Razne stvari. Iz domačih krajer. Iz pošte. Poštnim asistentom so imenovani gg. Ferdinand Plausteiner za Maribor, Emil Predika za Zidanmost, Pavel Marčič za Maribor, Karol Pšeničnik in Jaroslav Novotny za Zidanmost, Rogoisir Gmeiner za Celje, Ksist Hrovatin za Ptuj. Poštni asistent Ernest Loschnig je prestavljen iz Murzzuschlaga v Maribor. Zaročil se je v Cmureku gosp. Ferdo Tičar, c. kr. davčni pristav z gospico Marico Seličevo. Cestitamo! Iz šole. V brežiskem okraju so na novo nastavljeni kot prov. učitelji ozir. učiteljice sledeči gg. gdč.: Sotlar Martin v Kapelah, Svetka Lapajne, Windischer Marija, Jankovič Peter in Potočnik Ludovik v Dobovi; Hočevar Maks na Bizeljskem; Scbiffrer Emil v Sromljah; Mazi Olga in JamSek Viktor v Artičah. G. Majcen Martin je premeSčen od Sv. Duha v Lofiah v Rajhenburg. Zavarovanje zasebnih nradnikov za starost in onemoglost in nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah. Ti vpraSanji je državni poslanec vitez pl. Berks zopet sprožil. Vsled prošnje druStva slovenskih odvetniskih in notarskih uradnikov v Celju je prve dni t. m. opozoril načelnika socijalno političnega odseka dr. Grossa, da ie že preteklo poldrugo leto, kar se je predložil načrt postavi zavarovanju zasebnih uradnikov; rekel mu je, da nikakor ne gre, da bi tako važna stvar v odseku zaspala, to tembolje, ker je v SirSih krogih ubudila upanje na ugodno rešitev. Nadalje se je tudi po poslancu Žičkarju predložil socijalno političnemu odseku predlog zaradi uvedenja nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah. Vprašal je toraj načelnika socijalno politiCnega odseka, če je isti voljen polrebno ukreniti, da bodo te dve zadevi kmalu reSeni. NaSelnik tega odseka dr. Gross izgovarjal se ie sic«r na poročeralca dr. Forta, pa neopravičeno. Dr. Fort namreč pravi, da bode v prvi zadevi poročal, kakor hitro mu bodejo razmere v zbornice to dopuščale in da je vprašanje o zavarovanju za starost in onemoglost itak tudi točka v čeSkih spravnih predlogih. Glede nedeljskega počitka je pa poročilo izgotovljeno, ter tudi že na dnevnem redu in se bode o njem razpravljalo, kakor hitro mine sedanji kritični položaj v zbornici. Pri tatvini zasačena. V soboto dopoldne je bila zasačena v trgovini g. Pichlerja v Mariboru kmetica Alojzija Kmetifi iz Sv. Marjete na Drav. polju, ko je hotela ukrasti svileni robec. Državni proračnn in Sp. Štajersko. V filanku zadnjega «Slovenskega Gospodarja»: »državni proračun za 1. 1903 in Spodnji Štajer^ se je pri točki 6. vrinila pomota. Tam se bere: «stroSki za uravnavo S o 11 e so proraeunjeni na 1,400000 kron itd.» To je napaka. Resnica je ta-le: »Stroški za uravnave S a v e (pri iztoku Sotle v Savo) so proračunjeni na 1,400 000 kron». Preden se bo mogla vravnati struga Sotle, je treba poravnati strugo Save, da bo po savski strugi mogla ložje odtekati voda. Koliko bodo znaSali stroSki za popravo Sotle, še ni proračunjeno. Za to popravo se bo morala narediti posebna postava v štajerskem deželnem zboru. Napadla sta dva, baje znana, potepuha mariborskega hišnega posestnika Franca Viher, ko se je isti vračal iz Poberž domu. Vrgla sta ga na t)a ter ga tako pretepla, da je vsled dobljenih udarcev več dni ležal. Pretepači. V noči na nedeljo so kričali lantje v tržaSki ulici v Mariboru. Ker policaja, ki jih je opominjal naj miruiejo, niso ubi gali, je isti aretiral glavna razgrajača, delavca Ferd. Pisk iz Trbovelj in Franca Kopiča, delavca iz Šikarc, ki pa sta se branila iti ž njim. Pisk je začel celo biti policaja po glavi, da je bil primoran rabiti svojo sabljo in ie dobil Pisk tako veliko rano na nogi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Kopiča, ki se je tudi surovo obnašal proti policaju in je bil okoli sebe, so pa izročili okrožni sodniji. Za prekmnrske Slovence je darovala velorodna gospa Roza Spindler-jeva v Brežicah blizu 50 kg slov. knjig lepe vsebine, za koji velikodušni dar nji na tem mestu izrekam v imenu naSih sosedov najtoplejSo zahvalo! Posnemanja vredno! — Fr. Z a c h e r 1, učitelj v Ljutomeru. Iz Slovenjega Gradca. Dne 3. t. m. je bil pri tukajsnetn c. kr. okrajnem sodiSču znani posilinemec Leopold Hofer iz Št. Ilja vsled tožbe gosp. Jakoba Vrečkota obsojen po § 496 kaz. zak. radi tega, ker je imenoval Slovence »Windische Hunde* na 20 K globe oziroma na dva dni zapora ter pokntjem pravdnih stroškov. Advokatnro v Ptujn namesto dr. Ambroschitza, ki se preseli v Ljubljano, namerava baje odpreti dr. Plachky, koncipist finančne prokurature v Ljubljani. V Marenbergu je umrl dacar g. Ludovik Vesijak, sin gospoda nadučitelja v Remšmku. Svoj hlev je hotel nžgati Šimon Zakelšek v Gornji Pristovi. Bil je za veliko svoto zavarovan ter si je bržkone hotel na ta način zavarovalnino prigoljufati. Zakelšek je že zaprt. Priplavljeno truplo. Blizu Spuhlje je naSel 30. m. m. na dravskem otoku posestnik Andrej Mlaker priplavljeno truplo, ki je 180 cm dolgo in močne postave. Leva noga je obuta s čevljem, iz česar se sklepa, da je truplo moško. Od glave in trupla je samo okostnik. Roke in del prs manjka. Samo na nogah je še bilo nekoliko mesa. Truplo že leži v vodi, kakor je soditi po gnjilobi, kaka dva meseca. Znamenja, da bi bil dotični umorjen, se nahajajo, ker je glava čez desno oko preklana ter se nahajajo nad levim očesom črne pege. Truplo so prenesli v mrtvašnico občine Rogoznica. Čegavo je truplo se še dozdaj ni moglo dognati. Hranilno knjižico je ukradel Franc Štruc iz Karčovine pri Ptuju. Denar je zapravil v veseli družbi. Zdaj pa premišljuje svoj greh v zaporu. Blazen mož umoril svojo ženo. Posestnik Anton Grobelšek v Pilštanju \e že pred letom dni zblaznel. Sodnija ga je dala pod kuratel in zapovedala, da se odda v deželno blaznico. Tega ukaza pa niso izvedli, čeravno so zdravniki svarili in izrekli, da je umobolni jako nevaren za svoje ljudi. — Kako opravičeno je bilo njih svarjenje, se je pokazalo dne 4. t. m. GrobeUek je ubil svojo ženo s sekiro. Majhni otroci so gledali, kako je oče ubil mater. Trpinčenje živali. V soboto sta peljala Jakob Vogrinec in Alojzii Drofenik, hlapca na grajščmi Frauenhof pri Gornji Sv. Kungoti, voz sena z dvema voloma. Ceravno sta bili živini že popolnoma onemogli, vendar sta neusmiljeneža bila po njih in jih priganjala tako, da je jeden vol oneraogel na tla padel. Zavoljo tega ju je policaj zapisal in se bosta morala zagovarjati pri sodniii. Tat. Jožef Simonič, rojen 1. 1878. |v Polancih, pristojen v Pacinje, okraj Ptuj je ukradel pri Strassgangu pri Gradcu Valentinu Kardovodo 230 kron ia srebrno žepno uro ter je zginil. Ta teden so ga prijeli v Mariboru ter vtaknili v luknjo. Denar in uro so našli pri njem. Nove poštae zveze. Postni pot v Vid m u, ki je dozdaj vsak teden samo štirikrat raznašal poSto v krajih Zdole in Pleterje, bode od 16. t. m. naprej imenovana kraja vsak dan obhodil. — Pri poStnera in brzojavnem uradu S v. J u r i} o b j u ž. ž e 1. se nastavi od 16. t. m. poštni pot, ki bode obhodil vsak teden trikrat kraje Botričenca, Gornjo Kameno, Spod. Kameno, Brezje — Slom, Gornii Vrh, Spod. Vrh, Groblno, Stopee, Bezovje, Pezenca, Podgrad, Vrbno, HruSovec, Kladje, Podgorje, Novavas in Crnolica. Sv. Primož bode imel na ted8n Sestkrat poštao zvezo s Sv. Jurjem. Poštni nabiralaiki se bodo nastavili v krajih Gornjo Kameno, Brezie pri Slomu, Stopce, Bezovje, Vrbno, Hrušovec, Kladje, Podgorje, Novavas in Crnoliea. Celjske novice. Občni zbor celjskega «Sokola» se vrši v soboto 13. t. m. ob 8. zvečer v čitalnici. Občni zbor bode sklepal tudi o spremembi pravil. — Slovenci v Celju so otvorili lastno drsališče, ki je last «Dijaške kuhinje*. Z ozirom na blag namen, za kojega se uporabi ta denar, je upati, da se bodo Celjani ravnali po reku: Svoji k svojim! — Žepni tatovi so kradli pri sejmu dne 1. decembra. Marijo Plavčak iz Rogatca je policija prijela. Pri nji so naSli 57 K denarja, več denamic in dva zlata prstana. Celjske porotne obravnave. V sredo, 3. dec, so obsodili porotniki Franca Bogovič iz Dolenje vasi na tri leta težke ječe, ker je zažgal domačo hiSo. — Isti dan sta bila obsojena cigana Luka Miiller in Bogoljub Seeger zavoljo ropa vsak na 10 let težke ječe. Napadla sta Franca Dražbaherja dne 17. sept. t. 1. ob polu 12. uri po noči ter mu vzela denar v znesku 7 K 10 vin., dva ovitka duhana s pipo in steklenico zdravila. V Galiciji pri Celju je umrl dne 28. nov. t. 1. Franjo Krajnc vulgo Cigonšek. Bil je obče spoštovan in vrl narodnjak. Pred leti so hoteli nemčurji ustanoviti šulferajnsko Solo, pa on je napel vse sile, da zabrani to in je obljubil sam za Solo isto svoto, ki bi jo mislil šulferajn dati. S tem je zabranil, da se ni v Galiciji šulferajn vgnjezdil. Ko se je pred časom ustanovilo »Bralno društvo«, dal je z veseljem prostor v svoji hiši za druStvo. Bil je tudi mnogo let občinski odbornik. Če je kdo potreboval kak svet, pri njem ga je dobil. Bil je bolj resnega značaja; praznib šal ni maral. Za časa svoje bolezni bil je vdan v voljo božjo, kakor zmiraj. Želel si je, da bi Se enkrat govoril s svojim edinim sinom, ki je letos odšel k vojakom v Maribor. Pa Bog ga je poprej poklical k sebi in sin mu je podal roko v mrzlo njegovo desnico. Bog daj njegovi rodbini preboleti britki udarec; njemu pa sveti večna luč v rajskih viSavah! Šola v Gotovljah. Dvorazredna ljudska šola v Gotovljah razširila se je z dnem 1. decembra t. 1. v trirazrednico in se je s podukom takoj pričelo. Nastavljena je suplentinja gdč. Moos iz Ljubljane.* Tretje učiteljsko mestu v III. plačilnem razredu razpisano pa je do dne 25. decembra t 1. Prošnje je pošiljati krajn. šolskemu svetu t Gotovlja^, pošta Žalec. V Zetalah pri Rogatcn je nastavljen na trirazredai šoli od 1. novembra 1902 gospod Josip Korban, izprašan kandidat ljubljanskega učiteljišča, kot proviz. učitelj Iz Fenerwehr — požarna bramba. Nekdanji »fajerber« v Št. Petru v Savinjski dolini se je prelevil v požarno brambo ter si izvolil svojim načelnikom gosp. Vinkota Ušen. Upamo, da se bodo tam kmalu spremenile razmere v narodnostnem oziru. Zajci so se letos vsled nastopivše zime in lakote lotili povsod ne le zelja, nego tudi — mladega drevja. Kmet se ga bo obranil komaj s puško. V Sevnici ob Savi bodo, kakor je čitati tudi v dopisu iz Sevnice, občinske volitve za vse tri razrede dne 18. t. m. Slovenskega obrtnega instrnktorja dobijo na Kranjskem menda že drugo leto. Naši poslanci bi naj storili korake, da se temu instruktorju izroči tudi Spodnji Štajer in slovensko KoroSko. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg ovsa 13 K 90 v, koruze 15 K — v, ajde 18 K 40 v, fižola 22 K. — NaDunaju: 50 kg pšenice 8 K 60 v, rži 7 K 5 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 7 K 15 v, ovsa 6 K 95 v, fižola 14 K. Sadne in drnge cene v Mariboru. 1 kg jabolk 24 do 36 v, hrušek 20 do 36 v, orehov 40—48 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v, česna 50 do 58 v, 5 jajec 40 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kumine 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v. Cerkvene stvarl. Marijanišče v Mariboru ima v ne- deljo, dne 14. t. mes. slovesno sv. mašo na čast brezmadežnemu spočetju Device Marije ob 5. uri zjutraj v stolni cerkvi. Sv. Jožef pri Mariboru. Dobro vam je znano, predragi častilci sv. Jožefa, kako rad in obilno povrača ta mogočni varuh sv. Družine vse, kar se niemu v čast stori. — Dvojna komisija je spoznala in določila, da se mora zvonik misijonske cerkve sv. Jožefa pri Mariboru podreti, ker močno visi na cerkev, in je tudi cerkev v nevarnosti, da se poruši. Misijonarji sami nimajo ničesar in torej ne morejo nikakor tega dela izvrSiti; zato so ustanovili družbo za zidanje novega zvonika, za podaljšanje cerkve in za nove zvonove. V to družbo se spreime vsak kot ud, kdor podeli na leto 1 K, — kot dobrotnik, kdor daruje na leto 10 K in kot ustanovnik, kdor plača enkrat za vselej 100 K. — Za vse žive in rajne ude se opravi sv. maša vsako prvo nedeljo v mesecu in ob dveh praznikih sv. Jožefa, ter se moli za nje pri vsakih večernicah. — Obračamo se torej z iskreno prošnjo do preč. duhovSčine in do vseh dobrotljivih vernikov, naj bi za tako potrecno delo pošiljali svoje darove z naslovom: »Misijonska hiSa sv. Jožela pri Mariboru.« Frančišek Kitak, superijor, Vinko Krivec, FrančiSek Birk, FrančiSek Doberšek, misijonarji. Cecilija, cerkvena pesmarica. Družba sv. Mohorja v Celovcu je izdala v drugem izpremenjenem natisu II. del cerkvene Cecilije. Duhovniške vesti. C. g. Fr. H1 a s t e c, provizor pri Sv. Mariji v Zagorju, je dobil župnijo istotam. — Zupnija Črnagora pri Ptuju ie dobil č. g. Matevž T e r t i n e k, dosedaj župnik v Pernicah. Nagloma umrl je v Gradcu upokojeni duhovnik lavantinske škofije 6. g. Fr. N ap r u d n i k v starosti 78 let. Dobili so ga zjutraj mrtvega poleg postelje. Zadela ga je srčna kap.' Iz Prihove nam piSejo: V tem letu sta postavila Anton Pšeničnik p. d. Lenart, kmet na Prihovi, in Anton Juhart p. d. Brezenik, kmet v Raskotecu, lepo kapelo blizo župne cerkve in v čast Marijinega brezmadežnega spočetja. Ravno tako sta postavila isti Bezenik in Anton Pem p. d. Tratnik, kmet v Raskotecu, lepo kapelo v čast Marijinega Srca. Obedve kapeli je okusno slikal gospod Anton Gornik od Sv. Petra pri Mariboru. Podobi je izdelala znana Marija Pušnik. Podobo Marijinega Srca \e plaCala Marija Berdnik. Dne 16. novembra popoldan so se pripeljali preč. g. dekan in nadžupnik konjiški. Pri prihodu gospoda dekana podeli jim Roza Pučnik lep šopek cvetlic v imenu vseb belo oblečenih deklet s kratkim nagovorom. Potem so blagoslovili podobo Marijinega Srca, ki je dolgo časa stala na stransketn oltarju in katero so v procesiji nesle belo oblečena dekleta k bližnji kapeli brezmadežnega spočetja, katero so najpreje blagoslovili in potetn smo šli k drugi kapeli v Raskotec v procesiji ter popevali Lavretanske litanije in molili sv. rožni venee. Ko se je podoba Marijinega Srca v kapelo postavila, so gospod dekan blagoslovili kapelo in in nazadnje v krepkem govoru spodbujali ogromno število poslušalcev k zaupanju m češčenju do prebl. Device Marije. Končno so se ganljivo zahvaljevali vsem dobrotnikom, ki so na katerikoli način kaj pripomogli k tej svečanosti! Mi pa se zahvaljujemo preč. gospodu dekanu za njihov trud, da se niso vstrasili hladnega vremena in bornega pota! Marija Devica, bodi vsem plačnica! Mili darovi za drnžbo vednega češčenja. Sv. Marko niže Ptuja (pomota 260 K) 360 K, Kapela pri Brežicah 8 K, Frančiška M. 2 K, Sv. Peter in Pavel na Ptuju 35 K 68 v, Vransko 18 K, Fram 20 K. Griže pri Celju. V grižki župniji se bo praznoval sveti misijon pod vodstvom čč. gg. misijonarjev od sv. Jožefa nad Celjem od 13.—21. decembra. Bog daj obilo blagoslova! Društrena poročila. Rokovnjači v Mariboru. Dne 14. t. m. se bode v Narodnem domu zopet uprizorila ljudska igra s petjem «Rokovnjači». Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe od petka naprej med 2. in 3. uro popoldne v Čitalnici, v nedeljo pa bo blagajna odprta že ob 7. uri. Družbi sv. Cirila in Metoda so mes. novembra poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Nadučitelj Al. Trobej v Št. Uju pri Velenju 10 K, kaplan o. Bern. Šalamun pri Sv. Trojiri v Halozah 2 K, društvo slovenskih advok. in not. uradnikov v Celju 50 K, Fr. Košar v Zalcu zbirko 2 K, župnik Ant. Vraz pri Sv. Antonu v Slov. gor. zbirko 5 K, podružnice: ženska v Št. Juriju ob j. ž. 65 K, v Ptuju 4010 K, darove Mohorjanov so poslali: župnik Vinc. GrSak na Vranskem 20 K, župnik Jos. Atteneder na Polzeli 8 K, kaplan Anton Strgar v Laškem trgu 3 60 K, Mohorjani na Ljubnem 1040 K, v Negovi bl. Radgone Janez Lassbacher 1 K, Anton Repič —10 K, Mohorjani v Hajdini pri Ptuju 1250 K z geslom: »Za slovensko deco, slovensko Solo in slovensko izobrazbo, vsaka druga, bodisi nemška ali italijanska ali kineška, je nenaravna, napačna in krivična« — Družba je imela meseca novembra 866 K 30 v dohodkov in 898 K 79 v stroškov; neplačanega dolga za isti mesec pa je 8e 1256 K 28 v. — BlagajniStvo družbe sv. Cirila in Metoda. Drnštvo avtonomnih uradnikov Avstrije se je ustanovilo 7. t. m. v Zalcu. Namen družtva smo že zadnjič poročali. K nji lahko pristopijo vsi tajniki avtonomnih uradov, to je občinskih okrajnih, bolniskih blagajn itd. Začasnim predsednikom je izvoljen g. Ivan Kač v Zalcu, tajnikom pa g. Martin GorSek v ŠoStanju. Novi udje naj se prijavijo z dopisnico gori imenovanima go- spodoma. — Do I. obžnega zbora se ne bode nič plačevalo. Društvena pravila so se že predložila v potrjenje. Ker društvo ni politično se sprejme vsak, ne oziraje se na narodnost ali politično umenje. Društvo ,,Zvezda" na Dnnaju. Hitro so nam dunajskim Slovencem minuli dnevi izletov po prekrasni dunajski okolici, priSla je huda zima, katera zlasti tukaj zel6 pritiska. A mi Slovenci smo trdne narave, nikakor se ne ustrašimo, če še nam burja toliko nagaja, marveč zbiramo se prav v obilnem številu k naSim zabavnim večerom. Kakor vsak mesec, zbrali smo se tudi dne 7. t. m. v tako ogromnem Stevilu, da so bili prostori znane prostrane dvorane v >Resurzi« popolnoma napolnjeni. Posebno došli so nam mili bratje hrvaSkega društva »Zvonimir« in »Prosvieta«, ki so nas ne sam6 iznenadili, marveč kar očarali se svoiim fioo izvežbanim tamburanjem, obljubivSi nam, da nas tudi prihodnje leto hočejo razveseljevati z enakim sodelovanjem. H koncu sledili so njim v zahvalo gromoviti živio klici, ploskanja pa ni hotelo biti konec vkljub vsemu zvoneuju od gospoda predsednika. Čast. gospodje govorniki niso zaostali, govorilo se je razno, kakor je sploh ob taki priliki navadno. Gospodje pevci akademiki peli so izborno, tudi mešani zbor sme biti ponosen na svoje delo. Nabiralo se je tudi za družbo sv. Cirila in Metoda ter dijaški dom v Celju. Vam cenj. bralci »Slov. Gospodarja žehm v imenu društva »Zvezda« vesel božič ter srečno novo leto! Iz drnglh krajev. Žrtev žganja. V noči mej 19. in 20. t. m. je na potu iz Hotavelj na Kranjskem proti domu v Volaki zmrznil posestnik po domače Gričar. Bil je pnjatelj žganja in si ga je ravno pred odhodom prav temeljito privoščil. Domači so ga dobili še živega, a na poti proti domu jim je umrl. Mož zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Vedeževalka. Lata, tako se imenuje neka žena, živeča v Vodmatu pri Ljubljani, h kateri prihajajo prav pogosto lahkoverni ljudje, da jim iz kart prerokuje in pove marsikaj, kar bi radi izvedeli. Tako bi rad izvedel tudi zidar Novak France, kateremu je zmanjkal star petdesetak, kdo mu ga je vzel, in podal se je zaradi tega k Lati. Lata je vzela karte v roke, in veste, kaj je brala iz kart? Iz kart je namreč Lata brala, da oni, ki je Novaku ukradel petdesetak, ni bil daleč od njega. Ni-li to modro?! Strel iz topa preko Himalaje. Za obrambo New Jorka so dobili velikanske topove. V enem topu je 298 klg. brezdimnega smodnika, neso visoko preko 9596 m. Strel iz tega topa bi nesel celo preko Hamalaje (8810 m), ki je najvišja gora na svetu. Strel iz tega topa nese torej Se preko one visine (9150 m), katero je doslej dosegel zrakoplovec prof. Berson. Od mrličev zasledovan. Po tistem groznem klanju leta 1822, ko so Turki na lepem grškem otoku Keus razsajali, je bilo 80000 Grkov pometanih v prekop med Keusom in Česme, kjer je bila turška ladja usidrana. Trupla so, kakor navadno, se potupila in ostala nekaj dni na dnu. Naenkrat pa, okoli polnoči, se zdi stražnikom, kot bi mnogo ljudi plavalo k ladji in jo obkolilo. Admiral Kapudan-paša zapove streljati na nje; pa plavalci se ne dado ustrašiti, temveč plavajo molče vedno bližje. Kmalo se je zdanilo, kar spoznajo z grozo Turčini, da je cela ladija obdana s trupli, katere so potopili. Grozen pogled pretrese cel6 barbare. Vsak je videl med trupli onega, katerega je sam umoril. Slufiaj ie nanesel, da je truplo Keuskega škofa bilo obdano z večimi umorienimi duhovniki, ki so priplavali k oknu kajute admirala. Valovje, ki se je rahlo dvigalo, je vzdigalo trupla, da se je videlo, kot bi mrliči stali in pretili. Stnrtni strah se polasti Kapu- dan-pašo. V naglici zapove naj se ladja odpelje in res je dirjala kot gnana od vetra, da odide duhovom; pa groza se Se poveča, ko je brazda, ki jo je ladja delala po vodi, gnala tudi množino trupel seboj in to tem hitreje, čim hitreje je ladja letela. Cez dolgo časa so ostali mrliči odzadi. Ali maščevanje je že plavalo nad glavo barbarov. Čez nekaj dni spustijo grški junaki tursko ladijo v zrak. Zletela je v zrak z 21 drugimi ladjami in padajoči kosi ubili so Kapudan-paSo, ki se je hotel v čolniču rešiti. Živali in brzojav. Potovalec Blanchon pripoveduje, da v Indiji in Južni Ameriki smatrajo opice brzojavne droge za telovadsko orodje ter se ves čas kratkočasijo in telovadijo po brzojavnih žicah. — Pred kratkim pa niso mogli med postajama Spraldnig in Burne v Sev. Ameriki voziti železniški vlaki, ker je bil brzojav pretrgan. Neki labod se je zapletel v brzojavne žice in tako so se žice dotikale in pretrgale brzoiavljenje. — V Švediji pa gradijo okoli brzojavnih drogov meter visok zid in to radi medvedov, ki smatrajo brnenje v brzojavnih drogih za brnenje čebel v panju in izpodkopavajo droge, da bi dobili strd. Moskovski čndež. Neki trgovec v Moskvi je imel udovi po svojem zadružniku izplaSati 2500 rubljev. Ali trgovec se je ustavljal ter trdtl, da je ta znesek izplačal že pokojniku. Udova pa mu ni verovala in trdila, da ni ničesar plačal. V tem je trgovec vzel v roko gorečo svečo, postavil se je pred podobo Matere božje, ter vzdignil desnico k slovesni pnsegi. Jedva pa je izrekel: «Prisegam Bngu Vsevedočemu, Mariji, njegovi materi in vsem svetnikom» — pa ga je v tem hipu zadela kap; desna roka mu je takorekoč olesenela. Zdaj leži na postelji nevarno bolan, a roko vedno vzdiguje gor; ne morejo mu je vpogniti. Velika množiea ljudstva obdaja njegovo hiSo in vse govori o božji kazni, ki je zadela krivoprisežnika. Lev, ki ga je zob bolel. Veliki in stari lev v zverinjaku v St. Luis v Ameriki je bolehal za bolenjem zob. Zobozdravnik mu je vrgel v mesu večjo množino morfija, lev je zaspal in zobozdravnik mu je s kovaSkimi kleščami iztrgal pokvarjen in izglodan kočnik. Drugi dan je imel sicer lev Se malega «mačka> po morfiju, a zdaj je zopet zdrav in vesel. Gospodarske drobtlnlce« Onoj in gnojenje. (Da\je.) 2. Taka, lci imajo fosforovo Jeislino. V narayi je mnogo rudnin, ki imajo fosforovo kislino. Tako so n. pr. osteoliti ia koproliti živalskega vira, okamnele kosti in blato živali prejšnjih dob. Foaforiti, apatiti itd. nahajajo se kot rudnine v velikih množinah v raznih krajih sveta. Tudi je ? živalskib kosteh mnogo fosforove kisline Ta je prišla po pokrmljenih rastlinah v živali iz zemlje ter naj se zopet zemlji vrača. Fosforova kislina pa ni v naravi kar pro8ta. Vezana je navadno na apno, 8 katerim tvori neutralno spojino. V tej zvezi z ljubljenim njenim apnom se pa ne topi v vodl. To vam je kakor kak nerazstopen kamen. Natrosimo n. pr. peska na popilni papir pa nalijmo vode po njem. Voda gre skozi, pesek ostane na papirju. Tako taki fosfati ostanejo v zemlji mrtvi tam, kamor so prišli. Korenine si sieer pomagajo proti takim v sami vodi neraz8topnimi snovmi. One spuščajo kislino, ki tudi take fosfate topi. To pa le v neposredni dotiki ž njimi. Ako so taki fosfati zelo fino semljeti, in pa z zemljo tako dobro pomešani, da jib povsod sesalne korenine najdejo, znajo tudi taki fosfati koristiti. Tudi na šotnih zemljab. od močvirja, ki imajo mnogo sprstenine ia kialin, so dobri. Ker pa je tako popolno mešanje prahu z zemljo, da bi povsod korenine do njega prišle v naravi nemogoče, torej surovi fosfati navadno nieo za neposredno rabo. Ke- mične tovarne pa te surove fosfate predelajo. One s pomočjo močnejše kisline in sicer žveplene kisline vsaj deloma razdružijo tesno zvezo apna in fosforove kisline. Ako se več ali manj žveplene kisline na surove fosfate na.ije, prevzame ta več ali manj apna spajaje 86 ž njim. Nato preostane kiselo foaforovo kiselo apno ali pa dvojno kiselo fosforovo kiselo apno. Prvo se v zemlji, v vodi, ki ima ogljenčeve kisline prilično lahko topi, drugo se pa prav lahko celo t čiati vodi topi. Tako predelaai surovi fosfati pridejo torej t kupčijo kot superfosfati. To ime pa tudi zaslužijo, kajti v njib v razmerju mej apnom in fosforovo kislino slednja prevlada. Ce take razstopne fosfate na popilni papir denetno in vode nalivamo, ne ostane fosforova kislina na površju, temveč gre z vodo, v kateri se razstopi, skozi papir, istotako kakor bi aladkor ali kaka druga razstopna tvariua skozi šla. Isto godi se pa tudi v zemlji. Taki razstopni fosfati se torej v zemlji s pomočjo vode dobro razdelijo. Tako so koreninam bolj na razpolago. Vendar pa niso ti razstopni fosfati toliki potepuhi kakor je n. pr. čilisoliter, ki kar brez meje naprej gre. V zemlji najdejo osnove posebno tudi apno, s katerim se zopet preme- nijo t to, kar 80 prej bili, namreč neutralno fosforovo kiselo apno, v katerem pridejo zopet trije deli apna na dva dela fosforove kisline. Ta prevrat se pa po malem vrši, potem, ko je fosforova kislina uže dobro z zemljo pomešana in ko so jo rastline menda že velik del porabile. Pa tak fosfat ostane vedno v zemlji, lažje razstopen nego surovi, torej rastlinam bolj pristopen. Superfnsfatgips, katerega smo spoznali kot imenitno sredstvo za potresanje živalskega gnoja, nastane enakim potom kakor superfosfat. V tein slučaju se namreč na suiovi fosfat več žveplene kisline nalije. Ta vzame sama za-se ves apnenec, tvori ž njim gips ali mavee in fosforova kislina pa postane popolnoma prosta. Dvojni superfosfati s 40 in več odstotki fosforove kisline se pa dobijo, ako se na surovi fosfat mesto žveplene fosforova kisliua nalije. Taki fosfati so pač tam umestni, kjer vožnina mnogo stane, kajti je pač razloček, ako 40 kg fosforove kisline dobim v 100 ali 200 kg fosfata. (Daije sledi.) Kathreinerjev koledar za leto 1903, ki nam je bil pnjazno doposlan, je letos mičen, eleganten stonski koledar, ki ga bo vsaka prijateljica Kathreinerjeve kave rada obesila blizu svoje mizice. Na sredi ima umetnisko izvrSeno sliko, ki se ji utegne vsakdo vSečo nasmehniti. Brhka, prijazna kmetijska deklica eviga čašo Kathreinerjeve kave; prikupni vonj te pijače ji menda zbuja prijetno pričakovanje in že sedaj vesela tega užitka, se poredno smehljaje obrača na stran, kakor bi hotela reči: «Pijača pa taka!» Ta veseli vzkiik je tudi za geslo postavljen pod sliko. Kakor Cujemo, daje firma Kathreiner ta lični koledar odjemnikom brezplačno razdeljevati po vseh trgovinah, kjer se prodaja njena svetovno znana Kathreiner-Kneipova sladka kava.