Gospodarstvo. Avstrija hoče kljubovati. .„ , . , „ Beograd, 6. nov. >v Med naso drzavo in Avstrdjo se bodo prihodnji teden pricela pogajanja za novo trgovinsko in gospodarsko pogodbo. Ta pogodba bo doloeala, katero blago in pod kakimi pogoji bomo smeli v bodoče prodajati, oziroma pošiljati čez mejo in po kaki carini bomo lahko iz Avstrije uvažali sem k nam. To vse je za naše kraje, osobito za celo Slovenijo, m prav posebej še za našega kmeta velikanske važnosti. Za nase kraje je Avstrija dežela, katera rabi najveS naše znvme. največ vina in sadja. Ako nam je meja na sever zaprta, je naš ikmet in tudi naš delavec izgubljen. Ker je pa stara pogodba med obema državama že jeseni potekla se mora napraviti nova. ' In kaj počenja sedaj sosedinja Avstrija? Še predno so se začela nova pogajanja z našo državo, že je povišala carino na kmetske pridelke, katere posebno iz Slovenije posiljamo preko meje v Avstrijo. Na živino je zvišala Avstrija carino fako visoko, da bo v bodoče nemogoce pošiljati našo živino v Avstrijo. Tudi uvoz vina in sadja hoče Avstrija onemogočiti iz naših krajev. Naša vlada tega pocetja ne bo mogla minno gledati in bo seveda morala Avstrdjcem naložiti kot protiutež višje carine na indutsrijske izdelke. Morda se bo Avstrija na ta nacin vendarle spametovala in bo dovolila, da bo mogel naš kmet vsaj po dosedanji carini pošiljati živino in drugo poljedelsko blago v Avstrijo. Misuvideli, da je vendarle Avstrija preslaba, da bi začela z limo, da bodo avstrijski državniki tako razsodni in bodo našo državo carinsko vojno. Da ne bodo naši ljudje mislili, da se nihče ne briga v tem težkem casu za naše pravice, povemo, da so naši poslanci takoj, ko so zvedeli za nakano Avstrije, storili potreuii-S korake in so našo vlado in njene za&topnike pri ^>ogajanjih z Avstrijo opozoriii iia nase zahfeve. V rmenu Jugoslovangkega kluba so dne 5., 6. in 7. novembra poglanci Hohnjec, Pušenjak, Škulj in Žebot obiskali v Beogradu dotične člane komisije, ki bodo žodelovali pri teh važndh pogajanjiih. A'ko bodo Avstrijci še naprej kljubovali v našo škodo, bo pač naša vlada tudi morala ipokazati vec odločnosti proti Avstriji. Našim Ijudean pa svetujemo, da so popolnoma mirni. Saj se nobena juha ne je tako vroča, kakor se skuiia . . . —t. Hmeljski trg. Iz Žalca porooajo. Hmeljska trgovina je vedno slabejša. V Niimbergu je padla cena od 2500 na 2300 mark za 50 kg. Tukaj bivajoci hmeljsiki kupci so večjidel odšli, o trgovini se malo sliši. Prodajalci še vsaki dan z vzorci dohajajo, pa malokateremu se posreoi hmelj za sramotno nizko ceno prodati. Prvoletnik dn pozni rujavi hmelj se plaouje po 10 Din, boljše vrste pa po 20 do 30 Din za 1 kg. Mesec november in december sta za to kupčijo vsako leto najslabša. Po novem 'letu oživi zopet kupoija in traja do aprdla. Kdor ga ta č5s ne proda, mora čakati do prdhodnje jeseni novih kupcev, koji pa stari hmelj zelo nižko plačujejo. Mariborsko sejrasko porožilo z dne 8. novembra 1927. Prignalo se je: 11 konj, 11 bikov, 106 volov, 427 krav in 10 telet. Skupaj 565 komadov. Povprečne cene za različne iivalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.50 do 8 Din, poldebeli voli od 6.50 do 7 Din, plemenski voli od 55 do 6 Ddn, klavne krave debele od 6.75 do 7.50 Din, plemenske krave od 5.50 do 6 Din, krave za klobasarje do 4.50 do 5 Din, molzne krave od 5.50 do 6.50 Din, breje fcrave od 5.50 do 6.50 Din, mlada živina od 6.50 do 8 D, teleta 12.75 Din. Prodalo se je 299 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 72 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav dn telic od 10 do 18 Din, telecje meso od 17.50 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže od 17 do 30 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 4. ofctobra 1927 se je pripeljalo 263 svinj, 1 koza; cene so bile sledeoe: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 120—150. 7—8 tednov stari Din 180—200. 3—4 mesece stari Din 350—400. 5—7 mesecev stari Din 420—450. 8—10 mesecev stari Din 550—560. 1 leto Din 1000—1200. 1 kg žive teže Din 10—11.50. 1 kg mrtve teže Din 15—17.