Poštnina plača aa v gotovini. Leto IX., št JO („jutro* st tsisv Efubfjana, ponedeljek 4* avgusta !Hi-XIX Cena 70 cent Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglaae iz Kr. Italije in Inozemstva ima ITJnione Pubblicita Italiana Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. d. Telefon SL 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Poctedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.—. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione PnbblicitS Italiana S. Milano tednov voine v Rusiji Hudi boji Igo km severnozapadno in južno od Kijeva — Velika bitka pri Smolensku se nadaljuje brez prestanka Stockholm. 3. avg. d. Po raznih vesteh z nemško-sovjetske fronte se more sklepati, da boji v zadnjih dneh niso prinesli večjih vidnih izprememb položaja. Nemška vojska, ki je v šestih tednih vojne s Sovjetsko zvezo zasedla ogromne površine ruskega ozemlja od Severnega ledenega morja do črnega morja, je bila po mnenju vojaških strokovnjakov v zadnjem času v veliki meri zaposlena z zboljšanjem in ureditvijo prometnih zvez, da ne zastane oskrba neštetih divizij v njihovem prodiranju. Prav v tem se vidi vsa sistematič-nost dela nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, ki snuje na ta način povsem zanesljive osnove za nadaljnje bojne podvige. Kljub vsemu se ne more trditi, da bi srditost bojev na vzhodni fronti popustila v svojem obsegu, čeprav je imela nemška vojska mnogo opravka v svojem zaledju tudi s sovjetskimi gverilskimi četami. Sedaj, ko so Nemci v glavnem očistili ozemlje, ki so ga zasedli, se morajo še tem bolj zanesljivo pričakovati novi nemški ofenzivni sunki, ki morejo prinesti nova presenečenja, kakor so jih še vedno doslej. Izid dosedanjih bojev je ustvaril fronto, ki kaže v glavnem štiri smeri nemške ofenzive in sicer proti Leningradu, Mos-skvi. Kijevu in Odesi. Dočim je imel nemški vpad iz severne Norveške ob obali Severnega Ledenega morja preko Kirkinesa in Pečenge do Murmanska predvsem namen, da preseka železniško zvezo, ki vodi od Leningrada proti severu, ima nemško-finska ofenziva ob Ladoškein jezeru in na Karelski ožini predvsem za cilj neposredno obkolitev Leningrada s severa. V zadnjih dneh ni bilo večjih izprememb in se zdi, da se nemško vodstvo tudi tu pripravlja po končani očiščevalni akciji na nov sunek proti Leningradu. O bojih pri Viborgu in sovjetskem oporišču Hangoju, v katerih se še vedno branita obkoljeni sovjetski posadki, ni podrobnejših poročil. Huda nevarnost preti Leningradu iz se-vernovzhodne Estonske na južni obali Finskega zaliva in prav tako kakih 300 km južneje v smeri od Pskova in Novorževa, od koder vodi prav tako železnica proti nekdanji rnski prestolnici. Najhujši so bili v zadnjih dveh tednih boji okoli Smolenska, kjer ima nemška ofenziva za cilj Moskvo. Vse kaže, da je tu sovjetsko vrhovno poveljništvo v borbo poslalo silne rezerve, da bi za ceno največjih žrtev zadržale nemški klin, ki se je tu globoko zadri v rusko ozemlje. Odtod poteka fronta približno v južno- j zapadni smeri do Žitomlra v Ukrajini, kjer ima nemška ofenziva za cilj Kijev. Tudi tu so bili boji v zadnjih dneh izredno srditi. Južno od Žitomlra teče fronta preko gornjega toka Buga do Dnjestra in dalje na ' desnem bregu reke v Besarabiji do mesta Akermana ob njenem izlivu v črno morje. Po raznih znakih se more sklepati, da se je tu nemški pritisk v zadnjih dneh oja-čil in da so Nemci od Zitomira zaokremli z znatnimi silami froti jugu v smeri proti Odesi. Tak je površen preglde fronte na vzhodu, ki pa se lahko vsak hip spremeni, ker so zbrane na obeh straneh velike rezerve vojaštva, ki že posegajo v boj na najbolj ogroženih mestih. Prihodnji tedni v avgustu bodo prinesli Š3 mnoge krvave borbe, ki bodo vsekakor veMkega pomena za nadaljnji razvoj voj- i ne Stockholm, 3. avg. d. Po zadnjih vesteh t vzhodne fronte se bijejo trenutno posebno hudi boji kakih 150 km severnozapad- j no in južno od Kijeva, v bližini krajev Ko- 1 rosten in Belaja Cerkov. Tudi velika bitka pri Smolensku se nadaljuje brez prestanka. V odseku pred Leningradom se razvijajo boji še nadalje v okolici Porhova, ogorčene borbe pa so tudi v severnovzhodni Estoniji. Na drugih bojiščih ni posebnih večjih dogodkov. Pri vseh bojih na obeh straneh sodeluje v veliki meri letalstvo, ki napada razne kolone na pohodu, utrjene topniške postojanke, železniške naprave in zbirališče čet. S finskega bojišča Helsinki, 3. avg. s. Službeno je bilo objavljeno, da so sovjetske ladje skušale obstreljevati na severni in vzhodni obali ladoškega jezera finske čete. uspehi pa so bili neznatni in sovražne ladje so bile kmailu pognane v beg- V zadnjih 24 urah je sovražnik na vseh odsekih severnega bojišča prehajal v napade, ki pa so bili vsi odbiti. Operacije finskih čet se nadaljujejo po načrtu. Helsinki, 3- avg. sl 16 ruskih letal, med njimi 6 bombnikov tipa Martin je bilo v zadnjih 24 urah sestreljenih nad Sulk.ivo, Kraso in Rautjervijem. V Helsinkih so doživeli včeraj že 175. sovjetski letailsiki napad. Ujetih je bilo nekaj padalcev, ki se spustili s transportnih letal na finsko ozemlje. Bombardiranje finskih mest Monakovo, 3. avg. s. Bombardiranje finskih pristanišč po angleških letalih je dogodek, s katerim se danes v glavnem ba-vijo tukajšnji listi. Angleške izjave, pišejo »Munchner Neueste Nachrichten«, češ da Sta bojkot proti Finski in bombardiranje Pečenge akciji proti nemškim četam na Finskem, ne pa proti finskemu narodu, so sprejeli Finci kot cinično laž, ker mora samo finski narod prenašati posledice teh krutih dejanj. V zvezi s tem upravičeno pristavljajo, da napada v sedanji vojni angleško letalstvo, skupno z ruskim finsko ozemlje, medtem, ko so v zimski vojni med Rusijo in Finsko dajali Finski izključno moralno pomoč. Dejstvo, da hoče London bombardiranje finskih pristanišč naslikati kot akci. > za pomoč Rusiji, kaže obenem, da se je druga akcija za pomoč in sicer ona v Rokavskem prelivu, o kateri se ne govori več, žalostno izjalovila. Zato je razumljivo, da si angleško poveljništvo na vse kriplje prizadeva 'a bi zabrisalo težak vtis na angleško ja i zaradi neuspešne ofenzive angleškega letalstva in da bi dalo potreben poudarek surovi akciji proti Pečengi. Medtem ko nemške sile brez prestanka uničujejo močne boljševistične oddelke in ko Angleži ob norveški obali in na Ledenem morju doživljajo poraz za porazom, si dajeta angleški tisk in radio ogromno truda za propagando in najbolj smešen iluzionizem. Ker ne morejo ustvariti ruskih zmag, se zatekata k najbolj fantastičnim napovedim in k drugim metodam starega spomina. Tako angleški tisk, spremljan od severnoameriškega, kar naprej fantazira o velikih ruskih proti-ofenzivah sredi tega meseca. Angleška propaganda se skuša uveljaviti med drugim tudi s trditvijo, češ, da so Nemci končno le prišli v pravo vojno in da v Rusiji ne gre več za sprehod vojaškega značaja. Pristavljamo, zaključuje list svoja izvajanja, da smo na vzhodu zadeli na sovražnika, ki se bori z večjo vztrajnostjo in fanatizmom kakor prejšnji sovražniki, toda Nemčija ni nikoli izjavila pred tem, kakor skuša znova naglasiti angleška propaganda, da bo izvajala navadne vojaške sprehode, kadar se bo borila za svojo zm£go. Okoli Leningrada Berlin, 3 avg. s. Sovjetske oklopne sile so včeraj v severnem odseku fronte znova skušaie napasti nemške postojanke, napad pa se je spet popolnoma izjalovil. Sovražnik je bil cdbit. Mnogo tankov je bilo uničenih. Sovjeti so imeli ogromne izgube. Celi oddelki so bila dobesedno uničeni. Boji za Ukrajino Madžarski glavni stan, 3. avg. s. V zadnjih 24 urah se je pojavilo nad odsekom, na katerem se bore madžarske čete v Ukrajini, nekaj skupin sovjetskih letal. 2e nekaj dni prej so sovjetska poveljništva bržkone spričo ogromnih izgub, ki so jih sovjetske sile utrpele zaradi intenzivnega delovanja nemškega letalstva, menila, da ne gre, da bi se angažiralo v borbi vse, kar je od sovjetskega letalstva še ostalo, maršal Budjoni pa se je vsekakor premislil, da bi vsaj nekoliko zaščitil glavni del svojih sil ob umiku preko Dnjepra. Zaradi tega se je delovanje sovjetskih letal obnovilo. Uporabile so se rezerve, a še te le za operacije, ki so bile nujno potrebne. Jasno je, da se je sovjetsko vrhovno poveljništvo znašlo v hudih težavah pri načrtni izvedbi umika svojih sil. Zaradi tega posegajo v borbe tudi vse njegove rezerve. Poročila, ki jih je prejel madžarski stan, kažejo, da je v zadnjih treh dneh ruski maršal pognal v borbo še vse svoje preostale sveže čete in odredil zaščitnim divizijam, da se bore do zadnjega moža, uničujoče borbe proti tem zaščitnim sovjetskim oddelkom pa se že zaključujejo. Madžarski brzi oddelki, ki prodirajo v popolnem sporazumu z nemškim glavnim stanom, že dosegajo točke, ki so jim bile določene in prizadevajo sovražniku vedno nove izgube. Sovražnik je skušal spraviti na varno čez Dnjepr svoje težko topništvo toda ta poskus se je na vsej ukrajinski fronti izjalovil. Madžarske čete so v hudih spopadih zajele ogromne množine vojnih potrebščin, med njimi topove vseh vrst in kalibrov. Med Vinico in Čerkasi-jem so bili obkoljeni večji sovjetski oddelki, ki se bodo le s težavo prebili skozi železni obroč, ki se okrog njih vedno bolj zožuje. Neki madžarski oddelek se je spopadel s sovjetskimi motoriziranimi silami ter ga je po krvavi borbi uničil. Tako je bilo v soboto ujetih 2500 sovjetskih vojakov, 500 pa jih je padlo. Z nemškim letalstvom sodelujejo tudi skupine madžarskih lovskih in bombnih letal. Madžarski bombniki so ponovno napadli sovjetske oklopne oddelke, ki so se skušali naglo umakniti v zaledje ruske fronte. Tudi na desnem madžarskem krilu se prodiranje madžarskih sil nadaljuje v popolnem sporazumu s poveljništvom nemških in rumunskih čet. Bitka za Ukrajino je na ta način dosegla svoj vrhunec. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 3. avg. s. Glavni stan madžarskih oboroženih sil je objavil naslednje vojno poročilo: V zadnjem tednu meseca julija so naše čete uspešno sodelovale v bitki, ki se je razvila vzdolž Buga. Naši motorizirani oddelki so sovražniku, čeprav je bil v premoči in se je srdito branil, prizadeli hude izgube. Rusi so zapustili na bojišču veliko število mrtvih. Več tisoč ljudi je bilo ujetih. Madžarske čete so se polastile ogrom- nega plena, v katerem je mnogo tankov, topov in strojnic. Operacije se nadaljujejo po predvidenih načrtih. MTI poroča dodatno, da madžarske čete neprestano zasledujejo umikajočega se sovražnika in uničujejo njegov poslednji odpor zapadno od Buga. Sovražnik je bil v glavnem že prisiljen, umakniti se na se-vernovzhodno stran reke. V teh bojih je bilo v zadnjih dneh ujetih okrog 9000 ruskih vojakov in oficirjev. Skupine madžarskih bombnikov so uspešno napadle zbirajoče se sovražne čete ter oddelke na umiku. Sovražno letalstvo je le malo posegalo v borbe. Madžarsko protiletalsko topništvo je sestrelilo tri sovražna lovska letala in dva bombnika. Na ta način se je zaključila druga faza operacij. Med Zbruščom in Bugom so morale madžarske čete premagati razen sovražnega odpora tudi velike terenske težave. V treh tednih so madžarske čete prodrle celih 300 kilometrov globoko v sovražno ozemlje. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. avg. Vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Pri uničenju sovražnih oddelkov zapadno od Pejpuškega jezera je bilo ujetih okrog 10.000 mož, razen tega pa zaplenjeni številni oklopni vozovi, topovi in drugo bojno orožje. Na ostalih delih vzhodne fronte potekajo operacije uspešno. Močni oddelki bojnih letal so zadnjo noč z dobrim učinkom bombardirali vojaške naprave v Moskvi. V boju proti angleškemu ladjevju za preskrbo je bilo letalstvo včeraj in zadnjo noč posebno uspešno. Uničilo je v močno zaščitenih konvojih pred angleško vzhodno obalo 6 trgovskih ladij, med njimi dve petrolejsld s skupno 40.000 tonami, in hudo poškodovalo velik tovorni parnik. Pri Faroersklh otokih je bila zažgana trgovska ladja. Uspešni napadi .icmških bojnih letal so bili zadnjo noč usmerjeni na razna letališča na angleškem otoku. Pred nizozemsko obalo sta dva pristaniška zaščitna čolna sestrelila po eno angleško bojno letalo. Angleško pomorsko oporišče Aleksandrija je bilo v noči na 2. avgusta bombardirano od nemških bojnih letal. Angleška bojna letala so odvrgla zadnjo noč na nekaterih krajih severnozapadne in severne Nemčije neznatno število razdiralnih ln zažigalnih bomb. gibke sile so prodrle do Berlina, zaradi protiletalske obrambe pa so mogla samo posamezna letala doseči jedro mesta. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. Tri angleška bojna letala so bila sestreljena. Velike sovjetske izgube Berlin, 3. avg. s. Po dosedanjih podatk5h je bilo v petek uničenih 129 sovjetskih letal. 77 jih je bilo sestreljenih v letalskih spopadih, 52 razdejanih na vzletišču. Nemški letalski napadi na sovjetske transporte so se tudi včeraj uspešno nadaljevali. V srednjem odseku fronte so nemški bombniki napadli sovjetski oklopni vlak in ga z bombami popolnoma razdejali. Sovražnik je imel hude izgube. V južnem odseku so nemška bojna letala bombardirala važno prometno križišče. Zadete so bile železniške naprave, razdejani tiri in nekaj skladišč je pričelo goreti. Druga letala so napadla cestna križišča in jih razdejala. Skupina nemških lovcev pod vodstvom majorja Trautlofta je dosegla v petek svojo 1000. letalsko zmago. Rim. 3. avg. s. Zvedelo se je, da je nekemu nemškemu oklopnemu zboru uspelo v štirih tednih izločiti iz borbe 566 sovjetskih tankov, 233 pol jskih topov, 151 protitankovskih in 21 protiletalskih topov. Ugoden potek nemških operacij Berlin, 3. avg. s. Vojne operacije na vzhodu potekajo nespremenjeno ugodno, trdi zadnji komunike vrhovnega nemškega poveljništva. To pomeni, da operacije napredujejo po načrtih generalnega štaba, dasi pridobivanje terena ni namen nemških operacij, ld streme samo za razdejanjem sovražnih armad. Oddelki nemške pehote, ki napredujejo peš in se borijo kljub nepopisno slabemu stanju cest, prehodijo v 36 urah razdalje nad 100 km. Ni še preteklo niti 6 tednov vojne in nemške čete so vdrle več kakor 800 km daleč na sovražnikovo ozemlje. »Naše čete se bore daleč od domovipe«, piše Helmuth Sunder-mann v »Borsenzeitung«, in že napori teh pohodov bi morali zmanjšati hitrost napredovanja, kajti zračna pot ni ona cesta, ki jo morajo vojaki prehoditi peš. Teren in ceste imajo za pešca posebne zahteve. Skušnja kaže, da znaša 1000 m po zemljevidu v resnici najmanj 1250 m, kar se '"t da znaša 800 km, ki so jih naše čete prešle na sovražnikovih tleh, nič manj kakor 1000 km na terenu, ki ga je bilo treba osvojiti v borbah. »Volkischer Beobachter« vprašuje, ali bi rdeči vojaki prispeli do Konigsberga, in pristavlja, da bi bili danes že v Kasslu, če bi z enako hitrostjo napredovali v smeri proti Nemčiji, če bi bila ruska armada uspela pri Bialystoku v smeri proti severu, potem bi bila danes s to hitrostjo že dosegla obalo Severnega morja, razen tega Letalski napad na Malto Topniško obstreljevanje pri Tobruku — Ofenzivna akcija posadke v Uolkefitu Glavni Stan Oboroženih sil je objavil 3. avgusta naslednje 425. vojno poročilo: Oddelki Kr. letalstva so bombardirali pomorsko oporišče Malto. V severni Afriki topniška delavnost na fronti pri Tobruku. Naši letalski oddelki so odvrgli razdiralne in zažigalne bombe na železniško postajo Marsa Matruch, kjer so nastali požari. V vzhodni Afriki so hrabre čete posadke v Uolkefitu znova dokazale svoj vzvišeni duh in svojo občudovanja vredno vztrajnost. Močan oddelek teh čet, dobro podprt od nacionalnih oddelkov, je pod poveljstvom podpolkovnika Gonnelle izvršil drzno ofenzivno akcijo, pri kateri je prodrl globoko v vrste sovražnika, ki je imel hude izgube. V Sredozemlju je eno naših letal s torpedom zadelo veliko sovražnikovo enoto. Z bojišča, 3. avg. s. V severni Afriki je položaj ustaljen. Značilne so zanj stalne akcije patrol in topništva, ki se razvijajo ' glavnem v ponočnih urah, ker tedaj poneha vročina, ki je podnevi nevzdržna. Angleži so v zadnjih dneh napadli s svojimi letali italijanske postojanke v tobru-škm odseku, a vselej zaman, tako da so jih nazadnje opustili. Ob svitu lune je bilo mogoče italijanskim in nemškim top-ničarjem sistematsko obstreljevati angleške utrdbe, pristanišek naprave, skladišča in rezervoarje, kakor tudi ladje v tobruški luki. Pri teh napadih je sodelovalo tudi nemško letalstvo, ki je doseglo velike uspehe. V odseku pri Sollumu je sovražni tank skušal izvesti izvidniško akcijo, a je bil nemudno prisiljen k umiku. Berlin, 3. avg. s. DNB poroča, da so v času od 27. do 30. jufija nemški lovci ▼ zapadnem Egiptu napadli in unrcrli n« bojišču 16 tovornih avtomobilov, oseb« avto in motorizirano cisterno. Ti usrpehi so tem pomembnejši, ker so nemški bombniki že prej razdejali progo Atessandrija— Marsa Matruh. Angleži so zato priseljeni oskrbovati bojišče pri Sol hi mu z vsem potrebnim z motornimi vozfli. Delo italijanskih podmornic Lizbona, 3. avg. sl Zvedelo se je, ečale z množestve-nimi zločini in umorstvi otrok na grmadah, različni od pretepačev in nastilnežev generala Lakeja v Irski, drugačni od pržigal-cev indijskih vasi in uničevalcev »Cipav-sov«, drugačni cd pobijalcev burskih iona. Naj le čitajo, da, naj se le nauče! Treba je priznati, da se je v Cirenaiki metodično in vneto nadaljevala tako sijajna tradicija, a Angleži so dali nov blesk svojemu staremu grbu nečasti. Sistematsko so, da m kaj reči, plenili po hišah, trgovinah in uradih. Dobro je bilo organizirano tatinsko odnašanje opreme. Impozantno je število tatvin in napadov. Bili so oropani muzeji ter onečaščeni grobovi. Nasilje se ni omejilo na zdrave in jake ljudi, marveč se je znašalo tudi nad ranjenci in bolniki v bolnišnicah. Žene so bile posiljene, tudi italijanske žene vpričo Arabcev. Italijanske državljane so pobijali za šport, za vaje v streljanju, za preizkušnjo orožja. Ničesar torej njso opustili. To so pa£ razlogi za ošabnest, general \Vavell, gene- Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja, upoštevajoč, da v ustroju upravne službe v Ljubljanski pokrajini, ki je ostal skladen z zakoni bivše jugoslovanske države, poslujejo pokrajinski in državni organi, upoštevajoč, da so zdaj prvi kakor drugi brez razlike sestavni del Visokega Komisariata za Ljubljansko, pokrajino, glede na potrebo, da se nadzorovanje teh organov osredotoči na enem mestu in po možnosti v skladu z upravnim strojem Kraljevine, na podlagi brzojavne odredbe ministrstva za finance, št. 108.038, z dne 12. julija 1941-XIX in dokler se ne uredi stvar dokončno z zakonom: Čl. 1. Vse dohodke in izdatke, za katere sta bili po ustroju bivše kraljevine Jugoslavije pristojni državna ali pokrajinska uprava, upravlja, če ni posebej odrejeno drugače, Visoki Komisariat, ki v mejah in po pogojih iz naslednjih členov odloča o izdatkih za civilno in politično upravo ozemlja. CI. 2. Računovodstvena služba finančnega ravnateljstva in pokrajinskega finančnega oddelka se usredi pri enem samem računovodstvenem uradu, postavljenem pod neposredno vodstvo ravnatelja, ki ga imenuje finančno ministrstvo. Osebje bivše jugoslovanske glavne kontrole, dodeljeno raznim dižavnim in pokrajinskim upravam, se prideli temu računovodstvenemu uradu z istimi posli, ki jih je opravljalo doslej. Računovodstvenemu uradu je naloga, da spremlja z lastnimi spisi in knjigami upravne posle po njihovem razvoju, da ugotavlja in nadzoruje finančne in imovinske učinke teh poslov in da skrbi za redno voditev računskih knjig in listin. V ta namen morajo upravni uradi priobčevati računovodstvenemu uradu vse podatke in listine, kolikor so upoštevani za ugotovitev in likvidacijo dohodkov in izdatkov, ali ki se kakor koli tičejo računovodstvene službe. CI. 3. Uradi, ki pobirajo dohodke, tako pokrajinske kakor tudi državne, odvajajo pobrane dohodke v celoti Hranilnici Ljubljanske pokrajine na posebni tekoči račun, glaseč se na Visokega komisarja. čl. 4. Za odrejanje izdatkov je pristojen Visoki komisar. Ta lanko prenese na pod-prefekta in druge podrejene poslovalce odrejanje izdatkov, ki posamez ne presegajo zneska 30.000 lir oziroma 3000 lir. Pri poslih tehnične vrste se sme ta meja 3000 lir zvišati do 15.000 lir. CI. 5. Pogodbe odobruje Visoki Komisar z odlokom. Visoki Komisar pa lahko prenese odobravanje pogodb, če njih znesek ne presega 30.000 lir. CI. 6. Izvrševanje del in nabav v lastni režiji mora predhodno odobriti Visoki Komisar. Kadar zadevni izdatki ne presegajo zneskov, navedenih v členu 4., smejo odrediti ta dela in nabave podreieni uradi. CI. 7. Neposredna izplačila upnikom in nakazila podrejenim uradom odreja Visoki Komisariat s plačilnimi nalogi v breme te- ral Wilson! Tem bolj. ker nobeno opravičilo kakršnegakoli značaja ne kazi popolne in cenene sramote teh dejanj. Očitno ni bilo razlogov za represattje. Da so angleške in avstralske čete nastopale stalno v pijanosti, je samo obremenilna okoliščina, ne pa izgovor in naj nihče ne poreče, da so bih to Avstralci in ne Angleži. Nasprotno so billi tudi Angleži, kakor pričajo dokumenti v knjigi o tem. In ti Angleži ob pravem trenutku niso niti zaostajali za Avstralci, v ostalem pa so oni poveljevali, je poveljeval Henrv Maitland \Vilson. In kakšnega porekla so Avstralci, če ne angleškega? Onih tisoč 10 dosmrtnih robi-jašev in 153 kriminalnih žena, s katerimi je neki Anglež 25. januarja I. 1788 ustanovil moderno Avstralijo v Port lacksonu, so bih piavcga angleškega rodu. Po zakonu usode, ki ustvarja zgodovino in ki si včasih dovoljuie vzore in kontraste, spomina vredne in mnogo oomembne antiteze, si? Angleži in Avstralci bestialno napravili silo prebivalstvu Cirenaike. ki je z vidika človeške civilizacije eno najvzornejših. Ne misllim samo na ponosno, gosposko zadržanje Bengazijcev in ostalih sorojakov v času mučeništva. Hočem povedati predvsem, da je to ljudstvo v Mussolinijevi dobi oplodilo puščavske obalo, gradilo mesta in kraje in vasi sredi peska, odkopavalo rimske spomenike kot znamenje nekdanje viteške ustvarjalne sile. Ko je bil svet priča preseljevanju 20.000 ljudi pod vodstvom Itai-ba, so sami Anglosasi v svojih listih hvalili to dejanje. Toda bili so časi, ko so* si oni Italijo še predstavljali kot trajno in vdano proletarsko deželo, namenjeno delu v puščavi, v močvirjih, ki sta ji uso;ena znoj in beda. Sedaj, ko se je Italija dvignila, da udari, da prepili. da raztrže vi.rige, sedaj so lahko pač metodično rušili hiše in cerkve, občudovanja vredno kulturo onih 20.000 naseljencev v Cirenaiki. Vse se bo obnovilo, obnova je celo že v teku toda v srcu italijanskega naroda jc ostal spomin na to podlo nasilje in vandal-stvo in ostal bo tudi še v bodoče. N: napak, da sc ta publikacija prav spričo svoje skrupulozne točnosti objavi nekaj časa po dogodkih. To je gradivo ki ga ni mogoče vezati na dane okoliščine, na določeno uro. To je dejansko spomin, ki ga je treba ohraniti, tako da bo nepcrušljiv. V celoti je to velika izkušnja za Italijane ki ne znajo vedno toliko sovražiti, kakor je prav. Drugim, ki imajo drugačno misijo, pripada beseda oprostitve, nikakor pa ne nam, ki smo ljudje borbe, ki je za nas sovraštvo eno izmed orožij, potrebno prav toliko kakor top. Med Sirto in Marmariko, kjor se je tovarištvo med Italijani in Nemci utrdilo spričo enostavnega bratstva v orožju, se je tudi odločilno poglobilo sovraštvo preti Angležem. Če mi na teh straneh razvrščamo te dokumente, se to ni zgodilo, da bi iz tega izvajali kakšen nekoristen in smešen protest, marveč da ojačimo siilo, ki nas bo povedla do končne zmage. Tistega dne bo sovražnik zadet v srce. Medtem mu je na čelu zapisano veliko znamenje nečasii. To znamenje se imenuje: Martin Cirenaike. Tudi zaradi tega ga morajo Italijani današnjih in bodočih dni neizprosno sovražiti. kočega računa, omenjenega v gornjem členu 3. Plačilni nalogi, podpisani po Visokem komisarju ali po poslovalcih, katere ta pooblasti, se morajo predhodno predložiti obenem z listinami, ki izpričujejo izdatek, ravnatelju računovodstvenega urada; ta ugotovi zakonitost izdatka, pravilnost obremenitve in ali so na razpolago sredstva po proračunu in tekočem računu, in če nima pomislekov, pristavi svoj vizum na plačilni nalog in pošlje tega Hranilnici Ljubljanske pokrajine hkrati s kopijo naloga v uporabo za njeno denarno poslovanje. Hranilnica pošlje vsak mesec izvršene plačilne naloge računovodstvenemu uradu po seznamu v dveh primerkih; en primerek se vrne hranilnici kot potrdilo. CI. 8. Za izplačevanje plač in pokojnin uporabljajo pristojni uradi še nadalje tekoče račune, ki jih imajo v ta namen pri Poštni hranilnici. V omenjene tekoče račune se ne stekajo dohodki finančnih uradov, ki se morajo po gornjem členu 3. v celoti odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine, temveč se jim mesečno nakazujejo sredstva po veljajočih predpisih. Za samo izplačevanje plač poslujejo še nadalje dosedanje blagajne pri posameznih upravnih uradih. Ci. 9. Ce ravnatelj računovodstvenega urada ne bi priznal zakonitosti ali pravilnosti izdatka ali če bi mislil, da se ne sklada z načelom varčevanja, ki velja za izvrševanje proračuna, vrne zadevne spise v roke Visokemu komisarju s svojim pismenim poročilom. Ce Visoki Komisar misli, da je treba izdatek kljub temu opraviti, izda o tem ravnatelju računovodstvenega urada pismeni nalog, priobči pa ta nalog takoj glavnemu državnemu računovodstvu hkrati z listinami, ki naj dokažejo njegovo upravičenost. CI. 10. Ce ni razpoložljivih sredstev po proračunu ali če obremenitev ni pravilna, se pismeni nalog ne more izdati. CI. 11. Uradi iz člena 3. morajo predložiti računovodstvu Visokega komisariata vsako leto obrazloženi obračun o svojem poslovanju. CI. 12. Visoki komisar predloži konec vsakega računskega leta finančnemu ministrstvu računski zaključek o svojem poslovanju. opremljen s potrebnimi izpriče-valnimi listinami in predpisno vidiran po računovodstvenem uradu. Objave Veseli teater Od torka dalje nov spored! Začetek ob 20., konec pred 22. — Predprodaja vstopnic v Delavski zbornici od ponedeljka dalje od 10. do pol 13. in od 17. do 20. (—) Pošta Moste pri Ljubljani ne bo poslovala za stranke od 4. do 9. avgusta zaradi popravila uradnih prostorov. Stranke naj se v tem času poslužujejo ostalih pošt v Ljubljani. Dostava pošiljk bo normalna. Ljubljana, 3. avgusta. Kadar je stiska, mora biti človek že z malim zadovoljen. To načelo velja tudi za vreme. Letos kar ne pridemo iz neprestanega deževja, tako da smo sredi poletja pošteno prikrajšani za kopanje. A tudi nedelje, ki bi bile pripravne vsaj za kraiše izlete so tako redko posejane, da meščan že skoraj ne pride izza zidov. Včeraj smo zopet doživeli po precej pustem deževnem in meglenem dnevu redko lep, jasen večer — nebo razkošno posuto z zvezdami — čez čas pa so se spet nabrali oblaki od vseh strani in zjutraj nas je pozdravilo pusto, precej težko obloženo ozračje. V teku prvih ju-trnjih ur se je skušalo po malem zjasniti, vendar je vreme ostalo v splošnem neodločno. A že samo dejstvo, da ni pršilo izpod neba, je bilo ljudem dovolj v veselje, da so se podvizali na promenado in na sprehode, kolikor se je dalo. Sicer pa nedeljsko življenje v mestu poteka po starem, privajenem kopitu. Kavarne in drugi lokali so zmerom številno obiskani, popoldne in do dovoljene večerne ure hite trume obiskovalcev v kinematografe. Danes je naša metropola postala bogatejša za pomemben dogodek. V Jakopičevem paviljonu so ob enajstih ob na- ŠPORT Novo mesto, 2. avgusta. že mesec dni se vrši v Novem mestu veliki nogometni turnir za soški pokal, darilo poveljnika divizije generala Eksc. Fe-derica Romera, katerega je organiziralo poveljstvo divizije Isonzo za posamezna nogometna moštva svojih edinic. Z organizacijo tega turnirja je divizija hotela ruditi svojim vojakom-sportnikom priliko, da tudi za časa vršenja vojaške službe razvijajo in izpopolnjujejo svoje športne sposobnosti, obenem pa nuditi vsemu vojaštvu in ostalemu prebivalstvu z lepimi nogometnimi igrami koristno zabavo in na ta način tuli dvigniti v samem Novem mestu zanimanje za šport. Celotna organizacija turnirja je v izkušenih rokah vodje »P« oddelka štaba divizije poročnika g. Medina. ki je s sodelovanjem posebne sportno-tehnične komisije, v katero so bili imenovani gg. poročnika Cumer in Bicchi ter podporočnik gosp Brocca izdal pravilnik, prikrojen tovrstnim pravilnikom FIFE. Turnir je bil razdeljen v tri dele. V prvih dveh delih so se vršila izločilna tekmovanja, v tretjem delu pa bodo tekme finalistov po točkah. Turnir se je pričel 3. julija in se ga je udeleževalo 8 vojaških edinic z 10 moštvi. Rezultati 1. dela tekmovanja so naslednji: 98. legija črnih srajc : Inžinjerci A 3:3 in 2:0 (p. f.); XIV. bat. možnarjev : Inžinjerci B 1:1 in 6:2; 23. pešpolk : CXI mi-tralj. bat. 1:0 in 7:1; 6. top. polk : 25. pešpolk 1:1 in 4:0; Bolničarji : CXI mitralj. bat. A 2:0 in 2:0 (p. f.) V drugem delu tekmovanja sla v semi-finalnih tekmah odigrala izločilne tekme para: Bolničarji : XIV. bat. možnarjev 3:1 ln 11:1; 6. top. polk: 23. pešpolk 2:0 (diskvalificiran), dočim je moštvo Inžinjercev A prišlo brez borbe v finale. V tretjem delu tekmovanja se bodo odigrale finalne tekme, za katere so se kvalificirala moštva Inžinjercev A, Bolničarjev in 6. top. polka. Te tekme bodo odigrane po sistemu na točke, in sicer odigra vsako moštvo z drugim moštvom po eno tekmo. Zmagovalec turnirja bo moštvo, ki si pribori največ točk, v primeru pa, da bosta imeli dve moštvi enako število točk, se odigra še ena tekma med obe- Zadnjič sem srečal našega metalca kladiva, pa sem ga naprosil za kratek razgovor. Prijazen kakor je on vedno, me je povabil k sebi z željo, naj pridem dopoldne čimprej. (Kot inženjer kemije je Milan sedaj po prihodu v Ljubljano brez službe). Naslednji dan sem ob osmih potrkal na njegova vrata. Pogovor se suče prej o splošnih vsakdanjih dogodkih, no čez čas začnem z ofenzivo: — Milane, sedaj pa kar od začetka, lepo po vrsti, prosim. Zanima me prevsem razvojna pot vsega tvojega športnega udej-stvovanja. Veš, kar od mladih nog dalje. — Resno in intenzivno sem se pričel ba-viti s športom v srednji šoli. Profesorji mi tega nikoli niso branili, in sicer je bilo torišče mojega udejstvovanja predvsem telovadba. Sedaj sem prepričan, da je telovadba podlaga, ki edina daje možnost uspešnega razvoja v atletiki. Saj vidimo, da je večina naših atletov izšla iz tclovad-skih vrst. — Te ni morda kasneje študij na univerzi omejeval v dciu na športnem polju? — Nikakor ne! Kot študent kemije som se začel resno baviti z atletiko Udejstvo-val sem se v vseh disciplinah: v tekih, metih, skokih, ne da bi polagal važnost na dosege vrhunskega rezultata v posamezni disciplini. Povsem nepravilno je, da se danes atleti, ki še niso prekoračili 20 let, že specializirajo, pri čemer seveda trpi razvoj telesa in s tem zdravje V teh letih sem bil petero- in desetero-bojec. seveda brez vidnejšega uspeha. Važno je bilo, da sem se bavi! z vsemi disciplinami. Ko se je kasneje pokazalo, da mi posebno »leži« met k'adiva, še vedno nisem opustil ostalih disciplin m telovadbe, kar mi je zelo pomagalo da sem se mogel kasneje v svoji disciplini tako razviti. Profesor Simiček dolgoletni trener gr-šike atletske reprezentance mi je zatrjeval lani v Carigradu, da so imam zahvaliti za J svoj rezultat dejstvu da obenem tudi telo-I vadim n« orodju, kar da mi daje možnost vzočnosti najuglednejših predstavnikov javne uprave in kulturnih ustanov ter številnega občinstva otvorili umetniško razstavo, na kateri prikazujejo svoja dela akad. slikar Gaspari, akad. kipar Smerdu in akad. medaljer Dremelj. Razstavljene umetnine vzbujajo upravičeno pozornost, in kakor kaže, bo razstava deležna številnega obiska. Razstavljalcem obenem želimo, da bi se jim nudilo čim več prilike uspešne prodaje. Velika udeležba na letošnjem velesejmu Letošnjega velesejma, ki se bo na pobudo Visokega komisarja vršil od 4. do 13. oktobra, se bodo udeležila največja nacionalna p°djetja. Udeležba bo izredno velika in pestra. Prometni minister je dovolil 50% znižanje voznine za potovanje raz-stavljalcev in obiskovalcev ter za prevoz razstavnega blaga. Svojo udeležbo so že prijavila številna italijanska velepodjetja, kakor Fiat, Snia Viscosa, AGIP, Breda, Ansaldo, Montecatini, nadalje tobačna režija, Nacionalna federacija pokrajinskih agrarnih združenj ter številna druga podjetja, tako da bo letošnji velesejem do kraja zaseden in bo res reprezentativen. ma moštvoma. Istotako se ponovi ves finale, če bodo vsa tri moštva imela isto število točk. Kot prvi par nastopita v nedeljo ob 18. uri na igrišču v Kandiji odlični enajstorici Inžinjercev A in Bolničarjev. Za tekmo vlada med prebivalstvom ogromno zanimanje, ker se bo predvidoma že na tej tekmi odločil pokalni prvak. Razen tega predvajata cbe enajstorici res brezhiben, na najvišji tehnični stopnji stoječ nogomet in bo igra nudila gledalcem brez dvoma edinstven športni užitek. V obeh enajstoricah nastopata tudi dva reprezentativca, ostali igralci pa pripadajo v pretežni večini italijanskim ligaškdm in prvorazrednim klubom. Športno življenje na Dolenjskem S prihodom italijanske vojske se je nenadoma razgibalo vse doslej tako mrtvo športno življenje na Dolenjskem in posamezni športni klubi so pričeli prav živahno delovati. Kakor vedno je tudi tokrat dala iniciativo metropola Dolenjske, kjer je novo ustanovljeni športni klub »Novo mesto« pričel z nadaljevanjem tradicije in dela nogometne sekcije starega »Elana«. S pomočjo italijanske vojske je športni klub »Novo mesto« začasno uredil v Kandiji športno igrišče ter odigral nekoliko tekem z različnimi vojaškimi moštvi. Istočasno pa je pokrenil akcijo za ustanovitev športnih klubov v Črnomlju, Kočevju in Ribnici oziroma za poživitev dela v že obstoječih klubih. V teku meseca julija je Novo mesto odigralo prijateljske tekme s klubi v Črnomlju in Kočevju, prihodnjo nedeljo pa odigra tudi tekmo z Ribnico. Sporazumno s kočevskim, ribniškim in čr-nomeljskim klubom je bilo sklenjeno, da se organizira še v avgustu pokalno tekmovanje med vsemi štirimi klubi, ki bo imelo značaj tekmovanja za prvenstvo Dolenjske. Tekmovanje bo po ligaškem sistemu na točke s povratnimi tekmami, pokal pa bo daroval športni klub v Kočevju. Za to neoficielno nogometno prvenstvo Dolenjske je že selaj med prebivalstvom veliko zanimanje. Klubi upajo, da jih bo pri njihovem športnem delu podprlo vse prebivalstvo. točne kontrole nad delovanjem telesa. (Videl me je, da sem pred tekmovanjem telovadil na drogu). Prepričan je bil, da zastopniki Grčije zato niso bili uspešni v metu kladiva, ker jim pač manjka orodna telovadba. — Kako je bilo s tvojim prvim mednarodnim nastopom? — Leta 1933 sem prvič nastopil v mednarodni konkurenci na Balkanskih igrah v Atenah in dosegel tečno za 10 metrov slabši rezultat kakor letos pred nekaj dnevi. Poudariti moram, da nisem pri tem krsitu občutil niti najmanjše treme trdim celo, da me tuje tekmovalce nekako bolj zbere in dosegam zunaj boljše rezultate kakor doma. _ Kakšen vpliv je imel nate ta uspeh? _ p0 tem rezultatu sem se s posebno vnemo posvetil kladivu kot svoji disciplini ter sem naslednje leto krepko napredoval in tudi zmagal na Balkanskih igrah v Zagrebu. Tedaj je moja zmaga (nad Gori-čem) in rezultat sam (izenačenje biv. ju-go-rekorda) povzročil precejšnjo senzacijo. Zanimivo, da sem na državnem prvenstvu tri tedne pred tem zasedel samo drugo mesto s 7 m slabšim rezultatom. Pozneje so prišla leta stagnacije in izpopolnitve tehnike, kar pa mi je bilo ja-ko otežkočeno, ker sem naslednje leto diplomiral in neposredno po diplomi nastopil službo v Slovenski Bistrici. Mesec dni pred diplomo sem se že udeležil Balkanskih iger v Carigradu in zasedel drugo mesto. — Kaj pa olimpiada v Berlinu? — Berlinska olimpiada pomeni zame važen mejnik v razvoju metalne tehnike. Nisem dosegel sicer n;kakega vidnega uspeha, pač pa sem priliko izrabil, da sem v razgovorih z najboljšimi metalci na svetu in njihovimi trenerji spoznal glavne obrise moderne tehnike metania. V podrobnosti se seveda nisem mogel poglobiti, ker je bil čas za to prekratek, vendar sem izredno mnogo pridobil v tehniki in brzini obrata. | — Kakšni so bili sadovi teh izkušenj? — Leti 1937 in 1938 mi je vzela vojaaka služba. Tik pred koncem sezone 1938 sem uspel delno uporabiti izkušnje olimpiade in sem v Varaždinu prvič prekoračil 50-metrsko znamko (50,24). Leta 1939 sem se sredi poletja ponosno sešel z nemškimi metalci v Celovcu in sd ob tej priliki razjasnil še ostala nejasna vprašanja. V prvi vršiti sem videl, da je bilo že početno vihte-nje do tedaj popolnoma napačno, in mi je tako postalo jasno, zakaj nisem mogel napredovati, kljub intenzivnemu treningu. Plodove teh izkušenj je prineslo l. 1940, ko sem tekmoval osemkrat in od tega presegel petkrat 50 metrov, od tega dvakrat čez 54 metrov. Bistveni napredek je bil v ritmični povezanosti vseh treh obratov, ki pa še ni dognana, ker bi sicer moralo »leteti« čez 58 metrov. — Kaj je s tvojim letošnjim delovanjem? — Vojna in vse, kar ji je sledilo, je preprečilo, da bi se mogel baviti s kladivom tako intenzivno kakor bi želel. Tako sem pričel trenirati šele sedaj, ko sem prišel v Ljubljano. — In tvoj zadnji rezultat? — Kondicija še ni taka, kakor bi bila, če bi bil opravljal svojo vsakdanjo službo. Smo na višku sezone in rezultat bi moral v običajnih razmerah biti boljši. Vendar vztrajno treniram in skušam preseči svojo lanskoletno znamko 54,64. — Kakšne načrte imaš? — Zaenkrat bom skušal uporabiti svoje bivanje v Ljubljani, da bom populariziral metanje kladiva in sem pripravljen s svojimi izkušnjami vsakomur pomagati, da mu ne bo treba iti po tako dolgi poti, ki sem jo moral prehoditi jaz sam. Medtem sita Milanu oba mala junaka Miha in Aleška zlezla na kolena in zvesto poslušala očetov intervju. Poslovil sem se še od prijazne gospe in stopil na dopoldansko razgibane mestne ulice, vse oblite s soncem... F. J. Šport na Hrvatskem Po precejšnji zamudi smo zdaj dobili v roke prve podrobnejše podatke o precej razgibani minuli nedelji v Zagrebu in med hrvatskimi športniki. Glavni dogodek zadnje nedelje je bila ve lika veslaška prireditev na Savi za prvenstvo mesta Zagreba, ki je bila dobro obiskana in je tudi v športnem pogledu prinesla prav lepe izide. Vse točke, v katerih se je najbolj uveljavil znani veslaški klub »Gusar« iz Zagreba, so nudile napete borbe, čeprav se je videlo, da veslačem vendarle primanjkuje onega treninga kakor so ga imeli druga leta. Gradjanski je v nedeljo poiskal svojega partnerja kar med nemškimi vojaki, in sicer v enajstorici nemških letalcev, s katerimi pa ni imel baš pretežkega posla. »Purgerji« so zmagali po premočni igri z 8:0 (3:0). Druga zanimiva nogometna tekma onstran Save je bila v Karlovcu, kjer je isti dan gostovala precej močna reprezentanca Zagreba proti enajstim izbranim igralcem Karlovca. Zagrebčani so zmagali z 10:3 (5:1). Poverjenik za šport in planinstvo na Hrvatskem je dal ustanoviti poseben nogometni podsavez v Mostarju. Za poverjenika je bil imenovan Drago Turkalj, državni uradnik iz Mostara. Kakor poroča graška »Tagespost«, so imeli člani mariborskega Rapida pred kratkim svečan sestanek, ki ga je vodil predsednik dr. Blanke. V svojem govoru je predsednik opisoval vso klubovo preteklost od njegove ustanovitve leta 1918, potem pa sporočil, da je državni pokrajinski vodja dr. Ueberreiter v znak zaslug, ki jih je imel Rapid za ohranitev nemštva v Mariboru, zasigural Rapidu nemoteno delovanje v prejšnjem obsegu in s starim imenom. Za dr. Blankejem so se zvrstili še drugI govorniki, ki so tolmačili velike naloge, ki jih ima šport danes v življenju vsakega naroda. Trije ljubljanski Igralci pred vstopom v tržaško »Triestino«? Direkten j italijanske nogometne federacije se je te dni bavil z zanimivim vprašanjem, ki ga je sprožila tržaška Triestina v zvezi z angažiranjem treh 'ljubljanskih igralcev, ki so vsi trije po rodu iz Julijske Benečije, in siicer eden iz Gorice, dva pa iz krajev tržaške pokrajine. Gre za enega branilca ter dva napadalca enega ljubljanskih klubov, vendar nedeljski tržaški »Piccolo«, iz katerega posnemamo te podatke, ne navaja imen teh igralcev. List pravi, da so se pogajanja za prestop teh igralcev končala ugodno, potem pa je prišla vmes prepoved federacije, da noben italijanski klub ne sme angažirati jugos/lo-venskih igralcev, ki so zdaj člani klubov iz zasedenega ozemlja. Drugačna je stvar v primeru omenjenih treh ljubljanskih igralcev, ker gre za osebe, ki so rojene v starih italijanskih provincah. »Picoolo« pravi, da so ti primeri popolnoma podobni onim, ko so se iz Južne Amerike vračali v Italijo razni dobri nogometni igralci, in pristavlja, da mu še ni znano, kakšen sklep ie glede tega sprejela federacija. Ne glede na to pa je zelo verjetno, da bo po tej poti Triestina le dobila možnost, da bo te tri igralce do začetka prihodnje sezone spravila v svoje vrste. ŽSK Hermes (nog. sekcija). Redni treningi bodo zopet od jutri dalje, in sicer pod strokovnim vodstvom g. žitnika. Obvezno za vsa moštva. Načelnik. G. NEMI Italijanska slovnica E.I.A.R. RADIO LJUBLJANA Ponedeljek, 4. avgusti. 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Pesmi in melodije. — 8: Napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Pisana glasba. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Simfonska glasba. — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Pisana glasba pod vodstvom M. Fragne. — 14.45: Vesti v italijanščini. — 17.15: Glasba pod vodstvom M. Petralije. — 19: Italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30: Vesti v italijanščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20: Napoved časa In vesti v italijanščini. — 20.20: Predavanje v slovenščini. — 20.30: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca. — 21.15: Predavanje v slovenščini. — 21.30: Filnj-ska glasba, orkester pod vodstvom Angelini ja. — 22: Koncert soprana Anzellotti-j ja. — 22.15: Koncert prof. Antona Trosta j na klavirju. — 22.45: Vesti v slovenščini, Zaessn! predpisi o ureditvi upravne službe v Ljubljanski pokrajini Vojska in žoga Nove odločitve v pokalnem nogometnem turnirju vojaških moštev divizije „Isonzo" Pet minut z inž. Stepišnikom Slovenski športnik št. 1 pripoveduje, kako je delal in napredoval do sedanje stopnje. — Pripravljen je s svojimi skušnjami pomagati vsakemu, ki bi se hotel posvetiti njegovi disciplini Bela Krajina, dežela zgodovine in lepote Belokrajinska narodna noša Bela Krajina, ta naš najbolj periferni in zato včasih skorajda mačehovsko obravnavani košček naše zemlje, se nam je v novih razmerah na tesno približala in čez noč jo znamo ceniti kakor še nikoli. Po Gorjancih in Robu ločena od ostalih predelov Slovenije, je stoletja živela svojsko Življenje in je zato ohranila mnogo prastarih posebnosti v ljudskih nošah in običajih do danes in po prvotni slovenski noši, ki je bele barve, je prejela tudi svoje ime. Od nekdaj smo se radi zatekali v Belo Krajino kot k viru domačih starožitnosti in izročila, dandanes pa znamo ceniti tudi njeno stvarno, gospodarsko vrednost. Vabi nas kot dežela letovanja, saj ima izredno milo podnebje, sončno in brez megle, in je kopalna sezona ob njenih vodah zelo dolga. Kljub svojemu kraškemu značaju je skoraj povsem pokrita z gozdovi, njivami, travniki in vinogradi in napravlja pogled od zgoraj vtis lepe, zelene ravnice. Mnoge naravne lepote se nudijo obiskovalcem v slikovitih predelih ob Kolpi, zlasti pri Starem trgu, kjer teče v globoko zasekani dolini, pri Vinici, Adlešičih in pri Metliki, preden povsem preide v hrvatsko področje. Lepi pa so tudi vinogradniški kraji v semiški, črnomaljski in metliški okolici, kjer se med vinogradi bleste zidanice, ko beli golobi posejane po pobočjih. Slikoviti so stelniki, zasajeni z belimi brezami, ki so tudi ena izmed posebnosti Bele Krajine. Ker je Bela Krajina nizka ravnina — povprečna nadmorska višina sega do 200 metrov — je dovolj, da se povzpneš že na majhen grič, pa se ti odpre lep razgled. Krasni so razgledi, ki se odpirajo ob prihodu preko sorazmerno visokih prelazov od severa ali zahoda. Najlepši je vsekakor pogled iz vlaka ob prihodu skozi semiški predor, a tudi pogled, ki se nudi s cest od Novega mesta, Žužemberka ali Kočevja, je vreden doživetja. Na razpolago pa je tudi mnogo privlačnih izletniških točk. Najbolj znana je Mirna gora (1048 m) s cerkvico sv. Frančiška in dobro oskrbovano kočo SPD. Z Mirne gore se odpira razgled čez vso Belo krajino, pa tudi preko sosedne Hrvatske tja do bosanskih gora. Najlažji dostop na Mirno goro je iz Semi-ča, od koder prideš v dobrih dveh in pol urah čez Kot, Kleče in Planino, mogoč pa je tudi dohod iz Črnomlja in s postaje Sela pri Otovcu skczi Rodine med vinogradi. Druga visoka izletniška točka je Trdinov vrh ali Sv. Jera v Gorjancih (1181 m), od koder je lep razgled preko Bele krajine in Hrvatske, od Zagreba do Kleka, pa tudi preko Dolenjske, vse do Kuma in Kočevskih hribov. Dohod na Trdinov vrh je mogoč iz Metlike preko Ra-datovičev — 4 ure hoda — ali pa iz Novega mesta. Priljubljena je znamenita božja pot žeželj nad Vinico, izletniki in planinci pa radi obiskujejo tudi Preloko ob Kolpi. Vin ji vrh pri Krupi Pleši vico nad Adlešiči in Kučer pri Podzemlju. Bolokrajinske vode nudijo mnogo prilike za kopanje, zlasti Kolpa, ki po svoji toploti prekaša gotovo vse slovenske reke Zaradi njene tople vode je v nižjem toku možno kopanje mnogo delj ko drugod. Posebno pripravni prostori za kopanje v Kolpi so v Metliki, ki ima dvoje kopališč, na Vinici, pri Starem trgu, v Adlešičih, Podzemlju in Primostku. Druga za kopanje zelo pripravna reka je Lahinja, zlasti v Črnomlju, ki ima lepo urejeno kopališče, pri Gradcu in Primostku. Kolpa, Lahinja in drugi pritoki tudi nudijo mnogo prilike za vodni šport in ribolov. Bela krajina ima kot prehodna dežela med Slovenijo in Hrvatsko zelo pestro zgodovino "za sabo, pa ni čuda. da premore tudi mnogo zgodovinskih in umetniških spomenikov iz predzgodovinske in iz poznejših dob. Mnogo predzgodovinskih in rimskih spomenikov hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju, pa celo v daljnem Meeklenburgu in Ameriki. Ostali pa so še sledovi številnih gomil in drugih zanimivosti iz dobe prvega življenja na Kučeru pri Podzemlju, pri Ogulinu pri Vinici, pri Pustem Gradcu in drugod, ki pričajo, da je bila Bela Krajina poseljena že od mlajše kamenite dobe, okrog 2500 let pred Kri-stusom. Iz rimske dobe, v kateri je Bela Krajina spadala k Panoniji, imamo znamenite razvaline Mitrovega templa pri Ro-žancu v bližini železniške postaje Sela pri Otovcu, kamen z rimskim napisom v zidu črnomaljskega mlina, v Loki pri Črnomlju in drugod. Iz staroslovenske dobe so znani grobovi pri smodnišnici pri Črnomlju. Na Vinici hranijo glagolski napis, dočim so glagolske listine iz Črnomlja spravljene pri akademiji v Zagrebu. V srednjem veku je bila Bela Krajina z delom ostale Dolenjske dolgo časa samostojna mejna marka in se je imenovala Slovenska, pozneje Metliška marka. Imela je dolgo časa lastnega deželnega glavarja s sedežem v Metliki, šele v drugi polovici 15. stoletja je bila priključena Kranjski. Usodna je bila njena obmejna lega za časa turških vpadov. Komaj 19 let po bitki na Kosovem polju, so Belokrajinci že doživeli prvi turški napad. Črnomelj in Metlika sta v tem času postala prva bra-nilca slovenskega ozemlja proti Turkom. V Beli Krajini so začeli ob turških vpadih goreti prvi kresovi, ki so se vrstili potem proti severu čez vso slovensko zemljo in naznanjali prihod osvajalcev. Takrat je bila v Beli Krajini organizirana prva vojaška granica. V srednjem veku in posebno za časa turških vpadov Je nastala večina utrjenih naselij in gradov v Bell Krajini, ki so zdaj po večini že razpadli. Ohranjeni pa so še grad in komenda v Črnomlju, grad in ko-menda v Metliki, grad v Gradcu, ki ima krasen drevored z grbom Guslčev, rimskim spomenikom in mavzolejem, in grad Krupa, kjer so nekoč gospodovali grofi Blagaji. Pri Adlešičih je deloma že v raz-sulu grad Pobrežje, ki so ga lz vojaških razlogov sezidali vojskovodje Lenkoviči. V tej dobi je bil narejen tudi poseben trd-njavski pas na obali Kolpe pri Preloki nasproti hrvatskemu Prilišču in pri Vinici, ki je zdaj razrušen. V časih vojaške gra-nice je bila Bela Krajina polna vojaštva. Za njega oskrbovanje so se tu naselil obrtniki in trgovci, tako da je dežela tedaj preživljala dobo splošnega gospodarskega procvita. Pozneje se je vojaška granica pomaknila proti jugu, posadke so odšle v novozgrajeni Karlovac in druge utrjene kraje bliže bosanski meji in prebivalstvo se je moralo poprijeti poljedelstva, ki je ostalo glavni način preživljanja vse do danes. V najnovejšem času pa se Beli Krajini odpirajo nove možnosti v obliki tujskega prometa, ki spada med najpomembnejše panoge sodobnega gospodarstva. Na nas vseh je, da s propagando za to deželo, ki spada med bisere slovenske zemlje popravimo, kar je bilo dolga desetletja zamujenega. Motiv iz belokrajinske vasi Pojdimo pogledat od Ribnice do Rakitnice! Dolenja vas, konec julija. Marsikdo se rad pobaha, da je bil že vsepovsod, da je prehodil ali prekolesaril po dolgem in »po čez« našo pokrajino, — Ribnice in njene doline pa še ni videl. Mnogo jih je, ki niso videli lepega ribniškega polja, ne poznajo šegavih Ribni-čanov, običajev in navad tega ljudstva, ki samo skrbi za svojo reklamo, ko hodi z reti, rešeti, obodi, škafi in drugo lončeno in leseno robo »po svajt', pozimi in po-lajt'«. Lepi kotiček naše zemlje zasluži pozornost izletnikov, saj je izhodna točka za turiste, ki si ogledujejo Kočevsko, našo Švico. Iz Ljubljane prisopiha kočevski brzec v dobrih dveh urah v slavno dolenjsko metropolo Ribnico. 2e kmalu onkraj postaje Ortneka se dolina odpre in se pokaže v vsej svoji mikavni slikovitosti. Tod so lepe izletne točke. Predvsem vabi stari grad Ortnek, dom nekdanjih Ortenburža-nov, ki so naselili nemške naseljence pred dobrimi šest sto leti na sedanjem Kočevskem. Razvaline pričajo o mogočnosti nekdanjih grofov, ki so gospodovali Ribniški dolini in obširnemu kompleksu naokoli, dobršnemu delu Dolenjskega. Pot drži preko Sv. Gregorija po prijaznih gričkih, odkoder je očarljiv razgled po vsej dolini, v Sodražico. Sami znameniti kraji, ki so dali slavne rnože, med drugimi dr. Kreka in dr. Prijatelja. Sodražica je znano središče suhe robe. Tam izdelujejo bratje Ivanci vse orodje, »žlice vsake suorte, kokr s' ih izmislit muorte«. Daleč po svetu gre sodraška roba. Iz Sodražice prideš na znano izletno točko Travno goro, kamor Ribničani in izletniki od drugod prav radi zahajajo. Vasice ob pobočjih Velike gore se bleščijo v soncu, med njimi kraljuje Nova Štifta. Malo v klanec — in kmalu si v Loškem potoku in na slovečih Blokah. Košček sveta, prijazen in vabljiv kakor malokatera druga postojanka na Dolenjskem! če hočeš sem, oglej si mimogrede dolino lončarjev! Izstopiš v Ribnici, ki je eden najstarejših trgov Dolenjske. Ribnica je že od nekdaj središče vsega gospodarskega in kulturnega življenja v južno zapadnem predelu Dolenjskega. Prijazna lega, dobrohotnost prebivalstva, še-gavost in dovtipnost pristnih ribniških grč — vse to daje še danes Ribnici svoj posebni čar. V tujskoprometnem pogledu se obeta lepa bodočnost. Iz svojih mladih let je Prešeren zapisan v »zlato knjigo« v ribniški šoli. Levstik in Stritar sta se učila ob govorici pristnih Ribničanov in Velikolaščanov. Da ne pozabimo Trubarja, ki je tukajšnji gospodi pridigoval pred 400 leti! Na trgu zraven znamenite cerkve z dvema stolpoma je vzidana spominska plošča Jakobu Gallusu - Petelinu, prvemu slovenskemu skladatelju, o katerem je pokojni g. Skubic dokazal, da je ribniški rojak. — Do lepih razglednih točk so iz Ribnice povsod markacije. Sv. Ana v Mali gori je lep sprehod, razgled nudijo »Stene« (Ribniški svatje) v Veliki gori. Pot je markirana ln lahko dostopna. Greš iz Ribnice preko Kobile v Zadolje po krasnih smrekovih gozdovih, polnih ozona in zdravja — in v nekaj urah si na vrhu. Ali pa jo mahneš čez Nemško vas, Prigorico, Dolenjo vas in Blata mimo Obrha, kjer Izvira kakor biser čista studenčnica Rakit-niščica. Težko jo boš pil, poleti je ledena, pozimi pa zadosti topla. S Sten je nepopisno lep razgled po vsej dolini, po Dolenjskem tja do Gorjancev, ob jasnem, sončnem dnevu pa vidiš tudi gorenjske velikane. Vasice leže pod teboj spokojno, prepletene z belimi cestami. Tam na desni se temnijo kočevski gozdovi kakor črne poljane, kjer stoletne hoje pričajo, da mar-sikod še ni stopila človeška noga. V daljavi je Rog, na drugo stran Kurešček, Ahacij in daleč na zapadu Risnjak, Hru-šica, Nanos in drugi vršaci. Tudi kraške jame so v Ribniški dolini, nekaj neraziskanih je v Veliki gori. Po državni cesti, ki drži proti Kočevju, prideš v dobre pol ure v lončarsko Dolenjo vas, središče lončarske obrti v dolini. še čvrsto žive lončarske družine, ki delajo lonce, piskre, sklede, latvice, špa-rovčke in drugo lončeno robo, ki jo prodajajo po vsej Ljubljanski pokrajini. Ob cesti še stojijo tu pa tam »ožage«, lesene barake s pečmi v obliki poloble, kjer se žge roba in kjer vasujejo očanci ob hladnih jesenskih in zimskih večerih, še so lončarji v Dolenji vasi, Prigorici, Blatih in Rakitnici. Preden prideš sem, se ustaviš v Prigorici pri Nacetu, nekdanjem slovenskem gasilskem organizatorju, in po-kramljaš z njim o starih časih. Malo stran samujejo med lipovimi drevesi prijazne Otavice. ki so znane po najboljšem zraku v vsej dolini, menda zaradi ogromnega števila lip. Kajpada si marljivi Ribničani pridno služijo kruh z vsakovsrt-nimi zelišči in cvetjem. Beladona, jelenov jezik, trček, lipovo cvetje, maline, gobe — vse to gre v poletnih mesecih kar dobro naprodaj. Posebno malin je dosti v kočevskih gozdovih. Nabiralci gredo zgodaj zjutraj v gozd ter se pozno vračajo s polnimi škafi. Posebno še dosti malin na- L'ing. archifcetto Boris Kobe (alla slnistra) espone alPEcc. Grazioli I piani del costruendo stabilimento balneare di Kolezija. — Inž. arh. Boris Kobe (na levi) razlaga Ekscelenci načrte novega kopališča v Koleziji berejo v Rakitnici; kadar je sezona, je vsa vas v gozdu ln si pojo: »Mi smo ma-linarji — ga pijemo po dinarji...« Pridna rakitniška dekleta kajpak tudi precej zaslužijo in to se pozna na novih šerpah, oblekah, predpasnikih in — klobukih. Tam pri Strmcu, Rakitnici in Ložini je konec Ribniške doline, konec marljivo obdelanega polja, če greš po cesti, neprestano srečuješ vozove lesa. Furmani vozijo les v trg, saj je Ribnica središče izvoza ogromnih množin lesa. Velika gora, Strmec Auerspergovo območje in Mala gora so sloveči gozdovi. Zato se počasi razvijajo razne vrste lesenih obrti, ki obetajo novo gospodarsko poživljenje. Mnogo parnih in vodnih žag obratuje po dolini ob potokih Ribnici, Bistrici in Rakitnici. Dolina je elektrificirana, manjka pa nujno potrebni vodovod v južnem delu doline, kar se čuti posebno v poletnih dneh, ko ob suši usahnejo še mlake in je res prava muka zastran preskrbe z dobro, hladno, zdravo pitno vodo. Ne moremo mimo tega, da je pobudo za razne predmete, ki naj bi se izdelovali v Ribniški dolini, dajala ribniška meščanska šola pod vodstvom ravnatelja g. Trošta. šola je nekajkrat razstavila mojstrsko izdelane čutare, krožnike, doze, pladnje, svečnike — najrazličnejše predmete iz rezbarstva in strugarstva z učinkovito uporabo narodnega okrasja. Ne dvomimo, da ima ribniška lesna umetna obrt še lepo bodočnost. Industrijski predmeti te vrste, ki jih še uvažamo iz tujine, bi morali kar zginiti z naših tržišč. Ribniška dolina vabi izletnike, ki še niso videli njenih krajev, zanimivosti, običajev ln šegavosti in še niso slišali originalne govorice. Ko ne veš, kam bi šel v nedeljo, poizkusi enkrat peš ali s kolesom po Ribniški dolini. Spoznaj od blizu krošnjarja in lončarja! Oprtaj nahbrtnik z vsem potrebnim za pot — in še se boš vračal med šegave Ribničane. — an. V prirodi pri Kominu V poletnem opoldnevnem snu leži pred nami razmeroma ozek, meter širok in mestoma meter globok jarek z bujnim povodnim rastlinjem. Kjer koli je gladina prosta rastlinja, se zrcali sonce v njej, blešči se na vse strani podvojujoč svetlobo svetlega dne. V tej svetlobi se kopljejo in sončijo v svoji deviški belini cvetovi bare-da ali belega lokvanja (Nymphaea alba), ki si jih utikajo ljubke najade v svoje kodraste lase. Pravcata paša za oko je vodna gladina, posejana s temi cvetovi in z velikimi, na gladini plavajočimi okroglimi listi. če se napotimo pri Logu na Tržaški cesti k vasici Bevke, ki čepi s svojo cerkvico na gričku osamelcu, zatem pa dalje na Komin, kjer sta le dve hišici, nalik dvema gnezdoma lastovk na obali Ljubljanice in slednjič odtod le 10 minut navzdol ob Ljubljanici, naletimo na staro Ljubljanico — tako se namreč imenuje uvodoma omenjeni jarek. Stara Ljubljanica je bila širok stranski rokav — mrtvica — in se je polagoma z napredkom osuševalnih del na Barju zamočvirila in počasi posušila, a voda je le v začetnem delu jarka, ki se odvaja naprej v severni smeri od zelene, v soncu se bleščeče, nad tajinstvenimi globinami tekoče Ljubljanice, da bi krenil v oddaljenosti kakih 500 m od nje v vzhodno smer. Prav na tem kolenu med visoko travo pa se skriva v izvestni dobi leta raj lokvanjev. (Lokvanji so tako lepi, da so jih Bengalci izbrali nekaterim boginjam, na primer Brahmovi ženi Sarasvati, boginji znanosti, in Višnujevi ženi Lakšmi, boginji lepote, za prestol.) A ne samo božanski lokvanj, tudi druge rastline najdemo tam, rastline, ki jih sicer redkeje srečujemo. Tako na primer mrzličnika (Menyanthes trifoliata), ki nam s svojimi koreninami prežene mrzlico in ki ga spoznamo na treh nazobčanih listih. Za svoj nežni rožnat cvet, ki se poraja v času ledenih mož, skrbi pa mrzlič-nik prav posebno ter ga zavije v nežen puh. Tu in tam zanese kaka ptica mešinko (utricularia vulgaris) v ta jarek, kjer se kmalu razraste. Je podobna nitjelistnemu vodnemu rmancu, ki se v naših akvarijih tako hvaležno razbohoti, samo da si me-šinka na svojih nitih omišlja posebne majhne lovke v obliki zelenih mehurčkov, kamor se zatekajo majhne živalce, ki se v lovki razkrajajo, rastlina jih pa posrka. Mesojedka je torej kakor rosika in podobne. Zastopana je tudi rdečelistna domača ludvigija,' rmanec, posamič tudi rumeni lokvanj in še mnogo drugih. Kraljestvo boginje Favne je tudi obilno zastopano v našem osamljenem jarku. Izmed vodnih slinarjev je posebno številno zastopan mlakar z veliko stožčasto hišico, črni svitek, kalužnik. ki poraja žive mladiče, in drugi. Ribic je malo v tej vodki, kak koreselj, linj, pezdirek in posamezne belice, ki priplavajo nehote iz Ljubljanice v jarek, ko odpre Pluvius svoj jez na nebu, kadar poplavlja Ljubljanica vso obsežno ravan med Bevkami in Kominom na eni in med cesto Podpeč—Notranja Gorica na drugi strani. Stalno pa biva v tem jarku temnorjava, kačasta činklja z ljubkimi br-čicami okoli gobčka. Je naš povodni barski zamorček. V akvariju, kjer je zemlja posuta z debelejšo plastjo mivke, se ne žariva v zemljo, ima pa še to prednost, da je neodvisna oid kisika v vodi in pride, če ga ni, v presledkih po zrak na gladino, sicer se pa drži dna. Samo če se zračni tlak spremeni, nam oznanja že dan prej drugo vreme: plava namreč razburjena po akvariju. Prav tako se vede ob naglo prihajajočem neurju. Pri Kominu, tokrat pa nekaj sto metrov po Ljubljanici navzgor, je še druga znamenitost. Na izvestnem mestu so med ostalimi tudi rimske legije često premostile Ljubljanico ali jo pregazile. Pozimi, ko postane voda plitka, je marsikdo že našel sulice, sekire, bojne sekire in drugo opremo; celo lep krožnik, pričujoč nam o tedanji visoki stopnji umetnosti, so potegnili iz ilovnatega dna. Ozrimo se sedaj naokoli, saj nas bo očaral pogled zlasti proti jugu. Tu se nam svetijo nasproti izpred temnega ozadja Krima in Srobotnika ljubke cerkvice z napol doraslih nežnih hol-mov. Sv. Ana kraljuje nad Podpečjo, zapadno poleg nje si je izbral sv. Jožef svoj griček, za njim in nižje sta cerkvici v Preserju in Kamniku, ob poti v borovniško kotlino pa sameva žalostna gora s svojim stolpom nad cerkvico. Krasen je ta raj in vreden, da ga z njegovimi sicer neslišnimi, a v srcu živo odmevajočimi melodijami uglasbi na platnu umetnik. Zaradi tega ni čudno, da ljubimo našo lepo. krotko, valovito pokrajino s tako globoko ljubeznijo. Idealno jo ljubimo, kajti dasi daje telesu malo hrane, nam pa s svojimi lepotami obilno hrani naše srce. O. S. »Povej mi, v kakšnem tonu govoriš prav za prav z menoj?« »Nimam pojma, sem popolnoma nemu-zikalen.« Ignac Koprivec: Zeknikcr/ Vincek prosi botra Pokrajina pod Kučer jem ob Kolpi V fari jc bil prvi po'm'adni sejem. 2e vse jutro je po cestah mrgole'o ljudi-Kmet od Svetega Lcvrcnca je gnal pred seboj jarem volov želar iz Očes'avcev je vlekel na vrvi plaho Wv\ ki |e s.k'anja'a glavo k zemlji, zdaj zdaj pomahala z ušesi, odskočila. če je plani! pe= iz iarka proti nji. časih pa je zamukala. obstala ter gledala otožno ir nekam brezupno po sveži trati, ki jo je težila majniška rosa. Po cesti so drdrali vozovi. Tu in tam je dremal ob ročici mogočen kmet. Pipa mu jc pozvanjala po prsih, dokler mu ni zdrknila iz ust Tedaj ve je vzdramil, segel po nji, sn jo prižgal, udaril leno po kobili, vpreženi v voz. in znova zadremal. Na nekaj krajih so hodili seimarji tudi v gručah Po deset in več jih je bilo skupaj. Ta je vlekel za seboj tele, oni enoletnega bikiča. drugi spet rejer.o teličko. Glasno so se pogo\arjali o cenah, ki utegnejo ta dan veljati na sejmu, bili čez rame živino z biči, ko pa se je ta spopadla, so se ustavljali ter jo razganjali Z la i pa zda j je kakšna krava komu tudi ušla Z repom je nekoliko pomahala po^vedraila z zadnjima nogama, dvignila glavo ponosno pred se in planila na kak bližnji vratnik. kjer se je zapičila v travo ko b'azna. Ženske so jo lovile. »Ičika na! Tčika na!« so jo klicale. Segale so v predpasnik kot da M prinašajo kak priboljšek če se je dala ujeti, so jo pretepale ako pa je pobegnila dalje, so zagnale tak vriše, da so se ljudje ob cestah ustavljal- m spraševali, kaj se je zgodilo. Mirne kraje, ki jih je v navadnih dneh napolnjevalo le kra.kanje vran, krik kakšne pastirice in pa jezen slas gospodarja, ki je kričal za brazdo nad hlapcem, je prepojil vrveč šum. Nekaj čudnega, praznično ncnrrnega in skoraj vrtoglavega je planilo nad hrame, zajelo starše in otroke ter se vrinilo celo v cerkovnika, ki je tega jutra zvonil k maši pol šestih, ne da bi počakal do ceimih, kot je bi'a ob se j roških dneh navada. Oč;vidno so zaslutil- še psi, da ta dan ni eden tistih ko kmet vstane, na-preže vole ter gre na polje ampak da je to čas, ko vse počiva, gospodinja pa seže globlje v tunjo ter nrivleče iz nje skoraj tolikšno gumpo mesa ko v največjih svet-k:h. Ze rano zjutraj so psi namreč pobegnili čez plotove, se nastavili ob cesti, kjer so lajaM na sejmarje in čakali, da jim kdo kaj vrže »Ne goni kobile ko kak hlapec!« zavpije nad kmetom, ki je spal na vozu v vrhovom košu 'n se peljal po cesti po polžje, vesel kmet. ko se je pripodil na svojem lahkem vozičku mimo. »Samo ro>ge pri vlečeš na sejem, če nekoliko ne zavreš.« Švrk-nil je z bičem ob kobili, se na vsa usta zarezal ter se odpeljal v diru dalje, da je enoletno žrebe, privezano zadaj za voz, trmasto poskakovalo. »Le divjaj, vrag!« je mrmral za dirjajoči m vozom kmet v košu. Se boš že ustavil. Ne prideš daleč s tako naglico in s takšnim jezikom.« »Kaj voziš sredi ceste, sakrament, da pošten kmet še mimo ne more!« so klicali mnogokje počasnim voznikom naglejši. »V jarek se umakni s svojo crgo. ali te pa. postavimo na grivo.« Smehljali so se zbadljivkam, pri gostilnah so pa postajali, čakali drug drugega, pili na vozovih ter kričali nad gomjači, ki so gonili živino za cesto, da se ni opikala. Zelenikov Vincek je to jutro pripasel krave do hlevskega ora ga že petdesetkrat. Vlačil jih je za vrv in govoril z njimi kakor s človekom. Hotel jih je odvrniti od paše, jih navdušiti za hlev, a krave sc-bile ta dan nore na travo. Same so se obračale nazaj v sadovnjak, se za p i kovale v trato, po svoje pa je podaljševala pašo tudi Vin okova mati, ki se je pojavila cd. časa do časa na pragu, pogledala krave v prazne lakotnice in spodila pastirja od. praga. »Le kaj se ti danes tako mudi. smrkovec ti grdi! Ko da bi brez njega ne mogli začeti,« je mumljala, fant se je pa. cmeril. »Jezus, sejem bo končan, preden napa se m, mati. Ne čujete krav, kako mukajo? Bom jutri dalje pasel,« je cvilil. Toda ni se dala omehčati. Ko pa ji je bilo cmerjenja okrog hrama le dovolj, je vzkipela. Z bičem je pognala Vincka v hram, sama pa je odvedla krave v hlev. Saj je nekako razumela, da je fant ta dan neučakan Četrto nedeljo v majmiku pojde k birmi, danes si pa mora naprositi botra. Gotovo ga mika izvedeti, koga mu je določila. Saj mu ga je bila že izbrala, se z njim dogovorila, treba je bilo fantu le še predenj poklekniti ter poprositi in stvar bo urejena. Njegov boter bo gospod, ki je učitelj v domači fari. Nekoliko v so- vJlFTUO* ponedeljsRft tateJS 4 življenje Leonarda da Vincija Bil je resnično izreden človek umetnik, matematik, graditelj in strateg Italija je v 15. stoletju doživela velik, silil čas. Takrat so stari vek nanovo od krili, navduševali so se za umetnost Grkov in Rimljanov in proučevali njihove uspehe na področju ved. Bil je nemiren, nasilen čas. Napetosti iz političnih bojev so se prenesle v duhovno ustvarjanje. Vsevprek so si prizadevali, doseči najboljše in najpopolnejše — bil je to čas prerajanja, renesance, čas vsesplošnega tekmovanja. Nikoli poprej niso vladarji držav umetnike tako visoko cenili in spoštovali. Vsakemu izmed njih je bilo v ponos, da šteje največje slikarje in kiparje me i svoje pod-ložnike. Takrat sta bili umetnost in rokodelstvo še tesno povezani med seboj, iz obrti se je polagoma razvijala industrija. Svetni gospodje so vedeli, kako velik gospodarski pomen ima tehnika zanje. Voje-vali so krvave vojne, da so cvetoče industrije presajali iz dežele v deželo. Iznajdbe so se smatrale za narodno lastnino. V Fi-renci je bila obrt posebno razvita in kakor drugod je tudi tu tekstilna industrija zavzemala prvo mesto. Tkanine iz Firence so slovele po vsej Evropi: umetnost barvanja škrlatov ni bila nikjer tako doma ko tu. Iz Nizozemske, Francije, Anglije in Španije so prihajale velike količine surovin, da so jih predelovali. Izdelovali so čudovito lepe svilene tkanine pa zlate in srebrne brokate. Najprej skladatelj V ta čas vseobčega procvita se je rodil Leonardo da Vinci sodobnik Raffaela in Mieheangela. že za svojega življenja je kot slikar in kipar slovel daleč preko svoje domovine, a prav tako je zgodovina medicine, naravoslovja in tehnike na veke zapisala njegovo ime. Rodil se je 1452 v Vmciju, majhnem kraju pri Firenci. Njegova mati Katarina, ki ga je rodila izven zakona, je bila preprosto kmečko dekle, a njegov krušni oče, Piero da Vind, dan vladnega sveta, ki jo je nekaj pozneje vzel, ga je ljubil kakor lastne otroke. 2e izza mlada je Leonardo vzbujal pozornost, ker je imel neodoljiv nagon, da vsako stvar, s katero je imel opravka, nariše. Njegove risbe so ugajale očetu pa jih je pokazal uglednemu florentinskemu slikarju, kiparju in zlatarju Verrochiju, ki je takoj spoznal, da se v fantu skriva velik talent, in ga je sprejel v svojo hišo. Tu je imel 14-letni Leonardo na prebitek prilike, da razmahne vse svoje moči Slikal je, modeliral, zlagal verze in komponiral. Glasba mu je bila od kraja pri srcu pred vsemi drugimi rečmi. Okrog 1480 pa je zapustil Firenco in štiri leta prebil na potovanju po Italiji. Potem ga je knez Lodovico Sforza il Moro poklical v Milan, kjer si je na knežjem dvoru pridobil kot ceremonijer slavo in ugled. V Milan ga je privedel njegov skla-dateljski sloves, toda glasba je bila pretesen okvir za njegovega duha. Bil je neumoren na vseh koncih in krajih. Znamenita »Večerja« je bila samo eno izmed številnih njegovih stvaritev. Anatom, inženjer in strateg Petnajst let pozneje je odšel v Pavio, kjer se je posvetil anatomiji. Pa anatomija ga ni zanimala samo z umetniškega vidika, temveč se je tako poglobil vanjo, da je zaslovel kot eden največjih anatomov svojih dni. Gradil je prekope, zasnoval je ogromen spomenik knezovega prednika na konju. Sodobniki so strmeli nad modelom in skoraj niso mogli verjeti njegovemu načrtu, da bo spomenik vlil v bron. Na žalost pa se je začela vojna in francoske čete, ki so vdrle v mesto, so uničile model. Ko so Francozi 1499 zavzeti še Milan in je knez u bežal v Nemčijo, se je Leonardo vrnil v Firenco. Nekaj časa je bil nato vojni inženjer pri Cezaru Borgii in je zanj utrjeval mesta v Romanji. Iz pisma, v katerem je Cezaru Borgii ponudil svojo službo in ki je ohranjeno, jasno razberemo njegove vsestranske sposobnosti: gradil da bo lahke vojne mostove, ki se hitro zgrade, pa tudi hitro razdro, če je treba, napeljal bo vodo okrog utrdb in jo premostil z dvignjenimi mostovi, izdeloval bo topove, ki se dajo prevažati hitro, brez šuma in ropota. Lahko da gradi podzemske hodnike, z močnimi vozovi opremljenimi s topovi bo poizkusil vdreti v sredo sovražnika, prav tako pa ima pripravljena različna orožja in stroje za napad tn obrambo na morju. A kadar bo spet mir, bi rad gradil palače in vodovode, poleg tega pa je še slikar in kipar. Pošteno življenje Ko je izvršil svoje naloge za Borgio, ga je 1508 Milan, ki je bil še v francoskih rokah, poklical nazaj. Sedem let je bil tu vsestransko delaven kot inženjer, a mnogi prijatelji so mu zamerjali, da se več ukvarja 8 tehničnimi vedami kakor z umetnost- Leonardo da Vinci, Bacchos roda so btH z njim, dasi o tem nihče ni govoril. Kdo bi se pač postavljal s sorodstvom z vdovo-želarko, ki ima razdrapan hram, nekaj ogonov njive in tri repe v hlevu. Sam se pa gospod Šamprl tega nikoli ni spomnil Niti takrat ne. ko mu je prinesla v cekarju gumpo masla in slatina! žgan ji ce. Bilo je drugo leto po vojni, ko se je dalo se kje kaj najti, in mu odrinila kakor je mislila, da je potrebno, če prosi človeka za botra takšnega gospoda. Gospod Šamprl je privolil, dasi za botrino ni kazal bogve kakšnega navdušenja, izgovoril sfi je pa, da mora fant govoriti o tem z njim sam. V ta namen sta določila sejm-ski dan, ko v šoli ni bilo pouka. »Jezus ti moj, ne cmeri se zdaj!« je prigovarjala Vincku mati pomirjevalno, ko mu je umivala ušesa, kamor s prsti ni nikoli segel. Tako počasi se je oblačil. Vse mu je padlo i i rok in v svoji raztresenosti niti ni vede/l, kam je prejšnjo nedeljo spravili svetenjo obleko. Morala mu je priskočiti na pomoč, sicer bi se ne oblekel do konca sejma. Ko ga je napravila, je vrgla še nase nekoliko boljšo obleko in odšla sta. Na sejmu je bilo vse živo ljudi. Žc od daleč sta jih videla. Gospodarji so baran-tali z mesarji in mešetarji, gospodinje so se pa gnetle pred šotori, ki jih je stala vb cesti dolga vrsta. Vinckovega srca se je oprijela toplota. Kakor da bi se mu vnelo in bi ga nekaj stiskalo zanj, se mu je zdelo. Tak čudežni nemir, taka vrtoglava jjad-kosit se je širila od šatorov, s sejmišča, da bi najrajši legel ter vpijal vse to vase z zaprtimi očmi. Ustavljal se je, gledal, lice pa se mu je raztezalo od zadovoljstva. Prijel se je matere zi roko, da bi se ne zgubil, in tako sta se zajedala v vrvež. Mati je tu pa tam postala kaj vprašala, prisluhnila pomenku, govorjenju o ceni na sejmu, nato sta sc pa spet vlekla naprej, dokler nista prišla do občinske tehtnice, ki je stala pred gostilno. Tam so sedela pri mizah kmetje in kmetice, mesarja in mešetarji. Kričali so se smejali, pili pivo, Kvar iz Hvaletinc pa je celo popeval. Bil je že nekoliko nakresan. Prodal je jarem volov in zdaj je pil Ikof. Ženo je objemal čez pas, silil vanjo 'n pel. Vincek se je ugreza! v ves ta vtrišč. Utapljal se je v stotino slik, ko ga je pa mati privlekla pred tehtnico, kjer je gospod Šamprl nadziral tehtača, da, pijan kot je bil, ni goljufal Ijud' pri vagi, se je osvestil. Kot da bi ga kdo pclil z vodo po hrbtu, se mu je zazdelo. Podoben občutek je imel v šola, če je vstopil v razred gospod Šamprl. ko so bili otroci neugnani, in jih je bilo treba ukrotit; pa jih učiteljica ni mogla. Mati mu do tega trenutka ni povedala, koga mu je izbrala za botra, zdaj mu je pa pokazala gospoda Šamprla in rekla: »Poklekni, Vincek, pa jih lepo prosi!« Vincka je spreletel občutek ket da se je v njem nenadoma vse pretrgalo. Vse lepo se je v njem nenadoma razrušilo. Predstava o birmi, ko se mu bo srce tajalo od ugodja, se mu je razblinila. Ne bo sedel na kmečkem vozu ob širokih bckib svojega botra mirno, zadovoljno, pač pa bo morali hoditi molče pred gospodom Šamprlom in paziti, da se ne spotakne. Ne bo se obesil botru za roko ter skakal z njim ob šotorih, ki bodo stali ob cerkvi, še dalje doli v vas kot jo. Prav zaradi teh nesporazumljenj je 1515 sprejel povabilo francoskega kralja Franca L, naj odide t njim. Leonardo se je nastanil na kraljevskem gradu St. Cloux prt Amboisu ob Loari, kjer je preživel poslednja štiri leta svojega življenja. Ostal je v tesnem stiku s svojimi tovariši in učenci v domovini, ukvarjal se je dalje s številnimi in velikimi nalogami gradil je prekope in je bil zmerom iskan svetovalec v vseh mogočih vprašanjih tehnike. Dne 2. maja 1519 je umri, ljubljen in spoštovan od vseh. Nekoč je zapisal besede, ki bi jih bilo vredno vklesati v njegov nagrobni spomenik: »Kakor nam lepo in dob-bro preživljen dan prinese miren sen, tako nam lepo in dobro opravljeno življenje prinese mirno smrt.* Njegova znanstvena dediščina Urejenega znanstvenega dela Leonardo da Vinci sicer ni zapustil vendar je njegova dediščina vredna občudovanja. Kakor je imel od malega navado, da je vsako stvar, s katero je imel opravka, risal na papir, tako je sproti zapisoval tudi vsako misel ah pobudo, od koderkoli mu je prišla. Te zapiske je zelo varno hranil in jih je kot svoj najdražji zaklad vzel tudi v Francijo s seboj. V testamentu je določil svojega prijatelja Melzija, da po vesti ure- Leonardo da Vinci, M ona Lisa di in ponM to zapuščino, ki je štela nekaj nad 5300 Hstov. Toda ko je Melzi 1570 umrl, zA bilo nikogar, ki bi b0 poskrbel zanje. Da Vinci jeva znanstvena dediščina se je takrat raztekla po svetu. V Milanu so troje zvezkov s 1222 listi združili v znameniti Codice Atlantico, v Pariz je prišlo 12 zvezkov z 2200 listi, v Anglijo 1728 listov, drugi pa se nahajajo v Rimu, Tu-rinn, Firenci in Benetkah. Vse njegove beležke so pisane od desne na levo tako, kakor da jih zremo v zrcalu, iz česar sklepajo, da je bfl da Vinci levičar. Morda pa je ta način pisave nalašč izbral samo zato, da ne bi vsakemu nepovabljencu omogočil vpogleda v svoje snovanje. Matematik, vojni tehnik in graditelj mest Več ko 250 let so bili Leonardovi spisi pozabljeni, kar je bilo za razvoj tehnike in znanja neprecenljiva škoda. Zaradi nepoznavanja njegovih del je zgodovina marsikatero misel in iznajdbo, ki jo je pred stoletji že Leonardo odkril, pripisovala drugim. Celo v Galilejevih delih najdemo marsikaj, kar je že sto let pred njim dognil Leonardo. Med vsemi vedami mu je bila mehanika očitno najbolj pri srcu. Mehaniko je nekje imenoval »paradiž matematičnih ved, zakaj tu žanjemo plodove matematike«. Tudi geometrijo, zlasti proučevanje perspektive, je motril z umetniškega vidika, prav tako optiko pa nauk o barvah in o toploti. Bil je vojni tehnik danes. Ne bo p?l sladkega piva in ob nedeljah ter ob praznikih ne bo mogel k bo-tru-kmetu, kakor delajo drugi otroci, le molčati bo moral, se držati matere ter čepeti kje pri miru kot bolnik. Zazdelo se mu je, da ne bo mogel reči nikoli boter temu strogemu gospodu, ki diši po milu in tobaku. Tako težko mu je postalo v prsih. Najrajši bi zbežal st skril, šel po svetu, daleč od dema, da b: mat: ne eula nikoli več o njem Sejem, vrišč krog njega, godba, ki je prihajala iz gostilne, vse je zanj nenadoma zamrlo. Zastrmel se je v tla ter prisluškoval protestu svoje notranjosti. Gospod Šamprl je stopil bliže in mati je pritisnila Vincka na kolena. Dolgo je klečal, ne da bi lahko zinil besedo, ko ga je pa mati vščipila v uho. je plaho izblebetal naučene besede. Gospod Šamprl je ostal resen. V zravnal sie ie še za spoznanje bolj, dvignil roko in s svojim mrzl m, šolskim glasom odgovoril: »Če bo« v šoli ubogal, če se boš dobro učil da mi ne boš v sramoto, ti botm boter, sicer pa ne. Si razumel?« Vincku se je mahoma zazdelo, da je v sodi. Skočil je pokonci, kakor je bilo v šolli treba, in izdavil: »Prosim, dal« Kmalu je bilo vse urejeno, vse dogovorjeno, nato so pa sed