Pred našo drugo konferenco Ko smo v oktobru Ionskega leta z maloštevilnimi silami in : še manjšimi finančnimi sredstvi — (260 dolarjev, ki smo jih imel, skoraj ne šteje) — sklenili izdajati naš list vsak te¬ den, smo se zavedali mnogih in velikih težav, ki jih bomo ime¬ li Vse pomisleke in dvome pa je premagala naša trdna vera in globoko prepričanje v zavednost in požrtvovalnost zavednih slovenskih delavcev, ki so sposobni neverjetno velikih naporov, kadar imajo pred seboj jasne in pravilne cilje. Nismo precenjevali zavednosti in tvornih sil našega ame¬ riškega Slovenca, razvoj in napredek našega lista — o če¬ mur najdete nekaj podatkov na drugem mestu v tej številki — najprepričevalnejše dokazuje, da živi v ameriških Slovencih :drav proletarski čut ki jim daje spoznanje, da se je treba proti domačim in mednarodnim fašistom postaviti složno in enotno v bran, da je enotnost in združenje v delavskih vrstah predpogoj in edina pot, da si svobodoljubno ljudstvo ohrani svojo svobodno in da si s porazom fašizma in reakcije odpre pot v boljše čase in srečnejše razmere. Podpora in simpatije, ki so spremljale naš ‘‘Naprej’’ v lem najtežjem začetniškem ča¬ su, so izraz odobravanja njegovih protifašističnih ciljev, so do¬ kaz strinjanja z smernicami lista. Politično važnost in velik pomen napredka, ki ga je “Na¬ prej ” zaznamoval v tem času, je mogoče pravilno oceniti te, če se primjera s stanjem drugih slovenskih listov, ki vkljub temu, da imajo za seboj skozi desetletja izgrajevane klube in podporo velikih organizacij, niso mogli doseči kot smo jih do¬ segli mi brez vsake organizacije niti približno enakih rezul¬ tatov in pa če se upošteva, da je bil ta nad vse razveseljiv raz¬ voj protifašističnega lista napravljen v času, ko velikanska gos¬ podarska kriza davi in mori po deželi, ko so naši rudjari in avtomobilski delavci ostali brez dela in zaslužka, brez sredstev. Vsak si lahko predstavlja, kaj se bo dalo vse še doseči, ko bomo imeli organizirane vsaj nekake pomožne organe in ko se bo gospodarski položaj nekoliko poboljšal in popravil. * * • Z razvojem in napredkom lista med I. in 11. konferenco smo lahko zadovoljni. Kakor vsi drugi delavski listi, ki nimajo fondov kake velike organizacije za seboj, naš položaj seveda ni brez težav in opasnosti, toda zaupajoč in računajoč na na- daljno podvojeno podporo slovenskih delavcev, si upamo pre¬ brodili in premagati težave in zapreke tudi v bodoče. • » • Pregledavajoč politične uspehe, dosežene v tem razdobju med 1. in drugo konferenco, moramo priznati, da zaostajajo za onimi, ki smo jih dosegli pri razširjanju in utrjevanju lista. Rezultati dosedanjega deta niso po sebi majhni toda kritičen čas, v katerem živimo, zahteva od nas, da vzamemo za oceno naših političnih uspehov večje merilo, kot se vporablja v mir¬ nih in normalnih časih. V duhu svojih smernic je naš list po svojih najboljših mo¬ čeh podpiral'borbo junaškega španskega naroda in prostovolj¬ cev, ki kot naši delegati in zastopniki brani jo demokracijo pred fašističnm barbarstvom. Zasluga in uspeh “Napreja” je, da se ni posrečila sklenjena sabotaža akcije za ambulanco in da (Nadaljevanje na druge strani) NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTlCNIH DELAVCEV Štev.—N o. 65 PITTSBURGH, PA., SREDA, 25. MAJA 1938 LETO — YEAR III. "Nevtralnosti ima lahko dober namen, ampak prepogosto so do¬ bri nameni tesno združeni z naivnostjo, tako, da jih instrument, ka¬ terega se poslužujejo ne doseže. Fiasko sledi fiasku v sodobni ne¬ vtralnosti politiki. Iz tega se ne more izvajati nič drugega, kot, da v naprej določena absolutna nevtralnost nimi zmisla. Če hočeš v zgo¬ dovini človeštva igrati pravo vlogo, moraš premotriti vsako situacijo, kakor nastane, jo preučiti in po spoznanju položaja in interesov do¬ ločiti svoje stališče. In skoraj v vsaki situaciji se boš moral postaviti na eno ali drugo stran. Glavno je, da se postaviš na pravo stran.” Etbin Kristan. Hitler goni v svetovno vojno ODLOČNOST ČEHOSLOVAŠKE. — SOLIDARNOST FRANCIJE, SOVJETSKE UNIJE IN ANGLIJE Z OGRO¬ ŽENIMI ČEHOSLOVAKI JE ZADRŽALA HITLERJA. — NEVARNOST ŠE NI MINILA Pred desetimi tedni je nem- j čijo in Čelioslovaško so dali •ska fašistična armada vkora- Nemci v Čehoslovaški, katerih ' J a v Avstrjio in jo podjar- je triinpol milijona in ki za- iinla, predno se je mogel izvr- htevajo, da bi bili državni v siti napovedan plebiscit, ki bi državi, vse to pa pod imenom >d hud poraz za nemške faši- manjšinskih pravic. Svojo po- stične imperijaliste. Videnje- " no v verige autoritativnega re¬ žima, se avstrijsko ljudstvo ni moglo braniti in izostala je tu- licijo, svoja sodišča, svoje šole in povrhu vsega tega zahteva voditelj Nemcev v Čehoslovaš¬ ki še to, da vlada v Pragi od- di pomoč od zunaj, največ za- pove prijateljstvo s Parizom in to, ker v Avstriji sami ni bilo J Moskvo, ter da postane sluga Hitlerja. Take zahteve nima¬ jo seveda nič opraviti z manj¬ šinskimi pravicami in so le sredstvo, s katerim hi Hitler pred svetom rad opravičil svo¬ jo vojaško intervencijo v Če¬ ški. Pri razpisanih občinskih vo¬ litvah, pri katerih imajo su¬ detski Nemci popolno svobo¬ do agitacije, je prišlo do spo¬ padov pri katerih je bilo na obeh stranali nekaj ranjenih. Brez zveze s temi spopadi pa sta bila na meji od straže u- trdne in odločne volje, zoper¬ staviti se nemškemu fašistič¬ nemu prodiranju. Že prej, posebno po zasedbi Avstrije je bilo jasno, da je Če- hoslovaška ona, katero si je zbral Hitler za svojo prihodnjo žrtev. Češka pa ni Avstrija. Ljudstvo v čehoslovaški repub¬ liki je svobodno in živi v de¬ mokratičnem režimu, ter zna ceniti vso veliko vrednost po¬ litične in nacijonalne svobode. Čehoslovaška se ni nikoli mi¬ slila podati fašistični premoči z zapada. Izgradila si je svo- : streljena dva Nemca, ki sta je lastne obrambne sile in po- 1 protipostavno hotela čez mejo skrbela je istočasno za pomoč in ki sc nista hotela vstaviti, ko zaveznikov, ki jih je našla v j sta bila pozvana. To se je zgo- Franciji in v Sovjetski Uniji. ■ dilo v Češki, Hitler pa se je Petkrat manjša od fašistične Nemčije, je Čehoslovaška trdno odločena braniti se. Povod za zadnji spor in na¬ stali kritični položaj med Nem- UPOR REAKCIJE V MEKSIKI PROPADEL vmešal v čisto notranje zadeve tuje države in začel pošiljati vojaštvo na mejo. Čehi se te¬ ga pritiska niso prestrašili in so s svoje strani poslali vojsko na mejo, ter pozvali Francijo in Sovjetsko Unijo, da se pri¬ pravita na pomoč. Ta pomoč jim je bila zagotovljena in ko je še Anglija izjavila, da bo stala na strani Francije, je bili položaj nadvse kritičen. Nem¬ ški napad na češko mejo, bi bil pričetek splošne svetovne vojne. Hitler, ki ni računal na so¬ lidarnost demokratičnih držav, je uvidel, da s silo ne more prodreti in se je moral umak¬ niti. Njegov cilj pa je, čim- prej razbiti enotnost demokra¬ tičnih držav in udariti po če¬ ški, ko ho ostala brez zavezni¬ kov. Hitler spodkopuje kolek¬ tivno varnost in predlaga po¬ sebne dogovore, ker s tem bi dosegel svoj namen, zlomiti čelioslovaško- francoski- sovjet¬ ski prijateljski pakt, ki je da¬ nes največja garancija za o- hranitev miru v Evropi in na svetu. up* ar* W ali« ieii n'* ei** M • p < veli |3' Izseljenci v Vancouveru obsodili belgrajsko vlado Prepričan sem, da bodete v 1 glad. Posebno je Siauš kritizi- vašem listu radi objavili, kako ral belgrajsko vlado, zaradi je bilo pri nas v Vancouveru, sklenjenih paktov z Mussolini- ko je prišel bclgrajski konzul jem in Hitlerjem in govoril je Naumovič, da sc seznani z mi- o težkom položaju naših roja- šljenjem in razpoloženjem iz- kov v Primorju, katere je Sto- seljencev iz dežel Jugoslavije, jadinovič prepustil na milost Shoda, ki je bil prirejen v in nemilost italijanskim fašis- svrho diskuzijc s konžuom, se toni. Ogorčeno je Siauš gove¬ je udeležilo nad petsto ljudi, ril o tem, da vlada daje prosto Hrvatov, Slovencev in Srbov. Prišli so zastopniki vseli tukaj delujočih društev UPS, SNS, S -YPJ, SXP, HSS, HBZ, JKU. Konzul Naumovič, je pozdra¬ vi prisotne kot “Jugoslovcne” ' n if r ekel, da ni prišel po no- en ' naredbi, temveč samo za- 'Sr S 5 °. ker se želi seznaniti z pri- Se jenci, katerih interese ima ^ zastopati. Pojasnjeval je po- ?. za i v Jugoslaviji, katerega je Slki »l zelo rožnato in kar na smeh mi je šlo. ko je rekel, da |wi° v v Jugoslaviji zato 300,- žandarjev, uradnikov in 0 lc ajev, da lažje ljudstvu po- a gajo. K 0 t velik uspeh je o- v S0 \ a ! Pogodbo z Italijo in ničijo in trdil, da je Jugosla- jah p Ct ^ varna na vscl ' me ' „ 0 . ov°r konzula je bil mir- iak'?- brez Postov sprejet; j.' 1 sni ° kaj bodo povedali l,j| °P n 'ki društev, katerim je a zagotovljena beseda. Hp$ .°.i e . al at Pittsburgh. Petina.. Act of March 3. 1879. _ Entered NAPREJ tednik slovenskih protlf.*l.tl6nih delavcev Ameriki In Kanadi. _ IZHAJA OB SREDAH - Naročnina ra celo leto $«0; ra 9 mesecev $2.00; «7 mesecev $150; za 6 mesecev $1.35 In za 3 mesece $0.75. Dopisi In oglasi morajo biti v uradu najpozneje v torek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse poSUJatve naslovite na: Post Office Box 1866, G.P.O. Pittsburgh, Pa. 13 Za demokratično fronto ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev opetovano pisali v istem Pred našo drugo konferenco (Nadaljevanje s prve strani) niso ostala prikrita pred ameriškimi Slovenci pisma kapitana Gustinčiča in drugih prostovoljcev. Pomagali smo pri ustva¬ rjanju pismenih zvez z slovenskimi bojevniki na španski fron¬ ti, pri vseh pomožnih akcijah in prireditvah v korist Španije. Zasluga "Napreja" je, da so morali umolkniti oni, ki so s objav¬ ljanjem trockističnih napadov na vlado republikanske Španije otežavali nujno pomoč borcem v Španiji. Danes je bolj kot kedaj treba pripomoči španski vladi do orožja in akcija za ukinjenje embarga mora tudi med našimi organizacijami in društvi dobiti največjo podporo. V našem domačem amerikanskem položaju je naš list pri¬ pomogel k utrjevanju linijskega gibanja in dela na tem, da pride med obema skupinami do sloge in enotnosti, ki je po¬ trebna vzpričo vedno hujših navalov na delavske plače in o- stale socijalne pridobitve. V političnih akcijah je “ Naprej ” podpiral vsa ona gibanja, ki stremijo za politično osamosvo¬ jitvijo delavskega razreda in tudi pri zbiranju vseh demokra¬ tičnih sil v deželi proti reakciji in fašističnim nakanam. Za¬ sluga našega Usta je, da je Liga za Demokracijo in mir, do¬ bila med Slovenci precejšno podporo in da naše delavstvo za¬ pušča naivno taktiko nevtralnosti, ter nastopa skupaj z Non Partisan Ligo, ki je vsekakor ena izmed oblik in načinov, ki vodijo do formiranja jarmer-labor stranke. — Vsa slovenska napredna kulturna društva in podporne organizacije so imela v “Kapre,ju" prijatelja in pomočnika. Velika zasluga našega lista je kov no tudi to, da je začel ' zaveso laži in izmišljotin, s katerimi so tudi nekateri "sti obdali delavsko državo Sovjetsko Zvezo. Sicer 'neVnili zastrupljenih “vesti", od časa do časa pa jo take v temnih kotih sfabrieirane izmišljotine, uT^z 'Iške propagandne eeuirale.mn ki.slu- ukcijonarnim silam in fašizmu in treb i bo nadalje širi- -" načelno, toda P strankarske nominacije kandidatu s do mašine demokratov, ki je prot' političen list, ki ga izdajaj^^ delavci, člani raznih delav sk Sl °'% (socijalistične in komuni 8 tič' h * l h dl delavci, ki niso v delavk S kah, ki pa so proti fašizn,?*" 1 \ ji v tej deželi In v medna™ % segu. Izdajatelji Nap reja čani, da je danes bolj kot S ° P V trebno, prenehati raz prt |j e .^ifc ter rr ;-—.rvir ažni drži. sednik, Roosevelt predsednik in da z združenimi močmi » ku % nroti verinn . ”J Hi« je tudi buržuazen nobene razlike Chica- ni reakcije in fašizma. | z . N preteklosti i n sedanjosti, Iji Napreja prišli do spoz na ° n .'% zastrupljenih odnošajih J "ICfl jj. nimi skupinami ni mogoče d /**> žanja in sloge drugače, de glasilo, ki bo na raz Po | a * “ 1. pagiranje sloge i n enote.. !° 4 fc g " ed res°n b |c7pa t to l n!’. Delavskim int.re- škodljiva. ^ H---—-J- —ne .n enot notti Citira seveda lahko vsak po svoje, nobeden dosedanji .loven*' * * Včasih smo čita.i tudi v chlca.klh ll- štih da ni značko, če se citira tako. da se iz celotne vrste stavkov vzame par posameznih stavkov, k. od- i od celote zgubijo svoj prav. Kaj naj pa rečemo o takem hotel odpreti svojih kolon !**' listi so organi ali po edinih % društev ali posamezne stra v visni od njih. Vršeč kori«* J** pojačenje svoje ožje orga ni J stranke, se ti slovenski j«j * ali pa drugo samo rezan smisel, citiranju vek in citira samo prvo polovico enega samega stavka? N. pr.: Mi smo zapisali: “Za proletarsko po- je Naprej dobil tudi spl 0 šn 0pt .,- ,itiko ne more biti vseeno, ali zmaga vsepovsod, kjer se j e do||ej * ali reakcijonaren kandi-1 Koliko komunistov ■- *'• iu ki razpolovi celo en sam sta- slučajih ravnajo izkl ju č„ 0 po * ’ • ožjih in posebnih interesih ** " N ke,. sen list je bil nujna p otreba * progresiven _ dat KAKOR NI VSEENO ČE JE V Napreja ne bi mogli po Vedali ' . HIŠI ROOSEVELT ALI HOO-I nistična stranka nam hu£. je med čita k BELI nam nič ne ver’ Zato člani proletarskih strank, niti nič ne diktira, veseli M ^ najzavednejši delavci, ne morejo sta-. v organu te, danes najmočneii, ** * Centralni Patronatski Odbor, ki mo¬ ra poslovati v Parizu zato, ker v Jugo¬ slaviji se preganja in zapira celo one, ki pomagajo bednim družinam zaprtih političnih jetnikov, v svojem zadnjem obvestilu objavlja, da je tekom marca meseca t. 1. prejel od izseljencev v Združenih državah, iz Avstralije- in Francije in Belgije 13,284.36 frankov, katere je vporabil za podporo družin političnim jetnikom, za dodatno hrano v zaporih, za nabavo knjig in litera¬ ture itd. Upravni stroski so znašali 461.75 frankov. V obvestilih Centr. Pat. Odbora, ki jih lahko dobi vsako društvo brezplač¬ no, je razen mnogih vesti o položaju jetnikov in njihovih družin in obraču¬ nov, članek za amnestijo, apel za po¬ moč D. Marušiču, ki je bil v Belgiji obsojen kot "ustas" na vec let čeprav nikoli m imel nobene zveze s Paveli- čcvci, pismo 72 prostovoljcev s teruel- ske fronte političnim jetnikom in mno¬ go raznovrstnih podatkov Obvestila CPO se dobijo pri: Emile ' Derlaz - 97 rue Laffayette. Pariš X. Španska srečanja KNJIGA SREČANJ Z LJUDMI IN Z MESTI Znani hrvaški pisec August Cesarec, nega potovanja po Španiji, ki je ena je bil tri meseca v Španiji. Prepotoval sama velika fronta, je vsa španska mesta in vse fronte, ter Knjigo je sedaj izdala na hrvaškem obiskal vse vojaške cdinicc, v katerih jeziku Hrvaška delavska knjigarna v se borijo naši prostovoljci. Po povratku Toronto v lepi opremi; ilustracije je iz krvaveče Španije je napisal knjigo 1 preskrbel Djordje Andrejevič-Kun. ŠPANSKI SUSRE11 , v kateri na 190 Škoda, da nimamo te knjige preve- straneh poroča o srečanjih s prostovolj- dene na slovenski jezik. Iz nje bi lah- ci Hrvati. Slovenci in Srbi, in o vtisih, ko zvedeli in spoznali ne samo veliko ki jih je dobil tekom svojega trimeseč- vlogo, ki jo vršijo prostovoljci iz vse- in resnič¬ na slika španske tragedije. Ta knjiga ni običajen potopis,' niti samo lepo u- metniško delo. August Cesarec je pisal s srcem in dušo, s znanjem in z zaves¬ tjo. Kdor bo prečital knjigo bo prepri¬ čan, da je boj španskega ljudstva boj vsega civiliziranega sveta, da so pro¬ stovoljci v Španiji junaški branilci kul¬ ture in napredka vsega človeštva. O kapitanu Gustinčiču, o letalcu Kri¬ žaju, o Andreju Kobalu, o Modicu in Matešiču iz Kanade in o mnogih dru¬ gih slovenskih prostovoljcih in o Can¬ karjevi četi. ki se je formirala za časa obiska A. Cesareca govori knjiga, ki je razdeljena na sledeča poglavja: V Madridu, na Termopilah kulture: Na potu po La Manchi Don Quihota; V gostih pri kmetovalcu; Pod udarci patriotskih darov največjega španskega "patriota”; Mali antifašisti; V arhivu in tiskarni; Z udeležencem 18. julija 1936; Plebejske zarote v domovih ari¬ stokratov; Pred galerijo slik in — zgo¬ dovine; Termopile v noči. Srečanja z rojaki: V Albaceti, na bazi mednarodnih bri¬ gad; Zgodovina rojakov: Madrid, Te- ruel, Jarama, Guadalajara; Brunete; Z ranjenimi junaki Quinta, Belchite in Ville Mayor v Benicasimu; Z Dimitrov- ci v Aragonu; Z Djakovičevci; Pri pro¬ titankovski bateriji Petra Miletiča; V Murciji, v starem mestu Arabcev; V bolnicah Murcije; Na potu tja, kjer so se moji rojaki vojskovali pred tisoč le¬ ti; Po Sierri Moreni; Na težkoartilerij- ski poziciji baterije Kolarova; V Andu- jaru, na obali Guadalaquira; Rojaki v Albaceti in drugje; Slavni člani '‘Slav¬ ne”; Zastave so čiste. V Valenciji in Barceloni: Valencija, Valencija....; Na glavnem trgu; Potepanje po mestu; Srečanje s Pasionanjo; Na potu v Barcelono; Barcelonski vtisi; Katalonski problem. Srečanje z junaki križevega pota od Inina do Gijona. Kdor le malo razume hrvaščino, naj prečita to knjigo, ki stane 50 centov m k. se dobi pri: HRVATSKA RADNI- CKA KNJIZARA, 460 Richmond St., W. Toronto, Ont. Kanada. SODOBNOST ŠTEV. 5 Majski zvezek neodvisne slovenske revije SODOBNOST. j e "iz razlogov, k lez 9o izven nase moči” (tako edir 5 njem onemogočila pravočasno razpoš,- doče. zmagah mu v bo- Fm) • S . pani '* i ’ in taboriščih v £"2 ‘•"■sod ie tisoac spamk* strol , Izgubili so ro . ti ob strani in doktrinarsko pridigati: Ker sem za socijalizem ne bom oddal glasa za meščanskega kandidata. Pra¬ vilno bi moral reči: Ker sem za soci¬ jalizem, bom podrprl naprednejšega kandidata proti reakcijonarnemu IN SICER ZATO, KER Ml BO LAŽJE VO¬ DITI BOJ ZA OBSTANEK IN ZA KONČNE CILJE POD LJUDSKIM IN DEMOKRATIČNIM, KOT PA POD VELEKAPITALISTIČNIM IN FAŠI- ZIRAJOČIM REŽIMOM. — “Proleta¬ rec” je citiral. Izpustil je pa one de¬ le stavkov, ki so podčrtani. Zakaj tako, ni težko pogoditi. *• • V Chicagi ne verjamejo, da fašisti v Ameriki pripravjajo fašistični pre¬ vrat in se čudijo da Naprej zagovarja Roosevelta, ki je predstavnik današ¬ nje vodilne kapitalistične stranke v deželi. Ali bi bilo pravilnejše napada¬ ti Roosevelta z levice v istem momen¬ tu, ko ga hoče zrušiti reakcija z des¬ nice in biti tako v enotni fronti z re¬ akcijo, kot je to slučaj s Chicažani? V Ker so si v Chicagi vtepli v glavo, da je Naprej komunističen list, že me¬ sece in mesece tolčejo po tem alar¬ mantnem bobnu, kot dela to Hearstov tisk napram CIO gibanju in napram vsemu, kar je progresivno. Parkrat smo že povedali kako je z našim ko¬ munizmom in za nove čitatelje pono¬ vimo še enkrat: "Naprej” je delavski najmočnejše j<. ske stranke v Ameriki, v Dailv w " kerju, najdemo podprte vse nejše točke naših smernic V «u IN POVSOD PROTI FAŠIZMU INt- AKCIJI, ZA ZDRUŽENJE DE»" KRATIČNIH SIL V OBRAMBO Tl FAŠISTIČNEMU NAVALU, • NOTNOST V UNIJSKEM GiBANj; ZA SAMOSTOJNO POLITIČNO cj LAVSKO GIBANJE, ZA FARME: LABOR STRANKO itd., itd. Mi se nismo dali zavesti od e* la, s katerim najhujša reakcija v s želi plaši politične otroke in čer. so podlegli tudi v Chicagi. 2a nai. komunistični delavec prijatelj in * sovražnik, sovražnike imamo sar; vrstah reakcije. V Chicagi pa-o deč po pisanju njihovih listov-sn trajo za največje nasprotnike ce, ki so komunističnega naziranja« ravnotako smatrajo za sovražniku* toliške delavce. S takim mišlja.r ki vidi nasprotnike v lastnih vrstah in ne tam kjer so v resnki- med velekapitalistično in fašK= reakcijo — se seveda ni lahko«« v idejo složnosti in enotnosti mri: lavstvom in zato imamo to strt/' iz Chicage v Pittsburgh in obraK, 1 bi postalo nepotrebno, čim bi » Chicagi osvobodili strupa, kip.' je vlila v glave reakcijonarna p 1 proti komunizmu, kateri so se F" žili. JSZ. JE POD VZELA NOVO KAMPANJO V POMOČ RE¬ PUBLIKANSKI Španiji KITAJSKI NAROD JE NEKi MAGUIV” Z veseljem pona tisk ujemo nekaj odstavkov iz poziva, ki je izšel v “Proletarcu” in ki za¬ sluzi, da najde med slovenskim delavstvom v Ameriki najve¬ čji-odziv. ‘Mednarodna zveza strokov- ----- ^ mh unij apelira na nas, da naj naši sovražniki neb< 7 ^ pričnemo z novo kampanjo za : nes misla svojih naporov,® 1 ^ gmotno pomoč republikanske- stari narod visoke kulture, P 000 -' mu delavstvu v Španiji. J S 7 ' ” se tej nalogi radevolje odziva! bajti vrši jo od začetka civil- Sun Fo, sin Sun-Yat-Sena, «»• lelja moderne Kitajske, je dal b coskemu listu "Oeuvre" izjavo, k c terc navajamo naslednje odstavi "Kljub vsem mukam, rušen 0 ** mrtvim, je kitajski narod neP 1 ®^. V to vojno so nas prisilili- Bonn mo do poslednjega diha in t»° . ljanje), zakasnil no: 'List m ima sledečo vsebi- Neobi r T' ka ~ Ferdo Kozak; narod Kna ° našem prodnem razvoju - D. K.; Soneti — Bogom,1 Fatur; Ljudje so dobri - Miš- Ivm D . - kvarna iluzija_ Ivan Potočnik; Glose k Selav a ! a k 0 M g ar b m0n,a 'p 8 "" 110 ^ k :l a g t: g ban,e v Franc * - vi«o ki bi morai * *>iu v salu .loven,k, c,talnici me d izseljenci. Dm in mStV ° na let0 sam ° 150 lO U ^ V Ljubljani, Breg KO ALI ZNANCU! ,Uh ie V H V °- ini 5 fa5isli - Trel >a zato h r ' a,i vs “ k <'an i„ republiko in „ sv <>i>odo, za « »'Use 4 ,„- drage. “Ako znova ki so nam morete, prispevajte 0 V vri*'' miroljuben." "Borimo se za mir, * a ° ir kosti, ki bo trajen, želimo prav tako, kakor smo ga leli v preteklosti. Dopustiti P* remo, da bi prišlo do mira, « ^ . promitiral našo neodvisnost, zmanjšal naše ozemlje in šo administrativno oblast "Združena Kitajska lahL® P 0 ^} samo steber miru in Dalnjem Vzhodu." “Protikomunizem" — )e ' y vzklik japonskih militaristov P ^ Zvezi, a prav tako tudi P r ® ^ ski. Ta vzklik so vrgli v . da bi izzvali zmedo v ° u j* ^ sonarodnjakov in pri drugi ^ f Ta vzklik je zavesa iz prikrije njihovo vojaško Kitajskem. Kako naj bo 0 vladavine ali politično jč Lega naroda vojni P° v ^.. ^ državo? Japonci niso^) rili U’ a«. i,! r " ik<,v *' 2 - ne ma gnate J. p a ™ enkans ke finanč-. monta. U zakaj? ° rgana “ T ' U -| ,ud i zahteva spoštovanje bode/ na to vprašanje. Kar ^ , f tajske, moram reči, da Ki® ^ ro« 0 . f i štuje svobodo drugih n ar0 ° . . ! ...j: SV®) C Sreda, 25. maja 1938 “Ave“, zlato tele kapitalizma “NAPREJ” Stran 3. Iz nekega spoštovanja, ki ga nianio do vsakega našega ro- ■ a ka, nas j e razvese lil prvi o- biska g- P- Bernarda Ambroži- ■, a iz Chieage v našo naselbino. Slovenska pridiga, služba bož- • a pesmi s kora, ofer in tudi slovenska spoved nam je bila obljubljena. po tej svečanosti smo poedi- • začeli sprejemati samostan- j. 1 ^ pst “Ave Marija’’. Kar smo pri čakovali to smo dobili, na¬ jt dosti cerkvenih opisov v vsakem listu od začetka, a pri kraju pa povsod veliko sovra¬ ga do delavskih ciljev, do ko¬ munizma in edine delavsko- lunečke države na svetu, do Sovjetske Zveze. Članki “vera iu kapitalizem” v marčni šte¬ vilki in dvojna mera p. Ber¬ narda nas pripravljajo, da naj bodemo sovražniki največje, najnaprednejše, najbolj kristi- janske slovanske 'države. Ne¬ mogoče je bilo katoliški cerkvi v 2 tisoč letih in trebalo bi ji š e 30 tisoč let, da bi napravila lo, kar je Zveza Sovjetskih Unij v 20 letih dosegla. Pre¬ magala, vpeljala in izvršila je v tem kratkem času mnogo, mnogo za človeško zgodovino. ‘‘Ave Marija” z debelimi čr¬ kami imenuje sovjetske socija- liste, da so morilci, teroristi, barbari, apaši, banditi. Kje neki je ostala božja zapoved — “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe”—. Dalje se v isti številki lista opisuje Božič v “Sovjetiji”, da je bila mladi¬ na obdarovana z raznimi igra¬ čami, ki so bile vse v sužbi hu¬ diča. To je pa v resnici lepo pisanje lista iz Lemonta. V današnji Sovjetiji so tudi škofje in duhovniki obljubili zvestobo Sovjetski Uniji, in ako bi bili naši patri in fratri iz Lemonta v Moskvi bi stori¬ li ravno tako. Kako je sploh mogoče v Sovjetiji, da ima naj¬ večje farme, največje rudnike, tovarne, poslopja, armado, pa tudi ako bi bila to ljudska vo¬ lja, se tam lahko napravi naj¬ večja cerkev. Delavcem in kmetom je dano vladati samim sebi, delati in uživati plod svo¬ jega truda. Pri nas v Kanadi, pri vas, in pi celem kapitalističnem svetu je pa neka vsemogočna roka, katera zapira vrata do dela in primernega zaslužka. Mi se še prav dobro spominjano nau¬ kov, kateri so nas učili poniž¬ nosti, pokornosti, da naj mir¬ no prenašamo brezdelje, glad, krivico, in na drugi strani mir¬ no opazujemo raskošje, katero namzasmehljivo kažejo vsi po¬ svetni in cerkveni mogočneži. Msmo brez srca in verujemo y naše življenje. Poglejmo na¬ šo zemljo, drevesa, žito, vinsko tr lo, vse je tako lepo in dobro, dav erujemo, da bi lahko bil že na tem svetu raj. Kje je ti- s,a moč, da bi vse to pravično uredila, da bi vsak imel svoj •dež od tega bogatstva, od ka- ere ga so si nekateri preveč "Ugrabili, pa smo zato mi o- "•[ prikrajšani. •^aša vera v boljšo bodoč- a °yl na tem svetu nam daje ve- If- ^ tej naši veri je ogenj, . 06 in naj večja strast na sve- u ’ ki jo človek pozna. Je na 'znodii ra četku svojega organiziranja v katakombah, z drugimi bese¬ dami rečeno radikalna, preku- cuška, revolucijonarna in ne¬ varnost za vladojoče tistih ča¬ sov. Zato so bili kristijani pre¬ ganjani okrog 300 let. Se da¬ nes imamo pod drugim ime¬ nom farizeje, Pilate, Iškarjote, kateri tožijo, sodijo, izdajajo, zapeljujejo in morijo delavsko - zaveden narod na moderni pači n. Lep primer nam dajejo sa¬ mostani v nekaterih ozirih. Tam se Živi in dela na komu¬ nističen način, vsi za enega, e- den za vse; imetje in premože¬ nje ostane pri njih, v rokah ti¬ stega reda, h kateremu spada¬ jo, oni so združeni z redovi čr¬ nih in belih plemen po celem svetu. Seveda pri zamorcih, da so imeli večji strah, so si izmislili črnega Jezusa Krista, zamorsko mater božjo z ma¬ lim zamorskim jezusčkom, pa tudi belega vraga za večji strah — niso pozabili. Ravno tukaj se lahko vidi, zakaj je treba pri njih več let visokih šol in več let pripravljanja za duhov- ski stan. Iz vseh katoliških in cerkve¬ nih listov vidimo, kako so oni močno in dobro organizirani po celem svetu. Pri njih ni brezdelje, lakote in siromaštva. Tudi oni ne morejo živeti od božje milosti ampak le od pri¬ rod n ega bogatstva, za katerega mora kmet in delavec potiti kri. Tudi v mestih, v rudnikih, tovarnah in vaseh bi se lahko napravilo kakor v samostanih, da se živi na komunističen na¬ čin po širokem svetu in pri vseli narodih. To je naša tr¬ dna vera v trdne delavske or¬ ganizacije v vsake naselbini tukaj in povsod. Nikjer ne najdemo toliko zaničljivih besed za delavce kakor v “Ave Mariji” in “Ame- rikanskem Slovencu”, kateri so poznani listi katoliških gospo¬ dov. Lahko je ponosna Sveta Družina in družba svetega Mo¬ horja s svojim glasilom, ki pi¬ še v “A. S.” na tretji strani 26. apr. t. 1. “izobraženo”, nekri- stijansko (misli na Prosveto), ter imenuje ta delavski list — žurnalistični svinjak, sotrudni- ke pri listu pa backe, kateri se zabavajo po lužah in blatu. Odpustimo jim za sedaj, če¬ prav vedo kaj delajo. Od nas je odvisno kako dolgo bodo še razdirali delavske vrste, po božji volji. Te vrste visoko¬ šolska olikanost v slovenskem jeziku bi sploh ne smela zapu¬ stiti uredniško pisarno in pa samostanskih zidov v Lemon- tu. Louis Zdravje, Kirkland Lake. Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki DETROIT Vabilo na piknik Zenski gospodinjski odsek SDD priredi 29. maja izlet na farmo rojaka Martina Horva¬ ta na Gulley Rd. Vljudno vabi¬ mo vse cenjene rojake od bli¬ zu in daleč, da se tega pikni¬ ka gotovo udeleže. Odbor je preskrbel prijetno zabavo in izvrstno godbo kakor tudi hlad¬ ne pijače bo vsem na razpola¬ go. Torej na svidenje na far¬ mi dne 29. maja. Pozdrav vsem čitateljem Na¬ preja! Frances Kapel. MEADOWLANDS, PA. stranke, med tem, ko ti je bil klub pred nosom. Se še oglasim. Sedaj pa po¬ zdravljam vse čitatelje in za¬ stopnike konference. J os. Planton. TOLEDO, OHIO Obžalujem, ker se mi ne bo mogoče udeležiti II. konferen¬ ce v Clevelandu radi finančnih razmer. Moja želja je, da bi zastopniki resno vzeli v pre¬ tres finančno stanje in razši¬ rjenje lista, ker to je najvaž¬ nejše vprašanje in naloga, ako hočemo, da bo list povečan. Moje mnenje je, da list še naprej deluje na isti podlagi, brez ozira na natolcevanje in Moleka in Barbiča in drugih, ker članstvo SNPJ vidi njiho¬ vo napačno pisanje in ve, da ni v prid delavskega ljudstva. Pri jednoti bi morali biti vsi enakopravni in spoštovani brez ozira na njihovo politično pre¬ pričanje. Naši prispevki, pra¬ vice in dolžnosti so za vse e- naki. Članstvo SNPJ se ne stri¬ nja z izzivalno taktiko Mole¬ ka, ker nam ovira napredek v društvih. Pred par tedni sem govoril z prominentnim pijonirjem na¬ še jednote. Vzela sva v pretres tisto nič vredno klobasanje po cele kolone, pa mi je rekel: vi¬ diš, take klobasarije priobča- jo v naš list, ako pa kdo napi¬ še kaj podučljivega, pa vržejo v koš. Iz tega razloga je treba, da Naprej razširimo, da bo na¬ predno delavstvo našlo prostor, katerega si zaman išče v last¬ nem glasilu. Pozdrav vsem čitateljem Na- preja in želim mnogo uspeha na konferenci v Clevelandu. Frank Ferlich. 29. maja se bo vršila važna konferenca. Rad bi se je ude¬ ležil, ali stvar je taka, da od novembra že nisem delal in ne vem, koliko časa še ne bom. Težko če bom mogel na to kon¬ ferenco. Povem pa svoje mne¬ nje, da nisem in ne bom kakor je dosti ljudi. Če ima $20, je demokrat, če ima nad 100 do- larjev, je fašist in če ima $50 je republikanec in šele, če nima nič, misli delavec, da je soci- jalist ali komunist. Tak človek ni prav za nikamor. Takega človek kupi za vsak denar in takemu seveda nič ne zaupam, pa četudi prav govori, ker go¬ vori in sodijo vse po žepu. Jaz čitam tudi druge delavske slo¬ venske liste v Amepiki. Jaz sem spoznal, da je Prosveta samo proti farjem, da bi pa ko¬ ristilo delavcu, pa skoraj nič. Vse sama šuntarija kar se pi¬ še o Sovjetski Uniji. Sporočam vam, da se mi Na¬ prej dopade in da bom delo¬ val, da mu pridobim novih či- tateljev. Eni ljudje se prav nič ne zanimajo za delavsko izo¬ brazbo. Njim je prav vsak list, samo da je list. Tomj Saftich. CALGARY, ALTA. DETROIT JOHNSTO\VN, PA. KAKO DOLGO JE ŽELEZNIŠKO OMREŽJE NA SVETU? Piknik za list Naprej je si¬ jajno uspel tako v finančnem kot v moralnem oziru. Dasi- ravno je že par dni deževalo, smo imeli zadnjo nedeljo ze¬ lo lepo vreme. Odbor se vsem posetnikom iskreno zahvaljuje, ke ste se u- dcležili v tako obilnem števi¬ lu iz East in \Vest Detroita ka¬ kor tudi bratom Hrvatom iz Dearborna, našim sosedom iz Windsorja, Kanade ter cenje¬ nim rojakom iz Toleda, O., ki je precej oddaljen, pa so se vseeno odzvali našemu vabilu, kar nas zelo veseli. Vsem bomo skušali povrniti vašo lepo na¬ klonjenost. Imeli smo tekme, v katerih nam je pa East Side odnesel večino nagrad. Za drugič pa se bomo bolj pripravili in jim te nagrade odvzeli. Mi iz Westa namreč hočemo dobiti krono, ki ste jo nam zdaj vzeli, na vsak način nazaj. No, pa radi tega ne bo med nami nobene zamere, ker vemo, da v slogi je moč in napredek. Tudi v drugem oziru je bilo opaziti zanimanje za napredek na tem pikniku. Naš napredni rojak John Plahtar iz Dear¬ borna je pridno nabiral pro¬ stovoljne prispevke za naše hrabre boritelje v Španiji, ki se že toliko časa borijo zoper fašizem. Je še več drugih stvari za opisati, kar pa pride v drugi številki. Odbor. VERONA, PA. Ambulanco že nabavljajo! Poročilo prispevkov n* boi 1,329.460 km “Zcleznični revuc" piše. da znaša dolžina železniških vrog na svetu i .329.460 km. od tega je v Zedinje¬ nih državah Severne Amerike 409 - 598 km železniške proge, v Rusiji 83.509. v Nemčiji 74.400. v Britanski Indij. 69.126. v Kanadi 69.065, v Francij. I 64 520. V Avstraliji 43.594. v Argen- zvezda vodnica, kale- liniji 39 830 v Braziliji 35.646. v An- gljjj 32.591 km. Izmed ostalih držav ima vsaka manj kot 30.000 km želez¬ niške proge. Vendar je železniško omrežje najbolj gosto v Evropi, kajti na 1000 kvadratnih metrov površine pride v Evropi 3.7 km železniške pro¬ ge. v Ameriki 1.5 km. v Aziji 0.4 km. v Afriki 0.2 km in v Avstraliji 0.6 km. V Belgiji odpade na 100 kvadratnih km površine 33.6 km železniške proge v Nemčiji 15.8. v Čehoslovask. 9.6. e Penimo in sledimo k bol''.- 11 siet,1,no Jsi bodočnosti in nikoli ne kaže pot, po kateri ti- jši dopustili, da bi kapita- v 1 ln njihovi sluge zamorili di®? la zvišen čut. Sam kar- n f al Mundelein 'cm v svojem go- da U priznava - da živi gospo- Bm' nevar nosti, da pride ko¬ ži s ' Zem - Mi delavci in reve- m 0r e ,C ^ a ne bojimo, ker ne bitj 61110 niČ z S l, biti pač pa do- pravice za vse. cerkev je bila pri za- Nhv DOPISUJTE! PORAVNAJTE NAROČNIMO! J O ES B A K WINE, BEER AND LIQUOR — ALSO A GOOD FOOD We serve 300 Mr. & Mrs. KOTAR — VI. 2-9848 N N °RTH livernois detr0,T - MICHIGAN Ko sem Pil na soc. shodu po razdoru stranke, ki ga je dr¬ žal klub štev. 5 je bil glavni govornik s. Frank Zajc. Nje¬ gov govor je bil 100% za de¬ lavce in tudi resničen. Zajc je tudi povedal, da ima komuni¬ stična stranka dobre voditelje. Imenoval je Clarence Hatha- way in Earl Browderja in še nekatere druge. Povedal je, da so očistili stranko vseh škod¬ ljivcev. Anton Ukmar je vpra¬ šal s. Zajca, kaj misli o zdru¬ ženju? Zajc mu je odgovoril, da se bo to zgodilo kakor hi¬ tro se pozabijo stari prepiri. Frank Podboj je vprašal Zaj¬ ca, zakaj se naša mladina ne zanima za unije in za stranko? Ko je stara 20 let začne hoditi v cerkev. Zajc mu je pravilno odgovoril: Vi niste socijalisti, vi ste staro-krajski ‘ajzenpo- narji’; vi ne gradite delavske¬ ga gibanja ampak razdirate. Kako bo šla mladina za vami; ko vidite farja, ga preklinja¬ te, ko vidiš božjo podobo, jo kolnete, ko vidiš cerkev, jo tu¬ di kolneš. Potem pove, kake slučaje je videl, ko je hodil po naselbinah. Janez Langeholc, zdaj pa po¬ vej, če ni bilo tako. Na shodu je bilo kakih 30 oseb. Ko či¬ tam tvoje dopise, se vedno spo¬ minjam na “ajzenponarjcL Zaj¬ čev govor je meni koristil. Že¬ lim da bi tudi tebi. Zakaj ne poslušaš voditelje, kadar te do¬ bro učijo. Zajc dobro pozna tvoje muhe, ko si pošiljal svo¬ jo članarino v glavni Uprava Napreja naj oprosti, ker smo zakasneli z našim de¬ lom v tej važni kampanji za naš potreben list. Nismo se mo¬ gli odzvati s 1. majem, ali mi¬ slim da denarna pomoč ni pri¬ šla prepozno. Tu v Cagary imamo štrajk in to je bil vzrok, da smo za¬ ostali in da nismo naredili več. Toda v bodoče bo Calgary ko¬ rakala z drugimi naselbinami, da naredimo konec hinavske¬ mu fašizmu. Štrajk traja že od 1. aprila. Mesto nam je vze¬ lo zadnji košček kruha od na¬ ših otrok. Relifne oblasti pri¬ tiskajo na nas, toda zaman, ker smo vsi složni. Zopet so zniža¬ li relif za $6 na dva tedna. Ne¬ katere družine dobivajo le po $1.20 na 14 dni, po tem se ve, kako živimo; 8 centov na dan za tri osebe. Pravijo nam: “To je najboljše, kar moremo sto¬ riti za vas.” Vaši konferenci želimo o- bilo uspeha da pride list v vsa¬ ko slovensko hišo in da vsi složno marširamo proti našim zajedalcem . J os. Gradis h ar. Tu so podana nadaljna po¬ ročilo prispevkih, zahiranih po clevelandski federaciji SNPJ. za nabavo ambulanco sloven¬ skim prostovoljcem v Cankar¬ jevi četi, na strani lojalistov v Španiji. Prispevki: Cleveland, Ohio, Društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ. $5.00; Anton Kukavec $1.00; Prostovoljnih prispevki $1.00; Po 50c Joseph Zadnik, Enima Zahtila. Tony Zahtila 28c. Po 25c Fr. Markovič, John Derdak, Matt Podnikar, Joe Rapotec, Anton Zahtila, Anton Slanic. — Prijatelj 12c. Jack Kosovec lOc. Kansas Citij, Kans. George Kvaternik za društvo Bodočnost št. 408 SNPJ. $5.00. Skupaj $15.00. Prejšnji izkaz $1,025.64. Skupni znesek vseh prispevkov, $l,0U0.6b. Hvala vsem prispevateljem. S pomočjo dveh pomožnih odborov, katere se je organi¬ ziralo v Clevelandu, da se po¬ maga lojalistom, smo se zavze¬ li, da dovršimo akcijo, ki se je započela pri clevelandski fe¬ deraciji SNPJ. Pri tem je tudi pomagala SSPZ, tako, da je se¬ daj dovolj denarja na rokah, da se ambulanco lahko nabavi in odpošlje kamor je namenje¬ na. To se bo tudi v kratkem napravilo, kar bo poročamo o vsem delovanju, kakor hitro se ambulanco odpošlje. Ako še kdo želi kaj darovati, naj to stori takoj, ker za vsak cent preostanka, se bo kupilo obvez in drugih medikalnih slvari, katere se tam rabi. Vse prispevke, katere imate namenjene v to.svrho pošljite na tajnika odbora A. Prezelj, 10201 Cherokee Ave., Cleve¬ land, Ohio. — Španska mladina je zadnje ča¬ se organizirala dve novi diviziji za po¬ moč republikanski armadi. — Kitajci so do začetka marca raz¬ bili 513 letal Japoncem. — 12,000 deklet v Madridu se je obrnilo s pismom na ministerskega predsednika Negrina, v katerem ga na¬ prošajo, da jim dovoli, da delajo v vojni industriji, da bi na ta način na¬ domestile moške, ki bodo poklicani k vojakom in s tem olajšale splošno mo¬ bilizacijo vseh sil proti fašističnim in- terventom. With Americas’ Youth By VICTOR POVERK Ker se mi ni mogoče udele¬ žiti II. konference radi finanč¬ nih in drugih razlogov, vam želim obilo uspeha, zakaj Na¬ prej se mi prav dopade, zato ker se tako trudi za izboljša¬ nje delavskega položaja. Imam pa eno željo, da bi kaj ukrenili na konferenci, da se ne bi napadala list Naprej in Porsveta, ker sta oba delavska lista in nam zelo potrebna. Sklenita prijateljski sporazum in korakajta skupno naprej, pa bosta bolj koristila delavstvu. S tem končam in želim us¬ peh in vas lepo pozdravljam vaša sosestra Caroline Samec. SCIIUMACKER, KANADA Velik pevski koncert The second annual convention of the United Office and Professional Workers of America in Washington, D. C. last week was marked vith lnige gains in membership since hte organization of the union in this so called invulnerable field. It was only a year ago that the nu- clei with 23 locals was formed in Reports come from Montgomery, Alabama, that the couasel for the tliree Negroes convictei? in the famous Scoltsboro Čase said today in an ap- peal before the Alabama Supreme Court that "so long as men read the annuals of history will they never ac- cept a verdict of guilty in this čase”. Tiie Scoltsboro Defense Oommittee wIlich is conducting the appeals of Philadelphia, since the tlie UOPWA bas grown to- 46,000 Stroug. The whit« , tliose boys is . Iva .,- ing collar tvorkers are for the first time | tentions and i hev feel t ho sentences CLEVELAND-COLLIN\VOOD urad Po časopisju kakor je list ‘‘Naprej" smo že zdavnaj str¬ meli. Kakor pravijo visokošol- ci, mi hočemo svoboden tisk, mi nočemo Wall Street časo¬ pisja, ki nas prodaja že leta in leta. Tudi mi Slovenci si že¬ limo izraziti naše mnenje, po¬ vedati resnične dogodke in zgodbe trpečih in lačnih delav¬ cev. Zato nam je list Naprej toliko bolj dobrodošel, da od¬ pre oči onim, ki še vedno ta¬ vajo zaslepljeni po fašističnih listilu. List “ Naprej” bode imel svo¬ jo 2. konferenco dne 28. in 29. maja t. 1. v Slov. del. domu na \Vaterloo Rd. v Colliivtvood-u Pričakujemo precejšno števi¬ lo zastopnikov iz vseh delov A- merike, ki bodo ukrepali in razmotrivali, kako povečati in razširiti list Naprej. V soboto bomo imeli zabav¬ ni večer za delegate, čitatelje in simpatičarje lista Naprej. Vabljeni ste vsi, da se vdele žite tega večera in konference Anna Urbas. V nedeljo zvečer dne 5. ju¬ nija se bodo izpolnile davne že¬ je hrvaškega pevskega zbora ‘Jadran" in hvaške mladine iz Schumackerja, ko priredijo lep izlet in koncert, ki se bo vršil v Poljski dvorani na Wood St. v Kirkland Laku. Pri koncertu sodelujejo najboljše moči, kar jih imamo. Zato vljudno vabi¬ mo vse Hrvate, Slovence in Sr- >e iz Kirkland Lake in okoli¬ ce, da nas posetijo v čim več- . cm številu in pripomorejo do joljšega uspeha. Vstopnina je 50c za osebo, otroci v spremstvu starišev so prosti vstopnine. Odbor. bcing touched with the gosppel ot unionism and through the large bro- kerage, banking and insurance houses a new day is dawning. This grotving union has chalked <1 krav se je ka¬ dilo. Tudi Anuška in Geza sta o- stala na farofu in se nista vozi¬ la več v polje, kakor sta skle¬ nila v nedeljo. Dolgočasila sta se v starem enonadstropnem farofu. Plebanuš Čakič je ma¬ ševal, nato bil v pisarni, tu in tam pogledal hlev, okregal hlapce in se zopet zaprl v pi¬ sarno. Vesel je bil, če sta ga tu obiskala Anuška in Geza, pa vedel je, da je to dolgočasno za njiju. Ni ju mnogo vpraševal ob takih prilikah. Le pri kosilu ali večerji se je raznežil, uži¬ val pri domači madžarski be¬ sedi, ki jo je čebljala Anuška In tudi Geza, ki je bil pravi tip mladega aristokrata, je pove¬ dal zmeraj z zanosom svoje mnenje. Nagnil se je ob takih prilikah v naslanjač, potegnil iz cigarete, prekrižal noge in počasi govoril. Čakiču je Geza ugajal in ve¬ sel je bil, da je srečala Anuš¬ ka prav tega človeka. Ljubil je nečakinjo Anuško poleg svo¬ je matere najbolj. Zdelo se mu je, da je vedno prinesla na fa- rof kos tiste domačnosti in ne¬ prikritega veselja, ki ga je ta¬ ko malo okusil doma. Po fari pa so se kmalu zače¬ le širiti o Cakičevili gostih raz¬ ne govorice. Nekateri so bili čevlje. In Adam*, j- aj bro poznal, ker mu J nosil čevlje na dom- Adai molčal in pridno delal. Krista ie hodila tiha . _ K„ je zvečer nastiljala svinjam, je mnogokrat obstala^pr^vm PROPAGANDNI in tiskovni XXXIX IZKAZ , j . 7bral Joe Šavor: A Ujcic 25c. F. Škoda I5 C r, Galgary, Kanada* p a dobinski lOc. J. Rolnik I0 C , I p'K- l0c ' "'f -Ifc S. V«,osi iv. John Ray 25C. P. R,d Btlic| ,% *=• Toč Joe' Ra»h '<*• Bi “ 25C ’ 24 H T r; ( D Popovi* lOc. N. Stilin 10,s. Prijatelj 10. _ ^ * rovic \ J Gradishar 25c. Frank Gašperi? o ^ toč. A. Kol., 25c. N. bJ tl*! Skupaj $1-45. snih izkazih objavljeno- V prej SKUPAJ- 4.(1 — 1.770, "Mt; Nailepša hvala sodrugom v Calgary Aha v Kana«J ki so vk|j ub . , . ::: 0 ie dalj časa v štrajku podprli svoj list. Njihov pri^J*- a- ' dvakratno vrednost, ker so si dobesedno od us« pr,trgali, da * polju, ter i d n k k velikemu skupnemu delu. k naporom 2a poboj* -- povečanje slovenskega protifašističnega lista. Požrtvovalnost in pridnost nabiralcev ,n pr,speva,el Jev ni ^ dala rezultate, s katerimi sc lahko ponašamo. Nad 1700, molela 0 r!leči Tvonik iznad jel- | £ a b.tno vrednost.Jer ševja tam daleč v P°iju, - brez besede in misli P r,s la odmirajočemu življenju na ^ hiSe^pri sosedu je (Ude 1 nizke niše, p zfllaia l ^ konferenci bomo lahko nadalje poročal,. '*U zaprl vrata, nekje je zalajal pes, tu in tam se je posvetilo skozi majhno okno. Dnevi so potekali brez spre¬ memb, podobni kot jajce jaj¬ cu, kakor je dejal Čakič. Kri stina je bila mlada, šestnajst let stara in zdelo se ji je, da je Čakič zdrobil najlepšo stavbo, ki si jo je zgradila v svojem srcu. Pozabiti ni mogla tistega trenutka, ko ju je Čakič zasa¬ čil pri jagnedih, kako je zavre¬ la kri Adamu v obrazu in ka¬ ko so se mu napele žile. Neve¬ de jo je stisnil še močneje o da i e naš li« ^ meseca do^lTmajnika pridobil skupaj 617 novih naročnikov. mestu stoji Ohio s 203 novim, naročnik,. Penn, y lvan,ja sledi , dežele USA so dale 180. mala Kanada pa. kjer vseh Slovencev nt ^ 98 novimi naročniki. «* 5000, nosi zastavo s Gornje številke obsegajo skupen rezultat nase prve in druge k am? , in vpostevajoč velikansko brezposelnost, z njo zvezano pomanjkanj« j, ? neorganiziranost, moramo reči. da je rezultat več kot dober. Naprej se tiska danes že v 1900 izvodih m če bi ne bilo iz adresarja tekom tega časa 167 naročnikov, b, že danes presegli nalU od 2000 izvodov. Po posameznih skupinah dežel ,ma Naprej . vilo naročnikov: Pennsylvanija 587. Ohio 405, v ostalih deželah USA Jr v mali Kanadi pa 171. V Španijo in Evropo gre 182 listov, v zavitki ostalih 168 izvodov. S zadnjo kampanjo samo. ne moremo biti nezadovoljni, čeprav ai 4 ue ju jc — _ „ la rezultatov, kakor smo si jih začrtali v januarju mesecu, ko še krog pasu. čutila je, da bi ple- deli. da bo kriza zavzela tak obseg. Seveda ni bila povsod samo L mortta; dolarska reka, a doma so jim garali domači sužnji. Seveda, če kdo ni bil zadovoljen s tem ‘»»enja, da sta Madžara v za- suženjstvom, so ga zaprli in mučili na vsakovrstne, barbar¬ ske, nečloveške načine. Banke so zaprli. Ljudstvo ne dobi ni¬ ti svojega težko prisluženega in pristradenega denarja iz njih. Z bančnimi knjižicami so barantali kot z kakimi nič¬ vrednimi delnicami na borzi. Samo poglejte starokrajske ča¬ sopise in oglase v njih: “Kupu- nas nezavedne in dobre delav¬ ce, katere bodo lahko izrablja- jem bančne knjižice po najviš- li. | jih cenah. Plačamo 30%-40% Oblasti v Jugoslaviji so jim vrednosti.” Kakor je kdor pač šle v vsem na roko in tako so j izstradan, tako mora prodati. začeli. Dali so nam enkrat taj¬ ne in svobodne volitve, ki pa niso izpadle gospodi v prid. Nato je prišla takozvana “za¬ ščita države”, prvi korak k za- sužnjenju našega ljudstva med¬ narodnemu finančnemu kapi¬ talu. Ko so železničarji zahte¬ vali za človeško življenje po¬ trebno plačo, je dr. Korošec, tedaj železniški minister, uka¬ zal streljati na na Zaloški ce¬ sti; 14 mrtvih, desetine pohab¬ ljenih _ Tujcem so podpisovali kon¬ cesije, a nam nastavljali agen¬ te v Kolodvorski ulici ter nam prodajali potnice in vozne li¬ stke, da gremo lahko v daljno tujini in pošiljamo dolarje na¬ zaj. Tako se je zgodilo. Eni so jim garali doma, a drugi v daljni tujini, ter pošiljali de¬ nar svojcem, katerega so jim z visokimi cenami in davki pobirali iz jok, ter polnili svo¬ je žepe z njim. Po šolah so začeli zatirati naš jezik in učiti našo mladi¬ no cirilico, med tem ko so ime¬ le tuje narodnosti svobodne šole in dovolj sredstev zanje. Za naše brate pod Italijo in Avstrijo ni naša vlada ganila iiiti z mezincem, ko so jih uči¬ li v tujih šolah pljuvati na svo¬ jo slovensko mater in sloven¬ ski jezik. Iz tujine je tem “plemeni¬ tim” gospodarjem tekla zlata Vsakovrstni sleparji svobodno jemljejo denar iz bank, ter ga pošiljajo v inozemstvo. Mili¬ jarde dinarjev je bilo posla¬ nih iz države navzlic temu, da ima Jugoslavija zakon o prepo¬ vedi izvoza denarja iz drža¬ ve. >• Vedno čitamo v listih o po¬ žaru po vaseh. Poglejmo oza¬ dje teh požarov. Zavarovalne družbe v Jiigosaviji so v tujih rokah. I11 njihovi agenti naje¬ majo naše nevedne siromake, da eden drugemo požigajo in tako silijo ljudstvo k zavarova¬ nju. Kajti če ni zavarovalnih polic, ni dividend za tiste, ki so vedno na kakšnih zabavah ali kopališčih. Seveda oblasti nočejo videti tega, žandarji pač iščejo malo sem in tja za tistim siromakom, ki je bil na¬ jet od zavarovalnega agenta. Sodnik pa ne vprašuje, kdo ga je najel za to nizkotno delo. Si¬ cer bi bil vroč dan za modro- krvnega gospoda, ki vleče ma¬ stne dividende od zavaroval¬ nic. Delavstvo dela za tako sra¬ motno nizko plačo, da bo kma¬ lu sama jetika povsod. Kmet¬ je hodijo lačni in raztrgani po vaseh. Uboge delavke so pa prisiljene tavati par ur daleč v tovarno po snegu, da zaslu¬ žijo borih 8-10 dinarjev dnev¬ no. A katere niso tako “sreč¬ ne”, da bi se zaposlile za to ročkah, drugi so rekli, da še nista. Mnogi pa so bili prepri¬ čani, da sta prišla radi Čaki- čevega denarja, ki ga je še i- mel naloženega po domačih hranilnicah. Star je že bil in bolehal je že dolgo radi po¬ manjkanja krvi in slabosti sr¬ ca. Zato je mislil na smrt. Tudi o nedeljskem dogodku se je kmalu razvedelo. Pleba- nuševa mati je zaupala novico kantorju Lajčiju, ki je namr- šil brke in zmajal z glavo. Na¬ to je zvedela vsa fara. Zvedel je mojster, pri kate- banuša pri jagnedu najrajši strl. Saj se tudi drugi ljubijo. Se oni gospodski Madžar in Madžarka sta se objemala na kočiji za Čakičem. To je dobro videla. Zakaj se ne bi smela ona in Adam. Pa ni bilo prav, da sta se, ta¬ ko se ji je zdelo in sram jo je bilo pred samo seboj, da se ni Adama ubranila in da nista gnala krav z drugimi domov. Sram jo je bilo in zasovražila j ga je.' Nekega večera jo je Adam | našel za hišo, ko je mikala sla¬ mo. Cele šope je mikala s kiju- | čem iz oslice in jih puščala na I kupu. Prišel je od zadaj in ji zatisnil oči. Ustrašila se je in hotela odskočiti. Zadržal jo je in ji pritisnil glavo na svoje prsi. Nato se je Krista zasme- vzrok slabih rezultatov. Brooklyn nam je ravno dokazal, da se v težkih časih doseči nepričakovano veliko, če vlada pri delu sloga iv je delo organizirano, če vsi pomagajo. Cleveland in Pittsburgh bi s« |& od Brooklynčanov marsikaj naučila. Rezultat zadnje kampanje je sledeči: Pennsylvanija: kvota 150 novih. 250 obnov, $125.00 fond doseženo 53 ., 62 „ 68.17 „ uspeh v % 37 25 55 Ohio: kvota 200 novih. 220 obnov. $125.00 fond doseženo 73 „ uspeh v % 36 Ostala USA: kvota 110 novih. doseženo uspeh v % Kanada: kvota doseženo uspeh v % 86 79 50 novih, 62 " lil 87 „ 98.58 „ 43 78 60 obnov, $145.00 fond 29 „ 380.62 „ 50 262 50 obnov, $145.00 fond 19 " 264.91 " 39 184 Skupaj kvota 510 novih, 580 obnov. $540.00 fond doseženo 274 " 197 ” 821.28 " uspeh v % 55 38 152 je?” Od kvote pri oglasih ($140.00), j e bilo doseženo 91%. karpavt jala in si globoko oddahnila. pr j pisatl 'čednim oglasom za prvomajsko številko, ne pa rednim ogk “.Toj sem se ustrašila; kdo pa pr ‘ katerih smo silno zaostali. Konferenca bo na podlagi teh in ostalih podatkov sklepala o n» Adam je molčal in pridrža- , ora kihza poboljsanje in povečanje lista in gotovo je, da bo sile val smeh. Krista mu je otipa- | t0 ’ kar VS1 žellmo ' n za čemur stremimo, vala roke in takoj čutila, da so moške. “Pa kdo je? Si ti Vanč. Tako me trdo držiš.” Malo je pomolčala, da bi ga spoznala po sapi. Pa ga ni. (Dalje prihodnjič.) sijajno” plačo, jim ne preo¬ stane drugega kot “delo” na u- lici, da se prodajajo za skode¬ lico kave in si uničujejo mla¬ do življenjez veneričnimi bo¬ leznimi in jetiko. V večnem strahu so pred ječo in odgonom v rojstno vas, katero so zapu¬ stile v sladkem upanju, da si bodo nekje daleč proč od do¬ ma našle primeren zaslužek. A plemeniti gospodje tujega po- kolenja se vozijo v razkošnih avtih in se jim zaničljivo po¬ smehujejo, ko tavajo gladne in raztrgane iskajoč dela po njihovih tovarnah. S°le se zapirajo in učitelje mečejo na cesto; seveda ljud¬ stvo je treba držati v revščini in nevednosti. Ali beznice, kjer se prodaja smrdljivo žganje, se odpirajo po vseh kotih, kajti boljše” vrste ljudje dobro ve¬ do, da pijani ne mislijo z svo¬ jimi možgani. Za učitelje in zdravnike ni denarja, a za žandarje in vo¬ hune je dovolj milijonov. Se¬ veda so to tudi milijoni, ki smo jih mi izseljenci poslali svoj¬ cem v domovine, kateri so bili v obliki visokih davkov, ode¬ ruških cen oropani od delovne¬ ga ljudstva, katerega plače so jako nizke ali j e sploh ni. V ljubljanski bolnici ležijo dva ah trije bolniki na eni po¬ stelji. Za bolnice ni denarja, a za nove ječe ga je dovolj. Več kot polovica državnih dohod¬ kov gre za oboroževanje. Pro¬ ti komu? Saj vendar čitamo v 0(1 vJ ade plačanih listih, da ima Jugoslavija najboljše pri¬ jateljske odnošaje s sosednji¬ mi državami. Seveda to gre vse v sporazumu z Rimom in Berlinom, katerim sta verna Princ Pavel in Viljemova so¬ rodnica kraljica Marjia, ki vleče 60 milijonov dinarjev let¬ ne plače. To je načrt Berlina m Rima, da bi se uničil naš narod z jetiko in drugimi bo¬ leznimi. Ravno tovrstno zločinko de¬ lo je počenjala ta zločinska tol- Pa nad ruskim delovnim ljud¬ stvom, .dokler se ni ljudstvo 0 ?5 °. ln jih Pognalo za mejo, dkoder so prišli. Edino t a Pot ostaja nam, drugega izhoda n • Dolžnost nas vseh ameriš¬ kih Sovencev j c pomagati na- vini d 310 ” 11 " SeStramvd °mo- m, da se rešijo tujih in do- krat l ? a ‘! ralcev > da bomo en¬ krat združeni v naši lepi do- novnii, odpirali tovarne i n riulmke, delali pota in žel'” nrza'iuic adili ,CPŠ ° bodočm >st za sebi J 6 m Zatlra,CC ’ ani P a k J - K., Timmi ns. NOVI IN PONOVNI NAROČNIKI (Imena onih, ki tega ne želijo, ne objavljamo.) NOVI: Brooklyn, N. Y. : Brisk Anton. Scrshen R.; Kan«« Cit jM ^g-ch Peter; Strabane, Pa.: Rosenberg John C. K1od- P ° N M VN p : HarWick ’ Pa ‘ : ^ar Anton; Cheswick, Pa.: GorshtJ* Slo^ M 1 , "| P D VSek c Mar,in - Stariha J° hn - Tomšič J 0 *- BridgeviUe, ‘ Kal sl a L h n ', SOCie,y: SwUsva,e * Pa ‘ : ^ *ans.: Slobodnik John. poNnv C Jr eland ’ 0hio: Cad,z icrr y - Ren,on - Pa - : Klniar Jack - Jack S I C T land ’ ° hi ° : Skerl J°*- Ma i er L. ValencichJ.* Tony Savrici° U | h Frank> Homovec Frank, Gombach Steve ' M .j Woka s t u " R ' 0 Matt ' Detr0i '’ Mich ' : Tufk J ' EC ° rSe ’ t Mon^č ^r^T’ Mich ' : Si '" ik Joh " Pil * sbu ^ h ’ Pa ' : **£ L- TimminsTa ^ ^' eVich M ' Kavčič F - Prijatelj L. S.roy Franc, ^ — , anada - Doplihar A. Schumacher, Canada: Jurec H- POROČILO IZ JAPONSKE Poročilo iz Japonske pra vi da ie ojaska komanda obsodila 18 vojl sevsehl8 ri UT «™'T V J apon *ki armadi se ši- k.h oblasti. Iproh s P e °r PaniU V ° ja " je japonsko K Ju^ , P ° VS ° d * da "lene finance so šibke' ža POl ° m -' ^ Vano dolgo vojno ne P„cako- wd "° >ko i T“r med ^ obrambi pred j ai)0 P ?* ta,a zdru žena v J.pon ! P k 'a d e , r a t m ? ad0 '"' v °jne, da j 0 2a i“ . ? ' Zcrpana vsled ler z Mussolini in Hit- 2 orožjem. Zad, iz Nemčiie —* n!'”, 1 ^ vojnih leUl. lo ^ Italij;7 T i^ Je . dni je do » pe - P* ‘*hn.Ljev IH ' 76 V °j' kemikov. Italijan,?- kateremi je 30 ‘lanski 'n nemški inštruk¬ torji podučujejo pilote v šol ^ različnejšimi sredstvi poskuša)« ^ ti Japonci nevoljo v arma 111 kom bi radi vcepili nov voj* Plione: 505 74 Thjrd * FRED VVILNER MEN'S SH0P Clothes Made-to-M' asU Miners’ Suppli**' TIMMINS, ONT. JUTioNAliT ADvntrott ^ Cf Ar A UrnE CA CTFAV KiiftUnd L.k. OnUiio 44 Gov t Rd.W. Telepbones: j. Office: 663 HoU Dr. Harry A. K°® ZOBNI ZDRAVN' k ^ Sobe štev. 2 * n * in 3 Metropolitan Kirkland Lake, Store-