20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 ROGAŠKI ZDRAVILNI VRELCI V 16. STOLETJU* RUDOLF LESKOVAR Doslej je veljal za ustanovitelja zdravilišča Rogaška Slatina grof Peter Zrinjski. Ko je bil leta 1665' na območju rogaških vrelcev na lovu so mu kmetje svetovali, naj pije zdra- vilno vodo zaradi obolelih jeter. Videti je, da mu je to zdravilo zelo pomagalo, saj se je glas o zdravilnosti vode začel naglo širiti. Ze nekaj let pozneje poročajo o tej vodi zdrav- niki iz Gradca, Leobna in Dunaja. Veriga sklenjienih zgodovinskih podatkov o naših vrelcih se od tedaj ne prekine več. * Dragima profesorjema ing. Josipu Badu in dr. Adolfu Režeku v spomin na dolga leta skup- nega uspešnega dela. Iz podatkov, ki sem jih zbral v zadnjem ča- su, pa sklepam, da je zgodovina rogaških vrelcev vsaj 100 let starejša.^ Iz dobe, preden se je pojavil grof Zrinjski ob vrelcih, imamo vsega tri podatke o vrelcih. Prvi zgodovinski podatek je analiza rogaške slatine, ki jo je opravil slavni alkimist. L. Thurneysser' in rezultat priobčil v Frankfurtu na Odri leta 1572. V prevodu se glasi: Na Koroškem v predelu Ptujia / proti pol- dnevu in staremu mestecu Celju, ki leži ok- rog 5000 korakov od tod je izvir prekipeva- joče vode, ki vodi s seboj: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 21 1. Najstarejša analiza rogaške mi- neralne vode, Ici jo je napravil leta 1572 L. Thurneysser . Ta voda vsebuje v polni meri subtilitete in kovine / in je tudi v moči in čednosti / kakor je zapisano v 6. knjigi 25. poglavju. Izvira med Varaždinom in Ptujem. Kakor vidimo, je to analiza alkimista. Trajna zasluga Thurneysserja je, da je uve- del sistematski postopek pri kemični analizi voda. Rezultate je zbral v knjigi »Pison. Das erst Theil von kalten (warmen) minerischen und metalischen Wassern«, ki je prva knjiga o zdraviliščih (»Bäderbuch«) sploh. Vprašamo se kako je prišla analiza rogaške slatine tako zgodaj v družbo najbolj znanih evropskih vo- da? Drugi zgodovinski podatek iz dobe pred gro- fom Zrinjskim je opis geografskega položaja naših vrelcev v knjigi »Neuw Wasserschatz«, ki je izšla 1584 v Frankfurtu ob Majni in jo je napisal zdravnik doktor Tabernaemonta- nus.* V prevodu se mesto glasi takole: O štajerskem kislem vrelcu, o njegovi moči in učinku. — Na Štajerskem ne daleč od 2. Lokacija rogaških vrelcev v knjigi »Neuw Wasser- schatz«, v kateri je navedel 1584 Tabemaemontanus takrat sloveče vrelce Rajhenburga / imajo tudi neki kisli vrelec / ta naj) ima v sebi duhovne subtilitete črnega gorskega žvepla / vitriola in opermenta / in naj bi bil za pitje neužiten, toda za zunanje okvare / garje / lišajp in kožna znamenja naj bi koristil: Ker pa mi je ta vrelec neznan / bom tistim naročil / da o tem pišejo / ki nje- govo pravo vsebino razumejo in poznajo. Ce gre pri knjigi »Neuw Wasserschatz« za opis krajev z zdravilnimi vodami, potem se pri čitanju začudeno vprašamo, zakaj Taber- naemontanus sploh navajia ta »Sauwer- brunn«, ki mu je, kot pove, osebno neznan. Vzrok za to mu je utegnilo dati prepričljivo pripovedovanje drugih o kakovostih omenje- nega vrelca. Tako stojita ta dva zgodovinska podatka zase brez medsebojne povezave in nerazumljiva. Thurneysser^ je bil rojen leta 1530 v Ba- slu, kjer se je seznanil z alkimijo. Sicer pa je bil zlatar. Leta 1558 ga najdemo kot vodjo rudnikov srebra na Tirolskem, nato jje bil anatom v Innsbrucku. Med leti 1560—1566 je mnogo potoval, bil je tudi na Slovenskem leta 1568." Pozneje je bil na dvoru branden- burškega volilnega kneza (1569—84), ki se mu je zelo prikupil; uredil mu je tiskarno, varilnico galuna, steklarno in tovarno stekle- nic. Udejstvoval se je tudi kot zdravnik, kot tovarnar zdravil in kot alkimist. Postavljal jie horoskope in je moral naposled leta 1584 zbe- žati, osumljen kot zaklinjevalec duhov, v Ita- lijo, kjer si je, obubožan, leta 1590 sam vzel življenje. Za naše razmišljjanje sta važna dva podatka o Thurneysserju. Bil je zelo spreten, iskal je družbo najvišjih krogov in se je v njih odlično uveljavljal. Tako je bival, pre- den je šel v Berlin, nekaj časa tudi na dvoru avstrijskega nadvojvode Ferdinanda I.^ Bil je vnet privrženec Paracelsusa, čigar nazore je prav zaradi svojih visokih zvez uspešno širil. Ta ugotovitev bo še važna pri naših poznejših zakljiUČkih. Trenutno mi še ni uspelo priti do biograf- skih podatkov o Tahernaemontanusu. Iz me- 22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 S. Leonhard Thurneysser zum Thum (1530—1590), slavni i alkimist i ni razpoložljivih vimv^ je razvidno, da je de- loval kot zdraviliški zdravnik v Bad Schwal- bachu v Porenju, nedaleč od Wiesbadena. Bil je namreč zapleten v zadevo »čudežnega na- vala« (Wundergeläuf). v Bad Pyrmontu: Leta 1556, ko se je pojavil komet, kakor je poročal kronist Bunting, so navalili desettisoči iz vseh krajev Evrope v Pyrmont, kar j|e povzročilo najtežjo zadrego oblasti glede reda, prehrane in prenočevanja. Toda že prihodnje leto je ni bilo več. To kronist pripisuje božji kazni, ker je bil tam umorjen neki grof. Pisatelji Raabe pa pripisuje padec števila gostov »poklicni zavisti vrelčnega zdravnika v Schwalbachu, mojstra Tabernaemontanusa, po nemško Schenkenberga, ki je dal tiskati sramotilni spis zoper vrelec, v katerem je odurno trdil, da vsebuje »sveta voda« v Pyrmontu pač do- volj avripigmenta, arsenika in podganjpga strupa, da bi mogla spraviti človeka na drugi svet, toda prav ničesar, kar bi utegnilo vrniti bolniku zdravje.« Njpgova slika, ki sem jo zasledil,' je obrob- ljena z napisom: »Medicinae doctor et archia- ter palat. Jacobus Theodorus Tabernaemonta- nus«. Pilatium, iz katerega je nastala nemška beseda Pfalz, označuje nemško kneževino ob Reni, kamor sta spadali tudi nemški mesti Worms in Speyer. Torej je bil naš Taber- naemontanus archiater, tj. osebni zdravnik palatinskega grofa. Ti grofje so postali volil- ni knezi že v 14. stoletju. Tako v Wormsuj — tu je bil Tabernaemontanus, kakor je na- tiskano na prvi strani knjige Neuw Wasser- schatz »Medicus Ordinarius« — kakor v Spe- yerju pa so bili v 16. stoletju nemški državni zbori.'" Na teh zborih so sodelovali; avstrijski nadvojvode in deželni stanovi." Tudi ten dejstvo si hočemo že tu zapomniti. Ko smo si tako osvetlili prva dva podatka, s katerima sega zgodovina Rogaškg Slatine v 16. stoletje, si oglejmo še tretjega: prvega zgodovinsko preverjenega pacienta ob rogaš- kih vrelcih, Wolfa von Ungnada. (prevod) Gospod Wolff Ungnad / tudi gos- poda Hansa Ungnada sin /, ki mu ga je rodila grofica pl. Barbij / j|e študiral v Strassbur- gu/. Bil je fin, učen, mlad gospod/; ko se je podal vstran od Strassburga / je potoval s poslanstvom cesarskega veličastva proti Ca- rigradu / in potem ko se je vrnil / se je na- potil v Italijo / in Rim /. Prepotoval je to deželo in province / ob čemer je tudi zbolel / in je končno po dolgotrajini bolezni / v Slatini /ki leži v grofiji Celjski/po Božji volji tudi leta 1594 umrl / kamor so prišli po njegovo truplo / in je bil v Velikovcu / v cerkvi Un- 4. Jacobus Theodorus Tabernaemontanus, zdravnik v Wormsu In osebni zdravnik palatinskega grofa KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 23 5. Poročilo o prvem zgodovinsko preverjenem bolniku ob rogaških vrelcih (1594) Wolflu von Ungnadu gnadov / krščansko in častitljivo v zemljo položen /. Bil je 28 let star. ( Iz gornjiega teksta pač upravičeno sklepa- mo, da so morali rogaški vrelci Wolfu v. Un- gnadu mnogo pomeniti, če je od daleč pripo- toval k vrelcem zdravit hudo bolezen. Kdo je Wolf von Ungnad? Wolf je sin Han- sa V. Ungnada.'^ Le-ta nam bo, kakor bomo kmalu videli, ključ za povezavo zgornjih med seboj navidezno nepovezanih zgodovinskih podatkov kakor tudi središčna oseba, ki nam bo lahko tolmačila dogajanja ob rogaških zdravilnih vrelcih v 16. stoletju. Kot Ivana pl. Ungnada ga dobro poznamo iz slovenske literarne zgodovine, saj so v njegovi tiskarni v Urachu na Württemberskem izšle naše prve slovenske knjige Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina" Manj znana pa je njegova poprejšnja po- litična kariera na slovenskem ozemlj^u. Hans v. Ungnad iz Ženeka na Koroškem (1493 do 1564) je bil svetnik rimskocesarskega veličan- stva, kraljevi stotnik, leta 1530 je postal de- želni glavar Štajerske, stotnik in vicedom Celjia, ban grofije Varaždinske, leta 1540 je bil imenovan za vrhovnega vojnega kapetana (generalnega polkovnika) dežel Štajerske, Koroške in Kranjske ter Slavonske in Hr- vatske vojne krajine.'* Ze ko je postal štajerski deželni glavar leta 1530, je imel najvišjo upravno oblast tudi nad področjem rogaških vrelcev. Ko je bil 1540 imenovan še za generalnega polkovnika avstrijskih notranjih dežel ter slovenske in hrvatske marke, je bila njegova glavna nalo- ga zavarovati jugovzhod Avstrije zoper Tur- ke. Zato je bil službeno stalno povezan s tem ozemljem skozi dobo 26 let. Obrambna črta proti Turkom je potekala nekako vzdolž Sotle od Brežic mimo Bistrice ob Sotli, Kozjega, Podčetrtka, Rogatca, Ptujia in Radgone.*^ Iz zapiskov o razpravah na zborih deželnih stanov Štajerske in različnih izvršnih odbo- rov razberemo, da je v tem sistemu obrambe igral veliko vlogo bližnji Rogatec. Omenjen je skoraj v vseh sklepih za obrambo proti Turkom.*« Oglejmo si nekoliko zgodovinsko preverjenih podatkov iz te nemirne dobe strahu pred vpadi Turkov, posebno tistih na- vedb, ki se tičejo dogaJianj v neposredni bli- žini vrelcev. Uvodoma naj navedem za zem- ljepisno orientacijo, da leži Rogatec ob rečici Sotli, ki je bila meja štajerskega in sloven- skega ozemlja. Skozi Rogatec teče Sotla naj- prej kakšne 4 km proti zahodu, nato napravi ostro koleno proti j|Ugu — od tod je nekako 20 minut peš do zdravilnih vrelcev — v smeri Brežic, kjer se izliva v Savo. Omenjeno ko- leno Sotle j0 brez dvoma predstavljalo stra- teško važno mesto v obrambi. Takrat je vzdolž meje ob Sotli potekala cesta od Ro- gatca do Brežic. Tako izvemo, da je deželni glavar leta 1531 večkrat potoval vzdolž hr- vatske meje, potem ko so Turki na roparskem pohodu 1. marca razsekali na kose žičkega priorja Andreja." Nujno je moral ob tej pri- ložnosti mimo naših vrelcev. Verjetno je ob razgledovanju meje razmišljal, kako bi iz- vedel sklep sestanka v Dravogradu (24. 3. 1531), na katerem je bila zastopana elita fev- dalcev z ljubljanskim knezoškofom vred. Tre- ba jie bilo izvesti stalno' mejno stražo, peš in na konju, ter organizirati stalne sle, ki bi poročali o premikih Turkov.*^ Obramba je stala denar, potrebni so bili novi davki. Izvemo, da se npr. Teharčani sploh niso pojavili pred komisarji in je kralj Ferdinand nato moral komisarje priganjati, naj začno s pobiranjem v več kraj,ih, med njimi v Celju, Laškem, Žalcu, Sladki gori, Planini, Kozjem, Bistrici ob Sotli, Brežicah, Rogatcu in Vojniku." Obnavljati je bilo treba utrdbe mest in gradov. Kralj Ferdinand je zapovedal, da je treba za popravilo gradu v Rogatcu nakazati 600 goldinar j ev.2» V Brucku na Muri so sklenili (1551), da je treba za obrambo deželnih meja dati dovolje- nje za novačenje 4000 strelcev, ki jih je tre- ba porazdeliti od Fürstenfelda do Radgone, PtuJia, Boria, Rogatca, Podčetrtka in Bistrice ob Sotli proti Brežicam. Za vodstvo obrambe so postavili vojni svet.^* Leta 1540, ko je zopet grozil turški vpad, je dobil vojni svet svoje stalno mesto v Ptu- ju. Na povelje kraljice Marije je bila vzpo- stavljena stalna vojna pošta med Ptujem in Dunajem, da bi obstajala stalna zveza z Un- 24 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 6. Ivan baron Ungnad (1493—1564), vodeča politična osebnost na Stajerslcem v prvi polovici 16. stoletja: leta 1357 je kot protestant emigriral in je vodil tiskamo v Urachu, kjer so izšle prve slovenske knjige gnadoin.^2 Ta je obnovil prejšnjo zapoved ^ vzdrževanju alarmnih strelov in signalnih kresov, ki so naznanjali prihod Turkov.^^ Ta signalni sistem je potekal od Ptuja preko Boria, Krapine, Donačke gore, Celjia in nap- rej, z druge strani tudi prek Maribora, Vur- berga, Statenberga, Zbelovega do Celja.^^ To- rej zopet mimo Rogatca. Slovensko mejo sa- m.o pa je moral straziti in varovati pred tur- škimi vpadi kapetan Teuffl z 200 lahkimi konjeniki in 50 strelci.^^ Leta 1546 je bil Ungnad zopet v Ptuju, kjer so se posvetovali o mobilizacijskem redu in vpoklicu »navadnega moža« v vojsko. Za iz- vedbo sklepov je bil odgovoren Bernhard von Kerberstein in 11 drugih fevdalcev.^' Zaradi vpadov Turkov in z nastopom kuge in drugih epidemij se je še bolj zaostrilo gos- podarsko vprašanje. V tem času je dobil Ro- gatec (1530) pravico do vsakotedenskega sej- ma in 3 dodatnih sejmov na leto. Videti pa je, da mu ta prednost ni posebno koristila, saj je 3 leta kasnejie tudi Rogatec naveden med irgi, ki so se pritožili kralju Ferdinandu. Medtem ko nimajo zaradi hudih časov od- kod jemati za dajatve, se pa drugi kraji in plemstvo nedovoljeno ukvarjajo s prodajo vin in podobnim, ne da bi od tega plačevali davke. Iz prizadetih krajev so se zato neka- teri začeli odseljevati v kraje z boljšimi živ- Ijenskimi pogoji.-' Denarja je manjkalo na vseh koncih in krajih. Na Ungnadovo zahtevo so deželni sta- novi radovoljno pristali na enoinpolkratno povišanjie mostnine (3. II. 1555).^^ Verjetno je veljalo to tudi za most čez Sotlo v Rogatcu. Vojaški izdatki pa so leta 1555 mesečno zna- šali 141.356 goldinarjev za slavonsko in 206.507 goldinarjev za hrvatsko in kranjsko mejno ozemlje.^' Kakor je razvidno iz gornjih izvajanja je bila glavna skrb Ivana Ungnada usmerjena na boj zoper Turke. Ta skrb in službena dol- žnost sta ga stalno vodili na deželno mejo. Meja je bila, kot že omenjeno, rečica Sotla, vzdolž katere je potekala cesta od Rogatca do Brežic. V višini Rogaške Slatine dela Sotla koleno in s tem nastane strateško pomembno m.esto. Tu pa ležijp — 20 minut 'oddaljeni od Sotle — rogaški zdravilni vrelci. Skorajda neizogibno je bilo, da je baron Ungnad v 26 letih službovanja moral spoznati rogaške zdravilne vrelce. So pa še nadaljne indicije, ki govore za to, da je Ungnad moral poznati naše vrelce. Baron Ungnad je bil na tem ozemlju kraljev namestnik in so plemstvo in stanovi dobili službeno navodilo, da naj| ga sprejmejo kot samega kralja.'* Kdo so bili tisti, ki so Ungnada tako spre- jeli iz lastnih nagibov? V Ptuju so bili graščaki Szekely von Khe- vent, imenovani Zackli. Od teh je bil Jakob stotnik v Ptuju in Radgoni, sin Luka pa eden izmed vodij deželnih stanov in tako vodja protestantizma.'* Zackli pa so bili tudi gos- podje Ormoža, Boria in Središča, med kate- rimi je Bori igral posebno vidno vlogo v uk- repih zoper Turke. Jakob Zackl jie takrat imel tudi drenski grad (Hartenstein) pri Pilš- tajnu.'^ Mogočna graščina je bila Rogatec, kjer pa je prvotni rod Rogaških — iz njega izhaja tudi ustanoviteljica samostana v Studenicah — že izumrl in je graščino leta 1512 podedoval Ahac pl. Lindeški. Ta je bil 1525 vicedom celjski pred Ungnadom. Sicer pa je Ivan pl. ITngnad od 1552 naprej upravljal grad v Voj- niku, torej blizu Lindeka, in sta bila tam so- seda. V samem Rogatcu v dolini stoji še danes grad Strmol. Predstavniki tega gradu so poz- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 25 7. Rogatec, ena vidnih postojank v obrambi zoper Turke; takoj v ozadju — v resnici preko 5 km oddaljeni — rogaški vrelci. Levo grad Strmol čigar fevdu so morda nekoč pripadali rogaški vrelci. (G. M. Vischer, Topographla Du- catus Stiriae, 1681.) neje v 17. stoletju tesno povezani z rogaškimi vrelci. Slikar Vischer'' je narisal 1681 tako na sliki, kjer je prikazal rogaški grad skupno z gradom Strmolom, kakor na sliki, kjer je prikazan samo »grad StermoU«, v ozadju »Saurbrunn« z nekaj poslopji. Njegovi gos- podjie se več ko 100 let pozneje — P. v. Co- urty pojavijo (1676) ob rogaških vrelcih, na- stopajo »nasilno«, ko da so lastniki.'^ Prišlo je zaradi tega celo do pravdanja. Morda še je Courty le naslanjal na neke zakonite osnove? Utegnile bi segati v leto 1479, ko so Andrej' StermoUer z brati in sestrami zopet dedovali očetov fevd, v katerem je bil tudi dvor v Gaberniku ter 15 kmetiji in velikih hub v gospostvu Rogatec in Lemberg ter grad Pogled pri Lašah in gornina (Berg- recht).'5 Lemberg sam je medtem že razpa- del (Turki?) in je bil deželnoknežji, upravljan iz Zbelovskega gradu.'* Ker gre torej za oze- mlje med Rogatcem in Gabernikom, ki leži v podaljšku kakšnih 5 km severozahodno od rogaških vrelcev — tudi Lemberg ni daleč od Gabernika, — bi Courty res utegnil imeti pravice do naših vrelcev. Za časa barona Un- gnada je bil lastnik gradu Strmol od 1516 naprej Krištof Tumperger. Po Sotli navzdol sledi grad Podčetrtek, od 1527 last Tattenbachov, ki so pozneje dobili blizu rogaških vrelcev ležeči dvor v Nezbi- šah (1576). Ze od 1543 naprej so bili tudi last- niki Olimja, še prej pa (1532) bizeljpkega gra- du. Proti Brežicam imamo mogočna; gradova Kunšperk in bizeljski grad, v trikotu med Sotlo in Savo pa gradove v Pišecah, vj Koz- jem, v Podsredi, v Rajhenburgu in v Sevnici. Večidel so bili ti gradovi last grofov Celj- skih. Ko so ti 1456 z Ulrikom izumrli, je de- želni knez, cesar Friderik III., zopet odtegnil svoja gospostva ter ustvaril za njihovo uprav-_ ljanj,e predvsem za celjsko grofijo, lasten vi- cedomat." Mesto vicedoma je dobil, kakor vemo, tudi Ivan Ungnad. S tem delom meje oz. Slovenske marke je moral biti Ungnad posebno dobro seznanjen. Kunšperk je po nekoliko upravljalcih leta 1585 kupil Tattenbachovec in ga je upravljal iz bizeljskega gospostva. Grad v Podsredi je prevzel 1569 K. v. Herberstein, leta 1617 pa tudi Tattenbach. Za Ungnadove dobe so bili na teh gradovih manj sloveči fevdalci. Grad v Kozjem je bil v rokah Rajhenbur- ških gospodov,'^ ki so takrat upravljali tudi gradove v Pišecah in v Rajhenburgu. Imeli so še grad v Brežicah in nekaj časa tudi Sev- nico. Za naše razmišljanje j|e važno, da so Rajhenburški gospodje bili zaradi poroke z eno izmed Ungnadovih v sorodstvu z našim Ungnadom." Po smrti Ivana Rajhenburškega (1519) je naš Ungnad postal oskrbnik gradu v Sevnici do 1557. Njegovemu najstarejšemu sinu Ludviku Ungnadu je 1568 kralj, Maksi- milijan dal v poroštvo gospostvo Brežice.** Tako naj|demo na tem južnem koncu obram- bne črte zoper Turke predstavnike Ungnado- ve rodovine. Videti je, da so fevdalci skušali nekako zaokrožiti svoja gospostva. Zackli sO' imeli Ptuj, Bori in Ormož. Okoli Rogatca so prav v tem času bile menjave lastnikov, tudi v strmolskem gospostvu. V predelu Podčetrtka, Kunšperka, Bizeljskega in Podsrede so zase- dali gradove Tattenbachovi, južnejie od tod, v predelu Brežice—Rajhenburg—Sevnica, so bili Rajhenburški gospodje, ki so bili z Ung- nadi v sorodstvu, deloma pa so se tu zasidrali Ungnadi sami.* , * Od 17. stoletja naprej zasedajo gradove na našem področju grofje Attemsi. Tato je tudi na. stanek današnjega zdravilišča v mnogočem vezan na osebo grofa Ferdinanda Attemsa, ki je bil takrat (1801) tudi deželni glavar Štajerske. i 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Rajhenburg je bil v srednjem in novem veku važno pristaniško mesto ob Savi. Ladje so vlačili z živinskih postaj, ki so bile razvr- ščene ob Savi od Hrvatske do Litije.** Družabno življenje se je takrat osredoto- čilo v teh obmejnih gradovih. Ob skupnem jahanju vzdolž meje, tako tudi o priliki lova, je bil vrelec z osvežujočo vodo vsekakor vab- ljiva točka. Zato je moral biti dobro znan vsem obmejnim fevdalcem. Spomnimo se na tem mestu geografskega opisa dr. Tabernaemontanusa iz Wormsa o ro- gaških vrelcih: »In der Steyermarck, nit weit von Reichenburg soll es auch einen Sauwer- brunn haben ...« Tako je zapisano leta 1584 Odkod jie prišel Tabemaemontanus do teh podatkov o naših vrelcih, ki so mu morali biti opisani kot nekaj posebnega, da jih je navedel v svoji knjigi? Ivan pl. Ungnad je naše kraje zapustil leta 1557. Ker je bil strasten privrženec protestan- tizma, mu je ostal zvest, odpovedal se je vsem službam in častem, vsemu imetj|U, vice- domatu v Celju in vsem drugim fevdalnim dobrotam. Je bil on sam prenašalec dobrega glasu vrelcev? Ali je dr. Tabemaemontanus, osebni zdrav- nik volivnega kneza, podatek o rogaških vrel- cih ujel kje drugod? Priložnost bi bila leta 1562, ko je spremljal najstarejši Ungnadov sin Ludvik kot dvorni maršal kralja Maksi- milijana na kronanjie v Frankfurt,*^ tisti Un- gnad, ki je kmalu nato prejel od kralja Mak- similijana kot poroštvo gospostvo Brežice.** Posrednik glasu o naših vrelcih bi, utegnil biti tudi kak drug fevdalec iz naših krajev, npr. eden iz odposlanstva štajerskih deželnih stanov, ki so 1545 sodelovali na državnem zboru v Wormsu.** Ce upoštevamo neurejene lastniške razmere v gradovih bližnjega Ro- gatca, postane dobro razumljivo, če bi se pri- povedovalec o naših vrelcih poslužil za opis njihovega geografskega položaja in za nji- hovo lokacijo gospostva Ungnadov. Torej Rajhenburga. Čeprav ni za to neposrednih dokazov, je vendar prav dobro razumljivo, da površen pripovedovalec ali nepazlj|iv poslušalec pri- povedovanje o vrelcu poveže s sedežem go- spostva, posebno če je to v važnem promet- nem središču. Pomisliti moramo namreč na vlogo, ki jo je glede lociranja majhnega kraja igrala ta- kratna prometna zveza. Sicer vemo, da je že okoli leta 1212 potoval Wolfram von Eschen- bach, srednj,eveški pevec ljubezni in pesnik »Parcivala« od »Zilje« (Celje) proti Rogatcu,*' vendar v zgodovinski karti*« ni nobene ce- ste v tej smeri zarisane. Cesta je takrat vo- dila bolj severno v smeri zahod-vzhod čez Ponikvo na Polj cane in Ptuj. Videti je, da je bila od rogaških vrelcev povezana s to cesto pot, ki je vodila mimo današnjpga naselja Kostrivnice, kjer je zavila strmo v pobočje Boča in preko sedla na poljčansko stran. Tu so zato zgradili cerkev na čast priprošnjiku jahačev in popotnikov. Sv. Lenartu. Vzhod- no od vrelcev pa je obstajala cesta, ki se je od zgoraji omenjene odcepila pod Ptujsko* go- ro pri Majšperku, od koder je, kakor danes, potekala proti j|Ugu skozi Rogatec in nato* ob meji — Sotli — proti Brežicam mimo Pod- četrtka, Bizeljskega in Kunšperka. Se pred 200 leti (1784) je bila cestna zveza Rogaška Slatina—Celje izredno slaba, kot poroča Hac- quet.*' Čeprav na že omenjeni zgodovinski karti ni zarisane ceste, ki bi iz Rajhenburga vodila na sever, je bilo v 7 km severno leže- čem Reštanju že v 16. stoletju sodišče in zato vsaj od tod dobra zveza.*« Od Reštanja do Kunšperka (Bistrica ob Sotli) preostane te- daj manj ko 20 km in bi bili tako na cesti ob Sotli. Morda je to bila v 2. polovici 16. sto- letja »dobra zveza« za rogaške zdravilne vrelce? Po vsem tem upravičeno sklepamo, da je dr. Tabemaemontanus slišal za rogaško sla- tino — pojem »Sauerbrunn« je bil skozi dol- go dobo na Štajerskem istoveten z Rogaško Slatino —, da so o tem vrelcu širili glas in ga prenesli v Por en j e štajerski fevdalci iz tega našega obmejnega področja, verjetno eden Ungnadov. Za potreben kontakt pa je aktivno skrbel osebni zdravnik porenskega volivnega kneza dr. Tabemaemontanus, ki se je kot kopališki zdravnik v Schwalbachu za- nimal za vrelce sploh. Saj je o njih pisal knjigo, ki je doživela dve izdaji. Vsekakor se je o zdravilnosti vrelcev go- vorilo v družini Ivana barona Ungnada. Wolf je bil ob očetovi smrti 1 leto star in je z 28. letom prišel od daleč v Rogaško Slatino is- kat zdravja. Ce so Ungnadovi vrelcem pripi- sali takšno moč, so morali biti o tem prepri- čani na podlagi intenzivnih informacij, pri- povedovanj ali celo neposrednih opazovanj, če ne morda celo lastnih izkušenj. Skratka, rogaški vrelci so morali že takrat sloveti. Gotovo pa Ungnadi o tem niso molčali, temveč so informirali svojo okolico. Ta je bila fevdalna. Na dvoru kralja Ferdinanda I. je zvedel tako za vrelec L. Thurneysser, ki je napravil prvo analizo, na državnih zborih je temu glasu o vrelcih prisluhnil dr. Taber- naemontanus in to navedel v svoji knjigi. Ta- ko se prek osebe Ivana barona Ungnada združita dva navidez med seboj popolnoma KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 27 neodvisna in slučajna podatka o zdravilnih vrelcih.^9 Zato moramo sklepati, da so bili rogaški vrelci znani in so sloveli že v sredini 16. sto- letja. Verjetno pa je za naše vrelce zaznal takratni svet celo že nekaj desetletij poprej;. Nekako leta 1527 je bival v Ptuju več me- secev*" slavni Theophrastus von Hohenheim, imenovan Paracelsus, znani reformator me- dicine.'* Vemo, da se je zelo zanimal za na- ravo in njene pojave, za naravna zdravila in posebej tudi za vrelce. O tem načinu zdravljenja j^ napisal tudi posebno knjigo o toplih kopelih.52 V knjigi o tartaričnih bole- znih priporoča npr. preventivno pitje kisle vode iz St. Moritza.*' Za naše razmišljanje je važno, da je bil Paracelsus tudi osebni zdravnik našega Ung- nada. Ohranjeno je pismo — Paracelsusov odgovor Ungnadu —, v katerem se opravi- čujie, da ne more ustreči njegovi želji in pri- ti v Ptuj, da bi ga pregledal in zdravil. Bilo je to leta 1540, ko je imel vojni svet zoper Turke svoj stalni sedež v Ptuju.'* Ce bi rogaški vrelci prvotno ušli Paracel- sovi raziskovalni pozornosti, pa je bil prav gotovo Ivan Ungnad, njegov pacient, tisti, ki ga j|e na vrelce opozoril. V vsakem primeru je Ungnad spoznal pozitivno stališče Para- celsusa do tega načina zdravljenja. 8. Theophrastus ah Hohenheim, imenovan Paracelsus, slavni reformator medicine Spomnimo se tu, kar je bilo že uvodoma poudarjeno, da je bil Thurneysser navdušen paracelsist. Hodil je še po svežih stopinjah, ki jih je v naših krajih zapustil njegov moj- ster Paracelsus. Ce jp mojstrova sled vodila tudi k rogaškim vrelcem, bi to bil vzrok več, da jih je Thurneysser želel analizirati. Zopet je Ivan baron Ungnad tista oseba, ki je preko svojih tesnih zvez z dvorom utegnil posredo- vati alkimistu Thurneysserju vest o rogaških zdravilnih vodah. Tako sei tudi tretji zgodovinski podatek iz dobe pred grofom Zrinjskim združuje z osta- lima dvema v eno celoto, da so namreč rogaš- ki zdravilni vrelci bili dobro znani in da so sloveli že v 16. stoletju. H koncu se vprašamo: Ce so rogaški vrel- ci res tako zdravilni, da se je tudi že v 16. stoletju širil njihov glas po svetu, zakaj se to ni izrazilo ob samih vrelcih, na njihovi ureditvi, z nastankom zdravilišča? Saj je še dobro stoletje pozneje, ob prihodu grofa Zri- njskega, bila edina vrelčna naprava votlo bezgovo steblo, skozi katerega je pritekala voda. Vzrokov je več. Vrelci so bili v dolini tik ob meji, od koder so grozili vpadi Turkov. Kdo bi naj tu investiral v času splošnega obubožan j a zaradi turškega opustošenja, za- radi stalnih priprav obrambe zoper Turke, zaradi kuge in drugih epidemij), ki so jih ti vpadi prinašali, v časih kmečkih uporov, v pojemanja osebne varnosti in splošnega ne- reda? K temu pridejo še slabe prometne zve- ze. Bila pa je to tudi doba, ko so se termomi- neralni vrelci še uporabljali prvenstveno za kopeli.'* Za nastanek kopališča ob samih vrel- cih pa so vrelci, ki so takrat imeli majhno kapaciteto, dajali premalo vode. Šele neka- ko po 30-letni vojni, torej stoletje pozneje, se je težišče uporabe zdravilnih voda pre- maknilo. Tedaj šele se razvija pitna kura kot bistven del zdraviliškega zdravljenja.'* In res, v tem času, v 2. polovici 17. stoletja, se ob vrelcih pojavi grof Peter Zrinjpki, ki je zdravilno vodo pil in je veljal za začetnika zgodovine zdravilišča. S povezavo treh zgodovinskih podatkov, ki sem jo izvedel v tej razpravi, sem osvetlil doslej neznano preteklost rogaških zdravil- nih vrelcev pred prihodom grofa Zrinjskega. 2al mi doslej še ni uspela priti do točnejših podatkov o Thurneysserj|U in Tabernaemon- tanusu, ki bi nekatere domneve potrdili. Ven- dar lahko na podlagi navedenega trdim, da so sloveli rogaški zdravilni vrelci že dobro stoletje pred nastopom grofa Zrinjskega. 28 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 OPOMBE 1. A. Rezek: Rogaška Slatina in Zrinjski. Kro- nika-Casopis za slovensko krajevno zgodovino 1962, sitr. 172. — 2. R. Leskovar: Ob SOO^letnici zdravilišča Rogaška Slaitina, Turistični vestnik 1964, št. 10 in 11. — 3. L. Thurneysser: Pison. Das erst Theil von kalten (warmen) minerischen und metalischen Wassern. Franckfurt a. O., 1572. — 4. J. Th. Tabemaemontanus: Neuw Wasser- schatz. Frankfurt a. M., 1584. — 5. A. Neuber- ger: Erforschung und Verwertung der Natur- kräfte, Weltall und Menschheit, V. Band. — 6. L. Giesinger: Paracelsus in Slovenija, Zdravstve- ni vegtnik 27, (1958), 440. — 7. A. Neuberger: 1. c. 5. — 8. H. Ulbrich-Hannibaa:: Das Wunder- geläuf nach Pyrmont. Heilbad und Kurort 8, (1956), 62. — 9. J. Stendal: Ausi der Vergangen- heit deutscher Bäder. Heilbad und Kurort 14, (1962) 223. — 10. A. Muchar: Geschichte des Her- r.ogthums Steiermark. Grätz 1867. — 11. H. Pir- chegger: Geschichte der Steiermark. Graz 1931. — 12. M. Dresser: Ungnadische Chronika. Leip- zig 1602; R. Leskovar: 1. c. 2. — 13. M. Rupel. Primož Trubar — Življenje in delo. Ljubljana 1962; isti: Slovenski protestantski pisci. 2. dop. izd. Ljubljana 1966. — 14. M. Dresser: 1. c. 12. — 15. J. Loserth: Innerösterreich und die mili- tärischen Massnahmen gegen die Türken im 16. Jahrhundert. Styria-Graz 1934. — 16. A. Muc- har: 1. c. 10; VIII. 385. — 17. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 377. — 18. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 385. — 19. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 412. — 20. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 384__21. A. Muchar: 1. c. 10; 509. — 22. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 453. — 23. Khredf euerordnung 1474. Izvod v biblioteki Joaneuma v Gradcu. — 24. J. Loserth: 1. c. 15: A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 453. — 25. A. Muchar: 1. c. 10; Vin. 458. — 26. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 495. — 27. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 520. — 28. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 458. — 29. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 530. — 30. M. Dresser: 1. C. 12. — 31. H. Pirchegger: Die Untersteier- mark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. Verlag Oldenbourg München 1962. — 32. Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937. — 33. G. M. Vischer: Topographia ducatus Styriae. Graz 1681. — 34. A. Rezek: Iz prošlosti vrela mineralnih voda Rogaške Slatine. Celje 1937. Isti: Rogaška Sla- tina na starih slikah, fotografijah, zemljevidih, spomenikih in kozarcih. Rogaška Slatina 1964. — 35. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 115. — 36. Kra- jevni leksikon. 1. c. 32. — 37. H. Pirchegger: 1. C. 11. — 38. H. Pirchegger: 1. c. 31. — 39. M. Dresser: 1. c. 12; H. Pirchegger: 1. c. 31. — 40. H. Pirchegger: 1. c. 31. — 41. Krajevni leksikon: I. c. 32. — 42. M. Dresser: 1. c. 12. — 43, H, Pirchegger: 1. c. 31. — 44. A. Muchar: 1. c. 10; VIII. 489. — 45. H. Pirchegger: 1. c. 31. — 46. H. Pirchegger: 1. c. 31. — 47. B. Hacquet: Ory- ctographia Carniolica.. Breitkopf-Leipzlg 1784. — 48. H. Pirchegger: 1. c. 31. — 49. A. Rezek: I. c. 34. — 50. Th. v. Hohenheim-Paracelsus: Die Kärntner Schriften. Besorgt von K. Gold- ammer. Klagenfurt 1955. — 51. H. Sigerist: Gro- sse Ärzite. München 1932. — 52. J. Stendal: 1. c. 9. — 53. Paracelsusi Th. v. Hohenheim: 1. c. 50. — 54. A. MucharJ 1. c. 10. — 55. R. Lesko- var: 1. c. 2; J. Stendal: 1. c. 9. — 56. J. Stendal: 1. c. 9. s