z----- Hrvaisko-slovenska nogometna liga XI. kolo — Nedelja 12. IV. 195S. Trbovlje — Rudar : Metalac Ljubljana — Železničar : Šibenik Karlovac — Slavija : Proleter Reka — Kvarner : Odred Maribor — Branik : Tekstilac LESTVICA: Proleter 10 6 1 1 34:10 17 Odred 10 7 e 8 26:13 14 Tekstila« 10 S z 3 17:12 12 Šibenik 10 5 z 3 20:19 12 Branik 10 S l 4 18:1» 11 Kvarner 10 3 2 5 10:16 8 Metalac 10 2 3 5 10:14 7 Železničar 10 Z 3 8 9:17 7 Rudar 10 S 0 7 14:26 6 Slavija 10 z Z 6 13:25 6 Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 5. aprila 1953. Posamezna številka 10 din Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo in uprava v Ljubljani; uredništvo Likozar jeva ul. 12, uprava Cankarjeva ul. « (pasaža Nebotičnika), poštni predal 317 — telefonske številke uredništva med tednom 23-009, ob nedeljah pa 22-384 do 88, 21-558, 21-063 in 20-628 — Telefon uprave 21-281 — Čekovni račun pri NB 602-T-84 — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din. =1 ENAJSTMETROVKA Tipična prvenstvena in borbena tekma # Branik v prvem polčasa boliš! nasprotnik © ©dred le jamral šele po izenačenju S igraka Branika izključena S Prekrški - Branik 22» ©dred 12 Kdor je količkaj zasledoval priprave slovenskih moštev, ki nastopajo v hrvatsko-slovenski ligi, je vedel, da bo današnje prvo kolo spomladanskega dela tekmovanja lahko prineslo marsikatero presenečenje. Odred je nastopil brez nekaterih boljših moči, ki bi bile moštvu nujno potrebne, pa so žal zaradi poškodb morale spremljati dvoboj z Branikom s tribune. Isto smolo je imel danes tudi Branik. Tudi tu so izostala imena nekaterih boljših posameznikov in tako so v današnjem derbyju zaigrali igralci, ki bi sicer verjetno ostali izven igrišča. j e odločila slovenski derby V 17. minuti pošlje Belcer žogo pred vrata Branika, toda Toplak (št. 8) je prepočasen, da bi izkoristil lepo priložnost za dosego gola. Odred : Branik 4:1 (0:0) Ljubljana, 5. aprila. Kakor običajno opazimo pri vsakem derbyju začetno nervozo, tako je bilo tudi danes v tekmi med Odredom in Branikom. Branik je imel začetni udarec in žoga je hitro poletela po krilih, tako da je imel vratar Odreda Bencik že v prvih minutah precej posla. Odredovci so skušali svojega nasprotnika nad-kriliti s tehnično igro, ker so opazili, da Branikovci igrajo pravzaprav bolj mož na moža in da se poslužujejo dolgih pasov. Seveda vsa stvar ni bila tako enostavna. Branik je imel v začetnih minutah pobudo v svojih rokah in je ni hotel izpustiti za nobeno ceno. Ljubljančani so sicer poskušali z individualno igro razbiti vrste Branika, toda obramba Mariborčanov je bila vedno na mestu in tako je bila že v šestnajstercu skoraj vsaka njihova akcija zaustavljena. V 12. minuti je Hacler izvrstno streljal, Kumar pa je bil za hip prepočasen in žoga je odšla v out. Odredovci niso startali na prvo žogo, zato pa so bili toliko bolj borbeni Mariborčani, ki so hoteli za vsako ceno doseči vodstvo. Obilo posla je imel Lesjak, ker sta branilca Piskar in Fajon večkrat grešila. V 21. minuti je srednji napadalec Branika Bizjak prisebno zadržal žogo in se v Izvrstnem poletu naenkrat znašel pred samim Bencikom. Benciku je s padom pod noge uspelo v zadnjem hipu odvrniti nevarnost. V protinapadu je že naslednjo minuto Hacler sam lepo preigral več nasprotnih igralcev, toda ker je okleval, je bila vsa akcija brezplodna. Tudi Bencikov vis-a-vis Filipančič je imel lepo priložnost pokazati svoje sposobnosti. V 31. min. je Životič lepo preigral branilca Hercmanskega in še lepše streljal. BENCIK REŠI SIGUREN GOL Ko je Branikova obramba v 36. min. razčistila izredno nevarno akcijo Od-redovih napadalcev, se je igra v zadnjih minutah prvega polčasa še vse bolj razživela in videli smo nekaj lepih potez na obeh straneh. V 39. min. je znova srednji napadalec Mariborčanov Bizjak nevarno preigral najprej Lesjaka, nato še Fajona in vsi gledalci so bili prepričani, da bo moral Bencik kapitulirati. V zadnjem hipu pa je z mačjim skokom pod noge Bizjaku rešil svoje moštvo pred sigurnim golom. Zares, to je bila ena najzrelejših situacij Mariborčanov v današnji tekmi, da k tej ne prištejemo še nekaj izrednih prodorov v začetnih minutah. V 45. minuti je Branik preživljal najtežje trenutke prvega dela igre. Vsi Odredov! napadalci so se silovito zagnali proti Filipančiču in le žvižg odličnega sodnika Matovinoviča je morda rešil kritičen položaj. BRANIK NADALJUJE Z BORBENO IGRO V DRUGEM POLČASU Čeprav smo že takoj v prvih minutah opazili, da so Odredovci nekoliko bolj razumejo, da so njihove vrste lepše povezane in da je tudi njihova obramba zanesljivejša, so vendar Branikovci nadaljevali z začeto borbeno igjjto. Že v 3. minuti drugega polčasa je nevarni in prodorni Bizjak, ki mu je lepo podal žogo Vitek na levem krilu, izvrstno streljal, toda brez uspeha. Tri minute kasneje je po krivdi mlačnosti obrambnih igralcev — domačinov Bizjaku uspelo doseči vodstvo z izvrstnim strelom pod prečko. Šele po tem golu so Ljubljančani zaigrali tako, kot smo jih vajeni gle- dati. Životič, ki je bil danes eden najboljših v napadu, je lepo preigraval obrambne vrste gostov, pa tudi Toplak je s premišljeno igro vnesel med branilce Branika pravo zmedo. Izenačenje je takorekoč viselo v zraku. Branikovci so se seveda levje borili in v 55. min. je Železinger nepravilno zaustavil Toplaka in seveda, sodnik Matovinovič je upravičeno pokazal na belo točko. Piskar je torej dosegel izenačenje 1:1. Po tem golu se je položaj na igrišču spremenil. ODRED JE ŠELE SEDAJ ZAIGRAL Po izenačenju je Odredovcem šlo tako, kot so sami hoteli. Kakor jih prej žoga ni ubogala, tako je sedaj šla z noge na nogo in obramba gostov je imela dela čez glavo. Žal pa so bili nekateri posamezniki preveč »borbeni« in sodnik je seveda vsako surovost takoj kaznoval. V 68. min. je Životič z desnega krila v hitrem teku prešel v sredino in z levo nogo izvrstno streljal ob vratnici neubranljivo. Morda so nekateri mnenja, da bi ta gol Filipančič lahko branil, toda zaradi velike gneče ni mogel videti, kaj namerava Životič. S tem golom je bila usoda Branika zapečatena. Dve minuti kasneje, ko je Toplak z glavo dosegel tretji gol za svoje moštvo, pa so bile vrste Branika v razsulu. Nekateri posamezniki so bili preveč vročekrvni, zato je sodnik znova in znova opozarjal na red in disciplino. Toda opomini so bili odveč, predvsem za Zelezingerja, ki je bil znova le preveč surov in sodnik ga je moral izključiti iz igre. Vratar Filipančič je imel v zadnjih minutah igre dela čez glavo. Na trenutke je pokazal, da je trenutno najboljši slovenski vratar, saj je nekatere strele naravnost bravurno prestregel. V 83. min. je sodnik moral postaviti na »hladno« še Viteka zaradi nešportnega obnašanja. V zadnji minuti je Hacler dosegel še zadnji gol. Belcer je izvrstno streljal kot, Hacler pa je prisebno zaustavil žogo in jo tik ob vratnici poslal v mrežo. Tekstilac : Metalac 1:0 (0:0) Zagreb, 5. aprila. V Zagrebu je bila danes prvenstvena tekma hrvatsko-slovenske lige. Tekstilac: Cerovečki, Borovec, Roža, Kuhar, Pehaj, Krleža, Cop II, Bra-nilovič, Cop I, Plesničar, Jamišič. Metalac: Držič, Majerič, Šebaj, Man-gotič, Eržišnik, Bmidlehner, Kalšan, Zobič, Miličič, Gašpert, Pilko. Sodnik Jakopovič iz Zagreba, gledalcev 1.000, strelec Cop II v 68. minuti za Tekstilac. Maloštevilni gledalci so veliko več pričakovali od obeh ekip, ki sta se za prvenstvene tekme resno pripravljali. V igri sami pa je bilo opaziti medsebojno nabijanje žoge in nekoristno preigravanje nasprotnikov, ki seveda ni rodilo nobenega .uspeha. V borbi za žogo pa so nekateri igralci uporabljali tudi nedovoljena sredstva, zaradi česar je sodnik izključil igralca Metalca Gašperta. Varaždinci so imeli v obeh polčasih veliko priložnosti, toda zaradi neučinkovitosti napada niso dosegli več kot en gol. Pri Metalcu lahko pohvalimo Mangotiča, Eržišnika in Miličiča, pri Tekstilcu pa Pehaj a, Braniloviča in Janušiča. Šibenik : Slavija 5:1 KAKO JE IGRAL ODRED Rekli smo že, da je bil v prvem polčasu Odred slabši nasprotnik. Le nekateri posamezniki so poizkušali z individualno igro doseči zaželeni cilj. Obramba je bila precej nesigurna. Lesjak je bil vsekakor najboljši, v drugem polčasu pa sc je močno popravil Piskar, ki je »uganil«, kako je treba startati na prvo žogo. Žumbar in Osrečki sta pokazala običajno igro, zdi se pa, da sta bila danes nekoliko slabša kot običajno. Najboljši igralec je bil nedvomno Životič. Duhovito 'je preigraval nasprotnika, čeprav v prvem polčasu nekoliko bolj nespretno, zato pa je bil v drugem polčasu nosilec vseh akcij. Tudi Belcer je bil danes na mestu. Toplak se je močno trudil, Kumar pa nam je ugajal samo na trenutke. Žal je njegova počasnost večkrat zaustavila marsikatero zrelo akcijo. IN BRANIK? Kakor Odredovo, tako je bilo tudi moštvo Branika močno handicapira-no. Zaradi prekrška nad Klančišarjem na tekmi v Mariboru ni smel nastopiti Gajšek, ki je, kakor vemo, steber Branika. Manjkal je hitri in prodorni Plaznik, pa tudi »Luda« je šele Rudar:Zelezniear 3:0 (1:0) 2e med predtekmo, ki sta jo odigrali moštvi Rudarja II, in Bratstva iz Hrastnika 4:2, polčas 3:0 se je zbralo na igrišču precejšnje število gledalcev, ki pa niso toliko sledili igri, kolikor so živo razpravljali o prvi tekmi ^rvatsko-slo-venske lige v Trbovljah. Mnenja so bila precej deljena, večina navijačev Rudarja pa je bila prepričana v zmago svojega moštva. Pričakovanja so se uresničila ... Ze takoj v pričetku tekme se je razvila ostra in hitra igra z bliskovitim menjavanjem situacij. Rudar je igral z vetrom ter je z odločno igro začel osvajati teren, medtem ko so Železničarji zaigrali precej nervozno. Mladi vratar Železničarja je že v prvih minutah imel večkrat priložnost pokazati svoje znanje, ko je obranil nekaj nevarnih strelov Rudarjevih napadalcev. Kazalo je, da bo to eden najboljših dvobojev med obema kluboma. Železničarji so bili tehnično mnogo boljši, Rudarji pa borbenejši in poži tvovalnejši, pa tudi mnogo bolj homogeni. Do 22. minute je igra valovila iz polja v polje, gol pa je visel v zraku. Tudi Ahlin je večkrat rešil nevarne situacije pred svojim golom. Iz nenadnega protinapada pa je hitri Klenovšek, potem ko je sijajno preigral obrambo, odlično in neubranljivo streljal v gol — 1:0 za Rudar. Nekaj minut kasneje je Knaus zapravil 100 °/o priložnost za dosego gola. Igra se je nato stopnjevala. Železničarji so na vsak način hoteli izenačenje, kar pa jim ni uspelo. Rudarjev- obramba je bila nepremagljiva živa trdnjava, kjer so se sicer duhovite kombinacije Železničarjevega notranjega vpliva neuspešno končale. SODNIK SPREMENI POTEK IGRE V 24. minnuti se je Koncilija spozabil in namerno udaril Železničarjevega igralca. Sodnik je morda preostro izključil Konciljo, Jleg tega pa še izgubil igro iz rok. Seveda je med gledalci zavrelo in je nekaj gorečnežev zrlo čez ograjo, kjer so jih pa zaostavili previdni reditelji. To pa je seveda vplivalo tudi na igralce, ki so se začeli na »tiho« ali pa tudi očitno obdelavati. Sočan je izgubil živce in udaril Kluna, vendar sodnik ni reagiral. Nekaj časa po tem sta se So- po daljšem času nastopil, ker je imel doslej nogo v mavcu. V celoti so Branikovci pokazali preprosto, pa vendar borbeno igro. Hitri napadi po krilih so večkrat zbegali tehnično boljše Odredovce, primanjkuje jim še povezanost med krilsko vrsto in napadom, skratka večje tehnično znanje. Vse to pa si bodo lahko pridobili, saj čan in Klun zopet opogumila, za kar ju je sodnik postavil na hladno, oziroma bolje na vroče, kajti nekateri gledalci so hoteli napasti Sočana. Te izključitve pa niso deplamirale domačinov, ki so vložili v igro še več truda in zaigrali še bolj požrtvovalno. Se bo treba vzgajati Med odmorom se je del gledalcev hotel po svoje oddolžiti sodniku Makovcu, ki jo je tudi izkupil, vendar so reditelji bili kmalu na mestu, ter preprečili na-daljne izpade. Culi smo celo glasove, češ, da je to zopet dirigirano iz Ljubljane in da se pač z Rudarjem tako postopa. Zanimivo je, da se je v drugem polčasu razpoloženje gledalcev bistveno izpreme- Proleter : Kvarner 6:0 (3:0) Osijek, 5. aprila. Današnjo tekmo je osiješko občinstvo pričakovalo z velikim zanimanjem. Kljub visoki zmagi Proleterja pa so gledalci razočarani odhajali z igrišča. Obe moštvi sta namreč prikazali dokaj slabo igro. Proleter je vse preveč kombiniral v polju in premalo streljal na gol. Kvarner pa je igral slabo, zlasti napad, v katerem se mlade moči niso najbolj obnesle. Kljub očitni terenski premoči je Proleterjevim napadalcem šele v 36. minuti uspelo premagati odličnega vratarja gostov Ravnika, ki je bil med najboljšimi na terenu. Gole za Proleter so dosegli: Vekič v 36., 45., 69. in 72., Sestak v 39. in Be-stvina v 54. minuti. Pri Proleterju so bili najboljši Feld, Bestvina in Pintarič, pri Kvarnerju pa poleg Ravnika še srednji krilec Mrvoš. Statistični pregled tekme Odred : Branik Koti: Odred 0:5, Branik 3:0; outi: Odred 14:9, Branik 14:9; offsidei: Odred 1:5, Branik 0:0; fouii: Odred 7:5, Branik 13:9; reke: Odred 1:0, Branik 0:1; streli na gol: Odred 1:10, Brnik 4:3; streli mimo gola: Odred 5:8, Branik 4:0; golman igra: Odred 7:4, Branik 4:8, prečke: Odred 1:2, Branik 1:0; enajstmetrovke: Odred 0:1, Branik 0:0; gol-out: Odred 6:2, Branik 6:13. smo videli, da so nadarjeni nogometaši. Odred: Bencik, Fajon, Piskar, Žumbar, Lesjak, Osrečki, Životič, Toplak, kumar, Hacler, Belcer; Branik: Filipančič, Petek, Hercman-ski, Saho, Železinger, Pavlovič, Neu-berg, Nedžo, Bizjak, Čučko, Vitek. Marjan Lipar nilo in je značilna izjava enega izmed njih, ki je ob koncu tekme dejal: vsa sreča, da ni Železničar zabil gola, ali celo zmagal, ker sicer ne vem, kaj bi bilo s tem sodnikom. Nočem s tem trditi, da so takšni ljudje samo v Trbovljah, takšni gorečneži pa bi se morali zavedati, da se ni dobro vtikati v sodnikove odločitve, pa naj si bodo tudi zgrešene, ker s tem nikakor ne koristijo ugledu svojega kluba, ampak ga samo zapravljajo. V DRUGEM POLČASU — MRTVA IGRA V drugem polčasu je bila igra mrtva. Rudarji so sicer prevladovali in dokazali, da so se res dobro pripravili na tekmo, Železničarji pa so bili razen Sočana razbita vojska. Od Trboveljčanov je bil posebno nevaren Hučarin, ki je po vrsti v 15. in 17. min. ostro streljal, vendar imel pri tem smolo, kajti enkrat je zadel prečko, drugič pa je žoga odšla v out. Sele v 31. min. ko je dobil lep predlo-žek Klenovška in med nogami igralcev zabil gol, ki ga vratar Oučak ni mogel obraniti, ker je bil pokrit. — 2:0 za Rudarja. Železničarji so se trudili, da bi dosegli vsaj časten gol, vendar jim to ni uspelo. Rudar se je povlekel v obrambo. Tik pred koncem j* Hudarin na strel iz kota dobil žogo sijajno na nogo in zabil neobranljivo — 3:0 Rudarja. Tone Bančič. Kolesarska dirka Pula—Labin—Pula Na 86 kin dolgi progi Pula—Labin—Pula se je danes pomerilo 40 kolesarjev petih društev iz Slovenije in Hrvatske. Zmagal je Smercan (Reka) pred Kolcino (Reka), Braianom (Reka) in Valčičem (Pula). IZID Poleiovega nagibnega natečaja V prvem »Boletovem nagradnem natečaju je sodelovalo 1061 udeležencev. Nagrado 10.000 din dobi tov. GROSEK BRANKO, Ljubljana, Wolfova 3, ker je imel edini 11 pravilnih rešitev. Udeleženca * 12 pravilnimi rešitvami ni bilo. Zmagala ie b®rbB it Trboveljčanov Trbovlje, 5. aprila. Stadion Rudarja, gledalcev blizu 2000, vreme delno oblačno in vetrovno, igrišče dobro, vendar prašno. Železničar: Ovčak, Leban, Zorko, Mužijevič, Sočan, Cebohin, Hegediš, Podobnik, Marjanovič, Kompoš, C kov. Rudar: Ahlin, Kos, Butkovec, Koncilija, Blatnik, Lamovšek, Hudarin, Florijan, Kljun, Knaus, Klenovšek. Strelci: Klenovšek v 22. min. Hudarin v 76. In 89. min. Sodnik Makovec (Lj) mejna: Zupan (Zagorje) in Vaneli. ZA ati PROTI ŠPORTNI stavi: RAZPIS TEČAJA ZA VADITELJE PLAVANJA »Partizan« zveza za telesno vzgojo v Sloveniji organizira od 20. do 25. t. m. v zimskem bazenu Centralnega ljudskega kopališča v Ljubljani tečaj za vodnike in vodnice plavanja. V tečaj se lahko prijavijo okrajni in okrožni načelniki in načelnice, vodniki in vodnice oddelkov in vrst ter njihovi pomočniki(-ice) Pred nekaj dnevi so bile v celjskem okrožju v razdobju 8 dni kar tri ustanovne skupščine okrajnih partizanskih odborov. Na vrsti sta samo še okraja Celje-me-sto in okolica, pa bo okrožni odbor v Celju lahko prenehal z delom. Na okrajni skupščini v Šoštanju se je zbralo nad 30 delegatov iz društev. Večina društev je lani pokazala soliden napredek, predvsem v utrditvi društvenega življenja. Javni nastopi, akademije, tekmovanja, prvenstva, tečaji itd. — vse to je odraz načrtnega dela društev. Izreden razmah je pokazalo zlasti društvo v Velenju, čeprav nima lastne telovadnice. Medtem ko drugod slišiš tožbe, češ da ni mladine, se Velenjčani ponašajo kar s 60 aktivnimi mladinci. Ta vzpon so dosegli predvsem po zaslugi učiteljev, ki se udejstvujejo kot vodniki. Tudi Mozirje in Šoštanj sta solidni društvi. V Šoštanju pravijo celo takole: »Če bi imel teden še tri dni, bi lahko spravili vse oddelke pod streho.« Toliko imajo namreč pionirjev in mladine, le članov ne morejo še zdramiti. V Šmartnem ob Paki nimajo telovadnice, zato se udejstvujejo bolj v smučanju, sedaj pa se vrtijo oko- V Žalcu še niso razčistili pojmov Pred nekaj dnevi je bila v Žalcu skupščina partizanskega društva. Mogočna stavba bivšega sokolskega doma — sedaj Dom »Ljudske prosvete« — je sprejela okoli 50 udeležencev, večina odraslih, mladine je bilo prav malo. Poročila na skupščini so bila precej čudna, največ je bilo govora le o nogometni sekciji in očitkov, da v društvu delajo le nogometaši. Kljub temu pa sem kot nečlan več vedel o delu društva kot njegovi aktivni člani. Končno je spregovoril 62-letni agilni vodnik tov. Jurko, ki je na skupščini povedal nevednim nogometašem precej številk o telovadečem članstvu, katero je bilo, kljub nehigienični telovadnici v gimnaziji, pozimi precej aktivno. Zato bi bilo prav, da bi v Žalcu razčistili poj- Vsaka žena neguje svojo kožo. Uporablja naj klinično preizkušeno kremo »POUK vous» me. takšnih »sekcij«, ki izolirano žive od društva in sploh ne vedo za njegovo življenje, v partizanskih društvih ne more biti. V društvih naj gojijo vse panoge — lahko tudi nogomet — toda le v okviru društva kot aktivni in redni člani »Partizana«, ne pa kot neka odcepljena sekcija. Tudi glede doma bo treba nekaj urediti, saj je že čas, da dobi bivši sokolski dom napis nove organizacije — »Partizanski dom«. Ne mislim tu netiti nekega nesoglasja med posameznimi organizacijami. Dom lahko služi sicer vsem zahtevam kulturnega življenja, upravlja pa naj ga lastnik, ki bo zanj odgovarjal, t. j. domače partizansko društvo. J. K. in tisti, Iti so v okrajih in društvih določeni za vadbo plavanja. Prijavljeni morajo dopolniti 17 let. Prijave pošljite na Zvezo »Partizan« do 10. t. m. s sledečimi podatki: 1. Ime in priimek; 2, rojstni podatki; 3. koliko se je udejstvoval v plavanju; 4. kratka splošna karakteristika. Prehrano in prenočišče plača Zveza, potne stroške pa društvo oz. okrajni odbor »Partizana«. Prijavnina za vsakega tečajnika je 300 din, katero mora plačati ob prihodu. Zveza »Partizan« bo na podlagi prijav določila tečajnike(-ice) in o sprejemu pravočasno obvestila. Tečajni-ki(-ice), ki bodo sprejete v tečaj, se morajo zglasiti na Zvezi, Ljubljana, Likozar jeva ul. 12 v nedeljo 19. t. m. do 19, kjer dobe vsa nadaljna navodila. I. O. »Partizan« li žoge. Zanimivo pa je, da je bil v tem kraju pred vojno na privatnem zemljišču sokolski dom, katerega pa je lastnik zemljišča enostavno prodal, ker za zemljišče ni dobival najemnine. Baje je bila ta »čudna pogodba« sklenjena že v stari Jugoslaviji. Tudi v kmečki vasici Lokovici so bili izredno agilni, saj so telovadili kar po skednjih in privatnih hišah. Trenutno so malo popustili, ker je več agilnih mladincev pri vojakih, pa tudi pomanjkanje rekvizitov je mnoge spravilo v obup, ki pa ni povsem utemeljen. O krškem okraju smo že dostikrat pohvalno pisali, saj vsi poznajo marljive športne in partizanske delavce iz tega okraja. Pisali smo že o gradnji plavalnega bazena olimpijskih dimenzij, ki ga gradi v Krškem tovarna celuloze. Baje bo bazen že letos dograjen in bo prav gotovo veliko koristil razvoju plavanja v teh predelih. Na skupščini okrajnega odbora v Krškem se je zbralo preko 40 delegatov. Iz vzorno pripravljenih poročil in plodne diskusije je bilo takoj razvideti, da izvirajo uspehi tamkajšnje partizanske organizacije predvsem iz dobre povezave med »Partizanom« in množičnimi organizacijami, saj slednje in pa organi oblasti nudijo partizanskim društvom vso podporo. Sicer je v okraju precejšnje pomanjkanje orodja (med ostalim ima n. pr. vseh 7 društev v okraju komaj 8 blazin — od tega so 4 v Krškem!), kljub temu pa so društva izredno agilna. V nasprotju z Velenjem, kjer se učiteljstvo resno udejstvuje v »Partizanu«, pa je v krškem okraju nad 280 prosvetnih delavcev, od katerih pa v tej organizaciji ne sodeluje niti 10 (!!). Delegata iz Sevnice in iz Polzele sta grajala tudi poslovanje tovarne Elan. Obe društvi sta se namreč obrnili s pismenimi naročili na tovarno že pred tremi tedni, pa do danes ni bilo niti naročenega orodja, niti pismenega odgovora. Zato so se delegati upravičeno izpraševali, če se morda tovarna brani zaslužka. Mnogo so razpravljali tudi o glasilu zveze »Partizan« Vodniku in izrazili mnenje, naj bi prinašal več praktičnih člankov za dvig strokovne izobrazbe vaških vaditeljev. Pravtako so navzoči predlagali, naj Zveza v Vodniku priobči nekaj primernih akademijskih sestav, ker vodniki na terenu nimajo časa in sposobnosti za sestavljanje takšnih del. Padli so tudi predlogi, naj bi Vodnik priobčil načrte za izdelovanje posameznih orodij, ki bi jih društva dala v delo lokalnim podjetjem in na ta način prišla po nižjih cenah do orodja. Jug Karel. Zakaj 0L0 v Rečici ob Savinji odbija društvene prošnje? Na skupščini Okrajnega partizanskega odbora v Šoštanju je delegat iz Rečice ob Savinji apeliral na zastopnike okrajnih oblasti, naj pomagajo društvu izposlovati zemljišče za telovadišče pri tamkajšnjem občinskem ljudskem odboru, ki Prav zanimivo je, kako hitro se je raznesla vest med športniki in športnimi funkcionarji, da se v Beogradu športne organizacije ponovno zanimajo za športno stavo. Ne bi želel govoriti o popolni točnosti teh vesti, vendar je to zanimanje za športno stavo registriralo tudi ostalo časopisje ln prav je, da tudi Pole* vsaj v skromnih mejah pove mnenje mnogih športnih delavcev. V razgovorih s številnimi športnimi delavci smo prišli do teh rezultatov: športne in telesnovzgojne organizacije tudi danes, ko dosledno zasledujemo cilje amaterizma in skrajne štednje, potrebujejo še vedno znantne denarne zneske za redno in družbi nujno potrebno delo. Denarna sredstva so v športni in telesnovzgojnih organizacijah neobhodno potrebna predvsem za gradnjo novih objektov, pa tudi za popravilo in obnovo zastarelih naprav, ki le težko še služijo svojemu namenu. Sredstva, ki so potrebna v te namene, pa niso majhna. Prav v zadnjem času se je pokazala močna in zelo koristna iniciativa v mnogih športnih društvih in v društvih »Partizan«, ki si z veliko požrt- je doslej odbil vse društvene prošnje. V Rečici kaže mladina veliko zanimanje za telesno vzgojo, saj je preko 70 organiziranih v »Partizanu«, občinske zemlje pa je tudi dovolj na razpolago, da bi lahko društvo dobilo primeren prostor za telovadišče. V Ljubnem v Zg. Savinjski dolini pa je »Partizan« odmrl. Pred leti je FZS dala podporo 400.000 din za popravilo bivšega prosvetnega doma, ki pa danes služi vsemu drugemu, le telovadci nimajo v njem prostora. Sicer v Ljubnem ne manjka agilnih delavcev, saj so zgradili 60-metersko smučarsko skakalnico in moderno kegljišče, sedaj pa pripravljajo še vse potrebno za gradnjo bazena na stadionu. Vendar bi bilo prav, če bi pomislili tudi na objekt, kjer bi se šolska mladina In ostali lahko skozi celo leto izživljali v zdravi telesni vzgoji. Registracije Krim — Ljubljana Slavič Vlado ima po čl. 21 pravico nastopa na vseh tekmah 1. 4. 1953. Simončič Timotej, Virant Ludvik, Oman Lado, Rezar Andrej, Valjavec Marjan, se registracija zavrne, ker nimajo matičnega izpiska. Slavija — Ljubljana Besal Peter, Juvančič Ignac, Modic Anton, Šinkovec Ivan, Mekine Franc, Besal Viktor imajo pravico nastopa po čl. 21 na vseh tekmah 1. 4. 1953. Virtuz — Duplica Vrhovnik Nace, Zadrgal Franc, Kerin Jože, Porovne Stane, Sare Anton, Šuštar Pavel, Ladiha Franc, Bokam Franc, Bevk Franc, Pavlič Alojz, Oražem Lado, Klančar Stane, Piša Mihael Imajo po čl. 21 pravico nastopa na vseh tekmah I. 4. 1953. Domžale Urankar Maks, Kenda Boris, Judež Slavko po čl. 21 imajo pravico nastopa na vseh tekmah od 1. 4. 1953. Branik — Solkan Vodopivec Mario registracija se zavrne, ker manjka zdravniški pregled. Partizan — Šmartno ob Paki Klinar Franc ln Bakor Evgen, registracija se zavrne, ker manjkajo zdravniški pregledi ln pa izpisek iz matične knjige. Branik — Maribor Fiveši Gabor po čl. 20 ima pravico nastopa na prijateljskih tekmah od 24. 4. vovalnostjo urejujejo in gradijo športne štadione, popravljajo telovadnice, smučarske skakalnice, bazene itd. Vse te organizacije gradijo sicer v glavnem iz lastnih sredstev, oziroma bolje povedano, iz sredstev okrajnih in mestnih odborov, oziroma raznih podjetij in tovarn. Vendar ta sredstva ne zadoščajo za vse te naloge in se zavoljo tega obračajo na razne športne in druge forume po denarne podpore. Športne organizacije, pa tudi druge, žal, tej iniciativi ne morejo nuditi drugega kot moralno pomoč, ker so njihova sredstva za investicijske svrhe le preskromna (ali pa jih — bolje rečeno —skorajda ni). V tem pogledu bi lahko sredstva, ki bi jih republika Slovenija dobila iz športne stave, precej pripomogla k intenzivnejšemu urejevanju teh problemov. Res je, da se tu in tam slišijo opombe nekaterih (poudarjam, precej redkih), ki mislijo, da takih sredstev ni potrebno zbirati, češ da športna stava vpliva nevzgoj-no na državljane in da športnim in telesnovzgojnim organizacijam ni potrebno sredstev, ki si jih ne bi same z lastnimi silami zbrale. Prav bi bilo, če bi se morda kdo od teh tovarišev oglasil in napisal, kako si predstavlja, da bodo športne organizacije same zmogle zbrati vsa potrebna sredstva, ko vemo, da njihova sredstva običajno ne zadostujejo niti za obvezna republiška in državna prvenstva. Govoriti o »morali« športne stave in pri tem takoj nujno pristaviti, da športna stava ne bi delala časti športnim organizacijam, se mi zdi nekoliko filistrsko gledanje na športno stavo. Ne da bi si vzeli za vzor zahodne države (n. pr. Švico, Anglijo, Italijo, Avstrijo, Nemčijo itd., itd.), ki imajo vse močno razvito športno stavo in si z njeno pomočjo gradijo največje objekte ter prirejajo iz teh sredstev mnoga reprezentančna tekmovanja, se moramo vprašati, v čem je ta velika nemoralnost športne stave. In končno če postavljamo to stališče za športno stavo, bi moralo to veljati tudi za vse ostale stave in ne nazadnje tudi za državno loterijo. Nasprotno je pa športna stava, ki smo jo že imeli pri nas .pokazala poleg koristi 1953 in na prvenstvenih tekmah od 24. 7. 1953 dalje. Mladost — Ajdovščina Tomažič Stefan, Brecelj Peter, Brecelj Pavel, registracija se zavrne, ker ni priložen matični izpisek. Ilirija — Prosek Husu Edvard, Bergo Lucijan, Puntar Emil po čl. 21 imajo pravico nastopa na vseh tekmah od 1. 4. 1953. Ihan — Domžale Kepec Ivan po čl. 21 ima pravico nastopa na vseh tekmah od 1. 4. 1953. Joža Gregorčič — Jesenice Smrke Srečko po čl. 20 ima pravico nastopa na prijateljskih tekmah od 24. 4. 1953, na prvenstvenih pa od 24. 7. 1953 dalje. Kos Ostoj, registracija se zavrne, ker nima izpiska iz matične knjige. Odred — Ljubljana Berglez Vlado, Babnik Peter po čl. 21 imata pravico nastopa na vseh tekmah Od 1. 4. 1953. Fornezi Anton po čl. 20 ima pravico nastopa na prijateljskih tekmah od 24. 4. 1953, na prvenstvenih tekmah pa od 24. 7. 1953 dalje. Ljubelj — Tržič Soda Jožo, Cička Martin, Gaurilovič Dragan, Labadi Andraša po čl. 21 Imajo pravico nastopa na vseh tekmah od 1. 4. 1953 dalje. Slovan — Ljubljana Jamnik Adolf po čl. 21 ima pravico nastopa na vseh tekmah 1. 4. 1953. v denarnem pogledu tudi znatno povečano zanimanje za športno življenje sploh. Športna stava bi omogočila predvsem to, da bi se vse organizacije res osamosvojile in ne bi potrebovale pomoči od organov oblasti. To so v kratkem misli, ki so jih imeli športni delavci o vprašanju športne stave. Mnogi so dostavili tudi to, da športna stava, ki smo jo že imeli pri nas, sicer res ni bila vedno najbolje organizirana, niti ni dostikrat najbolj vzgojno vplivala. Vendar vse to ne bi smel biti razlog za njeno ukinitev, temveč le pametno napotilo, kako naj vse pomanjkljivosti izboljšamo in spremenimo. V zvezi z zahtevo IO Nogometne zveze Jugoslavije, da se obnovi športna stava, so združenja učiteljev, profesorjev in pedagogov izjavila, da so odločno proti športni stavi. Pedagogi so se izjavili, da so za , pravilno vzgojo mladine in da je * potreben denar za športne objekte 1 treba dobiti drugje. Ne vem sicer, kje vidijo pedagogi toliko razkriča- t no nevzgojnost športne stave. Men- t da smo vsi za pravilno vzgojo mla-dine — tudi športni funkcionarji. Na j mladino preži danes več nevarnosti, 1 ne samo športne stave (slaba literatura, neprimerni filmi, nočna zabavišča, alkohol, itd.), vendar nikomur ne pade na misel, da bi na primer nočna zabavišča ukinili. Mislim, da je osnovni problem vzgoje drugje — namreč v družini Tista mladina, ki bo deležna pravilne vzgoje v družini, je tudi vse športne stave sveta ne bodo mogle pokvariti če pa mladina v družini nima vzgoje, potem bo zašla na slaba pota ne glede na to, ali imamo športno stavo ali ne, ker si bo našla dovolj drugih priložnosti za nezdravo izživljanje (n. pr. alkohol). In še to. Športne organizacije se ne morejo same vzdrževati, to bo menda vsak priznal. Lahko je tudi trditi, da je treba denar dobiti na drug način, toda ko je konkretno treba poiskati težke milijone, ostanejo marsikatere obljube fon zagotovila — samo obljube. -es Železničar — Ljubljana Krušič Ivan, Dominko Anton, Stankovič Mitar po čl. 21 imajo pravico nastopa na vseh tekmah od 1. 4. 1953. Pantič Micdrag po čl. 26 ima pravico nastopa na vseh tekmah 1. 4. 1953. Svoboda — Ljubljana Oblak Andrej, Luin Jože, Sorokin Drago registracija se zavrne, ker ni predložen zdravniški pregled in pa matični izpisek. * Nogometni center Ljubljana opozarja vsa društva, da se bodo rezultati tekem objavljali samo v službenem glasilu »Polet«. — Pionirsko tekmovanje Nogometnega centra Ljubljana se bo pričelo 19. t. m. OBVESTILO Vsa partizanska društva obveščamo, da lahko nabavijo znake organizacije na »Partizanu« — Zvezi za telesno vzgojo v Sloveniji, Ljubljana, Likozarjeva ulica št. 12 po ceni 55 din za znak. Na željo društev bo Zveza dostavila znake po povzetju. IO »Partizana« Na Gomiljskem so izvedli spomladanski kros Navdušeni smučarji partizanskega društva na Gomiljskem so se že začeli marljivo udejstvovati v odbojki in atletiki. Prejšnji teden so priredili spomladanski kros, katerega se je udeležilo nad 60 članov. V maju bodo priredili telovadno akademijo, poleti pa pokalno tekmovanje vseh savinjskih partizanskih društev v atletiki. Tudi učitelji se zelo zanimajo za telovadbo in so se nedavno vključili v društvo vsi učenci tamkajšnje osnovne šole. Matek Milan. V Velenje je leteli mladine V krškem okraju podpirajo »Paril za na« vse množične organizacije Sn organi oblasti Službene objave ZARUBILI SO ME Vest o tem, da sem dobil ime »Leteči Kranjec«, se je razširila tudi v inozemstvu. To sem dognal precej začuden, ko sem nekega dne prejel iz Bolgarije vabilo, naj bi se udeležil mednarodnih motornih dirk v Sofiji. Konkurenca na teh dirkah ni bila močna, zato sem z lahkoto zmagal in tako potrdil sloves, ki sem ga tedaj že upravičeno užival. Nastopil sem še na nekaterih dirkah v inozemstvu in povsod zmagal. Tedaj pa je udarilo! Motoklubu Ilirija sem bil še vedno dolžan, denarja za povračilo posojila pa pri najboljši volji nisem mogel nikjer dobiti. Seveda to nekaterim funkcionarjem Ilirije ni šlo v račun, ker so bili mnenja, da sem si z raznimi nastopi nabral že toliko denarja, da bi dolg lahko plačal. Predali so zadevo, sodišču. Kljub mojlim prošnjam, naj nekaj časa še potrpijo, so zahtevali, da dolg takoj plačam ln tako je bila razpisana dražba. To se je razvedelo vsepovsod in vendar se dražbe ni udeležil nobeden kupec, ker so ljudje smatrali tako postopanje kluba za nepravilno. In tako sta rai ostala motor — in dolg. Končno sem si denar vendarle izposodil in povrnil klubu svoj dolg, istočasno pa izstopil iz Ilirije. Sicer so mi funkcionarji zagotavljali, da ostanemo še naprej prijatelji, vendar sem se raje umaknil, čeprav sem ostal z dirkači v najboljših prijateljskih stikih. Ne dolgo za tem sem pristopil k novoustanovljeni motosek-ciji ZSK »Hermes«, kjer so imeli zame več razumevanja. Toda moj »Rdeči lovec« je začel kmalu popuščati. Na težkih nastopih se je izrabil in izgubil svojo prvotno brzino. Izkoristil sem ugodno priložnost in ga prodal, za izkupiček pa v Avstriji s pomočjo Killmayerja kupil nov dirt-track motor »Rudge« 500 ccm. Z njim se prvič nastopil na državnem prvenstvu leta 1934 in ponovno osvojil naslov državnega prvaka. Tedaj je tekmoval tudi Jerko Babič, ki je postal pozneje eden mojih najresnejših tekmecev. Pomagal sem mu s svojimi izkušnjami k uspehu dn postala sva najboljša prijatelja. Po državnem prvenstvu sem nastopil še v Linzu, na Češkem, na Dunaju in bil povabljen tudi v Pariz. Sreča je bila spremenljiva, veliko pa sem pridobil v borbah z dirkači svetovnega slovesa. Medtem se je motosekcija »Hermesa« zelo dobro razvijala. Dirkališče na stadionu smo stalno izpopolnjevali, pa tudi treniral sem pridno. Dirkalna sezona je šla h koncu. Nastopal sem le še na manjših dirkah, ki jih je prirejala motociklistično prvenstvo. Malo jih je bilo sicer, ki bi ver- Nenadoma pa se je začelo med dirkači veliko razpravljanje o tem, da bo še isto leto v Zagrebu vseslovansko motociklističnop prvenstvo. Malo jih je bilo sicer, ki bi ver- jeli, da bo organizacija tako pomembne prireditve zaupana ravno Jugoslaviji. Saj so bili takrat dirkači v drugih slovanskih državah kvalitetnejši, pa tudi več prakse v organizaciji so imeli. Mislili smo, da so to le pobožne želje, ki se prav gotovo ne bodo uresničile. S PRAZNO GUMO PRVI In vendar je bilo res! Dnevno časopisje je začelo na široko pisati o tem, da bo vseslovansko motociklistično prvenstvo septembra v Zagrebu. Prijavile so se ekipe Čeho-slovaške, Poljske in Bolgarije, med katerimi so bila najbolj znana imena svetovnih »kanonov« Juhana, Bordoša in Sokolova^ Nekaj dni po objavi ,tri tedne pred prvenstvom, sem prejel od Prvega Hrvatskega Motokluba laskavo vabilo, naj se udeležim teh dirk, češ, da od mene veliko pričakujejo. Seveda sem jim takoj pritrdilno odgovoril s sporočilom, da bom nastopil z motorjem Rudge 500 ccm. Iztočasno pa sem se začel pripravljati. Seveda so mi manjkali nekateri deli, ker je bil motor že nekoliko izrabljen, težava pa je bila to nabaviti, ker pač enostavno nisem imel denarja. Pa tudi to sem prebredel. Preizkusil sem motom in videl, da odlično •deluje, pa tudi jaz sem bil tedaj zelo dobro pripravljen. Prijatelji so mi zatrjevali, da mi zmaga ne bo ušla, razen če bi se kaj izrednega zgodilo. Bil sem nestrpen. Dirke so bile napovedane v nedeljo, jaz pa sem odpotoval v Zagreb že v petek in z menoj moj prijatelj Jenko, ki mi je bil ob tej priliki in še mnogokrat kasneje najzanesljivejši spremljevalec. Kot skrbna mati je bdel nad menoj in motorjem ter mi kar odrejal, kdaj moram iti spat, koliko naj treniram in podobno. (Dalje) Uspel is hot-lrick Portret mladinske prvakinje Miheličeve »Tuš desno! Bartujeva vodi 2:1!« Ljubljanski gledalci, ki so se zbrali v dvorani Doma milice, da prisostvujejo VII. državnemu mladinskemu prvenstvu v sabljanju, so otrpnili. Kaj je z Majo? Ali bo res izgubila častni naslov državne prvakinje, ki ga je že enkrat obranila? To so bile verjetno misli vseh tistih, ki so opazovali odločilni dvoboj (baraž) obeh najboljših jugoslovanskih mladink Miheličeve in Bartujeve iz Zrenjanina. Toda Maja je vzdržala. Najprej je izenačila, na koncu pa čisto zadela nasprotnico, ki je je, sicer nekoliko potrta, iskreno čestitala. KDO JE MAJA MIHELIČ. Maja je sedaj študentka I. letnika medicinske visoke šole v Ljubljani. Rojena je 1. 1934, visoka je 1.60 m. O svojih nasprotnicah govori zelo lepo: »Pravijo, da se je Vončina v predtekmovanju zelo dobro borila, v finalu pa je bila čisto nerazpoložena, sicer ne vem, kako bi bilo z menoj, saj sem zelo neredno trenirala. Najhujš.a je bila seveda zadnja borba z Bartujevo,« je še dodala in se zadovoljno nasmehnila. TEKMUJE ŠTIRI LETA Sele 1. 1949 se je začela baviti s sabljanjem. Ves čas jo trenira znani strokovnjak Cvetko, ki mu je zelo hvaležna za njegov trud. Prvič je nastopila na tekmovanju za Hanžičev memorial 1. 1949 in zasedla za takratno državno mladinsko prvakinjo, Mariborčanko Koširjevo, drugo mesto. Od 1. 1950 dalje pa je nizala zmago za zmago. Bila je slovenska prvakinja v letih 1950 in 1951 ter državna v letih 1951, 1952 in 1953. V inozemstvu še ni nastopila, pravi pa, da bi zelo rada sodelovala na kakšnem večjem mednarodnem tekmovanju (čudno pravzaprav, ko pa mladinci mnogo potujejo po inozemstvu!?). Upamo, da letošnje osvojeno državno prvenstvo ne bo zadnje v športni karieri Maje Miheličeve in da bo naš list imel še dosti priložnosti pisati o njenih uspehih. KU Boris Kobal: ¥zpeng smo jih našteli že precej, ne Pa še vseh! Nepozaben vtis so zapustile skakalne Prireditve v okviru II. mednarodnega ;ecma v smučarskih poletih tudi v Un-tervvasseru, A rosi in Le Loclu. V LNTERWASSERU POTOLČE FINEC HEINO PENTTI NORVEŽANE V naravnem stadionu pod Santisschanze seje zbralo več kakof 4000 gledalcev. Konkurenca nastopajočih je bila tega dne izredno močna. Kar so pokazali Finci, Norvežani, Jugoslovani, Francozi, Avstrijci, Italijani in Švicarji med poldrugo uro poletov, se ne da hitro pozabiti. Skoki v Unterwasseru blizu St. Gallena so bili manifestacija elegance, lepote, poguma in vztrajnosti. Kritična točka na SMntisschanze, ki znaša 53 m, je bila že med treningom večkrat presežena, v konkurenčnih skokih pa je bil rekord skakalnice kar dvakrat ovržen. Junak Unterwassera je bil mladi Finec Heino Pentti, ki je s stilno najboljšima skokoma potolkel vso norveško elito in Prišel razen tega še do pravih daljin. S skokoma 60.5 in 61 m je dokazal, da se razvija v tekmovalca svetovnega razreda, ^horbjdrn Falkanger in Arnfinn Karl- stad, ki sta si v St. Moritzu podelila prvo mesto, temu Fincu v Unterwasseru nista bila kos; prvi Norvežan se je uvrstil na drugo, slednji pa šele na sedmo mesto, s čimer je prišel tesno pred Finca Mattija Kaakkolahtija in našega Janeza Poldo. Karl Klančnik se je krepko osvetli za St. Moritz (tam je padel čeprav ni prišel do pravih dolžin), saj je pustil na Santisschanze za seboj Italijana Rizzia, Avstrijca Kerberja in Steineggerja ter Švicarja Stumpa in Hansa Dascherja. Naš planiški znanec Jože Zidar je star-tal zmerno; v lepem predklonu in stilno dovršenem skoku je pristal pri 52 m. Skakalci iz alpskih dežel so se v Unter-wasseru pomerili tudi za tradicionalni »Coupe Kongsberg«. Skupni plasma je naslednji: 1. Avstrija 618,5 (Bradi 216.5, Kerber 202, Steinegger 200); 2. Jugoslavija 613.5 (Polda 208, Klančnik 205.5, Zidar 200); 3. Švica 605 (Daschier A. 206, Stump 200, Dascher H. 199); 4. Francija 577 (Mon-nier 195.5, Simon 193.5, Thiolliere 188). Plasma posameznikov: 1. Sepp Bradi (Avstrija) 216,5, 2. Janez Polda (Jug.) 208, 3. Andreas Dascher (Švica) 206. VETERAN BRAD L ZMAGA V AROSI V torek, dan pred mednarodnim srečanjem, je v Graubundenu močno snežilo. Vse je kazalo, da bodo ljubitelji zimskega športa in zdraviliški gostje v svetovno znani Arosi, ki lahko sprejme več kakor 4500 izletnikov in se ponaša že dolgo let z največjo in najbolj obiskovano smučarsko šolo v Švici (vodi jo svetovni mojster David Zoog s štabom smučarskih učiteljev, veščih jezikov), prikrajšani za »bitko desetletja«. Toda skakalci evropskih držav se niso pustili motiti. Že v torek so se posvetili treningu. V hotelu Valzani, koder sem odsedel skupaj z našo reprezentanco, si že v torek zvečer lahko slišal razgovor, da so fantje skakali kljub močnemu vetru in snežnemu metežu, da je bila kritična točka skakalnice, ki znaša v Arosi 65 m, večkrat presežena in z njo vred tudi re- Piše Matija Maležič kord skakalnice, ki meri 72 m. Da, Norvežan Otto Austad je že med treningom gladko pristal pri 74.5 m, to je 2 m pod spodnjim markacijskim kličkom. Na dan tekmovanja je zavel topel veter in razvlekel oblake. Skoki so bili izvedeni v idealnih vremenskih prilikah in ob asistenci čudovito močnega aro-škega sonca. Razen že omenjenih narodov so se pokazali na skakalnici tudi Nemci Brutscher, Eder, Landenhammer in Roscher ter švedska skakalca Karl Holmstrom, Dan Netzell in Nils Lund. Tekmovanje se je začelo. Med enaintridesetimi nastopajočimi je bil tega dne favorit Avstrijec Sepp Bradi, najstarejši udeleženec letošnje skakalne turneje po Švici. V Arosi je ta smučarski veteran 14 let po svetovnem prvenstvu na Poljskem (Zakopane 1929), koder je dosegel naslov svetovnega prvaka v smučarskih skokih, vrgel v koš najboljše Nordijce — nove mlade Norvežane, nove mlade Fince in nove mlade Švede. Kos mu ni bil niti dvakratni holmenkollenski prvak Thorbjorn Falkanger. Jugoslovan Janez Polda je uspel tudi v Arosi. Z Antejem Gnidovcem sva ga gledala med številnimi gledalci, ki so se pripeljali k skakalnici na saneh ali pa prijezdili na konjih; na mostičku se je ta »nadlovec iz Mojstrane« krepko odrinil, letel v globokem predklonu in pristal prvič pri 64.5, drugič pa pri 65.5 m. Četrtoplasiranega olimpijca Brutscherja je Polda potisnil v ozadje, da ne omenjam še »klas«, kot so Nemca Eder in Landenhammer, Norvežan Karlstad, Šved Netzell, Finec Kaakkolahti in z njimi vred še vsa švicarska reprezentanca. EVROPSKA SKAKALNA ELITA PLEŠE BUGI-VUGI Zvečer so se zbrale vse reprezentance držav udeleženk turneje v Kursaalu. Po razdelitvi nagrad (nagrajeni so bili tudi naši skakalci), se je v dvorani sprožilo družabno življenje, tako značilno za sve-tovnoznano Aroso. Medtem ko so bogataši iz mnogih evropskih držav metali v sosedni dvorani na ruleto srebrne franke, dobivali in izgubljali, kot je v Švici v navadi in je spodaj v baru črni pianist iz Amerike zabaval že vsega naveličane goste, se je evropska skakalna elita ukvarjala s plesom. Ob glasbi priznanih jazz mojstrov in pevcev si lahko prav hitro spoznal, da fantje s severa niso doma samo na skakalnicah, ampak da se imenitno spoznajo tudi na bugi-vugi, izpopolnjen z različnimi akrobatskimi točkami. Treba je bilo samo videti Falkanger ja in Thynesa in razen njiju še vse druge skakalce iz Skandinavije in alpskih dežel! Nič čudnega ni, da so se tistega večera zaganjali fotoreporterji s sinhroniziranimi kamerami v rokah nad skakalce kot muhe na med. Ravnodušni do tega »odkritja« niso ostali niti priletni sodniki, novinarji in tehnični vodje. Tudi naš »boter« se je tega večera fantom od srca nasmejal. Vsakega veselja pa je enkrat konec. Iz Arose smo odšli preko Ztiricha v fran-cosko-švicarski Le Locle, zadnjo postojanko letošnje skakalne turneje. NORVEŽANI V LE LOCLU NA ČASTNIH MESTIH Le Locle, znamenita »prestolnica ur«, ki leži v kantonu Juri na francosko-švi-carski meji, je pokazal za sklepno prireditev izredno zanimanje. Na prizorišču se je zbralo okrog 13.000 gledalcev. Častna mesta so si podelili v skupnem plasmaju Norvežani Falkanger, Karlstad, Austad in Thynes, Finec Heino, Jugoslovan Polda itd. Rogelj Albin se je uvrstil v skupni ceni na 10., Klančnik na 15., Zidar pa na 18. mesto, kar je zgovoren dokaz, da si naš skakalni šport utira zmagovito pot v svet. Avstrijci in Nemci v Le Loclu niso mogli biti ocenjeni v skupnem plasmaju* * ker jim je manjkala ena tekma, pra\ tako tudi Francozi in Italijani, M so nastopali samo v Unterwasseru za poka Kongsberg. Avstrijec Bradi v Le Loclv ni nastopal, ker je odpotoval s svojo re prezentanco v domovino na državno pr venstvo. Sodniki so izračunali, da bi sc Bradi uvrstil na drugo mesto, če bi ska kal v Le Loclu. EPILOG O Norvežanih in Fincih smo povedal že dovolj, zato bi bil vsak dodaten ko mentar skoraj odveč. Nemci so zapustili dober vtis. Rotsche je spominjal v svojem aerodinamičnen stilu močno na Fince. Toni Brutscher četrtoplasirani na zimskih olimpijski! igrah v Oslu, je še vedno eden najbolj ših nemških skakalcev. Švedi so gledalce nekoliko razočarali Morda je še najbolj ugajal njihov fa vorit Holmstrom, ki ga zaradi mirneg; poleta lahko štejemo med najbolj učin kovite v celotni konkurenci, čeprav jc pri doskokih še vedno nezanesljiv. Dai Netzell, skakalec v daljavo, je že v Aros učinkoval nekam medlo. Nils Lund sc je zgrudil v izteku že pri prvi serij skokov. Vse je kazalo, da je bil njego\ padec posledica nenatančnega pristaja nja. Pa še besedo ali dve o jugoslovanski! skakalcih. Vodilni švicarski časopi: »Šport«, ki izhaja v Zurichu, je ob za ključku turneje zapisal: »Jugoslovani imponirajo zaradi poguma Med drugim so pokazali v zadnjih le til ogromen napredek. Ugajajo zaradi od ličnega odriva in ustrezajoče visokegr skoka. Toda nekaj je, kar veščakovo okt moti: v zadnji fazi poleta povečajo z ne natančno držo smuči zračni upor, zarad česar morajo pred pristankom le-te ko rigirati. Na vsak način se ne bojijo pred klona in se globoko nagnejo naprej. Pol dova konstantna zmogljivost je očita ii govori zanj. O Roglju, najmlajšem čla nu jugoslovanskega skakalnega kvarteta bomo še slišali, če bo izboljšal dosle, nekoliko nezanerMive pristanke...« (Konec) OLIMPIJSKI FINALE V BRUSLJU JUGOSLAVIJA IGRA ODLOČILNO TEKMO Z MADŽARSKO opovmfo - peefedte! I Ker je bilo že za prvi »Poietvv nagradni natečaj« zelo veliko zanimanja ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru, Celju, Kranju, Trbovljah itd., smo že te dni storili vse potrebno, da bodo udeleženci »Poletovega nagradnega natečaja« lahko oddajali izpolnjene odrezke v svojih krajih. Prepričani smo, da bodo vsi udeleženci natečaja toplo pozdravili to akcijo, saj si bodo s tem prihranili vse stroške za poštnino. Naše uredništvo se je obrnilo do svojih zastopnikov v Mariboru, Celju, Trbovljah, Kranju in Jesenicah. Iz Maribora smo že dobili pozitiven odgovor. Vsi Mariborčani naj že od jutri dalje do vsakega petka opoldne oddajajo izpolnjene odrezke v časopisni založbi Hinko Sax na Grajskem trgu. Do prihodnje nedelje bomo to vprašanje rešili tudi za Celje, Trbovlje, Kranj in Jesenice. Za vse ostale večje kraje (Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Nova Gorica, Zagorje, Dol. Lendava itd.) naprošamo naše poverjenike (predvsem trafikante, ki že prodajajo Polet), da nam sami spo-roče, če so pripravljeni prevzeti zbiranje odrezkov. Vse efektivne stroške (poštnina, embalaža itd.) takoj povrnemo. Istočasno pa svetujemo vsem udeležencem nagradnega natečaja v manjših krajih, naj vse izpolnjene odrezke odpošljejo skupno v eni kuverti, da si tako prihranijo stroške za poštnino. Odmdmn Jugoslavija : Španija 3:1 (0:0) Bruselj, 5. aprila. Včeraj je bilo polfinalno tekmovanje mednarodnega nogometnega turnirja FIFE. V prvi tekmi v Vcrviersu sta se srečali Jugoslavija in Španija, v drugi tekmi pa Madžarska in Turčija. Pred 5000 gledalci je na zelo slabem in jlatncm igrišču reprezentanca Jugoslavije premagala v podaljšku tekme s 3:1 Španijo in >e tako plasirala v finale, kjer se bo sestala z Madžarsko. Naša ekipa je igrala v postavi: Divjački, Stankovič, Milkovič, Kranjčič, Stefanovič, Ognjanovič, Jovanovič, Duvančič. Gjurini (Damjanovič), Martinko in Dadič. Zmaga naše reprezentance je bila plod dobre aktikc, katero so uporabljali naši igralci ves čas igre. Ker se je regularna tekma končala Hrvatsko-slovenska boks liga PoMsiia zmaga Mana Jadran (Pula) : Branik 15:5 Pula, 5. aprila. Današnji boksarski dvoboj hrvatsko-slo venske boksarske lige je prinesel pričakovano zmago domačinov nad Mariborčani. 2000 gledalcev je bilo sicer zadovoljnih s prireditvijo, nezadovoljnih pa s sojenjem slovenskih sodnikov. Rezultati: Muha: Iljin : Hehtl 2:0 t. k. o., bantam: Radosinovič : Kekec 2:0 p. t., perolahka: Bogojevič ni imel nasprotnika, lahka: Bcrbakov : Macur 2:0 t. k. o., polmelter: Mojsilovič : Zupanc 0:2 p .t., melter: Bonič : Pukšič 0:2 p. t., polsrednja: Romck : Brumec 2:0 t. k. o., sred-ija: Divjak : Slabe 1:1, poltežka: Bajič : Vojnovič 2:0 t. k. o. V težki kategoriji Bogunič ni imel nasprotnika. Cenčič fadran 5 4 0 1 66:34 8 Vlladost 2 2 0 0 36:24 4 železničar 3 1 0 2 32:28 2 Jedinstvo 2 1 0 1 18:22 2 Radnik 2 1 0 1 17:23 2 Odred 3 1 0 2 26:34 2 Branik 3 0 0 3 16:44 0 (V lestvici nismo upoštevali dvobojev Odred : Mladost in Železničar : Jedinstvo zaradi protestov.) Naslednjo nedeljo se sestanejo Železničar : Mladost in Radnik : Jedrnat vo. Republiška boksarska liga ŽELEZNIČAR II. : RUDAR 19:1 Maribor, 5. aprila. Simpatični, disciplinirani in požrtvovalni Trboveljčani so danes moral priznati nadmoč domačinov. Večina njih še ni zrela za nastop v ringu, kljub temu pa smemo trditi, da ima Rudar nekaj talentiranih boksarjev. Ker gostje niso imeli predstavnikov v srednji, poltežki in težki kategoriji je Železničar dobil 6 točk brez borbe. Rezultati: Muha: Močnik : Kremžar 2:0 tko, bantam: Urankar : Stošicky 1:1, perolahka: Petrič : Cestnik 2:0 t. k. o. lahka: Pliberšek : Škrab 2:0 t. k. o. polvvelter: Hriberšek : Ziber 2:0 diskvalifikacija, vvelter: Golob : Sepe 2:0 predaja, polsrednja: Bohi : Podmenek 2:0 predaja. Sodili so Jezernik, Volčič in Milovanovič. Nekaj nešportnih gledalcev je prenehalo s svojimi neumestnimi opazkami šele na strogo opozorilo vrhovnega sodnika, kar je ostalo občinstvo pozdravilo. Nogometne ekipe C iv ene zvezde, Partizana, Hajduka, BSK, Lokomotive in Vardarja že nekaj dni nastopajo po raznih krajih Nemčije, Belgije in na Bližnjem vzhodu. O prvih tekmah smo dobili tale poročila: Werder (Bremen) : Crv. zvezda 4:1 (2:0) Svojo prvo tekmo na turneji po Nemčiji in Belgiji je odigrala Crvena zvezda v Bremenil proti VVerderju, s katerim je že leta 1951 izgubila z rezultatom 3:1. Nemški nogometaši so sedaj na tretjem mestu severne nemške lige. Po poročilih je Crvena zvezda razočarala številne gledalce. Edini gol je dosegel Djajič iz enajstmestrovke. Hajduk : Stuttgart 2:1 (1:1) Gole za Hajduk sta dala Matošič in Luštica. Lokomotiva Augsburg 2:2 (1:1) Gole sta dala Belin in Firm. Najboljši igralec v tekmi je bil vratar Nežmak. Partizan : Koblentz 1:0 (0:0) neodločeno 1:1, se je igra nadaljevala po pet minutnem odmoru dvakrat po deset minut. V prvem nadaljevanju igre ni nihče dosegel nobenega gola, predvsem zaradi tega, ker so naši igralci igro zaprli in pričakovali ugodnih priložnosti. V začetku drugega nadaljevanj pa so naši igralci prešli v napad in po Jovanoviču dosegli drugi gol in po Dodiču pa še tretjega. Najboljši igralec na igrišču je bil krilec Kranjčič. S to zmago se je jugoslovanski nogomet zasluženo približal najvišji lestvici nogometne klase. Krim : Korotan (0:0) Ljubljana, 5. aprila. Včeraj je bila na igrišču Krima na Rakovniku odigrana nočna prijateljska nogometna tekma med kranjskim Korotanom in Krimom. Rezultat 4:1 v korisc Krima Maribor, 5. aprila. V proslavo tedna vojaških vojnih invalidov sta se danes v Mariboru v veliki dvorani Prosvetnega doma sestali strelski reprezentanci Maribora in Ljubljane. Nastopilo je po 10 članov in 5 članic, ki so oddali 30 strelov z zračno puško na razdaljo 10 m v vseh treh položajih. Borba je bila ves čas ostra in napeta. Končno pa so pri članih odnesli zmago rutiniranejši gostje. Ljubljančani so dosegli 2567 krogov medtem, ko so Mariborčani dosegli 2563 kroge. Med posamezniki je bil najboljši Marnu OS 131 ‘ISOJ31 Oiz s 3ITUAO.TI2 U85J0qU sledili Ribarič, Goričan (M) ter Mihevc (Lj) z 266 krogi. Znana mednarodna tekmovalca Mihorko in Planinc sta dosegla 264 odnosno 259 krogov. Na atletskem tekmovanju v Buenos Airesu je Norvežan Sverre Strandli vrgel kladivo 61..38 m, kar je nov svetovni rekord, za 13 cm boljši od dosedanjega, katerega je držal prav tako Strandli. Strandli se nahaja v Argentini kot atletski trener, v kratkem pa se bo vrnil v domovino, ker se atletska sezona v Južni Ameriki bliža zaključku. Nogometna prvenstva evropskih držav ANGLIJA — 3. april: Blackpool : Derby County 2:1, Bolton : Sunderland 5:0, Burn-ley : Presto n 2:2, Charlton : Manchester United 2:2, Chelsea : Arsenal 1:1, Liverpool : Cardiff City 2:1, Manchester City : Sheffield Wednesday 3:1, Newcastle United : Middles-brough 1:0, Portsmouth : Wolverhampton 2:2, Tottenham Hotspur : Stoke City 1:0. polčasu ni bilo pričakovane igre, ker je Partizan igral zelo ležerno. V drugem polčasu pa so Beograjčani začeli igro z velikim tempom in nadigrali svojega nasprotnika. Po mnogih napadih je Valok v 55. minuti z lepim udarcem iz težke pozicije dosegel edini gol v tej tekmi. Najboljši pri Partizanu je bil vratar Stojanovič, poleg njega pa sta se odlikovala Belin in Stefanovič. Vardar : Damask 3:0 Pred 15.000 gledalci je ekipa Vardarja iz Skoplja premagala v Damasku moštvo sirijske civilne policije s 3:0. BSK : Union 3:1 (1:0) V okviru proslave 60-letnice berlinskega nogometnega kluba Minerva 93 se je BSK srečal v prvi tekmi s prvakom berlinske lige ekipo Union 06. Zmagal je BSK s 3:1 (1:0), gole pa so dali Jocič, Panič in Kovačevič. Crv. zvezda : Meiderich 5:2 (1:2) sicer odgovarja poteku igre, toda Korotan nikakor ni igral podrejene vloge. Bil je popolnoma enakovreden nasprotnik ter mestoma celo v rahli premoči. Ves prvi polčas je ostal brez gola, čeprav so imeli igralci enega, kot drugega nasprotnika dokaj priložnosti za dosego gola. Po odmoru sta moštvi začeli s še ostrejšim tempom, toda ICrimovci so šele v 63. min. po Božiču prešli v vodstvo. V 71. min. so v nenadnem prodoru dosegli drugi gol, Korotanu pa je nekaj minut kasneje uspelo po Stularju II. znižati rezultat na 2:1. V 79. min. je sodnik odmeril enajstmetrovko, ki jo je realiziral Čenč. Stanje 3:1. V 89. min. pa je Krimu še enkrat uspelo po Zalokarju povišati rezultat na 4:1. Mariborske članice so z visokim rezultatom 1240:1118 premagale Ljubljančanke. Najboljša je bila Zidaričeva 263 ter Fli-sova (obe Maribor) medtem ko sta pri Ljubljančankah najboljše streljali Ks-dimčeva 240 in Kasteličeva (239). Organizacija je bila odlična. Fiirstenfeld gostoval v Celju Celje, 5. aprila. Včeraj in danes je v Celju gostovalo moštvo Fiirstenfeld iz Avstrije, ki je z domačim ICIadivarjcm odigralo dve nogometni tekmi. V obeh srečanjih so bili uspešnejši domačini, ki so zmagali z 2:0 (0:0), danes pa 4:1 (2:0). V današnji predtekmi so mladinci Kladivarja premagali mladince Kovinarja iz Štor 8:0 (3:0). 4. april: Arsenal : Liverpool 5:3, Aston Villa : Burnley 2:0, Blackpool : West Brom-vich Albion 2:0, Bolton : Tottenham 2:3, Charlton : Manchester City 1:2, Chelsea : Newcastle United 1:2, Derby County : Mid-dlesbrough 3:3, Manchester United : Cardiff City 1:4, Portsmouth : Sheffield Wednesday 5:2, Sunderland : Preston North End 2:2, Wolverhampton Wanderers : Stoke City 3:0. Lestvica: WoIverhampton 46, Preston 45, Charlton 44, Arsenal 43, Burnley 43, Blackpool 42, West Bromvich Albion 42, Manchester United 39, Sunderland 38, Tottenham 37, Bolton 36, Cardiff 35, Newcastle 35, Portsmouth 34, Aston Villa 33, Liverpool 33, Manchester City 32, Shefield 31, Chelsea 30, Middlesbrough 30, Stoke 29, Derby 26. FRANCIJA: Sochaux : Reims 1:0, Nice : Lille 0:0, Sete : Marseille 2:0, Nimes : Metz 2:1, Rouen : Montpellier 0:1, Roubaix : Le Havre 0:0, Racing : Bordeaux 3:3, Nancy : Stade Francais 5:1, Lens 2 St. Etienne 1:2. Lestvica: Reims 39, Bordeaux 36, Nimes 35. ITALIJA: Como : Atalanta 2:1, Internazio-nale : Roma 1:0, Juventus : Spal 2:2, Lazio s Milan 0:0, Novara : Napoli 0:1, Palermo i Torino 1:1, Pro Patria : Sampdoria 0:1, Triestina : Udinese 1:1. Lestvica: Internazionale 43, Milan 37, Ju-ventus 36. Poraz KM v Mariboru ŽELEZNIČAR (Mrb) : KAC liO (1:0) Maribor, 5. aprila. Današnji mednarodni nogometni tekmi je na stadionu ob Tržaški cesti prisostvovalo okoli 2000 gledalcev. Mariborčani so v svoji prvi letošnji mednarodni tekmi slavili zasluženo zmago, ki bi bila lahko še višja, ko bi vratar gostov ne dal tako sijajne partije. Večino tekme je prevladoval Železničar. Celovčani so bili sicer tehnično dobri, vendar Ukmarja niso uspeli prevari«. Edini gol tekme je dosegel Vidic v 27. minuti, ko je neubranljivo streljal v gol. Od domačinov so najbolj ugajali Vidic, Kek, Štiltar, Pocajt in Donko medtem ko je KAC imel najboljše igralce v vratarju Wagnerju, krilcu Csyzu in sto-chenbergerju. Tekmo je precej ležerno sodil Božičev Drago. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: KAC: Wagner, Zollner, Paschi, Springer, Novak, Csyz, Gnam, Kulnigg, Kandolf, Stochenberger in Hainberger. Odred 2194; Kranj 2182 Proti vsemu pričakovanju se kegljači Kranja izgubili tudi proti Odredu. Tekma je bila silno napeta, kajti prednost 67 kegljev, ki si jo je Odred pridobil v začetku, so Kranjčani stalno zniževali, vendar končne razlike 12 kegljev v korist Odreda niso mogli izenačiti. Odred si je z današnjo tekmo povečal možnost, da se plasira na 2. mesto, Kranj pa je prišel v nevarno cono, da odleti iz lige. Odred: Kavčič 393, Stefe 380, Kovač 546, Smrkolj 358, Abram 359, Zalar 358. Kranj: Valentar 334 (naš reprezentant je imel to pot slabo roko) Starc 372, Brezar 358, Debeljak 364, Martelanc 385, Grom 369. Štempihar Železničar : Gregorčič 2381 : 2324 Ljubljana, 5. aprila. Železničar je v* povratni tekmi z Gregorčičem dosegel pomembno zmago. Likovnik je dosegel svoj osebni rekord s 439 podrtimi keglji. Železničar 2381 (Avsec 359, Dominko 382, Tiler 400, Gabrovšek 397, Mlakar 404. Likovnik 439); Gregorčič 2334 (Rebolj 397, Šlibar 395, Spec 423, črv 381, Kelih 364, Kosel 364). Ilirija : Gregorčič 2250 : 2244 Iliriji je uspelo v srditi borbi za 6 kegljev premagati Jseničane. Zmago je zagotovil Šele Stanko, ki je podrl 426 kegljev. Ilirija 2250 (Ahlin 371, Stanko 426, Novak V. 365, Dolinar 351, Vidmar 381, Mihelič 356); Gregorčič 2244 (Rebolj 370, Šlibar 334, Spec 374, Črv 386, Kelih 390, Kosel 390). Organizacija je bila slaba; tudi sodnika sta grešila, ker nista imela točnih ur, zato so kegljači Gregorčiča vložili protest. Železničar : Odred 2339 : 2305 Danes se je Odred pošteno zoperstavil prvaku Slovenije. Razlika je lc 34 kegljev in šele ta je bila dosežena po zaslugi odličnih mladincev Gabrovška in Avscca. Železničar 2339 (Dominko 360, Gabrovšek 415, Čadež 348!, Avsec 442!, Mlakar 400, Likovnik 392); Odred 2305 (Kavčič 383, Smrekar 388, Kovač 3*2, Stefe 401, Zalar 386, Abram 375). Železničar : Odred 2333 : 2303 Železničar 12 12 0 0 27.652:26.701 24 Odred 13 7 0 6 28.896:28.856 14 Gregorčič 13 6 0 7 29.713:29.296 12 Kladivar 13 6 0 7 28.954:29.247 12 Krim 11 6 0 5 24.696:24.907 12 Kranj 11 5 0 6 24.543:24.435 10 Branik 11 4 0 7 24.479:24.086 8 Ilirija 13 3 0 10 28.439:29.175 6 Gradisove kegljačice prvakinje Ljubljane V mednarodnem slogu 2 krat 100 lučajev so nastopile v troboju Ilirija : Krim : Gradis najboljše ljubljanske kegljačice. Pri tem tekmovanju so se odlikovale kegljačice Gradisa z naslednjimi rezultati: Raič 373, Piškur 634, Gorjan 689, Kavčič 662, Klemenčič 674, Petrovič 727 — skupaj 4129 po d rt iti ! ■ '-v. Nek navdušen smučar iz Miinchena, po poklicu mehanik, je skonstruiral majhen motorček s propelerjem katerega si pritrdi na hrbet. S pomočjo te naprave lahko vozi na kolesu do 30 km na uro navkreber, po ravnem pa seveda še dosti hitreje. Za izum se že zanimajo Industrijska podjetja, ker se da s to napravo tudi hitro smučat t navkreber in bo morda ta izum povzročil revolucijo v razvoju vzpenjač. Tesea zmap UuKaistfili strelcev 61.38 h - nov svetovij rebri v metu kladiva Nogometna ekipa Partizana je nastopila VieiUl l BSK 2:2 (1:1) proti drugoplasirani ekipi jugozahodne ir • i* c0 m lige Neuendorfu iz Koblentza. V prvem Vojvodina : oiliritl 3:2 (1:0) Poletov nagradni natečaj ODREZEK ŠT. * 1. Kvarner : Odred Točen naslov pošiljatelja; 2. Slavija : Proleter Priimek: 3. Branik : Tekstilac 4. Rudar : Metalac 5. Železničar : Šibenik Ime: 6. Vojvodina : Crvena zv. 7. Vardar : Partizan 8. Hajduk : Sarajevo Kraj: 9. Dinamo : Spartak 10. BSK : Zagreb Ulica in hišna številka: 11. Lokomotiva : Velež 12. Milan : Juventus ¥ Ljubljani bomo še videli lepe igre Ljubljana, 5. aprila. Prvo košarkarsko tekmo na prostem so igrali danes člani zvezne ligaške ekipe ASK h-, kandidati za vstop v zvezno ligo — Igralci Branika iz Maribora. Čeprav je bilo to srečanje prvo, je privabilo na igrišče pod Cekinov! i gradom precejšnje število gledalcev, ki so bili z igro kar zadovoljni. AŠK:Br«mk 59:47 (25;14) Prehod iz dvorane na prosto se je obema ekipama poznal že v prvem polčasu, toda dobra kondicija, katero so si pridobili posebno igralci ASK v telovadnici, ni napravila igralcev tako utrujenih, kakor smo vsi pričakovali pri prvem srečanju. Posamezne poteze, lepe kombinacije in koristna igra so trden temelj, na katerem se bo odslej dalje gotovo s še večjimi uspehi razvijala igra Askovega kolektiva. Po tej prvi tekmi lahko mirno gledamo v bodočnost ljubljanskih košarkarjev in lahko že danes zapi- šemo, da bo Ljubljana v zvezni ko-šarkarksi ligi velik tekmec ostalim ekipam, gledalce pa opozarjamo, da bodo v Ljubljani lahko gledali velike tekme. Pomlajena ekipa ASK, v kateri so poleg treh starih rutiniranih igralcev nastopili mladinci, bo lahko z vestnim delom uspešno kljubovala tudi najboljšim jugoslovanskim košarkarskim vrstam. Danes smo imeli priložnost videti najboljše mariborske košarkarje, ki se bodo v kratkem borili v težkih kvalifikacijskih tekmah za vstop v zvezo košarkarsko ligo. Fantje igrajo moderno košarko, vendar so nekateri igralci fizično veliko preslabi, da bi se lahko uspešno zoperstavili močnejšim, atletsko bolj razvitim igralcem. Med'najboljše spadata vsekakor Kandus in Bajc, katerima pa bo lahko pomagal tudi učinkoviti Vončina. Danes je sicer odpovedal, toda njegova roka je zelo pomembna za njegov klub. Med domačimi sta dobro igrala predvsem S. Šerbec v obrambi in kandidat za državno reprezentanco Skrjanc. Poleg njiju pa lahko pohvalimo tudi Fugino, pri Mariborčanih pa Kandusa, Bajca in Vončino. ASK: Skrjanc 19, Miler 6, Šerbec S. 2, Fugina 6, Šerbec V. 6, Lampič 8, Lokar 0, Poljšak 6, Mravlje 2, Pertot 2, Ogrin 0 in Repina 2; Branik: Kandus 5, Bajc 18, Selič 6, Danev 4, Križman 8 in Vončina 6. Sodila sta Počkar in Urek. Mednarodni košarkarski turnir v Zagrebu Zagreb, 5. aprila. Včeraj se je pričel v Zagrebu v okviru proslav Dneva železničarjev mednarodni turnir, katerega se udeležujejo švicarska ekipa Sevrett iz Ženeve ter zagrebški klubi Lokomotiva, Mladost in Monter. Včeraj je Lokomotiva premagala Mladost z 52:48. Monter pa Sevrett z 61:58., danes pa je Mladost premagala Monter 62:65, Lokomotiva pa Sevrett 68:60.