Naročnina
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
6tev. rač. poštne hran, 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
v. lsto
HflHlDlM
Murska Sobota, 30. |anuar|a 1938.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l59/( dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 5.
Inozemski kapital
Malo je držav, v katerih ne bi imel tuji kapital svojo moč in kjer ne bi posegel v osnove gospodarskega ustroja. Posebno ga pa najdemo v onih državah, ki so gospodarsko slabotne in katere tuj denar postavlja, z ozirorn na gospodarstvo, še v slabši položaj. So države, v katerih nihče ne nasprotuje tujemu kapitalu, če se je vgnezdil v domače gospodarstvo. Nasprotno, celo išče se ga in se mu nudi različne ugodnosti in zaščito. Pri nas v Jugoslaviji, pa tudi v nekaterih drugih državah, se večkrat čujejo, a tudi čitajo ostre besede naperjene proti tujemu kapitalu iz zahteve, da se tujemu denarju onemogoči pot v naše gospodarstvo. Odkod prihaja to nerazpoloženje in kje so vzroki teh zahtev?
Predvsem se je treba vprašati: Kakšen inozemski kapital prihaja v našo državo? Kdo ga predstavlja? Kakšne so njegove posledice? Na vsa ta vprašanja je treba dati odgovor, če se hoče zadevo osvetliti s prave strani.
V naši državi je precej inozemskega kapitala, ki si je utrl pot v naše kraje še pred našo osvoboditvijo, pred svetovno vojno, pa tudi takšnega, ki se je pojavil v našem gospodarstvu v zadnjih desetletjih. Razlikovati je treba: denarni, bančni in industrijski kapital. Kar se tiče porekla inozemskega kapitala, se v večini primerov ne more dognati iz katere države izvira. To pa radi tega, ker ne prihaja ta denar — in to v mnogih slučajih — k nam neposredno, torej ne iz prve roke, nego potom posrednikov. Poleg tega pa je kapital v glavnem internacionalen. Danes imajo samo tri države toliko kapitala, da ga lahko izvažajo. To so: Zedinjene države severne Amerike, Anglija in Francija. In če bi prodrli do izvora tujega denarja, ki leži v naših podjetjih, bi prav gotovo zadeli ob eno izmed imenovanih držav. Res je, da se tu in tam sliši, da je v tem ali onem podjetju belgijski, nizozemski, italijanski, švicarski i. t. d. kapital ali ta ni nikoli sam in se več ali manj naslanja na denar, ki izvira ali iz Anglije, Francije, ali Amerike.
Inozemski kapital, ki smo ga ob ustanovitvi naše države podedovali, izvira predvsem iz Prage, Dunaja ali Budimpešte, skratka iz bivše Avstro-Ogrske. V prvem navdušenju naših svobodnih dni smo verovali v to, da nam tuji kapital ne bo škodoval in da ga ni treba. Tako je prišlo do »nacionalizacije" tujih potjetij. In kaj se je s tem doseglo? Tuja podjetja so morala sprejeti v svoje službe razne »rodoljube", ki niso imeli nikakih sposobnostih, pač pa zahteve po dobri plači. Inozemski kapital so na vse načine obremenili, ustvarili so jim take težkoče, da je v upravni zmešnjavi, ki je vsled tega zavladala, v obupu segel po samopomoči, da se vzdrži na površju. In v dnevnikih smo čitali v različnih nerednostih, po-tvorbah i. t. d., ki so se odkrili v inozemskih podjetjih. Da so jih omenjeni činitelji dovedli do tega, je pač najlepši dokaz ta, da se nikdar ni čulo o najmanjši nered-nosti v onih inozemskih podjetjih v naši državi, katerim se iz raznih razlogov niso stavljali nikaki oviri in ki jih niso šiloma »nacionalizirali".
Po vojni se je inozemski kapital začel silno zanimati in siliti v Jugoslavijo. Poleg resnih inozemskih podjetij bančne in industrijske stroke, so se pa v naši državi pojavila tudi podjetja, ki so se hotela na goljufiv način dokopati do našega denarja. Ker se pa nismo sami prepričali o pravi vrednosti teh ljudi, se je pogosto zgodilo, da so s svojim lažnivim nastopom dosegli pri nas različne pogodbe. S temi pogodbami pa se niso sami okoristili, ampak so jih spravili v promet pri manjših denarnih zavodih v Parizu, Londonu i. t. d. Seveda je marsi-kakšna »pogodba" ostala le na papirju, marsikakšna pa je prišla tudi do uresničenja. Takšno posredovanje nam je prišlo kaj drago. Utrpeli smo na denarju, ugledu in kreditu v svetu. In baš ti navedeni »predstavniki" inozemskega kapitala, ki so bili v najboljšem slučaju le agenti, a večkrat tudi le navadni širokoustneži, so dali povod, da se je vsa javnost začela protiviti inozemskemu kapitalu.
Inozemski kapital prihaja in odhaja iz naše države v obliki bančnega kapitala, kredita našim dr-
žavnim in samoupravnim ustanovam in industriji. Za našo državo je najvažnejši industrijski kapital, ker se ta pretvarja v nepremičnine, ki ostanejo v naši državi, ter so trajen doprinos našemu gospodarskemu razvoju in napredku. V to vrsto pa ne smemo šteti ona industrijska podjetja, ki na upanje izvršujejo pri nas razna javna dela. V bistvu je v teh podjetjih bančni kapital, ki prinaša dvojno korist — obresti in zaslužek pri izvršenem delu.
Kakor je smešno gledati na inozemski kapital, kot na poosebljeno požrešnost, ki nas hoče uničiti, tako je smešno pričakovati od tujega kapitala, da bo za nas človekoljubno in nacionalno podjetje. Kakor k nam, tako prihaja tudi v druge države z edinim namenom, da zasluži. V kolikor so politične in pravne razmere v kakšni državi srečnejše, v tolikor se bo inozemski kapital zadovoljil z manjšim dobičkom, ker je pač tveganost podjetja manjša. Pri tem pa so izvzeta rudarska podjetja, kjer je posebno ob ustanovitvi tveganost izredno velika, saj se nikoli ne more z vso natačnostjo že v naprej dognati, ali bo v zemlji toliko bogastva, da bodo z njim lahko poplačane vse drage naprave, stroji i. t. d.
Iz vsega tega bi bil zaključek naslednji. Inozemski kapital, še iž predvojnih časov, je bil v prvih povojnih letih izstavljen vsem napadom, prisilno »nacionaliziran",
kar ga je nagnalo v zagato, da je prišel v nasprotje z obstoječimi zakoni. Temu sledi doba, ko so državo preplavili razni »predstavniki" inozemskega kapitala, večinoma širokoustneži, ki so obetali zlate gore, a nas spravili v inozemstvu ob kredit in ugled. To so bili povzročitelji upora proti tujemu kapitalu v naši državi. Bančnega kapitala iz inozemstva je pri nas malo. Več ga je v industriji, predvsem v rudarskih podjetjih. Na državi je sedaj, da na zakonit način doseže, da se del ogromnih čistih dobičkov steka v državne kase in da poživi naše celokupno gospodarstvo. Če se dosedaj to ni zgodilo, ni to krivda tujega kapitala. Denarja nihče rad ne ponuja.
Inozemski kapital pa nam je zaenkrat potreben, ker le potom njega se bomo lahko dokopali do lastnih denarnih sredstev. Predvsem nam je potreben v industriji, da zamoremo izkoristiti naše bogastvo, ki ga hrani naša zemlja. Kjer je inozemskemu kapitalu omogočeno mimo delo in dostojen zaslužek, v mejah zakona a pod nadzorstvom stroge in pravične uprave, ni nikakih razlogov, da bi se temu vložnemu, četudi tujemu denarju, upirali. Res pa je, da so le nesrečne razmere krive, če se kdo nepravično in protipo-stavno obogati. Če pa je tako, potem pa je skoraj vseeno, če odira tujec ali pa rojak. Občutek in izguba je ista.
POLITIK
Predsednik vlade in zunanji minister je bil te dai na uradnem obisku v Kemiki prestolnici Berlin, da vrne svoječasni obisk nemškega zunanjega ministra, ki se je mudil junija meseca 1937 v Beogradu. Obisk našega državnika je povsod vzbudil razumljivo pozornost in vsi evropski časopisi so v svojih poročilih naglaševali ?elik politični pomen tega poseta. Polni laskavih besed pa so bili nemški časopisi in lahko trdimo, da se nemiki tisk še nikdar ni tako obširno razpisal o kakšni slovanski državi, kakor tokrat o naši domovini.
Med svojim bivanjem v Berlinu, kjer je predsednika naše vlade pozdravljala več tisočglava množica, je imel dr. Stojadinovfč več razgovorov z nem-
škim zunanjim ministrom v. Neurathom ter z ministrskim predsednikom generalom Gflringom, v vseh vprašanjih, ki so obema državama skupna in o vprašanju splošne politike. Našega ministrskega predsednika je sprejel tudi voditelj nemške države in državni kancler Adolf Hitler, ki je izjavil, da je bilo zbližanje Nemčije z Jugoslavijo neprestana skrb njegove vlade. H koncu je še posebej naglasih »Jugoslavija mora biti velika, močna in svobodna." Poleg drugih naprav, si je predsednik vlade, pred povratkom v domovino, ogledal tudi nemška vojno industrijo."
»Poskusi, ločiti mesto od vasi in meščanstvo od seljaštva, niso in ne bodo uspeli. To pa zaradi tega, ker nimajo poborniki spora med mestom
NA DATUM 1. II. 1938 NIKAR NE POZABITE! NA »KARNEVAL" MURAŠEV POHITITE!
In v&sjo za seboj nikogar, niti v mestu, niti na vasi. Najmanj je za njimi poštena hrvatska inteligenca, ki ve, kje je njeno mesto," Tako psše glavno glasilo dr. Mačkovega gibanja.
Za bližnje senatne dopolnilne volitve so vložili že povsod kandidatne liste, ki j h bo 11. Devet jih ima JRZ, d»e pa bivša Samostojna dem. stranka, ki 6e senatn h vol tev udeležuje v savski in primorski banovini. Ostale politične skupine, kakor srbi-janska zdruiena opozicija, hodžerovci in Ijotičevci, se volite? ne bo udeležila. Tako bodo v Beogradu, v du na«ski, nrravski, vsrdarski, drinski, vrbaski in dravski banovini samo !is"e JRZ, - savski, primorski pa tudi dr. Mačkove liste.
„Cenimo državnike po njihovih delih in oe verujemo kievetnikom. Združena opczic!ja širi med narodom nezaupanje ter grad. vse sv-^je delo med narod;.m samo na iažeh in kle vetah. Mi zadnjič resno opominjamo združeno opozicijo, naj preneha s svojim rovarjenjem, ki 3>.hko resno škoduje državi in narodu. Združena opozicija se moti, če misli, da bo ~ cgia s klevetami in i^žmi utrditi »voi položaj med narodom. Nsj pove zdru žena opozic ja narodu resn.co o sporazumu, ki ga je sklenila z dr. Mačkom JRZ ni proti sporazumu s Hrvati." To so bik besede ministra Cvrkiča na konferenci JRZ v Užicah.
Predsedstvo Kmetske zbornice za dravsko banovino je Jrnel sejo, na kateri so razpravljali o načrtu pravilnika o preured tvi sejmišč. Ker je ta predlog popolnoma neraben, so zahteva i, da se ga u ..akne. Razpravljali »o tudi o potrebi obveznega cepljenja prašičev, g'ede uvedbe enotnih mer za predajo drv, o ogrožanju slovenske kmečke posesti ob naši severni m«ji, o preskrbi s senom in o poseiskem redu za Prekmurje. Končno se je razpravljalo tudi o reviziji že lezniških tarif, s katero bš bila Slovenija zopet občutno udarjena.
V	vrstah srbijanske združene opozicije so se pojavili ljudje, ki n<so zadovoljni s sedanjim vodstvom stran ke. Njim na čeiu je dr. Dragoljubjo vanovič, ki hoče po francoskem uzoru osnovati .ljudsko fronto". To novo ljudsko frontaško gibanje, bo skušalo dobiti zveze s sličnimi pokreti, ki stoje na programu ljudske fronte tudi v drugih pokrajinah, verjetno tudi v Sloveniji.
V	Franciji so zopet imeli krizo vlade, ki jo je slednjič ponovno sestavil Chantemps. Iz vlade so izpadli komunisti, ki tudi niso dali nobene obljube, da bodo vlado podpirali v parlamentu. Izgleda, da je „ljudska fronta" v Franciji ob zatonu. Sedanja vlada pa je tudi samo predhodnega značaja. Ostala bo toliko časa, da uredi vprašanje denarja in reši nujne gospodarske posle.
Stalni mešani italjansko jugoslovanski gospodarski odbor, kije zasedal v Beogradu, je pred dnevi končal svoje delo. Z dogovorom je
. Dr. štoiadinovič se le vrnil iz Nemčije
Po 8 dnevnem službenem obisku v Nemčiji se je naš visoko ugledni ministrski predsednik in minister zunanjih del g. Dr. Stojadinovič Milan 24, t. m. ob 20 30 uri vrnil v Beograd, kjer je bil nadvse svečano sprejet
Takoj po 20. uri je začelo prihajati k sprejemu ministerskega predsednika, ns Beograjski kolodvor, ljudstvo vseh slojev in je v kratkem 2a$u napolnilo peron, čakalnice in trg pred kolodvorom. Ob 20y4 uri so prispeli k sprejemu vsi člani Kr. vlade z ministrom notranjih del g. Dr. Korošcem na čelu. Sprejema so se udeležili tudi številni senatorji, narodni poslanci, zastopstvo Senata in Narodne skupščine, vsi tuji diplomati, zastopstva raznih društev, mladina, dopisniki raznovrstnih listov i. t. d.
Ob prihodu vlaka je množica g. Dr. Stojadinoviču burao vsklikala, do-čira mu je šel minister notranjih del g. dr. Korošec v krogu svojih ministrskih tovarišev pri izstopu iz vlaka r»a-sproii in izrekel prisrčno dobrodošlico.
Po kratkem iskreno prijateljskem pogovoru, je g Dr. Stojadlnovič sto-nii v svoj avto in se po&si odpeljal, burno vsklikanje množice je pa nehala žele tedaj, ko se je avto oddaljil
bii določen obseg medsebojne izmenjave med obema državama v letošnjem letu in to na podlagi kontingentov. Nove določbe skušajo zlasti oiaj-iatž in pospešiti trgovinski promet med obe a državama.
Nemški ministrski predsednik GSring ter madžarski regent Horthy sta povabljena na lov na Poljsko. Z njima bosta prišla tudi zunanja ministra obeh držav, tako da se bo ta iov spremenil v važen politični sestanek.
Sovjetska Rusija se vsestransko pripravlja če bi jo zalotil vojni vihar. Viada bo naročila 25 milijonov plin skih mask, ki jih bo razdelila med prebivalstvom obmejnih okrožij. V vseh velikih mestih bodo pričeli z gradnjo ogromnih podzemeljskih zaklonišč proti zračnim napadom. Prav-tsko bodo začeli takoj graditi 500 novih velikih bombarderjev in 500 veli kih bojnih letal. Sklenjeno je tudi bilo, da bo moralo v bodoče pri vojaških manevrih sodelovati vse civilno pre bisalstvo, da se čim boij pripravi za slučaj vojne. Zelo bodo pomnožili tudi svojo vojno mornarico.
Na Daljnem vzhodu ni bilo bistvenejših dogodkov. Omeniti je le treba, da se je Kitajsko prebivalstvo, na ozemlju, ki so si ga šiloma prisvojili Japonci, uprlo. Dobro oboroženi ne prestano napadajo japonske oddelke, ter jim povzročujejo velike izgube. Japonci pa so si zelo v skrbeh, radi najnovejših izjav nekega ruskega državnika, ki je grozil Japoncem, da ni več daleč dan, ko bo prišlo do obračuna. Japonce pa vznemirja tudi vest, da se je ob sovjetsko-mandžurski meji zbrala ruska armada, ki šteje 100.000 ter je do zob oborožena.
od kolodvora in zavil v ulico Miioia Velikog.
G. Dr, Stojadlnovič slovi že od nekdsj kot prvovrstni diplomat in globok poznavalec gospodarskih razmer. Jugoslavija je lahko ponosna, da si je srečno zbral* za ministrskega predsed nika in ministra zunanjih del moža, v trenutku najbolj razburkanih č&sov, polnih zmed in strankarskih strasti, ki je z svojim stvarnim nastopom in pravilnim pojmovanjem razmer, vsevrstne težkoče v dokaj kratkem času -'zgladil
Nekoč naši ostri zunanji neprijateiji. so danes po zaslugi g. Dr. Stojadino viča, naši dobri prijatelji. Obkrožen! smo bili z neprijateiji, danes so pa vse sosednje države naše prijateljice.
G. Dr. Stojadinovšča ne cenimo samo mi kot našega pravilnega vodjo, ampak ga cenijo tudi tuje države in njih dslekovidni voditelji. O tem nam priča njegov službeni obisk v novo
urejeni Italiji in sedaj v mogočni Nemčiji, kjer je bil povsod nad vse svečano sprejet in z vso pozornostjo in častjo spremljan.
Utrditev Balkanskega pakta, sklenitev večnega prijateljstva z sosednjo bratsko Bolgarijo, so dela silno velike vrednosti, pri katerih ima g. Dr. Sto-jadinovič velike zaslug?.
Z ponosom moramo ugotovit!, da je naš ministrski predsednik g. Dr, Stojadlnovič v brstkem razdobju gospodarsko stanje države vsestransko razveseljivo izboljšal, ris zunaj pa za-jamčil mir in prijateljsko sožitje, radi-česar je naša dolžnost, da njega in svojo vlado vse stransko podpiramo.
G, Dr. Stojadinovič je nam Prek« murcem že od leta 1923, ko je bil nosilec kandidatne listn R S , kot objektiven in širokogruden politik dobro znan in ga zagotavljamo, da bomo njegovi politični teži vedno nskionjeni.
V spomin narodne delavke
Te dni poteče 10 let. od kar je preminula g o s p a Luthar Šaroita, soproga prečastitega g, Lu har Adama, e«ang. župnika v Pu~ concih. Pokojna, ki je bila rojena leta 1883 v Murski Soboti, se je posvetila učiteljskemu pckiicu. Vse strokovne izpite, žafeo tudi izpit za meščanske šole, je napravila z odličnim uspehom. Od leta 1916 dalje *je bila nameščena na meščanski šoli v Murski Soboti, kjer je delovala do leta 1919 S?oje vzgojiteljsko delo je zaključila na šoli v Puconcih, kjer je tudi po trudapolnem deiu za narod in mladino omah nila smrti v naročje, Kot globoko verna žena, je vzgajala v strahu božjem tudi svojo deco. Otroci v šoH so jo vzljubili, ssi jim je bila prava mati, ki je z ljubeznijo znala graditi pota mladim življenjem v bodočnost. Kako je ljubila našo doraš-čajočo mladino, je najlepši dokaz ta, da je neutrudno zbirala sredstva za dijaški dom. Njeno blago srce se je odprlo posebno v vojnih letih, ko si je nesebično postavila v službo svojega bližnjega ter stregla in prinašala tolažbe njim, ki so se vra čali iz bojnih poljan pohabljeni in razmesarjeni. Bila pa je tudi ob zibelki Dii-ževnega lista, kateremu je posvetila vse do konca življenja svoje sposobnosti.
Mnogo je imela še načrtov, da bi jih izvršila v korist svojemu naredu, med katerimi je vzrastla. Neusmiljena usoda pa je prekrižala njene račune. Prvega februarja leta 1928. je zaspala za večno. Plemenito ženo, ki je stala vsa, v službi svojega naroda, ohranili bomo v trajnem spominu!
Zveza poljedelskih delavcev in njeni člani!
Ni še niti eno leto, odkar se je ustanovila Zveza poljedeljskih delavcev v Murski Soboti. Po tem malem letu obstoja, pa je že pokazala velike uspehe in se močno potegovala za haske svojih članov, katerim je že v mnogih stvareh pomagala in kakor se obeta, bo imela letošnje leto še veliko več uspehov. Ne bomo vam naštevali kaj vse je že organizacija dosegla, ker to itak ssmi znate; povemo vam pa lahko, kaj ima Zveza spet letos na programu;
1.	Zboljšanje plače na Belju, kakor v denarju, tako v naturi.
2.	Dosegla je že precejšnji povišek
plač tudi na privatnih veiepos v naši državi, tako tudi v Karadjordjevem v Čoki.
3 Ima trdnocbijubljeno.da bo potom svojih prošenj in intervencij uslišana pri merodsjnih oblastih, da se v inozemstvu zvišajo plače približno za 18 25%.
4. Obljublja vsem svojim članom, da se bo za nje potegovala ter jim poskrbela primeren zaslužek, v tuzem-stvu, ali v inozemstvu.
Kaj pa vi delavci - člani vale Zve2e? Ali se tudi vi kaj pobrigate za svojo organizacijo ? Ste že poravnali članarino ? Če še ne, storite to čimprej, ker brez sredstev nikjer ni pomočil
.VESELA BOŽJA POT!?" 19. 15. 1938
9 Q G19 <219 c) 6ic) 6id 6ic)
Proslava rojstnega dne pokrovitelja gasilstva Nj. Vis. kraljeviša Tomislava.
Glasom dospelih poročil, so gasilci v mursko-sobcški župl povsod dostojno proslavili rojstni dan svojega visokega pokrovitelja Nj Vis. kralje viča Tomislava, ki se le rodii 19 ja-nuraja 1928 leta, drugi sin pokojnega V tenkega kralja Aleksandra I Uedi-
niteija. Skoro povsod so se gasilci v stmjfaih vrstah udeležili sv. maše in nato priredili zborovanja, predavanja in diuge zsbavne priredit?«.
Visoki pokrovitelj, cd katerega smelo pričakujejo naši pozarniki vse strsnsko pomoč, se točasno izobrazuje na posebni šoli v Londonu
Hali poiarniki so zborovali.
Dne 23. i. m. so požarnlkš mursko soboške čete, v restavraciji g Baca, obdržali svoj letni občni zbor. Tokrat se je zbora udeležile večje število čiansta in ostalih gostov, kot lansko leto, iz Česa skieparro, dft se razvija živahnejše zanimanje za to humano ustanovo, nego v preteklih ietih.
Ob 15 20 uri je predsednik in narodni poslsnec g. Benko Jotip ugotovil, da je bilo zborovanje pravilno sklicano in da je zbor z ozirem na navzoče članstvo, sklepčen. Pozdravil je vse navzoče, pesebno pa sreskega pod-načelnika g. Vertovšks predsednika občine g. H;rtaer Ferdinanda in zastopnika komandanta mesta pporučnl-ka g. Hermana,
Ob tej priliki je četa proslavila tudi rojstni dan pokrovitelja gasilstva Nj Vis. kraljeviča Tomislava, pri čemer je predsed ik imel primeren govor m s-ednjič pozval navzoče, da vskHirnejo v znak vdanosti Nj. Vel. kralju Petru 11. in vsern čl;>nom kr? Ijevskega doma, trikratni .Živijo". Z odobravanjem navzočih je bilo kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja odposlana vdanostna brzojavka.
Gospod predsednik je petem v jedrnih besedah opis?! pomen gasil ske organizacije, prečita! poslovilno in zahvalno pismo edstepivšega poveljnika gospoda Cvetko Ludvika ier ob žaloval, da se je dolgoletni energični poveljnik g. Cvetko odpovedal svoji fuakciji v času, ko smo vs* pričako* vali, da bo četo ns podlagi novo izvoljene uprave v podrobnosti reorganiziral. Obenem je naslovil ca gosp. Cvetka laskavo zahvalo za svoje dolgoletno sodelovanje pri četi.
Poročal je, da je uprava izvolila za novega poveljnika g. Bsc Ludvika
Avstrija zaprla mejo
V	pondeljtk, dne 24. jenuarja 1.1. ob 12, uri opoldne je sosedna Avstrijs zaprla mejo napram Jugoslaviji ter na ta način ustavila ves promet tudi na obrcejnem mostu med Gornjo Radgono in mestom Rsdkersburg. Ob Kučn'ci, koder gre državna meja po suhem, je meja na avstrijski strani zastražena z vojaštvom iz Radgone.
V	zvezi s temi nenadnimi ukrepi zapretja meje, se širijo razne fantas tične vesti in sicer pripovedujejo eni o restavraciji Habsburžanov, drugi o dezertaciji vojaštva naklonjenega narodnemu sccijalizmu. medtem ko bodo imeli prav le oni, ki zatrjujejo, da so tamkajšnji trgovski in obrtniški krogi izposlovali zapretje meje radi pojava goveje bolezni slinovke in parkljevke, ki se je pojavila zadnje čase na našem ozemlju v Dolnjelendavskem srezu in to radi tega, da bi na ta način demonstrativno vplivali na razvoj trgovskih pogajanj med Avstrijo in Jugoslavijo. Obrtniški in trgovski krogi v obmejnem avstrijskem kotu zahtevajo namreč, da se dovoli tudi Jugoslovanom v obmejnih kraj'h prenos raznih iivljenskih potrebščin in drugih malenkosti v vrednosti do 50 Din iz Avstrije ter so to zahtevo celo pred-nesli tudi deželnemu glavarju Dr. Ste-
in prosil občni zbor, da izvolitev sprejme, kar ss je tudi sogiasno in z živijo klici g. Bacu, odobrilo. Predsednik jt nadalje povdanl, da m<a vst člaastvo v g. Bacu nai?ečjo z?upaoje in, da smelo pričakuje, dr. bo z czirom na svojo spretnost, discipliniranost in zriajdijivost, četo v najkrajšem ča?u v podrobnosti izvežbal.
Slednjič je omenil, da je bil z delovanjem čete v preteklem letu zadovoljen in želi vsem najboljše uspehe na nesebičnem ga$ lskem delovanju.
V naslednjem so podali ostali upravni funkcionarji svoja poročila, ki so bila vsa z odobravanjem sprejeta. Iz poročil se da razbrat, da ie adrniais trafivno poslovsaje precej obširno in da je za pravilno upravljanje čete, dotok denarnih sredstev premajhen.
Sprejet je bil predlog za ustanovi tev treh vodov in sicer, častni, delavni in pripravljalni. IstotaSso so bila sprejeta precej obširna in dovolj jasna praviis godbenega odseka.
Končno se ie tajnik g. Čeh Franjo v imenu Čeie predsedniku g. Benku zahvalil za brezplačno davanje benzi na in polnenje akumulatorjev za ga silski avto in motorko. SresU podna čelnik, predsednik občine in zestopnik komandanta mesta so ss zahvalili za pozdrave, želeč gasiiski četi uspesne ga delovanja na polju gasilstva. Predsednik občtEse !udi v imenu občinskega odbora z obljubo, da bo občinska uprava tudi v bodoče znala ceniti človekoljubno delovanje svojih požarnikov.
Ob 18 uri je predsednik v najboljšem razpoloženju članstva zaključil sejo, pozivajoč gasilce k vstrajnosti in s prošnjo, da bi meščanstvo bolje pod piralo človekoljubno stremljenje domače gasilske čete.
phanu, ki se je mudi v Rsdgoni. Za prtje meje bo trajalo predvidoma 40 dni. Je pa dovoljen promet z rednim petnim listom v notranjost Republike, kakor da oseba z rednim potnim listom ne bi bil v stanju prenesti slinovke ali parkljevke pri prehodu.
Koncert Akademskega pevskega zbora v M. Soboti
APZ na Univerzi kralja Aleksandra I v Ljubljani bo organiziral Klub prek-mursk h akademikov s sodelovanjem vseh kulturnih diui»ev v Soboti na dan 27. februarja t. L popoldne ob 16 uri v veliki dvorani Soko5skega doma v Soboti.
Vsa društva, radi tega prosimo, d£ tegs dne ne prirejajo svojih prireditev.
O podrobnem programu in dose danjem deiu APZ, borno obširneje poročal! v prihodnjih šievHk*h n?*žega lista
Volitev senatorjev
Dne 6 februarja 1938 se bodo v Ljubljani vršite volitve senatorjev. Za Dravsko banovino prihaja za izvolitev s? m o eden senator v pošiev. Vložena je samo ena lista in sicer za g Dr. Schaubachs, bivlega velikega župana mariborske oblasti. Kandidat je prekmurskemu prebivalstvu iz dobe svojega županovanja dobro poznan kot pravičen in dobrohoten uradnik ter izvrsten jurist, radičesar priporočamo vsern volilnim upravičencem, da napravijo svojo dolžnost s tem, da pol-nošfevilno oddajo svoje glasove za g. Dr. Schaubacha.
V novembru 1937 so narasle vloge pri 8 slov. hranilnicah
Po podatkih Zseze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vlege pri 29 slovenskih samoupravni hra silnicah dne 30. novembra 1937 — 999 milijonov dinarjev; v primeri z primeri z oktobrom pomeni to sorazmerno neznaten padec za pribi, 3 milj.
Vendar so skupne vloge na knjižice narasle in sicer na 600,158 000 d?aar jev, dočim so vloge v tekočem računu znašale 398,9 milj Sicer so v!oge na knjižice norasle pri 7, vlege v teko čem računu pri 10 skupne vloge pa pri 8 hr; n lnicsh. Tudi število vlagateljev je naraslo pri nekaterih hrsnil nicah in sicer število vlagateljev ra knjižice pri 7, v tekočem računu pri 8, skupaj pri 7 hranilnicah.
Iz teh številk Izhaja, da se zsupa-Rje v hranilnice in v denarne zavede polagoma vrača. Številke za dccemfcer, ki še niso popolne, kažsjo to še lepše. Zlasti dobro vplivajo izplačilni načrti posameznih denarnih zavodov in poročila o teffij da sta Narodna banka in Poštna hranilnica odobrili denarnim zavodom kredite za izplačilo vlog Ker bodo imeli denarni zavodi na raz polago tudi prvo anuiteto od Priv. agrarne banke, bodo mogli vsaj po lagoma oproščati stare sloge. V zvezi s tem je zelo znaten priliv novih vlog v denarne zavode.
Žetev smrti
V Rimskih Toplicah je pred dnevi umrl Karol Vegler, nekdanji trgovec v Cankovi. Pokojni je bil svoječasoo pri nas premožen in ugleden mož. Bil je trgovec z živino in izvozničsr. Poleg tega je pa tudi posedoval precejšnje komplekse zemljišča. Toda pred leti je podlegel evoluciji valute in trgovine tako hudo, da je zgubil vse svoje obširno imetje Preselil se j* v Rimske Toplice šn tam vzel v najem restavracijo, ki jo je obdržal do svoje smrti.
Z ozirem na svoj dobrohotni značaj, uljudnost irs strpnost, je b<I pokojni povsod znan in priljubljen, posebno pa pri n?s v Prekmurju.
Mir njegovi duši 1 Preostalim naše sožalje.
DCWiCE V7ESTI
FRu rs ka $ob ota ;
—	Karneval SK Mure. Zelo okusna vabila in plakati v pestrih barvah oznanjajo, da so Muraši pridno na delu, da dostojno sprejmejo v svojo sredino vse tiste, ki so željni zabave in razvedrila. Vsega tega bo v izobilju dne 1. februarja ob »/2 9 zvečer, v vseh prostorih Sokolskega doma v Murski Sobot;, kjer priredi SK Mura svoj tradicionalni ples, ki bo letos pod devizo ..Karneval". Muraši bodo kot vedno, tudi letos za vse poskrbeli. Vsi prostori bodo primerno dekorirani, za ples in dobro razpoloženje bo skrbel priznani Odeon-jazz iz Ljubljane, od V2 5 ure zjutraj pa ciganska godba. Vse dobrote bodo na razpolago, „dobra kapljica" bo posebno izbrana — za kar nam jamčijo prireditelji. Obleka poljubna — maske zaželjene / Pridite vsi na ples Murašev I
—	Dospeli so najnovejši veliki spomladanski in poletni modni jour-nali. Dobijo se v knjigarni HAHN I. v Mutski Soboti.
—	Klub prekmurskih akademikov v Murski Soboti se najvljudneje zavhaljuje vsem cenjenim damam iz častnega damskega komiteja, ki so blagovolile sprejeti pokroviteljstvo nad II. Akademskim plesom v Soboti, z dne 5. januarja 1938. in so na katerikoli način pripomogli k organizaciji prireditve, bodisi z darili, bodisi s poma-ganjem pri priredisvi sami, kakor tudi ostalemu cenjenemu občinstvu, ki je s svojim obiskom počastilo prireditev.
Beležil in priporočal je pa seveda najrajši le takšne, o katerih je bil prepričan, da mu bodo plačali določeni delež. Ker pa so bili delodajalci z nami zadovoljni, so nam dopustili, da tudi mi podpišemo pogodbo, čeravno tii bilo našemu palirju po volji.
Sedaj, ko pa prihaja čas za predpriprave ponovnega potovanja na sezonsko delo v Nemčijo, se je gospa soproga našega palirja izrazila : „Iz Predanovec bosta šle samo dve starivi".
In tako izgleda, da ne bomo sprejeti na delo vsi, čeravno so bili delodajalci v lanskem letu z nami zadovoljni in čeravno smo pogodbo za letos že v lanskem letu v Nemčiji podpisali. To pa seveda samo radi tega, ker smo se obotavljali g. palirju plačati gotovi delež denarja.
Te vrstice sem napisal radi tega, da izvejo merodajne oblasti in javnost o delovanju gotovih palirjev, in da jim po mogočnosti preprečijo na ta način zbirati delavcev za sezonsko delo.
Štefan Podlesek
Sebičnost nekaterih palirjev sezonskih delavcev
Mirs kedaj čit»mo v časopisih o nabiranju sezonskih delavcev za tu in inozemstvo. Kako je to težko izposlo-vati pristanek palirja na sezonsko delo v Nemčijo, ve pa ie tisti, kije to pc-skusil, radičesar si dovol m navesti nekaj podatkov o lansirem nabiranju delavcev Nemčijo.
V marcu preteklega leta sta dobila dva gg. palirja od delodajalcev iz Nemčije, pogodbe, O tem se je nsgio zvedelo po celem Prekmurju, Medji-murju in celo na sosednjem Štajerju. Delavci in delavke so trumoma prihajali k obema palirjema s prošnjo, da jih sprejmejo na delo.
Eden izmed teh palirjev stanuje v neposredni bližini mojega stanovanja. Imel sem torej priliko videti In poslu šati kako so se pogodbe sklepale. V začetku je bilo vse mirno. Delavci so samo poizvedovali o delavnih pogojih In plači. Ko je pa palir rekel „Što več dk, tisti bo šel z menoj v Deutschland",
je nastalo bolj živahno. Delavci so se pogledovali in so bili v skrbeh za dosego mesta. Odkod naj bi vzeli denar za palirja, ko ga niso imeli niti za najnujnejše potrebe. Nastalo je prerivanje in vsiljevanje ter konečno fedor je plačal, je bi! takoj vpisan v seznam, kdor pa ni mogel plačati, je moral obljubiti, da bo plačal v Nemčiji, si cer ne bi bil sprejet.
Že ob drugem izplačilu našega za služka v Nemčiji, je začel g. palir tir-jati od delavcev svoje dozdevne stroške, čeravno jih je že pred tem dobil od direkcije dela izplačano. To je ponavljal toliko časa, dokler n! iztirjal v glavnem od vseh po 5 nemških mark. Na ta način si je od siromašnih delavcev nabral precejšno vsoto denarja. Saj mu je plačalo 7 delavcev samo iz moje vasi 1100 dinarjev.
Toda ko smo delo dokončali in se pripravljali na vrnitev v domovino, je naš g. palir ponovno začel zbirati delavce in pogodbe za bodoče leto.
IZDA SE LOKAL ZA
in še dvosobno sta- TRGOVINO
novanje primerno za
Pogleda se na Aleksandrovi cesti 25.
DOPISI:
—	Nenadna smrt. Ugledni oosest-nik in gssilec Erniša Josip iz Tešano-vec se je dne 24. januarja 1938 napotil z blciklom v Mursko Soboto. Izmed Tešanovcih in Moravcih je stopil iz bicikla in šel peš. Znanci so ga vprašali zakaj se ne pelje — odgovoril ni ničesar. Kmalu so ga pa opazili, da je z biciklom padel na cesto. Priskočili so k njemu in ugotovili, da umira. Poklicali so takoj zdravnika, ki je ugotovil, da je podlegel možganski kapi. Pokopali so ga 25 jan. ob zelo veliki udeležbi naroda in gasilcev v M. Soboti. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalje.
—	Dopise iz Puconcih, Predanov-cih, in požar ob meji, se bo objavilo v prihodnji številki.
—	Prijava biciklov. Opozarjamo vse lastnike biciklov, da svoje bisikle do 31. januarja pristojnim občinam prijavijo in se skozi to izognejo nepotrebnih stroškov.
—	Kuzma. Zrim Anton se je dne 22. t. m. ponesrečil, ko je s svojim očetom podiral bor in mu je drevo ob padcu po naklučju padlo na desno nogo in zlomilo. Po prvi pomoči je bil pripeljan v bolnišnico v M. Soboto. ✓ — Veščica. Društvo kmetskšh fantov in deklet črnelavci—Veščica priredi dne 6. febiuarja 1938 v vseh prostorih gostilne g. Kumin Štefana v Veščici maškerado združeno z plesno veselico. Pri sodelovanju maškerade so tudi vabljeni vsi prijatelji mladine. Najlepše maske je nagrada 50 Din, druge pa 25 Din. Ocenitev mask bo zvečer od 7—8 ure Ne zamudite 1
—	Sv. Jurij. Pred dnevi se je ugledni posestnik in blagajnik gasilske čete gospod Perša Andrej zaročil z gospodično Bertalanič Marijo, hčerko skrbne posestnice iz Sv. Jurija. Čestitamo I
—	Sreča v nesreči. G. Sinko Peter v Rogaševcih je imel za svojo družino spalno sobo nad kravjim hle vom. Vsled strohnelosti tramov in poda, se je pod porušil in padel na živino v hlev. Prestrašenost cele družine je bila velika — saj so se na enkrat v hudem ropotu prebujeni iz sladkega spanja, znašli v hlevu. Sreča v nesreči je pa ta, da se nobenemu ni nič pripetilo.
—	Dvodnevni kletarski tečaj se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v dnevih 4. in 5. febru arja 1938. Tečaj bo teoretičen in praktičen in bo trajal dnevno od 8—12 in 14—18 ure in je brezplačen. Namenjen je tečaj predvsem praktičnim vinogradnikom. Zanimanci se naj prijavijo predhodno z dopisnico.
—	Gor. Lendava. Ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Gor. Lendavi priredi v soboto, dne 5. februarja t. I. ob y2 8 uri zvečer v gostilni g. Krefta predpustno zabavo pod geslom: »V kraljevstvu gob". Maske: gobce, škrati, gozdne vile in druge maske dobrodošle. Zabavni del bo zanimiv. Pridite, da se poveselite in naplešete, ter s tem podprete naše društvo, ki se skrbi za revno šolsko mladino. — Odbor.
Nebesni poiav
Dne 25. t. m. po 20. uri smo opazili nebeški pojav nele pri nas, ampak tudi nn Hrvatskem, v Dalmaciji, Sloveniji, sosedni Avstriji in morda tudi drugod. Izredno močen severni sinj je objel nebo vsega zapadnega dela na še države. Od vsek krajev so telefo nično povpraševali, kje je nastal katastrofalni požar, o katerem ni znal nikdo povedati. Po vseh krajih in mestih so hiteli gasilci skupaj in se pripravljali na odhod na pozorišče, vendar se je kmalu ugotovilo, da k sreči ne gre za požarno katastrofo, temveč za nebesni pojav za takozvano severno luč.
Prekmursko Sokolsko okrožje brat ski vabi vse edinice — posebno pa {ete — da skličejo občne zbore vsaj do 5. II. 1938
Obenem prosimo, da nemudoma vrnete vprašalne pole okrožja od 15 XII. 1937, štev. 36/1937. Vrnite tudi prazne polel	Zdravo.
izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
CENIK najvažnejših živijenskih potrebščin
Sladkor v kockah in prahu	1 kg Din 16.— Sladkor kristalni	1 kg Din 14.50 Sol mleta morska z vrečo	1 kg Din 3.— Sol mineralna z vrečo	1 kg Din 2.75 Sol min. za živ. z vrečo	1 kg Din 1.75 Moka pšenična Ia. Ban. Ogg	1 kg Din 4,— Moka pšenična domača Ogg	1 kg Din 3.75 Moka ržena Ia.	1 kg Din 3.50 Moka ržena Ha.	1 kg Din 3.25 Kavini surogati »Franck"	1 kg Din 18.— Kava pražena „Minas"	1 kg Din 68.— Kava pražena „Santos"	1 kg Din 80.-Riža glazirana navadna	1 kg Din 7.— Riža karolina	1 kg Din 10.-Rozine grške navadne	1 kg Din 12.— Rozine grške prima	1 kg Din 16.— Milo „Zlatorog" in .Schicht"	1 kg Din 12.— Milo »Zlat." in „Schicht" terp.	1 kg Din 13.-V bodoče bodemo od časa do časa objavljali vedno dnevne cene	raznemu blagu na domačem tržišču.
Brezobvezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
Angleški funt sterling 1 kom Din 232 50 Francoski franki 100 ,	„ 152 —
Amerikanski dolar 1 „	„ 46-75
Isti v čeku	1 ,	„ 47 25
Kanadijski dolar 1 „	„ 46 50
Italjanska lira
Češke krone	100 „	„ 150 —
Nizozemski forint 1 »	„ 24-—
Nemška marka v bankovcih 1 kom 9 — „ v srebru 1 „ „ 12 — Avstrijski šiling v bankovcih 100 „ „ 870 — „ šil. v srebru in drobiž 1 » 8-50 Magyarski pengo po 100 kom „ 900 — Urug. peso	1 „ „ 17-50
Argent. peso	1 » „1150
Čekovne marke za 100 RM 1.410—1.430 Tečaji deviz v dnevnikih.
Gospodarski drobiž
Iz ameriških davčnih seznamov je razvidno, da je bilo predlansko leto v Zedinjenih državah 16 oseb, ki so imele vsaka po več nego 300.000 dolarjev letne plače. Najvišjo plačo je imel ravnatelj družbe General Motors Alfred Slodu. Ta je zaslužil 561.311 dolarjev na leto.
Poštna hranilnica je pokazala leta 1937 izreden napredek v vseh svojih poslih in je z uspehi presegala vsa prejšnja leta. Njen celotni promet v vseračunih je prekoračil 300 milijard dinarjev. To se pravi, da je na vsak delavnik prišlo več ko ena milijarda prometa. V tem velikem narastu poslov se vidi hkratu tudi splošno blagostanje in procvit narodnega gospodarstva pri nas.
Število hranilnih vlagalcev je poskočilo na 475.000, hranilne vloge pa na 1,250 milij. din., to je v primeri s hranilnimi vlogami leta 1936. za 260 milijonov dinarjev več.
Poštni minister je z odredbo povečal največjo dopustno težo za poštne pakete od 20 kg na 25 kg. Obenem s to spremembo je spremenjena tudi poštnina, in sicer obstoji sprememba v glavnem v tem, da je za lažje pakete in kratke razdalje poštnina deloma ugodnejša, dočim je za težje pakete in večje razdalje v nekaj primerih malenkostno znižana. Spremembe veljajo od 1. februarja t. 1.
ZAHVALA.
Vsem, ki ste ob težki in nenadni izgubi naše nepozabne hčerke
IDUiKE
darovali vence, cvetlice, izrekli sožalje, jo spremili na zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo gasilski četi Čikečka vas, gg. učitelju in učiteljici v Prosenjakovcih kakor tudi šolskim otrokom za spremstvo na zadnji poti.
V Pordašincih, 24. jan. 1938.
Žalujoča družina Kološa.
Kanarčki,
dobri pevci, in razplodne kletke se prodajo. Poizvediti v STROJNI PLET1LNICI v M. Soboti, Lendavska cesta l/a.
Veleposestniki!
Iščem mleko in primeren prostor v najem za izdelovanje sira. Cenjene ponudbe v Prekmursko tiskarno v M. Soboto pod .MLEKO".
PRODAM NOVI ŠIVALNI STROJ ter popolnoma novo MOŠKO KOLO in iENSKO KOLO. Naslov se poizve v Prekmurski tiskarni v M. Soboti.
LEPO STAVBlSČE IN STAVBENI MATEMJAL
ob banovinski cesti in prometnem kraju se ugodno proda. Vprašati pri: CIVIDINI STANE, brivec Gornja Radgona.
PRODAM
Proda se hiia
z vsemi pritiklinami in lepim fundušom na dobrem mestu v Murski Soboti. Več se poizve v KMEČKI POSOJILNICI v M. Soboti.
pri banovinski cesti, v enem kosu 6 oralov zemlje (2 orala travnika, 2, »/2 orala oratje zemlje, IV2 orala gozda za rušt) in 10 klaftrov zidarskega kamna na mestu. — 2 leti starega bika (rodovniški, licencirani), kravje kola, kočije (fčifedeles hinto, sani za parado, 3mX60mmin7mX 45 mm dolgi transmission, decimalna vaga (500 kg )
OBAL mlinar Pertoca, p. Hogašenci
UGODNE PRODAJE
v Murski Soboti:
Stavb šča cd 2000,- zemljišča (1600 □ ki.) od 4000,- hiše od Din 25.000, rentnonosne hiše (tudi bivše Ratkoiove) ter razna posestva, trgovine, gostilne itd. tudi po vsej državi posreduje:
KRČMAR ŠTEFAN,
akv, posredovalnice kupo In prodajo nepremičnin MURSKA SOBOTA, Benkova u. 10 (Vse informacije brezplačno.)
Prodata se dve hiii,
klet, preša ter okrog 3 orale njive, gorice, sadovnjak in vinograd. Cena je 27 000 Din. Podrobnejša pojasnila daje JOHANA SATLER Ivanševci št. 69 pri G. Radgoni.
Posl. št. I 1480/36
Dražbeni oklic
Dne 28. februarja 1938 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše, njiv in travnikov.
Zemljiška knjiga: Murski Črnci 1/45 vi. št. 17 in 56 ter 1/60 vi. št. 48.
Cenilna vrednost: 1573 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 1048 Din 75 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v MursM Soboti,
odd. IV. dne 30. dec. 1937.
Posl. št. I. 1074/37
Dražbeni oklic
Dne 1. marca 1938 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše, travnikov, gozdov, njiv i. t. d.
Zemljiška knjiga: Fukšlinci 1/8 vi. št. 113, 183, 206, 1/4 vi. št. 116, 117, 126, 143, 146, 157, 158, 167 in 197.
Cenilna vrednost: 25.344 Din 62 p.
Vrednost pritiklin: 1510 Din.
Najmanjši ponudek: 16.897 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sraiho sodišči v Murski Soboti
odd IV., dne 31. dec. 1937.
Posl. št. I 1718/36
Dražbeni oklic
Dne 3. marca 1938 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba neprimičnin: travnikov, gozdov in njiv.
Zemljiška knjiga: Krog 1/2 vi. št. 159.
Cenilna vrednost: 7834 Din 70 p.
Najmanjši ponudek: 5190 Din 92 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresho sodišči v Murslil Soboti
odd. IV., dne 9. dec. 1937
Posl. št. I 1130/3?
Dražbeni oklic
Dne 15 marca 1938 ob V2 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiše, njiv, travnikov, gozdov.
Zemljiška knjiga: Panovci 1/30 vi. št. 24.
Cenilna vrednost: 3924 Din 36 p.
Najmanjši ponudek: 26i6 Din 75 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresbo sodišče v MursM Soboti,
odd. IV., dne 14. jan. 1938.
Posl. št. I 686/37
Dražbeni oklic
Dne 17. marca 1938 ob 1/2 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njive, gozda.
Zemljiška knjiga: Rogaševci 1/2 vi.št. 144.
Cenilna vrednost: 44.180 Din.
Vrednost pritiklin: 850 Din.
Najmanjši ponudek: 29454 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Snsfeo sodišče v MursM Soboti, odd. IV., dne 4. jan. 1938.