Leto LXVIL, petek 9« feovemfcra Cen lanaja vsa* oan popoKSD«, isvaemai aooeije m prasiUce. _ Inaermtl do 80 pettt rrst A Din ».-, do lOO vrst * Din 2JSO. od lOO do 300 vrat 4 Din S.-, ved«, tnaeratl pettt vrata Din 4w». Popust po dofrovoru, lnseratni davek posebej. _ »Stovessld Narod« veJja mesecno v Jugoelavljl Din 11^» sa taosemstvo Din J5... Rokopisi ae ne vraća jo. UREDNIŠTVO LJUBLJANA, Telefon: 8122, 8128, 8124, 8120 m 8126 (JFBAVNIfTVO u. a Podratnlea: aLAJUBOR, Smetanova 440- — NOVO MESTU, Mjuoganaaa cesta, telefon it. 26. — CELJTC: celjsko uredništvo: Stroesmayer)eva ulica 1, telefon tt_ 6& podnikaiea uprave: Kocenova oMea 2. telefon it 100. — JESENICE, Ob kolodvora 101 Rafrnn pri v LJubljani 10.8ftX 3C crnih Ant Še vihrajo črne zastave po vsej Jo* goslaviji in ni še maščevana srčna kri Viteškega kralja Aleksandri L UedU nitelja, ki jo je prelil za našo srečo in za mir vsega človeštva. Niso se še po* sušile solze nas sirot, ki vse od Trigla* va do Vardarja v dna duše občutimo, da smo izgubile očeta, velikega in skrb* nega, močnega in predobrega, ljubeče* ga nas nad vse. In vsako uro in vsak dan se zavedamo bolj globoko in bolj britko, kaj nam je vzela nepre računi ji* va, vedno tajinstvena in nerazumljiva usoda, da so solze vsako uro in vsak dan bolj vroče in bolj grenke. Vsako uro večja in častitijivejša, vsak dan veličastnejša in bolj mila nam je podoba Njegova, saj raste v naših srcih sama, prav tako se pa veča in ve* ča v žalnih izjavah vsega sveta. Malo jih je med nami, ki bi bili prej slutilt to Njegovo veličino in to njegovo od vsega sveta poveličevano moč in ple* menit ost. Danes, trideset dni po Svoji žrtvi, je kralj Aleksander v očeh vse* ga resnično kulturnega sveta božanstvo miru. Čez ves svet leži senca palmove veie v Njegovih rokah, simbola muče* nistva in miru. Vsak dan je bolj svetal obraz tega božanstva, našega očeta tn vladarja Aleksandra, ki bo svetit sko* zi vekove na našo pot in na pot vseli, ki hočejo mir in srečo človeštvu. Od udarca katastrofe otrpla in skr* cena naša srca so se spet razširila v nepopisni ljubezni in hvaležnosti do Njega, ki nas vodi in blagoslavlja iz večnosti, m do Njegovega sina, ne* dolžno mladega kralja Petra II., ki nam ga je dal v tolažbo, da Sam v Njem še živi med nami, nas vodi in ljubi, kakor Njega, Svojega prvorojenega sina. Njegova kri je izbrisala vse zle tn plahe misti, da smo složni, edini, krep* ki in močni, kakor nikdar prej, nikdar v vsej zgodovini! In tudi tega se zaveda ves svet, ko nam pomaga izpolnjevati ali se pa tre* se pred Njegovo oporoko-Čuvajte Jugoslavijo! •* Ljubljana, & novembra. Tiho in v nemi bolesti se je Ljubljana dana*, ko je potekel mesec dni, odkar so nam zločinski streti v Marseilleu ugrabili Pariz* 9. novembra, r. Kriza vlado, ks je izbruhnila včeraj zaradi demisije rad&alskib ministrov, je bila zaradi uvidevnosti in zrelosti francoskih političnih krogov zelo kratkotrajna. Na včerajšnji dopoldanski seji so radikalni ministri podali ostavko, ker se niso strinjali z načrti g. Doumergneja v pogiedii ustavne reforme, zlasti pa, ker so nasprotoval uvedbi proračunskih dvanajstin in zahtevali sprejetje rednega proračuna. S to odstavko je bira usoda Donmerguejeve vlade zapečatena in Doumorgiu« je takoj po seji odšel v Elrzejsko palačo in podal predsedniku republike ostavko celotne vlade. Ostavka je bila sprejeta. Po običajni tradiciji je predsednik republike takoj nato pričel konzultacije ter najprvo zaslišal predsednika obeh zbornic Nato je najprvo ponudil mandat za sestavo nove vlade zopet dosedanjemu ministrskemu predsedniku Doumerguejn, ki pa je mandat odklonil Nato je bil mandat za sestavo vlade pocraden predsedniku parlamenta Bou i s s onu, ki pa je prav tako odklonil, ker smatra za svojo nalogo vztrajati na mestu predsednika zbornice, kjer more najuspešnejše nadaljevati delo za pomirjenje političnih strasti. Za Bouissonom je bil pri predsedniku republike zunanji minister Lavah Tudi ta je ponuđeni mandat odklonil že leč ostati na položaju zunanjega ministra, da bi mogel tako kar najuspešnejše vršiti svojo odgovorno nalogo. Nato je biJ k predsedniku republike pozvan dosedanji minister za javna dela Flandin, lri pripada demokratski zvezi in so ga smatrah' za najprfklad-nejšega politika, da obnovi vlado nacionalne unije. Flandin je mandat sprejci m takoj našega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja, spet poklonila njegovim manom. Po vsem mestu še vihrajo črne zastave in v neštetih izložbah Je še slika ali pa kip Njega, Id je dal svojo srčno kri za naš narod. Davi so se po vseh katoliških župnih cerkvah vršili žalni obredi, ki se jih je udeležila vsa šolska mladina z vsem učiteljstvom v svojih običajnih cerkvah. Po končanih cerkvenih obredih je mladina korporativno odšla v šole, kjer so imeli razredniki kratke komemorativne govore, spominjajoč se blagopokojnega kralja Uedinitelja in poudarjajoč njegove zasluge za ves Ju gosio-venski narod in za svetovni mir. Na nekaterih zavodih so bile te komemoracije za pričel pogajanja z vodilnimi politiki vseh frakcij v svrho sestave nove la-de. Flandin je takoj po sprejetju mandata izjavil novinarjem, da hoče čimprej sestaviti novo vlado ali pa vrniti mandat da bi se reStev krize ne zavlekla. Nova vlada Njegova prizadevanja so končala s popolnim uspehom. Ob pol 1. zjutraj Je Flandn sestavil sovo vlado in predložil svojo listo predsedniku republike v potrdilo. Vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik: Flandin; ministra brez portfelja: Hecilot in Marin; zunanje ministrstvo: Laval: ministrstvo pravde: Pernaut; notranje ministrstvo: Remier: ministrstvo vojske: general Mau-rin; miniatrsrvo vojne mornar.: Pietri; ministrstvo za zrakoplovstvo: De-oan; ministrstvo trgovine: Marchandeau; ministrstvo Financ: GermaJn Martin; ministrstvo prosvete: MaUarme; ministrstvo za javna dela: Rey; ministrstvo za kolonije: Rolain; ministrstvo za trgovsko mornarico: Bertraod; ministrstvo za delo: Jaconier; ministrstvo za pokojnine: Wboiet; ministrstvo za kmetijstvo: Caasea; ministrstvo za socijalno politiko: OneoHle; ministrstvo za peste hi promet: MaodeL Nova vlada je danes zaprisegla in bo imela drevi svojo prvo sejo. J vso šolo skupaj. Tudi je hO dam na vmeh šolah pouka prost. Ob 10. je bila svečana komemoracija v stolnici, pred katero je stala strumna četa kolesarskega bataljona v polni bojni opremi s čeladami in z zastavo z žalnim trakom. Vsa stolnica je bila sijajno razvetljena, gorele so vse luči, a klečalniki za bana tn divizijskoga generala, kakor rudi klopi za predstavnike oblasti so bile črno pregrnjene. Komemoracijo, ki jo je opravil škof dr. Rozman ob številni asistenci v vijoličastih plaščih, so prisostvovali ban dr. Marušič 9 podbanom dr. Pirkmajerjem in z vsemi nar čel ni ki oddelkov banske uprave, komandant mesta brigadni general Jovanovič v zastopstvu dtvizifonarja generala Cukavča. Izjava Flandlna Ministrski predsednik Flandin je po sestavi vlade sprejel novinarje in jim izjavil, da bo njegova vlada nadaljevala v glavnem program dosedanje vlade. Politično premirje mora ostati. Posrečilo se mu je zbrati može, ki hočejo vdano služIti Franciji m demokraciji. Glavno delo vlade bo posvečeno dviganju splošnega blagostanja, ureditvi državnih financ in Izvedbi nujnih državnih reform. Ob koncu je izjavil upanje, da bo francoski narod njegovo vlado simpatično sprejel. Nova vlada se bo v torek sestavila v obeh zbornicah in podala svojo deklaracijo. Zunanja politika ostane neizpr emen j ena V francoskem tisku je nova vlada v splošnem naletela na prijazen sprejem. Le socijalisti in komunisti napovedujejo novi vladi ostro opozicijo. V splošnem pa zarnerjajo vsa listi radikalom, da so izzvali padec Etouimergueja. Soglasno pa podčrtava jo vsi Usti, da bo zunanja pofttfka Francije, ki je ostala v rokah Lavala, tudi v bodoče docela nespremenjena ter se bo, opirajoč se na svoje preizkušene zaveznike in prijatelje, tudi v bodoče posvetila okrepitvi mtrii in mednarodnega sodelovanja. Pariz, 9. novembra, r. Ministrski predsednik Doumergue je po ostavki naslovil na francoski narod apel, v katerem poziva vse državljane, naj ohranijo oni mir, ki je potreben, da se odstranijo v korist naroda in domovine sedanje težkoče. Nacionalne in patriotske organizacije pripravljajo ob priliki odhoda Do ume rgue ja. ki se namerava umakniti is političnega življenja m od- ves tukajšnji konzularni zbor, župan dr. Puc s podžupanom Jarcem in občinskimi svetniki, senatorja dr. Ravnikar tn dr. Gre-gorin. rektor univerze dr. Ramovš s dekani, dvorna dama gospa Fran j a Tavčarjeva, predsednik apetacijskega sodišča Vrančič s podpredsednikom dr. Gradnikom, višji državni tožilec dr. Grasselli, direktor dravske finančne direkcije dr. Valjavec, dalje železniški direktor Cugmus, poštni direktor dr. Tavzes, policijski upravnik Keršo-van. Polnoštevilno je bilo zbrano tudi magistrat no uredništvo z direktorjem Janči-gajem na čelu, nadalje dr. Fetticn v zastopstvu zadržanega predsednika dr. Zirovnika za Odvetniško zbornico, starosta ljubljanske sokolske župe dr. Josip Pipenbacher v kroju, za ZTČ>1 podpredsednik Dragotin Hribar s tajnikom dr. Plessom, Pokojninski zavod s predednikom dr. Bal tičem, velese-jem s predsednikom Bonačem, za TPD ravnatelj Skubec in tajnik Pogačnik, zastopstva raznih organizacij in korporacij, polnoštevilno so bili zbrani tudi rezervni oficirji poleg aktivnih ki so bili zbrani korporativno. Vsa cerkev je bila nabito polna drugega občinstva, ki je v nemi žalosti sledilo žalnemu obredu. Na koru so peli cerkveni psalm 50 »Usmili se* z dvema orači jama. Mogočno o buč al e orgle in med njihove žal ob ne akorde se je mešalo zvonjenje zvonov. Po žalnem obredu so peli molitev za Nj. Vel. kralja Petra 11. s pripadajočimi verziklji in orači jo. Med komemoracijo v cerkvi je počivalo delo v raznih podjetjih in trgovinah, a ponekod so po trgovinah v izložbah pred slikami in liki pokojnega kralja zopet prižgali svečke. Zadužnica v Beogradu Beograd, 9. novembra, p. V katoli&ki cerfcvd se Je vršila dane^ dopoldne zadušnica aa blagopokojnim kraljem Zedinlte-ljean. Slu*bo božjo je opravil nadfikof dr. Rodać ob veliki asistenci duhovščine. Shatoi bodrji ao prisostvovali kot zastopnik NI Vel. kralja Petra n. general Je£-meoic, celokupna vlada z mrnietrškim predsednikom g. Uzunovičecm na Čehi. vsa generaliteta in admirali teta, diploma tsfc 24bor In veliko število narodnih poslancev in senatorjev ter drugih odliouikov. Prav tako as je maše udeležM" katoliška šolska mladina. Štafeta na kraljev grob Beograd, 9. novembra, p. Jugosloveseki lahikoetletsfci savez bo priredil 1. decembra štafeto 1 tak ls Beograda na Oplenac. Sodelovalo bo nad 200 lahkoatletov iz vse države, ti bodo ponesli izpred staretra dvorca v Beogradu na grob kralja AJe_ ksaadra na Opisa ac srebrn venec. potovati na svoje posestvo, velike manifestacije, da bi mu na ta način izrazile svoje zaupanje in spoštovanje. Rim« 9, novembra, r. Madžarski ministrski predsednik Gombos. ki se j« mudil v Rimu in imel tam važne razgovore z Mus* so lisi jem. je sinoči odpotoval na Dunaj, kjer se namerava sestati z avstrijskim kan-celarjem dr. Schuschniggom. Oficielno zatrjujejo, da sta Mussolini in Gombos razpravljala samo o izvedbi rimskih protokolov, v splošnem pa prevladuje mnenje, da je bilo govora predvsem o odklon tvi posledic marsejskega atentata, ki hudo obremenjuje Madžarsko. Uradni komunike samo naglasa, da je bil dosežen popoln sporazum v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Francoski tisk pesimističen Pariz. 9. novembra, g. Francoski tsak je v zvezi z Gdmbosovim rtmeklm posetom precej pesimističen. »EScho de Pari*« ugotavlja za ohlsJovaiijem, da ae n 11 npand ho- Visoko odlikovanje g# Uzunovića Beograd, 9. novembra, p. S kraljevim ukazom je odNkovao ministrski predsednik g. Nikola Uzonovlć z lento Karadjordjeve zvezde, Id je najvišje odlikovanje Jugoslavije. Pierre Etinne Flandin se je rodil 12. aprila 1986 v Pariam kot man generalnega državnega todUsce fci poanad-šega ge-nerakiega predsednika v Tunisu Btienua Flanddna. Postaj je a**vokac In je ibil v letih 1913 m 1914 MUleranidoT taj-mk Ko je bil star 25 let, so ga leta l»l-4 prvič izvolili v poslansko zbornico, katere član je od tega časa nepretrgoma. lato. časno je postal generalni svetnik v depar-tementn Jonne in feupen v Doroecj-eur-Oure. Leta 1917 Je postal ravnatelj meni aaverroi&ki aeronavtične službe In se je kot tak leta 1919 odele&il konference za pripravo mednarodne zrakoplovne kon ivascf* je. Od leta 1920 dalje je bil pouoruo n»i-nlater v rasnih resorlh. V vladi MiHeranda od januarja do ser. .teonfbra 1930 m v vladi Geongeaa Lejajoaaa od septembra 1920 do januarja 1981 je Wl Flandin podrta.Jnifk ml zraikopJovatrvo. V vladi FVancoiee Maršala v jnnijn 1934 pa, js bil mdnlster na trgovino. Leta 1920 Je Ml Imenovan za predeedntka ftranooafcesa Aerokluba, kd pripada sknptol republikanske unije. Tu* v Tardienjerl vladi ja Wl trgovinski mtoieter in sicer od 2. novem-fara 1929 do 21. februarja 1920 In nato od 1. marca 1930 do i. deeemfcra 1930. Nekaj časa je bil tudi podpredsednJk parlamen. ta. Po pad en Steegove vlade so mm 33. Januarja 1931 poleg Lavala poverili sestavo nove vladet ker se Je pričakovalo, da se m« bo poareoTlo pridobiti smerno deenlcaralko večino. Vlado pa Je sestavil 27. januarja 1931 Laval, Flandin pa je prerael flnaafioo ministrstvo. Obdrtal je to ministrstvo tudi v drugi vladi Lavala od 14. Januarja 19*5 ka&or tnd1 v vladi Tardieuja od 22. februarja 1932. V vladi Doumergnoja je bil minister za javn* dela rtzont ni niti najmanj raodesnil ln mo&L da z ozdrom na neinpremenjeno madžarsko italijansko prijateljstvo ne obstoja nobena možnost, da bi postali italijaoefto-frencoaki stiki tesnejši. Ako je zadovoljstvo mad&ar skega ministrskega predsednika z ieridom posvetovanj v Rtom opravičeno, bo fran-ooako-italijanski sporazum temaJu končan. List poroča dalje, da se bo francoski poslanik v Rimu de Chambrun kanalu vrnil na svoje mesto. Dobil je Instrukcije, ki m« omogočajo informirati Mnssollndja In Sovi cha o namenih francoske vlade. Ko bomo izvedeli lz ust Muesolinija. dodaja list, aH vztraja Italija na inpremembah na gotovih poljih aU ne, bomo tudi vedeli, kako je treba presojati prizadevanja aa spora zum med Rimom in Parizom, ki ae vrktjo od poletja naprej. Vse druga raamasljanja ao zaemkrat podrejenega Nameravan puč v Londonu? Senzacionalna izjava v lordski zbornici — Prfpravl|al m ]e pni po vzorcu Avstrije London, 9. novembra, r. Lordska . zasesti londonsko radiopostajo, zapre- zĐornJca je po cefosocni seji davi ob ti vi ado in se polastiti oblasti. Njega* 6. sprejela zakon za pobijanje veleiz- va izjava, za katero nI podal kookrot- dajnrškn pokretov v angleški vojski In nih dokazov, je danes predme« komem mornarlcL V teka debate Je lord A Man tarjev vseh društev, ki obenem opo- podaJ Izjavo, ki Je vzbudila ogromno zadajo na to, da Je lordska zbornica senzacijo. Zatrjeval le namreč, da se sto selo dosegla rekord. Doeedaj t* le nml nar tedni pripravna! v Anglifl seje lordske zbornice trajale običaja« sffčea noč. kakor le bil poizkoien v najden do pomoči ki le bili to najdal- A vatri* ter ao zarotniki nameravali 1 sa sala, ker je trajate tV NOVA FRANCOSKA VLADA Po ostavki Domnergneja je davi Flandin sestavil novo vlado nacionalne unije — Program vlade ostane v glavnem neizpremenjen Italija in Madžarska Kaj je Gombos dosegel v Rimu? — Ali bo Italija še n dalje podpirala Madžare in onemogočila sporazum Francijo in Malo antanto na ljubo revizionistom? Stran 4. /SLOVENSKI NAROD«, dne 9. novembra 1934 ■ ■■ drugod. Turneja bo trajala 18 dni in bo gotovo mnogo doprinesla k prijateljstvu med nami m Ceboslovaki- Babilonski stolp ill Viseča pOt I Spomenik padlim Na južni strani grajskega poslopja, nad Mačjo stezo grade novo pot« ki bo zgrajena med nebom in zemljo Ljubljana, 9. novembra. Nebotičnikov sicer ne z aamo več v Ljubljani, vendar Lhibijančani vedno odkrijejo kakšno senzacijo, ki je vredna njihovega gorečega zanimanja. Pri nas senzacije ne leže vseJej na cest!, zato >o Liuclje še posebno srečn^ če kaj izvoifrajo, zlasu še kaj takšnega, o čemer se no sanja n ti občinskim svetnikom Samo ob sebi se razume, da se pri nas godi vse javno ter ničesar ne skrivamo, posebno še, kadar gre za napredek na cesti, v Ljubljanici ali na Gradu. Ako pa kdo ne ve, pri čem je alti rrj čem smo — ko časopisje še n; izrekio prve besede —, pač vpraša delavca, kaj prav za prav delajo. Ko so n. pr. lani vrtnarji klestili kostanje v Zvezdi, so j4h Ljubljančani neprestano vpraševali, ka*j se prav za prav godi. Ker pa delavci nimajo posebnega referenta, da bi tolmačil LJu-bHancanom javna dela kar na mestu, so navadno skopih besed in meščanom češče ne kaže drugega, kot da skušajo zbud ti pri delavcih poseben respekt; zato ni čuda, če se predstavi na dan okrog 30 občinskih svetnikov delavcem, a predstavljajo se še naslednje dni v neskončni procesiji. Tako se godi tud«i na Gradu nekaj in >občinski svetniki« romajo zdaj tja. N. čuda, da se širijo po mestu nenavadne govorice — ne le okrog vremenske hišice — in da spet marsikdo ne ve, pri čem Je. Zadeva pa vseeno ni tako komplicirana. Grad še vedno stoji, čeprav so nekater spomladi verjeli, da ga bodo delavci prestavili za 10 cm. Tudi samemu hribu delavci ni, a bujna domišljija jim je odpovedala zdaj. Na južni strani poslopja nad Mačjo stezo delavci betonirajo izredno močne stebre, ki merijo pri tleh v kvadratičnem prerezu 1.30 m, na vrhu pa meter. Visoki so okrog 6 m- Dobri meščani mislijo, da grade drugi grad in z ljubeznijo, ki Jo vedno r::di kažejo pri vseh pojavih našega napredka, poizvedujejo, kaj bo nastalo. Delavci povedo vse, kar pač vedo, in če pravijo, da bo iz tega babilonski stolp, se menda niti preveč ne motijo. Vendar ne Grozna nafdba pod salonskim vozom Maribor, 9. novembra. Včeraj zjutraj je prispel v Maribor beograjski brzovl&k, katerega saJonski voz številka 1. so takoj po prihodu odpravili v delavnico državnih železnic na koroškem kolodvoru Pri pregledu so delavci odkrili nekaj strašnega OgTodje je bilo vse okrvavljeno, držalo se ga je pa tudi vee koščkov mesa in maščobe, O grozni najdbi so obvestili mestno policijo, ki je takoj odposlala tja komisijo z uradnim zdravnikom. Komisija je pri natančnejšem pregledu ugotovila, da gTe aa človeško kri in meso, našli so tudi več zdrobljenih lobanjskih kosčic. katerih so se držali lasje. Točno je ugotovljeno, da je bila nesrečna žrtev žen. ska, za kar govore precejšnji kosi tolšče, Neznana ženska je imela kostanjeve lase. Kako je prišla na ogrodje salonskega voza, ni znano, domnevajo pa, da gre za nesrečo ali za samomor, seveda pa ni izključeno, da je postala žrtev za vratnega zločina. Skrivnost njene zagonetne amrti bo skušala pojasniti mariborska policija, ki je že obvestila vse postaje ob progi od Maribora do Beograda ter jim poslala okrožnice s podrobnim opisom. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 8. novembra: zaprto. Sobota. 10 novembra; Ob 15. uri Mlinar in njegova hči D jaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Nedelja 11 novembra: Ob II. uri dopoldne Snegulćica Premiera. Otroška predstava Znižane cene Ob 15. uri Migo. dekle z Montparnasa Izven Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri Orlic. Izven. Znižane cene. V nedeljo M. tm. bo v drami ob tL uri dopoldne izreden dogodek za otroke. Igra ee na novo na 5 tud i rana pravljica >Sne-cmJČica«, ki bo nudila deci mnogo zabave in smeha- Režija prof. Sostova. Pleee sta na£rudirali ga Golieva m gdčna Slavčeva. Nastopi 20 otrok x najVazlicnejŽurM plesi. Cene znižane. V nedeljo popoldne oe ponovi Acbar- dova igra >Migo, dekle z Montpernaea<. zgodba iz pariejkega življenja revijskih plesalk in nrihove ljubezni. V glavnih vlogah ga. Vida Juvanova in g. Danes. Režija prof. tastova. Cene od 20 Din navzdol. Zvečer se igra Rostandov >Orlic<, ena najbolj uspelih predstav te sezone- V glavnih vlogah: src. Jan, Levar in Cesar, ter vee ostali dramski ansambel. Režija: prof. Sestava. Cene znižane. Abonente red« C opozarjam«, da imajo mesto danes najavljene predstave >Guealnicec isto v ponedeljek, OPERA Začetek ob 20. mrl Petek, 9. novembra: Zaprto, Sobota 10. novembra: Manon. Gostuje An- dre Burdino te Pariza Tjcven. Nedelja. 11. novembra ob 15. mi: Prodana ne vee ta. Izven, Znižane cene od 90 Din navzdol Opozarjamo na hn-edno zanimivo operno gostovanje Andrea Burdina v soboto 10. tm. v Maesenetovi operi >Manon<. Ta umetnik uživa izreden slove© na mnogih evropskih odrih ki koncertnih dvoranah kot prav posebe glaeovni fenomen. N rezova kreacija de <3rrieuxa v »Manon« je tako čudovita, da pom kritik* o njem med ... izkazalo se je. da io opere, o katerih trdimo, da so že odigrane, zmožne novega žavLjenia. Če ca iim vdihne tak umetnik kot je Burdino, tako. da ae vračamo po njih domov opojeni lepote tn Čiste umetnosti, ki nam io je podaril ta izredni umetnik.< V Zasrebu je imel že eelo vrsto gostovanj, ki so bila že po pet dni v naprei razprodana. To naibolje doka-zuSnegulčieac. Popoldne ob 3 uri ee iera >Micro. dekle z Montparnasac in zvečer ob 8- uri >0rliČ<. Z intenzivnim delom in čim vecjJm številom predstav najrazličnejšega žanra, da bo ustreženo vsem okusom, skuša drama pritegniti nai&irže kroge občinstva k stalnemu obisku tn zato so vee tri nedeljske predstave po znižanih cenah. Na občinstvu pa je. da se v čim večjem številu odzove in pomaga pri kulturnem delu za ob-stoi in napredek gledališke umetnosti. I* Maribora — Nedelja ? gledališču. Popoldne vpri-rore klasično tragedijo >Hamlet< po znižanih cenah. To delo ie letos doseglo na Badem odru popoln uepen. Večerna predelava bo Vvildeova igra >Idealec soprogo duhovito in napeto delo. ki ie bilo sprejeto pri občinstvu z velikimi simpatijami. Tudi pri tej priliki veljajo znižane cene. — Gozd pri Treh ribnikih bo razsvetljen. Pozdraviti je treba odločitev merodaj-nih činiteljev, da nai dobi temni gozd v Ribniškem eelu v občini Koša k i. električno razsvetljavo. V gozdu pri Treh ribnikih, ki ie često zatočišče temnih elementov, bodo montirali 5 javnih električnih «voti!k- — Stanje brezposelnosti r oktobru. V oktobru ie bilo pri ma ribo reki ekspozituri Borze dela v evidenci 1006 brezposelnih, in eicer 715 moških ter 291 žensk- Na novo se je prijavilo 393 brezposelnih oseb. in sicer 245 moških ter 145 Žensk. Skupno Je toren v Mariboru prijavljenih 1899 brazpo-eelnikov. V oktobru je Borza dela ▼ Mariboru izplačala na podporah 89.446 Din. — Stalno omizje »8taribor< naznanja, da se nocoj nadaljuje predavanje o starem Mariboru ob 20. uri zvečer v Narodnem doni u. — Od doma t širni avet. Ves v skrbeli se je zel as i 1 na policiji ključavničar Jože) Koban iz MeteLjkove ulice in prijavil, da že tri dni pogreša svojega 11 letnega sina Ferdinanda. Za mladim nepridipravom je tembolj v skrbeh, ker ga je slaba tovarišija popolnoma pokvarila in se je s svojimi tovariši Čestokrat klatil v mariborski okolici. — Tujski promet V oktobru ie bilo pri-farvljenih na tukajšnjem zjrlasevalnem uradu 3443 tujcev, od katerih je 1186 inozem-cev, največ iz Avstrije. — Mariborska carinarnica v oktobru- V preteklem mesecu so znašali dohodki mariborske carinarnice 5*649 793.50 Din. Od te vsote odpade na uvoz 5,644 126 Din, na izvoz pa 5.666.75 Din. — Predavateljska turneja poslane* dr. Pivka, Mariborski narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko se je odzval povabilu centrale J£L v Pragi, častniške zveze, legionarske organizacije in eokolstva in ie včeraj odpotoval na predavateljsko turnejo m CeŽkoelovaSko. Predaval bo v Pragi, Bratislavi. Trenčinu. žfl ini, Moravski Ostra vi, 01 »mucu. Žemberkn, Jaromefn, Dvuru Kralovem. Novem mestu. Pardubicah, Koli* mu Mladi Boleelavi, Kladnem, Taboru in vojakom na Viča Vič, dne 9. novembra Kakor smo že poročali, se je osnoval na Viču pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim vojakom vižke občine, v katerem pa niso zastopani predstavniki viških nacijonalnih društev in organizacij« Na to našo ugotovitev ie pred dnevi poslal pripravljalni odbor vabilo prizadetim društvom in organ izaciiam, ki na] se izjavijo, ali so voljne sodelovati pri akciji za postavitev spomenika in če odobravajo članek, ki ie izšel v našem listu. Sooči se je vršil v občinski pisarni na predlog in povabilo k, o. JNS sestanek vseh viških nacijonalnih društev in organizacij. Sestanka so se udeležili po svojih zastopnikih JNS, Sokol Narodna odbrana, gasilska četa, pevsko društvo Danica, podružnica DJO, SK Reka, Jadranska straža ter zastopnik viške občine. Sestanek je otvorfl predsednik k. o, JNS Jože Mesec, ki je najprej topio pozdravil navzoče zastopnike, potem pa preči tal dopis pripravljalnega odbora m pojasnil naanen sestanka. V svojih izvajanjih je nov de ril potrebo složnega sodelovanja vseh društev in organizacij viške občine, ker je postavitev spomenika zadeva vse občine, ne pa posameznih političnih frakcii. Vsi navzoči zastopniki društev in organizacij so se pridružili njegovim izvajanjem, nakar se je razvila daljša stvarna debata, kako sodelovati pri tej akciji. Vsi de leca ti so povdarjali potrebo složnega dela in priporočali, da ee dosedanji pripravljalni odbor izpopolni z zastopniki nacijonalnih društev in organizacij, ker le tako bo mogoče postaviti viskim vojnim žrtvam dostojen spomenik. Predsednik Mesec je preči tad tozadeven dopis, ki ga bodo podpisala vsa društva in organizacije, potem bo pa poslan pripravljalnemu odboru. Seveda, Če bo pripravljalni odbor sprejel te predloge, bo akcija uspela, sicer pa odlanjajo vsa naci-jonalna društva in organizacije vsa sumni* čenja in odgovornost. Zavarovanje delavcev v oktobru Ljubljana, 9. novembra OUZD objavlja statistične podaike o zavarovanju delavcev v oktobru. Povprečno je bilo zavarovanih 82-831 delavcev (v primeri z oktobrom lanskega leta 4091 več) Od teh je buio moških 51.894, (4- 2465), žensk 90 987 (4- 1626). Bolnikov je bilo 2223 ( + 833). Povprečna dnevna zavarovana mezda ie znašala 22.66 Din (+ 0.66). Celokupna dnevna zavarovana mezda pa 1,877.184 (4- 41.546-80). Povprečno število zavarovanih delavcev v oktobru 1934 je znašalo 82.831: od tega 51.894 moških m 30. 937 ženskm. Napram oktobru lanskega leta se je članstvo povečalo za 4-4.091 zavarovancev. Ta letni diferencijal opažamo skoraj nespremenjen že približno pol leta. Dofciim je prvotno žensko članstvo h tre je naraščalo kot moško, ne moremo tega več trditi v zadnjih mesecih. Iste tendence moramo pričakovati v bližnji bodočnosti. . Padanje delavskih plač je začelo ze pojenja vati. Letni diferencijal povprečne dnevne zavarovane mezde je znašal: v juliju 1934 Dn — 0.77, v avgustu \934 Vm _ 0.76, v septembru 1934 Din —0.73, v oktobru 1934 Din — 0.65. Naglasiti je treba, da znaša letni padec povprečne dnevne javarovane mezde ženskih samo Din —0.07 v oktobru. Celokupna dnevna zavarovana mezda vseh zavarovancev je znašala v oktobru 1934 Din 1.877.184.— in j« za Dm + *j tr 9oč 546 Ddn 90 p večja od oktobra lanskega izredno velik >e pa odstotek žepkih bolnikov, namreč 2.96 odstotka. Absolutni prirast znaša 0.58 odstotka, to pomeni, da je imel OUZD letos v oktobru za cca. 20 odstotkov več ženskih bolnih članov nego v oktobru lanskega leta. Iz škofje Loke _ Qabr»ka *ola zopet odprta. P> M- Pil, dveh mesecih čakanja sta slednjič te pr^eli v Gabrk novi dve u« moči s Cmei se je p«ricel© na &on zopet delo. S ponedeljkom se je pri*ei reda! J^f1 pouk ka" je vzela vwa gabrSka Šolska občina z odkritim zadovoljstvom na znanje Da bi .e na SoM nifcoH vee ne bilo takega zastan**, kakršen je bil leto«! Vodstvo miline tfta prevzela Anton ta Manja KerkOĆ kl sta pri«!**1* od Sv. JoSta nad Vrnmfko. . — Zlato arca •kofjeloikih KolailC bo prlalo do tajlepšega Izraza zopet letos, na (lan 1. decembra, ko bo obdarovani* »3 rdV.iftl ceCkov In deklic z najapotrobesim. Število obdarovane«v bo letos irrel-no visoko, ker Je KJS «e na letošnjem obenem zbere — desetletnica obstoja! -sklenilo, da noče praznovati svoj Jubilej s se po-iirepljeno boclaimo akcijo. Na daritvi deluje ves odfbor, ki mu aaeelnje predsedm-ca, a. Alojzija Šinkova, docim je njena de^ia roka tajnica učiteljica a. Ta- rina Juvančeva. — Ljubitelje lepih knjig opozarjamo, da postaje Sokolova knjižnica vsako sredo od 19.30 ta do 20.30 in ob nedeljah od 9. do 10.30. Knjižnica razpolaga z več tisoč izbranimi literarnimi deti m je med na> vecjjam na Gorenjakem. tapira je torej vsestranska, in velflca! — O ukinitvi vojaškega pokopališča se govori cesto v ikofjeloftklh krogih. Splošno prevladnje želja, naj b! ae sedanje vo. jaflko pokopališč ikintlo, posmrtni ostanki vojakov ram!h narodnosti pa prenesli na mestno pokopališče, kjer bi se osnoval nekak skupni gTob s spomenikom žalostne slovenske matere. Čeprav ismislek ni napaden, vendar izgledi za realizacijo tega nacrta niso ravno najboljši. Je problem bolj kompliciran, kot pa se zdi- Za primer skn^nega pokopa bi morale dati pristanek države, '„aterih vojaki &o umrli na g:ofjelo«k1h tleh. Teh je pa veC m tako zadeva caka !n Saks . . . Italijani so svoje vojake že (skovali, toda je kljub temu Se okre« 100 grobov, ki jih je treba Imeti v evidenci, in to poleg onih gomil, ki so že od vsega početka na mestnem pokopališču Kaže. da bo oetaio vse pri starem. — število šoloobveznih otrok narašča. Povprečni količin* med šoloobvezno mladino in učnimi rnoorni kale, da število otrok v posameznih razredih rapidno narašča. Pred tremi leti je prišlo aa posa. mezoo učno moč 40 otrok, z lanskim letom pa se je njih Število že zvišalo na 50 Kakor pa vse kaže. Se nismo dosegli vrhunca. Na desko šolo se Je vpisalo letoe 45«6 otrok, torej zopet 46 več od lani. Največji naval je na gorsko solo, kjer je zaenkrat za 123 dečkov in deklic ena sama učna moč. Prosvetna oblast je spričo tega sporednloo že dovolila, toda nova učna moč Se ni imenovana. Značilno je polog tega tudi. da so tud j vsi razredi višje narodne Sole popolnoma zasedeni, pa čeprav se je pričakovalo, da bodo z otvoritvijo meščanske Sole le slabo zasedeni. Prav tak je položaj tudi na meščanski šoli. kjer so vsi razredi do kraja polni. Preprečen požar Trata, 8. novembra. Snoči okrog pol se danih so bili telefo-nično poklicani škofjeloški gasilci na pomoč- Požar je nastal pri lesnem industrijskem podjetju Heinrihar d. d. na Trat: pri škofjeloškem kolodvorn. Pozivu so se gasilci takoj odzvali in se odpeljali s poseb-n m avtom na kraj požara, ki pa je bil ta-čao že udušen, tako da škofjeločanom ni bik) treba vtopiti v akcijo* Nevarnost je bila pa k$jub temu zelo vel:ka. Ogenj je namreč nastal pri dimniku, kt je v zvezi s parno turbino za proizvajanje električne energije. Zaiel je precej lesa tramovja in desk — ki je bil nakopičen okrog dimnika, dedoma tudi kot oder. ker so nameravali dimnik popravljat. Kako je ogenj nastal, se točno ne ve, domnevajo pa. da ie morala pasti iz dimnika iskra v olje, kar ie povzročilo ne-srečo. Les je moral bržkone dalje časa tleti, samo da nevarnosti nbče ni opazil Ko pa se je pojavil dušeč dim, je bilo seveda prepozno, kajti ogenj Je bil že tu, Med prvimi reševalci ie bil na mestu strojnik parnega kotla VenceLj, zatem so pribite^ na kraj nesreče tudi drug; delavci, nadalje oni od lesnega industrijca Dolenca, tako da je bil požar udušen, še preemo se je mogel prav razmahniti. Ker Trata nima vodovoda, se le izvrstno izkazalo, kako potirebn. so kotli z vodo, ki j in jtna podjetje nalašč za tako priliko pripravljene. Sreča v nesreči je bila, da so ogenj takoj pogasiH ker bi se bil sicer prav tenko razvil požar, ki bi bil zajel veMka skladišča lesa in povzročil ogromno Škodo, ki pa je tako le neznatna. tgr: s vej: h, ki da so nastopili z vseon znanjem tn potlačili nasprotnika. Moštvo »braLstva« gostuj«? v nedeljo v Tržiča in nastopi ^rotj tamošnji »Svobodi« v m koKko spremenjen: postavi Storilo ca ^ vst da r*okaie lepo fair i«*ro in prinese 2 toči;i domov. Iz Poljanske doline ob Kolpi Predurad. 2. novembra Visoko nad reko Kolpo vodi iz Pred-firrada lepa banovinska cesta proti Vrbov-akemu in dalje v Gorski kotar. Ko človek pride v dolino, je orva naselbina Dol. ki leži ob jetju malega potoka in Kolpe. Cw potok je zffraien močan betoniran most, a tostran nj"eea je napis s kažipotom: Brod na Kupi. Potnik bi mislil, da je Dol tedaj na važni prometni cesti in da mu ie omogočen razvoj, ki gn trna ^eak kraj z lepimi prometnimi žil a ni i- pa ni tako, ker ie pot iz Dola oroti Brodu ob Kolpi komai kozia. a ne za vozni promet Prva naselbina ob tej poti so La»e, ki spadajo k občini Stari tre. a od Dola so oddaljeni 4 km in od Starega trga 7 km. Bivša občina Dol, h kateri ie pred združenjem malih občin v velike spadala tudi vas Lazi. ee ni brigala dovoli za to edino pot ki omogoča vašfanom dostop do bornih koŠenin in gozdov, a rudi nova občina ni doslej pokazala pce^bne skrbi za to lokalno, a vendar važno prometno zvezo, kar je sicer spričo silno omejenih kreditov m skromnih razmer na§e Polianske doline razumljivo- Mislili smo. da bo letina aekai boliša. pa nam ie toča pobila polja in vinograde in prinesla v naše vasice največjo revščino. Nihče ni mislil, da bo ta šiba bož.ia prinesla tudi vsaj maJo sreče. Nesrečnežem, ki ihn ie 12. avgusta letos toča uničila vee pridelke ie namreč banska uprava nakazala Din 90 000. od katerega zneska s? ima Din 10-Oon porabiti za napravo prepotrebne ceste iz Dola v Laze. Pod strokovnim nadzorstvom so se najvažnejša dela ie pričela in je zaposlenih mnogo potrebnih, ki sicer ne bi imeli čez zimo niti na vsakdanji kruh. Prispevek iz bednoetneca fonda ie na&im naibedneišim res pomacal, a enako bo v veliki meri pomagal tudi vsem vaščanom omenjenih vasic ker ie dosedanjo cesto iz Dola v Laze preplavil in poškodoval ekorai vsak naliv in ie Erradba nove že zdavnaj bila potrebna. Vašcani Laz m Dola so baneki upravi za podporo iskreno hvaležni in upajo, da bodo tudi nribove druce eieer sila skromne želi© uslišane in v krahi ustvarjeno vsaj najprimitivneiŠe blagostanje, kakršnega imajo drjgi kraji, ki niso skoraj 40 km oddaljeni od železnice in nimajo le trikrat tedensko poštne zveze s svetom, že dolga dssetletia. SPORT Prvenstvena nogometna tekma na Jesenicah V nedelo ae je vršila na športnem igrišču »Bratstva« prvenstvena nogometna tekma med I. moštvom Alp. SK »Gorenjec< in I. moStvom SK >Bratstva«, ki je končala z zmago »Bratstva« v razmerju 1:3. Mo. Šbvo >Braistva« nd mog k) nastopati v kom-(pletm! prvi postav' ln tudi zaradi skrajno slabega vremena ni moglo pokazati raga. kar je publika opravičeno pričakovala, ker je moštvo za dva razreda boljše od »Gorenjca«. V drugem polčasu je moštvo »Gorenjca« v celem trikrat prekoračilo sredo, celokupni napad je trdovratno zavračala edina obramba v igraču Merkoljn. ki je bil z lahkoto kos igračem nasprotnika »Gorenjec« je napel vse svoje »ile, a je bilo zaman. O fair igri s strani »Gorenj, ca« ©ploh ni bilo govora ln bi do»pl*"vku »Slovt-r ca« priporočali naj o jesenifikem sportu i^oroča objektivno in naj ne akn-va nspak svojih *1 se ne dajo skriti Ce bi bilo poročilo stvarno, bi moral poročati o szmo*.? mi>štva »Bratstva« in v neobjek-tlvmofit! so dn ik a — poročal pa Je le o lep! Koledar Danes: Petek, ii novembra, katoličani: Božidar. Teodor. Današnje prireditve Kino Matica: Diri^ible (Junaki zraka) Kino Ideal: Plavolasa Venera (Marlene Dietrich) Kino Dvor: Žig sramote ZKD: >Lažne uistne-c ob 14.15 v kinu Matici Kino Šiška: Neki gospod G ran 2alni koncert Glasbene Matice ob 20. v Unionu Dežurne lekarne Danes: Mr Sušnik. Marijin trg 5. Kuratt, Gosposveuaka cesta 10 in Bohinca dediči. Rimska cesta 31. Eni pravijo, da bo, drugi zatrjujejo, da je ne bo. Eni bi jo radi, drugi je ne marajo. Eni hujskajo na njo drugi agitira jo proti nji. Ene bi osrečila, druge pahnila v nesrečo. Eni bi z njo obogateli, drugi obubožali. Eni jo že poznajo, drugi bi se šele seznanili z njo. Eni so jo spoznali na papirju, drugi na razmesarjenih telesih in odtrganih udih. Enim^ je prinesla blagostanje, drugim prokletstvo. Z milijoni človeških teles je pognojila kr\>ave poljane, materam in oče tom je ugrabila sino\'e. bratom in sestram brate, ženam može. otročičem očete in rednike. Za svete ideje in visoke cilje je prelivala v potokih dragoceno človeško kri, ko jo je pa prelila, da so vsahnile žile in ugasnile oči, je poteptala v blato iste s\'ete ideje tn visoke cilje, za katere je morila ljudi___ ln zdaj se zopet reži iz človeške neumnosti. V zlobi in podlosti spočeta, v podivjanosti rojena, z lažjo in hinavščino dojena, v dvojni morali in licemerstvu vzgojena, s pravico pesti oborožena izteguje s krvjo prepojene kremplje po novih žrtvah. Delo bi rada izpremenila v brezdelje, radost v tugo, smeh v jok, človeka v zver. Stoj, satan, nehaj sejati svoje peklensko eme! Saj so krvave poljane komaj zopet ozelenele ljudje z lesenimi nogami, brez rok in s steklenimi očmi še hodijo po s^ic tu, otroci še niso pozabili, da si jim ubil očete, čeprav nfsn več otroci, rana je $c pregloboka, preskeleča. iz nje curlja še prevroča kri. da bi zasekal novo preko nje. Pomni: Hudič se izganja z Belccbubom... Iz Celja —c Rapallska komemoracija bo v nedeljo 11. tm ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Vabljeni so vs\. ki čutijo z brati onstran meta —c Ljudsko vseučilišče. V risaVnici drt ške meSeanflke Sole bo predaval v pon^vl*1-Ijek 12. t m ob 20. prosvetni inspektor v p. g. dr. L»L Poljanec o >Svobodi in avtoriteti v vzgofi«. Opozariaino starše in vzgojitelje na to aktualno predavanje. S tem predarvanjem se prične ciklus Štirih peda-soSkih predavani. V torek 13 tm. bo BjT da val oblestni inspektor v p. g. M Senkn-vič o predmetu >Otrok in knj,iga<, v j«on<-deljek 19. tm- bo predaval g. prof. G. ftilih o »Novih potih roditeljske vzgoje t. v torek 20. tm. pa meRaoflkoiotoka učiteljica gdč. J. Mlinaričeva o >Deklišk; vzgoji«. —c Celjski šahovski klub bo otvor 1 glavni turnir za leto 1934 v sredo 14 tm. v klubovih prostorih v hotelu >Evropi<. Določene so tri lepe nagrade v d>narru- SOKOL — SokoUka inpa Ljubljana — načoln štvo, sklicuje v nedeljo 11. tm. ob 9- v mali dvorani na Taboru eejo zbora društvenih načelnikov, ki je za vse edinire strogo obvezna. Ker so na dnevnem redu važne zadeve za nadaljnje tehnično delovanje v bodočnosti, se pričaikuje polnošT^O.na udeležba. — Prednjački tečaj Sokola Vit* se prične ob koncu tega meeeca vsako nedeljo za vi-škega Sokola in četo v Kozarjah. Tečaj bosta vodila okrožni načelnik br. Mirko Stepišnik Ln župm podnačehiik br. Jožo Zalokar Pričakujemo, da se bodo tečaja udeležili bratje in sestre, ki jim ie dobrobit in razvoj društvenega tehničneea dela pri srcu. Točna navodila bomo £e objavili- Triurni demokratske stranke v Ameriki New Y<>rJk, 9 novembra, r. Končni izid nedeljskih volitev dokazuje, da je zmaga demokratske stranke Se mnogo večja kakor se je sploh pričakovalo. Tako v senatu, kakor V reprezentančni zbornici Imajo absolutno večino in je s tem za daljšo dobo vsa oblast v državi v njihovih rokah. V senatu ima.jo demokrati 69 (poprej 60), republikanci 26 ( 36), konservativci i in farmarji 1 mandat. V reprezentančni zbornici je sedaj 323 demokratov (prej 314), 103 (118) ■ republikanci 7 konservativcev in 3 farmer Ji. Trgovinska pogodba z A!banijo Beograd, 9 novembra p. DanaAnje Shižbane Novine objavljajo ratificirano trgovinsko pogodbo z Albanijo, ki je med tem 2e stopila v veljavo Podaljšanje obsednega stanja v Španiji Madrid, 9. novembra, g. S posebnim zakonom ie madridska vlada podaljšala izjemno etanie za štiri tedne. V »vrbo učinkovitejše .borbe proti uporu, ee ie sestavila leteča divizha. lei obstoji iz treh pehotnih polkov, dveh topniških oddelkov in enega avtomobilskega odelka. ttorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2800.66—2312 04, Berlin 1365.69—1376 49 Bruselj 794.79—796.73, Curih 1108 35—1113.85. London 169.80— 171-40. New York 3373.50—3401-81 Panz 224.02—225 14 Praga 141.90—142.76, Trst 290.51-—292.91 (premija 28.5 <>/•. A-vstrijski šibne v rivatnem klirin^n 8.10—8-20. INOZEMSKE BORZE. Curih, 9 novembra Pariz 20.2126. London 15.35"0 Ne"' > 306.— nikelj 7171 Milan 26.2550. Madrid 41.90. Ametepflam 207.57-0. T^rlm 12? ' Dunaj 57.—. tev /55 /SLOVENSKI NAROD«, Ane 0. ae*Bmfcrm 1934 Strmi Danes velika premiera največjega filma snimanega na jo±-nem tečaja DIRIGIBLE ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob 4., 7.15 in 9.15 (JUNAKI ZRAKA) Senzacijonalna odkritja v južnem ledenem morju. Film, ki nam pokaže silo moderne avijacije. Predprodaja od 11. do %3. ure. DNEVNE VESTI — 8UZOR ustanovil fond viteškega kralja. Včeraj dopoldne je imel SUZOR s\ ećai>o spominsko sejo, na kateri ge je Iok .nil manom viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. V znak globokega spoštovanja ln hvaležnosti do velikega kralja je bilo sklenjeno ustanoviti fond viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Ravnateljstvo te ta-iioj votiralo v fond 200.000 Din. — Ali bodo nafti letalci leteli čez ocean? Nas znani letalec pilot ini. Sondermaver je nameraval prejšnji mesec ko se je tuu-d v Severni Ameriki, poleteti čez ocean v Afriko, ki bi jo tudi deloma preletel, potem bi se pa preko Sredozemskega morja in južnoevropekih držav vrnil v Zemun. Ta pot bi bila dolga 50.000 km. Zaradi narodnega žalovanja ob tragični smrti kralja Aleksandra je pa sv>k> namrro opuprii. Drugi naši letalci nameravajo prirediti letalsko loterijo in zbrati sredstva za polet preko oceana. — Vsem društvom ZKD. ZKD sporoča vsem včlanjenim društvom, da ima večjo zalogo raznih knjig, katere bo razdelila med nie za njihove kniižnce. Vsa društva, ki bi hotela dobiti knj'-ge, naj pošljejo svojega odposlanca čimprej z zadevnim pooblastilom, da si izbere v pisarni ZKD, Kongresni trg 1. II., primerne knjge. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Franz Josefova« grenčiea prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpi-jemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Slovensko stenografsko društvo. Prpravrjaini odbor za slovensko stenograf-sko društvo sporoča vsem, ki se zaniTnajo za stenografijo, da so društvena pravila potrjena n da bo ustanovni občni zbor dne 9 decembra. Podrobnejši spored bo še objavljen. Obenem prosimo vse, ki se zaninjajo za stenografijo, da izvolijo javjti svoje naslove odfcoru v Uubljani, Trgovska akademija. — Kako se zdravimo v Rogaški Slatini, nam je prav prijetno opisal naš vedno se smejovi Davorin Ra vi j en v najnovejši številk1 »Naših poti*. Svoj slikoviti opis jeseni v Rogaški Slatin: namreč zaključuje s tole resnično zgodibo: Le eno je čudno: Slovencev je najmanj in večji del jim slatina mak) koristi. Kako to, za votlo božjo? Primer: prišel je lani semkaj ugleden oštirski veljak iz ljubljanske okolice. Jetra otrdela, prebava zanič... Tri dni je ubogal zdravnika in p2 slatino, tretji dan ga je ukanil: ubral jo je k Ogrizku pri Sv. Križu ;n s: privoščil dva Ktra starine. Ta-k:> je dejal tu sem izven revirja! Še nekaj tednov se je tako zdravil. Potem je veJezadovoljen zapustjl Rogaško Slatino. Pozimi -o ga pokopah', godiba in govori, kakor veLiak zasluži. Lahka mu bodii zemlja! Tako prijetni so vs; Ravbenovi opisi naših krajev v »Naših potih«, a tudi drugi sotrudniki znajo svojo stvar napravita zabavno in zanimivo. Naš črnogorski junak Milan Čulafić nas vodi po Koroškem m nas pripelje tudi v Perčah, ki jim Slovenci tudi tam gori še vedno pravijo Poreče, Celovec, Gospo sveto in VeJ ko vee, kjer nesramen spomenik pravi o naši voiskl: »Sie nahten wie soirvvanze Raben..za njim nas pa urednik te le^e revije R e -gally pelie mimo našega jadranskega arhipelaga na božanski Rab, kjer je tako luštno, da se kar zgraža zaradi preobilnih zapeij vosfci. Prav resna je pa razprava ravnatelja Zveze za tujski promet Vladi-mirja Pinta rja o statistiki kot podlagi za racijonamo twjsk»prometno gospodarstvo, drugi nam pa opisujejo stremljenja za tujskim prometom v Mariboru in Krjav-Lievo kočo na Obolnem, a Adolt Jenko dokazuje, da je ples važen kulturni činitelj. Tudi o pjdjžamah marsikaj izvemo iz najkompetentneiših ust in o filmu ter vseh driigih stvareh, ki zanimajo našo družbo, razen tega so pa »-Naša pota« vedno bogatejše 'n lepše ilustrirana, da smo z nj rrri dobili res vsestransko izvrstno revijo, kakršne doslej še nismo imeli. — Avtomatična telefonska centrala v Sarajevu. Prometno ministrstvo je odredilo vse potrebno za namestitev avtoma tione telefonske centrale na sarajevsk pošti. Prvotno so hoteli Instalirati centralo že letos, pa aparatura se ni prispela in tako dobi Sarajevo avtomatično tele. tonsko centralo šele v prvi polovici prihodnjega leta. — Vsakemu siromašnemu otroku je botra. V varaždinski bolnici služi za bolničarko že 7 let Bara Kovač, ki je botra vsakemu sircmašmemu v bolnici rojenemu otroku. Že 75 otrokom je bila botra. _ Praktični državni izpiti gozdarskih uradniških kandidatov. V oddelku za gozdarstvo v min strstvu za gozdove in rudnike bodo te dni praktični državni topiti uradniških pripravnikov s fakultetno izobrazbo. Prijavljenih je 34 k and d a tov. — Hrvatski planinci aa Pohorju. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi 11. t m. za svoje člane zlet k Mariborski koči na Pohorje. Udeleženci izleta se odpeljejo fz Zagreba jutri ob 17.55. — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj vinskega kletarja, pekovskega pomočnika z obrtnim listom, hlapca, čevljarja, strojnega ključavničarja, in mehanika, mesarja, tkalskega mojstra, strojnika za poljske stroje, tekstilnega barvarskega preddelavca brivskega pomočnika. Od danes dalje 11 POGREBNE SVEČANOSTI blagopokojnoga Nj. Vel. Viteškega kralja ALEKSANDRA I. Uedinitelja Film je izdelala tvrdka »Jugoslo-venski Prosvetni Film«, Beograd ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Ob 4., 7.15 in 9.15 uri — Vreme. Vremenska napoved prav., da bo spremenlj>ivo vreme Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu tn Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu. Sarajevu, Skoplju in Splitu 18. v Zagreou 15, v Ljubljani in Mariboru 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.1 temperatura je ^.uašala 6.2- — Cigani zastrupili prašiče. V Apat> nu je imel zjdravstven: odsek v sredo seju, na kateri se je govorilo o senzacijonai-nem odkritju ciganskih lopovščin » -borski okolici. Cigani so pazili, kje je poginil kak prašič, ki so ga ponoči o&kopali Meso in slanino pojedli, mast pa prodajali trgovcema v Somborn in okoliškim kmetom. Da bi poginilo čim več prašičev, •o jim cigani ponoči dajali mrhovino Id Jih tako zastrupili. Svinjsko mast so prodajali Po 6 do 7 Din in kmalu z njo preplavili vso okolico Oblasti so več eigjt-nov aretirale — Dva zločina. V >redo ponoči sta bila storjena v okolici Bosanske in Hrvatske Kostajnice dva težka zločina, prvi v vas: Cjtloiku. drug: pa v vasi Mininski. V Čitluku je kmečki fant Svije Vukliš zabode svojega bratranca Ljuba na Vukliša. Zadel ga je v pljuča, tako da mu zdravniki ne bodo mogli rešiti življenja. Sprla sta se zaradi zemljišča. V vasi Mininski je pa kokoši;, tat ustrelili kmeta Adana Perilica. — Zaradi sramote !e odšla v smrt. V Kustos pri Zagrebu je skočila v torek pod vlak 231etna Anka Antolič. Viak jo je raz-mesari! tako. da je bila na mestu mrtva. Preiskava je dognala, da je šla v smrt zato, ker jo je zapustil ljubček. Njuno ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic in v strahu pred sramoto si je dekle končalo življenje. D AKTE S Senzacijonalni film iz življenja gang-sterjev Žig sramote AL CAPONE kralj banditov ZVOČNI KEVO DVOR, telef. 27-30 Predstave danes ob 4-, 7. in 9. uri Iz Liubliane —lj Tridesetletnico poroke obhaja danes v vsej tišini naš popularni prvoboritalj zj& obrtniške pravice in vedno do skrajnosti požrtvovalni narodni delavec, predsednik Okrožnega odbora g. Filip Pristen s svojo soprogo go. Fmnjof hčerko stare dolenjske Bučarjeve družine iz Smarjete pri Novem mestu. Menda ni narodne aJi humanitarne prireditve, kjer bi ta simoaticni par ne sodeloval z največjo vnemo, zlasti sta pa obema za vsestransko podporo hvaležna Obrtniško društvo in Jadranska straža, a ostalih organizacij, ki jima pomagata, ne bomo naštevali, ker jih je preveč. Vzornemu paru najsrčnejše Čestitke z Željo, da bi še mnogo let vživala v zdravju in sreči plodove svojega neumornega dela in tudi v resnici zasluženo priznanje za svoj požrtvovalni idealizem! —lj Ljubljansko občinstvo v«eh »lojev najvljudneje vabimo, da poseti danes zvečer ob 20. uri v veliki TJnionski dvorani žalni koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki začne ob 20. uri. Pred mesecem dni smo prav ob tem času zvedeli strašno novico o smrti našega viteškega vladarja. Najlepše počastimo njegev vzvišeni spomin, ako prisostvujemo resni umetniški žalni koncertni prireditvi kakor je nocojšnja, ki nam jo je pripravila Glabena Matica ljubljanska. Poleg govornika senatorja dr. VTa-dimirja Ravniharja nastepi celotni zbor Glasbene Matice in združeni orkester Or. teatralnega društva in drž. konservatorija. Opozarjamo, da so cene zelo nizke, stojišča po 3 in 5 Din, sedeži pa od 6—25 Din. Zato dre vi vsi na talni koncert v veliki TJnionski dvorani. —lj Ribji tr* je bil dane* založen nar bolj z malimi morskimi ribami, ki jih zadnje čase ni bilo že doleo toliko na treu. Gospodinje so se precej navadile na tunia in ga zdaj nekoliko po vedno no stalnih cenah. Pri njih ee da tudi nekoliko barantati, posebno, Je jih je nekoliko več na prodai. Nekaj kilogramov je bilo tudi kečige, ki ne prihaja redno na trg. Kečiga je donavska riba kot Šili Ln ie baje zelo okusna. —lj Po preureditvi Knafljeve in Snbi-Čeve ulice ni več vozne ceste med njima. Prej so vozili tudi po Levstikovi ulici naprej do RnafTjeve ulice in včasih je kdo zašel z vozom celo do glavnega tivolskega drevoreda, zlasti kolesarji so radi grešili. Zdaj je cestišče v Knailjevi ulici zaključeno na koncu z robniki, e čimer je odpravljen tudi precej oster ovinek ob železnici, ker morajo vozniki voziti naprej le po Šubičevi ulici. _li Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse gg. učne gospodarje, da v petek dne 9. tm. ne bo pouka na trgovski nadaljevalni šoli v spomin 30 dnevnice smrti blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Uprava. —lj Udruženje jugosloveaekih inienjer-jev in arhitektov - sekcija Ljubljana vabi člane in tehnično-strokovno občinsbvo k predvajanju filmov o gradnji električnega daljnovoda Čez St. Gothard, v nedeljo lino v. ob pol 9- uri dopoldne v »Matici c. Vstopnine ni. —1, »Rokovnjace«, Jurčič- Govekarfevo ljudsko igro 8 petjem ponavljajo v šentjakobskem gledališču v soboto 10. tm. in v nedeljo 11. tm. ob 20.15. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Pevske točke je uglasbil Viktor Parma izvajajo pa jih dame: Ervina VVrischer-Petrovčičeva, Čeroi-čeva ter gg. Hanžig in Moser, moški in otroški zbor. Režijo vodi Miran Petrovčič. Ker eo bile vse dosedanje predstave razprodane, prosimo cenjeno občinetrvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo od jutri dalie od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom predstave. katheWwilly NAGY JmIfRITSC 1 a Med živimi mrliči Pogled v umobolnico na Studencu, kjer so zaprti naj- bednejši med bednimi ADELE SAHDR0CI HANSI NIESE —lj Interna manifestacija za mir Banovinske ženske zveze v magistratni dvorani, določena za jutri, soboto, ob 15., zaradi narodnega žalovanja odpade ter se vrši pozneje. Pač pa je ob istem času (ob 15.) običajna društvena seja vseh velanjenin edinic ki naj se je delegati zanesljivo udeleže v šolski kuhinji kraljice Marije, Prečna ul 2. —lj Za spom-entk bJagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja je darova^ predsedniku mestnega poglavarstva gospod, ki ne želi biti imenovan, 300 Din, katera vsota se je naložila v osnovani fond za ta spomenik. — Upravi našega lista je pa poslal za spomenik kralju muce-niku hišnik Oražnovega doma g. Ivan Ro-stohar 20 Din. —lj K ureditvi sokoUkega telovadišča v Tivoliju spadam tudi nekatera vrtnarska dela. Zdaj našajajo vzdolž ograje drevesa; tako bo zastrt pogled na telovadišče skozi okna ograje in avditorij bo v senci. Telovadišče bo pa tudi precej pridobilo v estetskem pogledu, ko 6e bodo drevesca razrasla. _lj Zimsko perilo, damsko in moško. moderne pletenine in bluze, kupite najugodneje pri tvrdki MiloS K a r n i č n i k , Stari trg št. 8. —Ij Pisarna odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Ze-dlnltelju ie v paHači Trboveljske premogo-kop-ne družbe na A'eksandrovi cesti, v sobi št- 13. —Ij Maureen O'SulKvan in Franchot To«e, oba slavna fiknska zvezdnika, se nam predstav ta danes v filimu »Lažne ustne«, katerega ima na programu ZKD za stojo današnjo predstavo. Film je nekaj :zredJutra<. Ljubljana, 9. novembra Umobolnica — Studenec___ Besedi, ki povesta toliko, da se ti krči srce, zastane dih in korak že ob sami misli na najbednejse, med bednimi. Svet zase je tam! Drugačen od našega. Pa vendar isti svet, isti ljudje, samo njih um bega po širnih, zagonetnih poljanah, isč^ — pa ne najde jasnosti. Smeh, jok, bes in gnev se mešajo z ravnodušnim izrazom mirnega bolnika. Mnogo sem slišal o njih, maiogo jih videl in vedno sem pomišljal: — Človek, glej, kaj lahko postane iz tebe! Iz slehernega izmed nas! Norec! — Psovka! Ali kakor se neguje in tolaži, streže in obiskuje vsakdanjega bolnika, tem večjo ljubezen potrebujejo ti, ki so v svetu, obdanem od dvojnih zidov, iz kamenja in zidu temne nejasnosti. Poglej, žena. ki ti misli hite dan za dnem samo tja, kjer upaš na^ti veselja, zabave, ki premišljuješ pred polno omaro oblačil, kaj boš oblekla in ne najdeš, ker imaš preveč, poglej tja preko zidu . .. Tam so tudi žene. dekleta, ki pa ne poznajo tvojega sveta, se ne ukvarjajo s tistim, kar imenuješ ti modo. novost, puder in šminko; ure in ure presadiš pred zrcalom, se lepotič&s in se sama občuduješ — poglej le enkrat v zrcalo — življenja, videla boš solnčne, pa tudi senčne strani . . . In ti, mož, ki greš z lahkoto preko vsega, ki misliš, da si gospodar sveta, pozabljaš pa, da so rad nami velike nadnaravne sile. ki nas od časa do časa iz vse. mirja, nam daljnjega in nepoznanega, opominjajo na svoj obstanek . .. Take misli prešinjajo človeka, ko se bliža sivemu zidovju, ki oklepa nešteto življenj, ki so sedaj samo še sence, žalosten refleks nekdanjih ljudi... Upravnik umobolnice g. dr. F. Geriovie mi je bil z vso ljubeznivostjo na razpolago, obžaloval je samo, da me zaradi kolav-dacije ne more osebno voditi in ne na posamezne bolnike opozoriti. Tudi sobota ni ravno najprikladnejši dan, bolnike je treba videti tudi pri delu. ker se jih z raznimi zaposlitvami odvaja od zavesti, da so bolni. Gospod upravnik me je opozoril tudi na davno znano dejstvo, da je zavod premajhen, pretesen, povdarU je, da so časi, ko se je iz Studenca razlegalo kričanje in besnenje — minili. Največ se sedaj zdravi s terapijo s kopelmi. ki bolnim zelo prijejo. Kopljejo jih po tri ure v vodi 35—40°. Povabil me je, da si ob priliki ogledam tudi bolnike v prisilni delavnici, kjer so pač najbednejši Mnenja je, da je prav. da se spominjamo največjih revežev in z zagotovilom, da se Še oglasim pri njem, mi je dal za spremstvo in vodstvo sestro KrizO-st»mo z ženskega oddelka. Iz uprave naju je pot vodila med drevoredi do objekta ki so mu dejali be*nica, sedaj mu pravijo ženski sprejemni oddelek. Tja pride vsak nov bolnik, ki, ali ostane tam ali pa ga oddajo v drug- oddelek za bolj ali manj mirne bolnike. Med potjo zvem da je prostora za 196 bolnikov obojega spola, trenutno jih je 360 v zavodu, moških in žensk, vsakih skoro na pol. Po drevoredu je vse snažno, tu pa tam opaziš delavce, ki grabijo listje, pometajo ali pa tudi samo posnemajo kretnje dela. Sestra Krizostoma vidi. da jih ogledujem in pravi: >to so povsem mirni bolniki . . .< čez travnik hiti v črn plašč oblečen možak, čim naju je zagledal, se obrne k nama, korak pred menoj se ustavi, gleda, se hitro obrne tn z veselo popevko nemškega šlagerja hiti k pometaču, nekaj korakov od nas. pa ga tira drugam, kjer mora pod njegovim varstvom nadaljevati s pometanjem, ki ga pa ta samo markira . . . Spoznal sem ga. često je stal pred pošto, hodil po Aleksandrovi cesti, že par let je tu, parkrat so ga že izpustili, sedaj ga ne bodo več .. Prvi vtis, da srečaš znanca ni prijeten. ženska besni ca — sprejemni oddelek Vse zaklenjeno, vrata, veža do stop njišč in vsi hodniki s celicami, vse pod ključem. Sestra z velikim šopom ključev. Vstopiva. Dolgr hodnik, na levi osem vrat, nizkih, z zapahi in majhnimi linicami. Prva celica odprta. Pred vrati starejša ženska, ki me zvedavo ogleduje ... Sestra: Tu že ves dan umira bolnica S. — paraliza. .. Pogledam in vidim ozko celico, tri postelje, na prvi pri vratih žena, nekdaj ugledna dama. žena višjega oficirja... hrope, duši jo, izraz oči brezizrazen, zadnje ure ji teko... Ob vzglavju pritrjen križec, tla polita z vodo — duša se poslavlja od telesa . . Odkrijem se. Smrt je blizu... Odrešenje! >Gospod, vidite, tako bo tudi z nami«, pravi ženska ki me je pogledala in ki že ves dan hodi k umirajoči. Ta je dane«* mirna, vendar me pretresejo njeni svetli pogledi in namigavanja. Naprej greva. Ena nas pozdravi >se vklanjamo, gospod . .<. v drugo celico pogledam. Prazna je. Sestra mi pove, da se L. pretepa z ljudmi. Odpre vrata in tam pod oknom leži nekaj zvitega v srajci, vsej krvavi. Ubožica živi v ideji, da se pretepa in se zaletava v zid, z glavo, vse zbije in prevrača. Sedaj je v nezavesti — napad je minil. — Zopet druga celica, odpre vrata in za vrati na tleh starejša ženska, ki nas v italijanski govorici vprašuje, kaj želimo. Obraz izmučen, črni lasje osiveli, izraz tuj. odsoten... V drugi celici nas sprejme Angela 2 s krohotom in besnenjem. Zamrežena je — kot v kletki, prisilni jopič. >Kako je Angela?« gospod vedno me imajo privezano...« Sestra pravi, da je drugače po 3 dni mirna, kadar pa besni, vse strga in se zaletava v ogrodje zamrežene postelje. Grozen je pogled na režeči se obraz brez zob in zmršene lase . . . In druga za mrežo, ždi kot zvita v klopčič in brezizrazno strmi v nas. "»Strela grom-ska. daj mi nazaj, daj, nazaj . . .Kot jih je Bog ustvaril, kot Eva ...« Priznam, da sem se bal prizora, pred no je odprla vrata pogledam skozi linico. Temačna celica svetloba prihaja iz stropa. Štiri celice, cementna ležišča — postelje z mrežo, v dveh dvoje golih bitij.. . Ena v kotu. vsa zavita v slamo, ki jo zveči, druga ima rjuho pod glavo, zvito, ponečedeno. »Proč politiki, juristi, svinje . ..« bruhne iz ene kletke, ona prva v kotu pa samo premetava slamo in me gleda s črnimi očmi . . . Sestra ji reče, če bo kaj povedala-»Nič ne bom, ne smem. . .< reče ln gnate dalje... Zadnja celica. Dve nesTečnici. Kletki, postelji. Leva v prisilnem jopiču, sveeaoe noge, desna prosta... Pred levo stopim, mlado dekle, gledam, strmim in jo spoznam . .. Trinajst let je od tedaj. Takrat je imela 17 let. >Fanči...?< pravim, sestra pokima in pravi, da vsak dan besni. Hip za tem se vzpne v kolikor jo veri ne ovirajo in rjovi, vpije, divja... Potem zapoje >oj Doberdob, slovenskih fantov m slovenskega jusa grob.. .< Prokikija. ju*, govori o socialnih problemih »Ev^ena Kre-kac in vedno znova je >jus< proklet m zaničevan ... »Poznaš G., poznaš oba H., kdo je boljši?« kriči iz vseh pljuč. Tedaj se vzdrami tudi soseda in val kletvic se zlije v vseh mogočih jezikih, razumljivih in zagonetnih ... Bežal sem iz celice, še sestra, vajena teh grozot, se je obrnila. Zunaj sem si poklical v spomin nesrečno dekle, ko se je pred tolikimi leti, še zdrava, polna veselja do življenja sprehajala po Tivoliju... Vzrok: dedna obremenjenost — paraliza . .. Pogled v drugo celico mi pokaže mlado ženo, slama, gola, tera« — brezizrazen stoji, nas ne vidi, z rokami se opri jemlje mreže, z nogo koplje slamo pod seboj. Kot žival! In vzduh? Grozen, čeravno jim večkrat na dan menjavajo slamo. Boljše jim strežejo kot ljudje pravim živalim — pa so vendar na slabšem kot živali ... Prideva v skupne prostore, kjer so bolj in manj mirni čez dan. Tri velike sobe, ozek hodnik. Polno žensk, 20. še več.. Ko vstopiva vse okrog nas, ta ima za povedati, da je Neža Smuk čez Grič, da je edina nedolžna, okrog gumba ima belo cunjo — znak! Prva bo šla ven, naj napišem, pravi! Glava pri glavi, vse gleda v me, se smehlja, krohota, reži, pa tudi grozeče opazuje. »To so prijatelji naši« za kliče ena, druga zopet: »Sestra, to so moji, moj brat«, starka na tleh steguje roke, ko hočem mimo, me zgrabi za noge ki tarna »daj mi denar, ti si ga prinesel.. .c, koščene roke stega, v roko mi seže, obljubim % da se takoj vrnem in bežim . . . Pri vratiti mi zastavi pot korpulentna ženska, govori v neznani govorici brezumcev m mi hoče dopovedati nekaj, kar jo teži. Druge se ji smejo. Kot v zboru me med vrati pozdravijo »Zbogom...!« In ta pozdrav se še dolgo razlega... Zbogom, zbogom! Zopet grem mimo vrat, Fanči še vedno divja... jua, jus... Trinajstletna, črna punčka, lepih, žrviii oči in las, prisilni jopič, božjastna. kMate kaj cukra?< vpraša Ivanka. Kaj dela? Tolče se, mrežo razpara, grize, sestre imajo križ z njo. Kje si? »Na Studencu« se odreže. Polejg nje postavno dekle, privezano na postelj in zvezano. Mimo gleda, »angel je bil včeraj pri oknu, videl me je...« in obupen jok. Ivana zapoje »Marija, k Tebi...«. Ko sem odšel, me poklice »Pojte nazaj. .. veste, moj stari oče ao na vojski padli, na Kosovem... Pa cukra prinesite!« Iz druge celice se iz linlce vicM bolnico, ki se reži in pači, ko se približam zarjove »Ti si mene zaklel, ti rak ..malo popre je je besnela in zrela šipo v m*>^-ci.. . Zopet smo v skupnih prostorih, ene šivajo, zbirajo fižol, druge sede, po tleh, stolen, vsaka zase živi svoje življenje... Se v žensko bolnico nas vodi pot. Vse belo, čisto, brez prahu, niti ne diši po bolnici, vse zaklenjeno in varno. V temni sobi na posteljah, zamreženih in odprtih rutoe rjo-di. »Kaj boste povedali« vpraša postava, ki jo je sama kost im koža. Odgovora nt najdem, grem, bežim celo ... Pred moško besnico me sprejme sestra P»vla, povem ji kaj želim m z dobrotnim nasmehom me popelje med moške bolnike Iz hodnika vidim skozi steklena vrata gruče raznih tipov, starosti in velikosti. Zastanem. Sestra Pavla: »Kar vstopite, ni nič nevarno ..'.« Natrpan hodnik, vstopim, poadravim in med njimi sem, tesno mi je, ko se zrinem v sobo. Miza, okrog po stolen, tn klopeh polno blazneže v. S. Pavla nagovori enega izmed njih, naj kaj pove... Izza mize vstane, se vstopi pred me, zapiči oster pogled in gleda, dolgo, dolgo, potem čez čas. ko mi seže v roko, me povabi k mizi, pa pravi, »pravkar sem spil Črno, izvolite, gospod! Tu vam predstavim: Herman VVendel, Jan Hus, cesar Franc Jožef, jaz sem pa ekselenca ... Kaj dela Bogoljubov, Casablanca? Najboljši šahist sveta sem jaz! Die g&nze Welt ist gegen mich — aber ich bin der Sieger...« Malo pomisli, z roko se prijema za Čelo in domislil je potezo B4 — F2... »Herman VVendel« želi cigareto, »Jan Hus« tudi, dobita jih in še deset, dvajset drugih — več jih nisem imel. . . Hkselenca zopet pristopi: Meine Frau ist Žita dl Parma — ona je — pokaže na sestro — moja žena m mati... V kotu krik: »Jaz sem general, vbp ministre sem pognal, samo še profesorji so tu; eksportna akademija me je poslala sem...« kriči kot bi govoril masi, roke zataknjene v telovnik, eno nogo naprej, kot Napoleon, In iste postave. Drugi se mi smeje. Eden pristopi: >Gospod, ta že spet nori .. .« Pri vhodu me zaupno potegne nekdo k sebi. Sledim mu in tam mi pravi, šepeta, komaj slišno: »Veste, ko pati sem se hotel, čik sem dal na klop, on, (pri tem pokaže na enega, ki je buljil v strop) mi ga je vzel — zapišite, zapišite!« Vztrajal je, da sem res zapisal. Zunaj md je sestra povedala, da je trgoval z ženskami v zvezi z nekim Zidom. . . Paraliza ...! Na hodniku me je čakal Skromen možak z milim izrazom. »Gospod — cigareto ...« Zadnjo mu dam. »Kakor če bi jo Kristusu dali ... vsem narodom bom prižgal lučko ... Dobra srca bodo zveličana. Božja volja je vse, delati moramo vsi. Velike vojne so bile, spodaj svetovna, v nebesih so se uprli angeli...« Versko blazen! V celici stoji visok možak, okrog vratu se mu poznajo sledovi vrvi — obesil se je pa so ga rešili, sedaj je že 10 let tu. Potem krojač, ki mu je zgorela koča, zblaznel je gluhonem. Zavihan ovratnik in neme geste — cigarete bi rad ... Konec jurtri. Zadnji avstrijski cesar. Bivši avstrijski ministrski predsednik dr Erneet Korber je karakterizi-ral prestolonaslednika Karla takole: Star je 30 let, izgleda kakor 20-letni fant, govori pa kakor 10-letni deček. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«. a» 9. norantem 10M ->tev '55 SQl*9Vn€>&t beseda cevlia V torek pozno pop okine se je zbralo nekaj odličniih oseiraosti pri županu na posvetovanje. Okrog dolge mize so sedeli v zakajeni sobi župan sam, policijska kormsar, disLrrktni prokurator Sampson ra njegovi sotrudni'ki, prezi-dent manhattanskega distrikta in šest tajnikov. Inspektor Qu«-en posvetovanju ni prisostvoval. Gospodje so bili nekam potrti in nervozni. Debatirali so o umoru Lz vseh mogočih vidikov, d očim se je zbirala zunaj ne u gnana množica radovednih reporterjev, ki so na vsak način ho»eli govoriti z gospodi. Zupan je držaj v roki šop poročil s podpisom inšpektorja Gueena, v katerih so bili podrobno zabeleženi vsi dogodki, zasliševanja in uspehi preiskave, kar se jih je bilo nabralo do tOTka popoldne. Kritično se je razpravljalo o vseh v umor zapletenih, odnosno soudeležbe osuimljenih. Prezi-dent manhattanskega distrikta je izrazil svoje prepričanje, da so irske roke VeMJrega Mike Gudahya gotovo zapletene v umor najbrž kot orodje zagonetnega sovražnika Abigail Donmove. Trdovraten molk doktorja Janneva in iskanje S\van.<^3na sta bila tudi predmet brezplodne debate. Zdelo se je, da bo ostalo posvetovanje brez vsakega uspeha. Nič novega ni prišlo na dan. Nobenih sledov ni bilo za morilcem. Komisar je imel kraj sebe na mizi telefon, da je bil ves čas zvezan s policijsko centralo. Telefon je neprestano pel in oznanjal neuspeh za neuspehom v prerskavi. Baš v tem kritičnem trenutku ?e vstopil v sobo županov osebni tajnfk z veliko zapečateno kuverto, naslovljeno na Dolic;.r5'ke^:a komisarja. Razpečatil jo je in že so begale njegove oči željno po prvi shrani na srroj popisanega svežnja listin. — Posebno poročilo inšpektorja Oueena. — je zamrmral. — Piše. da pošlje podrobno poročilo pozneje. Poglejmo, kaj nam pošilja. In tiho je začel čitati. Potem je pa naenkrat pomolil akte stenogrami. — Evo vam, Jaak, prečitajte to na glas: ' Hitro in z jasnim glasom je začel stenograf čitati: RAPORT O MIHAELU CUDAHYJU V ČETRTEK OB 10.15 JE BIL CU-DAIiV PO ZDRAVNIKOVI IZJAVI 2E V TAKEM nZlCNElM STANJU, DA GA NI BILO r.OGOCE ZASLIŠAT1 V ZVEZI Z UMOROM ABIGAIL DOOR-NOVE. ZASLIŠAN JE BIL V SOBI ST. 338 V HOLANDSKI ZAKLADNI BOLNICI. KAMOR SO GA PRENESLI VČERAJ ZVEČER PO OPERACIJI SLEPIČA. JE ZELO SLAB, TRPI HUDE BOLEČINE. CUDAHY TRDI. DA O UMORU NIČESAR NE VE. KO SO GA TRDO PRIJELI, JE POTRDIL IZPOVEDBE DOKTORJA BVERSA IN STREŽNICE GRACE OBERMANtNOVE. DA JE ŠEL V PONEDELJEK DOPOLDNE MASKIRAN NEZNANEC V ZDRAVNIŠKI OBLEKI SKOZI NARKOTIZACIJSKO DVORANO V PREDSOBO, DOClM JE LEŽAL CUHAHY V NARKOTIZA-CIJSKI DVORANI. KJER SO GA USPAVALI IN PRIPRAVLJALI K OPERACIJI. POTRJUJE, DA JE VIDEL NEZNANCA V BELEM PLAŠĆU. V CEPIČI Z OPERACIJSKO MASKO ITD.. K .AKO .IE HITRO SEL SKOZI DVORANO. KAMOR JE PRIŠEL Z JUŽNEGA HODNIKA. NI GA PA VIDEL ODITI, KER JE BIL MED TEM 2E USPAVAN Z ETROM. PRAVI. DA BI TEGA ČLOVEKA NE MOGEL SPOZNATI. MEGLENO SE SPOMINJA, DA JE MORDA ŠE-PAL, NI PA O TEM PREPRIČAN. TODA NA TO SE M TREBA OZfRA- I TL Z IZPOVEDBAM1 DOKTORJA 1 BYERSA IN STREŽNICE OBER-MANNOVE JE TO DOVOLJ JASNO DOKAZANO TEMELJITO IN SKRBNO JE BIL ZASLIŠAN GLEDE HENDRIKA DO-ORNA DOORNU JE BILA, KAKOR ZNANO, OBLJUBLJENA POLICIJSKA STRA2A IN ZDAJ JE ZASTRAŽEN. NEKATERE NJEGOVE SUMLJIVE KRETNJE SO NAS PRIVEDLE DO HIŠNE PREISKAVE V Hiši DOORNOMH, KJER PA NISMO NAŠLI NIC SUMLJIVEGA, RAZEN NA CUDAHY JA NANAŠAJOČIH SE BELEŽK. CUDAHY V CELOTI POTRJUJE DOORNOVO IZPOVED. VPRAŠAN GLEDE SVOJE »FINANČNE TRANSAKCIJE* Z DOORNOM, JE CUDAHY PRIZNAL, DA JE POSODIL DOORNU MNOGO DENARJA PROTI 6% OBRESTLM IN NEKAKŠNI ODŠKODNINI. KI SE JE DOORN ZAVEZAL PLAČATI JO, CIM DOBI SVOJ DELE2 PO ABIGAIL DOORNOVI. CUDAHY PRAVI, DA SE MU V TEM POGLEDU NI TREBA NIČESAR BATI. NITI TAJITI, KER JE RAVNAL POŠTENO EN NI NIČESAR ZAKRIVIL. — VPRAŠANJE INŠPEKTORJA OUEENA: MIKE. ALI NISTE NIKOLI PADLI V SKUŠNJAVO, DA BI POSPEŠILI SMRT DOORNOVE SESTRE LN PRIŠLI TAKO PREJE DO NJENEGA DENARJA? — CUDAHY-JEV ODGOVOR: INSPEKTORE, TO NI LEPO OD VAS! SAJ ME VENDAR POZNATE. DA BI KAJ TAKEGA NE MOGEL STORITI. — POD PRITISKOM JE TUDI PRIZNAL, DA JE PRITISKAL NA DOORN A, NAJ PLACA SVOJ DOLG. DA BI PA NE BIL PRAV NIC PRESENEČEN, CE BI DOORN VEDEL O UMORU SVOJE SESTRE VEC, NEGO JE PRIZNAL. — OUEENOVO VPRAŠANJE: KAJ PA MALI VvILLIE, HLASTAC IN JOE GECKO? NA DAN Z RESNICO. MIKE! — CUDAHY JEV ODGOVOR: SAJ JIH IMATE POD KLJUČEM, MAR NE? TI NISO IMELI Z UMOROM NIC SKUPNEGA, INSPEKTORE! BILI SO TU, DA BI ME STRAŠILI. KO SE NE MOREM ČUVATI SAM. PRI TEH NE BOSTE NIČESAR OPRAVILI. — INŠPEKTORJEVO VPRAŠANJE: NO, ZDAJ BOSTE PA MENDA SKRBELI ZA DOORNOVO ZDRAVJE. MIKE? — CUD.AHY-JEV ODGOVOR: SAJ JE NA VARNEM KAKOR NOVOROJENČEK. PA VENDAR NE MISLITE. DA HOČEM IZGUBITI SVOJIH STO DESET TISOČ DOLARJEV? TAKO NEUMEN NISEM. ZAKLJUČEK: Cudahv ima popoln alibi. Bil je v narkozi, ko je bila Doornova umorjena Ni nobenih prepriče\'slnih dokazov proti Joe Gecku. H las tiču in Malemu Wil-liu. razen da so bili v bolnici, ko je bil zločin storjen. V tej smeri se ne da nič štorih. Stenograf je previdno položil raport na mizo. vzel druigo poročilo in se odkašljal. — To je skupaj velik nič, — je zamrmral komisar. — Ta vražji Cud.ahy je prava jegulja .gospod župan. Gotovo pa nekaj ve. Oneen bo že spravil iz njega, kar ve. — Dalje, da.lje, — mu je posegel v besedo župan. — Tako ne pridemo nikamor. O kom govori drugo poročilo? Steno-graf ie začel citati: RAPORT O DOKTORJU LUCIU DUNNINGU Doktor Dvnning je bil zaslišan v svoji sobi v Holandski zakladni bolnici ob 11.05 dopoldne. Omenjeno mu je bilo, da se je v ponedeljek zvečer sestal skrivaj s Saro Ful-lerjevo. To ga je spravilo v zadrego, ni pa hotel pojasniti, čemu je prišla Sara Fuller-jeva k njemu in o čem sta govorila. Pravi, da je bil ta poset čisto zasebnega značaja in da nima z zločinom nič skupnega._ Dobrodelnost, — Dušica, tale obleka razen gumbov sploh ni več za rabo. — Poreži tore i gumbe, obleko pa ' daj beraču. 100.000 gostov bo na svatbi angleškega princa Jurija Anglija je zdaj sredi priprav za svatbo prioca Jurija. Čeprav bo svatba šele čez nekaj tednov, je že zdaj vse na nogah. Oživel je celo mračni westmin-sterski hram in kaže se v radostnejsi luči. Radovedneži, ki jim ne bo sreča mila, da bi videli poročne obrede, prihajajo že zdaj v velikih množicah gledat oltar, pred katerim se bosta poročila angleški princ Jurij in grška princesa Marina. Seveda radovedneži že zdaj ugibajo, kakšna bo kraljevska svatba, ki ji bo prisostvovalo 5 kraljev, 40 prinčev in princes kraljevske krvi ter dinastije vseh evropskih monarhij. Poročne obrede bo Princ Jurij in princesa Marina v Bohinju opravil poglavar anglikanske cerkve, nadškof canterburski. Ni torej čuda, da ;e wescminsterska opatija, nazvana nekoč »Božji dom mrtvih«, naenkrat tako izpremenila svoje resno in mračno lice. V vsaki vdolbini mračnih sten opatije sanja svoj večni sen pokojni velikan, kralj, škof ali knez. Vsem slavnim možem Anglije od Shakespeara do Nelso-na, Haendla in Josefa Chambe-rlaina, so bili postavljeni spomeniki v prehodnih dvoranah tega slavnega hrama. Doprsni kiipj slavnih angleških vojskovodij in junakov, poglavarjev države in cerkve, pesnikov in pevcev, stoje drug kraj drugega aJi drug nad drugim, toda ne v harmoniji, ne po Času ali pomenu svojega imena. Nekateri kipi so že potemneli. drugi so še beli, na večini se napisi ne dajo več prečitati. Redko prodre solnčni žarek radosti v te mračne dvorane, kjer stoji tudi spomenik neznanega vojaka. Zdaj je izpremenila vsa opatija svoje mračno in mirno lice, v nji ie zavladalo poročno vrvenje. Vsi evropski knezi so že dobili povabila in iz vseh evropskih držav so napovedani kraljevski častni gostje. Med izvoljenimi povabljenci v palači v Buckingharrru bodo tudi zastopniki indijskih knežjih dvorov, diplomatski zastopniki vseh držav sveta im najvišje plemstvo Anglije. Tisoč gostov je bilo povabljenih, da jib bodo predstavili princesi Marini pred poroko. Enako število vabil so razposlali k ogledu poročnih daril, ki bodo dva dni pred poroko razstavljena v palači St James, bivališču princa Jurija in sedanjega vojvode Kentsskega. Poroč- ne gostije se udeleže samo najbližji sorodniki in prijatelji kraljevskega doma. Diplomati, ministri in plemiči Anglije, Škotske in Irske bodo prisostvovali naknadnemu sprejemu gostov. Čeprav je bila število gostov pri poročnih obredih in sprejemu na dvoru omejeno, pričakujejo nad 100.000 posetnJkov iz raznih krajev Anglije in inozemstva, ki pribite k poroki princa Jurija, da bi videli vsaj na ulici slavnosten sprevod svatov. Vse sobe tudi v največjih loodoo-sfcii hotelih so že oddane in še vedno prihajajo nova naročiia. Mnogo skrbi bodo imeli z nastanitvijo gostov. Policija računa, da bo zbranih okrog Westminstra na dan poroke najmanj 2,000.000 Hudi in že zdaj je ukrenila vse potrebno, da se bo promet gladko razvijal. Pripravljenih je 6000 policistov, enako število detektivov in več polkov kraljevske garde, da bodo vzdrževali Ted. Vsakemu članu tujega kraljevskega doma bo dodeljenih šest izurjenih detektivov, ki se udeleže v navadni pro-menadn1 obleki poročnega svatovskega sprevoda in bodo odgovorni za osebno varnost visokih svatov. Tragedija v Marsei11e.su bo gotovo mnogo pripomogla, da bo varnostna služba dobro organizirana. Sicer >e pa angleška policija itak znana kot ena najsposobnejših na svetu. Da se bliža svatba angleškega princa, se pozna tudi v modnih salonih, kjer delajo toalete princesi Marini in družicam. Tudi v teh salonih imajo skrbi in dela čez glavo. Zelo so zaposleni tudi draguljarji z izdelovanjem poročnih daril in nakita. Kraljica sama vodi vse priprave. Predložiti so ji morali vse osnutke poročnih oblek, kraljica sama je izbrala v sporazumu z nevesto blago ter določila jedilni list poročne gostije in izbrala rože za okrasitev plesne dvorane. 200 vrtnarjev kraljevskih vrtov in parkov je dobilo povelje, naj bo pripravljenih za poročni dan več tisoč orhidej, belin in rdečih nageljnov, bego-nij in drugih rož. V kraljevskih vrtovih buckinghamske palače vzemo iz cvetličnjakov najlepše rože, da bodo visoka okna palače na dan poroke podobna ogromnemu cvetličnjaku. Celo jesen bo zasenčena z umetnim plaščem cvetoče pomladi. Miza bo okrašena v barvah rdeči, modri in beli. Rdeča in modra barva sta barvi kraljevske zastave in obleke angleških dvornih maršalov, modra in bela sta pa barvi grškega dvora. Poročni šopek princese Marine je naročen rz kraljevega cvetličnjaka, mirtova vejica v njem bo pa odtrgana na poročni dan zjutraj z drevesa, ki je dajalo Doročne vejice že od poroke kraljice Viktorije vsem nevestam kraljevskega doma. Svatba angleškega princa Jurija bo združena z enakimi obredi, kakor vse svatbe angleških kraljevskih sinov, ki so bili od Eduarda I. v vseh stoletjih v westminsterski opatiji poročeni hi kronani. Kako le mislil? Profesor: »Koren, če boste tudi pri maturi doslovno ponavljali za menoj samo to, kar predavam, se bo gospod nadzornik zgrozil nad vašim slabim znanjem« Matuschka opisuje atentate V sredo ie skušal predsednik sodišča v obravnavi proti Silvestru Ma-tusehki dokazati, da je obtoženec svoje atentate skrbno pripravil in da mu je bilo ležeče na tem, da bi bil njihov učinek čim pogubnejši. S tem je hotel predsednik zavrniti obtozenčevo trditev, da mu ni bilo toliko do obsega katastrofe, kolikor do slave. Nato je predsednik podrobno opešal priprave na atentat v Juterbo^u v Nemčiji. O skrivnostnem dumi Leu se v sredo skoraj sploh ni govorilo. Obtoženec je samo pravil, da je na avstrijskem železniškem križišču v Welsu duh Leo opazoval njegovo početje, da bi se prepričal, ali izpolnjuje njegova povelja in ali se je res odpeljal v Nemčijo. Potem je Matuschka z izredno jasnim spominom opisoval svoje takratno bivanje v Berlinu, Spominjal se je rudi razgovorov s trgovci. Pojasnil je zakaj je pustil na kraju atentata izvod narodno socialističnega »Angriffa« in napisal nanj »Atentat — zmaga — revolucija!« Povedal je tudi, zakaj je na-sov članka »Pobijajte sovražnike!« iz-prememl v »Pobijajte Žide!«. Obtože-rec zatr:uje, da bi se morale naslednji dar. vršit1" v Berlinu narodnosocialistič-ne demonstracije in da je hotel narodne socijaliste nahujskati proti Židom, ki da so nevarni brezbo-žneži. Predsednik ga je prekinil, češ, da ni pomagal narodni msocijalistom, temveč jih je samo komprom"!tiral, ker je javnost mislila, da je bil atentator iz njihovih vrst. »To mi pa še ni prišlo na misel!« je vzkliknil presenečeni Matuschka. Iz sodnih spisov sledi, da je bilo pri atentatu v Juterbogu ranjenih 108 potnikov brzovlaka in da je bila škoda velika. Predsednik je pripomnil, da bi bil ta atentat lahko pokazal Matuschki, kakšne posledice morejo imeti atentati na železniike proge. Cez tri dni je prišel Matuschka v neko dunajsko trgovino, kjer se je zanimal za razstreliva. Cez nekaj dni se je vrnil in kupil vse potrebno, ker je bil ta čas dobil 3000 šilingov. Ta denar je porabil za priprave na atentat pri Via Torbagy. Med opoldanskim odtmorom je neki filmski operater prosil predsednika sodišča, da bi strne obtoženca firmati za zvočni firm. Predsednik je pa prošnjo odklonil, češ, da bi postal Matuschka filmski zvezdnik. DANES M A RLE NE DIETRICH v filmu ljubeami PLAVOLASA VENERA Marlena Dietrich talca kot ie nikdar ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4, 7. in 9.15 uri ŠE VSAKDO JE POHVALIL KVALITETNA VINA iz kleti pred opernim gledališčem Beli in črni sladki mošt iz lastnih vinogradov, posebno za dame 1 Din 11.— izvrstno belo viško 1 > 11.— poznana črnina >Kuć< 1 > 10.— originalni stari viški »Opokx 1 > 12.— prvovrstni >prošek« stari, čez ulico 1 > 26.— Bogato založena kuhinja nudi vsak dnevni čas tudi raznovrstne morske ribe, pripravljene na poljuben način in po zmerni ceni. — Kdor še ni, naj poizkusi. Priporoča se MAGDA LOZI<\ Narodna tiskarna LJUBLJANA SPALNI FOTELJ skoro nov, prav poceni naprodaj. — Ogleda se pri: Karol Sitar, tapetništvo, Wolfova ulica št. 12. 3288 NAZNANILO! Cenjenim damam ln gospo-lom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih znižal za 20 %. — Cenami salon .V A VIN SER, LJubljana, Selen burgova ulica. 60/T Trenchoati usnjeni suknjiči itd. najboljši nakup pri PRESKJERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra e. 14 PREKLIC! Podpisani Savinc Franc, posestnik in klobučar iz Radeč pri Zidanem mosta sem razna-šal o gdč. S male Ivanki, trgovki, v Ljubljani, v Zagrebu in po rasnih sejmovih v Sloveniji kleveto, da so jo zaprli v glav-njačo radi žaljenje Nt VeL kralja. Za to kleveto nisem imm^ niti najmanjSe osnove in jo radi tega preklicu jem in obžalujem ter ae gdč. ftmalc Ivanki zahvaljujem, da je odstopila od kazenske tožbe. Radeče pri Zidanem mostu, dne 8. novembra 1934. S287 Savinc Po rojstvu otroka pa se je moja koža izpr menila. Sprva sploh nisem posvečala poz nosti gubam in ohlapnosti mišic na lica« dokler nisem zalotila trojega moža t objemi neke drage ženske. TUDI VI 51 LAHKO PRIDOBITE. LEPOTO ki JO LJUBIJO V51 MOŠKI Bila sem obupana I Ko sem prebirala liste, pa sem nenadoma naletela na članek o kremi To-kalon, Id vsebuje bioeel — to čudovito nove odkritje. Kupila sem kremo Tokalon ter tem takoj spet dobila vso prejšnjo zapeljivo lepoto, ka jo moj mož toliko ljubi. Ze po treh dneh sem bila na videz popolnoma druga žena a čisto kožo, mladostna m poželjiva. Moj mož se je spet zaljubil vame do blaznosti. Zahvaljujoč kremi Tokalon našla sem spet srečo in ljubezen. Krem« Toka-^1 Ion vsebuje sedaj biocel. močno koncentriran ekstrakt pridobljen od mladih živaM ki v niči pomlajuje postarano in uve-nelo kožo, Z uporabo te kremo lahko žene od 50. pa celo one od 60 let dosežejo polt. ki bo zbudila zavist mnogih mladih deklet. Urejuje Josip Zupenćnc. — Ze »Narodno : Pran Jezersok. — Ze nDftm» m mamam del Ust*: Oton Chnstot - Vel v Ljubljeni