433 NOVICE — Grof TaafFe, bivši avstrijski ministerski predsednik leži nevarno bolen v Nalžovu Zdravniki nimajo dosti upanja, da bi ozdravel Grof boleha za neko srčno boleznijo. — Nesreča na železnici in samomor. Neka kmetica v Lipniku na Moravskem je zamudila osobni vlak in njen svak, ki je na železnici v službi, jej je pustil, da se je peljala s tovornim vlakom, dasi je prepovedano. Rekel jej je, da naj hitro skoči z vlaka, ko se ustavi, in odide, predno jo bode kdo zapazil Nesrečnica je skočila z vlaka, ko se še ni popolnoma ustavil in prišla pod kolesa, ter bila takoj mrtva. Ko je njen svak to izvedel, je skočil pod neki osobni vlak, ki ga je povozil. — Povodenj je pri Plovdivu v Bolgariji pretrgala železnico. Promet se je moral za nekaj dnij ustaviti. — 600 Ijudij pri eksploziji poškodovanih. Blizu Sanhaja na Kitajskem se je na ladiji „Kungpay" ki je peljala vojake, dogodil razpok in je 600 mož poškodovanih^ — Prvo žrebanje ogerske razredne loterije je bilo minoli teden v četrtek in je žrebanje trajalo 4 dni. Prva vzdignjena števUka, ki je zadela 80 kron, je bila 4603. — Viharji na morji. Koncem minolega tedna so bili veliki viharji na Jadranskem morju. Pri Benetkah sta sepoto-pili avstrijska jadernica „Primo" in grška ladija „Adelfolis". Moštvo se je rešilo s plavanjem. Vihar je v Benetkah podrl več dimnikov. Pri Jakinu se je potopilo kacih dvanajst ribških čolnov. Ljudje so se večinoma rešili. Le kacih dvanajst jih je utonilo. Vsled viharja je morje poplavilo velik del mesta Avellino in se je vsled tega nekaj hiš podrlo. — Nameravani atentat. Župnik Smagnjevič v Kutjju T Graliciji je dobil te dni poštno pošiljatev, v kateri je imela biti svetilnica. Župniku se je ta stvar sumljiva zdela in po-šiljatve prejeti ni hotel. Pošiljatev se previdno odpre pri okrajnem sodišči v Kutjju in našli so v njej peklenski stroj, ki se vsled previdnega odpiranja ni razletel Sodišče sedaj išče krivca. — Nesreča v gledališči. V Kazanu je med predstavo v mestnem gledališči se pripetila eksplozija plina. Začelo je goreti v sobi za garderobo in dim se je valil na oder. Grle-dalcev se je polotil velik strah. V gnječi, ki je nastala, ko je vse hitelo k izhodu, je več Ijudij zmečkanih in več poškodovanih. — Shod starcev. Ameriški zdravnik dr. Karol Eice v AUianku v Ameriki je bil na 25. sept povabil na svoje posestvo stare ljudi bližnjih okrajev. Sešlo se je pri njem starcev bogatinov 140 od osemdesetih do 114 let. Naj starša je bila Elizabeta Beyer iz Jala, ki ima 114 let, katero je bil pripeljal najmlajši sin 701etni Viljem Beyer 24 angleških milj daleč. Gospa Priscila Spooner je bila druga po starosti Eojena je dne 11. decembra 1783 leta. Spominja se še, da je 1799. leta gledala pogreb Jurija Washingtona. Katarina Huster je imela 111, Leticija Walker 110, 15 oseb je imelo od 100 do 108, 40 od 90 do 100 let Najstarša zakonska dvojica sta bila Viljem in Elizabeta Ware, ker imata 100 oziroma 101 leto. Molitev pred kosilom je opravil lOlletni pastor Janez Schalfer iz Severnega Bostona. 97letni dr. Grruwe iz Abiame je predaval pesem, katero je naredil za to slovesnost. Med gosti je bila tudi lOlletna gospa Nancy Mac Kinley, mati guvernerja M. Kinleya — Fonograf rešitelj v potrebi. V neki veliki postaji v Ameriki so pri trombanji vode opazili, da jedna tromba neredno deluje. Pri tem se je slišalo neko čudno škripanje in <}viljenje. Kako popraviti stroj, to je bilo težavno, če bi ga iemali narazen, bi trebalo mnogo časa in bi se moralo delo ustaviti. Ko bi poklicali iz Novega Jorka inženirja, ki je izdelal trombo, bi to stalo zopet mnogo časa. Prišli so na dobro misel, da z Edisonovim fonografom vjemejo to cviljenje in škripanje. Fonograf so poslali v Novi Jork. Inženir, ki ga je dobil, je takoj spoznal, kaj manjka. Brzojavno je to naznanil in stroj so hitro popravili. — Boji z biki na Ogerskem. Neka tuja družba je prosila, da bi se ji dovolilo za razstave v Budimpešti prirediti tudi borbo z biki. Ta želja se ji pa menda ne izpolni, kajti ogerska vlada ne misli dovoliti take zabave. Najbrž je ta tuja družba že sklepala, da bi take zabave morale izredno ugajati divjemu značaju Arpadovcev. — Bančni blagajnik — poneverjalec. V Manheimu so te dni pregledovali blagajnico „Deutsches Unionbank'' in zasledili, da manjka 150.000 mark, katere je poneveril glavni blagajnik Rihard Mayer, ki je sedaj na potovanju v Italiji. — Atentat v Carmauxu V Carmauxu, kjer je štrajk stekleničarskih delavcev je prodajalec socijalističjih časopisov Gruilhem streljal na ravnatelja tamosnje steklarnice Resseguilerja in ga je lahko poškodoval. — Napad na ženo. Na Dunaji je dne 21. t m. napal Čevljar Watzel ua ulici svojo ženo s čevljarskim nožem, potem pa je še sam sebe zaklal Oba sta smrtno nevarno poškodovana. -- Gasometer razletel. Na kolodvoiu v Benethenu v Pruski Sleziji razletel se je gasometer in načelnika postaje, jednega mašinista in dva delavca je hulo poškodovalo. — Požar. V Sajonšeku V Prusiji je pogorela jedna hiša. Pri tem je zgorelo deset otrok. Starišev ni bilo doma. Sodi se, da je kdo iz hudobije zažgai. — Mrtvo našli so naj gori Wettershorn gorski voditelji saksonski Terezijo Rohr. pri sebi je imela precej denarja. — V smrtni nevarnosti zaradi hrepenenja po lepoti je dekla Kalilhauser v bolnici v Dunajskem Novemmestu Neka prijateljica jej je svetovala, naj vsaki dan poje glavo užigalnega klinčka, pa bode lepa. Dekla je to storila, deset dnij zaporedoma, potem je pa smrtno nevarno zbolela. ~ Pomanjkanje denarja na pošti v Srbiji. V Belem Gradu že dlje časa ne morejo izplačati poštnih nakaznic, ker nimajo denarja. Ljudje, zlasti trgovci, ki bi denar potrebovali, so v veliki zadregi. Neki trgovski list priporoča, da bi se naročilo srbski narodni banki, da izplača nakaznice. — Nesreča na Nilu pri Kajiru. Na reki Nil se je preobrnil brod, na katerem se je peljalo 60 Ijudij, 50 jih je utonilo. — Nesreča na električni železnici. V Belem Gradu se je prevrnil neki voz električnega tramvaja in so vsi ljudje, ki so bili v njem poškodovani. — Obsojen senator. V Parizu so obsodili v jedno-letno ječo senatorja Magniera zaradi sleparij« pri francoski južni železnici. — Ladija se je potopila. Jadrnica „Paritide" se je potopila ob dalmatinskem obrežji. Peljala je vino iz Dalmacije v Benetke. Vse moštvo je potonilo. — Nazarejci v vojski. Vedno se množe slučaji ua Ogerskem. da se vojaški novinci branijo nositi puške, ker spadajo k ločini nazarejcev, kterih nauki prepovedujejo nositi orožje. Nedavno je v Eaabu neki vojaški novinec se branil nositi puško. Ko ga z lepa, ne z grda niso mogli pregovoriti, da bi nosil puško, prestavili so ga k vozništvu, kjer mu ne bode treba puške nositi. — Oropan župnik. V Steierdorfu pri Temešvaru na Ogerskem je našemljen ropar prišel v farovž, zvezal osem-desetletnega župnika, papeževega kamornika Josipa Moserja, ga oropal denarja in drugih dragocenostij v vrednosti 26.000 gld^ 434 — Samomor generala. V Pratru ua Dunaji je dne 21. t. m. ustrelil podmarSal Qtistav Dunst pl. Adelsheim svojo soprogo rojeno baronico Abele, potem sam sebe. Povod samomoru je to, da je zalezel v dolgove, iz kterih se ni mogel več izkopati. Pokojnik se je udeležil vojsk 1848., 1849. in 1866. leta in bil večkrat odlikovan. — Obsojen državni pravdnik. Sodišče v Erfurtu je obsodilo državnega pravdnika Lorenza v 60 gld globe. Državni pravdnik je zastopal proti socijalnodemokratičnemu uredniku Hiillerju tožbo, a je pri tem rabil kaj neprimerne izraze. Urednik ga je tožil razžaljenja časti, in bil je obsojen. — Izpolnitev poslednje želje Engelsove. Socijalno-demokratični pisatelj Friderik Engels je bil naročil v svoji oporoki, naj se njegovo truplo sežge in pepel vržejo v morje. To se je tudi zgodilo. Dne 10. avgusta se je njegovo truplo v Woh'ngu sežgalo in v začetku tega meseca sta dva Engelsova prijatelja njegov pepel v posebni šari vrgla v morje. Na šaro sta zapisala „Friderik Engels rojen dne 18. novembra 1820 in umrl 5 avgusta 1895." — Kolera v Egiptu. V Damiettu v Egiptu se je pokazala kolera, ki sedaj še ni tako huda, kot je običajno v teh krajih. Dne 15. t. m. jih je sedemnajst zbolelo in deset umrlo za kolero. — Star razbojnik. Franc čonka, nekdanji pajdaš Eose Sandorja, je pred dvema letoma zapustil kaznilnico v Havi, kjer je prebil 22 let. Klatil se je od tedaj po Slavoniji, pred nekaj tedni pa prišel v Szegedin, kmalu za njim je pa prišlo poročilo, da je umoril nekega Hrvata. Ko so prišli redarji v Čonkovo stanovanje, je ta zgrabil nož in zabodel policijskega komisarja. Eedarji so ga s sabljami posekali, da leži sedaj nevaino ranjen v bolnici —¦ Grozno hudodelstvo. Policija v Pittsburgu je dobila naznanilo o groznem najdenju na Mt. Lebanovem pokopališču, čegar vzrok je gotovo nečuven umor. Trije dečki so šli čez pokopališče in zagledali na nekem grobu velik zaboj. Eadovedni, kakor dečki sploh, so ogledovali zaboj, ker pa pokrov ni bil dobro pritrjen, so odstranili istega in platno ter na njih začudenje zagledali razmesarjeno truplo. Eoke in noge so bile od trupla odsekane in v zaboj položene. Glava je bila razbita, na Črepinji se nahaja luknja kakor bi bila s krog^jo prestreljena. Truplo je od moškega kakih 40 let starega in katerega so prepeljali v mrtvašnico. Policija zelo marljivo preiskuje slučaj, vse kaže, da se je dogodil grozen iimor. — Razleteli kotel. V Bouhjji pri Eeveru se je raz-letel parni kotel mlatilnice in ubil sedem Ijudij, jednega pa poškodoval. Železniška nesreča na Rhode Island Proti jugu vozeči tovorni vlak, Worcester divizije. Novi Jork, New Haven in Hartford železnice je skočil vsied napačne menjave proge iz tira. Devet voz in lokomotiva se je razbilo. Usmrtena sta bila strojevodja in zaviralec; dva druga služabnika pa nevarno ranjena. — Dve žrtvi električne železnice v Brooklynu. Dne 4. t. m. je bil povožen 91etni deček James Studej v Brookljnu od električne železnice ; siromaku so bile obe nogi zmečkani in je po hudih bolečinah umrl v bolnišnici. Drugi dan popoludne pa je bil povožen 24 let stari John Krickman in bil takoj mrtev Krickman se je vozil na biciklu in ga je voz električne železnice dohitel in povozil. — Gonilno kolo se je razpočilo. V poslopji za stroje „Hudson County Electrict Light Company" v Hoboknu se je dogodila dne 9. t. m. zjutraj velika nesreča, jeden delavcev je bil usmrten, dva pa težko poškodovana. Zjutraj ob 3^2 uri se je z velikim ropotom razpočilo veliko gonilna kolo, katero je tehtalo 25 ton. Posamezni kosi železa so prebili streho in del zidu poslopja, strojevodja je zagnalo s tako silo na železno traverzo, da mu je glava bila popolnoma razbita. Dva druga služabnika sta poskočila visoko iz poslopja, ko se je nesreča pripetila in se hudo poškodovala. Prebivalci v bližini tega poslopja so prestrašeni bežali slabo napravljeni na ulico, ker so mislili da je potres, tako hudo se je zemlja tresla. Pozvani gasilci niso mogli takoj v poslopje vsled preobilnega para; neki delavec si glavo zavil v vrečo in šel v poslopje ter zaprl zaklopnico. Ni jedno okno ni ostalo celo v poslopju in več druzih strojev je razbitih. Vsled te nesreče so morali ustaviti vse električne železnice, katere so bile ia tovarne oskrbovane z elektriko in bodo morali konje upregati dokler se škoda ne poDravi, tudi nimajo v Hobokenu sedaj električne razsvetljave. Škoda zna 25.000 dolavrjev. — Obešen je bil. Dne 3. t. m. zjutraj ob 10. uri v Jersej City v Ameriki John Čeh, rodom Prus in si je to ime pridejal še le v Ameriki, kamor je dospel pred 30 leti in bil ribič. Ceh je 3. junija t 1. umoril svojo ženo in bil na smrt obsojen. Pod vešali je šel s trdim korakom, spremljala sta ga dva katoliška duhovnika. Smrt je nastopila v petih minutah Pokopali so ga po katoliškem obredu, 13letna hčerka, katera je na žalosten način zgubila svoje svoje stariše, je bila pri slovesu očeta in pogrebu. Ceh je že dalj Časa preje prebil v ječi radi nevarne telesne poškodbe. — Slab plen. Dne 6. t. m. je napalo šest mož proti severu vozeči vlak St. Louis-San Francisco železnice pri Castu v Ameriki. Odpeli so ekspresni voz, ga nekoliko naza) potisnili in preiskali. Potoike so pustili pri miru, le na mladeniča, kateri je bežal z vlaka so streljali. Blagajnica v ekspresnem vozu niso mogh razbiti in našli le 80 centov, te pa so od jeze zagnali na tla in uradniku založili par zaušnic Mislijo, da so bratje Christian bili napadniki. — Grozno zločinstvo. V St. Louis v Ameriki po noči so dne 6. t. m. zapazili ogenj v neki restavraciji. Ko so gasilci došli, našli so priletnega posestnika. Jakoba Groldmana, v krvi nezavestnega ležati na tleh. Predal za denar je bij vlomljen in izpraznjen. Gasilci so kmalu ogenj pogasili, težko ranjenega so pripeljali v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. Po roparjih pa ni sledu.