List 11. Majhne obertnije po kmetih. Razun obdelovanja polj in gleštanja živine, ra-zun čbelarstva, sadjoreje in druzih opravil, ktere so pervi in pravi predmet umnega in obširnega kmetovanja, je še mnogo druzih bolj obertnijskih del, kte-rih bi tudi utegnil se lotiti kmet pozimi ali tistikrat, ko nima nič potrebnega na polji ali v gospodarstvu sploh opravljati. Ne menimo tukaj tacih rokodel, s kterimi se pravi obertniki pečajo, in za ktere oni le so opravičeni; temoč govoriti čemo le o tako imenovanih malih obertnijskih opravilih, ktere na kmetih v veliko korist se dajo opravljati, ktere so vsakemu pridnemu gospodarju in njegovi družini dovoljene, da jih al za domačo potrebo ali za prodaj izdeluje in oskerbuje. Take majhne obertnije so tudi le za majhne gospodarje, ne za velike posestnike: kajti poslednji morajo take male opravila opušati, ker poljsko delo, nadgled na delavce, prodaja pridelkov jim že samo dosti opravljati daje, ali ker zamorejo svoj čas in denar na bolje obračati. Omenjene majhne obertnijske opravila so tedaj le pripomočki k boljšemu stanju malega kmeta, kteremu poljske dela ne jemljejo vsega časa, posebno pa za tacega, ki je priden in delaven, in ki želi, da bi tudi družina njegova delavna in pridna bila. Opomniti moramo pa, da tudi te male obertnije^ ako želi po njih si kaj dobička nakloniti, mora gospodar, kolikor je mogoče, sam, njegova žena in otroci njegovi opravljati, ne pa da bi drage poma-gavce najemal in plačeval. Dalje, če se on tudi previdno takega dela loti, vendar je nekoliko kapitala treba, da se zaniore rokodelstvo začeti; začeto pa utegne stan uboge družine v kratkem in očividno poboljšati. Razlagovali tukaj pa ne bomo natanko'vsihobert-nij, kterih naj bi se mali gospodarji lotili: to bi bilo za ta list preobširno; tudi ne more se vse, kar se je tu pa tam priporočevalo, v sleherni deželi posnemati ali izpeljavati. Govoriti hočemo tukaj le o takih majhnih obertnijah, ktere se lahko opravljajo; ktere se namreč zamorejo večkrat na dan začeti, pasopetbrez kake škode opustiti, — pri kterih se le take priprave potrebujejo, ktere se lahko povsod dobivajo, — kterih izdelki se lahko prodajajo, in kterih cena se nikoli ne preminja. Imeli bomo večkrat priložnost, imenovati take pridne kmete in pokrajine, ki v tem ali unem obert-nijskem delu posebno slovijo, da bodo druge spodbudili k posnemi njih izgledov. Po takem zamorejo tudi naj revniši gospodarji viditi in prevdarjati: kako se morejo (zraven kmetovanja) še tega ali unega dela lotiti, da bi si dohodke svoje povikšali in revni stan svoj popravili in poboljšali. (Dalje sledi.) 42 List 12 Majhne obertnije po kmetih. (Dalje). Poglejmo najprej na živalstvo, kaj bi iz njega (razun porabe ali prodaje mesa, kož, loja itd.) gospodar na kmetih utegnil še porabiti obertnijsko. Na Poljskem inRusovskem narejajo ondašnji kmetje sami potrebno jermen je za konjsko opravo, kakor za ujzde, berzde, žile, vojke itd. Napravljajo si pa to takole: Kravjo kožo ogarajos kropom inster-gonom, in jo zrežejo v dolge jermene več ali manj široke. Potem prišijejo en konec h drugemu; oba konca teh sošitih jermenov sošijejo pa na enako vižo, in tako je napravljen dvojnat trak. Zdaj ga napojijo z zlo zgreto mastjo (navadno z ribjim ali brezovim oljem}, ga obesijo na strop na kak žebelj, in ga obteže na spodnem koncu. Med ta dva traka vtaknejo dve palici, da se ravnovažno križate. S tema vijejo in sučejo trakova večkrat, da se eden z drugim močno stiskuje. V tem se usnje močno razgreva; kmetje pa ga večkrat sukaje vedno napajajo z mastjo, dokler 46 ni usnje popolnoma popilo vse masti in se v gibko pa močno verv stanjšalo. Take usnjate vervi so jako ter-pežne, skorej neraztergljive, za domačo potrebo neprecenljive, pa se ve, da se tudi lahko prodajajo. Marljivo naj se nabira svinsko šetinje, pasja kunina, jazbečja, dihurjeva dlaka, in očiščene naj se prodajajo ščetarjem in čopičarjem. Da ste žima in arovnica veliko vredne in za mnoge izdelke ugodne, in da je lahko ju v dnar spravljati, ni treba, da bi posebej dokazovali. Veliko več dobička, kakor od živalstva, si utegne pa gospodar od rastlinstva nakloniti. Kjer so gojzdi blizo in je obilo lesa, se da marsikaj zaslužiti. Sekanje drevja, obtesovanje hladov, nabiranje suhljadi in nje vezanje v butare, vožnja derv itd. so res težavne in trudne dela, potrebujejo pa malo orodja in nobene posebne vednosti; z žago, sekiro ali teslo se da večidel vse opraviti. Marljiv človek pa ne bo pri tem ostal; on bo napravljal doge, letve, skodlje, deske, kole itd., rezljal bo poljsko orodje, stergaia, lopate in druge take potrebne stvari. Mnogo ljudi na kmetih dela sita in rešeta, škafe in verče;oni naprav-Ijajo sode, kolesa, otročjo igračo itd. Po slovenskih deželah menda v tem obertnijstvu ni pridnišega ljudstva, kakor so prebivavci ribniške fare, v Soderšici in Dolenji vasi na Krajnskem, ki mnogo lesnine: žljic, rešet, obroče v, škafov, kadi itd. na leto izdelajo in ne le na Krajnskem, temuč v vsih sosednih deželah prodajajo; mnogo družin v teh farah nima druzega zaslužka; ribniško blago je deleč znano in obrajtano zavolj nizke cene. V Pikardii na Fran-cozkem izdeljujejo tamošnji kmetje četverokotne škat-lje iz bukovine; v okrožji Doubs naproti narejajo le oble in okrogle škatljice iz jelovine; te zlimajo, ali pa na mestu, kjer se oba konca stikata, utverdijo z lesenimi klinčki. Oboji izdelki so pa tako lični, da jih deleč okoli prodajajo, ter ž njimi veliko skupijo. Po nekterih vaseh na Francozkem in Nemškem so se vašani poprijeli izdelovanja posebne lesnine, po kteri jim tudi lep dobiček doteka. Nekteri pripravljajo namreč les za kertače, kterega v mesta roko-delcom prodajajo; nekteri narejajo kolovrate in vre-tena; drugi, kjer se terdi les nahaja, izdelujejo iz njega žljice, vilice, bičnjake, coklje, palice in druge take stvari, ktere gredo daleč po svetu. Zopet drugej narejajo lesene kola razne velikosti in vrednosti, bolj ali manj umetno izdelane, brez vsega železja, ali pa tudi s kakimi železnimi pridavki. Da je tako orodje potrebno, posebno na kmetih, je sploh znano, tedaj se spravlja tudi lahko v dnar. (Dalje sledi.) List 13. Majhne obertnije po kmetih. (Dalje). Mnogo koristnih izdelkov se lahko nareja iz ma-lovredne snove, postavimo, iz bičja, slame itd. Taki izdelki so: rogožine, slamniki, slamnati stoli itd. Kdor izdelovanje takih stvari le nekterikrat vidi, se jih kmali nauči; in če je priprava dobra, stvar pa lepo izdelana, se lahko prodaja. Lipovo ličje je ugodno za vožeta (ličine); te so gibke pa terpežne. Potrebujejo jih gospodarji kot studenčne vožeta. Na Francozkem jih izdelujejo veliko. Košarski izdelki se povsod lahko in dobro prodajajo; koristilo bi tedaj, da bi kmetje tudi koša-rili tam pa tam. Za take dela je pa treba, da se verbovje obilno nasaja in skerbljivo glešta, ker verbovnice, kakor je znano, so poglavitna priprava za izdelke. Navadni izdelki, kakor koši, pletenice, jerbasi itd. se izdelujejo iz rumene ali rudeče verbe; bolj nježni pa tanki iz bele verbe. Belijo se pa verbe, kader se mezga v njih dviga; to je pravi čas, da se bela verbovnica dobi. V ta namen se odrežejo verbove vejice, ter se zvežejo v snopke, ki se hranijo na prikladnem mestu, nar bolje blizo kake tekoče vode, tako da spodnji konci snopkov 15 do 18 palcov globoko v vodo vise. Mesca majnika, ko se mezga popenja, naj se verbovnice izvzamjejo, da se obelijo, kakor hitro so iz vode. Verbovnice obeljene naj ostanejo nekoliko časa na zraku, potem se v snopčiče povežejo, debele vkup, tanke vkup. Preden se porabijo, jih gre 24 ur v vodi namakati, da se bolj vgibčijo. Potem se razcepijo za bolj tanke pletiva v 3, 4, 5 in 6 dele z ojstrim cepnikom, ter se potegnejo skozi kalup, ktero orodje ves notrajni les odvzame, da le najbelji, najgibičneji in najsvetlejši del ostaja. Hvaliti moramo marljive krajnske košarje,rešetarje, sitarje in spletavce slamnate robe, ki z raznimi izdelki svojih pridnih rok hodijo po širokem svetu, pridobit kakih krajcarjev za revno družinico svojo doma. Blizo velikih mest se posebno dobro splačuje, če kmetje z nasadbo in rejo sadnega ali lepega drevja 50 se pečajo. Žlahno, posebno rano sadje je sgloh prijetno, ter se kupuje in plačuje dobro; lepo cveteče ali lepolistnato drevje ali germovje kupujejo pa tudi radi bogati mestjani, da verte svoje ž njim lišpajo, ali ker ga o posebnih slovesnostih potrebujejo. Vendar obširnije o sadjo- in drevjoreji govoriti tukaj ni namen naš; zavračamo tedaj častite bravce na bukve sadjoreje in gospodarstva in na mnoge sostavke v tej reči, ki v »Novicah" se nahajajo. Le nekaj hočemo omeniti tukaj, namreč ravnanje s češpljami. Češplje ali slive so tako prijeten sad in potrebujejo tako malo skerbi, da bi pač prav bilo, ko bi jih kmetje obilno obilno in povsod sadili, kjer jih še ni, in kjer ste lega in zemlja jim ugodne. Prodajajo se lahko, in s posušenimi sli vami (češpljami) tergujevse po celem svetu. Paziti je treba le na tole: Čakati je treba, da so češplje do dobrega dozorele; poberajo se potem rahlo z drevesa, ter se polože na lese, da se na soncu suše; po severnih ali bolj merzlih krajinah morajo sušiti se v posebnih sušivnicah. Posušiti se pa morajo naglo, da sad ne gnije. Ponoči ne smejo zunaj (na zraku) biti; celo ne podnevi, ako je vreme vlažno ali timavno. Tudi se ne sušijo slive povsod po enakem načinu, temoč po različnosti sadu in po družili razmerah kraja in podnebja je tudi ravnanje ž njimi različno. Treba je pa, da na vse to dobro pazimo, če hočemo lepo in prijetno robo za tergovino pripraviti. Kar pa suhim češpljam naj bolj vrednost jemlje in da kupčevavci še celo ne marajo za-nje, je to: če po dimu diše, ali — prav za prav — smerde, zato so, na priliko, krajnske in horvaške suhe češplje v ceni zmiraj nižje, kakor turške. Naj bi skusili naši rojaki to napako odpraviti! (Dalje sledi.) List 14. Majhne obertnije po kmetih. (Dalje). Skorej ravno tako, kakor slive, se tudi fige (smokve) suše; toda ljudje obrajtajo bolj tiste, ktere na lesah o soncu so bile posušene, kakor pa tiste, ktere so v slivnicah posušili. Perve so tudi mehkejše in sladkejše. Po enaki viži sušijo se tudi jabelka, hruške, češnje, bodi si da jih suhe mislimo uživati, ali da iz njih čemo pijače pripravljati. Po deželah, kjer je milo podnebje in raste blagi ters, sušijo vinogradniki tudi grozdje v velik dobiček svoj; s temi grozdinkami pa tergujejo drugi, ter jih odpravljajo posebno po severni Europi. Grozdje sušiti ravno ni težko. Na južnem Francozkem ravnajo takole: Štirnajst dni pred tergatvo pripravijo lug od sode ali pa potašelja. Ta lug narede, da v primerno posodo vode denejo, ter v tej vodi sodo ali potašelj raztopijo. Pervo to vodo odcedijo, pa dolijejo druge, ktero ravno tako odcede, kakor hitro se je lugasta sol v njej bil raztopila. Ta dva luga zmešajo, ter jima dolijejo po potrebi še hladne vode toliko, da kaže \\ do 11 in pol stopinj na alkalimeru. Ko je grozdje bilo brano, ter so gnjile jagode bili odpravili, denejo lug v kotel, podkurijo, da vre in to neprenehoma. Potem vsujejo grozdje v lug, pa ga ne vzamejo prej ven, dokler ne zapazijo, da se vinove jagode niso razpočile. Kakor hitro pa to znamnje se prikaže, jih vzamejo ven, jih razpolože na terstene lese, ter jih denejo na sonce; pervo noč jih pustijo celo zunaj, da jih rosa namaka. Sledeče dni jih pridno obračajo, na 54 večer pa, preden sonce zahaja, vzamejo jih v hišo. Tako delajo nekoliko časa, vendar ne čakajo, da bi bile jagode popolnoma suhe. (/Tako z grozdjem ravnati je bolje, kakor pa navada nekterih krajev, da ljudje vinske jagode le v pepelnati lug veržejo , od kterega ne vejo, kako močen daje; ravnanje togro-zdinke rudečkaste naredi, pa odvzame jim njih oljnati in sladki slaj.) Od bolj žlahnih verst odberejo francozki vinogradniki jagode posebej, to je, odpravijo njih pe-clovje, spravijo jih v škatljice iz jelovine, ter jih za lep dnar prodajo. Ker že govorimo, kako gre sadje sušiti, omenimo tudi, da večidel sočivja in rastiin, ktere nam v hrano služijo, postavimo: mlado čebul je, male kumarce, zelene artičoke itd. se dajo tudi dolgo hraniti, če jih vkisamo. Vkisane so jako prijetne; zamogle bi pridne gospodinje jih v mesta na prodaj nositi, ker mestnjanke po takih stvareh vedno poprašujejo, ter jih rade kupujejo. — Po mnogo vaseh imajo kmetje in kmetinje lepo navado, da pozimi, ko so poljski opravki prejenjali, pridno klinčajo, predejo, tkajo ali krajce pletejo* Narejajo konopno ali laneno platno, volnate odeje; ali pa le pripravljajo, barvajo, zavijajo in odpravljajo platneno ali volnato robo. Tako delavno početje donaša tem krajinam veliko goldinarjev. Posebno obrajtano je lepo tkano domače platno; pa tudi drugi izdelki pavolni ali volnati, ktere ali v bližnji okolici prodajajo, ali s kterimi drugej ter-gujejo, donašajolepe dohodke dotičnim vasem. (Jlva-liti moramo ob tej priložnosti pridne Gorenke. Marljivo pletejo pozimi nitkne in volnate ječerme, kapice, nogovice itd.; poleti pa obhodijo s temi izdelki svojimi bližnje in daljne krajine, prodajat jih, in pri-pomagat tako domačim potrebam). (Konec sledi.) 58 Majhne obertnije po kmetih. (Konec.) Kdo nek nareja tiste stotere prelepe in različne igrače, kakoršne vidimo pri tergovcih ali na somnjlh, in ktere tako radi kupujemo, da otroke svoje ž njimi razveselujemo? Pridni kmetje in marljiva njih družina izdelujejo pozimi vse te stvari. Vse igračke, pod imenom „nemške igrače" znane, prihajajo večidel iz Berhtolsgadna, najlepše pa iz Tir oljskega, kjer iz lesa, rogov, slonove in druge kosti, iz brona ali kovine razne posodice, cevke, pišalke, perotnjake, žljice, nože pa vilice; potem hišno in ku-hinsko orodje, omarice, sklčdice, mizice, hišice in cerkvice, neštevilno veliko ljilj in soldatov, konjičev, kravic in jagnet — na kratko, vsakoverstne igrače strugajo, rezljajo, sostavljajo, limajo in barvajo. Po vaseh na Tiroljskem ni skorej človeka, ki pozimi, ali kader nima nič druzega opravljati, ne bi s to obertnijo se pečal. Dela pa vsa družina, celo nar manjši otroci morajo pomagati. Vsak izbere si poseben predmet, kterega zna nar bolje delati, pa tudi v izdelovanji tistega zadobiva časoma tako ročnost in urnost, da bi človek ne verjel, kako lepo pa naglo mu gre vse delo spod rok. Eden risa, drugi struga ali rezlja, tretji lima ali sostavlja posamne plati; še drugi bojari, lakira ali zlati itd. Veselje je gledati marljivo družinico, kako se giblje in suče in trudi, da si kaj pridela. Vsi taki izdelki, kteri se prav nizko prodajajo, grejo velikrat skozi 5 ali 6 rok, preden vNorimberg ali Ausbor na terg pridejo. Odtod razpošiljajo jih po celem svetu tergovci. Umetni strugarji na Tiroljskem po svoji umetnii tako slovijo, da njih izdelki, tesarske in rezljarske dela, se celo v daljno Indijo prodajajo, ter pridnim stanovnikom ondotnih dolin vsako leto' veliko sto goldinarjev donašajo. — Na Nemškem, posebno na Badenškem in Virlem-berškem, kjer izvira Donava in teče reka Rein, se prostira neprijetni veliki „černi gojzd". Ondi je podnebje merzlo in ojstro; zemlja gorata in neplodna. Kaj tedaj počenjajo tam ljudje, posebno revni kmetici, da se prežive? Lotili so se že od starodavnih časov male obertnije, namreč izdelovati majhne lesene stenske ure. To pa delajo vsi: odrašeni, otroci, možki pa ženske. Vsako leto izdelajo takih uric na tavžente ter jih nosijo in pošiljajo na bližnje in daljne kraje: po Nemškem in Francozkem, na slovanske dežele na Poljsko in Rusovsko; peljejo jih čez morje v Ameriko celo! Majhne kmetiške urice hodijo tedaj deleč okoli, bijejo skorej po celem svetu, ter oznanujejo delavnost prostih vašanov. Nič se na kmetih iožeje ne izdeluje, kakor ptič— niče iz verbovic ali medenega svila; tudi mišolovke, pasti za podgane in druge zveri se lahko narejajo. Nekoliko orodja, nekaj male pazljivosti in umnosti je zadosti, da grejo take dela vsakemu lahko spod rok. Po nekterih krajih lovijo ali redijo kmetje koristne ž i val i ce. Kjer so močirji ali mlakuže, v kterih pijavke bivajo, hasni, da jih ljudje love, pa iekarjem ali zdravnikom prodajajo, ki teh živalic, kakor je znano, v mnogih boleznih vedno in veliko potrebujejo. Le kratko omenjamo še tukaj nekterih malih obert-nij, ktere bi utegnile selanom koristiti. Mravljinčji jajci ki, ktere slaviči in druge ptičice pevke rade zobljejo, utegnejo tudi otroci in ženske nabirati. Sušijo naj jih na toplem, pa se dajo deleč pošiljati. — Na Tiroljskem in po Tuvingii redijo kmetje pridno k a-narčke. Mlade kanarčke prodajajo v velik dobiček tergovcom, ki jih na Rusovsko in Angležko, posebno pa v Turčijo pošiljajo, kjer te lepo rumene ptičke radi drago plačujejo. — Blizo morja naj berejo revni ljudje primorske rastline, kakoršne po bregovih rastejo; naj jih spravljajo vkup, ker so v dober gnoj porab-ljive. Kemikarji napravljajo iz njih sodo ali natron. Še več stvari je, kterih bi se utegnili pridni pa prebrisani kmetje ob prenehanji poljskih del lotiti; pa naj sklenem s temi. Da pa dela dobro spod rok in po sreči grejo, treba je, da je človek priden in po-terpežljiv, pred vsem pa, da ima umno glavico to in uno rokodelstvo in obertnijo začeti in pa pota najti, po kterih se izdelki spečajo in prodajo^ po svetu. J. Š.