Leto - Año VIII. No. 368 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cern. Uredništvo in upravnlštvo Calle Oral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. KULTURA Naročiilna za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.— TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 Izobrazba je vsakemu človeku potrebna. Niso pa za izobrazbo vsi ljudje enako dovzetni. Zato je velika kulturna razlika, ne samo med preprostim ljudstvom temveč tudi med tako zvanim izobraženstvom. Kultura je pravzaprav samo ena, če je kultura, če ne pa kulturna ni. Napačno je torej mnenje, da sta na svetu dve kulturi: Ljudska in proti ljudska, ali delavska in kapitalistična. Neizpodbitna resnica pa je, da danes vsa znanost služi ramo sebičnim namenom posa, meznikov. In kjer več posamezno ne gre, pa so organizirali ali skušajo organizirati fašizem. Narod ki se vkloni posameznim ali pa organiziranim izkoriščevalcem — ni kulturen. Če bi bil narod izobražen in razsoden, bi pač nikoli ne privolil v Kstno suženjstvo. Pa bo rekel kdo: Kako pa vedo nezadovolj-neži z današnjim sistemom, da na svetu ni pravega socialnega reda. Za to imamo zelo eno stavne dokaze: Eni se valjajo v izobilju, drugi umirajo pomanjkanja. Kapitalizem v fašističnih državah skuša organizirati kar cel narod za podjarmljenje drugih šibkejših ali miroljubnejših narodov. Argentinski "narodni zastopniki" so ravno te dni dokazali, da jim je več tuja kapitalistična družba kot pa domačte delavstvo in njih lsfitno podjetje. Dragocena iznajdba, radio je v službi raznih tvrdk in se potom njih izrablja rszobrazba posameznikov v korisTólovske svrhe. Takih in podobnih primerov bi našteli nič koliko. Pa pravimo da smo kulturni in civilizirani. T^kozvaiio izobraženstvo ni kulturno, ker je povečini v rokah kot produktiven inštrument kapitalistov za izkoriščanje preprostega ljudstva. (6e ni dolgo tega ko je bil šolan čloVek gospod, kmet in delavec pa zatelebanec. Mosta ded njima ni bilo. Sednj pa pod pritiskom raz mer postajajo odnošaji malo boljši, kar pomeni, da kultura tudi med izobraž mstvo prodira. čimbolj je narod neizobražen temlažje se ga da izkoriščati za tuje koristi. Malo se pomaže 2 patriotizmom, malo z vero, pa teče. Samoizobrazba jé eno največjih pogojev za poznanje prave kultur-'. Kdor sam ne bo skuhal doumeti pravi pomen in namen življenja, fciu ne bo nikoli nihče dopovedal po kateri Poti je treba kreniti za doseči blagostanje in zadovoljnost na zemlji. Slovensko prosvetno društvo je eno izmed tistih organizacij, ki potom svojega g1"^ila °dločno utira pot v boljšo bodočnost sloven-skega izseljenstva v Južni Ameriki. Prireja, ®9jboljše kulturne prireditve, domače zabave, ima namen sezidati svoj lastni dom. Krog, članov Prosvetnega društva in naročnikov S. T. se stalno veča, kar pomeni, da je na<še izseljenstvo vendar le spregledalo, kot s,fto že neštetokrat povdarili, da če si ne bomo 2llali sami pomagati, nam nihče ne bo. Bodisi v domovini ali v tujini, povsod mo- Reorganizacija ljudske fronte Madridska vlada je spoznala veliko opaznost položaja, če ni''bo dočasa ukrenila vse potrebno za obrambo. Zato je popolnoma reorganizirala svoje obrambne čete z odobrenjem vseli strank; socialistov, nacionalistov, katoličanov, republikanov, anarhistov in komunistov. Predstavniki vseh teh ideologij so izjavili popolno zvestobo vladi. Iz tega je razvidno, da španska ljudska vlada ni nikak rdeč bav-bav, temveč da so v vladi vsi pošteni ljudje ki hočejo rešiti španski narod fašističnega suženjstva. Zastopnik katoličanov je dejal, da je dolžnost vsakega poštenega katoličana, da je na strani vlade, da imajo nekateri grofje in cerkveni knezi več kot polovico španske zemlje v svoji privatni lasti, kar je proti naravnim in božjim postavam. Enako je tudi komunistični zastopnik izjavil, da je privatna lastnina domačinov in tujcev zajamčena izven veleposestnikov in kapitalistov. To je pač moral še posebej povdariti, ker španski fašisti vtepljajo nevednim ljudem v glavo, da bodo komunisti vsem tistim pobrali zemljo, ki imajo morda za dve kravi rediti sveta in jo bodo dali polovico onemu, ki nima nič. Vlada je dala poklicati pod orožje več letnikov ter bo organizirala redno vojsko z vso potrebno izobrazbo za vojaški poklic. Doslej so se borili s čudovito hrabrostjo in ustrajnostjo proti vojaško dobro organiziranemu nasprotniki! delavci in prostovoljci brez potrebne vojaške discipline. Seveda so ta nedostatek plačal! 7, veliki žrtvami padlih. V boju proti revo-luciongrcem. je padlo neštevilno mladeničev od 15 leta d alie. Seveda so se pognali proti sovražniku i7. čiste ljubezni do domovine in zasuž-nienetra naroda. Vlada je sprevidela, da. je svo- boda za tako ceno predraga in je potrebno ukreniti vse potrebno, da bo čim manj žrtev in čimprej dosežen uspeh. Vojni položaj se ni bistveno v ničemer spremenil. Revolucionarci so zasedli Toledo ki ni nobena odločilna strategična točka, dasi kričijo fašisti, kot da bi s tem že- vso Španijo imeli v oblasti. General Franco se je dal oklicati kot za nekakega voditelja španskega naroda. Držal je velik govor na ljudstvo in vojaštvo ter je dejal, da njegova vojska ni v službi kapitalizma temveč da. samo brani špansko ljudstvo, predvsem pa delavstvo ki da bo imelo popolno pravico in seveda tudi dolžnosti. l'o tem proglasu je visoki štab priredil banket na katerega so prišli vsi civilni in cerkveni zastopniki. Franco ni jedel z njimi temveč v stranski z zlatom pobarvani sobi, kot se spodob bodočemu vladarju. Franco da je sedaj enak velikim evropskim možem, kot sta Mussolini in Hitler. Noben mož Evrope da ni prišel tako hitro in tako mlad. star je 43 let, do take moči kot je to dosegel general Franco ki da je glavni vodja vojske na kopnem, na, morju in v zraku. Ko se je šel zahvalit v cerkev za milost od zcoraj, da je ljudstvo govorilo: "ta bo očistil Španjo rdečih". Čitatelji in čitateljice, ustvarite si sodbo sami. Ali je mogoče da take ljudi nosi zemlja, ki tako nesramno lažejo in se očitno norčujejo iz zaslepljenega naroda. Strela bi ga morala vdarit z jasnega, w-> raihrže ne bo. Pač pa smo trdno prepričani, da španski narod ne bo podlegel fašističnim tiranom. Finanšm M mié držav Kot so nameravali svoj čas kapitalisti v Združenih državah vjeti v nastavljeno zanko komaj izvoljenega predsednika Roosevelta s tem, da so bogataši vse zlato pobasali v svoj žakelj in r-o hoteli na ta način predsednika prisiliti, da bo tako nlesal kto bodo oni godli. se jim nakana ni posrečila. Vrednost denarja je namreč slonela na zlati podlagi. Roosevelt se ni dal vjeti v past, temveč je kratkomalo odredil, da vrednost denarja nima več zlate podlage temveč da je prav tako dobra papirnata s zaslombo državnega gospodarstva. ramo najprej verjeti v našo lastno zmožnost * ter volio in moč. Se le potem ™emo prirhko vati razumeva n i in koristi od drugod, ker bomo enako lahko vračali. In tudi izobr-žene ter kulturne se smerno imenovati le takrat,, ko bomo resnično o naši upodi sami odlnčavnli. To se pravi, da mora vsak posameznik vedeti ali vsai skušati razumeti. kQ)i vkuPTio hočemo. Tedaj so posameznikom in celoti uspehi povsod zagotovljeni. Nastal je seveda med kapitalisti vik in krik, vendar ni vse. nič pomagalo, Roosevelt se ni dal vgnati v kozji rog. Podobno se je zgodilo v Francij po prevzemu vlade ljudske fronte kateri načeluje Blum. Ravno te dni se vršijo v Parizu velike seje in debate glede državnih financ in stabilizacije franka. Francoski kapitalisti so neumnorno na delu. da spravijo v finančne težkoče ljudsko vlado. Vladi ni kazalo drugega kot znižati denarno vrednost. Kapitalisti so spričo tega hudo zarjoveti, da se jim krivica godi in tudi srednji sloji da so prizadeti ker se jim je zmanjšala vrednost. Edini ki nič ne izgubijo so delavci in uradniki ki živijo od dnevnega zaslužka. Če je denar manj vreden je pa tudi blago ceneje. Francoski in inozemski kapitalisti so pričakovali, da bo Blumova vlada kapitulirala pred njimi, pa ni, temveč se bodo morali oni vkloniti. Razumljivo je, da je znižanje vrednosti francoskega franka po vsem svetu odjeknilo, posebno v trgovskih krogih. Popolnoma gotovo pa je, da bo Blumova via- »TRAN a SLOVENSKI TEDNIK No, 368 r i r " v .. da obdržala položaj in da bo vsak velekapitali-stični poizkus dočasa uničila ter vodila narod v zdrav socialni napredek. Nemčija ki je v oblasti fašizma ima dve denarni vrednosti: eno za doma in drugo za inozemstvo. To je seveda špekulacija ki je zamore samo organiziran kapitalizem vzdržati napram neorganiziranemu. Po nemškem vzorcu študira tud Mussolini sta" bilizirati italijansko liro, ki je vsak dan v večji nevarnosti, da se bo zakotalila navzdol, kar pomeni, da se tudi italijansko fašistično gospodarstvo z vso silo brani poloma in se kot v Nemčiji poslužuje špekulativne sanacije. Edini ki so s svojim gospodarstvom popolnoma na trdnem in na jasnem so sovjeti ker imajo korporativni zadružni sistem in so torej popolnoma neodvisni od vsakega domačega ter inozemskega kapitala. Ko pa so ponudili nekatere pridelke Združenim državam za vsako ceno, to se pravi v zamenjavo, ali pa kolikor bomo mi plačali toliko boste vi, so nekateri severnoameriški finančniki zagnali krik, češ, da hočejo sovjeti s ponudno "za vsako ceno" znižati vrednost tujega denarja, ali z drugimi besedami vprizoriti gospodarski bojkot. V Moskvi so seveda to mnenje tujih kapitalistov odločno odbili ter, izjavili da nimajo drugega namena kct blago zamenjati, cena da je popolnoma poslanska stvar. Kdor razume rusko zadružno gospodarsko stališče, bo lahko razumel, da za sovjete denar nima nobenega pomena, ker kolikor kupijo za toliko tudi prodajo in niso tako zabti, da bi kokoš prodali ter za izkupiček polenovko kupili. Padec francoskega franka pa bo tudi v Jugoslaviji zelo občuten, kajti francoski kapitalisti imajo v Jugoslaviji precej koncesij, in bodo skušali zgubo iztisnit iz nezaščitenega delavstva. Ista usoda čaka tudi vse druge države, kjer je zasidran francoski kapital, mpak to ni zadeva francoske vlade temveč držav ki so potom francoskega kapitala prizadeti. Franio Huspaur F. QUIROGA 1441 — Na Dock Sudul SLOVENSKA LEKARNA^ F Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se OKNO V SVET MARSELLA. — Sem je prispel neki francoski vojni parnik ki je sprejel na svoj krov špansko posadko vojnega parnika "Almirante Juan Ferramliz" ki so ga potopil revoluconarei. Približali so se parniku s svojo vojno ladijo in hkrati so prišli nad njega z letali iz katerih so sipali bombe na parnik ki se je vžgal in potopil. Francoski parnik je rešil samo del posadke, vsi drugi so potonili. RIM. — S "Conte Savoia" je odpotoval v Združene države cardinal Pacelli. S istim parni-kom je odpotoval kot poslanik pri washington-skji vladi tudi bivši fašistični državni tajnik Suvič. Enako je odpotovalo tudi več drugih fašističnih in cerkvenih veljakov. WASHINGTON. — V Združenih državah se je pričela silovita kafpanja za bodočega predsednika republike. Kapitalist so napeli vse moči. da spravijo Roosevelta s poti, ki da daje preveč potuhe delavstvu. Menda, bodo celo komunisti podpirali Roosevelta. Resnica pa je ta, da je Roosevelt nekoliko zboljšal gospodarstvo, odpravil je precej brezposelnosti in tudi plače delavstvu so se zboljši-le V kljub temu pa izkazujejo kapitalističnim družbam pribitki najmanj 30 o|o pa tudi 100 o|o, s čemer seveda niso zadovoljni, ker njih mala je nenasitna in hočejo pograbiti vse. Človeške iznajdbe so vedno večje, delavcev potrebujejo zato pa vedno manj, in ti naj gladu poginejo, kaj njih briga. Roosevelt pa je bolj pošten in hoče da vsi ljudje živijo, ampak po našem mnenju bi najboljše napravil, da bi z vso kapitalistično drhaljo odločno obračunal, ŽENEVA. — V društvu narodov se je raz-ravljajo o preganjanju Židov v Nemčiji. Če bo Nemčija svarilo iz Ženeve vpoštevala, je seveda drugo vprašanje. DUNAJ. — Poluradni list "Weltblatt" zani-kuje trditve iz Berlina, da bi Moskva imela poseben vpliv v Avstriji. Avstrija da ni prikladna za komunizem, zaključuje list. MOSKVA. — V neki fabriki kjer so poleg fantov zaposljene tudi dekleta jih je ob priliki nabora 11 zaprosilo, da bi rade vstopile v vojaško službo, kot fantje. Komisar je dejal, da je zaenkrat dovolj mladeničev, da pa se bo vseeno napravilo, da se bodo vojaško izvežbale in bodo v slučajo vojske prav prišle. V Rusiji je precej žensk tudi v armadi, vendar so z novim dekretom odredili, da ženske niso za ta poklic, ker potem pa drugega zane marjajo, to je materinstvo, za katerega so v prvi vrsti poklicane. SHANGHAI. — Kitajski in japonski diplc matje se pogajajo glede nadoblasti nekaterih kitajskih provinc. Japonci stavijo kitajcem ^^ pogoje, da bi bila prava narodna sramota, če bi jih spreejli, zato je med obema državama czri-čje zelo napeto. Japonska vlada je poslala v shanghaiskc 'i-stanišče tri vojne ladje. VATIKAN. — Nekdo je menda nehote, . «j tako pravi poročilo, hotel zažgati baziliko v. Petra. Gasilci so ogenj hitro pogasili. BERLIN. — Nemško časopisje vsak dan ločneje piše o potrebah kolonij. Združene ar vive da imajo Kanado, Rusija Sibirijo in Ukrajino, Italija Abesinijo, in nekaj podobnega da je tudi za gospodarski razvoj Nemčije po'ieb :o- BERLIN. — Hitler je dejal, da bo Nei-'ija kmalu dovolj petroleja pridelovala doma n ne bo več odvisna od uvoza. ADDIS ABEBA. — Italijani se hvalijo velikem napredku pod vodstvom Italije. LONDON. — Pred nekaj časa angleška via da ni bila nič kaj pripravljena podpisati pomorskim pakt s Sovjeti. Ker pa so Sovjeti radi tega pričeli graditi lastno brodovje, so anglezi sprevideli, da je najbolje, če se doseže sporazum Rusija je že splovila nekaj parnikov in jih ima v načrtu zgraditi še mnogo. Anglija pa ne želi da bili Sovjeti poleg v zraku in na kopnem še na morju največja velesila, zato je sedaj pripra vljena za slučaj potrebe ponuditi sovjetom la stno brodovje, kar pred časom ni morala. Rusija se je s tem zopet zunanje okrepila in so japonci postali jako krotki napram njej pač pa so obrnili svoje grabežljive kremplje na Kitajsko. ŽENEVA. — Diplomatje vseh držav in članic Društva narodov so pričeli s živahnim zborovanjem. Načrtov je vsepolno za reorganizacijo Društva narodov. Za sedaj ni pokazalo Društvo narodov št nobenega odločilnega pomena. Če mu bo važno posvečati kaj pozornosti, bomo pozneje kaj opisa- ARGENTINSKE VESTI MONOPOL SO PODPISALI Kot smo že vnaprej predvidevali, četudi je senador Palacios vse moči napel, da bi preprečil namero vlade, je vseeno senat s 16 glasovi proti 6 odobril in podpisal monopol na kolektive ki so bili edino vozilo ki ni pripadalo inozemski družbi. Proti temu monopolu so volili socialistični in radikalni senatori. Danes so bili na vrsti kolektiverji, jutri bo pa kdo drugi. Bogve če se argentnei tega zavedajo, če se, potem bodo pri bodočih volitvah zmagali tisti, ki ščitijo interese naroda in ne kake tuje družbe. Mi nismo argentinski državljani in kot taki ne moremo v politiki ničesar odločevati, pac pa argentinska politika odločuje tudi našo u-sodo. Zato bomo vedno simpatizirali s tistimi ki resnično delajo za gospodarski napredek argentinskega n;iroda, ker obenem delajo tudi za nas. 200.000 JETIČNIH Kot pravi poslanec doktor Dickmanu .ie 200.000 ljudi jetičnih po celi argentini in jih umrje letno za to zavrartno boleznijo 20.000. po* ŠIFKARTE (odhod in prihod) - DENARNE POŠILJKE - HRANILNICA samo pri Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naše uradne ure so: od 8lA do 7 zvečer, v sobotah do 12y2 tire. No. 36$ slovenski tednik Stran t GOSPODARSTVO TRGOVINSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO OBNOVLJENA Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italjo, katera je .vodi v Rimu Jugoslovanski zastopnik Jovan Doučič, so končno prešla k povoljni rešitvi. V nedeljo dne 27. sept. t. 1. sta v Iliinu podpisala za Jugoslavijo gori imenovani, za Italijo pa Conde Ciano, novo pogodbo, katera regulira trgovino in plačevanje med °bema državama Ta pogodba je ena prvih Po sankcijah, katere so bile napovedane Italiji zaradi vojne v Abesiniji in je velikega pomena 2a Italijo kakor tudi za Jugoslavijo, katera je morala trpeti neprecenljivo škodo, samo da je Ugodila velesilam, ki so imele namen Italijo bojkotirati. Za sedaj je pogodba veljavna za sest mesecev, a se bo pozneje podaljšala. 2 MILIJONA PESOV ZA ŠOLARJE Narodni poslanec J. A. Solari je predložil poslanski zbornici predlog, naj bi ista odobrila 2 bilijona pesov, kateri naj bi se razdelili med uboge šolske otroke, v obliki čevljev in oblek. ^osebno v severnih pokrajinah, pravi poročilo, 0 Je zelo veliko otrok, ki ne morejo obiskovati šole v zimskih mesecih, ker nimajo ne čevljev le obleke. Njih očetje pa tako slabo zaslužijo, da je nemogoče od njih zahtevati, naj bi otrokom kupili oblačila, ker še za hrano jim primanjkuje. 15.000 otrok prihaja v šolo popolnoma brez, da bi kaj zavžili, 30.000 otrok pa se komaj okrepča. Zato ne morejo ne študirati in se le morejo prav razvijati. Tu je potrebna, takoj državna pomoč, da se ustanove za take revne otroke obednice. Taki načrti so bili že večkrat predloženi vladi in zakonodajni skupščini, pa so vedno naleteli na gluha ušesa. ^MERILI SO DA JE BILO 1. AVGUSTA 882.571.000 LITROV VINA Kakor je našim čitateljem znano, se je meseca avgusta vršilo popisovanje vina. Pri tej priliki so našli, da je od zadnje trgatve in od prejšnjih4et v raznih zalogah še 882.571.000 litrov vina, v katerem pa niso vštete ostale močne pijače in likerji. Pride torej na vsakega prebivalca v Argentini približno 680 litrov vina. še ga bomo pili, če hočemo, da bodo "Bodegas" vse prodale. Ker tu namreč pridelujejo vino "bodegas" in ne kmetje. Vinorejci prodajajo samo grozdje ka.tero se v "bodegas" spremeni v vino. In tam ga znajo prav napraviti. stelj za te bolnike p aje samo 5.000. Jetični trkajo zastonj na vrata bolnišnic ker ni prosto-fa za vseh. Dickmann pravi, da bi se nalovilo davek na alkoholne pjače in tobak 10% kar da bi zadostovalo v treh letih za zgraditev 300 bolnišnic. ALI BOMO ZASPALI? Z veliko vnemo se je pred par meseci zopet začelo delati na to, da se ustanovi lastni Slovenski zadružni Dom. Precejšnje število članov in simpatizantov S.P.D. I. je tudi pristopilo kot delničarji. Kmalu nato se je v S. T. objavilo pravila nove ustanove, nakar je vse obmolknilo in človeka skoro navdaja misel, da je po naši nesrečni stari navadi vse skupaj zaspalo kot je že toliko lepih misli in načrtov, ker pri naših ljudeh žal niso vzbudili zadostnega zanimanja, da bi lahko spoznali kako velikega pomena je za nas vseh taka ali podobna ustanova in so radi tega raje ostali v ekspektativi, češ, bomo videli, kaj bodo napravili, in če bo za kaj bomo še mi prišli zraven. Nihče teh ljudi pa ni pomislil, da bi bila lahko njegova pomoč že od začetka velikanskega pomena in vrednosti za nadaljni po-kret in obenem olajšava pripravljalnemu odboru, ki se gotovo muči kako bo stvar izpeljal, da bo vsem zadovoljil in da se izogne poznejšemu zabavljanju in kritiziranju, ki ga ob takih prilikah gotovo nikjer ne manjka ter je tudi skoro neizogibno, posebno še pri nas. Res je da en sam človek ni nič, vendar pa je treba pomisliti, da vsi smo pač vsi in je torej v zmoti tisti, ki misli, da če pride pozneje bo vseeno dočasno prišel, kajti njega ideja in nasvet sta lahko dragocena in velike veljave vredna. Če pa pride z nasvetom prepozno bo to v škodo nam vsem. V prosvetnem društvu v ul. Gral. Cesar Diaz 1657, se nahaja par malih načrtov in zemljišč, ki so na ponudbo. Pripravljalni odbor očivi-dno pretresa in preučuje kje in kako bi bilo bolj pripravno za kupiti, da bi po možnosti odgovarjalo našim željam. Pridite torej tisti, ki ste v mestu in odlašate za pozneje; oglejte si načrte, dajte svoja mnenja in se obenem že sedaj vpišite kot delničarji. Kar vas pa je v notranjosti in se za stvar zanimate pišite in povejte kaj je in kaj ni po vašem mnenju prav, ker če bo vredno se vas bo gotovo upo- števalo. Enako če vam ni kaka točka jasna, se obrnite na odbor, ki vam bo radevolje vše pojasnil. Svoto 100 pesov za eno delnico boste pa tudi lahko utrpeli, saj bo ravno tako varno naložen denar, kot na vsakem dobrem bančnem zavodu. Razlika je samo v tem, da v banki služi tujemu kapitalistu, da nas še lažje zatira medtem če ga pa daste za Slov. Dom bo nekdaj morda, vam samim v korist in bo torej ravno delnica enega posameznika privabila še deset drugih ter bomo lahko v kratkem doglednem času z ponosom gledali na naš lasten dom od kjer nas ne bo nihče več poganjal kot so nas doslej kadar se- jim je zljubilo rabiti hiše v katerih smo stanovali. V ta naš novi dom bomo z lahkim srcem in samozavestjo hodili po duševnega razvedrila in zdrave zabave, hodili bomo pa tudi iskat dobrega nasveta in pomoči v morebitni stiski in potrebi. Zato na delo vsi in takoj za skorajšnjo uresničitev dolge želje, lasten "Slovenski Zadružni Dom! Mirko Peljhan (Čitatelji in čitaljice! Premislite dobro ta članek ki bi bil zlata vreden za našo bodočnost, če ga bomo upoštevali, kar upamo. Op. ur.) ZAOSTALIM NAROČNIKOM Vedno vas je nek?j ki niste točni pri plačevanju naročnine. Če list ustavmo je takoj največja zamera, češ, niti teh pet borih pesov nam ne zaupajo. Nekateri pa bi se menda vkljub temu, da imajo poleg naslova na ovitku točno označeno do kedaj je poravnana naročnina, ne zavedali tega, če bi jim lista ne vstavili. Te dni bo naš kobrador obiskaval naročnike in naročnice po mestu. Bodite mu kolikor mogoče na roko, da ne bo zapravljal dragocenega časa in denarja za vožnjo. Velike večine se ta opomin ne tiče, ampnjk moramo biti vsi točni, če hočemo kaj doseči. \ ŽALOSTNA SLIKA DANAŠNJEGA ČASA Policiji se je posrečilo prijeti tatinsko druž-bo, kateri je načeloval 19 letni mladenič in katero so tvorili še eden 19 eden 14 in eden 13 letni otroci. Pomagal jim je neki ogljar, ki je shranjeval ukradeno blago. Kradli so namreč vreče na nekem skladišču. Poglavar te tatinske družbe je ubežnik iz otroške prisilne delavnice (popravijalnice). To je jako žalostni spričevalo današnje mladine, ki išče blagostanja povsod, samo tam kjer je resnično blagostanje, pri delu, ji ne diši. I I NIKDAR NE POZABITE da Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati oenar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup ladijskih prevoznih listkov z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah NUDI EDINO LE tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre) VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. Stran 4 8L0YKNSK1 WSDNlflt SLOVENSKI IZSELJENCI Slovenski tednik ima namen izdati prvi Slovenski Koledar v Južni Ameriki. Tem potoin naprošamo vse naše zastopnike, da kaj napišejo o slovenskem bitju in žitju v svojih okrajih. Naprošamo tudi vsa društvp» da pošljejo podatke o društvih, predvsem koliko članov ima vsako in v čem se društvo vdejstvuje. Društva lahko pošljejo tudi slike s potrebno svoto za kliše ki stane vsak kvadraten centimeter dva centaiva in pol. Ves materjal je treba poslati do 20 t. m. in v najslabšem slučaju sprejmemo do konec tega meseca. Enako sprejmemo do takrat tudi dopise, če ima kdo kaj primernega. Ker pa bomo tiskali samo toliko naklad kolikor bo naročnikov za Koledar, prosimo vse zainteresirane, da nam istotako pošljejo do 20 ali najpozneje do 30 t. m. zne««k za naročnino ki znaša $ 1.50 n 30 cent. več po pošti. Upamo, da bomo s teip zelo ustregli vsem izseljencem širom Južne Amerike. ROJAKI NA AVELLANEDI Zastopstvo za Slovenski tednik je sprejel naš rojak in naročnik Liberat Tavčar, Calle Chacabuco 587, Avellaneda. S tem smo dali lepo priložnost vsem našim rojakom na Avellanedi in okolici, ki bi si radi naročili Slovenski tednik, pa niso imeli prave priložnosti, da se ga sedaj naročijo in plačajo pri našem zastopniku. Poravnate pa lahko naročnino pri omenjenem rojaku tudi vsi stari naročniki, sploh se lahko obrnete do njega v vsakem oziru tičoče ."e Sloyenskega tednika. Obenem pa prosimo naše stare naročtnike, da se vsak malo potrudi in pridobi kolikor mogoče novih prijavljencev in naročnikov za, Slovenski tednik. Naslove istih oddajte kar našemu zastopniku, potem jih bo že on nam od poslal, da bo manj sitnosti in stroškov. Sploh prosi uredništvo S. T., da greste vsi kolikor mogoče na roko Liberatu Tavčarju, da nam bo s čim manjšim trudom pridobil čimveč naročnikov. Samo v slogi je moč! IZ ROSARIA Odbor S.D.I). Triglav vabi vse rojake in rojakinje na veliko društveno prireditev, ki je čist dobiček namenjen v prid društven knjižici. Zabava se bo vršila dne 11 otobra od (i ure popoldne do polnoči. Naj nihče neizostane na ta dan! Pokažimo našo dobro voljo do napredka, da s tem pomagamo društvu nabaviti novih knjig. Za odbor, tajnik: A. Brišar. NOVI NAROČNIKI IN PRIJAVLJENCI Palčič Josip, Kozlovič Ivan, Mihael Zupan čič, Janez Kobal, Primož Bernard, Janez Ivan, Gnbrovec Milan in Ipavec Josip. Rojaki in rojakinje. Pošljite nam novih na-ronikov in prijavljencev. Vsi pa skrbite da tudi naročnino točno poravnate. CERKVENI VESTNIK Služba božja v Villa Devoto sé je lepo vršila. Pevci so zelo lepo zapeli, harmonij je pa tako nemilo jokal... je pač siromak od starosti enda zgubil posluh... ali pa je žalostinke pel tistim, ki niso prišli.-pa bi lahko... Žal, da je nekaj in celo precej takih Slovencev, ki jih je sram iti v serkev! Ali pa so prekomot! Toda več kot smo napravili s slovensko službo božjo, več ne moremo napraviti. Opominjati jih in moliti zanje ne bomo nehali, ali — kaj lahko se jim zgodi po besedi Jezusovi: kdor se bo mene sramoval pred ljudmi se bom tudi jaz njega pred svojim Očetom... Vsega je bilo navzočih kakih sto ljudi. — Dosti malo! Mašo in pridigo je imel g. Doktoric. 11. okt. pop. ob 4h se Vrše večernice v isti cerkvi. Pridite, da bomo zapeli litanije! To nedeljo — 4, okt. je sveta maša na Saave-dri ob pol lih. Večernice na faternalu ob 4h. Maša prihodnjo nedeljo — 11. okt. bo na Avellanedi. Gospod Doktorič slavi letos srebrni jubilej svojega mašništva. Želja, da bi svojim rojakom kaj koristiti mogel, ga je vodila sem v to deželo in je prav, da mu pokažemo nekaj hvaležnosti za to žrtev. Zato mu hočemo prirediti vesel dan kot srebrno mašni jubilej. Vršila se bo ta slovesnost 18. okt. na Paternalu. Prilika. kot je še nismo imeli Slovenci tukaj, da bomo kar trije duhovniki stopili pred oltar in po slovensko zapeli. Pač ne bo nihče zamudil te prilike. Stanujeta sedaj trenutno g. Doktorič in g. Ka-stelie v duhovskem domu Condarco 545. Te-lef. 63-2435. G. Ka.stelic oddide za neke dneve v Rosario! Izšla je oktoberska št. Duhovnega Življenja. Kdor je ni v redu dobil, naj sporoči na naslov Caseros 2780. Tudi naročnino so nekateri še na dolgu. Hladnik Janez. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA A. B. Rosario. — A. L. ima plačano sedaj do 31. 12. 35. Za G. je naročnina v redu in bo sedaj redno dobival list. Hvala za novega naročnika. Pozdrav! A. P. Drugi dopis za prili. štev. Bomo prej pregledali. Več osebno o priliki. Pozdrav! M G. Vaš dopis glede radijske ure imamo že več časa. Bomo morda t prili. štev. povedali, kako bi se vaša zelja dala izpolniti, pa ne tipamo mnogo, ker Slovenci nismo dovolj složni in samozavestni. BOLAN JE V bolnišnici Clínicas se že precej časa nahaja rojak Pavel Gorjan iz Opatjega Sela. Želimo mu skorajšnje okrevanje. ZA FAŠISTIČNE ŽRTVE Benedikt Gomišček $ 2.— Od prej „ 73.60 Skupaj $ 75.60 Najlepša hvala,! 8 tem smo s to akcijo zaključili. Pričakovali smo več odmeva, vendar siliti ne moremo nikogar, če vsak sam ne čuti dolžnosti. ZA TISKOVNI SKLAD Ivan Gorenjšek Liberat Tavar Od prej 1,— l,— 24!).30 Skupaj .$ 251.30 Najlepša hvala ter se priporočamo v posnemanje. GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope pridejo: 10. oktobra, llemo. 12. „ Neptunia 22. ,. Avgustus. V Evropo odrinejo: 15. oktobra — Neptunia. Zračna pošta ob četrtkih in nedeljah. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO NUDI SVOJIM ČLANOM: čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev, čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na priditve in prosto na domačo zabavo. Kulturni cilj: širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd. Brezplačno krogljišče. V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti. Društveni prostori: ORAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES _ Dekliška Greda KRISTINA Ob robu starega mesta stoji hišica. Čebelnjak jo imenujejo. Dosti revežev stanuje v njej. Bro-dolomci življenja, popotni glasbeniki, kramarji, brezposelni obrtniki. Hiša ne pozna ne morale, ne greha. Življenje v njej hiti z omamljivo naglico. Dekleta dozore v njej čez noč v žene, fantje v može. Meseci postajajo leta, dnevi meseci. Strast, ki se je zvečer razvnela, ugasne zjutraj. Kar je bilo zjutraj še hladno, je morda zvečer vroče ljubljeno. Ravnodušnost se krvavo maščuje, kri se miri s poljubi. V tretjem nadstropju te hiše je stanoval gospod Hajs, ki je ponoči igral na kitaro. Čez •lan je bil doma in je tudi največkrat sedel pri svoji kitari. Spati ni mogél. Po vsej hiši so odmevale njegove rahle strune, če ni slučajno kakšen prepir ali krik preglasil njegove pesmi. V drugem nadstropju na levi je stanoval Matija s svojo materjo. Matija, je bil zastaven, miren fant in je delal v bližnji železarni. V sosednem stanovanju sta prebivali Kristina, nebeško in ljubko dekle, in njena mati. Ivo je Kristina dozorela, je nekega dne izginila iz hiše. V čebelnjaku so bili takšnih dogodkov vajeni. Nihče se ni zanje zmenil, samo Matiji je bilo hudo. Dosti časa je poteklo. Nekega dne je pred hiši obstal voz. V svili in kožuhovini je stopila iz njega Kristina. Mati jo je vsa srečna pozdravila in obrisala prah s stola, preden ji je rekla naj sede. Potem jo poklicala Matijo in njegovo mater in radovedna hišnica, ki je morala biti povsod zraven, se jima je pridružila. Tudi gospod Hajs je prišel s svojo kitaro. Občudovali so obleko mlade gospodične, strmeli so nad zlatimi kamni v prstanih, nad zapestnicami in uhani. Kristina je velela prinesti piva in gospod Hajs je igral na kitaro. Pa je pripovedovala Kristina. Pravila je o vili, kjer zdaj stanuje, govorila je o sobarici, vratarju, kočijažu in kuharju, ki so vsi v nje- ni službi. Hvalila je dobre jedi in srečno sitost. Z živimi besedami je pripovedovala o toploti, o vonju s krožnikov, o duhu kuhanega sadja, o privlačnosti pletenih, s sladkarijami napolnjeni košaric. Popivala je udobnost, domačnost svetle kuhinje, pravljične zaklade polnih shramb. Govorila je o izložbenih oknih trgovcev, ki se jim ni mogoče ogniti, o trgovinah, kjer ponujajo najokusnejše sdeže, o sla-ščičrnah, kjer imajo vse sladkosti sveta. Ko je odhajla, je dal Matiji bankovec za dvajset kron, da si kupi kakšen spomin nanjo. In obljubila, da se bo vrnila, "Revolver si bom kupil", je sklenil Matija. "Ljubim jo in ubil jo bom. Srečna je in tega ne morem prenesti." Čez nekaj časa se je.spet vrnila. Imela je bledo višnjevo obleko in velik višnjev slamnik z belimi cvetlicami. Tako je sedela pri materi v sobi in zraven nje je bil gospod Hajs s kitaro. Tudi Matija je prišel in je imel revolver v žepu. Pila je pivo z vsemi in niti rokavic ni slekla. Široki slamnikovi krajci so ji zakrivali obraz, da so se videla samo usta in ta usta so pripovedovala. i,---- ■ == FEODORA 'A rokami je rezal valove in pazil da mu voda ni odnesla žene, ki jo je rešil, moral je priti do parnika. In to se mu je tudi posrečilo. Vedno bližje* in bližje je prihajal k "Ruriku" in rav-lo v trenutku, ko so mornarji zaceli veslati, so ga »pazili potniki na krovu že čisto blizu krmila, «j,— Vrzite mu vrv! — zapove kapetan. Več vrvi je zletelo s krova. Segale so do valov, Vladimir pa si je prizadeval, da bi se oprijel katere. Pri tem je objel rešeno samo z eno roko, drugo pa si je osvobodil, da bi se prije.1 z njo vrvi. Svečana tišina je vladala na krovu parnika, ko so potniki opazovali poskuse plemenitega častnika. Gledalcem je bilo, kakor da ne smejo glasno govoriti, niti dihati se niso upali, da ne bi rešitve deklice v zadnjem trenutku onemogočili. gle.i, — že se je Vladimir Borotin oprijel vrvi, ki Ka je potegnila k parniku. Premične stopnice, so bile spuščene in ne da bi mu bil kdo pomagal, je stopil Vladimir nanje. Z obema rokama je prijel rešeno. Gledati ni mogel, ker mu je voda tekla po obrazu s 'eninih las, curkoma mu je. "lila preko oči in ga skoraj 0s'cpi)a. Tipal je po klinih navzgor. Vladimir, — Vladimir! — je kriknil zdajci ne-kdo in ta glas je drhtel silnega razburjenja in ko je niladi častnik stopil na krov parnika, je bila prva Mimoza, ki mu je prihitela naproti z razširjenim rokami, l>fsi 90 se ji dvigalo., na njenem obrazu pa se je zrcalil nePopisen strah. — O, Vladimir, kaj si storili — spregovori lepa Ja-!">nka- zasoplo. — Kako si mogel svoje življenje stav-'Jati un kocko radi te nespametne deklice?! Ceitudi bi ne šlo za hčerko gubornerjevo, — odgo-v»ri Vladimir in si strese vodo z las, — bi si kljub te-niti za hip ne pomišljal, temveč bi takoj skušal reS'ti dotično osebo! Ali nismo dolžni svoje življenje staviti na kocko, če obstoja le količkaj upanja, da bomo rešili življenje, svo-ie«a! bližnjega?! poglejte, Mimoza, jaz sem ohranil to drugo življe- "■'<>. poglejte, v svojem naročju--- 'rf>da Vladimirju je ostala beseida v grlu, kaj šele se-'Hi se je ozrl v ženo, ki jo je rešil, iskal je njen obraz, mesto človeškega obličja--- ,, I"! •m-nili r.i'aiii faataík, — voče, kapetan parnika, '"j- :■. . ..; i,;; —V, •• •-. ' ,'!.i i :"'] k «i mi, da lit mu česttali na junaštvu, — dovolite, da vam čestitamo! Toda, kaj držite v rokah, — saj to ni človek, to ni ženska to ni gubernerjeva hči! — Vreiča — se izvije Vladimirju Borotinu iz prsi krik razočaranja, ki bi ga ne mogel nihče opisati, — — sveti Bog, kaj pomeni ta — vreča?! — Da, zares, to je vreča iz surovega platna, — vzklikne kapotan, ki je stopil k Vladimirju in zmajeval z glavo, ko je zagle.dal v njegovem naročju vrečo. — Da, kaj pomeni to, kaj more biti v tej vreči? — Brez dvoma je tukaj človeško telo, gospod kape-, tan, — odvrne mladi poročnik, — kajti pod tem pokrovom čutim človeške oblike te.lesa! O Bog, torej nisem rešil Aleksandre in sedaj je revica gotovo utonila v valovih Volge! Ogromna voda, ki mi je prodirala v oči, da sem slabo videl in v svoji silni razburjenosti sem priplaval do prvega temnega predmeta, k sem ga videl na vodi, misleč, da je to gubernerjeva hčerka — in glej — re.šil sem to vrečo! — Sicer pa sem prepričan, da se v vreči skriva neka tajna! — nadaljuje Vladimir s svečanim glasom. — Kajti, čei je res, da se nahaja v tej vreči človeško telo, tedaj se mora pojaviti takoj tudi vprašanje, gospod ka-peitan, če se ni zgodil tukaj zločin, strašen umor-- — Spustite takoj to vrečo nazaj v vodo, gospod poročnik! — ga prekine kapetan parnika s takšno odločnostjo, ki je*Vladimirja silno presenetila. — Poslušajte, gospod poročnik, ukazujem vam, da takoj odložite vročo, prav tako pa pozivam vse ostale cenjene potnike ki se nahajajo tukaj, naj čim hitreje, zapuste krov in odidejo v svoje kabine! Ta kapetanov predlog se ni zdel nerazumljiv samo Vladimirju, temveč tudi vsem ostalim potnikom. Nihče ni mogel razumoti čudnega nastopa sicer prijaznega gospodarja parnika. Kapetan je namreč smrtnobled strmel v vrečo, ki jo je držal v naročju mladi poročnik. — Gospod poročnik, še enkrat se obračam na vas 8 prošnjo, — vzklikne kapetan, — da takoj odloflfk* to vrečo! še boljše bi bilo, če bi jo hoteli zopet vreči v vodo! — Gospod kapetan, — odgovori Vladimir Borotin začudeno, — ne razumem vas, — kaj neki skriva ta vroča, da trepeta pred njo mož, kakršni ste vi?! — Dobro torej, vidim, gospod poročnik, da vam moram povedati vso resnico, — odgovori kapetan "Rurilta" popolnoma mirno. — Poslušajte me torej tudi vsi vi, ki stojite krog mene.: Ta vreča skriva v sebi brez dvoma mrtveca — ki je postal žrtev kolere! 43. POGLAVJE. Najdena in skoraj zopet izgubljena Krik groze je odjeknil iz marsikaterih prsi. Vsi so pobegnili od Vladimirja. Beseda kolera je zadostovala, da je pognala v beg vse potnike, samo pogumnejši so ostali na parnikovem krovu. Pa tudi ti so opazovali Vladimirja iz primerne razdalje., kajti strah pred kolero je bil velikanski. Tud sam Vladimir Borotin, sicer ni poznal strahu, on, hrabri vojak in častnik, ki ni trenil z očesom kadar je lilo treba nastaviti svoje čelo sovražnim kroglam, je počasi spustil vrečo na deske na krovu. — Gospod kapetan, — spregovori mladi poročnik, — svoje domnevanjo ste. glasno izrekli, vendar je to tako strašno, da tega skoraj ne morem verjeti! Kako bi bilo mogoče, da bi plaval mrtvec, ki ga je pobrala kolera, v vreči po Volgi?! Mar v Nižnjem Novgorodu ni pokopališča, ki bi moglo sprejeti te. mrtvece?! — Prijatelj, — mu odgovori kapetan, — v Nižnjem Novgorodu je sicer dovolj pokopališč, toda strah, da bi mogli mrtveci — kolera se je namreč v Nižnjem Novgorodu zopet silno razpasla posebno sedaj med sejmom — okužcvati okolico tudi tedaj ko bi jih zagrnili z zemljo, je tako velik, da je ravnateljstvo bolnice Svetega Mihajla odredilo, da mečejo bolnike., ki so umrli na koleri, rajši v Volgo. Tok odnaša trupla kaj hitro odtod, nosi jih od mesta in jih prinese naposled v morje, če jih že niso požrlo ribe iz Volge in zadostile svoji požre.šnosti. — Kako pa veste to, gospod kapetan? — vpraša Vladimir. — Ali vam je ravnateljstvo bolnice zaupalo to tajno? — Tega ne, mladi prijatelj, toda z "Rurikom" ležim v pristanišču že osem dni! že prvi dan mi je. moj častnik javil, da je opazoval nekaj nenavadnoga, kar se je dogodilo na obali. Tam sta se redno, mi je zagotavljal mladenič, po desetkrat na večer pojavila dva moška, ki sta prinesla s seboj vreičo, katero sta v največji naglici vrgla v vodo. To se je dogajalo samo v trdni temi. Radoveden som bil, kaj naj bi to pomenilo. Mislil sem, da gre tukaj za zločin, mislil sem, da hočejo zločinci na ta način ukradene stvari spraviti, ker jim je najbržei policija za potami. Po drugi strani pa sem si zopet mislil, da gre za u-more, ki se tako pogostokrat dogajajo po ulicah Niž-njega Novgoroda. , Na vsak način sem hotel prodreti v to tajno in skril sem se s svojim častnikom za grmovje, ki raste tam v No. 368 ÜLüVJáNS&I TEDNIE. g t?u»ijjp Zdaj je vse drugače. Stari prijatelj je izne-nada umrl. Konec je mehke udobnosti v vili, ki je bila vsa kakor velika jedilna shramba, kjer se masti Otrok z dobrotami, časi ponosa so prišli. Bančni direktor, plešast možak, jo je vzel seboj.' Z njim se vozi *v gledališče. Ložo imata v takem koncu, da ju z vseh stran dobro vidijo. V hotelu sedi vselej pri srednjih mizah. V odprtem vozu se vozi z njim po promenadi in vsi njegovi znanci jo pozdravljajo. Zvečer prihajajo prijatelji v hišo: bogatini, umetniki, oficirji, vsi ji govore lepe besede in zavidajo bančnemu ravnatelju. Dobro pozna moč svojega nasmehka. ki zbuja veselje-na teh obrazih, dobro pozna svoje poglede, ki se jim nihče ne more upreti, dobro pozna zapeljivost svojih kretenj. Kakor omamljena od lastne lepote je zaprla sive oči in "Vh potem spet trpdna odprla. Sklenila je roke za vratom in se zamajala zapeljivo v bokih in Matija ni imel toliko poguma, da bi jo bil ustrelil. Ko se je spet vrnila, je bila oblečena sivo, elegantno. Njeno vedenje je bilo prav tako samozavestno kakor njena obleka. Sedela je v krogu svojih prijateljev in pripovedoala: Zdaj živi z nekim kapelnikom. Toda kako živi ! Nikoli si ni mislila, da je mogoče tako živeti. Kako ničevo je bilo njeno prejšnje življe- nje. Takrat v prvem času, ko je še plavala v masti in sladkosti, in potem, ko jo je obdajalo življenje sveta. Zdaj nima več vile, nima voza, zato pa živi med poljubi svojega moža, čuti toploto njegove ljubezni, njegovo nežnost. Pripovedovala je. kako se ljubček pogovarja z njo, ponavlja njegove besede, pravila je, kako sede pogosto zvečer h klavirju, ji zaigra uspavanke, ki se jih sproti izmšlja zanjo, kako počiva njena glava na njegovih ramenih, kako zagre-be ljubček svoja usta v njene lase, kako se ji počasi za pro oči, da zadremlje, in pa jo vso onioteno odnese med bele blazine. Z zaprtimi očmi so jo poslušali njeni prijatelji. Gospodu Hajsu se je izmaknila kitara iz rok, Matija pa je spustil prst z revolverja, s katerim se je bil v žepu igral. In spet se je vrnila. Imela je čeveljčke z visokimi petami, da so se zdele njene noge še manjše. V rokah je imela vezeno torbico, potem pa je sedla k svojim prijateljem in jim povedala : Zapustila je kapelnika. ker je bil preveč ljubosumen Zd j ima nekega poročenega prijatelja. Z njim stanu'je v domači, lepo oprem-rjavim oiientalceni. Pleše tako, da. nagiblje gla-pleše noči pod pisanimi lestenci. Na maškara-dah pleše z zaljubljenimi piroti in če se njen-plesalec utrudi, zbeži i/, rok belega klopna v ro- ke črnega domina, da se potem kmalu zavrti z klarinetov v bliske svojih oči in lesket svojih vo nazaj, Kakor bi se hotela od svojega plesalca odtrgati. Svet se vrti pod njenimi čevlji. Ritem basa spreminja v kretnje svojih rok, ihte-nje gosli v valovanje svojih ramen, piskanje klarinetov v bliske sojili oč in lesket svojih zob. Kakor obsedena je pri plesu. Gospod Ilajs je zaigral tarantelo na svojo kitaro in spremljal pesem s pitami, Matija pa se je plašno stisnil v kot. Ko se je spet vrnila v čebelnjak, so bile njene oči utrujene in njen obraz medel, vzlic plast šminke in pudra. Čudne reči je pripovedovala. Govorila je o drvečih brzih vlakih. Zdaj .je na severu, zdaj na jugu, zdaj na dirkališču, zdaj na loyu. zdaj v kopališčih, zdaj v gorskih hotelih. Pri mizi za ruleto sedi in grabi cekine. Potem pije spet whisky z rejenimi mešetarji, da zve. kako se bodo naslednji dan dvigali tečaji na borzi. Nato sede kakšnemu igralcu v naročje in mu skrvaj kaže kakšno kvarto naj zaigra. Povaočl naokoli se kotali zlato, zlato, lesketa se na ze lenih mizah in jasno zveni kakor smeh nedolžnih dekliških grl. Bankovci šume kakor zapeljivo svileno perilo. Lahko, polzko drse skozi prstw, pa so vendar slika neodvrglji-vosti. Lahk is«, da b jih človek odpihal, in vendar težki kako.f usoda. Pohlepno so se Kristi- bližini, kjer so se po navadi dogajale, te stvari. Ni nama bilo troba dolgo čakati, ko stn so pojavila dva malopridneža z vrečo. Toda v trenutku, ko sta ,jo hotela vrči v Volgo, sva planila midva k njima in jima zagrozila s samokresi. — Kaj imata v vreči?! — sem zaklical. — Gospod, — odgovori eden od njiju in se nasme-hne, — najboljše bi bilo, da bi čim hitreje izginili odtod, kajti ko boste slišali, kaj imava v vreči, vas bo minila volja, da bi slučaj prijavili policiji! — Ne šnli so pes, ne priporočam ti tega! — Dobro torej, gospod, povedal vam bom! V tej vreči je mrtvec, katerega je pobrala kolera, midva pa ga morava vreči v Volgo —- odvrne moški, — midva pa delava to na podlagi naredbe, ki jo je, izdalo ravnateljstvo^ bolnice Svetega Mihajla! — Priznam vam lahko samo, gospod poročnik Ro-rotin. — pristavi kapctaii, da sem tudi jaz kar najhitrejše odšel od tam, prav tako pa jo je pobrisal, tudi prvi častnik pnrnika. ker uikakor ni Imel volje ostati še, nadalje v bližini tistega skrivnostnega človeka, ki je tako govoril! Tako sem torej izvedel, da mečejo trupla ljudi, ki so pomrli na koleri, ,v Volgo in rudi tega sem prepričan, da gre tudi v tem slučaju za takšno truplo. — To izpremeni seveda vso stvar. — odvrne mladi poročnik. — in prosim vas, gospod kape,tan, da odredite, kaj naj store z vrečo in njeno strašno vsebino. — Takoj jo bomo vrgli zopet nazaj v vodo, odvrne "Rurikov" kapetan. — Sest mornarjev s: priskrbi dolge drogove, s katerimi bodo lah' nili vrečo, ne da bi jim bilo treba priti v žino! Mimoza se je privila k svojemu valcu in ga skušala odvesti s lu-o jenju, — ta vreča ne skriva mrtveca. — v t vzaih — slislišal sem še več, bilo je ime. — ki ljudje, ali ničesar ne slišite?! — •Komaj slišno se je oglasilo pod vrof je, bilo moje — Vladimir! Mladi častnik se je opotekol in f ha, že zopet, o ime, — ime pa .e v naslednjem tre-n po odkritju, ki mu nutku .je klečal ob vreči razb je ugrabilo skoraj zavest. Presenečeno so gledali vsi , - i.„ \si mladega poročnika, kapetan m mornarji so se spog' lodovali - Dragi prijatelj, -- Vo.? e kapotan dobl.0hotno in položi Vladimir ju voko „„ „,„„. _ ,Le vstanite wh.. no in prepustite nadalinr, ■ , ... 1 "»uuijno, skr]) za yrečo mojim mor- narjem! Vreča naj potuj« tja __ 0(- ,koder stc jo prinesli; to bo za nas vse, ki smo n,ka; ¡ ¡„ tud¡ za samo vref0j k5 skriva truplo na; ^ • ■ • • * , ' jholjse m najprimernejše! "'I1'"' spregov ori Vladimir. — Gospod ka- petan, pri Ro- » . , gn vsemo'goenem vam prisegam, da v tej vreči ni ... . , v .. trupla, v ii|e| m mrtvec, temveč živo bitje! - Sp' telj. - naj .¿o dvig-" •njeno bli- '^Jf-inu Spremijo- Pojdi z menoj, Vladimir^ prosim te. ne ostani več n O Rog, saj bi te ti čeno platno lahko .a tem. mestu! ga je prosila,. .di skozi to teilko m preiar,.' že je hotel V' , d°S°Kel da'' indimir ubogati Mimo™ , . nenadoma, V , ... " nimozo., tú . ' — Ne' . y .... . -Io s/tloni nad vrečo, «rečno bitje, — je zamrmrr i f tja •-Tnj„{ r. , , , l»! t*m. — socu- «Tedni človek, kateroga pokviv. tn s i * Vr> ««....,1 mi . . to tilatno. nisem P°z»'»l. nikdar te nisem s svoiim; • ■ n , , a., „• - , . svojimi orani videl, sln- si zana, nekaj trtnurt-n,. «J, v,»čil, 1 ^ «utico v si počivala na mo- jih prsih, ko sem te nosil iz, valov' Mimo sanjaj tam na dim Volee — • 11 i a želja. - kajti jaz___ ' 3 T3" "4* ei VlIZT^' Bazaj - - krikne zdaj- ci Vladimir z glasom, ki je ^ , ^ ¿ iOli se mi s di tie zelo razburjeni, dragi prija- " S* je, tolažil kapetan. — in najboljše bi storili, ee ' odšii v svojo' kabino in legli tam za nekaj ur , fiOsteliJo! ^ Zdravnik bo taicoj prišel k vam in predpisal kakšno sredstvo, ki vas bo pomirilo! To'dn, prijatelj",. kaj nameravate, zakaj ste potegnili nož?! — R'er bi rad to vrečo razparal, — odgovori Vladimir ^krepko, — in nobena zemeljska sila me ne more, odvrni ti od moje «amere, — oprl bom vrečo---— — ¿Tega ne boste storili, gospod poročnik. — krikne ha petan, njego>v glas j« bil. ukazujoč, lirkntu pa je zven el osomo, — to vam prepovedujem z ozirom na oblast, ki jo imnm na parniku! — T».i vendar ni mogočo, gospod kapetan! — odgovori mladi poročnik, ki ni vstal, temveč je obe roki položil na tolo, ki ga je skrivala surova vreča. —- Mar vam je vseeno, če živega človeka vržejo v vod p, da ne dovolite, da lii temu živemu bitju dal zraka in svetlobe in mu omogočil življenje sedaj, ko sem va- m dokazal, da v tej vreči ni mrtveca, ni trupla, ki je postalo žrtev kole,re in še enkrat vam ponav-ljp un, da hrani ta vreča živo bitje?! Nestrpno je udaril kapetan z nogo ob tla. . Ponoviti vam moram, da nikakor ne mirom dovoliti, d a (bi odprli .vrečo na mojem parniku! 'Toda Vladimir Rorotin se ni zmenil za te besede. in sovražne poglede, s hitro kretnjo je nastavi svoj nož na platno, z katerega je bila napravljena vreča in--- Odločno je stopi I Jtopcitan k mlademu poročniku in mu dejal ukazujoče:' — Rodite tako ljilbeznjivi, gospod poročnik, in mi takoj izbočite svoj nož, odstopite od tega mrtveca, in odidite z ostalimi potniki v kabine! Počasi je Vladimir vstal, toda od vreče se ni ganil, grozeče, se je ozrl naokrog in spregovoril glasno: — Prvi, ki bi mi se drznil približati, da mi vzame nož, in prvi, ki bi se dotaknil te vreče. — je mrtev, kajti jaz ga bom ustrelil! Samokres se je zasvetil v Vladimirjevi desnici. Strašno razburjanje je zavladalo na krovu in ni mnogo manjkalo da ni stoglava množica planila na ne-ustrašljivega mladeniča in mu vzela orožje. K sreči pa je bil kapetan "Rurika" pameten in miren človek, ki je vsako stvar dobro premislil in je hotel na vsak načn preprečiti prelivanje krvi. Radi tega si je skušal poročnika pridobiti z mirom. — Prosim vas, gospod poročnik Rorotin, — reče kapetan nežno in blagohotno, — ne silite me, da uporabim druga sredstva ki bi bila toliko, meni, kakor vam neprijetna! Toda kot vojak in kot častnik boste dobre volje, uvideli, da je meni dana na tem parniku vsa oblast in da imam pravico odrediti vse, kar smatram za potrebno in da si radi tega ne bom dal jemati pravice,. — Gospod kapetan, kar se tega tiče, se popolnoma strinjam z vami, odvrne Vladimir vljudno. — Teda.j spravite samokres, kajti tako dolgo, dokler držite v roki orožje, ne govorim z vami! — V nndi, da mi mojega sklepa ne boste preprečili, spravljam orožje, gospod kapetan! — Sedaj pa me poslušajte, — spregovori zopet kapetan — če že nočete odnehati od svojega sklepa, gospod poročnik, teda j boste vsekakor uvideli, da ne moreni dovoliti na svojem parniku eksperimentiranja z truplom, ki je bilo žrtev grozne kolere! Zato morate oditi s truplom na kopno, tam storite z njim lahko, kar vas volja! — Izvrstno, gospod kapetan, tedaj bodite tako Iju-beznjivi in me izkrcajte na obali! — odvrne Vladimir, ne da bi se po miši jal tudi samo za trenutek. — To je pač lahko reči, toda storiti je malo težje, kajti "Rurik" se. nahaja v popolnem toku. on plove s polno paro in čas. ki bi ga zamudil, bi moral nadome-fttltl i (Nadaljevanje) No. 368 Stran 7 TAKO JE ŽIVLJENJE Andró je bil krepak mladenič in bistrega razuma. Ivo so se njegovi prijatelji ženili se je on smejal in rekel: "naj se le, še kesali se bodo". On je kar naprej vasoval in se sedaj tu sedaj tam poveselil, puste č za seboj samo, spomin nanj. Prišel pa je čas. ko so tudi Andru nastavili past in ta se je hočeš nočeš ujel. Poročiti se je moral /, vdovo, ki je imela tudi nekaj prav drobnih otročičkov in kateri so se mu prav posebno smilili. Ker je bil dobrega srca. so ga otroci radi imeli in so ga klicali "tata". Tudi z ženo sta se prav lepo razumela, tako, da se j? večkrat pohvalil, "da se prav nič ne kesa". V to lepo srečo pa je kakor strela z neba. udarila vojna. Andro je poljubil ženo in otroke ter se solznih oči odpravil za tisoči, kateri so kakor on, zapustili domače in se odpravili na bojišče. Potikal se je po raznih frontah in imel ■y<»ilno srečo, da ni bil ne ranjen ne bolan. Domov je pisal in prejemal od doma odgovore, da gre vse narobe ko ni njega doma in. da ga pričakujejo, da bi vsaj malo prišel pogledati. Za dopust pa mu sreča ni bila mila, ker predno je prišla vrsta nanj, so ga zajeli Rusi in tedaj ¡lini prsti zadrli v mizo, kakor bi ležali kupi rumene kovine pred njo. Poslušalci so začarani gledali te prste, kakor bi bili hoteli ujeti na njih lesket zlata. Gospod ffajs je z dvema strunama oponašal žvenketanje zlata. V Matijevih ušesih je šumelo, pred njegovimi očmi se je lesketalo. In spet je čez nekaj časa švignila Kristina čez stopnice. Materi je prinesla dve steklenici vina v zelenem papirju. Imela je pisano, lesketa jočo se obleko, zibala se je n tudi ne bi mogel imeti sovražnikov, če ne bi nikogar sovražil. Tako pa — še mravlja se brani. Vendar zaganjati sev cerkev in duhovščino po mojem mnenju ne bo privedlo do zmage delavstva. Treba se je izobraževati in z razu-' mom iskati prave poti, saj pameten in razsoden človek vendar ne more nikomur nasesti. Vsi ki smo krščansko vzgojeni smo pravzaprav pošteno vzgojeni, samo bi radi potem naš čut obrnili v zasebne koristolovske namene. Izkoriščani pa bomo v kakoršnem koli sistemu, če pravzaprav sami hočemo da smo izkoriščani. Kdor je pošten, se ne more bati delavcev ki iščejo svoje pravice z rudečim ali kakršnimkoli praporjem. Krščanstvo ljudstvu ni pri-tjeslo sreče in blagostanja ker se je Kristusova doktrina izrabljala v nepoštene namene, in nobena ideja nam ne bo nič dobrega prinesla, če se ne bomo sami pobrinili za pravično izvedbo. Litijčan. "Slovenski Tednik" Calle Oral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires -oOo- INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, ¿brnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brisar, Calle Ricar-done 51. Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastop-aiki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ijih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Skrbcu Andrej na Banki holandés in pri Emilio živec, restavrant Osorio na Pater-nalu. ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Faiicov in FE1LIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 nrc DONATO ALVAREZ 2181 LL T. 59 - 1723 Tre lies MODNA KROJAČNICA STANIČ AVGUST Obleke po meri. čiščenje, in obračanje površnikov ter oblek. Specijalna izdelava ženskih oblek in površnikov. JUNTA 5316. — Bs. Aires CASA "CASTRO ČEVLJARNICA — KNJIGARNA Šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in žsnske TRELLES 2668 — Paternal Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? Stran ÍÓ SLOVENSKI TEDNIK No. 36& Iz Jugoslavije MEDNARODNO ZBOROVANJE ŽENSK V DUBROVNIKU Dne 1 oktobru so se zbrale ženske delegati-ífje'iz vsega sveta, kjer bodo zborovale o ženskih vprašanjih. Zborovanje bo trajalo do 6 oktobra. OB VRATIH EMONE / Delavci so naleteli na, grobišče, ki domnevajo strokovnjaki, da so, še z rimi jamske dobe. Iz enega pokrova se da razbrati, da je veljal napis nekemu, Titu Juniju Decijevemu sinu, ki je bil vojaški tribun konjáiiee v Emoni (Ljubljani). MLADI KRALJ ORJE Mladi kralj Peter se je pripeljal v spremstvu na Podhom ter se je napotil naravnost na njivo kjer so orali. Župan je pokazal fantu kako se orje in je potem tudi Peter napravil dve brazdi. Potem so prignali pastirji čredo ovac iz planine ki so eno dekleta pred kraljem ostri-gle, nato so mu tudi pokazali hleve za čredo in drugo živino. Župan je potem doma postregel visokim gostom z jabolčnikom in črnim kruhom, ki da je vsem izvrstno teknil. Vse to je lepo, še lepše pa bo, če bo mladi kralj, ko bo dorastel, tudi resnično razumel življenje kmeta in delavca. Če bo to razumel, potem se raznim jugoslovanskim "patrijotom" kaj slabi časi obetajo. PODJETNIKI SO SE ORGANIZIRALI Ker so se delavci v tekstlnih tovarnah organizirali in zahtevajo večje plače, ki so res naravnost škandalozne, so se takoj organizirali tudi podjetniki omenjenih tvrdlc, da branijo svoje interese. Lahko se zgodi, da bodo s tem še večje korist dosegle delodajalce kot pa delavci. Kot povsod v takozvanih demokratičnih državah, smejo tudi v Jugoslaviji močnejši po mili volji izkorščati šibkejše. SMRT SLOVENSKEGA PIJONIRJA V BELGIJI V Belgiji je nenadoma umrl komaj 34 letni rudar Lojze Hribar, pevovodja društva "Zvon". Pred sedmimi leti je odšel z drugimi v tujino s trebuhom za kruhom. Idealen fant pa je takoj organliziral društvo, ter pevski in dramatični odsek, katera je sam vodil, ker je bil izvrsten pevovodja in režiser. Krsta pokojnega Lojzeta je bila vsa posuta s cvetjem. Rudarji silno žalujejo po idealnem mladeniču, ki jim je v klpo trpljenja na tdjem vlival s prreditvami toliko veselja in duševnega vžitlca. Lahka mu bodi tuja zemlja. A njegovi materi kličemo: Živela taka mati, ki rodi takšnega sina, ki ga domovina ne bo mogla izlepa nadomesitti. S CERKVENE STREHE JE PADEL Ki let sta na Marjini cerkvi'popravljala streho. Nenadoma se je Belelj^,spodrsnilo iu.sg. je pričel loviti po zraku, oprijel se je Metoda in ga potegnil s seboj ki pa se je na robu strehe oprijel medtem ko je Belci treščil na kamenito tla ter se ves polomil, da je na mestu obležal mrtev. Belclu je malo prej umrla, žena na porodu dvojčkov, ki so ostali sedaj brez staršev. APENENIČARJI SE BODO TUDI ORGANIZIRALI Apeničarji so iiVSBIi dosedaj boljšo plačo nego rudarji in se jim ni zdelo potrebno organizirati. Lansko leto pa so vse apeničarje odslovili ter so jih potem pričeli jemati Ar službo za polovico nižjo ceno. Sedaj pa se nameravajo tudi apeničarji organizirati ter zahtevati kolektivno pogodbo. ZARADI POLITIČNE NESTRPNOSTI UBOJ V Zagorju so odstavili župana in je vsled tega prišlo do sovražnega razpoloženja med pristaši bivšega in sedanjega župana. Neke nedelje se zberejo v gostilni pri Brezovarju in se pričnejo pr litrih vina prav krepko psova-ti dokler ne pride naravnost do divjaškega pretepa. Spravili so se na gostilničarja in ko ga je njegov 69 oče hotel braniti, ga je eden s palico pobil na tla, da je na mestu obležal mrtev. Pokojni BrezOVar je 20 let bival v Nemčiji ' pri '- "'" - "•■ • ' ---."o-.,,! nekaj zaslužka iu si je napravil trdno domačijo. Sedaj pa je pri sinu užival trud svojega dela. NA MESTO K POROKI STA ŠLA V SMRT Na Sušaku sta se rada imela narednik Milan Savič star 23 let in Olga Broznik stara 25 let. Milan je bil zelo lep mladenič in tudi Olga je bila lepa. Dne 4. 9. je pa Milan ustreli svojo zaročenko in si še sam pognal kroglo iz samokresa v glavo in pri priči izdihnil, medtem ko je Olga podlegla zadobljeni rani nekaj ur za tem. Kaj ju je gnalo v smrt ni znano. Pisma izpričujejo, da sta si izvolila skupno smrt in da želita biti skupaj pokopana na Trsatu. v VZGOJA MLADEGA KRALJA Čez pet let bo mladi kralj Peter polnomočni vladar. Ker pa nimajo dandanes cesarske in kraljevske krone nobene veljave v tradicionalnem smislu, bodo mladega kralja vzgojili povsem moderno. Kot smo že poročali so mu določili sedem vrstnikov ki se skupaj kopajo, prirejajo izlete ter taborijo pod šotori. Časopisi prinašajo slike kako fant v družbi z drugimi vihti kramp in vozi samokolnico. To seveda delajo, da bi ga prikupili med narodom, ampak lahko se zgodi, da bo mladi kralj vzel stvar za malo bolj resno kot si mislijo, ko bo enkrat dorastel in razumel življenje v bistvu. ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. Dr. J. HAHN NOTRANJE BOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO PERILO JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE -OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI. Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 - Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI MESEČNO. Franc Belci, star 32 let in Metod Sulic star ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljžki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je' edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Pozor Rojaki Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO s krogljiščem in kegljiščem Calle MONTENEGRO 1586 Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata TURKOVICH in ŠTEMBERGER ^ j CASA "CAMBOS" Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires «M ■e&sseaesSB INSTITUDO - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrs'> stavljanja zob RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Štefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA V dar dobite -6 $. na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3-lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ P. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD KLINIKA ZA VSE BOLEZNI VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. Zdravimo venurižne bolezni z vsemi pripo močki, ki so poznani in bili odkriti zadnjo čase v Evrop in Ameriki. GOSPE sprejemamo v posebnih konsultorjih.l ki ima poseben vhod, Dra. Matilde Krasting, di-, plomlrana v Parizu in Buenos Airesu. ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA: Imamo zdravnike specializirane za vse bolezni, žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. Za bolnike iz dežele imamo posebno rezervirane sobe, za žensko in za moške, s posteljami od noga pesa naprej na dnn. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni $ 3.00 Jdprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih in nedeljah od 9 do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 - ANA C H R P O V A Slov. babica dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prak-30 v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621 ü T. 38 Mayo 8182 INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 ELENORAGIA in njene posledice ¿JFr.IfS -Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21________ fotografija "LA MODERNA NOVOPOROČENI* NajboljSi in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsa! Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires S tem oglasom imamo namen dati na znanje t^itateljem, Slovenskega1 ¡tednik ¡\ nov nal&rp) zdravljenja vseh bolezni, kakor tudi venerič-nih. Bolniki bodo dobili na kliniki JANET specalizirane zdravnike, kar se bo lahko vsak osebno prepričal, brez da bi zato kaj plačal, zakaj prvi pregled je za čitatelje te«'a lista zastonj. Bolniki plačajo prvi obrok še le ko se prepričajo o zboljšanju svojega zdravja na kliniki JANET, Lavalle 715, Bs. Aires. Pregled od 10 do 12 in od 15 do 20. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 12. Bolniki iz notranjosti dežele lahko vprašajo za nasvet potom pisma. ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL STJD 'EL SEMANARIO ESLOVENO'" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 Año VII. Núm. 368¡ BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin ISKRE Nekatere ženske so strašno domišljave. Domišljave na svojo lepoto in dobroto, na svoj stas in na druge lepe lastnosti, katere bi človek pri njili lahko z lučjo skal, pa bi jih ne našel. In naivne so, strašno naivne. Nekoč je rekla ena izmed njih: — Ne, tega pa že ne verjamem, da bi moj mož za drugimi ženskami opletal. — Vse je mogoče na tem svetu, — so ji odvrnili. — Kako vendar, — se je začudila, — saj še mene prav dosti ne mara, pa bi druge rad imel. .. ** * Kaj hočejo ženske? No, vam bom pa jaz povedal, kaj hočejo. Skoro vsaka ženska hoče imeti za moža šest čevljev visokega mladeniča, ki bi bil lep, neustrašen, odločen, korajžen, krepak in močan ter tako pohleven da bi ga lahko okrog prsta o vila. ** * ** * Soproga: "Ali že veš. da je gospod Majer danes zjutraj nenadoma umrl?" Profesor: "Kako? Včeraj sva se še skupaj P070R ROJAK» Ako se odločite si nabaviti dober radio-iparat, ne nasedajte kričeči reklami. Obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem žiru pošteno ustregel. KONSTRUKCIJA MODERNIZACIJA VRA.VNAVA NAPELJAVA ELEKTRIKE PRODAJA MATERJALA Garantirani radioaparati, ki dosežejo vse svetovne radiopostaje APARAT SUPER s 5 žarnicami $ 60.— Prva slov. radiotehnična delavnica ANDRES ARGUIBEL 1468, dep. 5 Buenos Aires sprehajala, pa mi ni nič o tem omenil. ** * V nekem mestu v Massárhusetts so občinski možje odredli, da morajo biti ob desetih zvečer vse učiteljise doma v postelji. To je umestna odredba. Učiteljira mora biti uzorna in nepokvarjena ženska. Če bi hodila po deseti uri zvečer po cestah in po parkih, bi se utegnila poliujšati od današnjih šolarjev in šolaric. "AJi imate kavi za bolečine?" jte vprašal deček, k oje stopil v lekarno. "Kje pa imaš bolečine?" je poizvedoval lekarnar. "Zdaj še nikjer, ampak oče ravnokar bere moje šolsko spričevalo..." * * * ANEKDOTA Napoleon, je bil nekoč, ko je imel še generalski čin, v družb literatov in učenjakov, ki so debatirali o zmislu svetovne zgodovine. Neki učenjak je zatrjeval, da vidi vzrok vsega dogajanja v pameti in pronicavosti visoko razvitega človeškega uma. neki abbé pa mu je nasprotoval s tezo o božjem poslanstvu katolške cerkve, ki da je edina nositeljica nadčutne moči na zemlji ter edina sila, ki usmerja usodo sveta. Napoleon je precej časa poslušal te čenče, potem je potegnil sabljo iz nožnice in udaril z njo po mizi. Družba se je prestrašena umaknila, Bonaparte pa se je debaterjem rogal: "Gospodje, sami ste videl, da zgodovino dela — meč!" NEKAJ ZA VSE Možnost okuženja s škrlatinko traja 24 ur do 8 dni potem, ko človek pride v dolino z bolnikom. Vsa zdravnšika-veda starega veka je zbrana v spisih Klavdija Galena, največjega zdravnika, po Hipokratu, umrlega 1. 201. po Tvr. r. V srednjem veku so dobivale ženske perilo šele v 15. do 16. letu starost in so ga izgubile približno v 45. letu svoje dobe. Zdaj se čiščenje začne že z 12. ali 13. letom in traja do 50. lita, časih še daljj Povprečna teža človeških možganov znaša 1350 do 1400 gr. Če bi lahko raztegnili človeška čreva in vse njihove gube na ravno ploskev, bi z njimi lahko pokrli šest kvadratnih metrov površine. Sydenham je proglasil jahanje in peš hojo za Restaurant "G SO Rl O" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno Vsako nedeljo ples. ñi s vadb j CENE 'SMERNE — Prenočišče po 70 cent. »Se priporoča lastnik E1ILÍ0 ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL prav tako učinkovito sredstvo proti jetiki, kakor je učinkovita kininova skorja proti malariji. Sehrt poroča, da so od 86 oseb, ki so jih potegnili iz vode, 43 obudili zopet v življenje, prav nič okvaril! * * * Mešani občutki Docent : Izraz "mešani občutki" vam lahko definiram takole: Mislite si, da pozvonita istočasno pri vas denarni pismonoša in krojač, ki mu še niste plačali obleke. ** * KAVA — ZDRAVJU ŠKODLJIVA ALI NE? Ugotovitve bostonskega zdravnika: Kuhati je ne smemo v pločevnasti posodi! Ali moramo vsi, ki dnevno, časih celo več nego enkrat, pijemo kavo, živeti v strahu zaradi posledic, ki lahko nastanejo zaradi našega kavoptja? Ali pa si smemo brez strahu za zdravje in bodočnost privoščiti dnevno po eno, dve ali celo tri škodelice kave? To vprašanje obravnava neki francoski list, ko poroča o eksperimentih ameriškega zdravnika iz Bostona. Ta mož je tri leta nepretrgoma opazoval učnek kave na štiridesetih študentih. ki so pili od tedna do tedna čedalje večje količine postopoma močnejše kave. Navzlic temu niso dobili ti kavopitvci napake, niti je bil oškodovan njh živni sistem. Tudi nespečnost jih ni mučila, njih organizem se ni Vsekako pa pravi bostonski zdravnik, da je kava neškodljiva samo v primerih, ko se kuha v nekovinski posodi. Po sodbi tega specialista ne škoduje človeku niti sto skodelic kave na dan — če se polagoma navadi na to množino — če ie ta kava skuhana v lončeni posodi. Toda kdo si bo upal popiti toliko črne kave dnevno? Ni dvoma, da h kaj takega pomenilo velik napor tudi za tiste, ki bi jim doma bili voljni kuhati kavo — v loncu iz ilovice. Krojačnka MOZETIČ Cenjenim rojakom eporočam, da sem dobil novomodne vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene 2merne, blago trpežno Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL)