ISSN 0350-5561
2M koMe tocfcia
Jirtn bo sončno. V soboto bo po jasnem jutru spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami
Številka 18
sreda, 4. maja 2006
300 SIT'1,25 EUR

os
VI^IJ^NJI^
Slabe poslovne poteze Bluesa?
Delavci Bluesa včeraj še niso prejeli marčevskih plač - Vodstvo tega kolektiva za nastalo stanje obtožuje Gorenje
Mira ZđkoŠek
O lez a va h poslovnega sisiema Blucs, ki združuje v številnih po djcijih po domovini in tujini okoli Usoč delavcev, sc je žc nekaj ćasa na liho govi)riJo, sredi prejsnje^ia meseca pa jo v icm podjetju ludi zavrelo. V nekaterih poslovnih knigih occnjujejo, daje irenuino stanje posledica napačnih poslovnih odločilev in premalo premih Ijene^a hwesiiranja v dr/avc ne-
kdanje Jugoslavije. Vse več pa je tudi ugibanj, daje normalno po-slovanje zagotavljal denar, ki gaje podjetje pridobilo od države na račun zaposlovanja iijvalidnv.
Do uradnih informacij, kaj se pravzaprav tam dogaja, je ležkn prili. saj delavci niso povezani niti v sindikalno organizacijo. Po besedah Branka Amona« sekretarja območnega sjndikala SKlil. je število članov sindikata (včlanjeni so nep(Jsredno v tibmočno organi-
zacijo) v zadnjem obdobju sicer poraslo iz 20 na 60, iu lo menda ludi kljub šikaniranju, ki so ga bili deležni ob vsiopu. Ti se občasno oglasijo na sindikatu in potožijo nad nevzdržnimi razmerami. Predvsem pa so zelo prestrašeni, ker jim grozijo ludi z odpovedmi. Sindikaiu áe ni uspelo govoriti z vodslvom podjetja, delavcem pa so obljubili sirokwno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic.
Poklicali smo v Blues, kjer nam je odgovtîren za slike z javnostmi Janez Pusnik povedal, da je za nastale težave odgovorno Gorenje. ki je prekinilo desetletje dolgo prakso o avansncm plačilu naročenih proizvodov.
In kaj na to pravijo v Gorei\[u? V
službi za slike / javnostmi so bili nad izjavo vodstva Bluesa presenečeni, ker je to podjetje njihov neio dolžnik. To stanje je posledica neporavnanih, žc zdavnaj za-padiiiî obveznosti njihove družbe I.ni Skotja Loka. enemu od hčerinskih podjelij Gorenja. Skupaj so skušali najti rešitev, a jim lo zaenkrat žal ni uspelo. Kaj več včeraj, pred zaključkom redakcije, nismo izvedeli. Vsekakor pa je zaostrovanje (»dnosov podjeija Blues y. Gorenjem presenelljivo, saj mu v rem mesecu poteče pogodba z Gorenjem.
Gorenje bo poslovne rezultate prvega letošnjega četrtletja predstavilo nadzornemu sve lu konec prihodnjega tedna, pn^dajni rezultati pa kažejo, da nadaljujejo trend dobrega gospodarjenja in da dosegajo načrtovane ciije.
Zaradi številnih ogroženih delovnih mest lahko le upamo, da se bosta podjetji uspeli dogovoriti za ustrezno rešitev zapletenega problema.
Ko kresove uniči vreme
Bojana Špegel
'/.a nami so fictfdaljsi prazniki v leuxhnjem leJu. Na na^ledn/e praZfiike ho Ircba kur krepko počakati. Oba praznika, za mno%e združena v prave niaie paauUoi. pa sfa ttila }eto:> dm^avna. Nu oaredtiji državni proslavi ob duevu upora proti okupaîorju so l)i/i prizadeti Í)on1, ki v amvru giavnega sovoruika mo ni ft enkrar zasledili besedice Oh, zaio so spon luno priprav-m še eno proslavo. Pofeni pa Je začelo deževati. Turistične agencije so si mele roke. saj so prodale skoraj vse i>ofiujene aranžmaje. Deževalo i>a Je tudi oh morju in vreme Je zalo mnogim unie Ho proste poatni.ske dni. Ce so v Šaleški dolini še uspeli postaviti .Uevilne mlaje, kresovi niso prav visoko go/v//. Skrbno pripravljeni so iňli premočeni do konca. V mrazu in blu/u pa tudi kresovanje izgubi svoj čar M kaj. vreme Je vedno močnejše od ljudi in njihovifi želja in namenov. Sem pa oh tem letos opazila, kar se v prejšnjih letih ne spomnim. Nu kar nekaj kresovanj so vabile politične stranke. Dohro, vol/ino leto pač. .Ampak da pri tem sodelujejo tudi krajevne skupnosti, se uti pa ne zdi prav. sSama na tako kresovanje že ne bi šla. ker se /ni io zdi prepoceni fora. Prav nič p<Kem pa ne ho r Velenju to, da velenjski svetniki niso podprli usiaJHwitw agencije za energetiko Ksemi Kar naenkrat Je ntno^e začelo skrbeli za siroške. ki hi lahko nastali če ufiencija ne bo zaži\'ela. To bi se wdelo šele čez pet do sedem 1er in takrat ivrjetno uimy^i otí tistih, ki so glasovali proti, sploh ne bodo m' v politiki... Razumi, kdor more. vsekakor tega nikoli ne homo vedeli.
Prvi maj Je še vedno t^raznik dela. Delo pa Je danes zelo dra^^o cena dobrina. Kar 00 tisoč Slovencev ga uradno nima, s'erjetno še yvč. Mnofii od tistih, ki ga imajo, ue vedo. kako dol^o ga bodo še imeli. Le nekaj dni pred praznikom dela je v Javnost prišla novica, da se zapleta v nekoč uspešnem invalidskem podjetju Blues. Odpustili naj bi zelo veliko delavcev. \'eči?ionia invalidov, ki Jim Je deh še tezje najti. Mislite, da so praznovali? Dvomim. A tradicija vseeno ni umrla. Na praznični ponedeljek se je vreme vendarle popravilo in na Grški ^ori se Je zbralo veliko ljudi. Ne toliko, kot prejšnja leta. pa vendarle. V torek Je spel deževalo, pa .sijalo sonce, prazniki so se iztekali. Za [Mpotnico novemu delovnemu lednu sla se zvečer nud Velenjem zarisali dve lepi mavrici. Simbolično sia morda na/nnedali nekaj lej^a, kar se Ih) v Velenju zs{<>diloJutri in v soboto. Oba dni bo Titov tr^ zelo i/v. Jutri ga hodo »zasedli« mladi i: vse države in tujine, ki bodo pripravili lurističrto tržnico, v soboto pa bo na nJem Cvetlični sejem. To Je zagotovo eden lepših dogodkov na prostem v mesut, ki se še vedno lahko /k^hvalis .številnimi parki in zelenjem.
Zato stopile v maj. mesec ljubezni, bolj optimis^tično in v cvetju! Ce ne drugega, kupite kakšen šopek na dobrodelni dražbi, saj boste s tem fiekomu i>d oirtfk iz .modalno .iibkih družin omogočili, da ho delček lei<išnjega polena preživel ob morju! PS. Včeraj Je bil .svetovni dan svoliode tiska. Svoboda medijev in predvsem novinarjev v njih pa Je zadnje teden zeh vroča tema tudi na Slovenskem. Ker Je vse bolj čuilU pritisk politike in kapitala. Je potem kaj čudnega, da si večina staršev najstmkov ne želi, da bi njihovi oirtxí postali novinarji? Na sosednjem Hrvaškem, recimo. Je tretmtno najbolj popularen poklic frizer psov. Pri nas pa Je po mojem še vedno najlepše politikom.
Končno -po enajstih letih
PROSLAVA
OB 61-LIETNICI PODPISVX iSilEMŠKlE KVXPITUUXCIJIE
Sobota, 6« maja 2006, ob 19. uri, v Topolšici Slavnostni govornik bo minister za obrambo Karel Erjavec.
Po proslavi dru enje ob partizanskem gola_ u in glasbi ansambla Spev» Pridite!
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

4. maja 2006
Proti izkrivljanju zgodovinskih dejstev
Osrednja proslava Mestne občine Velenje v počastitev dneva proti okupatorju je bila dobro obiskana - Kulturni program so obogatili dijaki Šolskega centra Velenje in pevci Moškega pevskega zbora Kajuh - Slavnostni govornik župan Srečko Meh se je uprl proti izkrivljanju zgodovinskih dejstev
Mira Zakosek
Velenje, 26. aprila - Osrednja slovesnost Mesinc občine Velenje v ptKaslkev 27. aprila, dneva bqja proii okupalorju. je bila n« predvečer praznika v dvorani centra Nova v središču mesta.
his kava Ici so dvorana povsem napolnili in / zanimanjem prisluhnili odličnim recitacijam, pevcem in voditelju Janu Škober-netu iz Stîlskega centra ier pev-
cem Kajuha. Se posebej pa jili je s svojimi besedami »ogrela župan Srečko Meh. Bile sa globoke, prebral pa jih je tako čustveno, da tudi sam ni mogel skrili solza. Mod drugim je dejal: »Dan upora proti okupatorju je velik« pomemben praznik. Je praznik vseh. ki dobro v srcu mislimo. Praznik vseh, ki si želimo prgateyev in dobrih sosedov» ne pa sovražnikov. Vseh. ki znamo prijatelji iti dobri sosedje bid hidi sami. Dan upora
proti okupatorju je praznik tislih, ki znamo reči ne, kadar je potrebno, in sodelovati - ne glede na ceno - kadar gre za novo stvar. Dan upora proti okupatorju je praznik borcev za pravice naroda, borcev za svobodo« praznik tisHh, ki imamo radi svojo domovino, svoj narod. In smo nanju ponosni.«
Opisal je nekaj dogodkov, med drugim, kako je 408 /ena In deklet pred leîi podpisalo izjavo
/.H majniško deklaracijo, kaka se je pred 65. leti, kamaj dva meseca po okupaciji, oblikovala šaleška partizanska skupina in kaka smo pred 15 leli jasno, glasno in odločno izrazili svojo voljo in trdno odločitev /a samostojnost. Sptv mnil seje mdi napak, ki so se ludi dogajale, zelo osiro pa seje po s lavi! pn>ii izkrivljanju zgodovinskih dejstev in poskusom prevrednotenja vrednot. Med drugim je dejal: »Kako naj prikimavam iiekomu,
Po proslavi so si udeJeženci og/eda/i razstavo zgodovinske
dokumentacijo.
ki enači boj proti okupatorju in sodelovanje z njim? Ali slednjega celo poveličuje? Naj mar zatajim svojega očeta, mamo. druge sorodnike in njihove prijatelje? Naj pozabim njihove ideale? Naj prczretii vse tiste, ki so se borili, ki so se žrtvovali, ki so tvegali!? Naj jim ne bom hvaležen? Tega
prepri>sio ne zmorem, ne zjiam. Saj brez njih bi danes ne slikali Zdravljice, v usesih, ne bi odmevala Oda radosti
Svoje praznične misli je sklenil s prepričanjem, da prisotni nosijo v sebi svobodo iu so zato srečni, ljudje. Svobode ni mogoče v/eti!
Hufturni program so pripravUi čianf Moškega pevskega zbora Hajuh (fevo), vodite/J Jan
Škoberne in dijaki Šolskega centra.
Med osrednjo pros/avo
ká
lokalne novice
Odlični na natečaju Evropa v šoli
Velenje - Osnovnošolci in dijaki, ki so sodelíwali na letošnjem natečaju Iivropa v šoli. ki ga pripravljajo medobčinske zveze prijateljev mladine, so bili izjemno uspeini. saj so mladi iz Šaleške dekline dobili kar 6 nagrad.
Dijakinja velenjske gimnazije Dominika Glinšek je ponovno, že tretjič, prejela 1, nagrado za literarno deli» v srednješolski kate-icariji. /a iskreno izpoved je bil nagrajen učenec OŠ Amona A^ kerca Matevž Razborsek. Na likovnem natečaju mlajših osnovnošolcev je 1. nagrado prejela 1'rška Jazbec iz OS i><î:iianj. Nik Hudarui iz Šole Mihe Pimaija Toleda pa 1. mesto med učenci vitjih razredov, kjer je drugo nagrado dobil S a mir Muratovic iz OŠ Šosiaoj. Na fotografskem natečaju pa je med deli iz vse države najbolj navdušila fotografija dijakinje velenjske gimnazije Tjase Zaje. V lej kategoriji su velenjski dijaki prejemali 1. nagrado tudi v preteklih letih, tako da se tradicija nadaljuje,
Mbš
Prihaja čas tekmovanj
Velenje - Pomlad in polelje sla tudi čas gasilskih lekmovanj. Na njih gasilske ekipe prevetjajo svojo opremo in usposobljenost moštev, Itkraii i/.mcnjiiicjo izkušnje in se družijo. V Prostovoljnem gasilskem društvu Velenje se v ich dneh že pripravljajo na tradicionalno 14. tekmovalno srečatije pioniriev gasilcev za prehodni pokal mesia Velenje. Udeležba na tem tekmovanju najmlajših gasilcev je vsako leu» večja, saj se ekipam iz društev, ki se združujejo v Gasilsko zvezo Velenje, pridružijo tudi gasilci iz bližnjih in boli oddaljenili občin. Tudi tokral bo tekrncwaiije polekalo pred velenjskim gasilskim domom, gasilci in gasilke pa se bodo pomeriD v vaji z vedrom ia štafeti vs prenašanju vode. Pti-krovitclj tekmovanja ho MO Velenje.
Bbš
%
Mati Slovenija in njeni otroci \
Proslava po proslavi, resnica po resnici, praznina po prazniku - Na zborovanjih o delu, ki ga ni,	•
minister za delo obljublja več dela - Dež »pogasil« kresove, odpadki bodo goreli kdaj drugič - »HrvaŠki I upokojenci« še čakajo in grozijo - Ceste cvetijo, denarja še ni	j
I
Osrednja shvefiska proslava oh drmv i/pora prti/r okiipaior/u Je fuy vzroata tiejevoljo ie ob tem, ko so Jo }*posîa\1lU visoko m Nanos, kamor mm^ horci NOB zaradi starosti m bi vt?r zmo^ti poli. se bolj po ^ ffuio^i niso sirinjall z hei>edami Klawosinega govorca, predsednika državnega zboru Franceta Cukjaiifa. Pa so borci na sroji proslavi povedali svoje ob tem prazniku in o tem govoni. In namesto poskusa sprafe. koi so nekateri poimenovali Cukjatije\ ^ovor.Je prišlo pri nas do še večjega razslo/evanja. in namesto da hi nas lak praznik no tranje obogatil, smo ob prazniku začutili neko notranjo praznino, ki je pri nas nikakor ne moremo lapofniti z zdravim razumom, ki hi temeljil na dejstvih. Oh tem se seveda še doi^o ne bo mof^la povsem uresničili želja govorca, da bi slovenska domovina poslala mali vseh otrok. Kol da pri nas potrebujemo neka na.HprolJa: te ko kdo pomisli, da smo hlizu sprave, vrže kdo »bombico«, da se spremo! Zaradi teh novi/! trenj so nekako v senci minila praznovanja praznika dela. Se holj seveda zaradi slabega vremena, ki je marsikje preprečil lake prireditve in zaradi katerega na predvečer praztiika ludi Slovenija ni iyila toliko osvetljena s kresm kot obiáijm. Pa bodo morali nekateri na kak dru^ bolj .Huh dan x^ali razUàte odpadke. Sicer pa sta nas vsaj preko spletnih strani ob i>razniku na^vorila tako predsedtuk vlade kot tudi nprazničnitf minister Janez Drohnič. hi ko so predvsem sindlka-li.%ti opozarjali na težave delavcev in na se vedno \eliko brezposelnih, Je mini.ifer obijuhljal noxa delovna mesta; in državo, v kateri ima vsak pnh vico in rnožnosf delati 1er z delom preživeli sebe in družino: da naj bi delo dobili vsi, ki želijo delati, socialno pomoč pa tisti, ki so do nje re.s-ničJto upravičeni. Pomoč od r^e^a pa ie dol^o brez uspeha terjiyo ahr-vaski upokojena« - sloven.%ki Ufiokojenci. ki so pred <mmosvqitvijo deiah na Hrvaškem in zdaj prefemc^o pokojnine, s katerimi skorajda ne morejo živeli^ Teh je naj\vč na vzhodu nase regije Prav pred prazniki so na občnem zboru i' J^y^alcu znova opozorili na počasnost reševanja njihove
težave. Zdaj Jim je doxtilj in so »državic fXKstavih dvomesečni rok, da njihov problem /eši. sicer bodo zaprli mejni prehod s Hrvaško. In ko se nekatere stvari na državni ravni ostrijo, naj bi se malo zgladili Sfiori na regionalni ravni: vsa/ med Regionalno razvidno agencijo Celje in Svetom Savinjske re^i/e To naj hi do.^ejiji tudi s fx>^odbo. ki sop pred dnevi podprli na seji v '/gornji Savinjski dolini in ki naj bi določneje un^ala zadeve, ki jih ta agencija opravlja za občine le^a ohmočja. Ob tem, ko so župani Savinjske stailsiične re^Je tudi pinJprii nastajajm regionalni razvidni program, pa .%o tudi določili, da morajo program še dopolniti. Ayé^cnw dopolnilo morala biti med drugim tudi razuýna programa, kiju basia izdelah podregiji Sa.^ in KozjanskoOhsotelJe. Oh tem, ko nekateri pravijo, da velikonočni in prvomajski prazjtiki pomenijo ludi začetek prave turistične sezone (tte vem, kako bo uspevala, saj Jo je predvsem zadnje praznične dni močno zalil det), si v zdraviliščih že zadovoljno manejo roke. Tudi v teh, kijih je polno naše območje. Ne le da so zadovoljni z lansko sezono, katere rezultate so pred dnevi predsta\'ili v Celju, se bolj so zadovoljni z u.'>pehi v letošnjem prvem trimesečju. In se s tem vse bolj potrjuje, da prevzema zdraviliški turizem glavnino te veje pri nas. V bist\-n že indi skorajda ne pozna sezone, ani/tak Je zanje sezona leto.
pa še ena .\fvar, kije tudi močno povezana s turizmom in ki tudi ne pt>zna sezone, '/.aradi muha.ite zime so bile nase ceste nnx'no prizadete. spomladi so zoí: velele, tja do poletja jih bo treba zakrjiati. Kolikor se bo to dalo narediti. Prometni mini.'iter Janez Božič pravi, da Ih) ireha lemeljito zakrpali .'ikoraj 700 kilometrov hitríh, glavnih in regionalnih cest, poškodovanih fHi Je se enkrat toliko. Za to pa bodo potn^ bovali tri milijarde, ki jih v proračunu še ni zagotovljenih. Da bi fnapravili wť poškodbe, (Ht bi menda bih dovolj kardeset milijard tolarjev!
FT^^đ^^ NAi ČAS izAli!	ta
ÍMILEÍ^ mVdriaa.&BAnUNi. titaU 06 Cena po$am6zr)»9a evoOa 300 STT (1,25 6 (S.S % oOSiopn m. 23.50 ST (0.1 cm wOi DDV 276, SO SIT (1.14 €)> Pri přažílu ^rte raroćmne 20 H, pollelns ^«tftletnfl 11 mesedne 7 popisi
UriéiâM: BofH ZakoS^k (dVskto;). Slane \Aovt( (odgovorni uiedniK), Milana Krstil^Ptamnc (pciročnica uiednika). Janez PIssnA. Tal^ana Podgoiieh, Bofaj^ špegel (novinaiji). Miia ZakoS^ (uredrua rad^), .ânja Ko^ula-ápegel O^hnićna uradnica]. Tomaž Geiiak (otillkovalec) Profaganb: Mina Jug (vMja $3§o Konećnik. Jute Beri^rtc (propagandista);
Sdtî undnOva in upravt: 3330 l^ti^i. KUrlćava 2a. p. p. 2G2. Wtfon m BW
17 50.lili[u 103)^4643.
TRR - Nova LB, velanja: 024 0201338S4
t-aait pres^nascassi
Oblhovania ia 0ral. priprm r^S dj>.0
Tfak: Tsicara SETd4. MaJdaht S400 Í2VC4CV NinarRiflih folograil in rtftopSoy m vračanol
Po jakcnu o ODV le "Ka$ ćas' uvrščen med piarvod« inlcmaiMiosa zna6a^ za
kaier» sa piačuie đ»ek po 6.$^ itiitfu slocnj. latnoizM? 52 itavilk.
DOGODKI
Ksena - prva žrtev razpada mestne koalicije?
Medtem ko razpad koalicije ni vplival na glasovanje o rebalansu proračuna, Agencija za energetiko (Ksena) ni dobila podpore svetnikov MO Velenje - Bo Agencijo dobilo Celje, ki ni uspelo na prvem razpisu EU, ker je Velenje pripravilo boljši projekt?
Bojana Špagal
Neknje - Nsi prvi seji svcu MO Velenje pi) razpndu koalicije - naj îîpomnini«, da Jc Ï£ nje Izsiopil I .DS - sejo /gadilo, kar so mnogi napi) ved ovali. Sprejeli so zaključni račun proračuna in veliko boitaiejsi proračun za letos, niso pa se slrinjali a usunovitvlj<i Agencijo za energetiko za Savinjsko, Šaleško in Koroško, krajše imenovano Ksena. Pravzaprav Kssena, saj so v ime zaradi pripomb svetnikov pri prvi obravnavi. da nikjer ni zajela Šaleška dolina, dodali ^e cn s. Vse zaman, saj agencije s sedečem v Velenju ne bo. Zna pa se zgodili, da jo bo sedaj dobilo (*e]je. ki se je prijavilo na isli razpis Hvropskc unije kol MO Velenje, a niso uspeli. Skoraj 200 tisoč evrov, kolikor bi za ustanovitev agencije prispeval Bruselj, bo tako ostalo kar v prešlo I niči flvropske unije.
Da za zaključni račun in rebalans
Svetniki so po kratki razpravi potrdili zaključni račun proračuna za lansko leto. [^nski proračun je znašal 5 milijard in dobrih 500 milijonov tolarjev. V prvi pcv iovici leta je občina zaradi likvidnostnih težav najela 70 milijonov kredita, ki pa so ga hitro vrnili. Lani so z rebalansom povečali pn^račun le za 30 milijonov, ker več sredstev niso mogli pridobiti. Za primerjavo naj povemo, da ga bodo letos povečali kar za milijardo 345 milijonov tolarjev, Lani Je občina največ denarja dobila od davkov, kar 4 milijarde 103 mi-liione lolaijev. h naslova 'dohodnine' seje v občinski blagajni nabralo 2 miljiardi 600 milijonov tolarjev, od nadomestila za upo-rabti stavbnih zeniJjišč pa dobřili 900 milijonov.
Ksena je padla
Mestna občina Velenje naj bi skupaj z Mestnima občinama Celje in Slovenj Gradec ustanovi a Lnergetsko agencijo za Savinjsko, Šaleško in KoroSko. Krajše naj bi se imenovala Kssena. Ksena je tudi neraziskan planet v našem osončju, gre pa za »krajSavo imena agencije.
Prtyckl je MO Velenje prijavila tudi na evropski ra/pis za sofinanciranje in zanj uspela pridobili 200 tisoč cvrov. Po tem so kol soustanovitelji k pnýektu pristopili se Komunalno podjetje Velenje in 41 okoliških občin (pogoj za ustanovitev agencije je namreč pi^dročje s 100 tisoč prebivalci), ki bi prav tako potrebovali usluge agencije, saj je Evropska unija zelo stroga lia področju varčne porabe energije. Ustanovitev agencije so na sejah sveiov podprli v obeh občinah soustanoviteljicah. MO Slovenj Gradec in Celje. Velenjski svetniki pa so na zadnji seji sveta us-tanoviiev agencije zavrgli. To je dala slutiti že prva obravnava odloka o us-ian(»viivi, pa ludi razprava pred tokrai-
Po dveurni razpravi so velenjski svetniki sprejeli tudi rebalans proračuna za letošnje leto. V njem naj bi bilo 6 milijard 681 niilijc> nov tolarjev, z rebalansom pa se bo na račun novih prihodkov krepko povečal, kar za milijardti 345 milijonov tolarjev. Skoraj na vseh področjih bodo s tem pridobili nova sredstva, kar % proračuna pa naj bi bilo namenjenega investicijam. Stranka SDS rebalansa ni podprta, ker so po razlagi vodja poslanske skupine I ranca
za elektroniko, ki jo MO Velenje ustanavlja skupaj z občino Krško. V letošnjem proračunu so za ta namen namenili 52 mio SIT, kar seje zdelo svetnikom iz vrst tîpo-zlcijskili strank, ludi LDS, odločno preveč. Župan je p<ïjasnil, da so ga na eni prejšnjih sej pooblastili. da vodi aktivnosti /a ustanovitev te fakultete in da je po-giidba že podpisana. Stranka SD pa je vlozJla amandma, da zagotovijo dodatna sredstva /jl obnovo električne napeljave na ioli MPI"
kateri je bila menjava strehe nenapovedan strošek, a investiciji^ je treba končati- Franc Sever je ob tem glasno napovedal, da letos ne mogoče končali vseh investicij, ker po njegovem že gradbe-nili podjetij ni dovolj, da bi laliko izpeljali vse načrtovano. Posameznim postavkam v rebalansu proračuna sicer v njegovi stranki niso nasprotovali, p<ïdprii pa so tudi amandmaje. Rebalansa pa ne, kar ni vplivalo na glasovanje, saj ga je podprlo 23 svetnikov.
Severja menili, da so lansko lelo na MO Velenje nalašč zavirali investicijo, da bi jih lahko izpeljali v letošnjem letu, kije volilno. So pa svetniki podprti predlog Župana, ki je bil posledica dveh vloženih amandmajev, da vzamejo dobrih 31 milijonov iz postavke /si nakup novih občinskih siatiovanj in ta denar namenijo za obnovuj električne napeljave na soli Miha Pin-tarja Toleda, več sredstev za obnovo pa sta dobili tudi soli Ai)-tona Aškerca in Ciortca. Da v letošnjem prcíračunu namenijo več denaija /a obnovitvena dela na vseh treh osmwnih šolah, je predlagal LDS, kije menil, da bi lahko poirebna sredstva vzeli iz stavke za ustanavljanje fakultete
in vzamejo iz postavke za stancv vanjsko izgradnjo. Napeljava je menda Že cako dotrajana, da se zna zgoditi, da bi inspektor zaprt šojo. ki jo obiskuje več kot 400 učencev. Po kratkem odmoru, ki gaje predlagala stranka LDS. so svetniki sprejeli županov predloii in tako bo med ptîletnimi počitnicami poskrbljeno za obnove na vseh treh velenjskih osnovnih šolali.
]/. posameznih postavk v leto^ njem proračunu pa je razvidno, da so dodaten denar razdelili prav po vseh področjih, tako šolstvu, kulturi, športu kol obnovi cest, katerih stanje mnogi najbolj opazimo. Več bo ireba odSteli tudi za obnovo doma kulture, v
Rahlo dražje stavbno zemljišče
Cepravje vpripravi nov državni zakon na področju obdavčitve nepremičnin, so na Mestni občini Velenje pripravili odlok o novi vrednosti točke za izračun nadomestila za stavbno zemljišče. Ta bo 4 % višja kol letos, bolj pa bodo obremenili gospodarske subjekte, ki močneje onesnažujejo okolje.
Plazovi dobili vrstni red
Mestni svetniki so na zadnji seji ptUrdili pravilnik o merilih in postopkih pri sanaciji plazov, ki ogrcv
žajo (ïbjektc. Teh je na področju M() Velenje trenutno 26. od tega 14 takih, ki ogrožajo ali stanovanjske hiše ali gospodarska pt^slopja. Mestna občina Velenje za odpravo posledic plazov, kije (udi finančno zel<3 zahtevna, doslej ni prejela nobenih sredstev. Tako jih odpravlja s proračunskim denar-jeni. Za skoraj vse večje plazove so že izdelani projekti sanacije, odpravljali pa jih bodo postopoma in po novem pravilniku. Najprej bodo seveda na vrsti plazovi, ki ogrožajo stanovanjske hise, teh pa je največ v Podgorju in Podkraju. Po nt)vem bodo mo rali lastniki objektov, ki so ojinv Ženi, na občino nasloviti vlt)g;t) za pomoč pri sanaciji plazov.
Premalo specialistov v zdravstvu
Mestni svet je na zadnji seji prisluhnil poročilu o delu Zdravstvenega doma Velenje v letu 2005. Direktor J<iže Zupančič je povedal. da je Zdravstveni dom v finančnem smislu posloval pozitivno, Do velikih težav pa prihaja pri nadomeščanju zdravnikov, ki so odsoini zaradi specializacij, pridobivanja licenc in porodniških dopustov. Nadomeščanje uravnavajo s pogodbenim delom upokojenih zdravnikov in nadurnim delom zaposlenih, saj je pomanjkanje zdravnikov velika težava na ravni cele držjtve. V zdravstvenem d^mubi naurgenci potrebovali tri do štiri zdravnike, v splošnih ambulantah pa 4 do 5. Situ^ácija pa se laltko po mnenju direklt^rja v Zdravslvenem domu Velenje še poslabsa s podeljevanjem koncesij za zasebnike.
Zupančič je podrobneje predstavil poročilo že na seji Odbora za negosp{>darske službe, kjer ga je med drugim Katarina Praznik vprašala, zakaj v popoldanskem času v telefonski centrali Zdravstvenega donîa ne deluje odzivnik s posnetimi telefonskimi številkami ambulant. Izvedela je, da telefonska centrala deluje od 7. do 15.30 ure, telefonske številke pa so objavljene na spletniJi straneh zavoda. Vsak pacient dobi pri svojem zdravniku tudi vizitke s telefonskimi šlevilkanii. Pripravljajo pa tudi računalniški program za komunikacijo z gluhimi in gluhonemimi.
Pomčilo o delu v lanskem letu je svetnikom podala ludi mag. Sabina Grm. direktorica Lekarne
Velenje. Povedala je, da je zavod lani posloval zelo uspešno. Imajo pa podobne kadrovske težave kol v Zdravslvenem domu. Veliko delavcev je na porodniškem in bolniškem dopustu, farmacevii pa se zaradi boljših pogojev dela in osebnih dohodkov raje zaposlujejo v farmacevtskih podjetjih. Lani so obnovili lekarni Šošlanj in Šmartno ob Paki, v Velenju pa so posodobili računalniški» opremo in uredili vhod v dežurno ambulanto. Lekarna Velenje še vedno išče lokacijo za izgradnjo tretje lekarne, ki naj bi bila v centru mesta.
Kaj so spraševali svetniki?
Tudi aprilska seja sveta MO Velenje se je začela z vprašanji in pi>budami svetnikov. Miso Leto-nje (SNS) je izraz.il zadovoljstvo, ker so tokrat odgovore na vprašanja, ki so jih postavili na marčev-ski seji, prejeli doni<w in ne na sami seji, kot je bila praksa doslej,
Velikokrat se zgodi, da se vprašanja in pobude ponavljajo, ker zadeve pač niso razrešene. Tako jc bilo ludi na zadnji seji ponovno postavljeno vprašanje, kdaj bodo v centru Nova, med kavarno in čitalnico knjižnice, poskrbeli za zvočno zaščito. Kadar so v knjižnici prireditve, večinoma v večernem času. je namreč hrup iz kavarne precej moleč, je menil socialni demokrat Drago Seme. Majda Caberšek (Desus) je vprašala. kdaj bodo dokončno uc<:dili križišče in prehod za pešce do avtobusne p<istajc v Vinski Gori, pa tudi, kdaj b<i zgrajen pločnik ob Partizanski cesti na delu od mostu pri podjetju Cîorenje do gostišča Elartl. Oba odseka sla prometno res nevarna, Franc Sever (SDS) je dal pobudo, da bi kfožišče, ki ga bodo gradili na križišču pod skakalnicami, lorcj pri vpadnici v mesto s celjske strani, zamakuili tako, da bi lahko bolje uredili ludi dostop v Stan> Velenje. Jože Kavtičnik (LDS) je menil, da so svetniki premalo seznanjeni s prizadevanji in ustanovitvami visokih šol v Velenju. ?.ck\ je, da bi o tem, kateri zasebni in kaieri univerzitetni programi naj bi zaživeli v mestu in koliko bo zaïîje prispeval mestni proračun, spregovorili tudi na seji. Zato, da bi lahko svetniki povedali svoje mnenje.
nim glasovanjem,
Prvi komentar župana Srečka Meha. ki se je takoj po glasovanju odločil za polurni odmor, je bil daje opi>ziciii uspelo sesuti ustanovitev največjega regijskega javnega zavoda, ki bi imel sedež v Velenju. Za usiano\alev Kssene so namreč glasovali le svetniki socialnih demi>kralov in Desusa, vse i>s{alc stranke, ki so sedaj v opozjciji, pa so bile pniii, ker naj bi bil predlog preslabo pripravljen in slabo predslavljeji. Najbolj jih je molilo, ker finančne posledice, če agencija ne bi zaživela, niso bile dovolj d<ibro dorečene. Kdo bi torej vračal denar v Bruselj in v kakšnih odstotkih, so se spraševali. Razprava je bila zelo pesimistična med tistimi, ki potem ustanovitve agencije niso podprli. Tudi dodatne razlage Dejana Ferlina iz skupine mladih strokovnjakov, ki v okviru MO Velenje pripravljajo projekte za prijavo na razpisih i-vmpske unije, jih niso prepričali.
REKL-l sa ...
Ze v odmoru, ko je bila odločitev še sveža, smo za komentar prosili žui>ana Srečka Meha in vodji poslanskih skupin obeh največjih strank, ki sia glasovali
proii usianovilvi. Franca Severja iz SDS in Draga Marlinška iz LDS.
i'.upan Srečko Meh nam je po lem, ko je prešle! glasove in ug:oloviI. da je večina svetnikov proti ustanovitvi Ksene. povedal: »Pravzaprav mi je žal za neko priložJiosL Pokazalo seje, daje povsem nekaj drugega nekaj govoriti ali pa nekaj konkrelno delali. Tisti, ki so glasovali pn>ii, imajo sicer polna usta besed o lem, kako je treba pridobivati sredstva in krbeti razvoj in izobraževanje v Vefe-îiju. Ko pride do tega, da je priložnost lu, pa naixîdijo vse, da jo preprečijo, l^hko rečem, da so uspešno preprečili ustanovitev najvcCje regionalne insiiiuc^c na našem območju, preprečili dotok pridobljenih evropskili sredstev. 'Čestitam' svetnikom LDS, SDS, Si.S, Miadim Slovenije, ki so odločmj glasovali proti temu priv jeklu. Razočaran pa nisem, saj seje to že dolgo nakazovalo. Stanje je tako. da lahko čestiiam Celjanom, ki na prvem razpisu te agencije niso dobili, sedaj pa jo bodo lahko ustanovili. Laiiko le rečem, da je s ukšnt> opcjzicijo težko delati. Će samozvani pravnik in izobraženec i'rane Severgovori o leni, daje potrebno pridrv bivali sredstva in se združevali, jc to tipičen dokaz, kako se v resnici dela • ne združuje, ampak razbija. To napako bo
težko odpravili, bomo pa za pnijekic učlnk<iviie rabe energije delali še naprej. Projekt je bD ambiciozen. Stranke, ki so glasovale pnMi, so s tem onemogočile lahko da 5 aii pa 20 novih delovnih mest za mlade strokovnjake. Zaslužijo česlilke za miniranje uspešnega projekta.«
Drago \JarHiisek. LDS, o razlogih, da so glasovali proti: »Zdelt) se nam je, da je sama priprava odloka o usianovitvi agencije, predvsem pa finančna obrazhv žitev, precej nezadostna, Zaradi lega, da preprečimo večjo finančno škodo proračunu MO Velenje, ki bi se lahko zgodila v naslednjili letih, smo se odločili, da ustanovitve te agencije ne podpremo. Kar pa ne pomeni, da sam namen, lorej varčevanje rabe energije, ni upravičena. Treba seje bo lotili dosti bolj nalančito, dosledno in predvsem s prccej bolj jasnimi ilnančnimi posledicami.*
Na vprašanje, kaj bodo v LDS rekli, če bo agencija uspešno zaživela v Celju -mimogrede, Iri taksne agencije so bile v Sloveniji pred kralkini že ustanovljene, prav lako s pomočjo liU - nam je odgo voril: »Kot rečeno, imamo očitno manj informacij vi. zato težko komentiram te zadeve.«
Franca Soerja, SDS. smo vprašali, zakaj so v stranki nasprotovali ustanovim
agencyc. Povedal je: »Normalno je, da srao nasprotovali, saj smcj že od samega začetka opozarjali na stroške in mož-nosi prihodkov. Delež, ki bi ga vložila naša lokalna skupnost v ustanovitev zavoda, je 70 %. Doliodek ali realizacija pa bi bila lahko največ 4()-odsioina, saj bi morala delovati na področju s 100 tisoč prebivalci, Velenje pa jih ima le 30 tisoč.* Na vprašanje, kaj bodo v stranki rekli, če bo agencija uspijšno zaživela v Celju, pa je odgovoril: ^Čejo bo dobilo Celje in bo uspešno zaživela, niti ne bi nasprotoval. I/ prcpn)stega razloga. Ker tam vedo, kako je treba k temu prisu> pili. V Celje lahko le hodimo in se učimo, kako je treba delati, Izguba 199 tisoč evrov iz Bruslja ne bo katastrofa za našo dtilino, saj bi bil prispevek MO Velenje in Komunalnega podjetja Velenje pri usianovitvi 1.^0 tisoč evrov. Agencija pa bi morala delovali vsaj še 5 let po treh leUh. ko bi za delovanje prispevala ludi EU. .Sicer pa bi bilo treba sredstva vrnili. Obresti niso znane, posledice niso znane. V Ivvropi ne bodo popuščali. Mi že imamo v Šaleški dolini veliko institucij, ki bi lahko opravljale te naloge, Treba se bo usesti skupaj in se začeti pogovarjali za napredek le doline.«

VeČina kandidatov še ni znanih
Pred jesenskimi lokalnimi volitvami se na ulici že ugiba o morebitnih kandidatih za župane - Večina strank bO; kot je to običaj, svoje adute skrivala do zadnjega - Vsi trije sedanji župani naj bi kandidirali še enkrat
MHena Hrstič - Pfaninc
Saleika dolina - Lclo5 na jesen bodo lokalne voliive, Čeprav v većini slraok v Šaleški dolini kandidslc sc »isCcjo«, pa se nitíd ljutimi o tem, kdo bi uiegniJi biti. žc veliko govori. Le nekaj strank je, ki so svoje kandidaic zc obelodanile, a do vlaganja kandidalur, ki so prva resna potrdi-lev strankinih kandidatov, nas loci ie kar nekaj mesecev. Do lakral, da bodo kandidati /.nani« pa Ičihko ugibamo, kdo bi ule-gnili bili.
bolj kol ne naj bi bilo žejasncí. kak(î ho pri Socialnih demokratih (SD). V niesini občini Velenje naj bi znova kandidiral sedanji župan in predsednik stranko Srečko Meh- Cc ho. bo to že njegova čeiria kandidatura. Doslej je brez prevelikih ležav »<ipravil- s konkuretîco. Kakt^ bo v čctrio? v áoštanju so po liiiem že napovedaD, da naj hi bil »dut stranko Branko Se^cnikar i/ Ttípolšice, nekdanji svetnik v občinskem sveiu, ki 5e zadnja Ida posveča odbojki in odbojkatjeni OK Šoslanj • Topí>lšica. Skoraj gotovo pa je že tudi. da <;e bo v Šmari-nem ob Pa ki še za en mandat potegoval
d a nji župan Alojz Podgoivk.Ta seje na zadnjih lokalnih vîlitvah za to meslo poia-vil kot neodvisni kandidat z moCiio pr^d-poro Socialnih demokraiov.
Bolj kol ne je že ludi znano, kdo utegne biti kandidat za župana Slovenske nacionalne stranke (SNS) v mesini občini Velenje. Strankarski prvak Zmago Jelinčič Plemeniti gaje navsezadnje že tudi predstavil. Td naj bi bil sedanji svetnik, gostinec in košarkarski navdušenec, ki mu je posebej ljuba Soi^tanjska Hlekira. MIšo (Mihael) Letoi\je. V Šoštanju? Zna biti, da bi bil Marjan Vrtačnik. a uradno o tem ni bilo receiiega se nié. Vrtaćnik je na zadnjih volitvah kandidiral na Lisli /a razvoj mesla in vasi in bil tudi izvoljen v občinski svet, Sicer pa se ukvaija z go-siinslvom in najpomembnejšo poslran-%ko zadevo na svetu, ?. n<3gomciom. Blizu mu je Sostaiijski Usnjar.
/ zbiranjem podpisov naj bi kandidirala .Menka Avberšek, direklorica Oh-moCnc Savinjsko-šaleškc gospodarske zbornice, ki naj bi pred časom strankarsko knjižico vrnila Socialnim demokratov. Koliko s kandidaturo misli resno, bo pokazal čas.
Socialdemokratska stranka (SDS)? V Mesini občini Velenje naj bi bile zadeve se zelo odprte. Čeprav se je v javnosti dolgo govorilo, da naj bi bil kandidai stranke na županskih voliivah Franc Sever, podpredsednik sveta stranke, mesini svetnik, predsednik KS Vinska Gora in
ne tiazadnje podjetnik, v zadnjem času ta ugibatija pojetijajo. Menda naj bi se o tem. kd<i bo dejansko zastopal SDS v Velenju, odločili 10. maja v Ljubljani. Med imeni, ki se vsîranki omenjajo kol možni kandidali v mestni občini Velenje, je ireba omenili predvsem Maljaža Cestnika. profesoija na Šolskem centru Vele-
lajnik občine in današnji tajnik Obrtne zbornice Mozirje.
V Demokratični stranki upokojencev Slovenije (DeSiiS) naj ne bi imel kandidata za župana v nobeni od ireh šaleških občin. Bodo pa imeli /a svet Mestne občine Velenje zagotovo polno listo, za Sošlanj naj-veijeineje tudi, medtem ko v Šmartnem
nje. Šoštanj? Najbrž Darko Menih, bivši ravnatelj Kajuhove Sole, ki je stranki /vest že dolgo. Ob njem so ljudje v Šoštanju ugibali še o dveh imenih: Iv« Drevii. direktorju Kmetijske zadruge Šaleška dolina, in Vojk« Krneži. koordinatorju stranke SDS za ^aleško-savinjsko območje in podjetniku. V Šmartnem ob Paki se govori, da naj bi bil najtesnejši kandidat stranke Janko Kopušar, bivši
ob Paki najveijetneje ne bo lato").
V Stranki mladih Slovenije (SMS) se tudi sele odločajo in tehtajo. O tem, kdo bi bili njihovi možni kandidali. pa se vsaj zaenkrat ne govori dosti.
Ne/Jianka je tudi še Liberalna demokracija Sloveniji (LDS), vsaj v mesini občini Velenje. Govori se o već možnih imejiih, med njimi se najpogosteje sliši ime Benča Strozaka, sedanjega mestnega
svetnika in podjetnika. Kol kandidat za velenjskega župana se omenaj ludi Ivan Atelsek. ki siccrživi v Šmartnem ob Paki.
/agoiovo bo znova kandidiral sedanji šoštanjski župan in bivši poslanec MIlan Kppiisar. ki zdaj v Šo^latiju »vozi« drugi mandat, s tem da njegov prvi ni bil »-poln.« Najbrž pa bo kandidat LDS v Šmarlnem ob Paki Janez (Jaka) Dvornik. direktor javnega /avoda MC Šmartno oh Paki, ki je sicer redtio zaposlen vTermoelektrarni Šoštanj.
In Nova Slovenija (NSi)? Kol je slišati, je v mesini občini Velenje in v Šmarlnem ob Paki $e vse odprto. Ne pa v Šoštanju. Skoraj goiovo se bo za županski položaj potegoval sedanji poslanec v državnem zboru in svetnik v občinskem svetu Drago Koren, ki se. če bo kandidiral med kandidali za župana v Šoštanju, ne bo pojavil prvič.
Slovenska ljudska Stranka (SLS) naj v Šoštanju ne bi imela svojega kandidata, na /upanske volitve naj hi šla podpret kandidata NSi Draga Korena. Ugibanj o tem. kdo bi utegnil kandidirali v mesini občini Velenje, pa je še veliko. Najpogosteje se kol možni kandidali pojavljajo trije: Marko Jeraj. Harold Kamer, Herman Arilč in Sonja Arlič. Morda pa je v igri še kakiï drugo ime. Tudi v Šniartneni ob Paki zadeve še niso jasne. Frančišek Fužir, vodja svetniške skupine svela Občine Šmartno ob Paki, naj bi 2c povedal, da ne bo kandidirat. Kdo pa utegne? Rudi Ježovnik. njegov bližnji sosed in bivši svetnik v šmarskem občinskem svetu, ali nemara, kol se ludi sliî^i, Ivo Rakun. kije občino Šmartno ob Paki pred Podgorškom vodil dva mandata.
Kol že rečeno, so lo ugibanja. Velikokrat se i/kažejo za prava. Ulica ima informacije, pa četudi se v strankah trudijo, da jilj zadržijo zase.
»Ukora ni bilo!«
Na Centru za socialno delo Velenje zanikajo govorice o ukoru zaradi nestrokovnega in nepravočasnega odziva v primeru posilstva 13-ietne deklice s posebnimi potrebami - O tem, kako je potrebno poskrbeti za žrtev nasilja, odloča več strokovnjakov skupaj
fd^dfia Podgoršek
V Velenju se v zadnjem času ulica precej govori o (em, da naj bi si tukajšnji Center za socialno delo prislužil ukor ministra za delo, dom in družino Janeza Drobnica. Razlog zanj naj bi bil nepravočasen odziv in nesirokovno delo v primeru posilstva l.'^-lctne deklico s posebnimi potrebami. Govorice držijo ali ne? Ali slevilo posilslev mladoletnih oseb v občinah Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki res narašča, kal (rdijo tiekaieri, sla vprai»anji. na kateri smo poiskali odgovore pri direktorici Cenlra za socialno delo Velenje I mag. Jelki Fužir.	I
yam je ni ta is ter Droba h' res izrekel I ukor zoi'odi navedenega primera aH I ne?	I
Doslej ukora nismo prejeli od I nikogar» kar pomeni, da minister, ki ima na mizi vsa poročila, ter organi, ki vsa leta spremljajo naše delo in ki so zadolženi za lake primere, do sedaj niso ugotovili kakšnih nepravilnosti. Minis-tjslvo za delo. dom in dru/ino je ustanovitelj cenlra, ki lahko preko organa upravljanja pridobi podatke o delu zavoda. Deluje pa ludi socialna Inšpekcija, ki lahko ugoiavlja morebitue nepravilnosli v postopkih in pri strokovnem delu. Cc bo kdorkoli od odgovornih ugotovil, da je bilo z našim delom karkoli narobe, potem bomo ravnali po njihovih odločitvah In usmeritvah. Zaradi zaščite interesa udeleženih in varovanja osebnih podatkov objav ne bomo komentirali.«
DireMorica Centra za socialno deio Velenje mag. Jelka FuzSr, "S polno odgovornostjo trdim, da smo storili
vso."
Primer pa sodi pod vaše okrilje? »Sodi. ker gre za krajevnt) pristojnost centra.iT
Viti'dih\ da sle ukrepaii tako. kot nwraíe v takih primerih?
»Trdim s polno odgovornostjo, da smo storili vse. Vetjamem, da razumele, da gre za konkreten primen v kaierem je žrtev otrok. Sicer pa je v aktih, dokumentih, doktrinah dokaj jasno zapisano, kako je potrebno ravnali v takih primerih. V ospredju je takojšnja zaščita otroka. Od-
visno od ocene ogroženosti je, ali otrok /ivl v družini, v kateri se je dogajalo nasilje. ali zunaj nje ter kakšni bodo nadaljnji koraki. O icm ne odločamo strokovni delavci centra sami. ampak skupaj s strokovnjaki drugih služb (kriminalisti, iz zdravstva, šolstva, vrtcevki delujejo v medinstitucionalnem limu. Ob sprejemu informacije o nasilju, ki ga je več vrst, nastopamo v skrbi za otroka skupaj. Tako in pri icm izhajamo iz konvencije o otrokovih pravicah. Najprej se odločamo o -najnujnejših ukrepih, kasneje pa po kt)ra-kih, kot kaže sama ocena ogroženosti žrtve oziroma oškodovanke.« SVišatije, da naj ne In izhrafi deklici primerne rejnive? «0 tem ne morem govoriti.« Kako pa /"ovnate v primerih spo/nena na-siija?
»Obstaja več možnosti za izločitev nekoga iz matične družine. V vsakem primeru ravnamo tako, da izberemo rejniško družino glede na potrebe otroka. Kar po meni. da izberemo družino, katere življenjsko okolje ne odstopa bistveno od okolja, v katerem je živela žrtev, družina, ki ima izkušnje z otroki s posebniim potrebami. s telesnimi ležavami oziroma komunikacijskimi ovirami, družina mora imeli v neposredni bližini bivanja ustrezno ^olo ali vrtec, rejniki morajíj bili za tako delo primerno strokovno uspo sobljeni in morajo imeli dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosli. Slednjega izda mbistrstvo za delo. družino in socialne zadeve. P(micmbuo je ludi. kako se otrok počuti v novem okolju. Menimo pa, da je glavna ie/,ava pri nasilju v družinah la, da se prepogosto iz domačega okolja umikajo žrtve, ne pa slonici. * ÍMni ste obravnavali 4 primďc spolnega na^itja nad mladoletnimi osebami v ohci' nah Velettje, Šoštanj in fimartno ob Paki. Število s/edfíjih naj bi po mnenju nehate-rifi naraščalo,
ilega ne morem trditi. Je pa na srečo okolje za lake primere bolj občutljivo, kot je bilo. Porasla ali zmanjšanja nasilnih dejanj ne moremo ocenjevati le glede na število.«
Podatki o zdravilih na kartici ZZZS
Poleg osebnih podatkov na kartici zdravstvenega zavarovanja tudi zdravila, izdana na zelenem receptu - Dostop do podatkov le osebni zdravnik
Tatjana Podgorě^k
Od minulega ponedeljka dalje se pt> leg osebnih podatkov pridružuje na kartici zdravstvenega zavarovanja zapis izdanih zdravil tudi zavarovancem Območne enote Zavoda /st zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Kavne na Ktnoškem, v katero sodijo občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Pred tem je zavod uvedel projekt v Novi Ciorici. Kopru. Celju, Krškem in v Novem mestu, kol zadnje pa bo ta mesec ntwosí dosegla že zavarovance oa območju Kranja in Ljubljane.
Danijela Štumberger. vodja projekta na Območni enoti ZZZS Ravne na Ko roškem, je povedala, da bodo na kariici zapisana vsa zdravila, ki bodo izdana na zeleni recept, torej v breme /drav-stvenega zavarovanja. Ne bodo pa na njej zapisana zdravila, izdana na beli, samoplaČniSki recept, zdravila, kutv Ijena brez recepta, tista, ki jih jc zavanv vanec prejel na zdravljenju v bolnišnici, zdra^la, kupljena v tujini, in tako imenovana občutljiva zdravila, ki jih je do ločila Komisija RS za medicinsko etiko (kol 80 na primer zdravila z-a zdravljenje aidsal.
Novost naj bi -po oceni zavoda za zdravstveno zavarovanje - prispevala k večji varnosti bolnikov, po mnenju nekaterih pa za vse zavarovance ne bo tako. Otem je Danijela Štumberger dejala: «Vpis zdravil na kartico je zagotovo zelo občutljiva stvar, zato je za varnost podatkov zelo poskrbljeno.
Slednji bodo dostopni le zdravnikom oziroma farmacevtom, ki bodo te podatke lahko brali ali pisali, vsi ostali zdravstveni delavci pa nimajo možnosti, pravice branja ali pisanja, Os-noviîi namen projekla je zagotoviti visoko varnosi bolnikov. Zavarovanci na območju Nove Gorice, na kaierem je zavod izvedel pilotski projekt zapisa, so novosi sprejeli zelo poziiivno.« Kot je se pojasnila, se za zdaj z lekarnami o zapisu izdanih zdravil na zeleni recept še dogovarjajo. Niso namreč še uskladili stališč v zvezi s plačevanjem teh uslug.
Kako pa bodo spremembo na kartici opazili zavarovanci?
•Ob tem naj najprej zavarovance pozovem. da pred obiskom zdravnika ah lekarne ponovno potrdijo svojo kartico, čeprav zavarovanje še ni poteklo, [ako bodo na kariici zapisani podatki od dneva uvedbe tiovosli dalje, sicer pa se bodo i>b prvem pt)trjevanju nanjo zapisali podatki o zdravilih, ki jih je zavarovana oseba prejela v obdobju enega iela pred potrjevanjem kartice.» Po besedah Slumbcrgerjeve bodo zavarovanci na samopostrežnem terminalu lahko zaznali, da so na kariici zapisana zdravila. Ce bodo hoieli voditi evidenco oziroma čc bodo želeli podaikc o izdanih zdravilih imeti zapisano na papirju, pa jim bo lo omogočil osebni zdravnik.
mw êêw êw ê a ê
Knianum kunr
EEiflâZMICA
Svetišče knjige in informacijsko središče
Priloga NoŠéga «oso
Kurir iz svetišča
Tale priloga Nasc^ia časa je nova majhna prciomnica v delu velenjske kujižaice. Zapisali smo, Ua je knjižnica svetišče knjige in i u formacijskih središOc in Knjižnični kurir bo občanom odslej v lej obliki dvakrat lelno prinašal novice iz velenjske knjižnice, vnics pa bomo po poirebi izdajali novico ludi v manjšem obsegu in drugačni lehniki.
Kurirje sicer samo ena od dejav-noiii. ki so Stí oziroma se začenjajo dogajali po selilvi v nove pnïsiore. Dva lisoC Slo kvadrainih metrov površine ne pomeni samo lega, da bodo knjige lažje zadihale na policah. da biuno laže zadihali sodelavci in obiskovalci, ampak da so dane nu>žnosij, da bo svelišCe še bolj svetišče in da bo knjižnica razvila informacijsko dejavnost. To
Vlado Vrbič
pomeni, da bo obiskovalec i užil-kom segel po knjigi in da ho na enem mestu dobil vse m<.>goec informacije, ki jih danes ponuja sve-
tovni splel. To pomeni ludi. da bomo sodclavci knjižnice /hirali in obdelovali vse vrste informacij o našen^ okolju (fotografsko gradivo, liskané informacijo, video zapise ...) 1er jih preko spleta ptmudili svojim občanom in širnemu svetu. Seveda je pot do lega cilja še razmeroma dolga in ovinkasta, a čc sc hoćemo v norem svetu infiirma-tikc in elektronike obdržati, drugega izhoda, kot zavihati ri^kave, nimamo. In selc ko bodo s ponudbo knjig in informacij zadovoljni občani in to^ b'^d<í informacije o nasera okolju na voljo ludi indijanccm v.lužiii Ameriki, bomo v resnici lahko rekli, da smo sodobna knjižnica • da smo svetišča knjigo in Informacijsko sredisče.
In naj se kurir ne uirudi!
Vlado VrbIč
Kje, kako in kdaj do knjižiti<e «««
v Velenju
izposoja, čitalnice, dvorana in strokovna služba: Šaleška 21 delovni čas časopisne čitalnic«: i)b delavnikih 8-19, oh sobotah 8 -13 delovni Ć9S izposoje in drugih čitalnic: ob delavnikih iai9. ob sobotah 8-13 telefon; 0.3X9H 25 50 fax; 0.3 m 25 69 upravni sedež: Tuov trg 4 telefon 03 «982570 eiiošta:
po s tab ra Ic evi? ve 1. s ik. s i .spletni naslov; www-vel.slk.si
V Šmdrtnem ob Paki:
ŠmariJto 72 (Dom kulture) delovni čas: ob torkih 12-18, ob četrtkih 12-16 telefon: 03 X9X 49
Knjižnica do včeraj
Knjižničarstvo seje v Šaleški dolini pojavilo leta 1854 z hu-kvarnico Petra Mussija v Šoštanju, o kateri je pisal časopis .^o/-ski prijate!. Med lett^ma 1870 in 1914. pa potem spet med obema svetovnima vojnama, jo v Šaleški dolini obstajala vrsia društvenih,
Šolskih in drugih, tudi zasebnih knjižnic.
Kot rojstno leto velenjsko knjižnice štejemo leto 1934, ko je velenjski nadućitelj Fran Mlinšek ustanovil svojo 'javno knjižjiico'. Knjige iz te knjižnice so ob začetku druge svetovne vojne poskrili pri zanesljivih Velenj-canih, kjer so preživele vojni čas. Po vojni jih je Mlinsek spel posojal, leta 1962 pa jih je podaril uasla-
Zdaj pa še časopis
# # #
Knjižnico smo si včasih predstavljali kol pn^ion p<îln knjig in knjižnih regaiíTv. zaprašen in slabo osvetljen. Ija je vleklo listo posebno vrsto ljudi, rekli smo jim knjižni molJL ki se v vsakdanjem življenju niso prav dobn'j zjiašll. Pt»gosltT so delovali nekako zgubljeni, zato so bili pa polni nenavadnih, največ-kral neuporabnili idej...
Danes je podoba knjižnice čisto drugačna: v ospredju so bralci, ki si sami urejajo knjižnico in življi> nje v njej • sami poslušajo in gledajo. sami iščejo in izbirajo, sanii uporabljajo tehnično opremo, si izposojajo ... KnJižnlčajji se gibljejo samo še v v ozadju.
Knjižnice doživljajo v zadnjih desetletjih pravi razcvet, in sicer zaradi lega, ker igrajo informacije in znanje čedalje pomembnejšo vlogo v našem življetiju. Vendar knjižnice ne uspevajo povsod enako. Bolje jim gre tam, kjer se odpirajo življenju, kjer so pri roki za reševanje vsakodnevnih težav in želja. Povečano povpraševanje po knjižničnem gradivu in servisih je • tako kot investicije v knjižnične zgradbe in dejavnost • znak družbe, ki svojo prihodnost vidi v znanju in informiranosti, pa seveda v njuni čim širši dostopnosti prebivalcem, zalo da nam bo vsem boije.
Osnovni namen knjižnice je podpora znanju. Že skoraj desetletje j C mogoče v vsaki sUwenski knjižnici in povsod drug<id, kjer je internet, pogledati, v kateri slo
Lado Planko
tako iz lastne zbirke kot tudi iz drugih knjižnic.
Iskanje po podatkovnih zbirkah v računalniškem omrežju je neverjetno hitro In preprosto - potem ko smo se enkrat za vselej privadili računalniku, kar igraje zmorejo že predšolski otn^i. Število teh zbirk raste iz meseca v mesec, sestavljajo jih pa slovarji, leksikoni, zbirke zakonov, zbirke podatkov o podjetjih itd. Med njimi je tudi ves arhiv časnika Večer; ko boste na primer iskali presenečenje za prijatelja z abraha-mom. bo pimatls izdaje Večera, kije izšel na njegov rojstni dan, domiselno darilo,
V knjižnici pa zna bili tudi prav zjibavno in kralkočasno, če se oborožimo s pravim gradivom - časo piši, romani, lllmi, glasbo ...», si lahko nekaj kratko-
časja in dobre vi)lje odnesemo tudi dom<iv. A mjva knjižnica vabile z nečim drugim: z lepo opremljenimi prostori. Prijeten, miren am-hieni. njegova urejenost, prostornost in zračnost, pa delovne mizice in fotelji vabijo.) k obisku, k branju M pokusima ali na pritajen p<v govor med štirimi očmi.
V novih prí»st(írih je bralcem na voljo tudi več opreme*. Največje računalnikov in druge računalniške opreme, kot so tiskalniki, optični čitalci (skenerii) ipcL: s to (Îpremo Je mog<ičc priti do elektronske piksle, poiskali telcrt)nsko îHe^lko. napisati in stiskati dopis, seminarsko nalogo, prebrati časiv pis, si kar v knjižnici ogledati risanko ali poučni llim. poslušati najljubšo pesem ali pravljico ... Bolj ambiciozni si lahko pripravijo načrt za potovanje, rezervirajo ali kupijo vozne karte, se učijo tujega jezika, študirajo na daljavo ipd. Za tisle, ki jim nerazumevajoči sosedje kratijo pravico do muziciranja, ker jo pianino ra/^gla^en ali ker je zvočna izolacija v hiši preslaba, pa ludi z^ učence klaviij«, ki nimajo svojega Instrumenta, je e-klavir v knjižnici rešitev v stiski. Za povrh ga jemo goče ^e rezervirati, kar seveda velja ludi zj vso drugo opremo.
Kjijižnice brez bralcev, brez upo rabnikov ni-takšni knjižnici lahko rečemo samo knjižno skladisče. Z namenom, da bi za rokav pocukali čim več Velenjčanov, fioštanjča-nov in Šmarčanov (lejga, čuj, a veš smo se lotili knjižničnega glasila. Namesto prospektov, zloženk, obvestil, reklam ... lahko z^aj v roke vzjtmete časopis, ki smo ga poimenovali Knjižnični kurir, na kratko Kiki. Pa prijetno branje!
ta do Planko
* Pri nakupu te opreme je sodelovalo Ludi ministrstvo za kuliuro.
Kt^iimàu kurir
Priloga Hasego íqso, 4. moja 2006

Mestna knjižnica Velenje
Otroški oddelek
Otroški oddeîck je prHV/aprav velik» igralnica, polna knjig in ostalega knjiznicnci^a ^raJiva. Ker je družinsko branje icmcij bodočeija bralca, vabimo v knjižnico/C najmlajše otroke v prcdsolskem obdobju, ki še ne /najo brali. V zabtyčkih so zanje po abecedi ra/vráčene slikanico, osialo knjige z zgodbicami in pravljicami pa Čakajo na policah (C - leposlovje dn 9. lela in L - ljudsko slovstvo).
Ko se otroci izoblikujejo žc v prave bralce, sc <idpravijo na raziskovanje skupine knjig naslednje starostne skupine, kjer ne manjka pusu> loveči» njihiwih vrstnikov (P-leposlovje od 9. do \3. leta).
Mladostniki zelt> radi posegajo po knjigah s tematiko, ki se ukvarja s težavami, s kakršnimi se srečujejo ludi sami (M • leposlovje od 14. do [5. leta). Mladi bralci lahko izbirajo med leposlovjem in poučnimi
Ofrosfci oddelek je pravzaprav velika igrafnica, potna knjig in ostalega knjižničnega gradiva,
knjigami, ki so razvrščene fv> tematiki. Tu ne manjka strokovnih knjižic tako za najmlajše kot za tiste malo starejse raziskovalce, /a razvoj bralne kulture od p red bra I nega obdobja naprej skrbi že vrsto lei tudi bralna značka.
Poleg knjižnega gradiva so mladim ohiski)valccm na voljo glasbene zgoščenke iji kasete, zgoščenke s poučno vsebino, računalniške igrice, jc/ikwni tečaji 7a mlade. vidc(î kasete. DVOji. otroške in mladinske
Poleg gradiva so mladim obiskovalcem na voljo tudi
računalniki,
revije ... Priljubljen je kotiček z novostmi, vsak mesec pa lahko redijo uganko meseca in si z malo sreče zaslužijo ludi prijetno knjižno nagrado. Svojo naj-knjigo meseca pripravijo po dogovoru s knjižničarko oiroci sami, mladosiniki pa se vsak mesec lahko udeležijo aktualnih pogr>vorov ob Cool knjigi. Nove knjige predstavljajo naše knjižničarke ludi v sodeliïvanju z Mladinskih knjigo na knjižnih čajankah, kjer se pravljice hi zgodbice dotaknejo otrok šele s pomočjo dedkov in babic.
Oddelek za odrasle
v kjijiznici skušamo ustreči vsem prebivalcem ne glede na starost in iz.obrazbo. Na oddelku za odrasle je pestra izbira leposlovja, od zahtevnih vsebin pa do takih /a sprostitev in zabavo. Razvrščene so po književrdh zvrsteh: družbeni, zgodovinski, kriminalni, fantastični rtv mani, kratka proza, potopisi, spomini ... Poleg leposlovja je na voljo
Na oddelku za odrasle je poleg leposlovja na voljo tudi veliko strokovnih In poljudnoznanstvenih knjig.
kot članu naše knjižnice poskušali priskrbeti z medknji/nično i/posojo iz katere od slovenskih knjižnic. Opozorimo naj ludi na obsežno zbirko časnikov in časopisov, jezikovnih tečajev, filmov (DVD, VlIS) in glasbe (zgoščenke, kasete).
Cilalnice so namenjene vsem obiskovalcem oddelka za odrasle. Tu lahko uporabljate gradivo iz priri>čne zbirice. prebirale časopisje (starejše številke si lahko izposodijo na dom), pripravljale rcfemte in naloge ...
Pozorne bralce skušamo opozarjati na novosti v zbirki z ločeno po slavitvijo ter s seznami novega gradiva. L.ahko si ogledate priložnostne in tematske razstave, z reševanjem literarne uganke pa si lahko pridi> bite lept) knjižno tiagrado.
Računalniška čitalnica
Čitalnica je namenjena vsem članom knjižnice Velenje. V njej je deset delovnih mest; vsak(» delovno mesto je opremljeno s programsko opremo za pisanje besedil, urejanje tabel, pregledovanje elektronske pošte in deskanje po svetovnem spletu. Svoje dokumente lahko ludi preslikate, shranite ali tiskate.
PTB-m
Računalniki odpirajo vrata v virtualni svet
Baze podatkov
Dvema računalnikoma smo namenili posebno vlogo in ju poimcni> vali Cřospodar in Prevajalec.
Gospodarje opremljen s programom IPIS, ki vsebuje bogato zbirko osebnih i/kaznic podjeiii, registriranih v Sít^venlji. Program IBON je namenjen iskanju podatkov o poslovaniu slovenskili družb. RIS-INl'D je informacijski sistem, ki vsebuje register veljavjiih predpisov v Sloveniji in polna besedila predpisov.
Študijska čitalnica je namenjena poglobljenemu branju in
učenju.
veliko strokovnih in poljudnoznanstvenih knjig, ki so razvrščene na police po strokovnih skupinah (IJDK - univerzalna decimalna klasifikacija. ki temelji na principu označevanja knji/jiičnega gradiva po številkah od O do 9). Cc iskanega gradiva v na^i knjižjiicj ni. vam ga bomo
Množico uporabnih podatkov nudita računalnika Gospodar
In Prevajalec,
Prevajalec je namenjen vsenv ki bi se radi naučili tujega jezika ali pa samo prevedli kakšno besedilr). Na voljo so elektronski slovarji angleškega, jiemškega, italijanskega, francoskega, hrvaškega in srbskega jezika.
Domoznanska dejavnost
Obiskovalcem knjižnice, kijih z;inima karkoli o življenju in ljudeh na leni območju, ponujamo gradivo, ki je zbrano v domoznanski zbirki, /anje zbiramo, hranimo in strokovno obdelujemo knjižno ter ne-knjižno gradivo, kije vsebinskt) ali pa z avtorji povezano s Šaleško dolino o/jroma z območjem občin Velenje. Šoštanj in Šmanno ob Paki. Zbirko sesiavlja 4276 enot, med katerimi je 3572 knjig in 704 primerkov lokalnih časopisov, časnikov, glasil, biltenov in drugih serijskih publikacij. Pomembne inlbrmacije o našem lokalnem okolju je najti tudi v člankih, ki jih prav tako strokovno obdelujemo in bralcem pj^sredu-jemo prekt> računalniškega kataloga. V zbirki hranimo tudi nekaj ne-knjižnega gradiva v zvezi z Šaleško dolino (zemljevidi, zvočne In video kasete, zjioščenke).
Čedalje pomembnejši delež v domoznanski zbirki imajo diphmiske in magistrske naloge ter doktorske disertacije in slmkovne ali znanstvene raziskave, ki območje obravnavaj<i z različnih vidikov. Bralcem med drugim ponujamo čudi raziskovalne naloge osnovnošolcev, srednješolcev in študentov, ki nastajajo pod okriljem gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline.
Domoznanski "akvarij» hrani zajeten del kolektivnega
spomina Šaleške doline.
Naša diimoznanskega ponudba je doslej temeljila na liskaném gradivu. poslej pa bomo povečevali dclez neknjiž.nega gradiva. Med drugim želimo namreč zbrati vse, kar je bilo posneto s kamero ali v zvočnih študijih (dokumentarni in igrani filmi ter prcosialtj slikovno gradivo, glasbeni posnetki domačih skupin ali posameznikov ipd.), /brano gradivo, ki ga avtorji niso izdali. N mi o pretvorili v elektronsko obliko In ga ponudili našim obiskovalcem v obliki zgoščenk. Na ptv rtalu naše knjižnice, kije dostopen na internetu, pa bo del lega gradiva dostopen javnosti v elektronski (»bliki.
Domoznanstvo je del kolektivnega spoîiiiiia, ki)likor več vanj prispevamo. toliko bogatejši je. /ai.o bi si želeli, da Tiam ptjsamczniki, društva, podjetja in drugi, ki pripravljajo in izdajajo najrazličnejše brošure, časopise, avdiovizualne izdelke ipd., te tudi pošljejo ali pa nas o njih izidu vsaj obvestijo. Tako njihova dela ne bodo šle mimo nas oz. zanje ne bomo zvedeli prepozno, njihovo s\cct koristno priziidevai^je in ne lako malo opravljenega dela pa bosta znana in dostopua ludi širši javnosti.
Digitalizacija domoznanskega filmskega in video gradiva
Med najpomembnejšimi letoinjimi domoznanskimi projekti naše knjižnice je zbiranje in digtalizacija filmskega in video gradiva, kije bilo posneto na našem območju ali pa se tematsko navezuje nanj. Tovrstne lokalne produkcije, ki bi bila namenjena distribuciji, ni. na voljo je bilo le nekaj amaterskih izdelanih videokasei. Glede na razvitost amaterske filmske scene v Velenju smo se povezali najprej z velenjskim kino klubi mi Paka in predstavniki nekdanjega Kina 16. nato pa se z nekaj posamezniki. za katere smo vedeli, da so si bolj za svojo dui%o dali opravili s kamero, čeprav njihove ambicije niso segale čez priložnostne dru^.in-ske posnetke. Pokazalo seje, da gre /a presenetljivo obsežno materijo: že zdaj, ko naše poizvedovanje se ni končano, že vemo /a pribli/no 150 kratkih filmov dolžine od treh do trideset minul. Filmi so različnih žanrov, od igranih, risanih do dokumentarnih. Med slednjimi so predvsem filmi o Velenju in okolici, nekaj pa je tudi etnoloških filmov. Nastajali so od sredine ^esideseiih lei prejšnjega sioleija dalje in so posneli na ^ ali 16-m il i metrskem filmskem iraku aD pa na videu. Večina filmov ima avtorski pečat, nekaj pa je že omenjenih ljubiteljskih družinskih posnetkov • v dogov<iru z njihovimi snemalci bomo iz njih uporabili kadre, ki imajo splošno dokumentarno vrednost, npr, ko gre za stare posnetke mesta Velenja ali pa javnih di)godkov v njem. V zvezJ s tem naj še omenim, da razp<^lagamo tudi z obsežnimi dokumentarnimi videoposnetki iz arhiva velenjskega Kina 16. ki so registrirali kulturne dogodke in javne manifestacije civilnodružbenega gibanja iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so dosegli svoj vrh v veliki ekološki demonstraciji v Velenju pred približno dvajsetimi leti.
potem nameravamo zbrali in digitalizirali šc druge za našo/birko zanimive nime, ki so nastali v profesionalni produkciji in jih hranijo IKniski arhiv Slovenije. TV Slovenija in lokalna leleviz.ijska hiša. V zvezi z avtorskimi pravicami, ki bi zjiale tu postali problem, je treba omenili, da smo z avtiJiji imeli srečo, kajti doslej so se vsi sirinjali s tem. da lahko njihove izdelke digitaliziramo in jih ponudimo bralcem oziroma javnosti. Z avtorji se dogovarjamo, da bomo digitalizirano gradivo bllbiografsko obdelali, ga v obliki zgoščenk ponudili javnosti in seveda tudi b.posojalL Za povrh bomo del lega gradiva ponudili na ogled ludi na splelnili straneh naše knjižnice.
Pri tehničnih vprašanjih digitalizacije sodelujemo z regionalnim mulil-medijskim cenirom Kuidgunda. ki vidi interes v líwrslni prr>mocijÍ svoje vizualne in glasbene produkcije. To obliko sodelovanja smo kol vzorčni primer predstavili Ministrstvu za kulturo ter predstavnikom vseh slovenskih mladinskih multimedijskih cenirov in splošnih knjižnic.
Damjana Selan, Lidija Črnko, Silvo Grmovšek
Ibiiimim kurir
Prilogu Hahgo íq$o, 4. mo/a 2006
Knjižnica v številkah
R8StknjizniC9l960-20D5
MesiJia knjižnica Velenje sc <lan« brc/ upravnih prosiorov ra/proslira na 2694 k'vaclraiiîQi nieirili, od icgi jtlî je 2084 OHmcnjcnih postavitvi gradiva, ćilaliijcani, preddverju in strokovnim shi/bajîi, 250 skiadisčii. dvorana v dru« geni nadsir(^pjii pa meri šc t)adaljnih 360 kvadrainih nicirnv. Knjižica v So-štajijii obsega 215. v Sniarincm ob Paki pa 36 kvadrainih racif(iv. V knjižnični zbirki .ic skupaj I33.0i)0 enot -bijig, kasci. zgoščenk in dnigcga gradiva.
V {eui 2i)i)5 jc 9846 članov knjižnico obiskal<î 121.()oma3l. na dom pa so si izposodili 308.000 eiioi gratiiva. /a upravljanje z zbirko-obdelavogra^.liva, izposojo itd. - je bilo poircbnili 580.000 posegov v raêimalniâci program,
Vzdrževanje knjižnic ni ravno poceni in sloni predvsem na obćinskili pro računih, čel udi knjižnice M denarja nastrgajo dnigod, med drugim od države. so vse iri občine v IcUi 2005 za de!<wanje knji/jiico • brez inve-sucij-namenile 117,7 milijona Sil ali po 2^609 Sfl na prebivalca: M() Velenje 2}m Si 1, Šošlanj 1.501 SIT in Šmartno ob Paki SI I. Vsak registrirani obisk (približno tretjina obiskov gre mimo števca, op,p.) jc tako stal 973, vsaka Ízr>osojeiía cnola pa 382 občinskih tolarjev. Povprečna si<v venska <ibčina je v leiu 2004 za delovanje knjižnice namenila 3.481 SI I na prebivalca.
In vendar: pred letom ali dwma je velenjsko knjižnico dnevno obiskalo od 450 Jo 600 brdleev. Danes, pol leta po odprtju novih prostorov, knjižnico obišče že (xi 700 do 1000 ljudi na dan. Oratlkon kaze slcvilčnt) rasi obiska in izp(WOje po letti 1960.	LP.
Knjižnica na spletu
Spletni portai Knji^Jiice Velenje vsebuje aklttalne informacije i? dela in življenja knjižnice. Informa* cije so organizirane v več razJičnih sklopov:
• oaiovfii podatki o knjižnici (odpiralni čas, lt)kacija, telďoiiske sle-vilkc. kako se včlanimo, med-knjižnična i7posM>ja, domoznan-stvo, knjižnica v slikah ..,), ' uporaba kataloga (povezava na lokaljii in vza jemni katalog, navodila za uporabo kataloga s praktičnimi primeri, povezava do elekironskili virov),
-	koledar stalnih in mesečnih prin^ diiev v knjižnici.
-	knjiga (seznam novosti, najbolj hrane knjige, elektronske knjige), otroci (ura pravljic, uganka meseca),
mladina (srednje bistvo, cool knjiga, koristne povezave na zbirke slovenski!^ in lujih lepos-lovnili besedil), krajevni knjižJiici Šoštanj in Šmartno ob Paki ter
-	strani v angleškem in Jiemskcm jeziku, namenjene tujim obisko-valcenî.
Spletni portal Knjižnice Velenje vam omogoča vpogled v vas konto: pregledate lahko, katero gra-
divo imale izposojeno iti do kdaj, gradivo si lahko podaljšale, naročile ali rezervirate. Za ta postc^pek potrebttjete geslo, ki ga dobite v knjižnici.
Preko portala lahko dostopatc d(f različnili elektronskili vsebin, ki so vam lahko v pomoč tako pri študiju. raziskovalnemu delu ali v vsakodnevnemu življenju,
Na računalnikih v knjižnici lahko uporabljate zajeten del tii.tih strokovnih revij, oxfordski slovar. Uradne liste RS ter arhiv dnevnika Večer.
Kadar ste v dvomu glede tega. katero gradivo vzeti v roke, se lahko vključite v klepet s knjižničarjem ali zastavite vprašanje na obrazcu, ki ga poslietc po elektronski poSii. Vse to je vključeno v servis Vpra-&ijte knjižničarja.
Pod naslovom Priporočeno branje vsak mesec knjižničarji ccljske regije z-a vas izberemo, preberemo in vam priporočimo zanimivo knjigo.
Vabimo Vas. da nam pi^'ie na e-naslov Dostabralcev^'vel.sik.si in s svojimi predlogi in željami sodelujete pri oblikovanji! knjižnice.
Lidija Črnko
WMSMC« waM	IM«* »npci
«•JTABOUiaM K a
KN3IŽMGA VELSIV3&
ss



<l»«IWIlllMI
KniOmáii kurir
Priloga Nošega msa, Velenje, maj 2006
Odgovorni uredtiikt Vlado Vrbič Urednik: l^do Planko Pripravili: Damjana Sclan. l-idija Omko. Meta Pivk Srdić, Silvo Gmiovšek, Peter Cin^znik • Peč Fotografýe: Stane Vovk, oblikovanje in prelom: Ibmaž Gcrsak
Jůifamàif Jr^
Priloga Našega iasa, 4. maja 2006

Najbolj brane knjige
Francesca Simon: Grozni Gašper
Se mama pravi, Ja je njen (iašper grozen oirtik. Karkoli porednega si ]ahk<i /an^i^lhe, bo to Ciašper prav go lovo uápiCil. A h) je po irebno, je ravno prav prija/cn in prikupen, da ga imajo vsi radi, Pa saj je žc skušal bili priden. pa je včasih lako le/ko premagali skušnjave ... Srečamo ga v vseli mogočih situacijah, ki si jih lahko zamislimo. Srečamo ga v plesni soli, v hiši sira-
hov. ko goljufa zohno miško, na hitro obogali. si akne uši. nekaj posebnega pa so prav goiovo počitnice ... Skratka, vsega je krivCirozni (jašper. Njegovi starsi pa se obupani sprašujejo, kako lahko imata dva lako prijetna či oveka t a ko g r< )zn ega sina. Damjana Setan
Corinne Hofmann: Bela Masajka
Mnogokrat si žeiimo poiovanj, pustolovščin, presenečenj. ki pa nam pogosto niso dosegljiva. Avtorica knjige je življenjsko pustolovščino prav gotovo dtiživela v veliki meri. Pri sedemindvajsetih leiih je s lantom namreč obiskala Kenijo. Na eni izmed lokalnih trajektov je u/rla masajskcga bojevnika in se vanj v hipu zaljubila- Odpovedala se je vsemu, kar je dotlej sestavljalo njeno življenje: dolgoletnemu parineriu. domačim, uspesni trgovini, ki jo je imela v Švici. Sklenila je premostiti prepad med dvema popolnoma različnima svetovoma in se ptv dali na pol. polno samo-odrekanj in prilagajanj.
Štiri leta je preživela v Keniji. v osrčju afriškega višavja, sc poročila In imela tudi hčerki). Razlika med Švico in nomadskim ljudstvom, ki svoje savane, gozdove in vulkansko pokrajino deli z živalmi in je zvesto kuhuri svojih prednikov, je vsekakor omembe vredna razlika. Hiše i/ blata in gmíičja so v vaseh postavljene v kn>gu. družino pa sestavljajo mož, njegove žene in otroci. Kmalu to ni bila več pustolovščina, ampak boj za preživetje. Potovanje sc je sicer začelo kot pustolovščina, končalo pa kol odrešilna vrnitev v rodno Švic<^...	Damjana Sefan
Prebrano na dušek
Azar Nafisi: E^ebiranje Lolite v Teheranu
Odlično delo iranske pisateljice je izvirno in svojevrstno prepletanje literarne kritike in osebnih spominov, je pa tudi avtoričin osebni boj proii strogemu islamskemu režimu. Ko je zaradi nevzdržnih razmer in vse bolj ne-znosnih omejitev nehala predavati na teheranski univerzi, kije do takrat veljala za izredno liberalno, je kar na svoj dom povabila sedem svojih najboljših učenk in z njimi še naprej proučevala dela svetovnih literarnih klasikov. Dekleta so prihajala iz različnih okolij in družin, družila pa sla jiJî želja po izobraževanju in sovra-šlvo do nazadnjaških islamskih zakonov, ki so jini vzeD vse pravice. Takt^ so hiJe vsaj en dan v tednu svobodne, pa čeprav med štirimi stenami, lahko pa so ludi izražale s"voje občutke in misli brez strahu, da bi jih zaradi lega preganjali.
Kruta, realna in izredno ptjgumna Izpoved, kije zaradi načina pisanja in nevsakdanje primerjave junakinj z liki literarnih velikanov vedno znova aktualna in vsekakor vredna temeljitega premisleka.
Meta Pivk Snfič
Prebiraiýe Lolite v Teheranu
QÂ2AK
Knjižnice po svetu
San Francisio
Mestna knjižnico v San iTanciscu je te/Jco primerjati s knjižnicami v Sloveniji, že zaradi velikosti mesta in knjižnice, pa /aradi gradiva, ki je na voljo za izposojo in zaradi vpolosli knjige same v ameriški način življenja. Prav lahko paje<tpozoriU na njene d<v sežke predvsem pri dostopu do knjižnice, do gradiva in intbrma-cij /a up<irabnike s posebnimi potrebami, /a izboljšanje kakovo sti življenja uporabnikom s posebnimi potrebami skrbijo knjižničarji s pomočjo tehnike. Na voljo je oprema za zvočno vodenje po kiyižnicí, držala za knjige, naprave z Braillovo pisavo in naprave z govorom, signalizacija v Braillovi pisavi, računalniške delovne postaje s povečanim ekranom in zvokom, z možnostjo tiskanja besedila v Braillovi pisavi, povečevalna stekla, zvočne knjige, zvočni leksikoni zvočni kalkuíaloiji, pa tudi dvigala so opremljena Z glasovnimi sporočili. Knjižnica ima center za gluhe in naglušne 1er oddelek za slepe in slabovidne, pa ludi bibliobus, ki mu rečejo 'knjižnica na kolesih', je prilagojen potrebam listih z invalidskimi vo/ički.
Tudi Knjižnica Veleiije si prizadeva prilagodili informacije v obliko, ki je primerna zmožnostim vsakega posameznika. Po svojih močeh skušamo prispevali k možnostim za aktivno in enakopravno sodelovanje vseh uporabnikov.
Lidija Črnko
Zamudnine
Obiskovanje knjižnice ima pravzaprav eno samo neprijelno plat: zamudnine, s kaicrimi skuša knjižnica bralce pripravhi do tega, da bi gradivtî vračali in da bi ga vračali pravočasno. Brez tega namreč ni mogoče zagotovili enakega dostopa do gradiva za vse.
Najvažnejši pri izogibanju zamudam je seveda datum vrnitve gradiva • lega nikakor ne smemo spregledali. Zamudam pa se da izognili še na nekaj načinov, najprej s podaljšanjem izposoj-nega roka. kar lahko storimo na več načinov: - lahko obiščemo knjižnico in zadevi> uredimt) z izposojeval-ce m/-ko,
' lahko pokličemo knjižnico po telelbnu in zaprosimo osebje za podaljšanje,
•	lahko pokličemo bibliofon, lo je telefonski vmesnik, s katerim sami podaljšamo izposojni rok,
•	lahko pa izposojni rok podaljšamo tudi preko interneta. za kar potrebujemo geslo - tega bomo dobili v knjižnici, vendar ga bomo zaradi naše lastne varnosti dobili samo osebno, ne po telefonu in ludi ne po elekininski pošli.
Oe nismo prepričani, da nam je p<idaljšanjc s pomočjo tehničnih pripomočkov res uspelo, raje stanje na kontu še <ïsebno preverimo • z obiski)m knjižnice ali po telefonu. Prav lako nam bodo knjižničarji rade volje posredovali informacijo o tem. kdaj moramo oz. kdaj bi morali gradivo vrnili.
Podaljšanje včasih tudi ni mogoče, na primer lakrat. ko si je gradivo že rezerviral naslednji bralec: v tem primeru je treba gradivo pač vrnili.
Morda pa se bomo pt)dohno kot nekateri bralci odločili, da bomo s svojim deležem zamudnin finančno podprli knjižnico. Ce si to lahko privoščimo, sebi in knjižničarjem prihranimo nekaj slabe volje, pa še lep občutek bomo imeli, da smo storili dobro delo.
Najslabše, kar lahko storimo pri zamujanju z vračilom, je lo. da se ne odzovemo na poslane opomine, tudi • in posebno - če smo prepričani, da gradiva nimamo in da je opomin brez osnove. Oe smo se preselili, /a vsak primer preverimo, ali knjižnica ve za naš novi nasitiv. Pa še nekaj: pogovor i/ oči v oči je vsem telefonom in elektronskim komunikacijam navkljub še vedno najboljši.
lp.
Zamudnine in koko se jim izognemo
Ce sodite med tiste, ki se Jhn rado zgodi, da kaj pozabijo uit ^ipre^iedajo, vam hodo morda pomagali naslednji nasveti:
■	pri iqmoji gradiva, še pred no zapustite izposojni pult. pfvve-rile izpis, ali Je m njem res samo %rudivo, ki ga držite v roki -lako bosle domov odnesfl kar ste nameravali:
•	če .ste gradivo samo vrnili, niste si ga pa izpostMi, vseeno firosite za Izpis stunja na vahem računu, iz katerej^a iu) razvidno. da doma nimate izposojenega gradiva;
•	izpis si prilepite na hrbtno stran izkaznice, da ga ne zgn(>iie -na nJem Je ntdi rok. ko ste doizni gradivo vrnili:
■	donui hranite vse gradivo, ki ste si ga sposodili, skn/Hij na enem mestu, s kujta pa si vsakokrat vzemite samo tisto, kar nameravale h rati - tako imate ves čas vse knjige na oà.'h in si zmanjšate možnost, da katero zahčiie;
■	ko gradivo vračate, počakajte, da vam ga izposojevulec/'ka razknjiči in vam potrdi, da .'ste vmiil vse, ali pa vas opozori, da sle íť kaj dolini:
■	nikar ne puščajte izpawjenih knjig na pultu, medtem ko si greste iskat nove - najmanj, kar.ie vam lahko zgodi, je, daJifi bo ose/yje nevede wiilo v regal, čeprav so še zmerom vpisane na vaši kartici, lahko si jih pa .'îposodi tudi kak *doi)ronameren' bralec, .ieveda na vaše /me.
v kniižnhi naj bo tudi prostor za domišljijo in živi stik med ljudmi
Špela Marin iz Knjižnice Velenje
Oe upoštevamo priznanja za slnv kovno delo in odmevnost predvsem med mladimi bralci, je Spela Marin velenjski javnosti najbolj znana oseba iz Knjižnice Velenje. Po mej imenovane Špeline ure pravljic s<î pí>stale institucija. v kateri so se v več kol treh desetlel-jih številne generacije Velenjčanov srečevale s čarobnim svetom pmvljic. l.e-tos Špela Marin kot zadnja med pionirji poklicnega knji/Jiičarsiva v tiaši občini odhaja v pokoj. Kako bi odgtnviHa rta stereotipno vprašanje o odiočitvi T.a pokiic: aliJe knjižnica izhivia tebealipa si se ti odločila zanjo? Mislim, da je bihî oboje, pa še nekaj naključja je bilo vmes. Vsekakor je na izbiro poklica odločilnt) vplival mtjj pn^fc-sor francoščine in slovenščine na novomeški gimnaziji Vladimir Dodič, kije /nal navdušili dijake za branje in za kiijige, med drugim pa je bil tudi velik bibliofil z obsežno zasebntî knjižno zbirko, izbral meje za sodelovanje pri selitvi novomeške kryižnice in tedaj je dokončno dozorela moja odločitev za poklic knjižničarke. Veliko lei po njegovi smrti me jc naključje ponovno povezalo z njim» pravzaprav / njegovo zapuščino. Velenjska knjižnica je namreč odkupila večji del njcg<ivc zbirke z nekaj tisoč knjigami, zato sem na njegovem domu sodelovala pri izbiri knjig, ki so se potem znašle na policah naše knjižnice. Po končani fíimnaziji y Novem mestu si nadaljevala šolanje na tedanji Pedas^oški akademiji v Ljiihljani. Kaj je Imtrtmlo temu, da sise potem znašla v Velenja? P<ï poroki sem se preselila v Velenje in bila sem zelo vesela, ko se mije leia 1971 ponudila priložnost za zaposlitev v knjižnici. ki so jo tedaj začeli postavljali na poklicne temelje. Začeli smo z eno samo sobo v prosltmh sedanje ljudske univerze. Knjižni fond je bil zelo skromen, imeli smo približno tri tisoč knjig. Bistveno boljše pogoje za razvoj knjižničarstva v Velenju je omogočila nova stavba, kamor smo se preselili v začetku sedem-deseiih lei prejšnjega stoletja. V novi hiši se jc nadaljevala tradicija likovnih razstav, ki so jih prej pripravljali v Delavskem klubu, nastajali so odmevni in dtv hro obiskani Petkovi kulturni večeri. Javnost te pozna pfvdivent po nrah pravljic. ki so šp dolga leta povezane s tvoji/n imenom. Kako si začela s pravljičnimi urami in kako ti je uspelo doseči tako vriiko mimevn<KKt tned oirtKi? S selitvijo v nove pr(»siore smo pričeli tudi z novimi dejavnostmi in na pobudo Marjane Kobe iz ljubljanske Pionirske knjižnice sem bila med prvimi v Sloveniji, ki so pričeli z urami pravljic v knjižnicah. Obisk je bil zelo velik, verjetno tudi zato. ker tedaj v Velenju ni biio drugih prireditev z^ oiroke. Nekaj /iislug za tîbisk pa si neskromno lastim tudi sama. Otroke in pravljice imam namreč zelo rada in to ljubezen otroci takoj /.acuiijo. Pred otroki se ni mogoče pretvarjati.
zalo jih tudi poklicni igralci iie morejo pretentati. C'c je njihova igra patetična ali afeklirana, pa to otroke cclo odbija. Olr<iška publika ne prenese nili branja niti igranja pri podajanju pravljic, Želijo iskreno pri povedi) va nje nekoga, ki je doma v magičnem svetu pravljic, /ato se nisem nikoli učila nekih tehnik prip(v vcdifvanja, ampak sem preprosto pt)sku-šala sledili tradiciji starodavnih pripovedovalcev pravljic. Ali je po uveljavitvi novih medijev manjše zftnimanje otrt>t( za poslušanje prat^ljic v živo?
Zanimivo je. da danes obisk na urah pravljic ni nič manjši, in da so otnKi prav lako očarani nad živim pripovedovanjem.
Spefa í\ňarin
'[b je namreč zelo iiuimni dogodek, ki ga ne more nadomestili nobeden od sodtv bnih tnedijev. Spremenila seje le starost mojih obiskovalcev, zdaj namreč prihajajo tudi precei mlajši. Vendar je pri tem ludi meja: za otroke do dveh let slanwti je še vedno najbolje, da jim pravljice pripovedujejo stanji ali babice v dcmiačcm oko Iju, kjer se počutijo najbolj varne. Recimo, da f>is twjimi več kot tridesetletnimi delovnimi izkušnjami imela prilot/iost znova izbirati poklic. Kakobi se ifdločilti?
Ponovno bi izbrala knjižničarstvo, le da bi se še bolj posvetila pripovedovanju pravljic.
Krona tvojega dolgoletnega dela v knjižnici je ( opmv priznanje, stanmvika na-firada, ki jo podeljuje Društvtt hihliote-ka/jev Slovenije za pomembnejše dosežke v i<njizničarstvu. Kaj ti to prizjia-nje pomeni?
Bila sem presenečena in vesela tega priznanja, ki ga sprejemam predvsem kot priznanje pravljičarsivu. ne naza-d!ije pa ludi velenjski knjižnici. Za ncc naj le omenim, da je kljub čedalje večjemu prevladovanju elektronskih medijev v knjižnicah neposredni stik z bralci še vedno najbolj pomemben. Računalniki naj bodo pripomoček pri delu. v ospredju pa naj še vedno ostane pogovor med knjižničaiji in bralci.
SUvo Grmovšek
Špelina ura pravljic
M »»V	fl _f
Ki^umaulamr
Priloga Hosega iaso, 4. maja 2006
MÍ£AÍB
UTRIP
%
Od srede do torki • STet la doaoTlai
Sreddi 26. aprila
i(Kno pred 20 Idi sc je /godila tragedija v OeniobiJii, ki ni ogronla Ic lanikajšnje hiižnje oki>lje, ampak vulik del livrope. liksplozija reak-loria v Černobilu je povzročila j/-piisl radi()akiivncga obla}:a v oko IJe. ki jc prekril /ahod takratne Sov-
Beloruska mesta in vasice v okoUci Černobila so se vedno izpraznjene, porušene in prežete z radioai<tivnim sevanjem.
jetske /veze, vzhi^diio in zahodno Evropo. Skandinavijo in Briiansko oločje. Sevanje, ki se je sproiilo oh eksploziji, je bilo 4()i)-kral večje, kol ob jedrskem napadu na Hirošimo leta 1945,
ZN na podJagi poročila Ccrnobil-skeiw foruma predvideva, da bo za posledicami sevatija skupno število žrlcv 4.000, medieni ko orgauiza-cija Greenpeace navaja 93,0()() /r-lev. Prava šievilka nc bo nikoli /naiia. saj so verjetno marsikaiera kasncjsa obolenja ludi posicdica le eksplozije.
Predseihiik države Jaiiez Drnovšek je spet presenetil. Tokrat je sUi:?-bo v svojem uradu vrnil trem pred kratkim odpuščenim sodelavcem, Tako v uradu predsednika dr-/iive /nov« slu/bujc Maksimilijan [.avrinc, ki je sedaj višji svetnik za obrambne zadeve. Drnovšek je spet zaposlil EMvdo Potočar.ki joje odpusiil z mesta generalne sekretarke. Poiočarjcva jc po novem namestnica generalne sekretarke, funkcijo generalne sekretarke pa bo 1. maja nastopila Metka Cerar. Sluzhoje Drnovšek vrnil tudi Barbari l-akin. pred prekinitvijo pogodbe o zaposlilvi je bila svetovalka /a gospodarsko-socialne zadeve» po novem pa je svetovalka za gospodarstvo.
Slovenci bomo, ko( ka/e. kmalu lahko brez ovir kupovali nepremičnine na Hrvaškem, /akon, ki ga marsikdo ^e dolgo pričakuje in ki ga prejšnja vlada ni bila pripravljena spraviti v življenje, predvideva rcci p rednost ter (i mogoča tudi hrvaškim drzavljanonî itaktip slovet> skib nepremičnin.
Četrtek, 27. aprila
v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ro/jii dolini v Ljubljani je bila 26. aprila 1941 ustanovljena proliimperialistična fronta, /z katero seje kasneje /ačelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda {0I-). V spomin na ustaniîvitev 01- je bil 27. april, torej tlan po njeni ustanovitvi, razglašen za državni praznik • dan upora proti okupaiorju-
lokrat je bila osrednja slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju pri Vojkovi koči na Nanosu, slav-nostni govornik pa je bil predsednik D/ J-rance Cukjati. Dejal, je da 27, april pra/jiik vseh uporov $U> venskega naroda proti vsem okupatorjem. Oas je. da slovenska domovina poslane mati vseii svojih otrok, je se med drugim menil Cuk-

jati, a s svojim govorom spet spodbudil nove polemike in razilvajanja. saj so borci ocenili, da je Cukjati govoril o 01', a da je niti z eno besedo ni omenil.
Predsednik l.DS Jelko Kacin pa je v odzivu na govor predsednika D/ zapisal, da je Republika Slovenija s Cukjatijevim govoronj 'znova in z najvišjega mesta poskusila revidirati našť) zgodovino in relativizirali potek 2. svetovne vojne".
Hvropsko sodišče za Človekove pravice v Strasbourgu je v 24 primerih. ki so jih proti Sloveniji zaradi sodnih zao5îankt)v sprtîj^jli slovenski državljani, odredilo izplacDo odškodnin v višini od 1000 do 8000 evrov. Hkrati je sodišče tožnikom v večini primerov priznalo pcv vračilo sodnih stroškov v višini po 1000 evrov, Skupnt) bo morala Slovenija za otiskodnine tokrat izplačati 84.800 evrov in povrnili siroSke v višini 2.^-X40 evrov.
Petek, 28* aprila
Slovenski Helsinški monitor in Center za tlemokracijo iz Splita sta na hrvaškem javnem tozilsm: vložila kazensko prijavo zoper Slovenijo, Gre za prijaven /oper domnevni vojni zločin, ki naj hi ga slovenski teritorialci zagrešili med osamosvojitveno vojno leta 19^1 na mejnem prehodu Rožna Dolina. Podlaga za prijavo je pismo hrvaškega državljana Josipa Birkića. ki trdi, da se je kot vojak JI A skupaj z dvema drugima voiakoma z dvignjenimi rokami skušal vdali, kljub temu pa so leritorialci nanje streljali in enega tudi ubili. Birkic je v napadu dobil hude opekline, saj je bil v gorečem tanku, zato je zdaj 70-ods1otni invalid. Birkic je sicer izrazil hvaležnost slovenskim zdravnikom, k izpisovanju tlogod-kov pa ga je. kot pravi. sp(K]budila javna razprava o skoraj sočasnih dogodkih na mejnem prehodu Hol-nicc. Marsikdo dvomi v njegovo izjavo, pojavili pa so se tudi namigi, da gre v tenî primeru, na osnovi
Upfč zapušča mesto načelnika, uradno na svojo željo, neuradno pa zaradi nesoglasij z mirtrstrom.
Frd/ice Cukjati: Domovina naj prizna vso Širino in globino upora proti vsem totalitarizmom.
lažnega pričanja, le za poskus pridobitve vojne odškodnine.
Sicer pa je naša domača vojaška scena prepletena predvsem z noira-iijlmi konflikti. Tako gencralmajor 1-adislav l.ipič še letos, morda že poleti, prevzema novo delovna dolžnost. Poslal naj bi slovenski veleposlanik na Madžarskem, Očitno gre še za en odhod zaradi različnih stališč. Tokrat se Lipice vi pogledi očitno niso ujeli s pogletli obrambnega ministra. Meil genera Ima jor-jem l.adisiavom Lipičem je menda prihajalo do trenj že ob Hrji^včevem nastopu mandata. Minister pa naj bi Lipicu zameni, da se v medijski vojni za napotitev vojakov v Irak ni zavzel za ministrovo stališče.
Sobota; 29. aprila
Ob praznovanju 65. obletnice začetka Lipora proti okupatorju in tistanoviive 01' je Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije v hali Tivoli pripravila svoje praznovanje. V slavnostnem nagovoru je predsednik //B NOB Janez Stanovnik poudaril, da je Ol-konec leta Iyy4 predstavljala /dravo jedro slovenskega naroda, trditev, da so domohrajici šele na koncu vojne spoznali, da so bili v
objemu okupatorja, pa da je laz ali spreiie^edanje.
Dan po tem, ko jc ameriška vojska objavila, da je bil april za ameriške vojake v Iraku letos najbolj smrtonosen mesec, se je pohoda proti vojni skozi ncwyt>rški predel Manhattan udeležilo več tisoč pro-testnikov. ki zahtevajo lakojsnji umik ameriškiij vojakov iz Iraka. "Končajte to vojno, pripeljite vo-
Predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik: Trditev, da so domobranci šele na koncu vojne spoznali, da so bili v objemu okupatorja, je laž ali spre neve da nje,
iake domov." je pisalo na enem (xJ mnogih transparentov. Ob fïrazjio-vanju (iS. obletnice začetka upora proti okupatorju in ustanovitve Olje /veza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije (/ZB NOB) v hali Tîvolj pripravila svoje vseslovensko zbor(ivanje. ki se ga je udeležilo okoli 5000 Ijitdi, V slavnostnem nagovoru je predsednik /ZB NOB Janez Stanovnik poudaril, da je 01- konec leta 1994 pral-stavljala zdravo jedro slovenskega naroda, trditev, da so domobranci šele na koncu vojne spoznali, da so bili v objenut okttpatorja. pa da je laž ali sprenevedanje.
Nedelja^ 30» aprila
Kljub drugačnim napovedim in strahovom vLvropi oisnto bili priča množičnim odh(îdom delavcev z Vzhoda proti Zahodu po prikljti-čitvi 10 članic pred dvema leioma. Odslej bo tudi zaradi teh ttgoiovitev trg delovne sile «motraj KU še nekoliko holj liberalen. Omejitev lako ne bo več v Grčiji. Španiji, na Portugalskem in I-inskem. Velika Britanija. Irska in Šve<lska pa omejitev sploh niso uvedle. Osem članic bo omejitve obdržalo do le(a 2009, a so tudi te že napovedale, da jih bodo razrahljale, na nekaterih področjih pa kar odpravile. Deseterica nt^vink po pristopni pogodbi omejitev pri zaposlovanju delavcev iz drugih novih članic ni mogla itvesti. Je pa na primer Slovetiija otnejila svoj trg de« lovne sile za liste stare članice, ki so omejile svoje trge za delavce iz Slovenije.
f<ljab napovedim v Evropf nismo bití priča množičnim odi?odom delavcev z Vzhoda proti Zaitodu.
Ponedeljek^ 1. maja
Na predvečer mednarodnega prazniku dela. I. maja. so pt*» Sloveniji. kljub slabemu vremenu, /z-goreli šievilni kresovi, v ponedeljek pa so se zvrstile prireditve in slovesnosti. Na največjem slavju ob prazniku dela je na Rožjiiku predsednik ZSSS-Jd Dušan Seniolič jaaio izrazil zahteve sindikatov. V govoru je zahteval krepiicv konkurenčnosti in gospodarske rasti, ventlar le oh hkratni krepitvi socialne države in spoštovanju delavskili pravic.
Prvega maja je minilo tudi dve leti od vstopa Slovenije v KU. la-kral je poleg Slovenije v Evropsko unijo vstopilo še devet držav - Slovaška. Oeska. Poljska. Madžarska.
Latvija, i.itva. Hstonija, Malta in Ciper. Lvropska unija ocenjujc, da je bil ta krog širitve zanjo velik zalogaj in tudi velik uspeh, kar potrjujejo še ekonomski kazalci.
Slovenija je med gospodarsko uspešnejšimi novimi članicami Evropske unije. Kot prva med novinkami pa bo po pričakovanjih I. ja-nttarja 2007 uvedla evro. "Vnasled njem srednjeročnem obdobju je za Slovenijo ključnega pomena, da izpelje nacionalni program reform, če želi v celoti izkoristili ttgodnosti članstva v lîU," je povedal minister /M rinance Andrej Bajttk,
pomembni premiki so se udeja-nill v nekaterih naših osretlniih me-
žcibjcr
perspektiva
Dušan SemoliČ: Krepitev konkurenčnosti in gospodarske rasti je možna le ob iiliratni krepitvi socialne države,
dijih, Jože Možina in Vinko Vasle sta nastopila funkciji direktorja televizije in direktorja radia na nacionalni Radioteleviziji Slovenija. Z njunim nastopom je prendrai mandat sedanjima v.d. programskima direktorjema radijskih in ielevjzi> skih programov Mihi Lamprehtu in Mojci Menart. Tomaž Rane pa je prevzel funkcijo glavnega in odgovornega urednika časnika Večer. Zamenjal je dosedanjo odgowírno urednico Darjo Verbič.
Torek^ 2. maja
/taiijansici premier Siivlo Berlusconi ni žeiel priznati poraza na voiitvaii
Italijanski premier Silvio Berlusconi je po zadnji seji svoje vlade predsedniku države Cariu Azegliu Ciampiju podal svoj oilstop. OdUv čitev o odstopu je Berlusconi sporočil v soboto, potem ko je zmagovalcu pariamentarnlJi volitev Romanu Prodiiu uspelo, da sta njegova kandidata kljub zj^četnim zapletom postala predsednika poslanske zbornice in scjiata.
Berluscfuii bo do /.aprisege nove vlade še opravljal naloge vršilca dolžnosti premiera. Prodijevo zavezništvo iuia v poslanski zht>n2ici 340. v senatu pa 15S sedežev. Desr nosredinska koalicija pod vodstvem) Berlttsconija ima v poslanski zbornici 277, v senatu pa 15i> sedežev. Po napovedih medijev naj Prodi do konca tedna predstavil nov vladni kabinet.
Pred }. majem, svetovnim dne-wm svobode tiska, Društvo novinarjev Slovenije sporoča, da jc svoboda medijev v Sloveniji načela, s tem pa so načeti tndi temelji demokratične ureditve v državi. Slovenija ni več država, kjer novinarji in mediji lahko delujejo neovirano.
Čeprav so ZDA v vojni z Irakom že dobra tri leta kar <>0 odstotkov mladih Američanov na zemljevidu sveta te države še vedno ne zna poiskali, je pokazala raziskava, ki jo jc naročOa revija National Geographic, skoraj polovica vprašanih tttdi ni znala ptuskali Indije na zemljevidu Azije. Zaskrbljujoče, mar ne?! Svet ne poznaš, pa mu krojiš usodo.
Sveti zakrament za gorsko kolo
Živa Vrbič
W.
y se.sie/fi ifi .seJme/fi razredu sem imela dve fiujh(>l/si prijaiefjid. Ohe sta haJiH k i-enmku. O lem se nikoli ftismo posehej f»i^>vdrja/e. Imeli ata ptu' Usio eno ali uri na ledefi fiekegiJ krotka, kjer so ae učili o Bo%u in kako Je fiaslal svel in fHkJohno. Do tukral nie venv/k /ti zaniinuf. Doma me niso krslill, msa me vzgi^ali v kdioll.skeni diilui, kar seveda meni, da me (udi k ptn/ku }'ere niso vpisali. Ko pa sem izvedeta, da hosia prijateljici za hirnio Iwlrc dohili moderno fiorsko kolo, ure. računalnike in vse mo^<Ke super si vart, sem si tudi sama zaželela s-veiopimnsklh zgodbic. In sem staršema težila, ni^ mi vendar pustita k verouku. Da tam župnik bere pravljice in se imí^ofqjn in lako naprej in tako dalje. Um. kaj uaj starši, ki ne verjamejo v Bo^a. ko jih otrok pn)Ki kuj takega? Niso mi pustili, kaj fut dru^e^a. Zdelo se tuf je. da se mi Je zgodila na/mja krivica na sveiu. Ne bom dobila kolesa! Pa ure! Po nekajdnevnem siinarjenju se Je ati vendarle omehčal. Do te mere, da nu je piisiil na nekakšen »oi^led« verotika. in če mi bo v^eč, se bova po^norila.
Pa sem šla. Eno popoldne, z obema prijateljicama, ponosna, da imam eno iivemolt^o dejavnost več. Kako Je bilo na im^i edini uri verouka, se ne spomnim več. OdhtćHa sem se, da io ni zame. Brez posehttega razloga, .^a veliko ohyšan/e slar.Še\\ .v/ mislim. Kaj človek pridobi s tem. ko ^a ob rojstvu namočijo v svelo vodo? In kaj izpuhi? Kuj pridobi z ostalimi zakmmenli? In kaj lz$,ubi? Ce i)rav razumem ^ele mote katoliške cerkve, so vrednote liste, zaradi katerih je katoliška vera tista »ta /ravt/«. Lepo: so za mir na sveiu. prilaieljsfvo. pomoč ubogi ni. Menda tudi pozdravljajo različnost med ljudmi, dru%e vermzpovedi in še marsikaj drugega. Kako se slrpnosi kaze v praksi. Je znano. Isfospo/no usmerjene ljudi Rimskokaloliška cerke\' .se vedmi yivrača in oi)soJa. Jih olh ravnava kot posledico ^lislef^a /)Ose^anja r naravo, ki si ga Bog ni zelek (Ona. 7. 3. 2002, .^iran 9)
RKC prav tai<o nasprotuje uporabi kondomov, čtítwdiza prepreče' vanje bolezni. So za vzdrznost. So pa sewda svetle izjeme^ Kol na primer lialijanski kardinal Martini, kije pred kratkim izjavil, da podpira uix>rabo zaščitnih sredstev za zasčilo pred okužbo virusa /m: (Delo. 21 4. 2006)
Pri popisu prebh'alstva leta 2002. pri katerem sem delala kot po-pisovalka, se je za katoličane opredelilo več kol petdeset odstotkov Slovencev (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebival siva. gospodinjstev in stanovanj 2002). Verjemi le, med njimi Je i)ik> zelo veliko takih, ki so morali kar nekaf časa razmišljali, kalen veriozpovedi pripadajo. »Kaj smo mi, Tone? Kri.^ljanl, neîAja. katoliki, Ja, Saj smo bili krščeni.'/ Največ težav so imeli pn samoo-predeljevanju mladi. Očitno je vprašanje kr.ua. obbajila in birme U.tlo. ki določa, ali si katolik ali ne. Vernik ali nevemik. Ni pomembno, če verjameš. V nebesa, iKkei, v stvarjetije. Vary, v dobro. ki naj bi ga zagoYa/Jah\ /di se, da so le .'Stvari pri politiki cerkve koi Insiliucije ix>siranskega pomena. Občuiek dobimo, da so nalbo^ pomembni gozdovi, vaiiktmske ceremonije in vmešavU' nje v državno politiko.
/ veseljem pustim vero in trovanje ljudem, ki .so v lem iskreni. Ljudem, ki najdejo v moli M uteho, tolažbo in min In ob soja* i^ liste, ki se obrač(^'o po veiru in so verni ali neverni, kaiiar Jim to ustreza.
Menim , da bi morala vera biti intimna stvar ivj.sameznika. Kateri ho pripadal, bi se moral odločiti sam. ko bi dobro razumel, s p<miočJo katere bi postal boljši človek.. Saj lo naj bi bilo bislfíi v.<:ake religije, kajne? Delati dobro, zase in za druge.
(^rme (^opolšica i
Svet doživetij s preko 1000 m2 vodnih povriin s preiivajocimi bazeni In toboganom!

Pomladno navdahnjeni godbeniki
S tem naslovom so godbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje vabili na letošnji pomladni koncert, ki je bil v torek, 25. aprila, v veliki dvorani glasbene šole.
Dirigcni Malja/Hmcršič jc pripravil scdciTi različnih skladb, ne-kalerc so biîc prvič prcdsiav[jone v Velenju, cim celo prvič v Sloveniji.
v uvodu je orketster zaigral Uveriiiro za pihala (PU. Spark). Zc v naslovu je povedano» da so nastopila samo piiiala, kar daje orkestru posebno zvočno barv<j. pa tUdI vscin sekcijam pihal daje možnosti, da se samosioj-ncjc prcdsuvijo in uveljavijo. Skladba je v ccloli pokazala visoko izvajalsko usposobljenosi posameznih sckcij - H a vi, oboj, klarinetov z basovskim ra/cli-čkom, saksofoni in fagoti • in njihovo sposobnosi prilagajanja In tonskega dopoltijcvanja. Morda bi bilo vredno poskusili tudi s skladb(î samih trobit saj ima orkester tudi pri trobilih /elo močne" posamezne sekcije - o lem velja razmisliti!
v drugi skladbi koncerta Blue hels of Scoilaud (A. Pryor) se je predstavil že uveljavljeni domači solist na bari:oiiu Toni Vr/elak. V variacijah je p{)ka/al vso svojo virtuoznost, v drugi je žal biia orkestrska spremljava premalo v p(v moč solistu (zaostaja nje)!
Tretja orke^trova skladba je bil drugi niz irch skladb Knjiga pri-g(H/ za pUiahii orfce!>rer mlajšega, zelo uveljavjencga slovenskega skladatelja l^oka Goloba« z značilnimi programskimi naslovi: Novica iz galaksije. Godba gre na jug. Nostalgija za fanrare. To je odlična skladba, zelo zahtevna, ki nudi orkestrskim sekcijam in solistom izjemne izvajalske možnosti. Pri drugi (Ciodba gre na jug) sem pogrešal več balkanske radoživosti iu kolorita.
Drugi del koncerta je orkester pričel z OHrnpi/skifW ,fuf(i<J''umi (-John Williams), priredba .1. Cur-now), ki so bile napisane za otvoritev olimpijskih iger v [.os Ange-lesu. Sijajne fanfare, dobra izvedba (morda so bila na mestih basovska trobila pregroba).
v peti točk: konceria se je pred-


Tomaž Lojen

lik'. sfeM^/?'--."™""^
stavil sijajni domači solist na tolkalih. tokrat na vibrafonu, Toma?. Lojan s skizúbo A irihiue (o iJovel avtorja Andreja VVaigneina in v priredba Marka Mozetiča. Tomaž Lojen nas s svojim pristnim "mu-zikantrskim pristopom" vselej preseneča in seveda navdušuje in razveseljuje. BRAVO!
'lliomas Doss je s skladbo Magic (wrínrť prispeval áesio točko koncerta. Cela vrsta izvrstnih solistov - oboa, klarineti, saksofoni, rogovi - so prispevali k zelo dobri izvedbi, ki nam bo ostala še dolgo v spominu.
> I Ugrt- I I
Orkester je svoj koncertni spored zaključil s skladbo Klaimer classics, ki jo je holandski skladatelj in dirigent Johan de Meij pre-mierno sam predstavil pred dvema letoma v nasi dvorani z orkestrom Slovenske policije. Dirigent Matjaž limeršič je prav z iz-bortîm tc skladbe pi)kHzal In dokazal, kako dobre glasbenike ima v sv(jjem orkestru. Ti zmorejo skoraj vse. saj sem Imel občutek, da bi orkester v finalu zmogel še bolj furiozni tempo. Pri vseh dobrih sekcijah in izjemnih solistih jih moram vsaj nekaj našteti: Ja-
nez Uršej - sopran saksofon. Lovpo Vrzelak - klarinet, Zmago Štih - harmonika (zanimivo, da je avtor v krstni izvedbi v Velenju ni uporabil).
Ob koncu seveda niso manjkali obvezni dodatki: Janija (joloba (todba gfv v vesol/e. U. Adamiča Tro-ia^a - tudi s pevskim sodelovanjem poslušalcev,
Skratka lep iconcert, ki ga je dirigent upravičeno napovedal in imenoval "Pomladno navdah-njenje."
■ ivďn Msr/n, foto: S. Vovic

i i-



Oirííwt Matjaž fmeršič je skupaj z godbeniki pripravit sedem razUčniti sfc/adb
Velenjski kulturniki spet zavrnjeni
Ministrstvo za kulturo RS finančno podpira le projekte, ki se dogajajo v Ljubljani
Bojana Špegel
Veler^e - Je že tako, da kulturni ustvarjalci v zadnjih letih močno občutijí* pomanjkanje sredsiev za izvedbo različnih avtorskih kulturnih projektov, /ato vsako leto upajo, da bodo uspeli sredstva pridobiti na državnem razpisu, ki ga pripravlja Ministrstvo za kulturo l^S. Tako, recimo, niti Pikin festival, največji otmški festival v Sloveniji, na prejšnjih razpisih ni uspel dobiti dr/^vne pomoči, ker naj bi bil preveč lokalen. Zgodba se, očitno, ponav-
lja tudi letos, /govoren je že podatek, da sta mesti Celje In Maribor s svojimi projekti uspeli na razp:su pridobili celih 130 tisoč tolarjev, 45 milijonov pa bo ostalo v Ljubljani,
Med tistimi, ki vsako leto skrbno pripravijo vsaj tiekaj projektov in jili tudi pošljejo na razpis. je Knjižnica Velenje. Direktor Vlado Vrbic nam je povedal: »Mi snto letos prijavili 4 projekte, tako kot lani. l^ni smo dobili sofinanciran en pmjekl, vendar z manjšim zneskom» 500 tisííč tolarjev. Letos pa nisrao dobili nič. Dobili pa smo dopis, da se lahko izjasnimo o rezultatu razpisa in mi smo to tudi storiD. Ko smo delali analizo prijav in rezultatov odobrenih projektov, smo ugotnvili. da so izvajalci zunaj ljub-Ijajie dobili vsega skupaj 17 % sredstev, ki so bila na vi^ljo. Ministrstvo za kulturo RS je namreč ot^iavikî razpis za dodelitev sredstev v višini 47 milijonov tolaijev. v Ljubljani pa jih je
ostalo kar 45 milijonov Kot da se vse dogaja v Ljubljani, drugje pa nič.«
Odgovfjra ali p(psnila na mnenje, ki so ga poslali na ministrstvo, še niso dobili. Minister za kulturo Vaško Smoniti naj bi namreč po ugasnitvah listih, ki so bili zavnijeiii, še enkrat preučil predloge. In se morda odločil za drugačno razdelitev denarja. Vendar Vrbič pravi, da iz izkušenj iz preteklih let tovrstne pritožbe nič ne zjležejo.
in kakšni so razJogi. kijih zapišejo velenjskim kulturnikom v obrazJožJtvi zavrnitve vloge? »V obrazložitvah v^eh zavrnjenih vlog piše, da so projekti kvalitetno pripravljeni, vendar ne presegajo lokalnih okvirjev. Kol da te okvirje lahko presc/-cj(^ samo tisti, ki ustvarjajo v Ljubljani. Tudi če v Velenju ustvaijajo priznam izvajalci, lahko so tudi iz Ljubljane ali tujine, očitno ne mor^io preseči lokalnih okviijev.s

KOL^OJNTA
Mišpšeničko... pšenička miš
Nataša Tajnik
l^ekoč, nekje, za devetimi gorami, v ma/hnem mesiet-tt oh majh-f/em Jezercu. Je ihelu ena muj/ma /«/.?, kije mijraje od vsega jedla piieuiôia zrna. Nekoć Je riaiia zrno, kije bilo lako ytiliko, da bi ga lahko poimenovali itirbo ali mega pseniáio zrno. Mf Je hilu faico ponosna na najdeno turbo mega zrno. da ji ni bilo več mar za nič drugega od omenjenega zrna, za noik-no navadno zrno. pa će Je bilo še luko sluswo in mišjemu zdra\ju blagodejno...
Viaisiem me^tuje vzporedno nastajajod l)asni. ki naj hi i sal)o tmila nek muik, neko mini sporoàlce, poteiculo vse po šutrem, razen da je piišia ixtmiad. da so k njznvteli popki in da so drevesa dobila nova oblačila. Vsi smo praznovali praznik dela in uiivaii v sadovih ^•(yega dela, danosti narave in dobrin sodobne dmtbe. Tako leiki sUnadja, pravljična in neverjetno spokojna. .Skoraj tako preimčljiva, da ne bi mogli najti niti enega črva v rdečem Jabolku. A vendar iiamo na prvi i?ogled. če pa bi fx)gledali malo bol/e ali malo bolj od uidaj, se poizkusili pasiaviii v vlogo neznanega zunanjega opazovalca, bi bila .slika mogoče drugačna. Vna^miMesiu Je doma veliko priloinosri, nekatere si moramo/jo mladi ustvarjati tudi sami. Pa saj Je tako kamorkoli prides, brez iasinih vizij in izzivov ne gre. Nove strategije razv(ýa in dijavnosfi so po v.^ej verjenmli kfjuč do razvida našega Mesta. Davkoplačevalci In volilci se le^a premalo zavedamo, .saj je vsebina mk skupne denarnice dosHkrai usmerjena na podro^a, ki so koristna margin-alnemu in m^ttfšinskenm razmišljanju in vlagatyu v določvna po-dnKja ali razvt^ne strategije. Ust\vrian/e presežkov je znak blaginje in prestiža. Pogasio fmde tudi do skvame ptvstizne moinje'^, ki spodbudi tekmovalno kiikartfe čez so.\'edoy ploi in ňrezglaw pehait/e sa medijsko pozornost, za biti najboljši, najitogumnejši, najboli drzen, ambiciozen, skratka unikaten in poseben v vseh mo^ih kontekstih. Kako po.'Uiiiiti svoje ime na zemljevid in se zapisati v lokalno zgfkiovimK o kaieri se iHHem čez /fetdeset ali sto let pik^o knjige in odvijajo burne raztmve. In skupna denandca, v katero vlagamo vsi državljani in volilci oblasti, je ftsuovaza izpeljevanje in izpolryewnje zgoraj omenjeiega. NaJlaîje Je. če se o stvareh ne govori, če .se nič o ničemer ?ie vein če se prikazuje idealna slika okolja, kije tako per-si>ekiivno, da si lahko prim^či pnf/ekte, ki so znamenje absolu tne blaginie. intelektualne širine In razumevanja vseh družbenih plasti, y kolikor i>a m eni stnmi sto/ijo potrebe pio reševanju tega. kar je tukaj in zdaj- w drugi sanje o svetleči prihodnosti, se verjetno laSe odločimo za .sanfe, ker je lažie malce ffosanjaii kot pa /xmiesti ves prah z ob.sí(íečega.
In mišje opazovala svojo mega turbo zrno. Odločila se je. da ga bo pohnistala. Zrno je bilo tako veliko in tako sočno, da ga ni mogla nehati glodati. In vsega je i>ohrustala, kožušd'k je počil po sredini ..An...
Vse kaže na to. da se tale basen ni mvno najbolj ugodno končala. ^fišje ^'er|etno pečetila preveliko zrno. In ni ji bilo mar za lista manjša. Make Jo,H zaslepil /loltlep. Sk<xla. toliko majhnih je imela.
Obisk povečujejo tujci
Muzej premogovništva Slovenije je bil na ogled tudi med prazniki - Letos za desetino obiskovalcev več kot lani tak čas
Velenje - Podzemni Muzej premcjgovništva Slovenije, ki je bil odprt leta 1999, je bil lani med 20 najbolj obiskanimi znamenitostmi v Sloveniji. Dobro kaže tudi letoSnji obisk, saj si ga je do sedaj ogledalo desetino več obiskovalcev kot lani tak čas. Muzejje bil odprt ludi med prvomajskimi prazniki.
/a povečanje iJbiska so zaslužni tuji obiski>valci, predvsem obiskovalci iz Hrvaške, Srbije in ('rne gore ter Italije. V sklop prizadevanj, da bi bil muzej kar najbolj privlačen, sodi sodel(Jvanje na razpisu Ministrstva za kulturo za ohranitev kulturne dediščine. S projektom črne garderobe in kopalnice želijo v muzxîju predstaviti obiskovalcem pomemben del rudarskega poklica. S pomočjo avdio opreme, panojev in zgibanke bodo to zgodbo spc»znali obiskovalci v velenjskem muzeju iiî ludi obiskovalci petih muzejev rudarstva, združenih v Transfer/alo podzemnih muzejev rudarstva AJpe - Jadran. Razstava je namreč zasnovana lako, da ho z njo mogoče gostovati v Mežici, Idriji, Predilu. železni Kapli, Hutienbergu in Bad Bleibergu.
Za letošnji god sv. Barbare, 4. decembra, pripravljajo v muzeju ocl-prtje kapelice v podzemlju. Sv. Barbara je zaščltnica rudarjev. V mu-zgu bo kapelica služIla obujaivu rudarske tradicije, porokam in nekaterim cerkvenim obredom.	■ mkp

107,8 MHz
R/ï\DUJQKI] IDO C/^S^POSDOI M^Z/^llE
Glasbene novičke
Včasih zna biti tudi
naporno
Včasih jc delo rnjvinatja cclo fi/ićno naporno, čeprav sc lo hecnn sliši. Bojana SpcgeL ki spremlja dogajanje v mestnem svelu, bi za lorkovtî sejo svela Mcsme občine Veleivc skorajda poirebovala »kurirska«, da bi ji pomagal gradivo nesli do dvorane, v kaicri je seja pt> lekala. Toiiko se ga je namreč nabralo. koliko svelnikiiv se je skozi gradivo (ludi) pre-lolklo?
Pogoslo jc delo novinarja časovno zaluevno. Nenehno jc v bitki s časom, da so prispevki in članki pripravljeni pravi čas. Kadar so vmes i^o prazniki. je napeto se bolj. Ne samo zato, ker se v takem času dogaja veliko stvari, ljudje pa imajo radi, da doga-
janje kdo zabeleži, tudi za pisanje, snemanje in montiranje običajno ostane manj časa. Roki so /aradi prostih dni bolj napeti, običajno pa ludi tistih, ki bi jih potrebovali za kakšno dopolnitev česa. ni,
Delo novinarja pa je predvsem tudi psihično naporno. Na toliko slvari mora misliti in pazili, pa î»e vseeno kd?g kaj «uide«, se (• morda) zapiše drugače. kol jebiiu mii-Ijeno ... Kak klic, ne preveč prija/.en in ne preveč dobroiio-ten, čeprav je takih vse manj, v takim primerih ne manjka.
Zalo so prazniki tudi za novinarje, sploh če so lahko priîSîi. pravi balzam.
■ mkp
Kam naj vse to dam? Bojana Špegel se odpravlja na sejo sveta.
(foto: vosf
ž^sto
••• na kraMco •••
NINAPUSLAR
Zmagovalka Bitke talentov 2005 Nina Pušlarje predstavila novo skladbo z naslovom Objemi me zdaj. Nina je v teh dneh zelo zaposlena, soj intenzivna poteka snemanje nje* nega prvenca, ki bo izšel že v mesecu juniju.
SEBASTIAN
Na prihajajoče toplejše dni opozarja z novo skladbo Mi Chica Latina. Že naslov pove, da gre za vročo latino popevko, v kateri nastopa tudi hrvaški nezdnik Luka Nizetic,
DAN D
Predstavili so videospot za skladbo Roke. v kateri gostuje tudi pevka Polona Kasal. Spot je posnel režiser Klemen Dvornik, ki je s skupino že sodeloval pri snemanju spota za skladbo Pleseš.
ANŽEJ DEŽAN
Člani komisije festivala Melo* difesfivalklubben, ki izbirajo predstavnika švedske na Eu roso ngu, so pripravili svoje glasovanje za najboljša evropsko popevko. 56-^lansko komisijo je najbolj navdušila grška skladba, že na 2. mesto pa se je uvrstila nasa skladba Mr. Nobody* Upajmo, da je to za Anžeja Dežana dober obet.
TRIBUTE TO PANKRTI
9. maja bo izšel album z naslovom Pankrii 06, na njem pa bo 23 skupin z območja nekdanje Jugoslavije predstavilo njihove priredbe najbolj znanih skladb legendarnih Pan k rtov.
John Travolta in Jennifer Lopez v filmu
John Travolia in Jennifer I.opez naj bi skupaj nastopila v filmski ra/ljčici v oscmdeseilh lellh zelo popularne televizijske nadaljevanke Dallas. I'ilm naj bi posnela bri 1 a nsk a rezi s erka G uri ii de r Chanda. ki seje proslavila s filmom Zadeni kol Beckham. Travolta naj bi /aigrai v vlogi podičila naftnega mogotca J.l^
Hwinga, Jay Lo pa naj bi upc^dtv bila njegovo /.eno Sue EUen. C'e-lovečerec Dallas bodo začeli snemati oktobra, končali pa koncc leta 2007.
Shaklra spet zmogala
Kolumbijska pevka Sliakiraje velika zmagovalka nedavne podelitve nagrad ameriške revije Bili-bt>ard za lalino glasbo, saj je zma-gala kar v šestih kategorijah. Po-
brala jc nagrado za najboljši pop album (Hjacitm Oral Vol. I ), kar iztiri nagrade pa je osvojila uspešnica s plosce La Tortura, ki jo je Shakira /apela s spanskim pevcem Alejandrom Sanzom (pesem ieia. lalino duet leta, najbolj predvajan duet in mobilna melodija leta). Pevka je dobila ludi posebno nagrado za svoja prizadevanja v i/boijáanju življenja kolumbijskih otrok. Med zmag(v valci je bil še cn Kolunibijcc, Jua-ncs, ki se je ckiiil s tremi nagradami. nagrade pa so domov odnesli še Laura Pausijii. Luis Miguel. Olga Tanon in Andy Andy
Bí Severína lahko ostala doma?
Nemški Časnik Bildje v sobotni izdaji izra/il dvom o primernosti nastopa hrvaške predstavnico Severine na letošnjem Eurosongu v Aienah. Vz.rok za to naj bi bil kajpak njen sporni pornografski vi-deoposnctek, kije pred dvema letoma prišel v javnost in povzročil pravi škandal na prosioru nekdanje Jugoslavije. Ob tem je Bild namignil. da širjenja domnevno ukradenega posnetka tli mogla ali pa celo želela ustaviti in da ji je ta pornografski skandal vse prej kol škodil. Po oceni časnika bi to lahko ogrozilo Severinin nastop na liurosongu, bolj verjetno pa je. da bo dodamo dvigovanje prahu in večanje publicileie hrvaški zvezdnici prej koristilo kot škodilo in da bo ludi to namigovanje časnika obrnila sebi v prid.
uradna obrazložitev njenega odhoda iz skupine. Ob tem so se preostali člani odločili, da bodo pol nadaljevali kar sami. Tako bosta za vokalni deî skrbela Špela
in Jani, 1'rai Toni pa za nepogrešljivo harmoniko. Atomike naj bi zdaj na nastopih spremljale privlačne plesalke in spremljevalne pevke, ki jih že izbirajo na avdiciji.
Bolj star, bolj nor
Keith Richards. 62-Ictni kitarist skupine Rtilling Sioues, je med dopustom na FIdžiju, kjer je skupina počivala po zaključku turneje po Avstraliji in Novi Zelandiji, padel s kok<iSove palme, na katero je zlezel skupaj z 59-lel-nim Rononi Woodom. prav tak(^ članom Rolling Sion es, Ker si je Richards pri tem podvigu razbil glavo, so ga morali s hehkopier-jem prepeljati v bolniSnico na Novo Zelandijo. Kot da to ne hi bilo dovolj, pa se je po vrnitvi iz bolnišnice že naslednji dan po-Sktidovai še med vožnjo z vodnim skulerjem, tako da so ga morah še enkrat prepeljati v bolnišnico na Novi Zelandiji. Kako resne sii bile poškodbe tokrau ni znano, upamo pa» da ne tako hude, da bi ogrozile nadaljevanje turneje legendarnih Slon es ov,
Iris je odšla
CJolovo že veste, da Iris Sobaiî kol nova [^evka v zasedbi Atomik Harmonik, kjer je nadomestila S pel CO. ni zdržala prav dolgo. Po komaj 14 dneh ugotovila, da je naporno glasbenisko življenje preveč zanjo in skupino zapustila. Študijske obveznosti ter odsotnost od prijateljev in staršev so na koncu prevladali nad njeno Željo po usfwhu in slavi, Takaje vsaj
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišKe v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 \fí pa poročilih ob 18.30.

1.	KELLY CIARKSON-Because Of You
2.	RED HOTCHIU PEP-PERS-DaniCalrfornia
3.GNARLSBARKLfY-Crazy
Because Of You je velika uspešnica z albuma Breakaway, sicer drugega albuma mlade pevke Kelly
CIarksoa ki je iz^l lani poleti. Kelly, zmagovalka amenskega idola 2002. je pesem napisala skupaj s kitaristom skupine Evanescence Benom Mood-yjem, govori pa o travmah otrok ob ločitvi staršev in razpadu družine. Sama je podobno grenko izkušnjo dosvela pri šestih letih, ko sta se It^e-vaia njena starša.
r ■ ~
LESTVICA
Vsako nerieljo ob 17.30 na Radiu Velenje m vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo. 3.4.2008:
1.	MODRIJANI: Zdravica Modrijanov
2.	VESELE ŠTAJERKE: Liubček moj. srček moj
3.	VESELI Pmšm: V cc4(lah vsi na ples
4.	BRANE KLAVŽAR: Rad sem vesel
5.™	POGIAOI: Ples za vse
Predlogi za nedeljo, 7. S. 2006:
1. ALPSKI KVINTH: Moja Micka 1HENĆEK: Henčkov Abraham
3.	KRESNIČKE: Suhe. majhne in debele
4.	NAGEU: Sezinn si v roke 5-VmZi POLK IN VALČKOV: Polka dveh prijateljev
■ Vili Gratiner

Da ja-bolko ne pade daleč od drevesa, je dokazal mali korenjak Jaš. Ko je njegov očka Matjaž Emer-šič, kapelnik rudarske godbe na pihala, zaključil uspešen spomladanski koncert, je prikorakal na oder in mu izročil šopek rož. Pa to ni bilo dovolj. Iz rok mu je vzel tudi dirigentsko palico in pred polno dvorano glasbene šole do* kazal, da ve, tz kaj je. Prisrčno in simpatično, da se mu je moral se očka
krepko nasmejati. Kaj bo šele, ko fant zraste!
Bojan Kontič, velenjski poslanec v državnem zboru, in Franc c^ Sever, prav tako politik in strokovnjak za vse, sta se zelo živahno pomenkovala. Da bi se v mnenjih strinjala, je bolj težko verjetno, saj prihajata iz različnih političnih polov, je pa Franc Bojanu očitno zagrozil kar z zobmi. Kar dobro poglejte. Kot da bi hotel reči: »Se malo trdi svoje, pa te bom ugriznil.« Naš komentar? Ja, bližajo se volitve in sredstva za dosego cilja bodo zelo različna. Zato polhikom čvek zeli tudi čvrste zobe.
Po uspešni akciji se pri leže kaj >»grenkega«. Zupan občine Šoštanj Milan Kopusar in predsednik Ribiške družine Paka Šoštanj Franc Ravnjak sta po tistem, ko sta pomagala očistiti del Šoštanja, sedla in si oddahnila. Soštanjski ribiči so se med vsemi društvi najbolj množično udeležili očiščevalne akcije in tako pokazali, da jim je še kako mar za okolje. Za župana pa se tako ali tako ve. Bdeti mora tudi nad tem, da je čisto. Vse. Tíiáí okolje.
Z enakopravnostjo do odličnega seksa
Globalna sludija je pokazala, da ljudje, ki živijo v dr/avah / večjo enakopravnostjo med moškimi in ženskami, u/jvajo boljši scks kol ljudje v dr/avah / ni^^o moro enakopravnosti med spoloma.
Raziskovalci so do ugoioviiev prišli s pomočjo urologov, psi ht v lo^ov, epidemioloizov m seksoÍí>-gov, ki so svojim pacicniov dali izpolnili vprašalnike o njihovem spoincm življenju in partnerstvih-Tako so strokovnjaki lahko pT<y učili vzorec 500.000 ljudi iz 29 drêav sveta.
V dr/avah, ki so kategorizirane kot «spolno enakopravne«, imajo ljudje bolj izpopolnjeno spolno življenje. Predvsem srednje stari in starejši prebivalci zahodnih držav, kjer je enakopravnost med spoloma večja, so s svojim spolnim življenjem v povprečju precej hnij /^dovoljni.
Najbolj zadovoljni s svojim spolnim življenjeai so menda Avstrijci. sledijo jim Kanadčani. Svcdi, Nemci in Spanci. Medtem
ko so države z najnižjo stopnjo zadovoljstva svojega spolnega življenja v glavnem azijske države: Japonska, sledijo pa ji Tajvan. Ki-lajska. Tajska in Indonezija.
Kamelje mleko skoraj kot zdravilo
Kamelje mleko bi lahko zaradi svojih izjemnih lastniîsti po ocenah strokovnjakov postali» po-
memben produkt na policah trgovin.
Mleko, ki ga dajejo kamele, je bogato z vitaminoma B in C, vsebuje pa tudi desetkrat več železa kot kravje mleko. Zaradi naštetih lastnosti ga priporočajo celo Združeni narodi.
poleg tega pa raziskave kažejo, da bi lahko kamelje mleko vseb<> valu tudi protitclesca, ki pomagajo bolnikom, obolelim za rakom. alzheimerjevtî boleznijo. aidsoiD in hepatitisom C. Poleg vseh pozitivnih sestavin je ena glavnih prednosti kameljega mleka tudi ta, da vsebuje manj nasičenih masči)b od kraviega.
So pa tudi težave. Kamelje mleko je bc^lj slano od kravjega, bolj zasolena pa bi bila v državah zahodnega sveta tudi njegova cena. Druga težava, ki sc pojavJja pri večji proizvodnji mleka, pa je njegovo konzervira nje. Zaenkrat kameljega mleka šc ni bilo mogoče združiti s tehnologijo UHT. ki zagotavlja trajnost kravjega mleka.
Se obeta revolu-dja med nedrčki?
Nedrček je vejjetno najpomembnejši kos oblačil za ženske, 7()-80 odstotkov žensk pa izbere napačen nedrček za obliko svojih pr^i.
Proizvajalci zadnje čase veliki) pozomosi posvečajo prav temu, saj s pomočjo novih tehnologij skuSajo razvili kar najbolje prilegajoči se, najtanjši in najudobnejši nedrček.
m
h.
Tako so pri Victoria s Secret po dveh letih raziskav izdelali nedrček, ki omogoča učinkovito podporo brez pomoči žice In debelih blazinic. Pri podjetju Nike pa bodo julija predstavili posebno kolekcijo nedrčkov za aktivne, ta bo vertikalno gibanje prsi omejeval v obeh smereh.
Pri izbiri modrčka vsekakor bodite poiorne. saj vam zaradi napačne izbire, predvsem pri Športnem udejsivovanju, pride do prezgonjega povesenja prsi. kar je mogoče popravit: le z operacijo.
Pragozd na Borneu skriva tudi zdrovlla
Svetovna okoljevarstvena skupina WW1' trdi. da so v pragozdu Bornea rastline, ki pomagajo ali celo ozdravijo raka. aids in malarijo.
Vendar pa WWI ' opozarja, da hitro izsekavanje g<izdov, od lega večinoma nezakonito, In naraščanje povpraševanja po lesu lahko ogrozita možnosti, da bi odkritja uporabili v boju proti boleznim.
Pri nekem grmičevju na Borneu so avstralski fHrmacevli odkrili obetajočo snov proti raku, kemična spojina, ki so jo odkrili pri mlečku drevesa, pa bi lahko po magala pri aidsu. V skorji neke druge vrste drevesa pa so znanstveniki odkrili prej neznano snov, /a katero se je v lahorato riju izkazalo, da uniči človeške parazite, ki povzročijo malarijo.
V zadnjih 25 letih so na Borneu odkrili 422 novih rastlin in mnogi verjamejo, da bi lahko se neodkrite rastline p<miagale pri zdravljenju različnih bolezni. Vendar pa se lahko upi povsem razblinijo, če se ne bomo potrudili in zaščitili izgini a jo čega deževnega gozda na Borneu. Od sredine 80. let prejšnjega stoletja se je pragozd na Borneu zmanjšal s 75 odstotkov ozemlja na današnjih 50 odstotkov.
I
fltente
&
Do zmage
Dan upora je za nami, pred nami je dan zmage. Kdaj končno ne le kot praznik.
Nagelini
Le redki si za praznik dela za gumbnico še zataknejo nagelj. Kdor se že odloča za rože, se mu zdi prikladnejša vrtnica. Tà ima tudi trnje. Pod do dela je namreč kljub mnogim obljubam, da bo drugače, se vedno vse bolj trnova.
Ceste na trg
Na ïltovem trgu bo v soboto znova velik cvetlični sejem. Morda bo sem na trg kdo prinesel tudi kak kos ceste. Te so letošnjo pomlad lepo zacvetele.
Razvexa
čudna je ta ločitev. Ko so šli narazen, se zdaj med sabo £e boJj...
Uravnoteženost
v Šoštanju so lepo uravnoteženo dopolnili odlok o kulturnih spomenikih. Dodali so vilo, kapelo in sporne* nik NOB.
Varnostni pas
7\jdi pasovi, Id niso v avtomobilih, imajo vse večjo vlogo kot varnostni pasovi. A le će jih dovolj zategnemo. Sicer nas ne zavarujejo, da nam ne bi padle hlače.
Vedno vmes
Vinska Gora je bila včasih med Velenjem in Žalcem, zdaj je med Velenjem in Dobrno. Vsaj kai zadeva turi-zem. Očitno je samo velenjska zelo težko.
Pod trovo
čistilne akcije smo opravili. Kar smo počistili^ smo počistili. Ostalo bo prerasla traval
Dolgih 150 dn!
Nekdanji Gradiš o v samski dom saj bi v stanovanja preuredili v 150 dneh. Ustim, ki to načrtujejo, se zdi to zelo hitro, tistim, ki čakajo na stanovanja, in oko liških stanovalcem, se zdi veliko. Čas je pač relativen pojem.
Kar zo nosom
v marsikaterem lokalu res nI treba vprašati, kje imajo stranišča. IVeba je iti le za nosom. Zal!
REPORTAŽA
Vodo je treba čuvati
Lani projekt o odpadkih, letos so učenci velenjske 'Gustavke' »raziskovali« vodo - V Velenju precej kakovostnejša voda kot v Ljubljani - Pri umivanju zob poslej z virom življenja bolj varčno
Tatjana Podgorèek
\řlenje, 25. aprila - »Svetovni Uan vode jc siccržo/.a iiarai.jc pa ponavadi tudi aprila ne manjka • vsaj Usle '/. neba ne. Ker nc želimo skakali po lužah, smo sc učenci nase ckoloi^kc $olc odloČili raziskali pomen Ví)de na cm vei podroć.HIi. Temu b<înn> namenili l'kodan, ki smo ga poimenovali Kapljica vode.« Tako so na vabilo /a ogled zanimivega projekta zapisali ucenci Osnovne šole (jus-lava Šiliha Velenje.
Šole sicer niso prebarvali / modro barvo, so pa v 10 delavnicah na ra/rcdni in v na pred-
metni stopnji poskrbeli, da je laliko obiskovalec zaznal, kje voda leče počasi in skorajda iie-slisTio in kje silovito, hitro in bučno. Nekateri učenci so namreč pripravljali razstavo, drugi so izvajali poskuse, tretji so pisali pesmi na temo projekta, v avli iole pa je skupina pripravliala vse poirebno za zaključno prireditev. Anita Povši. koordinaiorka predvidenih aktivnosti projekta na predmetni stopnji (na razredni je bila to Irena Sušič), je povedala, da se je ideja za »Kapljico vode« p<ïr<ïdila že v začetka Šolskega leta. »Naša Gustavka je postala eko Sola pred dvema lelonw, zato
smo se dogov<irili. da bo vsako leto en projekt na eko temo. l.ani smo se lotili odpadkov, letos pa vode. Malo smo pregledali učne načne, pove/ali vsebine in razdelili učence v dclavuice. Ti so lahko sami izbrali, v kateri bodo delovali, v vsaki delavnici so vzeli pod drobnogled eno področje: eni so raziskovali porečje, pretok reke Pake, v eni od delavnic so preverjali irdiUo vode. pa vsebnost nitratov, kloridov, tretji so na pesnili ali pisali poezijo na temo vode Ln podobno.» Po besedah /Ulite Povse bodo rezultati raziskav znani v naslednjih dneh. nekateri pa so na voljo ob ogledu
razstave. »Ugotovili smo zanimive stvari o vodi in bi jih težko opisati v nekaj stavkih.« je ob obisku še dodala Anita Povše.
Učenka 4. razreda M^ya Bu-kovhik se je vključila v delavnico, v kateri so proučevali, kako lahko voda teče navzgor in kako jo lahko prečistijo. »Projekt mi je bil zeio vseč, naučila sem se veliko in tudi spoznala kar nekaj praktičnih stvari. Med drugim smo v delavnici ugotovili, da voda - vir življenja - ni tako poceni, kol si mislimo, in da jo je treba zelo čuvati.«
sNasa delavnica je bila po sebna. V njej smo bili mladi novinarji, ki smo si ogledali in poslikali vse delavnice in naredili povzetke dogajanja v njih. le bomo objavili na spletnih straneh naše sole.« je povedal Žiga Hudournik in nadaljeval:« Voda me zelo zanima, saj je vir življenja. Na^a dekleta so izdelala posebno raziskovalno nalogo o
njej in ugotovila, da pijcin<ï v Velenju kakovostno vodo, precej bolijo in čistejšo kol v Ljubljani. ^ posebej mije ostalo v spominu dejstvo, daje ireba vodo resnično čuvati. Slej ko prej Je bo zmanjkalo in na la čas se je potrebno pravočasno pripravili. V delavnici, kjer so preverjali trdoto in vsebnost kloridnih ionov v vodi. meje presenetila ugotovitev, daje vodovodna voda čistejša, boljša od i7.virnc oziroma ustekleničene. Presenetilo zato. ker se za od pra vti nečistoč voda v omrežju klorira, za ustekieničene vode pa
Utrinek Iz cfe/dvmce
naj bi veljala stroga pravila in naj je ne bi bilo treba posebej prečistiti. Zanimivo je. da vsebuje voda iz omrežja v Velenju manj kloridov kol usieklenlčena.«
Mlada novinarka v projektu je bila tudi osniošolka Ajda Praznik. »Na vodo gledam danes povsem drugače. Veliko sem o njej izvedela, marsikaj spoznala, se naučila. Potrudila se bom. da bom poslej pri umivanju zob z njo bolj varčna.« je dejala Ajda Praznik.
Anita Fovs0
Maja Bukovnik
Žiga Hudournik
Ajda Praznik
Turistična tržnica
Turizmu pomaga lastna glava bo ponujala ideje
Turizem ima v Topolšici močnega zaveznika v učencih tamkajšnje podružnične osnovne šole - Pod krošnjo modrega drevesa so bili zmagovalci letošnjega državnega tekmovanja Združeni k uspehu
Miiana Krstić - Planine
Topolšica, Bovec - 'Združeni z uspehom'je bilo geslo 20. državnega festivala Turizmu pomaga lastna glava, l.ela 19X6 so ga zastavili dr. Manca Kosir, Valerija Pukl in l.e(^pold Pere. Prvi festival je potekal na Polzeli Jubilejni dvajseti pa konec aprila v Bovcu. Učenci in 4. razreda podruž-
Sodelovoli sov profektu
in kdo so listi, ki so združili moči Pod krošnjo modrega drevesa? Učenci: Barbara Brivnik, Jaka Britov^ek, Kaja Kožehiik, Natalija Maze, Aljaž Menih. Anja Menih, Lana Pergovnik, Jaka Ran-čnik, Denis Robida in Anže Snild ter mentorji: Daija Ro tovnik. I.iljana Neuvirt, Borut Petrič in Toni Mikiavc.
nične osnovne šole Topolàica so se letos, že drugič zapored, do mov vrnili kot /magovalci. Kot zn^agovalci področnega tekmovanja iz Bistrice ob Sotli so se uvrstili na državno tekmovanje, na katerem so se »pomerili» z zmagovalci še enajstih področnih tekmovanj v Sloveniji. Obenem so prejeli priznanje za najbt^ljSo raziskovalno naltjgo, že pred tem pa v Ljubljani posebno pri/nanje kot §ola. ki že trinajsto leto sodeitiie v
tem projektu.
»Turistični krožek v Podruž* nični osnovni soli Ibpolšica uspešno deluje že nekaj let. Obiskujejo ga učenci 3. in 4. razreda. Šola se / dejavnostmi turističnega krožka inlen/jvno vključuje v življenje in utrip kraja. Delo v krožku je zanimivo, zabavno in poučno, liidi letos smo zbirali podatke, poizvedovali, nizali ideje in rotografirali. Tako je nastala raziskovalna naloga, na ka-
tero smo zelo ponosni. Pod krošnjo modrega drevesa,« je povedala mentorica kro/ka in učiteljica in 4. razreda POŠ Topol-^ica Darja Rotovntk.
V raziskovalni nalogi, ki so jo pripravili, so opravili prvi korak združevanju ljudi s pt)rečja reke Pake na področju turizma. Seveda je ta prva stt>pnička v njihtv vem kraju, predstavljajo potok Toplica. »Prireditev Veselje ob Toplici je značilna samo za na^ kraj. A je 10 veselje, ki ga s tru-dom pripravljajo mnogi, ^ premalo iidmevno. Zanimalo nas je. kaj bi še lahko dodali, česa je še premalo, s čim bi prireditev še lahko popestrili,« so pripovedovali. Nalogo pa opravQ) - in tudi predstavili - tako odlično in tako zavzeto» da je komisija ni m ogi a sp reg I eda t i, Nj i-hovo veselje je bilo nepopisno. Tako kol je lahko veselje ob Toplici.
Mentorica Darja Rotov-nik sc je posebej zahvalila vsem. ki so jim ptmiagali, da so znova uspeli. Pri tem je na prvo mesto postavila starše učencev POS Ibpol-šica. člane Turističnega društva in Krajevno skup-n«>si Topťílšica ter prevozništvo Ovčjak, ki ne samo, da jim je zagotovilo varno vožiijo na tekmovanje in s tekmovanja, ampak so se ves čas veseli z njiuii in njihovimi uspelii,
Ja, v POŠ Topoišica sa na dajo, Ziati drugič zapored!
Jutri se začenja tretji mednarodni festival dijakov turističnih šol - Tema je tokrat Kultura bivanja in naravna dediščina v turizmu
\'elenje - Titov trg bo jutri prizorišče prav posebnega dogodka, l.ahko rečemo, da se bo na njem zgodila turistična tržnica. Turistična zve/J SItîvenije v sodelovanju z Mestno občino Velenje, Tunstičnim društvom Velenje. Muzejem Velenje in Šolskim centn>ni Velenje orga-tiizira 3. mednarodni festival ^'Več zjiauja za več turizma tokrat na temo Kultura bivanja in naravna dediščina, 1'esirval bo siccr trajal dva dni, tudi v soboto, a za Šaločane bo zagotovo bolj zanunivo petkovo dogajanje. Turistična tržnica, na kateri bodo dijaki turističnih ^ol iz domovine in tujine pn^dajali turistične ideje, se bo začela jutri ob 12. uri.
Po besedah predsednika projektne skupine V«č znanja za vpc turizma pri Turistični z\ez\ Slovenije mag. Jureta Meglica je osnovni tiamen projekta, namenjenega srednjim šolam, nadaljevanje oziroma kaktv vostna nadgradnja projekta osnovnih šolTurizmu pomaga lastna glava. »S projektom želimo razširili in poglobiti delo na turističnem področju med srednješolsko mladino, ki postaja v tej starosti vedno bolj družbeno aktivna v ra/llčnih oblikah udojstvovanja v različnih organizacijah. zlasli mladijiskih. in še posebej v turističnih društvili. Projekt naj bi predstavljal povezovanje formalnega izobraževanja v srednji soli z delom v neformalnih oblikah. To lahk<^ pomembno prispeva k luristlč-tiemu razvoju kraja in lokahie skupnosti. Dejstvo je, da so vse srednje šole lahko zelo pomemben dejavnik vzgoje, ozaveščanja in aktiviKJSti mladih generacij za napredek turizma, saj laliko mladim omogočijo ustvaijalno in kakovostno delo na področju iuri7jna-«
S takimi projekti lahko, so prepričani, povečajo prepričanje mladih, da dtjjemajo Slovenijo kot turistično zanimivo dežeio. Morda tudi za delo v turističnih drušivib, v katerih si prav želijo podmladka, a ga ni toliko, kot bi želeli,
Festival vsako ielo poteka v kraju, kjer je vsaj ena srednja šola s turističnimi programi, in v Velenju jo imamo že čemo leto. Osnovna ideja pa je, da bi se vanj vključile vse srednje šole, ne glede na usmerjenost izobraževanja.
Na 3. mednarodnem festivalu Vec ziiarýa za več turizma se bo predstavilo 29 srednjih šol v konkurenci, dve šoli pa zunaj konkurence. Na turistični tržnici bodo njihove turistične ideje ocenjevali člani komisije Turistične zveze Slovenije. Dijaki in dijakinje si bodo seveda vzeli tudi čas za ogled Velenja, ki zagc^tovo že ima kaj pokazad. Festival je sicer tekmovalnega značaja, a še bolj pomembno je druže^ic mladih iz različnih koncev Slovenije. Tega je vse premalo.
■ bš
14
NASI KRAJI IN UUDJE

4. maja 2006
»Če imate težave, nas pokličite. Zato smo tu!«
V petek je Kmetijska zadruga Šaleška dolina pripravila 14. občni zbor - Opravičilo Ivu Drevu - Lani preko 21 milijonov čistega dobička
Mojca Krajne
Ohčni /bori sn poznani kol letna srečanja članov ra/ličnih druslev, ki se / /ahavo ponavadi zavlcćcjopo7novnoći. na njih pa se vccinoma ne dogaja nič senzacionalnega. Toda 14. občni /bor Kmetijske /adruge Šaleška dolina jc doka/aj. da pri njih ni lako.
/aceio naj bi se ob deveiih dopoldne. a lakrai na prizorišču ni bilo nikogar ra/en tonskega nioj-sira. naslopajočoga glasbenika, dveli al: ireh starejših gospa in organizatorja, K)čiino bomo /ačcli selc ob Oeselilu lako da si lahko mirno v/amclc nekaj časa.« mi jc povedal vršilec dol/nosli direktorja Ivo Drev. Opazili je bilo. da je većina članov zadrugo to dobro vedela, saj so /ačcli prihajati šole po pol deseli. /nanec. ki se preživlja s kmcUjsivom in jc prav
/a klevele o podkupovanju in poskus omajanja stolčka, /delo seje iskrem», in medtem koje Pi-rečnik že zapustil dvorano, je v. d. direktorja povedal, da »niu v skladu 7. minulimi prazniki« odpušča.
Pa tudi sicer je bilo moč slisati nekaj pomembnih tem. V lanskem letu je imela Kmelijska zadruga Šaleška dolina 21 milijo nov K98 lisoč lolariev čistega do bička (davek dr/avi je torej /e odštel). Iliiro se Je oglasil pohlep, ko je članica kar na glas predlagala. da bi raje prika/aii manj do bička in dr/avi veiîdar ne hi plačevali Vdju okrog de vel milijonov. Toda njenih predlogov niso mogli sprejeli in so nadaljevali razpravo. Sklenili so, da je odkup mladopitanega goveda in mesa krav v lanskem le lu presegel načrte za 329 %. odkupili pa so ludi
Resni obrazi za mizo so skrbeft za potek občnega zbora
lako član, ml je pokaza] vabilo in dnevni red. »Vidiš: spodaj piSe, da bomo začeli uro kasneje, če ob deveiih ne btimo sklepčni,« je pripovedoval, Drevje pojasnil, da lako določa zakon in da se članom zdi povsem logično, da jih od skoraj .^30 članov pravočasno nikoli ne prispe potrebna polovica. Sploh pa ne tib taku lepem vremenu, k(H je bilo v petek.
Ko smo vendarle vstopili v dv(v rano. se 57 prisotnih članov med seboj ni prenehalo spraševati »ali si Ae vse pognojila in »^kdaj začenjate kositi«, tako da je v. d. direktorja kar stopil pred mikrofon in pozdravil. Takrai so se umirili -čisto drugačna kultura neuspešnega zadr/evanja pred klepetom pa jc vladala, ko jc na citre zaigral gospod Kncz-
Naio se je začel občni zbor v klasični izvedbi: branje dnevnega reda. potrjevanje dnevnega reda. branje tega in onega poro čila, potrjevanje tega in onega poročila. Zanimivo je bilo vse sprejelo brez prevelikih oporekanj. Ampak srečanje se ni končalo brez senzacij.
/a besedo je prosil Brane Pl-rečnik. ki seje z nagovorom in pojasnilom opravičil Ivu Drevu
več ko\ deset milijonov litrov mleka. Dobiček želijo sicer vliJŽiti v rezervne sklade, hkraii pa nameravajo do letošnjega avgusla končali izgradnjo objekta v Mei-lečah. Investicija, vredna okrog 300 milijonov tolarjev, bo zajemala trgovinske in poslovne pro store. Si bodo pa na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina priz.adevali /a zmanjšanje števila dobaviieljev in se še naprej dr/ah posiavljene sistematizacije dela. ki nekatere menda zelo jezi. Na vprašanja članov, ki so predsiavili svoje težave, je v. d. direktorja odgovoril: "Cc imate težave, če se vam zgodi kaj nepredvidljivega, nas pokličite! Zalo smo tu!«
Zadruga je poslovala pozitivno kljub ostrejši konkurenci in slabši kupni moči. Drev priznava, daje dobiček večji tudi zaradi prodaje nepremičnin, a pravi, da bi rudi sicer poslovali z dobičkom- (e jim bo uspelo lud: v letu 2006, bo pokazal prihodnji občni zbor. Takrat se bo videlo tudi. kako sc bo razpletla žgoča borba za vodilni položaj, saj se Drevu mandat vršilca dtilznosli izteče sredi letošnjega leta.
nikoli sami
107.8
v
Očiščevalna akcija Šoštanja
Občina Šoštanj je že ireije leto zapored organizirala očiščevalno akcijo ob dnevu zemlje, 22. aprilu. I.etos nam jc bilo naklo
njeno tudi vreme, tako da jc lo-kratna akcija res izvrstno uspela, udeležba pa je bila še biUjša koî minula ieia, saj se je akcije udcle-
Tudi otroci so pomagali sodelovati prS akcijiin so si ob koncu zaslužiti goiaž.
žilo približno 150 ljudi. Skupaj s šolaiji, ki so okolico svoje šole po čistili že dan prej, pa je bilo pridnih pobiralcev odpadkov leios več kot 250.
V letošnjem letu smo se osredotočil: predvsem na čiščenje voda in njihove oko lice, tako smo pobirali smeti ob oziroma v Družrnirskem Jezeru, Toplici, l.okoviškem potoku, Bečovnici in seveda Pakj.
Vse skupaj se jc začelo žc ob sedmi uri zjuiraj, ko smo se dobili na Ribiški koči ob Jezeru, se razdelili v skupine, razdelili vrečke in nv kavice in nato delovno nadaljevali dopoldne. Ob 11. uri so se akciji pridružili ludi mlajši, ki so čistili v mesiu in okolico stadiona in Vile
Íirííko. Od 12. ure dalje pa smo se ponovno vsi skupaj dobili na Ribiški koči, kjer smo delovni dan zaključili s prijeinim dru?,e-njem ob golažu. Zadovoljstvo po dobro opravljenem delu je bilo precejšnje, dobra volja med udeleženci pa zelo nalezljiva.
Skupaj se je nabralo kar za 52 kubičnih metrov smeti - iziemno pohvalno za udeležence akcije, a vendar žalostno, saj jc to dokaz, da še vedno ne zna vsak sam zase prispevati k čistejšemu okolju.
Občijía Šoštanj se zahvaljuje ptj-djeljema PUP Saubermscher in Komunalnemu podjetju Velenje za sodelovanje pri očiščevalni akciji, posebna zahvala pa velja članom vseh drušlev. ki so se akcije udeležili-
■ Tjaša Rehar
V Slatinah so svojo okolico čistili 21. aprila
v Slatinah si že kar ne moremo predstavljati aprila brez čistilne akcije- Vedno začnemo na Gorenjskem klancu in se spust inîo skozi zgornje do spodnjih Slatin in zaključimo na mostu čez Pako nasproti Zdravstvenega doma. Ko smo leta 2000 čistili prvič, smo s smetmi na-poltiilj dva velika kesona- Zadnje čase z veseljem ugoiavljamo. da Je smeti manj. K temu pripomoreta organiziran odvoz odpadkov in višja okoljska /jivesi krdjan<w, vsekakor pa nc smemf) spregledati pomena vsaktiletne akcije, ki se je udeleži lepo število Slatinčanov. I.clos nas je bilo okoli trideset in s iremi traktotji smo bili več kot dobro opreniljcni. Vedno sodelujejo lako mlajši kot starejši prebivalci. Zadeva se zaključi z »likofom«, ki smo ga letos imeli pri Kumrovih. kjer je doma predsednica vaške skupnosti.
Besedilo in foto: Emil Šterbenk
Letošnja najmlajša udeleženca Hana in Žan sta pomagala po svoji it močeh.
Najboljša salama iz Silové, budjola iz Laz
Pi)dodbor Turističnega društva Velenje iz Šentilja Je tudi letos pripravil 5. tradicionalno salami-j a do. Za izbor najboljše salame z območja mestne občine Velenje se je potegovalo kar 41 izdelovalcev salam in S izdelovalcev bu-djol.
Strokovna ocenjevalna komisija Jc imela žc v dopoldanskem času
zahleviit) delo. Ugolavljali so, da Jc na icj saiamijadi iz leto v leto boljša kvaliteta. Komisija pript)-roča, da se pridelovalci najboljših salam udeležijo tudi vseslovenskega izbora. Sele tedaj bi dejansko lahko ugotovili, kam sodijo salame z našega območja v vseslovenski k t jnkurenci. Razlike med najboljšimi salamami so bile maj-
Žirija
hne. Letošnji abso lutni zmagovalec je bil Marhn Jezeniik iz vSilove. Največ točk mu Je namenila strokovna ocenjevalna komisija, prav tako jc bila njegova salama izbrana kot najboljša med številnimi obiskovalci salamijade. Drugo mesto je zasedel Lenart Paćnik iz Kot in Iretjc mesto Vlado Cap iz Scm-brica. Ocenjevalna komisija obiskoval« cev je namenila drugo mesto Jož^hi Skazu iz Silove in tretje mesto Tinu Pe-cečniku iz KS Staro Velenje. V konkurenci budjol je ponovno zmagal -Marko Jmnik iz Zgornjih Laz, drugo mesto je osvojil Danijel Ušen iz Ložnice in tretje uiesio Janko Roiovnik. prav tako iz LoŽJiice.
V dvorani KS Šentilj je prijetno dišalo, tn je bila enkratna kulinarična prireditev. Na svj^j račun so prišli tudi številni obiskovalci, saj so tekmovali v ugibanju, kakšno težo ima velika svinjska krača, ki Je visela nad prireditvenim odrom. prav tako so lahko ugibali, koliko kilogramov ima ogromen kruh.
Organizatorji so s prireditvijo v celoti zadovoljni. Mogoče bi kazalo v bodoče pritegniti k ocenjevanju salam in budjol tudi izdclo-
Zmagovalec Martin Jezernik
valce iz listih krajev mestne občine Velenje, ki doslej še niso so delovali.
Zmagovalec Martin Jéz^niík: ''Lelos sem na saiamijadi prvič sodeloval. Nisem pričakoval, da bom zmagal. To mi je velika vzpodbuda, da bom poskušal narediti še kvalitetnejše salame. Na kvaliteto med drugim vpliva meso in pravilno zorenje salame. Kljub letošnji mrzli in dolgi zimi pogoji zorenja niso bili dobri. Vsak izdelovalec salam pa ima še kakšno svojo majhno skrivnost, ki jo pa ne bom izdal (smeh).
■ Jože Kandoif

VI PIŠETE
»Delali smo veliko!«
Bučijada, izlet z vlakom in Vesela Martinova sobota najbolj odmevne prireditve Turističnega društva Šmartno ob Paki - Zdravko Ramšak predsednik še en mandat
Tatjana Podgoršek
Turisličuo druSlvo ŠniHriiio ob Pakj šteje 108 članov. Na nedavnem 15. občnem /boru druSlvu v prostorih galerije v íliši mladih so pri pregledu opravljenega dela v minulem letu ugolavijali, da so veliko delali- Njihove navedbe je poirdil ludi šniarškj župan Alojz Podgoršek, ki je menil da je delo druslva fwstro. z dejavnosimi pa je pripomoglo k zanimivejšemu dogajanju v lukajšnjcm okolju.
V uvtxiu je dosedanji in hkrail ûo^ predsednik šmarške^a luris-
data.»
Pri pregledu opravljenih nalog v Iclih 2004 in lani je /dravko Ramsakmenil da posiajaÍ<> ncka-lere akllvnosii drušlva vse bolj prepoznavne ne le v domacejn. ampak tudi v širšem okolju. Med slednje je uvrstil Veselo Martinovo st)bnto v Martinovi vasi ob prazniku občine Smartm) ob Paki, Na njej prlka/ejo vaški odbori stara ljudska opravila in poskrbijo za kulinarične dobrote in pokušnjo vin. tradicionalen izlei 7. vlakom v zanimive slovenske kraje, ki se ga udeleži tudi blizu
pripravili v sodelovanju s šmar-škim gasilskim drušivom. novo-lelno okrasitev središča občine, leta 2004 pa še spomladansko očiščevalno akcijo, na kateri pa so zabeležili slab odziv občanov.
Letošnji okvirni delovni program smarških turističnih zanesenjakov je podoben lanskemu. Tvcv rijo pa ga srečanje ljubiteljev buč, tridnevni izlet z vlakom v Berlin, vaške igre. hučanja, aktivnosti Vesele Martinove sobote, novoletna okra sile v središča m arm ega ob Paki. Dodah so tudi še dalj časa načrtovano postaviiev info table.
S IS. občnega zbora v galerijf Hiša mladih v Smart na m ob Pakl
tičnega društva Zdravko Raniiak p<\iasnil. zakaj ob izteku štiriletnega mandala lani ni bilo občnega zbora. »Zaradi obveznosti sem želel prepustili predsedniko-vanje društva drugemu, vendar smo bili pri iskanju mojega naslednika neuspešni. Na upravnem odboru smo se najprej dogovorili. da bom predsednik do julija leios, na nedavni seji omenjenega odbora pa o podaljšanju dolžnosti do konca tega man-
100 izletnikov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartn<5 ob Paki. vse bolj odmevna pa postaja še buči-jada v oktobru. Pred dvema letoma so pripravili predavanje o bučah, lani pa poleg slednjega še zanimivo razstavo v Martinovi vasi Ob tej priložnosti so številnim obiskiwalcem prireditve pi> nudili v pokušino najrazličnejše kulinarične dobrote iz buč. Ob naštetem velja omeniti še tradicionalne vaške igre. kj sr> jili lani
»To hi že postavili, če ne bi imeli težav z lokacijo. Upam, da bomo zadevo letos uredili«
V nadaljevanju občtiega zbora so potrdili člane upravnega odbora društva, Alojz Podgoršek pa je udeležence seznanil še o izletu z muzejskim vlakom v Rogatec, ki ga načrtuje t^bčina v sodelovanju s Slovenskimi železnicami v začetku septembra.
Koleda pred novimi izzivi
Tudi letošnja pomlad je bila za folklornike zelo pestra. Po krajšem počitku od uspešno izpeljanega kulturnega dneva na os-nt>vni šoli Mihe Pintarja Toleda so se folklorniki poleg manjših
nastopov udeležili Območnega srečanja odraslih folkimih skupin z naslovom »Venček zidanih«, to je potekalo v Ceiju 10. marca 2006. Tam so se predstavili z odrsko postavitvijo »Oglarji na poht)rski svatbi«. Nastop so odlično izpeljali, uvrstili so se v nadaljnji kriig tekmovanja, na med-območno srečanje, ki bo 14, maja v Slovenj CJradcu.
Konec marca je potekal tudi redni občni zbor» na katerem je búo razrešeno staro vodstvo in iz.glasovano novo. Koleda je di>-bila novega predsednika Marka
Pritržnika.
Vrhunec letošnje potni adi je bila vsekakor dobro izpeljana turneja v Belgijo, kjer so se udeležili mednarodnega lesîivala Paasfees-len 2006 v I.euvenu. Navezali so veliko novih stikov, predvsem pa predstavili slovenska ljudskem izročilo kar najširši množici.
Še polni vtisov z gostovanja pa folklorniki že pridno nadaljujejo z delom, saj bodo sodelovali z Muzejem Velenje pri dveh projektili, ki bosta uvedena v maju in juniju 2006.
Izvrstni plesalci Šaleške doline
Ekipno dvakrat prvi plesalci OŠ Šoštanj, enkrat drugi plesalci OŠ Šalek
Celje - K(mec aprila je v Celju polekalo področno tekmovanje Šolski plesni festival, ki so sc ga udeležili tudi mladi plesalci i/ osnovnih $i)\ Šaleške doline in sc na njem tudi izvrstJio odrezali. Skupaj je na festivalu nastopilo 22 os-novnili šol.
r.kipno je prvo mesto v kategoriji od 4. do 6. razreda osvojila Osnovna šola Šoštanj, ki je bila
nepremagljiva tudi v starostni ka-tegoríití od 7. do 9. razreda. V tej kategoriji je 2. mesto osvtyila 0&-m\m šola Saiek Velenje.
Vrstni red posameznikov v hip hopu. popu in latinu, 4. do 6. raz-red: 2. Marjeta Drev, O.Š Šoštanj. 3. Vita Pergovnik. OŠ Šoštanj, 5. Ka(ja Drev, OŠ Šoštanj; cha<ha-cha in swing: 2. M ta Pergomk in Lara Menhart. OŠ Šoštanj. 4. Ka^ja Dre\ in Marjeta Drev. OŠ Šoštanj,
7. do 9. razred: hip hop, pop, latino: 1. Marko Golubovič, OŠ Šalek Velenje. 4. Maja Mllosavljevic, OŠ Salck Velenje. 6. Mirela Mu-
minovic. OŠ Šoštanj; cha cha cha in swing: 1. Marko Culobovič in Lena Penšek, OŠ Šalek Velenje, 2. Urška Mrak in Ua Babulč, OŠ
Šoštanj,
Najboljše čaka nastop na državnem tekmovanju, ki bo (a mesec v Vrtojbi na Primorskem. Urška Marinkt). koordinatorica šolskih plesnih tekmovanj pri Plesni zvezi Slovenije, je povedala, da so osnovnošolci na Celjskem znova dokazali, da sodijo po plesnem znanju med tri najmočnejše regije v .Sloveniji, poleg ljubljanske in marih<irskc.
■ mkp
Mnenja in odmevi
MISIH:NEM0C0£EIII
<Mi»ion:i(np»iib(eiiû ttforfa.
^ mlpm, llhimift
ČaMINŠEPtUTASTMlH
(Failure tp Launch) 97 »to.
12:30 so. NE
15:20
16:00
2ÙM
23:20 PC, SO
KARAVLA
(kandj)
21:10 23:10 P£. 50
■»a«.
««fcMWitni
MBUfhaft, tanOrilM, rin« imkiéi,
Tir Srni
91
ntnai «i»
««vmcser^
t(f?wc,enit
■i^ifMi^Mt.
wammà
•opu/touf
V^* llsOOso.

v NE NE
loiOO	mtvHniM
IKJV
M .Kil	MinM«4ij»t
23:00 PE. so
INSAJDER
CDie Inside Man)

UDEIUD0IA2
On/^eSrfheMítldswiO Mi

10:30 $0. NE 13:00 so. NE 15:10 17:10 19slO
cmssmm« mibik^
síísiír*
■bojiuttoik
nmùkt, mimcm,
ktuvmtf
1^00 so. NE 17:30 20:20 23:30 PE. so
«Cj^MMlM
IMMFBMK CTiiiiMai».
OPAZUJEMO TE
CTîieHIlls Have Eyes)
malu.
19:00
AMnO/*«^
Mmn ílMfrnI. AvsmSN*.
•MrtW.
C O Ô C I
VEUn POHOD CnifGmtCiide) tSlmtm. mpnp9mnttmimm\
l 'fí
15:30 20:30 23:10 PE, 50 i » • ; & ë
»«■mniMX gHW^Ptmtn.
IIMCl>W>iÍ& «vdCemydM ^
fl I i I I i
nLM,0ATlKAP4
(ScaryMgvie«)	Ombl.
18:20 i i s i 4 i 4
14:30so.NE
91 »^n	laOcWsiKn,
23:50 P£. 50
V KOT VROČE MAŠ&VAMjE iilm\n,
O^forVefidefla}
WfflBlter««!! HieBWp«*
iMMMOlW.
wvlhu)v OPUMTM.
i
THANSAMERIKA
(Tranfiamerlce)
t I
mute.
cwaúatuív
15:40
i72Ífl
iwtmtumvbv
22:30 PE. 50
' • ^ * I ICO POKLIČE TUIEC "
CWhen a Strnn^et CaUs) •7inln.

ÍV:
18:10 OSEM UJEflH
SkoaW« tenfivtaac,
mcv
Ov^saS)

IJi
VSVi
11:30 SO. NE 1S{50 21:00 23:40 PE,so 1111
«iRB
fiVikMuMU
«nI«
írwr Sfwn^H,
itUfBlm. •■wnSïmpM.
tavtf^M«
■ ■ A A A i
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41 722
i(ir>emiie^l»irtđriu>ei9pritfiCod»«ifem<mbe progam»	WWW. plane t-tUS.COm
'^-ipmiiiirtnr riiiMTlUii ijii va^mamELKinefTUio^dfi. Plan«TUiC»HerMafibor*eeB
a a.
i§
13
a o
- g-Ss
I I i f V 4 1

MaHce se na Gorid preveč rozmnozujejo (2)
V	tedniku Na5 čas z dne 20, aprila 20{)6 me jc zbodel v oči članek z »udarnim« naslovom »Mačke se na Cř<^rici preveč razmnožujejo«. Kal člajnca občinskega dnislva za zaSčito ávali in eUiiia oseba, ki razpolaga z resničnimi podatki, ciuim d o)/nosi. Jď odgovorim avtorju omenjenih izjav prcdsctliiiku svcla KS Ciorica g. KandoHu.
Na zacclku svojeg Claiika bi se usiavila pri uporabnih nepravilnih oseb, kot jc >*potcpiiška raaékň'< • je muca, ki Ima g<)SptJdarja. Življenjski prostor muc jc narava, muce so lovci in njihov icriloriije velik ladí po 7 km. Te muce se vcilno vrnejo h gospodaijii. »P<ncpiiški psi« - so psi, ki jih lastniki spuslijo s priveza, namesto, da bi psu namesiùi pcMv dec ill ga t>dpeiiali na sprelKid. Ti psi sami postopajo okolí, vendar se vedno vrnejo h gospodarju.
Muce za kalere skrbi druslv<i zabilo živali, so muce brez gospodarja. to so »zavržene muce«.
Gospod KHnd<ïir v svojlii izjavah navaja p^xlatke, ki so oiu jih posredovali trije krajaiîi KS Gorica, lîe da bi se prepričal, ali so resnični. Vsakodnevno g. Kandolf prihaja v prosîore KS. to se pravi, da po njegovih izjavah sodeč na lej poli prestopa preko muc.
V	KS Ciorica se nahaja 7 do 8 zavrženih muc, za katere skrbinio člmu društva. Muce so kastrirane in sterilizirane. lc)r<g se nc razmnožujejo, so ztlravc in ne i^ožajo nikfjgar.
Gospodu Kandolfu bi koi krajan svetovala, da stopi med svoje vti-
livce in sliî5i mnenja množice, ne ireh ljudi.
Menim, da se jc KS lotila problema napačno, potrebno jc apelirat na lastnike muc, ki živijo v privatnih hišah, da svoje mucc kasirirajo in sterilizirajo in tako preprečijo razmnoževanje. Gonja proti tem živalim je prestopil mejo razuma za vse liste, ki imamo radi živali In živimo na tem planetu v soZitju / njimi. Kdo je lahko lako trdosrčen in brc? milosti, da ho prepovedal mucam gibanje v njihovem življenjskem prijstoru. ï*o tel) izjHvali sodeč jc potrebno zatreti vse kar leze in gre na tem planetu. Slari ljudski rek pravi: *Kdor nima rad živali, nima rad ljudi«!
Kot članica društva sem izpt>stav-Ijena mnogim neresnicam. Nihče nas člane ni povabil na razgovor in izvedel ilcjansko stanje in z nami poskušal poiskali razumno rešitev. S takimi neresnicami kot je ta. da se mačke na Gorici preveč razmno-žtijejo in podobno sem sc spopadala Komentirali otnenjcnc neresnice. mislim da ne bo več potrebno. Človeška hudobija in neresnične izjave, lahko naredijo veliko škodo tem živalim in nenazadnje tudi 1 judem, ki jim pomagajo.
Ljudje smo listi, ki lem živalim zožujemo žjvijenjskj prosior, pokažimo malo spoštovanja in kanček ljubezni do njih. če lega ne zmoremo pa spoštujmo ljudi, ki pomagajo živalim preživeti.
Velikokrat sem žc napisala in izjavila: »Na tem planetu živi na lOÍK) vrst živali, v katerih življenjski prostor posega človek, potrudimo se, da bomo živeli z njimi v sožJlju in razimievanju!«
■ Jožica Vodovncnik
16
NASI KRAJI IN UUDJE

4. maja 2006
Skromna oddolžitev žrtvam okupatorja
V Skornem odkrili spominsko ploščo 25 žrtvam okupatorja v tem kraju - Za svobodo domovine dalo življenja 11 odstotkov prebivalcev občine - Besede vladajoče koalicije se razhajajo z njenimi političnimi nameni in dejanji
TMjana Podgoršek
PorDčali smo /c, &d so pred nedavnim pri lovskem domu v Skorncn\ v občini Smanno ob Paki odkrili spominsko ploščo 25 /rlvam tega kraja v odpt>ru proti okupalorju v k\û\ 1941-45. To je v nbčini 19. spominsko obeležje, mimo kalerih namerava tukajšnja krajevna organizacija Z/B NOB i/peijaii spi> minsko poi. Odprli nj^ bi jo leîos. ob lej pri-ložnosii pa bodo izdali tudi zloženkti z opisom posa me/.nega obelc/ja.
Po navedbah podpredsednika smarške borčevske organizacije Jožeta Berdnika je občina Šmartno oh Paki v lelili druge i^ctovne vojne i/gubila kar 11 odsiotkt)v akliviiega prebivalstva, daleč najvišji odstotek žrtev je bilo prav iz zaselka Skorno. V /branih misUh, ki jih je na otvoritveni sloveiiosii prebrala ćlaoica organizacije Mija Žerjav, je Berdnik opisal, kakšno nasilje je izvajal okupator na lukajšnjem območju in kako nino^ii niso mogli verjeli lako visoki zavednosti in gostoljubju tukajšnjih ljudi. Ob lej priložnosti se je /iihvalil vsem, ki so kakor koli prip')mogli k Lemu. »... da se je stvar premaknila iz gotove pozabe v neptizaben spomin. k obujanju spomina na čas in kraj, na velika dejanja itjož. zena. hC'era in sinov, kî so da-nîvali svoja življenja za današnji blagor,«
âmar^ki podžupan Janko Avberšek jo med drugim izrazil upanje, da bo z tîovo spominski? ploščn v občini spomin na hrabre sokrajane. ki niso dočakali tako želene svobode, irajen za sedanjo in za vse nadaljnje generacije, da bodo znale ohranjati vrednote upora proti okupalorju. da ne bodo nikoli dovolile izkriviîi resnice ter razvrednt'iitl pomena NOB.
besedah Jožeta Božiča, predsednika glavnega odbora //B NOB Slovenije, ni veliko takih krajev v Sloveniji, kolje Šmarino ob Paki, kjer je dalo življenje za svobodo domovine lako visok odstotek prebivalslva. Opisal je p;> men Osvobodilne fronte, ki je z junaškim odporom naroda dosegla narodno osvoboditev. V nadaljevanju govora pa je bil precej kriiičen
Odkritje spominske plošče 25 žrtvam nasilja druge svetovne vojne v Skornem je
pritegnilo precej ljudi.
do sedanje slovenske vlade in trenutka, v katerem se - po njegovih navedbah - borci In ud^ leženci NOB nabajajo pod velikim priliskom. K'I ove k se sprašuje, kako bomo napredovali kot uspesen evropski narod, če ne bomo svo jih sporov, sTojega sob Iva nj a urejevali na miren način, z demokratičnim dialogom, s strpnostjo in z upoštevanjem medsebojnih razlik in ne s sovraSlvom, Se manj s pljuvanjem na NOB.« Kot je se poudaril Bo/Jc. se v pripravah na sprejem vojnih in veteranskih zakonov. s katerimi naj bi zaustavili nadaljnjo delitev Slovencev, nadaljuje revizija polpretekle zgodovine. / ukinitvijo zakima o financiranju slovenske bi^rčevske organizacije izgubljajo status veteranske organizacije od jav-tiega interesa v primerjavi s številnimi veteranskimi organizacijami v drugih državah, s kate-rimi so se skupaj borili in premagali nacifaši-zem. »Vladajoča koalicija je z glasovanjem o ukinitvi Zakona o financiranju /ZB dokazala, da se njene besede razhajajo z njenimi politič-
nimi nameni in dejanji, daje prelomila verodostojnost. Ne mommo dopustiti, da se nas borce in udeležence obravnava kot številke, populacijo, ki /aradi starosti odmira, zanemarja pa se vsebina njenega poslanstva.« Biv žic je še menil, da bi bilo nadaljnje sodelovanje tudi v razpravah o «pomirhvi« in »vojnih zakonili« suiiseino le, če bo v zakonu o žrtvah vojnega nasilja nesporni» določeno» da sodelavci okupatoijsv ne morejo dobiti pravic žrtev vojnega nasilja in če bodo sred siva za financiranje Z/B, ki so določena v državnem proračunu, zagotavljala nemoteno uresničevanje programov organizacije.
Spominsko ploščo so odkrili Martin Ram-šak. Marija Kdar in Jože Božič, blagoslovi-tveni obred je opravil šmarški dekan Ivan Napřel, slovesnost pa so s kulturnim pn^ramom obogatili učenci šmarške osnovne šole ter pevski sestav Vajnštajn. Udeleženci so srečanje nadaljevali ob partizanskem golažu.
Omejitev le v športnem oddelku gimnazije
Na Šolskem centru Velenje tudi po prenosu prijav še prosta mesta - Ministrstvo vztraja pri odločitvi glede treh programov s premalo prijavami - Sprememba vpisne želje možna po 7. juliju
Tatjana Podgoréeti
Pred minulimi prazniki je ministrstvo za šolstvo in šport na svojih spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis v programe nižjega in sa^dnjega poklicnega, srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja ter gimnazij v šolskem letu 2006/2007 po prenosu prijav, torej na dan 14. april 200S.
Na šolah Šolskega centra Velenje so do omenjenega dne na razpisanih 776 prostih mest v prvih letnikili srednješolskega izobraževanja prejeli 452 prijav, kar po meni, da so v vseh pn>gramih še prosta mesta, razen v športnem oddelku Splošne in strokovne gimnazije. kjer so za 20 razpisanih mest prejeli M) prijav. Zato bodo ministrstvo Šolstvo in šport zaprosili za soglasie k omejitvi vpisa. O tem bodo obvestili dijake do 8. nsaja, ko br>di) ti i/vedeli tudi. kakšna bodo merila za izbiro kandidatov, čeprav so ta do neke mere že znana: največ 70 točk prinašala splošen uspeh in uspeli pri posa-mezjiih predmetih v devetem razredu. največ 15 točk pridobliena priznanja v devetem ra/redu. kan-
didati za športni oddelek pa hhko pridobijo še dodatnih največ 10 točk glede na status, ki s<i ga pridiv bili - status A prinašalo točk, status B 5. status C pa O točk.
Čeprav so na šolskem centru upali, da se bodo uspeli n« ministrstvu za šolstvo in špori dogovorili o možnostih izobraževanja v treh programili, za katere so prejeli premalo prijav, jim to ni uspelo. Jim jo pa uspelo obdržali kandidate, ki so se prijavili zanje. Tako so kandidati za program pomoćnik eloktrikar prenesli prijave v program obdelovalec kovin.
kajîdidai za program orodjaija bo nadaljeval šolanje v srednje piv klicnem programu oblikovalec kovin, kandidati /a program elektrotehnik telekomunikacij pa so prijave prenesli v program elck-troiehnik elektronik.
Kandidati bodo dokumentacijo za vpis prinašali na šole od 16. do 20, junija. Postopek za sprejemanje kandidatov v program z morebitno omejitvijo vpisa pa bo pot.^ kal od 21. junija do 3, julija.
7. julija bo ministrstvo objavilo stanje prijav na dan julij. Od ta-kral dalje bo možen prenos prijav
v druge programe, vendar le v tiste, v katerih bodo še prosta mesta. Rok za oddajo prijave v programe poklicno tehničnega izobraževanja pa je 12. junij.
Kakšen program gledajo v Šoštanju
ŠošJaiy. 20. aprila • V aprilu izveden redni občni zbor Kabelsko razdelilnega sistema ni prinesel pravzaprav nobenih novosti. Vse dogajanje je leklo že prej in tudi načrti za v bodt^če so v glavnem znani. Zato predsedniku zadruge Ninu Oslovniku ni bilo ležko spraviti pod streho dnevnega reda, v kaiea^m so v glavnem podali poročila o minulem delu in naredili načrte deUv vanja zadruge vnaprej,
»liili smo uspešni« je bil kratek Ošlovnikov komentar. In res so bili glede na poročila. Seveda je /^îdajza natiskano besedo marši-
njem premostili izpade električne energije in še nekaj za uporabnike zanimivih posodobitev.
Toliko do sedaj in v tem letu. Drugo leto je volilno lelo in predsednik zadruge je člane ob tem ptjzval tudi k pripravi kandidatne liste.
Da bi razumeli delovanje kabelsko razdelilnega sistema v Šcšta-nju, moramo vedeli, da sega njegova zgodovina že v leto 1992 do 1996, koje potekala izgradnja le tega, predvsem iz sredstev krajanov. Takrat je izgradnjo omrežja po sklepu KS Šoštanj vodil Odbor za izgradnjo CAVT sistema.
kaj drugega, kol samo uspehi. In na kratko in po domače rečeno, uporabnikov ne brigajo težave, na katere pri zadrugi naletijo, temveč jih zanima i^edvsem to, kak{) kvalitelno sliko imajo in koliko programov lahkt^ gledajo za svoj denar. A o tem so se na zadrugi in tudi drugie gotovo pogovi>rili že prej, vendar je dejstvo, da se kabelsko razdelilni sistem v Šoštanju uspešno tx)sodablja in širi.
Ošjovnik je zadt)Voljen, da so v lanskem letu L speli zagotovili dvosmerno komunikacijo in s tem možnost pridobitve kabelskega internega v Šoštanju. Poleg lega so pridobili projekt izvedenih del za celoten Šoštanj in obnovili veliko tercialnih inštalacij na objektih. Uspešno so odpravljali tudi napake iu tudi na splošno delovali kot dobri gospo-dajji, K temu sodijo načrti za naprej, v njih nameravajo predvsem zagotoviti digitalizacijo sprejema, povečanje ponudbe plačljivih programov. z alternativnim napaja-
Nirto Ošlovnik
ki je na zb<iru soustanoviteljev sprejel sklep, da se za upravljanje in vodenje kabelsko razdelilnega sisiema usianovi zadruga.
Ta je bila ustanovljena v maju 199S in s tem dnem tudi prevzela v upravljanje celotni zgrajeni kabelski» razdelilni sistem.
Po tem. ko je zadruga začela delovali, je bilo poirebno aimlirati pogodbo s nmo DUMA, ki je upravljala interni kanal in opraviti razpis za izbiro vzdrževalca omrežja KRS Šoštanj, na katerem je bil izbran Smartk(>m-Vel-kom iz Velenja. Ker je bil tako izražen skupni interes po upravljanju in vixlenju razvoja kabelskega omrežja, je bil ustanovljen upravni odbor KRS Šoštanj. Na čelu odbora oziroma zadruge je od leta 2000 Nino Ošlovnik.
Tako bi na kratko preleteli nastanek šošiaujskega kabelskega sistema, ki vključuje radijski in lele-vi/ijski programski paket,
■ Miiojka Komprej
kostna 0bcina
vnfoi
1(1 r
Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem Hstu RS, ki bo izšel 5. maja 2006, objavljen
Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov,
ki jih bo v ietu 2006 {so)findncirala Mestna občina Velenje.
Besedilo razpisa in vsa ra2pisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje vvww.velenje.si (razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Mestna občina Velenje
gorenje
vpmifljalni kerainifni^ ploščicUivarne GorenjeKcmnib v EdlVlO prûVO lUCStO Zâ
keramičnih ploščic
Smaruiem ob Paki v^s tc dni prii>dku|ecn<i s pirscbno pi>nudbo
po izjeiiinil' ccjiflh. Xovoífi! Ploiacc ZÙ balkouc m Lcrjso. odporne na clL^Lrciiinc /imske pognjc. (uiieríh kakcnosuu ot>dctxvd površine omogoča varno ttojo tudi v dcžc^ticni vrrruciiu.
nalcup
gorei\i«k<r.inîkd'g<»rcuie lb ' šiit^noob p>jb 'tcI:1)3 Í966\ 2*
www.gorenje.st
NASI KRAJI IN UUDJE
Vreme krojilo Pomlad v gaju
Po nenamiHlno dolgi /iim so se prvih sončnih ptmiladnih dni zanesljivo AQ]n razveselili upravljaid parka cvcija v Mo/irju - člani Hkološko horiikuliurne^H drusiva Mo/irski gaj. Milijon cvciov. med kaicrinii jc scvcUa daieć največ tulipanov, se je odprlo in taki) poskrbelti /a še veCjo prlvlačnosi parka cvcija, ki/vabi v prestolnico/gonvo Savinjske doline sedemdeset, osemdeset in (udi veO tisoč obiskovalcev cveija ter urejene okolice na leto.
Ra/lo^ za mno/ičncjsi nhisk parka v minulih prazničniii dneh (od 26. aprila do 2. maja);e bila ra/slava Pomlad v Mo/.irskem gaju. Ta poslaja stalnica v parku, ki jo p<iskušajO vsakt> leto i)hojjaiiii /. ra/liCnimi do gt)dki. Tudi /a letošnjo so jih načrtovali kar precej, a so jih /aradi slabenja vremena odpovedali. Namesto načrtovanih 24 tisoč si je lepote Mo/irskega gaja. lansko pridobitev - ra/gledni stolp Svea in razstavo vozil oldimerjev lako ogledaio bli/u 12 tisoč obiskovalcev. Naslednja
prireditev bo 23. in 24. junija, ko bodo v parku pripravili kresno noč. _^
Najvec obiskovalcev si je ogledalo razstavo Pomlad v
Moztrskem gaju 1. maja
Vehovïevem u zboru prva nagrada
Neerpelt - V belgijskem mestu Neerpelt je v minulih prvomajskih praznikih potekal 54. mednarodni lestival mladih. Na njem je nasu^pil tudi mladinski pevski zbor glasbene šole I rana Koruna Koželj s keg a Velenje pod vodstvom Matjaža Vehovca. Tudi lokral je bil odličen, saj je v svoji kategoriji (isvojil prvo nagrado. Čestitamo!
■ fp
rnWDI DOPISrtf«! POI^OÔflJO
Finale državnega prvenstva v odbojki za starejse de^e
Na OS Šoštanj smo gostili najboljše osnovnošolske odbojkarske ekipe v državi, saj se jc v prostorih naše nove športne dvi^rane tidvijal zelo kvaliteten llnaliii odbojkarski tuniir. na katerem so nastopile OS Tram, OS Jurija Vege i/ Moravč. OŠ /.uýemberk ter domaća ekipa OŠ Šoštanj p(xl vodstvom profesorja Teja Torcja.
Sama prireditev sc je začela s kratkim špormivkuUm*-nim programom ter nagovorom gospe ravnateljice mag. Majde Za^vr^inik l*uc, ki je izrazila navdušenje nad icm. da sc /akliučni hoji v odbojki odvijajo ravno v Soštaniu, in zaželela vsem ekipam veliko športnih uspehov tako na igrišCn kot tudi v vsakdanjem ;?ivljcnjiL
ivkipe. ki so že vrsto let v samem vrh» slovenske osnovnošolske odbojke, so bile zagotovilo, da nas čakajo vrhunski hoji. I-atuje so igrali borbeno, pošteno in za svoja leta zelo kvalitetno 1er z atraktivnimi akcijami navduševali številne (obiskovalce v dvorani.
V prvi od šestih tekem sta se pomerili ekipi Šoštanja in Moravč, ob bučni podpori doniačib gledalcev pa so s suvereno. premišljeno ter odgovorno igro slavili naši iantje z rezultalom 2 : 0. V drugi tekmi je favorizirana ekipa /ii/embcrka z lahkoto opravila s Tramom, v tretji pa nepričakovano. a zasluženo klonila proii zmage željni ekipi iz Mc^ravč. Pred četri<^ tekmo so se tribune domače dvorane znova dodobra napolnile, saj so domači odbojkarji zopet navduševali s taktično raznovrstno igro in premagali sovrstnike Í7 Trama, kl so kasi^eje klonili mdi proti Mo-ravêanom in ostali na tem turnirju brc/ /jnage na nehvaležnem četrtem mestu. Zadnja tekma rued domačini in
OS Šoštanj: Klemen Lesnik, Gašper Koželjnik, Žan Menhart, Tec Čeh, Rok Humer, Simon Koren, Miha Globačnik (kapetan)f B/až Lihteneker, Jan Klobučar, fíok Menih, Gasper Grabnar, Sašo DreUf trener in vodja ekipe Tejo Torej
odbojkarji Žužemberka je odločala o naslovu državnega prvaka, teža bremeiîa. ki so ga domaČi liubitelji {)dbojke naložili šošianjskim fantom, pa je bila Ic prehuda, saj so po ogorčenem brfju. v katerem bi jim za zmago na turnirju zadostoval že osvojen niz. klonili z 2 : O, Tako so se znašli v krogu treh ekip z dvema zmagama ter enim porazom, o zmagovalcu pa je lak<i odločalo razmerje med osvojenimi ter Izgubljenimi točkami/! ukaj pa je šoštanjčanom zmanjkalo tiste na začetku od ravnateljice zaželjene Športne sreče, saj so med tremi ekipami dosegjj najnižji količnik 1er tako zasedli tretje mesto v dr/avi. kar pa jc vrhunski uspeh, a se ne moremo znebili občulka, da so si fanlje po prikazanem zasluzili precej več. Na koncu so slavili odbojkarji /Žužemberka. OS iz Moravč, ki so jo naši ťanije brez težav lignali, pa je bila na koncu druga.
Pokal za najboljšega igralca leknK^vanja je prejel Sandi Ribič. OŠ Jurija Vege Moravče, pokal /a najboljšega podajalca Miha (rlohaciiik, OŠ Šoštanj, najboljši napadalec pa je bil Da»id Scciica. OŠ Žužemberk.
Po svečani po^lelilvi pokalov in metlalj so bili vsi odbojkarji 1er fijihov) spremljevalci nagrajeni še z oglctlom Muzeja prcmogov^iištva v Velenju, Ob prijetnem dnt/enju je tako minil še en pomemben dan slovenskih nadebudnih športnikov.
11 kvalitetni organizaciji ter izvedbi tekmovanja so pripomogli Občina .Šoštanj. Gorenje Velenje 1er Premogovnik Velenje, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
l/idi: OŠ Šoštanj - OŠ Jurija Vege Moravče 2 : O (26 : 24) (25 : 21), OŠ Fram-OŠ Žužemberk 0 : 2 (1.1 : 25) (14 : 25). OŠ Jurija Vege Moravče - OS /u/embcrk 2 : O (25 : 19)(25:21), OŠ Šošianj-OŠ Tram 2 : t) (25 : 21 ) (25:2.1). OŠ Tram • OŠ Jurija Vege
Moravče O : 2 (20: 25) (16 : 25). OŠ Šoštanj : OŠ Žužemberk O : 2 (17:25) (2î :25).
■ Dopisniki OŠ Šoštanj
Knjižni sejem: združili zabavo in delo
v petek. 2L aprila, je pred OŠ Šoštanj potekal knjižni sejem. Pripravili smo ga skupaj z Občino Šoštanj. Postavili smo tri stojnice za knjige in eno, ki je bila posve-cena dnevu zemlje. Učenci so si lahko na stojnicah izbrali knjigo, jo podarili ali le zamenjali. V približno štirih urah nas je obiskalo mnogo ljudi. To ponieni. da je šlo veliko knjig v prave roke. Otroške so odšle v vrtec, romani in knjige Z4 odrasle pa bodo proti koncu maja poslali v sanatorij v kavne.
Izjave sodelujočih pri knjižnem sejmu:
Katka: "Knjižni sejem ini jc bil zelo vseč. ker imam rada knjige. Bilo je velik<i obisktwalcev. še posebej niaj-hnih otrok, ki so precej knjig Uidi podarili."
Mi!o^: "BiltJ je v redu. saj smo se zabavali, pimiagali otrokom najti ustrezne knjige za njihovo starost. Upam. da bom nasle<!nje leto tudi sodeloval rw knjižnem sejmu."
Izjave obiskovalcev
vV.sna T.: "Knjižni sejem je d<ïbra ideja, saj imamo doma veliko knjig, ki jih ne potrebujemo. Vseč mi je bilt), da smo imeli dovolj časa. da si ogledamo stojnico. Motila meje le gneča."
1'rska: "Na kiíjížnem sejmu je biUï super, sama sem
našla knjigo, ki je kot nalašč zň mojo sestrico. Ni pa nii v^ to. da smo mi. ki smo v višjih razredih, prišli na sejem pozno, kajti večino knjig so bili že ocUlali in nam jih jc ostalo le malo na izbiro.''
Pred OS Šoštanj smo zdrunli zabavo in delo in sc imeli lepo. Do naslednjejM knjižnega sejma pa velik sončen pozilrav.
Knjige ne škodujejo nikomur, knjiga nI ne zaktni ne obsodba. (Trnst Weigen)
■ Vesna Panic, 8, c
Zaključni turnir Rokometne šole Gorenje
Takt) kol se pi^časi Ziikíjučiije šolsko leto, se počasi za-klj\ičuje mili delo v rokometni šoli. Prejšnji teden je bil že peti zaključni turnir, na katerem so najboljšim ekipam podelili preho^lne pokale in prizjianja /a sodelovanje v R(»komcinl šoli Ciorcnje. C eprav smo o ciljih šole že poročali, so na koncu razglasili (udi vrstni red. Prvo mesto so osvojili igralci OŠ Mihe Pintarja Toleda, ki so v zelo dramatični tekmi premagali OŠ Šalek. Prav tako je bilo zanimivo na tekmi /a tretje mesto, ki pripada OŠ Polzela. Oetrli ho igralci OS Cîorica.
/a peto in šesto mesto sta igrali ekipi OŠ Livada in OŠ Šoštanj. (Jsr^šnejši so bili igralci Livade. Šedmo mesto je zasedla ekipa OŠ Cîustava Šiliha in osmo ekipa OS Aniona Aškerca. Njihovo ekipo so sestavljali mlajši igralci, zalo njihov čas še priliaja. Vsi otroci so uživali, se veselili dobrih Iger in rezultatov. Nekateri med njinť bodo pričeli s treningi v khibskih selekcijah. Preko 40 igralcev rokometne šole sc bo udeležilo velikega turniija v /asavju konec maja. Šolo pa bi radi sklenili s prijetnim druženjem in piknikom. Oh koncu bodo izdali tudi bilten, v katerem bodo zbrani vsi utrijiki letošnje rokometne šole Ciorcnje.
Izidi: za 1. mesto: Miha Pinlarja Toleda - Šalek II : 9; za ?>. mesto: Polzela - Crurica 11 :7; za 5. mesto: Livada - Šoštanj il : 9; /a 7. mesto: Ciustava Šiliha - Antona Aškerca 13 :5,
Petrolovi pogoji postavitve pilnohrama ter nakupa In do&ave plina so ša posoboi ugodni. Več Informacij na telefonski številki 080 22 68 In na spletni strani www.petrol.sl
v vtéffnee lá.ooo srr (a got
PUN
EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66
Vi in mi. Dol>rod0iii.
Delavska hranilnica
z vesel|em Vas pnčakuiemo na Šaleški 20 v Veteiýu vsak detevnik od 6.0Q tfo 17.00. Telefon: 038973007,8973008.1 poits: m808n&2emva@del8vskd4u8niinica.si
VROČA PONUDBA DELAVSKE HRANILNICE
Te kreditne ponudbe niste pričakoveli:
-krediti úd 3 do 12fneserev I obrestno mero samo4,00H.stroiekzBvarovania 1,5^ In strošek odobritve kredita samo S.000.00S!T (20,86 EUIÍ).
-	kredrti «j 13 do 36 mesecev, do zneska 1.000.000,00 SIT (4.172,93 EUR), z obies^o mero samo 5,00 H, strolek Z8verDVBr>ja I.SH in strolek odobrřtve k<edíta samo 5.000,00 STT (20.86 EUR), nad 1.000.000,00 SIT je sln>šek odobriwe 10.000,00 SIT (41.79 EUR) in strošek zavarovanfe 1.89i.
-	Ugoditi so dolgoročni QOtûvinslô tolarski in devizni krediti do 10 let z obrestno mero 7,101i do 7,60%in stdnovsnjski hipotekami krediti do 30 let, z obrestno men ťURíBOH 3,00!i
Informativni mcun za 36 mesečm kredit
Znesek
1.000.000,00 SIT 4.712,92 €
Obrok
30.171.00 SÍT 125.90 €
Streslo zav. 18.232,00 SfT 67,99 €
Stnal. odobritve
5.000.0DSrT
20;86€
Stroški voder^a EOM 200,00 STT 7,02 H 0.83 €	7,01%
Prevzem evre se približuje, zato najugodneje obreetujemo tudi depozite v evrih
-	vezave ned eno leto obrestujemo z nespremenll^ od 3,00 % do 3,60H obrestno mero. Oaebni račun v Delavski hranilnici vam prinaia 7 super ugodnosti:
-12 mesecev ni stroškov vodenje,
• sicer ie ta stroSek samo 2S0.00 SIT (1,04 EUR} za zaposlene in 150,00 SIT (0.63 EUR) za upokqercs,
-	sredstva ne r&Sunu obrestuiamo z 1,20 % ot^restno mero,
-	redni in izredni limit obrestuiemo sama z8,00 H obrestno mero,
-flovim Imetnikom rečuna po treh rednih mesečnih prilivih, pleče oz. pokojnine, pripiiamo na ra5un 5.000,00 SIT,
-	imetnílú računa imajo 0,2 t»íslotne točke niijo kreditno obrestno mere,
-za imetnike raSuMzrednimi mesečnimi pfilivi miz provizija za plačilo polainio samo 00,00 SFT (0,33 EUR). Ptačevenje položnic je po veži meri.
-	samo 150,00 SIT ( 0,63 EUR), za zneske do 2 mio SH. Zagotovite sî dodatno pokojnino
-	rentno varčevar^e v Delavski hrenilnici vam nudi najvišjo obrestno mero 4,30 H.
www.delavskshhraniliiica.si lnfo@delavska4iraniinica.sl

REKL.1 sa ...
Končno - po enajstih letih
Rokometasi Gorenja visoko (38 : 30) premagali Celje Pivovarno Laško - Gostje v prvem polčasu za razred slabši - Zmago morajo potrditi v soboto proti Gold Clubu, neposrednem tekmecu za uvrstitev v ligo prvakov
ŠHlcsko-savjnjski cicrbi je v Rdečo dvoraiK) spel priv<ibil wliko ljuhilcl-jev rokometa od bllTii indalcć. med njimi pa so bíL" seveda v vv'Cini i hú. ki so navijali za domače, VscIî skupaj je biJo pribli/jio i3í)(). iekm« si ]c <)giodal uidi novi (začHsni) selektor moške vrsie Kasim Kamenica. Mc<l gledalci so bili itidi kandidai za it) inosto in ircncr na^e najhaljSc /eiiskc vrsle Kriii)a IViiic Tlsclj. pa velenjski župan SrcCko \lťh in poslanec Rojan K<m1ič. predsednik uprave Pivovarne t^sko Hoško Šr«l in mnogi drugi,
Pred Ickmo je bflo največkrat s)i-sati besede: »Danes jih moramo premagali- Končno je napodi čas, da naši lanlje enkrat slavijo.« /iinh mive besede smo po veliki zmagi slišali tudi od predsednika kluba ,lanlja Zivka: »Pred lokmo so mi nekateri ljudje celo 'čestilali*. ćcs da $i zasluzimo pri/nanje, ker fe vcdîîo vztrajamo, pa čeprav ze več kot desel lel nismo premagali Celjane. Doka/ali sdk», da je vredno v/(raja t i.«
Začetek Celjanov je bil zastrašujoč in Ta trenutek seje priknidla bledica
na obraz Šaleških graščakov In drugih navijačev domačega moštva. Kazalec na uri semaforja še ni prepotoval prvi krog. lorej prvo minuto, domači vraiar Dušan Podpcinm pa je moral že dvakrat po /ogo v mrežo, ki Sla jo zadela Jure Natek in lùivarii Koksarov. V 2. minuli pa 'projektil' \1omira lliôt in prvi gol za domače. Po <Ivakrainem vodstvu (drugič v 4. minuti s 4: 2} so si dvomijivci med domačinii navijači oddahnili. Veil-f*m Zrnić je domače popeljal v prvo v<xJstvo na teki (H : 7).
Gorenje jc bilo izvrstno v obrambi. kjer so goslje te/ko prihajali do položajev za zadetek. Po dobrih desetih minutah igre sla trenerja Wahlier Lars in njegov pomočnik Rorul Plaskan nekoliko nerazpolo-žcncgH Podpečana zamenjala z mladim Malevžcm Skokom. Domača obramba je po tej menjavi postala še irtlnejáa. gostje so veliko grešili, domači pa so s liitrimi na-spr{>lnimi napadi tresli njihovo mrežo. Ircîierja sla dobro razptsre-jala moči igralccv in ta večer ni bilo slabega posameznika. Na koncu je priliko za igro dobil (udi Branko
Tam.še. ki sicer manj igra. in takoj ko je priSel na igralno površino, prejel žogo ter dosegel prvega od svojih dveh golov. Zaigral je tudi Aleš Sirk, ki pa ni imel sreče, saj se jc spel poškodoval.
/rnič je bil v prvem polčasu nerešljiva uganka m gostujoče igralce in vratarja, saj njegovih prodorov predvsem po krilu nikak<ïr niso mogli in znali zadržati. V prvem polčasu je dosegel kar II zadetkov.
Kaki) so igrali gostje predvsem v prvem delu, je najbolje po tekmi ocenil njihov trener Miro Požun. •Na trenutke sem imel občutek, kot da smo zj 'klaso' slabši.« V 29. minuli so domači prvič ušli gostom za osem golov (22 : 14), takšna razlika pa je bila tudi ob odhodu na íxJmor. Ko so domači v 37. minuti Z zadetkom Boštjana Kavaša povedli za enajst golov (29 : 18). najbrž v Rdeči dvorani (razen morda med celjskimi navijači) ni bilo niko-gar več, ki bi se bal da domači no-gometaši ne bodo ua koncu s'pravili na tla velikega nasprotnika, Ciostje pa so. razumljivo, težko sprejeli, da so bili domačini toliko boljži. Iz-
vrstna igra, predvsem pa nezadržni /.rničevi pobegi in zadetki, so očitno najbolj napenjali živce siccr odličnemu igralcu I rošu /orntanu, V 53. minuti je grdo zaustavil Zr-niča in sodnika sta ga ohladila z rdečim karliuiom. Med gledalci pa jc kcmec tekmo dočakal tudi Matjaž Mlakar. V 42. minuti jc dobil tretji rumeni karton, slednjega ziiradi prekrška prav tako nad Zrnicem, in tudi tijega je bilo konec tekme.
Oepfavdomači v drugem polčasu niso igrali več tako zanesene^ kot v prvem, se jim gostje niso približali na več kol 7ň sedem gi>lov razlike. Morda jim je lahko edina tolažba, da so bili VelenjČanom v drugem polčasu enakovredni, saj jc vsaka stran dosegla po enajst zadetkov.
Rokometasi (j ore uja so Pivovarno Laško nazad nic premagali v sezoni 1995/96 (bilo je februarja) v stari dvorani v Oolow:u. Tedaj je bi) izid 25 : 24.
V soboto bodo rokometaši (îore-nja v Rdeči dvorani v novi pomembni tekmi gostili (16.15) Gold Chib.
■ S. Vovk
Eiektra na pragu največjega uspeha
Pivovarno Laško ugnali tudi v gosteh - Domača poraza s Slovanom in Heliosom - Sinoči v Šentjurju z Alposom - V soboto v Šoštanju Union Olimpija
Košarkarji Flcktre Esotecha so v letošnji sezoni presegli vsa pričakovanja. Z močno okrnjeno ekipo, s kaiero so sicer upali ua uvrstitev me^l prvili pet ekip po prvem delu, so sedaj celo na pragu največjegii uspeha v zgodovini kluba. Zelo blizu so namreč uvrstitvi v polfinale državnega prvenstva. Iremitno so na četrtem meslu. pred petotivrSčeno Pivovarno Laško pa imajo Sošlanjčani kar dve zmagi prediîosti in tudi btilj^i medsebojni izJaipićek. saj so Lasčane premagali tako doma kol (udi vgosleh.
Prejšnji teden so košarkarji v najmočnejši slo venski ligi odigrali kar tri tekme. V ponedeljek se je J'.leklra lîsoiccli v Šoštanju pomerila z Cîeopli-nom Slovanom, ki v letošnji sezoni igra zares izvrstno. To jc <lokazal tudi v Šoštanju, čeprav k<v šarkarj) Elektre Ifsotecha niso poceni prodali svoje kože. Vso možnosti za morebitno presenečenje so zapravili že v prvi čelriini. ki so jo I jub-Ijančani dobili kar z : IL v nadaljevanju so sc sicer uspeh približali, vendar igralci Slovana niso dovolili preobrata in zasluženo zmagali s 75 : fiO. Za Llektrcj je Slovau nalo preinagal še Alpos Ke-moplasi in Pivovarno Laškci. tako da tudi po de-velindvajseuh odigranih krogih v domačem pr-
venstvu v letošnji sezoni ostaja neporažen!
v sredo je Hlektra nato gostovala v Laškem, kjer je morda nekoliko presenetljivo, a vsekakor zasluženo še drugič v drugem delu prvenstva premagala Pivovarno Laško. Tokrat je bil končni izid 79 : 75.
Ritem lekem je neusmiljen, saj so v soboto košarkarji ponovno stopili na pHrkeu v Šoštanju sta se ptunerila l-Iekira Lsotech in Ilelios. Pci pričakovanju in tudi zasluženo je bil boljši slednji. Predvsem v prvem polčasu so Soštanjčani sicer še kazali zobe, dobro so zadevali za dve, razpoložen pa je bil predvsem Srlwljuh N«lcljko>ić, V prvem delu je bila Lleklra Fsotech lako nekajkrat še v vodstvu, ventlar nikoli za več kot dve ločki. V slabetn zaključku prvega polčasa Soštanjčani košarkarjem lleliosa dovolili, da uidejo na ijscm točk, kljub bojeviti igri gostiteljev pa Domžalča-nov v natlalje vanju niso mogli več ujeti.
Po tekmi je trener Hleklre Esotecha Dušan 1 laifpltiiai) dejal: »Da premagaš ekipo, kakršna je I lelios, potrebuješ več modrosti v igri in več raz-ptiloženih igralcev, loga pa mi nocoj enostavno nismo imeli, tako da je I lelios zasluženo zmagal. Pomembno pa je, da smo v tem trcnuiku dali od
sebe vse, kar smo sposobni. Praznike bomo izkoristili /Ji dan in pc^l počitka, nato pa se bomo pripravili na derbi z Aiptistjm.«
Derbi z Alposom Kemoplast<'m so Šošlanjčani odigrali sinoči v Šentjurju. 7. zmago bi si uvrstitev v polfuiale državnega pr^'enstva žc zagotovili. Oe bi izljubili, ima nekaj teoretičnih možnosti za osvoji lev četrtega mcsla še Pivovarna l-aško. ki p« bi v zadnjih treh krogih morala premagati 1 lelios, Union Olimpijo in Alpos Kemoplast. kar pa je glede na igro Laščanov v (elošnjem prvenstvu leži:(i verietno.
Prihaja Union Olimpija
v soboto se v .Šoštanju obeta pravi košarkarski praznik. Elekua Esotecb bo namreč gostila sUv vensko košarkarsko ekipo z največ trorejami -Union Olimpijo. V soboto so Ljubljančani dokazali, da se jim forma vzpenja, saj so z več kot štiridesetimi točkami razlike ugnali šentjurski Alpos Kemoplast. Srečanje med Union Olimpijo in 1'leklro Esota'lîom bo lorej v soboto ob 20. uri.
Redni del prvenstva se bo zaključil v sredo, 10, maja, ko ho Hlekira Esotech gostovala v Ljubljani pri Cioeplinu Slovanu. ■ Tfasa Rehar
V derbiju ni bilo zmagovalca
Nogometaši Šentjurja so zadržali prednost enajstih točk pred Šoštanjem, saj sta se moštvi v osrednji tekmi 20. kroga Štajerske lige razšli z neodločenim izidom I : 1. Šošianjčaiii pa imajo tudi po tem krogu prod tretjimi Zrečami 12 točk prednosti, saj so sle^lnji na svojem igrišču igrali z Cjcrečjo vasjo, prav tako I : I.
Vse čas tekme je v Šoštanju deževalo, vetidar je bila tekma kljub temu zelo zanimiva, saj so oboji igrali zelo požrtvovalno. Prvi zadetek so dosegli gostje. V fi7. minuli je gi'JStujoči igralec Dažafer(v vič prejel žogo v domačem kazenskem prostoru kakšen korakali dva pred rnjlmetrskim prostorom z desne strani. Domači branilci niso bili pozorni nanj bi gostujoči igralec je imel celo toliko časa. da je žogo umiril, nait» pa jo je z nalančniiD strelom poslal v mrežo. Njihovo veselje je trajalo le tri minule. Koje po zelo lepi akciji izenačil najboljši igralec tekme Kijanovič. Gostie so v 8.'^. minuli s
strani ziideli desno vratnico. Takoj za tem so imeli domači prvo veliko priložnost za zmago. Po natančni Kumikovi podaji je Kijanovič takoj sireljal. vratarje bil dobro postavljen in žogo odbil do Kumika, ki pa je / dobrega položaja zgrešil. Sledila je še ena velika priložnost domačih.
Zelo razpoloženi Kijanovič je žogo peljal po levem boku in nato kot na krožniku podal na desno Varmazu. l'a je takoj streljal. vTalar pa je ži>go odbD v kot.
■ vos
Walthvr Uirs, irviicr	^c
m zadnjih d\eh tekmah smo poib dariali, da za íuoiebitni uspeh predli Piviwami l.asko potrebujemo tudi idealen dan. Danes jc bil taksen <Ian. Od decembra dalje smt» trd<3 delali, iz tedna v letlen smo zK^ljše-veli igro in danes smo skorajda tam, kjer bi tsdi bili. Ceneje sevula txllièno tno§tw). z <xJliOnimi pi«a-mezniki, zato sem še toliko bolj vesel. da smo jih prcnja^i,«
Vcdran Tink: Veseli smo te znjage. Še zJasti. ker Jih Gorenje že takí^ dolgo ni premagalo. To vse jc poltjevalti, kaki) močni s«. Naša zmaga pomeni, da smo tu<ll mi tako dobil Po lent uspehu pa nas ne sme zaieti evťorija. /e v soboto nas čaka mm pomembna tekma z Gold Clubom, našim neposrednim tekmecem za drugo mesto, /nova se ttuiramo dobn> pripraviti in na<lalievaij zmage, tako bomo izpiJlnUi na^ letošpji ciii, to je osvojitev drugega mesta v državi. VcqamtTU. da ga bomo,«
Miro Požun» Irener (\'lja Piv<>-varitc Laško: »Domačim moram čestitati za resnično (xlliêno igro. V ptisameznih <tclih so igraii fana-lično poj^ivcwalno. ta^> v obrambi kot v napadu in vračaniu pred svoja vrata. Nlihova zmaga je čistó kot solza. V vseh elementih rokinnclne igre. tako v ot>ranibi kot napadu, so bili lK>ljši cxl na?. Poraz vendarle za nas ni p<igubcn. Seveda nam ne more biti v časi. tîki'aii pa nan\ n>ora biti v opozorilo, da prvenstvo še ni končano, da bomo mojali še kai nckai tekem zjnagati za končno veselic, V naslednjih <lneli nas čaka zavzeto delo, tla dvignemo svojo fonno. « Scbastj;»» Sovič, kapetan Gore--Pr> dolgih enajstih letih smo znova slavili nad Celjem, /a vse igralce razen zame in seveda sedaj
pomočnika irenetja Pialo (op. a. Bi>ruta ria.skana)ie to prva zmaga Gorei^a po enajsiib letih. Zelo zelo smo vcî^eli in zadovoljni. Hvala izrednim jdedalcem, ki so po pričakt>vanju spet napolnili dvorano, hvala igralcem, strokovnemu štabu - skratka, vsem ki so pripomogli k današnjemu uspehu. Na tej sladki zniagi ne smemc» zaspati, vedno lovimo drugo me-Mo in s tem prestižno ligo prva-kov. Glavna na.^ ovira na tej poli je Gi»ld Club, ki ga bomo gostili v soboto. Spet nas čaka zahtevna tekma pn^i izrednim posamezjii-koni. zelo izkušeneniu moJivu, ki prav tako igra bolje iz kroga v krtîga. Do konca moramo vsaki) tekmo odigrati kot najbolje zn^o-rcjno in znamo, Cc bo lako. nam vn<ívičn(í igrajije v ligi prvakov ne mtffc uiti.«
Borut Plaskan, sedanji Ijirsov podtoâiik, je bil edini od sedar\iih igralcev, ki so pred enajsdini leti v stari dvorani Golovec piemagali Celjane. Njegov jnet je bil sijajen. Kol je spomnil, menda kar 9 : 9. Vlb sptoh ni bilo pon^embno, pomembno je bilo, da smo zma^li. Lnaka ocena velja uuli Zii danes. Prepričan sem, da so nocojšnji večer gledalci resnično uživali. To je bila naša izredna predstava. Le v zadnjih desetih minutah smo nekoliko padli. Oba naša organiza-loija igre sla bila v ležavah, AleS Sirk seje spel po§k(x3ovai, Uika Dobelsek je imel težave s krčí, vendar pa je hila naša prednost taksna, da je nasprotnik ni iiH^gel ujeti. Dobiti Celje kar z osinimi goli rwJike!.' ljepšega si Jic moreš želeli, /maga nas tw sme zanesti, ni še čas za slavje. Prvenstvo sc iraja, v stiboto bomo gostili Cîold dub. Tekma z njimi bo eek) še pomembnejša to>t nocojšnja. Čeprav - Celje je le Celje.
Roman Franges odstopil
Po torkovem porazu s Publikumom je Rudarjev trener odstopil - Kdo bo četrti trener?
v prvi nogometni ligi šc naprej igrajo tekme v pospešenem ritmu, v preteklih osmih dneh so kar trikrat stekli na travnate površine. Nogometaši Rudarja so proti Dravi in C'MC Puhhkumu bili gostitelji, vmes pa s<ï gostovali v Do m/a la h. Vse tri tekme so izgubili (izidi v rubriki: Tako so igrali).
Pred lorkovo nočno tekmo s Celjani je igralce še preveval optimizem. Skupaj s trenerjem Romanom Frangešom so zatrjevali, da še niso obupali, zato bodo v preostalih tekjuah poskušali vendarle t^svojili kakstio točko. Po prvem polčasu tekme s Celjani so imeli v ŽAjpu vse iri. saj so po z.elo dobri igri vodili kar z 2 : 0. Ibda po-mMl seje scenarij iz nekaterih prejšnjih tekem, ko so po d<ïbrcm začetku povsem popustiU. Predvsem jc bilo zanjo usodnih petnajst minut nadaljevanja, v katerih je la večer nezbrani vratar Nemarna Jožic prejel dva poceni zadetka. Prvega celo s približno ."^6 m. ko mu je žoga med rokami spolzela v gol. Po (ne)pričakovanem preobratu, so domači nogometaši p<wscm popustili, prejeli šc dva zadetka in doživeli žc 21 poraz v tem prvenstvu. Po njem je obupal tudi trener.
Na novinarski konferenci po tekmi je namreč i/javil: »Vscskozj smo prepuščeni samemu sebi. Okolje se mačehovsko obnaša do Rudarja. Kljub temu sem upal, da se bomo kot amaterji vendarle uspeli izognili izpadu iz lige. Toda današnji pora/ je kapljica čez rob. v prvem moštvu Rudarja kot trener nc vidim več perspektive. Z današnjim dnem je moja tnisija končana. V meni ni več nobene motivacije, nimam več živcev.«
si Roman Frangeš ne bo premislil, bo žc tretji trener za Dra-gi>ra Kosiajnškom in Borutom Jarcem, ki b<5 zapustil razgreto Rudarjevo trenersko klop. Kdo sc bo nanjo usedel kot četrti?
Ga bodo pregovorili?
Ker sta bda v torek zjutraj predsednik kluba Janko Lakuer in direktor Matjaž Begič nedosegljiva, smo za mnenje o napovedanem odstopu Romana Frangcša povprašali predsednika nad/orncga odbora kluba Hermana Arliča: >»Ko je prevzel klub, jc vedel v kaj sc spušča. Z njegovim delom smo bili zadovoljni, pa čeprav ni bilo pričakovanih točk. Nedvomno je odločitev sprejel v trenutku razočaranja in razburjenja. Osebno njegovega odstopa ac sprejemam. Poskušali ga bomo pregovoriti, da bi svoje delo nadaljeval vsaj do konca tega prvenstva.«
vos
SPORT IN REKREACIJA
7S
SZ
NAKRATKO
Za eno leto tekmovalnih izkušenj - prav dobro
Najmlajši velenjski sabljači so se aJele^^li mcdnarod-neja turniija v Celovcu. V konkttr^inci dečkov je bilo 49 ickniovalcev.
Velcnicaiii so se odrezati takole: Klemen Selan 2L Bla/ Ccrovcc 2X., Gregor Planihcrger 29., Marko Poga-čar mesto. Klemen Selan bi bQ lahko dosegel več. / aspehoin ostalih ireh. ki ickmujejo sele i lelo. pa smo lahko /elo zadovoljni. Kar pomislile, kako dol^ je vfsia 21 sabljačcv u različni evrop^i držav, ki jih jc /a seboj puslil Bla/ Ccrovcc. za Oregorjcm Plam ber-gerjcni jih jc 20. za Markom Pogačarjeni pa 16.
Strelci invalidi z dvema naslovoma
Po članskem in pionirskem prvenstvu Slovenije v streljanju z zračnim orožjem so se 15. državiiega prvenstva v Tr/inu minuli icdcn udeležili ludi velenjski sirelci invalidi,
V 7<lauski velenjski ekipi jc največ prikazala Dr^ro-lija Kuasl. ki jc z velikim naskokom osvojila naslov državne prvakinje. V enaki konkiircnci jc bila I rska Ban-dalo sesia. Pri faniih je preseneiil Viktur lirasl, ki je poslal prvdk Slovenije /a leio 2006. Zbirko me<lalj Ve-Icnjčanov je p(»večal §e Kraigi» Žucko s 3. mestom.
Pod slopničkaini sla na 5, mestu ostala Miito Jima-čko in Bojan Ixsnika» 1. mesto pa sije pristreijal Rafael Ralnak.
Bili so Srbiji in na Hrvaškem
lekniovalci velenjskega ickvontlo kluba Skala so se pred nedavnim tidcle/Jli dveh lekn3ovanj v nijini. Najprej so nastopili na mednarodnega turnirju v Bački Ib-poli v Srbiji, nato pa áe v Pulju na Hrvaškem.
Skalin najus-pcsncjSi tekmovalec v teh dveh dneh je bil Uroi Riiprcht. Domov se jc vrnil s štirimi zlatimi njcdaljami. Rahlo jc /a njim zaostajal tudi Aljaž Žvi-kart, ki je domov prinesel tri zlate metlalje, Z lepimi uspehi pa se lahko pohvalijo tudi vsi ostali Velenjčani.
V Srbiji so tekmovalci osvojili 11 /iatih medalj: IJroá Rupreht (dečki, forme črni i^as i.dan in borbe, -50kg), Mi'à'?. /vikari (dečki, forme, rdeči pas in borhe. ^Okg), Staša Upnik (dcklicc. forme, črni pas I,dan in borbe,-Maja Zupimčič (deklice, forme, zeleni pas). Denis Ninič {mladinci, forme, zeleni pas). Nejc Rcdnjak (Člani, forme, zeleni pas), Snježana LukiČ (članice, forme, runieni pas) in Tanja Vcrboten (članice, forme, rdeči pas). Drugi so bili Borut Sobota (dečki, formo, rdeči pas in borbe,	Sarah Sobola (deklice,
borbe, <55 kg) in Luka Rednjak (mladinci, forme, zeleni pas). Bronasta odličja pa so prejeli Maja Zupančič (deklice, borbe, •50kg)» Sarah Sobota (deklice, forme, zeleni pas) in Milan Pajer (člani, borbe.-ÎXkg).
l'cknjovanje v Pulju je bilo namenjeno samo najmlaj-^rn ter mladinskim kategorijam. Zlati so bili Uros Rupreht (mladinci, lorme. črni pas I,dan in borbe. -52kg), Aljaž Žvikart (dečki, forme, rdeči pas) in Maja Zupančič (deklice, forme, zeleni pas). Druga mesta sta osv<k jili Sarah Sobota (deklice, foniîe, zeleni pas) in Stasa l.ipnik (mladinke, borbe, •53kg). Irctja pa sta bila Sarah Sobola (deklice, borbe, »55kg) in Denis Ninič (mladinci, forme, zeleni pas),
Uspešni tudi pri kadetih
Na Ptiiju se je zaključilo 15, državno nami/note-niško prvenstvo /a kadeiinje in kadete. Od velenjskih igralcev jc bil najuspešnejši Palrik Rose, Domov seje vrnil z medaljami v vseh treh kategorijah. Največji uspeli je doživel v igri dvojic, v kateri je v paru s Slo-dejem postal državni prvak v igri dvojic. Poleg lega je hit dvakrat tretji, in sicer v igri mešanih parov z Roj-kovo in med posamezniki. Velenjski uspeh jc dokončal par Vovk - Bahčič, ki je osvojil ircije mesto. Med posamezniki je Andraž Vovk izpadel v osmini finala. Med dekleti smo imeli le eno predstavnico, in sicer Po!(»no Belavič. Žni se ji m' uspelo uvrstili v glavni turnir
Velika točka proti vodilnemu
v prvenstveni tekmi MCH. Celje so na močno ra/m<v ćenem igrišču in v močnem dežju nogometaši z I jub-nega prikazali najboljšo ^ro v pomladanskem dciu sezone. Proti vodilni, $e nepremagani ekipi Rogaške, so uspeli s povsem enakovredno igro iztržiti neodločen izid (() : 0). S tem ho prvenstvo šc naprej zanimivo. V na^ednjem krogu čaka 1 jubence 5c enkrat isli nasprotnik. tokrat v Rogaški Slatini.
Zaostajajo le še tri točke
Na gostovanju v Iraškem so bili Smarčani po pričakovanju celo srečanje veliko bc^ljsi in so dobro napt^l-nili tekmečevo mrežo (7 : I), Zbrana igra v nadaljevanju prvensl.va se jim lahko bogato obrestuje, saj jim rc^ mi 7 Ljubnega vliva dodamo upanje, da morda se uja-
mejo víxJilno Rogaško. V nedeljo bodo doma spel igrali z Luskini.
Zmagovalca - Polovšak in Mandele
športno društvo Gavce - Veliki Vrh jc v sezoni 2005/2006 pripravilo čeirtič zapored namiznoteniško ligo. Sodelovalo jc 17 igralcev, predvsem iz občine Šmartno ob Paki.
V dvorani donîa krajanov v (îoreiiju so se pomerili na 22 Uirniijih. vrsun red udeležencev pa je določil se^ tevek dvanajstih najboljših rezultatov.
Prvo mcslo sta si razdelila Peter l^olin^ak in \1adt> Mandel, tretji je bil FerI Podjiorsek. četrto meslo je pripadlo Ijiilriku Ciolćinanu. peti pa je bil Alojz Svclee.
mjp
Prvi trije so za osvojena mesta prejeli
pokale.
Tako so igrali
Končnice rokometne lige Telekom Slovenija, 5. krog
Izidi {si:upina zz ptvaka): Sorenje • Celjs Pivovarna laško 38:30 {23:151, Gold Club -Prevent 35:31 [20:13).TrimoTr0bnjB Cimos Koper 35:31 (20:13}; lestvica: V Celje Pivûvarna Laško 21 (17) točk. 2. GoidCIub 17{12), 3,Goren)e1B(10U Trimo Trebnje 12 (10), 4, Tiimo Trebnje 12 (10j.4 TnmoTfobnje IZilOJ.Voklepajih so zapisane točke. Û so jih moštva iz pr* vega dela tekmovanja prenesla v končnico. Skupina za obstanek: Krka Slovan 22* 22(12:12).Rudar.Termo32 27{U: 11). Ribnica Riko Hiše-Jeruzalem Ofmož U : 31 (17:15); lestvica: 1 Jeruzalem Ormož 18.2 Rudar 17.3. Ribnica Riko hiše 17.4. Slovan 9.5. Krka 9,6. Termo 8. Gorenja - Celje Pivovarno Laskoi38:30(23:15)« Gorsnje; Podpečan. Skck. Tamss 2. J. Do belsek 4. Kavaš 3. Bedekovič 6. Oltir 3, Sovič 1, Sirk, ilič 5. Rutar. L Dobelšek.
Prost Reznicek I Zrnic13(3J. Celje Pivovarna Uško: Urger. Čudič. Ga-jič 2. Kozomara 1. Brurnen. Mlakar 1. Hn bar i Harbok t. Kozlina 2, Gorenšek 2. Ivankovič 1 (1 ). Natek 5. Kokšarov 10 (5). Zorman 3.
Sedam metro vke: Gorenje 3 (3). Celje P^ vovarna Laško 5 {5). Izključitve: Gorenje U. Cel|a Pivovarna Laiko 10 minut.
Rdeča kartona: fVIlakar {43.} in Zorman (53.).
Nogometna liga Si*mobil Vodafone, 28. krog
Izid: Bela krajina • HIT Gotica 1:1 (1:0). Primorje • Anet Koper 1:0 {0:0), Nafta -Domžale 0:0. Rudar • Drava 1:3 (1.0}. Ma-riboi Pivovarna Lalko • CMC Publikum 1:2 (0:1).
Rudor-Dravo 1:3(1:0)
Rudar: Jozič. Klančar (od 77. Komar), Ro-lar {od 79. Ra^manovicL Kraljevič. Halilt^ vič. Trifkovič (od 55. Mujakovič). Grbić. Pavlovic. Azizi. Dadic. Muhareitiovič. Strelci: 1:0 Aztzi (7), 1:1 Trenevski
(70)J:2Trenevski{74;ll-m). vat (89.)
3 Hor- (85.
29. krog
izid: Primorje Sela krajina 2.2. Anet Koper • Maribor Pivovarna La^o 2:0. Domžale'Rudar 3:0(1:0). Orava HIT Gorica 2:0. CMC Publikum Nafta 2:1. Domžale • Rudar 3:0(1 :0) Rudar: JoztČ. KtanČar (od45. Gtbič), Ro-šar (od 77 Komar), Kraljevič. Halilovič {od S4. Hajdari). Muharemovic. Trifkovič. Rafv manovič. Azizi. Pavlovic. Azizi. Muharemo vil
Strelci: 1:0 Karapetrovič (13). 2:0 Zeljb-Vič (66). 3.0 tunder (87).
30. krog
Rudar-CMC Publikum 2:4 (2:0)
Rudar: Jozič. KlanČar. Kraljevič. Muhare> movič, Trifkovič. RabnianoviČ, Azzi {od 65. Dragic). Paviovič. Mujakovič. Dedič, Grbi 5
Stralcr: 1:0 Mujakovič(21.1.2:0 Trifkovič|45.).2:lBil{an{51.1,2:2 Brezič (58.}. 2:3 Stajic (75.|. 2:4 Urbane
Izidi drugih tdkem: Belakrajina-Qrava 1 5(D:3).Nalîa-AnBîKop8fO:1 (Û.Q), Mdííboi Pivovari^a Lásko • Primoije 2:0 (10). Rudar-CMCPob1ikum2:4(2:0). Vrsin red: 1. Donšale 58,2. Hrt Gorica 54.3. Anet Koper48.4. CMC Publikum 48.5. Maribor PL 47.6. Drava 43.7. Mafta 38.9. Primorje 38.9. Bela krajina 28,10. Rudar 13.
Štajerska liga^
20.	krog
Šoštanj - $enfjur T : 1 (0:0}
Strelca: 0:1 -Ozaferovič(67). 1:1-Kijanović (70),
Šoštanj: TasiČ. Sernjak {od 71. Frangesj. Gegič. BulajiĆ, PaviČ. Bovha. Koca. Var-maz. Korkoski {od B7. Mshmutovičj. Kijanović. Kurnik.
Vrstni red: 1, Šentjur 47.2. Šoštanj 36. 3. Zreče 27,4. Šentilj 27.5. Get Powei Šampion 26,6. Kungota 26...
21.	krog: sobota. 6. maja. ob 17 un: Get Pověr šampion-Šoštanj.
MČL Celje, 14. krog
Ljubno Podkrižnik - Rogaško Crystal O : O
LjiÂno: Kumer. Skale. Brinjovc. Pis» nec. Keršič (od 68. Lomšek). Retko, Pfes nik (od 82.2ajsek). Hribersek. Kos. Zloděj, VajngerI {od 63. Ermenol Laško - Šmartno t928 1:7 {0:3)
Šmartno 1928: Pusovnik (Urh). Funtek. M. Podgoršek. Kugler. Kolica Ribič. Vasic. Kolertc. Podbrežnik (R. Jelen). AndriČ {Pf6snik).T.0mladič. Strelci: Andrič. Vasic, Podbreinik. Koslca, Kolm. Plesnik2-krat. Kozje je bilo prosto. Vrstni red: Rogaška 30(12).2. Šmartno 1928 27 (12). 3. Kozje 15(12). 4. Ljubno 15 (12). 5. Laško 2 (12): v oklepajih število odigranih lekem
Liga UPC Telemach - 2. del za uvrstitev v končnico S. krog
Elektra Esotech - Geo p lin Slovan 60:75 (45:57,23:42, 11:31)
Elektra Esotech: Bruči 2, Bojič. Roser, NeJeljkovič 12 (2:2). Mali 2.Vidovič9 (4:5). Hoslntkar, Cmer 10 {3:4}, Wuhano-vicl4{4:8>,lvanovič11í5;8|.
6. krog
Pivovarna Loško - Elekira Esote<h 75:79 (58:66,48:42, 26:18]
Elektra Esctedi: Sruči 2. Rošer 6 (2:2). Nedeljkovič 14 (4:5), Mali 18 {2;2h Vido-vič 8 (4:5). Čmei 3 (3:4), Nuhanovič 20 (6:71. Ivanovic 21 {5:6).
7. krog
Elektra Esoteih - Helios Domžale 69: 77 (54:62, 36: 44, 24:24)
Elektra Esotfi^: 8ruČi. Bojic, Rosei. Ne-deljkovič 15 {2-2), Mali 5 {2-2). Vidovič 14 (34). Cmer 8 (5-6). Muhanović 11 (5'8). Ivanovic 1412-2)
Vrstni red: I Geoplin Slovan 14.2. Union Olimpija 13.3. Helios Oomzale 11.4. Elek* tra Esoiedi 10.6. Pivovarna Laško 8,6. /Upos Kemopidst 7
MODROiilIU\ KRONIKA
8 smrtna žrtev na celjskem
Zaiec, 27. aprila - Na praznični četrtek, ob 01.50 uri. sc je ua regionalni ccsti od Arjc vasi proti Šempetru v Savinjski dolini, /godila pro metna nesreča, v kateri sc je smrtno poškodoval !iO-lelni voznik, sicer domaćin iz okolice Žalca.
Voznik oschnciia avtomobila je Vf>zil iz smeri Arje vasi proli Šemr«iru v Savinjski dolini, Ko jc pripeljal izven naselja Žalec mimo kri?isća za CiomiUko. kjer vozii^če regionalne ceste poteka i/ blagega levega ovinka v ravni del, hitrosti vožnje ni prilaiiodil stanju ceste in vremenskim razmeram. Zaradi dežja je bila cesta mokra in spolzka. Zalo je z levega blajzcga ovinka zapeljal desno iz vozišča. Vozilo je pričelo drseti po bia^i travnati površini, nakar je s prednjim delom vo žila trčil v kovinski drog, namenjen postavitvi prometnega znaka. Vozilo je nato pričelo drseli nazaj v levo čez vozišče regiouainc ceste 1er nato levo iz vozišča po blagi travnati brezini navzdol. kjer je s predtyim delom silovito trčilo v deblo drevesa. Vozilo se je pričelo obračati prektî svoje osi in nato v desno nazaj na vozišče regionalne ceste, kjer je tudi obstalo. V prometni nesreči je voznik Igor Panič dobil tako hude poSkodlK, da je na kraju prometne nesreče umri. To je letos že osma žrtev na cestah celjske regije.
Ogenj je pokazal Spolno zlorabljal
partnerico
Iz policistove beležke
mo(
Mozirje, 26. aprila-Ob 04.42 uri je
iz za zdaj ^e neznanega vzroka zagorel objekt v Homcu, V objektu, velikem približno 12 krall2 metrov, sla kurilnica in drvarnica. Ogenj, ki je uničil kompletni leseni del obiekta s celotnim ostrešjem, peč na lesno biomaso in približno 7 kubičnih metrov lesnih rezancev, so pogasili gasilci R}D Cirušovlje. KîD Rečica ob Savinji In PCiD Pobrezje. Skoda se ni dokoučuo ocenjcaa. pa tudi vzrok požara ^e ni znan.
V četrtek ob 2.22 uri paje v Vinski Gori zaradi nepogašenega kurišča zagorel [ravnik. Ogenj, ki se je razširil na 100 m2, so pogasili gasilci PCrD Vinska gora. Materialna î^koda ni nastala.
Poškodovan motorist
Lokovica, sreda, 27. aprila - Pre> snjo sredo je voznik osebnega avtomobila izsiljeval přednos! motoristu na cesti skozi Lokovico. Prišlo je do trčenja, v katerem je bil motorisi ptv škodován, nastala pa je tudi večja materialna škoda.
Velenje, 29. aprila -Vclet\iski policisti so obravnavali primer spolnega nasilja nad žensko, kije povedala, da naj bi jo njen partner zlorabljal na grozovit način. Zadevo so prevzeli kriminalisti iz PIJ Celje.
Ni vedel, kdo ga je pretepel
Šoštaiv, 30. aprila - V nedeljo jc na pt)liciJsko postajo Velenje poklical Soštanjčan, ki je našel pretepenega sokrajmia. Ta v razgovoru s p<j-licisii ni znal povedali, kaj se mu jc zgodilo in kdo ga je pretepel. Za su> rilcem še poizvedujejo.
Z avtom v gasilski avto
Velenje, I. maja - V pimedeljek ob 13-30 uri sc je zgodila prometna nesreča v bližini Saleka, ko se je v gasilski avto. kije bil na nujni vožnji, v križišču zaletel vo/nik z osebnim vozilom. Voznika osebnega vozila so poškodovanega prepeljali v bolnišnico Slovcni Cîradec.
Na praznični četrtek, 27. aprila, so velenjski policisti v apartma v kletnih prostorih policijskc postaje povabili voznika, ki je pijan vozil naokoli in si ui dal reči. da naj s tem kt^nča. Ko so ga kljub prepovedi vožnje spet ulovili, je dobil prenočišče. Domov so ga spustili, ko se je streznil.
Kako blizu ceste so včasih skale, si bo zapolnil voznik kombija, ki je v soboto. 29. aprila, zvečer v Paki pri Velenju trčil v skalo ob cesii. In to zalo. ker se je umikal nasproti vozečemu avit)mobilu. Na srečo jo je skupila le pločevina.
Potem ko so velenjski policisti prve praznične dni preživeli mimo, je bil minuli konec tedna na področju javnega reda in miru bolj živahen. V petek so mirili razgretega gosta v kavarni term Topolšica in dva Veleni-čana, ki sta uživala v poslusanju glasbe, in to zelo na glas. V tem pa očitno niso uživali sosedi, saj so poklicali može v nii^drem. V soboto zvečer so mirili gosta v šoScanjskem lokalu GB, ki seje razburil, ko so mu ptivedali, k<iHkšen je njegov račun. .Stari znanec policije je v sobota zvečer s plinsko pištolo streljal na bencinskem servisu Petrola. Nevarno
početje so mu seveda preprečili policisti. V ponedeljek, na praznični 1. maj, so najprej obravnavali spor med S(5sedoma. ki sta bila tako razborita, da se bosta morala zagr>varjali na sodišču. Zvečer pa sla se na Graški gori stepla dva občana. Ali sta na gori jurišev preživela ves 1. maj, policisti niso zapisali.
Kar se kriminalitete tiče, teden ni bil čisto miren. V sredo so v domu za varstvo odraslih nekomu ukradli denarnico, noge je dobila moloma žaga in okrasni pokrovi avu^mobila. V petek je neznanec vlomil v avtomat s pijačami v podjetju Vegrad, a očitno ni bil žejen, saj ga je zanimal predvsem denar. Mladoletnica pa se je odločila, da bíí odšla (id doma. Zaskrbljeni starši so obvestili ludi velenjske policiste, k sreči pa se je y^Q srečno končalo. Dekle je naslednji dan samo prišlo domov. Zakaj se ni držala ure. ko hi se morala vrniti do mov, pa ptîUcisli v svoji beležki nimajo zapisano.
V prazničnih dneh je bilo vlomljeno tudi v pisarne Žage v Šoštanju. Nepridipravi so odnesli informacijsko oprema, vredno ok(fIi pol milijona loi a rje v.

PONEDEUEK, 8. m^ja
SLOVENIJA 1
07.00	(^oroňla
O/.flíí	Oobroiuiro 08.110 Pnrofila 08.0b Dobmimro 09,no Pwoíila 09,Qb PalkUrii 09.^5 Skjpinait.?6/?6
09.b5	Snobs. 1//?B
10.?6	Poii^aramei^m
ll.lb	\7?m
11.'16	Omi/|e
13,00	PoroŽilaJpnrt vTtifiiB
1376	Hrclmitrni pcrirei
Marnim KniCr^
14,1b	Opus
\AA{\	Gripeli posmki
Ib.OO	Pr^^la. pmiiist
1b.05	Mosirrvi
Ib.'IO	IracfiYMcliaàn.3/?S
15.50	IfacayMr>5s3n.A/?6
16.00	Iliža Pks[ienmcn(Qv:
lÍRkQlogiia, pována nan.
16J^0	Fnajslči^i»
17.00	Nrjviœ. S|)Díl.vreir0
1/.3Q	Planěl porasli, nsaiikâ
l/^ô	šisfoianilarínsti
ISi'O	OijhDvniMinp
18.40	larma mtfiua. nsćtiika
191)0	Dneviïk, vreme, iporc 20.00 ícrlnik
7Î.00	Prviindriiyi
?1.?0	toi dan 2?,no UJniBVi. Spoa VTETIIK
Kiijio? niHiiB bríya
23.10	Glasbeni vui^r OO.Ob Siataia r^ladfsti OO.bO Dnuvriik.vrHroH. §pnrc
01.60	IIIIDU
SLOVENIJA 2
06.30 Inlakan;^! 09.no /abmi mtrjkanal
11.30	MkiinfoW
12.30	Zabavili ;niokanal
Ib.'IO	Mn)i
16.10	Kvi^ naiiorial n^uyraphic iuniur. V/
16.45	Maga?ijilignSiriiohilv
nogometu
1/.20	mikiovi
17.50	340lclijQdbsldnia
18^0	Sliteka
19.00	l/tet 6/1?
20.00	Prsem řvrovi/i(e?Q06:
l^etisiaviUiv piisini
71,30	5kwpf|uii(A^ p]k. nemška drima
23.QQ Difsiili film, terana ilukiini. lilni 23.6b Avioinubilj, kjSQpQ^dipan;.
avsualskt lilm
Ol.lb	řuU}ranm.4/1B
01.36	Dnevnik/ameisk» IV 0?.00 liitoksnal
pop
OG,bO 24 lir. ponovitev
um	RickiLake 08,^10 í^tusodB.nad, 09.35 Ob svitu, nad
10.25	Iv prodaja
10.56	Barva greha, nal
ll.fifl	PrRro)finai|uhR^nn.nail.
12.16	Na kraiu ^loi^ina. nan.
13-'10	Ivpfoifaja
14.10	Rirkilsk«
IbJIb	Pruroisnaliubemnad.
16i)0	Barva (jrslia, nd.
16-bS	U) svim. nad
1/.56	?4or
18J)0	Pucusode.iiad,
19il0	24 ur
20.00	irenia
21.'1d	Ná kraiu/Irjčina. nan.
22.^0	Junaki magije, ilokum. r^ldaji^ 23.35 Nafl]r8vjti...papreviflnaM/3 00.30 Prijau^iji, rm
01.00	24 ur. ponnviiÊV
0200	Noi^ns paiior;!ri)a
©
09.0Q Oobmjmra informativno
razvedrilna oddaja 10.00 VabimuknylRdu 10.06 Ni^jspoidnRva 10.10 Pc^curn. glasbi^nanfldai»,
poniivilsv 11.00 NogmneLposnuiekickme
KiidarVf!ler^;i:M[:PiiUikiim 11.00 Vi riiosir^ ni. obvestila 1620 VabimokaalBdu 16.25 Koštfrks, posiiouktckmo huliosDomhle: Pivovarna I alko
1/.65 nB?RÍa zakladov, dnsvni kvi/ 18J)0 MladiiJpuMkacdda|â.3.
IVmre^a 18.4b /skladov, dnevni kvi/ 16.50 Najspoidntíva 16.55 Regionalne novira 19.00 Vidgostani. ûbvâsiila 19.50 Vabimoko^lcdu 19.55 zakladov, dieviiikvi2 20.DO Klepëi 08 kvadrat Polona Juh 20.60 Regionalne novii;e 20.66 V hannoiiiji; naravo, kmetijska oddaji^
2126 Oe^Bla zakladov, m i^seřní kvi2 22.00 Naj vi^a. kuiiiakiria oildajï? narodnn;abavno glasbo. 3. ÍV
nire>3
22,45 I? oddaje Oobro juu'o 23.16 Vabimo k nylRílu 23.20 Naispoidrim 23.25 Vi dp.Qsir?nL obvestila
I	SLOVENUA 1
i	0G.30 Odmevi
i	07.00	Pofotda
:	07.DÔ	Dobro juirt
I	08.00 Porořila
i	08.06 Dobro luin]
i	09.00 Porořila
I	09.06 rracavM(ijBaii.3/?B
i	09.15	Risanka
i	09.26 rracsyMdiean.V26
I	09.36 bnajsta^a
:	10.1(1	RsniCna rosni i^riost
I	10.40	Z vami
I	11.30	Koj^ni vdiviini 1/9
j	12.20	Osmi dan
I	13.00	Poroiil?, tot. vrnnip
i	13.1 b	Ob/ona rlim
j	13.16	Ouhmřní uinp
I	14.00	Re;i|a: la uúm dolina, lickum.
:	oddtiia
i	15.00	Poroti la. piftu et
I	15,06	MnsJovi
:	15.40	?amelDk. 5/13
I	16.00	Risanka
i	16i)6	l/pqjomrtorbo
j	16.26	?ivakki va iMkailiCB, 18/26
i	17.00	NoviDR.vriiinE!, Spori
I	17.30	Véki imperiji. 1/4
j	18.26	?rsban|c deteliice
I	18.36	Me^iv^rltik uïvx. nsanka
i	18,46	/akai?, nsankd
i	19,00	Dnevnik, sTBOis.^pori
:	20.00 I^Jo?tffni;Nal:ili|o
I	21.20	Turislika
i	22.00 Odmevi, Spori, vreme
Ï	22.60 Pointe™ klub
i	00.06 VfiliknmpKriii, 1/4
i	00.66 Dnfivnik. vreme. Sport
:	01.50	PoJo^mu/Naiatiio
j	03.10	InlQkanaí
I	SLOVENUA 2
i	06.30 Iniukarial
I	09.00 /abavnt inlokanal
I	11.30	Oiroški iniokanal
i	12.60	Vsa njuna nemški Itliii
I	11.15	štafeta mladosti
j	15.06	Sport §pss
:	15.40	/daj!, odi^aia/a ra/gibaito
I	življenje
j	16.10	SP v hokeju ne ledu. Slovmiia
:	Finska, prenos
I	18,30	Mosiovi
i	1^06	SkrivncRUin jezera S/8
i	20.00 BitkaÍ8lslX.1/2
:	20.60 Alpíi. Dniidv a Jadran
i	21.20	1hubBSto(<;uylolk.3/1?
I	21.60	Doijodskvlafamieju.amef.
I	iilni
:	2376 Pozdravi 12 Ka^iir]a,nem§ki
I	iilni
i	00.60 Dnmik/ampjskviv
i	01.16	Ininkanal
I pop
i	06.60 24 uf
i	07.60	Pol usode
I	08.46 Ob svitli, nad
j	0926 rvjiroddja
I	10.06	Rarvagr^lia. nad
I	11.00	Rcroitina i|ubs^en. nad.
i	11.55	Uř^nia
t	13.40	Ivproilaia
i	11.10	Riiiilake
i	15,06	l^arojeoa liubezeo. nad.
I	16,00	Barva greha, nad
j	16.66	Ob svitu, nad
1	17.55	24ijf-vrfimu
I	18,00	Pol usode, nad
i	19.00	24 ur
i	20.D0 Vi&rtiialipimi
i	20.46 Sanjsk9 Merska
i	22II6 Varooif^aGuann.koprodukc.
I	hini
i	23.60 Pori lupo pravice, narř.
j	00.16 24 ur ponovi iDv
I	01.45	Nořnapsnorama
©
09D0
10.00 10.06
11.20 11,25
11.00
17.M] 17.55 18.00 18.10 18.46
19.16 19.20 19.26 13.60 19.55 20.00
2DJ0 2036 20.40 20.46 21.00
2L^0
22.15
27.46 2336 23.40 23.46
Dobro jiiin]. mlomiauvnu rs/vednirfa oddata Vi^hiniokogledu Naj vi^a, odlaia i riarodoD/aiiavno ylasbo Naj spol dnitvcj Košarka, posniebk l£kmc Hslins Oom^aíR: Pivovarna laSko
Vidoastrani, obvcsiila
Vabimo k ogledu
Dožsla /akfadov, dnevni kvi/
Uů ma§. riim^k^ oddaja
Reyionainn nnvice
Rail I orani noQomeL utroška
špnrina oddaja
Debela zakladov, dnevni kviz
N^j ^poidn^vH
Vid^ostrBni, obveslila
Vabimo k oglatki
Deisla zakladov, dnevni kvi?
V harmoniji? naravo. I^icuiska
oddaja
Regiuialnsnovii:e Naj spol ú\)m Pepela /akfadov, tedenski kvi/ Veii^uk zabavnih Razylei^ania. dokumentarna odifai^. 3.1Vnire^a Smu življenja, oddaja/H ueiie )jvl|unjsko ohilobie Napoved mkiim angleške F^aiiiHf ligp I/ oddafutjobrojuiro Vaíiimn k ogledu Naj spol diiFtva Vi de« ira ni, obveslila
SLOVENUA 1
U6.20	Kukura
06.30	Udiimvi
D7.0n	/godbe t? Školjke
0735	Podklobiikoni
08.20	Grriíf3ř^k,3nglHSkfnsanilitm
09.40	Kvi; naunia! geiqraphic|iinior. 1//
10.25	Prvi m drugi
10.45	Polno^Jtikiub
12.00	lednfk
13,00	PorDi'jla. ^orL vrtme
13.20	Sluvmivitaliii
13.50	KomtsarRpx
14.40	Nina. slov.niladinski lilm
16.10	Umko. naiboli^a zabav3 za
ufniiR giav,'i
I7.no	Pnroiila, ipofivreniB
17.15	Ozaœ
17.25	So2il|3, ivMmibor 18.40	Prihaja Nodi. nsanka 18.66	Vfenic
19.00	Dnevnik
19.26	Ulnp 19.10	Vrein^;
19.16	Vt
20.00	Dalei^ le smrl... /adnia epizoda
20.40	Hnůaf
22.00	Pnrnřila, Sport, vreme
22.35	íelesa.ang. nadaljevanka 23.35Chiii:kin buck. aiiHjr.lilm 01.05	Dnuvnik. vreme, ipnri 01.45	Hnbar
02.55	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 liilokaoal 10.55 Sku/iCas
11.05 Cityínlkri/bordestiilRija-[ i/bona
1í3n Zdaj! odriaia/a razgibana
^ivljer^e 1i.b5 Pesem evtovi/ije 2006:
proihlavia*v pesmi 13.25 Klinnika,irannska drama
16.05	Maga/mligeprv^kovv nogomeiii
15.36	KoSarfcíNOAAciion
16,10 Vel?nie:DPvfokaiii.Gor?nj6-
GoldrJub. kwi^m na, prenos 17.bb Gi!l|e: nogojDeL prvi) liga Sirnrrbil, CMC Publikum Hil Gonca. prenos 20.00 Biseri sab^ljske kraljice, lilm 21.55 £cŠn}e5p(^opHli§i^9.nadalj. 23,10 Sobotna noC 00.15 /uiicriška krpanka: Apalaškn
po lova Nje. ponov. 01.20 Hnevnik/ame|sku iv 01.40 tnfokanal
pop
07.311 Ivpmdaja 08.00 Naš mali svei 06.10 Poko.ns.senia 08.35 Brata Kr^li;i>k.ns.scnja 08.45 Katka inOrbi.ns.sema DB.55 HaduvedniiiaBilii, ris.senja 09.20 Jakanalurii, ris.senja 09.30 Ninja^Hlve.ns.serija 09,55 frartjlnmterji, ris. stirija 10.20 VesBliboličvJagndiH debeli, ns. him
11.20 Šolska košarkarska liga 12.20 Raketapodkozolsm,
ponovitev 13.20 R?snii^ni svRl, dokum. otld^^ia 13.55 Fom^ula 1, prenostreiiinga
16.06	A^iimalija.dokiim.senia 16.40 Rajski svbl liuleniki Aljaske 16.45GeQ spoznajte »et. rlnkum.
oddaja 17.15 24 ur. vreme 17,20 Romy in MichelerNa zaCciku,
amer, film 19,00 21 ur 20.00 V?r>nii ali pusu 20.45 Balkan Inc 7. rfel 21.40 Skandal, amer, lilm 23,25 Ajias,nan. 00.70 Kurba. Španski film 02.00 21 ur, ponovitev 03.00 Noi^n^ panorama
©
09.00 MiSma^. otra^kaodrlaja.
ponovitev 09,4G Vabimo k ogledu 09.45 N^pnvHd lekHiii anglnSks
Premier lign 10.15 Najspotdneva 12.00 Vidrinsirani. obvesiila 17.50 Vabimo k ogbiu 17.55 Oii^ela zakladov, dniivni kviz 18.00 V hamioniji i naravo, kmetijska oddaia
18.30 Debela/akladciv. dnwni kviz
18.35 Naj opoldneva
18.10 Mladi upi. oiroSka oddaja
19.20 Videosiranr. ohvRSiila
19.60 Vabimo k CHjlnJu
19.65 DťJtíla zakladuv. driHvni b/iz
20.00 1169. VTV magazin, ri^gionalui
inlrfmaiivni proyrara 20.2 5 Kultura, i nf om i a livna oddaj a 20.30 /daj, oddaja za razgibano řivljer^e
21.00 Fvropskispiikiakelv/alnu: i^h trn vokalne puii skupine Flvirig Piiiels. posneli; koncerta
2235 Oezela zakladov, dnevni kviz 22.40 GdprtaiEma,ponoviUJV 23.40 Vat)imo k ogledu 23.45 Nttjspotilneva 23.50 Viiteosuarir obvestita
SLOVENUA 1
07.00	/ivJav 09,25 Spon Spas
10.00	Podpornica
11.00	lzvir(n)i
11.30	Obzonaduha
12.00	ljudjemzemlja
13.00	Poročila. Spori, vroiiie
13,10	PnJoiovcuzNaialijo
14.30	lislega lepega popoldneva
14.36	Pfilmmiitslavii
1160	Ool|Si program
14.66	Nfirii>ljsko nkn
15Í15	Orugomnenjr
15.10	ÛMkilaktor
>5.15	Gl<isb eni dvoboj
15.411	?ivB legende
15.45	Kuhalmua
15.6D	Avdiciia 2026
16.(10	Norm: na liniji
16.10	Viinias
16.20	Sporinn novira
1B.25	Angleška nogomeuiaiiQa
1630	Odprlo
16.40	lorelfa
l/.t)0	Poroèila. Spori, vreme
17.16	TisiegH l(^peydpu|)uldnevB
10.25	?rsbanjeíoia
16.35	Kravica Kalka, rkssnks
1B.4b	HrčekMihapnpnvp.du(e,
asanka
18.55	Vreme
19.110	OuHvnik 19.25	/rcaloiedna 19.411	Vreme
10.45	5pori 20.00	Speidrma 2).3ô	S Sporina iiddajR 22Í10 IlUBTVjU
22.55 Porotila. Sport, vrwie
23.10	Oomovina, 8/11
00.50	Dncvrik. vniiiiE.Spofl
1350	Ininkanal
SLOVENUA 2
0630	Iniokanal
09.15	tei^ss
09.15	Hri har
10.20	Umko
11J1Ô	Rud and giant panda, [ran.
pnljud. s>iri|a
1130	Velika naijrarld 8. mednar.
^or.uikmov.. Manboi 7006
13,00	AMinavarriiiBvdomov.
ponovi uiv
14.30	[Pv gimnastiki iatuo^ke
15.10	Riga: svet prvenstvo V hokeju:
Slovenija ČeSka.pienos
16.15	Spori
1630	Prvalioa magazinligu simobilvnogorieiii
la.nn	Spon
20Jin	PtíšiiftzAlriko1/2 211.55 Umetnost glasbe m plusa 221)5 Dokaz. 3/8 22.55 Spon
0035 Onevnikzame^skew
01.06	Iniokanal
pop
0730	Ivprodaia
08Í1{1	NaSmalisvet.riisen[a
D0.in	Poko.ns.snnja 083b tíraia Krnl^ek, ns. serija
08.46	Kalka in Orbj. ris. senja 118.55 Raduv^^dnica Ribi, ris. serija
09.25	Jaka na luni. ns.scnia 0935 Niii|čt?elv^. ns.SROja 10.00	Translonneni.ns.seniâ
10.26	Power llangersjiilad. nan. 10.60 Vojna klovnov, ns.senia 11,00	Sniska košarkarska I] ga 12.00	M^mcezaverbio, naa 12.66	Kiiliirijska avariuira. dokum.
oiidais
1330	formula 1,pienos dirke
16.00	Rísniúntsvet.rítikiiiii.uiJda|a
1630	Saniska teka. ponovitev
17.55	24 ur vrtine
16,00	l^akeia pod kozolcem
19.00	24 ur
20J10	Vsota vsf^ii sirahov. amer, film
22.111	Sponna scena
27.55 Vse osianu vdnířini, amar. f. 00.66 24 ur. pnnoviUîv
01.66	Nn^na panorama
©
PiJNOVIŒVOÛOAJTFOFN.SPOREOA ÍI9D0 Mi^ maS. otroSk» oddaja 09.40 145B.VIVmagazin 10.06 Kultura, inlormauvna oddaja 10.10 Spunnitrjrek 10.30 Sveiovnipokalvjudu Celje
200B.rHpwia;a 11.10 Jesen Munia. oddaia za tretje
^ivlipnjskci obdrjb;K 11.65 Vabimo k tjgledii 12,00 Najvi;a.nrlilairt7
narod Nozabavno glasbo 13.15 Videosirani. obvesiila 15.55 AiiylťSka nogometna PrLiiner liga, neposredni prt>nos Arsenal : Wigan IBJIO Vidensirani. oglasi 1Q.55 Vabimo k ogledu 19.00 OeMa zakladov, dntfvni kvi; 19.05 1469. V IV magazin 1030 Kultura. informiiUvriH oddaja 1935 Oe^eia zakladov, dnevni kviz 10.40 Popcorn,glasbnriaoddaia 2030 Ansambel l%jni 6lei uspebnv. posnuifik 2. dela jubilej M i}g a koni;eria 71.25 Vidensuani. obviisula
SLOVENUA 1
06.26 Uinp D6.4D /rcalo tedna
07.00	Poročila
0/J)5	OobmjUlio 00.0n Poroi^ila 08.05 Oobrojuifo 09,00 Pt3iueii9
09.05	Iz popotne lorbe 08.26 Oridsfa za nirnko
09,10 Kviz national geoDraphn; jiirmjr, 4//
10.25	I isieg a lep b ga jiopolrkieva )3.00	Poročila.^ por L vreme 13.16	Iisiega lepeiia popnlrt)eva 1430	íurislika
15.00	PmoCila. piomsi
16.06	Oober dan. KoroSka 15.10	lioli Poll Oh, 11/11 16,115 llukvo»k,8/10 16.10	Riiie:baleL4/lĐ
16.26	Morunainpti^jeslrsSilo 16.36	tíisargora,1/lb
1/.00	Poročila. Sport vreme
1/.30	Oojcni v div|ini
16,26	^rehanj83x3pliis8
16.35	I okoiiiotivček lomahn prija lelji. nsanka
1B.40	Pavle, rilei'iilisiai^ek. nsanka
19.00	Onevmk, vreiiiu,Spori 20.00 Izzivi 20.30 Umeinastip
21.00	KoimsarRex. 10/16 22.00 Orim RVi. Spor L vreme 27.60 SpBerinon,3/4 00.75 OujHřN v diviiiH
SLOVENUA 2
06.30 Iniokanal 09.00 /ab^vm iiitokaridl
11.30	IJtroaii iniokanal
Í2a30	iabavm iniokanal
13.16	S Športna orklaja
13,10	terin v Italiji
14.10	LlniRlnost glasbe in plesa
ioo2artfjvn letrr
14.16	I.eg onda rne izvediie. veliki
operni linde
14.16	KoncertizHamallalia
15.20	Peiee2Aínko1/2
16.25	Vlak, 1/2
16.10	lekiiia. diihainanddaia^a mlade
19.00	Rdeče (joleije. 1/10
19.60	Kratkngrani Mm
20.15	Praksa. 20/22 21.00	Studio city
22.00 Aninaja. glasbena odriafa
22.36	Iutuiama.6/16 23.00 Orane Floiičol iz/3 orira 00.15	Onuvnik zamujske Iv 00.16 Iniokanal
pop
07.00	24 ur, ponovitev 06.00 Ricki lake mi\ Pmusodff.nad 09.46 Obsvilu.nad.
1035	Ivjjrodaja
11.06	Oarva greha, nad
17.00	Prerojena ljubezen, nad Î2,S5 Šporinasccna
13.10	Iv prodaja
14.10	Oickilake 15.06 Preroiena l|ubK/cn. nad.
16.00	Oarva greha, nad 16.66 Obsviui.nad.
17.66	74 ur vremi?
16.00	Potusode.nad
19.00	71 ur
20.00 N^Sa mala klinik». Ulja 20.56 Sëdo)8oebi]sa.naii.
21.S0	LIrgenca, nan.
22.16	/akoninred:Enotsza posebne primere
23,40 ïretja izmena, nan. 0030 Pojaislji. nan.
01.0 0	24 ur 07,00 Noôia panorama
©
09.00 Ocbrojuirainiurmaiivno
raivednina oddaja 10.00 Vabimo k ogledo 10,06 Anglr^ka nogrjiiistiia Premier liga, posneM tekme Arsenal : Wig an 11.45 Naj spot itneva 14.00 Videos tram, obvestila 17.50 Vabimo k oqledii 1/.56 Oe^ela zakladov, dnevni kviz 1B.no Regionalne novice 16,05 llokomei. ptísnnlpk leknm HK Preveni Slovanj Graiiei;:nK Irimo inhnic 19.60 Vabimo k ogledu 19.65 Oe^ela zakladov, dnevni kviz 20.00 Okrogla miza, kontaktna oddaia spomladansko 6iši^ii|e m iirejanje nknl[avMOVelen[e 21.00 liegionalne novice 71.05 Dezfila zakladov dnevni kvfz 21.10 KoSaika. posiieiek lek;iie Elekua Fsoiech : Union Olimpiia 22.40 Na I air^ktivnejSi dogodki angleSke Premier lig^. fE^ariaw 23.20 Iz oddaje Dohro |i)Uo, mira mati vno razvedrilna oddata 00.10 Vabimo k oglťdii 00.15 Naj spot dneva 00,20 Videosuam, obvestila
SLOVENUA 1
06.20	Kultura
06.30	Odmevi
07.00	l%Dtila
O/.Ob	Dobro juiro
08.00	Porm^ila
08.05	Dobro jutro
09.00	Pmo^ila 09.05 líiikvoíeríke, 10/10
09.10	Radovedni faàekiposlaja 09Mar tii la m pu^e straSil o
0930	Bisergora
09.15	/godbe IZ Školjke
10.25	Soiilja. ivManbor
11.40	PnJo^cvcuzNatalijo
13.00	Poroi^ila. Spon, vreme
13.70	Hnbar
14.75	Mai^iiinujaSkipanda. 1/7
15.00	PrïoCila. promel
15.05	Mosiovi
1540	Nove lilapii^va dugod)vSt^ini>. 7/26
16,05	MiSkaSmslrSka. 10/10
16.10	.iezus iM Josehiie. nad.
16.25	Knjiga mene bntta
17.00	Novice. Spon, vreina
1730	Oomai^i obrti na Slovenskem:
pnSkar[i
18.00	Moriro
18.35	Iraktorlom. lisanka
19.00	Dnevnik, vmme. ^ort
70.00	Pod>ammeiom
21.00	ŠumKosDViila. dcAu.pcrirsl
22.00	Udmevi. Spo rL vreme
22.60	/adn|i ples FtlielRosenhiirg.
fran.dok.oddaja 23.40 Dnmařa obru na Slovenskim:
mlinarji
00.10	Moriro
00,40	Dnevnik, vreme, ^ort
01.40	Iniokanal
SLOVENUA 2
0630	Iniokanal
09.00	/abavni iniokanal
1130	Utroški infr^anal
12.30	/abavnnnlokanal
14.00	Antmiia
1436	Alpe-OonavaJadran
15.10	Sviilcn/noprvensivovbokeiu
na ledu: Slovenija lalvija
17.66	SluriioCity
18.55	HiSa Manje pomočnicK,dr2ma
20.00	Manbncpoiiinalesluv.pnkala vnngom.,Maribor Pivovarna Mko CMC Publikum, prenas
21.50	PohujSanje v rMim
ŠeniKorianski ÎV pnretfca
01.20	Dnevnik zamejske iv
01.15	Iniokanal
pop
06.50 24 or. ponovitev
07.60	Rickilake
00.10	Pm usode. nad. 09.35 Ob svitu, nad
10.25	Ivprodaja
10.65	Barva greha, nad 11.50	PrerojonBÍjube;8n,nad. 12.45	Mestece za vedno. nan. 13.411	ívprodaja
14.10	Riekiiake
15.05	Prnrofona l|uhe/en. nad.
16.00	Barva yrsha. nad
16.55	Oluviiu.nad
17.66	24 ur vreme 10.00	Pntusode.nad. 19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Ko prijamljsivo ubija, aninr. t.
22.10	/akoninred:tnoi8Za posebne pnriiere. nan.
23.35	Ireija izmena, nan. 00.25 Pniaielji. nan. 00.55 24 ur. ponovitev
01.56	Noćn'ri panorama
©
09.00 Dobrojuiro.mlormauvno
razvedrilna oddaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.06 Okroglami/a,pnn.pogovQra spomladansko ćiši^enjc m urejanje okolja v MU Velenje 11.05 RnkomeL posneiek lekme RK PrBVBiitSlDvenj(^3d2c;RK Inmo frtibnjc
12.25	Najspoidneva
12.30 KtrSarka, posn.lekmuLIeklra
Lsoi2Cli:UnionOliinpi|a 14.00 Viduostrani, ohvmila 17.60 Vabimokogleilu 17.55 DitíGla zakladov, dnevni kviz 18.00 IV in^irukdia: Malem au ka.
kont. izd), rjildaja, 3. TV rti reža 18,40 Dejala zakladov, dnevni kviz 18.45 Ndj spol dneva 18iiO Najairakuvnsjši dogodki
angisike Premier lige. repor. 19.10 Ubî^siila. videostrnn 19.50 Vabmiokogledu 19.55 Ořiela/akladrjv, dnevni kvi? 20.00 1460.VIVrnagazin.rEgionalni inlomiativni proyrani
20.26	Kultura, mfoniiativna odrlaja 20.30 Sponnt lorsk. .^poruia
informativna oddaja 20.60 Sporuii gosi, kontaktna oddaja 21-76 DaTsIa zakladov, dnevmkvtz 2130 Asova gibanica, mlor.oddâja 22.00 lu smo don>a. inlor. odda]a, 3.
IVmrtíla 2230 l?oildajeOobroinl/o 23.20 Vabminkogkulu 23.25 Najspoidncva 23,30 Vide ostra m, o buss lila
SLOVENUA 1
06.20	Kiitura
0630	Odmtivi
0;,00	PwoSa
O/.06	Dubrojuiro 08.00 l^tfoCila 08.05 Dobro luiro 09.00 l^oúila
09.05	Spon Spas 09.35 Mi^kasmmiSka 09.40 Risanka
09.45	Ju;iiSinJns8íirie.13/24
10.06	Knjiga mene boga 1030Velikiimj>f!nji 1/4 11.20	Spel doma
13.00	PoroŮla. Spori vreme
13.15	Nokaiminuizdomaćogfasbo 13.30	l|ud|ein?emija
14.70	Dalečjasmrt..,.5/5
15.00	PcffoNa. prumet
15.05	Mostovi
15.35	Babar.B/12
16.05	Malesiver;eltt;s.kviz
17.00	Novice. Spori vroma
1736	/vami
1830	7rsbaTíBAsirHÍníoia
18.40	Ri^geci. nsatika
19.00	Onevmk, vreme. Sport 20.00 Dvfjjticf:nimniskililm
22.16	Odnjcvi,Spon,vreme 23.10	Svetoinsvel 00.25 ivanii, ponoviiKv 00.10	Z vami
01.15	Dnevnik, vmmn. Spori
02.16	Iniokanal
SLOVENIJA 2
06.30 \n\(km\ 09.00 /abavni iniokanal 11.30 OiroSki iniokanal 123 O Z abavni infokanai
13.46	Sobotna noC
14.50 AmenSka krpan ka. glas. rfoknm.
15.55 Umko, najboljša zabava za
umne glave 16.40 Irkma, debaina oddaja za mlarle
1736 Dobprd3n,KomSka 16.10 Ifrpelie Kozma 20.00 hnr^ovanipokaluelav
nognniKiu. prenos 23.00 Slovenska jaz/scena 23.45 Ukradl srei^^.kilaii^ki lilm 0130 Dnevittkzamejsksiv 01.66 Iniokanal
pop
06.50	24 ur, porwvitw
07.50	Ricki Lake. poDOV.
00.40	Potu8odB,nad.
09.35	Db svitu, nad
10.26	Ivprodaja
10.55	Barva g^a. nad.
11,60	Prrrojsna Ijubezun. nad.
12.45	Prevericnu 13.40	Ivpfodaja 14.10	Rickilake
151)5	Pren]jena ijiibozRn. nad.
16.00	Barva greha, nari.
16.55	Obsvtiu, nad
17.56	24 ur. vreme 18.00	Putusods.nsd. 19.0 0	24 ur
20.00 Sledi v snegu. amer, lilm
21.46	Na kraju zločina, nan. 22.40 /akonmred:řnoiaZ8
posebne prii nere. rran. 23,35 Ireijrtizmuna.nan.
00.30	Pniainlii. nan.
01.00	24 ur. pnnoviteva 02.00 Noi^na panorama
©
09.00 Dnbrojulrn,iiilormalivrin
razvedrilna oridaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Sporini torek, informativna
oddaja, ponoviiev 10.20 Sponm gost. ponfjvilev
pogovora 10.56 Naj spol dnm 11.00 Vi doos ira m, obvestila 17.60 Vabimo k ogledu 17.66 Debela zakladov, dnevni kviz 18.00 Cas za nas. mladinska rfildaja
3. ÍV mreža 18.40 Regioitalne novica 18.45 De7tíla zakladov, dncyvni kviz 18.50 V hsnnoniji / naravo, kmuttjska
iKidaja. ponoviu^ 19.26 Vidcostrani. obvpsola 19.50 Vabmiokogledu 19.55 Dejala zakladov, dnevni kviz 20.00 Pop coni. glasbena kun la kuia
oddaja 20.50 Regionalne novice 20.53 Dehla zakladov, dnevni kviz 21.00 lidpna luma. kontaktna
oddaja, 3. IV mreia 22.00 Iz oddaje Oobrojuim iiilormaiivno • razvtidnlna oddaja 22.îîO Vabimokngladu 22.55 Naj spol dnpva 23.00 Videostraiii. ribvesiila
PRIREDITVE

Oven od 21« marca do 20« aprila
Wai le inesecijudezni m tudi id vas do laios mm\ v tem ^name-"JU- ^ste rek]i. da ja ie čas. a ne? Pravzaprav ste sami knvL da se ^	nI zgodila h prej. razlog pa |B varjeino v terr. da še niste bili pri-
w pravljeni. Sedai ste. vprašanje, ali ^ oseba prava, pa bo §8 nekai ^ ^ časa na meniju. Kar ne boste sô mogli odloíiti, pa čeprav vBSie, da tokrat niste vi tisti« ki je izbral. Uspeli boste urediti neko uradno zadevo, potem pa sploh ne boste več vedeli« ali si œs želite urediti stvantako. kot piše v dokurtiemih.
Bik od aprila do mafa
^ "S Tudi tokrat doste dokazali, daste mojster sprenevedanja. Čeprav Do ^ vse kričalo, se boste smejali m to na ves glas. Ljudje se bodo (!udik odkod vam toliko optimizma izkazalo pa se bo, da le ta ie ^ zaigran. Boi|e se boste počutili šele v začetku novega tedna, tudi ' M zato, ker bo do vas príšlazelo dobra novica eoijša, kot ste jo pričakovali. Maj bo v vas zbudil ieijo po nelnostih v dvote. Se ji boste prepustili? Od tega je odvisno tudi, kako lep bo letos ta mesec za vas. Spiodr^iki bodo tokrat koristni..
Dvojčka od mo|a do 2f« junija
■ S Zdelo a vam bo, da je práel čas, da na glas poveste, kaj si mislite Si ^	^^	o vas bodo drugi govorih ie
takrat, kovas ne bo zraven. To paie tako veste, da ni najboljši znak. Zato se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne boste ^ ^ znaâi sredi zgodb, s katenm v resnici nimate čisto nič. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako kot pa da ^ družite z ljudmi, ki vam lahko le škodijo. LtubezenďcožMjenje bo lepo m vam bo dajďo novo energijo.
Rak od juniia do 22, julija
Vedno ste imeli radi pomlad poletje, letos pa boste to še toliko bolj občutili. Tudi, če vam bo vroča, boste naravnost ufivali v vsakem soninem iarku. na zraku in v naravi. Čutili boste, da ^ v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti mzato se ne čudite, œ se boste lotdi marsičesa, kar se sicer ne bi. Še vaši najbližji bodo presenečeni, ko bodo odkrili vaše nove talente. Tudi take. za kaere še sami niste vedeli, da jih fmate. Gpazii pa jifí bo tudi tisti, ki vam ne da spati._
Lev od 23« julija do 23* avgusfa
Vzeli ste si nekaj dni le za^ in si res napolnili baterije. Da poiež»' vanje m brezdelje človeka sicertudi utrudi, pa ste že pozabili, A verjemite, da šteto potrebovali. Prvonaslednje potovanje bo napomo, ker ste siv glavo zapičili, dabostevnekaj dneh nadoknadili čas. ko stfî lenarili. Pa so prazniki šele dobro mimo. Dpaziii boste nekoga, ki ste ga ÍB videli, a vam bo tokrat res padel v oči. In kot kale tudi v srce. Nikar se ne umaknite, čs se bo izkazalo, da gre za obojestransko naklonjenost._
Devica od 24» avgusta do 22« septembra
^ Zdelo a vam bo, da je prišel čas. da na glas poveste, kaj si misiite
Ç0 zadevi ki vas muči že nekai mescev. O vas bodo drugi govorili le takrai ko vas ne bo zraven. To pa !e tako veste, da ni najboljši znak. Zato se izogibajœ ijudi, ki so nagnjeni k ^letkarjenju. da se ne boste ^^^^ znašli sredi zgodb, s katenmi v resnici nimate cisro ni{. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako kot pa da se drulrte z ljudmi, ki vam lahko le Shodijo. Ljubezensko življenje bo lepů m vam bo daj^o novo energijo.
Tehtnica od 23» septembra do 23« oktobra
Skoraj vsi bodo že Dozabiii kaj se vam je dogajalo, vf pa seveda ne boste. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da b laiiko bilo kaj narobe, se vam bodo mračne misii kar same kradel v glavo. Zato je prav, da se še bolj zaposlite. Po možnostmi s stvarmi, ki vas razveseljujejo. Pri tem pa pazite, da ne boste pretiravali. Saj veste kakšni ste. Mim^* grede vas zanese m ne znate več uživati v majhnih stvareh, ampak hočete več m več. V torek boste zeio veseli!
ikorpijon od 24» oktobro do 22 novembra
^ ^ Č8 boste upoštevali nasvet zvezd, boste preživeli zelo lep čas, ki f^ vam bo še nekaj časa ostal v spominu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembnega zamudili, če niste ves čas zmisirmi le pn domu in ^^mÇ vsem. kar se tam dogaja. Končno je prišel čas, ko lahko mislite tudi nase m ne več le na druge. Tudi finančno stanje ^ bo krepko popravilo, ker boste uspeli do konca izpeljati proiekt, ki se je vlekel h nekaj časa. Podpore boste imeli več kot ste računali, uspeh pa tudi ne bo izostal.
Strelec od 23* novembra do 22« decembra
Pripravite se, kajti prihaja res razburljivo obdobje v va^m življenju. Iz dneva v dan se bodo dogajale nove stvari. Kot vedno v ži^jenju boste en dan v oblakih, drug da pa bo treba pristati na trdnih tleh. Tista kar bo izgledalo najbolje, se bo na koncu izkazalo za najslabše Kar nekaj načrtov boste spet mcrali v na^ednjiti tednih spremeniti. To vam ne bo težko, saj kar je treba, r^ikoli ni teiko. Na prvo mesto boste viivljenju postavili sebe m svoje najbližje., kar ste se že dolgo trudili uresničiti, pa ni m m ^0. Ker niste znali reći ne. Ker žs dolgo veste, da so ti največ, kar imate.
Koiorog od 23« novembre do 22. decembra
s 2eieli Si boste, da se vam uresniči ena od želja, ki v vas tli ze od lan-^^ ske pomladi. Pa ne bo šlo čez noč. Tudi pn}jekt, ki ste se ga lotili ze KX pred meseci, se vtem tednu ne bo premaknil iz mrtv^ točke. 80 pa W zato veliko bolje kazalo pri povsem novem projektu, ki se vam je po-^ nudif šele v zadnjih dneh. Kaj ko bi tokrat malo pozđiili na svojo trmo m načela ter se lotili stvari drugače. Tuditako, da boste po^bili na denarno nagrado. Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti. Partner bo vesel, ko boste dobre volje in si boste i^astudi zanj.
	
vi	
	
Vodnar od 21» januarja do 18» februarja
Ko se vam bo že zdelo, da ste iz najhujšega, se bo na vas zgrnil nov problem. Povezan bo z ljubeznijo, saj je čas ia pravi, da se zakom-plicira. Žeto pazite, kako se boste obna^li. ko vas bodo na glas povprašali, kaj si pravzaprav želite v prihodnosti. Tisti, ki bo to ďi-šai. lanko razume povsem napačno. Precei raztreseno boste delovali. ker takitudi boste. Če vas bodo sodela^^i m dcnači čudno gledali, se boste pravzaprav prav dobro počutili. Tudi zato. ker se boste velikokrat smejali njim m ne sebi. Vi že veste, zakai Ste taki.
Rabi od 19« februarja do 20» marca
h nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. Pa to ne drži čisto, saj si nočete priznati, kaj si pravzaprav želite. Nekdo, ki ga že dolgo poznate, se bo vedno pogosteje kradel v vaše misli, tudi sanje. Ne boste prav vedeli, kaj se dogaja, im boste prebujajoča čustva poskusili potlačiti m pozabiti. Pa tokrat ne bo Šio k^tako. Očitno se vam je močno usedel vsrce. Če boste manj gledali nato. kaj bi rekli drugi, boste morda celo odkrili, kaj si Čustva so namreč obojestranska. a je iiines veliko sïïahu. iz vaše in njegove strani.
VELCNIi
v
Četrtek, 4. maja
JMÛ Vila Mojca
Šola za starse - začetni program Motivacija za učenja (Zlatka Jambrovič} 18.0 D Krsčanska advem. ceikev Velenje Ustvarjalna delavnica Izdelovanje cvetja h krep papirja
S Informacije: 03/587 11 34 Pohod: Sabolin
Petek, 5. maja
Dd 12.00 naprej Titov trg
3.	jn edna ro dni f e stiva I Več znanja za več turizma Turistična tržnica
21 00 Mladinski c&nterVelenje Klubski večer
Sobota, 6. maja
8 OP-13.00 Titov 1rs
11. Cvetlični sajam 9.00 Velenjsko jezero
Match Race Velenje Cup 2006, Tekmovanje katamaranov v razredu TOP K-2 IMfi-15.00 Hotel Paka, avla.
4.	Slaščičarska razstava 19.00 Mladinski centerVelenje
Klubski večer 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Državno pivenstvo v rokometu. Liga Skil, Play off RK Gorenje ; RK Gold Cliib X informacije: 03/587 11 34 Pohod-Bohor
Nedelja, 7« maja
2 Informacije: 03/58711 34
Kdaj - kje - kaj
33. trim pohod: Šalek - Paski Kozjak
X Informacije: 03/587 1134 Pohod od lipe do lipe
Ponedeljek, 8. maja
17.00 (Mladinski center VejeniB Delavnica samo po d oba 19.30 Glasbena lola Velenje, velika dvorana
Pred maturité tni nastop dijakinj Glasbene šole Velenje Valentina Dolinšek (klavir) in Agata Kvartič (flavta)
i Informacije: 02/587 11 34
Pohod - Mihova pot (Lopatnik)
Torek, 9« maja
17.00 Mladinski center Velenje
Ustvarjalne delavnice s Ksenijo 17.30 Glasbena lola. velika dvorana Svečana podelitev priznanj in nagrad ob zaključku gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 18.00 (Mladinski center Velenje
Magično gledališče - film 19.30 Glasbena lola. orgelska dvorana Orgelski koncert Cecilije Emersič
Sreda, 10* maja
17.00 Mladinski center Velenje
Emine ustvarjalne delavnice 17.00 Vila Mojce
Sredina peta - ustvarja I niča za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek
Špeline pravljične ure 18.00 IntarsparVelenje
Modna revija 19.00 Knjigama Kulturnice
Odprtje razstave slik akad. slikarke Anje Jerčič
Tretji krog v razstavišču 360
Velenje • V sreUo, 10. maja, Mladinski center Velenje naCrtuje /adnjo otvoritev kroga prvih treh razstavljavcev v okviru projekta Ra/siavisče 360. llnaka ra?:siavišća so postavljena v Velenju. Ma-ribom in Celovcu, v vseh ireh mcsiih pa so doslej videli po dve ra/siavi. Tokrat sc ho s svojim delom v Velenju predstavil I/tok Maroh i/. Maribora. Gre za zelo zanimivo instalacijo, čustvo 21. siolelja in sam avtor pravi, da v Celovcu in Mariboru ni postavil istega koncepta razstave, saj je začutil dru^iaćno energijo in drugačen s vel. tako da se sama postavitev razlikuje ^ledc na mesio samo, Zanimivo bo, kako bo umetnino postavil v Velenju. Otvoritev bo v sredo ob i^. uri na tradicionalni lokaciji - ploščad med KSC in centrom Nova.
S lem zaključujejo prvi krog razstav, V MC-ju pravijo, da že beležijo prve učinke projekta in krepko zasledujejo prve ciljc. med ka-lere sodi tudi dvigovanje kulturne zavesi! pri mladih in preseganje ra/lik 1er vzpostavili sodelovanja na področju kulturnega ust valjanja na območju obmejnih regij. Poleg tega pa so že od vsega začel ka vzpostavljali kulturni dialog s področja umetniškega ustvarjanje med mladimi v obmejnih regijah, Avsiriii in Sloveniji,
■ bé
Zgodilo se je
# • •
(i od 5. do 11. maja
19.19 Knjižnice Velenje, študijska čitalnica
Predavanje Sanja Lončar: Hrana kot uničevanje in kot zdravilo
19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorena
Predmaturítetní nastop dijaka Glasbene šole Velenje Mitja Marošek (klarinet)
i ]nformacije:03/587 ti 34 Pohod - Račka jezerca (Maribor) ŠOŠTANJ
v
Četrtek^ 4. maja
17 DC Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic
1 j^Dg Mestna galerija Šoltan] Koncert violo nI
Sobota, 6. maja
10.GO tj asii ski dom Šoštanj
3. meddruštveno gasilsko tekmovanje pionirk in pionirjev za pokal K S Šoštanj
20.00 Športna dvorana Šoštanj Eleklra Esotech : Union OUMPIJA{LlGAUPC TELEMACH • LIGA ZA PRVAKA)
Nedelja 7. maja
16.QQ Kulturni dem Šoštanj
Lutkovna predstava Trije prašički
Torek, 9* maja
1700 Kulturni dom Šoštanj
TORKOVA PETA • ustvarjalnica 2a otroke In starše
Sreda, 10« maja
^ Umbarskagora
Izlet Trojane- Limbarska gora
1700 Stadion Soltdnj
Šoštanj. Brun Ivi k (Štajerska liga v nogometu) MOZIRJE
Nedelja 7. maja
18.0Q Cerkev Sv. Jurija
Preddiplomski in diplomski koncert sodeluje Komorni zbcr Tâby Kammarltor Stockholm. Švedska, dirigentka: Jerica Bukovec, solisti: Jelena Deratic, sopran, Katja Gruber, mezzos o p ran. Fernando Mejias. tenor, Rok Savcar. bariton in Primož Malavsšič. orgie, izvajana bedo dela Gallusa, Schutza. Mozarta, topija in Sands trom a.
1ffl7 MHz FM
I. .g— Q .
Kpledar imen
Ma j/Ve liki traven
4« četrtek, Florijan, Monika, Antonija, Cvetko (svetovni dan astme)
5« petek, Godhard, Angel, Ditka (mednarodni dan babic}
6« sobota, Janez, Judita, Benedikta
7» nedelja, Stanislav
8« ponedeljek, Mihaela, Heladij (mednarodni dan Rdečega križa, 3. do 18. maja teden RK)
9« torek, Gregorijjzal-ijajrma, Pahor (dan Evrope, mednarodni dan zmage)
10 • sreda, Antonin, Nikolaj, Janže, Izidor
Lunine mene
5.
maja prvi krajec 7:13
Pregovori
Če maj se z vročino zače* nja, mraz Se po Urbanu (25.) rad ne jenja.
Velikega travna če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli.
Saditi fižol na Florjana je dovolj zarana. Hladen maj-nik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj.
-5. maja leta 1973 je Velenje obiskal predsednik poljske delavske partije P.dward Oíerek;
• 5. In 6. maja leta 1983 je bil v Vdcnju simpo/ij Jugoslovanskih geologiw na 10 m o >^Geologija Šaleške doIine<
•6. m^a leta 1977 je bil v dvorani velenjskega doma kuliure koncert slovcn5?ko pianistke Dubravke Tomsić Srcholojak,
'7. msýa leta 1999 se je v Termah Topolšica pričela tridnevna mednarodna konferenca o multipli sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multiple skleroze iz Londona; na konferenci .ie sodelovalo 36 predstavnikov Iz 15 evropskih držav;
-	7. ni^a 1971 so v Velenju položili temeljni kamen /a izgradnjo veleblagovnice Nama; v tej stavbi od letos naprej domuje velenjska knji/nica;
-prvi pani/ani so prišli v Šoštanj 8. m^a leta 1945, naslednjega dne pa je bila v Šoštanju že večina članov okrajnega odbora OF;
-	leta 1955 so v Šmarinem ob Paki v spomin na množične aretacije ljudi iz Šmartncga in okolice leta 1942 razglasili 8. maj /a občinski praznik;
-	8. maja léta 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje oh Celjski cesti, /a katero so temcijni kamen položili 15. maja leta 1986;
-	8. maja 1995. leta Jo lakratni k>stanjski župan Bogdan Menih v zdraviliškem parku v Topolsici svečano odprl prenovljeno Spominsko sobo. posvečeno vdaji nemSkib onoi v Topolšici; isiega dne /večerje bila v Topolšici šc osrednja državna siovesnosi oh 50-leinici /mage nad faSizmom; slavnostni govornik je bil i eda nji
obrambni minister Jelko Kacin, slovesnosti pa so se udeležili še mnogi drugi visoki gostje;
•	9. m^a zvečer leta 1945 je v zdraviliški menzi v Topolšici nemški genera Ipolkovnik Alexander Lôhr, komandant ar-madne skupine H in komandant nemákih onol za jugovzhodno Hvropo. pred predstavniki slovenske partizanske voiske podpisal kapitulacijo svojih enot; vdaja v Topolšici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nemških armad;
- štab 4. operativne cone je 9. mîya 1945 postavil komando mesta Šoštanj, kije bila pristojna za Šaleško in Misiinjsko dolino;
-10. míya 1945 jo bil v Šoštanju velik shod oziroma miiing ob osvoboditvi;
•	10. maja leta 1990 je prvič zasedala novoizvoljena večstrankarska velenjska občinska skupščina;
- II. maja leta 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150-letnici rojsiva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka.
■ DamUan HljaJIč
Pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak v Vale njo (arhiv Muzeja Velenje)

Za brezplačna
testna geslo pokličite □1 3D 94 485.
Vse. kar morate vedeti o 140.□□□ slovenskih družbaln in samostojnih podjetnikih.
Kako plačujejo, kako poslujejo, kdo in kako Jih vodi In kaj se piše o njih
VđAimo vas v vrtec
VVrtcu Velenje bomo od 3. do 17. maja 2006 vpisovali otroke, ki še niso vključeni v vrtec zâ šolsko leto 2006/2007.
Otroke lahko vpišete vsak delavnik od 6. do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure.
Podrobnejše informacije lahko dobite na upravi vrtca, v enoti Tinkara. Šlandrova 11 /a, Velenje, ali na telefonski številki: 898 24 00, 898 24 02.
^ůóijem
u
Qfsnods. d.D.G.. Info^blsnadE.sl
UUDSKA UNIVERZA VELENJE organizira v sodelovanju s PUP d.d.
HORTIKULTURNO DELAVNICO v ČEIHTBC 11* maja «ri» 1B.30 uri
POSADMO CVnUČNA KORITA
na Ljudski univerzi Velenje ter v rastlinjaku Vrtnarstva PUP Velenje. Prijave in informacije na tel. 898 54 50 oz. osebno na Ljudski univerzi Velenje.
DOŽIVni MMU» I VRTNARSKIM HOJSTnOM SIMONOM OaWIK^
PE ENER6ETIKA
'Tël.rîar8S612'56 —
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/8891420.03/83914 00
POGREBNO POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
Tel.: 03/891 91 53,03/891 91 54 6SM: 031/041 390138,031 375 041
V primeru reklamaci) glede obračuna pokličite:
Za individualne hiče:_
03/89611 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/89611 46 ali 89611 48 Za industrijo: 03/89611 44
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »UNIŠPORT« objavli^ne v tedniku Naš ias 20.4«:
1. NAGRADA: ŠOLSKI NAHRBTMIK: DAVOfí DUŠANIČ. GonSka40. Velenje: 2. NAGRADA; kolesdrski Števec VDO C 05 breúiční: MAKS KOŠTOMAJ. QiDva 4. Velenje; 3. NAGRADA; kolesarske rokavice SKM: VINKO HUDEJ. Smarška 22. Velenje. Nagrajence iakajo nerade v prodajalni UNIŠPORT v Centru NOVA na Šaleški 21d v Velenju. S seboj prinesite osebno izkaznico.
Nagradna križanka Mlekarna Celeia
zefene cfofine
Mlekarna Cekla Ar jo vas 92, Petrov<e
Poleg rednega gibanja je najporrtemb-neiša stvar, ki jo lahko naredim za svoje zdravje izbira pravilne prehrane.
Počutim se odlično! Z jogurti LCAVITA.
K£R POMAGAJO KREPITI MOJE ZDRAVJE
Jogurti LCA VÍTA vsebujejo probiotične ku^re. kj pomagajo krepiti imunst^i sistem, vplivajo na naravno vzpostavitev ravnoteža črevesne mikroflore. pomagajo izboljšati prebavo in presnovo laktoze ter predstavljajo vir folne kinine in vitamina B. KER Z NJIMI ZMOREM VEČ IXA VITA. sadni okusi, so obogateni z L-karnitinom, ki vpliva na pospešeno spreminjanje mairâb v telesu v energijo. Vpliva na večjo vzdržljivost pri različnih naponh ter na lažje premagovanje utrujenosti. KER SE Z NJIMI RAZVAJAM ZDRAVO
Če namesto tortiœ po kosilu pojem lonček sadnega jogurta. LCA VITA. potešim svojo sladkosnednost s precej manjšim številom kalorij. Še namig: Zdrava, dietna in predvsem okusna je kombinaciia navadnega jogurta LCA VITA s koščki sveže narezanega sadja.
Rešitve križanke pošljite najkasneje do 15.5.2006 na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2A 3320 Velente. Podelili bomo tri nagrade (bone) za nakup v trgovini Gohda pri Mlekarni Celeia. Boni bodo poslani po pošti.
^ ||l
imM
Nacionalni crgan Programa pobude Skupnosti INT^RREG IIIA Sloveni)a - Avstrija 2000 - 2m Je Služba Vlade Republike ^ovanije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
V četrtek, 11. 5. 2006 ob 16. uri bo v prireditveni dvorani Centra Nova potelcala javna tribuna z naslovom »Revitalizacija industrijske dedtâ&ine«.
Skupaj 5 strokovnjaki bomo spregovorili in razmišljali o ravitalizsciji industrij^e deóišSne. Predstavila se bo ideina študiia 4 možnih modelov revitalb^aclie industrijskih objektov in objekta Klasimica.
Vljudno vabljen il
Projekt INDU.PIK-niodelf revrtaiizaciie obiektov industriiske kuttume dediščine je delno financiran s strani programa pobude skupnosti INTiRREG IIIA, Slovanija-Avstrî}a20l}{}'2000.
ČETRTEK, 4. mojo:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto Tveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 8.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in (z srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj^kje^kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 17.30 Zdravniški nasveti 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Kaj seje danes zgodilo; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. maja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope {ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 16.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kie. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. imjo;
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utnp; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročild In V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce Evrope (nagradni kviz}; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA. 7. mo|ar
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in iz srca Evrope; 6.4Ô Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 8.00 Duhovna iskanja. 8.30 Poročila. 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Česthke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poro-»la; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 8. mojo:
6.00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6.30 Poro(!ila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 testne informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8,00 Gospodarski utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 ^ualno; 15.30 Poročila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK. 9. maja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai kje, kaj; 17.00 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SR^DA. 10. maja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kuKurni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horo-^op; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 19,00 Na svidenje.
Oglašujte na
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000
Pokličite 03/ 898 17 SO
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč ânonimnim alkoholikom 031/443-365.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA pcsfedovalnicd ZAUPAfiJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/5CI&495. GSM;
031/836-378. tel. in fâks: 5726-319. DEKLE, če si zeîis kupnega dela ter življenja, potem pokliči na gsn: 031/836-378. ŽIVALI
NESNICE, grahaste in črne prodamo. Nakup 10 kom petelin brezplačno, Winter telefon: 547-2071, gsiu: 041/763-800.
PAR PAVOV prodam.
Tel. 031/650481.
KOZO s tremi mladički in kozico eno
leto staro ( srnasta pasma ) ugodno
prodam. Tel. 041/439^13.
PRODAJA MESNIC v nedeljo, 7. S.
2006 od 8.00 do8.30všaleku.
Tel 02/8761-202.
PRAŠIČE Švede od 20-60 kg
mm
KONDOMI ŠT. 1 NA SVETU
K o iN C E B T
6»
hum Cone
z 20 CLANSiOM SPREMUEVALNIM ORKESTBOM
CEJf

Krna
i
I
1
PohMt^ zigotovttc si cMiaJi« vstopnk« v prniprodajH
Cena v predprodajl: 3.900 SIT (lurciuq Cena na dan prir8dltve:4.SOO SIT n^neuig
CEUE; Afl PLANET TV& hot«4 StORMAN, blagajna bazana GCUOVEC manjalnica tKOPOOt IZLETNIK« CASINO FARAON, OGLASNI OOOELEK NTMC VELENJE: music ćantar DEDI - SPAR, MLADINSKI SERVIS, WINNER CLU8; iENTJUft: hotal 20NTA; 2ALEC MLADINSKI SERVIS; LA$K0:T1C
Umrl je
EDO PUČNIK
iz Šaleške 16f Velenje roj, 25. 5. 1951
Ko človek umre.
resniCrK) ni već. jc pa še v človeku, kiživj, v njegovem spominu. In ko tudi lega opornimi nekci;A ilnc ni već. se fvrciieli sj^cl vdrugc^H vohliki iic	oKutja
in od lam spel v pnspodohi v nasItnJiuc^a. CkA'ek se ne i/^hi. kakur mislimo, le^čnojeiiveOcialje vohlikah. kijih še ki^maj slutimo.
/a vctino boš osialvnaSih srcih.
Xalujoi'i: sin Í:íÍo. hčerka \iarfifia z *Irutino, marna Marija, brat Jankt) z Jruzifio in sa'tra ÁntJivja
T
T -- SI
M
V 75. leiu siarosii nas je za vedno zapustil dragi bral in slric
VÍNCENC POTOČNIK
Zahvaljujemo so vsem. ki sie zanj storili kar koli dobrega.
y$i njenem
ugodno prodam. Lahko tudi očiščene io dostavljene- Tel. 041/23S651. PRlDCiKI
VINO barbera, beli pinot, souvignon (klet- Čehovin Bogdan - Štar^jel) prodam. Konovo. Malgajevâ 3. Gsm: 031,749-671.
ULEŽAN hlevski gnoj i dostava, žganje in jabolčnik prodam. 6sm: 041/344-883. NAMIZNO BELO IN ROEČE VINO prodam. Cena po 260,00 s:t/lrter Tel. 041/748-315. NIPRtMIČNINE MANJŠO OBNOVUENO HIŠO v okolici Velenje prodam. Tel. 041/696-815. V BLIŽINI ŠOŠTANJA pn^dam hišo - Î0 km. Tel. 040/208-959. GARSONJERO v Šoštanju. Aškerčeva 3b. 17.5 m2 prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040/856-581 ali 040/954-648. ODDAM
NOVO DVO-SOBNO STANOVANJE v Ljubljani oddam. TeL 031/366-067. RAZNO
TRAKZASILAŽOdOm). cena 80.000.00 sit In KROŽNO BRÂMO. cena 80.000,00 sit prodam, Tel. 041/239-651.
Takoj ZAPOSLIMO delavca lesne stroke 2a delo
v pfoí2vodnji, liifu. 041/568 684
NUMERO UNO
trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec s. p. Mlinska utlca 22 Maribor
UgodrtI 8Vtorr>obll4kí In gotovinski KREDITI do 7 let, 2a vse zsposlens hI upokojsno« tuđ 09. dO 50 % obrenmlive, star kredit nI oviral Č« niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiega vozila, ter leasings za vozila stara do 1010t Pridemo ludi rta dom.
ToL: 02/ 252 48 26 041 750 560, 041 331 991 Fax: 02/ 252 48 23 W¥/Wi numerouno« »p ■ si
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zdradi bolezni ali poškodbe ogroženo livlienje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Posovoiena tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478. dežurno službo pa na 8995445
U kamo v Velen ju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organi-
ziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
G. In 1. maja - Majda Budna, dr. deiTt. med., v dežurni zobni ambulanti. ZO Velenje. Vodnikova I od B. do 12- ure.
VeleriiMrska postaja Šoštanj:
Od 1. do 7. maja-Simon Miklavžin. dr. vet. med., gsm: 041/633-676-
Od 8. do 14. maja - Urban Hrušo* var. dr. vet med,, gsm: 041/667-040
Deiovni ias; ponedeljek- petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil • od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Porok et
Boris Pučnik, Velenje, Cesta Františka Foita 6 in Simona Presečnik. Velenje. Šaleška cesta 18; Uroš Ivančic. Velenje. Ulica Dušana Kvedra 5 a in Urška Pla-zovnik, Velenje. Uiica Dušana Kvedra 5 a; Matjaž Knez, Velenje, trnova 35 b in Saša Jurko. Paka pri Velenju 40 h; Aleš Kiitnei. Paka pii Velenju 46/d in Sušeč Nataša. Velenje. Zidanškova cesta 7; Damjan Jurko. Velenje. Lopatnik 5 in Mojca Dolinšek. Velenje. Bevi^e 7/c: Dejan Bohak, Velenje. Šaleška 20/c in Mojca Veidnik. Velenje, Slantetova ulica 14: MirosiavMarlnovIč. Velenje. Stantetova ulica 9 in Renata Lazarević. Velenje, Kersnikova cesta 17
roj 1959, Velenje. Goriška cesta 42, Karoi Kolar, roj. 1320, Breg pri Konjicah 27. Janez Oset, roj. 1930. Šentjur, Pod Resevno 1, Rajmund Dolenc, roj. 1S29, Celje, Tkalska Alojz Jelovnk. roj, 1923. Mali vrh 45. Johfa Borov-šak, roj, 1929. Janškovo selo 11. fm-lunat Kugovnič, roj. 1926, Hrastovec 56. Antoniia Krajne, roj. 1924. Vfbje 75. Ivan Podmilišak. roj. 1936, Ljubljana. Linhartova 64, Ivan Tomazin. roj. 1925. Velenje, ŠaleSca cestaa 2/-d. Elizabeta Pungartnik. roj, 1915. It lec. Pongrac 56. Franc Peiemel. roj. 1923, Celje. Mariborska cesta 76/8. Stanislava Ostefič. roj. 1927, Velenje, špeglova 48, Karol Ožir, roj. 1919. Kavče 56,Frsnčiška lah. roj. 1929, Bele vode 8/3.
Smrti:
Bodo Joachim Kraushaar, roj. 1929, Velenje. Ul. Pohorskega bataljona 15. Jožef Banko, roj. 1921, Spodnja Rečica 58, Vincenc Potočnik, roj. 1931,Zavodnje7l}. Milena 8raôc,
KAMiyOSESTVOPODPECIiiy
Šil8l(2i),TiL:0a/8970aO0,G4l/6S2'100
Izdelava nagrotnikov in Mm i^apsov
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30. mob.: 041/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA
MOŽNOST PAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Že osem lei v grubii spiš. a v riáših sícih še řiviš. Zdâj uÂe tvoj ^rob kra^o in ívtíftj U v pozdiàvsoiijo.
V SPOMIN
VIKTORIJI KREGAR
1935 - 1998
Prisrčno hvala vsom. ki z lepo mislijo posiojiic ob njenem gorbu in pri/^eie svečko v spomin.
Vsi njeni
Prs/fíá je klop. kjer si làko rad sede! ir pel. Ljubil si petje ii: sredi peijâ si odšel. Prenři.i3Í leiève J^lvijenja. j/rf» zdâj si irpljenjà.
22. aprila je oú nas odšel naš dragi mož, oce, dedi in stric
FORTUNAD KUGOVNIĆ - NANDI
8. 7.1926 - 22, 4. 2006
Vsem dragim sorodnikom, prijateljem, sosedom in krajanom so iskreno -dahvaljujemo ^a pomoč, izrečena sožalja, darovano cvctje in svečke. Zahvala govornikoma g. Tajniku in g, Kopušarju, g, Rusu. dr. med., g. duhovniku, pogrebni službi, praproščakom, trobcniaču in pevcem.
Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč Korcnovim. 1 ludournikovim lerJožeiu in Jožici .fevšnik. i Ivala vsem. ki sic ga imeli radi.
'Žalujoči: tena Dra^otina. sin Miran z Marjanco, vnuk David z babico ierJovanka z družino»

ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše draye
FANIKE UH
/926 - 2006
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno
sožalje in spremstvo na njeni zadnji puli. J-ivaia pevskemu zboru, rudarski godbi, predstavniku krajevne skupnosti za piîslovQni nagovor, praproščakom in g. duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
»Socialni sporazum je temelj našega uspešnega razvoja ...«
Prvi maj na Graški gori - Tradiciji zadoščeno, sonce razveselilo več kot 1500 udeležencev
Graska gora. 1. maja 2006 - »RJoci nagelj, simbol prizadevanj /.a Človeka vredno življenje delavk in delavccv, tudi lelos krasi mnoge udcle^.encc sindikalnih prirediiev po vsej Sloveniji. Srečanje na Graški gori - gori juriscv - ima vsekakor globoko sporočilno vrednosl. Poleg spfv roCila. da sindikalna prizadevanja /a pravico xaposlenlh áe živijo, je ta prostor tu simbol upora. Upora, v kaicrem so krvaveli parti;:anke m parli/ani XIV. divizi-je.Tu so bili ludi naši osamosvojilelji lela 1991je v uvodu govora na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Ciraški gori povedal poslanec državnega zbora in pt^d/.upan velenjske mesine občine B<ijan Konlič.
SIavnt>slni govornik se je nato dotaknil žgočih razmer, ki označujejo današnji dan. ko »... /a upor na srećo ne potrebujemo orožja. Potrebujemo pa jasno in glasno besedo proii poizkusom kratenja doseženih pra\ic. /akaj bi dovolili, da nam kapitalizem v/ame vse pridoN lieno v času socializma? Ko smo ustvarjali in podprli nastajanje nove, samostojne dr/ave. smo hoteli delo in prostor /3 vse tiste, ki želijo prispevati k skupni blaginji ...f
Omenil je čas tranzicije, ki je mnoginî vzel vse, nekaterim pa dal možnost nesramnega bogatenja. Oez noć so postali lastniki do ledaj naših podjetij. Postali so ljudje s proriU)m. Obliktwala se je nova gospodarska elita. ^Ko smo državo s pre-

Siavnostni govornik, postanec Bojan Kontic
obsežnim vraćanjem nacionalizirane lastnine zadolžili in naložili bodočim rodovom, da bodo plačevali in pí)ravnavali grehe dvajsetega stoletja, danes vlada ugotavlja, da so potrebne reforme ...«
Govornik je priznal, da določenim ciljem ni mogoče oporekati. Toda ko je giv voril o reformah, je omenil tudi partnerstvo za razvoj ter spregovoril o socialnem dialtïgu kot temelju uspešnega razvoja: »Pripravljeni smo torej na spremembe, a le na tiste, ki bodo priznavale, daje poleg
Čeprav je ie zvečer pred praznikom deževato, se Je prvi maj zbudil v soncu in pnvabii na GraŠko goro veiiko
ljudi iz Šaieške, Mislinjske in Zgornje Savinjske doiine.
kapitala in lasiuinc dodana vrednost odvisna predvsem od ljudi, od našega znanja, prizadevnosti in pripravljenosti. Za spremembe, ki bodo omogočile delo tistim, ki to želijo; za spremembe, ki bodo zagouMlc, da nas ne bo sirahzit delovno meslo, ko bomo zbi)leD; za spremembe, da se bodo lahko šolali vsi. ki to Želijo, in ne le tisti, ki imajo denar; /a spremembe, ki bodo obdavčile prav{> premoženje, ne pa tisto, ki ste ga, oziroma Sii ga ustvarjale generacije z odpovedovanjem in
Najmočnejši in najmočnejše (vieklo je staro in mlado) v vtečen ju vrvi
skromni prihodki...«
Bojan Konlič je ob sklepu svojega nagovora poudaril, da »... snn) torej za spremembe. ki bodo omogočile, da prvi maj - prazjiik dela, praznujemo, in ne da poslane dan boja za osnovne delavske - človekove pravice.«
Sicer pa se je prvi maj v .šaleški in Zgornji Savinjski dolini začel kot običajno po ustaljeni tradiciji-z budnicanii. In k sreči se je sonce kmalu ptîkazalo izza oblakov in prepričalo še zadnje oma-hljivce. da seje vredno podati na Graško goro. Mnogi so se odpravili na gon> z organiziranim avtobusnim prevozom, s svojimi vozili, vse več pa je pohodnikov in kolesarjev in v zadnjih letih tudi konjenikov. Tistim, ki so prišli med prvimi, so v gumbnice nataknili rdeč nagelj.
Že vrsto lel Območna organizacija /S.SS Velenje pripravlja program, v katerem je tudi tokrat nastopil pihalni orkester Premogovnika Velenje ter MPZ Kajuh Vejcnje. Učenki Nika in Nina iz osnovne šole Plešlvec sla nastopili z recitacijo o prvem maju. nato je delegacija mladih odnesla venec k spomeniku NOB Nošenje ranjenca. Udeleženci so se z minuto molka poklonili tudi spominu na Mir« Videčnik, dolgoletno sekretarko Območne tirganizacije /S.SS Velenje.
Po okusnem golažu, ki ga po tradiciji pripravljajo v Gostinstvu Gorenje, so organizatorji pripravili trim pohod uaJesc-njakov hrib, kjer so lelos prvič predstavili prvo razglednico Graške Cîore, piîhodni-kom pH razdelili kemične svinčnike s po-svelilt>m za prvi maj. Na prireditvenem prostoru, kjer so vsako Icio zvrsti vsaj so-
Antonu Hohnjecu nQ{viš{e priznonje
Zveza svobtïdnih sindikalov Slovenije je tudi lelos dan pred minulimi prazniki podelila priznanja nekaterim sindikalnim aktivistom. Med šestimi di>bitniki najvišjega priznanja • plakete /veze je bil tudi Anion Hoh-njec, predsednik sindikalne podružnice SKiU iz podjetja BSII Hišni aparati Nazarje.
dem velikih srečanj, je bilo živahno tudi popoldne. Ob plesu velja omenili tudi vleko vrvi, v kateri so se koi nepremagljivi izkazali velenjski knapi. Še najbolj razveseljivo pa je, da je bilo lelos na srečanju videli veliko mladih - druge, ircije in morda ludi že četrte generacije ...
■ hjr VOS
Goreli so kresovi
• t •
àostaiy, 26. aprila - Na štíštanjskih Goricah že tradicionalno kurijo kres na večer pred 27, aprilom, letos pa se je ognju pridružil še zares lep ognjemet. Praznično vzdušje je polepšala godba /atja in beseda recitatorja Jana. kije bral priznane slovenske pesnike. Ogenj so svečano prižgali predstavniki Mladega foruma social demokratov Šošianja in šoštanjski taborniki. Jure KotJruii je ob svečanosti nagovoril prisotne z besedami Jerce Mrzel «Pozdravljeni dragi, dobri ljudje«. Svoj govor nadaljeval z mislijo, da je okupator pred 65 leli pridrvel v našo zemljo z namenom izbrisati slovenski narod. To mu ni uspelo, ker so se takrat mnogi zbrali v skupnem boju proti agresori u in za ohranitev slovenskega naroda. Zato danes stojimo na svoji zemlji in ponostii smo laliko, da nam je dano ohranjali slovenski jezik in narod ter njegovo kul-luro. Kodrun je nato zbrane pozval k druženju in na golaž, ki gaje bilo za vse.
Prav je povedati, da seje kresovanja udeležilo veliko ljudi in je bilo na vrhu Goric v toplem aprilskem večeru zares prijetno. Pečat kresovanju pa so dali številni mladi, ki so sedeli ob pojemajočem ognju in se lepo zabavali.
• t #
na juriš na golaž
Pristava, Šoštanj, I. maja - Tradiciotialno srečanje na l orhteneku nad Ravnami, ki ga ob prvem maju prireja turistično društvo Pristava tudi letos ni razočaralo tako organizatorjev, kot ne številnih pohod-nikov. Prvomajski pohod se v tem kraju dopolnjuje z ogledom ruševin gradu Forhtenek ter z druženjem na prireditvenem pn^storu, ki ga ponavadi dopolnjuje golaž in pa glasba v živo. Tudi lelos je bilo takt). Narave in družbe željni popotniki, so že od ranega dopoldneva uživali v hoji skozi novo prebujeti gost, med urejenimi hišami In cvetočimi travniki in le redki sojo proti vrhu ubrali z jeklenimi konji. Več jc bilo tistih na pravih konjih, ki jih je bilo ta dan videli tudi okoli gradu Forhtenek in pa ljubiteljev narave. seveda. Skoraj nihče ni obstal na prireditvenem prostoru, kjer so pohoduike z osvežilvijo pričakali gostoljubni domačini, temveč so se vsi povzpeli na vrh h gradu ali pa si ogledali zapuščen rudtiiški rov. Za pohodnike so na Pristavi pripravili 300 litrov golaža, ki ga ne bi smelo zmanjkati pa ga seveda je in pa kulturni program ter živo glasbo, kije zabavala udeležence pohoda do poznih ur. Lep dan na Pristavi je zaokn)ževaIo lepo vreme, ki je bilo po besedah predsednika društva Draga Kotnika »posebej naročene«. Kakor koli, bilje lep 1. maj, praznik dela
■	»i* M

v t \ '


' p
iilf
in prav je. da se spomin na leto lî^90. ko smo ga tudi v Sloveniji praznovali prvič ohranja tudi skozi različne družbene ureditve In generacije.
Miiojka Komprejf foto: Dejan Tonkii