Naročnina maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. 6tev. rač. poštne hran, 12.549 Izhaja vsako nedeljo. v. lsto HflHlDlM Murska Sobota, 30. |anuar|a 1938. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l59/( dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 5. Inozemski kapital Malo je držav, v katerih ne bi imel tuji kapital svojo moč in kjer ne bi posegel v osnove gospodarskega ustroja. Posebno ga pa najdemo v onih državah, ki so gospodarsko slabotne in katere tuj denar postavlja, z ozirorn na gospodarstvo, še v slabši položaj. So države, v katerih nihče ne nasprotuje tujemu kapitalu, če se je vgnezdil v domače gospodarstvo. Nasprotno, celo išče se ga in se mu nudi različne ugodnosti in zaščito. Pri nas v Jugoslaviji, pa tudi v nekaterih drugih državah, se večkrat čujejo, a tudi čitajo ostre besede naperjene proti tujemu kapitalu iz zahteve, da se tujemu denarju onemogoči pot v naše gospodarstvo. Odkod prihaja to nerazpoloženje in kje so vzroki teh zahtev? Predvsem se je treba vprašati: Kakšen inozemski kapital prihaja v našo državo? Kdo ga predstavlja? Kakšne so njegove posledice? Na vsa ta vprašanja je treba dati odgovor, če se hoče zadevo osvetliti s prave strani. V naši državi je precej inozemskega kapitala, ki si je utrl pot v naše kraje še pred našo osvoboditvijo, pred svetovno vojno, pa tudi takšnega, ki se je pojavil v našem gospodarstvu v zadnjih desetletjih. Razlikovati je treba: denarni, bančni in industrijski kapital. Kar se tiče porekla inozemskega kapitala, se v večini primerov ne more dognati iz katere države izvira. To pa radi tega, ker ne prihaja ta denar — in to v mnogih slučajih — k nam neposredno, torej ne iz prve roke, nego potom posrednikov. Poleg tega pa je kapital v glavnem internacionalen. Danes imajo samo tri države toliko kapitala, da ga lahko izvažajo. To so: Zedinjene države severne Amerike, Anglija in Francija. In če bi prodrli do izvora tujega denarja, ki leži v naših podjetjih, bi prav gotovo zadeli ob eno izmed imenovanih držav. Res je, da se tu in tam sliši, da je v tem ali onem podjetju belgijski, nizozemski, italijanski, švicarski i. t. d. kapital ali ta ni nikoli sam in se več ali manj naslanja na denar, ki izvira ali iz Anglije, Francije, ali Amerike. Inozemski kapital, ki smo ga ob ustanovitvi naše države podedovali, izvira predvsem iz Prage, Dunaja ali Budimpešte, skratka iz bivše Avstro-Ogrske. V prvem navdušenju naših svobodnih dni smo verovali v to, da nam tuji kapital ne bo škodoval in da ga ni treba. Tako je prišlo do »nacionalizacije" tujih potjetij. In kaj se je s tem doseglo? Tuja podjetja so morala sprejeti v svoje službe razne »rodoljube", ki niso imeli nikakih sposobnostih, pač pa zahteve po dobri plači. Inozemski kapital so na vse načine obremenili, ustvarili so jim take težkoče, da je v upravni zmešnjavi, ki je vsled tega zavladala, v obupu segel po samopomoči, da se vzdrži na površju. In v dnevnikih smo čitali v različnih nerednostih, po-tvorbah i. t. d., ki so se odkrili v inozemskih podjetjih. Da so jih omenjeni činitelji dovedli do tega, je pač najlepši dokaz ta, da se nikdar ni čulo o najmanjši nered-nosti v onih inozemskih podjetjih v naši državi, katerim se iz raznih razlogov niso stavljali nikaki oviri in ki jih niso šiloma »nacionalizirali". Po vojni se je inozemski kapital začel silno zanimati in siliti v Jugoslavijo. Poleg resnih inozemskih podjetij bančne in industrijske stroke, so se pa v naši državi pojavila tudi podjetja, ki so se hotela na goljufiv način dokopati do našega denarja. Ker se pa nismo sami prepričali o pravi vrednosti teh ljudi, se je pogosto zgodilo, da so s svojim lažnivim nastopom dosegli pri nas različne pogodbe. S temi pogodbami pa se niso sami okoristili, ampak so jih spravili v promet pri manjših denarnih zavodih v Parizu, Londonu i. t. d. Seveda je marsi-kakšna »pogodba" ostala le na papirju, marsikakšna pa je prišla tudi do uresničenja. Takšno posredovanje nam je prišlo kaj drago. Utrpeli smo na denarju, ugledu in kreditu v svetu. In baš ti navedeni »predstavniki" inozemskega kapitala, ki so bili v najboljšem slučaju le agenti, a večkrat tudi le navadni širokoustneži, so dali povod, da se je vsa javnost začela protiviti inozemskemu kapitalu. Inozemski kapital prihaja in odhaja iz naše države v obliki bančnega kapitala, kredita našim dr- žavnim in samoupravnim ustanovam in industriji. Za našo državo je najvažnejši industrijski kapital, ker se ta pretvarja v nepremičnine, ki ostanejo v naši državi, ter so trajen doprinos našemu gospodarskemu razvoju in napredku. V to vrsto pa ne smemo šteti ona industrijska podjetja, ki na upanje izvršujejo pri nas razna javna dela. V bistvu je v teh podjetjih bančni kapital, ki prinaša dvojno korist — obresti in zaslužek pri izvršenem delu. Kakor je smešno gledati na inozemski kapital, kot na poosebljeno požrešnost, ki nas hoče uničiti, tako je smešno pričakovati od tujega kapitala, da bo za nas človekoljubno in nacionalno podjetje. Kakor k nam, tako prihaja tudi v druge države z edinim namenom, da zasluži. V kolikor so politične in pravne razmere v kakšni državi srečnejše, v tolikor se bo inozemski kapital zadovoljil z manjšim dobičkom, ker je pač tveganost podjetja manjša. Pri tem pa so izvzeta rudarska podjetja, kjer je posebno ob ustanovitvi tveganost izredno velika, saj se nikoli ne more z vso natačnostjo že v naprej dognati, ali bo v zemlji toliko bogastva, da bodo z njim lahko poplačane vse drage naprave, stroji i. t. d. Iz vsega tega bi bil zaključek naslednji. Inozemski kapital, še iž predvojnih časov, je bil v prvih povojnih letih izstavljen vsem napadom, prisilno »nacionaliziran", kar ga je nagnalo v zagato, da je prišel v nasprotje z obstoječimi zakoni. Temu sledi doba, ko so državo preplavili razni »predstavniki" inozemskega kapitala, večinoma širokoustneži, ki so obetali zlate gore, a nas spravili v inozemstvu ob kredit in ugled. To so bili povzročitelji upora proti tujemu kapitalu v naši državi. Bančnega kapitala iz inozemstva je pri nas malo. Več ga je v industriji, predvsem v rudarskih podjetjih. Na državi je sedaj, da na zakonit način doseže, da se del ogromnih čistih dobičkov steka v državne kase in da poživi naše celokupno gospodarstvo. Če se dosedaj to ni zgodilo, ni to krivda tujega kapitala. Denarja nihče rad ne ponuja. Inozemski kapital pa nam je zaenkrat potreben, ker le potom njega se bomo lahko dokopali do lastnih denarnih sredstev. Predvsem nam je potreben v industriji, da zamoremo izkoristiti naše bogastvo, ki ga hrani naša zemlja. Kjer je inozemskemu kapitalu omogočeno mimo delo in dostojen zaslužek, v mejah zakona a pod nadzorstvom stroge in pravične uprave, ni nikakih razlogov, da bi se temu vložnemu, četudi tujemu denarju, upirali. Res pa je, da so le nesrečne razmere krive, če se kdo nepravično in protipo-stavno obogati. Če pa je tako, potem pa je skoraj vseeno, če odira tujec ali pa rojak. Občutek in izguba je ista. POLITIK Predsednik vlade in zunanji minister je bil te dai na uradnem obisku v Kemiki prestolnici Berlin, da vrne svoječasni obisk nemškega zunanjega ministra, ki se je mudil junija meseca 1937 v Beogradu. Obisk našega državnika je povsod vzbudil razumljivo pozornost in vsi evropski časopisi so v svojih poročilih naglaševali ?elik politični pomen tega poseta. Polni laskavih besed pa so bili nemški časopisi in lahko trdimo, da se nemiki tisk še nikdar ni tako obširno razpisal o kakšni slovanski državi, kakor tokrat o naši domovini. Med svojim bivanjem v Berlinu, kjer je predsednika naše vlade pozdravljala več tisočglava množica, je imel dr. Stojadinovfč več razgovorov z nem- škim zunanjim ministrom v. Neurathom ter z ministrskim predsednikom generalom Gflringom, v vseh vprašanjih, ki so obema državama skupna in o vprašanju splošne politike. Našega ministrskega predsednika je sprejel tudi voditelj nemške države in državni kancler Adolf Hitler, ki je izjavil, da je bilo zbližanje Nemčije z Jugoslavijo neprestana skrb njegove vlade. H koncu je še posebej naglasih »Jugoslavija mora biti velika, močna in svobodna." Poleg drugih naprav, si je predsednik vlade, pred povratkom v domovino, ogledal tudi nemška vojno industrijo." »Poskusi, ločiti mesto od vasi in meščanstvo od seljaštva, niso in ne bodo uspeli. To pa zaradi tega, ker nimajo poborniki spora med mestom NA DATUM 1. II. 1938 NIKAR NE POZABITE! NA »KARNEVAL" MURAŠEV POHITITE! In v&sjo za seboj nikogar, niti v mestu, niti na vasi. Najmanj je za njimi poštena hrvatska inteligenca, ki ve, kje je njeno mesto," Tako psše glavno glasilo dr. Mačkovega gibanja. Za bližnje senatne dopolnilne volitve so vložili že povsod kandidatne liste, ki j h bo 11. Devet jih ima JRZ, d»e pa bivša Samostojna dem. stranka, ki 6e senatn h vol tev udeležuje v savski in primorski banovini. Ostale politične skupine, kakor srbi-janska zdruiena opozicija, hodžerovci in Ijotičevci, se volite? ne bo udeležila. Tako bodo v Beogradu, v du na«ski, nrravski, vsrdarski, drinski, vrbaski in dravski banovini samo !is"e JRZ, - savski, primorski pa tudi dr. Mačkove liste. „Cenimo državnike po njihovih delih in oe verujemo kievetnikom. Združena opczic!ja širi med narodom nezaupanje ter grad. vse sv-^je delo med narod;.m samo na iažeh in kle vetah. Mi zadnjič resno opominjamo združeno opozicijo, naj preneha s svojim rovarjenjem, ki 3>.hko resno škoduje državi in narodu. Združena opozicija se moti, če misli, da bo ~ cgia s klevetami in i^žmi utrditi »voi položaj med narodom. Nsj pove zdru žena opozic ja narodu resn.co o sporazumu, ki ga je sklenila z dr. Mačkom JRZ ni proti sporazumu s Hrvati." To so bik besede ministra Cvrkiča na konferenci JRZ v Užicah. Predsedstvo Kmetske zbornice za dravsko banovino je Jrnel sejo, na kateri so razpravljali o načrtu pravilnika o preured tvi sejmišč. Ker je ta predlog popolnoma neraben, so zahteva i, da se ga u ..akne. Razpravljali »o tudi o potrebi obveznega cepljenja prašičev, g'ede uvedbe enotnih mer za predajo drv, o ogrožanju slovenske kmečke posesti ob naši severni m«ji, o preskrbi s senom in o poseiskem redu za Prekmurje. Končno se je razpravljalo tudi o reviziji že lezniških tarif, s katero bš bila Slovenija zopet občutno udarjena. V vrstah srbijanske združene opozicije so se pojavili ljudje, ki nnom kr? Ijevskega doma, trikratni .Živijo". Z odobravanjem navzočih je bilo kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja odposlana vdanostna brzojavka. Gospod predsednik je petem v jedrnih besedah opis?! pomen gasil ske organizacije, prečita! poslovilno in zahvalno pismo edstepivšega poveljnika gospoda Cvetko Ludvika ier ob žaloval, da se je dolgoletni energični poveljnik g. Cvetko odpovedal svoji fuakciji v času, ko smo vs* pričako* vali, da bo četo ns podlagi novo izvoljene uprave v podrobnosti reorganiziral. Obenem je naslovil ca gosp. Cvetka laskavo zahvalo za svoje dolgoletno sodelovanje pri četi. Poročal je, da je uprava izvolila za novega poveljnika g. Bsc Ludvika Avstrija zaprla mejo V pondeljtk, dne 24. jenuarja 1.1. ob 12, uri opoldne je sosedna Avstrijs zaprla mejo napram Jugoslaviji ter na ta način ustavila ves promet tudi na obrcejnem mostu med Gornjo Radgono in mestom Rsdkersburg. Ob Kučn'ci, koder gre državna meja po suhem, je meja na avstrijski strani zastražena z vojaštvom iz Radgone. V zvezi s temi nenadnimi ukrepi zapretja meje, se širijo razne fantas tične vesti in sicer pripovedujejo eni o restavraciji Habsburžanov, drugi o dezertaciji vojaštva naklonjenega narodnemu sccijalizmu. medtem ko bodo imeli prav le oni, ki zatrjujejo, da so tamkajšnji trgovski in obrtniški krogi izposlovali zapretje meje radi pojava goveje bolezni slinovke in parkljevke, ki se je pojavila zadnje čase na našem ozemlju v Dolnjelendavskem srezu in to radi tega, da bi na ta način demonstrativno vplivali na razvoj trgovskih pogajanj med Avstrijo in Jugoslavijo. Obrtniški in trgovski krogi v obmejnem avstrijskem kotu zahtevajo namreč, da se dovoli tudi Jugoslovanom v obmejnih kraj'h prenos raznih iivljenskih potrebščin in drugih malenkosti v vrednosti do 50 Din iz Avstrije ter so to zahtevo celo pred-nesli tudi deželnemu glavarju Dr. Ste- in prosil občni zbor, da izvolitev sprejme, kar ss je tudi sogiasno in z živijo klici g. Bacu, odobrilo. Predsednik jt nadalje povdanl, da m