7. štev, V Ljubljani, dne 15. februarja 1913. Leto V. Slovenski som. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. 7obirajočega kaplana Družbe, mlekarne in štacune ustanavlja- d‘očega kaplana uke« in hinavce rodečega kaplana Kimovce in podrepnike vodečega kaplana Špijone, izdajavce ljubečega kaplana Poštene može črtečega kaplana Občane hujskajočega kaplana Matere proti otrokom podpihujočega kaplana Otroke staršem odtrgujočega kaplana Žene proti možem šuntajočega kaplana Strankarsko delujočega kaplana Reši nas o Bog. d Št. Janž. Pri nas imamo kaplana po imenu Vinko Kavčiča, kateri je skoraj v vsem podoben župniku Bajcu. Jamral je na prižnici, da ima za šentjansko faro samo okrog 80 naročnikov za »Domoljuba«. O, ta »Svinski Dom« — je dejal — ima poleg starih, kar 50 novih naročnikov. Tako se torej sedaj vidi, kaj ljudstvo raje či-ta, »Slovenski Dom« ali »Domoljuba«, na katerega je pri nas naročenih samo par pristnih kimavcev, drugi naročniki so pa zgolj tercjalke. Kakor nekateri kaplančki, tako je tudi naš Vinče jako vnet za abstinenco. Kako nam v tem tudi lep zgled daje, naj povemo samo nekaj: Za šolske otroke na Kalu je bila oznanjena spoved, katera se je imela opraviti popoldne. Kaplan Vinče je imel nalogo iti spovedovat. Na potu se mu pa zazdi, da bi bilo dobro, iti čez vinsko goro Orehovco. In res jo pri neki zidanici mahne na levo po stezi ter obišče »hofkaplanovo« zidanico. »Hofkaplan« mu da piti vina, kolikor si ga je hotel privoščiti. Ko je bilo pa tega dovolj, sta pa poslala v drugo faro, eno uro daleč še po poldrugi liter žganja. Ko sta se še tega pošteno nacukala, sta jo pa vriskaje odrinila proti Kalu, kjer sta dobila pri nekem posestniku še sadnega mošta. Kaplan je pa le pozno ponoči izprevidel, da ni več zmožen spovedovanja, zato ni šel spovedovat — saj tudi ni imel koga, ker je mežnar že prej spodil otroke domov — je šel pa kar v mežnarijo spat. Razume se, da so morali otroci vsled tega še enkrat k spovedi. Neki žganjar se je pa pohvalil, da proda kaplanu vsak drugi dan poldrugi liter žganja — menda že za »zdravilo«. — Na božični dan se mu je pa na Kalu primerilo, da nikakor ni mogel zapustiti postelje. Ljudje so čakali in ga hodili klicat, da naj gre maševat, on pa jih je prosil: »Vsaj en četrt ure me še pustite!« Napadel ga je bil namreč velikanski »maček« in z velikim trudom se mu je vendarle posrečilo, ga v toliko premagati, da je zamogel posteljo zapustiti. Torej take voditelje abstinentov imamo v Št. Janžu. Župnik pravi, vinograde opustiti, sam pa, malo da ne, vsak dan čuti posledice vinske trte, kaplan pa pravi: Proč z alkoholom, ker je strup, sam pa pije vse, kar diši po alkoholu. Če bodo nas takšni učili abstinence, kakršna sta ta dva, bomo kmalu meli vsi »rdeče« nosove. d Iz Sodražice. Naš kaplan je imel pri novomeškem sodišču čedno obravnavo o razmerah v našem farovžu. Tožil je znano kramarico Nežo Vesel, češ, da je ta nekaj govorila o razmerju župnikove kuharice s kaplanom. Vesel je bila pri sodišču v Ribnici obsojena na 14 dni zapora. Novomeški vzkiicni senat pa je to kazen spremenil v petdnevni zapor. Da boste, ljubi bralci »Slov. Doma« videli, kako je kaplan pri tej priliki izvršil Kristusove zapovedi in s tem dal lep vzgled, kako naj drugi kristjani, ki niso božji namestniki, spoštujejo besede sv. pisma, vam bomo v prihodnji številki to celo stvar malo bolj natanko pojasnili. Na ta slučaj opozarjamo sploh vse »Domove« bralce. d Iz Prečine. V tem resnem, postnem času se nam zdi primerno resno spregovoriti o resni stvari. In to je gotovo vprašanje, kako in kaj dela naš novi občinski odbor z našim občinskim premoženjem in sploh z interesi naše občine. Najpreje moramo z obžalovanjem sami sebe obtožiti, ker se tako prokleto malo zavedamo svojih pravic do kontrole delovanja našega odbora. Mi mislimo še danes, da smo za to tukaj, da plačujemo občinske davke, da storimo bogve kaj modrega, če se obotavljamo skrbeti za boljše ceste, javna in poljska pota, kar bi navsezadnje koristilo le nam samim. Pa glede naravnost sramotnega stanja naših javnih potov izpre-govorimo ob drugi priliki. Za danes si malo oglejmo našo brezbrižnost glede poslovanja v občinskem odboru. S prsti ene roke bi lahko sešteli v celi občini tiste občane, ki se zavedajo, da imajo v smislu § 47. občinskega reda pravico biti navzoči pri odborovih sejah. Drugod občinski zastopi še radi vidijo, če se tudi drugi občani zanimajo za to, kaj in kako deluje občinski odbor pri sejah. Pri nas pa župnik skrbi za to, da se tiste podi vun od seje, ki imajo vendar korajžo se prikazati v sobo, kjer se vršijo seje. Občani, bodite možje! Imejte zavest, da je vsak občan opravičen biti pri sejah navzoč in da nima župnik, pa tudi nihče drugi pravice vam teh pravic krasti. Le v posebnih slučajih se lahko javnost izključi od odborovih sej. Ali v tem slučaju se mora dotični del seje izrecno proglasiti kot tajno. Tudi ima vsak občan pravico do vpogleda v zapisnik odborovih sej. Če se bomo teh svojih pravic v bodoče bolje zavedali, potem si slavni občinski odbor ne bo upal zborovati v farovški »hišterni«, v sobi, kjer spijo fa-rovške dekle in seje se ne bodo več vršile tako po cigansko, kakor doslej, ko brez dnevnega reda, sploh brez vsakega reda lahko vsakdo govori kar in kadar hoče. Zdaj imamo naobraženega občinskega tajnika. Ker niti župan sam ne »ozna zakonitih določil občinskega reda, bi bilo dobro, če g. tajnik ves odbor »vzame v roke«, pa ga pouči, kako je treba seje sklicevati, kako se je odbornikom pri sejah treba obnašati. Najbolj žalostno pa je, kar smo pri zadnji seji doživeli glede občinskega računa. Še celo tisti g. odbornik, ki bi mu moralo biti dobro znano, da občinski računi že od več let nazaj najbrže ne morejo biti v popolnem redu, še ta odbornik se pri zadnji seji ni brigal, kako je sestavljen zadnji občinski račun. Odšel je še predno je seja bila končana. To nikakor ni prav! Sploh se nam čudno zdi, kako se je ta gospod, ki je toliko obetal, zdaj začel kazati popustljivega nasproti klerikalni večini. Res je, da en sam človek, ali dva člana opozicije ne moreta veliko storiti nasproti taki večini. Ampak nasprotno je tudi res, da so tudi enemu samemu odborniku odprta razna sredstva, da se v odboru ne dela ravno tako, kakor to večina zahteva. Treba je le korajže in več samozavesti! Če noče on, bomo glede občinskih računov spregovorili mi resno besedo. Mi bi radi vedeli, kje so Vintarjevi tisočaki. d Iz Šmihela pri Novem mestu. Zadnja štev. Zlogarjevega časopisa proslavlja prihod novega župnika. To veselje radi prepuščamo kronistu naše fare. Dopis je za nas le v toliko zanimiv, ker v njem beremo tudi imena takih mož, ki se radi izdajajo za naprednjake. Take može si je treba zapomniti. Zanimiv in značilen za naše božje namestnike pa je konec tega dopisa. Ko se dopisun zgorej cedi same pobožnosti in navdahnenja sv. Duha, jo pa na koncu zagazi nizko doli v gnojnico poganstva. S psovkami, ki jih je zmožen edinole duhovnik Zlogarjevega kalibra, se z orožjem čisto osebnega napada zaganja v »nekega dopisuna«, ki se je upal Peterlinovega namestnika pokazati v pravi luči Kristusovih namestnikov. Štefan je Še kot kaplan v Prečini poskušal s svojo bogoslovno modrostjo zavrniti list Savla-brezverca glede Kristusove obljube o njegovem drugem prihodu ter o koncu sveta. Pa Štefan je takrat tako strašno pogorel, da je postalo sram ne samo njega, nego tjidi vse njegove duhovne brate. To zdaj jezi Štefana in seveda tudi častite njegove bratce. Ker stvarno odgovarjati ne znajo — kdo se bo pa vlačil po krčmah in samostanskih obednicah, kjer se dobro pije in je — zato se ti pravi (?) božji namestniki zatekajo k osebnim napadom. To namreč je ne samo veliko lažje, ampak to tudi veliko bolj odgovarja apostolstvu teh, ki pravijo, da so namestniki Kristusa, ki je dal zapoved: »Jaz pa vam pravim: Ljubite tudi svoje sovražnike. Kdor te udari po enem licu, nastavi mu še drugo . . .« S takimi osebnimi napadi se ravnajo tudi po naukih apostola, ki pravi: »Blagoslav- ljajte jih, ki vas preklinjajo. In molite zanje, ki vas obrekujejo . . .« Sicer je pa prav tako, da ti »božji namestniki« delajo očitno ravno nasprotno, kar bi morali delati in se ravnati po Kristusovih zapovedih. Kajti le na ta način bo »naše dobro, verno ljudstvo« najpreje spoznalo, da na račun ljudske neumnosti dobro žive in se z vsem kar je sveto, očitno norca delajo. Kakšni so ti božji namestniki, je pokazal tudi naš prejšnji župnik, ko je še celo konje pri kočiji zapustil svojim prijateljicam nunam, od katerih mora zdaj njegov naslednik za drag denar kupovati nazaj, o čemer pa več prihodnjič. d Od vavtoške Straže. Sapramiš se je naš žganjar, ki niti svojega »najboljšega« rie mara vsiljevati liberalnim gostilničarjem, razkoračil v zadnji številki kanonika Žlogarja. Na muho svoje puške je vzel nekega človeka, ki se klati v Vavtivasi, Oor. Straži, v Toplicah in Soteski ter nekega »penzijoniranega profesorja«. Kaj pa se je zgodilo, da se je žganjarju in njegovim bratcem tako hudo žolč razlil. No, ni bilo nič tako nevarnega. »Slov. Narod« je v predpustu poročal, da bi vavtovški in Straški ognjegasci pod komando g. žganjarja bili radi priredili predpustno veselico, pa ko so izvedeli, da vavtovški župnik s tem ne bi bil zadovoljen, so se dogovorili, da take veselice pod svojo firmo ne prirede, ker jim je za ta slučaj posl. Jarc obljubil 1000 K deželne podpore. Zato so se raje namesto svojega oficijalnega »bala«, udeleževali drugih veselic — za 1000 kron se kaj takega že izplača. To se je javno govorilo po celi naši okolici. Ali česa ne zamore klerikalna zlobnost, posebno če ista izvira iz špiritovih studencev ob Krki. Rakoše bo že vedel, da ni morda iz dobičkarije postal značajen na katoliški podlagi. Svojčas kot liberalec se mu res ni tako dobro godilo med nami, kakor se mu zdaj, ko ga vsled naše nezavednosti večinoma podpirajo le liberalni gostilničarji in trgovci. Dotično poročilo v »Slov. Narodu« mora biti že resnično, kajti sicer bi žganjar in njegovi bratci ne bruhali tako ostudne gnojnice osebnih napadov. Nas to zanima iz dveh razlogov. Rakoše je s svojo ostalo trojico uskokov javno pokazal, kako sovraži vse, kar ni klerikalno in s kako nesramno zvijačo hoče škodovati pri nas v vsaki družbi čislanemu gospodu, ki ga žganjarjeva druhal imenuje »penzijoniranega profesorja«. Mož, ki je obogatel največ iz napredne nezavednosti, mož, ki hoče, da bi ga naprednjaki naše okolice podpirali, ta mož je tolikanj krščanski, da zaradi po celi okolici znane govorice glede tiste veselice namenoma podtika to vest v »Slov. Narodu« našemu sovaščanu, o katerem vemo, da se sploh ne vtika v nobeno politiko. Podtika pa mu to le z namenom, da mu škoduje. Dobro, diČni g. žganjar, mi si bomo to zapomnili, kadar se boste drznili prestopiti naše prage. Vrhunec zlobnosti pa tiči v žganjarjevi grožnji, ki naravnost in javno poživlja k poboju, k cestnemu napadu na osebo' tistega gospoda, katerega žganjar sumi kot dopisnika zgorej omenjene notice v »Slov. Narodu«. Mi pošteni Stražani in vsi, ki se ne marajo pečati s cestnimi poboji, energično protestiramo, da bi se zaradi par klerikalnih sirovežev naše vasi pustili umazati kot pobijalci. Če se bo do-tičnemu gospodu res kaj »nevšečnega pripetilo«, državno pravdništvo v Novem mestu zdaj lahko ve, kje je iskati krivca. Končno še to: Tudi mi smo zvedeli, da v vavtovški »kavarni« ni bil le neki »penzi-joniran profesor«, marveč tudi neki deželni poslanec, ki je našemu žganjarju in njegovim somišljenikom prav dobro znan. Vprašajte njega, kaj se je tisto noč govorilo. Hočete še kaj več zvedeti? o Gorenjske novice o g Zamaknjena Johanca v Vodicah. Piše se nam: V Vodicah na Gorenjskem v okraju Kranj imajo v župnišču neko 271et-no dekle, katera se baje zamakne vsak teden redno dvakrat in sicer v sredah ter v petkih točno ob 3. in traja ta zamaknjenost eno celo uro. Položaj je sledeči kakor sem čul od očividca samega: Ko prihaja tretja ura, se vleže dotično dekle v posteljo, tam se razgali tako, da ima gole prsi, roke in noge, in ko bije ura tri, razpoči ji koža na čelu, rokah in nogah ter se napravi rana na levi strani prsi in prične iz vseh razpok teči »topla« kri (?). Ko mine ura, gre dotično dekle samo v drugo sobo, se umije in ni najti nikakega sledu razpok na njenem telesu! Vsa Gorenjska stran drvi v gručah v župnišče, da si ogleda ta čudež, ki ga imenujejo »Kristusovo trpljenje«. Kdor ne verjame, naj si ogleda. Govori se, da namerava to čudno dekle spraviti škof v svojo palačo. Na pepelnično sredo je bilo zbranih nad 2000 ljudi, ki so se pripeljali od blizu in daleč. Tudi okrajni glavar iz Kamnika je bil tam. Orožniki so morali delati red in so le z veliko težavo zadrževali radovedno ljudstvo, zlasti ženske. g Iz Zg. Brnika. Ker gotovi ljudje raznašajo -po Cerkljah in okoliic vest, da sem podpisani v 4. in 6. štev. letošnjega letnika in leta 1912 menda v par številkah v vašem listu razmere iz Cerkelj in okolice pisal, se obračam na slav. uredništvo lista »Slov. Dom« s prošnjo, naj blagovoli potrditi, da .podpisani nima z listom nikake zveze in tudi omenjenih. člankov nisem pisal. Pripomnim pa, da bom 'vsakega, ki bo nadalje te vesti razširjal, sodnijsko preganjal. — Babič Jos. Jenko, naročnik. Uredništvo potrjuje tem potom, da zgoraj imenovani ni pisal dotičnih dopisov iz Cerkelj in nima nobenih zvez z uredništvom. g Sv. Gora pri Vačah. Naš dušni pastir je pokazal vso energijo nad naprednjaki. Posebno je vihtel bič zadnjo nedeljo minulega leta. Tedaj je grmel kot sv. Hi-ron ob svojem času. Tako je mahal, razbijal, da se je bilo bati za leco. Ljudje bo^ žji 112 kg mesa niso mačje solze; na katerega bi štrbunenil, bi ga stlačil kot kuhano repo. Vprašajte, čemu je bila ta glorija? Zopet naprednjaki in njih časopisje. Posebno nas je bičal, da se premalo družimo s tercijalkami. Dalje nam je pred-bacival, da tisti, ki so prilezli iz par šol, .so voditelji sedanje učenosti, a drugi se 'za njih škrice držimo. Potem je začel hruliti nad nami: »Jaz vam rečem, da se vseh tistih, ki so nasprotniki duhovnov in kateri bero napredne časopise, ogibajte, pa magari če je tvoj brat!« No, no, prečastiti, ta je pa hvale vredna; ali vas tako uči pre-vzvišeni v pastirskem listu, da namesto ljubezni in edinosti med župljani, netite zavist in še celo med brate hočete zanesti sovraštvo in prepire. Lep duhovnik, ki nas tako uči! Radi bi izvedeli, kdo so tisti nasprotniki duhovnov, morda tisti, ki nosijo 2 K 60 vin. za maše; mogoče tisti, ki so plačali od 17 K naprej poroke; ali mogoče tista oseba, ki je morala, plačati za pogreb kar 90 K? Krščanski ljudje, premislite izrek sv. pisma, da po njih delih jih bodete spoznali! g Vače. Janez: Veš, Janče, meni se je zdelo, da bo nekaj. Luna jemlje gor in gotovo je ona kriva, da je v »Domoljubu« zopet dopis iz Vač. — Janče: Ja, sem ga bral in meni se zdi barabsko — če kdo napada požarno brambo in ji že naprej prerokuje, da ne bo dobila deželne podpore. — Janez: Mi vemo, da ne bomo nič dobili, ali zato se še ne vdamo. Kristus je rekel Petru: Kdor se z mečem bojuje, bo z mečem končan. In jaz pravim, da kdor se iz kmetskih žuljev norčuje — ga bodo pri volitvi kmetski glasovi podr- li. — Janče: Majdiča seveda peče, ker ni on načelnik požarne brambe, gotovo bi rad nosil svetlo čelado. — Janez: Predpustni čas je bil kaj zabaven, a tudi poleti se nam obeta mnogo smeha, ko se bo Majdič izpremenil v peka. — Janče: Kakor vidim, mora biti le zadovoljen s svojo kapico, na čelado naj pa lepo pozabi. Bom teše. g Vežnlca. Knezoškofijskemu ordina-rijatu sem poslal sledeče pismo: »Preč. škof. ordinarijatu dajem sledeči slučaj v vednost in nadaljnje postopanje: Imam v hiši 87 let staro revo Marijo Zeležnik, ki se je čutila slabotno. Danes, dne 8. februarja 1913 nas je prosila, naj ji preskrbimo duhovnika. Poslali smo glas g. administratorju na Sv. Goro pred 9. uro zjutraj, a on pravi, da je danes sobota in ni hotel priti. Imeli smo mnogo opravila in smo morali vse odložiti, da smo hišo primerno uredili za sveto opravilo. Žena je stara in je vsako minuto v nevarnosti, da izdihne. Kdo bi bil kriv, če bi umrla brez sv. popotnice. Če ne bo tu reda, bom izgubil še tisto malo vere, kar je imam in bom dal obe hčeri izbrisati iz Marijine družbe. V naši fari vre in sedaj še nihče ne ve, kaj se bo izkuhalo. Mi mislimo, da naj duhovnik izvršuje svoj posel. Upam, da bo to pisanje nekaj zaleglo in bo preč. škofijski ordinarijat g. administratorja poučil, da je nastavljen kot dušni pastir, drugače bomo mi kmetje tudi ob sobotah ob času bere zaprli svoje shrambe. Opomnim še, da zadnjič ni bil zadovoljen samo z bero, ampak je izginil v malho tudi moj peharček, seveda brez moje volje. » Z odličnim spoštovanjem Vežnica, Sv. Gora pri Vačah, dne 8. februarja 1913. Peter Razpotnik* posestnik, Vežnica št. 2.« o Notranjske novice o \ n Iz Postojne. Kakor običajno se je tudi letos priredila sokolska maškarada, in sicer dne 2. svečana v prostorih »Narodnega hotela« pod naslovom »Na Balkanu«. Da je dobila dvorana značaj naslova, sta jo v ta namen pretvorila v lično svetišče boginje Terpsihore z znano okusnostjo in zvedenostjo, marljiva brata Andrej Baraga in Vičič. Za maškaradi primerne slike, ki so krasile stene dvorane, je skrbel naš požrtvovalni domači umet- nik-slikar brat R. Koler. Maškarado je po-setilo veliko krasnih in okusnih mask. Tako nam je ugajala zlasti skupina elegantnih »Rusov«, krasna Pierotka, umetnost, Turk in Turkinja, Albanec, Čerkez, narodna noša, 2 pismonošinji, ki sta nabirali za Sokolski dom, domini, Albanci, ciganka, vila, Srbi, Bolgari, Grki, Črnogorci in razni Turki i. dr., ki si jih nismo zapomnili. Zabava je bila jako animirana in obisk dober, vendar bi bil poslednji gotovo boljši, da nam ni skrajno neugodno vreme istega dne škodovalo, vsled katerega so izostali zlasti zunanji gostje iz okolice. Domačini bi lahko v večjem številu posečali narodne prireditve. Četvorke in besede je aranžiral brat Drag. Čeferin z znano spretnostjo. Pozabiti tudi ne smemo omeniti originalnega nastopa »Prohaskovo zadoščenje« in pokop »Nazim paše«, kar je zbujalo obilo zasluženega smeha in zabave med navzočimi gosti. V ostalem pa moramo Sokolu le čestitati na elegantni veselici, ki je glede dekoracije in aranžma odgovarjala popolnoma velikomestnim zahtevam. Postojnska godba na lok pod vodstvom br. kapelnika Mazeja je prav dovršeno igrala, le godci naj bi bili bolj točni pri nastopih. Z postrežbo hotelirjevo smo bili istotako zadovoljni. Vsem sode-lovateljem srčna hvala in sokolski Na zdar! Cenjenim posetnikom pa na svidenje na prihodnji maškaradi postojnskega Sokola. Na zdar! d Za Sokolski doni v Postojni je daroval g. De Terzi iz Reke po br. Fran Paternostru 5 K, za kar mu izrekamo-iskreno zahvalo! Živel! Na zdar! d Iz Blok. Letošnji predpust je priredilo veselico tukajšnjo prostovoljno gasilno društvo v gostilni gospe Alojzije Lavričeve v Novi vasi. Veselica je bila kljub slabim denarnim razmeram še prav dobro obiskana, kar je razvidno iz lepega prispevka, katerega je prinesla, okroglih 200 krone. Prinesla bi bila pa še lahko precej več, da ni bilo nekaj takih gostov, ki so pri licitaciji različnih predmetov društvo oškodovali s tem, da so namesto 10 vinarskega novca, kar so črez obljubili, metali le 2 vinarske novce v zato pripravljeno posodo. Pa to so še celo taki možje, kateri so pri odboru krajnega šolskega sveta na Blokah in se 'tudi pri vsaki priliki ponašajo, da delajo za blagor ljudstva. Sramotno je to od takih oseb, da tako potrebno društvo oškodujejo. Ker tako društvo bi se moralo le podpirati, ne pa mu na vseh koncih in krajih nasprotovati in mu škodovati, kar se sedaj godi proštov, gasilnemu društvu na Blokah. Nasprotuje mu županstvo s tem, da ni hotelo privoliti nikakega prispevka za zgradbo Gasilnega doma. Nasprotujejo društvu razni posestniki s tem, da zahtevajo za svoje prostore, oziroma njive tako visoke in pretirane cene, da društvo s svojim malim premoženjem in vsled gmotnih denarnih razmer ne more kupiti dotičnega prostora, da bi potem postavilo tolikanj potrebni Gasilni dom. Nasprotuje deželni odbor z županstvom vred s tem, da ni dobilo društvo nikakršne podpore; mogoče so jo miši snedle. Gasilno društvo bo prihodnje poletje priredilo veliko veselico, takrat bi vsem svetovali, tudi nekaterim obč. odbornikom več radodarnosti in požrtvovalnosti. Vsem kateri so pa pripomogli k tako lepim uspehom pa srčna hvala. Zahvalo zasluži tudi načelništvo gasilnega društva. Vam dragi Bločani bi pa svetovali, da podpirate tolikanj potrebno društvo, ker se vedno lahko zgodi slučaj, da vam bode to stotero povrnjeno. Gasilnemu društvu pa kličemo: Le tako naprej, pri tem pa ne pozabiti svojega gesla Bližnjemu na pomoč! j Ostali slovenski kraji o Trbovlje. Tu je obolelo okrog 100 oseb za legarjem (tifus). Mnogo otrok je moralo izostati iz šole, ker imajo doma bolnika. Ker so stanovanja prenapolnjena, je nevarnost velika, da se bolezen razširi. o »Sokol« na Proseku ima prihodnjo nedeljo, 16. t. m. svoj II. občni zbor v društveni telovadnici. — Fantje in mladi možje iz bližnjih vasi vzgledujte se nad proseškim »Sokolom«, ki tako dobro uspeva in se tako imenitno giblje. Pojdite in storite tudi vi tako! o V Sv. Križu pri Trstu mora imeti dopisnik »Novega Časa« res mnogo časa na razpolago, kajti kakor se razvidi iz njegovega dopisa, pozna on, kako konča svoje življenje vsak kos papirja. Da to dožene, mora menda riti s svojim r.......... — kakor znana žival — po vsakem gnojišču, po vsakem blatu, ker drugače ne bi dognal »duhovito« novost, da Križani rabijo »Slovenski Dom« le za razne namene. Mi smo pa mnenja, da za namene, katere ima v mislih g. dopisnik, je mnogo bolj pripraven »Novi Čas«; to nam bo pritrdil vsakdo, ki pozna oba lista. — Nadalje tare gosp. dopisnika bleda zavist, če je kdo drugi pohvaljen in ne on, ki se ne more izkazati z nobeno koristno napravo brez sebičnih in samopašnih ozirov. Pri njem je le denar vse, drugo pa nič. Omenimo naj še, da je »Novi Čas« na pr. silno proti plesu in kljub temu se pleše v Sv. Križu. Kaj koristi potem »Novi Čas«, da, celo mežnar — ne veipo iz kakega namena — je večkrat pri plesu navzoč ... Iz tega se vidi, iz katerega lista se ljudstvo le krvavo norčuje in v brk smeje. V ostalem pa svetujemo dopisniku »N. Č.«, da naj le pridno pometa pred svojim pragom, se bo že kaj našlo za metlo. — Te vrstice nismo napisali radi g. dopisnika, ker s človekom, ki baje ni odgovoren za svoje besede in dejanja, ni mogoče polemizirati, ampak napisali smo jih zaradi velike večine pametnega ljudstva, zaradi javnosti, da vidi, kje je resnica in odkritosrčnost in kje zahrbtnost in zavijanje. o Iz Trsta. Tu je umrl dne 26. januarja t. 1. dr. Peter Rozzo, šolski asesor, v 7. štev. 50. letu svoje starosti, po dvadnevni hudi bolezni. Kakor že ime kaže, je bil pokojni Italijan, po rodu in mišljenju, rojen je bil v Kopru, a vendar pravičen mož tudi dr> drugih narodnosti. Učiteljstvo obeh narodnosti se je čutilo pod njegovo zaščite' sigurno in varno. Potegoval se je vedno za pravico ter skrbel pri enaki kvalifikaciji vedno za ubožnejega. Ko se je raznesla vest o njegovi smrti, zavladala je zlasti med učiteljstvom velika, splošna potrtost. Za tržaško ozemlje je bil pokojni Rozzo nekak »naučili minister«. Nad tem možem naj bi se zgledovali razni veljaki širom naše slovenske domovine, ki hočejo, da bodi učitelj njih suženj, drugače mu škodujejo, kjer morejo in kolikor morejo. Od drugorodcev se včasih človek mnogo naliči. — Pogreb nepozabnega, blagega ase-sorja se je vršil dne 28. januarja ob velikanski udeležbi občinstva in učiteljstva ’ raznih šol. o Po tržaškem ozemlju se je jel pred časom širiti neki ultraklerikalni listič iz Gorice. Imel ga je marsikdo, a sedaj se je ■doznalo, da ni o znanem lističu v veliki večini vasi v tržaški okolici ne duha, ne sluha. Izvzemši ene same vasi je dotični listič popolnoma izginil. In zakaj to? Informirali smo se o stvari ter zvedeli, da ga ne marajo več; ker je dotični list preveč napadal njemu neljube osebe, o katerih je bilo znano, da niso tako črne, kakor jih je hotel ta listič pokazati svetu. Res je, da je dobil prepogostoma tudi zaslužen odgovor, a pričel je z zabavljanjem vedno le listič iz Gorice. Ljudstvo izven Kranjske, izlasti na Primorskem, je pa že toliko zavedno, da zna ločiti pravo od nepravega, resnico od izmišljotin in radi tega se znani tednik na tržaškem ozemlju ne more vkoreniti. — Zadnji čas se je začel laskati N. D. O., a vsak, ki ima količkaj soli v glavi, bo takoj spoznal, da je to le manever, pesek v oči. Ptič se pozna po perju in petju. o Za ribiče v tržaški okolici. Zapušči-. na »Giorgio cav. de Hutterott« znaša dve podpori po 100 K, ki ju podeljuje magistrat mesta Trsta dvema ubogima ribiškima družinama, zlasti vdovi z otroki. Meseca marca vsakega leta se izplača gori omenjenih 100 K. — Prošnji je priložiti spričevalo uboštva, izdano od komisarja — »Capodistretto«. Prošnjo je treba vložiti še ta mesec — čimpreje. Ribiči, požu-rite se! o Dopis iz Amerike. VVilburton, Oklahoma. Ker se le redkokdaj kaj čita v pri-Ijubljjtenem listu »Slovenskem Domu« iz Amerike, sem se jaz namenil, vam poslati kratek dopis, ker upam, da zanima naše rojake Slovence v domovini. Delamo tukaj v premogovih rovih, ki jih je 7 po številu; premog je visok l m 20 cm in zaslužimo od tone t. j. 20 stotov 78 c. (t. j. 3 K 80 vin.); dober delavec naloži 6 do 8 stotov premoga. Vsak delavec mora sam pri družbi kupiti smodnik, ki stane 12 kg 2 do- SL O VENSKI DOM.______________ larja; ravnotako mora vsak delavec kupiti sam vse orodje in sploh kar potrebuje pri delu. Delo ni preveč nevarno, seveda mora vsak paziti, da premog ne pade nanj; vedno mora staviti takozvane propse ali opore, da držijo kamen. Plinov ni preveč in delamo z odprtimi svetilkami; vendar jc pa ravno sedaj državni pregledovalec premogovih rovov zaprl tukaj dva rova raditega, ker nimajo dveh izhodov. Država zahteva, da mora imeti vsak premogo-rov dva izhoda radi varnosti; ako bi se eden zasul, da delavci lahko gredo ven po drugem, kar je popolnoma pametno. Velike premogarske družbe ne gledajo na to, ali morejo ljudje ven ali ne, ako bi ne bile prisiljene v to. One gledajo samo, kako bi bilo mogoče največ premoga spraviti na dan in to z malimi stroški. Delamo tukaj sami organizirani delavci; kdor ne pripada organizaciji, mora plačati 10 dolarjev, drugače ne sme delati. Delavske razmere so povoljne; po vseh Zedinjenih državah delajo skoro vse tovarne in tudi rudniki. Tukaj delamo 4 ali 5, časih tudi 6 dni na teden in 8 ur dnevno. Pred štirimi leti je bilo mnogo slabše; večina tovarn, rudnikov in premogokopov je bilo zaprtih. Tudi danes se še ne smemo hvaliti, kajti v Ameriki zvečer še piščal poje in naznanja, da se bo drugi dan delalo, ali drugo jutro je pa tiho; torej kar čez noč zmanjka dela. Sicer sem mislil končati to pismo, pa naj navedem še en lep slučaj klerikalnega moža blizo tukaj, v državi Arkansas. Naselbina se imenuje Alix in ima v bližini 6 premogokopov, kjer so zaposljeni tudi Slovenci, med njimi je bil tudi neki M. P., doma z Dolenjskega na Kranjskem. Pomislite, ta mož je šel vsako nedeljo k sv. maši v uro oddaljeno cerkev, vsako leto je dal ali plačal od klopi 20 dolarjev in vsako nedeljo je daroval 25 do 50 cent. in še itak je dal duhovniku po 20 do 30 dolarjev letno. In ta mož je šel in posilil še dve svoji hčerki. Pri prvi, ki jo je oskrunil, je ostalo deloma tajno. Slovenci so sicer vedeli, ali policiji ni prišlo na ušesa. Pred nekaj časa je pa oskrunil svojo mlajšo hčerko, staro 12 do 13 let. Hči je povedala materi in tožila in jokala pred bolečinami; mati je vso stvar naznanila policiji; ali lepi in pobožni mož je še stvar hitro premislil in pobegnil v drugo državo, v Colorado. Zena pa je sedaj sama s štirimi otroci doma. Kakor se čuje, je mislil še svojo ženo umoriti. Ko je bila v blagoslovljenem stanu, jo je vrgel na tla in skakal po nji. Zena se ima le svoji trdni in močni postavi zahvaliti, da ji ni škodovalo, ali jo celo umorilo moževo počenjanje. Tukaj zopet en lep vzgled klerikalnega moža, ali kakor pravi pregovor; »Bolj ko je božji, bolj se ga boj!« — S tem končam to moje pismo in vam želim gospod urednik mnogo novih naročnikov. Vam, slovenski kmetje in delavci pa polagam na srce: Naročajte in podpirajte »Slovenski Dom«, ki vam daje mnogo pouka in izobrazbe in se bori ob- Stran 7. enem za sveto narodno stvar. Z velespo-štovanjem I. H. o Somerset Colorado, Amerika. Tukaj v naši slovenski naselbini prebiva približno sto rojakov in rojakinj, ki pa nočemo ostati čisto zadnji pri napredku naroda, kajti naš slovenski narod mora iti vedno višje, in tako smo tudi tukaj složni slovenski rojaki. Ravno pretečeni teden, 18. januarja smo imeli veselico z igro »Brat Sokol« v korist bralnega društva. Naši preprosti igralci so prav spretno igrali svoje vloge. Igralci so bili sledeči: Gosp. Fl. Bervar, gospa B. Grušovnik, g. V. K a v č i č , g. Iv. D e -lost. gosp. Fr. Gostiša, g. Mih. Dekleva in gospa M. Erznožnik. Nadalje imamo tudi dve podporni društvi: Prvo Slov. Svobod. Pod. Z. in Dr. sv. Barbare, ki obe prav dobro napredujeta; saj to lahko vsak ve, da je to zelo koristno, posebno tukaj pri nas, ki smo večinoma zaposleni v premogokopu, kjer človek ne ve ne dneva, ne ure, kedaj ga zadene kaka nesreča pod zemljo. Pa je še marsikdo tako gluh, da ne sliši prej in ne pristopi h ka-' kemu društvu; a potem, ko mu zlomi nogo ali roko, pa takoj uvidi, da je res dobro, da ima človek kako podporno društvo. Kar se tiče dela, je bolj sredno; delo je težko, zaslužek pa bolj majhen, kjer delodajalci le sebi polnijo žepe in trpin pa ostane trpin. Pozdrav vsem rojakom v stari domovini. Tebi »Slov. Dom« pa obilo naročnikov. — K. Erznožnik. Kako se godi vojakom ob meji. Razni listi so že poročali, k^Jso slabo se godi vojakom, ki stoje ob naših državnih mejah. V tem oziru so bile podane v poslanski zbornici že razne interpelacije, na katere je v torkovi seji odgovoril domobranski minister Georgi. Minister je seveda proglasil vse pritožbe kot ničeve in neutemeljene ter izjavil, da izvirajo Vse te pritožbe od posamnih mehkužnikov in lahkoživcev, katerim je že vojaška služba sama na sebi neznosna. Da pa pritožbe rezervistov, ki jih drže na mejah, niso brez vsake podlage, dokazujejo pisma, ki jih pišejo ti rezervisti svojcem domov. Slučajno je nam prišlo v roke pismo, ki ga je poslal domov rezervist, ki opravlja že več tednov vojaško službo v južni Dalmaciji. V tem pismu čitamo med drugim: »Strašno vreme imamo: neprestano lije dež, zraven pa pritiska mraz. V dežju in mrazu nas pode okrog. Premočeni in premraženi se vračamo zvečer domov, a nimamo ničesar, da bi se preoblekli. Mokri spimo v sobah z razbitimi okni, skozi katera piha in tuli teden dni vihar. A tudi to bi še pretrpeli samo ako bi nam dajali pošteno hrano. Toda jed je ali nezaužitna, ali pa dobimo tako male porcije, da odhajamo od mize bolj gladni, kakor srno bili preje. — In kako z nami ravnajo ! Res, pravim vam, ako bo še kaj časa to trajalo, moramo poginiti vsi, pa brez vojne! Kdaj bo vendar konec tega neznosnega stanja? Dolgo več ne more pri tem ostati in že v kratkem se mora odločiti, ako bo mir ali vojna. Odkrito vam povem, da bi raje imel že vojno, kakor pa takšen mir! V takšnih okoliščinah se potem ni čuditi, ao postajajo vojaki renitentni, da godrnjajo proti ukazom in se upirajo vojaškim odredbam. Zategadel je tudi že toliko vojakov zaprtih. Že preje sem omenil, kako slabo se ravna z nami. V dokaz tega navajam ta-le slučaj: Neki rezervist s Štajerskega je obolel. Zjutraj je šel k takozvani marodni viziti. Zdravniku se ni zdelo vredno, da bi ga preiskal, sunil ga je v trebuh in nagnal. Popoldne se je dotični rezervist onesvestil, da so ga morali z vozom prepeljati v bolnišnico. Med vožnjo v bolnišnico je mož umri. Zapustil je ženo in štiri male otročičke. Kdo bo tem revežem sedaj dal reditelja in očeta?. . . Vidite, tako se nam godi, prepričan sem, da se bogu samemu smilimo, vojaška uprava pa nima, kakor se zdi, čutečega srca za naše gorje! .. .« Temu pismu, ki naravnost drastično slika trpljenje rezervistov na mejah, po-največ rodbinskih očetov, nimamo ničesar pripomniti, pač pa je priporočamo v temeljit študij gospodu domobranskemu ministru Georgiju, saj vladajo gori opisane razmere pri domobranskih polkih v južni Dalmaciji! Gospodarstvo. Ljubljanski semenj za kože ter kožuhovino ki se je vršil v skladiščnih prostorih tvrdke »Balkan«, špedicijske delniške družbe v Ljubljani, Dunajska cesta 33, doprinesel je, očigled, trudapolnim in jako skrbnim predpripravam omenjene družbe, zelo povo-Ijen zaključek in dokaz, po katerem se lahko sodi, da je sedaj tradicijsko postali »Ljubljanski semenj kož« za deželo kakor naše mesto nepodcenljivi faktotum, liajsi-bode v gospodarskem, kakor tudi v interesu tujskega prometa. Tek sejma, ki se je vršil dne 26. in 27. januarja, je bil vsled izrednega mnogo-brojnega poseta kupcev iz različnih krajev in mest, tako med drugim tudi iz Lipskega, Monakovega, Budimpešte, Dunaja itd. prav živahen, tako, da se je vse na trg prineseno blago po izredno ugodnih cenah prodalo. — Po prima blagu se je ob obeh tržnih dneh mnogo povpraševalo in tudi prav dobro plačevalo ter je bilo posebno prvega tržnega dne kupcev več kot dovolj. Na trgu so bile sledeče kože prodane: 200 kom. govejih suhih po K 3-20 do 3 40 kg 300 » » osoljenih » » l'22do 1 '50 » 100 » telečjih suhih » » 4‘—do 5 — » 100 » > osolienih » » 150 do 2- — » 4000 ovčjih » » 180 do 2 — » 700 kozjih » » 275 do 5— d 400 srnejih » » 1'80 do 2 — » 2000 lisičjih » » 18 —do 20’— » 200 kune belice » » 36 — do 44— » 1~0 » zlatice » * 50’— do 55-— » 4000 zajčjih » » 1’20do 140 » 450 jazbečjih > » 10 —do 11— » 100 divje mačke » » 4 —do S-— » nadalje še male partije kož od vidre, dihurja itd. Denarni promet je znašal okroglo 200.000 kron. Vsekakor pa je gotovo, da je po deželi še dovolj blaga, tako, da se bo prejkone v pričetku meseca marca t. I. vršil še drugi semenj v Ljubljani, kot predhodnik velikega lipskega sejma in budimpeštanskega kožnega trga na Jožefovo, o čemer pa se bode še svoječasno poročalo. gd Kletarski tečaj v Semiču. Kmetijska šola na Grmu priredi v ponedeljek, dne 3. in v torek, dne 4. marca v Semiču dvadnevni kletarski tečaj. Predavalo se bo o sestavi vina in njenem vplivu na dobroto vina. O umnem kletarjenju, pretakanju, čiščenju in filtriranju vina. O ravnanju z vinsko posodo. O boleznih vina in zdravljenju pokvarjenega vina. Pouk bo teoretičen, kakor tudi v zvezi s praktičnimi vajami v kleti. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi po dopisnici do dne 20. februarja t. I. pri ravnateljstvu kme-tijse šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija). Pristop k praktičnim demonstracijam se bo dovolil le omejenemu številu udeležencev. gd Vinarski in kletarski tečaj na Grmu. Kranjska kmetijska šola na Grmu priredi dne 10. in 11. marca t. 1. vinarski tečaj; od dne 12. do 14. marca t. 1. pa kletarski tečaj. Spored tečaja bo sledeči: V ponedeljek, dne 10. marca popoldne od 2. do 4.: Cepljenje trt. Siljenje trt v silnicah, gorkih Iehah in drugih prostorih. Ravnanje s cepljenkami in v trtnici. Saditev novih vinogradov. Od 4. do 6.: Razkazovanje silnice in cepilnih strojev.*Vaje v cepljenju. — V torek, dne 11. marca, dopoldne od 8. do 10.: Obrezovanje trt. Ravnanje z mladimi trtami v vinogradu. Pomladanska dela v vinogradu. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoldne od 2. do 5.: Praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. V sredo, dne 12. marca, od 8. do 10. dopoldne: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na kakovost vina. Lastnosti in sestava vina. — Od 10. do 12. dopoldne: Preiskava vina. — Popoldne od 2. do 4.: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno virtsko posodo. Ovinjenje sodov. Poraba in vrednost žvepla in kipelne kleti. — V četrtek dne 13. marca od 8. do 10.: Pretakanje vina, čiščenje vina z raznimi čistili. Od 10. do 12. dopoldne: Praktične demonstracije v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4.: Filtriranje vina. Od 4. do 6.: Praktične vaje v vinski kleti. — V petek, dne 14. marca od 8. do 10. dopoldne: Napake vina. Od 10. do 12.: Vaje v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4.: Bolezni vina. Ker je udeležba, osobito pri kletarskem tečaju omejena, je dovoljen pristop le tistim, katere ravnateljstvo izrecno sprejme. Priglasila (po dopisnici) še sprejemajo do 28. februarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija pri Novem mestu). Oddaljenim in revnim udeležencem s Kranjskega — vinogradnikom — povrne ravnateljstvo potne stroške do Novega mesta in tudi podpore 2 K na dan za prehrano. Za to podporo je treba v priglasilu izrecno prositi. gs Ljubljanska kreditna banka. V seji upravnega sveta od 7. t. m. se je odobrila čista bilanca za leto 1912. Cisti dobiček znaša 664.476 K 24 v. (v letu 1911. 484.240 kron 28 v). Občnemu zboru, ki se bode vršil dne 5. marca t. 1., se je sklenilo predlagati, izplačevati za leto 1912 6% dividendo (24 K na delnico), 141.197 K dodeliti rezervnim zakladom, 14.724 K 57 vin. prenesti na novi račun. Književnost. knj Maksim Gorki: Foina Gordjejev. Ta znameniti roman, ki je preložen že malone na vse evropske jezike, je izšel sedaj tudi v slovenskem prevodu. Cena je 2 K 40 vin., s pošto 20 vin. več. Knjigo priporočamo prav toplo. knj V burjl in viharju. Zgodovinski roman iz hrvaške preteklosti. Spisal D. Velimir Deželič. Prevel Starogorski. Burno dobo hrvaške zgodovine za časa Bra-slava, kneza posavske Hrvaške, ki je vladal v IX. stoletju v starodavnem Sisku, nam opisuje pisatelj v živih slikah, seznanjajoč nas pri tem z drugimi svetovnimi dogodki tistega časa. Ne samo glavne osebe: knez Braslav, kneževič Budi-mir Tomislav, pozneje prvi hrvaški kralj, kneginja Gertruda, pustolovja in ljubezni željna Nemka, Tihomil in Milena, temveč vse druge osebe so orisane tako dobro, da jih vidi čitatelj pred seboj. Pisatelj slika madžarske navale v našo domovino, narodne običaje, boj krščanstva s poganstvom, prvo zarjo hrepenenja po narodni slogi in padec posavske kneževine. Knjiga vzbuja veliko zanimanje od začetka do konca in iz vsega se zrcali trpljenje in slavni dnevi Jugoslovanov. Roman je jako lepo ilustriran ter je v knjigi 33 ilustracij. — Broširana knjiga stane s poštnino vred 3 K 30 vin. — Knjige se naročajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani. Razširjajte od hiše do hlSe »Slovenski Dom". Oscar Wilde: Strah v cantervillskem gradu. Novela. (Dalje.) III. poglavje. Ko se drugega dne zbere Otisova rodbina pri zajtreku, so dosti dolgo govorili o strahu. Poslancu Zedinjenih držav se je seve nekoliko za malo zdelo, da njegovo darilo ni bilo sprejeto. »Nisem nameraval,« reče, »strašila osebno razžaliti, in moram reči, da z ozirom na dolgo dobo, kar je že v hiši, ne smatram niti malo za vljudno, če se mu mečejo podzglavnice v glavo.« Zelo umestna opazka, pri kateri se, kot žal moram reči, dvojčka spustita v glasen smeh. »Toda z druge strani zopet,« nadaljuje, »če res odkloni »Mazilo z izhajajočim solncein«, mu bomo pa prisiljeni vzeti verige. Sicer bi enostavno ne bilo mogoče spati med takšnim ropotom pred spalnicami. Toda ostale dni v tednu jih ni nič več motilo, in edina stvar, ki jim je vzbujala nekoliko zanimanja, je bilo vedno ponavljajoče se ponavljanje krvavega madeža na tleh v knjižnici. To je bilo zares zeto čudno, ker je vrata vanjo zaklepal vedno Mr. Otis sam vsakega večera, a okna so pa temelito zapažili. Po kameleonsko se spreminjajoča barva madeža je tudi povzročala mnogo opazk. Nekaterega jutra je bila temno (skoro indijsko) rdeča, drugič zopet cinobrasta, časi živo purpurna, in nekoč, prišedši doli po priprostih navadah svobodne reformirane škofovske ameriške cerkve h družinski molitvi, zagledajo, da je madež svetlosmaragdasto zelen. Razume se samo po sebi, da so te kaleidoskopske izpremembe celo zabavate celo družbo, in vsakega večera so na ta račun brezobzirno stavili. Edina oseba, ki se ni udeleževala teh šal, je bila mala Virginija, ki je bila iz nekega neznanega vzroka vselej pri pogledu na krvavi madež zelo žalostna, in bi se bila onega jutra, ko je bil smaragdasto zelen, skoraj razjokala. Drugič je nastopilo strašilo v nedeljo ponoči. Kmalu po tem, ko so odšli spat, jih probudi grozovit tresk v hallu. Ko prilete po stopnjicah doli, zagledajo, da je velika starodavna bojna oprava padla s svojega stojala na kamenit tlak, cantervillsko strašilo je pa sedelo v naslonjaču z velikim naslonjalom ter si drgnilo kolena z izrazom strahovite bolečine v obrazu. Dvojčka sta prinesla saboj bezgavke in izstrelila nanje dve kroglici s tisto gotovostjo v očeh, ki se dobi le z dolgo in gorečo va-na učitelju za lepopisje; poslanec Zedinje- nih držav pa nameri nanje revolver in je pozove po kalifornsto navadi, nad dvigne roke! Strašilo poskoči z divjim krikom jeze in hitro odleti mimo njih kot megla, ugasnivši mimogrede svečo Washingtonu Otisu, pustivši jih takq> v trdi temi. Prišedši na vrh stopnjic se zopet ovlada in izbruhne v svoj zloglasni demoniški smeh. Ob mnogih prilikah ga je že z uspehom rabilo. Govorili so namreč, da je zaradi njega v eni sami noči osivela lasulja lorda Rakerja, ter da je gotovo prisilil tri francoske guvernante, da so službo odpovedale še pred koncem meseca. Zaraditega izbruhne v svoj najgromnejši smeh, da so odmevali od njega drug za drugim oboki starih stropov; toda komaj se strahovito odmevanje porazgubi, se odpro vrata in pokaže se Mr. Otisova v bledomodrem domačem plašču. »Mislim, da vam ni prav dobro,« reče*, »in prinesla sem vam steklenico kapljic doktora Dobella. Če vas boli želodec, boste videifi, da je to izvrstno zdravilo.« Strašilo upre besno nanjo oči in se ravno pripravi, da bi se izpremenilo v velikega, črnega psa, umetnost, za katero je bilo po pravici na glasu in kateri je domači zdravnik vedno pripisoval neozdravljivo neumnost strica lorda Cantervillskega, častivrednega Tomaža Hortona. Toda odmev bližajočih se korakov ga odvrne od krutega namena, da se zadovolji z lahnim fosfornatim zažarenjem, nakar izgine z globokim grobnim vzdihom, ravno ko se mu približata dvojčka. Vrnivši se v svoje bivališče, se čisto zgrudi in dobi napad skrajno hudega duševnega razburjenja. Sirovost dvojčkov in materijalizem Mrs. Otisove, to so bife lastnosti, ki so vsekakor lahko skrajno dis-harmonirale, toda najbolj žalostno je bilo radi tega, ker ni moglo nositi oklepne oprave. Upalo je, da se bodo ravno moderni Amerikanci kar tresli od groze pri pogledu na strah v oklepju, če že ne iz pametnejšega vzroka, pa vsaj iz spoštovanja do svojega rojaka, pesnika Longfello-wa, nad čegar zabavnimi in zanimivimi pesnitvami je ubilo marsikako dolgočasno uro tedaj, kadar so bili Canterviilski v mestu. Razven tega je bila to njegova lastna oprava. Imelo jo je na sebi z velikim uspehom pri turnirju v Kenilworthu, in je dobilo zanjo mnogo srčnih poklonov od nikogar drugega, kot od same Deviške Kraljice. Toda ko jo je oblačilo, je čisto omagalo pod težo ogromnega oklepa in jeklene čelade, da je hudo padlo na kamnitih tlak in si močno odrto kolena in potolklo gležnje na desnici. Nekaj dni nato je bilo zelo bolehno ter je komaj prišlo iz svoje sobe, razen da je vzdrževalo v dobrem stanju krvavi madež. Toda ker si je skrbno streglo, se kmalu popravi in sklene, da naredi tretji poskus, preplašiti poslanca Zedinenih držav in njegovo rodbino. Za svoj nastop si izbere petek, 17. vel. srpana ter posveti skoro cel dan izbiranju svojih oblek; nazadnje se odtoči za velik širokokrajen klobuk z rdečim peresom, plašč, zložen na rokavih in ovratniku, ter zarjavelo bodalo. Pod večer se pripodi velika nevihta s ploho, in veter je bil tak, da so se vsa okna in vrata v stari graščini tresla in pokala. To je bilo res vreme, kot nalašč zanje. Imelo je takšen načrt: poda se tiho v sobo Wa-shingtona Otisa, zamrmra nanj besede in ga sune z bodalom trikrat v vrat ob zvokih pridušene godbe. Na Washingtona je imelo posebno piko, ker je dobro vedelo, da ima ravno on navado, odstranjevati zloglasni canterviflsko krvavo liso s pomočjo Pinkertonovega »Vzornega čistila«. Ko bo predrzni in brezskrbni dečko do smrti prestrašen, pojde v sobo, kjer spi poslanec Zedinjenih držav s svojo soprogo, in tam položi polzko roko na čelo Mrs. Otisovi, dočim bo šepetalo tresočemu se soprogu na ušesa najgrozovitejše skrivnosti mrtvašnice. Kar se tiče male Virginije, dosedaj še ni bito odtočeno. Nikoli ga ni nikakor razžalila, in bila vedno lepa in mila. Nekaj zamoiklih vzdihov iz obešalne omare bo več kot zadosti; če bi pa le ne bito, in bi se ne prebudila, pojde po prošiti odeji z mrtvaško se krivečimi prsti. Za dvojčka je bito trdno oblečeno,da jima da temeljito lekcijo. Najprvo jima je bito vje-Kakor treba sesti na prsi in jima vzbuditi dušljiv občutek more. Ker imata postelje blizu sebe,postavi se med nju v podobi zelenega, ledeno mrzlega mrliča, da bosta vsa trda od strahu; nazadnje pa vrže od sebe plašč, obteze po vseh štirih sobo z belimi, obledelimi kostmi, enim vrtečim se očesom v vlogi »Nemega Danijela ali Samomorilčevega okostnjaka«, v vlogi, v kateri ni malokdaj naredilo temeljitega vtiska in katero je smatralo za enako vredno svoji znani vlogi »Čudaka Martina ali Zakrite skrivnosti«. ______________ (Dalje prih.) Na delu za našo sveto stvar. (Dalje.) Čas je tekel in sredi burnega aplavza se je dvigal gospod župnik, obdan s svetlim žarom, s svojega sedeža. Podprl se je ob mizo in ni začel govoriti s slavnostnim glasom: »Predrage moje ovčice! Malo časa sem še med vami, a s ponosom se lahko ozrem na to moje bivanje sredi med vami. Našel sem vas ponižne in udane, brez vsake odporne sile. Capljali ste vsi za Korelnom in drugim njegovim pajdašem. Začel sem takoj z bogoljubnim delom, oznanjal sem nauke naših prvobori-teljev in s ponosom lahko rečem, ne zastonj. Koliko nadebudnih mladeničev in sivih mož se je našlo med vami, ki ste razumeli v tem kratkem času pravi katoliški duh. Marsikateri liberalec jo je po- šteno skupil in par smo jih spravili celo na oni svet. Naj vam bo na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. Zadobil sem si pa še drug lavorjie\r venec. Kakšnega pa Bogu in vsemu katoliškemu svetu dopadajočega, to lahko trdim. Da vas predolgo ne mučim, vam kar naravnost povem. 2e vidim, kako nekateri zevajo od radovednosti. Tako je lepo, moje drage ovčice, le verno me poslušajte in povedal vam bom. Poslušajte! Preprečil sem zidanje velepohujšljive hiše v našem trgu. Pomislite, verni, vedno vojskujoči se somišljeniki, kaj so si liberalci izmislili. Postaviti so si hoteli »Sokolski dom«. Pa sva jim z županom prečrtala vse načrte. »Sokolskega doma« v našem trgu ne bo. Jaz in oča župan tega ne nia-rava. In kdo je več, kot mi!? (Vsi pritrjujejo in burno ploskanje, njih obrazi sc iskre, vsi dvigajo pesti.) Ja tako je. Ne bo ga, pa ga ne bo. i -l Pa to še ni dosti. Moramo jih za to predrznost še kaznovati, da bomo prihodnjič lažje prirejali takele večere. Ko bi le tega preklicanega Korclna ne bilo, bi šlo gotovo vse gladko, a ta zgaga nam je povsod za petami. Mi smo vsi zadovoljni z današnjim večerom, samo on nam je vedno za petami! S takimi ljudmi nikakega pardona več. Nobeno sredstvo ni prenizko, samo da liberalca spravite v kazen in ob dobro ime. Bog vas bo gotovo dobro poplačal, ker je to vse v večjo njegovo čast in slavo. čisto po začrtani poti naprej, in enkrat mi boste hvaležni. Vedite tudi, da imam pravico od Boga odvezati vsak greh, naj bo še tako ostuden. Od vas ni nič tako slabo, če prisežete malo drugače, kot je pa bilo, samo če ste s tem pokopali liberalca v beržon. Ker smo letos imeli precej tožba, vem da kateremu izmed naših dragih tiči kaj na srcu glede priseg, zato pokleknite. Tako! Sprejmite moj blagoslov in Bog naj vam v večjo svojo slavo odpusti vse madeže. Sedaj pa primite vsi za svoje čaše in izpijmo na velike letošnje zmage polne čaše do dna. Pa da ne pozabim, povedati vam imam tužno vest. Naš Cezar, ki je s takim navdušenjem postavljal mlaje, je izdihnil včeraj svojo blago dušo. Sam Bog nebeški ga je poklical vsled njegove velike gorečnosti k sebi. Zopet imamo litanije izpolnjene za enega svetnika, ki bo goreče molil in prosil Boga za nas. O, blaženi Cezar, prosi za nas!« Vsi vneti za sveto katoliško stvar so izpraznili trenutkoma svoje čaše do dna. Pijača je brez sledu izginila v nikdar polnih grlih. Veselje in zadovoljstvo je sijalo iz vsakega obraza. V vseh sobah je vladal zaduhel zrak, zgoščen s tobakovim di- mom in prepojen z alkoholnim duhom. Težko je bilo ostati v taki sobi, ko je zunaj tako prijetno hladno pihljal vetrič. Spodaj v vrtu se je zgubil zdajinzdaj parček v kotiček, k drevesu ali za utico ter občudoval krasoto semanje noči. Marsikdo je takrat razumel skrivnostno pesem našega pevca iz sorškega polja, ki poje: Lunca je videla, Solnce pa ne, Kak’ je poljubljal Fantič dekle. Gori v sobi pa ni divjala ljubezenska, strast, Čulo se je povsod pridušeno petje, pomešano s kletvicami posebnega kova. (Dalje prih.) * Južni pol odkrit — kapitan Scott mrtev. Kakor poroča »Globe« iz Nove Zelandije, je kapitan Scott dne 18. januarja 1912 odkril južni tečaj. Na povratku je ekspedicijo presenetil snežni vihar. Scott in njegovi spremljevalci so se ponesrečili. Vest dozdaj še ni potrjena. * Brat umoril brata. Iz Saarbriicka poročajo: Grozen umor se je zgodil v Zit-tersdorfu. 151etni Jožef Simon se je prepiral s svojim 181etn. bratom. Mlajši brat je potegnil nož ter ga zabodel bratu v trebuh. Ta se je težko ranjen zgradil na tla ter kmalu nato izdihnil. Mladega morilca so zaprli. * Velika nesreča v premogokopu. V premogokopu Buffod v grofiji Nottingham je padla posoda, ki je vsebovala 800 galon vode, 150 m globoko. Trinajst delavcev je bilo ubitih. * Rodbinska drama. Iz Liibecka poročajo: Zaradi slabe kupčije in bede je 29-letni izdelovalec vozov Delfs iz Hamburga zastrupil svojo ženo in svoja dva otroka v starosti 3 do 5 let. Nato se je obesil skupno s svojo teto. * Umori v ruskih vojašnicah. »Czas« poroča iz Kijeva, da je v vojašnici železniškega bataljona straža ustrelila stotnika Ivanova, ko je šel po hodniku. Vojak je nato izvršil samomor. Časopisi poročajo, da se je v zadnjem času izvršilo več napadov na vojaške predstojnike. V eni sami vojašnici so bili ustreljeni trije častniki in pet vojakov, trije častniki pa so bili ranjeni. Listnica uredništva: Gosp. P. F ... 6 v Š.: Prosjaka Luko ne moremo sprejeti, ker nimamo toliko honorarja na razpolago. — Gosp. J. H. VVilburton, Amerika: Hvala za dopis in naklonjenost! Radi bomo priobčevali, kar nam pošljete. Valentin Kopitar. Izdajatelj in odgovorni urednik: 1867 &.M cff® JI® 1 kg govejega mesa I. vrste 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 » n 1 kg medu 1 „ čajnega surovega masla 1 piščanec....................... 1 golob.......................... 1 raca .......................... 1 gos............................ 1 kapun ......................... 1 puran.......................... 100 kg pšenične moke št 100 II. II » H Dl. „ . „ telečjega mesa .... „ prašičjega mesa (svežega) „ „ „ (prekajenega) „ koštrunovega mesa Prašiči na klavnici . . „ kozličevega mesa . . kg masla................... „ masla surovega . . . „ masti prašičje . . „ slanine (Špeha) sveže . „ slanine prekajene . . „ sala..................... „ surov, margarlnskega masla „ kuhan, margarlnskega masla jajce ............ I mleka.... „ „ posnetega „ smetane sladke kisle . 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 1 1 „ 100 kg pšenice. 0 1 2 3 n n n n 4 » n i> a 5 « n n n 6 n t a i» i» J ii n n n ® „ koruzne moke . . „ ajdove moke . . . . I „ ajdove moke .... II , ržene moke l fižola .... „fr.b. . . . n lcic • • • • .. kaše .... ričeta rži ječmena . . . ovsa............... ajde............... prosa belega . . „ navadnega koruze .... činkvantina . . krompirja . . . 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Losni trg Cena trdemu lesu 9‘50 do 12 K. Cena mehkemu les 8’—do 9-—K. Trg za seno slamo. In staljo. Na trgu je bilo voz sena ..................... „ slame...................... stelje.................... „ detelja.................... Cena od do K h 1 K h 1 80 2 1 601 1 80 1 501 1 70 1 80 2 — 2 — 2 20 2 20 2 40 1 40 1 50 1 061 1 30 0 — 0 — 2 60 2 80 2 401 2 80 2 10 2 16 1 921 2 — 2 — 2 20 1 92 2 00 —- 0 — 2 2 20 — 07 9 — 20 22 — 08 — 10 1 - — — 90 1 00 1 40 1 60 3 20 3 80 1 20 1 60 — 40 — 50 1 80 2 20 5 £0 6 0 — 0 0 — 35 40 — — 35 00 — 34 40 — 33 70 ~ - 32 70 — — 31 80 — — 31 30 — — 28 50 _ 18 — — 26 — 48 46 - - — — — - — 28 — 40 — 36 40 — 40 — 48 — 28 — 3o 26 28 23 23 50 22 00 22 50 20 — 21 23 00 24 50 22 — 23 — — — _ 19 — 20 21 oc 21 _ 26 — 6 7 (.0 7 50 8 5 — 6 — 3 — 4 — 8 — 8 50