67
V preudarek sadjarjem, ki mislijo kupiti in saditi to spomlad sadno drevje.
Se en dober mesec, in sadjar bode pričel v novic svoje delo. Prvo njegovo spomladanjsko opravilo je, da nadomesti drevje, ki je poginilo, in nasadi novega. To delo dela malo skrbi sadjarju, kateri si je sam vzgojil dobrega in lepega sadnega drevja. Drugače je pa, kadar si mora sadjar drevja šele kupiti. Novo vsajeno drevo bode stalo na svojem mestu desetletja in bode rodilo obilo sadu ali pa malo. Drevo bode obilo rodilo, če ga nisi samo pravilno vsadil in mu pravilno in dobro postregel ampak če si je tudi pravilno vzgojil, t. j. imeti mora dobre in lepe korenine takisto tudi les in biti mora od prave vrste. Takega drevesa pa ni vedno tako lahko dobiti, in zato dela kupovanje sadnega drevja vestnemu sadjarju precej skrbi, celo pa pri nas, ki še nimamo malo da ne nobene pravilne in zanesljive drevesnice, iz katere bi dobivali drevja, in ker naši sadjarji, in tudi pametnejši, ne nmejo, da ravnajo varčneje, če sade dobro, a drago drevo,   oSen  če   slabo,   katero  morda  dobodo zastonj.
Skoua vsega truda iu dela, kadar sadiš zanikerno drevo škoda prostora, kjer raste tako drevo. Kakšnega drevja si torej kupujmo?
Sadi vedno le mlado drevje. Ne pričakuj nikdar dobička od starega drevesa, ki j j krevljasto, lišajasto ali z mahom obraščeno, kakeršnih je mnogo po naših domačih drevesnicah. Tisto drevo, ki je raslo v drevesnici dlje nego 5 recimo 6 let, je boljše za kurjavo nego za saditev. Ako imaš za izbiro drevja, sadi vedno mlajše če je tudi morda šibkejše.
Sadi le dobro ukoreninjeno drevje. Ako vseješ peško od jabolka ali hruške, vzraste iz nje divjak, ki ima le dolgo in debelo srčno korenino, pa nič stranskih in vsled tega malo lasnatih koreninic, katere so najvažnejše v hranitev drevesno. Cepi na tak divjak cepič, in vzgojil bodeš iz njega drevo, ki bode imelo le malo korenin. No, drevesa iz naših kmetskih drevesnic so vsa taka, zato pa tudi niso za nič. Divjak, ki je vzgojen iz peške treba dvakrat presaditi in vselej mu ob enem skrajšati korenine, katere so potem prisiljene, da se razrastejo in narede mnogo lasnatih koreninic. Kupuj torej le tako sadno drevje, ki je cepljeno na presajene divjake, in raslo ti bode čvrsto. Korenine so rastlini to, kar je zdrav želodec človeku.
Sadi drevje z lepim in ravnim deblom ter zdravo krono. Tako drevje dobiš pa zopet le tam, kjer umejo vzgajati tako, to je, ker znajo z umno vzgojo drevo hitro in lepo kvišku spraviti, ga ne mučijo 7 do 10 let v drevesnici na razne načine. Drevo imej zdrav les, lubad ne bodi razpokana, ampak lepo gladka ter svetla brez vsakega lišaja.
Sadi drevje le samo od primernih vrst, to je takih, katere je lahko v denar spraviti. Ne sadi nikdar mnogo vrst, ampak malo, morda samo le eno, da je le prava.
Ne kupi nikdar drevesa, ako prodajalec ni mož, da bi mogel jamčiti za ime vrste, s katerim drevo proda.
Ne kupuj sadnega drevja nikdar po sejmih ali od ljudi, ki ga vozijo na prodaj po deželi. To je drevje z razšušenimi koreninami, navadno tako vzgojeno, da se Bogu smili, od vrst, ki niso prav nič vredne, iz kratka, drevje za ogenj, pa ne za vrt. Spomladi 1. 1890. bode imela kmetijska družba obilo dobrega in lepega sadnega drevja na prodaj. Kdor lahko čaka, čakaj, ker to drevje bode tako ceno, kakor nikoger drugod. Tudi kmetijska šola v Grmu na Dolenjskem bode kmalu imela na prodaj svoje sadno drevje. Kdor pa uže letos hoče kupiti sadnega drevja, kupi ga iz drevesnic, ki ga pooujajo med inserati v kmetijskih časopisih. Kar jih je, vse so zanesljive.