..Primorski List" izhaja vsaki i., iO., in 80,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. rgoučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse za vero, dom, cesarja; Uredništvo in upravništvo mu je v Gorici, Nunske ulice št. lo. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. P Odgovorni urednik in izdajatelj .T. Marušič. Lastnik: Konzorcij „ Primorskega Lista“. Tiska H i 1 a r i j a n s k a tiskarna. V novi, povečani obliki stopi danes ,,Primorski List" pred slovensko občinstvo. Majhen in skromen se je pred štirimi leti ustanovil z namenom, da bi zagovarjal in dejanski izvrševal v Primorji resolucije I. slov. katoliškega shoda. Teh resolucij se je list dosedaj trdno držal in držati se jih hočemo tudi odslej. Res ima list novo glavo, novo obliko, toda vodilno načelo ostane vedno isto za vse čase in narode veljavno — sveto katoliško načelo.. Katoliško načelo, nedeljivo krščansko resnico hočemo i odslej neustrašeno zagovarjati, visoko hočemo dvigati katoliško zastavo, ter delovati na to, da se pod to zastavo združijo primorski Slovenci. Pod zastavo Kristusovega križa združujmo se, zbirajmo naš narod, ojačajmo ga! Saj Kristusov križ ne vničuje narodov, ampak jih ohranjuje, jih popoi-nuje in osrečuje. Le v tem znamenju je naša zmaga! ‘Zato bode naš boj za krščansko načelo veljal posebno pogubni socijalni demokraciji, katera se po plačanih ' in neplačanih agitatorjih razširja tudi med našim primorskim ljudstvom. Krivi preroki so socijalni demokratje, ki obetajo kmetu in delavcu raj na zemlji, ako zavržeta vso vero, ako zatajita Boga in njegovega Kristusa. To bodemo našemu ljudstvu ob raznih priložnostih pojasnjevali in ga svarili, da ne gre na limanice zvitim agitaterjem. Delu hočemo priboriti častno mesto, delavcu olajšati njegov stan. V senci svetega križa pa se hočemo boriLi L udi za naša narodna prava. Katoliška vera ne izključuje narodnosti, saj je vsaki narod od Boga vstvarjen, in ima kot tak pravo do obstanka. Zato se hočemo vedno z vso odločnostjo boriti za pravice, po naravnem in državnem zakonu našemu narodu jamčene. Dokler se nam bodo iste odrekale, dokler bodo težnje Slovencev opravičene, bodemo je vedno z vso odločnostjo zagovarjali. Naša narodnost je krščanska. Pretirane, slepe, malikovavske narodnosti ne poznamo, ker je slaba. Na delo Slovenci! Ako hočemo res napredovati, delajmo s katoliško cerkvijo. Cerkev ima blagoslov božji, kdor pa hoče cerkev prezirati bodisi v zasebnem bodisi v javnem delovanju, polni sode brez dna. Nam je vera luč, materni jezik ključ do zveličanske narodne omike. Podajmo rokč si za spas domovini, Kristjani bodimo in bomo jedini! Po Ivristu svobodna in v Kristli jedina Bo slavna, bo srečna Slov eno v družina! ve kakor sto člankov, izkopala grob politične pozabljenosti in le ta grob resnice dvakrat pozapečatila, poklicala je varuhe zakopane politične resnice. — Kdo so ti poklicani, je razvidno iz „Ecovega“ od- I govora ! ,Eco“ to sto- 99 Ecu“ v odgovor! Vsakdo izmej čč. bralcev „Pr. L.“ se izvestno še spomina, kar smo zadnjič pisali „Ecu“ in njenim na sploh, a še prav posebno proti cerkveno političnemu načrtu gospode okolo napominanega lis-ta. Reči moramo, da nismo pričakovali bolj stvarnega ! odgovora „Eco“, kakor smo ga prijeli. „Ecou je odgovorila ! Da, in nič m ovrgla kar je javno in odločno zatrjal „Pr. L.“ ! Da pa ne bomo delali krivice flEco“, naj ponatisnemo njen odgovor: „2 malimi črkami11. Rispondiamo. Finch& il foglio era sotto la direzione del Rov,mo Mons. Mahnič e del eh. Dott, Paulica non si veriflcavano cortamente gli attacchi cbe ora ci muove il Frim, List, il Rev.mo Mons. Mahnič e il oh. Dott. Paulica non possono approvare oomo non appro-vano articoli del List sullo stilo di quello di jeri. Mi pa dostavljamo k takemu odgo-‘ oru to-le : 1. Zdelo se nam je, ko smo te vrstice parkrat prečitali, da „Eco“ lioče namenoma resnico pokopati,... Grob jej je izkopala s tem, da je prezrla bistveno točko politične svoje zadolžnice• t. j. od nas grajano, recimo: inkriminovano „Ecovo“ cerkveno politiko. Ko je tej britki resnici z preziranjem :n ponosnim molkom, l;i ?a več po- Ali s kako pravico je „ rila, nam ni — umljivo ! To pa rečemo : 1. Nič ni res, da bi ne bil „Pr. L.“ pod uredništvom msgr. Mahniča ,in dr. Pavlice ne napadal „Eca“, kakor ga napada zdaj „Pr. L.“ Gospoda! Ees je, daje „Pr. L.“ tudi pod obojnim zgorej navedenim uredništvom sem ter tje posredno in neposredno grajal „Ecovo“ polovičarstvo, bo-ječnost nasproti laški vladujoči, frama-sonski stranki in njeno neodkritosrčnost v narodnih vprašanjih. Kes je, da je večkratna rahla graja se izcimila v zadnjem času in to še pod uredništvom msgr. Mahniča odkrita, odločna in. vendar ne nedostojna polemika nasproti „Ecu“. Članka : ,. Clara pada boni dinici1*, in pa oni pod „?"* sta bila pisana, ko je bil msgr. Mahnič še — urednik „Pr. L.“ — Kdor pa prebere ista dva članka, mora priznati, da vsebina istih je prav ista kakor pa članka pod ki je zbudil tako ogorčenje in sveto jezo v izvestnih krogih ! Seveda, pravijo, oblika je preojstra ! Gospoda! ko smo prihajali k Vam z „rokovicamiu, ste se nam molče rogali in smejali, ker pa smo hoteli biti na čistem, ,,clara pacta“, smo Vas otipali po — zasluženji. — Naša sodba pa, katero „Eco“ vzvišeno ^prezira* ! ne tiče samo eni osebi, katere mi sploh niti imenovali nismo, ampak političnemu zistemu gospode okoli „Eca“ ! Nii, tak politični in zlasti cerkveno-politični zistem je odsodbe vreden, ker krivičen! — Zato pa mi svojih besed niti najmanje ne prekličemo, ampak danes tudi še trdimo, da vašo politiko, zlasti od novega leta sem, obsojata in morata obsojati tudi gg. bivša urednika našega lista msgr. Mahnič in dr. Pavlica. Da, da, gospoda! Msgr. Mahnič in dr. Pavlica odločno obsojata novotarije v Podturnu, vi pa jih izpričavate, zagovarjate, odobravate. In prvi vaš pečat se je razmaknil! Msgr. Mahnič in dr. Pavlica, odločno grajata uprav škandalozno odstranitev slov- petja Iz cerkve sv. Antona; vam, gospoda, pa se zdi dotična zadeva le nevoljna, umevna, ker pravice Slovencev v cerkvi sv. Antona so le namišljene !“ G. dr. Pavlica prav izvestno obsoja, kar ste krivično podtikali njegovemu bratu, vzor-duhovniku g. dr. And. Pavlici, češ, da je agitoval za narodnost v cerkvi sv. Duha na Gradu. In ali se niso ravno pod njegovim uredništvom pisale tako ojstre spomenice o novotarijah šanrokarskih, da je g. dr. Baubela, prav živo prizadet pošiljal popravke, ki pa niso nič popravljali ? —-Gospoda, mi smo nadalje gotovi, da bi msgr. Mahnič pri svoji občudovanja vredni nevstrašljivosti in svojem neomadežva-nem krščanskem — pravicoljubju — takoj pravično uredil zadevi, ko bi bilo tu to, kar je sedaj drugodi ! Iu uprav na msgr. Mahniča se sklicuje gospoda okoli „Eca“ ? Kaj niste ravno Vi, ob priliki zadnjih volitev odločno pokazali svoje nasprotje do njega? On, tudi kot novoizvoljeni škof še zmerom podpredsednik od „Circolo cattolico11, je ustrajal, če tudi si je bil svest — poraza — pri katoliškem načelu, pri katoliški disciplini, pri katoliškem — načelnem — kandidatu „Circola cattolica** — ! — Vi pa ste mu obrnili hrbet, in upoštevaje fakta obrnili ste hrbet tudi katoliškemu načelu, rušili ste katoliško disciplino, in pustili na cedilu katoliškega — vzornika, m3gr. Mahniča, sami pa obrnili plajšč po vetru, katerega ste prikrito in odkrito še bolj pihali. In zdaj naj bo msgr. Mahnič še Vaš zagovornik ? Ali ni uprav on najbolj obsojal Vašo nekatoliško taktiko izza zadnjih volitev ? Kar se pa tiče glasovanja Slovencev za Zanettija, o tem molčite, ker nobena stranka kot taka zanj ni glasovala, najmanj pa stranka „Pr. L.-1 Dalje se • sklicujete na to. da ste (parkrat) priznali, da je slovenska šola v Gorici potrebna. Kaj, to naj povsem opraviči vašo sicerno taktiko v narodnih vprašanjih ? Ali, kdor tudi ve, kako sta prišla dotični izjavi v „Eco“ in od koga ste .prišli, ta bode resnično vskliknil: besede, same besede — dejanja kažejo... Ko je prišla v „Ecu“ tista pravična izjava v prvič, jo je — uredništvo — preklicalo! Ko je pa prišla pred tedni v drugič, pa je bilo uredništvo — na Dunaju, na framasonskem shodu ! Obe izjavi je pisal gospod, kateri se nam sicer v narodnostnem oziru kaže najmanj naklonjenega in smemo po vsej pravici dotični izjavi smatrati kot pesek v oči, iu kot slepilno taktiko, kedar sicer ne vidimo nobene Slovencem pravične politične akcije. Če ste res naši pravični prijatelji, pomagajte nam, kjer nam morete; ne sočustvujte z nami samo tedaj in tam, kedar in kjer nam pomagati ne morete ! Kar se pa slednjič tiče našega Pre-zvišenega kneza in nadškofa in Njegovega pisma ob priliki „Ecove‘* 25-letnice oktobra lanskega leta, povemo, da Pre-vzišeni je bil do zadnjih povsem s „Pr. Listom", da torej „Eco“ Nj. Prevzviše-nosti nikakor ne sme in ne more rekla-movati za se. Ena želja pa se je zdaj spolnila Prevzvišenemn, želja, katero je srčno goli!. da bi namreč videl združeno slovensko duhovščino. Na, to se je v zadnjem času zgodilo. Zaupno trdimo, da ne dobite desetih slovenskih duhovnikov, da bi odobravali vašo cerkveno politiko in obsojali stvar (pošteno obliko), katero zagovarja „Pr. List“ ! — Dejanje pa je, da je Prevzvišeni res objokoval politični razkol mej furlansko duhovščino in da se je britko solzil „propter schisma**, s katerim je potegnila tudi „Eco“ ! In tu se je razmaknil drugi pečat in resnica, katero je govoril „Pr. L.“, je vstala zdaj še sijajniša in zmagonosniša pa tudi odločniša, kakor preje. Naj je bila, ali naj je tudi tega članka iu odgovora oblika kakoršna koli, to pa k sklepu trdimo, da je bila tudi pod „sedajnimu uredništvom vsikdar stokrat ali vsaj desetkrat dostojniša, kakor Zakaj ? Vzrok smo povedali, zato ker se Židje in njih zavezniki boje za , mastni zasiužek. in da bi avstrijski narodi prišli do naravnih pravic. Potem vedo, da bi morali reči „bili smou ! Povod jim je dala jezikovna naredba za Češko in Moravsko. Kako pravična je ta naredba, lehko sprevidimo, ako pomislimo kaj ukazuje. Ukazuje da morajo vsi uradniki, državni in deželni, znati deželna jezika, češki in nemški. Torej, vsi češki uradniki nemški, vsi nemški pa češki. Le zaslepljenec mora tu govoriti o kaki krivici. Ne Nemcem ne Čehom se ne godi krivica; njih uradnikom se pa s tem nalaga butara, katera je za nje pa brez primere večega dobička, kakor bi človek na prvi pogled sodil. Evo. V Pragi so vsi viši uradi za celo kraljevino Češko. V Prago na više mesto morejo priti pa le tisti, ki razumejo oba deželna jezika. Kedor tega ne zna, ne more priti v Prago. Koliko škode trpi pri tem uradniška „družina“, ve le tisti, kateremu se to pripeti. Kako silijo pri nas vsi uradniki v Gorico in Trst, je vsem znano. Zakaj? Ker v velikih mestih imajo vse ugodnosti. Šole, družbe i. t. d. Še v večji meri to velja v Pragi. Tam je tudi vseučilišče s češkim iu nemškim jezikom, više dekliške šole, gledališča i. t. d. Zato so vže sedaj se učili nemški uradniki češkega jezika, da so le mogli priti v Prago. Praga je namreč povsem češko mesto z malo odstotki Nemcev, zato mora vže sedaj znati vsak uradnik oba deželna jezika. Kar smo rekli o Pragi velja tudi o drugih večjih mestih na Češkem in Moravskem. Zato so_ pa kakor, rečemo vže dosedaj čehi se učili nemškega, Nemci pa češkega jezika in pravosodni minister je prav rekel, ko. je rekel da je cela gonja le umetna. Jezikovna naredba je le pozakonila dosedajno navado. — Res, škoda da nimajo tudi na Dunaju kako tako določbo kakor v Zagrebu, da bi take politične „maškere*‘ poslali ali z lepa ali z grda na — cesto ali kamor si vže bodi! Sramota večna sramota temu liberalnemu švindiu v naši katoliški Avstriji! — ona „del Friuli cattolico kolikor toliko na vesti tudi Bodi sedaj dovolj. katero ,Eco“. ima Razmere v državnem zboru. Precej časa so poslanci vže skupaj. Kaj dobrega so sklenili ? Ničesar. Stvar je kazala jako ugodno za kmečki in obrtni stan. Vlada je vže predlagala več koristnih postav, druge pa je imela pripravljene. A stari sovražnik liberalizem, žuga vse zaprečiti. %idje in liberalci njih zavezniki, ne dajo, da bi se revni slojevi opomogli, ker potem je njih gospodarstvo pri kraji. Zato iščejo povoda, kako bi vso stvar zavlekli, ministerstvo vrgli, ter sami zopet sedli v sedlo, ter jahali avstrijske narode in jim kri izžemali. Da je to res, priča, da so tudi socijalni demokrati, katere vodijo židje, iu naši Italijani, kateri so pod istim „komando“ ž njimi v zvezi. Vrgli so se na obstrukcijo. Obstrukcija (pride od ob-struerej se namreč pravi podiranje, nagajanje. Ne pustijo namreč večini, da bi se pametno posvetovala, ampak z neumestni mi predlogi kratijo dragoceni čas. Dan za dnevom sede v zbornici, pa sejkregajo,. kakor sosedinje zaradi kokoši i. t. d. In za take „čenče“ se potrati dan za dnem 5000 gld. za plačo poslancem l Polili tanili v »llavcif V 5. št. »Učiteljskega tovariša1* po-jasnuje nekdo „iz Goriškega" — v dopisu „Naš soeijalizem“ — svoj socijali-zem. Ker nismo dopisniku odgovorili, poživlja nas v 14. št. „Delavca“, naj odgovorimo. — Neradi se prepiramo in zato smo tudi molčali — na neumne, da često nesramne dopise v „Delavcu“, kateri so nekaka zbirka psovk na .klerikalizem1*. V obširnem uvodu dokazuje —, ka- • koj prišlo učiteljstvo (!?), do — demokracije. Tu vihti zopet vže neslano, okrha-no agitacijsko orožje — zoper nas, da smo proti narodnemu vodstvu. — Opomba, da ovajamo in črnimo učiteljstvo, na merodajnih mestih — je podla. Ravno to je kar nas dela do skrajnosti potrpežljive, ker ako črhnemo kaj o posameznih — se predbaciva, da učiteljstvo ovajamo. Ali smo vže tako daleč prišli, da se imenuje mala peščica, katera smeši na nečuven način in sramoti po „Delavcu“, naše učitelje — učiteljstvo?— Neosno-vana neresnica je, da bi bil -Pr. L“. kedaj proti učiteljstvu — in zboljšanju njih gmotnega stana. — Dokaze seveda ostaja dopisnik dolžan. Zboljšanja nikdo ne odreka, nobena stranka. To pripozna tudi — za Kranjsko vsaj — uredništvo U. T. v opombi. Kar je pa tam tudi, je tudi pri nas, kolikor razmere dopuščajo. Ako misli dopisnik, da se to tako lahko doseže, kakor se pošlje hujskajoč dopis v?»Delavca", je jako omejen. . Sicer pa kedaj je „Del.“ — omenil — učitelje iz namena, da bi jim pomagal? — Ali ne ve dopisnik, da bi- nejšega Italiana ali pa pravičnega Nemca, stveno je demokracija učiteljstvu — nasprotna? —- Potem razvije s4oj socijalizem, kateri je boj za kruh. — Jako pobožno, sentimentalno lice si nadene. . Dopisnik izgubil je „vero, upauje in ljubezen1* —• in išče isto v — demokraciji. Ponatisnemo odstavek za poskus: „Prim. List“ obsoja socijalno demokracijo, da je protiverska brezbožna, i. t. d. Iz tega, kar smo zgoraj povedali, je jasno kot beli dan vsakemu, kdor namenoma ne zavija, da naš socijalizem ne zadeva ob vero, ampak in jedino ob primeren košček kruha. Kdor bi spravljal vero v dotiko z našim socijalizmom, ravnal bi tako, kakor s Pilatom, daje prišel v „vero“ po nedolžnem. Nastane vprašanje, ali je naš socijalizem opravičen, ali je komu ali čemu nevaren ? Tisti ljubi Bog, ki je ustvaril tudi nam tisti organ, kateremu pravimo želodec ; tisti dobri Bog, ki je dal tudi našim otrokom telo, za katero moramo kot očetje skrbeti: tisti stvarnik, ki nas je oblagodaril z vsakojakimi telesnimi in duševnimi potrebami ter nam podaril prosto voljo, po katerej delujemo v dosego vsega tega, kar nam je potrebno za primerno življenje telesno in duševno, tisti Bocj nam ne more šteti v greh našega so-cijalizma. On je namreč rekel: Človek, pomagaj si sam, in jaz ti pomorem ! In učitelj je menda vendarle tudi človek — kaj ? Ako bi bil naš socijalizem pregrešen in nevaren, potem, no, bi imeli učitelji v svoji pregrešni in „veri“ nevarni družbi vso tisto duhovščino, katera vže toliko časa nadleguje visoko vlado in minister-stvo za primerno ureditev kongrue: med isto duhovščino je šteti tudi profesorjev semeniščih, kajti tudi oni so se potegovali za zboljšanje in ureditev svojih plač. Kot posebno nevarne bi se štelo tiste gg. vikarje na Goriškem, kateri so celo visoko naučno ministerstvo posedali na zatožno klop v dosego boljših dohodkov. Tak je tedaj naš socijalizem !“ Tako naslikan socijalizem pa ni demokratizem podkolških dopisnikov. -Kaj ima opraviti socijalizem lačnega želodca — z razširjenjem „De!avca“ med kmetskim ljudstvom. — Sploh se kaže da ne razume ne enega ne druzega.......... Prelistujem, demokratska glasila, — iščem, še posebej po dopisih iz Goriškega a nikjer govora o kakem zboljšanju plač — nikjer socijalizma učiteljev. Eden dopis, kakor drugi je zbirka najgrših psovk -polne prvotnega sovraštva do vsega, kar se imenuje katoliško... Kaj pomenijo, ako vam res ni za drugo, kot za socijalizem želodca — in kopice jokajočih otrok (podkolški dopisniki?) —- besede v 10. št. „DeIavca“ v dopisu iz Goriškega: V naših soci-jalnih krogih je to-le prepričanje; čeprav soc. demokracija ničesar ne doseže, vendar je bič, koji goni vse stranke, da so počele misliti na zboljšanje socijalnih razmer"... Ali ne ve dopisnik, da je tudi na Sloveuskem, osobito na Kranjskem močna socijalna kršč. stranka s svojim listom. LISTEK t 0. RAFAEL OBLAK „Bloffor mrtvim, kateri umrjft v Gospodu! Odslej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda ; zakaj njih dela gredo za njimi". (Skrivno raz. 14, 13.) Zdi se nam umestno, da s pričujočimi vrsticami položimo skromen spomenik na gomilo možu uzorniku, ki ni bil velik samo pred svetom, ki je — tako upaipo — velik tudi v nebeškem kraljestvu, za katero edino se je trudil ves čas svojega življenja. Mož, katerega se naš list na tem mestu spominja, je dne 21. m. m. umrli prečastiti o. Rafael 0-blak, provincijal štirske kapucinske po-krajne. Pokojni provincijal se je porodil v Škofji Loki na Kranjskem dne 24. maja leta 1841. Bil je sin imovitih in spoštovanih starišev. Pobožna mati mu je vže v nežni mladosti vcepila duha pobožnosti. Ker je mladi Anton — to je bilo njegovo krstno ime — kazal veselje do učenja, poslali so ga stariši v šole. Toda leta 1862.. vstopil je v kapucinski red, ter v najlepši dobi svojega življenja odrekel se vsemu posvetnemu. Dne 9. septembra 1. 1866. bil je pokojnik po slovesnih obljubah v. mestu Briksen na Tirolskem posvečen v mašnika. Mladi: in gpreči redovnik deloval je po raznih krajih štirske kapucinske provincije. Pov-sodi še je mladi redovnik takoj priljubi, po lastni mu ponižnosti, in prijaznostil Pozneje je bil prestavljen v Gorico, kjer Glasnik, katera dela za zboljšanje delavskih razmer. Katera tudi šteje vže lepe v,spehe... Ako žele tedaj le zboljšanja, zakaj bi se ne oklenili iste; Tudi pri nas se je pričelo živahno gibanje, katero je vsled neznosnih razmer do sedaj počivalo. — Ali najdemo te može pri tem delu, pri ustanavljanju zadrug— delavskih družb — ? Kaj še! — En dopis v „Delav-cu“ ospičen proti f. ... proti črnemu generalštabu to je veče varnosti.. . . Kakor pa ubogemu trpinu pomagati. — „In katera sedanjih strank, se po-praša dopisnik, mu (učiteljstvu) obeta po svojem programu (?) vresuičeuje želj in zahtev ? Nobena druga ne, kakor ravno na pozorišče stopajoča socijalna stranka. „Prim. L.“ je še pred nedavnim proro-koval, da v bližnji bodočnosti bosti tudi na Slov. le dve glavni stranki, namreč kršč.-socijalna in socijalno-dsmokratska. 0-be stranki bodeti imeli za podlago socijalizem naravno je tedaj, da se tudi mi resno pečamo s tem prevažnim vprašanjem." Lepo.... Le vprašanje nastane : po kateri poti ? Dobro tedaj ve, da se bije vže boj med tema dvema, katerih stremljenje in sredstva so nasprotna. Na eni strani židovski voditelji, kateri peljejo v boj neštete množice demokratov, katere so židje-ka-pitalisti pripravili ob vero — na drugi strani pa je krepka krščanska delavska organizacija, katera hoče si priboriti po potu kršč. pravičnosti boljšo prihodnost. Ta poslednja je sedaj zmagala jposebno na Dunaju, kakor tudi na Slovenskem. Tedaj na eni strani Kristus-Bog — ne pa Kristus — zastaja nam pero zapisati peklensko bogokletstvo, kakor ga je o-značil v družbi nekdo iz kroga podkolških dopisnikov. Na katero stran je krenilo „učiteljstvo“ v osebah one peščice, katera zmerja naše učiteljstvo neumnim, nezavednim, katero naj bi se ličilo samo logično misliti, predno druge uči, — ni težko videti... Zakaj zmerja ? Ker je narodni voditelj goriških Slovencev izjavil slovesno, da podlaga delovanju poslancev bodo kršč. načela. Da je socijalna demokracija brezverska ni treba še le dokazovati. Dovolj vzeti v roke eden list — demokr. glasila. Dopisnik pač misli, da ima šolske otroke pred sabo. Seveda ako mu je „soc. domokraci-ja toliko kakor gospodarski nauku — „demokrat toliko kakor delavec11. Tako razlaga ..zaveden" med „neumnimi v svojih dopisih iz Goriškega. Ko človek kaj takega napiše je le dvojno mogoče: ali ne razume — potem naj molči —; ali pa namenoma slepi — in zapeljuje ubogo ljudstvo v — demokracijo, kar je še slabše od prvega ! Enaka je s demokracijo dopisnikov „Delavčevih". — Kdo je dopisnik je jasno kakor beli dam. Pri priložnosti objavimo nekoliko krasnih cvetk omike, zavednosti in — vere, katere bi delale čast, naj-nesramnjšemu židovskemu listu. — O kakem verskem prepričanju — ne duha ne sluha, ako izvzamemo, da pride vča- sih na površje radi lepšega „ljubi Bog —; v „Del." pa degradirani „bog“—; ali pa da parkrat omenja Pilata, — kateri je po nedolžnem zašel v vero — — (bati se je, da od vere je marsikomu —’ ostal le Pilat.) Sklenemo za danes z besedami „U. Tovariša" : „Socijalno vprašanje je vprašanje, katero se bode moralo reševati — tako ali tako." Da tako ali tako ali z prevratom, brez vere, brez Boga — ali pa na podlagi kršč. pravičnosti — s Kristusom. Upamo, da naše učiteljstvo bo na Kristusovi strani —; naši učitelji bodo ponosni, da so sinovi slovenske matere, katere demokracija ne pozna, bodo pa tudi vedeli, da so sinovi kat. naroda, in ne bodo pustili da se jih istoveti z — aposteljni nenarodne, brezverske demokracije ■—, s podkolškimi dopisniki. — Narodno gospodarstvo. Sailjereja v vipavski dolini. V celi vipavski dolini je vino glavni, v mnogoterih občinah skoraj edini pridelek. In še tega žuga v sedanjem času uničiti trtna uš, katera se neverjetno hitro širi. So občine, v katerih je večina vinogradov vže , okužil in uničil ta grozni mrčes, tako da posestniki, ki so pridelovali po 50 do 70 hektol., so lansko leto pridelali komaj 5 do 10 hektol. vina. Resnici na ljubo moramo pa priznati, da so začeli na vsej črti resen boj s to uničevalko. Pridno zasajajo divjo amerikansko trto, riparijo raznih vrst, ter jo z domačo požlahtnujejo. A vkljub teinu nastane vendar vprašanje, ali moremo gledati v prihodnost s zaupanjem in zavestjo, da bode naša vinoreja uspevala kakor pretekle čase. Mnogo je dvom Ijivcev, kateri niso o tem popolnoma prepričani. A bodi kar koli, naj bodo obnovljeni vinogradi tako trpežni kakor prejšnji ali ne, treba je, da mislimo še na druge vire gospodarskega blagostanja, da si poiščemo še druga sredstva, s katerimi si bodemo skrbi in tugo olajševali. V prvi vrsti se mi zdi potrebno, da se posestniki na Vipavskem z večjo vnemo in v višji meri poprimejo sadjereje. Rojaki Vipavci ! Železnica, katera bode našo divno in rodovitno dolino vezala z drugim svetom, se bo v kratkem gradila. Naša skrb bodi, da bode promet — v našo korist — kolikor možno živahen in izdaten, ne le z vinskim ampak tudi s sadnim pridelkom. Sadjereja pa v vipavski dolini — to moramo priznati — ni na posebno visoki stopinji. No, za črešnje se vže še zanimajo, a za drugo sadje ne tako, kakor bi morali. Za črešnje, ki so prvi sad, potegnejo nekateri y dobrih letinah lepe novce, do 200 gld. in še več, ki jim prav pridejo v spomladnem Času, ko nimajo drugega, da bi v denar spravili. A dragi sadjerejci! Pomislite ko bode „lukamatija“ žvižgal mimo naših bregov in vinogradov, pripelje seboj vsako leto tudi mnogo več tujih kupcev in trgovcev, kot jih yidimo do sedaj, ki bodo radi naše prvo sadje kupovali in je razpošiljali po širnem svetu. Takrat ne bode treba več je nositi ali voziti v Gorico in je tam oddajati po vsaki ceni, Ne, doma je bodemo prodajali, in drago prodajali, posebno ako se še združimo v zadruge. Zato rojaki, skrbimo vže sedaj, da si nasadimo ne le češenj, ampak tudi drugih in sicer raznovrstnih in žlahtnih sadnih dreves. Kako izvrstno bi vspeyale v naših preksončnih bregovih marelice, hruške, jabolka, breskve iu druge najplemenitejše vrste sadja, kojega do sedaj tako malo, da premalo gojimo. Kar smo do-sedaj zamudili, popravimo v prihodnje. Saj pri sadnih drevesih ni niti velikega truda, niti posebnih troškov. Nekoliko okopati in včasih pognojiti okolo njih, ter jih očistiti, to je vse. In koliko stotakov, da, tisočakov več nam potem pri-drdra po železnici v deželo! In ako bi nam kedaj (česar nas pa Bog obvaruj) odpovedala vinska trta, bi vendar ne prišli v obupen položaj. S sadnjim in drugimi pridelki bi vže kolikor toliko izhajali. Naj se nikar ne ugovarja, da v vipavski dolini razsaja glasovita burja, katera sadje otresa. Burja divja večjidel po zimi, a redki so slučaji, da bi v poletju bila tako silovita, da bi vse sadje otresla. Ako bomo pa mislili na nezgode, potem ne bodemo nikoli napredovali. Nezgode so bile iu bodo na svetu. A vera nas uči, da je tudi Bog nad nami, kateri svet vlada in skrbi za vse svoje stvari. Zatorej pogumno na delo v lastni blagor in korist! Vipavec■ \ Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor skoraj cele 3 tedne ni prišel do resnega dela. Liberalni in nacijonalni Nemci s socijalnimi demokrati vred, so uganjali obstrukcijo t. j. z raznimi predlogi in glasovanjem po imenih so preprečevali, da zbornica ni prišla do resnega dela. Ta komedija velja avstrijske narode do 200.000 gld. škandalov, razsajanja in kričanja seveda ni manjkalo. Državna zbornica je bila podobna brlogu pijancev in pretepačov. — V petek pa je zbornica začela razpravljati o vladni predlogi glede sodnih pristojbin. Nemci so začeli razsajati iu biti z ravnili in pestmi ob mize, kakor otroci veliki teden pred cerkvenimi vrati. Vkljub temu je dr. Pa-čak govoril, seveda le stenografom, ter se je predloga izročila odseku. Jako nizko je padel ugled naše zbornice. Zaslugo na teni imajo nemške kulture zastopniki, katerim so drugi narodi neka nižja vrsta. Kvotno vprašanje. Pred 14 dnevi je bil Badeni zopet v Budapešti, da se pogaja z ogersko vlado. Toda do spora-zumljenja ni prišlo. Zato ste obe vladi sklenili, da se cesarju predloži poldrugo-letni provizorij. — Pretekli teden bil je v Pešti shod, ki se je izrekel proti vsakemu povišanju doneskov k skupnim stroškom. Raje manj, nego več kot trideset od sto, je geslo „vitežkih“ Mažarov. Seveda imeti ves vpliv, a nič plačevati, to bi u-gajalo požidovljenim Ogrom. Volitve iia Hrvatskem so vkljub nasilstvu vlade za sedaj nepričakovano ugodno izpadle za združeno opozicijo. 0-pozicija si je pridobila 25 poslancev, poleglega sta zmagala 2 Frankova in 2 neodvisna kandidata. Te volitve so pokazale, da se je tudi hrvatsko ljudstvo naveličalo mažaronskih namestnikov in Herderva.j-jevega banovanja. Katoliški kongresna Ogerskem se skliče vsled cesarjevega odloka. Na njem se bode posvetovalo o organizaciji avtonomije katoliške cerkve na Ogerskem. Vnanje države. Grško-turška vojna. Ustavilo se je prelivanje krvi na Balkanu. Zelo vroč boj je bil še pri mestu Domokos. Edhem-paša je s 60.000 Turki napadel Grke, ki so se hrabro bojevali, a slednjič se morali umakniti, ker so bili preslabi. Dne 19 maja so bili zadnji boji v Tesaliji in Epiru. Grki so se umaknili proti Lamiji. A naenkrat je nehal boj, ker se je razglasilo 17 dnevno premirje. — Tako ao ; Turki vzeli Grkom v jednem mesecu v Tesaliji vse ozemlje, katero so jim bili morali odstopiti 1. 1881. Grška vlada je izročila usodo Grške popolno v roke ve-! levlastij in potemtakem bi se imel vršiti r dogovor o miru samo. mej poslaniki evropskih sil in turško vlado. O tem je ob-; yestiia, grška. vlada poslanike in tud'i turiško vlado. Predno pa se je imel pričeti resen dogovor, je i?ročilo grško ministerstvo evropskim poslanikom spomenico, v kateri s,e izraža njegovo mnenje o zahtevali turškega sultana in seveda večinoma zavračajo mej zopetnim zatrjevanjem, da je skozi dolgo vrsto let deloval kot marljiv in delaven redovnik vnet za čast Božjo in blagor svojega bližnjika. Muogo let bil je nepretrgoma predstojnik gori-škega samostana. Neumorno delavnega redovnika izvolila si je pokrajina trikrat svojim provincijalom ter mu tako skazala svoje zaupanje. Nemogoče nam je na tem mestu o-pisati vso pokojnikovo neumorno delavnost, omenjamo le na kratko njegovo gorečnost za lepoto hiše božje. Znano je, da se devetdnevnica na čast Marijinega brezmadežnega spočetja v Gorici najslovesneje opravlja pri čč. oo. kapucinih. Ko se je približevala devetdnevnica, tedaj je vselej z veliko vnemo in nepopisnim veseljem ranjki o. provin-cial sam krasil in zaljšal oltar, da bi bilo ja vse tem pravGneje okrašeno. Iato-tako je bil blagi pokojnik duša vsemu pri drugih slovesnih priložnostih. Koliko si je na primer prizadeval lani o priliki tridnevnice na čast blažen. Didaka Ka-diškega, da bi se slovesnost kolikor mp-goče najvelečastneje obhajala. Priprosta a lična cerkvica kapuciuska spričuje, koliko se je ranjki o. provincijal trudil za lepoto hiše božje, IJelal je na tihem, brez hrupa in brez hvalisanja, edino le v čast božjo, vedel je namreč dpbro, da le od j Njega ima pričakovati , plačila. Zato se tudi ni zmenil za vsa krivična natolce-ivapja in podtikanja, njemu neprijaznih liberalnih časopisov, ki ga še tuji po smrti ne puste v miru. Njegovo geslo v tem je bilo : j„ Kdor molči, desetim odgovori." X Blagi pokojnik bil je vsem jednako pravičen in povsod se krepko potegoval za pravico ; bil je pobožen, ponižen, neutrudno delaven za svoje sobrate. Temu poklicu je žrtvoval čas, razvedrilo, mir, zdravje, da celo življenje. Te njegove vrline spoznal je marsikdo pri blagem pokojniku, ter si ga radi tega izvolil svojim dušnim vodnikom. Da, celo knezo-nadškof sam je tako zelo čislal blagega pokojnika, da si ga je izvolil za svojega spovednika. Bil je * skromen, priprost, a strog do samega sebe, nasprotno pa prijazen, dobrosrčen) blagohoten in usmiljen do svojega bližnjega. Kako malo, ali bolje ničesar si ni privoščil, še cel6 počitka ne med boleznijo, priča nam to, da je do zadnjega vestno in neumerno vkljub hudi bolezni opravljal svoje posle. A dne 20. maja po noči se mu je opetova-no vlila kri in popoludne ob 4. uri je izdihnil svojo blago dušo. Tako mu je izvila neizprosna smrt krmilo iz njegovih krepkih rok- Da je bil blagi pokojnik priljubljen, ne le pri svojih sobratih, marveč sploh pričal je, velečastni pogreb v uedeljo. Pogreba so se udeležili poleg velikega števila čč. duhovščine, tudi vojaški in civilni dostojanstveniki, znak, da je blagi, pokojnik tudi pri, teh bil priljubljen in spoštovan, — Nag pa ob prerani njegova izgubj tolaži zavest, daje za svoja obilna dobra de)a prejel v nebesih ko.t pjačilo, uavenljiv venec, kajeri se mu, je S spletal za časa njegovega bivanja na zemlji; Vsem njegovim, znancem pa ga priporočamo v blag spomin in molitev 1 Svetila mu večna luč. Grška ni napadovalka. Turkom prijazni židovski listi se v obilni meri jeze nad grško vlado, ki se je predrznila oporekati ,,opravičenim" turškim zahtevam, in pravijo, da je dal Grkom toliko poguma ruski zunanji minister grof Muravjev, kije neki dejal, da se mora Turčija ukloniti volji Evrope in opustiti popolnoma misel na zbližanje Tesalije. Minister pravi nadalje, da sploh ni bilo misliti, da bo stavila Turčija tako zahtevo, ki ne more imeti nikakega drugega pomena, nego da še zavlačuje pogajanje. Morda pa namerava Turčija porabiti to zahtevo za na-daljno vojno akcijo. V to pa Evropa po mnenju grofu Muravjeva ne more več privoliti in naj toraj turška vlada v svojo korist ne prekorači zmernosti ter zahteva samo to, kar ji res pripada. Kakor omenjeno, te besede so v obilni meri razburile ves Izrael, ki nikakor ne more limeti, kako se more Grška osvoboditi vsake kazni in Turčija vojskovati samo radi neznatne {!) odškodnine. Židovsko časopisje goji še vedno prijetno nado, da se bo sultan lahko maščeval nad Grki ter jim pokazal, kdo je gospod nad balkanskim polotokom. No, upamo, da velevlasti ne bodo držale rok križem in bodo sultana zavrnile v prave meje. Na Španskem je nastala minister-ska kriza. Liberalci so sklenili, da se toliko časa ne bodo udeleževali sej, dokler ne bode odpuščen minister vnanjih zadev vojvoda Tetuvanski. Ministerski predsednik Conovas se bodo najbrže moral udati. Povod razporu med ministrom in liberalci so dale zvezne države, ki so proglasile kubanske vstaše za bojno silo. Minister je v razburjenosti senatorju Sagasti priložil zaušnico, nato pa vložil ostavko. Dopisi. Iz Brd dne 25. maju. — Dne 22. maja obhajala se je v Vedrijanu ženit-nina. No, to ni nič posebnega, ker že-! nitnine se povsod in ob vsakem času obhajajo. Ženitnina sama tudi ni povod tem versticam, marveč kar se je godilo na ženitnini, bode marsikateremu ženitova-nju v izgled. Nevesta je bila Celestina Marinič, hči poštenih in občespoštovanih starišev, po materi pranečakinja vrlih duhovnov, vže ranjkih, Figelj:nov. Ženin pa je bil France Schlegl iz Šturij, možak v pravem pomenu. Med svati bili so ' tudi štirje duhovni, domači g. vikarij, gospoda župnik in kaplan iz Biljane in gospod vikar iz Gradnega, ki sp se odzvali lju beznivemu nevestnemu vabilu. Ženitnina se je vršila brez hrupa tiho in mirno, pa vendar veselo. Ni bilo pijančevanja, upi-tja, kletvine, pretepov, kakor se godi drugod, pač pa so se vrstili lepi, podučljivi pogovori, petje in napitnice. Prvi je napil domači g. vikar nevesti, drugi je na-pil č. g. gradenski pričujočim gostom Vipavcem, ter priporočal vzajemnost med Brdi in Vipavo. Tretja pa je napila nevesta pričujoči in sploh duhovščini. Ta napitnica se mi zdi vredna, da jo po možnosti doslavno navedem, ker redko se slišijo izust mlade, priproste neveste take besede : „Skoraj smem trditi, da še nikdar ni bilo toliko gospodov duhovnikov na kaki ienitnini v Vedrijanu, kakor danes na moji. Hvala Vam prisrčna, častiti gospodje ! Od kod to, da je mene nevredno doletela tolika čast ? Gotovo od tod, ker ' mi je moja ljuba mati vže od mladih nog ' spoštovanje do duhovščine vsadila v srce, kar sem tudi ves čas v srcu gojila. Zato pa tudi danes slovesno izjavljam, da hočem vsigdar, vse dni svojega življenja, našo vrlo duhovščino spoštovati in v časti imeti, ter spoštovanje do nje gojiti. Tedaj, Bog živi našo skrbno in požrtvovalno duhovščino!“ Prav imaš, ljuba nevesta! Da bi te v tem posnemale vse neveste! Veleč g.Jžupnik iz Biljane se je v imenu duhovščine nevesti zahvalil za napitnico ter napil njenemu očetu kot možaku poštenjaku. Čas ločitve se je naglo približal. Nevesti se je začelo srce trgati, ko ji je bilo zapustiti svoje drage stariše, brate in sestro, svoj rojstni kraj, ter se p,odati v neznan kraj med p tuj e ljudi. Kdo ji bo zameril, če so se ji solze utrinjale ! A v tem trenotku pristopi njeni oče, ves ginjen1, ter ji molče poda priprost molek. Nevesta sprejme molče molek in poljubi očetu rpko. — To je bil ginjljiv treno-tek ! Vsem 'pričujočim so se prikazale solze v očeh. Oče je nevesti (hčeri) podal molek1. Če tudi ni izpregovoril besedice, p.oznalo se. mu je, da jo izroča v varstvo. Marije rožnivenske kraljice. Blagor nevesti, katero, pobotni stariši » izročijo v varstvo Marije Device, pa tudi blagor ženinu, ki najde tako nevesto. Ti pa, ljuba nevesta! imej molek, katerega Ti je dobri oče v trenotku ločitve podal, naj bo še tako priprost, kot dragocen zaklad, rada ga prebiraj, nič se ga ne sramuj, ter razširjaj duh pobožnosti v družini, pa tudi spominjaj se svojih ljubih starišev, kadar koli bodeš sveti rožnivenec molila. S tem bodeš najo lepše in najzdatnejše izkazovala svojo hvaležnost do njih. Marija naj Te čuva po vseh Tvojili potih! Iz Gorenjega polja pri Kanalu. Dne 23. maja r. 1. imeli smo shod sadjarskega in vinarskega društva kanalskega, katerega se je vdelezilo mnogo-brojno občinstvo. Prvi govor imel je društveni predsednik g. nadučitelj Mihael Zega. Pozdravil je navzoče občinstvo ter z navdušenjem govoril o važnosti in velikem pomenu sadjarskega društva, ter nas poučeval o sadje- in trtoreji. Med podukom nam je tudi praktično razkazoval cepljenje. Za njim je govoril g. E. Klavžar ter nas se svojim odkritim govorom in poukom navduševal za sadje-in trtorejo. Tretji govornik je bil plavski rojak Ii. Konjedic, ki nam je razlagal cepljenje trt. Poslušalci so z zanimanjem sledili posameznim predavanjem. Zadovoljni so se razšli s trdnim sklepom, da se hočejo ravnati po danih navodilih. Spoznali pa so tudi pomen in važnost sadjarskega društva ter se ga bodo za-naprej krepko oklenili. Gospodom pa srčna hvala na njih trudu! le tako naprej v blagor našega kmetovalca. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. — V Št. Petru na Notranjskem so imeli močan potres s mogočnim podzemeljskim bobnenjem. — V Kokri padel je 50 letni Lovrenc Sla-banja v vodo in utonil. — Obrtnijsko zadrugo za črnomaljski okraj so ustanovili. — V Mekinjah pri Kamniku so dne 30 maja obhajali, izredno slovesnost kronanja Marijinega. — V Cirknici so obhajali sv. misijon. — V Žireh je hlod ubil 2 letnega otroka Ianeza Kavčič. Zakrivila je neprevidna pestunja. — Posestniku Hlebša. v Gor. Hrušici pri Ljubljani je nekdo ukradel 2 hranilnični knjižici vrednih 1400 gld., nt.kaj gotovine in zlatnine. — V Križah poleg Tržiča je gorelo. Zažgal je domači otrok s žvepleni-cami. — V Gorenjih Domžalah je pogorelo poslopje Fr. Marovca. Škode je do 2000. gld. Na Štajerskemu. — V Slivnici pri Mariboru so obhajali sv. misijon. — Občinski odbor na Paki je sklenil slovensko uradovanje. — Mischag. trgovec v Konjicah se je vstrelil. — V Ročici pri sv. Lenartu se je prepiral 30 letni Fr. Ploj s svojo materjo. Surovež zgrabi vile ter prebode materi glavo, da je takoj umrla. — Celjski Nemci hoteli so v slovenski farni cerkvi 30 maja napraviti nekak koncert. Seveda jim je mil. g. opat prepovedal. Mislijo li, da je cerkev gledišče.—Neznani tatovi so vlomili v hišo g. M. Premšak v Vojniku ter odnesli hranilne knjižice za blizu 4000 gl., 700 gld. v gotovini in zlata prstana. Na Koroškem. — Velikovsko narodno šolo si je ogledal g. deželni predsednik koroški. Nadzoroval jo je tudi okrajni šolski nadzornik g. Artak, in sicer v drugič. — Po noči od 4. do 5. t. m. so vlomili tatovi v farno cerkev v Galiciji ter odnesli dve monštranci in 3 srebrne kelihe ter izpraznili nabiralnik. Škoda je precejšnja. Dne 7. t. m. so se raznesle^ stope za smodnik v Horzendorf-u blizu Št. Vida. Celo poslopje je raznešeno in tudi bližnje hiše ter cerkev so poškodovane. K sreči noben človek ni bil blizu, ko se je nesreča zgodila. — Ponesrečil se je dn& 5. t. m. 28 letni kmetski sin J. Fu-telnik s Pustrice. Padlo je drevo na njega in ga poškodovalo tako močno, da je v nekterih urah umrl. — Ustrelil se je v Beljaku poročnik (lajtenant) deželne hrambe Vinciguerra. — Umrl je dne 18. t. m. V Pliberku preč. gosp. dekan Fr. Centrih, star 54 let. N. p. v. m. ! Gorica.' Bolezen prevzv. knezo-nadškofa. V nedeljo je k pre vzvišenemu došel sloveči profesor dr. baron Kraft-Ebing z Dunaja. Zbrani zdravniki so popolnoma odobrili dosedanje zdravljenje, ter izdali naslednje zdravniško poročilo: Njega prevzvišenost knezo-nadškof dr. Alojzij Zorn boleha vže dva meseca na melanholiji, ki je y provzročilni zvezi s nevropatično konstitucijo in razburjenjem duha. Pri zdravniškem opazovanju nismo našli nikacega znamenja ki bi se moglo neugodno tolmačiti. Pričakovati je tedaj, da bolezen, ki traja navadno 4 do 6 mesecev, v prihodnjih mesecih popolnoma poneha, ter da prevzvišeni zopet prevzame svoja opravila. Da se to doseže je poleg zdravniške pomoči sosebno strogo paziti na to, da se odstrani vse kar razburja duha. Ker na takega bolnika vpliva vsak vnanji vtis, je neobhodno potrebno, da bolnik ne pride v nobeno dotiko s svetom, ter ga smejo obiskovati le njegovi najzaupniši prijatelji, zdravniki in strežeče mu osebe. Gorica 30. maja 1897. dr. baron Kraft-Ebing c. kr. dvorni svetovalec in univers. profesor dr. vit. Bleiweis-Trsteniški dr. And. Lisjak. Dne 23. m. m. pokopali smo preč. g. o. Rafaela Oblak-a, provincijala štir-ske kapucinske provincije. Kako je bil ranjki priljubljen in čislan pokazalo se je ob njegovem pogrebu, kakoršnih je Gorica še malo videla. — Svetila mu večna luč! Naš rojak veleč. g. Andrej Pavlica, stolni vikarij, je izvršil na Dunaju zadnji strogi izpit. Čestitamo! Devetdnevnica v čast sv. Duliu. Kakor vže pred dvema letoma, tako so naravnali sv. Oče tudi za tekoče leto pred binkoštnimi prazniki devetdnevni -co po njihovem namenu in sosebno v ta namen, da bi izprosili od Boga sv. Duha zjedinjene tistih, ki so ločeni od katoliške cerkve. In sicer se mora obhajati odslej ta devetdnevnica po vseh duliov-nijskih cerkvah. — Vsem, ki se te de-vetdnevnice udeležujejo, podele sv. Oče za vsak dan, kedar se udeleže, 7 let in 7 kvadragen odpustka, jedenkrat pa podele popolen odpustek pod navadnimi pogoji. Molimo tedaj k sv. Duhu po namenu sv. Očeta! Preč. g. Zanettiju. Furlanski poslanec „Adam Zanetti“ se huduje nad „Pri-morskim Listn“, ker smo mu povedali resnico, da njegove besede (volilni nagovor v *Friuli cattolico11) in njegova dejanja (zveza v framasonsko liberalnimi-ultrana-rodnimi poslanci na Dunaji) ga izdajejo kot ultranarodnjaka. Da je bil voljen kot tak, izpričuje sam „Corriere“ z dne 27. maja in da prav — Pr. Listu ! — Sicer pa g. poslanec Adam Zanetti ne more utajiti svojih besed, da poide v narodnostnih zadevah vsikdar s svojimi tovariši (alla Lenassi, Bartoli, Angeli in dr.; Njegovi tovariši, kakor sploh program društva Unione so ultranarodni. Ergo! „Prima cattolico, poi nazionaleu je tedaj le Adama Zanettija fraza, dokler tega v dejanju ne pokaže. Preklice naj glasovanje proti pravimi jezikovni naredbi na Češkem. Prizna istorodno pravico slovanski večini v Primorju, kakor jo uživa laška manjšina. Ostavi naj svoje ultralaške tovariše in osnuje naj s svojimi kat. tovariši iz Tirolskega samostojen katoliški - laški klub ! Izstopi naj iz zveze z framasonsko • protiverskot stranko ozir. njenimi zastopniki in naj se ne bojuje več proti katoliškim odposlancem katoliškega slovenskega - hrvatskega ljudstva v Primorju. Naši poslanci so v krščanskem klubu! „Eco“ jim je klicala: Bravo ! Bravissimo ! Ergo ! — Če se to zgodi, potem bomo radi verjeli besedam preč. g. poslanca, katerega smo do volitev „imeli“ in smatrali za vzor moža verskega pa tudi moža narodnega pravicoljuba !! Toliko v odgovor! Pa, brez zamere ! — Župnišče v Podturnu. Župnišča pri sv. Roku niso popravljali takoj po odstopu prejšnega preč. g. župnika. Res pa je, da je č. g. Baubela kmalu po nastopu župnije odpravil, oziroma skrčil in preložil slovenske propovedi. Res pa je tudi, da je še le potem magistrat popravil mu stanovanje. Tedaj.... Sploh pa nam je to, kar smo zadjič trdili, vže lani zatrjevala visoka duhovna oseba, katera „Soče“ nikdar ne bere, ki tedaj gotovo ni plagirala ,,Soče“ ! Trgovska - obrtna zadruga. Dne 23. m. m. je sklical g. dr. Tuma ustanovni shod1za to zadrugo. Zadruga je ustanovljena po vzofcu ljubljanskega v-zajemno - podpornega društva. Ustanovnega shoda se je udeležilo obilo mož, po večini obrtnikov in trgovcev, in .to ne le iz Gorice, marveč tudi iz okolice iu dežele. ZboroVanje jr otvoril g: dr. T., ki ki je pojasnil namen in pomen novega društva, ter razložil tudi pravila. V od- bor je bilo izvoljenih 2,1 gospodov, 5 namestnikov ; 5 razsodnikov in njih namestnikov tudi 5. Upamo, da bode novo društvo nova, trdna postojanka v naši gospodarski organizaciji. „Svoji k svojim!“ To geslo moramo izvrševati dosledno in na celi Črtu Boj, kateri bijejo naši nasprotniki proti nam je boj krivice proti pravici, boj italijanske strasti proti prirojeni slovenski miroljubnosti, boj poganske narodne nadutosti proti naravni ljubezni katero gojimo Slovenci do svojega jezika; boj lože proti cerkvi, ki ima v nas Slovencih natrdnišo zaslombo; boj irredente proti slovenskemu avstrijskemu domoljubju ; boj nejevere proti naših dedov in naši sv. veri! Ker se pa vrši tak boj na eni in tako plemenit odpor na drugi t. j. na slovenski strani, borimo se s vsemi dovoljenimi sredstvi, borimo se vstrajno, moško! Za to podpirajmo najprej in pred drugimi poštene Slovence bodi si v tej ali onej trgovini in obrtu ! S tem bomo nalagali denar v slovenske roke; pomagali do pošteuega obstanka, do moči in družbene vplivnosti Slovenca, krepili zajedno s slovenskim naraščajem osobito v mestu — verski čut, avstrijsko domoljubje; pokazali tako nasprotnikom svojo narodno zavednost in jih prisilili bodo nas vsaj upoštevali, če vže ne spoštovali! — Zato pa opozarjamo vse Slovence in prav posebno okoličane, da naj hodijo kupovat k tistim trgovcem, katere jim priporočajo slovenski časniki!! V boleznih kličite slovenske zdravnike! Zares nečuveno je, da se v Slovenki okolici tolikrat kliče poznanega Žida, zdravnika v Raštelu. Katoliški kristijaui, Slovenci, pustite vendar enkrat Žide zdravnike in advokate, pa tudi ljudi kateri, žide podpirajo in ž njimi sočustvujejo. Ob priliki potrebnih pravd, kedar se niste mogli pravnati se stranko prijateljski, kar bi bilo najpametneje, pojte k slovenskim odvetnikom, ne pa k ultra laškim odvetnikom ali celo Židom! Z ed-no besedo: „Podpirajte najprej in pred drugimi svoje ljudi, podpirajte Slovane na celi črti!!! — Sleparija w Ali ste brali prelepo pismo dr. „Gregorčičevo", uprašala me je prošli teden neka oseba. ,,Pismo,... Gregorčičevo ?“ dem jaz začudenja zvedav! „Ne, nisem ga bral v nobenem časniku11! — Komu pa je pisal g. dr. Gregorčič tisto pismo ?“ — vprašam dalje. „Na-te je,“ mi de pomolivši mi malo knjižico, „pisal je je celemu slovenskemu narodu !“ Hlastno sežem po neznatni knjižici in začnem prav resno brati. Ali vže prvi stavek mi je zbudil dvome in ko sem prebral prvo stran, sem vedel, da imam pred seboj eno tistih številnih srečonosnih pisem, ki so padla iz neba, ali pa ja je pisal kak svetnik, Marija ali celo sam J. Kristus! •— Kakor vsi taki listi in lističi ima tudi ta mej grozno smešnimi bajkami nekaj čistih krščanskih resnic, paše veliko več krivoverskih naukov ! Ko smo brali to pismo nismo vedeli ali bi se smojali, ali jezili. In tako pismo naj je spisal dr. Anton Gregorčič, kakor se raztresa mej pri-prosto ljudstvo, mej katerim je to knjižico vže silno razširjena ! Tiskala se je v „Go-riški tiskarni11. Č. g. opozorimo da, ljudstvo podučijo iu kjer je knjižica razširjena vkažejo, da se v niči. (Op. ur. Lastnik tiskarne, opozorjen, je pojasnil, da je delovodja brez njegove vednosti od neke ženske v*prejel v tisk napominano pismo, in da je še-le iz računa zvedel zato, da bi pa on nikdar ne v-sprejel v tisk takih stvari. „Kupujte le pri Slovencih1*, kličemo vsem Slovencem. To geslo uikakor ne nasprotuje krščanski morali, kajti prej smo dolžni pomagati svojemu zatiranemu narodu nego nasprotniku, ki se v politiki ne drži krščanske pravičnosti. Svoji k svojim! u... 1 Slovenske trgovce opozarjamo, da s slovenskimi napisi naznanijo občinstvu svoje prodajalmce. Želimo tudi, da vedno s dobrim blagom pošteno postrežejo odjemalcem. Razstava cerkvene obleke Tudi letos napravi društvo, vednega češčenja' razstavo cerkvene obleke in sicer od 12?. do ]6. junija v stanovanji prebl.; gospice Matilde Coronini. Cerkvena ,osk'rbništva‘ ki so vložila prošnje, naj pošljejo po na-prošeno blago ali pa naj naznanijo na kateri način naj se jim dopošlje. Franckova kava. Kakor vž& znano, ima ta tvrdka v Gorici ?a zastopnika našega nasprotnika. Tvrdka nj, hotela sprejeti pogoja, da za slovensko stran najame slovenskega zastopnika, oziroma zmer- Ker pa slovenski listi, tudi naš, nočejo podpirati znanih nasprotnikov, odklonili so oglase, dasi bi jih tovarna rada drago plačala. — Kdor hoče tedaj še dajati zaslužka Bombigu, naj le še kupuje Fran-ckovo kavo. GoriSki magistrat in nova cerkev. Kakor smo svojedobno poročali, je mestni svet goriški odrekel staro pokopališče za zidanje nove cerkve, ker mu niso dopustili patronata. Na to se je odbor za novo cerkev obrnil do starešinstva, naj mu prostor proda. Toda tudi na prodaj je bil prostor le pod pogojem, da magistrat dobi patronat t. j. da cerkev bode izključno italijanska. Temu pa odbor ni hotel privoliti, in tako se cerkev na starem pokopališču ne bode zidala. Sedaj bodo drugje kupili prostor, ter sezidajo cerkev v čast piesv. Srcu Jezusovemu. „Sentinella" in Sv. Gora. Goriško „budalo“ je zopet znašlo nov napad na italijansko narodnost — in to na Sveti Gori. Tri spominske plošče, ki so jih v spomin svojega romanja vzidali na pročelje stopnic tržaški pevski društvi „A-drija“ in „Slava“ ter »Delavsko podporno društvo41, so kakor trdi „Sentinella" „un novello insulto alla nostra italianita.“ Kaj je žaljivega na teh ploščah ? kaj nekrščanskega ? Preberite napise in odgovorite modrijani pri „Sentinelli“. Ob mnogobrojnih italijanskih spominkih v cerkvi in nagrobnih kamenih na pokopališču se še nikdar Slovenci niso spodti-kali, dasi je Sv. Gora na slovenskih tleh. Slovenci predobro vedo, da je Marija mati vseh, Slovencev in Italijanov. Vi pa iščete žaljenj I Pobožnih Marijinih če-stilcev laških pa tudi ves vaš vik in krik ne odvrne od svetogorskega svetišča, saj vedo, da bodo usluženi v njih jeziku. Ljudi duha „Sentinelleneiga“ pa Sv. Gora nikdar ne bode pogrešala, najmanj pa na sv. Mihaela dan. Avete capito l Vertojbenci pred sodiščem. V soboto so sedeli na zatožni klopi 22 ver-tojbenskih mladeničev „radi izgredov dne 28 marca11, kakor pravi obtožnica. Dva sta bila obsojena v enoletno ječo, štirje so dobili po osem, 12 po sedem in štirje po šest mesecev zapora. O teh dogodkih smo svojedobno poročali, a nam je zaplenil list državni pravdnik. Radi bi ... a ne smemo . . . Podgorski mladeniči pred okrožnim sodiščem. I)ne 25. m. m. je bilo obsojenih 6 podgorskih mladeničev po 7 dni v zapor. Domu vračaje so poluglasno peli in kakor je straža sama priznala, niso nič kaznjivega storili. Zagovarjal jih je dr. Stanič. Tatovi so vlomili v krčmo Ane Kante ter odnesli 47 gld. denarja. Uzmovičem še niso na sledu. Učitelj g. Fr. Golja je bil obsojen na 14 dni zapora radi razžaljenja italijanske narodnosti. Edine priče so bile dva magistratna stražnika in neki 15-letni deček, a niso se vjemale. Zagovornik dr. Stanič je takoj naznanil pritožbo ničnosti. Saj vemo, kako je! O napadih se še vedno čuje. Vsaki napad naj se zabilježi in s pričami podpre, da se o njem lahko govori na pristojnem mestu. Slovenci! vi pa ne odgovarjajte na napade, ohranite mirno kri, ter pustite mirne ljudi v miru. Ne uganjajte, posebno mladina, niti šal, ker potem vse uporabljajo proti nam. Pevsko društvo se snuje v Solkanu. Upamo, da ne ostane samo pri besedah, marveč da besede postanejo dejanje. Bog živi novo pevsko društvo Solkansko! Nekaj za babice. Kakor je morda znano, imajo naše babice v goriški okolici memo svojega poklica navadno še drugi „meštir“! Preskrbujejo namreč o priliki smrti, vse kar je poleg rakve potrebno pri pogrebu. Nil, to ni nič slabega ; mi jim radi privoščimo, naj služijo še naprej tak6, ali v imenu javnega slovenskega mnenja, katero se je vže parkrat po časnikih izreklo, da za pogrebne potrebščine je jedina in samo ena slovenska tvrdka v Gorici ; upoštevajo dalje, da je ista tvrdka tudi v resnici poštena, krščanska, prosimo, da vsi okoličani ob bodočih takih prilikah pogrej evalkam, babicam strogo zaukažejo naj gred6 k g. Edvardu Pavlinu, nasproti gostilni pri „belemu zajcu“ in nikamor drugam ne !! Če bi pa babice ne hotele ubogati, no, po tem naj gredf> dotični sami kupit in jim tako ne bode treba plačati meše-tarskih odstotkov, ki so časih precej visoki! — Tako bodi!! ! Na delo !!! Iz Šempetra. Javljamo, da naša »Slovenska Zveza“ oziroma nje pevski odsek prav izborno napreduje. Zbor šteje zdaj 32 rednih pevcev. Priučili so se vže mnogim krasnim narodnim pesmam. Tudi aki mladeuči. ki sicer nini.ro posluha in talenta za petje pridejo večkrat pošlušat svoje tovariše in se ne morejo dovolj načuditi prelepemu slovenskemu petju. Nadejalismo se zategadelj, da bo tudi ostala nedruštvena mladina izbacnila iz svoje srede ptuje „klafarsko“ ■ petje, ali to se povsem ni zgodilo. Ravno v četertek smo čuli ponočno krokanje v pristno laškem „tonu“. V čast naše ostale mladine pa radi priznamo, da teh spoza-bljencev ni bilo niti pet! Ostala mladina se nadalje dostojno vede in ne krši policijske ure. — Tako je prav! Mladenči, le naprej ! — G. dopisniku iz Vertojbe. Ne zamerite, Vaš dopis je romal v — koš. Sicer mi nimamo velikega koša, in ga tudi ne polnimo, ker smo silno veseli dopisovateljev, ali za krajevne in malenkostne zadeve vendarle ne moremo odpirati svojih predalov. Če se Vam zdi, da bi bilo bolje „moško“ petje v cerkvi, govorite s pristojnimi činitelji! Mi smo samo to slišali, da dekleta lepo pojo in da z njimi poje cela cerkev. Kaj ni to veličasten zbor — zbor cele verne množiče v cerkvi ? Spoditikate se tudi nad ponašanjem nekaterih mladičev na stopnicah na kor; no, to imate vse prav ! Najpametneje storite, če se sami postavite mej nje in jih semtertje posvarite; če bi pa to nič ne zdalo, zapišite si jih in povejte č. g. vikariju, da jih pred se pokliče in očetovsko posvari! Govorite tudi o „čitalniciu ! Veste kaj, naše mnenje je to, da se take reči rešijo po mejsebojnem sporazumu. Delajte pač na to, da se nasprotje mej obema Vrtojbama ne bode ojstrilo, ampak da bi se vsaj mladina, morda v kakem skupnem pevskem društvu združila ! Sicer pa hvala! Zdravi! Od nekod. Pišejo nam: V goriški okolici se zadnji čas na sploh opaža pri naši mladini nek napredek v oliki in dostojnosti. Pohvalno beležimo, da je potihnilo malo da ne vse laško pohujšljivo, klafarsko petje; za to pa odmevajo izpod slovenskih lip prelepi narodni zbori v čast pevcem in v naslado poslušalcem. Če se kdaj kdo kaj izpozabi, je navadno kak stari znane, ki ne samo po ptuje kroka, ampak po laško tudi — preklinja. — S krščanskega stališča seveda oj-stro obsojamo vsako preklinjanje ; a iz narodnega si pač ne moremo želeti, da bi kdo pregrde kletvine ptujke podomafcil in njih grdi pomen izrazal v mili materinščini ! — Ne, ne! Mladenči! Proč iz Vaše srede s takimi pohujšljivci brez sramu in narodnimi breznačajniki brez časti in ponosa! Dajte čast svoji narodnosti s tem, da se vedete vsikdar krščansko pošteno in ne skrunite svoje materinščine z nobeno grdobo ! — Predržnost. Iz Solkana se nam piše: V pondeljek 24. m. m. ob 8 uri zjutraj so se vozili trije Lahi iz Solkana proti Gorici. V najhujšem diru so na vse grlo kričali. „Viva Gorizia italiana", „mostros di sclafs“, m . . . ai sclafs“ in tako dalje. Gospod urednik, kako lahko bi bilo prišlo do pretepa, in kdo bi bil kriv ? (Op. ur. Povdarjali smo vže en- krat, da' morajo biti gotovi elementi podplačani. da hodijo v okolico izzivat. Tako so jih tudi najhitreje vže na vse jutro poslali v Solkan izzivat, da bi imel „Corriere“ kaj gradiva za torek.) Nabor v Solkanu dovršil se je v najvzornejšem redu. Slovenski mladeniči so pokazali, da se znajo dostojno obnašati. Živeli! Pošta v Bilj ali. Z današnjim dnem se odpre v Biljah nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožnjo pošto, ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. Iz Krasa se nam piše: Ni res, da ob deževji je na cesti iz Preserj na Ivanji grad toliko blata, da bi v njem lahko človek utonil. Na križni torek, ko je šla tod procesija iz Komna, se ni zgodila prav nobena taka nesreča, da celo najmanjšim otrokom ni segalo blato ni