Iz pojlavja o narodnem gospodarsfvu. Spremcmbc carinske tarife. Te dni je poročalo časopisje, da se je vršila v fin. ministrstvu seja takozvanega ekonomsko-finančnega komiteta ministrov. Na tej seji je bilo sklenjeno, da bo izvoz govede in telet v živem in zaklanem stanju ter vseh raznih drugih klavniških proizvodov prost. izvozne carine. Ta osvoboditev izvozne carine ni predvidena v novi carinski tarifi, ampak ravno nasprotno so na izvoz mesa in mesnih proizvodov udarjene visoke carinske postavke. Razlog za najnovejšo ukinitev izvozne carine je pač la, ker se je pokazalo, da je izvoz naše živine in mesa neprestano padal. Poieg ukinitve ravnokar omenjene izvozne carine pa se bo s posebno naredbo zaščitila naša mast, žito, molta in sadje. Videli so, da se uvaža v našo državo veeja množina masti, ki ni svinjska, ampak najslabše vrste in radi tega je začela pri nas v zadnjem času zelo padati produkcija svinj. Radi tega -se je moralo pri nas gledati na to, da se dvigne naša svinjereja, ker pridelamo dovolj svinjske kime in se bo dvig svinjske produkcije dosegel, ako bo v pribodnje uvaz tuje masti znatno omenjen. Ako bo res držalo, da t)o lahko naša živina romala v tujino carine prosto, poiem se bo stanje naše živinoreje znatno zboljšalo in bo živinorejec vsaj Iahko vnovčil svoje živo blago. Ugodnost naše trgovinske pogodbe z Avslrijo za naše vinogradnike. Dolgovezna trgovinska pogajanja med našo državo lcr Avstrijo so bila te dni zaključena. Pri novi trgovinski pogodbi med nami in Avstrijci je najvažnejša ona postavka, v kateri dovoljuje Avstrija uvoz 40 tisoč hektolitrov črnega in 40 tisoč hektolitrov našega belega vina po znižani carini. POROČILA Z RAZNIH TRGOV. žilni trg. V zadnji številki lista smo obširno poročali o položaju na našem žitnem trgu. Tekom zadnjega tedna se razmere niso nič spremenile. Izvoza v inozemstvo ni, domači veletrgovci in veliki mlini pa še čalcajo z naku- pom novega žila, da se cene in razmere ustalijo. Poleg lega je pšenica radi mokrote še vedno nesposobna za prevoz in mletje. Žitna trgovina bo oživela šele v za- četku seplemibra. P š e n i c o se je prodajalo v Bački po 2.80 do 2.90 za 1 kg, v Slavoniji (Sremu), pa franco tovorna postaja po 2.70 do 2.75 D za 1 kg. Koruza se prodaja v inozemstvo v manjših ko¦iieinah. Najvee se je izvaža po Donavi do Braik. Nove koruze bo ktos izredno veliko ia to menda vpliva tudi na prodajo stare koruze. Cene so v Bački 187.50 D za 100 kg, za belo koruzo 190 D franco postaja. O v e s ne beleži nikakega prometa. V Zagrebu se ga prodaja kilogram po 2.05 D. R ž se nialo kupuje, v ceni pa je čvrsta. Prodaja se po 2.30 do 2.35 D. Moka pada v ceni. Nularica se nudi po 4.70 do 4.80 D. Za jcčmen ni dobiti kupcev, prkklek je dober, zato padajo cene. — Tudi krompir je nekoliko popustil v ceni. Krompirja ne moremo sedaj izvažati, ker ima Italija nižje cene kakor nii; pa tudi v druge države ni mogoče izvažati, ker so znatne uvozne carine. — Stari fižol kupuje po nizkih cenah špekulacija. Izgledi za letino fižola v Sloveniji dobri. Kvalitativno je fižol dober na Gorenjskem in tudi količina pridelka je velika. Na Gorenjskem so ga že začcli sušiti. Iz Dolenjske pa poročajo, da je znatno škodoval fižolu črv. — I-aneno seme. Cene so nekoliko narastle. Plačuje se po 5.35 D. Vzrok za dvig c^ene leži v tem, ker je oljarnam zmanjkalo momenlano ameriško seme. To bo trajalo samo še kak teden dni, dokler ne pride zopet ameriško seme. Položaj našega poljedelstva se bi znatno zboljšal s spremembo nove carinske tarife. Dosedaj ni obstojala pri nas na uvoz žita, živil in ralevskih izdelkov nobena carina, nasprotno pa je pobirala država pri izvozu omenjenih produklov carino. Sedaj je ministrski svet sklenil spremeniti način pobiranja rarine tako, da zviša uvozno carino na poljske pridelke, predvsem na moko in žito za 50 odstot, in uvozno carino pa zniža za 50 odstot. Tako se je z novo carino zaščitilo lunetski stan, ker nam je pričelo že v naši državi inozemstvo močno konkurirati s svojimi pridelki, uaši kmetje pa niso mogli svojega blaga prodati. O poteku žetve po ostalih državah prihajajo sedaj nalančnejša poročila. V severoameriških Združenih državah je žetev slaba; tudi v Kanadi ni preveč odlična, kakor so vedeli Amerikanci poročati pred mesecem dni. Evropa pričakuje odličen pridekk rži tako zlasli v Nemčiji, Rusiji in Poljski. Poljska je dovolila radi dobre želve prost izvoz žita. Za izvoz bo oslalo v Poljski 500.000 lon pšenice, 1300.000 ton rži. V Rusiji računajo prebitek za izvoz količino 3 milijonov ton, lcar je zelo zanesljiva cenitev. Poročila iz vzhodne in jugovzhodne Evrope se glase ugodno Položaj je ugoden tudi v Avstriji in Češkoslovaški. V Rumuniji znaša lelošnji pridelek pšenice 2,890.000 ton, za izvoz bo ostalo 600.000 ton pšenice. Ječmena je letos Rumunija pridelala 1 milijon ton, izvozila ga bo lahko 397.000 ton. Pridelek ovsa je 881.000 ton, izvozilo se ga bo lahko 392.000 ton. V Ameriki se ceni pridelek ozimne pšenice na 416 milijonov bušljev — bušel ima 27.216 kg — (lani 590 milijonov), jare pšenice na 263 milijonov (lani 283 milijonov), koruze 2.950 milijonov (lani 2.437 milijonov), ovsa 1.387 milijonov (lani 1.542 milijonov). — Iz Otave (Kanada) poročajo, d aznaša uradna cenitev pridelkapšenice v Kanadi 375 milijonov bušljev (lani 263 milijonov), ovsa 446 milijonov (lani 412 milijonov). Mariborski trg dne 14. avgusta 1925. Radi dvch praznikov je bil to pot tržni dan na petek, ki je bii dobro preskrbljen in prav dobro obiskan. Slaninarji so pripeljali 18 vozov svinjine, drugi kmetje pa 50 vozov krompirja, zelenjave in sadja. Slaninarji so prodajali svinjsko meso po 22.50 do 25, slanino po 22.50 do 27, na debelo pa po 20 D kg, domači mesarji pa gcrvedino po 10 do 17.50, teletino 12.50 do 20, svinjir;o po 20 D, klobase 20 do 35, prekajeno meso 22 do 35, drob 7 do 15 D, svinjska pljuča in jetra 15 do 20 D kg. Perutnine je bilo samo okoli 700 komadov. — Cene so bile piščancem 20 do 25, večjim 25 do 75 D; za par; kokošem 30 do 60, racam, goskam in puranom mladim in starim 30 do 100, samicam 30 dinarjev komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice. Cene so bile krompirju 4.50 do 6 D mernik (7 in pol kg), oziroma 1.50 do 2.50 D 1 kg. Cebuli 1.50 do 3 D, česnu 4 do 5 D venec, solati 1.50 do 3 D kg, glavnati 0.50 do 1.50, ohrovtu in ohrovtovi repi 1 do 1.50. zeljnatasm glavam 1 do 3.50, karfijolu 2 do 10 D komad; stročnemu fižolu 4 do 6, paradižnikom 6 do 8 D kg, kumaricam 0.25 do 1.50 D komad, grahu luščenemu 6 do 7 D liter, jajcajm, ki so postale dražje 1.25 do 1.50, trapistovskemu siru 25 D kg. Mkku, katero se je podražilo 3 do 3J5O, maslinemu olju 22 do 24, bučnemu olju 16 do 20 D liter, maglu 40, kuhanemu maslu 54 D, jabolkam 3 do 6 bruškam 3 do 8 D, češpljam 3 do 1 D, slivam 4 do 15, ringlotom 2 do 3, breskvam 20 do 25, grozdju 18 D kg, melonam 5 do 15 D komad, limonam 12 do 14, brusnicam 2, malinam 8 do 10 D liter. Za cvetlice se ljudstvo vedno bolj in bolj zanima. Topot je bilo izredno mnogo cvetlic na trgu, ki so se prodajale po 0.50 do 5 D, ozir. z lonci 15 do 50 D komad. jLončene in lesene robe to pot ni bilo mnogo na trgu, ker so šli Ribničani domov, Prekmurcev je pa bilo malo. Cene so bile 0.50 do 120 D, brezovim metlam 2 do 5, grabljam 15 do 20 D komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, dne 12. avgusta so kmetje pripeljali 12 voozv sena in 10 vozx*v slame, v petek, 14. avgusta pa 4 vozove sena in 3 vozove slame. Cene so bile za seno 45 do 75, za slamo 25 do 37.50 D za 100 kg. Slama se je prodajala po 2 D xa snop. Cene senu ne padajo, ker je letošnja košnja slabša od ianske. Velike količine kupuje vojaštvo po trikrat na teden. LESNl TRG. Naš lesni trg gtoji pred važnimi gpremembami, o katerih upajo legni trgovci, da bodo pregnale mrtvilo ter oživile legno trgovino. Največja ugodnost ge obeta legni indugtriji z znižanjem prevoznih tarifov. Po gldepu ministrekega 9veta 9o znižani tarifi za 30% in ta odTedjba je stopila baje že preieklo goboto v veljavo. Prevozni gtroški bodo 9 tem znatno zmanjšani. Druga ugodno9t je zvišainje uvotzne carine na leg in legne produkte (s tem bode ubita avstrijgka konkuLTenca, ki je ojrvažala zlagti pohištvo) in rznižanje izvozne carine. Tudi očvrgtitev italijangke lire je ugodno vplivala na položaj naše legne indugtrije. Italija je naš glavni odjemalec za leg; dokler je italijanska lira padala in dinar naraščal, je bdla trgovina med obema državama izkljnjčena. Diinar 9e je gedaj ugtalil in lira ge je tudi očvrgtila. --- Izvoe v Francijo je precej živahen, izvaža ge pa gamo trdo, glavongko <blago. Mnogo lega ge izvozi tudi v Madžargko, ki je v prvi polovici irvozila 892.000 ton obdelanega m 1,029.000 ton neobdelanega lega. Na to količino odpade nad polovico jugoslovanskega blaga. Cene lega in legriih iadelkov go bile na ljuibljangki bor ea, ki za Slovenijo določa cene, gledeče: Degke konione, monte, 25, 30, 40 in 50 nvm, 4 m dolge, franko meja, -fcramz. 500 (den.), kogtanjevi breojavni drogii, obelijeiii, 2250 ko9ov, 6 m dclgi, 250 kogov, 9 m dolgi, dobava polovica do 20. geptemfora in polovica do konca oktobra, framko meja, tranzito za kog 155 {den.), drva bukova, 1 m dolga, guha, frariko nakladalna pogtaja, 4 vagone zaključek 18.40. Splošno je položaj v legni trgovini, piosebno v Sloveniji, boljši in upati je, da ibodo naši pogegtniki gozdov svoIje blago zopet lahko apravili v denar.