69 Izobraževanje učencev (s posebnimi potrebami) na domu mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik V predmetnem prispevku si bomo pogledali bistve- ne razlike pravne ureditve izobraževanja učencev na domu in izobraževanja učencev s posebnimi potre- bami1 na domu. Obe obliki izobraževanja na domu sta v porastu, saj se vsako šolsko leto za tovrstni obliki odloča čedalje več staršev (no, posledično tudi njiho- vih otrok), in če je bilo o izobraževanju učencev na domu že veliko napisanega, tega ne moremo trditi za izobraževanje učencev s posebnimi potrebami na domu. PRAVNI OKVIR Starši učencev imajo pravico organizirati osnovnošol- sko izobraževanje svojih otrok na domu. Izobraževa- nje učencev na domu je urejeno v Zakonu o osnovni šoli, in sicer v členih 88–92, medtem ko je izobraževa- nje učencev s posebnimi potrebami normativno ure- jeno z določbo 21. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: ZUOPP-1), še posebej pa s Pravilnikom o osnovnošolskem izobra- ževanju učencev s posebnimi potrebami na domu. Na domu se lahko izobražujejo učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v: • izobraževalni program osnovne šole s prilagoje- nim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, • prilagojen izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom, • prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, • posebni program vzgoje in izobraževanja. VLOGA ZA IZOBRAŽEVANJE NA DOMU Starši o izobraževanju učenca na domu pisno obve- stijo osnovno šolo, v katero je učenec vpisan, obvestilo pa mora vsebovati: • ime in priimek učenca, • kraj, kjer bo izobraževanje potekalo ter • ime in priimek oseb(e), ki bo(do) učenca poučevala(e). V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri- hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com. Vloga za izobraževanje na domu učenca s poseb- nimi potrebami mora vsebovati: • ime in priimek učenca, • razloge za izvajanje izobraževanja na domu in nji- hovo utemeljitev, • naslov, kjer bo izobraževanje potekalo, • ime in priimek in potrdilo o pridobljeni izobrazbi izvajalca ter • opis opreme oziroma didaktičnih pripomočkov. Že ob hitri primerjavi je razvidno, da morajo star- ši v primeru izobraževanja učenca s posebnimi potrebami na domu izpolniti več pogojev (npr. razlogi za izvajanje izobraževanja na domu in nji- hovo utemeljitev, opis opreme oziroma didaktič- nih pripomočkov, potrdilo o pridobljeni izobrazbi izvajalca) kot pri izobraževanju učenca na domu, saj iz 21. člena ZUOPP-1 izhaja, da se izobraževanje učenca s posebnimi potrebami lahko organizira na domu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na domu zagotovljeni ustrezni pogoji. ČASOVNI OKVIR UVELJAVITVE PRAVICE DO IZ- OBRAŽEVANJA NA DOMU Starši najkasneje do začetka šolskega leta o iz- obraževanju učenca na domu pisno obvestijo osnovno šolo, v katero je učenec vpisan, kar po- meni, da tekom šolskega leta ne morejo zahtevati od šole, da se bo učenec izobraževal na domu v tekočem šolskem letu. V primerih izobraževanja učencev s posebnimi potrebami lahko starši kadarkoli vložijo vlogo za izobraževanje na domu, torej tudi med šolskim letom. Poleg tega se izobraževanje učenca s po- sebnimi potrebami na domu lahko začne izvajati kadarkoli, tudi med šolskim letom, v korelaciji z izvršljivostjo odločbe o usmeritvi, s katero je dolo- čeno izobraževanje učenca s posebnimi potreba- mi na domu. Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO ¹ Tekom celotnega prispevka bosta termina »učenec« in »učenec s posebnimi potrebami« medsebojno razlikovana. Učenec je učenec, ki je vključen v redni osnovnošolski program, učenec s posebnimi potrebami pa je v prispevku učenec, ki je usmerjen v izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Učenec s posebnimi potrebami je sicer lahko usmerjen tudi v druge programe, vendar to področje in specifike niso predmet tega prispevka. 70 ŠOLSTVO IN PRAVO Didakta POSTOPEK UVELJAVITVE PRAVICE DO IZOBRA- ŽEVANJA NA DOMU Starši o izobraževanju učenca na domu pisno ob- vestijo osnovno šolo, v katero je učenec vpisan, osnovna šola predlogu sledi in vodi dokumentaci- jo o izobraževanju učenca na domu. Vlogo za izobraževanje učenca s posebnimi po- trebami na domu vložijo starši pri Zavodu RS za šolstvo. Vlogo lahko oddajo skupaj z zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja, skupaj z zahtevo za spremembo odločbe o usmeritvi, lahko pa tudi med samim postopkom usmerjanja otroka s po- sebnimi potrebami. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potre- bami pripravi mnenje o izobraževanju na domu, v katerem ugotavlja, ali starši izpolnjujejo pogoje za izobraževanje na domu (ustrezen izvajalec, opre- ma, pripomočki), če za izobraževanje na domu ob- stajajo utemeljeni razlogi2 ter predlaga, kdaj se iz- obraževanje na domu lahko prične izvajati. Zavod RS za šolstvo mora tekom ugotovitvenega postop- ka po prejemu mnenja o izobraževanju na domu le-tega posredovati staršem, ki imajo pravico po- dati pripombe na prejeto mnenje o izobraževanju na domu. V kolikor so zagotovljeni vsi ustrezni pogoji za izva- janje izobraževanja učencev s posebnimi potreba- mi na domu in komisija za usmerjanje predlaga iz- obraževanje na domu, Zavod RS za šolstvo na pod- lagi mnenja komisije za usmerjanje o izobraževa- nju na domu z odločbo o usmeritvi v javno veljavni izobraževalni program odloči tudi o izobraževanju učenca na domu. V kolikor pa je učenec z odločbo o usmeritvi že usmerjen v izobraževalni program, odloči Zavod RS za šolstvo le o izobraževanju učen- ca na domu, prav tako z upravno odločbo. USTREZNI POGOJI ZA IZVAJANJE IZOBRAŽEVA- NJA NA DOMU Glede na odsotnost pogojev za izvajanje izobra- ževanja učencev na domu, lahko izobražuje otro- ka kdorkoli, ne glede na pridobljeno izobrazbo. Prav tako se pri tej obliki izobraževanja na domu ne ugotavlja, kakšni so razlogi za izobraževanje na domu in ali starši oziroma izvajalec izobraževanja zagotavljajo na domu opremo oziroma didaktične pripomočke, potrebne za doseganje ciljev in stan- dardov znanja, določenih z učnimi načrti. Pri izpolnjevanju pogojev za izobraževanje učen- cev s posebnimi potrebami so pogoji strožji in bolj zahtevni. Ustrezni pogoji za izobraževanje učen- cev s posebnimi potrebami na domu obstajajo, če starši zagotovijo: • izvajalca izobraževanja na domu, (ki izpolnjuje pogoje za izvajanje javno veljavnih programov otrok s posebnimi potrebami v skladu z Zako- nom o organizaciji in financiranju vzgoje in izo- braževanja ter drugimi predpisi3) ter • opremo oziroma didaktične pripomočke, po- trebne za doseganje ciljev in standardov zna- nja, določenih z učnimi načrti. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potre- bami preveri ustreznost pogojev za izobraževanje na domu pred izdajo mnenja o izobraževanju na domu. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA NA DOMU V obeh primerih lahko traja izobraževanje na domu ves čas trajanja osnovnošolskega izobraževanja, torej od 1. do 9. razreda, pri čemer morajo starši o izobraževanju učenca na domu obveščati osnov- no šolo vsako šolsko leto posebej, pri izobraževanju učenca s posebnimi potrebami na domu pa je tra- janje pravice do izobraževanja vezano na veljavnost izvršljive odločbe o usmeritvi. V kolikor v odločbi, s katero je odločeno o pravici do izobraževanja učen- ca s posebnimi potrebami na domu, ni predvidene- ga preverjanja ustreznosti odločbe po uradni dol- žnosti, lahko velja do zaključka 9. razreda. Pogoj, da se izobraževanje na domu lahko izva- ja toliko časa, kot je opisano zgoraj, je odvisen od ugotovljenega znanja učencev, ki se izobražujejo na domu in ki ga ocenjujejo v obeh primerih izpi- tne komisije na šolah. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Pravni okvir preverjanja in ocenjevanja znanja je v obeh primerih izobraževanja na domu enak, se pa preverjanje in ocenjevanje znanja učencev, ki se izobražujejo na domu, bistveno razlikuje od pre- verjanja in ocenjevanja znanja učencev, ki se ne izobražujejo na domu in ki vsakodnevno hodijo k pouku. Od 1. do 3. razreda se za učence, ki se izo- bražujejo na domu, preverja znanje le iz slovenšči- ne in matematike, od 4. do 6. razreda se preverja znanje le iz slovenščine, matematike in prvega tu- jega jezika, od 7. do 9. razreda pa se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predme- ta s področja umetnosti4. Pri obeh oblikah izobraževanja na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole. Učenec opravlja preverjanje znanja, na podla- gi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan. Medtem, ko je preverjanje in ocenjevanje znanja učencev, ki se izobražujejo na domu, normativno zelo skopo urejeno5, je s Pravilnikom o osnovnošol- skem izobraževanju učencev s posebnimi potreba- mi na domu preverjanje in ocenjevanje znanja za 2 Prej veljavni Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 10/12) je opredeljeval utemeljene razloge za izobraževanje na domu na ta način: »izobraževanje na domu se lahko izvaja, če otrok zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj ne more prisostvovati pouku in zaradi individualiziranega pristopa lažje dosega cilje oz. standarde znanja, določene z učnimi načrti«. Tovrstne opredelitve utemeljenih razlogov za izobraževanje na domu v sedanjem pravilniku ni več, vendar je v 21. členu ZUOPP-1 določeno, da »lahko na predlog staršev komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na domu zagotovljeni ustrezni pogoji«. Zakon torej še vedno določa ugotavljanje utemeljenih razlogov za izobraževanje na domu, ki v podzakonskem predpisu niso več podrobno opredeljeni, kar pa ne pomeni, da ni več potrebno ugotavljati utemeljenih razlogov za izobraževanje na domu. 71 Didakta učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu, to urejeno zelo podrobno in natančno. Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu, opravlja v rokih, določenih s Pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole, lahko pa se opravlja tudi predhodno ali v dveh delih, in sicer v rokih, ki jih na predlog staršev ali strokovne skupine, ki pripravlja in spremlja individualizirani program učenca, dolo- či ravnatelj. Osnovna šola obvesti učence s poseb- nimi potrebami o preverjanju in ocenjevanju zna- nja najmanj tri tedne pred rokom. Preverjanje in ocenjevanje znanja opravlja učenec pred izpitno komisijo, ki ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj praviloma izmed uči- teljev šole oziroma zavoda, izjemoma pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole ozi- roma zavoda. Izpitna komisija vodi zapisnik o oce- njevanju učenca, ki se izobražuje na domu. PONOVNO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Kadar učenec, ki se izobražuje na domu, pri oce- njevanju znanja ne doseže standarda znanja za po- samezni razred, ima pravico do ponovnega prever- janja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne 3 Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (Uradni list RS, št. 109/11, 10/12, 92/12, 49/13 in 75/15). 4 Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom namesto iz slovenščine preverja znanje iz italijanščine, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine. 5 17. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13) določa, da »šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca«. opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli. Če učenec 9. razreda ponov- nega preverjanja ne upravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali opravlja popravni izpit. V kolikor učenec s posebnimi potrebami, ki se iz- obražuje na domu in ki je usmerjen v izobraževal- ni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, v 1. in 2. razredu ne doseže standardov znanja, ki so potrebni za napredova- nje v naslednji razred, oziroma če je učenec od 3. do 9. razreda negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja in kadar učenec s posebnimi potrebami ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspe- šno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli, določeni v od- ločbi o usmeritvi. Pri učencih s posebnimi potrebami pa obstaja iz- jema, določena z drugim in tretjim odstavkom 14. člena Pravilnika o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu. Izjemo- ma lahko učenec s posebnimi potrebami, ki ponov- nega preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, vendar zaradi primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne more obiskovati pouka, ponovno opravlja izpite v naslednjem šolskem letu. O tem odloči rav- natelj na podlagi mnenja strokovne skupine, ki pri- pravlja in evalvira individualizirani program učenca. FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA NA DOMU KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o. Pravi naslov za vaša pravna vprašanja na področju vzgoje in izobraževanja Kontakt: info@kurikulum.si www.kurikulum.si 72 Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO Medtem, ko država ne namenja finančnih sredstev staršem, katerih otrok se izobražuje na domu, se za izobraževanje učenca s posebnimi potrebami na domu zagotavljajo sredstva iz državnega proraču- na v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in fi- nanciranje vzgoje in izobraževanja ter usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Pri določitvi višine sredstev osnovnim šolam za izobraževanje učenca na domu se v skladu s predpisi, ki urejajo organiza- cijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, upošte- vajo sredstva, ki se zagotavljajo: • iz državnega proračuna osnovnim šolam za plače s prispevki in davki ter za materialne stro- ške ter • iz proračuna lokalne skupnosti, kjer ima otrok stalno ali začasno bivališče, za materialne stroške. Višina letnih sredstev na učenca se določi tako, da se seštejejo zneski, ki se na učenca zagotavljajo iz državnega proračuna6 in iz proračuna lokalne skupnosti7. Minister za izobraževanje, znanost in šport o skupni višini sredstev izda sklep za posa- mezno šolsko leto. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sred- stva za izobraževanje učenca na domu nakazuje osnovni šoli, v katero je učenec vključen. Osnovna šola z izvajalcem oziroma z izvajalci javno veljavne- ga programa, ki se izvaja na domu, sklene pogod- bo o izvajanju izobraževanja na domu. V pogodbi o izvajanju izobraževanja na domu se določijo: • izvajalec oziroma izvajalci javno veljavnega pro- grama, • šolsko leto, za katerega se sredstva zagotavljajo, • mesečni obseg sredstev, • način plačila, • medsebojne obveznosti pogodbenih strank. Sredstva za učenca, ki se izobražuje na domu, se zagotavljajo le za čas izobraževanja na domu. PRENEHANJE IZOBRAŽEVANJA NA DOMU Zakon o osnovni šoli sicer ne ureja vprašanja pre- nehanja pravice do izobraževanja na domu, ven- dar se lahko glede na ustavno pravico otroka do osnovnošolskega izobraževanja izobraževanje na domu za učenca prekine tudi tekom šolskega leta, kar zna predstavljati velik izziv za ravnatelja in za- poslene v osnovni šoli. Ponovno je področje izobraževanja učenca s po- sebnimi potrebami na domu bolje normativno urejeno tudi glede prenehanja izobraževanja učenca s posebnimi potrebami na domu. Starši lahko pri Zavodu RS za šolstvo z navedbo razlogov za prenehanje kadarkoli podajo predlog za prene- hanje izobraževanja na domu in vključitev učenca v šolo, v katero je učenec vpisan. Na podlagi pre- dloga za prenehanje izobraževanja na domu izda Zavod RS za šolstvo odločbo o prenehanju izobra- ževanja na domu. Na podlagi te ureditve izhaja, da gre v tem primeru za postopek, v katerem ni potrebno pridobiti strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ali nji- hovega mnenja o izobraževanju na domu, ampak naj bi se zgolj sledilo predlogu staršev otroka s po- sebnimi potrebami. Glede na obligatorna pogoja ustreznih pogojev za izobraževanje na domu (izvajalec izobraževanja na domu in oprema oziroma didaktični pripomočki, potrebni za doseganje ciljev in standardov znanja) bi se lahko prenehalo izobraževanje na domu tudi v primeru, kadar eden od obeh pogojev ne bi bil izpolnjen. V obeh oblikah izobraževanja na domu pa je že zgoraj opisano, da se izobraževanje na domu pre- neha tudi v primerih, kadar učenec, ki se izobražu- je na domu, ne dosega standardov znanj v posa- mičnem razredu. ZAKLJUČEK Iz zgoraj navedenega je moč razbrati, da sta sicer obe obliki izobraževanja na domu normativno urejeni, področje izobraževanja učencev na domu zagotovo precej manj od izobraževanja učencev s posebnimi potrebami na domu, vendar bi ju bilo potrebno v prihodnosti bolj približati druga drugi. Morda pri izvajalcu izobraževanja na domu, pri tra- janju in prenehanju izobraževanja na domu. Vprašati se je potrebno tudi o primernosti in pra- vičnosti dosedanje ureditve glede obsega pred- metov, pri katerih se preverja in ocenjuje znanje, nenazadnje pa tudi o primernosti vloge za izo- braževanje učencev s posebnimi potrebami na domu, saj iz prvega odstavka 3. člena Pravilnika o osnovnošolskem izobraževanju učencev s poseb- nimi potrebami na domu izhaja, da so starši dol- žni zagotoviti ustrezne pogoje za izobraževanje na domu (izvajalca izobraževanja na domu in opremo oziroma didaktične pripomočke, potrebne za do- seganje ciljev in standardov znanja), četudi naj bi se po 57. členu Ustave RS osnovnošolsko izobra- ževanje financiralo iz javnih sredstev in četudi je s Pravilnikom določeno, da finančna sredstva za izobraževanje na domu prejme šola. Zato je toliko bolj vprašljiva ureditev, da morajo pogoje zagoto- viti starši, saj šola pogodbo o izvajanju izobraževa- nja na domu sklene z izvajalcem izobraževanja na domu, opremo oziroma didaktične pripomočke, potrebne za doseganje ciljev in standardov zna- nja, pa bi pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu morali kljub vsemu zagotoviti starši, kar je ob odsotnosti tega pogoja pri izobra- ževanju učencev na domu še toliko večja enigma. 6 Višina mesečnega zneska na učenca iz državnega proračuna se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v zadnjem šolskem letu pred začetkom veljavnosti sklepa iz prejšnjega odstavka. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst. 7 Višina mesečnega zneska na učenca iz proračuna lokalne skupnosti se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v lokalni skupnosti v zadnjem šolskem letu pred začetkom veljavnosti sklepa iz prejšnjega odstavka. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst.