ISSN 0350-5561 2M koMe tocfcia Jirtn bo sončno. V soboto bo po jasnem jutru spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami Številka 18 sreda, 4. maja 2006 300 SIT'1,25 EUR os VI^IJ^NJI^ Slabe poslovne poteze Bluesa? Delavci Bluesa včeraj še niso prejeli marčevskih plač - Vodstvo tega kolektiva za nastalo stanje obtožuje Gorenje Mira ZđkoŠek O lez a va h poslovnega sisiema Blucs, ki združuje v številnih po djcijih po domovini in tujini okoli Usoč delavcev, sc je žc nekaj ćasa na liho govi)riJo, sredi prejsnje^ia meseca pa jo v icm podjetju ludi zavrelo. V nekaterih poslovnih knigih occnjujejo, daje irenuino stanje posledica napačnih poslovnih odločilev in premalo premih Ijene^a hwesiiranja v dr/avc ne- kdanje Jugoslavije. Vse več pa je tudi ugibanj, daje normalno po-slovanje zagotavljal denar, ki gaje podjetje pridobilo od države na račun zaposlovanja iijvalidnv. Do uradnih informacij, kaj se pravzaprav tam dogaja, je ležkn prili. saj delavci niso povezani niti v sindikalno organizacijo. Po besedah Branka Amona« sekretarja območnega sjndikala SKlil. je število članov sindikata (včlanjeni so nep(Jsredno v tibmočno organi- zacijo) v zadnjem obdobju sicer poraslo iz 20 na 60, iu lo menda ludi kljub šikaniranju, ki so ga bili deležni ob vsiopu. Ti se občasno oglasijo na sindikatu in potožijo nad nevzdržnimi razmerami. Predvsem pa so zelo prestrašeni, ker jim grozijo ludi z odpovedmi. Sindikaiu áe ni uspelo govoriti z vodslvom podjetja, delavcem pa so obljubili sirokwno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic. Poklicali smo v Blues, kjer nam je odgovtîren za slike z javnostmi Janez Pusnik povedal, da je za nastale težave odgovorno Gorenje. ki je prekinilo desetletje dolgo prakso o avansncm plačilu naročenih proizvodov. In kaj na to pravijo v Gorei\[u? V službi za slike / javnostmi so bili nad izjavo vodstva Bluesa presenečeni, ker je to podjetje njihov neio dolžnik. To stanje je posledica neporavnanih, žc zdavnaj za-padiiiî obveznosti njihove družbe I.ni Skotja Loka. enemu od hčerinskih podjelij Gorenja. Skupaj so skušali najti rešitev, a jim lo zaenkrat žal ni uspelo. Kaj več včeraj, pred zaključkom redakcije, nismo izvedeli. Vsekakor pa je zaostrovanje (»dnosov podjeija Blues y. Gorenjem presenelljivo, saj mu v rem mesecu poteče pogodba z Gorenjem. Gorenje bo poslovne rezultate prvega letošnjega četrtletja predstavilo nadzornemu sve lu konec prihodnjega tedna, pn^dajni rezultati pa kažejo, da nadaljujejo trend dobrega gospodarjenja in da dosegajo načrtovane ciije. Zaradi številnih ogroženih delovnih mest lahko le upamo, da se bosta podjetji uspeli dogovoriti za ustrezno rešitev zapletenega problema. Ko kresove uniči vreme Bojana Špegel '/.a nami so fictfdaljsi prazniki v leuxhnjem leJu. Na na^ledn/e praZfiike ho Ircba kur krepko počakati. Oba praznika, za mno%e združena v prave niaie paauUoi. pa sfa ttila }eto:> dm^avna. Nu oaredtiji državni proslavi ob duevu upora proti okupaîorju so l)i/i prizadeti Í)on1, ki v amvru giavnega sovoruika mo ni ft enkrar zasledili besedice Oh, zaio so spon luno priprav-m še eno proslavo. Pofeni pa Je začelo deževati. Turistične agencije so si mele roke. saj so prodale skoraj vse i>ofiujene aranžmaje. Deževalo i>a Je tudi oh morju in vreme Je zalo mnogim unie Ho proste poatni.ske dni. Ce so v Šaleški dolini še uspeli postaviti .Uevilne mlaje, kresovi niso prav visoko go/v//. Skrbno pripravljeni so iňli premočeni do konca. V mrazu in blu/u pa tudi kresovanje izgubi svoj čar M kaj. vreme Je vedno močnejše od ljudi in njihovifi želja in namenov. Sem pa oh tem letos opazila, kar se v prejšnjih letih ne spomnim. Nu kar nekaj kresovanj so vabile politične stranke. Dohro, vol/ino leto pač. .Ampak da pri tem sodelujejo tudi krajevne skupnosti, se uti pa ne zdi prav. sSama na tako kresovanje že ne bi šla. ker se /ni io zdi prepoceni fora. Prav nič pdiloJutri in v soboto. Oba dni bo Titov tr^ zelo i/v. Jutri ga hodo »zasedli« mladi i: vse države in tujine, ki bodo pripravili lurističrto tržnico, v soboto pa bo na nJem Cvetlični sejem. To Je zagotovo eden lepših dogodkov na prostem v mesut, ki se še vedno lahko /k^hvalis .številnimi parki in zelenjem. Zato stopile v maj. mesec ljubezni, bolj optimis^tično in v cvetju! Ce ne drugega, kupite kakšen šopek na dobrodelni dražbi, saj boste s tem fiekomu i>d oirtfk iz .modalno .iibkih družin omogočili, da ho delček leiii izkrivljanju zgodovinskih dejstev in poskusom prevrednotenja vrednot. Med drugim je dejal: »Kako naj prikimavam iiekomu, Po proslavi so si udeJeženci og/eda/i razstavo zgodovinske dokumentacijo. ki enači boj proti okupatorju in sodelovanje z njim? Ali slednjega celo poveličuje? Naj mar zatajim svojega očeta, mamo. druge sorodnike in njihove prijatelje? Naj pozabim njihove ideale? Naj prczretii vse tiste, ki so se borili, ki so se žrtvovali, ki so tvegali!? Naj jim ne bom hvaležen? Tega prepri>sio ne zmorem, ne zjiam. Saj brez njih bi danes ne slikali Zdravljice, v usesih, ne bi odmevala Oda radosti Svoje praznične misli je sklenil s prepričanjem, da prisotni nosijo v sebi svobodo iu so zato srečni, ljudje. Svobode ni mogoče v/eti! Hufturni program so pripravUi čianf Moškega pevskega zbora Hajuh (fevo), vodite/J Jan Škoberne in dijaki Šolskega centra. Med osrednjo pros/avo ká lokalne novice Odlični na natečaju Evropa v šoli Velenje - Osnovnošolci in dijaki, ki so sodelíwali na letošnjem natečaju Iivropa v šoli. ki ga pripravljajo medobčinske zveze prijateljev mladine, so bili izjemno uspeini. saj so mladi iz Šaleške dekline dobili kar 6 nagrad. Dijakinja velenjske gimnazije Dominika Glinšek je ponovno, že tretjič, prejela 1, nagrado za literarno deli» v srednješolski kate-icariji. /a iskreno izpoved je bil nagrajen učenec OŠ Amona A^ kerca Matevž Razborsek. Na likovnem natečaju mlajših osnovnošolcev je 1. nagrado prejela 1'rška Jazbec iz OS i><î:iianj. Nik Hudarui iz Šole Mihe Pimaija Toleda pa 1. mesto med učenci vitjih razredov, kjer je drugo nagrado dobil S a mir Muratovic iz OŠ Šosiaoj. Na fotografskem natečaju pa je med deli iz vse države najbolj navdušila fotografija dijakinje velenjske gimnazije Tjase Zaje. V lej kategoriji su velenjski dijaki prejemali 1. nagrado tudi v preteklih letih, tako da se tradicija nadaljuje, Mbš Prihaja čas tekmovanj Velenje - Pomlad in polelje sla tudi čas gasilskih lekmovanj. Na njih gasilske ekipe prevetjajo svojo opremo in usposobljenost moštev, Itkraii i/.mcnjiiicjo izkušnje in se družijo. V Prostovoljnem gasilskem društvu Velenje se v ich dneh že pripravljajo na tradicionalno 14. tekmovalno srečatije pioniriev gasilcev za prehodni pokal mesia Velenje. Udeležba na tem tekmovanju najmlajših gasilcev je vsako leu» večja, saj se ekipam iz društev, ki se združujejo v Gasilsko zvezo Velenje, pridružijo tudi gasilci iz bližnjih in boli oddaljenili občin. Tudi tokral bo tekrncwaiije polekalo pred velenjskim gasilskim domom, gasilci in gasilke pa se bodo pomeriD v vaji z vedrom ia štafeti vs prenašanju vode. Pti-krovitclj tekmovanja ho MO Velenje. Bbš % Mati Slovenija in njeni otroci \ Proslava po proslavi, resnica po resnici, praznina po prazniku - Na zborovanjih o delu, ki ga ni, • minister za delo obljublja več dela - Dež »pogasil« kresove, odpadki bodo goreli kdaj drugič - »HrvaŠki I upokojenci« še čakajo in grozijo - Ceste cvetijo, denarja še ni j I Osrednja shvefiska proslava oh drmv i/pora prti/r okiipaior/u Je fuy vzroata tiejevoljo ie ob tem, ko so Jo }*posîa\1lU visoko m Nanos, kamor mm^ horci NOB zaradi starosti m bi vt?r zmo^ti poli. se bolj po ^ ffuio^i niso sirinjall z hei>edami Klawosinega govorca, predsednika državnega zboru Franceta Cukjaiifa. Pa so borci na sroji proslavi povedali svoje ob tem prazniku in o tem govoni. In namesto poskusa sprafe. koi so nekateri poimenovali Cukjatije\ ^ovor.Je prišlo pri nas do še večjega razslo/evanja. in namesto da hi nas lak praznik no tranje obogatil, smo ob prazniku začutili neko notranjo praznino, ki je pri nas nikakor ne moremo lapofniti z zdravim razumom, ki hi temeljil na dejstvih. Oh tem se seveda še doi^o ne bo mof^la povsem uresničili želja govorca, da bi slovenska domovina poslala mali vseh otrok. Kol da pri nas potrebujemo neka na.HprolJa: te ko kdo pomisli, da smo hlizu sprave, vrže kdo »bombico«, da se spremo! Zaradi teh novi/! trenj so nekako v senci minila praznovanja praznika dela. Se holj seveda zaradi slabega vremena, ki je marsikje preprečil lake prireditve in zaradi katerega na predvečer praztiika ludi Slovenija ni iyila toliko osvetljena s kresm kot obiáijm. Pa bodo morali nekateri na kak dru^ bolj .Huh dan x^ali razUàte odpadke. Sicer pa sta nas vsaj preko spletnih strani ob i>razniku na^vorila tako predsedtuk vlade kot tudi nprazničnitf minister Janez Drohnič. hi ko so predvsem sindlka-li.%ti opozarjali na težave delavcev in na se vedno \eliko brezposelnih, Je mini.ifer obijuhljal noxa delovna mesta; in državo, v kateri ima vsak pnh vico in rnožnosf delati 1er z delom preživeli sebe in družino: da naj bi delo dobili vsi, ki želijo delati, socialno pomoč pa tisti, ki so do nje re.s-ničJto upravičeni. Pomoč od r^e^a pa ie dol^o brez uspeha terjiyo ahr-vaski upokojena« - sloven.%ki Ufiokojenci. ki so pred ^odbo. ki sop pred dnevi podprli na seji v '/gornji Savinjski dolini in ki naj bi določneje un^ala zadeve, ki jih ta agencija opravlja za občine le^a ohmočja. Ob tem, ko so župani Savinjske stailsiične re^Je tudi pinJprii nastajajm regionalni razvidni program, pa .%o tudi določili, da morajo program še dopolniti. Ayé^cnw dopolnilo morala biti med drugim tudi razuýna programa, kiju basia izdelah podregiji Sa.^ in KozjanskoOhsotelJe. Oh tem, ko nekateri pravijo, da velikonočni in prvomajski prazjtiki pomenijo ludi začetek prave turistične sezone (tte vem, kako bo uspevala, saj Jo je predvsem zadnje praznične dni močno zalil det), si v zdraviliščih že zadovoljno manejo roke. Tudi v teh, kijih je polno naše območje. Ne le da so zadovoljni z lansko sezono, katere rezultate so pred dnevi predsta\'ili v Celju, se bolj so zadovoljni z u.'>pehi v letošnjem prvem trimesečju. In se s tem vse bolj potrjuje, da prevzema zdraviliški turizem glavnino te veje pri nas. V bist\-n že indi skorajda ne pozna sezone, ani/tak Je zanje sezona leto. pa še ena .\fvar, kije tudi močno povezana s turizmom in ki tudi ne pt>zna sezone, '/.aradi muha.ite zime so bile nase ceste nnx'no prizadete. spomladi so zoí: velele, tja do poletja jih bo treba zakrjiati. Kolikor se bo to dalo narediti. Prometni mini.'iter Janez Božič pravi, da Ih) ireha lemeljito zakrpali .'ikoraj 700 kilometrov hitríh, glavnih in regionalnih cest, poškodovanih fHi Je se enkrat toliko. Za to pa bodo potn^ bovali tri milijarde, ki jih v proračunu še ni zagotovljenih. Da bi fnapravili wť poškodbe, (Ht bi menda bih dovolj kardeset milijard tolarjev! FT^^đ^^ NAi ČAS izAli! ta ÍMILEÍ^ mVdriaa.&BAnUNi. titaU 06 Cena po$am6zr)»9a evoOa 300 STT (1,25 6 (S.S % oOSiopn m. 23.50 ST (0.1 cm wOi DDV 276, SO SIT (1.14 €)> Pri přažílu ^rte raroćmne 20 H, pollelns ^«tftletnfl 11 mesedne 7 popisi UriéiâM: BofH ZakoS^k (dVskto;). Slane \Aovt( (odgovorni uiedniK), Milana Krstil^Ptamnc (pciročnica uiednika). Janez PIssnA. Tal^ana Podgoiieh, Bofaj^ špegel (novinaiji). Miia ZakoS^ (uredrua rad^), .ânja Ko^ula-ápegel O^hnićna uradnica]. Tomaž Geiiak (otillkovalec) Profaganb: Mina Jug (vMja $3§o Konećnik. Jute Beri^rtc (propagandista); Sdtî undnOva in upravt: 3330 l^ti^i. KUrlćava 2a. p. p. 2G2. Wtfon m BW 17 50.lili[u 103)^4643. TRR - Nova LB, velanja: 024 0201338S4 t-aait pres^nascassi Oblhovania ia 0ral. priprm r^S dj>.0 Tfak: Tsicara SETd4. MaJdaht S400 Í2VC4CV NinarRiflih folograil in rtftopSoy m vračanol Po jakcnu o ODV le "Ka$ ćas' uvrščen med piarvod« inlcmaiMiosa zna6a^ za kaier» sa piačuie đ»ek po 6.$^ itiitfu slocnj. latnoizM? 52 itavilk. DOGODKI Ksena - prva žrtev razpada mestne koalicije? Medtem ko razpad koalicije ni vplival na glasovanje o rebalansu proračuna, Agencija za energetiko (Ksena) ni dobila podpore svetnikov MO Velenje - Bo Agencijo dobilo Celje, ki ni uspelo na prvem razpisu EU, ker je Velenje pripravilo boljši projekt? Bojana Špagal Neknje - Nsi prvi seji svcu MO Velenje pi) razpndu koalicije - naj îîpomnini«, da Jc Ï£ nje Izsiopil I .DS - sejo /gadilo, kar so mnogi napi) ved ovali. Sprejeli so zaključni račun proračuna in veliko boitaiejsi proračun za letos, niso pa se slrinjali a usunovitvlj nov tolarjev, z rebalansom pa se bo na račun novih prihodkov krepko povečal, kar za milijardti 345 milijonov tolarjev. Skoraj na vseh področjih bodo s tem pridobili nova sredstva, kar % proračuna pa naj bi bilo namenjenega investicijam. Stranka SDS rebalansa ni podprta, ker so po razlagi vodja poslanske skupine I ranca za elektroniko, ki jo MO Velenje ustanavlja skupaj z občino Krško. V letošnjem proračunu so za ta namen namenili 52 mio SIT, kar seje zdelo svetnikom iz vrst tîpo-zlcijskili strank, ludi LDS, odločno preveč. Župan je p<ïjasnil, da so ga na eni prejšnjih sej pooblastili. da vodi aktivnosti /a ustanovitev te fakultete in da je po-giidba že podpisana. Stranka SD pa je vlozJla amandma, da zagotovijo dodatna sredstva /jl obnovo električne napeljave na ioli MPI" kateri je bila menjava strehe nenapovedan strošek, a investiciji^ je treba končati- Franc Sever je ob tem glasno napovedal, da letos ne mogoče končali vseh investicij, ker po njegovem že gradbe-nili podjetij ni dovolj, da bi laliko izpeljali vse načrtovano. Posameznim postavkam v rebalansu proračuna sicer v njegovi stranki niso nasprotovali, p<ïdprii pa so tudi amandmaje. Rebalansa pa ne, kar ni vplivalo na glasovanje, saj ga je podprlo 23 svetnikov. Severja menili, da so lansko lelo na MO Velenje nalašč zavirali investicijo, da bi jih lahko izpeljali v letošnjem letu, kije volilno. So pa svetniki podprti predlog Župana, ki je bil posledica dveh vloženih amandmajev, da vzamejo dobrih 31 milijonov iz postavke /si nakup novih občinskih siatiovanj in ta denar namenijo za obnovuj električne napeljave na soli Miha Pin-tarja Toleda, več sredstev za obnovo pa sta dobili tudi soli Ai)-tona Aškerca in Ciortca. Da v letošnjem prcíračunu namenijo več denaija /a obnovitvena dela na vseh treh osmwnih šolah, je predlagal LDS, kije menil, da bi lahko poirebna sredstva vzeli iz stavke za ustanavljanje fakultete in vzamejo iz postavke za stancv vanjsko izgradnjo. Napeljava je menda Že cako dotrajana, da se zna zgoditi, da bi inspektor zaprt šojo. ki jo obiskuje več kot 400 učencev. Po kratkem odmoru, ki gaje predlagala stranka LDS. so svetniki sprejeli županov predloii in tako bo med ptîletnimi počitnicami poskrbljeno za obnove na vseh treh velenjskih osnovnih šolali. ]/. posameznih postavk v leto^ njem proračunu pa je razvidno, da so dodaten denar razdelili prav po vseh področjih, tako šolstvu, kulturi, športu kol obnovi cest, katerih stanje mnogi najbolj opazimo. Več bo ireba odSteli tudi za obnovo doma kulture, v Rahlo dražje stavbno zemljišče Cepravje vpripravi nov državni zakon na področju obdavčitve nepremičnin, so na Mestni občini Velenje pripravili odlok o novi vrednosti točke za izračun nadomestila za stavbno zemljišče. Ta bo 4 % višja kol letos, bolj pa bodo obremenili gospodarske subjekte, ki močneje onesnažujejo okolje. Plazovi dobili vrstni red Mestni svetniki so na zadnji seji ptUrdili pravilnik o merilih in postopkih pri sanaciji plazov, ki ogrcv žajo (ïbjektc. Teh je na področju M() Velenje trenutno 26. od tega 14 takih, ki ogrožajo ali stanovanjske hiše ali gospodarska pt^slopja. Mestna občina Velenje za odpravo posledic plazov, kije (udi finančno zel<3 zahtevna, doslej ni prejela nobenih sredstev. Tako jih odpravlja s proračunskim denar-jeni. Za skoraj vse večje plazove so že izdelani projekti sanacije, odpravljali pa jih bodo postopoma in po novem pravilniku. Najprej bodo seveda na vrsti plazovi, ki ogrožajo stanovanjske hise, teh pa je največ v Podgorju in Podkraju. Po nt)vem bodo mo rali lastniki objektov, ki so ojinv Ženi, na občino nasloviti vlt)g;t) za pomoč pri sanaciji plazov. Premalo specialistov v zdravstvu Mestni svet je na zadnji seji prisluhnil poročilu o delu Zdravstvenega doma Velenje v letu 2005. Direktor Jdarske službe, kjer ga je med drugim Katarina Praznik vprašala, zakaj v popoldanskem času v telefonski centrali Zdravstvenega donîa ne deluje odzivnik s posnetimi telefonskimi številkami ambulant. Izvedela je, da telefonska centrala deluje od 7. do 15.30 ure, telefonske številke pa so objavljene na spletniJi straneh zavoda. Vsak pacient dobi pri svojem zdravniku tudi vizitke s telefonskimi šlevilkanii. Pripravljajo pa tudi računalniški program za komunikacijo z gluhimi in gluhonemimi. Pomčilo o delu v lanskem letu je svetnikom podala ludi mag. Sabina Grm. direktorica Lekarne Velenje. Povedala je, da je zavod lani posloval zelo uspešno. Imajo pa podobne kadrovske težave kol v Zdravslvenem domu. Veliko delavcev je na porodniškem in bolniškem dopustu, farmacevii pa se zaradi boljših pogojev dela in osebnih dohodkov raje zaposlujejo v farmacevtskih podjetjih. Lani so obnovili lekarni Šošlanj in Šmartno ob Paki, v Velenju pa so posodobili računalniški» opremo in uredili vhod v dežurno ambulanto. Lekarna Velenje še vedno išče lokacijo za izgradnjo tretje lekarne, ki naj bi bila v centru mesta. Kaj so spraševali svetniki? Tudi aprilska seja sveta MO Velenje se je začela z vprašanji in pi>budami svetnikov. Miso Leto-nje (SNS) je izraz.il zadovoljstvo, ker so tokrat odgovore na vprašanja, ki so jih postavili na marčev-ski seji, prejeli doni Velenje. Jože Kavtičnik (LDS) je menil, da so svetniki premalo seznanjeni s prizadevanji in ustanovitvami visokih šol v Velenju. ?.ck\ je, da bi o tem, kateri zasebni in kaieri univerzitetni programi naj bi zaživeli v mestu in koliko bo zaïîje prispeval mestni proračun, spregovorili tudi na seji. Zato, da bi lahko svetniki povedali svoje mnenje. nim glasovanjem, Prvi komentar župana Srečka Meha. ki se je takoj po glasovanju odločil za polurni odmor, je bil daje opi>ziciii uspelo sesuti ustanovitev največjega regijskega javnega zavoda, ki bi imel sedež v Velenju. Za usiano\alev Kssene so namreč glasovali le svetniki socialnih demi>kralov in Desusa, vse i>s{alc stranke, ki so sedaj v opozjciji, pa so bile pniii, ker naj bi bil predlog preslabo pripravljen in slabo predslavljeji. Najbolj jih je molilo, ker finančne posledice, če agencija ne bi zaživela, niso bile dovolj dana Srečka Meha in vodji poslanskih skupin obeh največjih strank, ki sia glasovali proii usianovilvi. Franca Severja iz SDS in Draga Marlinška iz LDS. i'.upan Srečko Meh nam je po lem, ko je prešle! glasove in ug:oloviI. da je večina svetnikov proti ustanovitvi Ksene. povedal: »Pravzaprav mi je žal za neko priložJiosL Pokazalo seje, daje povsem nekaj drugega nekaj govoriti ali pa nekaj konkrelno delali. Tisti, ki so glasovali pn>ii, imajo sicer polna usta besed o lem, kako je treba pridobivati sredstva in krbeti razvoj in izobraževanje v Vefe-îiju. Ko pride do tega, da je priložnost lu, pa naixîdijo vse, da jo preprečijo, l^hko rečem, da so uspešno preprečili ustanovitev najvcCje regionalne insiiiuc^c na našem območju, preprečili dotok pridobljenih evropskili sredstev. 'Čestitam' svetnikom LDS, SDS, Si.S, Miadim Slovenije, ki so odločmj glasovali proti temu priv jeklu. Razočaran pa nisem, saj seje to že dolgo nakazovalo. Stanje je tako. da lahko čestiiam Celjanom, ki na prvem razpisu te agencije niso dobili, sedaj pa jo bodo lahko ustanovili. Laiiko le rečem, da je s ukšnt> opcjzicijo težko delati. Će samozvani pravnik in izobraženec i'rane Severgovori o leni, daje potrebno pridrv bivali sredstva in se združevali, jc to tipičen dokaz, kako se v resnici dela • ne združuje, ampak razbija. To napako bo težko odpravili, bomo pa za pnijekic učlnk pili. V Celje lahko le hodimo in se učimo, kako je treba delati, Izguba 199 tisoč evrov iz Bruslja ne bo katastrofa za našo dtilino, saj bi bil prispevek MO Velenje in Komunalnega podjetja Velenje pri usianovitvi 1.^0 tisoč evrov. Agencija pa bi morala delovali vsaj še 5 let po treh leUh. ko bi za delovanje prispevala ludi EU. .Sicer pa bi bilo treba sredstva vrnili. Obresti niso znane, posledice niso znane. V Ivvropi ne bodo popuščali. Mi že imamo v Šaleški dolini veliko institucij, ki bi lahko opravljale te naloge, Treba se bo usesti skupaj in se začeti pogovarjali za napredek le doline.« VeČina kandidatov še ni znanih Pred jesenskimi lokalnimi volitvami se na ulici že ugiba o morebitnih kandidatih za župane - Večina strank bO; kot je to običaj, svoje adute skrivala do zadnjega - Vsi trije sedanji župani naj bi kandidirali še enkrat MHena Hrstič - Pfaninc Saleika dolina - Lclo5 na jesen bodo lokalne voliive, Čeprav v većini slraok v Šaleški dolini kandidslc sc »isCcjo«, pa se nitíd ljutimi o tem, kdo bi uiegniJi biti. žc veliko govori. Le nekaj strank je, ki so svoje kandidaic zc obelodanile, a do vlaganja kandidalur, ki so prva resna potrdi-lev strankinih kandidatov, nas loci ie kar nekaj mesecev. Do lakral, da bodo kandidati /.nani« pa Ičihko ugibamo, kdo bi ule-gnili bili. bolj kol ne naj bi bilo žejasncí. kak(î ho pri Socialnih demokratih (SD). V niesini občini Velenje naj bi znova kandidiral sedanji župan in predsednik stranko Srečko Meh- Cc ho. bo to že njegova čeiria kandidatura. Doslej je brez prevelikih ležav »lšica. Skoraj gotovo pa je že tudi. da <;e bo v Šmari-nem ob Pa ki še za en mandat potegoval d a nji župan Alojz Podgoivk.Ta seje na zadnjih lokalnih vîlitvah za to meslo poia-vil kot neodvisni kandidat z moCiio pr^d-poro Socialnih demokraiov. Bolj kol ne je že ludi znano, kdo utegne biti kandidat za župana Slovenske nacionalne stranke (SNS) v mesini občini Velenje. Strankarski prvak Zmago Jelinčič Plemeniti gaje navsezadnje že tudi predstavil. Td naj bi bil sedanji svetnik, gostinec in košarkarski navdušenec, ki mu je posebej ljuba Soi^tanjska Hlekira. MIšo (Mihael) Letoi\je. V Šoštanju? Zna biti, da bi bil Marjan Vrtačnik. a uradno o tem ni bilo receiiega se nié. Vrtaćnik je na zadnjih volitvah kandidiral na Lisli /a razvoj mesla in vasi in bil tudi izvoljen v občinski svet, Sicer pa se ukvaija z go-siinslvom in najpomembnejšo poslran-%ko zadevo na svetu, ?. n<3gomciom. Blizu mu je Sostaiijski Usnjar. / zbiranjem podpisov naj bi kandidirala .Menka Avberšek, direklorica Oh-moCnc Savinjsko-šaleškc gospodarske zbornice, ki naj bi pred časom strankarsko knjižico vrnila Socialnim demokratov. Koliko s kandidaturo misli resno, bo pokazal čas. Socialdemokratska stranka (SDS)? V Mesini občini Velenje naj bi bile zadeve se zelo odprte. Čeprav se je v javnosti dolgo govorilo, da naj bi bil kandidai stranke na županskih voliivah Franc Sever, podpredsednik sveta stranke, mesini svetnik, predsednik KS Vinska Gora in ne tiazadnje podjetnik, v zadnjem času ta ugibatija pojetijajo. Menda naj bi se o tem. kd leg osebnih podatkov pridružuje na kartici zdravstvenega zavarovanja zapis izdanih zdravil tudi zavarovancem Območne enote Zavoda /st zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Kavne na Ktnoškem, v katero sodijo občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Pred tem je zavod uvedel projekt v Novi Ciorici. Kopru. Celju, Krškem in v Novem mestu, kol zadnje pa bo ta mesec ntwosí dosegla že zavarovance oa območju Kranja in Ljubljane. Danijela Štumberger. vodja projekta na Območni enoti ZZZS Ravne na Ko roškem, je povedala, da bodo na kariici zapisana vsa zdravila, ki bodo izdana na zeleni recept, torej v breme /drav-stvenega zavarovanja. Ne bodo pa na njej zapisana zdravila, izdana na beli, samoplaČniSki recept, zdravila, kutv Ijena brez recepta, tista, ki jih jc zavanv vanec prejel na zdravljenju v bolnišnici, zdra^la, kupljena v tujini, in tako imenovana občutljiva zdravila, ki jih je do ločila Komisija RS za medicinsko etiko (kol 80 na primer zdravila z-a zdravljenje aidsal. Novost naj bi -po oceni zavoda za zdravstveno zavarovanje - prispevala k večji varnosti bolnikov, po mnenju nekaterih pa za vse zavarovance ne bo tako. Otem je Danijela Štumberger dejala: «Vpis zdravil na kartico je zagotovo zelo občutljiva stvar, zato je za varnost podatkov zelo poskrbljeno. Slednji bodo dostopni le zdravnikom oziroma farmacevtom, ki bodo te podatke lahko brali ali pisali, vsi ostali zdravstveni delavci pa nimajo možnosti, pravice branja ali pisanja, Os-noviîi namen projekla je zagotoviti visoko varnosi bolnikov. Zavarovanci na območju Nove Gorice, na kaierem je zavod izvedel pilotski projekt zapisa, so novosi sprejeli zelo poziiivno.« Kot je se pojasnila, se za zdaj z lekarnami o zapisu izdanih zdravil na zeleni recept še dogovarjajo. Niso namreč še uskladili stališč v zvezi s plačevanjem teh uslug. Kako pa bodo spremembo na kartici opazili zavarovanci? •Ob tem naj najprej zavarovance pozovem. da pred obiskom zdravnika ah lekarne ponovno potrdijo svojo kartico, čeprav zavarovanje še ni poteklo, [ako bodo na kariici zapisani podatki od dneva uvedbe tiovosli dalje, sicer pa se bodo i>b prvem pt)trjevanju nanjo zapisali podatki o zdravilih, ki jih je zavarovana oseba prejela v obdobju enega iela pred potrjevanjem kartice.» Po besedah Slumbcrgerjeve bodo zavarovanci na samopostrežnem terminalu lahko zaznali, da so na kariici zapisana zdravila. Ce bodo hoieli voditi evidenco oziroma čc bodo želeli podaikc o izdanih zdravilih imeti zapisano na papirju, pa jim bo lo omogočil osebni zdravnik. mw êêw êw ê a ê Knianum kunr EEiflâZMICA Svetišče knjige in informacijsko središče Priloga NoŠéga «oso Kurir iz svetišča Tale priloga Nasc^ia časa je nova majhna prciomnica v delu velenjske kujižaice. Zapisali smo, Ua je knjižnica svetišče knjige in i u formacijskih središOc in Knjižnični kurir bo občanom odslej v lej obliki dvakrat lelno prinašal novice iz velenjske knjižnice, vnics pa bomo po poirebi izdajali novico ludi v manjšem obsegu in drugačni lehniki. Kurirje sicer samo ena od dejav-noiii. ki so Stí oziroma se začenjajo dogajali po selilvi v nove pnïsiore. Dva lisoC Slo kvadrainih metrov površine ne pomeni samo lega, da bodo knjige lažje zadihale na policah. da biuno laže zadihali sodelavci in obiskovalci, ampak da so dane nu>žnosij, da bo svelišCe še bolj svetišče in da bo knjižnica razvila informacijsko dejavnost. To Vlado Vrbič pomeni, da bo obiskovalec i užil-kom segel po knjigi in da ho na enem mestu dobil vse m<.>goec informacije, ki jih danes ponuja sve- tovni splel. To pomeni ludi. da bomo sodclavci knjižnice /hirali in obdelovali vse vrste informacij o našen^ okolju (fotografsko gradivo, liskané informacijo, video zapise ...) 1er jih preko spleta ptmudili svojim občanom in širnemu svetu. Seveda je pot do lega cilja še razmeroma dolga in ovinkasta, a čc sc hoćemo v norem svetu infiirma-tikc in elektronike obdržati, drugega izhoda, kot zavihati ri^kave, nimamo. In selc ko bodo s ponudbo knjig in informacij zadovoljni občani in to^ b'^d<í informacije o nasera okolju na voljo ludi indijanccm v.lužiii Ameriki, bomo v resnici lahko rekli, da smo sodobna knjižnica • da smo svetišča knjigo in Informacijsko sredisče. In naj se kurir ne uirudi! Vlado VrbIč Kje, kako in kdaj do knjižiti nje v njej • sami poslušajo in gledajo. sami iščejo in izbirajo, sanii uporabljajo tehnično opremo, si izposojajo ... KnJižnlčajji se gibljejo samo še v v ozadju. Knjižnice doživljajo v zadnjih desetletjih pravi razcvet, in sicer zaradi lega, ker igrajo informacije in znanje čedalje pomembnejšo vlogo v našem življetiju. Vendar knjižnice ne uspevajo povsod enako. Bolje jim gre tam, kjer se odpirajo življenju, kjer so pri roki za reševanje vsakodnevnih težav in želja. Povečano povpraševanje po knjižničnem gradivu in servisih je • tako kot investicije v knjižnične zgradbe in dejavnost • znak družbe, ki svojo prihodnost vidi v znanju in informiranosti, pa seveda v njuni čim širši dostopnosti prebivalcem, zalo da nam bo vsem boije. Osnovni namen knjižnice je podpora znanju. Že skoraj desetletje j C mogoče v vsaki sUwenski knjižnici in povsod drug loveči» njihiwih vrstnikov (P-leposlovje od 9. do \3. leta). Mladostniki zelt> radi posegajo po knjigah s tematiko, ki se ukvarja s težavami, s kakršnimi se srečujejo ludi sami (M • leposlovje od 14. do [5. leta). Mladi bralci lahko izbirajo med leposlovjem in poučnimi Ofrosfci oddelek je pravzaprav velika igrafnica, potna knjig in ostalega knjižničnega gradiva, knjigami, ki so razvrščene fv> tematiki. Tu ne manjka strokovnih knjižic tako za najmlajše kot za tiste malo starejse raziskovalce, /a razvoj bralne kulture od p red bra I nega obdobja naprej skrbi že vrsto lei tudi bralna značka. Poleg knjižnega gradiva so mladim ohiski)valccm na voljo glasbene zgoščenke iji kasete, zgoščenke s poučno vsebino, računalniške igrice, jc/ikwni tečaji 7a mlade. vidc(î kasete. DVOji. otroške in mladinske Poleg gradiva so mladim obiskovalcem na voljo tudi računalniki, revije ... Priljubljen je kotiček z novostmi, vsak mesec pa lahko redijo uganko meseca in si z malo sreče zaslužijo ludi prijetno knjižno nagrado. Svojo naj-knjigo meseca pripravijo po dogovoru s knjižničarko oiroci sami, mladosiniki pa se vsak mesec lahko udeležijo aktualnih pogr>vorov ob Cool knjigi. Nove knjige predstavljajo naše knjižničarke ludi v sodeliïvanju z Mladinskih knjigo na knjižnih čajankah, kjer se pravljice hi zgodbice dotaknejo otrok šele s pomočjo dedkov in babic. Oddelek za odrasle v kjijiznici skušamo ustreči vsem prebivalcem ne glede na starost in iz.obrazbo. Na oddelku za odrasle je pestra izbira leposlovja, od zahtevnih vsebin pa do takih /a sprostitev in zabavo. Razvrščene so po književrdh zvrsteh: družbeni, zgodovinski, kriminalni, fantastični rtv mani, kratka proza, potopisi, spomini ... Poleg leposlovja je na voljo Na oddelku za odrasle je poleg leposlovja na voljo tudi veliko strokovnih In poljudnoznanstvenih knjig. kot članu naše knjižnice poskušali priskrbeti z medknji/nično i/posojo iz katere od slovenskih knjižnic. Opozorimo naj ludi na obsežno zbirko časnikov in časopisov, jezikovnih tečajev, filmov (DVD, VlIS) in glasbe (zgoščenke, kasete). Cilalnice so namenjene vsem obiskovalcem oddelka za odrasle. Tu lahko uporabljate gradivo iz priri>čne zbirice. prebirale časopisje (starejše številke si lahko izposodijo na dom), pripravljale rcfemte in naloge ... Pozorne bralce skušamo opozarjati na novosti v zbirki z ločeno po slavitvijo ter s seznami novega gradiva. L.ahko si ogledate priložnostne in tematske razstave, z reševanjem literarne uganke pa si lahko pridi> bite lept) knjižno tiagrado. Računalniška čitalnica Čitalnica je namenjena vsem članom knjižnice Velenje. V njej je deset delovnih mest; vsak(» delovno mesto je opremljeno s programsko opremo za pisanje besedil, urejanje tabel, pregledovanje elektronske pošte in deskanje po svetovnem spletu. Svoje dokumente lahko ludi preslikate, shranite ali tiskate. PTB-m Računalniki odpirajo vrata v virtualni svet Baze podatkov Dvema računalnikoma smo namenili posebno vlogo in ju poimcni> vali Cřospodar in Prevajalec. Gospodarje opremljen s programom IPIS, ki vsebuje bogato zbirko osebnih i/kaznic podjeiii, registriranih v Sít^venlji. Program IBON je namenjen iskanju podatkov o poslovaniu slovenskili družb. RIS-INl'D je informacijski sistem, ki vsebuje register veljavjiih predpisov v Sloveniji in polna besedila predpisov. Študijska čitalnica je namenjena poglobljenemu branju in učenju. veliko strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig, ki so razvrščene na police po strokovnih skupinah (IJDK - univerzalna decimalna klasifikacija. ki temelji na principu označevanja knji/jiičnega gradiva po številkah od O do 9). Cc iskanega gradiva v na^i knjižjiicj ni. vam ga bomo Množico uporabnih podatkov nudita računalnika Gospodar In Prevajalec, Prevajalec je namenjen vsenv ki bi se radi naučili tujega jezika ali pa samo prevedli kakšno besedilr). Na voljo so elektronski slovarji angleškega, jiemškega, italijanskega, francoskega, hrvaškega in srbskega jezika. Domoznanska dejavnost Obiskovalcem knjižnice, kijih z;inima karkoli o življenju in ljudeh na leni območju, ponujamo gradivo, ki je zbrano v domoznanski zbirki, /anje zbiramo, hranimo in strokovno obdelujemo knjižno ter ne-knjižno gradivo, kije vsebinskt) ali pa z avtorji povezano s Šaleško dolino o/jroma z območjem občin Velenje. Šoštanj in Šmanno ob Paki. Zbirko sesiavlja 4276 enot, med katerimi je 3572 knjig in 704 primerkov lokalnih časopisov, časnikov, glasil, biltenov in drugih serijskih publikacij. Pomembne inlbrmacije o našem lokalnem okolju je najti tudi v člankih, ki jih prav tako strokovno obdelujemo in bralcem pj^sredu-jemo prekt> računalniškega kataloga. V zbirki hranimo tudi nekaj ne-knjižnega gradiva v zvezi z Šaleško dolino (zemljevidi, zvočne In video kasete, zjioščenke). Čedalje pomembnejši delež v domoznanski zbirki imajo diphmiske in magistrske naloge ter doktorske disertacije in slmkovne ali znanstvene raziskave, ki območje obravnavajmocijÍ svoje vizualne in glasbene produkcije. To obliko sodelovanja smo kol vzorčni primer predstavili Ministrstvu za kulturo ter predstavnikom vseh slovenskih mladinskih multimedijskih cenirov in splošnih knjižnic. Damjana Selan, Lidija Črnko, Silvo Grmovšek Ibiiimim kurir Prilogu Hahgo íq$o, 4. mo/a 2006 Knjižnica v številkah R8StknjizniC9l960-20D5 MesiJia knjižnica Velenje sc osojeiía cnola pa 382 občinskih tolarjev. Povprečna sija, domoznan-stvo, knjižnica v slikah ..,), ' uporaba kataloga (povezava na lokaljii in vza jemni katalog, navodila za uporabo kataloga s praktičnimi primeri, povezava do elekironskili virov), - koledar stalnih in mesečnih prin^ diiev v knjižnici. - knjiga (seznam novosti, najbolj hrane knjige, elektronske knjige), otroci (ura pravljic, uganka meseca), mladina (srednje bistvo, cool knjiga, koristne povezave na zbirke slovenski!^ in lujih lepos-lovnili besedil), krajevni knjižJiici Šoštanj in Šmartno ob Paki ter - strani v angleškem in Jiemskcm jeziku, namenjene tujim obisko-valcenî. Spletni portal Knjižnice Velenje vam omogoča vpogled v vas konto: pregledate lahko, katero gra- divo imale izposojeno iti do kdaj, gradivo si lahko podaljšale, naročile ali rezervirate. Za ta postc^pek potrebttjete geslo, ki ga dobite v knjižnici. Preko portala lahko dostopatc d(f različnili elektronskili vsebin, ki so vam lahko v pomoč tako pri študiju. raziskovalnemu delu ali v vsakodnevnemu življenju, Na računalnikih v knjižnici lahko uporabljate zajeten del tii.tih strokovnih revij, oxfordski slovar. Uradne liste RS ter arhiv dnevnika Večer. Kadar ste v dvomu glede tega. katero gradivo vzeti v roke, se lahko vključite v klepet s knjižničarjem ali zastavite vprašanje na obrazcu, ki ga poslietc po elektronski poSii. Vse to je vključeno v servis Vpra-&ijte knjižničarja. Pod naslovom Priporočeno branje vsak mesec knjižničarji ccljske regije z-a vas izberemo, preberemo in vam priporočimo zanimivo knjigo. Vabimo Vas. da nam pi^'ie na e-naslov Dostabralcev^'vel.sik.si in s svojimi predlogi in željami sodelujete pri oblikovanji! knjižnice. Lidija Črnko WMSMC« waM IM«* »npci «•JTABOUiaM K a KN3IŽMGA VELSIV3& ss gu. družino pa sestavljajo mož, njegove žene in otroci. Kmalu to ni bila več pustolovščina, ampak boj za preživetje. Potovanje sc je sicer začelo kot pustolovščina, končalo pa kol odrešilna vrnitev v rodno Švic<^... Damjana Sefan Prebrano na dušek Azar Nafisi: E^ebiranje Lolite v Teheranu Odlično delo iranske pisateljice je izvirno in svojevrstno prepletanje literarne kritike in osebnih spominov, je pa tudi avtoričin osebni boj proii strogemu islamskemu režimu. Ko je zaradi nevzdržnih razmer in vse bolj ne-znosnih omejitev nehala predavati na teheranski univerzi, kije do takrat veljala za izredno liberalno, je kar na svoj dom povabila sedem svojih najboljših učenk in z njimi še naprej proučevala dela svetovnih literarnih klasikov. Dekleta so prihajala iz različnih okolij in družin, družila pa sla jiJî želja po izobraževanju in sovra-šlvo do nazadnjaških islamskih zakonov, ki so jini vzeD vse pravice. Takt^ so hiJe vsaj en dan v tednu svobodne, pa čeprav med štirimi stenami, lahko pa so ludi izražale s"voje občutke in misli brez strahu, da bi jih zaradi lega preganjali. Kruta, realna in izredno ptjgumna Izpoved, kije zaradi načina pisanja in nevsakdanje primerjave junakinj z liki literarnih velikanov vedno znova aktualna in vsekakor vredna temeljitega premisleka. Meta Pivk Snfič Prebiraiýe Lolite v Teheranu QÂ2AK Knjižnice po svetu San Francisio Mestna knjižnico v San iTanciscu je te/Jco primerjati s knjižnicami v Sloveniji, že zaradi velikosti mesta in knjižnice, pa /aradi gradiva, ki je na voljo za izposojo in zaradi vpolosli knjige same v ameriški način življenja. Prav lahko paje uredimt) z izposojeval-ce m/-ko, ' lahko pokličemo knjižnico po telelbnu in zaprosimo osebje za podaljšanje, • lahko pokličemo bibliofon, lo je telefonski vmesnik, s katerim sami podaljšamo izposojni rok, • lahko pa izposojni rok podaljšamo tudi preko interneta. za kar potrebujemo geslo - tega bomo dobili v knjižnici, vendar ga bomo zaradi naše lastne varnosti dobili samo osebno, ne po telefonu in ludi ne po elekininski pošli. Oe nismo prepričani, da nam je piie -na nJem Je ntdi rok. ko ste doizni gradivo vrnili: ■ donui hranite vse gradivo, ki ste si ga sposodili, skn/Hij na enem mestu, s kujta pa si vsakokrat vzemite samo tisto, kar nameravale h rati - tako imate ves čas vse knjige na oà.'h in si zmanjšate možnost, da katero zahčiie; ■ ko gradivo vračate, počakajte, da vam ga izposojevulec/'ka razknjiči in vam potrdi, da .'ste vmiil vse, ali pa vas opozori, da sle íť kaj dolini: ■ nikar ne puščajte izpawjenih knjig na pultu, medtem ko si greste iskat nove - najmanj, kar.ie vam lahko zgodi, je, daJifi bo ose/yje nevede wiilo v regal, čeprav so še zmerom vpisane na vaši kartici, lahko si jih pa .'îposodi tudi kak *doi)ronameren' bralec, .ieveda na vaše /me. v kniižnhi naj bo tudi prostor za domišljijo in živi stik med ljudmi Špela Marin iz Knjižnice Velenje Oe upoštevamo priznanja za slnv kovno delo in odmevnost predvsem med mladimi bralci, je Spela Marin velenjski javnosti najbolj znana oseba iz Knjižnice Velenje. Po mej imenovane Špeline ure pravljic s<î pí>stale institucija. v kateri so se v več kol treh desetlel-jih številne generacije Velenjčanov srečevale s čarobnim svetom pmvljic. l.e-tos Špela Marin kot zadnja med pionirji poklicnega knji/Jiičarsiva v tiaši občini odhaja v pokoj. Kako bi odgtnviHa rta stereotipno vprašanje o odiočitvi T.a pokiic: aliJe knjižnica izhivia tebealipa si se ti odločila zanjo? Mislim, da je bihî oboje, pa še nekaj naključja je bilo vmes. Vsekakor je na izbiro poklica odločilnt) vplival mtjj pn^fc-sor francoščine in slovenščine na novomeški gimnaziji Vladimir Dodič, kije /nal navdušili dijake za branje in za kiijige, med drugim pa je bil tudi velik bibliofil z obsežno zasebntî knjižno zbirko, izbral meje za sodelovanje pri selitvi novomeške kryižnice in tedaj je dokončno dozorela moja odločitev za poklic knjižničarke. Veliko lei po njegovi smrti me jc naključje ponovno povezalo z njim» pravzaprav / njegovo zapuščino. Velenjska knjižnica je namreč odkupila večji del njcgt( za poslušanje prat^ljic v živo? Zanimivo je. da danes obisk na urah pravljic ni nič manjši, in da so otnKi prav lako očarani nad živim pripovedovanjem. Spefa í\ňarin '[b je namreč zelo iiuimni dogodek, ki ga ne more nadomestili nobeden od sodtv bnih tnedijev. Spremenila seje le starost mojih obiskovalcev, zdaj namreč prihajajo tudi precei mlajši. Vendar je pri tem ludi meja: za otroke do dveh let slanwti je še vedno najbolje, da jim pravljice pripovedujejo stanji ali babice v dcmiačcm oko Iju, kjer se počutijo najbolj varne. Recimo, da f>is twjimi več kot tridesetletnimi delovnimi izkušnjami imela prilot/iost znova izbirati poklic. Kakobi se ifdločilti? Ponovno bi izbrala knjižničarstvo, le da bi se še bolj posvetila pripovedovanju pravljic. Krona tvojega dolgoletnega dela v knjižnici je ( opmv priznanje, stanmvika na-firada, ki jo podeljuje Društvtt hihliote-ka/jev Slovenije za pomembnejše dosežke v ilje, ampak vulik del livrope. liksplozija reak-loria v Černobilu je povzročila j/-piisl radi()akiivncga obla}:a v oko IJe. ki jc prekril /ahod takratne Sov- Beloruska mesta in vasice v okoUci Černobila so se vedno izpraznjene, porušene in prežete z radioai skib nepremičnin. Četrtek, 27. aprila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ro/jii dolini v Ljubljani je bila 26. aprila 1941 ustanovljena proliimperialistična fronta, /z katero seje kasneje /ačelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda {0I-). V spomin na ustaniîvitev 01- je bil 27. april, torej tlan po njeni ustanovitvi, razglašen za državni praznik • dan upora proti okupaiorju- lokrat je bila osrednja slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju pri Vojkovi koči na Nanosu, slav-nostni govornik pa je bil predsednik D/ J-rance Cukjati. Dejal, je da 27, april pra/jiik vseh uporov $U> venskega naroda proti vsem okupatorjem. Oas je. da slovenska domovina poslane mati vseii svojih otrok, je se med drugim menil Cuk- jati, a s svojim govorom spet spodbudil nove polemike in razilvajanja. saj so borci ocenili, da je Cukjati govoril o 01', a da je niti z eno besedo ni omenil. Predsednik l.DS Jelko Kacin pa je v odzivu na govor predsednika D/ zapisal, da je Republika Slovenija s Cukjatijevim govoronj 'znova in z najvišjega mesta poskusila revidirati našť) zgodovino in relativizirali potek 2. svetovne vojne". Hvropsko sodišče za Človekove pravice v Strasbourgu je v 24 primerih. ki so jih proti Sloveniji zaradi sodnih zao5îankt)v sprtîj^jli slovenski državljani, odredilo izplacDo odškodnin v višini od 1000 do 8000 evrov. Hkrati je sodišče tožnikom v večini primerov priznalo pcv vračilo sodnih stroškov v višini po 1000 evrov, Skupnt) bo morala Slovenija za otiskodnine tokrat izplačati 84.800 evrov in povrnili siroSke v višini 2.^-X40 evrov. Petek, 28* aprila Slovenski Helsinški monitor in Center za tlemokracijo iz Splita sta na hrvaškem javnem tozilsm: vložila kazensko prijavo zoper Slovenijo, Gre za prijaven /oper domnevni vojni zločin, ki naj hi ga slovenski teritorialci zagrešili med osamosvojitveno vojno leta 19^1 na mejnem prehodu Rožna Dolina. Podlaga za prijavo je pismo hrvaškega državljana Josipa Birkića. ki trdi, da se je kot vojak JI A skupaj z dvema drugima voiakoma z dvignjenimi rokami skušal vdali, kljub temu pa so leritorialci nanje streljali in enega tudi ubili. Birkic je v napadu dobil hude opekline, saj je bil v gorečem tanku, zato je zdaj 70-ods1otni invalid. Birkic je sicer izrazil hvaležnost slovenskim zdravnikom, k izpisovanju tlogod-kov pa ga je. kot pravi. sp(K]budila javna razprava o skoraj sočasnih dogodkih na mejnem prehodu Hol-nicc. Marsikdo dvomi v njegovo izjavo, pojavili pa so se tudi namigi, da gre v tenî primeru, na osnovi Upfč zapušča mesto načelnika, uradno na svojo željo, neuradno pa zaradi nesoglasij z mirtrstrom. Frd/ice Cukjati: Domovina naj prizna vso Širino in globino upora proti vsem totalitarizmom. lažnega pričanja, le za poskus pridobitve vojne odškodnine. Sicer pa je naša domača vojaška scena prepletena predvsem z noira-iijlmi konflikti. Tako gencralmajor 1-adislav l.ipič še letos, morda že poleti, prevzema novo delovna dolžnost. Poslal naj bi slovenski veleposlanik na Madžarskem, Očitno gre še za en odhod zaradi različnih stališč. Tokrat se Lipice vi pogledi očitno niso ujeli s pogletli obrambnega ministra. Meil genera Ima jor-jem l.adisiavom Lipičem je menda prihajalo do trenj že ob Hrji^včevem nastopu mandata. Minister pa naj bi Lipicu zameni, da se v medijski vojni za napotitev vojakov v Irak ni zavzel za ministrovo stališče. Sobota; 29. aprila Ob praznovanju 65. obletnice začetka Lipora proti okupatorju in tistanoviive 01' je Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije v hali Tivoli pripravila svoje praznovanje. V slavnostnem nagovoru je predsednik //B NOB Janez Stanovnik poudaril, da je Ol-konec leta Iyy4 predstavljala /dravo jedro slovenskega naroda, trditev, da so domohrajici šele na koncu vojne spoznali, da so bili v objemu okupatorja, pa da je laz ali spreiie^edanje. Dan po tem, ko jc ameriška vojska objavila, da je bil april za ameriške vojake v Iraku letos najbolj smrtonosen mesec, se je pohoda proti vojni skozi ncwyt>rški predel Manhattan udeležilo več tisoč pro-testnikov. ki zahtevajo lakojsnji umik ameriškiij vojakov iz Iraka. "Končajte to vojno, pripeljite vo- Predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik: Trditev, da so domobranci šele na koncu vojne spoznali, da so bili v objemu okupatorja, je laž ali spre neve da nje, iake domov." je pisalo na enem (xJ mnogih transparentov. Ob fïrazjio-vanju (iS. obletnice začetka upora proti okupatorju in ustanovitve Olje /veza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije (/ZB NOB) v hali Tîvolj pripravila svoje vseslovensko zbor(ivanje. ki se ga je udeležilo okoli 5000 Ijitdi, V slavnostnem nagovoru je predsednik /ZB NOB Janez Stanovnik poudaril, da je 01- konec leta 1994 pral-stavljala zdravo jedro slovenskega naroda, trditev, da so domobranci šele na koncu vojne spoznali, da so bili v objenut okttpatorja. pa da je laž ali sprenevedanje. Nedelja^ 30» aprila Kljub drugačnim napovedim in strahovom vLvropi oisnto bili priča množičnim odh(îdom delavcev z Vzhoda proti Zahodu po prikljti-čitvi 10 članic pred dvema leioma. Odslej bo tudi zaradi teh ttgoiovitev trg delovne sile «motraj KU še nekoliko holj liberalen. Omejitev lako ne bo več v Grčiji. Španiji, na Portugalskem in I-inskem. Velika Britanija. Irska in Šve skih programov Mihi Lamprehtu in Mojci Menart. Tomaž Rane pa je prevzel funkcijo glavnega in odgovornega urednika časnika Večer. Zamenjal je dosedanjo odgowírno urednico Darjo Verbič. Torek^ 2. maja /taiijansici premier Siivlo Berlusconi ni žeiel priznati poraza na voiitvaii Italijanski premier Silvio Berlusconi je po zadnji seji svoje vlade predsedniku države Cariu Azegliu Ciampiju podal svoj oilstop. OdUv čitev o odstopu je Berlusconi sporočil v soboto, potem ko je zmagovalcu pariamentarnlJi volitev Romanu Prodiiu uspelo, da sta njegova kandidata kljub zj^četnim zapletom postala predsednika poslanske zbornice in scjiata. Berluscfuii bo do /.aprisege nove vlade še opravljal naloge vršilca dolžnosti premiera. Prodijevo zavezništvo iuia v poslanski zht>n2ici 340. v senatu pa 15S sedežev. Desr nosredinska koalicija pod vodstvem) Berlttsconija ima v poslanski zbornici 277, v senatu pa 15i> sedežev. Po napovedih medijev naj Prodi do konca tedna predstavil nov vladni kabinet. Pred }. majem, svetovnim dne-wm svobode tiska, Društvo novinarjev Slovenije sporoča, da jc svoboda medijev v Sloveniji načela, s tem pa so načeti tndi temelji demokratične ureditve v državi. Slovenija ni več država, kjer novinarji in mediji lahko delujejo neovirano. Čeprav so ZDA v vojni z Irakom že dobra tri leta kar <>0 odstotkov mladih Američanov na zemljevidu sveta te države še vedno ne zna poiskali, je pokazala raziskava, ki jo jc naročOa revija National Geographic, skoraj polovica vprašanih tttdi ni znala ptuskali Indije na zemljevidu Azije. Zaskrbljujoče, mar ne?! Svet ne poznaš, pa mu krojiš usodo. Sveti zakrament za gorsko kolo Živa Vrbič W. y se.sie/fi ifi .seJme/fi razredu sem imela dve fiujh(>l/si prijaiefjid. Ohe sta haJiH k i-enmku. O lem se nikoli ftismo posehej f»i^>vdrja/e. Imeli ata ptu' Usio eno ali uri na ledefi fiekegiJ krotka, kjer so ae učili o Bo%u in kako Je fiaslal svel in fHkJohno. Do tukral nie venv/k /ti zaniinuf. Doma me niso krslill, msa me vzgi^ali v kdioll.skeni diilui, kar seveda meni, da me (udi k ptn/ku }'ere niso vpisali. Ko pa sem izvedeta, da hosia prijateljici za hirnio Iwlrc dohili moderno fiorsko kolo, ure. računalnike in vse mo^rabo zaščitnih sredstev za zasčilo pred okužbo virusa /m: (Delo. 21 4. 2006) Pri popisu prebh'alstva leta 2002. pri katerem sem delala kot po-pisovalka, se je za katoličane opredelilo več kol petdeset odstotkov Slovencev (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebival siva. gospodinjstev in stanovanj 2002). Verjemi le, med njimi Je i)ik> zelo veliko takih, ki so morali kar nekaf časa razmišljali, kalen veriozpovedi pripadajo. »Kaj smo mi, Tone? Kri.^ljanl, neîAja. katoliki, Ja, Saj smo bili krščeni.'/ Največ težav so imeli pn samoo-predeljevanju mladi. Očitno je vprašanje kr.ua. obbajila in birme U.tlo. ki določa, ali si katolik ali ne. Vernik ali nevemik. Ni pomembno, če verjameš. V nebesa, iKkei, v stvarjetije. Vary, v dobro. ki naj bi ga zagoYa/Jah\ /di se, da so le .'Stvari pri politiki cerkve koi Insiliucije ix>siranskega pomena. Občuiek dobimo, da so nalbo^ pomembni gozdovi, vaiiktmske ceremonije in vmešavU' nje v državno politiko. / veseljem pustim vero in trovanje ljudem, ki .so v lem iskreni. Ljudem, ki najdejo v moli M uteho, tolažbo in min In ob soja* i^ liste, ki se obrač(^'o po veiru in so verni ali neverni, kaiiar Jim to ustreza. Menim , da bi morala vera biti intimna stvar ivj.sameznika. Kateri ho pripadal, bi se moral odločiti sam. ko bi dobro razumel, s prer mlajšega, zelo uveljavjencga slovenskega skladatelja l^oka Goloba« z značilnimi programskimi naslovi: Novica iz galaksije. Godba gre na jug. Nostalgija za fanrare. To je odlična skladba, zelo zahtevna, ki nudi orkestrskim sekcijam in solistom izjemne izvajalske možnosti. Pri drugi (Ciodba gre na jug) sem pogrešal več balkanske radoživosti iu kolorita. Drugi del koncerta je orkester pričel z OHrnpi/skifW ,fuf(i I Ugrt- I I Orkester je svoj koncertni spored zaključil s skladbo Klaimer classics, ki jo je holandski skladatelj in dirigent Johan de Meij pre-mierno sam predstavil pred dvema letoma v nasi dvorani z orkestrom Slovenske policije. Dirigent Matjaž limeršič je prav z iz-bortîm tc skladbe pi)kHzal In dokazal, kako dobre glasbenike ima v sv(jjem orkestru. Ti zmorejo skoraj vse. saj sem Imel občutek, da bi orkester v finalu zmogel še bolj furiozni tempo. Pri vseh dobrih sekcijah in izjemnih solistih jih moram vsaj nekaj našteti: Ja- nez Uršej - sopran saksofon. Lovpo Vrzelak - klarinet, Zmago Štih - harmonika (zanimivo, da je avtor v krstni izvedbi v Velenju ni uporabil). Ob koncu seveda niso manjkali obvezni dodatki: Janija (joloba (todba gfv v vesol/e. U. Adamiča Tro-ia^a - tudi s pevskim sodelovanjem poslušalcev, Skratka lep iconcert, ki ga je dirigent upravičeno napovedal in imenoval "Pomladno navdah-njenje." ■ ivďn Msr/n, foto: S. Vovic i i- Oirííwt Matjaž fmeršič je skupaj z godbeniki pripravit sedem razUčniti sfc/adb Velenjski kulturniki spet zavrnjeni Ministrstvo za kulturo RS finančno podpira le projekte, ki se dogajajo v Ljubljani Bojana Špegel Veler^e - Je že tako, da kulturni ustvarjalci v zadnjih letih močno občutijí* pomanjkanje sredsiev za izvedbo različnih avtorskih kulturnih projektov, /ato vsako leto upajo, da bodo uspeli sredstva pridobiti na državnem razpisu, ki ga pripravlja Ministrstvo za kulturo l^S. Tako, recimo, niti Pikin festival, največji otmški festival v Sloveniji, na prejšnjih razpisih ni uspel dobiti dr/^vne pomoči, ker naj bi bil preveč lokalen. Zgodba se, očitno, ponav- lja tudi letos, /govoren je že podatek, da sta mesti Celje In Maribor s svojimi projekti uspeli na razp:su pridobili celih 130 tisoč tolarjev, 45 milijonov pa bo ostalo v Ljubljani, Med tistimi, ki vsako leto skrbno pripravijo vsaj tiekaj projektov in jili tudi pošljejo na razpis. je Knjižnica Velenje. Direktor Vlado Vrbic nam je povedal: »Mi snto letos prijavili 4 projekte, tako kot lani. l^ni smo dobili sofinanciran en pmjekl, vendar z manjšim zneskom» 500 tisííč tolarjev. Letos pa nisrao dobili nič. Dobili pa smo dopis, da se lahko izjasnimo o rezultatu razpisa in mi smo to tudi storiD. Ko smo delali analizo prijav in rezultatov odobrenih projektov, smo ugotnvili. da so izvajalci zunaj ljub-Ijajie dobili vsega skupaj 17 % sredstev, ki so bila na vi^ljo. Ministrstvo za kulturo RS je namreč ot^iavikî razpis za dodelitev sredstev v višini 47 milijonov tolaijev. v Ljubljani pa jih je ostalo kar 45 milijonov Kot da se vse dogaja v Ljubljani, drugje pa nič.« Odgovfjra ali p(psnila na mnenje, ki so ga poslali na ministrstvo, še niso dobili. Minister za kulturo Vaško Smoniti naj bi namreč po ugasnitvah listih, ki so bili zavnijeiii, še enkrat preučil predloge. In se morda odločil za drugačno razdelitev denarja. Vendar Vrbič pravi, da iz izkušenj iz preteklih let tovrstne pritožbe nič ne zjležejo. in kakšni so razJogi. kijih zapišejo velenjskim kulturnikom v obrazJožJtvi zavrnitve vloge? »V obrazložitvah v^eh zavrnjenih vlog piše, da so projekti kvalitetno pripravljeni, vendar ne presegajo lokalnih okvirjev. Kol da te okvirje lahko presc/-cj(^ samo tisti, ki ustvarjajo v Ljubljani. Tudi če v Velenju ustvaijajo priznam izvajalci, lahko so tudi iz Ljubljane ali tujine, očitno ne mor^io preseči lokalnih okviijev.s KOL^OJNTA Mišpšeničko... pšenička miš Nataša Tajnik l^ekoč, nekje, za devetimi gorami, v ma/hnem mesiet-tt oh majh-f/em Jezercu. Je ihelu ena muj/ma /«/.?, kije mijraje od vsega jedla piieuiôia zrna. Nekoć Je riaiia zrno, kije bilo lako ytiliko, da bi ga lahko poimenovali itirbo ali mega pseniáio zrno. Mf Je hilu faico ponosna na najdeno turbo mega zrno. da ji ni bilo več mar za nič drugega od omenjenega zrna, za noik-no navadno zrno. pa će Je bilo še luko sluswo in mišjemu zdra\ju blagodejno... Viaisiem me^tuje vzporedno nastajajod l)asni. ki naj hi i sal)o tmila nek muik, neko mini sporoàlce, poteiculo vse po šutrem, razen da je piišia ixtmiad. da so k njznvteli popki in da so drevesa dobila nova oblačila. Vsi smo praznovali praznik dela in uiivaii v sadovih ^•(yega dela, danosti narave in dobrin sodobne dmtbe. Tako leiki sUnadja, pravljična in neverjetno spokojna. .Skoraj tako preimčljiva, da ne bi mogli najti niti enega črva v rdečem Jabolku. A vendar iiamo na prvi i?ogled. če pa bi fx)gledali malo bol/e ali malo bolj od uidaj, se poizkusili pasiaviii v vlogo neznanega zunanjega opazovalca, bi bila .slika mogoče drugačna. Vna^miMesiu Je doma veliko priloinosri, nekatere si moramo/jo mladi ustvarjati tudi sami. Pa saj Je tako kamorkoli prides, brez iasinih vizij in izzivov ne gre. Nove strategije razv(ýa in dijavnosfi so po v.^ej verjenmli kfjuč do razvida našega Mesta. Davkoplačevalci In volilci se le^a premalo zavedamo, .saj je vsebina mk skupne denarnice dosHkrai usmerjena na podro^a, ki so koristna margin-alnemu in m^ttfšinskenm razmišljanju in vlagatyu v določvna po-dnKja ali razvt^ne strategije. Ust\vrian/e presežkov je znak blaginje in prestiža. Pogasio fmde tudi do skvame ptvstizne moinje'^, ki spodbudi tekmovalno kiikartfe čez so.\'edoy ploi in ňrezglaw pehait/e sa medijsko pozornost, za biti najboljši, najitogumnejši, najboli drzen, ambiciozen, skratka unikaten in poseben v vseh mo^ih kontekstih. Kako po.'Uiiiiti svoje ime na zemljevid in se zapisati v lokalno zgfkiovimK o kaieri se iHHem čez /fetdeset ali sto let pik^o knjige in odvijajo burne raztmve. In skupna denandca, v katero vlagamo vsi državljani in volilci oblasti, je ftsuovaza izpeljevanje in izpolryewnje zgoraj omenjeiega. NaJlaîje Je. če se o stvareh ne govori, če .se nič o ničemer ?ie vein če se prikazuje idealna slika okolja, kije tako per-si>ekiivno, da si lahko prim^či pnf/ekte, ki so znamenje absolu tne blaginie. intelektualne širine In razumevanja vseh družbenih plasti, y kolikor i>a m eni stnmi sto/ijo potrebe pio reševanju tega. kar je tukaj in zdaj- w drugi sanje o svetleči prihodnosti, se verjetno laSe odločimo za .sanfe, ker je lažie malce ffosanjaii kot pa /xmiesti ves prah z ob.sí(íečega. In mišje opazovala svojo mega turbo zrno. Odločila se je. da ga bo pohnistala. Zrno je bilo tako veliko in tako sočno, da ga ni mogla nehati glodati. In vsega je i>ohrustala, kožušd'k je počil po sredini ..An... Vse kaže na to. da se tale basen ni mvno najbolj ugodno končala. ^fišje ^'er|etno pečetila preveliko zrno. In ni ji bilo mar za lista manjša. Make Jo,H zaslepil /loltlep. Skvalci, predvsem obiskovalci iz Hrvaške, Srbije in ('rne gore ter Italije. V sklop prizadevanj, da bi bil muzej kar najbolj privlačen, sodi sodel(Jvanje na razpisu Ministrstva za kulturo za ohranitev kulturne dediščine. S projektom črne garderobe in kopalnice želijo v muzxîju predstaviti obiskovalcem pomemben del rudarskega poklica. S pomočjo avdio opreme, panojev in zgibanke bodo to zgodbo spc»znali obiskovalci v velenjskem muzeju iiî ludi obiskovalci petih muzejev rudarstva, združenih v Transfer/alo podzemnih muzejev rudarstva AJpe - Jadran. Razstava je namreč zasnovana lako, da ho z njo mogoče gostovati v Mežici, Idriji, Predilu. železni Kapli, Hutienbergu in Bad Bleibergu. Za letošnji god sv. Barbare, 4. decembra, pripravljajo v muzeju ocl-prtje kapelice v podzemlju. Sv. Barbara je zaščltnica rudarjev. V mu-zgu bo kapelica služIla obujaivu rudarske tradicije, porokam in nekaterim cerkvenim obredom. ■ mkp 107,8 MHz R/ï\DUJQKI] IDO C/^S^POSDOI M^Z/^llE Glasbene novičke Včasih zna biti tudi naporno Včasih jc delo rnjvinatja cclo fi/ićno naporno, čeprav sc lo hecnn sliši. Bojana SpcgeL ki spremlja dogajanje v mestnem svelu, bi za lorkovtî sejo svela Mcsme občine Veleivc skorajda poirebovala »kurirska«, da bi ji pomagal gradivo nesli do dvorane, v kaicri je seja pt> lekala. Toiiko se ga je namreč nabralo. koliko svelnikiiv se je skozi gradivo (ludi) pre-lolklo? Pogoslo jc delo novinarja časovno zaluevno. Nenehno jc v bitki s časom, da so prispevki in članki pripravljeni pravi čas. Kadar so vmes i^o prazniki. je napeto se bolj. Ne samo zato, ker se v takem času dogaja veliko stvari, ljudje pa imajo radi, da doga- janje kdo zabeleži, tudi za pisanje, snemanje in montiranje običajno ostane manj časa. Roki so /aradi prostih dni bolj napeti, običajno pa ludi tistih, ki bi jih potrebovali za kakšno dopolnitev česa. ni, Delo novinarja pa je predvsem tudi psihično naporno. Na toliko slvari mora misliti in pazili, pa î»e vseeno kd?g kaj «uide«, se (• morda) zapiše drugače. kol jebiiu mii-Ijeno ... Kak klic, ne preveč prija/.en in ne preveč dobroiio-ten, čeprav je takih vse manj, v takim primerih ne manjka. Zalo so prazniki tudi za novinarje, sploh če so lahko priîSîi. pravi balzam. ■ mkp Kam naj vse to dam? Bojana Špegel se odpravlja na sejo sveta. (foto: vosf ž^sto ••• na kraMco ••• NINAPUSLAR Zmagovalka Bitke talentov 2005 Nina Pušlarje predstavila novo skladbo z naslovom Objemi me zdaj. Nina je v teh dneh zelo zaposlena, soj intenzivna poteka snemanje nje* nega prvenca, ki bo izšel že v mesecu juniju. SEBASTIAN Na prihajajoče toplejše dni opozarja z novo skladbo Mi Chica Latina. Že naslov pove, da gre za vročo latino popevko, v kateri nastopa tudi hrvaški nezdnik Luka Nizetic, DAN D Predstavili so videospot za skladbo Roke. v kateri gostuje tudi pevka Polona Kasal. Spot je posnel režiser Klemen Dvornik, ki je s skupino že sodeloval pri snemanju spota za skladbo Pleseš. ANŽEJ DEŽAN Člani komisije festivala Melo* difesfivalklubben, ki izbirajo predstavnika švedske na Eu roso ngu, so pripravili svoje glasovanje za najboljša evropsko popevko. 56-^lansko komisijo je najbolj navdušila grška skladba, že na 2. mesto pa se je uvrstila nasa skladba Mr. Nobody* Upajmo, da je to za Anžeja Dežana dober obet. TRIBUTE TO PANKRTI 9. maja bo izšel album z naslovom Pankrii 06, na njem pa bo 23 skupin z območja nekdanje Jugoslavije predstavilo njihove priredbe najbolj znanih skladb legendarnih Pan k rtov. John Travolta in Jennifer Lopez v filmu John Travolia in Jennifer I.opez naj bi skupaj nastopila v filmski ra/ljčici v oscmdeseilh lellh zelo popularne televizijske nadaljevanke Dallas. I'ilm naj bi posnela bri 1 a nsk a rezi s erka G uri ii de r Chanda. ki seje proslavila s filmom Zadeni kol Beckham. Travolta naj bi /aigrai v vlogi podičila naftnega mogotca J.l^ Hwinga, Jay Lo pa naj bi upc^dtv bila njegovo /.eno Sue EUen. C'e-lovečerec Dallas bodo začeli snemati oktobra, končali pa koncc leta 2007. Shaklra spet zmogala Kolumbijska pevka Sliakiraje velika zmagovalka nedavne podelitve nagrad ameriške revije Bili-bt>ard za lalino glasbo, saj je zma-gala kar v šestih kategorijah. Po- brala jc nagrado za najboljši pop album (Hjacitm Oral Vol. I ), kar iztiri nagrade pa je osvojila uspešnica s plosce La Tortura, ki jo je Shakira /apela s spanskim pevcem Alejandrom Sanzom (pesem ieia. lalino duet leta, najbolj predvajan duet in mobilna melodija leta). Pevka je dobila ludi posebno nagrado za svoja prizadevanja v i/boijáanju življenja kolumbijskih otrok. Med zmag(v valci je bil še cn Kolunibijcc, Jua-ncs, ki se je ckiiil s tremi nagradami. nagrade pa so domov odnesli še Laura Pausijii. Luis Miguel. Olga Tanon in Andy Andy Bí Severína lahko ostala doma? Nemški Časnik Bildje v sobotni izdaji izra/il dvom o primernosti nastopa hrvaške predstavnico Severine na letošnjem Eurosongu v Aienah. Vz.rok za to naj bi bil kajpak njen sporni pornografski vi-deoposnctek, kije pred dvema letoma prišel v javnost in povzročil pravi škandal na prosioru nekdanje Jugoslavije. Ob tem je Bild namignil. da širjenja domnevno ukradenega posnetka tli mogla ali pa celo želela ustaviti in da ji je ta pornografski skandal vse prej kol škodil. Po oceni časnika bi to lahko ogrozilo Severinin nastop na liurosongu, bolj verjetno pa je. da bo dodamo dvigovanje prahu in večanje publicileie hrvaški zvezdnici prej koristilo kot škodilo in da bo ludi to namigovanje časnika obrnila sebi v prid. uradna obrazložitev njenega odhoda iz skupine. Ob tem so se preostali člani odločili, da bodo pol nadaljevali kar sami. Tako bosta za vokalni deî skrbela Špela in Jani, 1'rai Toni pa za nepogrešljivo harmoniko. Atomike naj bi zdaj na nastopih spremljale privlačne plesalke in spremljevalne pevke, ki jih že izbirajo na avdiciji. Bolj star, bolj nor Keith Richards. 62-Ictni kitarist skupine Rtilling Sioues, je med dopustom na FIdžiju, kjer je skupina počivala po zaključku turneje po Avstraliji in Novi Zelandiji, padel s kok»grenkega«. Zupan občine Šoštanj Milan Kopusar in predsednik Ribiške družine Paka Šoštanj Franc Ravnjak sta po tistem, ko sta pomagala očistiti del Šoštanja, sedla in si oddahnila. Soštanjski ribiči so se med vsemi društvi najbolj množično udeležili očiščevalne akcije in tako pokazali, da jim je še kako mar za okolje. Za župana pa se tako ali tako ve. Bdeti mora tudi nad tem, da je čisto. Vse. Tíiáí okolje. Z enakopravnostjo do odličnega seksa Globalna sludija je pokazala, da ljudje, ki živijo v dr/avah / večjo enakopravnostjo med moškimi in ženskami, u/jvajo boljši scks kol ljudje v dr/avah / ni^^o moro enakopravnosti med spoloma. Raziskovalci so do ugoioviiev prišli s pomočjo urologov, psi ht v lo^ov, epidemioloizov m seksoÍí>-gov, ki so svojim pacicniov dali izpolnili vprašalnike o njihovem spoincm življenju in partnerstvih-Tako so strokovnjaki lahko pT valu tudi protitclesca, ki pomagajo bolnikom, obolelim za rakom. alzheimerjevtî boleznijo. aidsoiD in hepatitisom C. Poleg vseh pozitivnih sestavin je ena glavnih prednosti kameljega mleka tudi ta, da vsebuje manj nasičenih masči)b od kraviega. So pa tudi težave. Kamelje mleko je bc^lj slano od kravjega, bolj zasolena pa bi bila v državah zahodnega sveta tudi njegova cena. Druga težava, ki sc pojavJja pri večji proizvodnji mleka, pa je njegovo konzervira nje. Zaenkrat kameljega mleka šc ni bilo mogoče združiti s tehnologijo UHT. ki zagotavlja trajnost kravjega mleka. Se obeta revolu-dja med nedrčki? Nedrček je vejjetno najpomembnejši kos oblačil za ženske, 7()-80 odstotkov žensk pa izbere napačen nedrček za obliko svojih pr^i. Proizvajalci zadnje čase veliki) pozomosi posvečajo prav temu, saj s pomočjo novih tehnologij skuSajo razvili kar najbolje prilegajoči se, najtanjši in najudobnejši nedrček. m h. Tako so pri Victoria s Secret po dveh letih raziskav izdelali nedrček, ki omogoča učinkovito podporo brez pomoči žice In debelih blazinic. Pri podjetju Nike pa bodo julija predstavili posebno kolekcijo nedrčkov za aktivne, ta bo vertikalno gibanje prsi omejeval v obeh smereh. Pri izbiri modrčka vsekakor bodite poiorne. saj vam zaradi napačne izbire, predvsem pri Športnem udejsivovanju, pride do prezgonjega povesenja prsi. kar je mogoče popravit: le z operacijo. Pragozd na Borneu skriva tudi zdrovlla Svetovna okoljevarstvena skupina WW1' trdi. da so v pragozdu Bornea rastline, ki pomagajo ali celo ozdravijo raka. aids in malarijo. Vendar pa WWI ' opozarja, da hitro izsekavanje g namenili l'kodan, ki smo ga poimenovali Kapljica vode.« Tako so na vabilo /a ogled zanimivega projekta zapisali ucenci Osnovne šole (jus-lava Šiliha Velenje. Šole sicer niso prebarvali / modro barvo, so pa v 10 delavnicah na ra/rcdni in v na pred- metni stopnji poskrbeli, da je laliko obiskovalec zaznal, kje voda leče počasi in skorajda iie-slisTio in kje silovito, hitro in bučno. Nekateri učenci so namreč pripravljali razstavo, drugi so izvajali poskuse, tretji so pisali pesmi na temo projekta, v avli iole pa je skupina pripravliala vse poirebno za zaključno prireditev. Anita Povši. koordinaiorka predvidenih aktivnosti projekta na predmetni stopnji (na razredni je bila to Irena Sušič), je povedala, da se je ideja za »Kapljico vode« p<ïr<ïdila že v začetka Šolskega leta. »Naša Gustavka je postala eko Sola pred dvema lelonw, zato smo se dogovpnička v njihtv vem kraju, predstavljajo potok Toplica. »Prireditev Veselje ob Toplici je značilna samo za na^ kraj. A je 10 veselje, ki ga s tru-dom pripravljajo mnogi, ^ premalo iidmevno. Zanimalo nas je. kaj bi še lahko dodali, česa je še premalo, s čim bi prireditev še lahko popestrili,« so pripovedovali. Nalogo pa opravQ) - in tudi predstavili - tako odlično in tako zavzeto» da je komisija ni m ogi a sp reg I eda t i, Nj i-hovo veselje je bilo nepopisno. Tako kol je lahko veselje ob Toplici. Mentorica Darja Rotov-nik sc je posebej zahvalila vsem. ki so jim ptmiagali, da so znova uspeli. Pri tem je na prvo mesto postavila starše učencev POS Ibpol-šica. člane Turističnega društva in Krajevno skup-n«>si Topťílšica ter prevozništvo Ovčjak, ki ne samo, da jim je zagotovilo varno vožiijo na tekmovanje in s tekmovanja, ampak so se ves čas veseli z njiuii in njihovimi uspelii, Ja, v POŠ Topoišica sa na dajo, Ziati drugič zapored! Jutri se začenja tretji mednarodni festival dijakov turističnih šol - Tema je tokrat Kultura bivanja in naravna dediščina v turizmu \'elenje - Titov trg bo jutri prizorišče prav posebnega dogodka, l.ahko rečemo, da se bo na njem zgodila turistična tržnica. Turistična zve/J SItîvenije v sodelovanju z Mestno občino Velenje, Tunstičnim društvom Velenje. Muzejem Velenje in Šolskim centn>ni Velenje orga-tiizira 3. mednarodni festival ^'Več zjiauja za več turizma tokrat na temo Kultura bivanja in naravna dediščina, 1'esirval bo siccr trajal dva dni, tudi v soboto, a za Šaločane bo zagotovo bolj zanunivo petkovo dogajanje. Turistična tržnica, na kateri bodo dijaki turističnih ^ol iz domovine in tujine pn^dajali turistične ideje, se bo začela jutri ob 12. uri. Po besedah predsednika projektne skupine V«č znanja za vpc turizma pri Turistični z\ez\ Slovenije mag. Jureta Meglica je osnovni tiamen projekta, namenjenega srednjim šolam, nadaljevanje oziroma kaktv vostna nadgradnja projekta osnovnih šolTurizmu pomaga lastna glava. »S projektom želimo razširili in poglobiti delo na turističnem področju med srednješolsko mladino, ki postaja v tej starosti vedno bolj družbeno aktivna v ra/llčnih oblikah udojstvovanja v različnih organizacijah. zlasli mladijiskih. in še posebej v turističnih društvili. Projekt naj bi predstavljal povezovanje formalnega izobraževanja v srednji soli z delom v neformalnih oblikah. To lahk<^ pomembno prispeva k luristlč-tiemu razvoju kraja in lokahie skupnosti. Dejstvo je, da so vse srednje šole lahko zelo pomemben dejavnik vzgoje, ozaveščanja in aktiviKJSti mladih generacij za napredek turizma, saj laliko mladim omogočijo ustvaijalno in kakovostno delo na področju iuri7jna-« S takimi projekti lahko, so prepričani, povečajo prepričanje mladih, da dtjjemajo Slovenijo kot turistično zanimivo dežeio. Morda tudi za delo v turističnih drušivib, v katerih si prav želijo podmladka, a ga ni toliko, kot bi želeli, Festival vsako ielo poteka v kraju, kjer je vsaj ena srednja šola s turističnimi programi, in v Velenju jo imamo že čemo leto. Osnovna ideja pa je, da bi se vanj vključile vse srednje šole, ne glede na usmerjenost izobraževanja. Na 3. mednarodnem festivalu Vec ziiarýa za več turizma se bo predstavilo 29 srednjih šol v konkurenci, dve šoli pa zunaj konkurence. Na turistični tržnici bodo njihove turistične ideje ocenjevali člani komisije Turistične zveze Slovenije. Dijaki in dijakinje si bodo seveda vzeli tudi čas za ogled Velenja, ki zagc^tovo že ima kaj pokazad. Festival je sicer tekmovalnega značaja, a še bolj pomembno je druže^ic mladih iz različnih koncev Slovenije. Tega je vse premalo. ■ bš 14 NASI KRAJI IN UUDJE 4. maja 2006 »Če imate težave, nas pokličite. Zato smo tu!« V petek je Kmetijska zadruga Šaleška dolina pripravila 14. občni zbor - Opravičilo Ivu Drevu - Lani preko 21 milijonov čistega dobička Mojca Krajne Ohčni /bori sn poznani kol letna srečanja članov ra/ličnih druslev, ki se / /ahavo ponavadi zavlcćcjopo7novnoći. na njih pa se vccinoma ne dogaja nič senzacionalnega. Toda 14. občni /bor Kmetijske /adruge Šaleška dolina jc doka/aj. da pri njih ni lako. /aceio naj bi se ob deveiih dopoldne. a lakrai na prizorišču ni bilo nikogar ra/en tonskega nioj-sira. naslopajočoga glasbenika, dveli al: ireh starejših gospa in organizatorja, K)čiino bomo /ačcli selc ob Oeselilu lako da si lahko mirno v/amclc nekaj časa.« mi jc povedal vršilec dol/nosli direktorja Ivo Drev. Opazili je bilo. da je većina članov zadrugo to dobro vedela, saj so /ačcli prihajati šole po pol deseli. /nanec. ki se preživlja s kmcUjsivom in jc prav /a klevele o podkupovanju in poskus omajanja stolčka, /delo seje iskrem», in medtem koje Pi-rečnik že zapustil dvorano, je v. d. direktorja povedal, da »niu v skladu 7. minulimi prazniki« odpušča. Pa tudi sicer je bilo moč slisati nekaj pomembnih tem. V lanskem letu je imela Kmelijska zadruga Šaleška dolina 21 milijo nov K98 lisoč lolariev čistega do bička (davek dr/avi je torej /e odštel). Iliiro se Je oglasil pohlep, ko je članica kar na glas predlagala. da bi raje prika/aii manj do bička in dr/avi veiîdar ne hi plačevali Vdju okrog de vel milijonov. Toda njenih predlogov niso mogli sprejeli in so nadaljevali razpravo. Sklenili so, da je odkup mladopitanega goveda in mesa krav v lanskem le lu presegel načrte za 329 %. odkupili pa so ludi Resni obrazi za mizo so skrbeft za potek občnega zbora lako član, ml je pokaza] vabilo in dnevni red. »Vidiš: spodaj piSe, da bomo začeli uro kasneje, če ob deveiih ne btimo sklepčni,« je pripovedoval, Drevje pojasnil, da lako določa zakon in da se članom zdi povsem logično, da jih od skoraj .^30 članov pravočasno nikoli ne prispe potrebna polovica. Sploh pa ne tib taku lepem vremenu, k(H je bilo v petek. Ko smo vendarle vstopili v dv(v rano. se 57 prisotnih članov med seboj ni prenehalo spraševati »ali si Ae vse pognojila in »^kdaj začenjate kositi«, tako da je v. d. direktorja kar stopil pred mikrofon in pozdravil. Takrai so se umirili -čisto drugačna kultura neuspešnega zadr/evanja pred klepetom pa jc vladala, ko jc na citre zaigral gospod Kncz- Naio se je začel občni zbor v klasični izvedbi: branje dnevnega reda. potrjevanje dnevnega reda. branje tega in onega poro čila, potrjevanje tega in onega poročila. Zanimivo je bilo vse sprejelo brez prevelikih oporekanj. Ampak srečanje se ni končalo brez senzacij. /a besedo je prosil Brane Pl-rečnik. ki seje z nagovorom in pojasnilom opravičil Ivu Drevu več ko\ deset milijonov litrov mleka. Dobiček želijo sicer vliJŽiti v rezervne sklade, hkraii pa nameravajo do letošnjega avgusla končali izgradnjo objekta v Mei-lečah. Investicija, vredna okrog 300 milijonov tolarjev, bo zajemala trgovinske in poslovne pro store. Si bodo pa na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina priz.adevali /a zmanjšanje števila dobaviieljev in se še naprej dr/ah posiavljene sistematizacije dela. ki nekatere menda zelo jezi. Na vprašanja članov, ki so predsiavili svoje težave, je v. d. direktorja odgovoril: "Cc imate težave, če se vam zgodi kaj nepredvidljivega, nas pokličite! Zalo smo tu!« Zadruga je poslovala pozitivno kljub ostrejši konkurenci in slabši kupni moči. Drev priznava, daje dobiček večji tudi zaradi prodaje nepremičnin, a pravi, da bi rudi sicer poslovali z dobičkom- (e jim bo uspelo lud: v letu 2006, bo pokazal prihodnji občni zbor. Takrat se bo videlo tudi. kako sc bo razpletla žgoča borba za vodilni položaj, saj se Drevu mandat vršilca dtilznosli izteče sredi letošnjega leta. nikoli sami 107.8 v Očiščevalna akcija Šoštanja Občina Šoštanj je že ireije leto zapored organizirala očiščevalno akcijo ob dnevu zemlje, 22. aprilu. I.etos nam jc bilo naklo njeno tudi vreme, tako da jc lo-kratna akcija res izvrstno uspela, udeležba pa je bila še biUjša koî minula ieia, saj se je akcije udcle- Tudi otroci so pomagali sodelovati prS akcijiin so si ob koncu zaslužiti goiaž. žilo približno 150 ljudi. Skupaj s šolaiji, ki so okolico svoje šole po čistili že dan prej, pa je bilo pridnih pobiralcev odpadkov leios več kot 250. V letošnjem letu smo se osredotočil: predvsem na čiščenje voda in njihove oko lice, tako smo pobirali smeti ob oziroma v Družrnirskem Jezeru, Toplici, l.okoviškem potoku, Bečovnici in seveda Pakj. Vse skupaj se jc začelo žc ob sedmi uri zjuiraj, ko smo se dobili na Ribiški koči ob Jezeru, se razdelili v skupine, razdelili vrečke in nv kavice in nato delovno nadaljevali dopoldne. Ob 11. uri so se akciji pridružili ludi mlajši, ki so čistili v mesiu in okolico stadiona in Vile Íirííko. Od 12. ure dalje pa smo se ponovno vsi skupaj dobili na Ribiški koči, kjer smo delovni dan zaključili s prijeinim dru?,e-njem ob golažu. Zadovoljstvo po dobro opravljenem delu je bilo precejšnje, dobra volja med udeleženci pa zelo nalezljiva. Skupaj se je nabralo kar za 52 kubičnih metrov smeti - iziemno pohvalno za udeležence akcije, a vendar žalostno, saj jc to dokaz, da še vedno ne zna vsak sam zase prispevati k čistejšemu okolju. Občijía Šoštanj se zahvaljuje ptj-djeljema PUP Saubermscher in Komunalnemu podjetju Velenje za sodelovanje pri očiščevalni akciji, posebna zahvala pa velja članom vseh drušlev. ki so se akcije udeležili- ■ Tjaša Rehar V Slatinah so svojo okolico čistili 21. aprila v Slatinah si že kar ne moremo predstavljati aprila brez čistilne akcije- Vedno začnemo na Gorenjskem klancu in se spust inîo skozi zgornje do spodnjih Slatin in zaključimo na mostu čez Pako nasproti Zdravstvenega doma. Ko smo leta 2000 čistili prvič, smo s smetmi na-poltiilj dva velika kesona- Zadnje čase z veseljem ugoiavljamo. da Je smeti manj. K temu pripomoreta organiziran odvoz odpadkov in višja okoljska /jivesi krdjan ncka-lere akllvnosii drušlva vse bolj prepoznavne ne le v domacejn. ampak tudi v širšem okolju. Med slednje je uvrstil Veselo Martinovo st)bnto v Martinovi vasi ob prazniku občine Smartm) ob Paki, Na njej prlka/ejo vaški odbori stara ljudska opravila in poskrbijo za kulinarične dobrote in pokušnjo vin. tradicionalen izlei 7. vlakom v zanimive slovenske kraje, ki se ga udeleži tudi blizu pripravili v sodelovanju s šmar-škim gasilskim drušivom. novo-lelno okrasitev središča občine, leta 2004 pa še spomladansko očiščevalno akcijo, na kateri pa so zabeležili slab odziv občanov. Letošnji okvirni delovni program smarških turističnih zanesenjakov je podoben lanskemu. Tvcv rijo pa ga srečanje ljubiteljev buč, tridnevni izlet z vlakom v Berlin, vaške igre. hučanja, aktivnosti Vesele Martinove sobote, novoletna okra sile v središča m arm ega ob Paki. Dodah so tudi še dalj časa načrtovano postaviiev info table. S IS. občnega zbora v galerijf Hiša mladih v Smart na m ob Pakl tičnega društva Zdravko Raniiak p<\iasnil. zakaj ob izteku štiriletnega mandala lani ni bilo občnega zbora. »Zaradi obveznosti sem želel prepustili predsedniko-vanje društva drugemu, vendar smo bili pri iskanju mojega naslednika neuspešni. Na upravnem odboru smo se najprej dogovorili. da bom predsednik do julija leios, na nedavni seji omenjenega odbora pa o podaljšanju dolžnosti do konca tega man- 100 izletnikov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartn<5 ob Paki. vse bolj odmevna pa postaja še buči-jada v oktobru. Pred dvema letoma so pripravili predavanje o bučah, lani pa poleg slednjega še zanimivo razstavo v Martinovi vasi Ob tej priložnosti so številnim obiskiwalcem prireditve pi> nudili v pokušino najrazličnejše kulinarične dobrote iz buč. Ob naštetem velja omeniti še tradicionalne vaške igre. kj sr> jili lani »To hi že postavili, če ne bi imeli težav z lokacijo. Upam, da bomo zadevo letos uredili« V nadaljevanju občtiega zbora so potrdili člane upravnega odbora društva, Alojz Podgoršek pa je udeležence seznanil še o izletu z muzejskim vlakom v Rogatec, ki ga načrtuje t^bčina v sodelovanju s Slovenskimi železnicami v začetku septembra. Koleda pred novimi izzivi Tudi letošnja pomlad je bila za folklornike zelo pestra. Po krajšem počitku od uspešno izpeljanega kulturnega dneva na os-nt>vni šoli Mihe Pintarja Toleda so se folklorniki poleg manjših nastopov udeležili Območnega srečanja odraslih folkimih skupin z naslovom »Venček zidanih«, to je potekalo v Ceiju 10. marca 2006. Tam so se predstavili z odrsko postavitvijo »Oglarji na poht)rski svatbi«. Nastop so odlično izpeljali, uvrstili so se v nadaljnji kriig tekmovanja, na med-območno srečanje, ki bo 14, maja v Slovenj CJradcu. Konec marca je potekal tudi redni občni zbor» na katerem je búo razrešeno staro vodstvo in iz.glasovano novo. Koleda je di>-bila novega predsednika Marka Pritržnika. Vrhunec letošnje potni adi je bila vsekakor dobro izpeljana turneja v Belgijo, kjer so se udeležili mednarodnega lesîivala Paasfees-len 2006 v I.euvenu. Navezali so veliko novih stikov, predvsem pa predstavili slovenska ljudskem izročilo kar najširši množici. Še polni vtisov z gostovanja pa folklorniki že pridno nadaljujejo z delom, saj bodo sodelovali z Muzejem Velenje pri dveh projektili, ki bosta uvedena v maju in juniju 2006. Izvrstni plesalci Šaleške doline Ekipno dvakrat prvi plesalci OŠ Šoštanj, enkrat drugi plesalci OŠ Šalek Celje - K(mec aprila je v Celju polekalo področno tekmovanje Šolski plesni festival, ki so sc ga udeležili tudi mladi plesalci i/ osnovnih $i)\ Šaleške doline in sc na njem tudi izvrstJio odrezali. Skupaj je na festivalu nastopilo 22 os-novnili šol. r.kipno je prvo mesto v kategoriji od 4. do 6. razreda osvojila Osnovna šola Šoštanj, ki je bila nepremagljiva tudi v starostni ka-tegoríití od 7. do 9. razreda. V tej kategoriji je 2. mesto osvtyila 0&-m\m šola Saiek Velenje. Vrstni red posameznikov v hip hopu. popu in latinu, 4. do 6. raz-red: 2. Marjeta Drev, O.Š Šoštanj. 3. Vita Pergovnik. OŠ Šoštanj, 5. Ka(ja Drev, OŠ Šoštanj; chaW>iÍ& «vdCemydM ^ fl I i I I i nLM,0ATlKAP4 (ScaryMgvie«) Ombl. 18:20 i i s i 4 i 4 14:30so.NE 91 »^n laOcWsiKn, 23:50 P£. 50 V KOT VROČE MAŠ&VAMjE iilm\n, O^forVefidefla} WfflBlter««!! HieBWp«* iMMMOlW. wvlhu)v OPUMTM. i THANSAMERIKA (Tranfiamerlce) t I mute. cwaúatuív 15:40 i72Ífl iwtmtumvbv 22:30 PE. 50 ' • ^ * I ICO POKLIČE TUIEC " CWhen a Strnn^et CaUs) •7inln. ÍV: 18:10 OSEM UJEflH SkoaW« tenfivtaac, mcv Ov^saS) IJi VSVi 11:30 SO. NE 1S{50 21:00 23:40 PE,so 1111 «iRB fiVikMuMU «nI« írwr Sfwn^H, itUfBlm. •■wnSïmpM. tavtf^M« ■ ■ A A A i Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41 722 i(ir>emiie^l»irtđriu>ei9pritfiCod»«ifem*potcpiiška raaékň'< • je muca, ki Ima g<)SptJdarja. Življenjski prostor muc jc narava, muce so lovci in njihov icriloriije velik ladí po 7 km. Te muce se vcilno vrnejo h gospodaijii. »Pdpeiiali na sprelKid. Ti psi sami postopajo okolí, vendar se vedno vrnejo h gospodarju. Muce za kalere skrbi druslvstav-Ijena mnogim neresnicam. Nihče nas člane ni povabil na razgovor in izvedel ilcjansko stanje in z nami poskušal poiskali razumno rešitev. S takimi neresnicami kot je ta. da se mačke na Gorici preveč razmno-žtijejo in podobno sem sc spopadala Komentirali otnenjcnc neresnice. mislim da ne bo več potrebno. Človeška hudobija in neresnične izjave, lahko naredijo veliko škodo tem živalim in nenazadnje tudi 1 judem, ki jim pomagajo. Ljudje smo listi, ki lem živalim zožujemo žjvijenjskj prosior, pokažimo malo spoštovanja in kanček ljubezni do njih. če lega ne zmoremo pa spoštujmo ljudi, ki pomagajo živalim preživeti. Velikokrat sem žc napisala in izjavila: »Na tem planetu živi na lOÍK) vrst živali, v katerih življenjski prostor posega človek, potrudimo se, da bomo živeli z njimi v sožJlju in razimievanju!« ■ Jožica Vodovncnik 16 NASI KRAJI IN UUDJE 4. maja 2006 Skromna oddolžitev žrtvam okupatorja V Skornem odkrili spominsko ploščo 25 žrtvam okupatorja v tem kraju - Za svobodo domovine dalo življenja 11 odstotkov prebivalcev občine - Besede vladajoče koalicije se razhajajo z njenimi političnimi nameni in dejanji TMjana Podgoršek PorDčali smo /c, &d so pred nedavnim pri lovskem domu v Skorncn\ v občini Smanno ob Paki odkrili spominsko ploščo 25 /rlvam tega kraja v odpt>ru proti okupalorju v k\û\ 1941-45. To je v nbčini 19. spominsko obeležje, mimo kalerih namerava tukajšnja krajevna organizacija Z/B NOB i/peijaii spi> minsko poi. Odprli nj^ bi jo leîos. ob lej pri-ložnosii pa bodo izdali tudi zloženkti z opisom posa me/.nega obelc/ja. Po navedbah podpredsednika smarške borčevske organizacije Jožeta Berdnika je občina Šmartno oh Paki v lelili druge i^ctovne vojne i/gubila kar 11 odsiotkt)v akliviiega prebivalstva, daleč najvišji odstotek žrtev je bilo prav iz zaselka Skorno. V /branih misUh, ki jih je na otvoritveni sloveiiosii prebrala ćlaoica organizacije Mija Žerjav, je Berdnik opisal, kakšno nasilje je izvajal okupator na lukajšnjem območju in kako nino^ii niso mogli verjeli lako visoki zavednosti in gostoljubju tukajšnjih ljudi. Ob lej priložnosti se je /iihvalil vsem, ki so kakor koli prip')mogli k Lemu. »... da se je stvar premaknila iz gotove pozabe v neptizaben spomin. k obujanju spomina na čas in kraj, na velika dejanja itjož. zena. hC'era in sinov, kî so da-nîvali svoja življenja za današnji blagor,« âmar^ki podžupan Janko Avberšek jo med drugim izrazil upanje, da bo z tîovo spominski? ploščn v občini spomin na hrabre sokrajane. ki niso dočakali tako želene svobode, irajen za sedanjo in za vse nadaljnje generacije, da bodo znale ohranjati vrednote upora proti okupalorju. da ne bodo nikoli dovolile izkriviîi resnice ter razvrednt'iitl pomena NOB. besedah Jožeta Božiča, predsednika glavnega odbora //B NOB Slovenije, ni veliko takih krajev v Sloveniji, kolje Šmarino ob Paki, kjer je dalo življenje za svobodo domovine lako visok odstotek prebivalslva. Opisal je p;> men Osvobodilne fronte, ki je z junaškim odporom naroda dosegla narodno osvoboditev. V nadaljevanju govora pa je bil precej kriiičen Odkritje spominske plošče 25 žrtvam nasilja druge svetovne vojne v Skornem je pritegnilo precej ljudi. do sedanje slovenske vlade in trenutka, v katerem se - po njegovih navedbah - borci In ud^ leženci NOB nabajajo pod velikim priliskom. K'I ove k se sprašuje, kako bomo napredovali kot uspesen evropski narod, če ne bomo svo jih sporov, sTojega sob Iva nj a urejevali na miren način, z demokratičnim dialogom, s strpnostjo in z upoštevanjem medsebojnih razlik in ne s sovraSlvom, Se manj s pljuvanjem na NOB.« Kot je se poudaril Bo/Jc. se v pripravah na sprejem vojnih in veteranskih zakonov. s katerimi naj bi zaustavili nadaljnjo delitev Slovencev, nadaljuje revizija polpretekle zgodovine. / ukinitvijo zakima o financiranju slovenske bi^rčevske organizacije izgubljajo status veteranske organizacije od jav-tiega interesa v primerjavi s številnimi veteranskimi organizacijami v drugih državah, s kate-rimi so se skupaj borili in premagali nacifaši-zem. »Vladajoča koalicija je z glasovanjem o ukinitvi Zakona o financiranju /ZB dokazala, da se njene besede razhajajo z njenimi politič- nimi nameni in dejanji, daje prelomila verodostojnost. Ne mommo dopustiti, da se nas borce in udeležence obravnava kot številke, populacijo, ki /aradi starosti odmira, zanemarja pa se vsebina njenega poslanstva.« Biv žic je še menil, da bi bilo nadaljnje sodelovanje tudi v razpravah o «pomirhvi« in »vojnih zakonili« suiiseino le, če bo v zakonu o žrtvah vojnega nasilja nesporni» določeno» da sodelavci okupatoijsv ne morejo dobiti pravic žrtev vojnega nasilja in če bodo sred siva za financiranje Z/B, ki so določena v državnem proračunu, zagotavljala nemoteno uresničevanje programov organizacije. Spominsko ploščo so odkrili Martin Ram-šak. Marija Kdar in Jože Božič, blagoslovi-tveni obred je opravil šmarški dekan Ivan Napřel, slovesnost pa so s kulturnim pn^ramom obogatili učenci šmarške osnovne šole ter pevski sestav Vajnštajn. Udeleženci so srečanje nadaljevali ob partizanskem golažu. Omejitev le v športnem oddelku gimnazije Na Šolskem centru Velenje tudi po prenosu prijav še prosta mesta - Ministrstvo vztraja pri odločitvi glede treh programov s premalo prijavami - Sprememba vpisne želje možna po 7. juliju Tatjana Podgoréeti Pred minulimi prazniki je ministrstvo za šolstvo in šport na svojih spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis v programe nižjega in sa^dnjega poklicnega, srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja ter gimnazij v šolskem letu 2006/2007 po prenosu prijav, torej na dan 14. april 200S. Na šolah Šolskega centra Velenje so do omenjenega dne na razpisanih 776 prostih mest v prvih letnikili srednješolskega izobraževanja prejeli 452 prijav, kar po meni, da so v vseh pn>gramih še prosta mesta, razen v športnem oddelku Splošne in strokovne gimnazije. kjer so za 20 razpisanih mest prejeli M) prijav. Zato bodo ministrstvo Šolstvo in šport zaprosili za soglasie k omejitvi vpisa. O tem bodo obvestili dijake do 8. nsaja, ko br>di) ti i/vedeli tudi. kakšna bodo merila za izbiro kandidatov, čeprav so ta do neke mere že znana: največ 70 točk prinašala splošen uspeh in uspeli pri posa-mezjiih predmetih v devetem razredu. največ 15 točk pridobliena priznanja v devetem ra/redu. kan- didati za športni oddelek pa hhko pridobijo še dodatnih največ 10 točk glede na status, ki srili že prej, vendar je dejstvo, da se kabelsko razdelilni sistem v Šoštanju uspešno tx)sodablja in širi. Ošjovnik je zadt)Voljen, da so v lanskem letu L speli zagotovili dvosmerno komunikacijo in s tem možnost pridobitve kabelskega internega v Šoštanju. Poleg lega so pridobili projekt izvedenih del za celoten Šoštanj in obnovili veliko tercialnih inštalacij na objektih. Uspešno so odpravljali tudi napake iu tudi na splošno delovali kot dobri gospo-dajji, K temu sodijo načrti za naprej, v njih nameravajo predvsem zagotoviti digitalizacijo sprejema, povečanje ponudbe plačljivih programov. z alternativnim napaja- Nirto Ošlovnik ki je na zbm-Vel-kom iz Velenja. Ker je bil tako izražen skupni interes po upravljanju in vixlenju razvoja kabelskega omrežja, je bil ustanovljen upravni odbor KRS Šoštanj. Na čelu odbora oziroma zadruge je od leta 2000 Nino Ošlovnik. Tako bi na kratko preleteli nastanek šošiaujskega kabelskega sistema, ki vključuje radijski in lele-vi/ijski programski paket, ■ Miiojka Komprej kostna 0bcina vnfoi 1(1 r Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem Hstu RS, ki bo izšel 5. maja 2006, objavljen Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v ietu 2006 {so)findncirala Mestna občina Velenje. Besedilo razpisa in vsa ra2pisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje vvww.velenje.si (razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju. Mestna občina Velenje gorenje vpmifljalni kerainifni^ ploščicUivarne GorenjeKcmnib v EdlVlO prûVO lUCStO Zâ keramičnih ploščic Smaruiem ob Paki v^s tc dni prii>dku|ecnnudbo po izjeiiinil' ccjiflh. Xovoífi! Ploiacc ZÙ balkouc m Lcrjso. odporne na clL^Lrciiinc /imske pognjc. (uiieríh kakcnosuu ot>dctxvd površine omogoča varno ttojo tudi v dcžc^ticni vrrruciiu. nalcup gorei\i«kjb 'tcI:1)3 Í966\ 2* www.gorenje.st NASI KRAJI IN UUDJE Vreme krojilo Pomlad v gaju Po nenamiHlno dolgi /iim so se prvih sončnih ptmiladnih dni zanesljivo AQ]n razveselili upravljaid parka cvcija v Mo/irju - člani Hkološko horiikuliurne^H drusiva Mo/irski gaj. Milijon cvciov. med kaicrinii jc scvcUa daieć največ tulipanov, se je odprlo in taki) poskrbelti /a še veCjo prlvlačnosi parka cvcija, ki/vabi v prestolnico/gonvo Savinjske doline sedemdeset, osemdeset in (udi veO tisoč obiskovalcev cveija ter urejene okolice na leto. Ra/lo^ za mno/ičncjsi nhisk parka v minulih prazničniii dneh (od 26. aprila do 2. maja);e bila ra/slava Pomlad v Mo/.irskem gaju. Ta poslaja stalnica v parku, ki jo p leto i)hojjaiiii /. ra/liCnimi do gt)dki. Tudi /a letošnjo so jih načrtovali kar precej, a so jih /aradi slabenja vremena odpovedali. Namesto načrtovanih 24 tisoč si je lepote Mo/irskega gaja. lansko pridobitev - ra/gledni stolp Svea in razstavo vozil oldimerjev lako ogledaio bli/u 12 tisoč obiskovalcev. Naslednja prireditev bo 23. in 24. junija, ko bodo v parku pripravili kresno noč. _^ Najvec obiskovalcev si je ogledalo razstavo Pomlad v Moztrskem gaju 1. maja Vehovïevem u zboru prva nagrada Neerpelt - V belgijskem mestu Neerpelt je v minulih prvomajskih praznikih potekal 54. mednarodni lestival mladih. Na njem je nasu^pil tudi mladinski pevski zbor glasbene šole I rana Koruna Koželj s keg a Velenje pod vodstvom Matjaža Vehovca. Tudi lokral je bil odličen, saj je v svoji kategoriji (isvojil prvo nagrado. Čestitamo! ■ fp rnWDI DOPISrtf«! POI^OÔflJO Finale državnega prvenstva v odbojki za starejse de^e Na OS Šoštanj smo gostili najboljše osnovnošolske odbojkarske ekipe v državi, saj se jc v prostorih naše nove športne dvi^rane tidvijal zelo kvaliteten llnaliii odbojkarski tuniir. na katerem so nastopile OS Tram, OS Jurija Vege i/ Moravč. OŠ /.uýemberk ter domaća ekipa OŠ Šoštanj p(xl vodstvom profesorja Teja Torcja. Sama prireditev sc je začela s kratkim špormivkuUm*-nim programom ter nagovorom gospe ravnateljice mag. Majde Za^vr^inik l*uc, ki je izrazila navdušenje nad icm. da sc /akliučni hoji v odbojki odvijajo ravno v Soštaniu, in zaželela vsem ekipam veliko športnih uspehov tako na igrišCn kot tudi v vsakdanjem ;?ivljcnjiL ivkipe. ki so že vrsto let v samem vrh» slovenske osnovnošolske odbojke, so bile zagotovilo, da nas čakajo vrhunski hoji. I-atuje so igrali borbeno, pošteno in za svoja leta zelo kvalitetno 1er z atraktivnimi akcijami navduševali številne (obiskovalce v dvorani. V prvi od šestih tekem sta se pomerili ekipi Šoštanja in Moravč, ob bučni podpori doniačib gledalcev pa so s suvereno. premišljeno ter odgovorno igro slavili naši iantje z rezultalom 2 : 0. V drugi tekmi je favorizirana ekipa /ii/embcrka z lahkoto opravila s Tramom, v tretji pa nepričakovano. a zasluženo klonila proii zmage željni ekipi iz Mc^ravč. Pred četri<^ tekmo so se tribune domače dvorane znova dodobra napolnile, saj so domači odbojkarji zopet navduševali s taktično raznovrstno igro in premagali sovrstnike Í7 Trama, kl so kasi^eje klonili mdi proti Mo-ravêanom in ostali na tem turnirju brc/ /jnage na nehvaležnem četrtem mestu. Zadnja tekma rued domačini in OS Šoštanj: Klemen Lesnik, Gašper Koželjnik, Žan Menhart, Tec Čeh, Rok Humer, Simon Koren, Miha Globačnik (kapetan)f B/až Lihteneker, Jan Klobučar, fíok Menih, Gasper Grabnar, Sašo DreUf trener in vodja ekipe Tejo Torej odbojkarji Žužemberka je odločala o naslovu državnega prvaka, teža bremeiîa. ki so ga domaČi liubitelji {)dbojke naložili šošianjskim fantom, pa je bila Ic prehuda, saj so po ogorčenem brfju. v katerem bi jim za zmago na turnirju zadostoval že osvojen niz. klonili z 2 : O, Tako so se znašli v krogu treh ekip z dvema zmagama ter enim porazom, o zmagovalcu pa je lak. mesto: Polzela - Crurica 11 :7; za 5. mesto: Livada - Šoštanj il : 9; /a 7. mesto: Ciustava Šiliha - Antona Aškerca 13 :5, Petrolovi pogoji postavitve pilnohrama ter nakupa In do&ave plina so ša posoboi ugodni. Več Informacij na telefonski številki 080 22 68 In na spletni strani www.petrol.sl v vtéffnee lá.ooo srr (a got PUN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Vi in mi. Dol>rod0iii. Delavska hranilnica z vesel|em Vas pnčakuiemo na Šaleški 20 v Veteiýu vsak detevnik od 6.0Q tfo 17.00. Telefon: 038973007,8973008.1 poits: m808n&2emva@del8vskd4u8niinica.si VROČA PONUDBA DELAVSKE HRANILNICE Te kreditne ponudbe niste pričakoveli: -krediti úd 3 do 12fneserev I obrestno mero samo4,00H.stroiekzBvarovania 1,5^ In strošek odobritve kredita samo S.000.00S!T (20,86 EUIÍ). - kredrti «j 13 do 36 mesecev, do zneska 1.000.000,00 SIT (4.172,93 EUR), z obies^o mero samo 5,00 H, strolek Z8verDVBr>ja I.SH in strolek odobrřtve kšek odobriwe 10.000,00 SIT (41.79 EUR) in strošek zavarovanfe 1.89i. - Ugoditi so dolgoročni QOtûvinslô tolarski in devizni krediti do 10 let z obrestno mero 7,101i do 7,60%in stdnovsnjski hipotekami krediti do 30 let, z obrestno men ťURíBOH 3,00!i Informativni mcun za 36 mesečm kredit Znesek 1.000.000,00 SIT 4.712,92 € Obrok 30.171.00 SÍT 125.90 € Streslo zav. 18.232,00 SfT 67,99 € Stnal. odobritve 5.000.0DSrT 20;86€ Stroški voder^a EOM 200,00 STT 7,02 H 0.83 € 7,01% Prevzem evre se približuje, zato najugodneje obreetujemo tudi depozite v evrih - vezave ned eno leto obrestujemo z nespremenll^ od 3,00 % do 3,60H obrestno mero. Oaebni račun v Delavski hranilnici vam prinaia 7 super ugodnosti: -12 mesecev ni stroškov vodenje, • sicer ie ta stroSek samo 2S0.00 SIT (1,04 EUR} za zaposlene in 150,00 SIT (0.63 EUR) za upokqercs, - sredstva ne r&Sunu obrestuiamo z 1,20 % ot^restno mero, - redni in izredni limit obrestuiemo sama z8,00 H obrestno mero, -flovim Imetnikom rečuna po treh rednih mesečnih prilivih, pleče oz. pokojnine, pripiiamo na ra5un 5.000,00 SIT, - imetnílú računa imajo 0,2 t»íslotne točke niijo kreditno obrestno mere, -za imetnike raSuMzrednimi mesečnimi pfilivi miz provizija za plačilo polainio samo 00,00 SFT (0,33 EUR). Ptačevenje položnic je po veži meri. - samo 150,00 SIT ( 0,63 EUR), za zneske do 2 mio SH. Zagotovite sî dodatno pokojnino - rentno varčevar^e v Delavski hrenilnici vam nudi najvišjo obrestno mero 4,30 H. www.delavskshhraniliiica.si lnfo@delavska4iraniinica.sl REKL.1 sa ... Končno - po enajstih letih Rokometasi Gorenja visoko (38 : 30) premagali Celje Pivovarno Laško - Gostje v prvem polčasu za razred slabši - Zmago morajo potrditi v soboto proti Gold Clubu, neposrednem tekmecu za uvrstitev v ligo prvakov ŠHlcsko-savjnjski cicrbi je v Rdečo dvoraiK) spel privlnimi napadi tresli njihovo mrežo. Ircîierja sla dobro razptsre-jala moči igralccv in ta večer ni bilo slabega posameznika. Na koncu je priliko za igro dobil (udi Branko Tam.še. ki sicer manj igra. in takoj ko je priSel na igralno površino, prejel žogo ter dosegel prvega od svojih dveh golov. Zaigral je tudi Aleš Sirk, ki pa ni imel sreče, saj se jc spel poškodoval. /rnič je bil v prvem polčasu nerešljiva uganka m gostujoče igralce in vratarja, saj njegovih prodorov predvsem po krilu nikak<ïr niso mogli in znali zadržati. V prvem polčasu je dosegel kar II zadetkov. Kaki) so igrali gostje predvsem v prvem delu, je najbolje po tekmi ocenil njihov trener Miro Požun. •Na trenutke sem imel občutek, kot da smo zj 'klaso' slabši.« V 29. minuli so domači prvič ušli gostom za osem golov (22 : 14), takšna razlika pa je bila tudi ob odhodu na íxJmor. Ko so domači v 37. minuti Z zadetkom Boštjana Kavaša povedli za enajst golov (29 : 18). najbrž v Rdeči dvorani (razen morda med celjskimi navijači) ni bilo niko-gar več, ki bi se bal da domači no-gometaši ne bodo ua koncu s'pravili na tla velikega nasprotnika, Ciostje pa so. razumljivo, težko sprejeli, da so bili domačini toliko boljži. Iz- vrstna igra, predvsem pa nezadržni /.rničevi pobegi in zadetki, so očitno najbolj napenjali živce siccr odličnemu igralcu I rošu /orntanu, V 53. minuti je grdo zaustavil Zr-niča in sodnika sta ga ohladila z rdečim karliuiom. Med gledalci pa jc kcmec tekmo dočakal tudi Matjaž Mlakar. V 42. minuti jc dobil tretji rumeni karton, slednjega ziiradi prekrška prav tako nad Zrnicem, in tudi tijega je bilo konec tekme. Oepfavdomači v drugem polčasu niso igrali več tako zanesene^ kot v prvem, se jim gostje niso približali na več kol 7ň sedem gi>lov razlike. Morda jim je lahko edina tolažba, da so bili VelenjČanom v drugem polčasu enakovredni, saj jc vsaka stran dosegla po enajst zadetkov. Rokometasi (j ore uja so Pivovarno Laško nazad nic premagali v sezoni 1995/96 (bilo je februarja) v stari dvorani v Oolow:u. Tedaj je bi) izid 25 : 24. V soboto bodo rokometaši (îore-nja v Rdeči dvorani v novi pomembni tekmi gostili (16.15) Gold Chib. ■ S. Vovk Eiektra na pragu največjega uspeha Pivovarno Laško ugnali tudi v gosteh - Domača poraza s Slovanom in Heliosom - Sinoči v Šentjurju z Alposom - V soboto v Šoštanju Union Olimpija Košarkarji Flcktre Esotecha so v letošnji sezoni presegli vsa pričakovanja. Z močno okrnjeno ekipo, s kaiero so sicer upali ua uvrstitev me^l prvili pet ekip po prvem delu, so sedaj celo na pragu največjegii uspeha v zgodovini kluba. Zelo blizu so namreč uvrstitvi v polfinale državnega prvenstva. Iremitno so na četrtem meslu. pred petotivrSčeno Pivovarno Laško pa imajo Sošlanjčani kar dve zmagi prediîosti in tudi btilj^i medsebojni izJaipićek. saj so Lasčane premagali tako doma kol (udi vgosleh. Prejšnji teden so košarkarji v najmočnejši slo venski ligi odigrali kar tri tekme. V ponedeljek se je J'.leklra lîsoiccli v Šoštanju pomerila z Cîeopli-nom Slovanom, ki v letošnji sezoni igra zares izvrstno. To jc ić, V prvem delu je bila Lleklra Fsotech lako nekajkrat še v vodstvu, ventlar nikoli za več kot dve ločki. V slabetn zaključku prvega polčasa Soštanjčani košarkarjem lleliosa dovolili, da uidejo na ijscm točk, kljub bojeviti igri gostiteljev pa Domžalča-nov v natlalje vanju niso mogli več ujeti. Po tekmi je trener Hleklre Esotecha Dušan 1 laifpltiiai) dejal: »Da premagaš ekipo, kakršna je I lelios, potrebuješ več modrosti v igri in več raz-ptiloženih igralcev, loga pa mi nocoj enostavno nismo imeli, tako da je I lelios zasluženo zmagal. Pomembno pa je, da smo v tem trcnuiku dali od sebe vse, kar smo sposobni. Praznike bomo izkoristili /Ji dan in pc^l počitka, nato pa se bomo pripravili na derbi z Aiptistjm.« Derbi z Alposom Kemoplast<'m so Šošlanjčani odigrali sinoči v Šentjurju. 7. zmago bi si uvrstitev v polfuiale državnega pr^'enstva žc zagotovili. Oe bi izljubili, ima nekaj teoretičnih možnosti za osvoji lev četrtega mcsla še Pivovarna l-aško. ki p« bi v zadnjih treh krogih morala premagati 1 lelios, Union Olimpijo in Alpos Kemoplast. kar pa je glede na igro Laščanov v (elošnjem prvenstvu leži:(i verietno. Prihaja Union Olimpija v soboto se v .Šoštanju obeta pravi košarkarski praznik. Elekua Esotecb bo namreč gostila sUv vensko košarkarsko ekipo z največ trorejami -Union Olimpijo. V soboto so Ljubljančani dokazali, da se jim forma vzpenja, saj so z več kot štiridesetimi točkami razlike ugnali šentjurski Alpos Kemoplast. Srečanje med Union Olimpijo in 1'leklro Esota'lîom bo lorej v soboto ob 20. uri. Redni del prvenstva se bo zaključil v sredo, 10, maja, ko ho Hlekira Esotech gostovala v Ljubljani pri Cioeplinu Slovanu. ■ Tfasa Rehar V derbiju ni bilo zmagovalca Nogometaši Šentjurja so zadržali prednost enajstih točk pred Šoštanjem, saj sta se moštvi v osrednji tekmi 20. kroga Štajerske lige razšli z neodločenim izidom I : 1. Šošianjčaiii pa imajo tudi po tem krogu prod tretjimi Zrečami 12 točk prednosti, saj so sle^lnji na svojem igrišču igrali z Cjcrečjo vasjo, prav tako I : I. Vse čas tekme je v Šoštanju deževalo, vetidar je bila tekma kljub temu zelo zanimiva, saj so oboji igrali zelo požrtvovalno. Prvi zadetek so dosegli gostje. V fi7. minuli je gi'JStujoči igralec Dažafer(v vič prejel žogo v domačem kazenskem prostoru kakšen korakali dva pred rnjlmetrskim prostorom z desne strani. Domači branilci niso bili pozorni nanj bi gostujoči igralec je imel celo toliko časa. da je žogo umiril, nait» pa jo je z nalančniiD strelom poslal v mrežo. Njihovo veselje je trajalo le tri minule. Koje po zelo lepi akciji izenačil najboljši igralec tekme Kijanovič. Gostie so v 8.'^. minuli s strani ziideli desno vratnico. Takoj za tem so imeli domači prvo veliko priložnost za zmago. Po natančni Kumikovi podaji je Kijanovič takoj sireljal. vratarje bil dobro postavljen in žogo odbil do Kumika, ki pa je / dobrega položaja zgrešil. Sledila je še ena velika priložnost domačih. Zelo razpoloženi Kijanovič je žogo peljal po levem boku in nato kot na krožniku podal na desno Varmazu. l'a je takoj streljal. vTalar pa je ži>go odbD v kot. ■ vos Walthvr Uirs, irviicr ^c m zadnjih d\eh tekmah smo poib dariali, da za íuoiebitni uspeh predli Piviwami l.asko potrebujemo tudi idealen dan. Danes jc bil taksen pripraviti in na-varitc Laško: »Domačim moram čestitati za resnično (xlliêno igro. V ptisameznih v obrambi kot v napadu in vračaniu pred svoja vrata. Nlihova zmaga je čistó kot solza. V vseh elementih rokinnclne igre. tako v ot>ranibi kot napadu, so bili lK>ljši cxl na?. Poraz vendarle za nas ni pora biti v opozorilo, da prvenstvo še ni končano, da bomo mojali še kai nckai tekem zjnagati za končno veselic, V naslednjih dolgih enajstih letih smo znova slavili nad Celjem, /a vse igralce razen zame in seveda sedaj pomočnika irenetja Pialo (op. a. Bi>ruta ria.skana)ie to prva zmaga Gorei^a po enajsiib letih. Zelo zelo smo vcî^eli in zadovoljni. Hvala izrednim jdedalcem, ki so po pričakt>vanju spet napolnili dvorano, hvala igralcem, strokovnemu štabu - skratka, vsem ki so pripomogli k današnjemu uspehu. Na tej sladki zniagi ne smemc» zaspati, vedno lovimo drugo me-Mo in s tem prestižno ligo prva-kov. Glavna na.^ ovira na tej poli je Gi»ld Club, ki ga bomo gostili v soboto. Spet nas čaka zahtevna tekma pn^i izrednim posamezjii-koni. zelo izkušeneniu moJivu, ki prav tako igra bolje iz kroga v krtîga. Do konca moramo vsaki) tekmo odigrati kot najbolje zn^o-rcjno in znamo, Cc bo lako. nam vn<ívičn(í igrajije v ligi prvakov ne mtffc uiti.« Borut Plaskan, sedanji Ijirsov podtoâiik, je bil edini od sedar\iih igralcev, ki so pred enajsdini leti v stari dvorani Golovec piemagali Celjane. Njegov jnet je bil sijajen. Kol je spomnil, menda kar 9 : 9. Vlb sptoh ni bilo pon^embno, pomembno je bilo, da smo zma^li. Lnaka ocena velja uuli Zii danes. Prepričan sem, da so nocojšnji večer gledalci resnično uživali. To je bila naša izredna predstava. Le v zadnjih desetih minutah smo nekoliko padli. Oba naša organiza-loija igre sla bila v ležavah, AleS Sirk seje spel po§k(x3ovai, Uika Dobelsek je imel težave s krčí, vendar pa je hila naša prednost taksna, da je nasprotnik ni iiH^gel ujeti. Dobiti Celje kar z osinimi goli rwJike!.' ljepšega si Jic moreš želeli, /maga nas tw sme zanesti, ni še čas za slavje. Prvenstvo sc iraja, v stiboto bomo gostili Cîold dub. Tekma z njimi bo eek) še pomembnejša to>t nocojšnja. Čeprav - Celje je le Celje. Roman Franges odstopil Po torkovem porazu s Publikumom je Rudarjev trener odstopil - Kdo bo četrti trener? v prvi nogometni ligi šc naprej igrajo tekme v pospešenem ritmu, v preteklih osmih dneh so kar trikrat stekli na travnate površine. Nogometaši Rudarja so proti Dravi in C'MC Puhhkumu bili gostitelji, vmes pa s<ï gostovali v Do m/a la h. Vse tri tekme so izgubili (izidi v rubriki: Tako so igrali). Pred lorkovo nočno tekmo s Celjani je igralce še preveval optimizem. Skupaj s trenerjem Romanom Frangešom so zatrjevali, da še niso obupali, zato bodo v preostalih tekjuah poskušali vendarle t^svojili kakstio točko. Po prvem polčasu tekme s Celjani so imeli v ŽAjpu vse iri. saj so po z.elo dobri igri vodili kar z 2 : 0. Ibda po-mMl seje scenarij iz nekaterih prejšnjih tekem, ko so po d<ïbrcm začetku povsem popustiU. Predvsem jc bilo zanjo usodnih petnajst minut nadaljevanja, v katerih je la večer nezbrani vratar Nemarna Jožic prejel dva poceni zadetka. Prvega celo s približno ."^6 m. ko mu je žoga med rokami spolzela v gol. Po (ne)pričakovanem preobratu, so domači nogometaši pra Kosiajnškom in Borutom Jarcem, ki b<5 zapustil razgreto Rudarjevo trenersko klop. Kdo sc bo nanjo usedel kot četrti? Ga bodo pregovorili? Ker sta bda v torek zjutraj predsednik kluba Janko Lakuer in direktor Matjaž Begič nedosegljiva, smo za mnenje o napovedanem odstopu Romana Frangcša povprašali predsednika nad/orncga odbora kluba Hermana Arliča: >»Ko je prevzel klub, jc vedel v kaj sc spušča. Z njegovim delom smo bili zadovoljni, pa čeprav ni bilo pričakovanih točk. Nedvomno je odločitev sprejel v trenutku razočaranja in razburjenja. Osebno njegovega odstopa ac sprejemam. Poskušali ga bomo pregovoriti, da bi svoje delo nadaljeval vsaj do konca tega prvenstva.« vos SPORT IN REKREACIJA 7S SZ NAKRATKO Za eno leto tekmovalnih izkušenj - prav dobro Najmlajši velenjski sabljači so se aJele^^li mcdnarod-neja turniija v Celovcu. V konkttr^inci dečkov je bilo 49 ickniovalcev. Velcnicaiii so se odrezati takole: Klemen Selan 2L Bla/ Ccrovcc 2X., Gregor Planihcrger 29., Marko Poga-čar mesto. Klemen Selan bi bQ lahko dosegel več. / aspehoin ostalih ireh. ki ickmujejo sele i lelo. pa smo lahko /elo zadovoljni. Kar pomislile, kako dol^ je vfsia 21 sabljačcv u različni evrop^i držav, ki jih jc /a seboj puslil Bla/ Ccrovcc. za Oregorjcm Plam ber-gerjcni jih jc 20. za Markom Pogačarjeni pa 16. Strelci invalidi z dvema naslovoma Po članskem in pionirskem prvenstvu Slovenije v streljanju z zračnim orožjem so se 15. državiiega prvenstva v Tr/inu minuli icdcn udeležili ludi velenjski sirelci invalidi, V 7 Mandel, tretji je bil FerI Podjiorsek. četrto meslo je pripadlo Ijiilriku Ciolćinanu. peti pa je bil Alojz Svclee. mjp Prvi trije so za osvojena mesta prejeli pokale. Tako so igrali Končnice rokometne lige Telekom Slovenija, 5. krog Izidi {si:upina zz ptvaka): Sorenje • Celjs Pivovarna laško 38:30 {23:151, Gold Club -Prevent 35:31 [20:13).TrimoTr0bnjB Cimos Koper 35:31 (20:13}; lestvica: V Celje Pivûvarna Laško 21 (17) točk. 2. GoidCIub 17{12), 3,Goren)e1B(10U Trimo Trebnje 12 (10), 4, Tiimo Trebnje 12 (10j.4 TnmoTfobnje IZilOJ.Voklepajih so zapisane točke. Û so jih moštva iz pr* vega dela tekmovanja prenesla v končnico. Skupina za obstanek: Krka Slovan 22* 22(12:12).Rudar.Termo32 27{U: 11). Ribnica Riko Hiše-Jeruzalem Ofmož U : 31 (17:15); lestvica: 1 Jeruzalem Ormož 18.2 Rudar 17.3. Ribnica Riko hiše 17.4. Slovan 9.5. Krka 9,6. Termo 8. Gorenja - Celje Pivovarno Laskoi38:30(23:15)« Gorsnje; Podpečan. Skck. Tamss 2. J. Do belsek 4. Kavaš 3. Bedekovič 6. Oltir 3, Sovič 1, Sirk, ilič 5. Rutar. L Dobelšek. Prost Reznicek I Zrnic13(3J. Celje Pivovarna Uško: Urger. Čudič. Ga-jič 2. Kozomara 1. Brurnen. Mlakar 1. Hn bar i Harbok t. Kozlina 2, Gorenšek 2. Ivankovič 1 (1 ). Natek 5. Kokšarov 10 (5). Zorman 3. Sedam metro vke: Gorenje 3 (3). Celje P^ vovarna Laško 5 {5). Izključitve: Gorenje U. Cel|a Pivovarna Laiko 10 minut. Rdeča kartona: fVIlakar {43.} in Zorman (53.). Nogometna liga Si*mobil Vodafone, 28. krog Izid: Bela krajina • HIT Gotica 1:1 (1:0). Primorje • Anet Koper 1:0 {0:0), Nafta -Domžale 0:0. Rudar • Drava 1:3 (1.0}. Ma-riboi Pivovarna Lalko • CMC Publikum 1:2 (0:1). Rudor-Dravo 1:3(1:0) Rudar: Jozič. Klančar (od 77. Komar), Ro-lar {od 79. Ra^manovicL Kraljevič. Halilt^ vič. Trifkovič (od 55. Mujakovič). Grbić. Pavlovic. Azizi. Dadic. Muhareitiovič. Strelci: 1:0 Aztzi (7), 1:1 Trenevski (70)J:2Trenevski{74;ll-m). vat (89.) 3 Hor- (85. 29. krog izid: Primorje Sela krajina 2.2. Anet Koper • Maribor Pivovarna La^o 2:0. Domžale'Rudar 3:0(1:0). Orava HIT Gorica 2:0. CMC Publikum Nafta 2:1. Domžale • Rudar 3:0(1 :0) Rudar: JoztČ. KtanČar (od45. Gtbič), Ro-šar (od 77 Komar), Kraljevič. Halilovič {od S4. Hajdari). Muharemovic. Trifkovič. Rafv manovič. Azizi. Pavlovic. Azizi. Muharemo vil Strelci: 1:0 Karapetrovič (13). 2:0 Zeljb-Vič (66). 3.0 tunder (87). 30. krog Rudar-CMC Publikum 2:4 (2:0) Rudar: Jozič. KlanČar. Kraljevič. Muhare> movič, Trifkovič. RabnianoviČ, Azzi {od 65. Dragic). Paviovič. Mujakovič. Dedič, Grbi 5 Stralcr: 1:0 Mujakovič(21.1.2:0 Trifkovič|45.).2:lBil{an{51.1,2:2 Brezič (58.}. 2:3 Stajic (75.|. 2:4 Urbane Izidi drugih tdkem: Belakrajina-Qrava 1 5(D:3).Nalîa-AnBîKop8fO:1 (Û.Q), Mdííboi Pivovari^a Lásko • Primoije 2:0 (10). Rudar-CMCPob1ikum2:4(2:0). Vrsin red: 1. Donšale 58,2. Hrt Gorica 54.3. Anet Koper48.4. CMC Publikum 48.5. Maribor PL 47.6. Drava 43.7. Mafta 38.9. Primorje 38.9. Bela krajina 28,10. Rudar 13. Štajerska liga^ 20. krog Šoštanj - $enfjur T : 1 (0:0} Strelca: 0:1 -Ozaferovič(67). 1:1-Kijanović (70), Šoštanj: TasiČ. Sernjak {od 71. Frangesj. Gegič. BulajiĆ, PaviČ. Bovha. Koca. Var-maz. Korkoski {od B7. Mshmutovičj. Kijanović. Kurnik. Vrstni red: 1, Šentjur 47.2. Šoštanj 36. 3. Zreče 27,4. Šentilj 27.5. Get Powei Šampion 26,6. Kungota 26... 21. krog: sobota. 6. maja. ob 17 un: Get Pověr šampion-Šoštanj. MČL Celje, 14. krog Ljubno Podkrižnik - Rogaško Crystal O : O LjiÂno: Kumer. Skale. Brinjovc. Pis» nec. Keršič (od 68. Lomšek). Retko, Pfes nik (od 82.2ajsek). Hribersek. Kos. Zloděj, VajngerI {od 63. Ermenol Laško - Šmartno t928 1:7 {0:3) Šmartno 1928: Pusovnik (Urh). Funtek. M. Podgoršek. Kugler. Kolica Ribič. Vasic. Kolertc. Podbrežnik (R. Jelen). AndriČ {Pf6snik).T.0mladič. Strelci: Andrič. Vasic, Podbreinik. Koslca, Kolm. Plesnik2-krat. Kozje je bilo prosto. Vrstni red: Rogaška 30(12).2. Šmartno 1928 27 (12). 3. Kozje 15(12). 4. Ljubno 15 (12). 5. Laško 2 (12): v oklepajih število odigranih lekem Liga UPC Telemach - 2. del za uvrstitev v končnico S. krog Elektra Esotech - Geo p lin Slovan 60:75 (45:57,23:42, 11:31) Elektra Esotech: Bruči 2, Bojič. Roser, NeJeljkovič 12 (2:2). Mali 2.Vidovič9 (4:5). Hoslntkar, Cmer 10 {3:4}, Wuhano-vicl4{4:8>,lvanovič11í5;8|. 6. krog Pivovarna Loško - Elekira Esotezil iz smeri Arje vasi proli Šemr«iru v Savinjski dolini, Ko jc pripeljal izven naselja Žalec mimo kri?isća za CiomiUko. kjer vozii^če regionalne ceste poteka i/ blagega levega ovinka v ravni del, hitrosti vožnje ni prilaiiodil stanju ceste in vremenskim razmeram. Zaradi dežja je bila cesta mokra in spolzka. Zalo je z levega blajzcga ovinka zapeljal desno iz vozišča. Vozilo je pričelo drseti po bia^i travnati površini, nakar je s prednjim delom vo žila trčil v kovinski drog, namenjen postavitvi prometnega znaka. Vozilo je nato pričelo drseli nazaj v levo čez vozišče regiouainc ceste 1er nato levo iz vozišča po blagi travnati brezini navzdol. kjer je s predtyim delom silovito trčilo v deblo drevesa. Vozilo se je pričelo obračati prektî svoje osi in nato v desno nazaj na vozišče regionalne ceste, kjer je tudi obstalo. V prometni nesreči je voznik Igor Panič dobil tako hude poSkodlK, da je na kraju prometne nesreče umri. To je letos že osma žrtev na cestah celjske regije. Ogenj je pokazal Spolno zlorabljal partnerico Iz policistove beležke mo( Mozirje, 26. aprila-Ob 04.42 uri je iz za zdaj ^e neznanega vzroka zagorel objekt v Homcu, V objektu, velikem približno 12 krall2 metrov, sla kurilnica in drvarnica. Ogenj, ki je uničil kompletni leseni del obiekta s celotnim ostrešjem, peč na lesno biomaso in približno 7 kubičnih metrov lesnih rezancev, so pogasili gasilci R}D Cirušovlje. KîD Rečica ob Savinji In PCiD Pobrezje. Skoda se ni dokoučuo ocenjcaa. pa tudi vzrok požara ^e ni znan. V četrtek ob 2.22 uri paje v Vinski Gori zaradi nepogašenega kurišča zagorel [ravnik. Ogenj, ki se je razširil na 100 m2, so pogasili gasilci PCrD Vinska gora. Materialna î^koda ni nastala. Poškodovan motorist Lokovica, sreda, 27. aprila - Pre> snjo sredo je voznik osebnega avtomobila izsiljeval přednos! motoristu na cesti skozi Lokovico. Prišlo je do trčenja, v katerem je bil motorisi ptv škodován, nastala pa je tudi večja materialna škoda. Velenje, 29. aprila -Vclet\iski policisti so obravnavali primer spolnega nasilja nad žensko, kije povedala, da naj bi jo njen partner zlorabljal na grozovit način. Zadevo so prevzeli kriminalisti iz PIJ Celje. Ni vedel, kdo ga je pretepel Šoštaiv, 30. aprila - V nedeljo jc na pt)liciJsko postajo Velenje poklical Soštanjčan, ki je našel pretepenega sokrajmia. Ta v razgovoru s p rilcem še poizvedujejo. Z avtom v gasilski avto Velenje, I. maja - V pimedeljek ob 13-30 uri sc je zgodila prometna nesreča v bližini Saleka, ko se je v gasilski avto. kije bil na nujni vožnji, v križišču zaletel vo/nik z osebnim vozilom. Voznika osebnega vozila so poškodovanega prepeljali v bolnišnico Slovcni Cîradec. Na praznični četrtek, 27. aprila, so velenjski policisti v apartma v kletnih prostorih policijskc postaje povabili voznika, ki je pijan vozil naokoli in si ui dal reči. da naj s tem kt^nča. Ko so ga kljub prepovedi vožnje spet ulovili, je dobil prenočišče. Domov so ga spustili, ko se je streznil. Kako blizu ceste so včasih skale, si bo zapolnil voznik kombija, ki je v soboto. 29. aprila, zvečer v Paki pri Velenju trčil v skalo ob cesii. In to zalo. ker se je umikal nasproti vozečemu avit)mobilu. Na srečo jo je skupila le pločevina. Potem ko so velenjski policisti prve praznične dni preživeli mimo, je bil minuli konec tedna na področju javnega reda in miru bolj živahen. V petek so mirili razgretega gosta v kavarni term Topolšica in dva Veleni-čana, ki sta uživala v poslusanju glasbe, in to zelo na glas. V tem pa očitno niso uživali sosedi, saj so poklicali može v nii^drem. V soboto zvečer so mirili gosta v šoScanjskem lokalu GB, ki seje razburil, ko so mu ptivedali, kvarjali na sodišču. Zvečer pa sla se na Graški gori stepla dva občana. Ali sta na gori jurišev preživela ves 1. maj, policisti niso zapisali. Kar se kriminalitete tiče, teden ni bil čisto miren. V sredo so v domu za varstvo odraslih nekomu ukradli denarnico, noge je dobila moloma žaga in okrasni pokrovi avu^mobila. V petek je neznanec vlomil v avtomat s pijačami v podjetju Vegrad, a očitno ni bil žejen, saj ga je zanimal predvsem denar. Mladoletnica pa se je odločila, da bíí odšla (id doma. Zaskrbljeni starši so obvestili ludi velenjske policiste, k sreči pa se je y^Q srečno končalo. Dekle je naslednji dan samo prišlo domov. Zakaj se ni držala ure. ko hi se morala vrniti do mov, pa ptîUcisli v svoji beležki nimajo zapisano. V prazničnih dneh je bilo vlomljeno tudi v pisarne Žage v Šoštanju. Nepridipravi so odnesli informacijsko oprema, vredno ok(fIi pol milijona loi a rje v. PONEDEUEK, 8. m^ja SLOVENIJA 1 07.00 (^oroňla O/.flíí Oobroiuiro 08.110 Pnrofila 08.0b Dobmimro 09,no Pwoíila 09,Qb PalkUrii 09.^5 Skjpinait.?6/?6 09.b5 Snobs. 1//?B 10.?6 Poii^aramei^m ll.lb \7?m 11.'16 Omi/|e 13,00 PoroŽilaJpnrt vTtifiiB 1376 Hrclmitrni pcrirei Marnim KniCr^ 14,1b Opus \AA{\ Gripeli posmki Ib.OO Pr^^la. pmiiist 1b.05 Mosirrvi Ib.'IO IracfiYMcliaàn.3/?S 15.50 IfacayMr>5s3n.A/?6 16.00 Iliža Pks[ienmcn(Qv: lÍRkQlogiia, pována nan. 16J^0 Fnajslči^i» 17.00 Nrjviœ. S|)Díl.vreir0 1/.3Q Planěl porasli, nsaiikâ l/^ô šisfoianilarínsti ISi'O OijhDvniMinp 18.40 larma mtfiua. nsćtiika 191)0 Dneviïk, vreme, iporc 20.00 ícrlnik 7Î.00 Prviindriiyi ?1.?0 toi dan 2?,no UJniBVi. Spoa VTETIIK Kiijio? niHiiB bríya 23.10 Glasbeni vui^r OO.Ob Siataia r^ladfsti OO.bO Dnuvriik.vrHroH. §pnrc 01.60 IIIIDU SLOVENIJA 2 06.30 Inlakan;^! 09.no /abmi mtrjkanal 11.30 MkiinfoW 12.30 Zabavili ;niokanal Ib.'IO Mn)i 16.10 Kvi^ naiiorial n^uyraphic iuniur. V/ 16.45 Maga?ijilignSiriiohilv nogometu 1/.20 mikiovi 17.50 340lclijQdbsldnia 18^0 Sliteka 19.00 l/tet 6/1? 20.00 Prsem řvrovi/i(e?Q06: l^etisiaviUiv piisini 71,30 5kwpf|uii(A^ p]k. nemška drima 23.QQ Difsiili film, terana ilukiini. lilni 23.6b Avioinubilj, kjSQpQ^dipan;. avsualskt lilm Ol.lb řuU}ranm.4/1B 01.36 Dnevnik/ameisk» IV 0?.00 liitoksnal pop OG,bO 24 lir. ponovitev um RickiLake 08,^10 í^tusodB.nad, 09.35 Ob svitu, nad 10.25 Iv prodaja 10.56 Barva greha, nal ll.fifl PrRro)finai|uhR^nn.nail. 12.16 Na kraiu ^loi^ina. nan. 13-'10 Ivpfoifaja 14.10 Rirkilsk« IbJIb Pruroisnaliubemnad. 16i)0 Barva (jrslia, nd. 16-bS U) svim. nad 1/.56 ?4or 18J)0 Pucusode.iiad, 19il0 24 ur 20.00 irenia 21.'1d Ná kraiu/Irjčina. nan. 22.^0 Junaki magije, ilokum. r^ldaji^ 23.35 Nafl]r8vjti...papreviflnaM/3 00.30 Prijau^iji, rm 01.00 24 ur. ponnviiÊV 0200 Noi^ns paiior;!ri)a © 09.0Q Oobmjmra informativno razvedrilna oddaja 10.00 VabimuknylRdu 10.06 Ni^jspoidnRva 10.10 Pc^curn. glasbi^nanfldai», poniivilsv 11.00 NogmneLposnuiekickme KiidarVf!ler^;i:M[:PiiUikiim 11.00 Vi riiosir^ ni. obvestila 1620 VabimokaalBdu 16.25 Koštfrks, posiiouktckmo huliosDomhle: Pivovarna I alko 1/.65 nB?RÍa zakladov, dnsvni kvi/ 18J)0 MladiiJpuMkacdda|â.3. IVmre^a 18.4b /skladov, dnevni kvi/ 16.50 Najspoidntíva 16.55 Regionalne novira 19.00 Vidgostani. ûbvâsiila 19.50 Vabimoko^lcdu 19.55 zakladov, dieviiikvi2 20.DO Klepëi 08 kvadrat Polona Juh 20.60 Regionalne novii;e 20.66 V hannoiiiji; naravo, kmetijska oddaji^ 2126 Oe^Bla zakladov, m i^seřní kvi2 22.00 Naj vi^a. kuiiiakiria oildajï? narodnn;abavno glasbo. 3. ÍV nire>3 22,45 I? oddaje Oobro juu'o 23.16 Vabimo k nylRílu 23.20 Naispoidrim 23.25 Vi dp.Qsir?nL obvestila I SLOVENUA 1 i 0G.30 Odmevi i 07.00 Pofotda : 07.DÔ Dobro juirt I 08.00 Porořila i 08.06 Dobro luin] i 09.00 Porořila I 09.06 rracavM(ijBaii.3/?B i 09.15 Risanka i 09.26 rracsyMdiean.V26 I 09.36 bnajsta^a : 10.1(1 RsniCna rosni i^riost I 10.40 Z vami I 11.30 Koj^ni vdiviini 1/9 j 12.20 Osmi dan I 13.00 Poroiil?, tot. vrnnip i 13.1 b Ob/ona rlim j 13.16 Ouhmřní uinp I 14.00 Re;i|a: la uúm dolina, lickum. : oddtiia i 15.00 Poroti la. piftu et I 15,06 MnsJovi : 15.40 ?amelDk. 5/13 I 16.00 Risanka i 16i)6 l/pqjomrtorbo j 16.26 ?ivakki va iMkailiCB, 18/26 i 17.00 NoviDR.vriiinE!, Spori I 17.30 Véki imperiji. 1/4 j 18.26 ?rsban|c deteliice I 18.36 Me^iv^rltik uïvx. nsanka i 18,46 /akai?, nsankd i 19,00 Dnevnik, sTBOis.^pori : 20.00 I^Jo?tffni;Nal:ili|o I 21.20 Turislika i 22.00 Odmevi, Spori, vreme Ï 22.60 Pointe™ klub i 00.06 VfiliknmpKriii, 1/4 i 00.66 Dnfivnik. vreme. Sport : 01.50 PoJo^mu/Naiatiio j 03.10 InlQkanaí I SLOVENUA 2 i 06.30 Iniukarial I 09.00 /abavnt inlokanal I 11.30 Oiroški iniokanal i 12.60 Vsa njuna nemški Itliii I 11.15 štafeta mladosti j 15.06 Sport §pss : 15.40 /daj!, odi^aia/a ra/gibaito I življenje j 16.10 SP v hokeju ne ledu. Slovmiia : Finska, prenos I 18,30 Mosiovi i 1^06 SkrivncRUin jezera S/8 i 20.00 BitkaÍ8lslX.1/2 : 20.60 Alpíi. Dniidv a Jadran i 21.20 1hubBSto(<;uylolk.3/1? I 21.60 Doijodskvlafamieju.amef. I iilni : 2376 Pozdravi 12 Ka^iir]a,nem§ki I iilni i 00.60 Dnmik/ampjskviv i 01.16 Ininkanal I pop i 06.60 24 uf i 07.60 Pol usode I 08.46 Ob svitli, nad j 0926 rvjiroddja I 10.06 Rarvagr^lia. nad I 11.00 Rcroitina i|ubs^en. nad. i 11.55 Uř^nia t 13.40 Ivproilaia i 11.10 Riiiilake i 15,06 l^arojeoa liubezeo. nad. I 16,00 Barva greha, nad j 16.66 Ob svitu, nad 1 17.55 24ijf-vrfimu I 18,00 Pol usode, nad i 19.00 24 ur i 20.D0 Vi&rtiialipimi i 20.46 Sanjsk9 Merska i 22II6 Varooif^aGuann.koprodukc. I hini i 23.60 Pori lupo pravice, narř. j 00.16 24 ur ponovi iDv I 01.45 Nořnapsnorama © 09D0 10.00 10.06 11.20 11,25 11.00 17.M] 17.55 18.00 18.10 18.46 19.16 19.20 19.26 13.60 19.55 20.00 2DJ0 2036 20.40 20.46 21.00 2L^0 22.15 27.46 2336 23.40 23.46 Dobro jiiin]. mlomiauvnu rs/vednirfa oddata Vi^hiniokogledu Naj vi^a, odlaia i riarodoD/aiiavno ylasbo Naj spol dnitvcj Košarka, posniebk l£kmc Hslins Oom^aíR: Pivovarna laSko Vidoastrani, obvcsiila Vabimo k ogledu Dožsla /akfadov, dnevni kvi/ Uů ma§. riim^k^ oddaja Reyionainn nnvice Rail I orani noQomeL utroška špnrina oddaja Debela zakladov, dnevni kviz N^j ^poidn^vH Vid^ostrBni, obveslila Vabimo k oglatki Deisla zakladov, dnevni kvi? V harmoniji? naravo. I^icuiska oddaja Regiuialnsnovii:e Naj spol ú\)m Pepela /akfadov, tedenski kvi/ Veii^uk zabavnih Razylei^ania. dokumentarna odifai^. 3.1Vnire^a Smu življenja, oddaja/H ueiie )jvl|unjsko ohilobie Napoved mkiim angleške F^aiiiHf ligp I/ oddafutjobrojuiro Vaíiimn k ogledu Naj spol diiFtva Vi de« ira ni, obveslila SLOVENUA 1 U6.20 Kukura 06.30 Udiimvi D7.0n /godbe t? Školjke 0735 Podklobiikoni 08.20 Grriíf3ř^k,3nglHSkfnsanilitm 09.40 Kvi; naunia! geiqraphic|iinior. 1// 10.25 Prvi m drugi 10.45 Polno^Jtikiub 12.00 lednfk 13,00 PorDi'jla. ^orL vrtme 13.20 Sluvmivitaliii 13.50 KomtsarRpx 14.40 Nina. slov.niladinski lilm 16.10 Umko. naiboli^a zabav3 za ufniiR giav,'i I7.no Pnroiila, ipofivreniB 17.15 Ozaœ 17.25 So2il|3, ivMmibor 18.40 Prihaja Nodi. nsanka 18.66 Vfenic 19.00 Dnevnik 19.26 Ulnp 19.10 Vrein^; 19.16 Vt 20.00 Dalei^ le smrl... /adnia epizoda 20.40 Hnůaf 22.00 Pnrnřila, Sport, vreme 22.35 íelesa.ang. nadaljevanka 23.35Chiii:kin buck. aiiHjr.lilm 01.05 Dnuvnik. vreme, ipnri 01.45 Hnbar 02.55 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 liilokaoal 10.55 Sku/iCas 11.05 Cityínlkri/bordestiilRija-[ i/bona 1í3n Zdaj! odriaia/a razgibana ^ivljer^e 1i.b5 Pesem evtovi/ije 2006: proihlavia*v pesmi 13.25 Klinnika,irannska drama 16.05 Maga/mligeprv^kovv nogomeiii 15.36 KoSarfcíNOAAciion 16,10 Vel?nie:DPvfokaiii.Gor?nj6- GoldrJub. kwi^m na, prenos 17.bb Gi!l|e: nogojDeL prvi) liga Sirnrrbil, CMC Publikum Hil Gonca. prenos 20.00 Biseri sab^ljske kraljice, lilm 21.55 £cŠn}e5p(^opHli§i^9.nadalj. 23,10 Sobotna noC 00.15 /uiicriška krpanka: Apalaškn po lova Nje. ponov. 01.20 Hnevnik/ame|sku iv 01.40 tnfokanal pop 07.311 Ivpmdaja 08.00 Naš mali svei 06.10 Poko.ns.senia 08.35 Brata Kr^li;i>k.ns.scnja 08.45 Katka inOrbi.ns.sema DB.55 HaduvedniiiaBilii, ris.senja 09.20 Jakanalurii, ris.senja 09.30 Ninja^Hlve.ns.serija 09,55 frartjlnmterji, ris. stirija 10.20 VesBliboličvJagndiH debeli, ns. him 11.20 Šolska košarkarska liga 12.20 Raketapodkozolsm, ponovitev 13.20 R?snii^ni svRl, dokum. otld^^ia 13.55 Fom^ula 1, prenostreiiinga 16.06 A^iimalija.dokiim.senia 16.40 Rajski svbl liuleniki Aljaske 16.45GeQ spoznajte »et. rlnkum. oddaja 17.15 24 ur. vreme 17,20 Romy in MichelerNa zaCciku, amer, film 19,00 21 ur 20.00 V?r>nii ali pusu 20.45 Balkan Inc 7. rfel 21.40 Skandal, amer, lilm 23,25 Ajias,nan. 00.70 Kurba. Španski film 02.00 21 ur, ponovitev 03.00 Noi^n^ panorama © 09.00 MiSma^. otra^kaodrlaja. ponovitev 09,4G Vabimo k ogledu 09.45 N^pnvHd lekHiii anglnSks Premier lign 10.15 Najspotdneva 12.00 Vidrinsirani. obvesiila 17.50 Vabimo k ogbiu 17.55 Oii^ela zakladov, dniivni kviz 18.00 V hamioniji i naravo, kmetijska oddaia 18.30 Debela/akladciv. dnwni kviz 18.35 Naj opoldneva 18.10 Mladi upi. oiroSka oddaja 19.20 Videosiranr. ohvRSiila 19.60 Vabimo k CHjlnJu 19.65 DťJtíla zakladuv. driHvni b/iz 20.00 1169. VTV magazin, ri^gionalui inlrfmaiivni proyrara 20.2 5 Kultura, i nf om i a livna oddaj a 20.30 /daj, oddaja za razgibano řivljer^e 21.00 Fvropskispiikiakelv/alnu: i^h trn vokalne puii skupine Flvirig Piiiels. posneli; koncerta 2235 Oezela zakladov, dnevni kviz 22.40 GdprtaiEma,ponoviUJV 23.40 Vat)imo k ogledu 23.45 Nttjspotilneva 23.50 Viiteosuarir obvestita SLOVENUA 1 07.00 /ivJav 09,25 Spon Spas 10.00 Podpornica 11.00 lzvir(n)i 11.30 Obzonaduha 12.00 ljudjemzemlja 13.00 Poročila. Spori, vroiiie 13,10 PnJoiovcuzNaialijo 14.30 lislega lepega popoldneva 14.36 Pfilmmiitslavii 1160 Ool|Si program 14.66 Nfirii>ljsko nkn 15Í15 Orugomnenjr 15.10 ÛMkilaktor >5.15 Gliri|a 1130 Velika naijrarld 8. mednar. ^or.uikmov.. Manboi 7006 13,00 AMinavarriiiBvdomov. ponovi uiv 14.30 [Pv gimnastiki iatuo^ke 15.10 Riga: svet prvenstvo V hokeju: Slovenija ČeSka.pienos 16.15 Spori 1630 Prvalioa magazinligu simobilvnogorieiii la.nn Spon 20Jin PtíšiiftzAlriko1/2 211.55 Umetnost glasbe m plusa 221)5 Dokaz. 3/8 22.55 Spon 0035 Onevnikzame^skew 01.06 Iniokanal pop 0730 Ivprodaia 08Í1{1 NaSmalisvet.riisen[a D0.in Poko.ns.snnja 083b tíraia Krnl^ek, ns. serija 08.46 Kalka in Orbj. ris. senja 118.55 Raduv^^dnica Ribi, ris. serija 09.25 Jaka na luni. ns.scnia 0935 Niii|čt?elv^. ns.SROja 10.00 Translonneni.ns.seniâ 10.26 Power llangersjiilad. nan. 10.60 Vojna klovnov, ns.senia 11,00 Sniska košarkarska I] ga 12.00 M^mcezaverbio, naa 12.66 Kiiliirijska avariuira. dokum. oiidais 1330 formula 1,pienos dirke 16.00 Rísniúntsvet.rítikiiiii.uiJda|a 1630 Saniska teka. ponovitev 17.55 24 ur vrtine 16,00 l^akeia pod kozolcem 19.00 24 ur 20J10 Vsota vsf^ii sirahov. amer, film 22.111 Sponna scena 27.55 Vse osianu vdnířini, amar. f. 00.66 24 ur. pnnoviUîv 01.66 Nn^na panorama © PiJNOVIŒVOÛOAJTFOFN.SPOREOA ÍI9D0 Mi^ maS. otroSk» oddaja 09.40 145B.VIVmagazin 10.06 Kultura, inlormauvna oddaja 10.10 Spunnitrjrek 10.30 Sveiovnipokalvjudu Celje 200B.rHpwia;a 11.10 Jesen Munia. oddaia za tretje ^ivlipnjskci obdrjb;K 11.65 Vabimo k tjgledii 12,00 Najvi;a.nrlilairt7 narod Nozabavno glasbo 13.15 Videosirani. obvesiila 15.55 AiiylťSka nogometna PrLiiner liga, neposredni prt>nos Arsenal : Wigan IBJIO Vidensirani. oglasi 1Q.55 Vabimo k ogledu 19.00 OeMa zakladov, dntfvni kvi; 19.05 1469. V IV magazin 1030 Kultura. informiiUvriH oddaja 1935 Oe^eia zakladov, dnevni kviz 10.40 Popcorn,glasbnriaoddaia 2030 Ansambel l%jni 6lei uspebnv. posnuifik 2. dela jubilej M i}g a koni;eria 71.25 Vidensuani. obviisula SLOVENUA 1 06.26 Uinp D6.4D /rcalo tedna 07.00 Poročila 0/J)5 OobmjUlio 00.0n Poroi^ila 08.05 Oobrojuifo 09,00 Pt3iueii9 09.05 Iz popotne lorbe 08.26 Oridsfa za nirnko 09,10 Kviz national geoDraphn; jiirmjr, 4// 10.25 I isieg a lep b ga jiopolrkieva )3.00 Poročila.^ por L vreme 13.16 Iisiega lepeiia popnlrt)eva 1430 íurislika 15.00 PmoCila. piomsi 16.06 Oober dan. KoroSka 15.10 lioli Poll Oh, 11/11 16,115 llukvo»k,8/10 16.10 Riiie:baleL4/lĐ 16.26 Morunainpti^jeslrsSilo 16.36 tíisargora,1/lb 1/.00 Poročila. Sport vreme 1/.30 Oojcni v div|ini 16,26 ^rehanj83x3pliis8 16.35 I okoiiiotivček lomahn prija lelji. nsanka 1B.40 Pavle, rilei'iilisiai^ek. nsanka 19.00 Onevmk, vreiiiu,Spori 20.00 Izzivi 20.30 Umeinastip 21.00 KoimsarRex. 10/16 22.00 Orim RVi. Spor L vreme 27.60 SpBerinon,3/4 00.75 OujHřN v diviiiH SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 /ab^vm iiitokaridl 11.30 IJtroaii iniokanal Í2a30 iabavm iniokanal 13.16 S Športna orklaja 13,10 terin v Italiji 14.10 LlniRlnost glasbe in plesa ioo2artfjvn letrr 14.16 I.eg onda rne izvediie. veliki operni linde 14.16 KoncertizHamallalia 15.20 Peiee2Aínko1/2 16.25 Vlak, 1/2 16.10 lekiiia. diihainanddaia^a mlade 19.00 Rdeče (joleije. 1/10 19.60 Kratkngrani Mm 20.15 Praksa. 20/22 21.00 Studio city 22.00 Aninaja. glasbena odriafa 22.36 Iutuiama.6/16 23.00 Orane Floiičol iz/3 orira 00.15 Onuvnik zamujske Iv 00.16 Iniokanal pop 07.00 24 ur, ponovitev 06.00 Ricki lake mi\ Pmusodff.nad 09.46 Obsvilu.nad. 1035 Ivjjrodaja 11.06 Oarva greha, nad 17.00 Prerojena ljubezen, nad Î2,S5 Šporinasccna 13.10 Iv prodaja 14.10 Oickilake 15.06 Preroiena l|ubK/cn. nad. 16.00 Oarva greha, nad 16.66 Obsviui.nad. 17.66 74 ur vremi? 16.00 Potusode.nad 19.00 71 ur 20.00 N^Sa mala klinik». Ulja 20.56 Sëdo)8oebi]sa.naii. 21.S0 LIrgenca, nan. 22.16 /akoninred:Enotsza posebne primere 23,40 ïretja izmena, nan. 0030 Pojaislji. nan. 01.0 0 24 ur 07,00 Noôia panorama © 09.00 Ocbrojuirainiurmaiivno raivednina oddaja 10.00 Vabimo k ogledo 10,06 Anglr^ka nogrjiiistiia Premier liga, posneM tekme Arsenal : Wig an 11.45 Naj spot itneva 14.00 Videos tram, obvestila 17.50 Vabimo k oqledii 1/.56 Oe^ela zakladov, dnevni kviz 1B.no Regionalne novice 16,05 llokomei. ptísnnlpk leknm HK Preveni Slovanj Graiiei;:nK Irimo inhnic 19.60 Vabimo k ogledu 19.65 Oe^ela zakladov, dnevni kviz 20.00 Okrogla miza, kontaktna oddaia spomladansko 6iši^ii|e m iirejanje nknl[avMOVelen[e 21.00 liegionalne novice 71.05 Dezfila zakladov dnevni kvfz 21.10 KoSaika. posiieiek lek;iie Elekua Fsoiech : Union Olimpiia 22.40 Na I air^ktivnejSi dogodki angleSke Premier lig^. fE^ariaw 23.20 Iz oddaje Dohro |i)Uo, mira mati vno razvedrilna oddata 00.10 Vabimo k oglťdii 00.15 Naj spot dneva 00,20 Videosuam, obvestila SLOVENUA 1 06.20 Kultura 06.30 Odmevi 07.00 l%Dtila O/.Ob Dobro juiro 08.00 Porm^ila 08.05 Dobro jutro 09.00 Pmo^ila 09.05 líiikvoíeríke, 10/10 09.10 Radovedni faàekiposlaja 09Mar tii la m pu^e straSil o 0930 Bisergora 09.15 /godbe IZ Školjke 10.25 Soiilja. ivManbor 11.40 PnJo^cvcuzNatalijo 13.00 Poroi^ila. Spon, vreme 13.70 Hnbar 14.75 Mai^iiinujaSkipanda. 1/7 15.00 PrïoCila. promel 15.05 Mosiovi 1540 Nove lilapii^va dugod)vSt^ini>. 7/26 16,05 MiSkaSmslrSka. 10/10 16.10 .iezus iM Josehiie. nad. 16.25 Knjiga mene bntta 17.00 Novice. Spon, vreina 1730 Oomai^i obrti na Slovenskem: pnSkar[i 18.00 Moriro 18.35 Iraktorlom. lisanka 19.00 Dnevnik, vmme. ^ort 70.00 Pod>ammeiom 21.00 ŠumKosDViila. dcAu.pcrirsl 22.00 Udmevi. Spo rL vreme 22.60 /adn|i ples FtlielRosenhiirg. fran.dok.oddaja 23.40 Dnmařa obru na Slovenskim: mlinarji 00.10 Moriro 00,40 Dnevnik, vreme, ^ort 01.40 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 09.00 /abavni iniokanal 1130 Utroški infr^anal 12.30 /abavnnnlokanal 14.00 Antmiia 1436 Alpe-OonavaJadran 15.10 Sviilcn/noprvensivovbokeiu na ledu: Slovenija lalvija 17.66 SluriioCity 18.55 HiSa Manje pomočnicK,dr2ma 20.00 Manbncpoiiinalesluv.pnkala vnngom.,Maribor Pivovarna Mko CMC Publikum, prenas 21.50 PohujSanje v rMim ŠeniKorianski ÎV pnretfca 01.20 Dnevnik zamejske iv 01.15 Iniokanal pop 06.50 24 or. ponovitev 07.60 Rickilake 00.10 Pm usode. nad. 09.35 Ob svitu, nad 10.25 Ivprodaja 10.65 Barva greha, nad 11.50 PrerojonBÍjube;8n,nad. 12.45 Mestece za vedno. nan. 13.411 ívprodaja 14.10 Riekiiake 15.05 Prnrofona l|uhe/en. nad. 16.00 Barva yrsha. nad 16.55 Oluviiu.nad 17.66 24 ur vreme 10.00 Pntusode.nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21.00 Ko prijamljsivo ubija, aninr. t. 22.10 /akoninred:tnoi8Za posebne pnriiere. nan. 23.35 Ireija izmena, nan. 00.25 Pniaielji. nan. 00.55 24 ur. ponovitev 01.56 Noćn'ri panorama © 09.00 Dobrojuiro.mlormauvno razvedrilna oddaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.06 Okroglami/a,pnn.pogovQra spomladansko ćiši^enjc m urejanje okolja v MU Velenje 11.05 RnkomeL posneiek lekme RK PrBVBiitSlDvenj(^3d2c;RK Inmo frtibnjc 12.25 Najspoidneva 12.30 KtrSarka, posn.lekmuLIeklra Lsoi2Cli:UnionOliinpi|a 14.00 Viduostrani, ohvmila 17.60 Vabimokogleilu 17.55 DitíGla zakladov, dnevni kviz 18.00 IV in^irukdia: Malem au ka. kont. izd), rjildaja, 3. TV rti reža 18,40 Dejala zakladov, dnevni kviz 18.45 Ndj spol dneva 18iiO Najairakuvnsjši dogodki angisike Premier lige. repor. 19.10 Ubî^siila. videostrnn 19.50 Vabmiokogledu 19.55 Ořiela/akladrjv, dnevni kvi? 20.00 1460.VIVrnagazin.rEgionalni inlomiativni proyrani 20.26 Kultura, mfoniiativna odrlaja 20.30 Sponnt lorsk. .^poruia informativna oddaja 20.60 Sporuii gosi, kontaktna oddaja 21-76 DaTsIa zakladov, dnevmkvtz 2130 Asova gibanica, mlor.oddâja 22.00 lu smo don>a. inlor. odda]a, 3. IVmrtíla 2230 l?oildajeOobroinl/o 23.20 Vabminkogkulu 23.25 Najspoidncva 23,30 Vide ostra m, o buss lila SLOVENUA 1 06.20 Kiitura 0630 Odmtivi 0;,00 PwoSa O/.06 Dubrojuiro 08.00 l^tfoCila 08.05 Dobro luiro 09.00 l^oúila 09.05 Spon Spas 09.35 Mi^kasmmiSka 09.40 Risanka 09.45 Ju;iiSinJns8íirie.13/24 10.06 Knjiga mene boga 1030Velikiimj>f!nji 1/4 11.20 Spel doma 13.00 PoroŮla. Spori vreme 13.15 Nokaiminuizdomaćogfasbo 13.30 l|ud|ein?emija 14.70 Dalečjasmrt..,.5/5 15.00 PcffoNa. prumet 15.05 Mostovi 15.35 Babar.B/12 16.05 Malesiver;eltt;s.kviz 17.00 Novice. Spori vroma 1736 /vami 1830 7rsbaTíBAsirHÍníoia 18.40 Ri^geci. nsatika 19.00 Onevmk, vreme. Sport 20.00 Dvfjjticf:nimniskililm 22.16 Odnjcvi,Spon,vreme 23.10 Svetoinsvel 00.25 ivanii, ponoviiKv 00.10 Z vami 01.15 Dnevnik, vmmn. Spori 02.16 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 \n\(km\ 09.00 /abavni iniokanal 11.30 OiroSki iniokanal 123 O Z abavni infokanai 13.46 Sobotna noC 14.50 AmenSka krpan ka. glas. rfoknm. 15.55 Umko, najboljša zabava za umne glave 16.40 Irkma, debaina oddaja za mlarle 1736 Dobprd3n,KomSka 16.10 Ifrpelie Kozma 20.00 hnr^ovanipokaluelav nognniKiu. prenos 23.00 Slovenska jaz/scena 23.45 Ukradl srei^^.kilaii^ki lilm 0130 Dnevittkzamejsksiv 01.66 Iniokanal pop 06.50 24 ur, porwvitw 07.50 Ricki Lake. poDOV. 00.40 Potu8odB,nad. 09.35 Db svitu, nad 10.26 Ivprodaja 10.55 Barva g^a. nad. 11,60 Prrrojsna Ijubezun. nad. 12.45 Prevericnu 13.40 Ivpfodaja 14.10 Rickilake 151)5 Pren]jena ijiibozRn. nad. 16.00 Barva greha, nari. 16.55 Obsvtiu, nad 17.56 24 ur. vreme 18.00 Putusods.nsd. 19.0 0 24 ur 20.00 Sledi v snegu. amer, lilm 21.46 Na kraju zločina, nan. 22.40 /akonmred:řnoiaZ8 posebne prii nere. rran. 23,35 Ireijrtizmuna.nan. 00.30 Pniainlii. nan. 01.00 24 ur. pnnoviteva 02.00 Noi^na panorama © 09.00 Dnbrojulrn,iiilormalivrin razvedrilna oridaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Sporini torek, informativna oddaja, ponoviiev 10.20 Sponm gost. ponfjvilev pogovora 10.56 Naj spol dnm 11.00 Vi doos ira m, obvestila 17.60 Vabimo k ogledu 17.66 Debela zakladov, dnevni kviz 18.00 Cas za nas. mladinska rfildaja 3. ÍV mreža 18.40 Regioitalne novica 18.45 De7tíla zakladov, dncyvni kviz 18.50 V hsnnoniji / naravo, kmuttjska iKidaja. ponoviu^ 19.26 Vidcostrani. obvpsola 19.50 Vabmiokogledu 19.55 Dejala zakladov, dnevni kviz 20.00 Pop coni. glasbena kun la kuia oddaja 20.50 Regionalne novice 20.53 Dehla zakladov, dnevni kviz 21.00 lidpna luma. kontaktna oddaja, 3. IV mreia 22.00 Iz oddaje Oobrojuim iiilormaiivno • razvtidnlna oddaja 22.îîO Vabimokngladu 22.55 Naj spol dnpva 23.00 Videostraiii. ribvesiila PRIREDITVE Oven od 21« marca do 20« aprila Wai le inesecijudezni m tudi id vas do laios mm\ v tem ^name-"JU- ^ste rek]i. da ja ie čas. a ne? Pravzaprav ste sami knvL da se ^ nI zgodila h prej. razlog pa |B varjeino v terr. da še niste bili pri- w pravljeni. Sedai ste. vprašanje, ali ^ oseba prava, pa bo §8 nekai ^ ^ časa na meniju. Kar ne boste sô mogli odloíiti, pa čeprav vBSie, da tokrat niste vi tisti« ki je izbral. Uspeli boste urediti neko uradno zadevo, potem pa sploh ne boste več vedeli« ali si œs želite urediti stvantako. kot piše v dokurtiemih. Bik od aprila do mafa ^ "S Tudi tokrat doste dokazali, daste mojster sprenevedanja. Čeprav Do ^ vse kričalo, se boste smejali m to na ves glas. Ljudje se bodo (!udik odkod vam toliko optimizma izkazalo pa se bo, da le ta ie ^ zaigran. Boi|e se boste počutili šele v začetku novega tedna, tudi ' M zato, ker bo do vas príšlazelo dobra novica eoijša, kot ste jo pričakovali. Maj bo v vas zbudil ieijo po nelnostih v dvote. Se ji boste prepustili? Od tega je odvisno tudi, kako lep bo letos ta mesec za vas. Spiodr^iki bodo tokrat koristni.. Dvojčka od mo|a do 2f« junija ■ S Zdelo a vam bo, da je práel čas, da na glas poveste, kaj si mislite Si ^ ^^ o vas bodo drugi govorih ie takrat, kovas ne bo zraven. To paie tako veste, da ni najboljši znak. Zato se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne boste ^ ^ znaâi sredi zgodb, s katenm v resnici nimate čisto nič. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako kot pa da ^ družite z ljudmi, ki vam lahko le škodijo. LtubezenďcožMjenje bo lepo m vam bo dajďo novo energijo. Rak od juniia do 22, julija Vedno ste imeli radi pomlad poletje, letos pa boste to še toliko bolj občutili. Tudi, če vam bo vroča, boste naravnost ufivali v vsakem soninem iarku. na zraku in v naravi. Čutili boste, da ^ v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti mzato se ne čudite, œ se boste lotdi marsičesa, kar se sicer ne bi. Še vaši najbližji bodo presenečeni, ko bodo odkrili vaše nove talente. Tudi take. za kaere še sami niste vedeli, da jih fmate. Gpazii pa jifí bo tudi tisti, ki vam ne da spati._ Lev od 23« julija do 23* avgusfa Vzeli ste si nekaj dni le za^ in si res napolnili baterije. Da poiež»' vanje m brezdelje človeka sicertudi utrudi, pa ste že pozabili, A verjemite, da šteto potrebovali. Prvonaslednje potovanje bo napomo, ker ste siv glavo zapičili, dabostevnekaj dneh nadoknadili čas. ko stfî lenarili. Pa so prazniki šele dobro mimo. Dpaziii boste nekoga, ki ste ga ÍB videli, a vam bo tokrat res padel v oči. In kot kale tudi v srce. Nikar se ne umaknite, čs se bo izkazalo, da gre za obojestransko naklonjenost._ Devica od 24» avgusta do 22« septembra ^ Zdelo a vam bo, da je prišel čas. da na glas poveste, kaj si misiite Ç0 zadevi ki vas muči že nekai mescev. O vas bodo drugi govorili le takrai ko vas ne bo zraven. To pa !e tako veste, da ni najboljši znak. Zato se izogibajœ ijudi, ki so nagnjeni k ^letkarjenju. da se ne boste ^^^^ znašli sredi zgodb, s katenmi v resnici nimate cisro ni{. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako kot pa da se drulrte z ljudmi, ki vam lahko le Shodijo. Ljubezensko življenje bo lepů m vam bo daj^o novo energijo. Tehtnica od 23» septembra do 23« oktobra Skoraj vsi bodo že Dozabiii kaj se vam je dogajalo, vf pa seveda ne boste. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da b laiiko bilo kaj narobe, se vam bodo mračne misii kar same kradel v glavo. Zato je prav, da se še bolj zaposlite. Po možnostmi s stvarmi, ki vas razveseljujejo. Pri tem pa pazite, da ne boste pretiravali. Saj veste kakšni ste. Mim^* grede vas zanese m ne znate več uživati v majhnih stvareh, ampak hočete več m več. V torek boste zeio veseli! ikorpijon od 24» oktobro do 22 novembra ^ ^ Č8 boste upoštevali nasvet zvezd, boste preživeli zelo lep čas, ki f^ vam bo še nekaj časa ostal v spominu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembnega zamudili, če niste ves čas zmisirmi le pn domu in ^^mÇ vsem. kar se tam dogaja. Končno je prišel čas, ko lahko mislite tudi nase m ne več le na druge. Tudi finančno stanje ^ bo krepko popravilo, ker boste uspeli do konca izpeljati proiekt, ki se je vlekel h nekaj časa. Podpore boste imeli več kot ste računali, uspeh pa tudi ne bo izostal. Strelec od 23* novembra do 22« decembra Pripravite se, kajti prihaja res razburljivo obdobje v va^m življenju. Iz dneva v dan se bodo dogajale nove stvari. Kot vedno v ži^jenju boste en dan v oblakih, drug da pa bo treba pristati na trdnih tleh. Tista kar bo izgledalo najbolje, se bo na koncu izkazalo za najslabše Kar nekaj načrtov boste spet mcrali v na^ednjiti tednih spremeniti. To vam ne bo težko, saj kar je treba, r^ikoli ni teiko. Na prvo mesto boste viivljenju postavili sebe m svoje najbližje., kar ste se že dolgo trudili uresničiti, pa ni m m ^0. Ker niste znali reći ne. Ker žs dolgo veste, da so ti največ, kar imate. Koiorog od 23« novembre do 22. decembra s 2eieli Si boste, da se vam uresniči ena od želja, ki v vas tli ze od lan-^^ ske pomladi. Pa ne bo šlo čez noč. Tudi pn}jekt, ki ste se ga lotili ze KX pred meseci, se vtem tednu ne bo premaknil iz mrtv^ točke. 80 pa W zato veliko bolje kazalo pri povsem novem projektu, ki se vam je po-^ nudif šele v zadnjih dneh. Kaj ko bi tokrat malo pozđiili na svojo trmo m načela ter se lotili stvari drugače. Tuditako, da boste po^bili na denarno nagrado. Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti. Partner bo vesel, ko boste dobre volje in si boste i^astudi zanj. vi Vodnar od 21» januarja do 18» februarja Ko se vam bo že zdelo, da ste iz najhujšega, se bo na vas zgrnil nov problem. Povezan bo z ljubeznijo, saj je čas ia pravi, da se zakom-plicira. Žeto pazite, kako se boste obna^li. ko vas bodo na glas povprašali, kaj si pravzaprav želite v prihodnosti. Tisti, ki bo to ďi-šai. lanko razume povsem napačno. Precei raztreseno boste delovali. ker takitudi boste. Če vas bodo sodela^^i m dcnači čudno gledali, se boste pravzaprav prav dobro počutili. Tudi zato. ker se boste velikokrat smejali njim m ne sebi. Vi že veste, zakai Ste taki. Rabi od 19« februarja do 20» marca h nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. Pa to ne drži čisto, saj si nočete priznati, kaj si pravzaprav želite. Nekdo, ki ga že dolgo poznate, se bo vedno pogosteje kradel v vaše misli, tudi sanje. Ne boste prav vedeli, kaj se dogaja, im boste prebujajoča čustva poskusili potlačiti m pozabiti. Pa tokrat ne bo Šio k^tako. Očitno se vam je močno usedel vsrce. Če boste manj gledali nato. kaj bi rekli drugi, boste morda celo odkrili, kaj si Čustva so namreč obojestranska. a je iiines veliko sïïahu. iz vaše in njegove strani. VELCNIi v Četrtek, 4. maja JMÛ Vila Mojca Šola za starse - začetni program Motivacija za učenja (Zlatka Jambrovič} 18.0 D Krsčanska advem. ceikev Velenje Ustvarjalna delavnica Izdelovanje cvetja h krep papirja S Informacije: 03/587 11 34 Pohod: Sabolin Petek, 5. maja Dd 12.00 naprej Titov trg 3. jn edna ro dni f e stiva I Več znanja za več turizma Turistična tržnica 21 00 Mladinski c&nterVelenje Klubski večer Sobota, 6. maja 8 OP-13.00 Titov 1rs 11. Cvetlični sajam 9.00 Velenjsko jezero Match Race Velenje Cup 2006, Tekmovanje katamaranov v razredu TOP K-2 IMfi-15.00 Hotel Paka, avla. 4. Slaščičarska razstava 19.00 Mladinski centerVelenje Klubski večer 19.00 Rdeča dvorana Velenje Državno pivenstvo v rokometu. Liga Skil, Play off RK Gorenje ; RK Gold Cliib X informacije: 03/587 11 34 Pohod-Bohor Nedelja, 7« maja 2 Informacije: 03/58711 34 Kdaj - kje - kaj 33. trim pohod: Šalek - Paski Kozjak X Informacije: 03/587 1134 Pohod od lipe do lipe Ponedeljek, 8. maja 17.00 (Mladinski center VejeniB Delavnica samo po d oba 19.30 Glasbena lola Velenje, velika dvorana Pred maturité tni nastop dijakinj Glasbene šole Velenje Valentina Dolinšek (klavir) in Agata Kvartič (flavta) i Informacije: 02/587 11 34 Pohod - Mihova pot (Lopatnik) Torek, 9« maja 17.00 Mladinski center Velenje Ustvarjalne delavnice s Ksenijo 17.30 Glasbena lola. velika dvorana Svečana podelitev priznanj in nagrad ob zaključku gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 18.00 (Mladinski center Velenje Magično gledališče - film 19.30 Glasbena lola. orgelska dvorana Orgelski koncert Cecilije Emersič Sreda, 10* maja 17.00 Mladinski center Velenje Emine ustvarjalne delavnice 17.00 Vila Mojce Sredina peta - ustvarja I niča za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure 18.00 IntarsparVelenje Modna revija 19.00 Knjigama Kulturnice Odprtje razstave slik akad. slikarke Anje Jerčič Tretji krog v razstavišču 360 Velenje • V sreUo, 10. maja, Mladinski center Velenje naCrtuje /adnjo otvoritev kroga prvih treh razstavljavcev v okviru projekta Ra/siavisče 360. llnaka ra?:siavišća so postavljena v Velenju. Ma-ribom in Celovcu, v vseh ireh mcsiih pa so doslej videli po dve ra/siavi. Tokrat sc ho s svojim delom v Velenju predstavil I/tok Maroh i/. Maribora. Gre za zelo zanimivo instalacijo, čustvo 21. siolelja in sam avtor pravi, da v Celovcu in Mariboru ni postavil istega koncepta razstave, saj je začutil dru^iaćno energijo in drugačen s vel. tako da se sama postavitev razlikuje ^ledc na mesio samo, Zanimivo bo, kako bo umetnino postavil v Velenju. Otvoritev bo v sredo ob i^. uri na tradicionalni lokaciji - ploščad med KSC in centrom Nova. S lem zaključujejo prvi krog razstav, V MC-ju pravijo, da že beležijo prve učinke projekta in krepko zasledujejo prve ciljc. med ka-lere sodi tudi dvigovanje kulturne zavesi! pri mladih in preseganje ra/lik 1er vzpostavili sodelovanja na področju kulturnega ust valjanja na območju obmejnih regij. Poleg tega pa so že od vsega začel ka vzpostavljali kulturni dialog s področja umetniškega ustvarjanje med mladimi v obmejnih regijah, Avsiriii in Sloveniji, ■ bé Zgodilo se je # • • (i od 5. do 11. maja 19.19 Knjižnice Velenje, študijska čitalnica Predavanje Sanja Lončar: Hrana kot uničevanje in kot zdravilo 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorena Predmaturítetní nastop dijaka Glasbene šole Velenje Mitja Marošek (klarinet) i ]nformacije:03/587 ti 34 Pohod - Račka jezerca (Maribor) ŠOŠTANJ v Četrtek^ 4. maja 17 DC Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic 1 j^Dg Mestna galerija Šoltan] Koncert violo nI Sobota, 6. maja 10.GO tj asii ski dom Šoštanj 3. meddruštveno gasilsko tekmovanje pionirk in pionirjev za pokal K S Šoštanj 20.00 Športna dvorana Šoštanj Eleklra Esotech : Union OUMPIJA{LlGAUPC TELEMACH • LIGA ZA PRVAKA) Nedelja 7. maja 16.QQ Kulturni dem Šoštanj Lutkovna predstava Trije prašički Torek, 9* maja 1700 Kulturni dom Šoštanj TORKOVA PETA • ustvarjalnica 2a otroke In starše Sreda, 10« maja ^ Umbarskagora Izlet Trojane- Limbarska gora 1700 Stadion Soltdnj Šoštanj. Brun Ivi k (Štajerska liga v nogometu) MOZIRJE Nedelja 7. maja 18.0Q Cerkev Sv. Jurija Preddiplomski in diplomski koncert sodeluje Komorni zbcr Tâby Kammarltor Stockholm. Švedska, dirigentka: Jerica Bukovec, solisti: Jelena Deratic, sopran, Katja Gruber, mezzos o p ran. Fernando Mejias. tenor, Rok Savcar. bariton in Primož Malavsšič. orgie, izvajana bedo dela Gallusa, Schutza. Mozarta, topija in Sands trom a. 1ffl7 MHz FM I. .g— Q . Kpledar imen Ma j/Ve liki traven 4« četrtek, Florijan, Monika, Antonija, Cvetko (svetovni dan astme) 5« petek, Godhard, Angel, Ditka (mednarodni dan babic} 6« sobota, Janez, Judita, Benedikta 7» nedelja, Stanislav 8« ponedeljek, Mihaela, Heladij (mednarodni dan Rdečega križa, 3. do 18. maja teden RK) 9« torek, Gregorijjzal-ijajrma, Pahor (dan Evrope, mednarodni dan zmage) 10 • sreda, Antonin, Nikolaj, Janže, Izidor Lunine mene 5. maja prvi krajec 7:13 Pregovori Če maj se z vročino zače* nja, mraz Se po Urbanu (25.) rad ne jenja. Velikega travna če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli. Saditi fižol na Florjana je dovolj zarana. Hladen maj-nik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj. -5. maja leta 1973 je Velenje obiskal predsednik poljske delavske partije P.dward Oíerek; • 5. In 6. maja leta 1983 je bil v Vdcnju simpo/ij Jugoslovanskih geologiw na 10 m o >^Geologija Šaleške doIine< •6. m^a leta 1977 je bil v dvorani velenjskega doma kuliure koncert slovcn5?ko pianistke Dubravke Tomsić Srcholojak, '7. msýa leta 1999 se je v Termah Topolšica pričela tridnevna mednarodna konferenca o multipli sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multiple skleroze iz Londona; na konferenci .ie sodelovalo 36 predstavnikov Iz 15 evropskih držav; - 7. ni^a 1971 so v Velenju položili temeljni kamen /a izgradnjo veleblagovnice Nama; v tej stavbi od letos naprej domuje velenjska knji/nica; -prvi pani/ani so prišli v Šoštanj 8. m^a leta 1945, naslednjega dne pa je bila v Šoštanju že večina članov okrajnega odbora OF; - leta 1955 so v Šmarinem ob Paki v spomin na množične aretacije ljudi iz Šmartncga in okolice leta 1942 razglasili 8. maj /a občinski praznik; - 8. maja léta 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje oh Celjski cesti, /a katero so temcijni kamen položili 15. maja leta 1986; - 8. maja 1995. leta Jo lakratni k>stanjski župan Bogdan Menih v zdraviliškem parku v Topolsici svečano odprl prenovljeno Spominsko sobo. posvečeno vdaji nemSkib onoi v Topolšici; isiega dne /večerje bila v Topolšici šc osrednja državna siovesnosi oh 50-leinici /mage nad faSizmom; slavnostni govornik je bil i eda nji obrambni minister Jelko Kacin, slovesnosti pa so se udeležili še mnogi drugi visoki gostje; • 9. m^a zvečer leta 1945 je v zdraviliški menzi v Topolšici nemški genera Ipolkovnik Alexander Lôhr, komandant ar-madne skupine H in komandant nemákih onol za jugovzhodno Hvropo. pred predstavniki slovenske partizanske voiske podpisal kapitulacijo svojih enot; vdaja v Topolšici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemških armad; - štab 4. operativne cone je 9. mîya 1945 postavil komando mesta Šoštanj, kije bila pristojna za Šaleško in Misiinjsko dolino; -10. míya 1945 jo bil v Šoštanju velik shod oziroma miiing ob osvoboditvi; • 10. maja leta 1990 je prvič zasedala novoizvoljena večstrankarska velenjska občinska skupščina; - II. maja leta 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150-letnici rojsiva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka. ■ DamUan HljaJIč Pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak v Vale njo (arhiv Muzeja Velenje) Za brezplačna testna geslo pokličite □1 3D 94 485. Vse. kar morate vedeti o 140.□□□ slovenskih družbaln in samostojnih podjetnikih. Kako plačujejo, kako poslujejo, kdo in kako Jih vodi In kaj se piše o njih VđAimo vas v vrtec VVrtcu Velenje bomo od 3. do 17. maja 2006 vpisovali otroke, ki še niso vključeni v vrtec zâ šolsko leto 2006/2007. Otroke lahko vpišete vsak delavnik od 6. do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Podrobnejše informacije lahko dobite na upravi vrtca, v enoti Tinkara. Šlandrova 11 /a, Velenje, ali na telefonski številki: 898 24 00, 898 24 02. ^ůóijem u Qfsnods. d.D.G.. Info^blsnadE.sl UUDSKA UNIVERZA VELENJE organizira v sodelovanju s PUP d.d. HORTIKULTURNO DELAVNICO v ČEIHTBC 11* maja «ri» 1B.30 uri POSADMO CVnUČNA KORITA na Ljudski univerzi Velenje ter v rastlinjaku Vrtnarstva PUP Velenje. Prijave in informacije na tel. 898 54 50 oz. osebno na Ljudski univerzi Velenje. DOŽIVni MMU» I VRTNARSKIM HOJSTnOM SIMONOM OaWIK^ PE ENER6ETIKA 'Tël.rîar8S612'56 — PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/8891420.03/83914 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel.: 03/891 91 53,03/891 91 54 6SM: 031/041 390138,031 375 041 V primeru reklamaci) glede obračuna pokličite: Za individualne hiče:_ 03/89611 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/89611 46 ali 89611 48 Za industrijo: 03/89611 44 NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »UNIŠPORT« objavli^ne v tedniku Naš ias 20.4«: 1. NAGRADA: ŠOLSKI NAHRBTMIK: DAVOfí DUŠANIČ. GonSka40. Velenje: 2. NAGRADA; kolesdrski Števec VDO C 05 breúiční: MAKS KOŠTOMAJ. QiDva 4. Velenje; 3. NAGRADA; kolesarske rokavice SKM: VINKO HUDEJ. Smarška 22. Velenje. Nagrajence iakajo nerade v prodajalni UNIŠPORT v Centru NOVA na Šaleški 21d v Velenju. S seboj prinesite osebno izkaznico. Nagradna križanka Mlekarna Celeia zefene cfofine Mlekarna Cekla Ar jo vas 92, Petrovobll4kí In gotovinski KREDITI do 7 let, 2a vse zsposlens hI upokojsno« tuđ 09. dO 50 % obrenmlive, star kredit nI oviral Č« niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiega vozila, ter leasings za vozila stara do 1010t Pridemo ludi rta dom. ToL: 02/ 252 48 26 041 750 560, 041 331 991 Fax: 02/ 252 48 23 W¥/Wi numerouno« »p ■ si Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zdradi bolezni ali poškodbe ogroženo livlienje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Posovoiena tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478. dežurno službo pa na 8995445 U kamo v Velen ju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organi- ziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Zobozdravniki: G. In 1. maja - Majda Budna, dr. deiTt. med., v dežurni zobni ambulanti. ZO Velenje. Vodnikova I od B. do 12- ure. VeleriiMrska postaja Šoštanj: Od 1. do 7. maja-Simon Miklavžin. dr. vet. med., gsm: 041/633-676- Od 8. do 14. maja - Urban Hrušo* var. dr. vet med,, gsm: 041/667-040 Deiovni ias; ponedeljek- petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil • od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Porok et Boris Pučnik, Velenje, Cesta Františka Foita 6 in Simona Presečnik. Velenje. Šaleška cesta 18; Uroš Ivančic. Velenje. Ulica Dušana Kvedra 5 a in Urška Pla-zovnik, Velenje. Uiica Dušana Kvedra 5 a; Matjaž Knez, Velenje, trnova 35 b in Saša Jurko. Paka pri Velenju 40 h; Aleš Kiitnei. Paka pii Velenju 46/d in Sušeč Nataša. Velenje. Zidanškova cesta 7; Damjan Jurko. Velenje. Lopatnik 5 in Mojca Dolinšek. Velenje. Bevi^e 7/c: Dejan Bohak, Velenje. Šaleška 20/c in Mojca Veidnik. Velenje, Slantetova ulica 14: MirosiavMarlnovIč. Velenje. Stantetova ulica 9 in Renata Lazarević. Velenje, Kersnikova cesta 17 roj 1959, Velenje. Goriška cesta 42, Karoi Kolar, roj. 1320, Breg pri Konjicah 27. Janez Oset, roj. 1930. Šentjur, Pod Resevno 1, Rajmund Dolenc, roj. 1S29, Celje, Tkalska Alojz Jelovnk. roj, 1923. Mali vrh 45. Johfa Borov-šak, roj, 1929. Janškovo selo 11. fm-lunat Kugovnič, roj. 1926, Hrastovec 56. Antoniia Krajne, roj. 1924. Vfbje 75. Ivan Podmilišak. roj. 1936, Ljubljana. Linhartova 64, Ivan Tomazin. roj. 1925. Velenje, ŠaleSca cestaa 2/-d. Elizabeta Pungartnik. roj, 1915. It lec. Pongrac 56. Franc Peiemel. roj. 1923, Celje. Mariborska cesta 76/8. Stanislava Ostefič. roj. 1927, Velenje, špeglova 48, Karol Ožir, roj. 1919. Kavče 56,Frsnčiška lah. roj. 1929, Bele vode 8/3. Smrti: Bodo Joachim Kraushaar, roj. 1929, Velenje. Ul. Pohorskega bataljona 15. Jožef Banko, roj. 1921, Spodnja Rečica 58, Vincenc Potočnik, roj. 1931,Zavodnje7l}. Milena 8raôc, KAMiyOSESTVOPODPECIiiy Šil8l(2i),TiL:0a/8970aO0,G4l/6S2'100 Izdelava nagrotnikov in Mm i^apsov POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30. mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA MOŽNOST PAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Že osem lei v grubii spiš. a v riáših sícih še řiviš. Zdâj uÂe tvoj ^rob kra^o in ívtíftj U v pozdiàvsoiijo. V SPOMIN VIKTORIJI KREGAR 1935 - 1998 Prisrčno hvala vsom. ki z lepo mislijo posiojiic ob njenem gorbu in pri/^eie svečko v spomin. Vsi njeni Prs/fíá je klop. kjer si làko rad sede! ir pel. Ljubil si petje ii: sredi peijâ si odšel. Prenři.i3Í leiève J^lvijenja. j/rf» zdâj si irpljenjà. 22. aprila je oú nas odšel naš dragi mož, oce, dedi in stric FORTUNAD KUGOVNIĆ - NANDI 8. 7.1926 - 22, 4. 2006 Vsem dragim sorodnikom, prijateljem, sosedom in krajanom so iskreno -dahvaljujemo ^a pomoč, izrečena sožalja, darovano cvctje in svečke. Zahvala govornikoma g. Tajniku in g, Kopušarju, g, Rusu. dr. med., g. duhovniku, pogrebni službi, praproščakom, trobcniaču in pevcem. Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč Korcnovim. 1 ludournikovim lerJožeiu in Jožici .fevšnik. i Ivala vsem. ki sic ga imeli radi. 'Žalujoči: tena Dra^otina. sin Miran z Marjanco, vnuk David z babico ierJovanka z družino» ZAHVALA Ob boleči izgubi naše draye FANIKE UH /926 - 2006 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji puli. J-ivaia pevskemu zboru, rudarski godbi, predstavniku krajevne skupnosti za piîslovQni nagovor, praproščakom in g. duhovniku za opravljen pogrebni obred. Vsi njeni »Socialni sporazum je temelj našega uspešnega razvoja ...« Prvi maj na Graški gori - Tradiciji zadoščeno, sonce razveselilo več kot 1500 udeležencev Graska gora. 1. maja 2006 - »RJoci nagelj, simbol prizadevanj /.a Človeka vredno življenje delavk in delavccv, tudi lelos krasi mnoge udcle^.encc sindikalnih prirediiev po vsej Sloveniji. Srečanje na Graški gori - gori juriscv - ima vsekakor globoko sporočilno vrednosl. Poleg spfv roCila. da sindikalna prizadevanja /a pravico xaposlenlh áe živijo, je ta prostor tu simbol upora. Upora, v kaicrem so krvaveli parti;:anke m parli/ani XIV. divizi-je.Tu so bili ludi naši osamosvojilelji lela 1991je v uvodu govora na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Ciraški gori povedal poslanec državnega zbora in pt^d/.upan velenjske mesine občine Bslni govornik se je nato dotaknil žgočih razmer, ki označujejo današnji dan. ko »... /a upor na srećo ne potrebujemo orožja. Potrebujemo pa jasno in glasno besedo proii poizkusom kratenja doseženih pra\ic. /akaj bi dovolili, da nam kapitalizem v/ame vse pridoN lieno v času socializma? Ko smo ustvarjali in podprli nastajanje nove, samostojne dr/ave. smo hoteli delo in prostor /3 vse tiste, ki želijo prispevati k skupni blaginji ...f Omenil je čas tranzicije, ki je mnoginî vzel vse, nekaterim pa dal možnost nesramnega bogatenja. Oez noć so postali lastniki do ledaj naših podjetij. Postali so ljudje s proriU)m. Obliktwala se je nova gospodarska elita. ^Ko smo državo s pre- Siavnostni govornik, postanec Bojan Kontic obsežnim vraćanjem nacionalizirane lastnine zadolžili in naložili bodočim rodovom, da bodo plačevali in pí)ravnavali grehe dvajsetega stoletja, danes vlada ugotavlja, da so potrebne reforme ...« Govornik je priznal, da določenim ciljem ni mogoče oporekati. Toda ko je giv voril o reformah, je omenil tudi partnerstvo za razvoj ter spregovoril o socialnem dialtïgu kot temelju uspešnega razvoja: »Pripravljeni smo torej na spremembe, a le na tiste, ki bodo priznavale, daje poleg Čeprav je ie zvečer pred praznikom deževato, se Je prvi maj zbudil v soncu in pnvabii na GraŠko goro veiiko ljudi iz Šaieške, Mislinjske in Zgornje Savinjske doiine. kapitala in lasiuinc dodana vrednost odvisna predvsem od ljudi, od našega znanja, prizadevnosti in pripravljenosti. Za spremembe, ki bodo omogočile delo tistim, ki to želijo; za spremembe, ki bodo zagouMlc, da nas ne bo sirahzit delovno meslo, ko bomo zbi)leD; za spremembe, da se bodo lahko šolali vsi. ki to Želijo, in ne le tisti, ki imajo denar; /a spremembe, ki bodo obdavčile prav{> premoženje, ne pa tisto, ki ste ga, oziroma Sii ga ustvarjale generacije z odpovedovanjem in Najmočnejši in najmočnejše (vieklo je staro in mlado) v vtečen ju vrvi skromni prihodki...« Bojan Konlič je ob sklepu svojega nagovora poudaril, da »... snn) torej za spremembe. ki bodo omogočile, da prvi maj - prazjiik dela, praznujemo, in ne da poslane dan boja za osnovne delavske - človekove pravice.« Sicer pa se je prvi maj v .šaleški in Zgornji Savinjski dolini začel kot običajno po ustaljeni tradiciji-z budnicanii. In k sreči se je sonce kmalu ptîkazalo izza oblakov in prepričalo še zadnje oma-hljivce. da seje vredno podati na Graško goro. Mnogi so se odpravili na gon> z organiziranim avtobusnim prevozom, s svojimi vozili, vse več pa je pohodnikov in kolesarjev in v zadnjih letih tudi konjenikov. Tistim, ki so prišli med prvimi, so v gumbnice nataknili rdeč nagelj. Že vrsto lel Območna organizacija /S.SS Velenje pripravlja program, v katerem je tudi tokrat nastopil pihalni orkester Premogovnika Velenje ter MPZ Kajuh Vejcnje. Učenki Nika in Nina iz osnovne šole Plešlvec sla nastopili z recitacijo o prvem maju. nato je delegacija mladih odnesla venec k spomeniku NOB Nošenje ranjenca. Udeleženci so se z minuto molka poklonili tudi spominu na Mir« Videčnik, dolgoletno sekretarko Območne tirganizacije /S.SS Velenje. Po okusnem golažu, ki ga po tradiciji pripravljajo v Gostinstvu Gorenje, so organizatorji pripravili trim pohod uaJesc-njakov hrib, kjer so lelos prvič predstavili prvo razglednico Graške Cîore, piîhodni-kom pH razdelili kemične svinčnike s po-svelilt>m za prvi maj. Na prireditvenem prostoru, kjer so vsako Icio zvrsti vsaj so- Antonu Hohnjecu nQ{viš{e priznonje Zveza svobtïdnih sindikalov Slovenije je tudi lelos dan pred minulimi prazniki podelila priznanja nekaterim sindikalnim aktivistom. Med šestimi di>bitniki najvišjega priznanja • plakete /veze je bil tudi Anion Hoh-njec, predsednik sindikalne podružnice SKiU iz podjetja BSII Hišni aparati Nazarje. dem velikih srečanj, je bilo živahno tudi popoldne. Ob plesu velja omenili tudi vleko vrvi, v kateri so se koi nepremagljivi izkazali velenjski knapi. Še najbolj razveseljivo pa je, da je bilo lelos na srečanju videli veliko mladih - druge, ircije in morda ludi že četrte generacije ... ■ hjr VOS Goreli so kresovi • t • àostaiy, 26. aprila - Na štíštanjskih Goricah že tradicionalno kurijo kres na večer pred 27, aprilom, letos pa se je ognju pridružil še zares lep ognjemet. Praznično vzdušje je polepšala godba /atja in beseda recitatorja Jana. kije bral priznane slovenske pesnike. Ogenj so svečano prižgali predstavniki Mladega foruma social demokratov Šošianja in šoštanjski taborniki. Jure KotJruii je ob svečanosti nagovoril prisotne z besedami Jerce Mrzel «Pozdravljeni dragi, dobri ljudje«. Svoj govor nadaljeval z mislijo, da je okupator pred 65 leli pridrvel v našo zemljo z namenom izbrisati slovenski narod. To mu ni uspelo, ker so se takrat mnogi zbrali v skupnem boju proti agresori u in za ohranitev slovenskega naroda. Zato danes stojimo na svoji zemlji in ponostii smo laliko, da nam je dano ohranjali slovenski jezik in narod ter njegovo kul-luro. Kodrun je nato zbrane pozval k druženju in na golaž, ki gaje bilo za vse. Prav je povedati, da seje kresovanja udeležilo veliko ljudi in je bilo na vrhu Goric v toplem aprilskem večeru zares prijetno. Pečat kresovanju pa so dali številni mladi, ki so sedeli ob pojemajočem ognju in se lepo zabavali. • t # na juriš na golaž Pristava, Šoštanj, I. maja - Tradiciotialno srečanje na l orhteneku nad Ravnami, ki ga ob prvem maju prireja turistično društvo Pristava tudi letos ni razočaralo tako organizatorjev, kot ne številnih pohod-nikov. Prvomajski pohod se v tem kraju dopolnjuje z ogledom ruševin gradu Forhtenek ter z druženjem na prireditvenem pn^storu, ki ga ponavadi dopolnjuje golaž in pa glasba v živo. Tudi lelos je bilo takt). Narave in družbe željni popotniki, so že od ranega dopoldneva uživali v hoji skozi novo prebujeti gost, med urejenimi hišami In cvetočimi travniki in le redki sojo proti vrhu ubrali z jeklenimi konji. Več jc bilo tistih na pravih konjih, ki jih je bilo ta dan videli tudi okoli gradu Forhtenek in pa ljubiteljev narave. seveda. Skoraj nihče ni obstal na prireditvenem prostoru, kjer so pohoduike z osvežilvijo pričakali gostoljubni domačini, temveč so se vsi povzpeli na vrh h gradu ali pa si ogledali zapuščen rudtiiški rov. Za pohodnike so na Pristavi pripravili 300 litrov golaža, ki ga ne bi smelo zmanjkati pa ga seveda je in pa kulturni program ter živo glasbo, kije zabavala udeležence pohoda do poznih ur. Lep dan na Pristavi je zaokn)ževaIo lepo vreme, ki je bilo po besedah predsednika društva Draga Kotnika »posebej naročene«. Kakor koli, bilje lep 1. maj, praznik dela ■ »i* M v t \ ' ' p iilf in prav je. da se spomin na leto lî^90. ko smo ga tudi v Sloveniji praznovali prvič ohranja tudi skozi različne družbene ureditve In generacije. Miiojka Komprejf foto: Dejan Tonkii