T. D.i »Prosim, sediia!« V kovačnici ob mostu nekega manjšega mesta v Sloveniji je stari pomočnik, mojstrov brat, na sveti post grifal1 podkve. Vajenec mu je poganjal meh, mojster je pa s Pohorci v bližnji gostilni glihal za nov voz, ki bi ga naj okoval. Po brvi je okrog devetlh od hiSe mimo kovačnice pred gasilski dom pribrzela mojstrova hčerka Pepa, ki je obiskovala četrti razred meščanske šole. Kmalu je bil pri njej rejenec bližnjega trgovca, katerega je Pepa malo rada videla, on pa njo. Mojstrov brat je nasršil obrvi, ko je videl mlada dva skupaj. Hodil • je k podboju vrat opazovat, če sta se že razšla, in ga je moral vajenep vedno klicati, kadar je bil »hic«'. V veliko jezo pomočnikovo, ki je bil mladi Pepi stric, se mlada dva kar nista mogla ločiti, čeprav je ura šla že na dvanajsto. Vajenec je slišal pomočnika, kako je tiho klel fanta, vendar kaj drugega radi zaslužka, ki ga je trgovec kovačiji nudil, ni upal narediti. Ko vajenec spet potrka s kladivom ob nakovalo in kliče »hic«, reče pomočnik, ko je podkev zagrifal, veselo muzajoč vajencu: »Čuj, vzemi pok3 pa ga nesi Pepi in onemu, ki je pri njej, ter jima refii, da se naj vsedeta, ker ju že sigurno noge bole.« Vajenec se je nekaj obotavljal, ker mu je bilo težko, zameriti se Pepi, ki je včasih v kuhinji kaj »sunila« in mu prinesla za pojest. Šele, ko ga je strogi pomočnik jezno pogledal 1 Grifati se pravl podkvt prikovatl zadaj .železo, ki moll iz podkve in s katerim se konj oprijemIje tal. 1 Hlc je ona stopnja vročine, ko je železo razbeljeno tako, da je sposobno za apojitev. 8 Pok je kovaSka lesena priprava s štirimi nogami, kl se uporablja za mazanje železnih delov s terom In za razna druga dela. in rekel: »Kaj ne boš ubogal!«, je pograbil pok in ga s težkim srcem nesel proti gasilskemu domu, kjer sta stala mlada dva. Bila sta tako zaverovana v ljubezniv pogovor, da vajenca niti videla nista. Ta je postavil pok t*k ob njiju in rekel: »Prosim, sedita!« Več ni mogel reči radi sramu, pa čeprav mu je pomočnik naročil malo drugače. Pobrisal jo je v kovačnico, za njim pa od sramu rdeča Pepa preko brvi naravnost v hišo, po drugi strani jo je pa ucvrl fant naravnost proti domu. Pomočnik se je pri vratih od smeha tolkel po bedrih. Pridružil se mu je še bližnjl kolarski mojster z vajenci in pomočniki in kmalu je za ves dogodek zvedela vsa bližnja okolica, posebno, ker je pred gasilskim domom sameval kovaški pok in je vsak vprašal, zakaj so ga tja postavili. Vprašanja je rade volje med smehom tolmačil pomočnik, v veliko jezo fanta, ki je bil deležen roganja. Pepo je bilo radi po pomočniku in vajencih razbobnanega dogodka tako sram, da ob praznikih ni šla nič več na svetlo, še manj pa seve na klepetanje pred gasilski dom. K maši je šla le zjutraj, ostali čas je pa prebila pri šolskih knjigah, ne morda radi vneme do učenja, ampak zato, da si je krajšala čas. To ji je tako koristilo, da je tisto leto naredila malo maturo z odliko, kajti s fantom po opisanem dogodku ni hotela radi jezlkov pritl več skupaj in tako se je »ljubezen« ohladila. Odlično maturantko so naslednjo jesen sprejeli na učiteljišče in danes poučuje ukaželjno mladino nekje ob severni meji. Da je pri mall maturi tako dobro odrezala in si s tem postavila temelj avojemu učiteljskemu poklicu, pa ima največjo zaslugo od vajenca postavljeni, s terom umazani kovaški pok, k predmetu njene prve ljubezni«, ki se je ob njem ohladila...