NEKAJ VTISOV Z OBISKOV V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
V ospredju osnovne potrebe delavcev
Predsedstvo občinskega sveta Zveze alndlkatov Je na svojl zadhjl seji obravnavalo poročlla posameznlh delovnlh skupln, kl so v zadnjem času oblskale nekatere delovne organlzaclje, da bl ugotovfle, kakšno Je stanje na področju soclalne politlke. Namen teh obiskov je bil prtprava na tret/o konferenco sind/kata Slove-nije, kl bo februarja prihodnjega leta. Za obisk je bllo izbranlh 40 delovnlh organlzaclj, skuplne, kl so Jlh oblskovale, pa so blle sestavljene frontno, torej Iz članov slndlkata, SZDL, ZK, ZSMS in občlnskega Izvršnega sveta.
Ugotovitve s teh obiskov kažejo na precej različno stanje v posameznih delovnih organizacijah. Vendarle pa se da izpostaviti nekaj vprašanj, ki se pojavljajo v večini obiskanih organi-zacij. Opaziti je ne preveč dobro or-ganiziranost sindikata. V posamez-nih okoljih, kot je to na primer na Univerzi Ljubljana, kjer ugotavljajo, da ni nobene povezave s koordinacij-skim odborom.
Opaziti je tudi neurejene odnose pri nagrajevanju po delu. Eno od vprašanj je, kako nagrajevati delavce v delovnih organizacijah, ki posluje-jo z izgubami, da pri tem ne bi bil prizadet njihov socialni položaj. Dru-go vprašanje je, kako nagrajevati profesorje nekaterihiakultet, ki ima-
jo razmeroma nizek osebni dohodek. Drugod pa-je nagrajevanje povezano z vrsto pogojev, ki vplivajo na prido-bivanje in delitev dohodka. Nekatere delovne organizacije zaradi padca realnih osebnih dohodkov ne uspe-vajo uresničiti svojih načrtov in s tem tudi ne planiranega dohodka.
Obiski v delovnih organizacijah so tudi pokazali, da povsod tam, kjer je družbenoekonomski položaj stabilen in dober, ni urejenega odnosa vzaje-mnosti in solidarnosti do drugih inte-gralnih delov delovne organizacije. Poleg tega pa tudi ni dolgoročne so-cialne politike, kar kaže na določeno malomarnost pri odnosu do socialne-ga položaja delavcev.
Posamezni    tozdi,    ki    poslujejo
uspešno, nekako milostno pomagajo drugim temeljnim organizacijam. Ob zavesti, da pa se gospodarska situaci-ja iz leta v leto zaostruje, in se še bo, je premalo zavesti, da se bo prav lah-ko tudi še tako uspešen in »bogat« tozd jutri znašel v podobnem položa-ju. Zato je vsekakor potrebno opravi-ti s takšno miselnostjo in začrtati so-cialno politiko in odnose znotraj in navzven delovne organizacije dolgo-ročno.
Vprašanja uresničevanja izvoznih načrtov so tudi pereča. V Kartonažni bodo morali uvesti tretjo izmeno, da bi lahko dosegli zastavljene naloge. Ker pa so v TOZD večinoma ženske, ostaja odprto vprašanje nočnega de-la. To je vsekakor dosti resno vpraša-nje, mimo katerega ne bomo mogli kar tako.
Posebno težko je tudi v gradbeniš-tvu, kjer se počasi izgublja delovna sila. Srečujemo se namreč z vpraša-nji obratne migracije. Poleg tega je delo sezonsko in ne preveč dobička-nosno. Tudi vprašanje kooperantov še ni povsem rešeno.
V delovnih organizacijah, kjer je izmensko delo in so osebni dohodki
nizki, je tudi precej pereče vprašanje varstva otrok. Dosti je tudi težav s prehrano delavcev, posebno v tistih DO, ki imajo veliko terenskega dela in precej dislociranih enot. Pri teh se pojavlja tudi vprašanje bivalnih pro-storov delavcev.
Posebno poglavje pa predstavlja reševanje stanovanjske problemati-ke. Najbolj je pereče pri delavcih z nizkimi osebnimi dohodki, ki nimajo možnosti, da sami varčujejo za stano-vanje. Stanovanj pa ali ni ali pa so tako draga, da ni mogoče razmišljati o tem, ali bo stanovanje sploh možno kdaj kupiti. Trenutni položaj na tem področju pa predstavlja tudi dokaj občutljivo področje osebnega stan-darda slehernega delavca. Če namreč delavec ne bo videl nobene perspek-tive za rešitev tega vprašanja, bo pa-del tudi njegov interes za delo. Zato bo nujno potrebno posvetiti osnov-nim potrebam delavcev posebno po-zornost in izdelati prioritetno lestvi-co za reševanje tistih vprašanj, ki so za slehernega človeka najbolj po-membna.
Jurij Popov