat v Jeruzalemu. To domišljijo sta z združenimi močmi pobijali jeruzalemska in moskovska vlada, in jo v primeroma kratkem času tudi spravili iz debat. Nekaj ostankov te domišljije je še ostalo v dilpomatskem svetu. Ni namreč tedna, da ne bi ta ali ona diplomatska služba hamigavala, da stiki med Izraelom in Sovjeti vendarle niso čisto pretrgani. Take novice so krožile še pred par tedni med diplomati v Washingto-nu. Sovjeti in Izrael so jih demantirali. Sovjeti so še prav posebno poudarjali, da zanje velja še zmeraj stališče resolucije ZN iz 1. 1967. Dokler Izrael ne izpolni pogojev te resolucije, se Moskva ne more odločiti, da bi “normalizirala” svoje diplomatske stike z njim. Sovjetska diplomacija ima prav in nima, kakor se vzame. Stiki med vladami so namreč lahko zelo različni. Saj diplomatje najdejo pota za medsebojne stike celo takrat, kadar se dve državi vojskujeta med seboj. O tem pričata tudi obe zadnji svetovni vojni, pa tudi sedanja vietnamska. Naša federalna uprava zmeraj najde pot, da kaj sporoči v Hanoi, ako to želi storiti. Tudi Hanoi ima pot, ki po njej lahko sporoči v Washington to, kar želi povedati. Verjetno obstojajo taki kanali tudi med Kremljem in Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček Duluth, Minn. Počasi je Duluthu, je odposlala pred nas čas le pripeljal v poletno sezono. Letoviščarji, ki imajo o-krog tukajšnjih jezer po severnih obmejnih krajih države Wisconsin in po naši Minnesoti poletne koče, prihajajo že bolj pogosto v naše severne kraje. Čistijo okrog trate, vrtove okrog koč — mnogi barvajo in smolijo čolne, s katerimi se potem vozijo po jezerih in iščejo razne kraje, kjer bi1 se nalovilo več rib. kratkim 15 ton konjskih podkev v Evropo. Tvrdka Diamond Tool and Horseshoe obratuje v Duluthu že nad 62 let in je ena naj večjih te vrste izdelovalk konjskih podkev na svetu. Zaposluje nekako 450 delavcev. Zanimivo, kako trgovine narodov trgujejo in razpečavajo razne izdelke po svetu tu in tam. Mi v Ameriki mnogi hodimo v čevljih, ki pridejo iz Ita- Tako je vsako poletje pri nas.[iije, in drugih krajev. Tam pa Občudovati je, kako mnogi, konji, kolikor jih je, trka v tro-mnogi ljubijo ribolov. Od ranih pih po cestah in potih, z ameri-juter sede v čolnih in čakajo na. kanskimi podkvami. Tako teče rite. Res je, vsakdo ima vese- in se vrti trgovina (v Ameriki ji Ijc in ljubezen do česa. |pravimo ’^business”), dokler ka- Eden takih, ki mu je ribolov ^ke “muhe” ne začno brenčati ti-zelo ljub, je moj stari znanec, stim, ki trgovine vodijo z želja-sodraški Anton na Keewatinu. mi po večjih dohodkih. To je pa V sedanjih njegovih visokih letih ne lovi več rib. Pravi, da težko hodi. “Auto-šajterge”, kakor on pravi avtomobilom, pa nima in jo tudi ne zna sukati. Zato je zdaj večinoma doma, sedi na vrtu, kjer ga objema sonce s toplimi (žarki. Ko je bil pa mlajši, tedaj seveda je bilo drugače. Vedno je sedel v kakem čolnu ali pa na bregu in ribe “vabil” k sebi. Nekoč mi je pravil, kako ga je njegov stric še tam v Sodraš-ci učil, kako je treba zajce streljati in kako tudi ribe loviti. Zanimivo je pripovedoval, kaka navodila mu je za take slučaje dajal. Takole: Kadar greš na lov na zajce, mu je dejal, vedno vzemi s seboj pest soli. Ko naletiš na zajca, mu deni malo soli na rep — potem pa dobro pomeri in s puško “pihni” vanj — pa bo tvoj ... Kadar pa greš ribe lovit, pa ribi pred nos potisni tolsto glisto na trnjku. Veselo jo bo poljubila, ti pa hitro dvigni trnjek in tvoja bo... Vidite, kako enostavno. Brihtni ljudje z “velikimi skušnjami” so živeli tiste čase v sodra-ški dolini. Anton, ki je odprte glave, se je dosti naučil od njih, zato ima vedno kake zabavne in zanimive nasvete pod svojo kapo. O priliki bom skušal še kaj zvedeti od njega. * KAJ JE DRUGEGA NOVEGA pri nas in okrog nas? Vedno kaj. Gori nad nami v pokrajini v Superior National Forest je v okrožju 20 k v. milj napravil pred kratkim mnogo škode gozdni požar. Nastal je gori, kakih 35 milj nad mestom Ely, v godzni divjini, ki obsega nad 3 milijone akrov površine. Urad, ki oskrbuje in nadzira te pokrajine, je poslal tja okrog 20 velikih “bulldozerjev”, s katerimi so orali in čistili širok pas “trgovinska bolezen”, ki povzroča, da tisti, ki vodijo trgo-vinstvo, so vedno bolj in bolj lačni denarja. Navijajo cene in drugo in narodi se začno pisano gledati med seboj. Gre v takih časih nekako po tistem pravilu, ki ga je “uveljavil” neki Ribničan. Potoval je s svojo robo na hrbtu in po dolgih trdih, potih je izrabil škornje. Tam nekje blizu Vipave je šel k čevljarju, da mu je naredil nove škornje. Čakal je par dni, da mu jih je čevljar naredil. Obul jih je in bil z njimi zadovoljen. Ko je vprašal, kaj stanejo, mu je čevljar zaračunal za nje par kron več, kakor pa je preje Ribničan plačal za take čevlje. Pisano je pogledava! čevljarja in pripomnil: To je pa malo preslano! Čevljar pa: Kaj ne veš, vse se draži, v zgubo ne morem delati škornjev — od zgube se ne da živeti. Nato je pa vprašal Riben-čana, naj mu da par košar in nekaj drugega. Ta mu je zasolil višjo ceno za to. Čevljar se je zdaj jezil nad Ribenčanom. Ta pa je odgovoril: Vidiš, “krota”, jaz tudi ne morem živeti od izgube ... Tako je inflacija šči-pala ljudi v starih časih. Ščipanja se ni in se noče odvaditi, ščiplje bolj in bolj ... Zdaj je šele dobro začela. Gospodarska posvetovanja v Londonu, Parizu in drugo obetajo nova tekmovanja proti našemu dobremu ‘Uncle Sam”-u. Ustanavljajo nove gospodarske zveze med seboj, v katerih bodo dajali manjši in ožji prostor dolarju našega “strica”. Ta gospodarska politika med doslej po zadnji svetovni vojni “zvestimi zavezniki” zapadnega sveta, pa zgleda precej podobna gospodarski politiki po prvi svetovni vojni. Kam je nas in ves svet tedanja gospodarska politika privedla? Stari se je spominjamo, saj je naokrog, to je odstranjevali mnogim nam marsikaj odnesla, grmovje in dračje, da ni šel o-genj naprej. Poslali so tja tudi okrog 500 gasilcev. Kraj se nahaja le par milj od kanadske meje. Tako je vedno, sitnosti in težav nikoli ne zmanjka. Ko je pomlad otopila Velika nekaterim še hlače in spodnje hlače. Za te, ki jo niso občutili z nami, se to zdi smešno. Ampak verjemi kdo ali ne, tista depresija je bila občutljiva in za nekatere še posebno. Daj Bog, da bi sedanje gospodarsko grupiranje evropskih za- čul. Povedal mi jo je vinski strokovnjak. Takale je: — Kako se da dognati, če jev vinu kaj vode? Well, to sem že čul v mladih letih, da se “birti” radi boljšega profita vodo dodajali vinu. Na meni in tebi pa je, da lahko daženeš, če je kaj vode v vinu. Kako? Do tega prideš, če pomešaš vino in vodo v kozarcu in ga postaviš na mizo. Na stol poleg mize pa postavi prazno kupico. Nato vzemi volnen trak (pavolnat), pomoči ga v vodo in ga napelji z enim koncem v gornji, z drugim koncem pa v spodnji kozarec. Voda se bo stekla po traku v spodnji kozarec, vino pa bo ostalo v prvi kupici. Vidite, ljudje res vse vedo. Mnogo glav je na svetu — med njimi tudi precej brihtnih. In od slednjih se je treba učiti. Pozdravljeni čitatelji Ameriške Domovine, kjer koli ste. Dobro se imejte in Bog vas živi! Andrejček jezera na našem severu, so za- Padnih držav kaj takega ne do-čeli zopet voziti po jezerskih prineslo kakor tedaj. Dal Bog, vodnih potih tovorni parniki, da bi se bili v tisti šoli o teh in Nakladajo rudo in tudi razne Takih težavah kaj poučili, če ne, lesne izdelke in les. Diamond I verjemite ali ne, bomo stokali. Tel Avivom, toda kanali niso morda popolnoma zanesljivi |Tool and Horseshoe Co., ki je * ŠE ENO ZANIMIVOST, ka-in vodijo po ovinkastih smereh. Poleg tega ne bo nikomur najstarejša tvdrka te vrste v,kršne do pred kratkim še nisem Kanonik France Korelič zlafomašnik MILLERVILLE, Minn. — Med hribčki in jezeri sredi zelene Minnesote v Urbanku preživlja svoj pokoj ljubljanski kanonik g. France Korelič. Župnija je pred leti imela katoliško šolo, a so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja sester učiteljic. Sestrska hiša je ostala prazna. G. kanonik si jo je vzel v najem in ima v njej sob na pretek in celo svojo kapelo, kjer vsak dan mašuje. Na hrano hodi h g. župniku Pečovniku čez cesto. Trikrat na dan ga vaščani vidijo, kako hodi malo upognjen, s kratkimi koraki, oprt na palico, proti župnišču in nazaj. Pred 50 leti je kot zdrav, postaven fant pel novo mašo v Kostanjevici, v četrtek, 8. julija pa ga je župnija Urbank počastila ob priliki zlate maše, ki jo je opravil v cerkvi Srca Jezusovega. Ob novi maši si gospod gotovo ni mislil, da bo zlato mašo obhajal sredi Minnesote. G. kanonik je mehka dolenjska duša. Rojen je bil v Orehovcu, ki spada v župnijo Kostanjevica, 2. okt. 1897. Ljudsko šolo je obiskoval v Kostanjevici od septemba 1904. Učitelj Karel Rostohar je spoznal njegove talente in toliko časa silil očeta in mater, da sta ga, četudi nerada, poslala v novomeško gimnazijo. Ker je bil edini sin v družini, so ga starši hoteli imeti doma, da bi prevzel posestvo za njimi. Nič radi se niso vdali učitelju. Posebno materi je bilo dolgčas doma, ko je Franček odšel v šole. Pregovorila je očeta, da je po šestih mesecih odšel v Novo mesto s trdnim namenom, da sina pripelje domov. Franček se temu tudi ni u piral, ker mu je bilo dolgčas in tako sta vse stvari spokala. Pa preden sta stopila iz sobe, je prišel domov na isto stanovanje tretješolec Jože Cvelbar, ki je pozneje padel v prvi svetovni vojski, in začel prepričevati očeta, naj ga pusti v šoli. Oče se ni dal omehčati, dokler ni prebrisani dijak pritisnil na pravo struno. “Oče, poglejte,” jim je rekel. “Ljudje bodo mislili, da ste ga zato vzeli domov, ker fant ne more zdelavati v šoli, in sramota bo padla tudi na vas in na vso hišo.” “Sramote za hišo pa ne maram,” se je oče vdal in ga pustil v šoli. Tako je France o-stal v šoli in bil med najboljšimi učenci. Leta nižje gimnazije so kar hitro potekala. Potem se je začela prva svetovna vojna. Po sedmi gimnaziji je bil potrjen k vojakom, in 1916, predno je začel osmi razred, je bil vpoklican h “Kranjskim Janezom” v Judenburg. Pri vojakih je še naprej študiral in prišel nazaj v ! uniformi k maturi, katero je napravil z odličnim uspehom. Po ! maturi pa spet nazaj v Juden-jburg za nekaj časa, potem pa na 'Dunaj v pisarno k novopečenemu letalskemu oddelku. Tam je kot Zugsfuehrer dočakal konec, vojske in hvala Bogu, tudi kot vojaku mu ni bilo treba streljati na ljudi. Vojaško življenje mu ni vzelo duhovniškega poklica, pač pa ga je še utrdilo. Jeseni 1918 je vstopil v semenišče skozi vrata, nad katerimi je napisano “Virtuti et Musis”, kjer se je spet odlikoval pri študiju. Že po treh letih je bil posvečen v duhovnika. To se je zgodilo 10. julija 1921. Eno leto pozneje je kot semeniški duhovnik dokončal vse študije. Nato so se začela leta trdega duhovniškega dela. Dobil je dekret za kaplana v Velikih Laščah. Ker je bil sam z dežele, je rad odšel na deželo med preproste ljudi, ki so postavnega gospoda in dobrega govornika vzljubili in bi ga dalje časa radi obdržali med seboj. A od škofije je že po enem letu prišel nov dekret, naj odide za vikarja v stolnico. Gospod bi raje ostal na deželi, pa kot mlad kaplan ni hotel nasprotovati škofovi volji in se je preselil v Ljubljano. Pri stolnici je ostal od 1923 do 1929. Poleg maš, pobožnosti in spovedovanja so vikarjem nalagali toliko verouka, kolikor ga je kdo zmogel. G. France je postal katehet v Lih-tenturnu. Leta 1929 je med drugimi pismi spet dobil eno od škofije. Tam je stalo črno na belem, da je prestavljen za spirituala k u r š u li n k a m. Spet je ostal v Ljubljani. Dežela se mu je čedalje bolj odmikala in usojeno mu je bilo, da ostane v mestu. Vsaj seliti se mu ni bilo treba daleč stran. Nova služba je bila še težja in bolj odgovorna. Njegov prednik je po kratkem času re-signiral, ker ni mogel vzdržati. Spiritual pri uršulinkah ni bil samo duhovni voditelj in spovednik sester, ampak tudi katehet na vseh njihovih šolah od prvega razreda ljudske šole do zadnjega letnika učiteljišča. Ker je gospod znal perfektno nemško, je lahko rabil prvovrstne nemške vire ne le za konference v samostanu, ampak tudi za pridige v cerkvi in pouk v šoli. Sestre so bile zelo zadovoljne z njim in kot se vidi tudi škof Roižman, ki ga je leta 1942 imenoval za stolnega kanonika in arhidiakona za dekanije Novo mesto, Leskovec in Metlika in za voditelja škofijskih Marijinih družb, ki so bile škofu zmeraj tako pri srcu. Gospod je bil dober govornik in zmeraj zvest v svoji službi. Spet bi veliko dela padlo na njegove rame, a zaradi vojne ni bilo mogoče vsega o-pravljati in tako je bila ta služba nekak oddih. Pa je prišlo leta 1945 in gospod je z mnogimi drugimi postal begunec. Pot ga je zanesla v Avstrijo, kjer je do leta 1949 opravljal podobno službo kot prej pri Uršulinkah v Ljubljani, le - zdaj pri usmiljenkah v Schwarzachu in Scherenbergu. Mnogi begunci so bili večkrat lačni in brez strehe. To je bilo zlatomašniku prihranjeno. Seveda duševni križi in težave so bili delež vsakega begunca. Leta 1949 mu je g. Anton Mer-kun pripravil vse potrebno za pot v Združene države, kjer je zdaj z malim presledkom že 22 let. Ni lahko za duhovnika začeti vse v novem jeziku, ki se ga prej niti ni učil. Če čevljar ali zidar ne obvladata novega jezika, kljub temu lahko delata in si služita kruh. Če duhovnik ne zna jezika, ne more opravljati svoje službe. Od duhovnika ljudje ’pričakujejo, da ne samo govori njihov jezik, ampak tudi, da ga govori pravilno. To se pravi, da se mora učiti veliko bolj kot kdo drugi. Gospod kanonik je moral svoj stroj pognati v tretjo prestavo. Najprej je bilo vse slovensko, potem vse nemško in zdaj vse angleško. Bil je sprejet v škofijo Columbus v državi Ohio, kjer je bil na več mestih kot duhovni pomočnik pri župniji ali v bolnici in se je pri tem tudi učil angleščine. Po tragični smrti An- tona Dolinarja, kurata v Bre-ckenriški bolnici, je zlatomašnik prišel v Minnesoto, v St. Cloud-sko škofijo, in je bil od 1952 do 1955 duhovni pomočnik v St. Cloudu, v Breckenridge-u in Staples-u, dokler ni bil nastavljen za župnika v Collis-u, kjer je ostal polnih deset let. Odkar je gospod odšel v begunstvo, ni bil nikdar prav trdnega zdravja in je večkrat moral iskati pomoči v bolnicah, da si je spet pridobil moči za delo. Ko mu je leta 1965 vid opešal, je prosil za pokoj, ki ga je preživljal na različnih krajih, eno leto celo v (Salzburgu v Avstriji. Hvaležen je, da je toliko pri zdravju, da lahko vsak den mašuje. Ker ne vidi brati angleškega misa-la, se drži več ali manj latinskega in pri maši rabi en formular — De Beata Virgine —, ki ga zna napamet. G. Karel Pečovnik mu pri maši pomaga in ministrira. To je v glavnem kratek obris dolgega in ' duhovno bogatega življenja, ki je skupaj z drugimi begunci pilo iz čaše trpljenja; življenja, polno pristnega veselja in žalosti, razočaranj in presenečenj; življenja, ki ga je Bog po svoje obrnil kot vsem beguncem. Kot zlatomašnik zdaj brez težkega dela in odgovornosti lahko gleda nazaj na 50 let duhovniškega življenja, na brid-ke in vesele ure. Ko gleda, kako so se stvari čudno zasukale, lahko ponavlja svetopisemske besede: “Moja pota niso vaša pota, moje misli niso vaše misli.” Tekom svojega delovanja je prišel v stik z veliko ljudmi, ki mu zdaj čestitajo za zlati jubilej in se ga z njim vred veselijo. Pri slovesnostih sta bila navzoča oba St. Cloudska škofa. Njegov prijatelj, g. Alojzij Koš-merlj, ki je iz Argentine prišel na obisk svoje sestre v Minnesoto, se je prav tako udeležil. Seveda so bili navzoči tudi njegovi ožji prijatelji iz Minnesote, duhovniki in laiki. Gospod kanonik, na mnoga zlata leta! Pri svojih molitvah, zlasti pri rožnih vencih se večkrat spominjajte tudi svojih prijateljev tukaj in v Vam tako dragi Sloveniji. Bog Vas živi! Jože Perčič Z A SJM E H “V sredo je tvoj rojstni dan,” je rekla žena. “Kaj naj ti podarim?” “Revolver,” je plaho odgovoril mož. “Revolver? Si znorel?” je zagrmela ona. “Da, tako rad bi ga imel...” “Ne! Sem rekla, ne, in konec! Kdo je gospodar, ti ali jaz?” “Ti,” je žalostno priznal mož*, ‘toda če bi imel revolver ...” o Neki gospod je hotel vreči pismo v nabiralnik, pa je pritekla punčka in v eni sapi zaprosila: “Gospod, gospod, ali lahko jaz vržem prej, .za tole pismo se tako mudi!” V Glasgowu na Škotskem je visel novembra v knjigarni tale napis: “Kupite še danes knjigo, ki jo nameravate podariti prijatelju za Novo leto. Le tako jo boste lahko tudi sami prebrali.” * “Kako sem srečna, da imam toliko prstkov,” je rekla mala Mojca, ki hodi v prvi razred. “Zakaj?” se je začudila mama. “Zato, ker mi pri računanju tako prav pridejo.” * Stenografinja: “Gospod šef, zelo hud prehlad imam v glavi ...” Šef: “Dobro, dobro, imate vsaj nekaj. Sem mislil, da je popolnoma prazna!” * Louis: “Da, tako je! Moj oče mora sedaj dve ženi vzdrževati. Tom: “Kako to? Je mar tvoj oče bigamist?” Louis: “Ne, ne! Toda jaz sem se oženil!” STEFAN ZWEIG: Skrivnost, ki žge Komaj sta si upala govoriti, komaj pogledati. Nista več našla poti do njunega prejšnjega lahkega družabnega pogovora, ker sta bila že preveč zapletena V ton vročih zaupljivosti, onih Nevarnih besed, v katezjih tepeta laskajoča se nečistost od tajnih dotikov. Njun pogovor je vedno naletel na vrzeli in Ostanke. Zaustavljal se je, hotel je dalje, toda vedno znova se je spotikal ob trdovratnem molčanju otroka. Posebno materi je bilo njego-vo . grizeno molčanje v muko. Pogledala ga je previdno od -!lrani in se prestrašila, ko je Nenadoma spoznala v načinu, kako si je otrok grizel ustnice, prvič podobnost s svojem toženi, kadar je bil razdražen ali ozlovoljen. Neprijetno ji je kilo, da se je spomnila svojega ttioža ravno zdaj, ko se je hotela nekoliko poigrati s to pustolovščino. Otrok se ji je zdel kakor strah, kakor stražar vesti, še v tem ozkem vozu, deset palcev nasproti s svojimi temnimi, švigajočimi očmi in s prežanjem 2a bledim čelom. Tedaj je Edgar Nenadoma dvignil pogled, za trenutek. Oba sta takoj povesila °či: čutila sta, da se zasledujeta, prvič v svojem življenju. Doslej sta si med seboj slepo zaupala, zdaj pa se je nekaj med materjo in otrokom, med njo in njim nenadoma predrugačilo. Prvič v življenju sta se pričela opazovati in ločiti svoji usodi, oba Polna nekega tajnega medsebojnega sovraštva, ki pa je vendarle bilo še premlado, da bi si ga upala priznati. Vsi trije so si oddahnili, ko so se konji zopet ustavili pred hotelom. Izlet je bil ponesrečen, to so čutili vsi, le nobeden si ni npal tega povedati. Edgar je Prvi skočil z voza. Njegova mati se je opravičila z glavobolom in odhitela v sobo. Bila je trud-nain hotela je biti sama. Edgar in baron sta ostala spodaj. Baron je plačal kočijažu, pogledal na Uro in odšel proti veži, ne da bi se zmenil za dečka. Šel je mimo njega s svojim finim, vitkim hrbtom, s tistim ritmično lahkim, zibajočim se korakom, ki je o-troka tako očaral in katerega je že včeraj poskušal posnemati. Šel je mimo, kratkomalo mimo. Oči vidno je na dečka pozabil in ga pustil stati poleg kočijaža in konjev, kakor da bi ne spadal k njemu. Ko je Edgar videl, da je kaj takega napravil tisti, katerega je kljub vsemu še vedno oboževal, se je nekaj v njem •raztrgalo na dvoje. Obup rje bruhnil iz njegova srca, ko je šel tako mimo njega, ne da bi se ga "vsaj s plaščem dotaknil, ne da bi rekel le besedico njemu, ki si ni bil svest nobene krivde. Z muko ohranjeni mir se je zlomil, u-rnetno dvignjeno breme dostojanstva mu je zdrsnilo s preozkih ramen, postal je zopet otrok, nrajhen in ponižen kakor včeraj in predvčerajšnjim. Proti njegovi volji ga je gnalo dalje. B hitrimi, tresočimi se koraki je šel za baronom, mu stopil na pot Prav ko je hotel iti po stopnicah navzgor, in rekel s stisnjenim glasom, težko zadržujoč solze: “Kaj sem vam storil, da me vec ne marate? Zakaj ste zdaj vedno takšni z menoj? In mama tubi? Zakaj me hočeta vedno odsloviti? Ali sem vama odveč, ah sem kaj storil?” Karon se je prestrašil. V glasu l'e bilo nekaj, kar ga je zmedlo in ganilo. Prevzelo ga je sočutje z ubogim dečkom. “Edi, ti si norček! Le slabe volje sem bil danes. In ti si ljubezniv dečko, hi ga imam resnično rad.” Pri teh besedah ga je pošteno stresel za lase sem in tja, a vendar z obrazom obrnjenim vstran da bi ne gledal teh velikih, vlažnih, milo prosečih otroških oči. Komedija, ki jo je igral, mu je pričela postajati mučna. Prav za prav se je že sramoval, da se je tako drzno igral z ljubeznijo tega otroka, in zabolel ga je ta tenki glas, ki ga je stresalo zadržano ihtenje. “Pojdi zdaj gor, Edi, drevi se bova zopet pomirila, boš že videl,” je rekel dobrohotno. “Saj vam ni prav, da me mama pošilja takoj gor. Kaj ne, da ne?” “Ne, ne, Edi, tega jaz nočem,” se je smehljal baron. “Le pojdi zdaj gor, moram se obleči za večerjo.” Edgar je šel, za trenutek osrečen. Toda kmalu se je pričelo kladivo v srcu zopet gibati. Od včeraj je postol za več let starejši: nek tuj gost, nezaupanje, je zdaj že trdno tičalo v njegovih otroških prsih. Čakal je. Saj je šlo za odločilno preizkušnjo. Sedeli so skupaj pri mizi. Bila je deveta ura, a mati ga še ni poslala v postelj. Že je postal nemiren. Zakaj ga pusti prav danes tako dolgo tukaj, ona, ki je bila sicer tako natančna? Ali ji je mogoče baron izdal njegovo željo in razgovor? Vroče se je kesal, da je danes s svojim polnim zaupajočim srcem tekel za njim. Ob desetih je njegova mati nenadoma vstala in se poslovila od barona. In glej, tudi on ni bil prav nič začuden nad tem zgodnjim odhodom; tudi ni tolklo otroku kladivo v prsih. Zdaj je šlo za ostro preizkušnjo. Tudi on se je napravil, kakor da nič ne sluti in je brez u-govora sledil svoji materi k vratom. Tam pa je nenadno trend z očmi. In res v tem trenutku je ujel njen smehljajoči pogled, ki ga je nad njegovo glavo vrgla k baronu, pogled, ki je izdajal nek dogovor, neko skrivnost. Baron ga je torej izdal. Zato ta zgodnji odhod: danes ga hočeta zazibati v gotovost, da jima jutri ne bo več na poti. “Podlež”, je zamrmal. “Kaj praviš?” je vprašala mati. “Nič,” je stisnil izmed zob. Tudi on je imel zdaj svojo skrivnost. Imenovala se je sovraštvo, brezmejno sovraštvo do obeh. MOLK Edgar je bil zdaj miren. Naposled je gojil čisto, jasno čustvo: mržnjo in odkrito sovraštvo. Zdaj, ko si je bil v svesti, da jima je na poti, je postalo sožitje zanj grozno zamotana naslada. Užival je v misli, da ju moti, da jima zdaj končno stopa z vso strnjeno močjo svoje sovražnosti nasproti. Baronu je najprej pokazal zobe. Ko je zjutraj prišel dol in ga pozdravil s prisrčnim ‘“pozdravljen, Edi,” mu je Edgar, ki je sedel v naslanjaču, trdo odgovoril, ne da bi dvignil oči: “Dobro jutro.” “Ali je. mama že doli?” Edgar je gledal v časnik: “Ne vem.” Baron je; osupnil. Kaj je to naenkrat? “Si slabo spal, Edi kaj?” Šala naj bi, kakor vedno, pomagala. A Edgar mu je vrgel zopet le zaničljiv “ ne ’ in se je znova zapotil v časnik, “Neumno fante,” je zamrmral baron pri sebi, skomignil z rameni in šel dalje. Sovraštvo je bilo izpovedano. Tudi do svoje matere je bil Edgar hladen in vljuden. Nespretni poizkus, da bi ga poslala na prostor za tenis, je mirno zavrnil. Njegov smehljaj, sprožen na robu ustnic in lahno obkrožen z zagrenjenosto, je kazal, da se in ne da več ogoljufati. “Grem rajši z vama na sprehod, mama,” je rekel z narejeno prijaznostjo in ji gledal v oči. Odgovor ji vidno ni bil pogodu. (Dalje prihodnjič) AMERIŠKA DOMOVINA Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) stara Lucille Smolič, 23010 Ivan Avenue, roj. Ban, žena Antona, mati Dorothy Wells, 3-krat stara mati, prastara mati, sestra Frances Sterle in Jane Vadja. Bila je članica ADZ št. 4 in SŽZ št. 32. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na All Souls pokopališče. Mary Vesel V petek, 2. julija, je umrla 88 let stara Mary Vesel s 3318 Grovewood Drive, Parma, roj. Boyce v Ribnici v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1900, vdova po pok. Martinu, mati Stanleyja L., Marie Kinkopf, Josephine Boehlein, pok. Josepha, 5-krat stara mati, 8-krat prastara mati, sestra Margaret Smole, Julie Brezovar. Dve sestri sta ji umrli v Evropi. Pokojna je bila članica SŽZ št. 25, The Maccabees 493-L, ADZ št. 37 in Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Pogreb je bil pretekli torek, 6. julija, ob 9.30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Antonija Kuhar Pretekli ponedeljek so položili k večnemu počitku Antonijo Kuhar/staro 76 let, ki je umrla v University Hospital v Beach Grove, Ind., rojeno v bližini št. Vida pri Ljubljani, kjer je zapustila sestri Marijo Babnik in Frančiško Dovjak ter brata Alojzija in Franca Kunstelj. V ZDA je prišla 1. 1920. Bila je članica SNPJ. Na mrtvaškem odru je ležala v Little pogreb, zavodu v Beach Grove, Ind., kjer je bilo pogrebno opravilo v cerkvi Sv. Križa, nakar so jo prepeljali v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. v Clevelandu za pokop. V Clevelandu je zapustila hčerko Hildegardo Kazen, vnuka Williama, vnukinjo Lauren in sestro Julio Gorence, v Beach Grove pa sina Valentina. Njen mož Valentine, upokojenec NYC železnice je umrl 1. 1968. Harold C. Kotnik Pretekli torek so položili k zadnjemu počitku v Western Reserve Memorial Gardens v Chesterlandu, Ohio, 60 let starega Harolda C. Kotnika z 20105 Chickasaw Avenue, ki je umrl v Euclid General bolnišnici. Bil je veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri White Sewing Machine Co., mož Evelyn, roj. Travis, oče Nancy Alexander, Betty Zaller, Patricie Kunash, Michaela in Freda Gade, 14-krat stari oče, brat Josephine Butts, Carrie Svelnys, Dorothy Weber, Catherine Hancock, Edwarda, pok. Johna in pok. Emila. Pogreb je bil iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. ob 1.30 popoldne 6. julija. Frances Perusek V petek, 2. julija, je umrla po dolgi bolezni v Huron Rd. bolnišnici 61 let stara Frances Pe- Rd., Richmond Heights, zaposlena 40 let pri Richman Bros., vdova po 1. 1967 umrlem možu Louisu, sestra Mary Fuchs, Walterja, pok. Josepha in pok. Franka. Pogreb je bil iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v torek, 6. julija ob 9.15, v cerkev sv. Paskala Baylonskega ob 10., nato na Kalvarijo. Frank M. Vihtelic Preteklo soboto je bil pokopan 63 let stari Frank M. Vihtelic, ki je umrl preteklo sredo v Holy Family Home. Bil je zaposlen nad 37 let kot voznik pri Lynn Foods Co. (preje Wagner Pies Co.), član Katoliških veteranov pri Sv. Vidu in bivši član AL Lake Shore Post 273. Zapustil je ženo Marian, roj. King-zett, bil je oče Franka, pok. Mary C., Raymonds, Roberta in Mrs. John Galbraith, 13-krat stari oče, brat pok. Williama, Albina in Dorothy. Pogreb je bil iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9.15, v cerkev Filipa Nerija ob ,10., nato na Kalvarijo. ' Margaret Retter Po kratki bolezni je umrla' v University Hospital pretekli četrtek Margaret Retter (Re-tar), samska hči pokojnih Josepha in Rose Retar (oče je bil oskrbnik — čistilec SND na St. Clair Avenue do 1. 1948, ko je umrl), sestra pok. Norme Del-laslla, Rose Starace, pok. Josepha, Ann Gergely, Betty Larkin, Franka, Dolores Morgan in pok. Edwarda. Pokojna je bila zaposlena nad 20 let pri Fisher Body in je bila članica SNPJ št. 28. Pogreb je danes zjutraj ob 8.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče. Pakistan bo dobil iz ZDA naročeno orožje TONY KRISTAVNIK i. WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega tajništva je dejal, da lahko ZDA vsak čas ustavijo pošiljke orožja in streliva Pakistanu, da pa trenutno > nimajo namena ustaviti pošiljanja že naročenih količin. Indija je ponovno pozvala ZDA, naj prenehajo* pošiljati i orožje in strelivo Pakistanu, ker da s.tem podaljšujejo državljansko vojno in nasilje v Vzhodnem Pakistanu, od koder je doslej pribežalo v Indijo že preko Med otroki in mladino dežel 7 milijonov ljudi. v razvoju je 50 odstotkov ne- O položaju v Pakistanu jn ^0^r_anien^- Ka vsem svetu je verjetno tudi o nadaljevanju i 900 milijonov mladih ljudi, ameriške pomoči temu se je 1 k°nca ^e§a desetletja se jao razgovarjal z vodniki’Pakistana ! nK_'10V0 število povzpelo čez dr. H. Kissinger, ko se je PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Lačna usta po svetu na milijardo. To so uradni podatki svoji poti po državah Azije in Evrope ustavil v Pakistanu. Japonska ne namerava graditi Jedrskega orožja WASHINGTON, D.C. — Japonski poslanik Nobuhiko Ushi-ba je dejal, da Japonska nima namere graditi jedrsko orožje in ne namere poslati svoje oborožene sile v kako tujo deželo na Daljnem vzhodu. Govoril je dan potem, ko so se v zvezi z obiskom ameriškega obrambnega tajnika M. Lairda v Tokiu razširili glasovi, da bo Japonska izpopolnila svoje oborožene sile z jedrskim orožjem. Ushiba je dejal, da je čustveni odpor proti jedrskemu' orožju manjši, da počasi izginja, toda' japonska javnost je odločno proti vsakemu vojaškemu vmešavanju države v prekomorske predele. “Spomini zadnje vojne so v jugovzhodni in vzhodni Aziji še vedno živi. Mi še nismo gotovi, če je japonska vojaška vloga resnično potrebna in dobrodošla v kateremkoli delu Azije,” je razlagal japonski poslanik položaj svoje dežele in njeno vlogo v Aziji v govoru na Georgetown univerzi. Nove žrtve nemirov v Severni Irski LONDONDERRY, S. Ir. — Britanske čete so sredi preteklega tedna streljale v množico, ko jih je ta napadla s kamenjem in doma narejenimi bombami. Dva civilista sta bila pri tem mrtva, eden pa ranjen. Do boja med vojaštvom in razburjeno množico je prišlo v katoliškem delu mesta Bogside. Londonska vlada je poslala na Severno Irsko še 500 novih vojakov in ima zdaj tam trenutno 11,100 mož. Od avgusta 1969, ko je prišlo do prvih večjih nemirov, pa doslej, je bilo v izgredih in spopadih mrtvih na Severnem Irskem skupno 58 ljudi. Fitzsimmons nasledil uradno Jamesa Hoffo MIAMI BEACH, Fla. — Pretekli teden je bil soglasno izvoljen za novega predsednika Unije voznikov (Teamsters) dosedanji posle vodeči podpredsednik Frank E, Fitzsimmons. Izvoljen je bil za pet let ob letni plači $125,000. F. E. Fitzsimmons je kot predsednik nasledil Jamesa Haffo, ki se je odpovedal ponovni kandidaturi, ko je že več let v ječi obsojen poskušanja vpli-^110^”-vanja na porotnike. Unija ima. Zgodovina minulih desetih sedaj preko dva milijona članov, !let nas uči) je rekel ravnatelj nad pol milijona od tega v raz-1 UNICEF; da revščina in neraz-nih tovarnah in preko sto tisoč gospodarstvo najbolj ovi- v vrstah uradništva. Od leta ra^-a USpešnost prizadevanj za sklada Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF). Tretjina prebivalstva dežel v razvoju živi v kolibah in v bednih četrtih. V Kalkuti spi na ulici okoli 600,000 ljudi, v Pana-jmi prenočuje po dvajset ljudi v sobi s 25 kvadratnimi yardi vsak četrti prebivalec Najrobija živi v vegasti kolibi. O tem neugodnem položaju so razpravljali člani upravnega sveta UNICEF ob 25-letnici organizacije. Ta mednarodna ustanova si bo morala v prihodnosti bolj prizadevati za izboljšanje mestnega okolja, medtem ko je doslej pomagala pretežno vasem. Sicer je deležna velike podpore, njeni skladi so se v petih letih povečali za 80 odstotkov. Število dežel, ki jo podpirajo, se je od leta 1951 zvišajo od 35 na 120. “UNICEF potrebuje še več sredstev,” je poudaril U Tant v sporočilu, ki ga je poslal upravnemu svetu. “Denarni prispevki bodo pripomogli, da bodo sedanji mladi rodovi' zrasli v zdrave ljudi brez zagrenjenosti in medsebojnega sovraštva.” Po besedah švicarskega ministra za gospodarstvo Bruggerja, ki je kot gostitelj pozdravil zborovalce, so “otroci prve in naj večje žrtve razlik med bogatimi in nezadostno razvitimi deželami, čeprav se vsi zavedamo, da na mladih sloni bodoč- Louisa Armstronga so položili k večnemu pokoju NEW YORK, N.Y.— Pretekli petek so položili k večnemu pokoju po pogrebnih obredih v mali Corona Congregational cerkvi nedaleč od pokojnikovega doma Louisa Armstronga, najbolj znanega vodnika jazz glasbe v ZDA. Pogreba sta se udeležila tudi gov. N. A. Rockefeller in mestni župan J. Lindsay. Rojen pred 70 leti si je pridobil svoj glas v New Orleansu, pa se nato uveljavil po vsej deželi, ko je ustanovil svoj lasten orkester. Ves svet ga je poznal po igranju na trobento, njegovem izrednem talentu in smislu za ritem. 1966, ko je bila zadnja konvencija, pa do sedaj je dobila Teamsters unija 280,000 novih članov. Me največja izmed vseh posameznih unij v deželi. čistilo iz petroleja Vsako leto napravijo iz petro-rusek, roj. Fonda v Clevelandu, leja za okoli en bilijon čistilnih stanujoča na 25918 Highland sredstey. Več za javne podpore kot za javne šole! CLEVELAND, O. — Preteklo leto je bilo v Clevelandu porabljenih za javne podpore v okviru socialnega skrbstva 138 milijonov krajevnih sredstev, med tem ko je bilo izdano skupno za osnovne in srednje šole le 117 milijonov dolarjev. Glavni šolski nadzornik Paul W. Briggs je dejal, da je to precej nenavadno stanje, v državi Ohio edinstveno. boljše življenje novih človeških rodov. Programi pomoči po nje- Nixonu se mudi? PARIZ, Fr.— Nekateri evropski državniki, med njimi tudi britanski, ki so preje svetovali končanje “mrzle vojne” in govorili o novem razdobju mednarodne politike, govore sedaj, da je predsednik ZDA “prevnet” za pomiritev s Sovjetsko zvezo. Trdijo, da vidi Nixon pri Sovjetih vse preveč dobre volje tako pri SALT, kot pri razgovorih o Zahodnem Berlinu in o omejitvi oboroženih sil v Srednji Evropi. Britanci, ki so jih preje označevali Amerikanci za “mehke” napram Moskvi, so sedaj precej trši od ameriške uradne politike. Boje se, da se Nixonu preveč mudi k sporazumu in da Moskva to njegovo željo izrablja. ZA SMEH Zdravnik: “Pa menda ne spite z odprtimi usti?” Bolnik: “Tega pa res ne vem, gospod doktor. Toda nocoj, ko zaspim, bom pazil, da bodo usta zaprta.” “Kako se počuti vaš HELP WANTED Znanec: mož?” Znanka: “Odlično! Odkar mu je zdravnik dejal, da ne bo smel govih besedah niso povsod ena"i nikoli več delati, je zdrav kot ko uspešni. Gre predvsem za to, r^]:)a]» da družina in otroci dobijo beljakovinsko bogata živila in da jih tudi sprejmejo, se pravi, da je treba premagovati tudi razne predsodke. Upravni svet, ki so v njem zastopani predstavniki 30 dežel, bo odločil o pomoči v skupnem znesku 72,2 milijona dolarjev. Ta pomoč obsega 95 projektov v 62 deželah, pričakujejo pa, da se bodo sredstva v skladih povečala do leta 1975 na sto milijonov dolarjev. Lani so za otroke največ prispevale ZDA (17.5 milijona dolarjev), za njimi pa se zvrstijo Švedska, ZR Nemčija, Velika Britanija in Francija, Indija, ki je tudi dežela v razvoju, je dala v sklad za otroke 800.000 dolarjev oziroma več kot SZ (675.000 dolarjev), kneževina Lichtenstein pa je bila s 1500 dolarji bolj radodarna kot Vatikan, ki je prispeval 1000 dolarjev (15.000 dinarjev). HELP WANTED Overseas job opportunities High pay - Travel - Adventure 861-1886 19 Offices Nationally WORLDWIDE OVERSEAS SERVICES INC. 2800 Euclid Ave. Suite 225 Cleveland, Ohio 44115 _____________________(134) MALI OGLASI Lastnik prodaja dvodružinsko hišo, 5-5, vsa podkletena, plinski furnez, v dobrem stanju in po ugodni ceni, Medina Avenue. Kličite 261-1667 -(130) VLAČI' — Kmet na Danskem vlači po sta. ' navadi še s konjema, ko stoji na robu njegove njive satelitska komunikacijska naprava, ki jo rabi NATO za zveze med četami v Evropi in poveljstvom onstran Atlantika. Vrhovni sodnik ZDA pojde v Jugoslavijo | WASHINGTON, D.C. — Te-t kom letošnjega poletja bo šel vrhovni sodnik ZDA Warren E. Burger v Jugoslavijo, kjer se bo udeležil mednarodnega posveta vrhovnih sodnikov raznih držav, med njimi ZSSR. | Sodniki bodo na tem zaseda-^ nju. razpravljali o pravnih sis-; temih in pravnih postopkih v različnih državah sveta. V najem Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821 (X) Prijatet’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A' ^ fiRM- =• 361-4J12 Hiša naprodaj Dobra 7-sobna enodružinska hiša, vsa podkletena, je ugodno naprodaj na Schaefer Avenue. Samo resni kupci kličite: 881-9250, —(Jul. 12,21, Avg. 4, 9) ALEXANDRE DUMAS« Grof Monte Cristo “Jaz pridem, gospod grof, jaz' pridem,” pravi Villefort hitro. “Hvala!” pravi Monte Cristo. “A zdaj se vam moram priporočiti.” “Da, res, rekli ste, da morate oditi,” opomni gospa Villefort, “in če se ne motim, ste celo hoteli povedati vzrok, ko ste se prekinili, ter pričeli govoriti c drugem predmetu.” “Res, milostiva, komaj vem če vam smem povedati, kam ghem.” “O, kljub temu povejte!” “Kot resnično zijalo si grem ogledat neko stvar, o kateri sem presanjal že cele ure.” “In to je?” “Telegraf. Ah, zdaj mi je beseda vendar ušla.” “Telegraf?” ponovi gospa Villefort. “Ej, moj Bog, da, telegraf. Ko sem videl večkrat na svojih potovanjih v lepem solnčnem siju na kakem griču, kako se dvigajo in padajo te črne roke nalik nogam velikanskih hroščev, se to ni zgodilo nikdar — to vam pri- CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — Exp. to live in good Northwest side home. Rm. & board & $85 mo. sal. & paid vacation. Must be able to drive my car. 774-4649 (130) REAL ESTATE FOR SALE WHEATON— 3 bdrm. brick ranch, full bsmt. w-wet bar, 28x30 htd. garage, cyclone fence. $36,900. Owner. By Appt. 668-2523 (130) IND. — Fresh Air, Beaut. Lake & % acre summer home site, close to Lafayette & Purdue U. of Ind. 2 hrs. from Chgo. Loop in scenic Indian Hill Estates. $2,500. (312) 898-4178 (130) 75x150 corner. Zoned B 4.1, vac. & impr. $55,000 Ys dn., terms avail., or best cash offer. Drive by 3444-48 W. North Ave. 463-9516 by owner. ; (iso BY OWNER — 6 rm. brk. bungalow, 3 bdrms., gas heat, 2 car garage, full bsmt. 12 yrs. old. Nr. transp. $30,000. 10742 S. Talman. 779-8647 betw. 2:30—7:30 p.m. ______________________ (131) BUSINESS OPPORTUNITY DRY CLEANERS & ALTERATION STORE Berwyn,— Exc. location. Gd. establ. business. Must sacrifice due to transfer. Call 484-6858 days — or 749-1926 eves. r, (iso segam — brez notranjega ginje-nja. Vendar si nisem nikdar zaželel, da bi si ogledal te velikanske hrošče z belimi trebuhi in suhimi, črnimi rokami od blizu, kajti bal sem se, da najdem pod njihovimi kamenitimi perutnicami ljudi, ki so v veliki meri pedantični, prenapolnjeni z znanostjo, ki dišijo po spletkah in dvorjanskih manirah. Toda zdaj sem pred nedavnim časom nekega lepega jutra izvedel, da je uradnik pri vsakem telegrafu ubog vrag, ki mora za dvanajst sto frankov letne plače cel dan opazovati — ne neba, kot astronom, ne vode, kot ribič, ne želenega gozda, kot lovec, in niti pokrajine, kot sanjač, — ampak onega velikanskega hrošča z belim trebuhom in črnimi nogami, svojega korešpondenta štiri ali petmilj pred seboj. In tedaj se me je polastila želja, ogledati si to živečo krizalido od blizu in prisostvovati komediji, ki jo igra ta v notranjosti svoje hišice svoji sosedni krizalidi s tem, da potegne zdaj za to, zdaj za ono vrvico.” “In tja ste namenjeni?” “Tja.” “H kateremu telegrafu?” K onemu, ki ga ima ministerstvo za notranje zadeve, ali k onemu, ki ga ima Observatorij?” “O, za Boga, pri tem bi našel ljudi, ki bi mi hoteli razložiti stvari, katerih ne maram vedeti, in ki bi mi nevede razkrili kako skrivnost, katere ne poznajo niti sami. Vraga!' Svojih iluzij, katere imam še o hroščih, ne maram izgubiti; saj je že dovolj slabo, da sem izgubil one, katere sem imel o ljudeh. Zato ne pojdem niti k telegrafu mini-sterstva, niti k telegrafu Observatorija. Iti hočem k telegrafu na prostem polju, kjer najdem samo ubogega siromaka, ki dreveni v svojem stolpu.” “Vi ste posebne vrste velik gospod,” pravi Villefort. “Katero črto mi svetujete, da jo študiram?” “Na vsak način ono, ki ima največ opravka.” “Prav! Torej špansko?” “Tako je.” “Ali hočete pismo od ministra, da se vam razloži...” O, ne,” odvrne Monte Cristo “nasprotno nočem razumeti ničesar, kakor sem vam pravkar že rekel. Izza hipa, ko bi kaj razumel, bi za me ne bilo več telegrafa, ampak vse to bi bila samo še znamenja, ki jih daje gospod Duchatel ali gospod Mon-talivet bayonneskemu prefek grof mimo njega, dvigal svoje drevju. Sicer pa je sod, poln gni-dolge roke, in dospe do Mon-jjoče vode, ki je bil zakopan v theryškega stolpa, ki leži, kakor je znano vsakomur, na najvišji točki ravnine istega imena. Ob vznožju griča grof izstopi ter se napoti peš po majhni, osemnajst palcev široki stezi, vijoči se navzgor. Prišedši na vrh, ga vstavi plot, za katerim vidi onstran belih in rudečih cvetlic zeleno sadje. Monte Cristo išče vrata ograjenega prostora in jih najde kmalu. Bilo je to leseno omrežje, ki se je sukalo na trtah iz vrbe in je bilo pripeto z motvozom na žebelj. Grof takoj razume sestavo priprostega stroja, odpre in vstopi v majhen vrt, dolg dvajset in širok dvanajst čevljev, omejen na jedni strani od živega plota, v katerem se je nahajal stroj, kakor smo imenovali vrata, na drugi od starega stolpa, ki je bil ves obraščen z bršljanom in obdan od rumenih in modrih vijolic. Kdor je videl ta stolp poln razpok, toda obdan od cvetlic nalik babici, ki ji voščijo njeni unuki srečo k rojstnemu dnevu, miren in zajedno častitljiv, bi ne bil mislil, da bi lahko povedal ta starec strašne in grozo vzbujajoče povesti, samo če bi zubesi, ki jih pripisuje stenam pregovor, združeval tudi dar jezika. Po vrtu je vodila z rudečim peskom posuta pot, obrobljena na obeh straneh s pušpanom, ki je bil častitljiv vsled svoje starosti in je rastel v razlivnih oblikah, katerih drznost bi bila ra-dovala oko Delacroixovo, ki se imenuje Rubens našega časa. Imela je obliko S, in tako je bil na prostoru dolgem dvajset, mogoč izprehod, dolg šestdeset čevljev. Nikdar ni vživala Flora, smehljajoča, cvetoča boginja dobrih vrtnarjev Lacija, skrbnej- kotu vrta, jasno govoril, če manjka naravne vlage, da se od-pomore temu na umetem način. Na sodu sta sedeli ta hip žaba in krastača, ki sta bili skoro gotovo slabe volje in sta si ves čas kazali hrbet, sedeč na čisto nasprotnih straneh oboda. Na potu ni bilo niti jedne travnate bilke, med pušpanom niti jedne parasitne rastline. Monte Cristo pripre zopet vrata, natakne motoz nazaj na žebelj, da na ta način zapre svetišče nepoklicanim vsiljiv' cem, obstoji in pregleda celo posest. “Zdi se,” pravi, “da si telegrafist vzdržuje vrtnarja ali je pa sam strasten vrtnar.” Naenkrat zagleda nekaj, ki čepi za gostim grmom. Ta nekaj se dvigne z vsklikom začudenja, in Monte Cristo vidi pred seboj postavo prijaznega petdesetletnega moža, ki je trgal na čisto svitlo grozdnato perje. Bilo je dvanajst listov in skoro prav toliko jagod. Dobri mož pri tem, ko skoči prestrašen kvišku, skoro spusti na tla jagode, liste in krožnik. “Vi spravljate svoj pridelek, gospod?” pravi Monte Cristo. “Oprostite, gospod,” pravi dobri mož, in dvigne roko k čepici; “res je, da nisem tam gori, a pravkar sem prišel doli.” “Ne dajte se od mene motiti, prijatelj,” pravi grof, “in trgajte svoje jagode, če jih imate še kaj.” “Imam jih še deset,” pravi mož, “kajti tu jih je jednajst, in jednoindvajset sem jih imel, pet več kakor lansko leto. A ni se čuditi, imeli smo toplo pomlad, in jagodam je pred vsem treba toplote. Zato jih imam letos mesto šestnajst lanskih — glejte — jednajst že utrganih, dva- T.V. SALES & SERVICE 3708 W. 26th Street. Well established good busy neighborhood shop. $8,000 or offer. Call owner 521-8609 (131) MOBILE HOME REAL ESTATE FOR SALE 1969 New Yorker — 12x60’, 2 bdrms., cent, a.c., shed, porch, 10x20 patio metal cover. Washer and Dryer. Must be moved. $7,000 or best offer. 839-5382 aft. 1 p.m. (131) MOBILE HOME FOR SALE NAMCO — 10 x 50. 2 bedroom. Choice loc. in Northwest Trailer Ct. Very clean. $4,150 or best offer. Call owner for appt. 671-3619 [ ______________^131)'baš v trenotku, ko se je peljal It “Pojdite torej, kajti v dveh urah bode noč, in potem ne vidite ničesar več.” “Vraga! Vi mi vzbujate strah! Kateri pa je najbližji?” “Na potu v Bayonne?” “Da, na potu v Bayonne.” “Oni v Chatillonu.” “In za Chatillonskim.” “Mislim, da oni v Monthery-škem stolpu.” “Hvala! Na svidenje! V soboto vam povem, kakšen vtis naredi na me.” Pred vrati sreča grof notarja, ki sta pravkar razdedinila Valentino in sta odhajala domov, radostna, da sta napisala listino, ki jima bode v veliko čast. IV. Kako je lahko rešiti vrtnarja polhov, ki žro njegove breskve? Ne zvečer, kakor je rekel, ampak drugo jutro zapusti grof Monte Cristo Paris pri vratih d’Enfer, krene proti Orleansu, pusti za seboj vas Linas, ne da bi se vstavil pri telegrafu, ki je šega in večje ljubezni polnega najst; petnajst; šestnajst, sedem, čaščenja kakor se je zgodilo to očividno v tem malem vrtcu. Na dvajsetih skrbno negovanih rožnatih drevesih ni bilo opaziti niti sledu mušice ali hudobne listnate uši, ki navadno razjedajo ali izsesavajo rastline, rastoče na vlažnih tleh. Vendar temu vrtu ni manjkalo vlage, kar je jasno kazala zemlja, črna kakor saje, in temno listje na najst, osemnajst. O moj Bog! Tri mi manjkajo, včeraj so bile še tukaj, gospod, prav gotovo so bile še tukaj, dobro vem, ker sem jih štel. Izmaknil mi jih je pač sin matere Simon; danes zjutraj sem ga videl, da se je plazil tod okrog. Ah, mali zani-kernik! Da krade v vrtu! Ali ne pomisli, kam ga to lahko pripelje?” JULIJ K ! ! 4 m n rnriHB 5 6 7 is fjQflO 11' 18 % 12113 iai29 WF mm m m KOLEDAR društvenih prireditev 22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd. 22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju ob 60-letnici društvenega obstoja. 22. — Društvo Triglav v Mil- waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem. SEPTEMBER 5-6.—Piknik Slovenske pristave. 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu. 19. — Večerja in ples pri SDD na Recher Avenue 19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 25. —PAR-FI mladi odrasli klub priredi IV. letni Polka Holiday v avditoriju pri Sv. Vidu. 26. — Podružnica št. 50 SŽZ proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue. 26. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 2. — Ameriška Bratska Zveza priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. 2. — DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. 3. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 9. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 10. — V SDD na Recher Avenue pripravi S.Ž.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop. 17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. 24. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 5. Igra John Grabnar, 24. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi ob 2.30 popoldne v cerkveni dvorani “card party”. 30. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju sv. Vida. 31. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu. RAKETA VELIKANKA — Slika kaže raketo Saturn 5 na vzletišču 39, kjer čaka, da bo ponesla Apollo 15 dne 25. julija v vesolje na pot proti Luni. Raketa in njena opora se zrcalita v vodi, pred njenim oporiščem. NOVEMBER 6. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7. —Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd- 21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue, DECEMBER 5. _ Dr. Gržinčičeva opereta “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave. 5 _ Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. 31. _ SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih, 1972 JANUAR 15. — Slov. športni klub priredi svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. 22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. JUNIJ 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. JULIJ 14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 17. —Perry Home Owners Assn. priredi ples nazvan “Little Europe Dance” v zgornji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igrala bosta J. Pecon in L. Trebar od 8. do polnoči. 18. — Društvo KRAS Št. 8 ADZ priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne. 18. — Piknik DSPB Tabor na Slovenski pristavi. 25. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST L — Slov. športni klub priredi piknik za svoje člane na Roundup Lake. L — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 4. — Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ. 8. — Štajerski klub priredi piknik v Zeleni dolini. 8. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi. 14. -15. — Tekmovanje v balinanju v SDD na Recher Ave. 15. — Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani. V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL MOJ LJUBLJENI NEPOZABNI MOŽ Anton Kužnik .Umrl je 11. julija 1970. Leto dni je že minilo, odkar Te več pri meni ni, a v mojem srcu Ti živiš in živel boš vse zemske dni. Le križ mi sveti govori, da zopet vidva se nad zvezdami, da vid’va v raju večnem se, nad zvezdami! Žalujoča žena ALOJZIJA — LOUISE ter ostalo sorodstvo. Forest City, Pa. 12. julija 1971. NAROČITE Sl AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE AMERIŠKI DOMOVINI