St. 31. V Gorici, 31. julija 1885. „SoCa" izhaja vsak ?etek in-velja popoStiprejemana all t florid ,i»a dom poSiljana: Yseleto ..... f. 4.40 r ppl leta ...... i'.'IO , fctyrt lota . . . . „ 1.10 Pri oznanilih in tako. tudi \n-\ .7pn. .^#tenicaA'^8ej»la6uje.zftttayadi^iLtx!?>0.l>;.. no vrato: 8 kr. ie se tiskn ! krat 7 „ „ „ „ 3 „ 6 n » t« n 3 „ Za vi»^p Arlrn pn prnstorii Posamezne stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v goBposki uijci lilizu ..troll kron", na atarem trgu in v nanslci ulifii io,v y Tretu, via Ca-senna, o. f>nj>i-i tiaj so Magovoljno poSiljajo iirodiiistvn ..fjoec" vGofici na Travniku' 16,1., nai'ouniua pa oprnvnistTU ,,8080" Via della^tod fit 4. II. Rokopisi'fce iie vrafiajo; dopiai naj Be blagovoljno frankujojo. — Delalcem in 'drugira uoproinofenim bc naftdnlniL znifca, ako so o'glnsc pri opr»vnistvui; • Volitve in. cUikovldiaa. V ustavuih drzavah daje postave vladar v po-razumljenji se svojim narodora ali i njegovimi za-itopniki, V Avstrjjji je mnogo narodov in vsak ima v drzavnem zboru toliko zastopnikov, kolikor jih po okoliSdiiiali, ˇ katerih zivirao, more tje poslati. Ne* kateri deSelni zbori zastopajo le en narod, dmgi tudi po dva in le T6& V zadujih godi ae tako, kakor v drzavnem zboru, da ima vsak narod toliko zastopni-kov, kolikor jih more vanj spraviti. Fa no le narodni, ampak tudi dmgi oziri ddlodujejo pri sestavljanji zbornic. Vsak, kdorhode veljavo dati svojim nadelom in dosed! svoje namene, skusa, da bi prisla v zbor toka vedina, ki se 8 njim ujoma, ki je njerau po godu, ki mu more pomagati do zmago. NajstlovitejSa mo5, katera goni dlove&tvo, kolikor se ne di voditi po vednih nravnih postavah, jo gamopaSnost, zelja po imotji in uzlvanji. Da bi si dlovek nabral donara, blaga, posestva, uzltka, izmi-alil li je poleg poStenih potij ie vao poluo stranskih potic, ki vedejo do hitrejiega dobidka brez ozira na to, ali je pot poitena ah no, Izoiuiila 10 se nadela modi, po katerih tiiti veo volja, ki veo more, naj bo z laijo, zvijado, Bleparijo, delom, tatvino, umno-stjo. Ta nadela priila so v veljavo posobno v tako svanem vulgarnem zldovskem ali pouliduem libera-lizma, ki molze kosti in mozeg narodov, da nekateri dobro iivijo in se veselijo. Dmgim liberaleem je vse le za (5aat, ali za mod, ali za oblast, ali za upliv, ler stiskajo in pritiskajo drnge, da jim izailijo krv Izsad nohtov. Kakor vaaka vrata ljudij, tako skulajo tudi li-beralci, da bi iraeli Torino v zbornicah, da bi kovali postave, ki so njim po godu. — KatoliSka cerkov jo varuhinja veinih in nepremenljivih resoic, ki segajo v nravaost, & ob enem tudi v telesno in gmotno iirljenje narodov. Cerkov je hitro opazila, kam libo-ralizem taco moli, zato ni bilo mogoce, da bi bilo duhovatyo, katero je presiajeno oerkvenega dulia, po-magalo liberalnim nadelom do zmage ali liberalnim kandidatom v drzami zbor. Kakor duhovstvo, tako LISTEK in. Edor govoriti kaj ne v6, Ureme hvaP al' tozi, Kdor pevceT pet! kaj ne ve", O lotnih Lasih krozi. Dr. I"r. Preeiren. Kekdaj je vie bilo tako, dandanes pa je vse drugace, namro6: kdor govoriti kaj ne sme, vremo hval' al* toii in kdor pevcev peti kaj n e s m 6, 0 le-tnih feasih krozi. — Ako bi se bil fcega drift! prvi sedanji naa peanik, gotovo bi ga ne zbadal njegov kritik I Pa ni5 ne de\ — tolaii naj odlifaega pesnika zaveat, da je deloval v korist svojega niroda in da je "vefi koriatil narodu in cerkvi z jedno samo pesnico nego z deaethni neslanimi listki. Pa kam sem zasel ? Vidite, gospod urednik, kdor ni vajen pisati o vre-menu in o Ietoih casih, temu se rado izpodrane, da nehotd gre v stranpotje. Trnimo se zopet k vremenu. Danes slilimo pri-povedovati, jutii beremo, kako je danes tukaj, jutri tarn toda pokon6ala upanje bornega kmeta. Letos je to5a potolkla v Tr^aski okolici ter v bliSnjem okraji Istro; — CikorijaSki lahoni hoteli so s tem obraSati vodo na svoj mlin pri volitvah, a ni se jim poarecilo. — Na Ktartjakem do sedaj ae ni mnogo skode na-pravila; — prej tolikrat obiakovano Dolonjsko je za* varovala volitey novega poroka Sukljegal SredniDo-lenjcil Ali v zadnjih daaih oglasila se je tudi tarn. Tudi naie Goriako je uie iutilo mrtvasko mrzloto trdfipokondovalke—to6e. ^SoeV je poroeala onjej. K»kolnega BKtenja ja «ai» ^udatro 0&f Pru- se jo moialo vesti tudi vorno ljudstvo nasproti po-dirajoLim nadelom, ako jo hotolo svojo dolznost iz-polniti, Zavedno in dolavno duhovstvo je veduo po-du^evalo izroCeno ljudstvo 0 veliki pravioi, pa tudi 0 toiki dolzaosti, katero ima v ustavni diiavi. Ysled tega so so krhali stoli liberalnih poslancev in njih vccina presla je v manjsino. Liberalizem je spoznal od prvega zafietka, da katolisko dubovstvo je njegov hudi nasprotnik, zato mu je napovedal vojsko od zafatka. Pri lotosnjili volitvah v driavni zbor pokazalo ho jo to poaebno na Slajorskom pray o^itno, Ko si liberalci niso znali drugace pomagati, sogli so po M\ in obrokovanji ter so celo ime presvitlega cosarja zlorabili, mi bi bili odvrnili ljudstvo od duhovstva in je tako pridobili za svojo liberalne kandidate. Izdali so neko knji^ico, v kateri piipovodujojo, kakor da bi se bil cesar nepovoljno izrazil 0 duhovstvu radi njegovega politiSnega delovanja, in v kateri skulajo ljudstvo naiuntati proti duhovstvu, Ona knjiiJica bila je zaso^ona no 0. k. drlavnem pmvdnifitvu v Gradci. Btajarski duhovniki so se oa to prito^ili pri svojem Ikolu, Ivanu Z wor go rji v Gradci, ki je 12. julija t. 1. izdal na svojo dubovstvo pastirski list, v kate-rem svoje duhovnike zagovarja ter jih udi, kaj naj delajo naprej. ^Kaj bomodelalivbodo^nostigle-d6 na take uapade nevidnih sovrazni-kovV prak Ikof svoje duho\*io ter odgovarja gam tako le: „Nekateri glasi pravijo: He moSajto se ve5 v politiko in ne deiezlte se prav ni<5 pri volitvah. Pravi pomeo tega sveta razumete dobro, ljubi sotrudniki v nogradu Goapodovom! Ho6e redi: pustite neizpolneno eno Vasih najvainejsih dol2nostij kot dusni pastirji; ne pomagajte izrodenim Vam vernikom, ko jim je treba izpolniti eno najtezavnejik ve&tnih dolznostij. nDuhov6tvo naj se ne meSa v politiko,* pravi cerkvi Bovrazni liberalizem in moti tako oelo dobro tnialece, se ve da le za kratek das. Treba je samo pomisliti, kaj razumeva liberalizem pod politiko, in kaj hooe s tem dosedi, in tedaj bo koj jasno, da duhovni nimajo zega bi pri tem ne smeli red!, nego BBog odpuati jim, saj ne ved6, kaj delajo 1" — V krajih, kjer omika podasi koraka naprej, je ljudstvo sploh jako cudnih ndzorov. Stari rogovi o copemicah. niso §0 kondali trobiti, de tudi so duhovSdina mnogo trudi, da bi to neumnost in nevero izbila iz glav svojih vernih. A vse nid ne pomaga; kar se jedenkrat vgoezdi v glave prostega ljudstva, to ostane v njih kakor pribito. Druga neumnost, sploSna med kmeti nizje vrate v omiki, je ta, da duhovnik more todo narejati, a Se laie ustavljati 1 Znan mi je sluc'aj, ko je duhovnik moral marsikatero pozreti, ker je ljudstvo oditno go-vorilo, da je gospod todo naredil. Bedarija t 0 tem sem obairneje pisal ob omenjeni priliki, a §lo je ve-cinom v kol, ker je bilo prehudo a od tega je Zq ved let. Naj navedem, kaj med drugim narod govorl v jedem letos potoldenih krajev. »Tode ni hotel usta-viti gospod nunec," se sploino trdi; a nzroki, zakaj P so razlidni. Neovrgljiv dokaz tej trditvi je, da duhovnik ni onega nearednega dne pustil gnatij svoje kra-vice na paio! To je priprostemu narodu zadostno spridevanje. Med raznimi pripomodki, katere uporabljajo proti todi, je gotovo najbolj zuano in splolno zvone-nje. Duhovnik, ki bi po nekaterih krajih hotel od-straniti navado, da se tombold, ko se zapazi kakne-navaden oblak, zadel bi na hudo uasprotje. Duhov-Idina sicer udi, da se zvoni, ko bo huda ura bliia, zato, da zadnejo vrniki moliti in prositi Boga, naj nesredo odvrne, in po mnogili krajih se ljudje dajo poduditi, ali i^L pa tarn se vender se nahajajo staro-kopituezi, ki menijo, da zvon todi brani. Prazna vera, da zvonovi na sebi obvarujejo tode, je tiste vrate kakor preobradanje klopij in stolov ter molifcev #od wm§.* MoJiter $w»& In nil 4fl^8> samo pravice, da se dolo?,ijo polittke, ker so Mm* Ijani, ampak da iraajo pravo ailno d 0II n 0 »t, kor so duhovnf, in sicer ie posebno zato, ker so dulnl nastirji, t, j. ker morajo tudi vernikom pomagati, da lzpolnijo svojo dolznost. Popolno odatratijenjo Boga, vera, oerkve, krSanske nravnosti, pravice, M W mla od dr^avo neodvisna, odpravljonjo kerfiannkega zako-na, lodenje Sole, odgoje, vede 00 Boga in cerkve — vse to imenujejo politiko, vse to hodejo doseoi se svojim politikovanjem. Vsi boji med Bogom in hudim duhom, med Kriatomin Antikriatom, medcorkvijo in cevero zdrulujejo se nekaj deaotlotij gem na drnitve-no politidaom polji v volik boj, v katorom gre za Jiivljonjo in amrt, ker se ne bojujojo ta ali ona po-samezna nasprotujoda si dojanja, ampak dvo nafieli, ki sti si popolno nasprotni8. YiSji pastir nadaljujo ta natik in eklopa svoj list z opomlnom, da po nadolih, katora je v pismu razvil, so dolali do zdaj in da po teh nadolih bodo dolali katolilki duhovni tudi naprej, do tudi jim bo radi tega treba trpoti, ker to jim bo le v oast In voduo Hlavo pred Bogom. KakorSno so razmore na Stoiorflkom, lake 10 povsod, kjer se fiopiri novoSogni liberalizem j zato je tudi boj povsod enak in izid bo onak, ako stori viakoo dolzuoBt, katero mora storiti kot driavljan, kot kri-Btijan ali kot duhoven. Dnhoven ima d 012 n 0 s t po-dudovati vemo ljudstvo, naj vestno voli. Dopisi V GoHci, 30. julija. — Vileraj bila je ko-necletna skulnja v slovenskem otroSkem vrtu. Otrokom se jo to poznalo, kajti bili so praznidno olbedeni, bralo so jim je to tudi na obrazu, kajti bili so veseli. Ob 9. uri zadela je akuanja, kakor je bilo naznanjeno. Navzod bil je mostni aolski nadzornik Jos. Culot; izmed nSlogiuihu odborntkov bil je s podetka le dr. Gregordid; pozneje sta dolla tudi vitez dr. Tonkli, Koliko nesreS se je u^e prigodilo valed zvone-nja ob nevihti! Ako se ne motira, ie ni dolgo let, ko je nekje na Kanalskem strela ubila zvonede do* kle. Ni dolgo od tega, kar so piaali italHafiski Hsti, da je ubilo v vaai San Gregorio dva mladenida, ki sta zvonila proti toCi ali nevihti. liadi takih groznih neered se zvoneoje prepoveduje ob dasu naviute, a vender se Se po mnogih krajih zvoni. IV. Vsi pojto rakom JviSgat Lainjm prabtikatjj, Laznjivi svezdogledi, Vremena vi proroki. Dr. Pr. PreSiren. Ste li popolnoma prepricani, gospod urednik, da nocem Vam provzrofevati Skode in sitnosti s6 svojimi spisi ? Vreme, ki gre z letnimi €asi v jeden kos, je gotovo tako nedol2en predmet, da bolj nedolznega ni. In ako v tem ne bom vsem ogajal, bo pa u2e konec teh „listkov brez naslova". „Vsi pojte rakom iri&geA* 1 — smejo po vsi pravici refii prebivalci onih krajev, kjer je toc~a tudi letos jim vzela ves pridelek, Se tudi so prorokovali najboljSo vinsko lsto: — „laLnjivi vremena vi proroki!" Ge tudi je bil §dip v meseci januarji dvakrat, kar je zelo redka prikn^eo, in Se tudi je So mnogo druzih zuamenj kazalo, da bo letosuja trgatev jako obilna, vender v nasej bli2ini ne ka^e Bog v6 Sesa. B rice in, kakor pravijo, sraehlja se upanje do zdaj §e najbolje; Vipavcem uLe ne vec tako. Na Kanalskem pa so vsi poroki se osramotili, ker tam je trta &q nekaj let popolnoma pozabila roditi. Cakajte Kanalcit ko se bode odpodila, pa bode |ako rodila, da bote imeli veC pijate e trte nego zdaj is Sode. — Pa ne ki je bil pri obrokih, in dr. Alekaij Rojic. Izmed odgojitcljev bila sta navzoca dr. K03 in prof. KoSnh; tudi nckatcri roditclji prisli so zraven, da bi se pre-pricali o napredku svojih otrok. Gospa Fabianijeva priala jo med skusnjo in jo oatala pri nji do konoa. Kmalu po 9. uri zacne vrtuarica, gospodicna Irma Fabiani, izprasevati otroke iz nazoroega nauka, potem ko so prej odmolili in odpeli. Otroci so odgo-varjali skupno in poedini, pa razlotSno in lepo. Videlo so jo, da tndi umejo, kar so govorili Peli ao glasno in veselo, da je bilo lepo slisati. Gibanja izvrsevali so po navodu, Id jim je bil dan. Sledile so otroske igrej kovaca, golobceka in konjica igrali ao otroci prav cvrato, med tem ko so peli primerne pesrai oni, ki niao imeli nloge v igri. Telovadba dela otrokora Yoaelje in ronozi ter krepi njih mofii. Ena ve6jih dektir. deklamovala jo 31omsokov ,Sreco dom", ki jej je prav dobro Sol. Ko ao otroci sopet poaedli po avojih klopoh, zahvalila se jo gospo-diftua u&teljica s iskrenimi beaedami, katere jo evrsto ins navduionjera izgovarjala, v imenu otrok in v avojem iraonu druStvu „Slogi" kot uatanoviteljici in vzdrievalki otroSkega vrta, kakor tndi V3ein dobrot-nikom in gojiteljem onega zavoda, ki je prekoristen otrokom, drz&vi in nandu. Danasnji izpit pokazal je, da podpora ni bila zavrzena, ampak dobro obrnu-na. Dr. Gregor&c' zahvali ae v imeuu ^loge^ onitn macem, ki ao nepoaredno uplivale na urn in srce aloYenakib otrok, gospodicnima voditeljici in vrtnarici. DeklamoYala sta tudi dva otroka, deklica in deSek, ki sta ae lepo zahvalila drustvu, ki skrbi za njih odgojo z vzdiievanjera alovenakega oiroskega vrta. Utrujeni otroci odpolB so ae nekoliko ter uzili syojo malico. lied tem bilo je mogoce, ogledati si lepih del, ki so bila razlozena: iz ubadanja, usivanja, plc-teaja, gubanja, risanja. Videti je bilo, da nekaterim otrokom se prati prav Iahko gibljejo in da imajo ve-¦elje na ukusnih aeatavah in podobah. H koncu se-atavljali ao otroci se razne podobe s kockami, ki so i'ira delale veliko Yeaelja. Lo bitro pretekel je das, d je bil akuioji odmerjen, in sklenit ae je dopoldan-aki trad z molitvijo, kakor ae je 2 njo zacel. Slednjid razdolila je goap. Yrtnarica otrokom podobice v apo-min pridnosh in poaluanosti. Tega ao se otroci uzo dolgo veselili, in vidi se, a kako raajhno recjo je zadovoljno otrosko srce. Hvala druitvu, ki vzdrzujo tako napravo; hvala gospodicni, ki ae je vztrajao trudila z mladim rodom, ki jej bo hvalezen, dokler se je bo apomiojal. V Grgarji, l. julija. Svetega Petra praznik alavili smo letos pri nas v Grgarji posebno slovesno. Zraven navadne sloYesne procesije blagoslovile so ae tndi laie novo orgle, katere sta nam postavila brata Zupana, znana izdelovatelja orgelj v Kamnigorici na Gorenjskem, dne 6. jnnija t. 1. Orgle stanejo 1350 gl. Gospodu Fajgeljnu, ufiitelju v Tolminu, M je bil poklican 6. junija y Grgar, da bi novo orgle pesku-sil, orinila so je nehote pomota za 150 gl. v at. 25. sSocV*. Od grgarskih orgel gre sedaj le en glaa, namrec: Takih orgel se nismo aliSali. Maraikaterenra se bo zdela hvala v „SocMK it. 25. pretirana, kar pa v resnici ni. Kdor bi dvomil nad g. Fajgeljnovo izjavo o orglah, naj se potrudi v Grgar, da jib ogle-da in poskuai, gotovo a© vrne zaduden domov ter po-trdi strokovnjaku g. Fajgeljnu stavek za stavkom v ^Sogim" it. 25._______ , Kakina obeta biti letina na Krasu, ni mi znano. 1 Na Krasu I Tarn mora biti res kaj posebnega, da se [ se Sudezi god€ in to na — pasmkih Pliskav^kih. Cu- I den Cudezl Gospod urednikl Eaj ste si mislili, ko I ste dobili prve vesti o prikaznib na Krasn ? Veste, I jaz sem bil koj tega nuenja, da Krasevec je prebri- I san in pa, da CadeziinKras, kako se to ujema? Ko- I liko reCij se je pripovedovalo! No&m jih naStevati, ker I je preveC abotnega. I Pliskovski meinar, raca pefienal in krimar in I pa findezli All ni bila nobenega pometnega cloveka, I da bi bil prvega poslal v cerkev opravljat njegov po- I sel: Cistit, poraetat, pajteviue odstranjevat; dntzega I pa v klet vina tocit. Kako ? PliskovSki krfimar bi bil rad toLU, a ker ni imel komu in morda tndi ne Sesa, I zato ma je prigel tu&ei kakor navlagfi, da je drago I tofil svojo kapljo. Res Cude21 Edor zna, pa zna, je I rckel oni, ki je kravo Be svedrom drl. I Najnovej§! dogodki na Krasu niso niL kaj veseli I y nobenem oziru. Vera s takim pofienjanjem mnogo I izgnbi; dejanja na pasniku Pliskovfikem so mnogo I podobna malikovalstYu. Pa bilo je Se mnogo tacega I vmes, o Cemer je najbcljSe, da molfom. — Drngafe je I tudi oLividen dokaz, kako straSna labkoverno je nase J ijudstvo. Gospod urednik! Ako pride „AntJkrist,tt po. I peije z majhno paltico vse k vragul Bog nam pomagaj! I Na Eras, v Pliskavico in tudi drogam bi bilo 'reba poslati k;tke kritike najnovejSe vrste med SIo-enci; tarn je taka prazna vera, da ni treba stikatt ? po drobnih pesoicab, tarn ae prime vse z roko. am bi uteg.uila ykraika burja* kaj koiistiti. I To pa fie ni ved o vremeun, porefie imoogi dl-1 telj. Pa se pa kudo preveL ne bo hudoval, koofiaru 1 vm J;stie tew mstottf, Bm pidpjba. J Res, delo mojstra hvalL Kdor bi Mel nove orgle si napraviti, naj se potradi v Grgar, in tukaj se labko prepricX da od najiuanjSega zebijica do naj-veSjega dela je vse natancno izdelano, potem pa naj jib naroci pri g. Zupann in zadovoljen bo z orglami, kakor ao zadovoljni s njimi Grgarci, Livcani in Bi-strigani v Bobinji in drugi na maogih krajih na Ko-roSkem. Veseli nas, da tudi nasi Foxlani so si pri g. Zupana novo orgle narocili. Cerkveno oakrbniitvo v Kaprivi ae je z g. Zupanom ule pogoelilo za ceno 1200 gld. Kaprivcani so se hoteli sami prepriSati o mojstru in zato so prisli v Grgar poskusit grgarske orgle, in vrnili so se zadovoljni od nas. Nove orgle blagoslovil je prec. g. J. Eolavcic, solkanski 2upnik, zaaiatenco 1 drugih cc. gg. dahov-nov in vpriiSo ogromna mnoiice ljudstva, domacinov in okolicanoY, ki navadno o sv. Petru radi zahajejo k slovesnoati v Grgatjf. G. V. Vodopivec ucitelj in organist v Grgarji, ki so uZe 4 leta uspeano trudi a petjem, je pri tej priliki orglal in pokazal, dajc spre-ten v orgljanji. Peli m dwnaei grgxraki pevci, Hvala organiatu in pevcem, ki napredujejo ter sebi in ob-uini cast dclajo. Pri obedu, ki je bil po cerkveni slavnosti, sli-sale 30 se razne zdravijce, mod drugimi tudi g. zu-panu, ki vod; grgarsko obcino uze kmalu 3 leta v obcno zadovoljnost. G. J. Filipic, nas zupan, je ves vnet za blagor obcino in jo umno vodi, da ga mo-ramo kar obcudovati. Da imajo Grgarci orgle, gre njenm v pnri vrsti hvala. Pac bi bilo zeleti, da bi po pretekn 3 let svojega marljivega zupaaovanja Sc na-dalje vodil Xupanijsko krmilo v prid in blagor ob&ne. V ^krblni, 30. jnlija. — V zitdnji stev. ee-njene nSocea v doptsti iz Skrbine jezi se neki go^p. dopisnik na gofidh,kisosedovoliliv nedeljo o priliki nove ma§e, katero je imel darovati v tukajsuji cerkvi 5. g. Ant. Pipan. Ker moj drugim g. dopisaik omenja tudi neke vrste, iz katcrih bi se znalo sklcpaii, da niscm jaz svoje dane obijube izpolnil, radi tega ve2e me dol-znost, da se opraviCira. G. dopisnik pravi mej drugim: „Bivsi 2apan je o tem nekaj sliSal in je prosil, kjer se ima v takih zadevab prositi, naj bi se pies opu-stil. To mu je bilo tudi obegano ltd,** Da me je gospod bivsi zupan prosil, naj bi ne dovolil plcsa, je resnica, a ubrantti ga nisem mogel, ker je bila prosiija za pies vlozcna na starasinstvo. Pri staruSinstveui seji, ko je priSia omenjeua pro§nja na dnevni red, priporocal sem gg. stara§inom, naj se proSnja soglasno zavrue iz razlifinih vzrokov itd., a pri glasovanji padel je moj predlog s 3 prod 8 gla-sovom. Povdarjalo se je, da je tudi biv3i 2upan dovolil pies I. 1873, na dan nove raase C. g. Dugalina, sedaj zupnika v Ajdov§6ini. Tudi ta&rat prosil je novoma§nikov o6e zupana iti starasinstvo, naj se dna nove ma§e pies ne dovoli; in staraginstvo je tudi sklenilo, da se tak slovesnt dan ne sme plesati, a bivsi gospod ^apan je samooblastno pie* dovolil proti oraenjenemu sklepu tedanjega stara§instva. Sedaoje s taraSinstvo hodi tedaj zvesto po poti bivSega Zupana, ter je za ta krat posnemalo njega dela, menefie, da mu s tem vstrez"e. — Da pa bi bila velika vecina ljudstva tako straSno nasprotna tej plesnej zabavi, kakor omenjeni gospod Skrbinski dopisnik popisaje, zelo dvomim, saj se uekateri bliioji sorodniki biv§ega zupana so se picsa udelezili, ko so pri§li domov. 3, P. zupan. 0 p o m b a u r e d n 15 t v a. Sprejeli smo ta do* pis, ker smo bili proSeni, da bi se ne reklo, da za-piramo nasprotniku sapo, dasi se z nazori in dejanji v njem izrazeuimi nikakor ne ujemamo. Plese dovo-Ijevati ali prepovedovati sme po postavi 2upan in ne stareSinstvo. Ako je biv§i 2upan dovolil, cesar bi ne bil imel dovoliti, ne sled! iz tega, da tndi sedanji mora tako postopati. Ear na prejinjem ni lepo, tudi na sedanjem ni zlato. Ako bi obveljalo, to nacelo, smelo in moralo bi se od zdaj naprej v Skrbini plesati pri vsaki tiovi ma§f. Iz dana§ojega dopisa je raz-vidno, da posvetno razveseljevanje je bilo obrneno proti bivSemu zupanu; ali zadet je bit uovomastiik in vsi oni obLani, ki so hoteli praznovati dan Gospo-dov, kakor se spodobi. Razumni citatelj naj sodi, ali je to prav. ___________ Iz stanjela, 28. jul. — V nedeljo 26. t. m. popoldne trescilo je v skedenj tukasjnjega posestnika J. Svageljna. Skedenj je pogorel; v njem so bile de-ske in nekaj p§eni5nega snopja. Zavarovano je samo poslopje. Pri po2aru opazovali smo neredno in nero-dno gaSenje. Zeleti bi pac bilo, da bi vsaka obgina imela saj nekoliko izurjene pozarne brambe in po-trebnib priprav. Gasilne brizgle menda tudi na vsem Krasu ni Dobro, da ni bilo vetra in da je deievalo, diugafie bi se bil pozar razSiril. — Su§e letos splob nimamo. Grozdje na trtah bolj§ih piemen obeta obilo. Tadi koraza ka^e §e prav lepo. x Iz Stanjela, 27. jul. — (Vinarsko drulivo r J Stanjclo.) — D/uStven odbor imel jo sejo ˇ ^tanjela j toe2$,in&fr. m&M&U i&*HpoMmmMfnwf leto najmanj 4 opvavilno delete za to, da bo moglo drustvo tem prej vspeSuo delovati. Priporo^a pa tudi vsem udoro naj blagovole 1. leto avoj opravilni dele2 raj§e vplacati v denarji nego v grozdji. Z denarjem ae labko nakupi' bolj primerno grozdje in se laze spravi v skupno klet. Vis. c. k. namestniStvo oblju-bilo je odposlati o casn trgatve atrokovnj«».ka, ki bode pazil, da 80 bode vino umno prirejalo. tiiporo6alo je tudi na§o prosnjo vis. c. k. ministeratvu, da dobimo priprave in orodja za analiziranje vina in mo§ta, kaker§no izvrie lahko praktieni strokovnjaki; za drn-ge kemi5ne analize in preiskave pre, da bo imelo drnStvopravico svoje yino^poslati brezpl a6no v ta namcn c. k. poakuSevalisSu v Gorico. Tudi e. k. kme-tijska druzba obljubila nam je izdatuo podporo. Kdor 2eli dru§tvu pristopiti, naj naznani to pi-smeno odboru do ob5nega zbora; ali pa naj pride 08ebno k obcnemu zbora, kjer podpiso druscvena pra-vila. Prosimo pa posebno zupane in obcinske moze, naj pristopijo Se to leto k druitvu, da se bode vza-jemno postopalo o (Saai trgatve. Ker je druitvu namen ob5a korist in prvo nacelo, prirejati le naravno vino, vabimo L g. duhovne in drugo za obdni blagor vneta moze k pristopu, Kdor pa ne misli pristopiti in je dobil pravila, naj jih blagovoli vrniti odboru. Gbeni zbor bode v Tomaji dne 16. avgusta po« poldne ob 4. uri. Dnevni red ce glasi: 1.) Nagovor predsednikov. 2.) Porociio tajnikovo. 3.) Katanineje dolocilo o izglednih vincgradih in akupnih kleteh. 4.) Kako orodje in priprave ae imajo letoanjo leto naku* piti. 5.) Koliko se bode druStvo letoinje leto pefialo a prirejanjem vina, 6.) |Volitev 3 moz za nadzornike in njih namcstnikov, da prgledajo ra6une (v amislu pravil § 36. 4. b.) 7.) Volitev 3 rao2, da doloSijo ceno grozdja (v amislu pravil § 36. 4. c.) 8.) Nasveti po-sameznib udov. Odbor zeli, da se saj redni udje vdele2e v pol-nem sfevilu ob6ncga zbora. Stanjel due 27, julija 1885. ODBOR vinarskega drustva. PoHtidni pregled. Po aasopisih girila se je zadnjo dni vest, da bode v kratkera imenovati dr. Zeithammer 5e§ki deielni minister, ob euem pa da prevzame dr. Praiak definitivno pravosodno ministerstvo. Ne vemo, so-li to proizrodi pasjednevne vrodine ali je kaj istine na tem. 0 ministru Conradu se ne govori vcc"; zdi ye tedaj, da ostane §e vedno na ministerskem stolu. Z malenkostnimi zadevami, katere na Siro-ko raztezajo, polnijo listi v sedanjih dasih hude politiene su§e zevajoee predale. Politifino dru-stvo, katero hocejo Cehi na Dnnaji nstanoviti, razpor med konservativnimi Nemci, nemSki §ul-verein in jednaka tvarina razpravlja se v uvod-nih clankih. Govori se mnogo o shodu na§ega in nem-§kega, dalje nasega in rnskega cesarja. Stalno je, da cesar Viljelm ne pride letos obiskat na-§ega cesarja v Bel, pad pa pojdeta nas cesar in presvitla cesarica obiskat cesarja Viljelma v Gostinske toplice. Shod naSega cesarja z ruskira bi se imel vrsiti v Reichstadtu. Tudi se govori o shodu, katerega bi se udelezlli ministri zuna-njih zadev: Kalnoky, Bismark in Giers. Tudi o zunanji politiki ni kaj posebnega porofiati. Afgansko npraSanje, ki zanima Rase in Angleze, ne bode se sedaj reSevalo z me6em, kakor so nekateri mislili, kajti rnski minister znnanjih zadev gre v toplice. Na Francoskem se pripravljajo stranke za blizaje volitve, na Spanskem mori kolera takd, da mora vsa poli-tika podivati, tudi iz Italije ni nikakib novosti. AngleSkemn ministru Salisbury-ju je pogum nekaj porastel, ker se vender obistinuje vest, da je krivi prorok Madi v Sudanu umrl; s tem bi bil konec ustaje v Sudanu. Domade in razne vesti Narodni dom v Gorici, jkakerSen si moremo zdaj staviti, veselo napreduje. Zidovje ob ulici prislo je uze do podstreSja. Ko bo to koacano, zaSne delo radi dvorane znotraj na vrtu, Dvorana bo po sedanjih nagrtih proatorna, pripravna iu lepa. Nemiki duh, ki je po Itahjanib izpodil citalnico iz sedanjih prostorov, ae pad katen krat popraska, &\ nam je v avoji na-gajivosti pnpotnogel do lop§e bododnosti. A Onf, ki nmJe> p^poda • 'JCrnvuika, pojde v maKh letih m awm,wma»mm bo j»o cjem joial, aikdo^ajm? bo omiloval. Tako se godi zavisfcnikom, ki po splet-kah in skrivnik potih zalezujejo siovenski narod na GoriSkem terrau -grenijo druStveno zlvljenje, ker mu drugace ne morejo Skodovati. Sram bi inoralo bit! moz, ki se dajo ziorabit v take splefcke, ki pletojo bid narodu, med katerfm ia od katerega zmjo od mladi nog. Placilo za plemenito delo jim no izostane, kajti vaako delo se pla&ye ob sebi. V otroSkem vrtu bila je preteklo sredo konoc-letna skuSnja, kakor opisuje danainji dopis iz Goriec. Od prihodnjega ponedeljka do konec avgusta bodo v vrtu poeitnic©* Med tern se bodo delale pripravenla se odpre s 1. oktobroinprivatna dekliska sola. T doticnib krogili se namerava, odpreti Solo uze prvo leto z dveraa oddelkoma, da bi se mogle udo-le2iti slovenskega poduka tudi one deklico, ki so bile lotos siljene obiakovati italijanake mostno Sole. Opo-zarjamo slovenske roditeljo o pravem oasu na dobroto, katero dobijo v novi Soli za svoje otroke, ter jih uLe zdaj oporaiujamo, naj delajo kot inodri odgojovalci, ki odgojujejo izrodeno mladino na naravni podla^i matorinacino, ki edina daje najcenejo, najboljo in najstanovitnejSo odgoje, 8 katero pomocjo so potem Id vse dcugo dosozo, ako se koco. NaSi otrooi so ueyo italijanS&no al nemScmo na ulici ali kjer jo sliSijo brez teiave, in ni tieba, da bi predragi za-klad narodnega jezika in narodno odgoje zanemarili nidi takih vednoatij, ki uze tako jim ne odidejo, ako se jib bodo boteli poprijeti. Nasprotniki nale narod-nosti, ki so ob enem nasprotniki naravne postave in naSih pravic, vejo kak upliv ima narodna zonska v druLini, zato se bojijo narodne odgoje in bi iiam radi vse podrli. Taki nasprotniki sodijo se sami po sebi. Ear sebi zelijo, nam ne privoScyo; kar nam delajo, bi na sebi ne trpeii. In ti ljudje se imenujejo Se liber alee in razsvetljence. Sobicnikiao j,ii» slepi krivicni-ki, katerih dejanja obsoja vaak poSten clovok. 6. g. Alojzy Faidutti, kaplan pri sv. Itoku v Gorici, opravil je 22. t. m. strogi izpit (rigorosum) iz corkvono zgodovine in corkvenega prava na du* najakem vseucitiSci. S 1. oktobroin t. 1. jpojde na Dunaj v vifije izobraSevaliSee za svotno dunovne pri sv. AvguStinu. Bodom je beneSki Slovenee, ki jedo-vr&il gimnazijeko iole v Vidmu, bogoslovske pa v Gorici. Ivan Zavadlav, c. k. okrajni komisar, rodotn iz It. Andreza pri Gorici, umrl je 24. t. m. v Gradi-Sci in je bil pokopan v nedeljo 26. julija. Zavadlav bit je jako nadarjen mladenie, ki je z izvrstnim uspe-horn dovrSil ,ni2je in srednje Sole v Gorioi, visoke sole pa na Dunaji. Bil je prijaznega zn&caja, zato tudi priljubljen pri vseh svojih souceucih. Kot odliden dijak poducoval je, ko je bil v Seati Soli, tedanjega okrajnega g!avarja goriSkega, sedanjega c. k. namest-nika v Gradci, v slovenSdini. Ko je ta odSel kot de-zelni predaednik na Korosko in je priSol baron Pino, sedanji minister, na njegovo mesto kot okrajni glavar v Gorico, poduceval je tudi tega v slovenscmi in sicer s takim uspehom, da je bii baron Pino popolno-ma kos elovenScloi in da je takrat c. k. okrajno gla-varatvo goriSko uradovalo z ob8inami skoro izkljufi-ljivo siovenski. Ko je Zavadlav dovrSil pravne Studije, bil je njegov ucenee ule cesarski namestnik v Trstu. Morda je to uplivalo nanj, da se je odlocil za poli-tiSno slnsibo. Priredjen je bil tiiaskomu namestni-Sttu, ^jer je tako pridao in dobro posloval, da je prav bitro iel naprej na lestvici politicnib sMeb, kar je vzbujalo zavid pri drugih tovarisih, ki se niso mo- §li ponaiati s takimi uspehi. Bil je moi avstrijskcga uha in slovanski rodoljub, kaker§en je bil vzrastel ea s?oje mladosti, zato je v Iatri, kjor jo pozneje na vec krajih sluzboval, marsikedaj preknzal 6rne na-kane istrskih nasprotnikov. Dalje &isa bil je t Krku (na kvarnerskib otocib) kot eksponirani all samostoj-ni komisar, in pri. miroljubnem obdinstvn je od tiste-ga casa v dobrem spomiau. Ali zdi se, da z njego-vim prepricanjem in njegovim postopanjem niso bill vsi zadovoljni; zato je bil preatavljen v Pored kot okrajni komisar. V tern okraji imajo t sastopih I-talijani ve^ico samo po pomoci, ki jo dobivajo ne iz svoje srede. Ako bo hotela kedaj avstrijska vlada slovanski okraj, dobi ga cez noc; za zdaj tega ni pricakovati, ker istersM Slovani se opisujejo kot Star-cevidijanci in panslavisti ter so i^rodeni zagrizenim itahjanskim druStvom, listom in ustanovam, da jih obrekujejo, zavirajo in 2urijo. Zavadlav zacol je bolebati, ne da bi pisoc teh vratic vedel, kako. Kot d^ak bil je sicer krepak, a zdi se, da ujogova pljuca so proved trpela z vsakda-njo hojo iz St. Andreza v Gorico in nazaj. Mogo^e, da je tudi vojaska sluzba, katero je ranjki opravil kot enoletni proatovoljec, z vsakoletnimi ali vsaj po-gostimi vajami skodovala sicer trdnemu mladenicu. Gctovo pa je, da smibovanje v nesredni, zapu&eni, 5ttljeni latri je tezavno in da vecmocrj po2re tugain Most v pogledu na dober a nearecen rod istrski nego telesni trud. Zavadlav, ki je bil ozenjen s hfierjo g. Dreossi-ja iz Gradisca, zafiel je bolehati in je prosil iz zdravstvenih uzrokov za premeifienje v GradiSfie, kar se mu je tudi dovolilo. All le malo casa, komaj dobnh 14 dnij, bilo je ranjkemu dovoljeno, bivati v blizini evojega rojstnega kraja. PljuSna bolezon za- uplivala iz prvega zafietka in tako nas je zapustil zvest drzavni sluzabnik, resnicen rodoljub, blag 61o» vek. Ranjki imel je §e le nekaj ^ez 30 let in bi bii drzavi in narodu Se nwogo koristil, Tako pa nam je nemila smrt pobrala moza, na katerega se je upiralo na§e oko; vzela je moza, po katerem iz dna srea iz-dihnejo biatje Hrvati v tu^ni Istri, ko izvejo njegovo smrt. Malo let zivel si, Ivane, na svetu, vender do-sti, da smo spoznali tvoj clsti znafiaj, tvoje priprosto sree, tvoje pravidne misli, postavno delovanje, tvojo neomahljivo zvestobo, tvojo ljubezea do naroda in do prijateljev. Zato naj ti bo bladen pocitek na.,onem svetu in plalilo za tvoja dela, tukaj pa stalen spo-min v sreih prijateljev in rojakov. „Purlanski koloni" v zadnji Stovilki „Soeo* niso BCorrieru", glasilu goriSkih kapitalistov in de-narnih voljakov, ni5 kaj po volji. Prejeli smo zida za moSnjo, in tedaj postal je naeukrat konservattven, zagovornik obstojefth razmer in lastninske pravico. Ko smo pa govoiili, da Slovouoc ima naravno pravico, kakor do svoje roke in noge, tako tudi do svo-jega jezika tudi tedaj, ko je v Gorioi, takrat je bil „Corriereu slep in gluli ter je klical svoje moLe v brambo italijanskib pravio goriikega moata. Ko je ilo za naravne pravice in za duino blagostanjo slovenskega naroda, bilo mu je vse novo, kriviono, nedo-pustljivo. Zdaj pa, ko se govori o tern, kako bi se pomagalo tisocem, ki so navezani na zemljo in zdi-liujejo vos das svojega zivljenja, dokler ne izdihnejo svoje bolne duse, ko jim telo otrpne, vzbudila m je v „Corrieru" out za pravioo in pravo, za posest in bogastvo, Ker smo rekli, da naj se svet gospodom odkupi in razdeli med kolone proti pocasnemu pov-ra6ilu, prestraSil in pretresel se je zagovornik boga-ta»ov ter pravi, da „Soca" tiiri nekako uoki gospo-darski ali kmetijski socijalizem, ker ne navaljuje krivioo, kamor gre, ampak drugani, in vzbuja v ko-lonili nozadovoljnoist in nevoljo proti onim, ki so po-sostniki, ter napotuje ono inirue prebivalce do go slabsega stanja po plevelu, ki ga seje med koloni in gospodi. Hekaj takega, pravi „Uorr.tt, ozuanjujo ,So-Satt v omonjenem ('lanku, Ali ste Bliauli ? proj tozi, da gospodi no morejo * i posobtvo ne more roditi posestnika in delavca, ia zdaj, ko svetujemo, naj se mi potestoik izhajati, delavcav w, , . s polno donarno vrednoBtjo od posestva in naj se da posestvo delaveu, ki v teku let povrne ono odskod-nino, katero dobi gospod, zdaj to^i „Oorr.tf, da aeje-mo prepir, ter kafce b tew, da ni zadovo\jen z ua-svetom, da tedaj imajo gospodje vec dobicka od po-Hostva nego bi ga imeli od cnaka denarne vrednosti. Gospodu ^Corrieru" smo kvalezni za take izjavo, kakor tudi za njegovo naaprotovanje, ko svetujemo, naj se iz brezpravmu sluzabnikov stvarijo zavedni in pro* sti drzavljani. Liboraluo-zidovsko naiSelo je povsod enako: vse premozeoje sveta naj sb zdruzi v rokah nekaterih bogatinov, in vsi drugi naj delajo za to peSclco ljudi. Yecina velikih podjetij, n pr. zeleznice so v rokah nekaterih milijonarjev, katerim se pokori celo dr^ava. Tovarne hranijo na milijone ljudi, katerim so gospo-darji rezali kruh po svoji volji. Obrtnijska postava omejuje to samovoljo, zato so vsi liberalno-zidovski listi in goriski „Corrioreu proti njej. Enako je glede Sosestva, kjer so koloni. Drzava mora se6i vmos ter oloditi pogoje, da bo mogoce liveti enemu in dru-gemu. To se najla^o godi, ako se koristi gospodarjev in kolonov locijo po odkupu, ker to silno pomnozi rodovitno8t zemlje in upliva silno dobrodejno v nrav-nem iu politi^nem oziru. Kjer so kmetje prosti po-sestniki, je vse drugade nego kjer so goli najemniki ali delavci bogate goapode, posebno Se, Le ta nima Bo-ga in njegove postave. „Corr.tt naj lepo doma ostane se svojim ovaja-njem, da kolone drazlmo, in naj bo preprican, da li-beralua nadela so ae prezivjla. nCorr.a je zadnji iz-rastek tistega 6asopisja, ki je pred leti na Dunaji krepko poganjalo. Moz, ki je bil aam prica tedanjih prizorov, presadil je zlahtno cve^co v Gorico, da 2 njo tukaj to poskuSa, kar se je na Dunaji z njo go-dilo. ZboljSanje mora priti, 6e tudi proti volji „Cor-riera"; blagor drzave zahteva, da se liboralna na6ela opustijo. Temu se niti BCorr." ne bo mogol ustav-ljati. 0 nekaterih razlogih, katereje BCorr.* navedel v oziru kolonov, morda prihodnjid. Konec Solskega leta vrSil se je v vseh go-riskih Solah ta teden. C. k. delka in dekliSka vadnica ter c. k. izobraievalisee za u^iteljice sklenili so Sol-sko leto v6eraj; mestne ljudake Sole, c. k. gimnazij in c. k. realka koneali so pa danes. U6e6a se mla-de2 razprsila se je na vse vetre in za njo potegnejo jo tudi gospodje ucltelji in u&teljiee. Mesto bo kazalo bolj mrtev obraz in delale se bodo na tihem priprave za bodoce solsko leto, ki zacne povsod 1. oktobra. Zrelostoi izpiti na o. k. viiji realki goriSki vrlili so se piameno 22-27. junija, uatno pa 28. in 29. julija, K tej skuSnji so se bili oglaaili: Albisser Yiktor, Berze Ludovik, Favetti Peter, ;jPantz Avgust, Pergolis Jozef, Pitteri Egid, Streinz Joief in TruSno* vie Kudolt 1 dijak je opravil skuSujo z odliko, 4 dobro, 2 morata ponavljati ekuSnjo faz d?» meseca Ha je bila predaled, pxememba awO» a»rd* m &to J W «D(^ft pe&wti*, I p Y»&>!< Program goriske gimnazije pdnesel je tudi letos, kakor je bilo pricakovati, ponatisnjen Solski katolog, iz katerega se glede napvedka posameznih dijakov le to zve,