327
Jubileji
VELIKI ORGANIZATOR
GORENJSKEGA ZDRAVNIŠTVA
MAG. BRANKO LUBEJ
OB 70-LETNICI ROJSTVA
Zvonka Zupanič-Slavec
Zgodovinar medicine med zdravniki vedno išče kolege, kate-
rih zgodovinski spomin je svež in bogat. Na Bledu v porikli-
jevski dobi ne poznam zdravnika, ki bi tako dobro poznal lo-
kalno zdravstveno zgodovino kot magister Branko Lubej. Kar-
koli ga vprašaš o ljudeh v belem in blejski zdravstveni prete-
klosti, je skrbno spravljeno v njegovem spominu. Dragocen
sogovornik je letos tudi jubilant in praznuje 70-letnico rojstva.
Ob tej priložnosti bi rada zapisala o njem nekaj vrstic.
do konca oktobra 1965. Skrbel je za izboljšanje delovnih po-
gojev, organiziral laboratorijsko službo in posvetovalnico za
ženske in otroke – tudi na osnovni šoli v Kostrivnici. Od no-
vembra 1965 je vodja ambulante za promet in šport zdrav-
stvenega doma na Bledu.
Bil je vodja številnih strokovnih kolegijev ter koordinator za
zdravljenje kirurških srčnih bolnikov za Gorenjsko in Sloveni-
jo. S profesorico Metko Zorčevo in prof. Alešem Žemvo so bili
pobudniki sodelovanja z mednarodno priznanim kardioki-
rurgom prof. Ninoslavom Radovanovićem in med leti 1980–
90 organizirali spremstvo tem srčnim bolnikom v Lusanno oz.
Sremsko Kamenico. V Lusanni je bilo operiranih do 20 bolni-
kov letno, v Sremski Kamenici pa nad 50 letno. Imel je več
predavanj za sorodnike ogroženih zaradi kroničnih dednih
bolezni. Bil je organizator številnih kongresov za zdravnike
(jugoslovanskega na Bledu z več kot 2000 udeleženci; balkan-
skega kongresa športne medicine v Nišu); kongresov in letnih
srečanj SZD, pomagal je pri organizaciji Konzilija klinične kar-
diologije na Bledu, seminarjih, strokovnih srečanjih, simpozi-
jih, kar dela še sedaj kot predsednik Gorenjskega zdravniškega
društva. Omeniti velja tudi, da je bil soorganizator dežurne
zdravniške službe na olimpijadi v Sarajevu in Univerziadi v
Sofiji in še bi lahko naštevali.
Njegovo članstvo v strokovnih sekcijah in društvih je bilo šte-
vilno: predsednik oz. sekretar sekcije za športno medicino Slo-
venije, generalni sekretar Zveze za športno medicino Jugosla-
vije, generalni sekretar Združenja športne medicine Balkana,
član komisije za informiranje pri SZD-ZZD, član IO Gorenj-
skega zdravniškega društva (GZD), predsednik GZD od 1994,
član glavnega odbora SZD-ZZD, pa tudi uredniškega sveta
Zdravniškega vestnika.
Bil je tudi mentor študentom medicine in zdravnikom-staži-
stom na obvezni praksi oz. stažu iz splošne družinske medici-
ne. Napisal je številne strokovne članke, referate, uvodna pre-
davanja in skripta ter jih objavljal v Zdravstvenem vestniku,
kongresnih edicijah, Športno medicinskih objavah … Med nje-
govimi dejavnostmi velja omeniti še osemletno delo predse-
dnika in rednega dežurnega zdravnika v HDK Bled (hokej-
sko-drsalni klub, kasneje HK Bled)– organiziral je dve tombo-
li za pridobitev sredstev za pokrivanje stroškov kluba; bil je
tudi voljeni odbornik občinske skupščine Radovljica, zapri-
sežena uradna oseba za sklepanje zakonskih zvez v občini
Radovljica, nadalje predsednik Turističnega društva (TD) Bled
in stalni član UO TD Bled, zadolžen pa je bil tudi za zdravstvo
v štabu za civilno zaščito v občini Radovljica in na Bledu.
Za svoje neutrudno in humano delo je prejel odlikovanja: dr-
žavno odlikovanje z redom dela z zlatim vencem za posebne
zasluge in uspehe pri delu, pomembnem za napredek države
(l. 1990); priznanja za organizacijska in soustanoviteljska dela
pri mednarodnih simpozijih, za ustanovitev športno-medicin-
skega centra v Dobrni; srebrni in zlati častni turistični znak
turistične zveze Slovenije; častno članstvo SZD – priznanje
dr. Gregorija Voglarja in zlati prstan GZD – posebno prizna-
nje na telesnovzgojnem področju, ki ga podeljuje Zveza za
telesno kulturo Slovenije.
Mag. Lubej je odličen organizator, kot predsednik Gorenjske-
ga zdravniškega društva požrtvovalno organizira mesečna stro-
kovna (v sedmih letih skupaj 59) in družabna srečanja (6–11
na leto) ter zdravniške plese. Dragoceno poslanstvo opravlja
predano in zvesto, zato je vzornik številnim kolegom v ožjem
in širšem okolju.
Branko Lubej je bil rojen 24. 9. 1931 v Zagrebu. Gimnazijo in
veliko maturo je končal v Ljubljani leta 1950. Na Medicinsko
fakulteto se je vpisal v Ljubljani, študij pa je končal leta 1960 v
Beogradu. Specializiral je splošno (družinsko) medicino in
leta 1976 opravil specialistični izpit v Ljubljani. Podiplomski
študij je dovršil v Ljubljani (1974) in v Zagrebu (1978): najprej
iz javnega zdravstva z diplomo (Seminarska statistična nalo-
ga za Diplomo iz javnega zdravstva –1974), nato si je po uspe-
šno zaključenem magistrskem delu Fluktuacija zdravnikov
SR Slovenije in nekateri vidiki strokovne usmerjenosti (1978)
pridobil naziv magister znanosti s področja medicine.
Problemi športne medicine so ga zanimali že med študijem,
tako da se je veliko ukvarjal s to problematiko in si tudi prido-
bil naziv športni zdravnik. Kot tak je uspešno vodil predava-
nja in tečaje za zdravnike, fizioterapevte in maserje v Jugosla-
viji, pa tudi v Bolgariji, na Češkoslovaškem, v Romuniji in Tur-
čiji.
Uvedel je novo, v tujini že uveljavljeno metodo dela – manual-
no limfno drenažo – in jo širil tudi v druge države takratnega
vzhodnega bloka. Pred tem so pri športnikih veliko uporab-
ljali grobo manualno masažo, ki pa je, še posebej pri boksar-
jih, povzročala kronični edem nog. Na to temo je imel tudi
predavanje v Stari Gori, bil pa je tudi lektor za limfologijo v
športu v študijskem letu 1977/78 na fakulteti v Sofiji.
Leta 1969 je v Zdravstvenem vestniku (38; 478–9) objavil čla-
nek o lastnih izkušnjah pri zdravljenju paratenonitisa z lokal-
no aplikacijo heparina, ki se je izkazala za zelo uspešno in
bolniki so se lahko hitro vrnili na delo.
Po opravljenem stažu se je najprej zaposlil v Inteksu v Kranju,
kjer je organiziral invalidski oddelek. Zdravstveno stanje šte-
vilnih delavcev je bilo namreč silno zanemarjeno – imeli so
samo honorarnega zdravnika za kurativo. Aktivno se je tudi
angažiral v invalidski komisiji pri pokojninsko-invalidskem
zavarovanju v Kranju. Nadaljnja službena pot ga je vodila v
Rogaško Slatino, kjer je bil predstojnik zdravstvenega doma
ZDRAV VESTN 2002; 71: 327–30