4 VIL 19
farama plačana v gotovini.
Leto LXVII., št. 164
Ljubljana, ponedeljek 23. julija 1934
Cena Din
I
Ishaja vsak dan popoklne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3,-, već Ji inserati petit vrsta Din 4_-. Popust po dogovoru, irise ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« *eija mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rofcop«a se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI&TVO LJUBLJANA, Knafljeva nfiea št. 5
Telefon: 3122, 3123, 3124, S125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossraaverjova ulica 1, telefon št. 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Gor ing zažgal Rajhstag?
Senzacionalna razkritja posaarskega lista — Na smrt obsojeni van der Lube je bil baje Goringov zaupnik
Pariz, 23. jtiHia. AA. Iz Saarbriickna poročajo: Tukajšnji organ nemške socialne demokracije »Deutsche Freiheit« je objavila v današnji številki pismo, o katerem trdi, da ga je neki član napadalnih čet Kruse po imenu, ki te zbežal iz Nemčije, poslal predsednfku rajna Hindenburgu. V tem pismu navaja Kruse več podrobnosti o najnovejših dogodkih v Nemčiji in med drugim trdL, da ie on edini še pri življenju izmed tistih ljudi, ki so po nalogu Goringa in Gobbelsa   zažgaU nemški parlament.
flolandec van der Lubbe, ki je bil zaupnik stotnika Rohma, pravi Kruse, je dobil nalog, da za-žge poslopje rajhsta-ga s plamenico, druga skupina 12 nacionalnih socialistov, o katerih ni van der Lubbe nič vedel, je pa imela nalog, da z razstrefitvijo in gorljivim materijalom uniči vse notranje prostore rajhs-taga. Ta skupina nacionalnih socialistov je prišla po Krusejevih trditvah v prostore rajhstaga po tajnem hodniku, ki veže poslopje rajhstaga z Goringovim stanovanjem.
36 umi delovnik v Nemčiji
Z uvedbo skrajšanega delovnega časa hoče vlada preprečiti nov porast brezposelnosti — Veliko nezadovoljstvo med delavstvom in v gospodarskih krogih
Berlin, 23. Jurija- r. Kljub prizadevanju vJade, da bi z raznimi javnimi deli zaposlil* milijonsko armado  b rez pose! -mh ter dala. zaslužek industriji, se položaj vedno bolj slabša. Tudi v Nemčiji se zdaj vedno bob jasno kaže, da so načrti v besedah često zeko lepi in privlačni, da pa so v praksi neizvedljivi. Kaj vse so obdruoUali narodni socialisti, ko so bili še v borbi za oblast, a le malo tega so doslej dzvrširi. Kakor drugod. m<& njim primanjkuje denarja, brez katerega se javna dela ne dajo izvajati. Svoječasno so prisiKsIi podjetja, da so nastavila   mnogo brezposelnih, četudi za to ni brk) mkake potrebe. Takrat so uvedb' 40urni delovnik. Nekaj časa je držaJo. pa k maki se }e pokaza k), da se to ne bo dak> trajno držati. Z znižanjem delovnega časa so se znižale avtoma-iiČ3To tudi delavske mezde,  s tem pa tudi kupna moč ftrokih ljudskih množic 2e po dveh mesecih se je to pokazalo v velikem nazadovanju konzu-ma in tovarne so prodale vedno manj. zaloge pa so vsak teden boli naraščale. Podjenja so piisffcena skrčiti obrate in novi odpusri delavcev so pred vrari. Da bi to preprečili, se .ie vlada odločila za nadaljnjo znižanje   delovnega časa od 40 na 36 ur teoetisko. Novi skrajšani
delovni čas so že uvedli v tekstilni industrija, sedaj pride na vrsto kovinska industrija in do jeseni ga nameravajo uvesti v vseh industrijskih panogah. V vladnih krogih izražajo pomisleke proti temu načrtu delovnega ministra. Delavstvo je že sedaj skrajno nezadovoljno, ker zasluži komaj toliko, da se za silo preživlja. Zato je vlada sklenila, da se 36urni delovnik uvede le postopoma, najprvo v posamezmh podjetjih, nato pa v posameznih panogah. Za kovinsko industrijo pride na vrsto usnjarstvo. Znižanje mezd s skrajšanjem delovnega« časa pa je zelo občutno. V posameznih panogah industrije delavci že sedaj ne zaslužijo tega. kar je narodnosociali-stični režim proglasil za eksistenčni minimum. Spričo slabe žetve se je že pojavila draginja in cene živil se z vsakim dnem dvigajo, tako da je delavstvo dvakrat udarjeno. Ce se bodo se daj mezde z novim skrajšanjem še boli znižale, bo položaj postal nevzdržen Poleg političnih težkoč. s katerimi se mora boriti Hitlerjev režim, prihajalo sedaj še vedno h-uise gospodarske in socialne težave, tako da se obetajo Nemčiji za jesen in zimo prav težk časi.
Težave Doumergueja
Položaj v Franciji je še docela nejasen — V sredo bo od* ločilna seja vlade pod predsedstvom Lebruna — Pomir
jen je ali razpis novih volitev
Ljubljana na zagrebškem sokolskem zletu
Najstarejše sokolsko društvo na slovanskem jugu bo
deležno posebne pozornosti
Ljubljana, 23. julija. Sokolsko društvo Ljubljana, najstarejše sokolsko društvo na slovanskem jugu, ki je lani v Ljubljani s
krasnim   zletom   proslavilo   svojo 70-lerni-co ustanovitve, se udeleži zagrebškega zle-ta   s   posebno   mnogoštevilnim odposlanstvom. To bo simbolična ponovitev zgodovinskega   obiska   tedanjega ljubljanskega »južnega Sokola«, ki  je leta 1874. vlil Zagrebčanom navdušenja m moći za ustanovitev ^Hrvatskega Sokola«, čigar 60-lerni-co zdaj  slavijo. Pri zlernih vajah bo na posebnem  večeru  Ljubljanski  Sokol podal veličastno   telovadno  kompozicijo svojega zaslužnega voditelja dr. Viktorja Murnika. ki je lani navdušila desettisoče obiskovalcev ljubljanskega zleta.
Sokolske zletne znamke
Zagreb, 23. julija AA. Zletni odbor se je dogovoril z zagrebškim poštnim ravnatelj-tvom o vseh podrobnostih glede otvoritve samostojne in popolne »pošte Zagreb stadion« na zletišču. Ta pošta bo opravljala vse posle: sprejemala bo in oddajala vse vrste pošiljk in bo imela tudi brzojav in
telefon. Tudi štiri javne telefonske govorilnice bo imela ter se bo v njih moglo tudi medmestno govoriti. Da bo mogel vsak. udeleženec zleta točno dobiti nanj naslovljene pošiljke, je s poštnim ravnateljstvom dogovorjeno, da se mora vsakemu naslovu dodati označbo župe, ki ji naslovnik pripada. X. pr.: »-Sestra Jovanka Jovanovič, članica sokolske župe Beograd. sokolski zlet«.
Za jubilejni sokolski zlet v Zagrebu je izdala država posebne zletne poštne znamke. Te znamke bodo v prometu od začetka zletnih svečanosti v juliju pa do konca avgusta. Na znamkah je slika Nj. Vis. pre stolonaslednika Petra, starešine sokolskega saveza. Izdelat jo je profesor F KrŠinić in je ista kakor na zletni znački Naročenih je 350.000 znamk po 0.75 in 0.25 D*in^ 150 tisoč po 1.50 in 0.50 Din 80.000 po 1.75 in 0.25 Din. Znamke bodo prodajale vse pošte v državi in trafike, ko pa poteče njih rok. bo vsa preostala količina komisijsko sežgana, da se tako poveča filatelistična vrednost kupljenih in rabljenih znamk.
Poplava v Varšavi
Nižje ležeči deli mesta so že pod vodo — Vojaštvo in prebivalstvo gradi obrambne nasipe
Varšava, 23. julija r. Dočim v Južni Poljski, kjer so bile prejšnji teden katastrofalne poplave, voda že upada, grozi sedaj nevarnost Varšavi. Ogromne množine vode se stekajo iz popIa\'l jcnepa ozem&ja v Visio ki pri Varša\'i neprestano narašča in ie že prestopila bregove. Nižje ležeča predmestja so že vsa poplavljena. Prav tako pa je pod vodo tudi že vsa okolica Varšave. 8 vasi nad Varša\'0 ie voda docela zalila in so se skoraj vse hi Še porušile. V Varšavi sedaj vojaštvo mrzlično gradi obrambne nasipe, vendar pa delo spričo naglega naraščanja vode le prepočasi napreduje. Zato ■ie predsednik republike izdal apel na prebivalstvo, naj prostovoljno pomaga graditi nasipe da se zavaruje mesto pred katastrofo.
Toča v južni Franciji
Pariz, 23. julija r. V pretekli noči je divjalo nad južno Francijo, zlasti v okolici Bordeauxa, strahovito neurje s točo. Znameniti vinogradi in sadonosniki so docela uničeni. Škodo cenijo na 40 milijonov frankov.
Poplava v Londonu
London, 23. julija d. Včeraj popoldne je divjalo nad mestom strahovito neurje. V nekaj urah ie padlo 725 m padavin, kar je vsekakor rekord. Ulice so se dobesedno iz-premenile v hudournike. Kanali niso mogli požirati tolike množine vode. ki je zaradi tega udirala v kleti, stanovanja in lokale Ves promet 40 morali ustaviti. Tudi železniški promet z okolico je bil več ur pre-kin jen.
Neurje v severni Italiji
Milan, 23. julija r. V gornji Italiji je div jala včeraj popoldne strašna nevihta Silna toča. koje posamezna zrna so tehtnla do 200 gramov, je uničila vse pridelke. V .Vo vari je divjat še vihar, ki je pnrušil več hiš in izruval skoro vse drevje. Oestna železnica je morala usta\*iti promet, ker je vihar porušil več nosilcev dovodne žice. V Milanu je udarila strela v mestno elektrarno, zaradi česar je bilo mesto brez luči. Škoda, ki jo je povzročilo neurje, sega v milijone.
Državno prvenstvo v plavanju
Prijavila se je samo  elita plavačev
Pariz, 23, julrja, r.   V sredo se bo sestal rniriistrski svet pod predsedstvom predsednika republike    Lebruna. Seje se bo udeležil tudi ministrski predsednik Doumergne, ki je tudi na dopustu. Na tej seji se bo odločila usoda sedanje francoske vlade, ki so jo, kakor prejšnjo   Chau-tempsovo,   spravile v krizo afere Staviškega.    Spor je nastal, kakor znano, zaradi izjav, ki jfh je podal pred preiskovalnim odborom parlamenta minister Tardieu. Na zadnji seji ministrskega   sveta ni py£lo do nikakega sporazuma in večina mamsfcrov je zah-Tevala odstop Tardieuja, ki pa noče podari ostavke. Minister je po seji odpotoval k Doume rgneju in mu podal poročilo o položaju.    Kakor se zatrjuje, je Doumergue odločen zadevo razčistiti do kraja in če ne pride do   sporazuma, bo podal ostavko celotne vlade. V političnih krogih pa mislijo, da tako daleč ne bo prišlo,   marveč da se bo našel kak drug izhod, ki bo omogočil ohranitev političnega   premirja in vlade narodne unije. Splošno pričakujejo, da bosta izstopila iz vlade i Tardieu i Herriot, s
Pariz. 23. julija AA. Po informaciji rimskega dopisnika pariškega »Alatina« bo državni tajnik Vatikana kardinal Pacelli v kratiem odpotoval v Buenos Aires kot uradna zastopnik papeža na mednarodnem evhaTTStičnem kongresu v Buenos Airesu. Kardinal Pacelli se bo meseca avgusta vkrcal na italijanski parnik »Conte Grande«, ki bo plul pod vatikansko zastavo.
Ta vest je zbudila precejšnjo senzacijo v francoskih krogih. Komentirajo jo na razne načine, v glavnem pa trdijo, da jo to potovanje kardinala Pacellija. ki bo trajalo več mesecev samo wod v njegovo končno
čimer bi bila zadeva začasno urejena. Vsekakor pa bo spor imel dalekosežne posledice, ker smatrajo, da se bo potem kampanja med Tardieujem in Herriotom nadaljevala in bo političnega premirja slej ko prej konec. Računajo tudi z možnostjo, da poda Doumergue ostavko cele vlade, sestavi nato novo vlado, razpusti parlament in razpiše za jesen nove volitve. Vsekakor pa vsa politična javnost z največjo napetostjo pričakuje prihodnje seje ministrskega sveta, ki bo merodajna za nadaljni razvoj dogodkov.
Pariz, 23. julija, r. Cheron se je davi vrnil v Pariz. Podrobnosti o njegovem razgovoru z ministrskim predsednikom niso znane. Ministrski predsednik pride v torek v Pariz in bo ponovno zaslišal sprte ministre, nakar se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri 'bo Doumergue objavil svojo odločitev. Herriot je izjavil, da >e pripravljen odstopati, če poda ostavko rudi Tardieu. Tardieu pa se še vedno brani in skrajna desnica grozi Doumergue ju z represalijama, ako ga pusti pasti.
odstavitev z mesta državnega tajnika svete stolice.
Kot naslednika kardinala Pacerlija imenujejo kardinala Marchettija Selvaggiani-ja ki je pokazal velike sposobnosti na čelu Timske dieceze. Po drugih informacijah pa kardinal Pacelli ne bo uradno odstavljen, temveč bi njegove funkcije državnega tajništva svete stolice opravljal osebni sodelavec kardinala Pacellija, msgr. PizaTdo. Papež bi pa šele na konzistoriju meseca novembra t. L uradno imenoval novega državnoga tajnika.
Ljubljana, 23. julija.
Za seniorsko državno prvenstvo v pla- " vanju ki bo od petka do nedelje v Ljubljani, se je prijavilo 9 klubov. Plavalni savez je imel v soboto sejo, na kateri so žrebali vrstni red prijavljenih plavačev. Mnogo debate je povzročil slučaj Draška Wilfana, ki se je nedavno prijavil za Ilirijo. Za državno prvenstvo sta pa Wilfana prijavila Ilirija in njegov prejšnji Klub Primorje. Delegat ljubljanskega podsaveza je na seji predložil pismo Wilfana, da se ne smatra za člana Primorja, ki nima plavalne sekcije in da bo nastopil za Ilirijo. Savez je imel težko stališče, ker je Ilirija izjavila, da naj se z verifikacijo "VVilfana počaka toliko časa, da bo lahko brez ka-renčne dobe nastopil za Ilirijo. Ker savez in odbor nista našla rešitve, je Wil-fana žrebal kot plavača Primorja.
Na 100 m prosto se je prijavilo 14 tekmovalcev. Navajamo jib po vrsti. Kakor so bili izžrebani. Petrone (Jadrati). Palčok (Jug). Ciganović (Jug), Gazzari (Jadran), Marović (Jadran), Stocke (Viktorija), Lav-renčič (Ilirija), Šuljič (Concordia), Bramo-vič (Jadran), Crnkovič (Concordia), Ma-jer (Primorje), Fritsch (Ilirija), Wilfan (Primorje),  Mini (Viktorija).
400 m prosto: dr. Bibiča (Jug), Jesih (Ilirija). Crnkovič (Concordia), Luger (Jadran), Duvnjak (Jug), Štrucelj (Viktorija), Napolič (Jug), Mihalek (Ilirija), Stocker (Viktorija), Petrone (Jadran), Gazoari (Jalran), Maier (Primorje), Fritsch (Ilirija),   Mini   (Viktorija),  Bonačić (Jadran).
1500 m prosto: Botiačič (Jadran), Jeslh (Ilirija). Mihales (Ilirija), Duvnjak (Jug), štrucelj (Viktorija). Luger (Jadran), Napolič (Jug), Vujasunovič (Hašk), dr. Bibiča (Jug),   Stocker (Viktorija).
200 m prsno: šimec (Hašk), Šrepel (Concordia), Sever (»Ilirija), Ferček (G-ra-djanski), Grki«nić (Vi storija), Rostaher (Concordia), Hribar (Ilirija), Tarana (Jug), Kramar (Ilirija), Lukačič (KSTJ), Pavletič (Gradjanski), Kurbos (Primorje), Lazarič Viktorija).
100 m hrbtno: Gazzari, Duvnjak, Bje-lovučič (Jug), Wilffan (Primorje), Marče-ta (Viktorija). Ciganov*.
4X200 m: Jug B, Ilirija B, Jadran, Jug A, Viktorija, Ilirija A.
3X100 m mešano: Ilirija A, Jadran A, Jadran, Concordia, Jug A, Jug B, Ilirija B, Primorje, Viktorija.
Za vaterpolo se je prijavilo 5 klubov: Ilirija, Hašk, Jug, Viktorija in KSTJ. Ilirija igra v petek izločilno tekmo s KSU, v soboto popoldne igra nato zmagovalec z Viktorijo ter Jug : Hašk, popoldne pa Jug : Viktorija in Hašk : zmagovalec izločilne, v nedeljo popoldne Hašk : Viktorija in Jug : zmagovalec izločilne.
Pri damah so se prijavile:
100 m prosto: Jerinič (Jadran), Ivančič (Jadran). Medanič (Viktorija), Račič (KSTJ). Bradač (»Ilirija), Slovinič (JadranV Lampret (Ilirija), Bartulič (Jug), Roje (Jadran).
400 m prosto: Lampret, Račič, Bradač, Ivančič, Jtoje. Mešanic.
200 m prsno: Babinek (Ilirija), Mrku-šić (Jadran), Mara Sever (Ilirija), Vimer (Viktorija), KovačičeK (Concordia), Zlata Sever (Ilirija), Matota (Concordia). Bijo-lič (KSU).
100 m hrbtno: Tomič (KSU). Zalokar (Ilirija). Slovinič. Bergles (Ilirija), Vime-. Lampret. Bartulovič (Jug), Bradač.
4X100 m: Viktorija, Jadran, Ilirija B. Ilirija A.
3X100 m mešano: Jadran. Concordia, •Ilirija B, Ilirija A. KSU, Viktorija.
Sorzna poročila*
LJUBLJANSKA BORZA
Devize. Amsterdam 2290.S5—2311.21, Berlin 1322.3*5—1333.16, Bruselj 793.57 do 797.51, Curih 1108.5—1113.85, London 171 14—172.74, New York 3373.55—3401.SI, Pariz 224.13—225.25, Praga 141.12 do 141.9S, Trst 291.13—293.53 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu  8.75—8.85.
INOZEMSKE BORZE
Curih. Pariz 20.2225, London 15-475. New York 308.—, Bruselj 71.60. Milan 26.31, Madrid 41.90. Amsterdam 207.5, Berlin 119.50, Dunaj 57.50, Praga 12.74, Varšava  57-975, Bukarešta 3.05.
Komisije za pregled in razredbo sadja
Ljubljana, 2.V julija. Banska uprava je odredila naslednje komisije za pregled in razredbo sadja:
V Celju: Komisiji precisedu je srok kme tijsici referent v Celju, član in namesm;k je g. Levstik Miloš, nadučitelj v p. na Miklavževem hrihu št. 22, občini Celje-okoli-ca in član Goričan Franc, posestnik v Višnji vasi p. Vojnik.
V Mariboru: Komisiji predseduje sresk' kmetijski referent za. srez Maribor lev; breg. namestnik in član g. Aplene Franjo, instruktor vinarske in s*idi«irske šole v Mariboru, člani pa g, Fm Franc, i'konom in posestnik v Dobrenju. R'a/evič Josip, ekonom v p. v Studencih in Kerenčie Anton, predsednik občine, ekonom in saon* trgovec na Kanci.
V Ptuju: Komisiji predseduje srečki kmetijski referent v p. v Ptniu g, Zupane Josip, namestnik sreski kmeti;ski referent v   Ptuju.   Člani   «g.   Sag*<ftn   Ludwk. tatnik
cestnega odbora v p. v Ptuju in Kosi Ivan. sreski kmetijski referent v p. v Podgorci
pri Veliki Nedelji.
V Murski Soboti: Komfoiji p-edsedu?e *;ki kmetijski referent v Murski Soboti, elan in namestnik <_r  Dular AlK;n ekonom
na kmetijski šoli v Raki&mu n elan r» Ceh Franjo, trgovec v Mir^k Soboti
V Novem mestu:    Komisiji predseduje
sreski kmetjs.ki referenr v Novem mestu, član«i gg. Filipič Franc pom. sreskepa Icmet. referenta in Vrisk Draijo. •strokovni učitelj na kmet. šoli na Grmu pri Novem mestu
Komisarji: Za nak'adalne postaje ob žel progi Polzela-Soštanj £• Ko;an Ivan. posestnik v Družmiriu p. ^ošMnj Za nakladalne postaje ob žel. pro^i Pes ie Velen je-Paka: a Stopar Vinko, nadučatelj v Velenju; Za naklada'ne postale ob ?e'. progi Sv. Jurij-Grobelno in Pr»r;kva: g Vardjnn Fran. strokovni u'-itcH na l met noM v Sv Juriju ob juž. žel.: Za nakladalne po^tije Slov. Bistrica-Pragersko _< Gi• njnk Vinko član ban. sveta in ekonom v Slov. Bistrici; Za nakladalno postajo Pesnica: <j Fras Franjo posestnik n ekonom v Oobrenju; Za nakladalne postaje C rknici-^t< Ili: g, Mermola Stanko, ekonom v St TI i u v c!ov. goric-ah. Za nakladalne postaje ob iel progi Limbuš-Fala: Sumelnjak 'viko. vodja trsnice v Pekrah p. Limbuš Za nakladalne postaje od Sv. Lovrenca do Trboi: Mrav-Fiak I\<in. ekonom in ladjar v Vunredo; Za nakladalne posta fe ob ?el pro^: Or-mož-Ivan jkovci: g. Ko>' Tv.m. i^ealr 'me tijski referent v p. v Poo^orcih pri Vel Nedelji: Za nakladalno postijo cr<»d;:-će: g. Kolnrič Anton predsednik občine v Središču; Za nakladalne posta ie ob žel. pmpi Bučecovci-Slatina Radrnc" Gor. Radgona g.  Claser Joško.  upravnic  Nin   h-snice ;r»
drevesnice v Kapeli p Slatin« Radenci
Za nakladalno po— t.j<> Z«j. Cvnutr«k: g. Meitz Viktor, posestnik in član kega odbora v Tratah. 25a nakladalno postajo v Beltincih: g. ing. Miku! Franc, ravnatelj semenogojskega odbora v Beltincih Za nakladalne postaje v nu-stu Ljubljana: g. Flego Anton, referent za sadjarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani.
Za »rex Ljubljana: sreski kmetijski referent v Ljubljani. Za »r*«z Logatec: sreski kmetijski referent v Logatcu. Za **rez Kranj: sreski kmetijski referent v Kranju. Za »rez Radovljica: sreski kmetijski referent v Radovljici Za srez Kamnik: sreski kmetijski referent v Kamnkiu. Za srez Litija: sreski kmetijski referent v Litiji. Za »rez Laško: sreski kmetijski referent v Laškem. Za srez Krško in nakladalno postajo v Sevnici: sreski kmetijski referent v Krškem. Za nakladalne postaje pt4roV-c-e—žaleč—št. PeU*: sreski kmetijski referent v Celju. Za nakladalne postaje ob žeL progi Gor. Dolič—Slovenjgradec— St. Jan z pri Dravogradu: sreski kmetijski referent v Slovenjgradcu. Za nakladalne postaje Dravograd in Pr^-valje: sreski kmetijski referent v Prevaljah. Za nakladalne postaje ob žel. progi &t. vid—Rogatec: sreski kmetijski refrent v Šmarju pri Jelšah. Za nakladalne postaje "b žel. progi Poljcane—žrece; sreski kmetijske referent
v Konjicah. Za nakladalne postaje ob žel. progi Rače—H°ce: sreski kmetijski referent za srez Maribor desni brez. Za nakladalno postajo Cirkovci: sreski kmetijski referent v Ptuju, Za nakladalno postajo Ljutomer, Križevci P1"* Ljutomeru in Ver-žej: sreski kmetijski referent v Ljutomeru. Za nakladalne postaje "t. žel. progi Puconci—Hodoš; sreski kmetijski referent v Murski Soboti. Za »rez Dolnja Lendava: sreski kmetijski referent v Dolnji Lendavi. Za Srez Brežice: Sreski kmetijski referent v Brežicah. Za srez Črnomelj: sreski kmetijski referent v Črnomlju.
V krajih, za katere ni postavi jen komisar, izvrši pregled in razredbo sadja komisar iz najbližjega kraja ob izvoznikovih stroških za pot; če bi tega ne bilo,
pa sreski kmetijski referent.
Za svoje delo prejmejo člani kuamislj in komisarji nagrade v znesku 80 Din na dan iz sredstev drž. budžeta.
Komisije in komisarji vrse svoje posle po določilih m. odd. cit. pravilnikov.
Odredba z dne 3. VTTT. 1933. VTH. No. 2602/3 se razveljavi in člani komisij ter komisarji, imenovani s to odredbo, se razrešujejo dolžnosti, kolikor niso s pričujočo odredbo vnovič postavljeni v funkcijo.
Kardinal Pacelli odžagan?
Odstavljen bo kot vatikanski državni podtajnik
Jtran 2.
Stev 164
Višek sezone na Bledu
Letos je poselilo Bled že 8749 gostov, torej približno
IOOO več kakor lani
Bled, 23. julija Mednarodni sloves Bloda kot krasnega modernega letovišča se od leta do leta bolj šrri in zato ni čuda, da prihaja na Hled vsako leto več gostov. N'ajbolj živahno je seveda v obeh glavnih poletnih mesecih, v juliju in avgustu, ko je največji naval gostov. Tudi letošnja sezona ne bo zaostajala za lansko i« verjetno je. da jo bo celo r>_e-kosila. kaf jc spričo težkih gospodarskih razmer zelo razveseljivo. V nasprotju z drugimi letovišči, zlasti z avstrijskimi, ki so letos zaradi nemirov zelo slabo obiskana, se je na Bledu štrrirrr gostov cero pomnožilo.
Iz statistike zdraviliške komisije, ki ima točno evidenco gostov, je razvidni>, da ie letos   posetilo   Hled   že   S740  gostov. torej
približno HMK) več kakor lan: v tem "i>u. Fo narodnosti jc bHtJ 5560 .lunoslovcnnv. 15*>4 Avstrijcev. 1496 Cchoslovakov, 1038 Nemcev. 20S Madžarov. Jo7 Angležev. 137 Francozov. 110 Poljttkov in okro'j 300 raznih drugih goltov.
Zdaj jc na Bledu okrog Mhh* gostov, med temi največ Avstrijcev. Cchoslovakov in Madžarov, pa tudi drugih. \"si naši največji hoteli, pa tudi manjši ter penzioni in vile imajo dovolj gostov; tako jih je v Parkhotelu 510, v Toplicah .V-5, pri Jekler-ju HJ6, v hotelti >A\on Plaisi-<^ 13(1 pri Ri-kliiu 140. pri Pctranu S4 itd. Seveda je v teh hotelih še dovolj sob na razpolago.
Kak<>r druga leta v tem Času, jc nastalo zadnje dni na Bledu živahno vrvenje. Dopoldne polnjo gostje kopališča, a ob 5. se pričenja na Aleksandrovi cesti promenada, ob zvokih dveh izvrstnih orkestrov pa pleše staro in mlado v Toplicah in v Kazini. Sicer pa uprave ohch teh najkomfortnej->ih hotelov >krbe za vsakovrstne zabave in spremembo programa. Tako jc Parkhotcl minuli teden povabi! v goste slovitega filmskega igralca Fritza Cirtinbauma. ki se jc rad odzval povabilu. Odkar so ga namreč
kot zida pri nemški »L'fi«c odžagali, nima preveč trdnih tal pod nogami. Zdaj živi na Dunaju, kjer ga pa »kromna filmska industrija ne zaposluje dosti. V soboto in nedeljo je bil confe-encier. pa kljub ramim duhovitostim in dovtipom občinstva ni mogel navdušiti. Včeraj in v soboto je nastopil v Kazni komponist Hcrmann Leopoldi s partnerico Milsko. Leopoldi je znan po svojih »šlagerjih«, njegova je tudi »In ei-ner klcinen Conriitorei«. Za prihodnjo soboto je napovedan nastop slovite klavirske virtuozinie ;n umetnice Lipinske.
Pa rinil druge zabave tmajo gostje dovolj, radi se zlasti vozijo na izlete. NTai-bolj priljublicna izlctna točka je postala Pokljuka s Smučarskim domom Ljubljane.
ki ga vodi g. Kcnda ml. Skoro dan za dnem se pelje na Pokljuko od 5D do 100 gostov. Ni sporedu jc tudi več mednarodnih prireditev. Tako bo 2°. in 30. t. m, v Kazini velik mednarodni plesni turnir za polerno p-venstvo .Jugoslavije, za katerega je darovala zdraviliška komisija krasen pokal. 2. in 3. avgusta priredi ljubljanska IPria 3. mednarodni tablc-teniški turnir na Bledu, a največje zanimanje vlada za medna odni tenis turnir, ki £a nriredi beograjski Tenis
klub 9., 10., 11. m 12. avgusta. 18. in 19. avgusta bo na Bledu, in s:ccr zopet v Kazini, mednarodni sabljaški turnir med Avstrijo in Jugoslavijo, ki ga priredi Mačevalački savez kraljevine Jugoslavije v Zagrebu. Zmagovalce prejme lepo darilo.
N"a čast slovanskim gostom pmred! J<"'-liga na B'cdu jutri skupni izlet na Pokljuko, kjer bo prirejen piknik. Odhod ob 14.30 i/pred hotela Jekler. udeleženci se morajo javiti prej zdraviliški komisiji. V primeru slabega vremena bo izlet preložen.
I >d S do 10. septembra pa bo na Bledu kongres jugoslovenskih zdravnikov iz vse države, za katerega je prijavljenih okrog CKJO udeležencev.
Ko imamo promenadni koncert
SoHotm koncert v Zvezdi je bil dogodek,  ki Je vsaj mak) razmajal
ljubljansko puščobo
Ljubljana, 23. julija. Prejšnje   ča&e     smo  imeli   v Ljubljani poletne    mesece vsak teden promenadni koncert. Tedaj še niso bila tako aktualna ler moderna  gesla v tujskem prometu in
Ljubljane še ni zadel mrtvoud kot jo je zdaj v tako zvani počitniški, odnosno pasji sezoni, ćim je posijalo solnce. Zdaj pa imamo imenitne in mogočne ustanove za po-?peševanje tujskega prometa, imamo sijajne načrte za poživljenje mesta s prireditvami, toda, če hočemo biti objektivni, moramo priznati, da je kljub vsemu zdaj pri nas izreden dogodek promenadni koncert. To je dogodek, ki lahko spravi na noge Ljubljano celo v juliju. PomisJaU je treba, da. je zdaj pri nas na počitnicah tudi promenada, da v Ljubljani ni niti domačega prometa, da o tujskem niti ne govorimo.
In ko zaigrajo poskočno koračnico na promenaunem koncertu — biJ je v soboto zvečer v Zvezdi—"je prav. če začne kdo premišljevati (v ognju lokalnega patrijo-tizma seveda i, če je Ljubljana letoviški
kraj, odnosno v kakšno rcategorijo krajev sploh, spada. V statistiJcali o tujskem prometu so navedene skoraj vse večje vasi na Gorenjskem, nikdar pa nikjer ne čitamo o uijkem prometu v Ljubljani, ne o njenih rtalograh %\ stremi jenjah giede pt/iivitve tujskega prometa in sploh. Ljubljana v^ako poletje izumre. Zdaj pa ji hočejo dati injekcijo s promenadnimi koncerti, ki jih prirejajo vsake kvatre. V pravih letoviščih, najsi so še tako majhna, imajo vsak dan promenadni koncert, zato so tam koncerti nekaj vsakdanjega, — pri nas so pa. kot rečeno Izreden dogodek. O tem nočemo dvomiti, da je Ljubljana letovišče, sa] so začeli prirejati baš zato promenadne koncerte, ki bi jih sicer sploh ne imeli. In ko bi vedeli, s kakšno težavo so priredili doslej dva koncerta, bi znali še bolj ceniti njun moralni uspeh . . . Tujsko prometni svet je povabil k sodelovanju naša glasbena in pevska društva. Baje sta se prijavili dve godbi. Zato se ni treba bati nikomur, da bi bilo v našem >tetovfc5ču« preveč hrupno in da bo Ljubljana izgubila svoj idiličen značaj. Končno bi najbrž Ljubljančanom ne bilo niti všec. če bi jih preveč vznemirjali s koncerti. Ljubljančani sploh niso navdušeni za nič oficijelnega. Kdor pozna Ljubljano, ve. da imamo dovolj domačih koncertov, da vedo meščani imenitno zapeti zlasti pozno ponoči in da sploh ničesar ne pogrešajo, kar se tiče koncertov. V zlo jim pa ne moremo šteti, če so skeptični giede takšnih pripomočkov za pospeševanje tujskega prometa, kajti po zvokih promenadne koračnice doslej še niso nikjer marširali tujci v zapuščeni kraj. ki naj postane letovišče.
V soboto pa ljudje niso prihajali v Zvezdo — vsaj upajmo — z nobenimi pomisleki, koncert je pač dogodek, čeprav je prirejen le zaradi tujskega prometa. VCa-
sin je živela Zvezda imenitnej^e čase in meščani so letovali v nji ob zvokih kavarniške godbe. Tedaj so bili kostanji še košati in na njih so gnezdile kavke, zdaj pa stoje le obža/gana debla kot strašeči kandelabri in Zvezda ni več letovišče. Na koncert je prišlo sicer precej >letoviščarjev«, toda nič več kot jih je bilo včasih ob god-
benem paviljonu, ko je igral salonski orkester. Te dni bi bilo treba prirediti na slehernem vogalu koncert, da bi nekoliko razgibali ljudi, ki so pokazali vsemu svetu hrbet in figo. Tedaj bi komaj premaknili
Ljubljančane, ki so težji od šmarne gore, tako zvani tujski promet bi pa menda lahko otvorili le s primerno kanonado.
Vendar smo veseli, da smo poživili domači promet vsaj nekoliko, da vsaj v Zvezdi niso frfotali netopirji in ne skovi-kali čuki kot drugre »ečere. Ljudje so prišfci od obšli in daleč in tujskoprometne-mu strokovnjaku se je nudila lepa prilika,
da je lahko proučeval, koga premakne godba in koliko je še sploh, v Ljubljani ljudi, ki jih lahko prištevamo med žive in v kader »tujcev«. Med poslušalci je bilo največ delavcev (menda zato, ker je igrala delavska godba -Zarja.«) in študentov, ki preživljajo počitnice v ljubljanskih »ljudskih« kopališčih. Seveda so izrabila tudi dekleta lepo priliko, zlasti še, ker morajo zadnje čase sicer zdehati same na promenadi. <5e še omenimo, da so prišli poslušat
znanci in prijatelji pevce, je razumljivo, da je bil koncert zadovoljivo obiskan. Kupil si lahko spored koncerta ter žrtvoval dinar na oliar tujskemu prometu, šentjakobski pevski zbor je zapel 6 pesmi, godba je pa zaigrala 9 komadov, poslušalci so zmerno ploskali, nekoliko promenirali ter podpirali tujski promet na kavarniškem vrtu — to lahko pove reporteri o koncertu. Meščani so včeraj po koncertu tem lažje spali, tujski promet pa zaradi vsega tega ni menda še bolj trpel.
Vse priznanje in pohvalo pa zaslužita pevski zbor in godba, ki se navzlic hudi vročini žrtvujeta za zaspane Ljubljančane.
Nov šolski upravitelj na Viču
Vič, 23. .julija. Na tih in skromen način, brez bučne reklame so priredile viške napredne organizacije in društva v soboto zvečer v posebni sobi gostilne -Mesec« v Rožni dolini pozdravni večer novodošlemu šolskemu upravnitelju Leopoldu Levstiku, njegovi soprogi Vlasti in hčerki Vidi, ki bodo 1. avgnsta zapustili Krško in se naselili na Viču. Da ceni viško občinstvo učiteljski stan. je pokazala izredno lepa udeležba predstavnikov lokalnih oblasti in društev. Pozdravni večer je organizirala k. o. JNS ter so se njenemu vabilu odzvali banovinski Šolski nadzornik Franjo Drnovšek s soprogo, narodni poslanec Albin Koman, šolski upravitelj iz št. Vida Ivan šmajdek, predsednik viške občine Jurij Petrovčič z odborniki, uprava viškega Sokola s starosto br. Remsom. Narodna odbrana s predsednikom prof. Zaletelom, gasilska četa s predsednikom Janezom Gašperinom. pevsko društvo »Danica« s predsednikom Až-manom. k. o. .TNS s predsednikom Mescem in tajnikom sreske org\ JN"S Pavlom Borštnikom ter učiteljstvo narodne šole na Viču.
Kot domačin je najprej toplo pozdravil novega šolskega upravitelja Levstika ter vse odlične predstavnike predsednik k. o. JNS Jože Mesec, ki je izrazil veselje, da je dobila viška šola po 15 letih naprednega in jugoslovensko čutečega upravitelja, ki bo vzgajal mladino v duhu narodnega in državnega edinstva. Obljubil mu je vso podporo krajevnih organizacij in društev, tako da bo šlo delo pri vzgoji mladine roko v roki, obenem je pa prosil g. upravitelja, naj tudi on po svojih močeh kot doslej deluje za povzdigo juvgoslo-venske nacijonalne misli v šoli in izven nje, nakar je nazdravil med toplimi ovaci-jami g. upravitelju in njegovi družinici. V imenu viške občine je izrekel g. Levstiku toplo dobrodošlico predsednik g. Petrovčič, ki mu je obljubil tudi od strani občinske
uprave vso podporo, ter mu želel, da bi se čim prej vživel v nove razmere. V imenu
sreske org. JNS je pozdravil novega upravitelja g. Pavel Borštnik, ki je med drugim izjavil, da bo lo. julij zapisan z zlatimi črkami v zgodovino viške občine, ki je po dolgih letih dobila za upravitelja naprednega, z jugoslovanskim in sokolskim duhom prežetega šolnika. Za viškega Sokola, predvsem za telovadne oddelke je pozdravil svojega brata upravitelja načelnik br. Bruno Borštnik, ki je izrazil veselje, da je dobila viška šola moža — Sokola,
ki bo gotovo pomagal pri sokolski vz,groji naše mladine. Toplo pozdravljen je spregovoril narodni poslanec Albin Koman. ki je najprej podčrtal važnost učiteljskega stanu v naši državi, nato pa Čestital viškim občanom, da so dobili v osebi novega šolskeeia upravitelja ceJega. moža. ki bo vse svoje sile posvetil procvitu viške šole in narodne prosvete. Banovinski šolski nadzornik FVanjo Drnovšek, sožolec novega upravitelja. se je v zanosnih besedah spomnil dobe, ko je hodilo napredno učiteljstvo tmjevo pot pod šuštersičevim režimom. Toda napredno učiteljstvo ni klonilo, vztrajalo je v borbi, ki je privedla do zmage jugoslovanske misli. Orisal je delo
g. Levstika na šolskem in izven šolskem polju za blagor naroda in domovine.
Govoru g. Drnovška so sledile navdušene ovacije, nakar se je viemo gin jen zah-
valil za prelep pozdravni več*r upravitelj g. Levstik. V svojem govoru je najprej orisal smernice, po katerih bo vodil viško šolo, nato pa obljubil, da bo po svojih najboljših močeh sodeloval pri vseh nacijonal-nih društvih kakor je to delal doslej. Izrekel je posebno zahvalo k. o. JNS. Sokolu, Narodni odbrani, gasilski četi nadzorniku Drnovšku, poslancu Komanu, predsedniku občine Petrovčicu in vsem, ki so se udeležili večera in s tem pokazali velike sim-
patije do učiteljskega stanu.
Po toplih ovacijah g. Levstiku sta še kratko govorila upravitelj iz št. Vida Ivan šmajdek in starosta viškega Sokola br. Rems, nakar se je razvil prav prijeten družabni večer, ki bo ostal vsem v trajnem spominu. Novemu šolskemu upravitelju Levstiku želimo tudi mi na Viču prijetno bivanje z željo, da bi vse svoje sile posvetil procvitu in razmahu viške šole in nacijonalnOi društev!
štiri nesreče v planinah,
ena smrtna
Pod Špikom se je včeraj ubil učiteljišenik Milan Košir Dve nesreči v KamniSkih planinah in ena na Ratitovcu
Gozd-Martuljek, 23. julija.
Naše planine so zopet zahtevale mlado življenje. Pod Špikom se je včeraj dopoldne ubil učiteljišenik Milan Košir iz Loga pri Kranjski gori.
Ob 8. zjutraj je odšel Milan, ki je bil na počitnicah pri očetu, z doma in se pridružil družbi turistov, ki so plezali pod Špikom, in sicer nekoliko na desno na tako zvan! Rušici pod >Frda-manimi policami <. Fant se je nekoliko ločil od drugih m plezal v svojo smer. Okrog 10.45 so drugi
nenadoma začuli pretresljiv krik
in takoj nato z grozo opazili, kako je mladi Košir strmoglavil v prepad. Padel je približno 20 m globoko, nato se je pa kotalil še kakih 50 m.
Turisti so mu takoj hiteli na pomoč. Med njimi je bil pri ponesrečencu jurist Jože Lipovec, znani plezalec iz Ljubljane. Vsaka pomoč pa je bila žal zaman, i kajti nesrečni Košir je priletel na glavo
in si razbil lobanjo,
a zlomljeni in razbiti je imel tudi obe roki. Lipovec ga je s pomočjo tovarišev prenesel v dolino, kamor so prispeli okrog 17., in nato ponesrečenega turista položili na mrtvaški oder v domači hiši v Logu, vasici, med Kranjsko goro in Gozdom.
Pokojni Milan Košir je bil star 20 let in absolvent III. letnika državnega učiteljišča v Ljubljani. Za izredno marljivim in delavnim fantom, ki je bil, kakor pravi ravnatelj učiteljišča g. Ma-rolt, vzor dijaka, žalujejo oče, pet sester in brat. Očeta je strašna sinova smrt zelo potrla, saj mu je bil v krepko oporo in pridno mu je pomagal pri delu.
Pogreb ponesrečenega turista bo najbrž jutri dopoldne okrog 11.
Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani obvešča prof. zbor in dijaštvo zavoda, da je včeraj ob 11. uri v kraljestvu mogočnega špika nenadoma končal svojo komaj začeto življenjsko pot Košir Milan, absolvent letošnjega III. letnika, kot žrtev prevelike ljubezni do veličastva planin. Pogreb pokojnega, ki leži na mrtvaškem odru v svoji rojstni hiši v Logu štev. 11 pri Kranjski gori, bo jutri v torek 24. t. m. — čas trenutno še ni točno določen. Zavod vabi vljudno vse svoje pripadnike, da izkažejo po možnosti pokojnemu zadnjo čas-t z osebnim spremstvom na njegovi zadnji poti. Šolska maša zadušnica za vestnim in marljivim dijakom bo v začetku prihodnjega šolskega leta. Blag mu spomin in pokoj njegovi duši.
*
Kamnik, 23. julija.
Včeraj zvečer so se po Kamniku razširile govorice o dveh nesrečah na planinah. Poročila so javljala, da sta se dva turista tako močno poškodovala, da ju z avtomobilom niti ne morejo prepeljati v Kamnik, pač pa da je potreben rešilni avto. Pozneje pa se je izkazalo, da so poškodbe obeh turistov sicer hude, vendar pa ne smrtno nevarne. To je zgovoren primer, kako ljudska domišljija neverjetno poveča dogodek. Nesreči sta se pripetili takole:
Lepa poletna nedelja je izvabila na najvišje vrhove Kamniških planin veliko število turistov. Večja družba, ki je prišla iz Kokrške doline, je hotela naskočiti Grintavec. Planine je od časa do časa zakrila gosta megla, v kateri je 23-letni delavec Franc Gorenje iz Most pri Ljubljani zgrešil pot in krenil vstran. Pri tem se mu je pripetila nesreča, da mu je na strmini naenkrat zmanjkalo tal pod nogami in je zdrcal precej globoko po skalah ter pri tem dobil znatne poškodbe po glavi, hrbtu in rokah. Obležal je na poti. ki vodi iz Coj-zove koče na Kokrškem sedlu. K sreči je kmalu prišla po poti skupina turistov in ko je nekdo ugledal ponesrečenca, mu je
zaklicai: >No, kaj pa markiraš U Mislil je namreč,   da.   je   leg"d   ob   poti,   da počaka
ostalo družbo. — Ko so prišli bližje, so šele videli, da leži v mlaki krvi močno po-tolčen in se ne more ganiti. Spravili so ga najprej v Cojzovo kočo in obvestili oskrbnika v Kamniški Bistrici. Kamniški Skalaš Kari Biško je s članoma reševalne ekspedicije Tonetom in Lojzetom Erjavškom takoj odšel na Kokrško sedlo, odkoder so | prenesli ponesrečenca v Bistrico. Požrtvovalno so pri tem pomagali tudi ponesrečencev! tovariši, ki so se potem na mestu na kokrško stran vrnili v Kranj preko Kamnika.
Iz Bistrice so takoj telefonirali v Kamnik po Kregarjev avto. s katerim se je odpeljal v Bistrico tudi tajnik kamniške podružnice SPD g. Maks Koželj. Pod M očesno vcem pa je srečal avto neki turist, ki je rekel, da z avtomobilom ne bo mogel prepeljati ponesrečenca iz Bistrice, češ da ima zlomljeno hrbtenico, za kar je potreben rešilni avto, v katerega bodo lahko spravili nosila. Povedal je tudi. da leži na Kopišču še en ponesrečenec, ki ima tudi zlomljeno hrbtenico. Avto se je vrnil v Kamnik in tajnik SPD je telefoniral v Ljubljano po rešilni avto. Ta pa se je mudil nekje na štajerskem in ni mogel priti, zato so naprosili upravo smodnišnice, da
da na razpolago svoj rešilni voz. Uprava je brez nadaljnejra ustregla, želji in priskočila na pomoč. Zdravniki so ugotovili.
da je Gorenje potolčen in opraskan po vsem Životu. Notranjih poškodb r»iso m o g\ i ugotoviti,   ker je pa mogoče, da je
nalomijeno rebro, — ponesrečnec toži namreč o bolečinah v prsih — ga bodo danes rontgenizirali.
Druga nesreča se je pripetila v dolini Bele pod Konjem. Kamničan Ivo Kumer je proti poldnevu odšel s kolesom do Ko-piš. Tu je pustil kolo in se odpravil v dolino Bele. Pri plezanju po neprestrmi steni se je nad njim utrga'a precejšnja skala in ga zadela tako močno, da je zgrabil tla pod nogami in se je pričel valiti navzdol. 20 m je zle tel preko skale in se nato valil še naprej po strmini. Pri tem si je zlomil levico v zapestju in se hudo pobil po glavi in še po desni roki. K sreči pa ni dobil nobene hujše poškodbe po nogah, tako da je lahko sam prišel do Kopiš. Tu mu je nudil prvo pomoč neki zdravnik iz Ljubljane, nato pa so ga z vozom prepeljali do Stahovice, kjer ga je sprejel Kregarjev avto in ga prepeljal v Kamnik. Poklicali so zdravnika dr. Polca. ki mu je obvezal rane nato pa so ga prepeljali v bolnico.
Medtem se je izkazalo, da tudi poškodbe prvega ponesrečenca niso tako resne. Popoldne si je opomogel, da je lahko stopil na noge. Po poročilih turistov o smrt-n one varni h poškodbah, ki so v Kamniku napravili precejšnjo zmedo glede reševanja, se je odpeljal Kregarjev avtomobil vnovič v Bistrico in spre je ponesrečenca ter ga odpeljal v Kamnik in nato v bolnt-cov Ljubljano. Sicer je hudo potolčen po glavi, hrbtu in rokah, vendar pa bo gpoto-vo kmalu, okreval, prav tako pa tudi Kumer, čigar poškodbe so mnogo hujše.
Na Ratitovcu se je včeraj ponesrečil dimnikarski pomočnik Anton Zidar, stanujoč na sv. Petra nasipu 5t. 39. Nezavestnega je reševalni avto že včeraj opoldne prrpeljal v bolnico, kjer 90 ugotovili, da ima zelo težko notranje poškodbe. Zidar se do opoldne še ni zavedel.
Priprave za zdravniški kongres
Ljubljana, 23. julija.
Te dni sta imela skupna posvetovanja naš nac!k>analni odbor Vseslovanske zdravniške zveze pod predsedstvom dr. Momčila Ivkovića in izvršni odbor Jusosloven-skega zdravniškega društva pod predsedstvom dT. Svetislava Stefanoviča. Pripravlja se velika udeležba zdravnikov radi rz drugih slovanskih držav na letošnjem zdravniškem kongresu na Bledu, kjer se bo izčrpno obravnavalo tud: vprašanje vseslovanske zdravniške zveze ter prihodnjega vseslovanskega zdravniškega kongresa, ki bo leta 1936 v Bolgariji.
Glavni problem kongresa Jugosk>ven-skega zdravniškega društva bo bis ena na kmetih ta v ta namen bo prirejena radi ra-zstava pod istim Imenom, če bodo premagane vse tehnične težkoče tega obsežnega dela. Pripravljenih je že več referentov o tem vprašanju, med drugimi tud: prof. dr. A. Zaloker in dr. Neubauer. Izmed svobodnih medicinskih tem se bo obravnava! problem medicinskega študija. Stanovski del kongresa bo letos ^k) obsežen; naš] zdravniki bodo razpravljali o zakorru o bolnicah, o splošnem zavarovanju, o zdravniškem sindikatu, o gospodarski organizaciji zdravnikov, o zdravniški službi in zdravniškem pravilniku pri socialnem zavarovanju delavcev, o prehodu iz samoupravne v državno službo ter o položaja občinskih zdravnikov v dunavski banovini.
Obenem bo imel na Bledu kongres tudi Savez iugoslovenskih pediateriev. Na dnevnem redu tega kongresa je vprašanje mor-bilitete in mortaliltete dece v Jugoslaviji, vprašanje rahirisa v naši državi in več prostih tem. V zvezi z zdravniškim kongresom bodo zborovali na Bledu rudi razna druga zdravniška društva, ćijih delokrog je razš.rjen na vso državo, tako jugoslo-veosfco udruženje   bolčničnih zdravnikov,
udružen;e občinskih zdravnikov, -ave-z u-gosiovensk h stomatologov, jugoslovensko psihijatrijsko društvo, jugoslovensko zdravniško društvo za duševno higijeno, Save' zdravniških zbornic kraljevine Jugoslavije itd. Priiavc glede stanovnnia jc treba nasloviti na zdraviliško kotnis jb na Bledu Kongresne legitimacije se pa dobe pri Ju-go>!ovenskcm zdravniškem društvu Beograd, Zeleni Venac 1^3.
(Bel
KOLRDAR rj»JV-s:  Ponedeljek 23.  julija, ItatnJifta-
ni: Apolmar, Brana; pravoslavni 10. julija
DANAAVJE PRIKEDITVE Kino Matica.: Madona kje si . ..? Kino dvor; Smrt v plamenih. Kino Šiška: škandal v Bijdimpeftti.
DEŽ1RNF LEKARN F, Dano*:  Mr. Bohlnec. Rimska ow»ta 24: dr. Kmet. Tvrfeeva cesta 41; LeustAk, Rm-ljeva cesta X.
4fu»et# stta
O amiibijah ali dvoživkah pavi leksikon, da je to razred vretenčarjev, ki so dobili to
ime zaradi  načina  svojega  življenja, ker žive kot mladiči v vodi. p<>/.ncjc pa na Mh hcm. Zato dihajo v mladosti s škrgami, na stara leta pa s pljuči.   Veh* jim je podoJgo vato, udje dobro razviti ali jih sploh nini.i jo. Pri nekaterih samcih se med žcnit\iio »/-premeni ne samo barva tcm\cč tudi oblik.t tako, da dobi recimo hrbet    naenkrat ie greben in se pra\'i temu poročna obleka. Ri vališče dvoživk je zelo ra/lično. vc.lno pa vlažno. Žive večinoma v toplih krafih.
leksikon je pa v tem pogledu poman j kljiv in celo netočen. I>\-oživke niso samo vretenčarji, temveč tudi sesalci in plazilci. Žive vedno na suhem, druge sesalce pa kaj rade puste gagati. Dihajo lahko vse življe nje s škrgami ali pliuči, kakor jim bolj kaže In kakršen jc pač zrak. Telo jim je kačje, brez kosti, samo s hrustancem, da se lahko zvijajo na vse strani. lTdov razen nog nimajo, ker jih ne rabijo. Samci med ženi t-vi jo ne dobe poročne obleke v obliki gre bena, pač pa samice. Bivališče i/roflJHL Je res zelo različno, ni pa točno, da bi bilo vedno vlažno. Res jc namreč, da ni niholi vlažno, temveč vedno suho in mehko, fthrc lahko tudi v mrzlih krajih. \cer fih ttak ar-koli ne zebe. saj se znajo dohro greti pri drugjh.
Slovi leksikoni bodo morati nsčemafi a tem  popra\'kom  da   ne   bodo  ljrrd}e krivo
poučeni o dvoživkah.
Pljuvanje prepovedano
Malokdo ve, da je dal pobudo za prepoved pijuvanja na javnih prostorih pariški bohem lamice Terrieux, živeč ▼ drugi polovici preteklega Poletja, MoŠ je bfl največji šal^vec taikratne dobe. Neprestano si je izmišljeval kaj takega, kar so smatrali dragi za resročno ki so si često zelo učenjaki belili glave z njegovimi pot ega všči nami. Tako je v nekem znanem pariškem listu po aetfcec-niski katastrofi priobčil rlanek, v katerem je predlagal, naj bi se nappavik na strehah vlakov tračnice, ki bi 9e prod trčenjem dveh vlakov na lotamotrvi sklopile tako, da bi nasprotni vlak vozil naprej po strelu pryega vlaka, name-stu da bi zavozil vanj. Članek je bil pisan tako resno, da se je razvila o njem med francoskimi tehniki dolga debata, eni so ta predlog navdušeno zagovarjali, drugi so ga pa odklanjali, češ, da te sploh ne da uresničiti. Lemice Teoieux se jim je pa pošteno smejal.
Drugič zopet je sprožil v nekem fistu vprašanje, kdo je bil model znanega kipa »Strassbourg«. Parižani so si berili glave, ugibali so in sklepali stave, vse pa samo v Terrieuxovo zabavo, kajti mož si je bil kip izmiolfl. Med njegove potegavščine je spadal tudi predlog, ki ga je izročil v dolgi učeni razpravi medicinski akademiji in ki se v njem zavzema za prepoved pljuvanja na javnih mestih. Seveda tega ni mislil resno, kakor ni bila resno mišljena nobena njegova potegavščina, toda tudi ta je bila sprejeta resno in človeštvu je celo koristila. Povsod se je pričela kampanja proti pljuvanju in zaključila se je z ugpehom, čeprav bi mož, ki jo je začel, nikoli ne verjel, da je mogoče v tem pogledu ljudem ustreči.
»Sovražnik države^ ubit
Pariz. 33. julija AA. Iz Chicaga poročajo, da sc jc ameriški policiji posrečilo, da je snoči našla in ubila znanega ameriškega rarSojnika Johna E>i11incerja, znanega pod vzdevkom »sovražnik države št. 1«. Pbili so ga pred nekim majhnim gledališčem v severnem delu Chicaga.
		
		
•		
Umrl nam je nas predobri, nepozabni soprog in papa, gospod
ANTON TAKLI
javni notar
v nedeljo ob 1š23. uri po velikem trpljenju.
pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 25. t. m. ob 6. uri popoldne iz bolnice na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala 26. t. m. v mestni cerkvi. I*ttij, dne 23. julija 1934.
MARIJA TARLI, roj. PEHANI, soproga, MILA>, VTDA, BORUT, SILVO in ZOEN'KA, otroci
tev 164
»SLOVENSKI NAROD«. <*ne 23. jurrja. 1934
Stran S.
I- zadnjikrat vesela opereta, polna petja, godbe in smeha NADONA, KJE SI...? Z   LJUBKO   LU.NE   HA ID   IN   KOMIKOM   OTTO   W A L. B U R G O M ELITNI KINO MATICA PREDSTAVE DANES OB 4., 7 U IN 9 U URI ZVEČER
DNEVNE VESTI
— Z. banske uprave. Podban dr. Pirk-majer v torek 24 t. m. zaradi odsotnosti ne
bo sprejemal strank. — Banska uprava je naklonila za najpotrebnejše prebivalstvo konji>kesa »reza. ki je bilo prizadeto po toči in neurju, podporo v znesku 10.000 Din.
— Iz državne 6luibe. Imenovani so: za upravno pisarniško uradnico pri sreskem na^elstvu v Ljubljani upra vno-pisarniška pripravnica M a Cerar-Oroznik. za policijska ?t razni ko 1. razreda 7.vaničnikp L skupine (VoHCijSki stražniki TT. rasro^n zvant^niki ii. skupine pri upravi policije
v Ljubljani  Maks Adamič, Viktor H u f-rtacel,   I^M->poH   Plemič  in  Alojzij Je-koš;   za   policijska   stražnika  H. razreda ?van:enika II. b Kupi ne policijski stražnik III.  razreda    zvaniinik  III.  skupine pri pred^tojništ vu   mostne   policije   v Mariboru Henrik J c s i h: v višjo skupino so po-?naknjcni   npravno-pisarniSki   uradnik pri sreskem načelstvu v Metliki Tavel resni k, obrtni učitelj na srednji tehnični šoli   v   Ljubljani   Alojzij   K n a f e 1 j, uprav-no-pisarniški   uradni«   pri   sroskvm načelstvu  v Sloveajgradcu »Ivan Ritonja :n npravno-pisarniški   urainik Maribor-desni brec CJr^h Zuccon; prenaešČeoa je uradniška  pripravnica  pri f-talni antitrabomski ambulanti   v   č'fcnSoveih   Evsrnija   P i t a-raic k zdravstvenomu domu v Murski So» boti;  vpokojeni so:  podnadzornik policijskih  apen tov  pri   upravi   policije  v Ljubljani   Ivan   D o n d j e v i 4,   zvaničniK pri banski upravi v Ljubljani Anton Marili-šek. poilr.a izm-nik policijskih acentov v Murski Soboti  Martin  Drugo vic, policijski stražnik pri upravi policije v Ljubljani   Alojz  iGvardijančič, policijski stražniki pri pr« lstojništvu mestne policije v Mariboru Franc M aro t t i, Ivan P e-g a n  Franc  P o 0 k a r  in  Alojz  S u š e 1 j, podnadzornik  policijskih agentov pri pred-stojniStvu mestne ijlblictje v Mariboru Av-sms-t M e t 1 j a k. državni cestarji služite-lji pri  tehničnem razdelku sreskega na-
čelstvn v Ljubljani Lovrenc Mihevc in Ivan O t r i n ter Ivan D e r š e k v Celju, hi policijska stražnika pri upravi policije v Ljubljani Štefan S P a c a p n n ;M Vinko Z o r m a n.
— Iz banovinske službe Imenovani so:
za sekunuV.rne«_!a zdravnika v >p!ošni bolnišnici v Mar^-boru zdravnik uradniki pripravnik dr. Milko Red janič. za banovinske-ga glavnega arb;v<irja pri banski upravi banovinski arhivar Franc Božič, za šef« k1-rurgićnesza oddelka javne bolnišnice v Murski Soboti bano\ in-ki primarni zdravnik dr Brezovnik Vladimir, za banovinske?*« upravnega uradnika uradniški pripravnik državne bolnišnice v Celju Ivan lic, za ba-novinsket»a raounskcga inšpektorja pri banski upravi banovinski računski kontrolor Valentin Pogača r. za banovinskoga pristava pr1 banski upravi bonovinski uradniški pr-pravnik koncoptne stroke dr. Pre-mrov Boris, za Kanov:nskcga računskega inšpektorja pri banovinski upravi računski kontrolor Stanko Rotar. za banovinske«!« tehničnega pristava pr1 banski upravi banovinski uradniški pr;pra^n:k inž. iškubic Alekviinder.   /*\   hanovin>ke ga   svetnika pri
bansk* uprav: banovinski sekretar dr. Sku-b;e. za banovinskega geometra pri banski upravi banovrnski pomožn: £ei»meter Riidolf Sternad, za sekundarnega zdravrrka v splošni bolnišnici v Mariboru zdravnik uradniški pripravnik Seber Dušan, za bano-vinskega f:n:nčncg.i ^vc:n;ka pri bonski uprav1 banov;nski višji finančni tainik Ignacij Sirca, za banovin^keaa računskega in-;nspckloria pri ban-k: opravi b.movmski računski kontrolor Adolf Turk. za sekundarnega zdmvnfka v splošni holnlšnv: v Mariboru zdravtvk uradniški pripravn:k dr# Seraffn V.ik«:e!j. za banovinsko obrtno učiteljico pri državnem osrednjem zavodu za
žensk1 obrt v Ljubljani banovinska uradniška pripravnica Mari i« Vidic; v višjo skupno je pomaknjen banovinski šolski svet-nk .Tos'p rCroSelj.
— Odvetniški uslužbenci proti zakotnim pisačem. Včeraj so zborovali v Zagrebu odvetniški uslužbenci iz vseb večjih mest p«še države. V predsed-itven ena poročilu se govdri o tc/tunem delu. ker med član5 ni prave stanovske zavednost*. Društvo se bori zlasti proti zakotnim pisačem in obrnilo se jc na pravosodno ministrstvo, da bi ne dobi!1 vpogleda v sodne akte  ont.  ki   se ne  morejo  legitimirat' kot
odvetniški nameščenci odnosno, da bi se onemogočile lntfcrvencijg takih ljudi v raz-nm zadevah. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Fvo Majer, za podpredsednika pa g. Premeri.
— Iz »Službenega lista«. *SJužboni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 58, z dne 21. r. m. objavlja uredbo 0 ?Z-prememh: imena jn sedeža obline Brezje, uredbo o izločitvi kmetskih (vodnih) mlinov rz obrta. carinsKi postopek z vozov-nim priborom, orirodbo jrlede rrb na poplavljenih zemljiščih, dopolnitev objave o obredni meri pri zadružnih zvezah, uredbo o rzprem* nibah in dopolnitvah v zakonu o Državni hipotekami banki. pravilnik o specijalni doklaii po CL SU. c) zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke, uredbo o izpremembi uredbe o samostalni upravi državnih monopolov kraljevine Jugoslavije, seznamek strojev, izdelanih v državi, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1954, izpremem-be v staležu državnih in banovinssih uslužbencev na področju dravske baaiovi-ne in razne objave rz »Službenih Novin«.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 17 primerov tlfuznih bolezni, 69 škrlatinke, 74 ošpic. 12« dupljivegra kašlja. 66 davice (smrtna 2), 16 sena. 6 otročničue vročice. 3 krčevite odrevenelosti (smrtni 1). 1 priže,  1 vraničnega prisada.
— Zagrebška Delavaka zbornica zgradi dom. V soboto je imela zagrebška Delavska zbornica glavno skupščino, na kateri je g. Pffeifer poročal, da je odstopila mestna občina zemljišče v Klaićevi ulici Po 25 Din za kvad. meter za zgraditev palače delavskih ustanov, namreč Delavske zfoornice in Borze dela.
— Tudi Zagrebčani radi pijo. Zagrebčani so letos popili že okrog 57.000 hektolitrov alkoholnih in 14.000 hI brezalkoh >!-• 'ih pijač. Konzum vina parla. Korizum piva je nekoliko pora štel. močno je pa poskočil konzum kisle vode.
— Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj 3 kovinoiivarje. orodni-čarja, 3 hlapce, sedlarja, barvarskega mojstra in pletilnega mojstra.
— Nov grob. V petek zvečer ie umrla V   Ljubljani   kuharica   gdč.   Anu Miklavč:-
čeva. Pogreb bo dane«; ob 14. iz mrtvašn:cc splošne bolnice. Bodi ji lahka zemlja, hudo prizadetim   svojcem   naše   iskreno so/alje! •—   Vreme.   Vremenska   napoved pravi.
fia bo .vroče, krajevne nevihte. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skoplju 3«, v Beogradu 35. v Splitu 32, v Sarajevu in Zagrebu 31. v Ljubljani 20.v Mariboru 2S.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766A, temperatura je znašala 17.5.
— Berač  ubil  berača zaradi dinarja. V
vasi Č-onokli t-lizu Subotiee sta si b«raea Savo Fipivon in Franjo Marjanovič navadno rielila naberačeno miloščino. V soboto sta se pa sprla zaradi enega dinarja
in Savo jo zabodel svojepa tovariša z nožem   v prsa.
— Dve žrtvi Save v Zagrebu. Tudi v Zagrebu je zahtevalo včerajšnje kopanie dve žrtvi. LTtonila sta v Savi kolporter NL kola Fure-Š in mizarski pomočnik Marko Cilobočki.
l*ri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Jo«wfo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« jrreneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Lfubl|ane
—Ij Kabel so položili v Kopitarjevi ulici, že več let polagajo kable za izmenično strujo i>o vsem mestu in prekopali so skoraj vse trotoarje po mestu, ki so tu In tam Se zdaj nepopravljetii. Pri tem delu so zaposleni samo stalni delavci pri mestni elektrarni in ker za polaganje kablov ni posebnih kreditov, zato pač delajo že tako dolgo. Sicer so pa meščani že vajeni vodno razkopanih hodnikov in cest in se ne zbirajo več v takšnib množicah ob jarkib kot pred leti, ko je bil najvee/ii dogodek  jarek  na cesti.
—Ij  Nove trgovske  izložbe. Prejšnja leta so pri nas na vsakem koraku modernizirali   trgovske  lokale,  saj  so  bili redki res  velemestni   in   nas  je  v  tem pogledu prekosil  celo  Maribor   Tudi v nekaterih drugih manjših krajih    so    začeli zgodaj srraditi  moderne trgovine.  V Ljubljani so prezidali   največ  starinskih   hiš  v  lepe tr-srovske lokalo na Sv. Petra cesti, kjer so trgovin« tako na ?osto.   kot na Starem trgu.  In  kot  tožijo na  Starem  trgu nad pojemanjem   kupčijskeca    življenja. tako tudi   v   tem   starem     trgovskem   delu, na Sv. Petra cesti ni  več  tako živahno, kot je bilo še pred leti. Imena podjetij se na slo menjavajo, Kar ni najboljše znamenje Pozna se splošen gospodarski zastoj, neko liko pa  tudi,  da se trgovina  čedalje bo'j koncentrira v centru, kjer je bilo odprtih zlasti v novih hišah, zadnja leta zelo mno gO novih trgovin. Tako smo ddbili n. pr v pasaži  cel   novi  trgovski  del   in povsod -V«-raj.   kjer grade  večje  hiše,  je pritličje
določeno za trgovske lokale. Toda zdaj se kaže zAstoj tako močno, da ne bo nič čudnega, če  bodo  začeli   preaidavati tr-
-"vine v stanovanja, kajti po stanovanjih je se vedno več povpraševanja kot po tr-
srovskih lokalih. Zato zadnje čase ne pre-/M&vajo vee tako mnogo lokalov, da W
jih modernizirali, kot prejšnja leta. Zdaj adaptirajo pritličje hiše v Prešernovi ulici 54, kjer je bil.t doslej manufakturna trgovina. Pred dnevi so pa vzidali novo izložbeno okno pri Bonace vi trgovini v še-Unburgovi ulici. Na Cankarjevem nabrežju št. 4. v Rusovi hiši, prezidavajo dosedanje* knjigoveško delavnico v dva trgovska lokala.
—Ij Državo podpira... Na perutninski trg je korajžno prikorakalo pristno kmečko dekle s košaro jajc na arlavi. Kadilo je cigareto tako korajžno, težko breme je pri tem ni nič oviralo, da so jo vsi občudoval:. Tržni stražnik si je dovolil pripomniti, da eigareta ne pristoja kmečkemu dekletu. Dekle se je pa odrezalo: »To je vseeno, saj podpiram državo!«
—Ij Obrtniško razstavo v št. Vidu, ki jo je priredila tamošnja agilna podružnica Društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino, je posetilo doslej že nad 4000 obiskovalcev. Rekorden obisk je bil včeraj, ^aj so se pripeljali obrtniki in drugi obiskovalci s posebnimi avtobusi iz Ptirja, Celja in Bleda. Splošno mnenje je, da bodo morali šentviški obrtniki svoje izdelke razstaviti celo na pariški razstavi, kjer bodo gotovo kos kot specijalisti v mizarski stroki, osobito v pobištvenem mizarstvu.
—Ij Mostišče frančiškanskega mostu še vedno razkopavajo. Na obeh brejcov.h kopljejo globoka jarka, da bodo zbetoaj-rali od mostnega oboka do cestnega tlaka izolirna zidova. Doslej je namreč voda pronicala skozi tlak in naprej skozi kamniti mostni obok, kar je škodovalo oboku zlasti pozimi, ko je voda zmrzovala ter je led razganjal kamen. Sicer je pa voda tudi razkrajala malto med kamnitimi Kvadri. Izolacija mostu pred vlago je torej zelo potrebna in jo bodo morali tudi solidno opraviti.
—Ij Nogavice so začeli prazniti. Trgovci in zlasti mesarji na trgu tožijo, da je v prometu čedalje več avstrijskih pet-kronskih srebrnikov, ki jih kupci vtiho-tapljajo med drugim denarjem kot 50-di-
aareke kovasnoe. Prodajalci morajo zek> paziti pri sprejemanju  denarja,  vendar je
starega toliko v prometu, da se ga naleze vsa* prej ali slej. Nekateri imajo že cele numizmatične zbirne, ki jih pa niso preveč veseH, saj trpe veliko škodo. Da je tobko starega denarja v prometu, si lahko razlagamo samo s tem, da so ljudje začel' odvezovati šole zdaj z avstrijskimi srebrniki nabasane nogavice. Cez sedem let vse prav pride ...
—Ij Gospa Meserko Fani iz Ljubljane je darovala namesto venca na grob pok. Ar. Janžeta Novaka v socijalni sklad Jadranske straže Din  100.—.  lekren« hvala!
—Ij Sreska organizacija JNS xa ljubljansko okolico sklieuje sa nedeljo 29. t. m. ob 9. dopoldne v Ljubljani v restavraciji ^Zvezdi« sejo sre?kega odbora, katere naj  se  sigurno  udeleže  vsi  gg. odborniki
_|j  Avto  je  povozil   včeraj popoldne
na Šmartinski cesti mestno ubogo, 113 letno Marijo Bramor. stanujočo v Japljevi ul^i.
SOKOL
župni zlet v Mokronogu
V idiličnem trgu v Mokronogu na Dolenjskem se je v soboto 14. in v nedeljo 15. t. m. zbralo sokolstvo iz župe Novo mesto in proslavilo fioletnieo obstoja fflo-kronoškesra   Sokola    ter    priredilo župnf.
zlet. V sehnto popoldne sta se vršili kot uvod v svečanosti   ?eja   načelništva iti
zibor sodnikov pod predsedstvom župnega načelnika br. Id. PaP^a-
Po 20. uri pa je bila baklada po trgu z kr&ko -asilsko sodbo in sokolstvom. ki je priredilo podoknico na čast domačim kumicam-članicam pod oknom s. Venzaj-zove. Nastopila Šla izmenoma peveki zbor in godba, nakar se je povorka vrnila nazaj v feokolšfti dom. kjer se je takoj vršil slavnostni občni zbor in prosvetno-tehnič-na društvena akademija, ki je bila prav dostojen uvod v slavnost  15. julija.
Na vse zgodaj ob 5. je krenila iz Šole krška godba po trških ulicah in z veselim' koračnicami budila Mokronožane v svečani dan. Prei Sokolskim domom pa so Se Že zbirali tekmovalei in tekmovalke ter sodniški zbor k župnim tekmam, ki ?o se pričelo takoj po 6. uri pod vodstvom ŽUP nač br. Papeža. Tekmovalo je 44 članov in 8 članic v viš. in niž. odd, m so uspehi naslednji:
V niž. odd. (40 tekni.) se je tekmovalo v 4 skupinah: V I. sk. je zmagal br. Suhi Štefan i% Novega mesta z 98.1%; v II. sk. je bil I. br. Romih Rudolf i-z St. Janža a 78.9%; v III. sk. je bil zmagovalec brat Rresrar Darko iz Št. Lovrenca t 92.5%: •
IV sk pa fc dobil I. mesto fofr. Vidmar Franc is Poie cerkve z «Ti.5T%. Pri članicah so bili rezultati sledeči: V vi*, odd. (2 tek m.) je prejela C mesto s. Poljanšek Vida iz Novega mesta z 95.5%; v niž. odd. (6 tekm.) pa je I. s. Kajbič Vika iz Mokronoga z 89.0%.
Udeležba bi bila lahko boljša, posebno pri članicah. Po teTcmah ki so se končale ob 11. so se takoj vršile glavne skušnje za popoldanski nastop, ki pa niso nikakor odgovarjale pravim številkam popoldanske telovadbe. Ob 13.30 se je na zleti»ču zbralo sokolstvo z godbo in o-Vkorakalo na trg. kjer je bilo ob 14. svečano razvitje novega članskega prapora mokronoškega Sokola. Po razvitju, ki ga je izvršil z lepim nagovorom društveni starosta br. Pavel Herbst, je pj-ipela trak v imenu ku-mic-članic s. dr. čoševa s primernimi besedami novemu praporu na pot, nakar je sprejel  novi  prapor praporščak  br. Deu
Ivan st. Sledile so čestitke jubilantu; govorili so: za načelništvo SKJ taj. STO br. Franjo Lubej, za Ljublj. sok. župo br. ootar, za mokron. ?as. četo br. Maz-gon st., za trsko občino Mokronog župan br. Deu Ivan st. in za župo Novo mesto br. žup star. dr. Ivan Va^iČ. Po svečanem razvitju je krenila 554 broječa povorka s sokolsko konjenico in 6 cl. ter 2 nar. prapori na čelu po trgn, povsod toplo pozdravljena Ha se ustavila pred pokopališčem, kjer je društvena delegacija položila na grobove umrlih članov lepe vence. Povorka je potem krenila na zletišce, kjer je bil razhod in takoj pričetek javne telovadbe, pri kateri je nastopilo 16 najmlajše žen. dece, 64 moške, 72 ženske dece. 3S ženskega in 52 moškega naraščaja, 15 starejših članov, 132 članov, 38 članic in 4 vrste članov na orodju. Od ženskega naraščaja dalje so vsi od<delki kljub dežju vztrajali in izpolnili svojo nalogo ob burnem odobravanju občinstva, ki se tudi ni strašilo dežja in je vztrajalo do konca na
telovadišču. Nastop je trajal dobro uro in je dosegel lep uspeh. Vodila sta ga žu-p-ni načelnik br. Pa-pež in župna načelnica S Iva Murnova.
Po nastopu se je vršila v Sokolskem
domu lepa veselica, k.i je dostojno zaklju •čila   lepo   soteolsko   svečanost   v Mokronogu.
Jubilantu in vodstvu zleta vse priznanje!  Zdravo! —ar.
Danes senzacionalni film divjega Zapada
SMRT V PLAMENIH
V  glavni  vlogi:  REX BELL, kralj divjih prerij.
ZVOČNI KINO DVOR- Predstave ob 4., 7. in 9. Cene 4.50 in 6.50 Din.
Občinske volitve vljah
Trbovlje, 23. julija V naši občini so se včeraj vršile ponovne občanske volitve, za katere sta bili postavljeni dve listi, in sicer kJerosociali-stična, z nosilcem Klenovskorn ter nacio-nalno-delavsko-^ospodarska s Korenom kot nosilcem. Volilna borba m bala preveč ostra, pa tudi volilna udeležba je bil« majhna, saj je znašala samo 54r'r. Zmagala je kierosocialistična Usta, ki je prejela 1575 glasov m dobi 32 mandatov, Koren pa je izbral na svojo listo 812 g-laeov in dobi 4 madate. Pri prejšnjih občinskih volitvah je dobila nacionalna lista z nosilcem Pleskovičem 1374, Klenovškova pa 1580 glasov, tako da je znašala diferenca samo 206 glasov.
V šoB
Učitelj: Povej, Mihec, zakaj ie bPa tvoja naloga o mleku tako kratka.
— Ker je bilo mleko kondenzirano, gospod učitelj.
Za sanacijo
bratovskih skladnic
Povratek delavske delegacije iz Beograda, kjer je intervenirala na vseh merodajnih mestih
Trbovlje, 22. julija Kakor smo že poročali, so odpotovali v ponedeljek 16. t. m. zvečer v Beograd delegati bratovskih skladnic gg. šober vl Zagorja, g. Murn iz Trbovelj in g. Toman z Jesenic, da intervenirajo pri pristojnih ministrstvih, kako bi se ogroženim pokojninskim blagajnam bratovskih skladnic pomagalo. da bi starostno zavarovanje rudarskega in topilniškega delavstva v dravski banovini v doglednem času po pol-neona ne propadlo.
Na snočnjem shodu v Delavskem doma je delegat in načelnik TI. skupine rudarske zadruge g. Murn o tej intervenciji poročal zbranem-j rudarskemu delavstvu. — Delavska delegacija je ob prihodu v Beograd posetila Delavsko zbornico, ki je že prej izposlovala delegaciji sprejem pri ministrstvih. Delegacija je najprej posetila g. ministra socijalne politike dr. Novaka, ki je delegate ljubeznjivo sprejel. Obrazložili so mu težkoče, s katerimi se bore bratovske skladnice v dravski banovini ter
mu predložili spomenico, ki je bila sprejeta na skupščini bratovske skladnice. V svrho uspešne sanacije pokojninskih blagajn in bratovske skladnice v dravski banovini se v tej spomenici med drugim predlaga, da bi se uvedla tudi za rudnike v drugih banovinah naše države posebna doklada 5 Din na tono produciranega premoga v poseben fond. iz katerega bi se potem smbvencijonirale one pokojninske blagajne, ki so zaradi krize in drujrm nepri-
lik najoolj ogrožene. Naši rudniki ta prispevek že dolgo let plačujejo v takozvani pokrajinski sklad za rudarje, iz katerega prejemajo revni starovpokojenci redne mesečne doklade.
G. minister je delavsko delegacijo zagotovil, da se bo zavzel na seji ministrskega sveta, da bi se predlogi in pvoSnje zastopnikov bratovskih skladnic uresničili,
sam pa seveda v tem pogledu ne more ničesar ukreniti. — Delegacija je odšla tudi v ministrstvo za šume in rudnike, kjer
jo je sprejel g. minister dr. Ulmanaki, kateremu so se delavski delegati najprej zahvalili, da je ob nedavnem mezdnem sporu delavstvo zaščitil in obiskal rudarske revirje, pri čemer je delavska delegacija *e posebej naglasila, da rudarji g. ministru zaupajo kot svojemu očetu. — Delegacija je ministra prosila, da bi se bratovskrm sk.adnicam pomagalo, ker sicer grori propast starostnega zavarovanja rudarjev in plavžarjev. Zlasti naj bi se razširilo plačevanje doklad od 5 Din na tono produciranega premoga in rude na vse rudnik r v državi, razen tega pa naj bi se tudi v državne proračune vstavile primerne fivn-te v ta namen. — Tudi g. minister je delegacijo zagotovil, da se bo umi na seji
ministrskega sveta za predloge in prošnje delegatov bratovske skladnice. Delegacija je ministra tudi prosila, da bi se zavzel za večja naročila premoga iz nas'h rudnikov za državne železnice, da bi *c kriza v revirjih dravske banovine vsaj nekoliko   omilila.    —    Delegacija  je dobila
vtis, da se bo minister res zavzel za težnje rudarskega delavstva.
Delegacija je hotela posetiti tudi prometnega ministra, ki je bil pa odsoten. Obrnila se je na načelnika ministrstva v zadevi večjih naročil premoga. Tudi tukaj je dobila zagotovilo, da :;e b0 proinja trboveljskih rudarjev po možnosti upoštevala. Končno je obiskala delegacija še generalnega ravnatelja v ministrstvu za Sume in rudnike, kateremu je obr ./1 ofcttt UNt-koče, s katerimi se ima boriti bratovskT skladniea dravske banovine. Prosila ga je. da bi na višjih mestih podpiral stremljenje
delavske delegacije, da se ukrene v*e potrebno za sanacijo in pomoč, bratovski skladnici. Tu<li tukaj je dabQ| delegacij* vtis, da se bo skušalo vs*aj nekaj ukreniti, da starostno zavarovanje rudarskega in plavžarskega delavstva docela ne propade.
S takimi rezultati in vtisi se je delavska delegacija Bratovske skladnice vrnila v svoje revirje.
še tri žrtve Save
V Vikrčah sta včeraj utonila 11 letni Jurij in 9 letni Jan ko Stancar, v Kranju pa delavec Franc Gros
Ljubljana, 23. julija. Včerajšnja soparna nedelja je privabila k Savi  zelo mnogo kopalcev. Prevladovali so seveda Ljubljančani a tudi domaćini SO
se prišli bladit v osvežujoče valove Save. V prijaznih Vikerčab pod Šmarno goro so se med druroim kopali ga. Štancar s svojima sinovoma, 11 letnim Jurijem in 0 letnim Jankom. Družfna, ki biva v Zagrebu je se daj na počitnicah pri starem očetu v Vikr čah. Kraj. kjer se je druž.na kopala, je
prav prijeten. Voda ie popotnoma mirna in skoro povsod plitva. Jurij kn Janko sta ve selo plavala po mirni vodi, ko je naenkrat Janko brez glasu izginil pod gladino. Jurij je takoj odplaval svojemu bracu na pomoč, je pa nenadoma znkrMil z rokami in tudi brez glasu izginil. Vjuna mati je vsa iz sebe gledala kako sta otrocička izginila pod vodo in sprva sploh ni niti mislila, da ae je je prlpetila nesreča ker sta bibi oba dečka dobra plavača Ko se pa otroka vendarle nista pokazala iz vode. je. čeprav plavanja nevešča, skočila za nrma. da bi iima pomagala. Dolgo ju je iskala po vodi, toda zaman. Pri iskanju se je precej hudo pobila rt'- n o <"* " o in r»/-»zn e *<-. m <-»-">'        ^ ** -t
v bolnišn-co Na nasprotnem breSU je bilo sicer več kopalcev it pa niso mogli priskočiti nesrečnima otrocičkoma na pomoč, ker niso znal- plavat. Takoj so obvestUi žandarmerijsko postajo ki je ukrenila vse potrebno, da najdt  dečka   6 ribičev je do
mraka preiskalo reko od kraja nesreče pa do jeza. vendar je bil njihov trud zaman.
Vzrok nesreče je zaenkrat še nepojasnjen, nihče sr ne more razlagat1, zakaj sta dečka utonila, ko je voda na tistem kraju
poponoma mirna Morda sta zaša v vrtinec, ki ga na površju ni bilo videti. Voda je navzlic lahkemu toku imela to^ko moči, da je trupli gnala naprej Obveščena je bila tudi žandarmerijsika postaja v Vevčah in ;e mogoče, da bo Sav« dane* plavila onesrečenca blizu vevške papirnice. Ng pobudo sorodnlkov, — industrijalec Rado Hribar  je stric nesrečnih dečkov
— so danes vse dopoldne iskali mala utopljenca, pa ju še niso našli.
Kranj, 23. julija.
Včeraj popoldne je Sava v Kranju zahtevala že drugo žrtev. Utonil je Franc Gros; kakor Leon Kovačić je bil tudi on doma iz Stražišča. Malo pred 19. so prišli povedat v kopališče na Savi, da so opazili za gornjim savskim drevoredom, da leži v Savi nasproti gornjemu koncu tovarne . Jugobruna« človeško truplo. Kopalci, ki jih je bilo tako pozno že malo, so takoj odšli tja. Akademik Viktor Planinšek je splaval do kraja, kjer je ležalo truplo na plitvini. Utopljenec je bil obrnjen z obrazom proti dnu. Planinšek ga je potegnil iz vode in truplo zavlekel do precej oddaljenega kopališča.
Tam so v utopljencu spoznala Franca Groaa iz Strazišca. Tričetrt ure so ga z umetnim dihanjem poskušali obuditi k življenju, toda brez uspeha. Voda mu Je tekla samo iz ene nosnice. Nato so poklicali na pomoč zdravnika dr. Josipa Be-žiCa, ki pa tudi ni mogel pomagati. Kmalu so prišli fantje iz Stražišča, ki so ponesrečenca z avtomobilom prepeljati na njegov dom.
Pokojni France Gros se je prišel kmalu po kosilu z drugimi fanti iz Stražišča kopat v Kranj. Fantje so se slekli blizu tovarne 2>Jugobruna<r na desni strani Save. Vsi razen Grosa so prenesli obleko na drugo stran, Gros jo je pa pustil tam, kjer se je slekel. Ko je prišel na levo stran Save, se je ločil od družbe in odšel k drugi družbi iz Kranja, kjer so ga dolgo nagovarjali, naj gre po obleko. France pa je dejal, da se za obleko ne boji. Denarja ni imel v njej, ker je imel slabe izku&nje že od lani, ko so ga okradli Naposled s"» ga pa le pregovorili in okrog 16. je sam splaval na drugo stran po obleko. Od takrat ga niso več videli. Gros je bil slab plavač in ptetvetl se
je naučil šele lani. Najbrž je omagal in začel požirati vodo ter utoni!. Sava je nesla truplo naprej do plitvine nasproti tovarne »Jugobruna«, kjer je obstalo. Našli so ga šele dve in pol uri potem, ko je utonil.
Pokojni je bil star 23 let. bil je usluž-ben kot delavec v tovarni Tdcatilindus na Gašteju pri Kranju. Lastnik tovarn« g Heller in vsi pokojnikovi predftojnJld so SB. imeli zelo radi, ker je bil izredno vesten in dober delavec. Bil je tudi član Sokola. Poleg bridko prizadetega očeta, ki ga je France izdatno podpiral, žalujeta za njim tudi dve se-strl, obe poročeni, in pa brst dr. DaVOrin Gros. znani novomeški odvetnik.
DOLENJSKE TOPLICE
reorganizirane. Celoletni obrat Zdravnik: Dr. Rudolf K<»/.m .
Centralna kurjava v vsakem hladnem vremenu v obratu. — Pošta Toplice pri Novem mestu.
Otvoritev strelišča v Domžalah
Domžale, 22. ;u
V nedeljo 20. t. ni. bo slavnostna otvoritev strelišča v Domialali Strelišče le/i v prijetni, hladni dolinic, takoj izven trga, meri v dol/ino 44U) m in širino 300 m. V ozadju, kjer so £rudobrami ie k ^at smrekov  gozd  od  ene  stran    zavarovan enako
z nrm'eevjem. ob dveh pa meji na močni potok Kačo in na reko Hstnco. Mrelišče
je zgrajvno tako, da se bo streljalo varno na 1O0 in 20 metrov />c»rniena ic lična strelska lopa po vzorcu vojaških, k: ima v ospredju velik bran ki /ključuif \s.iko nesrečo. Poleg strelišča sta dve stavbi, pna od teh je gostilna, druc.J pa »hiži kol kopal tie in buftet.
Domžalsko strelišče je gotovo eno n.ij-udobnejših in najlepših podivilsk'h strelišč.
In vse to se je ustvarilo po \>esminskem In vse to se je ustvarilo po vse^ran>k' požrtvovalnosti, ne samo 1^1 Jvrst h s'rilcev, temveč tudi najrazličnejših drugih podpornih članov in prijateljev društva G. minister Ivan Pucelj pa je bil tako dober, da je blagohotno prevzel pokroviteljstvo n bo na dan 29. juliia, dan otvoritve, osebno sprožil prvi strel.
Gotovi smo. da nas bo s svojim poletom počastila ne samo ožja. temveč tudi širša domžalska okolica in da bodo na ta dan prišli k nam vsi pravi strelci in navdušen1 narodni borci.
Torej na svidenje na dan otvoritve, popoldne ob 14,30. Zveze so kar najugodnejše od vseh krajev. Po sprejemu gostov odkorakamo v povorki z sodbo izpred kolo dvora na strelišče. Prired;tev )e v tako zanesljivih rokah, da lahko jamčimo za vsestranski uspeh in zadovoljstvo. Zvečer bo plesna veselica v Sokolskem domu.
Grožnja.
— Zapomni si, mož, če mi ne kupiš za ločitveno razpravo novega klobuka, ne pristanem na ločitev.
Mati in sinček.
Mati prigovarja sinčku: Pozno je že, pojdi spat, poglej, tudi piske so že šle spat.
Sinko: Prav praviš, mamica, toda tudi koklja je šla z njimi spat.
e
Da ne bodo ljudje mislili...
2ena vojnega dobičkarja prari v Nizzi svojemu moru:
— Toda, prosim te, Alfred, nikar tako ne ogleduj vsega, sicer bodo ljudje mteiili, da sva prvič v Nizal.
•Stran 4.
SLOVENSKI N A R O D<f dne 23. julija 1934
Jt&t, |64
Ponson du Terrail:
77
Lepa Židovka
Roman.
— Jaz sem samo brezpomemben in siromašen plemič, — se je oglasil Clo-dion, — in že štiri leta nisem videi zlatih so inčnih žarkov, — toda verjemite mi, gospa grofica, da bi raje ostal do smrti v tej prokleti ječi, kakor da bi sprejel od leh ljudi tretjega stanu ponujeno nii svobodo.
— O, kako nespametni ste! — je zašepetala grofica.
— In če bi se kdaj zgodilo, da bi bil kralj v nevarnosti, — je nadaljeval Galaor, — vem dobro, da se bo takoj spomnil, da ima pri rokah plemiče, ki pripada njihov zadnji belič in zadnja kaplja krvi njemu. Kralj je lahko zagrešil nad nami še tako veliko brez-pravje, toda naša dolžnost kot dobrih in zvestih plemiče v je, pozabiti na to.
— Res je, — je pritrdil Coarasse.
— In tudi jaz upam, — se je ogla-. sli slednjič chevalier Camus du Mas, —
da nam bodo z vsem spoštovanjem vrnjeni naši meči v trenutku, ko nas bo kralj zopet potreboval.
— Advokati in sploh ljudje tretjega stanu, to vam je prava sodrga, — je dejal Raoul de Blossac zaničiiivo. — Le kako >e vam moglo priti na misel, gospa grofica, da ste se obrnili na takega človeka? Prej bi umrl tu, predno bi sprejel pomoč od človeka tretjega stanu.
Sara se je otožno ozrla na svojega strica Samuela, ki je še vedno molčal.
Le-ra je skomignil z rameni in vzdihnii tiho:
— Nespametni so!
— ki ponosni so baš na to, da so nespametni. — mu je odgovoril Coarasse mirno.
Raoul .ie prijel grofico za roko. rekoč:
— Cuite, madame, vi ne morete razumeti one tajne in neznane vezi, ki trdno veže plemstvo s kraljestvom. Hoteli ste nam priboriti svobodo. Iskreno se vam zahvaljujemo za prijaznost, toda svobode od 'kraljevih smrtnih so-vražnikov ne smemo nikoli sprejeti.
Sara na to ni odgovorila.
Nekaj časa je vladala mučna tišina, potem se je pa oglasila grofica, ki se je obrnila k Raoulu in drugim plemičem, rekoč:
— Motite se, vsi se morite. Ljudje, o katerih sem vam govorila, niso kraljevi sovražniki, kakor mislite, temveč samo zagrizeni sovražniki nereda v državi in vladi. Kai res nočete, da bi vas rešila? Pri spominu na svojega umorjenega moža vam pa prisegam, da vas bom rešila, čeprav bi morala storiti to proti vaši volji.
Po teh besedah je hotela grofica odrti toda Raoul jo je zadržal.
— Madame. — je dejal, — mi smo sicer vašo ponudbo odklonili, vendar pa lahko storite, kar se vam bo zdelo prav. Jasno je, da ne bomo mogli ostati ru. če nas kdo odvede s salo. Upam pa, da se to ne bo zgodilo, ker pridemo od tod prej sami. samo z vašo osebno pomočjo.
Grofica je osuplo  pogledala bratranca svojega ljubljenega moža. Raoui je pa nadaljeval:
— Gotovo poznate pregovor, ki pravi, da si pomagaj sam in bog ti bo pomagal.
— Seveda. No in kaj potem? — je vprašala grofica.
— Mi si bomo pomagali...
— Ah!
— Potem pa počakamo,  da pride še obljubljena božja pomoč.
— Ne razumem, kaj hočete reči s Tem,
— Samo to, da lahko prevzamete yy nalogo nebes, ker ste dobri in plemeniti kakor angeJ.
— Jaz? Potem se pa morate izraziti točneje, — je odgovorila Sara.
— Mi namreč že imamo zasnovan načrt, kako bi mogli pobegm-ri.
— Zares?
— In potrebna je nam baš vaša pomoč, če hočemo, da se nam ta načrt posreči.
— Povejte, kaj morem storiti za
vas?
— Prihodnji mesec nam morate prinesti ...
— Kaj pa?
— Stekleničico — čisto majhno stekleničico ...
— Cesa?
— To bo odvisno od vaše vo4ie~ Bodisi opija ali morfija.
— Kaj pa nameravate storiti z njim
v ječi?
— Saj to je baš ključ >k našemu pobegu iz ječe.
— Torej ste sklenili poskusiti svojo
srečo prihodnii mesec?
— Da.
V grofičnih očeh se je zalesketal žarek upanja.
— Se mesec dni, — je vzdihnila. — Moj bog, to je še dolgo!
— Eh, mesec dni več ali manj tu, o :em ni vredno govoriti, — je pripomnil Coarasse.
— Saj nisem mislila tako, — je odgovorila Sara.
Potem se je ozrla na svojega prijatelja in pripomnila:
— Upam in celo prepričana sem, da pridete iz ječe še prej.
Raoul je namršil obrvi, rekoč:
— Pa naj bo, gospa, toda kljub temu bi vas prosil, da izpolnite našo prošnjo.
— Kakšno prošnjo?
— Da nam prinesete stekleničico narkoze.
— Obljubim vam.
— Pri kralju Henriku, mojem predniku! — je vzkliknil Coarasse, — ta bi bila dobra, da bi se morali plemiči zahvaliti za svojo svobodo nekakšnemu advokatu, možu tretjega stanu. To se ne bo nikoli zgodilo!
Očka Samuel je ves čas molčal, le zdaj pa zdaj je skomignil z rameni.
XII.
UPRAVITELJ KAZNILNICE HA
Po odhodu grofice de Blossac so se jetniki nekaj časa molče spogledovali. Prvi se je končno oglasil očka Samuel:
— Dragi prijatelji, že štiri leta nas drže tu v ječi. Že štiri leta nismo videli zlatega sobica. Kaj res hočete tu umreti?
— Nikakor ne, — je odgovoril Coarasse.
— Saj že imamo sijajen načrt za , pobeg. — je pripomnil Clodion.
Stari žid je pa samo  odkimai z glavo.
— Tudi najboljši načrt za pobeg se lahko izjalovi, — je odgovoril.
Galaor je skomignil z rameni.
— Ali ste prepričani, da bi mogli ti ljudje kai storiti za nas?
— Da, o tem sem trdno prepričan, — je odgovoril Samuel.
— Ce je tako, prijatelj. —je posegel v pogovor Raoul, — pa ne smemo zamuditi niti trenutka, temveč se moramo požuriti.
— Kaj hočete reči s tem?
— Da pod nobenim pogojem ne bomo sprejeli svobode, ki se nam ponuja od te strani.
— Torej ostanemo tu. — je za mrmral Samuel ves potrt.
— Ne. Pobegnemo prej.
— Kdaj prej?
— Predno nam bo kdo pomagal pri-td iz teče.
Primer! izredno visoke
starosti
113 letni oče pretepel 81 letnega sina, ker je srečal 143-letnega deda, pa ga ni pozdravil
Turška vlada je uradno ugotovila, da je bil Zaro Aga star 157 let, kajti rojen je bil 1. 1777. Zaro Agi postavijo spomenik na velikem podstavku, na katerem bodo zabeleženi vsd važnejši dogodki iz turške zgodovine od leta 1777. do 1934. Smrt najstarejšega moža na svetu nam pa vsiljuje vprašanje, ali pozna zgodovina tudi druge primere izredno visoke starosti. Vajeni smo sprejemati vesti o raznih Metuzalemih z nezaupanjem, ker podatkov te vrste navadno ni mogoče kontrolirati. So pa znan: nekateri primeri visoke starosti, ko je bilo točno dognano, koliko let je dotični človek živel. Naj naštejemo samo nekai takih primerov.
V začetku novega veka je živel v Angliji Thomas Parr, ki je_bil rojen leta 1583., umrl je pa leta 1 />35., star 152 let. Parr je bil priden, skromen kmet. šele nekaj let pred smrtjo sta mu opešala vid in spomin, sluh in razum sta mu pa služila do konca. Ko je izpolnil 152 let, je vzbudil pozornost dvora in kralj ga je povabil k sebi. Iz dvorne kuhinje je dobival hrano, ki mu pa ni teknila. _Bila je kriva, da je v novembru 173o umrl in sicer kmalu po povratku z dvora. Harvev, ki je odkril krvni obtok, ga je po smrti raztelesil in ugotovili so. da je bilo vse njegovo drobovje v najlepšem redu.
O najčudovitejšem primeru visoke starosti so pričale 8. julija 1825 »Petro-graiske francoske novine«. Priobčile so ime in nekaj podatkov iz življenja takrat še živečega starca, ki se je še zelo dobro spominjal smrri švedskega kralja Gustava Adolfa v bitki pri Liitzenu leta 1632. V letu bitke pri Poltavi (1709) je bil baje star 86 let. Od tega leta do leta 1825. je minilo 116 let tako, da bi bil mož star 202 leti.
Kakor druge lastnosti, se podeduje v nekaterih rodbinah tudi visoka starost. 31. julija 1554 je kardinal d* Ar-maguac na izprehodu po pariških ulicah opazil SUetenega starca, ki je stal pred svojo hišo in jokal. Kardinal ga je vprašal, zakaj joka. In 81 letni starec mu je odgovoril, da ga je oče pretepel. Kardinala ie ta odgovor nemalo presenetil in takoj ie rzrazil željo, da bi rad videl starčevega očeta. Pokazali so mu 1131etnega. zelo dobro ohranjenega starca. Kardinal ga je vprašal, kai je storil snn. da je zaslužil telesno kazen, in starec mu je odgoviril: »Srečal je svojega deda, pa ga ni pozdravil.« Ta odgovor ie seveda še boli presenetil kardinala in zopet je izrazil željo, da hi rad videl še deda. Kardinala so odvedli v izibo. kjer je zagledal 1341etnega starca. Kardinal je malo pok rami jal z njim in mu podel-il blagoslov.
V naših časih so taki primeri visoke starosti redki, vendar pa tudi zdaj marsikdo dočaka 100 let in še več. Enega takega Metuzalema so našli med ljudskim štetjem v Indiji leta 1931. V mestu Beraru so opozorili komisarja na moža po imenu Siddi Wastada, ki je trdil, da je star 151 let. Spadal je med slavne borce maharadže Khanderao Gaikvvara. vladarja Barode. Kot borec je nastopal še okrog leta 1850., ko je bil star že 70 let.
Da ostanemo v orijemu, — lani v maju je priobčil Reuterjev urad rz Hungkinga v kitajski provinci Sečuan vest, da je umrl v Kiah Sienu najstarejši mož Kitajske in najbrž tudi vsega sveta.  Imenoval  se je Li-Hing-jun in
.trdil je, da je star 256 let. Točno se seveda njegova starost ni dala ugotoviti.
Sicer nam pa ni treba hoditi tako daleč. Na Poljskem je živel kmet Kra-sinski, s katerim ie govoril 1. 1922. poročevalec pariškega »Intrasigeanta« v Varšavi. Krasinski je trdil, da je bil rojen 1. 1790. tako. da bi bil star leta 1922. že 132 let. Leta 1809. so ga uvrstili v 3. eskadron Napoleonove garde in udeležil se ie Napoleonovega pohoda v Rusijo. Še nekaj let starejši je bil Nikolaj Sapkovski, živec v sovjetski republiki Abhaziji ob Ornem morju. O njem ie poročal 1. 192S. dr. Ludwik Karel!. Ce ta Metuzalem še živi. je star 152 let. Bil je štirikrat oženjen in s četrto ženo, staro 20 let, se je poročil, ko mu je bilo že 90 let. Leta 1928. je bilo njegovi hčerki iz tega zakona 29 let.
Zdravniki zatrjujejo, da je za visoko starost potrebna v prvi vrsti zmernost. V nasprotju s tem je pa izjava nemškega fiziologa Fliigerja na javnem predavanju leta 1890., ko je dejal: »Kirurg Politiman je umrl v Vau-demontu. star 140 let, in to visoko starost je dosegel zato, ker se je vsak dan po zdravniški praksi pošteno napil.
Za resničnost te trditve ne jamčimo, nikomur pa tudi ne svetujemo, da bi se ravnal po tem nasvetu.
Turški tisk proti kavi
Turški listi vodijo zadnje Čase srdito kampanjo proti najpopularnejšemu napitku vseh prerokovih sinov, proti čezmernemu uživanju kave, ki je bila dolga stoletja poleg cigarete in mirnega poležavanja največji užitek vsakega Turka, da je prišla pri drugih narodih že v pregovor. Naenkrat so pa preplavili Kemalovo državo kar tebi nič meni nič članki, ki se v njih trdi, da kava nikoli ni bila narodni napitek turškega ljudstva, temveč da so jo zanesli v Turčijo iz Arabije. Slovito turško kavo, ki kot pritepenka izpodjeda sile naroda, hočejo izpodriniti z domačim narodnim napitkom airamom, z zmesjo ovčjega kislega mleka in raznih primesi.
Boj proti kavi v Turčiji ima razumljivo narodnogospodarsko ozadje. Turčija hoče omejiti uvoz drage braziljske kave ter povečati konzum mleka in mlečnih izdelkov. Pravi Turek popije na dan najmanj 10 do 15 skodelic kave. Vprašanje je pa seveda, ali si bodo dali Turki vzeti kavo.
Skok iz višine 8100 m
Sovjetski pilot Jevdokimov, ki je dosegel te dni strašen svetovni rekord, ko je skočil s padalom iz višine 8100 m, je izjavil, da se je pripravljal na ta skok že od marca. Med poletom in pri skoku iz letala je rabil aparat za kisik. Ko je doseglo dvosedežno letalo višino 8100 m, je napravil pilot več krogov, ta čas se je pa vreme naekrar poslabšalo in črni oblaki so zakrili zemljo. Ko je Jevdokimov skočil iz letala ga je močan zračni vrtinec tako zasukal, da z glavo naprej je zdrvel v globino. Prvih 400 m se je sukal z veliko hitrostjo okrog svoje osi. Prvo plast oblakov je prodrl s padalom v višini 5500 m, v višini 4000 m je prišel zopet v oblake in padal je skozi nje 500 m. Šele 700 m nad zemljo je priše! iz oblakov.
Kakor je pozneje  pripovedoval, je
moral napeti vse sile, da je počakal 142 sekund, predno je potegnil za vrvico, da se je padalo odprlo. Tako je bil namreč sklenil, ker se je hotel prepričati, kakšne občutke ima človek, Če drvi s strašno brzaino po zraku prou zemlji. Sele ko je bil 200 m nad zemljo, je potegnil za vrvico, padalo se je odprlo in Jevdokimov je srečno priplava! na zemljo. Ko je obstal na tleh, se je čutil povsem svežega, samo spati se mu je hotelo.
beračica
Nekateri ljudje žive dvojno življenje, pred smrtjo pa pride resnica na dan. V vasi Vysoko na Slovaškem je dolgo živela »beračica«, ki je pa milijonarka. Njena tajna je prišla na dan šele pri spovedi. Marija Iielenkova je znana daleč naokrog kot Američanka, smatrali so jo za največjo revo, ki je živela samo od miloščine dobrih ljudi. Zdaj ie pa prišlo na dan, da je milijonarka in da je beračila samo iz navade. Nedavno je težko zbolela in župniku je med spovedjo priznala, da ima v izbi v tleh skrito veliko premoženje. Nje« mož je bil v Ameriki, kjer je dobro služil m pošiljal ženi mnogo denar.ia. Žena je denar najprej nalagala v banko, potem ga je pa dvignila in skrila doma. Ko ji je umrl v Ameriki mož, je dobila še visoko zavarovalnino. Spravljala je pa tudi vse, kar .ie na-be-račila.
Župnik |e obvestil o tem občino in denar so res našli v srarkirri rzbi. Bilo ga je za dobra dva milijona. Ker ima starka sina, ki je odšel v Ameriko s trebuhom za kruhom, so mu sporočili veselo vest. Zanrrnivo ;e, da je starka med boleznijo naročila najboljši pogreb. Določila je, naj jo pokopljejo z godbo in da morajo opraviti pogrebne obrede štirje duhovniki. OrK^ria >e naložila denar v banko, ker se je bilo stanje starke tako poslabšalo, da »o mislili, da bo vsak hip umrla. Starka « pa zelo odporna in je krizo pre-stala. Beračiti seveda ne bo smete več, ker se ne spodobi, da bi kot milijonarka odjedala kruh resničnim revežem.
Iz Celfa
—e Vpriroritev >S1eheniika< prod fp-no rerkvijo. '»Celjski studio* pod voristooin režie*erja c Milana Košica bo vprianrrfT r prvi polovici avjnvjfca na "^lomžkovftni *rcu pred župno cerkvijo Hoffmannč»t haloge** ^-Slehernika-*. Predvidene t*> tri reprize.
—c, Nori trg pri bivšem Inehlovom po eiostvu na iverem polj« je dobil m\r Tvr-sev trg.
—c Podaljšanje  vodovoda  ndlošeno. Me-
črfna občina je H finančnih rariogjo*' odložila podaljšanje mestnega vodovoda v nekatere delo okoličkf* občino.
—c Umrl je v soboto v Zavodni 3S pri Celju v starosti 42 W brrofavni mov=.tor g. Blaž Jagodic.
—e SK Olje : ŽSK Hermes 9-J (3:0) V nedeljo popoldne je bila na (Tiari ji odigrana pri iatob>ka tokma mod ZSK Hor-mppom iz Ljubljane in Celjem. H*»rmo*i
fe doživol nepričakovan, a zaslužon poraz v visokem razmerju 1:9 (0:.T). Tekma ni b*la posebno zanimiva. Mošbvo SK Celja je »koro ves čas prevladovalo ter je nudilo zadovoljiv tehnično in kombinatorno igro. Gostje so igrali provoč ležerno, neenotno in z nesigurno obrambo. Goli STC Celje so padali v 9., 40. in 4o. minut prvega ter v 10. 13.. lo.,2fi., 87. in 39. minut drugega polisa, gol za Herm«; pa v "2. minuti drugnca polčasa. Koti 3:2 za Celje. Moštvo SK Celje je igralo s 3, Hermes pa s 5 rezervami. Tekmo je sodil g. Oebs objektivno. Gledalcev je bilo okrog 300. Dopoldne je gostovala mladina SK Celja v Žalcu in porabila mladino SK Žalec v razmerju 6:3 (3:1).
Pristopajte „Vodnihovi družbi"
t
Žalostnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospodična
MIKLAVČIČ ANA
kuharica
dne 20. julija ob 8. zvečer po dolgem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za rimirajoče, v 45. letu starosti boguvdano umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 23. julija 1934 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 21. julija 1934.
ŽALUJOČI BRATJE IX SESTRE
SLUŽBE
DRUŽABNIKA (-CO)
tihega ali sodelujočega sprejme vpeljano podjetje za prevzem zelo donosnega inozemskega zastopstva za vso državo. — lenj. ponudbe pod :>50.000 2367« na upravo ^Slov. Naroda«.
P^ZNO
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v
LEKARNI DR. G. PICCOLI, LJUBLJANA,   Dunajska   c fi
Javljamo tužno vest, da je preminula v nederjo. dne 22. t. m. gospodična
Jflalei Petrovčič
trgovska so trudnica
Pokojnico bomo spremni danes, v ponedeljek, dne 23. julija ob 7. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta m, št. 16 na pokopališče na Viču. Pokojnico bomo ohranili v častnem spominu. V Ljubljani, dne 22. juiija 1934.
Tvrdka IVAN SAMEC
NUDIMO VAM
za majhen denar dobra oblačila.
A PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T
TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM
v prometnem kraju blizu tovarne in 4 minute od postaje, oddam zelo poceni v najem. — Naslov: Grabnar Alojz, pošta Sevnica ob Savi.
POZOR!
Spalnice iz trdega vezanega in mehkega lesa, kakor tudi vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi, Vegova ulica 6. 2335
POZOR!
Celo pečeno piško se dobi vsak dan za 15.— Din v restavraciji »Pod skalco«, Mestni trg ll, pri Cigliču, kakor tudi ražnjići, čevapčiči in vsakovrstna vina.
2343
V gostilni
Draga Guštin
KAPITELJSKA ULICA ŠT. 3
se toči
pristni dalmatinec
liter po 10.— Din. Danes sveži škombriči!
Malinovec
kg Din 16.—
Marmelada
kg Din 15.—
samo pri
černe Oskar
spec. del. Sv. Petra cesta 35, Ljubljana
PROD
MEŠČANSKO GOSTILNO
popolnoma urejeno, na najpro-metnejšem središču Zagreba, s 3 prostornimi gostilniškimi sobami, komfortno kuhinjo, veliko pivnico, krasnim poletnim vrtom, pečicami, stanovanjem za gostilničarja, močnim vinskim in pivskim prometom, izvrstno idočo, ki jo posečajo najboljši meščanski krogi, prodamo. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
POŠTNE ZNAMKE
večjo zbirko jugoslovenskih in inozemskih (zbranih v 25 letih), poceni proda Bižal Rudolf, Slovenska Bistrica 89.
PRODAM ŽAGANJE
zaman je (drva). — Parna žaga Šuster, Ljubljana. 2366
STROJEPISNI POUK
med počitnicami se vršijo tečaji od 6. do ^iS. in od V2S. do 9. ure zvečer za začetnike in iz-vežbance. šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.—. Začetek pouka 6. avgusta. Vpisovanje dnevno od 6. do ^48. zvečer. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 2329
DifaSke sobe
oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para.
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
PRVOVRSTEN DOLENJSKI CVIČEK
v gostilni »PRI KMETU« v Ljubljani, Gosposvetoka cesta št. 8 — liter po Din 10.-, čez ulico po Din 8--. — Isto tam se točijo prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Kompletno kosilo z govejim mesom in dvema pri-kuharaa Din 6.-; isto s pečenko Din 8.-.
Se priporoča ŠIME STOŠIĆ, gostilničar.
Makulaturu! papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s
Oreju)e: Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za opravo Id InseratnJ del Usta: Otoo Chnstot. — Vsi v LJubljani