SLOVENSKI
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Amerito in za celo leto $ arg. 6.—; ta pol leta 3.50, Za druge dežele 2.50 USA-Dolariev.
AÑO (Leto) X.
BUENOS AIRES, 14 DE JULIO (JULIJA) DE 1939
Núm. (štev.) 128 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Primorski izseljenci v Jugoslaviji
V zadnji številki smo priobčili kratko vest s komentarjem "Hrvatskega dnevnika" o preokretu "I-stf'e", ki je glasilo primorskih izseljencev Slovencev in Istranov v Jugoslaviji. Kot piše prej omenjeni dnevnik, je hotel dosedanji urednik Istre, Tone Peruško, da bi se Hrvatje iz Istre javno opredelili za politiko hrvatskega narodnega pokreta. Vsled tega je prišel v navskrižje z Zvezo jugoslovanskih emigrantov.
Ker je Slovenski list tudi glasilo slovenskih izseljencev v Južni Ame-riki in predvsem izseljencev s Pri morskega, morda ne bo odveč, če tudi mi povemo naše mnenje glede izseljencev iz zasužnjenega ozemlja, naj se kjerkoli nahajajo.
Mislimo, da ni samo slehernemu Jugoslovanu znano, marveč splošni svetovni javnosti, da je jugoslovanska manjšina pod Italijo oropana vseh kulturnih, gospodarskih in na-rodnih pravic. Zaeno pa je pritisk za ^S'milacijo ter splošno zatiranje našega življa že tako silen in se izvaja s sistematično preračunljivostjo, da 0 tem niti ni treba izgubljati besedi. Zato je naravnost dolžnost nas izseljencev, da se poleg izseljenskih brig, ki so same za sebe težek naš problem, brigamo tudi za naše v rob-stvu. Njim so zabranili svobodo besede, da bi svet ne izvedel za krivice, ki se mu dogajajo, a v imenu njih nas, ki smo del njih samih, govorimo mi, in morali bi le še bolj Povzdigniti glas, da nas bi slišal svet ter javno obsodil zatiralce. Mi ne sovražimo italijanskega naroda in ne želimo njegove zemlje, a svojih pravic do naše rodne grude se ne bo-nio nikoli odpovedali. Že večkrat snio v našem listu naglasili, da je resnično in trajno prijateljstvo med •Jugoslavijo in Italijo le tedaj mogo-ee, če se popravijo nam storjene krivice in povoljno reši naše manjšinsko vprašanje.
Zgoraj navedeno je torej dovolj-ni vzrok, da izseljenci v Jugoslaviji, ki so v prvi vrsti poklicani, posvetijo vso pažnjo zamejnim bratom ter da v njihovem imenu odločno in ■javno govorijo. Zato imajo vso na-íavno in božjo pravico. Strankarsko politiko v Jugoslaviji naj izseljenci kar prepustijo domačinom. Tudi bi ne bilo potrebno izseljenskega gasila, če bi se recimo Istrani politično opredelili za urvatsko seljačko stranko, Slovenci pa za slovensko ljudsko ali liberalno ali katerokoli Ze- In nastane vprašanje tudi, če je y interesu jugoslovanstva in izsel-Jenstva, da bi se primorski izseljen-f1) takoj ko zapustijo domača tla ln dospejo v svojo svobodno narodno domovino, pozabili na domače in na rodno grudo ter stopili v politične stranke ter se namesto za resnično jugoslovanstvo borili za strankarske interese, ki čestokrat nimajo nič ali prav malo skupnega z žejnim jugoslovanstvom.
Naše mnenje je, da bi primorski izseljenci v Jugoslaviji, brez ozira njihovega morebitnega simpatizira-Uja s to ali ono stranko, ne smeli nobenim pogojem v katerikoli aktivno delovati. Tem manj, ker stranke vobče niso nobeni višji na-?'°ri, za katere bi se splačalo izseljencem boriti, medtem ko smatramo Jugoslovanstvo, ki sega tudi v zamejstvo, kjer živijo kompaktno naši ljudje, za nekaj skupnega in vred-llega, da se za to borimo, če hočemo ostati ono kar smo in ne dovoliti, da ju nas s silo hoteli napraviti nekaj, kar nismo in ne moremo nikoli biti. , Po našem mnenju tudi ne more bi-ri v interesu nobene jugoslovanske vlade, da bi se primorski izseljenci ^e zanimali predvsem za svoje vprašuje ter se brez boja vdali v svo-
Argentina pripravlja nov kolonizacijski zakon
ZADRUŽNO ZBOROVANJE — VELIKO ZBOROVANJE O KOLONIZACIJSKI POLITIKI V POSLANSKI ZBORNICI — GOVORI POSLANCEV, SENATORJEV IN POLJEDELSKEGA MINISTRA — ARGENTINA NAMERAVA NAJPREJ PRIPRAVITI TEREN TER NA ŠIROKO ODPRETI VRATA
í	PRISELJEVANJU	'
Kot smo poročali v našem listu, so prve dni tega meseca imeli zborovanje argentinski za.drugarji. Temu zborovanju je prisostvoval tudi poljedelski minister. Sklenilo se je, da se mora posvetiti mnogo več pažnje zadružništvu ter pripraviti kmeta za zadružno gospodarstvo, ki edino more nuditi sigurnost, splošne koristi in napredek poljedelstva. V zadružni resor so sprejeli še nekatere druge važnejše panoge gospodarstva.
Že več časa sem se ukvarja argentinsko časopisje s priseljeniškim vprašanjem. Prejšnji teden pa so pričeli s tem vprašanjem tudi v poslanski zbornici. Senator Repetto je dejal med drugim:
Vedno sem pripravljen za pametne razgovore in rad javno povem, če kdo slabo tolmači besede, vendar ne maram polemizirati sedaj o razliki državljanstva ali argentinstva, med evropskimi priseljenci, ki so prišli eni prej drugi pozneje, a vedno z namenom naseljevanja, katerim je dolžna Argentina vso svojo veličino in dober del kulture.
Moje mnenje je, je dejal Repetto, da potomci onih priseljencev, ki so prvi prišli, so napravili za splošnost zeh veliko delo, a tudi oni med zadnjimi so izvršili svoje poslanstvo ter so pokazali in dokazali, da so kos velikim vprašanjem in izvršitvam.
Nato je povzel besedo gospod Palacios, ki je govoril o kolonizaciji. Palacios je dejal:
Nemogoč je večji napredek, dokler je Argentina neobljudena ter so njeni sinovi vagabundi in brezdomci na lastni zemlji. Treba je socialne, politične in ekonomske svobode za velike mase, brez katere je izročena na milost in nemilost izkoriščevalcem vseh vrst. Našega kmeta je treba zaščititi pred izkoriščevalci ter mu dvigniti življenjski standard ter zagotoviti njegovim pridelkom trg in ceno.
Zakon pi-edvideva obljuditi deželo, je nadaljeval govornik, posebno v notranjosti je zelo redko naseljeno prebivalstvo. Leta 1937 se je bilo naštelo 12.760.880 prebivalcev in leta 1914 pa 7.885.237 kar znaša v 23 letih 4.875.643 prirastka skupno z več rojstev in priseljenci. To je
jo usodo. Kaj takega bi bilo mogoče misliti samo tedaj, če je morda tudi v Jugoslaviji kdo mnenja, česar pa mi ne verjamemo, da bi se sporazumeli s Mussolinijem kot se je baje Hitler glede tirolskih Nemcev, da se naše ljudi preseli v Jugoslavijo, če pa bi vsi tega. ne hoteli, kar je več kot gotovo, prepustiti jih asimilaciji ter v najslabšem slučaju izselitve v Abesinijo, na kraj , kjer bi se za svoje življenje in obstanek morali boriti proti afrikanskim domačinom, ki se tudi nočejo odpovedati svoji zemlji.
Danes je bolj kot nikoli potrebno, | da so primorski izseljenci v Jugoslaviji neizprosni v borbi za svoje ■dedne pravice. Kdor drugače misli je pozabil na svojce in svojo rodno grudo, ni iskren Jugoslovan ter postavlja pred splošne interese trenutne, ki nas od naših načel ne morejo odvrniti, dasi nimamo nič proti temu, če sta sosedni kraljevini v dobrih trgovskih odnošajih. Če je torej Zveza jugoslovanskih emigrantov odredila, da se ne odpove načelnim smernicam svojega delovanja, to je: posvetiti glavne brige jugoslovanskemu manjšinskemu vprašanju, je odredila čisto pravilno.
J. K.
vsekakor zelo malo in s tako malo prebivalstva ni mogoče ustvariti napredka ter izkoriščati naravnega bogastva dežele.
Obljudenje dežele pa ni mogoče čakati samo z več rojstev nego je treba privabiti priseljence iz Evrope. Če se ne bo te politike trajno zasledovalo, bo dežela trpela posledice. Treba je vsem pridelkom nastaviti stalne cene in take, da se poljedelcu splača obdelovati polje, ga napraviti spet privlačnega za vse one, ki so pobegnili z dežele v mesta ter pritok priseljenstva usmeriti na deželo. To pa bo mogoče doseči le tedaj, če bo polje last onih, ki zemljo obdelujejo. Vlada si more nastaviti posebno kolonizacij sko ministrstvo, ki bo na podlagi zakona odločevalo o vsem potrebnem za naseljevanje.
Takoj za Palaciom je govoril Hor-ne, ki je dejal, da je potrebna paž-nja zemlji a tudi človeku. Tudi Hor-ne je govoril v smislu prejšnjih. Dejal je, da je kmet grdo izkoriščan od raznih špekulantov, katerih se mora dežela osvoboditi. Liberalizem in in-dividualizem, je dejal govornik, je prinesel potrebo, da je človek izkoriščan od človeka, šibkejši tlačani močnejšemu. Temu sistemu so nasprotni po vseh deželah. Naštel je nekatere evropske dr^dvv. ki iščejo izhoda iz teh socialnih razlik.
Nov kolonizacijski zakon ne sme biti na podlagi zasebnega pojmovanja, zakaj nastopil je čas, ko se je treba okoristiti z nacionalnim in priseljenskim zasledovanjem ter staviti bodoči naseljeniški zakon na trdno podlago. Potem je prešel govornik na socialno plat načrta ter odnoša-jev med človekom in kapitalom. Nagi asil je zakon, ki določuje kolektivne koristi, a danes, je dejal, živijo poljedelci in manjši živinorejci nezaščiteni. Tem je treba zavarovati interese, da ne postanejo žrtve nenasitni L denarnikov, zemljoimetnikov in trgovcev. Nihče bi ne smel imeti več zemlje nego jo lahko obdeluje s svojo družino.
Ne sme se dati zemlje špekulantom v roke, kot je napravilo več argentinskih guvernerjev, ki so na ta način oslabili splošni napredek ter ustvarili v razredu razred, od katerega zadnji ne poznajo svoje lastnine, ne vedo kaj je "krava" in kar je
najslabše ne znajo ceniti vrednost svojega dela. Delajo kot peoni na velikih estancijah in živijo v kakšnih galponih, brez doma in brez zadostne prehrane in brez izobrazbe. Je potrebno paziti na zemljo, a tudi na človeka, je dejal Horne. Zaključil | bom s Sarmientovimi besedami: V tej deželi katerikoli človek pridnih rok drži v njih naslov lastnika.
Kot zadnji je govoril poljedelski i minister, ki je dejal tako-le: j Agrarno vprašanje je universalno v naši deželi. Surovine popolnoma i zadostujejo našim gospodarskim po-| trebam, če bi se v deželi sami indu-1 strializirale. Skoro do danes je bila ; zemlja samo špekulativno izkorišča-| vana ter so s tem nekateri delali i denar, kar je zunanja trgovina omo-! gočavala. A danas so se razmere temeljito spremenile in ne more biti delavec predmet izkoriščanja, ker proti temu govorijo splošni interesi države. Zemljo je treba porazdeliti med one, ki jo obdelujejo. Lastni gospodarji imajo več veselja in ljubezni do dela in napredka.
Sto hektarjev, je dejal minister, da približno za 8.400 pesov izkupička. Če je recimo polovica polja posejanega z žitom in druga polovica z lanom, v prvem slučaju bi bii pri-delek od 600 q. po 6 pesov v drugem pa 400 q. po 12 pesov; najemnina po 25% bi znašala 2.100 pesov, obdelovanje 3.600 in bi ostalo družini še 2.700 pesov. Polovico od prej navedene zemlje to je pedeset ha. Če bi bila last poljedelca bi dala torej 4.200 pesov izkupička, za obdelovanje bi sam porabit 1.200 pesov in bi mu ostalo čistega za družino 2.400. Se razume da v prvem slučaju živi gospodar zemlje v mestu in poljedelec kot kolon na nelastni zemlji, medtem ko bi v drugem slučaju živel na lastni zemlji in bi bili dve družini preskrbljeni z delom in je-lom.
Velezemljolastniki poznajo samo dobiček od zemlje ter jih družine, ki zemljo obdelujejo, ne brigajo in tudi nimajo nobene ljubezni do zemlje. Svoje sinove pošiljajo v mesta študirat za poklice, ki niso v zvezi s poljedelstvom, marveč za trgovsko izkoriščanje istega. Zato pritiče zemlja onemu, ki jo obdeluje, ljubi
Nemška manjšina pod Italijo na Tirolskem se mora izseliti v Nemčijo
Mussolini je odredil, da se morajo vsi tuji državljani na Tirolskem takoj izseliti. To odredbo smatrajo kot za nekako predigro za masno izselitev vseh tirolskih Nemcev v Nemčijo ali pa kamorkoli, če bi v Nemčijo vsi ne hoteli iti. Kot zatrjujejo živi pod Italijo kakih 150.000 Nemcev, ki se morajo ali izseliti po odredbi, kot smo jo preje navedli, ali pa se popolnoma podvreči asimilaciji in italijanski fašistični politiki ter pozabiti na svoje tradicionalne navade. S tem hočeta Hitler in Mussolini enkrat za vselej rešiti manjšinsko vprašanje ter določiti nepremakljive medsebojne meje.
Te vesti sicer še niso uradno potrjene, a trdijo poznavalci razmer, da so resnične.
Mi niti najmanj ne dvomimo, da sta se Hitler in Mussolini res sporazumela glede tirolskih Nemcev. Hitler hoče vse Nemce vključiti v tretji Rajh, kar je tudi pravilno, a ker sta se Hitler in Mussolini odločila za skupno politiko in se je že vsem ne-
1 razumljivo zdelo, kako da je Hitler vsled tega prijateljstva na tirolske Nemce popolnoma pozabil, sta fašistična diktatorja čutila potrebo in dolžnost, da to- spodtiko enkrat za vselej odpravita, ki bi ju utegnila prej ali slej ovirati pri nadaljnih prijateljskih odnošajih.
Tirolski Nemci se bodo torej morali pustiti kot prekupčevalno živin-če odgnati iz svoje rodne grude, postati žrtev prijateljstva med Italijo in Nemčijo. Kako bodo prizadeti J Nemci to odredbo diktatorjev spre-' jeli, si lahko mislimo, a sprejeti jo bodo morali ali pa utoniti v tuji narodnosti.
Kar se tiče tirolskih Nemcev je seveda predvsem zadeva Nemcev, a se bojimo, da imata Hitler in Mussolini namen tudi z Jugoslavijo podobno kupčijo napraviti glede Koroških in Primorskih Slovencev, če bi slednja na kaj takega pristala, kar pa se ne bo zgodilo, kajti jugoslovanskemu narodu še ne more kak diktator ničesar vsiliti.
m neguje.
Poljedelski minister je dejal, da bi se s kakimi sto milijoni pesov dalo za začetek operirati z začrtano kolonizacijo. Tudi privatna koloniza-cijska inicijativa bi se mogla dovoliti seveda v mejah zakona ter pod pažnjo vlade. Tako je končal svoj izčrpni govor poljedelski minister.
Kaj razvidimo iz tega?
Razvidimo, da se je argentinska vlada pričela resno baviti z obširnim kolonizacijskim načrtom z namero, da izda v tem pogledu nov zakon ter da namerava na široko odpreti vrata priseljevanju.
Ker smatramo to vprašanje iz dveh vidikov, nas ki smo tukaj in novih priseljencev, ki jih je spričo evropskih razmer pričakovati, zelo važno, se bomo enkrat pozneje o tem z našega stališča podrobneje bavili.
Francija v stiski
Francija je mnenja, da mora do trozveze za vsako ceno priti. Angleži pa so seveda bolj oportunisti, kar Francoze jezi, a pomagati si zaenkrat ne morejo.
Anglija in Francija sta sicer dali popoln zagotovilo Poljski, da ji bosta v slučaju napada od strani Nemčije priskočili na pomoč, a tega napada niti ne bo ne, ker pripravlja Hitler boljši način. V Gdanskem bodo namreč nacisti najprej vzeli o-blast v roke in se potem prostovoljno priključili k Nemčiji. Poljska bo-morala to z orožjem preprečiti. Hitler se Poljske in njenih zaveznic ne boji, a je zvedel, da ima Rusija resen namen zalagati poljake z vsem pátrsbnim vojnim materialom, kar mu ne diši. A Rusija je baje pripravljena zalagati z vsem potrebnim tudi Nemčijo, če obrne svoje pustolovščine v drugo smer. Tega se bojijo posebno na Romunskem, da bo Hitler preko Slovaške in Madžarske zasegel njene petrolejske vrelce. Bolgarija m Jugoslavija menda iščeta pod "neutralnim grmom" zavetišča, medtem ko se Turčija in Grčija, ki sta jih vzeli pod varstvo Francija in Anglija, tudi na črni listi fašistični!! diktatorjev. Francija pa ima opravičeno bojazen, da Italija in Nemčija s pomočjo Španije pripravljata obroč okoli nje in njenih kolonijal-nih posestev. Odtod pritisk na Anglijo, da mora za vsako ceno sprejeti sovjetske pogoje. Rusijo pa hočejo za Monakovo, kjer so prodali njeno najidealnejšo prijateljico in krvno sorodnico Češkoslovaško, sedaj drago zadoščenje na račun Francije in Anglije.
Nekaj iz Španije
Italijanski zunanji minister Cia-no je odšel te dni na obisk k španskem diktatorju Francu. Posebnega pomena to potovanje nima, ker je Španija že itak pod vplivom Italije in Nemčije.
Španski tribunali kar naprej pošiljajo na morišče svoje bivše politične nasprotnike. V nekaterih krajih se je bilo prebivalstvo ponovno dvignilo proti zatiralcem, a so upor s silo zatrli. Velikega socialističnega misleca, Besteiro, so obsodili na trideset let ječe. V Italiji, Nemčiji in sedaj še v Španiji morajo namreč vsi po fašistično in na povelje misliti. Obsodba Besteira dovolj jasno pove, kake vrste ljudje so se v Španiji polastili oblasti. A dolgo ne bo šlo.
STRAŠNA EKSPLOZIJA SMOD-NIŠNICE V ŠPANIJI
Smodnišnica Peñaranda de Braca-monte v provinci Salamanca, v Španiji, je eksplodirala ter je bilo čez 80 oseb ubitih in 200 ranjenih. Radi silne eksplozije se je podrlo več sto bližnjih hiš. SteČa je bila, da se je eksplozija izvršila opoldne, sicer bi bilo število človeških žrtev mnogo večje.
i'wnmmiTri	IMM.....rnrarrjnrmrnmr MiHiimiwm I'* J,I j I < x.._IJijj_J«I
Argentinske vesti
M „ -1 MlJ O
1 I
I i,
DAREŽLJIVA ŠTORKLJA
V	ponedeljek je rodila v bolnišnici Pirovano, Juana Mazzuca, stara 33 let, žena delavca na državni železnici Juana Mazzuca tri deklice. Mati kakor vse deklice so v najboljšem stanju.
Ta zakonski par ima že od prej tri otroke, stare od 2 do 7 let. S temi, ki so bili sedaj rojeni, je število naraslo na šest. Ker je Mazzuca navaden delavec, brez stalnega namešče-nja in ima še najnižjo plačo, ki se plačuje v tem delu, se bo zanj pri administraciji železnice zavzel sam ravnatelj bolnišnice Pirovano, da bo ta delavec zamogel pošteno preživljati svoje otroke: Pomoč so obljubili tudi drugi, ki se zanimajo za Mazzucajevo družino.
- t
POLJSKI MOTORNIK V TUKAJŠNJEM PRISTANIŠČU
V	ponedeljek, ne v soboto, kakor je bilo prvotno poročano, je prispel prvikrat v tukajšnje pristanišče poljski motornik "Sobieski". last paroplovne družbe Grdyni-Amerika, kateremu poveljuje kapitan Zdenko Knoetzgen.
Z novim motornikom je dospelo precej poljskih izseljencev, ki so namenjeni na poljska dela v province, mnogo novinarjev ter drugih osebnosti. V Rio de Janeiru so se vkrcali tudi brazilski turisti, namenjeni, da si ogledajo znamenitosti Argentine.
Tukajšnji novinarji, ki so prišli pozdravit poljske tovariše, so se dotaknili tudi vprašanja Gdanska. Polsjski novinarji so izjavili, da se Gdansku nikakor ne odpovejo, ker je ta za Poljsko življenskega pomena.

Bodite že vendar previdni, kadar imate opravka z nafto. .
NESREČA PRI DELU
Na avenidi America, višina 2528 gradijo novo stavbo. Pri tej zgradbi sta bila zaposlena med drugimi tudi 60 letni delavec Antonio Guarriera in Francisco Fanelli star 30 let. Ko je ta zadnji, po naročilu inženirja odstranil obod od cementnih stebrov, se je naenkrat zrušila strela, Fanelli je sicer odskočil, toda vendar so ga zadeli deli podrte strehe, da je odnesel težke poškodbe. Guarriera pa, ki ni bil niti najmanje na to pripravljen, pa so ga težki kosi zadeli, da je za poškodbami, ki so mu jih prizadejali, kmalu nato v bolnišnici Zubizzarreta, izdihnil.
Kdo je zakrivil to nesrečo, se vodi o tem preiskava.
ŠTORKLJA
Y ponedejek popoldne je štorklja že v drugič pos^tila našega rojaka Poldeta Škrbca. iz Rihemberga m njegovi ženi Viktorji prinesla zdravega dečka.
Presrečnim staršem iskreno čestitamo !
OTVORITEV TRGOVINE
Naš rojak Kovač Viktor iz Lokav-ca pri Ajdovščini je pretekli teden otvoril trgovino jestvin v Villa Progreso. Tam okrog živi mnogo naših rojakov s Primorskega, katerim toplo priporočamo to novo trgovino našega rojaka.
Zavedna Slovenka
Denarni zavod Banco ArednStvu ne!i I^nL^pii"
Holandés
NAČELNIK BRAZILSKE MORNARICE POSETIL GENERALA AUG STINA P. JUSTA
V ponedeljek je posetil bivšega argentinskega državnega predsednika generala A. P. Justa, contraodmi-ral Alvaro Rodríguez de Vascon-eellos, načelnik brazilske pomorske divizije.
Denarni zavod Banco Holandés je našim rojakom dobro znan. Ima lepo novo moderno stavbo in kar je za nas glavno, posluje točno, hitro ter ima najboljši dnevni tečaj. V njem sta nastavljena dva naša uradnika: Andrej Škrbec, ki je našim rojakom širom Argentine deloma osebno in deloma potom javnega delovanja v naših društvih in pri našem listu dobro znan, ter Ivan Hvala, ki je j tudi v odboru Slovenskega doma.
Naši rojaki, ki želite biti hitro in i točno ter od naših ljudi postrežem, obrnite se na Banco Holandés, bodi-i si v odpošiljanju denarja svojim v domovino ali hranilnih vlog. V vsakem oziru boste najboljše in v vaše najboljše zadovoljstvo postreženi.
HIMEN
V soboto, dne 24. junija sta se poročila Ivan Planinšek, doma iz Velike Loke na Dolenjskem in Marija Mai 'ušic, doma iz Lokvice pri Opat,-jeni selu na Krasu.
NOVINARJA V ZAPORU
Ravnatelj časopisa "El Territorio" v Posadas, kakor tudi urednik Ulises López sta bila pred dnevi a-retirana ter se še vedno nahajata v zaporu. Zakaj sta bila prijeta, še ni znano.
ŽRTEV NEPREVIDNOSTI
Služkinja Elena Zinchez, stara IT let, je bila zaposlena pri Simonu Doronanu, ulica El Cano 3921. V pondeljek zjutraj je hotela poživiti v peči ogenj, ker je slabo gorel. Vzela je tedaj posodo z nafto ter zlila iz iste na oglje. V trenotku je nastala huda eksplozija, ki je raznesla peč ter poškodovala tudi razno pohištvo . Med razbitimi stvarmi pa je obležala pol mrtva tudi nesrečna služkinja. Došla policija je dala Ele-no takoj odpeljati v bolnišnico, kjer pa je revica še pred poldnem v strahotnih bolečinah izdihnila.
KROJAČNICA
Martin
Turk
ima na izbero
vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegantno obleko. Prepričajte se! LORIA 1760 Buenos Aires
morskega, ki je že dvajset let poročena z nekim Romunom. Takoj ko je prišla pred letom v Argentino se je naročila na naš list, ki ga seveda tudi mož čita, ki se je od nje naučil slovenski in ona od njega pa njegov jezik. Povsod je lepo, je dejala, najlepše je doma. Čeprav sem bila sko-ro vedno med tujimi ljudmi, nisem pozabila slovenskega jezika in ga nikoli ne bom in tudi moje domovine, solnčne Goriške, ne bom nikoli pozabila.
V Romuniji sem imela neko prijateljico, doma iz Ljubljane, ki je bila poročena z nekim polkovnikom. Nje/ sin čisto gladko govori slovenski in se tega prav nič »ne sramuje. Pred dnevi pa sem bila slučajno srečala neko Slovenko, poročeno deset let Nemcem, ki je pozabila slovenski, kakor mi je zatrjevala. To pa je res čudno, sem ji dejala, vi ste deset let poročena in ste pozabila svoj materin jezik, jaz sem pa dvajset in ga nisem čisto-nič pozabila in ga ne bom nikoli.
Ali ni značilen ta primer tudi za nekatere naše ljudi?
CAJA NACIONAL
DE
AHORRO POSTAL
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
I.	— VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
1."	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000.
3."	Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4.° Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II.	— VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
1.°	Garantía de la Nación sobre todas las operaciones.
2."	Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias.
3."	Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales.
4."	Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos
hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
5.'	Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan.
6.°	Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
7."	Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.
8.°	Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
9.°	Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5.
10.° Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.
Pismo iz Jugoslavije
Nekemu našemu rojaku in naročniku, ki je doma iz Bele Krajine, je pisala sestra, ki je poštna uradnica na Štajerskem, pismo sledeče vsebine :
Dragi brat! Najlepša ti hvala za pismo. Zelo sem vesela, da si pripravljen me sprejeti k sebi v Argentino v slučaju, če bi v naše krajč vdrl Hitler s svojo oboroženo tolpo. Ti si ne moreš misliti, kako je bilo pred veliko nočjo. Vsak dan, ko sem zjutraj vstala, sem najprej pogledala na zvonik, če morda že vihra na njem hitlerjeva zastava. Tiste dni smo bili vsi iz sebe in čisto zmešani.
V	Apačah, ki je čisto ob meji, se je bilo zbralo okrog tisoč ljudi z veliko Hitlerjevo zastavo ter drugimi manjšimi ter so kot nori vpili: "živijo Hitler!". Nekaj teh je bilo nem-čurjev, vsi drugi pa naši Slovenski kmetje in delavci, ki so jih Nemci nahujskali. Prišel je iz Ljubljane žendarmerijski polkovnik Barle ter je dejal, kar po njih. In res so pretepli vse kot živino ter so nekaterim tudi nekaj reber polomili, niti ženskam niso prizanašali, vse glavne pa so pozaprli. Prav so imeli. Bi jih mogli še čez mejo brcniti, da bi tam na mesto masla občudovali topove, morda bi se tedaj spomnili na svojo domovino in bi najbrže želeli nazaj. Časopisje ni seveda o tem nič poročalo.
V	Sobotico pa je prišlo okrog štiristo oboroženih Madžarov. Menda so mislili, da bodo kar tako zasedli Sobotico. Pustili so jih bili šest Km. na našo stran, potem pa so pričeli strejati nanje. Nekaterim se je bilo posrečilo pobegniti nazaj, a druge so aretirali ter so jim na hrbet pripeli tabilce z napisom: "Jugoslavija ni Češka" ter so jih pognali nazaj. Madžarska vlada je dejala, da o teh izpadih ni nič vedela ter so prosili, da bi ne šlo v javnost, kar se je tudi zgodilo.
Naša Vojska je junaška, to znajo v Evropi vsi. Samo nas silno jezi, ker se Jugoslavija z Nemci in Italijani brati. Pa je mogoče tako najbolj prav. Če bi z Angleži držali, b; nas gotovo že pozobali, kot so Čehe ter jim vzeli vse. sedaj pa naj spet čakajo odrešenja.
Ko so bili Češko zasedli Nemci, jih je bilo mnogo pribežalo na našo stran, pa jim niso dovolili izstopili iz vlaka. Na kolodvoru je bilo vse zastraženo, a so sokoli predrli stražo. Prišli so kot bratje, a naši jih niso hoteli kot brate sprejeti. Ko je Mariborski večernik nekaj pisal o
tem je bil zaplenjen.
*
Tako piše sestra bratu v Argentino, ki nam je poslal pismo v objavo. Pismo je značilno, ker prikazuje podrobne notranje razmere in narodovo razpoloženje v Jugoslaviji; nekatere zaslepijence na eni in veliko samozavest na drugi strani. Kav pa se tiče zadnjega odstavka, med onimi pribežniki iz Češke gotovo ni bilo mnogo Čehov, kajti zavedni ljudje ne bodo kar tako prepustili svojo zemljo tujcu ter bežali, marveč bodo ustrajali na svojih tleh ter podtalno delali za svojo izgubljeno svobodo, marveč so bili med ubežniki večinoma Židje, ki so hoteli pribeža-ti v Jugoslavijo, a jili zadnja ni marala sprejeti.
Iz uredništva in
■i
i" • upravništva
Buda A., Ljubljana. — Vaši prošnji bomo ugodili v prihodnji številki. Pozdrav M'"Í
Pavlovik N., Beograd. — Hvala za članka, ki prideta v prihodnji številki lía vrsto. Se priporočamo za na-daljne . prispevke. Tovariški pozdrav !
M. R., Lanús. -— Polletno naročnino prejeli v redu. Pozdrav !
T. F., Capital. — Prejeli na znanje. Naslov spremenili. Pozdrav!
A. K., San Isidro. — Naročnino prejeli. Pozdrav!
J. P., Bahía Blanca. — Dobiš pismo. Denar prejeli. Pozdrav!
M. P., Rosario. _ Res ste malo zapozneli z naročnino, a nič ne de, samo da j& dobra volja. Pozdrav!
J. T., San Tomas. — Enoletno naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
J. Z., Resistencia. — Naročnino smo prejeli. Naslov vam bomo poslali. Pozdrav..!.,
F. M., Montevideo. — Vzeli na znanje. Naslov spremenili. Pozdrav!
P. M., V. Linch. — Vest malo zapoznela. Naslov spremenili. Pozdrav vam in vašemu možu!
L. M., C. Rivadavia. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
K. P., Mechita. — Naročnino prejeli. Pozdrav!
N. P., Misiones. — Vas smo zabeležili. Če bo dovolj pri javi jencev, bomo izdali omenjeni slovar. Pozdrav!
Nekdo se je malo pomotil ter pismo, ki ga je napisal svoji ženi poslal na naše uredništvo, medtem ko najbrž pismo namenjenq nam poslal "jej.
T. K., Formosa. — Za vas velja isto kot za N. P. iz Misionesa. Drugo naročili. Pozdrav!
Vsi drugi, ki ste se osebno ali te-lefonieno obrnili na naše uredništvo imate zadevne odgovore in navodila.
Patronat Slovenskega lista dobro posluje, vendar ne pozabite, rojaki in rojakinje, če veste za kakršnokoli delo, nam javiti takoj.
A Z N O
SLOVENEC USTRELJEN V ŠPANIJI
Alfons Lavrenčič, o katerem smo že pisali, je bil od španskega vojaškega sodišiia v Barceloni obsojen na smrt in v soboto zjutraj ustreljen.
Obsojenec je bil obtožen, da je izdeloval celice za Francove somišljenike, da je na stene teh celic, ali mučilnic, kakor jih imenuje franeova policija, naslikoval grozotne slike, katere so z močno lučjo osevali, da so bile še grozotnejše, kar je povzročilo, da je mnogo desničarjev zblaznelo.
t
Alfonz Lavrenčič je baje prišel leta 1934 v Španijo, kjer je vstopil v stranko "Confederación Nacional del Trabajo", v kateri je aktivno sodeloval že pred revolucijo.
(Ko dobimo o njem natančnejše poročilo, bomo objavili. Op. ur.)
i	SE NECESITAN	,
|	Señoritas y caballeros para fil-	f
j	mar películas, se enseña y paga	I
i	sueldo. Dirigirse por carta a Sr.	!
|	Director.	?
!	Director.	f
t	Bmé. MITRE 1662	f
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se
DANIEL KOSIČ
Villa Devoto Ul. Calderón 3098
JULIAN BESTEIRO OBSOJEN
Vojaško sodišče v Madridu je obsodilo na 30 let ječe Juliana Bestei-ra, voditelja socialistov. Besteiro je bil skoz in.skoz pošten socialist in vedno proti vsakemu nasilju. Zato ga obtožnica ne obdolžuje drugega, kakor da je sokriv podaljšanja državljanske vojne. On je tudi kot pošten in miroljuben človek večkrat predlagal, da se Madrid poda, ko je izpivvidel, da je stvar za republikance izgubljena in je škoda na-daljnih žrtev. Besteiro je ostal v Madridu, ko so ga francovci zasedli ter ni hotel, kakor drugi zbežati, svest si svojega poštenega dela.

R
o J a
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
' , h'[ 7 r
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
S
Vesti iz organizacij

" .....-....."^IT^r"
Prihodnja domača zabava v Slovenskem domu
Mnogi nas povprašujejo, kdaj bo-mo spet imeli kako domačo zabavo v Slovenskem domu ter da jih sploh Premalo prirejamo. Da ustrezemo vsem, smo odredili, da b oprihodnja domača zabava v Slovenskem domu Gral. Cesar Diaz 1657 v nedeljo, dne 16. julija od četrte ure dalje. Izdajale se bodo razne lepe točke. Zato vabimo, da pridete vsi, tudi tisti, ki si s plesom ne mislite ugreti mrzlih nog.
NA LEPO
Domačo zabavo
ki se bo vršila v NEDELJO, 16. T. M. ob 4 uri pop. v
Slovenskem domu
Gral. Cesar Díaz 1657 VABIMO vse cen j. rojake in rojakinje!
Prireditev Slovenskega doma
Prireditev Slovenskega doma, ki se bo vršila, kot je bilo že naznanjeno, dne 6 avgusta, bo nekaj posebne-Sa> na kar že sedaj opozarjamo. Podrobni vspored bomo objavili v prihodnji številki Slovenskega lista.
IZ ROSAMA
PROSLAVA VIDOVDANA
Jugoslovansko šolsko društvo v Rosariu, je priredilo v nedeljo 2. t. m., drugo veliko šolsko prireditev, v proslavo Vidovega dne. Vse točke scporeda so bile dobro izbrane.
Velika dvorana argentinskega društva Socorro Mutuo, je bila nabito polna. Med občinstvom je vladalo veselo razpoloženje. Navzoči Argentinci so se zelo zanimali za naše šege in naš lepi materni jezik. Veliko zanimanje je bilo tudi za vse drage točke sporeda.
Živa slika "Kosovska devojka", je bila zares nekaj krasnega.
Dramatični prizor "Kralj .Mati-jaž" je bil tudi prav dobro podan. Tu so nam pokazali naši malčki kaj vse zmorejo in se nauče v slovenski šoli.
Nadvse lep pa je bil prizor "Tr-njulčica", igrokaz v treh dejanjih.
Naša deca sploh posebno lepe Vile so nas kar očarale s svojim div-nim nastopom. Za vse to pa se moramo v prvi vrsti zahvaliti naši učiteljici, sestri Alfonzi Tratnik, katera je res požrtvovalna delavka na našem šolskem in kulturnem polju.
Veliko je pripomogel k tej proslavi tudi g. Branko Rubeša, kraljevi konzul v Rosariu, ki nam je šel na roko v vseh stvareu ter se mu tem potom Odbor najtoplejše zahvaljuje. Istotako tudi društvom, katera so sodelovala.
Na proslavi nam je predsednik šolskega društva v lepih besedah orisal pomen jugoslovenske šole v izšel -jenstvu.
Govoril je tudi g. Slavko Gajer, ki nam je povedal pomen praznika Vi-dovdana in nam orisal zgodovino Kosovega polja in sužnosti jugoslovanskega naroda do osvobojenja leta 1918.
Občinstvo je z zanimanjem sledilo govornikoma ter koncem govorov vsklikalo živela Jugoslavija — Ži-vjo kralj Peter II.
Zabava je bila nadvse lepa.
Žalibog pa je še veliko naših rojakov, kateri spijo spanje kralja Matijaža, upajmo da se tudi oni kdaj prebude. Čas je že!
Imamo šolo, imamo požrtvovalno učiteljico, imamo vse kar nujno potrebujemo, samo dobre volje je treba med našimi rojaki, pa bomo gotovo napredovali.
Odbor.
Liberalno, vodjeno in zadružno gospodarstvo
Na moj članek "Statistika | no močnejšemu vse pravice izkori
svetovnega zadružništva" v j ščati šibkejšega. To mi lahko opazi Slovensk. Listu, me nekateri
OBDAROVANJE OTROK PATERNALSKE ŠOLE
V soboto bodo obdarovani vsi šolski otroci slovenske paternalske šole s Površniki (guardapolvo). Najpotrebnejši tudi z zimskimi majami.
presa "Premier"-'
Avda. DE MAYO 1035 - 5" Piso U. T. 38 - 3564
Construya ó Refaccione su casa Pagaderos en mensualidades. Hipotecas de 1 a 30 años. Capital ó Provincia. Trámites rápidos




■ vprašujejo: kako je zamišljena in kako bi uspevala Zadružna država. Ker ista že obstoja, jo bom skušal predstaviti ozirajoč se pri tem na razne či-nitelje. Ker pa nimam pri roki vesli in natančnih podatkov, mi bodo čitatelji oprostili ako ni vse popolno, kakor bi bilo želeti.
LIBERALNO GOSPODARSTVO
Takozvano liberalno gospodarstvo, katero se je uveljavljalo zadnja stoletja, se je v modernem času pokazalo kot "nepopolno". Iz tega izvira dejstvo, da ga je treba preurediti. Nekatere države so to že napravile, veliko pa je še število držav kátere se tega vprašanja iz enega ali drugega vzroka, niso lotile in tičijo še vedno v liberalnem gospodarstvu.
Ta način gospodarstva, kar se mora razumeti: skupno-državno ali narodno, obstoji v tem, da daje denar-
P. G. P. DRUŠTVO
"SLOVENSKI D
Priredi
6. AVGUSTA
11
v dvorani Aisina 2832
i
t i/
"("(■••"•»•"•H .(»•«(•■•«•»•»t-
(PAZITE NA VAŠE KORISTI
j	zaupajoč nam Vaše
I	PRIHRANKE V HRANILNICO
t	DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI
LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne)
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
podružnica buenos aires
Glavno ravnateljstvo: amsterdam (Holandska)
Centrala v Buenos Airesu : Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo.
Podružnica v Buenos Airesu: vogal Rio Bamba. CORRIENTES 1900
mo pri vsakem koraku.
Denarniki so vedno prvi v vladi. Oni delajo zakone, kateri morajo ščititi le njihove koristi. Vse ostalo ljudstvo, ki jim pripada, je za njih samo sredstvo za izboljšanje njihovega položaja in nikdar se ne vprašajo, kako to ljudstvo živi. Od časa do časa mu vržejo kako oglodano kost, s katero se potem zabava. Razne igre in, nesmiselne tekme, so tudi prah v oči.neuki masi. katera se dá na ta način še bolj izkoriščati. Če bi kqmu padlo v glavo, da tako početje ni pravo, ga takoj pro-glascijo za protinarodnega i. t. d. in organizirajo vojsko časopisja, katero ,je tudi vedno v ¡njihovih rokah, proti njemu. Ako bi se mu slučajno posrečilo, da bi s svojimi idejami prepričal večje število iz mase, ga spravijo med se in mu dovolijo, da Se sme tudi 011 povzpeti do iskorišče valca, na kar postane miren. Tako je torej prosto-liberalno gospodarstvo, kar pomeni, da lahko brez straha izkorišča množice, tisti, ki je zato najmočnejši. Nihče mu ne bo branil de lati krivice. Vladni gospodie se pa. branijo z besedo "daj Indi ti, saj j? tudi tebi dovoljeno". Torej če imaš dovol j denarja, lahko zakonito delaš krivice in greš v vrsto takozvane trgovsko-industrijske klase, kjer se postavljajo cene pridelkom in izdelkom ter se odloča, koliko mora potrošač plačati za to ali 0110 blago. Na ta način izrabljajo na eni strani pridelovalca—izdelovalca (Productor) na drugi strani pa (konsu-menta) potrošaea. Delavnim silam odmerjajo oni povračilo za njihov trud (plače) in tako imajo popolnoma vse v svojih rokah. Množice, pa stradajo 111 ne vidijo nikjer zarje, da bi jim zasijalo žel.jeno solnce.
VODJENO (TOTALITARNO) GOSPODARSTVO
Fašizem (Italija, Nemčija, Japonska in nekaj drugih držav) so zavzele takozvano vodjeno ali totalitarno gospodarstvo. Ta način gospodarstva se vodi iz enega samega urada za celo državo. Posameznik v teh državah gospodarsko ne pomeni "nič". Vse prizadevanje posameznikov, za lastno blagostanje nima pomena, ker edino blagostanje države kot celota ima pravico. Te pravice oziroma blagostanje ši potem delijo med seboj takozvani "vodje" naroda. Resnično pa narodu ne pripade nič drugega, kot stati vedno v službi države oziroma voditeljev. Na ta način je poedinec popolnoma izključen iz gospodarstva in postane samo sredstvo za pridobivanje, od katerega mu ni dovoljen iskati koristi, ker za te so že "voditelji" poskrbeli in jih spravili v sklad s svojimi. Veči-
na teli poedincev, ali bolje rečeno; množica naroda (masa) izgublja prostost in postaja z dneva v dan nemarnejša za delo, lenari in manj prideluje. V tem ravnanju ne vidi blagostanja, pač pa vsak dan večjo revščino, ker se mali posestniki spreminjajo v reveže-proletarce. Ravno na isto pot gredo mali trgovci in obrtniki, 11a njih mesto pa pride najboljši "vodja" in jih potem v imenu države in fašizma poljubno stiska.
Voditelji vodjenega gospodarstva so preskrbeli tudi, da se ljudstvo ne sme pritoževati. Zato so mu odvzeli edino orožje: organizacije in stavke.
Ta način najbolj sliči staremu fevdalnemu gospodarstvu, ko so samo plemeniti stanovi imeli pravico do dobrin in so si lahko za obrambo ali pridelovanje istih, na zakonito ustanovljenih trgih, kupovali sužnje, s katerimi so po mili volji ravnali in to prav gotovo ne, po človeško. Suženj je smel delati in roditi nove sužnje, drugih pravic pa ni imel. Kdor dobro pozna goriomenjene države, lahko potrdi, da imam prav. Večna vojna pripravijenoht za 0-brambo državne lastnine, od katere le nekateri živijo, jim narekuje, da morajo imeti močne in vojaško dobro izvežbane čete, katere lahko zapodijo v vsakem momentu proti sovražniku, kateri je navadno sovraž nik v tem, da ima več dobrin ali boljšo zemljo, kot totalitarni vodje. Iz tega pa sledi, da je vedno več vodij in vedno več reveževe. Do kedaj se bo to dogajalo je teško reči, vendar se lahko predvideva, da tudi ta način ni večen, kajti počasi, se le ljudje zavedajo, kje je njihovo mesto in če se ne bodo sami osvobodili "voditeljev" jim bodo srečnejši reveži pomagali do prostosti in blagostanja, ker zgodovina ne miruje in se vedno ponavlja. Kakor so padli prejšnji trinogi; tako bodo s časom zginili tudi novi krivi preroki in krvosesi.
ZADRUŽNO GOSPODARSTVO
V popolnem nasprotju z vodjenim gospodarstvom je pa zadružno gospodarstvo. Ruska ustava, katera je uredila svoj "biti" na zadružni pod-| lagi, pravi: "poedinci tvorijo temelje državne zajednice, zato morajo biti v prvi vrsti zadovoljni, ker še le potem bodo državi dober temelj".
Iz Ruske zadružne statistike (katero pa ne smatram za točno( ker je prišla v svet skozi neprijateljske roke), -si lahko predstavljamo, da je tam vse zadružno, kajti več kot polovica ruskega naroda tvori članstvo pri zadrugah.
Oglejmo si malo kako te zadruge obstojajo in kako delujejo. Vzemimo najprej takozvano kmečko ljudstvo ali poljedelce.
Več vasi skupaj, ali pa tudi eni. sama vas, če je dovolj velika, tvori zadrugo. Vsi prizadeti so se zbrali na občnem zboru, kateremn je po potrebi prisostvovati izvedenec-stro-kovnjak, ter so si izvolili iz svoje srede odbor. Le-ta ima nalogo voditi vse delo in prehrano v zadrugi. Vsak mesec ali po potrebi še večkrat, (predvidevano v pravilih, torej primorano) se mora sestati vse članstvo in se o raznih potrebah in/ novih načrtih pogovoriti. Večkrat pridejo na take shode strokovnjaki, da jim pomagajo in nadzorujejo delo. Iz tega sledi, da se po navodilih", in predlogih, zadruga sama sebe vodi. "Zato pridejo najboljši posamezniki kaj lahko na vodilna mesta, da lahko od tam razvijajo svoje zmož-
nosti. Ko je v taki zadrugi žetev, trgatev, ali s čim se je zadruga bavi-la, naredijo zadružniki svoje račune, katere pregledajo Mtem državni strokovnjaki.; GlásontA'?{Í^ računov ostane v zadrugi toliko in toliko pridelka, ostalega pa morajo izročiti svoji zvezi-državi, katera jim to plača z raznimi potrebščinami, ki .jih zadruga ni sama pridelala in katere je dotiila ravno na isti način od drugih zadrug. Čim več je zadruga izročila tem več dobi, kar izboljšuje zadruginim članom gospodarski položaj oziroma blagostanje.
Na ta način delujejo raznovrstne zadruge, koasumne, premogokopne, ribarske, mizarske, industrijske 1. t. d., povezane med seboj z zadružnimi idejami, ki so: bratstvo, ljubezen in blagostanje za vse enako.
Da se pa o svojem prostem času lahko vsak 11a svojem zabava, določa ruska ustava, da mora imeti vsak delavec ali tovariš, kot se med seboj imenujejo, zraven stanovanja tudi nekoliko vrta, koze, ovce ali kravo, ter neomejeno število perutnine ali kuncev. Vse to premoženje je zasebna lastnina, s katero vsak sani razpolaga. To pa so strokovnjaki določili zato, da puste vsakemu članu svobodo lastnega udejstvovanja, pri katerem se pokaže, kdo ima boljši smisel za to ali ono delo, kar se potem vporabi v korist skupnosti.
Po zakonu mora vsaka zadruga vzdrževati svoje prosvetne in soc;-jalne ustanove; otroške vrtce, šole, zavetišča za starce, knjižnice, šport na polja i. t. d. Tudi cerkev si vsaka zadruga lahko postavi, če je tako izglasovala vsaj polovica članstva. Iz tega se vidi, da je v Rusiji za vsa-' kega preskrbljeno, da se v zadružni i državi, katera ima skoro že 200 mi-I lijonov prebivalcev počuti vsak, kakor v svoji lastni družini.
Možnost napredka je tako velika, da se danes prav za prav še ne more izračunati. Ko se bodo stari tima kniJ i, v katerih je še vedno nekaj sebičnosti (egoizma) in pridejo na njih mesto novi ljudje, vzgojeni v smislu skupnosti, ne bo naroda ali države katera bi se upala postaviti proti Rusiji.
Čim več delavec ali kmet dela, tem več ima od tega dobrin. Da pa nihče ne more kopičiti bogatstva 11a račun drugih, je preskrbljeno, da denar kateri pride ljudstvu v roke, po nekaj mesecih propade. Zato se vsak požuri, da ga prej porabi, seveda gleda pri tem, da si nakupi najboljših stvari. S tem pa se založi z novimi izdelki, pri katerih zopet njegovi tovariši zaslužijo.
V tej zadružni državi ni gospo darjev in delavcev, ampak so vsi e-naki, kajti prepovedano je iskori-ščan.je svojega bližnjega
Ako se slučajno nekomu dopade biti sam svoj gospodar, je tudi dovoljeno, ampak delati mora le sari in izdelke prodati v zadrugo, katera mu na goriomenjeni način plača. Aka ima slučajno več dela in bi rabil pomočnika, tega ne dobi, ker je prepovedano delati za račun kake druge osebe. V takem slučaju, določa zadruga cene, oziroma odškodnino za rabljeno orodje, prostor in drugo
Ti"»i Pfi ostalih slovanskih narodih je;,zadružništvo jakc dobro ukoreninjeno iii se lepo razvija, a kakor vidnpo "matjuška Rusija" prednjači.
Andrej škrbec
(Ta članek je zgolj gospodarskega značaja ter naj se ga s tega stališče) tolmači. — Op. uredništva.)
¡ Uprava "Slovenskega lista"
H Tu vam pošiljam imena ................. novih naročnikov,
M	(zapiši število)
§ katerim izvolite poslati par številk na ogled.
W98*k
i Naslov:
D
& S»
(Ime in priimek) (ulica in štev.) (Mesto, kraj in železnica)
V
$ 2) ............
$
3)
4)
5)
V
K
V
i
s?
8
P.
«5
V
s
v
- v
II
ri
■
(Izrezi in pošli na naslov: Slovenski list, Gral. Cesar Díaz 1657
Buenos Aires.
<«• <♦> •<«♦' <♦> •» <♦> ^ ® •
.1 i
4
»X
Slovenci doma in po svetu
Prekmurski teden v Murski Soboti
Ob priliki Prekmurskega tedna se bosta vršili v Murski Soboti ta mesec tudi dve slovestveni prireditvi S postavitvijo likovnega spomenika prekmurskim pisateljem, kar je po svoji zamisli nekaj svojevrstnega, 1 bodo prekmurski Slovenci počastili vse gojitelje svoje besede od 1. 1715 do naših dni. Povdarili bodo njih pomen za ohranitev slovenske besede na najsevernejšem robu slovenskega odzemlja. Razstava prekmurskega tiska pa bo nazorno pokazala obseg in pomen tega pomembnega ohranje-valca naše kulture in našega jezika v zemlji, kjer tuja vlada ni prav prizadevno gojila ljudske izobrazbe. Pri, tej priložnosti ko poudarjamo svoje kulturno delo v preteklosti, je primerno, da pregledamo uspehe kul- ¡ turnega dela v svobodni Slovenski Krajini v zadnjih dvajsetih letih. 0-snovni napredek v izobrazbi je do- ] živela ta zemlja s pridobitvijo slovenskega šolstva. Poleg poslovenjenja vseh ljudskih šol in njih znatne izpopolnitve, je dobila takoj po o-svobojenju jeseni 1919 tudi slovensko gimnazijo v Murski Soboti. Prav golstvo je tista pridobitev, ki najmočneje uvaja doraščajoči rod v celotno slovensko kulturo in daje možnost, da prinese tudi ta toliko časa odmaknjena pokrajina svoje umetnostne, znanstvene in druge kulturne stvaritve naši narodni celoti in jo s tem obogati. Splošno izobraževalnega pomena so tudi nova slovenska društva, ki širijo omiko, zlasti pa poznavanje slovenstva, med delom našega naroda, ki mu je bilo to pred dvajsetimi leti precej odmaknjeno. Toliko razgibanosti v javnem življenju ni bilo v Slovenski krajini nikoli kakor danes. Prav tako pospešuje slovenski tisk omiko in narodno zavest. Poleg pokrajinskega tiska je močno razširjeno časopisje vseh vrst; pa tudi knjige zlasti Mohorjeve, so razširjene bolj kot pred o svobojenjem. Nič manj važno pa je delo, ki je bilo opravljeno v zadnji dvajsetih letih glede spoznavanja in raziskavanja Slovenske Krajine, na znanstvenem in umetnostnem področju. Likovna umetnost nam je prinesla Plečnikova dela v Bogojini, Martjanvcih "in Bratoncih. Med domačimi rojaki je pričel nastopati slikar Jakob, uveljavlja se arhitekt Novak. O preteklosti naše likovne umetnosti pa so važna nova raziskavanja in objave Fr. Steleta. Slovenska Krajina se vedno močneje uveljavlja tudi kot umetnostni produ-cent in konnsument. Literarna umetnost je dala zlasti prvega domačega pripovednika M. Kranjca, ki je populariziral svojo pokrajino s številnimi deli. Pa tudi dragi n. pr., Ma-lešič, Kajč, J. Kozak so zajemali iz nje motivov.
mije in kar .je' je, se mora izboljša- ' vati. Zato so potrebna velika javna 1 dela, ureditev rek, izsuševanje močvirij, pospeševanje notranje koloni zaeije in dvig vseh panog poljedelstva ter pomnožiti poljedelske proizvode v čim večji meri. To ni važno samo z ozirom na potrebno blagostanje našega ljudstva, ampak tudi z ozirom na svetovni položaj, ki nam narekuje, da napnemo vse sile do vrhunca.
TRGOVINSKE POGODBE MED JUGOSLAVIJO IN JUŽNO AMERIKO
Jugoslovanska vlada hoče skleniti trgovinsko pogodbe ¿ južno ameriškimi državami, s katerimi jih na ša država še nima. Pogajanja bodo vodili diplomatskim potoni, ker je iznos medsebojne trgovine tako ne- i znaten, da se ne bi izplačalo izmenjavali za to posebnih odposlanstev.
PROIZVODNJA BAKRENE RUDE V BARU
Proizvodnja bakrene rude v Baru se je napram predlanskemu letu zvišala za celih 14% ter je od 650.000 ton skočila na 740.000 ton. Proizvodnja surovega bakra je porasla za 6.5%. Proizvodnja elektrolitičnega bakra se je dvignila od 3.240 ton (polovica lanskega leta) na 3.617 ton v prvih 4. mesecih 1939.
PREMAJHEN PROSTOR ZA VELESEJEM
Ogromni velesejemski prostor beograjskega velesejma je že postal pretesen. Zato so nasuli novih 30.000 kvadratnih metrov prostora in začeli na njem graditi nove paviljone. Prva je začela graditi Nemčija svoj veliki reprezentativni paviljon. V kratkni pa bo zgradila nov paviljon tudi Italija, a velesejemska uprava sama bo postavila nov paviljon za zabavišča. Obenem bo uprava izpeljala tudi kanalizacijo.
ZANIMANJE ZA JUGOSLOVANSKO ŽELEZNO RUDO
Za našo železno rudo se je začela zanimati Nemčija. Doslej je Nemčija uvažala to rudo iz Francije. Pred kratkim pa je francoska vlada izvoz železne rude omejila iz razloga, da jo potrebuje sama za povečano proizvodnjo v oboroževalni industriji Zato hoče Nemčija to izgubo nadomestiti pri nas. Verjetno je, da bo do kupčije prišlo, ker je bivša Češ koslovaška prav tako kupovala velike količine te rude v bosanskih rudnikih.
VLADA SKRBI ZA KMETE
Gospodarsko delo vlade Dragiše Cvetkoviča obrača kmetskemu vprašanju čedalje večje zanimanje. Kakor so pokazale statistične številke, je življenje kmeta v Jugoslaviji zelo trdo in je zato treba okrepitvi kmečkega stanu posvečati ves trud. Kmet ima v Jugoslaviji premalo ze-
NAVAL NA RAZSTAVO PREKMURSKEGA TEDNA
25. junija je bil naval ljudi na razstavo Prekmurskega tedna ogromen. Lepo vreme je omogočilo ljudstvu iz vsega Prekmurja obisk te u-spele prireditve. Z 25. junija dnem se je število obiskovalcev razstave dvignilo na približno 40.000. Vprav zaradi velikega zanimanja je bil Prekmurski teden podaljšan do 30. junija. Popoldne je murskosoboški Aeroklub priredil veliki letalski miting, nad materini je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo knez namestnik Pavle. Odbor Aerokluba je v navzočnosti zastopnikov soboške javnosti prsrčno pozdravil zastopnika Nj. Vis. kneza namestnika polkovnika g. Milana Andjelkoviča iz Varaždina. Na travniku ob Radgonski cesti, kjer je bil miting, se je zbralo okoli 20.000 gledalcev. Na mitingu so sodelovala motorna in brezmotorna letala, ki so izvajala lepe akrobacije. Žal zaradi močnega vetra niso mogli letalci pokazati vsega, kar bi radi pokazali tako številnemu in hvaležnemu občinstvu. V Murski Soboti je bilo v soboto popoldne 24. junija v okviru Prekmurskega tedna veliko lovsko tekmovanje v streljanju na leteče golobe. Pokal podpredsednika Zveze lovskih društev D. Pogačnika si je osvojil Josip Vigaloš iz Murske Sobote. Ostale nagrade pa so si priborili domači in mariborski lovci. Ilkratu so bile na kopališču plavalne tekme med mariborskim Plavalnim klubom in plavalci SK Mure iz Murske Sobote. Nastopilo je 24 plavalcev iz Maribora in 12 iz Murske Sobote. Doseženi so bili nekateri prav dobri uspehi. Nazadnje je bila še tekma v waterpolu. Zvečer je priredil meddruštveni odbor pod vodstvom sodnika Grma pevski koncert novoustanovljenega pevskega društva.
Novi zakon o zavarovanju delavcev v Italiji
Z veseljem je pozdravilo tudi prebivalstvo iz Julijske Krajine, predvsem delavstvo, novi italijanski zakon o zavarovanju delavcev, ki določa posebne nagrade zavarovanim članom ob posebnih prilikah, kakor na primer ob poroki in ob rojstvu otrok. Nagrada za novoporočence znaša za moške, po 700 lir, za ženske pa 500. Vse, to pa le pod pogojem, da zakonca nista starejša od 26 let in da sta bila pred poroko vsa.j eno leto zavarovana. Nagrade za novorojenčke pa se stopnjujejo. Za prvega otroka dobe starši 300 lir, za drugega in tretjega po 350, za vsakega nadaljnega pa po 450 lir. Dobe pa to nagrado le tisti zakonci, ki so bili v zadnjih dveh letih pred otrokovim rojstvom zavarovani vsaj za eno leto.
DELOVNE KNJIŽICE ZA NESAMOSTOJNE KMETSKE DELAVCE
S 1. majem je v Nemčiji v veljavi odredba, ki zahteva, da morajo imeti .delovno knjižico poleg delavcev tudi vse druge v kmetijstvu zaposlene nesamostojne osebe od gospodinje pa do zadnjega strica in tete, ki sta zaposlena na kmetiji. Gospodar, posestnik ali pa najemnik delovne knjižice ne rabijo Knjižice izstavlja na prošnjo delovni urad.
Slovenska beseda izginila iz koroških šol
Iz koroške šole je izginila vsaka sled slovenske besede in celo v cerkvi se ne počuti več tako varno kot nekdaj. Zato bo razumljiv značilen poziv v "Koroškem Slovencu", ki pravi: ' Vsaka tožba in vsako malo-dušnje okoli ljudske šole pri nas sta brezpredmetni. Računati moramo s položajem, v katerem se nahajamo, poudariti in naglasiti moramo samo eno: slovenska samopomoč! — Domača družina, domača vas in lastni narod so občestva, v katera naj se mladi rod včleni — pri nas — s pomočjo vzgoje v družini, česar šola v našem primeru ne bo mogla nuditi naši mladini, zamore izpolniti vzgoja otrok v domači družini. Otrok naj doživi svojo družino, svoj dom in domačo zemljo. Spozna naj življenje, ki se je odigralo na tem koščku grunta v verigi rodov. — Vsaka vas na naši zemlji ima svojo narodno zgodovino. O njej priča nešteto pesmi, običajev in navad, o njej pričajo imena, posejana vse naokrog, o njej kričijo dogodki zadnjih desetletij, ustanove in organizacije, društveni domovi, ki zgovorno pričajo o rasti mladega slovenskega naroda. Kdo naj vpeljuje mladi rod v zgodovino mladega naroda, njegovo bolest in veselje, če ne domača družina, katere življenje je delček narodnega življenja. Gorje rodu, s katerim bi se pretrgala tisočletna vez in ki bi molčal ali celo tiho odobraval, da njegova mladina prehaja v tujo miselnost in dušev-nost!"
c»
KROJACNICA MOZETIČ
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj oe sam!
O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires
rm¡ mBGsmmm&siRc sme ^m^amams-mm^sme
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
UGODNE PRILIKE V JUGOSLAVIJI
Letošnji poljski pridelki obetajo izredno dobro. Temu je pripomogel v največji meri zadnji dež, ki ga je bilo toliko, da so skoro povsod ljudje z vodo preskrbljeni za vse leto. Pšenica je še posebno lepa, da že nekaj let ne takšna. Veliko upanja je dala obelajoča letina posebno tistim, ki so morali zadnje čase iti iskat zaslužka v razne tovarne in rudniška podjetja, kakor v ladjedelnico v Tr-I žiču, v rudnik boksita, v Sveto ue-i deljo ali v labinjski rudnik. Vsi ti so j prepričani, da bodo doma še vedno j bolje lahko živeli kot pa od zaslužka drugod. Z vso vnemo so se zato zdaj vrgli na poljsko delo, prav tako kot tisti, ki so jih poslali od vojakov domov ravno zato, ker so potrebni pri delu na polju. Tako se bodo zdaj pri delu na polju lahko pogovorili, kako je bilo pri vojakih in kako v tovarnah ter rudnikih in tudi o tem, če so kaj dobro zaslužili.
Kaj bo z borove! jskini puškarstvom
V Borovljah se je mudila komisija iz Berlina, da bi proučila možnosti, kako bi se borovel.jski puškarji združili v komanditno družbo. Omeniti je treba, da je puškarstvo v Borovljah udomačeno že preko sto let. Po navadi je prehajalo od starih o-četov na sinove in vnuke, tako da so ohranili to obrt v hiši celi rodovi. Zato ni čudno, da je bilo ob pojavi komisije v mestu precej razburjenja-Gospodje iz Berlina so zbrali vse potrebne podatke in sedaj se bo stvar temeljito preučila. Če se bo mogel najti izhod, da posamezniki ne bi bili preveč oškodovani, bo verjetno kmalu ustanovljena družba, ki bo proizvajala orožje po enotnih načrtih.
Slovensko društvo na
Sušaku
Slovensko prosvetno društvo na Sušaku šteje okrog 40 članov in ima namen zbirati vse v Sušaku bivajoče Slovence, v prvi vrsti naša slovenska dekleta, katerim posveča veliko pažnjo.
¡fotografija!
i "LA MODERNA" *
% VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
$ Ne pozabite
i FOTO"LA MODERNA"
S. SASLAVSKY M Av. SAN MARTIN 2579 $ Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
O PRODAJI MLADEGA KROMPIRJA V NEMČIJI
V Nemčiji smejo zgodnji krompir prodajati samo pristojne prodajne zveze. Vsaka prodaja se zabeleži na posebnem listku. Prodaja je urejeha na način, kot pri jajcih. Krompir se prijavi določeni osebi, ki naznani prodajno množino okrožnemu vodstvu in to potem z njim razpolaga ter plača kmetu vnovčeno vsoto. Vsekakor je prodaja mladega krompirja precej komplicirana.
TUDI V KOSEZAH PRI ILIRSKI BISTRICI IŠČEJO PREMOG
V Kosezah pri Ilirski Bistri so pred časom italijanska rudniška podjetja začela z izkopavanjem, ker so bila prepričana, da so na tem kraju bogate premogove plasti. Ta izkopavanja so bla tako obsežno zasnovana, da je splošno prevladovalo prepričanje, da gotovo ne bodo zastonj, kakor so bili nekdanji prvi poskusi. Res''so premoga v teh žilalrna-šli precej, toda z njim niso bili zadovoljni, ker ni prvovrsten, Škoda pa bi vseeno bilo pustiti to bogastvo zakopano v zemlji in ne izkoriščeno, saj je potrebe po njem na vseh krajih dovolj. Zato so sklenili drugače. Z izkopavanjem niso prenehali, pač pa sklenili nakopani premog odvažati v posebne tovarne in ga tam primerno predelati, da bi bil uporaben. To predelovanje pa je preveč drago in so ga zato tudi opustiti. Vendar pa niso prenehali z nadaljnini raziskovanjem zemljišča. Še vedno so namreč prepričani, da so na tem mestu kje še kakšne bolje plasti premoga, tašnega, ki bi ga ne bilo treba za drag denar predelovati. Ña več krajih so zemljo že'poliovno na-vrtali, ni pa znano, če so imeli pri tem tudi kaj uspeha.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
KADAR IŠČETE SLUŽBE cbrrite se na rojakinjo
Berto Cernič
BORREGO 1583 — Gs. Aires
ti. T. 54 - 3588
nmmx«< 3»>; >:♦:< ymtmewmmm«
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12 GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28

Popis vozil in druge-. ga blaga v Italiji
Vojno ministrstvo je v Italiji pred kratkim izdalo odlok, da se morajo popisati in pregledati vsa vozila in Mago. Zato so bile sestavljene posebne popisovalne komisije. V skladu s tem odlokom so kmetje pripeljali povsod na občine, kjer so te komisije, na ogled in popis svoja vozila in blago, ki bi ga radi prodali na trgu. Občinski uradi so kmetom tudi sporočili, da morajo prijaviti sadno drevje in vinograde zaradi točnega popisa. Italijanske oblasti hočejo namreč natančno ugotoviti, s kakšnim premoženjem razpolaga Italija in kako bogata je njihova dežela. Vedeti hočejo, koliko kmet pridela jabolk, hrušk, češenj, češpelj, koliko trt ima in koliko drugega. Nekateri so seveda takoj začeli govoriti, da bodo posledica tega popisovanja spet novi davki. Kdor dobro pozna tukajšnje razmere, gotovo takoj lahko ve, koliko je to res.
izrazito religiozni in katoliški pesnik, ki živi iz vere in mu je vera tudi bistvo vse njegove poezije. Zato je uspeval najbolj v svojih legendah, ki spadajo med bisere hrvatske moderne pesmi. Toda poleg tega originalnega dela, s katerim je postal "najboljši hrvatski religiozni pesnik", se je zadnji čas posvetil prevodom. Matica hrvatska je izdala tudi njegovo antologijo "Iz duhovne lirike'kjer je prevedenih 23 svetovnih pesnikov iz osmih jezikov.
ZOPET V ZNAMENJU "PRISRČNEGA PRIJATELJSTVA" SPRE-' MINJANJE SLOVENSKIH PRIIMKOV
"Gazzettino" je te dni objavil sPet nekaj odlokov goriškega pre-fekta o spremembi priimkov. Med nJimi so tudi tile iz Koprive pri Krminu: Krasnič se spremeni v Cas-sani, žnidaršič v Sartori, Mavren-cič v Maurenzio, Kocjančič v Cocea-Kes v Cossi, Lenardič v Lenardi. Ti odloki so bili nabiti na občinsko desko v Koprivi in objavljeni v italijanskem Uradnem listu:
CANKAR V SLOVAŠČINI
"Slovak" z dne 11. t. m. prinaša v svoji nedeljski zabavni prilogi odlomek iz Cankarjeve knjige "Kurent" pod naslovom "Iz domovine" (Z vlasti). V lepem prevodu M. V. je podan prizor, ko se je spustil Kurent v dolino ter se pridružil romarjem, ki gredo v svet, v Ameriko, v Vest-falijo, kamorkoli.... do stavka, ki se v slovaščini bere kot v slovenščini: "Zem, zemica matka! Ak nemaš 'chleba, daj mi kamen, ešte aj o kameni budem spievat'!"
KNEZ PAVLE POKROVITELJ KOSOVSKE PROSLAVE
Vis. knez namestnik Pavle je bil pokrovitelj slovesne proslave 550-letnice kosovske bitke. Prosvet-111 minister Čiric je že 19. junija £Prejel deelgate prireditvenega odbora in jim sporočil, da bo Vidov dan letos na šolah posebej proslavljen dne 25. junija.
Pesnik Milan Povalič umrl
15. junija je v zagrebškem jezuitskem kolegiju umrl p. Milan Povalič, književnik in eden najboljših hrvat- ¡ skih pesnikov sploh. Rodil se je leta 1878 v planinah severno od Sen j a v župniji Kriva pot. Gimnazijo je do-studiral v Senju, nakar je stopil v bogoslovje svoje škofije, ki pa je bilo v Zagrebu. Dubovnik je postal leta 1902 ter je služboval v Bakru, Crikvenici, Krasnu, Kompolju pri °točcu, toda ker je bil bolehen, je bil 1. 1911 upokojen. Deloval je potem kot publicist in časnikar pri "Riječkih novinah", "Hrvatski ohišji", bil v vojnih letih pomožni ve-roučitelj v gimnaziji na Sušaku, duhovnik v samostanih, urednik "Narodne prosvjete" in "Zabavne knjige", vse dotlej, da je leta 1924 sto-v jezuitski red, kjer se je ves posvetil predvsem prevodom katoliške književnosti. Tako se njegovo književno delo deli v dva dela: v originalno delo ter v prevodno. Kot pesnik se je pojavil obenem z Narcisom Jenkom in Pojakom kot član Katoliške moderne ter pomeni pomeni ?jen največji pesniški uspeh. L. 1902 Je izdal "Iz zakutka", 1913 "Pje-snie", 1928 "Pjesme malom Isusu", 1938 "Zvijezde Srca Isusova", v katerih je na način narodne pesmi o-Peval čživljenje svetnikov in blaženih, glavno pa hrvatskih narodnih ^učencev in zaščitnikov. Povalič je
ijski rudnik na prodaj
Pred dnevi je bila objavljena vest, da nameravajo idrijski rudnik, ki je bil 350 let last nekdanje Avstrije in po vojni Italije, prodati nekemu privatnemu podjetju. V poštev prihajajo od države subvencionirana družba, ki eksploatira labinske in sardinske premogovnike, družba "Monte Amiato" in neko nemško podjetje. Že takoj po vojni se je govorilo o prodaji rudnika, a tedaj je delavstvo, ki se zaveda, da so delovni in socialni pogoji pod državno u-pravo vselej ugodnejši kakor pod privatnim podjetjem, preprečilo to namero. Po krizi 1931, ko je bilo odpuščenih več sto rudarjev, se je položaj nekoliko zboljšal. Če bo sedaj rudnik prešel v privatne roke, bo treba računati z novimi delovnimi pogodbami, spričo katerih se bo živ-ljenski standard idrijskega rudarja ponovno znižal.
"Zgodovina slovenskega naroda"
že leta 1910. je pisatelj "Zgodovine slovenskega naroda", ki jo izdaja "Mohorjeva družba", dr. J. Gruden zaslutil, da opisujejo zgodovinarji staro slovensko zgodovino popolnoma napačno. Tudi dr. Dragotin Lončar je že leta 1911 v svoji "Socialni zgodovini Slovencev" mimogrede omenil, da Slovenci niso bili Avarom naravnost podvrženi in da so v srednjem veku Slovenci živeli po lastnem in ne po nemškem pravu. Zagrinjalo je pa začel odmikati slovenski zgodovinar dr. Jos. Mal že leta 1923. v razpravi "Nova pota slovenske historiografije", lani je priobčil razpravo " Schwabenspiegel in koroško ustoličenje", letos je pa od-grnil resnično podobo stare slovenske zgodovine v nemško pisani knjigi " Frühgeschickte der Slowenen". Knjigo "Friihgeschichte der Slowenen" je izdala "Nova založba" v Ljubljani, Kongresni trg, pri kateri se naroča. Stane v platno vezana 72 din, mehko vezana pa 60 din. Dr. J. Mal je dokazal v omenjeni knjigi, ki je izšla v nemškem jeziku zato, da dopove nemškim zgodovinopis-cem resnico o Slovencih kot državotvornem narodu, na podlagi virov in drugih nespornih zgodovinskih dejstev, da Slovenci nikoli niso bili od Avarov podjarmljeni. Da Avari pravega slovenskega ozemlja niso nikoli
KROJAčNICA
a 8
"PRI ZVEZDI

Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem obleke po najnovejši modi — V zalogi je tudi velika izbera vsakovrstnega blaga.
Cene nizke.
Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIč
TRELLES 2642 U. T. 59 -1232
zasedli oziroma si ga niso podvrgli in da je pot Avarov v Italijo vodila ne čez Kranjsko in Koroško, ampak po rimljanski cesti čez Sisek in Ter-sat v Trst in Oglej. Slovenci so živeli za časa Avarov svobodno državno življenje ter so se vojskovali s Furlani. Frankovski trgovec Samo ni rešil Slovencev iz sužnosti, ampak so stopili Slovenci, ki so imeli svojega kneza Valuha — Vladuka, kot zavezniki v Samovo državo. Ko je slovenski koroški vojvoda Borut v 8. stoletju s pomočjo vojvoda Odila odbil napade Avarov, so prišli res Slovenci v zvezo s frankovsko-nem-ško državo, bojevali so se pa skupaj z njo proti Avarom, in karan-tanski Slovenci in frankovski kolonisti so zasedli panonske nižave. Naravnost do konca je pobil dr. Mal nauk o hrvaških ustanoviteljih slovenske karantanske države in o hrvaških gospodovalcih nad Slovenci in ugotovil, da pisani zgodovinski viri sploh nič ne vedo o kakšni posebni naselitvi Hrvatov v Karantaniji, pa tudi ne ljudsko izročilo, ne pravljice in tudi ne jezikovna dejstva. Iz vsega sledi le, da so Hrvatje postali le podložniki Slovencev, ne pa njih i gospodarji. Dr. Mal je dognal, da je sklicevanje prof. dr. Hauptmanna, da so Hrvatje še celo v začetku 19. stoletja v okolici Bihaca imeli podobne obrede, kakor je bilo ustoličenje koroških vojvod, čisto navadna izmišljava. "Hoba sclavenisca", to je slovenske kmetije v Karantaniji niso bile kakšna pravna ustanova, ampak so pomenile v nasprotju z 'bavarskimi kmetijami" le določen obseg zemljišča. Slovenci so živeli tudi v srednjem veku v "sveti rimski i državi nemškega naroda" svobodno življenje, bili so svobodni, živeli so po svojem slovenskem pravu, ohranili so ne le svoje slovensko sodnij-; stvo, ampak tudi svoje slovensko u-pravno pravo. Dr. Mal natančno popisuje slovenske "župane", slovenske "dekanije" in vso "institutio sclavenica". Slovenci niso bili "pars subjeeta" (podvrženi del), ampak "pars adnexa" (pridruženi del Bavarcem) .
HRVATSKO "PITANJE" DELA VLADI PREGLAVICE
Sedanja vlada Dragie Cvetkovica je, kakor znano, postavila kot temeljno vprašanje države, posebno z j ozirom na sedanji politični položaj v ' Evropi, vprašanje končne ureditve odnošajev med Srbi in Hrvati. Vladni predsednik je začel letos razgovore z dr. Mačkom, ki so obetali u-speh in vzbudili upanje, da bo to vprašanje v najkrajšem času zadovoljivo rešeno. Pokazalo se je pa, kakor je to ob tako zelo važnem in zapletenem ter za bodočnost države usodnem vprašanju popolnoma naravno, da se tako vprašanje ne more in ne sme rešiti kar tako na hitro roko, ampak da mora biti do kraja premišljeno, tako da bo predstavljalo delo trajne vrednosti in bo v korist države, kakor tudi jugoslovanskega naroda. Obenem pa je bilo treba tudi razorožiti očitne in skrite nasprotnike sporazuma med Jugoslovanskim narodom v naši dr-žavi, ki komaj čaka,, da bi se napra-
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIPILIS \ vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: K ron čni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča. ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravar mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenja zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
vila v delu za sporazum kakšna napaka, ki bi nudila dragocen povod, da sploh zrušijo to delo in tiste, ki se pošteno zanj trudijo, da bi zopet zavladali tisti elementi, ki so bili našo državo spravili s svojo tako i: menovano integralno jugoslovansko centralistično politiko tik na rob prepada. Odmor v razgovorih med Cvetkov^cem in dr. Mačkom se je izkazal kot koristen, da se razčistijo razmere, v katerih je bilo raznim spletkarjem proti slogi med Srbi in Hrvati in proti pametni preureditvi naše države na globljih temeljih medsebojnega sporazuma na podlagi samouprave v najširšem smislu, olajšano njihovo škodljivo delo. Dr. Sto-jadinovic, ki se po svojem padcu naravno skuša zopet dvigniti na oblast je zbral okoli sebe vse svoje prijatelje, s. katerih pomočjo je vložil interpelacijo, ki ima namen, da bi duhove v narodni skupščini in senatu ter v politični javnosti sploh razburila in ločila, pri čemer se je dr. Stoja-dinovic poslužil obsodbe vrednega sredstva, da je sedanji vladi podtaknil v njenih pogajanjih z dr. Mačkom namen, da s prevelikim popuščanjem Hrvatom spravi v nevarnost edinstvo in moč države. Vlada g. Cvetkovica stoji sedaj pred nalogo, da takemu rušilnemu delu napravi konec in se je zato odločila za temeljito čiščenje v stranki J.R.Z.
O nadaljevanju razvogovr z dr. Mačkom ni še ničesar znanega, kdaj se bodo zopet začeli, toda vsa znamenja kažejo, da kmalu, in je upanje, da bodo uspehi danes še večji, kakor so bili, ko so se začeli. Saj to zahteva že evropski mednarodni položaj, v katerem mora biti naša država močna in ugledna ter notranje složna, če hoče ohraniti potrebno nevtralnost v sedanjem velikem sporu med demokratskimi in avtoritarnimi državami. Je pa to seveda tudi potrebno zaradi stvari same, ker se prava in globoka koreneča sloga v naši državi da doseči samo, če bo srbsko, hrvatsko in slovensko ljudstvo v zadevah lastne narodne koristi in kulturnega ter gospodarskega napredka, kakor tudi politične samoprave v korist ljudstvu, avtonomno, ne da bi se količkaj zrahljale skupne vezi in skupne koristi ter osnovne edinosti naše države njene notranje in zunanje moči ter njenega položaja v svetu. Seveda ni rečeno, da bo taka preureditev našega skupnega notranjega življenja, če bo enkrat načelno sklenjena, tudi dejansko že izvedena v državni in ljudski upravi, ker to je delo, ki zahteva veliko časa, izkušnje in tudi popravkov, kar nam dokazuje zgodovina bivših in obstoječih evropskih držav, ki so urejene na podlagi narodne samouprave. Računati je pa treba tudi s tem, da je centralistična miselnost v gotovem delu naše države še vedno preecj ukoreninjena in da bo treba mnogo spretnosti in takta, da se sporazum uresniči tako, kakor je treba. Tudi vprašanje med Srbi in Hrvati ni tako vprašanje, da bi se moglo rešiti kar čez noč in brez vseh težav. Mi se držimo besed voditelja dr. Korošča, ki je na shodu v Ljubljani rekel, da se bodo pojavile še te in one težkoče in da bodo nastali še ti in oni kratki premori, da pa se bo delo končno in v pravem času v korist države in njenih delov rešilo srečno in uspešno.
mom in tatvino. Skrinjarjeva je veljala kot zelo bogata in je zaradi tega umevno, da so jo imeli tatovi že dolgo na piki, pa da so se zaradi njene tozadevne iznajdbe morda nekolik« bali, toda pri tem prvem poskusu so popolnoma uspeli, kajti odnesli so ji 10.000 lir v gotovini, in za prav toliko zlatnine ter po vrhu še hranilno knjižico z zelo velikim zneskom, o kateri pa Škrinjarjeva noče ničesar povedati. Kljub temu pa ji ni upadel pogum in jo ni ta tatvina prav nič demoralizirala. Izjavila je, da je gotova, da bo tatove tudi sama prijela.
V SEŽANI SO TATOVI IMELI DOBER PLEN
Sežana, maja 1939. — Preteklega tedna so tatovi obiskali stanovanje znane prekupčevalke Marije Skrinj ar, kateri po domače pravijo "Ma-rija-policaj" zaradi njenega možatega nastopa. Marija Škrinjar je dobro znana ne samo v svojem kraju, temveč tudi daleč po vsem Krasu, kjer ljudem dobavlja razne dokumente, prepise, kupuje za njih srečke, nosi v zastavljalnico itd. in je ni zaradi tega večkrat doma. Rada se je vedno pobahala, da k njej ne inore priti noben tat, ker da je iznajdla tako pripravo, ki jo ščiti pred vlo-
Slovenski stavbenik j
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
■obrnite se do tehničnega i	konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Ob smrti slovenskega renegata
Senožeče, maja. 1939. — Pred kratkim so ljubljanski dnevniki prinesli poročilo o Smrti Emila Šturma, dolgoletnega občinskega tajnika iz Senožeč. Izrazili so ob tej priliki so-žalje, kot se to gb smrti navadnih smrtnikov spodobi.^
Smatramo, da pote. Šturm ne spada med navadne smrtnike, zato naj na tem mestu objavimo nekaj podatkov o njegovem življenju.
Naš trg spada med one redke, če ne morda edine občine v Julijski Krajini, ki ima za podeštata Slovenca, domačega kmeta Medena, in ki je imel istočasno za tajnika Slovenca, v osebi pokojnega šturma, ki je bil obenem tudi duša vsega italijanskega in fašističnega delovanja v Senožečah, od okupacije do svoje smrti, Zato je ob Šturmovi smrti upravičeno vzkliknil faš. tajnik Gianni Porcalo: "Kaj bomo pa sedaj?!" Bil je prvi fašist v Senožečah a ne samo to, bil je izvrsten organizator, kratkomalo stroj, ki je bruhal iz sebe razne ideje in domisleke v korist raznaradovanju, raznim fašističnim akcijam — in jih sam vodil, ustanovam, napravam in priseljencem, nikdar pa se malo ni pobrigal za koristi svojih sovaščanov, ki jih je nasprotno oškodoval, kjer je le mogel. Mnogoi očitkov se je v teku let na-gromadilo tudi napram našemu po-deštatu Medenu, vendar delovanje slednjega še daleč ne dosega dejanj tajnika Šturma. Poleg drugega je izrabljal svoj položaj v svoje osebne koristi, saj si je v teku let nagrabil ogromnega premoženja, kljub temu, da je ves čas razkošno živel. Med mnogimi njegovimi nepoštenimi dejanji, je med domačimi vzbudil posebno veliko ogorčenje naslednji slučaj: neka ženica je prodala hišo in izkupiček hotela poslati po pošti. Ker je bila pozna ura in je bil poštni urad že zaprt, se je obrnila na tajnika Šturma, ki je imel pisarno nad poštnim uradom in ga prosila, naj ji shrani denar do naslednjega dne. Ko je pa drugi dan zahtevala od Šturma denar, je ta enostavno u-tajil izročeno mu vsoto ter ji kljub večkratnim prošnjam ni denarja nikoli vrnil. Spričo neštetih krivic, ki smo jih bili z njegove strani deležni, smo se vsi oddahnili, ko smo zvedeli o njegovi smrti.
V ŠturmoVem primeru smo na lastni koži občutili bridko resnico pregovora: "Poturica je hujši od Turka". Da to sedaj javno razglašamo, si ne štejemo v zlo, saj žive po-turi.ee, kakor pri nas, tudi med drugimi narodi, ki naj ostro take odpadnike obsojajo. Ne zdi se nam, da bi z žigosanje mšutrmovih del žalili čut pjetete, kajti ta je namenjen le poštenim in pravičnim ljudem, ki so za seboj pustili pozitivna dela. Zato naj bo ta naša ostra obsodba opomin vsem onim, ki hodijo po Šturmovih poteh, in naj se zavedajo, da jih bo narod slej ali prej obsodil in jih tudi smrt ne bo rešila sramote !
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son'', se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
STRELA ZAŽGALA ELEKTRIČNO CENTRALO V ROJANU
Trst, maja 1939. — Dne 10. maja zjutraj je bila v tržaški okolici nevihta, ki je tcf pot napravila veliko škodo mestni električni instalaciji. Med grmenjem in strelami .so prebivalci Rojana in okolice začuli večjo eksplozijo in ko so po nekaj minutah pridrveli gasilci, je bilo vsem jasno, da se je nekaj moralo zgoditi. Gost dim se je valil iznad transformatorske kabine v Rojanu, v katero je udarila strela. Ta kabina od 6000 kw. Amp. in SO'.OOO V., služi za razsvetljavo vsega mesta. V kabini je bilo 20.000 ton olja, in je zaradi tega bila nevarnost zelo velika, da ne bi vsled vročine in ognja eksplodirala cela kabina. Strela je uničila samo en transformator in gasilci so v eni iiri požar pogasili in s tem rešili dragocene naprave. Kljub temu pa je škoda precej velika in jo cenijo na 750.000 lir. Električna razsvetljava ni bila zaradi tega prekinjena, ker so takoj vključili strujo v re-
NAŠI POKOJNI V SEV. AMERIKI
Cleveland. — Dne 27. maja je u-mrla Josipina Verbič, stara 70 let in doma iz Velikega potoka pri Postojni na Notranjskem. V Ameriko je prišla pred 18 leti in tu zapušča hčer, tri vnuke in pet vnukinj.
Cleveland. — Koncem maja je umrl v Clevelandu rojak Franc Kra-šovec, doma iz Jevš pri Sv. Petru na Krasu. Prišel je v Ameriko pred 47 leti, kjer zapušča sina in več sorodnikov. V starem kraju pa tri brate in sestro.
Sharon, Pa. — Tu je umrl Mihael Lenarčič iz Nadan je vasi. Bival "je v Ameriki 14 let. Zapušča v Ameriki 2 sina in 3 hčere. V domovini pa pet sester.
Lowellville, 0. — Umrl je 16. maja Ivan Šepič, star 57 let, doma iz Ruškovca pri Volovskem. Zapušča ženo, sina in 2 hčeri, ki sta že poročeni. '
Cleveland. — V mestni bolnišnici je umrl Ivan Komar, star 50 let in doma iz Razdrtega pri Postojni. V Ameriki je bival 25 let in zapušča brata in sestro. — Istotam je umrla tudi Josipina Wolf, roj. Vadnal, stara komaj 29 let in doma iz Nemške Slavine pri Sv. Petru na Krasu. Pokojna zapušča moža in 2 otroka, dalje starše, dva brata in 2 sestri.
NESREČA ROJAKA V SEV.
AMERIKI
Scheboygan, Wis. — Kamijon je povozil, ko se je vračal domov z dela, Jakoba Rupnik. Zlomljeno ima eno nogo ter je bil oddan v bolnišnico.
USODNO DARILO
Lebanon, Pa. — Rojak Edvard De-lač je prejel od staršev za svojo 20-letnico v dar avtomobil. Prvikrat pq ko se je z njim peljal, je zadel takq nesrečno v drug avto, da se je smrt-no nevarno poškodoval. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je drugi dan za poškodbami izdihnil.
ZANIMIVOSTI
judovska naselbina v ¡Sibiriji se ni obnesla
Pred kratkim se je židovski list "Ovend Neies", ki izhaja v Londonu, pritoževal, da se Sovjeti nekako neprijazno drže do judovskega vse-ljevanja. Sovjetski vladi je očital, da je že več "meščanskih" držav sprejelo judovske izseljence iz Srednje Evrope, dočim jih je Moskva doslej sprejela le 15 skupin, pa še med temi da je bilo največ raznih znanstvenikov in strokovnjakov, ki jih sovjetski režim potrebuje. Nekaj pa da so jih že zaprli, nekatere pa izgnali. List se izprašuje, kako naj se razlaga to mrzlo stališče sovjetske vlade do judovskega priseljevanja. Ali se boje konkurence, ali pa jih je vznevoljil ponesrečeni poskus z avtonomno židovsko sovjetsko državo v Sibiriji.
Ozemlje, na katerem je sovjetska vlada nekdaj namervala strnjeno naseliti Žide in ustanoviti njihovo samostojno pokrajino, se je imenovalo Biro-Bidjan, po rekah Biro in Bidjan. Pokrajina je bila do leta 1928 skoraj brez ljudi. Med Amur-jem na jugu in amursko progo na severu se razprostira planjava, ki meri 38.000 kvadratnih kilometrov. Nedotaknjeni gozdovi skrivajo neizčrpne zaklade lesa. Podnebje je zaradi bližine Tihega morja razmeroma milo. Polje je še neutrujeno in bi z namakanjem moglo postati najbolj rodovitno. Do leta 1934 so Sovjeti poslali sem 10.000 Judov, ki pa kar po nekem nagonu niso začeli obdelovati polja ali izkoriščati bogastva gozdov, ampak so najprej začeli ustanavljati glavno mesto naselbine Biro-Bidjan. Pozneje Judov ni bilo več mogoče pregovoriti, da bi se naseljevali v tem samostojnem kraljestvu. V tem je glavno mesto Biro-Bidjan postalo popolnma judovsko in je gospodarsko zavladalo nad vso pokrajino. Judje so v ozemlje, ki je bilo namenjeno kot njihova samostojna republika v členu sovjetskih repumlik, pod roko naselili ruske, mandžurske in korejske naseljence, dočim so se sami obdržali v mestu. Judovski naseljenci, ki so nekako zaostali in si v mestu niso mogli od-pomoči, so se pa celo izselili.
Kalinin je ob proglasitvi avto-
hčer, v Clevelandu pa sinova Franca in Antona.
ZAGONETNA SMRT
Farrell - Sc aron, Pa. — Nana-gloma je umrl rojak Franc Likovič, doma iz Iga pri Ljubljani, star o-krog 25 let. Uradno je sicer rečeno, da je umrl za srčno hibo, dočim so njegovi znanci mnenja, da je bil u-morjen.
RAZTRESENI KRIŽEM SVETA
V Račici pri Hrušici na Primorskem je pred kratkim umrla v 82 letu starosti, posestnica Jelenič. Od 7 otrok, sta bila samo 2 navzoča ob njeni zadnji uri. Vsi drugi so daleč po svetu. V Švici je ena hčer, v Rusiji en sin, v Clevelandu pa dva sina.
SMRT V DOMOVINI ,
V	Knežaku pri Sv. Petru je v starosti komaj 28 let,' um M Alojžij Sir-cel.j, po domače Miličev. PokbjM mladenič zapušča doma že priletnega očeta, brata in sestro. :V Buenosi Airesu — na Avellanedi pii brata. V Sheboyganu, Wisc. (USA) pa tudi
brata Ant0"a-	NOV JUGOSLOVANSKI GENE-
SMRTNA KOSA V STAREM	RALNI K°?ZUI. V NEW
„_ .	YUKKU
TCT? A TTT
Za generalnega konzula v 'New
V	Staradu pri Podgradu je unir- Yorku je bil imenovan Dragomir la Marija Miličic, stara 71 let. U- Stanojevic, ki je svoje posle že premrla zapušča doma moža, 2 sina in vzel.
i AKO HOčlTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- I \70RNEGA ZDRAVNIKA
zateiite se k
Dr. A, GODE I,
i
«
I
v g
B
M
fi
4
v
G #
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE Pl FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNI IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCD PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezu' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE C A N G \ L L o 15 4 2
nomne republike Biro-Bidjan leta 1934 dejal, da bo to paradiž vseh pridnih Judov, toda njegova beseda se je slabo uresničila. Biro-Bidjan ima še danes 58 tisoč prebivalcev, med temi pa je 18.000 Judov, ki vsi žive v mestu samem in izrabljajo vso naselbino. Oni so v komisariatih, tvorijo boljševiško stranko, v imenu svoje republike nadzorujejo in pobirajo žetev, pobirajo davke in dobavljajo stroje za poljedelstvo. Zlasti pa grade tovarne za predelavo poljedelskih proizvodov, izdelujejo sladkor in "vodko". Večkrat je že bila ta naselbina zaradi izžemalne gospodarske politike pred propadom, pa se je^zopet toliko opomogla, da je Judje niso zapustili. Tako se je ponesrečil poizkus poleg Palestine ustanoyiti novo židovsko naselbino, ki bi ležala 8000 km daleč od Moskve in bi imela velike možnosti za nadaljnji razvoj.
fl o
:oaoc
IODOI
IOE
"SLOVENSKI LIST"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure-od 9. do 19. ure vsak dan.
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. '
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi
■Zmtmmmuamitmtx x x«< ym&mtsmmhe vmt w»ymamcmcx«*- x«-'."'
i
I na vsakih 6 slik, ki stanejo od | "3—G , lop j sliko v barvah. I Odprto tudi ob nedeljah. 1 Atelie MARKO RADALJ
Facundo Quiroga Yá'¿o U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.	^ Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Lepa Nitiša v haremu sultana Abdul Hamicla
Oče georgijske lepotice Nitiše je bil pokrajinski knez v Kavkazu in je bil v nekem boju med njim in sosednjim knezom ubit. Nitiša pa, ki ' je vedno spremljala svojega očeta na vseh njegovih lovskih ali vojaških pohodih, ker je bila zelo družabna in je znala sukati tudi orožje, je še z enim služabnikom padla v ujetništvo. Peljali so ju na trg za sužnje, kjer je njo kupil debel zamorec, evnuh sultana Abdul Hamida, ki je samo zato potoval po takih tržiščih, da je dobavljal sultanovemu haremu lepa dekleta, zlasti iz Georgije.
Tudi Nitiša je kmalu prišla v ta harem. V haremu so jo vzgajali in izobraževali z vso skrbnostjo, da bi bila vredna dvorjanica sultana, "vladarja vseh pravovernih".
Kot vsaka nova lepotica je tudi ona dobivala lepa oblačila, lišpala se je z okrasjem, učila se je gojiti lepoto. Zlasti pa jo je veselil pleš, balet, v katerega se je poglabljala z vso mlado strastjo.
Tako je dorastla v dvorjanico, ki je%smela biti predstavljena sultanu.
Ob neki veliki slovesnosti na dvoru je prvič stopila pred sultana. Bila je nesporno najlepša med vsemi, pela je in plesala z vso vabljivostjo hčrke gora. Sultana je lepota nove Georgijke očividno vsega prevzela in ko je bil program končan, je stopil s svojega prestola in šel proti njej. Pred njo je spustil na tla svilen robec in zapustil pravljično dvorano.
S tem jo je odlikoval pred -vsem svojim dvorom in pokazal, da mu je ta najdražja. Visok uradnik je pristopil, pobral robec in ga izročil Ni-tiši, ki je bila s tem javno izbrana za prvo v haremu.
Za Nitišo se je začelo življenje največjega sijaja, kakršnega ni bila deležna nobna druga iz harema. Začele pa so se tudi mučne skrbi za — golo življenje. Vsepovsod jo je zalezovala strupena zavist, nevoščlji-
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO,.ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tel naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo
POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
O
Q
o
o
Q
o
o
0 9
D
o

--—aoraoi
30002
H30X
vost, prebivalke harema so jo zaradi njenega prvenstva smrtno sovražile.
V haremu pa je bila tudi neka stara Zeoiba, ki se je z vso materinsko skrbjo zavzela za lepo Nitišo.
Zenoiba je vse svoje življenje preživela v haremu in je dobro poznala varljivost njegove sreče, naučila pa se je tudi vseh tistih orijental-skih spretnosti, ki se jih je v takem boju za obstanek "treba" po- j služevati. Zaupala je Nitiši, da ji je j ves harem nevoščljiv in da vse prebivalke harema kujejo zaroto, da bi se je iznebile, najraje s strupom.
Ponudila ji je tudi prstan, ki je imel na notranji strani silno tenko konico z močnim strupom. Poučila jo je tudi .da bo vsak, ki mu s tem prstanonfna roki stisne roko, kmalu umrl.
Nitiša pa se je zgrozila pred tem strašnim sredstvom in ga ni sprejela, Nato ji je Zenoiba odvrnila V /
"Bom pa jaz spravila s sveta; tvoje največje sovražnice."
Čez nekaj dni sta dve iz harema zblazneli... Nitiša pa ni več upala jesti dragocenih jedi, ki so jih postavljali pred njo v zlatih posodah.
» D
Vedno se je bala, da se za vsem tem dvorjanstvom skriva zarota, strup in smrt.
Prehranjevala se je največ s sadjem.
V tem pa je prišla revolucija in z njo življenje v mlado Turčijo. Slave sultanov je bilo konec, zlate ječe haremov so se odprle, njihove prebivalke pa so se razkropile na vse strani, kamor je katera vedela in znala.
Nitiša se je vrnila v Georgijo, pa je na mestu domače hiše, našla samo pogorišče, vsi njeni sorodniki so bili mrtvi. Vrnila se je v Carigrad, kjer v samoti in v spominih na čase, ko je bila prva v sultanovem haremu preživlja svoje leta.
Trgovina čevljev
B E L T R A. M
Vsakovrstna izbera čevljev in conat.
r
| Dto. Alvarez 2288 — Paternal ¡
I	Buenos Aires	f
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda Usa j
TUDI ŠVEDI BI RADI BOGATELI V JUGOSLAVIJI
Švedska skupina želi zgraditi v Jugoslaviji instalacije za topljenje železne rude električnim potom. S takimi napravami bi se znižale potrebe po koksu pri topljenju za 80%. To bi bilo za našo železno industrijo zelo važno, ker moramo koks uvažati.

m pizenjaj
j Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ
i	•
I	WARNES 2101 esq. Garmendia t
r	♦
}	La Paternal
Bs. Aires !
i

kjer dobite najboljši "Pera- \ mus", obleke in obleke za I ženske (Traje sastre) 1 j"
GARMEN- i«__
: DIA 4947 "^MLESBA
\ Bs. Aires, I Paternal
.(,•.»■.».. Ugodna prilika
za čitatelje Slovenskega Lista
a tvaí3	£ ■
Kombinirano pohištvo za jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 komadov za samo $ 225.
Avda. SAN MARTIN 2700
... >t¿h>f> i>. ■ ■
U. T. 59 - 0504
(Nasproti pošte)
i

Okrog Čakarite ...
Cakarita .. .. Nemajra da komu , tukaj, ko so prišli Leskovčevi i z kar mrzlo gre po životu, ko sliši to | Mereedesa, da sprejmejo nečakinjo, besedo. Da. Tisto poslednje domova- ! ki je prišla sem iz Črnega vrhá 15. nJe; • •	JJ' /fhafaP^ma žlahta in rojaki. Blaž
' No pa Čakarita ni samo med oni-mi zidovi, ki je dom mrtvih, glavno buenosajreško pokopališče, tudi izven zidov mrtvih je Čakarita in tudi tamkaj žive Slovenci. Tudi tamkaj 1 ■ Da. Le vprašaj rojake. Saj jih bo na tisoče, ki so že živeli tam okoli Čakarite, pa tudi danes jih je nekaj stotin.
Davno že sem bil dolžan obiska, Pa ga tudi oni dan nisem dodelal. Le preveč je našit, družin, da bi jih elovek v enem popoldnevu mogel obiskati vse.
Tam na Čakariti imam svoje ožje r°.jake in celo svoje sorodnike. Toda niti sam nisem mislil, da bom doživel tako zanimivo popoldne. ■• Stopal sem po ulici Roseti. Nisem imel številke, pa bom menda že spoznal vrata hiše, kjer živi družina Strel iz Ledin pri Žireh. Tam kjer so znameniti apnenčarji. Tako apno so znali žgati in ga menda še znajo, da Je bilo veselje, ne le za tistega, M je zanj denarje dobil, temveč tudi za udarja. Bilo je predveč kot desetletjem, ko me je večkrat zanesla pot tja skozi tiste kraje, skozi Srnake, Wejek, Krnice v Kladnik, kjer sem imel teto in strica, skozi Ledine, kjer je za župnika blagi Janko Žagar. Tam sem nekoč doživel štu-dentovski čudež. Blaga župnikova sestra ga je napravila. Zvečer sem namreč pustil zamazane čevlje z raztrganimi trakovi, čez noč so pa "zrasli novi trakovi'"... Zares ne bom mkoli pozabil te dobre župnikove se-v 1>e) ki je neznanemu študentu motee vdela nove trakove in mu še čev-JJe lepo osnažila. Našel sem svoje znance pri do-m zdravju. Kar po "rovtarsko smo jo urezali". Skoraj tako, kot pri Mazetu"... človeku se zdi da je a°ma, ko sliši besedo zveneti prav natančno tako.
Kako pa je bilo z Blaževini kr-st°m? So rae vprašali.
Saj res. Ne vem kako. Iz Tropezosa so me klicali, pa se ni bilo mogoče dogovoriti. Da je tam stric £eskovee, in da bi krstili hčerko v urdu ob 6 zvečer in ničesar nisem PreJe vedel. Saj nisem mogel z doma, in ge telefon ga je "lomil".
No,
pa so vseeno krstili. Saj so se ustavili tudi pri nas. Celo spali so
"5e celo moj soobČan, le da spada v tisto polovico rovtarske občine, ki je padla pod Italijo. Leskovcu pa stric pravimo.. . ne vem če zato, ker je moji materi nageljne kradel, ko je bila še dekle... Taki so stari spomini, ko smo se tisti večer srečali tam za Čakarito.
No. le naprej France, boš videl kdo je pri nas, tako so povabili novega prišleca, ki je potrkal zunaj.
Ta pa pozna vašega strica.
Sedaj sem pa jaz gledal. Spet zgodba s strici. No stricev je cel svet polen, tako sem si mislil, in ugibal, na kakšnega strica merijo.
Dober večer.
Vstopil je postaven fant. Le kdo bi to mogel biti. Saj ga "še nikoli nisem videl.
Za Erjavca se mi je predstavli in da je doma iz Kompolj.
Kompolje? Kje pa je to? In kakšnega mojega strica more poznati?
Aha, se mi je posvetilo. Saj jo res čisto po dolenjsko reže. To bo tam nekje od Šent Vida na Dolenjskem, kjer je moj stric za župnika. Toda kje so Kompolje?
Ali veste za Muljavo?
Kaj bi ne vedel. Sedaj pa že vem. Predno se pride na Muljavo tam na levo pod bregom so Kompolje,-
No in od tam sem. Prav dobro poznam župnika Hladnika. In se tudi spominjam, kako nas je spravljal v cerkev, nas fante, ki se nam je pozimi bolj dopadlo v topli gostilni kot pa v mrzli cerkvi, poleti pa v senci pred cerkvijo.
Seveda smo še marsikatero uganili o tem, kako je tam okrog Stične.
Toda, treba je bilo dalje.
Le kako naj najdem Karla Humar j a. Več kot dve leti je že, ko sem ga našel v bolnici, potem sem ga že iskal, a nikdar našel. Poskusim še nocoj. Pa zopet brez številke.
Potrkal sem na vrata. Ali živi tukaj Humar?
Nič niso vedeli. Po dolgem ugibanju smo le prišli do nekega zaključka. Da, tarnle je živel, pa se je že odselil. Stopite in vprašajte tamle gospodarja tistega avta, 011 ve gotovo. — Kar hitro sem torej stopil tja.
Dober večer? Ali vam je znano kje stanuje Carlos Humar, ki je preje živel v tej hiši?
Kar prisedite. Prav tja vas bom
zapeljal, me je prijazno povabil.
Čudno, sem si mislil, kako je pa to?
Evo. Tukaj smo. Kar izstopite!
Dober večer! Kaj me ne poznate več? Saj sem prav jaz Humar!
Zares čudovit slučaj, tako sem mogel ugotoviti.
Saj je pa po dveh letih že tudi čas, da ste nas poiskali, tako sta me prijazno sprejela mož in žena.
Da smo se imeli marsikaj pogovoriti, to se zna. Saj sem že toliko Števerjancev našel tukaj v Argentini.
Ali ste našli v Tandilu mojega stranica Vogriča?
Tega pa ne. Pač pa poznam drugega Vogriča, ki živi v ulici Esmeral-di, ki mi je popravil pisalni stroj.
Ta je pa moj stranic. Saj sta si njegova in moja mati sestri. Ali jo poznate?
Še teden dni ni, ko sem jih obiskal.
Saj pravim, da vi vse poznate.
Števerjance pa poznam tudi v Paraná in v Floridi. Tudi Bajta, ki ima perutninstvo in vrtnarstvo gori v Ing. Moskwich poznani.
Pa je bilo treba spet dalje, da še druge poiščem.
Kar tja doli stopiva v gostilno na Cespedes in Fraga. Sami Slovenci se tam shajajo. Mimogrede pa lahko pogledava še tukajle notri. Prav dobri ljudje so, tako je presodil Karlo. In sva res našla prav dobre rojake iz Ločnika: mati in dva sinova, eden že oženjen.
Kmalu sva bila tudi v omenjeni gostilni.
Dober večer!
Kar malo čudno so pogledali, kak j gost je prišel... .
j Ravno pri večerji sva našla mno-| ge goste. Eni iz Svetega Križa pri Trstu, drugi Tržačani, spet Pivčani in Istrani. Kot da sem spet med starimi znanci. Saj imam že iz Zagreba in iz študentovskih let tudi znance iz vseu tistih krajev, pa tudi sam sem že perhodil tisti del slovenske zemlje.
Jaz sem pa Hrvat, se je predstavil Lukunič Ivan.
Od kod pa?
Iz Zagreba ?
Ne boš Martine! Nisi bolj Zagrebčan kot jaz, ki sem tam eno leto živel.
Sem iz Karlovca!
Tudi to ne bo držalo. Saj sem takoj spoznal, da je pol Kranjca. Pa tudi to vem, da je prav iz bližnje metliške okolice, onstran Kolpe, od-
koder je precej ljudi v Argentini.
Vi ste iz Kamanja, tako sem trmasto vstrajal in tako je tudi bilo.
Sedaj se j« pa njemu čudno zdelo, kako morem jaz to vedeti. Pa je kmalu razumel, ko sem mu pojasnil, da sem bil v Metliki pet let za kaplana ...
Poznate Martinkov«? je vprašal on.
Kako da jih ne bi. Nemauičeve, hočete reči, ki je bil on državni poslanec 1
Pri njih sem bil za hlapca, je povedal Lukunič, samo da je tega že. dvajset let.
Jaz sem bil v Metliki pa pred 10 leti. ,
Seveda sva imela tako j • marsikaj zanimivega si povedati. Še na "vu.j-ca" "Cepjakovega Martina", sva se spomnila, ki je obljubo naredil na čast kamanjski Materi božji, da bo "štiri kile te bolje pečenke pojedel in 3 litre vina spil njej na čast", če ga obvarje, da ga ne bo požrla kača, ki je bila debela kot žrd, pa je potem v mišjo luknjo vtekla.,.. Za burke-je bil vujec strokovnjak. Še pozni rodovi se bodo smejali njegovim šalam in domislicam o jazbecih in zajcih...
še naprej sva stopila s Karlom.
Tukajle bo, tako je ugotovil in sva vstopila.
Dober večer Janez, sem spoznal Piriha.
Saj je že čas, da ste prišli, so me pozdravili Primožičevi. Ali se ne spomnite, ko smo se videli na Caldas, ko je bil bolan Kuljat?
Saj res. No, danes sem pa tukaj.
Tukaj smo pa mi iz Pevma, sedaj pravi Goričani. Le sedite, da se kaj pogovorimo.
Seveda. Samo, da mi ne pozabite potem priti kaj tudi v cerkev tja na Avenido del Campo. Saj je blizu. Vendar ne bi bilo prav, da bi moral vse ljudi jaz poiskati. Le pridite mi malo več pred oči. Svetniki že tako vsi na pamet znajo mojo pridigo, le pridite se je učit tudi vi!
Pa, čas je hitel in je bila ura pozna in zato je bilo treba reči lahko noč in na svidenje!
Janez Hladnik
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 146 <-'ez nekaj minut se vrne Potemkin * mizi.
Po smrti moje matere je bil 1110j oče obupan.
Tri dni, vse do pogreba moje matere, se ni ganil od odra in njegovi prijatelji so morali skriti njegovo pištolo, ker so se bali, da si ne bl kaj storil.
Spominjam se pogreba moje mate re kakor da je bilo včeraj.
-Moja mati je ležala na ogromnem Katafalku, ki je'bil okrašen s cvetjem, dragocenimi venci in palmami. Moja negovateljica me je pripelja
la k
moji mrtvi mamici, da jo zad-
n.) i krat vidim.
, To je bila deklica, Rusinja, Čiri-a smo jo klicali, — bitje, ki je bi-10 zelo slabo vzgojeno.
Njen oče je bil pijanec, ki je svo-J0 ženo tako pretepal, da je nesreč-ni«a kmalu umrla.
deklica je rastla in živela divje pj 0r ciganka, kakor cvetlica, v ste-
4'tudi je trpela pomanjkanje, če-
kr Í Je ,večkrat glodala le trdi, suhi v l1' ki ga je grizla s svojimi beli-11 zobmi, je vendarle postajala od
lim" - ga	s svojimi beli-
dn« ¿o dne lepša.
'ni lasje so jf obdajali obraz, ki
Usta,
ni kazal pravilne lepote, toda moi- i"08 nJene velike črne oči so «'le na vsakega moškega delovaje Vas imenjejo take lepotice — ^lepoto.
i« 1-r e' gospod doktor, taka vam 3e bila Cirila.
jo '? Je b.ila stara sedemnajst let, ni ' prejela moja mati iz usmilje-x y nišo.
ProÍ! u°tela> da bi m,ada deklica Padla na vasi, ker je njen oče
storil v pijanosti uboj in so ga vrgli v ječo.
Cirila se je kmalu udomačila v naši hiši.
Bila je ena izmed onih žen, ki se znajo povsod okoristiti in kmalu se ji je posrečilo, da je spoznala vsemogoče načine, da to doseže.
Odrekla se je slabostim, kmalu se je naučila, kako mora živeti v odlični hiši, — in že v najkrajšem času t>e je vedla kakor prava mlada dama, ki je zelo dobro vzgojena.
Seveda, vse to je bilo le na zunaj — v duši ji je ostala surovost.
Dokler je živela moja mati, je Cirila spretno prikrivala svojo prav > naravo, znala si je pridobjti materino zaupanje, — znala se je premagovati takrat, ko bi se lahko spozabila in bi mati lahko opazila njeno divjo naravo.
Spominjam se neke prilike, ki dokazuje, kako energijo je imela.
Moja mati se je nekoč na njo jezila, ker se je nekaj pregrešila.
Cirila je hotela materi hitro nekaj odgovoriti, toda v tem trenotku se vgrizne tako močno v roko, da je krvavela.
To pa je storila le zato, da je bolečina privede k pameti, — in to se ji je tudi posrečilo.
.Te brazgotine na svoji roki ni nikdar izgubila — vedno se lahko spominja tega. trenutka.
Drugače se je kazala Cirila napram moji materi vedno čedno in marljivo.
Ko je bila že dve leti v naši hiši, je bila moja mati prepričana, da ne more najti zvestejše in zanesljivejše osebe, ki bi pazila na hišo.
Ne morem razsoditi, ali je bilo ravno dobro, da jo je izbrala moja mati za mojo vzgojiteljico — vem samo, da sem bil od nje večkrat te-pen in ko sem se nekoč pritožil pri svoji materi in ji pokazal modro mesto na telesu, je trdila Cirila, da sem
se udaril ob vrata. .
Toda ko je moja mati zahtevala da ji pove resnico, se je zaklela pri spominu svoje matere, da je res tako, kakor je trdila.
Taka je bila moja vzgojiteljica, ki me je odvedla k odru moje zlate mamice.
Moj oče je bil navzoč, ker se ni niti za trenutek ganil od dragega trupla.
Potem je dal Cirili znak, da bi me pripeljala k njemu, objel me je in tiho zaihtel.
Cirila je stopila z druge strani k odru in glasno zajokala.
Jokala je tako obupno, da jo .je moj oče nehote pozorneje pogledal.
Preko trupla svoje žene je gledal Cirilo, — nekaj je moralo biti, kar ga je prisililo, da jo je gledal.
—	Uboga Cirila, — je dejal moj oče, — izgubila si dobro prijateljico in zaščitnico, da, lahko jokaš, — jokaj iz vsega srca — kajti izgubila si mnogo.
—	Ah, moja draga dobra gospa, je ječala črnolasa Cirila, — vedno bom morala misliti nanjo, vedno — vedno.
—	Deklica, ti imaš dobro srce, —-reče moj oče,— zares, ni vedno treba, da bi bil človek visoko naobra-žen, če hoče globoko čutiti, — to vidim na tebi.
Cirila ga začudeno pogleda s svojimi velikimi očmi, najbrž ni razumela njegovih besed.
Boljše je, da molčim o tej sceni, doktor Betalesi.
Boljše je, da ne govorim o tem, kar se je takrat odigralo, ko so položili mojo mater v hladni grob.
Moj oče je bil tako obupan, da je hotel skočiti za materino krsto v grob.
S silo so ga morali zadržati.
Kar pa se mene tiče, vam priznavam — da sem jokal zato, ker so jokali vsi drugi.
Sicer pa kaj ve otrok v takšnem trenutku, ko mu spuščajo mater v zemljo, kaj ve majhen, slaboten o-trok!
Takrat nisem vedel, da ne bom nikdar več videl milega in zvestega obraza svoje matere, nisem mogel doumeti strahoto trenutka, ki mi je vzel mater.
To pa je tudi edino dobro, kajti kako bi moglo sicer ubogo dete živeti, če bi že v prvi mladosti razumelo in videlo, kako kruta je naša usoda.
Po pogrebu smo se vrnili v svojo lepo hišo.
Toda to ni bila več tista hiša kakor prej.
V vseh sobah je bilo mrzlo, meni pa se je zdelo, da so puste in prazne, čeprav je bilo v njih dragoceno pohištvo.
Oče me je prejel za roko in hodil z menoj iz sobe v sobo, ustavil se je pred vsakim predmetom, ki ga je uporabljala moja mati in mi s solzami v očeh govoril o njej.
Ko pa sva legla k počitku, je naju zeblo, čeprav so bili kamini topli in razširjali svojo toploto po sobah.
Iz hiše je izginil dobri angelj, — tedaj še nisem razumel, kaj mi je bil ta angelj.
Dokler je bilo mrzlo smo ostali v Moskvi, ko pa je prišla pomlad in ko so se vrnile lastovice, ni moj oče hotel več ostati v Moskvi.
Oče je sklenil, da bo odšel na naše posestvo in ostal tam do svoje smrti.
Zato je vložil prošnjo za odpust iz vojske, katerega so mu z vsemi častmi in odlikovanji dovolili.
Vse pohištvo je prodal, obdržal je samo nekaj komadov, ki so mu bili posebno dragi, in nekega dne sem sedel s svojim očetom in s Cirilo v velikem vozu.
Peljali smo se v Tavrisko, na naše posestvo.
CERKVENI VESTNIK
16. jul. Maša na Paternalu za Ivana Bratuža.	/ ' In . .23. jul. Maša na Avellanedi za Karlino Budin.
30;; jul. Maša ob 10 uri pri Sv. Jožefu (Plaza Flores).
Molitve na Paternalu ob 4 uri, vsako nedeljo.
V Ljubljani se vrši letos v juliju kongres Kristusa Kralja. Kongresni dnevi so od 25. do 30. jul. Javljajo, da sc obeta nekaj zares veličastnega. Iz vseh dežela in vseh delov sveta bodo prihiteli v Belo Ljubljano. Celo iz Kitajske pride en škof, iz Južne Afrike so najavljeni, iz Severne in Južne Amerike tudi.
30. avgusta pri Svetem Jožefu (Plaza Flores) bomo tudi nú poskrbeli, da se ta slovesni dogodek primerno spomni tudi tu v Buenos Airesu. Ob 10 uri se bo z vso slovesnostjo vršila sveta maša z našim petjem.
Zato zelo toplo povabim vse Slovence in vi pa še svoje prijatelje povabite.	v
\
„ Cerkev sv. Jožefa stoji na Rivada-viji 6950 (Plaza Flores). V tej cerkvi sva kaplana oba tukajšnja slovenska duhovnika. Zato je najprimerneje, da se tak dogodek proslavi tukaj.
Janez Hladnik
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S A M OIL O VIČ
Í DR.
de Falicov in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 1C do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
KROJAČNICA 'GORICA"
Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
Življenje na deželi mi je izredno ugajalo.
To je bilo življenje! Svoboda!
Ni mi bilo treba več sedeti v tesni sobi, dirjal sem lahko po polju in po travnikih, v mestu me je Cirila brez prestanka nadzorovala, tukaj pa sem delal lahko, kar sem hotel.
Zakaj se moj oče nikakor ni mogel odločiti, da bi mi priskrbel uči-telja¿
Sinove naših sosedov so poučevali učitelji.
Končno bi se bil vendar moral nečesa učiti, moral bi se lotiti kakega dela. ,,
Nekega dne je opozoril stari inšpektor, neki častitljivi starček, ki je že od nekdaj prebival na našem posestvu, mojega očeta, da bi mi priskrbel učitelja, moj oče pa mu je odvrnil:
—	Saj ima še dovolj časa. Za sedaj ga poučuje Cirila.
—	Cirila? — Saj Cirila zna komaj sama citati in pisati! — reče inšpektor.
Slišal sem, kako je starec še dolgo mrmral:
—	Cirila ga bo, poučevala — od nje se bo pa res mnogo naučil. — Radoveden sem, česa ga bo učila.
Moj oče pa ni govoril neresnice.
■ Cirila me je učila pisanja in či-tanja, kajti to je ona sama želela.
Kar pa je hotela, je na našem posestvu dasegla.
Če je Cirila hotela, da bi odpustili kakšno služkinjo, je moralo dekle še istega dne iz hiše.
■ifié' se ¡je Cirili zazdelo, da je kateri izmed konjev oslabel in da ni več tako hiter, si je-moj oče prizadeval, da bi ga takoj^prodal.
In če je Cirila mislila, da trgovec, ki je po navadi kupoval žito od nas, premalo plača, je prišel že čez nekaj dni drug trgOA^ec iz Moskve.
Cirila je bila povsod.
V hiši, v hlevu, na vrtu in v ku-
s
ov
s
I
g
T
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Premeteni hlapec
Pri nekem gospodarju je služil hlapec, ki je bil zelo priden. Nekaj pa le ni bilo všeč gospodarju: da hlapec ne mara fižola. Vselej, kadar je vedel, da bo gospodinja skuhala fižol za kosilo, je hlapec prise-del k mizi navadno šele tedaj, ko so že vse pojedli.
Gospodarja je ta hlapčeva izbirč-nost hudo jezila. Premišljeval je, kako bi mu zagodel. Poslužil se je majhne zvijače. Vedel je, da hlapec rad jé ribe.
Nekega dne, ko se je hlapec spet prav počasi spravljal k mizi, ga je poklical:
"Janez, hitro pojdi, danes so ribe!"	'-"i In Janez je res hitro planil k mizi. Ko pa je pogledal na krožnik, je na1--pravil tako kisel obraz, kakor da bi požrl limono. V skledi namreč ni bilo drugega kot fižol. Nejevoljno je začel godrnjati. oGspodar mu je resno ukazal: "Reci, da so ribe, drugače ti pri priči izročim poselsko knjižico in te odpustim!''
Janez, ki je bil že dolgo pri hiši, je sprevidel, da bi bilo nespametno, če bi zaradi nedolžne šale sredi mize zapustil službo. Povesil je glavo, žalostno pogledal v skledo, kjer je bil fižol in rekel:
"Ribe so že, ribe, samo bolj majhne so!"
Minila je zima in za njo pomlad. Prišlo je vroče poletje in z njim težko delo na polju. Pri kmetu, kjer je bil ulapec v službi, so imeli žetev. Družina je spravljala snope pod streho. Gospodar je bil na skednju, hlapec pa je vozil snope z njive. Med vožnjo se je hlapec kar na lepem spomnil, kako ga je pozimi, ko je bilo malo dela pri hiši, gospodar povlekel za nos zaradi fižola. "Čakaj, zdaj ti bom vrnil milo za drago!" si je na tihem rekel in začel klicati gd-spodarja s skednja:
"Hej, hej, hitro pojdite dol! Na strehi sedi velik medved!"
Gospodar je res takoj prisopihal s skednja. Še prej se je oborožil z vilami. Ko pa je pogledal na streho, jfe videl samo domačega muca, ki je miroljubno dremal in predel: dr, drr,
Mladinski kotiček
drrr.
Kmet je spoznal, da ga je hlapec potegnil. Ves razkačen je začel kričati nad njim. A kaj je storil hlapec? Mogočno se je postavil pred gospodarja in oblastno rekel:
"Recite, da je medved, drugače še danes zapustim službo in odidem drugam!''
Kmet se je ozrl po polju. Videl je široke njive, polne zlatorumene pšenice, ki so čakale pridnih rok. Spomnil se je tudi zimske šale o ribah. Široko se je nasmehnil in veselo rekel:
"Medved je že, medved, samo bolj maj Len je!"
Hlapec se je zadovoljno vrnil po nov voz snopja, in poslej mu je tudi fižol bolj teknil. Gospodar pa se ni več norčeval iz pridnega hlapca.
"Tonček se je zvito nasmehnil in se odrezal:
'' Bog seveda ne, ampak stara mama v sosednji sobi slabo sliši!"
ČE BABICA SLABO SLIŠI
Ko se je bližal Tončkov god, mu je mama svetovala:
"Tonček, lepo moli k Bogu in mu povej, kaj si želiš za god."
In Tonček je šel in molil.
Molil je čedalje glasneje. Nazadnje je že kar kričal:
"Ljubi Bog, želim si konjička! In potem železnico! In aeroplan! In velik škrnicelj sladkorčkov!"
Mama je prihitela v sobo in vzkliknila :
"Za božjo voljo, Tonček, zakaj pa tako kričiš? Saj Bog ni gluh."
DRESIRANA MAČKA
Nemški učenjak von Donk je začel svojo mačko uriti za lov. To je bilo kaj težko delo. Zahtevalo je mnogo truda in potrpljenja.
Ko se je mačka naučila vseh spretnosti, ki so potrebne za lov, je postala zvest spremljevalec svojemu gospodarju. Čudovito hitro je znala izvohati divjad, najbolj pa se je izkazala v lovu na ptice. Vsako ptico je svojemu gospodarju prinesla živo. To pač ni kar si bodi, če pomislite, kakšne skušnjave so jo morale obhajati, ko je držala med zobmi okusno pečenkieo.
KONJ IN OSEL
Osel je po strmem klancu težko nosil svoj tovor. Komaj je premikal noge. Bridko je vzdihoval:
"Ne moreni več, ne morem več!"
Pred njim je gibko skakljal mlad konj. Veter mu je veselo mršil gosto grivo.
"Pomagaj mi!" ga je zaprosil osel.
"Ali misliš, da sem nor!? Naj kar vsak sam nosi svoj tovor!" ga je zavrnil konj.
Osel je napel zadnje sile in se vlekel po klancu navzgor. Nenadoma mu je zmanjkalo moči in zgrudil se je mrtev na tla.
Prihitel je gospodar. Snel je oslu tovor in ga naložil konju na hrbet. Konj se je pod težkim bremenom kmalu začel znojiti od napora.
"Nisem hotel pomagati oslu, zdaj moram pa »njegov tovor nositi in še vest me peče, kpr sem kriv njegove smrti", je žalostno potarnal.
hinji, — in ni bila treba dolgo — ko so vsi jeli trepetati pred njenimi o-strimi pogledi.
Poleg tega pa je postajala od dne do dne vedno lepša — sedaj je bila zares izredno lepa in interesantna žena.	e
Minilo je leto dni odkar mi je u-111 rla moja mati.
Oče je o njej zelo redko govoril.
Doslej se je nahajala v njegovi glavni sobi nad pisalno mizo velika oljnata slika moje matere.
Nekega dne pa sem opazil, da je slika izginila.
Spraševal sem služabnike, kje je slika. Odgovorili pa so mi da Cirila trdi, da zavzema slika nad pisalno mizo preveč prostora iii jo je radi tega spravila na podstrešje.
Nekega dne se me je lotila huda vročica.
Negovala me je sama Cirila — nikomur ni dovolila, da bi bil pri meni.
Istočasno pa sem se urezal v roko. ker sem bil pri igranju z nožem precej nepreviden.
Moj oče je poklical zdravnika in zdravnik mi je zapisal zdravilo proti mrzlici, za rano pa mi je dal stekle-ničico, z neko ostro tekočino, katera bi bi morala očistiti rano.
Cirila mi je dajala zdravila in mi izpirala rano.
Nekega dne mi je Cirila dala zdravila.
Ko je približala žlico k mojim ustnicam, sem začutil nekakšen čuden vonj.
Nehote sem odrinil njeno roko, tekočina se je razlila po odeji in. čez nekaj trenutkov so polita mesta počrnela, — kakor da bi iih kdo osmo-dil z žerjavico.
Dobra Cirila je zamenjala, zdravilo z ostro tekočino.
.— Če človek ne zatisne skoraj celo noč očesa, — je rekla Cirila, — ni prav nič čudnega, če je raztresen.
Od tistega dne sem jemal svoja zdravila vedno sam brez njene pomoči.
Čez teden dni sem bil zopet zdrav, s svojo majhno puško, katero mi je daroval oče med boleznijo, sem ho dil po gozdu, ki je pripadal našemu posestvu.	' «■ "P*.
To je bila zame lepa zabava.
Streljal sem ptice in tako sem pri šel nekega dne na prostor v gozdu, kjer nisem bil še nikoli.
Tedaj zagledam nenadoma pod nekim drevesom nenadoma dva človeka, ki sta se objemala in poljubljala
To sta bila moj oče in Cirila.
Počasi sem se priplazil do drevesa, čutil sem, da imam pravico, da prisluškujem, — moral sem se zares previdno plaziti, da me nista opazila.
Tedaj sem zašlišal kako je Cirila rekla mojemu očetu:
—	Končaj že enkrat, sicer bom postala še nestrpna! — ^Sicer pa si itak lahko pripelješ iz Moskve odličnejšo damo od mene, ki ti bo morda ljubša kakor jaz.
—	Jutri si bom pripravila svoj kovčeg, — v hiši, kjer bi bila lahko gospodarica, nočem ostati služkinja.
—	Cirila! — vzklikne moj oče. — Cirila, če pa že ravno želiš, — se bova poročila.
Takrat sem bil star sicer samo deset let, toda obstal sem kakor prikovan.
Čutil sem, da je Cirila ujela mojega očeta v svoje mreže, s silo sem se moral premagovati, da nisem pomeri] in sprožil petelina na puški, i Toda tega nisem storil, nisem streljal na Cirilo, ker sem mislil, da bom očetu povzročil mnogo skrbi in žalosti, danes pa mi je žal, d,a tega nisem storil, prikrajšal bi bil sebi in očetu marsikatero bridko urico.
Štiri tedne pozneje sta se moj oče in Cirila poročila. Moj oče je vzel za ženo hčerko tlačana, svojo last-
Bajtarska
Ves teden sem grabila, žela in plela. Nedelja je. Moji otroci so lačni — nikoli pač niso še bili drugačni — hm — pravijo, da brez dela ni jela!
Ko žela sem bilke rumene pšeniee, ko plela proso in obračala travo, na rokaL pognalo je cvetje krvavo — zarezale brazde so v trudno se lice.
Raztrgala mi je obleko robida,
ko butare delat sem v tujo šla hosto.
Izgubil se pesek je v čevlje pogosto,
in zanje ni voda in blato nič prida.
t i
Otroci se v strganih krilcih igrajo: gradijo iz kamnov visoke gradove. Res morda ustvarijo čase si nove — vsaj vero in upanje vanje imajS!
(
V kozolcu par travnatih čaka
[povesem na kravo, ki v hlevu mi žalostno
[muka.
Skoz luknje na strehi pa revščina
[kuka — da, trpka je bajtarske matere
[pesem!
Marija Brenčič
Gde ie moja zibeo stala
(Prekmurska)
Gde je moja zibeo stala, gde me mati varovala, mili moj slovenski svet, živi, živi dugo let!
Gde so včili me hoditi, sladki jezik tvoj slaviti, dragi moj slovenski svet, živi, živi dugo let!
Gde sam prvič brao iz knige, gde Te prvič hvalo, Bože, liibi moj slovenski svet, živi, živi dugo let!
Gde sam senjao sladke senje, gde sam včio se liibit tebe, zali moj slovenski svet, živi, živi dugo let!
Gde bom enkrat diišo zdejno, kak cvetlica tá povejno, zlati moj slovenski kraj, Bog te živi vekomaj!
Tožba otrok
Ko mrak razgrne svoja krila, na grobu, lučka vztrepeta. Na križ oprta trudna duša v gomilo tiho šepeta: ■
— Povsod je radost in veselje, a tebe so v to jamo dali. Pod črnini križem naokrog plevel so ti — ne rož — vsejali.
Za vse je raj, za nas pa ne; s teboj so v grob ga zakopali. Za vse cvetejo rožice, ali nam so jih poteptali..,
Olga Kurétova, Zagorje ob Savi
no kmetico, tisto Cirilo, katero je moja mati raztrgano in umazano sprejela iz sočutja v svojo hišo.
130. POGLAVJE.
Kaj vse zmore ženska.
Zakon mojega očeta je bil že od prvega začetka zelo nesrečen.
Cirila je znala vladati nad njim. Čeprav je moj oče ni ljubil, je kljub temu molčal in ji popuščal, ker se je bal izbruhov njene surovovsti.
Sedaj je bila Cirila odlična dama, pijana od svojega visokega položaja, — oblačila se je v svilo in v bar-žun, — skiišala je ugoditi sleherni svoji muhi pri tem pa se ni ozirala na to, če so ji očetove denarne razmere to dovoljevale ali ne.
Cirila ni nikdar vprašala, odkod bo dobil oče denar in če ga bo sploh dobil.
Gospodarica je v hiši in posestvu gorje mu, ki ji je skušal ugovarjati in se ji upirati.
Starega oskrbnika je nekega dne spodila iz hiše, če,prav mu je oče podpisal pogodbo, po kateri je smel ostati v hiši do svoje smrti. Oskrbnik je šel v mesto in tožil očeta, pravdo je dobil in oče mu je moral izplačati velikansko vsoto.
Cirila ni hotela, da bi ostala na posestvu katera lepa deklica, ki bi ji radi svoje lepote utegnila postati nevarna. — mislila je na svojo lastno karijero.
Okrog sebe je imela vedno dovolj častilcev, — vedno je lahko nabrala polno ljudi, ki so se za dobro kosilo ali pa večerjo vedno radi ponižali.
Cirila je prirejala tudi zabave, n? katere je vabila vedno ljudi iz soseščine in sicer najnižje vrste,
Čeprav je bil moj oče v vsakem pogledu izobražen in moder človek, vendar tega •pokazati ni smel nikdar,
da ne bi oteninel svoje boljše polovice.
Če je na primer moj oče kedaj trdil karkoli, mu je Cirila hitro jela dokazovati baš nasprotno, čeprav so bile njene besede še tako neumne in nezmiselne.
Njeni gostje in čestilci so dajali prav njej.
Mene so poslali v peuzijonat Smo-lensk. Ni me tja poslal moj oče, ni izbral tega zavoda 011, — ne, Cirila ga je izbrala in me odpeljala tja.
Pripeljala me je k nekemu učitelju, ki je bil izredno strog in ki mi je dajal tako malo hrane in še tisto tako slabo, da bi moral poginiti, če bi ne bil že po naravi tako močan. Kljub vsemu pa sem.se pridno učil j in se duševno lepo razvijal.
Nekaj časa sem ob praznikih po-1 toval na posestvo svojega očeta in se ¡ potem zopet vračal.
Tukaj pa je bilo tako žalostno, da i sem pozneje hodil domov samo enkrat v letu, in sicer za božič.
Tako sem postal star sedemnajst let, in moral bi bil vstopiti v kadetsko šolo, ker to je bila :elja rodbine moje matere.
Cirila si je prizadevala, da bi to preprečila, — prav gotovo bi ji bilo najljubše, če bi bil ostal na vasi in postal pravi kmet, ker pa je imela v tej zadevi opravka z rodbino moje matere, ni mogla prodreti s svojo željo.
Prej kakor sem odšel v Moskvo, sem še enkrat obiskal svojega dragega očeta.
Videl ga nisem že tri leta. Čakal me je pri glavnih vratih in jaz sem se prestrašil, ko sem ga zagledal. K<» sem stopil z voza, mi je prihitel naproti in me objel.
Kakšen je postal moj oče, kaj j«1 ostalo od nekdanjega lepega, visokega in veselega majorja.
Njegova obleka je bila strašno zanemarjena, star je bil šele petdeset
let, pa je bil že podoben starcu.
Njegove oči so bile motne, glas mu je drhtel, njegov obraz je bil upadel, lasje pa sivi. Takoj sem videl, da se ne brije več redno, ker je grda brada obdajala njegov obraz, ko pa me je poljubil, sem začutil ostudni vonj pijače.
Oče me je odpeljal v liišo, med potjo pa me je rotil, naj se napram "materi" dostojno obnašam, naj jo ubogam, ker je ona "zelo dobra žena" — je pristavil oče in me postrani pogledal,
Z "materjo" je naival ta nestvor, to žensko, IT— nazival jo je z istim imenom, kakor je imenoval nekoč svojo ljubljeno, odlično in izobraženo soprogo!,
Cirila me je tokrat sprejela izredno prijazno.	-
Objela me je in me odpeljala k mizi.
Sklenil sem, da bom zelo previden.
Njena prijaznost in skoraj neprijetna in pretirana ljubeznjivost sta se mi zdeli sumljivi.
In nisem se zmotil.
Ko sem po dolgem času spal zo-pet pod očetovo streho, sem se sredi prve noči zbudil.
Nekaj me je tiščalo — strašno me je bolela glava.
Pred očmi se mi je temnilo in zdelo se mi je, da vdihavam vsakikrat v pljuča smrt.
Niti vstati nisem mogel, z nobenim udom si nisem mogel nikamoi' pomagata, vse je bilo težko kakor d» bi bilo prevlečeno s svincem.
Naposled se mi je le posrečilo, d<* sem se dvignil na postelji— priplfl' zil sem se do okna in razbil steklo^
Da sem si pri tem razrezal roko, nisem niti opazil, šele čez dolgo so me jele rane skeleti.
(Dalje prihodnjič)
l